veČstopenjska Šola vzgojno... · rodil dne 24. februarja 1903 v trstu pri sv. ivanu. vladimir...

VEČSTOPENJSKA ŠOLA · VLADIMIR BARTOL· VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM 2016-2019

2

KAZALO

TRILETNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM .............................................................................. 5

Vzgojno-izobraževalni cilji v triletju 2016/2019 ............................................................................... 6

Predstavitev šole .............................................................................................................................. 6

Otroška vrtca .................................................................................................................................... 7

Osnovne šole .................................................................................................................................... 7

Srednja šola prve stopnje ................................................................................................................. 7

Samoevalvacija: prednostne naloge, končni in procesni cilji ........................................................... 7

Predlogi in mnenja uporabnikov in ustanov, ki delujejo na teritoriju .............................................. 9

Identifikacija prednostnih izobraževalnih ciljev ............................................................................. 12

ORGANIZACIJA ŠOLE ...................................................................................................................... 13

Organigram ..................................................................................................................................... 13

Stiki z javnostjo ............................................................................................................................... 14

Sestanki in govorile ure .................................................................................................................. 16

Otroški vrtec ................................................................................................................................... 16

Osnovna šola .................................................................................................................................. 16

Srednja šola prve stopnje ............................................................................................................... 17

Šolska spletna stran ........................................................................................................................ 18

Organiziranost šole in upravni organi ............................................................................................ 19

Zbor učnega osebja ........................................................................................................................ 19

Oddelčni svet, medrazredni in razredni svet .................................................................................. 19

Zavodski svet .................................................................................................................................. 20

Osnovne pristojnosti in funkcije ..................................................................................................... 20

Izvršni odbor ................................................................................................................................... 21

Zavodski pravilnik ........................................................................................................................... 22

Zagotavljanje varnosti v šolskem okolju ......................................................................................... 23

VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI NAČRT ................................................................................................. 25

Vizija šole ........................................................................................................................................ 25

Vzgojno poslanstvo ........................................................................................................................ 26


3

Tri stopnje šolanja.......................................................................................................................... 27

Otroški vrtec ................................................................................................................................. 27

Prvi ciklus šolanja ........................................................................................................................... 27

Osnovna šola .................................................................................................................................. 28

Srednja šola prve stopnje .............................................................................................................. 29

Šolski kurikul .................................................................................................................................. 29

Organizacijski modeli in urniki ....................................................................................................... 31

Vrtec .............................................................................................................................................. 31

Osnovna šola .................................................................................................................................. 31

Osnovna šola »Oton Župančič«, Sv. Ivan ....................................................................................... 31

Osnovna šola »F.S. Finžgar«, Barkovlje ......................................................................................... 32

Osnovna šola »F. Milčinski«, Katinara ........................................................................................... 32

Srednja šola prve stopnje .............................................................................................................. 32

»Sv.Ciril in Metod« Sv. Ivan ........................................................................................................... 32

"Sv.Ciril in Metod" Katinara ........................................................................................................... 33

Vzgojno in didaktično načrtovanje ................................................................................................ 33

Vrednotenje dela ter napredka učencev ....................................................................................... 34

Vstopno preverjanje ...................................................................................................................... 35

Preverjanje in ocenjevanje doseženega znanja ............................................................................ 36

Ocenjevanje vedenja ..................................................................................................................... 41

Nacionalno preverjanje znanja – Invalsi ........................................................................................ 44

Vzgojna kontinuiteta...................................................................................................................... 44

Šolska orientacija ........................................................................................................................... 46

Vzgoja za enakost spolov ter spodbujanje enakih možnosti in preprečevanje nasilja ................. 47

Posebne vzgojne potrebe .............................................................................................................. 47

Individualiziran učni načrt ............................................................................................................. 48

Podporne, dopolnilne in dodatne dejavnosti ................................................................................ 50

Nacionalni načrt za digitalizacijo šolstva ....................................................................................... 51

Načrt za izobraževanje učnega kadra ............................................................................................ 52


4

ZAGOTAVLJNJE POTREBNIH VIROV ZA DELOVANJE ŠOLE .............................................................. 54

Planiranje kadrovskih potreb ......................................................................................................... 54

Dodatne učne moči za pospeševanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti ..................................... 56

Dodatni učni kader ......................................................................................................................... 59

Delovne obveznosti zaposlenih v okviru dodatnega seznama učnega osebja .............................. 59

Administrativno, tehnično in pomožno osebje .............................................................................. 60

Planiranje materialnih potreb ........................................................................................................ 63

RAZVOJNI NAČRT ŠOLE ............................................................................................................... 65

Večstopenjska šola ......................................................................................................................... 66

Prednostne naloge in cilji ............................................................................................................... 66

Skladnost procesnih ciljev s končnimi ............................................................................................ 68

Razporeditev procesnih ciljev v prednostna področja ukrepanja .................................................. 70

Shematski prikaz področij ukrepanja in njihova prepletenost ....................................................... 72

Operativni načrt ............................................................................................................................. 73

Kadrovski in materialni viri .......................................................................................................... 77

Časovna razporeditev dejavnosti .................................................................................................. 80

Spremljanje izvajanja programa .................................................................................................. 82

Delovna skupina ............................................................................................................................ 82

Priloge ............................................................................................................................................. 83

Dejavnosti in projekti – Otroški vrtec ............................................................................................. 83

Dejavnosti in projekti – Osnovna šola ............................................................................................ 83

Dejavnosti in projekti – Srednja šola prve stopnje ........................................................................ 83


5

TRILETNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

Triletni vzgojno-izobraževalni program je temeljni dokument, ki odraža kulturno

razsežnost šole in obsega vse načrtovalne vidike šolske organizacije, preko

katerih se v sklopu šolske avtonomije uresničuje kurikularno in izvenkurikularno

vzgojno-izobraževalno načrtovanje (skladno s 3. členom D.P.R. št. 275/1999 in

14. členom Zakona 107/2015).

Program izhaja iz splošnih in izobraževalnih ciljev, določenih na nacionalni ravni

in se usklajuje s potrebami kulturnega in družbenega okolja na območni ravni. Na

osnovi ravnateljevih smernic ga je izdelal učni zbor in odobril šolski zavodski

svet. V programu posebej izstopa razvojni načrt šole, izhodiščni dokument, v

katerem so opredeljeni prednostni cilji šole v naslednjem triletnem obdobju

(2016–2019). Oblikovani so na osnovi: vrednot, vizije, poslanstva, dosedanjih

izkušenj pri delu, dosedanjih rezultatov šole, samoevalvacije, usklajevanja z

uporabniki in lokalno skupnostjo ter materialnih potreb za izvedbo vzgojno-

izobraževalnega procesa.

Triletni vzgojno-izobraževalni program je odobril učni zbor dne 13. januarja 2016

(Sklep št. 2) in šolski zavodski svet dne 14. januarja 2016 (Sklep št.9).


6

Vzgojno-izobraževalni cilji v triletju

2016/2019

Dokument je pripravljen v skladu s prvim odstavkom 1. člena Zakona 107 z dne

15.7.2015 in se zgleduje po skupnih ciljih zakona, ki jih je mogoče povzeti, kot

sledi:

utrditi osrednjo vlogo šole v družbi znanja;

dvigniti raven izobrazbe in kompetenc učenk in učencev;

spoštovati različen tempo učenja oziroma učne stile učencev, zato da

preprečimo družbeno-kulturno in teritorialno neenakost;

preprečiti oziroma pridržati zgodnji šolski osip;

ustvariti odprto šolo kot permanentno središče/laboratorij za raziskovanje,

eksperimentiranje, učno inovacijo, sodelovanje in aktivno državljanstvo;

zagotoviti pravico do izobraževanja, enake možnosti za uspešno

vseživljenjsko učenje, skozi polno izvajanje avtonomije šol/šolskih

ustanov, tudi glede na razpoložlivost finančnih sredstev.

Predstavitev šole

Večstopenjska šola, ki je nastala leta 2009 z združitvijo vrtcev, osnovnih in nižje

srednje šole v enotno ravnateljstvo, je bila leta 2011 poimenovana po

slovenskem pisatelju dramatiku, esejistu in publicistu Vladimirju Bartolu, ki se je

rodil dne 24. februarja 1903 v Trstu pri Sv. Ivanu. Vladimir Bartol je najbolj znan

po romanu Alamut, ki je izšel leta 1938 in bil preveden v okrog 20 jezikov.

V okviru ravnateljstva delujejo danes v vertikalni povezanosti različne stopnje

šolanja.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Dramatik

https://sl.wikipedia.org/wiki/Esejist

https://sl.wikipedia.org/wiki/Publicist

https://sl.wikipedia.org/wiki/Alamut_(Bartol)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Jezik_(sredstvo_sporazumevanja)


7

Otroška vrtca

V Barkovljah

V Lonjerju

Osnovne šole

“Oton Župančič” pri Sv. Ivanu

“Fran Milčinski” na Katinari

“Fran Saleški Finžgar” v Barkovljah

Srednja šola prve stopnje

“Sv. Ciril in Metod” pri Sv. Ivanu

"Sv. Ciril in Metod" podružnica na Katinari

Na območju, ki zajema pretežno mestno središče, delujejo tudi trije oddelki

občinskih otroških vrtcev s slovenskim učnim jezikom: Oblak Niko – v Ulici Cave

4, Dijaški Dom – v Ulici Ginnastica 72, Modri delfin - na Greti 34/2. Vloga

ravnateljstva in šol, ki so na območni ravni povezane v skupen izobraževalni

proces, temelji na vzajemnem sodelovanju. Vzgojna kontinuiteta ponuja možnost

uresničevanja in stalnega nadgrajevanja skupnih pobud v tej smeri.

Samoevalvacija: prednostne naloge,

končni in procesni cilji

Samoevalvacija je proces, v katerem ugotavljamo na kakšen način in do kolikšne

mere smo dosegli zastavljene cilje. Izvajamo jo z namenom, da bi določili in


8

ovrednotili kakovost in učinkovitost delovanja šole ter identificirali potrebne

izboljšave.

Proces samoevalvacije izhaja iz posebnosti šole glede na organiziranost, okolje,

učence in zaposlene. Učinkovita samoevalvacija izpostavlja konkretne, izvedljive

cilje in spodbuja refleksijo o pomembnih vidikih kakovosti vzgojno-izobraževalne

prakse na ravni posameznika in na ravni šole.

Na osnovi izsledkov strokovne in znanstvene literature samoevalvacija usmerja

dejavnost šole na prednostna področja, krepi profesionalni razvoj in odgovornost

zaposlenih za kakovost, motivira za uvajanje izboljšav in spodbuja k uvajanju

inovativnih pristopov.

Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti sta

utemeljeni z določili šolske zakonodaje, primerjava pričakovanih in doseženih

ciljev pa se na šoli uresničuje preko samoevalvacije, ki se redno in periodično

izvaja z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti storitev.

Zadovoljstvo udeležencev v izobraževalnem procesu ugotavljamo s spletnim

anketnim vprašalnikom, ki nam omogoča pridobitev mnenja staršev; rezultati

vprašalnika so nam vodilo pri analizi opravljenega dela in načrtovanja v

prihodnje.

Ministrska direktiva št. 11 z dne 18. septembra 2014 opredeljuje proces

samoevalvacije na osnovi prednostnih in strateških nalog vrednotenja vzgojno-

izobraževalnega sistema. V ta namen je bila na šoli imenovana delovna skupina,

ki je zadolžena za koordinacijo samoevalvacije. Delovno skupino sestavljajo

ravnatelj, ravnateljev sodelavec, šolski upravni vodja, koordinatorji in upravitelji

šol, referenti za ciljne funkcije in šolske dejavnosti.

Pričujoči vzgojno-izobraževalni program izhaja iz izsledkov samoevalvacijskega

poročila (RAV), ki ga je šola izdelala do dne 30. julija 2015 in je objavljeno na

šolski oglasni deski (http://www.sibartol.gov.it/slo) oz. na ministrskem spletnem

portalu »Scuola in Chiaro«

(http://cercalatuascuola.istruzione.it/cercalatuascuola)

V objavljenem samoevalvacijskem poročilu so dostopni naslednji podatki: analiza

konteksta, v katerem šola deluje; popis človeških, finančnih, materialnih virov, s

katerimi razpolaga; dokumentirani rezultati primerjav učnih dosežkov učencev;

http://cercalatuascuola.istruzione.it/cercalatuascuola


9

opis organizacijskih in vzgojno-izobraževalnih procesov, na katerih temelji

delovanje šole ter končni izsledki samoevalvacijskega poročila in sicer

prednostne naloge, končni in procesni cilji.

Predlogi in mnenja uporabnikov in

ustanov, ki delujejo na teritoriju

V skladu s 5. členom zakona107/2015 se je v pripravljalni fazi triletnega vzgojno-

izobraževalnega načrta šola obrnila na uporabnike (starše) in na nekatere

območne ustanove in društva, ki delujejo na teritoriju z namenom pridobitve

mnenj in predlogov, ki bi pripomogli k ustreznemu načrtovanju triletnega načrta.

V isti namen je bila izvedena tudi spletna raziskava mnenja, na katero so se

lahko odzvali zgoraj navedeni udeleženci. Med smotri, ki jih navaja 7. člen

zakona 107/2015 so izbirali tiste, ki bi jih pri pripravi vzgojno –izobraževalnega

načrta uvrstili med pomembnejše:

1. krepitev jezikovnih kompetenc s posebnim poudarkom na slovenskem

jeziku;

2. krepitev matematično-logičnih ter znanstvenih kompetenc;

3. razvoj spretnosti in veščin, potrebnih za dejavno državljanstvo,

spodbujanje medkulturne vzgoje, pozitivnega odnosa do različnosti in

medkulturnega dialoga;

4. razvoj odgovornega ravnanja na osnovi poznavanja in spoštovanja

zakonitosti okoljske in kulturne dediščine;

5. nadgrajevanje kompetenc na področju glasbene prakse in kulture;

6. spodbujanje motoričnega razvoja in zdravega načina življenja s posebnim

poudarkom na zdravi prehrani, telesni vzgoji in športu;


10

7. razvoj digitalnih zmožnosti učencev, s posebnim poudarkom na

računalniško razmišljanje, kritična in ozaveščena raba socialnih omrežij in

medijev;

8. krepitev laboratorijskih metod, učnih oblik in dejavnosti;

9. preprečevanje zgodnjega šolskega osipa ter vseh oblik diskriminacij in

vrstniškega nasilja;

10. krepitev pravice do izobraževanja in vključevanja učencev s posebnimi

izobraževalnimi potrebami tudi ob podpori ter s sodelovanjem krajevne

zdravstveno-socialne oziroma vzgojne službe;

11. ovrednotenje šole kot aktivne skupnosti, njene teritorialne odprtosti, ki je

sposobna razviti in povečati interakcijo z družinami in krajevno skupnostjo;

12. krepitev likovno-vizualne in umetniške pismenosti.


11

Odstotek sodelujočih staršev, območnih ustanov, društev, drugih.

85%

4%

8%4%

Odstotek sodelujočih

starši

območna ustanova

društvo

drugo

Pogostost odgovorov in njihov odstotek v razmerju z izpolnjevalci.

0

5

10

15

20

25

30

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12Od

sto

tek

glas

ov

[%]

Odgovori

Vzgojno-izobraževalni program PREDNOSTNI CILJI


12

Identifikacija prednostnih

izobraževalnih ciljev

Izsledki raziskave kažejo, da se po mnenju večine udeležcenev med prednostne

cilje uvrščajo naslednji:

krepitev jezikovnih kompetenc s posebnim poudarkom na slovenskem

jeziku;

krepitev matematično-logičnih ter znanstvenih kompetenc;

razvoj spretnosti in veščin, potrebnih za dejavno državljanstvo,

spodbujanje medkulturne vzgoje, pozitivnega odnosa do različnosti in

medkulturnega dialoga;

Navedeni izobraževalni cilji se v vzgojno-izobraževalnem programu oz.

razvojnem načrtu šole dopolnjujejo z ostalimi cilji, ki jih navaja 7. odstavek

zakona 107 in izhodišči samoevalvacijskega poročila.


13

ORGANIZACIJA ŠOLE

Organigram


14

Stiki z javnostjo

Na šoli deluje v okviru tajništva tudi služba za odnose z javnostjo. Njene

temeljne funkcije so zasnova, razvoj in uresničenje uspešnih oblik komuniciranja

z uporabniki.

Transparentno komuniciranje je usmerjeno k dostopnosti do informacij,

spodbujanju sodelovanja in vrednotenju kakovosti ponujenih storitev. Odzivanje

na povratne informacije uporabnikov se nadgrajuje z izboljševalnimi ukrepi na

področju komuniciranja in pretoka informacij.

Odnosi z javnostjo so prepoznavna vez v stikih z okoljem, ki je vsakomur

dosegljiva in omogoča uresničevanje pravice do informiranosti.

Pravna podlaga: Zakon št. 150/2000

SEDEŽ UPRAVE

Ulica Caravaggio, 4 Trst TSIC81700B

Telefonska številka/Faks: 040 567500 040 567459

Elektronski naslov: [email protected]

Certificirana elektronska pošta (PEC): [email protected]

TAJNIŠTVO

Osnovna šola in vrtec

Telefonska številka/Faks 040 567459

Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30;

ob sredah tudi od 14.00 do 15.00.

mailto:%20%3cscript%20type='text/javascript'%3e%20%3c!--%20var%20prefix%20=%20'ma'%20+%20'il'%20+%20'to';%20var%20path%20=%20'hr'%20+%20'ef'%20+%20'=';%20var%20addy35167%20=%20'tsic81700b'%20+%20'@';%20addy35167%20=%20addy35167%20+%20'istruzione'%20+%20'.'%20+%20'it';%20document.write('%3ca%20'%20+%20path%20+%20'/''%20+%20prefix%20+%20':'%20+%20addy35167%20+%20'/'%3e');%20document.write(addy35167);%20document.write('%3c//a%3e');%20//--%3e/n%20%3c/script%3e%3cscript%20type='text/javascript'%3e%20%3c!--%20document.write('%3cspan%20style=/'display:%20none;/'%3e');%20//--%3e%20%3c/script%3eTa%20e-po%C5%A1tni%20naslov%20je%20za%C5%A1%C4%8Diten%20proti%20smetenju.%20Za%20ogled%20potrebujete%20Javascript,%20da%20si%20jo%20ogledate.%20%3cscript%20type='text/javascript'%3e%20%3c!--%20document.write('%3c/');%20document.write('span%3e');%20//--%3e%20%3c/script%3e

mailto:%20%3cscript%20type='text/javascript'%3e%20%3c!--%20var%20prefix%20=%20'ma'%20+%20'il'%20+%20'to';%20var%20path%20=%20'hr'%20+%20'ef'%20+%20'=';%20var%20addy35167%20=%20'tsic81700b'%20+%20'@';%20addy35167%20=%20addy35167%20+%20'istruzione'%20+%20'.'%20+%20'it';%20document.write('%3ca%20'%20+%20path%20+%20'/''%20+%20prefix%20+%20':'%20+%20addy35167%20+%20'/'%3e');%20document.write(addy35167);%20document.write('%3c//a%3e');%20//--%3e/n%20%3c/script%3e%3cscript%20type='text/javascript'%3e%20%3c!--%20document.write('%3cspan%20style=/'display:%20none;/'%3e');%20//--%3e%20%3c/script%3eTa%20e-po%C5%A1tni%20naslov%20je%20za%C5%A1%C4%8Diten%20proti%20smetenju.%20Za%20ogled%20potrebujete%20Javascript,%20da%20si%20jo%20ogledate.%20%3cscript%20type='text/javascript'%3e%20%3c!--%20document.write('%3c/');%20document.write('span%3e');%20//--%3e%20%3c/script%3e

mailto:[email protected]


15


Telefonska številka/Faks 040 567500

Uradne ure: od ponedeljka do sobote od 8.30 do 10.30.

Sodelovanje med šolo in domom

Na naših šolah si vse bolj prizadevamo za razvoj vzajemno-sodelovalnega

odnosa med domom in šolo na vzgojnem področju.

Raziskave kažejo, da imajo kakovostni stiki pozitivne učinke na starše, otroke in

učitelje. Pri otrocih se kažejo v boljših učnih navadah in učnem uspehu, v

pozitivnem odnosu do šole ter v večji motivaciji za šolsko delo. Zmanjšajo se tudi

disciplinske težave. Temelj dobrih odnosov je vzajemno spoštovanje med vsemi

udeleženci, predpogoj pa je seveda ozračje, ki temelji na zaupanju.

Sodelovanje s starši se udejanja na roditeljskih sestankih, pogovornih urah ter na

formalnih in neformalnih srečanjih med šolskim letom, ob različnih priložnostih in

ob zaključku šolskega leta.

Obveščanje poteka pretežno preko obvestil v učenčevi beležki, ki jo morajo starši

dnevno pregledovati.


16

Sestanki in govorile ure

Otroški vrtec

September: Uvodni roditeljski sestanek in individualni razgovor za starše novo-vpisanih otrok, medsebojno spoznavanje in izmenjava informacij o otroku.

Oktober: Predstavitev življenja in dela v vrtcu, ponudba programov in projektov; spoznavanje predmetnika, učnih načrtov, oblik in metod dela. Izvolitev predstavnikov staršev v oddelčne svete.

November: Sestanek učnega osebja ob navzočnosti izvoljenih predstavikov staršev, okvirna predstavitev delovanja, dejavnosti, ki potekajo med letom, in splošne slike oddelka. Januar: Dnevi odprtih vrat, predstavitev vzgojno-izobraževalnega delovanja vrtca staršem novo-vpisanih otrok. Maj: Sestanek učnega osebja ob navzočnosti izvoljenih predstavnikov staršev; evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela, vsebinska izhodišča in novi predlogi.

Starši se v teku šolskega leta lahko pogovorijo z učitelji na govorilnih urah, na katere se predhodno najavijo, v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih se lahko z učitelji dogovorijo tudi za izredne govorilne ure.

Osnovna šola

September: Uvodni roditeljski sestanek in individualni razgovor za starše novo-vpisanih otrok, medsebojno spoznavanje in izmenjava informacij o učencu.

Oktober: Roditeljski sestanek, predstavitev življenja dela in šole, ponudba programov in projektov; spoznavanje predmetnika, učnih načrtov, oblik in metod dela. Izvolitev predstavnikov staršev v medrazredne svete.

November: Sestanek učnega osebja ob navzočnosti izvoljenih predstavnikov staršev, okvirna predstavitev delovanja, dejavnosti, ki potekajo med letom, in splošne slike razredov.


17

December: Individualni razgovori o učno-vzgojnem uspehu posameznih učencev. Januar: Dnevi odprtih vrat, predstavitev vzgojno-izobraževalnega delovanja šole staršem novo-vpisanih otrok. Februar: Roditeljski sestanek in podelitev spričeval ob zaključku prvega ocenjevalnega obdobja. April: Individualni razgovori o učno-vzgojnem uspehu posameznih učencev. Maj: Sestanek učnega osebja ob navzočnosti izvoljenih predstavnikov staršev: izbira učbenikov za naslednje šolsko leto, evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela, vsebinska izhodišča in novi predlogi. Junij: Zaključek pouka in podelitev spričeval ob zaključku drugega ocenjevalnega obdobja. Starši se v teku šolskega leta lahko pogovorijo z učitelji na govorilnih urah, na katere se predhodno najavijo, v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih se lahko z učitelji dogovorijo tudi za izredne govorilne ure.


September: Uvodno medsebojno spoznavanje in izmenjava informacij.

Oktober: Predstavitev življenja dela in šole, ponudba programov in projektov; spoznavanje predmetnika, učnih načrtov, oblik in metod dela (roditeljski sestanek /individualni razgovori o učno-vzgojnem uspehu posameznih učencev). Izvolitev predstavnikov staršev v razredne svete

November: Sestanek učnega osebja v navzočnosti izvoljenih predstavikov staršev, okvirna predstavitev delovanja, dejavnosti, ki potekajo med letom, in splošne slike razreda. Januar: Dnevi odprtih vrat: predstavitev vzgojno-izobraževalnega delovanja šole staršem novo-vpisanih učencev. Februar: Individualni razgovori o učno-vzgojnem uspehu posameznih učencev in podelitev spričeval ob zaključku prvega ocenjevalnega obdobja.


18

April: Individualni razgovori o učno-vzgojnem uspehu posameznih učencev. Maj: Sestanek učnega osebja v navzočnosti izvoljenih predstavikov staršev: izbira učbenikov za naslednje šolsko leto, evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela, vsebinska izhodišča in novi predlogi. Junij: Zaključek pouka in podelitev spričeval ob zaključku drugega ocenjevalnega obdobja. Vsak teden so profesorji staršem na voljo za govorilne ure tudi v dopoldanskem času. Urnik dopoldanskih govorilnih ur je objavljen na oglasni deski in na spletni strani šole. Starši se na govorilno uro naročijo v tajništvo oz. se dogovorijo s predmetnim profesorjem (telefonsko ali osebno). Dopoldanske govorilne ure stečejo v mesecu novembru in se zaključijo v prvi polovici maja.

Šolska spletna stran

Šolska spletna stran je danes nepogrešljiv način komuniciranje z družinami in

uporabniki. Dostopna je na naslovu http://www.sibartol.gov.it/slo. Jasna

predstavitev vsebin in privlačna vizualna podoba omogočata ustrezen pretok

informacij in izražata prepoznano identiteto šole. Na osnovi podatkov o številu

ogledov, ugotavljamo, da je šolska spletna stran dobro obiskana in dosega

širok krog uporabnikov.

http://www.sibartol.gov.it/slo.


19

Organiziranost šole in upravni organi

Upravni organi, ki jih sestavljajo predstavniki učnega in neučnega osebja ter

izvoljeni predstavniki staršev, usmerjajo delovanje in razvoj šole. Za odločitve, ki

jih sprejemajo v skladu s pristojnostmi, za zakonitost sklepov ter pravilnost in

smotrnost delovanja, so odgovorni kot zborni organi. Na področju izvajanja

funkcij imajo zborni organi različne vloge in pristojnosti: od svetovalnih in

predlagalnih (oddelčni, medrazredni in razredni svet) do odločevalnih (zavodski

svet). Na ravni posameznih večstopenjskih šolskih zavodov delujejo naslednji

zborni organi:

Zbor učnega osebja

Zbor učnega osebja je strokovni organ šole, sestavljajo ga učitelji vseh treh

stopenj, ki poučujejo na šoli v tekočem šolskem letu. Zbor oblikuje razvojne

usmeritve šole in sodeluje v razreševanju vzgojnih in pedagoških problemov.

Sestaja se izven šolskega urnika, delo vodi ravnatelj, ki skrbi za izvrševanje

sklepov zbora. Redne seje zbora sklicuje in vodi ravnatelj, sklic izredne seje

lahko predlaga tudi ena tretjina vseh članov.

Pravna podlaga: 7. člen zakonodajnega odloka št. 297/1994.

Oddelčni svet, medrazredni in razredni svet

Oddelčni svet v otroškem vrtcu sestavljajo vsi učitelji in za vsak oddelek po en

predstavnik staršev.

Medrazredni svet v osnovni šoli sestavljajo vsi učitelji na šoli in za vsak

razred po en predstavnik staršev.

Razredni svet na srednji šoli prve stopnje sestavljajo vsi profesorji razreda in

štirje predstavniki staršev za vsak razred.

Medoddelčni, medrazredni in razredni sveti obravnavajo splošne odzivne,

vedenjske in učne značilnosti oddelčnih in razrednih skupnosti, razpravljajo o

opravljenem vzgojno-izobraževalnem delu in izhodiščih ter o vsebinskih predlogih


20

za izboljšanje delovanja. Posebno pomembna vloga pripada svetom pri

spodbujanju razvoja in utrjevanja sodelovalnih odnosov med šolo, družino in

okoljem ter vzpostavljanju pozitivne klime med vsemi vključenimi. Sejam svetov

predseduje ravnatelj oziroma v njegovi odsotnosti predstavnik, ki ga kot svojega

zastopnika izmed članov sveta imenuje ravnatelj; sestanki potekajo izven

šolskega urnika. Svet se sestaja tudi v ožji sestavi, ki jo poleg ravnatelja sestavlja

samo učno osebje, oziroma brez navzočnosti predstavnikov staršev. V ožji

sestavi razpravlja o načrtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno-

izobraževalnega procesa ter medpredmetnem usklajevanju in povezovanju.


Zavodski svet

Zavodski svet večstopenjske šole sestavljajo izvoljeni predstavniki učnega in

neučnega osebja in predstavniki staršev. Predstavnike učnega in neučnega

osebja izvolijo delavci zavoda izmed redno zaposlenih v okviru ravnateljstva.

Predsednika sveta izvolijo člani iz vrst predstavnikov staršev, ravnatelju pa

pripada z zakonom predpisana pravica do članstva. Mandat izvoljenih

predstavnikov traja tri leta. V šolah, ki štejejo do 500 učencev, sestavlja svet 14

članov:

6 predstavnikov učnega osebja,

6 predstavnikov staršev,

1 predstavnik neučnega osebja,

ravnatelj.

Osnovne pristojnosti in funkcije

Zavodski svet odobri letni proračun in zaključni obračun ter odloča o uporabi

denarnih sredstev, ki so namenjena upravnemu in izobraževalnemu delovanju

ustanove. Skladno s sklepi, ki jih sprejema učni zbor in v okviru

razpoložljivih sredstev, zavodski svet odloča o programiranju in organizaciji

šolskih dejavnosti na naslednjih področjih:


21

odobri zavodske pravilnike in vzgojno-izobraževalno ponudbo, ki jo na osnovi

smernic zavodskega sveta, pripravi zbor učnega osebja;

obravnava in sprejema sklepe o nakupu, obnovi in vzdrževanju opreme in o

nakupu potrošnega materiala;

usklajuje morebitne spremembe v šolskem koledarju;

oblikuje smernice za načrtovanje in izvajanje izvenšolskih dejavnosti;

posebno pozornost namenja dopolnilnemu pouku in podpornim dejavnostim

ter organizaciji poučnih ekskurzij in šolskih izletov;

podpira medšolska sodelovanja, ki ustvarjajo pogoje za izmenjavo izkušenj in

znanj, obenem pa odpirajo možnosti za izvajanje skupnih aktivnosti;

deluje v smeri uspešnega vključevanja šole v okolje, hkrati podpira uvajanje

različnih oblik sodelovanja z izobraževalnimi, kulturnimi, športnimi in drugimi

okoliškimi ustanovami;

izdaja soglasja za sprejemanje in uresničevanje pobud na področju

socialnega skrbstva.

Izvršni odbor

Sestavljajo ga:

ravnatelj in upravni vodja,

predstavnik učnega osebja,

predstavnik neučnega osebja,

2 predstavnika staršev.

Ravnatelju in upravnemu vodji pripada z zakonom predpisana pravica do

članstva. Izvršni odbor pripravlja plenarna zasedanja ter spremlja in nadzira

izvajanje sklepov zavodskega sveta. Predseduje mu ravnatelj, medtem ko

upravni vodja opravlja v odboru funkcijo tajnika.



22

Zavodski pravilnik

V Zavodskem pravilniku so zbrani organizacijski predpisi, ki opredeljujejo način

izvajanja postopkov in pravila delovanja ter upravljanja šole. Pravilnik predstavlja

glavno vodilo za vse udeležence v procesu vzgoje in izobraževanja: učence,

starše in delavce šole. Dokument odobri zavodski svet, udeleženci pa se

seznanijo z njegovimi določili in delujejo v skladu z njihovo vsebino.

Veljavni pravilnik vsebuje določila in ureja postopke ter ukrepe, ki omogočajo:

učinkovito doseganje ciljev na področju vzgoje in izobraževanja,

vzpostavitev načrtovane organizacijske strukture,

smotrno upravljanje s človeškimi, finančnimi in materialnimi viri,

skrb za varnost posameznika in skupnosti,

oblikovanje pravil za uporabnike in izvajalce vzgojno-izobraževalne

ponudbe,

varovanje objektov in imovine.

Zavodski pravilnik ureja tudi naslednja področja:

pravila šolskega reda v skladu z določili Statuta dijakinj in dijakov - OPR

št. 249/1998;

pravilnik jamstvenega organa;

Pravilnik o poučnih izletih in ekskurzijah ter drugih izvenšolskih

dejavnostih.


23

Zagotavljanje varnosti v šolskem okolju

Zakonodajni odlok 626/94 oz. 81/08

Upravljanje varnosti vključuje sistematične ciljne aktivnosti in ukrepe, ki stremijo k

doseganju ustreznega in odgovornega ravnanja navzočih oseb na vseh ravneh

delovanja znotraj šolskega okolja.

Poseben poudarek je namenjen naslednjim področjem:

1. Skrb za zdravo in varno delovno/učno okolje

V šoli mora biti vsakomur zagotovljeno varno delovno okolje in postopki ter varna

uporaba delovne opreme in pripomočkov.

2. Strokovno izobraževanje in usposabljanje osebja

Na ravni varnosti in zdravja pri delu ter splošnega razvoja varnostne kulture se

izvaja stalno izpopolnjevanje zaposlenih.

3. Vključevanje varnostne kulture v vzgojo in izobraževanje

V okviru splošnega izobraževanja šola skrbi za posredovanje ustreznih znanj in

razvijanje sposobnosti na področju varnosti in zdravja; z

nenehnim prizadevanjem za izboljšanje prispeva k dvigu kulture varnosti.

Ravnatelj je odgovoren za izvedbo naslednjih postopkov s področja zagotavljanja

varnosti šolskega prostora in oseb:

odkrivanje nevarnosti in ocenitev tveganj, katerim je osebje izpostavljeno

ali bi lahko bilo izpostavljeno v šolskem okolju;

priprava dokumenta, ki vsebuje ocenitev ravni oz. stopnje tveganja in

varnostnega načrta; v dokumentu se posebej navedejo tudi kriteriji

uporabljeni pri ocenitvi tveganja.

imenovanje odgovorne osebe in referentov za varnost in preprečevanje

nezgod;


24

imenovanje izvajalca medicine dela skladno s pravnimi predpisi in v kolikor

se izkaže za potrebno;

imenovanje referentov za požarno varnost, evakuacijo, zagotavljanje prve

pomoči in predpostavljenih za izvajanje specifičnih nalog;

spoštovanje zakonitosti v zvezi z zagotavljanjem osebne varovalne

opreme in njene uporabe;

obveščanje in usposabljanje zaposlenih ter drugih oseb, ki so navzoče v

delovnem procesu, za obvladovanje nevarnosti oz. varno opravljanje dela;

posvetovanje z delavskim zaupnikom in predhodno informiranje enotnega

sindikalnega predstavništva glede spoštovanja in izvajanja predpisov ter

ukrepov o varnosti in zdravju pri delu;

redno posodabljanje nezgodnega registra.

Vsaka posamezna šola, ki deluje v sklopu ravnateljstva razpolaga:

z načrtom ukrepov v primeru izrednega stanja oziroma načrtom evakuacije

iz šolske stavbe,

z navodili za ravnanje v primeru nevarnosti,

z varnostnimi znaki, ki so nameščeni na vidnih mestih.


25

VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI NAČRT

Temeljni cilj vzgojno-izobraževalnega programa šole je spodbujati celovit otrokov

razvoj in polno zrelost njegove osebe, spremljati proces osmišljanja njegovih

izkušenj, promovirati vzgojo in izobraževanje za aktivno državljanstvo ob

pridobivanju znanja in temeljnih elementov kulture (povzeto po Državnih

smernicah).

Vizija šole

Vizija je v prihodnost projicirana predstava šole, predstava privlačne prihodnje

podobe, ki nakazuje smer, v katero se želimo razvijati. K prednostnim ciljem šole

sodi zagotavljanje spodbudnega okolja in optimalnih učnih pogojev na osnovah

dialoga in soočanja, vključevanja in odprtosti navzven.

Postati želimo:

šola, ki se zaveda lastnih korenin, razvija zavest jezikovne in kulturne

pripadnosti ter ohranja lastno identiteto, šola ki se hkrati odpira navzven in

povezuje s svojim okoljem, v katerem je večjezičnost izraz kulturne

raznolikosti;

šola, ki gradi znanje, veščine in vrednote, spodbuja zrelostni razvoj in

odličnost;

šola, ki zagotavlja kakovost v vzgoji in izobraževanju preko

medpredmetne povezanosti in pomenljivih izkušenj z upoštevanjem vseh

vidikov otrokove osebnosti;


26

šola, ki spodbuja razvoj socialnih spretnosti in polaga posebno pozornost

na čustveno dimenzijo;.

prijazna šola, ki spodbuja učno motivacijo in omogoča uspešno

pridobivanje znanja ter ohranjanje veselja do učenja;

inkluzivna šola, ki sprejema raznolikost učencev, kot vir in prednost

pedagoškega pocesa ter zagotavlja pogoje za uspešno vključevanje vseh in

vsakogar v vzgojno-izobraževalni sistem; šola, ki postavlja v ospredje pojem

jezikovne stičnosti ter kulturne povezanosti različnih jezikovnih prostorov;

šola, ki vzgaja k dejavnemu in odgovornemu državljanstvu, k strpnosti in

spoštovanju dostojanstva človeka – človekovih pravic;

šola, ki spodbuja sodelovanje in povezovanje s starši, je odprta navzven

ter dovzetna za iniciative, ki prinašajo napredek v pouku in življenju šole;

šola, ki se prožno odziva na potrebe in prilagaja zahtevam spreminjajočega

se okolja;

aktualna in dinamična šola, ki stremi k nenehnemu razvoju in preko

načrtovanja, spremljanja delovanja in strateškega planiranja uresničuje skrb

za kakovost.

Vzgojno poslanstvo

Zagotavljati kakovostno izobraževanje na osnovi učinkovitega delovanja in

organizacije šolskega dela ter uresničevanja izvedbenega kurikula in vzgojno-

izobraževalnega programa skladno s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem in

izobraževanjem učiteljev v tesni povezanosti z okoljem in izhodišči, ki jih ponuja.

Vzgajati v temeljnih vrednotah spoštovanja, sodelovanja, sprejemanja

drugačnosti, medsebojne strpnosti, v spoštljivem in odgovornem odnosu do

svoje in do drugih kultur, do družbenega in naravnega okolja, do prihodnih

generacij.


27

Tri stopnje šolanja

Otroški vrtec

Otroški vrtec, ki ga bo otrok po odločitvi družine obiskoval od poltretjega leta do

vstopa v osnovno šolo, prispeva k njegovemu skladnemu in celovitemu razvoju.

Pri tem upošteva in skuša ovrednotiti razvojni ritem, sposobnosti, razlike in

identiteto vsakega otroka, pa tudi odgovornost družine pri njegovi vzgoji. Vzgojno

okolje otroškega vrtca temelji na stvarnih izkušnjah in miselnem dojemanju ter

povezuje v enoten razvojni proces različne oblike otrokovega delovanja, čutenja,

razmišljanja, soočanja z drugimi, izražanja, sporočanja, estetskega doživljanja in

določanja pomena. Vse to narekuje odraslim, da posvečajo otrokom pozornost in

so jim na razpolago, da vzdržujejo trdne in pozitivne človeške odnose, da so

fleksibilni in se znajo prilagoditi različnim situacijam, da si prizadevajo za

sodelovanje v družbenih odnosih, da ustvarjajo delovno vzdušje, ki ga označujejo

prisrčnost, vedoželjnost, konstruktivna čustvenost, igrivost, pripravljenost na

tvorno sodelovanje in komuniciranje, podjetnost pri načrtovanju in izvajanju.

Vrtec krepi v otrocih identiteto, avtonomijo in veščine. Te splošne cilje vzgojnega

procesa (8. čl. zak. 275/99) dosega tako, da jih uokviri v razčlenjen in enoten

šolski načrt, ki priznava na vzgojnem področju prvenstveno vlogo družine in

domačega okolja ter vsega tega, kar otroku nudi na socialnem, kulturnem in

upravnem področju. (Iz Državnih smernic)

Prvi ciklus šolanja

Prvi ciklus šolanja vključuje osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Ciklus traja osem

let in spremlja pomembno obdobje osebnega izobraževanja posameznega

učenca ter osnovni proces izgradnje njegove osebnosti. Ob vzgoji in

izobraževanju je temeljni cilj šolanja razvijanje kompetenc, ki so potrebne za

uspešno in učinkovito učenje tekom celega življenja. Šola uvaja učence v

osmišljanje lastnih izkušenj, krepi sposobnost udejanjanja odprtega in aktivnega

državljanstva ter prispeva k oblikovanju kulturne ozaveščenosti.


28

Osnovna šola

Osnovna šola sledi otroškemu vrtcu in vključuje v obvezen državni vzgojno-

izobraževalni sistem otroke od 6. leta starosti.

V vzgojnem procesu je osrednja naloga šolskih ustanov in učiteljev načrtovati

učne enote, ki jih označujejo najprimernejši in najpomembnejši vzgojno-

izobraževalni cilji za posamezne učence, ki so jim zaupani, tudi za take s

posebnimi potrebami, in ki naj zagotavljajo, da bodo posamezniki dejansko in

dokumentirano razvili svoje sposobnosti v veščine.

Osnovna šola prispeva k oblikovanju vzgojnega, kulturnega in poklicnega

profila učenca med prvim šolskim ciklusom, tako da individualizirane učne

načrte, ki so bili sestavljeni, zato da bi specifične učne cilje udejanjali v

konkretnih situacijah, vključi v vzgojno-izobraževalno ponudbo vsake šole. Pri

načrtovanju vzgojno-izobraževalne ponudbe mora vsaka osnovna šola

upoštevati vrsto določil:

kadrovsko zasedbo, ki se določa po veljavnih predpisih

obvezno letno število šolskih dni/ur, vključno z urami, ki so dodeljene

deželam, šolskim ustanovam in pouku verouka;

združevanje, porazdelitev in rok izvajanja predmetov in dejavnosti v

okviru didaktične in organizacijske avtonomije, predvidene po odloku

predsednika republike 275/99;

Ob zaključku drugega in petega razreda opravi INVALSI - državni inštitut za

vrednotenje šolskega sistema pri nekaterih predmetih (slovenščina in

matematika) nacionalno preverjanje znanja.

Osnovna šola je vzgojno-izobraževalno okolje, kjer je vsakemu učencu dana

priložnost, da postopno razvije sposobnost samostojnega, neposrednega

delovanja, razvijanja medčloveških odnosov, načrtovanja in preverjanja,

raziskovanja, logično-kritičnega mišljenja in individualnega učenja (iz Državnih

smernic).


29


Srednja šola prve stopnje zaobjema triletni ciklus šolanja in predstavlja povezavo

med osnovno in višjo srednjo šolo. Učence uvaja v tretjo fazo

izobraževanja/formiranja in je preddverje življenjskih odločitev o usmeritvi. Prvi

predpogoj za učinkovito vzgojno-izobraževalno delo je predvsem vzpostavitev

pozitivnih medsebojnih odnosov med različnimi vzgojnimi dejavniki: med domom,

šolo in drugimi vzgojnimi ustanovami. Le medsebojno spoštovanje in zaupanje

bo namreč omogočilo plodno in smotrno sodelovanje. Nadvse pomembna in

nepogrešljiva je vloga družin, ker znatno prispeva k usklajevanju vzgojnih

oprijemov in strategij in ustvarja pogoje za dobre šolske uspehe.

Šolski kurikul

Šola ima na osnovi nacionalnega kurikula izdelan svoj izvedbeni kurikul, v

katerem so programske enote porazdeljene po letnikih za šolsko leto in za šolo v

celoti.

Trenutno je v teku obnova in usklajevanje kurikula z novimi izhodišči Nacionalnih

smernic iz leta 2012. Z izvedbenim kurikulom se nacionalni oz. okvirni

izobraževalni program organizacijsko prilagaja kadrovskim in materialnim

pogojem šole ter pogojem okolja, v katerem šola deluje. Načrtovanje

izvedbenega kurikula razumemo kot proces, ki učitelje spodbuja h kritičnemu

preverjanju, dopolnjevanju in razvijanju razvojnega delovnega dokumenta šole.

Proces ponuja priložnost za strokovni razvoj učiteljev in drugih strokovnih

sodelavcev na šoli.

Postopki načrtovanja izvedbenega kurikula predstavljajo tudi enega izmed

ključnih dejavnikov kakovosti šole. Prav od tega, s kolikšno mero strokovnosti in

profesionalne odgovornosti so opravljeni posamezni postopki načrtovanja, je

namreč odvisno tudi, koliko bo šola uspešna pri uresničevanju ciljev, opredeljenih

v nacionalnem kurikulu. S pomočjo kakovostno oblikovanega izvedbenega

kurikula se ustrezno uresničujejo temeljna načela, ki so določena na področju

izobraževanja ter cilji, ki izhajajo iz zakonodaje in nacionalnega kurikula.


30

Pri načrtovanju izvedbenega kurikula se upoštevajo sodobna didaktična načela:

aktivno vlogo učencev,

razvijanje zmožnosti vseživljenjskega učenja (motivacija in strategije),

skrb za otrokov celovit razvoj, preko razvoja kompetenc, ki vključujejo

znanje, veščine, stališča, vrednote,

proces učenja, oblikovanje osebnega izobraževalnega načrta,

didaktično fleksibilnost, prilaganje pouka učencem (predznanju, interesom,

ambicijam, sposobnostim),

osredotočenost na učenca in želene učne izide,

prehajanje od tradicionalnega, predmetnega razmišljanja k ciljnemu in

kompetenčnemu.

Izbiro poti določajo cilji. Cilj pa je pripeljati vse učence in vsakega učenca

najmanj do temeljnega (najmanj minimalnega) znanja ter hkrati spodbujati

odličnost, kjer je to mogoče. Za kakovostno izvajanje kurikula na ravni šole je

obenem pomembno, da se učitelj povezuje s kolegi, se posvetuje, načrtuje,

analizira, izboljšuje, evalvira svoje delo, pripravlja situacije za avtentično učenje

in skuša vzpostaviti pogoje za to, da so učenci motivirani in uspešni.

Izvedbeni kurikul je zakonsko predpisan dokument, v katerem šola določi, kako

bo konkretizirala in realizirala cilje nacionalnega programa. Glede na to, da je

šoli zaupana visoka stopnja avtonomije, je smiselno, da proces priprave,

izvajanja in evalviranja izvedbenega kurikula vključi v razvoj svojega sistema

kakovosti.


31

Organizacijski modeli in urniki

Vrtec

Vzgojno-izobraževalne dejavnosti v vrtcih potekajo od ponedeljka do petka od

7.45 do 16.00.

Celotni tedenski delovni čas traja 41 ur in 15 minut.

prihod od 7.45 do 9.00

odhod od 15.30 do 16.00

Vzgojiteljice delajo v dopoldanski ali popoldanski izmeni, sočasna prisotnost

obeh vzgojiteljic traja dnevno 1 uro in 45 minut.

Osnovna šola

Organizacijski model obsega podaljšan tedenski urnik, ki z obsežnejšim

programom smiselno dopolnjuje in bogati ponudbo šole. Predmetno in

medpredmetno organizirane dejavnosti nudijo učencem odlično učno priložnost

za širjenje in poglabljanje znanja, za osebnostno rast in razvoj.

Oblikovani moduli so zastavljeni tako, da so nekateri v programu obvezni, drugi

pa izbirni. Poleg tega ima vsaka šola možnost samostojno oblikovati module, da

svojo ponudbo obarva bolj specifično. Vsi izbrani moduli so osnova, na kateri

vsaka šola premisli, načrtuje in izvede svoj vzgojno- izobraževalni program.

Osnovna šola »Oton Župančič«, Sv. Ivan

Za vse razrede je uveden 28 urni in 30 minutni obvezen tedenski program (modul

1), ki se dopolnjuje z neobveznim (modul 2). Obvezen podaljšek pouka imajo

učenci ob sredah popoldne, ostali podaljški sodijo k izbirnemu programu.


32

Osnovna šola »F.S. Finžgar«, Barkovlje

Za vse razrede je uveden 28 urni in 30 minutni obvezen tedenski program, ki se

dopolnjuje z neobveznim. Dvakrat tedensko imajo učenci obvezen popoldanski

podaljšek, enkrat tedensko pa izbirni popodanski podaljšek. Med ostalimi

popoldnevi potekajo izbirne dejavnosti, ki jih organizira združenje staršev

(laboratorij angleščine, pisanje nalog,..)

Osnovna šola »F. Milčinski«, Katinara

Za vse razrede je uveden 28 urni obvezen tedenski program, ki se dopolnjuje z

neobveznim. Obvezen podaljšek pouka imajo učenci ob sredah popoldne,

ostali podaljški sodijo k izbirnima programoma.


Izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti poteka na osnovi dveh različnih

organizacijskih modelov:

glasbena smer – na sedežu pri Sv. Ivanu deluje s 36 urnim tedenskim

predmetnikom;

redni program – podružnična šola na Katinari deluje s 34 urnim

tedenskim predmetnikom.

»Sv.Ciril in Metod« Sv. Ivan

Predmetnik šolskih dejavnosti je razporejen na 6-dnevni delovni teden: od

ponedeljka do sobote s 5/6 urnimi sklopi učnih enot po 55 minut in/ali na 5-

dnevni delovni teden: od ponedeljka do petka od 7.50 do 13.20, 1 krat tedensko

se pouk zaključi ob 14.15 ; 2 krat tedensko pa imajo učenci popoldanske

podaljške (do 15.30).

Za individualne lekcije glasbenega inštrumenta (2 krat po 30 minut ali 1 krat 60

minut tedensko) se učenci uskladijo neposredno s profesorjem.


33

"Sv.Ciril in Metod" Katinara

Predmetnik šolskih dejavnosti je razporejen na 5-dnevni delovni teden: od

ponedeljka do petka s 6 urnimi sklopi učnih enot po 55 minut od 8.00 do13.30, 2

krat tedensko imajo učenci popoldanski podaljšek do 15.50.

V vseh šolah in vrtcih, ki delujejo v sklopu ravnateljstva, so učencem v šoli

zagotovljena kosila, starši pa lahko zaprosijo tudi za jutranje varstvo otrok od

7.30 dalje.

Vzgojno in didaktično načrtovanje

Postopki vzgojnega in didaktičnega načrtovanja predstavljajo enega izmed

ključnih dejavnikov kakovosti šole. Skrb za kakovost se uresničuje preko

načrtovanja, spremljanja delovanja, sprotnega odpravljanja napak,

samoevalvacije in strateškega planiranja.

V okviru načrtovanja vzgojnega in didaktičnega dela si šola zastavlja lastne cilje,

analizira in izboljšuje organizacijske procese, definira in usklajuje vzgojne in

didaktične pristope.

Načrtovanje vzgojnega in didaktičnega dela je v pristojnosti:

učnega zbora

komisij in delovnih skupin

razrednih, medrazrednih in oddelčnih svetov

posameznih učiteljev

V okviru načrtovanja učni zbor sprejema sklepe o skupnih vzgojnih in

izobraževalnih smotrih različnih stopenj šolanja in o letnem delovnem načrtu

šole;


34

Komisije in delovne skupine dajejo učnemu zboru predloge za izboljšanje

vzgojno-izobraževalnega dela, v njihovi pristojnosti so predvsem pripravljalni

postopki in predhodna obravnava temeljnih vprašanj na dnevnem redu učnih

zborov.

Razredni, medrazredni in oddelčni sveti sprejemajo sklepe o vzgojno-

izobraževalnih načrtih, o metodoloških in didaktičnih pristopkih, o kriterijih za

preverjanje in ocenjevanje ter prilagajanje učnih načrtov specifičnim učnim in

vzgojnim potrebam učencev na ravni posameznih razredov in oddelkov.

Skladno s smernicami, ki so jih predhodno opredelili učni zbor, razredni,

medrazredni in oddelčni sveti, posamezni učitelji načrtujejo tudi individualno oz.

pripravijo letni učni načrt za razrede in predmete, ki jih poučujejo.

Vrednotenje dela ter napredka učencev

Predmetni profesorji in učitelji beležijo v svoje dnevnike sistematična opažanja o

učencu, o njegovi razvojni poti od izhodiščnega stanja na začetku šolskega leta

do usvojitve zanj zastavljenih učnih in vzgojnih ciljev. Učitelji izvajajo tedenska

programiranja, profesorji pa mesečne razredne seje, na katerih razpravljajo o

doseženih uspehih vsakega posameznega učenca, o njegovem sodelovanju pri

pouku in o odnosu do sošolcev in do odraslih.

Starostni stopnji primerno je o poteku preverjanja in ocenjevanja vsak učenec

seznanjen:

z obsegom učne snovi, ki jo mora obvladati v posameznem

ocenjevalnem obdobju;

z datumi kontrolnih in šolskih nalog in testnih vaj (največ ena šolska

naloga na dan, na teden pa največ tri);

z načini in merili ocenjevanja;

o sproti doseženih rezultatih/ocenah znanja pri vsakem ustnem

preverjanju in pri vsakem pisnem ali drugem izdelku;


35

o vrednotenju pisnih in drugih izdelkov; v njih so ustrezno označene

napake, da učenec lahko spozna svoje pomanjkljivosti in vrzeli v

znanju.

Vsak učenec in njegovi starši/vzgojitelji imajo možnost vpogleda v vsa beleženja

sistematičnih opažanj in ocen pri vsakem učitelju/predmetnem profesorju.

Šolsko leto je razdeljeno na dve polletji. Prvo se zaključi 31. januarja. Do 31.

oktobra učitelji in predmetni profesorji sestavijo opis začetnega stanja kakor tudi

seznam individualiziranih učno-vzgojnih posegov za vsakega posameznega

učenca. Do tedaj pripravijo tudi svoje celoletne učne načrte.

Vstopno preverjanje

Na začetku šolskega leta se izvede sistematično preverjanje izhodiščnega stanja

vsakega posameznega učenca, preverijo se njegove kognitivne in

metakognitivne sposobnosti posebno ob prehodu med različnimi stopnjami

šolanja.

Vstopni testi so usmerjeni predvsem v ugotavljanje učenčevih sposobnosti na

jezikovno-izraznem, na matematično-logičnem, na kognitivnem in na čustveno-

socialnem področju. Predmetni profesorji, oziroma učitelji označijo za vsakega

učenca izhodiščno stanje ter v skladu s tem programirajo njegovo učno

dejavnost.

Na nižji srednji šoli z glasbeno smerjo pri Sv. Ivanu učenci pred vstopom v prvi

razred opravijo tudi preizkus glasbenih sposobnosti.

Vstopni splošni profil učenca zaobjema:

izkušnje, predznanje, spretnosti, dojemanje: sposobnosti zaznavanja in

opazovanja, jezikovno predznanje, splošno razgledanost, interese kot

močna področja, kvaliteto mišljenja in pomnjenja;

vključevanje v okolje in sodelovanje: samostojnost, iniciativnost,

prilagodljivost, otrokovo vlogo v skupini, odnos do sošolcev in učitelja;


36

odnos do šolskega dela: kvaliteto motivacije, vrsto motivacije, kvaliteto

pozornosti, delovne navade

Preverjanje in ocenjevanje doseženega

znanja

S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje

oziroma standarde znanja iz učnih načrtov.

Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu

obravnave novih vsebin iz učnih načrtov.

Preverjanje znanja:

pred obravnavo novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju učenčevega

predznanja;

med učnim procesom je namenjeno ugotavljanju učenčevega

razumevanja učnih vsebin ter analiziranju in odpravljanju vzrokov, zaradi

katerih učenec te vsebine slabo razume ali jih ne razume;

ob koncu obravnave novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju, kako

učenec razume celoto obravnavanih učnih vsebin;

Ocenjevanje znanja zajema ugotavljanje in vrednotenje doseženih ciljev in

standardov znanja. Praviloma poteka po obravnavi novih vsebin iz učnih načrtov

in po preverjanju znanja.

Na osnovi načrtovanih smotrov in vsebin, predpisanih v učnih načrtih in določenih

pri didaktičnem ocenjevanju za posamezne razrede, učni kolektiv ugotavlja

stopnjo znanja, ki jo učenec dosega v učno-vzgojnem procesu. Učenčev

napredek v usvajanju osnov posameznih predmetov učitelji vrednotijo s

številčnimi ocenami, ki se nanašajo na stopnjo usvojenega znanja in spretnosti.


37

Osnovna šola

OPISNIKI STOPNJA

ZNANJA OCENA

Učenec snov v celoti odlično obvlada

reprodukcija je jasna, hitra in točna;

snov pozna, jo zna nadgrajevati in povezovati;

učenec kaže popolno razumevanje;

napake so nepomembne;

znanje zna uporabljati v novih situacijah;

je samostojen in aktivno sodeluje.

ODLIČNO 10

Učenec snov v celoti obvlada:

reprodukcija je jasna in točna;

snov pozna;


napake so redke in nepomembne;


je samostojen in aktivno sodeluje.

ZELO DOBRO 9

Učenec snov dobro obvlada:

učenec je dojel bistvo pojmov;

snov pozna;

pri preverjanju kaže razumevanje;

napake, ki se pojavljajo, so redke in manj pomembne;

pri učenju sodeluje in si prizadeva za učni uspeh;

sledi učiteljevim navodilom.

PRAV DOBRO 8

Učenec obvlada osnovne pojme:

reprodukcija znanja je dobra, vključuje

razumevanje, vendar brez globine in podrobnosti;

v znanju se pojavljajo vrzeli;

znanje zna uporabiti z učiteljevo pomočjo;

pri nalogah se pojavljajo napake, ki so običajne za določeno stopnjo.

DOBRO 7


38

Učenec snov le delno obvlada:

reprodukcija znanja je pomanjkljiva, vendar vsebuje

bistvene elemente, na osnovi katerih je mogoče

graditi nadaljnja znanja;

pojavlja se veliko število napak;

izdelki so oblikovani pomanjkljivo;

snovi ne razume v celoti;

znanje komaj ustreza postavljenim standardom.

ZADOSTNO 6

Učenec ni še usvojil primerne stopnje znanja:

učenec pozna le manjše, posamezne dele snovi;

zamenjuje pojme;

snov obnavlja zmedeno;

ne zadene bistva pojmov;

večine nalog ni sposoben samostojno rešiti;


izdelki so oblikovani pomanjkljivo in grobo

izraža se okorno;

ne kaže prizadevnosti;

ne napreduje kljub dodatni pomoči.

NEZADOSTNO 5

Številčna ocena vključuje poleg dosežene stopnje znanja in kompetenc tudi

upoštevanje dodatnih kriterijev, ki obsegajo:

udejstvovanje in prizadevnost pri šolskem delu,

napredovanje v znanju,

doseženo raven znanja glede na sposobnosti.

V teku osnovnošolskega izobraževanja, ko si učenec komaj gradi

samopodobo in zaupanje vase, učitelji ne dodeljujejo ocene nižje od 5.


39


OPISNIKI OCENA

Učenec snov v celoti odlično obvlada in nadgrajuje:

reprodukcija je jasna, hitra in točna;

snov pozna v podrobnostih in jo zna nadgrajevati in povezovati s predhodno usvojenimi pojmi;


napake so nepomembne;

znanje zna uporabljati v novih situacijah tudi brez dodatnih pojasnil;

posamezne probleme posreduje na izviren način;

rešitve in zamisli so izvirne;

navaja praktične primere;

avtonomno uporablja dodatne vire;

če ga učitelj prekine, se ne zmede;

aktivno sodeluje;

je samostojen pri reprodukciji znanja.

10

Učenec snov v celoti obvlada:

reprodukcija je jasna in točna;

snov pozna v podrobnostih;


napake so redke in nepomembne;


posamezne probleme posreduje na izviren način;

rešitve in zamisli so izvirne;

navaja praktične primere;

uporablja dodatne vire;

če ga učitelj prekine, se ne zmede;

aktivno sodeluje;

je samostojen pri reprodukciji znanja.

9

Učenec snov dobro obvlada:

učenec je dojel bistvo pojma;

snov pozna v podrobnostih;

8


40

rešitve so še precej natančne;

kaže razumevanje;

uporablja znanje v novih primerih;

pri preverjanju kaže samostojnost;

napake, ki se pojavljajo, so redke in manj pomembne;

navaja primere iz lastnih izkušenj;

pri učenju si prizadeva;

sledi učiteljevim navodilom.

Učenec obvlada osnovne pojme:

reprodukcija znanja je dobra, vključuje razumevanje, vendar brez poglobitve in podrobnosti;

v znanju se pojavljajo vrzeli;

znanje zna uporabiti z učiteljevo pomočjo;

primere navaja po učbeniku;

pri nalogah se pojavljajo napake, ki so običajne za določeno stopnjo.

7

Učenec snov le delno obvlada:

reprodukcija znanja je slaba in revna, vendar vsebuje še bistvene elemente, na podlagi katerih je mogoče graditi nadaljnja znanja;


izdelki so oblikovani pomanjkljivo;

snovi ne razume v celoti;

znanje komaj ustreza postavljeni normi.

Isto oceno dobi učenec, ki ima slabe pogoje za učenje in komaj dosega minimalne standarde znanja.

6

Učenec ni še usvojil primerne stopnje znanja:

učenec pozna le manjše, posamezne dele snovi;

zamenjuje pojme;

snov obnavlja zmedeno;

ne zadene bistva pojmov;

večine nalog ni sposoben samostojno rešiti;


izdelki so oblikovani pomanjkljivo in grobo;

izraža se okorno;

5


41

se ne znajde niti ob profesorjevi pomoči;

ne kaže prizadevnosti;


Učenec snov popolnoma nezadostno obvlada *

učenec pozna le manjše dele snovi;

zamenjuje pojme;

snovi ne obnavlja;

nalog ni sposoben samostojno rešiti;

izdelki so oblikovani pomanjkljivo in grobo:

v njih prevladujejo napake;

izraža se slabo;

se ne znajde niti ob profesorjevi pomoči;

ne kaže nobene prizadevnosti;


4

(*) Ocen nižjih od 4 se na stopnji obveznega šolanja praviloma ne dodeljuje. V

primeru, da se profesor pri ocenjevanju odloči za dodelitev navedenih ocen, bo

vsakokrat sproti poročal razrednemu kolektivu o izvedbi vseh predhodnih

dopolnilnih posegov, usmerjenih v doseganje vsaj minimalnih standardov znanja.

Skladno z ugotavljanjem učnih pomanjkljivosti in vzrokov za le-te, mora učni

kolektiv obvezno definirati tudi model nudenja učne pomoči.

Ocenjevanje vedenja

Ocenjevanje vedenja na osnovni šoli izhaja iz sistematičnega opazovanja

učencev in vključuje:

rednost obiskovaja pouka, sodelovanje in zanimanje,

odnos do odraslih in vrstnikov,

odnos do šolske imovine,

spoštovanje temeljnih načel družbenega reda.


42

Opisno oceno za vedenje: vzorno, primerno, v glavnem primerno, večkrat

neprimerno, neprimerno, dodelijo razredni učitelji.

Na srednji šoli prve stopnje številčno oceno iz vedenja dodeljuje razredni svet v

profesorski komponenti na ocenjevalnih sejah na osnovi sledečih kriterijev:

rednost obiskovanja pouka,

osebna odgovornost,

spoštovanje šolskega pravilnika,

aktivno sodelovanje s profesorji in sošolci in zanimanje pri pouku,

empatija in srčna kultura,

odnos do učnega jezika.

OPISNIKI OSNOVNA ŠOLA

SREDNJA ŠOLA

Dosledno govorno sporazumevanje tudi v neformalnih šolskih okoliščinah.

Aktivno, vsestransko in tudi samoiniciativno sodelovanje in zanimanje pri pouku in pri šolskih pobudah.

Solidarnost do sošolcev v težavi in spoštljiv odnos do šolskega osebja.

Dosledno spoštovanje šolskega pravilnika.

vzorno 10

Primerno govorno sporazumevanje tudi v neformalnih šolskih okoliščinah.

Ustrezno zanimanje in sodelovanje pri pouku in šolskih pobudah.

Ustrezno spoštovanje šolskega pravilnika.

Primerno spoštljiv odnos do sošolcev in šolskega osebja.

primerno 9

Ne vedno primerno govorno sporazumevanje tudi v neformalnih šolskih okoliščinah. v glavnem 8


43

Občasno pomanjkljivo sodelovanje pri pouku in šolskih pobudah.

Občasna vedenjska odstopanja od šolskega pravilnika.

Občasno motenje pouka.

Občasno pomanjkljivo spoštovanje sošolcev ali šolskega osebja.

primerno

Pogosto neprimerno govorno sporazumevanje tudi v neformalnih šolskih okoliščinah.

Občasno zanimanje in nestalno sodelovanje pri pouku in šolskih pobudah.

Občasno motenje pouka.

Pogosta odstopanja od pravil šolskega pravilnika.

Občasno neprimerni odnosi do sošolcev ali do šolskega osebja.

manj primerno 7

Neprimerno govorno sporazumevanje tudi v neformalnih šolskih okoliščinah.

Pomanjkljivo sodelovanje pri pouku in šolskih pobudah.

Pogosto motenje pouka.

Posamezni prekrški zoper šolski pravilnik (npr. pogoste zamude).

Povzročitev škode šolski imovini zaradi malomarnosti.

Večkrat neprimerni odnosi do sošolcev ali do šolskega osebja.

neprimerno 6

Neprimerno govorno sporazumevanje tudi v neformalnih šolskih okoliščinah.

Nesodelovanje pri pouku in šolskih pobudah.

Načrtno motenje pouka.

Hudi prekrški zoper šolski pravilnik.

Namerna povzročitev škode na šolski imovini.

Neprimeren ali žaljiv odnos do sošolcev ali do šolskega osebja.

neprimerno < 6


44

Nacionalno preverjanje znanja – Invalsi

Nacionalno preverjanje znanja zakonsko opredeljujeta odlok št. 59 z dne

19.2.2004 in odlok št. 76/2009 z dne 16.08.2009. Nacionalni inštitut za evalvacijo

sistema izobraževanja in usposabljanja INVALSI izvede pred zaključkom

šolskega leta preizkuse znanja iz slovenščine in matematike. Preizkusi znanja, ki

v šolah s slovenskim učnim jezikom potekajo v slovenščini, se izvajajo v drugem

in petem razredu osnovne šole ter v tretjem razredu nižje srednje šole. Pri

ocenjevanju preizkusov sodelujejo učitelji ali profesorji, ki opravljene naloge

vrednotijo po predhodno določenih kriterijih. V tretjem razredu nižje srednje šole

se nacionalno preverjanje znanja izvede med državnim zaključnim izpitom, izid

opravljenih preizkusov pa se upošteva pri končni oceni.

Vzgojna kontinuiteta

Vrtec, osnovna šola in srednja šola prve stopnje so tako organizacijsko kot

vsebinsko medsebojno povezane, vzgojna kontinuiteta ponuja možnost

sodelovanja in uresničevanja različnih skupnih pobud ter zagotavlja kontinuiran

prehod med navedenimi stopnjami šolanja.

Koncept vzgojne in didaktične kontinuitete vsebujejo programi za osnovno in

srednjo šolo prve stopnje ter smernice za otroški vrtec, posebej ga izpostavljajo

Nove državne smernice 2012, na izvajalni ravni pa ga opredeljuje okrožnica št.

339 z dne16 novembra 1992:

Ob prehodih med različnimi stopnjami šolanja mora biti učencu zagotovljena

vzgojna in didaktična kontinuiteta kot celovit proces izobraževanja in

vzgajanja. Povezanost vzgojne in izobraževalne razsežnosti zglajuje prehode iz

vrtca v osnovno oziroma srednjo šolo in pri učencih uspešno preprečuje težave

še preden do njih pravzaprav pride. Vsaka stopnja šolanja ima sicer znotraj

lastnih programov svojo specifiko, ki jo moramo upoštevati, obenem pa

ohranjati neprekinjenost izobraževalnega procesa že od začetka šolanja.


45

Pri zasledovanju zgoraj navedenih ciljev šola uresničuje koncept vzgojne

kontinuitete v navpični in vodoravni smeri.

V navpični smeri se med različnimi stopnjami šolanja kontinuiranost vzgojno-

izobraževalnega procesa odraža v načrtovanju skupnih didaktičnih pobud in

projektov. Celoten proces zagotavljanja vzgojne kontinuitete in čim lažjega

prehoda ter postopnega uvajanja učencev v novo šolsko okolje poteka na

osnovi naslednjih smernic:

1. Usklajevanje šolskih kuriklov:

vzajemna ozaveščenost učiteljev na različnih stopnjah šolanja (vrtec,

osnovna šola, srednja šola) o specifiki programov vsake stopnje;

načrtovanje kontinuiranih kurikularnih povezav in skupnih vzgojno

izobraževalnih posegov;

sodelovanje učiteljev različnih stopenj šolanja pri skupnih projektih;

skupna srečanja in dejavnosti za učence, predvsem na ravni zaključnih oz.

začetnih letnikov posameznih stopenj;

2. Obveščanje in pretok informacij med šolami o znanju in šolskih uspehih

posameznih učencev.

V vodoravni smeri se kontinuiranost vzgojno-izobraževalnega procesa uresničuje

s povezovanjem šolskega učenja z izvenšolskim in sicer v obliki sodelovanja z

družinami učencev ter s številnimi organizacijami in ustanovami: s športnimi in

kulturnimi društvi na pripadajočem območju, z Narodno in študijsko knjižnico, s

Slovenskim stalnim gledališčem, s Slovenskim raziskovalnim inštitutom; z

univerzitetnimi ustanovami v Vidmu, v Kopru in Ljubljani ima večstopenjska šola

sklenjene sporazume, na podlagi katerega se študentom pedagoških ved, v

okviru ravnateljstva omogoča opravljanje študijske prakse.


46

Šolska orientacija

Šolska orientacija poteka znotraj kurikula skozi vsa leta prvega ciklusa šolanja.

Na osnovnošolskem nivoju učenci odkrivajo lastne potenciale in skozi učni

proces pridobivajo informacije o izobraževanju, poklicih in usposabljanju.

V ta namen šola organizira vrsto dejavnosti, ki posamezniku omogočajo

spoznavanje lastnih sposobnosti, osebnostnih značilnosti in interesov.

V splošnem šolska orientacija vključuje dve vrsti usmerjanja – izobraževalno in

informativno.

Izobraževalno usmerjanje se osredotoča na področja motivacije, izbire oz.

načrtovanja izobraževanja, spoznavanja lastnega kognitivnega stila in

razumevanja skupinskih dinamik. V okviru informativnega usmerjanja se

učencem nudijo čimpopolnejše informacije o programih in možnostih

izobraževanja ter usposabljanja.

Na šoli namenjamo posebno pozornost vpisu učencev v višje srednje šole. V ta

namen izvajamo različne dejavnosti v sklopu celotne triade šolanja predvsem pa

za učence v 3. razredu. Šolsko in poklicno usmerjanje povezujeta vse

udeležence učnega in vzgojnega procesa (učence, učitelje, starše) v vzajemnem

delovanju za dosego skupnega cilja. Za ustrezno usmeritev dobijo učenci čim več

ustreznih informacij o možnostih vpisa na srednje šole 2. stopnje in na poklicne

zavode, ki jih v spremstvu profesorjev tudi obiščejo. Pri izbiri pa je pomembno

upoštevati predvsem: interese, sposobnosti, osebnostne lastnosti, učne navade,

šolske ocene posameznika. Na podlagi teh ugotovitev za vsakega učenca

razredni svet izoblikuje nasvet, ki ga posreduje staršem.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Usposabljanje

https://sl.wikipedia.org/wiki/Motivacija

https://sl.wikipedia.org/wiki/Izobra%C5%BEevanje


47

Vzgoja za enakost spolov ter spodbujanje

enakih možnosti in preprečevanje nasilja

Zagotavljanje pravic do enakosti med spoloma in zavračanje vseh oblik

diskriminacije sodi k temeljnim ustavnim načelom (ustavni členi št. 3, 4, 29, 37,

51), v katerih se s svojim vzgojno-izobraževalnim programom prepoznava tudi

naša večstopenjska šola, istim vrednotam pa v 16. odstavku daje poseben

poudarek tudi zakon 107/2015.

Enakost spolov, kot sprejemanje in vrednotenje razlik in drugačnosti, sodi hkrati z

zavračanjem vseh oblik diskriminacije, k osnovnim izhodiščem medkulturne

vzgoje v izobraževalnem procesu.

K vrednotam, na katerih temelji vzgojno delovanje šole, sodi spoštovanje vseh in

vsakega učenca, na tej osnovi šola ščiti otrokovo človeško dostojanstvo in

edinstvenost ter neponovljivost vsakega posameznika. Takšne vzgojno-

izobraževalne vsebine so izraz spoštovanja pozitivnih obveznosti šole, ki daje

informacije, uči in vzgaja o človekovih pravicah in spodbuja medsebojno strpnost

in spoštovanje.

Posebne vzgojne potrebe

Razredne skupnosti so zaradi enake starosti učencev navidezno homogene

skupine, največkrat pa so učne skupine po sposobnostih, spretnostih in znanju

notranje raznolike, heterogene in v nenehnem spreminjanju. Vsak otrok je

individuum zase in ima sebi značilne lastnosti, učitelji pa so dolžni njegovo

osebnost in individualnost upoštevati in spoštovati.

Posebne vzgojno-izobraževalne potrebe so lahko vezane na krajša ali daljša

obdobja šolanja, njihov izvor pa pogojujejo raznovrstni dejavniki: biološki,

fiziološki, psihološki, socialni, socialno-emocionalni, idr. Šola mora vsakemu

posamezniku zagotoviti takšno naravnanost vzgoje in izobraževanja, ki bo


48

omogočala preseganje in sprotno odpravljanje težav (Ministrska odredba z dne

27. decembra 2012). Konceptualne osnove obravnave posebnih vzgojno-

izobraževalnih potreb je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvrstila v

Mednarodno klasifikacijo funkcioniranja, invalidnosti in zdravja (ICF), ki temelji na

socialnem in funkcionalnem modelu obravnave.

Pojem posebne vzgojno-izobraževalne potrebe opredeljuje vse učne težave

otrok v šoli, ki so povezane tako z manjšo kot z večjo šolsko neuspešnostjo.

Ministrska odredba z dne 27. decembra 2012 določa, da imajo vsi učenci z

učnimi težavami pravico do individualizacije pouka.

Pomembno je zato, da so učitelji pozorni tako na težje kot na blage primanjkljaje

učencev in da jim v učnem okolju zagotovijo, prilagojeno izvajanje programa in

dodatno strokovno pomoč.

Vzgojno-izobraževalne potrebe se razprostirajo od lažjih do težjih in se delijo na

nekaj podskupin, ki pa jih med seboj zaradi pogostih kombinacij težav in

interakcijskih vplivov ni vedno mogoče ostro ločevati:

Posebne potrebe (zakon 104/92)

Specifične razvojne motnje, h katerim se uvrščajo specifične učne težave

(SUT, zakon 170/2010), motnje na področju neverbalnih, koordinacijskih

in motoričnih spretnosti, motnje pozornosti in hiperaktivnost, specifični

primanjkljaji na govornem področju in mejne učne sposobnosti.

Učne težave zaradi drugojezičnosti, socialno-kulturne drugačnosti ter

zaradi socialno-ekonomske oviranosti. (zakon 8/2013 ).

Individualiziran učni načrt

Učenci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami imajo pravico do

individualiziranega učnega načrta. Pri pripravi in oblikovanju sodelujejo tudi starši

učenca, povezanost in vzajemno sodelovanje med šolo in družino pa je

pomemben dejavnik uspešnega izvajanja vzgojnih dejavnosti. Individualiziran


49

učni načrt sodi v širši okvir letnega načrta izvajanja inkluzivne vzgoje in

izobraževanja.

Učenci s specifičnimi učnimi težavami (SUT) so otroci s povprečno ali

nadpovprečno splošno inteligentnostjo, ki imajo nekatere blažje ali hujše učne

motnje nevrofiziološkega izvora. Za učence s SUT je bistvenega pomena

zgodnja obravnava/diagnoza ter učinkovito prilagajanje procesa poučevanja, ki

se na osnovi izvršilnega odloka zakona 170 iz leta 2010 v šoli izvaja predvsem z

olajševalnimi in nadomestnimi učnimi oprijemi. Organizacija pouka, s katerim

izboljšamo učne dosežke učencev s specifičnimi učnimi težavami temelji na

naslednjih načelih :

podaljšanje časa za reševanje nalog;

učinkovita organizacija učnega procesa, ki omogoča priložnosti za

pregled predhodno naučene snovi, razvoj temeljnih spretnosti in višjih

kognitivnih procesov ter prenos in generalizacijo znanja.;

razvoj strategij, s katerimi učenci nadzorujejo svoj učni napredek ter si

postavljajo učne cilje;

sistematično in eksplicitno zasnovan pouk;

ustvarjanje pogojev za razvoj višjih kognitivnih procesov tudi takrat, ko so

temeljne spretnosti (branja, pisanja in računanja) učencev šibke;

omogočanje specifičnih dosežkov glede na snov, ki jo učitelj poučuje;

celostna zasnova pouka: učenec mora razvijati vse kompetence, ki jih

potrebuje za uspešno učenje;

ustrezno vrednotenje učenčevega napredka s ciljem izboljšanja

učinkovitosti učenja.

Spoštovanje in upoštevanje otrokove individualnosti in pravico do usposabljanja

za dejavno življenje, ki se v šoli udejanja preko individualiziranega učnega

procesa obravnavamo kot temeljne otrokove pravice. Pri pripravi in oblikovanju

individualiziranega učnega načrta sodelujejo tudi starši učenca, povezanost in

vzajemno sodelovanje med šolo in družino pa je pomemben dejavnik

uspešnega izvajanja vzgojnih dejavnosti. Individualiziran učni načrt sodi v širši

okvir letnega načrta izvajanja inkluzivne vzgoje in izobraževanja.


50

Šola je področju obravnave posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb namenila

ciljno funkcijo, med katerimi je učni zbor določil referenta.

Podporne, dopolnilne in dodatne

dejavnosti

Podporne, dopolnilne in dodatne dejavnosti potekajo med šolskim urnikom ali

izven le-tega, izvajajo jih predmetni učitelji in profesorji. Teme izhajajo iz vsebin,

ki pritegnejo zanimanja učencev. Dejavnosti vključujejo pomoč pri pisanju

domačih nalog, razvijanje učinkovitih metod dela, dodatne razlage in utrjevanje

učne snovi, seznanjanje z osnovnimi načeli raziskovalnih metod, razvijanje raznih

oblik literarnega in likovnega ustvarjanja, aktivno in ustvarjalno ukvarjanje z

glasbo, pospeševanje računalniške pismenosti, simulacijo zaključnega izpita na

srednji šoli, nekatere dejavnosti v okviru šolske orientacije itd.

Predmetni profesorji in razredni učitelji po pregledu učnih rezultatov na tedenskih

programiranjih/mesečnih sejah določijo učence, ki bi bili potrebni podpornega oz.

dopolnilnega pouka iz enega ali več predmetov.

Uspešnejšim učencem profesorji/učitelji organizirajo dodatne učne dejavnosti, da

jim omogočijo udeležbo na raznih tekmovanjih in natečajih.

V primeru da se v šolo vpišejo učenci drugih narodnosti, razredni sveti izdelajo

posebne programe na osnovi protokola za sprejem učencev iz drugih jezikovnih

okolij.


51

Nacionalni načrt za digitalizacijo

šolstva

Z ministrskim odlokom št. 851 z dne 27. oktobra 2015 je bil sprejet Nacionalni

načrt za digitalizacijo šolstva (PNSD) in s tem povezana vsebinska prenova

izobraževanja. V okviru le-tega naj bi šola pospešeno uvajala nova orodja za

digitalno pridobivanje znanja in spretnosti ter s tem povezane izvirne metode

učenja in poučevanja, prilagojene različnim udeležencem učnega procesa.

Na osnovi zgoraj navedenega načrta in skladno s prejemom finančnih sredstev

na šoli načrtujemo ukrepe za splošno digitalizacijo ter inovativno in učinkovito

uporabo razvojnega potenciala, ki ga omogočajo sodobne informacijske in

komunikacijske tehnologije.

Nove tehnologije lahko v temelju spremenijo načine učenja, zato bo uvajanje

digitalizacije potekalo postopno, skladno z izobraževanjem zaposlenih in

posodabljanjem metodološko-didaktičnih pristopov. Zaposleni v šolstvu bodo

morali znati kritično presojati didaktično vrednost informacijsko

komunikacijske tehnologije in jo smiselno uporabljati pri pouku, obenem pa

učencem nuditi ustrezno podporo pri ozaveščeni in kritični uporabi interneta oz.

razvoju veščin za uporabo IKT. V tem spremenjenem vzgojno-izobraževalnem

procesu učitelj iz podajalca postaja koordinator znanja, vse bolj pomembna

postaja tudi njegova socialna vloga. V informacijsko-računalniškem

izobraževanju ima učitelj vlogo usmerjevalca učnega procesa, ki je učencem v

pomoč pri samostojnem učenju in pridobivanju novih znanj, medtem ko so učenci

postavljeni v ospredje in pri pouku dobivajo vse bolj aktivno vlogo.

Na osnovi ministrskega dopisa prot. št.17791 z dne 19.11.2015, ki se nanaša na

31. člen ministrskega odloka št. 435/2015 (Spremne smernice za izvajanje

Nacionalnega načrta za digitalizacijo šolstva) je bil v zboru učnega osebja,

skladno z določili Nacionalnega načrta za digitalizacijo šolstva, imenovan šolski

referent za digitalizacijo šole oz. digitalni animator.

Dodatno priložnost za razvoj digitalizacije nudijo šoli razpisi za koriščenje

sredstev iz Evropskih strukturnih skladov PON/FESR. Finančna podpora je

namenjena odpravljanju razvojnih neravnovesij in zmanjševanju razlik ter


52

ustvarjanju okolja za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij

Evropske unije. Namen programa je izboljšanje kakovosti izobraževalnega

sistema na celotnem državnem območju ter financiranje projektov na področju

izobraževanja in inovacije oziroma obnove tehnološke opreme in drugih

pripomočkov na šolah.

Šola se je prijavila k naslednjima razpisoma PON FESR za programsko obdobje

2014-2020:

1. PON/FESR prot. št. AOODGEFID/9035 Rim, 13. julija 2015: Izgradnja,

razširitev ali prilagoditev infrastrukturnega LAN/WLAN omrežja; naslov

šolskega projekta “Od digitalizacije do novih pristopov”;

2. PON/FESR prot. št. 12910 z dne 15-10-2015): „Infrastrukturni posegi na

področju tehnoloških inovacij in laboratorijev ter osvajanje ključnih

kompetenc v okviru operativnega nacionalnega programa (PON), 2. faza,

tematski cilj 10.9.1.A3; naslov šolskega projekta: „Šola, ki se spreminja”.

Načrt za izobraževanje učnega kadra

V okviru dejavnosti, povezanih v funkciji poučevanja, je izobraževanje učiteljev

na delovnem mestu obvezno, stalno in strukturirano. Izobraževalne dejavnosti so

opredeljene v skladu z:

triletnim vzgojno-izobraževalnim načrtom zavoda;

rezultati, ki bodo izšli iz izboljševalnega načrta;

prednostnimi nalogami, določenimi v Državnem izobraževalnem načrtu,

sprejetim vsaka tri leta z odlokom ministrstva za šolstvo;

Upoštevajoč zgoraj omenjena dejstva je triletni izobraževalni načrt tako

opredeljen:

Glede na specifiko šole s slovenskim učnim jezikom, namerava šola v prvi

vrsti še naprej izobraževati in usposabljati učni kader na jezikovnem in


53

pedagoško-didaktičenm področju s poudarkom na slovenski jezik

(seminarji in izobraževanja, ki jih organizira Ministrstvo za šolstvo

Republike Slovenije, v Sloveniji in/ali v Trstu).

Izobraževanje profesorjev - samoizobraževanje ali udeležba na tečajih, ki

jih bo organizirala šola in/ali druge javne in zasebne ustanove - bo

usmerjeno predvsem k zavestni uporabi multimedijskih sredstev, inovativni

metodi poučevanja, k strategijam vključevanja in integriranja učencev s

specifičnimi potrebami in BES, k načrtovanju didaktičnega programa

glede na kompetence (spretnosti) posameznih profesorjev in

izobraževanju profesorjev glasbe in glasbenih inštrumentov.

V luči ovrednotenja učnega kadra bo šola spodbujala tako dobro prakso

kot tudi različne strategije za posredovanje pridobljenega znanja. Za šolo

so bistvenega pomena že pridobljene kompetence (spretnosti)

posameznih profesorjev od načrtovanja do izvajanja in ocenjevanja.

K izobraževanju učnega kadra sodi tudi usposabljanje osebja za varnost

na delovnem mestu.

Primerno je, da vzgojno-izobraževalni program predvideva za vsakega učitelja

minimalno število (20) ur izobraževanja na leto. Že sama šola bo predlagala

izobraževalni načrt zavoda kot tudi tematska in/ali individualna izobraževanja, za

katera se bo lahko posamezni profesor svobodno odločil.


54

ZAGOTAVLJNJE POTREBNIH VIROV ZA DELOVANJE ŠOLE

Planiranje kadrovskih potreb

Učni kader – redna delovna mesta in mesta za podporni pouk

Projekcija trenutnih podatkov o vpisu učencev potrjuje v naslednjih treh letih

nespremenjeno število razredov in učnega kadra v osnovni šoli in vrtcu, težje

predvidljive so napovedi za srednjo šolo prve stopnje, kjer smo v šolskem letu

2015/16 zabeležili porast vpisov ter posledično povečanje števila razredov od 6

na 7.

Na osnovnih šolah je za vseh 15 razredov uveden 28 urni obvezen tedenski

program, ki se v sedmih razredih (3 na šoli F. Milčinskega, 3 na šoli O.

Župančiča,1 na šoli F. S. Finžgarja) dopolnjuje s celodnevnim poukom, kot

izhaja iz informativnega sistema SIDI.

Podaljšan oz. celodnevni urnik z obsežnejšim programom smiselno dopolnjuje

in bogati ponudbo šole. Povišek mest/ur v dejanskem seznamu osebja je v

šolskem letu 2015/16 omogočil učinkovitejšo organizacijo navedenega programa

ter smiselno dopolnjeval predmetno in medpredmetno organizirane dejavnosti na

šolah ravnateljstva, ki beleži pomenljivejši priliv otrok iz mešanih zakonov oz.

italijansko govorečih družin in se v tem oziru vse bolj sooča s povečano

kompleksnostjo artikulacije učnega procesa.

Posebej se izpostavlja še, da ima na ravnateljstvu za poučevanje angleškega

jezika opravljen usposobljenostni izpit približno polovica učiteljev, iz česar izhaja

v skupnem seštevku 12 urni primanjkljaj za pouk angleščine; 9 ur na šoli F.

Milčinskega in 3 ure na šoli O. Župančiča.


55

V spodnji razpredelnici so navedeni podatki o številu razredov in učnega kadra v

tekočem šolskem letu 2015/16, vse kasnejše spremembe se vpišejo med letno

posodobitvijo pričujočega načrta:

Kadrovska razporeditev vseh mest:

vrtec osnovna šola srednja šola 1. stopnje

oddelki 2 15 7

učni kader 4 21 + angl. (12 ur),

podporni pouk (6 ur) 17

Srednja šola: razporeditev po tipologiji mest:

Tipologija mesta natečajni razred število mest število ur

slovenščina, zgodovina, zemljepis A085 3 9

italijanščina A080 2 5

matematika A059 2 6

tuj jezik-angleščina A345 1 3

tuj jezik-nemščina A545 14

umetnost in upodabljanje A028 14

telesna, gibalna in športna vzgoja A030 14

tehnologija A033 14

glasba A032 14

glasbeni inštrument A077 4

alternativni pouk 1


56

Dodatne učne moči za pospeševanje

vzgojno-izobraževalnih dejavnosti

Skladno z načrtovanjem vzgojno-izobraževalnega programa so iz šolskih

svetov izšli tudi predlogi za nadgrajevanje le-tega. Navedena področja, ki jih v

7. odstavku navaja zakon 107 in se operativno vežejo na predmetna

področja oz. na dodelitev dodatnega učnega kadra (Ministrski dopis prot. št.

30549 z dne 21.09.2015), sta po naslednjem prednostnem vrstnem redu

odobrila zbor učnega osebja (Sklep št. 13 z dne 7 oktobra 2015) in zavodski

svet (Sklep št. 134 z dne del 8 oktobra 2015):

Jezikovno področje

krepitev in izboljšanje jezikovnih zmožnosti s posebnim poudarkom na

slovenskem jeziku kot tudi na drugih jezikih Evropske unije, tudi z

uporabo učne metode Učenja in poučevanja jezika z nejezikovnimi

vsebinami (CLIL);

ovrednotenje individualiziranih vzgojno-izobraževalnih načrtov in

sodelovanje/vključenost učencev;

opismenjevanje in izboljšanje slovenščine kot drugega jezika s pomočjo

tečajev in delavnic za učence drugih narodnosti ali jezika, ki bodo

organizirane v sodelovanju s krajevnimi zavodi in ustanovami, s podporo

izvornih skupnosti, družin ter kulturnih mediatorjev.

Umetnost in glasba

krepitev kompetenc v praksi in kulturi glasbe, umetnosti in umetnostni

zgodovini, kinematografiji, tehnikah in javnih občilih, tudi v sodelovanju z

muzeji in drugimi javnimi ter zasebnimi ustanovami, ki delujejo na tem

področju;

opismenjevanje v umetnosti, tehnikah in javnih občilih, medijska

pismenost;


57

razvoj odgovornih ravnanj, ki se zgledujejo po poznavanju in

spoštovanju zakonov, okoljske trajnosti, krajinske in kulturne dediščine

ter kulturnih dejavnosti.

Znanost

krepitev matematično-logičnih in znanstvenih kompetenc;

izvajanje popoldanskega pouka na šolah in zmanjšanje števila učencev na

razred, tudi s podaljšanim šolskim urnikom ali porazdelitvijo celotnega

števila učnih ur, kot je navedeno v pravilniku (OPR, štev. 89, z dne 20. 3.

2009);

ovrednotenje individualiziranih vzgojno-izobraževalnih načrtov z

vključevanjem učencev;

spodbujanje in ovrednotenje učno uspešnih učencev;

krepitev funkcionalnih sistemov za nagrajevanje in priznavanje zaslug

učencev;

opredelitev sistemske šolske orientacije.

Pouk v obliki delavnic

razvoj znanja o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (IKT), zlasti

v zvezi z računalniškim razmišljanjem, kritične in zavestne uporabe

socialnih omrežij in javnih občil;

krepitev posameznih učnih metod za delo v učnih delavnicah in

laboratorijske dejavnosti (7. točka - črka i); ovrednotenje šole kot dejavne

skupnosti, odprte do okolja, ki zmore razviti in povečati vzajemno

sodelovanje z družinami in krajevno skupnostjo ter s storitvenimi

organizacijami.


58

Motorika

krepitev gibalnih ved in motoričnega vedenjskega razvoja, ki se zgledujejo

po zdravem načinu življenja s posebnim poudarkom na zdravi prehrani,

telesni vzgoji in športu, s posebno pozornostjo do varstva pravic

izobraževanja učencev, ki se tekmovalno ukvarjajo s športom.

Humanistično, socialno-ekonomsko področje in legalnost

opredelitev sistemske orientacije;

razvoj kompetenc na področju aktivnega državljanstva in demokracije z

ovrednotenjem/spodbujanjem medkulturne vzgoje k miru, spoštovanju

različnosti in dialogu med kulturami, podpiranje k prevzemanju

odgovornosti kot tudi solidarnosti in skrbi za skupne dobrine ter

ozaveščenosti o pravicah in dolžnostih; krepitev vedenj na področju prava

ter gospodarstva in financ in vzgoja k samo-podjetništvu;

preprečevanje šolskega osipa, nasprotovanje vsaki vrsti diskriminacije in

vrstniškega nasilja – tudi spletnega; pospeševanje šolske vključenosti in

pravica do izobraževanja učencev s posebnimi učnimi potrebami s

pomočjo individualiziranih in prilagojenih učnih načrtov, tudi s podporo in

sodelovanjem krajevnih zdravstvenih oziroma socialnih ustanov;

razvoj odgovornih ravnanj, ki se zgledujejo po poznavanju in spoštovanju

zakonitosti, okoljske trajnosti, krajinske in kulturne dediščine in kulturnih

dejavnosti;

opismenjevanje in izboljšanje slovenščine kot drugega jezika s pomočjo

tečajev in delavnic za učence drugih narodnosti ali jezika, ki bodo

organizirane v sodelovanju s krajevnimi ustanovami in storitvenimi

organizacijami s podporo izvornih skupnosti, družin in kulturnih

mediatorjev;

izvajanje popoldanskega pouka na šolah in zmanjšanje števila učencev na

razred, tudi s podaljšanim šolskim urnikom ali porazdelitvijo celotnega

števila učnih ur, kot je navedeno v pravilniku (OPR, štev. 89, z dne 20. 3.

2009);


59

ovrednotenje individualiziranih vzgojno-izobraževalnih načrtov z

vključevanjem učencev;

iskanje funkcionalnih oblik/ poti in sistemov za nagrajevanje/priznavanje

učno uspešnih učencev;

krepitev funkcionalnih sistemov za nagrajevanje in priznavanje zaslug

učencev.

Dodatni učni kader

Kadrovski načrt za nadgradnjo vzgojno-izobraževalnega programa je bil vključen

v fazo izrednega zaposlitvenega načrta, ki ga predvideva zakon št. 107 (faza C).

Kot izhaja iz dopisa prot. štev. 11372, z dne 16. 12. 2015 Deželnega šolskega

urada za Furlanijo Julijsko krajino za izobraževanje v slovenskem jeziku - 2. urad,

so bila Večstopenjski šoli Vladimirja Bartola dodeljena 3 delovna mesta,

razporejena kot sledi:

2 delovni mesti za osnovne šole;

1 delovno mesto na nižjih srednjih šolah za natečajni razred A032

(glasbena vzgoja).

Delovne obveznosti zaposlenih v okviru

dodatnega seznama učnega osebja

Prednostne naloge zaposlenih v okviru dodatnega seznama učnega osebja bodo

usmerjene predvsem k izboljšanju kakovosti vzgojno-izobraževalne ponudbe.

Skladno z navedenim bodo v šolskem letu 2015/16 zaposleni učitelji izpolnjevali

naslednje obveznosti:

različne oblike sodelovalnega poučevanja ( komplementarno, paralelno,

diferencirano, idr);


60

laboratorijske dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk ter aktivnosti za

izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega programa;

izvajanje prilagojenih izobraževalnih programov in dodatne strokovne

pomoči za učence s posebnimi izobraževalnimi potrebami v

sodelovalnem načrtovanju pedagoških intervencij z razrednim/predmetnim

učiteljem;

načrtovanje in izvajanje aktivnosti, usmerjenih k razvijanju socialnih

in državljanskih kompetenc;

oblikovanje in razvoj projektov, spremljanje in prenos inovativnih praks na

šoli.

Učiteljem je dodeljen tedenski/večtedenski delovni urnik, ki je prožen in

prilagodljiv glede na potrebe in zahteve, ki se pojavljajo v teku šolskega leta in/ali

za zagotavljanje nadomeščanja začasno odsotnih učiteljev.

Administrativno, tehnično in pomožno

osebje

Kot izhaja iz spodnjega shematskem povzetka je šola v šolskem letu 2015/16 na

administrativnem, tehničnem in pomožnem področju razpolagala z naslednjim

številom delovnih mest:

Administrativno osebje

Upravni vodja 1

Upravni sodelavci 2 + 9 ur (dejanski seznam osebja)


61

Pomožno osebje šolski sodelavci

Šolska enota Skupno število šolskih sodelavcev (obvezni

oz. dejanski seznam osebja)

vrtec Lonjer 1 šolski sodelavec

vrtec Barkovlje 1 šolski sodelavec

osnovna šola Župančič 1 šolski sodelavec

osnovna šola Finžgar 2 šolska sodelavca s skrajšanim delovnim

urnikom

osnovna šola Milčinski 1 šolski sodelavec +

1 šolski sodelavec s polovičnim delovnim urnikom

srednja šola prve stopnje pri

Sv. Ivanu

2 šolska sodelavca

srednja šola prve stopnje na

Katinari

1 šolski sodelavec +

1 šolski sodelavec s polovičnim delovnim urnikom

V šolskem letu 2015/16 dodeljeno število mest šolskih in upravnih sodelavcev v

kadrovskem seznamu ne zadostuje za zagotavljanje nadzora, varnosti, pomoči in

sprejemanja učencev.

Glede na kompleksnost delovanja šole s posebno specifiko, ob upoštevanju

vzgojno-izobraževalnega programa, bi bilo, za zagotavljanje ustreznega nudenja

šolskih storitev, v naslednjem triletju nujno potrebno upoštevati možnost

povečanja delovnih mest šolskih in upravnih sodelavcev, kot sledi:


62

Upravno osebje

DSGA Upravni vodja – 1 delovno mesto;

Upravni asistenti – 3 delovna mesta;

1 delovno mesto - upravljanje osebja;

1 delovno mesto - upravljanje učencev;

1 delovno mesto računovodstvo, protokol in spremljanje komunikacijskih

postopkov.

Šolski sodelavci – 12 delovnih mest – v okviru večstopenjskega ravnateljstva

deluje 7 šol, na podlagi analize potreb in dejanskega stanja bi bila smiselna

naslednja razporeditev zaposlenih:

1,5 delovnih mest za vrtec v Lonjerju (22 vpisanih otrok – 2 učiteljici –

urnik 8.00 – 16.00);

1,5 delovnih mest za vrtec v Barkovljah (26 vpisanih otrok – 2 učiteljici –

urnik 8.00 – 16.00):

2 delovni mesti za osnovno šolo F. S. Finžgarja (68 učencev – 9 učiteljev

– urnik: pon., tor., sre. 8.00 – 15.30; čet., pet. 8.00 – 13.00);

1,5 delovnih mest za osnovno šolo O. Župančiča (74 učencev – 10

učiteljev – urnik: pon., tor., sre., čet.: 8.00 – 15.30; pet. 8.00 – 13.30);

2 delovni mesti za osnovno F. Milčinskega (65 učencev – 10 učiteljev –

urnik: pon., tor., sre., čet.: 8.00 – 16.00; pet. 8.00 – 14.00);

2 delovni mesti za srednjo šolo prve stopnje z glasbeno smerjo sv. Cirila in

Metoda pri Sv. Ivanu (64 učencev– 10 profesorjev – urnik: 7.50 – 17.00);

1,5 delovnih mest za srednjo šolo prve stopnje sv. Cirila in Metoda na

Katinari (54 učencev – profesorjev – urnik: pon., tor., sre. 8,00 – 15.30;

čet., pet. 8.00 – 13.30);


63

Tehnični asistent: šola razpolaga z interaktivnimi tablami, osnovno in drugo

računalniško opremo, ki jo dnevno uporablja tako šolsko osebje kot učenci. V

skladu z Nacionalnim načrtom za digitalizacijo šolstva (ministrski odlok št. 851 z

dne 27. oktobra 2015) pojmujemo informatizacijo vzgojno-izobraževalnega

zavoda kot nujen proces, ki mora pripeljati v naslednjem triletju do še boljše

opremljenosti in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Zaposlitev

tehniškega asistenta, ki bi prevzel odgovornost za vzdrževanje in pravilno

uporabo računalniške opreme, sicer na večstopenjskih šolah še ni

predvidena, se vse bolj kaže kot nujno potrebna, saj postajajo stroški za zunanji

računalniški servis in storitve za šolo prezahtevni.

Planiranje materialnih potreb

V skladu z Nacionalnim načrtom za digitalizacijo šolstva (MO št. 851 z dne 27.

oktobra 2015) in s tem povezano vsebinsko prenovo izobraževanja, se morajo

šole ustrezno opremiti z novimi orodji za digitalno pridobivanje znanja in

spretnosti. Z istimi cilji se na osnovi 107/2015 ujema tudi prenova vzgojno-

izobraževalnega načrta šole, ki si je v tem okviru začrtala naslednje korake:

izboljšati splošno tehnološko opremljenost šole (PON projekti);

posodobiti učilnice z IKT opremo;

obnova in posodobitev opreme laboratorijev za potrebe

pedagoškega dela in razvoj digitalnih kompetenc vseh učencev.

Skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi si šola zastavlja naslednje cilje:

vzpostaviti omrežno povezavo Wi-Fi na vseh šolah ravnateljstva in

pospešiti proces uvajanja novosti ter posodabljanja pouka; ustvariti

spodbudna, na učenca osredotočena učna okolja, kjer lahko vsakdo

aktivno razvija spretnosti in znanja.


64

okrepiti infrastrukture IKT za izobraževanje in usposabljanje, ustvarjati

priložnosti za učitelje in učence, da bodo tudi z obsežnejšo uporabo

digitalnih tehnologij in vsebin pri učenju in poučevanj bolj inovativni;

opremiti vse učilnice z interaktivno tablo oziroma s projektorjem in

računalnikom z dostopom do interneta; posodobiti učilnice skladno z

razpisom PON/FESR, ki vključuje infrastrukturne posege na področju

tehnoloških inovacij in laboratorijev, 2. faza;

ustvariti inovativna odprta učna okolja: digitalno učilnico, ki bo ustrezno

opremljena z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (interaktivna tabla,

tablični računalniki,..) in s sodobnim ter funkcionalnim pohištvom.

Inovativna učilnica, ki bi jo postavili na sedežu ravnateljstva, bi bila

dostopna vsem učencem in učiteljem: omogočala bi udeležencem učnega

procesa optimalne pogoje za kakovostno razvijanje šolskega kurikula tudi

v obliki delavnic in odprtih razredov.

Po finančnih zmožnostih šola nabavlja in posodablja opremo, ki jo potrebuje za

učinkovito delo tako za pouk in drugo delo z učenci, kot za druge dejavnosti na

šoli (administracija, vzdrževanje in drugo). Sicer so vse šolske stavbe zaradi

dotrajanosti potrebne celovite prenove. Prostorne učilnice s svojo zasnovo in

opremo omogočajo različne načine izvajanja pouka (frontalni pouk, delo v

skupinah, individualno delo, itd.), opremljenost z učno tehnologijo se sicer počasi

izboljšuje, a je trenutno še skromna. Poleg omenjenega razpolaga vsaka šola še

s knjižnico, jedilnico in drugimi uporabnimi prostori. Šoli, ki delujeta na sedežu

ravnateljstva (osnovna šola Otona Župančiča in srednja šola sv.Cirila in Metoda)

imata lastno telovadnico, ostalim šolam je pouk športne vzgoje zagotovljen v

zunanjih športnih objektih v neposredni bližini šol.

Ustreznejša zagotovitev finančnih virov bi šoli omogočila izboljšanje prostorskih

pogojev, materialne oz.tehnološke opremljenosti in posledično ponudbe storitev.


65

RAZVOJNI NAČRT ŠOLE

Razvojni načrt šole je izhodiščni dokument, v katerem smo oblikovali okvirne

cilje, ki jih želimo doseči v triletnem obdobju (2016–2019). Cilji so oblikovani na

osnovi: vrednot, vizije, poslanstva, dosedanjih izkušenj pri delu, dosedanjih

rezultatov šole, samoevalvacije, usklajevanja z uporabniki in lokalno skupnostjo

ter materialnih potreb za izvedbo vzgojnoizobraževalnega procesa.

Načrt izvedbe ukrepov za izboljšanje kakovosti na izbranih področjih je v

konceptu zamišljen kot učinkovit načrt dela, ki vključuje tako kratkoročne kot

dolgoročne cilje za razvoj in krepitev močnih področij ter ukrepe za odpravo

pomanjkljivosti, vpeljavo izboljšav, sprememb, novosti ipd., kjer je to potrebno.

Operativne letne cilje bomo sproti spremljali in jih obravnavali na strokovnih sestankih in se, po potrebi, ponovno odločali za tiste, ki so prednostnega pomena.


66

Večstopenjska šola

V okviru ravnateljstva delujejo danes v vertikalni povezanosti različne stopnje

šolanja.

Otroška vrtca: OV Barkovlje in OV Lonjer

Osnovne šole: OŠ Otona Župančiča pri Svetem Ivanu, OŠ Frana Milčinskega na

Katinari, OŠ Frana Saleškega Finžgarja v Barkovljah

Srednja šola prve stopnje: SŠ sv. Cirila in Metoda pri Svetem Ivanu in

podružnična šola na Katinari.

stopnja

šolanja šole

učno

osebje

šolski

sodelavci

št.

oddelkov

št.

učencev

otroški vrtec 2 4 2 2 48

osnovna šola

3 21 5 15 207

srednja šola 1. stopnje

2 17 3 7 118

Prednostne naloge in cilji

Samoevalvacija obsega spremljanje in ovrednotenje doseganja zastavljenih

prednostnih ciljev izboljšav v določenem obdobju. Prepoznana je kot eden od

ključnih dejavnikov pri nenehnem izboljševanju delovanja šol in dosežkov

otrok/učencev.


67

V objavljenem samoevalvacijskem poročilu šole so dostopni naslednji podatki:

analiza konteksta, v katerem šola deluje; popis človeških, finančnih, materialnih

virov, s katerimi razpolaga; dokumentirani rezultati primerjav učnih dosežkov

učencev; opis organizacijskih in vzgojno-izobraževalnih procesov,

na katerih temelji delovanje šole ter končni izsledki samoevalvacijskega poročila

in sicer prednostne naloge, procesni (operativni letni cilji) in končni (splošni

dolgoročni) cilji.

DOSEŽKI UČENCEV PREDNOSTNE NALOGE KONČNI CILJI

1. Učni rezultati

Povečati odstotek učencev, ki dosegajo srednje visoko raven rezultatov ob zaključku prvega ciklusa šolanja.

Uravnotežiti porazdelitev učencev glede na ravni doseženih rezultatov; zmanjšati za 3% število učencev, ki zaključijo šolanje na srednje nizki ravni rezultatov.

2. Dolgoročni rezultati

Izdelava in usklajevanje vertikalnega kurikuluma tako na teoretskem kot na izvedbeno – metodološkem področju.

Sistematsko spremljanje in vrednotenje uspešnosti učencev: sprotno potrjevanje, popravljanje, izboljševanje procesov.


68

Skladnost procesnih ciljev s končnimi

PROCESNO PODROČJE

PROCESNI CILJI

SKLADNOST S KONČNIMI CILJI

1 2

Kurikul, načrtovanje in ocenjevanje

Posodobitev šolskega izvedbenega kurikula s posebnim poudarkom na specifiki šole, povezovanje predmetov, organizacijska in didaktična prožnost.

x

Učno okolje

Predmetno in medpredmetno pospeševanje dodatnih in dopolnilnih dejavnosti, načrtnih v delovnih skupinah.

x

Spodbujanje k večji uporabi inovativnih metod poučevanja prek udeležbe učiteljev v programih usposabljanja in posodobitvi skladno z izpopolnjevanjem in poklicnim izobraževanjem učiteljev.

x

Inkluzija in diferenciacija

Razvoj in razširjanje novih metodologij poučevanja, ki omogočajo raziskovanje in eksperimentiranje ter učinkovite učne pristope za jezikovno heterogene razrede.

x

Spremljanje in stalno prilagajanje oz. izboljševanje učnih postopkov v jezikovno heterogenih razredih.

x


69

Vzgojna kontinuiteta in šolska orientacija

Umeščanje prečnih kompetenc v načrtovanje in izvedbo pouka preko vertikalne povezanosti.

x

Izboljšanje delovanja na področju vzgojne kontinuitete in šolske orientacije, stalno spremljanje napredka učencev tudi v nadaljevanju šolanja (povratana informacija).

x

Strateška usmeritev in organizacija šole

Določiti prednostne naloge vzgojno-izobraževalnega delovanja skladno s posodabljanjem šolskega kurikula.

x

Spremljanje učinkovitosti učnega procesa na podlagi avtentičnih nalog in ocenjevalnih rubrik.

x

Načrtovanje sistema vodenja kakovosti. x

Izboljšati metode in postopke za merjenje zadovoljstva uporabnikov.

x

Razvoj kadrov

Uskaljevanje strokovnega izpopolnjevanja in samoizpopolnjevanja učiteljev z uvajanjem sodobnih pristopov v izobraževalno dejavnost.

x

Krepiti strokovno izmenjavo znanj in izkušenj v profesionalni skupnosti.

x

Povezanost z okoljem in sodelovanje s starši

Izboljšati komunikacijo in vključenost staršev v vzgojno-izobraževalni proces z uvedbo elektronskega dnevnika.

x


70

Razporeditev procesnih ciljev v

prednostna področja ukrepanja

Procesni cilji vsebujejo skupna izhodišča, na osnovi katerih so združljivi v

prednostna področja ukrepanja kot sledi:

1. Področje: Prenova šolskega izvedbenega kurikula

a) Posodobitev šolskega izvedbenega kurikula s posebnim poudarkom na

specifiki šole, povezovanje predmetov, organizacijska in didaktična

prožnost.

b) Določiti prednostne naloge vzgojno-izobraževalnega delovanja skladno

s posodabljanjem šolskega kurikula.

c) Umeščanje prečnih kompetenc v načrtovanje in izvedbo pouka preko

vertikalne povezanosti.

d) Izboljšanje delovanja na področju vzgojne kontinuitete in šolske

orientacije, stalno spremljanje napredka učencev tudi v nadaljevanju

šolanja (povratna informacija).

2. Področje: Dvig sporazumevalnih zmožnosti učencev

a) Razvoj in razširjanje novih metodologij poučevanja, ki omogočajo

raziskovanje in eksperimentiranje ter učinkovite didaktične pristope za

jezikovno heterogene razrede.

b) Spremljanje in stalno prilagajanje oz. izboljševanje učnih postopkov v

jezikovno heterogenih razredih.

3. Podočje: Izpopolnjevanje strokovnega kadra

a) Spodbujanje k večji uporabi inovativnih metod poučevanja prek udeležbe

učiteljev v programih usposabljanja in posodobitve skladno z

izpopolnjevanjem in poklicnim izobraževanjem učiteljev.


71

b) Uskaljevnje strokovnega izpopolnjevanja in samoizpopolnjevanja

učiteljev z uvajanjem sodobnih pristopov v izobraževalno dejavnost.

c) Krepitev strokovne izmenjave znanj in izkušenj v profesionalni skupnosti.

4. Področje: Upravljanje sistema kakovosti/Sodelovanje

in komunikacija med šolo in starši

a) Načrtovati sistem vodenja kakovosti.

b) Izboljšati komunikacijo in vključenost staršev v vzgojno-izobraževalni

proces z uvedbo elektronskega dnevnika.

c) Izboljšati metode in postopke za merjenje zadovoljstva uporabnikov.

5. Področje: Predmetno in medpredmetno načrtovanje ter spremljanje

učinkovitosti učnega procesa

a) Predmetno in medpredmetno pospeševanje dodatnih in

dopolnilnih dejavnosti, načrtovanih v delovnih skupinah;

b) Spremljanje učinkovitosti učnega procesa na podlagi avtentičnih nalog in

ocenjevalnih rubrik.


72

Shematski prikaz področij ukrepanja in

njihova prepletenost


73

Operativni načrt


Predvideni ukrepi:

posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula kot procesnorazvojnega

dokumenta šole;

prilagoditev predmetnega kurikula Državnim smernicam iz leta 2012 oz.

ciljni usmerjenosti v razvoj kompetenc; operacionalizacija učnih strategij

in metod; izbor vsebin in postopkov, ki dajejo možnost pridobivanja

ključnih kompetenc;

načrtovanje, izvajanje in evalvacija učnih dejavnosti na podlagi uvajanja

in spremljanja kurikuluma v vertikalni povezanosti; nadgrajevanje

projektov s področja vzgojne kontinuitete in šolske orientacije,

spremljanje napredka učencev tudi v nadaljevanju šolanja;

uskladitev kriterijev za avtentično preverjanje in ocenjevanje učne

uspešnosti s postavljenimi cilji oz. doseganjem prečnih ter predmetno

specifičnih kompetenc.

Pričakovani rezultati:

dokončno oblikovanje in uvedba novega šolskega kurikula;

načrtovanje kriterijev za ocenjevanje v vertikalni povezanosti;

uporaba avtentičnih učnih virov in gradiv, metod in oblik dela,

ter preverjanja in ocenjevanja.


Predvideni ukrepi:

za odpravljanje jezikovnih primanjkljajev in razvijanje sporazumevalne

zmožnosti učencev bodo učitelji načrtovali in diferencirali govorne


74

zadolžitve za učence oz. ciljne skupine učencev s podobno (manj)razvito

sporazumevalno zmožnostjo;

skladno z izvajanjem pouka bodo potekala timska načrtovanja, med

katerimi bo posebna pozornost namenjena jezikovni organizaciji pouka;

smiselno in nujno potrebno je načrtno razvijanje sporazumevalnih

zmožnosti učencev pri vseh šolskih predmetih po vsej vzgojno-

izobraževalni vertikali; (razvijanje zmožnosti tvorjenja govorjenih in

zapisanih besedil, branja in poslušanja);

poseben poudarek bo namenjen ustvarjanju okoliščin, ki spodbujajo in

omogočajo samostojne daljše besedilne, govorne in pisne odzive vseh

udeležencev učnega procesa ter uvajanju aktivih oblik dela, ki spodbujajo

in zahtevajo miselno in tudi govorno dejavnost učencev.


dvig jezikovnih kompetenc in sporazumevalnih zmožnosti učencev:

(poimenovalnih, skladenjskih/upovedovalnih, pravorečnih, pravopisnih,

slogovnih);

načrtovanje in vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela tako v razrednih,

medrazrednih in oddelčnih svetih kot po vzgojno-izobraževalni vertikali;

sodelovanje učiteljev pri razvojno-raziskovalnih projektih, usmerjenih v

izboljšanje kakovosti tudi preko samokritičnega premisleka in

samoevalvacije.

3. Področje: Izpopolnjevanje strokovnega kadra

Predvideni ukrepi:

ustvarjanje delovnega okolja, ki podpira stalno izpopolnjevanje in strokovni

razvoj učiteljev, ter nudi priložnosti za dobro poučevanje;

izpopolnjevanje na jezikovnem in pedagoško-didaktičenm področju s

poudarkom na slovenskem jeziku (seminarji in izobraževanja, ki jih


75

organizira Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije, v Sloveniji in/ali v

Trstu);

izpopolnjevanje na glasbenem področju (skladno s specifiko šole z

glasbeno smerjo);

izpopolnjevanje na področju informacijsko – komunikacijske tehnologije,

inovativnosti metodoloških pristopov (preseganje frontalnega pouka) ;

dvig učinkovitosti in kakovosti dopolnilnega in dodatnega pouka, krepitev

načrtovalnih in evalvacijskih kompetenc.

Učiteljev profesionalni razvoj želimo obravnavati kot celovit proces, h kateremu

sodi predvsem obveznost nenehnega samoizpopolnjevanja.


dvig kakovosti pouka in pedagoškega dela, večja uporaba inovativnih

pristopov, izboljšanje IKT pismenosti, dvig učnega uspeha učencev;

medpredmetno povezovanje, timski pouk, uporaba avtentičnih virov in

ocenjevalnih rubrik, boljša povezanost po vertikali, izmenjava dobrih

praks.

4. Področje: Upravljanje sistema kakovosti/ Sodelovanje


Predvideni ukrepi:

razvojna naravnanost delovanja, neprenehno izboljševanje in iskanje

novih ter učinkovitih poti lastnega delovanja;

povezano, usklajeno in podporno delovanje celotne otrokove socialne

mreže kot prednostnega procesa poučevanja, učenja in vzgajanja ter

vodenja otrok; ohranjanje in krepitev tesne povezanosti med domom, šolo

in okoljem ter povečanje odzivnosti šole na potrebe učencev in družin;

uvedba e-redovalnice/dnevnika;


76

evalvacija: sprotno in sistematično spremljanje izvajanja in učinkovitosti

sprejetih ukrepov.


povečanje učinkovitosti učnega okolja, strateški razvoj kadrov, dvig

kakovosti pouka, dvig avtentičnosti učnih situacij, dvig učnih rezultatov,

izboljšanje šolske klime in komunikacije.



Predvideni ukrepi:

spremljanje učne prakse in zagotavljanje učinkovitih vzgojnih in učnih

pristopov, posodabljanje učnih načrtov na podlagi prenovljenega

izvedbenega kurikula;

iskanje in razvoj novih inovativnih metodologij in didaktičnih prijemov,

strateško usmerjanje dela;

usmerjanje razvoja prečnih kompetenc in ključnih rezultatov, preverjanje

doseženih rezultatov.


posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula, sistematično spremljanje

učinkov in učinkovitosti kurikuluma, zbiranje informacij o njegovem

uresničevanju z namenom sprotnega reševanja vprašanj neposredno v

pedagoški praksi;

izboljšanje učnih dosežkov in uravnoteženje porazdelitve učencev glede

na raven doseženih rezultatov.


77

Kadrovski in materialni viri


Notranji kadrovski viri

Poklicni profil

Dejavnost Predvideno štev. ur

Finančni vir

Učno osebje

Posodobitev izvedbenega šolskega

kurilula v okviru: učnega zbora,

komisij in delovnih skupin, razrednih,

medrazrednih in oddelčnih svetov oz.

učnih kolektivov v veritkalni

povezanosti;

40 Šolski sklad

Zunanji poklicni kadri

Dejavnost Predvideno štev. ur Finančni vir

predavanja 5 Deželni prispevki



Poklicni profil


Finančni vir

Učno osebje

Načrtovanje preverjanje in vrednotenje

vzgojnega in didaktičnega dela v

okviru: učnega zbora, komisij in

delovnih skupin, razrednih,

medrazrednih in oddelčnih svetov,

Načrtovanje

40

Šolski sklad


78

učnih kolektivov v vertikalni

povezanosti.

Jezikovne delavnice, dodatni dopolnilni,

nivojski pouk.

Izvajanje

75

Deželni

prispevki



predavanja 5 Deželni prispevki



Poklicni profil


Finančni vir

Učno osebje

Samoizpopolnjevanje, izmenjava

izkušenj in dobrih praks,

medsebojno hospitiranje

30 Šolski sklad



Predavanja 10 Deželni prispevki


79




Poklicni profil


Finančni vir

Učno osebje

Delovne skupine, razredni,

medrazredni in oddelčni sveti:

načrtovanje in evalvacija dela.

30 Šolski sklad



Predavanja 5 Deželni prispevki




Poklicni profil


Finančni vir

Učno osebje

Delovne skupine, razredni, medrazredni

in oddelčni sveti: načrtovanje in

evalvacija dela:

30 Šolski sklad


80



/ / /

Časovna razporeditev dejavnosti


Dejavnost Sept Okt Nov Dec Jan Feb Mar Apr Maj Jun

Zasedanje učnih kolektivov v različnih sestavih.

Zasedanje učnega zbora.



Zasedanje učnih kolektivov v različnih sestavih.

Jezikovne delavnice, dodatni dopolnilni, nivojski pouk.

Strokovno izpopolnjevanje: predavanja.


81



Samoizpopolnjevanje, izmenjava izkušenj in dobrih praks, medsebojno hospitiranje.





Delovne skupine, razredni, medrazredni in oddelčni sveti: načrtovanje in evalvacija dela.





Delovne skupine, razredni, medrazredni in oddelčni sveti: načrtovanje in evalvacija dela.



82

Spremljanje izvajanja programa

Razvojni program je strateški dokument, ki se bo končno evalviral leta 2019, ustrezne evalvacije v namen spremljanja razvoja se opravljajo letno.

Delovna skupina

Razvojni načrt šole je pripravila delovna skupina, ki jo sestavljajo nasledni člani:

ravnateljica Carolina Visentin

upravni vodja Graziella Metlika

ravnateljev sodelavec Daniela Guglielmi

referent - ciljna funkcija za področje posebnih vzgojnih potreb Valentina

Destri

referent - ciljna funkcija za področje krepitve slovenskega jezika Eva Fičur

referent - ciljna funkcija za usklajevanje glasbenih dejavnosti Silvia Di

Marino

upravitelji šol Silvana Glavič, Daniela Tul, Srečka Tul,

referenti za različne dejavnosti in projekte: Kristina Kovačič, Lia Legiša,

Sanja Širec

Razvojni načrt šole sta odobrila učni zbor dne 13. januarja 2016 (Sklep št. 2) in

šolski zavodski svet dne 14. januarja 2016 (Sklep št.9)


83

Priloge

Dejavnosti in projekti – Otroški vrtec

Dejavnosti in projekti – Osnovna šola

Dejavnosti in projekti – Srednja šola prve stopnje

Priloge k vzgojno-izobraževalni ponudbi so dostopne na šolski spletni strani:

http://www.sibartol.gov.it/slo/projekti.html

veČstopenjska Šola vzgojno... · rodil dne 24. februarja 1903 v trstu pri sv. ivanu. vladimir...

Documents