nekateri koraki in napake pri naČrtovanju Študijskih programov

NEKATERI KORAKI IN NAPAKE PRI NAČRTOVANJU ŠTUDIJSKIH

PROGRAMOV

Dejan ŠKORJANCUniverza v Mariboru

PRIMER KMETIJSTVO(analiza stanja)

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

PRIMER: VINORODNI OKOLIŠI SLOVENIJE

2/3

IZOBRAZBENA STRUKTURA

1/3

DRUŽINSKE KMETIJE PO TIPU KMETOVANJA

TIP KMETIJ

?

?

?

?

FKBV UMVF ULJBF ULJPoklicne in srednje šole

1000/LETNO

GENERACIJSKI INTERVAL IN OCENJENE POTREBE

OBLIKOVANJE IN OPREDELITEV ZNANJ DIPLOMANTA

-Primerljivost s programi EU, ……

-Uskladitev z deležniki (?!)

-Praktične izkušnje-Priznavanje predhodnih znanj-Vpisni pogoji-Prehodi-Študentje-……..

VIZIJA IN STRATEGIJA INŠTITUCIJE

ZAGOTAVLJANJE

-Infrastrukture (predavalnice velike: majhne, vajalnice,….praksa)

-Knjižnica (gradiva, revije, …..)

-Neenakopravnost do dostopa literature -Kadrovske zasedbe (problemi (obseg obveze,…..), kakovostni kadri (mladi : upokojenci)-Laboratoriji-Kapacitete za izvajanje prakse-Sredstva za izvajanje pedagoškega procesa-Sredstva za izvajanje prakse

KAKOVOSTMEDNARODNOSTJEZIK

RAZVOJ(?)

Svet (?)

Alumni klub

Karierni center

Mednarodna pisarna (Erasmus, Erasmus – Mundus, Leonardo…..)

Tutorski sistem (študentje, učitelji, financiranje,….)

1832 nadvojvoda Janez je na svojem posestvu nad Pekrami pri Mariboru ustanovil VINOGRADNIŠKO ŠOLO1872 ustanovljena je bila DEŽELNA SADJARSKA IN VINARSKA ŠOLA (Steiermäkische Landes - Obst und Weinbauschule)1922 ustanovljena je bila SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA1957 ustanovljena je bila KMETIJSKA STROJNA ŠOLA1960 z zakonom o Višji agronomski šoli, ki ga je sprejela Skupščina LR Slovenije, je bila osnovana VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA (v prvih desetih letih delovanja je izobraževala obratne inženirje za operativne vodje tehnoloških procesov v neposredni kmetijski proizvodnji)1971/72 v tem študijskem letu je Višja agronomska šola kot prva v takratni Jugoslaviji uvedla usmeritev kmetijskega pospeševanja za pospeševalno službo v kmetijskih zadrugah in za kooperacijo pri kombinatih1972/73 v tem študijskem letu je Višja agronomska šola organizirala tudi študij kmetijskega strojništva1992 z zakonom o ustanovitvi Visoke kmetijske šole je Višja agronomska šola prerasla v VISOKO KMETIJSKO ŠOLO1995 Visoka kmetijska šola se z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je sprejel Državni zbor republike Slovenije preoblikuje v FAKULTETO ZA KMETIJSTVO

EVOLUCIJSKI RAZVOJ ALI PRESKOK?!

3-4 SEMESTER – OSNOVNI STROKOVNI PREDMETI

1 IN 2. SEMESTER ENAKA ZA VSE PROGRAME

ŽIVINOREJAEKOLOŠKO KMETIJSTVO

AGRONOMIJA –OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN POLJŠČINE

VINOGRADNIŠTVO,VINARSTVO IN SADJARSTVO

MANAGEMENT V AGROŽIVILSTVU IN

RAZVOJ PODEŽELJA –

dislocirana enota RAKIČAN

SPECIALIZACIJA – GLAVNI ŠTUDIJ5-6 SEMESTER

BIOSISTEMSKOINŽENIRSTVO

I. Stopnja izobraževanjaNaziv: Dipl. inž. – Bachelor Professional

KMETIJSTVOKMETIJSTVO AGRARNA AGRARNA EKONOMIKAEKONOMIKA

VARNOST HRANE V PREHRAMBENI VERIGIVARNOST HRANE V PREHRAMBENI VERIGI(FOOD SAFETY IN AGRI-FOOD CHAIN)(FOOD SAFETY IN AGRI-FOOD CHAIN)

II. Stopnja izobraževanjaNaziv: Univ. Dipl. Inž. – Master of Science

ŽIVINOREJA

TRAVNIŠTVO IN PRODELOVANJE KRME

VRTNARSTVO IN PRIDELOVANJE HRANE NA NJIVAH

EKOLOŠKO KMETIJSTVO

BIO-MOLEKULARNE TEHNIKE IN FITOMEDICINA

BIOSISTEMSKO INŽENIRSTVO

ŽIVALSKA PRODUKCIJA

RASTLINSKAPRODUKCIJA

6+1

3

2

URAVNOTEŽENA PIRAMIDA ? ?

PROBLEMI

NEPOZNAVANJE BOLONJSKE REFORME

Teden:- je dolg RES SAMO 40 ur (delavnik zaposlenih pedagoških delavcev)- študentje (?)

Predmetniki: - malo ECTS - veliko študijskega gradiva (tisoče strani)- študijsko gradivo ni DOSEGLJIVO- opis načina preverjanja znanja (profesor ?)- število pristopov k izpitu- nerazumevanje - končna ocena je sestavljena- prisotnost na predavanjih je lahko tudi del ocene

Izvajanja predavanj in vaj:- zamujanje, prestavljanje, združevanja (učitelji, asistenti)- odsotnost pri predavanjih in vajah (študenti)- neopravljanje vmesnih preverjanj znanj (učitelji, asistenti)- izvajanje izpitov v obdobjih izvajanj drugih predavanj

PROBLEMI

Izvajanja predavanj in vaj:- velikost skupin- kontaktne ure- govorilne ure- dostopnost- mentorstvo

……..

Hablitacije (kakovost,….)

Zaposlovanje tujcev – mednarodni razpisi

KAJ NAREDITI S SLABIMI in KAKO NAGRADITI NAJBOLJŠE ?

POSVETITI SE POSLANSTVU SVOJEGA DELA in ŠTUDIJA