trgovskiot deficit postojano vo }ar

Konkurencijataja soboruva

cenata

Broj 7 kontakt call centar 15015 www.mchamber.mk

OSVEN NAMALUVAWETO NA DDV, POTREBNO E CELOSNOOLESNUVAWE NA STANBENATA IZGRADBA

^estiti veligdenskipraznici!

MAKEDONSKOTO STOPANSTVO SO DECENII IZVEZUVA ISTI PROIZVODI

Trgovski deficit vo nadvore{no trgovska razmena na RM

deficituvozizvoz

Stopanska komora na Makedonija

SIMON NAUMOSKI, DIREKTOR NA „VITAMINKA” AD PRILEP

Sigurna „slatkata“

idnina

Trgovskiot deficit postojano vo }ar

Nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija

BIZNIS INFO18 êtvrtok, 1 april 2010

REGIONOT NA CEFTA PREDUPREDUVAWE NA GENERALNOTO SOBRANIE NA ASOCIJACIJATA NA BALKANSKITE KOMORI OD SARAEVO, REPUBLIKA BOSNA I HERCEGOVINA

V ospostavuvawe na infrastru-ktura na kvalitet - zaemno

priznavawe na akreditacionitetela be{e osnovnata tema na Ge-neralnoto sobranie na Asocijaci-jata na Balkanskite komori (ABK){to se odrà vo Saraevo (24 mart2010 godina). Temata e od osobenozna~ewe imaj}i predvid obvrski-te koi proizleguvaat od dogovo-rot na CEFTA od 2006 godina. Vosoglasnost so ~lenot 13, poglavje~etiri, koe se odnesuva na tehni~-kite barieri vo trgovijata pred31 dekemvri 2010 godina, dogovor-nite strani na dogovorot odCEFTA treba da gi po~nat prego-vorite za sklu~uvawe na multila-teralni spogodbi za usoglasuvawena svoite tehni~ki rezultati istandardi, kako i zaemno prizna-vawe na postapkite za ocena nasoobraznosta vo soglasnost soSpogodbata za tehni~ki barierivo trgovijata na 100 i drugi rele-vantni me|unarodni dogovori.

Vo diskusijata na Generalno-to sobranie na ABK u~estvuva{e iRenata Vitez, direktorkata na se-kretarijatot na CEFTA od kanca-

larijata vo Brisel. Pretsedate-lite na komorite konstatiraa, de-ka ovoj proces ne se dviì so po-sakuvanoto tempo i deka e potreb-no direktorijatot na CEFTA da gipottikne vladite za da se ispo~i-tuva rokot. Fakt e deka vo regio-not ve}e postoi izvesna mreà naspogodbi za sorabotka me|u nacio-nalnite akreditacioni tela, none i za me|usebno priznavawe nasertifikatite. Zemjite od regio-not s* u{te nemaat harmonizira-na regulativa i nemaat soodvetnilaboratorii. No, i vo sektori ka-de postoi zaemno harmonizirawene postoi volja za me|usebno priz-navawe. Del od akreditacionitetela vo regionot, vklu~uvaj}i goInstitutot za akreditacija na Re-publika Makedonija, ve}e se stek-naa so status na polnopravna~lenka vo Evropskata organizaci-ja za akreditacija (European co-operation for accreditation), a nekoise vo procesot na pristapuvawe.No, od ovaa ~lenstvo na terenotkompaniite ne go ~estvuvaat bene-fitot. Poradi vakvata sostojbatro{ocite na intra-regionalnata

trgovija se zgolemuvaat, efikas-nost i konkurentnost se namaluvai seto toa vkupno vlijae na priv-lekuvawe na stranskite investi-cii i generalno na razvoj. Pretse-datelite na delovnite asocijaciivo Saraevo, insistiraa sekreta-rijatot na CEFTA da prezemeaktivnosti za da se dobijat trans-parentni podatoci za procesot voregionot i da se vlijae vrz vladi-

te i procesot da se zabrza. ABK }ebara ova pra{awe da bide razgle-dano na sostanokot na sekretari-jatot na CEFTA, koj se planira dase odrì vo juni vo Belgrad. Voed-no, be{e zaklu~eno na ovaa temakomorite da ostvarat razgovorivo ministerstvata za ekonomija.

Na generalnoto sobranie naABK pokraj ovaa tema be{e done-sena odluka za vospostavuvawe na

sovetot na ABK za ènskoto pret-priemni{tvo i se zaklu~i da serazgledaat mo nostite za vklu~u-vawe na ABK vo proektite koi So-vetot za regionalna sorabotka giplanira za ovaa godina. Osobenoonie koi se od zaedni~kiot inte-res, kako {to se infrastruktura-ta, energetikata, razvojot na mali-te i sredni biznisi i edukacijata.

Qubica Nuri

Dogovorot za priznavawe name|usebnite sertifikati za kvali-tet i za poteklo na stokite }e ja po-dobri komunikacijata i }e vlijae naukinuvawe na trgovskite barieri.Vo BiH od den na den se postignuva-at is~ekori vo vospostavuvawetona infrastrukturata za kvalitet,kako {to se metrologijata i izrabo-tkata na tehni~kite propisi. Toa jadobliùva BiH do EU bidej}i na tojna~in se ispolnuvaat mnogubrojni-te obvrski od Dogovorot za stabili-zacija i za asocijacija.

(Mahir Haxiahmetovi},pretsedatel na Nadvore{no-

trgovskata komora na BiH)

Bez trgovskite barieripoblisku do EU

Poradi nere{avaweto naproblemot na me|usebnoto prizna-vawe na sertifikatite, prisutnoe golemo nezadovolstvo kaj sto-panstvenicite bidej}i toa vlijaena poskapuvawe na tro{ocite i jademotivira nadvore{noregional-nata trgovija. Dosega ima{e pove}einicijativi i predlozi za otstra-nuvawe na barierite vo trgovijatakon dràvnite organi zadolèniza implementacijata na dogovorotna CEFTA i ne se prezemeni nekoipozna~ajni ~ekori. Ovie denoviSrbija }e potpi{e bilateralnidogovori za me|usebno priznavawena akreditacinonite tela i serti-fikati so BiH i so Hrvatska. Srbi-ja vo regionot izvezuva 2,7 mili-jardi amerikanski dolari (2009 go-dina) ili pove}e od 30 procenti od

vkupniot izvoz i so site zemji imatrgovski suficit, osven so Hrvat-ska i so Moldavija.

(Sa{a Vlaisavqevi}, potpretsedatel na Stopan-

ska komora na Srbija)

Zgolemeni tro{oci - nezadovolni biznismeni Crnogorskoto akreditaciono

telo e pridruèn ~len na Me|u-narodnata organizacija za akre-ditacija na laboratorii i naEvropskata organizacija za akre-ditacija. Sklu~ivme bilateral-ni dogovori za sorabotka soakreditacionite tela vo Alba-nija, BiH, Hrvatska i Makedoni-ja, no ne i za me|usebno prizna-vawe na sertifikatite. Sorabo-tkata ja olesnuva razmenata nainformaciite, no ne i trgovija-ta, {to e daleku od su{tinata nadogovorot na CEFTA.

Vnatre{noregionalnata tr-govija e obeshrabrena so dvojna-ta sertifikacija na proizvodi-te. Imame primeri stokata da sevra}a od granicata, a dogovore-nite zdelki, koi treba da te~at

vo kontinuitet, da ne se realizi-raat. Isto taka, se slu~uva po po-ve}e isporaki vo zemjite vo regi-onot, poradi visokite tro{oci

za analizi na sekoja isporaka isekoe pakuvawe da se analizira,proizvoditelot da go napu{tipazarot. Najnoviot primer dati-ra od prvi mart godinava. Ime-no, spored Upatstvoto na Mini-sterstvoto za zemjodelstvo, {u-marstvo i za vodostopanstvo naSrbija, od veterinarnata inspek-cija se bara laboratorisko ispi-tuvawe i do 100 ambala ni edi-nici pri uvozot na ìvi sviwi,zamrznato svinsko meso i sli~noza vlez vo Srbija. Ova ne e voprilog na slobodnata trgovija ikomorite treba da istraat vo na-~eloto „edna{ so sertifikat, se-koga{ i sekade prifateno“.

(Velimir Miju{kovi}, pretsedatel na Stopanska-

ta komora na Crna Gora)

Edna{ so sertifikat i sekade prifateno!

Vo periodot od 1996 godinado 2009 godina, otkako Turcija evo carinskata unija so Evropska-ta unija, na{iot izvoz vo EU sezgolemil za 3,7 pati. Lani vozemjite od Unijata izvezovme sto-ki vo vrednost od 103.5 milijar-di amerikanski dolari, a so zem-jite od OECD, koi se najkompeti-tivni ekonomii vo svetot, otpa|a65 otsto od na{ata vkupna nadvo-re{notrgovska razmena. Vo vkup-niot izvoz na industriski proiz-vodi kon zemjite od Sreden Istoki od Severna Afrika, Turcijau~estvuva so 65 otsto.

Vakviot razvoj se dolì nana{ata usoglasenost so regulati-vata na EU i mo`nosta da se kori-stat site benefiti na carinska-

ta unija so Unijata. Blagodareniena dogovorot CEFTA 2006, regio-not stanuva s* poatraktiven zaturskite investitori, koi pove}epokaùvaat interes da vloùvaatna regionalno nivo, otkolku vopoedini zemji. Dosega se vloèni3,5 milijardi amerikanski dola-ri, a potencijalot e mnogu pogo-lem, imaj}i ja predvid geostrate-{kata polo`ba na regionot, sokoridor za energenti i stoki vopravcite istok-zapad, sever-jug.

Zatoa harmonizacijata na regu-lativata, vklu~uvaj}i ja i infra-strukturata na kvalitetot, se od isk-lu~itelno zna~ewe. Se isplatuvasekoj napor i tro{ok za regionot {topobrgu da se dovede vo situacija naedinstveno trgovskoto podra~je.

(Rifat Hisarxiolu, pretsedatel na Unijata na

turski trgovski, industriski,pomorski komori i trgovski

berzi / TOBB)

Benefitite pogolemi od tro{ocite

� Pretsedatelite na delovnite asocijaciikonstatiraa deka ovoj proces ne se dviì soposakuvanoto tempo i deka e potrebno direkto-rijatot na CEFTA da gi pottikne vladite za za-brzuvawe na procesot na me|usebnoto prizna-vawe na akreditacionite tela

Bez regionalna infrastruktura zakvalitet nema slobodna trgovija

Postoi mreà na spogodbi za sorabotka pome|u nacionalni akreditacioni tela, no ne i za me|usebno priznavawena sertifikatite - Generalno sobranie na ABK vo Saraevo

êtvrtok, 1 april 2010 BIZNIS INFO 19

Planskite dokumenti vooblasta na domuvawe-

to, koi proizleguvaa od po-trebite od izgradba na sta-novi i na stanbeni zgradivo poslednite dvaesetinagodini ne se ostvaruvaatvo soglasnost so predvidu-vawata. Voobi~aeno, go-di{no planerite ja isfr-laa brojkata za izgradbapreku 10.000 stanovi, nonaj~esto se realizira{epolovinata od toa ili od4.000 do 5.500 stanovi zadvanaeset meseci.

Za potrebata od stanovigovori i podatokot deka od-nosot na izgraden stan zasklu~en brak e 1:2,6. Toazna~i deka s* pogolem brojsemejstva imaat potreba odobezbeduvawe pokriv nadglavata.

Ako potrebata od stanza sekoe doma}instvo pret-stavuva edna od opredelbi-te i na na{ata dràva, to-ga{ so merki za nejzino sti-mulirawe treba da se soz-dadat uslovi za nivno ope-racionalizirawe. Namalu-vaweto na stapkata na DDVod 18 procenti na pet pro-centi kaj novoizgradenitestanovi, pretstavuva ednaod merkite za stimulirawena stanbenata izgradba,tokmu preku namaluvawe nacenata na kvadraten metar

stanbena povr{ina. Ova za-konsko re{enie e predvide-no so va`nost do krajot na2011 godina.

Pra{awe e dali moèda se govori deka ima pozi-tivno vlijanie vo namalu-vawe na cenata na stanbe-niot kvadraten metar.

Za po~etok, namaluvawena cenata ima za okolu 10-11 procenti i toa samo zaprocentot na DDV.

Spored napravenata ana-liza (podatoci od Dràvenzavod za statistika) moè dase konstatira slednoto:

Cenata na stanovite be-leè{e kontinuiran porastvo poslednite nekolku godi-ni, pri {to dostigna pro-se~na grade`na cena od 650do 900 evra po kvadratenmetar bez DDV;

U~estvoto na cenata zagradewe vo vkupnata cenapo stanben kvadraten metarse dviì od 73-77 procenti,dodeka cenata za grade`nozemji{te od 17 procenti do19 procenti. Preostanatiteprocenti se ostanati tro-{oci, vo koi spa|aat proe-ktiraweto, nadzorot, sredu-vaweto na dokumentacijatai sli~no.

Cenite razli~no sedviàt. Najvisoki se ceni-te vo Skopje, potoa slediOhrid, Bitola...koi se di-

ktirani od tro{ocite zalokacija, opremenosta nastanot i drugi faktori. Vostrukturata na cenata nastanot vo poslednata godi-na se zabeleùva zgolemu-vawe na procentot za ure-duvawe na grade`noto zem-ji{te, dodeka ima mal pad(eden procent) vo u~estvo-to na cenata na gradewe,{to e posledica na maliotpad na cenite na grade`ni-te materijali.

So izmenuvawe na za-konskata regulativa za gra-

de`noto zemji{te, prostor-no i urbanisti~ko ureduva-we i za gradewe, vo nared-niot period se najavuva po-golema stanbena izgradba.Pokraj najavenite 1.000 sta-novi od Javnoto pretprija-tie za stopanisuvawe sostanben i so deloven pro-stor, kako i stanovite za ar-mijata, a i spored izdade-nite odobrenija za grade-we, se potvrduva konstata-cijata deka stanbenata iz-gradba }e beleì trend nazgolemuvawe. Me|utoa, dali}e se postigne celta, stanotda bide dostapen za sekojgra|anin.

Ako se ima predvid deka

prose~nata bruto-plata povraboten vo 2009 godina iz-nesuva{e okolu 500 evra, zaeden prose~en stan od 60 kva-dratni metri se potrebniokolu 52.000 evra ili preku100 bruto-plati ili toa bibilo celi osumgodi{ni pro-se~ni bruto-primawa.

Za zaìvuvaweto nastanbenata izgradba po-trebni se merki, koi }e pri-donesat i za namaluvawetona cenata na stanot, ne sa-mo preku danokot na DDV, tu-ku i preku nejzino krediti-rawe i sozdavawe uslovi zanamaluvawe na cenite nagrade`nite materijali. A,toa moè da se postignepreku stimulirawe na grad-bata, dokolku objektot obez-bedi optimalni uslovi zapodobruvawe na energetska

efikasnost na objektite. Spored postojnite urba-

nisti~ki planovi vo op{ti-nite, ne postoi zakonskapre~ka za dobivawe lokaci-ja za izgradba na stanbeniobjekti, a poleka se menuvai zakonskata regulativa zazemji{nata politika. So za-okruùvawe na zakonskataregulativa i vo ovoj seg-ment, posebno regulirawena sopstveni~koto pravo,interesot za vloùvawe vostanbenata izgradba vo pos-ledno vreme se zgolemuva,kako kaj doma{nite, taka ikaj stranskite investitori.

Kreditiraweto vo izmi-natite godini ni oddalekune ja slede{e stanbenatagradba. Sredstvata {to seodobruvaat od strana nabankite se so visoki kamat-

ni stapki, nevoobi~aeni zaovoj vid gradba, pri uslovikoga kupuva~ot u~estvuva iso okolu 30-50 procenti odvkupnata vrednost. Vo pos-ledno vreme se javuvaat do-ma{ni investitori, koi sosopstveni sredstva i sreds-tva od stranski banki, vlo-ùvaat vo celi kompleksiod stanbeni objekti.

Sepak, prisutno e i za-edni~koto finansirawe odstrana na izveduva~ot/inve-stitorot i kupuva~ot na sta-novite, a i kompenzaciskotopla}awe so stanovi ili de-loven prostor na angaìra-nite izveduva~i ili podiz-veduva~i.

Ako se ima predvid dekazakonskata odredba za stap-kata na DDV, ima potreba dabide na sila i po dekemvri2011 godina, postoi realnaosnova za namaluvawe nacenata na metar kvadratenstanbena povr{ina. A, da nese zaboravi i konkurencija-ta i ponudata, koi sigurnoimaat zna~ajna uloga vo na-maluvaweto na cenata nastanot.

Marija Petroska

OSVEN NAMALUVAWETO NA DDV, POTREBNO E CELOSNO OLESNUVAWE NA STANBENATA IZGRADBAGRADE@NI[TVO

Konkurencijata jasoboruva cenata

Kolekcijata organski ~aevi „Goodnature“ na „Alkaloid“ AD Skopje e izbra-na me|u prvite {est najdobri proizvodiprezentirani na saemot „Natural productsexpo west 2010“, {to se odrà vo Los An-xeles vo SAD, soop{tuvaat od vode~katafarmacevtska kompanija vo zemjava.

Priznanieto e dobieno na renomira-nata saemska manifestacija, specijali-

zirana za prirodni i za organski proiz-vodi na koja vo vtorata polovina namart nastapile nad 3.000 kompanii odceliot svet. Saemot e vo zadolìtelna-ta agenda na najgolemite i najekskluziv-nite trgovski centri i specijaliziranisinxiri na prodavnici za zdrava i zaorganska hrana.

Makedonskata kompanija na saemska-

ta manifestacija go privlekla vnimani-eto so ekskluzivniot {tand, no, pred s*so kvalitetot na ~aevite, so dizajnot naambalaàta... Se ocenuva deka uspehotse dolì i na ekolo{kite podra~ja sosertifikat vo zemjava, organskite uslo-vi na proizvodstvo so visoki standardi,kako i specifi~nostite na bilnite su-rovini. Golemo vnimanie privlekle i

ovo{nite ~aevi na „Alkaloid“. Pretstavnicite na ovaa na{a kom-

panija ostvarile brojni kontakti so di-stributeri, golemi trgovski centri ispecijalizirani sinxiri na prodavni-ci koi se zainteresirale za proizvodi-te „Good nature“. Prvi~nite dogovori seo~ekuvaat vo prvata polovina od godi-nava.

FARMACEVSTKA INDUSTRIJA „ALKALOID“ AD SKOPJE

„Good nature“ so visoko priznanie od SADPRIZNANIJA

Cenata na stanovite beleè{e kontinuiran porast vo poslednite nekolku godini


POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

PORAKI

Dobri vesti za makedonskite kom-panii vo odnos na pristapot do kapi-tal od po~etokov za godinava. Imeno,NBRM neodamna donese odluka za na-maluvawe na kamatnata stapka nablagajni~kite zapisi za eden poen od7,5 na 6,5 otsto. Se beleì i namalu-vawe na kamatnata stapka na lom-bardnite krediti, od devet otsto naosum procenti. Toa nesomneno }e gipottikne komercijalnite banki na na-maluvawe na kamatnite stapki zakreditite kaj kompaniite i naseleni-eto. Tie, vsu{nost, go otpo~naa tren-dot na namaluvawe u{te vo noemvri2009 godina, koga nekolku banki gi na-malija kamatnite stapki na krediti-

te do 4,5 procenti kaj razli~ni vido-vi kreditni produkti. Trend {to ne-somneno po poslednite potezi naNBRM }e prodolì.

Ohrabruva~ki e podatokot odposlednite antikrizni merki naVladata na RM za izmenata vo uslo-vite za koristewe na kreditnatalinija od EIB i MBPR, odnosno, li-mitirawe na kamatnata stapka zaprvata godina na {est procenti ilimitirawe na maksimalnata kama-ta od vtorata godina do 7,5 procen-ti. Promeni ima i vo poedine~niotkredit namenet za krajnite korisni-ci (mikrobiznisi do 40.000 evra,mali do 400.000 evra i sredni kom-

panii do 3.500.000 evra). Pro{iru-vawe ima i na opfatot so toa {to itrgovskite kompanii }e imaat mo`-nost da konkuriraat za kreditot.

Tokmu zaradi vakvite potezi,ocena i na Zdruènieto na bankars-tvo pri Stopanskata komora na Make-donija e deka kreditniot rast i pod-dr{kata na biznisite ovaa godina }ebide pozna~itelen. So drugi zborovire~eno, porakata do makedonskatabiznis-zaednica e daka }e ima do-volno pari za privatniot sektor.

No, sega se postavuva pra{awe-to: Dali ima dobri proekti koi ban-karskata industrija e podgotvena dagi isfinansira? Bankite ednostavno

se zaintersirani za plasman na kapi-talot i zatoa gi povikuvaat kompanii-te da apliciraat so izdràni proe-kti. A, toa se proekti koi }e donesatnova stopanska struktura na zemjavaso novi konkurentni proizvodi, }eovozmoàt otvorawe novi pazari,zgolemuvawe na izvozot, {to nesom-neno }e & otvori {ansa za izlez nazemjava od krizata i po~etok na nejzi-niot razvoj. Toa e patot i za zgolemenprofit na site hrabri pretpriema~ii pokraj te{kite ekonomski vremiwa.

(Generalen sekretar na Stopanskata komora

na Makedonija)

Stopanskata komora na Makedonija iAgencijata za regionalen razvoj na Slova~-ka vo sorabotka so Bratislavskata regio-nalna komora po~naa da go sproveduvaatproektot koj se naso~uva kon podigawe nakapacitetite na vrabotenite vo komorata ivo regionalnite komori, analiza na biznisopkruùvaweto i merki za podobruvawe,unapreduvawe na javno-privatniot dijalogvo delot na ekonomsko-socijalnite pra{a-wa i delovno povrzuvawe na makedonskitei na slova~kite kompanii.

Preku koristewe na iskustvoto i znae-weto na kolegi od Slova~kata komora }e bi-dat otvoreni biznis centri za EU informa-cii vo ramki na regionalnite kancelarii naStopanskata komora na Makedonija, a make-donskite kompanii }e imaat mo`nost da sta-pat vo kontakt so partneri od Slova~ka.Proektot }e trae do septemvri 2011 godina,a go finansira Slova~ka agencija za razvojna me|unarodnata sorabotka (Slovak aid).

ZUMIRANOSlova~ki iskustva za malite i sredni biznisi

Pari }e ima, ama za dobri proekti

Pi{uva: m-r JelisavetaGeorgieva

Po~etok na proektot "Zajaknuvawe na malite i sredni kompanii - pat kon ekonomskiot rast i pristapuvawe kon EU" vo Komorata

êtvrtok, 1 april 2010 BIZNIS INFO 21MAKEDONSKITE KOMPANII MORA DA INVESTIRAAT ZA DA JA PODOBRAT SVOJATA

EFIKASNOST I PRISPOSOBLIVOSTA NA PAZARNITE USLOVI

Slabata konkurentnostna makedonskite kompanii inatamu ostanuva edna od za-bele{kite vo izve{taite naEvropskata komisija za na-preduvaweto na RepublikaMakedonija kon ~lenstvotovo Evropskata unija. I voposledniot pozitiven izve-{taj na EK, koj rezultira{eso liberalizacija na vizni-ot reìm, {to nesomnenoima pozitivni implikaciina razvojot na privatniot se-ktor vo dràvava, konkurent-nosta ostanuva klu~en pre-dizvik na koj treba mnogu dase raboti. Obvrskata e, preds*, na Vladata da sozdadepostabilna, predvidliva iednostavna delovna klima,vo koja ekonomskite subjekti}e moàt da ja razvijat spo-sobnosta za spravuvawe sokonkurentskite pritisoci ipazarnite sili vo EU.

Vo dràvava, isto taka,treba da ima dovolno ~o-ve~ki i fizi~ki kapital,vklu~uvaj}i i institucijanainfrastruktura, {to }e muobezbedi na delovniot se-ktor neophodna osnova zanegova konkurentnost naedinstveniot pazar. Kompa-niite, pak, }e mora da inve-stiraat za da ja podobrat

svojata efikasnost i pris-posoblivosta na pazarniteuslovi. Nivnata sposobnostza prisposobuvawe }e se za-jakne dokolku imaat soodve-ten pristap do finansiskisredstva za investicii, dokvalifikuvana rabotna si-la i dokolku se uspe{ni voinovaciite.

DELOVNATA KLIMA PRIVLEKUVA KAPITAL

Republika Makedonija,u{te pred za~lenuvawetovo Evropskata unija, morada postigne visok stepen naekonomska integracija soUnijata. Pritoa, povrzano-sta ne se odnesuva samo naobemot na trgovijata so zem-jite-~lenki na EU, tuku i soasortimanot i so kvalitetotna stoki so koi se trguva.Najposakuvana forma na in-tegracija za na{ata dràva,sekako e privlekuvawe naevropskiot kapital vo noviproizvodni kapaciteti vodràvava. Nesomneno dekatoj kapital bara i soodvetnadelovna klima vo Makedoni-ja, po~nuvaj}i od funkcioni-rawe na pravnata dràva,funkcionalna i efikasnajavna administracija na lo-kalno i na centralno nivo,pa s* do podobruvawe na in-frastrukturata. Vsu{nost,tokmu infrastrukturata odenergetska do transportna ikomunalna, e eden od naj-va nite preduslovi pri no-

seweto odluki za naso~uva-we na evropskiot kapitaltokmu vo na{ata zemja.

Stopanskata komora naMakedonija, kako institucijakoja gi zastapuva ekonomski-te interesi na svoite ~len-ki, proaktivno odgovara nabarawata na kompaniite. Taatreba i mora da igra klu~nauloga vo realizacija i vo na-so~uvawe na kompaniite zaobezbeduvawe prosperitetvo globalnata ekonomija. Socel da im gi otvori pazarite

i evropskite fondovi nakompaniite, aktivno se vklu-~uva vo evropski proekti.Imeno, Stopanskata komorana Makedonija, vo ramki naEvropskata ramkovna pro-grama za konkurentnost i zainovativnost, e del odevropskata mreà za pret-priema{tvo (EEN) so {to,preku 600 vakvi centri, me-naxirani od strana naEvropskata komisija i di-rektno povrzana so evrop-skite institucii, im ovoz-

moùva na svoite kompaniipolesen pristap do infor-macii, regulativi, standar-di i partnerstva so kompa-nii od zemjite ~lenki na EU.

JAVNO-PRAVEN DIJALOGDel od evropskite pro-

grami, kako programata zakonkurentnost i inovativ-nost na EK, sodràt finan-siski instrumenti, kako ga-rantni fondovi, mikrokre-ditni linii, rizi~ni kapi-talni investicii, koi im se

neophodni na MSP vo nivni-ot razvoj i postignuvawe naevropskite kriteriumi nakonkurentnost. Za nivna re-alizacija, pak, treba da sezaangaìraat makedonskiteinstitucii, koi bi bile pod-dràni od Vladata na RM.

Od svoja strana, Stopan-skata komora na Makedonijave}e podolg period aktivnodejstvuva na poleto na za-poznavawe, edukacija i na-~in na aplicirawe za fon-dovite na EU koi ve}e im sedostapni na makedonskitekompanii i institucii, kako{to se site pet komponentina pretpristapnite fondo-vi na IPA, fondovite odCIP, programata za konku-rentnost i inovativnost naEU i programata za istraù-vawe i za razvoj FP7.

Istovremeno, Komoratakako nevladina i nepoli-ti~ki orientirana biznis-asocijacija i ponatamu }ese zalaga preku javno-pri-vatniot dijalog so Vladatada vlijae na donesuvaweekonomski odluki i zakonipreku korektno implementi-rawe na procesot RIA, so{to }e se ovozmoì soodve-ten vlez od aspekt na sto-panstvoto, koe, pak, }e morada gi imlementira tie za-konski re{enija i odluki.

(Ekspert za evropskitefondovi vo Stopanskata

komora na Makedonija)

VO FOKUSOT

ANKETI MO@NOSTI

Pi{uva: JadrankaArizankovska

Konkurentska kondicijado pred stapuvaweto vo EU

Vo na{ata dràva seprivr{uva Kolaborativ-nata evaluacija na vlija-nieto na reformiranoto~etirigodi{no srednostru~no obrazovanie. Cel-ta na ovaa evaluacija e danapravi uvid vo sostojbi-te na VET-4 i da go ocenivlijanieto {to reformatago ima vrz pazarot na tru-dot i visokoto obrazova-nie. Toa se pravi bidej}i eoceneto deka sostojbite vosrednoto stru~no obrazo-vanie se karakteriziraatso golem broj struki i

u{te pogolem broj profi-li za koi pazarot na tru-dot nema potreba. Pri toa,se konstatira deka vo od-nos na VET-4 najgolemproblem e slabata organi-zacija i realizacija naprakti~nata obuka na u~e-nicite vo kompaniite ideka istata e samo for-malna i ne gi postignuvabaranite rezultati.

Sprovedenata anketakaj rabotodavcite upatu-va na konstatacijata dekaistite ne se zadovolni odkvalitetot na zavr{eniteu~enici i deka nivnatasorabotka so u~ili{tatane zadovoluva, dodeka, oddruga strana, obrazovni-te institucii ukaùvaatdeka kompaniite ne sepodgotveni da investira-at vo produkcija na kvali-tetni kadri.

Kompaniite se podgo-tveni aktivno da se vklu-~at i da sorabotuvaat soobrazovnite instituciivo obukata na u~enicite,no kako sistem na podol-goro~na osnova, koj }evklu~uva proces na konti-nuirano sledewe i vred-nuvawe na u~enicite, so

cel da se zgolemat nivni-te kompetencii, odgovor-nosta, rabotnite naviki isli~no. No, za ostvaruva-we na ovaa cel, me|u dru-goto, kompaniite baraatodredeni dano~ni bene-ficii i stimulacii.

[to bi moèlo vo taanasoka da se pobara?

Vo Zakonot za danok nadobivka, pre~isten tekstna Ministerstvoto za fi-nansii, vo ~len 14 da sepredvidi konkretno re{e-nie so koe rabotodavcite}e imaat dano~no olesnu-vawe i sredstvata inve-stirani vo prakti~nataobuka na u~enicite }e imse priznavaat kako delo-ven rashod vo bilansot.

Ovoj predlog ima svo-ja realnost i nema da imagolemi negativni buxet-ski implikacii, tuku, na-protiv, }e dade silen pot-tik na kompaniite poa-ktivno da se vklu~at voprifa}awe, organizira-we i sproveduvawe naprakti~nata obuka, koja }eim ovozmoì planirawena nivniot kadrovski po-tencijal vo soglasnost sobarawata na pazarot na

trudot i zajaknuvawe nanivnata konkurentska po-zicija.

No, treba da se poten-cira deka prakti~nataobuka ne treba stihijno iparcijalno da se odviva.Vo soglasnost so Zakonotza stru~no obrazovanie iobuka, rabotodavcite tre-ba da ispolnuvaat odrede-ni uslovi vo pogled na ka-drovskata ekipiranost itehni~ko-tehnolo{kataopremenost i istite trebada bidat registrirani voregisterot na Stopanskatakomora na Makedonija.Stopanskata komora naMakedonija go ima vospo-staveno toj registar i gipovikuvame site zaintere-sirani kompanii da seprijavuvaat, a Komorata posvoja linija vo sorabotkaso Ministerstvoto zaobrazovanie i nauka }eprodolàt so aktivnosti-te za predloènoto dopol-nuvawe na Zakonot za da-nok na dobivka da bideprifateno.

(Ekspert za ekonomskaregulativa vo Stopanska

komora na Makedonija)

Za site nevraboteni li-ca zainteresirani da po~-nat sopstven biznis Vlada-ta na Republika Makedonijai godinava obezbedi finan-siski sredstva, kako i teh-ni~ka pomo{ od strana naUNDP za sproveduvawe naPrograma za samovrabotu-vawe so grant vo 2010 godi-na. Na vakov na~in se o~eku-va otvorawe na pove}e od550 novi firmi.

U~esnicite treba da seevidentirani vo Centarotza vrabotuvawe kako nevra-boteni najmalku tri meseci(ova se odnesuva za mladido 27 godini). Za ènite za-interesirani da po~natsopstven biznis uslov e dase vodat vo Centarot zavrabotuvawe kako nevrabo-teni najmalku {est meseci.Vo Programata moè dau~estvuvaat i dolgoro~nonevraboteni lica i/ili li-ca korisnici na pari~na po-mo{ po osnova na nevrabo-tenost, kako i evidentiraninevraboteni Romi.

Site zainteresirani ne-vraboteni lica treba svoi-te prijavi da gi podnesat vorabotniot klub na skopskiotCentar za vrabotuvawe, naj-docna do 9.4.2010 godina.

Inaku, vo prvata fazaod Programata za u~esnici-te }e bide organiziran se-

minar „Od ideja do biznis“,so cel razvivawe i ofor-muvawe na nivnite biznis-idei. Vo vtorata faza, naosnova na selekcija na do-brite biznis-idei, vo Fon-daciite za poddr{ka na ma-lite i sredni pretprijatija,u~esnicite vo programata}e dobijat vau~er za konsul-tantska usluga – izrabotkana biznis-plan. Selektira-nite biznis-planovi }e do-bijat grant vo visina od185.000 denari, vo oprema irepromaterijali i besplat-na registracija na firma-ta.

Fondacijata za razvojna malite i sredni pret-priemni{tva - Skopje, vosorabotka so APPRM e delod izveduva~ite na aktiv-nostite vo Grad Skopje iskopskiot planski region.I pokraj golemiot broj ne-vraboteni lica vo Skopje,so godini tie ne se osobenozainteresirani za vklu~u-vawe vo ovaa vladina pro-grama. Ottamu, Fondacija-ta za razvoj na malite isredni pretpriemni{tva -Skopje, ~lenka na Stopan-skata komorata na Makedo-nija, gi povika site zainte-resirani idni pretpriema-~i da se vklu~at vo Progra-mata.

S. Kirevska

PROGRAMI ZA NAMALUVA-WE NA NEVRABOTENOSTA

So ideja do biznisRABOTODAVCITE NE SE ZADOVOLNI OD KVALITETOT NA

ZAVR[ENITE SREDNO[KOLCI I OD SORABOTKATA SO UÎLI[TATA

Reformite {tancuvaat kadriza spisocite na nevraboteni

Pi{uva:M-r Aco Spasovski

Najposakuvana forma na integracija e privlekuvawe na evropskiot kapital vo noviproizvodni kapaciteti vo dràvava

MAKEDONSKOTO STOPANSTVO SO DECENII IZVEZUVA ISTI PROIZVODI

Trgovskiot deficit ka-ko makroekonomski para-

metar s* pove}e se aktuali-zira skoro na site debati odekonomski i od politi~ki as-pekt, pri {to vo sekoja pri-lika se istaknuva visinatana trgovskiot deficit vonadvore{notrgovskata raz-mena, kako zna~aen indika-tor za sostojbata i za dviè-wata vo vkupnata ekonomijana dràvata, odnosno vo re-alniot sektor, ukaùvaj}i napotrebata od namaluvawena istiot. Vpro~em, rezulta-tite na makedonskoto sto-panstvo vo nadvore{notr-govskata razmena toa najvep-~atlivo go pokaùvaat.

Trgovskiot deficit naRepublika Makedonija sosvetot od godina vo godinapostojano se zgolemuva. Akoja izzememe 2009 godina, ka-ko incindentna godina po-radi ekonomskata kriza, tr-govskiot deficit vo 2008godina e ~etiripati pogo-lem od deficitot vo 1998godina, pri porast na vkup-nata trgovska razmena od2,4 pati.

Kako rezultat na podi-nami~niot porast na uvozot(indeks 362,0), od porastotna izvozot (indeks 307, 5),pokrienosta na uvozot so iz-vozot od 71,4 procenti vo1998 godina, opadna na 60procenti vo 2008 godina, zavo 2009 godina da se svedena samo 53,4 procenti.

Vo 2009 godina crvenotosaldo vo razmenata sostranstvo ostana visoko, ipokraj toa {to obemot na tr-govskata razmena dramati~-no opadna. Vkupnata vred-nost na izvozot iznesuva 2,7milijardi dolari i zabele-à pad od 32,4, a uvozot petmilijardi amerikanski do-lari so pad od 26,4. Trgov-skiot deficit dostigna nad2,3 milijardi dolari iliblizu kako prethodnata go-dina, vo uslovi koga nadvo-re{notrgovskata razmenase namali za 28 procenti.

Negativni trendovi votrgovskata razmena Makedo-nija beleì i so zemjite sokoi ima liberalizirananadvore{no-trgovska raz-mena, a koj se fakti~ki i na-{i najgolemi trgovski part-neri: EU-27, dogovorotCEFTA, zemjite (Hrvatska,Albanija, Bosna i Hercego-vina, Crna Gora, Srbija, Ko-sovo i Moldavija), EFTA,Turcija i Ukraina.

Vo 2009 godina najgolemou~estvo vo izvozot na stokiimaat zemjite-~lenki na EU27 (56,2 procenti) i zemjiteod dogovorot na CEFTA (37,2procenti), koj se povtoruva ivo uvozot (u~estvo na EU-27od 52,2 procenti i na zemjitepotpisni~ki na dogovorot naCEFTA od 11,90 procenti).

NISKIOT STEPEN NA KONKURENTNOST - KLUÊN

FAKTOR ZA NISKITE IZVOZNI REZULTATI Vo uslovi na liberali-

zacija na svetskiot pazarkoga lokalniot pazar go za-gubi svoeto zna~ewe noviotpristap za ocena na konku-rentnosta za glaven indika-tor gi zema efektite vonadvore{notrgovskata raz-mena.

Nepovolnite rezultati

na toj plan, posebno pobrza-ta dinamika na uvozot od iz-vozot, {to vo golema merauslovi i gubewe na doma{-niot pazar, {to rezultiraso namaluvawe na doma{-noto proizvodstvo, ukaùva-at na niskiot stepen na kon-kurentnost na makedonskataekonomija.

Vo toj kontekst, ekonomi-stite ja stavaat Makedonijavo redot na zagriùva~kinekonkurentnite zemji, za-edno so Albanija, Srbija,Bosna i Hercegovina ili soUkraina. Ekonomiite od re-gionot ne moàt da gi sle-dat drugite ekonomii voCentralna Evropa vo mnogu

pogledi, kako na primer, voinovativnosta i vo koriste-weto informati~kata teh-nologija.

Spored posledniot iz-ve{taj na Svetskiot ekonom-ski forum, na listata naglobalnata konkurentnostMakedonija vo 2009 godinago zazema 84. mesto od ran-giranite 131 zemja. Sporedizve{tajot za konkurent-nost, site zemji od regionot,osven Bosna i Hercegovinai Srbija, imaat povisokakonkurentnost od na{ata.Taka, Slovenija e rangiranana 37. mesto, Crna Gora e na62. mesto i Hrvatska, koja senao|a na 72. mesto.

Pri~inite za niskiot ste-pen na konkurentnost, glavnomoàt da se grupiraat vo:

- cenovnite disparitetime|u proizvodnata i pazar-nata cena, generirani ponatprose~nite tro{kovniimputi;

- niskata produktivnost; - tehni~ko-tehnolo{koto

zaostanuvawe; - visokite kamati; - otsustvoto na pozabr-

zani strukturni reformi;- otsustvo na integriran

pristap vo formulirawetona ekonomskata politika;

- neizgradena razvojnaekonomska politika, koja bigo definirala mestoto na

RM vo svetskata ekonomija. Na mikroplan, dru{tva-

ta od site stopanski sekto-ri se soo~uvaat so postoja-ni pritisoci za namaluva-we na tro{ocite na proiz-vodstvo i za zgolemuvawena nivoto na kvalitetot naproizvodite i na uslugite.

Vo soglasnost so nave-denoto, dinamikata na li-beralizacija vo nadvore{-notrgovskata razmena naMakedonija vo izminatitedeset godini ne be{e sood-vetno sledena so podgotve-nosta na stopanskite subje-kti da se soo~at so dalekupokonkurentnite proizvodiod zemjite so koi imame pot-


SOSTOJBI

� Za da se restartira makedonskata ekonomija potrebno e investirawe vo tehnologija,opremata i kvalitetot na rabotnata sila zaradi proizvodstvo na novi pokvalitetniproizvodi koi }e bidat poskapi, no konkurentni na svetskiot pazar

Nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija (1998 do 2009 godina)

� Makedonija, po 2008 godina, lani dostigna rekorden deficit povo razmenata so stranstvo od 2,3 milijardi dolari

Trgovskiot deficitpostojano vo }ar

Proizvodstvo i izvoz na proizvodi so povisoka dodadena vrednost, preku investirawe vo tehnologijata, opremata i kvalitetot na rabotnata sila


pi{ano dogovori za slobod-na trgovija ili, pak, od zem-jite so koi se sre}avaat naist pazar. Vakvata dispro-porcija pridonese za gube-we ne samo na porane{nitejugoslovenski pazari, tukukaj odredeni proizvodi gu-bewe i na doma{niot pazar.Nemaweto povolni investi-cii za razvoj, nesoodvetna-ta ekonomska politika i ne-sistemskata poddr{ka naizvoznoorientiranite kom-panii go prodlabo~ija akut-niot problem na golematauvozna zavisnost na make-donskata ekonomija.

IZLEZ – BRZO PRESTRU-KTUIRAWE NA MAKEDON-

SKATA EKONOMIJAGolem del ekonomski

analiti~ari predlagaat na-maluvawe na trgovskiot de-ficit so makroekonomskisistemski merki (na pri-mer, napu{tawe na strate-gijata na fiksen kurs i po-visoka inflacija) so {tobi se intenziviral ekonom-skiot rast vo Republika Ma-kedonija. No, se postavuvapra{aweto dali samo somakroekonomski merki moèda se namali trgovskiot de-ficit, bez merki za porastna investiciite, za inten-zivirawe na proizvodstvo-to, zgolemuvawe na konku-rentnosta, intenzivirawena izvozot.

Aktuelnata sostojba voovoj domen, ukaùva deka eneophodno pogolemo anga-ìrawe za sogleduvawe i zanadminuvawe na problemi-te na koi naiduvaat na{itekompanii, no i na potrebataod pobrzo prestruktuirawena makedonskata ekonomija

vo nasoka na nejzino sood-vetno pozicionirawe nasvetskiot pazar.

Vo toj kontekst, po~itu-vaj}i gi strategiite za raz-voj, oddelno po sektori (zazemjodelstvo, za tekstilna-ta industrija, Nacionalna-ta programa za ~eli~nataindustrija), koi davaat na-soki za razvoj na podolgperiod se neophodni, pokrajdolgoro~nite i itni kratko-ro~ni merki na mikro i namakroplan.

Pri toa, zgolemuvawetona sevkupnoto nivo na vlo-ùvawe vo proizvodnoori-entiranite stopanski sekto-ri vo funkcija na intenzi-virawe na kvalitetno i nakonkurentno proizvodstvo eprioritetniot uslov za na-maluvawe na trgovskiot de-ficit vo nadvore{notrgov-skata razmena. Toa od svojastrana }e uslovi i porastna uslugite, vo koi isto takakvalitetot e nose~ki krite-rium, a zaedno }e uslovatekonomski rast i napredokna zemjata.

STRANSKITE PAZARI BARAAT KVALITETNekonkurentnosta na

makedonskite proizvodi eporadi faktot {to tie glav-no se bazirani na niska ce-na na inputnite elementivo proizvodstvoto, a ne navisok kvalitet. Pove}e nevaì teorijata deka konku-rentnosta e vo niskata cenana proizvodite. Iskustvotopokaùva deka stranskitepazari baraat kvalitet, ane niska cena, a makedon-skata ekonomija s u{te te-{ko moè da ponudi takovkvalitet.

Isto taka, nedostigotna ~ove~ki kapital se poso-~uva kako pre~ka za pogole-ma konkurentnost. ôve~ki-ot kapital e najgolematapre~ka za porastot na konku-rentnosta vo dràvite na

Zapaden Balkan, pokaà an-ketata na Organizacijata zaekonomska sorabotka i raz-voj (OECD) i na Svetskatabanka.

NOVA INDUSTRIJALIZA-CIJA NA BAZA NA

INOVACIIMakedonija, za da stane

konkurentna na doma{niot,no i na stranskite pazari,mora da proizveduva kvali-tetni, a ne evtini proizvo-di. Proizvodstvenata stru-ktura na zemjava mora da sesmeni kon proizvodstvo iizvoz na proizvodi so povi-soka dodadena vrednost,preku investirawe vo teh-nologijata, opremata i kva-litetot na rabotnata silazaradi proizvodstvo na no-

vi pokvalitetni proizvodikoi }e bidat poskapi, no po-konkurentni na stranskitepazari.

Pokraj toa, za pogolemakompetitivnost na makedon-skata ekonomija treba da seporaboti na zgolemuvawena produktivnosta na tru-dot koja momentalno e ni-ska.

Firmite mora da gi ko-ristat ~ove~kite resursi,

koi moàt da se podobratpreku obuka. Ova e mnogubitno za podobruvawe namenaxmentot so {to bi sezgolemila nivnata konku-rentnost na probirliviotevropski pazar.

Me|utoa, ova ne e prob-lem samo na doma{nitekompanii, koi treba da pra-vat napori za zgolemuvawena kvalitetot i na konku-rentnosta na proizvodite,tuku e problem i na dràva-ta vo nasoka na donesuvawedolgoro~na ekonomska stra-tegija za zgolemuvawe nakonkurentnosta na izvozot.

Toa e vo korelacija sodel od merkite {to vo mi-natiot period gi predloìStopanskata komora na Ma-kedonija za zgolemuvawe nakonkurencijata na makedon-skite pretprijatija, i toapreku integralen pristapda se utvrdi razvojna eko-nomska politika i sistem-ska poddr{ka koja bi go de-finirala mestoto na Make-donija vo svetskata ekono-

mija, kako i so seopfatenpaket od reformi.

Vo pogled na ekonomsko-to povrzuvawe na me|una-rodna scena, zemjite od re-gionot treba da iniciraatpogolema regionalna eko-nomska sorabotka, koja moèda go pottikne regionalniotrast i razvoj. Neophodno enova industrijalizacija nazemjite, pri {to pomaliteekonomii }e se orientiraatkon unapreduvawe na odre-deni izvozni sektori. Ma-lite ekonomii so golemitemoè da se borat samo soinovacii i so cenovna kon-

kurentnost na kvalifikuva-na rabotna sila.

[to se odnesuva dou~estvoto na makedonskitekompanii vo me|unarodniproekti, konstatacija e dekaistite nedovolno partici-piraat vo programite na za-ednicata za konkurentnostkoi preku pove}egodi{na so-rabotka so stranski partne-ri }e dobijat mo`nost da giunapredat svoite proizvod-ni linii, da gi usovr{atproizvodite, stru~no da giosposobat svoite vrabotenii da ostvarat me|unarodnikontakti.

Isto taka, golem broj odmakedonskite kompanii nese podgotveni za aplicira-we na tenderi vo stranstvo,nitu, pak, u~estvuvaat soproekti vo programite zapretpristapna pomo{ od EUfondovite.

Vo posledno vreme s*pove}e makedonski kompa-nii ja voo~uvaat neophodno-sta za implementacija nastandardite za kvalitet so{to pove}ekratno ja zgole-muvaat svojata konkurent-nost na me|unarodniot pa-zar. Masovnata implemen-tacija na standardite inivnata soodvetna serti-fikacija zna~i potvrda de-ka i makedonskite kompaniirabotat vo soglasnost sosvetskite barawa i oti sevo mo`nost da po~nat proce-si na pregovarawa za plasi-rawe na svoite proizvodivo stranstvo.

Zaklu~ok e deka trebakone~no da se po~ne so kon-kretni ~ekori za zgolemuva-we na konkurentnosta na iz-vozot, iako rezultatite ne-ma da dojdat za kuso vreme.

Vlatko Stojanovski

GUBEWE NA POZICIITE

Statisti~kite podato-ci pokaùvaat deka Make-donija izgubila zna~aendel od stranskite pazari itoa vo delot na tekstilot,hranata, pijalacite i tutu-not, mineralni goriva imaziva, kako i ìvotinski irastitelni masla. Toa sestoki so koi zemjava konku-rira{e na stranskite paza-

ri, a koi lani poradi kriza-ta po~naa da gi gubat svoitepozicii na nadvore{nitepazari. Najdramati~en epadot na izvozot vo grupataproizvodi klasificiranispored materijalot. Tamurazlikata e ogromna. Ako vo2008 godina vakvi proizvo-di zemjava izvezuvala vovrednost od 1,5 milijardi

dolari, lani toj e prepolo-ven na 770 milioni dolari.Golema razlika me|u obe-mot na izvezenata i na uve-zenata stoka ima kaj pre-hrambenite proizvodi. Va-kvi proizvodi vo 2009 godi-na bile uvezeni vo vred-nost od 560 milioni dola-ri, a izvezeni za samo 283milioni dolari.

NEGATIVNA STRUKTURA NA TRGOVSKATA RAZMENA

Strukturata na proizvodite vo trgov-skata razmena na Makedonija so svetot, avoedno i so na{ite najgolemi trgovskipartneri ja otslikuva nekonkurentnata po-lo`ba na makedonskite proizvodi nastranskite pazari.

Trgovskata razmena vo proizvodi po-kaùva deka vo izvozot najgolemo e u~es-tvoto na proizvodite od èlezo i od ~elik- valani proizvodi, oblekata, feronike-lot i prerabotkite od nafta, a vo uvozotnajmnogu se zastapeni surovata nafta,elektri~nata energija i motornite vozilaza prevoz na lica.

Vo izvozot najgolem udel imaat evtiniproizvodi so niska dodadena vrednost, od-nosno, najgolem procent od doma{niot izvozpretstavuva lonproizvodstvoto, metalniteprerabotki i zemjodelskite proizvodi, {tose stoki so niska konkurentnost na stranski-te pazari. So eden zbor, Makedonija i natamuizvezuva proizvodi {to gi izvezuvala pred20 ili 30 godini za ~ija podgotovka se anga-

ìra niskokvalifikuvana rabotna sila. Vo uvozniot bilans, sredstvata s*

u{te najmnogu se tro{at za uvoz na naftai na nafteni derivati i elektri~na ener-gija, so ogled na toa deka Makedonija e za-visna od uvozot na ovie energensi. Tro-{okot za nivniot uvoz pridonesuva trgov-skiot deficit da se zgolemuva.

Negativen efekt vo trgovskiot defi-cit e i faktot {to na{ata industrija pro-izveduva polufabrikati i repromaterija-li, pa rabotnata sila i kapacitetite nese dovolno iskoristeni.

Zna~ajno e da se istakne deka vo 2009godina trgovskiot deficit vsu{nost ezgolemen bidej}i negovoto u~estvo vovkupnata razmena e 30,3 procenti, a vo2008 godina iznesuvalo 26,5 proventi. De-ficitot bi moèl da pretstavuva prob-lem za vkupnata ekonomija, dokolku deviz-nite rezervi po~nat zna~itelno da se na-maluvaat, a dràvata neredovno da giservisira dolgovite kon stranstvo.

Inferiorni na stranskite pazari

Dominiraat evtini proizvodi

� Glavniot problem na makedonskata ekonomija e nejzi-nata nekonkurentnost, mnogubrojnata nekvalifikuvanarabotna sila, kako i golemata uvozna orientiranost


POGLEDI I MISLEWA

I godinava trgovskiotdeficit }e se prodlabo~u-va. Krizata gi isfrli napovr{ina slabostite namakedonskata ekonomija.Slabata konkurentnost nadoma{noto proizvodstvou{te pove}e ja zagrozi po-zicijata na makedonskitefirmi - izvozni~ki.

- Najgolem problem vo od-nos na konkurentnosta e evti-noto primarno proizvodstvo.Ne se koristi semenski mate-rijal so sertifikat, ne se ko-risti dovolno tehnologija.Ima mnogu pri~ini zo{to nemoème da izvezuvame - veliMom~ilo Ivanovski, sopstve-nik na „Bonum“.

Lani trgovskiot defi-cit dostigna 2,3 milijardiamerikanski dolari, vo2008 godina 2,5 milijardi,no lani vkupnata trgovijapadna za 28 procenti, {to,pak, dopolnitelno potvrdideka makedonskiot izvozzaostanuva zad uvozot.

- Makedonskata ekono-mija ne e bazirana na znae-we. S* u{te otsustvuvaatnovi tehnologii. Toa mnoguvlijae na s*, i na cenata naproizvodot i na kvalitetotna proizvodot. Tokmu toa egeneralniot problem, zo-{to makedonskiot proizvodne e atraktiven na stranski-te pazari - objasnuva Mari-ja Zarezankova-Potevska,profesorka na Univerzitet.

IZVOZNICI OD DVA SEKTORA

Spored biznismeniteeve koi se klu~nite sopira-~i za makedonskata konku-rentnost. Niska produktiv-nost, tehni~ko-tehnolo{kozaostanuvawe, visoki kama-ti, otsustvo na pozabrzanistrukturni reformi.

- Najgolem problem zaizvoz kaj sto~arskite pro-izvodi e toa {to nie imamenajskapa hrana vo svetot.Isto taka i nie samite nesme adaptirani, nemameobjekti koi bi bile adapti-rani soodvetno, za da mo-ème da izvezuvame - veliRisto Ta{ev, direktor na„@ito Vardar“ od Veles.

A eve {to pokaùva sta-tistikata za trendot naprodlabo~uvawe na trgov-skiot deficit. Kolkav pro-cent od BDP zafa}a trgov-

skiot deficit. Vo 2003 go-dina e minus 18,3 procenti,vo 2004 godina minus 21,1procenti, vo 2005 defici-tot e minus 18,4 procenti,2006 godina e ostvaren de-ficit od minus 20,1 procen-ti, vo 2007 godina minus20,3 procenti, a vo 2008 imazna~itelno zgolemuvawe odneverojatni 26,7 procenti.

- Nie postojano se su-druvame so problemot zanemawe dovolno surovinii nemame mo`nost da nasta-pime poseriozno na gole-mite pazari. Zna~i, ne mo-ème da sklu~uvame dogo-vori so golemite uvozniciod stranstvo bidej}i nema-me surovini. Sekoja kon-zervna fabrika vo Makedo-nija, a gi ima 52, rabotat so50 procenti od svojot kapa-

citet. Nie ne moème daizvezuvame po onie cenikoi nam ni odgovaraat - do-dava Mom~ilo Ivanovski,sopstvenik na „Bonum“.

Makedonskiot izvoz ge-neralno e skoncentriranvo dva sektori. Metalskiotso 40 procenti, tekstilni-ot so 30 procenti i pre-hranbena industrija, zemjo-delstvo i s* ostanato istotaka 30 procenti. Od drugastrana, Makedonija najmno-gu uvezuva surova nafta,elektri~na energija i mo-torni vozila.

- Golem problem za sto-~arskite proizvodi e i toa{to imame sloboden izvoz,a vo isto vreme imame itolku mnogu veterinarnibarieri, taka {to ne gi is-polnuvame kriteriumite,veli Risto Ta{ev, direktorna „@ito Vardar“ od Veles.

Spored posledniot iz-ve{taj na svetskiot eko-nomski forum za globalnakonkurentnost, Makedonijavo 2009 se najde na 84. me-sto od vkupno rangirani131 zemja. Site zemji od re-gionot, osven Bosna i Her-cegovina i Srbija, imaat

povisoka konkurentnost odna{ata. Slovenija e na 37.mesto, Crna Gora na 62.,Hrvatska na 72. mesto.

KONKURENTNOSTA SAMONA HARTIJA

Dodeka Evropa sprove-duva evropski politiki {topoddrùvaat visoko tehno-lo{ko proizvodstvo, vo Ma-kedonija izvozniot sektor esveden na primarno i naprimitivno proizvodstvo.Za mala ekonomija {to euvozno zavisna, osobeno vostrate{kite granki, kakoenergetika i nafta, edins-tveniot izlez se investici-te i vo doma{noto proiz-vodstvo, no i onie {to tre-ba da dojdat od nadvor. Klu-~en problem za proizvods-tvoto se visokite carini zasurovini za prerabotka.

- Nie uvezuvame {e}erso 30 procenti carinski da-va~ki, uvezuvame bonbonaso nula procenti carinskadava~ka, a taa e preku 60procenti ~ist {e}er. Nor-malno, deka nie ne moèmeda bideme konkurentni akonekoj cenata na {e}erot vosvojata zemja ja ima mnogupodobro regulirano – VeliSavka Dimitrova, dire-ktorka na „Evropa“.

I ekspertite smetaatdeka strategiite za konku-rentnost treba kone~no dase sprovedat vo praktika.

- Ako sakame da bidemekonkurentni, mora da imamekvalitetno proizvodstvo.

Potrebni se ~ekori na mi-kro, no i na makroplan – veliMarija Zarezankova-Potev-ska, profesorka na Univer-zitet. Spored nea, potrebnoe kompaniite pove}e da sefokusiraat na novi tehnolo-gii, no i na zgolemuvawe nakvalitetot na proizvodite.Na makroplan potrebno edosledno sproveduvawe nazakonskata regulativa.

NESELEKTIVNA PODDR[KA

Makedonija dobi naci-onalna programa za re-strukturirawe na ~eli~na-ta industrija, no zalo`bi-te ostanaa samo na hartija.Ovoj sektor, koj e nose~kiza doma{niot izvoz, zavi-si od dvièwata na svet-skite berzi. Spored biz-nismenot Min~o Jordanovod „Makstil“, nacionalna-ta strategija za ~elik poprincipite na Evropskataunija vo Makedonija ne se

IMA LI RE[ENIE ZA NAMALUVAWE NA JAZOT VO TRGOVSKATA RAZMENA SO STRANSTVO

- Li~no smetam dekaMakedonija nema izbor.Ekonomijata e ograni~enai zatoa treba da se preze-me rizik za fleksibilenkurs na denarot. Na po~e-tok toa treba da se napra-vi vnimatelno, vo granicaod tri do pet procenti, na-gore i nadolu, no za ovojpoteg }e treba politi~kahrabrost. Sekako, deka odova }e ima i gubitnici, nona sreden rok }e ima pozi-tivni efekti. Spored me-ne, so aktuelnata ekonom-

ska politika Vladata nemu pomaga na izvozniot se-ktor. Kompaniite s* u{teizvezuvaat tradicionalniproizvodi, a ekonomija ezarobena od dva sektori –metalskata i tekstilnataindustrija. Prestruktui-raweto na ekonomijata nee pra{awe na edna dece-nija, tuku na dolgoro~enperiod. Namesto da seorientirame kon povisokstepen na viskotehnolo-{ki proizvodi, nie se pre-struktuirame vo obraten

pravec. Do sega, sporedmene, nitu edna Vlada nese zafati so poserioznorestruktuirawe. Re{enie-to go gledam vo investici-ite. Makedonija treba {i-roko da gi otvori vratiteza vlez na investitori. Oddruga strana, ako Vladataprodolì da vodi ekspen-zivna fiskalna politika,nie }e go pro{iruvame tr-govskiot deficit.

(Nikola Popovski,porane{en minister

za finansii)

Re{enieto e vo investiciite

� Spored biznismenite kako klu~ni sopira~ki za makedonskata konkurentnost se naveduvaat niskata produktivnost, tehni~ko-tehnolo{koto zaostanuvawe, visokitekamati, otsustvo na pozabrzani strukturni reformi

Kvalitetni namesto evtini proizvodi„Indeks” televizija „A1“

vo „Biznis info”

Tome Nenovski

Savka Dimitrova

Marija Zarezankova Potevska


SOOBRA]AJ

primenuva. - Za mene toa e neraz-

birliva pozicija na pove-}eto makedonski vladi.Mislam deka toa e ednokompletno nerazbirawe iosobeno strav deka }e senapravi presedan da se vo-di selektivna politika konodredena granka, ~elikot,primena na principi koise primenuvaat ne samo voEU, tuku i vo celiot svet.Nie sme edinstveni koi nesakame da primenime prin-cipi koi se primenile zapoddr{ka i za konsolida-cija na grankite i vo Evro-pa i vo Amerika i vo Kina iRusija - sumira Joradnov.

I konzervnata, kondi-torskata, drvnata industri-ja se soo~uvaat so visokitro{oci za rabota. Skaptransport, skapi uvozni su-rovini, pari za promocija imarekting kako da nema.

- Mebelot vo Makedoni-ja stagnira. Ovaa na{a in-dustrija e uvozno zavisnaod repromaterijali i sa-mata zavisnost pravi dabideme nekonkurentni naPolska ili drugi ~lenki naEvropskata unija, kade ima

repromaterijali koi seevtini. Nie moèvme davlezeme vo programata na„Ikea“, no cenata na repro-materijali pridonese dabideme nekonkurentni bi-dej}i ne sme sigurni dalisekoga{ }e ja imame taa ce-

na ili za druga nara~ka }eimame druga cena na repro-materijali - ocenuva NaskoSimakoski od Klasterot zadrvna industrija.

PAZARITE GI OSVOJUVAAT BRENDOVI

Ne samo {to se prodla-bo~uva trgovskiot deficit,tuku kompaniite sega se so-o~eni so problemot kako dago ubedat evropskiot kupu-va~ da im gi kupi proizvo-dite. Nekoi od stopanstve-nicite smetaat deka Make-donija zadocni so potegotda brendira pove}e proiz-vodi {to bi moèle da bi-dat prethodnica za poseri-zono osvojuvawe na stran-skite pazari. Tokmu za pro-fesorot Tome Nenovskitreba da se vloùva zabrendirawe na makedon-

skite proizvodi. - Potrebno e da se izle-

ze na svetskite pazari sonekoj na{ brend ili bren-dovi, da bideme prepoznae-ni deka sme nie tie i takada ni se obra}aat, da n* pa-metat, da n* prepoznavaatpreku toj brend i preku negoi za ostanatoto proizvods-tvo. Pove}e elementi ja so-~inuvaat konkurentnosta.Elementi na kvalitet naproizvodot, teìnata navloèniot trud, kolku e tojkonkurenten. Nie kolku sa-kame moème da zborimedeka imame evtina rabotnasila, no koga stanuva zborza Kina ne e ba{ taka, veliNenovski.

FIKSEN ILI FLEKSIBILEN KURS?

Firmite {to izvezuva-

at velat deka vo otsustvona reformi i na restruktu-rirawe na nose~kite iz-vozni industrii, najradi-kalno, no najbrzo re{enieza trgovskiot deficit bibil fleksibilen kurs nadenarot. Vo ovaa opcija re-{enie gleda i Savka Dimi-trova.

- Iskreno, i toa e do-bro, ako ve}e ne moème nadrug na~in da se reorgani-zirame vo toj del na trgov-skiot deficit. Na siteaktivni izvozni~ki im od-govara promena ili taa dabide odraz na nekoja real-nost bidej}i definitivnojas smetam deka e depresi-ran kursot - objasnuva di-rektorkata na fabrikata„Evropa“.

Okolu ovaa tema so go-dini se kr{at kopjata vomakedonskata ekonomija.Del od ekspertite smetaatdeka ova treba{e da seslu~i mnogu porano.

- Vo nekoj period }e tre-ba taa politika da ja zame-ni od fiksen devizen kursna flekisiblen devizenkurs za pottiknuvawe i zaza{tita na nacionalnata

ekonomija. Mnogu podobro}e be{e toa da se storipred tri-~etiri godini,pred da se slu~i krizatabidej}i taka }e moè{e dase za{titi ekonomijata odnekakvi te{ki {okovi, koimoàt da se slu~at vo eko-nomijata od koj bilo vid.Nas sega n* najde najte{ki-

ot {ok, no vo vreme na kri-za ne treba tuka da se pip-ka bidej}i posledicite semnogu pote{ki, pogolemi seod pridobivkite – veliprofesor Nenovski.

Skoro i brzo re{enienema za namaluvawe na ja-zot vo trgovskata razmena.Od druga strana, padot natrgovskite barieri od go-dina v godina e pointenzi-ven. Sudbinata na doma{-noto proizvodstvo }e zavi-si od toa kako makedonski-te menaxeri }e uspeat sa-mite da go najdat svoeto me-sto vo pazarnata ekonomija,no i od politikite {to }e givodi dràvata. Stopanstvo-to dobi pove}e strategii{to treba{e da ja zgolematkonkurentnosta na makedon-skiot proizvod. Za efektis* u{te se ~eka.

Kursot e realen, deficitotstrukturalen

- Se laàt onie {tomislat deka devalvacijatana denarot moè da go spa-si izvozot. Fleksibilniotkurs na denarot ne e fa-ktor na stabilnost. Spo-red presmetkite na NBM,postoe~kiot kurs na dena-rot e realen, nitu potce-net nitu precenet. Fleksi-bilniot kurs na denarot nastopanstvoto }e mu dadezdiv tri do ~etiri mesecii potoa povtorno }e se vra-tat istite problemi. Spo-red rezultatite, vo ovie20 godini Makedonija neuspea da ja promeni sostoj-

bata so trgovskiot defi-cit, no spored mene, nakratok rok ima signali de-ka sostojbata se menuva napodobro. Dolgoro~no –problemot e strukturalen.Do sega, spored mene, ne-ma{e dobar koncept za dase provedat investicii voobrazovanieto i vo bren-diraweto na proizvodite.Na{ata politika se odne-suva na horizontalna pod-dr{ka na kompaniite. Dosega donesovme nekolku pa-keti merki {to se odnesu-vaat i na kompaniite i odmetalskata industrija i na

onie od tekstilnata indu-strija, kako {to se namalu-vawe na stapkata na prido-nesi, osloboduvawe od da-nokot na dobivka.

(Zoran Stavreski,minister za finansii)

Min~oJordanov

Risto Ta{ev

Samo licenciranite patni prevoznicimoàt da vr{at prevoz. Ova e osnovnatapreporaka na nadle`nite dràvni organiupateni do korisnicite i davatelite natransportni uslugi vklu~eni vo vnatre{ni-ot i vo me|unarodniot paten soobra}aj.

Imeno, vo soglasnost so Zakonot za pre-voz vo patniot soobra}aj („Slu`ben vesnikna Republika Makedonija” br. 68/2004,127/2006 i 114/2009), pri vr{eweto na pre-vozot na patnici i stoki vo vnatre{niot ime|unarodniot paten soobra}aj prevozni-kot, pokraj drugite dokumenti propi{ani soovoj Zakon, e dolèn vo voziloto da ima iizvod od licenca, isprava {to ja izdavaMinisterstvoto za transport i za vrski.

Strogo primenuvaj}i gi obvrskite odZakonot, Carinskata uprava na RepublikaMakedonija na grani~niot premin, odnosnona drugi mesta kade {to se vr{i carinskinadzor proveruva dali doma{niot i stran-skiot prevoznik vo voziloto gi ima potreb-nite dokumenti i ispravi, propi{ani so

ovoj Zakon, me|u koi i poseduvaweto na iz-vod od licencata za vozilata.

Ako Carinskata uprava utvrdi deka pre-voznikot ne gi poseduva potrebnite doku-menti ili istite ne gi koristi na propi-{an na~in, }e zabrani vlez, odnosno izlezna voziloto od Republika Makedonija.

Od tie pri~ini na korisnicite natransportni uslugi im se prepora~uva predda sklu~at dogovor za koristewe na trans-portnata usluga, zadolìtelno da utvrdatdali prevoznikot gi poseduva propi{anitedokumenti i ispravi, za da ne se dovedat vosituacija na pla}awe visoki iznosi na kaz-ni, za nepo~ituvawe na zakonskite propisipo ovaa osnova.

Vo soglasnost so Zakonot, ne e potrebnalicenca i izvod od licenca za prevozot nastoki za sopstveni potrebi vo vnatre{niot ivo me|unarodniot soobra}aj, koj pravni i fi-zi~ki lica go vr{at so vozila ~ija najgolemanosivost ne nadminuva 3.500 kilogrami.

Mitko Mitevski

Bez licenci nema ve}e prevoz

PREPORAKA OD NADLE@NITE DR@AVNI ORGANIDO TRANSPORTERITE I STOPANSTVENICITE


Amerikanskata agencijaza me|unaroden razvoj -USAID }e prodolì so pod-dr{kata na privatniot i najavniot sektor vo RepublikaMakedonija i vo narednitepet godini. Taa poddr{ka }ese odnesuva na olesnuvawena investiciite i promoci-ja na izvozot, unapreduvawena javno-privatniot dijalog,na konkurentnosta na pri-vatniot sektor, zemjodels-tvoto i agrobiznisot, naenergetskata efikasnost iobnovliva energija, kako ipretpriema{tvoto i razvo-jot na rabotnata sila. Pro-dolùvaweto na misijata na

USAID be{e najavena nakonsultativnata sredba sopretstavnicite na biznis-asocijaciite i na vladini-te organi

Pojdovna osnova za do-nesuvawe na odlukata zaprodolùvawe na aktivno-stite na USAID za 2015 go-dina se analizata i proce-nata na pove}e faktori i in-dikatori na ekonomskiotrast vo Republika Makedo-nija. Pred s*, toa se padotna NBP za eden procent vo2009 godina, bez izgledi zazna~ajno podobruvawe vo2010 i 2011 godina, izvozotgo pokriva uvozot samo so 54procenti, u~estvoto na in-dustrijata od samo 13,4 pro-centi, najniskite stranskiinvesticii vo regionot, koivo sporedba so 2008-2009godina, se padnati za 63procenti i zna~itelno na-malenata kreditna poddr-{ka. Kako rezultat na toa ei najgolemata nevrabote-

nost vo regionot od 33 pro-centi pred po~etokot na eko-nomskata kriza, vo koja u~es-tvoto na mladite dostignu-va 60 otsto.

Analiziraj}i gi inter-nite faktori, koi vlijaatvrz vakvata sostojba, eks-pertite na USAID na nivona makroekonomskata poli-tika go istaknuvaat nedosti-got na koordinacijata me|uinvestiraweto i izvozot,te{kata dostapnost do dr-àvnoto zemji{te bez raz-lika dali se raboti za zakupili za otu|uvawe, teòk patdo grade nite dozvoli {togi popre~uva investirawatai nedostigot na javno-pri-vatniot dijalog, koj{to mo-è da gi oblikuva i da girazvie vladinite politikii programi.

Slabostite na finansi-skiot sektor, isto taka, bit-no go definiraat razvojotna privatniot sektor i eko-nomijata. Toj e rigiden vo

odnos na mikrokompaniite,ne nudi poddr{ka za inova-cii, za razvoj na tehnologiii transfer, nema kapital zavloùvawe, nitu finansi-ski konsultativni uslugi,{to se ocenuva kako konzer-vativen i neproduktiven na-stap na pazarot.

Visokata nevrabotenostse karakterizira so domi-nantna dolga nevrabotenostna lu|e so nisko obrazova-nie i so o~igleden ras~ekorme|u potrebite i ponudata.Nedostasuva pretpriema~kimenaxment, strate{ko pla-nirawe i ve{tini, ne sepoddrùvaat postojanotousovr{uvawe, profesio-nalnoto nadgraduvawe i do-ìvotnoto u~ewe. Institu-ciite koi se zanimavaat soprofesionalni obuki, stek-nuvawe ve{tini i inovira-we na znaewe se so ograni-~eni kapaciteti.

Istraùvawata vo kor-porativniot sektor pokaàa

nedostig na me|unarodnatakonkurentnost, pred s* pora-di niskite vloùvawa voistraùvawa i razvoj, novitehnologii i inovacii,ograni~en broj proizvodi iuslugi. Mal e brojot na kom-panii koi poseduvaat me|u-narodni standardi i serti-fikati, a nedostasuva orga-nizirana vladina poddr{kaza korporativen sektor.Isto taka, ne postoi razvienprofesionalen menaxment.

Istraùvawata na so-stojbite vo sektorite, in-frastrukturata i komunal-nite dejnosti pokaùvaat de-ka visokoto subvencionira-we na elektri~nata energijadoveduva do zna~ajni buxet-ski prelevawa, neodr`livsistem za generirawe struja,dodeka visokata uvozna za-visnost pridonesuva za rastna trgovskiot deficit. Voo-~eno e deka ne se koristatobnovlivite izvori na ener-gija, generalno nedostasuva

poddr{ka za energetskataefikasnost, a i kaj Vladata ikaj gra|anite ne postoi do-volno svest za {tedewe naenergijata. Zakonskite pro-pisi vo sektorot energetikas* u{te se nekompatibilniso regulativata na Evropskaenergetska zaednica.

Ekspertite na USAIDveruvaat deka so poddr{kana Vladata, za {to ve}e do-bija vetuvawe od vicepre-mierot Vladimir Pe{ev-ski, i so poddr{ka na komo-rite i drugi biznis-asocija-cii, preku komponentite odproektot „Ekonomski rast2011–2015“, }e uspeat davlijaat na unapreduvawetona biznis-klimata, osobenovo sektorot investicii. Po-sebno o~ekuvaat deka }e gopoddràt jakneweto na kapa-citetot na privatniot se-ktor, koj zaedno so javniottreba da se spravat so pre-dizvicite na novata global-na ekonomija. Q.N.

� Amerikanskataagencija za me|u-naroden razvojUSAID ja skeni-ra{e sostojbatavo makedonskotostopanstvo i vonarednite pet go-dini prodolùvaso poddr{kataprosledena sozna~ajni proekti

„Elektrani na Makedonija“kontinuirano prodolùvaat dainvestiraat vo novi kapaciteti ivo modernizacija na postoe~kite.Vo momentov se realizira naba-vkata na rudarska oprema za povr-{inskiot jaglenokop „Brod-Gneo-tino“, koj treba da go prodolì ra-botniot vek na REK „Bitola“ zanajmalku u{te dve decenii, iz-gradbata na HEC „Sveta Petka“,modernizacijata na TEC „Bitola“,kako i istraùvawe na rezervitena jaglen vo Marivskiot basen.

Spored planot, kako {to obja-vuva MIA, rudarskata oprema napovr{inskiot kop „Brod-Gneoti-no“ }e po~ne so rabota vo po~eto-kot na april, a do krajot na istiotmesec treba da zavr{i montaà-ta na u{te eden bager. Vo ovoj kopgodinata se predvideni i 7,8 mi-lioni evra za sistemot za trans-port na jaglenot, kako i 1,8 milio-ni evra za asfaltniot pat od se-lo Novaci do rudni~kiot krug„Brod-Gneotino“.

Na hidrocentralata „SvetaPetka“ ve}e se zavr{eni iskopitena teloto na branata, temelot nama{inskata zgrada i regulacijatana re~noto korito, a vo momentovse izveduvaat raboti na betoni-

rawe na temelot na ma{inskatazgrada i se vr{at finalni podgo-tvitelni raboti za betonirawena branata.

Dopolnitelnite istraùvawana rezervite na jaglen vo Mariov-skiot basen, koi se po~nati mina-tata godina, vo dogovor so Gra-de`niot institut, treba da dadatprecizen odgovor za goleminatana eksploatacionite rezervi,nivnata ekonomska isplatlivost,

kvalitetot na jaglenot od ova le-ì{te i drugi negovi karakteri-stiki.

Za ovaa investicija se pred-viduva i izrabotka na elaboratza rezultatite od izvr{eniteistraùvawa, koj }e posluì kakoosnova za izrabotka na glaven ru-darski proekt. Se procenuva dekadopolnitelnite istraùvawa }e~inat okolu dva milioni evra,sopstveni sredstva na Dru{tvoto.

Izbran e proektant za izrabo-tka na glaven rudarski proekt zaotvorawe i za eksploatacija najaglenot so jamska tehnologija odnao|ali{teto Mariovo, a izrabo-tkata na ovoj proekt, koj }e traeokolu dve godini, }e ~ini okolu700 iljadi evra.

Za godinava „ELEM“ ima voplan da gi revitalizira i {estehidroelektri~ni centrali – „Vr-ben“, „Vrutok“, „Raven“, „Globo~i-

ca“, „[piqe“ i „Tikve{“. Ovoj pro-ekt vo delot na kapitalnite inve-sticii se predviduva da ~ini 32milioni evra. Isto taka, predvi-dena e izgradba na branata „Luko-vo Pole“ i dovodot na Korabskivodi, implementacija na siste-mot ERP ili integriran kompjute-riziran deloven informaciskisistem. Godinava }e po~ne i ofi-cijalniot izbor na sistemot iimplementacija na proektite.

INVESTICISKI PLANOVI NA „ELEKTRANI NA MAKEDONIJA“

Dolg spisok na novi i modernizirani kapaciteti

PODDR[KA

ENERGIJA

SORABOTKA NA REK „BITOLA“ SO UNIVERZITETOT „SV. KLIMENT OHRIDSKI“ OD BITOLA

Generalniot direktor na REK„Bitola“, Mirko Ristevski i re-ktorot na Univerzitetot „Sv. Kli-ment Ohridski“ od Bitola, Zla-tko @oglev, potpi{aa Spogodbaza sorabotka koja }e se ostvaruvaniz pove}e segmenti - stru~niekspertizi, obuki, prakti~na ra-bota i drugi zaedni~ki proekti -soop{tuvaat od rektoratot.

Zajaknuvaweto na relaciite

me|u ovoj stopanski kapacitet iUniverzitetot }e zna~i pogole-ma efikasnost i kvalitet vo ra-botata i na energetskata kompa-nija i na Univerzitetot. Tie voidnina zaedno }e u~estvuvaat vodizajniraweto i definirawetona studiskite programi i na-stavni predmeti, zavisno odaktuelnite barawa i potrebitena pazarot na trudot.

Studiskite programispored pazarot na trud

HIDROELEKTRANA „TIKVE[“

Hidroelektranata „Tikve{“del od AD „Elektrani na Makedo-nija“, pred istekot na prviot kvar-tal od godinava go ostvari plani-ranoto proizvodstvo na elektri~-na energija za 2010 godina. Iakopredvideniot plan za proizvods-tvo na HEC „Tikve{“ za godinavabe{e proektiran na nivo poviso-ko od prosekot vo izminatite dvedecenii, od okolu 115 kilovat ~a-

sovi, za pomalku od 90 dena seproizvedeni 129 kilovat ~asovi.

Osven „Tikve{“ i drugite hidro-elektrani na „ELEM“ zna~itelno gonatfrlile planot za proizvodstvona elektri~na energija za godinava.Od po~etokot na 2010 godinava, zapotrebite na potro{uva~ite vkupnose proizvedeni 664 kilovat ~asovielektri~na energija, {to e za 58procenti pove}e vo odnos na koli-

~inite predvideni vo Energetskiotbilans za 2010 godina za prviotkvartal.

- Ovoj rezultat se dolì pred s*na dobrata hidrolo{ka sostojba,tehni~kata kondicija i dobrata po-gonska podgotvenost na objektite, op-timalno upravuvawe so hidroele-ktranite i solidnata hidro-termokoordinacija - soop{tuvaat od „Ele-ktrani na Makedonija“.

Godi{niot plan za tri meseci

Jaknewe na klu~niteekonomski dvigateli

REK „Bitola“


Imam spor so mojot de-loven partner vrz os-

nova na neplateni poba-ruvawa. Dali moè da gokoristam Postojaniot iz-bran sud - Arbitraà priStopanskata komora naMakedonija i pokraj toa{to nemame takva odred-ba vo na{iot me|usebendogovor?

(Firma od Skopje)

- Vedna{ da vi odgovo-rime deka ne moète da gokoristite Postojaniot iz-bran sud - Arbitraà priStopanskata komora na Ma-kedonija dokolku vo me|u-sebniot dogovor so va{iotpartner nemate takvaodredba i zaedni~ki ne stese soglasile za koristewe-to na ovaa mo`nost. Viostanuva sporot da go re{i-te pred redovnite sudovi.

No, za vo idnina za vasi za ogromniot broj delovnilu|e, moè da ve posovetu-vame da gi re{avate delov-nite sporovi na pokus i napoednostaven na~in so Po-stojaniot izbran sud - Arbi-traà pri Stopanskata ko-mora na Makedonija. So toa}e za{tedite vreme i pari.

Postojaniot izbran sud -Arbitraà e samostojna in-stitucija pri Stopanskatakomora na Makedonija, kojamoè da re{ava za me|useb-nite delovni sporovi me|u~lenovite na Komorata, me|u~lenovi na Komorata i tretilica, kako i me|u pravni li-ca od zemjata i od stranstvo,ako stranite ja dogovoratnadle nosta na ovoj sud.

Odberete go pokusiotna~in na re{avawe na Va-{iot spor, so vnesuvawe naslednata klauzula vo dogo-vorite, koi gi sklu~uvate soVa{ite delovni partneri:

„Site sporovi koi }eproizlezat od ovoj dogovorili vo vrska so nego, vklu~u-vaj}i gi sporovite za nego-voto tolkuvawe ili polno-va`nost, }e se re{avaatspogodbeno. Ako sporot nemoè da se re{i spogodbe-no, istiot }e se re{avapred Postojaniot izbransud - Arbitraà pri Sto-panskata komora na Makedo-nija, vo soglasnost soodredbite na Pravilnikotna postojaniot izbran sud -

Arbitraà“.Zo{to da koristite Ar-

bitraà za re{avawe naVa{ite delovni sporovi?

- Za{teduvate vreme.Postojaniot izbran sud - Ar-bitraà gi donesuva odluki-te vo mnogu pobrza postapkaotkolku {to e toa mo no vopostapka pred redovnite(dràvnite) sudovi;

- Imate pomali tro{o-ci vo odnos na tro{ocitekaj dolgite sudski postapki;

- So re{avawe na spo-rot preku Arbitraàta iponatamu gi zadrùvate do-brite delovni odnosi soVa{ite delovni partneri;

- Odlukite na Postojani-ot izbran sud (Arbitraà) sekone~ni i imaat sila na pra-vosilna presuda.

Postojaniot izbran sud- Arbitraà moè da posre-duva i za spogodbeno re{a-vawe na sporovite {toproizlegle od delovniteodnosi me|u strankite.

Arbitraàta pri Sto-panskata komora na Make-donija ima sklu~eno spo-godbi za sorabotka so arbi-traìte pri komorite voSlovenija, Hrvatska, Buga-rija, Ukraina, Ruskata fe-deracija, Srbija i Crna Go-ra i Kosovo.

Informacii/kontakt: Elena Milevska

Postojan izbran sud - ArbitraàStopanska komora na Makedonija

tel: 02/3244-023 faks: 02/3244-088

e-po{ta: elenam@mchamber. mk

* * * * * * * * *

[ to e pokonkretno si-stemot za upravuva-

we so kvalitet, vo sog-lasnost so standardotISO 9001: 2008?

(Firma od Skopje)

- Standardot ISO9001: 2008 gi specificirabarawata, koi se odnesuva-at na sistemite za upravu-vawe so kvalitet, koi se ko-ristat tamu kade e potreb-no da se prikaè sposobno-sta na organizacijata daispora~uva proizvodi/us-lugi, koi gi zadovoluvaatkorisnicite i gi ispolnu-vaat barawata na soodvet-ni propisi, a s* so cel dase zgolemi zadovolstvotona korisnicite.

Za da se ovozmoì us-pe{no vodewe i rabotewena organizacijata, potreb-no e istata da bide upravu-vana na sistematski itransparenten na~in. Uspe-hot moè da rezultira soprimena i odrùvawe nasistemot za upravuvawe sokvalitetot, dizajniran takada gi podobruva perfor-mansite, opfa}aj}i gi pri-

toa potrebite na site zain-teresirani strani. Upravu-vawe so organizacijata gosodrì upravuvaweto sokvalitetot, zaedno so osta-natite disciplini na upra-vuvawe.

Postojat osum principina upravuvawe so kvalite-tot, koi najvisokoto rako-vodstvo ima potreba da gikoristi pri rakovodewetoso organizacijata, a so celpodobruvawe na nejziniteperformansi:

• orientiranost kon ko-risnicite

• liderstvo• vklu~uvawe na vrabo-

tenite

• procesen pristap• sistemski pristap kon

upravuvaweto• postojano podobruvawe• odlu~uvawe na baza na

fakti• zaemno korisni odno-

si so dobavuva~ite

Organizacijata mora dago vospostavi, dokumenti-ra, primenuva i odrùvasistemot za upravuvawe sokvalitet i kontinuirano daja podobruva negovata efi-kasnost vo soglasnost sobarawata na ovoj me|unaro-den standard, grupirani vopet to~ki so pove}e potto~-

ki: 1. Sistem za upravuva-

we so kvalitet2. Odgovornost na rako-

vodstvo3. Upravuvawe so re-

sursi4. Realizacija na pro-

izvod/usluga5. Merewe, analizi i

podobruvawaCentarot za unapredu-

vawe na kvalitet, koj funk-cionira vo ramkite na Ko-morata, ve}e nekolku godi-ni raboti na voveduvawena sistemi za kvalitet. An-gaìranite konsultanti iauditori, se voedno regi-strirani vo IRCA (Interna-tional registar of certified au-

ditors) vo London. Vremetraeweto na imp-

lementacijata e vo zavis-nost od goleminata na orga-nizacijata, brojot na vra-botenite i kompleksnostana dejnosta, a trae od {estdo devet meseci.

Emilija Todorovska

* * * * * * * * *

[ to predviduva Pra-vilnikot za kori-

stewe liftovi i trans-

porteri?(Firma od Skopje)

- Pravilnikot za kori-stewe liftovi i transpor-teri go regulira pu{tawetoi odrùvaweto na liftovi-te, poradi {to negovata pri-mena vo praktika e od osobe-no zna~ewe za za{tita nazdravjeto i bezbednosta nakorisnicite.

So propisot se defini-ra tehni~kata oprema - li-ftovi i transporteri, koja epredmet na tehni~ki preg-led i periodi~ni ispituva-wa, stavaweto vo upotreba ikoristeweto, proceduritena tehni~kiot pregled, uslo-vite koi treba da gi ispol-

nuvaat nezavisnite akredi-tirani pravni lica koi vr-{at tehni~ki pregled i dr.

Liftovite, spored po-zitivnite zakonski odred-bi, moàt da se stavat voupotreba i da se upravuvaso niv, dokolku ne gi zagro-zuva zdravjeto ili bezbed-nosta na licata, imotot ikoga propisno e vgraden iodrùvan. Spored Zakonotza tehni~ka inspekcija li-ftovite podleàt na perio-

di~ni tehni~ki pregledi iispituvawa od strana naakreditirano nezavisnopravno lice za tehni~kipregledi.

Pred da se stavat voupotreba, liftovite trebada poseduvaat tehni~ka do-kumentacija izrabotena odstrana na proizvoditelotili montaèrot, upatstvoza upotreba, sprovedenapostapka za ocena na soo-braznosta, periodi~nipregledi i drugi dokumentiza tehni~kata oprema.

Proizvoditelite, proe-ktantite, montaèrite iserviserite na liftovi pricelata postapka za proiz-vodstvo, montaà i odrù-vawe treba da gi primenu-vaat nacionalnite standar-di, soodvetnite tehni~kipropisi i pozitivnata in-ènerska praktika za zado-voluvawe na zdravstvenitei bezbednosnite barawa.

Pu{taweto i odrùva-weto na liftovite podleàtna tehni~ki pregled, redoveni vonreden servis na lifto-vi. Prviot tehni~ki pregledse vr{i pri stavawe vo upo-treba na novoizgradena teh-ni~ka oprema, a periodi~entehni~ki pregled se vr{inajdocna po istekot na ednagodina od prethodniot teh-ni~ki pregled.

Redovnite i vonredni-te servisi gi pravat servi-serite najmalku edna{ me-se~no, a tehni~kite pregle-di gi vr{at nezavisnipravni lica, akreditiraniod Institutot za akreditaci-ja na RM.

Po izvr{enite tehni~kipregledi na liftovi trebada se postavat natpisi, izve-stuvawa i oznaki vo soglas-nost so nacionalnite stan-dardi. Site natpisi trebada se na makedonski jazik, vo-o~livi, ~itlivi, izraboteniod postojan materijal i traj-no pricvrsteni.

Pravilnikot, donesenpred pove}e od edna godinai pokraj negovata osnovnafunkcija da ja za{titi bez-bednosta na korisnicitena liftovite i drugitransporteri, s* u{te ne-dovolno se primenuva vopraktika. Inaku, spored Za-konot za tehni~ka inspekci-ja site sopstvenici (ku}nisoveti i pravni lica) naliftovi {to nema da izvr-{at tehni~ki pregledi naliftovite po prekr{o~naprijava, }e bidat kaznuvaniod tri do pet iljadi evra.

Vojkan Nikolovski

Za s* {to ve interesira vo vrska so va{iot biznis jave-te se vo na{iot Kontakt CALL centar - 15015. Na{ite eks-perti }e vi dadat besplaten odgovor!

Multilateralniot dogovor za slobodnatrgovija vo regionot na Jugoisto~na Evropa- CEFTA 2006 godina - koja e bazirana naprincipite i pravilata na slobodna trgo-vija vo STO i vo EU, treba da se implemen-tira adekvatno i vo celost. Ova zna~i dekasite zemji-potpisni~ki na dogovorot trebada gi usoglasat nivnite nacionalni tehni~-ki propisi za proizvodi, so postoe~kiteevropskite direktivi i propisi. Istovre-meno, i drugite netarifni barieri vo slo-bodnata trgovija vo regionot treba da seidentifikuvaat i da se eliminiraat.

Iako ukinuvaweto na netarifnite itehni~kite barieri e vo ramkite na nad-le`nosta na dràvnite organi, Stopanska-ta komora na Makedonija go objavuva ovojpra{alnik so cel pribirawe podatoci odmakedonskite kompanii, koi se nasoka naidentifikuvawe na vakvite problemi ianomalii vo regionalnata trgovijata i zautvrduvawe na nivnite vistinski pri~ini.Taka bi se dobile objektivni argumenti zaprezemawe komorski inicijativi pred dr-àvnite organi, a voedno i za prezemaweefektivni merki za nivno eliminirawe

od strana na Potkomitetot za netarifni iza tehni~ki barieri vo trgovijata (Potko-mitet za NTB i TBT) vo ramkite na dogovo-rot CEFTA od 2006 godina.

Za taa cel se pokanuvaat kompaniite daja popolnat tabelata (vo prilog), preku koja}e se dobijat informacii za iskustvata iza soznanijata za problemite so koi se soo-~uvaat vo sorabotkata so zemjite-~lenki do-govorot CEFTA (Albanija, BiH, Kosovo,Moldavija, Hrvatska, Srbija i Crna Gora).

Ve molime, va{ite informacii voodnos na ova pra{awe da gi dostavite

najdocna do {esti april 2010 godina, ka-ko bi se ovozmoìlo Potkomitetot za ne-tarifni i tehni~ki barieri da gi pret-stavi istite i da se zaloì za nivno nad-minuvawe. Tabelata moè da se prezemeod veb-portalot na Stopanskata komorana Makedonija: www.mchamber.mk

Lice za kontakt:Vlatko StojanovskiTel: 003892 3244 004

Faks: 003892 3244 088e-ppo{ta: [email protected]

NETARIFNI I TEHNI^KI BARIERI VO TRGOVIJATA VO RAMKITE NA CEFTA OD 2006 GODINAANKETA

Popis na iskustvata i na problemite


AKTUELNOSTI VO PRETPRIEMNI[TVOTO VO EU

EVROPSKITE KOMORI ZA POSTIGNUVAWE NA CELITE NA „EVROPA 2020 GODINA“

Finskite vlasti plani-raat da izdavaat dano~niolesnuvawa za fizi~kite li-ca ili imot na po~inati li-ca, za proda`ba na zemjodel-sko zemji{te vo dano~nite2009 i 2010 godina. So celprodava~ot da se kvalifiku-va za ova dano~no oslobodu-vawe, zemjodelskoto zemji-{te mora da bide prodadenona zemjodelec pod uslov tojda prodolì toa zemji{te dago kultivira. Celta e da sezgolemi sopstvenosta na zem-jodelskoto zemji{te od stra-na na aktivnite zemjodelci, aso toa da se sozdadat pogole-

mi i podobri farmi. Preli-minarnata ocena na Komisi-jata e deka finskata {ema giispolnuva kriteriumite zada se smeta za dràvna po-mo{. Odlukata na Komisijataizrazuva somneì dali {e-mata }e bide kompatibilnaso pravilata za dràvna po-mo{ i gi povika finskitevlasti da razjasnat odredenipoenti za nivnite planovi.

Evropskata komisijaotvori formalna istragaspored pravilata na EU zadràvna pomo{ vo finskata{ema za da izdavaat pri-vremeno osloboduvawe od

danok na kapitalna dobivkaza proda`ba na zemjodelskozemji{te. Komisijata sesomneva dali merkata }e bi-dat kompatibilna so zakono-davstvoto na EU. Otvoraweformalna istraga & ovozmo-ùva na Komisijata da ja is-pita merkata vo detali i imovozmoùva na zainteresi-ranite treti strani da pod-nesat komentari. Dokolku s*bide vo red so ovaa merka,pra{awe e dali i vo na{a-ta zemja moè da se primeniova iskustvo vo pravec naokrupnuvawe na zemjodel-skite parceli?

„Kako i kaj prethodnikotna Evropa 2020 godina, Li-sabonskata strategija, pra-{aweto e vo isporakata.Kriti~no e toa {to Evrop-skiot sovet demonstrirastrogost i ambicija vo spro-veduvawe i sledewe proce-si. Na krajot na krai{tata,toa se sveduva na politi~kianga`man“ izjavi ArnaldoAbruzini, generalen sekre-tar na Eurochambres

Pette celi navedeni vostrategijata za „Evropa 2020godina“, koi bea prezentira-ni od strana na Evropskatakomisija, pretstavuvaat biz-nis-plan za podobruvawe narazvojot i na konkurentnostavo EU za godinite {to doa|a-at. Tie prioriteti i celi }ebidat besmisleni, ako naci-onalnite vladi ne gi sledatrigorozno preku svoite agen-di. Vo taa nasoka Asocijaci-jata na evropskite trgovsko-industriski komori (Euroc-hambres) dade predlozi zatoa kako celite na „Evropa2020 godina“ moàt da se po-stignat.

1. Kako rezultat na zgo-lemenite vrabotuvawa koibaraat mnogu podobra kore-lacija me|u potrebite narabotodavcite od privatni-

ot sektor i kompetentnostasteknata so obrazovnite si-stemi, Eurochambres go po-vtoruva povikot za „Pakt zaodr`liva rabotosposob-nost“ {to treba da vospo-stavi ramka za daleku poe-fikasna sorabotka me|ucentrite,za obuka, univer-zitetite, firmite i javnitevlasti, so cel da se obezbe-di deka ovozmoènata obukakorespondira so steknatiteve{tini.

2. Povrzuvawe naistraùvaweto i razvojotso biznisot. Tro{ocite zaistraùvawe i za razvoj sa-mo po sebe nema da prido-nese rast, no mora da odgo-vori na potrebite na bizni-site, koi za vozvrat baraatdaleku pobliski vrski me|ubiznis-zaednicata i istra-ùvaweto, kako i radikalnipromeni vo upravuvawetona akademskite institucii.

3. Energetska efikas-nost. Celite za borba pro-tiv klimatskite promeni, serazbira, ostanuvaat vo va`-nost i treba da bidat inte-gralen del na „Evropa 2020godina“. Kako kratkoro~namerka, pretstojnata Studijana Eurochambres pokaùvadeka mnogu pove}e treba da

se napravi za da se pottik-nat malite biznisi i potro-{uva~ite da gi prifatatplodovite od merkite zaenergetska efikasnost. Ovae potencijal koj brzo trebada se osvoi, {to }e donesezna~itelen ekonomski i eko-lo{ki benefit.

4. Vrabotuvaweto morada bide klu~en pokazatel zaobrazovnite sistemi. Za ovaacel, barawata za upravuva-

weto na visokoto obrazova-nie mora da bidat pogolemi ida bidat pokriv na stru~notoobrazovanie, koe stanuva za-griùva~ki nevrednuvano vonekoi delovi na EU.

5. Vrabotuvaweto voborba protiv siroma{ti-jata. Najefektivniot patkon namaluvawe na siroma-{tijata i socijalnata vklu-~enost e vrabotuvaweto, ta-ka {to biznisite se klu~ni

akteri vo namaluvawe na ja-zot na siroma{tijata. Po-stojat 18 milioni lica koibaraat rabota vo Evropa,nasproti ~etiri milionirabotni mesta koi ostanaaneispolneti minatata godi-na. Proektiraweto na ala-tki so koi bi se uslovilopovrzuvawe na ponudata ipobaruva~kata moàt da janamalat nevrabotenostapreku no}.

6. Obezbeduvawe vla-deewe. Silniot biznis-plan e vaèn, no bezvredenako ne e finansiran i imp-lementiran. Nacionalnitebuxeti, prioritetite iaktivnostite mora redovnoda se sledat, razgleduvaat iadaptiraat od strana naEvropskiot sovet vo soglas-nost so prioritetite i celi-te na „Evropa 2020 godina“.

Biljana Peeva \uri}

Fini{irawe so {estprioriteti

Prometot so zemjodelskozemji{te bez danok!?

FINSKA

� Dali i vo na{ata zemja moè dase primeni ova iskustvo vo pravecna okrupnuvawe na zemjodelskiteparceli?

Helsinki

Fini{irawe so {estprioriteti

êtvrtok, 1 april 2010 BIZNIS INFO 29INTERVJU SIMON NAUMOSKI, GENERALEN DIREKTOR NA PI „VITAMINKA” AD PRILEP

Prehranbenata indu-strija „Vitaminka” od Pri-lep izvezuva ~okoladi durii vo zemjata na „~asovnici-te i na ~okoladite“ - [vaj-carija. Asortimanot odblizu 360 vidovi pakuvawaprilepskata „slatka fabri-ka“ go plasira vo pove}e od20 zemji na site kontinentivo svetot. Deviznoto kontoe postojano vo pozitiva bi-dej}i na stranskite pazarise plasiraat proizvodi voiznos od okolu osum milio-ni evra, a se uvezuvaat su-rovini od repromaterijaliza pomalku od {est milio-ni evra. Za rubrikata „Ve-ruvale ili ne“ e podatokotdeka vo ovde{nite uslovina stopanisuvawe pove}eod 25 godini ìro-smetkatana „Vitaminka“ ama ba{ ni-tu den ne bila blokirana.Godi{niot obrt se dviìokolu 19 milioni evra.Ama, otsekoga{ ne odelo ta-ka „blago“...

So diplomiraniot in-èner Simon Naumovski, koj36 godini e na ~elo na „Vi-taminka“, razgovarame zakompanijata, nejziniot raz-voj, za site te{kotii, za me-naxerskoto ~uvstvo vo siteovie skudni bremiwa da sebide uspe{en, i se razbira,za idninata.

- Vo „piperanata“ dojdovvo 1974 godina i zateknavfirma so eden kamion idvajca voza~i za nego i „za-barikadirani“ vrabotenivo dve nepomirlivi grupi.Zgora na toa, so 75 lu|e se

proizveduva{e isklu~ivosamo eden proizvod - crvenmelen piper kako dodatokza jadewe, no i toj za vo ma-gacin. Matematikite beaporazitelni: ima{e trigo-di{na rezerva, golema za-guba, kup bankarski kreditii neplateni obvrski odotkupot kon zemjodelcite zacela edna godina - se potse-tuva Simon Naumoski nasvoite po~etoci vo „Vita-minka“. Vedna{ mi be{ejasno deka opstanokot nakompanijata i eventualniotrazvoj ne e moèn samo zacrven piper.

NOVO LICE NA FABRIKATA

Novoto lice vo toga{-nata prilepska fabrikapo~na vedna{ da dejstvuva.Kavgite me|u visokostru~-nite kadri trpelivo se smi-rija, brzo se trgna vo pro-da`ba na rezervite, koi ve-}e gubea vo kvalitet, a pa-

rite odea na vra}awe na ku-pot bankarski krediti. I{to e najzna~ajno, vo pri-lepskata „piperana“ seotvori procesot na razvojso voveduvawe novi proiz-vodi i nova oprema.

- Prviot poteg be{e inajriskantniot bidej}i ku-pivme polovna ma{ina zapakuvawe na razni proizvo-di vo mali }esi~ki: crn pi-per, soda bikarbona, li-montus, vanilin {e}er ipra{ok za pe~ivo. So pro-da`bata na pove}e proizvo-di ìvna smetkata na fa-brikata i po~na polesno dase di{e. Vo slednite dve-tri godini gi pokrenavme isega ve}e tradicionalnitena{i proizvodi: pudinzite,legendarnata „Dafinka“i sokovite vo prav„Amigo“ - raskaùva

Naumoski. Sepak, toj periode najte{kiot vo istorijatana kompanijata, a vistinsko~udo e kako odoleav na se-kojdnevnite stresni sostoj-bi.

Vo 1979 godina „Vita-minka” postignuva poln po-godok: so bankarski kreditbil izgraden i pu{ten vopogon najpoznatiot brend -krckaviot „stobi flips“. Za

ova proizvodstvo bila ku-pena vrvna germanska opre-ma i tehnologija, koja so go-dini samite vo kompanijataja usovr{uvale, pa taka se-ga „Vitaminka“ ima sopstve-na tehnologija, znaewe ikvalitet na flipsot na kojretko koj moè da mu se dob-liì.

Ovoj proizvod od poo-damna gi nadmina proda`-bite vo regionot, a denes goima na site kontinenti vosvetot. Toa e vistinski su-per ili hiperbrend proiz-vod.

- Do 1991 godina usvoiv-me i pu{tivme golema seri-ja proizvodi, koi go sozda-doa imixot na kompanijatakako edna od najuspe{nitena ovie prostori. Nivniotkvalitet i agresivnata pro-da`ba pridonese, pred ras-turawe na biv{a SFRJ, da

go dostigneme rekordniotpromet od 67 milioni to-ga{ni germanski marki sozavidna visina na ~ista do-bivka, ogromna duri i za de-ne{ni uslovi - istaknuvaSimon Naumoski. I toga{n* pogodi vtorata kriza.Odedna{ se raspadna 24-milionski pazar i se naj-dovme ogradeni so ~etiriyida vo zemja so dva milio-ni ìteli. Vkupniot prihod4,5 pati ni se namali priist broj od 420 do 440 vra-boteni. Povtorno pominav-me tri-~etiri godini teòkperiod, no ne dozvolivmenitu eden vraboten da osta-ne na ulica.

Kompanijata uspea da gimobilizira i ~ove~kite re-

sursi i sredstvata,bea kupeninovi ma{ini

i po~naa da se voveduvaatnovi proizvodi: ~okoladni-te morski {kolki „atlan-tis“, ~okoladni mali jajca,„vitakrem“... Istovremenokompanijata gi implemen-tira i standardite za kva-litet, ja dovr{i privatiza-cijata stanuvaj}i akcioner-sko dru{tvo, izgradi novasupermoderna fabrika za~okoladi i krizata polekastanuva{e minato.

„Vitaminka“ denes e kom-panija so 500 vraboteni, koiostvaruvaat godi{en prihodod okolu 19 milioni evra.Lani, na primer, kompanija-ta ima{e takov obrt so do-bivka od blizu 800 iljadievra, koja beleè{e porastod 30 otsto. „Vitaminka“ po-seduva i pogon za kornfleksproizvodi, magacin vo pora-ne{niot „Centropromet“ voPrilep, ima 75 procenti

u~estvo vo hotelot „Brend“vo Ohrid, golem udel vo fa-brikata za dobivawe pre~i-sten, priroden, te~en jagle-noroden dvooksid „Vikardi“vo blizina na s.Germijan odBitola, ogromna hala od bi-v{ata fabrika „Politeks“vo Prilep, podgotvena za no-viot sleden golem investi-cionen zafat vo kompanija-ta, firma vo Srbija i pret-stavni{tvo vo Slovenija...

SE E VO LU\ETO

Stru~niot kadar na„Vitaminka“ e studiozen vorabotata, uporen do kraj-nost, dlaboko analiti~eni siguren vo izvr{uvawetona obvrskite. Toa e stol-bot na nejzinoto opstojuva-we i razvoj. Do takov kadare s* pote{ko da se dojde,zaklu~uva Simon Naumo-ski. Ni edna klu~na odlukavo kompanijata ne e done-sena na tr~awe, bez dobroda ne se izmerat efektitei bez da se zeme predvidvremenskiot aspekt. Vo te-kot na rakovodeweto jasozdadov i svojata delov-na filozofija: od nitueden problem ne smee dase otstapuva, za se ima re-{enie i izlez.

Na pazarot godinava }ese pojavi nov asortiman na~okoladi, keksi i instant-proizvodi. Toa e vo soglas-nost so osnovnata delovnafilozofija na prviot ~o-vek na kompanijata, postoja-no da se investira vo novipogoni, vo sovremena tehno-logija, vo novi proizvodi iasortiman i so vrvni pro-izvodi da se osvojuvaat po-tro{uva~ite od site delo-vi na svetot. Proizvoditena „Vitaminka“ vo momentovmoè da se najdat vo marke-tite vo 20 zemji niz svetot.Od izvoz se ostvaruvaatokolu osum milioni evra,no za narednite dve-tri go-dini ovaa visina se o~eku-va da se poka~i na10.000.000 evra. Za taa celse merkaat pazarite voAFRIKA i na BliskiotIstok i se vr{i nivno in-tenzivno istraùvawe iobrabotuvawe. Ve}e na tiepazari i se navleguva soproizvodite od „Vitamin-ka“.

Sepak, klu~niot uspehna kompanijata pokraj voprethodno spomnatite po-tfati od kontinuiran raz-voj treba da se bara i vo re-dovnoto posvetuvawe vni-manie da ne se naru{iobrtniot kapital vo fir-mata preku realizacijatana nekakvi izbrzani inve-sticioni potfati, koi ne seadaptirani na realnitemo`nosti na kompanijata voodreden moment od nejzino-to godi{no rabotewe.

Simon Naumoski dodavadeka vo biznisot genijalcine se ra|aat, gi nema. Samoso upornost, u~ewe, inten-zivna rabota, kontinuiranaobuka se odi napred i se po-stignuvaat rezultati. Voovaa profesija samo vre-meto e malku i nedovolnoza da bidat realiziranisite celi.

Savo Pej~inovski

Nelojalna konkurencijaPoseben problem na pazarot vo Make-

donija ni e s* pogolemiot broj na nelojal-nata konkurencija od strana na stranskitedobavuva~i, koja dosega ja imavme pred s*vo domenot na majonezot, a sega se pro{i-ri i na keksite. Lani, vo po~etokot na go-dinata otvorivme nov pogon za keksi, kojbe{e finansiran so kreditot od EBRD –London, direktno odobren na „Vitaminka“bez posredstvo na bankata. Od po~etokotna negovoto rabotewe s* u{te ne sme za-dovolni od slednite pri~ini - samo {toizlegovme na pazarot so na{ite visoko-kvalitetni keksi odedna{ konkurentskitefirmi od stranstvo, koi bea dominantno

pozicionirani na ovoj na{ pazar gi preze-doa slednite dve merki: del od niv gi sni-ìja nivnite proda`ni ceni za 15-25 pro-centi, koi pove}e godini gi drèa za delotna keksi na ovoj na{ pazar, a drugi svoiteproizvodi otpo~naa so nov tip pakuvaweda gi prodavaat po cena so koja ne se po-krivaat ni materijalnite tro{oci na pro-izvodstvoto, {to zna~i gi prodavaat i na-tamu so damping cena. No, {to e - tuka e.Nie se nadevame i ovie „udari“ da gi iz-drìme i da opstoime na pazarot.

Toa e sudbina koja postojano ne sledinas vo na{ite sekojdnevni stopanskiaktivnosti.

Sigurna „slatkata“ idninaSigurna „slatkata“ idnina

BIZNIS INFO êtvrtok, 1 april 2010

NOVI ZAKONSKI PROPISI NA EU

Slu`ben vesnik na EU L 75/23.3.2010 godina

Etiketirawe na pijalaci

So Regulativata na Evropskatakomisija (EU) Br. 238/2010 od 22mart 2010 godina, se vr{i nadopol-nuvawe vo Aneks V na Regulativata(EZ) br. 1333/2008 na Evropskiotparlament i na Sovetot, za barawe-to za etiketirawe na pijalaci so po-ve}e od 1,2 procenti volumen na al-kohol i dokolku istite sodràtodredeni boi.

Slu`ben vesnik na EU L77/24.3.2010 godina

Vatirani kusipalta

Regulativata (EU) Br. 246/2010 od23 mart 2010 godina, so koja se korigi-ra Regulativata (EEZ) br 989/89 vopogled na klasifikacijata na vatira-ni kusi palta vo Kombiniranata no-menklatura.

Slu`ben vesnik na EU L 79/25.3.2010 godina

Dopolnitelni uvozni dava~ki zaìvina i za mleko

So Komisiskata regulativa (EU)Br. 248/2010 od 24 mart 2010 godinase vr{i nadopolnuvawe na Regulati-vata (EZ) br 1484/95, za odreduvawedetalni pravila za sproveduvawe nasistemot na dopolnitelni uvozni da-va~ki i odreduvawe reprezentativniceni vo sektorot za ìvina i jajca iRegulativata (EZ) br 504/2007 zaodreduvawe detalni pravila za pri-mena na reìmot za dopolnitelniuvozni dava~ki vo sektorot za mleko iza mle~ni proizvodi.

Saemskiot nastap pretstavu-va idealna mo`nost za sekoj sa-emski izlaga~ preku direktenkontakt so golem broj zaintere-sirani kupuva~i, da gi prezenti-ra najdobrite kvaliteti na svo-jot proizvod ili usluga.

Sepak, i pokraj site podgoto-vki izlaga~ite ~esto znaat dapadnat vo zamka i da napravatosnovni gre{ki pri izlagaweto.

1. Ignorirawe na celta naprezentacijata - za sekoe saem-sko izloùvawe mnogu e va`no dase postavuvaat celi kon koi seteì. Tokmu celta na izlagawetona edna saemska manifestacijatreba da gi integriraat korpora-tivnite marketin{ki celi i daposluàt kako osnova za nivnotoostvaruvawe.

2. Nepoznavawe na pravila-ta na izloùvawe - isklu~itel-no e va`no da se pro~ita upat-stvoto za izlaga~i, rasporedotna izlagawata, predavawata, in-formaciite za prijavuvawe, si-te dopolnitelni uslugi, ispora-ka na stokata, promocija i rekla-mirawe na saemot. Tokmu infor-

miranosta i navremenoto prija-vuvawe za u~estvo moàt da do-nesat zna~itelni za{tedi, pone-koga{ duri i do 10-20 procentiod vkupnite tro{oci.

3. Nepodgotvenost na pro-da`niot personal - ~esto seslu~uva investiranoto vreme,pari i trud vo organizirawetona saemskoto pretstavuvawe dapadnat vo zadnina, kako rezultatna lo{iot izbor i nepodgotve-nost na saemskite pretstavnicina kompanijata. Vrabotenite koija pretstavuvaat kompanijata senejzini ambasadori i tokmu po-radi profesionalniot imix nakompanijata, koja saka da prode-filira vo po{irokata javnost,neophodno e da bidat maksimal-no podgotveni i obu~eni za kon-kretniot tip saemsko izloùva-we.

4. Negostoqubivost - sitesaemski posetiteli se va{i go-sti. i pokraj faktot {to pove}etood niv se zadrùvaat samo ne-kolku minuti na va{iot {tand.Osobeno e va`no da se bide fo-kusiran na potrebite na sekoj po-

setitel postavuvaj}i mu pra{a-wa koi }e vi ovozmoàt da giotkriete negovite interesi i ka-kvi informacii go interesiraatza va{ata kompanija.

5. Delewe pregolema koli-~ina literatura - vo slu~ajpretstavnicite na kompanijatada ne se dovolno sigurni vo ona

{to se o~ekuva od niv, da znaatza kompanijata ili za proizvodi-te {to tie gi pretstavuvaat, }edelat literatura samo da gi oku-piraat posetitelite i za da seizbegnat premnogu pra{awa. Za-toa e isklu~itelno va`no va{atakompanija da ja pretstavuvaat ka-dri, koi poseduvaat dobri komu-

nikaciski ve{tini so strankitei koi znaat {to se o~ekuva od nivpri prezentacijata na kompani-skiot {tand.

6. Neznaewe – koja e celta dase poseduva najnova oprema akonikoj od proda`niot personal nasaemot ne znae kako so nea da ra-kuva? Sekako, komunicirajte so~lenovite na va{iot prodaèntim, osigurete se deka site de-monstranti dobro gi poznavaatproizvodite koi gi prezentiratei da se zapoznaeni so site per-formansi i karakteristiki nasekoi od eksponatite.

7. Mrzelivost - va{ata ra-bota ne prestanuva so zavr{uva-weto na saemot. Va`no e da sekontaktiraat site zainteresira-ni posetiteli na saemot (followup), zatoa {to tokmu vospostavu-vaweto novi kontakti, e edna odosnovnite celi na prezentacija-ta. Eden od imperativite na sa-emskoto izloùvaweto e sekako,identifikacija na na~ini i me-todi so ~ija pomo{ vospostave-nite kontakti i ponatamu }e serazvivaat.

SOVETI Sedumte najgolemi gre{ki pri saemsko izloùvawe

30


TURSKA KOMPANIJA PROIZVODITEL NA SPINALNI PROIZVO-DI I SREDSTVA, ZAINTERESIRANA E ZA SORABOTKA SO KOM-PANII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA - UVOZNICI NA MEDICIN-SKI, ORTOPEDSKI SREDSTVA I NEUROLO[KI IMPLANTIValidnost do: 9.4.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA VOZILA ZA SOBIRAWE OTPADOCIValidnost do: 15.4.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`niaktivnostiPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI KONSALTING USLUGI ZA IMP-LEMENTACIJA NA PROGRAMATA „HALAL“, NAMENETA ZA PROIZ-VODITELI NA HRANA, KOI SAKAAT SVOITE PROIZVODI DA GIPLASIRAAT NA PAZARITE NA BLISKIOT ISTOKValidnost do: 30.9.2010 godinaVid sorabotka: Konsultantska uslugaOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tu-tun i pijalaciPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA MERNI APARATI, NAMENETI ZA ZEMJODELS-TVOTO ZA ANALIZI NA PO~VATA, SVETLINATA, KVALITET NAPLODOVITE, KONTROLA NA KLIMATA, VLA@NOST NA @ITARKIValidnost do: 19.5.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA IZGRADBA NAFABRIKA ZA PROIZVODSTVO NA PEKTIN OD JABOLKO VO RE-PUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 17.12.2010 godinaVid sorabotka: Iznajmuvawe deloven prostorOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA PUMPI ZA VODAValidnost do: 18.5.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

IZRAELSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PROTIVPO@ARNA OPREMAValidnost do: 8.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

ROMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA VO REPUBLIKAMAKEDONIJA SO PROIZVODITELI NA BITUMENSKI KARTONValidnost do: 27.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvo-di i hemiski vlaknaPonudata se odnesuva na: Evropska unija

* * * * * * * * *

SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KONDITORSKI PROIVODIValidnost do: 15.4.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA IMA INTERES ZA SORABOTAKA SO FIR-MI OD REPUBLIKA MAKEDONIJA, KOI PROIZVEDUVAAT STRU-GOTINI OD DRVO, A SE UPOTREBUVAAT ZA IZRABOTKA NA PE-LETI. BARANATA KOLIÎNA TREBA DA BIDE 1.800 KUBNI ME-TRI MESE^NO, A VO MOMENTOT BARAAT 360 KUBNI METRIValidnost do: 18.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA VISOKOKVALITETNI RADIJALNI

VENTILATORI, STANDARDNI I KROVNI VENTILATORI, AKSI-JALNI VENTILATORI, DODATOCI I FILTRI, SISTEMI ZA LA-DEWEValidnost do: 23.5.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKASO MAKEDONSKI KOMPANII VO OBLASTA NA PREHRANBENATAINDUSTRIJA, OSOBENO PRODUKTI NA ZAMRZNATA HRANA ISEKAKOV VID PEÛRKIValidnost do: 3.12.2010 godinaVid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tu-tun i pijalaciPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA KUPEC ZA PLASMAN NA 1.500TONI OBOENI METALI, 70 PROCENTI OD METALITE SE INOKSI ROSTFRAIValidnost do: 1.9.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

HRVATSKIOT INSTITUT ZA AMBALA@A I ZA PEÂTARSTVO BA-RA SORABOTKA SO MAKEDONSKOTO ZDRU@ENIE NA GRAFIÂRII NA LIKOVNI UMETNICI ZA ZAEDNI^KO UÊSTVO VO PROEKTValidnost do: 22.6.2010 godinaVid sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Pe~atewe i uslu`ni dejnosti povrzani so pe-~atewePonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA SUPI, [LAG, ZAÎN, ÂJ, PUDING,KIKIRITKI I DUGI ZRNESTI I PRA[KASTI PROIZVODI Validnost do: 15.4.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PARTNERI ZA SORABOTKA ZAIZVOZ NA JAGNE[KO MESO I KO@A VO EVROPSKITE ZEMJIValidnost do: 9.5.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

ROMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA GRADE@NI MA[INIValidnost do: 3.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

RUSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ NA OVO[JEZA PROIZVODSTVO NA SOKOVI I ZELENÛK OD REPUBLIKAMAKEDONIJAValidnost do: 25.9.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

SRPSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOM-PANII, KOI IZVEDUVAAT GREEWE I VODOVOD ZA PLASMAN NARADIJATORI, KOTLI I [AHTIValidnost do: 12.4.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i vodaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA AVOTDELOVI ZA „AUDI“, „SEAT“,„[KODA“ I „OPEL“Validnost do: 23.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

IZRAELSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO DRVOPRERABO-TUVA^KATA INDUSTRIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZAIZRABOTKA NA DRVENI DELOVI ZA SLO@UVALKI, SO MO@-

NOST PROIZVODITE DA SE PAKUVAAT VO MAKEDONIJA I DASE PLASIRAAT NA PAZARITE VO EUValidnost do: 24.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KINESKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA VISOKOKVALITETNI PAMU^NITKAENINI ZA IZRABOTKA NA OBLEKAValidnost do: 5.6.2010 godinaVid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

PROKREDIT BANKA PRODAVA MA{INA ZA KONFEKCIONIRAWENA PE-]ESI, SO DUPLI LENTI, MA[INA ZA KONFEKCIONIRA-WE NA PE-]ESI TIP: GUN PLAST MAK GPM-1200 SS.MA[INA ZA KONFEKCIONIRAWE NA PE-]ESI SO DUPLI LEN-TI, SO 180 UDARI VO MINUTA, TIP: TP-BTAABP+SS 32X30, GODI-NA NA PROIZVODSTVO 1999, PROIZVODITEL DING CUEN ODTAJVAN, CENA 12.000 EVRA. MA[INA ZA KONFEKCIONIRAWE NA PE-]ESI TIP: GUN PLASTMAK GPM-1.200 SS, GODINA NA PROIZVODSTVO 2004, CENA9.200 EVRA. KONFEKCIONERKA SO DUPLI LENTI, POTEKLO TURCIJA, GO-DINA NA PROIZVODSTVO 2005, CENA 13.000 EVRA. EKSTRUDER ZA VLEÊWE NAJLON SO ROTACIONA GLAVA. GO-DINA NA PROIZVODSTVO 2005, CENA 12.000 EVRA; MA[INA ZAKONFEKCIONIRAWE NA FIL., TIP: SDH-263, GODINA NA PRO-IZVODSTVO 2005, CENA 10.000 EVRA; [TAMPARKA VO ÊTIRIBOI SO VALJACI ZA RAZNI DIMENZII, GODINA NA PROIZ-VODSTVO 2005, CENA 7.000 EVRA.Validnost do: 8.12.2010 godinaOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO HRVAT-SKA, SRBIJA, KOSOVO, ALBANIJA, BOSNA I NA DOMA[ENPAZAR ZA PLASMAN NA KVALITETNO DOMATNO PIRE, SOKONCENTRACIJA NA SUVA MATERIJA 28-30 PROCENTI, PAKU-VANO VO METALNI BURIWA OD 220 DO 230 KILOGRAMI. NE-TO (AMBALA@A NEPOVRATNA). CENATA NA ISTOTO IZNESU-VA 879 EVRA PO TON I E EKSPORTNA. ISPORAKATA E FCOBITOLA. Validnost do: 25.9.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

SRPSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PRO-IZVODITELI NA PEÛRKI ZA PLASMAN NA KOMPOTValidnost do: 15.4.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

TURSKA KOMPANIJA BARA DISTIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA TERMOIZOLACIONI SISTEMIValidnost do: 16.7.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ OD RE-PUBLIKA MAKEDONIJA NA GRA[OK I BORANIJA ZA PRERABO-TUVAWE OD REPUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 4.6.2010 godinaVid sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotkaOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA PREDMETI ZA POKLON, MEBEL I DE-KORATIVNI ARTIKLIValidnost do: 22.5.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija

ul. Dimitrie ûpovski, 13 1000 Skopje

Kontakt lice: Mirjana KocevaTel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088

Call Centar: (02) 15015 E-adresa: [email protected]

PONUDA - POBARUVA^KA

BIZNIS INFO êtvrtok, 1 april 2010

Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovskitel: : (02) 3244036faks: (02) 3244088

[email protected]

32

Vo periodot od 5 do 9 maj 2010 godinavo Pri{tina vo Republika Kosovo }e seodrì Saemot za grade ni{tvo energetika,tehnika i drvna industrija „Expokos 2010“.Stopanskata komora na Makedonija, vo so-rabotkata so „Congress & Event organization“(CEO), organizira u~estvo i poseta na ma-kedonski kompanii na edna od najgolemitesaemski manifestacii vo ovaa zemja.

Stopanskata komora na Makedonijaorganizira poseta na zainteresiranikompanii na Saemot, no }e bide i logi-sti~ka poddr{ka na zainteresiranite iz-laga~i za u~estvo na Saemot.

Kompaniite svojot interes za u~estvoi za poseta na ovoj Saem moàt da go pri-javat vo Stopanskata komora na Makedo-nija, najdocna do 15 april 2010 godina.

OD 5 DO 9 MAJ NA GOLEMATA SAEMSKA MANIFESTACIJA ZA GRADE@NI[TVO, ENERGETIKA, TEHNIKA I DRVNA INDUSTRIJA

„Expokos 2010“

Vo periodot od 27 do 29 maj 2010 godi-na vo Pri{tina }e se odrì VII Interna-cionalen saem za informati~ka tehnolo-gija i pe~atarska oprema „ITTF 2010“.

Stopanskata komora na Makedonija or-ganizira poseta na zainteresirani kompa-nii na „ITTF 2010“ vo Pri{tina i }e bidei logisti~ka poddr{ka na zainteresirani-te za u~estvoto na saemot kako izlaga~i.

Kompaniite svojot interes za u~estvoi poseta na ovoj Saem moàt da go prija-vat vo Stopanskata komora na Makedoni-ja, najdocna do 15 april 2010 godina.

Lice za kontakt: Venera Andrievska

Tel: 3244037; faks 3244088 E-po{ta: venera @mchamber. mk

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotkata so Congress & EventOrganization (CEO) ve nosi pod isklu~itelno povolni uslovi na dvezna~ajni saemski manifestacii vo Pri{tina, Republika Kosovo *Obezbeden popust od 15 otsto za makedonskite izlaga~i, a za poseti-telite od zemjava besplatni vleznici *Vonredni mo`nosti za promocija i razgovori so delovni partneri

OD 27 DO 29 MAJ 2010 GODINA INTERNACIONALEN SAEM ZA INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA I PEÂTARSKA OPREMA

„ITTF 2010“

Vo organizacija na Trgovsko-industriska-ta komora na Potsdam, Germanija, vo perio-dot od 16 do 18 juni 2010 godina, vo Potsdam(vo blizina na Berlin) }e se odrì 13 Me|u-naroden forum za partnerstvo „Zeleni po-tfati 2010“ („Green ventures 2010“). Ovoj na-stan, koj e eden od najgolemite od ovoj vid voGermanija, e naso~en kon kompanii od ener-getskiot sektor, obnovlivi izvori na energi-ja i za{tita na ìvotnata sredina i toa:

� Voda, vozduh i po~va� Energija i grade`ni{tvo� Reciklirawe i obnovlivi materijaliNa prethodnite izdanija na ovaa reno-

mirana profesionalna manifestacija,u~estvo zemaa pove}e od 3.000 kompaniiod SAD, [vedska, Danska, Finska, Polska,Rusija, Velika Britanija, Italija, Kina,Germanija i od drugi 86 dràvi.

Makedonskite kompanii prijaveni pre-ku Stopanskata komora na Makedonija, podpovolni uslovi od samo 50 evra kotizaci-ja za u~estvo, }e im bide obezbeden celo-sen paket uslugi i toa:

� U~estvo na Me|unaroden forum zapartnerstvo „Green ventures 2010“

� Publikacija na Va{ata kompanija vope~aten i vo elektronski katalog

� Preveduva~ki uslugi (oficijalen ja-zik-angliski)

� Organizacija na bilateralni/indi-vidualni delovni sredbi

� Ru~ek i ketering na 17 i 18 juni 2010� Sve~eno otvorawe� Poseta na inovativni kompanii vo

berlinskiot regionZa site u~esnici na nastanot, }e bidat

obezbedeni partneri za delovni sredbi,koi }e bidat prethodno selektirani od ob-javeniot katalog na u~esnici.

Stopanskata komora na Makedonija giinformira makedonskite kompanii dekaorganizira zaedni~ko u~estvo na makedon-ska delegacija, i voedno gi pokanuva sitezainteresirani firmi i institucii da goprijavat svoeto u~estvo najdocna do 15april 2010 godina. Prijavniot list, ofici-jalen formular na organizatorot i letok zanastanot moète da gi prezemete od veb-portalot na Komorata: www. mchamber. mk

Lice za kontakt: Vlatko StojanovskiTel: 003892 3244 004

Faks: 003892 3244 088e-ppo{ta: vlatko@mchamber. mk

OD 16 DO 18 JUNI 2010 GODINA ME\UNARODEN FORUM ZA PARTNERSTVO VO POTSDAM, SR GERMANIJA

� Za kompanii od energetski sektor, grade`ni{tvo i za{titana ìvotnata sredina od zemjava, Stopanskata komora na Make-donija pod povolni uslovi od samo 50 evra kotizacija za u~es-tvo, }e im bide obezbeden celosen paket uslugi na ovaa vrvnamanifestacija

„Zeleni potfati 2010“

Me|unaroden kongresza ruralen turizamStopanskata komora na

Makedonija vo sorabotka soorganizatorite „Hrvatskifarmer“, „Klub Selo“ i „Ru-ralis“ od Hrvatska, Ve poka-nuvaat da zemete u~estvo naMe|unarodniot kongres zaruralen turizam na tema:„Koncepcija za dolgoro~enrazvoj na ruralniot turi-zam“. Toj }e se odrì od 21 do25 april 2010 godina, vo ho-telot „Aurora“ na Mali Lo-{iw vo Republika Hrvatska.

Prioritetni temi, koi}e bidat obraboteni na kon-gresot se:

- ruralniot prostor kako ru-ralna turisti~ka destinacija

- hranata i nejzinatauloga vo ruralniot turizam

- marketing i brendira-

we na ruralniot turizam i - primeri na dobra pra-

ktikaVo ramkite na Kongresot

}e se odrì i trkalezna ma-sa na tema: „Izrabotka naposebna strategija za razvojna ruralniot turizam vo Hr-vatska“.

Kongresot e namenet zasite koi direktno ili indi-rektno se zanimavaat so ru-ralniot turizam: sopstveni-ci na selski doma}instva ipretpriema~i vo ruralniotturizam, postoe~ki i idnistrukovi zdruènija, zadrugi,ministerstva, podra~ni i lo-kalni samoupravi, turisti~-ki zaednici i me|unarodniinstitucii.

Dokolku sakate dopolni-

telno da gi prezentirate svoi-te aktivnosti, proizvodi i us-lugi, preku izlo`ben prostor,oglas ili na nekoj drug na~in,Ve molime da go najavite svoe-to u~estvo najdocna do31.3.20010 godina, zaradiobezbeduvawe na povolna po-nuda. Prijavuvawe vo Stopan-skata komora na Makedonija,lice za kontakt: Venera Andri-evska, tel: 3244037, faks:3244088, e-po{ta: [email protected] ili direktno na: Prijava i internetska registracija: http://www.kongres-seoskog-turiz-ma.org/registracija.phpsmestuvawe: http://www.kongres-seoskog-turizma.org/smjestaj.phpkotizacija: http: //www. kon-gres-seoskog-turizma.org/ostale_obavijesti. php

OD 21 DO 25 APRIL 2010 GODINA VO MALI LO[IW, REPUBLIKA HRVATSKA

trgovskiot deficit postojano vo }ar

Documents