zmagali so pristop, pogum in podjetnost - zlatikamen.si · je ekološko, javni prevoz) ter s skrbjo...

ZLATI KAMEN

Zlati kamen 2014 Predstavitve finalistov

revija za lokalno samoupravo

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2014

Kaj se lahko

naučimo od

najboljših?

Župan za 21. stoletje

Zmagali so pristop, pogum in podjetnost

Revija za lokalno samoupravo

ZLATI KAMEN

Posebna priložnostna izdaja, marec 2013

01-225x290-vprasanja.pdf 10 27. 02. 14 19:07

2


ZLATI KAMEN

6

8

24

29

32

36

38

39

43

44

47

www.zlatikamen.si

Kazalo

Posebna priložnostna izdaja, marec 2013ZLATI KAMEN

Zlati kamen je publikacija, priložnostno izdana ob konferenci Zlati kamen 2014.Publikacija je breplačna.Odgovorni urednik: Robert MulejOblikovanje: Nina MarselanUrednik fotografije: Miško KranjecFotografija na naslovnici: Miško Kranjec

Založnik: SBR d.o.o.Šarhova 81000 LjubljanaTrženje: BJM d.o.o.

Zlati kamen je blagovna znamka v lasti podjetij SBR d.o.o. in Planet GV d.o.o..www.zlatikamen.si

Zlati kamen 2014:

Zmagali so pristop, pogum in podjetnost 6

Osrednja tema:

Kakšen je župan za 21. stoletje?

36

Foto Miško Kranjec

Zmagovalci izbora za Zlati kamen 2014Predstavitev letošnjih kandidatk:

Prvih šest

Pred vrati finala

Nauki najboljšihObčine, ki so se letos uvrstile med kandidatke za nagrado Zlati kamen, si delijo nekaj skupnih značilnosti.

Kam vlagajo denar razvojno uspešne občine?

Župani za 21. stoletje:

Šest formul uspeha

Manj razprtij in več projektnega delaMnenje slovenskih županov in strokovnjakov o tem, katera znanja, veščine in osebnostne lastnosti so potrebne za dobro vodenje občin

Konferenca Zlati kamen:

Urnik konference

Gradivo

Posebna priloga:

Predstavitve slovenskih občin

Foto arhiv SBRFoto Gregor Hum

arFoto Zvone Butala

Peter Pokorn ml.

3

HELLA Saturnus Slovenija d.o.o.Letališka c. 17, 1000 Ljubljana/SlovenijaT: +386 1 520 32 58 +386 1 543 92 39 +386 1 543 92 [email protected]

LED ZUNANJA RAZSVETLJAVA

LED PAMETNA SVETILKA

LED INDUSTRIJSKA RAZSVETLJAVA

ŠTEVEC PREHODOV LJUDI

LED AMBIENTALNA RAZSVETLJAVA

LED LETALIŠKA RAZSVETLJAVA

HELLA INDUSTRIJE

Tehnologija z vizijo

hella-OGLAS-Industrije 6S-450x290-00.indd 1 5.3.14 15:08


ZLATI KAMEN

Zlati kamen 2014

1. Škofja Loka: PristopPri občini Škofja Loka prepriča zlasti pristop. Ta je dosledno

strateški, uravnotežen, trajnostno obarvan – in – kar je posebej pomembno, učinkovit. Prinaša merljive in otipljive rezultate. V zadnjih petih letih občina beleži na praktično vseh področjih sol-idno, če ne nadpovprečno rast. Posebej izstopa gospodarska di-namika, kjer je občina na 20. mestu v Sloveniji.

Po obsegu in številu projektov sodi občina med najbolj ak-tivne. Ob tem pa so dejavnosti pogosto zasnovane tako, da hkrati dosegajo cilje na različnih področjih. Omenimo le dva primera. V številnih slovenskih občinah dajejo veliko denarja za infra-strukturo, tako ali drugače povezano z vodo. V Škofji Loki so znali osnove infrastrukturne posege nadgraditi s cilji na področju ohranjanja naravne dediščine, razvoja turizma in – prek krajinske arhitekture – celo kulture. Niso le vkopali cevi in zgradili čistilnih naprav, ki jih zahtevajo predpisi, ampak so se vprašanja lotili ce-lovito, z mislijo na boljše življenje nas in zanamcev. Ne, denar za ureditev porečja Sore ni bil vržen v vodo.

Ko v Škofji Loki prenavljajo svoje bogate spomenike, poskrbijo, da so ti spomeniki pomemben del življenja kraja. Oživljajo jih s številnimi prireditvami in dogodki ter s smiselno infrastrukturo. Škofji Loki je uspelo doseči, da je bil leta 2012 Škofjeloški pasijon razglašen za »živo mojstrovino državnega pomena«. Zdaj si v občini prizadevajo, da bi to

izjemno prireditev uvrstili na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine. Svojo krajevno identiteto in zgodovinsko dediščino na ta način v Škofji Loki spreminjajo v temelj za razvoj. Prihodnost, ki črpa iz preteklosti. Rezultat te formule: samo v petih letih se je število turistov, zlasti tujih, skoraj podvojilo.

Občina deluje povezovalno, kot središče širšega območja, pri tem pa navznoter in navzven prisega na policentričnost. Skrbi za to, da se storitve – na primer varovanje otrok – približa lju-dem. Gradi mrežo javnega prometa in pri tem skrbno zasleduje potrebe prebivalcev.

Res je. Škofja Loka je razmeroma bogata in ima ugodno lego na pol poti med prestolnico in regijskim središčem Kranjem, ob tem pa močno zaledje v Poljanski in Selški dolini. Takšno izhodišče je pomemben kapital. V Škofji Loki tega kapitala ne zapravljajo, ampak ga znajo plemeniti z bogatim spektrom spret-no prepletenih in smiselno, dolgoročno zasnovanih aktivnosti.

In če se boste prebijali skozi Škofjo Loko proti Poljanski dolini, vas bo morda premagala skušnjava in boste izrekli na račun občine ali župana kakšno besedo, ki ni primerna za javni govor. Nikar. Vse zasluge za to, da škofjeloški cestni pasijon še nima konca in postaja že del naše tradicije, lahko pripišemo državi, ne občini.

Deset razvojno najprodornejših1. Škofja Loka2. Ajdovščina3. Odranci

4. Ivančna Gorica5. Hrpelje – Kozina6. Semič

7. Nazarje8. Prebold9. Zagorje ob Savi10. Škofljica

6


ZLATI KAMEN

Zlati kamen 2014 2. Ajdovščina: PogumAjdovščino smo še nedolgo nazaj poznali po uspehih podjetij

kot so Primorje, Fructal, Mlinotest, ali Tekstina. Potem pa – kot da bi zapihala burja in odnesla tako stare velikane kot delovna mesta. Ajdovščina je primer občine, ki jo je kriza močno prizadela, a se je nanjo hitro in odločno odzvala. Vse kaže, da uspešno: brezposel-nost se je v letu 2013 spustila z rekordnih 15,9 na 14 odstotkov. Ozadje tega preobrata je dolgoročna naravnanost, ki poudarja podjetništvo, še zlasti tehnološko zahtevnejše. »Ajdovščina želi oblikovati pozitivno podjetniško okolje ter postati močan gospo-darski center, ki deluje in posluje na globalnem svetovnem trgu,« so zapisali predstavniki občine v odgovoru na našo anketo.

Občina je sprejela celo vrsto ukrepov za spodbujanje podjetništva. Za malo gospodarstvo je Ajdovščina v zadnjih petih letih porabila 6,9 odstotka proračuna – desetkrat več od povprečja. Zasebni Center

Z manj kot 7 kvadratnimi kilometri so Odranci po površini najmanjša občina v Sloveniji. Z 10.000 evri tujih naložb na prebivalca je ta pomurska občina fenomen v državi, ki se je doslej uspela uspešno braniti pred vdorom tujega kapitala.

V občini pravijo, da so v mandatu 2010 – 2014 uspeli »dokončno prestrukturirati občino iz pretežno kmetijske v pretežno industri-jsko«. Konec prejšnjega desetletja so v obrtno cono uspeli priva-biti nemškega izdelovalca avtodomov Carthago. Nemško podjetje

odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo je svoje domovanje dobil v Ajdovščini, kjer sta tudi dva od šestih laboratorijev centra. Ob laboratorjih se že razvijajo prva spin off pod-jetja. Posebnost občine je velika skrb za mlade, kar deluje v vse bolj gerontocentrični Sloveniji prav osvežilno. Ob tem občina ne zane-marja nobene od ranljivih skupin (vključno s starejšimi) in jo lahko označimo kot nadpovprečno socialno osveščeno.

Včasih delujejo pobude, ki prihajajo iz tega vetrovnega kraja ne-koliko volontersko in ne dovolj premišljeno. A tudi te pobude so ses-tavni del klime, ki je proaktivna in izrazito naklonjena ustvarjanju vrednosti z delom in znanjem – in je vabljiva za vrhunske dinamične podjetnike. Če smo doslej poznali Ajdovščino po Mlinotestu ali Pri-morju, postaja zdaj vse bolj znana po visokotehnoloških šampionih kot sta Pipistrel ali Bia Separations.

je do leta 2012 investiralo v Odrance 12 milijonov evrov, lani pa še dodatne 4 milijone. Svoj prihod so napovedali tudi dru-gi tuji investitorji, ob tem pa je v občini zelo živahno tudi malo podjetništvo. Rezultati: 688 delovnih mest v občini s 1.600 prebival-ci in v regiji s katastrofalno stopnjo brezposelnosti. Največja rela-tivna rast števila delovnih mest v Sloveniji v času, ko se v večini krajev trg dela krči. Hitri gospodarski rasti sledi ugoden razvoj na ostalih področjih, zlasti dvig življenjskega standarda.

1. Škofja Loka: Pristop

3. Odranci: Podjetnost

Foto Peter Pokorn ml.

Prizor iz Škofjeloškega

pasiona

7


ZLATI KAMEN

Škofja Loka

Indeks ISSO: 47,96 (24. mesto)Razvojna dinamika: 68. mestoTrg dela: 9. mestoŠtevilo prebivalcev: 22.901

Foto Miško Kranjec

Škofja loka

Občino Škofja Loka odlikuje dosleden strateški pristop, s ka-terim se lotevajo razvoja občine. Prav na račun takšnega pristopa je bogata dediščina Škofje Loke živ in pomem-

ben gradnik razvoja kraja. Razvoj je uravnotežen, policentrično obarvan, razvojne aktivnosti so zelo

bogate, usmerjene trajnost-no (sklop aktivnosti Loško je ekološko, javni prevoz) ter s skrbjo za občutljivejše skupine. Pristop prinaša otipljive rezultate: kljub vi-soki vrednosti izhodiščnih kazalnikov (Škofja Loka sodi med najrazvitejše slovenske občine) je razvojna dinamika tudi po letu 2010 nadpovprečna.

Škofja Loka je po letu 2010 dosegala soliden raz-voj na vseh merjenih področjih. Edini kazalnik z izrazito šibko vrednostjo je rast povprečnih bruto prihodkov na prebivalca.

Strateški pristop

Pregled aktivnosti občine zbuja vtis, da so vse dejavnosti smiselno prepletene in merijo na več povezanih učinkov hkrati. To delovanje lahko ocenimo kot izrazito strateško, četudi občina svoj temeljni strateški dokument šele pripravlja.

»Naš temeljni dosežek je, da so vsi projekti, ki jih izvajamo in načrtujemo v tem mandatu medse-bojno hierarhično in sektorsko usklajeni in sledijo oz. predstavljajo korake, do zgoraj opredeljenih strateških razvojnih ciljev. Planiranje in izvajanje projektov je zato medsebojno koordinirano ter

tako optimalno prostorsko in vsebinsko (program-sko) usklajeno,« so predstavniki občine zapisali v odgovoru na našo anketo.

Tam so podrobneje opisani tudi glavni cilji občine za štiri leta. V grobem jih lahko povzamemo takole: privlačno, prijazno in varno življenjsko okolje z gostim in integriranim omrežjem javnih ustanov in storitev za vse generacije in vsem dostopnimi in integrira-nimi trajnostnimi oblikami mobilnosti. Elementi tega okolja naj bi bili: spodbujevalno podjetniško okolje, »privlačna in globalno prepoznavna turistična desti-nacija, ki temelji na bogati in živi dediščini« in »ohran-jeno ‘’zeleno’’ škofjeloško podeželje, ki omogoča ka-kovostno trajnostno (samooskrbno) kmetijstvo in različne sonaravne oblike preživljanja prostega časa«

Živa dediščina

Občina ni poskrbela le za prenovo svojih bogatih spomenikov, ampak je predvsem poskrbela, da so ti spomeniki pomemben del življenja kraja. Oživlja jih s številnimi prireditvami in dogodki ter s smiselno infrastrukturo (kot je novi Center domače in umet-nostne obrti). Škofji Loki je uspelo doseči, da je bil leta 2012 Škofjeloški pasijon razglašen za »živo mojstrovino državnega pomena«. Zdaj si v občini prizadevajo, da bi to izjemno prireditev uvrstili na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine.

Aktivnosti ponovno zbudijo vtis smiselne pove-zanosti. Tako se lotevajo tudi prenove mestnega jedra, ki ni le ohranjanje dediščine za naslednje generacije, ampak vključuje zavestno prizadevanje, da bi Škofja Loka postala še zanimivejša za turiste. Pri številnih občinah je rezultat turističnih »strategij« popolno nesorazmerje med visokimi odhodki za promocijo (in stroški za pripravo same strategije) in gibanjem števila turistov. Škofja Loka lahko pokaže otipljive rezultate. V petih letih se je število turistov v občini povečalo za 89 odstotkov in število prenočitev za 93 odstotkov. Največ gostov je iz tujine.

Zmagovalna formula za leto 2014

8


ZLATI KAMENZlati kamen 2013

Glavni dosežki • Celovita ureditev porečja Sore, ki zajema odvajanje odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo, protipoplavne ukrepe in ureditev kopališča.• Odprtje medpodjetniškega izobraževalnega centra.• Urejanje starega mestnega jedra.• Novi dnevni centri za mlade.• Decentralizacija omrežja vrtčevskega varstva v občini, odprtje nove enote Vrtca Škofja Loka na Bukovici in celovita energetska sanacija preostalih vrtčevskih enot.• Uvedba subvencioniranega javnega prevoza kot del integralne rešitve javnega prometa. Zaprtje mestnega središča za promet in nova parkirišča.• Nov Center domače in umetnostne obrti (DUO) v mestnem središču.

Loko k loki

Beseda loka pomeni mokroten svet ob vodi – s sklopom trajnostno naravnanih komunalno-tehničnih in urbanističnih projektov in ukrepov z delovnim naslovom Loko k loki želijo v Škofji Loki »izboljšati kakovost voda« in na »vrniti reko ljudem«. Infrastrukturni projekti, povezani z vodo, so v zadnjih letih prav na vrhu prednost-nega seznama nalog v številnih občinah. V Škofji Loki urejanje porečja Sore niso izenačili z grad-njo in obnovo vodovodnega ter kanalizacijske-ga omrežja in protipoplavno ureditvijo brežin. Področja so se lotili celovito in ob osnovnih in-frastrukturnih posegih poskrbeli za urbanistične in krajinske rešitve. Začeli so urejati mestno kopališče ob Sori, na račun čistilnih naprav pa Sora ponovno postaja kopalna reka. Protipo-plavne ukrepe nadgrajujejo s krajinskim obliko-vanjem in razvijajo »zelen obvodni prostor izjemne kakovosti«. Ob tem načrtujejo tudi krajinski park, ki bi zaščitil prodišča, loke in druge občutljive bi-otope. Cel sklop dejavnosti torej obenem dviga na več ravneh kakovost bivanja, je izrazito trajnostno obarvan, poleg boljšega življenja pa prinaša kraju tudi pomemben nov turistični potencial.

Policentrična usmerjenost

Občina deluje na več ravneh decentralizacijsko in povezovalno. Znotraj občine je to razvidno na primer v dveh projektih v zadnjem obdobju: policentrično omrežje vrtcev in medgeneracijskih središč. Ob tem je Škofja Loka gradi vlogo pove-zovalnega regijskega središča: s to mislijo vzpostav-

Pokličite nas ali nam pišite. Z veseljem vam bomo pripravili ponudbo! T: +386 1 588 25 13 | E: [email protected] | www.austria-trend.at/hotel-ljubljana

AUSTRIA TREND HOTELTisti, ki želijo vrhunsko organiziran dogodek se odločajo za nas – znova in znova

Ker bomo vašemu dogodku dodali piko na i• Profesionalna in izkušena ekipa, ki vam zna svetovati • Ena kontaktna oseba, ki vas spremlja od začetka do

konca in je z vami tudi na samem dogodku• Mislimo na malenkosti, saj le-te naredijo dogodek

edinstven in nepozaben• Prvovrstna kuhinja, ki navduši vsakič znova

8 IZJEMNIH KONFERENČNIH

DVORAN

DOGODKI DO 600 OSEB

PARKIRIŠČE V NEPOSREDNI BLIŽINI HOTELA

Srečanja in dogodki na najvišji ravni

Zakaj izbrati Austria Trend Hotel?

9


ZLATI KAMEN

ljajo razvojna vozlišča, kot sta na primer novi Medpodjetniški izobraževalni center ali Center domače in umetnostne obrti. S tem deluje Škofja Loka v nasprotju z vse močnejšimi težnjami, ki v imenu večje učinkovitosti poudarjajo centraliza-cijo – očitno so v občini ocenili, da je policentrični model na dolgi rok bistveno učinkovitejši.

Javni prevoz

Občina s subvencijami postopno znižuje cene javnega prevoza, ki beleži vse večje število pot-nikov. Ob tem skrbno spremljajo gibanja in pri-lagajajo vozni red, ki je usklajen z železniškim. Mestno jedro občina zapira za promet - in bi ga že v celoti, če bi imela dokončano obvoznico. Za nadaljevanje Škofjeloškega cestnega pasijona ima vse zasluge državna administracija.

ISSO analiza

Škofja Loka sodi glede na kazalnik ISSO med najrazvitejše slovenske občine. Vrednosti pod-indeksov za osem področij so v najmanj povprečne, večinoma pa nadpovprečne. Stanje je najboljše na trgu dela (9.mesto). Tudi gospodarstvo je močno razvito in relativno dinamično (32. mesto).

Sestavljeni indeks aktivnosti (AS) kaže stan-je, ki je nekoliko pod povprečjem, dinamični indeks pa ritem sprememb, ki je nekoliko nad povprečjem. Zato pa sestavljeni indeks dosežene kakovosti uvršča Škofjo Loko v sam vrh (12. mesto).

Podrobnejši pogled pokaže na področju ak-tivnosti sliko brez večjih odstopanj: vrednosti kazalnikov blizu povprečja kažejo uravnoteženo delovanje občine. Kazalnika, ki odstopata navzgor, sta mednarodno sodelovanje in varstvo okolja. Škofja Loka manj za programe socialnega varstva in ne uspeva povečevati kakovostnih virov prihodka v proračunu. Podobno uravnoteženo podobo dobi-mo ob pregledu kazalnikov v dinamičnem indeksu: navzgor odstopa ugodna rast števila delovnih mest, navzdol gibanje bruto prejemkov.

Kvalitativna analiza

Razen regionalne strategije občina še nima lastnega osnovnega strateškega dokumenta. Za-nimivo je, da ob tem redko naletimo na občine, ki so upravljane tako strateško kot je Škofja Loka! Občina ima celo vrsto strategij za posamezna področja (od strateškega dokumenta za predšolsko vzgojo naprej) in že hiter pregled pokaže močne in smiselne povezave med temi načrti.

Politična kultura je na nadpovprečni ravni: občina deluje transparentno in sistematično spod-buja participacijo občanov pri odločanju. Izjemno je razvita kultura sodelovanja, ki sega čez mejo.

Aktivnosti so uravnotežene in brez belih lis. Izstopa zlasti skrb za kulturno dediščino, kar je glede na bogastvo te dediščine razumljivo. Skrb namenja vsem generacijam, ob tem pa največ pozornosti namenja mladim (kar se nam zdi prav).

demografija

u inkovitost

podjetniška dinamika

trg dela

izobrazba

�ivljenjski standard

socialna kohezija

okolje

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

160,00

Škofja LokaSlovenija

Škofjeloški pasion: kmalu na seznam svetovne dediščine?

Foto Peter Pokorn ml.

10


ZLATI KAMEN

AjdovščinaKjer ima burja mlade

Ajdovščina je primer občine, ki jo je kriza močno pri-zadela, a se je nanjo hitro in odločno odzvala. Vse kaže, da uspešno: brez-poselnost se je v letu 2013 spustila z rekordnih 15,9 na 14 odstotkov. Ozadje

tega preobrata je dolgoročna naravnanost občine: če je bila v preteklosti Ajdovščina znana po podjetjih kot so Fructal, Mlinotest ali Primorje, je zdaj vse bolj znana po visokotehnoloških podjetjih (Pipistrel, Bia Separations).

Včasih delujejo pobude, ki prihajajo iz tega vetrovnega kraja nekoliko volontersko in morda ne dovolj premišljeno. A tudi te pobude so sestavni del

klime, ki je proaktivna in izrazito naklonjena ustvar-janju vrednosti z delom in znanjem – in ki je vabljiva za vrhunske dinamične podjetnike.

Posebnost občine je velika skrb za mlade, kar delu-je v vse bolj gerontocentrični Sloveniji prav osvežilno. Ob tem občina ne zanemarja nobene od ranljivih skupin (vključno s starejšimi) in jo lahko označimo kot nadpovprečno socialno osveščeno.

Stečaj Primorja in težave drugih aj-dovskih starih podjet-ij so potisnile navzdol vrednosti kazalnikov sprememb v man-datu 2010 – 2014. Ne preseneča, da so tren-di negativni zlasti na trgu dela in v gospodarstvu. Vzporedno s tem doga-janjem je močno upadel življenjski standard. Kriza je povzročila tudi padec učinkovitosti v sicer zelo varčno upravljani občini. Gospodarske težave so prinesle tudi pozitivno posledico: število in delež delovno aktivnih prebivalcev občine sta se zmanjšala, delno prav zato pa se je močno izboljšala izobrazbena struktura.

Proaktivni odnos do krize.

Občina se je na propad Primorja leta 2012 odzvala proaktivno (sklici izrednih sej občinskega sveta, pro-tikrizni program v devetih točkah). V tem letu se je brezposelnost v občini povečala z 12 na 15,9 odstot-ka (december 2012, januar 2013). Do septembra je padla nazaj na 14 odstotkov – to je vsaj deloma posledica oživljanja gospodarstva in podjetništvu naklonjene občinske politike. Tudi dolgoročnejše aktivnosti občine kažejo, da Ajdovščina krize ni pričakala nepripravljena: zanimivo bo videti, kakšno bo dogajanje v naslednjih letih.

• postati prepoznavna in privlačna občina za nove investitorje; • ustvariti pogoje za prihod naprednih, inovativnih podjetij;• motivirati mlade, da se aktivno vključujejo v življenje naših krajev, da si tu poiščejo tudi svoje poslovne priložnosti ter da pričnejo prevzemati svoj del odgovornosti za razvoj kraja; • pripravljati dobre projekte iz različnih področij, z njimi sodelovati na javnih razpisih in pridobiti čim več sredstev za razvoj; • celostno razvijati občino, saj gospodarstvo ne more cveteti brez razvitega socialnega, kulturnega, družabnega življenja, hkrati pa mora biti urejeno tudi okolje.

Občina si je kratkoročno zastavila naslednje cilje:

Indeks ISSO: 45,66 (56. mesto)Razvojna dinamika: 168. mestoSprememba izobrazbene strukture: 6. mestoŠtevilo prebivalcev: 18.955

Ajdovščina

Foto Gregor Humar

11


ZLATI KAMEN

Razvojni preobrat

Bolj kot kratkoročni odziv na krizo v Ajdovščini navdušuje dolgoročni pristop, ki poudarja podjetništvo, še zlasti tehnološko zahtevnejše. »Občina Ajdovščina želi oblikovati pozitivno podjetniško okolje ter postati močan gospodarski center, ki deluje in posluje na globalnem svetovnem trgu,« so zapisali predstavniki občine v odgovoru na našo anketo.

Je Ajdovščini uspelo? Na občini ocenjujejo, da jim je. »Menimo, da nam je po tem, ko so veliki

in pomembni gospodarski subjekti v Ajdovščini eden za drugim propadali ter za seboj pustili izred-no negativno klimo, uspelo obrniti trend. Gos-podarska situacija se ponovno krepi, hkrati pa se razpoloženje izboljšuje, ozračje v naših krajih se je obrnilo v pozitivno smer.«

Če smo v preteklosti Ajdovščino poznali po Pri-morju, Mlinotestu in Fructalu, jo zdaj po vrhunskem izdelovalcu ultralahki letal Pipistrel. V javnosti manj znano je podjetje Bia Separations – vodilno svetovno podjetje na področju biokromatografije s sedežem v avstrijskem Beljaku je svoje slovensko podjetje preselilo iz Ljubljane v Ajdovščino – zaradi boljših razmer. Oba podjetnika (Boscarol in Štrancar) sta v javnih izjavah že dostikrat poudarila, da je klima v občini sami izjemno ugodna – celo toliko, da do neke mere uravnoteži negativno delovanje države.

Zasebni Center odličnosti za biosenzoriko, in-strumentacijo in procesno kontrolo (Cobik) je svoje domovanje dobil v Ajdovščini, kjer sta tudi dva od šestih laboratorijev, vključenih v center. Ob centru se že razvijajo prva spin off podjetja. Raz-vojna agencija ROD je s pomočjo evropskih sred-stev preko projekta ICON vzpostaviti čezmejno podjetniško mrežo MIN (Metal Industry Network), katere vodilni partner je domače podjetje Petrič.

Spodbujanje podjetništva

Za razvoj podjetništva je Ajdovščina v zadnjih petih letih namenila 6,9 odstotka proračuna – de-setkrat več od povprečja (0,68%). Med ukrepi za spodbujanje podjetništva velja omeniti oprostitev komunalnega prispevka za investicije znotraj obrt-nih in poslovnih con, subvencionirane obrestne mere za podjetniška posojila, pa tudi individu-alno obravnavo poslovnih povpraševanj in tesno sodelovanje vseh institucij v občini.

Ob tehnološko zahtevnem podjetništvu in po-vezovanju je druga pomembna razvojna usmeritev občine podjetništvo na podeželju. »V tem obdobju nam je uspelo oblikovati skupno blagovno znamko za trženje vipavskega sadja ter enotne zabojčke in drugo embalažo za domače sadje, podeželje je pred kratkim pridobilo prvo trgovino in razstavni pros-tor v mestu (Solum in Enjoj tour), na Brjah pa nas-taja sadjarsko izobraževalni center.«

Politika do mladih

Občina je oblikovala posebno strategijo za mlade. Konkretni rezultati strategije: mladinski center in hotel, v nastajanju je podjetniški inkubator za mlade. Ajdovščina je med prvimi občinami, ki so prejele certifikat »Mladim prijazna občina« - iniciator certi-ficiranja pa je prav Mladinski center Ajdovščina.

Občina je v zadnjih petih letih namenila 1,23%

demografija

u inkovitost


trg dela

izobrazba


socialna kohezija

okolje

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

160,00

Ajdovš inaSlovenija

Foto Gregor Humar

12


ZLATI KAMEN

Proizvodnja podjetja Pipistrelproračuna za programe, namenjene mladim (povprečje: 0,36%). Ob tem nadpovprečno veliko denarja namenja za spodbujanje izobraževanja (2,29% proračuna v petih letih), kar ima vidne re-zultate (15. mesto po kazalnikih indeksa ISSO za področje izobrazbe).

Indeks ISSO

Z izjemo gibanj na trgu dela kažejo kazalniki na večini področij solidno ali vsaj povprečno stanje raz-voja. Kljub krizi ostaja občina po gospodarski moči in dinamiki nadpovprečna (27. mesto). Občinska uprava deluje zelo učinkovito (35. mesto). Po kazal-nikih izobrazbe občina izstopa (17. mesto).

Po kazalnikih aktivnosti je občina uvrščena zelo visoko (indeks AS). Kazalniki imajo v najslabšem primeru vrednosti, ki so tik pod povprečjem. Delovanje občinske uprave je učinkovito (odhod-ki za javno upravo na prebivalca: 14. mesto). Ajdovščina posebej izstopa po odhodkih za spod-bujanje podjetništva (6. mesto).

Ni posebno presenečenje, da so šibka točka občine dinamični kazalniki (indeks DIS). Šibke točke so neposredno povezane s krizo, s katero se spopadajo v občini. Skoraj vsi kazalniki doseženega razvoja (in-deks QS) imajo nadpovprečne vrednosti.


Upravljanje občine kaže znake strateškega delovanja, zlasti na parcialni ravni. Izstopa strategija, ki jo je občina pripravila za mlade. Sicer občina področje strateškega načrtovanja prepušča agenci-jam za razvoj. Občina sodeluje s sosednjimi kraji, njeno mednarodno delovanje pa je zelo omejeno. Transparentnost delovanja je povprečna.

Občina ima razvite in dokaj uravnotežene ak-tivnosti na vseh področjih: skrbi za ranljive sku-pine, starejše ali ljudi z oviranostmi. Izjemen poudarek daje mladim in podjetništvu, kar je del proaktivnega odgovora na krizne razmere.

In naprej?

Ni dvoma, da je Ajdovščina naredila pomem-bne razvojne korake v razmerah, ki so bile vse prej kot naklonjene. A ob tem je dejstvo, da »novo« podjetništvo še ni nadomestilo starih velikanov. Brezposelnost ostaja visoka, grozijo pa še nova odpuščanja. Analiza proračuna odkrije še dve anomaliji: malo sredstev za trajnostni razvoj (vsaj na tistih postavkah, ki to pokažejo neposredno) in nič denarja za mednarodno sodelovanje.

Fotoarhiv Pipistrel d.o.o.

13


ZLATI KAMEN

Odranci Razvojni preboj v zahtevni regiji

Z manj kot 7 kvadratnimi kilo-metri so Odranci po površini najmanjša občina v Sloveniji. Tajo rekoč malo večja njiva. A z 10.000 evri tujih naložb na prebivalca je ta pomurska občina fenomen v državi, ki se je doslej uspela uspešno braniti

pred vdorom tujega kapitala. V mandatu 2010 – 2014 so v Odrancih uspeli

»dokončno prestrukturirati občino iz pretežno kmetijske v pretežno industrijsko«. Konec prejšnjega desetletja so v obrtno cono uspeli privabiti nemškega izdelovalca avtodomov Carthago. Nemško podjetje je do leta 2012 investiralo v Odrance 12 milijonov evrov, lani pa še dodatne 4 milijone. Svoj prihod so

napovedali tudi drugi tuji investitorji, ob tem pa je v občini zelo živahno tudi malo podjetništvo. Rezul-tat: 688 delovnih mest v občini s 1.600 prebivalci in v regiji s katastrofalno stopnjo brezposelnosti.

Občino bi lahko opisali kot primer trše razvojne paradigme, ki na prvo mesto postavlja gospodar-ski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Toda številne aktivnosti na ostalih področjih (spodbujanje

delovanja društev, mednarodna povezanost občine, svojski način štipendiranja, naložbe v ohranjanje kul-turne dediščine) kažejo dokaj uravnoteženo razvojno politiko z razmeroma malo belimi lisami.

Odranci so izvrsten primer, kako lahko z ini-ciativnostjo in podjetnostjo uspe zelo majhna občina v regiji, ki jo je kriza posebej prizadela.

Občina je prva v Sloveniji po številu novih delovnih mest na 1.000 prebivalcev v času zad-njega mandata. Ob tem občina beleži močno gospodarsko rast. Obenem se je v občini močno izboljšal življenjski standard. Na nobenem od primerjanih področij občina v zadnjih štirih letih ni zaostala: izjema so le demografska gibanja – število prebivalcev se namreč zmanjšuje.

Razvoj podjetništva

Občina je v 18 letih od ustanovitve uspela priteg-niti za 16 milijonov tujih naložb – 10.000 evrov na prebivalca. Uspeli so ustvariti 600 delovnih mest, v naslednjih letih naj bi prišli do številke 800.

Veliki met je občini uspel, ko se je konec prejšnjega desetletja proizvajalec luksuznih avtodomov Carthago odločil, da v Odrancih odpre svojo tovarno. Nemško družinsko podjetje zdaj v Sloveniji zaposluje 420 oseb in nadaljuje s povečevanjem zmogljivosti – v letu 2013 so za gradnjo nove hale namenili še 4 milijone evrov. Za prihod investitorja so bila zelo pomembna nepovratna sredstva, ki jih država nudi novim delo-dajalcem v razvojno ogroženem Pomurju. Odranci še zdaleč niso edini kraj v regiji z urejeno obrtno cono. Toda predstavniki Carthaga so večkrat poudarili, da jih je za Odrance dokončno prepričala prav velika pomoč in odprtost občine. Carthagu se pridružujejo novi investitorji: avstrijski Blister Pack v Odrancih že izdeluje polnilne linije za pakiranje zdravil. Lani sta prihod napovedala še italijanski izdelovalec prestižne ženske obutve Salmaso in avstrijski proizvajalec ko-vinskih delov Perfektbau. Le malo obrtnih con v Sloveniji se lahko pohvali s takim interesom investi-torjev. Ob tem se s podjetništvom ali obrtjo ukvarjajo v vsakem osmem gospodinjstvu v vasi.

• Dokončno prestrukturiranje občine iz pretežno kmetijske v pretežno industrijsko občino.• Spremembe prostorskih planov in zagotovitev dovolj stavbnih parcel za razvoj in širitev industrijske cone.• Povečanje obstoječih kapacitet podjetij v industrijski coni• Privabitev novih vlagateljev oz. investitorjev v industrijsko cono.• Ustvarjenih 600 novih delovnih mest v industrijski coni v Odrancih• Začetki izgradnje turistične in kulturne infrastrukture v občini• Zgraditev širokopasovnega omrežja• Začetek izgradnje kraka pomurskega vodovoda v Občini Odranci• Izgradnja novega energijsko varčnega vrtca v Odrancih.

Glavni razvojni dosežki, kot jih vidijo v občini:

razvojni preboj v zahtevni regiji

Fotoarhiv SBR

14


ZLATI KAMEN

Odranci Razvojni preboj v zahtevni regiji

Indeks ISSO: 42,91 (94. mesto)Razvojna dinamika: 37. mestoRast trga dela: 1. mestoŠtevilo prebivalcev: 1.637

Odranci

Analiza zadovoljstva

Poleti 2013 pripravljena meritev javnega mnenja je pokazala visoko stopnjo zadovoljstva občanov z življenjem v občini: kar 98 odstotkov jih meni, da je za dober razvoj odločilno vplivala ustanovitev samostojne občine. Nekaj posebnega je štipendijska politika občine: vsak študent dobi od občine za uspešno opravljen izpit (!) od 15 do 67 evrov. Podiplomski študenti prejemajo za vsak semester 1.000 evrov občinske štipendije.

Ostala področja

Gospodarski razcvet občine omogoča, da se občina uspešno in celovito razvija z razmeroma malo transferji iz državnega proračuna. Med vidnejšimi projekti v obdobju 2010 – 2014 so tako bili še: začetki izgradnje turistične in kul-turne infrastrukture v občini (muzej kovaštva in žganjekuhe, obnovljen leseni mlin…), zgraditev širokopasovnega omrežja, začetek izgradnje kraka pomurskega vodovoda v Občini Odranci (edini cilj tega mandata, ki še ni dosežen – a je močno odvisen tudi od sosednjih občin) in izgradnja novega energijsko varčnega vrtca v Odrancih.

ISSO analiza

Pregled kazalnikov pokaže, da občina na nobenem od osmih analiziranih področij nima izrazitih šibkih točk. Na področju gospodarske dinamike so kazal-niki izjemno dobri, stanje na področju trga dela in socialne kohezije je rahlo nad povprečjem, solidna pa je tudi raven proračunske učinkovitosti.

Odranci so prav v vrhu po vrednosti indeksa AS – torej indeksa, ki kaže aktivnosti občine. Z vrednostjo 47,79 se je občina uvrstila na 7. mesto. V petih letih je občina porabila kar 600 evrov na prebivalca za spodbujanje malega gospodarstva, kar jo uvršča na prvo mesto v Sloveniji. Občina veliko namenja za štipendije (4. mesto) ter mednarodno sodelovanje (4. mesto). Občinske prihodke povečuje predvsem na račun virov, ki so neodvisni od državnega proračuna ali prodaje lastnega premoženja (13. mesto).

Po razvojni dinamiki je občina na solidnem 37. mestu (vrednost indeksa DIS je 50,87). Vrednost in-deksa QS (raven doseženega razvoja) je podpovprečna (41,58 – 177. mesto). Občina pri tem izstopa po plačah, delovnih mestih, investicijah in številu diplomantov. Izrazite šibke točke ostajajo izobrazbena struktura, struktura delovnih mest in delovne migracije.


Upravljanje občine ni doseglo strateške ravni in je bolj ali manj intuitivno. Iz ankete vseeno lahko

sklepamo, da ima občina jasno postavljene cilje in jih vsaj deloma spremlja s pomočjo kazalnikov.

Občina sodeluje s kraji v Sloveniji in tuji-ni. Kot številne majhne občine v Odrancih ne skrbijo sistematično za transparentno delovanje. Občina izs-topa po aktivnostih na nekaterih področjih, a nekaj belih lis bije v oči. Tako nismo zasledili aktivnosti na področju varstva okolja ali razvoja podeželja in samooskrbe (kar pa se ujema z »industrijsko« raz-vojno naravnanostjo politike). Posebej pa moramo omeniti zelo bogato aktivnost društev (od mladin-skega kluba prek aktiva vaških žena).

In naprej?

To je pri občini Odranci kar veliko vprašanje. Ve-liko zato, ker nanj v občini brez osnovnih strateških dokumentov bržkone še nimajo odgovorov. Občina je sicer naredila preskok iz ruralnega v industrijski kraj, ni pa znakov, da bi se v kraju razvijale tudi postindustrijske vsebine. Novih delovnih mest je ve-liko, a so manj zahtevna: po strukturi delovnih mest ostajajo Odranci med slabše razvitimi občinami.

Hitri gospodarski razvoj ni prinesel le pozitivnih premikov. Velika obrtna cona na robu vasi je precej posegla v podobo vasi in spremenila kulturno krajino. Zelo so se povečale dnevne migracije, saj so v občini delovna mesta za širše območje, ki sega celo čez mejo. Ni dvoma, da so Odranci naredili izjemen preboj v razvojno najbolj ogroženi slovenski regiji. A številni izzivi za našo najmanjšo občino šele prihajajo.

demografija

u inkovitost


trg dela

izobrazba


socialna kohezija

okolje

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

160,00

OdranciSlovenija

15


ZLATI KAMEN

Ivančna goricaVelika strategija in najmanjše mesto

Ivančna Gorica je solidno in uravnoteženo razvita občina, ki se v zadnjem obdobju razvija nadpovprečno hitro. Občino odlikuje strateško in sodobno vodenje, ki vključuje inova-tivne prijeme in prisega na participa-tivnost. Strategija pokriva vsa ključna področja, je trajnostno naravnana in z

močnimi socialnimi poudarki. Vsebuje jasno postav-ljene in merljive cilje. Tudi pri aktivnostih občine je le malo belih lis, posebej pa moramo omeniti odpr-tost kraja v mednarodni prostor. Občina, ki ima na svojem ozemlju najmanjše slovensko mesto (Višnja Gora), sodi med redke kraje, ki sistematično razvijajo

blagovno znamko (Prijetno domače) in te skrbi ne prepušča lokalnemu turističnemu društvu. Popolna občina? Nenavadno je le, da ima občina najslabše re-zultate ravno na nekaterih področjih, ki jih v strategiji opredeljuje kot prednostna. Čas bo pokazal, če je to zgolj naključje in trenuten pojav.

Ivančna Gorica sodi po razvojni dinamiki v mer-jenem obdobju v slovenski vrh. Na večini področij, ki

jih pokriva indeks, je razvoj nadpovprečen ali vsaj na solidnem povprečju. Izstopajo demografski kazalniki (14. mesto).

Glavni cilji občinske razvojne strategije za obdobje 2010 – 2018 so bili uvrstiti se med 30. gospodarsko najmočnejših slovenskih občin, izboljšati kazalnike socialnega kapitala glede na slovensko povprečje, pridobiti za 5 milijonov evrov evropskih sredstev in sprejeti občinski prostorski načrt. Četrti cilj je v ce-loti dosežen. Iz strategije ni povsem jasno, za katere kazalnike socialnega kapitala gre: dejstvo pa je, da je dejavnost občine na tem področju nadpovprečna. Izs-topa skrb za starejše: občina se je uvrstila med starosti prijazne občine.

Občina je sodeč po podatkih iz zaključnih računov do konca leta 2012 pridobila 0,75 odstotka načrtovanih evropskih sredstev. V anketi sicer odgo-varjajo, da je »cilj dosežen«. Po gospodarski moči (merjeni s skupnimi prihodki gospodarstva) je bila leta 2012 na 49. mestu. Paradoksalno razvojno sicer zelo uspešna občina zaostaja predvsem na področjih, ki jih je v strategiji opredelila kot najpomembnejše.

Med parcialnimi ciliji občina dosega dobre rezul-tate pri »vključevanju gospodinjstev v sistem odva-janja in čiščenja voda«. Dinamika nastajanja novih podjetij je večja od načrtovane: število delujočih pod-jetij se je v petih letih povečalo za 20 odstotkov ali 54 družb, kar je še enkrat več od načrtovanega števila. Na področju trajnostne energetike ima občina jasno postavljene cilje (za 25 odstotkov povečati delež energije iz obnovljivih virov do 2015). Nimamo podatkov, v kolikšni meri je cilj dosežen. Na dveh občinskih stavbah sta manjši sončni elektrarni, leta 2013 pa je začela delovati tudi kotlovnica za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.

Sodoben pristop pri upravljanju občine.

Ivančna Gorica je zgleden primer sodobnega voden-ja občine, ki združuje strateški pristop, inovativne pri-jeme ter visoko stopnjo participativnosti pri odločanju.

demografija

u inkovitost


trg dela

izobrazba

�ivljenjski

standard

socialna

kohezija

okolje

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

160,00

Ivan na GoricaSlovenija

Foto Arhiv občine Ivančna gorica

16


ZLATI KAMENStrategija je neverjetno celovita in uravnotežena, bistveno pa je, da zares živi in deluje v praksi – četudi ne vedno uspešno. Strategija zajema področja, kot so na primer lokalna samooskrba, prostorski razvoj, medgeneracijsko sodelovanje, družbene dejavnosti, trajnostno naravnana energetika ali turizem. V občini si prizadevajo za enakomeren razvoj krajev.

Župan v svojih izjavah poudarja, da vidi svojo vlogo predvsem v spodbujanju in v tem, da želje in potrebe, ki jih izrazijo prebivalci skuša kar najbolje izpolnjevati v skladu z možnostmi.

Med inovativnimi prijemi v občini omenimo podjetniški kolegij kot sistematična oblika komunikacije med županom in podjetniki v občini (ob letnem srečanju, na katerega so povabljeni prav vsi podjetniki v občini). Gospodarsko sodelovanje s partnersko bavarsko občino Markt Hirschaid je sprožila prav pobuda kolegija.

Občina skrbi za sistematično vključevanje različnih skupin v občinsko življenje: tako občina organizira »Dobrodošlico za priseljence«, da bi pospešila njihovo integracijo v kraj. O razvojnih aktivnostih v Ivančni Gorici prebivalce obveščajo prek posebne rubrike v glasilu in jih na ta način še dodatno spodbujajo k sodelovanju pri odločanju. Sklepi številnih občinskih sej gredo pred sprejetjem v javno razpravo, video posnetki sej pa so dostopni na spletu. V Ivančni Gorici deluje kar 120 različnih društev, kar občina sistematično spodbuja.

Blagovna znamka »Prijetno domače«

Občina je začela sistematično graditi svojo blagov-no znamko kot povezovalno točko, ki združuje raz-voj turizma, ohranjanje tradicionalnih obrti (in s tem kulturne dediščine) ter podeželja s poudarkom na samooskrbi in trajnostnim oblikam kmetijstva.

Občina sodi med redke, ki gradi blagovno znamko in med še redkejše, kjer se z blagovno znamko ukvarja vodstvo občine in ne le lokalni turistični urad. V kraju ugotavljajo, da »blagovna znamka deluje povezoval-no«. Ob posebni strategiji za razvoj turizma je blagov-na znamka pomemben temelj za turistični razvoj v kraju brez prave tradicije na tem področju.

Kot del teh prizadevanj lahko omenimo urejena vaška središča, ki so večkrat med nagrajenimi, pa tudi razvoj čebelarskega turizma: Ivančna Gorica je dosegla tretje mesto na natečaju Čebelarske zveze Slovenije za čebelam najbolj prijazno občino. Žal vsi ti prijemi in nagrade še niso pripeljali do preboja na področju tu-rizma: število gostov v zadnjih letih celo upada.

Mednarodno sodelovanje

Občina sistematično goji stike s partnerskimi občinama v Nemčiji in na Poljskem. Partnerstvo z občino Markt Hir-schaid gradi temelje za podjetniško sodelovanje, 15-letno partnerstvo občin pa s številnimi oblikami sodelovanja

Indeks ISSO: 47,05 (35. mesto)Dinamika sprememb: 19. mestoSprememba števila prebivalcev: 15. mestoŠtevilo prebivalcev: 15.810

Ivančna Gorica

velja za dobro prakso. Sklop dogodkov in prireditev je občina Ivančna Gorica uspešno prijavila tudi na program Evropske unije Evropa za državljane 2007 - 2013, ki sta ga sprejela Evropski parlament in Svet. Program je na-menjen sofinanciranju mednarodnih projektov, katerih cilj je spodbuditi aktivno evropsko državljanstvo.

ISSO analiza

Vrednost indeksa ISSO je visoka, kar je značilno za kraje v bližini velikih urbanih središč. Vrednosti na vseh osmih področjih so nadpovprečne, posebej pa izstopajo demografski (bližina prestolnice) in izo-brazbeni kazalniki. Gledano v celoti dajejo kazalniki, vključeni v indeks, vtis precejšnje uravnoteženosti. Občina je na področju aktivnosti nekje na povprečju (Indeks AS: 113. mesto), zato pa precej nadpovprečna na področju razvojne dinamike in tudi doseženega stanja razvoja.

Občina je nezadolžena, deluje s podpovprečno nizkimi odhodki za javno upravo in izstopa do deležu sredstev, na-menjenih za mednar-odne aktivnosti. Šibki točki: malo sredstev EU in relativno malo inve-sticij. Stopnja dosežene kakovosti življenja je nadpovprečna in brez izrazitih šibkih točk. Podčrtati velja stopnjo socialne kohezivnosti in visoko raven finančne samostojnosti občine.


Strategija občine Ivančna Gorica je impresiven dokument, ki smiselno opredeljuje tako širši okvir kot konkretne, merljive cilje ter aktivnosti, s katerimi je možno te cilje doseči. Strategija je uravnotežena, trajnostno naravnana in pokriva vsa pomembna področja. Narejena je bil – kolikor lahko sodimo – z visoko stopnjo udeleženosti občanov.

Občina izstopa tudi po razvitosti politične kul-ture: redko zasledimo primere, kjer so občani tako vključevani v odločanje. Vzorno je tudi sodelovanje Ivančne Gorice z drugimi kraji, posebej tujimi.

Aktivnosti občine so zelo uravnotežene, izstopa skrb do starejših, glede na strateške cilje in tudi probleme občine pa presenečajo majhna sredstva, ki jih občina namenja za spodbujanje podjetništva.

Šibke točke

Ne glede na deklarirane cilje se število delovnih mest v občini zmanjšuje (četudi manj kot drugod po

17


ZLATI KAMEN

Osnovna metodologija ostaja nespremenjena in združuje tako kvantitativni kot kvalitativni pogled. Za izbor zmagovalcev je ključna presoja Strokovnega sveta projekta Zlati kamen. Strokovni svet vsako leto izbere poseben poudarek, ki mu pri pretresu občin nameni dodatno pozornost. Pri letošnjem izboru smo posebej skušali osvetliti glavne dosežke v obdobju med leti 2010 in 2014. Gre za glavni, ne pa tudi prevladujoči ali celo edini poudarek: kot v prejšnjih letih smo skušali zajeti čim bolj celovito sliko razvojne prodornosti občine in izdvojiti tiste, ki so s svojim delovanjem dober primer, kako uspešno voditi razvojno politiko lokalne skupnosti na začetku 21. stoletja.

Glavni koraki pri izboru

1. Pregled glavnih razvojnih korakov za 211 slovenskih občin. V tej fazi, ki poteka več mesecev, pregledamo najbolj izstopajoče javno dostopno gradivo, ki daje sliko o aktivnostih občine.

2. Analiza ISSO. Kvantitativna analiza, ki vključuje 54 ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti z osmih področij (več o analizi ISSO lahko preberete na spletnem portalu Zlati kamen). Pri

letošnjem izboru smo pripravili še dodaten »ad hoc« indeks, ki je vključeval glavne indikatorje sprememb med obdobjema 2006 – 2010 in 2010 – 2014.

3. Anketa o glavnih razvojnih ciljih in dosežkih v obdobju 2010 – 2014. Anketirali smo občine, ki so se prebile v širši izbor kandidatk.

4. Kvalitativna analiza. Vključuje analizo strategije, odprtosti občine, vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti.

5. Izbor finalistk in zmagovalk. Strokovni svet je med 10 občinami, ki so se prebile v ožjo selekcijo, izbral 6 finalistk in na koncu še zmagovalce.

Sloveniji). Četudi je v novem prostorskem načrtu občina uspela s spremembo namembnosti zemljišč ustvariti pogoje za širjenje podjetja Akrapovič, se sodeč po pisanju medijev najpomembnejše pod-jetje v občini še vedno pripravlja na selitev proiz-vodnje v Črnomelj. Drugo pomembno podjetje (Livar) je v hudih težavah. Vse to lahko pripelje do skoka brezposelnosti in večjih težav. Ne glede na to občina za spodbujanje podjetništva namenja 0,81 odstotka proračuna - trikrat manj kot za »pri-jaznost do starosti«.

Strategija je – šolsko gledano – »popolna« in ne izpušča niti vpliva geoloških dogajanj v kenozoiku na življenje občine: a ob gospodarskih in neka-terih drugih kazalnikih (upad števila turistov za 53 odstotkov v zadnjih petih letih) se ne moremo otresti vtisa, da ta strategija – ne glede na vsa iskrena prizadevanja župana in uprave – ne zaživi povsem.

Kako je potekal izbor za nagrado Zlati kamen 2014?

Podjetje Akrapovič

Fotoarhiv Akrapovič skupina d.o.o.

18


ZLATI KAMEN

Hrpelje – KozinaFeniks na stičišču treh svetov

Občina Hrpelje – Kozi-na je imela »srečo«, da se ji je »staro« gospo-darstvo povsem razsu-lo že v devetdesetih letih – in je bilo ob tem dovolj nepomembno, da državna politika teh

podjetij ni dala na »mačje pokopališče«*. Ena od petih slovenskih občin, ki mejijo na dve državi, je tako že v prejšnjem desetletju oblikovala močno obrtno cono, ki se je razvila v središče naprednega in tehnološko zahtevnega podjetništva. Zdajšnja garnitura to usmeritev nadaljuje. Ob tem ji je us-pelo z naložbami v infrastrukturo in s skrbjo za kakovost življenja v kraju spremeniti predznak demografskih gibanj. Razvoj je uravnotežen in ima izrazite socialne poudarke, občina pa je pose-bej aktivna pri pomoči mladim in brezposelnim. V občini ne porabijo prav dosti časa za pisanje strategij, če pa je treba pomagati iskalcu zapos-litve, so pripravljeni tudi sami odtipkati številke v telefon.

Občina se v obdobju 2010 – 2014 razvoja izjemno dinamično: ni področja, kjer bi bila raz-vojna dinamika slabša od slovenskega povprečja. Na večini področij je razvoj nadpovprečen ali zelo nadpovprečen. Izstopajo podjetniška dinamika, demografija in izobrazbena struktura – tu je raz-voj med najhitrejšimi v Sloveniji.

Glavni cilj mandata je bil s pomočjo močno izboljšane infrastrukture in pogojev za življenje v občini ustaviti negativna demografska gibanja. Očitno se je enačba izšla: občina je v zadnjem ob-dobju (uspešno) zaključila vrsto infrastrukturnih projektov, na račun priseljevanja v občino pa so demografska gibanja spremenila predznak. V prejšnjem desetletju je število prebivalcev drselo

navzdol: leta 1999 je živelo na območju občine 4.144 ljudi, leta 2008 4.049, na začetku letošnjega leta pa 4.303.

Obrtno-industrijska cona

Razvojni motor občine je obrtno industrijska cona, ki je – kolikor lahko sodimo – med najbolj uspešnimi v Sloveniji. OIC Hrpelje Kozina je nast-ala sicer sredi prejšnjega desetletja kot odgovor na krizo po razpadu Jugoslavije, ki je povsem uničila gospodarstvo kraja: propadlo je šest ključnih pod-jetij, brez dela pa je ostalo 660 ljudi.

Zdaj se občina razvija v center naprednega in tehnološko zahtevnega podjetništva. V občini delujejo podjetja kot so Robotina (tehnološka gazela s podjetji v Indiji, Singapurju in Veliki

*Za osvežitev spomina: v grozljivki Stephena Kinga Pet Sematary umrla bitja, zakopana na starem indijanskem svetem kraju, ponovno oživijo, a z »manjšimi napakami«.

Foto Robert Mulej

Foto Miško Kranjec

19


ZLATI KAMEN

merjen v socialno podjetništvo (KonektOn), ne manjka pa niti fotovoltaična elektrarna.

Strogo gledano so temelje gospodarske di-namike postavili v prejšnjih mandatih, dejstvo pa je, da zdajšnja garnitura uspešno nadaljuje to us-meritev in privablja nove investicije.

Razvoj infrastrukture

Občina je v zadnjem obdobju intenzivno razvijala infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, cestno omrežje, optično omrežje) – kar je razvidno tudi iz investicijsko naravnanih proračunov (25. mesto po investicijah na prebivalca). Pomembna sta dva aspekta. Prvič, občini je uspelo ohraniti investicijsko dinamiko kljub krizi. Drugič, investicije niso ostale omejene le na »trde« vse-bine (vodovod, ceste): občina »zagotavlja prostore za druženje in društveno dejavnost«, skrbi za športno in-frastrukturo, se pripravlja na gradnjo doma za starejše in še bi lahko naštevali. Širokopasovno omrežje brez belih lis je na slovenskem podeželju še precejšnja redkost.

Uravnotežen razvoj

Hrpelje Kozina je v mnogočem tipična slo-venska podeželska občina in s tem utelešenje številnih elementov tistega, kar je dobro v Sloveni-ji: dobrodelnost, prostovoljno delo, medsebojna pomoč, skrbno in sprotno reševanje skupnih problemov in bogato družbeno življenje s kulturnimi, športnimi in društvenimi vsebinami.

Občina (kot lahko sodimo) te elemente smiselno podpira in jih nadgrajuje. Zagotavlja infrastrukturo, s pestrim naborom delavnic skrbi za izobraževanje na različnih ravneh (npr. izobraževanje starejših kako pravilno prepeljati krožišča!), pri tem pa ne zanemarja nobenega od področij.

Britaniji), Kern (izdelovalec zahtevnih orodij), Biodom (razvoj kurilnih sistemov na biomaso) in Atech (večkrat nagrajeno podjetje s področja elektronike). V OIC se razvija tudi inkubator, us-

demografija

u inkovitost


trg dela

izobrazba


socialna kohezija

okolje

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

160,00

Hrpelje KozinaSlovenija

Foto Robert Mulej

20


ZLATI KAMEN

• Zaustavitev trenda odhajanja ljudi iz vasi v večja mesta.• Dokončanje projekta vodooskrbe – izgradnja javnega vodovoda.• Zaključek izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave.• Uspešno črpanje evropskih in državnih sredstev. • Zaključek projekta izgradnje širokopasovnega omrežja – optike do vsake hiše v občini (evropska sredstva in sredstva iz občinskega proračuna).• V tako težki finančni situaciji smo uspeli ohraniti nadstandard na področju šolstva, vzgoje, zdravstva, sociale, varstva starejše populacije.• Ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj v občini.

Glavni razvojni dosežki, kot jih vidijo v občini:Aktivna vloga na trgu dela

Občina na različne načine pomaga mladim pri zaposlovanju v različnih fazah (od študentskega dela do iskanja prve zaposlitve) in je pri tem sistematična in zelo aktivna. Sodeluje z zavodi za zaposlovanje (od Kopra do Sežane), uradom za delo, socialnimi centri, razvojnimi agencijami, izobraževalnimi ustanovami (od Primorske uni-verze do FDV) in z zasebnimi podjetji. Občina je vključena tudi v vrsto programov za spodbujanje izobraževanja in razvoj podjetništva med mladimi. Zanimiva je naslednja izjava v anketi: »V upravi se zaposleni trudimo in preko naših javnih zavo-dov iščemo in urejamo zaposlitve za naše občane od aktivnih klicev v kadrovske službe, do priprav pisnih priporočil.« V celoti zgledno, zanimivo pa bi bilo slišati tudi mnenje tistih, ki jim je ta pomoč namenjena.

ISSO analiza

Vrednost indeksa ISSO je rahlo nadpovprečna. Takšne so tudi vrednosti za posamezna področja, vključena v sestavljeni indeks: solidne, a praviloma brez posebnosti. Še najbolj izstopa je gospodarstvo: po relativni moči in dinamiki je občina uvrščena na 40. mesto.

Kazalniki aktivnosti občine so v glavnem pod povprečjem, toda vrednosti niso kritične. Izjema so prihodki iz »kakovostnih« virov (198. mesto) – ker je občina v zadnjem obdo-bju veliko pozornost namenjala »črpanju« de-narja od drugod. Toda ob tem so se odhodki za javno upravo močno zmanjšali (26. mesto).

Stopnja doseženega razvoja (indeks QS) je rahlo nad povprečjem, pri čemer izstopajo predvsem vrednosti kazalnikov na področju gospodarstva in trga dela. Razvojna dinami-ka občine je izjemna in to na vseh področjih. Posebej izstopajo selitveni prirast, dinamika nastajanja novih podjetij, investicije v gospo-darstvu in sprememba izobrazbene strukture delovno aktivnih prebivalcev. Tudi starostna struktura se izboljšuje.


Občina nima izdelanih ali javno dostopnih strateških dokumentov. Transparentnost delovanja je povprečna, zato pa občina precej sodeluje s sosednjimi kraji v Sloveniji in tujini. Zdi se, da v občini ne zanemarjajo nobenega področja: skrb namenjajo vsem skupinam prebivalcev, vključno z ranljivimi skupinami. Nekoliko manj pozornosti namenjajo okolju.

Šibke točke

Ne moremo presoditi, koliko je sedanja razvojna dinamika rezultat strateške vizije prejšnjih županov in občinskih svetov. Odsotnost strateških doku-mentov ni nujno šibka točka, je pa opozorilni sig-nal. Ne glede na bogato in uravnoteženo aktivnost občine (zaradi katere si je tudi prislužila uvrstitev med kandidatke) se lahko vprašamo: bo razvoj tako spodbuden tudi v drugi polovici desetletja?

Indeks ISSO: 42,77 (95. mesto)Razvojna dinamika: 22. mestoRast števila podjetij: 9. mestoŠtevilo prebivalcev: 4.303

Hrpelje - Kozina

Foto Robert Mulej

21


ZLATI KAMEN

SemičSpretni »ljubitelji zmernega napredka«

Zdi se, da so v občini Semič našli razvojno formulo za majhne kraje. Kakovostna strategija, ki jo – kakor se zdi – dosledno izvajajo, izrazito trajnostno naravnan model, ki teži k »ravnoves-nemu dvigu blagostanja

za vse prebivalke in prebivalce« in uravnotežene aktivnosti, s katerimi smiselno pokrivajo vsa kritična področja razvoja. A ključni moment te

formule je spretno oblikovanje projektov, s kater-imi dosegajo cilje na več področjih hkrati. Morda je prav takšno ravnanje pripomoglo, da je občina z zelo omejenimi viri med najuspešnejšimi v regiji.

Primerjava izbranih kazalnikov, ki kažejo rast v času zadnjega mandata, uvrščajo Semič zelo solidno na ravni Slovenije, na ravni regije pa je Semič na samem vrhu. Na vseh primerjanih področjih so uvrstitve zelo dobre ali vsaj povprečne. Najbolj dinamičen razvoj je na trgu dela.

Strategija

Občina ima zanimivo strategijo z izrazito sodobnimi in trajnostnimi poudarki. Strateški dokument izstopa v primerjavi s številnimi do-

kumenti, ki jih pripravijo specializirana podjetja ali agencije (in imenitno služijo kot dekoracija županske pisarne). Da strategija živi, kažejo ak-tivnosti občine, ki so – kolikor lahko po hitrem pregledu sodimo – močno uravnane s splošnimi smernicami. Drug pomemben znak je ta, da je Semič imel strateški dokument tudi v prejšnjem desetletju. Tretjič, osnovno razvojno strategijo v občini dopolnjujejo s celo vrsto delnih strategij za posamezna področja (kmetijstvo in podeželje, gasilstvo, LEK). Ob tem omenimo še, da je občina precej vključena v regionalne projekte in iniciative na različnih področjih.

Smiselno oblikovani projekti z več cilji

Občina uspešno oblikuje projekte, ki ubijejo več muh na en mah. »V času zaraščanja in opuščanja kmetovanja želi Občina Semič dati sadjarstvu večji pomen. Z namenom, da bi dvignili sadjarsko kulturo prebivalcev in sadjarstvu dali nov zagon je nastal projekt z naslovom »Ohranitev drago-cenosti sadjarske kulture«, katerega vodi Občina Semič, z izvedbo strokovnih vsebin pa kot partner pri projektu sodeluje Sadjarsko društvo Bele krajine. Pridružen partner v projektu je tudi Zveza para-plegikov Slovenije.«

Funkcija zanimivega projekta je predvsem osveščanje o pomenu sadjarstva, poskrbeti za informiranje in vključiti sadjarstvo v lokalno turistično ponudbo. Iniciativa je pomemba za samooskrbo, podobo kulturne krajine, posredno za gospodarstvo in turizem, mimogrede pa v de-javnost vključijo še ranljivo skupino (učni vrt pri domu paraplegikov). Projekt sofinancira EU, se razume.

Podobno ima več ciljev tudi projekt ogrevan-ja na lesno biomaso. Cenejše ogrevanje (10 odstotkov), prijaznost do okolja (zmanjšanje emisij co2 za 600 ton na leto) in pozitivni vpliv

• Energetska sanacija objektov.• Začetek urejanja trškega središča.• Gradnja širokopasovnega omrežja.• Priprava razvojne strategije do leta 2020.• Omrežje za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.• Nadaljevanje gradnje infrastrukture v nekaterih romskih naseljih.

Glavni dosežki v zadnjem obdobju

Foto Zvone Butala

22


ZLATI KAMEN

Spretni »ljubitelji zmernega napredka«

na kulturno krajino (štiri petine ozemlja občine zarašča gozd).

ISSO analiza

Vrednost sestavljenega indeksa ISSO je vi-soka in postavlja občino na vrh v regiji. Izstopata proračunska učinkovitost (3. mesto) in vrednost okoljskih kazalnikov (14. mesto). Na drugih področjih je občina na solidnem povprečju, neko-liko slabšo vrednost imajo le kazalniki izobrazbe (136. mesto).

Po kazalnikih aktivnosti je Semič na prvem mestu v Sloveniji. Vrednosti indikatorjev so le v dveh primerih nekoliko povprečne (aktivna politika zaposlovanja – 133. mesto, odhodki za šport– 136. mesto), sicer so nadpovprečne, na petih področjih (od 20) pa celo izjemne: veliko in-vesticij, uspešno pridobivanje sredstev EU, nizka stopnja zadolženosti in veliki vložki v okolje. Ak-tivnosti občine so uravnotežene brez izrazitih be-lih lis, močno so osredotočene na področja, ki smo jih opredelili kot razvojno kritična, delo občinske administracije pa je stroškovno učinkovito.

Po kazalnikih doseženega razvoja je Semič prav v zlati sredini. Slika je ponovno zelo uravnotežena brez izrazitih šibkih točk. Bolj pestra je slika, ki jo dajejo dinamični kazalniki. Gledano v celoti je Semič po razvoju v zadnjih petih letih nekoliko nad povprečjem. Zanimivo je, da so se prihodki gospodarstva močno zmanjšali (188. mesto!), ob tem pa se povečujejo investicije in število delovnih mest (27. mesto – rast za 8,6 odstotka).

Indeks ISSO: 47,05 (34. mesto)Razvojna dinamika: 108. mesto

Kazalniki aktivnosti: 1. mesto

Število prebivalcev: 3.832

Semič

Semi

Slovenija

demografija

u inkovitost


trg dela

izobrazba


socialna kohezija

okolje

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

160,00


Majhni Semič sodi med občine z najbolj razde-lanim strateškim pristopom v Sloveniji. Tudi kvalitativna analiza potrjuje ugotovitve, ki smo jih dobili ob razčlembi kvantitativnih kazalnikov: aktivnosti so bogate, uravnotežene in usmerjene na kritična področja (okolje, ranljive skupine). Občina bi lahko delovala bolj transparentno –vsaj sodeč po parametrih, ki jih pregleda kvalita-tivna analiza, bi bili lahko občani bolj vključeni v odločanje.

Šibke točke

Pri pregledu občine smo našli le malo šibkih točk. Tudi mednarodne ne-aktivnosti majhni občini s tako bogato razvito aktivnostjo ne more-mo očitati – ima pač majhno ekipo. Vse to ne pomeni, da občina nima pred seboj še velikih raz-vojnih izzivov. Posebno pozornost si zasluži neko-liko šibko gospodarstvo.

Foto Zvone Butala

23


ZLATI KAMEN

Pred vrati finalaMed kandidatke za nagrado Zlati kamen 2014 se je uvrstilo skupaj 10 občin. Poleg šestih finalistk še naslednje štiri.

Število prebivalcev: 2.624

Ena od glavnih strateških us-meritev Nazarij je »izkoris-titi vse danosti«. Zdi se, da to kraju ob Savinji izvrstno us-peva. Kraj je majhen in raz-meroma odročen, pa vendar sodi med bolj razvite v Slo-veniji, dinamika razvoja pa je

izjemna. Zdi se, da so Nazarje dober primer »do-linskega razvojnega modela«, kjer so prepleteni odročnost, velika stopnja medsebojne povezanosti in prisotnost vrhunskega podjetja, ki je glavno gonilo razvoja. Občina je podprla pobudo bivšega ravnatelja in ima »prvo zares brezplačno osnovno šolo v Sloveniji«. Visoka stopnja socialne kohezije je značilna za majhne kraje stran od mestnih središč. Številne povezovalne aktivnosti, skrb za različne socialne skupine in podpora projektom, kot je brezplačna šola, kažejo, da za Nazarje so-cialna kohezija ni »danost«, ampak nekaj, v kar je treba vložiti sistematično delo.

Večina kazalnikov, s katerimi smo merili razvoj po letu 2010, daje bolj ali manj povprečno sliko. Vrednost sestavljenega indeksa potisneta navzgor uspešno širjenje kanalizacijskega in vodovod-nega omrežja in pozitivna gibanja na trgu dela. Zahvaljujoč močnemu gospodarstvu (v Nazarjah je tovarna Boscheva tovarna malih gospodinjskih

aparatov s kompetenčnim centrom) je stopnja doseženega razvoja občine zelo visoka (23. mesto). Nazarje med redke srečne občine, kjer se brezposel-nost zmanjšuje (4. mesto). Toda ob tem je občina draga in sodi med finančno najmanj samostojne.

Spretno izkoriščanje »danosti«

Kot je zapisano v predvolilnem programu, je ena od glavnih smernic razvoja občine, »izkoriščanje vseh danosti«. Zdi se, da občina v tem dobro uspeva. Najpomembnejša »danost« je bržkone prisotnost Boscheve tovarne in kompetenčnega centra v občini (za razliko od npr. Odrancev si občini ni bilo potrebno posebej prizadevati za prihod inves-titorja, ki je pred leti odkupil tovarno od Gorenja). Dober razvoj te odročne in majhne občine lahko pripišemo spretnemu in pragmatičnemu upravl-janju – ne le te garniture, ampak tudi pretekle.

»Delovati povezovalno«

V Nazarjah so spoznali, da se lahko majhen kraj razvija le v tesnem sodelovanju z bližnjimi kraji. S sosednjimi občinami Nazarje smiselno sodelujejo v zdravstvu in pri vrsti skupnih projektov ( zbirni center za odpadke, čistilna naprava Mozirje, projekt

Nazarje: majhni, dobro skriti in uspešni

24


ZLATI KAMEN

Pred vrati finalaLetošč – izviri pitne vode, projekti LAS na področju razvoja podeželja, turistični projekti). Ob tem občina deluje tudi širše in v sodelovanju z različnimi institucijami prireja vseslovenske dogodke (srečanje vseh slovenskih županj, lesarska konferenca).

Sistematično povezovanje pa ni usmerjeno le navzven, ampak tudi navznoter (sodelovanje s šolo, ruštvi, institucijami, župniščem). V ta okvir sodi tudi skrb za vključevanje mladih in starejših. Kljub majhnosti kraja imajo Nazarje varstveno delovni center in celo center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

Brezplačna osnovna šola

Občina Nazarje je po lastnih navedbah edina v Sloveniji, ki ponuja zares brezplačno osnovno šolanje. Bivši ravnatelj je k projektu »Brezplačna šola« pritegnil občino, podjetja in druge donatorje. Kakor razumemo, so za vse otroke brezplačne vse šolske aktivnosti, od šole v naravi, prek učbenikov do obšolskih aktivnosti. Sredstva za delovanje pro-jekta »Brezplačna šola« zbirajo tudi z dobrodelnimi akcijami, pri čemer sodelujejo tudi šolarji sami. Dobrodelne prireditve Za smeh v otroških očeh se udeleži vsako leto od 800 do 1000 ljudi, približno tretjina vseh prebivalcev občine. Projekt ima tako pomembne stranske učinke: na eni strani povezuje in vključuje ljudi, na drugi otrokom privzgaja čut za javno dobro.

Zagorje: kraj v središču slovenijeŠtevilo prebivalcev: 16.901

Zagorje ob Savi je blizu središča Slovenije. Na nek način so blizu središča tudi vrednosti ključnih razvojnih indikatorjev za občino: so povprečne. Te vrednosti se pokažejo v pravi luči šele, če jih primerjamo s podatki za razvo-jno dokaj problematično regijo. Zagorje močno prekaša sosednje kraje, svojo vodilno vlogo v regiji pa kaže tudi s podjetnostjo in inovativnos-tjo. Rojstni kraj ikoničnega slovenskega politika, ki v marsičem uteleša dobro in slabo 20-letne samostojnosti Slovenije, je bil v preteklosti na prvi bojni črti pri pospeševanju podjetništva. V zadnjem obdobju je razvoj izrazito trajnostno obarvan. Po deležu energetsko prenovljenih stavb je občina med vodilnimi v Evropi. Na »sve-tovni zeleni zemljevid« je Zagorje postavila ino-vativna raziskovalno-izobraževalna enota Olea – mobilna stanovanjska enota, ki na »pameten način« uporablja 12 različnih trajnostnih teh-

nologij. Ob tem občina deluje uravnoteženo, namenja precej pozornosti (in denarja) za so-cialno skrb, izstopa pa po svoji povezovalnosti in spretnosti, s katero za javno dobro poveže tako najrazličnejše ustanove kot zasebna podjetja.

Rast gospodarstva je močno nadpovprečna, zelo dober je tudi prirast prebivalstva. Ostali ka-zalniki kažejo solidno rast blizu povprečij. Občina posluje z nizkimi tekočimi odhodki (9. mesto) in vlaga relativno dosti sredstev v trajnostno ener-getiko (14. mesto), sodi pa med investicijsko naj-manj aktivne občine v državi (202. mesto).

Okoljski projekti

Okoljske aktivnosti v občini imajo precej veliko težo, kar je glede na degradirano okolje v Zasavju pričakovano. V občini pa niso le izjemno aktivni,

Fotoarhiv občine Nazarje

25


ZLATI KAMEN

ampak tudi inovativni. Posebej izstopa »raziskovalna nizkoenergijska samozadostna enota« Olea: gre za mobilno enoto (bivalni kontejner), ki je energetsko povsem samozadosten, »pameten« in uporablja 12 tehnologij učinkovite rabe energije (voda, sonce, veter, geotermalna energija, biomasa). Olea ima dvojni na-men: raziskovalni in demonstracijsko-izobraževalni. Prvo od dveh mobilnih enot so odprli leta 2013. Gre za prvo takšno enoto v Evropi, Zagorje pa bo za pro-jekte sonaravnega razvoja prejelo v naslednjih štirih letih več kot 2 milijona evrov iz evropskih virov. V občini načrtujejo tudi pasivno stanovanjsko sosesko (stara rudniška Okrogarjeva kolonija).

Zagorje je leta 2013 postavilo polnilno postajo za električna vozila, prvo v Zasavju in eno od dvanajstih v Sloveniji. »V letih 2009-2013 so se v zagorski občini izvedle številne energetske sanacije večstanovanjskih objektov kar nas na tem področju uvršča med najrazvitejše občine v Evropi. V tem obdobju je bilo obnovljenih približno 40% vseh večstanovanjskih objektov, kar znaša skoraj 800 stanovanj. S takšno di-namiko bo Občina Zagorje ob Savi dosegla in prese-gla zastavljene cilje svežnja ukrepov EU o povečanju energetski učinkovitosti in optimistično postav-ljenega akcijskega programa občine.

Občina je v zadnji fazi prenove javne razsvetljave: učinek znaša 302 toni manj izpustov co2 na leto. Na strehah nekaterih javnih stavb so postavili sončne elektrarne (osnovna šola). Raziskovalna enota OLEA skrbi za sistematično informiranje in izobraževanje občanov. V ta namen občina med drugim organizira Dan trajnostne energetike.

Sodelovanje z ustanovami

Zagorje ob Savi deluje izrazito povezovalno in zna svoje delovanje vedno dobro preplesti z delovanjem različnih ustanov in organizacij tako iz javne kot iz zasebne sfere. Občina je s svojimi projekti dostikrat odigrala pionirsko vlogo.

V preteklosti so v občini izstopali s projekti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. V Za-savju so prvi v Sloveniji začeli s projektom za spod-bujanje podjetništva med mladimi (Podjetno v svet podjetništva). Dober primer za sodelovanje Zagorja z ustanovami je Evropark – sanirano območje nek-danjega rudnika, ki se spreminja v glavni primest-ni rekreacijski park. Za ureditev so se povezali s Fakulteto za arhitekturo (UL) in v letu 2011 pripravili večmesečno urbanistično delavnico.

Zagorsko podjetje Telfex d.o.o. je leta 2013 pre-jelo priznanje Werner von Siemens za učinkovitost krmilnega sistema v Raziskovalni enoti Zagorje. Investitor in soavtor prijave je bila občina Zagorje. Še en primer, kjer občina uspešno povezuje razisko-valne aktivnosti, zasebno podjetništvo in ustvarjanje javnega dobrega.

Občina ima veliko dobrih projektov in praks. Deluje uravnoteženo in – kolikor lahko sodimo – z močno socialno noto. Razvojni poudarki so v skladu z zahtevami časa izrazito trajnostno obarvani. Vseeno se ne moremo znebiti vtisa, da je politična kultura občine nekoliko arhaična: izrazito nemoderna sta ra-hel tehnokratski pridih in odsotnost znakov, ki bi ka-zali na izrazitejše vključevanje občanov v odločanje.

Foto Lovro Rozina

26


ZLATI KAMEN

Prebold: kraj brez posebnostiŠtevilo prebivalcev: 5.052

Zakaj je o občini Prebold letos posnela oddajo japonska televizija? Ker tam po naključju živi njihova rojakinja, slikarka Keiko Vahčič Miyazaki. Sicer je Prebold čisto brez posebnosti – vsaj na prvi pogled. Občinska spletna stran ga opisuje kot »kraj, ki je ide-alen za vse, ki želijo pobegniti od stresnega vsakdana in se sprostiti v podeželskem raju«, a to velja za sko-raj vse kraje na slovenskem podeželju. Za to idilično sliko pa se v primeru Prebolda skriva eksplozivna rast, ki jo je kraj doživel v zadnjih petih letih. Po večini merljivih kazalnikov se občina uvršča prav v sloven-ski vrh. Občinska politika je suha in trezna: občina deluje skrajno varčno, njeni posegi pa so omejeni v izboljšanje infrastrukture, s katerimi skuša zagotav-ljati dobre pogoje za delo in življenje. Ob vseh ome-jitvah, ki jih tak pristop ima, Preboldu prav nihče ne more odreči izjemnih rezultatov na praktično vseh področjih, za katere imamo podatke.

Prebold je – če upoštevamo merljive kazalnike - prepričljivo najhitreje razvijajoča se slovenska občina. Razvoj je izjemen na vseh področjih: gospodarstvo (1. mesto), trg dela (2. mesto), demografija (8. mesto), izboljšanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja (8. mesto), sprememba izobrazbene strukture (12. mesto) in izboljšana učinkovitost delovanja občine (15. mesto).

Delujoča poslovna cona

Razvojni motor občine je poslovna cona na 20 hektarih, ki jo je občina uredila v glavnem v času prejšnjega mandata (2006 – 2010). Najpomembnejša tovarna v coni je v lasti nemške družbe Odelo, ki izdeluje smernike in zadnje luči za prestižne avto-mobilske znamke. Podjetje je v petih letih povečalo prihodke z 42 na 103 milijone evrov, leta 2008 je za-poslovalo 397 ljudi, lani 717 – letos naj bi jih že okrog 1.000. Župan v odgovoru na našo anketo poudarja: »Ravno s komunalno opremljenim zemljiščem in urejenimi urbanističnimi načrti smo uspeli privabiti podjetje Odelo, ki ima danes 1000 delovnih mest.« V Preboldu imata svoje zmogljivosti še pomem-ben evropski izdelovalec fotonapetostnih modulov Bisol (okrog 250 zaposlenih) in nemški proizvajalec dimniških sistemov Schiedel (okrog 50 zaposlenih). Podobno velike cone v bližnjih krajih (Polzela, Vo-jnik) niso niti približno tako uspešne.

»No nonsense« pristop

Na prvi pogled bi lahko rekli, da je bila občina Prebold pač rojena pod srečno zvezdo. Župan

občine je gradbenik in kaj dela občina? Gradi. V petih letih je za ceste porabila 35 odstotkov proračuna (povprečje: 15 odstotkov). Nobene strategije, nič retorike o sonaravnem razvoju.

Podrobnejši pogled vendarle daje slutiti, da se za uspehi občine Prebold skriva več kot naključje in da občina vendarle ima konsistentno razvojno politiko. Tej politiki bi lahko rekli lean and mean. Občina je načrtno majhna. S čim manjšo porabo skuša zagotoviti dobre osnovne pogoje predvsem za delo, a tudi za življenje, ob tem pa se ne vmešava v delo gospodarstva, ga ne »spodbuja«. Na so-cialnem področju se odziva glede na potrebe. Na področjih, kjer je občina aktivnejša, skuša denar za to dobiti iz evropskih virov. Karkoli si o vsem tem mislimo, pristop zaenkrat izvrstno deluje.

Energetsko varčevanje

Občina za trajnostno energetiko neposredno res ne namenja niti evra. Posredno so naložbe občine vseeno okoljsko obarvane: ko obnovijo javne zgradbe, jih ob tem energetsko sanirajo. Ko obnovijo javno razsvetljavo, preidejo na okolju prijazno. Pri tem v občini ne skrivajo, da je motiv za te odločitve ekonomski: pri stroških javne razsvetljave je prihranek denimo 35-odstoten, celotna naložba pa bo s temi prihranki pokrita v treh letih. Zani-mivo je tudi, da je Prebold - kljub majhnim (ali skritim) odhodkom za varovanje okolja – nadpovprečno uspešen tudi pri zmanjševanju količin zbranih odpadkov (32 odstotkov v petih letih, 52. mesto).

A pod črto: pri vodenju občine ne zaznamo jasnih dolgoročnih usmeritev. In pri najboljši volji ne more-mo najti pri delu občine Prebold aspekta, ki bi imel v sebi vsaj pridih inovativnosti.

Foto Matevž Lenarčič

27


ZLATI KAMEN

Škofljica: privlačna za priseljevanjeŠtevilo prebivalcev: 9.744

Se spomnite pesmi Janija Kovačiča »Jest grem gor na Škoflco«? Čeprav Škofljica že dolgo ne gosti več častivredne ustanove, o kateri govori pesmica, številni sledijo glavni refren. Občina je namreč med najbolj priljubljenimi kraji v Sloveniji za priseljevanje.

Škofljica dobro izkorišča ugodno lego na stičišču med mestnim robom in podeželjem. Kvantitativni indeksi kažejo izredno dinamičen in kakovosten razvoj občine, ki že tako sodi med bogatejše. Občina s številnimi projekti v zadnjem obdobju uspešno sledi strateškim smernicam, ki poudarjajo razvoj v »kakovostno bivalno okolje z zagotovljenimi javnimi storitvami«, ki postane »središče novih priložnosti«. V zelo bogatem spektru aktivnosti bi morda podčrtali ureditev javnega prevoza.

Če nam je večina občin na našo anketo o ciljih in rezultatih v času sedanjega mandata odgovo-

rila na eni strani, je Škofljica za to potrebovala kar 54 strani. Odgovor na nek način uteleša delovanje občine: izredna prizadevnost in delavnost, a strateški način razmišljanja (ki zna postaviti jasne prioritete) ni ravno ponotranjen. Kakorkoli, pridnost (ob ugodni legi kraja) Škofljici zaenkrat prinaša dobre razvojne rezultate – vsaj ko gre za tiste aspekte, ki jih pokažejo merljivi kazalniki.

Škofljica je ena od najhitreje razvijajočih se občin v Sloveniji. Na račun lege na pragu Ljubljane je zelo privlačna za priseljevanje, izboljšuje se izo-brazbena struktura , ugodna gibanja so na trgu dela in v gospodarstvu.

Občina je prva v Sloveniji v treh stvareh

Prva je sprejela strateško odločitev za »zmerno ome-jevanje priseljevanja«, saj je gibanje priseljevanja na podeželje ob mestu začelo resno ogrožati ka-kovost življenja v kraju. Vsaj po mnenju nekat-erih občanov pa ta strateška usmeritev še zdaleč ni zaživela. Po lastnih navedbah je prva izdelala sistem javnega prometa z minibusi, ki pokriva celotno občino. Ima prvo zasebno gimnazijo (Želimlje) in jo tudi podpira. Rezultati gimnazi-jcev z Želimelj na maturah so nadpovprečni.

Ureditev javnega prometa

Zaradi dnevnih migracij iz, skozi in v občino – povsem razumljivo – Škofljica namenja prometu veliko pozornost. Občina pri tem sodeluje z regijo in Ljubljano ter se z gradnjo parkirišč vključuje v sistem »parkiraj in pelji se«. V sodelovanju z Ljubljanskim potniškim prometom je vzpostavila linije minibusov za vse kraje v občini. Linije so neposredno povezane z ljubljanskim mestnim potniškim prometom (linija 3B). Plačevanje prevoza poteka s kartico Urbana, na račun občinske subvencije pa je cena prevoza enaka tisti v prvi coni (torej samem mestu).

V izvedbenih dokumentih občine (za razliko od strategije, ki jo je pripravila zunanja agencija) so projekti postavljeni hkrati kot aktivnost, cilj in merilo. To daje slutiti, da se strateško razmišljanje v občini še ni prav udomačilo. Pri občinskih pro-jektih (z nekaj izjemami) pogrešamo sveže ideje in inovativne prijeme.

Fotoarhiv občine Škofljica

28


ZLATI KAMEN

Nauki najboljšihObčine, ki so se letos uvrstile med kandidatke za nagrado Zlati kamen, si delijo nekaj skupnih značilnosti.

Prvič, majhno je lepo. V povprečju imajo letošnje kandidatke manj

prebivalcev kot prejšnja leta. Prav tako letos prvič ni med njimi niti ene izrazito velike ali mestne občine z več deset tisoč prebivalci. Kako to? Najverjetnejši razlog je prav glavni poudarek letošnjega izbora, torej otipljivi rezultati štiriletnega mandata. Pre-prosto: majhne občine, majhni problemi. Manjši

problemi, lažje reševanje. Razvojne zahteve manjših krajev niso primerljive s kompleksnimi vprašanji, s katerimi se soočajo župani in uprave večjih mest. Bolj zapletena organizacija prinaša manjšo pre-glednost in s tem več priložnosti za koruptivne prakse, ki žal zaznamujejo kar nekaj slovenskih večjih občin. Po drugi strani nismo uspeli najti prav nobenih dokazov, ki bi kazali, da so majhne občine že kar po definiciji manj učinkovite.

Drugič, v ospredje postavite ženske.

Med 211 občinami jih ima le deset županje. Med letošnjimi desetimi občinami, ki so prišle v ožji iz-bor za nagrado Zlati kamen, dve vodita županji. To je povsem nesorazmerno z deležem s siceršnjim deležem županj. Je to znak nadpovprečne uspešnosti žensk pri vodenju lokalne samouprave?

Morda. Vsekakor tudi med ostalimi osmimi županjami jih še nekaj izstopa po svoji uspešnosti in prepoznavnosti. In kako je z občinskimi upravami? Štiri občinske uprave vodijo ženske, štiri moški. V dveh občinah (Odranci in Prebold) občinski up-ravi vodi župan. Povsem »moške« občine – torej take, kjer je na obeh ključnih položajih moški – so med kandidatkami tri: Ajdovščina, Škofljica in Za-gorje ob Savi. Zato pa v občini Semič ob županji tudi občinsko upravo vodi ženska.

Povprečna velikost kandidatk - število prebivalcev

povprečje največjanajmanjša

kandidatka

2014 10.166 22.889 1.652

2013 15.977 25.986 1.342

2012 34.134 280.278 518

županja ali župan

direktorica ali direktor občinske uprave

Ajdovščina

Hrpelje - Kozina

Ivančna Gorica

Nazarje

Odranci

Prebold

Semič

Škofja Loka

Škofljica

Zagorje ob Savi

dame gospodje

Zlati kamen

Robert Mulej

29


ZLATI KAMEN

Četrtič, razvijajte podjetništvo.

Občine, pri katerih lahko izmerimo otipljiv napre-dek v času zdajšnjega mandata, imajo praviloma močno razvito podjetništvo in dajejo temu elementu dostikrat nadpovprečno močan velik poudarek. Formula je zelo preprosta. Razvito podjetništvo prinese bogatejši občinski proračun in stabilen trg dela, s tem pa boljši življenjski standard na večini področij. Živahno podjetniško dogajanje prinese tudi robustnejše gospodarstvo, ki je bolj odporno na krizo. Ne nazadnje: v okolju z razvitejšo podjetniško kulturo imajo ljudje dobre zglede in so tudi zato bolj iniciativni in prilagodljivi na hitre spremembe.

Tretjič, strategija mora živeti v praksi.

Med kandidatkami za nagrado Zlati kamen se vsako leto ponovi zelo podobna slika. Nekatere občine imajo izjemen strateški pristop: razde-lane in dokumentirane strategije, ki zares živijo v praksi. Prav zato so med kandidatkami za nagra-do. V postopku namreč odkrijemo precej občin z obsežnimi strateškimi dokumenti, ki jih pravilo-ma pripravi zunanje svetovalno podjetje in ki so bolj ali manj mrtev papir. Pri kandidatkah strategija živi, vodila uporabljajo pri vsakdanjem upravljanju občine – in to prinaša otipljive rezul-tate. Ta uspeh ni posebno presenečenje – imeti in uporabljati kakovostno strategijo je preverjen način, kako upravljati sisteme. Bolj nenavadno je, da je vsako leto med kandidatkami kar nekaj občin, kjer s še tako ustvarjalno interpretacijo ne moremo razbrati strateškega pristopa. Pa vendar so uspešne, celo izjemno. No, vsaj na razmeroma kratek rok.

2013 2014

Koliko občin - kandidatk deluje strateško?

3

3

4

4

6

2

Strateški pristop

Delno strateški pristop

Brez strategije

Spodbujanje razvoja malega gospodarstva (2008 - 2012)

Ime občine sredstva v € na prebivalca

Odranci 605,33

Ajdovščina 314,62

Škofljica 112,38

Slovenija 43,23

Število podjetij (2013)

Ime občine na 1000 prebivalcev

Škofljica 38,18

Hrpelje - Kozina 31,37

Prebold 29,69

Škofja Loka 28,91

Ajdovščina 23,90

Ivančna Gorica 20,75

Nazarje 20,58

Slovenija 19,58

Sprememba števila podjetij (2008 - 2012)

Ime občine na 1000 prebivalcev

Prebold 13,50

Hrpelje - Kozina

7,88

Škofljica 5,59

Odranci 5,36

Škofja Loka 3,65

Ivančna Gorica

3,52

Slovenija 3,13

30


ZLATI KAMEN

Petič, privabite tuje naložbe.Razvoj podjetništva je torej vzvod, ki najbolj vpliva na

celoten razvoj kraja. A kaj lahko občina – torej občinski svet, uprava in župan naredijo za to? Najhitrejši re-cept: privabite investitorje. Občini Prebold in Odranci sodita med najhitreje razvijajoče se kraje v Sloveniji – s tem, da so Odranci v razvojno izrazito problematični regiji. Hiter razvoj sta občini dosegli prav s prihodom tujega investitorja. Neposreden učinek so nova delovna

mesta. Drugi učinek je ta, da nove tovarne potrebujejo podizvajalce, kar deluje kot katalizator za raz-voj lokalnih manjših podjetij in obrtnikov. Tretjič, zelo pogosto se v bližino uspešnega podjetja nase-lijo še druga. In celotna razvojna spirala se zavrti navzgor.

UGODNI KREDITI3M EURIBOR + 1,5 %

NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE

Eko sklad, j.s. Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana www.ekosklad.si 01 241 48 20

občanom za vgradnjo sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oz. pripravo sanitarne tople vode, rabo obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, sodobne naprave za pridobivanje električne energije, zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb, gradnjo ali nakup nizkoenergijske ali pasivne stanovanjske stavbe, nakup en-ergijsko učinkovitih naprav, nakup okolju prijaznih vozil, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, nadomeščanje gradbenih materialov, ki vse-bujejo nevarne snovi, in ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz gospodinjstva, učinkovito rabo vodnih virov, oskrbo s pitno vodo

pravnim osebam za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in zmanjševanje onesnaževanja zraka z drugimi emisijami, gospodarjenje z odpadki, varstvo voda in učinkovito rabo vode, odvajanje odpadnih vod in oskrbo s pitno vodo, začetne naložbe v okoljske tehnologije

Možnost hkratne pridobitve kredita in nepovratnih sredstev!

občanom za naložbe v eno, dvostanovanjskih stavbah in posameznih stanovanjih (solarni ogrevalni sistem, kurilna naprava za centralno ogrevanje na lesno biomaso, toplotna črpalka, priključitev na daljin-sko ogrevanje na obnovljiv vir energije, zamenjava zunanjega stavb-nega pohištva z lesenim, toplotna izolacija fasade ali strehe oz. stropa proti neogrevanemu prostoru, prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, gradnja/nakup pasivne stanovanjske stavbe, ce-lovita obnova starejše stanovanjske stavbe, nakup stanovanja v pa-sivni večstanovanjski stavbi) ter skupne naložbe pri obnovi starejših večstanovanjskih stavb (toplotna izolacija fasade ali strehe oz. stropa proti neogrevanemu prostoru, kurilna naprava za centralno ogrevanje na lesno biomaso, toplotna črpalka, solarni ogrevalni sis-tem, priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, ter-mostatski ventili in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema)

občanom za električna vozila za cestni promet

bjm_eko_oglas_R14T_240x160.indd 1 27.2.2014 12:37:53

Tuje naložbe kot pomemben razvojni element:Odranci Carthago

Nazarje BSH

Prebold Odelo Slovenija

Škofja Loka Knauf Insulation

In kako si lahko z vsem tem pomagamo?

Edino velikost je med temi petimi značilnostmi letošnjih kandidatov »naravna danost«. Vse ostalo so elementi, na katere je možno vplivati. Obogatiti vodenje z ženskim zornim kotom. Postaviti strategijo in jo izvajati. Spodbujati podjetništvo in privabiti tuje naložbe. Tem receptom za uspeh bi lahko očitali, da v njih ni nič izvirnega in da ne gre za nič drugega kot za skupek samoumevnosti. Res je. S ponosom lahko ugo-tovimo, da nismo bili čisto nič inovativni. Ugovarjati pa moramo, da gre za samoumevnosti: če bi bile, bi se po njih bržkone ravnali vsi. Pa se ne. Še zdaleč ne.

Pomembnejši ugovor na naše ugotovitve ja ta, da smo v formulah sicer odkrili, kaj je potrebno narediti,

ne pa tudi, kako. Odgovor deloma ponujamo vsako leto na konferenci Zlati kamen s podrobnejšo predstavitvijo izbranih najboljših praks. Ob tem pa razvijamo nove razsežnost projekta Zlati kamen. V prihodnosti bomo intenzivneje razvijali vsaj dva momenta. Prvič, razvija-mo analitična orodja, ki bodo razsvetljenim županom in strokovnjakom v občinskih upravah še olajšala ka-kovostno ciljno in strateško vodenje. Če uporabljajo takšna orodja na državni ravni ne eni strani in na drugi v podjetjih, zakaj jih ne bi še na ravni lokalne samou-prave. In drugič, posebej pozorno se bomo ukvarjali z nekaterimi področji, ki so za razvoj lokalne skupnosti odločilnega pomena – in razvili nove razsežnosti pro-jekta. Kaj in kdaj? Spremljajte novice na portalu sloven-ske lokalne samouprave Zlati kamen.

31


ZLATI KAMEN

Kam vlagajo denar razvojno uspešne občine?

Najuspešnejše občine, izbrane po treh različnih merilih, dajejo več denarja za izobraževanje in politični sistem, manj pa za kulturo in šport

Osnovna formula za strateško upravljanje občine pravi takole: cilji občine so povezani s projekti in aktivnost-mi. Aktivnosti, ki so v grobem razvidne iz občinskega proračuna,

imajo čez določen čas rezultate. Najprej zasledujemo dinamiko sprememb, potem pa doseganje razvojnih ciljev, torej opazujemo kazalnike, s pomočjo katerih razberemo, če občani res živijo bolje.

Naredili smo poskus in formulo obrnili: za občine, ki imajo najboljše rezultate, smo pogle-dali, kam usmerjajo aktivnosti, oziroma za kaj namenjajo proračunski denar. Se razporeditev njihovih proračunov razlikuje od povprečja? Kje?

Uporabili smo vsote iz zaključnih računov za zadnjih pet let (torej od 2008 do 2012). Med uspešne smo uvrstili razmeroma široko in heterogeno skupino občin, izbrano po treh merilih: skupino smo ses-tavili iz 30 občin z najvišjo vrednostjo sestavlje-nega indeksa za leto 2014, 30 občin, ki so na kritičnih področjih v petih letih napredovale najbolj, in vseh kandidatk, ki so se uvrstile v ožji izbor za nagrado Zlati kamen v zadnjih treh letih. Ker se tri skupine med seboj deloma prekrivajo, je v končnem naboru uspešnih pristalo 74 občin.

Občine v povprečju pora-bijo za kulturo in šport kar petind-vajsetkrat več kot za pospeševanje podjetništva.

Fotoarhiv občine Nazarje

Nazarje

32


ZLATI KAMEN

Ali uspešne občine drugače porabljajo proračun?

Hitri odgovor je: da. To kažejo tako podatki za vseh 74 občin skupaj kot za vsako od treh skupin, ki smo jih med uspešne vključili. Prva ugoto-vitev: uspešne občine namenjajo nadpovprečno velik delež proračuna za cestno infrastrukturo, za šolstvo in izobraževanje in za pospeševanje podjetništva. Presenetljiva značilnost vseh treh skupin uspešnih občin je nadpovprečno velik delež odhodkov za politični sistem. Ob tem je za prav vse tri skupine značilno, da prihranijo denar s pomočjo podpovprečnega deleža proračuna, na-menjenega za kulturo in šport.

A ne hitimo z oznako, da gre pri uspešnih občinah za »protikulturne neoliberaliste«. Občine za kul-turo in šport namenijo skupaj okrog 12 odstotkov proračuna ali 254 milijonov evrov – več kot za prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalne dejavnosti. Za primerjavo: proračun ministrstva za kulturo znaša okrog 165 milijonov evrov. Uspešne občine porabijo za kulturo in šport namesto 12 približno 10 odstotkov proračuna. Samo prihranek ustreza torej deležu proračuna, ki ga občine namen-

jajo v povprečju za gospodarstvo skupaj s turizmom in promocijo občine! Občine v povprečju namreč porabijo za kulturo in šport kar petindvajsetkrat več kot za pospeševanje podjetništva.

Tri skupine

Skupine, ki smo jih vključili v ta širok nabor uspešnih, so med seboj precej različne. Vseeno imajo nekaj skupnih značilnosti, ki bi lahko izoblikovale nek enoten vzorec: več denarja za izobraževanje, ceste, socialno varstvo in politični sistem, manj de-narja zlasti za kulturo in šport.

Seveda pa imajo skupine tudi vrsto specifik. Skup-na značilnost 32 kandidatk za nagrado Zlati kamen je izjemen poudarek, ki ga te občine namenjajo prav pospeševanju gospodarstva. Kandidatke so v petih letih dale v ta namen kar 3,75 odstotkov proračuna, povprečni delež za 211 občin pa je 2,09 odstotka. Za razvoj malega gospodarstva namenjajo kandidatke za Zlati kamen 1,87 odstotkov proračuna – ali za 173 odstotkov več od povprečja.

Pri občinah z najvišjo vrednostjo indeksa ISSO je vzorec nekoliko drugačen: tudi te občine usmer-jajo nadpovprečen delež proračuna v pospeševanje

Primerjava deležev proračuna, porabljenega za posamezna področjaPovprečje

za 211 občinKandidatke za Zlati

kamendinamične občine občine ISSO 30

Področje delež deležrazlika s

povprečjemdelež

razlika s povprečjem

ISSO 30razlika s

povprečjem

IZOBRAŽEVANJE 22,75% 23,60% 0,85% 25,69% 2,93% 23,08% 0,33%

PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 16,63% 16,87% 0,24% 19,89% 3,27% 17,16% 0,53%

KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 12,35% 10,32% -2,04% 6,73% -5,62% 10,44% -1,91%

PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST

12,09% 11,45% -0,64% 11,75% -0,35% 12,11% 0,01%

LOKALNA SAMOUPRAVA 8,93% 9,40% 0,48% 9,24% 0,32% 8,93% 0,01%

VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 8,66% 7,84% -0,83% 7,30% -1,37% 9,82% 1,16%

SOCIALNO VARSTVO 4,01% 3,80% -0,21% 4,59% 0,57% 4,24% 0,23%

SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 2,29% 2,14% -0,16% 1,80% -0,50% 2,14% -0,15%

OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 2,18% 1,96% -0,23% 1,57% -0,61% 2,04% -0,14%

GOSPODARSTVO 2,09% 3,75% 1,65% 1,44% -0,65% 2,04% -0,05%

POLITIČNI SISTEM 1,31% 1,81% 0,50% 2,22% 0,90% 1,63% 0,32%

ZDRAVSTVENO VARSTVO 1,26% 1,21% -0,05% 1,08% -0,17% 1,02% -0,24%

KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 0,99% 1,17% 0,17% 1,32% 0,33% 0,89% -0,10%

TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 0,37% 0,29% -0,09% 0,62% 0,25% 0,16% -0,21%

PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN 0,35% 0,48% 0,13% 0,15% -0,19% 0,39% 0,04%

EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 0,23% 0,23% 0,01% 0,26% 0,03% 0,29% 0,06%

ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOČ 0,07% 0,06% -0,02% 0,01% -0,06% 0,05% -0,02%

NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 0,04% 0,04% -0,00% 0,04% 0,00% 0,03% -0,01%

ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ 0,03% 0,01% -0,02% 0,04% 0,00% 0,04% 0,01%

Podatki iz zaključnih računov občin 2008 - 2012

33


ZLATI KAMEN

podjetništva, zato pa so pod povprečjem njihove naložbe v promocijo in razvoj turizma ter gostinstva. Sestavljeni indeks ISSO kaže doseženo raven razvojne uspešnosti občine in združuje 56 kazalnikov z osmih področij. Visoko vrednost indeksa imajo dostikrat bo-gate občine - v skupini tridesetih je kar nekaj mestnih.

Občine s »trdim« razvojnim modelom

Nekaj posebnega je skupina hitro razvijajočih se občin. Te namenjajo največ denarja zlasti za cestno infrastrukturo. Vložki na področja, kot denimo varovanje okolja ali spodbujanje malega gospodarstva, so podpovprečni. Naložbe v izobraževanje so znatne, a ne zato, ker bi te občine dajale štipendije, spodbujale terciarno izobraževanje ali kaj podobnega, ampak pre-prosto zaradi precejšnjih naložb v infrastrukturo.

Pri hitro razvijajočih se občinah bi pogosto lahko govorili o »trdem« razvojnem modelu. Ta povezuje velika vlaganja v osnovno infrastrukturo na eni strani z varčnostjo na drugi. Dostikrat gre za manj razvite občine, ki imajo visoke vrednosti

Primerjava deležev proračuna, porabljenih za izbrana področja

področja povprečje za vse občine

povprečje za najuspešnejše razlika

Povezovanje lokalnih skupnosti 0,14% 0,14% 0,00%

Urejanje področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije

0,09% 0,11% 0,03%

Cestni promet in infrastruktura 15,78% 17,04% 1,26%

Cestna razsvetljava 1,70% 1,54% -0,16%

Spodbujanje razvoja malega gospodarstva 0,68% 1,11% 0,43%

Promocija občine 0,24% 0,19% -0,06%

Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva 1,17% 1,30% 0,13%

Izboljšanje stanja okolja 0,11% 0,08% -0,03%

Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot

0,04% 0,03% -0,01%

Informacijski sistem varstva okolja in narave 0,04% 0,03% 0,00%

Ohranjanje kulturne dediščine 1,14% 1,18% 0,04%

Programi v kulturi 5,86% 4,28% -1,58%

Šport in prostočasne aktivnosti 5,20% 3,85% -1,35%

Terciarno izobraževanje 0,18% 0,16% -0,02%

Pomoči šolajočim 2,05% 2,37% 0,32%

Socialno varstvo invalidov 0,51% 0,65% 0,14%

Socialno varstvo starih 2,17% 2,60% 0,43%

Socialno varstvo materialno ogroženih 0,56% 0,31% -0,25%

Socialno varstvo zasvojenih 0,02% 0,01% -0,01%

Socialno varstvo drugih ranljivih skupin 0,32% 0,21% -0,12%

indeksov rasti tudi zaradi šibkega izhodiščnega položaja. Druga skupina hitro rastočih občin so kraji v bližini velikih mest (zlasti Ljubljane), ki beležijo hiter razvoj zlasti zaradi priseljevanja ljudi in tudi podjetij. Za »trdi« razvojni mod-el je značilno tudi, da praviloma ne najdemo kakšnih znakov strateškega pristopa pri upravl-janju občine. Bi lahko govorili, da gre za uspešen model, vreden posnemanja? Ni dvoma, da se da pri pragmatičnem upravljanju teh občin česa naučiti. Prav tako ne moremo oporekati, da so te občine kratkoročno zelo uspešne, pri čemer – vsaj pri nekaterih najbolj izstopajočih in s tem vzornih primerih – ta razvoj ne temelji le na uspešnem črpanju denarja od drugod. Vprašamo pa se lahko, če je ta model lahko uspešen tudi na daljši rok.

Podatki iz zaključnih računov 2008 - 2012.

www.zlatikamen.si

34


ZLATI KAMEN

Projekt varčevanja vode v domu starejših občanov PodbrdoShowergreen se je specializiral za načrtovanje, proizvodnjo in prodajo izdelkov, ki pomagajo varčevati z vodo in energijo.

LASTNOSTI• prihranek vode in energije

• 5 letna garancija na izdelek

• Brez nabiranja vodnega kamna

• Skoraj brez vzdrževanja

• Ultra higiensko – preprečuje nastanek

bakterije legionele

• Brez izgube vodnega pritiska/ugodja prhanja

Dom upokojencev Podbrdo je javni socialni za-vod, ki nudi institucionalno varstvo, osnovno in dodatno oskrbo, storitve zdravstvene nege, fiziot-erapije in delovne terapije ter druge prostočasne aktivnosti za stanovalce doma. Showergreen je v domu zamenjal celoten sistem (tuš ročke in per-latorje na pipah) za dosego rezultatov varčevanja z vodo. Sistem so vgradili v začetku meseca no-vembra 2013 pred tem je bila poraba povprečno preko 121 m³. Po namestitvi je poraba padla na povprečno 87 m³.

Showergreen izdelke lahko kupite ekskluzivno v trgovinah Bauhaus, kjer bo na svetovni dan vode, 22. marca 2014, posebna predstavitev izdelkov, ob nakupu tuš ročke pa bodo kupci dobili gratis varčni perlator.

SHOWERGREEN SLOVENIJA Jure Madunič S.P.

Mob.št.:+386 64/ 158 - 457 [email protected]

140,0

120,0

100,0

80,0

60,0

40,0

20,0

0,0sep 2013 okt 2013 nov 2013 dec 2013 jan 2014 feb 2014

Skup

na v

oda

- od

dele

k [ m

ˆ³ ]

35


ZLATI KAMEN

Župani za 21. stoletje36


ZLATI KAMEN

Župani za 21. stoletje Foto Miško Kranjec

37


ZLATI KAMEN Župani za 21. stoletje

1. VLOGA VODITELJA. Je voditelj, ki zna osredotočiti energijo ljudi. To ne pomeni, da prepriča in navduši s »svojo« vizijo, ampak to, da zna poslušati in razumeti vizijo ljudi ter jo prepričljivo in močno oblikovati.

2. OKOLJSKA OSVEŠČENOST. Vodi z jasno zavestjo o pomenu okolja. Trajnostni razvoj ni več stvar osebnega prepričanja ali celo sloga, ampak preprosto nuja.

3. OSREDOTOČENOST NA DELOVNA MESTA. »Ustvarja delovna mesta v vsaki soseski«. Stavek smo našli med vodili županje Michigana, podobno vsebino pa najdete tudi pri številnih drugih. »Ustvarja« seveda pomeni »ustvarja pogoje«. »V vsaki soseski« - torej fizično blizu ljudem. Bistveno: zaveda se pomena zaposlitev in postavlja to vprašanje na vrh svoje agende.

4. ODPRTOST IN POVEZOVALNOST. Deluje odprto in povezovalno navznotraj in navzven. Je veliko v stikih s prebivalci. Skrbi za sodelovanje tako z bližnjimi kraji kot z mesti na globalni ravni. Vpetost kraja v globalno

okolje je prav tako na vrhu prioritetnega seznama nalog.

5. INTEGRITETA. Ima visoka merila oseb-nostne integritete. S svojim etičnim ravnan-jem, dosledno usmerjenim v javno dobro, daje zgled. To pomeni na primer tudi to, da ne bo odstopil šele, ko ga iz magistrata vklen-jenega odpeljejo policisti.

6. JAVNI SLUŽABNIK. Na koncu, a ne nazadnje. Je v službi občank in občanov in usmerjen v »javno dobro«. Javno dobro? Kaj je že to? Zdi se, da so prav na tem področju sodobne državne politike morda najbolj padle. So odtujene in daleč od interesov posameznika. Ste opazili, kako je pri nas »služiti« in »biti služabnik« v javnem govoru nekaj nezaželenega, nekaj vrednostno izrazito negativnega. »Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni,« nam grmijo politiki z govorniških odrov. Izraza »javni služabnik« (Public servant) pri nas za politike in ljudi v javni upravi ne poznamo. Ampak ali je služiti drugemu res tako zelo narobe?

Ameriški politični analitik Benjamin Barber je lani izdal knjigo z naslovom: »Kaj če bi župani vodili svet?« Njegovo mnenje: decentralizirana lokalna samouprava, kjer je demokracija ohranila pravo vsebino in moč, je lahko odgovor na disfunkcionalnost in okostenelost večjih političnih sistemov. Ključni vzvod za uspešno reševanje globalnih problemov vidi Barber na ravni lokalne samouprave, nadgrajene z učinkovitim mreženjem v decentraliziranem, a vseeno močnem omrežju svetovnih mest. Barber govori celo o svetovnem parlamentu županov. Samo mimogrede, Slovenija temu ameriškemu analitiku ni neznanka. V svoji karieri je svetoval petim predsednikom: ameriškemu (Billu Clintonu), dvema nemškima (to sta bila Roman Herzog in Johannes Rau) in dvema slovenskima (Milanu Kučanu in Janezu Drnovšku). A kakšne župane je imel Barber v mislih? Kakšen profil je potreben za lokalnega politika, ki je tako prepričljiv in sodoben, da bi lahko »vodil svet«? Ogledali smo si primere nekaterih najuspešnejših svetovnih županov in skušali izluščiti nekaj osnovnih formul, ki so jim skupne. V nadaljevanju smo se o istem vprašanju pogovorili tudi z nekaj izstopajočimi slovenskimi župani in direktorji občinskih uprav.

Šest formul uspeha za vodenje lokalne skupnosti v 21. stoletju

38


ZLATI KAMEN

Urban Tarman

Župani za 21. stoletje

Katera znanja, veščine in osebnostne lastnosti so potrebne za dobro vodenje občin

Letos jeseni bodo lokalne volitve, na katerih se bomo opredelili do dela županov in županj. A kaj je za župane in županje uspešno vodenje občine? Kako na to gledajo direktorji občinskih uprav? Za mnenje smo povprašali pred-

stavnike manjših, večjih in mestnih občin po vsej Sloveniji. Široki paleti mnenj je skupno prepričanje, da je v prvi vrsti pomembna županova sposobnost odprtega delovanja, sodelovanja in managerske veščine. Ob tem ne gre spregledati, da je bilo na zadnjih volitvah izvoljenih le deset županj, ki se pridružujejo kar 201 moškemu kolegu.

Primer Slovenskih Konjic je primer manjšega mesta v večji občini s skoraj 15.000 prebivalci. Župan Miran Gorinšek je na čelu občine drugi mandat, izkušnje v javni upravi si je sicer nabiral že v prejšnjem sistemu klasičnih velikih občin. Kot pravi, so osnovni principi ostali enaki: župan mora znati delati z ljudmi, potrebuje človeško toplino. Razumeti mora različne potrebe in interese ter dobro voditi skupino, če želi biti uspešen. Pri tem je dobrodošla širina: ko gre za pridobivanje sredstev ter izvajanje projektov so mu v pomoč managerska znanja; ko se pogovarja z ljudmi, ki jih tarejo takšne ali drugačne težave, je nekakšen svetovalec, ki se opira na psihološka znanja. Pogovarjati se je treba na primeren in strpen način, pravi Gorinšek, ter razložiti zadeve na razumljiv način.

Glede vpliva politike Gorinšek deli pogosto mnenje, da je na lokalnem nivoju strankarske poli-tike manj kot v državnem zboru ali svetu. Delo je predvsem projektno. »Na lokalnem nivoju se lahko gremo politiko dva ali tri mesece pred volitvami in

nekaj tednov po koncu, po-tem delo steče projektno. Ni nasprotovanj zaradi oportu-nizma, ki je cokla na višjih ravneh«, pravi in poudarja, da je zanj seja občinskega sveta svečan zaključek nekega procesa odločanja, na katerem pač ne more biti razprave o temeljnih stvareh, ki bi morale biti že davno prej razčiščene. »Tega se držimo in tudi sicer delujemo odkrito«.

Župan je razumen in vsestranski

Županja Nazarja Majda Podkrižnik je ena od desetih slovenskih županj. Vodi podeželsko občino z 2600 prebivalci, ki je nastala z delitvijo Zgornje Savinjske doline s približno 20.000 prebivalci na sedem občin. Kot pravi, se pri svojem delu opira na ekonomska znanja ter na praktične izkušnje iz trgovskega in proizvodnega podjetja, pa tudi s kmetije, ki jo je vodila, preden je pred štirimi leti postala županja. Župan mora biti razumen, za manjše občine, kot je Nazarje, je zelo pomembno, da je vsestransko sposoben

Šest formul uspeha za vodenje lokalne skupnosti v 21. stoletju

Manj razprtij in več projektnega dela

Županja Nazarij, Majda Podkrižnik

Župan Slovenskih Konjic, Miran Gorinšek

Foto arhiv SBR

39


ZLATI KAMEN

človek: da ima managerska, gradbena, pravna znanja; da pa se zna včasih tudi politično vesti in lobirati. Sicer se ji funkcija županje ne zdi

politična: sama je kandidi-rala kot neodvisna kan-didatka in le en občinski svetnik je tudi član stranke. »Z občinsko upravo sem se hitro ujela. Imam timski način vodenja: znam pohvaliti in če je treba tudi po mizi udariti. Dobro sodelujemo, zato ni bila potrebna nobena menjava.«

O tem, kakšna osebnost naj bo župan, da uspešno oprav-lja svojo vlogo, Podkrižnikova pravi, da naj bo prijazen, odločen, vešč komuniciranja. Iskren. Ima naj karakter, močno osebnost, v zadnjih časih tudi trdo kožo, pogum in sposobnost odrekanja. Slednje morda še bolj kot za moške velja za ženske vodje.

Septembra lani se je vseh deset županj zbralo v Nazarju. »Ugotavljale smo, da nam ženskam manjka poguma. Pogosto se bojimo tveganja. Pri vodenju pa smo zelo dosledne in uspešne, ker

smo zelo delavne. Potrebna pa je boljša organizacija družinskega življenja. Bolj se moramo boriti in znati več od moških, če želimo zasesti vodilni položaj.« Temu mnenju se pridružuje tudi županja Šmarjeških Toplic, Bernardka Krnc, mati šoloobveznega otroka. »Delo župana ali županje ne traja samo osem ur ali dopoldne, pogosto je tudi v popoldanskem času, saj takrat potekajo odbori, komisije, občinski sveti. Zelo težko je usklajevati materinstvo in družinsko življenje s službenimi obveznostmi. Drugič, v lokalnem okolju še vedno prevladuje mnenje, da

mora biti župan moški, ker je avtoriteta, žena pa naj bo doma za štedilnikom – in včasih je zelo težko prebiti to miselnost. Tretji razlog je ta, da je županski poklic premalo plačan glede na za-htevnost in odgovornost v primerjavi s poklici v zdravstvu, šolstvu, sodstvu«, je za revijo Zlati kamen povedala Krnčeva.

Kako iz enega evra narediti tri?

Pri političnem vplivu obstaja razlika med manjšimi in večjimi občinami, je prepričana Krnčeva, ki je bila leta 2006 kot neodvisna kan-didatka izvoljena na čelo te podeželske občine s približno 3200 prebivalci, ko se je ta odcepila od mestne občine Novo mesto. Po njenem mnenju so manjše občine v prednosti in v njih je tudi lažje delati za dobrobit občanov kot v velikih, kjer pogosto prevladujejo politični interesi. Vsak evro se obrne tako, da nastanejo trije, pravi magistrica ekonom-skih znanosti in navede konkreten primer: »Kanalizacijo speljemo ob cesti in potem v sklopu te investicije saniramo še cesto, naredimo novo asfaltno prevleko in ta strošek upoštevamo v ceni investicije«. Župan mora biti v manjših občinah bolj prilagodljiv, pa ne le zato, ker se vsi med seboj poznajo. Spretno mora namreč krmariti med potrebami občanov, zakonodajo in prioritetnimi projekti ali kot pravi sama: »Ves čas mora pred seboj imeti gozd in ne samo posameznih dreves«.

Župan Škofje Loke, manjšega mesta v veliki občini s skoraj 23.000 prebivalci, je od leta 2010 magister managementa Miha Ješe. Prepričan je, da je občinsko upravo treba voditi podobno kot podjetje in pri tem upoštevati, da so cilji bistveno drugačni – ne velja načelo profita – način dela pa je podoben. »Posebej bi izpostavil organizacijo, sodelovanje, predvsem večino ekipnega dela in delegiranje pristojnosti. Zelo pomembno je, da župan zaupa svoji ekipi, da je z njo v odprtem stiku, z njo dobro sodeluje in tudi, da zaupanje občasno preverja prek kolegijev in zadanih ciljev, ki morajo biti realizirani sproti, torej skladno s terminski planom«, je povedal Ješe in kot vrlino uspešnega župana poudaril življenjske izkušnje, čut za pravičnost in osnovno človeško modrost, kajti paleta ljudi, s katerimi sodeluje, je izjemno široka in vključuje tudi tiste občane, ki so nezadovoljni z njegovim delom.

Svoj pogled na potrebne življenjske izkušnje nam je zaupal tudi župan srednje velike občine Škofljica Ivan Jordan. Kot je dejal, mora župan najprej vedeti, zakaj je prevzel funkcijo: da bo delal bodisi v dobrobit občanov in občank bodisi za lastno promocijo in ekonomsko osamosvojitev. Sam se je za kandidaturo odločil, ko se je že upokojil in je imel zagotovljeno socialno varnost in rešeno stanovanjsko vprašanje. Pred kandidaturo je vodil dve podjetji za prodajo in servisiranje vozil ter si pridobil bogate izkušnje na gospodarskem in finančnem področju; dva mandata je bil tudi podžupan Škofljice. »V službi sem vsak dan pred osmo uro zjutraj in pogosto ostanem do osme, devete ure zvečer. To pomeni, da mora župan živeti za občino. Štiridesetletni župan težko časovno pelje projekte, ker mu to družinske obveznosti enostavno ne dovolijo«.

Županja Šmarjeških Toplic, Bernardka Krnc

Župan Škofje Loke,Miha Ješe


40


ZLATI KAMEN

Zakaj in kako si zapravil moj denar?

Toda primeri županov in županj srednjih let, s katerimi smo se pogovarjali, dokazujejo prav nasprotno. Med njimi je poleg 42-letne Krnčeve tudi 41-letni Matej Arčon, ki je od leta 2010 župan mestne občine Nova Gorica z 32.000 prebivalci. Eden izmed njegovih prvih projektov je bila prav reor-ganizacija in racionalizacija občinske uprave. Postavili so projektno pisarno, da projekti niso več razdeljeni po posameznih oddelkih, temveč so zbrani in koor-dinirani v tej pisarni. »Pri-hodnost je v sodelovanju in povezovanju. Včasih sem imel občutek, da so bili od-delki razdeljeni kot nekakšni d.o.o. znotraj holdinga. Prav s projektnim vodenjem in ustanavljanjem projektnih skupin, ki povezujejo sodelavce z različnih oddelkov, se spodbuja občutek pripadnosti skupnem projektu«.

Le leto dni je od Arčona starejši arhitekt Rupert Gole, ki podeželsko občino Šentrupert z manj kot 3000 prebivalcev vodi od leta 2006. Prepričan je, da mora imeti uspešen župan izkušnje v gos-podarstvu, biti mora kreativec in vizionar, da zna zasnovati projekte in jih izpeljati do cil-ja. »Razpolagati z denarjem občanov je velika odgovornost in v vsakem trenutku te lahko vsak občan vpraša, zakaj in kako si zapravil njegov denar«. Po mnenju njegovega županskega kolega Dušana Strnada, ki vodi občino Ivančna Gorica s skoraj 16.000 prebivalci, je za uspešnega župana pomem-bno, da zna prisluhniti ljudem, ugotoviti njihove potrebe in oblikovati primerne projekte, ki te potrebe utegnejo zado-voljiti. Pri vodenju občine si pomaga z izkušnjami iz financ in politike, kot dobrodošle pa ocenjuje tudi podjetniške in managerske veščine. Direktorica občinske uprave Ivančna Gorica Irena Lavrih med lastnosti uspešnega župana prišteva pozitivno oseb-nost, razvojno usmerjenost, iskanje soglasja, dostop-nost ter veščino predstavljanja svojega dela javnosti.

Miran Gorinšek, Slovenske Konjice: Župan mora znati delati z ljudmi, potrebuje

človeško toplino. Razumeti mora različne potrebe

in interese ter dobro voditi skupino, če želi biti

uspešen. Pri tem je dobrodošla širina.

Majda Podkrižnik, Nazarje:Za manjše občine je zelo pomembno, da je

župan vsestransko sposoben človek: da ima tudi

managerska, gradbena, pravna znanja.

Bernarda Krnc, Šmarješke Toplice:Vsak evro zna obrniti tako, da nastanejo trije.

Miha Ješe, Škofja Loka:Občinsko upravo je treba voditi podobno kot

podjetje in pri tem upoštevati, da so cilji bistveno

drugačni. Ob tem so potrebne življenjske izkušnje,

čut za pravičnost in osnovna človeška modrost.

Ivan Jordan, Škofljica:Dela za dobrobit občanov in ne za lastno

promocijo.

Matej Arčon, Nova Gorica:»Prihodnost je v sodelovanju in povezovanju.«

Rupert Gole, Šentrupert:Kreativec in vizionar z izkušnjami v gospodarstvu

in občutkom za odgovornost.

Irena Lavrih, direktorica občinske uprave, Ivančna Gorica:Pozitivna osebnost, razvojna usmerjenost, iskanje

soglasja, dostopnost in veščina za predstavljanje

svojega dela v javnosti.

Olga Karba, LjutomerŽupan je prvi med enakimi, ki mu je zaupano

upravljanje storitvene organizacije v lasti občanov.

Lastnosti dobrega župana

Župan občine Škofljica,Ivan Jordan

Irena Lavrih, direktorica občinske uprave, Ivančna Gorica


41


ZLATI KAMEN

Mlade in ambiciozne iščejo priložnosti za kariero drugod.

Kako Arčon in Gole pojasnjujeta podatek, da je v Sloveniji ta hip manj kot pet odstotkov županj?

»Županovanje zahteva celega človeka in ne traja le osem ur dnevno med ponedeljkom in petkom. Brez odrekanja v krogu družine in razumevanja partnerja enostavno ne gre. Ženske večinoma na prvo mesto postavljajo družino, seveda pa je to odvisno od starosti. Občudujem vse, ki zmorejo to združiti«. Rupert je prav tako mnenja, da županovanje zahteva celega človeka: »Če je ženska hkrati še mamica, se težko 100 odstotno posveti samo občini. Sem mladi očka in se moram stalno odrekati – če ne bi žena skrbela za naraščaj, bi bilo to praktično nemogoče.«

Poleg predsedniške funkcije je županska funkcija tista, ki je – drugače kot pri parlamentarnih volitvah – neposredno voljena. To, da doslej še nismo imeli predsednice republike in da na lokalnih volitvah delež iz-

voljenih županj niha med minimalno 3,4 odstotki (leta 1994) in maksimalno 5,7 odstotki (leta 2002), je tudi zgovoren podatek o volilnem telesu in njego-vem odnosu do političnih predstavnic. Za mnenje o tem smo povprašali mlado raziskovalko na Fakulteti za družbene vede, magistrico poli-tologije Simono Kukovič, ki pripravlja disertacijo o stilih lokalnega političnega vodenja. Meni, da spol nima vpliva na vlaganje kandi-datur na lokalnih volitvah. »Se tudi ne strinjam s tem, da bi bilo županovanje pre-zahtevno za ženske. Če si posameznik dovolj trdno postavi cilj, ga tudi doseže, ne glede na to, ali je ženska

ali je moški. Gre za to, da pri volitvah za funkcijo župana nimamo spolnih (v našem primeru ženskih) kvot (kot je to pri volitvah v državni zbor) in s tem

se kaže realno stanje zanimanja za (lokalno) poli-tiko, kar pa se mi ne zdi nič drastičnega«.

Trenutno nobene mestne občine ne vodi županja, so pa podžupanje ali direktorice občinskih uprav in posameznih služb, torej takoj za županom. Tako je tudi v Novi Gorici, kjer je na čelu občinske uprave Vesna Mikuž, nekdanja notranja revizorka občine; razen službe za okolje in prostor ženske vodijo vse oddelke in projektno pisarno. Kot pravi Mikuževa, je nizek delež županj v Sloveniji družbeno pogojen. »Še vedno obstajajo predsodki pred ženskim vode-njem. Gre pa tudi za to, da pogosto obupajo, preden pridejo do takšnih položajev. Če so mlade in želijo kariero, gredo običajno v drugo smer. Družbeno je bolj sprejemljivo, da so moški dlje odsotni od doma kot ženske. Iz osebnih izkušenj lahko potrdim, da si takšen angažma lahko privoščim; mlajša ženska z družino bi si ga težje privoščila«.

Govorilne ure pri županu

Magistrica državnih in evropskih študij Olga Karba je županja Ljutomera, večje občine z več kot 11.000 prebivalci. Za dobro vodenje, kot pravi, mora župan razumeti, da ni lastnik, marveč le prvi med enakimi, ki mu je zaupano upravljanje storitvene organizacije v lasti občanov. »Meni je bila v veliko pomoč osebna karierna pot, v kateri sem prešla skozi vse faze od referentke, višje svetovalke, direktorice občinske uprave in zdaj županje«. Vsak torek ima rezerviran za klepet z občani in občankami, kar je naletelo na številne kritike moških, da je to stran vržen čas. Vendar so s temi pogovori nagovorili tisoče različnih tem in uredili mnogo zadev, ki so pomembne za ljudi: »Zato vedno trdim, da je lepa beseda lepo mesto najde in da se dobro poplača z dobrim«.

Nenazadnje je pomembna prijaznost – in ta se, kot pravi Ješe, začne v občinski upravi in pa seveda pri županu. »Ljudje čutijo, kako občinska uprava dela in kako posreduje informacije. Pa še nekaj je. Pozitivno energijo je treba iskati in jo tudi združevati«. Župani – in zavzemajmo se, da v prihodnje tudi več županj – lahko s svojo modrostjo, pravičnostjo in strpnostjo za to naredijo veliko. V idealnem primeru, pravi Kukovičeva, bi župan imel tako veščine s področja vodenja, upravljanja, timskega dela in sodelovanja, kot tudi osebnostno ka-rizmo in sposobnost ustvarjanja dobrih medsebojnih odnosov ter občutek za delo z ljudmi, z zaposleni-mi in z občani. »Pomembna je tako strokovnost delovanja kot tudi čustvena inteligenca; župan naj ne bi samo delal prav stvari, ampak tudi prave stvari«.

www.zlatikamen.si

Župan občine Šentrupert,Rupert Gole

Županja Ljutomera, Olga Karba

42


ZLATI KAMEN

8.00–8.30 Sprejem s kavo dobrodošlice

8.30–8.45 Otvoritev konference in predstavitev partnerjev Dr. Danijela Brečko, direktorica Planeta GV in predsednica Programskega sveta Zlati kamen

8.45–9.30 Štajerski Vulkanland – zgodba o sodelovanju lokalnih skupnosti – Brez duše ni kvalitete Josef Ober, ustanovitelj Vulkanlanda*

9.30–9.50 3 x 5 minut za dobre prakse • Občina Ško�jica: Prijazna razsvetljava • Srce Slovenije: Prostor priložnosti • Občina Dobrova – Polhov Gradec: Čaj z grofom Blagajem

9.50–10.20 Odmor z organiziranim mreženjem (obvezne vizitke)

10.20–10.30 Zlati kamen - recepti za uspeh. Kaj je pokazal letošnji pretres kandidatov za nagrado Zlati kamen? Robert Mulej, Informacijski sistem slovenskih občin

10.30–11.30 Omizje o ugotovitvah analize in nove perspektive regionalnega razvoja Moderira: Irena Vide, TV Vaš kanal

Sodelujejo: • Bojan Sever, župan občine Idrija, prejemnice Zlatega kamna 2012 • Boštjan Udovič, direktor občinske uprave Postojna, prejemnice Zlatega kamna 2013 • Veljko Žvipelj, Slovenski regionalni razvojni sklad, • Milenko Ziherl, EKO Sklad, • Robert Mulej, Informacijski sistem slovenskih občin.

11.30–11.50 Odmor

11.50–12.50 Točke preboja – energijska inteligentnost lokalnih skupnosti Moderirana razprava z župani in direktorji občinskih uprav, ki jo vodijo člani programskega

sveta Zlati kamen: dr. Danijela Brečko, Planet GV, mag. Ladeja Košir Godina, Giacomelli Media, Slobodan Jovič, TV Vaš kanal, Peter Ribarič, HRM, d.o.o., Alenka Žumbar Klopčič, Energetika.NET, Renata Weiss, SIQ.

12.50–13.10 Predstavitve po razpravi

13.10–13.30 Odmor

13.30–14.00 Slovesna podelitev nagrade Zlati kamen 2014 za razvojno najbolj prodorno občino

14.00–15.00 Prigrizek in druženje Konferenco bo povezovala mag. Edita Krajnović, Mediade, vodja programskega sveta Zlati kamen. * Predavanje bo potekalo v nemškem jeziku in bo simultano tolmačeno.

PROGRAM KONFERENCE ZLATI KAMEN 2014

13. marec 2014Ljubljana

Partnerji konference

43


ZLATI KAMEN

ČAJ Z GROFOM BLAGAJEMObmočje Polhograjske graščine z gradom, grajskim parkom in

Neptunovim vodnjakom je zaradi izjemnih kulturnih, krajinskih, arhitekturnih in zgodovinskih posebnosti proglašeno kot kulturni spomenik državnega pomena. Park je eden redko ohranjenih osno urejenih parkov, ki ga obdajajo geometrijsko razporejene obrobe žive meje. S starodavno lipo, baročnim nadstropnim dvorcem in Neptunovim vodnjakom je kot celota redko ohranjen spomenik baročnega bivališča, v katerem je bil v 19. stoletju sedež ugledne družine Blagaj. Po grofu Blagaju (1786 -1858) je imenovan Blagajev volčin, ki raste na Gori oziroma Lovrencu.

O grofu Blagaju je v Polhovem Gradcu zapisanih mnogo zgodb, vsekakor pa je najimenitnejša med njimi tista, ki pripoveduje o od-kritju cvetlice, ki je bila grofu v čast poimenovana Blagajev volčin (Daphne blagayana).

V Osnovni šoli Polhov Gradec so leta 2008, otroci skupaj z mentorico go. Darinko Orel, na podlagi zapisa iz Blagajevega dnevnika pripravili strip, ki opisuje dan, ko je saški kralj Friderik Avgust II. obiskal Polhov Gradec z namenom, da si ogleda še neimenovano cvetlico. Na drugi

strani je med krajani že nekaj let živela ideja o ureditvi čajnega salona v graščini in na ta način nekoliko oživeti lik grofa Blagaja.

Z vključitvijo občine v Regijsko destinacijsko organizacijo na področju turizma, Regija Osrednja Slovenija, smo nekajletne želje uresničili in skupaj s krajani pripravili animirani turistični program »Čaj z grofom Blagajem«. Vsebinsko zasnovo programa je pripravila knjižničarka ga. Darinka Orel iz OŠ Polhov Gradec. Pri pripravi programa smo sledili zavezi, da vključimo vse elemente naravne in kulturne dediščine okolja: tako materialne, nematerialne kakor tudi človeške vire.

Program se prične v grajskem parku, kjer goste pričaka lokalni vodnik, obiskovalcem na kratko predstavi zgodovino graščine in njenih prebivalcev, grofa Blagaja in zgodbice o odkritju blagajke ter zgodb, ki krožijo o njej. Goste pričakata grof Blagaj in Antonija, jih pozdravita in izrečeta dobrodošlico v svojem domu. Razkažeta jim kapelo z eno najlepših štukatur na Slovenskem. Sledi živa izvedba pesmi grofovega znamenitega polhograjskega rojaka, skladatelja in organista Gregorja Riharja. Grof povabi goste v salon, kjer jih čaka grofovski pogrinjek s finimi čajnimi skodelicami in čajniki. Na mizi je doma pripravljen čaj iz zelišč, nabranih v okoliških hribih, kraljevi medeni kruh in vsi okusi slovenskega medu v ličnih steklenih skodelicah. Ob čaju grof Blagaj pove zgodbico o odkritju blagajke in predstavi strip o njenem odkritju. Sledi čas za prijeten pogovor z gosti. Kasneje grof Blagaj in Antonija povabita goste na ogled Krajevnega muzeja in Muzeja pošte in telekomunikacij. Po ogledu muzeja spoznajo klekljarico. Ta jim pokaže tehniko klekljanja in goste povabi, da se sami preizkusijo v vrtenju klekljev. Grof Blagaj goste pospremi v klet in jim za slovo pripravi presenečenje.

Pred odhodom imajo obiskovalci možnost nakupa lokalnih produktov, skupaj poimenovanih pod blagovno znamko: »Dobrote Blagajeve dežele«.

Čaj z grofom Blagajem je raznovrsten turistični produkt. Pri njegovi zasnovi smo želeli vključiti predvsem mlade, povezati aktivne prebivalce kraja (organizatorji, pridelovalci hrane,…) in prikazati stare tradicionalne obrti (klekljanje).

Produkt je na trgu odlično sprejet. Naloga razvijalcev je, da se v bližnji prihodnosti še bolj intenzivno posveti trženjsko/marketinškemu delu z namenom, da turistični dogodek doseže svojo ciljno publiko in si utrdi svojo prepoznavnost na trgu turistične ponudbe.

Foto: Maša Kozjek

Občina Dobrova - Polhov GradecFoto: Špela Arh

44


ZLATI KAMENKonferenčno gradivo

Srce Slovenije PROSTOR PRILOŽNOSTI

SRCE SLOVENIJE je znamka s poslanstvom krepitve ustvarjalnega potenciala prostora in kakovosti bivanja. Gre za zaokroženo območje, ki povezuje občine v osrčju Slovenije, s ciljem razvojnega sodelovanja in povezovanja posameznikov, organizacij in skupin. Prepleta tri ključna področja: podjetništvo, turizem in okolje v najširšem smislu. Ključne vrednote znamke so edinstvenost, ustvarjalnost, varnost in mreženje.

Znamka Srce Slovenije je nastala leta 2008 na pobudo Raz-vojnega centra Srca Slovenije (takrat Centra za razvoj Litija). Območje je bilo zarisano v obliki srca okrog Geometričnega središča Slovenije, ki je središčna točka območja. Glavni interes povezovanja občin je bilo povečanje razvojnih priložnosti podeželskega območja. Župani so prepoznali, da je sodelovanje in funkcionalno povezovanje na medobčinski ravni nujno za doseganje boljše regionalne razvitosti.

Srce Slovenije povezuje posameznike, iniciative, projekte, izdelke, storitve, itd., ki omogočajo edinstvene izkušnje in doživetja. Tako tistim, ki so v tem okolju doma kot tistim, ki vanj vstopajo z različnimi pričakovanji in cilji. Povečuje prepoznavnost izdelkov, storitev in ponudbe območja in pomaga dosegati višjo dodano vrednost. Poslanstvo znamke je razvijati prostor, v katerem posameznik rad živi, ker v njem lahko ustvarja, se samouresničuje ter obenem kakovostno biva. Biti del Srca Slovenije pomeni biti močnejši, saj povezani lahko dosežemo več kot sami.

S povezovanjem in promocijo želi Razvojni center Srca Slovenije okrepiti moč lokalnih skupnosti in območju dajati razvojni utrip. Cilj znamke primarno ni dobiček, ampak trajnostni, kakovostni razvoj lokalne skupnosti, ki daje možnost vključevanja vsakemu posamezniku. Projekti, ki se izvajajo pod znamko Srce Slovenije, prispevajo k izboljšanju življenja prebivalcev v sodelujočih občinah in krepijo razvojna izhodišča. Taki projekti so npr.:

• turizem: zaris kolesarskih poti po območju, promocija karavaninga kot alternative odpiranju prenočišč na podeželju, uporaba IKT v turizmu,• okolje: mreža lokalne samooskrbe s hrano, ki povezuje lokalne kmete s šolami in vrtci, svetovanje za energetsko učinkovitost in samooskrbo, trajnostno načrtovanje mobilnosti,• podjetništvo: svetovanja pri odpiranju in razvoju podjetij, natečaji za inovativne prispevke, predstavitve dobrih podjetniških praks, spodbujanje rokodelstva…

Srce Slovenije je močno vpeto tudi v mednarodno okolje. Tudi ključne vsebine, ki se izvajajo, so v skladu z evropskimi razvojnimi usmeritvami. Poudarek je na konkurenčnosti, novih zelenih delovnih mestih, lokalni samooskrbi s hrano in energijo, medgeneracijskem sodelovanju, aktivnem staranju, rokodelskih znanjih ter spodbujanju inovativnosti.

Ključni rezultati:

• sodelovanje v 20 evropskih projektih v vrednosti 2,5 mio € s 160 partnerji iz 26 evropskih držav• izvedenih 84 projektov s področja razvoja podeželja v vrednosti več kot 2 mio €• v mrežo samooskrbe s hrano vključenih 70 javnih ustanov in 200 kmetijskih ponudnikov• pomoč pri ustanovitvi več kot 900 podjetij• preko 4.000 podjetniških svetovanj• 450 izobraževanj s 12.000 udeleženci za turistične ponudnike, kmete, podjetnike, rokodelce, mlade, učitelje in prebivalce• 550 izdanih v brošur in drugih gradiv za promocijo območja• preko 4.000 objav v medijih• 10 lansiranih tematskih produktov• 130 izvedenih dogodkov in prireditev na lokalnem, regionalnem in mednarodnem nivoju• 76 podpisanih dogovorov o sodelovanju• 9 različnih nagrad/priznanj/certifikatov

45


ZLATI KAMEN

Občina Škofljica - primer dobre praksePRENOVA JAVNE RAZSVETLJAVE

Prednosti za občino:• 53,01 % prihranek energije Prihranek električne energije – 60.180 kWh / 7.221,00 € / leto

• Izjemno nizki vzdrževalni stroški

Prihranek pri vzdrževanju – 6.175,00 € / leto

• Skupni prihranek – 13.396,00 € / leto

• Skladno z evropsko smernico „Stop CO2“ odstotek izpustov znižan za 33,10 ton CO² / leto

PAMETNA RAZSVETLJAVA PREDSTAVLJA KOMUNIKACIJSKO POT ZA VPELJAVO RAZLIČNIH INOVATIVNIH STORITEV ZA ČLOVEKU IN NARAVI PRIJAZNEJŠE BIVANJE.

Občina Škofljica velja za mlado občino, saj samostojno deluje od leta 1995, a tudi hitro rastočo, saj se je število prebivalcev od nastanka občine skoraj podvojilo. Blizu 10.000 prebivalcev pritrjuje prizadevanjem občine za urejeno in prijetno bivalno okolje.

Občina leži v osrednji Sloveniji, na severu meji na Mestno Občino Ljubljana, na jugu na Občino Velike Lašče, na vzhodu na Občino Grosuplje in na zahodu na Občino Ig.

S površino 43 km2 šteje med manjše, a razvitejše slovenske občine. Občinsko središče je vozlišče primarnih in sekundarnih prometnih tokov, tu se križajo avtomobilski, tovorni in železniški promet ter koncentrirajo storitvene in druge dejavnosti.

S strateško usmeritvijo v zagotavljanje kakovosti bivanja občanov se občina odloča za trajnostno naravnane projekte, ki gredo v korak z novimi tehnološkimi rešitvami in trendi ekologije ter energetske učinkovitosti.

Med najpomembnejšimi projekti zadnjih 4 let občina izpostavlja vpeljavo tehnološko napredne in izjemno energetsko varčne javne razsvetljave leta 2013, s katero je dosegla izpolnitev:• zahtev uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja,• varčevalnih ukrepov pri porabi električne energije,• dograditve sistema javne razsvetljave z namestitvijo 127 sodobnih cestnih svetil podjetja Hella Saturnus Slovenija EN LED 105 W in povezave Občine Škofljica z Mestno Občino Ljubljana,• takojšnjih finančnih učinkov,• 12 letne garancijske dobe.

Tehnološko napredna in okolju prijazna svetila:• brez živega srebra• nižji izpusti CO2

• proizvodnja z znižanimi izpusti CO2

• insektom prijazna

www.skofljica.siwww.hella-saturnus.si

46


ZLATI KAMENPosebna oglasna priloga

Občinese predstavijo ...

Foto Miško Kranjec

47

Občina ŠKOFLJICAUspešni projekti v mandatnem obdobju 2010 – 2014

Oskrba z zdravo pitno vodo je ena glavnih prioritet. V ta namen je v prioriteti rekonstrukcija vodovoda Lavrica – Škofljica – Orle. Gre za »Kohezijski projekt« v vrednosti 3,1 mio/€, za kar je pridobljena vsa potrebna dokumentacija. Čakamo samo še odločbo o sofinanciranju.

1. VODOOSKRBA Izgradnja kanalizacije v Občini Škofljica je naslednji pomemben

projekt, saj je odvajanje in čiščenje odpadnih voda pomemben element varstva okolja. Na sliki je zadnja faza »Kohezijskega projekta Lavrica – Škofljica«, vrednega 2,5 mio/€.

2. KANALIZACIJA

POC je odprla vrata majhnim in velikim podjetjem, ter obrt-nikom. Za zgrajeno komunalno infrastrukturo je bilo pridobljenih 1,5 mio/€ nepovratnih sredstev EU.

3. POSLOVNO OBRTNA CONA (POC)

Izgradnja 8-oddelčnega vrtca na Lavrici je bila nujna, saj smo po številu novih prebivalcev v samem slovenskem vrhu. Vrtec je med najbolj energetsko varčnimi, v sled česar je občina prejela subvencijo Eko sklada RS v višini: 248.000 €.

V pripravi je izvedba energetske sanacije OŠ Škofljica in starega vrtca Lavrica, za kar je občina že prejela odločbi o sofi-nanciranju iz sredstev EU, v skupni vrednosti 260.000 €.

4. VRTEC NA LAVRICI

NAČRTI ZA PRIHODNOST:Pri svojem nadaljnjem delu bodo upoštevani naslednji cilji: • spodbujanje gospodarstva, podjetništva, turizma in ekološkega kmetovanja,• skrb za ekologijo in zeleno energijo,•zagotavljanje prostorskih pogojev za izvajanje socialnih, izobraževalnih, vzgojno-varstvenih, kulturnih, društvenih in športno-rekreativnih programov,• oživitev vaških jeder in občinskega središča na Škofljici,• zagotavljanje javnega prevoza in javnih parkirišč,• zagotavljanje ustrezne zdravstvene, lekarniške in domske oskrbe občanov,• usposobljenost ekip za primer reševanja ob naravnih nesrečah, ter druge aktivnosti, ki prispevajo k blaginji občanov.

5. PRIMER DOBRE PRAKSE – ENERGETSKO VARČNA JAVNA RAZSVETLJAVA

Kot primer dobre prakse naj omenimo menjavo starih svetilk javne razsvetljave z LED svetili. Z investicijo smo dosegli:okolju prijazno razsvetljavo, skladnost z evropsko smernico »stop CO2« in finančni prihranek pri porabi električne energije ter vzdrževanju, ki na letni ravni znaša 13.396,00 €.

FILM O OBČINI

V letu 2012 je bila izdelan film o Občini Škofljica,ki je dostopen na spletni strani občine www.skofljica.si

Mestna občina MURSKA SOBOTA

Mestna občina Murska Sobota je regionalno središče Pomurja, kjer se srečujeta bogata tradicija in pestra zgodovina s sodobnim mestnim življenjem. Zato ni naključje, da je bila leta 2012 del Evropske prestolnice kulture in središče kulturnega dogajanja v Evropi. Kreativni ljudje so največje bogastvo, ki ga Mestna občina Murska Sobota ima, pa ni nujno, da delajo v kulturi in umetnosti, temveč tudi v podjetjih, javnih in zasebnih institucijah, v raziskovalno-razvojnih institucijah, šolstvu, društvih.

Zaradi naravnih danosti so odločitve v preteklosti Mestni občini Murska Sobota dodelile osrednjo vlogo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja Pomurja. Preko različnih že izvedenih, trenutnih in načrtovanih projektov in programov zagotavljamo varno in zdravo bivalno okolje. Usklajujemo okoljske, socialne, kulturne in gospodarske cilje v smeri zelene prihodnosti.

Velik poudarek Mestna občina Murska Sobota na-menja okolju in energetski neodvisnosti. Intenzivno je začela vlagati v razvoj učinkovite rabe obnovljivih virov energije. Leto 2013 je za Mestno občino Murska

Sobota predstavljalo mejnik za trajnostno prihodnost na področju rabe geotermalne energije. Po raziskavah na novo izgrajenih geotermalnih vrtinah so strokovnjaki ugotovili, da se le-te uvrščajo med deset najboljših v svetovnem merilu in predstavljajo najbogatejši tovrstni potencial v Sloveniji.

Z izkoriščanjem geotermalne energije, bo naše mesto postalo vse bolj energetsko neodvisno, topli domovi bodo dostopni vsem prebivalcem našega mesta. Energijo tople vode bomo uporabljali tudi za pridelavo zdrave hrane in s tem spodbujali bio kmetijstvo in bio turizem, povečala se bo tudi samooskrba naših občanov. Z zagotavljanjem zdravih pogojev življenja, nižjimi stroški energije ter okolju prijaznimi delovnimi mesti bo naše mesto zadihalo s polnimi pljuči.

Mestna občina Murska Sobota si prizadeva da bi do leta 2020 postala zelena občina in tako tudi v prihodnje opravičila vse nazive in nagrade, ki jih je na področju varovanja okolja že pridobila.FILM O OBČINI

V letu 2012 je bila izdelan film o Občini Škofljica,ki je dostopen na spletni strani občine www.skofljica.si

Blagajeva dežela v osrčju Polhograjskega hribovja

Občina Dobrova - Polhov Gradec leži na obronkih Ljubljanskega barja in se razteza globoko v Polhograjsko hribovje. Le korak stran od mestnega vrveža nas vabijo neokrnjena narava in slikoviti kraji, bogati s kulturno dediščino.

Dobrova je največje naselje in upravno središče občine, ki leži na ravnici in na terasah nad reko Gradaščico in naj bi po ljudskem izročilu dobilo ime po tisočletnem hrastu, ki so ga podrli konec 19. stoletja. Polhov Gradec, naselje z bogato kulturno zgodovino, leži v osrčju Polhograjskega hribovja, kjer se rečici Božna in Mala voda zlijeta v reko Gradaščico. Legenda govori o utrujenem popotniku, ki so mu tukaj nekoč polhi pojedli sedlo in jermenje. Popotnik se je v jezi pridušal, da to ni noben Gradec, temveč Polhov Gradec. V Dvoru pri Polhovem Gradcu stoji cerkev sv. Petra, ki je ena najlepših poznogotskih cerkva na Slovenskem.

Manjši kraji so posejani po strmih pobočjih Polhograjskega hribovja. Med njimi izstopata Šentjošt, ki nosi ime po cerkvi sv. Jošta, katere temelji datirajo v 12. stoletje in Črni Vrh, ki naj bi ime dobil po temnih borovih drevesih, jedro vasice pa tvorijo strnjene hiše pod cerkvijo sv. Lenarta.

Polhograjska graščina v Polhovem Gradcu predstavlja enega od najpomembnejših spomenikov v občini in središče njenega kulturnega utripa. Njeni temelji segajo v čas 13. in 14. stoletja, kasneje pa je bila večkrat prezidana. Graščak Mark Anton Kunstel pl. Baumgarten jev 17. stoletju prizidal baročno grajsko kapelo, uredil grajski park, na dvorišču prizidal razgledni stolp z uro ter pred glavni vhod graščine postavil Neptunov vodnjak. V letih med 1808 in 1858 je z graščino upravljal grof Rihard Ursini Blagaj, ljubitelj botanike, mineralogije in umetnosti. V njegovem času je graščina postala središče naprednih razsvetljenskih idej.

V graščini je danes Muzej pošte in telekomunikacij, del Tehniškega muzeja Slovenije. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi Krajevni muzej. Graščina omogoča nepozabne poroke v poročni

dvorani ali paviljonu v grajskem parku. Obiskovalci si lahko privoščijo čaj z grofom Blagajem, v poletnih mesecih prebirajo knjige v Knjižnici pod krošnjami, se sprehodijo pa Blagajevi poti ali se udeležijo katerega od drugih kulturnih dogodkov.

Razgiban svet Polhograjskega hribovja je priljubljena izletniška točka za pohodnike in kolesarje. Slikovita narava in bogat rastlinski svet nam ponujata umik in uživanje v lepih razgledih ter vabita pohodnike na svoje vrhove: Polhograjska gora (824 m), Polhograjska Grmada (898 m),Tošč (1021 m), Pasja ravan (1020 m) in Ključ (623 m).

Ravnice ob reki Gradaščici in hribovit svet Polhograjskega hribovja z rodovitno zemljo že stoletja dajejo kruh tukajšnjim prebivalcem. Tu je doma bogata čebelarska in klekljarska tradicija.

Pod sloganom Dobrote Blagajeve dežele predstavlja občina osrednji del svoje kulinarične ponudbe, ki jo ponujajo posamezne kmetije, čebelarji, sirarji, gostinske hiše in kmetije odprtih vrat. Izviren kulinarični spominek pa predstavlja Cula dobrot Blagajeve dežele , ki jo sestavljajo izdelki lokalnih proizvajalcev, pridelanih na kmetijah na tradicionalen način.

Prodaja lokalnih izdelkov

Fotografiji: Maša Kozjek

-

Občina ŠENTRUPERTenergetska samooskrba, kulturna dediščina, turizem, so razvojni cilji občine Šentrupert do leta 2025.Občina Šentrupert v letu 2014

Lesno predelovalni center, ki bo zagotovil najdaljšo sklenjeno gozdno - lesno verigo predelave lesa v zgodovini Republike Slov-enije in v polni meri uresničuje državni akcijski načrt Les je lep. Center bo omogočal 100-odstotno izrabo lesne biomase, ki pred-videva žago, sušilnice lesa, izdelavo lepljenih nosilcev, CNC razrez lesa in izdelavo lesenih hiš ter pohištva, peletirnico, produkcijo in skladišča za sekance ter soproizvodnjo električne in toplotne en-ergije pod okriljem JP Energetike Šentrupert d.o.o., tako za potrebe centra samega kot tudi za trg.

Projekt RusaLCA - inovativna mala čistilna naprava v Šentrupertu

Cilj projekta je razvoj in postavitev male čistilne naprave, ki z remediacijo vode iz male čistilne naprave z nano delci omogoči ponovno uporabo očiščene vode ter blata iz procesa čiščenja. Glavni cilj projekta je zmanjšanje porabe pitne vode za 30 %.

Projekt REMIDA – »Veriga energetsko pametnih mest v mediteranskem okolju«

Mednarodni projekt 8 partnerjev sledi ciljem varovanja okolja in promocije trajnostnega razvoja. V okviru projekta bo Občina Šentrupert izvedla študijo izvedljivosti za vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) za vzhodni del naselja Šentrupert ter izdelala celovito projektno dokumentacijo za izvedbo investicije.

Prijetno domače, blagovna znamka, ki povezuje lokalno skupnost

V teh dneh se je odvil že 21. Pohod po Jurčičevi poti. Letošnji pohod je potekal v znamenju 170-letnice rojstva Josipa Jurčiča, pisca prvega slovenskega romana in 50-letnice letnega gledališča na Muljavi. Jurčičeva pot povezuje Muljavo in Višnjo Goro in za tiste bolj pripravljene tudi Krko, kamor je pisatelj Josip Jurčič prav tako hodil eno leto v šolo. Pohod je tokrat potekal že kot del krožne poti Prijetno domače, ki povezuje vseh 12 krajevnih središč v občini.

Na Jurčičevi domačiji je za obiskovalce na ogled razstava ilustracij slikanice Prijetno domače za male sanjače, lokalne avtorice Dragice Šteh in ilustratorke Tine Zajec. Občina Ivančna Gorica je slikanico

namenjeno najmlajšim izdala ob letošnjem kulturnem prazniku v njej pa sta avtorici skozi ilustracije in pesniške verze predstavili dvanajst občinskih turističnih biserov.

Vse skupaj je simpatičen preplet tradicije, kulture, turizma, podjetništva, zdravega načina življenja in lokalne identitete. Blagovna znamka tako ne ponuja le turističnim delavcem in gostinskim ponudnikom priložnost za promocijo, temveč je tudi izziv za ustvarjalce in kulturne delavce. V okviru iskanja sinergij med turizmom in kulturo s poudarkom na tradiciji in kulturni dediščini je Občina Ivančna Gorica ustanovila zavod Prijetno domače za turizem, kulturo, tu-rizem, promocijo, informiranje in upravljanje Jurčičeve domačije. Omogočil bo nadgradnjo priza-devanj turističnih in kulturnih delavcev na ljubiteljski ravni in pospešil rast turistične dejavnosti v občini. Na voljo pa so tudi pro-mocijski videi za vseh 12 biserov Ivančne Gorice - http://www.iv-ancna-gorica.si/aktualno/video-arhiv/oddaje-o-turisticni-ponud-bi-v-obcini-ivancna-gorica/

Blagajeva dežela v osrčju Polhograjskega hribovja


ZLATI KAMEN

Občina Grosuplje leži na jugovzhodnem robu slovenskega glavnega mesta in je od njega oddaljena le dobrih deset minut vožnje po avtocesti v smeri proti Novemu mestu. Razvojno naravnana občina Grosuplje je vedno bolj poznana po svojem družabnem življenju, velja pa jo obiskati tudi zaradi njenih naravnih in kul-turnih turističnih znamenitosti.

Ena izmed odmevnejših športno rekreativnih prireditev je prav gotovo Kolesarski maraton treh občin, ki je pravim kolesarskim navdušencem gotovo že poznan. V nedeljo, 1. junija 2014, bo na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje potekal že 16. po vrsti. Udeleženci lahko izbirajo med tremi progami, različnih vzponov in dolžine, vendar vse tri namenjene boljšim rekreativcem, med progo za gorske kolesarje, zadnja leta pa pred-stavlja novost tudi Družinski kolesarski maraton. Ta je namenjen staršem z otroki, tudi tistim najmlajšim, in pa predvsem vsem tistim, ki radi uživajo v neokrnjeni naravi.

Vsako leto bolj obiskana in širše poznana je tudi prireditev

Grosuplje v jeseni. V soboto, 20. septembra 2014, bodo center Grosuplja preplavile zanimive stojnice športnih, kulturnih, turističnih in drugih društev, organizacij, in tudi podjetnikov. Prireditev bo pospremil bogat kulturni program, seveda pa ne gre brez otroškega živ žava ter druženja ob glasbi, hrani in pijači. Skratka, prireditev, na kateri se bomo zabavali prav vsi.

Naj omenimo še to, da se občina Grosuplje razprostira sredi skrivnostnega kraškega sveta, polnega naravnih lepot. Največji sta Krajinski park Radensko polje, kjer lahko čarobnost območja in pestrost rastlinskega ter živalskega sveta odkrivamo skozi vse letne čase in Županova jama, ki jo povezuje sedem čudovitih dvoran in je ena najlepših kraških jam v Sloveniji. V neposredni bližini Županove jame se nahaja Tabor Cerovo, eden redkih protiturških taborov, ki so se ohranili do današnjih dni. Na sledove starih časov pa nas še posebej spominja Magdalenska gora, katero pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate arheološke najdbe uvrščajo med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji.

www.grosuplje.si

Modro upravljanje, zeleni razvoj, pasijonsko mesto – Pisana Loka 2025+

Pravkar minula leta in obdobje, ki prihaja so za občino Škofja loka vsekakor prelomni. V sklepni fazi je nekaj strateških projektov, na podlagi katerih se bo življenje in bivanje v občini dvignilo na višjo raven, življenje bo bolj urejeno in še prijetnejše.

V teku sta največji investiciji v naši občini Ureditev porečja Sor – izgradnja sodobnega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. S tema projektoma bomo kar za nekaj generacij zagotovili zanesljivo in kakovostno vodooskrbo. Bregovi in loke obeh Sor spet postajajo čisti, prijetni – živi in živahni. Kot nekdaj. Mesto spet dobiva svojo poletno kopališko rivo.

In v hribu ob mestu znova brnijo gromozanski gradbeni stroji, ki utirajo pot južni obvoznici v Poljansko dolino. Že to poletje se bo na južnem portalu končno prikazala luč na koncu predora! Ko bo obvoznica leta 2015 zgrajena bo staro mesto lahko dobilo novo razvojno razsežnost.

Naše mestno središče je eno najlepših in naj prepoznavnejših daleč naokoli. Prav v teh dneh skrbno urejamo območje Cankarjevega trga in Blaževe ulice. Njima bo sledila ureditev celotnega starega mestnega središča in bregov Sor – za katerega smo izvedli poseben urbanistično-arhitekturni razpis. Tudi to bo našemu mestu dalo svež zagon.

Loka je v resnici vse bolj zelena in vse bolj visoko-tehnološka. Pripravljena je na novo razvojno etapo. Prav zdaj je v pripravi nova Razvojna strategija občine Škofja Loka 2025+. Z njo bo naš

razvoj dobil svojo jasno podobo, saj bo narejena čim bolj po meri naših občanov in v smeri še večje kakovosti življenja na Loškem.

Za doseženo kakovost prebivalcev pa je pomembno harmonično sozvočje tako gospodarskih kot negospodarskih dejavnikov. Vse namreč temelji na dobrem gospodarstvu in izobraževanju, iz tega pa izhajajo drugi cilji in vizije na vseh ostalih področjih, ki imajo sicer enakovreden pomen.

Naš strateški cilj je, da Občina Škofja Loka postane dinamična lokalna skupnost, ki vse svoje potenciale razvija skladno z načeli trajnostnega razvoja. To pa pomeni, da želimo biti prepoznavni po kakovostnem, zdravem in varnem življenjskem okolju; da želimo postati dinamično in inovativno izobraževalno ter zaposlitveno središče ter privlačna in globalno prepoznavna turistična destinacija z avtentično Zgodbo, ki temelji na bogati in živi kulturni dediščini slikovitega srednjeveškega mesta in njegove edinstvene kulturne in naravne pokrajine.

Škofjeloški pasijon je pomemben del te zgodbe. Z njim letos v Parizu kandiramo za uvrstitev na prestižni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Prihodnje leto pa bo ta edinstvena pasijonska procesija znova oživela ulice in trge našega mesta. Modri in zeleni torej dodajamo tris pasijonskih barv: rdeče, bele in črne. Loki bo tako še bolj poudarjena njena živost in živopisnost – Pisane Loke.

Vabimo vas, da nas obiščete, še posebej na tem osrednjem kulturnem dogodku leta 2015 v Sloveniji.

mag. Miha Ješe župan Občine Škofja Loka

Dobrodošli v občini GROSUPLJE!

52

Občina Idrija je sprejela Inovativno strategijo trajnostnega raz-voja občine in strateške usmeritve za uresničevanje temeljne vizije razvoja občine, ki bo zagotavljala kakovostno bivalno okolje, gradila na vrednotah, razvitih v petstoletni tradiciji rudarjenja, na uspešnem visokotehnološkem gospodarstvu in načelih trajnostnega razvoja. Zastavljene so razvojne prioritete, ki usmerjajo razvojna vlaganja in aktivnosti za uresničevanje vizije; kakovostno bivalno okolje, ino-vativno gospodarstvo, infrastrukturne podlage razvoja, vzajemna družba ter prepoznavnost in kohezivnost občine.

Potrebna so obsežna vlaganja in aktivnosti na vseh področjih. Ključno vprašanje je, kako naj občina zagotavlja skladen in trajnostni razvoj občine s kar najbolj učinkovito uporabo virov, celostnim upravljanjem in čim širšo vključenostjo prebivalcev. To omogoča dolgoročni koncept »pametne skupnosti«. Pametna skupnost pomeni uporabo naprednih informacijsko-komunikacijskih teh-nologij za učinkovito upravljanje in s tem uresničevanje strateških razvojnih ciljev. Predpostavlja izgradnjo »pametnega« omrežja, ki se uči na podlagi predznanja ter predvideva in posreduje informacije, s tem pa lokalni skupnosti omogoča optimiziranje vseh virov, učinkovitejše upravljanje ter usklajeno načrtovanje in izvajanje investicij.

To ni nova strategija razvoja občine Idrija, temveč model in inteligentno omrežje kot orodje, ki zagotavlja uspešno implementacijo sprejete strategije razvoja za doseganja temeljnega cilja kvalitete življenja. Strateški cilj modela je pospešitev investicij in povečanje učinkovitosti vlaganj v razvoj občine tako, da bo v nasled-njih petih letih postala najbolj prepoznavna in privlačna lokacija za delo in bivanje v širši regiji.

Koncept pametnih skupnosti je skladen s trendi in usmeritvami Evropske unije, Slovenije in širše regije. Občina Idrija, kot prva v širši regiji, zastavlja strategijo razvoja pametne skupnosti. S tem postavlja model, ki ji omogoča pridobivanje dodatnih kvalitetnih virov za financiranje razvoja in privabljanje znanja ter nosilcev tehnologij v lokalno okolje.

Občina IDRIJA

Foto:Jani Peternelj

2013, puntarsko leto

Leto 2013 je na Tolminskem minilo v znamenju obeleževanja 300. obletnice velikega tolminskega punta. Punt iz leta 1713 je pomemben zgodovinski dogodek, ki bistveno opredeljuje tolminsko identiteto.

Tolminski muzej je, kot uvod v praznovanje, že spomladi 2012 začel z nizom predavanj o življenju v času tolminskega punta, septembra 2012 pa v knjižni obliki izdal Gabellinijev strip Tolminski punt 1713 iz let 1989 in 1990, ki ga je spremljala tudi istoimenska razstava.

V puntarsko leto je občina uradno vstopila 15. februarja 2013 s prireditvijo v mestnem središču, ko je na tolminskem Gradu spet, tokrat simbolično, zagorelo. Na osrednji slovesnosti, ki so jo ustvarjalci poimenovali Nabrusimo kose!, je 24. marca 2013 kot slavnostni govornik zbrane nagovoril tudi predsed-nik države Borut Pahor. Na Mengorah, izhodiščnem zbirališču puntarjev, je bilo v maju odkrito spominsko obeležje z verzi Alojza Gradnika, v čas puntarjev so bili julija obiskovalci popeljani s Puntarskimi dnevi, glasbeno smo se dogodku pok-lonili s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha, praznovanje pa je bilo v oktobru zaokroženo z mednarodnim simpozijem.

Z izdajo treh zbirateljskih kovancev in priložnostne poštne

znamke sta obletnico obeležili tudi Banka Slovenije in Pošta Slovenije, nanjo pa bosta v prihodnje spominjala tudi jubilejni pona-tis Pregljevih Tolmincev z izjemnimi ilustracijami Rudija Skočirja in Veronika, strip, ki ga je po ljudskem motivu Riba Faronika pre-pesnil Andrej Rozman Roza, v strip pa prerisal Ciril Horjak.

Da morajo puntarji ostati zapisani v našem spominu in da jih mora-mo vedno znova oživljati tudi v dejanjih, je ob občinskem prazniku, ki ga Občina Tolmin tudi v spomin na punt praznuje v maju, poudaril tolmin-ski župan Uroš Brežan. Puntarji nas po njego-vem mnenju učijo, da moramo v težkih trenut-kih biti enotni in solidar-ni ter nepopustljivi, ko se borimo za naše skupne cilje in vrednote. Tolmin-ci smo lahko ponosni, da ta nauk prihaja prav od naših prednikov.

O, puntarji so dobro, dobro znali:kdor za svobodo in svoj rod umiragradove vse in ječe vse podira.

Ostal je rod in bo ostal, ker svétaod tisočérih gróbov je spominanam vsaka gora, reka in dolinain vsaka misel razodeta.

Ničesar nam ne bodo vzela leta,ker nič ni trdnejše kot bolečinaprestanega ponižanja, ki v sinaprelije grenko se s krvjo očeta.

(Alojz Gradnik, Tolminski punt: Tolmin)

Foto:Zupančič

Predstavitev občine PREBOLD

Predstavitev občine HRPELJE – KOZINA

Občina Hrpelje – Kozina se geografsko razprostira na območju Brkinov, Čičarije in Malega Krasa. Osnovna značilnost je velika prometna tranzitnost območja, saj tu vodijo glavne prometne poti Ljubljana-Koper in Reka-Trst.

Primeri dobrih praks: • Izgradnja Obrtno industrijske cone v Hrpeljah• Vodooskrba Čičarije (vasi Golac in Poljane)• Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij• Gradnja vaških domov

Občina Hrpelje – Kozina ima veliko znamenitosti, ki s seboj nosijo potencial za razvoj turizma, predvsem naravi prijaznega, kot so sprehajalne poti, pohodništvo, ki skupaj z razvito gas-tronomsko ponudbo nudi možnosti za nova delovna mesta in razvoj.

Pomembnejše kulturne znamenitosti v znamenitosti.• Cerkev s freskami Toneta Kralja v Slivju • Arheološko najdišče Ajdovščina nad Rodikom • Tabor in cerkvica sv. Jurija

Izjemno raznolika geografska razgibanost področja je značilnost Občine Hrpelje – Kozina - prehajanje kraškega terena v flišnati svet Brkinov, razvejan jamski sistem, slepe doline - vse to je sestavni del slikovite pokrajine na področju občine.

Pomembnejše naravne znamenitosti.• Jama Dimnice • Večstoletne lipe pri cerkvi sv. Štefana v Brezovici• Krajinski park doline Glinščice Krajinski park obsega: sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami in z arheološkimi lokacijami Lorencon, Grad nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Celotno območje, ki je bilo za krajinski park razglašeno leta 1992, se odlikuje z izredno krajinsko slikovitostjo in nedotaknjenostjo.

Območje je tudi bogato s tradi-cionalnimi prireditvami, dogodki in šegami:• »Spominski dan Občine Hrpelje - Kozina«, 21. julij. • »Kostanjev praznik«, oktober, Rodik. • »Praznik jabolk«, oktober, Tatre• »Tigrovski pohod«, maj, Ocizla• »Odprta meja v novem času«, Beka, marec • »Odprta meja v Čičariji«, september, Golac

Tam, kjer se končajo širjave Savinjske doline, kjer se poleti bohotijo nasadi hmelja ter pisana polja, med katerimi žubori rečica Bolska, leži Prebold, katerega prve poselitve segajo v čas Keltov, v srednjem veku pa je tu stal stolp žovneških gospodov. Južno za njim se dviga hribovje, ki se preko Žvajge, Golave in Homa vzpenja vse do najvišje Mrzlice (1122 m). Občini Prebold je uspelo zadržati povezanost neokrnjene narave s prijaznostjo domačinov in bogato kulturo, prepleteno s skrivnostnim pridihom preteklosti, kar z gostoljubnostjo danes tvori biser podeželja.

V Preboldu se skozi vse leto vrstijo številni dogodki: kmečka tržnica v Preboldu, srečanje koscev in grabljic v Sv. Lovrencu, festival narodno zabavne glasbe za pokal Savinjske doline v Marija Reki, gledališke predstave, tematski pohodi in številne družabne prireditve ter tekmovanja, na katerih se zbere množica obiskovalcev, ki se v vročih mesecih lahko ohladijo v letnem kopališču. Vse leto pa si je na Režajevi domačiji mogoče ogledati muzejsko zbirko Prebold skozi čas.

Kmečko tržnico že 10 let, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu organizirajo Občina Prebold, Turistično društvo in Društvo podeželskih žena Prebold na dvorišču pred muze-jem v Režajevi domačiji in starem mostu čez Bolsko in takrat je edinstvena priložnost, da preizkusite najrazličnejše dobrote in izdelke, ki so pripravljeni ali narejeni na okoliških kmetijah. Med drugimi se predstavijo tudi kmetije, ki so po svojih izdelkih poznane po vsej Sloveniji. V sklopu kmečke tržnice se vsako leto organizirajo še cvetlična tržnica s pisano izbiro balkonskega in ostalega cvetja. Tržnica je tudi središče velikonočnega festivala potic, martinovanja, smučarskega sejma in prireditev v veselem decembru.

Občina Lendava se razprostira na skrajnem vzhodu Slovenije blizu slovensko-madžarske in slovensko-hrvaške meje. Leži ob vznožju Lendavskih goric, nedaleč od reke Mure. Na podlagi bogate kulturne tradicije se je izoblikovala naravna-multikulturna sredina, ki opredeljuje mesto in tudi občino. Območje Občine Lendava meri 123 km2 in obsega 18 krajevnih skupnosti ter 23 naselij. Lendava je iz gručaste naselbine pod lendavskim gradom skozi stoletje zrasla v celovito naselje. Tukaj je potekala znamenita »jantarska cesta«. Staro mestno jedro je bilo zmeraj središče dogajanja, stičišče ljudi in kultur ter središče pretoka informacij.

Preživite prijetne trenutke na tradicionalnih prireditvah s pridihom multikulturnega in etnografskega izročila, ki se bodo začele z največjo in najbolj odmevno prireditvijo, Bogračfestom. Bogračfest je festivalom kulinarike, kjer ob bograču, tradicion-alni vinogradniški jedi, ki jo pripravljajo tekmovalne ekipe v kotličkih v starem mestnem jedru, ponujajo tudi druge domače dobrote. Razvajajte vse svoje čute v starem mestnem jedru Lendave ali pa pokažite svoje kuharsko znanje in sodelujte na Bogračfestu tudi vi.

Bogračfest, 30. avguata 2014

Vabi vas svetovna prestolnica bograča!

Lendavska trgatev, 6. septembra 2014

Sklop prireditev bomo sklenili s turistično-etnološko prireditvijo Lendavska trgatev, ki se začne s povorko po starem mestnem jedru Lendave. S prireditvijo se tradicionalno spomnimo ljudskih običajev, povezanih s trgatvijo v bližnjih vinogradih, pa tudi kmečkih opravil v preteklosti v okoliških vaseh. Prireditev popestri bogat kulturni program, sejem s ponudbo izdelkov domače obrti, spremlja pa jo tudi bogata kulinarična ponudba z odličnimi lendavskimi vini.

Pridite in razvajajte vse svoje čute!www.lendava-vabi.si

Pridite na oddih v naše termalno kopališče z edinstveno parafinsko vodo, na aktivno preživljanje prostega časa, kole-sarske in pohodniške izlete ali le na potep po vinsko turistični cesti in odkrivanje kulinaričnih posebnosti kraja. Vabita vas mesto in okolica z bogato naravno in kulturno dediščino.

Vsa energija pod eno

strehoSamo pri Petrolu!

www.petrol.si

Oglas Pod eno streho Zlati kamen 225x290.indd 1 27.2.2014 12:15:13

zmagali so pristop, pogum in podjetnost - zlatikamen.si · je ekološko, javni prevoz) ter s skrbjo...

Documents