usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

33
Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti Prof. dr. F. Gubina

Upload: others

Post on 30-Oct-2021

4 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Prof. dr. F. Gubina

Page 2: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Težave s pojmom energije

• Mešanje pojmov energija IN električna energija

• Energija:

– možno skoraj neomejeno skladiščenje,

– razni viri: premog, plin, reke, veter, sonce, uran, ...

– kakovost: velike tolerance odjemalcev,

– velike možnosti URE in zmanjševanje porabe,

– problem zajetja odpadne toplote,

– vprašanje daljinskega hlajenja.

2F. Gubina feb.

2011

Page 3: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

• Električna energija:– proizvodnja le ob hkratni porabi,– univerzalni nadomestek za rabo ostalih energentov– zato hitrejša rast porabe kot pri energiji,– zelo omejeno skladiščenje večjih količin,– zato pomembna raznolikost proizvodnih virov,– pomembna moč = hitrost dobave energije (sekunde),– kakovost pomembna: nizke tolerance odstopanja

• frekvenca +/- 0,2 %• napetost +/- 10 %• pogostost in trajanje prekinitev napajanja.

– male možnosti za URE,– OVE za zamenjavo klasičnih energentov:

• nezrelost,• velika nihajnost v proizvodnji.

– nujne rezerve moči v EES!

3F. Gubina feb.

2011

Page 4: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Potrebe po električni energiji– Električna energija:

• rast porabe (1,5 – 3,5 %)/leto, (letos že 6 %),

• zamenjuje druge energente v: – industriji in – novih tehnologijah: avto, IKT,

avtomatizacija ...

NEP predvideva rast BDP do 3,5 % (2010-20)Rast porabe el. energije linearno s % BDP!!!

4F. Gubina feb.

2011

Page 5: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Stanje elektroenergetike v Evropi

• Krhanje ponudbe:– staranje elektrarn, – nasprotovanje jedrski tehnologiji – zapiranje JE,– počasna izgradnja načrtovanih proizvodnih virov,– vprašanje prenosnih zmogljivosti (zadnji mrki),– trg ne spodbuja gradnje novih zmogljivosti,

• Dobički trga se pretakajo iz energetike.• Države morajo zagotoviti ustrezno izgradnjo proizvodnih virov:

– izgradnja vetrne energije – težave pri prenosu,– spodbuja se foto-napetostna energija – nezrela tehnologija,– podporne tarife - temelj OVE, težave pri velikih količinah OVE,– 2/3c + 10.c.1/3=12/3.c= 4.c >> nevzdržno!!!– Tehnični problemi obratovanja EES z visokim % OVE (maks. do 1/3)

• Splošno staranje proizvodnih in prenosnih zmogljivosti.

5F. Gubina feb.

2011

Page 6: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Staranje obstoječih agregatov v Evropi

6

1/3

F. Gubina feb. 2011

Page 7: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Upokojitev elektrarn v RS do 2030

ostane 64 %

7F. Gubina feb.

2011

Page 8: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Poraba el. energije v Evropi (15 +S+CH)pri 2stC omejitvi temperature (rast porabe 1,4 %/a)

Podvojitev: rast 1,4 %

8F. Gubina feb.

2011

Fotovoltaika

Page 9: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

ELES: scenariji porabe el. energije

F. Gubina feb. 2011

9

Na nivoju prenosa 23.000

Page 10: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

FE p=2,4 %/a

NEP-2, REF in INT

10

IJS-2008 p=1,7%/a

F. Gubina feb. 2011

Napoved porabe električne energije Slovenije

20 TWh

15,3 TWh

ELES = 23 TWhTorej uvoz 1/3 porabe

Page 11: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

F. Gubina feb. 2011

11

ELES: Letna rast porabe električne energije Slovenije = 3%/a

Page 12: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

F. Gubina feb. 2011

12

ELES: scenariji konične moči (na prenosu)

3.500

Page 13: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

13F. Gubina feb.

2011

3.100

FEMin

FEMax

IJS 2.150

Page 14: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

ELES: letna rast konične moči =2%/a

F. Gubina feb. 2011

14

Izklop elektrolize Talum

Vklop elektrolize Talum

Page 15: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

15F. Gubina feb.

2011

Page 16: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Inštalirana moč, osnovni scenarij NEP-2

16F. Gubina feb.

2011

Faktor PMEles/PK = 1,28

Page 17: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Inštalirana moč, plinski scenarij NEP-2

17F. Gubina feb.

2011

Faktor PMEles/PK = 1,54

Page 18: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Inštalirana moč, jedrski scenarij NEP-2

18F. Gubina feb.

2011

To se bo gradilo – seveda, kot zmeraj!!

Faktor PMEles/PK = 1,6

Page 19: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Učinkovita raba energije (URE)

• Primarna energija– učinkovita raba lahko znižuje porabo energije za (10-30) %,

• izolacija stavb,• toplotne črpalke,• izraba toplote zemlje,

– preusmeritev prometa na elektriko in vlake.

• EU namerava vložiti: � 1 trilijon EUR za izgradnjo energetske infrastrukture,� samo 150 mio za URE!!! -> 6 miljonov krat manj!!!

• Električna energija:• učinkovita raba lahko znižuje porabo do 6 %.• Vzrok:

• preusmerjanje procesov na električno energijo,• električni avtomobili,

• Cena električne energije vpliva na učinkovitost URE.• Učinkovita raba zahteva velike investicije!

19F. Gubina feb.

2011

Page 20: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Vprašljiva podpora obnovljivim virom

• Podporne tarife (feed-in tariffs) za fotovoltaiko (FV)– pri 30 % sončne energije v el.en., po ceni 10 x c– 2/3.c+1/3.10.c =12c/3= 4.c >> štirikratna cena!!!

• Francija in fotovoltaika: – vse strehe (hlevi, namesto krav, skladišča, hangarji...)– takse: 7,5 EUR/MWh na el.en. od 1 jan.2011 (12.90 EUR predvideno)– pri tem v 2011 primanjkljaja 3 mrd EUR pri EdF– plan 5,400 MW fotonapet. do 2020,– cena 546 EUR/MWh za FV v 2011,– kitajska nekakovostna roba: zakaj ne industrija Francije?

• Ostali:– Češka: takse– Nemčija: dvojna cena– Španija: visoka FV cena le konicah.

20F. Gubina feb.

2011

Page 21: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Cene energije OVE in podporne tarife

VE Vetrne elektrarne, SE Sončne elektrarne - fotonapetostneGE Geotermalne elektrarne, BP Elektrarne na bioplinSPTE soproizvodnja toplote in električne energije,

21F. Gubina feb.

2011

Page 22: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Proizvodnja el. energije iz OVE v Sloveniji, NEP-2

Intenzivna strategija

Referenčna strategija

10 % OVE

22F. Gubina feb.

2011

Page 23: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Težave EES pri velikem deležu (OVE)

• Velika nihajnost proizvodnje OVE,• Delež OVE ne sme biti prevelik v sedanjem EES=(15-20 %),• Pomembna struktura proizvodnje:

– rezerve moči,– akumulacije ,– sodelovanje odjemalcev,

• Vprašanje akumulacije energije,• Način obratovanja EES z OVE se spremeni,• Prenosi na daljavo zahtevajo ojačitve omrežja,• Pametna omrežja – uporaba IK tehnologij.• Zahtevajo obsežne investicije!

23F. Gubina feb.

2011

Page 24: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Težave v proizvodnja vetrnih elektrarn

Poraba

24F. Gubina feb.

2011

Velika nihajnost proizvodnje

Instalirana moč

Page 25: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Max., min. in povpr. moč foto-nap. el.

13 %

25F. Gubina feb.

2011

Velika nihajnost proizvodnje

Page 26: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Sistemska rezerva

Izpadi agregatov

Vzdrževanje

Nerazpoložljiva energija (hidro, veter, sonce ...)

Razpoložljiva moč/energija

Variabilna moč

Bazna moč

Preostala rezerva

Zadostnost elektroenergetskega sistema

Inštalirana moč

26F. Gubina feb.

2011

Page 27: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

NEP-2 pozabi: Kakovost dobavljene elektr. energije

• Vlogo energije in moči,• Zanesljivost oskrbe z električno energijo,• Rezervo moči za regulacije:

– izpadi agregatov,– regulacija frekvence:

– Sekundarna: že zdaj +/- 80 MW,– Terciarna: 15 minutna in urna > izpad največjega agregata!

– regulacija napetosti (nujni podporni točki: TEŠ in JEK).

• Kakovost električne energije:– prekinitve napajanja:

• število,• trajanje,• izpadla energija.

– oblika napetosti (sinus, upadi),

27F. Gubina feb.

2011

Page 28: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000

LO

LE

(u

r/

leto

)

Uvoz (MW)

2010 2020 2025 2030 Dopustni LOLE

Tveganje pokrivanja, intenz. OVE scen., brez JEK-2

2020 2030

mejno tveganje 5 ur/leto (do največ 10 ur/leto)

Primanjkljaj

Page 29: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Komentar NEP-aNEP-2 je obsežna študija izdelovalcev s pomanjkljivimi

referencami, ne pa Nacionalni Energetski program.• Slabosti:

– napoved prenizke rasti porabe električne energije,– načrtovane investicije enostavno niso izvedljive, nerealne,– scenariji brez TEŠ-6 in plinski - neprimerni za slovenski EES,– pokrivanje porabe ni stroškovno ovrednoteno,– prenos električne energije zapostavljen,– vloga odjemalcev zapostavljena,– zaradi načrtovanega uvoza potiska el. energijo v področje visokih cen.

• Rezultati NEP-2 vodijo v zaključke: – probleme naj rešujeta OVE in URE, ki jih ne zmoreta!– izdelovalci o delovanju EES-a malo vedo,– vsiljene nizke rasti porabe el. energije brez variant,– da vladi ni treba nič storiti za kakovostno oskrbo z EE,

29F. Gubina feb.

2011

Page 30: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Problemi slovenske elektroenergetike 1

• Elektroenergetika: – je investicijsko zahtevna,

– tehnično-tehnološko zapletena,

– zahteva visoko strokovnost kadrov,

– časovna obdobja izgradnje mnogo daljša od mandatov politikov,

– občutljiva na zavlačevanje izvajanja načrtovanih gradenj!

• Politika: – je po nepotrebnem (glede smernic EU) preveč razkosala

elektrogospodarstvo,

– izključuje domače strokovnjake iz načrtovanja,

– naslanja se na mnenja nestrokovnjakov brez referenc na področju elektroenergetike; nekatere “strokovnjake” financirajo tuje institucije.

– dovoljuje neurejene priprave elektroenergetskega sistema na OVE in

– nerealno hiter prehod v nizkoogljično družbo z nezrelimi tehnologijami OVE,

30F. Gubina feb. 2011

Page 31: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Problemi slovenske elektroenergetike 2

• Liberalizacija trga električne energije in plina ni prinesla pričakovanih investicij v energetsko infrastrukturo,

• Napačne (prenizke) napovedi porabe električne energije v NEP-1 in očitno ponovno v NEP-2,

• Vlade zato niso izvajale ustreznih ukrepov za gradnjo elektroenergetskih proizvodnih in prenosnih zmogljivosti,

• Stalne nepotrebne reorganizacije elektrogospodarstva (na dve leti),

• Zato ni dolgoročnega načrtovanja EES-a za obdobje 20 do 30 let na vsakih 5 let, ki je temelj dobave kakovostne el. energ.

31F. Gubina feb.

2011

Page 32: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Problemi slovenske elektroenergetike 3

• Neučinkovit elektroenergetski trg, ki omogoča le širjenje velikih evropskih EE podjetij in prodajo v novih članicah EU,

• Boj naših s politiko povezanih lobijev za prevlado v energetiki,

• Izjemno velika investicijska sredstva v EES vabijo subjekte k prisvojiti dela tega kapitala.

• Ni jasno, kdo odgovarja za zanesljivo oskrbo z energijo v državi,

• Niti sedanji niti načrtovani energetski zakon ne dajeta odgovora,

• Večina elektroenergetske opreme je prekoračila svojo življenjsko dobo.

• Stanje v elektroenergetiki je zato kritično.

32F. Gubina feb.

2011

Page 33: Usmeritve elektroenergetskega sistema v prihodnosti

Sklep - ukrepi• Zaradi nujne raznolikosti izraba domačih virov in možnosti:

– premog (TE Šoštanj – 6),– intenzivna izraba OVE (veter, toplota zemlje, postopno foto-napetostni vir), – izolacija stavb – nizko-energijske zgradbe,– promet – znižanje porabe in preusmeritev na električno energijo,– podporne tarife OVE po zmožnostih,– jedrska energija (JE Krško 2), 2024 je prepozno!

OVE še desetletja ne bo mogel pokriti vseh potreb po električni energiji.

• Izgradnja novih proizvodnih in prenosnih zmogljivosti,• Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v omrežjih.

Politikantstvo, drobljenje EES-a in stalne reorganizacije škodujejo elektroenergetiki in s tem razvoju gospodarstva!

33F. Gubina feb.

2011