Je pozitivno pravo , ker obravnava obstoječe pravo!

1. Delitev oblastiOblast delimo horizontalno in vertikalno!

Horizontalna delitev oblasti:

1. Zakonodajni del oblasti , ki ga ima državni zbor. Ta ima 90 poslancev, ki so izvoljeni neposredno, torej jih izvoli ljudstvo, tako govorimo o neposredni demokraciji.Kadar pa ljudstvo izvoli predstavnike in šele ti predstavniki potem izvolijo poslance za v državni zbor govorimo o posredni demokraciji.V nekaterih državah lahko ljudstvo, če ni zadovoljno, samo skliče referendum ali pa razpusti parlament. Pri nas kaj takega ni mogoče, ampak moramo počakat do naslednjih volitev. V Ameriški deklaraciji celo piše, da se ljudstvo lahko upre z orožjem. Da se kaj takega ne bi dogajalo prepogosto imajo volitve v parlament vsaki 2 leti.

Državni svet:Sestavljen je iz 40 članov. Volimo ga vsakih 5 let in sicer posredno: ljudstvo izvoli predstavnike, ki potem izvolijo elektorje in ti potem izvolijo predstavnike za drž. Svet. Na tak način dobimo 22 članov, ostali pa so predstavniki delodajalcev, delojemalcev, predstavniki svobodnih poklicev ter znanosti… Državni svet sicer uvrščamo v zakonodajno vejo oblasti a nima zakonodajne funkcije, zato mi nimamo dvodomnega telesa. Ima pa pravico do veta.

Veta, kijih še poznamo: - suspenzivni ali odložilni veto (o njem govorimo, kadar gre zakon še v obravnavo, vendar pa mora imeti zakon v drugo več glasov, da je sprejet)- ima SLO.

- absolutni veto (o njem govorimo, ko morajo biti za sprejetje zakona vsi člani, drugače ni sprejet)- ima SLO. - ustavni veto (da ga predsednik na zakon, torej ga ne vrne podpisanega parlamentu, ampak ga posreduje sodišču, če je mnenja, da zakon ni v skladu z ustavo). – na MADŽ.

Če se pri nas predsednik ne strinja z zakonom ali pa misli, da ni v sklau z ustavo ga mora v roku 8 dneh vse eno podpisat!

Zakon se pri nas upošteva pred ustavo, vse dokler primer ne pride na ustavno sodišče.2. Izvršni del oblasti, ki ga izvaja vlada. Postavi jo koalicija večine v parlamentu, torej poslanci. Sestavljena je iz pod ministrov,

ministrov ter predsednika vlade.Predsednik spada v izvršilno vejo oblasti.

3. Sodni del oblasti, ki ga pri nam izvajajo sodišča. Najvišje sodišče pri nam je vrhovno sodišče, katerega sodbo lahko razveljavi le še ustavno sodišče. Ustavno sodišče ne izvaja sodne funkcije ampak izvaja ustavosodno sodbo (v njem skupina 9 ljudi preverja, ali je bila odločitev vrhovnega sodišča v skladu z ustavo).

Poznamo še nekatera druga sodišča: - Računsko sodišče ( Nadzoruje upravo financ) - Okrožna in okrajna sodišča - Delovno sodišče - Upravno sodišče ( sem se obrnejo tisti, ki menijo, da je država z neko odločitvijo kršila njihove pravice – 1 pri nas) - Socialno sodišče (1 pri nas) Sodišča s splošno pristojnostjo pri nas so : 1 vrhovno sodišče, 4 višja sodišča, okrajna in okrožna sodišča.

Tožba: - 1. stopnja: Vedno se začne na okrožnem ali okrajnem sodišču (Med njima je ta razlika, da je okrajno lažje, okrožno pa težje, če tožba govori o finančnih sredstvih potem je meja med njima 8200 milijonov tolarjev)

- 2. stopnja: Do te stopnje pridemo, če smo primer izgubili in se pritožimo na višje sodišče.- 3. stopnja: Do nje pridemo, kadar izgubimo tožbo na višjem sodišču in se pritožimo na vrhovno sodišče.

Razlika med civilnim in kazenskim pravom:Pri kazenskem pravu država preganja posameznika, pri civilnem pravu pa sta si nasproti dve stranki.Pri nas ne ločino civilnih in kazenskih sodišč. Ampak se ti dve veji ter sodniki razdelijo znotraj posameznih sodišč.

Anglija:Izvršilni del: V Angliji imajo podoben sistem kot pri nam, le da imajo namesto predsednika kralja, ki pa ima enako funkcijo kot predsednik.

Zakonodajni del: Namesto vlade imajo kabinet, ki je sestavljen iz ministrov ter prvega ministra Ima dvodomen parlament: - poslanska zbornica

- dom lordov (hous of lords)– 2009 bo ukinjen

1

3 Mariborski študentje želijo ustanoviti društvo črncev a so zavrnjeni, češ da niso črni. Kam se lahko pritožijo?Na upravno sodišče.

Magma cartum liberatum:Izdana je bila leta 1215. Izdal jo je Ivan brez zemlje. Do izida te listine je imel kralj popolno oblast, potem pa so bila nad njim pravila. Iz te listine se je razvil hous of lords. Na začetku je le ta imel velik pomen, vendar se je skozi zg. njegova funkcija zmanjševala, večal pa se je vpliv poslanske zbornice. Anglija ima najstarejšo demokracijo.

Prime minister:Je prvi minister ang. Kabineta. Prime minister- premier: po slo. pomeni predsednik vlade. Njegova funkcija se je razvila skozi zg.. Ker kralj namreč ni mogel nadzorovati vseh zadev so mu pri tem pomagali ministri in da ne bi vsi ministri hodili v posvet h kralju je to vlogo sprejel eden izmed ministrov in ta je poročal za vsa področja. Od tod ime prvi minister.

Sodni del: V ang. Nimajo vrhovnega sodišča, ampak to funkcijo opravlja Dom lordov. Nima torej treh vej oblasti.Tudi Švica nima delitve oblasti, kljub temu sta Ang. In Švica demokratični državi!Kako je prišlo do delitve oblasti?V 17. stol. se je pojavil John Lock , ki je napisal, da če ljudstvo ni zadovoljno z oblastjo se lahko upre. V 18. stol. pa je Angliji vladal močan in ang, je imela veliko kolonij v severni Ameriki. Te so se odločile, da se bodo odcepile in oblast delile.

ZDA:(50 zvezdnih držav, Washington ni v nobeni!)Zakonodajni del: Imajo parlament, imenuje se kongre in je dvodomen: -senat (ima 100 predstavnikov za 6 let).

-prestavniški dom ali hous of representis (ima 435 predstavnikov za 2 leti)Poizkušali so kopirati Ang.

Izvršilni del: Tudi tukaj kopirajo Ang, le da imajo namesto kralja predsednika, ki pa ima enako funkcijo.

Sodni del: Poznajo:- visoka sodišča ZDA - nižja sodišča ZDA

Vrhovnih sodnikov je 9.

V kateri državi so načela delitve oblasti najbolj razvidne?V ZDA.Vertikalna delitev oblasti:

Je delitev pristojnosti organov na višje in nižje.

-Nad državo je tudi OZN, ki ima organe: varnostni svet, generalna skupščina, sekreterjad..-Nad državo je tudi svet Evrope. Ta zajema 47 držav. Vključi se lahko vsaka država. Je starejši organ kot pa EU. Organ sveta Evrope je tudi sodišče za človekove pravice (ECRU). Ta velja za vse države Evrope, ne velja pa za Belorusijo, ker ni članica sveta Evrope ( še vedno ima diktaturo). Naš prvi sodnik je bil Jambrek Petek, zdajšnji pa je Boštjan M. Župančič.- Nad državo je EU. Ta zajema 27 držav, vanjo se lahko vključi vsaka država.Organi EU so: - Evropski parlament (sestajajo se v dveh stavbah in sicer v Bruslju in Stazburgu).

- Komisija ( v Bruslju)- sodišče EU (v Luxemburgu. Sodeluje tudi naša sodnica Trsenjak).

- Za osnovo vzamemo državo.

- Pod državo je občina. Občine ustanavlja parlament. Pri nas nastajajo od leta 1994. Imamo 210 občin, od tega je 11 mestnih občin, v kratkem času pa naj bi na 4 dele razpadla še Koprska občina (razlog je, ker je bila v Kopru, ko so nastajale občine v Kopru močna levica, ki je bila proti nastajanju občin, v zdajšnjem času pa je med posameznimi okraji prišlo do nasprotij).Organi na ravni občine: - Občinski svet (sprejema predpise in ne zakone, zato ni v zakonodajni veji oblasti).

- Župan (spada v izvršilno vejo) - Nadzorni odbor (nadzoruje pretok občinskega denarja) - Komisije, odbori.

Država in občina ne rešujeta istih vprašanj! Npr. O višini DDV v občini odloča država.Pojavijo pa se tudi mejni primeri, kjer se upošteva občinsko pravilo. (npr. kje lahko pajek odpelje avto).

- Nižji organi od občine so krajevna skupnost, vaška skupnost ter mestna četrt. Te imajo sicer različna imena, a enake pristojnosti.

2

V krajevni skupnosti ima pristojnosti svet krajevne skupnosti, ki mu predseduje predsednik sveta krajevne skupnosti.- Še nižji od teh pa je svet stanovalcev (določa hišni red…)

Če nižji in višji organ skleneta različna zakona se upošteva višji organ.

2. Ustava

2.1 Izvor imena ustave

Ime izhaja iz lat. Bes. Constitutio in je v rimskem času pomenila enostranski imperatorjev ukaz. V Grčiji je pomenila politično urejanje konkretnega posla V fevdalizmu pa cerkev s tem imenuje akte, ki urejajo sistem cerkvene ureditve. V monarhijah pa je pomenila organizacijo ali način dela organov državne oblasti.V političnem boju v 18. stol. za omejevanje absolutne oblasti se je razvila ideja konstitucionalizma, ki je vključevala obstoj posebnega pravnega akta v pisni obliki, ki naj ureja organizacijo državne oblasti in človekove pravice.

2.2 Dva različna pojmovanja ustave

Ustavo je mogoče pojmovati iz različnega vidika: s sociološkega, pravnega, političnega in pravno političnega vidika.- Ustava v materialnem pomenu (vsebina):Pomeni, da vsebuje ustava tudi pomen izrazov ter same ustave.Pojem ustave v materialnem pomenu je določen glede na vsebino norm, ki imajo ustavni pomen. Vsaka država od najzgodnejše do dandanes ima ustavo v materialni obliki. Sprva so imele le nekaj pravil, pa še te so imele obliko običajnega prava. Tvorci sodobne ustavnosti pa so zahtevali, da mora biti nov družbeni odnos urejen v posebnem aktu, ki je sprejet po posebnem postopku in slovesno razglašen kot temeljni zakon države z zagotovili, da ne bo prelahko in hitro spremenjen.

Definicaika:Ustava je pisani pravni akt z najvišjo pravno močjo v državi, ki prvenstveno ureja osnove države in družbene ureditve ter človekove pravice. Ustava je torej en akt, en dokument.

To, kar država ureja prvenstveno imenujemo običajna ustavna materija ali materia constitutionis.Nekatere ustave urejajo nekaj več in nekatere nekaj manj. Torej poznamo ožje in širše.

Angleška definicija:Ustava je skupek pisanih in nenapisanih pravil. (Po naši definiciji Ang. sploh nima ustave.)

Ang. Ustava namreč ni v celoti zapisana. Delno zapisana je postala šele z magma cartum liberatum, tako imajo zapisana in nenapisana pravila.

Konec 18. stol. se ang. kolonije ločijo od Ang. in ustanovijo svoje države. Ker pa niso želele delovati po vzoru Ang je nastala prva pisna ustava, to je ustava ZDA. Tudi države, ki so nastajale skozi zg. na novo so se odločale za pisno ustavo.

- Ustava v formalnem pomenu (oblika):V tem smislu je dokument razdeljen na poglavja, člene (naša ustava ima

175 členov) Pojem ustave v formalnem smislu sestavljata dva elementa : vsebinski in formalni.Posebnost ustave v formalnem pomenu je njegova oblika, v kateri se izraža vsebina ustave. Oblika ustave je bistvena značilnost, po kateri se ustava razlikuje od zakonov in drugih splošnih aktov. Temeljne značilnosti ustave v formalnem pomenu so zlasti: - Pisana oblika kot pravnega akta (zagotavlja preglednost in dostopnost, zmanjšuje možnosti različnih interpretacij).

- Kodifikacija ustavnih norm (praviloma je enovit pravni akt, ki vsebuje ustavnopravna pravila).

- Največja pravna veljava ustavnih norm (je na vrhu hierarhije pravnih aktov)

Pravni akt:Pravni akt ustvarja pravne učinke, poznamo pa jih več vrst: višje in nižje.Najvišji pravni akt je ustava, pod njo so zakoni. Vsi akti, ki pa so pod zakoni pa so podzakonski pravni akti (pogodbe, sklopi, odredbe, statuti, odloki…).Poznamo še splošni pravni akt ali predpis ( obravnava v naprej neurejeno število situacij- npr. Kdor vozi več kot 50 bo kaznovan! Ne vemo koliko, kdo, kje, kdaj.), ter konkretni pravni akt (obravnava konkretno situacijo –kdo, kdaj, kje je vozil prehitro!)Ustava je splošni pravni akt, sodba pa konkretni pravni akt. Izjemoma nekateri avtorji uvrščajo v pojem ustave v formalnem pomenu tudi ustavo, ki nima največje pravne moči in je v moči izenačena z zakoni. To so gibke ustave. Pri tem izhajajo iz vsebinske in ne formalne opredelitve akta.

3

Npr. v ustavo je zapisano, da boksarska runda ne sme trajati dlje kot 3 min. Zakaj je kaj takega zapisano v ustavi?Ker se je to poslancem tistem času. Ko je bilo to sprejeto zdelo pomembno, morda je bil to čas boksarskih dvobojev, boksarji so umirali…

Osnove države in družbene ureditve:Državna ureditev je ureditev državnih organov, oblasti ter njihove pristojnosti.Družbena ureditev so posamezna politična načela.

Vse ustave vsebujejo tudi seznam človekovih pravic. (ZDA ga o začetka ni imela, ker je bila več kot polovica poslancev proti. Vzrok je bil v tem, da so menili, da mora biti človek popolnoma svobode. Če pa bi nekatere njegove pravice zapisali, nekaterih pa ne, bi postal omejen.)2.3 Temeljne značilnosti ustave: Je najvišji splošni pravni akt in s tem akt z najvišjo pravno močjo v hierarhiji splošnih pravnih aktov. , hkrati pa vsebuje tudi elemente ideološko politične in programsko deklarativnega akta. Prav dvojna narava ustave kot pravnega in deloma tudi političnega akta razlikuje ustavo in druge pravne akte. Ustava je temeljni izvor najvišjih državnih organov, ki jim predpisuje njihove pristojnosti. Po drugi strani pa je ustava edini splošni pravni akt, ki samemu sebi določa pravno moč.

Čeprav je ustava predvsem pravni akt, vsebuje tudi elemente ideološko – političnega akta. T dvojnost ustave je bolj ali manj v vsaki ustavi, posebej izrazito pa se to vidi v tistih ustavah, ki so jih sprejeli v porevolucijskem obdobju ( npr, v povojni Jugoslaviji).2.4 Vrste ustav:

Ustave je mogoče razvrščati po različnih merilih, me katerimi prevladujejo njihove formalne lastnosti:

1. Pisane in nepisane ustave: Pisana ustava je temeljna oblika, v kateri se pojavljajo njeni predpisi. Večina ustav je napisanih.Nepisana ustava ni ustava v formalnem pomenu (ker nima pisne oblike – ključne značilnosti ustave v formalnem pomenu).Tako nepisano ustavo štejemo med ustave v formalnem pomenu (če seveda izpolnjuje vse tri pogoje Pisnost,kodificiranost in največjo pravno veljavo). Ang. ima pisano in nepisano ustavo, po naši definiciji pa je nima. Njena ustava je sestavljena iz različnih ustavnih konvencij, ustavnimi običaji in novejših pisanih pravnih aktov.

Sodnik te ne more obtožiti, če on osebno misli, da ti nisi naredil česa prav,v zakonu pa ne piše, da naše dejanje ni pravilno.

2. Kodificirane in nekodificirane ustave:Kodificirane ali enovite ustave so sestavljene le iz enega pravnega akta (npr,zakona) v katerem so najpomembnejša ustavna pravila.Nekodificirane ustave so tiste, ki so sestavljene iz večih pravnih aktov. Lahko je sestavljena iz večih pravnih aktov, ki imajo vsak za sebe lastnost pravnega akta največje pravne veljave. Ti akti se od navadnih zakonov razlikujejo glede na postopek spreminjanja in sprejemanja, ki je strožji in težji.

V nekaterih državah imajo poleg ustave še druge pravne akte, ki imajo večjo pravno veljavo kot zakoni (npr. Italija, ki ima poleg ustave iz leta 1948 tudi zakon o ustavnem sodišču, ki je sprejet po enakem postopku kot ustava. Drugje ustavlja več pravnih aktov z najvišjo veljavo vendar se ne imenujejo ustava. V nekaterih sistemih pa nekodificirano ustavo sestavlja več pravih aktov a se nobeden ne imenuje ustava in tudi nimajo večje moči kot zakoni.Vsi ti akti se štejejo na podlagi občega soglasja za ustavo države. Take ustave imajo: VB, Kanada, Izrael, NZ…

V Slo. Imamo nekodificirano ustavo. Sestavljena je iz: - Ustave (sprejeta je 23.11.1991) - Temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti

RS. (Sprejeta je 25.6.1991. S tem dokumentom je RS postala samostojno država.)

3. Čvrste (toge) in gibke (mehke, fleksibilne) ustave:Ta delitev temelji na postopku njihovega sprejemanja in spreminjanja (tako imenovanem ustavnorevizijskem postopku).Gibke ustave se spreminjajo po enakem postopku, kot pa zakoni. Zakon v parlamentu je sprejet s potrditvijo večine, kar imenujemo navadna večina opredeljenih poslancev (poznamo pa še navadno večino prisotnih poslancev…). Mednje pa spadajo tudi ustave, ki postopka svojega spreminjanja ne določajo in tudi ne prepovedujejo spreminjanja ustave. Gibko ustavo razlikujemo od zakona le po materiji, ki jo ureja ustava. Čvrste ustave imajo predpisan poseben postopek sprejemanja ali spreminjanja. Ustavnorevizijski postopek je težji in strožji. Večina ustav je togih, le da je stopnja togosti različna: (take ki so komaj kaj težje od zakonodajnih, take ki jih je težko izpolniti. Toge ustave so relativno trdne, torej ni takih, ki jih ne bi mogli spremeniti. Na stopnjo togosti vpliva tudi prepoved spreminjanja posameznih ustavnih določb.)

Naša ustava je čvrsta, kar pomeni, da za spremembo potrebuje 2/3 glasov vseh poslancev. S še strožjim glasovanjem pase spreminja zakon o volitvah v parlament.

Ali je Ang. ustava čvrsta ali gibka?Je gibka, parlament se lahko spreminja vsak dan z navadnim zakonom.V praksi pa je čvrsta, saj se ni spremenila že nekaj let. Npr. 20 let so debatirali o ukinitvi doma lordov.

Zakaj so ustave čvrste?

4

Da je ne bi vsaka vlada spreminjala.

4. Ločimo jih tudi po nastanku: - nastale kot izraz ljudstva - nastale kot izraz volje ene osebe - nastale kot izraz pogajanj

- Oktroirana ustava ali izsiljena ustava (nastala kot izraz volje ene osebe):Nastane s strani 1 vladarja. Sprejemali so jih monarhi na prehodu iz absolutne v ustavno, omejeno parlamentarno monarhijo. Leta 1931 jo je sprejel jugoslovanski kralj Aleksander.- Ustavni pakt ali pogodba :Sprejmejo se v ustavni monarhiji kot nekakšna ustavna pogodba med parlamentom in monarhijo. Takšen značaj je imela ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev iz leta 1921, tako imenovana vidovdanska ustava.- Ustava narodne suverenosti ali ljudska ustava (nastala kot izraz ljudstva):Nastane po demokratičnem postopku s pritrditvijo ljudstva. Samostojno jih sprejema predstavniško telo ljudstva (ustavodajna skupščina ali zakonodajni organ) ali ljudstvo neposredno ( na referendumu). Ta ustava je izraz ljudske suverenosti.

V novejšem času se pojavljajo tudi druge ustave, ki jih ločimo po merilih:

5. Glede na obliko državne ureditve: - Ustava unitarne države (Slovenija) - Ustava federacije (Jugoslavije)

V federaciji imajo 2 enoti ustav, ustavo na ravni federacije in enote. - Ustava federalne enote (Bavarska)6. Glede na družbeno in politično realnost v kateri se ustava uresničuje: - Normativne ustave (ki se v družbeni praksi uresničujejo)- Nominalne ustave (sicer formalno zavezujejo, v praksi pa se ne uporabljajo. Take ustave niso dejanske, ampak so navidezne)- Semantične ustave (v praksi se uresničujejo, vendar v nasprotju z normativnimi ustavami preprečujejo in ovirajo potrebne spremembe politične oblasti)7. Ustave lahko klasificiramo tudi glede oblike držav. S tega vidika se lahko delijo glede na:- Obliko vladavine (monarhične in republikanske)- Obliko državne oblasti (parlamentarne, predsedniške, skupščinske…)- Obliko političnega sistema (avtokratične in demokratične)

8. Glede na obseg: 9. Glede na vsebino:- Popolne in nepopolne - Konstitutivne in programske- preobširne in okrnjene10. Glede na čas trajanja:- Stabilne in kratkotrajne2.5 Zgradba ustaveKljub veliki raznolikosti imajo ustave podobno notranjo zgradbo:- Preambula: Ni nujna, je pa običajna sestavina večine ustav. Je uvod v ustavo. Čeprav jim je skupno, da se razlikujejo po obliki, vsebini in pravni naravi jim je skupno, da izražajo: cilj, načela, ki naj usmerjajo njeno uporabo ali razloge, ki so zahtevali njeno izdajo.Besedilo ni urejeno v obliki členov in ne v obliki pravnih norm. Njen slog je slovese, deklarativen. Običajno vsebujejo: -Navedbo subjekta, po katerega volji se ustava sprejema (ljudstvo…).

-Sklicevanje na boga in na zgodovinske temelje, dogodke in zaslužne osebnosti. - Cilje, ki naj jih ustava doseže. - Navedbo nekaterih splošnih načel, jamstev človekovih pravic in svoboščin…

Vprašanje pravne narave preambule rešujejo le redke ustave (tako, da izrecno predpisujejo, da je sestavni del ustave in s tem pravno obvezuje, oz. da to ni). Vendar pa ji ni mogoče priznati pravnega, temveč le programski, ideološki značaj. V nekaterih ureditvah pa preambula vsebuje pravno oblikovanje odločbe in ji ne odrekajo povsem njene pravne narave.Nekatere ustave imajo poleg preambule tudi temeljna načela, ki so pred normativnim delom (Ustava SR Slo. iz leta 1974).- Normativni del ustave: Je osrednji del ustave, v katerem je ustavna materija razporejena po posameznih poglavjih, (podpoglavjih, odsekih…)v posamezne ustavne določbe pa so oblikovane kot členi. Poglavja so običajno naslovljena, členi pa le izjemoma. Daljši členi se navadno delijo na točke, odstavke…

- Dodatki in ustavni amandmaji:a) dodatki k ustavi:Dodatki (aneksi) so značilni za ustave, ki izhajajo iz anglosaške ustavne tradicije (Indijska). Z njimi dopolnjujejo in razčlenjujejo nekatere ustavne določbe. Dodatki in ustavna celota delujejo kot celota. Drug brez drugega ne moreta delovati, zato se dodatki spreminjajo skupaj z ustavo, po enakem postopku, imajo pa tudi enako pravno veljavo.b) Ustavni amandmaji:

5

Kot pravni akti za spremembo ustave namenjeni konkretizaciji, razčlenitvi, izpolnitvi posameznih določb. Praviloma izrecno ne razveljavi ustavne določbe, temveč poznejša norma razveljavi prejšnjo normo. (Iex posterior derogat legi priori). Bistvo amandmajev je, da ustave ohranjeno prvotno besedilo ustave (najprej v Ameriki).Ustavo tako sestavlja prvotno besedilo ustave in besedilo kasneje sprejetih amandmajev, ki pa je pravnotehnično ločeni del. Ustavni amandma ima enako stopnjo pravne veljave kot ustava.Tvarina ustave – materia constitutionis:Opredelitev tvarine ustave je v domeni posameznega ustavodajalca, ki povsem samostojno odloča, kaj bo predmet njegovega urejanja v ustavi. Pojavila pa so se posamezna pravila, po katerih naj bi ustava v najsplošnejšem pomenu vsebovala: - Določbe o organih državne oblasti, ki jih imajo vse ustave. Ustave urejajo le najvišje organe oblasti, njihov položaj, organizacijo, pristojnosti in medsebojna razmerja. Obseg njihovega urejanja je nekje ožji ali pa širši, običajno pa so znotraj te materije urejeni tudi organi lokalne samouprave, v federacijah razmerja med zveznimi organi in organi federativnih enot, obramba države, mednarodni odnosi… - Določne o človekovih pravicah ter svoboščini, ki so v normativnem delu, izjemoma v posebnem ustavnem dokumentu, na katerega napotuje ustava (V Fran., kjer ustava iz leta 1958 v preambuli navaja privrženost fran. naroda človekovim pravicam, določenih v Deklaraciji o pravicah človeka in državljana iz 1789. leta).V začetnem obdobju so ustave urejale le osebne in politične pravice državljanov, kasneje pa tudi ekonomske, socialne, kulturne….Glede obsega naj bi danes ustava urejala le temeljne državne in družbene ureditve, druga vprašanja pa bi prepustila zakonskemu urejanju. Prav tako je pomembno, da ustava kot izhodiščni pravni akt ureja temelje države in družbene ureditve abstraktno in splošno.Posledica prepodrobnega urejanja vprašanj v ustavi je nestabilnost ustave, pojavlja se namreč vprašanje spreminjanja ustave, saj je treba ustavo pogosto spreminjati. V zvezi s tem razlikujemo: - Med ustavami, ki posameznih vprašanja sploh ne urejajo ali pa jih urejajo zelo skopo (zoževanje ustavne materije). Primer je fran. ustava, ki ne določa mandatne dobe domov parlamenta, števila članov in tudi ne načina njihove izvolitve. - Med ustavami, ki nekatera vprašanja urejajo prepodrobno ali vključujejo materijo, ki običajno sploh ni predmet ustavnega urejanja (širjenje ustavne materije). Primer je švicarska ustava, ki prepoveduje klanje živine, ki je prej ne omamijo.

2.6 Sprejem in sprememba ustave:

Ustava kot temeljni pravni akt mora biti bistveno trdnejša kot zakoni in drugi pravni akti, zato ustavodajalec prizadeva čim bolj zavarovati njene norme pred prepogostim spreminjanjem. Ustave praviloma tudi ne predvidevajo postopka za sprejem nove ustave, temveč urejajo zgolj postopke za spreminjanje oz. dopolnjevanje ustav. Ustrezne spremembe ustavne ureditve zahtevajo spremembe, do katerih prihaja v družbi.

Sprejem ustave:Večina sodobnih držav ima ustavo v formalnem pomenu. Svoje prve ustave so praviloma sprejele v razmeroma kratkem času po oblikovanju države oz. po razglasitvi neodvisnosti. Ker te države niso imele svoje ustave in s tem tudi ne postopka za njeno spremembo, so morale te postopke posebej določiti (praviloma so prve ustave sprejemale ustavodajne skupščine, ki se kasneje razpustijo)Lahko pa se zgodi, da država ima ustavo a želi sprejeti novo. To je posledica revolucionarnih ali evolutivnih družbenih sprememb v državi. V prvem primeru gre za diskontinuiteto in prelom s prejšnjo ustavno ureditvijo. V Drugem primeru pa je bilo dotedanja ustava presežena in je treba družbenopolitični sistem na novo urediti. Obe vrsti novih ustav se sprejemata v rednem zakonodajnem telesu, kar je zapisano v prejšnji ustavi.

Večina držav sprejema novo ustavo po postopku, ki je predpisan. Razen ustave LR Slovenije iz leta 1947 (prva Slo. ustava, vendar je to ustava federalne enote, in ne samostojne države), ki jo je sprejela ustavodajna skupščina, je vse druge slovenske ustave sprejelo zakonodajno telo. To velja tudi za novo ustavo R Slovenije iz leta 1991, ki je tudi prva ustava samostojne Slovenije.

Ustavo v Slo. Lahko spreminja državni zbor z 2/3 glasov vseh poslancev. Ločimo formalno spreminjanje (državni zbor) in materialno spreminjanje (ustavno sodišče, evropsko sodišče).Formalno se je naša ustava spremenila malo kdaj, materialno pa večkrat.

Spreminjanje ustave.:Delitev ustav na toge in gibke temelji prav na postopku njihovega spreminjanja. Stopnja togosti je različna najvišja je v sistemih, v katerih trajno ali začasno prepovedujejo revizijo posameznih določb ustave. Nekatere ustave prepovedujejo spreminjanje republikanske oblike vladavine (Fran., It.), federativne ureditve (Nem.) ali parlamentarnega sistema (Gr.), druge pa le začasno prepovedujejo njeno spreminjanje (me dvojno v Belg.) Ponekod pa so se ustavodajalci raje kot za prepoved spreminjanja posameznih določb ustave odločili za različen postopek njihovega spreminjanja.Nekatere države razlikujejo tudi med delno in popolno spremembo ustave ( Švica, Avstr., Špa.). V teh državah je postopek popolne revizije ustave zahtevnejši in bolj zapleten.

Ustavnorevizijski postopek:Ustavo lahko sprejme tudi ustavodajna skupščina, ki se kasneje razpusti. Ustava se spreminja v večfaznem postopku. V večini držav je ta postopek dvofazen (ustavnorevizijsta iniciativa in odločanje o spremembi ustave)

6

Še en način sprejemanja ustav je prikriti referendum, ki ima pri spreminjanju 3 faze:1. Parlament glasuje o spremembi ustave.2. Parlament se razpusti in volivci izvolijo nov parlament.3. Novi parlament ponovno glasuje o spremembi ustave, v primeru, da ti glasujejo kot prejšnji poslanci je ustava

sprejeta.

Prikriti referendum se imenuje, ker ljudstvo na posredni način izbere ustavo. Če so za sprejetje glasujejo za tiste poslance, ki so za sprejetje ustave. Takšen način uporabljajo države Beneluksa.

Spreminjano lahko :1. Z amandmaji

Besedilo ustave se ne spremeni, ker na koncu dodamo nov člen, odstavek, ki mu rečemo amandma. (Ustava ZDA. Ki je stara 230 let ima 27 amandmajev.)

2. Z noveliranjem besedila-imamo v SLOStaro besedilo se izbriše, napiše se novo. (apr. Briše se 90 poslancev, napiše se 100.)

3. Z ustavnimi zakoni- imamo v Slo.Doda se ustavni zakon, ki ima enako veljavo kot ustava.

Postopkov za spreminjanje države je danes skoraj toliko kot držav, ki imajo togo ustavo, kajti skoraj nemogoče je, da bi dve predpisovali povsem enak postopek svojega spreminjanja.

Glede na ustavnorevizijski organ razlikujemo sisteme, v katerih spreminja ustavo:

1. Zakonodajno telo jo spreminja najpogosteje, vendar po predpisanem in zahtevnejšem postopku. V tem okviru razlikujemo 3 različne revizije ustave:- Spreminja redno zakonodajno telo ( (je najpogostejši, sprejema tudi zakone)- Drugi način je uveljavljen v nekaterih dvodomnih parlamentih , v katerih je zakonodajni postopek v pristojnosti enega, sprememba ustave pa v pristojnosti obeh domov, ali pa o reviziji ustave odločata oba domova, vendar ne ločeno, ampak združena v enotno telo (Fran.).- V tretjem načinu zakonodajno telo, ki je sprejelo predlog za spremembo ustave, ne more ustave dokončno spremeniti, temveč lahko to naredi le novoizvoljeno zakonodajno telo.

2. Ustavodajna skupščina (konvencija) je organ, ki ga izvolijo državljani, z izključno nalogo sprejeti ali spremeniti ustavo. V praksi se oblikuje predvsem za sprejetje ustave. Za spreminjanje ustavo jo imajo npr.: ZDA, Argentina, Urugvaj, vendar ne kot edini način spreminjanja ustave (tudi zakonodajno telo).Prve zakonodajne skupščine so se pojavile v ameriških zveznih državah (sprejem zvezne ustave 1787), kasneje v Fran., tako je bila 1947 sprejeta tudi prva Slo. Ustava)

3. Ljudstvo na referendumu Ustavorevizijski referendum je le dodatna možnost odločanja o postopku spreminjanja ustave. Z njim označujejo obliko neposrednega odločanja volivcev o spremembi ustave ali novi ustavi (Švic., Dans., Irska) ali vsaj popolno revizijo ustave (Avst.). Torej sprememba ustave ne more postati pravnoveljavna brez soglasja volivcev. Ustavnorevizijski referendum se v večini držav razpiše po sprejetju ustavne spremembe vendar pred njeno razglasitvijo. Izjemoma pa je referendum predhoden. Posebna oblika je referendum, ki poteka na podlagi ljudske iniciative.(v Švici lahko 100.000 volivcev zahteva delno spremembo ustave in zvezna skupščina razpiše referendum. Če je na njem sprejet predlog, ki je izšel iz ljudske iniciative je sprememba ustave sprejeta, zakonodajno telo pa izključeno iz revizijskega postopka).

2.7 Zgodovina ustavnega prava:

Prvi ustavni dokumenti:

Ustava kot poseben pravni in politični dokument je značilen šele za novejše države, vsebinsko gledano pa je ustavnost obstajala že v antiki. Razliko med temeljnimi pravili, ki so urejala državo in družbo in drugimi pravnimi pravili je poznal že Aristotel, še jasneje pa se je razvila v starem Rimu, kjer se je v grobi obliki že začel oblikovati pojem ustave v vsebinskem pomenu.Kot začetek ustavnega prava štejemo prvi dokument z ustavno vsebino: magna carta libertatum (velika listina svoboščin), ki jo je izdal Ivan brez zemlje. Prišel je namreč v spor z baroni. Med njimi je kasneje prišlo do pogajanj in baroni so kralja prisilili, da je podpisal ta dokument. S tem je bila njegova oblast precej omejena in podvržena nadzoru. S to listino je bil ustanovljen tudi svet baronov iz katerega se je razvil zgornji dom ali dom lordov. Dogovorili so se tudi : - da kralj ne sme zviševati davkov brez privoljenja sveta baronov - da nihče ne sme biti kaznovan z kaznijo, ki ni bila predvidena že v času storitve kaznivega dejanja.

Nullum crimen nulla poena sine lege praevia – ni zločina ni kazni brez zakona prejšnjega

Retroaktivni zakon: Je zakon, ki velja za nazaj.

7

Direktor je podpisal pogodbo leta 2005, ko je še veljala 40% obdavčitev. Januarja 2009 je podjetje zapustil in si dodelil 1000€, marca 2009 pa so želeli sprejeti zakon, da bi ga obdavčili za 99%, davek pa se plača junija 2010. Ali je bila zanj sprejeta 99% obdavčitev?Ne ni bila sprejeta.

V 15., 16. in 17. stol. so bili v Ang. sprejeti tudi drugi pomembni dokumenti. V tem času se je tudi krepila ideja o omejevanju oblasti monarhov. Leta 1628 je nastala Peticija pravic (Petition of Rights), ki je po vsebini podobna Magni carti Libertatum. Leta 1653, med vladavino ang. parlamenta je bil sprejet poseben dokument Instrument of Govermernt, ki ga lahko štejemo za prvo sodobno ustavo, vendar je imel bolj simboličen in začasen pomen, pomemben je za kasnejši razvoj ustavnosti, ker je uredil odnose med temeljnimi nosilci oblasti in določil nekatere pravice državljanov. V drugi polovici tega stol. sta bila sprejeta še dva pomembna dokumenta: leta 1679 Habeas corpus act (vsebuje pravice državljanov in varstvo v kazenskem postopku) in leta 1689 Bill of Rights (utrdi položaj parlamenta v razmerju do monarha). VB je mnogo prej kot druge države uveljavila pomembne demokratične institucije, med njimi načelo delitve oblasti in z njim povezano načelo neodvisnosti sodstva, ki je odločilno vplivalo na razvoj v drugih državah. Uvedli so tudi reprezentativni mandat, sodobno poslovanje parlamenta in širitev volilne pravice. V 18. stol. je v tej državi začel nastajati model parlamentarnega sistema, ki se je razširil po vsem svetu.Ang. je imela v naslednjih stol. po svetu kolonije in v S Ameriških kolonijah so se seznanjali s teorijami Johna Locka (ang. mislec), ki je razvil: Teorijo o svobodnem posamezniku in omejeni oblast; teorijo po kateri oblast izhaja iz ljudstva; teorijo, da kadar oblast preseže pristojnosti, ki ji jih je dodelilo ljudstvo, lahko ljudstvo zamenja oblast, teorijo o delitvi oblasti. Te kolonije so se ločile od Ang. Njihova neodvisnost je bila proglašena 4. julija 1776, ko so sprejeli deklaracijo o neodvisnosti, katere avtor je Thomas Jefferson (3. predsednik ZDA. 1. je bil George Washington). V deklaracijo so zapisali, da temelji na Lockovi teoriji, da so ljudje za zaščito te pravice določili oblast. Ob razglasitvi je bilo 13 mednarodnih držav, ki pa se niso hotele takoj združiti v eno državo ampak so se povezale v konfederacijo ter sprejele dokument: člen konfederacije. Imeli so le en skupen organ, ki se je sestal en krat letno, en krat na leto so bile tudi volitve. Vsaka država za sebe pa je sprejemala svoje ustava in najbolj znana je virginijska ustava iz leta 1776. Kmalu so ugotovili, da je konfederacija preveč ohlapna, tako so se dogovorili (v Philadelphii na ustavni konferenci) ter določili, da bodo uvedli neko tesnejšo zvezo - federacijo.

Preoblikovala se je na podlagi ustave iz leta 1787). Ta ustava povsem ustreza sodobnemu pojmovanju ustave v formalnem pomenu, saj gre za pisni in enoviti pravni akt največje pravne veljave, ki se lahko spreminja (natančneje: dopolnjuje) samo po posebnem, zahtevnem postopku. Vendar pa so ob dogovarjanju pojavljali problemu:John Madison je naredil osnutek ustave (bil je iz Virginie), vendar je ta Virginia plan govoril v prid večjih držav po katerem naj bi bilo št. poslancev v parlamentu odvisno od št. prebivalcev, zato so predstavniki iz New Jerseyja naredili New Jersey plan, po katerem naj bi vsaka država imela enako št. poslancev v parlamentu.Dogovorili so se, da bodo oblikovali 2 domova: - v prvem bodo predstavniki glede na št. prebivalcev (1 predstavnik na 30.000 ljudi)

- v drugem pa ima vsaka država 2 predstavnika.

Drugo vprašanje je bilo, ali se sužnji štejejo kot prebivalci ali ne. Dogovorili so se, da 1 suženj šteje za 3/5 človeka.Dogovarjali so se, kako bodo uredili izvršilno vejo oblasti. Kralja niso več priznavali, tako so izvolili predsednika in podpredsednika. Večji problem je bil, kdo ga bo volil, ali kongres ali guvernerji (kar ne bi bilo dobro, ker bi le peščica imela oblast). Izbrali so elektorski način . Variante, da bi vsi ljudje glasova niso niti resno jemali ker je bilo to 13 držav, ki med sabo niso bile zelo povezane (ni bilo TV…), ampak je vsak poznal ljudi, ki so bili v njegovi državi. Da pa bi vključilo ljudstvo so določili, da ljudstvo voli predstavnike, ki volijo elektorje, ti pa predsednika. Vprašanje je bilo, koliko moči bo imela določena država pri volitvah. Ali bodo imele vse enako moč ali bodo imele večje ( z več prebivalci) več moči. Vzeli so vmesni sistem. Države, ki so večje imajo sicer več elektorjev, vendar ne bistveno več. Vsaka država je tako dobila 2 +1 elektorja na 30.000 preb. Tako je vsaka država imela toliko elektorjev, kot jih ima v kongresu.Ljudstvo ne izbira med dvema predsednikoma, ampak izbira med dvema skupinama elektorjev (npr. elektorji za Obamo….), ki se potem dobijo in potem glasujejo za predsednika. Tako izvemo izid volitev še preden se elektorji dobijo in glasujejo (po št. Elektorjev na vsaki strani), le redko se namreč zgodi, da bi si kakšen elektor premislil in potem glasoval za drugega kandidata. Predsednik in podpredsednik vedno kandidirata skupaj torej če sta izvoljena, sta izvoljena oba. Podpredsednik nima nobenih pomembnih pristojnosti, razen da vodi seje senata, ter da prevzame funkcijo predsednika v smrtnem slučaju.. Ima tiste pristojnosti, ki mu jih dodeli predsednik. Če umreta oba predsednik in podpredsednik vlogo prevzame vodja predstavniškega doma. Ko so pripravljali ustavo so uvedli tudi sistem volitev za v kongres, ki je dvodomen (dvokamelaren) unikamelaren je enodomen.

Uvedli so tudi sistem volitev za predstavniški dom: Vsakih 10 let je popis preb. In tako ugotovijo, koliko predstavnikov ima vsaka država v predstavniškem domu. Državo najprej razdelijo na enote. Iz vsake volilne enote je lahko izvoljen en To je eno krožen večinski volilni sistem (tisti, ki dobi v prvem krogu več glasov je izvoljen). Enote so oblikovane tako, da je v vsaki enoti natanko enako št. preb., odstopanja niso več dovoljena (včasih so bila).

Volitve senatorjev:Tudi potekajo neposredno, volijo jih volivci Volitve so na 2 leti, vendar si senator 6 let. Vsaki dve leti se voli 1/3 senatorjev. Pri vsakih volitvah voli 2/3 prebivalstva. To so storili, da ne bi prišlo do nekih nenadni sprememb. Ponovno so ponavadi izvoljeni

8

vedno isti ljudje (90%- tna reelekcija! Najbolj znan je bil senator Thurmond, Imel je kar 50 letni staž in najdaljši govor v zg, senata – preko 24ur. Filibuster – z dolžino govora želiš prepričati ljudstvo o sprejetju ali nesprejetju zakona. Bil je velik rasist. Pri nas je 50%-tna reelekcija).

Ko so ustavo sprejemali je bilo eno glavnih vprašanj ali naj dajo seznam pravic v ustavo ali ne, odločili so se da ne, ampak so samo napisali, da je človek svobode, napisali so samo pristojnosti oblasti. Kasneje so videli, da se to ne obnese in so dodali 10 amandmajev Bill of rights. Napisali so, da imajo ljudje pravico do nošenja orožje (samo če imajo lahko ljudje orožje bodo imeli ljudje nadzor nad oblastjo, se ji lahko uprejo), First amandmat right: - Svoboda izražanja

- Svoboda religije - Pravica do zbiranja in združevanja - Pravica do peticije (da lahko daješ pobude državnemu organu in mu pošlješ nek predlog, nihče ga ne sme ovirati ali kaznovati. To je podobno kot svoboda izražanja – da vsak lahko širi, kar se mu zdi pomembno.)

Cohen v Kaliforniji. Nek fant je šel na sodišče zaradi neke zadeve in je imel oblečen vojaški suknjič, na katerem je pisalo fuck the drafts (poklic). Hotel je izraziti nezadovoljstvo ob vpoklicu vojakov v Vietnamsko vojno. Kaznovali so ga zaradi obleke. Branil se je s svobodo izražanja, da je tako želel izraziti svojo nestrinjanje. Zadeva je prišla na vrhovno sodišče, ki je določilo v prid fanta, da se je svobodno izražal (če bi imel napisano fuck brez smisla pa te država lahko kaznuje)

Pri nas imamo posredne ( državni svet) in neposredne volitve (predsednik).

Dodajanje amandmajev:Zelo težko se dodajajo, ker je postopek zapleten. Imajo 27 amandmajev. Najprej mora biti sprejet amandma z 2/3 v obeh domovih kongresa, potem ga morajo ratificirati še 3/4 zveznih držav. A ga države niso ratificirale. Potem pa so začele nastajati nove države 50 in so ga sčasoma ratificirale27 (govori o plačah kongresnikov. Sami sebi ne morejo zvišati plač lahko pa jih zvišajo naslednjim kongresnikom. A si tega ne upajo zaradi glasov!) amandma, ki je bil dodan leta 1992 je bil predlagan že leta 1789.

Ustavnost po letu 1990:Prišlo je do razpada socialistične družbene ureditve. Ključna država je bila SZ. Leta 1990 je sovjetska komunistična partija izgubila vodilno vlogo. V tem in naslednjem letu je razpadla SZ, leta 1991 je bila razveljavljena ustava in bila uvedena začasna ustava. Nova ustava je bila sprejeta 1993, nastala je Ruska Federacija s temeljnimi značilnostmi zvezne države. Podobno preobrazbo so doživele druge nekdanje socialistične države.

Ustavni razvoj Jugoslavije in Slovenije

Obdobje med obema vojnama:Ustavnopravno se samostojni razvoj Slo. začne z ustanovitvijo začasne države SHS, ki je nastala ob razpadu A-O. V Lj je bil že 16.9.1918 ustanovljen Narodni svet za Istro. Trst in Slovenijo. 6, 10 1918 pa Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je sprejel sklep o združitvi teh treh narodov. Vendar pa država SHS ni bila mednarodno priznana in je bila prisiljena se združiti s Srbijo. Ustava je bila sprejeta 28. junija 1921, to je vidovdanska ustava. Po tej ustavi je bila država monarhija pod srbsko dinastijo Karadjordjevićev in unitarna država. To pa je bilo v nasprotju z mnogonarodnostno sestavo. Država je bila urejena dokaj centralistično. Država je bila administrativno razdeljena na oblasti, pri čemer so bile le delno upoštevanje narodne meje. Ureditev državne oblasti je po vidovdanski ustavi temeljila na načelu delitve oblasti, iz katere je izhajal parlamentarni sistem. V tem sistemu je bil šef države kralj. Predstavniški organ je bila enodomna narodna skupščina, ki je bila izvoljena neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. Volilno pravico so imeli le moški, čeprav je ustava dopuščala, da zakon uredi tudi volilno pravico žensk. Ureditev države pa ni ustrezala njeni večnarodni sestavi, so se pojavile težnje nekaterih narodov po večji samostojnosti. Tako je kralj Aleksander leta 1931 izdal novo ustavo (oktroirano ustavo), s katero je precej zmanjšal politične pravice in okrepil svoj položaj tudi v državnih institucijah. Enodomni parlament je postal dvodomen, sestavljen iz narodne skupščine in senata, pri čemer je kralj imenoval polovico senatorjev. Hrvatje so s kraljevo uredbo ustanovili banovino Hrvaško, ki je lahko imela nekatere lastne politične institucije (parlament). Kljub temu je ob izbruhu 2. svet. vojne nasprotovanje med različnimi jugoslovanskimi narodi naraslo (Hr. – Srb.)

Obdobje med drugo svetovno vojno:Med vojno so Jugoslavijo razkosali različni okupatorji, vlada pa je pobegnila v Anglijo. Komunistična partija Jugoslavije je začela postopoma ustanavljati začasne organe oblasti, imenovane narodnoosvobodilni odbori. Jeseni leta 1942 je bilo skupno zasedanje delegatov iz vseh jugoslovanski pokrajin (Avnoj), drugo zasedanje je bilo naslednjo jesen, na njem so bili ustanovljeni začasni organi oblasti za vso Jugoslavijo, sprejeta je bila tudi odločitev, da se po vojni Jugoslavija obnovi s federativno ureditvijo. Avgusta 1954 je bilo tretje zasedanje Avnoja na katerem se je ta preimenoval v začasno ljudsko skupščino Demokratične federativne Jugoslavije, ki je omogočila volitve v dvodomno ustavodajno skupščino (novembra 1945). Ta je konec leta sprejela prvo povojno jugoslovansko ustavo, po kateri se je država imenovala Federativna ljudska republika Jugoslavija.

Tudi v Sloveniji je osvobodilno gibanje vodila komunistična partija (bile so tudi druge politične sile a so ji morale priznati vodilno vlogo). Pomembno je bilo zasedanje vseslovenskih delegatov v Kočevju oktobra 1943, na katerem sta bila

9

izvoljena dva začasna organa: Slovenski narodnoosvobodilni odbor in predsedstvo SNOO. SNOO je na svojem prvem zasedanju 1944 potrdil slovenski del delegacije na drugem zasedanju Avnoja in ugotovil, da se je slo. narod združil z drugimi jugoslovanskimi narodi v federativno Jugoslavijo. Prva slo. vlada je bila ustanovljena šele maja 1945. Slovensko narodno osvobodilni odbor je kot začasni organ oblasti sprejel še ustrezno zakonodajo in oblikovanje ustavodajne skupščine, ki je bila izvoljena oktobra 1946.

Ustavna ureditev po letu 1946:Komunistično ustavo smo dobili leta 1946. po 2. svet, vojni. Državna ureditev je bila federativna, oblika vladavine pa

republikanska.Ekonomska podlaga nove ureditve je bila državna lastnina, ki je nastajala z različnimi revolucionarnimi ukrep. (nacionalizacija)

V skladu z načelom enotnosti oblasti in skupščinske vladavine je bil najvišji organ državne oblasti ljudska skupščina FLRJ. Največjo dejansko oblast pa je imela vlada FLRJ. Zvezna skupščina je bila dvodomna sestavljena iz: zveznega sveta predstavnik vseh državljanov in sveta narodov v katerem do bile zastopane zvezne republike, avtonomna pokrajina in avtonomna oblast.V tej ureditvi so imele federativne enote razmeroma visoko stopnjo samostojnosti, lastno ustavo, lastno zakonodajno pristojnost ter lastne zakonodajne in izvršilne organe. Dejansko pa je celotna država delovala centralistično, saj jo je vodila ena sama politična stranka (KPJ), ki je obvladovala vse vzvode oblasti.

Republiška ustava iz leta 1947 je v okviru zveze ustavne ureditve določila republiško ustavno ureditev, ki se je ravnala po vzorih zvezne ustave. Tako je v republiki zakonodajno oblast opravljala ljudska skupščina LRS, ki jo je vodil izvoljeni prezidij in je opravljal tudi funkcijo šefa države. Izvršilna oblast je bila vlada LRS, ki je bila najmočnejši organ in je imela predvsem zakonodajno funkcijo. Vlada in republiška ministrstva so bili podrejeni zveznim organom.Republika je bila razdeljena še na upravnoteritorialne enote: na oblasti, okrožja, mesta, mestne četrti, okraje in kraje . Predstavniški organi v teh enotah so bili ljudski odbori, izvršilni in upravni organi in izvršilni odbori ljudskih odborov.

Ustavni zakon iz leta 1953:Po sporu s SZ je leta 1953 prišlo do obsežne ustavne spremembe, ki je bila na zvezni in republiški ravni prejeta kot

ustavni zakon. Začel se je razvoj samoupravnega sistema. Ta se je čedalje bolj razlikoval od prej upoštevanih sovjetskih vzorov.Vendar pa je to prinašalo oslabitev položaja v republiki nasproti zvezni oblasti. To se kaže v ukinitvi posebnega doma

(zbora narodov), po novem se je sicer del poslancev zveznega zbora volil iz federativnih enot, vendar je zasedal le izjemoma (poldom) . Na mesto njega je bil v skladu z novimi usmeritvami uveden zbor proizvajalcev, ki je ob zveznem zboru (predstavniku vsega ljudstva) zastopal posebne družbene interese neposrednih proizvajalcev. Do sprememb je prišlo tudi v strukturi zvezne oblasti. Tako je bil namesto prejšnjega kolektivnega šefa države, prezidija uveden individualni predsednik države, namesto vlade pa izvršni svet, ki ni več neposredno vodil državnih pravnih organov, temveč koordiniral njihovo delo kot izvršni organ skupščine.

Leta 1953 je bil sprejet tudi ustavni zakon k ustavi LRS, ki je vsebinsko in organizacijsko sledil zveznemu ustavnemu zakonu. Dvodomna republiška skupščina je bila sestavljena iz republiškega zbora in zbora proizvajalcev. Namesto vlade je bil ustanovljen izvršni svet in ustrezni republiški upravni organi. Za razvoj lokalne samouprave je bila pomembna uvedba komunalnega sistema leta 1955, ki je uvedel občino kot novo obliko upravnoteritorialne razdelitve republike. Zamišljena je bila kot lokalna skupnost, ki zagotavlja ekonomske in druge potrebe prebivalcev ter hkrati opravlja funkcijo državne oblasti.

Ustava iz leta 1963:Samoupravni sistem se je v naslednjih letih širil in poglabljal, zato se je pokazala potreba po novi ustavi, Tako je bila leta 1963 sprejeta nova zvezna ustava, na njeni podlagi pa tudi ustave republik. Preimenovala se je v SFRJ, njene federalne enote pa v socialistične republike. Bistveno se je spremenila le sestava zvezne skupščine. Ta je postala večdomna vsebovala je zvezni zbor (predstavnik vseh državljanov) in 4 zbori delovnih skupnosti (gosp., socialno – zdravstveni, kulturno-prosvetni in organizacijsko politični zbor).Zvezna ustava je doživela večji razvoj šele leta 1971.Vsebino amandmajev iz leta 1971 je mogoče razdeliti na 2 veliki skupini:- amandmaji, ki so v skladu z ideologijo samoupravljanja uvedli novo organiziranost na ekonomskem področju, zlasti temeljne organizacije združenega dela.-amandmaji, ki so globoko posegli v strukturi jug. Federacije in s tem odločilno vplivali na nadaljnji razvoj. Tudi na organizacijski ravni je bil povečan vpliv federalnih enot na odločanje na zvezni ravni. Namesto prejšnjega individualnega predsednika je bilo uvedeno predsedstbo SRRJ, kot kolektivni šef države (zastopane republike in avtonomne pokrajine).

V skladu z zvezno ustavo iz leta 1963 je bila istega leta sprejeta tudi nova Slo. ustava. Tako kot zvezna ni prinesla pomembnejših sprememb (skupščina je večdomna enako kot zvezna skupščina). Tako kot na zvezni je bilo tudi na republiški ravni uvedeno ustavno sodišče.Do manjših sprememb v organizacijski strukturi je na ustavni ravni prišlo z ustavnimi amandmaji leta 1969, ko je organizacijsko politični zbor nadomestil družbenopolitični zbor. Do pomembnih sprememb ustavne ureditve pa je prišlo tudi na republiški ravni in sicer z ustavnimi amandmaji leta 1971, republika je ponovno dobila šefa države (po več desetletjih)

Ustava iz leta 1974:Številni amandmaji k zvezni in republiški ustavi so pripeljali do sprejetja nove ustave leta 1974, to je bila zadnja ustava

te države. Prinesla ni bistveni vsebinskih sprememb, temveč pomembne organizacijske. Uveden je bil delegatski sistem (zamišljen kot univerzalni sistem odločanja, v katerem se interesi organizacij in skupnosti prenašajo v skupščine na vseh ravneh)

10

Na zvezni ravni so bile najpomembnejše spremembe glede strukture in načina odločanja zveznih organov. Uvedena je bila dvodomna zvezna skupščina, ki je bila sestavljena paritetno – z enako zastopanostjo republik in pokrajin. Odločitve v zboru republik in pokrajin so se lahko sprejemale le s soglasjem vseh republik in pokrajin, torej konsenzualno.

Leta 1974 je bila sprejeta tudi ustava SR Slovenije. Uvedena je bila tridomna struktura skupščin, na republiški in tudi na občinski ravni. Vsak od treh zborov naj bi zastopal skupino pomembnih družbenih interesov in sicer interese družbenega dela, teritorialne in politične interese.Republiške skupščine so tako sestavljali zbor združenega dela, zbor občin, in družbenopolitični zbor.Občinsko skupščino so sestavljali zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor, kot 4. zbor v določenih primerih tudi skupščine samoupravnih interesnih skupin.Pomembna novost je tudi, da je bilo uvedeno kolektivno predsedstvo države.V 70. in 80. letih smo imeli obdobje nekoliko blažjega komunizma

Ustavni amandmaji iz leta 1988 in 1989: Že leta 1987 je skupina ljudi, ki so bili mnenja, da bi Slo. lahko postala demokratična samostojna država izdala posebno izdajo revije Nova revija z naslovom Program za samostojno Slo., v njej so objavili samostojne prispevke. Oblast se s tem ni strinjala, zato jo je prepovedala (niso je smeli tiskati, kupovati, brati…) Avtorji so bili : Tone Pavček, Niko Grafenauer, Dimitrij Rupel, Peter Jambrek.Tega leta je bilo na vrhu predsedstvo SFRJ to je bilo 8 ljudi po 1 iz vsake republike in vsako leto je 1 postal predsednik predsedstva. Vse skupaj je organizirala komunistična partija, ki se je preimenovala v zvezo komunistov, pri nas je bilo to zveza komunistov Slovenije, ki je imela en podmladek ZSMS (zveza socialistične mladine Slovenije, ki se preimenuje v LDS). Sekretar zveze komunistov Slovenije je bil KučanIstega leta je bil v vojski Janez Janša, ki so mu sodili, ker ni hotel govoriti Srbo – Hrvaško.

Leta 1988 so bili sprejeti zvezni amandmaji, ki so pomenili poizkus ponovne krepitve centralizma v jugoslovanski federaciji. Ustavi so očitali pretirano konfederalnost, zato naj bi se okrepila pristojnost zveznih organov, Slo. se temu upira in je začela krepiti zahtevo po samostojnosti. Te težnje so zelo vplivale na sprejem amandmajev k slo. ustavi in so prinesli nekatere pomembne odmike od zvezne ureditve.

1988 je zveza komunistov videla, da se sistem ruši in odločili so se, da bodo ljudstvu postopoma dali neke pravice ( da se ne bi zgodilo kot v Romuniji, ko so Nikolaja Chausekuja in ženo ujeli, zvezali na stol in rekli da mu bodo sodili, kot je on sodil ljudstvu, obsodili so ga na smrt, peljali so ga za hišo in ga usmrtili). 1988 so v Slo. organizirali volitve za Slovenca, ki jih bo zastopal v zveznem predsedstvu. Dali so dva imena, ljudstvo je izbralo Drnovška (prej pa je bil določen Sergej Kreiger). Slovenci so se začeli združevati v zveze (v stranke se niso smeli): Slovenska kmečka zveza, social demokratska zveza, krščanska demokratska zveza. Leta 1989 se je oblast odločila, da bo izvedla prve večstrankarske volitve, kjer bodo lahko sodelovala vsa ta društva. Pred volitvami so spremenili himno, odstranili so zvezdo iz zastave in volitve so bile na različnih nivojih ( župan, predsednik predsedstva, 4 člani predsedstva, poslanci v skupščino republike slo (bila je 3 domna: družbeno politični zbor (dpz), zbor združenega dela (zzd),zbor občin (zo),vsak je imel 80 članov, torej je bilo skupaj 240 članov)). Amandmaji iz marca 1990 so odpravili pridevnik »socialistična« iz imena republike.

Prve večstrankarske volitve so bile izvršene aprila 1990.Časopisi so govorili za opozicijo (KPS in SZDL socialistična zveza delovnega ljudstva) in tako ljudje niso slišali argumenta proti. Tisti, ki so glasovali proti tisti opciji, ki je bila na oblasti so ga šikanirali.

Ko so bile aprila 1990 volitve še ni bilo jasno, ali bomo šli v samostojnost.

Dve aprilski nedelji so potekale tudi volitve za predsednika republiškega predsedstva. Kandidati za predsednika republiškega predsedstva:- Milan Kučan je bil kandidat KPS- Jože Pučnik je bil član SDS (člani DEMOS - demokratična opozicija Slovenije)- Ivan Kramberger je bil kandidat DEMOS.- Marko Demšarje

Slo. je bila ena volilna enota, bila je 4 članska volilna enota ( vsak volivec je lahko obkrožil 4 volilna imena, lahko pa tudi manj.) Na kocu sta bila izvoljena 2 iz DEMOSA in 2Za predsednika predsedstva je bil izvoljen Kučan. V predsedstvu so bili poleg Kučana še: Matjaž Kmecl, Ivan Oman, Ciril Zlobec, Dušan Plut.

Za skupščino so bili 3-je domovi in 3-je različni volilni sistemi. Pri zboru občin je bil večinski sistem, pri zboru združenega dela je bil kombiniran sistem in pri družbeni politični zbor je bil proporcionalni sistem..

V ZO je zmagal DEMOSV ZZD je zmagal ZMSV DPZ je zmagal DEMUS

Preferenčni glasovi: Kolikor si jih obkrožil, toliko jih velja.

DEMOS točke :(samostojnost, uvedba demokracije, privatizacija in denacionalizacija, sprejetje nove ustave ) Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije

11

Značilnosti jugoslovanske federacije:Z ustavnopravnega vidika je imela pri osamosvajanju Slo. pomembno vlogo ustava iz leta 1974, ki je Jugoslovansko federacijo v marsičem približala konfederativni ureditvi (soglasno sprejemanje ustavnih sprememb, soglasno sprejemanje zakonov v zboru republik in pokrajin, paritetna sestava obeh zborov skupščine SFRJ)Za proces osamosvajanja Slo. in tudi za razpad jugoslovanske federacije je bilo pomembno, da bika primarni nosilec državne oblasti (vsaj načeloma) republika, federacija pa le toliko, kolikor je bila nanjo prenesena z zvezno ustavo. Tudi v ustavi iz leta 1974 je bilo izrecno poudarjeno, da je jugoslovanska federacija ustanovljena na prostovoljni in dogovorni združitvi narodov, ki izhaja iz pravice do samoodločbe.

Proces osamosvojitve Republike Slovenije:Značilno za proces osamosvajanja Slovenije je bilo, da je že od samega začetka prevladalo stališče, da se ta proces pravno uredi in utemelji. Republika Slo. je tako sprejetih več aktov ustavnopravnega pomena, ki so dajali temu procesu ustavno podlago.

Amandmaji k ustavi R Slovenije:Prve korake k osamosvojitvi je R Slo. storila (vsaj formalno) še v okviru zvezne ustavne ureditve. Do prvih resnih

sporov z zvezno državo je prišlo že ob sprejemanju sprememb zvezne ustave v letih 1987 in 1988, ko so se čedalje očitneje začele kazati težnje zveznih oblasti po večji centralizaciji države. V Slo. pa se začnejo čedalje intenzivneje kazati težnje po demokratičnem političnem življenju.

Premiki v slo. političnem življenju so se izražali tudi na ustavnopravni ravni. Gre za amandmaje k republiški ustavi, ki so bili sprejeti leta 1989. zlasti za amandma LXII in za amandma LXII: V prvem je določeno, da je republiška skupščina dolžna zavarovati ustavni položaj republike, če zvezni organi posežejo v ta položaj s svojimi odločitvami. V drugem amandmaju pa je določeno, da brez soglasja republiške skupščine na območju republike ni mogoče razglasiti izrednega stanja.

Za nadaljnji razvoj odnosov med republiko in zvezno državo je bila nadvse pomembna sprememba oblasti (jeseni 1990). Na oblast so prišle politične sile, ki so se zavzemale za popolno spremembo državne ureditve in za čim večjo osamosvojitev republike v razmerju do federacije. Pomemben je tudi sprejem amandmajev XCVI k republiški ustavi jeseni 1990, ki je določil, da je v R Slo. ne uporabljajo določbe SFRJ, ki niso v skladu z ustavo R Slo..

Plebiscit: Želja DEMOSA je bila, da bi imeli ustavo, ker je nismo imeli. Jeseni leta 1990 so se začele priprave na sprejem nove ustave, ki naj bi se zgledovala po drugih sodobnih ustavah.

Ko se je sprejemal zakon o plebiscitu je bilo pomembno vprašanje, kdaj bo plebiscit uspel (koliko jih mora biti za). Možnosti je bilo več. Na koncu je veljala navadna večina vseh glasov. 23. 12. 1990 je bil plebiscit. Glasovanja se je udeležilo 93% volilnih upravičencev in kar 88,2% ljudi je glasovalo za!!

Razglasitev rezultatov je bila 26. 12. 1990 in Slo. se je zavezala, da bo v roku 6. mesecev izpeljala samostojnost, da bo sprejela ustavne in druge akte in ukrepe. Februarja je bil sprejet amandma XCIX, s katerim so bile na ustavni ravni pretrgane vse vezi z jugoslovansko federacijo. Ta amandma je vseboval tudi prehodno določbo, po kateri (dokler skupščina R Slo. ne določi drugače) ureja R. Slo. odnose v SFRJ v okviru do tedaj veljavnih predpisov.

Temeljna ustavna listina: Ker so bili vsi pozivi Slo. za sporazumno razdružitev neuspešni, je republiška skupščina 25. 6. 1991 (dan samostojnosti) sprejela poseben akt Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti R Slo. Ta je določila meje nove države, izrecno je zagotovila tudi varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Slo., še posebej pa It. In Madž. Narodni skupnosti.Je zgodovinski dokument, na katerem temelji sprejem slovenske ustave. Štejemo jo za del slovenske ustave.V zvezi z državno organizacijo pa je republika računala na sodelovanje zveznih organov v soglasju s federacijo, vendar do tega ni prišlo, ker je Jugoslovanska ljudska armada napadla Slo. 10 dni je bila vojna.Sprejem nove slovenske ustave:Veljavna ustavna ureditev večinoma ni bila več v skladu s političnim in družbenim razvojem, poleg tega je bila to ustava federalne enote, zato mnogih področij ni bilo mogoče ustrezno pravno urediti, ne da bi prišli v neskladje z ustavo, ureditev nekaterih drugih pa bi zahtevala ustrezno ustavno podlago, ki bi morala biti bistveno drugačna od tedanje.23. 12. 1991 je bila sprejeta nova Slo. ustava.

Zadnje vprašanje je bilo vprašanje o prekinitvi nosečnosti ali jo zapisati v ustavo ali ne. Kasneje so sklenili kompromis in v ustavo zapisali, da se lahko starši svobodno odločajo o rojstvu. (v ZDA je splav dovoljen do rojstva, vendar le v nekaterih državah - Partial birth abortion. V Slo, je po 3 mesecu splav prepovedan)

Temeljno izhodišče pri pripravi nove ustave je bilo, da ustava ne sme biti ideološka in da mora v skladu z mednarodnopravnimi standardi urediti ustavne pravice in svoboščine. Organizacija državne oblasti pa mora biti urejena na način, kot ga poznajo druge svobodne ustave.

Ustava je začela veljati z razglasitvijo, torej isti dan kot je bila sprejeta. Nismo pa je mogli upoštevati, ker še ni bila objavljena, objavljena je bila 28,12.1991 (5 dni po tem ko je začela veljati), v Uradnem listu.

Zakon pa začne veljati preden je objavljen. Zakoni se objavljajo v uradnem listu, občinskih glasilih in drugih glasilih, ki jih določi občina (na oglasni deski…).

Veljavna ustava je bila doslej spremenjena petkrat:1. Leta 1997 je bil spremenjen 68. člen, ki ureja lastninsko pravico tujcev na nepremičninah.2. Leta 2000 je bil 80. členu dodan peti odstavek, ki določa temelje sistema volitev poslancev državnega zbora.3. Leta 2003 je bil I. poglavju ustave dodan 3.a člen (t.i. evropski člen), spremenjena pa sta bila tudi 47. člen, ki ureja

izročitev oseb in spet 68. člen ustave.

12

4. leta 2004 je bilo besedilo 1. odstavka 14. člena dopolnjeno z navedbo enakosti človekovih pravic in svoboščin ne glede na individualnost, 43. členu je bil dodan 4. odstavek , ki vzpostavlja pravne temelje za določitev ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah, določba o socialni varnosti iz 1. odstavka 50. člena pa je dopolnjena s pravico do pokojnine.

5. Leta 2006 so bili spremenjeni 121. člen, ki opredeljuje javno pooblastilo za opravljanje nekaterih nalog državne uprave, drugi odstavek 140. člena, ki določa prenos posameznih nalog iz državne pristojnosti na občine, in 143. člen, ki ureja pokrajine.

Vse te revizije ustavnega besedila so bile izvedene s sedmimi ustavnimi zakoni o spremembi ustave (objavljeni v dodatku.

2.8 Temeljne značilnosti in načela ustave Republike Slovenije

Tvarina ustave Republike Slovenije

Nova slovenska ustava se osredotoča na klasično tvarino ustave (ustavi iz 1963 in 1974 sta vsebovali tudi številne politično-ideološke in programsko deklarativne norme.) Prvi sklop zajema katalog človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je izdelan po zgledu sodobnih mednarodnih standardih in ustav. Je nekoliko prepodroben.Drugi sklop ureja državno ureditev vendar bi zanj veljalo nasprotno- določbe o pristojnosti nekaterih organov državne oblasti ( npr. o državnem zboru) so nekoliko preskope. Ustavne določbe o obliki države, (obliko vladavine, državne oblasti..), ki so v uvodu normativnega dela, se nanašajo predvsem na državno ureditev, lahko pa jih razvrstimo v poseben tretji sklop.

Vprašanje tvarine ustave je povezano tudi z učinkovanjem ustavnih določb oz. njihovega uresničevanja. S tega vidika razlikujemo ustavne norme:- ki so neposredno uporabljive in zato ne zahtevajo dodatne razčlenitve v zakonih (npr člo. pravice in temeljne svoboščine)

- ki zahtevajo zakonsko razčlenitev, ki jo narekujejo izhodiščnost, splošnost in abstraktnost ustavnih določb.Ustava lahko: - Zakonodajalca pooblašča, da zakonsko uredi določeno tvarino (ustava npr. določa, da se lahko z zakonom za posebna področja določijo posebni varuhi pravic)

-Zakonodajalcu zapoveduje, da mora določena vprašanja zakonsko urediti (npr. volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z 2/3 glasov)

- Zakonodajalcu prepoveduj, da posega na nekatera področja (npr. državni zbor ne sme omejevati človekovih pravic in svoboščin, če tega izrecno ne zapoveduje ustava.V nekaterih primerih pa ustava ne določa zakonske razčlenitve ustavnih norm, vendar to izhaja iz njene narave (Npr. ustava izrecno ne narekuje, da je treba sprejeti kazenski zakonik, ki je nujno potreben).

- ki neposredno niso uporabljive in tudi ne zahtevajo zakonske razčlenitve, ker so izjemoma moralne in programske narave ali pa so le ugotovitve. Njihova temeljna značilnost je, da določajo okvir, ki naj bi ga zakonodajalec upošteval pri urejanju teh vprašanj, ne predvidevajo pa pravne sankcije. Slo. ustava pozna le nekaj programskih pravnih norm, v poglavju o gospodarskih in socialnih razmerjih (določba, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje) in deloma med splošnimi določbami. S temi določili jih mora država čim dosledneje uresničevati, pri čemer gre za politično in ne pravno obveznost, ki bi jo bilo mogoče tudi prisilno udejaniti

Zgradba ustave Republike Slovenije

Preambula:V uvodu se opira na: - Temeljno ustavno listino o osamosvojitvi in neodvisnosti Republike Slovenije s katero je bila naša država ustanovljena.

- Temeljne človekove pravice in svoboščine - Pravico slovenskega naroda do samoodločbe - Večstoletni boj Slovencev za narodno osvoboditev, v katerem je bila izoblikovana narodna

samobitnost in uveljavljena slovenska državnost.

Navaja tudi organ, ki je ustavo sprejel, torej Skupščino Republike Slovenije.

Ni sestavni ustave v pravnotehničnem vidiku. Njena vsebina je zelo splošna in načelna. Njen pomen je v tem, da navaja razloge, ki so narekovali sprejem ustave (čeprav so ti razlogi obširneje navedeni že v temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti R. Slovenije) in nekatera temeljna izhodišča ustave ter vrednostna merila, ki jih želi uresničiti.

Normativni del:Obsega 175 členov, razvrščenih v deset poglavij. Vsako poglavje je oštevilčeno in naslovljeno. Sestavljena je iz 10 poglavij.V prvem poglavju (členi 1-13) so splošne določbe o kakovosti, naravi in obliki slovenske države, drugo poglavje (členi 14-65) ureja človekove pravice in temeljne svoboščine, tretje poglavje (členi 66-79) gospodarska in socialna razmerja, četrto poglavje (členi 80 – 137) državno ureditev, peto poglavje (členi (138-145) samoupravo, šesto poglavje (členi 146-152) javne finance, sedmo poglavje (členi 153-159) ustavnost in zakonitost, osmo poglavje (členi 160-167) ustavno sodišče, deveto poglavje (členi 168-171) ureja postopek za spremembo ustave, v desetem poglavju (členi 172-174) pa so prehodne in končne določbe.

13

V prehodnih in končnih določbah je predpisana uveljavitev ustave (veljati j začela z razglasitvijo) in sprejem ustavnega zakona, ki naj omogoči izvedbo ustave in zagotovi prehod k uporabi njenih določb. Ustavni zakon za izvedbo ustave obsega 11 členov, v katerih ureja prehod na nov pravni sistem

Četrto in peto poglavje sta notranje razčlenjena tudi na podpoglavja. Z izjemo prvega poglavja in desetega poglavja so vsi členi ustave posebej naslovljeni. Naslovi členov največkrat le delno izražajo vsebino ustavnih določb. Čeprav so v normativnem delu jim ne moremo pripisovati obvezne pravne veljave.

Postopek za spremembo ustave Republike SlovenijeSlovenska ustava iz leta 1991 je toga ustava, saj predpisuje zahtevnejše pogoje spreminjanja kot za zakon. Ustava izrecno ne določa nobenih prepovedi ali omejitev glede spreminjanja svojih določb, ustavnorevizijski postopek je enoten, ne glede na obseg in naravo ustavnih sprememb. Za spreminjanje ustave je pristojen državni zbor, vendar lahko v tem postopku sodelujejo tudi državljani z ljudsko iniciativo in referendumom.

Ustavnorevizijska tehnika:Za spremembo ustave sta se v svetu uveljavili dve ustavnorevizijski tehniki: Amandmiranje in noveliranje ustave.Amandmiranje: je namenjeno predvsem dopolnjevanju ustave (dodajo se prvotnemu besedilu in je pravnotehnično ločen del).Noveliranje se uporablja za dopolnjevanje in tudi za spreminjanje ustave. S spremembami se neposredno posega v prvotno besedilo ustave, dopolnjuje, spreminja in razveljavlja njene določbe. Kljub takim vsebinskim spremembam ostane ustavno besedilo enovito, torej brez dodanega besedilak prvotnemu besedilu ustave, ter s tem tudi pregledno in sistemabično. Noveliranje ustave lahko poteka z ustavnim zakonom, zakonom o spremembi ustave ali ponekot kar z navadnim zakonom, Ustavni zakoni se, razen za posamične spremembe ustave, uporabljajo tudi za celovitejše urejanje materije, ki z ustavo ni urejena.

Nova ustava R. Slo. ne določa akta o spremembi ustave. Izbira akta in s tem ustavnorevizijske tehnike je bila zato na začetku prepuščena državnemu zboru. Ob prvi spremembi ustave leta 1997 je državni zbor odločil, da se bo ustava novelirala z ustavnim zakonom, ta tehnika pa je bila uporabljena tudi za drugo spremembo leta 2000. Novi poslovnik državnega zbora iz leta 2002 je to prakso prevzel in predpisal, da se ustava spreminja z ustavnim zakonom, ki je sestavljen iz dveh delov: 1. del (razdelek I) vsebuje besedilo ustavne spremembe.

2. del (razdelek II) vsebuje določbe o izvedbi spremembe ustavve. Ustavni zakon se sprejema po postopku, predpisanem za spremembo ustave, in ima enako stopnjo pravne veljave kot ustava. Za spremembo ustave R Slo. je bilo doslej sprejetih 7 ustavnih zakonov.

Faze ustavnorevizijskega postopka:Ustava postopkovno ne razčlenjuje teh faz, temveč ureja le njihove temeljne sestavine (členi 168 – 171). Za spremembo ustave sta predpisani dve obvezni in ena neobvezna faza:

- Predlog za začetek postopka za spremembo ustave: Lahko ga predlaga : - 20 poslancev državnega zbora

- vlada - najmanj 30 tisoč volivcevV primerjavi z ustavnorevizijsko je zakonodajna iniciativa bistveno manj otežena , saj lahko zakone predlaga vsak poslanec ali najmanj 5000 volivcev, in tudi širše določena, ker z njo razpolagata tudi vlada in državni svet. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave sestavljata dva dela: - V prvem delu nora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni te r razlogi za spremembo. - Drugi del obsega osnutek ustavnega zakona.

Postopek z ljudsko iniciativo ureja zakon o referendumu in o ljudski iniciativi. Ta določa, da lahko pobudo volivcev za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave dajo vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov, to pobudo pa mora v 60 dneh podpreti najmanj 30. 000 volivcev. Volivec da svojo podporo predlogu na posebnem obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. Volivec podpiše obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco ali pa prek enotnega državnega portala e-uprave z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Predstavnik volivcev mora predlog za začetek postopka za spremembo ustave predložiti državnemu zboru najkasneje v 30 dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev. Posebna narava ustavnega zakona zahteva, da ga strokovno- politično oblikuje posebno delovno telo državnega zbora, to je ustavna komisija, kot začasno delovno telo, ki se ga ustanovi v 30 dneh po predložitvi predloga za začetek postopka.

Sprejem odločitve o začetku postopka je osnovni pogoj za obravnavo predloga. Pred to odločitvijo mora predlog najprej obravnavati sodna komisija, nato pa o njej odloči državni zbor. Podpisana mora biti 2/3 večina glasov navzočih poslancev (relativna kvalificirana večina), vendar mora biti na seji navzoča večina poslancev, najmanj 46. V tej fazi državni zbor odloča le ali bo začel s postopkom spremembe, o osnutku ustavnega zakona pa sprejme le stališča, ki naj bi jih ustavna komisija upoštevala pri pripravi predloga ustavnega zakona..

Če pa državni zbor ne sprejme sklepa, da se začne postopek spremembe, je ta postopek končan. Vsebinsko enega predloga ni mogoče uvrstiti na dnevni red seje državnega zbora v isti mandatni dobi.

- Sprejem ustavne spremembe: Ko je v prvi fazi predlog za začetek postopka sprejet, v drugi fazi državni zbor odloči o spremembi ustave. Predlog ustavnega zakona pripravi komisija na podlagi sklepa in stališč državnega zbora. K predlogu ustavnega zakona ni mogoče vložiti

14

amandmaja. Državni zbor sprejema predlog ustavnega zakona z 2/3 večino glasov vseh poslancev (absolutna kvalificirana večina). Sprememba ustave je torej sprejeta, če se zanjo opredeli vsaj 60 poslancev. Če predlog ustavnega zakona ni sprejet, je postopek za sprejetje ustave končan.

- Potrditev spremembe ustave na referendumu: Ustava predvideva nadaljevanje postopka k tretji fazi, v kateri se volivci izrekajo o spremembi ustave, vendar ni to obvezna sestavina postopka, temveč je le na posebno zahtevo.Ta referendum se izvede, če to zahteva najmanj 30 poslancev (tretjina poslancev državnega zbora). Uvede se šele po sprejetju ustavne spremembe v državnem zboru, vendar pred njeno razglasitvijo. Sprememba je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da se je glasovanja udeležila večina vseh volivcev. Državni zbor je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti akta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.

Razglasitev spremembe ustave:Ustava predpisuje, da sprememba ustave začne veljati z razglasitvijo v državnem zboru, ne določa pa roka, ki mora preteči od sprejetja ustavnega zakona v državnem zboru, do njegove razglasitve.Poslovnik državnega zbora je zato predpisal, da državni zbor razglasi ustavni zakon v najkasneje 8 dan po njegovem sprejemu, razen če pride še do ljudskega referenduma. Če pride do referenduma in je sprememba ustave potrjena državni zbor razglasi ustavni zakon (z odlogom) v najkasneje 8 dneh po prejetju poročila o izidu referendum

Svoboda izražanja

Svoboda izražanja je zaščitena, dokler ne posežemo po pravicah drugih (pravica do zasebnosti, pravica do dostojanstva). Meja za pravico do dostojanstva je. Mejo postavlja sodišče. Če bi mi ali druga oseba bili nezadovoljni z razsodbo bi se lahko pritožili na višje sodišče, potem na vrhovno sodišče in koncu na ustavno sodišče in to bi potem določilo ali je šlo ali ni šlo za poseganje po pravici do dostojanstva. Če nekdo preseže mejo je za to odgovoren (nepoznavanje prava škoduje).

Primeri:(ZDA – Virginia versis Philadelphia, Slo. nima tega – V ustavnem sodiščuimamo samo številke-ta primer ima oznako Up-50/ 99 ) (Up- ustavna pritožba, lahko je tudi U-I – POBUDA 50 – primer 99 – v letu 1999)1999 leta, razsojen je leta 2001: Primer v znamenju lože, v tujini imajo nekateri primerih primeri nazive .Prostozidarska loža (združenje intelektualce, ki se zavzemajo za vrednote, delujejo tajno že od sr. Veka.). 2 novinarja se vanjo vključila in nista povedala, kaj delata, kaj je njun name. Nekaj let sta bila v njej in izdala sta knjigo v znamenju lože, kjer sta vse opisala ( kje, kaj delata, kdo je v njej, kaj je kdo povedal, tudi stvari iz intimnega življenja…). Te osebe, ki so bile omenjene so vložile tožbo, ker so menili, da je prišlo do posega v njihovo zasebnost. Sodišče je sprva odločilo, a morata avtorja knjige na svoje stroške odpraviti iz knjigarn in odstraniti vsa imena iz knjige. Pritožila sta se na ustavno sodišče, da je pisanje njuna svoboda do izražanja in ustavno sodišče je odločilo, da če gre za javno osebo, ki je nek politik ima javnost pravico izvedeti, če v zasebnem življenju ne počne v skladu s pravili. Vendar pa brez privolitve oseb javnega življenja ni dovoljeno objavljati stvari iz njihovega intimnega življenja. Posebna pravila pa veljajo, kadar oseba opisuje svojo lastno življenje in pri tem razkriva zasebno življenje drugih. In ona dva sta opisovala svojo izkušnji in hkrati opisovala pogovore z drugimi ljudmi in takrat nista potrebovala privolitve za objavo ne glede na to ali gre za osebo iz javnega življenja ali navadno osebo.

(Zadeva Up-406/05). Primer knjige: Ko se tam gori olistajo breze avtorice Brede Smolnik njeno pravo ime je Breda arije Zorec. Avtorica je opisovala dogajanje na neki vasi in je eno žensko Rozina pravo ime je Frančiška, ki je bila živahna pri odnosih z moškimi in 3 ženske so v tej zgodbi prepoznale svojo mamo. Prišlo je do tožbe. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da mora avtorica vse knjige umakniti iz pilic, zaradi posega v zasebnost in plačati neko škodo in za vas kan, ko se bo še knjiga pojavljala mora plačati neko odškodnino. Avtorica je tožbo spoštovala, čez 3 leta se je pojavila še 1 knjiga in hčerke so tožile. Zadeva je prišla na ustavno sodišče, ki je odločilo v prid avtorici, upoštevalo je tudi sorazmernost, da je poseg v ustavno pravico dopusten le, če je sorazmerno s ciljem, ki ga išče ustavno sodišče. Ni se jim zdelo pretiran poseg v zasebnost.

(UP-1391/07). Odločitev je bila 10. 9. 2009 Srečko Prijatelj je poslanec SDS. Mladina je o njem napisala članek: Da je bankrotiranec, ki ima srečo da živi v državi s tako omejenim številom kadrov, da ..Čutil se je užaljenega in je menil da je bila kršena njegova pravica do dostojanstva. In je tožil Mladino, ta se je zagovarjala, da je to njihova svoboda izražanja in da lahko pišejo svoje mnenje o poslancu, še en argument je bil, da je sam podžgal objavo članka, ker se je norčeval iz gejev. Sodišče argumenta, da se je norčeval ni sprejelo. On je sicer posegel v pravice gejev, vendar nekdo tretji nima pravice s tem žaliti njega. Mladina se je pritožila .Ustavno sodišče je odločilo nesoglasno (6:3), da je šlo za kršenje pravice do dostojanstva v prid poslancu.En sodnik (Ribič) je dal odklonilno ločeno mnenje - če se sodnik ne strinja zapiše razloge zakaj se on z odločitvijo ne strinja. Ena sodnica se je mnenju pridružila (strinjala se je z Ribičevimi razlogi in se je podpisala pod odklonilno ločeno mnenje) . Tretji sodnik pa se ni pridružil, torej je proti glasoval iz drugih razlogov.6 sodnikov je podalo odločitev – izrek in napisalo obložitev, to morajo narediti. Napisali so torej mnenje zakaj tako mislijo, in vseh 6 je bilo istega mnenja, zakaj tako mislijo. Lahko pa imajo nekateri sodniki sicer enako rešitev kot večina a različne razloge za to. V takem primeru bi ti sodniki izdali pritrdilno ločeno mnenje (ang.: concurin opinion), torej se ne strinja z obrazložitvijo, strinja pa se z zaključkom.Trije ki so glasovali drugače so dali odklonilno ločeno mnenje (disentin opinion) (ni ga potrebno dati). Ne strinja se niti z obrazložitvijo, niti z zaključkom.

V nekaterih državah (Izrael) sploh nimajo glasovanja ampak mora vsak sodnik zapisati svoje mnenje in se potem odloči, ker so mnenja, da če je sodnik nekaj odločil mora tudi zapisati zakaj je tako določil.

Evropsko sodišče za človekove pravice določa pravila ustavnemu sodišču (vsem 74 državam). V primeru Srečka Prijatelja so Mladina in nekateri drugi prepričani da ta razsodba ni v skladu z pravili ESČP. In se nameravajo pritožiti na evropsko sodišče za človekove pravice. Zgodilo se je že, da je to sodišče razsodilo drugače.

15

Primer Hanover proti Nemčiji –Hanover verses Germany (59320/00) – št. primera, lahko je tudi (2004) ali pa oboje- kdaj je prišlo do primera in kdaj je bilo odločena.Iz leta 2000. Sodnica se je pritožila na evropsko sodišče za človekove pravice, pritožila se je proti državi (na tem sodišču lahko samo proti državi – Mladina proti državi). Primer: Princesa Karolina Monaška je najstarejša hči princa Reinnerja in je javna oseba. Bila je na javnem kraju, ko se je objemala z nekim moškim. Slike so bile objavljene in ona je trdila, da je šlo za poseg v njeno zasebnost. Ker je bila javna oseba na javnem mesto naj to ne bi bilo. Ona je podala dva razloga:, da ona ni izbirala, da bo javna oseba a si tega ni nikoli želela, drugi razlog je bil, da se ona ni objemala na plesišču ampak v prostoru, kjer je bila mnenja, da sta sama (na terasi za zidom), kar ni isto kot na plesišču. Sodišče je odločilo njej v prid, zaradi teh dveh razlogov bila je v polju pričakovane zasebnosti, območje, kjer si sam in drugih ne vidiš imaš pravico, da te nihče ne gleda.

ZDA:Ima svobodo izražanja v 1. amandmaju. Pravice do zasebnosti pa nimajo v ustavi nikjer omenjene, tudi pravice do dostojanstva ne. V času sprejetja niso o tem razmišljali.. Pravico do zasebnosti v ameriški ustavi so nekatera sodišča našla (Lawrence verses Teksas (2003)- Nekatere države so do 2003 imele zakone, ki so prepovedovali istospolne zakone, druge pa so prepovedovale analne odnose, ne glede na partnerja. (Lawrence verses Teksas (2003)V Teksasu Lowrenčevega soseda motil zvok (odnosi med istospolnima partnerjema), poklical je policijo, češ da prodaja orožje in policija je vdrla v hišo in našla v postelji dva moška. Bila sta obsojene a sata se pritožila, da gre za kršenje njunih pravic. Sodišče je odločilo, da je v ustavi res pravica do enakosti. Zakoni, ki prepovedujejo istospolne odnose torej niso v skladu s pravico do enakosti, prav tako niso v skladu s pravico do enakosti prepovedi analnih odnosov (ker bi bili istospolni partnerji prikrajšani za užitek) zato so zakona prepovedali. V tem primeru je sodišče je odločilo, da Američani imajo pravico do zasebnosti, povedali so tudi, kje so jo našli in da je tudi prepoved analnih odnosov kršitev načela enakosti.

Obscenost- je opolzkost- pornografija, ne spada v način izražanja. Če pa je neka zgodbica in zraven nekaj slikic pa je veljavno. Glede norčevanja: ko nekdo s svojo svobodo izražanja poseže v pravico dostojanstva. ZDA pravice do dostojanstva nima, tako je norčevanje dovoljeno, a je sodišče nekajkrat presodilo, da neka meja pa je.

Dudgeon versis UK (1981)Hustler veces Falwell (1988), ko je sodišče odločilo, da javna osebnost ne more tožiti zaradi dostojanstva. Opisuje primer, ki je prišel do vrhovnega sodišča. Hustler je borec za svobodo izražanja. Začel je izdajati revijo Hustler. Ljudje so ga preganjali in vedno je izzival sodišča. Nekoč je prišel sodišča in ga je verski fanatik ustrelil, od takrat je na vozičku. Cerkveni dostojanstveniki so kritizirali njegovo revijo, sploh verski voditelj, škof Falwell. Prihajalo je do vedno večjih sporov in na koncu je revija Hustler objavila intervju z njim, ki pa je bil izmišljen in žaljiv. Tako je škof tožil revijo in ko so ga na sodišču vprašali kako ve, kaj piše v reviji, je ogovoril, da so mu drugi škofje povedali. Na višjem sodišču je bilo razsojeno, da je prišlo do posega v zasebnost in žalitve in zmagal je Falwell. Vrhovno sodišče je razsodilo v prid Hustlerjo in od takrat naprej se lahko v ZDA lahko norčuje vsak iz kogarkoli se hoče.

NEMČIJA:Po nemško se reče ustava: ferfasun. Nemčija nima dokumenta, ki bi se mu reklo ferfasung. Nemški ustavi se reče gruntgezec-temeljni zakon.

Fran, ame in ang. so dali Nemcem grungrzrc, ker so bili mnenja, da si po vojni sami niso sposobni zapisati neke ustave.1. člen določa pravico do človekovega dostojanstva, pravi da je ta pravica nad vsemi ostalimi pravicami- suplimacila2. 2. člen je pravica do zasebnisti3. 5. člen pravica do izražanja.

Zaporedje členov nima neke vloge, pomembno pa je 1. mestoKadar pride v konflikt svoboda izražanja in pravica do dostojanstva ima prednost pravica do dostojanstva.

Primera:Neka nemška revija je objavila fotografije poslanca, ki si je barval lase. Šel je na sodišče in to je že prvi dan določilo da te nobena revija ne sme norčevati iz njegovih las.

Kancle Shreder je posvojil otroka iz Rusije in je prepovedal slikanje in objavljanje njegovih fotografij in če so jih slikali na ulici so otroka cenzurirali. V Slo. smo med Nem. In ZDA.

Pisanje sporočil na denar je pri nas lahko tudi kaznivo, v ZDA je to čisto normalno (imajo cel stran stamp your money.com). Zažiganje zastave je prepovedano, tudi v ZDA , če pa je to v ZDA narejeno s sporočilom pa je to svoboda izražanja. vendar pa se bi tudi pri nam lahko zgodilo, da bi ustavno sodišče razsodilo v prid tistega, ki je zastavo zažgal, saj je zakon o zažiganju ustave proti ustavi o svobodi izražanja.

Svoboda do veroizpovedi (41.člen) in ločitev verskih skupnosti od države (7.člen)

Svoboda do veroizpovedi – v ustavi je zapisano svoboda vesti: Ureja pravice posameznika, njegovo razmerje do posameznika.

Ljudje verjamejo v dve teoriji nastanka sveta: da je nastal v 6 dneh ali pa skozi milijone let.Ali šola, ki uči le eno teorijo posega v pravice posameznika, ki verjame v drugo teorijo?

16

V nekaterih državah so sklenili kompromis, da učijo obe teoriji, učenec pa si sam izbere v katero želi verjeti.

Amiši: Včasih so živeli v Nemčiji in Nizozemskem a so bili preganjani in so se preselili v ZDA kjer so jih preganjali tako so se selili proti zahodu in ustalili so se v Pitburgu, kjer so našli svoj mir. Sami si šivajo obleke, vozijo se s konji in kočijami, ne uporabljajo napredka znanosti, ne verjamejo v to, kar učijo v šoli. Otrok niso dali v šolo (ker jih tam učijo slabe stvari). V ZDA je šola obvezna, zato so bili preganjani. (pri nas če Romi ne dajo otroka v šolo ne gredo v zapor), starši so kaznovani, tudi z zaporom. Zagovarjali so se s svobodo religije, češ da bi šola škodila njihovi religiji. Država pa ima interes, da vsak za sebe poskrbi, ni strošek drugim. Ali bi se ta cilj dalo doseči z blažjim ukrepom? Da, da hodi v šolo toliko let, da se nauči osnovnih potreb (brati, pisati…)

Pravica do zasebnosti

V pravico do zasebnosti lahko posega lahko tudi država:- V ZDA so imeli povečan nadzor nad ljudmi in njihovo zasebnostjo po 11.9.2001, sploh tiste, ki so mislili, da bi lahko bili povezani s terorističnimi organizacijami.- V Italiji imajo zakon, da vsak, ki gre na internet mora biti identificiran z dokumentom. Razlog je boj proti terorizmu. Nobeden rutar ne sme biti odprt. Tako se za vsakogar ve, kaj je počel na internetu.

V Sloveniji je nekdo trdil, da je država posegala v njegovo pravico do zasebnosti, ker ni dovolila, da bi se njegov pepel po smrti razsipal, tam kjer je hotel. Za to so pokopališča, in drugje se ne sme zakopavati.Če se nekdo ne sme zakopati na vrtu je poseg v zasebnost, ni pa kršenje pravice do zasebnosti. Legitimen cilj, ki ga ima država je zdravje, ker se lahko širijo bolezni.

V državah, kje je bolj redko naseljeno (Skandinavke države…) Se lahko za hišo pokoplješ. Pri nas pa smo naseljeni prepogosto.

Pepel nikomur ne škodi, pepel živali ( pri nas ne upepeljujejo živali, ker potem se ne bi hoteli ljudje upepeliti).

V občini Žalec so imeli določeno, da morajo biti napisi na nagrobnih ploščah le slo. besede. Neka družina je imela na mesto družina napisano »obitel«. In občina jim je poslala odlok, da naj napis izbrišejo. Ustavno sodišče je določilo, da je v ospredju pravica do zasebnosti in napisi so lahko v drugem zapisu, kakršnikoli, razen žaljivi.

Politične pravice

1. Volilna pravicaJe pravica voliti (aktivna pravica) in biti voljen (pasivna pravica). Pri volilni pravici moramo vedeti kdo jo ima: - volilna pravica je splošna (imajo jo vsi) - enaka (vsak glas je enakovreden) - njeno izvrševanje je tajnoTajno izvrševanje:Na naših volitvah je tajno. Volilni odbor, sorodniki… nimajo pravice izvedeti za koga glasovati. V kabino ne smejo iti 3 osebe, zato imamo volilni odbor, ker se s tem preprečuje famely voteing ( npr. Kosovo oče glasuje za vso družino), tega naj ne bi bilo. Vendar v praksi se to dogaja. Glasovanje ni bilo vedno tajno, v nekaterih državah je veljalo, da kdor je pošten nima kaj skrivati, po volitvah je zmagana stran obračunala s tistimi, ki so glasovali proti.

Pri nas volimo na papirnatih listkih, na Nizozemski že 30 let glasujejo elektronsko. V ZDA od leta 1930 glasujejo na velikem stroju, danes volijo v številnih državah elektronsko (to ni preko interneta). Pojavlja se vprašanje tajnosti elektronskega glasovanja, zaradi tega, ker se vidi zapovrstje glasovanja. Edina država, ki ima internetno glasovanje je Estonija,

Estonija je ena najbolj elektronsko razvitih držav. Pojavlja se vprašanje tajnosti glasovanja preko interneta (nekdo lahko vdre v računalnik in priredi rezultate). Verjetno je prišlo tudi do nezaupanja, ko dobijo rezultat, nimamo kam pogledati, ali so glasovi res pravilno prešteti (mi lahko na novo preštejemo glasove). Ali lahko kdo gleda kako glasuješ? Pojavlja se strah, da bi se videlo, kako je kdo glasoval. Še ena težave je, da ne moreš zagotoviti tega, kar dela volilni odbor (preprečevanje družinskega glasovanja, v službi lahko šef prisili, kako naj kdo glasuje.), pri nas to lahko preprečuje, ker volilni odbor skrbi, da gre vsak sam na volišče, preko interneta pa tega ne morejo preveriti. Preko interneta lahko glasuješ več krat, vedno se upošteva zadnji glas. V nedeljo lahko tudi na volišču glasuješ s papirnato glasovnico in upošteva se papirnata.

Ko te policist ustavi pošlješ sms, da plačaš kazen. Vse je elektronsko.

Splošna volilna pravica:Glasovali naj bi vsi. V Avstriji lahko glasujejo tudi mladoletni ( s 16. leti, polnoletnost pa imajo pri 18. let). Splošna volilna pravica je omejena: - Omejitev glede na starost ( 18 let pri nam)

17

- Omejitev glede na spol (v preteklosti so jo imeli samo moški, ker niso bile izobražene, pismene, bile so doma, niso poznale poslancev). Pri nas se je morala prva ženska, ki je bila na pravni fakulteti oblačiti kot moški. Švica je dodelila ženskam volilno pravico šele 1971. Prve ki so dodelile so bile Nova Zelandija, ZDA, Skandinavske države.

- Omejitve glede na premoženje, plačevanje davkov, da bi pravico omejili samo na tiste, ki so plačevali davkov (logika je da tisti, ki ne vlagajo naj ne odločajo). V preteklosti je bilo malo tistih, ki so plačevali davke in so lahko samo tisti, ki so jih plačevali glasovali. Danes lahko glasujejo vsi.

- Omejena glede na plačilo volilnega davka (v nekaterih državah so ga uvedli npr. 1 evro. Kdor ga ne prinese ne more glasovat. Pri nas tega ni, ker del prebivalstva ne bi volil)

- Omejitve glede na pismenost (v Slo. lahko volijo tudi nepismeni – lahko si s seboj pripeljejo drugo osebo, ki jim pove, kaj piše, lahko pa glasujejo tudi na posebne stroje s slušalkami, kjer lahko poslušajo kandidate in potem ko slišijo kandidata stisnejo na določen gumb. V Slo. imamo zraven tudi simbole strank in ga lahko prepoznaš. V Afriki imajo fotografije strank in potem obkrožijo.).Način glasovanje za pismene ali nepismene je odvisno od stranke, ki je na oblasti. Je stranka, ki ima manj podpore med pismenimi ali pa več podpore med pismenimi in potem glasovnico oblikujejo sebi v prid (brez ali z slikami….)

Kaj pa če namen volivca ni razbran?Pri nas če je priimek pravi in ime ni pravo se še vedno šteje veljaven glas, razen, če je ime od drugega kandidata. Gleda se ali je možno razbrati namen volivca.

- Omejitve glede na poznavanje funkcije, tistega kandidata, ki ga volijo. (Problem je b južnih državah ZDA, kjer do belci, ki so bili rasisti, spraševali o teh funkcijah črnce, postavljali so tako težka vprašanja, da niti tisti, ki so bili šolani niso znali odgovoriti. Določili so, da jim morajo postavljati lažja vprašanja, a kljub temu ni nihče pravilno odgovoril, saj so bila vprašanja dvoumna. Na koncu je bil način spraševanja odpravljen.

- Omejitve glede na telesno prizadetost : Slepota Braillova - naprava, kjer lahko s slušalkami posluša in pritisne na gumb, ga se natiska. V Sloveniji imamo 20 takšnih naprav. 3 dni prej se mora volivec najaviti. Težava je, kako se prijaviti 3 dni prej pri okrajni volilni komisiji.

V Kopru je nek volivec hotel poklicati volilno komisijo ampak ni nikjer našel številke. Klical je okrajno enoto, kjer pa v četrtek ni bilo uradnih ur. Tako je moral na internet, da bi stiskal obrazec in ga poslal po faksu, a na internetu ni bilo obrazca, ker ga odgovorni ni dal na spletno stran. Tako je tožil, da naj bi šlo za diskriminacijo.

Za invalide je pol volišč prilagojeno, pol pa ne. Ali naj volivec poišče na internetu obrazec, ki ga ne? Ali naj počaka zunaj, da ga bo kdo videl?

Izvrševanje splošne volilne pravice je težko. Vse druge države imajo volišča v pritličju. Volilno pravico pa imajo vsi!!

Na Japonskem so 3 ljudje, ki lahko premikajo le oči tožili Japonsko, ker niso mogli izvrševati volilne pravice. Na sodišču so zmagali in država jim mora to pravico omogočiti.

- Omejitve glede na umsko prizadetost: Po ustavi imajo vsi volilno pravico. Po zakonu lahko voli vsakdo, ki je polnoleten, državljan in ki je poslovno sposoben, saj pri 18 letih nismo vsi pravno sposobni. Krog volivcev se tako zoži. Zakon pa ne more biti v nasprotju z ustavo.

Nek državljan je bil prepričan, da bi on moral imeti volilno pravico. Pritožil se je na ustavno sodišče, ki je določilo, da je zakon v nasprotju z ustavo. Volilno pravico tako dobijo tiste osebe, ki menijo, da razumejo smisel volitev. Sodišče za vsakega posebej odloča ali je sposoben ali ne.

- Omejitve glede na status zapornika, obsojenca, bivšega obsojenca: V nekaterih državah jim ne dajo pravic: v nekaterih državah jo volilno pravico izgubijo do konca življenja (na Floridi vsak 3. temnopolti moški nima volilne pravice) ali pa jo nazaj dobiš, ko prideš iz zapora.Velika Britanija:Brez volilne pravice so vsi zaporniki.Evropsko sodišče je določi o, da je to v nasprotju s konvencijo.

Italija:Ljudje izgubijo volilno pravico zaradi določenih dejanj (npr:utaja davkov, gospodarska goljufija, volilna goljufija). Menijo, da kdor krši pravice nima pravice, da jih postavlja drugim.Evropsko sodišče je določilo, da to ni v nasprotju s konvencijos

Volilna pravica spada med pravice pozitivnega statusa, kar pomeni, da mora država organizirati njeno izvrševanje, ne pa da se morajo zanjo ljudje truditi ali plačevati.

Načelo enake volilne pravic (one man one vote):

18

Vsak volivec v Sloveniji ima po 1 glas in vsak glas je enakovreden. Izjema so le pripadniki Italijanske in Madžarske manjšine, ki imajo po 2 glasova, saj glasujejo za predstavnika svoje manjšine, ki jih bo predstavljal in pa tudi za našega.

Težava: Ali je to v skladu z ustavo? Sicer je kršitev načela enake volilne pravice a je še vedno v skladu z ustavo, ker gre za pozitivno diskriminacijo (manjšina ima več pravic-aformativa action).

V Angliji ozemlje razdelijo na več volilnih enotin tam, kjer si imel nepremičnino, tam si lahko glasoval. Kaj pa če si imel več nepremičnin?

Volilne enote:Vsi, ki so v neki volilni enoti, naj bi bili vsaj fizično povezani. Volilne enote pa oblikovane tako, da so fizično celovite.Volilna geometrija (gerrymander) – manipuliranje z mejami volilnih enot.

Rešitev: Da se zahteva striktna matematična enakost.ZDA na zvezni ravni ni odstopanja. Na lokalni ravni pa imajo dovoljeno 10% odstopanje.

Francoska Polinezija: Oddaljena je od osrednje Francije. Razlika med Francosko Polinezijo in 1 volilno enoto pa je bila 20 %.. V primeru naravnih meja se dovoli večje odstopanje.V Slo. je bilo na nekih volitvah 70% odstopanje na lokalnih volitvah, kar je kršitev. Pri nas je dovoljeno 2% odstopanje. Možno pa je tudi manipulirati z rezultatum:Npr: Manjšina v večini:1.način: 2. način:

4:0 3:1

3. način: 4. način:

2:2 3:1Zakaj ni le 1 volilna enota?Zaradi različnih interesov volivcev? Ker ima vsaka vas svoje interese in da ne bi vse 6 predstavnikov prišlo iz istega dela. Tako se doseže, da so nekateri predstavniki izvoljeni iz enega in drugi iz drugega dela države.Večja verjetnost je, da ljudje iz malega kraja volijo nekoga iz večjega mesta kot obratno.Veliko poslancev je iz podeželja, Predlagajo, da se 88 volilnih okrajev ukine, uvede pa se 8 volilnih enot.

Volilni sistemi:

- Volilni sistem je formula, po kateri se glasovi prenašajo v sedeže. - Volilni sistem je celoten volilni postopek ( skupek vseh pravil, od začetka volitev do razglasitve rezultatov).

Ločimo pa več volilnih sistemov. 2 družini volilnih sistemov sta Proporcionalni in večinski volilni sistem.

Pri volitvah poznamo več faz:1. faza: Razpis volitev.2. faza: Je faza kandidiranja.3. faza: Je faza preverjanja in potrjevanja kandidatur.4. faza: Volilna kampanja (pozitivno o sebi, negativno o drugih)5. faza: Faza volilnega molka (ima ga Slo., tudi nekatere agresivne države na Balkanu, z njimi se preprečujejo konflikti

med volivci in kandidati. V nekaterih državah ga imajo 2 dni.)6. faza: Čas glasovanja.7. faza: Preštevanje glasov ugotavljanje izida in preračunavanje odstotkov v sedeže.8. faza: Faza pritožb (če npr. kdo ni glasoval, če je kdo goljufal, zaradi napake pri preštevanju).9. faza: Razglasitev rezultatov.

Večinski volilni sistem : Je najstarejši in najenostavnejši. Pri njem območje razdelimo v volilne enote in iz vsakega izvolijo določeno število predstavnikov. Razvil se je v Angliji in se je razširil. Danes ga uporabljajo v Veliki Britaniji, ZDA, Franciji in v približno 1/3 ostalega sveta.

19

Državo razdelijo na 100 delov in iz vsakega izvolijo 1 predstavnika. Če je iz vsake enote izvoljen en predstavnik je tak sistem je večinski sistem z eno članskimi ali eno mandatnimi volilnimi enotami ali uni nominalnimi volilnimi enotami. Če pa je v posamezni volilni enoti izvoljeno več predstavnikov je to večinski volilni sistem z veččlanskimi ali več mandatnimi ali pluri nominalnimi volilnimi enotami.

Dva večinska volilna sistema: - Enokrožni (ZDA in VB) – izvoljen je tisti, ki je dobil največ glasov.

- Dvokrožni (Francija) – prva dva, lahko tudi prvi trije gredo v drugi krog.

X – dobi 36% glasov V enokrožnem sistemu je izvoljen X.Z – dobi 34% glasov V dvokrožnem sistemu gresta v 2. krog X in Z.Y- dobi 30% glasov

Ločimo tudi: - Večinski sistem z relativno večino (podoben enokrožnemu) – v tem primeru je kandidat z največ glasov izvoljen tudi če ni dobil 50% glasov.

- Večinski sistem z absolutno večino (podoben dvokrožnemu) – v tem primeru kandidat mora doseči 50 % glasov.

Za županske volitve v Sloveniji velja 2 krožen in večinski sistem z absolutno večino. Če pa 2 predstavnika dobita enako število glasov potem med njima žerebamo.

Slabost večinskega sistema:V tem primeru SDS dobi največ glasov, vendar z majhno večino. Ali je to pošteno?Nekatere države zato nimajo večinskega sistema.V nekaterih državah pa isti, ki dobi več glasov pač zmaga.

V kontinentalni Evropi pa se sredi 19. stol. pojavi ideja, da stranka dobi toliko % sedežev, kot je imela % glasov. Tako se je razvil proporcionalni sistem (sistem sorazmernega predstavništva). Njegov namen je , da se glasovi sorazmerno prevajajo v sedeže.

Ali se da matematično izračunati sedeže? Ne čisto.Proporcionalnih volilnih sistemov je več (izoblikovali so se zaradi različnih zaokroževanj):: - Hare- d'Hondt Te tri imamo v Sloveniji- Droop- Imperial- Saint Lague

V Ameriki so te sisteme razvili še prej kot v Evropi in sicer so si podobni:Jefferson – d'HontHamilton – HareWebster – Saint LagueDeal – Hill

Razlike med večinskim in proporcionalnim volilnim sistemom:

Večinski : Je starejši in enostavnejši. Država se razdeli v volilne enote in iz njih izvolimo določeno število predstavnikov. Pojavi se v Angliji. Običajno sta samo 2 stranki, ker se manjše stranke ponavadi združijo in tako pridobijo več glasov, tako je le malo možnosti, da bo izvoljena neka manjša stranka - (v ZDA- 2 stranki, Ang-3 stranke 2 večji in 1 manjša ). Tukaj ena stranka običajno osvoji absolutno večino. Vlada je zato bolj trdna. Pri tem sistemu glasujemo za posameznike.

Tukaj imamo dva pola eden na levi, drugi na desni. Zato se pojavlja očitek k večinskemu sistemu, ker bo družba polarizirana ali na leve ali na desne. Govorijo pa, da je večina ljudi na sredini a vedno se bodo odločili za eno stran. (Komunistična država – Tito, vsi so govorili, da je dober in nihče ni smer verjeti, da to ni res in vsi so verjeli, da je dober).

20

11111111

A (SLS) -47%B (SDS) -53%

C (SLS) -48%D (SDS) -52%

F (SLS) -47%G (SDS) -53%

V tej enoti izvolijo 1 predstavnika

Imamo samo eno stranko, ki je vse eno, na kateri strani je, potem pa se pojavi še ena stranka, ki začne privabljati več ljudi in prva stranka se začne pomikati proti sredini in se pomakne pred drugo, vse dokler ne prideta do sredine, pomembno je držati sredino.Se začneta pomikati!

Kaj pa če imamo več strank? Večina jih sili proti sredini, ker tam dobi največ glasov, nekaj pa jih gre levo in desno. Zato tiste stranke, ki so levo in desno nikoli ne bodo imele največ glasov.

Glasovnica: Vsebuje ime kandidatov in strankarsko opredelitev kandidata.

Proporcionalni: Je mlajši in zahtevnejši. Zahteva uporabo nekaterih formul, na primer za računanje Harejev in Drofov sistem. Razvil se je v kontinentalni Evropi. Njegov namen je, da se glasovi sorazmerno prevajajo v sedeže. Ponavadi tekmuje več strank. Nobena stranka ne dobi absolutne večine, zato je vlada sestavljena iz predstavnikov večih strank, zato je vlada manj trdna (pri nas je izstopila Ljudska stranka – leta 2000- 2 poslanca izstopita in na oblast pride Bajukova vlada.).

V proporcionalnem sistemu ponavadi sestavijo koalicijo, da lahko sestavijo vlado.Tukaj glasujemo za stranke.

Glasovnica: Imamo zapisane stranke in stranka sama določi, kdo bo sedel v parlamentu. Ponavadi stranka pred volitvami odjavi listo z ljudmi in stranka, ki npr. osvoji 9 sedežev in prvih 9 ljudi iz te liste gre v parlament. Tak sistem je sistem zaprte liste, kar pomeni, da je lista objavljena ampak se ne da spreminjati.Slabost je, da volitve niso personalizirane, torej ti voliš stranko, ne moreš pa posameznika.Tako so se razvili proporcionalni sistemi, kjer lahko tudi izbiraš med posamezniki.

Strogo proporcionalni sistem (Sistem zaprte liste):

SD SNS123

Proporcionalni sistem odprte liste:

Obkrožiš stranko in kandidata, ki mu daš preferenčni glas.Preferenčni glas (evropski parlament in pri volitvah v občinske svete): Obkrožiš kandidata, ki ga želiš in ne stranke.

Poznamo opcijski ( ni potrebno obkrožiti kandidata) in obvezni preferenčni glas (moraš obkrožiti kandidata).

V Sloveniji: Leta 1994, ko so sprejemali zakon o volitvah, so sprejeli odločbo, kjer so zapisali, da če želi nekdo, ki je na listi nekje

od zadaj (npr: 30.) ni dovolj, da dobi več preferenčnih glasov, kot pa prvi ampak mora dobit več glasov kot vsi skupaj, da je izvoljen. Večina obkroži samo stranko, le redki preferenčne glasove. Zato mora nekdo, ki je na dnu seznama, imeti več preferenčnih glasov kot je ostalih preferenčnih glasov in glasov strank skupaj.

Na glasovnici ni bilo imen teh 45 (?) kandidatov, ampak je bilo samo okence, na seznam pa si moral pogledati, kateri je njegov kandidat po vrsti, si zapomniti in vpisati v okence.

Ljudje so se pritoževali, da to ni fer in so znižali prag upoštevanja preferenčnih glasov iz 50% na 10% od vseh glasov za listo ( od volitev 2002 do danes). Dodali so še en pogoj, da se preferenčni glasovi ne upoštevajo pri listah, kjer ni vsak 4. volivec stranke oddal glas. Če ga ne odda se ne upošteva.

Predlagano je, da bi spremenili volitve v državni zbor v proporcionalni sistem z preferenčnimi glasovi. Sistem, ki je predlagan v Slo za državno zborske volitve:

1. Da lahko izbirajo ali bodo dali preferenčni glas2. Ali naj bo obvezen

21

SLSZaresSNSSD

SLS + kandidatZares + KANDIDATSNS SD

Kdor ne da preferenčnega glasu se glasovnica ne upošteva. Če je nekdo obkrožil le DESUS se to prišteje k prvemu kandidatu. Ne po pa več pragov (10%).

Volitve v Evropski parlament:Imena so objavljena na glasovnici, pri vsaki stranki je 7 kandidatov. Volivci lahko glasujejo samo za stranko, lahko pa

oddajo tudi preferenčni glas.Če je na listi 7 kandidatov mora dobiti tisti, ki je na dnu 1/14 glasov od tega kot jih je dobila stranka, da lahko zaseda v

parlamentu. Prve take volitve so bile leta 2004. Pri SD so gledali na izkušnje po lokalnih volitvah (ni bil izvoljen nihče). Niso pa pazili, da je prag nižji. Na prva dva mesta so dali dva, ki so ju želeli poslati v Evropski parlament na 7 mestu je bil Pahor, ki je dobil toliko preferenčnih glasov, da je bil izvoljen.

Problemi proporcionalnega sistema:Kaj pa volivec obkroži eno stranko, kandidata pa pri drugi stranki?Ta glasovnica se upošteva kot veljavno, upošteva pa se glas za stranko.

Ali se upoštevajo le preferenčni glasovi ali naj imajo nek red?

Druga težava proporcionalnih sistemov so nestabilne vlade.Če bi vsaka stranka, ki bi dosegla en odstotek glasov bi imeli v parlamentu veliko strank. Naš zdajšen prag so 4%. V večini držav, ki imajo proporcionalni sistem imajo volilni prag. Državi, ki ga nimata sta Nizozemska in Izrael.

Kaj se zgodi, če država preide iz enega v drugi sistem?Duvergerjev zakon (Maurice Duverger – Fran. profesor prava):Če država preide iz proporcionalnega sistema v večinski sistem se število strank zmanjša, ker zaradi glasov pride do združevanja strank.Če pa država preide iz večinskega v proporcionalni sistem se število strank poveča.

Najprej je bil parlament in volitve, da so ljudje izbirali svojega predstavnika. Tisti, ki so predlagali zakone so ugotovili, da za to potrebujejo podporo in tako so nastale skupine poslancev, ki so se med sabo podpirali in so imeli neko podobno usmeritev. Skozi desetletje se je razvilo, da so ljudje govorili: Jaz sem za delavce, vendar to še niso bile stranke oz. organizacije. V Ameriki in Angliji še danes ni strank ali organizacij. V Ameriki se le zavzemaš, za kar se zavzemajo somišljeniki.Sistem kot ga imamo mi se je razvil le v Evropi. Odločilo so se, da tisti, ki prijavi 30 ljudi in ustanovi s tem stranko lahko kandidira.

Volitve v Sloveniji: - lokalne volitve: - župan: Večinski, dvokrožen volilni sistem. Volitve so na 4 leta.

- občinski svet: Pri občinah, ki imajo 12 ali več občinskih svetnikov se voli po proporcionalnem večinskem sistemu s preferenčnem sistemu. V občinah, ki imajo manj kot 12 svetnikov volijo pa po večinskem sistemu. Vsaka občina sama izbira število svetnikov od 7-45. Ampak v začetku, ko so se občine ustanavljale, je država določila občini prvo število svetnikov.Tiste z manj kot 30.000 prebivalcev so imele 7- 12 svetnikov. Tiste z več kot 30.000 svetnikov so imele več kot 12 svetnikov in Maribor in Ljubljana sta imele 45 svetnikov. Občine tega po večini niso spreminjale.

-državna raven: - predsednik: Večinski dvokrožni volilni sistem (Latvija ima negativne glasove, ko namesto da glasuješ za glasuješ proti nekomu.)

- v evropski parlament: Proporcionalni z neobveznim preferenčnim glasom. - volitve v državni zbor: Proporcionalni z volilnim pragom 4%

Ali imamo pri volitvah v državni zbor preferenčne glasove?2 sta izvoljena po Borda sistemu (manjšina). Mi nimamo preferenčnega glasu.

- državni svetniki: Glasujejo se posredno, volivci volimo občinski svet, ti elektorje in ti potem predstavnike za državni svet.

Država je razdeljena na 8 volilnih enot: 1. Gorenjska 2. Primorska 3. Ljubljana z okolico do Hrvaške meje 4. Ljubljana z okolico navzgor 5. Celje in Koroška 6. Dolenjska 7. Maribor do Avstrije

8. Ptuj in Murska Sobota in naokoli.

V vsaki od teh enot je izvoljenih po 11 poslancev. V vsaki je približno enako število prebivalcev. Vsaka stranka v enoti predstavi po 11 kandidatov. Ljudje, ki glasujejo, glasujejo za eno izmed strank in potem se proporcionalno gledano preveri št. sedežev. Vprašanje je, kateri bo izvoljen. Predloga sta bila: Zaprta lista. ali preferenčni glas.

Sistem, ki ga imamo je tak, da je vsaka izmed teh volilnih enot razdeljena na 11 manjših delov, ki se imenujejo okraji. V vsakem okraju kandidira drug kandidat stranke in ko so volitve se pogleda kakšen odstotek glasov je posamezni kandidat dobil v svojem okraju. Izvoljen bo tisti, ki je dobil največ glasov med kandidati.

22

Razvoj volilnega sistema v

državni zbor v Sloveniji

Leta 1996 smo imeli proporcionalni volilni sistem in je takratna opozicija (SDS) prišla na idejo, da bi uvedli večinski volilni sistem (2 stranki). To so predlagali ljudstvu na referendumu. Veliko ljudi je to idejo podpiralo. Kazalo je, da bo večinski sistem uspel in nasprotniki so uvedli nasprotno taktiko in začeli debato o tem, ali naj se uvede čisti proporcionalni sistem?Bila pa je še tretja skupina, ki pa je spraševala, ali naj se uvede mešani volilni sistem? Tako so bili trije referendumi na isti dan. Zgodilo se je (ker so bili trije referendumi na en dan, zakon o referendumu pa tega ni predvideval), da niso vedeli ali naj naredijo 3 glasovnice ali 1 glasovnico z vsemi tremi vprašanji. Tri glasovnice ne bi bilo pametno narediti, saj bi nekdo lahko obkrožil, da je za vse tri. Na koncu so se odločili, da bodo glasovnico oblikovali tako, da bo vseboval vsa tri vprašanja: Ali si za večinski volilni sistem? ZA PROTI

Ali si za proporcionalni volilni sistem? ZA PROTI Ali si za mešani volilni sistem? ZA PROTI

ZA si lahko bil največ pri enem sistemu, lahko pa si pri vseh treh sistemih proti. Tisti, ki je bil za več kot enega ZA, njegova glasovnica ni bila veljavna. Uspel naj bi tisti, kjer bo večina ljudi glasovala ZA: Pri prvi je bilo nekaj čez 40% ZA od vseh, ki so glasovali in nekje 28% PROTI. Ampak še vedno ni bilo več kot 50% ljudi ZA. Pri drugih dveh pa je bilo več kot 50% proti. Ob razglasitvi so eno trdili, da ni uspel nobeden, ker nikjer ni bila večina za. Drugi pa so trdili, da je zmagal večinski. Prepirali so se 2 leti ustavno sodišče je določilo, da je zmagal VEČINSKI SISTEM (ker če bi imel sam referendum bi bil verjetno sprejet. In državni zbor je moral v roku 1 leta uvesti večinski sistem. Ta zakon ni bil nikoli sprejet.

Minili sta dve leti in državni zbor ni uresničil obveznosti. Približevale so se volitve leta 2000. Starega sistema niso mogli uporabiti, ker je bil proti ustavi, novega ni bilo. Edini način, da presežeš odločitev ustavnega sodišča je bila, da spremeniš ustavo, vanjo so zapisali, da bo v Sloveniji proporcionalni večinski sistem. Da so lahko spremenili ustavo so potrebovali 60 poslance za, a niso jih našli ampak so morali nekoliko popustiti in zapisati, da ne bo čisti proporcionalna ampak bodo ljudje imeli odločilen vpliv na izbiro posameznikov. Od leta 2000 dalje se vsaka vlada trudi uvesti nov sistem, ker ta naj ne bi bil v skladu z ustavo.

2 krat se je na ustavnem sodišču pojavilo vprašanje, ali je takšen način v skladu z ustavo?Sodišče je odločilo, da je v skladu, da ne bi prišlo do kakšne krize.

Volilni paradoks: Glas kandidatu lahko tudi škodi, kar je v neskladju z ustavo (npr. Državni svet). Zato bodo dali to na ustavno sodišče.V Sloveniji v lokalnih volitvah se preferenčni glas upoštevajo če: - je 25% vseh volivcev oddalo preferenčni glas

- 10% od vseh volivcev liste oddati preferenčni glas za enega kandidata

Primer ko je kandidat, ki je dal glas sam sebi glasoval za nekoga drugega.

Neposredna demokracija in referendum

Gre za neposredno odločanje volivcev o določeni stvari. Najpogostejša oblika neposredne demokracije je referendum in ljudska iniciativa (je postopek, pri katerem skupina ljudi da predlog za sprejem nekega predpisa. Ena oblika ljudske iniciative je, da se zbere zadostno št. podpisov in nato se razpiše referendum. Druga oblika pa je da ljudje zberejo dovolj podpisov in predlagajo spremembo predstavniškemu telesu).

Sem spada tudi odpoklic, da ljudstvo s podpisi odpokliče funkcionarja med mandatom (Švica, Avstrija, Kalifornija). Sem spada tudi zbor občanov, to pomeni, da ljudstvo ne glasuje kot na referendumu ampak se vsi zberejo na javnem

kraju in glasujejo javno. Običajno se izvaja v manjših krajih.Takšna oblika je CAUCUS, Zberejo se v nekem kraju razvrščajo se v sobe ali v kote v sobi glede na svoje glasove in tam kjer je več ljudi tam je več glasov.

Občinskega svetnika so odpoklicali, ker je lagal ljudem, da je črnec. Po volitvah so ugotovili, da je napol črn a ima modre oči.

Ljudstvo se odloča na glasovanju o določenem vprašanju.

Ločimo več vrst referenduma:- Glede na vprašanje, kjer se glasuje ZA ali PROTI, DA ali NE.-Za območje, kjer se uporablja: Državni in lokalni.- Glede na predmet (akt) na katerega se odloča: Zakonodajni ali ustavnorevizijski.

Pri nas imamo oba do ustavnorevizijskega pride, če en del poslancev želi potrditveni referendum. Zbrati pa morajo 30 podpisov poslancev, ki so za referendum.

- Obligatorni ali obvezujoči in posvetovalni referendum.Obvezujoči se obvezuje in je potrebno sprejeti zakon ali drug predpis, da bo uresničil vprašanje referenduma.

23

Volivec, ki živi v tem okraji želi na primer glasovati za DESUS a mu ni všeč kandidat. Ne moreš glasovati za kandidata stranke, ki jo želiš obkrožiti v drugem okraju,ker ti kandidat te stranke v tvojem okraju ni všeč.

Posvetovalni je malo večja anketa, na kateri ljudstvo pove svoje mnenje, lahko

V Švici ali Kaliforniji predlagatelj referenduma pripravi cel zakon in na referendumu, ko glasujejo imajo ljudje besedilo zakona že pred seboj.

- Predhodni in naknadni referendum.Predhodni referendum je tisti, ko ljudstvo najprej glasuje na referendumi in šele na to so sestavili zakon. (Referendum o odprtju trgovin ob nedeljah.)Naknadni referendum je, če državni zbor že sprejme zakon in se nato naknadno sprejme dovolj podpisov, da bi ljudstvo preprečilo sprejetje zakona. (Referendum o umetni oploditvi samskih žensk.)

Ustavno sodišče je močno poseglo v področje referenduma v zadnjih nekaj letih. Leta 2003 je bilo v Slo. 5 referendumov. Potem pa je ustavno sodišče začelo presojati o vsakem referendumi kajti povsod, kjer je nekdo zbral podpise, se je našel nekdo, ki je dal na ustavno sodišče oceno ustavnosti, češ da bo kršena ustava.

Slovenija je v primeru izbrisanih en del, ki so prebivale v Slo. zbrisalo iz registra prebivalcev. Ustavno sodišče je določilo, da ti ljudje imajo pravico do državljanstva. Predlagan je bil referendum in ustavno sodišče je določilo, da do referenduma ne more priti. Potem je prišlo obdobje, kjer se vsaka vsebina referenduma pošlje na ustavno sodišče, kjer preverijo,ali lahko z izidom pride do kršenja ustave.

V zadnjem letu so bili trije predlogi za referendum in v vseh treh je ustavno sodišče določilo, da lahko nastopijo protiustavne posledice (referendum o sodniških plačah).

(Referendum o džamiji v Lj. Mestni svet je sprejel odlok o prostorski ureditvi Parmove ulice v Lj, kjer so določili, da je tam lahko zgrajena stavba, ki je visoka toliko in toliko metrov. Skupina Občanov je zbrala dovolj podpisov za referendum, ali bo ta odlog začel veljati ali ne. Ustavno sodišče je določilo, da bo prišlo do protiustavnosti če ta odlok začel veljati. Vprašanje: Če ima ljudstvo pravico glasovati, zakaj svetniki ne glasujejo tako, kot želijo oni? Zakaj mora biti ravno na Parmovi ulici.?.

Včasih smo imeli in naknadne referendume pa je ustavno sodišče v celoti razveljavilo zakon o referendumu, ker je bil preohlapen. In v novem uredil le naknadni referendum.

Postopek referenduma:Najprej referendum razpiše državni zbor (ni dovolj, da se samo zberejo podpisi). Državni zbor ga lahko predpiše na

svojo pobudi ali na zahtevo najmanj 1/3 poslancev Referendum in tretjič na zahtevo 40.000 volivcev. Na upravni enoti pred državnim organom.

Prikriti referendum (ni pravi referendum, ker ljudstvo voli poslance za spremembo ustave.

Romunija: Odkrili so sistem vplivanja na volivce, da se razpiše referendum na tisti dan, kot so volitve in ljudstvo poveže ta dva vprašanja. Npr. Da bi Slo. imeli volitve parlamenta in bi leve stranke (ki so proti temu) sprožile vprašanje, ali ste za verouk v šoli? S tem, ko se o tem govori, bi to koristilo levim strankam, saj bi ljudje govorili, da pa so desni za verouk v šoli in bi glasovali za leve.)

Državni zbor

V Sloveniji imamo nepopolni dvodomni parlament (Državni zbor, Državni svet). Nepravo dvodomno, ker Državni svet nima zakonodajne funkcije ampak ima predstavno funkcijo. Predstavlja različne interesne skupine. Vsebuje 22 predstavnikov lokalnih interesov in še 18 drugih predstavnikov.

Državni zbor:Do leta 92 smo imeli skupščino, ki je bila trodomna : Zbor občin, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor

Državni zbor je bil predviden z novo ustavo in jeseni 1992 so bile prve volitve v državni zbor.

Pristojnosti državnega zbora:- Sprejema zakone- Spreminja ustavo- Sprejema proračun (predpis, ki določa, kako se bo porabljal denar, ki se zbere – npr. z davki)- Sprejema svoj poslovnik (predpis, ki ureja delovanje DZ. Rečejo mu malo ustava)- Ratificira mednarodne pogodbe- Razpisuje referendume- Imenuje in razrešuje predsednika vlade- Imenuje in razrešuje ministre - Voli ustavne sodnike - Imenuje vse sodnike v Sloveniji- Guvernerja centralne banke, varuha človekovih pravic….

24

Funkcija Državnega zbora:

- Državni zbor z določanjem posameznih funkcij določa svojo volilno funkcijo, ostalo pa določa s svojo zakonodajno funkcijo. - Tretja funkcija državnega zbora je nadzorna funkcija (odreja parlamentarno preiskavo, obtožba predsednika odloča o zaupnici in nezaupnici vlade, obtožbi ministrov).- Parlament (DZ) lahko sproži preiskavo o nekem vprašanju, ki se jim zdi tako pomembno, da jih preiščejo (preiskava o HIT- u) - Obtožba predsednika republike INPICHMENT (Do tega je prišlo tri krat, nobeden ni bil odstavljen, je pa eden sam odstopil – Nixon.

Pri Nixonu je prišlo do tega zaradi afere, ker so vdrli v prostore demokratov, jim prisluškovali. Zadnji inpichment je bil pri Billu Clintonu – Monika Lewinsky. Glavni tožilec proti Clintonu je sodeloval v zvezi s svobodo izražanja študentov in dijakov: Ali imajo učenci v šoli enake pravice kot vsi ustali ljudje?

V Slo. tega še nismo imeli, imeli pa smo ga skoraj pri Drnovšku, ker ni več opravljal svojih funkcij kot druga leta in začel se je ukvarjati z drugimi stvarmi. Težava je bila v tem, da predsednik mora razglasiti zakon v 8 dneh in pri nekem zakonu Drnovšek zakona ni promulgiral in ko je minilo 7 dni so še vsi govorili, da bo sprožen postopek obtožbe. Opostopku odloča ustavno sodišče. Kučan je prvi , ki enega ni, pa ga potem je, Drnovšek ga je tudi zadnji čas potem predpisal.

- Državni zbor tudi odloča o razglasitvi vojnega stanja in o uporabi obrambnih sil.

Med ostalimi funkcijami državnega zbora: -Potrjuje mandate poslancev državnega zbora (po volitvak poslanci sami sebi potrdijo mandat – dobijo se v dvorani in vprašajo: Ali potrjujete mandat 90 poslancem? Vsi dvignejo roke. Lahko pa se zgodi, da ga komu ne, če so bile glasovnice sporne, potem drugim potrdijo, spornega poslanca pa preverijo.) Na zadnje je bilo sporno, da so rekli, da na prvi seji poslanec more bit prisoten na prvem zasedanju, ko ni bilo na prvi seji Zmaga Jelinčiča.Tega ni nikjer zapisano in je zato to vprašaje bilo sporno. Če se nekomu ne potrdiu mandata takoj se pojavlja tudi problem prve plače.

Vodstvo državnega zbora:Vodi ga predsednik državnega zbora. Ima tudi največ 3 podpredsednike.

Poslovnik državnega zbora:Ureja delovanje in najpomembnejši zakonodajni postopek. Pomemben del je tudi tisti, ki ureja večine v državnem

zboru. Poslovnik se izbere z B navzočih poslancev prav tako tudi zakon o referendumu.

Ločimo več različnih večin odločanja v DZ! Zakaj so pomembne različne večine? Ker so ene odločitve pomembnejše od drugih. Pri nekaterih zakonih tudi ne želimo, da jih spreminja vsaka koaliciji na oblasti, ampak želimo, da so trdnejše.

V dvorani mora biti vsaj 46 poslancev, dosežen mora biti KVORUM. Če ni dovolj poslancev ne morejo glasovati.Prisotnost preverijo tako, da poslanec pride in vloži kartico v neko režo. Ko gre ven kartico vzame.

Večine: - Najstrožja večina je 2/3 večina vseh (60 od 90) S tem se spreminja zakon, ki ureja volilni sistem. - Navadna (absolutna ) večina vseh poslancev (46 od 90) - Večina opredeljenih (večina od tistih, ki so se opredelili, samo da jih je 46 v dvorani) - Večina navzočih (tisti, ki se vzdržijo se štejejo, kot da so proti)

Večina 2/3 večinavseh 46 60navzočih 27, če jih je 54 navzočih 31, če je prisotnih 46opredeljenih 3 za, 1 proti, 50 se jih vzdrži

80 navzočih poslancev. 53 jih glasuje za 17 proti in 10 se jih vzdrži.Ali sprejemajo zakon o referendumu? Zahteva se 2/3 večina navzočih.Odlok ni bil sprejet, moralo bi biti 53,3.

Zakonodajni postopek:Ustava pravi, da se zakon sprejema v večfaznem postopku, razen, če poslovnik določa drugače. Smisel večfaznega

postopka je, da se pretehta vsebina zakona. Več fazni so tudi v tujini.Pri nas je zakonodajni postopek precej enostaven, ekonomičen, racionalen, ker so ga zelo skrajšali. Vse to pa pomeni,

da je omejen čas poslancev, da lahko debatirajo o zakonu, vendar pa se tako težko razvije težka razprava ( filibaster).

25

Pri nas je po prejšnji ureditvi zakonodajni postopek bil v treh fazah:1. Parlament postavlja splošno razpravo o zakonu, o temeljnih vprašanjih zakona2. Parlament razpravlja o posameznih členih zakona in sicer o vsakem členu posebej, pri tem so poslanci lahko zahtevali amandmaje. (Imamo dva pomena amandmajev: - Amandma (ustava ima osnovno besedilo in amandmaje) - Amandmaji v zakonodajnem postopku (predlog o spremembi predloga zakona)3. Parlament razpravlja o predlogu zakona.Ta postopek je bil precej dolgotrajen, predvsem za koalicijo na oblasti, da bi si priredili zakone. Koalicija, ki je bila na oblasti od 2000 do 2004 je želela skrajšati zakonodajni postopek, z izgovorom

Faze sprejetja zakona:1. faza: Splošna razprava o predlogu zakona. Do nje pride, če jo predlaga 10 poslancev. Ponavadi do nje ne pride in se gre kar na 2. fazo.2. faza: Je razprava o posameznih členih zakona, ne odločajo vsi ampak le tisti telo, iz katerega se sprejema zakon. (DZ ima manjše skupine poslancev 10-15, ki odločajo o posameznem postopku. Vsi poslanci tako ne morejo odločati o vseh členkih ampak samo o členih njegova odbora. En poslanec lahko nadomesti drugega) Tukaj lahko vlagajo amandmaje na posamezne člene. Tudi to je omejeno, po preteklik ureditvah se je lahko amandma predlagal med sejo. Sedaj jih morajo predlagati pred sejo. 3. faza: Je splošna razprava o zakonu v celoti ni mogoče več predlagati sprememb. Razprava poteka na seji vseh 90 poslancev.

Koalicija, ki je sprejela ta poslovnih

1. To še ni faza zakonodajnega postopka ampak je nekakšna pred faza. Zakonodajna iniciativa: Zahtevo za spremembo lahko da: vlada, 1 poslanec in 5000 volivcev in državni svet.

Skrajšani in nujni zakonodajni postipek:Skrajšani: Gre za manj pomembne spremembe zakonov. Zakoni, ki so bili potrebni za uskladitev našega prava z pravom EU.Koaliciji se pogosto očita, da izkorišča skrajšani postopek. Poteka pa tako, da se 2 in 3 faza izvedeta skupaj.Nujni: Zaradi posledic neke naravne nesreče ali zaradi varnosti države.

Po teh razpravah pride do glasovanja:Javno: Dviganje rok ali pritisk na gumbTajno: Pride v poštev redko in ne v zakonodajnem postopku Glasovnice v skrinjice.

Ponovno glasovanje: Državni svet izglasuje veto glasuje z navadno večino vseh.Zasedanja in seje DZ:Zasedanji sta dve: Spomladansko in JesenskoZnotraj zasedanja so seje: Redne (zadnji teden meseca)in izredne.

Delovna telesa:- Komisije (potrebne so za delovanje DZ – mandatno volilna komisija)- Odbori (določeni so po vsebinskih področjih- odbor za šolstvo, znanost…..)- V državnem zboru delujejo tudi službe (vsi ostali zaposleni, ki niso poslanci):

Poslanci so združeni v poslanske skupine! Stranka je skupina ljudi, k se združi z podobnimi interesi, gredo na volitve in če dobijo nekaj sedežev in imajo skupne interese in se lahko združijo v poslanske skupine, ponavadi so to člani istih strank. Poslanec lahko izstopi iz poslanske skupine in pristopi v drugo. 3 poslanci se lahko združijo v novo poslansko skupino.

Stranka zelenih: dobi 5 sedežev in izstopijo vsi! Hoteli so, da izstopijo, ker so ljudje želeli voliti zelene a jim nihče nič ni mogel.

So države, kjer poslanec, ki izstopi, ali ne upošteva stranke, ga lahko stranka odpokliče in zamenja – Afriške države.

Kako poslancu preneha mandat?-Lahko odstopi- Če umre- Če je obsojen na kaznivo dejanje - Če opravlja funkcijo, ki ni združljiva, mu je lahko mandat odvzeame

Predsednik države

Je šef države. Šef države je lahko poleg predsednika republike lahko tudi monarh. Glede na klasifikacijo političnih sistemov glede na obliko državne oblasti poznamo: Predsedniški, polpredsedniški, parlamentarni in skupščinski sistem.

Predsedniški sistem:

26

Temelji na ločitvi oblasti in na predsedniškem sistemu je položaj predsednika najmočnejši, ker ni vlade ampak je predsednik vlade tudi vrhovni nosilec izvršilne veje oblasti.

Parlamentarni sistem:Govorimo o dualizmu izvršilne veje oblasti, ker je razdeljena med šefa države in vlado. Vlada ima v parlamentarnem sistemu tudi svojega šefa.Predsednik republike je stabilen element, vlada pa je politično odgovorna parlamentu. Šef države je simboličen nosilec izvršilne oblasti, dejanski nosilec pa je vlada.

Polpredsedniški sistem:Je med predsedniškim in parlamentarnim sistemom.Ima nekatere značilnosti parlamentarnega in nekatere značilnosti predsedniškega sistema.Predsednik republike ima večje pristojnosti kot v parlamentarne.V polpredsedniškem sistemu je vlada, s tem da je vlada poleg parlamentu odgovorna tudi predsedniku republike.

Skupščinski sistem:Temelji na načelu enotnosti oblasti. Vsi prejšnji sistemi pa temeljijo na načelu delitve oblasti. V tem sistemu imamo skupščino, ki je najvišji organ oblasti, vsi drugi državni organi pa izhajajo iz nje, vključno s predsednikom, ki ga tudi voli skupščina.

Od leta 1991 imamo tudi v Slo individualnega šefa države, pred tem smo imeli kolektivnega. Danes imamo parlamentarni sistem, včasih pa smo imeli skupščinskega.

Predsednik republike Slovenije

Volitve predsednika Republike Slovenije:Voli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.

Za parlamentarne volitve so ponavadi značilne posredne volitve.Predsednik ima omejene pristojnosti. Pri nas bi za tipični parlamentarni sistem morali povečati pristojnosti predsednika ali pa spremeniti način volitev.

Koso sprejemali ustavo je bilo predvideno, da bi za uveljavitev pasivne volilne pravice določili 35 let, mladi so potem dosegli 18 let.

Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo: - Poslanci državnega zbora, najmanj 10 poslancev. - Politične stranke, ob podpori 3.000 volivcev

ali 3 poslancev - 5.000 volivcev

Logično je, da se da podpora le enemu kandidatu. Izvoljen je tisti predsednik, ki dobi absolutno večino veljavnih glasovnic. Če nobeden kandidat ne dobi absolutne večine se izvede drugi krog volitev in v drugem krogu se glasuje o kandidatih, ki sta dobila največ glasov v prvem krogu volitev in izvoljen je kandidat, ki dobi absolutno večino. Niti ustava niti zakon o volitvah ne določata, kaj bi se zgodilo, če bi eden izmed teh dveh kandidatov še pred začetkom 2. kroga volitev umrl.

V Poljski ustavi je določeno, da v drugi krog pride naslednji kandidat, torej 3. po vrsti.Težko bi rekli, da je zmagovalec tisti drugi kandidat, če ni dobil absolutne večine.

Položaj predsednika Republike Slovenije:Izvoljen je za dobo 5 let, lahko je njegov mandat daljši ali krajši in sicer največ 2 krat zaporedoma. (Kučan bi bil lahko

ponovno izvoljen). Postavlja pa se vprašanje, kako dolga je lahko ta prekinitev.Na zadnjih volitvah so se bali, da bi Kučan ponovno kandidiral in so hoteli spremeniti ustavo in črtati besedo

zaporedoma. V ostalih državah sopredsedniki države lahko izvoljeni le 2 krat.Njegov mandat je daljši v vojnem ali izrednem stanju, njegov manda se preneha 6 mesecev po preklicu tega stanja.

Namen takega mandata je, da ne bi bilo potrebno boliti med vojno. Krajši mandat je ob smrti, odstopu ali drugega prenehanja predsednikove funkcije (če mu preneha funkcija zaradi ustavne kršitve ali hujše kršitve zakona pri opravljanju predsednikove funkcije)

Postavlja se vprašanje, če pride do predčasne prekinitve mandata, kdo bo opravljal njegovo funkcijo? Predsednik državnega zbora, njega pa nadomešča podpredsednik državnega zbora. To je zabeleženo v poslovniku državnega zbora. Zaradi same stabilnosti je to edina možna razlaga. V poslovniku je določeno, da predsednik DZ določi, kateri podpredsednik DZ ga bo nadomeščal. Problem je, da dobi predsednik DZ takšno moč

Nezdružljivost funkcije:Ustava določa, da je funkcija predsednika republike nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. Predsednik republike je lahko član stranke, naj bi pa deloval nevtralno oz- nadstrankarsko.

Pristojnosti predsednika republike:

Lahko jih razdelimo na 4 skupine:1. Klasične funkcije : - ki jih opravlja predsednik kot predstavnik države ( predstavlja državo, imenuje veleposlanike, sprejema poverilna pisma drugih predstavnikov, podeljuje oblikovanja, odloča o pomilostitvah)

27

- kot poverilnih obrambnih sil (v Nemčiji je vrhovni poveljnik obrambnih sil minister za obrambo, v mirnem času pa kancler.

2. Pristojnosti na zakonodajnem področju:So najštevilčnejše, lahko pa jih razdelimo še na tri postopke: Zakonodajni postopek, postopek razpisa volitev državnega zbora, njegovega sklica in razpusta ter postopek volitev in imenovanj.

Zakonodajni postopek kot tak je v pristojnosti parlamenta, DZ je tisti, ki sprejema zakone. Predsednik republike razglasi zakone, to je promulgacijska funkcija, zakon mora razglasiti 8 dni po njegovem sprejetju. Če tega ne bi storil lahko pride do ustavne kršitve in ga lahko odstavijo, predsedniku je prenehala funkcija, zakon pa še ni razglašen. Pri nas moramo počakati, da je izvoljen novi predsednik, da ga podpiše. V tujini Slovaška zakon vse eno velja, podpišeta ga predsednik vlade in predsednik parlamenta in zakon je razglašen. Tudi pri nas so nekateri mnenja, da bi zakon moral podpisati, predsednik DZ, da ne bi ostali brez zakona.Predsednik republike nima zakonodajne iniciative, ne more predlagati zakona, predsednik nima pravice do veta. Prizadevali so si, da bi dobil ustavni vetoSuspenzivni ali odložilni veto odlaga veljavnost zakona.To pomeni, da če obstajajo neke procesne ustavno pravne ovire, zaradi katerih predsednik države lahko odkloni promulgacijo zakona, to ne pomeni, da predsednik države ne presoja o vsebini zakona.

Torej predsednik lahko zavrne razglasitev zakona:- Če zakona ni sprejel državni zbor- Če ga ni sprejel z ustavno predpisano večino- Če obstaja možnost suspenzivnega veta DS ali če obstaja možnost, da pride do razpisa naknadnega zakonodajnega referendumaUstavno sodišče je s tem želelo poudariti, da podpis zakona ni neki avtomatizem. Iz drugih razlogov ga ne more zavrniti.Drugod v tujini poznajo zakonodajni in ustavni veto:- Če da ustavi veto o zakonu odloča ustavo sodišče- Če pa da zakonodajni veto se o zakonu odloča v parlamentu (ponavadi se za zakon še enkrat glasuje in za zakon mora biti strožja večina) Odločitev ustavnega sodišča ali parlamenta je dokončna.

Postopek razpisa volitev državnega zbora, njegovega sklica in razpustaPredsednik republike skliče volitve za v državni zbor, prvo zasedanje, ima pa tudi pravico in dolžnost razpustiti DZ.

Kdaj ima to pravico?Pri nam govorimo o tem kot o pravici in dolžnosti (ko nastopijo posamezne okoliščine, ki so navedene v ustavi ga mora razpustiti):- Kadar ne pride do izvolitve predsednika vlade (imamo 3 kroge ).- V primeru zaupnice (takrat, ko DZ vladi ni izglasoval zaupnice in ni izvolil novega predsednika vlade niti ni dotedanjemu predsedniku vlade ni bila izglasovana zaupnica. Glasuje se torej 2 krat, zaupnica za novega predsednika in dotedanjega).

Predsenik republike pravico predlagati v izvolitev DZ sodnike ustavnega sodišča, 5 članov sodnega sveta in varuha človekovih pravic.V imenovanje lahko predlaga 3 člane računskega sodišča, guvernerja in 4 vice guvernerja banke Slovenije, informacijskega pooblaščenca, predsednika in podpredsednika komisije za preprečevanje korupcije in kandidate za sodišča mednarodnih sodišč.Sporno je, da ustava, da predsednik republike le sodnike ustavnega sodišča, 5 članov sodnega sveta, ostalo pa so določili posamezni zakoni.To dodatno določanje pristojnosti je lahko sporno, ker ustava o tem ne govori.

3. Pristojnosti na izvršilnem področjuJe simbolični nosilec izvršilne vejne oblasti. Najpomembnejše so predsednikova mandatarska pooblastila, to so mandadarska pooblastila v zvezi z imenovanjem predsednika vlade. Torej gre za vpliv, ki ga ima predsednik republike na oblikovanje vlade. Pri nas ima predsednik republike predlagalno pravico, kandidata pa izvoli DZ ministra na predlog novega predsednika vlade imenuje in jih razrešuje DZ. S tem se naša uredite delno približuje že skupščinskemu načinu. DZ pri nas tako dva krat odloča o vladi.

V tujini predsednik republike imenuje predsednika vlade, predsednik vlade pa nato imenuje svoje ministre. Tako oblikovana vlada gre po zaupnico v parlament. Govorimo o investiturni zaupnici ali investituri

Pomembno je tudi imenovanje državnih funkcionarjev. Ustava dajejo to možnost, zapisano je, da ima pravico imenovati državne funkcionarje, zakoni pa tega niso razčlenili.

V tujini predsednik republike imenuje sodnike. Ponavadi vedno na predlog nekega drugega organa.

Pri nas jih določi DZ na predlog sodnega sveta. Vendar pa se nekateri zavzemajo za to, da bi predsednik sam imenoval sodnike.

S tem niso povsem ločene vse veje oblasti.

28

4. Izredne pristojnostiGre za pristojnosti, ki jih ima predsednik republike, kadar se DZ zaradi ne more sestati zaradi vojnega ali izrednega stanja. Predsednik republike lahko na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo ali odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja. Te uredbe da predsednik republike potrditev DZ, ko se ta sestane. Če bi predsednik republike huje kršil zakon ali ustavo lahko pride do inpichmenta oz. ustavne obtožbe zoper predsednika republike.Odgovornost predsednika republikePredsednik republike ni politično odgovoren niti DZ niti volivcev in niti volivci niti DZ te ne morejo odpoklicati.Ima pa DZ možnost ustavne obtožbe ali inpichmenta zoper predsednika republike.Možna je parlamentarna preiskava tudi zoper predsednika republike. Po končani parlamentarni preiskavi ni mogoče razrešiti predsednika republike. Lahko pa služi kot predhodna faza za ustavno pritožbo. Lahko je prisilno priveden k parlamentarni preiskavi, ni pa nujno da pride na ustavno pritožbo. Postopek inpichmenta lahko razdelimo v 2 fazi: - postopek obtožbe, ki se odvija v DZ

- postopek ugotavljanja odgovornosti (utemeljenosti obtožbe), ki se izvaja pred ustavnim sodiščem.Do inpichmenta bo prišlo, ko bo predsednik republike kršil ustavo ali huje kršil zakon pri upravljanju funkcije. (če krši zunaj opravljanja funkcije se mu sodi kot normalnemu državljanu). Postopek se začne, če to predlaga 30 poslancev, potem pa DZ o tem glasuje z večino glasov vseh poslancev, potem bo obtožba poslana na ustavno sodišče. Tu je možno, da ustavno sodišče določi, da predsednik, v tem vmesnem času, ko sodišče odloča ne more opravljati svoje funkcije za nekaj časa, je suspendiran. Z ato mora biti 2/3 odločitev vseh sodnikov.

V tujini pa je sodnik avtomatično suspendiran. Sodišče se lahko odloči tako da:- Predsednika republike oprosti (večina vseh sodnikov)- Ugotovi se utemeljenosti obtožbe (2/3 večina vseh sodnikov)- Ugotovi se utemeljenosti obtožbe in odloči, da predsedniku funkcija preneha (2/3 večina vseh sodnikov)

Proti podpis, soodpis, kontrasignatura:V parlamentarnem sistemu predsednik r ni odgovoren vladi, ampak je vlada odgovorna predsedniku. Gre za to, da vlada

odgovarja za predsednike odločitve. Ne gre le za prevzem odgovornosti ampak tudi za to, da akti ne bodo veljali, če jih ne podpiše tudi vlada.

Če predsednik republike v državi želi v državo z sopodpisom imenovatiUstavno sodišče

Izraz ustavno sodstvo ima dva pomena:- lahko ga razumemo ožje (v mislih imamo presojo ustavnosti zakonov: Ustavno sodišče vzame člen iz ustave in zakon in preverja ali je zakon v skladu z ustavo) - Ali širše (vsebuje tudi vse drugo, kar izvaja ustavno sodišče, ne samo ustavno sodbo ampak tudi druge stvari, ki so naštete v členu ustave: Rešuje spore med pristojnimi državnimi organi……).

Leta 1802 so bile volitve in Adams je zaključeval svoj mandat in nov je bil Jefferson. In Adams je v zadnjih dneh imenoval kup svojih ljudi za sodnike. Spremenil je meje sodišč in nove okraje Napisal jim je pisma za imenovanje sodnikov, njegov državni sekretar (Marshall) bi moral pisma odnesti vsem ljudem a zadnje dni ni mogel tega storiti in naslednji dan je novo funkcij nastopil nov predsednik in z njegovim državnim sekretarjem (Madison) nista hotela oddati teh pisem Marshall je zadnji dan postal tudi vrhovni sodnik.. Eden sodnih (Marbury) je tožil Madisona, da mu izročijo to pismo. Pristojnosti ustavnega sodišča so zapisane v ustavi. Ameriški kongres, ki sprejema zakone je sprejel še nek zakon, ki govori o pristojnost, da kdor meni, da nek državni organ ni opravil naloge, ki bi jo moral lahko toži državni organ na vrhovnem sodišču. Na vrhovnem sodišču ZDA se je pojavilo vprašanje ali mora Madison izročiti pismo Marburyu (Marburiju) ali ne in ali so postali sodniki, ko so bili imenovani ali ko so prejeli pismo.Namesto da bi Marshal na ta vprašanja odgovori se je vprašal ali le ta zakon, ki daje vrhovnemu sodišču pristojnost, da sodi državnemu organu v skladu z ustavo in ugotovil je, da sta si nasprotna. Potem se je vprašal, če sta si zakon in ustava nasprotna ali lahko veljata oba?Odločil je, da ne moreta obveljati oba. Kateri naj obvelja in zakaj? Določil je, da obvelja ustava, ker je bil postopek sprejema zahtevnejši,ker je bila večina večja, ker je ustava le ena.Vprašal s eje tudi, kdo je tisti državni organ, ki ima pravico odločati, kateri zakon je v skladu z ustavo in kateri ni in ima pravico. Ugotavljal je ali naj odloča predsednik (odločil je da ne, ker je predsednik tisti, ki izvršuje predpise – lahko reče, da nekaj ni v skladu z ustavo), zakonodajna veja (ne, ker bi vsak zakon,ki ga je sprejela bil v skladu z ustavo), sodna ( da). Na podlagi te odločitve vrhovnega sodišča so kasneje tudi ostali sodniki začeli odločati o konfliktu z ustavo in

Pri ustavni presoji je potrebno pogledati v zgodovino:1. Primer ustavosodne presoje v zgodovini je Marbury v. Madison (1803). V Ameriki je sodnike takrat imenoval predsednik, daje zapisal eno pismo o imenovanju, to pismo je državni sekretar ( secrerty of state), ki jo je izročil državnemu sodniku, da je začel opravljati funkcijo.Čeprav sodniki v nekaterih prejšnjih sodbah sodniki zapisali, da je zakon nasprotju z ustavo a se nihče ni s tem ukvarjal. Sodišča po vse svetu so začela z ustavno presojo. Najstarejši primer, kjer je sodnik omeni, da zakon ni v skladu iz ustave je iz leta 1600(revija dignitas)

29

Kasneje so na podlagi ustave ZDA začele tudi v Evropi pisati kvalificirane ustave. (2. ustava – Poljska, 3. ustava- Francoska, San marino ima nekodificirano ustavo sestavljeno iz več desetih dokumentov nekateri so tudi iz leta 1600, angleška ustava je nekodificirana in večji meri nezapisana).

Prvo ustavno sodišče kot poseben organ je imela 1920 Češko-Slovaška, druga je imela Avstrija, ki je bila zale vplivna v tem deli Evrope in kmalu so tudi države okoli nje dobile ustavna sodišča.

Ločimo:- Sodno sodišče (sodišča): - Redna sodišča

- Ustavno sodišče- zunajsodno ali izvensodno ustavo sodišče (drugi organi): - Parlament

- drugo posebno teloVrste ustavne presoje:

Pri nas imamo sodno presojo, ki jo izvaja ustavno sodišče. V ZDA imajo sodno sodišče, ki jo izvajajo redna sodišča.

Vsak parlament izvaja ustavno presojo ampak ne po tem, ko je zakon sprejet ampak pred tem.

V Franciji ni ustavnega sodišča ampak je posebno telo, ki opravlja podobno funkcijo, reče se mu ustavni svet. Ni ustavno telo, ker predstavniki niso pravniki ampak recimo bivši predsedniki.

- Difuzen sistem ustavne presoje ali razpršen sistem ustavne presoje (Pomeni da ne izvaja ustavne presoje en organ ampak kup organov. Tak sistem ima ZDA.) in Centraliziran ali skoncentriran sistem ustavne presoje (Pomeni, da ustavno presojo izvaja en organ. Tak sistem imamo v Slo.)

- Predhodna (predhodna je preden je zakon začel veljat) in naknadna ustavna presoja (po tem, ko je zakon začel veljati).

Naša vlada je z uredbo določila cestnine in ni bilo zakonske podlage. Ustavno sodišče je dalo prav, da ni v skladu z ustavo ampak, da so cestnine pomemben del dohodka in ima vlada 1 leto čas, da sprejme ta zakon.

Zgodovina ustavnega sodišča v Slo.:Prvo ustavno sodišče smo dobili 1963, to sodišče je do leta 1990 delalo precej drugače, ker je bil enostrankarski sistem (pisala, sprejemala je zakone, določala je sodnike…). Od leta 1990 smo dobili bolj demokratično ureditev takrat še Jugoslavije 1991 Republike Slovenije.

Je 9 sodnikov z 9 letnim mandatom, ne morejo biti ponovno izvoljeni. Če bi imeli možnost da so ponovno izvoljeni bi odločali tako, kot želi predsednik države ali pa poslanci, ker pa vedo, da ne bodo ponovno izvoljeni odločajo bolj samostojno. Kljub temu pa se gleda, da tisti, ki so prišli iz vrhovnega sodišča bodo po 9 letih šli nazaj in s ene počutijo dobro, da morajo razveljavljati sodbe svojih kolegov. Zato je v debati, da bi se mandat podaljšal za 12, 15 let. Temu nasprotujejo poslanci, ker bodo imeli manj možnosti postavljati svoje ljudi

Ustavna pritožbaUstavna pritožba je mogoča le zoper konkretni akt (kazen policista).

Na ustavno sodišče se z ustavno pritožbo tožnik obrne: - če je izkoristil vsa pravna sredstva (sredstva zoper konkretni pravni akt – najbolj običajno pravno sredstvo je pritožba). Torej moramo najprej izkoristiti okrožno (okrajno), višje, vrhovno sodišče. Na ustavno sodišče se lahko obrnemo, - če ni minilo več kot 60 dno od izročitve zadnjega pravnega akta.

- ustavne pritožbe ne moremo vložiti zoper vsako tožbo, ampak samo če so nam bile kršene z ustavo zagotovljene človekove pravice (pravnomočna pritožba – zoper nje ni več možna pritožba). (Če te sosed pretepa in sodišče ti dodeli 2.000 kazni ti bi želiš 4.000 denarja se lahko pritožiš na ustavno sodišče a ne bo uspelo, ker ni bila kršena človekova pravica. Z ustavno pritožbo se ne moremo pritožiti za vsak člen ustave ampak samo na člene človekovih pravic.)

Postopek:Ko ustavna pritožba pride na ustavno sodišče ji delavec najprej določi zaporedno številko, o tem te obvesti. Določi se 1 sodnik poročevalec, ki zadevo preuči, če to želijo ostali jo tudi lahko. Naslednja stopnja je seja tri članskega senata: 3 sodniki se sestanejo, poročevalec predstavi in pove svoje mnenje in predlaga nek zaključek in ti trije se odločijo. Če se vsi trije odločijo, da ni kršena človekova pravica se zadeva konča. Če pa niso soglasni (če se kateri sodnik ne strinja) o zadevi odločajo vsi sodniki, zadeva gre na sejo vseh sodnikov.Če mu na koncu izdajo odločbo, da do kršitve človekovih pravic ni prišlo se zadeva tu konča. Če pa je bila kršena človekovo pravico izdajo odločbo in zadevo vrnejo organu, ki je izdal pravni akt, s katerim je bila kršena človekova pravica.

Senati treh sodnikov so stalni senati, trije so določeni skupaj za celotno obdobje. So trije senati: Kazenski, civilni in upravni senati.

30

Ustavno pritožbo lahko vloži tisti, ki so mu bile kršene človekove pravice. Ne more vložiti nekdo na mesto nekoga, ker se v tem primeru pritožba zavrne.

Ali lahko invalid vloži pritožbo ali invalidsko društvo?Tukaj se pojavljajo posamezna vprašanja.

VLADA IN UPRAVA Kakšno je razmerje med predsednikom in vlado? Kakšno je razmerje med samo vlado in državnim zborom? Kakšna je vloga predsednika vlade znotraj same vlage? Ali ima močno pozicijo ali šibko?

V Franciji lahko predsednik zamenja katerekoli ministra, lahko razpusti parlament. V ameriških državah je šef predsednik ZDA, on odgovarja za vse, ima pa neke vrste svetovalce, ima kabinet.Parlamentarni sistemMed predsednikom in vlado ni neke močne povezanosti več, predsednik nima neke pomembne funckije, ima močno vlogo vlaga. Tak parlamentarni sistem je tudi v Sloveniji. 

Vlada je odgovorna DZ.   Parlament voli vlado, razrešuje ministre itd…  

Opozicijske stranke nadzorujejo vlado.  

V predsedniškem sistemu so volitve vsaka 4 leta. Vlada se voli posredno prek parlamewnta z močnim delovanjem predsednika Republike.  

Skuščinski sistem deluje še v Švici. Gre za to, da je razmerje med vlado in parlamentom drugačno. Vlada je neko vrste odbor parlamenta z nekimi klasičnimi pristojnostmi, tu pa ni vprašanja zaupnice, ni interpelacije. Oblikovanje vladeParlamentarni sistem (Združeno kraljestvo); predsednik vlade je G. Brown. Imajo sistem relativne večine na volitvah parlamenta. To je tipično oblikovanje vlade v parlamentarni sistem.Volilni prag je tipični ukrep, s katerim dvignemo stabilnost vlade. Večja je verjetnost, da bo manj strank v parlamentu in tako se oblikuje lahko neka normalna vlada. Volitve trajajo na 4 leta. Mandatna doba je lahko tudi daljša v času izrednega stanja (6 mesecev je lahko daljša).Krajša pa je lahko v primeru zaupnice. Nezaupnica vlade je lahko izrečena šele takrat, ko je izvoljen nov predsednik vlade. Nezaupnica vedno pride iz vrst parlamenta. Zaupnica vlade (predsednik vlade) pa preveri ali ima še podporo v parlamentu. V slo je bila izrečena nezaupnica vladi leta 1992. Najprej so glasovali o M. Volču, potem o Igorju Bavčarju, potem je postal predsednik vlade Janez Drnovšek. On je bil najdlje predsednik. Zaupnica vlade pa leta 2000. Predsednik vlade Drnovšek zahteva glasovanje zaupnice in ni bil izvoljen. Nov predsednik je postal Bajuk.Predsednik vlade predlaga v imenovanje kandidate za ministre. Imenuje jih pa DZ. V klasičnem parlamentarnem sistemu predsednik predlaga predsednika vlade.Pri nas pa posebej volimo predsednika in potem posebej pridejo na vrsto še ministri.Postopek izvolitve vladeVsaka 4 leta so bile volitve v Sloveniji, ni se še zgodilo nič pretresljivega.Ko se enkrat oblikuje parlament, pride do tega da je izrečen postopek za oblikovanje vlade. Najprej izvolijo predsednika vlade.  Predpisane so 3 faze:

predlagatelj ima pravico biti predsednik republike Parlament o kandidatih glasuje. Zadostuje absolutna večina. 

Če predsednik vlade v prvem krogu ni izvoljen, gre v drugi krog. Razširi se krog predlagateljev, ni več predsednik republike izključno edini predlagatelj. Predsednika vlade lahko predlagajo 10 poslancev in poslanske skupine. Če noben ni dobil 46 glasov; rešitev teži k temu da ne bi prišlo do razpusta parlamenta – to je v Slo izjemno. 

Časovno je zelo omejena. Poslanci morajo odločiti se v 48 urah  ali sploh grejo v 3. fazo in hkrati morajo v 48 urah glasovati o predsedniku. Tu ni več potrebno 46 glasov, ampak se odločat s klasično volilno večino (večina opredeljenih glasov navzočih poslancev - VOGNP).  Če noben ne dobi večine niti v tretjem krogu; v tem primeru res pride do razpusta parlamenta.Predsednik republike mora razglasiti parlament, v tujini lahko razsodi, kaj je politično bolj modro.MinistriZa njih veljajo določena pravila. Vsi se morajo predstaviti parlamentu, predstavit morajo svoj program, kaj misli delat v nadaljnjih 4 letih. Za ministre ni več   potrebna absolutna večina, ampak večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Najprej se glasujejo ministri skupinsko. Tako se zglasuje 2/3 ministrov.  Kaj se zgodi, če ni zglasovanih 2/3 ministrov? Predsedniku vlade preneha mandat.To ni v ustavi, maksimalno 3 mesece imajo, da dopolnijo vso vlado, da izvolijo tudi vse ministre.

 

31

Kako vlada odgovarja parlamentu? Nezaupnica, zaupnica vladi Impičment Odstop – institut, katerega slo ministri ne poznajo najbolje Minister morajo odgovarjati na poslanska vprašanja, torej poslance postavi vprašanje, minister je dolžan

odgovoriti na to. Poslanska vprašanja so predvidena za opozicijo. V poslovniku DZ je zapisano: 3 vprašanja za opozicijo, eno za koalicijo.

 Kako lahko vlada kot celota pade?

Z odstopom predsednika vlade in vsako njegovo funkcji prenehanja vlade Ko je izglasovana nezaupnica vladi. Ko preneha mandatna doba DZ, ker je vlada vezana na DZ.

 Minister odgovarja za svoje delo in delo celotnega ministrstva. More skrbeti za odgovornost ministrstva. Posebnost v slo kako lahko predsednik vlade reagira na slabo delo ministra?DZ rezrešuje ministra s takšno večino, kot je bil izglasovana. (Erjavca čaka zagovor v parlamentu, če bo razrešen mora predsednik vlade v 10ih dneh predlagati novega ministra.) Zaupnica vladi je podobno kor predlog za razrešitev ministra, pride na predlog predsednika vlade. Na tak način predsednik vlade disciplinira svoje poslance. Zaupnica je možna v dveh oblikah:-GOLA ZAUPNICA: samo predlog-VEZANA NA ODLOČITEV DZ Če pride do neizglasovanja zaupnice, vlada več ne uživa večinskega zaupanja parlamenta.Prva opcija, da v drugem glasovanju mu je bila izglasovana zaupnica predsednika vladeDruga možnost je, da se izvoli novega predsednika vlade.Tretja opcija s potekom časa, po 30ih dneh pride do razpusta parlamenta 

32