URI - SOČA CENTER ZA POKLICNO REHABILITACIJO

ENOTA MURSKA SOBOTA

GLASILO UPORABNIKOV PROGRAMA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

julij 2013

2

KAZALO 1. UVOD .……………… ………………………………………………. str.3

2. NAŠA SKUPINA SE PREDSTAVI …………………….……….…. str.4

3. OBISK GALERIJE ..………………….…………………………….. str.6

4. NAŠE AKTIVNOSTI PO DNEVIH .……………………………..… str.7

5. NORMIRANA DELA ………………………………………….….... str.8

6. DELO V DELAVNICI ……………………………………...…….… str.9

7. KREATIVNA DELA …………………………………….….……… str.9

8. DELOVNA TERAPIJA ……………………………………...……. str.11

9. MALO ZA ŠALO, MALO PA ZARES ……………………..…… str.12

10. ZAKLJUČEK ……………………………………………….…….. str.14

3

UVOD Pisal se je 6. maj. Ponedeljek. Vreme je bilo bolj oblačno in tudi mi smo bili še zaspani. Z mešanico strahu in veselja smo se odpravili proti seminarski sobi. Tam smo dobili kar nekaj odgovorov na vprašanja, ki so se porajala v nas. Kaj bomo tukaj delali? Kako nas bo sprejela skupina? Izvedeli smo, da smo vključeni v program, v katerega se vključujejo ljudje, ki zaradi okvare zdravja ne zmorejo več delovnih nalog ali pa zanje še niso pripravljeni oziroma usposobljeni. Izvaja se: -rehabilitacijsko ocenjevanje sposobnosti za delo, -predpoklicno usposabljanje, psihosocialna rehabilitacija in delovno utrjevanje ter -svetovanje in spremljanje. Naš strah se je zmanjšal, povečala pa se je želja po spoznavanju novih prijateljev, učenju novih veščin, utrjevanju naših spretnosti in predvsem po tem, da bi po zaključku te rehabilitacije našli zaposlitev, ki bi ustrezala našim sposobnostim ter našim omejitvam.

4

NAŠA SKUPINA SE PREDSTAVI P.K. Doma sem v Gančanih. Imam tri otroke. Sem gospodinja, 9 let pa sem bila zaposlena v Solidarnosti v Murski Soboti. Nekaj časa sem delala v gostilni kot čistilka, nekaj časa pa sem bila v Ižakovcih pri obiranju jagod. Sedaj obiskujem Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča v Murski Soboti z namenom, da bi našla delo, ki bi ustrezalo mojim omejitvam in ki bi ga z veseljem opravljala. Moja želja je, da bi delala kot čistilka, gospodinja ali pa bi pomagala starejšim na domu. J. A. V rehabilitacijski center sem prišel z željo, da bi dobil službo, ki bi ustrezala mojemu poklicu ter mojim sposobnostim in omejitvam. Zelo rad delam z lesom. Tu si ustvarjam nove cilje. Pri uresničevanju le teh, so mi v veliko pomoč moji mentorji in mentorice. L. K. Prihajam iz Domajinec. Prijavljena sem na Zavodu za zaposlovanje, kjer mi je moja svetovalka predlagala rehabilitacijski program na URI - Soča. V primeru, da se ne bi vključila v ta program, bi me izbrisali iz evidence. Zaradi tega sem bila malo razočarana. Sedaj sem vključena v program rehabilitacije, v upanju, da dobim sebi primerno zaposlitev ter nova znanja. Sem hodim redno in se držim pravil, poskušam pa se tudi čim več naučiti in se dobro razumeti s soudeleženci tega programa. D. M. Sem velik ljubitelj nogometa, rad pa hodim tudi na ribolov. Sem sem prišel s ciljem, da si najdem službo, ki bo ustrezala mojim zdravstvenim omejitvam ter osebnim željam. B. M. Prihajam iz Pušče. V rehabilitacijski program sem bil vključen že februarja, vendar sem ga zaradi zdravstvenih težav moral prekiniti. Ponovno sem se vključil junija. Moj cilj je doseči normo in se zaposliti na delovnem mestu, ki bo ustrezno glede na moje težave in omejitve. Kot skupina se dobro razumemo in se še spoznavamo. Upam, da bomo na koncu tega programa vsi zadovoljni ter našli sebi primerno zaposlitev. M. M. Na Inštitut za poklicno rehabilitacijo sem bila napotena s strani svojega osebnega zdravnika. Delo, ki ga opravljam tu je razgibano, pestro, kreativno ter poučno. Tukaj si pridobivam nova znanja in spretnosti, naučila pa sem se tudi nekaj novih stvari. Z zaposlenimi in soudeleženci se dobro razumem. Želim si, da bi mi ta program omogočil zaposlitev, ki bi ustrezala mojim zmožnostim in sposobnostim. P. J. Prihajam iz Ljutomera. Na usposabljanje sem bila napotena s strani Zavoda za zaposlovanje. Skupini sem se pridružila en mesec pozneje in sicer 1. junija. Skupina in mentorji so me lepo sprejeli. Moj prvi vtis je zelo dober, kar pozitivno vpliva na mojo uspešnost.

5

M. O. Prihajam iz okolice Ljutomera. V tam program sem bila napotena s strani Zavoda za zaposlovanje, saj zaradi svojih omejitev do sedaj še nisem našla zaposlitve. V skupini se zelo dobro počutim. Tukaj sem se naučila veliko novih stvari. Izmed vseh del sem najraje delala objemke. Upam, da bom s pomočjo tega programa našla sebi primerno delo, ki me bo veselilo in bo hkrati primerno glede na moje omejitve in zmožnosti. T. M. Meseca maja sem začel delati na Inštitutu za poklicno rehabilitacijo. Počutim se dobro, tu mi je lepo. Najraje delam za računalnikom in s fotokopirnim strojem. Vesel sem, ker sem spoznal tudi druga dela, vendar nekatera težje opravljam. Tukaj sem spoznal tudi nove prijatelje s katerimi se dobro razumemo. Moje želja je, da bi dobil službo. D. J. Obiskujem rehabilitacijski program na URI - Soča v Murski Soboti. Sem prihajam redno, saj se tukaj dobro počutim. Naučila sem se veliko novega, spoznala pa sem tudi nove prijatelje in prijateljice. Ta program je zelo zanimiv ter poučen, zato sem zelo vesela, da ga lahko obiskujem. Upam, da bom s pomočjo programa našla ustrezno zaposlitev. N. Ž. Ta program sem pričela obiskovati z mesecem junijem. Čeprav sem prišla en mesec pozneje kot ostali, me je skupina zelo lepo sprejela. V ta program sem prišla z željo, da bi čim prej prišla do zaposlitve ter da bi spoznala nove prijatelje. Našo skupino je predčasno zapustil K. K.

6

OBISK GALERIJE V torek 9. 7. 2013, se je naša skupina skupaj z mentorico Brigito odpravila v Galerijo v Murski Soboti, kjer smo si ogledali razstavo Lojzeta Spacala: Matrica- grafika- slika. Spotoma nam je galeristka podrobneje opisala njegova dela, izvedeli pa smo tudi veliko zanimivih in uporabnih informacij o tehnikah matrica in grafika. Da pa smo dokazali, da smo si nekaj dejansko tudi zapomnili, nas je čakal preizkus: likovna delavnica, kjer je na plan privrela naša umetniška žilica, ki smo jo do sedaj hranili le nekje na dnu nas samih. Skozi to delavnico, smo sami videli, kako se mešajo barve, kako se dela matrica in nenazadnje tudi kako se natisne slepi tisk. Naše končne izdelke smo odnesli domov, da pa bodo tudi drugi lahko videli, kako smo spretni, smo naredili še eno skupno sliko, ki bo krasila stene URI - Soča v Murski Soboti.

7

NAŠE AKTIVNOSTI PO DNEVIH Ponedeljek To je bil dan, ko smo bili še vsi bolj ali manj lenobni in utrujeni od minulega vikenda. Ta dan so se menjale skupine. V vsaki skupini smo bili trije ali štirje. Jutro smo pričeli z delom. Po malici, ko so bili naši želodčki polni, je sledila skupina s socialno delavko Simono, občasno jo je zamenjala socialna delavka Lidija. Za sproščeno vzdušje je vsak najprej obudil spomine na minuli vikend. Vsak teden je eden izmed nas predstavil svoj hobi. Da pa bi dosegli namen te skupine, smo reševali različne teste, se pogovarjali o naših ovirah, iskali možnosti zaposlitve in podobno. Ko je cerkveni zvonik odbil dvanajsto uro, se je skupina zaključila, mi pa smo se vrnili nazaj na delo. Torek Ta dan smo bili vsi polni delovnega elana in motivacije. Dan smo začeli in zaključili z delom, saj smo hoteli biti čim bolj učinkoviti. Sreda Sredino jutro smo pričeli s skupino s psihologinjo Bojano. Tam smo se pogovarjali o naših ciljih, o tem kako se sprostiti in še o marsičem. Po malici pa smo zasedli svoja delavna mesta in pričeli vsak s svojim delom. Vsako drugo sredo zjutraj smo imeli skupino z Miro. Na tej skupini smo pregledovali dosežene norme. Pogovarjali smo se tudi o naših omejitvah pri delu. Vsak si je moral zadati normo, ki bi jo naj dosegel do naslednjega srečanja. Četrtek Četrtki so bili enako kot torek delavni. Pridni kot mravljice smo delali ves dan, še posebej, če je bila dan prej skupina z Miro, mi pa smo bili na normiranih delih. Takrat smo delali s še večjo vnemo, saj nas je naprej gnala želja po doseženi normi in po pohvali na naslednjem pregledu norm. Petek Zjutraj smo vsi še komaj prebujeni zakorakali v seminarsko sobo, kjer smo imeli skupino s Kamilo. Na začetku skupine smo se posedli v krog. V tej skupini se pogovarjamo o marsičem: o tem kako reševati konflikte, kako se spopadamo s težavami, ki nas spremljajo skozi življenje in kako se učimo poslušati druge. Po malici je ponovno čas, da se vrnemo na delavna mesta. Nestrpno pogledujemo na uro, saj smo vsi že z mislimi na prihajajočem vikendu. Petek pa je tudi dan, ko se naš delavnik zaključi ob enih.

8

NORMIRANA DELA Na normo smo delali objemke in izdelovali mape za koledarje. Objemke se delajo v dveh procesih: -nameščanje gumic in -montaža objemk. V dveh procesih se prav tako delajo mape za koledarje in sicer: -upogibanje map in -lepljenje map. Da nismo delali vedno enako, smo izdelovali tudi okvirje za slike, ki smo jih prinesli od doma. Nameščanje gumic na objemke Gumo smo morali nameščati zelo potrpežljivo in natančno. Montaža objemk Sledila je montaža objemke. Na objemko smo najprej morali namestiti matico. Nato smo morali vijak namočiti v lepilo in ga priviti na objemko.

Upogibanje map Mape smo morali upogniti na treh koncih, ki so bili pozneje osnova za lepljenje. Za to je bila potrebna natančnost, hitrost in pa tudi vztrajnost, saj so bile črte po katerih smo prepogibali bolj slabo vidne. Lepljenje map Ko so mape bile upognjene, je sledilo lepljenje. Najprej smo morali v mapo vstaviti karton. Na rob kartona in na vse tri upognjene konce smo nato s čopičem natanko nanesli lepilo in jih zalepili. Da ne bi bilo gub smo na koncu zalepljene robove pogladili s krpo. Navodila in napotke za delo nam je dajal mentor Slavko, ki je na koncu tudi pregledal vse naše izdelke, če so pravilno narejeni.

9

DELO V DELAVNICI V delavnici so se delali različni izdelki iz lesa. Tam sta veliko časa preživela D. in J. Izdelovala sta ptičje hišice, okraske za božično drevo, hišo za barbike in avtomobilčke, izrezovala sta obeske za verižice in še marsikaj. D. je kot pravi risarski mojster najprej na les zarisal določeno stvar, ki sta jo nato izžagala skupaj z J., ki zelo rad ustvarja iz lesa. Vse to pa sta delala pod budnim očesom mentorja Slavka.

KREATIVNA DELA Kreativne izdelke smo izdelovali pri Brigiti. Tam smo risali portrete, brusili, barvali, lakirali, lepili in še marsikaj.

Risanje portreta To smo delali tako, da smo narisali drug drugega. Najprej je bilo treba s svinčnikom narisati obraz. Ko je bilo zarisano smo portret pobarvali z vodenimi barvicami, da so barve poživile sam portret.

10

Brušenje Iz lesa izžagane izdelke smo brusili. Za to delo je bilo potrebno kar nekaj potrpljenja, saj smo brusili z brusilnim papirjem. Potrebna je bila tudi natančnost, saj so morali biti vsi izdelki na koncu lepo gladki. Barvanje Barvanje je bilo eno izmed zelo prijetnih opravil pri tehnologiji. Barvali smo hišo za barbike in avtomobilčke, okraske za verižice ter božično jelko ter še marsikaj. Seveda si je bilo treba pred delom obleči delovni plašč, da so naša oblačila ostala čista, saj smo med drugim delali tudi z oljnimi barvami. Ob tem delu smo se verjetno vsi počutili kot otroci, saj smo se lahko poigrali z barvami, včasih je bilo potrebno katere barve med sabo mešati. Lakiranje Ko je bil nek izdelek končan ga je bilo treba polakirati. Tako kot pri barvanju smo si tudi tukaj morali obleči zaščitne plašče, saj nismo želeli, da bi se na koncu delovnega dne namesto ptičje hišice svetila naša oblačila. Pri tem delu smo prav tako morali biti natančni in potrpežljivi, saj smo lak nanašali s čopičem in ga je bilo treba nanesti zelo na tanko. Lak je bilo treba nanesti zato, da se je izdelek lepo svetil in da je bil zaščiten pred vremenskimi vplivi kot sta dež in sneg. Lepljenje Na majhne hišice iz lesa smo lepili strehe. Tu je bila potrebna potrpežljivost in natančnost, saj so na koncu morali biti vsi robovi lepo drug ob drugem, paziti pa je bilo tudi treba, da nismo nanesli preveč lepila. Izdelava darilne vrečke Marsikomu je ta izdelava mogoče delala preglavice, saj je bilo treba zelo natančno narisati mrežo, jo izrezati in zalepiti skupaj, da je nastala darilna vrečka. Na koncu smo iz belega papirja izrezali okraske in jo okrasili.

11

Izdelava voščilnic Delali smo tudi božične voščilne. Izdelovali smo jih iz barvnega kartona, na katerega smo lepili razne mrežice, trakove, rože iz kartona in še marsikaj. Tukaj je na plan privrela predvsem naša ustvarjalna žilica. DELOVNA TERAPIJA Tukaj smo razvijali svoje sposobnosti, krepili koncentracijo, spomin, pozornost in ročne spretnosti. Dnevi v delovni terapiji so potekali v sproščenem vzdušju. Delali smo tudi mozaik, iz krep papirja smo naredili sliko, potekal je računalniški tečaj in še marsikaj. Reševanje miselnih nalog Ko smo reševali miselne naloge je v prostoru zavladala tišina, saj je bilo potrebno vklopiti možgančke. Naloge so bile s področja zemljepisa, matematike, sudoku, križanke, lov za besedami in podobno, nekateri so delali tudi računovodske in administrativne vaje. Pri reševanju matematičnih nalog smo odjadrali v obdobje osnovnošolskih klopi, še posebej, ko je bilo treba računati na pamet. Mozaik Najprej je bilo potrebno na les narisati sliko, ki je predstavljala mozaik. Nato smo iz bele in rdeče das mase naredili kocke, ki so služile kot mozaik. Ko se je das masa posušila, smo posamične kocke zbrusili, da robovi niso bili ostri, nato pa smo jih posprejali z barvnimi spreji, da smo dobili želeno barvo. Sledilo je potrpežljivo lepljenje na zarisano skico, da je na koncu mozaik dobil svojo podobo.

12

Izdelava slike iz krep papirja Kot pri mozaiku je bilo potrebno tudi tukaj najprej narisati skico na trdo podlago. Nato smo barvni krep papir narezali na tanke trakove, ki smo jih zmučkali, da so nastale majhne kroglice. Te kroglice smo na koncu z lepilom nalepili na sliko in kroglice stisnili, da so dobile lepo obliko.

Računalniški tečaj V delavni terapiji sta bila torek in četrtek tista dneva, ko smo po malici odšli gor v seminarsko sobo, kjer je potekal računalniški tečaj. Tam smo se učili delati na računalnik-sprva pisanje v Wordu, nato je sledila izdelava grafikona, tabel in iskanje po internetu. Naša mentorica Majda je skrbela, da smo usvojili vse potrebne veščine in znanja s področja računalništva. MALO ZA ŠALO, MALO PA ZARES LOV ZA ŠTEVILKAMI V spodnji tabeli poišči številke. Iščeš lahko v vseh smereh.

7 0 5 4 4 2 4 2 7 8 0 0 3 1 4 3 5 1 6 6 6 8 2 2 5 5 0 2 9 8 4 3 4 3 1 5 3 7 4 9 9 9 8 0 0 0 7 9 1 2 3 3 3 3

743, 705, 654, 666, 502, 54, 303, 333, 483, 440, 800, 007, 85, 405, 702, 79, 2012, 3519, 822, 298, 724, 999, 4315, 207, 34, 123

13

SKRITA ŠTEVIA!

Sem skrito število. Poišči me! RAČUN

Ko me odšteješ od 13 dobiš 7. Katero število sem?

Ko mi prišteješ 11 dobiš 15. Katero število sem?

Ko od mene odšteješ 30 dobiš 70. Katero število sem?

Ko mi prišteješ 55 dobiš 79. Katero število sem?

Ko od mene odšteješ 40 dobiš 36. Katero število sem?

Ko me deliš z 3 dobiš 7. Katero število sem?

Ko me pomnožiš z 9 dobiš 27. Katero število sem?

OBKROŽI PRAVILNE TRDITVE! D.K. je po poklicu zidar. DA NE I.K. se je naši skupini pridružil že meseca maja. DA NE B.S. je po izobrazbi kuhar- natakar. DA NE V.K. je 10 let delala v Solidarnosti. DA NE T.K. rad dela na računalniku ter fotokopirnem stroju. DA NE L.Š. je babica pet let staremu vnuku. DA NE M.Š. je obvezno prakso opravljala na občini. DA NE D.G. je po poklicu prodajalka. DA NE N.V. je stara 25 let. DA NE M.Š. je doma v Radencih. DA NE D.K. rad hodi na ribolov. DA NE J.H. ne mara delati z lesom. DA NE I.K. lepo riše. DA NE S.P. je bila zaposlena v Muri. DA NE B.S. se zelo rada ukvarja z nečakoma. DA NE J.H. tako kot Dejan rad ribari. DA NE T.K. ne mara košnje trave. DA NE L.Š. prihaja iz Domajinec. DA NE S.P. ima 28 let delovne dobe. DA NE N.V. sem prihaja z avtom. DA NE D.G. rada nabira gobe. DA NE V.K. ima 3 otroke. DA NE Slovenci smo začeli kopirati Hrvate. Po Janici Kostelić smo z Tino Maze dobili zmagovalko velikega kristalnega globusa. Po Jadranki Kosor imamo tudi mi Alenko Bratušek za predsednico vlade. In po vzoru Iva Sanadarja smo si za rešetke upali poslati bivšega premierja! Zakaj cigani jočejo, ko v filmu gledajo, kako tone Titanic? To je vendar 50.000 ton železa.

14

Zakaj je na vseh WC-jih javne uprave troslojni papir? Ker rabijo za vsak drek najmanj tri kopije. Blondinka pove prijateljici: Izgleda, da sem tanentirana punca. Z mobilnikom sem naredila samo eno fotko, pa me je takoj vprašal, ali bi odprla galerijo. Blondinka je končala policijsko šolo in je na svoji prvi kontroli prometa. Zaustavi avto, zahteva dokumente in vpraša voznika: »Boste kaj popili?« Zakaj blondinka ne pije piva? Slišala je, da je nekdo dobil tuborg na možganih. Pogovarjata se dva Gorenjca. »In kaj praviš, da ti krava daje 50l mleka vsak dan. Kako je to mogoče?« »Zjutraj grem v štalo in prijazno vprašam: No, kaj bo danes za večerjo, mleko ali govedina?« ZAKLJUČEK Naše trimesečno usposabljanje na URI Soča v Murski Soboti se približuje proti koncu. V teh treh mesecih smo se naučili marsikaj novega in razvijali svoje ročne spretnosti. Spoznali smo veliko novih prijateljev. Naši vsakdanjiki so bili vedno polni smeha in humorja. Marsikaj smo ušpičili, a nam ni žal za to. Verjamemo, da smo marsikdaj povzročali našim mentorjem sive lase, vendar smo se po najboljših močeh trudili čim bolj uspešno opraviti vsa naročena dela. Priznamo, kdaj pa kdaj smo imeli tudi slab dan, a smo z delom in veliko mero humorja hitro pregnali slabo voljo in žalost. Med sabo smo postali pravi prijatelji, a na žalost je napočil čas, ko se naše poti razidejo. Marsikdo izmed nas si želi, da bi ostali skupaj, a odhajamo vsak na svoj konec. Tukaj se je naše usposabljanje končalo in sedaj smo pripravljeni za delo. Tako kot lastovice morajo poleteti iz svojega gnezda, moramo tudi mi zapustiti ta inštitut in pustili prostor skupinam, ki bodo prišle za nami. Upam, da smo tukaj dobili to, kar smo želeli in pričakovali. In za konec naj dodam še to: trije meseci so minili veliko prehitro. Spoznali smo veliko prijateljev in lahko rečem, da smo bili kakor velika družina. Sedaj je naše usposabljanje pri koncu in ne vemo, če se bomo še kdaj srečali. A v srcu bomo za vedno nosili ta prijateljstva, aktivnosti, ki smo jih imeli tukaj, mentorje in vse lepo kar smo skupaj doživeli. Na koncu bi pa se še rada v imenu celotne skupine zahvalila vsem mentorjem in celotnemu strokovnemu timu, ki nas je te tri meseci spremljal in vodil skozi program. Hvaležni smo vam, da ste nam pomagali doseči zastavljene cilje. Marsikomu izmed nas je ta podpora, ki smo je bili deležni iz vaše strani bila v veliko pomoč pri iskanju samega sebe in krepitvi naše samozavesti. Upam, da vam ostanemo v prijetnem spominu, saj brez vaše pomoči ne bi dosegli naših uspehov. Zbrala in uredila B. S.