skupnost 7/2011

SkupnostSkupnost 7Ö s t e r r e i c h i s c h e P o s t A GS p o n s o r i n g P o s tG Z 0 5 Z 0 3 6 4 6 4P o š t n i u r a d IV e r l a g s p o s t a m t9 0 2 0 K l a g e n f u r t IC e l o v e c

December 2011 I Številka 7 (37)

I n f o r m a c i j s k i l i s t S k u p n o s t i k o r o š k i h S l o v e n c e v i n S l o v e n k I G e m e i n s c h a f t d e r K ä r n t n e r S l o w e n e n u n d S l o w e n i n n e n

Dvorišœe pred stolno cerkvijo v Celovcu letos krasi posebni adventni venec s številnimi elektriœnimi sveœkami. Ta rdeœe sveœesimbolizirajo 4 adventne nedelje, bele pa pa ostale adventne dneve. Konec tedna pa je tam božiœni trg z roœnimi izdelki.

FOTO: ŠTUKELJ

V eni izmed božiö-nih pesmi pojemotudi takole:

»Bog se uöloveöilje, radujmo se, da bi

nas odrešil vse, veselimo se. Iz preöisteDeve, rodbine kraljeve, Božji nam je rojenSin.«.

V tej kitici pesmi imamo, drage bralke inbralci, vso teologijo odrešenja. Pesem namnajprej pove, da se je Bog uöloveöil, postalje ölovek, kakor kateri izmed nas, kakor tiin jaz. In zato, ker se je Bog uöloveöil „ra-dujmo se“. V našem srcu naj bo radost, najbo sreöa, kakor ob najbolj pomembni novi-

ci našega življenja. In ko se zara-di Boga, ki je postal ölovek, radu-jemo, nam dalje vsebina pesmipove razlog, zakaj se je Bog uöo-veöil. Prišel je, da bi nas odrešil,da bi nas dvignil iz zemlje, da binas dvignil iz prahu v svet, ki gane poznamo, v svet, ki je polnskrivnostnosti, v svet, kjer se vsezemeljsko prepoji z Božjim. In taotrok v jaslicah ni le otrok, ki ga

je rodila žena z imenom Marija, temveö jenaš pravi Odrešenik. Odrešenik vsakegaöloveka in celotnega öloveštva.

Vedno, ko nam nekdo pove, da se je rodilotrok, sprašujemo o njegovem poreklu,sprašujemo o njegovi rodbini. Vsebina citi-rane pesmi nam pove, da je Jezus „rodbi-ne kraljeve.“ Vemo, da so že kralji zdavnajiz mode. Zdijo se nam kot nekakšna prav -ljiöna bitja iz naših otroških let. Naš kralj,naš otrok rojen v Betlehemu je öisto dru-gaöen. Ne umika se v anonimnost, ampakje povsod navzoö, pride v vsako, tudi naj-bolj skrito kamrico öloveškega srca. Zanjse mediji ne zmenijo. Še nikoli ni bil na ra-diu ali na televiziji, öeprav ima zelo razgi-bano ljubezensko življenje. Njegova ljube-zen je namenjena vsem ljudem. Z veseljempride k tebi na obisk, öe ga povabiš. Pos-luša te in uresniöuje tvoje prošnje. Ne pri-reja veliöastnih sprejemov za izbrance,temveö ponuja v hrano svoje telo.

Vesel sem, da od krsta dalje nosim nje-govo ime, ime KRISTJAN. Želim tudivsem bralkam in bralcem teh vrstic, da No-vorojeni osreöuje vsak dan tvoje življenje,bogati tvojega duha in dušo. Tudi v novemletu 2012 se ne sramuj imena KRISTJAN.Bodi ponosen, da pripadaš Njemu.

Martin Horvat provizor v Žitari vasi in Šentlipšu

FOTO: GLINIK

Mnenje

„Pionirji nove Koroške“Kar veliko slišimo in bere-

mo v zadnjem öasu v zvezi znarodnostnimi vprašanji onovi kulturi medsebojnihodnosov. Celo o pionirjihnove Koroške se govori. In

zares. Lavdacije ob podelitvah nagrad raznimzasluženim osebam in organizacijam so polnelepih besed, kot na primer konsenz, dialog, kom-promis, biti konsenzualen, konstruktiven dia-log, odprt dialog itd. Najnovejši primer je podeli-tev Einspielerjeve nagrade bivšemu predsednikukmetijske zbornice Walfriedu Wutscherju. Pode-litev letošnje Kugyjeve nagrade prof. FranzuMörtl ima v zasnovi isto ozadje. Konöna rešitevvprašanja topografskih napisov z odgovornimmoderatorjem dr. Josefom Ostermayerjem indelo konsenzne skupine sta nadaljnja primera zakonstruktivni nastavek pri reševanju narodnopo-litiönih vprašanj. Ime in zmaga stranke »Pozitiv-na Slovenija« na predöasnih volitvah v Slovenijiin novi dostopi pri reševanju stvarnih politiönihvprašanj na Štajerskem sta nedvomno tudi pri-mera za opisani družbeno-politiöni pojav, ki je si-stemske narave. Upamo lahko, da polagoma na-mesto individualizma pride do veljave kolektivnainteligenca. Zmaguje vsekakor na širši ravni za-vest, da so za rešitev globalnih problemov potreb-ne tudi globalne rešitve.

Na strani zastopniških organizacij se lahkoimenuje prav gotovo SKS pionir nove Koroške,saj v svojem politiönem delu živi odprtost in dos-ledno uresniöuje konstruktiven dialog navznoterin tudi navzven. Novo izvoljeni oz. potrjeni odborSKS, ki ga sestavljajo zastopniki raznih politiönihusmeritev, je viden dokaz politiöne širine naše or-ganizacije. Zavedamo se pa tudi, da jekonsenz in dialog treba še prav posebnogojiti v vrstah slovenske manjšine same.Usklajevalni odbor med organizacijami,ki je bil z naše strani predlagan na zad-njem obönem zboru, je logiöen korak intakšen gremij je sestaven del osnovne ko-munikacijske infrastrukture. Tudi toza-devno je treba iskati sistemsko rešitev.Krepimo in podpirajmo tudi v lastnih vr-stah pionirsko delo za novo Koroško.

H e r i b e r t K u l m e s c h , p o l i t i œ n i t a j n i k S K S

VSEBINAFokus 2-3Obœni zbor 4-5Alpe Jadran 5Jubilej 6Spomini 7Globus 8Izložba 9Oglasi 10-11Panorama 12

Spoštovane bralke in bralci infolista Skupnost!

SKS_casopis_07_11_Layout 1 15.12.11 10:11 Seite 1

F O K U S2 Skupnost 1 December 2011

Prosim, da se predstavite našim bralkam inbralcem.■ Jerneja Jezernik Rodila sem se v mestu

Alme M. Karlin in Celjskih grofov, v Celju.Doma pa sem iz Braslovö v Spodnji Savinjskidolini, kjer je doma hmeljarstvo. Gimnazijosem obiskovala v Celju. Takrat sem prviöprišla v stik z Almo M. Karlin, svetovno popot-nico in pisateljico. Moja pot do celjske želez-niške postaje je vodila mimo njene porušenerojstne hiše. Enkrat sem šla pogledat, kaj pišena tisti tabli na tej hiši, in to me je zelo prevze-lo: Alma M. Karlin, 1889–1950 – svetovnapopotnica in pisateljica. No ja, sem si mislila,kaj takega bi rada poöela tudi sama. Po matu-ri sem v Ljubljani na Filozofski fakulteti študi-rala slovenšöino in nemšöino. Nato sempouöevala nemšöino na Šolskem centru v Cel-ju, nadalje tudi na gimnaziji v Velenju. Tamsem se odloöila, da še malo spremenim svoj

pedagoški pogled: postala sem uöiteljica do-polnilnega pouka slovenskega jezika in kultu-re v Nemöiji.

Preden ste prišli na Koroško, ste bili v Stutt-gartu in Berlinu. Kaj ste tam poöeli?

■ Jerneja Jezernik Tam sem pouöevalaslovenski jezik in kulturo otroke druge ali tret-je generacije slovenskih zdomcev. Najprejsem pet let živela v Stuttgartu, pouöevala pa vvsej zvezni deželi Baden-W¨rttemberg. To jebila dopolnilna šola, kjer je pouk potekal obpopoldnevih po štiri šolske ure. Uöenci vsehstarostnih skupin in z razliönim jezikovnimpredznanjem so se pouka slovenšöine ude-leževali na prostovoljni bazi. Bila sem tudi sve-tovalka in pomoönica slovenskim društvom inslovenskim katoliškim misijam. Sodelovalasem tudi s slovenskim generalnim konzula-tom v M¨nchnu, pozneje v Berlinu pa tudi zveleposlaništvom RS; še posebej lepe spomi-ne imam na plodno sodelovanje s kulturnoatašejko Moniko Kartin, priljubljenim župni-kom Dorijem, z radijsko sodelavko MartinoKonda in jezikovnim genijem BoštjanomDvorakom. Imela sem dvojno vlogo, bila semtako uöiteljica kot tudi nositeljica kulturnegaživljenja med zdomci. Dopolnilni poukslovenskega jezika in kulture je financiralaRepublika Slovenija, in sicer Ministrstvo zašolstvo.

V nemški prestolnici Berlin, ki ima zelo za-nimivo zgodovino in še bolj zanimivo sedan-jost, ölovek lahko spozna in se nauöi, öe lehoöe, kaj je veökulturnost. Za takšno izkušnjopa moraš zelo dobro poznati plasti svoje iden-titete in vedeti, kje so tvoje korenine. Šele po-tem lahko drugega sprejmeš v vsej njegovidrugaönosti.

Pred petimi leti ste prišli na Koroško, v maj -hno, v marsiöem tudi ozko, a vendar lepo deže-lico Koroško. Kako ste se navadili na Celovecin na novo delovno mesto?

■ Jerneja Jezernik Berlin sem zapustila zato,ker sem imela oböutek, da sem se v peda-goškem poklicu že marsiöesa nauöila, in žele-la sem spoznati nekaj novega. To priložnostsem dobila prav na Koroškem. Najprej je bilato zelo težka odloöitev, vendar se je pozneje iz-

Jerneja Jezernik v pogovoru. Po opravljeni maturi v Celju je študirala slovenistikoin germanistiko v Ljubljani. Nato je bila zaposlena v Sloveniji, Stuttgartu inBerlinu. Pet let je bila lektorica in urednica pri Nedelji. Od oktobra naprej jenova ravnateljica Slovenske študijske knjižnice v Celovcu.

Maœehovsko obrav-navanje društev

Vedno znova smov politiönih orga-nizacijah priöa dejst-vu, da zaprosijonaša kulturna inšportna društva zapodporo razliönimprojektom. V tehprimerih se sprašu-

jem, kako je to možno, da morajo naši kul-turniki ali športniki vlagati še dodaten trud,öas in dodatno delo za pridobivanje finanö-nih podpor, da lahko realizirajo svoje delo-vanje. Ali ne zadostuje, da odborniki inaktiv ni ölani naših društev brezplaöno inöastno prevzemajo odgovornost in funkcijeza najbolj pomembno delo v naši narodniskupnosti? Ali ni tako, da v veöini primerovsamo še izkljuöno kulturniki, športniki,oböinski odborniki in drugi aktivisti kot edi-ni dosežejo naše ljudi na podeželju? In zakajse potem to delo tako maöehovsko obravna-va pri razdelitvi finanönih sredstev iz virovRepublik Avstrije in Slovenije?

Iz poroöil je znano, da za delo kulturnikovprejemata naši osrednji kulturni organizaci-ji vidne podpore iz raznih virov ministrstevobeh držav in dežele. Tudi razdelitev podporkulturnim društvom (ki so v razmerju dodrugih prejemnikov zelo nizke) iz Sosvetadoloöata obe kulturni organizaciji in jih So -svet samo potrdi.

Zato iz tega dogajanja sledi konsekvenca,da se po potrebi še naj povišajo sredstva zaosrednji kulturni organizaciji, ki pa morataprioritarno ta sredstva nameniti vsem pot-rebam in projektom naših kulturnih druš-tev. S tem razbremenimo kulturnike priprosjaöenju pri raznih naših ustanovah (kiitak samo spet delimo denar, ki ga sami pre-jemamo od Republike Slovenije) in jim za-gotovimo neposredno financiranje njihove-ga pomembnega dela za obstoj in razvojnaše narodne skupnosti. Takšna opredeli-tev pa bi naj veljala tudi za vsa druga našapodroöja delovanja, kot je na primer šport.Vsem društvom in organizacijam narodneskupnosti pa mora biti na razpolago pregledvseh prejetih podpor.

SKS zahteva temeljito reformo razdelitvefinanönih sredstev in bo izdelala ustreznepredloge.

B e r n a r d S a d o v n i k , p r e d s e d n i k S k u p n o s t ik o r o š k i h S l o v e n c e v i n S l o v e n k

Z radovednostjo odkrivati novo


F O K U S 3Skupnost 1 December 2011

kazala za zelo zanimivo. Postala sem lektoricain urednica pri Nedelji, ki se je prav v tistemöasu zaöela reformirati, in sicer tako vsebins-ko kot tudi oblikovno. Pravzaprav sem lahko venem delu tega svojega poklica opravljala ti-sto, kar me najbolj veseli: urejala sem otroškestrani, kjer sem prišla v stik z najmlajšo gene-racijo, ki je jezikovno in ideološko (še) popol-noma neobremenjena. Sourejala sem meseö-no kulturno prilogo in imela v njej rubriko»Poglejmo öez plot«. Prišla sem namreö iz veö-kulturnega Berlina, zato sem hotela malce raz-rahljati koroško ozkost. Hkrati sem vpeljalarubriko »Pokaži jezik«, kjer sem predstavljalamlade koroške ustvarjalce na raznih kultur-nih podroöjih. To mi je bilo v veliko veselje, šeposebej takrat, kadar se je iz ene zgodbe rodi-la nova.

Jeseni je zopet prišlo do spremembe v vašempoklicnem življenju. Od meseca oktobra steravnateljica Slovenske študijske knjižnice vCelovcu. Kako se poöutite in kakšni so vašinaörti?

■ Jerneja Jezernik Vesela sem, da sem rado-vedna in da imam željo po ustvarjalnosti. Jese-

ni se je torej zame pokazala priložnost, da na-domestim dosedanjo vzorno voditeljicoSlovenske študijske knjižnice Marjeto Domej.Odkrito povem, öe bi morala opravljati zgoljbibliotekarsko delo, bi verjetno vsa zadevazame kmalu postala dolgoöasna. Tako pa mi jeJanko Malle s Slovenske prosvetne zveze po-vedal, da bi lahko söasoma uresniöila razvojnoperspektivo knjižnice kot nekega manjšegakulturnega centra. To ponudbo sem seveda zizzivom sprejela in sem zanjo hvaležna. Vnaörtu imam(o) literarna branja tako za odras-le kot tudi za mlajše bralce. Mogoöe kakšnerazstave, kar je seveda odvisno od prostorskih

možnosti. Zelo je pomembno še naprej delati zmladimi bralci in bralkami. Temu bo trebaposvetiti veliko pozornost. V tem mesecu je navrsti posebno božiöno-novoletno darilo knjiž-nice mladim bralcem. Sabina Buchwald bopredstavila svoj knjižni prvenec »Filo in Zofi-ja« in z otroki razvijala bralno kulturo. Na kon-cu bo sledila še sladka zakuska. To hoöemorazvijati tudi v prihodnje. Nikakor ne bomopozabili tudi na starejše bralce in bralke. Endrug projekt pa so »Popki literature«. To je po-seben projekt, ki s(m)o ga pripravili Slovens-ka študijska knjižnica, založba Wieser in ra-dio Agora, Promlad Volbankove ustanove terDruštvo slovenskih pisateljev in pisateljic vAvstriji. Želimo namreö pomagati mladim li-terarnim ustvarjalcem na Koroškem pri izda-janju njihovih pesniških ali proznih prvencevv knjižni obliki. V knjižnici bomo imeli literar-no posvetovalnico in jim pomagali kot mentor-ji in uredniki. Za kulturni praznik 8. februarja2012 že pridno naörtujemo izdajo prvih dvehpesniških prvencev. Za temi naörti stojijo kon-kretni avtorji in konkretna vsebina. Vse to botreba ustrezno predstaviti v medijih. Premier-na predstavitev prvencev bo v knjižnici, avtor

pa bo dobil tudi svojoradijsko oddajo, ki josicer že vodim na ra-diu Agora in nosi nas-lov »Popki literature«.Tako bomo mladimustvarjalcem omo-goöili, da bodo postalisuveren, prepoznavenin samoumeven delnaše koroške kulturnejavnosti.

Od novembra le-tošnjega leta za radioAgora sicer priprav -ljam tudi oddajo Liter-arni razgledi. Predlogzanjo je dal založnikLojze Wieser ob že tra-

dicionalni prireditvi knjižnih presoj v Tinjah.Gre za poglobljeno in živo predstavljanjekoroške in tudi druge literature, naöeloma paslovenske. Oddaja poteka v treh ciklusih. Prvije namenjen mladim v sklopu projekta »Popkiliterature«, drugi je Pogled k nam, tretji pa Po-gled k vam.

Kakšne so povezave s starejšimi literarnimiustvarjalci, na primer s Prešernovim nagra-jencem Florjanom Lipušem ali z mlajšo MajoHaderlap, letošnjo prejemnico nagrade Inge-borg Bachmann? Kako mlade približati sta-rejšim in obratno?

■ Jerneja Jezernik To poöne že Društvoslovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji. Vto se ne bom vmešavala. Dogovorili pa smo se,da bomo sodelovali. Zelo jasno se je pokazalo,da ti res kakovostni in prepoznavni starejšikoroški avtorji zelo moöno vplivajo na mlajšogeneracijo, ki je pripravljena delati in pokaza-ti svoje talente pri ustvarjanju v slovenskem je-ziku. Prav njim hoöemo v sklopu projekta»Popki literature« omogoöiti prvo stopniöko vsvet odrasle literature. Z veseljem in radoved-nostjo spremljam tudi literarno sceno sta-rejših ustvarjalcev, pisateljev in pisateljic naKoroškem, tu pa tam si celo privošöim kakšendaljši intervju za štirinajstdnevnik za literatu-ro, kulturo in družbo, za Poglede, ki izhajajo vLjubljani. V ozadju je skrita želja, da bi»Kranj ci« postali bolj radovedni za to, kar sedogaja na Koroškem.

Dobro poznate našo mlado slovensko liter-arno sceno. Kakšne so teme, literarne zvrstiteh mladih ustvarjalcev?■ Jerneja Jezernik Hoöem se ustaviti tudi še

pri tistih, ki so stari med 30 in 40 let in se v zad-njih letih literarno prebujajo. Razveseljiv jenpr. knjižni prvenec Sabine Buchwald »Filo inZofija«. Najmlajša generacija pesnikov in pi-sateljev pa veöinoma razmišlja o ljubezni, oodnosih med moškim in žensko, o družbi in,presenetljivo, tudi o jeziku in pomenuslovenšöine. Zavedati se moramo, da ti mladiustvarjajo v okolju, kjer se jeziki prepletajo inkjer je preklapljanje samoumevno ter velikomanj obremenjujoöe kot v prejšnjih öasih.Slovenšöina je jezik, ki ne povezuje samo znot-raj Koroške, temveö tudi zunaj njenih meja.To je izjemna priložnost. To, kar je rekel LojzeWieser, da mora slovenšöina preživeti tudibrez teritorija, je vredno razmisleka. Zelo meveseli, da je slovenšöina med mladimi koroš -kimi literati vsemu navkljub prepoznaven ustvarjalni element, s katerim mladi gradijobistvo svoje identitete.

Jerneja Jezernik je že napisala obsežno mo-nografijo o izjemni ženski, svetovni popotniciin pisateljici Almi M. Karlin. Bo Jerneja napi-sala tudi kakšno prozno delo ali poezijo, raz-mišljate v to smer? ■ Jerneja Jezernik Alma M. Karlin je bila tako

nenavadna in izjemna ženska, da si želim ne-kega dne o njej napisati tudi kak roman, torejnekaj, pri öemer bi si lahko privošöila res te-meljit osebni pogled na to ustvarjalko. Tudiotroška knjiga s to tematiko bi bila gotovo pri-vlaöno branje. Öe bo za to in še kako drugo reönazadnje res dovolj öasa in talenta, pa je drugovprašanje.

Interview: Mirko Štukelj


O B Œ N I Z B O R4 Skupnost 1 December 2011

V polni dvorani kulturnega doma, v Šentpri-možu, je 27. novembra potekal redni obönizbor, katerega so se udeležili ölani in ölanice zvsega dvojeziönega obmoöja. Obönega zborapa so se udeležili tudi nekateri öastni gostje.

Predsednik Bernard Sadovnik je v svojemizörpnem poroöilu podal sliko o delovanju naj -mlajše zastopniške organizacije v preteklihštirih letih. Sadovnik je izpostavil jezikovnoini ciativo pod vodstvom mag. Rozvite Vosper-nik, ki dejansko širi slovenski jezik in spošto-

vanje le tega. Tudi druga iniciativa SKS»Botrstvo veöjeziönosti« je zelo uspešna in seširi iz dneva v dan. Mreža botrov trenutno žešteje okrog 2000 osebnosti. Pomembna prire-ditev je bila Konferenca dialoga spomladi vGlobasnici. Nadalje je SKS v preteklih štirihletih bistveno prispevala k izboljšanju ozraöjana Koroškem. Kompromis o rešitvi dvojeziö-nih napisov pa je lahko osnova za pozitivenrazvoj slovenske narodne skupnosti. Gledenovelizacije zakona o narodnih skupnostih

Sadovnik upa na izboljšanje položaja vseh av-strijskih narodnih skupnosti. »Zelo me veseli,da so se ob korektnih in partnerskih odnosihdo ZSO in EL, po prihodu dr. Valentina Inzkatudi bistveno izboljšali in normalizirali odnosido NSKS.« Posebno ponosen je na projektVarstvenega centra za prizadete v Globasnici,h kateremu je sam veliko prispeval in ki bo za-gotovil delovna mesta, öezmejnost in upošte-val dvojeziönost. Forum za dialog bo nudilplatformo za razvijanje novih odnosov medobema narodama na Koroškem.

Na koncu se je zahvalil vsem, ki so omo-goöili in podpirali pestro dejavnost SKS, šeposebej pa vsem ölanom in ölanicam uprav-nega odbora, pri sodelavcih in sodelavkahUrada R Slovenije in R Avstrije pa za finanö-no pomoö.

Strniti vse sile in enotno nastopatiRedni oböni zbor Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk je potrdil politikomirnega sožitja, dialoga in enotnega nastopanja. Za predsednika je bilponovno izvoljen Bernard Sadovnik, za politiönega tajnika pa Heribert Kul-mesch.

Oböni zbor poziva avstrijsko zvezno vladoin avstrijski zvezni parlament, da v okvirunovelizacije zakona o narodnostnih skupno-stih upošteva usklajene predloge vseh trehkrovnih politiönih organizacij, ki so bile pos-redovane Uradu zveznega kanclerja pri sejidelovne skupine »Struktura in pravo« dne21.11.2011. Oböni zbor zavraöa predlog Urada zveznega kanclerja, da naj v prihod-nje odloöa o višini podpor posameznim avstrijskim narodnim skupnostim predvide-ni Forum sosvetov. S tem se samo sprožijospori med posameznimi narodnimi skup-nostmi. Oböni zbor zahteva, da tudi v prihod-nje ölane sosveta predlagajo reprezentativneorganizacije, ki jih doloöa Zvezni kancler zodloöbo in da bo zoper odloöbe možna kotdoslej pritožba. Pred imenovanjem eksper-

tov pa morajo imeti reprezentativne orga-nizacije narodnih skupnosti pravico za po -sredovanje svojega stališöa.

Oböni zbor SKS priöakuje, da bo memo-randum v vseh navedenih toökah doslednoizveden.

Zakon o pospeševanju tiska naj zagotovljaposebno pospeševanje slovenskega tiska.

Oböni zbor pozdravlja ustanovitev Foru-ma dialoga na Koroškem, ki naj omogoöaure sniöitev inovativnih projektov slovenskenarodne skupnosti ter njen pozitivni razvoj.Še posebno pa naj prispeva k sporazumevan-ju in sodelovanju obeh narodnih skupnosti vdeželi.

Oböni zbor je prepriöan, da morata Re -

publika Avstrija in Dežela Koroška prvotnozagotoviti financiranje struktur koroškihSlovencev na vseh podroöjih. Zato je neogib-no potrebno, da se zvišajo podpore Uradazveznega kanclerja tako, da se zagotovi red-no delovanje koroških Slovencev v smisluustavnega doloöila, ki so ga sprejele vse par-lamentarne stranke.

Nadalje oböni zbor zahteva od vseh dejav-nikov Republike Avstrije in RepublikeSlovenije, da se pri financiranju rednegadelovanja Skupnost koroških Slovencev inSlovenk enakovredno upošteva kakor ostalidve krovni politiöni organizaciji.

Ravno tako oböni zbor priöakuje, da bodorezultati delovnih skupin Urada zveznegakanclerja na podroöju šolstva in regionalnepolitike uresniöeni v okviru ustreznih zako-nov in uredb.

Oböni zbor pozdravlja trenutno usklaje-vanje pri pomembnih vprašanjih narodneskupnosti vseh treh krovnih politiönih orga-nizacij skupno z Enotno listo in predlaga, dase ustanovi Usklajevalni odbor krovnih poli-tiönih organizacij koroških Slovencev, v ka-terem so zastopane enakopravno vse trikrov ne politiöne organizacije koroškihSlovencev in Slovenk in Enotna lista.

Nadalje oböni zbor predlaga letni rotacijs-ki sistem za funkcijo predsednika in pod-predsednika Usklajevalnega odbora, ki najistoöasno velja tudi za predsedovanje Sosve-tu pri Uradu zveznega kanclerja.

Ustanovitev Usklajevalnega odbora poli-tiönih organizacij koroških Slovencev je šeposebno pomembna za delovanje v okviruForuma dialoga in Sosveta pri Uradu zvezne-ga kanclerja.

Iz resolucije, ki je bila soglasno sprejeta naobœnem zboru

Œlani in œlanice upravnega odbora SKS: Ernst Dragaschnig, Stefan Gregoriœ, Pavel Apovnik, Joza Habernik, Hanzi Ogris, ErikaWrolich, Albert Bostjanœiœ (blagajnik), Miroslav Polzer, Zalka Kuchling (podpredsednica), Radovan Marko, Bernard Sadovnik(predsednik), Reginald Vospernik (podpredsednik), Lado Hajnžiœ, Elisabeth Ratschnig, Stefan Jenšac, Heribert Kulmesch (politiœnitajnik) in Stanko Polzer (z leve) FOTO: ŠTUKELJ


A L P E J A D R A N 5Skupnost 1 December 2011

Pred kratkim je obiskala delegacija žu-panov iz goriške pokrajine Celovec, kjer so setudi sreöali s celovškim županom Christian-om Scheiderjem. Na sprejemu v celovškem ro-tovžu so župani, med njimi je bil tudi kapelškižupan Franc Jožef Smrtnik, izrazili željo innaörte za tesnejše sodelovan-je v prostoru Alpe Jadran.

Delegacija se je po ogledumesta tudi udeležila odprtjabožiönega trga, ki je potekalov treh jezikih, slovesnost paje kulturno obogatil mešanipevski zbor iz Železne Kaple.Posebne zasluge pa ima Alpe– jadranski center v Celovcus predsednikom BernardomSadovnikom na öelu, ki je vz-postavil tudi stike z župani vSloveniji.

Zaöetek decembra pa je bilo v celovški stol-ni cerkvi veöjeziöno Alpe-jadransko adventnobogoslužje , kjer je tudi sodeloval cerkvenizbor iz oböine Šempeter pri Novi Gorici (slikaspodaj) pod vodstvom Ingrid Kragelj.

Mesti Nova Gorica in Celovec sta pobrateninad 40 let. Ste bili že kdaj v Celovcu?

■ Æupan Matej Arœon V Celovcu sem na urad-nem obisku kot župan prviö. Sreöali smo se zupravo in si na kratko ogledali mesto. Je zelolepo in veselimo se skupnega sodelovanja. Združino pa sem bil v Celovcu lani prviö, kar poizvolitvi za župana. Bili smo na božiönem trguter si ogledali mesto in Vrbsko jezero.

Kot kaže boste sodelovanje med partnerski-ma mestoma, ki traja že veö kot 40 let okrepi-li. Je temu tako?

■ Arœon Ko se ljudje sreöujejo in povezujejo,

nastanejo tudi ideje in konkretni dogovori.Sreöali smo se s celovškim županom Christia-nom Scheiderjem zaöetek novembra v NoviGorici, v soboto 19. novembra pa smo vrniliobisk. Dogovorili smo se za skupno mašo vtreh jezikih zaöetka decembra. Sodelovanjena nivoju županov moramo gojiti in nadaljeva-ti. Želimo si sodelovanja na podroöju kulture,športa in pri razvoju gospodarstva. Imamodobro sodelovanje z župani nekdanje goriškeoböine, okrepili smo sodelovanje s sosednjoGorico in sedaj še nadgradimo sodelovanje sCelovcem. Prepriöan sem, da bo to lahko öu-dovit trikotnik sodelovanja. (m.s.)

Œastni gostje so med drugim rekli:

Goriški župani so vrnili obisk

Kratek intervju

Gojiti in nadaljevati sodelovanje

Župana Christian Scheider in Milan Turk (v sredini) s pevci in pevkami iz Šempetra pri Novi Gorici ter duhovnika Allmayer in Rosenzopf(zadaj)

Franc Mužiœ, Bernard Sadovnik, Filip Warasch, Zlatko Martin Marušiœ, Helmut Malle,Matej Arœon, Franc Jožef Smrtnik, Christian Scheider, Aleš Bucik in Milan Turk (z leve)

FOTO: ŠTUKELJ

Boris Jesihdržavni sekretar priUradu za Slovence

„Upam, da bodokoroški Slovenci pripomembnih stva-reh, dokumentihskupno in usklaje-no nastopili. Repu-

blika Slovenija bo pomagala ne glede na tokdo bo prevzel po predöasnih volitvah poli-tiöno krmilo. Urad za Slovence pa se moraohraniti.“

Dragica Urteljgeneralna konzulka RSlovenije

„Komunikacijamed konzulatom inSKS je bila od vsegazaöetka mojegamandata dobra.Prepriöana sem, da

bodo usklajeni predlogi uspešni. Öestitamk izvolitvi novega odbora in veliko uspehapri delu“.

Marjan Sturmpredsednik ZSO

„Veöina narodnihskupnosti v Avstrijije proti javnoprav-nemu zastopstvu.Najti moramo novepoti sodelovanja.Koroški Slovenci

delujejo v raznih koroških strankah in or-ganizacijah. Öe bomo vse te sile združilibomo uspešni. Dialog pripelje do rezulta-tov.“

Vladimir Smrtnikpredsednik EL

„V politiönihstrankah naKoroškem so dojeli,da se ozraöje naKoroškem spremin-ja. Kompromis odvojeziönih napisih

pa je tudi izraz politiöne situacije naKoroškem. Na tej osnovi moramo graditinaprej. Moramo ostati vztrajni in dosled-ni.“


J U B I L E J6 Skupnost 1 December 2011

Borba za Javno dvojeziöno ljudsko šolo(JDLŠ) je trajalo skoraj deset let in je zahtevalaod staršev veliko vztrajnosti in doslednosti.Spomladi je danes priznana izobraževalnaustanova slavila 20 letnico obstoja. Ustanovi-tev otroškega varstva ABCÖ, ki je tesno pove-zana z ustanovitvijo ljudske šole, je bila neko-liko lažja, saj so bili temelji že položeni. Ko seje zaöel pouk v JDLŠ, so seveda starši zaöelipremišljevati o oskrbi otrok po konöanempouku. Javnega varstva ni bilo mogoöe dobitiin tako so starši ustanovili zasebno društvo, kije postalo nositelj dvojeziönega varstva. Mla-dinski dom (Slovensko šolsko društvo) je spre-jel ABCÖ pod svojo streho in kot kaže 20- letnirazvoj, je bila odloöitev zelo pametna. Nazaöetku je bila ena skupina, danes pa so kar triskupine s skupno 60 otroki. Število otrok vvarstvu niha od leta do leta. Lani jih je bilo 70.

Otroci JDLŠ imajo do varstva le kratko pot.V Mladinskem domu šolarji in šolarke dobijokosilo, na razpolago so telovadni prostori,igrišöa, knjižnica, glasbena šola in še marsi-kaj. Zato tudi ni preseneöenje, da se otroci vvarstvu dobro poöutijo in da so najveökrat zelosreöni in zadovoljni. Seveda so tu pa tam tudikakšne težave in konflikti, ki jih potem dobroizobraženo pedagoško vodstvo varstva skupnoz vzgojiteljicami in voditeljicami skupin, otro-ci in starši sproti rešuje. Že nekaj let vodi varst-vo mag. Eva Schellander, njej ob strani pa soše voditeljice skupin Stefanie Laussegger,Mirjam Mischkulnig, mag. Karin Zinrajh inmag. Kornelija Zinrajh, ki pomagajo pri do-maöih nalogah, uöenju in jezikovni izobrazbi.

Veöina otrok, ki je v varstvu ABCÖ, stanujev Celovcu ali pa v njegovi bližnji okolici. Vsi

otroci tudi obiskujejo JDLŠ. Otrok iz drugihljudskih šol pa ne sprejemajo. Koncept varst-va ABCÖ je podoben drugim, z razliko, da jedvojeziöen.

Socialno uœenje in jezikovna izobrazba Voditeljica varstva in uöiteljica Eva Schel-

lander: «Z Javno dvojeziöno ljudsko šolo ima-mo zelo tesne stike, stalno smo v kontaktu zvodstvom šole in z uöitelji. Nekateri otroci pri-hajajo iz slovenskogovoreöih družin, nekaj jihje iz nemškogovoreöih družin pa tudi iz meša-nih družin, en otrok doma govori italijansko,eden pa rusko. Raznolikost je nekaj zelo nor-malnega. Cilj je, da se otroci nauöijo slovens-ko in da se v varstvu govori slovensko. Vöasihse zgodijo konfliktne situacije in potem izbere-mo tisti jezik, ki je otroku emocionalno najboljblizu. Pogoj za delo v varstvu je, da vzgojitelji-ce oziroma voditeljici skupin obvladajo obadeželna jezika. Dve voditeljici skupin stakonöali izobraževanje na zveznem zavodu zaotroško pedagogiko v Celovcu in opravili do-datno izobrazbo za vzgojiteljice, dve vzgojitel-jici pa sta konöali univerzo v Celovcu. Dodatnobomo dobili eno razredno uöiteljico, ki bo pri-stojna za slovenski jezik in se bo bavila z otro-ci, ki slovensko ne znajo.« Samoumevno sovodstvo varstva in vzgojiteljice v stalnem stikus starši, da si izmenjajo dobre in vöasih tudislabe novice ali dogodke. Dvakrat na leto so ro-diteljski sestanki. Pomembno težišöe peda-goškega dela je tudi socialno uöenje otrok, kije osnova medsebojnega mirnega in strpnegaživljenja v varstvu in družbi. Jasno je, da so os-nova delovanja varstva doloöena pravila, ki jihpribližajo otrokom - ta so obnašanje v skupini,opravljanje domaöih nalog, uöenje, prosti öas

in skupno igranje,konflikti idr.Važnoje, da si otroci medseboj pomagajo pridomaöih nalogah, dastarejši, ki imajo ževeö izkušenj, te tudiposredujejo mlaj -šim. Po spolih sofantje v tem šolskemletu v veöini.

Dogodki med šolskimletom

V petkih, ko ni do-maöih nalog, otroci

vöasih obišöejo kako razstavo v muzejih aliMusilovo hišo (literarna branja), preteklo sre-do si je neka skupina ogledala orgle v bližnjicerkvi idr. Otroci sodelujejo tudi pri bralniznaöki Slovenske študijske knjižnice. Tradi-cionalne prireditve so: martinovanje, miklav -ževanje, adventni popoldan, pustovanje, veli-konoöna malica, likovni nateöaj itd. Varstvopa ima tudi poseben poöitniški program z raz-nimi težišöi. En teden pa grejo v Slovenijo, nareko Kolpo. (m. ü.)

ANKETAMarko, 9, Æihpolje

Tukaj se zelo dobropoöutim. Sprva jemo,potem naredimo nalo-ge in nato se igramo.

Zelo fajn je novoigrišöe, kjer lahko de-

lamo razne športne aktivitete. Rad igramnogomet pa tudi košarko.

Luna, 8, CelovecTu se veliko igram,

pa tudi veliko prijatel-jic imam tukaj. Veselasem, da so vzgojitelji-ce tukaj, ko sem ža-lostna, ker se vöasih

prepiramo. Rada igram košarko, pa tudinogomet in razne igre. Rada tudi rišem.

Camillo, 7, CelovecV varstvu mi je zelo

všeö. Tukaj imam pri-jatelje, rad se igram.Najraje telovadim,igram pa tudi košarko.

Zala, 8, CelovecV varstvu mi zelo

ugaja. Rada rišem inse igram. V telovadni-ci igramo nogomet. Zdrugimi otroki se dob-ro razumem. Nekaj

prijateljic tudi že imam - Nevo, Laro,Luno. V varstvu sem že tretje leto. Naj-bolj mi ugaja vzgojiteljica Mirjam.

Lara, 8, CelovecV varstvu mi zelo

ugaja. Vzgojiteljice soprijazne, pa tudi hranaje zelo dobra. Radaigram odbojko pa tudinogomet, rada rišem.

Z otroci tukaj se dobro razumem.

Podaljøana dnevna sobaPred 20 leti je bilo ustanovljeno društvo ABCÖ, ki je nositelj sodobnegaotroškega varstva v Mladinskem domu

Voditeljica varstva ABCŒ mag. Eva Schellander, Mirjam Mischkulnig, Stefanie Laussegger (z levespredaj), mag. Karin in mag. Kornelija Zinrajh (zadaj z leve)


S P O M I N I 7Skupnost 1 December 2011

Razgibano poklicno in politiœno življenje

Iz Belgije v Mohorjevo Pokonöni in samoza-

vestni Lado Hajnžö seje štiri leta šolal za tis-karja in stavca v Belgi-ji, kjer je vse izpiteopravil v francošöini. Zosemnajstim letom seje vrnil na Koroško inse zaposlil leta 1958

pri Mohorjevi tiskarni na Viktringer Ringu.Lado Hajnžiö: «Tedaj nas je bilo vsega skupaj– tiskarji, stavci, knjigovezniki - okrog petin -dvajset ljudi. Dela je bilo dovolj. Tiskali smoNedeljo, Kroniko, pozneje Naš tednik, Druži-no in dom, plakate,vabila in knjige. Velikosmo tiskali knjig za tedanjo založbo Kaiser.Mohorjeve knjige pa so šle v razne domove povsem svetu.V tiskarni so bili zaposleni izkljuö-no Slovenci. Izobraževali smo tudi vajence, kiso potem delali v Mohorjevi ali v drugih podjet-jih. Ozraöje med zaposlenimi je bilo v zaöetkuzelo dobro.Öe smo zakljuöili tisk kakšne knji-ge je prišel gospod Hornbøck, ki je poslal so-delavca kupit liter vina (ali pa nekaj steklenicpiva), ki smo ga potem skupno popili. Nato pasmo nadaljevali z delom. Ta obiöaj in družab-nost se je po preselitvi tiskarne v Vetrinj pre-nehal. Razpoloženje je bilo na dnu. Öe se dob-ro spominjam je od stare »garniture« pri Mo-horjevi še en tiskar, en knjigovez in trije alištirje drugi nastavljenci. Seveda se je tehnikatiska spremenila in tudi zmogljivost tiskar-skih strojev je danes zelo visoka. Danes tiskastroj v eni etapi veöbarvno. Prej smo tiskali na-primer Nedeljo (štiribarvno) v veö etapah.Zelo sem bil razoöaran, ko je vodstvo Mohorje-

ve odpovedalo službo enemudolgoletnemu sodelavcu, ki jebil nekaj let pred svojo upokojit-vijo, ker ni sprejel poslabšanjasvojega statusa kot kvalificirandelavec. Tudi zaöuden sem bil,da vodstvo Mohorjeve ob 160-letnici njenega obstoja, ki so joslavnostno praznovali jeseni, nipovabilo še živeöih starešin, kiso podjetje v povojnih letih, vpetdesetih in šestdesetih letihin pozneje s svojim delom zgra-dili in oblikovali. Žal je tako in s tem se moramspoprijazniti.«

Zaœetki samostojnega politiœnega gibanja vobœini Železna Kapla

S samostojnim politiönim delom so v oböinipriöeli v zaöetku sedemdesetih let. Lado Hajn -žiö se spominja: «Leta 1972, pred oböinskimivolitvami so me nagovarjali, öe bi kandidiral sSmrtnikom st. za Enotno listo. S Filipom Waraschem sem se zmenil, da bom nastopil.In res sva bila s Smrtnikom izvoljena v oböins-ki svet. Prvo leto je bilo zelo težko, ker nisemimel nobenih politiönih izkušenj v komunalnipolitiki, nisem vedel kako in kaj. Ko je bila za-prisega se je öula slovenska beseda na oböins-kem uradu in vsi so bili prestrašeni, kaj se bozgodilo. Nekateri Slovenci so kandidirali tudina listi SP (Socialdemokratska stranka) in VP(Ljudska stranka). Eni so rekli: »Ta dva sta paboljša Slovenca« kot pa smo mi. Tega pa splohnisva hotela. Nama je šlo za to, da je slovenšöi-na enakopravna in da se slovenski jezik oziro-ma dvojeziönost na oböinskem uradu in v oböi-ni upošteva. Na oböinskih sejah sva govorila

slovensko, potem so naju prosili, da prevede-va v nemšöino. Poöasi smo uveljavili slovenšöi-no. Zaöetek je paö bil težak. Söasoma se je stvar umirila. V naslednji fazi smo zahtevalidvojeziöni otroški vrtec. Tedaj je bil župan J -osef Lubas (SP). On nam je rekel: »Organizi-rajte dvojeziöno otroško vrtnarico in potembomo to naredili, in Kreisky bo to plaöal.« Intako se je res zgodilo. Železna Kapla je dobilaprvi javni dvojeziöni otroški vrtec. Zahtevalismo tudi dvojeziöne krajevne napise in kaži-pote po naših vaseh in grapah. Za öasa župano-vanja Hallerja (SP), s katerim imam prijatelj -ske odnose, smo postavili table in te še danesstojijo. Table so pri nas že veliko prej stale,preden je Rudi Vouk vložil tožbe pri ustavnemsodišöu. Tam kjer se slovenski mandatarji inljudje trudijo in mujajo, tam so tudi nekaj do-segli. Tam kjer pa se samo kregajo, naprimerv Dobrli vasi in tudi še v drugih oböinah, pa sepoložaj za slovensko narodno skupnost ne iz-boljša bistveno. V Kapli sva se s Smrtnikomtudi pogovarjala s predstavniki drugih strank.Üla sva tudi na plese svobodnjakov in tam sonas tudi pozdravili in ploskali. Obiskovala svatudi druge nemške prireditve. Mi smo biliprešibki, da bi sami lahko izvolili slovenskegažupana. S podporo volilcev in volilk iz drugihstrank pa je to uspelo leta 2009.«

Lado Hajnžiö kot tudi Franc Jožef Smrtnikst. se je iz aktivne politike poslovil in predaldelo v mlajše roke, mlajši ekipi, ki zelo zagna-no in dobro dela. Vöasih se še usedejo in dis-kutirajo, kaj bi se še dalo napraviti. Kot strast-nemu ribiöu pa Hajnžiöu nikoli ni dolgöas, sajje öuvaj rib na kar veö krajih. Druženja s kole-gi in znanci pa so na dnevnem redu. Po težkibolezni se Lado Hajnžiö spet poöuti zelo dobroin se veseli življenja. (m. š.)

Nekdanji sodelavci Mohorjeve tiskarne z direktorjem Antonom Korenom (tretji z leve). Od teh je samo še Mario Pandel nastavljen, ostalim so pred leti odpovedali službo. Lado Hajnžiœ (desno) pa je odšel zaradi bolezni prostovoljno.

Lado Hajnžiœ pri novem offset stroju

Lado Hajnžiö z Rebrce je veö kot štirideset let delal kot tiskar pri Mohorjevi v Celovcu. Skupno s Francem Jožefom Smrtnikom st. sta v sedemdesetih letih položila temelje za izvolitev Franca Jožefa Smrtnika ml. za kapelškega župana.

Lado Hajnžiœ


G L O B U S8 Skupnost 1 December 2011

Vedno spet se podašz letalom v Öile. Kaj tevodi v to državo ob Pa-cifiku?■ Gomez Moj oöe je

po rodu Öilenec in jemoral po vojaškempuöu leta 1973 pobeg-niti iz domovine. Bil jesprva kratko na Šved -

skem, potem pa je šel v Bulgarijo, v Sofijo, kjerje tedaj študiral njegov brat. Tam je spoznalmojo mamo in oba sta odšla potem v Moskvo.V Moskvi je oöe delal kot novinar za öilenskiradio, mama pa je študirala medicino. Po ne-kaj letih pa sta se preselila na Koroško. V Öiluimam veliko sorodnikov, tete, strice, bratran-ce, sestriöne... V glavnem mestu Santiago semstanoval pri teti, obiskal pa sem tudi jug Öila.

Kako poteka življenje v tem velemestu, kjerživi ena tretjina öilenskega naroda?■ Gomez Santiago je zelo veliko in moderno

mesto, ki ga tvorijo razliöni predeli. So bogateöetrti in revne öetrti pa tudi slumi, kjer je zelonevarno, ker je kriminalnost zelo razširjena.Zato je najbolje in tudi bolj varno, öe kot turistgreš v skupini po revnejših predelih mesta.Meni se še ni kaj hudega zgodilo v tem veleme-stu. Mesto je sicer kaotiöno, vendar zelo zani-mivo – zmeraj se nekaj dogaja, razstave, kon-certi, demonstracije študentov. Sem se karhitro znašel.

V mestu imajo tudi podzemsko železnico(gradijo pa še nove linije) in buse. V centru sobanöne hiše znanih mednarodnih bank, po-tem je veliko mednarodnih trgovin. Trenutnovlada v Öilu neoliberalistiöni sistem, divji ka-pitalizem, kjer bogati postanejo še bogatejši,revni pa revnejši. Podobno je ja tudi v Evropi in

ZDA. Najbogatejša druži-na po priimku Luksiö imabogastvo v višini 8 milijarddolarjev.

Rekel si, da vlada v Öiluneoliberalizem. Posledicatega je seveda, da ne oboga-tijo vsi, ampak le pešöicaljudi. Vedno veö ljudi živina robu revšöine.■ Gomez Neenakost,

neenaka razdelitev družbe-nih dobrin, oziroma social-ne razlike so v Öilu zelo velike. Po Gini indek-su (to je statistiöno merilo za razlago neenakerazdelitve dohodka, premoäenja, itd.) imaÖile delež neenakosti 0,50 (Slovenija ima0,25). Povpreöje OECD držav pa znaša 0,21.Veöina Öilencev živi povpreöno od dohodka,ki ga ima prebivalstvo Angole. To je velik pro-blem. Povpreöna plaöa je približno 250 evrov.Živila so skoraj tako draga kot pri nas. Öile jezanimiv za tuje investorje, ker so podjetja mi-nimalno obdavöena. Država je bogata s suro-vinami kot so baker, gozdovi in voda. Neena-kost v družbi pa je tudi povod za številne de-monstracije in proteste. Ljudje so s sedanjopolitiko desne vlade nezadovoljni, pa tudi zlevo, ki je vladala prej, niso bili zadovoljni. Zaoskrbo zdravja mora vsak sam plaöati, podporza brezposelne sploh ni. Na demonstracijahzahtevajo tudi reformo ustave.

Kako se opredeljuje mladina kljub tej velikineenakosti in kakšne so perspektive mladih?■ Gomez V proteste so bili pretežno vkljuöeni

mladinci, študenti in šolarji. Študenti so pre-težno leviöarsko usmerjeni. V Öilu so še držav -ne univerze in seveda privatne. Šolnina znaša380 evrov na mesec, odvisno paö od študijske

usmeritve. Veliko mladihtega ne zmore plaöati. Zatose zadolžujejo pri bankah,kjer najamejo kredite, kijih morajo potem po študi-ju odplaöevati. Šolska izo -brazba je v revnejših prede-lih mesta in Öila tudislabša. Eni sploh niso izo -braženi. Velik problem jeseveda brezposelnost medmladimi.

Kakšni so ljudje in koliko

drugih narodnosti je v Öilu?■ Gomez Ljudje so zelo prijazni, gostoljubni

in odprti, seveda so izjeme. Solidarnost meddružinami je zelo moöna in tudi med revnejš-mi prebivalci.V Öilu živijo tudi še drugi narodikot Mapuche, Aymara (stari indigeni narodi),priseljenci iz Peruja, Bolivije, Avstrijci, Nem-ci, Hrvati, Slovenci idr. Na jugu Öila je celoneko mesto/kraj, ki se imenuje Novi Braunau.V Öile je emigrirala cela vrsta nacistov in naci-stiönih zloöincev. Številne priseljeniške druži-ne so kupile tam zemljo in nekatere so postalezelo bogate in tudi vplivne.

Pripadnikov naroda Mapuche (jezik se ime-nuje mapudungun) je približno en milijon, kiživijo pretežno na deželi; vedno veö pa se jihpreseli v mesta, ker jih velepodjetja, ki se tamnaselijo (papirna industrija) tudi preganjajo.Eni se tudi asimilirajo kot pa pri nas Slovenci.Mapuchi si še vedno prizadevajo za enako-prav nost v državi, ki je tudi njihova domovina.

Öile je pokrajinsko zelo raznolika država,ima morsko obalo, gore, pušöavo...■ Gomez Res. Öile nudi vse: morje, visoke

gore, vulkane, ledenike, smuöišöa, pušöavo,pokrajine kot pri nas. Z busom lahko prideš vvse te kraje. Turizem je dobro razvit. VelikoEvropejcev prihaja na jug, v Patagonijo. Je pazelo drago, vsaj za moje razmere.

Interview: Mirko Štukelj

ŒILE756.950 km2, BDP: 9.470 USD17 milijonov prebivalcev, glavno mesto:Santiago, ca. 6 milijonov prebivalcev, uradni jezik: španšöina. Najveö je Öilen-cev, 92%, potem so še mestici in priselje-ni belci, 6,8%, indigeni narodi, 1,5% indrugi

Œile – država socialnih napetosti, polarizacije in naravnih lepotStefan Gomez vedno spet obiskuje Öile in svoje sorodnike v glavnem mestu Santiago. On je maturiral na Slovenskigimnaziji. Njegov oöe pa je po rodu Öilenec.

Stefan Gomez FOTO: ŠTUKELJ

Pogled na Vulkan Villarica FOTO: GOMEZ

Tipiœni œolni ob obali FOTO: GOMEZ


Od spomladi naprej je kavarniška/barscena v Celovcu popestrena z novim loka-lom, ki se imenuje «Ile de France«. Hilde-gard Mochar iz Nagelö pri Šentprimožu si jeuresniöila po dolgih letih sanje in se odloöilaza samostojno delo. Po šoli je obiskovala tu-ristiöno šolo v Bad Hofgasteinu in BadIschlu, kjer je tudi maturirala. Skoraj dvaj-set let je službovala v inozemstvu. Delala jena raznih ladjah, kot turistiöna vodnica vGröiji, Portugalu, Sri Lanki; potem je bilavmes spet na Koroškem, kjer je od leta 1997nekaj let sodelovala pri kandidaturi za olim-pijske igre Senza confini. Nekaj öasa je bilaosebna asistentka pri Guntherju Sachsu inse leta 2009 spet vrnila v Celovec. HildegardMochar: «Že tedaj sem hotela odpreti oz. na-

jeti kavarno na Novem trgu. Vendar sem tanaört zaradi izredno visokih stroškov opusti-

la. In letos spomladi se je ponudi-la druga priložnost nasproti stolnecerkve, v Karfreitstrasse, ki sem jotudi izkoristila, ne da bi dolgo pre-mišljevala... Odloöitev za samostoj -nost je v tem primeru kalkuliranriziko, imela sem tudi nekaj last-nega kapitala, kar je odloöitev ola-jšalo. Tako se je paö zelo spontanozgodilo. Poskusila sem in doklermi ugaja, bom to tudi delala. Tre-

nutno se lokal dobro razvija in vsi smo vese-li. Moja želja oziroma predstava je bila v Ce-lovcu nuditi lokal, kjer se lahko zajtrkuje. Pi-cerij, obiöajnih gostiln pa je v Celovcu itakdovolj. Tako mi je uspelo nekje najti nišo.Bila sem tudi pol leta v Franciji in tam semvzljubila tudi francoska jedila. Sama imamrada crepes, gallettes in mislila sem si, to bipa lahko tudi ponudila gostom v Celovcu.Ime lokala se je rodil pozneje. Seveda ni lo-kal »ta fini francoz«, kot to morda nekateripriöakujejo, ampak je tipiöni »mali fran-coz«. Od sedmih zjutraj je za goste priprav -ljen bogat zajtrk, opoldne malica, francoskavina, öaji idr. V kuhinji pa uporabljajo živiladomaöih in regionalnih proizvajalcev.Odpiralni œas: od torka do nedelje, od 7.do 21. ure. Vabljeni.

I Z L O Æ B A 9Skupnost 1 December 2011

Šefica Hildegard Mochar, Milena Hudl in Zala Breitfuß ( z leve) FOTO: ŠTUKELJ

Samostojno delo je izzivTomo Weiss

Po maturi na Slovenskigimnaziji se je Tomo Weiss,ki izhaja iz znane Weissovekrojaške družine v Celov-cu/Šentjanžu, podal na Dun-aj študirat arhitekturo. Kma-

lu je spoznal, da ta šudijska smer ne odgovarjanjegovim predstavam in odloöil se je, da se vpišena Višji grafiöni šoli na Dunaju. Tomo Weiss:«Prvi dve leti smo še vse delali roöno. Proti koncuosemdesetih let so se pojavili prvi raöunalniki insreöo sem imel, da sem se še kaj nauöil od te novetehnologije za oblikovanje vseh tiskovin, razvijan-je logotipov, skratka kompjuterski grafiöni dizajn.«

Po študiju se je želel vrniti na Koroško in sipoiskati zaposlitev.To ni bilo enostavno, kerdelovnih mest za ta poklic ni bilo v izobilju. »Spetsem imel sreöo, ker sem dobil ponudbo od pod-jetja ELAN na Brnci in tam sem dobil možnost,da zgradim grafiöni oddelek za zunanje obliko-vanje smuöi in pozneje smuöarskih desk. To jebil izreden izziv in zanimivo delo, ker sem imelprosto roko. Tam sem delal in oblikoval skorajdvajset let. Že med zaposlitvijo sem sanjal in raz-mišljal o novih izzivih, kaj bi še lahko poklicnopoöel, ker me je vsakodnevna rutina nekje otopi-la. Moje misli so šle v samostojno delo. In tako seje potem dejansko zgodilo. V fazi razmišljanjasem se tudi posvetoval z dobrimi prijatelji, ki somi pripovedovali o izkušnjah pri samostojnemdelu, torej o predpogojih, riziku, o osnovnih po-gojih, prednostih in tudi neugodnostih. Spomla-di 2009 sem potem prijavil obrt za grafiöni diza-jn pri magistratu. Priznam, da mi ni žal za to od-loöitev. Vedel sem, da sem dobro kvalificiran nagrafiönem podroöju, zavedal pa sem se tudi, dabom moral sam skrbeti za naroöila, stranke indelo in konec koncev za svoje lastno preživetje.Naredil sem si tudi delovni in finanöni naört inmoram reöi, da sem v planu, kar me tudi veseli.Važno je, da so stroški za življenje pokriti.

Prednost mojega samostojnega dela pa je, dase lahko ukvarjam s stvarmi, projekti, ki me zani-majo in me öasovno ne vežejo na strogo doloöentermin. To lahko delam poleg moje obrtne dejav-nosti. Prej to ni bilo možno. Vedno me je tudi žezanimala fotografija in to lahko sedaj kombini-ram z grafiko.« Znani so Tomovi panoramskiposnetki južnokoroških cerkva, ki jih je kot prvinaredil z digitalno tehniko na Koroškem. Tudi toje bil za Toma izziv, ker je bilo kaj novega in izred-no zanimivega. Sprotno uöenje in kvaliteta delaje v njegovem poklicu non plus ultra.(m.š)

Telefon: 0043 (699) 113 444 01 • Mail: [email protected]

Slastne crepes in galettes

Fridi OsojnikNasmejani samostoj-

ni podjetnik in sosedznane pisateljice MajeHaderlap iz Lepene priŽelezni Kapli je osnov-no šolo obiskovalo v do-

maöem kraju. Po zakljuöku glavne šole se jeizuöil v Velikovcu za finega mehanika, kjerje nekaj let potem delal. Nato se je zaposlil vtovarni celuloze Obir, po zaprtju tovarne paje spet nekaj let delal pri gradbenem podjet-ju Febau v Velikovcu, nato pri Zadrugi v skla-dišöu, v Šmihelu nad Pliberkom. V tem ob-dobju pa je poklicno izkušeni Fridi Osojnikzaöel razmišljati o samostojnem delu. FridiOsojnik: «Ko so skladišöe Zadruge pred de-vetimi leti zaprli oziroma prodali firmi Mah-le, sem se odloöil za samostojno pot. Ko semzaöel, sem seveda tudi tvegal, stal sem naniöli, strank tudi še nisem imel, pa finanönosem bil bolj na šibkih nogah. Zaöetek je bilzelo težaven. Na svoji poklicni poti sem imelveliko opravka s prodajo in tako sem zaöel sprodajo gradbenega materiala – granitne

plošöe za okenske police, kuhinjski pulti,svetlobne plošöe za nadstreške, izolacijskimaterial, garažna vrata, sredstva proti stens-ki plesnobi idr. Stopil sem, öe sem videl, dakdo gradi ob cesti ali v vasi k hiši in tako na-vezoval stike. Eni so me sprejeli drugi paspet krivo gledali. Vöasih sem bil tudi obu-pan.Vztrajnost in dosledno delo pa je kljuöza uspeh. Vedel sem, da öez noö ne bo šlo.Söasoma sem pa le pridobil stranke, ki so mizaupale in bile z mojo ponudbo zadovoljne.Te so potem tudi delale ustno reklamo zame.Nastopam tudi na sejmih v Celovcu, tako dadosežem kupce izven centralnega prostora.Moja ponudba je zelo specialna in je prikro-jena željam strank. Sem zelo fleksibilen inse lahko prilagodim potrebam kupcev. Za-stopam kvalitetne izdelke raznih proizvajal-cev s Koroške in drugih dežel.«

V glavnem dela sam, öe pa je treba, sode-luje s samostojnim montažnim delavcem, kimontira vrata itd. Od junija naprej ima FridiOsojnik razstavni prostor v St. Veiter Stras-se 69 (pred kavarno Melange), v Celovcu,kjer si lahko stranke materijalije ogledajo inpotipajo.Telefon: 0650 / 82 20 386 • www.hogo-bau.at

Gradbeni material in vrata


Albert Bostjanöiö9535 Schiefling · www.druck-reif.at

Tel. (0664) 462 28 24

tiskamo, kar si zaäelitetiskamo vabila, vizitke, letake, knjige, poslovne tiskovine, oglasne poüiljke, prospekte, poslovna poroöila, dopisnice, osmrtnice, podobicetiskamo v digitalni in ofsetni tehnikitiskamo posamezni izvod in visoke nakladetiskamo personalizirane poüiljkeza kar najbolj natanöno oglaüevanjetiskamo top kvaliteto v najkrajüem roku

O G L A S I10 Skupnost 1 December 2011

SKUPNOST KOROÜKIH SLOVENCEV IN SLOVENK

SKSBralkam in bralcem glasila »Skupnost«,

ölanicam in ölanom, sodelavkam in sodelavcem SKS,vsem somiüljenikom in podpornikom SKS

äelimo

Božic v miru in veseljuter srec onlop ahepsu ni eˇ

leto 2012Predsednik: Bernard Sadovnik1. podpredsednica: mag. Zalka Kuchling2. podpredsednik: dr. Reginald VospernikTajnik: Heribert KulmeschBlagajnik: Albert BostjanœiœOdborniki: dipl.inž. Ernst Dragaschnig, dipl.trg. Joza Habernik, Lado Hajnæiœ,

Stefan Jenšac, mag. Veronika Knapp Roblek, Rado Marko, dipl. inž. Hanzi Ogris,mag. Stanko Polzer, mag. Elisabeth Ratschnig, Erika Wrolich

Preglednika raœunov: Stefan Gregoriœ, Joachim LesjakKooptirana œlana upravnega odbora: dr. Pavel Apovnik, dr. Miro PolzerVodja pisarne: Katja Urak

www.skupnost.atwww.mehrsprachigkeit.at

Vesele boæiœne praznike in sreœno novoleto æeli

ALPE-JADRANSKI CENTER ZA ŒEZMEJNO SODELOVANJE

Predsednik: Bernard SADOVNIKPodpredsednik: Gerhard WEIS

Generalni sekretar: mag. Filip WARASCHFinanœni referent: mag. Stefan LESJAKŒlani razširjenega upravnega odbora:

Walter FISCHER. Mijo MATANOVIŒ, Franc MUŽIŒ,dipl. inž Johann OGRIS, dr. Wladimir POLZER,

mag. Tina RABL, dr. Igor ROBLEK, dr. Heinrich SCHUSTER, dr. Marjan STURM,

MAS, Ferdinand VOUKPreglednika: dr. Andreas BRESCHAN,

dr. Miro POLZERwww.aacc.or.at

Vsem bralkam in bralcem Skupnostizelimo vesele bozicnepraznike ter veliko uspehov, zdravja

in osebne srece v letu 2012

Obcina Brda


O G L A S I 11Skupnost 1 December 2011

Novoletni koncert

7.1.201220.00 ØOØTAR

Globasnica/GlobasnitzPLESNI VLOÆEK | TANZEINLAGE

pri/beim

BOGATSREŒOLOVGROSSERGLÜCKSHAFEN

Vesel božic insrecno novo leto

Frohe Weihnachtenund ein

glückliches Neues Jahr

2012POSOJILNICAZVEZA BANK

member of

Marko Lipuš »Paar 1«

A-9142 Globasnitz/GlobasnicaJaunstein/Podjuna 21 Mobil: +43 (0) 660/5322066 e-mail: [email protected]

STRABAG ima visoke zahteve, zato vodijo cestne projekte samo mednarodno

uveljavljeni strokovnjaki. Da bi izpolnili zadovoljstvo in pričakovanja naročnikov,

razvijamo in krepimo profesionalno infrastrukturo, s katero pospešujemo

komunikacijo, informacije in oskrbo. STRABAG odločno dela na nadaljnjem

razvoju infrastrukture – za uspešno prihodnost. Dr. Hans Peter Haselsteiner

CEO STRABAG SE

08. 01. 2012, 14.30Kulturni dom Øt. Primoæ

prireditelj: SPD Danica Øt. Primoæ

60. Slovenski ples06. 01. 2012, 20:00

glasba: „BIG BAND RTV SLOVENIJA“ in ansambel „PEGAZ“

Velden/Vrba, Casineumprireditelj: Slovenska prosvetna zveza (SPZ)


Knjižne novosti

P A N O R A M A12 Skupnost 1 December 2011

Izdajatelj in zaloznik: Skupnost koroükih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/Novi trg 10,9020, Klagenfurt/ Celovec Urednik: Mirko Ütukelj Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463)59 16 57 - e-mail: [email protected], Konto št. SKS: Zveza Bank, banöna št. 39 100,konto št. 748 152, Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanöiö, (0664) 462 28 24, Celovec, Oblikovanje in priprava za tisk: Golavönik Johann, (0660) 53 22 066, Podjuna, Slike: Ütukelj (26)Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Janezu Oswaldu – arhitektu,profesorju, umetniku – v slovo Z Janezom Oswaldom, ki nas je po dolgi in težkibolezni kratko pred svojo devetdesetletnico zavedno zapustil, sva si bila dobri dve desetletjipoklicna sopotnika na Slovenski gimnaziji. Tjaje že ob ustanovitvi šole 1957 mladega v Ljublja-ni izobraženega Pleönikovega uöenca-arhitektapovabil ustanovni ravnatelj dr. Tischler, tam jekonöal 1984 svojo poklicno pot piölo desetletjepo vselitvi v novo po njegovih naörtih zgrajenošolsko poslopje na današnjem Janežiöevemtrgu. Ni ga podroöja na Koroškem, kjer Oswaldob vzgoji celih generacij gimnazijcev ne bi zapu-

stil svojih arhitektonskih sledov, naj gre med drugim za tako posreöeno novo v pokra-jino vkomponirano cerkev v Selah, za poslopje tedaj še jugoslovanskega in danesslovenskega konzulata v Celovcu, za številne mrtvaške vežice v naših krajih, za štu-dentske in dijaške domove ter šole na Koroškem in na Dunaju, za številne zasebnestanovanjske hiše. Ob vsej tej dejavnosti je do visoke starosti agilni športnik, smuöarin jadralec Janez Oswald še našel öas za lastno umetniško dejavnost zlasti po svojiupokojitvi. S ponosom me je še pred leti vodil skozi svoj tako bogati atelje v Celovcu.Hvala ti Janez za vse to. Izvirajoö iz ziljske Gozdinje vasi poöivaš zdaj v idiliönih Mel-viöah, ob svoji ženi Albini, ki izvira odtod iz Felaherjeve rodbine. Tudi v imenu kole-gic in kolegov na gimnaziji in v imenu številnih njegovih uöencev in uöenk izrekamsožalje sinu Janiju in vsem svojcem.

Reginald Vospernik

Janez Oswald FOTO: GOTTHARDT

Gerhard Pilgram, Wilhelm Berger, Werner KoroschitzTiefer gehen Pohodni vodnik, Založba Drava, Euro 28,50V knjigi s številnimi fotografijami je predstavljenih 33 pohodovpo slovenskem in italijanskem Krasu v raznih odtenkih te en-kratne pokrajine. Poti peljejo skozi stare zapušöene vasi in se-danje centre te regije. Mnogi izmed teh krajev so pravo odkrit-je, ki jih obiöajni turistiöni vodniki ne omenjajo in tudi domaöi-ni sami komaj opazijo. Vsekakor so se avtorji vodnika potopi-li v globino teh starodavnih in še vedno oöarljivih krajev.

Tomaž OgrisAnisja Spomini, Založba Dra-va, Evro 24,80Avtor zelo emocional-no pripoveduje živ -ljenjsko pot svojemame Anisje iz Ukra-jine, ki je bila med 2.svetovno vojno, kotšele 15-letno dekle,

pregnana na Koroško kot prisilna delavka.Tu je bila potem dodeljena kmetiji, kjer jetudi spoznala moža in z njim ustvarila druži-no. Leta 1991 pa je Anisja lahko obiskalasvojo domovino in se sreöala s svojci. Podob-no usodo, v tej knjigi s sreönim koncem, paso doživele še številne druge ženske.

Rastje 2011 Literarna revijatokrat predstavl-ja literarne izdelke mladih besednih ustvarjalcev/ustvarjalk, kiso letos sodelovali/e na literarnem nateöaju „Na dan z besedi-lom“. Revija stane 15 evrov.

Nagrada in odlikovanje Bachmannova nagrajenkadr. Maja Haderlap hiti odnagrade do nagrade. Predkratkim je bila nagrajena znemško literarno nagradoRavensburger. Deželna svetnica dr. Beate Prettnerjo je konec novembra odli-

kovala z deželno öastno žensko nagrado zakulturo.

Tržna oböina Železna Kapla pa je pisatel-jico in domaöinko imenovala za öastnooböanko. Iskrene öestitke

Walfried WutscherEinspielerjev nagrajenec 2011

Nekdanji predsednikkoroške kmetijske zborniceWalfried Wutscher je predkratkim prejel Einspielerje-vo nagrado, ki jo podeljujeta

Narodni svet koroških Slovencev in Kršöans-ka kulturna zveza. Wutscher je prejel nagra-do za svoj odprti in odkriti odnos do slovens-ke narodne skupnosti in za svoje prizadevan-je v öezmejnem sodelovanju s Slovenijo. Kodlikovanju öestita tudi SKS.

Marjan Sturm – 60 letPred kratkim je prazno-

val predsednik Zvezeslovenskih organizacij 60 –letnico. K osebnemu jubile-ju öestita tudi SKS.


skupnost 7/2011

Documents