z lojtrnikom po pohorju

24
Osnovna šola Ribnica na Pohorju Ribnica na Pohorju 29 2364 Ribnica na Pohorju Tel.: (02) 8880390 E-poštni naslov: [email protected] Spletna stran: http://www.osribnicanapohorju.si TURISTIČNA NALOGA ZA 30. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA NA TEMO »ZELENI TURIZEM« Člani turističnega krožka: Mentorice: Laura Cojzer, 9. r. Milena Ledinek, predm. uč. Jasmina Stražiščar, 9. r. Andreja Peruš , prof. Ivan Praznik, 9. r. Jerneja Osvald, prof. Luka Vinšek, 9. r. Mario Urnaut, 9. r. Nejc Garmut, 9. r. Aleks Grum, 9. r. Grega Petrič, 9. r. Nika Grum, 7. r. Tine Pogač, 7. r. Ribnica na Pohorju, 2015/2016

Upload: lythuy

Post on 31-Jan-2017

228 views

Category:

Documents


4 download

TRANSCRIPT

Page 1: Z lojtrnikom po Pohorju

Osnovna šola Ribnica na Pohorju

Ribnica na Pohorju 29

2364 Ribnica na Pohorju

Tel.: (02) 8880390

E-poštni naslov: [email protected]

Spletna stran: http://www.osribnicanapohorju.si

TURISTIČNA NALOGA ZA 30. FESTIVAL

TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA NA TEMO

»ZELENI TURIZEM«

Člani turističnega krožka: Mentorice:

Laura Cojzer, 9. r. Milena Ledinek, predm. uč.

Jasmina Stražiščar, 9. r. Andreja Peruš , prof.

Ivan Praznik, 9. r. Jerneja Osvald, prof.

Luka Vinšek, 9. r.

Mario Urnaut, 9. r.

Nejc Garmut, 9. r.

Aleks Grum, 9. r.

Grega Petrič, 9. r.

Nika Grum, 7. r.

Tine Pogač, 7. r.

Ribnica na Pohorju, 2015/2016

Page 2: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

2

POVZETEK

Z lojtrnikom po Pohorju je enodnevni turistični produkt, ki je namenjen osnovnošolskim

otrokom od 10. do 15. leta starosti, ki so ga pripravili člani turističnega krožka Osnovne šole

Ribnica na Pohorju. V program so vključene delavnice na prostem, kot so iskanje skritega

zaklada, priprava frike – tipične jedi pohorskih gozdarjev, tekmovanje v žaganju drevesnih

debel in polaganju granitnih kock, poslikava kamenčkov iz pohorskega granita, krmljenje ovc,

nabiranje zelišč, vožnja z lojtrnikom …

Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je turističnemu krožku naše šole uspelo pripraviti enodnevno

turistično ponudbo, ki zajema zanimivosti in lepote Ribnice na Pohorju ter Josipdola. Veseli

smo, da smo posamezne naravne lepote obeh krajev združili v enovit privlačen turistični paket.

Kdor ga bo preizkusil, ne bo odšel ravnodušen. Omamila ga bo prelepa, neokrnjena narava,

domača hrana, zanimive igre na prostem, vožnja z lojtrnikom, krmljenje ovc …

V zimskih mesecih Ribnica na Pohorju popolnoma oživi. Sem prihajajo smučarji od blizu in

daleč. Tu se odvijajo mnoge zimske šole v naravi. Ko pa dobi sonce večjo moč in se dnevi

začnejo daljšati, ko po belih strminah začnejo cveteti prve pomladne rože, se število turistov

znatno zmanjša.

Z našo projektno nalogo smo želeli k nam privabiti turiste ravno v času, ko tu ni snega. Hkrati

pa smo učenci in mentorji ponosni, da smo spoznali, kakšne naravne lepote in zanimivosti se

skrivajo v naši neposredni bližini.

KLJUČNE BESEDE: turistična ponudba, Josipdol, Ribnica na Pohorju, vožnja z lojtrnikom, igre

na prostem, naravne lepote, projektna naloga.

Page 3: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

3

ZAHVALA

Učenci turističnega društva se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli s svojimi idejami prispevali

k nastanku in oblikovanju te naloge.

Posebej bi se zahvalili intervjuvancem: g. Srečku Geču, županu Občine Ribnica na Pohorju,

predsedniku Kulturno-etnološkega in turističnega društva, g. Danijelu Cvetku, ge. Urški Šantl

Urh (Kmetija tete Lene), ge. Andreji Lužnik Šmit, vodji Apartmajskega naselja Ribnica na

Pohorju, g. Danilu Petrunu, predsedniku TD Ribnica na Pohorju, in g. Iztoku Helblu. Ge. Urški

Šantl Urh gre še posebna zahvala za sodelovanje pri izdelavi turistične stojnice.

Zahvala gre tudi učencem 7., 8. in 9. razreda za izpolnjevanje anket in pa seveda mentoricam,

ki so nas usmerjale in nam pomagale pri nastanku te naloge. Hvala tudi učiteljici Damijani

Sgerm Kristan za uglasbitev pesmi in vsem drugim učiteljem, ki ste bili kakorkoli vpeti v to

nalogo.

Učenci turističnega krožka OŠ Ribnica na Pohorju

Page 4: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

4

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................ 5

2 RAZISKOVALNI DEL ........................................................................... 6

2.1 Vsebinska zasnova .................................................................................................................... 6

2.2 Potek in rezultati raziskave ....................................................................................................... 9

3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ..................................... 10

3.1 Ciljna skupina ........................................................................................................................... 10

3.2 Izvajalci posameznih nalog ..................................................................................................... 10

3.3 Kraj dogajanja ........................................................................................................................... 11

3.4 Dogajanje .................................................................................................................................. 12

3.5 Promocija in trženje ................................................................................................................. 12

3.6 Finančna zgradba produkta .................................................................................................... 13

3. 7 Terminski plan dela ................................................................................................................. 14

4 OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA ..................................................... 14

5 ZAKLJUČEK ...................................................................................... 20

VIRI IN LITERATURA ........................................................................... 21

PRILOGE ................................................................................................

Page 5: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

5

1 UVOD

Tema letošnjega festivala Zeleni turizem nas je privabila, da smo se odločili, da

prvič sodelujemo v tem projektu. Kako da ne, saj živimo sredi Pohorja, kjer nas

obdajajo zeleni gozdovi, polni naravne in kulturne dediščine.

Člani turističnega krožka smo se odločili, da turistično povežemo zeleni Josipdol

in zeleno Ribnico na Pohorju.

Z lojtrnikom po Pohorju je enodnevni turistični produkt, ki je namenjen

osnovnošolskim otrokom od 10. do 15. leta starosti. V program so vključene

delavnice na prostem, kot so iskanje skritega zaklada, priprava frike – tipične jedi

pohorskih gozdarjev, tekmovanje v žaganju drevesnih debel in polaganju granitnih

kock, poslikava kamenčkov iz pohorskega granita, krmljenje ovc, nabiranje zelišč,

vožnja z lojtrnikom …

Naloga je v jedru strukturirana na dva dela, in sicer na raziskovalni del, na podlagi

katerega smo v drugem delu oblikovali naš turistični produkt.

Iz anket in intervjujev je razvidno, da so ljudje v Ribnici zadovoljni z zimskim

turizmom, medtem ko jih poleti želimo privabiti še več. Prav to dejstvo je naš izziv.

Prepričani smo, da bi se vsakdo želel peljati z lojtrnikom in s konjsko vprego, iskati

skriti zaklad, krmiti ovce, imeti robinzonski piknik in se na koncu zagugati z orjaško

gugalnico ali se spustiti po ziplinu.

Delo članov krožka je potekalo sodelovalno v manjših skupinah, nato pa smo

posamezne dele združili v celoto.

Vabljeni, da se z nami podate na pot po Pohorju z lojtrnikom in s konjsko vprego.

Page 6: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

6

2 RAZISKOVALNI DEL

2.1 Vsebinska zasnova

Letošnji razpis festivala Turizmu pomaga lastna glava - Zeleni turizem je našemu kraju pisan

na kožo. Zato smo se na šoli odločili sodelovati in prvič pristopili k temu projektu. Ribnica na

Pohorju in Josipdol sta zelena v pravem pomenu besede. Tukaj najdemo prelepe gozdove,

kjer se bohotijo mogočne smreke in jelke ter košate bukve. V poletnem in jesenskem času pa

v senci teh gozdov najdemo slastne gobe, borovnice in brusnice. Naokoli so posejane

kmetije, ki se lahko ponašajo s skrbno obdelanimi polji, pokošenimi travniki, na pašnikih pa

se pasejo črede ovc, krav in konjev.

Nekateri prebivalci teh krajev so že pred časom ugotovili, da je te naravne lepote vredno

pokazati drugim. Po svojih močeh so začeli privabljati turiste. Mi jim želimo pri tem pomagati

in posamezne ogleda vredne lepote povezati v skupno turistično ponudbo. K delu smo

pristopili z veliko mero entuziazma in delovne vneme.

Josipdol že razpolaga z nekaterimi zanimivimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, zato

smo se povezali s tamkajšnjim Kulturno-etnološkim in turističnim društvom, ki nam je z

veseljem stopilo nasproti.

Prav tako smo v Ribnici na Pohorju dobili veliko pomoči od gospe Urške Šantl Urh, ki je na

družinski kmetiji že uredila svojo turistično ponudbo pod imenom Kmetija tete Lene.

Josipdol

Josipdol z Zgornjim Lehnom na Pohorju je strnjeno naselje v neposredni bližini Ribnice na

Pohorju. Leži v povirju Velke in Josipdolskega potoka, na severnih pobočjih Pohorja.

Ime Josipdol, ki je v pisnih virih prvič omenjeno leta

1801, izvira iz imena prvega lastnika steklarne Josefa

Schnecka. V 19. stoletju je bil Josipdol pomembno

središče pohorskega glažutarstva. Les iz prostranih

pohorskih gozdov je služil za topljenje surovine za

izdelavo stekla in za poseben pripravek iz pepela kot

kemični dodatek k surovini.

Steklene izdelke so izvažali po Evropi, na Bližnji

vzhod, v Afriko in celo Indijo. Najpogostejši izdelki so

bili: lekarniške posode, pribor za kavo, pivsko posodje

za slovesnosti, steklenice in kozarci za žgane pijače,

steklene jedilne posode in okensko steklo.

Leta 1908 je glažuto skupaj s posestvom Josipdol kupil Josip Lenarčič, veleposestnik in

tovarnar z Vrhnike, ki je leta 1909 glažutarski obrat ustavil (Žigart, 1999).

Slika 1: Josipdol

Page 7: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

7

Takoj za steklarstvom, ki je bilo odločilno za nastanek kraja, se je pojavilo kamnoseštvo. Leta

1885 začenja nad glažutami nastajati prvi kamnolom. Pravi razcvet zaznamuje leto 1913, ko

postane lastnik kamnolomov Milan Lenarčič. Na začetku so izdelovali le granitne (tonalitne)

kocke za tlakovanje cest, kasneje pa so prešli na izdelovanje večjih plošč, kvadrov, robnikov.

Granitne kocke so s cepilnimi napravami izdelovale po večini ženske, moški pa so cepili večje

kamnite sklade (Žigart, 1999).

Lenarčič je že leta 1923 zgradil ozkotirno železnico od kamnolomov do železniške postaje v

Podvelki, kar je bil za tiste čase velik tehnični dosežek. Ves čas pa so kamnoseki (pruharji),

kovači in pomožni delavci živeli v skrajno bednih socialnih razmerah. Izkoriščanje in samovolja

lastnikov pa sta še pripomogli k temu, da so pruharji avgusta 1938 pričeli s splošno stavko, ki

je delavcem prinesla še težje čase. Vse to pa je zaznamoval tudi začetek druge svetovne

vojne. Kamnolome, ki so po vojni še obratovali, je prevzela Granitna industrija Josipdol,

kasneje preimenovana v Industrijo granita, marmorja in glinenca Josipdol (Ingmag). V letih od

1974 do 1984 je začela proizvodnja upadati. Delavcev v zadnjem kamnolomu (petem pruhu)

je bilo leto za letom manj, ostale kamnolome (ajncer, cvajer, drajer, firer) pa so v povojnem

času zapirali drugega za drugim zaradi izčrpanosti samih nahajališč.

Do konca leta 2013 se je s pridobivanjem, predelavo in prodajo kamna ukvarjalo zasebno

podjetje PRUHAR, d. o. o., ki je bilo v lasti domačina, danes žal že pokojnega Franca Kutina

(Ket Josipdol, 2015 in Žigart, 1999).

Gozdna učna pot Kapelvald v Josipdolu

Začetek poti je pri lipovem drevoredu ob prihodu v kraj. Zasajen je bil pred približno 140 leti, v

obeh vrstah pa raste 70 lepo razporejenih lip. Pot je dolga 3200 m. V prvem delu, do domačije

Štruc, je nekoliko strma, nato pa poteka po ravnini

in se polagoma spušča skozi naselje Josipdol do

izhodiščne točke. Razpoznavni znak poti je obris

kapelice s smreko, ki je vžgan na vseh opisnih

tablah. Na poti je označenih 10 stojišč, kjer želimo

obiskovalcem približati naravne lepote in pomen

gozda (videli boste atlantsko in libanonsko cedro,

ciprese, paciprese, sekvoje, orjaško jelko, rumeni

bor, rdečo bukev, rdeči hrast, črni oreh in divji

kostanj pa tudi 300 let star domači kostanj z

obsegom kar 7,6 m) ter jih seznaniti z zgodovino in

življenjem v tem delu Pohorja

(www.ribnicanapohorju.si).

Slika 2: Gozdna učna pot Josipdol

Page 8: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

8

Muzejska zbirka in muzej na prostem v Josipdolu

Poleg steklarstva in kamnoseštva se skozi

zgodovino Josipdola prepletata še oglarstvo in

gozdarstvo. V muzeju na prostem, ki so ga postavili

domačini – Pohorci, si lahko ogledate maketi

steklarske peči in vodne riže – drče, nedavna

pridobitev je tudi muzejska hiša, ki predstavlja hiše,

v katerih so nekoč prebivali pruharji in gozdarji. Na

kamnoseškem platoju sta na ogled kamnoseška uta

in stroj za izdelavo kamnitih kock.

Krajevna muzejska zbirka steklarstva,

kamnoseštva in gozdarstva pa je podrobno

predstavljena v prostorih Kulturne dvorane Josipdol (Hlade …[et al], 2012).

Ribnica na Pohorju

Ribnica na Pohorju je majhno gručasto naselje na položnem delu pobočja, imenovanem

Ribniško polje, med dolinami Velke, Vuhreščice ter njunih pritokov vse do Ribniškega potoka

in Slivnice.

Staro jedro kraja, nad katerim je soseska novih hiš, se je razvilo okoli župnijske cerkve sv.

Jerneja, ki so jo zgradili v 14. stoletju. Kraj se v starih listinah prvič omenja leta 1266 kot

Reyvinich v posesti benediktinskega samostana Št. Pavla iz Labotske doline. Skozi Ribnico je

vodila tovorna pot iz Dravske doline preko Pohorja v dolino Mislinje in naprej na Kranjsko

(www.wikipedia.org).

Ker kraj obkrožajo obširni, temni pohorski gozdovi, se prebivalci tu že od nekdaj ukvarjajo z

gozdarstvom, žagarstvom in živinorejo. Nekdaj je

bil kraj znan tudi po steklu, a je ta dejavnost izumrla

na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje.

Po drugi svetovni vojni pa so obnovljene in

izgrajene planinske koče in domovi ter žičniške

naprave bile prvi zametki turistične dejavnosti na

Pohorju.

Danes je Ribnica idilični klimatski turistični kraj z

apartmaji, smučišči in turizmom na kmetiji. Je tudi

prijetno izhodišče za pohodnike po planinskih

poteh Pohorja (www.slovenia.info).

V zimskem času se je uveljavilo smučanje, v pomladanskem in jesenskem času pa Pohorje

še vedno sameva, saj nima celovite in prepoznavne celoletne turistične ponudbe. Danes se

redki domačini, ki so na Pohorju ostali, ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom,

večina se vozi na delo v dolino.

Slika 3: Muzej na prostem Josipdol

Slika 4: Ribnica na Pohorju

Page 9: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

9

2.2 Potek in rezultati raziskave

Člane turističnega krožka je najprej zanimalo, kaj bi njihovi vrstniki z veseljem pokazali

turistu, ki pride v Josipdol in v Ribnico, saj so ciljna publika turističnega produkta učenci od

10. do 15. leta. Prav tako nas je zanimalo, kakšne ideje imajo, kaj bi se na področju turizma v

kraju še dalo narediti. Torej: kaj od obstoječe turistične ponudbe bi lahko ponudili in kako bi

ponudbo lahko še nadgradili.

Anketo smo izvedli v novembru 2015, in sicer med učenci od 7. do 9. razreda. Anketo je

izpolnilo 37 učencev. Vzorec ankete se nahaja v prilogi št. 2.

Ugotovili smo, da so učenci v Josipdolu ponosni na preko 140 let star lipov drevored, na

gozdno učno pot, kamnolom in muzej na prostem. V Ribnici pa so posebej ponosni na

smučišče, ki ima vrhunec turizma pozimi, Sgermovo smreko, Ribniško jezero, Kmetijo tete

Lene …

Intervjuje pa smo opravili pri posameznikih, za katere menimo, da so odgovorni za turistično

ponudbo v kraju. Intervjuje smo opravili v decembru 2015. Vprašanja intervjujev so v prilogi

št. 3. Pri vseh intervjuvancih nas je zanimalo podobno, in sicer kako so zadovoljni z obiskom

turistov, kako tržijo svoj produkt, kje vidijo možnosti razvoja in ali so pripravljeni pomagati

turističnemu krožku in kako.

Intervjuvali smo:

- g. Danijela Cvetka, predsednika Kulturno-etnološkega in turističnega društva Jospidol

- g. Srečka Geča, župana Občine Ribnica na Pohorju

- go. Urško Šantl Urh, Kmetija tete Lene

- go. Andrejo Lužnik Šmit, vodjo Apartmajskega naselja Ribnica na Pohorju

- g. Iztoka Helbla, lastnika zemljišča, kjer smo si zamislili mini adrenalinski park

- g. Danila Petruna, predsednika TD Ribnica na Pohorju

Na podlagi intervjujev smo ugotovili, da je zimska sezona turistično dobro pokrita, v ostalih

sezonah pa je turistov bolj malo. Osnovna ponudba, kar se tiče naravnih danosti, je dobra,

razviti in tržiti pa bi bilo potrebno še dodatno ponudbo, kot so adrenalinski športi, prodaja

naravnih izdelkov, izposoja koles … Svoje produkte tržijo preko interneta, zloženk, direktnih

mailingov, preko ustnih priporočil …

Vsi intervjuvanci so tudi pripravljeni pomagati turističnemu krožku pri trženju našega

produkta preko njihovih kanalov, z razpolago reklamnega materiala in podobnim. Kar se

finančne pomoči tiče, občina trenutno nima sredstev v ta namen.

Page 10: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

10

3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA

3.1 Ciljna skupina

Kot ciljno skupino našega turističnega produkta v prvi vrst vidimo šolsko mladino od 10. do

15. leta starosti. Ti učenci bi lahko z našo ponudbo realizirali dan dejavnosti, na primer

naravoslovni dan ali zaključni izlet. Dejavnosti na prostem so primerne za to starost otrok,

prav tako lojtrnik, ki lahko odpelje naenkrat od 20 do 25 otrok. Seveda pa je ta turistični

produkt prilagodljiv tudi drugim ciljnim skupinam.

3.2 Izvajalci posameznih nalog

Pri trženju našega produkta nam je pripravljena pomagati Apartmajska hiša Sitar. Izvajalci

turističnega produkta bodo člani turističnega krožka v sodelovanju s KET Josipdol in gospo

Urško Šantl Urh.

Sodelujoči kontakt Zadolžitev

Kmetija tete Lene ga. Urška

Šantl Urh

031 224 655

priprava programa, kosila, vodenje ogleda

po kmetiji, pomoč pri izdelavi letakov in

tržnice

Koroški pokrajinski

muzej, Muzej Radlje ob

Dravi, Muzej

steklarstva in

kamnoseštva Josipdol

ga. Alenka

Verdinek

02 62 12 548

ogled muzeja

Društvo KET Josipdol g. Danijel Cvetko

02 87 68 108

ogled in vodenje po muzeju na prostem,

priprava in izvedba nekaterih delavnic na

prostem, kuhanje frike, priprava materiala

za skriti zaklad

Turistični krožek

OŠ Ribnica na Pohorju

Milena Ledinek

Andreja Peruš

Jerneja Osvald

02 88 80 390

organizacija dneva, vodenje, priprava

programa, delavnic …

g. Ivo Arl 051 423 460 prevoz s konjsko vprego

g. Primož Tertinek 041 221 230 idejna zasnova za adrenalinski park

Page 11: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

11

3.3 Kraj dogajanja

Začetek je v Josipdolu v Športnem parku Milana Lenarčiča ob lipovem drevoredu. Sledi

iskanje zaklada v gozdičku ob kapeli z zaključkom ob muzeju na prostem, kjer se zvrstijo

zanimive delavnice in malica. Z avtobusom se odpeljemo v Ribnico na Pohorju na Dornikovo

ravno, kjer nas že čaka lojtrnik s konjsko vprego. Ta nas popelje na kmetijo tete Lene, kjer po

domačem kosilu spoznavamo lepote neokrnjene narave. Z lojtrnikom se odpeljemo nazaj na

Dornikovo ravno.

Slika 5: Pot iz Josipdola do Ribnice na Pohorju

Slika 6: Ribnica na Pohorju

Page 12: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

12

3.4 Dogajanje

Čas Kje Kaj

9.00 igrišče v Josipdolu sprejem turistov s harmoniko in pesmijo Bosopeti

Tinček1 in navodila za iskanje skritega zaklada

9.30–10.00 gozd ob kapeli iskanje skritega zaklada

10.00–11.00 prostor ob muzeju na

prostem

poslikava kamenčkov, žaganje drevesnih debel,

polaganje granitnih kock, kuhanje frike, ogled

muzeja na prostem

11.00–11.30 prostor ob muzeju na

prostem

malica (frika)

11.45 igrišče ob lipovem

drevoredu

vkrcanje na avtobus

12.00 parkirišče pri

apartmajih v Ribnici

na Pohorju

vkrcanje na lojtrnik s konjsko vprego

12.30 Kmetija tete Lene prihod na kmetijo, sprejem

13.00 vrtna hišica pri teti Leni kosilo

13.30 pašnik pri teti Leni krmljenje ovc

14.00–16.00 pašnik pri teti Leni pečenje hrenovk ob ognju, nabiranje zelišč,

priprava čaja, prosto gibanje po kmetiji

16.00 Kmetija tete Lene vkrcanje na lojtrnik in vožnja nazaj v Ribnico na

Pohorju

3.5 Promocija in trženje

Pomoč pri trženju našega turističnega produkta nam bo nudila Apartmajska hiša Sitar, ki trži

turizem v Ribnici na Pohorju, in Kmetija tete Lene, ki sama trži svoje produkte. Ker so naša

ciljna publika učenci od 10. do 15. leta, bo promocija potekala tudi preko socialnih medijev.

Naš produkt Z lojtrnikom po Pohorju bomo promovirali:

- preko šolske spletne strani

- preko Facebooka (delitev dogodka)

1 Priredba pesmi se nahaja v prilogi št. 4.

Page 13: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

13

- na turistični stojnici

- s plakati

- z vabili v pisni obliki in preko elektronske pošte

- preko šolskega časopisa

Ker se nam zdi produkt primeren za šole, bomo preko elektronske pošte razpošiljali vabila

raznim osnovnim šolam. Seveda pa je program prilagodljiv tudi drugim ciljnim skupinam.

3.6 Finančna zgradba produkta

Storitve, ki se bodo izvajale v okviru tega produkta, smo skušali čim bolj realno ovrednotiti.

Kolikšna je cena posamezne storitve na osebo, je prikazano v spodnji tabeli. Cena za

enodnevni program je 14 € na osebo.

STORITEV CENA na osebo

iskanje zaklada, voden ogled po muzeju na

prostem, frika

2 €

ogled Kmetije tete Lene, kosilo (juha,

hrenovke, kruh), delavnice

10 €

vožnja z vozom 2 €

SKUPAJ 14 €

Slika 7: Vabilo

Page 14: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

14

3. 7 Terminski plan dela

Izvajanje turistične naloge po mesecih je razvidno iz spodnje tabele.

DEJAVNOST ČAS

načrt turističnega produkta oktober, november

anketa november

intervjuji december, januar

promocija v šoli februar, marec

predstavitev konec marca v šoli;

7. april - na turistični tržnici v Mercator centru

Velenje

izvedba programa junij - kot nagrada za Naj razred naše šole

4 OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA

Naš turistični produkt je namenjen osnovnošolskim otrokom, starim med 10. in 15. letom, iz

vseh krajev Slovenije.

Število: 20-25 oseb

Z lojtrnikom po Pohorju je enodnevni program vodenih ogledov in delavnic, ki se prične ob

9.00 zjutraj in konča ob 18.00 popoldan. V tem času bodo naši gostje spoznali vasi Josipdol in

Ribnico na Pohorju z okolico. Poudariti želimo, da je pri nas prelepa neokrnjena narava. Okoli

nas vidimo mnoge odtenke zelene barve, ki jo tvorijo gozdovi, travniki, pašniki in polja.

1. Iskanje zaklada (od 9.30 do 10.00)

Enodnevni program se bo začel v Josipdolu na športnem igrišču. Mladi turisti bodo nato začeli

z iskanjem zaklada v gozdičku ob kapeli. Zaklad bo skrita lesena skrinja, izdelana iz pohorske

smreke, vanjo pa bodo položeni majhni kosi nacepljenega pohorskega granita, ki so ga

pridobivali prav tukaj še nekaj let nazaj. Do zaklada jim bodo pomagale vmesne točke, ki jih

bodo usmerjale, hkrati pa bodo od mladih turistov zahtevale določene spretnosti (nabiranje

storžev, metanje storžev v tarčo, poznavanje drevesnih vrst …).

2. Delavnice na prostem (od 10.00 do 11.00)

Po najdenem zakladu se bodo turisti preizkusili v zanimivih dejavnostih: rezanju drevesnega

debla z ročno žago v dvojicah, polaganje granitnih kock, kuhanju frike (stara jed pohorskih

gozdarjev), poslikavi najdenih granitnih kamenčkov, ogledu muzeja na prostem, kjer lahko

vidimo steklarsko peč, vodno drčo - rižo, pruharsko - kamnoseško uto, starinski stroj za

izdelavo kock, oglarsko kopo, hišo, ki je bila značilna za ta del Pohorja, gozdarska orodja in

pripomočke za prevoz hlodovine, itd.

Page 15: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

15

3. Malica (frika) (od 11.00 do 11.30)

POHORSKA FRIKA (recept)

Pohorska frika je jed, ki so jo kuhali gozdarji, ki so cele dneve delali v gozdu.

SESTAVINE: svinjska mast (maščoba) slanina 3 jajca sir 2 jušni kocki koruzni zdrob sol

PRIPOMOČKI: lesena žlica

ponev

lonec

posoda

Slika 8: Frika

Slika 9: Muzej na prostem Josipdol

Page 16: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

16

POSTOPEK:

Polenta

V lonec nalijemo vodo, dodamo žlico masti in 2 jušni kocki ter vse skupaj posolimo. Pustimo,

da zavre, in nato počasi vmešamo koruzni zdrob. Dodajamo ga, dokler ni dovolj gosto. V drugo

posodo razbijemo 3 jajca in jih razžvrkljamo, nato jih dodamo polenti in vse skupaj zmešamo.

Zabela

Na kocke narežemo slanino in jo damo v ponev, v kateri je malo masti. Slanino pražimo 10–

15 min., nato ji dodamo sir, ki je narezan na kocke. Vse skupaj mešamo, dokler se sir ne stopi.

S to pripravljeno mešanico prelijemo polento in še toplo postrežemo.

Friko mladi turisti tudi poskusijo in se šteje kot naš prvi ponujeni obrok naše enodnevne

turistične ponudbe.

4. Z avtobusom v Ribnico na Pohorju (od 11.45 do 12.00)

Ob 11. uri turiste odpelje njihov avtobus v Ribnico na Pohorju do parkirišča pri apartmajskih

hišah, kjer jih že čaka lojtrnik s konjsko vprego.

5. Z lojtrnikom na kmetijo tete Lene (od 12.30 do 12.45)

Lojtrnik s konjsko vprego čaka mlade turiste na parkirišču, kjer jih predhodno odloži avtobus.

Odpelje jih na 15 minut oddaljeno Kmetijo tete Lene.

Slika 10: Konjska vprega in lojtrnik

6. Na Kmetiji tete Lene (od 12.45 do 16.00)

Na kmetiji turiste že čaka teta Lena, ki jih prijazno sprejme in jim zaželi dobrodošlico. V njenem

loncu na prostem pa že veselo brbota »repna župa«, da diši daleč naokoli, saj so v njej zelišča

z njenega vrta.

Page 17: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

17

7. Kosilo (1. del):

Turisti se namestijo v senci vrtne hišice in pojedo slastno juho in domači kruh. A to je šele prvi

del kosila.

Recept in slika "repne župe"

Sestavine:

4 krompirji 2 korenčka 1 koren peteršilja zelena 1 l ali več vode sol ter ocvirki

Priprava:

Krompir, zeleno, peteršilj, korenje narežemo na kocke, zavremo vodo in damo kuhat. Solimo ter kuhamo približno 20 minut. Na koncu dodamo še eno žlico grobo mletih ocvirkov.

Slika 11: Teta Lena na svoji kmetiji z ovčkami

Slika 12: Kruh tete Lene

Page 18: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

18

8. Krmljenje ovc:

Nato pa se skupaj s teto Leno sprehodijo čez travnik in skozi gozd. Vmes opazujejo

živali v gozdu in v mlaki. Ob poti se ustavijo pri ovčkah, jih nahranijo in pocrkljajo mlade

jagenjčke.

9. Kosilo (2. del):

Drugi del kosila si mladi turisti pripravijo sami. Teta Lena jim sicer zakuri ogenj, kjer si

bodo pekli hrenovke. Polovičke hrenovk nataknejo na leskove palice in jih držijo nad

ognjem tako dolgo, da se lepo zapečejo. Kar spečejo, pojedo. Vse to se dogaja ob

ribniku, ki ga vidimo na spodnji sliki.

10. Nabiranje zelišč:

Nekateri mladi turisti lahko sedaj s teto Leno spoznavajo in nabirajo zelišča, drugi

božajo ovčke, tretji pa enostavno ležejo na mehko travo in prisluhnejo tišini.

Slika 13: Ovčke tete Lene

Slika 14: Ribnik tete Lene

Page 19: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

19

11. Kuhanje zeliščnega čaja:

Turisti skupaj s teto Leno pripravijo odličen zeliščni čaj in ga poskusijo.

12. Z lojtrnikom nazaj v Ribnico (od 16.00 do 16.15)

Mladi turisti se vkrcajo na lojtrnik, ki jih je ves čas čakal na kmetiji. Konji imajo tokrat težje

opravilo. Sedaj se cesta namreč vzpenja in biti bodo morali kar močni, da bodo mlade turiste

pripeljali na točko, kjer so prej pot začeli.

Slika 15: Domači zeliščni čaj tete Lene

Page 20: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

20

5 ZAKLJUČEK

Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je turističnemu krožku naše šole uspelo pripraviti enodnevno

turistično ponudbo, ki zajema zanimivosti in lepote Ribnice na Pohorju ter Josipdola. Veseli

smo, da smo posamezne naravne lepote obeh krajev združili v enovit privlačen turistični paket.

Kdor ga bo preizkusil, ne bo odšel ravnodušen. Omamila ga bo prelepa, neokrnjena narava,

domača hrana, zanimive igre na prostem, vožnja z lojtrnikom, krmljenje ovc …

V zimskih mesecih Ribnica na Pohorju popolnoma oživi. Sem prihajajo smučarji od blizu in

daleč. Tu se odvijajo mnoge zimske šole v naravi. Ko pa dobi sonce večjo moč in se dnevi

začnejo daljšati, ko po belih strminah začnejo cveteti prve pomladne rože, se število turistov

zmanjša.

Z našo projektno nalogo smo želeli k nam privabiti turiste ravno v času, ko tu ni snega. Hkrati

pa smo učenci in mentorji ponosni, da smo spoznali, kakšne naravne lepote in zanimivosti se

skrivajo v naši neposredni bližini. Poleg novih spoznanj o našem kraju smo se naučili tudi

sodelovalnega dela in sklenili nova tesnejša poznanstva.

Ta turistični produkt pa bomo v prihodnosti obogatili še z adrenalinskim parkom v gozdu blizu

smučišča. Med pripravo te raziskovalne naloge smo že navezali stike s pomembnimi akterji na

tem področju in prepričani smo, da bo v eni od naslednjih raziskovalnih nalog naše šole prav

adrenalinski park bistvo turistične ponudbe.

Page 21: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

21

VIRI IN LITERATURA

Pivka, Jurij, 2013: Pohorje : nazaj k naravi = return to nature = zurück zur Natur.

Miklavž na Dravskem polju: Založba Roman.

KET Josipdol : 10 let ustvarjanja, 2015: Josipdol : KET.

Žigart, Lucija, 1999: Diplomsko delo. Domača pokrajina - Ribnica na Pohorju in

projekt pohorske steklarne. Maribor.

Hlade, Simona …[et al], 2012: Ribnica na Pohorju. Občina Ribnica na Pohorju.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ribnica_na_Pohorju

http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Ribnica-na-

Pohorju.htm?_ctg_kraji=3555&lng=1

http://www.ribnicanapohorju.si/

http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/OE/12Maribor/GUP/Kapelvald.pdf,

15.1.2016.

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/22DAFEE8E4E33681C12575CC00

391DD1, 15.1.2016.

Ustni vir: Srečko Geč, župan občine Ribnica na Pohorju.

Ustni vir: Urška Šantl Urh, Kmetija tete Lene.

Ustni vir: Danijel Cvetko, predsednik Kulturno, etnološkega in turističnega društva

Josipdol.

Ustni vir: Andreja Lužnik Šmit, vodja Apartmajev Sitar.

Ustni vir: Iztok Helbel, lastnik zemljišča na Dornikovi ravni.

Ustni vir: Primož Tertinek, Nitro Kope - Primoževa šola doživetij.

Slika 1: http://www.josipdol.si/e107_plugins/sgallery/gallery.php?view.11.1.1,

15.1.2016.

Slika 2: http://www.josipdol.si/page.php?20, 15.1.2016.

Slika 3: http://www.ribnisko-pohorje.si/en/ribnisko-pohorje-

winter/imagelib/large/ribnisko_pohorje_poletje/muzej_na_prostem3.jpg, 15.1.2016.

Slika 4: https://www.rtvslo.si/strani/ribnica-na-pohorju/3265, 15.1.2016.

Slika 9: http://www.josipdol.si/page.php?9, 15.1.2016.

Slika 10: http://turizem.savinja.si/jahanje.html, 15.1.2016.

Slika 11 - 15: http://www.ribnisko-pohorje.si/ribnisko-pohorje-poleti/lenin-vikend,

15.1.2016.

Če vir ni naveden, so avtorji fotografij člani turističnega krožka.

Page 22: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

1

PRILOGE

PRILOGA ŠT. 1: PREDSTAVITEV TURISTIČNE STOJNICE

Na turistični tržnici 7. aprila 2016 v MC v Velenju bo sodelovalo devet učencev turističnega

krožka OŠ Ribnica na Pohorju. Predstavili bodo naš turistični produkt Z lojtrnikom po

Pohorju.

Potek:

- stojnica bo lesen lojtrnik s pastirji, na njem bodo posušena zelišča za čaj, povezana v

snopke,

- delitev zelišč za čaj, pakiranih v ličnih naravnih vrečkah,

- predstavitev pesmi Bosopeti Tinček.

PRILOGA ŠT. 2: ANKETE

ANKETA ZA UČENCE 7., 8. in 9. RAZREDA

1. Kaj bi ti turistu z veseljem pokazal v Ribnici in kaj v Josipdolu?

2. Imaš kakšno idejo, kaj bi lahko na področju turizma še naredili? Na kaj bi bil

ponosen?

3. Katere dejavnosti v naravi so ti najbolj všeč?

Page 23: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

2

PRILOGA ŠT. 3: INTERVJUJI

(g. župan)

1. Kakšne načrte ima Občina Ribnica na Pohorju glede turističnega razvoja?

2. Kaj je tako posebnega v Občini Ribnica na Pohorju, da bi očaralo obiskovalce?

3. Kakšne goste si želite privabiti v Ribnico?

4. Na kakšen način tržite svojo turistično ponudbo?

5. Ste nam pripravljeni pomagati pri razvoju našega turističnega produkta?

6. Kje lahko računamo na vašo pomoč?

(teta Lena – ga. Urška Šantl Urh)

1. Ste zadovoljni z obiskom turistov na vaši kmetiji?

2. Kako tržite svoj turistični produkt?

3. Kakšne načrte še imate z razvojem vaše dejavnosti na kmetiji?

4. Ali ste nam pripravljeni pomagati? Kako? Kje lahko računamo na vašo pomoč?

(g. Danijel Cvetko – KET)

1. Ste zadovoljni z obiskom turistov v Josipdolu?

2. Kako tržite svoj turistični produkt?

3. Kje vidite možnosti razvoja turistične ponudbe v Josipdolu?

4. Ali ste nam pripravljeni pomagati? Kako? Kje lahko računamo na vašo pomoč?

(g. Iztok Helbel)

1. Ste zadovoljni z obiskom turistov v Ribnici? Tudi poleti?

2. Kako tržite svoj turistični produkt?

3. Kje vidite možnosti razvoja turistične ponudbe v Ribnici?

4. Ali ste nam pripravljeni pomagati? Kako? Kje lahko računamo na vašo pomoč?

Page 24: Z lojtrnikom po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju

3

(ga. Andreja Lužnik Šmit, g. Danilo Petrun)

1. Kako ste na splošno zadovoljni s turistično ponudbo v Občini Ribnica na Pohorju?

2. Kaj je tako posebnega v Občini Ribnica na Pohorju, da bi očaralo obiskovalce?

3. Kakšne goste si želite privabiti v Ribnico?

4. Na kakšen način tržite svojo turistično ponudbo?

5. Ste nam pripravljeni pomagati pri razvoju našega turističnega produkta?

6. Kje lahko računamo na vašo pomoč?

PRILOGA ŠT. 4: PESEM