romana skarlovnik - diplomska naloga · pdf fileuniverza na primorskem pedagoška...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ROMANA SKARLOVNIK

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

SPOZNAVANJE ČEBELE V PREDŠOLSKEM

OBDOBJU

Romana Skarlovnik

Koper 2015

Mentorica:

dr. Nataša Dolenc Orbanić, pred.

ZAHVALA

Delo bi posvetila čebelarju s srcem in čudovitemu očetu Antonu Oblonšku, ki je

name prenesel ljubezen do narave ter čebel. Navdušen nad temo diplomske naloge in

veliko pripravljenostjo za sodelovanje je žal zaradi bolezni moral ta svet prehitro

zapustiti.

Za strokovno svetovanje in pomoč pri nastajanju diplomske naloge se zahvaljujem

mentorici dr. Nataša Dolenc Orbanić, pred.

Vzgojiteljici Moniki Slemenšek se zahvaljujem za dobro sodelovanje in podporo;

hvala tudi otrokom iz najinega oddelka, ki so sodelovali pri dejavnostih.

Hvala vsem, ki ste mi kakorkoli stali ob strani in me spodbujali.

Posebna zahvala gre mojima otrokoma, hčerki Blažki in sinu Vasji, ki sta znala

počakati, me na svoj način spodbujati, se z mano veseliti ter ustvariti razne obeske,

pisala, igračke in risbice za srečo na izpitih. Hvala za vse pozornosti in ljubezen.

Na koncu hvala tebi Boštjan, da si takšen, kot si. Bil si mi v veliko oporo in pomoč.

Hvala, da verjameš vame, mi dovoliš slediti svojim sanjam in se veseliš zame.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Romana Skarlovnik, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Spoznavanje čebele v predšolskem obdobju:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela;

- so rezultati korektno navedeni;

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis: ______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

V diplomski nalogi z naslovom Spoznavanje čebele v predšolskem obdobju smo

predšolskim otrokom predstavili čebelo in čebelarstvo. V zadnjem času se je populacija

čebel zelo zmanjšala, kar pa resno ogroža vsa živa bitja. Za trajnostni razvoj je zelo

pomembno, da otroke že v predšolskem obdobju seznanimo s pomenom čebel. Otrok

je del okolja, v katerem živi, in prav je, da ga spozna, razvije pozitiven odnos do njega

ter se zaveda svojega vpliva nanj.

V teoretičnem delu naloge je najprej nekaj besed o naravi, okolju in naravoslovju.

V nadaljevanju pa je predstavljeno, kako pristopiti k učenju naravoslovja v predšolskem

obdobju. Predstavljene so sposobnosti predšolskega otroka, spodbudno učno okolje,

naravoslovni postopki in vprašanja, ki jih zastavljamo pri učenju naravoslovja. Sledi

predstavitev čebele in čebelarstva.

V empiričnem delu so predstavljene dejavnosti, ki smo jih izvajali v šolskem letu

2014/15, v vrtcu, v skupini otrok, starih 2–4 leta. S pomočjo vprašalnika smo otroke

spraševali pred začetkom in na koncu izvajanja dejavnosti. Tako smo ugotovili, ali so

izbrane dejavnosti pripomogle k pridobitvi novega znanja. Dejavnosti so bile oblikovane

tako, da so otroci na zanimiv način, z avtentično izkušnjo in z lastno aktivnostjo, prišli

do novega znanja.

Ključne besede: zgodnje učenje naravoslovja, predšolski otrok, čebelarstvo,

čebele, dejavnosti predšolskih otrok.

ABSTRACT

Studying bees in pre-school age

Diploma thesis »Studying bees in pre-school age« looks at the presentation of

bees and beekeeping to kindergarten children. The bee colony populations have

recently radically declined which poses a serious threat to all human beings. In order to

ensure sustainable development it is important that children of pre-school age are

introduced with the importance of bees. In fact, a child is a part of the environment and

it is thus vital that not only he acquires a better knowledge of it but also develops a

positive attitude towards the environment as well as becomes aware of his impact on it.

The theoretical part of the thesis defines nature, environment and natural sciences

as well as presents methods of teaching natural sciences in pre-school period.

Moreover, the thesis describes children’s competences, supportive learning

environment, process skills and questions that are asked when learning natural

sciences. This is followed by the introduction of bees and beekeeping.

The empirical part introduces the activities that were carried out in a kindergarten

in a group of children aged 2 to 4 in school year 2014/15. Children were questioned

before and after each activity in order to find out whether these activities contributed to

acquiring new knowledge. Activities were planned in order for the children to acquire

new knowledge in an interesting way, with the authentic experience and their own

engagement.

Keywords: early education in natural sciences, children of pre-school age,

beekeeping, bees, pre school activities.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ................................................................................................................... 1

2 Teoretičen del ..................................................................................................... 2

2.1 Narava, okolje, naravoslovje ...................................................................... 2

2.1.1 Narava ............................................................................................ 2

2.1.2 Okolje ............................................................................................. 2

2.1.3 Naravoslovje ................................................................................... 3

2.2 Narava v Kurikulumu za vrtce .................................................................... 3

2.3 Učenje naravoslovja v predšolskem obdobju .............................................. 4

2.3.1 Sposobnosti otrok v predšolskem obdobju ...................................... 4

2.3.2 Pravila za uspešno delo .................................................................. 5

2.3.3 Spodbudno okolje za učenje naravoslovja ...................................... 6

2.3.4 Naravoslovni postopki ..................................................................... 6

2.3.5 Vprašanja pri naravoslovju .............................................................. 8

2.3.5.1 Vprašanja otrok ................................................................. 8

2.3.5.2 Vprašanja odraslih ............................................................ 9

2.4 Čebele in čebelarstvo ................................................................................11

2.4.1 Čebela se predstavi .......................................................................11

2.4.1.1 Kranjska čebela ...............................................................12

2.4.1.2 Čebelje telo ......................................................................12

2.4.1.3 Čebelja družina in razmnoževanje ...................................13

2.4.2 Opraševanje ..................................................................................14

2.4.3 Čebelji pridelki ...............................................................................15

2.4.4 Čebelar in čebelarstvo ...................................................................16

2.4.5 Ogroženost čebel...........................................................................16

3 Empirični del ......................................................................................................18

3.1 Problem, namen in cilji ..............................................................................18

3.2 Raziskovalna vprašanja ............................................................................18

3.3 Metodologija ..............................................................................................18

3.3.1 Vzorec ...........................................................................................18

3.3.2 Metoda dela ...................................................................................19

3.3.3 Zbiranje in obdelava podatkov .......................................................19

3.4 Opis dejavnosti .........................................................................................19

3.4.1 Dejavnost 1 – Ugotavljanje predznanja otrok o čebelah in

čebelarstvu ....................................................................................19

3.4.2 Dejavnost 2 – Ogled dokumentarnega filma Kranjska sivka

Čebelarske zveze Slovenije ...........................................................20

3.4.3 Dejavnost 3 – Opazovanje slik in razgovor o čebelah ter

čebelarstvu ....................................................................................20

3.4.4 Dejavnost 4 – Spoznavanje čebeljega telesa .................................21

3.4.5 Dejavnost 5 – Spoznavanje čebeljih pridelkov in čebelarskih

pripomočkov ..................................................................................21

3.4.6 Dejavnost 6 – Ogled posnetkov na You Tube ................................22

3.4.7 Dejavnost 7 – Spoznavanje in ustvarjanje iz voska ........................23

3.4.8 Dejavnost 8 – Peka medenjakov ....................................................23

3.4.9 Dejavnost 9 – Poslikava panjskih končnic ......................................24

3.4.10 Dejavnost 10 – Sajenje medovitih rastlin .......................................24

3.4.11 Dejavnost 11 – Obisk pri čebelarju in opazovanje čebel na

travniku ..........................................................................................25

3.4.12 Dejavnost 12 – Opazovanje satnice ...............................................25

3.4.13 Dejavnost 13 – Točenje medu .......................................................26

3.4.14 Dejavnost 14 – Obisk čebelarske učne poti z medovitimi

rastlinami .......................................................................................26

3.4.15 Dejavnost 15 – Ugotavljanje znanja otrok po opravljenih

dejavnostih ....................................................................................27

3.4.16 Sodelovanje s starši .......................................................................27

3.5 Razprava in evalvacija ..............................................................................27

3.5.1 Evalvacija 1. dejavnosti – Ugotavljanje predznanja otrok o

čebelah in čebelarstvu ...................................................................28

3.5.2 Evalvacija 2. dejavnosti – Ogled dokumentarnega filma

Kranjska sivka Čebelarske zveze Slovenije ...................................29

3.5.3 Evalvacija 3. dejavnosti – Opazovanje slik in razgovor o

čebelah ter čebelarstvu ..................................................................29

3.5.4 Evalvacija 4. dejavnosti – Spoznavanje čebeljega telesa ...............31

3.5.5 Evalvacija 5. dejavnosti – Spoznavanje čebeljih pridelkov in

čebelarskih pripomočkov ...............................................................32

3.5.6 Evalvacija 6. dejavnosti – Ogled posnetkov na You Tube ..............34

3.5.7 Evalvacija 7. dejavnosti – Spoznavanje in ustvarjanje iz voska ......35

3.5.8 Evalvacija 8. dejavnosti – Peka medenjakov ..................................36

3.5.9 Evalvacija 9. dejavnosti – Poslikava panjskih končnic ....................37

3.5.10 Evalvacija 10. dejavnosti – Sajenje medovitih rastlin .....................38

3.5.11 Evalvacija 11. dejavnosti – Obisk pri čebelarju in opazovanje

čebel na travniku............................................................................39

3.5.12 Evalvacija 12. dejavnosti – Opazovanje satnice .............................41

3.5.13 Evalvacija 13. dejavnosti – Točenje medu .....................................42

3.5.14 Evalvacija 14. dejavnosti – Obisk čebelarske učne poti z

medovitimi rastlinami .....................................................................44

3.5.15 Evalvacija 15. dejavnosti – Ugotavljanje znanja otrok po

opravljenih dejavnostih ..................................................................47

3.5.16 Odziv staršev .................................................................................47

3.5.17 Izbrane izjave otrok ........................................................................48

4 Sklepne ugotovitve .............................................................................................50

5 Literatura in viri...................................................................................................52

6 Priloge ................................................................................................................54

KAZALO PREGLEDNICE

Preglednica 1: Prikaz odgovorov anketnega vprašalnika .............................................48

KAZALO SLIK

Slika 1: Kranjska sivka z bremenom cvetnega prahu na nožicah.................................12

Slika 2: Zunanja zgradba čebeljega telesa ..................................................................13

Slika 3: Reševanje vprašalnika Kaj vem o čebelah, pred začetkom dejavnosti ............29

Slika 4: Zapisovanje komentarja otroka k izbrani sliki ..................................................30

Slika 5: Obnova znanja ob plakatu ..............................................................................30

Slika 6: Opazovanje čebele in ose z lupo ....................................................................31

Slika 7: Čebela, ki jo je otrok posnel z mikro kamero ...................................................31

Slika 8: Zaščitna oblačila čebelarja ..............................................................................32

Slika 9: Pomerjanje čebelarskih klobukov ....................................................................32

Slika 10: Ogled panja ..................................................................................................33

Slika 11: Izkopavanje cvetnega prahu .........................................................................33

Slika 12: Ogled polne in prazne satnice .......................................................................34

Slika 13: Rokovanje s čebelarskimi pripomočki ...........................................................34

Slika 14: Tipanje voska ...............................................................................................35

Slika 15: Občudovanje nastale sveče iz čebeljega voska ............................................36

Slika 16: Novoletni aranžma ........................................................................................36

Slika 17: Ustvarjanje na panjsko končnico ...................................................................37

Slika 18: Panjske končnice otrok .................................................................................37

Slika 19: Priprava grede ..............................................................................................38

Slika 20: Setev ajde .....................................................................................................38

Slika 21: Sajenje sončnic.............................................................................................39

Slika 22: Zalivanje sončnic ..........................................................................................39

Slika 23: Otroci ob čebelnjaku .....................................................................................39

Slika 24: Pogled v panj s čebelami ..............................................................................40

Slika 25: Opazovanje čebel na travniku .......................................................................41

Slika 26: Otroci z risanjem označujejo satnico .............................................................41

Slika 27: Satnica, vrnjena od čebelarja ........................................................................42

Slika 28: Otroci se preizkusijo v odpiranju satnic .........................................................42

Slika 29: Kapljice medu padajo na steno točilne posode .............................................43

Slika 30: Med priteče v posodo ...................................................................................43

Slika 31: Otroci na delu, ko mislijo, da jih nihče ne gleda ............................................43

Slika 32: Opazovanje satnice, iz katere smo spraznili med ..........................................44

Slika 33: Čebelarjeva predstavitev ..............................................................................44

Slika 34: Otroci v vlogi čebel. Od leve proti desni: čistilka, dojilja, graditeljica,

stražarka in pašna čebela ............................................................................ 45

Slika 35: Opazovanje čebel in matice skozi steklo .......................................................45

Slika 36: Starši so z zanimanjem prisluhnili čebelarju ..................................................46

Slika 37: Otroci še vedno z zanimanjem prisluhnejo že slišanemu ..............................46

Slika 38: Starši in otroci prisluhnejo razlagi ob panoju .................................................46

Slika 39: Ogled skalnika, posajenega z dišavnicami in s trajnicami .............................46

Skarlovnik, Romana (2015): Spoznavanje čebele v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP

PEF.

1

1 UVOD

Vzgojitelji imamo posebno poslanstvo in hkrati veliko odgovornost. Zaupani so

nam otroci v svojem najbolj občutljivem obdobju za oblikovanje njihove osebnosti.

Naša naloga je, da staršem pomagamo pri celoviti skrbi za otroka. Otrokom damo

največ z vzgledom, z našim odnosom, z našo osebnostjo.

Zelo je pomembno, kakšni so otrokovi prvi stiki z naravo, saj je od njih v veliki meri

odvisno, kakšen odnos bo otrok izoblikoval do narave. Prav tako otroci odnos do

narave prevzamejo od odraslih, staršev in vzgojiteljev. Zato ni mogoče, da bi otrokom

pomagali razviti pozitiven odnos do narave, če tega odnosa sami nimamo.

Narava je bogastvo, ki nam je bilo dobesedno podarjeno. Naš odnos do narave pa

je nedopustljiv. Človek je začel naravo izkoriščati in uničevati zaradi materialnih dobrin

v prepričanju, da je vse mogoče kupiti. Ogrožena je vsa narava in s tem tudi človek.

Tudi čebela je vedno bolj ogrožena. Znan pa je Einsteinov pregovor, da takrat, ko

bo izumrla zadnja čebela, bo v štirih letih za njo izumrl tudi človek. Bolj žalostno pa je

to, da otroci v osnovni šoli še vedno ne ločijo med čebelo in oso. Včasih smo lahko

priča, tako pri otrocih kot tudi pri odraslih, da čebelo preprosto poteptajo.

Namen moje diplomske naloge je predšolskim otokom predstaviti čebelo, da

spoznajo našo odvisnost od nje, razvijejo spoštljiv odnos do čebele in čebelarja ter da

o obravnavani temi govorijo tudi s svojim okoljem. Skozi dejavnosti so bili otroci

spodbujeni k opazovanju, raziskovanju, eksperimentiranju in sklepanju.

Zanimanje otrok za naravoslovne vede upada in zato je pomembno, da otrokom v

predšolskem obdobju naravoslovje približamo na čim bolj zanimiv način, da otrok doživi

naravoslovje kot pozitivno izkušnjo in da spozna, da je del narave ter da je od nje

odvisen. Če želimo, da otrok pridobi novo znanje, je pomembno, da so dejavnosti

dobro načrtovane. Dobro načrtujemo takrat, ko poznamo predznanje, razvojno stopnjo

in sposobnosti otrok. Otrok mora biti v dejavnosti aktivno vključen in stvari mu morajo

biti predstavljene na konkreten način (Krnel, 1993).


PEF.

2

2 TEORETIČEN DEL

2.1 Narava, okolje, naravoslovje

2.1.1 Narava

Narava je bogastvo, ki ga vedno manj cenimo. Z razvojem tehnologije je človek

čutil vse večjo moč in mislil, da je od narave vedno manj odvisen. Tako se je razvil

neprimeren odnos do narave in čas je pokazal, da se moramo vrniti k naravi ter jo

ohraniti. Namreč, vedno več vrst živih bitij je ogroženih in posledično je ogrožen tudi

človek. Razviti je potrebno pozitiven odnos do narave, kar pa je mogoče le, če naravo

neposredno doživimo in spoznamo. Pomembno je, da se vse to začne v predšolskem

obdobju (Lepičnik Vodopivec, 2013).

Narave ne moremo doživeti preko medijev, ampak jo lahko doživimo le, če smo v

njej. Narava je učilnica vseživljenjskega učenja. Je učilnica za trajnostni razvoj. Človek

naravo opazuje in raziskuje od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Opazovanja se

učimo že od rojstva naprej. Naloga staršev in vzgojiteljev je, da otrokom omogočimo,

da naravo spoznajo in neposredno doživijo. Le tako bodo do nje lahko razvili pozitiven

odnos in jo obvarovali. Ves naš kasnejši odnos do narave je pogojen in odvisen od

prvega stika ter doživetja z naravo (Katalinič, 2010).

2.1.2 Okolje

Okolje, v katerem živimo, delimo na naravno in grajeno. Okolje je svet, ki nas

obdaja. Nanj se navežemo, se mu prilagajamo in ga sooblikujemo. Okolje ima na naš

razvoj velik vpliv, predvsem v zgodnjem obdobju. Otrok v predšolskem obdobju

zaznavne sposobnosti čutil razvija in ostri, zato je pomembno, da v tem obdobju

izvajamo razne opazovalne vaje, otrok nato ubesedi, kaj je videl, čutil, ugotovil. Otrok s

tem razvija tudi sposobnost mišljenja. Vse to nam posebej omogoči naravno okolje.

Narava nam nudi pridobivanje temeljnih znanj za življenjski trajnostni razvoj, okolje za

kreativno, raziskovalno in kritično učenje ter življenje v sozvočju z naravnimi

zakonitostmi (Katalinič, 2010).

Otrok ima danes vse manj možnosti in priložnosti, da bi naravo neposredno

doživel ter v njej svobodno odraščal. To jim onemogoča, da bi jim narava sama po sebi

nudila možnost za razvijanje njihovih čutov. Večina otrok se giblje in odrašča v okoljih,

ki jim nudi manj prostora za gibanje ter razvoj čutov, hkrati pa jim nudi veliko čutnih


PEF.

3

vtisov, ki so zanj škodljiva. Ti vtisi so neurejeni, so brez povezave in se hitro menjavajo.

Te vtise jim nudijo televizija, računalnik in stresno vzdušje v mestu. Normalen razvoj

otroka je odvisen od bogatega čutnega doživljanja, ki ga lahko nudi le naravno okolje

(Lepičnik Vodopivec, 2013).

2.1.3 Naravoslovje

Naravoslovje je raziskovanje živega in neživega sveta v naravi. Zgodnje

naravoslovje je naravoslovje v predšolskem obdobju. Da se učenje naravoslovja začne

že v predšolskem obdobju, izhaja iz aktivnosti in zanimanja otrok. Otroci zelo radi

opazujejo živo naravo, se igrajo v mivki, nabirajo palice, listje, cvetlice. Otroke za te

aktivnosti ni potrebno motivirati, samo damo jim možnost, da v naravi preživljajo čas

(Katalinič, 2010). Pomembno je, da jim pri učenju naravoslovja pomagamo, da je

njihova pot v naravo in družbo čim lažja ter krajša. Posledica idej, ki nastanejo s

slučajnim opazovanjem ali brez pošteno opravljenega poizkusa ter temeljijo bolj na

govoricah, je naivno, neznanstveno sprejemanje sveta in sestavljajo del neproduktivnih

razlag ter verovanj. V primeru, da je premalo začetnega naravoslovja za razvijanje

osnovnih pojmov in znanstvenih metod dela, nastane kasneje pri biologiji, kemiji in fiziki

kratek stik, ki potem otroke od naravoslovja odvrne (Krnel, 1993).

Ko otroka že v zgodnjem otroštvu seznanjamo z naravoslovnimi vsebinami,

vplivamo na njegovo osebnost in na njegov odnos do narave. Učenje naravoslovnih

vsebin v predšolskem obdobju je pomembno, saj le tako lahko otrok postane aktiven

soudeleženec v okolju. Otrok razvija odnos do samega sebe, do drugih, do širše

družbe in okolja. Ko otrok opazuje, raziskuje, eksperimentira, se pogovarja o naravi in v

naravi, spoznava sebe ter druge (Katalinič, 2010).

2.2 Narava v Kurikulumu za vrtce

Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni dokument, namenjen vzgojiteljem in

ostalim strokovnim delavcem v vrtcu ter je osnova za načrtovanje dela v vrtcu. Vsebuje

načela in cilje predšolske vzgoje. Narava je ena izmed šestih področij, ki jih vključuje

kurikulum. Vsako področje je opisano v svojem poglavju. Zajema pa globalne cilje,

operativne cilje, primere dejavnosti za obe starostni obdobji in opisuje vlogo odraslega.

V Kurikulumu za vrtce (1999, str. 56) so zapisani naslednji globalni cilji:

- doživljanje in spoznavanje žive ter nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti,

stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih;


PEF.

4

- razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive ter nežive

narave;

- spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina

življenja;

- spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe;

- spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike ter

tehnologije;

- spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.

Ko dosegamo globalne in operativne cilje s tega področja, pri otroku razvijamo

naravoslovno mišljenje, sklepanje, zmožnost za uvidevanje, reševanje problemov,

postavljanje hipotez, klasificiranje, povzemanje bistva ter oblikovanje konceptov. Vsi ti

procesi potekajo nezavedno in so osnovne znanstvene metode v naravoslovju

(Kurikulum za vrtce, 1999).

2.3 Učenje naravoslovja v predšolskem obdobju

2.3.1 Sposobnosti otrok v predšolskem obdobju

Razvoj otroka poteka skozi zaporedne stopnje, faze. V otrokovem razvoju so

obdobja, ki jih imenujemo kritična obdobja, ki so najbolj primerna, da se otrok nekaj

nauči, pridobi določeno spretnost na najbolj učinkovit način. Med otroci so individualne

razlike velike, predvsem v zgodnjem obdobju. Gre za stalno povezavo med otrokovim

razvojem, učenjem in poučevanjem, ki se kaže v razmerju med otrokovim aktualnim in

potencialnim razvojem (Rems Arzenšek, Brezinščak, Katalanič, 2006).

Otroci so do starosti 6 let zmožni opazovati, razvijati in preverjati svoje zamisli.

Najbolj primerno je, da naravoslovne vsebine spoznavajo med dejavnostmi, ki jim

omogočajo sprejemanje novih informacij na osnovi lastnih izkušenj. Tako si otroci

razvijajo sposobnosti in spretnosti opazovanja, razvijanja in primerjanja zamisli ter se

seznanijo z nekaterimi postopki in o svojih izsledkih ter zamislih poročajo (Novak idr.,

2003).

Najprej je za otroke naravoslovje odkrivanje in spoznavanje sveta, ki jih obkroža (z

gledanjem, s tipanjem, poslušanjem, z vonjanjem in okušanjem predmetov, kot so

plastika, les, blago, kovina). Kasneje pa začnejo o stvareh in pojavih, ki jih zaznajo,

spraševati. Takrat je čas za začetek razvijanja naravoslovnih postopkov in spoznavanja

naravoslovnih pojmov. Pri otrocih začnemo razvijati sposobnosti za opazovanje


PEF.

5

narave, predmetov in ljudi. Otroci naj bi v tem obdobju pridobivali naravoslovne in

tehnične izkušnje, logično-matematične predstave, spretnosti in delovne navade

(Papotnik, Katalinič, Fošnarič, 2005; Skribe Dimec, 1998).

Pri naravoslovnih temah otrok prehaja od konkretnega na abstrakten način

dojemanja. Zato je zgodnje učenje naravoslovja pomembno ne le za naravoslovno

razgledovanje, ampak za celosten razvoj otoka (Novak idr., 2003).

2.3.2 Pravila za uspešno delo

Strokovnjak za zgodnje naravoslovje Simon Bailay (Ferbar idr., 1993, str. 298–

299) navaja pravila za uspešno delo pri učenju zgodnjega naravoslovja. Le-ta so:

- naravoslovje naj bo zanimivo. V veselje mora biti tako vzgojiteljem kot otrokom,

kajti drugače postane učenje zdolgočaseno in možnosti, da se otroci kaj naučijo, je

zelo malo;

- začeti je potrebno s tistim, kar otrok ve in zna. Zato je najprej potrebno začeti z

okoljem, ki otroka obdaja, in s tem, kar otroke trenutno zanima;

- prisluhniti je potrebno otrokom, ki imajo skoraj o vsem svoje zamisli. Ideje in

zamisli, ki jih otroci sami predlagajo, raje preizkusijo, kot tiste, ki jim jih ponudijo

drugi;

- pravih odgovorov ni, le eni so boljši od drugih. Kakovost odgovorov raste z

izkušnjami in leti;

- otrokom ne dopovedujemo mi, ampak oni naj dopovedujejo nam. Razumevanje, ki

si ga dograjuje posameznik, je vredno več kot preneseno gotovo znanje. Zato se je

potrebno o dejavnostih pogovarjati (pred, med in po);

- zavedati se je potrebno, da nismo vir vsega znanja. Zato se pogosto lahko zgodi,

da nimamo odgovora. Otroke ne smemo slepiti, da znamo vse, ker nas bodo zelo

hitro spregledali in posledica bo le njihovo razočaranje nad nami. Prav tako pa jim

damo napačen vzgled. Otrok tudi skozi učenje naravoslovja spoznava, da za svoja

vprašanja ne bo našel vedno odgovora. Zavedati se moramo, da je za otroke

včasih že čudenje dovolj, takrat ko za popolno razlago še niso zreli;

- biti moramo odprtega duha. Kadar postanemo nesprejemljivi za drugačne zamisli

in razlage, prekinemo vsak stik z znanostjo in naravoslovjem. Znanost je namreč

ustvarjalna in spodbuja razmislek.


PEF.

6

2.3.3 Spodbudno okolje za učenje naravoslovja

Učenje je najbolj učinkovito takrat, ko strokovni delavci znajo poiskati dobre

možnosti; predvsem take, ki bodo otrokom nudile možnost za ustvarjalnost. Naloga

vzgojitelja je, da pripravi zanimive dejavnosti in spodbudno učno okolje, v katerem

bodo otroci raziskovali, preizkušali, se na napakah učili in bili aktivni v učnem procesu

(Rems Arzenšek, Brezinščak, Katalanič, 2006).

Še vedno učenje naravoslovja v vrtcih in v šolah velikokrat poteka v igralnicah oz.

učilnicah. Vedno več je spodbud, da čim več naravoslovnih dejavnosti prenesemo v

naravo. V naravi lahko izvedemo dejavnost v celoti ali le delno in nato z delom

nadaljujemo v igralnici. V igralnici si v vrtcih pogosto uredimo naravoslovni kotiček, ki je

lahko stalen (skozi vso leto) ali začasen (tematsko urejen). Kotiček lahko uredimo

skupaj z otroki, ga spreminjamo, dodajamo vedno kaj novega. V kotičku so sredstva

(plodovi, semena, listi, školjke, kamni, les, storži, fotografije živali in rastlin,

naravoslovne knjige, lupe, živali …) otrokom vedno dostopna. Tako imajo otroci

možnost, da lahko tudi samostojno usvajajo zakonitosti naravoslovja in imajo vedno

stik z naravo, kar jih motivira za nadaljnje raziskovanje neposredno v naravi.

Vzgojitelji se moramo zavedati, da je v času zgodnjega odraščanja zelo

pomemben stik z naravo, tako zaradi naravnih zakonitosti v najširšem smislu, kot tudi

zaradi spoznanja, da so vsa živa bitja v medsebojni povezavi. Brez verige medsebojne

povezanosti ni življenja (Katalinič, 2010).

Otrok ima rad raziskovalne aktivnosti in naravo lahko raziskuje brez tuje pomoči,

skozi igro. Zato se odrasli radi spominjajo otroških let, ki jih vedno povezujejo z naravo.

To raziskovanje je pristno, neobremenjeno s predsodki in prisilo ter je vedno

motivirano. Otroci se seznanjajo z mnogimi dejstvi in usvajajo številne pojme. Vzgojitelji

se morajo zavedati svoje vloge pri naravoslovnih dejavnostih, zato morajo nato

otrokom pomagati premostiti prehod od laičnega na razumsko dojemanje sveta ter mu

s tem olajšati usvajanje znanstvenih spoznanj in otroka v začetku dejavnosti vključiti v

vnaprej načrtovano raziskovanje; to mu nato dopušča osebno kreativnost, da ga

usmerja in spodbuja h kritičnemu vrednotenju (Novak idr., 2003).

2.3.4 Naravoslovni postopki

Naravoslovni postopki so dejavnosti, značilne za odkrivanje in raziskovanje

oziroma za znanstvene metode dela. Po vsebini sprašujemo z vprašalnico kaj, po

postopkih pa z vprašalnico kako (Krnel, 2010).


PEF.

7

Naravoslovne vsebine naj bi otroci spoznavali ob dejavnostih, ki omogočajo

sprejemanje novih informacij preko lastnih izkušenj, saj le tako razvijajo naravoslovne

postopke (sposobnosti in spretnosti). Pri mlajših otrocih naj bi razvijali zaznavanje,

primerjanje, merjenje, razvrščanje, uvrščanje in sporočanje, pri starejših pa še

sklepanje ter napovedovanje. Ko bodo otroci dovolj vešči teh osnovnih naravoslovnih

postopkov, bodo sposobni razvijati tudi zahtevnejše in bolj abstraktne postopke (Skribe

Dimec, 1998).

Naravoslovni postopki v predšolskem obdobju so predstavljeni v nadaljevanju

(Krnel, 2010; Skribe Dimec, 1998).

Zaznavanje je sprejemanje informacij preko svojih čutil. Pri tem naj uporabljajo vsa

čutila, zaznave naj bodo vidne, slušne in tipne, zaznavajo naj vonj ter okus. Za

zaznavanje so potrebni konkretni predmeti, knjige omogočajo le razvijanje vida.

Primerjanje. Z zaznavanjem ugotavljamo podobnosti in različnosti med konkretnimi

predmeti ter organizmi, pozneje pa tudi med pojavi in procesi.

Merjenje. Pri tem si lahko pomagamo z merilnimi napravami, lahko pa tudi z

nestandardiziranimi enotami, kot je na primer število dlani, kapljic, kock itd.

Razvrščanje, uvrščanje in urejanje. Razlikovanje med razvrščanjem in urejanjem je

miselno zahtevnejše, saj je povezano z razlikovanjem med vrstami spremenljivk. Zato

na primer predmetov ne moremo urediti po barvi, lahko pa jih uredimo po intenziteti

barve. Pri urejanju stvari postavimo v določeno zaporedje, na primer: od najkrajše do

najdaljše, od najsvetlejše do najtemnejše in podobno. Pri uvrščanju so kriteriji že

določeni, pri razvrščanju pa jih določimo sami.

Sporočanje. Poročila o zamislih ali ugotovitvah so lahko v obliki slik, shem,

preglednic, histogramov, diagramov, besedil, dnevnikov in drugo.

Sklepanje je predvsem ugotavljanje vzorcev, zakonitosti, zvez. Na primer, če bodo

otroci skozi okno videli, da se listje na drevesu premika, bodo lahko sklepali, da zunaj

piha veter, čeprav ga sami ne bodo čutili. Pri sklepanju povežemo opazovanje in druge

podatke.

Napovedovanje je povezano s sklepanjem. Povemo, kaj pričakujemo, da se bo

zgodilo (rezultat). Napovedi oblikujemo na osnovi opazovanja in podatkov.

Oblikovanje domnev je postavljanje hipotez o odnosih med dvema

spremenljivkama. Razlago oblikujemo na podlagi spoznanj. Primer: roka je mokra, ker

smo jo pomočili v vodo.

Ločevanje spremenljivk. Pred opravljanjem poskusa določimo, katere

spremenljivke bomo spremljali (opazovali ali merili), katere bomo spreminjali in katere

ostanejo nespremenjene. Če naj, na primer, otroci ugotavljajo rast rastlin v temi,

morajo gojiti rastline tudi na svetlobi. Rezultate se lahko primerja, če se hkrati


PEF.

8

spreminja le ena spremenljivka (količina svetlobe). Vse druge spremenljivke

(okoliščine) morajo biti enake.

Postopki se do določene točke razvijajo spontano, njihov nadaljnji razvoj pa je

odvisen od dialoga med odraslim in otrokom. Pri tem dialogu je pomembna veščina

spraševanja, ki naj bi jo obvladali odrasli in razvijali otroci (Krnel, 2010).

2.3.5 Vprašanja pri naravoslovju

Spodbujanje in navajanje otrok na zastavljanje vprašanj je bistvo uspešnega

naravoslovnega pouka. Spraševali naj bi otroci vzgojitelje in tudi obratno.

Vprašanja otrok nakazujejo, kaj otrok ve ali česa ne ve in vzgojitelj nato na podlagi

tega načrtuje prihodnje aktivnosti. Medtem ko otroci zastavljajo vprašanja, prihajajo tudi

do spoznanja, da lahko na nekatera vprašanja odgovorijo sami z opazovanjem, s

preizkušanjem in da na vsa vprašanja ne najdemo odgovorov ter nikoli vsega ne vemo.

2.3.5.1 Vprašanja otrok

Vprašanja otrok o naravi in naravoslovju Krnel (2010) razvršča v nekaj skupin, in

sicer:

- pogosta so vprašanja, ki izražajo čudenje in zanimanje (»Poglej, kakšne barve je.«

»Kako je velik?«), zato tudi ne pričakujejo odgovora;

- vprašanja po podatkih so vprašanja po imenih, krajih, vrstah, dejstvih, definicijah in

potrebujejo odgovor, ki jim širi vedenje ter postopno pripomore k razumevanju;

- kompleksna vprašanja potrebujejo naravoslovno razlago (»Zakaj se sladkor v vodi

raztopi?«). Sama razlaga je pogosto prezahtevna za otroke. Včasih lahko takšna

vprašanja preoblikujemo tudi v raziskovalna vprašanja;

- filozofska vprašanja se navadno začnejo z vprašalnico zakaj. Navadno sprašujejo

po nekem končnem vzroku in je nanje z znanstvenega vidika težko odgovoriti.

Nekatera (»Zakaj ptiči valijo jajca?«) lahko preoblikujemo v raziskovalna vprašanja

(»Ali so vsa jajca enaka? Kdaj različni ptiči valijo?«);

- raziskovalna vprašanja so tista, na katera lahko odgovorimo s preprosto raziskavo

(»Kateri kamen bo v vodi najpočasneje potonil?«). Otroci v predšolskem obdobju

še niso sposobni iz raziskovalnih vprašanj razviti raziskave.


PEF.

9

2.3.5.2 Vprašanja odraslih

Učenje naravoslovja naj bi potekalo predvsem z zastavljanjem novih vprašanj, na

katere bi otroci poskušali odgovoriti. Vprašanja otrokom zastavimo tako, da lahko sami

pridejo do odgovorov. S tem se naučijo sami sebi zastavljati vprašanja. Zapletena

vprašanja naj bi vzgojitelji razčlenili v več preprostejših vprašanj. Otroci bi tako lažje

našli odgovore, ki bi jih razumeli in bi jih vgradili v svoj pojmovni svet (Krnel, 2010;

Skribe Dimec, 1998).

Skozi samostojne dejavnosti otroke vodimo s pomočjo vprašanj. Poznamo

neproduktivna, produktivna in odprta vprašanja. Večjo težo imajo vprašanja, pri katerih

morajo otroci nekaj narediti, da dobijo odgovor. Na primer ozreti se v nebo – to

omogoča, da vsi otroci, ne le verbalno sposobnejši, pridejo do odgovorov. To možnost

jim dajejo produktivna vprašanja. Na neproduktivna vprašanja odgovorimo le z

enobesednim odgovorom (»da«, »ne«). Pri odprtih vprašanjih pa je možnih več

odgovorov. Poleg produktivnih so v naravoslovju zelo pomembna tudi odprta

vprašanja, medtem ko običajno neproduktivnih vprašanj ne postavljamo (Krnel, 2010;

Novak idr., 2003).

Produktivna vprašanja

Jos Elstgeest je produktivna vprašanja uredil v naslednje zaporedje (Skribe Dimec,

1998):

- vprašanja, ki usmerjajo pozornost

Najpreprostejše produktivno vprašanje je: »Ali vidiš …?«. S takimi vprašanji

pritegnemo ali usmerimo pozornost otrok. S tem otroke navajamo na natančnost

zaznavanja in jih spodbudimo, da uporabijo čim več čutov. Zastavimo jih na začetku

dejavnosti, da otroci ne bi prezrli različnih podrobnosti;

- vprašanja za štetje in merjenje

Primera sta vprašalnici: »koliko« (časa, kapljic, metrov, stopinj in drugo) in »kako«

(daleč, široko, težko, pogosto in drugo). S takimi vprašanji otroke preusmerjamo od

kvalitativnega h kvantitativnemu opazovanju;

- primerjalna vprašanja

»Katera steklenička je višja?«, »Katero milo najbolj diši?«, »Kaj imata obe igrači?«,

»Katere razlike med jajci opaziš?«. Ta vprašanja usmerjajo otroke v iskanje razlik in

skupnih značilnosti, ki so podlaga za razvrščanje predmetov, organizmov, pojavov in

procesov;


PEF.

10

- akcijska vprašanja

Odgovor na ta vprašanja otroci dobijo le, če sami nekaj naredijo. Vprašanja te

vrste otroke spodbujajo k opravljanju poskusov in iskanju povezav. Akcijska vprašanja

se začenjajo z vprašanjem: »Kaj se zgodi, če …?«. Pri njih je znano dejanje in ne

poznamo rezultata;

- problemska vprašanja

Pri problemskih vprašanjih je rezultat poznan in je potrebno najti način, kako bi do

njega prišli. Primer takega vprašanja je: »Kaj storiti, da bo…?«. Ta vprašanja

zastavljamo šele tedaj, ko so otroci že sposobni oblikovati domneve (razlage) in

predlagati načine za njihovo preverjanje;

- miselna vprašanja »kako« in »zakaj«

Niso prava produktivna vprašanja, vendar se jim ni mogoče izogniti. Z njimi otroke

sprašujemo po razlagah in razlogih. Pri teh vprašanjih je pomembno, da otroci sami

oblikujejo razlage in iščejo razloge. Če jih vprašamo: »Kaj misliš, kako …«, namesto

»Kako …« in »Kaj misliš, zakaj …«, namesto »Zakaj …«, je manj verjetno, da bo

odgovor »Ne vem.«, saj jih v tem primeru sprašujemo po njihovem mnenju in ne po

»edini pravi razlagi«.

Odprta vprašanja

Odprta vprašanja so poleg produktivnih vprašanj v naravoslovju zelo pomembna. Z

njimi ugotovimo, kako natančno opazujejo otroci, kaj mislijo, kakšne imajo predstave,

kako so samostojni, inovativni in drugo. Običajno se odprta vprašanja začenjajo z

vprašanji: »Povej mi…«, »Kaj misliš …?«, »Kaj si odkril …?«, »Kaj bi ti naredil?«, »Ali

kdo misli drugače?«, »Kaj lahko s tem storimo …?«, »Ima kdo še kakšen predlog?« in

podobno. Možnih pa je več odgovorov (Skribe Dimec, 1998).


PEF.

11

2.4 Čebele in čebelarstvo

Čebelja zgodba

Nekega dneva, poleti,

priletela čebela domov,

se usedla čebelarju na lice

in začela tožit tako.

Hej, ti, ki skrbiš za mene,

povej, kam naj poletim,

cvetnega praha naberem,

da rod svoj preživim.

Livade so lepe zelene,

a rožic najti tam ni,

ta šmentani človek današnji,

vse jih tak hit pokosi.

Če zame ne bo več hrane,

je tudi za tebe ne bo.

To Einstein nekoč je zapisal,

da nam za opomin bi bilo.

(Anton Oblonšek, 2000)

2.4.1 Čebela se predstavi

Čebele sodijo med žuželke, v največjo skupino živali na Zemlji. Najstarejši fosili

žuželk so stari 350 milijonov let. Najstarejši primerek prednice čebel so našli ob Baltiku

v jantarju. Fosil je nastal pred približno 40 milijoni let. Zunanja podoba medonosne

čebele se v 30 milijonih let ni skoraj nič spremenila. Njihovo socialno vedenje pa naj bi

bilo staro vsaj 27 milijonov let (Gregori, 2008a).

Med prave čebele sodi sedem vrst čebel, in sicer: medonosna čebela, azijska

čebela, rdeča čebela, orjaška čebela, orjaška himalajska čebela, pritlikava čebela in

pritlikava črna čebela. Naravna razširjenost medonosne čebele je obsegala Afriko,

Evropo, proti vzhodu do Kaspijskega jezera, Arabski polotok in Malo Azijo. Prilagajale

so se svojim življenjskim razmeram in tako so med njimi nastale razlike. Danes obstaja

28 ras medonosne skupine, ki jih je Ruttner (1992, v Gregori, 2008b) razdelil v štiri

skupine: 1. temne čebele severne in zahodne Evrope ter severne Afrike, 2. čebele

Balkana in sosednjih predelov, kamor je uvrščena tudi naša kranjska čebela, 3. čebele

bližnjega vzhoda, 4. tropske rase čebel. Populacije nekaterih vrst so majhne. Omejene

so lahko tudi na en otok. Takšna je kretska čebela, ki sodi v 4. skupino čebel. Na otok

vozijo druge rase čebel in je prišlo do takega genskega onesnaženja, da jo

obravnavajo kot izumrlo, saj je ta avtohtona rasa izumrla. Naša kranjska čebela je

poleg italijanske po svetu najbolj razširjena (Gregori, 2008b).


PEF.

12

2.4.1.1 Kranjska čebela

Kranjska čebela (Slika 1) izvira z ozemlja sedanje Slovenije. V Sloveniji je

zaščitena vrsta in vanjo ni dovoljeno vnašati drugih čebel. Imenujemo jo tudi kranjska

sivka ali kranjica. Na oprsju ima rjavkastosive dlačice, zadkovi obročki so temni, porasli

s sivkastimi dlačicami. Zanjo je značilno, da porabi manjšo zalogo zimske hrane, ima

večjo sposobnost orientacije in je dobra graditeljica satja ter se ne zaleta v tuje panje.

Je mirna in je znana po manjšem številu pikov. Če je paša manjša, se na to prilagodi z

manjšim zaleganjem. Spomladi je razvoj izrazito intenziven in družina se hitro toliko

razvije, da je pripravljena izkoriščati pašo (Gregorc, 2005).

Klasifikacija kranjske čebele (Gregorc, 2005)

Deblo: členonožci (Arthropoda)

Razred: žuželke (Insecta)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Družina: prave čebele (Apidae)

Rod: čebele (Apis)

Vrsta: medonosna čebela (Apis mellifera)

Podvrsta: kranjska čebela (A. m. carnica)

Slika 1: Kranjska sivka z bremenom cvetnega prahu na nožicah (Vir:

www.deloindom.si)

2.4.1.2 Čebelje telo

Telo je iz treh delov: glave, oprsja in zadka (Slika 2). Na glavi ima par zelo velikih

oči, ki so posebno velike pri trotih. Na temenu imajo še tri pikčasta očesa, s katerimi

dobro zaznavajo svetlobo. Čebele imajo dobro razvit vid, dobro razločijo vse barve,


PEF.

13

razen rdeče, ki jo zaznajo kot sivo. Na glavi je še par tipalk, s katerimi tipajo, vonjajo in

okušajo. Na spodnji strani glave ima ustno votlino s čeljustmi in z rilčkom, s katerim

čebele sesajo tekočino. Ima dva para prozornih kril, s katerimi zamahne 200-krat na

sekundo. Krila so močna, saj lahko čebela nese tovor, ki je lahko težek tudi do ¾ njene

teže. Na pašo se lahko odpravi tudi do 10 km daleč in doseže hitrost tudi do 40 na uro.

Ima tri pare nog na spodnji strani oprsja in vsaka noga je iz več členov. Zadek je iz

obročkov in na koncu je želo, ki ga imajo le čebele delavke in matice, medtem ko ga

troti nimajo. Želo ima nazaj obrnjene kaveljce in takrat, ko čebela piči, se želo iztrga iz

zadka skupaj s strupeno žlezo in delom črevesja (Gregori, 1984).

Slika 2: Zunanja zgradba čebeljega telesa (Vir: Vidic, 2015)

2.4.1.3 Čebelja družina in razmnoževanje

K čebelji družini spadajo matica, čebela delavka in trot. Sestavlja jo do 80.000

osebkov. Vsi osebki v družini so iz iste čebelje matice.

Matica je v družini le ena in ustvarja potomstvo. Je večja in težja od čebele

delavke. Oprašeno zrelo matico vedno obkrožajo mlade čebele, ki jo hranijo z matičnim

mlečkom. Zaradi te hrane se matici povečajo jajčniki, tako je potem sposobna zalegati

1000 in tudi do 2500 jajčec na dan. Največ zalega maja. Od oktobra do januarja pa

matica počiva. Živi od tri do pet let.

Čebela delavka je neplodna samica. Poleti živi od 14 do 40 dni, pozimi pa tudi do

140 dni, izjemoma tudi več. Opravlja vsa dela v panju in zunaj njega. Glede na delo, ki

ga delavke opravljajo, jih delimo na pašne in panjske čebele:


PEF.

14

- Panjske ali hišne čebele čistijo celice (starost 0–6 dni), pokrivajo zalego (starost 2–

8 dni), oskrbujejo in krmijo zalego (starost 6–16 dni), sprejemajo in shranjujejo

medičino in mano (starost 8–17 dni), odstranjujejo smeti (starost 8–21 dni), tlačijo

cvetni prah v dno satne celice (starost 8–17 dni), gradijo satje (starost 8–17 dni).

- Pašne čebele zračijo (starost 13–22 dni), stražijo pred vhodom v panj (starost 14–

17 dni) in naredijo prvi pašni polet (starost od 17 dni dalje).

Trot je samec in njegova naloga je, da opraši matico. Živi 3–6 tednov, od pomladi

do poletja. Ko je manj paše, konec poletja, jih čebele delavke izženejo iz panja.

Izjemoma ostanejo v panju tudi pozimi, če ni matice ali če je le-ta ostala neoprašena

(Lochman,1995; Mlaker Šumenjak, 2011).

Ličinke, ki jih izležejo matice, odraščajo v odprtih celicah; preden se zabubijo in

nato preobrazijo v odrasle čebele, jih čebele zaprejo v celice s poroznimi pokrovci. Da

se čebela razvije iz jajčeca v odraslo čebelo, traja 21 dni, medtem ko se matica razvije

prej, trot pa še kasneje. Rojenje je bistveno pri razmnoževanju čebel. Stara matica

izleti iz panja s polovico čebel, ki se posedejo, običajno na bližnje drevo, kjer se

oblikuje roj, ki si poišče nov dom. V panju ostane mlada matica, ki so jo čebele vzgojile

že pred rojenjem (Božič, Čebele in čebelarjenje).

2.4.2 Opraševanje

Cvetoče rastline obstajajo okoli 130 milijonov let. Prenos cvetnega prahu je bil

najprej odvisen od vetra, vendar za današnje potrebe to ne zadostuje. S časom je

razvoj prinesel druge oblike opraševanja in tako se je razvilo opraševanje s pomočjo

žuželk. Čebele so najbolj pomembni opraševalci, vendar niso edini. Oprašujejo tudi

muhe, metulji, hrošči in drugi kožekrilci. Čebele so najbolj učinkoviti opraševalci.

Žuželke oprašujejo 80 odstotkov cvetočih rastlin in od tega kar 85 odstotkov prav

čebele. Čebele oprašujejo 170.000 vrst cvetočih rastlin. Oprašujejo tudi 90 odstotkov

sadnih dreves (Tautz, 2008). Vloga čebel je v opraševanju mnogo bolj pomembna kot

pa vloga pridelave medu, cvetnega prahu in drugih čebeljih pridelkov. Če ne bi bilo

čebel, bi bil pridelek sadnega drevja majhen, če bi sploh bil, saj takrat, ko cveti sadno

drevje, se še druge žuželke ne razmnožijo in tako ne morejo opraševati sadnega

drevja, ki cveti zgodaj spomladi. Čebelo privabi medičina, ki ima prijeten vonj, ki jo

izloča cvetoča rastlina. Prav tako jo privabljajo barve cvetnih listov. Ko se čebela

dotakne prašnikov, se cvetni prah ali pelod oprime njenih dlačic na zadnjih okončinah.

Nato gre čebela na drugi cvet in ga opraši s tujim pelodom. Ta oprašeni cvet neha

izločati medičino, odpadejo ji cvetni listi in začne se razvijati plod. Zato v deževnih


PEF.

15

dneh, ko čebel ni na paši, sadno drevje zelo dolgo časa cveti. Če čebele cveta ne

morejo oprašiti, se cvet osuje, pecelj osuši in odpade (Jedlovčnik, 2008).

2.4.3 Čebelji pridelki

Med proizvajajo čebele iz medičine in različnih vrst man. Medičina ali nektar je

tekočina, ki jo izločajo cvetlice. Mana ali medena rosa pa je sladka in lepljiva prevleka

na rastlini, ki jo izločajo uši, kaparji in medeči škržati. Medičina je precej vodena, zato

jo čebele zgoščajo in iz nje izsušijo vodo, ki jo nato še obogatijo z izločki nekaterih

svojih žlez. Tako obdelano medičino polagajo v satne celice, kjer še naprej dozoreva in

tako nastane med (Kapš, 1998; Mlaker Šumenjak, 2011). Hrano, ki jo čebela porabi

zase, posesa z rilčkom in gre skozi požiralnik v medno golšo, naprej v srednje črevo in

nazadnje v zadnje črevo; nato je prebavljena na prosto. Medičino in mano, iz katere

pridela med, samo začasno skladišči v medni golši. Ko se vrne v panj, vsebino medne

golše izloči in jo preda čebelam v panju, ki jo uskladiščijo v celice satja (Gregori, 1984).

Cvetni prah ali pelod nastaja v prašnikih cvetlic. Pri zbiranju cvetnega prahu ima

zelo pomembno vlogo zadnji par nog. Cvetni prah zbirajo in prenašajo v košku, ki mu

pravimo obnožina. Obnožina je z roba proti notranjosti obrnjen venec močnejših dlačic,

kjer sta sploščeni goleni z zunanje strani vbočeni (Gregori, 1984). V panju nato poišče

celico, vanjo vtakne zadnji par nog, s srednjimi pa s koškov osmuka prineseni cvetni

prah. Panjske čebele ga obdelajo z encimi, s kislinami in z medom, da se ne pokvari

ter ga z glavo potlači v celico (Mlaker Šumenjak, 2011).

Vosek čebele proizvajajo v voskovnih žlezah, ki so na spodnji strani zadka. Te

žleze so najmočneje razvite med 12 in 18 dnem starosti, kasneje pa delujejo le ob

dobri paši. Iz voska gradijo satje (Gregori, 1984).

Zadelavo ali propolis izdelajo čebele iz snovi, ki jo nabirajo na smolnatih delih

rastlin in jo v koških zadnjih nožic prinašajo v panj. Propolis izdelajo s pomočjo izločkov

svojih žlez. Z njim čebele premažejo vse dele panja, prevlečejo stene satnih celic,

mumificirajo vse živali, ki zaidejo v panj in zadelajo špranje, da ni prepiha (Mlaker

Šumenjak, 2011).

Matični mleček je izloček krmilnih ali goltnih žlez v glavi mladih čebel delavk.

Predstavlja hrano za ličinke in matice (Mlaker Šumenjak, 2011).

Čebelji strup se izloča iz žleze strupnice. Pri piku čebele se izlije v rano (Gregori,

1984).


PEF.

16

2.4.4 Čebelar in čebelarstvo

Že Aristotel, ki je živel med 384 do 322 leti pred našim štetjem, je pisal o čebelah

in čebelarstvu kot panogi. V knjigi Teorija življenja je podrobno opisoval življenje,

obnašanje in načine gojenja čebel (Kantar, 2008). Najstarejši zapis pobiranja medu je

prastara risba, ki jo je narisal paleolitski človek v magdalenski dobi pred 20 do 30 tisoč

leti v skalni votlini Cuevas de la Arana (Pajkova jama) pri Bicarpi, blizu Valencie v

Španiji (Kapš, 1998). Čebelarjenje je najprej predstavljalo ropanje čebeljih gnezd v

naravi. S tem so uničili celotno družino. Zato je človek ugotovil, da je bolje, da čebelam

pusti nekaj hrane, s katero čebelja družina lahko preživi. Kasneje jim je začel

nastavljati urejene votline na mesta, ki so mu bila dostopnejša. To je bilo gozdno

čebelarstvo, ki je v 18. in 19. stoletju začelo zamirati. Čebelarjenje blizu doma je bilo

lažje in donosnejše. Takrat so se pojavili tudi prvi panji. Najprej so bili narejeni iz

drevesnih dupel, kasneje pa kot panji, kot jih poznamo še danes (Babnik, 1998). V

Sloveniji je čebelarstvo doživelo razcvet v 18. stoletju, zasluge za to pa imajo možje, ki

so veliko naredili na področju čebelarstva. To so bili Anton Janša (1734–1773), Peter

Pavel Glavar (1721–1784 in Janez Anton Scopoli (1723–1788) (Gregori, 1984). Ker

ima v Sloveniji čebelarstvo dolgotrajno tradicijo, ni čudno, da se je pojavilo tudi v ljudski

umetnosti. Čebelnjaki so postali tipična arhitektura slovenskega kmečkega stavbarstva

in plemenitijo kulturno podobo slovenske krajine. Panjske končnice so cenjen okras

panjev na Slovenskem (Noč, Predstavitev čebelarske zveze Slovenije).

Čebelar naj bi čebelam posvečal vso skrb in naj jih ne bi prepuščal svoji usodi.

Pomaga jim, ko so ogrožene in mora tudi vedeti, kdaj so ogrožene. Pravi čebelar je

napreden in se nenehno izobražuje (Gregori, 1984). Izkušen čebelar pri opazovanju

čebel pred panji prepozna dogajanje v družini.

V Sloveniji čebelarijo predvsem ljubitelji čebel in le nekaj je poklicnih čebelarjev.

Povezujejo se v čebelarske družine, čebelarska društva, območne zveze čebelarskih

društev, Čebelarsko zvezo Slovenije, mednarodno čebelarsko zvezo Apimondia in v

družbe oz. podjetja za odkup in prodajo pridelkov (Mlaker Šumenjak, 2011).

2.4.5 Ogroženost čebel

Čebele so vedno bolj ogrožena živalska vrsta. Ogrožajo jo različne bolezni,

plenilci, zastrupitve in tudi neustrezni čebelarski posegi.

Bolezni čebelje družine delimo na nalezljive bolezni (prenašajo oz. povzročajo jih

virusi, bakterije, zajedavci in plesni), nenalezljive bolezni (so posledica dednih anomalij

in neprimernih pogojev) in zajedavske bolezni (med njimi je najbolj trdovratna varoza).


PEF.

17

Plenilci so voščena vešča (ličinke napadejo satje in cvetni prah), uš (hrani se z

medičino in s cvetnim prahom iz čebeljih ust), miši (hranijo se z medom in uničijo cele

družine), rjavi medved (uniči celoten čebelnjak, razbije panje in poliže med), drugi

plenilci so še mravlje, ose, sršeni, pajki, sinice in žal tudi človek.

Zastrupitve čebel s kemičnimi sredstvi za zatiranje plevelov, varstvo rastlin in

zatiranje rastlinskih škodljivcev v kmetijstvu. Čebele se zastrupijo z vdihavanjem,

nabiranjem zastrupljenega cvetnega prahu in medičine ter s kontaktom teh sredstev.

Lahko pa se zastrupijo ob nepravilni uporabi zdravil proti varoji (Mlaker Šumenjak,

2011).

V zadnjem času se je populacija čebel zmanjšala tudi do 50 odstotkov, kar je lahko

resna grožnja vsem živim bitjem. Zato moramo za zdravje čebel poskrbeti vsi, ne le na

lokalni ali nacionalni ravni, temveč tudi na globalni ravni (Petrnel Pečauer, 2013).


PEF.

18

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Vedno več živalskih vrst je ogroženih, med njimi tudi čebela. Naša skupna naloga

je, da skrbimo za naše naravno okolje. Ker se odnos do okolja izoblikuje že v

predšolskem obdobju in je odvisen predvsem od prvega stika z naravo ter ga otroci

prevzemajo od odraslih, je naloga vzgojitelja, da otroku nudi, da naravo neposredno

doživi in mu daje v odnosu do nje pozitiven vzgled.

Namen diplomske naloge je najprej ugotoviti, kakšno znanje imajo predšolski

otroci o čebelah, in nato skozi dejavnosti omogočiti avtentično izkušnjo ter pridobitev

osnovnega znanja o čebelah, njihovem pomenu in čebelarstvu.

Cilji:

- otrokom ponuditi možnost, da skozi aktivno učenje dobijo temeljna znanja o

čebelah in o naši odvisnosti od njih;

- otroke spodbuditi, da o obravnavani temi govorijo tudi s svojim okoljem zunaj vrtca;

- doseči, da otroci razvijejo spoštljiv odnos do čebele in čebelarja;

- otroke spodbuditi k opazovanju, raziskovanju, eksperimentiranju in sklepanju.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pred začetkom dela, so:

- Kakšno predznanje o čebelah in čebelarstvu imajo otroci v predšolskem obdobju?

- V kolikšni meri so dejavnosti, ki smo jih izbrali, pripomogle k pridobitvi novega

znanja o čebelah?

- V kolikšni meri bodo otroci novo znanje delili s starši oz. z njihovim okoljem?

3.3 Metodologija

3.3.1 Vzorec

Vzorec je bil priložnostni. V raziskavi je sodelovalo 19 otrok kombiniranega

oddelka v starosti 2–4 leta, ki obiskujejo vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica,

enoto Oplotnica.


PEF.

19

3.3.2 Metoda dela

V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja.

3.3.3 Zbiranje in obdelava podatkov

Predznanje in znanje otrok po zaključenih dejavnostih smo preverjali s

polstrukturiranim intervjujem (Priloga 1). Intervju je zajemal 10 vprašanj. Otroci so na tri

vprašanja odgovarjali s pomočjo slik, na eno vprašanje so odgovarjali s pomočjo mp3

predvajalnika, na tri s pomočjo čebeljih pridelkov in panjske končnice ter na tri

vprašanja so prosto odgovorili. Na podlagi odgovorov pred začetkom dejavnosti smo

ugotovili predznanje otrok in na podlagi tega smo načrtovali dejavnosti. Na podlagi

odgovorov po končanih dejavnostih smo ugotovili, koliko so izvedene dejavnosti

pripomogle k pridobitvi novega znanja o čebelah. Podatke smo pridobili tudi z načrtnim

in s priložnostnim opazovanjem ter jih dokumentirali z dnevniškimi zapisi in s

fotografijami. Za starše smo pripravili vprašalnik (Priloga 2), s katerim smo pridobili

informacije o tem, kaj so otroci o dejavnostih pripovedovali doma. Vprašalnik je zajemal

7 vprašanj, od tega 6 vprašanj zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa. Z njim smo

želeli ugotoviti, ali so starši vedeli za projekt, ali so otroci doma pokazali novo znanje,

ali so morda o čebelah izvedeli kaj novega in ali so se udeležili obiska čebelarske učne

poti. Pridobljene podatke smo kvalitativno obdelali.

3.4 Opis dejavnosti

Dejavnosti smo izvajali v šolskem letu 2014/15, in sicer od meseca novembra do

maja. Oblikovane so bile tako, da so otroci na zanimiv način, z avtentično izkušnjo in z

lastno aktivnostjo prišli do novega znanja. V nadaljevanju smo dejavnosti natančno

opisali. Za vsako dejavnost smo navedli cilje, uporabljene oblike in metode dela,

potrebne pripomočke in potek dejavnosti s poudarkom na vlogi otrok ter vlogi

vzgojitelja.

3.4.1 Dejavnost 1 – Ugotavljanje predznanja otrok o čebelah in

čebelarstvu

Operativni cilj: ugotoviti predznanje otrok o čebelah in čebelarstvu.

Oblika dela: individualna.


PEF.

20

Metodi dela: metoda razgovora, opazovanja.

Pripomočki: vprašalnik Kaj vem o čebelah (Priloga 1), pogača voska, propolis,

med, cvetni prah, slike, mp3 predvajalnik, kemični svinčnik, panjska končnica.

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj otroka sprašuje po vnaprej pripravljenem vprašalniku in

zapisuje odgovore otrok.

Vloga otrok: otrok odgovarja na vprašanja vzgojitelja.

Potek dejavnosti: vzgojitelj povabi otroka v kotiček, kjer ima pripravljena vsa

sredstva, ki jih potrebuje za zastavljanje vprašanj. Otrok odgovarja na vprašanja po

svojih zmožnostih in vzgojitelj ga pri odgovarjanju na vprašanja ne popravlja.

3.4.2 Dejavnost 2 – Ogled dokumentarnega filma Kranjska sivka

Čebelarske zveze Slovenije

Operativni cilj: otrok spoznava Kranjsko sivko in čebelarstvo ob dokumentarnem

filmu ter si oblikuje predstavo o čebeli.

Oblika dela: skupinska.

Metode dela: metoda opazovanja, razgovora, razlage.

Pripomočki: prenosni računalnik, zvočniki, zgoščenka Kranjska sivka Čebelarske

zveze Slovenije.

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj pripravi prostor. Zatemni igralnico, pripravi stole in

blazine ter pripravi računalnik za ogled filma. Po ogledu vodi razpravo o filmu.

Vloga otrok: otroci si ogledajo film in sodelujejo v razpravi.

Potek dejavnosti: v igralnici vzgojitelj uredi prostor tako, da lahko otroci nemoteno

gledajo dokumentarni film. Najprej si ogledamo film v celoti, nato se o videnem

pogovarjamo. Po razgovoru si film še enkrat ogledamo. Ob drugem gledanju vzgojitelj

film komentira. Dejavnost ponovimo čez dva meseca, ko so otroci pridobili več znanja.

3.4.3 Dejavnost 3 – Opazovanje slik in razgovor o čebelah ter čebelarstvu

Operativni cilj: opazuje, prepoznava, komentira slike na obravnavano tematiko.

Otrok si oblikuje predstavo o čebeli, čebelji družini in čebelarstvu skozi slike.

Obliki dela: skupinska, individualna.

Metode dela: metoda razlage, razgovora, lastne aktivnosti in opazovanja.

Pripomočki: slike na obravnavano tematiko, plakat, lepilni trak.

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj pripravi slike in vodi razgovor ob opazovanju slik.


PEF.

21

Vloga otrok: otroci opazujejo slike, ugotavljajo, kaj predstavljajo in sodelujejo v

razgovoru.

Potek dejavnosti: vzgojitelj položi slike na blazino, tako da kažejo hrbtno stran.

Otroci sedijo v krogu in zaporedoma vsak povleče eno sliko. Ob vsaki sliki se ustavimo

in otrok najprej pove, kaj vidi na sliki, nato o sliki skupaj razpravljamo. Naslednji dan

dejavnost ponovimo, in sicer tako, da si otrok izbere sliko, jo komentira in jo nalepi na

pano, kjer slike ostanejo več dni. Čez določen čas, ko smo izvedli še druge dejavnosti

in imajo otroci več znanja, dejavnost zopet ponovimo, in sicer tako, da si otroci zopet

izberejo sliko, jo komentirajo, nalepijo na plakat in komentar zapišemo ob sliko. Plakat

obesimo na steno.

3.4.4 Dejavnost 4 – Spoznavanje čebeljega telesa

Operativna cilja: otrok spoznava telo čebele;otrok opazuje razlike med oso in

čebelo.

Oblike dela: skupinska, skupna, individualna.

Metode dela: metoda razlage, razgovora, opazovanja, lastne aktivnosti.

Pripomočki: mikro kamera, računalnik, slike čebel, lupa, mrtva čebela, mrtva osa.

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj pripravi vse potrebno za dejavnost, predstavi čebelo in

vodi razgovor.

Vloga otrok: otrok posluša vzgojitelja, sodeluje v razgovoru in opazuje čebelo ter

oso.

Potek dejavnosti: vzgojitelj otrokom pokaže čebelo na večji fotografiji. Skupaj si

ogledamo njeno telo, preštejemo krila, noge in ugotovimo barvo. Otrokom se predstavi

zunanja zgradba čebele. Nato si otroci individualno ali v manjši skupini, s pomočjo

vzgojitelja, ogledajo čebelo in oso. Najprej s prostim očesom, nato z lupo in nazadnje

še z mikro kamero.

3.4.5 Dejavnost 5 – Spoznavanje čebeljih pridelkov in čebelarskih

pripomočkov

Operativni cilj: otrok spoznava čebelje pridelke in čebelarske pripomočke.


Metode dela: metoda razlage, demonstracije, razgovora, lastne aktivnosti.

Pripomočki: satnica prazna, satnica polna, panj, kadilnik z mehom, čebelarska

obleka, klobuk, rokavice, vilice za odkrivanje satja.


PEF.

22

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj si pripravi vsa sredstva in jih predstavi otrokom.

Otrokom ponudi možnost, da se s pripravljenimi sredstvi rokujejo.

Vloga otrok: otroci opazujejo in sodelujejo pri razgovoru ter se rokujejo s

pripravljenimi sredstvi.

Potek dejavnosti: vzgojitelj se obleče v čebelarska oblačila in vstopi v igralnico.

Otroci ga pričakajo na blazini, si ga ogledajo in poskušajo ugotoviti, v koga je oblečen.

Čebelarski klobuk pomerijo tudi otroci. Nato prinese v igralnico panj s polno in prazno

satnico. Otroci ju primerjajo po videzu in teži. Z vilicami za odkrivanje satja odpremo

satje, da vidimo med in izkopljemo cvetni prah, ki ju poskusimo ter se pogovarjamo o

njuni poti od cveta do satnice. Prav tako spoznamo propolis, ki je na okvirjih satnic.

Omenimo tudi, da so satnice iz voska, ki ga naredijo čebele. S pomočjo panja in

kadilnika vzgojitelj demonstrira, kako čebelar odžene čebele, ko opravlja delo v panju.

Po končani dejavnosti, vsa sredstva ostanejo v igralnici, kjer se oblikuje kotiček na

obravnavano tematiko. V kotičku so prav tako knjige in zborniki z bogatimi

fotografijami.

3.4.6 Dejavnost 6 – Ogled posnetkov na You Tube

Operativni cilj: otrok ob ogledu posnetkov spoznava postopek točenja medu, ples

čebele in rojenje čebel.

Oblika dela: skupna.

Metode dela: metoda opazovanja, razlage, razgovora.

Pripomočki: računalnik, zvočniki, internet.

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj pripravi prostor. Zatemni igralnico, pripravi stole in

blazine ter pripravi računalnik za ogled posnetkov. Ob ogledu sproti razlaga dogajanje

na posnetkih.

Vloga otrok: otroci si ogledajo posnetke in poslušajo vzgojitelja.

Potek dejavnosti: vzgojitelj pred vsakim posnetkom otrokom predstavi, kaj bodo

gledali. Vsak posnetek si pogledamo vsaj dvakrat, in sicer:

- posnetek točenja medu (http://www.cebelarstvo-luzar.si/poucno/cebelarjeva-

opravila/tocenje-medu/);

- rojenje čebel (http://www.youtube.com/watch?v=2f5WyxW3a8E );

- ples čebel (http://www.youtube.com/watch?v=7BAIW3LYUyk).

Med posnetki vzgojitelj prikazano vsebino otrokom podrobneje razlaga in po

končanih ogledih o posnetkih vodi razgovor. Posnetke si med letom večkrat ogledamo.


PEF.

23

3.4.7 Dejavnost 7 – Spoznavanje in ustvarjanje iz voska

Operativni cilj: otrok spoznava čebelji vosek in z njim ustvarja.


Metode dela: metoda demonstracije, razlage, eksperimentiranja, lastne aktivnosti.

Pripomočki: čebelji vosek, grelnik, posoda za topljenje voska, modeli za sveče,

modeli za okraske, naravni material, stenj vrvica.

Vloga vzgojitelja: pripravi vsa potrebna sredstva za dejavnost in poskrbi za varnost

otrok med dejavnostjo. Otrokom demonstrira izdelovanje sveč in jim pomaga pri

vlivanju okraskov.

Vloga otrok: otrok eksperimentira z voskom, opazuje vzgojitelja pri izdelovanju

sveč, gnete vosek in iz njega poljubno oblikuje.

Potek dejavnosti: otroci sedijo v krogu na blazini in vzgojitelj jim prinese vosek, ki

ga vonjajo, tipajo, gnetejo in poskušajo ugotoviti, kaj je. Vzgojitelj jim pove, od kod

dobimo vosek. Nato ugotavljamo, kako se tali. Vosek gnetejo in iz njega poljubno

oblikujejo. Med tem časom nekaj otrok opazuje vzgojitelja pri izdelavi sveč. Otroci se

izmenjujejo dokler vsi ne vidijo postopka izdelave sveč iz čebeljega voska. Nato vsak

otrok posamezno pristopi k vzgojitelju in skupaj vlijeta tekoč vosek v model za okraske.

Tako si vsak otrok naredi svoj okrasek za novoletno jelko, ki ga odnese domov. Iz

naravnega materiala otroci naredijo aranžmaje za na mizo, na katerega dodamo sveče

iz voska in ti aranžmaji krasijo naše mize v mesecu decembru.

3.4.8 Dejavnost 8 – Peka medenjakov

Operativni cilj: otrok spozna uporabnost medu.


Metode dela: metoda razlage, eksperimentiranja, okušanja, lastne aktivnosti.

Pripomočki: med, pirina moka, soda bikarbona, sol, začimba za medenjake, med,

kokosova maščoba, banana, čaj, skodelice, posoda za gnetenje, predpasniki, grelnik

vode, voda, čajnik, serviete, recept za medenjake (Priloga 3).

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj pripravi vse potrebno za peko medenjakov. Poskrbi za

higieno pri dejavnosti. Dogovori se v kuhinji, da v pečici spečejo medenjake.

Vloga otrok: otroci poslušajo vzgojiteljevo razlago. Pred dejavnostjo si temeljito

umijejo roke in oblečejo predpasnike. Pri dejavnosti sodelujejo po navodilih vzgojitelja.

Potek dejavnosti: skupaj sedemo v krog na blazino in se pogovarjamo o medu, kje

ga dobimo in za kaj ga uporabljamo. Vzgojitelj predlaga, da bi si za malico spekli

medenjake in si pripravili čaj z medom. Nekaj otrok sodeluje pri pripravi testa, ostali


PEF.

24

otroci pa sodelujejo pri pripravi čaja ter pogrinjkov. Vsi otroci sodelujejo pri oblikovanju

medenjakov. Pripravljene medenjake v kuhinji spečejo. Ko je vse pripravljeno, si

prižgemo sveče na aranžmajih in pomalicamo v prazničnem vzdušju.

3.4.9 Dejavnost 9 – Poslikava panjskih končnic

Operativni cilj: otrok spozna in izdela panjsko končnico.

Obliki dela: skupna, individualna.

Metodi dela: metoda razlage, lastne aktivnosti.

Pripomočki: lesene deščice v obliki panjske končnice, alkoholni flomaster, vodene

barvice, čopič, lonček z vodo, lak za les, slika čebelnjaka, okrašenega s panjskimi

končnicami.

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj pripravi vse potrebno za dejavnosti. Otrokom predstavi

panjsko končnico in opazuje otroke pri poslikavi.

Vloga otrok: otroci poslušajo vzgojitelja pri razlagi in poslikajo panjsko končnico.

Potek dejavnosti: otroci sedijo na blazini v krogu. Vzgojitelj jim pokaže panjsko

končnico, ki so jo že zasledili pri predhodnih dejavnostih. Prav tako jim jo pokaže na

sliki, kjer so z njimi okrašeni panji v čebelnjaku. Otroci najprej z alkoholnim flomastrom

narišejo svojo družino in jo pobarvajo z vodenimi barvicami. Ko so panjske končnice

posušene, jih vzgojitelj pobarva z lakom za les. Panjske končnice otroci podarijo svojim

družinam na spomladanski prireditvi za starše.

3.4.10 Dejavnost 10 – Sajenje medovitih rastlin

Operativna cilja: otrok spozna medovite rastline; otrok prispeva pri skrbi za čebele.


Metode dela: metoda razlage, demonstracije, lastne aktivnosti.

Pripomočki: sadike sončnic, seme ajde, zalivalka, voda, motika.

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj pripravi vse potrebno za izvajanje dejavnosti. Otrokom

predstavi pomen sajenja medovitih rastlin. Otrokom pomaga pri izvajanju dejavnosti in

jim razloži potek dela.

Vloga otrok: otroci poslušajo vzgojitelja pri razlagi, upoštevajo navodila in

sodelujejo pri izvajanju dejavnosti.

Potek dejavnosti: vsi sedemo na blazino v krog. Vzgojitelj otrokom predstavi

pomen sajenja medovitih rastlin. Pogledamo si seme ajde in sadike sončnic. Cvetočo

ajdo in sončnice si pogledamo tudi na sliki. Nato se odpravimo na vrt, kjer si pripravimo


PEF.

25

gredi. Odstranimo plevel in razrahljamo zemljo ter posadimo sončnice in posejemo

ajdo. Gredi tudi zalijemo.

3.4.11 Dejavnost 11 – Obisk pri čebelarju in opazovanje čebel na travniku

Operativna cilja: otrok fizično vidi čebelnjak; otrok opazuje čebelo na paši.

Oblike dela: skupna, individualna, skupinska.

Metode dela: metoda opazovanja, metoda razlage, metoda demonstracije.

Pripomočki: panjska končnica otrok oddelka, nahrbtnik z malico in vodo, pokrivala,

primerna obleka in obutev.

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj se dogovori s čebelarjem za obisk, poskrbi za varno pot

in bivanje pri čebelarju ter na travniku. Čebelarju in otrokom zastavlja vprašanja.

Vloga otrok: otroci se na poti primerno vedejo. Čebelarju in vzgojitelju zastavljajo

vprašanja ter opazujejo in poslušajo, kaj jim čebelar pokaže ter pove.

Potek dejavnosti: zjutraj se na blazini v krogu dogovorimo o izletu do čebelarja.

Pogovorimo se o tem, kako se vedemo na cesti, travniku in v bližini čebelnjaka.

Čebelar nam razkaže čebelnjak in pokaže notranjost panja. Vsak otrok pristopi

posebej. Pokaže nam pripomočke, ki jih potrebuje pri svojem delu. Odgovarja na naša

vprašanja in mi na njegova. Na koncu mu v zahvalo podarimo panjsko končnico, ki

smo jo izdelali v vrtcu. Na poti v vrtec se ustavimo na bližnjem travniku, kjer opazujemo

čebele na paši.

3.4.12 Dejavnost 12 – Opazovanje satnice

Operativni cilj: otroci opazujejo, kako se spreminja satnica v panju.

Oblike dela: skupna, skupinska, individualna.

Metode dela: metoda lastne aktivnosti, opazovanja, razlage.

Pripomočki: satnica, voščene barvice.

Vloga vzgojitelja: pripravi prazno satnico, se dogovori s čebelarjem, da bo dal

prazno satnico v panj in nam jo kasneje vrnil. Otroke spodbudi k opazovanju.

Vloga otrok: otroci porišejo okvir prazne satnice in satnico opazujejo preden jo

čebelar da v panj; prav tako jo opazujejo, ko jo po določenem času vrne.

Potek dejavnosti: sedimo v krogu na blazini in prazna satnica kroži od otroka do

otroka, ki jo opazuje. Vzgojitelj povabi otroke, da satnico označijo tako, da porišejo

okvir satnice. Tako potem satnico takoj prepoznamo, ko nam jo čebelar vrne in ta

satnica zopet kroži od otroka do otroka; skupaj ugotavljamo, kaj se je spremenilo. Da


PEF.

26

se bi otroci lažje spomnili satnice, ki smo jo dali čebelarju, jo fotografiramo in si jo,

takrat ko je spremenjena, še enkrat pogledamo na računalniku.

3.4.13 Dejavnost 13 – Točenje medu

Operativni cilj: otroci spoznajo potek točenja medu in pri tem aktivno sodelujejo.

Obliki dela: skupinska, individualna.

Metode dela: metoda razlage, demonstracije, lastne aktivnosti.

Pripomočki: panj s satnicami, vilice za odpiranje satja, točilnik za med, posoda,

podstavek za odlaganje satnice, panjska končnica.

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj se dogovori s čebelarjem za obisk in prikaz točenja

medu ter pripravi prostor za dejavnost.

Vloga otrok: otroci prisluhnejo razlagi, sodelujejo pri dejavnosti in čebelarju v

zahvalo podarijo panjsko končnico.

Potek dejavnosti: gremo v posebni prostor, kjer nas čaka čebelar z vsem

potrebnim za točenje medu. Pozdravijo ga in čebelar jih nagovori. Otrokom ob prikazu

točenja medu sproti razlaga in jim zastavlja vprašanja. Otroci med tudi poskusijo. Na

koncu čebelarju podarijo panjsko končnico in se poslovimo.

3.4.14 Dejavnost 14 – Obisk čebelarske učne poti z medovitimi rastlinami

Operativni cilj: otrok si skupaj s starši in vzgojitelji ogleda čebelarsko učno pot z

medovitimi rastlinami.


Metoda dela: metoda opazovanja.

Pripomočki: panjska končnica.

Vloga vzgojitelja: s Čebelarskim društvom Slovenska Bistrica se dogovori za ogled

čebelarske učne poti, izdela vabilo za starše.

Vloga otrok: sledijo poteku dejavnosti, čebelarju zastavljajo morebitna vprašanja,

upoštevajo pravila.

Potek dejavnosti: pred čebelarsko učno potjo nas pričaka čebelar in nam predstavi

celotno učno pot. Obiskovalci smo na njegovo razlago pozorni, mu zastavljamo

vprašanja in odgovarjamo na njegova vprašanja. V zahvalo mu podarimo panjsko

končnico, ki so jo poslikali otroci.


PEF.

27

3.4.15 Dejavnost 15 – Ugotavljanje znanja otrok po opravljenih dejavnostih

Operativni cilj: ugotoviti znanje otrok o čebelah in čebelarstvu po opravljenih

dejavnostih.

Oblika dela: individualna.

Metode dela: metoda razgovora, razlage, opazovanja.

Pripomočki: vprašalnik Kaj vem o čebelah (Priloga 1), pogača voska, propolis,

med, cvetni prah, slike, mp3 predvajalnik, kemični svinčnik, panjska končnica.

Vloga vzgojitelja: vzgojitelj otroka sprašuje po vnaprej pripravljenem vprašalniku, v

katerem so že zapisani odgovori, ki smo jih zapisali pri ugotavljanju predznanja pred

začetkom izvajanja dejavnosti in zapisuje odgovore otrok.

Vloga otrok: otrok odgovarja na vprašanja vzgojitelja.

Potek dejavnosti: vzgojitelj povabi otroka v kotiček, kjer ima pripravljena vsa

sredstva, ki jih potrebuje za zastavljanje vprašanj. Otrok odgovarja na vprašanja po

svojih zmožnostih in vzgojitelj zapiše dejanske odgovore. Nato mu v primeru, če ne zna

odgovoriti, pomaga, še enkrat razloži in pokaže. Ob tem spraševanju vzgojitelj z

vsakim otrokom posebej obnovi temo, da utrdi pridobljeno znanje. Izpolnjene

vprašalnike vzgojitelj vloži v otrokovo osebno mapo.

3.4.16 Sodelovanje s starši

Na uvodnem sestanku oddelka smo starše seznanili s projektom. Starši so bili v

projekt vključeni tako, da so od otrok prejeli obeske za novoletno jelko, ki smo jih

naredili iz voska, ter panjske končnice ob pomladni prireditvi za starše, ki so jih izdelali

otroci. Soudeleženi so bili tudi pri zaključni ekskurziji, ko smo obiskali čebelarsko učno

pot z medovitimi rastlinami. Po končanih dejavnostih so izpolnili tudi vprašalnik (Priloga

2).

3.5 Razprava in evalvacija

Evalvacija je potekala po dejavnostih in pred načrtovanjem novih dejavnosti. Z njo

smo želeli ugotoviti, ali je kakšno dejavnost potrebno ponoviti, preden lahko začnemo z

novo. Ugotavljali smo, ali imajo primanjkljaje le posamezniki in lahko z njimi delamo v

manjši skupini oziroma individualno. Evalvacija nam je omogočala boljše načrtovanje in

uspešnejše doseganje ciljev.


PEF.

28

3.5.1 Evalvacija 1. dejavnosti – Ugotavljanje predznanja otrok o čebelah

in čebelarstvu

Na podlagi vprašalnika Kaj vem o čebelah (Priloga 1) sem otrokom pred začetkom

dejavnosti zastavljala vprašanja (Slika 1). Na podlagi odgovorov sem ugotavljala, koliko

imajo predznanja. Ugotovila sem, da otroci čebele ne poznajo. Vsi otroci, razen enega,

ki je pokazal muho, so pokazali na oso, ko sem jih vprašala, katera žuželka na sliki je

čebela. So pa bili bolj uspešni pri prepoznavanju medu. Veliko otrok je med prepoznalo

takoj po videzu, nekateri so ga prepoznali šele, ko so ga okusili, zelo malo pa je bilo

tistih, ki medu sploh niso prepoznali. Niso pa vsi vedeli, kje ga dobimo. Nekaj otrok je

med povezalo s čebelami, drugi s trgovino, s strici, z omaro, s kuhinjo, z mamo in s

sosedom. Ko sem jih vprašala, zakaj potrebujemo čebele, jih je kar nekaj povedalo, da

zaradi medu. Veliko jih ni vedelo. Eden je celo rekel, da zato, da jo ubijemo z

muholovcem. Brenčanje čebel, ki so ga slišali preko slušalk, sta prepoznala le dva.

Večina jih ni vedela, kaj sliši. Nekdo je slišal muhe, drugi motor, stroj, tretji morje, četrti

zopet ropotanje. Ena deklica je slišala celo Slaka. Panjske končnice ni prepoznal nihče.

Prav tako nihče na sliki ni prepoznal čebelarja in čebelnjaka. Pri vprašanju, ki sprašuje

po tem, kdo skrbi za čebele, so najpogosteje pokazali na sliko zdravnika. Ko so potipali

in povonjali vosek, propolis in cvetni prah, niso vedeli, kaj je, a so ugibali. Le nekaj jih je

takoj odgovorilo, da ne vejo. Za vosek je ena deklica rekla, da je sveča. Drugače pa je

vosek bil milo, marmelada, buča, ki ni buča, sir, med, nekaj dišečega. Vosek so zelo

radi vonjali in se ga dotikali. Pri propolisu pa ni bilo tako, saj se ga veliko ni želelo

dotakniti, ker so mislili, da je kakec. Propolis je torej bil kakec, zemlja, sol, nekaj trdega,

nekaj za čebele, z drevesa, kamen. Cvetni prah so imeli možnost tudi okusiti, a le redki

so se odločili za to. Cvetni prah je bil med, marmelada, kroglice, nekaj grenkega,

čokolada, drekec, nekaj, kar je dobro in diši. Pri vprašanju, pri katerem nas je zanimalo,

kako bi lahko mi pomagali čebelam, jih je veliko odgovorilo, da bi jim pomagali nabirati

med. Eni bi jih posesali, vrgli v vodo, zakopali v luknjo, udarili z rokami, drugi pa bi jim

zgradili hišico, rekli hvala in dali za jest malo kruha ter čaja. Nekateri otroci, ki so bili

letos na novo vključeni v vrtec, so bili pri odgovarjanju zelo zadržani. Na podlagi

odgovorov je bilo ugotovljeno, da je znanja malo in da bo potrebno dobro načrtovati

dejavnosti, da bodo osvojili čim več novega znanja.


PEF.

29

Slika 3: Reševanje vprašalnika Kaj vem o čebelah, pred začetkom dejavnosti

3.5.2 Evalvacija 2. dejavnosti – Ogled dokumentarnega filma Kranjska

sivka Čebelarske zveze Slovenije

Da bi otroci dobili celostni pogled nad obravnavano tematiko, smo si ogledali

dokumentarni film Kranjska sivka Čebelarske zveze Slovenije. Film smo si najprej

ogledali, nato smo se o njem pogovorili in si ga še enkrat ogledali. Otroci so prepoznali

pesmico Čukov z naslovom Čebelice. Pesmico so želeli še slišati. S tem, da smo si film

ogledali dvakrat, so si otroci pridobili več znanja, saj smo jim med obema gledanjema

določene stvari razložili bolj nadzorno in na njim razumljiv način. Ko smo si film ogledali

še enkrat po določenem času, so otroci imeli že veliko znanja in so sami komentirali

film. Pripovedovali so tudi svoje izkušnje med tem časom. Povedali so, da so šli z

atijem do čebelnjaka, da so si film ogledali tudi doma, da so videli, da je čebelica umrla,

ker je bilo mrzlo. Kljub temu, da so si film večkrat ogledali, so ga vedno spremljali z

zanimanjem.

3.5.3 Evalvacija 3. dejavnosti – Opazovanje slik in razgovor o čebelah ter

čebelarstvu

Otrokom je bila dejavnost všeč in so bili polni pričakovanja, kakšno sliko bodo

izvlekli. Pri prvem pregledu slik so otroci že vedeli nekaj osnovnih stvari, prepoznali so

čebelo, čebelnjak, čebelarja, med. Do odgovorov so redki prišli sami. Najbolj uspešni

so bili pri skupnem odgovarjanju. Vzgojitelj si je pri vsaki sliki vzel čas in jo otrokom

obširneje predstavil (Slika 4).


PEF.

30

Slika 4: Zapisovanje komentarja otroka k izbrani sliki

Na slikah, ko je čebela na cvetlici, so otroci pri prvem in drugem ogledu slik vedno

rekli, da nabira med. Ko pa smo dejavnost izvedli po določenem času, so se otroci med

sabo že popravljali in povedali, da nabira medičino ter cvetni prah. Prav tako so ob

slikah povedali več. Povedali so svoje izkušnje in jih povezovali z dejavnostmi, ki smo

jih izvajali. Ločili so matico in čebelo na satnici, pokazali ter poimenovali so cvetni prah

na čebeljih nogah, povedali so postopek točenja medu, našteli so člane čebelje

družine, našteli naloge čebel, prepoznali čebelje pridelke, ter ob sliki razložili razvoj

čebele. V odgovarjanju so se popravljali in dopolnjevali. Otroci so se k plakatu večkrat

vračali. Velikokrat smo ob plakatu utrjevali znanje, izven načrtovanih dejavnosti (Slika

5).

Slika 5: Obnova znanja ob plakatu


PEF.

31

3.5.4 Evalvacija 4. dejavnosti – Spoznavanje čebeljega telesa

Otroci so si z zanimanjem ogledali telo čebele in ose (Slika 6). Zanimanje je bilo

veliko in so bili precej neučakani, da so prišli na vrsto.

Slika 6: Opazovanje čebele in ose z lupo

Najbolj jih je pritegnilo gledanje s pomočjo mikro kamere. Otroci so presenečeno

ugotovili, da je čebela kosmata in da ima tako velike oči. Prav tako so jih navdušila

žilnata krila. Ugotovili so, da čebela ni rumena in so jo kasneje pogosto barvali z

oranžno ali rjavo barvo. Z mikro kamero so gledali prvič in navdušeni so bili, ko so

naredili posnetke (Slika 7), ki so si jih kasneje lahko ogledali na računalniku.

Slika 7: Čebela, ki jo je otrok posnel z mikro kamero


PEF.

32

3.5.5 Evalvacija 5. dejavnosti – Spoznavanje čebeljih pridelkov in

čebelarskih pripomočkov

Otroci so čebelarja že videli na slikah in v filmu, zato so takoj ugotovili, v koga sem

preoblečena (Slika 8).

Slika 8: Zaščitna oblačila čebelarja

Bilo jim je smešno in zabavno. Posebno so bili navdušeni, ko so oblačila oz.

čebelarski klobuk pomerili sami (Slika 9).

Slika 9: Pomerjanje čebelarskih klobukov

Zanimive so jim bile tudi satnice in so kar s prstom poskušali med. Ker smo panj s

satnicami (Slika 10) pustili v igralnici, so panj odpirali na skrivaj in si lizali prste, ki so jih

prej pomočili v satnico.


PEF.

33

Slika 10: Ogled panja

Ko smo cvetni prah izkopali iz satnice (Slika 11), so ga vsi poskusili, medtem ko so

ga takrat, ko smo izpolnjevali vprašalnik in so ga imeli možnost okusiti, poskusili le

redki.

Slika 11: Izkopavanje cvetnega prahu

Ko so prijeli obe satnici, polno in prazno (Slika 12), so bili presenečeni nad njuno

razliko v masi. Ena deklica je rekla, da je med zelo težek.


PEF.

34

Slika 12: Ogled polne in prazne satnice

Vse stvari so v igralnici ostale do konca projekta. Prav tako tudi ostale stvari, ki

smo jih predstavili do sedaj. Uredil se je kotiček, ki smo ga odmaknili, ko je zanimanje

upadalo in ga po določenem času zopet uredili nazaj. Otroci so v ta kotiček pogosto

zahajali (Slika 13).

Slika 13: Rokovanje s čebelarskimi pripomočki

3.5.6 Evalvacija 6. dejavnosti – Ogled posnetkov na You Tube

Otroci si zelo radi ogledajo posnetke na računalniku, pa naj gre za poučne

vsebine, risanke, fotografije ali pesmice. Otroci so takoj z zanimanjem prisluhnili, ko

sem napovedala posamezen posnetek. Vsak posnetek smo si ogledali vsaj dvakrat. Ko

se je pojavil kakšen komentar ali vprašanje, smo posnetek ustavili in se pogovorili ter

ga ponovno pogledali. Enega fanta je zanimalo, zakaj gredo čebele za matico pri

rojenju tako počasi in se ne prerivajo. Pri rojenju so si zapomnili predvsem to, kako


PEF.

35

čebelar novi družini priskrbi nov panj in so nato, ko smo se kasneje pogovarjali o delu

čebelarja povedali najprej to, da čebelam, da nov panj. Prav tako, ko smo se

pogovarjali o tem, kaj počne čebela, so večkrat odgovorili, da pleše, saj smo si ogledali

tudi posnetek plesa čebele, ko je našla pašo. Otroci so z gledanjem teh posnetkov, ki

smo si jih ogledali večkrat čez leto, pridobili veliko znanja; pogosto so o videnem na

posnetkih pripovedovali, spraševali ali razlagali ob različnih priložnostih. Najpogosteje

so si želeli ogledali posnetek, ki prikazuje točenje medu.

3.5.7 Evalvacija 7. dejavnosti – Spoznavanje in ustvarjanje iz voska

Otroci voska niso znali poimenovati. So pa ga brez težav prijeli v roke (Slika 14),

ga vonjali in gnetli. Opazili smo, če vosek dolgo časa držimo v rokah, se le-ta mehča.

Ko sem otroke vprašala, kako bi ga stalili, so mi rekli, da bi ga dali v vodo. Poskusili

smo, vendar se ni nič zgodilo, zato sem jih povprašala, če bi se stalil, če bi ga dali v

posodo in ga dali na grelnik. Niso bili prepričani, zato smo poskusili in všeč jim je bilo,

ko se je stalil.

Slika 14: Tipanje voska

Navdušeni so bili nad svečami, ki sem jih vlila iz staljenega voska (Slika 15). Še

ves mesec so jih občudovali in bili ponosni na praznične aranžmaje, ki so jih naredili ter

smo jih imeli v pravljičnem decembru na mizi (Slika 16).


PEF.

36

Slika 15: Občudovanje nastale sveče iz čebeljega voska

Ponosno so jih pokazali staršem, ko so prihajali po njih, in jim tudi s ponosom dali

novoletne okraske, ki so jih vlili z mojo pomočjo. Marsikateri otrok je dal obesek staršu

najprej za povonjati. Popoldan sem zasledila, da so si trije otroci ogledovali okraske in

bili navdušeni, kaj vse dobimo od čebel, da ne dobimo samo medu.

Slika 16: Novoletni aranžma

3.5.8 Evalvacija 8. dejavnosti – Peka medenjakov

Otroci poznajo med predvsem po tem, da ga damo v čaj, jogurt in namažemo na

kruh. Izkušnjo imajo tudi, da jim ga vzgojiteljice in starši namažejo na »buško«. Da bi

dali med v testo za piškote, jim je bilo tuje, a nad dejavnostjo so bili navdušeni. Pri

pripravi medenjakov, čaja in vsega potrebnega za pripravo malice so z veseljem

sodelovali. Med njimi ni prihajalo do prerekanja kdo bo kje sodeloval, ampak so se

skupaj veselili malice. Piškote so s ponosom ponudili tudi otrokom iz sosednje

igralnice. V vrtcu je lepo dišalo po piškotih, kot se za praznični december spodobi.


PEF.

37

3.5.9 Evalvacija 9. dejavnosti – Poslikava panjskih končnic

Otroci si izraz panjska končnica težje zapomnijo. Zapomnili so si predvsem to, da

krasi panj. Ko jim je bila panjska končnica predstavljena, jim je bilo povedano, da

panjska končnica panj krasi tako kot nas ogrlice, sponke za lase, zapestnice in

podobno. Otroci so bili pri dejavnosti vztrajni, zanimivo jim je bilo risati na les (Slika 17)

in posebej ponosni so bili na svoj izdelek, ko so ga podarili svojim staršem na pomladni

prireditvi.

Slika 17: Ustvarjanje na panjsko končnico

Odzivi staršev nad njihovimi končnicami (Slika 18) so bili pozitivni in otroci so

ponosno povedali, kateri prostor krasi njihova panjska končnica.

Slika 18: Panjske končnice otrok


PEF.

38

3.5.10 Evalvacija 10. dejavnosti – Sajenje medovitih rastlin

Otroci imajo dejavnosti na prostem zelo radi. Najprej smo pripravili gredo in očistili

plevel (Slika 19).

Slika 19: Priprava grede

Nekateri so se dela lotili z vso vnemo, drugi pa so bili bolj zadržani in se niso želeli

dotikati plevela ali pa so se tega lotili bolj previdno. Drugače je bilo pri sejanju ajde

(Slika 20), kjer ni manjkal nihče.

Slika 20: Setev ajde

Pri sajenju sončnic smo se razdelili na sadilce in zalivalce (Slika 21, Slika 22).


PEF.

39

Slika 21: Sajenje sončnic Slika 22: Zalivanje sončnic

Ko so videli na sliki sončnico, so bili navdušeni nad to rastlino in so se veselili, da

bodo sončnice krasile naš vrtec, vendar smo naslednji dan žal na njih videli mnogo

polžev, ki so nam sončnice v celoti pojedli. Otroci so bili razočarani in so se po tem še

veliko pogovarjali o izkušnjah s polži. Mi smo se dogovorili, da bomo sončnice posadili

še enkrat. Sončnice in ajdo bomo spremljali med njihovo rastjo in se bomo tudi

prepričali, ali jih čebele obiskujejo.

3.5.11 Evalvacija 11. dejavnosti – Obisk pri čebelarju in opazovanje čebel

na travniku

Ko smo otrokom zjutraj povedali, da gremo na obisk k čebelarju, so bili navdušeni.

Sicer so vedeli, da ga bomo kmalu obiskali, ker smo se o tem pogovarjali, saj smo mu

pripravljali darilo – panjsko končnico. K čebelnjaku so se približali brez vsakega strahu

(Slika 23), kljub temu, da smo se pogovarjali, da čebela piči in smo imeli sliko njenega

pika celo na plakatu.

Slika 23: Otroci ob čebelnjaku


PEF.

40

Otroke smo zaradi večje varnosti postavili za čebelnjak. Čebelar jim je pokazal

svoje pripomočke, pokadil je čebele, da so se umaknile od vrat panja in vsak otrok je

pogledal v panj s čebelami (Slika 24). Otroci so takoj povedali, da imamo tudi mi v vrtcu

enako za dim. Enim je ta dim smrdel, drugim dišal. Najprej so bili malce zadržani, nato

pa so se brez zadržkov pogovarjali s čebelarjem in mu zastavljali vprašanja. Otroci že

vedo, da čebele nabirajo medičino, iz katere naredijo med. Redki so tisti, ki še rečejo,

da čebele nabirajo med. Ugotovili so tudi, da je v rumenem panju največ čebel. En

deček je rekel, da je na telefonu videl take čebele. Na srečo ni čebela nikogar pičila.

Otroci so povedali, da zaradi tega ne, ker so bili tiho in pridni, saj te takrat čebela ne

piči.

Slika 24: Pogled v panj s čebelami

Ko smo se vračali proti vrtcu, smo se ustavili na bližnjem travniku, kjer smo si

ogledali kam so poletele čebele na pašo. Otroke je bolj kot opazovanje čebel zanimal

tek v visoki travi (Slika 25). Čeprav tudi rož s čebelami nikoli ne spregledajo. Predvsem

najlepše se vidi in tudi najhitreje jo opazijo na regratovem cvetu. Če nekdo, ko vidi

čebelo na cvetu, reče, da nabira med, ga drugi hitro popravijo, da ne nabira medu,

ampak medičino.


PEF.

41

Slika 25: Opazovanje čebel na travniku

3.5.12 Evalvacija 12. dejavnosti – Opazovanje satnice

Otroci so si ogledali satnico in ugotovili, da je prazna. Porisali so njen okvir (Slika

26), jo fotografirali in čebelar jo je dal v panj k čebelam.

Slika 26: Otroci z risanjem označujejo satnico

Preden smo naslednjič pogledali, kaj so čebele naredile, smo si na računalniku

ogledali fotografijo, ki smo jo posneli, ko je bila prazna. Ko sem jih vprašala, kaj mislijo,

da se je zgodilo, so takoj povedali, da sta v njej med in cvetni prah. Satnico so takoj

prepoznali; veliko jih je povedalo, kje so jo porisali. Z zanimanjem so si ogledali satnico

(Slika 27), na hitro ter neopazno je kdo potisnil prst v med in nato smo jo vrnili

čebelarju, ki jo je vrnil čebelam, da jo bodo še dodelale.


PEF.

42

Slika 27: Satnica, vrnjena od čebelarja

3.5.13 Evalvacija 13. dejavnosti – Točenje medu

Otrokom je bilo točenje medu že na posnetkih, ki smo si jih pogledali preko

računalnika, zelo zanimivo. Ta posnetek so tudi največkrat pogledali, prav tako so tudi

ob slikah na plakatu, ki predstavljajo potek točenja medu, zastavljali največ vprašanj.

Pri tej dejavnosti so bili najbolj aktivni in polni pričakovanja. Ko jih je čebelar spraševal,

so vedeli veliko odgovorov in tudi sami so mu želeli veliko povedati. Povedali so mu, da

čebela med naredi iz medičine; ko je polno medu, ga pokrijejo, da ven ne steče in da

so zjutraj jedli med, ker jih je bolelo grlo; med zelo diši, iz satnic, če jih stalimo, lahko

naredimo sveče in obeske; v panju so čebele, matica, med, ličinke in da jih v panju, ki

ga je prinesel čebelar, ni, ker se nič ne sliši. Vedeli so tudi kje v satnici je med in kje je

cvetni prah. Med naj bi bil tam, ko je črno, in cvetni prah tam, ko je rumeno. Otroci so

se prav vsi preizkusili pri odpiranju satnic (Slika 28), pogledali, kako med teče iz satnic

(Slika 29) in kako priteče v posodo (Slika 30).

Slika 28: Otroci se preizkusijo v odpiranju satnic


PEF.

43

Slika 29: Kapljice medu

padajo na steno točilne

posode

Slika 30: Med priteče v posodo

Seveda pa ni manjkalo sladkih prstov, saj se je menda med nanje lepil kar sam

(Slika 31).

Slika 31: Otroci na delu, ko mislijo, da jih nihče ne gleda

Zelo so se čudili satnici, ko je bila zopet prazna (Slika 32).


PEF.

44

Slika 32: Opazovanje satnice, iz katere smo spraznili med

Otroci so bili pri dejavnosti zelo sproščeni in pokazali so veliko znanja, ki so ga

pridobili. Pri malici, ki je sledila, je pogovor še vedno potekal o čebelah, medu in

podobnem.

3.5.14 Evalvacija 14. dejavnosti – Obisk čebelarske učne poti z medovitimi

rastlinami

Obiska čebelarske učne poti se je udeležilo 14 otrok skupaj s starši. Najprej smo

se posedli pod senco dreves, kjer nam je čebelar Norbert Jedlovčnik predstavil

čebelarsko društvo in čebelje pridelke (Slika 33).

Slika 33: Čebelarjeva predstavitev

Na otrokom razumljiv način nam je predstavil življenje čebele in njeno vlogo glede

na starost. Spoznali smo naloge čebel, ki jih čebele opravljajo postopno, od čistilke,

dojilje, graditeljice, stražarke in pašne čebele (Slika 34).


PEF.

45

Slika 34: Otroci v vlogi čebel. Od leve proti desni: čistilka, dojilja, graditeljica, stražarka

in pašna čebela

Skozi steklo smo si lahko pogledali tudi satnico s čebelami in z matico (Slika 35).

Slika 35: Opazovanje čebel in matice skozi steklo

Predstavitvi so z zanimanjem prisluhnili tako otroci kot starši (Slika 36, Slika 37).


PEF.

46

Slika 36: Starši so z zanimanjem

prisluhnili čebelarju

Slika 37: Otroci še vedno z zanimanjem

prisluhnejo že slišanemu

Na koncu uvodnega predavanja smo okusili tudi akacijev med. Nato je sledil

sprehod po učni poti, kjer je posajenih preko 120 vrst medovitih in za čebelarstvo

pomembnih rastlin. Ogledali smo si enega največjih skalnjakov v Sloveniji, posajenega

z dišavnicami in trajnicami (Slika 39), čebelnjak ter stojišče nakladnih panjev. Ob 17.

panojih, ki so razvrščeni vzdolž učne poti, nam je g. Jedlovčnik še enkrat predstavil

društvo, življenje, ogroženost in pomen čebel, čebelje pridelke in podobno (Slika 38).

Slika 38: Starši in otroci prisluhnejo razlagi

ob panoju

Slika 39: Ogled skalnika, posajenega z

dišavnicami in s trajnicami

Večina staršev ni vedela za to učno pot in jim je bil obisk zanimiv. Prav tako so se

zanimali za manj znane čebelje pridelke in njihove učinkovine, kot sta matični mleček in

propolis. Sam obisk učne poti je otrokom še utrdil pridobljeno znanje. Posebej zanimivo

jim je bilo v živo videti matico in predstavitev vlog čebel v določenem obdobju življenja.

Odziv staršev je bil pozitiven. Sam obisk učne poti bi ocenila kot pomemben zaključek

našega projekta.


PEF.

47

3.5.15 Evalvacija 15. dejavnosti – Ugotavljanje znanja otrok po opravljenih

dejavnostih

Otroci so s projektom pridobili veliko novega znanja, kar je bilo ugotovljeno na

podlagi odgovorov na vprašalnik Kaj vem o čebelah pred in po opravljenih dejavnostih.

Otroci po končanih dejavnostih jasno ločijo med čebelo in oso. Takoj prepoznajo

čebelarja, čebelnjak in panj. Prav tako vedo, da čebela ne nabira medu. Zelo pogosto

rečejo, da ga naredi iz medičine. Izraz medičina jim včasih povzroča težave, ker se ga

ne spomnijo. Vedo, da med dobimo pri čebelarju in le-ta ga dobi od čebel. Tako

najpogosteje odgovorijo, če jih vprašamo, kje dobimo med. Brenčanje čebel, ki ga

slišijo preko slušalk, takoj, brez izjeme, prepoznajo. Poznajo panjsko končnico, a izraza

se težko spomnijo, to uspe le nekaterim. Večina jih prepozna cvetni prah, več težav jim

dela poimenovanje voska. Vosek poznajo, povedo za kaj se uporablja, kje ga dobimo,

medtem ko propolisa ne prepozna skoraj nihče. Samo en otrok pove, da s tem čebele v

panju zadelajo luknje, drugi ve, da ni za pojest. Sicer jim diši in ga brez težav primejo v

roke, kar so pred začetkom dejavnosti storili le nekateri. Večina jih odgovori, da čebele

potrebujemo zaradi medu, le nekateri povedo, da brez čebel ne bi bilo jabolk, češenj,

jagod, paradižnika in podobno. Nihče pa čebelam po opravljenih dejavnostih ne bi

naredil nič žalega. Čebelam bi naredili zavetišče, panj, jih zdravili, večina bi jim

posadila rože, dali bi jim panjsko končnico, bili pri čebelnjaku tiho in bi bili prijazni do

njih, da jih ne bi pičile ter potem umrle.

3.5.16 Odziv staršev

Starše smo s projektom seznanili že na začetku šolskega leta na uvodnem

sestanku. Pozitivno so ga sprejeli in se tudi enoglasno strinjali, da skupaj obiščemo

čebelarsko učno pot. Mnogi so med letom večkrat povedali, kaj njihov otrok komentira

in pripoveduje o dejavnostih. Zelo pozitiven odziv je bil na panjske končnice, ki so jih

otroci poslikali in so jih starši prejeli kot darilo na spomladanskem nastopu za starše.

Za starše smo pripravili tudi vprašalnik (Priloga 2), s katerim smo pridobili informacije o

tem, ali so otroci o dejavnostih pripovedovali doma in če je projekt preko otrok

»dosegel« tudi starše. Anketo smo razdelili staršem 18-ih otrok. Nismo je dali enemu

staršu, saj je njegov otrok manjkal večino leta. Izpolnjeno anketo je vrnilo 16 staršev. V

Preglednici 1 so prikazani rezultati.


PEF.

48

Preglednica 1: Prikaz odgovorov anketnega vprašalnika

Odgovor

DA

Odgovor

NE

Ali ste bili seznanjeni s projektom? 16

Ali je vaš otrok pripovedoval o dejavnostih, ki so se izvajale v

vrtcu v sklopu projekta?

16

Ali je vaš otrok s projektom pridobil novo znanje? 16

Ali je vaš otrok v tem obdobju pokazal večje zanimanje za

čebelo, če jo je zasledil v naravi ali medijih?

15 1

Ali ste v tem času izvedeli kaj novega o čebelah in čebelarstvu? 14 2

Ali ste se skupaj z vašim otrokom udeležili obiska čebelarske

učne poti z medovitimi rastlinami?

14 2

Kot je razvidno iz Preglednice 1, so na prva 3 vprašanja vsi odgovorili z da. Pri

tretjem vprašanju je le 1 starš odgovoril z ne in le pri tem vprašanju je imel odgovor ne.

Sklepamo lahko, da je otrok že prej kazal veliko zanimanje za čebelo ali da se starš in

otrok nista skupaj gibala v okolju, kjer bi lahko srečala čebele ali pa da otrok res ni

pokazal večjega zanimanja za čebelo. Na peto vprašanje sta z ne odgovorila 2 starša.

Oba starša sta z ne odgovorila tudi na šesto vprašanje. Iz tega lahko sklepamo, da so

starši novo znanje o čebelah pridobili predvsem z obiskom čebelarske učne poti z

medovitimi rastlinami.

Na zadnje, odprto vprašanje, kjer so imeli možnost kaj sporočiti, predlagati, je

odgovorilo 5 staršev. 3 so menili, da so se otroci veliko novega naučili. 1 je zapisal, da

je bilo zanimivo za starše in otroke. 1 pa je zapisal, da mu je bila predstavitev na

čebelarski učni poti zelo zanimiva in zelo primerna za otroke ter odrasle in da je vesel,

da se je njegov otrok naučil toliko novega.

Na podlagi ankete lahko vidimo, da je projekt »dosegel« tudi starše, da so otroci

pripovedovali o dejavnostih doma in da so tako starši kot otroci prejeli novo znanje o

čebelah in čebelarstvu.

3.5.17 Izbrane izjave otrok

Zjutraj se dva fanta igrata z duplo kockami in se pogovarjata.

Prvi fant reče: »Grema se, da bom jaz čebela, ti pa prijazna osa, pa bova prijatelja.

Ti mi ne boš ukradel meda. Jaz ti ga bom ponudil, ko prideš na obisk.« »Vredu.«

Drugi fant: »Čebela nabira cvetni prah.«


PEF.

49

Prvi fant: »Ja, če ne bi bilo čebel, ne bi jaz mogel jest hrušk, ker jih ne bi blo.«

Drugi fant: »Meda tud ne bi blo.«

Ko se vrnemo od čebelarja in se pogovarjamo o tem, da nas ni nobena čebela

pičila, reče deklica: »Mi nočemo, da čebele umrejo. Ja, ker ne bo hrušk, pa jabolk, pa

banan. Ne smemo jezit čebel, da nas ne pičijo in potem umrejo.«

Za malico je med in nekdo reče: »Ose čebelam med ukradejo.«

Drugi odgovori: »Ne nena jim, ne morejo jim. Čebelice ga dol zaprejo, ko je

polno.«

Pogovarjamo se o čebelji družini in deklica reče: »Moj ati pa ni trot.«

Deklica pride zjutraj v vrtec in pove: »Danes sem ponoči sanjala, da me je piknila

čebela.«

Dve deklici se igrata in reče ena deklica drugi: »O čebelah bi se igrala, saj ne

rabiva sestavljat.«

Gledamo posnetek rojenja čebel in en bolj živahen fant reče: »Zakaj grejo čebele

za matico tak počasi.«

Dva fanta se igrata na blazini z dinozavri in duplo kockami in vnel se je prepir.

Prvi fant zakriči drugemu: »Zakaj si čebele not spustil. Zdaj pa bodo mi dinozavra

popikale.«

Drugi fant mirno: »Ne bojo. So prijazne.«

Prvi odgovori strogo: »Pa glej, da mi ne bojo vse razmetale.«

Deklica v risalnem kotičku išče prazen list za risanje. Med listi najde pobarvano

pobarvanko, na kateri je čebela. Glasno vpraša po igralnici: »Kdo je to pobarval?

Čebelica ni rumena.«

Vračamo se z igrišča v vrtec in na cvetu regrada deklica vidi čebelico in ljubko

reče: »Glej čebelico, med nabira.«

Fant pred njo se obrne in reče: »Nena ga nabira. Ona ga naredi. Medičino nabira.«

Pri preverjanju predznanja o čebelah deklica preko slušalk posluša brenčanje

čebel in reče: »Slaka slišim.«

Med dejavnostjo točenja medu gre mimo vrat sodelavka iz pralnice, ki jo imajo

otroci zelo radi. En fant jo opazi in hitro steče za njo: »Ivica, Ivica, pridi pogledat, kaj

delamo.«

Ivica stopi bliže in ga vpraša: »Kaj delate?«

Fant ponosno: »Lej točimo. Med točimo. Poglej.«


PEF.

50

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Vsi smo del narave, zato moramo ostati v naravi oz. se k njej vrniti. Narava nas

potrebuje in mi potrebujemo njo. Odnos do narave se izoblikuje v zgodnjem otroštvu,

zato se moramo vzgojitelji zavedati, da je tudi od nas veliko odvisno, kašen odnos do

narave bo otrok imel v kasnejšem obdobju. Če ne premoreš ljubezni do narave in

otrok, potem je na tej poti nemogoče biti uspešen.

Populacija čebel se je v zadnjem času zelo zmanjšala, kar resno ogroža vsa živa

bitja. Zato je pomembno, da čebelo in njen pomen spoznamo že v predšolskem

obdobju. Naš namen diplomske naloge je bil, da otroci pridobijo osnovno znanje o

čebelah, njihovem pomenu in čebelarstvu. Da smo lahko začeli načrtovati dejavnosti,

smo morali najprej ugotoviti, kakšno imajo predznanje. To delo je zahtevalo veliko

truda in časa, saj smo vsakega otroka posebej preverili. Le tako, če otroka preveriš

individualno, ugotoviš, kakšno je dejansko predznanje v skupini in vsak otrok je vreden,

da ga pri načrtovanju upoštevamo. Da smo ugotovili, kako uspešno so načrtovane

dejavnosti pripomogle k našim ciljem, smo znanje otrok individualno preverili tudi ob

koncu dejavnosti.

Otroci so imeli pred dejavnostmi zelo malo ali nič znanja o čebelah. Prav vsi otroci,

razen enega, ki je pokazal muho, so pokazali na sliko ose, ko smo jim rekli, da naj na

slikah pokažejo čebelo. Po končanih dejavnostih so prav vsi otroci prepoznali čebelo,

tako na sliki kot v naravi. Pridobili pa so še veliko drugega znanja o čebelah in

čebelarstvu.

Dejavnosti so potekale skozi vso šolsko leto in vanje je bilo vloženega veliko truda.

To se je pokazalo kot zelo dobra odločitev, saj otroci v vrtcu manjkajo in redko se

zgodi, da smo v vrtcu vsi; prav tako so otroci na različni razvojni stopnji in nekateri

otroci so želeli še več. Tako nam je celoletna dejavnost omogočala, da smo si

določene stvari pogledali večkrat, predvsem izven načrtovanih dejavnosti, individualno

ali v manjši skupini, kar je bilo ključno, da so prav vsi otroci pridobili osnovno znanje in

da so lahko vsi sledili dejavnostim.

Po končanih dejavnostih lahko rečemo, da so izbrane dejavnosti v veliki meri

pripomogle k pridobitvi novega znanja o čebelah. Otroci so svoje znanje delili tudi s

starši, saj so doma veliko pripovedovali o dejavnostih.

Z izbranimi dejavnostmi smo dosegli zastavljene cilje. Otroci so z lastno

aktivnostjo, z opazovanjem, raziskovanjem, eksperimentiranjem, s sklepanjem in z

nadzorno predstavitvijo dobili temeljna znanja o čebelah in naši odvisnosti od njih.


PEF.

51

Svoje znanje so delili med sabo in s svojim okoljem zunaj vrtca. Do čebele so razvili

spoštljiv odnos, prav tako do čebelarja.

Skozi dejavnosti smo ugotovili, da vsaka dobro načrtovana in pripravljena

dejavnost pritegne otroke. Zato je od nas vzgojiteljev v veliki meri odvisno, kaj bomo

posredovali otrokom in kako bodo otroci to sprejeli ter koliko znanja bodo pri tem

pridobili.


PEF.

52

5 LITERATURA IN VIRI

Babnik, J. (1998). Od čebele do medu. Ljubljana: Kmečki glas.

Božič, J. Čebele in čebelarjenje. Biotehniška fakulteta. Oddelek za Biologijo.

Pridobljeno 15. 4. 2015, s http://web.bf.uni-lj.si/jbozic/zivvrt/cebcebr.htm.

Čebelarstvo Lužnar. Točenje medu. Pridobljeno 25. 11. 2014, s

http://www.cebelarstvo-luzar.si/poucno/cebelarjeva-opravila/tocenje-medu.

Čebele in medonosne rastline. Ekokviz. Pridobljeno 10.5.2015, s

http://eko.telekom.si/si/ucno-gradivo/cebele-in-medonosne-rastline.

Ferbar, J., (ur.) (1993). Tempusovo snopje/Tempusova projektna skupina. Ljubljana:

DZS.

Gregorc, A. (2005). Vzreja čebeljih matic. Žirovnica: Čebelarska zveza Zgornje

Gorenjske

Gregori, J. (1984). Mladi čebelar. Ljubljana. Mladinska knjiga.

Gregori, J. (2008a). Na kratko o kranjski čebeli. V J. Gregori (ur.) Slovenija-domovina

kranjske čebel (str. 14). Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije.

Gregori, J. (2008b). Sistemska uvrstitev čebel. V P. Zdešar (ur.) Slovensko čebelarstvo

v tretje tisočletje 1 (str. 14-23). Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije.

Jedlovčnik, N. (2008). Opraševanje rastlin. V S. Kokelj (ur.) Ob 30 letnici svojega

delovanja (str. 8). Slovenske Konjice: Čebelarsko društvo Slovenske Konjice.

Kantar, J. (2008). Matica je pojem. Preddvor: Založba narava.

Kapš, P. (1998). Med in zdravje. Novo mesto: Založba Erro.

Katalinič, D. (2010). Prvi naravoslovni koraki. Murska Sobota: Pomurska založba.

Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS.

Krnel, D. (2010). Naravoslovni postopki. V V. Grubelnik (ur.), Opredelitev naravoslovnih

kompetenc (str. 36 - 40). Maribor: fakulteta za naravoslovje in matematiko.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Lepičnik Vodopivec, J. (2013). Od okoljske vzgoje do vzgoje za trajnostno prihodnost v

vrtcu. Koper: Univerzitetna založba Annales.

Lochmann, M. (1995). Narava in letni časi. Ljubljana: DZS.

Mlaker Šumenjak, M. (2011). Čebela se predstavi. Učbenik za ljubitelje čebel.

Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije.

Noč, B. Predstavitev čebelarske zveze Slovenije. Čebelarska zveza Slovenije.

Pridobljeno 17. 4. 2015, s http://www.czs.si/content/A1.


PEF.

53

Novak, T., Ambrožič Dolinšek, J., Bradač, Z., Cajnkar Kac, M., Majer, J., Mencinger

Vračko. B, Petek, D., Pirš, P. (2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Maribor:

Pedagoška fakulteta Maribor.

Oblonšek, A. (2000). Čebelja zgodba. Neobjavljeno. Osebni arhiv.

Papotinik, A., Katalinič, D., Fošnarič, S. (2005). To zmoremo že sedaj. Z opazovanjem,

raziskovanjem in ustvarjanjem v svetu naravoslovja in tehnike. Limbuš: Izotech

založba.

Petrnel Pečauer, H. (2013). Ko bo izginila zadnja čebela, bo ogrožen tudi človek.

Pridobljeno 17. 4. 2015, s http://www.delo.si/druzba/panorama/ko-bo-izginila-

zadnja-cebela-bo-ogrozen-tudi-clovek.html.

Ples čebel. Pridobljeno 25. 11. 2014, s

http://www.youtube.com/watch?v=7BAIW3LYUyk.

Rems Arzenšek, G., Brezinščak, J., Katalinič, D. (2006). Z igro in zabavo spoznavamo

okolje in naravo III.. Portorož: Doves.

Rojenej čebel. Pridobljeno 25. 11. 2014, s http://www.cebelarstvo-

luzar.si/poucno/cebelarjeva-opravila/tocenje-medu.

Skribe Dimec, D. (1998). Raziskovalne škatle. Ljubljana: Modrijan.

Tautz, J. (2008). Čudežni svet čebel. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Vidic, L. Predlog slovenskih čebelarjev za svetovni dan čebel. Delo in dom. Pridobljeno

10. 5. 2015, s http://www.deloindom.si/zivalski-sosedje/predlog-slovenskih-

cebelarjev-za-svetovni-dan-cebel.


PEF.

54

6 PRILOGE

Priloga 1: Vprašalnik Kaj vem o čebelah

Ime:________

Datum: _________ Datum:_________

Kaj vem o čebelah?

Kaj je to? (Otroku pokažem med v kozarcu, če ga po videzu ne prepozna, ga poskuša

prepoznati po okusu. V primeru, da ga je prepoznal že po videzu, ga prav tako okusi, da

lahko potrdi svojo trditev.)

Kje dobimo med?

Kaj slišiš? (Otrok po diktafonu posluša brenčanje čebel.)


PEF.

55

Katera žuželka je čebela? (Otrok odbere sličico. Na mizi ima sličico čebele, ose in

muhe.)

Zakaj so čebele v naravi potrebne?

Kje živijo čebele? (Otrok odbere sličico. Na mizi ima sličico čebelnjaka, hleva za konje,

hleva za ovce, kletke za ptiče, pasje utice, brunarice, zajčji hlev.)

Kdo skrbi za čebele? (Otrok najprej sam odgovori, nato odbere sličico. Na mizi ima

sličico čebelarja, kmeta, mehanika, zdravnika, vojaka, potapljača, kuharja.)


PEF.

56

Potipaj, povonjaj in povej kaj je to? (čebelji vosek, pogača propolisa, cvetni prah - tega

tudi okusi)

Si že kdaj to videl? Kaj je to? (Otroku pokažem panjsko končnico.)

Kako lahko ti pomagaš čebelam?


PEF.

57

Priloga 2: Vprašalnik za starše

Sem Romana Skarlovnik, študentka Pedagoške fakultete, Univerze na

Primorskem. V okviru moje diplomske naloge smo v šol. letu 2014/15 v vrtcu izvedli

številne dejavnosti, s katerimi so otroci spoznavali čebele in čebelarstvo. Prosila bi vas,

da si vzamete nekaj minut časa in odgovorite na spodaj zastavljena vprašanja.

Zbrani podatki bodo uporabljeni izključno za pripravo diplomske naloge. Vprašalnik

je anonimen!

1. Ali ste bili seznanjeni s projektom?

DA NE

2. Ali je vaš otrok pripovedoval o dejavnostih, ki so se izvajale v vrtcu v sklopu

projekta?

DA NE

3. Ali je vaš otrok s projektom pridobil novo znanje?

DA NE

4. Ali je vaš otrok v tem obdobju pokazal večje zanimanje za čebelo, če jo

je zasledil v naravi ali medijih?

DA NE

5. Ali ste v tem času izvedeli kaj novega o čebelah in čebelarstvu?

DA NE

6. Ali ste se skupaj z vašim otrokom, udeležili obiska čebelarske učne poti z

medovitimi rastlinami?

DA NE


PEF.

58

7. Ali bi želeli kaj sporočiti, predlagati, …?

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________

Hvala za sodelovanje

Romana Skarlovnik


PEF.

59

Priloga 3: Recept za medenjake

Sestavine: 2 ½ skodelice pirine moke, 1 ščep sode bikarbone, 1 ščep soli, 2 ščepa

začimbe za medenjake, ½ skodelice medu, ½ skodelica kokosove maščobe, 1 zrela

banana

Postopek: Vse sestavine zmešamo in testo dobro pregnetemo. Testo pustimo

počivat pol ure in nato oblikujemo medenjake. Medenjake pečemo v pečici na 180°C

20 minut.

romana skarlovnik - diplomska naloga · pdf fileuniverza na primorskem pedagoška...

Documents