11636 svetska banka 1

Меѓународен slavjanski inститут г. Москва

Факултет за Економија и организација на претприемаштвото

ФИНАНСИИ И КРЕДИТ

Семинарска работа по предметот

FINANSII I KREDIT

На тема:SVETSKA BANKA

Професор : Студентi :

Св. НИКОЛЕ 2008g.

СОДРЖИНА:

ВОВЕД

СВЕТСКА БАНКА а) investicionite krediti i б)kreditite za prilagoduvawe.

1. Мисија на Светската Банка

2. Организација

3. Потпреседателаки служби а) Koj rakovodi so grupacijata na Svetskata Banka? б)Organ koj donesuva kone~ni odluki в)Kabinet na pretsedatelot г)Personal na Bankata

4. Pova`ni organizacii pri grupacijata na SvetskatBanka а) Me|unarodno Zdru`enie za Razvoj б) Me|unaroden Centar za Re{avawe na Investicioni сporovi MCRIS (ICSID)

5. Aktivnostite na Svetskata banka vo izminatite неколку години а) Vo fiskalnata 2004 godina Mеѓународното Zдружение за Rазвој obezbedi 9 milijardi amerikanski dolari za finansirawe na 150 proekti vo 62 zemji so nizok prihod. б) 11 milijardi amerikanski dilari za krediti. в) Obezbeduvawe na capital г) Globalni stoki д) Borba protiv korupcja i izmama ѓ) Raznovidnost na rabotata na teren

6. Odnosi na Republika Makedonija so Svetskata Banka a) Zaem za ekonomsko za`ivuvwe ( ERL ) b) Kredit za prilagoduvawe na finansiskiot sektor i pretprijatijata FESAC v) Zaem za strukturno prilagoduvawe – SAL g) Vtor zaem za prilagoduvawe na finansiskiot sektor i pretprijatijata - FESAL-II

7. Ocenka na sorabotkata na Republika Makedonija so Svetskata Banka

ЗАКЛУЧОК

2

ВОВЕД

@iveeme vo tolku bogat svet {to globalniot prihod e pove}e od 31 bilioni amerikanski dolari godi{no. Vo ovoj svet prose~no lice vo nekoi dràvi zarabotuva pove}e od 40 000 amerikanski dolari godi{no. No , vo istiov ovoj svet 2.8 milijardi lu|e- se lu|eto od zemjite vo razvoj-ìveat so pomalku od 700 amerikanski dolari godi{no. Od ovie 1.2 milijardi zarabotuvaat pomalku od 1 amerikanski dolar dnevno. Kako rezultat na toa, 33 000 deca sekojdnevno umiraat vo zemjite vo razvoj. Vo ovie zemji sekoja pove}e od edna èna umira za vreme na poroduvawe. Siroma{tijata spre~uva pove}e od 100 milioni deca, pove}eto od niv devoj~ina da posetuvaat u~ili{te.

3

Predizvikot za namaluvawe na ovie nivoa na siroma{tija, dodeka brojot na naselenie prodolùva da raste- so procenti od 3 milijardi lu|e vo narednite 50 godini, e ogromen. Svetskata banka raboti da ja premosti ovaa podelenost i resursite od bogatite dràvi da gi pretvori vo pomo{ na siroma{nite zemji. Eden od najgolemite izvori na pomo{ za razvoj , Svetskata banka , gi podrùva naporite na vladite na zemjite vo razvoj za gradewe u~ili{ta i medicinski centri, za obezbeduvawe struja i voda , za borba protiv bolestii za{tita od oklinata.

СВЕТСКА БАНКА

Svetskata Banka e osnovana vo 1944 godina vo Bretton Woods, SAD, zaedno so Me|unarodniot Monetaren Fond. Osnovna cel na Bankata be{e da obezbedi finansiska podr{ka za rekonstrukcija na Evropskite zemji po Vtorata svetska vojna, kako i podr{ka na rekonstrukcijata na zemjite vo razvoj i zemjite vo tranzicija, vo slu~aj na elementarna nepogoda i za ekonomsko zazdravuvawe vo posle-konflikten period. Me|utoa, vo posledno vreme celta na Svetskata Banka se fokusira kon namaluvawe na siroma{tijata, podobruvawe na ìvotniot standard na naselenieto i odrùvawe na stabilen ekonomski rast. Za ostvaruvawe na svoite celi Svetskata Banka vr{i nekolku aktivnosti, t.e dava krediti, sovetuvawe za politikite i tehni~ka pomo{ za zemjite-~lenki. Osnovni instrumenti na kreditiraweto na Svetskata Banka se: а) investicionite krediti i б)kreditite za prilagoduvawe.

Investicionite krediti (5-10 godini) finansiraat razli~ni aktivnosti za poddr{ka na proektite za ekonomski i socijalen razvoj, so cel namaluvawe na siroma{tijata i obezbeduvawe na odr`liv ekonomski rast. Najgolemiot del od investicionite krediti se:Specifi~nite investicioni krediti (SIL) i Krediti za sektorski invsticii poddr{ka (SIM), potoa Kreditite za prilagodenite programi (APL), Kreditite za edukacija i inovacii (LIL), Kreditite za tehni~kaasistencija (TAL) ,Kreditite za finansisko posreduvawe (FIL) i krediti za ekonomsko zaìvuvwe (ERL).

Kreditite za prilagoduvawe (1-3 godini) pretstavuvaat brzo eksterno finansirawe za poddr{ka na politikite i institucionalnite i

4

strukturnite reformi vo nekoj sektor ili ekonomija vo celina. Najzna~ajni vo ovaa grupa na krediti se: Kreditot za strukturno prilagoduvawe (SAL), Kreditot za sektorsko prilagoduvawe (SECAL), Programski krediti za strukturno prilagoduvawe (PSAL), Specijalen kredit za strukturno prilagoduvawe (SSAL) i Kreditot za ozdravuvawe(RIL). Isto taka vo programite za prilagoduvwe se vklu~uvaat i Kreditite za namaluvawe na dolgot (DRL),koj ne pretstavuva kredit za prilagoduvwe.Sredstvata za razvojnite programi Svetskata Banka gi obezbeduva na me|unarodniot pazar na kapital preku izdavawe obvrznici, dodeka koncesionalnite krediti na IDA se finansiraat so donacii od Vladite na porazvienite zemji-~lenki. Svetskata Banka se sostoi od razvojni institucii: Me|unarodna banka za obnova i razvoj (IBRID), Me|unarodno zdruènie za razvoj (IDA), Agencija za garantirawe na multilateralnite investicii (MIGA) i Me|unaroden centar za re{avawe na investicionite sporovi (ICSID). Za~lenuvaweto vo Svetskata Banka e usloveno so ~lenstvo vo Me|unarodniot Monetaren Fond, i toa, prvo zemjata stanuva ~lenka na IBRID, a potoa na IDA, IFC i MIGA.

1. Misija na Svetskata Banka

Misijata na grupacijata na Svetskata Banka e borba protiv siroma{tijata i podobruvawe na ìvotnit standard na lu|eto vo svetot vo razvoj. Taa e Banka na razvojot {to obezbeduva krediti, soveti za politiki, tehni~ka pomo{ i uslugi za spodeluvawe na znaeweto na zemjite so niski i sredni prihodi za da se namali siroma{tijata. Bankata go podrùva porastot so cel da se sozdadat rabotno mesta i da se osposobat siroma{nite lu|e da gi iskoristat prednostite na ovie mo`nosti.

2. Organizacija

Kako e organizirana grupacijata na Svetskata Banka? Grupacijata na Svetskata Banka se sostoi od pet tesno povrzani institucii, koi{to se sopstvenost na zemjite ~lenki.

Toa se slednite organizacii:

- Me|unarodno zdruènie za razvoj(MZR), - Me|unarodna Banka za Obnova i Razvoj (MBOR) ,

5

- Me|unarodnata finansiska Korporacija (MFK) , - Multirateralna Agencija za Garantirawe na Investiciite (MAGI) , - Me|unaroden Institut za Re{avawe Investicioni Sporovi (MCRIS)

Sekoja institucija igra posebna uloga za borbata protiv siroma{tijata i podobruvawe na ìvotniot standard. Svetskata Banka ja izvr{uva svojata rabota preku Potpretsedatelskite slu`bi, koi se fokusiraat na odreden region ili seкtor za borba protiv siroma{tijata i pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj.

3.Potpresedatelski slu`bi

а) Koj rakovodi so grupacijata na Svetskata Banka? Svetskata Banka funkcionira kako zdruènie, so toa {to nejzinite zemji ~lenki se akcioneri. Brojot na akcii na edna zemja e odreden pribli`no vrz osnova na goleminata na nejzinata ekonomija. SAD e najgolemiot podine~en akcioner, (16.41%) na glasovi, potoa sledat Japonija (7.87%), Germanija (4.49%), Obedinetoto Kralstvo (4.31%) i Francija (4.31%). Ostatokot od akcii se podeleni pome|u drugite zemji ~lenki.

б)Organ koj donesuva kone~ni odluki Vladinite akcioneri na Svetskata Banka se pretstaveni od Odbor na Guverneri. Obi~no, guvernerite se ministri, na primer: Minister za finansii ili Minister za razvoj. Guvernerite se kreatori na kone~nata politika na Svetskata Banka. Se sostanuvaat edna{ godi{no vo Godi{nite Sobranija na Bankata. Donesuvawe sekojdnevni odluki poradi toa {to ovie ministri se sostanuvaat samo edna{ godi{no, tie delegiraat posebni dol`nosti do nivniot Izvr{en direktor koj raboti direktno vo Bankata. Sekoja vlada ~lenka na Grupacijata na Svetskata Banka e predstavuvana od Izvr{nit direktor. Pette najgolemi akcioneri - Francija, Germanija, Japonija, Soedinetoto Kralstvo i SAD - nazna~uvaat Izvr{en direktor, dodeka drugite zemji ~lenki se pretstavuvani od 19 Izvr{ni direktori.

в)Kabinet na pretsedatelot Tradicionlno, pretsedatelot na Bankata e dràvjanin na najgolemiot akcioner (SAD). So petgodi{en obnovliv mandat, Pretsedatelot na Svetskata Banka presedava na sednicite na Upravniot Odbor i e odgovoren za celkupnoto rabotewe na Bankata. Aktuelen Pretsedatel na grupacijata na Svetskata Banka e g. Xems D. Volfenson koj e presedatel od 1995 godina.

6

г)Personal na Bankata Vo Bankata ima vraboteno okolu 9 300 lu|e, vklu~uvaj}i: ekonomisti, edukatori, ekolozi, finansiski analiti~ari, antropolozi, inìneri i mnogu drugi. Vrabotenite se od 160 razli~ni zemji, a nad 3000 vraboteni rabotat vo kancelariite vo nivnite zemji.

4. Pova`ni organizacii pri grupacijata na Svetskata Banka

а) Me|unarodno Zdruènie za Razvoj

Svetskiot Fond za pomo{ na najsiroma{nite lu|eMe|unarodnoto Zdruènie za Razvoj (MZR) e del od Svetskata Banka {to im pomaga na naj siroma{nite zemji vo svetot da ja namalat siroma{tijata preku obzbeduvzwe krediti bez kamata i odredeni grantovi za programi koi imaat za cel zgolemuvawe na ekonomskiot porast i podobruvawe na uslovite za ìvot. Sredstvata na Mеѓународното Zдружение за Rазвој im pomagaat na ovie zemji da se spravat so kompleksnite predizvici so koi se soo~uvat vo stremeòt kon postignuvawe na Mileniumskikite razvojni celi. Tie moraat da odgovorat na konkurentskite pritisoci, kako i na mo`nostite za globalizacija; da go spre~at {ireweto na HIV/SIDA; и da spre~at konflikti ili da se spravat so posledicite od niv.

б) Me|unaroden Centar za Re{avawe na Investicioni сporovi MCRIS (ICSID)

Vo niza slu~ai vo minatoto, Svetskata Banka - kako institucija i li~no Predsedatelot na Bankata pomagaa vo posreduvaweto ili uskladuvaweto na investicionite sporovi pome|u vladi i privatni stranski investitori. Osnovaweto na Me|unaroden Centar za Re{avwe na Investicioni Sporovi (MCIRS) vo1966 delumno ima{e za cel da gi oslobodi Pretsedatelot i personalot od tovarot da bidat vklu~eni vo takvi sporovi. No presudnoto mislewe na Bankata za osnovawe na Mеѓународен Cентар за Rазвој на Iнвестициони Sпорови be{e veruvaweto deka edna institucija, posebno sozdadena za olesnuvawe pri re{avaweto na investicionite sporovi pom|u vladi i stranski investitori, bi moèla da pomogne vo promovirawe na zgolemenite prilivi na me|unarodni investicii. MCRIS e osnovana so Konvencijata za re{avawe na investicioni sporovi pome|u dràvite i dràvjanite na drugi dràvi. Konvencijata {to stapi vo sila na 14 oktomvri 1966 godina - MCRIS ima Upraven Sovet i Sekretarjat. Upravniot odbor go predsedava Pretsedatelot na

7

Svetska Banka i se sostoi od po eden pretstavnik na sekoja dràva, verifikuvana od konvencijata. MCRIS e avtonomna me|unarodna organizacija. Sepak ima bliski vrski so Svetskata Banka. Site ~lenki na MCRIS se isto taka ~lenki na na Bankata. Dokolku nekoja vlada ne nazna~i nekoj drug, Guvernerot za Bankata po slu`bena dol`nost zasedava na Upravniot Sovet na MCRIS. Tro{ocite za sekretarijatot na MCRIS se finansiraat se finansiraat od buxetot na Bankata, iako tro{ocite za individualnite postapki gi snosat vklu~enite strani. Spored Konvencijata, MCRIS obezbeduva sredstva za uskladuvawe i arbitraà na sporovi pome|u zemji ~lenki i investitori koi se kvalifikuvaat kako dràvjani na drugi zemji ~lenki.

5. Aktivnostite na Svetskata banka vo izminatite Неколку години

а) Vo fiskalnata 2004 godina Mеѓународното Zдружение за Rазвој obezbedi 9 milijardi amerikanski dolari za finansirawe na 150 proekti vo 62 zemji so nizok prihod. Kreditite bez kamata i finansiraweto grantovi doa|aat od Mеѓународното Zдружение за Rазвој, najgolemiot svetski izvor na konsecionalna pomo{. Okolu 40 bogati zemji gi obezbeduvaat sredstvata za ova finansirawe so davawe prilozi sekoi 4 godini. Fondot be{e popolnet posleden pat vo 2002 godina, so oklu 9 milijardi amerikanski dolari od рeform и u{te 6.6 milijardi amerikanski dolari od resursite na Bankata. Vo toa vreme donatorite se dogovoriле za zgolemeno koristewe na grantovite od MZR do 21% od resursite – za pomo{ za re{avawe na posebnite pote{kotii, kako {to e epidemijata na HIV/SIDA, so koja se soo~uvaat najsiroma{nite i naj ranlivite zemji. Kreditite na MZR pravat okolu edna ~etvrtina od finansiskata pomo{ na Bankata. Pokraj sredstvata na MZR, mnogu malku od prihodot na Bankata se obezbeduva od strana na zemjite ~lenki.

б) 11 milijardi amerikanski dilari za krediti. Zemjite vo razvoj so povisok prihod od koi nekoi moàt da zemaat krediti od komercijalni izvori, no obi~no samo so mnogu visoki kamatni stapki dobivaat krediti od Mеѓународна Bанка за Oбнова и Rазвој. Zemjite koi zemaat krediti od Mеѓународната Bанка за Oбнова и Rазвој imaat podolg period na otplata odkolku ako koristat krediti od nekoja komercijalna banka od 15 do 20 godini so 3 do 5 godini grejs period pred da zapo~ne otplatata na glavnicata. Vladite na

8

zemjite vo razvoj koristat krediti za posebni programi, vklu~uvaj}i gi naporite za namaluvawe na siroma{tijata, davawe na socijalni uslugi, za{tita na ìvotnata sredina i poddr{ka na ekonomskiot porast {to }e go podobri ìvotniot standard. Vo fiskalnata 2004 godina Mеѓународната Bанка за Oбнова и Rазвој obezbedi krediti od 11 milioni amerikanski dolari za poddr{ka na 87 proekti vo 33 zemji.

в) Obezbeduvawe na capital

Mеѓународната Bанка за Oбнова и Rазвој gi obezbeduva re~isi site sredstva na svetskite finansiski pazari 13 milijardi amerikanski dolari vo fiskalnata 2004 godina. So krediten rejting, taa izdava obvrznici za obezbeduvawe sredstva, a potoa gi predava po niski kamatni stapki na kreditobaratelite.

г) Globalni stoki

Vo izminatite nekolku godini, Svetskata banka pretvori zna~ajni resursi vo aktvinosti nameneti za globalno vlijanie. Edna od niv e osloboduvawe od dol`ni~kiot Tovar, i so zgolemenata Inicijativa na Te{ko Zadolèni Siroma{ni Zemji, 26 siroma{ni zemji imaa dobieno olesnuvawe od dol`ni~kiot Tovar {to so tek na vreme }e im za{tedi 41 milijarda amerikanski dolari. Sredstvata {to ovie zemji gi za{teduvaat za otplata na dolg, namesto toa, }e se namenat za stanbeni, edukativni, zdravstveni i socijalni programi za siroma{nite. Svetskata Banka, zaedno so 189 zemji i brojni organizacii se obvrza na globalno partnerstvo bez presedan za borba protiv siroma{tijata. Mileniumskite razvojni celi odreduvaat posebni celi, kako, upis na u~ili{te, smrt na deca, smrt na majka, bolest i pristap do voda, koi treba da se postignat do 2015 godina. Pome|u drugite brojni globalni partnerstva , Svetskata Banka ja stavi poddr{kata na borba protiv HIV/SIDA vo preden plan na dneven red. Taa e najgolemiot svetski dolgoro~en finansier na Programite za HIV/SIDA. Momentalnite anga`mani na Bankata za HIV/SIDA iznesuvaat pove}e od 1.3 milijardi amerikanski dolari, a polovinata od toa e za Podsaharska Afrika.

д) Borba protiv korupcja i izmama

Svetskata Banka raboti so zemji vo nivnite antikorupciski

9

napori i isto taka ima brojni mehanizmi za spre~uvawe na korupcijata i izmamata vo proektite finansirani od Bankata. Direkcijata za Institucionalen Integritet ima brojni mehanizmi ima 24-~asovna telefonska linija za korupcijata i izmama: 1-800-831-0463.

ѓ) Raznovidnost na rabotata na teren

Bankata momentalno e vklu~ena vo pove}e od 1800 proekti prakti~no vo sekoj sektor i zemji vo razvoj. Tie se tolku razli~ni {to obezbeduvaat mikrokrediti vo Bosna i Hercegovina i podigawe na svesta za SIDA-ta vo zaednici vo Gvineja, poddr{ka za obrazovanie na devoj~iwata vo Banglade{ i podobruvwe na davawe na zdravstvena nega vo Meksiko, pomagwe vo povtornata izgradba na Isto~en Timor po nezavisnosta ili Indija povtorno da go izgradi Gujarat po katastrofalniot zemjotres.

6. Odnosi na Republika Makedonija so Svetskata Banka

Republika Makedonija stana ~lenka na Svetskata Banka vo dekemvri 1993 godina so donesuvawe na Zakonot za pravno nasledstvo na Republika Makedonija i po ispolnuvaweto na site potrebni uslovi, me|u koi i ~lenstvoto vo MMF. Republika Makedonija ima sklu~eno pove}e aran`mani so Svetskata Banka (IBRD/IDA), koi iznesuvaat 477.86 milioni SAD $ od koi se iskoristeni 363.71 milioni SAD $. Republika Makedonija ima sklu~eno pove}e aran`mani so Svetskata Banka od koi pova`ni se:

10

a) Zaem za ekonomsko zaìvuvwe ( ERL )

ERL e fokusiran kon brza rekonstrukcija na ekonomskiot i socijalniot sistem i infrastrukturata na zemjite pogodeni od nekoja elementarna nepogoda, vojna ili zemji koi se soo~ile so nekoj op{testven konflikt.Vo ramkite na ERL, na 8 fevruari 1994 godina , za Republka Makedonija be{e odobren zaem od 40 miliono SAD dolari so rok na dospevawe od 20 godini,vklu~uvaj}i 5 godini grejs period. Osnovni celi na ERL bea: poddr{ka na programata na Vladata za stabilizacija i strukturni reformi i olesnuvawe na podmiruvaweto na obvrskite kon Svetskata Banka. Sredstvata od ERL beа nameneti za poddr{ka na prestruktuiraweto na ekonomijata na Republika Makedonija po njzinito osamostojuvawe i bea fokusirani vo ~etiri oblasti: strukurni reformi, reformi vo bankarskiot sektor i negova privatizacija, prestruktuirawe na pretprijatijata, razvoj na privatniot sektor, liberalizacija na pazarot na rabotna sila i prilagoduvawe na sistemot za socijalna za{tita. Sabilizacionata programa podràna od Svetskata Banka i Me|unarodniot Monetaren Fond be{e uspe{no implementirana so postignati podobri rezultati od o~ekuvanite. Vsu{nost bea ostvareni slednive reformi: vo bankarskiot sektor be{e donesen nov Zakon za banki i {tedilnici, i be{e osnovana Agencija za sanacija na banka; be{e donesen zakonot za privatizacija, i be{e formirana Agencija za privatizacija na pretprijatijata so op{testven kapital; liberalizacija na cenite i nadvore{no-trgovskiot reìm, odnosno ukinuvwe kontrolata na cenite i namaluvawe na uvoznite kvoti i voveduvawe system na aukcija na uvoznita kvoti.

b) Kredit za prilagoduvawe na finansiskiot sektor i pretprijatijata FESAC

Na 16 maj 1995 godina, vo ramkite na FESAC na Republika Makedonija i bea odobreni sredstva vo vkupen iznos od 85 milioni SAD dolari, so rok na dospevawe od 35 godini, vklu~uvaj}i 10 godini grejs period. Implementiraweto na FESAC preтstavuva prodolùvwe na aktivnostite na dogovoreni vo ramkite na ERL aran`man, so cel poddrùvawe na stabilizacionata programa i strukturnita reformi dogovoreni so ERL. FESAC aran`manot ima{e za cel zabrzuvawe za reformite vo sektorot na pretprijatijata i bankarskiot sektor i finansirawe na tro{ocite predizvikani od ovie reformi. FESAC programata be{e fokusirana na slednive pre~ki na strukturnite reformi:

- bavniot tek na procesot na privatizacija, - problemot so golemite zagubari, na bankarskiot sistem i - negativnite efekti na reformite vrz rabotnicite.

11

Implementiraweto na FESAC aran`manot se smeta za uspe{no, pri {to se ostvareni zna~ajni strukturni reformi.

v) Zaem za strukturno prilagoduvawe – SAL

SAL e namenet za poddr{ka na reformite {to promoviraat ekonomski rast, efikasno koristewe na resursite i izdr`an bilans na pla}awe na sreden i dolg rok. Toj e naso~en kon osnovnite makroekonomski i strukturni aspekti vo razli~ni sektori: nadvore{n- trgovskata politika, mobilizacija na resursite, menaxment na javnit sektor, razvoj na privatniot sektor i socijalnata sigurnost.Na 6 maj 1997 godina, na Republika Makedonija, vo ramkite na SAL aran`manot i se odobrija sredstva vo vkupen iznos od od 6 milioni SAD dolari, so rok na dospevawe od 35 godini, so grejs period od 10 godini. Strukturni reformi koi bea predvideni so SAL aran`manot bea: liberalizacija na nadvore{no-trgovskiot re`im, namaluvawe na kontrolata na cenite vo zemjodelstvoto, privatizacija na op{testvenite pretprijatija vo zemjodelskiot sektor i zavr{uvawe na privatizacijata na industriskite i trgovskite pretprijatija. Najgolemiot del od strukturnite reformi predvideni so SAL aran`manot se ostvareni.

g) Vtor zaem za prilagoduvawe na finansiskiot sektor i pretprijatijata - FESAL-II

Na 14 dekemvri 2000 godina. Svetskata Banka na Republika Makedonija vo ramkite na FESAL-II aran`manot, vo vkupen iznos od 50.31 milioni SAD dolari, so rok na dospevawe od 35 godini, vklu~uvaj}i i deset godini grejs period. Osnovna cel na FASEL-II e podr{ka na programata za vladata za reforma na finansiskiot sektor i sektorot na pretprijatijata. Celi na reformite predvideni so FASEL-II aran`manot bea poddr{ka na fiskalnata, monetarnata i deviznata politika za obezbeduvawe na stabilen finansiski sistem, namaluvawe na kamatnite stapki i poddr{ka na investiciite i kreirawe na novi rabotni mesta preku konsolidirawe na privatnata sopstvenost i zajaknuvawe na institucionalnata ramka na pazarnata ekonomija

7. Ocenka na sorabotkata na Republika Makedonija so Svetskata Banka

Pra{aweto na sorabotka na Republika Makedonija so Svetskata Banka, nao|a na razli~ni stavovi kaj nau~nite i stru~nite krugovi, pri {to dominira stavot deka sorabotkata e korisna, koja kako takva e prifatena od po{irokata javnost vo Makedonija. Sepak sekoja

12

korisnost sodrì odreden stepen na ograni~uavawa, pri {to ocenkata na sorabotka na Republika Makedonija so Svetskata Banka se pravi vo kontekst na toa dali korisnosta bila pogolema od ograni~uvawata. Pritoa, kako osnovno ograni~uvawe pretstavuva otstapuvawe na del od samostojnosta pri kreiraweto na makroekonomskata politika, koja{to sepak se relativizira ako se ima predvid ekonomsko-politi~kata konstelacija vo koja se nao|a{e Makedonija vo periodot na tranzicija. Po osamostojuvaweto, Republika Makedonija i regionot po{iroko se karakteriziraat so visoka ekonomska i politi~ka nestabilnost, pri {to vo ostvaruvaweto na svoite makroekonomski politiki i strukturni i institucionalni reformi be{e neophodno iskustvo i kredibilitet na nositelite na makroekonomskite politiki i reformi. Vo takvi okolnosti i soo~uvaweto so predizvicite na tranzicijata, Republika Makedonija gi zapo~na pregovorite so me|unarodnite finansiski institucii (MMF i Svetska Banka) za dobivawe na finansiska pomo{ za ostvaruvawe na ekonomskite reformi i politiki {to voedno pretstavuva “uvezuvawe” na kredibilitetot na visoka me|unarodna finansiska institucija. Analizirano od finansiski aspekt, finansiskata pomo{ od me|unarodnite finansiski institucii za Makedonija pretstavuva{e zna~ajna poddr{ka za finansiraweto na deficitot vo tekovnata smetka na bilansot na pla}awata, a so toa i odrùvaweto na me|unarodnata lkvidnost na zemjata. Toa e od golema prednost ako se ima predvid faktot deka ovie oficijalni izvori na finansirawe se poevtini od zadolùvaweto na dràvata na svetskite finansiski pazari. Isto taka, vo uslovi na visok stepen na rizi~nost vo regionot nedostasuvaa stranskite direktni investicii vo Makedonija, poradi {to i nemoè{e da se smeta na niv kako izvor na finansirawe (pokrivawe) na deficitot na tekovnata smetka na bilansot na pla}awata. Od aspekt na ostvarenite ekonomski politiki i reformi i postignatite makroekonomski performansi na Republika Makedonija moàt da se navedat nekolku prednosti od sorabotkata so Svetskata Banka. Najzna~aen napredok e ostvaren vo monetarnata politika, so stabiliziraweto na cenite i odrùvawe na stabilna devizna kursna nacionalnata valuta. Pritoa inflacijata be{e uspe{no soborena na 5.58%. Se smeta{e deka ova nivo na inflacija moè da stimulira stabilen ekonomski rast. Isto taka, ostvareni se zna~ajni reformi vo fiskalniot sistem vo pravec na prilagoduvaweto na razvienite ekonomski sistemi, pri {to se namali i buxetskiot deficit na dràvata. Pritoa, vo uslovi na restriktivna monetarna i buxetska politika, koi glavno vlijaat na stranata na agregatnata pobaruva~ka so cel da ne se dozvoli “prezagrevawe” na ekonomijata , neophodni se pobrzi strukturni reformi na stranata na agregatnata ponuda i so toa zgolemuvawe na BDP i podobruvawe na ìvotniot standard vo zemjata. Vo

13

sprotivno, nepo~ituvawe na vremenskite rokovi za strukturni promeni potstaveni so aran`manita so MMF i Svetska Banka, vo uslovi na restriktivna monetarna i fiskalna politika, pri nisko nivo na doma{no {tedewe i investicii, moè da rezultira so zgolemena nevrabotenost i socijalni prooblemi vo dràvata. Na kraj, isto taka va`no e da se ima predvid deka ekonomskite politiki i reformi koi se ostvaruvaat so sorabotkata so Svetska Banka se konzistentni so reformite i politikite za konvergencija kon EU, inflacijata, buxetskiot deficit i nadvore{niot dolg se vo ramkite na nominalnite kretiriumi, osven dolgoro~nata kamatna stapka koja e povisoka.

7. ZAKLUÔK

Svetskata Banka ne e banka vo op{ta smisla na zborot. Taa e edna od specijaliziranite agencii na Obedinetite Nacii i e sostavena od 184 zemji ~lenki. Ovie dràvi se zaedni~ki odgovorni za toa kako institucijata se finansira i kako se tro{at nejzinite pari. Zaedno so ostanatiot del od razvojnata zaednica, Svetskata Banka gi naso~uva svoite kon dostignuvawe na Mileniumski razvojni celi, dogovoreni od strana na ~lenkite na Obedinetite Nacii vo 2000 godina so cel da se postigne odr`livo namaluvawe na siroma{tijata.Svetskata Banka e imeto {to po~na da se koristi za Me|unarodnta Banka za obnova i razvoj (MBOR) i Me|unarodnoto Zdruènie za Razvoj (MZR). Zaedno ovie organizacii obezbeduvaat krediti so niski kamatni stapki, krediti bez kamata i grantovi na zemjite vo razvoj.Okolu 10.000 stru~naci za razvoj re~isi od sekoja zemja vo svetot rabotat vo Centralata na Svetskata Banka vo Va{ington ili vo kancelariite vo 109 zemji.

14

Republika Makedonija, po svoeto osamostojuvawe, stana ~lenka na Svetskata Banka vo dekemvri 1993 godina. Taka, pri realiziraweto na programite za ekonomski reformi i politika taa stana taa po~na sorabotka so Svetskata Banka. Vo 1993 godina Republika Makedonija podgotvi antiinflaciona programa, ~ija osnovna cel be{e soboruvaweto na nasledenata hiper inaflacija po osamostojuvaweto. Potoa, vo 1994 godina be{e izgotvena Makroekonomska stabilizaciona programa,~ija osnovna cel be{e vospostavuvawe na makroekonomskata ramka na pazarnata ekonomija. Republika Makedonija ima aktivna sorabotka so Svetskata Banka, pri {to najzna~ajni aran`mani za poddr{ka na ekonomskite reform ii politiki se: ERL (1994), FESAC (1995-1996), SAL(1997-1998), i FESAL-II (2000). Isto taka, aran`manite na Republika Makedonija so Svetskata Banka mo`e da se ocenat za uspe{ni so zabele{ka za vtorata tran{a od SAL aran`manot, koja isto taka be{e uslovena od politi~kite slu~uvawa vo zemjata i voenata kriza vo regionot. So cel poddr{ka na ekonomijata posle konfliktot, Svetskata Banka se javi vo uloga na organizator na Donatorska konferencija za Republika Makedonija , koja se odr`a na 12 mart 2002 godina.

15

11636 svetska banka 1

Documents