vodilna načela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine

1Vodilna načela ta trajnostni prostorski razvoj evropske celine

Evropska konferenca ministrov odgovornih za regionalno planiranje (CEMAT)

VODILNA NAČELA ZA TRAJNOSTNIPROSTORSKI RAZVOJ EVROPSKE CELINE

Pripravil Odbor visokih uradnikov

Hanover, 7. - 8. septembra, 2000

2 Vodilna načela ta trajnostni prostorski razvoj evropske celine

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

711(4)

CONFERENCE Europeenne des Ministres Responsables del’Amenagement du Territoire (2000 ; Hannover)Vodilna načela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine /Evropska konferenca ministrov odgovornih za regionalno planiranje -CEMAT, Hannover, 7. - 8. septembra, 2000 ; pripravil Odbor visokihuradnikov ; (uredila Margarita Jančič ; prevod iz angleščine MojcaJapelj Mužič). - Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, UradRS za prostorsko planiranje, 2000

ISBN 961-6276-18-2

Slovenska verzijaLjubljana 2000Publikacija: Vodilna načela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine

Izdajatelj slovenske verzije:Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje, november 2000

Uredila:Margarita Jančič

Prevod iz angleščine:Mojca Japelj Mužič

Priprava in razmnoževanje:Birografika Bori, Ljubljana

Izdajatelj angleške verzije:Council of EuropeEuropean Conference of Ministersresponsible for Regional Planning (CEMAT)

1. G1. stv. nasl. 2. Jančič, Margarita. - I. Evropska konferencaministrov odgovornih za regionalno planiranje (2000 ; Hannover)glej Conference Europeenne des Ministres Responsables del’Amenagement du Territoire (2000 ; Hannover). - II. CEMAT glejConference Europeenne des Ministres Responsables de l’Amenagementdu Territoire (2000 ; Hannover)109980416Slovenski prevodGuiding Principles for Sustainable Spatial Development of the European Continent


Vsebina

Predgovor

I. Prispevek vodilnih načel k izvajanju socialno kohezijske strategije Sveta EvropeII. Prostorsko razvojna politika v Evropi:

novi vsecelinski izzivi in perspektiveIII. Posebna vloga zasebnega sektorja v prostorskem razvojuIV. Načela trajnostne prostorske politike za EvropoV. Prostorsko razvojni ukrepi za posamezne evropske regijeVI. Krepitev sodelovanja med državami članicami Sveta Evrope in udeležba regij, občin ter državljanov

Obeti

Priloga

Tabele in karte

Karta 1 Države članice Sveta EvropeKarta 2 Panevropsko prometno omrežjeKarta 3 Socialna kohezija v Evropi

Tabela 1 Evropa v primerjavi z drugimi območji po svetuTabela 2 BDP na prebivalca v USD izražen v pariteti kupne moči 1997

Karte Območja sodelovanja v okviru Pobude Skupnosti EU INTERREG IIIB


Predgovor

(1) V preteklem desetletju smo bilipriča odločilnim in zgodovinskim korakomza evropsko združevanje; iz tega izvirajonove naloge in prednostni cilji za SvetEvrope. S predložitvijo “Vodilnih načel zatrajnostni prostorski razvoj evropskeceline” Evropska konferenca ministrov,odgovornih za regionalno planiranje(CEMAT), daje svoj prispevek k strategijisocialne kohezije. “Vodilna načela”poudarjajo ozemeljsko razsežnostčlovekovih pravic in demokracije. Njihovcilj je opredeliti ukrepe prostorsko razvojnepolitike, s katerimi lahko ljudje v vsehdržavah članicah Sveta Evrope dosežejosprejemljiv življenjski standard. To jebistven predpogoj za stabilizacijodemokratičnih struktur v evropskih regijahin občinah.

(2) “Vodilna načela” temeljijo naEvropski listini za regionalno/prostorskoplaniranje (Torremolinska listina, 1983)1.Ta listina določa načela, po katerih naj bise ravnali v okviru državnih in evropskihpolitik, da bi izboljšali prostorskoorganiziranost tedanjih 22 držav članicSveta Evrope in razrešili probleme, ki sosegali preko državnih meja.

(3) Danes Svet Evrope vključuje 41držav članic in pokriva - z nekaj izjemami- evropsko celino kakor tudi severne deleazijske celine. Tokrat so skoraj vseevropske države prvič združene, da bipodprle človekove pravice in demokracijo;Svet Evrope si je pridobil celinski pomen.

Cilj “Vodilnih načel” je zagotoviti, dalahko vse regije in občine aktivnosodelujejo v tem procesu evropskegazdruževanja in demokratizacije. S tem vzvezi bi morali zelo hitro premostiti vrzelmed “dvema Evropama”, to je med starimidržavami članicami in novimi, vključno znjihovimi regijami in občinami.

(4) Značilna za evropsko celino jenjena raznolikost. Izvajanje načeltrajnostnega prostorskega razvoja, kiveljajo na vseevropski ravni, je trebaorganizirati tako na državni kot naregionalni in občinski ravni. “Vodilnanačela” zagovarjajo načela subsidiarnostiin recipročnosti kot predpogoja zademokracijo in tudi kot sredstva zaohranitev “enotnosti v raznolikosti”, ki stajo Evropi zapustila njena zgodovina ingeografija.

(5) “Vodilna načela za trajnostniprostorski razvoj evropske celine” nudijodržavam članicam Sveta Evrope - vključnoz njihovimi regijami in občinami - proženin v prihodnost usmerjen okvir zasodelovanje. Predstavljajo vizijo alizasnovo za trajnostni razvoj, namenjenorazličnim političnim in družbenimorganom, ki delujejo na različnih ravnehv vladah in državnih upravah in zunaj njih,in s svojimi dejavnostmi pripravljajo našoprihodnost. Sprejetje teh usmeritev temeljina prostovoljnem sodelovanju. Nisopravno zavezujoče.


(6) Leta 1989 se je Evropa rešilapolitične delitve, ki je trajala več desetletij.V tem času sta krenila v napačno smer nele ekonomski sistem, ampak tudi celotnadružbena ureditev. Od tedaj se je številodemokratičnih držav v Evropi povečalo z22 na 41 (glej karto 1), tako da ima zdajobmočje, ki ga pokriva Svet Evrope 770milijonov prebivalcev, ki predstavljajoskoraj 14 % svetovnega prebivalstva (glejDodatek, Tabelo 1). S pristopom novihčlanic se je povečala tudi ekonomskarazlika med članicami Sveta Evrope. BDPna prebivalca (glede na kupno moč) znašanad 20.000 USD v 14 prvotnih članicah,medtem ko je pri 11 novih članicah pod5.000 USD (glej Dodatek, Tabelo 2). To vabsolutnem in svetovnem merilu pomeni,da je evropski BDP, ki je leta 1995 naraselna 9,9 milijard USD, višji kot v deželah,ki so članice severno ameriškegasporazuma o svobodni trgovini, NAFTA,kjer je znašal 7,9 milijard USD. Ko pa stvarprimerjamo s prebivalstvom, dobimoštevilko 12.000 USD, kar je očitno podnivojem NAFTA (20.000). Še vedno pa jevišji kot v MERCOSUR-u (5.000),južnoameriški svobodni trgovinski coni.

(7) V odgovor na te razlike glededružbenih pogojev so vodje držav in vladna drugem vrhu Sveta Evrope vStrasbourgu, oktobra 1997, podpisaliizjavo, v kateri se strinjajo, da je socialnakohezija ena od najvažnejših nalog vcelotni Evropi”2. Komisijo ministrov sozadolžili, da “izoblikuje strategijo socialnekohezije, ki bi odgovarjala resničnimizzivom v družbi”3. Tudi Evropskakonferenca ministrov, odgovornih zaregionalno planiranje (CEMAT), naj bi posvoji strani prispevala k uresničitvi tegacilja tako, da bi se zavzemala za trajnostniin regionalno uravnotežen razvoj vsehevropskih regij. To vse bi prispevalo kutrditvi demokratičnih struktur v regijahin občinah Sveta Evrope in k povečanjumednarodne konkurenčnosti Evrope.

(8) V “Vodilnih načelih za trajnostniprostorski razvoj evropske celine” so v

skladu s konceptom o trajniuravnoteženosti upoštevane potrebeprebivalcev vseh evropskih regij, ne da bis tem ogrozili osnovne pravice in razvojnemožnosti prihodnjih generacij. Še zlasti jenamen teh načel uskladiti ekonomske indružbene potrebe nekega območja znjegovimi ekološkimi in kulturnimifunkcijami in tako omogočiti daljnosežen,obsežen in uravnotežen prostorski razvoj.Za uveljavitev “Vodilnih načel” je zatopotrebno tesno sodelovanje medprostorskim planiranjem in sektorskimipolitikami, ki s svojimi ukrepi vplivajo naprostorske strukture Evrope (politikaprostorskega razvoja). V Vodilnih načelihje upoštevano tudi mednarodnosodelovanje na globalni ravni, kot naprimer v kontekstu Komisije za trajnostnirazvoj pri ZN.

(9) Vodilna načela se naslanjajo narazlične dokumente Sveta Evrope. Ti soše zlasti Okvirna evropska konvencija očezmejnem sodelovanju med krajevnimiskupnostmi ali organi4, Torremolinskalistina, analitično delo v zvezi s Strategijoevropskega regionalnega planiranja5,Evropska listina o lokalni samoupravi6 inOsnutek listine o regionalni samoupravi7.V dokumentu so upoštevane tudi Evropskeprostorske razvojne perspektive EvropskeUnije (EPRP)8, Baltiška Agenda 219 in žeobstoječe regionalne strategije zaposamezna evropska območja, kot npr.Vizija in strategije ob Baltiškem morju(VASAB10 - sodeluje enajst držav),Strukturni program za Benelux11

(sodelujejo tri države) in Strategija zaintegralni prostorski razvoj Srednje Evropeter jadranskega in podonavskega območja(VISION PLANET12 - trenutno sodelujedvanajst držav).

I. Prispevek vodilnih načel k izvajanju socialno kohezijskestrategije Sveta Evrope


Karta 1Države članice Sveta Evrope

(10) Ko priznavamo Svetu Evropecelinsko dimenzijo, to pomeni tudi noveperspektive za politiko prostorskegaplaniranja, hkrati pa ga postavljamo prednove izzive. V luči naraščajočeglobalizacije mora evropska celinaohraniti svoj gospodarski položaj.Specifične potenciale evropske celine, ki

II. Prostorsko razvojna politika v Evropi: novi vsecelinskiizzivi in perspektive

bi jih morali bolje izkoristiti, lahkonajdemo tudi v vrsti različnih pokrajin inkultur, ki so oblikovale Evropo, v razvojumedsebojne podpore in sodelovanjarazličnih področij celine in v naraščajočempovezovanju med zahodno, vzhodno,južno in severno Evropo.

Države članice Sveta Evrope

Države, ki so zaprosile za polnopravno članstvo

Ostale države

1 Andora2 Liechtenstein3 Luksemburg4 San Marino

5 Slovenija6 Hrvaška7 Bosna in Hercegovina8 “Nekdanja jugoslovanskarepublika Makedonija”

9 Zvezna republika Jugoslavija10 Azerbajdžan

Otoki in prekomorske pokrajine držav članic niso prikazane v celoti, ali pa sploh ne


1 Medcelinske povezave kot strateškielementi politike evropskegaprostorskega razvoja

(11) Posebne razvojne možnostievropske celine izvirajo iz njenezemljepisne lege. To označuje vse boljprepustna povezava z Azijo in skoraj100.000 kilometrov obale.

(12) Ker je Azija najgosteje naseljenacelina na svetu in je na splošno njenagospodarska rast visoka, se ponujapriložnost za izkoriščanje možnosti, ki jihnudi zemeljski most medvzhodnoevropskimi članicami SvetaEvrope (še zlasti Rusko federacijo, tistimi,ki mejijo na Črno morje, in Grčijo) indeželami Bližnjega in Daljnega vzhoda,zlasti v okviru razvoja novih trgovinskihkoridorjev. Vzhodni rob Evrope bi takolahko postal središče trgovine insodelovanja med Evropo in Azijo. Razvojin organizacija energetskega inprometnega omrežja sta v tej zvezi šeposebno pomembna.

(13) Trgovinski tokovi med Evropo inporajajočimi se gospodarskimi bloki nadrugih celinah, kot so MERCOSUR,NAFTA in ASEAN, se v okviruekonomske globalizacije vztrajno večajo.Oceani veljajo za pomemben virprihodnosti in pomorski promet je vednobolj konkurenčen. Številne obmorskeregije in otoki bi morale imeti koristi odrazvoja moderne pomorske ekonomije, pričemer ne mislimo le na pomorski prevoz,temveč tudi, na primer, na posebne novetehnologije, izkoriščanje morskih virov inna trajnostni mednarodni turizem. Prvipogoj za vse to pa je obstoj dinamičnihpristanišč v obmorskih področjih celine, zučinkovitimi povezavami z zaledjem.

(14) Majhna oddaljenost Evrope odSeverne Afrike, ki se še zmanjšuje zaradinovih komunikacijskih in prometnihsredstev, in hitro naraščanje prebivalstvana južnih obalah Sredozemskega morja sorazlog, da postaja tesnejše sodelovanjemed evropskimi in afriškimi državami, kimejijo na Sredozemsko morje, praktičnonujno. To se nanaša predvsem na vseintenzivnejše sodelovanje nagospodarskem področju in v turizmu, kot

tudi na vse večjo izrabo naravne inkulturne dediščine pri urbanem inregionalnem razvoju. Da bi omogočili boljuravnotežen, trajnosten in enoten razvoj vevropsko-mediteranskem prostoru, morasocialnemu in ekonomskemu razvoju vevropskem delu sredozemskega področjaslediti še ustrezna politika prostorskegarazvoja. V okviru programov osodelovanju bi morali omogočiti dovoljučinkovite sinergije in koordinacijo medprimernimi programi v okviru pomoči EU(kot npr. INTERREG in MEDA),(primerjaj 72. odstavek).

(15) Še več, z 290 milijoni obiskovalceviz neevropskih dežel samo v letu 1992, jeEvropa kot cilj turističnih potovanj naprvem mestu v svetu, razpoložljivenapovedi pa obetajo, da se bo do leta 2020ta številka še podvojila. Mednarodnoturistično gospodarstvo je s svojimimožnostmi in tveganji pomemben strateškielement v razvoju evropskega prostora.Razvoj turizma se usmerja na najboljzanimiva, hkrati pa tudi okoljevarstveno inkulturno najbolj občutljiva območjaEvrope. To velja še posebej za obalnapodročja, predvsem vse Sredozemlje, zaotoke, določene doline, Alpe in drugapogorja, za številna naravna področja inrazlična zgodovinska mesta ter drugekraje, pomembne z vidika zgodovine našecivilizacije.

2 Mnoštvo različnih kultur

(16) Za Evropo je značilno prav velikoštevilo raznolikih kultur, ki imajoregionalni, nacionalni ali transnacionalnivpliv, in eden teh pokazateljev je npr. 60jezikov, ki so v rabi na tem območju.Raznolikost kultur je vplivala na načinizražanja (jeziki, glasba, slikarstvo,arhitektura itn.), kot tudi na specifičnostgospodarskih panog, na kulturo bivanja,izrabo prostega časa in na mobilnost. Vprecejšnji meri gre prav temu dejstvupripisovati tudi raznolikost oblikovanjakrajine, mest in naselitvenih vzorcev, kottudi arhitekturno dediščino Evrope. Takulturna raznolikost, ki je bila v preteklostitudi izvor napetosti in konf liktov,predstavlja danes neprecenljiv potencial za


trajnostni prostorski razvoj. Sodobne oblikedružbenogospodarskega in tehnološkegarazvoja ne bi smele izenačevati različnihkulturnih identitet. Granadska konvencija,ki govori o ohranitvi evropske arhitekturnedediščine (Svet Evrope, 1985), Konvencijaiz La Valette o zaščiti arheološke dediščine(Svet Evrope, 1992), kot tudi Listina izFirenc o zaščiti zgodovinskih parkov invrtov (ICOMOS-IFLA, 1981), navajajopomembna načela o ohranjevanju inizboljšanju stanja kulturne dediščine vkontekstu trajnostnega prostorskegarazvoja.

3. Velike evropske regije kot osnova zavzajemno pomoč in sodelovanje

(17) Dejstvo je, da transnacionalnosodelovanje med veliki evropskimiregijami povečuje socialno kohezijoEvrope. Ena od oblik sodelovanja je npr.Evropska unija, ki ji Evropske prostorskorazvojne perspektive (EPRP) določajonačela prostorskega razvoja in ciljesodelovanja. Znotraj Evropske unijeobstajajo številna območja mednarodnegasodelovanja, kot na primer alpska insevernomorska regija. Že vrsto let sta oberegiji središče številnih vzajemnihprojektov, namenjenih utrjevanjuuravnoteženega regionalnega razvoja.Izven Unije, ali pa tudi preko njenegaokvira, poteka v tem trenutkutransnacionalno sodelovanje v regijiBaltskega morja, v jugovzhodni Evropi inv podonavski regiji, prav tako pa tudi vregiji ob Barentsovem morju na severuEvrope (primerjaj 71.odstavek).

(18) V kontekstu ekonomske integracijein globalizacije, poleg že obstoječespodbude za večjo gospodarsko rast, pa senajdejo tudi negativni vplivi, npr. naokoljevarstvene pogoje in socialnokohezijo. Predvsem pri novih državahčlanicah obstaja tveganje, da skrbijo le zarazvoj osamljenih predelov v bližiniglavnih mest, medtem ko ostale regijeznotraj Sveta Evrope, kot tudi večja inmanjša mesta različnih velikosti in ruralnaobmočja, izključujejo iz razvojnegaprocesa. Vendar ima Evropa možnosti, dadoseže policentrični razvojni vzorec, s

pomočjo številnih območij rasti - vključnoz obrobnimi območji - organiziranih koturbana omrežja, kar bi vse imelo zaposledico dinamiko in potrebno znižanjestroškov množične proizvodnje zaradiugodnega gospodarskega okolja, da bipritegnil nadaljnja vlaganja. Policentričnirazvoj zmanjšuje tudi pritisk na okolje insocialne napetosti in pomaga stabiliziratidemokratične strukture. Preprostoposnemanje modela center-obrobje prekovse Evrope bi bilo enako škodljiva tako zacenter kot za obrobje in ne bi bila v skladuz zgodovinskim razvojem celinskegaposelitvenega vzorca. Večja integracijaposelitvenih območij v večjih evropskihregijah in med njimi je zato bistvenegapomena za vzpostavitev novih procesovrasti v oddaljenejših delih Evrope, karlahko vodi do dolgoročnega utrjevanjanjene urbane strukture, in ji omogoči, dapostane bolj konkurenčna.

(19) Poleg področij velemest soizrednega pomena za nadaljnji korak prioblikovanju modela vsecelinskepolicentrične rasti tudi tako imenovana“vhodna” mesta, skozi katera tečejopovezave in trgovina z drugimi celinami(na primer, mesta s pristanišči, letališči,gospodarskimi sejmi, kulturnimi centri).Medtem ko so se tovrstna mesta vpreteklosti razvijala predvsem v evropskihzahodnih in južnih obalnih regijah, paimajo danes enake možnosti tudi mesta navzhodnem obrobju Evrope, zahvaljujočnastajanju novih prometnih in energetskihkoridorjev proti Aziji.

(20) Transevropsko prometno omrežjeEvropske unije, Panevropski koridorji inobmočja ter omrežje TINA v pridruženihdržavah (hrbtenico omrežja predstavljajopanevropski koridorji) skupajpredstavljajo ogrodje prometneinfrastrukture v Evropi. Njihova prednostje v tem, da povezujejo območjaprestolnic. Karta 2, “Panevropskoprometno omrežje”, prikazuje prednostnenaloge evropske prometne politike, sajpredstavlja odločitve EU, rezultate trehPanevropskih konferenc ministrov zapromet in delovne skupine, zadolžene zaugotovitev infrastrukturnih potreb vpridruženih državah - Ocena potreb po


Transevropsko prometno omrežje,Panevropski prometni koridorji in območja

Države članice Sveta Evrope in države, ki so zaprosile za polnopravno članstvo

Druge države

Transevropsko prometno omrežjeObstoječe Načrtovano

_______ . . . Cesta

_______ ..... Železnica

Panevropski prometni koridorji I Helsinki-Talin-Riga-Kaunas-Varšava

Veja A: Riga-Kaliningrad-Gdansk

II Berlin-Varšava-Minsk-Moskva-Nižnij Novgorod

III Berlin/Dresden-Wroclaw-Katowice-Krakov-Lviv-Kijev

IV Dresden/Nürnberg-Praga-Dunaj/Bratislava-Györ-Budimpešta-Bukarešta-Arad-Craiova/Constanta -Sofija-Solun/Plovdiv-Istanbul

V Benetke-Trst/Koper-Ljubljana-Maribor-slovensko/hrvaška meja-Budimpešta-madžarsko/ukrajinska meja-Uzgorod-Lviv (Kijev)Veja A: Bratislava-Zilina-Kosice-UzgorodVeja B: Reka-Zagreb-hrvaško/madžarska meja-BudimpeštaVeja C: Ploče-Sarajevo-Osijek-Budimpešta

Karta 2Panevropsko prometno omrežje

VI Gdansk-Katowice-ZilinaVeja A: Grudziadz-PoznanVeja B: Katowice-Ostrova-Koridor IV

VII Donava

VIII Durres-Tirana-Skopje-Plovdiv-Burgas-Varna

IX Helsinki-St.Petersburg-Moskva/Pskov-Kijev-Ljubasevka-Chisianu-Bukarešta-Dimitrovgrad-AlexandroupoliVeja A: Ljubasevka-OdessaVeja B: Kijev-Minsk-Vilna-Kaunas-Klaipeda/Kaliningrad

X Salzburg-Beljak-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Niš-Skopje-SolunVeja A: Gradec-Maribor-ZagrebVeja B: Beograd-Novi Sad-BudimpeštaVeja C: Niš-Sofija-Koridor IVVeja D: Bitola-Florina-Via Egnatia-Igoumenitsa

Panevropska prometna območja

Barentsovo arktično območje

Črnomorski bazen

Sredozemski bazen

Jadransko/Jonsko morje

Viri: Odločitve panevropskih konferenc ministrov za promet;Evropska unija; delovna skupina za “presojo potreb po prometni infrastrukturi (TINA)” v pridruženih državah članicah.

Otoki in prekomorske regije držav članic niso v celoti predstavljeni ali pa sploh ne.


prometni infrastrukturi (TINA). Prikazpanevropskega prometnega omrežja ponujaseveda le izhodiščno točko resničnepanevropske prometne politike, ki je vsakdan bolj nujna, ker gostota prometa dosegaže nesprejemljivo raven, ker je železniškoomrežje v številnih evropskih regijah nujnopotrebno modernizirati, ker so vodne poti,kratki morski prevozi in pomorske potipremalo izrabljene, pritisk na okolje pa seprav nič ne zmanjšuje.

(21) Zaradi vsega povedanega, rasttrgovine med območji, ki so geografskooddaljena drugo od drugega, kar kliče poponovni obravnavi organizacije prometnihsistemov. Ko bodo vse možnosti preverjenes celinskega zornega kota, se utegnejopokazati kot konkurenčne alternativne poti,še zlasti v povezavi s trenutno manjuporabljenimi načini prometa, posebno nadolge razdalje.

4. Povezovanje starih in novih državčlanic

(22) Ekonomsko povezovanje medstarimi in novimi državami članicami Sveta

Evrope hitro napreduje. Kljubpomembnemu napredku, doseženem primedsebojnemu približevanju, pa ostajajopomembni izzivi na poti k socialnikoheziji Evrope še nerešeni in so vglavnem posledica razlike med vzhodomin zahodom na področju življenjskegastandarda (glej karto 3). Več naporov bimorali vložiti v izboljšanje infrastrukture,razvoj obmejnih, kmetijskih in nerazvitihregij in krepitvi majhnih in srednje velikihmest. Politika mora biti usmerjena v rastna podlagi večjega povezovanja zregionalno in prometno politiko in večjegasodelovanja s privatnim sektorjem in bimorala upoštevati vse zahteve za zaščitookolja s pomočjo instrumentov za presojookoljskih vplivov. Razvoj novihkomunikacijskih tehnologij utegne, spomočjo vse večje izmenjave informacijin znanja, pomembno prispevati kpovezovanju starih in novih držav članicSveta Evrope.

(23) Zasebna vlaganja sodijo mednajpomembnejše pospeševalce družbenegain s tem tudi prostorskega razvoja. Enanajpomembnejših nalog politikeprostorskega planiranja je najti zasebnevlagatelje, ki delujejo v skladu s cilji tepolitike, s perspektivami bodočega razvojain varnostjo načrtovanja. Skupaj zodgovarjajočimi sektorskimi politikami najbi politika prostorskega razvoja pomagalapovečati zanimanje občin in regij zazasebna vlaganja na regionalni in lokalniravni na način, ki je v skladu z javniminteresom.

(24) Veliki projekti, ki jih financirazasebni kapital, bi morali biti že na samemzačetku usklajeni z razvojnimi

III. Posebna vloga zasebnega sektorja priprostorskem razvoju

perspektivami “svojih” regij. Le tako bilahko veliki projekti, kot so hitre železnice,skupaj s pripadajočimi vozlišči, tovornimicentri, z letališči, s kongresnimi inkonferenčnimi centri itn., ki bi senaslanjali na ustrezno dolgoročnoprostorsko planiranje, ustvarili pomembnodinamiko v okoliških območjih inprispevali k prostorsko uravnovešenemurazvoju. Pristojni upravni organi morajozagotoviti, da bodo tudi mesta in občine vokoliških območjih imela korist odmultiplikativnih učinkov velikih projektov.Prostorsko razvojna politika lahko pomagatudi tako, da zmanjša škodljivo tekmovanjemed lokalnimi oblastmi, kar bo posledičnopozitivno vplivalo na naložbeno ozračje.


Socialna kohezija v Evropi je tu prikazana s pomočjo “Indeksa človekovega razvoja”, ki je bil narejen zapotrebe članic Združenih narodov v okviru Razvojnega programa ZN. Indeks sestavljajo naslednji trijekazalci, od katerih ima vsak enako težo:• Verjetnostna življenjska doba• Udeležba v izobraževalnem procesu• Dohodek

Vrednost indeksa se giblje od 0 do 1.

Območja z nizkim kazalcem so navadno tista s kratko verjetnostno življenjsko dobo, slabo udeležbo vizobraževalnem procesu in z nizkim dohodkom na prebivalca. V nasprotju z ostalimi svetovnimi regijamiizvirajo razlike v razvoju v Evropi v glavnem iz različne stopnje dohodka in delno iz krajše verjetnostneživljenjske dobe.

pod 0.73

od 0.73 do 0.80

od 0.80 do 0.87

nad 0.87

Ni podatkov za države članice Sveta Evrope ali za države kandidatke.

Viri: Razvojni program Združenih narodov (UNDP): Poročilo o človekovem razvoju, 1999.Otoki in prekomorske regije držav članic niso prikazane v celoti ali sploh ne.

Karta 3Socialna kohezija v Evropi


(25) Treba bi bilo povečati privlačnostštevilnih evropskih regij za neposredne tujenaložbe. Trendi preteklega desetletjakažejo, da so bile neposredne tuje naložbeneenakomerno porazdeljene po evropskicelini. V obdobju 1994-96 so bile skupnenaložbe v stare države članice sedemkratvečje kot v nove, ki pa se soočajo z velikimipotrebami po vlaganjih v modernizacijonjihove prostorske in poselitvene strukture(glej tabelo 2).

(26) Ker primanjkuje javnih financ zapokrivanje družbenih potreb, še zlasti zatehnološko in družbeno infrastrukturo in stem povezane storitve, bo potrebno vprihodnjih letih spodbuditi zasebni sektork večjim naložbam, da bi tako lahko doseglicilje regionalnega razvoja. Podporo sizasluži tudi partnerstvo med javnim inzasebnim sektorjem, ki se razvija napodročjih, ki so nekdaj pripadala lejavnemu sektorju. To velja predvsem zarazlična infrastrukturna in storitvenapodročja (promet, telekomunikacije,preskrba z vodo, zdravstvo, izobraževanjeitn.) - in za področje lokalnega razvoja.Skupaj z zasebnim kapitalom bi moraliintenzivneje izrabljati izkušnje tržnegagospodarstva na področju vodenjaprojektov. V vseh evropskih regijah bimorali gledati na javno-zasebnopartnerstvo kot na dopolnilo javnimslužbam, ki bodo tudi v prihodnje ohranilepomembno vlogo.

(27) Eden izmed ključev za uspeh

partnerstva med javnim in zasebnimsektorjem je učinkovita upravna struktura,ne le na državni, temveč tudi na regionalniin občinski ravni. Sposobna mora bitivzpostaviti okvir za zasebne vlagatelje inučinkovit nadzor nad izvajanjemprojektov. Pogodbena pravila morajo zatobiti jasno določena.

(28) V kontekstu regionalnouravnoteženega in trajnostnega razvojaima posebno mesto stanovanjski sektorzaradi svoje družbene vloge, količinskepomembnosti in multiplikativnih učinkovna gospodarstvo in zaposlovanje.Gospodarski razvoj kot tudi demografskespremembe imajo za posledicospremenjene stanovanjske zahteve vsmislu količine, kakovosti in lokacije.

(29) Stanovanjska gradnja je - skupaj zobnavljanjem in modernizacijo žeobstoječega stavbnega fonda - edennajpomembnejših investicijskih sektorjevv gospodarstvu in ga v veliki merifinancira zasebni sektor. Pospeševanjenajemnih stanovanj in lastniških domovima za posledico mobilizacijo zasebnegakapitala, ki je nekajkrat višji od državnihsubvencij. Pospeševanje gradnje jepomembno ne le s stališča stanovanjskein regionalne politike, ampak tudi sstališča lastniške politike. To zadnje je vsebolj pomembno v povezavi s potrebo ljudi,da na stara leta v večji meri sami pokrivajosvoje finančne potrebe, kar je posledicademografskih sprememb.

(30) Razvoj politike trajnostnegaprostorskega razvoja za ozemlje SvetaEvrope naj bi temeljil na naslednjih načelihregionalno bolj uravnoteženega razvoja:

1. Spodbujati ozemeljsko kohezijo spomočjo bolj uravnoteženegadružbeno-ekonomskega razvoja regijin povečane konkurenčnosti

(31) Prostorsko pomembne odločitve invlaganja naj bi sledile modelupolicentričnega razvoja tako na evropskikot na državni in regionalni ravni. To

pomeni, da bi morali še naprej razvijatiprivlačnosti evropskih velemestnihobmočij ter območij vhodnih mest inokrepiti privlačnost strukturno šibkejšihregij za gospodarske naložbe. To je šezlasti pomembno za stare industrijskeregije in podeželska območja. Da bi te ciljelahko dosegli, bi morali regionalni inobčinski organi oblasti imeti možnost, daaktivno uveljavljajo politiko prostorskegarazvoja. Uresničitev tega pa spet zahtevaobstoj demokratično uzakonjene krajevneoblasti, visok standard upravnih postopkovin uveljavljanje politike v praksi, kot tudi

IV. Načela trajnostne prostorske politike za Evropo


povečano sodelovanje prebivalcev indružbenih skupin pri načrtovanjuprostorskega razvoja.

2. Spodbujati razvoj, ki je posledicaurbanih funkcij, in izboljšati odnosemed mestom in podeželjem.

(32) Urbani sistemi in funkcije,vključno s srednje velikimi in majhnimiregionalnimi središči, naj bi se razvijalitako, da bi prebivalci s podeželja imeli lažjidostop do teh središč.Vzpostavitev innaraščanje urbanega omrežja povečakomplementarnost teh mest in ustvarisinergijo ter ekonomije velikega obsega,spodbuja specializacijo in ustvarja ugodnepogoje za gospodarsko tekmovanje, hkratipa se skuša izogniti spremljajočimnevarnostim.

(33) Urbano-ruralno partnerstvo igra vsevečjo vlogo, še zlasti pri razvoju omrežijjavnega prevoza, oživljanju indiverzifikaciji ruralnega gospodarstva, prinaraščanju produktivnosti infrastruktur,razvoju območij za prostočasovnedejavnosti mestnih prebivalcev in privarovanju in povečevanju fonda naravne inkulturne dediščine. Pogoj za učinkovitourbano-ruralno partnerstvo pa je dobrosodelovanje med lokalnimi oblastmi naosnovi nepristranosti.

3. Spodbujati bolj uravnoteženodostopnost

(34) Panevropsko prometno omrežje jetreba hitro dokončati saj je prvi pogoj zazagotavljanje dobre dostopnosti do krajevpo vsej Evropi (primerjaj 20. odstavek). Žesklenjene sporazume o oblikovanju omrežijbo morda treba še enkrat preveriti indopolniti s stališča prostorskega razvoja.

(35) Da bi lahko dosegli regionalno boljuravnotežen razvoj, bi bilo treba izboljšatipovezave med majhnimi in srednjevelikimi mesti, med kmetijskimi inotoškimi območji ter transevropskimiomrežji in prometnimi centri (železnice,avtoceste, plovne vodne poti in pristanišča,letališča ali intermodalni centri). Povečatije potrebno tudi dostopnost na regionalniravni, tako da naredimo manjkajoče

povezave znotraj posamezne regije. Gledena neprestano naraščanje prometnih tokovso nujne integracijske strategije, ki biupoštevale različne prometne modele in -v enaki meri - zahteve politikeprostorskega razvoja. Pri tem bi moraliupoštevati predvsem tiste prometnepanoge. ki imajo manjši vpliv na okolje:železnica, kopenske vodne poti inpomorski prevoz.

4. Razvijati dostop do informacij inznanja

(36) Izbruh informacijske družbe jetrenutno eden najpomembnejših pojavov,ki preoblikujejo družbo in njeno prostorskostrukturo. Še zlasti bi morali biti pozornina to, da regijam ne bi omejevali dostopado informacij s fizičnimi ali kakšnimidrugačnimi ovirami. Izboljšali in razširilinaj bi telekomunikacijska omrežja, da bipokrivala vse območje. Tarife ne bi smelebiti nedosegljive. Spodbujati bi moralidržavne in regionalne vmesnike meddobavitelji informacij in potencialnimiuporabniki, kot so tehnološki parki,ustanove za prenos tehnologije terraziskovalni in izobraževalni centri, kakortudi ustanavljanje bank sprotnih (on-line)podatkov, ki pokrivajo področja, kot soizdelki, strokovno znanje in turizem, da biomogočili vsem regijam nastop na tržiščuin razširitev njihovih povezav z globalnoekonomijo.

5. Zmanjšati škodljive vplive na okolje

(37) Preprečiti je treba tiste nevarnostiza okolje, ki bi bile lahko posledicanezadostne koordinacije sektorskih politikali lokalnih odločitev. Prostorsko planskapolitika mora podpirati tiste rabe inpostopke v poljedelstvu ali gozdarstvu, kiso za okolje manj škodljive, spodbujatiokolju prijaznejše oblike prometa inenergetskih sistemov, podpirati oživljanjezapuščenih urbanih območij in saniranjenjihovega okolja ter oživljati območja,uničena zaradi industrijskegaonesnaževanja in nekdanjih vojaškihdejavnosti, kakor tudi brzdati nastajanjepredmestij.


6. Povečati in varovati naravne vire innaravno dediščino

(38) Naravni viri ne prispevajo le kpravilni uravnoteženosti ekosistemov,ampak tudi k privlačnosti regije, njenivrednosti kot rekreacijskemu prostoru insplošni kakovosti življenja. Zato jih jepotrebno varovati. V ta namen je treba vpolitiki trajnostnega prostorskega razvojaupoštevati tudi Konvencijo o ohranjanjuevropskih prosto živečih rastlin in živali ternaravnih habitatov (1979)13 in Panevropskostrategijo biotske in krajinskeraznovrstnosti14.

(39) Integralne strategije zagospodarjenje z vodnimi viri15 bi moralevsebovati, med drugim, zaščito površinskihin podtalnih voda, nadzor nad uporabognojil in namakanja v kmetijstvu, čiščenjeodpadnih voda in podobno. Prenos vodemed regijami naj bi bil dovoljen le takrat,ko bi bili lokalni viri nezadostni, ali jih nimogoče izrabljati po ekonomskoupravičeni ceni. Da bi zaščitili kakovostpitne vode iz podzemnih virov, jebistvenega pomena zagotoviti, da se zvsako širitvijo omrežja za oskrbo z vodo venaki meri razširi tudi odtoke in čiščenjeodpadnih voda ter poskrbi za dodatnaodlagališča.

(40) Politika prostorskega planiranja seukvarja tudi z obnovo ekoloških omrežij.Posebno pozornost je treba posvetitiokoljevarstveno občutljivim in ranljivimobmočjem, kot so mokrišča, kipredstavljajo del takšnih omrežij. Da bidosegli ta cilj, je treba najprej opredelitirazlične ekološke elemente, kot so mešanaobmočja, vodni viri, zdrava podnebja inzapuščene industrijske lokacije, ki sopotrebna sanacije. Vzpostavitevnepretrganega omrežja posebej zaščitenihobmočij znotraj Evropske unije in državkandidatk, imenovanega Natura 200016, jeeden od ukrepov za dosego tega cilja. Zaravnanje s temi področji so potrebniustrezni ukrepi. Skupaj z Evropskokonferenco ministrov za okolje (Okolje zaEvropo) je potrebno pospešiti razvoj tehmrež in problematičnih območij v okvirucelotne Evrope.

7. Povečati fond kulturne dediščine kotrazvojnega dejavnika

(41) Povečati privlačnost krajev in regijza investitorje, turiste in navadnedržavljane s pomočjo povečevanjakulturne dediščine je tudi eden odpomembnejših prispevkov hgospodarskemu razvoju in k okrepitviregionalne identitete. Politika prostorskegarazvoja naj bi prispevala k integriranemuupravljanju kulturne dediščine,zasnovanem na ideji razvojnega procesa,ki bi dediščino ščitil in ohranjal, pri tempa upošteval potrebe moderne družbe. Vštevilnih državah najdemo spomenike, nakaterih je opaziti sledi različnihumetniških šol in smeri, ki pripadajorazličnim zgodovinskim potem po Evropi,kot so renesančna, reformacijska inprotireformacijska, beneška, bizantinska,otomanska, hanzeatska in vikinška, pot“art nouveau” in pot moderne umetnosti.Ugotavljanja vseh teh stilov in razvojsplošnega pristopa k ohranitvi, obnovi inuporabi, bi morali biti predmet programao velikih kulturnih poteh. Prav tako bilahko tem kulturnim potem priključili tistodragoceno dediščino, ki je del evropskegospodarske in družbene zgodovine, injo tako ohranili za prihodnje rodove. Tune gre le za ohranjanje preteklosti, ampaktudi za sozvočje in ustvarjalnost vprostorski soodvisnosti med modernoarhitekturo, urbanizmom in tradicionalnodediščino.

(42) V številnih državah članicah je prikulturni in zgodovinski dediščini najtiznake, ki zaradi zgodovinskih sprememb,dogodkov in spreminjajočih se mejapripadajo ne le enemu, ampak večnarodom, jezikovnim skupnostim inverskim skupinam, med katerimi jih nekajdoločene regije sploh ne obstaja več.Politika prostorskega razvoja moraohranjati in spoštovati spomin na vsenacionalnosti, jezikovne skupnosti inverske skupine, ki predstavljajo specifičenvidik določene kulturne dediščine.

8. Razvijati vire energije, pri tem paohraniti varnost

(43) Politika prostorskega razvoja


spodbuja pospeševanje obnovljivih virovenergije kot povezanih, okolju prijaznihsistemov, in izpopolnitev energetskihomrežij na panevropski ravni. Posebnopozornost naj bi posvetili razvojutransporta olja in plina v Evropo izSevernega morja, s področja Kaspijskegajezera in vzhodnih delov Ruske federacije.

(44) Zaradi visoke stopnje porabeenergije v nekaterih gospodarskih panogahje treba dati prednost učinkoviti rabienergije in izrabi drugih možnosti, ki sože zdaj na razpolago. Povečali naj bienergetsko učinkovitost klasičnihelektrarn, onesnaževanje zraka pazmanjšali. Ta ukrep bi tudi prispeval kmanjšemu globalnemu ogrevanju zemlje.

(45) Povečati je treba varnost starejšihatomskih elektrarn. Poleg tega je zdaj vEvropi kar nekaj takšnih elektrarn, ki jimbo v naslednjih desetletjih poteklaživljenjska doba. Tako bo prostor, kjerstojijo, treba sanirati. Posledica tega bodonove naloge za politiko prostorskegarazvoja.

9. Spodbujati razvoj trajnostnega invisoko kakovostnega turizma

(46) Politika prostorskega razvoja skušaizrabiti razvojne možnosti, ki jih ponuja

turizem, še zlasti v primerih zapostavljenihregij. Prednost naj bi imele visokokakovostne in trajnostne oblike turizma. Nasplošno je za to potrebno temeljitopoznavanje ekosistemov in številaobiskovalcev, ki ga neko območje šeprenese, kot tudi novih instrumentov(regionalna presoja vplivov na okolje).Tiste oblike mehkega turizma, ki so skrbnoprilagojene krajevnim in regionalnimposebnostim, lahko številnim regijamnudijo nujno potrebno priložnost za razvoj,kar naj bi v prihodnje še posebej izkoristili.

10. Omejiti vplive naravnih katastrof

(47) Naravne katastrofe, kot so potresi,orkani, poplave, snežni plazovi in udoriblata, povzročajo vsako leto v Evropivelikansko škodo, hkrati pa imajo znatneposledice za življenje in zdravje ljudi, zagospodarstvo, poselitvene vzorce inpokrajino. V okviru politike prostorskegarazvoja bi morali poskrbeti za preventivneukrepe, s katerimi bi omejili obseg škodein ranljivost poselitvenih vzorcev. Ti ukrepibi se morali, med drugim, nanašati na rabozemljišč in na gradnjo.

(48) Poleg načel, ki se nanašajo na politikotrajnostnega prostorskega razvoja, sopredlagani tudi bolj podrobni prostorskorazvojni ukrepi za evropske kulturnekrajine, kakor tudi posebni ukrepi zadoseganje bolj regionalno uravnoteženegain trajnostnega razvoja v posameznihevropskih regijah. Za ta področja je že ponjihovi naravi značilna velikaraznovrstnost in se delno prekrivajo.Akterji, ki jih to zadeva, se morajo odločiti,katere od predlaganih ukrepov naj biizvajali v prostorsko razvojni politiki in pokakšni prednostni lestvici.

V. Prostorsko razvojni ukrepi za posamezneevropske regije

1 Kulturne krajine

(49) Evropo sestavlja množica različnihkulturnih krajin. So pomemben delevropske dediščine ter priča preteklih insedanjih odnosov med človekom innjegovim naravnim in grajenim okoljem.Razvoj proizvodnih tehnologij vpoljedelstvu, gozdarstvu in industriji terspremembe v urbanističnem načrtovanju,prometu in drugih vrstah infrastrukture,turizmu in preživljanju prostega časapospešujejo preoblikovanje evropskihkulturnih krajin in imajo lahko tudi


negativen vpliv na njihovo kakovost inrabo. To ne velja le za dragocene mešanekrajine, ampak na splošno za vse vrstekulturnih krajin, zlasti tiste, ki predstavljajobistveni sestavni del urbanega okolja.

(50) Prostorsko razvojna politika lahkoprispeva k varstvu, upravljanju inizboljševanju krajin s sprejetjem ustreznihukrepov, zlasti z organizacijo boljšegavzajemnega delovanja in vplivanjarazličnih sektorskih politik glede na njihovelokalne vplive. Ustrezni ukrepi na področjuvarstva kulturnih krajin vključujejo:

- vključevanje razvoja krajin v urejanjeprostora, kakor tudi v sektorske politike,kot so na primer tiste, ki so povezane zgospodarstvom, s kmetijstvom, zinfrastrukturo in razvojem mest, skulturo, z okoljem, družbenim razvojem,vse pa imajo posreden ali neposredenvpliv na razvoj krajin;

- proučevanje in splošno presojo krajin,analizo njihovih značilnosti, njihovihekosistemov ter sil in pritiskov, ki jihpreoblikujejo; opredelitev in uporabociljev za doseganje kakovostnih krajin;

- udejanjanje integralnih politik,usmerjenih v hkratno varstvo,upravljanje ter urejanje krajin;

- upoštevanje razvoja krajin vmednarodnih programih;

- intenzivnejše čezmejno, transnacionalnoin medregionalno sodelovanje napodročjih razvoja krajin, izmenjaveizkušenj in raziskovalnih projektov,vkatere naj bi bili vključeni še zlastiobčinski in regionalni organi;

- krepitev zavesti ljudi, zasebnihorganizacij in lokalnih organov oblastio vrednosti krajin, njihovemgospodarskem pomenu, njihovemrazvoju in o možnostih za njihovoohranjanje in izboljšanje;

- intenzivnejše vključevanje razvoja krajinv izobraževalne programe različnihstrok; interdisciplinarne izobraževalneprograme17

2 Urbana območja

(51) Da bi dosegli cilj policentričnega

razvoja evropske poselitvene strukture so,poleg krepitve gospodarskih potencialov,predlagani nadaljnji ukrepi za doseganjetrajnostnega razvoja v mestih. Ti ukrepivključujejo:

- pripravo strategij, prilagojenih lokalnimokoliščinam in usmerjenih vpremagovanje učinkov gospodarskegaprestrukturiranja;

- nadzor nad širjenjem urbanih območij:omejevalne težnje proti oblikovanjupredmestij s povečevanjem ponudberazpoložljivih zazidalnih površin vmestih, aktiviranjem nezazidanih vrzeliin z uporabo takih načinov gradnje, kivarčujejo s prostorom, z urejanjemzazidalnih površin v bližini avtocestnihkrižišč in vozlišč, s pospeševanjemnotranjega mestnega razvoja, zdviganjem življenjske ravni in bivalnihrazmer v urbanih območjih, karvključuje varstvo in ohranjanjeobstoječih ekosistemov in ustvarjanjenovih zelenih površin in biotopov;

- ponovno oživljanje revnih sosesk inustvarjanje mešanice dejavnosti indružbenih skupin v okviru urbanestrukture, zlasti v tistih mestih, kjernastajajo območja socialneizključenosti;

- skrbno upravljanje z urbanimiekosistemi, zlasti kar zadeva odprteprostore in zelene površine, vodo,energijo in odpadke;

- razvoj učinkovitega in hkrati okoljuprijaznega javnega prevoza. To naj biprispevalo k trajnostni mobilnosti;

- ustanavljanje planerskih teles, ki bisegala preko upravnih meja medposameznimi mesti in občinami, da biusklajevala načrtovanje in realizacijoukrepov;

- varstvo, ohranjanje in povečevanjekulturne dediščine;

- razvoj urbanih omrežij.

(52) Mesta in velemesta v novihdržavah članicah se soočajo s posebnimiizzivi, kot na primer, kako financiratigradnjo stanovanj in kako vzdrževatiobstoječi stanovanjski fond. Novim


težnjam k oblikovanju predmestij insegregaciji, ki izvirajo iz preteklihprimanjkljajev v zadovoljevanju potreb polastnih domovih, se je mogoče upreti spovečanjem ponudbe zazidalnih površin vurbanih aglomeracijah.

3 Kmetijska območja

(53) Da bi dosegli samostojen razvojpodeželja kot prostora za življenje,izvajanje gospodarskih in rekreacijskihdejavnosti ter kot fizičnega prostora, sepoleg upoštevanja ustreznih načelpredlagajo naslednji ukrepi:

- krepitev prostorsko urejevalne politike,usmerjene v ohranjanje ravnotežja obrazličnih dogajanjih in razvoju, kiučinkuje na podeželska območja(diverzifikacija možnosti zazaposlovanje, spremembe v kmetijskiproizvodnji, pogozdovanje, turizem,varstvo narave);

- varstvo, ohranjanje in izboljševanjeendogenih virov v podeželskihobmočjih z namenom, da bidiverzificirali ekonomsko podlago inmobilizirali lokalno prebivalstvo tertiste, ki se ukvarjajo z gospodarstvom;

- spodbujanje malih in srednje velikihmest kakor tudi velikih vasi, da bi služilekot ponudnik storitev za svoje kmetijskozaledje ter kot primeren prostor zaustanavljanje malih in srednje velikihpodjetij;

- izboljševanje dostopnosti kmetijskihobmočij, zlasti malih in srednje velikihmest ter velikih vasi;

- izboljševanje življenjskih pogojev zaprebivalce kmetijskih območij inpovečevanje privlačnosti teh območij zavse skupine prebivalstva, kot na primerza mladino in upokojence. Za to pa jepotrebna aktivna vloga poljedelskih ingozdarskih podjetij; varstvo, ohranjanjein nadaljnji razvoj naravne in kulturnedediščine; odpravljanje škode, narejenena okolju, in vzpostavljanje primerneinfrastrukture ter novih storitvenihdejavnosti, še zlasti na področjuturizma;

- izboljšanje oskrbe in trženja visokokakovostnih regionalnih kmetijskih,gozdarskih in obrtniških izdelkov spodeželja;

- spodbujanje kmetov in gozdarjev, daprilagodijo svoje postopke pri namenskirabi prostora lokalnim razmeram inpomagajo ohranjati in ponovnovzpostavljati biološko raznolikost;mogoče je plačevanje nadomestil naobmočjih, kjer se potrebe kmetijstva ingozdarstva razlikujejo od potreb, ki senanašajo na varstvo narave in ohranjanjekrajine;

- spodbujanje ustvarjanja delovnih mest,ki zahtevajo visoke kvalifikacije, kot delprocesa diverzifikacije gospodarstva, šezlasti pri razvijanju možnosti zazaposlitev izven kmetijstva s pomočjonovih informacijskih inkomunikacijskih tehnologij.

(54) V kar številnih državah članicahSveta Evrope velik delež prebivalstva ševedno živi na podeželju. Potrebne součinkovite politike za ruralni razvoj, da bipreprečili nezaželeno preseljevanjeprebivalstva iz teh območij. Cilj naj bi bildiverzificirati možnosti za zaposlitev napodeželju ter oblikovati nove urbano-ruralne partnerske odnose. V ta namen bimorali v zasebnem sektorju razvijati šezlasti predelovalno industrijo in drugegeneratorje zaposlitve, kot na primerturizem. V območjih jezer in otokov sesoočajo s podobnimi problemi in prav takopotrebujejo sodelovanje in izmenjavoizkušenj.18

4 Gore

(55) Gorata območja predstavljajoizjemen potencial za Evropo in opravljajomnoge ekološke, gospodarske, družbene,kulturne in kmetijske funkcije. Ohranjanjein razvoj goratih območij bo moralo bitideležno posebne in primerne pozornostiin premisleka s strani prostorsko razvojnepolitike. Parlamentarna skupščina inKongres občinskih in regionalnih organovoblasti Evrope posvečata veliko pozornostgoratim območjem19 v kontekstu strategijeza socialno kohezijo.


(56) Različni ukrepi prostorsko razvojnepolitike za urbana in ruralna območjaveljajo tudi za gorate regije. Integralnapolitika za gorate regije pa bi morala bitineodvisen del vseevropske prostorskorazvojne politike, ki bi morala vključevatitudi ukrepe v zvezi z gospodarskim indružbenim razvojem, varstvom inupravljanjem z naravnimi viri ter sspoštovanjem lokalne tradicije in kulture.Upoštevala naj bi dejstvo, da gorate regijekljub svoji raznolikosti, ki jo je trebaohraniti in pospeševati, zaradi svoje višine,strmin in podnebja doživljajo skupnegospodarske, socialne in okoljevarstveneprobleme. Prav tako bi morala upoštevatidejstvo, da okoljske razmere v goratihregijah ne predstavljajo le omejitev, temvečtudi priložnosti za prebivalstvo, ki tam živi,in je zato treba najti pravo ravnotežje mednjihovim gospodarskim in družbenimrazvojem ter varstvom okolja. Prostorskorazvojna politika za gorate regije naj biupoštevala čezmejni značaj nekaterihgoratih območij in potrebo po izvajanjuskupne in enotne politike na obeh stranehmeje. Salzburška konvencija iz leta 1991 ozaščiti Alp in Evropska strategija zabiološko in krajinsko raznolikost vsebujetapomembna načela za politiko prostorskegarazvoja v goratih območjih.

(57) S politiko prostorskega razvoja kotusklajevalne dejavnosti naj bi pritegnilipozornost različnih sektorskih politik naposebne razmere in pogoje v goratihregijah. To so:

- gospodarska politika, ki naj bipospeševala diverzifikacijo in delo naveč delovnih mestih obenem, obrti insrednja ter mala podjetja, kakor tudisodelovanje med malimi podjetji;

- kmetijstvo in gozdarstvo, kjer naj biokrepili trženjske strategije in razvojnopolitiko oprli na visoko kakovostneizdelke. Podpirati bi morali kmetijske ingozdarske pobude, ki prispevajo kvarstvu in upravljanju okolja. Spodbujatije treba varstvo, razvoj in trajnostno rabogozdov;

- pobude, ki pomagajo razvijati visokokakovosten turizem in ki spoštujejonaravno, gospodarsko, družbeno in

kulturno okolje goratih območij, jetreba pospeševati in podpirati;

- zagotavljanje dejavnosti splošnegadružbenega pomena brezdiskriminacije goratih območij vprimerjavi z ostalim ozemljem;

- pospeševanje prevoza po železnici,zlasti v mednarodnem inmedregionalnem prometu;

- varstvo, trajnostno upravljanje insaniranje zemljišč, vode, zraka terkrajin, varstvo in ohranjanje rastlinskihin živalskih vrst in njihovih naravnihživljenjskih okolij;

- vzdrževanje in pospeševanjeistovetnosti prebivalstva v goratihpredelih ter raznolikosti in bogastvanjihove kulturne dediščine.

5 Obalna in otoška območja

(58) Evropska obalne regije niso leobmočja občutljive naravne dediščine,temveč tudi pomembna središčagospodarskih in trgovinskih dejavnosti,prostor za industrijske dejavnosti inpretvorbo energije, izhodiščna točka zaizkoriščanje morskih in podvodnih virovin še zlasti privlačna območja za turizem.

(59) Ker tako dolga vrsta različnihdejavnosti v območju obalnega pasu lahkopovzroči številne konflikte, je bistvenegapomena za take regije integralna intrajnostna politika prostorskega razvoja, kizajema ne le obalni pas temveč tudinjegovo zaledje. V zasnovi integralnegaupravljanja z obalnimi območji naj biupoštevali vzajemno delovanje medgospodarskimi dejavnostmi terdružbenimi in okoljevarstvenimipotrebami, kadar gre za izkoriščanjenaravnih virov v obalnih območjih, in stem olajšali postopek sprejemanjaodločitev pri presoji naložb. Integralnoupravljanje z obalnimi območji bi moralopredstavljati sistematsko komponento vregionalnem planiranju na različnihravneh. S tem v zvezi je že zlastipomembno čezmejno in transnacionalnosodelovanje preko morja.

(60) Čeprav se otoška območja v


Evropi močno razlikujejo po zemljepisnempoložaju in razvojni ravni, bo večina tehobmočij čutila dodatne razvojne pritiskezaradi njihovih omejenih virov indostopnosti. Obstaja tesna povezava medtrajnostnim razvojem otoških območij instrategijami za njihovo vključevanje vmednarodne in evropske trge na tak način,da bi istočasno zaščitili lokalno identitetoin ohranili ravnotežje med ekonomskoučinkovitostjo, socialno pravičnostjo invarstvom okolja. Zlasti so pomembninaslednji vidiki te politike:

- diverzifikacija možnosti zazaposlovanje s pospeševanjemendogenih virov in z razvojemstoritvenih dejavnosti, zlasti na otokih,ki so preveč odvisni od turizma. V temkontekstu bi bilo treba posvetiti posebnopozornost stalnim zaposlitvam;

- izboljšanje kakovosti okolja kotstrateškega elementa lokalne identiteteter regionalne in mednarodnekonkurenčnosti. V tem kontekstu jetreba posvetiti pozornost industrijskimdejavnostim v obalnih državah, kernjihovi čezmejni vplivi lahko močnoprizadenejo kakovost okolja na otokih,zlasti v Sredozemlju;

- razvoj inovativnih sistemov na področjuupravljanja z vodo, energijo in odpadki,pri čemer je treba upoštevatipomanjkanje lokalnih virov kakor tudiobčutljivost tega okolja;

- izboljšanje prometnih povezav s celinokakor tudi med otoki.

6 Evropski koridorji

(61) Zagon, ki so ga krajevna inregionalna gospodarstva dobila iz naložbv promet po evropskih koridorjih, jevelikega pomena (“regionalne pobude”).S stališča prostorsko razvojne politike naevropske koridorje ne moremo gledati lekot na elemente skupnega zagotavljanjaprometne infrastrukture. Upoštevatimoramo tudi njihovo vzajemno delovanjes poselitveno strukturo, z regionalnimgospodarstvom, regionalnimi prometnimiomrežji ter s potrebami varstva okolja inkrajin. Velikih prometnih projektov se zato

ne bi smeli lotevati, ne da bi poprej ocenilinjihov neposredni in posredni prostorskivpliv. Z izvajanjem strukturnih planskihukrepov je treba zmanjšati vse negativneučinke ter poudariti njihove pozitivneučinke na občinski in regionalni ravni. Tiukrepi naj bi vključevali presojoprostorskih in okoljskih vplivov za plane,programe in projekte, usklajevanjeregionalne in medregionalneinfrastrukture, obsežno urejanje krajine,zavarovanje naravnih rezervatov alikoncentriranje cest, železniških prog inplovnih vodnih poti v en sam koridor.

(62) Glavna prometna vozlišča, kot sokrižišča avtocest, pomembne postaje,centri za distribucijo tovora, letališča alipristanišča v notranjosti, imajo lahkoposeben pomen za prostorski razvoj.Njihov vpliv se razteza preko bližnjeokolice in sega preko vse regije. Zatoevropski koridorji pomenijo več kot leprometne koridorje. V prihodnostimoramo temeljito premisliti vzajemnodelovanje med prometnimi zmogljivostmiin razvojem poselitve s ciljem, da bizdružili politiko prostorskega razvoja inprometno politiko. Če bi pri celovitemnačrtovanju upoštevali vpliv evropskihkoridorjev na prostorski razvoj, to je naurbanizacijo, prebivalstvo in gospodarsketrende, bi s tem lahko ustvarili velikododano vrednost na socialnem, okoljskemin gospodarskem področju.

7 Poplavne ravnice in mokri travniki

(63) Poplavne ravnice in poplavnitravniki predstavljajo poseben izziv zaprostorsko planiranje, ker so osredotočenana razmeroma ozke pasove prostora.Značilni zanje so pomembni in dragoceninaravni elementi (vodotoki, mokrišča zbogatimi in občutljivimi ekosistemi tervisoko kakovostne krajine itd.) ter raznolikiin intenzivni človekovi posegi indejavnosti, kot so na primer industrijskaproizvodnja in urbana poselitev, prometnainfrastruktura ter prometni tokovi,proizvodnja energije, vključno shidroelektrarnami in z jedrskimielektrarnami, peskokopi, reguliranivodotoki, izsuševanje, prostočasovne


dejavnosti ter rekreacijski objekti. To sozelo pogosto kulturne krajine, ki so seizoblikovale preko stoletij, in imajo velikegospodarske in ekološke potenciale.Prispevek prostorskega planiranja kzmanjševanju občasnega poplavljanja, ki jeznačilno za mnogo evropskih rečnihsistemov, še ni zadosti priznano. V temkontekstu bi morali upoštevati celotnorečno povodje. Na ta način bi lahkozmanjšali gospodarsko škodo.

(64) V okviru integralne prostorskorazvojne politike ocenjujemo inzmanjšujemo konflikte med različnimifunkcijami poplavnih ravnic. Še zlasti sopomembni naslednji elementi:

- zavarovati izredno občutljive ekosisteme;

- bolj trajnostno upravljati z vodnimisistemi v celotnem povodju, pri čemervelja posebna pozornost količini vode,ki naj bi bila odvisna od zadrževalnesposobnosti, infiltracije ter stabilnostirečne struge, tako v glavnem rečnemtoku kot v njenih pritokih;

- vključiti upravljanje z vodnimi sistemiza celotno povodje v prostorskoplaniranje na različnih ravneh;

- preprečiti poplavljanje s spodbujanjemsodelovanja pri integralnem intrajnostnem upravljanju s čezmejnimi intransnacionalnimi porečji;

- omejevati širjenje mest v okoljskodragocena območja ter v tista, kjer jenevarnost poplav;

- pripravljanje programov za ohranitevmaloštevilnih naravnih in polnaravnihrečnih korit, ki še obstajajo v Evropi,zlasti v novih državah članicah.

8 Opuščena območja za vojaško rabo

(65) Globalizacija gospodarstva vodi vnaglo zastarelost mnogih industrijskihobjektov v Evropi in v drugih območjih terv pospešeno propadanje opuščenih območijza vojaško rabo. Razvoj varnostne strategijein zmanjševanje vojaških sil ima zaposledico opuščanje vojaških objektov inobmočij po vsej Evropi, ki jih je trebaponovno uporabiti. Naloga politikeprostorskega razvoja je, da sanira in

ponovno uredi nekdanje industrijske invojaške površine in njihovo okolico ter jihda na razpolago za nove rabe, da bi omejiliposege na novih zemljiščih, kar je zokoljevarstvenega stališča manjsprejemljivo. Tudi na tem področju bimorali uveljaviti ukrepe prostorskorazvojne politike za urbana območja, dabi ustvarili privlačno okolje za vlagatelje.Pospešiti moramo diverzifikacijogospodarstva, še zlasti z:

- obnavljanjem okolja v območjih, ki jihje prizadelo industrijsko onesnaževanje;

- obnavljanjem mest in velemest vindustrijskih regijah, zlasti zzagotavljanjem storitev, s čiščenjemonesnaženih industrijskih površin ter zizboljšanjem urbanega okolja;

- prekvalifikacijo in dodatnimizobraževanjem brezposelnih delavcev;

- razvojem tehnoloških središč, ki bi seukvarjala s prenosom tehnologije, inustvarjanjem novih podjetij, ki biuporabljala najnovejše tehnologije;

- izboljšanjem dostopnosti in razvojeminformacijske in telekomunikacijsketehnologije;

- organizacijo medregionalnega intransnacionalnega sodelovanja, da bipreprečili osamitev ter ustvarili novepobude in novo gonilno silo zanadaljnjo rast.

9 Obmejne regije

(66) Čezmejno sodelovanje napodročju prostorskega razvoja med starimidržavami članicami Sveta Evrope je vzadnjih desetletjih močno napredovalozahvaljujoč dejavnosti držav, regij inlokalnih oblasti. Danes predstavljačezmejno sodelovanje poseben izziv zanove države članice, glede na to, da so bilenjihove meje več desetletij zaprte, da sonastale nove meje in da so bila obmejnaobmočja na splošno močno potisnjena narob dogajanja. Razvoj čezmejnegasodelovanja je bistven predpogoj zagospodarski razvoj obmejnih regij ternjihovo politično in socialno vključevanje,zlasti ker na obeh straneh teh meja živijo


številne manjšine. V vmesnem času se jepo vsej celini oblikovalo okoli 140evropskih regij, ki opravljajo pionirskodelo na področju čezmejnega sodelovanja.

(67) Politika prostorskega razvoja vobmejnih regijah ter čezmejno sodelovanjepa vključujeta tudi sprejetje skupnegapristopa do razvoja v obliki čezmejnihstrukturnih programov in skupnih načrtov.Posebno pozornost naj bi namenili:

- razvoju čezmejnega prometa intelekomunikacijske infrastrukture terstoritev;

- čezmejnemu varčevanju z naravnimiviri in trajnostni uporabi teh virov(zlasti, kadar gre za gorata ali obalnaobmočja, gozdove in mokrišča itd.);

- upoštevanju čezmejne razsežnostioskrbe z dejavnostmi splošnega pomenain zasebnimi storitvami;

- skupnemu in enotnemu načrtovanjučezmejnih somestij, mest in poselitvenihobmočij etničnih skupnosti;

- organizaciji območij čezmejnegazaposlovanja;

- borbi s čezmejnim vplivomonesnaženja.

1 Možnosti, ki jih ustvarja razvojnousmerjeno prostorsko načrtovanje

(68) Prostorski razvoj je političnanaloga, ki temelji na sodelovanju insoudeležbi. “Vodilna načela” predstavljajoosnovo za presojo projektov in ukrepov, kiso pomembni s stališča prostorsko razvojnepolitike in imajo vpliv na več držav. Velikaraznolikost strukturnih in prostorskihukrepov v kontekstu prostorsko razvojnepolitike zahteva interdisciplinarnopovezovanje in usklajevanje medustreznimi političnimi telesi in organioblasti. Njihova funkcija je, da ustvarijookvir za transnacionalne, medregionalnein medobčinske odločitve. Izogniti bi semorali navzkrižjem in povečevati sinergijo.V zasnovah dolgoročnega in širšegaplaniranja, ki prehaja preko državnih meja,naj bi ponudili celovite in naprednousmerjene razvojne perspektive za regijo,ki bi lahko služile tudi kot referenčni okvirza posamezne projekte in ukrepe. To je šezlasti pomembno, ko gre za nove državečlanice, kjer danes razvoj pogosto temeljina projektih, ki jih na lokalni ravnipospešujejo mednarodni ali državni organi,čeprav taki projekti še niso vključeni v širširazvojni okvir in jih posvetovanje in

VI. Krepitev sodelovanja med državami članicami Sveta Evrope in udeležba regij,občin ter državljanov

sodelovanje z državljani in s krajevnimiorgani še ne spremlja v zadostni meri.

2 Razvijanje dejavnosti vseevropskegasodelovanja na podlagi Vodilnihnačel

(69) Nekatera območja v Evropi so siže pridobila izkušnje iz sodelovanja napodročju prostorskega razvoja. SprejetjeEvropskih prostorsko razvojnih perspektiv(EPRP) je pomenilo pomemben korak, kiso ga naredile države članice EU v smeriprihodnjega sodelovanja. V Baltiški regijiso na Konferenci ministrov, odgovornih zaprostorsko planiranje, predložili vrstoukrepov namenjenih uveljavljanjuprostorske vizije za območje Baltiškegamorja (VASAB 2010). Pri izvajanjuprojekta VASAB 2010 plus sprotidopolnjujejo prostorsko vizijo na podlagiizkušenj in novih informacij ter jopreoblikujejo v popravljen akcijski pro-gram za prostorski razvoj te regije. Na tanačin opredeljujejo prednostne naloge zaprogram pobud Skupnosti INTERREGIIIB za obdobje 2000-2006 in pripravljajoključne projekte. Tesno sodelovanje napodročju prostorskega urejanja se pričenja


tudi v prostoru Srednje Evrope, Jadrana,Podonavja ter Jugovzhodne Evrope(CADSES). Referenčni dokument v temkontekstu je poročilo “Strategije zaintegralni prostorski razvoj” (VISIONPLANET), ki ga je predstavila skupinastrokovnjakov. Srednjeročno naj bi bile vto sodelovanje vključene vse države članiceSveta Evrope, kot so države, ki mejijo naČrno morje, ter države kavkaških regij,kakor tudi druge regije v Ruski federaciji.

(70) Sedaj je treba okrepiti sodelovanjena področju prostorskega razvoja medmednarodnimi organizacijami, zlastiorganizacijami Sveta Evrope ter Evropskeunije. Na sestanku ministrov EU,odgovornih za prostorski razvoj, v Tampere(Finska, oktober 1999) so predstavnikidržav članic EU in Evropske komisijepredlagali, da se okrepi politično instrokovno sodelovanje z državamiprosilkami ter s sosednjimi državaminečlanicami. Na ta predlog bi bilo trebapozitivno reagirati.

(71) Po mnenju obstoječih organov zasodelovanje pri prostorskem razvoju jepriporočljivo postopno razvijati bodočedejavnosti v okviru sodelovanja ter senaslanjati na obstoječe strukture in izkušnjes področja sodelovanja ter izkoristitinjihove specifične možnosti. V kontekstuprograma Evropske unije INTERREG (glejkarte v prilogi 20) so se razvila področjatransnacionalnega sodelovanja; vanje jevključena večina držav članic SvetaEvrope. Namen izbranih projektov jeolajšati izvajanje tako Evropskih prostorskorazvojnih perspektiv (EPRP) kot Vodilnihnačel.

(72) Evropska unija zagotavlja posebnopodporo tudi prostorskemu razvoju v tretjihdržavah s pomočjo programov PHARE(pomoč za gospodarsko prestrukturiranjev državah Srednje in Vzhodne Evrope),MEDA, SAPARD (posebni pristopni pro-gram za kmetijstvo in razvoj podeželja) inISPA (instrument strukturnih politik vpredpristopnem obdobju). EU naj bipredstavila primerne predloge zauskladitev programa INTERREG sprogrami podpore, da bi pospešilitransnacionalno, medregionalno inčezmejno sodelovanje med regijami EU ter

območji v tretjih državah.

(73) Kot prvi korak v transnacionalnemin čezmejnem sodelovanju je še zlastipomembna priprava regionaliziranih inprimerljivih prostorskih informacij,posebno v novih državah članicah SvetaEvrope. To bi lahko predstavljalo podlagoza primerjalne analize prostorskorazvojnih trendov (spremljanje procesovin sprememb v prostoru) v vseh državahčlanicah Sveta Evrope. Pri spremljanjuprostorskih procesov naj bi se ukvarjali nele s količinskimi kazalci temveč tudi zinformacijami glede kakovosti, zlastitistimi, ki se nanašajo na regionalneendogene vire in potenciale. Pristop najbi bil kolikor mogoče pragmatičen, spomočjo strokovnih organizacij alimajhnih skupin strokovnjakov iz vsakedržave članice. Analize trendov naj biizvedli vsako leto in vanje vključiliomejeno število predmetov, spremljati pabi jih morala primerjalna sintezaugotovitev. Gospodarska komisija zaEvropo (ECE) in Organizacija zagospodarsko sodelovanje in razvoj(OECD) sta že pripravili pomembneprispevke, ki jih je treba še nadaljerazvijati.

(74) Poleg tega lahko projekte, ki sopomembni za prostorsko razvojno politiko,podprejo mednarodne finančne institucije:Svetovna banka, Banka Sveta Evrope zarazvoj, Evropska banka za obnovo inrazvoj ter Evropska investicijska banka, kibi morale biti bolj aktivno vključene vdejavnosti, povezane z evropskimsodelovanjem na področju prostorskegarazvoja.

3 Horizontalno sodelovanje

(75) Pri pripravi prostorsko razvojnihprojektov je zlasti pomembnohorizontalno sodelovanje s sektorskimipolitikami, ki imajo velik geografski vpliv(na primer, promet, kmetijska in okoljskapolitika). Da bi lahko že v zgodnji fazi inbolje ocenili obsežnejše vplive sektorskihodločitev, bodo v različnih državahčlanicah uporabljali postopke, kot je“regionalna presoja vplivov” velikihinfrastrukturnih projektov. Še posebej


pomembna naloga horizontalnegasodelovanja je čezmejno usklajevanjerazvojnih projektov med državamičlanicami Sveta Evrope, v kar so vključeninjihovi regionalni in lokalni organi.

(76) Vendar pa horizontalnosodelovanje ni omejeno na sektorskepolitike, ki se nanašajo na infrastrukturnisektor. Zadeva tudi gospodarsko, finančnoin socialno politiko kot posamezne celote.Že od samega začetka je treba pripripravljanju odločitev v teh sektorjihupoštevati različne prostorske pogoje inozemeljske vplive, ki jih lahkopričakujemo od njihovih programov.

4 Vertikalno sodelovanje

(77) Sodelovanje med različnimiupravnimi ravnmi je posebnega pomenaza evropsko prostorsko razvojno politiko.Organizirati bi ga morali na tak način, dabi lokalni in regionalni organi oblasti lahkoprilagajali svoje prostorsko razvojne ciljeukrepom, o katerih je bilo odločeno na višjiravni, medtem ko naj bi državni organi vsvojih odločitvah upoštevali cilje, načrtein projekte, predlagane na regionalni inobčinski ravni (načelo recipročnosti).

(78) Medtem ko se državni organiosredotočajo v glavnem na splošnavprašanja transnacionalnega, nacionalnegain regijskega pomena, so na regionalnistopnji, skupaj z lokalnimi organi injavnostjo, odgovorni za zagotavljanjetrajnostne in koherentne naraveprostorskega razvoja. Vse ravni pa morajodelati skupaj, da bi zagotovili trajnostniprostorski razvoj.

(79) Načeli subsidiarnosti inrecipročnosti v prostorsko razvojni politikilahko delujeta le, če se na regionalno ravenprenesejo ustrezna pooblastila. V skladu zEvropsko listino o lokalni samoupravi inosnutkom Evropske listine o regionalnisamoupravi so lokalni in regionalni organioblasti še posebej odgovorni za prostorskorazvojne politike.

(80) Pravilna uporaba načelsubsidiarnosti in recipročnosti je zato šetoliko bolj pomembna za vse državečlanice Sveta Evrope. Čeprav je v zadnjih

desetletjih regionalizacija v večini starejšihdržav članic Sveta Evrope že znatnonapredovala, pa v novih državah članicahšele ustanavljajo regionalne organe. Gledena geografsko polarizacijo gospodarskegarazvoja in naraščajoče regionalne razlikev mnogih novih državah članicah jekrepitev regionalne stopnje v političnemin upravnem sistemu bistvenega pomenaza doseganje bolj trajnostne in regionalnouravnotežene oblike regionalnega razvoja.

(81) Vse večje sodelovanje, zlasti medregijami in mesti starih in novih državčlanic Sveta Evrope, na primer v oblikidogovorov o tesnem regijskempovezovanju (twinning), je zelo koristno.Nove države članice imajo precejšnjeizkušnje s prostorskim urejanjem in zrazvojem. Vendar pa so njihove izkušnješe vedno omejene glede načina, kako tržnesile vplivajo na prostorsko razvojneprocese, izzivov, ki jih predstavljajopostopki transnacionalnega prostorskegaurejanja, in s tem povezanih postopkov zausklajevanje dejavnosti. Zagotavljanjeznanja in tehnične pomoči organom zaprostorsko načrtovanje bi moralo bitisistematično in predstavljati sestavni delsodelovanja med starimi in novimidržavami članicami. Nemudoma bi moraliorganizirati program izobraževanja na tempodročju.

5 Široko zastavljena udeležba družbev procesu prostorskega načrtovanja

(82) Že leta 1983 so v Evropski listini oregionalnem/prostorskem planiranjupritegnili pozornost na potrebo po aktivniudeležbi javnosti v procesu prostorskeganačrtovanja. Naslednja leta so to potrebosamo še potrdili. Poleg udeležbe prilokalnih, regionalnih in nadregionalnihprojektih se je pokazala potreba, da sevključijo tudi evropski nosilci socialnih indružbenoekonomskih funkcij, na primerpreko nevladnih organizacij. Ne le, da se znjihovo vključitvijo v zgodnji fazi procesamočno povečajo možnosti za uspeh takegaplanskega procesa, s tem se tudi izognemoneproduktivnim naložbam. Soglasjedružbe je zelo pomembno za uspehlokalnih in regionalnih pobud; ustvarja pa


tudi dinamično okolje za zunanje vlagateljein nosilce gospodarskih funkcij. Zvključevanjem mlajše generacije v procesnačrtovanja pa se povečajo možnosti, dapritegnemo zanimanje javnosti za

dolgoročno načrtovanje njihove domačeregije in za učinkovito ter inovativnosoudeležbo. To je bistvenega pomena začim splošnejši sprejem “Evropske ideje”.

(83) Evropsko prostorsko združevanje jeposledica še trajajočega procesa majhnihkorakov, v katerem igra bistveno vlogosodelovanje med državami članicami SvetaEvrope preko državnih meja in še zlastimed evropskimi regijami in občinami. Kotvizija združene Evrope predstavljajoVodilna načela referenčni dokument tepolitike za številne prostorsko razvojneukrepe in pobude za evropsko celino in šezlasti za transnacionalno in mednarodnosodelovanje. Prostorsko razvojne dejavnostiEvropske konference ministrov,

Obeti

odgovornih za regionalno planiranje(CEMAT), v okviru Sveta Evropepostavljajo pomembno podlago zausklajeno evropsko združevanje s tem, daopozarjajo na ozemeljsko razsežnostdemokracije in socialne kohezije. SprejetjeVodilnih načel za trajnostni prostorskirazvoj Evropske celine in upoštevanje tehnačel pri odločitvah prostorsko razvojnepolitike bo v znatni meri prispevalo kvseevropskemu sodelovanju s ciljemustvariti regionalno uravnoteženo intrajnostno Evropo.


1Svet Evrope, Evropska konferenca ministrov,odgovornih za regionalno planiranje(CEMAT): “Evropska listina o regionalnem/prostorskem planiranju” sprejeta 20. maja 1983,v Torremolinosu, Španija.

2Vrh državnikov in predsednikov vlad državčlanic Sveta Evrope, Strasbourg, od 10. do 11.oktobra 1997, zaključna izjava.

3Idem: akcijski načrt

4Okvirna evropska konvencija o čezmejnemsodelovanju med krajevnimi skupnostmi inorgani oblasti, 21. maja 1980.

5Strategija evropskega regionalnega planiranja,sprejeta na 6. konferenci CEMAT, v Lozani1988, Strasbourg 1992.

6Evropska listina o lokalni samoupravi. Stras-bourg, 15. oktobra 1985.

7Glej Kongres evropskih lokalnih in regionalnihorganov oblasti: Priporočilo 34 (1997) kOsnutku evropske listine o regionalnisamoupravi z dne 5. junija 1997.

8“Evropske prostorsko razvojne perspektive”,sprejete na neuradnem srečanju ministrov,odgovornih za prostorski razvoj, v Potsdamu,Nemčija, maja 1999.

9“Baltiška Agenda 21 za območje Baltiškegamorja”, sprejeta na 7. konferenci zunanjihministrov Sveta Baltiškega morja, v Nyborgu,Danska, junija 1998.

10“Vizija in strategija ob Baltiškem morju 2010”.Priprava ogrodja za prostorski razvoj v baltiškiregiji”. Tretja konferenca ministrov, odgovornihza prostorski razvoj baltiških držav, Talin,december 1994.“Od osnutka do ukrepanja”, četrta konferencaministrov, odgovornih za prostorski razvojbaltiških držav, Stockholm, oktober 1996.

11Drugi osnutek organiziranosti Beneluxa,Bruselj, 1998.

12“Strategije za integralni prostorski razvojSrednje Evrope ter jadranskega in

podonavskega področja”, sprejet na 4.seminarju projektnega sveta projekta naDunaju, januarja 2000.

13“Konvencija o ohranjanju evropskih prostoživečih rastlin in živali ter naravnih habitatov”Bernska konvencija, 1979.

14“Panevropska strategija biotske in krajinskeraznovrstnosti”, sprejeta na ministrskikonferenci “Okolje za Evropo”, v Sofiji,oktobra 1995.

15Izvajanje Resolucije št. 2, sprejete na 11.sestanku CEMAT, na Cipru, 1997.

16Direktiva “Rastlinstvo, živalstvo, življenjskaokolja”. Direktiva Sveta 92/43/EGS, z dne 21.maja 1992, o varstvu in ohranjanju naravnegaživljenjskega okolja in naravne življenjskezdružbe. O.B. L206/7, 22. julija 1992.

17Primerjaj: Konvencija o evropskih krajinah,CM (2000) 98, 2. popravljena izdaja, sprejetana 718. sestanku Komisije namestnikovministrov 19. julija 2000.

18Odločitev o nadaljnjem postopku v zvezi sPriporočilom 1296 (1996) parlamentarneskupščine o “Evropski listini za ruralnaobmočja” bo sprejeta po 12. sestanku CEMAT,(7./8. septembra 2000) v skladu z odločitvijoKomisije predstavnikov ministrov, sprejeto 1.-2. julija 1999.

19Glej Priporočilo 14 (1995) in 75 (2000)Kongresa občinskih in regionalnih organovoblasti Evrope, kakor tudi Priporočilo 1274(1995) Parlamentarne skupščine. Odločitev onadaljnjih ukrepih v zvezi s temi priporočili bosprejeta v skladu z odločitvijo Komisijepredstavnikov ministrov z dne 1.-2. julija 1999po 12. sestanku CEMAT (7./8. september2000).

20Sporočilo Komisije državam članicam z dne28. aprila 2000, kjer so določene smernice zapobudo Skupnosti glede transevropskegasodelovanja, katerih namen je spodbuditiusklajen in uravnotežen razvoj evropskegaozemlja, INTERREG III (URADNI LISTEVROPSKIH SKUPNOSTI, 200-C 143-08 zdne 23. maja 2000, str. 6-22).


Priloge

vodilna načela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine

Documents