UVOD IN TEMELJNO O KAZENSKI MATERIALNI ZAKONODAJI 22.10.2008• telefon: 02 250 42 46; liljana.selinsek@uni-mb.si• govorilne ure: PONEDELJEK, od 9. – 10. ure• kabinet: pritličje – desno (gledano s smeri glavnega vhoda v fakulteto)temeljna literatura: Liljana Selinšek: KAZENSKO PRAVO. SPLOŠNI DEL IN OSNOVE POSEBNEGA DELA, GV založba, Ljubljana 2007; - učbenik temelji na zakonodaji, veljavni do 1.11.2008!!Kazenski zakonik, uvodna pojasnila, GV založba, Ljubljana 2008literatura za vaje:Ivan Bele, Goran Klemenčič [et.al.]: Repetitorij in praktikum za kazensko materialno pravo, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana 2007• tip izpita: PISNI• sestava: 8 vprašanj:

Prvo (1) vprašanje se nanaša na kazensko pravo kot pravno vejo in pravno znanost ter na položaj tega prava v pravnem redu (viri, načela, položaj KP, razmerje do drugih vej..)

Drugo(2) in tretje(3) vprašanje se nanašata na kazenskopravno dogmatiko (temeljni instituti KP*) Četrto(4) in peto(5) vprašanje sta zastavljeni izključno na primerih Šesto (6) in sedmo (7) vprašanje se nanašata na področje kazenskih sankcij Osmo (8) vprašanje je povezano s posebnim delom KZ.

SKUPAJ JE NA IZPITU MOŽNIH 80 TOČK, kriterij za pozitivno oceno je 45 točk. Dodaten kriterij za pozitivno oceno je vsaj 50% uspešnost odgovarjanja pri vprašanjih od 1 – 3!• poudarek je na razumevanju snovi! • na izpitu je dovoljena uporaba Kazenskega zakonika in Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva

dejanja – zgolj zakonsko besedilo brez vsakršnih ročno ali kako drugače pripisanih dodatkov!* primer izpitnega vprašanja: a.) Kratko pojasnite pojem prostovoljnega odstopa od kaznivega dejanja ter razliko med prostovoljnim odstopom pri dokončanem in pri nedokončanem poskusu kaznivega dejanja. b.) A je sosedu B-ju ukradel kolo. Naslednjega dne ga je zapekla vest in je kolo vrnil lastniku ter se mu za dejanje opravičil. Ali se v tem primeru A-ju lahko odpusti kazen zaradi prostovoljnega odstopa (odgovor obrazložite)?

SPLOŠNO O KAZENSKEM ZAKONIKU Kazenski zakonik je sestavljen iz splošnega in posebnega dela.1. SPLOŠNI DEL KZV splošnem delu KZ se nahajajo t.i. SPLOŠNE KAZENSKOPRAVNE NORME.Splošne kazenskopravne norme so v pravno obliko odeta splošna načela in splošna pravila ter pogoji, ki se nanašajo na: 1) splošni pojem kaznivega dejanja; 2) pojem krivde in 3) na pojem kazenskih sankcij.

2. POSEBNI DEL KZV posebnem delu KZ pa se nahajajo t.i. TIPIČNE KAZENSKOPRAVNE NORMETipične kazenskopravne norme so norme, ki vsebujejo opis posameznega kaznivega dejanja (hipotezo in dispozicijo) in kazen zanj. Opis kaznivega dejanja je sestavljen iz zakonskih znakov dejanja. Določitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pa je v funkciji načela zakonitosti. Kazniva dejanja so v posebnem delu KZ razdeljena v zaokrožena poglavja.

… Kazenski zakonik Republike Slovenije (objava v Ur.l. RS št. 63/94 in 70/94 (popravek) – pričetek veljave: 01.01.1995 … Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-A), Ur.l. RS št. 23/1999 (pričetek

veljave: 23.4.1999) … Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-B), Ur.l. RS št. 40/2004 (pričetek veljave: 05.05.2004) Ur.l. št. 95/2004 z dne 27.8.2004: uradno prečiščeno besedilo KZ-UPB1, ki vsebuje obe noveli (nanašali sta se na posebni

del; gre za drugačne opise KD; novele ne spreminjajo št.členov.

Novi KAZENSKI ZAKONIK (KZ-1) – zgolj 1/3 zakona je vsebinsko spremenjena sprejet 20. maja 2008 (“za” je glasovalo 47 poslancev) objavljen 04. junija 2008 v Ur.l. RS, št. 55/2008 veljati je pričel 01. novembra 2008

Razlogi za sprejem KZ-1 : Reforma kazenskega prava l. 1994 naj ne bi bila dovolj temeljita. KZ iz l.95 naj bi kot podlago upošteval predvsem prejšnjo jugoslovansko ureditev. V KZ iz l.95 je mogoče najti sledi prejšnjih teoretičnih, pogosto sociološko in tudi ideološko obarvanih izhodišč o

kazenskem pravu (to naj bi bile določbe o dejanju majhnega pomena in o kaskadni kaznivosti za medijske delikte, velika hiba tega KZ naj bi bila tudi ta, da ne ločuje dovolj natančno med pojmoma kazenske odgovornosti in krivde).

1

Kritike na dveh nivojih: način priprave; vsebina.

BISTVENE NOVOSTI v SPLOŠNEM DELU: Sprememba sistematike splošnega in posebnega dela oz. prenumeracija členov (največja sprememba) Spremenjeni instituti splošnega dela

Delna sprememba definicije kaznivega dejanja Spremenjen koncept kazenske odgovornosti Spremenjen pojem malomarnosti Okleščeni so biološki temelji neprištevnosti Spremenjena koncepta dejanske in pravne zmote Spremenjen koncept skrajne sile Spremenjen koncept udeležbe Spremenjen koncept zastaranja

Novi pojmi v splošnem delu Storilec in posredni storilec Nadaljevano kaznivo dejanje Privolitev oškodovanca (institut splošnega dela, ki je vsebovan v posebnem delu pri telesnih

poškodbah) Odpravljeni pojmi in instituti splošnega dela

Ultima ratio načelo Dejanje majhnega pomena Kaskadna kaznivost Medicinski varnostni ukrepi in vzgojni ukrepi za mladoletnike

Novosti na področju kazenskih sankcij: Uvedba kazni dosmrtnega zapora Nov splošni maksimum zaporne kazni (do trideset let) Hišni zapor Sprememba sistema izrekanja denarne kazni Odprava stranske kazni izgona tujca iz države Posebna evidenca za storilce spolnih kaznivih dejanj zoper osebe, mlajše od 15 let

BISTVENE NOVOSTI v POSEBNEM DELU: Nova kazniva dejanja:

novačenje in usposabljanje za terorizem (111. člen KZ-1), prepovedana tvorba živih bitij (114. člen KZ-1), javna objava kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (116. člen KZ-1), mazaštvo (180. člen KZ-1) šikaniranje na delovnem mestu (197. člen KZ-1), zaposlovanje na črno (199. člen KZ-1), zloraba izvršbe (216. člen KZ-1), goljufija na škodo Evropskih skupnosti (229. člen KZ-1), zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1), uporaba ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice (247. člen KZ-1), nezakonito dajanje pravne pomoči (254. člen KZ-1), mučenje (265. člen KZ-1), oviranje pravosodnih in drugih državnih organov (286. člen KZ-1), protizakonito, pristransko in krivično sojenje (288. člen KZ-1), ogrožanje okolja s hrupom ali svetlobo (317. člen KZ-1), predrzna vožnja v cestnem prometu (324. člen KZ-1).

Poleg novitet je precej kaznivih dejanj doživelo vsebinske dopolnitve, nekatera pa tudi zgolj jezikovne popravke. Na primer:

kaznivo dejanje zlorabe zaupanja je preimenovano v izneverjenje, zatajitev finančnih obveznosti pa je preimenovana v davčno zatajitev,

prej ločeni kaznivi dejanji poneverbe ter neupravičene uporabe sta v 209. členu KZ-1 združeni v eno kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja,

kaznivo dejanje umora se je razdelilo na dve dejanji: na uboj (115. člen KZ-1) in na umor (166. člen KZ-1)

Pri kaznivem dejanju zlorabe osebnih podatkov je kot poseben izvršitven način kaznivega dejanja po novem opredeljena kraja identitete (četrti odstavek 143. člena KZ-1)

Kazniva dejanja v zvezi z drogami so razširjena tudi na nedovoljene snovi v športu (186. in 187. člen KZ-1)

In tako dalje.29.10.2008

2

ZAKONSKI ZNAKI KAZNIVEGA DEJANJA, OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA IN PRAVNA KVALIFIKACIJA Kazensko pravo je zelo eksakten predmet!! Da lahko oblikujemo pravno kvalifikacijo potrebujemo:

Opis kaznivega dejanja, Oblike kaznivih dejanj, Zakonske znake.

OPIS KAZNIVEGA DEJANJA – ZAKONSKI ZNAKI Opis kaznivega dejanja je navzven, s pravno normo izražen zakonski dejanski stan oz. “bit kaznivega

dejanja”. Opis kaznivega dejanja vsebuje samo bistvene elemente, na podlagi katerih je mogoče določeno dejanje, ki se zgodi v praksi, prepoznati kot kaznivo dejanje oz. ga subsumirati pod določen zakonski opis kaznivega dejanja. Tem elementom pravimo tudi zakonski znaki kaznivega dejanja.

Primer : iz opisa kaznivega dejanja odvzema motornega vozila po 216. členu KZ oz. po prvem odstavku 210. člena KZ-1 (Inkriminacija temeljne oblike odvzema motornega vozila v KZ-1 ostaja enaka kot v KZ; v KZ-1 pa je dodan tretji odstavek, ki vsebuje kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja)! je mogoče razbrati naslednje zakonske znake:

tuje vozilo (tega kaznivega dejanja nikoli ne more storiti lastnik); motorno vozilo (če je odvzel npr.lesene sanke, to kaznivo dejanje ne pride v poštev); protipravna uporaba(storilec ni imel dovoljenja od lastnika); namen protipravne uporabe za vožnjo (storilec se mora zavedati, da dela kaznivo dejanje),

Obstajajo izjeme, ko pravo dovoljuje odvzem tujega vozila (ko se rešuje življenje..).Ta člen imenujemo tudi TATVINA RABE!

Drugi del te kazenskopravne norme predstavlja predpisana kazen – to je zapor do dveh let.

Zakonski znaki po 3. odstavku so enaki kot po 1. odstavku, ker se 3. odst. sklicuje na 1. odst. Prav tako je izpolnjen tudi dodatni zakonski znak (»ga uniči…« je kvalifikatorna okoliščina).Če so znaki v samem členu ločeni z besedo ¨¨ali¨¨, gre za ALTERNATIVNE ZNAKE, kjer zadošča, da je izpolnjen zgolj eden izmed njih.

OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJALočimo 4 oblike kaznivih dejanj:

1. TEMELJNO KAZNIVO DEJANJE2. KVALIFICIRANO KAZNIVO DEJANJE3. PRIVILEGIRANO KAZNIVO DEAJNJE4. DELICTUM SUI GENERIS

Temeljne oblike posameznega kaznivega dejanja (tudi temeljno kaznivo dejanje) so navadno vsebovane v prvem odstavku člena, ki opisuje to kaznivo dejanje, zajemajo pa najbolj pogoste, tipične in povprečne primere tega kaznivega dejanja. Če te oblike ni, ni kaznivega dejanja. PRIMER: 210/1 Privilegirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in še enega ali več znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih lažje (vendar ne gre za olajševalne okoliščine) in je zato zanj zagrožena tudi milejša kazen. PRIMER: 210/2

Kvalificirane oblike kaznivega dejanja so tiste, ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in še enega ali več znakov, ki so take narave, da je dejanje zaradi njih težje in je zato zanj zagrožena tudi strožja kazen. Pri kvalificiranem kaznivem dejanju mora biti podan storilčev naklep do vseh znakov kaznivega dejanja! PRIMER: 210/3POZOR! Od kvalificiranega kaznivega dejanja je potrebno ločevati kazniva dejanja, kvalificirana s hujšo posledico!! Delicum sui generis (tudi “delikt svoje vrste” oz. posebno kaznivo dejanje) pa je dejanje, pri katerem je eden ali več zakonskih znakov glede na temeljno obliko kaznivega dejanja določenih tako, da dobi dejanje zaradi njih drugačno naravo ali drugačen pomen. Ima zgolj podobne znake.VAJA

3

Analizirajte oblike kaznivega dejanja zatajitve iz vseh odstavkov 208. člena KZ-1!208/1 – Temeljno kaznivo dejanje (ne gre za tatvino, ker si stvari ni sam vzel, ampak sem mu jo jaz dala)208/2 – Privilegirano kaznivo dejanje (imenujemo ga tudi »MALA ZATAJITEV«)208/3 – Kvalificirano kaznivo dejanje208/4 – Kvalificirano kaznivo dejanje ( imenovano tudi »VELIKA ZATAJITEV«)208/5 – Sui generis ( stvar mu ni bila zaupana, ampak jo je sam našel, zato ima tudi drugačno naravo)208/6 – Določba kaznovalne oblike (nobena oblika kaznivega dejanja)

Ni nujno, da imajo vsi členi vse oblike kaznivih dejanj!

RAZMERJE MED OBLIKAMI KAZNIVEGA DEJANJA Privilegirane in kvalificirane oblike kaznivega dejanja ter delicta sui generis so SPECIALNE OBLIKE

temeljnega kaznivega dejanja; lex specialis derogat legi generali! (specialnejša norma derogira splošnejšo) če so izpolnjeni zakonski znaki katerekoli specialne oblike, bo pravna kvalifikacija kaznivega dejanja

zajela le to obliko!

PRAVNA KVALIFIKACIJA KAZNIVEGA DEJANJANam pove:

katero kaznivo dejanje ustreza dejanskemu stanju primera oz. pod kateri zakonski opis kaznivega dejanja lahko subsumiramo dejansko stanje primera.

Sestava pravne kvalifikacije:1. ČLEN +2. (če vsebuje tipična kazenskopravna norma odstavke) ODSTAVEK ( piše se z rimskimi številkami) +3. (če vsebuje odstavek tudi točke) TOČKA (napiše se za rimsko št. odstavka; ločeno je z vejico) +4. PREDPIS, v katerem je uzakonjeno kaznivo dejanje (trenutno sta v stranski kazenski zakonodaji

uzakonjeni le dve kaznivi dejanji, večina kaznivih dejanj pa se nahaja v posebnem delu KZ oz. KZ-1)

Primera:1. “A s strelnim orožjem umori B-ja” – umor po 1. odstavku 127. člena KZ (= 127/I KZ) oz. po novem uboj

po prvem odstavku 115. člena KZ - 1 (=115/I KZ - 1)2. “A s strelnim orožjem umori B-ja medtem ko ta spi” – umor na zahrbten način po 1. točki 2. odstavka 127.

člena KZ (= 127/II - 1 KZ) oziroma po novem umor po prvi točki 116. člena KZ - 1 (= 116/1 KZ - 1)

POZOR: v določenih primerih je treba v pravno kvalifikacijo dejanja vključiti tudi institute splošnega dela KZ!

Primer:“A strelja na B-ja z namenom odvzeti mu življenje, a zgreši” – poskus kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. člena KZ (= 127/I v zvezi s čl. 22 KZ) oz. po novem poskus kaznivega dejanja uboja po 1. odstavku 115. člena KZ-1 (= 115/KZ-1 v zvezi s čl. 34 KZ-1)POZOR: Poskus je institut splošnega dela, zato govorimo o poskusu kaznivega dejanja umora in NE o poskusu umora!!

VAJAPravno okvalificirajte spodnja dejanja (uporabite KZ-1):Primer 1A je v trgovini opazil, da je B odložil denar, ki mu ga je vrnila blagajničarka, na pult poleg kupljenih stvari, ki jih je zlagal v vrečko. Ko se je B nekoliko obrnil stran, je A naglo pograbil denar in izginil. S tem je B – ja oškodoval za 35 EUR.

Kakšna je pravna kvalifikacija A-jevega dejanja? Gre za kaznivo dejanje zoper premoženje. 204/II KZ – 1

Zakonski znaki, ki jih je potrebno ugotoviti in argumentirati in ki priviligirajo to dejanje so:

4

majhna vrednost stvari (KZ -1 v čl. 99/IX pravi, da morajo biti vrednosti točno določene, ker je to bolj praktično. Po starem KZ se je ta vrednost določila na podlagi povprečne neto plače.)

storilčev namen za povzročitev tega kaznivega dejanja (iz načina izvršitve lahko dokažemo, da si je želel pridobiti stvar majhne vrednosti. Ker je denar videl na pultu, je lahko približno vedel, koliko ga je.)

204/I KZ-1 = navadna tatvina204/II KZ-1 = mala tatvina204/III KZ-1 = določba kaznovalne narave204/IV KZ-1 = nobena oblika kaznivega dejanja

Primer 2A je v trgovini stal na blagajni v vrsti za B –jem. Ko je B zlagal stvari na pomični pult, mu je A iz žepa izmaknil denarnico in pobegnil. V denarnici je bilo poleg vseh dokumentov tudi 35 EUR.

Katero kaznivo dejanje je storil A? Gre za kaznivo dejanje po 204/I KZ – 1.Zakonski znaki so:

stvar majhne vrednosti namen prilastitve (tat ni vedel, koliko denarja je v denarnici, zato ne moremo dokazat, da je želel

majhno vrednost. Zato ta znak ni podan in gre za navadno tatvino.)

Primer 3A je v trgovini stal na blagajni v vrsti za B-jem. Ko je B nameraval iz moške torbice vzeti denarnico in plačati kupljene stvari, mu je A iztrgal torbico iz rok in pobegnil proti izhodu. V torbici je bila poleg dokumentov še denarnica s 35 EUR.

Pravna kvalifikacija A-jevega dejanja? Storilec je uporabil silo, vendar je ni uporabil zoper osebo, temveč zoper stvar, zato ne gre za rop. To je razlika med ROPOM in TATVINO NA PREDRZEN NAČIN. Mala tatvina, izvršena na predrzen način (npr. z vlomom), je še vedno mala tatvina. Kvalificirana tatvina ima podlago v navadni tatvini. Ko je storilec iztrgal torbico, ni vedel, koliko denarja je v njej. 205/I–3 KZ-1Če bi mu s silo iztrgal iz rok bankovec za 50 EUR, bi bilo podano kaznivo dejanje po 205/I KZ-1(ne bi šlo za veliko tatvino).

Primer 4A je v trgovini počakal tako dolgo, da je bila ena od blagajn prosta strank. Pristopil je k blagajničarki, ji naslonil manjši, a oster nož na vrat ter zahteval, naj odpre blagajno. Blagajničarka je to storila, nakar je A pograbil šop bankovcev in pobegnil. A si je na ta način prisvojil 535 EUR.

Katero kaznivo dejanje je storil A? Gre za rop, saj je storilec uporabil silo (lahko bi tudi grožnjo) zoper osebo. Rop ima enake zakonske znake kot tatvina. 206/I KZ-1V 206/II najdemo kvalificirano obliko ropa.

Primer 5A je v trgovini na blagajni izkoristil nepazljivost blagajničarke, ki se je sklonila pod pult po ovoj cigaret in iz odprtega predala blagajne pograbil šop bankovcev ter stekel proti izhodu. To je opazil varnostnik, ki je stekel za A –jem. Ko ga je ujel, se je A sunkovito obrnil, udaril varnostnika s pestjo v obraz in še hitreje stekel stran. Razen podplutbe varnostnik ni utrpel nobene poškodbe. A si je na ta način prisvojil 535 EUR.

Katero kaznivo dejanje je storil A? Gre za roparsko tatvino po 207/I KZ-1 (stvar pridobi, šele nato uporabi silo, da to stvar tudi obdrži. Gre za to, da je storilec vedno zaloten pri storitvi kaznivega dejanja). V primerjavi s tatvino je roparska tatvina sui generis.

Primer 6

5

A je v trgovini na tleh zagledal bankovec za 50 EUR. Pobral ga je in vtaknil v žep, nato pa odšel iz trgovine. Ali je A s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kakšnega kaznivega dejanja? Če da,

katerega?Da izpolnil je znake kaznivega dejanja po 208/V KZ-1 (iti mora za protipravno pridobitev). Če bi mu bankovec prinesel veter skozi okno, bi ga dobil po naključju. Gre za zatajitev, ki je sui generis.

Primer 7Ali ima lastnost storilca kaznivega dejanja v spodnjih primerih kakšen vpliv na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja?

A ukrade 500 EUR svojemu prijatelju B-ju.Gre za malo tatvino, saj je 500 EUR zadnji znesek, ki še spada v malo tatvino. Če bi mu ukradel 501 EUR, bi šlo za veliko tatvino. Dejstvo, da je denar ukradel prijatelju, ne vpliva na kaznivo dejanje, pač pa se upošteva pri odmeri kazni.

A ukrade 500 EUR svojemu očetu.Gre za malo tatvino, ker sorodstvo nima vpliva na pravno kvalifikacijo. Razlika je le v pregonu (kadar premoženjski delikt stori sorodnik, se le-ta preganja na zasebno tožbo in ne na zahtevo policije in tožilca. Enako velja tudi za odvzem motornega vozila s strani sorodnika). 224 KZ-1

Blagajničarka A ukrade 500 EUR iz blagajne trgovskega podjetja, v katerem je zaposlena.209/III-I KZ-1(3.odst. v zvezi s 1.odst.)3.odstavek se nanaša samo na 1. odstavek in ne na 2.odstavek. Vprašati se moramo ali so izpolnjeni vsi zakonski znaki po 1. odstavku. Vsi so izpolnjeni. Prilastila si je stvar majhne vrednosti

Uradna oseba A, pooblaščena za gotovinsko poslovanje s strankami, ukrade 500 EUR iz blagajne državnega organa, kjer je zaposlena.

209/III-I KZ-1 A si je prilastil stvar majhne vrednosti in to si je tudi želel. Izpolnjeni so vsi zakonski znaki po 1. odstavku.

Primer 8Ali ima lastnost oškodovanca (žrtve) kaznivega dejanja v spodnjih primerih kakšen vpliv na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja?

A s strelnim orožjem odvzame življenje svojemu sovražniku B-ju.NE, to ne vpliva na pravno kvalifikacijo. Da je ustrelil sovražnika se lahko upošteva pri odmeri kazni. Gre za uboj. 115/I KZ-1

A s strelnim orožjem odvzame življenje policistu neposredno potem, ko mu je ta izrekel globo zaradi prehitre vožnje.

115 KZ-1 Ne gre za kvalificirano okoliščino, ker policist ni izvajal javne varnosti (če bi pazil predsednika oz. delal kaj drugega v korist javne varnosti, bi prišel v poštev 116 KZ-1).

A z namenom ogroziti ustavno ureditev RS s strelnim orožje odvzame življenje predsedniku vlade.

Novi KZ-1 je predsednika vlade izključil iz 352 KZ-1, zato to ni več kvalificirana okoliščina. Gre za uboj po 115 KZ-1.

A s strelnim orožjem odvzame življenje obsojencu za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let.

Gre za uboj po 115 KZ-1, ker ni nobene okoliščine, ki bi vplivala na pravno kvalifikacijo.

V vseh 4 primerih bi lahko sodnik dejanske okoliščine upošteval pri odmeri kazni – oteževalne okoliščine.

Primer 9 (IZPIT)

6

Po razvezi zakoncev A in B je sodišče njunega mladoletnega sina C dodelilo v skrbništvo materi B, očetu A-ju pa dovolilo stike z otrokom 1x tedensko. A se s tem ni strinjal, zato je nekega dne C-ja počakal pred osnovno šolo, ki jo je ta obiskoval, in ga odpeljal v tujino, B pa sporočil, da bo sina videla šele, ko bo pristala na njegovo, torej A-jevo skrbništvo nad otrokom.

Ali so v tem primeru izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe (člen 190 KZ-1) ali ugrabitve (člen 134 KZ-1)? Obrazložite!

Zakonski znaki so izpolnjeni po obeh členih in sicer: Odvzem prostosti Preprečevanje vrnitve Protipravno zadrževanje osebe Izsiljevanje drugega, da ga v nekaj prisili

Bistvena razlika je v sankciji! Gre za to, da moramo najti specialnejše dejanje. Specialnejše dejanje je ugrabitev. Izsiljevanje je kvalificirana okoliščina, ki v konkretnem primeru dela ugrabitev kot kvalificirano obliko odvzema mladoletne osebe. Gre za kaznivo dejanje po 134/II – I KZ-1.

Primer 10A je vlomil v trgovino na način, da je razbil ključavnico na zadnjih vratih. Iz trgovine je odnesel nekaj zavojev cigaret in steklenico žgane pijače, vse skupaj v vrednosti 250 EUR.

Ali je A v tem primeru izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po členu 204/II KZ-1 (mala tatvina) ali kaznivega dejanja velike tatvine po členu 205/I-1 KZ (vlomna tatvina)? Obrazložite!

Izpolnjeni so zakonski znaki po 204/II KZ-1 (stvar majhne vrednosti; namen pridobiti majhno vrednost), tako da gre za malo tatvino, saj nima kodificirane oblike, čeprav je storjeno na predrzen način.

ČASOVNA IN KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE 5.11.2008

ČASOVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJEČasovna veljavnost kazenskega zakonika ≠ čas izvršitve kaznivega dejanjaGre za med seboj povezana pojma!

ČAS IZVRŠITVE: kdaj je bilo kaznivo dejanje izvršeno? 9. člen KZ – delavnostna teorija! 18. člen KZ-1 – delavnostna teorija!

(KZ-1 v 18. členu uporablja neprimeren termin “čas storitve” kaznivega dejanja – pravilneje bi bilo “čas izvršitve,” saj ta izraz zajema tako storitvena kot tudi opustitvena kazniva dejanja!).Pri času izvršitve ni pomembno, kdaj nastane posledica!

POZOR: čas izvršitve dejanje je treba ločevati od časa DOKONČANJA kaznivega dejanja (pri tem pa je pomemben čas nastanka posledice)!

ČASOVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE: kateri zakon uporabiti, če se kazenski zakon v času med izvršitvijo kaznivega dejanja in začetkom oziroma koncem sojenja spremeni?

3. člen KZ – uporabi se zakon, ki je veljal v času storitve, razen če je novi zakon milejši za storilca 7. člen KZ-1 - vsebuje enako temeljno pravilo kot KZ; dodana pa je določba, ki pojasnjuje časovno

veljavnost blanketnih norm (stari KZ je ni poznal).

LEX MITIOR (beri »micior«) = milejši zakon za storilca

VAJA

7

A je dne 1.8.2008 grdo ravnal z B-jem. B je vložil predlog za pregon A-ja zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. členu KZ. V predmetni zadevi je razpisana glavna obravnava, ki bo dne 6.11.2008.

Ali lahko sodišče A-ja dne 6.11.2008 spozna za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. členu KZ?

Normativni podlagi iz posebnega dela:146. člen KZ:(1) Kdor z grdim ravnanjem prizadene telesno ali duševno celovitost drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. (2) Pregon se začne na predlog.KZ-1 kaznivega dejanja grdega ravnanja ne inkriminira!! Je pa grdo ravnanje po novem eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja ogrožanja varnosti iz 135. člena KZ-1.

Ogrožanje varnosti (135. člen KZ-1)(1) Kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Pregon se začne na predlog.

ODGOVOR: Sodišče tega ne more storiti, ker je 1.11.2008 začel veljati novi zakon KZ-1, ki tega dejanja ne inkriminira. Sodišče bo moralo uporabiti KZ-1, ki je to kaznivo dejanje, po 146. členu KZ, dekriminiralo in je zato KZ-1 milejši za storilca (ko je KZ-1 milejši, se lahko uporabi za nazaj, sicer se uporablja samo za dejanja, ki so bila storjena od 1. novembra 2008 dalje).

V tem primeru gre za predlagalni delikt. Zakonski znaki kaznivega dejanja po 146. členu KZ so : grdo ravnanje, prizadeta telesna ali duševna celovitost druge osebe

Vprašati se moramo ali 135. člen KZ-1 vsebuje vse enake zakonske znake kot 146. člen KZ (ali v KZ-1 še vedno obstoji inkriminacija grdega ravnanja, tako kot v KZ); lahko tudi kakšnega doda, ne sme pa nobenega odvzeti?KZ-1 grdega ravnanja, kot samostojnega, ne obravnava več, temveč pravi, da je grdo ravnanje eden izmed zakonskih znakov novega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti , ki je prav tako predlagalni delikt.

135. člen KZ-1 ne vsebuje kazenskih znakov 146. člena KZ oz. jih vsebuje samo v izjemnih primerih (npr.: če bi takšno dejanje ogrozilo varnost).

KAJ SE BO ZGODILO S PREDLOGI ZARADI GRDEGA RAVNANJA, KI JE BILO STORJENO PRED 1.11.2008?Tožilci lahko umaknejo vse predloge zaradi grdega ravnanja, če jih ne bodo, bo sodišče storilce oprostilo, ker novi zakon tega kaznivega dejanja več ne inkriminira in je zato za storilce milejši. Posledica tega je, da se jim ne more soditi po starem kazenskem zakoniku.

PRIMERI IZ PRAKTIKUMA: (veljavnost kazenskega zakona)Stran 71/ primer 31A in B sta bila soseda, ki sta se vedno prepirala zaradi zemljišča. Leta 2002 se je A odselil. Zaradi zamer se je A odločil poslati pismo B-ju, v katerem ga je zmerjal. B mu je odgovarjal na podoben način. Po enem letu dopisovanja je A-ju prekipelo, zato se je odločil, da bo temu naredil konec in je B-ju poslal pisemsko bombo. Pisemsko bombo je oddal na pošto leta 2003, kjer pa so ga zaradi malomarnosti izgubili (padlo je za omaro). Čez 5 let (leta 2008) so ga našli zaradi obnavljanja in so ga poslali B-ju. B je skupaj ž svojo ženo pismo odprl, pri čemer je le-to eksplodiralo in ga ubilo, ženo pa hudo ranilo.

Kdaj je bilo KD storjeno? Obrazložite!Dejanje je bilo storjeno, ko je A oddal pisemsko bombo na pošto (leta 2003). Nastanek posledice tukaj ni pomemben (posledica je nastala leta 2008, ker je takrat bilo dejanje dokončano). Vse okoliščine, kot so npr. storilčeva starost, krivda,.. se gledajo v letu 2003.

Po katerem zakonu se kazensko preganja A-ja (oziroma se mu dosodi kazen)? Obrazložite!Težava se pojavi, ker se je po storitvi dejanja zakon spremenil.

8

Gre sicer za umor na zahrbten način po 116/I KZ-1, ker je storilec izrabil zaupanje žrtve in le-ta ni mogla ničesar storiti, da bi se zaščitila ( primeri takega umora so še: zastrupitve, umor v spanju,..) Izvršitveni način tega kaznivega dejanja se po obeh zakonih (KZ in KZ-1) ne razlikujejo, razlika je samo v sankciji. KZ pravi, da je zagrožena zaporna kazen najmanj 10 let ali pa 30 let (izjemoma); KZ-1 pa pravi, da je zagrožena zaporna kazen najmanj 15 let in največ 30 let (lahko se mu dosodi tudi nekaj vmes, npr. 19 let zapora). Iz tega izhaja, da je KZ-1 strožji, saj ima zagroženo višjo zaporno kazen kot KZ, zato se uporabi KZ.Enako velja tudi glede hude telesne poškodbe (po 123/I KZ-1) njegove žene (uporabi se KZ; določbi KZ in KZ-1 se ne razlikujeta, zato bi se novi zakon uporabil samo v primeru, če bi bil milejši za storilca, sicer pa pride v poštev tisti, ki je veljal v času storitve KD).V poštev pride torej zakon, ki je veljal v času storitve KD, novi KZ-1 pa bi se uporabil samo, če bi bil milejši za storilca.

UBOJ NA MAH ne dopušča, da posledica nastane šele čez nekaj časa.UMOR NA GROZOVIT NAČIN: storilec žrtev mori počasi z mučenjem. Njegov cilj je, da žrtev trpi in ne umre takoj.

Stran 69/ primer 18B je s piramidnimi igrami ogoljufal A-ja, za kar ni nikoli kazensko odgovarjal. A je odkril, kje B živi in da ima veliko vinsko klet, v katero nima vstopa nihče, in da tudi svojega vina ne deli z nikomer. A je to dejstvo izkoristil, vlomil v B-jevo klet in zastrupil nekaj steklenic vina z namenom, da bi B umrl. B je zastrupljeno vino spil šele čez 30 let, saj se je odločil, da jih bo staral. Ko je vino spil, je umrl.

Ali je zoper A-ja možno sprožiti kazenski postopek? Obrazložite!Dejanje je bilo storjeno ob zastrupitvi, dokončano pa 30 let kasneje, ob smrti. Ob dokončanju KD je veljal že novi KZ-1.Stari KZ (zastaranje teče od dneva storitve kaznivega dejanja. Ker je od takrat preteklo že več kot 25 let, pregon ni več možen).Novi KZ-1 (zastaranje v KZ-1 se je popolnoma spremenilo, tako da imamo sedaj samo še absolutno zastaranje - 90. člen KZ-1). Teorija pravi, da naj zastaralni rok teče od dokončanja kaznivega dejanja.

Glede pravne kvalifikacije pa se gleda, kateri zakon je milejši, tisti se uporabi (torej stari??).

KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJEKrajevna veljavnost kazenskega zakonika ≠ kraj izvršitve kaznivega dejanja. Gre za dva povezana pojma!

KRAJ IZVRŠITVE: kje je bilo kaznivo dejanje izvršeno? 10. člen KZ – ubikvitetna teorija! 19. člen KZ-1 – ubikvitetna teorija!

(KZ-1 v 19. členu uporablja neprimeren termin “kraj storitve” – pravilneje bi bilo “kraj izvršitve,” saj ta izraz zajema tako storitvena kot tudi opustitvena kazniva dejanja!)

KRAJEVNA VELJAVNOST KAZENSKE ZAKONODAJE: kateri zakon uporabiti v primeru kaznivega dejanja z mednarodnim elementom (taki elementi so: izvršitev KD v tuji državi, tuje državljanstvo storilca, tuje državljanstvo oškodovanca ipd. )?

120. – 125. člen KZ oziroma 10. – 15. člen KZ-1:

V zvezi s krajevno pristojnostjo poznamo 5 načel:1. Teritorialno načelo (120. člen KZ, 10. člen KZ-1): sprememba vojaškega letala v državno.2. Realno načelo (121. člen KZ, 11. člen KZ-1): spremenjen je obseg kaznivih dejanj, na katera se to

načelo nanaša: po novem zajema ponarejanje denarja ali drugo kaznivo dejanje, ki se po mednarodni pogodbi mora preganjati v vseh državah podpisnicah, ne glede na to, kje je storjeno, terorizem in kazniva dejanja zoper suverenost RS in njeno demokratično ustavno ureditev.

9

3. Aktivno personalnitetno načelo (122. člen KZ, 12. člen KZ-1): spremenjeno tako, da za vzpostavitev kaznovalne oblasti naše države ni več potrebno, da se storilca zaloti na ozemlju RS oz. da se ga izroči Sloveniji. Ni nobene spremembe glede kaznovalne oblasti, temveč zgolj glede jurisdikcijske oblasti.

4. Pasivno personalitetno načelo (123/I KZ, 13/I KZ-1): spremenjeno tako, da za vzpostavitev kaznovalne oblasti naše države ni več potrebno, da se storilca zaloti na ozemlju RS oz. da se ga izroči Sloveniji. Ni nobene spremembe glede kaznovalne oblasti, temveč zgolj glede jurisdikcijske oblasti.

5. Univerzalno načelo (123/II KZ, 13/II KZ-1): nespremenjeno

Kaznovalna oblast lahko obstoji samostojno, vendar kot taka nič ne pomeni.

Zelo pomembno: V 14. člen KZ-1 so urejeni posebni pogoji za pregon. Gre za omejitve jurisdikcijske oblasti domačih sodišč glede kaznivih dejanj z mednarodnim elementom!! (KZ je to urejal v 124. členu. KZ-1 je dodal predvsem omejitve v zvezi z realnim načelom!)

15. člen KZ-1 podrobnejša ureditev vštevanja odvzema prostosti v tujini kot v 125. členu KZ (je bolj dodelan glede na starega)!

PRIMERI IZ PRAKTIKUMA: (veljavnost kazenskega zakona)Stran 65/ primer 3A v Ljubljani ukrade Audi A6, nato pa odide v Zagreb, kjer naj bi se sestal s prodajalcem ukradenih vozil, B-jem. Hrvaška policija pri rutinski kontroli vozil ugotovi, da je avto ukraden, zato A.ju odvzame prostost. Kasneje ugotovijo tudi vpletenost B-ja in zoper obema sprožijo kazenski postopek. A-ju uspe pobegnit iz hrvaškega zapora nazaj v Slovenijo, pri čemer pa ga zaloti slovenska policija.

Ali se A.ja lahko kazensko preganja v Sloveniji navkljub temu, da je na Hrvaškem že sprožen kazenski postopek? Obrazložite!

Gre za kaznivo dejanje po 205/II KZ-1 (velika tatvina, ker menimo, da je avto vreden vsaj 50.000 EUR).Dejanje je bilo storjeno v Ljubljani (Sloveniji), posledica pa nastane takrat, ko lastnik z avtom ne more več razpolagat (to pomeni tudi v Sloveniji).Tukaj pride v poštev teritorialno načelo (10/I KZ-1); pomembno je samo to , kje je kaznivo dejanje bilo storjeno. To pa je bilo v Sloveniji. Ni pomembno državljanstvo storilca ali žrtve.

Iz tega izhaja, da obstaja KAZNOVALNA OBLAST naše države, vendar pa s tem ni avtomatično vzpostavljena tudi JURISDIKCIJSKA OBLAST (če bi želeli Slovenci začeti kazenski postopek v Sloveniji, bi potrebovali dovoljenje ministrstva za pravosodje, ker so Hrvati že začeli postopek; če ga Hrvati še ne bi začeli, pa Slovenci ne bi potrebovali dovoljenja in bi lahko sami začeli postopek).

JURISDIKCIJSKA OBLAST pomeni možnost pregona (14. člen KZ-1)

V vsakem konkretnem primeru lahko nastopi samo eno načelo.

Stran 71/ primer 29A-argentinski mornar s krova argentinske ladje, ki je bila zasidrana v Kopru, vrže zaboj, ki pade na glavo nemškemu državljanu B-ju in mu prizadene hude telesne poškodbe.

Ali se A-ja v Sloveniji lahko preganja v skladu s slovensko kazensko zakonodajo (in po katerem načelu)? Obrazloži!

Gre za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 123. členu KZ-1, ki je bilo storjeno v Sloveniji (9. člen KZ-1 – v ozemlje RS spada kopno, zrak in teritorialne vode).Glede jurisdikcije ni nobenih omejitev, ker kazenski postopek ne teče še v nobeni državi, zato se jurisdikcijska oblast vzpostavi avtomatično.

A-ja se lahko preganja v Sloveniji, in sicer na podlagi teritorialnega načela (10/I KZ-1); 10/II KZ-1 ne pride v poštev, ker ne gre z domačo ladjo.

Za jurisdikcijo po 13. členu KZ-1 bi moralo biti izpolnjenih veliko pogojev.

10

Katere države, poleg Slovenije, bi še lahko sprožile kazenski pregon zoper A-ja (če predpostavljate, da je kazenska zakonodaja drugih držav glede veljavnosti KZ urejena podobno kot v Sloveniji)?

Če bi imele vse države enak zakon oziroma enaka načela kot Slovenija, bi morali paziti še na Argentino (ta bi ga lahko preganjala po 10/II KZ-1) in na Nemčijo (ta pa bi ga lahko preganjala na podlagi personalnega načela. Na takšni podlagi bi imeli kaznovalno oblast.Kaznovalno oblast bi lahko imele, pod določenimi pogoji, tudi vse druge države, na podlagi načela univerzalnosti. Sistem je naravnan tako, da se A nikakor ne more izognit pregonu (ena izmed teh držav ga bo sigurno preganjala).

Stran 73/ primer 38A – britanski državljan je na slovenski ladji, ki je bila zasidrana v Liverpoolu, ubil španskega državljan B-ja.

V kateri državi se lahko kazensko preganja A-ja (če predpostavite, da je kazenska zakonodaja teh držav podobna slovenski)? Obrazloži!

A-ja se lahko preganja v SLOVENIJI po teritorialnem načelu (10/II KZ-1), v VELIKI BRITANIJI po teritorialnem načelu (10/I KZ-1), v ŠPANIJI po pasivno personalnem načelu.S tem je vzpostavljena kaznovalna oblast.

Ali se lahko A-ja kazensko preganja v Sloveniji, če je že bil obsojen v tuji državi? Obrazloži!Tukaj je potrebno upoštevati omejitev iz 14/I KZ-1, ki se nanaša na to, da ne sme biti nihče ponovno preganjan za isto zadevo.

Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji, če mu je bila izrečena oprostilna sodba v tujini? Obrazloži!

Če je bila A-ju izrečena oprostilna sodba, ga lahko Slovenija za isto zadevo preganja samo z dovoljenjem ministrstva ob izpolnjenem dodatnem pogoju (enako kot pri prejšnjem vprašanju).

Velja NE BIS IN IDEM (zaščita storilca pred ponovnim obravnavanjem v isti zadevi).

Stran 66/ primer 5A je na vlaku Slovenskih železnic, ki je peljal na progi Frankfurt-Zagreb, umoril B-ja, njegovo truplo pa odvrgel v Avstriji. Ugotovilo se je, da je B umrl še preden je vlak prečkal nemško-avstrijsko mejo. Avstrijski organi so to sporočili slovenski policiji, ki je A-ja prijela v Ljubljani.

V katerih državah se lahko kazensko preganja A-ja (če predpostavimo, da je v vseh državah podobna kazenskopravna ureditev kot pri nas)?

Kaznivo dejanje je bilo storjeno v Nemčiji, zato je Nemčija tista, ki ima PRIMARNO KAZNOVALNO OBLAST (vedno jo ima tista država, na ozemlju katere je bilo dejanje storjeno).

Slovenija bi imela primarno kaznovalno oblast, če bi bil A (na podlagi aktivno personalnega načela) ali B (na podlagi pasivno personalnega načela) slovenski državljan. Če bi bil tako A kot tudi B Slovenec, bi imela na podlagi aktivno personalnega načela.

Stran 67/ primer 12Tuj državljan A je v Nemčiji razstrelil avtobus pol slovenskih turistov z namenom »dati lekcijo slovenski oblasti glede mejnega vprašanja! In s tem prisiliti Slovenijo, da odstopi od pogajanj.

Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji in po katerem načelu? Obrazloži!Kaznivo dejanje je bilo storjeno v Nemčiji. V Sloveniji bi se ga lahko kazensko preganjalo po pasivno personalnem načelu (13/I KZ-1).

Ko ugotovimo načelo oziroma člen, po katerem se ga lahko kazensko preganja, ugotovimo zgolj kaznovalno oblast. Za ugotovitev jurisdikcijske oblasti moramo pogledati 14. člen KZ-1.

Jurisdikcijsko oblast imamo po 14/II,III,VI KZ-1.

11

Stran 68/ primer 15Slovenca A in B sta šla na potovanje v tujino. Tam je A posilil svojo ženo B, ker je vedel, da posilstvo lastne žene v dotični državi ni kaznivo dejanje. Ko sta se vrnila v Slovenijo, je B prijavila A-ja domači policiji.

Ali se A-ja lahko kazensko preganja v Sloveniji? Obrazloži!B je storil kaznivo dejanje posilstva (170/IV KZ-1). Dejanje je bilo storjeno v tujini. Slovenija bi imela kaznovalno oblast na podlagi 12. člena KZ-1 = aktivnega personalnega načela (le-to je močnejše od pasivnega personalnega, sicer bi lahko prišlo v poštev tudi to) Če bi bila B tuja državljanka, bi prišel v poštev 14/V KZ-1

(omenjen je tudi 14/4 člen ????)

Stran 68/ primer 17Slovenec A, na delu v Pakistanu, se je oženil s 3 Pakistankami. Po končanem delu se je vrnil v Slovenijo, ker je imel tam tudi vse svoje premoženje, s seboj pa je želel pripeljati tudi svoje tri žene.

Ali se bo A-ja v Sloveniji kazensko preganjalo zaradi KD dvojne zakonske zveze, če se vrne v Slovenijo z vsemi svojimi ženami? Obrazloži!

Kaj v primeru, če so vse tri žene Slovenke? Kaj v primeru, če se vrne brez vseh žena ali pa samo z eno? Obrazložite!

POMEMBNO: KZ-1 v členih 4 – 6 vsebuje določbe o osebni veljavnosti kazenskega zakona (KZ te vsebine ni urejal v obliki neposrednih norm)!

NAČIN IZVRŠITVE KAZNIVEGA DEJANJA IN VZROČNA ZVEZA 12.11.2008

VRSTE KAZNIVIH DEJANJ GLEDE NA NAČIN IZVRŠITVE

8. člen KZ in 17. člen KZ-1 – ureditev je vsebinsko nespremenjena; KZ-1 pa v 17. členu uporablja neprimeren termin “način storitve” – pravilneje bi bilo “način izvršitve,” saj ta izraz zajema tako storitvena kot tudi opustitvena kazniva dejanja, ki so na ravni splošnega pravila urejena v tem členu.

Iz 1. odstavka 17. člena KZ-1 izhaja, da ločimo:1. STORITVENA (KOMISIVNA) KD (najpogostejša) 2. OPUSTITVENA (OMISIVNA KD), ki se dalje delijo na:

prava (2. odstavek 17. člena KZ-1) – gre za kršitev medčloveške solidarnosti neprava (3. odstavek 17. člena KZ-1)

Storitveni oziroma komisivni način izvršitve kaznivega dejanja je podan takrat, kadar storilci z navzven razvidnim aktivnim ravnanjem kršijo prepovedne norme. Storilec stori oziroma naredi nekaj, česar ne bi smel.Opustitveni oziroma omisivni način izvršitve kaznivega dejanja pa je podan takrat, kadar je kaznivo dejanje posledica pasivnosti storilca, s čimer storilec ne izpolni dolžnosti iz zapovedne norme. Storilec torej ne stori oziroma ne naredi nečesa, kar bi moral storiti oziroma narediti. Glede na to, kako oziroma kje je določena dolžnost storilca delovati na določen način, ločimo omisivna kazniva dejanja na prava in neprava.

PRAVA OPUSTITVENA KAZNIVA DEJANJA so tista, pri katerih je dolžnost delovati oziroma kaj storiti, izrecno določena v posebnem delu Kazenskega zakonika. Prepoznamo jih po tem, da opis kaznivega dejanja vsebuje besede, kot so: “pusti”, “ne pomaga”, “opusti”, “zapusti” ipd. večinoma ne vsebujejo posledic.

VAJAPoiščite nekaj pravih opustitvenih kaznivih dejanj v posebnem delu KZ-1!Tipična prava kazniva dejanja, ki nimajo posledic najdemo v 15. poglavju (zadnja tri). Sem spada tudi povzročitev nevarnosti. Gre za to, da mora obstajat določena nevarnost (oz. zakonski znaki zanjo), posledica pa je izven dejanskega stanja

12

NEPRAVA OPUSTITVENA KAZNIVA DEJANJApa so tista, ki so v zakonu sicer določena kot storitvena kazniva dejanja, iz narave dejanja pa je razvidno, da je dejanje možno storiti tudi z opustitvijo. V tem primeru gre za kaznivo dejanje le, če storilec opusti dolžnost preprečiti nastanek prepovedane posledice (torej krši t.i. garantno dolžnost). Taka dolžnost je lahko razvidna iz opisa kakega kaznivega dejanja, lahko pa izhaja tudi iz drugih pravno urejenih razmerij.

17/III KZ-1 (kriteriji za presojo ali gre za to dejanje ali ne)

POZOR: Prava in neprava opustitvena kazniva dejanja se razlikujejo tudi glede vprašanja, kdaj je lahko opustitev kazenskopravno relevanten vzrok za prepovedano posledico!

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (način izvršitve kaznivega dejanja)Stran 79/ primer 61 A je zasledoval B-ja, izvlekel pištolo in nanj 4x streljal z namenom, da ga ubije.

Kolikšno je število storitev?Gre za storitveni način izvršitve kaznivega dejanja. Storitev gledamo kot celoto, glede na posledico.Storil je eno kaznivo dejanje uboja oziroma poskusa uboja, če B ni umrl.

Stran 80/ primer 66A je zasledoval B-ja, C-ja in D-ja, izvlekel pištolo in na njih streljal z namenom, da jih ubije.

Kolikšno je število storitev?A je storil tri kazniva dejanja, ker bi v primeru dokončanja nastale 3 posledice. Gre za stek kaznivih dejanj. Lahko bi storil 1 kaznivo dejanje poskusa uboja in 2 kaznivi dejanji uboja ali obratno (več variant).

Stran 79/ primer 65 Voznik avta A je ob cesti opazil ponesrečenca, ki je ležal na pločniku. Avta ni ustavil in mu ni nudil pomoči, ker se mu je mudilo v službo.

Ali je A-jevo ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloži!A je storil kaznivo dejanje po 130. členu KZ-1. Gre za PRAVO OPUSTITVENO DEJANJE.Sodišče mora ugotoviti:

ali je bil ponesrečenec v neposredni smrtni nevarnosti; ali bi mu A lahko pomagal brez nevarnosti zase ali nekoga drugega.

Nevarnost za A-ja mora biti vsaj približno enaka poškodovančevi nevarnosti (nanašat se mora zoper življenje ali zdravje. Primerljiva nevarnost bi bila npr. da je A epileptik in je pozabil doma tablete, zato lahko umre, če ne pride pravočasno do njih. Zamuda v službo ni primerljiva).

Stran 82/ primer 76Voznik avta A je na poti v službo zbil kolesarja B-ja, ki je obležal na tleh, kar je A opazil, vendar ni ustavil in B-ju ni nudil pomoči.

Ali je A-jevo ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloži!A je storil kaznivo dejanje po 328 člen KZ-1, ki je specialna oblika in se veže na dejanja storjena v javnem prometu; zahteva se samo poškodba (sem spada tudi šok); je sui generis; v 2.odstavku je kvalificirana oblika 128. člena KZ-1 (zahteva se smrtna nevarnost)

Gre za PRAVO OPUSTITVENO DEJANJE. Tak delikt lahko zagreši določen krog oseb. Gre za deliktum im proprium.

Stran 83/ primer 81 A je mati samohranilka 3-mesečnega otroka, ki jo B povabi na počitnice. Ker A ni našla varstva za otroka, ga je 10 dni pustila samega doma. Otrok je umrl.

Ali je A-jino ravnanje relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloži!Potrebna je pravna kvalifikacija. Izhajat je treba iz posledice. Gre za kršitev roditeljske dolžnosti po 192.členu KZ-1.A je privolila v smrt otroka, saj ji je moralo biti jasno, da bo umrl, zato je podan eventualni naklep. Zato pride v poštev uboj po 115. členu KZ-1 (zaradi posledice, ki je nastala, ker v KD zoper družino in otroke ni posledice smrti).

13

Uboj je po načinu izvršitve storitveni kaznivo dejanje. V tem primeru ni bilo storitve, pač pa opustitev skrbi za otroka. Prava opustitvena dejanja nimajo posledic

Zato gre za nepravo opustitveno KD.

Treba je odgovoriti na vsa vprašanja, ki se nanašajo na neprava opustitvena dejanja in sicer: ali je obstajala pravna dolžnost ravnati na določen način oziroma preprečiti nastanek prepovedane

posledice (garantna dolžnost); DA koga je ta garantna dolžnost zavezovala; MATER ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico; DA ali je bila opustitev po svoji moči in učinku za nastanek prepovedane posledice enakega pomena kot

storitev. DA (način opustitve mora biti po naravi enak storitvi).

Ker smo pozitivno odgovorili na vsa vprašanja, bo A odgovarjala za uboj (nepravo opustitveno dejanje), lahko pa tudi za povzročitev smrti iz malomarnosti (če bi dokazala, da je otroka pozabila doma).

Ali bi bilo A-jino ravnanje pravno relevantno če otrok ne bi umrl? Obrazloži!A bi odgovarjala ali po 192. členu KZ-1 (specialno kaznivo dejanje) ali pa po 129. členu KZ-1. Obe sta pravi opustitveni dejanji.V tem primeru bi šlo zgolj za zanemarjanje otroka po 192. členu KZ-1, ker je to specialno KD. Če bi se ugotovil njen naklep, bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje poskusa umora.

Stran 85/ primer 91A je ogoljufal B-ja in si tako pridobil večjo premoženjsko korist.

Ali je mogoče storiti goljufijo z opustitvijo? Če da, navedi primer!Da in sicer tako, da bi B-ja pustil v zmoti. Gre za pravo opustitveno dejanje. Primer: A dvigne na banki 50 EUR, blagajničarka se zmoti in izplača 500 EUR. Denar odnesemo, ne da bi jo na to opozorili in jo pustimo v zmoti).

VZROČNA ZVEZA

je objektivna zveza med izvršitvenim dejanjem in nastalo posledico!

Vzročna zveza je teoretični institut, ki ni urejen v KZ-1 (in tudi ni bil urejen v KZ)!

Poznamo 3 poglavitne teorije o vzročni zvezi, ki se med sabo dopolnjujejo:1. teorija o razlikovanju vzrokov in pogojev za nastanek posledice kaznivega dejanja (najbolj

splošna teorija, po kateri je relevanten vzrok za posledico le storilčevo osebno ravnanje neposredno pred nastankom prepovedane posledice – vse drugo, npr. ravnanje oškodovanca, tretjih oseb, naravnih sil …, pa so le pogoji za kaznivo dejanje. Vzročno zvezo sprožijo vzroki, pogoji pa ne),

2. ekvivalenčna teorija oziroma teorija condictio sine qua non (kot vzrok prepovedane posledice se šteje vsaka storitev ali opustitev, ki jo kot izvršitveno dejanje določa kazenski zakon, in ki je v kakršnikoli zvezi s prepovedano posledico),

3. teorija o adekvatni vzročnosti (za vzrok posledice se šteje vsak dejavnik, ki je po človekovih izkušnjah in znanju o naravnih zakonitostih zmožen pripeljati do prepovedane posledice; se pravi dejavnik, ki redoma in praviloma pripelje do prav take posledice). Po mnenju stroke (sodišča) je le-ta najmočnejša, ker je možno po njej dokazati krivdo.

Pri vzročni zvezi lahko pride tudi do njenega PRETRGANJA oz. PREKINITVE – to se zgodi, ko je nek vzrok že začel delovati v določeni smeri proti prepovedani posledici, ta posledica pa v končni fazi nastane zaradi drugega vzroka, ki prekrije pomen prvotnega vzroka in povzroči posledico neodvisno od njega. Prekinitve vzročnosti lahko izhajajo iz:

delovanja tretjih oseb, ali delovanja naravnih sil, ali storitve drugega kaznivega dejanja.

14

POZOR: v primeru prekinitve vzročne zveze ostane dejanje, ki naj bi bilo prvotni vzrok za prepovedano posledico, PRI POSKUSU; v primerih, ko poskus ni kazniv, pa je kaznivo dejanje zaradi pretrganja vzročne zveze sploh izključeno.

OPUSTITEV KOT VZROK PREPOVEDANE POSLEDICE pri PRAVIH OPUSTITVENIH KAZNIVIH DEJANJIH

Pri pravih opustitvenih kaznivih dejanjih je posledica praviloma izven zakonskega dejanskega stanu kaznivega dejanja (je ni), zato je pri teh kaznivih dejanjih vprašanje vzročnosti drugotnega pomena – storilec odgovarja, četudi bi dokazal, da bi posledica nastala kljub njegovemu dolžnemu ravnanju.

pri NEPRAVIH OPUSTITVENIH DEJANJIH (3. odstavek 17. člena KZ-1)Da lahko nepravo opustitev opredelimo kot vzrok prepovedane posledice, je potrebno predhodno ugotoviti naslednje:

ali je v danih okoliščinah obstajala pravna (bodisi iz kakega drugega zakona, bodisi iz pravnega posla ipd.) dolžnost ravnati na določen način oziroma preprečiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolžnost);

koga je ta garantna dolžnost zavezovala; ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico; ali je bila opustitev po svoji moči in učinku za nastanek prepovedane posledice enakega

pomena kot storitev.

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (vzročna zveza)Stran 87/ primer 101A je v svoji hiši zasačil B.ja in C-ja, kako razmetavata in uničujeta stvari. Ko sta videla A-ja, sta skočila skozi okno in zbežala, A pa je posegel po svoji pištoli in stekel za njima ter tudi streljal. B je umrl, C pa je bil hudo telesno poškodovan.

Presodite vzročno zvezo med A-jevim ravnanjem in B-jevo smrtjo ter C-jevimi hudimi telesnimi poškodbami!

Vzročna zveza je absolutno nesporna, saj je ravnanje A-ja povzročilo obe nastali posledici. Nikakor ne gre za silobran.

Stran 90/ primer 115A je hudo telesno poškodovala B-ja, ki se je zato peš odpravil v bolnišnico. Na poti tja ga je zadela strela, vendar je preživel in nadaljeval pot do bolnice. V bolnici je še isti večer umrl.

Presodi vzročno zvezo med A-jevim ravnanjem in nastalo končno posledico!Vprašati se je treba ali je ravnanje A vzrok smrti B-ja. Zato moramo najprej ugotoviti vzrok smrti.Če je B umrl zaradi strele, ni vzročne zveze med dejanjem A in posledico, zato bo A odgovarjala za KD povzročitve hude telesne poškodbe po 123/II KZ-1.

Ekvivalenčna teorija potrdi vzročno zvezo (če ga ne bi ranila, ne bi šel v bolnico in ga ne bi zadela strela).Za kazensko pravo je ta teorija preširoka, zato se upoštevata tudi preostali dve. Preostali dve teoriji VZ ne potrdita zaradi delovanja naravnih sil. Če ga strela ne bi poškodovala, bi bila podana VZ.

Stran 89/ primer 108A je po naselju (omejitev 50 km/h) vozil s hitrostjo 60 km/h. Pripeljala je B, ki mu je izsilila prednost, zato je A zapeljal na nasprotni vozni pas in zbil kolesarja C, ki se je zato hudo telesno poškodoval. Izvedenec je ugotovil, da do nesreče ne bi prišlo, če bi A vozil po predpisih.

Presodi vzročno zvezo med A-jevim in B-jevim ravnanjem ter nastalo končno posledico!V vzročni zvezi sta oba, tako A kot tudi B (noben ni upošteval predpisov). Pri vzročni zvezi je treba izhajat iz poškodb.

15

Stran 91/ primer 120A je vozil 100 km/h, kjer je bila omejitev 50 km/h, in trčil v motor, na katerem sta se peljala B in C, vendar je motorist izsilil prednost A-ju. B in C sta umrla. Izvedenec je ugotovil, da bi nesrečo lahko preprečili le, če bi A vozil s hitrostjo 45 km/h.

Presodi vzročno zvezo med A-jevim ravnanjem in nastalo končno posledico!Takšno izvedensko mnenje nam ne odgovori na to ali obstoji vzročna zveza ali ne, ker je vzročna zveza objektivna zveza med ravnanjem in posledico. Pri vzročni zvezi je treba izhajat iz poškodb.

Stran 94/ primer 127A in B sta se prerekala zaradi dekleta, zato je A porinil B-ja po stopnicah. Zaradi zlomljene noge so B-ja odpeljali v bolnišnico, kjer je čez 6 dni umrl.

Presodi vzročno zvezo med A-jevim ravnanjem in B-jevo smrtjo!Najprej je treba ugotoviti vzrok smrti. Če je B umrl zaradi kakšnih notranjih poškodb, ki jih je dobil pri padcu, je smrt povzročilo ravnanje A.ja, zato je podana vzročna zveza.

Stran 84/ primer 88 (način izvršitve)V domu za ostarele negovalka A ni primerno skrbela za tetraplegika B-ja. Ker je A opuščala hranjenje in osebno nego B-ja, je B shiral in umrl.

Ali je ravnanje A relevantno v kazenskopravnem pomenu? Obrazloži!Izpolnjeni so zakonski znaki za kaznivo dejanje po 129. člen KZ-1 (če ni bilo naklepa ali malomarnosti)-gre za pravo opustitveno dejanje. Težava je v tem, da ta člen nima posledice (naš konkretni primer pa ima posledico in sicer smrt). Če ne bi bilo smrti (posledice) bi šlo za ta člen (npr. če bi ga pravočasno spravili k sebi).

Pojavi se vprašanje ali gre za uboj ali povzročitev smrti iz malomarnosti? V zvezi s tem, moramo odgovoriti na 4 vprašanja:

ali je v danih okoliščinah obstajala pravna dolžnost ravnati na določen način oziroma preprečiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolžnost);

koga je ta garantna dolžnost zavezovala; ali je bila konkretna opustitev vzrok za prepovedano posledico; ali je bila opustitev po svoji moči in učinku za nastanek prepovedane posledice enakega pomena kot

storitev.Če na vsa odgovorimo pozitivno, se moramo spustiti še v odgovornost.

A je imela GARANTNO DOLŽNOST.Ko gre za smrt ali telesne poškodbe, je obvezen izvedenec.Podana je vzročna zveza med ravnanjem A in posledico, vendar to še ne pomeni njene krivde. Le-to je treba še ugotoviti (odgovarjala bo za uboj iz malomarnosti po 118. členu KZ-1 ali za temeljno obliko uboja po 115. členu KZ-1).

RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV KAZNIVEGA DEJANJA 26.11.2008

SPREMEMBE V SISTEMU RAZLOGOV ZA IZKLJUČITEV KAZNIVEGA DEJANJAKZ je poznal 4 razloge za izključitev kaznivega dejanja:

1. silobran (11. člen KZ), 2. skrajna sila (12. člen KZ), 3. sila in grožnja (13. člen KZ) 4. dejanje majhnega pomena (14. člen KZ)

KZ-1 pozna zgolj 2 razloga za izključitev kaznivega dejanja (oziroma 3, če pozorno beremo zakon – tudi skrajna sila, ki se je spremenila):

1. Silobran (22. člen KZ-1) – nespremenjena ureditev!2. Prisiljenost (23. člen KZ-1) = bivša absolutna sila iz prvega odstavka 13. člena KZ (to ni nov razlog,

saj ga je urejal že KZ v sili in grožnji)!

POZOR: skrajna sila (32. člen KZ-1) po novem ne izključuje kaznivega dejanja, ampak delno izključuje krivdo, delno pa kaznivost!

16

POZOR: KZ-1 ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena /soroden institut pa je še vedno uzakonjen, tudi v KZ-1, v zvezi s premoženjskimi delikti, kjer se protipravna ravnanja s premičnim ali nepremičnim premoženjem ne štejejo za kazniva dejanja, če je z njimi nastala neznatna premoženjska škoda (primer 6. odstavek 99. člena KZ-1). To je neznatni premoženjski delikt!Kot razlog za izključitev kaznivega dejanja je po KZ-1 treba šteti tudi neznatni premoženjski delikt!

Prepoznavanje različnih izključitvenih razlogov v splošni kazenskopravni normi: Izključitev kaznivega dejanja: “… ni kaznivo dejanje.” (določeno izključno v splošnem delu!!) 22.člen

KZ-1 Izključitev krivde: “… ni kriv.” (določeno izključno v splošnem delu!!); po novem je to skrajna sila in obe

obliki zmote Izključitev kaznivosti: “… se ne kaznuje.” (določeno v splošnem ali v posebnem delu!! – primer 142/II

KZ-1, 282/IV KZ-1)

Silobran (22. člen KZ-1)Silobran je obrambno dejanje, pri čemer oseba, ki ob protipravnem napadu brani določeno pravno zavarovano vrednoto ali dobrino, s tem obrambnim dejanjem izpolni zakonske znake nekega kaznivega dejanja (npr. pri obrambi koga ali kaj poškoduje). Gre za to, da izključimo kaznivost nekega kaznivega dejanja. Branimo lahko sami sebe ali pa nekoga drugega. Dovoljuje obrambo, ki je nujno potrebna za to, da storilec odvrne od sebe ali nekoga drugega napad.Silobran ni enako kot maščevanje.

KZ-1 v 22. členu postavlja naslednje kriterije, ki jim morata zadostiti napad in obramba, da je obstoj kaznivega dejanja, izvršenega z obrambnim dejanjem, izključen:NAPAD

- resničen (zato putativni silobran ni silobran v smislu 22. člena KZ-1); in- protipraven (ni dovoljen silobran zoper silobran); in- istočasnost napada in obrambe.

OBRAMBA- istočasna z napadom; in- naperjena zoper napadalca/njegovo dobrino; in- neizogibno potrebna za odvrnitev napada (tukaj sta še 2 kriterija:

ali napada ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodbo napadalčeve dobrine oziroma z dejanjem, ki ima znake kaznivega dejanja;

sorazmernost med intenzivnostjo napada in intenzivnostjo obrambe).

Če so izpolnjeni vsi pogoji za silobran, prekoračena pa je meja sorazmernosti med intenzivnostjo napada in obrambe, govorimo o PREKORAČENEM SILOBRANU.

POZOR: Prekoračeni silobran ni razlog za izključitev obstoja kaznivega dejanja, ampak okoliščina, ki se upošteva pri odmeri kazni!

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (silobran)Stran 107/ primer 178A je hodil po pločniku, ko sta ga napadla 2 psa in ga začela gristi. A se ju je skušal otepsti in je klical na pomoč, nato pa mu je uspelo povleči pištolo (za katero je imel dovoljenje) in enega psa ubiti, drugega pa hudo poškodovati.

Ali se A lahko uspešno zagovarja, da je ravnal v silobranu? Obrazloži!Treba se je vprašati ali obrambno dejanje izpolnjuje znake kakšnega KD in na takšni podlagi ugotovimo, da gre za poškodovanje tuje stvari (220. člen KZ), zato se zoper storilca poda pregon.Da bi se A lahko skliceval na silobran, moramo ugotoviti ali so izpolnjeni vsi pogoji kriteriji: Resničen napad (če si napad izmisli, le-ta ni resničen) – je izpolnjen Protipravnost (protipravno lahko ravna samo človek, žival pa le po ukazu človeka) – ni izpolnjenKer niso izpolnjeni vsi pogoji, ni šlo za silobran in se zato nanj ne more sklicevati,

17

Stran 101/ primer 155A je napadel B-ja z namenom, da ga hudo telesno poškoduje. B se je branil in A-ja pri tem ubil. Na sodišču se je B zagovarjal, da je ravnal v silobranu in da A-ja ni hotel ubiti.

Ali bi sprejeli B-jev zagovor? Obrazložite!Ali obrambno dejanje predstavlja KD? Da, gre za temeljno obliko uboja po 115/I KZ-1.KRITERIJI ZA SILOBRAN:

Resničen napad - izpolnjen Protipravnost - izpolnjen Istočasnost (obratno dejanje sme trajati tako dolgo, dokler traja napad) - izpolnjen Naperjen zoper napadalca – izpolnjen Ali je bila potrebna obramba za odvrnitev napada – izpolnjen + 2 dodatna kriterija:

prvi je izpolnjen, ker napada ni bilo mogoče odvrniti oziroma preprečiti (v kazenskem pravu ne pride v poštev možnost, da bi se oseba morala umakniti napadalcu, lahko se, ni pa nujno, ker se ima vsaka oseba pravico braniti);

pri drugem (sorazmernosti napada in obrambe) je treba tehtati vrednote in dobrine (če je z obrambo prizadeta višja dobrina, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, da gre za silobran; treba je vedeti tudi to, kako je bil napad izveden (če ga je A napadel z nožem, je sorazmerno; če ga je želel A samo pretepst in mu je to tudi povedal ter se ga temu primerno lotil, bi šlo za prekoračitev silobrana); treba je presodit tudi obrambo (ni ga imel namena ubiti, ampak ga je slučajno zadel npr. v glavno žilo. V tem primeru je obramba povzročila hujšo posledico, kot bi jo napad. Če tisti, ki je bil napaden, ni videl naklepa storilca, se ga kaznuje za prekoračen silobran, zato lahko dobi manj kot 5 let. Če je bil zelo prestrašen, je lahko oproščen.

Silobran ni avtomatično izključen, ker je vse odvisno od intenzitete obrambe

Stran 106/ primer 173A je parkiral avto in se odpravil v opero, ko mu je nasproti prišel B, s pištolo v roki, in zahteval, da mu izroči ključe avta in denarnico. Ker A ni želel izgubiti avta, se je B-ju zlagal, da ima denarnico v avtu in da morata oditi tja po njo. B se je strinjal. Ko sta prišla do avta, je A odprl prtljažnik, vzel ven kij (treniral je baseball), s prvim udarcem razorožil B-ja, nato pa začel udarjati po njem in mu zadal posebno hude telesne poškodbe.

Presodite A-jevo ravnanje z vidika silobrana!A je storil KD hude telesne poškodbe. Izpolnjeni morajo biti kriteriji za silobran:

Resničnost – izpolnjen (tudi, če nekdo posega v pravno zavarovano dobrino nekoga; če nas nekdo zmerja)

Protipravnost – izpolnjen Istočasnost – ni izpolnjen (napad preneha po prvem udarcu, saj je storilec z njim razorožen, do sem

gre za silobran, od tod dalje pa gre za samostojno kaznivo dejanje - povzročitve hude telesne poškodbe (maščevanje). Ne gre niti za prekoračen silobran, saj je napad že prenehal.)

A bo odgovarjal za posebno hude telesne poškodbe po 124. členu KZ-1. Prekoračeni silobran se mu lahko šteje za olajševalno okoliščino.

Stran 102/ primer 158A in B sta potrebovala denar za nakup mamil. Nasproti jima je prišel par (C in D), ki je na pogled deloval dokaj premožno, zato sta se odločila, da ju oropata. Ko sta A in B napadla C-ja in D, je D začela bežati, C pa se jima je postavil po robu in pri tem A-ja hudo, B-ja pa lahko telesno poškodoval.

Ali se C lahko uspešno zagovarja na sodišču, da je ravnal v silobranu? Obrazložite!A in B sta storila kaznivo dejanje ropa, ki je ostal na ravni poskusa. Tudi C je storil kaznivo dejanje in sicer hude (123. člen KZ-1) in lahke telesne poškodbe (122. člen KZ-1).Ali je C ravnal v silobranu ugotovimo tako, da presodimo ali so izpolnjeni vsi kriteriji.Napadalno dejanje je bilo resnično, protipravno in istočasno z obrambo. Napadena je bila oseba in njeno premoženje. Pri zadnjem kriteriju je treba ugotoviti, kako je izgledal napad in kako obramba (ker sta bila napadalca dva, C pa sam, gre za sorazmernost; napada morda ne bi bilo možno drugače odvrniti, saj če bi tudi on začel bežati, bi napadalca verjetno tekla za njima).Izpolnjeni so vsi kriteriji za silobran (tudi dodatna dva).

18

Stran 105/ primer 170A je utrujen prišel domov, ko je opazil, da so vrata v stanovanje priprta. Previdno je vstopil in v spalnici zagledal tatu B, ki je jemal nakit iz omarice. A je na postelji videl ležati pištolo (ki ni bila njegova). Ker se je ustrašil, da jo bo B uporabil, je planil nadenj. Pri tem ga je hudo telesno poškodoval. Na sodišču se je A zagovarjal, da je ravnal v silobranu.

Presodi A-jev zagovor!B je storil kaznivo dejanje tatvine po 204. členu KZ-1. Za rop ni šlo, ker ni bilo sile zoper osebo. Šlo je izključno za napad na premoženje.A je storil kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe (123. členu KZ-1), vendar pa so izpolnjeni vsi kriteriji za silobran (je resničen, protipraven, istočasen, naperjen zoper dobrino, svoje premoženje lahko branimo tudi s silo nasproti storilcu, če to ni možno nikakor drugače; če je bilo sorazmerno, je treba ugotoviti. Treba bo ugotavljati vse podrobnosti (fizične lastnosti obeh – višina, teža; oddaljenost pištole in njena resničnost- morda je šlo za igračko A-jevega otroka. Upoštevala se bo tudi okoliščina, da je bil A zelo prestrašen. Sodnik bi lahko priznal tudi silobran.

Prisiljenost (23. člen KZ-1) – po starem KZ je to absolutna sila Sila, ki se ji posameznik ne more upreti = ABSOLUTNA SILATo pomeni, da:

- ne more ravnati po svoji volji;- ne more se upreti;- ničesar ne more storiti, da bi preprečil nastanek prepovedane posledice.

Absolutna sila ima za posledico brezpogojno IZKLJUČITEV KAZNIVEGA DEJANJA!

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (sila in grožnja)Stran 96/ primer 132A in B sta se prepirala, medtem ko je B odrinil A-ja, ta pa mu je isto vrnil. Pri tem je B izgubil ravnotežje in padel po stopnicah, po katerih je prihajal C. B je zbil C-ja in mu povzročil lahke telesne poškodbe.

Presodi B-jevo ravnanje s kazenskopravnega stališča!B je nasproti C-ju storil kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1. B ni mogel storiti nič, da bi to lahko preprečil, zato je kaznivo dejanje brezpogojno izključeno, saj gre za gravitacijsko silo, kateri se ni možno upreti.Lahko bi odgovarjal A, če bi B-ja namerno potisnil, da bi le-te zadel C-ja.

Stran 96/ primer 133Hipnotizer A je na svoji predstavi hipnotiziral B-ja in mu ukazal, naj steče do najvišjega sedeža v dvorani, klofne tam sedečega C-ja in se nato kot žoga prikotali nazaj. Ko je B prišel do C-ja in ga hotel udariti, se je C branil in B-ja udaril v trebuh. B je še vedno poskušal udariti C-ja v obraz, zato ga je C večkrat udaril. C je utrpel lahko telesno poškodbo, B-ja pa je hudo telesno poškodoval.

Ali bo B odgovarjal za lahko telesno poškodbo? Obrazloži!Ne, B ne bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe (122. člen KZ-1). B je bil pod absolutno silo (sem spada tudi gravitacijska sila), kateri se ni mogel nikakor upreti, zato je kaznivo dejanje po 99/VII KZ-1 izključeno.

Ali bo C odgovarjal za hude telesne poškodbe? Obrazloži!Pri C-ju je treba presoditi ali je le-ta ravnal v silobranu, za kar morajo biti izpolnjeni določeni kriteriji:

Resničen napad – je izpolnjen Protipraven – je izpolnjen (napad lahko izvrši vsak človek, tudi otrok ali duševno bolan) Istočasen – je izpolnjen Naperjen zoper osebo – je izpolnjen + 2 dodatna pogoja:

ali je bilo to neizogibno potrebno, da odvrne napad (C je vedel, kaj bo B naredil, saj je slišal hipnotizerja)

ali je bilo sorazmerno (klofuta in več udarcev v trebuh nista sorazmerna)C je imel pravico do obrambe, vendar jo je prekoračil, zato gre za prekoračeni silobran

19

Pravno opredeli A-jevo ravnanje!Klofuta je po KZ-1 prekršek in ne več KD kot je bilo v KZ. Po starem KZ bi A napeljeval h kaznivemu dejanju.

Po novem KZ-1 gre za posredno storilstvo.

A ne bi bil odgovoren, če bi se vsi prisotni vnaprej pisno zavezali, da se z vsem, kar se bo dogajalo, strinjajo. V tem primeru bi šlo za privolitev oškodovancev in zato tak napad B-ja ne bi bil protipraven, zato ne bi bili izpolnjeni kriteriji za silobran.

Neznatni premoženjski delikt (6. odstavek 99. člena KZ-1)(Neznatna premoženjska škoda se ocenjuje na podlagi okoliščin konkretnega primera)!Je okoliščina, ki jo je treba ocenit v vsakem posameznem primeru (A ukrade 50 EUR beraču ali pa bogatašu; treba je ocenit, kaj škoda pomeni za oškodovanca; gledat pa se mora tudi z vidika storilca (vzel je 50 EUR, lahko pa bi 500 EUR)).

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (dejanje majhnega pomena)Stran 99/ primer 145A je šel s prijateljem B-jem v znan trgovski center. Ker ni imel pri sebi nič denarja, je A vzel zavojček žvečilnih gumijev in ga spravil v žep. To je opazil varnostnik trgovine in ga izprašal. A je žvečilne prostovoljno vrnil.

Presodite A-jevo ravnanje s kazenskopravnega stališča!V tem primeru bi lahko šlo za kaznivo dejanje male tatvine (204/II KZ-1). Tukaj je potrebno ugotoviti ali je bilo kaznivo dejanje sploh dokončano. Dejanje bi bilo dokončano šele, ko bi storilec odšel mimo blagajne (po teoriji aprehenzije, ki velja v trgovinah). Če ga je varnostnik ogovoril, ko je bil že mimo blagajne, je bilo dejanje dokončano. Če ga je ogovoril v sami trgovini, dejanje še ni bilo dokončano.A je žvečilne prostovoljno vrnil, zato trgovina ni imela nobene premoženjske škode. Če jih ne bi vrnil, pa bi imela trgovina zgolj neznatno premoženjsko škodo. Šlo bi za neznatni premoženjski delikt (6. odstavek 99. člena KZ-1)-(nanaša se lahko na premičnine in nepremičnine).

Ker je ukradeno stvar vrnil, je kaznivo dejanje izključeno.

Stran 99/ primer 146Kmet A ima kmetijo in veliko travnikov. Na enem izmed travnikov je B postavil šotor in tam kampiral 14 dni. Pri tem je poteptal skoraj 50% trave. Ker je bila trava ravno pred košnjo je A ovadil B-ja zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.

Presodi B-jevo ravnanje s kazenskopravnega stališča!Vprašati se moramo ali gre za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari (220 KZ-1) ali za neznatni premoženjski delikt (6. odstavek 99. člena KZ-1).Uničenje trave se presoja z vidika kmeta (ali je to njegova edina trava, morda njegova najboljša, edina s takšnim določenim namenom..).V konkretnem primeru bi lahko šlo za neznatni premoženjski delikt, ker ima A še veliko drugih travnikov.

20

KRIVDA IN ODGOVORNOST ZA HUJŠO POSLEDICO (IZPIT ) 3.12.2008

SPREMEMBE V SISTEMU KRIVDEKZ loči 2 vrsti krivde :

1. NAKLEP (17. člen KZ) in dve uzakonjeni obliki: direktni naklep eventualni naklep

2. MALOMARNOST (18. člen KZ), ki ima dve uzakonjeni obliki: zavestna malomarnost nezavestna malomarnost

Pozna tudi ZAVEST O PREPOVEDANOSTI DEJANJA (tretja oblika krivde, ki jo spoznamo, če pozorno beremo zakon).

KZ-1 loči 2 vrsti krivde:1. NAKLEP (25. člen KZ-1 – določba je vsebinsko nespremenjena – še vedno ločimo direktni in

eventualni naklep) 2. MALOMARNOST (26. člen KZ-1 – spremenjen koncept: malomarnost se po novem veže na storilčevo

ravnanje in ne več na prepovedano posledico!); odpravljena je delitev na zavestno in nezavestno malomarnost

KZ-1 pozna tudi ZAVEST O NASPROTNOSTI PRAVU (vsebinsko je enaka zavesti o prepovedanosti dejanja, ki jo je uzakonjal KZ).

KZ-1 je posegel na to področje in tu se vidijo velike kritike.Krivda je potrebna, ker omogoča kazen. Če ni naklepa, niti malomarnosti, ni krivde!

26/I KZ-1: nova definicija malomarnosti26/II KZ-1: kriterij za ločevanje malomarnosti od eventualnega naklepa26/III KZ-1: kriterij za ločevanje malomarnosti od nesrečnega naključja

POZOR: nov koncept malomarnosti ni izpeljan dosledno, ker zakon v 2. in 3. odstavku še vedno opredeljuje storilčev odnos do posledice in ne do ravnanja!!

Kaznivost malomarnosti: 27. člen KZ-1 = 15/III KZ in 45. člen KZ (ni vsebinskih sprememb; v 27. členu KZ-1 pa je dodana nova določba o tem, da mora biti tisti, ki stori kaznivo dejanje z naklepom, vedno kaznovan strožje od tistega, ki stori istovrstno dejanje iz malomarnosti (malomarnost je milejša vrsta krivde). Najdemo jo v 2. odstavku 27. člena KZ-1).Odgovornost za hujšo posledico: 28. člen KZ-1 = 19. člen KZ (ni vsebinskih sprememb)

VAJA Stran 139/ primer 297A je B-ju povzročil hudo telesno poškodbo, zaradi katere je B v nekaj dneh umrl. Presodite obliko krivde A-ja v naslednjih primerih (pri tem izhajamo iz domneve, da je bila huda telesna poškodba povzročena z direktnim naklepom; presojamo pa obliko krivde do smrtne posledice!):

če je A želel ubiti B-ja:V tem primeru gre ob upoštevanju A-jeve krivde za dokončano (!) kaznivo dejanje uboja po členu 115/I KZ-1. A je to kaznivo dejanje izvršil s krivdno obliko direktnega naklepa, saj se je zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti! 123/II KZ-1 v kombinaciji z 28. členom KZ-1 v tem primeru ne pride v poštev, ker storilec glede hujše (torej smrtne) posledice ni ravnal malomarno, ampak je bila ta posledica zajeta v njegovem (direktnem) naklepu!

če A ni mogel predvideti, da bi zaradi poškodbe B lahko umrl:V tem primeru je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 26. člena KZ-1 (vemo, da smrtne posledice ni bilo mogoče pričakovati in s tem A tudi ni mogel predvideti njenega odvračanja, ne vemo pa, ali je ta posledica nastala kljub potrebni pazljivosti storilca – zakon torej smiselno sprašuje po tem, ali je bil storilec ob tem, ko je drugemu (naklepno) povzročal hudo telesno poškodbo, dovolj pazljiv v smeri izognitve smrtni posledici! Če je odgovor pozitiven, bo A odgovarjal za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po členu 123/I KZ-1, saj mu do

21

smrtne posledice ni mogoče očitati malomarnosti in s tem tudi ne odgovornosti za hujšo posledico (prim. 28. člen KZ-1).

če si A ni želel B-jeve smrti, bi jo pa lahko predvidel:V tem primeru je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 26. člena KZ-1 (vemo, da je smrtno posledico A lahko pričakoval, ne vemo pa, ali je vanjo privolil (dejstvo, da A posledice ni želel, še ne pomeni, da vanjo ni privolil!), prav tako ne vemo, ali je A ukrenil karkoli v zvezi z odvračanjem te posledice). Če se ugotovi, da v posledico ni privolil, posledica pa je nastala, ker je iz lahkomiselnosti ni pravočasno odvrnil, bo A odgovarjal za hudo telesno poškodbo po členu 123/II KZ-1, saj mu je do hujše (smrtne) posledice mogoče očitati malomarnost (prim. 28. člen KZ-1).

VAJA IZ PRAKTIKUMA: (spremenjeni koncepti krivde)Stran 122,123/ primer 236A - delavec podjetja, ki se je ukvarjalo s pokrivanjem streh, je nekega dne, ko je končal svoje delo, s strehe zmetal ostanke lesa, pri čemer je zadel B-ja, ki je šel ravno takrat mimo.Presodi A-jevo odgovornost v naslednjih primerih:

A ni vedel, da je B pod oziroma poleg zgradbe!A je ravnal malomarno in ne naklepno, zato moramo ugotoviti, ali je pričakoval posledico (v takšnem primeru bi odgovarjal po 2. odstavku 26. člena KZ-1). Treba je torej ugotoviti ali se je bil zmožen zavedati in tudi prepričati o posledicah. Če je tega bil zmožen, gre za krivdno obliko malomarnosti, za katero bo A odgovarjal po 1.odstavku 26.člena KZ-1.

Pravna kvalifikacija se razlikuje glede na to ali je povzročil B-ju hudo ali lahko telesno poškodbo.Če je B utrpel lahko telesno poškodbo, A-ja ne obravnavamo, saj v tem primeru ne odgovarja. Gre zgolj za civilni delikt, pri čemer bi lahko A odgovarjal zgolj za odškodnino.Če v zakonu ne piše, da je določeno kaznivo dejanje, če je storjeno iz malomarnosti kaznivo, se ne kaznuje. Pri vsakem kaznivem dejanju posebej mora pisati, da je tudi malomarnost kazniva.Zakon določa, da lahka telesna poškodba, povzročena iz malomarnosti, ni kazniva (ker to ni posebej zapisano v 122. členu KZ-1).

Pravna kvalifikacija tega primera, če je B utrpel hudo telesno poškodbo, bi bila, da gre za kaznivo dejanje po 123/III-I KZ-1 . Tretji odstavek tega člena nam pove, da je bilo dejanje storjeno iz malomarnosti.

A-ju je bilo vseeno za vse, ker je že za več kot 2 uri prekoračil svoj delovni čas!Ker mu je bilo vseeno, se šteje, kot da je v posledico posledično privolil, zato bo odgovarjal za eventualni naklep po 25/II KZ-1. Ko oseba privoli v posledico, malomarnost ne pride več v poštev.

Ločimo direktni naklep (storilec želi posledico) in eventualni naklep (storilec posledice ne želi, vendar vanjo privoli; do posledice je indiferenten; vseeno mu je, ali se bo nekaj zgodilo ali ne).

Če je bil B lahko telesno poškodovan, bo A odgovarjal za povzročitev lahke telesne poškodbe po 122/I KZ-1.Če je bil B hudo telesno poškodovan, bo A odgovarjal za povzročitev hude telesne poškodbe po 123/I KZ-1.

Vsa kazniva dejanja, ki so zapisana v kazenskem zakonu so kazniva (z izjemo malomarnostnega kaznivega dejanja), če so storjena z naklepom. To ne rabi biti nikjer izrecno zapisano.

A je preveril, ali je kdo pod stavbo tako, da je zaklical, če je kdo spodaj!Tukaj se jasno vidi, da ni imel naklepa, saj je bil pazljiv, ker je zaklical in jih s tem opozoril, naj se umaknejo. Zato 25. člen KZ-1 ne pride v poštev. Gre za njegovo malomarnost (26. člen KZ-1). Stari KZ je bil bolj jasen (v tem primeru bi šlo za zavestno malomarnost, ki pa je KZ-1 več ne pozna).

Treba je ugotoviti ali je bil dovolj pazljiv ali ne, zato bo potrebna rekonstrukcija dogodka na sodišču (za kakšen tip hiše gre, ali gre za zelo obljudeno področje, ali je B gluh,…).

Če ni bil dovolj pazljiv, je podana krivdna oblika malomarnosti.Če sploh ne bi nič pazil, bi prišel v poštev 26/I KZ-1.Če je bilo posledico možno pričakovati, vendar pa v njo ni privolil (ker je zaklical), bo odgovarjal po 26/II KZ-1 (bil je pazljiv, vendar premalo).

22

Če je kljub njegovemu opozorilu nastala posledica, gre za nesrečno naključje, za katerega bo A odgovarjal po 26/III KZ-1, ki pa ni kazniv (tukaj mora biti izpolnjen pogoj, da posledice ni bilo možno pričakovati, kar pa v danem primeru ne drži najbolj. Vsak, ki meče nekaj iz višine, mora računati s tem ,da je lahko kdo spodaj).

A bi v danem primeru odgovarjal za povzročitev hude telesne poškodbe po 123/II-I KZ-1 (to je pravna kvalifikacija).Če bi B-ju povzročil lahko telesno poškodbo, ne bi odgovarjal, ker je ravnal iz malomarnosti in ne naklepno (povzročitev lahke telesne poškodbe iz malomarnosti, ni kaznivo).

A je namenoma ciljal B-ja, ker je imel z njim neporavnane račune!Gre za direktni naklep po prvem delu 25. člena KZ-1. Če je A B-ju povzročil hudo telesno poškodbo, bo odgovarjal po 123/I KZ-1Če mu je povzročil lahko telesno poškodbo, bo odgovarjal po 122/I KZ-1.A bi lahko odgovarjal tudi po 122/II KZ-1 (ker ne vemo, s čim ga je ciljal).

A-ju je deska padla iz rok!Ni naklepa. V poštev pride malomarnost.Preverit je treba ali je ravnal s potrebno pazljivostjo (če se mu to dogaja večkrat, bo odgovarjal po 26/II KZ-1). Takšna oseba mora biti še posebej pazljiva, ker lahko to v naprej pričakuje.Če pa običajno ni neroden, bo šlo za naključje in bo odgovarjal po 26/III KZ-1 , ki pa ni kazniv.

A je skušal vreči ostanke lesa tako daleč, kjer nihče ne hodi, vendar mu ni uspelo!A je ravnal iz čiste malomarnosti, ker ni ravnal dovolj pazljivo. Pričakoval je posledico, ki je ni želel, vendar je precenil svoje sposobnosti. Gre za 26/I KZ-1.Če je B-ju povzročil, s svojim dejanjem, lahko telesno poškodbo, ne bo odgovarjal, ker ta poškodba, povzročena iz malomarnosti, ni kazniva,Če je B-ju povzročil hudo telesno poškodbo, bo odgovarjal po 123/II-I KZ-1.

Stran 123/ primer 238A je na črnem trgu kupil ukradeno pištolo. Nato je domov povabil prijatelja B-ja, kateremu jo je želel pokazati. B je prišel na obisk v trenutku, ko se je A igral s pištolo in mu je ta padla na tla, pri čemer se je sprožila in zadela B-ja, ki je umrl.

Kakšna je oblika krivde A-ja glede B-jeve smrti? Obrazloži!Gre za malomarnost po 26. členu KZ-1. Naklepa ni, ker A ni želel posledice, niti ni vanjo privolil.Črni trg nima nobenega vpliva na krivdo in posledico.

Kaznivo dejanje po 123/II KZ-1 ne pride v poštev, ker bi prvotno moralo priti do povzročitve hude telesne poškodbe, katere posledica bi bila smrt.

A bo odgovarjal za povzročitev smrti iz malomarnosti po 118. členu KZ-1 (na podlagi tega vemo, da je bilo dejanje storjeno iz krivdne malomarnosti). Prav tako bo odgovarjal tudi za kaznivo dejanje po 307/III-I KZ-1.Ti dve dejanji sta v pravem steku.

Stran 123/ primer 240A se je skozi naselje, kjer je omejitev 50km/h, peljal 100km/h, ker je menil, da je cesta dovolj pregledna. 100 metrov pred prehodom za pešce je opazil B-ja, ki je želel prečkati cesto, vendar ni zmanjšal hitrosti, ker je menil, da ga B vidi in da ne bo stopil na cesto. B je stopil na prehod v trenutku, ko je pripeljal A, zato je prišlo do prometne nesreče, v kateri je B umrl.

Kakšna je oblika krivde A-ja glede B-jeve smrti? Obrazloži!B v posledico ni privolil, ker je menil, da do nje ne bo prišlo, saj ga B vidi.Vanjo bi privolil, če bi mu bilo vseeno, ali ga bo B-ja zadel ali ne.Gre za krivdno obliko malomarnosti po 26/1 KZ-1.

Za kaznivo dejanje po 324. členu KZ-1 se zahteva naklep do vseh alinej v 1.odstavku (ni možno, da se storijo iz malomarnosti). To kaznivo dejanje je novo in je specialna oblika povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti; torej specialna oblika 323. člena KZ-1.

23

A bo odgovarjal zaradi predrzne vožnje v cestnem prometu po 324/III-I KZ-1 in sicer po zadnji alineji (prekoračil je dovoljeno hitrost). Sama izvršitev mora biti storjena naklepno.

V 1.odstavku 324. člena KZ-1 so inkriminirane zgolj ogrozitve (nič se ne rabi zgoditi); v 2. in 3. odstavku pa se nekaj mora zgoditi (huda telesna poškodba in smrt sta hujši posledici. Gre za kvalificirano posledico, zato zadostuje malomarnost. Na rabi zajemat krivde storilca).

Stran 124/ primer 244Delavci podjetja A, B in C so opravljali gradbena dela zamenjave vodovodnih cevi, zato so na javni cesti izkopali jamo, in jo pustili nezavarovano, ker je bila cesta neprometna, in odšli na malico. Ravno v tem času se je po cesti pripeljala D, ki jame ni videla, zapeljala vanjo in si zlomila roko ter poškodovala svoje kolo.

Kakšna je krivda A-ja, B-ja in C-ja glede končnih posledic? Obrazloži!A, B in C so ravnali malomarno. Bili so premalo pazljivi (glede na svoj poklic bi morali biti seznanjeni z varnostjo okolja), zato je prišlo do hudih telesnih poškodb D. Ne bodo odgovarjali po 123. členu KZ-1, ker bi v tem primeru morali vedeti oziroma bi morali predvideti, kdo se bo poškodoval. Krivda mora biti definirana na določen ali določljiv krog oseb.

Ko storilec ne ve, na kom bo posledica nastala, gre za povzročitev splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1Izpolnjeni so vsi zakonski znaki kaznivega dejanja 314. člena KZ-1.Pravna kvalifikacija tega primera je odgovornost A-ja, B-ja in C-ja po 314/IV-III-I KZ-1

Po tem členu bi lahko odgovarjal tudi A v primeru številka 236 (metanje lesa), če bi bilo gradbišče sredi naselja.

Stran 126/ primer 255A-ju se je mudilo domov, zato je prekoračil dovoljeno hitrost. Hkrati pa ga je po telefonu poklical prijatelj B, s katerim se je zapletel v dolg pogovor. A se je približal prehodu za pešce, opazil C-ja, ni pa pričakoval, da bo ta stopil na cesto, zato ni je prepozno zavrl in ga podrl. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je C umrl zaradi srčne kapi, ki jo je doživel tik preden je A trčil vanj.

Presodi A-jevo krivdo glede C-jeve smrti!Med ravnanjem A-ja in nastalo posledico ni vzročne zveze. Le-ta bi bila podana, če bi bila kap posledica strahu zaradi trčenja. .

Ugotoviti je treba posledice, ki jih je A povzročil. Kap ni bila posledica ravnanja A-ja.Če je A povzročil C-ju vsaj hude telesne poškodbe, bi odgovarjal za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1.

9.12.2008Stran 133/ primer 274 A-jev maček je stalno hodil na sosedov vrt in tam delal škodo, kar je B-ja zelo jezilo, zato se je odločil, da bo temu naredil konec, saj A kljub njegovim pritožbam ni storil ničesar. Nekega dne, ko je maček bil znova na vrtu B-ja, je B stekel po očetovo lovsko puško, nameril v mačka in ustrelil. Ni zadel mačka, pač pa drevo od katerega se je metek odbil in prestrelil nogo A-ja, ki je ravno takrat prišel po mačka, ker ga je videl skočiti k sosedom.

Presodite B-jevo krivdo glede na A-jevo telesno poškodbo! Da bi šlo za nesrečno naključje, bi morala biti posledica nepričakovana (ne samo z vidika storilca, ampak z vidika kogarkoli), prav tako pa bi moral B ravnati potrebno pazljivo.A ni ravnal naklepno, ker ni želel nastale posledice, niti ni vanjo privolil.Zato preidemo na vprašanje malomarnosti in se vprašamo ali je bil dovolj pazljiv?

Njegova malomarnost je podana, če je bil lahkomiseln (v dobri veri je mislil, da se nebo nič zgodilo, čeprav je posledico pričakoval).B je ravnal malomarno, če je opazil A-ja (to pomeni, da je posledico lahko pričakoval), vendar je z dejanjem kljub temu nadaljeval. V takšnem primeru bi bil lahkomiseln in bi odgovarjal po 26/II KZ-1.Če mu pripišemo malomarnost, je treba ugotoviti še, katero KD je storil (vedeti je treba, kakšna poškodba je nastala. Če bi B-ju povzročil zgolj lahko telesno poškodbo, ne bi odgovarjal, ker to kaznivo dejanje ne pozna malomarnostne oblike).

Pomembno je tudi, koliko je bil A vešč ravnanja s puško. Povzročil je hudo telesno poškodbo, zato bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe po 123/III - I KZ-1.

24

Povzročitev hude telesne poškodbe je kazniva, ne glede na to ali je storjena naklepno ali iz malomarnosti, medtem ko je povzročitev lahke telesne poškodbe kazniva samo, če je storjena naklepno (ne pozna malomarnostne oblike).

Stran 134/ primer 276A je v butiku pri vračanju denarja s strani prodajalke prejela 50 EUR, za katerega je kasneje ugotovila, da je ponarejen. Ker je vedela, da 50 EUR s strani policije ne bo prejela, če ji izroči ponarejen bankovec, se je odločila, da ga bo poskusila vnovčiti z nakupom, vendar jo je prodajalec pri tem odkril.

Presodi obliko A-jine krivde!Storila je kaznivo dejanje po 243/IV KZ-1 in pri tem ravnala naklepno. Vedela je za poneverbo, vendar je denar vseeno hotela vnovčit, zato je ravnala z direktnim naklepom po 25/I KZ-1.A je dala v obtok ponarejen denar, ki ga je dobila kot pravega, s tem je kaznivo dejanje objektivno podano.Treba se je vprašati ali to spada pod izvršitvene načine tega kaznivega dejanja?4. odstavek 243. člena je posebna oblika tega kaznivega dejanja.

Če ne bi vedela, da je denar ponarejen in bi to ugotovila šele pri nakupu, pred blagajno, ne bi šlo za kaznivo dejanje po 243/IV KZ-1, ker ne bi imela naklepa.

Kaj v primeru, če A bankovca ni poskusila vnovčiti, vendar ga tudi ni izročila policiji!Prav tako je storila kaznivo dejanje po 243/IV KZ-1, vendar je njegovo odkrivanje, v praksi, izredno težko, zato ne bo pregona.

Stran 138/ primer 290 (odgovornost za hujšo posledico)A je v pretepu lažje telesno poškodoval B-ja, čigar rana se je zagnojila, zaradi česar je B posledično umrl.

Kakšna je oblika krivde A-ja z vidika odgovornosti za hujšo posledico glede B-jeve smrti? Obrazloži!

A je z naklepom povzročil B-ju lahko telesno poškodbo.Nastala je lahka telesna poškodba, ki v 122. členu KZ-1 nima takšnega odstavka kot ga ima huda telesna poškodba v 123 /II KZ-1.V 123/II KZ-1 je kaznivo dejanje, kvalificirano s hujšo posledico.28. člen KZ-1 nima hujše posledice.

Ne bo odgovarjal za smrt, temveč samo za povzročitev lahke telesne poškodbe ali pa za povzročitev smrti iz malomarnosti po 118. členu KZ-1. Vzročna zveza obstoji. Po 118. členu KZ-1 bo odgovarjal, če se ugotovi, da je podana malomarnosti do smrti, to pomeni, da smrti ni želel. Vprašati se moramo ali je posledico lahko pričakoval. Ker posledice ni mogel pričakovati, ta člen ne pride v poštev.Odgovornosti za hujšo posledico NI.

Stran 139/ primer 296Tabornik A je ob jezeru ob robu gozda zakuril ogenj. Zaradi vetra se je ogenj razširil v notranjost gozda, kjer so bile počitniške hišice. Preden so gasilci uspeli pogasiti požar, je zgorelo več hišic, počitnikar B pa je dobil hude opekline.

Kakšna je oblika krivde A-ja glede B-jevih hudih telesnih poškodb in ostalih posledic? Obrazloži!A je povzročil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314/IV-III-I KZ-1. To je storil iz malomarnosti (najdemo jo v 3. odstavku 314. člena KZ-1).

314/I KZ-1 nam pove izvršitveni način314/III KZ-1 glede na krivdo314/IV KZ-1 glede na posledico

Kaj v primeru, če je gasilcem požar v gozdu uspelo pravočasno pogasiti in ni bil nihče poškodovan, materialne škode tudi ni bilo?

V tem primeru bi A storil ogrozitveni delikt, za katerega se ne zahteva nastanek škode, temveč zadostuje že sama povzročitev nevarnosti.Pravna kvalifikacija: A bi odgovarjal za povzročitev splošne nevarnosti po 314/III-I KZ-1 (odgovarjal bi samo po 1. odstavku).

25

Stran 136/ primer 284 (naklep in malomarnost)A je moral med snemanjem filma po scenariju ustreliti B-ja. C, ki je bila zadolžena za pripravo orožja, je dala v pištolo slepe naboje. Ko so snemali, je A ustrelil proti B-ju in ga ubil. Kdo je vstavil v pištolo prave naboje, ni bilo mogoče ugotoviti.

Presodi A-jevo in C-jino ravnanje z vidika krivde!A je bil v dejanski zmoti glede znakov kaznivega dejanja uboja (zakonski znak uboja je odvzem življenja drugemu; ni vedel, da bo B resnično umrl).A je sicer izvršil uboj in je zato podana vzročna zveza, vendar ni krivde.

Če bi C to storila naklepno, bi ravnala z direktnim naklepom in bi zato odgovarjala za uboj, čeprav dejanja ni sama izvršila.Ne gre za nesrečno naključje.Preostane nam še samo malomarnost, zato se je treba vprašati, kaj se je z orožjem dejansko dogajalo?Ugotoviti je treba ali je C vstavila v pištolo slepe naboje, ki so jih nato zamenjali s pravimi (če se ugotovi, da na njenem mestu nihče ne bi mogel tega pričakovati, niti preprečiti, ni podana njena krivda.), ali je vstavila v pištolo že prave naboje, ker jih je nekdo že zamenjal in tega ni opazila (v tem primeru bi ravnala premalo pazljivo in bi bila malomarna).

Kazensko pravo ne pozna objektivne krivde, kar pomeni, da nihče ne odgovarja zgolj zato, ker je bil za nekaj zadolžen, pač pa se mu mora dokazati tudi krivda (naklep ali malomarnost).

Stran 128/ primer 260A je napisal knjigo, v kateri je natančno opisal več načinov storitve samomora in pri vsakem tudi predvidel potencialne zaplete ter kako se jim izogniti. Knjiga je bila dobro prodajana, vendar povečane stopnje samomorov ni bilo zaznati. Tri mesece po izidu knjige je B našla svojo mrtvo hčerko C (bila je polnoletna), zraven katere je ležala A-jeva knjiga, ki je bila odprta na strani, kjer je bila opisana metoda, s katero se je ubila C.

Presodi obliko A-jeve krivde glede na C-jino smrt! Obrazloži!Ugotoviti moramo ali je A storil kaznivo dejanje napeljevanja in pomoč pri samomoru po 120. členu KZ-1. Odgovor je NE, ker 120. KZ-1 pravi, da mora storilec to narediti z naklepom. Naklep je lahko naperjen samo zoper določeno osebo ali določen krog oseb, kar pa v tem primeru ni, zato krivda A-ja ni podana. Ne gre za neposredno napeljevanje, ker je le-to možno samo zoper določeno osebo, ki jo ima storilec pred seboj. Ali je A storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1? 314. člen KZ-1 je splošnejše kaznivo dejanje, za katero pa se ne zahteva naklep. Vendar pa tudi to kaznivo dejanje ne pride v poštev, ker knjiga ni nevarno sredstvo. Avtorja A in založbe ni možno preganjat. Možna je edino odškodninska odgovornost založbe.Založbe preverjajo vsebino knjig, ker se zavedajo svoje odgovornosti, zato se lahko zgodi, da takšna knjiga izide v samozaložbi (nihče ne odgovarja, niti odškodninsko).

IZKLJUČITVE KRIVDE IN IZKLJUČITVE KAZNIVOSTI

SPREMEMBE V SISTEMU RAZLOGOV, KI IZKLJUČUJEJO KRIVDO IN KAZNIVOSTKZ je poznal 3 razloge za izključitev krivde:

1. NEPRIŠTEVNOST (16. člen KZ),2. DEJANSKA ZMOTA (20. člen KZ),3. PRAVNA ZMOTA (21. člen KZ);

Izključitve kaznivosti so bile določene le v posebnem delu, upoštevni razlogi oziroma podlaga za izklučitev kaznivosti:

splošno koristno ravnanje storilca (153/II KZ), sorodstvene vezi (285/III KZ)- v poštev pride samo pri težjih kaznivih dejanjih, nezmožnost storilca upreti se storitvi kaznivega dejanja brez škode zase (283. člen KZ) ipd.

26

KZ-1 pozna 4 razloge za izključitev krivde: 1. NEPRIŠTEVNOST (29. člen KZ-1), 2. DEJANSKA ZMOTA (30. člen KZ-1), 3. PRAVNA ZMOTA (31. člen KZ-1) 4. SKRAJNA SILA (PRVI odstavek 32. člena KZ-1)

Izključitve kaznivosti so institut splošnega dela (se spada SKRAJNA SILA 2. odstavek 32. člena KZ-1); sicer pa so določene v posebnem delu – upoštevni razlogi so enaki:

splošno koristno ravnanje storilca (142/II KZ-1), sorodstvene vezi (280/III KZ-1), nezmožnost storilca upreti se storitvi kaznivega dejanja brez škode zase (283. člen KZ) ipd.

Določba o mejah kaznivosti (33. člen KZ-1): v prvem odstavku omenja “dejanje, ki … ni kaznivo;” v drugem odstavku pa se sklicuje na“… izključitve kaznivosti po prvem odstavku …” (zakonodajalec ima očitno težave pri ločevanju med izključitvami kaznivega dejanja in izključitvami kaznivosti! V 33/I KZ-1 bi moralo pisati izključitev kaznivosti, ne pa izključitev kaznivega dejanja

Izključitev kaznivega dejanja – manjka zakonski znak kaznivega dejanjaIzključitev kaznivosti – podani so vsi znaki kaznivega dejanja, manjka pa kazen

Skrajna sila je deljen institut; v 32/I KZ-1 je izključeno kaznivo dejanje (oz.krivda), v 32/II,III KZ-1 pa je izključena kaznivost.

NEPRIŠTEVNOST ( 16. člen KZ in 29. člen KZ-1)Glede neprištevnosti je v KZ-1 vsebinska sprememba in sicer ta, da je KZ-1 oklestil biološke pogoje (KZ je poznal 4 biološke pogoje neprištevnosti in bistveno zmanjšane prištevnosti:

trajno ali začasno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, duševno zaostalost drugo trajno in hudo duševno motenost.

KZ-1 pa pozna le še 2 biološka pogoja neprištevnosti duševna motnja duševna manjrazvitost

I n 3 biološke pogoje bistveno zmanjšane prištevnosti duševne motnje, duševne manjrazvitosti, drugo trajno in hudo duševno motenost.

V preostalem je 29. člen KZ-1 vsebinsko enak 16. členu KZ!

Sprememba sistematike člena: 29/I KZ-1: neprištevnost kot razlog za izključitev krivde 29/II KZ-1: opredelitev neprištevnosti 29/III KZ-1: opredelitev bistveno zmanjšane prištevnosti 29/IV KZ-1: actio libera in causa (gre za dejanja, ki so svobodna v odločitvi, ne pa tudi v izvršitvi) –

nekdo si sam povzroči neprištevnost.

POZOR 1: krivdo izključi le neprištevnost. Bistveno zmanjšana prištevnost ni razlog za izključitev krivde, ampak le razlog za milejše kaznovanje (je olajševalna okoliščina)!

POZOR 2: Pri actiones libera in causa neprištevnost ne izključi krivde!

Neprištevnost neke osebe se začne ugotavljat šele takrat, ko se pojavi dvom o prištevnosti (to je izpodbojna domneva). To pomeni, da se ne preverja prištevnost vsakega storilca. Za ugotavljanje se postavi izvedenca medicinske stroke, kateri oceni stanje storilca v času storitve kaznivega dejanja in ne v času sojenja. Ugotavlja se

27

ali je bil storilec sposoben zavedati se in obvladati samega sebe. Izvedenec poda zgolj svoje mnenje, odločitev o prištevnosti pa sprejme sodišče.

VAJE IZ PRAKTIKUMA (neprištevnost)Stran 139, 140/ primer 299A se je pozno zvečer vračal domov. Na poti je srečal soseda B-ja, ki je A-ja prepoznal in začel za njim vpiti, naj ga počaka. A se je B-jevega kričanja ustrašil in pričel teči. Skril se je za ovinkom in z leseno palico počakal na B-ja ter ga začel pretepati. B je utrpel hude telesne poškodbe, A pa je v svojem zagovoru pojasnil, da mu tajna organizacija Tera neprestano sledi in prisluškuje ter da je le želel ubežati pred zasledovalcem oz. napadalcem. Sodnomedicinski izvedenec C je ugotovil, da je A duševno moten in da trpi za preganjalnimi motnjami. Nadalje je C povedal, da A B-ja (zelo verjetno) ni prepoznal, ampak je bil (zaradi svojih blodenj) prepričan, da je B član preganjalske organizacije, ki mu je stalno »za petami«.

Kako naj sodišče odloči glede A-jeve prištevnosti? Obrazloži!Neprištevnost je kombinacija biološkega in psihološkega pogoja. Če kateri izmed njiju podan, ne gre za neprištevnost. V konkretnem primeru je podan biološki pogoj (duševna motnja) in tudi psihološki pogoj (ni imel svetlega trenutka), zato je bil neprišteven.

Duševno motena oseba je lahko odgovorna, če je v trenutku storitve kaznivega dejanja imela svetel trenutek (to so psihološki pogoji).

A se je imel v oblasti (to vemo po njegovih dejanjih), vendar ni razumel pomena svojega dejanja (ni se zavedal svojega dejanja).Če zaradi biološkega pogoja ni razumel svojega dejanja je neprišteven in ne bo odgovarjal za povzročitev hude telesne poškodbe, ker ni kriv.

Po starem KZ bi se mu lahko izrekel varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja.

Stran 143, 144/ primer 314A se je ponoči opit vračal domov. Bil je zelo jezen in razburjen, ker ga je pustilo dekle. Na poti domov je srečal brezdomca B, ki je spal na klopci, in ga začel brez razloga tepsti. B je utrpel hude telesne poškodbe. Na sodišču je A trdil, da se dejanja ne spomni. Državni tožilec je zavzel stališče, da je A kazensko odgovoren v skladu s 29/IV KZ-1.

Kaj mora sodišče ugotoviti, da bo lahko rešilo vprašanje o A-jevi prištevnosti?Člen 29/IV KZ-1 pride v poštev samo v kombinaciji z hudo telesno poškodbo (lahka telesna poškodba ne pride v poštev, ker nima malomarnostne oblike). Gre za to, da se krivda ugotavlja na eni stopnji prej, kot pa izvršitev kaznivega dejanja. Zato ta člen ne izloči krivde.Gre za to, da mora storilec krivdo do dejanja razviti prej, preden se spravi v neprištevnost.Pri tem ločimo naklep in malomarnost. A ni ravnal naklepno, ker ni imel naklepa do kaznivega dejanja, vendar je lahko sklepal, da bo v neprištevnosti storil takšno kaznivo dejanje. Iz tega izhaja, da je ravnal malomarnostno.Treba si je odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali se je A opil z namenom, da bo nekoga pretepel (to je v praksi težko dokazat). Ali se je A opil iz malomarnosti. Ali je storilec A lahko pričakoval, da bo v opitem stanju nekoga poškodoval.

Sodišče mora imenovati sodnomedicinskega izvedenca, da ugotovi ali je bil storilec v času storitve kaznivega dejanja neprišteven. Ugotoviti mora ali je količina popitega alkohola vplivala na A-ja, da se ni mogel obvladati. Alkohol je začasna duševna motnja.Če A ni bil neprišteven (to pomeni, da manjka biološki ali psihološki pogoj) se nadalje ugotavlja ali je šlo morda za bistveno zmanjšano prištevnost (če se to ugotovi, bo odgovarjal po 29/III KZ-1). Če tudi to ne pride v poštev, je bil A prišteven.

Če je bil A neprišteven, je treba preveriti ali so podani pogoji po 29/IV KZ-1 in sicer: storilec si je neprištevnost povzročil sam, če je prvi pogoj izpolnjen, je treba ugotoviti krivdo do posledice, ki je nastala, preden se je A spravil v

neprištevnost.

28

Težko je ugotovi za nazaj, zato se 29/IV KZ-1 redko uporablja (ne pride v poštev, ker ne moremo dokazat krivde do dejanja).Če je bil malomaren (posledico je lahko pričakoval, ker je že večkrat v takem stanju isto ravnal) bi odgovarjal po 123/III KZ-1.

DEJANSKA ZMOTA ( 20. člen KZ in 30. člen KZ-1) Opredelitev dejanske zmote v ožjem (nanaša se na zakonske znake kaznivega dejanja) in v širšem

pomenu (avtomatično izključi naklep) ostaja v 2. odstavku 29. člena KZ-1 vsebinsko v bistvenem nespremenjena (dejanska zmota v širšem pomenu je opredeljena z nekoliko drugačnimi besedami in zajema primere, ko je storilec zmotno mislil, “da so okoliščine take, da bi bilo dejanje dopustno ali nekaznivo” – KZ je to pojasnjeval kot zmotno prepričanje storilca,” da so podane okoliščine, v katerih bi bilo to dejanje dopustno, če bi bile zares podane.”)

KZ-1 ima nov koncept v zvezi z izključitvijo krivdne oblike malomarnosti zaradi dejanske zmote (30/III KZ-1). To je zmota o okoliščinah, ki bi se jih storilec v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati (= izogibna zmota oziroma zmota iz malomarnosti).Le-ta ne izključi krivde. Če je bila pri kaznivem dejanju, storjenem iz malomarnosti, zmota neizogibna, pa je krivda storilca izključena!

Teorija o posebnih primerih dejanske zmote (zmota o osebi, zmota o predmetu, zmota o vzročni zvezi) ter o zgrešenem udaru oziroma aberratio ictus ostaja nespremenjena!Zgrešen udar ni tipičen primer zmote, vendar se k njej šteje.

VAJE IZ PRAKTIKUMA (dejanska in pravna zmota)Stran 149/ primer 333A je podedoval del gozda, v katerem se je odločil posekati nekaj dreves. Pri sekanju ga je zalotil B in mu velel, naj preneha uničevati njegov gozd. A mu je odvrnil, da je meja z B-jevim gozdom 10m bolj levo, kar pa je _B zanikal. Kasneje se je ugotovilo, da je A v prepričanju, da seka na svoji posesti, vendarle sekal v B-jevem gozdu.

Ali je A-ju v tem primeru mogoče očitati kaznivo dejanje tatvine? Obrazloži!Objektivno gledano si je A prilastil tujo premično stvar in je s tem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine.Ker pa je bil A prepričan, da seka svoja drevesa, je bil v dejanski zmoti v ožjem pomenu (pri tatvini se mora zavedati, da jemlje tujo stvar).Ker smo ugotovili zmoto A-ja, nas ne zanima več ali je prišlo do zmote iz malomarnosti (če ugotovimo zmoto, je krivda že tako ali tako izključena).Zmota nima malomarnostne oblike.Za dejanja, ki imajo malomarnostno obliko pride v poštev 26/III KZ-1.

Pravna zmota = A se ne bi zavedal, da počne nekaj prepovedanega. Ni ju pametno zelo ločevati.

Stran 147/ primer 326A je v šolo prinesel prenosni računalnik. To je opazil B in se odločil, da bo A-ja okradel. Zvečer je B na ulici napadel A-ja, mu vzel nahrbtnik in začel teči. A je stekel za njim. V tistem trenutku je D opazil B-ja, kako beži pred A-jem in vpije:«Ustavite norca.« D je A-ja spotaknil, da je ta grdo padel in utrpel lahke telesne poškodbe.

Presodi ravnanje D-ja z vidika zmote! Dejanska zmota v ožjem pomenu ne pride v poštev, ker D ni bil v zmoti glede zakonskih znakov kaznivega dejanja.

Če bi bilo vse tako, kot si je zamislil D, bi le-ta ravnal v silobranu, za katerega jse zahteva, da je napad resničen. V tam primeru napad ni bil resničen, zato gre za NAMIŠLJENI oz. PUTATIVNI SILOBRAN. Gre za dejansko zmoto v širšem pomenu.S tem se avtomatično izključi naklep; malomarnost pa nas ne zanima, ker je nastala zgolj lahka telesna poškodba, ki nima malomarnostne oblike (povzročitev iz malomarnosti ni kazniva).Če bi nastala huda telesna poškodba, bi ugotavljali malomarnost.

29

16.12.2008Stran 146/ primer 322 (dejanska in pravna zmota)Hazarder A je B-ju dolgoval večjo vsoto denarja. B mu je zagrozil, da če mu ne vrne denarja do nedelje, mu bo nekdo polomil vse kosti. Ko se je A v ponedeljek zvečer vračal domov, je opazil C-ja, ki je postopal pred njegovo hišo. Ker se je zbal za svoje življenje, je šel okoli hiše, vzel lopato in C-ja udaril po glavi, nato pa ugotovil, da je to njegov sosed. C se je hudo telesno poškodoval. A se je na sodišču zagovarjal, da se je pred C-jem branil, saj je bil prepričan, da je izterjevalec, ki ga bo ubil.

Kako presojate primer? Obrazloži!A je ravnal naklepno in je zaradi dejanske zmote glede osebe (to je vrsta dejanske zmote in nima vpliva na storilčevo krivdo) B-ju povzročil hudo telesno poškodbo.Do dejanske zmote je prišlo v posebnih okoliščinah, saj je A menil, da ga bo C napadel, ker je izterjevalec in ga je zato napadel. Zato se je zagovarjal s tem, da je ravnal v silobranu.

Treba se je vprašati ali bi v primeru, če bi bil C izterjevalec, šlo za silobran? Odgovor je NE, ker ni istočasnosti napada in obrambe.Poznamo primere, ko se obramba dovoljuje nekaj sekund pred napadom, vendar se le-ti presojajo po posebej strogih okoliščinah. Ne gre za putativni silobran.A bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe po 123/I KZ-1.

Stran148/ primer 330 A in B sta povabila na večerjo prijatelje C, D in E. Ker B ni maral D-ja, je v en kozarec šampanjca, ki ga je nameraval dati D-ju, stresel strup. V tistem trenutku je zazvonil telefon, na katerega se je javil B. Medtem je A postregla s pijačo. Ko se je B vrnil, je videl, da imajo gostje pijačo in da ne ve, kateri je dobil zastrupljen šampanjec. Isti dan je zaradi zastrupitve umrla A. B je bil obtožen za kaznivo dejanje uboja.

Ali je B kazensko odgovoren? Obrazloži!Nekateri teoretiki menijo, da ne gre za dejansko zmoto.V tem primeru gre za poseben institut, imenovan ZGREŠENI UDAR oziroma ABBERATIO ICTUS. Gre za to, da je storilec namesto, da bi povzročil posledico žrtvi, kateri jo je nameraval, povzročil drugemu oškodovancu ali predmetu. Ne obstoji noben vpliv na krivdo.

Treba se je vprašati, ali je B ravnal z eventualnim naklepom ali iz malomarnosti?Ker B ni ničesar storil, čeprav je vedel, da so kozarci pomešani, gre za privolitev (nereagiranje storilca glede na to, da je jasno, da bo posledica nastala). Privolitev pa pomeni eventualni naklep.Zato bo B odgovarjal za kaznivo dejanje umora po 116/I KZ-1 (dokončano kaznivo dejanje, če A ne bi umrla, pa bi odgovarjal za poskus umora po 34. členu KZ-1. Posamezniku se očita poskus dejanja, ki ga je želel storiti.

Če bi dejanje storil iz malomarnosti, bi odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti po 118. členu KZ-1. Pogoji malomarnosti so v 26. členu KZ-1

Stran 85/ primer 92 (način izvršitve kd: opustitev)A je s kladivom po glavi udaril B-ja. Misleč, da ga je ubil, ga je zavil v vrečo in vrgel v vodo. Vendar B zaradi A-jevega udarca ni umrl, ampak le izgubil zavest, ki pa se mu je ob padcu v vodo povrnila. Poskušal se je rešiti, vendar mu ni uspelo, zato se je utopil.

Presodi ravnanje A-ja z vidika končne posledice!Gre za zmoto o vzročni zvezi (storilec si zamisli vzročno verigo, ki bo pripeljala do posledice, nato pa se vzročna zveza spremeni).Zmota o vzročni zvezi ne vpliva na krivdo. Lahko pa vpliva na pravno kvalifikacijo (v dobro storilca).

A bo odgovarjal za kaznivo dejanje uboja po 115/I KZ-1.

Če bi se B rešil, A-ju ne bi mogli očitati dokončanega kaznivega dejanja uboja, pač pa kaznivo dejanje poskusa uboja po 34. členu KZ-1.

30

PRAVNA ZMOTA ( 21. člen KZ in 31. člen KZ-1)

Opredelitev pravne zmote je vsebinsko nespremenjena, s tem, da je v 2. odstavku 31. člena KZ-1 na novo pojasnjeno, kdaj ni mogoče govoriti o upravičenih razlogih za pravno zmoto – tako se na pravno zmoto ne more sklicevati storilec, ki je kaznivo dejanje storil zaradi nepoznavanja pravnih pravil, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v njegovem širšem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravila. Pravna zmota škoduje. Pride v poštev v primerih, ko posameznik ni imel možnosti, da bi se seznanil s pravom (nekatera dejanja v tujini niso kazniva, pri nas pa so in tega tujec, ki je takšno dejanje storil pri nas, ni vedel). Nanjo se ne more sklicevati npr. tujec, ki je v Sloveniji nekoga ubil, ker je uboj povsod kazniv.

Pravilo “ignorantio iuris nocet” pri nas še vedno velja (pravna zmota v celoti izključi krivdo), 31. člen KZ-1 pa je treba šteti za IZJEMA od tega pravila: pravna zmota namreč izključi krivdo le, če je opravičljiva in neizogibna (če bi se ji storilec lahko izognil, je kriv, a se ga sme kaznovati mileje).Glede na to ločimo izogibno in neizogibno pravno zmoto.Gre za nepoznavanje pravnega pravila, ki odkazuje na neko kaznivo dejanje.

Ali se lahko posamezniku očita kaznivo dejanje, če je bil v dobri veri?Pomembno je to, od koga je takšno mnenje dobil. Če je bil v dvomu, bi moral pridobiti še eno pravno mnenje.Če je glede davčne zatajitve dobil mnenje od davčnega zavezanca, mu tega dejanja ne moremo očitati, ker je bil v pravni zmoti.

VAJE IZ PRAKTIKUMA (dejanska in pravna zmota)Stran 149/ primer 335A je prišla v časopisno hišo in povedala, da jo je direktor znanega podjetja B, s katerim je imela razmerje, pretepel. Novinar C je A naročil, naj B-ja pokliče. C je pogovor snemal (z dovoljenjem A), kasneje pa posnetek dal televizijski hiši, ki je imela intervju z B-jem. Ker je B v pogovoru s D-jem obtožbe A zanikal, so predvajali posnetek. C in D sta bila obtožena za kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. C se je zagovarjal, češ da je A privolila v snemanje in potencialno objavo, D pa je izjavil, da je z objavo posnetka želel doseči, da bi B nehal lagati in se ni zavedal, da s tem krši zakon.

Presodi C-jev in D-jev zagovor z vidika zmote! Glede kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja po 137. členu KZ-1 se D sklicuje na pravno zmoto, C pa priznava, da sicer pozna kaznivo dejanje, vendar ocenjuje, da ga v tem primeru ni izvršil, ker ni izpolnil vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja.137. člen KZ-1 nam prepoveduje snemanje izjav, ki nam niso namenjene kot tudi izjav, ki so nam namenjene, vendar jih imamo namen zlorabiti. Če bi mi nekdo grozil, bi ga lahko posnela in bi šlo za dokaz v postopku.Ali lahko nekoga pooblastim, da posname izjavo, ki je namenjena meni?Vprašanje ni popolnoma urejeno v praksi. Izjema je, če mi nekdo grozi, jaz pa tega ne znam posneti.

Čeprav je oseba privolila v snemanje, to še vedno ni dovoljeno.D bi kot novinar moral poznati posebna pravna pravila glede snemanja, kar pomeni, da je bil v neopravičljivi pravni zmoti.Novinarja bi odgovarjala po 137/I KZ-1 (glede odstavka je dopustno različno mnenje; lahko tudi po 137/II KZ-1).

Stran 150, 151/ primer 339Policist A, ki je imel v žepu 100 EUR za informatorja, je nujno potreboval denar, ker je želel kupiti ženi darilo. Ker še ni dobil plače, se je odločil, da si bo sposodil ta denar, informatorja pa plačal, ko dobi plačo. Informator pa brez plačila ni hotel povedati informacij, zato se je na policiji izvedelo, da je A vzel denar. A, ki je bil obtožen kaznivega dejanja neupravičene uporabe v službi, se je v sodnem procesu zagovarjal, da sploh ni vedel, ta bi takšno ravnanje lahko bilo kaznivo in da ga sicer ne bi storil.

Presodi A-jevo krivdo s kazenskopravnega vidika!Gre za neupravičeno uporabo in ne za protipravno prilastitev, ker je imel namen denar vrniti.Gre za tipičen primer neopravičljive pravne zmote.A bo odgovarjal za kaznivo dejanje poneverbe in neopravičene uporabe tujega premoženja po 209/I-V KZ-1

31

SKRAJNA SILA ( 12. člen KZ in 32. člen KZ-1) Gre za popolna sprememba koncepta v primerjavi s starim KZ !

V KZ je bila skrajna sila razlog za izključitev kaznivega dejanja !

V KZ-1 je skrajna sila:

1. razlog za izključitev krivde (zato storilec NI KRIV - 32/I KZ-1).Nevarnost mora biti:

objektivno resnična; groziti mora življenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali premoženju, nujnemu za preživetje; sočasna z odvračanjem nevarnosti.

Odvračanje nevarnosti : je mogoče le, dokler traja nevarnost (sočasnost); je upravičeno le, če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače; je upravičeno le, če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati.

2. razlog za izključitev kaznivosti (storilec se NE KAZNUJE - 32/II KZ-1) – če nevarnost grozi drugi kazenskopravno zavarovani dobrini:

Nevarnost mora biti: objektivno resnična; groziti mora katerikoli drugi pravno zavarovani vrednoti, RAZEN življenju, telesni celovitosti, osebni svobodi

ali premoženju, nujnemu za preživetje; sočasna z odvračanjem nevarnosti.

Odvračanje nevarnosti pa : je mogoče le, dokler traja nevarnost (sočasnost); je upravičeno le, če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače; je upravičeno le, če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati; sme biti le toliko intenzivno, da prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo (skrajna sila ne sme povzročit

večje škode kot je grozila, razen če gre za pogoje iz 1. odstavka 32. člena KZ-1).

32/III KZ-1: Gre za:

o malomarno zakrivljeno nevarnost (= storilec sam povzroči nevarnost iz malomarnosti);o prekoračena skrajna sila (= nevarnost je bilo mogoče odvrniti z milejšim ukrepom ali pa je prizadejano

zlo enako ali večje od zla, ki je grozilo).

Ne izključujeta krivde oziroma kaznivosti (ne gre za izključitvene razloge), ampak omogočata omilitev kazni. Če je skrajna sile prekoračena v posebno olajševalnih okoliščinah, pa je mogoča tudi odpustitev kazni.

PROBLEM: Za dejanje, izvršeno v skrajni sili, storilec sicer ni kriv oziroma se ne kaznuje, vendar dejanje OSTAJA PROTIPRAVNO! To teoretično pomeni, da je zoper tako dejanje DOVOLJEN SILOBRAN! (Npr.: V skrajni sili vlomim v gorsko kočo, ker pa ima lastnik pravico so silobrana, me lahko vrže ven.). To je nelogičen koncept?!

VAJE IZ PRAKTIKUMA (skrajna sila)Stran 113, 114/ primer 203A je vdrl v računalniški sistem B-ja z namenom, da se malo pošali z njegovim operacijskim sistemom. B, ki je bil računalničar, je to opazil in vdrl v računalniški sistem A-ja z namenom, da mu onesposobi delovanje sistema do te mere, da A ne bo imel več vpogleda v svoj računalniški sistem.

Ali je B ravnal v skrajni sili ali silobranu? Obrazloži! Kaj v primeru, če je B popolnoma uničil operacijski sistem A-ja in mu s tem, zaradi izgube

poslovnih dokumentov, povzročil premoženjsko škodo?

32

Kaj v primeru, če je imel A namen iz B-jevega računalniškega sistema ukrasti njegove poslovne dokumente?

Tipičen primer maščevanja. Ne gre za skrajno silo (ker ni istočasnosti. Glej člene 220, 221, 227? KZ-1

Stran 109/ primer 187A je peljal skozi naselje 50km/h. Na cesti so se igrali otroci, ki so se umaknili, ko so zagledali avto. Ko se je A zelo približal, se je eden od otrok brezglavo zapodil za žogo, ki je zletela čez cesto. A je sunkovito zavil v levo, da bi se otroku izognil, pri tem pa trči v nasproti vozeč avto B-ja, ki je utrpel hude telesne poškodbe.

Ali se A lahko sklicuje na skrajno silo? Obrazloži!Otrok na cesti zmeraj pomeni nevarnost. Iz tega izhaja, da je dejanje A-ja dejanje odvračanje nevarnosti. Nevarnost lahko povzroči živa ali neživa narava (z razliko od silobrana).Kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni, da gre za odvračanje nevarnosti so:

resničnost ; obstoj nevarnosti, ki grozi življenju telesni celovitosti,… (otrok, ki povzroči nevarnost je hkrati tista oseba,

kateri grozi nevarnost za telesno celovitost) in sočasno odvračanje nevarnosti;Treba se je vprašati ali je nevarnost možno odvrniti kako drugače (to je odvisno od odgovora izvedenca prometne stroke).

storilec se ni dolžan izpostavljat nevarnosti.

Če v konkretnem primeru predpostavimo, da nevarnosti ni bilo možno odvrniti nikakor drugače, A ni kriv, ker gre za tipičen primer odvračanja nevarnosti v skrajni sili.

Kaj v primeru, če A ne bi vozil po predpisih?Če bi A vozil 100 km/h in bi se ugotovilo, da je hitrost prispevala k nastanku nevarnosti, skrajne sile ne bi bilo. A bi sam zakrivil nevarnost oziroma bi bil sokriv – to se imenuje ZAKRIVLJENA NEVARNOST.krivda a-JA ni izključena, vendar se ga lahko kaznuje mileje.

Stran 110/ primer 188 ( učbenik, stran 126 )Sredi vasi je zagorel skedenj, ogenj pa se je razširil tudi na staro hišo. Gasilci so poleg gašenja morali rešiti iz hiše še spečega otroka in njegovo mater, medtem ko so bili oče in ostali otroci že zunaj. Ko se je gasilec A prebijal skozi plamene k otroku B, je opazil, da se vsak čas utegne zrušiti tram in stekel ven. Goreči tram je padel na otroka in ga ubil. Na sodišču se je zagovarjal, da je ravnal v skrajni sili, saj bi drugače tudi sam izgubil življenje.

Presodi zagovor A-ja!

Stran 110/ primer 189 ( učbenik, stran 127 )A je streljal na B-ja. B se je branil in streljal na A-ja, pri čemer pa je zadel sprehajalca C-ja in ga hudo telesno poškodoval.

Ali se A lahko zagovarja, da je ravnal v skrajni sili, ko je hudo telesno poškodoval C-ja? Obrazloži!

Stran 112/ primer 196Prijatelji A, B, C in D so si izposodili E-jev motorni čoln. Med vožnjo so se ustavili še pri Z-ju, ki jim je dal nekaj stvari za E-ja. Med pohajkovanjem po mestu so si nakupili ogromno hrane, nato pa se odpravili nazaj. Na morju jih je ujela burja, in da se ne bi čoln prevrnil, so v morje vrgli pol tovora. Znebili so se E-jevih stvari in ne hrane. E je zoper njih podal predlog za kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Obtoženi so se zagovarjali, da so ravnali v skrajni sili, saj so bila ogrožena njihova življenja.

Presodi njihov zagovor! Obstajala je resnična grožnja, da se bo čoln prevrnil in zato tudi nevarnost, ki je ogrozila njihova življenja.Treba se je vprašati ali bi bilo možno odvrniti grozečo nevarnost kako drugače?Odgovor je NE (če so bile stvari E-ja najtežje).S tem so izpolnjeni vsi pogoji za skrajno silo po 32/II KZ-1.

Za kazensko pravo je relevantno le to ali je bilo nujno odvrženje tovora. Kateri tovor se je odvrgel, ni pomembno. V poštev bo prišla odškodninska odgovornost.

33

SPLOŠNO O KAZENSKIH SANKCIJAH IN KAZNIH 5.1.2009

POJEM KAZENSKIH SANKCIJTo poglavje je eden izmed treh večjih vsebinskih sklopov materialnega kazenskega prava (poleg kaznivega dejanja in krivde). So eden izmed temeljnih oziroma osrednjih pojmov kazenskega prava, ki je bolj praktično usmerjen kot KD ali krivda.

Izraza “kazen” in “kazenska sankcija” nista sopomenki!!Kazen = opredelilni element kazenskega prava v zgodovinski perspektivi. Je ožji pojem in je ena vrsta kazenske sankcije. Poznamo samo 3 vrste.Kazenska sankcija = opredelilni element sodobnega kazenskega prava. Je širši pojem in zajema vse vrste kazenskih sankcij. Se širijo.

Sistem kazenskih sankcij posamezne države sporoča dvoje: katerim ciljem služi kazensko pravo; kakšna so sredstva za dosego teh ciljev.

Vsa vprašanja kazenskega materialnega prava so v končni fazi osredotočena na predpostavke za uporabo kazenske sankcije, ali pa na druga vprašanja, povezana s kazenskimi sankcijami.

Razvoj na področju kazenskih sankcij kaže prehod: monizem (poznali smo samo kazen), dualizem (kazni so se pridružili še varnostni ukrepi) pluralizem (po 2. svetovni vojni se pojavijo še druge vrste kazenskih sankcij).

DEFINICIJA KAZENSKIH SANKCIJKazenske sankcije so prisilni ukrepi v obliki odvzema ali omejitve določenih pravic posamezniku, ki je ugotovljeno posegel v pravno vrednoto oziroma dobrino, zavarovano s kazenskim pravom (torej, ki je storil kaznivo dejanje).

Skupne značilnosti vseh vrst kazenskih sankcij:1. predpišejo se lahko le z zakonom / načelo zakonitosti; (določene morajo biti vnaprej po vrsti, vsebini

in trajanju); tega ne smemo mešati s 45. KZ-1, ki se nanaša zgolj na kazni;2. legitimne so le, če se uveljavijo ob spoštovanju ustavno zagotovljenih človekovih pravic in

temeljnih svoboščin ter na načelih pravne države (izrekajo se lahko samo za kazniva dejanja in samo storilcu) / načelo pravne države;

3. pluralizem po vrstah in trajanju omogoča individualizacijo kazenskih sankcij (zakonodajalec mora omogočat prilagoditev sankcije konkretnemu storilcu, zato se upoštevajo vse okoliščine dejanja in storilca); omogoča, da se udejanji načelo individualizacije; to načelo je tesno povezano z načelom sorazmernosti (sorazmernost mora biti podana med dejanjem in sankcijo ter med težo dejanja in storilčevo krivdo), zakonodajalec mora paziti na to, da predpiše lažjo kazen za milejšo obliko kaznivega dejanja;

4. biti morajo humane (telesne kazni ne pridejo v poštev ) in popravljive (v primeru sodne zmote, se jih lahko popravi; danes v obliki odškodnine) / načelo humanizacije;

5. izreče jih lahko le sodišče (državni tožilec jo lahko predlaga, vendar sodišče na predlog ni vezano, čeprav v praksi večinoma temu sledi, da ne bi bilo pritožbe; policija ne more predlagati kazenske sankcije).

VRSTE KAZENSKIH SANKCIJ V NAŠEM PRAVNEM SISTEMU (KZ-1 ne ureja vseh)1. KAZNIGre za ukrepanje zaradi že storjenega kaznivega dejanja, gre za poravnavo v simboličnem pomenu; storilec mora nekaj trpeti in s tem poravna zlo, ki ga je povzročil.2. OPOZORILNE SANKCIJEGre za ukrep zaradi že storjenega kaznivega dejanja. Izrekajo se namesto kazni. Njihova vsebina je zgolj opozorilo, ki pa ne posega v posameznikove pravice, temveč ga le opozori, da se bo to zgodilo, če bo s tem nadaljeval tudi v prihodnje. S tem se kazen odloži. Če pride do poravnave s kaznivim dejanjem, se izreče kazen.

34

3. VARNOSTNI UKREPIGre za ukrep zaradi preprečitve storitve kaznivega dejanja v prihodnosti. Izreče se lahko osebi, ki bi storjeno kaznivo dejanje lahko ponovila. Je ukrep, ki odpravlja nevarnost pri konkretnem storilcu, da bi povzročil kaznivo dejanje (npr. zaradi alkoholizma). Primer: odvzem vozniškega dovoljenja, obvezno zdravljenje odvisnosti,…4. VZGOJNI UKREPIGre za ukrepe zoper mladoletnike (od 14-18 let) in mlajše polnoletnike (do 21 leta), ki so že storili kaznivo dejanje. Njihov namen je zagotoviti pravilni razvoj mladoletnika.

NOTRANJA DELITEV POSAMEZNIH VRST KAZENSKIH SANKCIJKAZNI: za fizične osebe:

1. ZAPOR (sem sodita tudi mladoletniški zapor, ki ga KZ-1 ne ureja več in dosmrtni zapor),2. DENARNA KAZEN,3. PREPOVED VOŽNJE MOTORNEGA VOZILA.

Vse te tri kazni so vsebovane v KZ-1.

za pravne osebe:1. DENARNA KAZEN,2. ODVZEM PREMOŽENJA,3. PRENEHANJE PRAVNE OSEBE,4. PREPOVED UDELEŽBE NA RAZPISIH NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA,5. PREPOVED TRGOVANJA S FINANČNIMI INSTRUMENTI PRAVNE OSEBE NA ORGANIZIRANEM

TRGU.

OPOZORILNE SANKCIJE: za fizične osebe:

1. POGOJNA OBSODBA (najpogostejša kazenska sankcija),2. POGOJNA OBSODBA Z VARSTVENIM NADZORSTVOM (pri nas se ne uporablja),3. SODNI OPOMIN (najmilejša kazenska sankcija).

za pravne osebe:1. POGOJNA OBSODBA

VARNOSTNI UKREPI: za fizične osebe:

1. OBVEZNO PSIHIATRIČNO ZDRAVLJENJE IN VARSTVO V ZDRAVSTVENEM ZAVODU,2. OBVEZNO PSIHIATRIČNO ZDRAVLJENJE NA PROSTOSTI,3. OBVEZNO ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV IN NARKOMANOV,4. PREPOVED OPRAVLJANJA POKLICA*,5. ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA*,6. ODVZEM PREDMETOV *.

(* urejeni v KZ-1; za ostale se uporabljajo določbe KZ do uveljavitve ZDZdr)

za pravne osebe:1. OBJAVA SODBE2. PREPOVED DOLOČENE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI PRAVNI OSEBI3. ODVZEM PREDMETOV

VZGOJNI UKREPI za fizične osebe (mladoletnike in mlajše polnoletnike):

1. UKOR,2. NAVODILA IN PREPOVEDI,3. NADZORSTVO ORGANA SOCIALNEGA VARSTVA,4. ODDAJA V VZGOJNI ZAVOD,5. ODDAJA V PREVZGOJNI DOM,6. ODDAJA V ZAVOD ZA USPOSABLJANJE.

(KZ-1 jih ne ureja; zanje se do sprejema Kazenskega zakona za mladoletnike uporabljajo določbe KZ)

35

PREDPISOVANJE KAZENSKIH SANKCIJ (je zelo kompleksno) za fizične osebe:Gre za kombinacijo členov 3/II KZ-1 in 44 KZ-1; v tipičnih kazenskopravnih normah sta določeni le denarna in/ali zaporna kazen, in sicer:

bodisi samostojno (člen 128 KZ-1 in 232/III KZ-1) alternativno (člen 122/I KZ-1); kumulativno (člen 250/I KZ-1).

Zaporna kazen se predpisuje v razponu (od - do) ali pa v maksimalnem (do -) oziroma minimalnem trajanju (najmanj -).Denarna kazen se predpisuje zgolj po vrsti; njena višina pa se določi na podlagi splošnega dela KZ-1. VSE OSTALE KAZENSKE SANKCIJE SE PREDPISUJEJO V IN IZREKAJO PO DOLOČBAH SPLOŠNEGA DELA KZ-1!!

za pravne osebe:Gre za specifičen način; 26. člen ZOPOKD – poseben način predpisovanja kazni za pravne osebe glede na kazni, predpisane za fizične osebe; ostale kazenske sankcije se za pravne osebe izrekajo po določbah splošnega dela ZOPOKD.

NAMEN KAZENSKIH SANKCIJ (je eden od temeljnih, osnovnih namenov kazenskega prava)Primarni namen vseh vrst kazenskih sankcij je VARSTVO DRUŽBE PRED KRIMINALITETO.Za doseganje tega namena morajo kazenske sankcije delovati v dveh smereh:

1. kot represivni ukrepi in2. kot preventivni dejavnik, in sicer na dveh nivojih:

na nivoju specialne prevencije (na nivoju storilca, ki je dejanje že storil, naj tega ne ponovi več) na nivoju generalne prevencije (na nivoju vseh potencialnih storilcev, naj tega ne storijo).

Najučinkovitejše sankcije so tiste, ki sledijo kaznivemu dejanju v najkrajšem času. Višina sankcije nima vpliva na prevencijo. Če storilec ve, da bo 1 mesec po storitvi kaznivega dejanja moral v zapor npr. za 5 let, tega morda ne bo storil. Če pa misli, da bo šel v zapor 2 leti po storitvi kaznivega dejanja za 10 let, ga to od KD ne bo odvrnilo.

Nameni, ki izvirajo iz narave posamezne vrste kazenske sankcije (vsaka vrsta kazni ima svoj namen):KAZEN: povračilnost (retribucija) + preprečevanje kaznivih dejanjOPOZORILNE SANKCIJE: opozorilo + preprečevanje kaznivih dejanjVARNOSTNI UKREPI: odvrnitev nevarnosti + preprečevanje kaznivih dejanjVZGOJNI UKREPI: namen je (bil) predpisan v 73. členu KZ: vzgoja, prevzgoja in pomoč

IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ (je posebna veja znotraj kazenskega prava)Domena izvršilne veje oblasti / vir: ZIKS-1 skupaj s podzakonskimi akti (v ZIKS najdemo izvrševanje vseh vrst kazenskih sankcij).(Nekateri jo uvrščajo v kazensko procesno pravo, drugi pa menijo, da je samostojna pravna veja kazenskega prava).Temelji prava izvrševanja kazenskih sankcij pa so določeni v 85. – 89. členu KZ-1 (večinoma se nanašajo na zaporno kazen).

2 temeljni pravili: minimalna omejitev pravic obsojencev (sme se posegat v njihove pravice toliko kot je to

potrebno); načelo humanizacije.

36

POJEM KAZNI

KAZEN je pravna posledica, s katero se zlo, ki ga je storilec povzročil s kaznivim dejanjem, poravna z zlom iz kazni.Objektivna redukcija zla v kazni : zlo v kazni je omejeno na poseg v nekatere človekove pravice storilca, in dovoljeno le toliko, da se s tem materializira negativna vrednostna ocena storilčevega ravnanja. Kaznuje vedno država (sodišče je reprezentativni organ države).Teorije o upravičenosti kazni:

1. metafizične ali idealistične teorije (so najstarejše in se jih danes ne upošteva več. Kazen ima funkcijo maščevanja);

2. teorije družbene pogodbe (posameznik se sam ne more braniti pred kriminalci, zato prepusti državi, da izvršuje tisto, kar sam ne more. Danes se ne uporabljajo več);

3. pravno – normativne teorije (pravica do kaznovanja je pravica, ki jo daje pravo. Gre za zaščito prava. Črpamo osnovo, da je kazen pravna kategorija. Je ozka teorija);

4. sociološke teorije (družba se brani pred posamezniki).Danes prevladujeta 3. in 4., ki se medsebojno dopolnjujeta.

PRAVIČNA KAZENObstojijo teoretični standardi, ki bi naj bili vodilo zakonodajalcu in sodniku in sicer:

kazen mora biti sorazmerna s težo dejanja in s storilčevo krivdo (nobena določba se ne sme uporabljati tako, da bi oseba, ki je storila kaznivo dejanje iz malomarnosti, odgovarjala hujše);

kazen mora biti osebna (prizadeti mora storilca); kazen mora biti humana; kazen mora biti popravljiva.

NULLA POENA SINE CULPA = NI KAZNI BREZ KRIVDE To velja tudi za opozorilne sankcije.Krivdno načelo pri izrekanju kazni = temelj sodobnega kazenskega prava ; smiselno izhaja iz 1. člena KZ-1!Krivdno načelo preprečuje objektivno odgovornost (A bi odgovarjal, ker je bil ob nepravem času na nepravem mestu). Mi ne poznamo objektivne odgovornosti.Kazni ni možno izreči neprištevnemu storilcu, storilcu, ki je ravnal v skrajni sili,…

ACTIO LIBERA IN CAUSA ne pomeni prestopa krivdnega načela.

NAMEN KAZNI1. RETRIBUTIVNI (povračilni, vendar NE maščevalni) UKREP

negativna vrednostna ocena storilčevega dejanja; opomin storilcu, da družba njegovega ravnanja ne odobrava.

2. PREVENTIVNI UKREP specialna prevencija generalna prevencija

KAZEN NAJ TOREJ: pomeni povračilo za storjeno kaznivo dejanje (retribucija); dolgoročno prevzgoji storilca in ga prepriča, da ne bo več izvrševal kaznivih dejanj (specialna prevencija); vpliva na druge, da ne bodo izvrševali kaznivih dejanj (generalna prevencija).

VRSTE KAZNI

ZAKONSKA KLASIFIKACIJA1. Kazni po KZ-1 (ob upoštevanju prehodnih in končnih določb):

zaporna kazen / dosmrtni zapor / mladoletniški zapor denarna kazen prepoved vožnje motornega vozila

POZOR: KZ je poznal še eno kazen, in sicer izgon tujca iz države!

37

2. Kazni po ZOPOKD: denarna kazen odvzem premoženja prenehanje pravne osebe prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanj (novost) prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu (novost)

TEORETIČNA KLASIFIKACIJA glavne (zapor, prenehanje pravne osebe) in stranske (prepoved vožnje motornega vozila) kazni

Izključno glavna kazen lahko sama doseže namen kaznovanja, medtem ko ga izključno stranska kazen ne more. Stranska kazen pomeni dodatno opozorilo storilcu kaznivega dejanja, da je njegovo dejanje absolutno nesprejemljivo in je ni možno izreči samostojno. Denarna kazen se lahko pojavi v obeh oblikah (bodisi kot glavna, bodisi kot stranska). V posebnem delu KZ-1 so predpisane samo glavne kazni.

prostostne in premoženjske kazniProstostne posegajo v svobodo in omejitev gibanja storilca. Najbolj tipična je zaporna kazen, lahko pa sem spada tudi prepoved vožnje motornega vozila.Premoženjske kazni se odražajo kot zmanjšanje storilčevega premoženja. Te kazni je treba ločiti od ODVZEMA PREMOŽENJSKE KORISTI (storilcu se odvzame premoženje, ki ga je pridobil s kaznivim dejanjem, premoženje, ki ga je imel pred storitvijo KD, ostane nedotaknjeno. Najbolj tipična premoženjska kazen je denarna kazen.

trajne in časovno omejene kazniGlede teh velja sprememba v KZ-1, ker le-ta dopušča dosmrtni zapor, ki spada med trajne kazni, ki se načeloma nikoli ne iztečejo. Primer časovno omejene kazni je prepoved vožnje za 6 mesecev.

PRAKTIČNA KLASIFIKACIJA predpisana kazenje glavna kazen, ki jo zakon predpiše v tipični kazensko-pravni normi. določena kazense povezuje s pogojno obsodbo in z izrekanjem kazni v steku. Sodišče jo samo določi in pri tem tudi ostane. Se ne izreče, niti ne izvrši, temveč gre zgolj za grožnjo, ki se bo uresničila, če bo storilec kaznivo dejanje ponovil. izrečena kazen / sem sodi tudi enotna kazenSodišče jo izreče in se zato lahko tudi izvrši, če bo obsodba pravnomočna. Enotna kazen je kazen za dejanja v steku; prestane se samo enotna kazen. izvršena kazen Ko je izrečena kazen dokončana oziroma ko se prestane, postane izvršena.

SMRTNA KAZENJe pri nas prepovedana z Ustavo RS in je večen predmet razprav.

Ima razloge ZA (PRO) in PROTI (CONTRA)!Vsi smo samo ljudje, kar velja tudi za sodnika, zato so možne napake, ki bi v takšnem primeru bile nedopustne; tudi to je nasilje, kar pomeni, da bi država na nasilje odgovarjala z nasiljem in bi se vrteli v krogu.

ZAPORNA KAZEN (sprememba) 6.1.2009

POJEM ZAPORNE KAZNI

ZAPORNA KAZEN JE PRAVNA POSLEDICA, S KATERO SE ZLO, POVZROČENO S KAZNIVIM DEJANJEM, PORAVNA Z ZAČASNIM ODVZEMOM PRAVICE DO SVOBODNEGA GIBANJA STORILCU KAZNIVEGA DEJANJA.

Je najstrožja kazen pri nas, uvršča se jo med izključno glavne kazni in med prostostne kazni. Je problematična z vidika resocializacijskih ciljev. Sporne so dolgotrajne IN kratkotrajne zaporne kazni!Pri nas je visoka stopnja povratništva (pri premoženjskih deliktih je 50 % povratnikov).

38

DOLGOTRAJNA ZAPORNA KAZEN (10 let in več) problematične osebe v tem času postanejo še bolj neprilagodljive, ne dobijo službe, to jih pahne v socialno stisko,Dlje kot je storilec v zaporu, slabši učinek imajo vsi ukrepi, ki se izvajajo znotraj zavoda.

KRATKOTRAJNA ZAPORNA KAZEN (do 1 leta) storilci se srečajo z ostalimi, hujšimi storilci, gre za prekratek čas, da bi ukrepi lahko vplivali nanj

Vsak zapornik ima temeljno pravico do dela (znotraj zavoda ali zunaj), v tem času mu teče delovna doba, ima pravico do dopusta, pokojninskega zavarovanja in plače (1/3 zneska, ki bi ga dobila svobodna oseba na enakem delovnem mestu),

MINIMUM IN MAKSIMUM ZAPORNE KAZNIMinimum zaporne kazni:

SPLOŠNI MINIMUM: 15 DNI (46/I KZ-1) pride v poštev, če zakon ne določi višjega minimuma za posamezno kaznivo dejanje. Znižanje zaporne kazni pod splošni minimum ni mogoče!

SPECIALNI MINIMUM: 15 LET (46/III KZ-1) pride v poštev pri kaznivih dejanjih, pri katerih je predpisana kazen zapora do 30 let (v KZ-1 ni niti enega takšnega kaznivega dejanja). Če minimum določi tipična kazensko-pravna norma (posebni del), le-ta tudi velja.

Maksimum zaporne kazni: SPLOŠNI MAKSIMUM: 30 LET (46/I KZ-1)

pride v poštev, kadar maksimuma zaporne kazni za posamezno kaznivo dejanje ne določi zakon. SPECIALNI MAKSIMUM: dosmrtni zapor (46/II KZ-1)

kot specialni maksimum zaporne kazni pride v poštev za kazniva dejanja genocida (100. člen KZ-1), hudodelstev zoper človečnost (101. člen KZ), vojnih hudodelstev (102. člen KZ-1) in agresijo (103. člen KZ-1).Je alternativen, kar pomeni, da ga sodišče lahko izreče, ni pa nujno.

POZOR! Dosmrtni zapor se lahko izreče tudi:

v primeru dveh ali več kaznivih dejanj terorizma (108. člen KZ-1), ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom (371. člen KZ-1) in jemanja talcev (373. člen KZ-1), če je pri dejanju prišlo do naklepnega odvzema življenja eni ali več osebam,

v primeru dveh ali več kaznivih dejanj umora (116. člen KZ-1) in uboja predsednika republike (352.čl.KZ-1), v primeru dveh ali več kaznivih dejanj iz členov 348 – 351 in 353 – 357 (kazniva dejanja zoper suverenost

RS in njeno demokratično ureditev), če je pri dejanju prišlo do naklepnega odvzema življenja eni ali več osebam

V teh primerih se lahko dosmrtni zapor izreče kot ENOTNA KAZEN, če je za dve ali več kaznivih dejanj v steku sodišče določilo kazen zapora tridesetih let (če mu za eno KD dosodi 30 let, za drugo pa 20 let, dosmrtni zapor ne pride v poštev).

NAČINI PREDPISOVANJA ZAPORNE KAZNIZaporna kazen se predpiše:

v razponu /od - do/; npr. “od enega do desetih let” (124/I KZ-1); določen je minimum in maksimum. zgolj z navedbo maksimalnega trajanja zaporne kazni /do …/; npr. “do treh let” (204/I KZ-1) –

vključno s tremi leti; Kakšen je v tem primeru minimum? Če minimum ni predpisan, pride v poštev splošni minimum = 15 dni.

zgolj z navedbo minimalnega trajanja zaporne kazni /najmanj/; npr. “najmanj petnajst let” (116. čl. KZ-1); “najmanj eno leto” (371/I KZ-1) Kakšen je v tem primeru maksimum? V poštev pride splošni maksimum = 30 let; če so izpolnjeni pogoji za specialni maksimum, pa pride v poštev le-ta.

POZOR: Kazen zapora do dveh let se po izrecni določbi 4. odstavka 46. člena KZ-1 vedno predpiše brez najmanjše mere – torej zgolj z navedbo maksimalnega trajanja!

39

IZREKANJE ZAPORNE KAZNI (46/V KZ-1) zaporna kazen se izreka NA CELA LETA in CELE MESECE; zaporna kazen do 6 mesecev se izreka tudi NA CELE DNI.

IZVRŠEVANJE ZAPORNE KAZNIPravna podlaga:

10. poglavje KZ-1, predvsem 86. člen (temeljna napotila); ZIKS -1; Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

TEMELJNE ZAHTEVE IN STANDARDI PRI IZVRŠEVANJU KAZNI ZAPORA! Obsojenci se razvrščajo po zaporih glede na to, kolikšna je višina njihove kazni. Večina naših zaporov ima tri

oddelke (zaprti, polodprti in odprti), ki so med seboj geografsko povezani ali ločeni. V njih veljajo različni režimi varovanja. Na odprtem oddelku so večinoma povzročitelji prometnih nesreč.

Za zapornike je zelo pomemben 88. člen KZ-1, ki ureja pogojni odpust (obsojenca izpustijo iz zapora še preden prestane kazen. O pogojnem odpustu odloča 3-članska komisija (predstavnik sodišča, državnega tožilstva in ministrstva za pravosodje) in niso pogosti.

ZIKS natančno določa higienske in prostorske standarde (naši zapori jih ne dosegajo). Zaporniki imajo pravico do dela (prisilnega dela ni) in do izobraževanja (priskrbi se jim literatura, predavanja,

izhodi zaradi izpitov,..). v spričevalu ali diplomi ne sme biti navedeno, da so šolanje zakjučili v zaporu. Po prihodu v zapor sledi 1 mesec uvajanja in velja posebni režim (z zapornikom se ukvarjajo strokovne

službe).

KOREKCIJE KRATKOTRAJNIH ZAPORNIH KAZNILočimo 3 institute, ki nadomestijo kratkotrajno zaporno kazen:

86/III KZ-1: zapor do 9 mesecev se lahko nadomesti s hišnim zaporom To je novost, o tem odloči sodišče. Iz hišnega zapora sme le, če je to nujno potrebno za nabavo življenjskih potrebščin. Nadzor vrši policija z nenapovedanimi obiski. Od teh oseb se pričakuje sodelovanje in spoštovanje pravil.

86/IV KZ-1: zapor do 2 let se lahko nadomesti z delom v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti

O tem odloči sodišče. Oseba živi normalno naprej, vendar določen čas opravlja določena dela. 12. člen ZIKS-1: zaporna kazen do 36 mesecev (RAZEN zaradi storitve kaznivega dejanja zoper spolno

nedotakljivost) se lahko izvrši kot “vikend zaporna kazen” O tem odloči direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Obsojenec prestaja zaporno kazen zgolj ob vikendih in praznikih, medtem ko med tednom hodi v službo. Poznamo različne variante (živi v zaporu, vendar se vozi v službo; živi doma, v zapor hodi samo čez vikend; v zapor hodi takoj po službi,…). Dosodi se osebam, ki so osebnostno urejene in imajo službo,..

VAJE: Kaj je narobe s predpisano kaznijo v tretjem odstavku 249. člena KZ-1?

Gre za nasprotje s 4. odstavkom 46. člena KZ-1, ki pravi, da zaporna kazen do 2 let nima minimuma.Kaj to pomeni v praksi?Upošteva se splošni minimum, ki znaša 15 dni, ker gre za nasprotje med določbo splošnega in posebnega dela.Norme posebnega dela morajo biti v celoti skladne z normami splošnega dela. Če zakonodajalec prestopi pravila, ki jih je sam postavil v splošnem delu, se le-ta ne upoštevajo.

Primerjajte 5. odstavek (v zvezi s prvim oziroma drugim odstavkom) 249. člena KZ-1 s členom 41 KZ-1. Če opazite kakšno neskladje, pojasnite, kako bi ga rešili v praksi!

Predpisana zaporna kazen je od 6 mesecev do 5 let. Obe temeljni obliki tega kaznivega dejanja, ki se nahajata v 1. in 2. odstavku tega člena, imata prenizko kazen, zato se ne more določit višja kazen, če bi bilo KD storjeno v hudodelski družbi. 41/I KZ-1 ne dopušča člena 249/V KZ-1, dopuščal bi ga, če bi bila zagrožena zaporna kazen več kot 5 let, zato se 5. odstavek ne sme uporabiti. Gre za nasprotovanje splošnemu delu.

Ali so pravilni naslednji izreki zaporne kazni (obrazložite): 3 mesece in 12 dni zapora DA 6 mesecev in 2 dni zapora NE

40

2 leti, 2 meseca in 2 dni zapora NE 7 let in 3 mesece zapora DA 21 let in 2 meseca zapora DA

VAJE IZ PRAKTIKUMA Stran 191 / primer 503A je redno hodil na obiske k psihiatru, ker je občasno blodil, da leti. To se mu je zgodilo tudi, ko se je z avtom vozil skozi mesto in zaradi blodenj izgubil kontrolo nad vozilom ter povzročil promerno nesrečo s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami dveh oseb. Sodni izvedenec je na sodišču potrdil A-jevo zgodbo, zato je sodišče ugotovilo, da je bil A v času povzročitve nesreče neprišteven.

Kakšno kazen lahko izreče sodišče? Obrazloži!Sodišče A ne sme kaznovati, saj je bil A v času nesreče neprišteven. Lahko bi izreklo varnostni ukrep, vendar to ni kazen.

Kaj v primeru, če A v času nesreče ni imel blodenj in bi to potrdil tudi psihiater? Obrazloži!V tem primeru bi bil A prišteven, zato bi ga sodišče lahko kaznovalo po 323. členu KZ-1, po katerem je zagrožena zaporna kazen do 8 let + prepoved vožnje motornega vozila.

ITER CRIMINIS (pot naklepnega kaznivega dejanja) 7.1.2009Naklepno kaznivo dejanje lahko ima 4 faze:

1. GOLI NAKLEP (je absolutno nekazniv. Gre zgolj za razmišljanje o storitvi kaznivega dejanja.)2. PRIPRAVLJALNA DEJANJA (načeloma so nekazniva. Odločitev storilca je objektivno navzven vidna,

vendar še ne pomeni izvedbe kaznivega dejanja.)3. POSKUS (je načeloma kazniv - kaznivost je odvisna od teže kaznivega dejanja; kazniv je poskus

izvršitve vseh tistih kaznivih dejanj, za katera je zagrožena zaporna kazen 3 leta ali več, ne glede na to ali je to zapisano v zakonu ali ne. Za kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen do 2 let, mora v zakonu pisati, da je poskus kazniv, sicer ni. Ločimo dokončan (storilec izpolni vse zakonske znake kaznivega dejanja, vendar še ni prišlo do nastanka posledice) in nedokončan poskus (storilec se ni izpolnil vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja). Ločevanje dokončanega in nedokončanega poskusa je pomembno zaradi prostovoljnega odstopa (36. člen KZ-1)

4. DOKONČANO KAZNIVO DEJANJE (je kaznivo)

Ureditev poskusov storitve kaznivega dejanja v KZ in KZ-1 je vsebinsko nespremenjena, spremenile so se le številke členov. Poskus je urejen v 34. členu KZ-1 POZOR: pomembno je ločevanje med dokončanim in nedokončanim poskusom kaznivega dejanja. Neprimeren poskus je urejen v 35. členu KZ-1Podan je, kadar želi storilec storiti kaznivo dejanje z neprimernim predmetom. Storilcu se lahko odpusti.

Prostovoljni odstop je urejen v 36. členu KZ-1Storilec preneha izvrševati znake kaznivega dejanja – pri nedokončanem poskusu.Storilec stori vse, kar je potrebno, da odvrne prepovedane posledice – pri dokončanem poskusu.Zavestno in voljno se odloči, da tega dejanja ne bo storil (v to odločitev ga ne sme nihče prisiliti). Ko je kaznivo dejanje dokončano, prostovoljni odstop ni več mogoč.

Pravna kvalifikacija poskusa se glasi: »številka člena..v zvezi s členom 34/35/36 (iz tega vidimo, da gre za poskus).«

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (naklep in malomarnost)Stran 121 / primer 229A in B sta bila v dolgoletnih sporih glede mejnega drevesa in zemlje. Nekega dne, ko je B zopet kosil travo na zemlji, ki je bila po A-jevem prepričanju njegova, se je A odločil temu narediti konec, saj pravda na sodišči še ni dobila epiloga, poleg tega pa ga tudi ostali sosedje niso jemali več resno, ker je že dalj časa grozil, da bo B-ja ubil, če ga še enkrat zaloti na svoji zemlji. A je zato odšel do B-ja, na poti tja je odprl preklopni nož in B-ja zabodel v predel srca. B je napad preživel, vendar je utrpel hude telesne poškodbe.

Kakšna je oblika krivde A-ja z vidika končne posledice? Obrazloži!Gre za direktni naklep do storitve kaznivega dejanja uboja po 115. členu KZ-1.

41

Cilj A-ja je bil ubiti B-ja. Posledica, ki je nastala, ni bila smrt, pač pa huda telesna poškodba. Ker B ni umrl, gre za poskus storitve tega kaznivega dejanja, ki pa je dokončan.Pravna kvalifikacija = 115/I KZ-1 v zvezi s členom 34 KZ-1 ! Vprašanje krivde je tesno prepleteno s pravno kvalifikacijo.Treba je preveriti tudi objektivne vidike, npr: če je bil nož neprimeren in ne bi nikakor mogel povzročiti smrti, bi šlo za neprimerno sredstvo in zato tudi za neprimeren poskus po 35. členu KZ-1. Če bi A vedel, da je nož neprimeren in bi ga zavestno uporabil, ne bi imel direktnega naklepa do uboja.

Stran 154 / primer 353 (pripravljalna dejanja)A se je odločil, da bo umoril B-ja, s katerim je bil v dolgoletnih sporih, zato je na črnem trgu kupil vojaško bombo. Začel je oprezati za B-jem in si zapisoval vsak njegov korak in navade, ker ga je imel namen ubiti na način, ki bi najmanj ogrozil druge ljudi.

Kazenskopravno opredeli A-jeva ravnanja!Oprezanje in zapisovanje njegovih navad je pripravljalno dejanje, ki pa samo po sebi ni kaznivo.Nakup bombe je tudi pripravljalno dejanje, ki pa je kaznivo samo po sebi (A bo odgovarjal za storitev kaznivega dejanja po 307/III KZ-1. Nakup bombe še ne pomeni izvršitve kaznivega dejanja uboja.).Če bi A bombo uporabil, vendar B ne bi umrl, bi šlo za poskus storitve kaznivega dejanja uboja. Če pa bi B pri tem umrl, pa bi A odgovarjal za uboj po 115. členu KZ-1.

Stran 155 / primer 356A si je od izdelovalca gravur B-ja pridobil matrice za izdelovanje bankovcev za 100 EUR. Do ponarejanja ni prišlo, ker je B A-jev nakup naznanil policiji, saj se mu je A zdel zelo sumljiv, poleg tega je bil podoben osebi, ki naj bi ogoljufala več občanov.

Katero kaznivo dejanje (če sploh katero) je storil A? obrazloži!Če bi A to matrico uporabil, ali vsaj poskusil uporabiti, bi odgovarjal po 243. členu. Po 248. členu KZ-1 ne bi odgovarjal, ker je to samostojno kaznivo dejanje samo, dokler kaznivo dejanje po 243. členu KZ-1 ni izvršeno ali poskušeno. A je zgolj kupil sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja po 243. členu KZ-1, do katerega pa ni prišlo.Njegov nakup je pripravljalno dejanje na storitev kaznivega dejanja, ki je samo po sebi kaznivo, zato bo A odgovarjal po 248. členu KZ-1.

Stran 156 / primer 363 (poskus)Kolesar A je na tržnici opazil starejšo gospo B, se zapeljal proti njej in ji z rame poskušal iztrgati torbico. B je torbico močno držala, zato je A padel po tleh. Zaradi prisotnosti veliko ljudi, je A skušal pobegniti, a ga je prijel policist, ki je od daleč videl celotno situacijo.

Kazenskopravno opredeli A-jevo ravnanje!Roparska tatvina ne pride v poštev, ker je zanjo potrebno, da storilec uporabi silo, da bi stvar obdrži, v tem primeru pa stvari ni še niti dobil.Če bi A dokončal kaznivo dejanje, bi odgovarjal za tatvino na predrzen način po 205/III KZ-1. Do izvršitve tega KD ni prišlo zaradi ravnanja oškodovanke same.Pripravljalna dejanja so bila izvedena = ko se je zapeljal nasproti njej Tudi do poskusa je prišlo, saj je A storil vse, kar je potrebno za izvršitev tega kaznivega dejanja. To kaznivo dejanje je začel izvrševati s tem, ko ji je iztrgal torbico (s tem bi prišlo do nedovoljene prilastitve).

Stran 158 / primer 370A je vlomil v vozilo, se vanj usedel in skušal zagnati motor. Tatvina motornega vozila ni uspela, ker je A-ja med dejanjem zalotil lastnik vozila B in ga pridržal do prihoda policije.

Kaj je s kazenskopravnega vidika storil A? obrazloži!Če bi A dokončal kaznivo dejanje, bi odgovarjal za veliko tatvino po 205/I-I KZ-1, vendar ga je še pred dokončanjem zalotil lastnik. To pomeni, da ostane pri poskusu. A je začel izvrševati zakonske znake tega kaznivega dejanja, s tem, ko je vlomil v avto.Gre za nedokončan poskus, ker avta še ni premaknil. Če bi avto vžgal in premaknil, bi bil poskus dokončan.Če bi A avto vzel zgolj zato, ker je nujno potreboval prevoz in bi ga nato vrniti, bi odgovarjal za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po 210. členu KZ-1. Gre za to, da si avta nima namena prilastiti.

42

Kaj v primeru, če je A vlomil v vozilo in ga potiskal do ceste, ker ni želel zbuditi lastnika vozila, ki je spal v hiši? Obrazloži!

Večinsko mnenje teorije je, da se šteje, da je poskus kaznivega dejanja dokončan, ko se avto premakne. Dokler A avta ni premaknil, temveč je samo sedel v njem, je šlo za nedokončan poskus.

Pokvarjen avto bi bil neprimerno sredstvo, zato bi šlo za neprimeren poskus po 35. členu KZ-1

Stran 159 / primer 377A je ponoči vlomil v menjalnico, onesposobil alarm in z vrtalnim strojem odprl blagajno. Kljub trudu do denarja ni prišel, ker je bila blagajna prazna, saj so uslužbenci prejšnji dan denar oddali na banko.

Kazenskopravno opredelite A-jevo ravnanje!Če bi bilo kaznivo dejanje dokončano, bi odgovarjal po 205/I-I KZ-1. Ker pa v konkretnem primeru posledica (prilastitev tuje stvari) ni nastala, gre za poskus.Večinsko stališče pri tem primeru je, da gre za neprimeren poskus (prazna blagajna je neprimeren predmet, zoper katerega ni možno izvršiti kaznivega dejanja tatvine), zato se A-ju lahko kazen odpusti.Pravna kvalifikacija = 205/I-I v zvezi s členom 35 KZ-1Primer:Če bi A iz žepa B-ju ukradel denarnico, ki pa bi bila prazna, bi pravtako šlo za neprimeren poskus.

Stran 160 / primer 380A se je povzpel na stolp, od koder je imel zaradi lepega vremena dober razgled nad okolico. V daljavi je opazil B-ja, s katerim je imel neporavnane račune, zato je iz žepa vzel revolver in streljal na B-ja z namenom, da ga ubije. Z rekonstrukcijo je bilo ugotovljeno, da je bil B v času streljanja od stolpa oddaljen 2 kilometra.

Kazenskopravno opredelite A-jevo ravnanje!A je imel direktni naklep do povzročitve kaznivega dejanja uboja po 115. členu KZ-1.A je ustrelil proti B-ju, vendar ga ni zadel, zato to kaznivo dejanje ni bilo dokončano, pač pa je ostalo pri poskusu.Vso zadevo je treba konkretno proučiti, to se lahko stori z rekonstrukcijo in z izvedencem, ki nam pove, kolikšen domet ima konkretno orožje.Če bi pištola lahko imela tak domet, vendar A ne bi zadel zaradi svoje nerodnosti, bi šlo za poskus uboja.Če pištola ne bi imela takšnega dometa in bi to potrdil tudi izvedenec, bi šlo za neprimeren poskus po 115/I v zvezi s členom 35 KZ-1 (A bi uporabil neprimerno sredstvo).

Pravtako bi A lahko odgovarjal tudi za povzročitev splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1, če bi stolp stal v središču mesta. Ker je A pištolo že sprožil, bi bilo to kaznivo dejanje dokončano.

Stran 160 / primer 382A, ki je bil v hudi finančni stiski, je hotel oropati banko, zato je z orožjem pod plaščem vstopil vanjo, a si je tik pred tem, preden je želel zavpiti »rop«, premislil, ker ni želel priti do denarja na tak način, se obrnil in poskušal oditi iz banke, vendar ga je na izhodu pridržal varnostnik, ki je videl, da ima A pod plaščem polavtomatsko puško.

Kazenskopravno opredeli A-jevo ravnanje!Če bi A kaznivo dejanje dokončal, bi odgovarjal za rop po 206/I KZ-1.To kaznivo dejanje je bilo v fazi pripravljalnih dejanj, ki sama po sebi niso kazniva, ker ni še nič storil, razen tega, da se je v banko podal oborožen. Ker gre zgolj za pripravljalna dejanja, ni možen prostovoljni odstop. Za prostovoljni odstop po 36. členu KZ-1 ne more iti, ker ni prišlo do poskusa (če bi A zavpil »rop« in si nato premislil, bi šlo za poskus in njegov prostovoljni odstop).

Če bi A izvlekel orožje, bi šlo za grožnjo, in bi s tem začel izvrševati kaznivo dejanje. Če bi si A kasneje premislil, bi šlo za nedokončani poskus. Če bi storilec nehal izvrševati zakonske znake kaznivega dejanja, bi se mu lahko priznal prostovoljni odstop.

Kaj v primeru, če si je A premislil zgolj zato, ker je v banki videl policista, ki se je po naključju nahajal v banki? Obrazloži!

Če bi A začel izvrševati kaznivo dejanje, nato pa si premislil zaradi policista, ne bi šlo za prostovoljni odstop, ker bi to storil zaradi policista in ne zaradi sebe in svoje volje.

43

Stran 161 / primer 383A je nastavil v B-jev avto bombo, katero naj bi razneslo, ko bo B zjutraj odhajal v službo. Njegov namen je bil ubiti B-ja. Vendar ga vest ponoči ni pustila spati, zato je poklical B-ja in mu povedal, kaj je storil, ter velel, naj ne prižiga avta in naj pokliče strokovnjake, ki bodo znali bombo odstraniti, saj A tega ne zna. B je A-ja prijavil policiji, ta pa je zoper A-ja podala kazensko ovadbo.

Kazenskopravno opredeli A-jevo ravnanje!Če bi A kaznivo dejanje dokončal, bi odgovarjal za uboj po 115. členu KZ-1.A je storil vse potrebno, da bi prišlo do posledice, zato gre za dokončan poskus. Nato si je premislil in storil vse potrebno, da je posledico preprečil, zato se mu lahko prizna prostovoljni odstop.Pravna kvalifikacija = 115/I v zvezi s členom 36

12.1.2009DENARNA KAZEN, PREPOVED VOŽNJE MOTORNEGA VOZILA, KAZNI ZA PRAVNE OSEBE, ODMERA KAZNI

POJEM DENARNE KAZNIDenarna kazen je edina vrsta premoženjske kazni za fizične osebe. Včasih je bila privilegij, ki je bil na voljo premožnim slojem. V poštev pride pri lažjih kaznivih dejanjih.DENARNA KAZEN je pravna posledica, s katero se zlo, povzročeno s kaznivim dejanjem, poravna s posegom v storilčevo premoženje.Loči se od globe za prekrške (sem spadajo npr. globe zaradi prehitre vožnje,..).

Je premoženjska kazen in je učinkovito sredstvo kaznovanja v potrošniško usmerjeni družbi (plačana denarna kazen postane prihodek proračuna RS).Ima določene prednosti pred zaporno kaznijo (je bolj prilagodljiva posamezniku, je lažja za odmero, ne posega v svobodo posameznika).Njena temeljna slabost pa je ta, da običajno ne prizadene le storilca.Učinkovita je zgolj tedaj, če je prilagojena premoženjskim razmeram posameznega storilca.

Po KZ-1 je edini način določanja in izrekanja denarne kazni V DNEVNIH ZNESKIH(KZ je kot subsidiarno možnost poznal tudi izrekanje denarne kazni v določenem znesku!)

POZOR: Loči denarno kazen in odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi (le-temu lahko sledi tudi denarna kazen).

VIŠINA, PREDPISOVANJE in IZREKANJE DENARNE KAZNIje urejeno v 47. členu KZ-1.Denarna kazen nima enakega namena kot zaporna kazen. Pozna pravila o omejitvi kazni (lahko se določi pod splošni minimum). SPLOŠNI MINIMUM znaša najmanj 30 dnevnih zneskov.SPLOŠNI MAKSIMUM znaša največ 360 dnevnih zneskov. SPECIALNI MAKSIMUM znaša, največ 1500 dnevnih zneskov.Specialni maksimum pride v poštev, če je dejanje izvršeno iz koristoljublja.

PREDPISOVANJE DENARNE KAZNIV tipični kazenskopravni normi (v posebnem delu KZ-1) je denarna kazen predpisana zgolj po vrsti. Višina te kazni se vedno določi na podlagi splošnega dela KZ-1 (47. člen)

IZREKANJE DENARNE KAZNI Je edina kazen, ki se lahko izreče kot glavna ali kot stranska kazen!

Denarna kazen kot glavna kazenIzreče se lahko le za kazniva dejanja, za katera je izrecno predpisana (bodisi samostojno (kot glavna, zraven pa se lahko izreče še kakšna stranska kazen), bodisi alternativno (ali denarna ali zaporna kazen) ali pa kumulativno z zaporno kaznijo (obe, tako denarna kot tudi zaporna kazen, se izrečeta kot glavni kazni)).

44

Denarna kazen kot stranska kazenIzreče se lahko tudi, če ni predpisana, vendar le za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti (to je IZJEMA, ker sicer velja, da se lahko izreče samo tista kazen, ki je predpisana),Za kazniva dejanja iz koristoljubnosti se lahko denarna kazen izreče kot stranska kazen tudi, če sta za kaznivo dejanje alternativno predpisani zaporna in denarna kazen, sodišče pa kot glavno kazen izreče zaporno kazen.

IZRAČUN IN IZREK DENARNE KAZNIV poštev pridejo zgolj DNEVNI ZNESKI.

Denarna kazen = število dnevnih zneskov x višina dnevnega zneska

Število dnevnih zneskov se odmeri znotraj zakonsko določenega minimuma in maksimuma (v konkretnem primeru se število dnevnih zneskov določi po pravilih za odmero kazni)Višina dnevni znesek je storilčev dnevni zaslužek, ki se izračuna glede na uradne podatke davčnega organa in ob upoštevanju storilčevih družinskih obveznosti (sodišče lahko upošteva podatke, stare največ 6 mesecev).

POZOR: Če sodišče ne more dobiti podatkov o storilčevem dnevnem zaslužku, se kot dnevni znesek denarne kazni vzame 1/30 zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji (zadnja objavljena povprečna mesečna neto plača v RS za mesec oktober 2008 znaša 917,64 EUR).

IZVRŠITEV DENARNE KAZNI (87. člen KZ-1) 1. Prostovoljno plačilo obsojenca v roku, ki ga določi sodišče (min.: 15 dni in max.: 3 mesece; izjemoma

na obroke do 2 let)če obsojenec sploh ne plača ali ne plača celotne denarne kazni v roku, pride v poštev:

2. Prisilna izterjava (najprej po ZDavP, nato pa lahko še po ZIZ,)če tudi prisilna izterjava ni uspešna, pride v poštev:

3. Sprememba denarne kazni v nadomestni zapor (To je možno samo pri kaznivih dejanjih, ne pa tudi pri prekrških). Vsaka dva dnevna zneska denarne kazni se spremenita v 1 dan zapora. Nadomestni zapor v nobenem

primeru ne more trajati dlje kot 6 mesecev! Če obsojenec plača samo del denarne kazni, se mu preostanek sorazmerno spremeni v zapor.

Po obsojenčevi smrti se denarna kazen ne izvrši! To je v skladu z načelom individualizacije.

PREPOVED VOŽNJE MOTORNEGA VOZILAJe izključno stranska kazen, ki se lahko izreče le POLEG zaporne kazni, denarne kazni, pogojne obsodbe ali opozorilne sankcije. Kazen je namenjena osebam, ki so sposobne za vožnjo, vendar so se neprimerno obnašale na cesti (izreče se jim samo poleg glavne kazni, ne more biti samostojna).Če osebe niso sposobne za vožnjo, se jim izreče varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja.

PROBLEM:KZ-1 v posebnem delu določa obvezen izrek te kazni; v splošnem delu ta možnost ni predvidena (po členu 48/I KZ-1 “SME sodišče izreči to kazen; npr. za kaznivo dejanje po členu 323/II pa jo MORA izreči).

V poštev pride le za storilce, ki so storili kaznivo dejanje kot vozniki motornega vozila in ki so sicer psihofizično sposobni za vožnjo, vendar se v prometu obnašajo objestno (ima omejen krog možnih obsojencev).

Prepove se vožnja motornega vozila določene vrste ali kategorije (vsebina). Traja minimalno 6 mescev in maksimalno 2 leti od pravnomočnosti sodbe (čas, prebit v zaporu ali

zdravstvenem zavodu se ne všteje v to kazen). Njen namen je dodatni opomin storilcu, da je njegovo ravnanje v prometu, ki je imelo za posledico kaznivo

dejanje, nevarno in zato nedopustno. V času trajanja kazni vozniško dovoljenje za določeno vrsto ali kategorijo motornega vozila ne velja oziroma

miruje, po poteku kazni pa velja dalje.

45

Kazen se izvrši z vpisom v vozniško dovoljenje; če ga storilec nima, pa se kazen vpiše v evidenco upravnega organa, pristojnega za izdajanje vozniških dovoljenj. V času trajanja kazni storilec ne sme opravljati vozniškega izpita.

POZOR: loči prepoved vožnje motornega vozila (ko poteče določen čas, se osebi vozniško dovoljenje vrne) in odvzem vozniškega dovoljenja (z odvzemom ji vozniško dovoljenje preneha veljati in ga mora ponovno opraviti) !!

KAZNI ZA PRAVNE OSEBE (ni treba podrobno znati)Temeljna kazen za pravne osebe je denarna kazen. Pravne osebe niso nikoli storilke kaznivih dejanj, vendar so odgovorne za kazniva dejanja, ki jih storijo njihovi vodstveni organi. Višina denarne kazni je odvisna od storjenega kaznivega dejanja. Denarne kazni so v razponu predpisane z zakonom, sodišče pa se samo odloči, kateri znesek, izmed možnih, bo izbralo.Glede denarne kazni velja drugačen sistem, kot pri fizičnih osebah. Tukaj ni dnevnih zneskov, ampak le določeni zneski!

Splošni razpon denarne kazni za pravne osebe: min. 10.000 EUR max. 1.000.000 EUR oziroma 200- kratnik premoženjske škode ali koristi, povzročene ali pridobljene s

kaznivim dejanjem.

Konkretna pravila glede višine denarne kazni za pravne osebe:1. za kazniva dejanja, za katera je za fizično osebo predpisana zaporna kazen DO 3 let:

od 10.000 do 500.000 EUR ali do zneska 100-kratne premoženjske škode ali koristi, povzročene ali pridobljene s kaznivim dejanjem.

2. za kazniva dejanja, za katera je za fizično osebo predpisana zaporna kazen NAD 3 leta: min. 50.000 EUR in max. 1.000.000 EUR oziroma 200-kratnik premoženjske škode ali koristi,

povzročene ali pridobljene s kaznivim dejanjem.

Izvršitev denarne kazni je enaka kot pri fizičnih osebah, s to izjemo, da sprememba denarne kazni v nadomestni zapor pri pravni osebi po naravi stvari ne pride v poštev!

Poleg denarne kazni poznamo še 4 vrste kazni:1. ODVZEM PREMOŽENJA

Izreče se NAMESTO denarne kazni pravni osebi, ki je spoznana za odgovorno za kaznivo dejanje, za katero je za fizično osebo predpisana kazen zapora 5 let ali več.

Možen je odvzem ½ ali več premoženja in tudi odvzem celotnega premoženja pravni osebi, to premoženje pravne osebe postane last Republike Slovenije;

za fizične osebe podobne kazni ne poznamo!

2. PRENEHANJE PRAVNE OSEBE Izreče se NAMESTO denarne kazni, če je dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri

izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj. Možen je sočasen izrek kazni odvzema premoženja (če so izpolnjeni pogoji); za fizične osebe podobne kazni ne poznamo!

3. PREPOVED UDELEŽBE NA RAZPISIH NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA Izreče se lahko le za gospodarska kazniva dejanja in POLEG denarne kazni; gre za izključno stransko kazen; traja lahko od 3 do 10 let; za fizične osebe podobne kazni ne poznamo!

4. PREPOVED TRGOVANJA S FINANČNIMI INSTRUMENTI PRAVNE OSEBE NA ORGANIZIRANEM TRGU Izreče se lahko le za gospodarska kazniva dejanja in POLEG denarne kazni; gre za izključno stransko kazen; traja lahko od 1 do 8 let; za fizične osebe podobne kazni ne poznamo!

46

ZAKONITOST PRI IZREKANJU KAZNI (45. člen KZ-1) Sodišče sme praviloma izreči le tisto kazen, ki je za kaznivo dejanje PREDPISANA. Sodišče praviloma izreče kazen znotraj razpona predpisane kazni; konkretno višino oziroma trajanje

kazni pa določi po pravilih za odmero kazni. Omilitev predpisane kazni je mogoča le, če tako določi zakon. KZ-1 ne pozna postrožitve kazni (stari KZ jo je poznal).

ODMERA KAZNIKo sodišče ugotovi, da so izpolnjeni objektivni in subjektivni znaki kaznivega dejanja, preide na odmero kazni.Kot prvo se odloči za vrsto glavne kazni (denarna, zaporna,..), nato pa se odloči še o vrsti in višini oziroma trajanju kazni v konkretnem primeru!

Glede višine oz. trajanja kazni ločimo: Redno odmero kazni;I Izredno odmero kazni (KZ-1 v sklopu izredne odmere kazni pozna omilitev (pod predpisan minimum) in

odpustitev kazni; stari KZ pa je določal tudi možnost postrožitve kazni!)

REDNA ODMERA KAZNIJe odmera kazni v mejah, ki so z zakonom predpisane za kaznivo dejanje. Urejena je v 49. členu KZ-1.Ločimo 2 temeljna dejavnika (temeljni okoliščini) za odmero kazni, ki izhajata iz dejanja samega:

1. teža in narava kaznivega dejanja,2. storilčeva krivda (direktni naklep, eventualni naklep, malomarnost),

+ vse okoliščine primera, ki jih je po principu pravičnosti treba upoštevati pri odmeri kazni.(le- te se delijo na OLAJŠEVALNE OKOLIŠČINE in na OBTEŽEVALNE OKOLIŠČINE)Posamezna okoliščina je lahko v enem primeru oteževalna, v drugem pa olajševalna.Po KZ-1 spada med obteževalne okoliščine avtomatično tudi povratništvo (ponovna storitev kaznivega dejanja). Po starem KZ se je za povratek lahko izrekla strožja kazen.

OMILITEV KAZNI ( 50. in 51. člen KZ-1 ) Poznamo 2 možnosti:1. odmera kazni pod mejo, ki je predpisana z zakonom (izreče se mu lahko zaporna kazen manj kot 6

mesecev, vendar ne manj kot 15 dni)2. uporaba milejše vrste kazni (če so izpolnjeni pogoji iz 51/V KZ-1).

Poznamo 2 vrsti razlogov, ki omogočajo omilitev kazni (razlogi so alternativni !): 1. formalni razlog (možnost omilitve kazni določi zakon (npr. 22/III, 32/III, 31/III, 120/VI KZ -1) + skesanci

(294/III KZ-1)2. materialni razlogi (posebne olajševalne okoliščine)

Praksa meni, da sta alternativna, ker v zakonu nič ne piše.Uporabi se tisto, kar je za storilca ugodnejše.

Omilitev kazni ni neomejena – meje omilitve zaporne kazni so določene v 51. členu KZ-1 (sodišče bo uporabilo 51/II KZ-1 – minimum je 1 leto (ne 3leta – 1 leto = 2 leti). V 51/III KZ-1 je minimum 3 mesece, v 51/IV KZ-1 je minimum 15 dni, v 51/V KZ-1 pa je minimum denarna kazen.

Omilitev kazni je vedno FAKULTATIVNA (sodišče sme omiliti kazen, ni pa mu tega treba storiti. To ni pravica storilca.)

Kazen se odmerja za vsakega storilca posebej.

ODPUSTITEV KAZNI (v praksi se redko pojavlja)ne smemo je enačiti z oprostilno sodbo (vsebuje izrek: «ni kriv«); odpustitev kazni pa pomeni, da se storilca obsodi, vendar se mu kazen ne izreče oziroma se ta v izreku sodbe odpusti!Odpustitev kazni je možna le na podlagi FORMALNEGA RAZLOGA – če tako določi zakon (npr. člene 32/III, 35, 36/I, 40/II, 204/IV KZ-1).

47

ODMERA KAZNI V PRIMERU STEKA KAZNIVIH DEJANJ (53. člen KZ-1)Pride v poštev v primeru PRAVEGA STEKA.

STEK = storilec stori dve ali več kaznivih dejanj, za katera se mu sodi hkrati

Zaporne kazni se pri nas NE seštevajo!Ko sodišče osebo spozna za krivo navedenih dveh ali več kaznivih dejanj, sledita 2 koraka: :

sodišče DOLOČI kazen za vsako kaznivo dejanje v steku glede na splošna pravila o odmeri kazni; sodišče ob upoštevanju določenih kazni IZREČE ENOTNO KAZEN, ki jo bo treba prestati.

Njena višina je omejena po 3 pravilih:1. absorpcije (= lat. vpijanje, vsrkanje) Ni izrazito in jasno določena v KZ-1.2. asperacije (= lat. povečanje, zaostrovanje) – 53/II,2,3 in 53/III KZ-1 (NAPAKA: pisati bi moralo, da zaporna

kazen ne sme preseči 30 let. V 2. točki 2. odstavka.). Za posamezno dejanje se kazen zaostri.3. kumulacije (= lat. zbiranje, kopičenje) – 53/II,4 KZ-1 Veže se na denarno kazen (NAPAKA: KZ-1 ne pozna več določanja denarne kazni v določenih zneskih, zato so evrski zneski irelevantni.

ODMERA KAZNI OBSOJENCU (55. člen v zvezi s 53. členom KZ-1)V poštev pride, če obsojeni stori novo kaznivo dejanje PREDEN prestane kazen za prvo kaznivo dejanje.

Sodišče mu izreče ENOTNO KAZEN po pravilih za odmero kazni v steku. Pri tem: upošteva prej izrečeno kazen kot DOLOČENO kazen, DOLOČI kazen za novo kaznivo dejanje izreče ENOTNO kazen (vanjo všteje že prestano kazen !).

POSEBNOST:IZKLJUČITEV KAZNIVOSTI OBSOJENCEV ZA LAŽJA KAZNIVA DEJANJA: obsojenca, ki stori med prestajanjem kazni zapora kaznivo dejanje, za katero je zagrožena denarna kazen ali zapor do 1 leta, se kaznuje LE DISCIPLINSKO (ne izvede se kazenski postopek!).

VŠTEVANJE PRIPORA IN PREJŠNJE KAZNI (56. člen KZ-1) (ni treba znati podrobno)je obvezna sestavina obsodilne sodbe, kadar obstojijo pogoji za vštevanje.

ODMERA KAZNI PRAVNI OSEBI (ni treba znati podrobno)Okoliščine, ki se pri tem upoštevajo so :

teža kaznivega dejanja, stopnja prispevka pravne osebe h kaznivemu dejanju, olajševalne in obteževalne okoliščine + gospodarska moč pravne osebe.

VAJA Ali sme sodišče za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz prvega odstavka 323. člena KZ-1

izreči zaporno kazen kot glavno kazen in denarno kazen kot stransko kazen? Obrazložite!Da dobimo odgovor na vprašanje, je treba ugotoviti ali so izpolnjeni vsi pogoji, da se denarna kazen izreka kot stranska kazen (45/II KZ-1).NE, tega ne sme storiti, saj izrek denarne kazni kot stranske kazni ni mogoč, ker kaznivo dejanje ni bilo storjeno iz koristoljublja. Ali sme sodišče za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz prvega odstavka 323. člena KZ

izreči denarno kazen kot glavno kazen in zaporno kazen kot stransko kazen? Obrazložite!NE, tega ne more storiti, ker je zaporna kazen izključno glavna kazen in se zato ne more izreči kot stranska.

Ali sme sodišče za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz prvega odstavka 323. člena KZ izreči denarno kazen kot glavno kazen, ne da bi hkrati izreklo zaporno kazen? Obrazložite!

DA, ker sta kazni predpisani alternativno, kar pomeni, da se sodišče samo odloči katero bo izbralo.PRIMER 1

48

Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, tatvine po 1. odstavku 204. člena, poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 220. člena in prikrivanja po 1. odstavku 217. člena KZ-1.Skladno s predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo:

za goljufijo kazen zapora 1 leto in 9 mesecev; za tatvino kazen zapora 2 leti in 11 mesecev; za poškodovanje tuje stvari kazen zapora 1 leto in 1 mesec in za prikrivanje 1 leto in 2 meseca zapora

Enotna kazen (giblje se v nekih mejah – IZJEMA je absorbcija) lahko znaša:minimalno: 3 leta (najvišjo določeno kazen smo zvišali za 1 enoto, ki je v tem primeru 1 mesec)maksimalno: 6 let in 10 mesecev (sešteli smo vse kazni (6 let 11 mesecev) in od njih odšteli 1 enoto (1 mesec)) V teh mejah se sodišče samo odloči glede na okoliščine.Enotno kazen smo določili po pravilu asperacije (53/II KZ-1)

Če je za kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen do 6 mesecev, je enota, ki jo prištevamo ali odštevamo, 1 dan.Če je za kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen nad 6 mesecev, je enota, ki jo prištevamo ali odštevamo, 1 mesec.

PRIMER 2 Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, tatvine po 1. odstavku 204. člena, poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 220. člena in prikrivanja po 1. odstavku 217. člena KZ-1.Skladno s predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo:

• za goljufijo kazen zapora 3 let;• za tatvino kazen zapora 3 let;• za poškodovanje tuje stvari kazen zapora 2 let in• za prikrivanje kazen zapora 2 let.

Enotna kazen se določi po pravilu asperacije in lahko znaša:minimalno: 3 leta in 1 mesecmaksimalno: 8 let (3. točka 2. odstavka 53. člena KZ-1 omejuje pravilo, da se enotna kazen določa tako, da od seštevka vseh kazni odštejemo eno enoto. Enotna kazen za kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen do 3 let, ne sme presegat 8 let.)

PRIMER 3Sodišče je A -ja spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj umora po prvi točki 116. člena KZ-1. Skladno z predpisano kaznijo za to kaznivo dejanje je določilo:

• za prvi umor kazen zapora 30 let in • za prvi umor prav tako kazen zapora 30 let.

Po katerem pravilu se določi enotna kazen in koliko znaša? Enotna kazen se določi po pravilu absorbcije je pa dosmrtni zapor (1.točka 2. odstavka 53. člena KZ-1). Ni minimuma in maksimuma.

PRIMER 4Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj umora po prvi točki 116. člena KZ-1, ropa po 1. odstavku 206. člena in goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ.Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo:

• za umor kazen zapora 30 let;• za rop kazen zapora 3 let in 6 mesecev in • za goljufijo kazen zapora 1 leta in 60 dnevnih zneskov denarne kazni (kot stranske kazni).

Enotna kazen se določi po pravilu asperacije in lahko znaša:minimalno: 30 let in 60 dnevnih zneskov (najvišjemu znesku bi morali prišteti 1 enoto (1 mesec) in bi minimum znašal 30 let in 1 mesec. To pa ne pride v poštev, ker je splošni minimum 30 let)maksimalno: 20 let in 60 dnevnih zneskov (po zakonu bi se, pri 30 letni zaporni kazni, moralo uporabiti pravilo absorbcije, ker pa je v zakonu najbrž napaka, pride do nelogične rešitve).Lahko odločimo po logični rešitvi, po kateri znaša maksimum 30 let.PRIMER 5

49

Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj uboja po 1. odstavku 115. člena KZ-1, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ipd. po 1. odstavku 186. člena in tihotapstva po 1. odstavku 250. člena KZ-1.Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo:

• za uboj kazen zapora 11 let in 5 mesecev;• za neupravičeno proizvodnjo in promet z drogami kazen zapora 4 let in 3 mesecev in • za tihotapstvo kazen zapora 2 let in 11 mesecev in denarno kazen v višini 260 dnevnih zneskov.

Enotna kazen se določi po pravilu asperacije in lahko znaša:minimum: 11 let in 6 mesecev ter 260 dnevnih zneskov (najvišji kazni prištejemo 1 enoto)maksimum: 18 let in 6 mesecev ter 260 dnevnih zneskov (od seštevka vseh kazni se odšteje 1 enota; 18 let in 7 mesecev – 1 mesec = 18 let in 6 mesecev).

PRIMER 6Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj kršitve tajnosti občil po 1. odstavku 139. člena KZ-1, kršitve moralnih avtorskih pravic po 1. odstavku 147. člena KZ-1 in razžalitve po 2. odstavku 158. člena KZ-1.Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo:

• za kršitev tajnosti občil denarno kazen v višini 150 dnevnih zneskov;• za kršitev moralnih avtorskih pravic denarno kazen v višini 200 dnevnih zneskov in • za razžalitev denarno kazen v višini 50 dnevnih zneskov.

Enotna kazen se določi po pravilu kumulacije ( 4. točka 2. odstavka 53. člena KZ-1) in lahko v tem primeru znaša:minimum: bodisi 201, bodisi 230 denarnih zneskov (najvišji znesek se zviša za 1 enoto. Zakon ne določa koliko znaša 1 enota, zato sta v praksi 2 možnosti, sodišče pa se samo odloči, katero bo izbralo. Prva možnost je, da 1 enota znaša 1 dnevni znesek; druga možnost pa je, da 1 enota znaša 30 dnevnih zneskov (to je minimum). Najvišji znesek je 200, kateremu prištejemo 1 ali 30.maksimum: 360 dnevnih zneskov (seštevek preseže maksimum, zato se vzame le-ta)

PRIMER 7Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj male tatvine po 2. odstavku 204. člena KZ-1 in goljufije iz 6. odstavka 211. člena KZ-1.Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo:

• za tatvino denarno kazen v višini 120 dnevnih zneskov in• za goljufijo denarno kazen v višini 100 dnevnih zneskov.

Enotna kazen se določi po pravilu kumulacije in lahko v tem primeru znaša:minimum: 121 ali 150 dnevnih zneskovmaksimum: 220 dnevnih zneskov (seštevek vseh kazni, če ne presegajo 360 dnevnih zneskov)

PRIMER 8A je bil za kaznivo dejanje umora po 1. odstavku 127. člena KZ konec meseca oktobra 2008 (torej pred uveljavitvijo KZ-1) pravnomočno obsojen na kazen 14 let zapora. Preden je začel prestajati to zaporno kazen, pa je v začetku novembra leta 2008 skupaj z B – jem storil še kaznivo dejanje ropa (206 /II-I KZ-1).

Katera pravila bo za odmero kazni uporabilo sodišče, ki A- ja obravnava za kaznivo dejanje ropa? Kolikšna je minimalna in kolikšna maksimalna zaporna kazen, ki bi lahko bila izrečena A – ju

glede na njegovo celotno kriminalno dejavnost?Vedeti bi morali, koliko mu je sodišče dosodilo za rop po 206. členu KZ-1. Najvišja zagrožena kazen je 15 let zapora, v našem primeru pa mu je dosodilo npr. 12 let. Sodišče mu določi kazen za rop, pri tem pa upošteva prejšnjo kazen – 14 let in v njo ne sme posegati. Na takšni podlagi mu določi enotno kazen.minimum: 14 let in 1 mesec (najvišji kazni prištejemo 1 enoto) maksimum: 20 let (zaradi napake v 2. točki 2. odstavka 53. člena KZ-1), sicer bi bilo 30 let (seštevku odštejemo 1 enoto: 26 let – 1 mesec = 25 let in 11 mesecev; takšne kazni pa se ne izrekajo)

OPOZORILNE SANKCIJE (ni sprememb, v poštev pride učbenik) 13.1.2009

POJEM IN NAMEN OPOZORILNIH SANKCIJ (57. – 68. člen KZ-1)

50

So sankcije opominjevalne (admoniivne) narave. Pomenijo izogib negativnim učinkom kazni.So nadomestilo za kazen, saj le-to zamenjajo z opozorilom storilcu.

Ni retributivnosti, ker gre za parakazenske sankcije; šibka generalna prevencija; izrazita specialna prevencija; Končni cilj opozorilni sankcij je identičen cilju oziroma namenu kazni (varstvo pred kriminaliteto), medtem

ko se način za dosego tega namena razlikuje. Ne posega v pravice posameznika. Izreče se lahko samo ob pozitivni prognozi storilčeve prihodnosti.

POGOJNA OBSODBAJe najpogosteje izrečena opozorilna sankcija.Sistem pogodbene obsodbe:1. Odložitev izvršitve kazni + 2. opozorilo storilcu, da je storil nekaj prepovedanega + 3. grožnja, da bo pogojna obsodba preklicana in odložena kazen izvršena, če bo storil novo kaznivo dejanje.

Izrek pogojne obsodbe obsega:1. Določitev kazni za storjeno kaznivo dejanje ( to je določena kazen );2. navedbo, da kazen NE BO IZREČENA (in s tem tudi ne izvršena), če storilec v preizkusni dobi ne bo

storil novega kaznivega dejanja;3. določitev TRAJANJA PREIZKUSNE DOBE (minimalno 1 leto, maksimalno 5 let). To je doba, v kateri oseba

ne sme storiti novega kaznivega dejanja. Izraža se samo v letih. + opcijsko4. določitev POSEBNIH OBVEZNOSTI (vrnitev premoženjske koristi, povrnitev škode ali izpolnitev drugih

obveznosti iz kazenskopravnih določb, npr. redno plačevanje preživnine ). Sodišče jih lahko določi, ni pa nujno.

OMEJITVE PRI IZREKANJU POGOJNE OBSODBE Pogojne obsodbe NI mogoče izreči za kaznivo dejanje, za katero je predpisan zapor najmanj 3 let

(58/II KZ-1); za ostala kazniva dejanja je možna nadomestitev kazni s pogojno obsodbo LE, če sodišče v

konkretnem primeru za kaznivo dejanje DOLOČI kazen zapora DO 2 LET ali DENARNO KAZEN; pogojna obsodba je vedno FAKULTATIVNA MOŽNOST (ni pravica obdolženca; sodišče se zanjo odloči

na podlagi okoliščin in kriterijev iz 58/III KZ-1); temeljiti mora na pozitivni prognozi storilčevega bodočega obnašanja.

POSEBNOSTI Kljub pogojni obsodbi je možna izvršitev stranskih kazni; možen je sočasen izrek nekaterih varnostnih ukrepov, ki se vedno izvršijo; pogojna obsodba nima pravnih posledic obsodbe (npr. osebam ne preneha delovno razmerje).

PREKLIC POGOJNE OBSODBEPomeni, da se s pogojno obsodbo določena kazen IZREČE in nato tudi IZVRŠI !

3 razlogi za preklic:1. Storitev novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi. Preklic je lahko:

OBLIGATORNI (če sodišče za to kaznivo dejanje izreče zaporno kazen 2 leti ali več, mora preklicati pogojno obsodbo).

FAKULTATIVNI (če sodišče izreče zaporno kazen nižjo od 2 let, pogojno obsodbo lahko prekliče ali pa ne. Samo se odloči. Sodišča to redko storijo. V praksi se to opušča).

2. Če se po izreku pogojne obsodbe ugotovi, da je posameznik storil še kako drugo kaznivo dejanje, preden je

bil pogojno obsojen. Tukaj gre za FAKULTATIVNI PREKLIC (sodišče se samo odloči o preklicu pogojne obsodbe).

51

3. Če obsojeni ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naložene s pogojno obsodbo (na voljo imamo različne možnosti): sodišče lahko: prekliče pogojno obsodbo in izreče kazen ALI podaljša rok za izpolnitev obveznosti ALI nadomesti obveznost z drugo obveznostjo ALI odpusti izpolnitev obveznosti.

ROK ZA PREKLIC POGOJNE OBSODBE: dokler traja preizkusna doba oziroma v nekaterih primerih največ 1 leto po preteku preizkusne dobe.

Sodišče mora uporabiti pravila o steku pri odmeri kazni ter določiti enotno kazen in novo preizkusno dobo – če ne prekliče prejšnje pogojne obsodbe.

POGOJNA OBSODBA Z VARSTVENIM NADZORSTVOM (63. – 67. člen KZ-1)Glede pogojev izrekanja je popolnoma izeenačena s pogojno obsodbo. Od nje se razlikuje po tem, dapoleg opozorila vsebuje še VARSTVENO NADZORSTVO (sem spada pomoč, nadzor – nad vedenjem osebe, varstvo – usmerjanje k pozitivnim vzorcem delovanja ) za določen čas v mejah preizkusne dobe. Temeljna posebnost je ta, da obsojenčevo obnašanje na prostosti spremljajo državni organi (sodišče neposredno in posredno preko svetovalca). To ni kazen pač pa pomoč posamezniku. +možna je odreditev enega ali več navodil, ki so taksativno našteta v 65. členu KZ-1 :

zdravljenje, obiskovanje poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice, usposabljanje za poklic ali sprejem ustrezne zaposlitve, poraba dohodkov skladno s preživninskimi obveznostmi, prepoved druženja z nekaterimi osebami, prepoved približevanja žrtvi ali kaki drugi osebi, prepoved dostopa na določene kraje.

Možen je tudi preklic pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom(če se A ne odziva na pozive svetovalca in ne sodeluje; če stori novo kaznivo dejanje,..) !

Traja tako dolgo kot preizkusna doba, lahko pa tudi manj.

SODNI OPOMINJe najblažja kazenska sankcija. Izreče se s sklepom BREZ KRIDOVREKA in ne s sodbo (edina takšna sankcija). Gre za golo opozorilo osebi, da je storila kaznivo dejanje in da naj tega ne ponovi več. Izreče se samo takrat, ko je jasno, da oseba ne potrebuje nobenih drugih sankcij.

PRAVILOMA pride v poštev za posebno lahka kazniva dejanja (to so tista kazniva dejanja, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do 1 leta, če so storjena v takih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo posebno lahka);IZJEMOMA pride v poštev tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen do 3 let, ČE tako določi zakon v tipični kazenskopravni normi (npr. 122/III KZ-1)

OPOZORILNA SANKCIJA ZA PRAVNE OSEBEPOGOJNA OBSODBA ( namesto denarne kazni do višine 500.000 EUR). V preostalem je sistem enak kot pri fizičnih osebah.

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (kazenske sankcije)Stran 192 / primer 509A je bil obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po123/I KZ-1, ki jo je povzročil B-ju, obenem pa je poškodoval tudi njegov suknjič. Sodišče je A-ju določilo kazen 1 leta in povrnitev škode, ki jo je povzročil B-ju.

Ali se sme A-ju izreči pogojna obsodba? Obrazloži!

52

Treba je ugotoviti ali sta izpolnjeni 2 omejitvi iz 58. člena KZ-1 in sicer: višina predpisane kazni, višina določene kazni.

Obe omejitvi sta izpolnjeni: predpisana kazen je nižja od meje, ki jo določa KZ-1, določena kazen je nižja od 2 let zapora.

Odgovor je DA, lahko se izreče pogojna obsodba.

Hkrati pa mu sodišče lahko naloži tudi povračilo škode, ki jo je povzročil oškodovancu ( 57/III KZ-1 ).Preizkusna doba traja minimalno 1 leto in maksimalno 5 let.

Kaj v primeru, če A v zahtevanem času B-ju ne povrne škode?Če A ne povrne škode v zahtevanem roku zaradi opravičljivih razlogov, se mu lahko ta rok podaljša. Sodišče mu lahko: ( 61. člen KZ-1 )

pogojno obsodbo prekliče, nadomesti z drugo obveznostjo, odpusti.

Stran 193 / primer 510Sodišče je v kazenskem postopku zoper A-ja, kateremu je sodilo zaradi poskusa uboja, na podlagi ugotovljenih olajševalnih okoliščin odločilo, da A-ja obsodi na 18 mesecev zaporne kazni.

Ali se sme A-ju izreči pogojna obsodba? Obrazloži!Kazen ni pravilno izražena ( 18 mesecev zaporne kazni je narobe; pravilno bi bilo 1 leto in 6 mesecev ), ker se vedno piše v letih in ne v mesecih.Za kaznivo dejanje po 115/I KZ-1 je zagrožena zaporna kazen od 5 let do 15 let. Podlaga, da je sodišče dosodilo 1 leto in 6 mesecev, je določba o poskusu ( 34/II KZ-1 ), zato se storilca lahko kaznuje tudi pod določen minimum.

Pogojna obsodba se NE SME izreči, ker je minimalna zagrožena zaporna kazen za to kaznivo dejanje 5 let (uboj je izvzet iz pogojne obsodbe, čeprav so izpolnjeni pogoji za omilitev). 58/II KZ-1

Kakšna je najnižja in najvišja kazen, ki jo sodišče lahko izreče (ob pogoju, da sodišče ne izreče 18 mesečne zaporne kazni)?

minimum: 1 leto ( 51/II KZ-1 ; zaporna kazen se lahko omili do 1 leta – to ne pomeni, da od najnižje predpisane kazni odštejemo 1 leto (5 let- 1 leto = 4 leta), pač pa, da minimalna kazen znaša 1 leto).maksimum: 15 let (najvišja predpisana kazen)

Ko obstoji možnost uporabe omilitvenih določb, pride v poštev 51. člen KZ-1.

Kaj v primeru, če je A dokončal kaznivo dejanje uboja? V tem primeru ni nobenega formalnega razloga za omilitev, zato le-ta tudi ni mogoča. V tem primeru je minimalna kazen, ki se mu lahko dosodi 5 let, maksimalna pa 15 let.

Stran 193 / primer 512A je bil pogojno obsojen na 1 leto zaporne kazni za kaznivo dejanje tatvine. V tem času je storil še dve tatvini. Ena tatvina je bila vreča jabolk v trgovini in jo lahko okvalificiramo kot dejanje majhnega pomena, druga pa torbica neke gospe, katero ji je A kmalu vrnil, ker se je bal zaporne kazni, zato bi mu sodišče lahko kaznivo dejanje tatvine (v primeru obsodbe) odpustilo.

Kako naj v tem primeru ravna sodišče?Tatvina vreče jabolk se šteje za neznatni premoženjski delikt, zato to ni kaznivo dejanje. Tatvina torbice bi se mu lahko odpustila, ker jo je sam vrnil ( 36. člen KZ-1 ).

Ali je sodišče dolžno preklicati pogojno obsodbo?NE, sodišče ni dolžno preklicati pogojne obsodbe.Tatvina jabolk in torbice ne pomenita storitve novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi, ker sta bili storjeni v istem časovnem trenutku kot prva tatvina, za katero je bil A pogojno obsojen.

53

Kdaj lahko in kdaj mora sodišče preklicati pogojno obsodbo?Obveznega preklica pogojne obsodbe v tem primeru ni. Sodišče lahko prekliče pogojno obsodbo: Če bi bili drugi dve tatvini storjeni v preizkusni dobi, je preklic pogojne obsodbe odvisen od tega, kolikšna je

zaporna kazen za drugo kaznivo dejanje. V primeru preklica bi minimum zaporne kazni bil 1 leto in 1 mesec, maksimum pa 1 leto in 2 meseca. Če preklica pogojne obsodbe ne bo, gre A v zapor za 3 mesece. (59. člen KZ-1) Zaradi prej storjenih kaznivih dejanj, ki bi lahko vplivala na izrek pogojne obsodbe (60. člen KZ-1). V primeru, če se naložene obveznosti ne bi izpolnile. (61. člen KZ-1). V konkretnem primeru ne pride v

poštev.

Kako bi na pogojno obsodbo vplivalo dejstvo, da je sodišče za drugo tatvino izreklo 3 mesece zaporne kazni?

Če se mu tatvina torbice ne odpusti, temveč mu sodišče zanjo dosodi 3 mesece zaporne kazni, gre A v zapor za 3 mesece.

STEK KAZNIVIH DEJANJ 14.1.2009

Pomeni, da storilec izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj, za katera se mu sodi hkrati.Stek v KZ-1 materialno ni urejen. KZ-1 v 54. členu vsebuje določbo o nadaljevanem kaznivem dejanju (KZ tega ni poznal). KZ je poznal formalno subsidiarnost, kar je pomenilo, da se storilec kaznuje samo, če niso izpolnjeni pogoji za kaj drugega. KZ-1 formalne subsidiarnosti ne pozna več.Vse ostalo je ostalo enako in pride učbenik v poštev.

Ločimo: IDEALNI stek ( storilec z enim dejanjem izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj ). REALNI stek (storilec ločeno, z dvema ali več izvršitvenimi ravnanji izpolni zakonske znake dveh ali

več kaznivih dejanj ). Ločevanje med njima je zgolj teoretično.

Ločimo tudi:1. PRAVI stek ( v primeru pravega idealnega ali realnega steka pravna kvalifikacija storilčevega dejanja

sestoji iz dveh ali več kaznivih dejanj (uporabimo posebna pravila za odmero kazni!). Je stek. ).2. NAVIDEZNI stek ( eno ali več storilčevih dejanj se lahko subsumira pod dva ali več zakonskih opisov

kaznivih dejanj, vendar pride v končni fazi v poštev le en zakonski opis, ki izključuje uporabo vseh ostalih – pravna kvalifikacija storilčevega dejanja pri navideznem (idealnem ali realnem) steku sestoji le iz enega kaznivega dejanja (navidezni stek torej ni stek, zato ne uporabimo posebnih pravil za odmero kazni) ) !

3 skupine dejavnikov, ki povzročijo navideznost steka: 1. SPECIALNOST - lex specialis derogat legi generali ( med dvema kaznivima dejanjoma je pravna kvalifikacija

specialnejša oblika) Je logična pravna ocena.2. SUBSIDIARNOST - lex primaria derogat legi subsidiariae ( KZ-1 formalne subsidiarnosti ne pozna, le-to je

treba izpeljati iz pravila – primarno dejanje razveljavi subsidiarno ) Je logična pravna ocena. +

nekaznivo predhodno dejanje nekaznivo naknadno dejanje

3. KONSUMPCIJA - lex consumens derogat legi consumpta ( količina enega kaznivega dejanja je v celoti zajeta v količini drugega kaznivega dejanja in se zato upošteva samo eno kaznivo dejanje ). Je vrednostna pravna ocena.

V konsumpcijo spada: Inkluzija ( A ustreli B-ja in s tem stori dve kaznivi dejanji in sicer: uboj in poškodovanje tuje stvari

(preluknja mu obleko). Poškodovanje tuje stvari se spregleda, ker je minornega pomena v primerjavi z ubojem, čeprav gre za pravi stek. Če pa bi A B-ja ubil z bombo in bi zraven poškodoval še hišo, pa bi šlo za stek in ne več za inkluzijo. )

54

kolektivno dejanje ( ni tipičen primer konsumpcije, niti steka. Gre za navidezni stek po volji zakona (primer: oseba, ki se ukvarja s prepovedano dejavnostjo. )

STEK V KZ IN KZ-149. člen KZ – pravila o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku53. člen KZ-1 – pravila o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku (v bistvu so nespremenjena!)

V KZ-1 je nova določba v 54. člen KZ-1; NADALJEVANO KAZNIVO DEJANJE (do uveljavitve KZ-1 je bilo nadaljevano kaznivo dejanje teoretični konstrukt). Nadaljevano kaznivo dejanje je možno zgolj na premoženju.Gre za poseben primer navideznega realnega steka (nadaljevano kaznivo dejanje je torej ENO kaznivo dejanje – oseba, ki stori več premoženjskih deliktov, ki so istovrstni, je storila samo eno kaznivo dejanje !! Gre za preferiranje zato se ne uporabijo pravila za stek ! ). Urejeno je RESTRIKTIVNO.

Če je A storil tri tatvine, ni potrebno dokazovat vsake posebej, ampak se uporabijo najdeni dokazi iz vseh treh. V času veljave starega KZ, si je praksa to dejanje razširila tudi na spolno zlorabo (sem niso nikoli spadali umori), pod pogojem, da je storjena zoper isto osebo (A je zlorabljal B-ja 1 x na teden. Ni bilo treba dokazovat vsake posamezne zlorabe, ampak se je gledalo kot celota.). KZ-1 tega ne dopušča več, ker meni, da je vsaka izvršitev posamezno kaznivo dejanje, ki ga je treba dokazovati (treba bo dokazati vsako posamezno zlorabo.), zato pa omogoča višje kazni.

Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja: STALNI KRITERIJI:

istovrstnost premoženjskih kaznivih dejanj (dveh ali več), časovna kontinuiteta (istočasnost ali zaporednost), enoten psihični odnos storilca do kaznivega dejanja – koristoljubnost ali oškodovalni nagibi.

VARIABILNI KRITERIJI: najrazličnejši (enotnost kraja, časa ali načina izvršitve in podobno) – kazati morajo na to, da gre za

enotno dejavnost

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (stek kaznivih dejanj)Stran 166 / primer 408A je z orožjem prisilil B-ja, da mu je izročil denarnico s 1000 evri.

Ali se bo A-ja preganjalo za kaznivo dejanje ropa ali tudi za kaznivo dejanje prisiljenja po 132. členu KZ-1? Obrazloži!

Najprej je treba ugotoviti ali je A izpolnil zakonske znake obeh kaznivih dejanj. Zakonski znaki za rop po 206/I KZ-1 so izpolnjeni, prav tako pa so izpolnjeni tudi zakonski znaki za kaznivo dejanje prisiljenja po 132/I KZ-1.

Nato se je treba vprašati ali bo A preganjan za obe kaznivi dejanji.Ker so izpolnjeni zakonski znaki obeh kaznivih dejanj, gre za navidezni stek v korist kaznivega dejanja ropa.

Rop je sestavljeno kaznivo dejanje (tatvina + prisiljenje), zato je specialna oblika teh dveh kaznivih dejanj.Sodišče bo A-ja obravnavalo zgolj za rop, ker je ta specialno kaznivo dejanje v primerjavi s prisiljenjem.Gre za pravno oceno, ki jo je treba izpeljati iz opisa vseh treh kaznivih dejanj.

Stran 163 / primer 390A je z ostrostrelno puško streljal na B-ja, ko je ta stopil iz bloka na prometno ulico. Naboj je B-ja le oplazil, zato je ta utrpel lahke telesne poškodbe. Zgrešeni strel pa je zadel C-ja, ki se je nahajal za B-jem. C je umrl.

Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži!A je storil eno kaznivo dejanje, pri čemer pa gre za idealni stek (en strel, ki pa je poškodoval dve osebi).

Pri dejanjih, ki imajo za posledico smrt ali poškodbo, se šteje, da je storilec storil toliko kaznivih dejanj, kot je oškodovancev. IZJEMA je pri kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1 (gre zgolj za eno kaznivo dejanje zoper nedoločen krog oseb).

55

A je v konkretnem primeru eno osebo ubil, drugo pa poškodoval, zato je storil dve kaznivi dejanji.A je glede B-ja storil kaznivo dejanje poskusa uboja z direktnim naklepom po 115/I v zvezi s členom 34/I KZ-1.Glede C-ja pa je A storil kaznivo dejanje uboja po 115. členu KZ-1 (če sta bila na cesti samo A in B) ali pa kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1 (če je bilo na cesti več ljudi) z eventualnim naklepom. Menim, da je šlo za uboj, saj iz primera izhaja, da je B stopil na prometno cesto.Če bi A-ja preganjali zaradi povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1, ga s tem ne bi preferirali, saj lahko odgovarja strožje kot zaradi uboja po 115. členu KZ-1.

Če bi A-ja preganjali zaradi uboja, bi mu lahko očitali obe kaznivi dejanji, ker gre za pravi idealni stek med njima (poskus uboja in uboj). Sodišče bi določilo kazen za vsako kaznivo dejanje posebej, nato pa bi izreklo enotno kazen.

Če bi bili izpolnjeni pogoji za nadaljevani stek, bi odgovarjal za samo eno kaznivo dejanje, tega pa v tem primeru ni.

Kaj v primeru, če je izstrelek ubil tudi B-ja? Obrazloži!V tem primeru bi A storil dve kaznivi dejanji uboja po 115. členu KZ-1 . Obe kaznivi dejanji bi bili dokončani.

Stran 164 / primer 395A je v televizijski oddaji izjavil, da sta namestnik direktorja in direktor določenega podjetja nesposobna, goljufiva in prepotentna idiota. Do takega mnenja je bil upravičen zato, ker je delal v omenjenem podjetju, potem pa zaradi nesoglasij in osebnih sporov odšel. Čutil se je dolžnega, da ljudi posvari, naj se nikar ne zapletajo s tem podjetjem. S to izjavo je razžalil dve osebi.

Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži!A je storil dve kaznivi dejanji (ena izjava je razžalila 2 osebi). Razžalitev je osebno kaznivo dejanje, za katero velja, da je storjenih toliko kaznivih dejanj koliko je vpletenih oseb. Pravna kvalifikacija se glasi: 158/II-I KZ-1.V 158/III KZ-1 je zapisano, kdaj se oseba ne kaznuje za razžalitevPoleg razžalitve je treba dokazati tudi namen zaničevanja.

Gre za pravi idealni stek dveh razžalitev. Sodišče bo določilo kazen za vsako kaznivo dejanje posebej, nato pa bo izreklo enotno kazen.

Stran 164 / primer 399A in B sta se dogovorila za rop menjalnice. Med ropom je A udaril uslužbenko v obraz in ji izbil dva zoba. B je A-ja le nemo opazoval, medtem ko je praznil sef.

Ali se A-ja in B-ja lahko kazensko preganja za kaznivo dejanje dogovarjanja za kaznivo dejanje? Obrazloži!

Kaznivo dejanje dogovarjanje za kaznivo dejanje je urejeno v 295. členu KZ-1 in se šteje za pripravljalno kaznivo dejanje. Za kaznivo dejanje po 295. členu KZ-1 bi se A-ja in B-ja lahko preganjalo, če bi se ta dva resno dogovorila za rop, nato pa ga kasneje ne bi niti poskusila izvršiti. Če bi rop izvršila ali ga vsaj poskusila izvršiti, bi kaznivo dejanje po 295. členu KZ-1 izgubilo samostojnost. Natanko to se je zgodilo v konkretnem primeru, v katerem sta A in B rop dejansko izvedla, zato se ju ne more preganjati za kaznivo dejanje po 295. členu KZ-1.

Za katera kazniva dejanja se A-ja in B-ja (še) lahko kazensko preganja?A in B sta storila rop v sostorilstvu ( 206/II KZ-1 ), ki je kvalificirana oziroma težja oblika tega kaznivega dejanja. Sodišče bo oba preganjalo za kaznivo dejanje ropa.

A je poleg ropa storil tudi kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1 (izbitje dveh zob spada med lahke telesne poškodbe).Treba se je vprašati ali je lahka telesna poškodba konzumirana v kriminalni količini ropa? To je vrednostna ocena, ki jo je treba pretehtati v konkretnem primeru.Lahke telesne poškodbe, ki so na spodnjem pragu teh poškodb so konzumirane v ropu, ostale lahke telesne poškodbe, ki so na zgornjem pragu (trije izbiti zobje, bi že pomenili hudo telesno poškodbo) pa niso konzumirane v ropu. Zato bo A poleg ropa po 206/II KZ-1 odgovarjal tudi za povzročitev lahke telesne poškodbe po 122 KZ-1. Ker ne gre za konsumpcijo, ni navideznega steka. To pomeni, da gre za pravi stek.Huda telesna poškodba, posebno huda telesna poškodba in smrt niso konzumirane v ropu !!

56

Lahko telesno poškodbo je povzročil A, zato tega kaznivega dejanja B-ju načeloma ne moremo pripisati, razen če je le-ta v to dejanje privolil. To dokažemo iz njunega dogovora (če sta bila dogovorjena, da bosta nekoga poškodovala…), v tem primeru bi za lahko telesno poškodbo odgovarjal tudi B, ker sta sostorilca.

Če bi A uslužbenki povzročil hudo telesno poškodbo ali posebno hudo telesno poškodbo, bi zanjo odgovarjal zgolj A.

Če bi A uslužbenko ubil, bi odgovarjal za umor iz koristoljublja, če bi se že prej odločil, da bo po ropu ubil uslužbence. Če bi prišlo do uboja uslužbenke zaradi nepredvidljivih situacij pa bi bil podan stek ropa in uboja.

Stran 167 / primer 413A je na parkirišču pred trgovskim centrom vlamljal v avte in kradel avtoradie. A je enkrat na tem parkirišču tudi z nožem zagrozil B-ju in mu pri tem odvzel nov avtoradio, ki ga je B

takrat kupil. Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži! Tatvina in rop (vsebuje silo) nista istovrstni kaznivi dejanji.Tatvina in velika tatvina sta istovrstni kaznivi dejanji.Ne gre za nadaljevalno kaznivo dejanje, ker nista istovrstni kaznivi dejanji, zato se šteje da je storil dve kaznivi dejanji.Glede B-ja je storil kaznivo dejanje ropa po 206/I KZ-1.Glede vlomov v druge avtomobile pa je treba ugotoviti vrednost ukradenih avtoradiev. Če skupaj stanejo več kot 500 evrov, gre za kaznivo dejanje velike tatvine po 205/I KZ-1, če manj kot 500 evrov, pa gre za navadno tatvino po 204/I KZ-1 (nima kvalificirane oblike v veliki tatvini). Gre za nadaljevalno kaznivo dejanje 205/I-1 v zvezi s členom 54 KZ-1.

Med veliko tatvino ( 205 KZ-1 ) in ropom ( 206 KZ-1 ) je podan pravi stek. Sodišče določi kazen za vsako kaznivo dejanje posebej, nato pa izreče še enotno kazen.

A je 15-krat v januarju 2009 vlomil v avte, nato pa nič do leta 2010, ko je znova vlomil v nek avto na tem parkirišču. Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži!

A je storil dve kaznivi dejanji. Ne gre za nadaljevano kaznivo dejanje po 54. členu KZ-1, ker ni niti istočasnosti, niti zaporedne izvršitve z zadnjim kaznivim dejanjem.

A je storil 15 vlomov v januarju 2009; gre za nadaljevalna kazniva dejanja, katerih pravna kvalifikacija se glasi: 205/I-1 v zvezi s členom 54 KZ-1 !A je storil 1 vlom v letu 2010; gre za navadno tatvino, če je vrednost tega avtoradia nižja od 500 evrov ali za veliko tatvino, če je vrednost avtoradia višja od 500 evrov. Pravna kvalifikacija tega kaznivega dejanja se glasi: 204/II-I KZ-1 ali 205/I-1 KZ-1 !Med vsemi njegovimi vlomi je podan pravi stek.

A je poleg rednih vlomov, vlomil še v avto C-ja in uničil avtoradio, ker se je hotel C-ju maščevati, ker ga je ta ponižal pred njegovo punco. Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži!

Z vlomov v avto C-ja, je A storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220/I KZ-1.Med poškodovanjem tuje stvari in med nadaljevalnim kaznivim dejanjem velike tatvine je podan pravi stek.Če A avtoradia ne bi uničil, pač pa ga ukradel, to ne bi spadalo v nadaljevalno kaznivo dejanje velike tatvine, ker ne bi bilo enotnega psihičnega odnosa. Šlo bi za kaznivo dejanje navade tatvine po 204. členu KZ-1.A je storil dva kazniva dejanja.

Stran 172 / primer 430A je v svoji hiši zasačil B-ja in C-ja, kako razmetavata in uničujeta stvari. Ker sta se A-ja ustrašila, sta skočila skozi okno in začela bežati, A pa je stekel po svojo neprijavljeno pištolo in za njima. Ker se nista hotela ustaviti, je streljal, pri čemer je B-ja ubil, C pa je utrpel hude telesne poškodbe.

Koliko kaznivih dejanj je storil A? Obrazloži!A je storil tri kazniva dejanja (uboj po 115. členu KZ-1, hudo telesno poškodbo po 123. členu KZ-1, neupravičeno posedovanje orožja po 307. členu KZ-1). Med njimi je podan pravi stek.Stran 174 / primer 437A je kupila novo uro in jo pokazala prijateljici B. Ker je bila ura B zelo všeč, se je ta odločila, da jo bo vzela. Prijateljici sta šli skupaj na tenis, po igri pa sta se stuširali in preoblekli. B je v tem času ukradla A-jino uro. Ko je A

57

ugotovila, da ure ni, jo je začela iskati, in vprašala tudi B ali morda ve kje je, vendar je ta odvrnila, da ne ve. Policija je ovadila B za kaznivo dejanje tatvine (204 KZ-1) in za kaznivo dejanje prikrivanja (217 KZ-1).

Ali je policija ravnala pravilno? Obrazloži!NE, B bi morala odgovarjati zgolj za kaznivo dejanje tatvine po 204/II KZ-1. Prikrivanje po 271. členi KZ-1 je subsidiarno, nekaznivo, naknadno ravnanje, ki je po naravi tako, da pomeni doseganje namena, ki ga je imel storilec že pri prvem kaznivem dejanju (tatvini). Med njima je podan navidezni stek.

19.1.2009VARNOSTNI UKREPI IN SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE

POJEM IN NAMEN VARNOSTNIH UKREPOVSo tretja velika skupina, poleg kazni in opozorilnih sankcij. Razvili so se po kaznih in pred opozorilnimi sankcijami. Pričakujejo se spremembe.

So specializirane kazenske sankcije in so ožji kot kazni in opozorilne sankcije. V poštev pridejo za ožji krog storilcev - storilci z izraženimi posebnimi potrebami (gre za osebe, ki izvršujejo kazniva dejanja zaradi notranjega oziroma endogenega vzroka – osebe z nizkim IQ, duševno bolni,… Ti vzroki vplivajo na to, da njihovo dejanje ni pravno dopustno.) in za ožji krog kaznivih dejanj.

Razmerje varnostnih ukrepov do kazni in opozorilnih sankcij:Kazni in opozorilne sankcije so retributivno oziroma povračilno usmerjene, medtem ko so varnostni ukrepi preventivno usmerjeni (da se odpravi takšno vedenje).

Temelj ukrepanja je STORILČEVA NEVARNOST Če ni storilčeve nevarnosti, se varnostni ukrep ne more izreči. Da se varnostni ukrep lahko izreče, je potrebna diagnoza osebnosti storilca, in sicer se zahteva negativna prognoza bodočega obnašanja storilca. To velja za OSEBNE VARNOSTNE UKREPE. Poznamo pa udi STVARNE VARNOSTNE UKREPE (nevarnost predmeta; isti predmet bo uporabljen za novo kaznivo dejanje).

Namen je odprava endogenih in/ali eksogenih dejavnikov, zaradi katerih posameznik izvršuje kazniva dejanja.

VRSTE IN SKUPINE VARNOSTNIH UKREPOVPoznamo 6 varnostnih ukrepov, KZ-1 pa ureja zgolj 3 (69.-73. KZ-1). KZ-1 ureja naslednje vrste varnostnih ukrepov:

prepoved opravljanja poklica; odvzem vozniškega dovoljenja; odvzem predmetov;

(Vsaj)* do pričetka uporabe Zakona o duševnem zdravju (12.8.2009) so del pozitivnega kazenskega prava tudi varnostni ukrepi ( 376 KZ-1 ), ki jih je urejal KZ (KZ-1 pa jih ne pozna več) – to so:

obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu; obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti; (najverjetneje tudi) obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov (prehodna določba v 376. členu KZ-1

je nekoliko nejasna!)- vse je odvisno od razlage. V praksi se šteje, da je zajet.

*PROBLEM: ZDZdr sploh ne omenja neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj, zato to (verjetno) ni zakon, ki izpolnjuje pogoje iz prehodne določbe v 376. členu KZ-1?!

Posamezen varnostni ukrep lahko razporedimo v naslednje skupine: samostojni oz. principalni (izrekajo se lahko samostojno; to so samo tisti, ki pridejo v poštev za

nepreištevnega) in dodatni oz. akcesorni varnostni ukrepi (izrečejo se poleg kazni ali opozorilne sankcije);

osebni (posegajo v pravico posameznika) in stvarni varnostni ukrepi (pomenijo odvzem nevarnega predmeta);

obvezni oz. obligatorni (sodišče izreče ukrep obveznega zdravljenja) in neobvezni oz. fakultativni varnostni ukrepi (sodišče sme izreči tak varnostni ukrep);

58

OBVEZNO PSIHIATRIČNO ZDRAVLJENJE IN VARSTVO V ZDRAVSTVENEM ZAVODU (urejen je v KZ!)Ta varnostni ukrep je omejeno samostojen (samostojen ukrep za neprištevne storilce, akcesoren ukrep za bistveno zmanjšano prištevne storilce), oseben in obvezen.

VSEBINA: zdravljenje v ustrezni psihiatrični ustanovi (določi jih Ministrstvo za zdravje).

2 pogoja za izrek, ki morata biti kumulativno izpolnjena:1. Teža kaznivega dejanja in stopnja storilčeve duševne motenosti kažeta na nevarnost, da bi storilec na

prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali premoženje (če je v nevarnosti kaj drugega od zgoraj naštetega, ta varnostni ukrep ne pride v poštev).

2. Nevarnost je mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu (gre za prisilno zdravljenje, ki se izreče, ko ni nobene druge možnosti).

TRAJANJE : dokler je potrebno, vendar najdlje : 10 let za neprištevnega storilca (po tem času varnostni ukrep preneha, čeprav se oseba ne pozdravi), toliko, kolikor traja izrečena zaporna kazen za bistveno zmanjšano prištevnega storilca (v tem

primeru se čas, prestan v zdravstvenem zavodu, všteje v izrečeno zaporno kazen).

OBVEZNO PSIHIATRIČNO ZDRAVLJENJE NA PROSTOSTI (urejen je v KZ!) Je soroden prejšnjemu varnostnemu ukrepu s to razliko, da se le-ta izvaja ambulantno in ne v ustanovi, kot prejšnji. Oba se redko uporabljata. Ta varnostni ukrep je omejeno samostojen (samostojen ukrep za neprištevne storilce, akcesoren ukrep za bistveno zmanjšano prištevne storilce), oseben in obvezen.

VSEBINA: obvezno ambulantno zdravljenje storilca, ki je sicer na prostostiP rvenstveno je namenjen neprištevnim storilcem kaznivega dejanja .

Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja: 1. Ugotovitev, da storilec kaznivega dejanja potrebuje psihiatrično zdravljenje.2. Ocena, da bo ukrep zadostoval za to, da storilec ne bo ponavljal hujših kaznivih dejanj (to so kaznivih

dejanj, za katera je predpisana zaporna kazen več kot 3 leta).

IZJEMOMA je možen izrek tudi bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu, vendar le po pogojnem odpustu s prestajanja kazni potem, ko je bil nekaj časa podvržen varnostnemu ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu (s tem se jim ne krši pravica do pogojnega odpusta) !

TRAJANJE : dokler je potrebno, vendar najdlje: 2 leti

OBVEZNO ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV IN NARKOMANOV (urejen je v KZ!) Zelo pogost varnostni ukrep, ki pa je akcesornen (izreče se lahko le poleg zaporne kazni ali ob pogojni obsodbi na zaporno kazen), oseben in fakultativen. NIKOLI ne pride v poštev za neprištevnega !

VSEBINA: zdravljenje alkoholizma ali odvisnosti od mamil. Zdravljenje se izvršuje v zavodu za prestajanje kazni zapora ali v zavodu za zdravljenje odvisnosti; v primeru izreka ob pogojni obsodbi pa zdravljenje poteka ambulantno.

Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja:1. Ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje storjeno zaradi odvisnosti od alkohola ali mamil (posredna ali

neposredna vzročna zveza). Če oseba stori neko kaznivo dejanje, ki pa ni povezano z njegovo odvisnostjo, ta varnostni ukrep ne pride v poštev.

2. Ugotovitev, da obstaja nevarnost, da bo zaradi odvisnosti od alkohola ali mamil storilec ponavljal kazniva dejanja.

TRAJANJE : dokler je potrebno, vendar najdlje : dokler traja izrečena zaporna kazen, v primeru izreka ob pogojni obsodbi do konca preizkusne dobe oziroma najdlje 2 leti.

59

PREPOVED OPRAVLJANJA POKLICA (urejen je v KZ-1) Ta varnostni ukrep je akcesoren, oseben in fakultativen. Izreče se lahko ob kazni zapora, ob pogojni obsodbi na kazen zapora, pa tudi ob varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti (zmeraj, ko kazen ne bo imela za posledico prenehanje poklica).

VSEBINA : začasna prepoved opravljanja določenega poklica začasna prepoved določene samostojne dejavnosti začasna prepoved prevzema kakšne dolžnosti

Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja:1. Storilec je za izvršitev kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost (gre za

kazniva dejanja, ki jih izvrši določena oseba; lekarnar, uradna oseba,,.).2. Utemeljena ocena, da se to utegne zgoditi ponovno, če bi storilec še naprej opravljal tak poklic, dejavnost

ali zasedal tak položaj.

TRAJANJE: Minimalno 1 leto; Maksimalno 5 let od pravnomočnosti sodne odločbe.

Treba ga je ločiti od IZGUBE SLUŽBE (če je policist obsojen na zaporno kazen, mu s tem preneha delovno razmerje).

ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJATa varnostni ukrep je akcesoren, oseben, in fakultativen.Izreče se lahko ob kazni (tudi če je odpuščena), ob pogojni obsodbi (ne glede na določeno kazen), ob sodnem opominu, pa tudi ob varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.

V poštev pride le za storilce kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa. Ta ukrep se izreče osebi, ki ni sposobna za vožnjo (slep, odvisnež, bolezen..). Vozniško dovoljenje preneha, ko in če ozdravi, lahko ponovno dela vozniški izpit.

NOVOST: izreka se lahko samo vozniku motornega vozila (ožje); pri prepovedi vožnje ostaja enako kot v knjigi)

VSEBINA: odvzem vozniškega dovoljenja za določene vrste motornih vozil in / ali začasna prepoved opravljanja vozniškega izpita.

Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena2 pogoja za izrek:ugotovitev, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v prometu pomenila nevarnost za javni prometstorilčeva nevarnost izvira iz nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil

TRAJANJE : Minimalno 1 leto Maksimalno 5 let

Po preteku varnostnega ukrepa sme storilec na novo pridobiti vozniško dovoljenje.

POZOR: odvzem vozniškega dovoljenja ≠ prepoved vožnje motornega vozila (stranska kazen).

ODVZEM PREDMETOVTa varnostni izrek je akcesoren, stvaren in načeloma fakultativen (v določenih primerih KZ-1 določa OBVEZEN odvzem predmetov - npr. člene 186/V, 187/III, 243/V, 245/VI, 248/II ipd.)

60

POSEBNOST: v določenih primerih je obvezen ( to nam pove posebni del, če v določenem členu piše, da se predmet odvzame, nam ni treba ugotavljati nevarnosti predmeta ).Je edini stvarni varnostni ukrep.Izreče se lahko ob kazni (tudi če je odpuščena), ob pogojni obsodbi (ne glede na določeno kazen), ob sodnem opominu , pa tudi ob varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti

VSEBINA: odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ter predmetov, ki so nastali s kaznivim dejanjem. Gre za predmet, ki je prepovedan.

Pogoj za izrek : 1. nevarnost, da bi storilec s temi predmeti ponovno storil kaznivo dejanje oziroma nevarnost predmeta

samega.V teh primerih ni potrebno ugotavljati nevarnosti za ponovno storitev kaznivega dejanja s tem predmetom !!Praviloma se odvzamejo predmeti, ki so last storilca; izjemoma pa tudi nevarni predmeti, ki so last tretje osebe.

POZOR: odvzem predmetov ≠ odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

VARNOSTNI UKREPI ZA PRAVNE OSEBE1. ODVZEM PREDMETOV (vse velja enako kot za fizične osebe);2. OBJAVA SODBE (v tisku, na radiu ali televiziji);

Če bi bilo koristno, da javnost izve za sodbo, ali če bi objava sodbe pripomogla k temu, da se odvrne nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali da se zavaruje varnost prometa ali druga korist gospodarstva.

3. PREPOVED DOLOČENE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI (sorodno je prepovedi opravljanja poklica za fizično osebo; ukrep lahko zoper pravno osebo traja minimalno 6 mesecev in maksimalno 5 let).

MLADOLETNIŠKA DELINKVECA

Prevladujejo premoženjska kazniva dejanja; Pogosto je izvrševanje kaznivih dejanj v skupini (mladoletniške tolpe); Pogosti so drugačni nagibi pri izvrševanju kaznivih dejanj kot nagibi odraslih oseb (npr. dokazovanje pred

vrstniki); Poseben status mladoletnikov v kazenskem pravu ( storilci so nedozorele in psihično ter socialno nerazvite

oziroma še ne povsem razvite osebe (močan vpliv na njih imajo zunanje okoliščine). Obravnava jih Center za socialno delo in so izven dometa kazenskega prava; niso subjekti kazenskega prava. Sankcije se jim lahko izrečejo pod določenimi pogoji.

DE LEGE FERENDA bodo ta vprašanja urejena v Kazenskem zakonu za mladoletnike (KZM), ki bo vseboval materialno in procesno pravo ter izvrševanje. KZ-1 teh vprašanj ne ureja, zato se do sprejema KZM uporabljajo določbe 6. poglavja KZ (členi 70 - 94) (prim. 375. člen KZ-1).

Starost storilca se odkriva glede na čas storitve kaznivega dejanja: otroci ( manj kot 14 let ) mlajši mladoletniki ( 14 – 16 let ) starejši mladoletniki ( 16 – 18 let ) mlajši polnoletniki ( 18 – 21 let )

Če A stori kaznivo dejanje na njegov 16. rojstni dan, spada pod starejše mladoletnike, če pa stori kaznivo dejanje na 14. rojstni dan, spada pod mlajše mladoletnike.

NAMEN KAZENSKIH SANKCIJ ZA MLADOLETNIKE ( 73. člen KZ )

Je v kombinaciji: VZGOJE (predstava pravilnih vzorcev obnašanja),

61

PREVZGOJE (ponotranjeni negativni vzorci se odpravijo in nadomestijo s pozitivnimi), PRAVILNEGA RAZVOJA MLADOLETNIKA (gre za skupni učinek prvih dveh namenov, ko se osebo

usmerja na normalno ravnanje v družbi).

Sredstva za dosego tega namena (vsebovana so v sankcijah): varstvo pomoč nadzorstvo strokovno usposabljanje razvijanje osebne odgovornosti

SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE

1. VZGOJNI UKREPI ( so tipična in ožja vrsta; izrečejo se mlajšim in starejšim mladoletnikom ): Usmerjevalni (njihov namen je usmeriti posameznika k pravilnemu ravnanju z ne preveč intenzivnimi

ukrepi; posameznik ostane v svojem okolju): ukor navodila in prepovedi nadzorstvo organa socialnega varstva

To so NEZAVODSKI UKREPI.

oddaja v vzgojni zavod oddaja v prevzgojni dom oddaja v zavod za usposabljanje

To so ZAVODSKI UKREPI (pri teh pa se posameznika izvzame iz njegovega okolja).

2. KAZNI ( izrečejo se samo starejšim mladoletnikom ): mladoletniški zapor denarna kazen

Obe imata svoje specifike.

Mladoletnike obravnavajo posebni senati pri Okrožnih sodiščih (senat je sestavljen iz 3 članov – profesionalni sodnik s posebnimi znanji glede otrok; 2 sodnika porotnika z vrst pedagogov, socialnih delavcev, itd.)

VZGOJNI UKREPI – UPOŠTEVNE OKOLIŠČINE ZA IZBIRO IN IZREK

So milejši kot kazni in pomenijo reakcijo na storjeno kaznivo dejanje, čeprav se ni zavedal, da je storil nekaj prepovedanega.

Potrebno je ugotoviti, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje (vzročna zveza). Krivda se ne ugotavlja v enakem obsegu kot pri izreku kazni – kot pri odraslih osebah (vzgojni ukrep se

izreče s sklepom BREZ krivdoreka; vseeno pa mora biti utemeljen z elementi kazenske odgovornosti (naklep ali malomarnost) vsaj na ravni pravne kvalifikacije).

Sodišče zmeraj izreče najprej najlažji vzgojni ukrep – to je nezapisano pravilo.

Pri izbiri vzgojnega ukrepa je potrebno upoštevati naslednje okoliščine: starost, duševno razvitost, psihične lastnosti, nagnjenja mladoletnika; nagibe, iz katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje; dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih je mladoletnik živel; težo in naravo kaznivega dejanja; morebitno povratništvo.

UKORJe najmilejši vzgojni ukrep, ki vsebuje GRAJO in OPOZORILO. To se opravi tako, da se posameznik pogovori s predsednikom senata za mladoletne.

62

Če ukor ne zadostuje, sodišče izreče katero izmed NAVODIL IN PREPOVEDI ( to je skupina vzgojnih ukrepov, izmed katerih sodišče izbere eno ali več obveznosti ):

osebno opravičilo oškodovancu, poravnava z oškodovancem, redno obiskovanje šole, usposabljanje za poklic, sprejetje ustrezne zaposlitve, nastanitev pri določeni družini, v domu ali drugje, oprava dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, zdravljenje v ustrezni zdravstveni organizaciji, obiskovanje vzgojne, poklicne, psihološke ali druge podobne posvetovalnice, udeležba na programih socialnega treninga, oprava preizkusa znanja prometnih predpisov, prepoved vožnje motornega vozila.

Posameznik je opozorjen, da v kolikor se ne bo držal določenega navodila, ga bo sodnik kaznoval z naslednjim vzgojnim ukrepom.

Ta vzgojni ukrep lahko TRAJA največ 1 leto. Če ta ukrep ne zadostuje, sodišče izreče naslednji vzgojni ukrep.

NADZORSTVO ORGANA SOCIALNEGA VARSTVAIzreče se mladoletniku, ki potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo, ker je treba TRAJNEJE vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj.

VSEBINA: nadzor + aktivno spodbujanje mladoletnika k načinu življenja, ki bo skladen s pravnimi in družbenimi normami

Možno ga je kombinirati z navodili in prepovedmi.

TRAJANJE: Minimalno 1 leto, Maksimalno 3 leta

ODDAJA V VZGOJNI ZAVODV poštev pride šele, če vsi prejšnji varnostni ukrepi ne zaležejo.Izreče se mladoletniku, ki potrebuje trajnejšo vzgojo in prevzgojo POD STALINIM VODSTVOM in NAZDORSTVOM STROKOVNO USPOSOBLJENIH VZGOJITELJEV.Možno je izvajanje v stanovanjskih skupinah, ki jih organizirajo vzgojni zavodi ali z dnevnim bivanjem v zavodu - mladoletnik biva doma, vendar se dnevno udeležuje aktivnosti v zavodu ( mladoletnik se sreča z nedelikventnimi osebami ).

Prednost tega varnostnega ukrepa je, da nedlikventna mladina dobro vpliva na delikventa, slabost pa, če je obratno.Ta ukrep pride v poštev za mladoletnike do 18 leta, izjemoma pa tudi do 21 leta.

TRAJANJE: Minimalno 6 mesecev Maksimalno 3 leta

Možen je pogojni odpust.

ODDAJA V PREVZGOJNI DOMJe skrajni ukrep. Prevzgojni dom za celotno območje RS deluje v Radečah. Deluje na principu, da mladoletnike polno zaposlijo, znotraj zavoda se tudi šolajo. Po sami naravi nima možnosti za uspeh, saj se v njem srečajo zgolj delikventni posamezniki, ki so izvršili že več kaznivih dejanj, ki so bila vedno hujša.

63

Izreče se mladoletniku, pri katerem so potrebni učinkovitejši PREVZGOJNI UKREPI, s katerimi se skuša ODPRAVITI že prevzeta negativna duhovna in značajska oblikovanost in te osebnostne lastnosti NADOMESTITI s pozitivnimi notranjimi nagnjenji.

Stopnja mladoletniških povratnikov je zelo visoka, dokler so mladoletni. Ko postanejo polnoletni pa večinoma ne izvršujejo več kaznivih dejanj.

TRAJANJE: Minimalno 1 leto Maksimalno 3 leta

Možen pogojni odpust.

ODDAJA V ZAVOD ZA USPOSABLJANJEIzreče se namesto oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom, ČE je mladoletni storilec kaznivega dejanja oseba, motena v duševnem in / ali telesnem razvoju.

TRAJANJE: Maksimalno 3 leta

MLADOLETNIŠKI ZAPORV poštev pride le za starejše mladoletnike ( če noben prejšnji ukrep ni učinkovit in če je izvršil hujše kaznivo dejanje ) !!

Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja: 1. Starejši mladoletnik je ugotovljeno storil kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana zaporna

kazen 5 let ali več.2. Zaradi narave in teže dejanja ter visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči

katerega od vzgojnih ukrepov oziroma ta očitno ne bi dosegel svojega namena.

Izreče se z obsodilno sodbo (krivdorek!) – krivda mora biti popolnoma ugotovljena. Je variacija zaporne kazni ( veljajo enaka pravila).

TRAJANJE: Minimalno 6 mesecev Maksimalno 5 let Za kazniva dejanja, za katera je za polnoletnega alternativno predpisana 30-letna zaporna kazen pa

najdlje 10 let (za genocid, dejanja zoper človečnost,..).

Okoliščine, ki se upoštevajo pri odmeri: olajševalne in obteževalne okoliščine, stopnja mladoletnikove osebne zrelosti, čas, potreben za vzgojo, prevzgojo in strokovno usposabljanje.

Ni omilitve in postrožitve kazni; možen pa je odpust.Ni možna nobena kombinacije z vzgojnimi ukrepi in denarno kaznijo.Mladoletniški zapor za celotno območje RS je v Celju.

DENARNA KAZENV poštev pride le za starejše mladoletnike! Razpon je manjši kot pri odraslih osebah.

Za izrek morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja:

64

1. Starejši mladoletnik je ugotovljeno storil kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana denarna kazen ali zaporna kazen do 5 let.

2. Starejši mladoletnik je denarno kazen, glede na svoje dohodke, zmožen plačati sam.

VIŠINA: Minimalno 2 dnevna zneska oziroma 41,73 EUR (10.000 SIT ) Maksimalno 180 dnevnih zneskov oziroma 6.259,39 EUR (1,5 mio SIT)

Tako je treba napisati, ker veljajo glede tega določbe KZ, sodišče pa bi v praksi uporabilo zgolj dnevne zneske in ne določenih, ker KZ-1 le-teh ne pozna več.

Ni možno kombiniranje z mladoletniškim zaporom ali vzgojnimi ukrepi. Je izključno glavna kazen.

KZ vsebuje še posebna pravila za: Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnikom, ki so storili kaznivo dejanje kot mlajši mladoletniki

(92. člen KZ – sankcije se uporabijo izjemoma). Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnikom, ki so storili kaznivo dejanje kot starejši mladoletniki

(93. člen KZ). Izrekanje vzgojnih ukrepov mlajšim polnoletnikom (94. člen KZ – pod določenimi pogoji se jim lahko

izreče varnostni ukrep, čeprav bi morali odgovarjati kot polnoletni).

OSTALI KAZENSKOPRAVNI INSTITUTI (znati je treba osnovno poznavanje in ločevanje)REHABILITACIJAPo določenem času se obsojencu ponovno in brez omejitev prizna celotna paleta pravic in obveznosti, ki jih je imel pred obsodbo zaradi kaznivega dejanja. Pravno se štejejo za neobsojenega; izbrišejo se iz kazenske evidence (IZJEMA: nekatera kazniva dejanja se ne izbrišejo). Ločimo ZAKONSKO (nastopi po zakonu) in SODNO REHABILITACIJO (odredi jo sodišče). Ureditev v KZ-1 je v bistvenem nespremenjena (v poštev pride učbenik in členi 81 – 84 KZ-1) !

AKTI MILOSTIUstrezni so v primeru smrtnih kazni. Sem spada AMNESTIJA ( podeli jo državni zbor ) in POMILOSTITEV ( izreče jo predsednik države ) – pri obeh pride v poštev učbenik in členi 96 – 98 KZ-1 ! Pri obeh aktih gre za poseg v sodno vejo oblasti, kar pa ni v redu.  ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEMNi kazenska sankcija, ampak ukrep sui generis (nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem) – ureditev v KZ-1 je v bistvenem nespremenjena (učbenik in členi 74–77 KZ-1 ) !  PRAVNE POSLEDICE OBSODBENa novo je dodana izguba pravica tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji, v preostalem je ureditev v bistvenem nespremenjena (učbenik in členi 78 – 80 KZ-1) ! ZASTARANJEKZ-1 je spremenil koncept zastaranja kazenskega pregona in izvršitve kazni tako, da po novem poznamo LE ABSOLUTNO ZASTARANJE. Pravila v zvezi s prekinitvijo in pretrganjem zastaranja so v bistvenem enaka (učbenik in členi 90 – 95 KZ-1) ! V zvezi s tem je v KZ-1 nekoliko nejasnosti.

20.1.2009UDELEŽBA PRI KAZNIVEM DEJANJU (učbenik)

SPREMENJENI KONCEPTI UDELEŽBE V KZ-1

65

KZ je poznal 3 oblike udeležbe: sostorilstvo (25. člen KZ) napeljevanje (26. člen KZ) pomoč (27. člen KZ)

KZ-1 pozna zgolj 2 obliki udeležbe : napeljevanje (37. člen KZ-1) – nespremenjena vsebina pomoč (38. člen KZ-1) – nespremenjena vsebina

Kaznovanje napeljevalca (37. člen KZ-1) in pomagača (38. člen KZ-1) za poskus (39. člen KZ-1) – nespremenjena ureditev! Napeljevanje in pomoč ne moreta biti storjena iz malomarnosti.KZ-1: sostorilstvo (20/II KZ-1) in posredno storilstvo sodita v okvir STORILSTVA (20. člen KZ-1). Ureditev sostorilstva je vsebinsko nespremenjena; ureditev posrednega storilstva pa je nova. Primer posrednega storilca: starš napelje otroka, da stori kaznivo dejanje. Otrok za to ne bo odgovarjal; odgovarjal bo starš, ker je posredni storilec (po starem KZ bi bil starš napeljevalec ali storilec).

Meje kaznivosti udeležencev (40. člen KZ-1) – glede napeljevalcev in pomagačev je ureditev nespremenjena; ni pa jasno, zakaj zakonodajalec v določbo o mejah kaznivosti udeležencev uvršča storilca!

NOVOST: Odgovornost članov in vodij hudodelske združbe (41. člen KZ-1) – nova določba v splošnem delu.

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (stek kaznivih dejanj)Stran 166 / primer 407A je vlomil v stanovanje in pri tem uničil vhodna vrata. Medtem ga je v kombiju čakal B. Ko mu je A sporočil, da je hiša prazna, se mu je B pridružil. S skupnimi močmi sta odnesla televizor, zvočnike, hi-fi opremo in dva računalnika.

Ali se bo A-ja kazensko preganjalo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari ali le za kaznivo dejanje velike tatvine? Obrazloži!

A je izpolnil zakonske znake obeh kaznivih dejanj, tako velike tatvine po 205/I-1 KZ-1 kot tudi poškodovanja tuje stvari po 220/I KZ-1.

Treba se je vprašati ali gre med tema dvema kaznivima dejanjema za pravi stek ( A bo obravnavan zaradi obeh kaznivih dejanj ) ali navidezni stek ( A bo obravnavan samo za eno kaznivo dejanje ).V našem primeru gre za navidezen stek v korist vloma. Izpolnjeni so zakonski znaki vloma; nasilen vstop v prostor in v okviru tega tudi poškodovanje. Poškodovanje tuje stvari je konzumirano oziroma v celoti zajeto v kaznivem dejanju vloma, ki je znak velike tatvine.A-ja se bo preganjalo za veliko tatvino po 205/I-1 KZ-1.

Za katera kazniva dejanja bo državni tožilec kazensko preganjal B-ja? Obrazloži!B se je A-ju pridružil pri odnašanju stvari, zato gre za sostorilstvo, ker sta oba izvrševala zakonske znake kaznivega dejanja. Imata isto pravno kvalifikacijo. Odgovarjala bosta za veliko tatvino, storjeno v sostorilstvu po 205/I-1 v zvezi s členom 20/II KZ-1Ni nujno, da vsak sostorilec izpolni vse zakonske znake kaznivega dejanja, zadostuje tudi samo en ali pa ni potreben niti en ( v primeru, da gre zgolj za odločilen prispevek ene osebe k storitvi kaznivega dejanja, ki ga izvrši druga oseba; v takšnem primeru ne gre za izvrševanje zakonskih znakov kaznivega dejanja).

Obravnavana bosta skupaj v enem kazenskem postopku, ker sta skupaj storila eno kaznivo dejanje.Če sta A in B ravnala kot sostorilca, je pravna kvalifikacija obeh enaka (nikoli ne more biti različna) !!Gre za to, da skupaj storita kaznivo dejanje in tudi skupaj izvršujeta zakonske znake tega kaznivega dejanja.

Stran 173 / primer 433A-ju se je hudo zameril poslanec B, ker ni izpolnjeval danih obljub, zato je C-ja napeljal k temu, da naj hudo pretepe B-ja in mu da lekcijo. A je pospremil C-ja do parlamenta, iz katerega je po več urnem čakanju končno

66

prišel B. C ga je napadel in začel pretepati, A pa je sprva pretep le opazoval, nato pa se je pridružil C-ju in sodeloval pri pretepu. Poslanec je bil lahko telesno poškodovan.

Koliko kaznivih dejanj je storil A? obrazloži!A je storil eno kaznivo dejanje. Najprej je bil napeljevalec, nato pa je postal sostorilec. Gre za navidezni stek v korist sostorilstva.Težja oblika udeležbe vedno konzumira lažjo obliko udeležbe. Napeljevanje je lažja oblika udeležbe, ki je konzumirana v sostorilstvu, ki pa je težja oblika udeležbe. Pomoč je tudi konzumirana v sostorilstvu.

A in B sta torej sostorilca, ki sta storila zgolj eno kaznivo dejanje, njuna pravna kvalifikacija pa mora biti popolnoma enaka. Odgovarjala bosta za kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe po 122/I v zvezi s členom 20/II

Sostorilstvo nima vpliva na odmero kazni. Vsakemu se izreče individualna kazen, ki pa je lahko različno visoka. A bo dobil višjo kazen, ker se napeljevanje upošteva kot oteževalna okoliščina.

Stran 121 / primer 230 (naklep in malomarnost)C in B sta družbenika družbe Kekec d.o.o., ki sta jo skupaj ustanovila. Ker se je B hotel polastiti C-jevega deleža, je najel A-ja, ki se je v vojski izuril za ostrostrelca, da C-ja na poti iz službe ustreli. A je zasedel dobro pregleden prostor nad Tromostovjem v bližini C-jevega stanovanja in čakal na priložnost za strel. V trenutku, ko je C prišel mimo, je A streljal nanj, vendar je zgrešil in zadel D-ja, ki je ravno takrat hodil za C-jem.

Kakšna je oblika krivde A-ja glede D-jeve smrti? Obrazloži!A pri svojem dejanju ni mogel biti malomaren, ker je bil za to izurjen. A-jeva oblika krivde je eventualni naklep, ker je streljal v obljudenem okolju. S tem je storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314/V-I KZ-1. Poleg tega bo odgovarjal tudi za poskus uboja po 115/I v zvezi s členom 34/I KZ-1. Gre za ZGREŠENI UDAR. Poskus uboja je v pravem steku s splošno nevarnostjo, kar pomeni, da bo A odgovarjal za obe kaznivi dejanji.

B je napeljevalec, ker je očitno vplival na odločitev A-ja, da to stori. Gre za neuspelo napeljevanje, ki se kaznuje enako kot poskus, čeprav dejanje sploh ni bilo poskušeno.Napeljeval je k uboju konkretne osebe, zato se pravna kvalifikacija po kateri bo odgovarjal B glasi 115/I v zvezi s členom 34/I v zvezi s členom 37/I KZ-1 .

Pri NAPELJEVALCU in POMAGAČU moramo dokazati dvojni naklep:1. naklep do kaznivega dejanja;2. naklep do napeljevanja oziroma do pomoči.

Da bi B odgovarjal tudi za povzročitev splošne nevarnosti, bi mu morali dokazati naklep do splošne nevarnost.

37/II KZ-1 se ne more uporabiti, ker je A poskusil izvršiti kaznivo dejanje. Če A ne bi niti poskusil streljati, bi B odgovarjal v zvezi z neuspelim napeljevanjem.

Stran 176 / primer 444 (udeležba pri kaznivem dejanju)C in D sta želela vlomiti in okrasti mestnega bogataša, vendar nihče od njiju ni znal onesposobiti hišnega alarma. C je vprašal prijatelja A-ja, ki je delal v zasebnovarnostni agenciji, če bi jima pomagal, vendar je A zavrnil in ga napotil k B-ju. B je C-ju povedal, da se v takšne zadeve ne misli vpletati, lahko pa povpraša znanca, bivšega zapornika E-ja. E pri vlomu ni želel sodelovati, vendar sta ga C in D prepričala, da če jima že noče pomagati na kraju samem, naj ju vsaj nauči, kako naj izključita alarmno napravo, kar je E tudi storil. C in D sta uspešno vlomila in okradla bogataša.

Kdo bo v tem primeru odgovarjal za to dejanje in kako? Obrazloži!C in D bosta odgovarjala za veliko tatvino po 205/I-1 v zvezi s členom 20/II KZ-1.

A ne bo odgovarjal za nič.Pomoč (38. člen KZ-1) je najlažja oblika udeležbe, potrebno pa je dokazati dvojni naklep pomagača. V 38/II KZ-1 so naštete oblike pomoči. V poštev pridejo vse te oblike kot tudi vsa podobna dejanja, ki so ista naštetim po intenziteti.A je storil nekaj, kar zakon ne našteva kot pomoč, zato je treba ugotoviti ali tem dejanjem ustreza po intenziteti. Treba je oceniti ali dejanje A-ja (napotil ju je k prijatelju) lahko enačimo s tem, kot če bi A sam dal nasvet. Njegovo dejanje se ne more šteti kot pomoč, zato A ni napeljevalec.

67

Ali se A-ju lahko očita kaznivo dejanje po 280. členu KZ-1?Za konkretno kaznivo dejanje mora biti predpisana zaporna kazen minimalno 3 leta ali več (to je pogoj za odgovornost po 280. členu KZ-1). IZJEMA: 173/I KZ-1 ; če je nekdo vedel za to kaznivo dejanje in ga ni naznanil, bo odgovarjal po 280. členu KZ-1.Kaznivo dejanje po 205. členu KZ-1 nima minimuma zaporne kazni pri 3 letih, zato A ne bo odgovarjal po 280. členu KZ-1 . Če bi pisalo, da mora biti izrečena kazen minimalno 3 leta ali več, bi A odgovarjal za kaznivo dejanje po 280. členu KZ-1.

B ne bo odgovarjal za nič.Njegovo dejanje je bolj intenzivno, kot dejanje A-ja, saj je C-ja in D-ja napotil na določeno osebo, ki pa bi joma znala pomagati. Teoretično bi lahko šlo za pomoč, vendar v praksi tega ne bi bilo možno dokazati.

E bo odgovarjal za veliko tatvino po 205/I-1 v zvezi s členom 38 KZ-1Imel je eventualni naklep do kaznivega dejanja, ki sta ga C in D storila. E se je zavedal, da bo njegov nasvet pomagal in je v to tudi privolil. E jima je dal navodila kako izvršiti določen zakonski znak kaznivega dejanja. Gre za pomagača, ker mu je dokazan dvojni naklep. E je udeleženec, ki bo kaznovan kot da je dejanje storil sam ali pa mileje. Lahko bi ravnal tudi z direktnim naklepom (če bi povedal, da je na pogojni, zato se ne bo vpletal na samem kraju, ampak da je zamisel dobra in naj to kar storita in jima z veseljem da navodila).

Stran 181 / primer 46242- letni A je živel s svojim dedkom, ki je bil njegov zadnji živeči sorodnik. Ker je bil A že pošteno naveličan negovanja dedka, poleg tega pa se je želel dokopati do njegovega premoženja, je dedka, ki je bil zaradi smrti žene čustveno neuravnovešen, napeljeval k samomoru rekoč, da tako ali tako nima več nobenega smisla, da životari in cele dneve razmišlja o pokojni ženi. Dedek si je nekega dne res vzel življenje.

Ali pride v tem primeru v poštev 37. člen KZ-1 ali morda 120. člen KZ-1? Obrazloži!A bo odgovarjal za napeljevanje k samomoru po 120/I KZ-1. Napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru sta kazniva.Da bi A odgovarjal po 37. členu KZ-1, bi moral B-ja nagovarjati h kaznivemu dejanju (samomor ni kaznivo dejanje). Ker ga ni nagovarjal h kaznivemu dejanju, ta člen ne pride v poštev.

Če bi ena oseba nagovarjala drugo osebo k varanju, to ne bi bilo kaznivo, ker tega dejanja nimamo v KZ-1 .

Stran 179 / primer 458A-ja je razjezil sosed B, zato se je s kijem odpravil k njemu, da bi ga hudo pretepel. Na poti tja je srečal C-ja in mu povedal, kaj namerava storiti. C, ki ni maral B-ja, je A-ju rekel, da naj ga kar »prebuta«. A je B-ju zadal hude telesne poškodbe.

Opredeli A-jevo in C-jevo ravnanje s kazenskopravnega stališča!A bo odgovarjal za povzročitev hude telesne poškodbe po 123/I KZ-1.C ne bo odgovarjal kot napeljevalec, ker A-ja ni na nič napeljal, saj je bil ta že popolnoma odločen. Prav tako ne bo odgovarjal za opustitev ovadbe po 280/I KZ-1, ker je za konkretno kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen minimalno 6 mesecev (da bi odgovarjal po 280/I KZ-1, bi moral opustiti ovadbo za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen 3 leta ali več). C ne bo odgovarjal za nič.

Stran 183 / primer 471A je prišel k B-ju in mu povedal, da namerava vlomiti v C-jino stanovanje v času, ko bo C na službeni poti in odnesti dragocenosti, ki jih ima C spravljene v sefu v dnevni sobi.1. B je A-ju obljubil, da bo skril predmete, ki jih bo A prinesel iz C-jinega stanovanja, in da bo skril tudi njega, če

bo potrebno. A je storil kaznivo dejanje velike tatvine in se z ukradenimi predmeti zatekel k B-ju, vendar mu ta ni hotel pomagati.

Opredeli B-jevo ravnanje z vidika udeleže! A je storil kaznivo dejanje velike tatvine po 205/I KZ-1.B je pomočnik in sicer zaradi vnaprejšnje obljube, ki jo je dal A-ju. Obljuba storilcu olajša odločitev glede storitve kaznivega dejanja.Pomoč je možna PRED in MED samo storitvijo kaznivega dejanja.Sostorilstvo je možno MED storitvijo kaznivega dejanja.

68

Napeljevanje je možno PRED storitvijo kaznivega dejanja.

To, da B obljube ni držal, nima nobenega vpliva na njegovo udeležbo in je vseeno pomagač. To, da si je premislil, je lahko olajševalna okoliščina (lahko pa tudi oteževalna – odvisno od sodnika).

B bo odgovarjal po pravni kvalifikaciji 205/I-1 v zvezi s členom 38 KZ-1 .

2. B je A-ju obljubil, da bo skril predmete, ki jih bo A prinesel iz C-jinega stanovanja, in da bo skril tudi njega, če bo potrebno. A-ja je med dejanjem zalotila C, ki se je predčasno vrnila domov. A ji je s pištolo v roki velel, naj mu izroči denarnico in Diorjevo ročno uro, nato pa jo je s pištolo udaril po glavi in odšel. Ko je B izvedel, da je A poškodoval C, ni hotel skriti ukradenih predmetov.

Opredeli B-jevo ravnanje z vidika udeleže! A je storil kaznivo dejanje ropa po 206/I KZ-1.A in B sta bila dogovorjena za veliko tatvino, zato ni možno dokazati B-jevega naklepa do ropa po 206. členu KZ-1, pač pa obstoji samo njegov naklep do velike tatvine. Gre za t.i. EKCES STORILCA (storilec stori hujše kaznivo dejanje kot je bilo dogovorjeno in kot je bilo v naklepu B-ja).Gre za neuspelo pomoč (B je obljubil pomoč za veliko tatvino, ki pa je ni bilo, ker je A storil drugo kaznivo dejanje). Neuspela pomoč ni kazniva, zato B ne bo odgovarjal za nič.

Neuspelo napeljevanje je kaznivo po 37/I KZ-1Pri udeležencih ni nikoli različne pravne kvalifikacije.

3. B A-jevih namer ni komentiral. A-ja je med dejanjem zasačila C in ga poskušala zadržati do prihoda policistov, ni pa vedela, da je oborožen. A jo je ustrelil in z ukradenimi predmeti prišel k B-ju ter ga prosil, naj ga skrije, ker mu je za petami policija. B je to tudi storil.

Opredeli B-jevo ravnanje z vidika udeleže! A je storil kaznivo dejanje roparske tatvine po 207/I KZ-1, v katerem je konzumirana lahka telesna poškodba, ki jo je morebiti povzročil C-ju. Če ji je A povzročil hudo telesno poškodbo ali jo je ubil s strelom, gre za pravi stek, zato bo odgovarjal za obe kaznivi dejanji.B ni pomagač, ker ni dal vnaprejšnje obljube. Odgovarjal bo za kaznivo dejanje pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 282. členu KZ-1.

21.1.2009VAJE ZA PONAVLJANJE

VAJE IZ PRAKTIKUMA: (splošni primeri)Stran 200-201 / primer 532A se je v parku zaletel v osebo X in mu medtem ukradel 1000 EUR. Ko je A začel bežati, se je X za njim zadrl, da ima pomembne zveze na policiji in da bo kaznovan. Zato se je A vrnil in X zabodel do smrti, nož pa odvrgel v smetnjak. To je opazil policist B (ki je bil na dopustu in zato v civilu) in začel teči za A-jem. Ko ga je ujel in začel na njem izvajati policijske prijeme, je mimo pritekel športnik C (ki se ukvarja z borilnimi veščinami). Ker je menil, da je B nek nasilnež, ki se izživlja nad A-jem, je prijel B-ja , ga odrinil in brcnil ter mu povzročil lahko telesno poškodbo. Medtem je A pobegnil in naletel na D-ja, ki je videl celotno dogajanje, hkrati pa je bil tudi dreser psov in prijatelj X. D je imel s seboj 3 pse, za katere je vedel, da znajo biti precej nasilni. Spustil jih je na A-ja z ukazom: »Dajte ga.« Psi so A-ja posebno hudo telesno poškodovali, da je ta čez 2 uri v bolnici umrl.

Kazenskopravno opredeli ravnanje A-ja, B-ja, C-ja in D-ja! A je storil kaznivo dejanje velike tatvine po 205/I-3,4 KZ-1 ( gre za stek dveh kvalifikatornih okoliščin – 3. in

4. točka - v pravno kvalifikacijo se zapišeta obe, vendar gre zgolj za eno kaznivo dejanje; to je oteževalna okoliščina ) in kaznivo dejanje umora po 116/IV KZ-1.

Med tema kaznivima dejanjema je podan pravi stek, kar pomeni, da bo A odgovarjal za obe kaznivi dejanji..

B ni storil nič narobe, zato ne bo odgovarjal.

C je objektivno izvršil zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe po 122/I KZ-1.

C ne bo odgovarjal, ker je bil v dejanski zmoti v širšem pomenu. Šlo je za PUTATIVNI SILOBRAN. Treba se je vprašati ali bi bilo njegovo ravnanje pravilno, če bi bile okoliščine takšne kot je mislil, da so.

69

Ni treba ugotavljati njegove krivde, ker lahka telesna poškodba nima krivdne oblike, če je storjena iz malomarnosti.

D bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe po 124/II KZ-1 – glede krivde ima pogoje v 28. členu KZ-1. D ni ravnal v silobranu, ker ni istočasnosti s storitvijo kaznivega dejanja. Njegovo prijateljstvo z X bo olajševalna okoliščina. Ker ni nobene okoliščine, ki bi lahko izključila krivdo D-ja, moramo izpeljati pravno kvalifikacijo, da bo odgovarjal za svoje dejanje. Ugotovljena mora biti krivda D-ja z direktnim naklepom do samega kaznivega dejanja.

Če ugotovimo D-jev naklep do smrti, bo odgovarjal za kaznivo dejanje uboja po 115/I KZ-1.Odgovornost D-ja za posebno hudo telesno poškodbo po 124/II KZ-1 bo podana, če ugotovimo vsaj malomarnosti ( če bi A B-ja poškodoval in ga pustil na tleh, nato pa bi B umrl čez pol ure, bi bila podana malomarnost A-ja ).

Stran 202 / primer 535A, B, C in D so se odločili, da gredo na paintball. A in B pa sta imela drugačne namene – namesto orožja na plastične metke, sta le-te nadomestila s pravimi, da bi bila zadeva še bolj adrenalinska. C in D zamenjave nista opazila, A in B pa je tudi nista omenila. Začeli so z igro. A je naletel na D-ja in le-ta je začel streljati misleč, da gre za plastične metke. A se je ustrašil za življenje, zato je D-ja pokončal. Prepričan je bil, da ravna v silobranu. Naslednji spopad se je odvijal med B-jem in C-jem. C se je približal B-ju za hrbet in mu prislonil orožje ter ga vprašal ali se preda. B je izjavil, da se preda, C-ju pa se je zdelo primerno, da vseeno dobi kazen, zato ga je ustrelil v hrbet misleč, da so naboji nenevarni. B-ju je povzročil posebno hudo telesno poškodbo. Tako je C spredvidel, da so metki pravi in bil navdušen nad idejo. Ujel je A-ja, ki je začel streljati proti C-ju in zato porabil vse metke. C je A-ja ustrelil v trebuh, zaradi česar je A naslednji dan v bolnici umrl.

Kazenskopravno opredeli ravnanje A-ja, B-ja, C-ja in D-ja! A in B sta bila sostorilca pri zamenjav nabojev, zato bosta oba odgovarjala za kaznivo dejanje povzročitve

splošne nevarnosti po 314/I v zvezi s členom 20 KZ-1. Njuna pravna kvalifikacija je glede tega enaka. Poleg tega bo A odgovarjal tudi za kaznivo dejanje uboja po 115/I KZ-1 glede D-ja. A se ne more sklicevati na silobran, ker je bil napad izzvan s strani A-ja, da bi užival v obrambi.Med dejanjem po 314. in po 115. členu je podan pravi stek, zato bo A odgovarjal za obe kaznivi dejanji.

Elementi silobrana so navedeni v 22/II KZ-1Treba je ugotoviti ali je bil napad protipraven. Gre za to, da je A sam ustvaril protipravnost napada. Izzvan napad daje pravico do silobrana (če nekdo izzove napad, ker ima v naklepu, da bi nekoga pretepel, nato pa se skliceval na silobran, so glede tega v praksi deljena mnenja; lahko bi šlo tudi za silobran.

B bo odgovarjal za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314/I v zvezi s členom 20/II KZ-1.

C Treba je ugotoviti ali se je C moral ali mogel zavedati pravih nabojev. V konkretnem primeru nam na to nič ne kaže. Krivde ni možno izvajat za nazaj.C je bil v dejanski zmoti glede B-ja, le-ta pa izključi njegov naklep, vendar pa se lahko C-ja kaznuje tudi zaradi malomarnosti. C glede B sploh ne bo odgovarjal.C bo odgovarjal zaradi A-ja, ker je takrat že vedel, da ima prave naboje in se mu je zdelo zabavno.Če je bil podan C-jev eventualni naklep do smrti A-ja, bo odgovarjal za kaznivo dejanje uboja po 115/I KZ-1.Če je bil podan direktni naklep do poškodbe, smrt pa je nastopila iz malomarnosti, bo odgovarjal za posebno hudo telesno poškodbo po 124/II KZ-1 ali pa za hudo telesno poškodbo po 123/II KZ-1.

D je mislil, da gre za igro, zato se ni zavedal, da s svojim dejanjem dejansko ogroža življenje drugega.Bil je bil v dejanski zmoti v ožjem pomenu po 30/II KZ-1.D ne bo odgovarjal za nič, niti za poskus uboja iz malomarnosti (to ni kaznivo, ker se poskus uboje veže zgolj na naklep). Njegov napad je sicer bil protipraven, vendar se ga ne more kaznovati (tudi če ne bi umrl).Protipravno lahko napade tudi otrok, duševno bolni, oseba, ki se ni zavedala, da je to protipravno, pa vendar nihče ne odgovarja).

Stran 213 / primer 557A je živel v 4. nadstropju bloka. Ker je moral izprazniti stanovanje in se mu pohištva ni dalo nositi po stopnišču, ga je zmetal skozi okno. Prepričal se je, če se kdo nahaja pod balkonom in ker ni bilo nikogar, je začel z metanjem. Nato sploh ni več preverjal, če se spodaj kdo nahaja, temveč je nadaljeval z dejanjem. To je opazil policist B, ki je

70

šel mimo bloka in bil navdušen nad tem, kaj vse se ljudje spomnijo in odšel naprej. K pohištvu, ki je ležalo pod balkonom je prišel C in opazil denarnico (A je ni imel namena zavreči, vendar ni vedel, da je v omari). Denarnico s 100 EUR je odnesel s seboj. Kasneje sta se k pohištvu prišla igrat otroka. Med igro pa je priletela knjižna polica in hudo telesno poškodovala enega otroka. A je zaslišal kričanje, vendar je menil, da če je kdo pod balkonom, se bo že umaknil, in vrgel čez balkon še mizo. Miza je zadela drugega otroka, ki je hotel pomagati prijatelju in ga ubila.

Kazenskopravno opredeli ravnanje A-ja, B-ja in C-ja! A je storil vsaj toliko kaznivih dejanj kot je žrtev.

A je povzročil otroku hudo telesno poškodbo. Odgovarjal bo po 314/IV-I KZ-1 , če je ravnal z eventualnim naklepom (blok leži v obljudenem področju).Če pa je A ravnal malomarnostno, bo odgovarjal po 314/IV-III-I KZ-1 (malomarnost je treba dobro argumentirati; šlo je za ograjeno hišo, ki se nahaja nekje na samem).Krivda se presoja glede na posledico.Zaradi smrti drugega otroka bo A odgovarjal po 314/V KZ-1 ( če iz enega kaznivega dejanja nastane smrt in huda telesna poškodba, gre za pravi stek. Zato bo odgovarjal za obe dejanji posebej ).

Do ogrozitve je ravnal z eventualnim naklepom (ker ni več preverjal ali se spodaj kdo nahaja ali ne). Ogrozitev je prepovedana posledica pri tem dejanju.

B je storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314/III-I KZ-1. Policist je dolžan skrbeti za varnost ljudi. Ker je bil lahkomiseln, mu je dokazana malomarnost.

C je storil kaznivo dejanje zatajitve po 208/V KZ-1.Če bi vedel kdo je lastnik (če bi ga videl kot osebo), bi šlo za tatvino (A bi izgubil denarnico iz žepa, to pa bi videl C in bi jo vzel).

71