UNIVERZA V MARIBORUEKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Nina Vlaj

Murska Sobota, junij, 2010

2

UNIVERZA V MARIBORUEKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

VKLJUČENOST ETIKE V RAČUNOVODSKOIZOBRAŽEVANJE

ETHICS EDUCATION IN ACCOUNTING

Kandidat(ka): Nina VlajŠtudent(ka) rednega študijaŠtevilka indeksa: 81603264Program: UniverzitetniŠtudijska smer: Računovodstvo in revizija

Mentor: dr. Bojana Korošec

Murska Sobota, junij, 2010

3

PREDGOVOR

V zadnjem desetletju smo priča škandalom revizijskih podjetij, ki so pripeljali etikoračunovodskih in revizijskih strokovnjakov nazaj v središče pozornosti. S temi škandali seje povečala tudi javna ozaveščenost in skrb o etičnem vedenju v računovodstvu. Čeprav soza prepoznavanje in reševanje etičnih vprašanj na razpolago etični kodeksi, je pomembno,da je etika vključena že v samo izobraževanje.

Kodeksi etike so lahko organizirani na različne načine, na ravni podjetja, za posameznastrokovna področja, lahko pa tudi v okviru strokovnih združenj. Tako poznamo tudi kodekspoklicne etike, ki je namenjen računovodjem. Računovodje morajo pri svojem deluupoštevati in izpolnjevati zahteve, ki izhajajo iz kodeksov ter ravnati v skladu z etičniminačeli.

Čeprav je ravnanje opredeljeno v kodeksih etike, pa prihaja do različnih kršitev tehkodeksov, ki imajo negativne posledice za računovodski poklic. Da bi se takim kršitvamizognili, je pomembno, da je etika vključena že v izobraževalni proces. Medračunovodskim izobraževanjem lahko študenti razvijejo etične vrednote in etično vedenje,ki jih potem uporabljajo pri poslovnih odločitvah.

V diplomski nalogi smo predstavili namen in vključenost izobraževanja na področjupoklicne etike v izobraževanje računovodij in revizorjev, ter pri tem zasledovali naslednjecilje: predstaviti vključenost izobraževanja etike v pravila, pojasnila in standarderačunovodske in revizijske stroke, predstaviti vključenost etičnega izobraževanja v pogojihza pridobitev strokovnih nazivov, predstaviti vključenost etičnega izobraževanja vdodiplomskem študiju računovodstva in revizije ter predstaviti nekaj pogledov opoučevanju etike v povezavi s študijem računovodstva in revizije.

4

KAZALO VSEBINE

1 UVOD............................................................................................................................... 6

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave ....................... 6

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave....................................................................... 7

1.4 Predvidene metode raziskovanja............................................................................ 7

2 OPREDELITEV POJMOV ETIKA, POSLOVNA ETIKA IN ETIKA VRAČUNOVODSTVU ..................................................................................................... 8

2.1 Opredelitev etike ...................................................................................................... 8

2.2 Opredelitev poslovne etike ...................................................................................... 9

2.3 Etika v računovodstvu v kodeksih poklicne etike................................................. 92.3.1 Kodeks poklicne etike za računovodje v Sloveniji ........................................ 102.3.2 IFAC Kodeks etike......................................................................................... 132.3.3 IMA »izjava« o etičnem strokovnem ravnanju .............................................. 16

2.4 Sklep........................................................................................................................ 17

3 DOKUMENTI MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA RAČUNOVODSKIHSTROKOVNJAKOV (IFAC) O ETIKI V RAČUNOVODSKEMIZOBRAŽEVANJU...................................................................................................... 19

3.1 Izobraževanje na področju etike v okviru delovanja IFAC .............................. 193.1.1 Odbor za mednarodne standarde računovodskega izobraževanja (International

accounting education standards board, IAESB)............................................. 193.1.2 Mednarodni standardi izobraževanja IAESB................................................. 20

3.1.2.1 Mednarodni standard izobraževanja 4 (International education standard4, IES 4) ................................................................................................ 22

3.1.2.2 Posledice standardov IAESB za računovodsko izobraževanje............. 253.1.3 Pristopi za razvoj in vzdrževanje poklicnih vrednot, etike in vedenja

(International education practice statement 1, IEPS 1) .................................. 263.1.4 Orodje za etično izobraževanje IAESB (Ethics education toolkit) ................ 40

3.2 Sklep........................................................................................................................ 40

4 VKLJUČENOST ETIKE V PRAKSO RAČUNOVODSKEGAIZOBRAŽEVANJA...................................................................................................... 42

4.1 Cilji etičnega izobraževanja v računovodstvu in reviziji ................................... 42

5

4.2 Vključenost etike v dodiplomski študij računovodstva in revizije v Sloveniji. 434.2.1 Vključenost etike v dodiplomski študij računovodstva in revizije na

Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru .................................................... 434.2.2 Vključenost etike v dodiplomski študij računovodstva in revizije na

Ekonomski fakulteti v Ljubljani..................................................................... 47

4.3 Vključenost etike v izobraževanje za strokovne nazive v Sloveniji in v ZDA.. 494.3.1 Vključenost etike v izobraževanje za strokovne nazive pri Slovenskem

inštitutu za revizijo ......................................................................................... 494.3.2 Vključenost etike v izobraževanje za strokovni naziv CPA v ZDA .............. 51

4.4 Pogledi in stališča o poučevanju etike v računovodskem izobraževanju.......... 53

4.5 Sklep........................................................................................................................ 56

5 SKLEP ........................................................................................................................... 58

POVZETEK....................................................................................................................... 60

SUMMARY........................................................................................................................ 61

SEZNAM LITERATURE IN VIROV............................................................................. 62

SEZNAM TABEL IN SLIK ............................................................................................. 65

6

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave

Etično izobraževanje je vseživljenjska zavezanost, ki se začne v začetku računovodskegaizobraževanja in se nadaljuje v vsej poklicni karieri računovodij in revizorjev.Računovodje se morajo pri opravljanju strokovnih nalog ravnati po Kodeksu poklicneetike.

Kodeks poklicne etike je zapis pravil in njegovo spoštovanje je bistvena sestavina zadoseganje ciljev računovodske stroke. Spoštovanje etike in etičnih vodil je samo ena izmedvrednot, ki jih morajo imeti računovodje. Čeprav je etično ravnanje opredeljeno v kodeksihposlovne etike, pa prihaja do manjših ali večjih kršitev teh kodeksov. Te kršitve lahkoimajo velike posledice v poslovanju oz. obstoju podjetij.

V zadnjem desetletju smo priča škandalom revizijskih podjetij, ki so pripeljali etikoračunovodskih in revizijskih strokovnjakov nazaj v središče pozornosti. S temi škandali seje povečala tudi javna ozaveščenost in skrb o etičnem vedenju v poslovodenju inračunovodstvu. Zato je pomembno, da je etika vključena v računovodsko izobraževanje.Le-ta je vključena z namenom, da izoblikuje etične vrednote in etično vedenje pri bodočihračunovodjih in revizorjih.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen diplomske naloge je predstaviti pomen in vključenost izobraževanja na področjupoklicne etike v izobraževanje računovodij in revizorjev.

Cilji diplomske naloge so: predstaviti vključenost izobraževanja etike v pravila, pojasnila in standarde

računovodske in revizijske stroke, predstaviti vključenost etičnega izobraževanja v pogojih za pridobitev strokovnih

nazivov (CPA – pooblaščeni javni revizor, pooblaščeni revizor, preizkušeniračunovodja),

predstaviti vključenost etičnega izobraževanja v dodiplomskem študiju računovodstvain revizije,

predstaviti nekaj pogledov o poučevanju etike v povezavi s študijem računovodstva inrevizije.

Trditev, ki jo bomo skušali dokazati, da je etika vključena v računovodsko izobraževanjena različne načine. Etika se v računovodskem izobraževanju pojavlja kot sestavni delpredmetov ali kot samostojni predmet.

7

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavljamo, da nam bodo viri omogočili dovolj dobro podlago za oblikovanjepredstave o etičnem izobraževanju v računovodstvu. Prav tako predpostavljamo, da sepravila in standardi, ki se tičejo izobraževanja računovodij in revizorjev, med nastajanjemdiplomske naloge ne bodo spremenili.V diplomski nalogi smo se pri predstavitvi vključenosti etike v računovodskemizobraževanju omejili na dve državi. Ti državi sta Slovenija in ZDA. Pri strokovnihpravilih, ki zadevajo izobraževanje računovodij, pa smo se omejili na pravila IFAC-a.

Omejili smo se na gradivo, ki je v angleškem in slovenskem jeziku. V slovenskem jezikuje na to temo zelo malo napisanega, zato bomo podatke v večji meri črpali iz virov vangleškem jeziku. Omejili se bomo na spletne vire, ker je malo literature na to temo.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V diplomski nalogi smo uporabili statično metodo, ker smo preučili sedanje stanjevključenosti etike v računovodskem izobraževanju.

V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili metodo deskripcije in kompilacije, spomočjo katerih smo opisovali teorijo, pojme in dejstva, ki so bila ugotovljena v zvezi zetiko v izobraževanju računovodij in povzeli spoznanja, stališča in ugotovitve drugihavtorjev, ki so preučevali to tematiko.

V okviru analitičnega pristopa smo uporabili komparativno metodo, s katero smoprimerjali spoznanja in ugotovitve o tem, kako je etika vključena v računovodskoizobraževanju pri nas in po svetu.

Podatke smo zbirali s pomočjo interneta in literature.

8

2 OPREDELITEV POJMOV ETIKA, POSLOVNA ETIKA IN ETIKA VRAČUNOVODSTVU

2.1 Opredelitev etike

V vsakdanjem življenju pogosto zamenjujejo moralo in etiko, med katerima pa izvirnopomensko ni razlike. Izraz etika izhaja iz grškega jezika, morala pa iz latinskega. Etika vgrškem jeziku ethos, pomeni stalno bivališče, navado, šege, značaj in običaj. Tudi P.Ricoeur kot eden najpomembnejših sodobnih filozofov morale priznava, da po svojemizvoru izraza etika in morala ne zahtevata nobenega posebnega razlikovanja. Oba izrazaoznačujeta pogled na življenje, ki vsebuje dve prvini: 1. zavest o tistem, kar je za človekadobro, in 2. zavest o dolžnostih, ki jih mora človek izpolniti. Dobrost določenih dejanj innjihova obveznost sta torej dve najbolj trdni značilnosti etične oziroma moralne zavesti(Stres 1999, 11).

Kljub temu, da imata izvorno etika in morala enak pomen, pa obstajajo razlike pri njunirabi. Wicks (2003 str. 2-3, povz. po Glas 2006, 159) razlikuje moralo in etiko na naslednjinačin: morala oz. moralnost naj bi pomenila implicitne ali eksplicitne norme, ki jih ljudje

uporabijo pri obnašanju v danem okviru. Pri tem jim ni treba pozorno premišljati, saj jeravnanje, skladno z moralnimi normami, v splošnem sprejeto, neprotislovno inpričakovano.

etika naj bi pomenila zavestno, refleksivno dejavnost sprejemanja dobrih odločitev inupravičevanja ravnanja. To je pomembno, ko ni vnaprej jasno, kaj je prav, saj prihaja donasprotij med moralnimi normami, ki bi jih bilo smiselno upoštevati.

Tako je etika filozofska veda, ki se primarno ukvarja s teoretskim pojasnjevanjem inkritičnim ocenjevanjem fenomena morale, to je z raziskovanjem izvora človeškemoralnosti, kriterijev moralnega vrednotenja in razumevanjem smisla moralnega značaja,obnašanja, delovanja ter samozavedanja tako posameznikov kot tudi širših družbenihskupnosti (Jelovac 2000, 81). Etika je torej filozofija morale (Sruk 1999, 306).

V pravem pomenu besede je etika normativna veda, ki hoče ugotoviti, kaj je prav in zakajje kaj prav. Utemeljuje norme ali pravila, ki jih je treba spoštovati, ne glede na to, ali sedrugi s tem strinjajo (Stres 1999, 16). Sruk (1999, 138) deli etiko na teoretično in napraktično normativno etiko. Teoretična etika raziskuje kakšna in kolikšna je vlogakarakterja, pobude, namere, cilja, motiva ali ravnanja človeka pri nravstvenem presojanju,medtem ko praktično normativna etika določa, kakšen značaj, kakšna pobuda, namera, cilj,motiv in delovanje je moralno pozitivno, katero negativno.

Etika obsega (Blackburn 1996, 126, povz. po Tavčarju 2008, 55): raziskovanje pojmov, ki jih srečujemo v praktičnem razmišljanju; dobro, prav, dolžnost,

obveznost, vrlina, svoboda, racionalnost, izbira; tudi raziskovanje na višji ravni glede objektivnosti, subjektivnosti, relativnosti,

skepticizma, ki spremljajo te pojme.

9

2.2 Opredelitev poslovne etike

Poslovna etika je posebna veja etike, ki se primarno ukvarja s proučevanjem fenomenaposlovne morale. Raziskuje načine in oblike poslovnega življenja pri katerih gre zaločevanje, urejanje in presojanje poslovanja na podlagi moralnih kriterijev, norm in pravil.Ta in takšna veja se je pojavila šele v 20. stoletju, čeprav se je njeno deblo - etika – vnaročju evropske filozofije razvija že 2500 let (Jelovac 2000, 88-89).

Poslovna etika je pomembna zato, ker jo povezujemo s poslovno uspešnostjo in blaginjoljudi. Ker je poslovanje v koruptivnem okolju drago in manj učinkovito, se vrstamednarodnih organizacij zavzema za višje etične standarde. Visoki etični standardiposlovanja vodijo do tega, da zaposleni naredijo več, da so bolj ustvarjalni, saj so v okoljuzaupanja, odgovornega ravnanja in visokih prizadevanj (Glas 2006, 159).

Jelovac deli poslovno etiko na dva primarno različna tipa (1997, 38): deskriptivno poslovno etiko, ki je omejena izključno na opisno pojasnjevanje tekočega

stanja stvari in duha, odnosov in norm v polju poslovne morale ter na analizo aktualnejezikovne uporabe besed in stavkov, ki funkcionirajo v praksi moralnega ocenjevanjavsakdanjega gospodarskega življenja,

normativno poslovno etiko, ki ima daljnosežnejše in strožje zahteve, saj si prizadeva zdoločenih kritično-vrednostnih pozicij in kriterijev lastnega pogleda na svet podreditiobstoječo gospodarsko prakso moralnemu ocenjevanju in racionalni presoji.

Torres (2002, povz. po Glas 2006, 163) navaja tri temeljne teoretske koncepte poslovneetike: Standardni model poslovne etike, pri katerem nas zanima posameznik in moralne izbire,

dileme in odločitve, s katerimi se sooča v poslovnem ali organizacijskem kontekstu.Deli se na teleološki in deontološki pristop. Pri teleološkem pristopu moralno vrednostravnanja določimo po posledicah in merljivih učinkih. Moralno je tisto ravnanje, kiprinaša najboljše in največje koristi za vse udeležence. Pri deontološkem pristopu pa jemoralno ravnanje naša dolžnost. Pri tem pristopu gre za to, da moramo izpolnitidolžnost, tudi če nam to ne prinaša največje koristi, kar je resnični preizkus moralnosti.Cilj torej ni največja korist, temveč izpolnitev dolžnosti, ki jo drugi od nas pričakujejo.

Politični model, pri katerem gre za vprašanje poslovnega sistema kot celote, njegovesplošne moralnosti, institucionalnih norm in organizacijskih struktur, saj v tem primerupreučujemo predvsem socio-ekonomski kontekst in organizacijske strukture, ki vodijodo določene odločitve.

Model vrlin, pri katerem poudarja, da imajo vlogo pri etičnosti odločanja osebneznačilnosti, vrline posameznika, ki se odloča. Vrline so tiste osebne lastnosti inkvalitete, ki krasijo posameznika kot človeško bitje. Oseba z dobrim značajem ima vrstopomembnih vrlin, oseba s slabim značajem pa ima vrsto pomanjkljivosti.

2.3 Etika v računovodstvu v kodeksih poklicne etike

Beseda codex pomeni v novolatinščini knjigo, sestavljeno iz povoščenih deščic, na katerihso zapisani vzorci vzornega vedenja. Moralni kodeks je po definiciji skrbno izbrana, dodoločene mere sistematično zbrana in jasno formulirana množica ocen, meril ter norm, ki

10

veljajo za praktična pravila obnašanja posameznikov oz. kot vzorci vzornega vedenja indelovanja v določeni skupnosti (Jelovac 1997, 34).

Etični kodeksi so veliko bolj specifični in problemsko usmerjeni kot klasična zakonodaja,zato so pri nadzoru specifičnih skupnosti načeloma uspešnejši. Prav tako se z njimi povečaposameznikova občutljivost za zaznavanje etično spornih primerov, ki se pojavljajo mednjegovim delom. Kodeksi ponujajo temeljne vzorce praktičnega ravnanja in spodbujajo kvečjemu zanimanju za etična vprašanja (Grivec 2009, 132).

Kodeksi poklicne etike po eni strani spodbujajo etično vedenje in kažejo javnosti, kakšnanaj bi bila podoba izbrane poklicne skupnosti, po drugi strani pa izrecno prepovedujejonekatera dejanja, če se ne skladajo z etičnimi standardi, ki zagotavljajo kakovostno delo,zaupanje in pričakovano javno podobo (Kelhar 2003, 56).

V nadaljevanju predstavljamo Kodeks poklicne etike Inštituta za revizijo, ki ga uporabljajoračunovodje in revizorji v Sloveniji, IFAC kodeks etike, ki ga je izdalo mednarodnozdruženje računovodskih strokovnjakov ter kodeks strokovne organizacije IMA. IFACkodeks etike in IMA izjava o etičnem strokovnem ravnanju sta še posebej pomembna, kerse uporabljata na globalni ravni.

2.3.1 Kodeks poklicne etike za računovodje v Sloveniji

V Sloveniji je Kodeks poklicne etike za računovodje sprejela Zveza računovodskih infinančnih delavcev Slovenije leta 1972. Leta 1981 in 1987 je bil dopolnjen. Sedanji kodeksje sprejel svet Slovenskega inštituta za revizijo 29. aprila 1995 (Kodeks poklicne etikeračunovodje 1998).

Ta kodeks zavezuje računovodje, ki so člani Zveze računovodij, finančnikov in revizorjevSlovenije ali vpisani v register pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Ko postanejo članiZveze ali so vpisani v register, se zavežejo, da bodo delovali po načelih tega kodeksa(Kodeks poklicne etike računovodje 1998).

Z računovodjem je v tem kodeksu mišljen ekonomsko in drugače izobražen veščak, kiopravlja najzahtevnejša dela v zvezi z usmerjanjem in uravnavanjem računovodskedejavnosti, ne glede na svoj organizacijski položaj. Pri svojem delu je dolžan spoštovatiobveznosti, ki izhajajo iz članstva v Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjevSlovenije, stroke, zahtev javnosti ter poklicne in osebne etike (Kodeks poklicne etikeračunovodje 1998).

Kodeks poklicne etike računovodje je sprejet v želji po jasni in nedvoumni opredelitvipoklicno etičnih dolžnosti računovodje. Njegovo spoštovanje je bistvena sestavina in pogojza doseganje ciljev računovodske stroke (Kodeks poklicne etike računovodje 1998).

Kodeks poklicne etike računovodje je zapis pravil, po katerih se ravnajo računovodje priopravljanju svojih strokovnih nalog. Poklicna etika narekuje računovodji, da se popolnomaposveti svojemu delu in da skrbi za njegovo kakovost. Strokovno zadovoljstvo in

11

spoznanje, da je delo dobro opravljeno, sta mu prva, čeprav ne edina spodbuda pri delu(Kodeks poklicne etike računovodje 1998).

Temeljna načela poklicne etike so (Kodeks poklicne etike računovodje 1998):1) Računovodja mora vzdrževati visoke standarde strokovne sposobnosti, morale in

dostojanstva.2) Pri opravljanju zadanih obveznosti in odgovornosti mora biti strokoven, zaupanja

vreden, pošten in resničen ter vsestransko prizadeven.3) Nenehno spremljanje znanstvenih dosežkov na računovodskem področju in strokovno

izpopolnjevanje sta naloga vsakega računovodje.4) Sodelovanje med računovodji temelji na tovarištvu, odkritosti in prenašanju izkušenj.

Računovodja ceni in spoštuje znanje, dostojanstvo in strokovnost vsakega sodelavca vračunovodstvu in v drugih poklicih ter dejavnostih.

Računovodski strokovnjaki morajo upoštevati in spoštovati naslednja načela obnašanjaračunovodje (Kodeks poklicne etike računovodje 1998):

Strokovnost in odgovornost

To načelo določa, kakšna mora biti izobrazba računovodje, ter katere naloge lahkosprejema. Določa tudi katere predpise je računovodja dolžan spoštovati in kateraznanja odlikujejo računovodjo.

Pri srednjih in velikih organizacijah ter računovodskih servisih je potrebna najmanjvisokošolska, pri drugih pa najmanj višješolska izobrazba. Najuglednejši računovodjeso na podlagi posebnih preizkusov registrirani pri Slovenskem inštitutu za revizijo.Računovodja sme prevzeti samo tiste naloge, za katere lahko upravičeno pričakuje, dajih bo opravil strokovno neoporečno. Deluje v skladu s slovenskimi predpisi inračunovodskimi standardi, kadar pa njegovo delovanje posega v mednarodni poslovniprostor, pa je dolžan spoštovati tudi mednarodne računovodske standarde in drugamednarodno sprejeta računovodska pravila. Računovodjo mora odlikovati kar najširše,najpopolnejše in najbolj vsestransko poznavanje gospodarske teorije in prakse, zlastipa ekonomike gospodarskih družb in računovodstva. Biti mora zanesljiv v vsehzadevah, ki se nanašajo na računovodsko dejavnost, in do vseh, za katere dela.Zavestno ne sme sodelovati v nobeni nezakoniti oziroma nedovoljeni dejavnosti ter pridejanjih, ki mečejo slabo luč na poklic računovodje in na Zvezo. Računovodja jedolžan nenehno izpopolnjevati teoretično znanje in veščine, ohranjati ustrezno ravenstrokovnosti, ter oskrbovati odločitvene ravni v organizaciji in v njenem okolju spomembnimi in zanesljivimi informacijami.

Zaupnost

Načelo zaupnosti določa računovodji, da je dolžan varovati zaupne informacije, skaterimi se seznanja pri svojem delu, razen če ima izrecno dovoljenje za razkrivanjetako pridobljenih informacij in če ga k razkrivanju zavezuje zakon. Informacije, dokaterih pride pri opravljanju svojih dolžnosti, mora uporabljati preudarno.Računovodja zaupnih informacij ne sme uporabljati za osebne koristi, pa tudi ne vnoben drug namen, ki bi bil v nasprotju z zakoni ali bi škodil zvezi. Obvešča

12

podrejene sodelavce o zaupni naravi informacij, s katerimi se seznanijo pri svojemdelu. Izogibati se mora dejanski ali navidezni uporabi zaupnih informacij, s katerimi seseznani pri svojem delu, da se ne bi nezakonito okoristil sam ali da tega ne biomogočil drugim.

Poštenost

Računovodja se mora izogibati vsaki dejavnosti, ki bi mu onemogočila poštenoopravljanje dolžnosti. Zavrniti mora vsako darilo, uslugo ali ponudbo, ki bi dejanskoali na videz vplivala na njegovo poštenost. Od sodelavca, stranke, kupca, dobaviteljaali drugega poslovnega partnerja ne sme sprejeti nobene večje vrednosti, kar biutegnilo škodovati strokovnemu in moralnemu ugledu računovodje, stroke in Zveze.Računovodja se je dolžan izogibati opravljanju ali podpiranju vsake dejavnosti, ki bilahko spravila njegovo stroko na slab glas. Načelo določa tudi, da se je računovodjadolžan izogibati dejanskim ali navideznim navzkrižjem interesov in vse prizadetestranke obvestiti o vsakem možnem navzkrižju. Dolžan je ugotavljati strokovnepomanjkljivosti ali druge ovire, ki onemogočajo odgovorno presojanje ali uspešnoopravljanje posameznih dejavnosti. O vseh negativnih in pozitivnih pojavih, svojistrokovni presoji in mnenjih je dolžan obveščati druge.

Resničnost

Načelo resničnosti določa, da se mora računovodja vzdržati vsake dejavnosti, ki ni vskladu s koristmi njegove strokovne organizacije oziroma bi lahko škodilanepristranskemu izpolnjevanju njegovih dolžnosti in odgovornosti. Pristojnimodločitvenim ravnem v organizaciji in v okolju je dolžan sporočati informacijepošteno in resnično. Razkriti mora vse pomembne informacije, ki bi utegnile slabovplivati na uporabnikovo razumevanje poročil, pripomb in predlogov.

Prizadevnost

Načelo prizadevnosti določa za kaj in kako si mora računovodja prizadevati priopravljanju računovodskih obveznosti. Izpolnjuje znanja ter veča učinkovitost inkakovost svojega dela. Računovodja osebno odgovarja za gradnjo in delovanjeračunovodstva v svoji organizaciji. Vključuje se v oblikovanje in sprejemanjenotranjih organizacijskih pravil, skrbi za natančno razmejevanje pristojnosti inodgovornosti vsakega udeleženca pri obravnavanju računovodskih podatkov ter pripripravljanju in sprejemanju računovodskih informacij. Računovodja vsebinskopoenoti notranja in zunanja računovodska poročila. Pomaga povečevati učinkovitost inuspešnost gospodarjenja, ne glede na svoj organizacijski položaj. S tem namenomzagotavlja natančne in pravočasne računovodske podatke, na podlagi katerih sestavljakakovostne informacije za nosilce odločanja na različnih ravneh. Da bi biliračunovodski podatki natančni, si računovodja prizadeva, da bi bila v organizacijinatančno določena odgovornost vseh udeležencev pri oblikovanju, gibanju inobdelovanju računovodskih listin ter da deluje računovodski nadzor. Prizadeva si, dabi bil v pravilih organizacije določen in nato uresničen tak rokovnik izdajanja inkroženja računovodskih listin, ki omogoča pravočasno izdelovanje in predlaganjeustreznih računovodskih poročil. Računovodja si prizadeva tudi, da so računovodske

13

informacije nepristranske in pravočasne. Zavzema se za organizacijske rešitve, kispoštujejo celovitost računovodske dejavnosti in jo ločujejo od izvedbenih dejavnosti.

2.3.2 IFAC Kodeks etike

Mednarodno združenje računovodskih strokovnjakov (IFAC) je globalna organizacija zaračunovodsko in revizijsko stroko. Ima 159 članov in partnerjev v 124 državah za zaščitojavnega interesa, s spodbujanjem visoke kakovosti globalne računovodske prakse.Poslanstvo IFAC-a je krepitev računovodske in revizijske stroke v svetu in prispevanje krazvoju močnih mednarodnih gospodarstev z oblikovanjem in spodbujanjem zavezanosti kvisoki kakovosti poklicnih standardov ter pospeševanjem mednarodnega zbliževanjapoklicnih standardov (IFAC 2009).

Razpoznavni znak računovodske in revizijske stroke je sprejem odgovornosti, da deluje vjavnem interesu. Odgovornost poklicnega računovodja (računovodski strokovnjak sstrokovnim nazivom za področje poslovodnega računovodstva, zunanje revizije, notranjerevizije…) ni le zadovoljiti potrebe posamezne stranke ali delodajalca, ampak moraupoštevati in izpolnjevati tudi zahteve tega kodeksa (Oddo 2007). Poklicni računovodja jepo IFAC-ovem Kodeksu etike, posameznik, ki je član IFAC-a (IFAC Kodeks etikepoklicnih računovodij 2009, 126).

Kodeks je razdeljen na tri dele. Del A določa temeljna načela poklicne etike za poklicneračunovodje in zagotavlja konceptualni okvir za uporabo navedenih načel. Konceptualniokvir zagotavlja smernice o temeljnih etičnih načelih. Dela B in C ponazarjata kako sekonceptualni okvir uporablja v posebnih razmerah. Ponuja primere zaščitnih ukrepov, ki solahko primerni za obravnavo groženj v skladu s temeljnimi načeli. Ponuja tudi primeresituacij, kjer zaščitni ukrepi niso na voljo za obravnavo groženj in se je treba posledičnoizogibati dejavnostim in odnosom, ki ustvarjajo grožnje. Del B se nanaša na poklicneračunovodje v javni praksi, del C pa na poklicne računovodje v podjetjih (Oddo 2007).

Po IFAC-ovem kodeksu etike je dolžnost poklicnega računovodja oz. revizorja, da spoštujenaslednja temeljna načela (IFAC Kodeks etike poklicnih računovodij 2009, 11-16):

Poštenost (ang. Integrity)

Poklicni računovodja oz. revizor mora biti iskren in pošten v vseh strokovnih inposlovnih odnosih. To načelo tudi določa, da poklicni računovodja ne sme biti povezans poročili, izkazi ali drugimi informacijami, če meni, da podatki vsebujejo napačne alizavajajoče izjave, če vsebujejo nepopolne izjave in informacije ali da so določeneinformacije nejasne oz. izpuščene, kar je lahko za uporabnika informacij zavajajoče.

Objektivnost (ang. Objectivity)

Poklicni računovodja oz. revizor ne sme dovoliti pristranskosti, nasprotja interesov alinedovoljenega vpliva drugih pri premostitvi strokovnih ali poslovnih sodb. Pri svojemdelu je lahko izpostavljen primerom, ki škodujejo njegovi objektivnosti. Vse take

14

situacije je težko opredeliti in predpisati. Izogibati se mora poslovnim odnosom, kipristransko ali neprimerno vplivajo na strokovno presojo.

Strokovna usposobljenost in primerna skrbnost (ang. Professional Competence andDue Care)

Poklicni računovodja oz. revizor ima stalno nalogo, da vzdržuje strokovno znanje inspretnosti na ravni, ki je potrebna za zagotovitev, da stranka ali delodajalec prejmetaprimerno strokovno storitev, ki temelji na sedanjem razvoju v praksi, zakonodaji intehniki. Delovati mora vestno in v skladu z veljavnimi tehničnimi in strokovnimistandardi pri zagotavljanju strokovnih storitev.

Zanesljiva strokovna storitev zahteva izvajanje »zdrave« presoje pri uporabistrokovnega znanja in izkušenj pri opravljanju teh storitev. Strokovno usposobljenostlahko delimo na dve fazi: doseganje strokovne usposobljenosti in na vzdrževanjestrokovne usposobljenosti.

Vzdrževanje strokovne usposobljenosti zahteva stalno ozaveščenost in razumevanjeustreznih tehničnih, strokovnih in poslovnih novosti. Nenehni strokovni razvoj razvijain ohranja sposobnost, ki omogoča računovodji, da deluje zanesljivo znotrajstrokovnega okolja.

Skrbnost obsega odgovornost, da deluje v skladu z zahtevami naloge, previdno,temeljito in pravočasno.

Poklicni računovodja oz. revizor mora sprejeti ukrepe za zagotovitev, da imajo njegovipodrejeni ustrezno usposabljanje in nadzor.

Kjer je to primerno, mora poklicni računovodja oz. revizor stranke, delodajalce alidruge uporabnike strokovnih storitev opozoriti na omejitve, ki izhajajo iz storitev, da bise izognili nesporazumom pri izražanju mnenja kot tudi pri potrditvi dejstev.

Zaupnost (ang. Confidentiality)

Poklicni računovodja oz. revizor mora spoštovati zaupnost podatkov pridobljenih napodlagi strokovnih in poslovnih odnosov in jih ne sme razkriti tretjim osebam brezprimernega in specifičnega pooblastila, razen če obstaja pravna ali strokovna pravica alidolžnost razkritja. Zaupne informacije, pridobljene na podlagi strokovnih in poslovnihodnosov, ne sme uporabljati za osebne koristi ali za koristi tretjim osebam.

Poklicni računovodja oz. revizor mora biti pozoren na možnost nenamernega razkritjainformacij, zlasti v okoliščinah, ki vključujejo dolgoletne poslovne partnerje ali ožjedružinske člane. Prav tako mora ohraniti zaupnost razkritih informacij pridobljenih spotencialno stranko ali delodajalcem.

Potreba po izpolnjevanju načela zaupnosti se nadaljuje tudi po koncu razmerja medpoklicnim računovodjem oz. revizorjem in stranko oz. delodajalcem. Pri zamenjavi

15

službe ali pridobitvi nove stranke je upravičen uporabljati pridobljene izkušnje, ne smepa razkriti zaupnih informacij pridobljenih v strokovnem ali poslovnem razmerju.

Poklicni računovodja oz. revizor lahko oziroma se od njega zahteva, da razkrije zaupneinformacije samo v posebnih primerih. Zaupne informacije lahko razkrije, kadar jerazkritje dovoljeno z zakonom, ali s strani stranke oziroma delodajalca, kadar razkritjezahteva zakon, v primerih, ko so dokumenti ali drugi dokazi potrebni za sodne postopkein v primerih zakonskih prekrškov.

Obstaja pa tudi poklicna dolžnost ali pravica do razkritja, kadar le-ta ni prepovedana zzakonom, pri ravnanju s kakovostno oceno člana oziroma strokovnega organa, kotodgovor na preiskavo člana oziroma regulativnega telesa, za zaščito strokovnihinteresov poklicnega računovodje v pravnih postopkih ter pri ravnanju s tehničnimistandardi in zahtevami etike.

Pri odločitvah ali naj razkrije zaupne informacije, mora poklicni računovodja oz. revizorupoštevati, ali bodo ob razkritju informacij oškodovani interesi udeležencev, ali so vseinformacije znane in utemeljene, način komunikacije, ter na katere je ta naslovljena.

Strokovno vedenje (ang. Professional Behavior)

Načelo strokovnega vedenja nalaga obveznost poklicnim računovodjem oz. revizorjem,da ravnajo v skladu z ustreznimi zakoni in drugimi predpisi, ter se izogibajo vsakimdejanjem, ki lahko spravijo stroko na slab glas. Pri oglaševanju sebe in svojega dela,morajo paziti, da ne spravljajo poklica na slab glas. Poklicni računovodje oz. revizorjimorajo biti iskreni in pošteni in ne smejo dajati pretiranih izjav o storitvah, ki jihopravljajo, svojih kvalifikacijah in izkušnjah, ki so jih pridobili. Prav tako ne smejodajati žaljivih namigovanj in neutemeljenih primerjav z delom drugih.

Ta Kodeks določa tudi konceptualni okvir za pomoč poklicnemu računovodji oz. revizorjuza identifikacijo, ocenitev in odgovor na grožnje v skladu s temeljnimi načeli.Konceptualni okvir pomaga računovodji da prepozna nevarnosti v podjetju, jih oceni inuporabi zaščitne ukrepe za odpravo teh nevarnosti ali njihovo zmanjšanje na sprejemljivoraven, tako da spoštovanje temeljnih načel ni ogroženo (IFAC Kodeks etike poklicnihračunovodij 2009, 7).

Temeljna načela lahko ogroža velik spekter groženj. Veliko groženj lahko uvrstimo vnaslednje skupine: koristoljubje, ki nastaja kot rezultat finančnih ali drugih interesov,grožnje, ki nastajajo v povezavi z odnosi z bljižnjimi in grožnje, ki so rezultatzastraševanja. Kodeks določa tudi zaščitne ukrepe, ki lahko odpravijo ali zmanjšajo takšnegrožnje na sprejemljivo raven. Te zaščitne ukrepe delimo na zaščitne ukrepe, ki jih jeustvarila stroka, zakonodaja ali predpisi in na zaščitne ukrepe v delovnem okolju (IFACKodeks etike poklicnih računovodij 2009, 8).

Pri ocenjevanju skladnosti s temeljnimi načeli, se lahko od poklicnega računovodje oz.revizorja zahteva, da reši spor z uporabo temeljnih načel (IFAC Kodeks etike poklicnihračunovodij 2009, 9).

16

2.3.3 IMA »izjava« o etičnem strokovnem ravnanju

Inštitut poslovodnih računovodij (IMA) je strokovna organizacija sestavljena iz okoli60.000 članov po vsem svetu (85% ZDA, 15% mednarodno). IMA je posvečenapospeševanju vloge poslovodnih računovodij in finančnih managerjev v poslovnihorganizacijah in zagotavlja ustrezne strokovne certifikate (IMA 2009). Ustanovljena je bilaleta 1919 (Brausch 2010).

Člani organizacije se morajo obnašati etično. Zavezanost k etični poklicni praksi vključujetudi načela, ki izražajo njihove vrednote ter standarde, ki usmerjajo njihovo ravnanje (IMAIzjava o etičnem strokovnem ravnanju 2005).

Izjava o etičnem strokovnem ravnanju vključuje naslednja načela: odkritost, poštenost,objektivnosti in odgovornost. Člani morajo ravnati v skladu s temi načeli in spodbujatidruge v okviru svojih organizacij, da jih spoštujejo (IMA Izjava o etičnem strokovnemravnanju 2005).

Člani morajo ravnati v skladu z naslednjimi standardi, v nasprotnem primeru so kaznovaniz disciplinskimi postopki (IMA Izjava o etičnem strokovnem ravnanju 2005):

Strokovnost (ang. Competence)

Vsak član je odgovoren, da vzdržuje ustrezno raven strokovnega znanja s stalnimrazvojem znanja in veščin, da opravlja strokovne naloge v skladu z ustreznimi zakoni,predpisi in tehničnimi standardi, zagotavlja informacije, ki so podpora pri odločanju inpriporočila, ki so točna, jasna, jedrnata in pravočasna. Standard tudi določa, da moraprepoznati in poročati o strokovnih ali drugih omejitvah, ki bi onemogočile odgovornopresojo ali uspešno delovanje.

Zaupnost (ang. Confidentiality)

Vsak član ima odgovornost, da obdrži informacije zaupne, razen če je razkritjedovoljeno oziroma ga zahteva zakon. Obvestiti mora vse primerne udeležence v zvezi zustrezno uporabo zaupnih podatkov. Člani se morajo vzdržati uporabe zaupnihinformacij za neetično ali nezakonito korist.

Poštenost (ang. Integrity)

Standard poštenosti določa, da je vsak član odgovoren za ublažitev dejanskeganavzkrižja interesov, za redno komunikacijo s poslovnimi partnerji, s katero se izogneočitnemu navzkrižju interesov. Obvestiti mora tudi vse udeležence o morebitnihkonfliktih. Člani se morajo vzdržati vsakega ravnanja, ki bi vplivalo na etično izvajanjeobveznosti, ter opravljanja ali podpiranja kakršnekoli dejavnosti, ki bi stroko spravila naslab glas.

17

Verodostojnost (ang. Credibility)

Vsak član ima odgovornost, da sporoča informacije pošteno in objektivno. Razkritimora vse ustrezne informacije, za katere se pričakuje, da bi lahko vplivale nauporabnikovo razumevanje poročil, analiz ali priporočil, ter razkriti zamude alipomanjkljivosti v informacijah, pravočasnosti, obdelovanju ali notranjih kontrolahskladno s politiko organizacije in/ali z zakonom.

Pri uporabi standardov lahko naletimo na težave pri ugotavljanju neetičnega vedenja alireševanju etičnih konfliktov. Ko se soočamo z etičnimi vprašanji, moramo upoštevatisprejeto politiko organizacije za reševanje takih konfliktov. Če se s politiko organizacije neda rešiti etičnih konfliktov, moramo upoštevati naslednje smernice (Brausch 2010):

Pogovorite se z vašim nadrejenim. Če je nadrejeni vpleten je potrebno konfliktpredstaviti na naslednji stopnji. V primeru, da ne dosežemo zadovoljive rešitve,prijavimo konflikt na naslednji vodstveni ravni. Če je vaš nadrejeni glavni izvršnidirektor ali njemu enakovreden, lahko primer pregleda skupina, kot je revizijskakomisija, izvršni odbor, svet direktorjev, svet pooblaščencev ali lastniki. Stik z ravnmi,višjimi od položaja nadrejenega, naj bi bil vzpostavljen z njegovo vednostjo, čedomnevamo da ni vpleten. Poročanje takih konfliktov oblastem ali posameznikom, kiniso zaposleni ali vključeni v podjetje ni primerno, razen če sklepamo, da gre za očitnokršitev zakonodaje.

Razjasnite pomembna etična vprašanja z uvedbo zaupnega pogovora z etičnimsvetovalcem, ki je zaposlen pri IMA-i ali drugim nepristranskim svetovalcem zapridobitev boljšega razumevanja možnih smeri ukrepov.

Posvetujte se z odvetnikom o pravnih obveznostih in pravicah, ki zadevajo etičnekonflikte.

2.4 Sklep

Čeprav obstaja veliko različnih pojmovanj etike in etičnega vedenja, lahko etikoopredelimo kot filozofsko disciplino, ki se ukvarja s človeškim ravnanjem, o tem kaj jedobro in zlo ter kaj je moralno in kaj ne.

Ena od vej etike je poslovna etika, ki predstavlja sistem etičnih norm in načel, ki veljajo zaposebne poklicne skupine. Spoznali smo tudi tri temeljne teoretske pristope poslovne etike,med katerimi so še posebej pomembni teleološki, deontološki pristop in model vrlin.

Pri teleološkem pristopu je etično tisto ravnanje, pri katerem dosežemo največjo korist, prideontološkem pristopu pa je moralno ravnanje naša dolžnost. Deontološki pristop je vračunovodstvu prisoten v kodeksih poklicne etike. Pri modelu vrlin pa so osebnostneznačilnosti tiste, ki imajo vlogo pri etičnosti odločanja, kar pomeni, da ima računovodja zdobrim značajem veliko dobrih vrlin, ki so eden ključnih pogojev za etično ravnanje.

Poslovna etika računovodij je najpogosteje obravnavana v etičnih kodeksih. V nalogi smopredstavili slovenski kodeks poklicne etike Slovenskega inštituta za revizijo ter dva

18

ameriška kodeksa poklicne etike, IFAC-ov Kodeks etike in Izjavo o etičnem strokovnemravnanju od IMA.

Med njimi ni bistvenih razlik v delu, ki opredeljuje temeljna etična načela, kar kaže na to,da imata državi podobno razumevanje o tem, kaj je etično ravnanje računovodje. Ameriškaetična kodeksa se od slovenskega razlikujeta v tistem delu, kjer so zajeti zaščitni ukrepi vprimeru etičnih groženj in smernice, ki jih moramo upoštevati pri reševanju etičnihkonfliktov. IFAC-ov Kodeks etike vsebuje tudi konceptualni okvir, kateri pomagaračunovodji, da prepozna nevarnosti, jih oceni in uporabi zaščitne ukrepe za odpravo tehnevarnosti.

19

3 DOKUMENTI MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA RAČUNOVODSKIHSTROKOVNJAKOV (IFAC) O ETIKI V RAČUNOVODSKEMIZOBRAŽEVANJU

3.1 Izobraževanje na področju etike v okviru delovanja IFAC

Poslanstvo Mednarodnega združenja računovodskih strokovnjakov (IFAC), kot jedoločeno v njegovem statutu, je služiti javnemu interesu, krepiti računovodsko stroko povsem svetu in prispevati k razvoju mednarodnega gospodarstva z oblikovanjem inpospeševanjem vdanosti k visokokakovostnim poklicnim standardom in pospeševanjemmednarodnega zbliževanja teh standardov. Za opravljanje tega poslanstva deluje v okviruIFAC-a Odbor za mednarodne standarde računovodskega izobraževanja (IAESB), ki delujekot neodvisen organ za določanje standardov pod okriljem IFAC-a in pod nadzoromOdbora za javno nadzorstvo (Public interest oversight board) (IFAC, Terms of reference2006).

3.1.1 Odbor za mednarodne standarde računovodskega izobraževanja(International accounting education standards board, IAESB)

IAESB je organ za določanje standardov in deluje neodvisno v okviru IFAC-a. Njegovanaloga je, da služi javnemu interesu in krepi računovodsko stroko v svetu skozi razvojizobraževanja. Odbor razvija smernice za izboljšanje standardov računovodskegaizobraževanja po vsem svetu in se osredotoča na dve ključni področji (IFAC, IAESB2009):

bistvene elemente standardov, ki so izobraževanje, praktične izkušnje in presojestrokovne usposobljenosti; in

vrsta in obseg stalnega izobraževanja, ki ga računovodje potrebujejo.

IAESB razvija in izdaja, v javnem interesu in v okviru svoje pristojnosti, standarde, izjaveo praksi, razprave in druge dokumente o pred-kvalifikacijskem izobraževanju inusposabljanju poklicnih računovodij in o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in razvojučlanov računovodske stroke (IFAC, Terms of reference 2006).

IAESB deluje kot katalizator, ki združuje razvite države in države v razvoju, kakor tudinarode v tranziciji, in pomaga pri napredovanju računovodskih izobraževalnih programovpo vsem svetu, zlasti če bo to pripomoglo k gospodarskemu razvoju. Vloga IAESB jeosredotočena na razvoj strokovnega znanja, spretnosti in poklicnih vrednot, etike in odnosaračunovodske stroke, da služi celotnemu javnemu interesu (IFAC, Terms of reference2006).

Cilji IAESB so služiti javnemu interesu z/s (IFAC, Terms of reference 2006): vzpostavitvijo niza standardov in drugih stališč, ki odražajo dobro prakso v pred- in po-

kvalifikacijskem strokovnem računovodskem izobraževanju in razvoju; vzpostavitvijo izobraževalnih meril v skladu z IFAC-ovim delovanjem;

20

spodbujanjem mednarodne razprave o novih vprašanjih, povezanih z izobraževanjem inrazvojem poklicnih računovodij.

Z izpolnjevanjem zgoraj navedenih ciljev, IAESB razvija in izdaja (Oddo 2007): Mednarodne standarde izobraževanja za poklicne računovodje (ang. International

education standards for professional accountants, IESs), ki predpisujejo standardesplošno sprejete dobre prakse v izobraževanju in razvoju za poklicne računovodje. IESvzpostavijo bistvene elemente (t.j. predmet, metode in tehnike), za katere se pričakuje,da jih vsebujejo izobraževalni programi;

Izjave o mednarodni izobraževalni praksi (ang. International education practicestatement, IEPS), ki pomagajo pri izvajanju splošno sprejete dobre prakse vizobraževanju in razvoju poklicnih računovodij z zagotavljanjem nasvetov in navodil otem, kako doseči dobro prakso ali sedanjo najboljšo prakso;

Mednarodne izobraževalne listine za poklicne računovodje (ang. International educationpapers for professional accountants, IEPs), ki spodbujajo razpravo o izobraževalnih inrazvojnih vprašanjih, ki vplivajo na računovodski poklic; ugotovitve ali opise situacijpovezane z izobraževalnimi in razvojnimi vprašanji, ki vplivajo na računovodski poklic.

3.1.2 Mednarodni standardi izobraževanja IAESB

Mednarodni standardi izobraževanja (IES) uvajajo bistvene elemente (npr. predmet,metode in tehnike), za katere se pričakuje, da jih vsebujejo izobraževalni in razvojniprogrami in da imajo potencial za mednarodno priznanje, sprejetje in uporabo. Čeprav tiIES ne morejo razveljaviti veljavnih lokalnih določil, so po svoji naravi predpisujoči. Priizvajanju dobre prakse ali svetovanju so v pomoč Izjave o mednarodni izobraževalni praksi(IEPS), ki lahko ponujajo tudi primere ali smernice o najboljših praksah in najboljučinkovitih načinih za obravnavo določenih vprašanj (IES 2008, 2).

IAESB se zaveda velike raznolikosti kulture, jezika in izobraževanja, pravnih in socialnihsistemov v državah članicah in različnih funkcij, ki jih izvajajo računovodje. Zato jepomembno, da vsak posamezni član določi podrobne zahteve za pred-kvalifikacijsko in po-kvalifikacijsko izobraževanje in razvojne programe. Potemtakem so IES namenjenioblikovanju le bistvenih elementov na katerih morajo temeljiti programi za vse poklicneračunovodje (IES 2008, 3).

IAESB priznava, da so nekatere članice podrejene pravnim in ureditvenim organom vokviru svojih pristojnosti. IES ne morejo prevladati nad zahtevami in omejitvamiposameznih članic, njihovega prava ali predpisov. Vendar pa morajo članice upoštevatiIES (in upoštevati priporočeno prakso v IEPS) pri razvoju svojih izobraževalnih inrazvojnih programov. Prav tako morajo članice svetovati zakonodajnim in regulativnimorganom IES in IEPS in si v največji možni meri prizadevati uskladiti veljavne lokalneizjave z IES in IEPS (IES 2008, 3).

Mednarodni standardi izobraževanja za poklicne računovodje predpisujejo standardesplošno sprejete dobre prakse na področju izobraževanja in razvoja poklicnih računovodij.IES izražajo merila za katera se pričakuje, da jih bodo članice spoznale med pripravo innenehnim razvojem poklicnih računovodij. IES vzpostavijo bistvene elemente in vsebino

21

procesa izobraževanja in razvoja na ravni, ki je namenjena pridobivanju mednarodnegapriznavanja, sprejetja in uporabe (IES 2008, 21).

Cilj računovodskega izobraževanja je ustvariti sposobnega poklicnega računovodjo, kilahko skozi življenje pozitivno prispeva k poklicu in družbi v kateri dela. V času večjihsprememb s katerimi se srečujejo računovodje, je bistveno, da računovodje razvijejo invzdržujejo odnos učenje učenja, za ohranitev strokovne usposobljenosti (IES 2008, 21).

Izobraževanje in praktične izkušnje poklicnih računovodij morajo zagotoviti temeljstrokovnega znanja, veščin in strokovnih vrednot, etike in vedenja, ki jim omogočajonadaljnje učenje in prilagajanje spremembam skozi vso njihovo poklicno življenje. Tesposobnosti bodo omogočile poklicnim računovodjem, da identificirajo probleme, vedelibodo katero znanje je potrebno za reševanje problemov, vedeli bodo kje najti to znanje inkako ga uporabiti na etični način za dosego ustrezne rešitve. Ravnotežje teh elementov selahko razlikuje, vendar je tisto, kar je potrebno za razvoj baze znanja in močnih veščin, dase ustvarijo sposobni poklicni računovodje s primernimi vrednotami in vedenjem (IES2008, 22)

IES so namenjeni napredku poklica računovodstva z vzpostavitvijo meril za minimalneizobraževalne zahteve usposobljenih računovodij, vključno z izobraževanjem, praktičnimiizkušnjami in nadaljnjim strokovnim razvojem (IES 2008, 23).

IFAC se zaveda, da so lahko članice na različnih stopnjah v razvoju. Zahtevana stopnjarazumevanja se lahko razlikuje v različnih strokovnih računovodskih telesih in v različnihčasovnih obdobjih. Pomemben dejavnik za opredelitev učnih načrtov je sklop strokovnegaznanja, strokovnih veščin in strokovnih vrednot, etike in vedenja, pomembnega zadoločeno državo, regijo, kulturo ali strokovno telo, medtem ko se še naprej priznava širšisvetovni pogled (IES 2008, 24).

IAESB predpisuje učne in razvojne zahteve poklicnih računovodij pod naslednjimi IES(IES 2008, 24): IES 1 - Vstopne zahteve v program poklicnega računovodskega izobraževanja; IES 2 - Vsebina poklicnih računovodskih izobraževalnih programov; IES 3 - Poklicne veščine in splošno izobraževanje; IES 4 - Poklicne vrednote, etika in vedenje; IES 5 - Zahteve praktičnih izkušenj; IES 6 - Ocenitev poklicnih sposobnosti in zmožnosti; IES 7 - Nadaljnji poklicni razvoj: Program vseživljenjskega učenja in nadaljnji razvoj

poklicnih sposobnosti, ter IES 8 - Strokovne zahteve za poklicne revizorje.

Ker IES 4 predpisuje zahteve za razvoj poklicnih vrednot, etike in vedenja, ga bomopodrobneje predstavili v nadaljevanju.

Splošni cilj je ustvariti sposobne poklicne računovodje, z združevanjem delovizobraževalnih programov na primeren način. Natančna kombinacija delov se lahkorazlikuje dokler se cilj ne doseže (IES 2008, 24).

22

Strokovno izobraževanje pripravlja računovodje, da lahko ohranijo sposobnosti skozicelotno poklicno kariero in se lahko izvaja na visokošolski inštituciji ali s pomočjoprogramov strokovnih teles ali na oba načina (IES 2008, 24).

3.1.2.1 Mednarodni standard izobraževanja 4 (International education standard 4,IES 4)

IES 4 določa poklicne vrednote, vedenje in etiko poklicnih računovodij, ki jih morajopridobiti v programu izobraževanja, ki vodi do kvalifikacije. Kvalifikacija poklicnegaračunovodje pomeni formalno priznanje o pridobitvi strokovnega naziva. Cilj tega IES-a jezagotoviti, da so kandidati za članstvo v IFAC-u opremljeni z ustreznimi poklicnimivrednotami, etiko in vedenjem za delovanje kot poklicni računovodje (IES 2008, 45).

Družba ima visoka pričakovanja glede računovodske stroke. Za poklicnega računovodjo jebistveno, da sprejme in upošteva etična načela, ki urejajo vsa njihova razmerja. Poklicnevrednote, etika in vedenje opredeljujejo poklicnega računovodjo kot člana stroke in bimorale oblikovati vse kar delajo kot strokovnjaki. Odgovornost članic je, da zagotovijo, daimajo njihovi člani ustrezno razumevanje načel poklicne etike in temeljnega načelapritiska, ki poklicno etiko postavlja na poklicne računovodje (IES 2008, 45).

Odkar imajo poklicni računovodje vlogo pri sprejemanju odločitev, morajo imeti natančnopresojo o morebitnih etičnih posledicah strokovnih ali vodstvenih odločitev. Prav tako semorajo zavedati pritiskov opazovanja in spoštovanja etičnih načel, ki jih morajo upoštevatitisti, ki so vpleteni v proces odločanja. To je res, če delajo v javni praksi, industriji alitrgovini, javnem sektorju ali izobraževanju (IES 2008, 45).

Poklicni računovodje delujejo v svetu sprememb. Dobro upravljanje, tako v javnem inzasebnem sektorju, je v veliki meri odvisno od zavezanosti k poklicnim vrednotam, etiki invedenju . V takih okoliščinah je jasno razumevanje etičnih načel in izobraževanje o etičnihnačelih bistveno (IES 2008, 45).

Po mnenju IFAC-a imajo članice obveznost do njihovih sedanjih in prihodnjih članov, kottudi do širše družbe, da zagotovijo, da imajo njihovi člani trajno razumevanje poklicnihvrednot, etike in vedenja. To razumevanje mora biti dovolj močno, da jim omogočiučinkovito delovanje s poštenostjo in bistroumnostjo v okolju sprememb. Namen tega IESje pomagati članicam pri tej nalogi (IES 2008, 45).

Učitelji in strokovni organi morajo razlikovati med poučevanjem študentov o poklicnihvrednotah, etiki in vedenju ter razvojem in izoblikovanjem etičnega vedenja. Razvojpoklicnih vrednot, etike in vedenja se mora začeti zgodaj v izobraževanju poklicnihračunovodij in poudarjati skozi vso kariero. Poklicni računovodja mora upoštevati to kotdel vseživljenjskega učenja (IES 2008, 46).

Poklicne vrednote, etika in vedenje

Program strokovnega računovodskega izobraževanja mora zagotoviti morebitnimpoklicnim računovodjem okvir poklicnih vrednot, etike in vedenja za opravljanje

23

strokovne presoje za etično delovanje, ki je v najboljšem interesu družbe in stroke (IES2008, 46).

Zahtevane vrednote, etika in vedenje poklicnih računovodij vključujejo zavezo, da ravnajopo ustreznih lokalnih kodeksih etike, ki morajo biti v skladu z IFAC-ovim kodeksom etikeza poklicne računovodje (IES 2008, 46).

Pokritost vrednot in vedenja v izobraževalnih programih za poklicne računovodje moravoditi k obvezi do (IES 2008, 46): javnega interesa in občutljivosti do družbene odgovornosti; nenehnega izboljševanja in vseživljenjskega učenja; zanesljivosti, odgovornosti, pravočasnosti, vljudnosti in spoštovanja; ter zakonov in predpisov.

Medtem ko bo pristop vsakega programa učenja poklicnih vrednot, etike in vedenjaodražal lastno nacionalno in kulturno okolje in cilje, morajo vsi programi vsaj minimalnovključevati (IES 2008, 46): naravo etike; razlike podrobnih pristopov, ki temeljijo na pravilih in okvirnih pristopov k etiki,

njihove prednosti in slabosti; skladnost s temeljnimi etičnimi načeli poštenosti, objektivnosti, zavezanosti k strokovni

usposobljenosti in potrebne skrbnosti ter zaupnosti; strokovno vedenje in delovanje v skladu s tehničnimi standardi; koncepte neodvisnosti, skepticizma, odgovornosti in pričakovanja javnosti; etiko in poklic: družbeno odgovornost; etiko in pravo, kot tudi razmerje med zakoni, predpisi in javnim interesom; posledice neetičnega obnašanja za posameznika, stroko in družbo kot celoto; etiko v odnosu do poslovanja in dobrega upravljanja; in etiko in posameznega poklicnega računovodjo: prijavljanje nepravilnosti, nasprotje

interesov, etične dileme in njihove rešitve.

Poučevanje poklicih vrednot, etike in vedenja

Zaradi pomembnosti poklicnih vrednot, etike in vedenja za bodoče poklicne računovodje,se predstavitev te teme lahko obravnava kot ločen predmet. Ko študentje napredujejo inpridobijo širše znanje o drugih predmetih, je primerno povezati vsebine predmetov. To bospodbudilo študente, da iščejo in preučijo možne etične posledice problemov, ki jihobravnavajo v njihovem študiju pri drugih predmetih (IES 2008, 47).

Študenti morajo razumeti, da so vrednote, etika in vedenje del vsega kar poklicniračunovodja dela in kako prispeva k samozavesti in zaupanju trgu. Potrebno jih jespodbujati, da preučijo vlogo in kritično ocenijo ustrezne etične kodekse in, da pregledajoetične izjave drugih poklicev, ter pregledajo in razpravljajo o drugih možnih pristopih zaračunovodsko stroko. Mehanično učenje kodeksov in kasnejši testi spomina ne bodoprinesli želenega učinka (IES 2008, 47).

24

Predstavitev poklicnih vrednot, etike in vedenja študentom računovodstva je lahko močnookrepljena z uporabo sodelovalnih pristopov. Ti lahko vključujejo (IES 2008, 47): uporabo učnih gradiv, kot so večdimenzionalne študije primerov; igranje vlog; razprave o izbrani literaturi in videoposnetkih; analizo dejanskih poslovnih situacijah, ki vključujejo etične dileme; razprave o disciplinskih izjavah in ugotovitev; in seminarje z govorniki, ki imajo izkušnje s poslovnim ali strokovnim odločanjem.

Takšno sodelovalno delo bo vodilo tiste, ki sodelujejo, k večji ozaveščenosti o etičnihposledicah in možnih konfliktih za posameznike in podjetja, ki lahko nastanejo izkompleksnih vodstvenih odločitev. Programi učenja na daljavo so lahko omejeni priponudbi vseh teh sodelovalnih izkušenj, vseeno pa je za povečanje učnih izkušenj mogočeuporabiti toliko pristopov kot je mogoče (IES 2008, 48).

Za poklicne računovodje je pomembno, da se učijo iz svojih etičnih izkušenj. S tem vmislih, je potrebno v izobraževalne programe vključiti presojo, ko se od študentov zahteva,da preučijo izkušnje, kaj je šlo dobro, kaj ni delovalo, in kakšen pristop lahko v prihodnjeuporabijo v podobnih okoliščinah (IES 2008, 48).

Učenje na delovnem mestu in poklicne vrednote, etika in vedenje

Poklicne vrednote, etika in vedenje vplivajo na delo vseh poklicnih računovodij. Primernoetično vedenje je tako pomembno kot tehnična usposobljenost. Članice bodo zahtevale odpripravnikov, da si pridobijo ustrezno izobraževanje in praktične izkušnje pred sprejemomv članstvo. Zato je potrebno obdobje usposabljanja in praktičnih izkušenj strukturirati tako,da dobijo pripravniki priložnost opazovanja uporabe poklicnih vrednot, etike in vedenja vdelovnih razmerah (IES 2008, 48).

Odgovorni za nadzor praktičnih izkušenj morajo svojim pripravnikom poudariti pomenetične razsežnosti vloge, ki jo imajo poklicni računovodje na delovnem mestu. To lahkostorijo s spodbujanjem pripravnikov, da identificirajo očitne etične posledice in konfliktepri njihovem delu, oblikujejo uvodna stališča o takšnih dogodkih in, da razpravljajo o njihs svojimi nadrejenimi (IES 2008, 48).

Poleg pogovorov z nadrejenimi ali mentorji, obstajajo tudi drugi načini za pripravnike, darazpravljajo o etičnih vprašanjih, npr. razprave ali intervjuji z drugim osebjem znotrajorganizacije (IES 2008, 48).

Pripravnikom in tistim, pred kratkim kvalificiranim poklicnim računovodjem, bi koristilaizpostavljenost in sodelovanje pri razpravah o pomembnih vprašanjih v zvezi z delomnjihovih delodajalcev za katere se zazna, da imajo možne etične posledice, npr. nasprotjeinteresov, povezanih z (IES 2008, 48): delovno odgovornostjo poklicnih računovodij (vključno z odgovornostmi določenimi s

politiko organizacije in navodili nadrejenih) in njihovo strokovno odgovornostjo (kot jedoločeno v poklicnih kodeksih ravnanja med drugimi viri);

zaupnostjo informacij, vključno z omejitvami glede zaupnosti;

25

strukturo in namenom poklicnih združenj (vključno z dejavnostmi lobiranja v imenučlanov); in

raznolikostjo možnosti v katerih se lahko poklicni računovodje soočajo z navzkrižjeminteresov, vključno, npr. neprimernim odvetništvom in upravljanjem z zaslužki.

3.1.2.2 Posledice standardov IAESB za računovodsko izobraževanje

Z izdajo mednarodnega standarda izobraževanja 4 (IES 4) je IFAC prevzel glavno vlogopri določanju etičnih izobraževalnih zahtev za bodoče računovodje na globalni ravni.IFAC, z IES 4 predpisuje poklicne vrednote, etiko in vedenje, ki naj bi jih računovodjepridobili med izobraževanjem, ter poudarja pomen pridobivanja teh vrednot (Dellaportas etal. 2005).

Arlow in Ulrich (1980; povz. po Dellaportas et al. 2005) sta odkrila, da etičnoizobraževanje izboljšuje etično zavest poslovnih študentov, vendar učinek ni trajen. Zdi se,da je učinek etičnega izobraževanja samo začasen, ko je enkrat spodbuda odstranjena, seštudenti vrnejo k prejšnjim vrednotam. Zato mora etično izobraževanje in pridobivanjepoklicnih vrednot, etike in vedenja, ustvariti potrebo po programu etičnega izobraževanja,ki se nadaljuje po končanem formalnem izobraževanju in skozi celotno kariero, kot delvseživljenjskega učenja (Dellaportas et al. 2005).

Sims in Sims (1991; povz. po Dellaportas et al. 2005) menita, da se z izostritvijoštudentove moralne občutljivosti, lahko izognejo pastem in problemom, dokler še nisopreveč globoko vpleteni in jih lahko sami rešijo. Zato bo predpisovanje etičnegaizobraževanja z IES 4 omogočilo računovodjam hitro prepoznavanje težavnih položajev,katere morajo potem rešiti (Dellaportas et al. 2005).

Predpisati sistem izobraževanja, ki je tog in neprilagodljiv je lahko kontra-produktivno,zlasti za narode, ki vidijo mednarodne izobraževalne standarde kot manj pomembne gledena njihove okoliščine. Zato IFAC članicam omogoča prilagajanje znotraj IES pri določanjusvojih podrobnih zahtev. V bistvu, IES določajo samo bistvene elemente na katerih bimorali temeljiti programi za vse poklicne računovodje. Čeprav morajo članice ravnati vskladu z IES, je znano, da se potrebe spreminjajo in delovanje v skladu z IES se lahkopojavi na različne, vendar enakovredne načine. Ne glede na obseg, v katerem članiceIFAC-a izpolnjujejo zahteve IES 4, je dosledna uporaba IES 4 med članicami težavna, čeje sploh mogoča. Posamezniki iz različnih kultur imajo različne predstave o tem, kaj jeetično in kaj neetično vedenje, ki nato vpliva na etično odločanje (Dellaportas et al. 2005).Na primer, predstavo o neodvisnosti je lahko razumeti drugače pri računovodjih izzahodnih držav, v primerjavi z računovodji iz vzhodnih držav (Cohen 1995; povz. poDellaportas et al. 2005).

Izvajanje IES 4 zahteva potrditev in podporo institucij, vključno s posameznimistrokovnimi organi in izobraževalnimi ustanovami. Po mnenju IFAC-a se lahko etika vračunovodskem izobraževanju obravnava kot samostojni predmet (IES 4 2008, 47). Vendarpa je nezmožnost uvedbe novih tem ali predmetov v prenatrpane dodiplomske programeena od ovir za vključitev etike v poslovni učni načrt (Armstrong in Mintz 1989, Lampe1996; povz. po Dellaportas et al. 2005). Predmeti ali teme, dodane k računovodskim

26

programom pogosto pridejo na račun drugih tem. Podpora etičnega izobraževanja upada,saj ga izrivajo navidezno pomembne strokovne teme (Dellaportas et al. 2005). Potemtakemje 'mehko' znanje, kot je etika, nagnjeno k izpadu iz izobraževalnega sistema (Power 1992;povz. po Dellaportas et al. 2005).

Naslednji problem pri učinkoviti uporabi IES 4 predstavlja gradivo pri predmetu etike.Obstaja le nekaj študij primerov s področja računovodstva in financ (Pamental 1989; povz.po Dellaportas et al. 2005). Poslovni etični učbeniki so preveč filozofski in velik delgradiva je usmerjen na vprašanja, s katerimi se srečujejo managerji na višjih ravneh.Pokritost etike v učbenikih je minimalna, v najboljšem primeru s poudarkom predvsem nakodeksu poklicne etike (Wyer 1987; povz. po Dellaportas et al. 2005). Čeprav je etičnoizobraževanje najpogosteje obravnavano pri revizijskih predmetih, pa eden najboljpriljubljenih revizijskih učbenikov namenja samo eno poglavje temi etike (Puxty 1994;povz. po Dellaportas et al. 2005). Ko se bo veda o etiki razvila do stopnje podobne tisti nakateri so tradicionalne vede, bo lažja uporaba IES 4 (Dellaportas et al. 2005).

3.1.3 Pristopi za razvoj in vzdrževanje poklicnih vrednot, etike in vedenja(International education practice statement 1, IEPS 1)

Izjave o mednarodni izobraževalni praksi (IEPS) razlagajo, ilustrirajo, izboljšujejo, alirazširjajo zadeve povezane z mednarodnimi izobraževalnimi standardi. IFAC je izdal tri1

IEPS, ki članicam pomagajo pri izvajanju standardov. IEPS lahko priporočijo tudi dobreprakse, ki so širše ali globlje od dobrih praks, ki so opisane v IES (IFAC 2009).

V nadaljevanju pobliže predstavljam le IEPS 1, ki se nanaša na razvoj in vzdrževanjepoklicnih vrednot, etike in vedenja.

Mednarodni standard izobraževanja 4 (IES 4), zahteva od članic IFAC-a, da namenijo delpred-kvalifikacijskega izobraževalnega programa za poklicne računovodje za razvojpoklicnih vrednot, etike in vedenja. IEPS 1 določa članicam IFAC-a smernice pri izvajanjuIES 4, in pri razvoju poklicnih vrednot, etike in vedenja v skladu s tem standardom (IEPS 12007, 4).

Odbor za mednarodne računovodske standarde izobraževanja (IAESB) priznava (IEPS 12007, 4): široko raznolikost kulture, jezika in izobraževanja, pravnih in socialnih sistemov v

državah članicah IFAC-a; raznolikost funkcij, ki jih opravljajo računovodje; ter da so članice na različnih stopnjah v razvoju njihovih etičnih izobraževalnih programov.

IEPS 1 je sestavljena iz treh delov in ima dva dodatka. Prvi del opisuje razvoj etičnihsposobnosti, drugi del opisuje pristope za izvajanje etičnega izobraževalnega kontinuuma,

1 IFAC je izdal tri izjave o mednarodni izobraževalni praksi, ki članicam pomagajo pri izvajanjumednarodnih izobraževalnih standardov (IFAC 2009): Pristopi za razvoj in vzdrževanje poklicnih vrednot, etike in vedenja (IEPS 1); Informacijske tehnologije za poklicne računovodje (IEPS 2); Zahteve praktičnih izkušenj – Začetni poklicni razvoj za poklicne računovodje (IEPS 3)

27

tretji pa izvedbo in oceno etičnega izobraževanja. Dodatka pa opisujeta področja etičnegaizobraževalnega kontinuuma in poučevalne metode.

V prvem delu IEPS 1, ki opisuje razvoj etičnih sposobnosti, je predstavljen etičniizobraževalni kontinuum (ang. The ethics education continuum, EEC), kateri opredeljuještiri faze učenja2, ki temeljijo na štirih ciljih etičnega izobraževanja in je predstavljen nasliki 1(IEPS 1 2007, 6):

faza 1: Povečanje etičnega znanja; faza 2: Razvijanje etične občutljivosti; faza 3: Izboljšanje etične presoje; faza 4: Ohranjanje trajne zavezanosti do etičnega vedenja.

Slika 1: Etični izobraževalni kontinuum (IEPS 1 2007, 7)

2 Vse štiri faze učenja so podrobneje opisane na str. 29.

28

Etično izobraževanje je vseživljenjska zaveza, ki se začne zgodaj v pred-kvalifikacijskemprogramu in se nadaljuje skozi vso kariero poklicnega računovodje. Vsaka faza EEC senanaša na določeno raven napredka v razvoju poklicnih vrednot, etike in vedenja (IEPS 12007, 6).

EEC priznava, da je razvoj poklicnih vrednot, etike in vedenja ponavljalen proces, ki odposameznika zahteva razmišljanje o njihovem znanju med fazami in nadaljevanjeocenjevanja in izboljševanja njegovega etičnega znanja, etične občutljivosti in etičnepresoje. Ohranjanje trajne zavezanosti do etičnega vedenja predpostavlja, da bodo poklicniračunovodje nadaljevali s povečanjem svojega etičnega znanja, razvijanjem etičneobčutljivosti in izboljševali svojo etično presojo v vsej svoji karieri (IEPS 1 2007, 6).

Medtem ko so etično znanje, etična občutljivost in etična presoja prvotno razvite v pred-kvalifikacijskem računovodskem izobraževalnem programu, se etično vedenje pričakuje odštudentov skozi celotno obdobje pred-kvalifikacijskega računovodskega izobraževanja(IEPS 1 2007, 7).

V drugem delu IEPS 1 določa dva možna pristopa k razvoju poklicnih vrednot, etike invedenja, ki sta v pomoč pri izvajanju etičnega izobraževalnega kontinuuma in sicer (IEPS1 2007, 9):

tematski pristop in pristop od faze do faze.

Pri tematskem pristopu je predstavljenih osem področij etičnega izobraževalnegakontinuuma, ki temeljijo na temah, predpisanih v IES 4, in ki jih je potrebno vključiti v vsepred-kvalifikacijske izobraževalne programe. Ta so opisana v tabeli 1. Poleg tega, je vdodatku 13 predstavljena predlagana vsebina znanja za podporo posameznega področja, kipa ima samo razlagalen pomen (IEPS 1 2007, 9).

Tematski pristop vključuje prve tri faze EEC v posamezne predmete, predmet zapredmetom v primernih delih pred-kvalifikacijskega programa. Vsak predmet se lahko učipostopoma po prvih treh fazah etičnega izobraževalnega kontinuuma. Faza 4 EEC-a je vglavnem po kvalifikacijskem izobraževanju (IEPS 1 2007, 10).

Članice IFAC-a, ki se odločijo za sprejetje tematskega pristopa, morajo razmisliti, kakolahko najbolje zagotovijo da bodo vse 4 razvojne faze EEC-a zajete v pred- in po-kvalifikacijskih računovodskih izobraževalnih programih (IEPS 1 2007, 11).

3 Dodatek 1 je prikazan v nadaljevanju naloge na str. 36.

29

Področja EEC Teme IES 4 Okvirni pristop Koncepti in vrednote

Narava etike Razlike med podrobnimi pristopi, ki teme-

ljijo na pravilih in pristopih, ki temeljijo nanačelih, njihove prednosti in slabosti

Okolje: podjetniško, poklicno, inregulativno

Poklicna etika

Skladnost s temeljnimi etičnimi načelipoštenosti, objektivnosti; zavezanost kpoklicni usposobljenosti in potrebni skrbno-sti, ter zaupnosti

Poklicno vedenje in skladnost s tehničnimistandardi

Koncepti neodvisnosti, skepticizem, odgo-vornost in pričakovanja javnosti

Etika in pravo, vključno z razmerjem medpravom, predpisi in javnim interesom

Odločanje Etika in posamezni poklicni računovodja:prijavljanje nepravilnosti, navzkrižje intere-sov, ter etične dileme in njihove rešitve

Etične grožnje in zaščitni ukrepi Posledice neetičnega vedenja za posame-znika, poklic in družbo kot celoto

Upravljanje podjetij Družbena in okoljska vprašanja

Etika in poklic: družbena odgovornost Etika v odnosu do poslovanja in dobrega

upravljanjaTabela 1: Tematski pristop (IEPS 1 2007, 10)

Pristop od faze do faze sledi etičnemu izobraževalnemu kontinuumu, kot je opisano nasliki 1 in vključuje (IEPS 1 2007, 11): prve tri faze EEC v pred-kvalifikacijskih izobraževalnih programih, ter četrto fazo tako v pred- kot tudi v po-kvalifikacijskih izobraževalnih programih.

Ta pristop se tipično začne s predstavitvijo etike v začetku pred-kvalifikacijskegaprograma (faza 1), sledi etična razprava v obstoječih računovodskih modulih ali predmetih(faza 2), in se zaključi v zaključnem modulu/predmetu, ki poveže prejšnjo etično gradivooz. material (faza 3) (IEPS 1 2007, 11).

Narava etičnega izobraževanja pomeni, da po-kvalifikacijski programi potrebujejo pregledin izboljšanje znanja in veščin, naučenih in pridobljenih v pred-kvalifikacijskih programih.Pomembno je, da poklicni računovodje nadaljujejo z razvojem svojih poklicnih vrednot,etike in vedenja skozi celotno kariero (IEPS 1 2007, 11).

Ta pristop prikazuje tabela 2.

30

Faza Lastnost Učni izid Ponazorilne metode1 Povečanje etičnega

znanjaIzboljšanje znanjaustreznih standardov inpričakovanja etičnega inpoklicnega vedenja.

Ločen, ocenjen predmet alimodul iz etike v začetkuprograma.

2 Razvijanje etičneobčutljivosti

Razvijanje občutka pokli-cne odgovornosti z etičnoobčutljivostjo in presojeetičnih groženj in zaščitnihukrepov.

Vključevanje etičnihvprašanj skozi obstoječefunkcionalne discipline,kot je finančnoračunovodstvo, upravljalnoračunovodstvo, revizija, inobdavčenje.

3 Izboljšanje etičnepresoje

Izboljšanje strokovne pre-soje z izostritvijo spretno-sti etičnega odločanja.

Strnjen zaključni predmetali modul in ocenjevanjevključno z etiko (npr.študija primera) in/aliločen, ocenjen zaključnipredmet ali modul iz etike

4 Ohranjanje trajnezavezanosti doetičnega vedenja

Ohranjanje trajne zaveza-nosti do etičnega vedenja.

Kombinacija nenehnegaoz. stalnega pridobivanjaizkušenj in nadaljnjegapoklicnega razvoja, vklju-čno z etičnim izobra-ževanjem.

Tabela 2: Pristop od faze do faze (IEPS 1 2007, 11)

Članice IFAC-a se lahko odločijo za en pristop, ali za kombinacijo elementov obehpristopov, tako kot je primerno za njihove lokalne razmere. Oba pristopa poudarjatapomembnost vključevanja etičnega izobraževanja v pred-kvalifikacijske računovodskeizobraževalne programe, in pomembnost ocenitve in izboljšanja znanja ter sposobnostipridobljenih v nadaljnjem poklicnem razvoju. Pristopa poudarjata tudi vlogo učenja nadelovnem mestu in ocenjevanje razvoja poklicnih vrednot, etike in vedenja (IEPS 1 2007,9).

V nadaljevanju so podrobno predstavljene štiri faze učenja, ki jih opredeljuje etičniizobraževalni kontinuum (IEPS 1 2007, 8):

faza 1: Povečanje etičnega znanja, faza 2: Razvijanje etične občutljivosti, faza 3: Izboljšanje etične presoje ter faza 4: Ohranjanje trajne zavezanosti do etičnega vedenja.

V okviru faze 1 - Povečanje etičnega znanja, IEPS 1 določa (2007,8):

Študentje morajo razviti razumevanje ustreznih etičnih in strokovnih standardov, kise nanašajo na računovodsko stroko. Zahtevano je poznavanje splošnih etičnihnačel in temeljnih načel poklicne etike, ki so opisana v IFAC-ovem kodeksu etike,za razvoj etičnega odločanja in vedenja v skladu s poklicem.

31

Faza 1 etičnega izobraževalnega kontinuuma se nanaša na učenje temeljnih znanj ozadevah v zvezi s poklicnimi vrednotami, etiko in vedenjem. Osredotoča se narazvoj razumevanja:a) okolja, ki vpliva na odločitve, vključno z: ustreznimi standardi in kodeksi, ter pričakovanji etičnega in poklicnega ravnanja.b) temeljnih teorij in načel: etike, vrlin, ter posameznikovega moralnega razvoja.

Usposobljenost na tem področju se kaže kot razumevanje tradicionalnih etičnihkonceptov in teorij, in tistih, ki se nanašajo na delo poklicnega računovodje.

V zvezi s fazo 2 - Razvijanje etične občutljivosti, IEPS 1 določa (2007, 8):

Študenti morajo razviti etično občutljivost, kar pomeni:a) sposobnost prepoznavanja etične grožnje ali vprašanja;b) poznavanje alternativnih postopkov, ki vodijo do etičnih rešitev; terc) poznavanje učinkov vsakega alternativnega postopka za nosilce interesov.

Faza 2 uporablja poznavanje osnovnih etičnih načel, uvedenih v fazi 1 v ustreznihfunkcionalnih disciplinah (npr. finančno računovodstvo, upravljalnoračunovodstvo, revizija in obdavčitev) računovodstva. V tej fazi bi morale članiceIFAC-a premisliti o razvoju etičnih izobraževalnih programov, ki so osredotočenina razvoj občutka poklicne odgovornosti z etično občutljivostjo in presoje etičnihgroženj za temeljna etična načela, s katerimi se soočajo poklicni računovodje nadelovnem mestu.

Usposobljenost na tem področju se kaže s sposobnostjo za prepoznavanje inrazpravljanje o etičnih vprašanjih in grožnjah, kot tudi sposobnostjo za uporaboetičnega znanja v funkcionalnih disciplinah računovodstva.

V okviru faze 3 - Izboljšanje etične presoje, IEPS 1 določa (2007, 8-9):

Temeljne etične vrednote so temelj strokovne presoje. Izbiranje je skladno stemeljnimi načeli, navedenimi v IFAC-ovem kodeksu etike, in zahteva etičnoznanje in etično občutljivost.

Faza 3 je aplikacijska faza, kjer se študenti in poklicni računovodje naučijo kakovključiti in uporabiti etično znanje in etično občutljivost za oblikovanje utemeljenihin dobro informiranih odločitev. Ta faza je namenjena pomoči posameznikom priuporabi dobro osnovanih postopkov za etično odločanje. V fazi 3 morajo članiceIFAC-a razmisliti o razvoju etičnih izobraževalnih programov, ki so osredotočenina izboljšanje strokovne presoje z izostritvijo spretnosti etičnega odločanja skoziuporabo etičnih teorij, družbene odgovornosti, kodeksov poklicne etike in etičnihmodelov odločanja.

32

Usposobljenost na tem področju se kaže s sposobnostjo etičnega presojanja inodločanja, ki temelji na razumevanju in uporabi etičnega znanja in etičneobčutljivosti.

V fazi 4 - Ohranjanje trajne zavezanosti do etičnega vedenja, IEPS 1 določa (2007, 9):

Poklicni računovodje morajo biti zmožni, da se ukvarjajo z etičnimi grožnjami zatemeljna etična načela in morajo biti zmožni, da izbirajo ukrepe v skladu stemeljnimi načeli, navedenimi v IFAC-ovem kodeksu etike.

V fazi 4 morajo članice IFAC-a razmisliti o razvoju etičnih izobraževalnihprogramov, ki temeljijo na razvoju in krepitvi etičnega odločanja in trajnizavezanosti do etičnega vedenja v skladu s poklicem.

Usposobljenost na tem področju se kaže skozi razumevanje organizacijskih insituacijskih zvez in uporabe etičnega znanja, občutljivosti in presoje v etičnemvedenju v skladu z IFAC-ovim etičnim kodeksom.

IEPS 1 določa tudi smernice, kako lahko članice zagotovijo poklicnim računovodjemnadaljnji razvoj poklicnih vrednot, etike in vedenja skozi vso njihovo kariero s pomočjonadaljnjega poklicnega razvoja (ang. Continuing professional development, CPD) (IEPS 12007, 4).

Etično izobraževanje je vseživljenjski proces. Zato je etično izobraževanje skozi nadaljnjipoklicni razvoj (CPD) nujno za nadaljnji razvoj etičnega odločanja in trajne zavezanosti doetičnega vedenja. Etično izobraževanje v CPD se osredotoča na pomoč posameznikom, dasprejmejo boljše etične izbire v kritičnih časih, in da skozi nadaljnji pregled in revizijookrepijo etične koncepte, predstavljene v pred-kvalifikacijskih izobraževalnih programih(IEPS 1 2007, 12).

Narava etičnega izobraževanja pomeni, da po-kvalifikacijski programi potrebujejo pregledin izboljšanje znanja in sposobnosti naučenih in pridobljenih v pred-kvalifikacijskihprogramih. Članice IFAC-a morajo potemtakem razmisliti o zahtevi za nadaljnje etičnoizobraževanje za poklicne računovodje kot del njihovega CPD programa (IEPS 1 2007,12).

V tretjem delu IEPS 1 so predstavljeni modeli in metode, ki se uporabljajo pri izvedbi inocenjevanju etičnega izobraževanja. Ti modeli združujejo elemente učenja na delovnemmestu in formalno izobraževanje. V vseh primerih morajo članice IFAC-a razmisliti, kakonajbolje določiti jasne cilje za etično izobraževanje, ki je osredotočeno na (IEPS 1 2007,12): povečanje etične občutljivosti, spodbujanje zavezanosti do poklicne odgovornosti, razvoj spretnosti etičnega odločanja.

Članice IFAC-a morajo razmisliti o izpostavljanju študentov in poklicnih računovodijvajam iz etične zavesti in etičnega odločanja. Te prispevajo k razvoju etične občutljivostiin presoje. Članice IFAC-a morajo razmisliti tudi o vključevanju praktičnih primerov

33

etičnih pretenj in vprašanj v pred- in po-kvalifikacijske izobraževalne programe, in kako selahko le-ti rešujejo na pozitiven način, za okrepitev teoretičnega znanja (IEPS 1 2007, 12).

Študenti razvijajo znanje o temeljnih etičnih načelih med pred-kvalifikacijskimiizobraževalnimi programi. Učijo se kako uporabljati temeljna načela v situacijah izresničnega življenja skozi delovne izkušnje, tako pred pridobitvijo kakor po pridobitvikvalifikacije, skozi opazovanje njihovih kolegov in doživljanju organizacijskih praks inkulturnih norm (IEPS 1 2007, 12).

Pri izvedbi in ocenjevanju etičnega izobraževanja se uporabljajo naslednje metode (IEPS 12007, 12-15): učenje na delovnem mestu, učne metode ter ocenitvene metode.

V zvezi z učenjem na delovnem mestu IEPS 1 navaja (2007, 12-14):

Učenje etike na delovnem mestu je tako pomembno kot učenje etike v časuformalnega izobraževalnega programa. Članice IFAC-a morajo razmisliti o načinihsodelovanja z delodajalci za podpiranje pozitivnega etičnega vedenja,podpirajočega okolja, ki prispeva k razvoju poklicnih vrednot, etike in vedenja,tako na pred- kakor na po-kvalifikacijskih ravneh.

Članice IFAC-a lahko tudi sodelujejo z delodajalci tako, da pripravijo uvajanje oz.usposabljanje, ki poudarja študentom pomembnost razvoja poklicnih vrednot, etikein vedenja.

V okviru učenja na delovnem mestu študenti oz. poklicni računovodje razvijejonaslednje sposobnosti, ki prispevajo k razvoju etične občutljivosti in presoje:

etični pogum

Vse odločitve sprejete s strani poklicnega računovodje lahko vplivajo na druge,kakor tudi na poklicne računovodje same. Poklicni računovodje bi mordamorali dokazati etični pogum kadar sprejemajo odločitve v skladu s temeljniminačeli, določenimi v IFAC-ovem kodeksu etike. Na primer, prijavljanjenepravilnosti lahko vodi k resnim posledicam za posameznike in organizacije.

Poklicni računovodje in študenti razvijejo etični pogum z opazovanjemodločitev drugih, sprejetih v skladu s temeljnimi načeli Kodeksa etike. ČlaniceIFAC-a lahko sodelujejo z delodajalci, mentorji in drugimi pri poudarjanjuprimerov etičnega poguma in o tem opozorijo študente in poklicne računovodjev pred- in po-kvalifikacijskih računovodskih izobraževalnih programih. Tolahko vključuje razvoj študij primerov in/ali razprav z mentorji in predstojnikiza raziskavo etičnih vprašanj in dilem.

etično vodenje

34

Etično vodenje v organizaciji ima močan, pozitiven vpliv na etično vedenjevseh, ki delajo v organizaciji in pomaga drugim v okviru organizacije, dadelujejo z etičnim pogumom. Poklicni računovodje in študenti se učijo inprilagodijo etično vedenje, ko ponotranjijo vrednote organizacije, predstavljenes strani njihovih nadrejenih in kolegov. Poklicni računovodje v vodstvenihvlogah morajo zagotoviti, da se povežejo s študenti in drugimi poklicnimiračunovodji glede odgovornosti in etičnih vprašanj, s katerimi se poklicniračunovodje soočijo na delovnem mestu, vključno s pozitivnimi koristmidelovanja v skladu s temeljnimi načeli, določenimi v IFAC-ovem kodeksuetike.

Članice IFAC-a lahko sodelujejo z delodajalci tako, da določijo poklicneračunovodje kot »etične vodje« znotraj organizacije, odgovorne za organizacijoin olajšanje etičnih izobraževalnih učnih ur na katerih se razpravlja o primerihetičnega vodenja in etičnega poguma.

nadzorovane praktične izkušnje

Med pred-kvalifikacijskimi programi, študenti pridobivajo v določenemobdobju nadzorovane praktične izkušnje pod vodstvom nadzornika alimentorja. Odnosi z nadzorniki ali mentorji pomagajo študentom na večnačinov, vključno z razvojem sposobnosti zahtevanih od poklicnihračunovodij, ter z razvojem etične občutljivosti in presoje preko odnosov znadzorniki ali mentorji, ki delujejo kot vzorniki.

Članice IFAC-a morajo razmisliti, kako spodbuditi nadzornike ali mentorje, dazagotovijo povratne informacije (vključno s pozitivnimi povratnimiinformacijami) o etični presoji in vedenju študentov, poleg povratnihinformacij o drugih pogledih njihovih programov.

pregled dela in ocenitev

Poklicni računovodje in študenti pogosto delajo v okolju, kjer redno izvajajopreglede dela in ocenitve. Članice IFAC-a morajo premisliti o spodbujanjupoklicnih računovodij, da prosijo za povratne informacije (vključno spozitivnimi povratnimi informacijami) o njihovi etični presoji in vedenju kotdel takšnega pregleda. Če so poklicni računovodje odgovorni za izvajanjepregledov dela in ocenitev za druge, morajo članice premisliti o spodbujanjupoklicnih računovodij, da vključijo takšne povratne informacije za etičnopresojo in vedenje.

35

IEPS 1 navaja članicam naslednje učne metode4, ki se priporočajo v etični izobraževalniliteraturi (2007, 21):

Predavanja - Metoda predavanja je dolgoleten pristop poučevanja, ki bolj poudarjaprenos znanja, kot pa proces učenja. Metoda predavanja je lahko primerna zapredstavitev in opis osnovnih etičnih teorij in konceptov;

Etične razprave - Študenti in poklicni računovodje bolj verjetno razvijejo etičnopresojo in vedenje z izpostavljanjem etičnim vprašanjem in razpravo o etičnihvprašanjih z drugimi, predvsem tistimi, ki zagovarjajo alternativne poglede. Topomaga posameznikom, da se seznanijo s pomembnimi koncepti, da pridobijoizkušnje pri uporabi jezika etike, in da razvijejo etično občutljivost in presojo;

Majhne skupine in sodelovalno učenje - Učenje v majhnih skupinah razvijespretnosti vodenja, odločanja, zaupanja, komunikacije, in managementa konfliktovin je učinkovita metoda za izpostavljanje študentov primerom etičnih groženj.Medsebojno sodelovanje z drugimi študenti in/ali poklicnimi računovodji v etičnihrazpravah spodbuja več učenja kot je mogoče doseči posamezno;

Študije primerov in primeri etičnih groženj - Metoda študija primerov učinkovitorazvija etično ozaveščenost in analitične sposobnosti. Prednosti študij primerovvključujejo razvoj kritičnega razmišljanja in učenje iz lastnih izkušenj terpovezovanje tehničnih spretnosti in znanj v okviru etičnega odločanja. Študijeprimerov vključujejo študente in/ali poklicne računovodje v dogodke iz resničnegaživljenja in zagotavljajo vpogled v to, kako se občuti doživetje takih problemov. Spregledovanjem prejšnjih dogodkov lahko posamezniki opredelijo trditve o etičnihdilemah, s katerimi so se soočili drugi poklicni računovodje, in izvejo kako so bileodpravljene. Z učenjem analiziranja študij primerov in primerov etičnih groženjposamezniki spoznajo, da problemi in etične dileme imajo rešitve. V primerukompleksnih etičnih situacij je malo verjetno, da bo le en pravilen odgovor. Čepravanaliza ne da samo enega pravilnega odgovora za problem ali dilemo, lahko vodido enega ali več odgovorov, ki so bolj združljivi s temeljnimi načeli, določenimi vIFAC-ovem kodeksu etike. Poleg študij primerov, ki predstavljajo etične grožnje indileme in, ki izhajajo iz potencialnih negativnih rezultatov za posameznike inorganizacije, bi morale članice IFAC-a razmisliti o razvoju in uporabi študijprimerov, ki predstavljajo pozitivne rezultate za posameznike in delodajalce zaokrepitev pozitivnih koristi delovanja v skladu s temeljnimi načeli;

Igranje vlog - Igranje vlog vzbuja vprašanja in pritegne študente in poklicneračunovodje k učenju. Igranje vlog je lahko združeno z uporabo študij primerov inetičnih dilem za poglobitev učencev v situacije iz resničnega življenja. Metode, ki vceloti pritegnejo učence, bodo bolj verjetno pospeševale etično občutljivost, presojoin vedenje;

Gostujoči govorniki in udeležba poklicne osebe - Vabljenje izkušenihstrokovnjakov v učilnico, da delijo njihove osebne izkušnje, je dragocena metoda

4 Učne metode so v IEPS 1 predstavljene v dodatku 2.

36

sporočanja etične občutljivosti, presoje in vedenja v računovodstvu, terprikazovanja etičnega vodenja; ter

E-učenje - E-učenje združuje računalniško tehnologijo in komunikacijskoprogramsko opremo za zagotavljanje tečajev za učence. Paketi e-učenja lahkozdružujejo nekatere ali vse dostavne metode, ki so navedene zgoraj, in delijo isteprednosti in slabosti. E-učenje je posebno učinkoviti dostavni mehanizem zaposameznike v oddaljenih lokacijah, kjer jih lahko pritegne učenje etike s pomočjoanaliz študij primerov in razprav preko spleta, katere bi bile drugače težkodosežene.

V okviru ocenitvenih metod, ki se uporabljajo pri ocenitvi etičnih izobraževalnihprogramov, v katerih študenti in poklicni računovodje razvijejo etično občutljivost inpresojo na primerno raven, IEPS 1 določa (2007, 14-15):

Ocenitvene metode lahko razdelimo na dve vrsti: Zbirno (ang. summative) ocenjevanje zagotavlja informacije o stopnji

učinkovitosti na določenih mestih izobraževalnega procesa, običajno ob koncuštudija. To je lahko bolj primerno za ocenjevanje znanja etičnih teorij inkonceptov.

Oblikovalno, to je formativno ocenjevanje, je sprotno in zagotavljaocenjevalcem informacije o tekočem napredku, da bi podpirali prihodnjeučenje. To je lahko bolj primerno za ocenjevanje razvoja etične občutljivosti inpresoje na delovnem mestu.

Ocenjevanje razvoja etične občutljivosti in presoje se lahko opravi s formalnimiocenitvami, ocenitvami na delovnem mestu, ali samoocenitvami. V večini primerovlahko članice izbirajo kombinacije elementov teh pristopov.

Formalna ocenitev lahko preizkusi temeljno znanje etičnih načel in sposobnost zakritično ocenitev etičnih situacij. Poleg tradicionalnih izpitov so številni načini skaterimi se lahko formalna ocenitev izvršuje: ustvarjanje baz podatkov za študije primerov, ki zahtevajo od posameznikov,

da zaključijo preizkuse, ki temeljijo na teh študijah primerov, katere lahko naprimer razširijo v strokovnih revijah/časopisih;

sistem analize primerov, ki zahteva od študentov, da zbirajo oz. hranijočasopise in zapiske o posebnih primerih iz javnega področja;

objektivni preizkus etičnih vidikov pred-kvalifikacijskih programov; in uporaba skupinskih nalog iz študij primerov in delavnic za ocenitev

posameznikove usposobljenosti iz etične analize in odločanja.

Učenje etike iz izkušenj, pridobljenih na delovnem mestu je tako pomembno kotučenje etike v razredu. Ocenitev učenja iz izkušenj, pridobljenih na delovnemmestu se razlikuje in je v mnogih pogledih težja kot ocenitev učenja v razredu.Načini za ocenjevanje razvoja etične občutljivosti in presoje na delovnem mestulahko vključujejo: razprave in pospešene odločitve o etičnih dilemah, ko se le-te pojavijo na

delovnem mestu;

37

retrospektiven pregled etičnega odločanja v kombinaciji z preglediučinkovitosti in ocenitvami; ter

uporabo spletnih forumov za širitev etične razprave o dejanskih vprašanjih skaterimi se soočajo strokovnjaki na delovnem mestu.

Ena od metod ocenitve je tudi samoocenitev, ki lahko velikokrat tvori pomembendel nadzorovanih praktičnih delovnih izkušenj in sistema pregleda/oceneučinkovitosti. Članice lahko razvijejo orodja, ki omogočajo študentom in poklicnimračunovodjem, da primerjajo svoj odziv do etičnih vprašanj in groženj z odzivisvojih vrstnikov. Vendar pa članicam IFAC-a ni priporočeno, da se zanašajo le nasamoocenitev pri ocenjevanju etične občutljivosti, presoje in odločanja.

IAESB priznava, da bo podrobna vsebina etičnih izobraževalnih programov članicodražala njihovo nacionalno in kulturno okolje in izobraževalni sistem. Članice IFAC-alahko vključijo področja etičnega izobraževalnega kontinuuma v katerem koli zaporedjukot se zahteva v njihovih pred- ali po-kvalifikacijskih programih. Vsako področje jeprikazano v tabeli 3, ki daje primere predlaganih vsebin za vsak predmet, katerega sičlanica želi vključiti v svoje etične izobraževalne programe (IEPS 1 2007, 10).

FAZA 1 FAZA 2 FAZA 3 FAZA 4ZAHTEVANAUSPOSOBLJE-NOST

Razumevanjetradicionalnihetičnih konceptovin teorij, in tistih,ki se nanašajo nadelo poklicnegaračunovodje.

Sposobnost prepo-znavanja in razpra-vljanja o etičnihvprašanjih in gro-žnjah v funkcio-nalnih disciplinahračunovodstva.

Sposobnost zaetično presojanjein odločanje, kitemelji na razume-vanju in uporabietičnega znanja inetične občutljivo-sti.

Razumevanjeorganizacijskih insituacijskih pove-zav, in uporabaetičnega znanja,občutljivosti inpresoje za trajnozavezanost doetičnega vedenja.

PODROČJE PRIPOROČENAVSEBINA VFAZI 1

PRIPOROČENAVSEBINA VFAZI 2

PRIPOROČENAVSEBINA VFAZI 3

PRIPOROČENAVSEBINA VFAZI 4

Okvirni pristop Narava etike Etični okvir za

računovodje Pristopi, ki

temeljijo na pra-vilih in na nače-lih

Temelji poklica

Etika in poklic Računovodje in

njihove interesneskupine

Interesi intere-snih skupin inkonflikti

Poklicno vode-nje in javni inte-res

Vedenje invplivi interesnihskupin

Koncepti in vre-dnote

Splošno upora-bljene teorije innačela (npr. utili-tarizem indeontologija)

Teorije moralne-ga razvoja

Temeljne etičneteorije in izobra-ževanje, kitemelji na vre-dnotah

Etika in kultura Poklicne vredno-

te, etika in vede-nje ter kodeksravnanja računo-vodij

Pomembnostetičnega pogumain etičnegavodenja

38

Okolje:poslovno,poklicno inregulatorsko

Podjetja in nji-hovi interesi

Računovodja ininteresne sku-pine

Poklicna odgo-vornost

Računovodskipoklic in priča-kovanja javnosti

Poklicne in pra-vne zahteve ofinančnem poro-čanju in revidi-ranju

Koncept odgo-vornosti

Regulatorskookolje

Pravni okvir zapodjetja in raču-novodje

Vloga računovo-dij v povezavi zglobalizacijo

Vpliv pravnih indrugih reform

Preiskovalnaporočila in pro-fesionalizem

Izboljšave vstroki za pove-čanje poklicnihvrednot, etike invedenja, vklju-čno s kodifika-cijo in izobraže-valnimi pobu-dami

Učenje z študi-jami primerov inupravljanje zpoklicno odgo-vornostjo spomočjo študijprimerov

Poklicna etika Skladnost stemeljnimietičnimi načeli

Kodeksi etike,vključno sposlovnimikodeksi in osno-vnimi načeli

Tehnični in eti-čni standardi

Neodvisnost,poklicni skepti-cizem, odgo-vornost in javniinteres

Samoregulacijain nadzornafunkcija

Kakovost instrokovni pre-gledi

Analize prime-rov o strokovnihvprašanjih

Tekoče izboljša-ve v poklicnietiki in ravnanju

Analize prime-rov o strokovnihvprašanjih

Odločanje Modeli etičnegaodločanja

Modeli etičnegaodločanja

Etične grožnjein zaščitniukrepi

Opredelitev inpodročje etičnihgroženj in vpra-šanj v računo-vodstvu in soro-dnih področjih

Uvedba zaščitnihukrepov napoklicni ravni inravni podjetja

Nasprotje intere-sov v poslovnemin poklicnemokolju

Različne vrsteetičnih groženjin etičnih vpra-šanj

Posebne etičnegrožnje inzaščitni ukrepi vračunovodstvu,npr. situacije pri-rejanja poslo-vnih izidov

Etične grožnje vreviziji in zava-rovalnih stori-tvah npr.,grožnje in zašči-tni ukrepi doneodvisnosti inpoštenosti

Etične grožnje vdrugih finančnihstoritvah inzaščitni ukrepi

Primeri

Razprava o teko-čih spornih eti-čnih vprašanjih,ki so pomembnaza poklic

Analize groženjin zaščitnihukrepov

39

prijavljanjanepravilnosti inrešitve

Upravljanjepodjetij

Narava, pomenin področjepodjetniškegaupravljanja innevarnosti zaučinkovito upra-vljanje

Teoretični okvir,ki vključuje pro-bleme podjetja

Zmanjšanjenevarnosti zastroške podjetja

Podjetniške indruge družbeneodgovornosti

Razmerja intere-snih skupin

Regulatorniokvir za podje-tniško upravlja-nje

Vloga računovo-dij in revizorjevv upravljalnihokvirih

Upravljanje:dobra praksa invprašanja

Analiza prime-rov neuspehov

Globalni razvojv podjetniškemupravljanju

Iskanje razlik vpodjetniškihprimerih v praksi

Družbena inokoljskavprašanja

Področje, ozadjein konceptpodjetniške dru-žbene odgo-vornosti

Računovodja indružba, vključnos problemipodjetja

Zmanjšanjenevarnosti dru-žbenih stroškovin obveznosti

Izboljšanje vdružbenih inokoljskih okvirih

Merila inodgovornosti vdružbenem inokoljskem poro-čanju

Vprašanja indružbena odgo-vornost

Regulatorskiokvir

Vloga računovo-dij in revizorjevv družbi inpodjetjih

Analiza prime-rov družbenih inokoljskihneuspehov

Družbeno inokoljsko raču-novodstvo invprašanja

Tabela 3: Dodatek 1 - Področja etičnega izobraževalnega kontinuuma (EEC) (IEPS 1 2007, 16)

Pristopi za razvoj in vzdrževanje poklicnih vrednot, etike in vedenja (IEPS 1) so članicamIFAC-a v pomoč pri izvajanju Mednarodnega standarda izobraževanja 4, saj določajosmernice, pristope in metode za razvoj poklicnih vrednot, etike in vedenja.

Z etičnim izobraževalnim kontinuumom so opredeljene štiri faze učenja, kjer se vsaka fazaučenja nanaša na določeno raven napredka v razvoju poklicnih vrednot, etike in vedenja.

Pomembnost vključevanja etičnega izobraževanja v pred-kvalifikacijske računovodskeizobraževalne programe poudarjata dva pristopa. Članice se lahko odločijo za enega odpristopov ali za kombinacijo elementov obeh pristopov. Tematski pristop temelji na temah,ki so predpisane v IES 4 in so razvrščene v osem področij, ki dopolnjujejo etičniizobraževalni kontinuum. Pristop od faze do faze pa temelji na štirih fazah učenja, ki soopredeljene v etičnem izobraževalnem kontinuumu.

IEPS 1 priporoča številne modele in metode, ki se lahko uporabijo pri izvedbi in ocenitvietičnega izobraževanja ter združujejo formalno izobraževanje in učenje na delovnemmestu.

40

3.1.4 Orodje za etično izobraževanje IAESB (Ethics education toolkit)

Odbor za mednarodne računovodske standarde izobraževanja (IAESB) je za pomoččlanicam IFAC-a in računovodskemu izobraževanju pri razvoju visoko kakovostnih etičnihizobraževalnih programov usposabljanja za poklicne računovodje in študenteračunovodstva po vsem svetu razvil tudi posebno orodje za etično izobraževanje. Gre zaponudbo vrste študij primerov in podpornih opomb, predstavitev, videoposnetkov, indrugih učnih gradiv namenjenih podpori izvajanja mednarodnega standarda izobraževanja4, Poklicne vrednote, etika in vedenje (IFAC, Ethics educaton toolkit 2007).

Orodje za etično izobraževanje je podpora IFAC-ovemu etičnemu izobraževalnemukontinuumu, ki ponuja članicam prilagodljiv strukturalen model za razvoj in vzdrževanjeizobraževalnega programa o poklicnih vrednotah, etiki in vedenju računovodij. To orodjeje bilo razvito, da se predavateljem zagotovi vrsta sredstev za pomoč pri izvedbi etičnegaizobraževalnega kontinuuma. EEC je razvit na podlagi izsledkov raziskav o katerih soporočali v reviji Etično izobraževanje: Pristopi za razvoj in vzdrževanje poklicnih vrednot,etike in vedenja v računovodskih izobraževalnih programih, Projekt mednarodnegazdruženja računovodij (IFAC, Ethics education toolkit 2007).

3.2 Sklep

Eden od ciljev Mednarodnega združenja računovodskih strokovnjakov (IFAC) je krepitevračunovodske stroke po vsem svetu. Zato v okviru IFAC-a deluje Odbor ta mednarodnestandarde računovodskega izobraževanja (IAESB), katerega naloga je prav krepitevračunovodske stroke v svetu skozi razvoj izobraževanja. IAESB izdaja standarde, stališča opraksi, razprave in druge dokumente, ki pomagajo pri računovodskem izobraževanju.

IAESB je med drugim izdal tudi Mednarodni standard izobraževanja 4, ki določa poklicnevrednote, etiko in vedenje poklicnih računovodij, ki jih morajo pridobiti v programuizobraževanja. Ker poklicni računovodje delujejo v svetu sprememb, je pomembno dobrorazumevanje etičnih načel in je zato izobraževanje o etičnih načelih bistveno. Zato jepomembno, da se razvoj poklicnih vrednot, etike in vedenja začne zgodaj v izobraževanjupoklicnih računovodij in se nadaljuje skozi vso kariero.

Poklicne vrednote, etika in vedenje se lahko poučujejo kot ločen predmet, vendar pa jepomembno, da se tudi vsebine drugih predmetov primerno povežejo z etiko. To bospodbudilo študente, da iščejo in preučijo možne etične posledice problemov. Poučevanjepoklicnih vrednot, etike in vedenja je lahko podkrepljeno z različnimi sodelovalnimipristopi, ki pripomorejo k večji ozaveščenosti o etičnih posledicah, ki lahko nastanejo izrazličnih odločitev. Pomembno je tudi, da se poklicni računovodje učijo iz lastnih etičnihizkušenj, kar pomeni, da morajo študenti presojati izkušnje in ugotavljati kaj je šlo dobro inkaj ne, in to uporabiti v podobnih okoliščinah. Poklicni računovodje si morajo pridobitietične izkušnje tudi kasneje na delovnem mestu, v obliki praktičnega usposabljanja, kjerdobijo priložnost opazovanja uporabe poklicnih vrednot, etike in vedenja v delovnihrazmerah.

41

IES 4 odgovarja na mnoga vprašanja, ki so nastala glede vključevanja etike vračunovodsko izobraževanje. Eno od teh je, da je učinek etičnega izobraževanja le začasen.Zato IES 4 predlaga, da se mora etično izobraževanje nadaljevati po končanem formalnemizobraževanju, skozi vso kariero. IES 4 članicam ne določa in ne predpisuje sistemaizobraževanja, ampak določa oz. priporoča samo bistvene elemente, na katerih morajotemeljiti izobraževalni programi za poklicne računovodje.

Obstajajo pa določeni problemi, ki otežujejo učinkovito uporabo IES 4. Ker sododiplomski programi prenatrpani, ni prostora za vključitev etike v učne načrte. Naslednjiproblem predstavlja gradivo pri predmetu etike, ki največkrat preveč filozofsko, ali imapoudarek le na kodeksih poklicne etike.

Pomoč pri izvajanju Mednarodnega standarda izobraževanja predstavljajo Pristopi zarazvoj in vzdrževanje poklicnih vrednot, etike in vedenja (IEPS 1), ki je ena od Izjav omednarodni izobraževalni praksi (IEPS). IEPS 1 določa smernice pri izvajanju IES 4, prirazvoju poklicnih vrednot, etike in vedenja v skladu s tem standardom ter pri zagotavljanjunadaljnjega razvoja poklicnih vrednot, etike in vedenja poklicnih računovodij skozi vsonjihovo kariero. IEPS 1 določa tudi dva pristopa, ki poudarjata pomembnost vključevanjaetičnega izobraževanja v računovodske izobraževalne programe. Članice lahko izberejomed tematskim pristopom ali pristopom od faze do faze, ali pa se odločijo za mešanicoelementov obeh pristopov.

Da je etično izobraževanje vseživljenjska zaveza, nam ponazarja etični izobraževalnikontinuum, ki opredeljuje štiri faze učenja. Vsaka faza se nanaša na določeno ravennapredka v razvoju poklicnih vrednot, etike in vedenja. V prvi fazi študenti spoznajosplošna in temeljna načela poklicne etike, v drugi fazi razvijajo etično občutljivost, v tretjifazi se študenti naučijo kako uporabiti etično znanje pri odločitvah, četrta faza papredstavlja ohranjanje trajne zavezanosti do etičnega vedenja.

IEPS 1 priporoča tudi številne modele in metode, ki se lahko uporabijo pri izvedbi inocenjevanju etičnega izobraževanja ter združujejo formalno izobraževanje z učenjem nadelovnem mestu. Pri formalnem izobraževanju so priporočene različne učne metode skaterimi se lahko etika vključi v računovodsko izobraževanje. Učenje na delovnem mestuje prav tako pomembno kot formalno izobraževanje, kjer lahko študenti pridobijo praktičneizkušnje in razvijejo sposobnosti, ki prispevajo k razvoju etične občutljivosti in presoje.

IEPS 1 ponuja tudi več načinov ocenjevanja etične občutljivosti in presoje, in sicer,formalne ocenitve, ocenitve na delovnem mestu in samoocenitev.

Odbor za mednarodne standarde izobraževanja je razvil tudi orodje za etičnoizobraževanje, ki predstavlja vrsto študij primerov in podpornih opomb, predstavitev,videoposnetkov in drugih učnih gradiv namenjenih podpori IES 4.

42

4 VKLJUČENOST ETIKE V PRAKSO RAČUNOVODSKEGAIZOBRAŽEVANJA

4.1 Cilji etičnega izobraževanja v računovodstvu in reviziji

Etično izobraževanje je več kot le preučevanje kodeksa strokovnega ravnanja, ampak prejproces s katerim postanejo posamezniki bolj zavestno vpleteni v etično odločanje(Langenderfer in Rockness 1989, povz. po Haas 2005). Po mnenju Lehmanove (1988,povz. po Haas 2005) je eden od glavnih ciljev etičnega izobraževanja spodbujanještudentov, da spoznajo socialne odgovornosti v okviru svojega poklica. Splošni ciljiračunovodskega etičnega izobraževanja so pripraviti študente, da se zavedajo etičnihvprašanj v praksi, izboljšajo svoje analitične sposobnosti in vzbudijo občutek moralnedolžnosti (Alam 1999, povz. po Fisher et al. 2005). Loeb (1988, povz. prav tam), Geary inSims (1994, povz. prav tam) predlagajo, da bi morali cilji za računovodsko etičnoizobraževanje vključevati razvijanje občutka moralne dolžnosti in razvijanje sposobnostiza reševanje etičnih konfliktov in dilem.

Loeb (2007, 11) predlaga 7 možnih ciljev za računovodsko etično izobraževanje, katere jeprevzel od Callahan-a in jih priredil:1. cilj: Povezati računovodsko izobraževanje z moralnimi vprašanji.2. cilj: Prepoznati vprašanja v računovodstvu, ki imajo etične posledice.3. cilj: Razviti občutek moralne dolžnosti ali odgovornosti.4. cilj: Razviti sposobnosti, ki so potrebne za reševanje konfliktov ali dilem.5. cilj: Naučiti se obvladovanja negotovosti računovodskega poklica.6. cilj: Priprava za spremembo v etičnem vedenju.7. cilj: Ceniti in razumeti zgodovino in sestavo vseh vidikov računovodske etike ternjihovo povezanost s splošnim področjem etike.

Od sedmih ciljev so cilji 2 (prepoznanje), 4 (razvoj sposobnosti), 5 (negotovost), in 6(priprava) zadostni za učinkovito računovodsko etično izobraževanje. Po njegovem mnenjuso cilji 2, 4-6 bistveni za uspešno poučevanje etike računovodskim študentom. Cilji 1, 3 in7 so prav tako pomembni, vendar so lahko del enega ali več ostalih štirih ciljev, ki so pomnenju Loeb-a bistveni (2007, 11).

Prepoznanje, ki ga predlaga kot 2. cilj, se osredotoča na izobraževanje študentov, daprepoznajo situacije, ki imajo etične posledice. Računovodski učni načrt mora izpostavitištudente etičnim kodeksom, ki so bili sprejeti s strani strokovnih skupin, ki so delračunovodske stroke. Izpostavljanje študentov tem etičnim kodeksom je deloma zajeto tudiv 7. cilju. Vključitev etične teorije v učni načrt lahko prav tako poveča sposobnostštudentov, da spoznajo vprašanja, ki imajo etične posledice (Loeb 2007, 11).

Kot predlaga s 4. ciljem mora učni načrt zagotoviti računovodskim študentom osnovnoznanje za reševanje zadev, ki imajo etične razsežnosti ali posledice. Tako osnovno znanjelahko vključuje učenje etičnih teorij kot tudi predloge postopkov ali morda alternativnihpostopkov, ki jih lahko študenti uporabljajo pri etičnih odločitvah. Namen četrtega cilja je,da je računovodja zmožen premisliti in razviti ukrepe, ki se nanašajo na situacije, ko naletina zadeve, ki imajo etične razsežnosti ali posledice (Loeb 2007, 12).

43

Računovodska praksa vsebuje precej negotovosti, kar Loeb (2007, 13) predlaga za 5. cilj.Računovodje so lahko negotovi o tem, kako se lotiti določenega vprašanja. Lahko raziščejovprašanje ali vprašanja in oblikujejo strokovno stališče o zadevi. Računovodski študenti semorajo naučiti kako ravnati s tako negotovostjo in se zavedati, da je lahko del negotovostiposledica etičnih vprašanj, ki so del problema. Potemtakem bi bilo treba etiko uvesti vračunovodski učni načrt na tak način, da bo njeno poučevanje pomagalo študentom priučenju obvladovanja negotovosti v praksi (Loeb 2007, 13).

Pri 6. cilju Loeb omenja Callahanovo trditev, da mora predmet etike pripraviti osnovo zaspremembo v posameznikovem vedenju, ter da mora etično izobraževanje zagotovitištudentu tiste sestavine etične analize in samokritike, tako da bi študent, če bi analizazahtevala, prepoznal pomembnost spremembe vedenja in bi se bil pripravljen spremeniti.2. in 4. cilj bosta potemtakem pripravila študenta, da prepozna in rešuje etično spornesituacije ter pripravila študenta na spremembo. Prav tako bo razvoj študentovega občutkamoralne dolžnosti ali odgovornosti (3. cilj) pomagal študentu pri reševanju etično spornihsituacij in ga pripravil na spremembo. Če posameznik ne spozna etičnih posledic etičnospornih situacij, potem ne more spremeniti vedenja. Za boljši občutek o tem, kdaj imajosituacije etične razsežnosti in posledice in za boljšo pripravljenost na spremembo vedenja,sta namenjena 1. in 2. cilj. Tudi drugi cilji pomagajo pri pripravi študenta na spremembovedenja (Loeb 2007, 13).

Dellaportas et al. (2005) so povzeli avtorje (Konrad, 1978; Hanson, 1987; MacDonald inDonleacy, 1995), ki so mnenja, da naj bi bil cilj poučevanja etike, poučevanje etičnegasistema analize in pomagati v osnovi dobronamernim študentom, da se seznanijo ssposobnostmi, potrebnimi za učinkovito soočanje z etičnimi izzivi in da razvijejo podpornoetično okolje za svoje podrejene.

4.2 Vključenost etike v dodiplomski študij računovodstva in revizije v Sloveniji

Za primerjavo o vključenosti etike v dodiplomskih izobraževalnih programih v Sloveniji,smo izbrali Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru in Ekonomsko fakulteto vLjubljani. Proučili smo v kakšnem obsegu in na kak način je etika vključena vdodiplomskih visokošolskih in univerzitetnih programih na računovodskih in revizijskihsmereh.

4.2.1 Vključenost etike v dodiplomski študij računovodstva in revizije naEkonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru

Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru je bila ustanovljena leta 1959 kot Višjakomercialna šola. Leta 1963 se je Višja komercialna šola preimenovala v Višjoekonomsko-komercialno šolo. Leta 1989 je Višja ekonomsko-komercialna šola doseglasvoj formalni razvojni vrh, ko je bila razglašena za Ekonomsko-poslovno fakulteto (EPF,Razvojni mejniki fakultete 2009).

44

V okviru Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor deluje 13 kateder, znotraj katerih sevisokošolski učitelji, sodelavci in študentje ukvarjajo s pedagoško, raziskovalno instrokovno dejavnostjo (EPF, Katedre 2009).

Ena od teh kateder je Katedra za računovodstvo, revizijo in davščine, v okviru katere silahko študentje ekonomije izberejo naslednje usmeritve (EPF, Katedra za računovodstvo,revizijo in davščine 2009): visokošolski dodiplomski študij: Računovodstvo in davščine (bolonjski program), Računovodstvo (program 96, ki se izteka).

univerzitetni dodiplomski študij: Računovodstvo, revizija in davščine (bolonjski program), Računovodstvo in revizija (program 96, ki se izteka).

Da bi ugotovila, kako je etika vključena v računovodsko izobraževanje na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, sem pregledala predmetnike visokošolskih in univerzitetnihprogramov računovodskih smeri.

V bolonjskem visokošolskem programu je etika obravnavana v 1. letniku pri predmetuSociologija, ki je skupni predmet za vse usmeritve. Morala in etika je predstavljena kotizbrana tema iz obče sociologije (EPF, Študijski programi 2009).

V 2. ali 3. letniku si lahko študenti izberejo predmet Kultura in etika podjetja kot izbirnipredmet strokovnega razvoja. Pri predmetu Kultura in etika podjetja so predstavljene (EPF,Študijski programi 2009): izhodiščne opredelitve filozofije, kulture in etike podjetja, interesi udeležencev podjetja, poslovna pogajanja kot osnova za usklajevanje različnosti

interesov, soodvisnost interesov udeležencev podjetja z njegovo filozofijo, kulturo in etiko ter

vpliv tega na politiko podjetja, verodostojnost kot izhodišče etičnemu ravnanju podjetja implementacija strategije verodostojnosti obravnava študijskih primerov.

Cilji predmeta so spoznati študenta z možno kulturo in etiko podjetja, preučiti njunopovezavo z okoljskimi in okoljevarstvenimi ekološkimi temami, seznaniti študenta zinteresi udeležencev podjetja, poslovnimi pogajanji, reševanjem konfliktov ter vplivomtega na politiko podjetja. Študent razvije spretnosti kot so zmožnost uporabe znanja vpraksi, zmožnost generiranja novih idej, odločanje, etična zavezanost itd (EPF, Študijskiprogrami 2009).

V 3. letniku je etika obravnavana pri predmetih Stroškovno in poslovodno računovodstvo 2in pri Revidiranju. Pri Stroškovnem in poslovodnem računovodstvu 2 se etika pojavlja kotena izmed vsebinskih tem, in sicer kot vedenjski (vključno etični) vidiki stroškovnega inposlovodnega računovodstva. Predvideni študijski rezultati tega predmeta so razumevanjeposlanstva, področij, postopkov in poklicno-etičnih načel sodobnih poslovodnihračunovodij. Pri Revidiranju se kot predvideni študijski rezultat pričakuje poklicno-etičnadrža nosilcev revizijske stroke (EPF, Študijski programi 2009).

45

Predmet Smerni predmetračunovodstva in

davščin

Skupni predmet zavse usmeritve

Izbirni predmetstrokovnega

razvoja za vseusmeritve

Sociologija Kultura in etikapodjetja

Stroškovno inposlovodnoračunovodstvo 2

Revidiranje Tabela 4: Bolonjski visokošolski program - smer Računovodstvo in davščine (EPF, Študijski programi2009)

V bolonjskem univerzitetnem študiju je etika obravnavana v 1. letniku pri predmetuOsnove računovodstva, ki je skupen za vse usmeritve. V okviru tega predmeta jepredstavljena organiziranost računovodenja, delovanje računovodskih strokovnjakov inpoklicna etika v računovodstvu (EPF, Študijski programi 2009).

V 2. in 3. letniku si lahko študenti izberejo predmet Poslovna etika kot izbirni predmet.Temeljna področja obravnave predmeta Poslovna etika so poslovna etika, izhodišča zaposlovno etiko, etične dileme v poslovanju, etika socialne odgovornosti poslovanja, načelaetične moči za posameznike, načela etične moči za organizacije in primeri poslovne etike.Temeljni cilji predmeta so diskusija o pomenu etike v poslovanju, spoznanje različnihteoretičnih in metodoloških pristopov za študij etike in predstavitev vpliva etike naorganizacijo. Študenti bodo pridobili potrebna spoznanja (in znanja) za nadaljnjosamostojno izobraževanje, usposabljanje in samo-izgrajevanje na področju poslovne etike(EPF, Študijski programi 2009).

V 3. letniku je etika obravnavana pri predmetih Stroškovno in poslovodno računovodstvo 2in pri Revidiranju. Pri Stroškovnem in poslovodnem računovodstvu 2 se etika pojavlja kotena izmed vsebinskih tem, in sicer kot vedenjski (vključno etični) vidiki stroškovnega inposlovodnega računovodstva. Predvideni študijski rezultati tega predmeta so razumevanjeposlanstva, področij, postopkov in poklicno-etičnih načel sodobnih poslovodnihračunovodij. Pri predmetu Revidiranju je eden od predvidenih študijskih rezultatovkrepitev poklicne etike posameznika (EPF, Študijski programi 2009).

Predmet Smerni predmet Skupni predmet Izbirni predmet zavse smeri

Osnoveračunovodstva

Poslovna etika Stroškovno inposlovodnoračunovodstvo 2

Revidiranje Tabela 5: Bolonjski univerzitetni program - smer Računovodstvo, revizija in davščine (EPF, Študijskiprogrami 2009)

46

Visokošolski strokovni program in univerzitetni študijski program sta se izvajala od leta1996 in sta v iztekanju. Nadomestili ju bodo bolonjski študijski programi, zato vpis v prviletnik ni več mogoč (EPF, Študijski programi 2009).

V visokošolskem strokovnem programu '96 je etika obravnavana v 3. letniku prismernem predmetu Revidiranje poslovanja v temah, ki se nanašajo na poklicno-etičnapravila (EPF, Študijski programi 2009).

V univerzitetnem programu '96 je etika obravnavana v 1. letniku pri predmetuRačunovodstvo, ki je skupen za vse smeri. V okviru tega predmeta je predstavljena etikaračunovodskih strokovnjakov (EPF, Študijski programi 2009).

V 3. letniku so pri predmetu Sociologija obravnavane posebne sociološke teme, sposebnim poudarkom na moralno-etičnih vprašanjih sodobne družbe (morala, svoboda,enakost, nasilje, človekove pravice in svoboščine, narodna zavest, rasizem, kulturocid,avtoritarnost, feminizem, demokratičnost, totalitarnost, gospodarska in podjetniška etika,poklicna in profesionalna etika itd.). Predmet Sociologija je skupen za vse smeri (EPF,Študijski programi 2009).

V 4. letniku je etika obravnavana pri predmetu Revidiranje in vrednotenje podjetij. Vokviru predmeta so predstavljena poklicno-etična pravila vrednotenja podjetij (EPF,Študijski programi 2009).

Na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru se je vključenost etike v dodiplomskoračunovodsko izobraževanje izboljšala v bolonjskih programih v primerjavi s starimiprogrami 96. V visokošolskem bolonjskem programu je etika vključena pri predmetuKultura in etika podjetja, v univerzitetne bolonjskem programu pa pri predmetu Poslovnaetika. Oba predmeta sta izbirna predmeta za vse študijske smeri. Pri obeh predmetihštudenti obravnavajo primere iz poslovne etike in spoznajo vpliv etike na podjetje oz.organizacijo.

Pri drugih predmetih, ki vključujejo etiko, je etika vključena le kot ena od vsebinskih tem,največkrat v okviru poklicno etičnih načel računovodskih in revizijskih strokovnjakov. Lepri predmetu Sociologija, ki je obravnavan v prvem letniku visokošolskega bolonjskegaprograma, je etika predstavljena kot izbrana tema iz obče sociologije.

V starem programu 96 je etika obravnavana le v univerzitetnem študiju pri predmetuSociologija, kjer so predstavljene gospodarska in podjetniška etika ter poklicna inprofesionalna etika. Pri ostalih predmetih, ki vključujejo etiko v visokošolskem inuniverzitetnem študiju, je etika obravnavana le v okviru poklicno etičnih pravil.

Iz proučenih predmetnikov pa ni razvidno kolikšen obseg predmetov je namenjenobravnavi z etiko povezanih vsebin.

47

4.2.2 Vključenost etike v dodiplomski študij računovodstva in revizije naEkonomski fakulteti v Ljubljani

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, katere ustanovitelj je Republika Slovenija, jeizobraževalni in znanstveno-raziskovalni visokošolski zavod. Fakulteta je bila ustanovljenaz vladnim odlokom dne 08.03.1946 z nazivom Gospodarska fakulteta v Ljubljani. ZZakonom o Univerzi z dne 05.07.1957 je bila Gospodarska fakulteta preimenovana vEkonomsko fakulteto v Ljubljani. Fakulteta izvaja nacionalni program visokega šolstva innacionalni program znanstveno-raziskovalnega dela (EF, Splošni podatki o zavodu 2009).

Študenti Ekonomske fakultete v Ljubljani lahko izberejo naslednje računovodskeusmeritve (EF, Študijski programi 2009): Visokošolski dodiplomski študij: Računovodstvo (Visoka poslovna šola, bolonjski program), Računovodstvo (Visoka poslovna šola, 1. bolonjska stopnja od 2005/06 do 2007/08), Računovodstvo (program, v katerega vpis od leta 2005 ni več mogoč).

Univerzitetni dodiplomski študij: Računovodstvo in revizija (Univerzitetna poslovna in ekonomska šola, bolonjski

program), Računovodstvo in revizija (Univerzitetna poslovna in ekonomska šola, 1. bolonjska

stopnja od 2005/06 do 2007/08), Računovodstvo in revizija (program, v katerega vpis od leta 2005 ni več mogoč).

Tudi pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani sem pregledala predmetnike dodiplomskihvisokošolskih in univerzitetnih programov računovodskih smeri, da bi ugotovila kako jeetika vključena v računovodsko izobraževanje.

V bolonjskem visokošolskem programu je etika obravnavana v 1. letniku pri predmetuRavnanje z ljudmi pri delu, ki je skupen za vse usmeritve. Namen predmeta je razvitištudentove zmožnosti za učinkovito ravnanje z ljudmi pri delu in oblikovati managerje zizrednim občutkom za etiko in močnim občutkom socialne odgovornosti (EF, Študijskiprogrami 2009).

V 3. letniku si lahko študenti izberejo predmet Poslovna etika, ki je izbirni predmet.Namen predmeta je spodbuditi študente, da razmislijo o etičnih vrednotah managementa invlogi, ki jo imajo te vrednote pri poslovanju podjetja, oblikovati zavedanje o raznovrstnostidružbene odgovornosti podjetja oziroma vodstva podjetja ter družbenih implikacijah tegakoncepta, ter razvijati analitična znanja za presojanje poslovnih situacij z vidika etičneodgovornosti in posledic tega ravnanja. V okviru tega predmeta se študentje seznanijo spojmom morale in etike, moralnimi, ekonomskim in pravnimi vidiki poslovnih odločitev,etičnimi sodili za analitično odločanje, stališči zaposlenih do etičnih dilem, dilemamirazkritja neprimernega ravnanja podjetja, navzkrižjem interesov, etičnimi vidikimednarodnega poslovanja in drugim (EF, Študijski programi 2009).

Tudi v bolonjskem univerzitetnem programu je etika predstavljena pri predmetuRavnanje z ljudmi pri delu, kot na bolonjskem visokošolskem programu, ampak komaj v 2.letniku in le za 7 usmeritev, med katerimi je Računovodstvo in revizija (EF, Študijskiprogrami 2009).

48

Na Ekonomski fakulteti sta tudi visokošolska in univerzitetna programa 1. bolonjskestopnje od študijskega leta 2005/06 in od takrat vpis v star visokošolski in univerzitetniprogram ni več mogoč. Programa 1. bolonjske stopnje se razlikujeta od bolonjskegavisokošolskega in univerzitetnega programa, ki se je začel v študijskem letu 2008/09 (EF,Študijski programi 2009).

V visokošolskem in univerzitetnem programu 1. bolonjske stopnje je etikaobravnavana v 2. letniku pri predmetu Analiza računovodskih izkazov. V okviru predmetaso predstavljena etična vprašanja v računovodstvu in financah, in sicer z analizomanagerskih prevzemov podjetij. V 3. letniku je pri predmetu Poslovno okolje, etikapredstavljena pod temo poslovna etika. Etika je obravnava tudi pri predmetu Revizija, kjerso študentom predstavljene zahteve v pogledu revidiranja, kot so angažiranje notranjega inzunanjega revizorja, razmerje med njima, pravice in dolžnosti revizorja ter poklicna etikarevizorja (EF, Študijski programi 2009).

V visokošolskem programu, v katerega vpis od leta 2005 ni več mogoč, je na smeriRačunovodstvo etika obravnavana le pri izbirnem predmetu Poslovna etika. Namenpredmeta je utemeljiti pri študentih spoznanje, da morajo biti poslovne odločitve strokovnopravilne in etično sprejemljive, raziskati etične odgovornosti in obveznosti podjetijoziroma vodstev podjetij v odnosih do javnosti, zaposlenih in samih sebe. Pri predmetuPoslovna etika so obravnavane naslednje teme (EF, Študijski programi 2009): kaj je etika; teoretske koncepcije (poslovne) etike; etična sodila za analitično odločanje; etika in poslovanje; diskriminacija na delovnem mestu; etični vidiki oglaševanja; etični vidiki mednarodnega poslovanja; itd.

V univerzitetnem programu, v katerega vpis od leta 2005 ni več mogoč, je etikaobravnavana v 4. letniku pri predmetu Poslovno okolje podjetja, ki je skupen za vse smeri.Namen predmeta je preučiti značaj in pomen medsebojnih povezav med podjetji, državnostrukturo in širšo družbo ter omogočiti managerjem primerno ravnanje glede na državnonormativno ureditev in družbene vrednote (etiko), z upoštevanjem mednarodnegaposlovnega okolja zaradi odprtosti slovenskega okolja. Ena od tem predstavljenih pri tempredmetu je poslovna etika in ravnanje managementa. Prav tako v 4. letniku je na smeriRačunovodstvo in revizija etika obravnavana pri predmetu Revizija poslovanja. Pripredmetu se študenti med drugim seznanijo z zahtevami v pogledu revidiranja, kot soangažiranje notranjega in zunanjega revizorja, razmerje med njima, pravice in dolžnostirevizorja, ter poklicno etiko revizorja (EF, Študijski programi 2009).

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ni opazne razlike glede vključenosti etike medbolonjskimi programi, bolonjskimi programi 1. stopnje in starimi programi. Še najbolj jeetika vključena pri izbirnem predmetu Poslovna etika, ki se izvaja na visokošolskemštudiju tako bolonjskega programa kot tudi v starih programih. V okviru predmetaPoslovna etika študentje spoznajo etično odgovornost, seznanijo se z etičnimi sodili za

49

analitično odločanje, navzkrižjem interesov, dilemami razkritja neprimernega ravnanja indrugim. Naslednji predmet, ki vključuje etiko je predmet Poslovno okolje, ki se je izvajal v4. letniku starega univerzitetnega študija in v 3. letniku bolonjskega študija 1. stopnje, prikaterem je etika predstavljena pod temo poslovna etika.

Pri drugih predmetih, ki vključujejo etiko, je etika zajeta le v minimalnem obsegu, in sicerso predstavljena etična vprašanja v računovodstvu in financah, poklicna etika revizorja,oblikovanje managerjev z izrednim občutkom za etiko.

Lahko bi rekli, da je na Ekonomsko-poslovni fakulteti več predmetov, ki vključuje etiko vračunovodsko izobraževanje oz. vsaj ponuja študentom, da si lahko izberejo tak predmet vokviru svojega študija. Na visokošolskem študiju lahko izberejo predmet Kultura in etikapodjetja, na univerzitetnem pa Poslovno etiko.

Ugotovili smo tudi, da se je po številu predmetov obseg vključenosti etike v računovodskoizobraževanje na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru povečal s prehodom nabolonjskem program. Pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani iz predmetnikov ni vidne nobenerazlike med bolonjskimi in starimi programi.

Večina vsebin, ki se nanaša na etiko, se obravnava v revizijskih in računovodskihpredmetih, kjer je največkrat predstavljena poklicna etika revizorjev ali računovodij.

Opazili smo tudi, da ni nobenega obveznega smernega predmeta, ki bi obravnavalposlovno etiko in v okviru katerega bi lahko študenti razvijali poklicne vrednote, etiko invedenje, ter razvijali etično občutljivost in presojo.

4.3 Vključenost etike v izobraževanje za strokovne nazive v Sloveniji in v ZDA

V nadaljevanju predstavljamo vključenost etike v izobraževanje za strokovne nazive vSloveniji in ZDA. Primerjali smo strokovna naziva pooblaščeni revizor v Sloveniji in CPAv ZDA. Proučili smo kakšne so zahteve glede etike za pridobitev strokovnega naziva.

4.3.1 Vključenost etike v izobraževanje za strokovne nazive pri Slovenskeminštitutu za revizijo

Slovenski inštitut za revizijo je bil ustanovljen leta 1994 in kmalu po ustanovitvi so bilisprejeti prvi temeljni akti, ki so urejali delovanje revizijske stroke v Sloveniji. Inštitut je zleti postajal vedno bolj aktiven tudi na področju v tujini in tako postal član pomembnihstrokovnih mednarodnih organizacij, kot so IFAC (Mednarodno združenje računovodskihstrokovnjakov), FEE (Zveza evropskih revizorjev) itd (SIR, Splošno 2009).

Slovenski inštitut za revizijo opravlja v skladu z zakonom različne naloge in pristojnosti napodročju revidiranja in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem. Ena odpomembnih nalog Slovenskega inštituta za revizijo pa je skrb za razvoj revizijske stroke inz njo povezanih strok, ki se kaže v organiziranju različnih oblik izobraževanja njegovihčlanov. Inštitut organizira strokovna izobraževanja, izvaja preizkuse strokovnih znanj in

50

izdaja potrdila o strokovnih znanjih ter določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne zapridobitev strokovnega naziva (SIR, Izobraževanje 2009).

Izobraževanja v okviru Slovenskega inštituta za revizijo se izvajajo v skladu s pravilniki,sprejetimi na podlagi zakona o revidiranju in statuta Inštituta. Kandidati lahko pridobijonazive s področja računovodstva, revizije, davščin, financ, informacijskih sistemov inocenjevanja vrednosti (SIR, Izobraževanje 2009).

V nadaljevanju bom podrobneje predstavila pogoje za pridobitev strokovnega nazivapooblaščenega revizorja, v okviru katerega se med drugim preizkusi tudi kandidatovoznanje iz poklicne etike.

Kandidat, ki se želi vpisati v izobraževanje za naziv pooblaščenega revizorja, moraizpolnjevati naslednje pogoje (SIR, Pravilnik 2010): zaključil je najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo,

oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo, da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine, da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma

gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.

Strokovni izpit je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu kandidat opravlja teoretični inpraktični izpit iz posameznih predmetov, v drugem pa predstavi in zagovarja zaključnodelo ter ustno odgovarja na postavljena vprašanja (SIR, Pravilnik 2010).

V prvem delu se preizkusi kandidatovo znanje iz splošne računovodske teorije in načel;pravnih zahtev in standardov v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskihizkazov; slovenskih računovodskih standardov; mednarodnih računovodskih standardov;finančne analize; stroškovnega in poslovodnega računovodstva; obvladovanja tveganja innotranjega kontroliranja; revidiranja; pravnih zahtev in strokovnih standardov v zvezi zobvezno revizijo in zakonitimi revizorji; mednarodnih revizijskih standardov; poklicneetike in neodvisnosti; prava družb in upravljanja podjetij; stečajnega prava in postopkovzaradi insolventnosti; davčnega prava; civilnega in gospodarskega prava; delovnega insocialnega prava; informacijske tehnologije in računalniških sistemov; poslovnih financ;matematike in statistike. (SIR, Pravilnik 2010).

Etika je vključena pri predmetu Pravila revidiranja, pod temo Kodeks poklicne etike. Ciljpredmeta je, med drugim, spoznati in razumeti ter znati uporabljati pravila revidiranja, kiso predpisana z zakoni, standardi in kodeksom poklicne etike (SIR, Predmetnik 2010).

Prav tako je etika vključena pri predmetu Mednarodna pravila revidiranja in revizorjevoporočanje pod vsebinskima sklopoma Ustroj mednarodnih objav s področja revidiranja,dajanja zagotovil in etike ter Kodeks etike za računovodske strokovnjake Mednarodnegazdruženja računovodskih strokovnjakov (SIR, Predmetnik 2010).

Ko kandidat uspešno opravi izpite v okviru izobraževanja za pridobitev strokovnega znanjaza opravljanje nalog pooblaščenega revizorja iz prvega dela izobraževanja in zagovorzaključnega dela, mu Inštitut izda potrdilo o pridobitvi strokovnih znanj za opravljanjenalog pooblaščenega revizorja (SIR, Pravilnik 2010).

51

Pri strokovnem izpitu za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni računovodja sepreizkusi kandidatovo znanje iz računovodstva, revizije, poslovnih financ, gospodarskegain davčnega prava ter kvantitativnih metod. Etika torej ni vključena kot poseben predmet vizobraževanje za pridobitev strokovnega naziva računovodja. Mora pa kandidat, če se želivpisati v izobraževanje, izpolnjevati pogoje, postavljene s kodeksom poklicne etikeračunovodje (SIR, Pravilnik 2009).

Na Slovenskem inštitutu za revizijo za pridobitev naziva pooblaščeni revizor nimajosamostojnega predmeta na temo etike. Etika je v predmetih vključena le v povezavi skodeksi poklicne etike.

4.3.2 Vključenost etike v izobraževanje za strokovni naziv CPA v ZDA

Enotni CPA izpit je izpit, ki ga morajo posamezniki opraviti, da se lahko kvalificirajo zalicenco »pooblaščenega javnega računovodjo«5 (ang. Certified public Accountant, CPA) vkateri koli od 55 ameriških jurisdikcij (50 držav, Samostojno ozemlje z glavnim mestomWashingtonom, Puerto Rico, ameriški Deviški otoki, Guam in Zveza držav severnihMarianskih otokov) (AICPA, The CPA exam 2009).

CPA izpit je eden od »treh E-jev«-izobraževanje (ang. Education), izpit (ang. Examination)in izkušnje (ang. Experience), ki so potrebni za licenco CPA. Namen CPA izpita je, da seposamezniki sprejmejo v računovodsko stroko šele takrat, ko dokažejo znanje na vstopniravni in spretnosti, potrebne za zaščito javnega interesa v hitro spreminjajočem poslovnemin finančnem okolju (AICPA, The CPA exam 2009).

CPA izpit je sestavljen iz štirih delov (AICPA, The CPA exam 2009): Revidiranje in potrjevanje (AUD). Ta del obsega znanja o revizijskih postopkih, splošno

sprejetih standardih revidiranja in drugih standardih v zvezi z potrjevanjem obveznosti,in spretnosti potrebne za uporabo tega znanja.

Poslovno okolje in koncepti (BEC). Ta del obsega znanja o splošnem poslovnem okoljuin poslovnih konceptih, kar morajo kandidati vedeti, da bi razumeli osnovne poslovnerazloge in računovodske posledice poslovnih transakcij, ter spretnosti potrebne zauporabo tega znanja.

Finančno računovodstvo in poročanje (FAR). Ta del obsega znanja o splošno sprejetihračunovodskih načelih za podjetja, neprofitne organizacije in vladne organe, terspretnosti potrebne za uporabo tega znanja.

Ureditev (REG). Ta del obsega znanja o zveznih davkih, etiki, strokovnih in pravnihobveznostih in gospodarskega prava, ter spretnostih potrebnih za uporabo tega znanja.

Pri četrtem delu izpita, torej Ureditvi, ki traja 3 ure, se preizkusi kandidatovo znanje tudi izetike. Vsebina iz etike obsega 15% do 20% vsebine dela Ureditev, kar pomeni, da seporabi 36 min za preizkus kandidatovega znanja iz etike. Teh 36 min obsega 4,3 % časa, kije namenjen celotnemu CPA izpitu. Celotni izpit traja 14 ur oz. 840 min (Bates et al.2008).

5 Naziv CPA je v Sloveniji primerljiv z nazivom pooblaščeni revizor.

52

Iz javno objavljenih podatkov SIR, obsega preverjanja znanja s področja etike priizobraževanju pooblaščenih revizorjev ni mogoče ugotoviti.

Vsi CPA kandidati morajo opraviti enoten CPA izpit, da se kvalificirajo za CPA certifikatin licenco (tj. dovoljenje za delo) za delo v javnem računovodstvu oz. reviziji. Medtem koje izpit enak ne glede na to kje je opravljen, ima vsaka država/jurisdikcija svoj naborzahtev iz izobraževanja in izkušenj, ki jih morajo posamezniki izpolniti (AICPA,Education & experience requirements 2009).

Večina držav/jurisdikcij zahteva od kandidatov vsaj diplomo, kar je zadovoljivo, dapostanejo CPA. Glede izkušenj večina držav/jurisdikcij zahteva najmanj dve leti izkušenjiz javnega računovodstva oz. revizije. Veliko držav/jurisdikcij sprejema tudi računovodskeizkušnje, ki niso javne (npr. industrija, vlada), čeprav smatra število let za sprejemljivo, jetipično višje kot za javno računovodstvo oz. revizije. Poleg tega, imajo nekateredržave/jurisdikcije enotirni sistem, pri čemer morajo kandidati opraviti CPA izpit inizpolniti zahteve glede izkušenj za pridobitev tako certifikata kot licence. Druge državeimajo dvotirni sistem, v katerem lahko kandidati pridobijo certifikat po opravljenem izpitu,potem morajo izpolniti zahteve glede izkušenj za pridobitev licence za delo v javnemračunovodstvu oz. reviziji (AICPA, Education & experience requirements 2009).

Pooblaščeni revizor (CPA) v današnjem okolju ne sme imeti samo visoko stopnjo tehničneusposobljenosti in občutka zavezanosti, da služi javnosti, ampak mora imeti tudi dobrekomunikacijske in analitične spretnosti, ter sposobnost za delo z ljudmi. Delodajalci iščejoposameznike, ki imajo sposobnost analiziranja in ocenjevanja kompleksnih poslovnihproblemov in medosebnih spretnosti, ter so zreli za odločanje v storitvenem okolju sstrankami in odjemalci. Za pridobitev potrebnega znanja in za razvoj spretnosti insposobnosti potrebnih za uspešne pooblaščene javne računovodje - revizorje (CPA),morajo študenti opraviti 150 ur izobraževanja. Veliko držav/jurisdikcij sedaj zahteva ali bozahtevalo 150 ur izobraževanja za pridobitev CPA certifikata. Fakultete in univerze v tehdržavah/jurisdikcijah določajo učni načrt za pred-licenčno izobraževanje za CPA; običajnovsebujejo dobro razmerje računovodskega, poslovnega in splošnega izobraževanja(AICPA, The 150 hour requirement 2010).

Med petdesetimi državami v ZDA, samo štiri države zahtevajo od kandidatov, dazaključijo predmet iz etike ali predmet, ki vključuje poklicno etiko, kot prvi pogoj zaopravljanje CPA izpita. Te štiri države so Maryland, Nebraska, Ohio in Texas (Bates et al.2008).

Štiriindvajset držav zahteva od kandidatov, da opravijo predmet iz etike po uspešnoopravljenem CPA izpitu, in sicer pred izdajo CPA certifikata. Od teh, jih enaindvajsetzahteva AICPA-jev izpit iz predmeta Poklicna etika, medtem, ko tri države (California,Texas in Wisconsin) pripravljajo svoj izpit iz etike (Bates et al. 2008).

Vsebina predmeta Poklicna etika je na voljo v obliki teksta ali na CD-ju (Bates et al. 2008).Cilji tega predmeta so razumevanje AICPA načel poklicne odgovornosti, javnega interesa,poštenosti, objektivnosti, neodvisnosti, primerne skrbnosti in strokovne usposobljenosti, terkako se standardi AICPA uporabljajo v podjetništvu in industriji. Cilj tega predmeta je tudianaliziranje zadev z uporabo modela za etično odločanje za določitev primernih ukrepov.

53

Pomembno pa je tudi razumevanje posledic kršenja etičnih standardov (AICPA,Professional ethics for CPAs 2009).

V okviru izobraževanja za naziv pooblaščeni revizor oz. CPA se tako v Sloveniji kot vZDA, pri kandidatih preizkusi znanje iz etike. Razlike nastajajo pri dodatnem izpitu izpredmeta etika, ki ga zahteva več kot polovica držav v ZDA, medtem ko v Sloveniji tezahteve ni.

4.4 Pogledi in stališča o poučevanju etike v računovodskem izobraževanju

V zadnjih desetletjih je bilo opravljenih veliko študij in raziskav na temo vključenosti etikev računovodsko izobraževanje. Pomen etike v računovodskem izobraževanju se je šeposebej povečal po računovodskih škandalih in propadih podjetij, ki so povzročili krizoverodostojnosti računovodske stroke. Vendar pa se pojavljajo vprašanja o tem, ali naj seetika vključi v računovodsko izobraževanje, kdo naj poučuje etiko, kje in kdaj naj sevključi etika v računovodski učni načrt, kaj je potrebno poučevati v okviru etike, itd.

O tem ali naj je etika vključena v univerzitetno izobraževanje ali ne, obstaja velikorazličnih mnenj. Kritiki etičnega izobraževanja trdijo, da se človekov sistem vrednot utrdizgodaj v življenju preko socialnih ustanov, kot so cerkev, družina in lokalne skupnosti. Vskladu s tem pogledom, je študentov sistem vrednot trdno utrjen v času, ko pride dofakultete in je malo verjetno, da se spremeni z učnim načrtom fakultete (Giacomino 1992,povz. po Dellaportas et al. 2005). Temeljne vrednote se običajno postavljene zgodaj vživljenju in se ne bodo spremenile, razen, če pride do pomembnega čustvenega dogodka, inetično izobraževanje na fakulteti težko spodbudi občutke do te mere, da spremeniposameznikovo vedenje (Wynd 1989, povz. po Dellaportas et al. 2005).

Po drugi strani pa teorija moralnega razvoja predpostavlja, da napredek v moralnemmišljenju ni statičen ampak je stalen proces in formalno izobraževanje (vključno z etičnimiizobraževalnimi programi) je spoznano, kot pomemben napovednik posameznikovestopnje moralne presoje (Blasi, 1980; Rest, 1986; Weber 1990, povz. po Dellaportas et al.2005).

Vprašanje o tem ali lahko etično izobraževanje preoblikuje posameznikove vrednote jesporno, ampak, če študijski predmet etike ne more preoblikovati nekoga v novo osebo,lahko študijski predmet etike vsaj spodbudi študente k razmišljanju o vrednotah in o temkaj je pomembno (Dellaportas et al. 2005).

V preteklosti je bilo veliko pozivov za povečanje obsega etike v računovodskem učnemnačrtu. V ZDA je bila prva organizirana pobuda za vključitev etike v učni načrt poslovnihštudijev leta 1979, ko je AACSB (Association to advance collegiate schools of business)določila etično izobraževanje kot zahtevo za študente v poslovnih izobraževalnihprogramih (Esmond-Kiger 2004). Leta 1986 je Bedfordov odbor (Bedford committee)priporočal, da strokovno računovodsko izobraževanje ne sme imeti poudarka le naspretnostih in znanju, ampak mora vcepiti etične standarde in zavezanost računovodje(Haas 2005, Esmond-Kiger 2004). Leto kasneje je Treadway komisija (Treadwaycommission) pozvala k večjemu poudarku in vključitvi etike v vsak poslovni in

54

računovodski predmet (Haas 2005). Leta 1989 je AACSB povečala poudarek na etiki zzahtevo o poučevanju etike na večjem področju študija v poslovnih programih(Esmond.Kiger 2004). Eden od zadnjih in morda najmočnejši poziv za etiko vračunovodskem izobraževanju na fakultetah in programih poklicnega razvoja prihaja sstrani IFAC-a, ki je leta 2003 izdal Mednarodni računovodski standard 4, Poklicnevrednote, etika in vedenje. Namen IES 4, ki smo ga že predstavili v točki 3.1.2.1., je, dazagotovi, da so kandidati za članstvo IFAC-a opremljeni z ustreznimi poklicnimivrednotami, etiko in vedenjem za delo kot poklicni računovodje (Delaportas et al. 2005).

Kljub širokemu soglasju, da mora biti etika sestavni del računovodskega izobraževanja, paizvedba ni vedno uspešna (Haas 2005). Študija iz leta 1993 (McNair in Milam 1993),izvedena v ZDA, je razkrila, da je povprečen čas porabljen za etiko nekaj več kot 3 ure napredmet, ter da so največji problemi, s katerimi se srečujejo fakultete, ki vključujejo etikov svoje računovodske dodiplomske programe, pomanjkanje časa in ustreznega etičnegagradiva. Ista študija je pokazala, da je 77% anketiranih profesorjev vključevalo etiko vsvoje računovodske predmete. 69% anketiranih profesorjev je menilo, da je potreba povečji pokritosti etike. Podobne rezultate je pokazala študija iz leta 2005 (Fisher, Blanthornein Kovar 2005), namreč, da je več kot 80% anketirancev poučevalo etiko v okviru svojihpredmetov. V desetih letih je tako prišlo le do majhne spremembe.

Leta 2005 je Amy Haas opravila raziskavo, osredotočeno na predmet uvod vračunovodstvo in spraševala anketirance o času, porabljenem za etiko, ter o drugihpredmetih, ki vključujejo etiko. Anketirala je predstojnike kateder na 77 fakultetah, takojavnih in privatnih, v državi New York v ZDA. Na anketo se je odzvalo 41 predstojnikov(53%). Od teh 41 predstojnikov je 66% poročalo, da razpravljajo o etiki pri predmetu uvodv računovodstvo. Od ostalih 14 programov, ki takrat niso vključevali etike pri predmetuuvod v računovodstvo, so 4 načrtovali, da to storijo v prihodnosti. Povprečen čas, ki so gaporabili za etiko, je bil 3,7 ure na semester za predmet, ki se je izvajal 3 ure na teden.Skoraj vsi anketirani pa so navedli, da se je o etiki razpravljalo pri drugih predmetih, kot sorevizija, davščine ter drugih računovodskih predmetih. Nekateri programi so vključevalietiko v predmetih zadnjega letnika in izbirnih predmetih, kot so forenzično preiskovanje vračunovodstvu in računovodstvo v tehnologiji. Nekateri anketiranci so bili mnenja, da bimoralo biti izpostavljanje študentov splošnim etičnim dilemam in metodam reševanjadilem, sestavni del računovodskega izobraževanja (Haas 2005).

Številne študije so pokazale, da ima etično izobraževanje pozitiven vpliv na študente, karje pokazala tudi študija Clikemana in Henninga v ZDA (2000, povz. po Haas 2005), ki staanketirala študente drugih letnikov in nista odkrila bistvene razlike med študenti naračunovodski smeri ali drugih poslovnih smereh v njihovi pripravljenosti, da prirejajoposlovne izide. Raziskava teh istih študentov v zadnjem letniku študija je pokazala, da sobili študenti računovodstva manj pripravljeni prirejati poslovne izide, kot študenti nadrugih poslovnih smereh, ter domneva, da računovodsko izobraževanje spodbuja temeljnoetično zavest poklicne odgovornosti (Haas 2005).

V letu 2000 je Esmond–Kiger (2004) opravila raziskavo med študenti 3. in 4. letnikov onjihovih kriterijih za iskanje zaposlitve in prednosti poklicne poti. Raziskavo je ponovilaleta 2003 in tako dobila primerjavo študentov pred- in po-Enronu. Najpomembnejših petkriterijev po mnenju študentov iz raziskave leta 2000 so bili (Esmong-Kiger 2004):

55

1) višina plače;2) možnost napredovanja;3) ugodnosti;4) vrsta računovodskega dela;5) etično okolje podjetja.

Razvrstitev etičnega okolja podjetja se je znatno zvišala pri študentih, ki so bili vključeni vraziskavo v letu 2003. Razvrstitev v letu 2003 je bila (Esmond-Kiger 2004):1) možnost napredovanja;2) višina plače;3) etično okolje.Premik s petega na tretje mesto po pomembnosti pomeni, da so študenti po-Enronu boljzaskrbljeni nad etično poslovno kulturo v kateri bodo delali (Esmond-Kiger 2004).

Še posebej zanimiva in pomembna je raziskava, ki sta jo opravila Bernardi in Bean (2006),ki povzema stališča in mnenja študentov računovodstva. Raziskavo sta opravila med 30študenti na privatni fakulteti v državi New York v ZDA in povzela njihova stališča ododatnih predmetih etike, ki so pogoj za pridobitev licence CPA. Anketirani študentiračunovodstva so bili v razmerju 2:1 za dodatne predmete etike. Študenti, ki so zagovarjalidodatne predmete etike, so trdili, da bi morala biti etika poučevana kot samostojni inposeben predmet, in ne prepletena skozi poslovni učni načrt.

O tem ali se etika lahko poučuje v razredu so stališča študentov podobna kot pristrokovnjakih. Obstajata dve nasprotni stališči (Bernardi in Bean 2006): etika se lahko in bi morala biti poučevana v razredu ter etika ne more biti poučevana na tej stopnji, in nekdo je bodisi etičen ali neetičen.

V isti raziskavi (Bernardi in Bean 2006) so študenti podali tudi nekaj zanimivih mnenjglede položaja etike v učnem načrtu. Eno od teh je, da naj bi računovodje vednopredstavljali najvišjo raven strokovnosti, in je »vsiljevanje« etike računovodskimštudentom bistveno za vrednote, ki jih razvijajo, medtem ko dokončujejo izobraževanje(Bernardi in Bean 2006).

Medtem, ko so nekateri študenti optimistični glede prihodnosti etike v računovodskemučnem načrtu, drugi izražajo potrebo po prilagoditvi etike računovodskemu okolju, karponazarjata tudi naslednji mnenji (Bernardi in Bean 2006): Smatram, da je etika tako dragocena kot računovodske teorije in aplikacije, ki se jih

posameznik nauči v izobraževalni ustanovi. Velikokrat je treba etične vrednote, običajno poučevane pri splošnih predmetih,

spremeniti, da se lahko uporabijo v računovodstvu.

Čeprav so mnenja o tem, ali naj se etika vključi računovodsko izobraževanje ali ne,različna, bi lahko rekli, da je zagovornikov poučevanja etike več, kot kritikov. Etičnoizobraževanje lahko spodbudi študente k razmišljanju o vrednotah, etiki in vedenju in s temzmanjša možnosti, da pride do kršenja etičnih načel.

56

S tem se strinjajo tudi različni odbori in komisije, ki so mnenja, da je potrebno povečatipoudarek na etiki v računovodskem izobraževanju. S tem namenom je IFAC izdalMednarodni standard izobraževanja 4.

Kljub mnenju, da je etika pomembna sestavina računovodskega izobraževanja, pa v praksini tako. Tako je npr. v ZDA v okviru računovodskega izobraževanja porabljen čas za etikole od 3 do 3,7 ure na predmet. Primanjkuje tudi ustrezno etično gradivo. Največkrat je etikavključena v okviru drugih predmetov, kot so revizija, davščine in drugi računovodskipredmeti.

Pomembna so tudi mnenja študentov o vključenosti etike v računovodsko izobraževanje.Ti so mnenja, da je potrebno vključiti dodatne predmete etike, ki naj bi bili poučevani kotsamostojni oz. ločen predmet ter, da je etika tako pomembna kot ostale računovodsketeorije.

Etično izobraževanje v računovodstvu je pomembno za razvoj poklicnih vrednot, etike invedenja, ki so poklicnim računovodjem v pomoč pri sprejemanju boljših etičnih rešitev.Vendar pa je trenutno stanje glede vključenosti etike v proučenih računovodskihizobraževalnih programih slabo, saj je le nekaj ur namenjenih za poučevanje etike. Zato jepomembno, da se etika v računovodske izobraževalne programe vključi v večjem obseguali kot samostojni predmet, saj bo le tako lahko študentom omogočeno povečanje etičnegaznanja in razvoj etične občutljivosti.

4.5 Sklep

Eden od najpomembnejših ciljev računovodskega etičnega izobraževanja je, da študentispoznajo socialne odgovornosti v okviru svojega poklica. Ciljev je veliko, vendar sonekateri bolj ali manj pomembni pri računovodskem etičnem izobraževanju. Vsi cilji bimorali vključevati razvijanje moralne dolžnosti in razvijanje sposobnosti za reševanjeetičnih sporov in dilem.

Prav socialne odgovornosti poslovanja lahko študenti spoznajo pri predmetu Poslovnaetika v okviru bolonjskega univerzitetnega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti vMariboru. Predmet Poslovna etika obravnava tudi etične dileme v poslovanju, načelaetične moči za posameznike in organizacije ter primere poslovne etike. Etiko obravnavatudi predmet Kultura in etika podjetja v okviru bolonjskega visokošolskega študija naEkonomsko-poslovni fakulteti, ki obravnava interese udeležencev podjetja, soodvisnostudeležencev podjetja z njegovo kulturo in etiko, verodostojnost kot izhodišče etičnemuravnanju podjetja in obravnavo študijskih primerov. Tudi nekateri drugi predmeti naEkonomsko-poslovni fakulteti vključujejo etiko, vendar le v tistem delu, kjer obravnavajopoklicno etiko računovodij in revizorjev. Nekateri obravnavajo tudi etične vidikestroškovnega in poslovodnega računovodstva.

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je etika v največji meri vključena pri predmetuPoslovna etika v okviru bolonjskega in starega visokošolskega študija. Namen predmeta jespodbuditi študente, da razmislijo o etičnih vrednotah managementa. Študenti se seznanijoz etičnimi sodili za analitično odločanje, stališči zaposlenih do etičnih dilem, navzkrižjem

57

interesov in drugim. Pod temo poslovna etika je etika obravnavana tudi pri predmetuPoslovno okolje v okviru visokošolskega in univerzitetnega študija 1. bolonjske stopnje terv starem univerzitetnem programu. Pri drugih predmetih je etika vključena v tistihvsebinah, ki obravnavajo poklicno etiko revizorja in etična vprašanja v računovodstvu infinancah.

Lahko bi rekli, da je vključenost etike v predmetnike nekoliko boljša na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru kot na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Vključenost etike seje izboljšala s prehodom iz starega na bolonjski program. Na Ekonomski fakulteti vLjubljani v objavljenih programih ni vidnega izboljšanja pri vključevanju etike vračunovodsko izobraževanje v bolonjskem programu glede na star program.

Predmeti, ki vključujejo etiko so izbirni predmeti, ki si jih lahko študenti izberejo in sonajvečkrat izbirni predmeti za vse smeri. Smerni predmeti obeh fakultet, ki delnovključujejo etiko, so največkrat računovodski in revizijski predmeti in obravnavajopoklicno etiko računovodij in revizorjev.

Tako v Sloveniji kot v ZDA se v izobraževanju za pridobitev strokovnega nazivapooblaščeni revizor preizkusi tudi znanje iz etike, vendar pa nekatere države v ZDAzahtevajo, da kandidati opravijo še dodaten izpit iz predmeta etika. Štiri države v ZDAzahtevajo opravljen predmet iz etike kot pogoj za opravljanje CPA izpita, štiriindvajsetdržav pa zahteva opravljen izpit pred izdajo CPA certifikata. Približno polovica držav vZDA daje večji poudarek etiki v okviru izobraževanja za pridobitev strokovnega nazivapooblaščeni revizor kot Slovenski inštitut za revizijo.

Čeprav je pomembno, da je etika vključena v računovodsko izobraževanje, ker študentomomogoča razvoj poklicnih vrednot in etičnega vedenja, pa obstajajo tudi kritiki, ki somnenja, da se človekov sistem vrednot utrdi zgodaj v življenju in je malo verjetno, da sespremeni med študijem na fakulteti.

O pomembnosti etike v računovodskem izobraževanju pričajo v ZDA tudi Bedfordovodbor, Treadway komisija, AACSB ter mednarodno združenje IFAC, ki so mnenja, da jepotrebno povečati poudarek na etiki in jo vključiti v računovodsko izobraževanje. Tudištudenti so pokazali zanimanje za dodatne predmete etike, ki pa bi morala biti poučevanakot samostojni predmet.

Kljub širokemu soglasju, da je etika pomembna sestavina računovodskega izobraževanja,se v ZDA za poučevanje etike porabi samo 3 do 3,7 ure na predmet. Največkrat je etikavključena pri revizijskih, davčnih ali drugih računovodskih predmetih. Problem predstavljatudi pomanjkanje etičnega gradiva. Tudi v Sloveniji je etika največkrat vključena vvsebino drugih predmetov. Ker nimamo podatkov o času, ki se porabi za poučevanje etike,ne moremo primerjati slovenskih in ameriških računovodskih izobraževalnih programov.

58

5 SKLEP

V sodobni družbi se od računovodskih strokovnjakov pričakuje, da opravljajo vedno boljzahtevna dela in postajajo enakovredni člani pri odločanju. Vse to pa lahko pripelje k temu,da računovodja sprejme etično sporne odločitve. Zato je pomembno, da računovodja poznapoklicno-etična načela, jih spoštuje in uporablja pri svojem delu.

Poklicno-etična načela so največkrat zajeta v kodeksih poklicne etike, ki jo sprejmejorazlična stanovska združenja ali so sprejeta v okviru posameznega podjetja. V Sloveniji jeKodeks poklicne etike računovodij sprejel Slovenski inštitut za revizijo, ki zavezujeračunovodje, da delujejo po načelih kodeksa. Računovodja mora biti pri opravljanjuobveznosti in odgovornosti strokoven, zaupanja vreden, pošten, resničen in vsestranskoprizadeven.

Na mednarodni ravni sta pomembna IFAC-ov Kodeks etike in Izjava o etičnemstrokovnem ravnanju, ki jo je izdal Inštitut poslovodnih računovodij. Od slovenskegaKodeksa poklicne etike računovodij se razlikujeta v delu, ki obravnava etične grožnje inzaščitne ukrepe, s katerimi lahko računovodje odpravijo ali zmanjšajo etične grožnje.Ponujata tudi smernice za reševanje etičnih konfliktov.

V okviru Mednarodnega združenja računovodskih strokovnjakov (IFAC), kateregaposlanstvo je krepitev računovodske stroke po vsem svetu, deluje Odbor za mednarodnestandarde računovodskega izobraževanja (IAESB), ki razvija in izdaja standarde, izjave opraksi, razprave in druge dokumente o pred-kvalifikacijskem izobraževanju inusposabljanju poklicnih računovodij ter o nadaljnjem poklicnem izobraževanju.

IAESB je izdal osem Mednarodnih standardov izobraževanja (IES). Poseben standard, IES4 določa poklicne vrednote, etiko in vedenje poklicnih računovodij, ki jih morajo pridobitiv okviru izobraževanja. Program poklicnega računovodskega izobraževanja morazagotoviti bodočim poklicnim računovodjem okvir poklicnih vrednot, etike in vedenja zaopravljanje strokovne presoje za etično delovanje, ki je v najboljšem interesu družbe instroke. IES 4 predlaga, da se etika obravnava kot ločen predmet, lahko pa se poveže zvsebinami drugih predmetov, vendar komaj takrat, ko študentje napredujejo in pridobijoširša znanja o drugih predmetih. Poučevanje poklicnih vrednot, etike in vedenja lahkopoteka na več načinov, npr. z razpravami, igranjem vlog, gostujočimi govorniki in drugo,lahko pa si študentje pridobijo praktične izkušnje v okviru pripravništva na delovnemmestu.

Pri izvajanju IES 4 pa prihaja do različnih problemov, ki otežujejo njihovo učinkovitouporabo. Ena od ovir je nezmožnost vključitve etike v učni načrt, saj so dodiplomskiprogrami prenatrpani. Drugi problem predstavlja pomanjkanje etičnega gradiva. Gradivo,ki je na voljo, je največkrat preveč filozofsko ali pa je poudarek le na kodeksu poklicneetike.

Pri izvajanju IES 4 je članicam v pomoč Izjava o mednarodni izobraževalni praksi 1 (IEPS1), ki določa pristope za razvoj in vzdrževanje poklicnih vrednot, etike in vedenja. Da jeetično izobraževanje vseživljenjska zaveza, ki se začne zgodaj med izobraževanjem in senadaljuje skozi celotno kariero, prikazuje etični izobraževalni kontinuum. Ta opredeljuje

59

štiri faze učenja, v katerih študenti povečajo svoje etično znanje, razvijejo etičnoobčutljivost in izboljšajo etično presojo in ohranijo trajno zavezanost do etičnega vedenja.IEPS 1 določa tudi dva pristopa, ki se lahko uporabita pri vključevanju etičnegaizobraževanja v računovodskih izobraževalnih programih. Priporoča tudi številne modelein metode, ki se lahko uporabijo pri izvedbi in ocenitvi etičnega izobraževanja terzdružujejo formalno izobraževanje in učenje na delovnem mestu.

Da etično izobraževanje ne bo le preučevanje poklicnih kodeksov, je pomembno, da seetika vključi v računovodsko izobraževanje, kjer lahko študenti razvijejo občutek moralnedolžnosti in sposobnosti za reševanje etičnih konfliktov in dilem.

Lahko bi rekli, da je v računovodskem izobraževanju še vedno prevelik poudarek le nakodeksih poklicne etike in ne na razvoju poklicnih vrednot, etike in vedenja. To lahkoopazimo tudi pri Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru in Ekonomski fakulteti vLjubljani, saj je pri večini predmetov, ki vključujejo etiko, etika obravnavana pod temopoklicna etika računovodij oz. revizorjev.

Ugotovili smo tudi, da se je na EPF vključenost etike povečala s prehodom iz starega nabolonjski program, saj tako visokošolski kot univerzitetni bolonjski program ponujapredmet iz etike. Oba predmeta sta izbirna za vse usmeritve. Na Ekonomski fakulteti pa nirazlike med starimi in bolonjskimi programi. Predmet iz etike se izvaja na visokošolskembolonjskem programu in se je izvajal tudi v starem programu. V univerzitetnembolonjskem programu pa ni ločenega predmeta iz etike.

Pregledali smo tudi, kakšne so zahteve za pridobitev strokovnega naziva pooblaščenirevizor v Sloveniji in za »pooblaščenega javnega računovodjo« (CPA – Certified PublicAccountant), to je pooblaščenega revizorja v ZDA. V Sloveniji je za izdajo potrdil ostrokovnih nazivih pristojen Slovenski inštitut za revizijo. Pri strokovnem izpitu zapridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja sepreizkusi kandidatovo znanje tudi iz poslovne etike. Tudi v ZDA se pri CPA izpitu preverikandidatovo znanje iz etike. Več kot polovica držav v ZDA pa pred izdajo certifikatazahteva tudi ločen izpit iz predmeta etika. Nekatere države zahtevajo celo uspešnozaključen predmet iz etike, kot pogoj za opravljanje CPA izpita.

Poučevanje etike v računovodskih izobraževalnih programih omogoča študentom, darazvijejo etične vrednote in vedenje ter spoznajo posledice neetičnega vedenja. To se lahkonajbolje doseže s tem, da se etika vključi v učni načrt kot ločen predmet. Ker je etikapomembna sestavina računovodstva, bi bilo primerno, da se v dodiplomske računovodskeprograme vključi kot obvezni predmet, kar pa je malo verjetno, saj dajejo fakulteteprednost strokovnim predmetom.

Koristno bi bilo ugotoviti še, kakšno je mnenje študentov v Sloveniji glede etičnegaizobraževanja v dodiplomskih računovodskih programih, o tem, kako bi vključili etiko vizobraževanje in, ali se jim zdi pomembno, da je etika vključena v računovodskoizobraževanje.

60

POVZETEK

Računovodski strokovnjaki morajo imeti poleg strokovne usposobljenosti razvite tudietične sposobnosti, ki jim pomagajo, da pri svojem delu sprejemajo odločitve, ki so etičnopravilne.

Čeprav je etika vključena v kodekse poklicne etike, je pomembno, da je vključena tudi vračunovodsko izobraževanje. Etično izobraževanje spodbuja študente k etičnemurazmišljanju ter razvija njihove poklicne vrednote in etično vedenje. S tem namenom jeIFAC izdal IES 4 ter IEPS 1, ki so v pomoč pri izvajanju etičnega izobraževanja vračunovodskih programih.

Da bi ugotovili kako je etika vključena v računovodsko izobraževanje v Sloveniji, smopregledali študijske programe na EPF v Mariboru in EF v Ljubljani. EPF trenutno ponujadva izbirna predmeta iz etike, EF pa enega. Glede na stare študijske programe na EPF se jevključenost etike v bolonjskih programih povečala, medtem, ko je na EF vključenost etikeenaka kot pri starih programih.

Primerjali smo tudi vključenost etike v izobraževanju za strokovne nazive v Sloveniji inZDA, kjer smo podrobneje pregledali zahteve za pridobitev strokovnega nazivapooblaščeni revizor oz. CPA, kot ga imenujejo v ZDA. V Sloveniji se za pridobitevstrokovnega naziva pooblaščeni revizor preizkusi tudi znanje iz poslovne etike, medtem,ko se v ZDA zahteve za pridobitev strokovnega naziva CPA razlikujejo od države dodržave.

Ugotovili smo tudi, da se etika v računovodskih izobraževalnih programih največkratpojavlja kot sestavni del predmetov, kot sta računovodstvo in revizija, pod temo kodeksipoklicne etike računovodij in revizorjev.

Ključne besede: etika, kodeks poklicne etike, IES 4, IEPS 1, etično izobraževanje

61

SUMMARY

In addition to professional qualifications professional accountants need to develop ethicalcapabilities, which help them in their line of work to make decisions that are ethicallycorrect.

Even though ethics is involved in the regulations of professional ethics, it is important toinclude it also into the education of accounting. Ethical education is stimulating students toethical thinking and develops their professional values and ethical knowledge. With thisintention the IFAC issued IES 4 and IESP1, which act as helping tools at the delivery ofethical education within accounting programs.

To determine how ethics is involved into the accounting education in Slovenia, wecompared study programs on EPF in Maribor and EF in Ljubljana. EPF is offering twooptional subjects from ethics at the moment, EF only one. In comparison with the old studyprograms on EPF, the engagement of ethics increased within the Bologna programs, whilethe number of study programs dealing with ethics on EF remained the same.

We also compared the involvment of ethics within education for professional titles inSlovenia and United States. We compared the requirements for an acquisition ofprofessional authorized auditor/public accountant respectively CPA, as he is called in theUSA. In order to receive the title of authorized auditor in Slovenia one must also test hisknowledge in business ethics, while the requirements for an acquisition of the title of aprofessional CPA differ from state to state in the USA.

We also discovered that ethics within the accounting curricula most often occurs as acomponent part of subjects like accounting and auditing, under the topic codes ofprofessional ethics of accountants or public accountants.

Key words: ethics, code of professional ethics, IES4, IEPS1, ethical education

62

SEZNAM LITERATURE IN VIROV

1. AICPA. 2009. Education & experience requirements. [Online] Available:http://www.aicpa.org/Becoming+a+CPA/CPA+Candidates+and+Students/Education+Experience+Requirements.htm.

2. AICPA. 2009. Ethics & Independence Course/Exam. [Online] Available:http://www.aicpa.org/Professional+Resources/Professional+Ethics+Code+of+Professional+Conduct/Professional+Ethics/Ethics+and+Independence+Course-Exam/.

3. AICPA. 2009. The CPA exam. [Online] Available:http://www.aicpa.org/Becoming+a+CPA/CPA+Candidates+and+Students/The+CPA+Exam.htm.

4. AICPA. 2010. The 150 hour requirement. [Online] Available:http://www.aicpa.org/Becoming+a+CPA/CPA+Candidates+and+Students/150+Hour+Requirement.htm.

5. Bates H. L., B. E. Waldrup, C. H. Calhoun III. 2008. Ethics education in U.S.acoounting practice – A status report. Allied Academies International Conference.Academy of Accounting and Financial Studies.Proceedings. Cullowhee: 2008. Vol. 13, Iss. 1; pg. 7, 6.

6. Bernardi, Richard A., in David F. Bean. 2006. The forgotten stakeholders. [Online]Available: http://www.nysscpa.org/cpajournal/2006/706/essentials/p56.htm.

7. Brausch, M. John. 2010. Acting rightly. [Online] Available:http://www.thefreelibrary.com/Acting+rightly.-a0219146706.

8. Dellaportas S., B.J. Cooper, P. Leung, B. Jackling. 2005. Prescribing ethics educationfor accountants: Issues and challenges. [Online] Available:http://www.afaanz.org/web2005/papers/dellaportas-OTH.pdf.

9. Ekonomska fakulteta. 2009. Splošni podatki o zavodu in informacijah javnega značajas katerimi razpolaga. [Online] Available: http://www.ef.uni-lj.si/info/katalogInfoJavnegaZnacaja.asp#splosnipodatki.

10. Ekonomska fakulteta. 2009. Študijski programi. [Online] Available: http://www.ef.uni-lj.si/#.

11. Ekonomska fakulteta. 2009. Univerzitetna poslovna in ekonomska šola. [Online]Available: http://www.ef.uni-lj.si/studij/r3p2/UPES.asp.

12. Ekonomska fakulteta. 2009. Visoka poslovna šola. [Online] Available:http://www.ef.uni-lj.si/studij/r3p2/VPS.asp.

13. Ekonomsko poslovna fakulteta. 2009. Fakulteta se predstavi: Razvojni mejnikifakultete. [Online] Available: http://www.epf.uni-mb.si/o_fakulteti/mejniki.aspx.

14. Ekonomsko poslovna fakulteta. 2009. Katedra za računovodstvo, revizijo in davščine.[Online] Available: http://www.epf.uni-mb.si/o_fakulteti/katedre/krr.aspx.

15. Ekonomsko poslovna fakulteta. 2009. Študijski programi. [Online] Available:http://www.epf.uni-mb.si/stud_prog/default.aspx.

16. Esmond-Kiger, Connie. 2004. Making ethics a pervasive component of accoountingeducation. [Online] Available:http://findarticles.com/p/articles/mi_m0OOL/is_4_5/ai_n6276422/.

17. Fisher, D.G., C. Blanthorne, S.E. Kovar. 2005. Accounting educators' opinions aboutethics in curriculum: A profile. [Online] Available:http://aaahq.org/abo/papers/fisherblanthornekovar2005.pdf.

63

18. Glas M., R. Bohinc, B. Bratina, Š. Ivanjko, J. Bajuk, P. Kukovica, A. Podbevšek in F.Zorin. 2006. Priročnik za člane nadzornih svetov. Ljubljana: Združenje članovnadzornih svetov.

19. Grivec Malči. 2009. Etični vidiki v računovodstvu in izobraževanje. V Management,izobraževanje in turizem: Portorož: Založba Turistica.

20. Haas, Amy. 2005. Now is the time for ethics in education. [Online] Available:http://www.nysscpa.org/cpajournal/2005/605/essentials/p66.htm.

21. Huss, Fenwick H., in Denise M. Patterson. 1993. Values education withoutindoctrination. [Online] Available:http://www.springerlink.com/content/l0j5271068114271/fulltext.pdf?page=1.

22. IFAC. 2006. International accounting education standards board - Terms of reference.[Online] Available: http://www.ifac.org/Education/.

23. IFAC. 2007. Ethics Education Toolkit. [Online] Available:http://web.ifac.org/publications/international-ethics-standards-board-for-accountants/ethics-education-toolkit-1#ethics-education-toolkit-do-1.

24. IFAC. 2007. IEPS 1 - Approaches to Developing and Maintaining Professional Values,Ethics, and Attitudes. [Online] Available:http://www.ifac.org/Members/DownLoads/IEPS_1_Approaches_to_Developing_Professional_Values_Ethics_and_Attitudes.pdf.

25. IFAC. 2008. IES 4: Professional Values, Ethics and Attitudes. [Online] Available:http://www.ifac.org/Members/DownLoads/IES_2008_4.pdf.

26. IFAC. 2008. International Education Standards 1-8. [Online] Available:http://www.ifac.org/members/DownLoads/International_Education_Standards_1-8.pdf.

27. IFAC. 2009. About IFAC. [Online] Available: http://www.ifac.org/About/.28. IFAC. 2009. Code of Ethics for Professional Accountants. [Online] Available:

http://www.ifac.org/Members/DownLoads/code-of-ethics-for-professi-2.pdf.29. IFAC. 2009. International Accounting Education Standards Board – Pronouncements.

[Online] Available: http://www.ifac.org/Education/Pronouncements.php.30. IMA. 2005. Statement of Ethical Professional Practice. [Online] Available:

http://www.imanet.org/about_ethics_statement.asp.31. IMA. 2009. About IMA. [Online] Available: http://www.imanet.org/about.asp.32. Jelovac, Dejan. 1997. Poslovna etika. Ljubljana: Študentska organizacija Univerze.33. Jelovac, Dejan. 2000. Podjetniška kultura in etika. Portorož: Visoka strokovna šola za

podjetništvo.34. Kelhar Peter. 2003. Računovodska etika v spremenljivem okolju. Revizor 1: 44-60.35. Loeb, E. Stephen. 2007. Issues relating to teaching accounting ethics: An 18 year

retrospective. V Research on prodessional responsibility and ethics in accounting,urednica C. Jeffrey. Elsevier Ltd. [Online] Available:http://books.google.com/books?id=bW5PXF3I0HwC&pg=PA31&dq=%22accounting+ethics%22#v=onepage&q=&f=false.

36. McNair, Frances, in Edvard E. Milam. 1993. What is Really Being Done. [Online]Available: http://www.springerlink.com/content/l0550008x5m14n85/.

37. Oddo, Alfonso R.. 2007. Approaches to Teaching Ethics in Accounting Education.[Online] Available: http://www.niagara.edu/library/facpapers/oddo09-07-07.pdf.

38. Slovenski inštitut za revizijo. 1998. Kodeks poklicne etike računovodje. [Online]Available: http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/Kodeks_etike-racunovodja.pdf.

64

39. Slovenski inštitut za revizijo. 2009. Izobraževanje. [Online] Available: http://www.si-revizija.si/izobrazevanje/index.php.

40. Slovenski inštitut za revizijo. 2009. Pravilnik o pridobitvi potrdil o strokovnih nazivihpreizkušeni računovodja, preizkušeni notranji revizor, preizkušeni poslovni finančnikin preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vpisu v registre pri Inštitutu ter načinuobjavljanja podatkov. [Online] Available: http://www.si-revizija.si/o_siru/dokumenti/akti/prav-str_naz_prr_prnr.pdf

41. Slovenski inštitut za revizijo. 2009. Splošno. [Online] Available: http://www.si-revizija.si/o_siru/index.php.

42. Slovenski inštitut za revizijo. 2010. Pravilnik o pridobitvi strokovnih znanj zaopravljanje nalog pooblaščenega revizorja. [Online] Available: http://www.si-revizija.si/o_siru/dokumenti/akti/prav-izob-R.pdf.

43. Slovenski inštitut za revizijo. 2010. Predmetnik z učnimi in izvedbenimi načrti zapridobitev naziva pooblaščeni revizor. [Online] Available: http://www.si-revizija.si/o_siru/dokumenti/akti/revizor-poobl-predm.pdf.

44. Stres, Anton. 1999. Etika ali filozofija morale. Ljubljana: Družina.45. Tierney, P. Elizabeth. 1997. O poslovni etiki. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

65

SEZNAM TABEL IN SLIK

Seznam tabel

Tabela 1: Tematski pristop (IEPS 1 2007, 10) .................................................................... 29Tabela 2: Pristop od faze do faze (IEPS 1 2007, 11)........................................................... 30Tabela 3: Dodatek 1 - Področja etičnega izobraževalnega kontinuuma (EEC) (IEPS 1 2007,

16) ....................................................................................................................... 39Tabela 4: Bolonjski visokošolski program - smer Računovodstvo in davščine (EPF,

Študijski programi 2009) .................................................................................... 45Tabela 5: Bolonjski univerzitetni program - smer Računovodstvo, revizija in davščine

(EPF, Študijski programi 2009) .......................................................................... 45

Seznam slik

Slika 1: Etični izobraževalni kontinuum (IEPS 1 2007, 7)................................................. 27