• B DOLENJSKI LIST G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E * D E L O V N E . G A L J U D S T V A O K R A J A ' N O V O ' M E S T O

Organi krajevne samouprave v statutih komun

K o m i s i j a za družbeno upravl janje p r i okra jnem od­b o r u S Z D L je n a svo j i ne­davni sej i sk len i la , da se bo razde l i la v t r i podkomis i j e z določenimi nalogami . Tako je ustanov i la tud i posebno pod­komis i j o z nalogo, da prouči mesto i n vlogo organov v kra jevn i samouprav i v današ­n j i h razmerah i n jo p r imer ­j a z vlogo, k i naj b i j o t i or­gani dob i l i v bodočih statu­t ih k o m u n .

Pre tek l i torek se je podko­mis i j a zbra la n a prvo sejo. K o so se člani seznani l i z na-

Posvetovanje sekcij za zunanjepolitična

vprašanja Posvetovanje o de lu sekci j

za zunanjepolitična vpraša­nja bo p r i okra jnem odboru S Z D L v soboto, 17. februar­ja, ob 9. u r i . N a n jem bodo sodeloval i . predvsem vodje sekci j , k i že obstajajo, i n Predsedn ik i nekater ih K O S Z D L , koder nameravajo sek­cije ustanovi t i . V e l i k o bodo posvetovanju lahko pr ispe­va l i tud i predsednik i idejno-vzgojnih komis i j občinskih odborov S Z D L , k i naj b i de­lo teh sekc i j usmerjale .

menom i n b is tvom analize, so se dogovor i l i o razgovorih, k i j i h bodo p r i p r a v i l i v t reh vrs tah kra jevn ih skupnos t i : v eni mestni , en i po l indu-s t r i j sk i i n eni vaški. I zbra l i so Novo mesto-center, Stra­žo i n Skoc jan.

Ravno te d n i potekajo v teh k ra j ih razgovori podko­mis i j e z o d b o r n i k i občinske­ga l judskega odbora, z odbo­r o m krajevne organizaci je S Z D L in s kra j evn im odbo­r o m o tem, kako so se do­slej uveljavile najrazličnejše obl ike i n dejavnosti teh naj­važnejših organov v posame­znem kra ju . V N o v e m mestu so k razgovorom pr i tegni l i namesto krajevnega odbora Izvršni odbor Sveta stano­vanjske skupnost i .

Podkomis i j a je na p rv i sej i prišla do nekater ih načelnih ugotovitev, k i bodo zelo po­membne i n dober pr ipomo-čem statutu so morda zaen-statut kot tud i političnim or­ganizaci jam. Razen načelnih političnih stališč do vloge i n mesta teh organov v bodo­čem statutu so m o r d a zaen­kra t zelo zan im iv i tud i mate­rialni odnosi do n j ih . T a k o je b i l a na p r imer ena i zmed ugotovitev, da so se stano­

vanjske skupnost i mnogo h i ­treje uveljavile ravno zarad i tega, ker je b i l a že pred usta­novitv i jo načelno i n konkret ­no rešena mater ia lna podla­ga za nj ihov obstoj . Smise lno enaka trditev sicer velja tud i za krajevne odbore ko t orga­ne družbene samouprave, vendar tako precizno njihove mater ia lne pr is to jnost i le n i ­so bi le določene. Iz te ugo­tovitve (k i jo navajamo le kot p r imer ) že s ledi ena kon ­kre tn ih nalog, k i naj j i h sta­tu t i k o m u n bol j določeno postavijo.

O de lu te podkomisi je , k i jo vod i tov. S lavko Si tar , bo­mo še večkrat poročali tako za in formiranje širše javno­st i , kot tud i za pomoč občin­s k i m komis i j am in organiza­c i jam S Z D L .

Ko lekt iv novo ustanovljenega »Podjetja za ceste« je v soboto, 10. februarja, vo l i l svoje prve organe delavskega samoupravl janja. O k o l i 700 l jud i — nov ih upravljavcev iz našega okraja ter področja Kočevske i n Ribnice je pohitelo na volišča in vol i lo svoje predstavnike v centralni D S i n v 5 obratn ih D S . Cestni delavci so b i l i v prejšnji organi­zac i jsk i ob l i k i za DS prikrajšani, k l jub temu pa so zdaj, ko so postal i podjetje, na podlagi izkušenj ostal ih kolek­

tivov, delavsko samoupravl janje takoj decentral iz i ra l i

NOVOTEKS, KRKA in NOVOLES za novomeško osnovno šolo

POMOČ ZA IZGRADNJO BOLNIŠNIC V BREŽICAH IN NOVEM MESTU

Poročali smo že o zb i ran ju sredstev za izgradnjo bolniš­nic v Brežicah i n Novem me­stu. V s i de lovni ko l ek t i v i go­spodarsk ih i n d rug ih organi­zacij ter zavodov v ok ra ju so že decembra l an i dob i l i na­vodi la , kako naj razpravl ja­jo ko l ek t i v i o nujnost i za to izredno pomoč, brez katere bolnišnic v Brežicah i n No­vem mestu ne bo mogoče do­gradi t i . Objav l jamo p r v i pre­gled, ka te r i ko l ek t i v i so se že odločili, d a prispevajo de l sredstev za izgradnjo prepo-t rebn ih bolničnih prostorov:

iz občine BREŽICE: Sploš­na bolnišnica, Brežice; O b L O v Brežicah.

Iz občine ČRNOMELJ: •Rudnik rjavega premoga, K a -nižarica;

te občine METLIKA: Be lo­kran jska trikotažna industr i ­ja B E T I , M e t l i k a .

te občine NOVO MESTO: Elekt ro , Novo mesto; Novo­meška opekarna Zalog; Avto-Promet G O R J A N C I , Novo mesto — Straža; Trg . podjet­je 2 E L E Z N I N A , Novo mesto; T r g - podjetje I Z B I R A , Novo mesto; Tobačni i zde lk i , sk la­dišče Novo mesto; P e k a r i j a v

Top l i cah ; V O D O V O D , Novo mesto; Zavod za izobra­ževanje kadrov i n produkt iv ­nost dela, N . mesto; Zdrav i l i ­šče Do l . Topl ice ; Zdravilišče šmarješke Topl ice ; Zavod za

U r e j a n j e gozdov, Obr tno ko­munalna zbornica , Novo me­sto.

te občine SEVNICA: Jugo-^ m , Sevnica; Splošno tr­govsko podjetje, Sevnica; Go-stuisko podjetje, Sevnica; gost instvo v Šmarju; K o n -I e k c i j a L I S C A , Sevnica; M i ­zarska produkt i vna zadruga, Sevnica; D o m počitka, Impol -<;a: O b L O v Sevnic i ; K o m u ­nalna banka, Sevnica.

te občine VIDEM-KRSKO: ^ ' ek t ra rna v Bres tan ic i ; To­

varna celuloze i n papir ja , V i -dem-Krško; K m e t i j s k a zadru­ga Videm-Krško; Transport , Videm-Krško; Kon fekc i ja pa­p i r ja , Videm-Krško; Splošno obrtno podjetje v Krškem; E L E K T R O Krško; O b L O V i ­dem-Krško; Zavod za zapo­slovanje delavcev. Krško, i n Ve te r inarska postaja v Bre­stanic i .

V zadnjem času smo b i l i učenci osnovne šole »Katje Rupena« že t r ik ra t pri jetno presenečeni. Splošno je nam­reč znano, v kako slabem stanju je naša šola, k i že dol­go vrsto let n i b i l a poprav­l jena, oz i roma kako ve l iko pomanjkanje učil je n a šoli. Zato smo zapros i l i p red no­v i m letom delovni ko lekt iv tovarne »Novoteks« za pomoč p r i nabavi pot rebnih učil za tehnični pouk. De lavski svet tovarne n a m je odobr i l na­k u p učil v vrednost i 600 tisoč din . Izročil n a m j i h je 15. januar ja predsednik delav­skega sveta »Novoteksa« ob pr iso tnost i članov novo izvo­ljenega šolskega odbora, čla­nov učiteljskega kolekt iva, zastopnikov D P M Center i n razrednih odborov učencev. Predsednica D P M je ob tej p r i l i k i izročila p i on i r skemu odredu nov prapor v znak pr iznanja za opravljeno delo

v času Jugoslovanskih pio­n i r s k i h iger.

Praktični pouk kemije je b i l v zadnjem času zelo ome­jen, ker šola sama n i mogla nabavit i nujno potrebnih učil. T u je priskočil na po­moč farmacevtski odsek to­varne »Krka«, k i je z razn imi kemika l i j ami i n drug im omo­gočil, da se more pouk ke­mije vršiti po predpisanem učnem načrtu.

Tret j i lep p r imer razume­vanja pa je pokazala tovarna »Novoles«, k i je z dodel itvi­jo 80 m : parketa omogočila, da se bo lahko tud i v z im­

skem času vršil pouk v teh­nični delavnici i n v . učilnici za gospodinjski pouk. Oba prostora sta imela doslej namreč cementna t la .

Šolski odbor, učiteljski ko­lekt iv i n učenci osnovne šole izrekamo javno zahvalo to­varnam »Novoteks«, »Krka« in »Novoles«, k i so pokazale, da je danes skrb za šolstvo skrb celotne družbe. Želeli pa b i , da t i p r ime r i ne b i ostal i osamljeni .

P i on i r sk i odred i n Mla­d inska organizacija os­novne šole »Katje Ru­pena«, Novo mesto

Zvezni seminar v Dol. Toplicah

Včeraj dopoldne se je začel v Do l . Top l i cah seminar o zaščiti iglavcev, ki ga organi­z i ra Jugos lovanski posveto­valni center za kmeti jstvo in gozdarstvo. Udeležuje se ga večje število gozdarskih stro­kovnjakov, predavajo pa j i m o zaščiti iglavcev pred bolez­n im i , škodljivci, g lodalci i n plevelom. Razen domačih strokovnjakov predava na se­minar ju tud i dr . Rober t Brandt , ekspert ICA (tehnič­ne pomoči za preprečevanje in zdravljenje bolezni iglav­cev i n duglazije). Tako so so te dn i zbra l i v Top l i cah goz­darsk i inženirji i n drugi stro­kovn jak i z nasadov in p lan­taž iz vseh jugoslovanskih re­publ ik .

Mladina v društvih in organizacijah

Okra jn i odbor S Z D L bo n a eni p r v i h sej obravnaval pro­blematiko dela mladine v društvih in organizaci jah. To dn i so zato organiz i ra l i raz­govore z vrsto okra jn ih zvea organizacij in društev, ki so j i h vodi l i člani komis i je z a družbeno organizacije in d ru ­štva p r i okra jnem odboru S Z D L . E k i p e so obiskale t u ­di nekatera društva i n orga­nizacije po okra ju , da bX lahko globlje obdelale čimveč) vzgojnih, kadrovsk ih i n mate. n a l n i h problemov društev in organizaci j , s ka t e r im i se srečujejo p r i uresničevanju vzgojnih smotrov.

Ob vsaki spremembi na­slova nam sporočite svoj stari in novi naslovi

Zmagali so naši traktoristi P r o t i k o n c u l anskega le ta

j c b i l o zaključeno t e k m o ­van j e t r ak to r i s t ov , k i ga je v o d i l g l a v n i odbo r L j u d s k e t ehn ike S l oven i j e . T e k m o ­vanje se j e začelo n a po ­budo k m e t i j s k e s t ro jne k o ­mis i j e p r i o k r a j n e m o d b o r u L T v N o v e m mes tu . P r o ­g r a m je b i l sestav l j en tako , d a d ob i največ točk in z m a g a t i s t i o k r a j , k i bo o d začetka t e k m o v a n j a v k l j u ­čil v društva k m e t i j s k i h s t r o jn i kov največ m l a d i n e , k i bo h k r a t i u s t a n o v i l n a j ­več n o v i h društev, na jpre j p o b r a l i n odvede l člana­r i n o ter p r i p r a v i l t e k m o ­v a n j a i n tečaje. K e r je p r o ­g r a m na jbo l j i z p o l n i l novo ­meški o k r a j , mu je tekmo, valna komisija prisodila prvo mesto, nas l edn j a m e ­sta pa so zased l i m a r i b o r ­s k i , k o p r s k i i n m u r s k o s o b o -ški t r a k t o r i s t i .

V našem o k r a j u je b i l o v t e m času u s t a n o v l j e n i h 7 s ekc i j , m e d k a t e r i m i so b i l e ze lo a k t i v n e v S e v n i c i , Brežicah in M e t l i k i . V d r u ­štvo k m e t i j s k i h s t r o jn i kov j e n a n o v o vključenih 160 m l a d i h t rak to r i s t ov , t e h n i ­kov i n inženirjev p r i K Z , t a k o da je zdaj v društvu že 91 ods to tkov vseh t r a k ­tor is tov . K z m a g i na r e p u ­

bliškem t e k m o v a n j u pa so p r i p o m o g l i t u d i s e m i n a r j i , k i so b i l i o r g a n i z i r a n i v M e t l i k i , S e v n i c i i n v o k r a j ­n e m m e r i l u , ter o k r a j n a i n občinska t e k m o v a n j a . Z a p r v o mesto našim t r a k t o r i ­s t om čestitamo!

- n i t r -

Za žrtve potresa smo zbrali nad 20 milijo­

nov din O k r a j n i odbor R K j e

z b r a l z a pr i zade te v M a k a r ­s k i 10,901.053 d i n a r j e v i n 9,518.390 d i n v r ednos t i v m a t e r i a l u . S k u p n o tore j k a r 20,419.443 d i n . S t em j c a k ­c i j a z a z b i r a n j e pomoči M a ­k a r s k i zaljučena. R K se z a h v a l j u j e v s e m , k i so v a k c i j i s ode l o va l i i n p r i p o ­m o g l i k t e m u , d a smo z b r a ­l i v našem o k r a j u tako lepo pomoč.

V R E M E ZA C A S O D 16.—25. F E B U . Okrog 17. i n 22. februarja

izdatne dvodnevne padavine, vmes prehodno izboljšanje, po 22. februarju pa večdnev­no izboljšanje. — Oko l i 17. februarja pričakujemo nov va l mraza . D r . V . M .

Inženir išče službo... Pred nedavnim smo v uvodniku poro­

čali o potrebah po kadrih v kmetijski in gozdarski proizvodnji. Na posvetovanju, ki ga je sklicala kmetijsko-gozdarska zborni­ca, so ugotovili, da bodo posestva in kme­tijske zadruge do leta 1965 potrebovale 68 strokovnjakov s fakultetno izobrazbo, med njimi 31 inženirjev agronomije. Na posve­tovanju so se razen tega zedinili, da bo treba v kmetijskih organizacijah izpopol­niti kadrovsko službo in jo usposobiti, da bo lahko sproti spremljala razvoj in ugo­tavljala potrebe po kadrih. Kmetijska po­sestva in zadruge naj same predlagajo ustanovitev izobraževalnih centrov, ki bi skrbeli za prekvalifikacijo delavcev, pri obeh kmetijskih šolah v okraju pa bi po potrebi ustanovili centre, ki bi slušateljem posredovali praktično znanje za proizvod­njo. Mladim strokovnjakom, ki prihajajo iz šol brez praktičnih izkušenj, je treba pomagati, in jim v začetku dodeliti v po­moč izkušene ljudi. Republtika zbornica pa naj ponovno prouči programe poklicnih in srednjih strokovnih šol ter skuša dos-či, da bi bili bolj praktični.

V naslovu smo danes zapisali: INŽENIR ISCE SLUŽBO .. To ni mali oglas iz ča­sopisa, to je »primer«, ki se je dogodil pri nas. Pred štirimi leti se je mlado dekle vpisalo na agronomsko fakulteto in z OLO Novo mesto sklenilo pogodbo o štipendi­ranju 373 tisoč dinarjev ji je plačala druž­ba v obliki štipendije, 112 tisoč dinarjev družbenih sredstev pa je dekle prihranilo, ker je končalo študij kot dobra študentka 14 mesecev pred pogodbenim rokom. V uvodu smo slišali, koliko inženirjev agro­nomije potrebujemo do leta 1965, mlada inženirka, o kateri govorimo, pa je kljub temu dlje časa iskala službo. Prisluhnimo, kako so o njej — mladem kmetijskem strokovnjaku — razpravljali v nekaterih kmeti is kih organ izaci jah!

B »Ja, VERJETNO bi jo potrebovali! Od kod jc pa doma?«

Q »Bojimo se, da bi se punca pri nas kot inženir slabo počutila med tehniki!«

B »Pogovorili se bomo na delavskem svetu!« (Ko se ta ni mogel v tednu dni sestati, naj bi odločal aktiv komunistov, vendar do »odločitve« ni prišlo.)

Q »Težko bo šlo, ker obratovodjo že imamo!« (Naj nam bo dovoljeno pripom­niti, da je leta izreden strokovnjak za ma­ligane ...)

Tako so modrovali ponekod o dekletu, mladem strokovnjaku, ki je končalo študij 14 mesecev pred rokom in z drhtečim srcem, polno svetlih upov in volje, da bo pričelo sodelovati v proizvodnji, čakalo na zaposlitev! Vprašujemo se: zakaj moramo strokovnjake ponujati, ko vendar vemo, da jih imamo premalo? Odgovor je dokaj preprost: zato, ker o tem marsikdaj odlo­čajo nesposobneži, ki so se že zasedeli in se boje. da bo njim odklenkalo, ko bo pod­jetje dobilo strokovnjaka! Toda s to ugo­tovitvijo ne moremo končati. Iz šol bodo letos pričeli prihajati mladi ljudje, ki jih ie štipendirala družba. (18 okrajnih šti­pendistov, ki jih OLO ne bo mogel zapo­sliti, bo letos končalo fakultetni študij, ki je družbo veljal 7 milijonov 200 tisoč din!)

Mar jih bomo ponujali in prosili: sprej­mite jih, ko vendar vemo, kako jih potre­bujemo? Bomo mar dopustili jalovo in škodljivo opravičevanje: »Kdor jih je šti­pendiral, naj jih pa zaposli!« ko vemo, da je okraj šele pred nedavnim opustil sploš­no štipendiranje?

Toliko zaenkrat: če se bodo podobni primeri še ponavljali, pa bomo prisiljeni objaviti imena organizacij in ljudi, ki t kadri tako ravnajo, in jih poklicati na za­govor pred javnostjo!

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Borcem več skrbi Pred dnevi so b i l i po vsej

sevniški občini občni zbor i kra jevnih organizacij Z B . Člani so j i h zadovolj ivo obi­ska l i , z last i v Sevnic i , k jer se j i h je od 267 udeležilo 163. Tedaj so i zvo l i l i tud i nove predsednike kra jevnih orga­nizaci j .

V Sevnic i se je občni zbor začel s počastitvijo spomina na štiri člane, k i so u m r l i lansko leto. Zatem je b i lo govora o prav icah, dolžnostih i n ugledu, k i b i ga mora l i imet i člani Z B .

Poročilo je navajalo, da je bi lo lani zelo dobro organi­z irano izobraževanje odras l ih ter da smo tako dob i l i 25 v i ­sokokval i f ic iranih i n 17 kval i ­f i c i ran ih delavcev, k i so čla­n i Z B . D a b i j i m b i l a p r i ­znana delovna doba, so bor­c i vložili 62 prošenj, od ka-

Cenjene potrošnike

in vse prebivalstvo

Črnomlja prisrčno

pozdravl jamo i n

čestitamo!

PEKARNA ČRNOMELJ

ter ih so j i h nekaj zavrn i l i , 16 j i h je še v postopku, ostale pa so bi le ugodno rešene. N i ­kako r n i prav, d a b o r c i išče­jo priče za priznavanje svo­je delovne dobe med neza­nes l j i v imi l judmi ; v pr ihod­nje bo taka vprašanja reše­vala le krajevna organizaci ja Z B . Za rekreaci jo borcev pa bo treba še bol j skrbet i , saj se je lan i zdravi lo le 11 čla­nov.

V občini so štiri plošče v spomin pad l im, vendar so ne­urejene. Poprav i la pa čaka tudi oko l i ca spomenika.

G lavn i del razprave se je nanašal na dejstvo, da druž­ba zelo s k r b i za urejevanje vprašanja borcev, borc i pa so enakovredno vključeni v vse organizacije i n društva. Ra­zen tega bodo mora l i k m a l u izdelat i topografijo l judske

i evolucije i n borb pro t i oku­pator ju.

N a koncu še tole: sramota je, da gasi lska dvorana, v kater i je b i l občni zbor, n i b i l a zakurjena. B o r c i so do­volj zmrzoval i v N O B i n j i m vsaj zdaj ne b i b i lo . treba!

F. M .

DOLENJSKI LIST v vsako

hišo Bele krajine, Spod.

Posavja in Dolenjske!

Pojasnilo bivše Mlekarne

Predsednik Tito je s soprogo pred nekaj dnevi prišel na obisk v Z A R . Namen obiska je sicer oddih — i n zato je neuraden — toda predsednik Naser i n Ti to sta k l jub temu ime la dva delovna sestanka. Tre t j i tak se­stanek bo po T i tov i v rn i t v i iz Sudana, kjer se bo sestal s predsednikom Vrhovnega vojaškega sveta i n predsed­n i k o m sudanske vlade Abadoni .

K l j u b neuradni na rav i - ob i ska je T i ­tov p r ihod v Z A R i n poznejši obisk v Sudanu vzbudi l vel iko pozornost ne samo v javnost i . teh dveh arabsk ih držav, ampak tud i po vsem svetu, če­prav n i bi lo objavljeno še nobeno uradno sporočilo, je mogoče iz pisa­nja t iska Z A R i n drugega t iska po­vzeti, da sta se oba predsednika raz-govarjala o razvoju mednarodnega po­ložaja, prav posebej o razvoju po nju­nem zadnjem sestanku v K a i r u l an i novembra.

časopisje tud i poroča, da sta se oba predsednika razgovarjala o tesnejšem sodelovanju izvenblokovskih držav, predvsem na gospodarskem poprišču. K a i r s k i tednik »Vatani« je objavi l uvodnik o teh razgovor ih pod naslo­vom »Učinkovito sodelovanje prot i eko­nomsk i vo jni , k i je b i l a napovedana i zvcnb lokovsk im državam«. Tednik p i ­še, da so izvenblokovske države izpo­stavljene ekonomskemu pr i t i sku neka­ter ih velesil , k i ustanavljajo ekonom­ske blokovske grupacije. Namen teh grupaeij — nadaljuje časopis — je krepitev ekonomskega položaja teli držav i n povečanje umetnih ovir, k i zavirajo nemoteno gospodarsko me­njavo med narodi . Izvenblokovske dr­žave čutijo potrebo po osvoboditvi iz­pod tega pr i t i ska in odkrivajo sred­stva za boj prot i ekonomsk i vojni , zaključuje »Vatani«.

Nekater i časopisi in agencije pa vedo celo povedati, da dozoreva »možnost skl icanja druge konference izvenblo­kovsk ih držav«. T a nova konferenca naj b i b i l a predvsem posvečena vpra­šanjem gospodarskega sodelovanja med izvenblokovsk imi državami. Vsekakor je še prerano z gotovostjo govor i t i o teh zadevah. Drži pa , da je ob isk pred­sednika T i t a v Z A R i n Sudanu pono-

no odgovarja na Kennedvjev i n Mac-mi l lanov predlog o sk l i can ju konferen­ce zunanj ih min is t rov i n predlaga kon­ferenco voditeljev osemnajst ih držav, k i pa ne b i b i l a »klasični sestanek na vrhu«.

čeprav Zahod še n i odgovor i l na to p ismo, ke r se še posvetuje, je zanj značilno i zmikanje . VVashington navaja več razlogov p ro t i t ak i konferenci i n

TITOV OBISK V ZAR ven prispevek sodelovanju izvenblo­kovsk ih držav i n še posebej k rep i t v i st ikov med Jugoslavi jo na eni s t ran i i n Z A R i n Sudanom na drug i s t ran i .

Zahodne države so bile gotovo pre­senečene, ko so sprejele sovjetski od­govor na svoj predlog o sk l i can ju kon­ference zunanj ih min is t rov velesil pred začetkom razorožitvene konference osemnajstih držav, k i naj b i skušala doseči prepoved a tomsk ih poskusov.

Zahod je b i l skoraj prepričan, da bo Sovjetska zveza odk lon i la ta predlog o sk l i can ju konference zunanj ih min i ­strov. Tako b i Zahod dobi l v nekem smis lu proste roke za nadaljevanje a tomsk ih poskusov v' ozračju. P r i tem bi se izgovarjal, da je skušal v zad­njem h i p u še rešiti to vprašanje s Sovjetsko zvezo, a da ta n i pr i vo l i l a v njegov predlog. Reagiranje Moskve pa je bi lo nepričakovano i n je deloma osupni lo Zahod.

Odgovor Moskve je prišel v o b l i k i l i i sma premiera Hruščeva predsedniku Kennedvju, v katerem sovjetski pre­mier v zelo pr i jate l jskem tonu posred-

med drug im poudarja, da Kennedv ne more zapust i t i ZDA , dokler zaseda Kongres .

V odnosi l i med Vzhodom i n Zaho­dom je v zadnjem tednu brez dvoma največ prahu dvigni la izmenjava dveh vohunov: Sovjetska zveza je izročila ameriškim oblastvom na mejnem pre­hodu v B e r l i n u Garv ja Povversa, p i lo ta letala U-2, k i so ga sestrel i l i nad sov­j e t sk im ozemljem maja 1960. Ameriška oblastva pa so hkra t i izročila sovjet­s k i m organom na istem mestu sovjet­skega vohuna Abela, k i ga jc ameriško sodišče pred nekaj let i obsodilo na t r i ­deset let zapora zarad i vohunjenja v kor ist Sovjetske zveze. Iz vzhodnega Be r l i na pa so i zpust i l i tud i zaprtega ameriškega študenta Pr io r ja .

T a k i dogodki sami ob sebi — kako r osamljena lastovka — še ne prinesejo pomlad i , so pa ko r i s tn i . I n če j i h je več, lahko ustvari jo vzdušje, v kate­r em so možne tud i pomembnejše odlo­čitve za zmanjšanje napetosti med obema b lokoma.

V D o l e n j s k e m l i s t u št. 6 je izšel članek z n a s l o v o m : » T R I J E P R I M E R I « . P i sec članka o b r a v n a v a m e d d r u ­g i m ra zde l j e van j e o sebn ih d o h o d k o v v mesecu d e c e m ­b r a 1961 v bivšem pod je t ju , M L E K A R N A N o v o mesto. P o d a t k e je p isec črpal iz mesečnega poročila o i z p l a ­čanih osebn ih d o h o d k i h — ob ra z e c D O D . P o d a t k i v t e m o b r a z c u so b i l i napač­na i n j e b i l p r o t i povzroči­t e l ju uveden d i s c i p l i n s k i postopek.

K e r je b i l a javnost n a p a ­čno i n f o r m i r a n a i n k e r meče članek čin madež n a organe de l a v skega s a m o ­u p r a v l j a n j a i n c e l o tn i d e ­l o v n i k o l e k t i v , b i želeli v s e m povedat i , d a n i s m o p o p o l n o m a i z p r a z n i l i »ma l ­he * p r e d združitvijo, n i t i

n i so b i l i izplačani t a k o v i ­sok i osebni d o h o d k i kot je navedeno v članku.

K a r se tiče sk l adov , b i poveda l i s a m o to, d a je v le tu 1961 b i l o u s t va r j en ih 15,7 m i l i j o n a d i n s k l a d o v .

P o s k l e p u de l a vskega sve­ta pod je t ja z d n e 9. d e c e m ­b r a 1961 so b i l i r a zde l j en i i z čistega d o h o d k a podjet ja osebni d o h o d k i v višini ene povprečne mesečne plače' (najnižja 13.000 d i n , najviš­j a 56.000 d in ) .

Povprečni izplačani oseb­n i d o h o d k i v l e tu 1961 se g ib l je jo m e d 63.402 d i n , kot najvišjim povprečkom, i n 13.400 d i n kot najnižjim po-vprečkom.

K O L E K T I V bivšega p o d ­jetja M L E K A R N A No­vo mesto

Krotke iz Straže O 6. f eb rua r j a j e b i l v m a l i

d v o r a n i d a m a »Svobodo « občni z b o r a k t i v a m l a d i n s k e o r g a n i ­zac i j e i z Straže. Z b r a l o se j e o k o l i 40 m l a d i n c e v , z a s t o p n i k o v m l a d i n s k e o r gan i z a c i j e »Novo -lesa« i n »Gor jancev « , z a s t o p n i k k h i b a straških s tuden tov i n s e ­k r e t a r osnovne o r gan i z a c i j e Z K . — M l a d i n c i so se v b u r n i r a z p r a v i p o g o v o r i l i o l a n s k o ­l e t n e m d e l u . S k l e n i l i so , d a bo­do letos de l o poživi l i . N j i h o v a dejavnotst se bo v g l a v n e m o d ­v i j a l a v t r e h krožkih: v m a r ­ksističnem krožku se bodo čla­n i politično izobraževali, v šoli za živl jenje p a bodo d o b i v a l i n a p o t k e za živl jenje. — Člani f i l m s k e g a k l u b a se bodo se­z n a n j a l i z o s n o v a m i f i l m s k e t e h n i k e i n a n a l i z i r a l i f i l m s k e p reds tave . I z v s a k e g a f i l m a bodo skušali p o t e g n i t i d ob r e ide je i n m o r a l n e v r l i n e . U s t a ­n o v i l i so t u d i k o m i s i j o za d r u ­štveno de j avnos t i n p l e s n i o d ­bor , k i bo s k r b e l , za k u l t u r n o življenje i n z a b a v o m l a d i n e .

3 G a s i l c i i z V a v t e v a s i so i m e l i občni zbo r , na k a t e r e m so p r e d v a j a l i t u d i f i lme 0 p o ­žarih i n požarni v a r n o s t i . P o p r e d s t a v i so d a l i obračun d e l a

v p r e t e k l e m l e tu , k i j e b i l o precej p l o d n o . N a b a v i l i so n o ­vo m o d e r n o m o t o r k o t e r u s t a ­n o v i l i m l a d i n s k o dese t ino . R a ­zen tega s o uspešno p o s r e d o ­v a l i p r i v s e h požarih v o k o l i c i . Z a n j i h o v o h u m a n o de lo so j i m l jud j e hvaležni.

ZA 19. F E B R U A R , P R A Z N I K ČRNOMLJA,

POŠILJA I S K R E N E P O Z D R A V E

Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI

KOMUNALNA UPRAVA Č r n o m e l j

Izumih sinit) ' ; ' - _ ; -j- _

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

V soboto je bila seja sekretariata Izvrš­nega odbora Glavnega odbora S Z D L Slove­nije, na kateri so izmenjali mnenja o raznih vprašanjih kulturnega življenja v komuni, o uspehu akcije za zbiranje pomoči prizade­temu prebivalstvu v Dalmaciji in o pripravah na proslavo 8. marca — mednarodnega dne­va žensk. Glede bližnjega praznika so me­nili, da b i moral biti poudarek na vprašanjih zaposlene žene oziroma na pogojih, k i omo­gočajo zaposlitev in udeležbo žensk v druž­benem življenju. Na seji so omenili tudi pobudo občinskega odbora S Z D L v Trbov­ljah, da b i sredstva, k i bi j ih sicer namenili za razne prireditve in pogostitve, prispevali v sklad za otroško varstvo. Glavni odbor je nadalje s posebnim pismom priporočil svo­j im organizacijam na terenu, naj bi bile pro­slave 8. marca v komunah.

© V ponedeljek je bilo v Ljubljani posve­tovanje o kulturnem življenju v komuni. Organizirali so ga Glavni odbor S Z D L z republiškim svetom za kulturo in prosveto, republiškim Svetom sindikatov in Zvezo Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Raz­prava je pokazala, da so v zadnjem času komune začele resneje razmišljati o proble­mih kulturnega življenja nasploh, prav tako pa tudi o materialnih sredstvih, k i so za to življenje potrebna. Posledice dosedanjega administrativno-proračunskega obravnavanja kulturnih institucij pa se še vedno kažejo v ozkem pojmovanju kulture, ki skoraj do sledno izloča znanost, založništvo, kinemato­grafe, skratka vsa področja dejavnosti, ki j ih komune doslej niso imele na skrbi svo­j ih proračunov.

• Tokrat je bila gostiteljica V. kongresu Zveze študentov Jugoslavije Ljubljana s svo­jo neponarejeno gostoljubnostjo in prisrč­nostjo. Kongres je pokazal, da ima Zveza

študentov dvojno vlogo: po eni strani mora odpirati žive, bistvene probleme in sodelovati p r i njihovem reševanju, po drugi strani pa mora doseči pr i svojem članstvu učinkovi­tejši študij in hitrejše diplomiranje. Kongres je pozdravila tudi tovarišica V ida Tomšič, k i je dala delegatom mnogo koristnih napot­kov in spodbud.

* • N a plenumu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je Svetozar Vukmano-vič v uvodnem referatu poudaril, da vsa sin-

PRIPRAVE NJI PROSLAVO 8. MARCA

dikalna gibanja na svetu čaka naloga, da se v interesu naprednega urejanja problemov in odstranjevanja nevarnosti, k i groze i de­lavskemu razredu i svetu v celoti, bore za krepitev vpliva delavskega razreda v nacio­nalnem in internacionalnem obsegu. Zveza sindikatov Jugoslavije, je rekel nadalje, si prek svoje prakse prizadeva uveljaviti in preveriti realnost teh in drugih načel.

O V dvorani Inštituta za zgodovino de­lavskega gibanja v Ljubljani se je začel tri­dnevni seminar »človek — stanovanje — naselje«, k i ga prireja Urbanistični inštitut LRS . Na dnevnem redu so bila predavanja o temah človek in stanovanje, Medicinski pogledi na stanovanje, Razvojne težnje go­spodinjstva itd.

0 V klubskih prostorih Narodne banke v Ljubljani so odprli I. republiško razstavo iz­najdb in tehničnih izboljšav. Le-ta je sicer skromna po obsegu, predvsem zato, ker mnogih iznajdb praktično n i mogoče pri­kazati na fotografijah ali v modelih. Pred­sednik Združenja iznajditeljev L R Slovenije

dr. France Zupan je ob otvoritvi razstave dejal, da bi vsak delavec v industriji moral pr i svojem delu razmišljati o raznih izbolj­šavah.

• V Ljubljani so na pobudo ljubljanske Univerze, Visoke šole za politične vede in Visoke šole za telesno kulturo ustanovili Skupnost visokih šol v L R Sloveniji. Razen predsednika skupnost ne bo imela nobenega organa, n i pravna oseba in njeni sklepi za člane niso obvezni. Njena poglavitna naloga je, da se bodo člani na sestankih medseboj­no obveščali o skupnih problemih, razprav­ljali o njih in se dogovarjali za enotna stališča.

O V Zveznem zavodu za zdravstveno var­stvo so izrazili mnenje, da bi bilo treba v naši državi obvezno uporabljati samo eno živo cepivo proti otroški paralizi. Zdaj upo­rabljamo cepivi dr. Sabina in dr. Kopro\v-skega. Uporaba samo enega cepiva na dolo­čenem območju lahko omogoči večje uspehe pri zatiranju otroške paralize v naši državi.

O N a sestanku izvršnega odbora Sveta premogovnikov v Beogradu so izrazili mne­nje, da b i z združitvijo več manjših premo­govnikov v večjo gospodarsko organizacijo omogočili, da b i proizvajalci bolje planirali in pospeševali proizvodnjo, hkrati pa bolj racionalno uporabljali sodobno mehani­zacijo.

• V Beogradu je bi l kongres biologov Ju­goslavije. V referatih in razpravi so med drugim ugotovili, da se ukvarja z biološkimi raziskavami nad 100 znanstvenih ustanov in laboratorijev. V njih ni toliko problem ne­zadostno število znanstvenih delavcev, če­prav tudi teh ni preveč, ampak bolj njihova sestava. Sodobni biološki laboratoriji terjajo novo organizacijo pri metodologiji znanstve­nih raziskav.

B Položaj v F r a n c i j i se čeda­l je bo l j slabša p o pariških d e -m o n t r a c i j a h p r o t i O A S (desn i ­čarski teroristični o r g a n i z a c i j i ) , k i j i h je o k r e p l j e n a pariška po ­l i c i j a s u r o v o i n v k r v i zadušila. L e t o s je O A S u b i l a v Alž ir i j i že 745 l j u d i . Slišati j e , da se bodo p r a v k m a l u končala f r a n -cosko-alžirska poga j an j a v n e ­k e m m e s t e c u n a švicarsko-fran-c o s k i m e j i .

B Katanški s eces i on i s t C o m -be je sporočil, d a n i d o b i l v i ­z u m a z a po tovan j e v Z D A , k e r po m n e n j u ameriške v l ade n j e ­gov o b i s k v s e d a n j i h okolišči­n a h n i zaželen.

B M a n d a t a r z a ses tavo n o v e i t a l i j a n s k e v l a d e F a n f a n i , k i je b i l p r e d s e d n i k t u d i prejšnje v l ade , se je l o t i l s e s t a v l j a n j a n o v v l ade . I t a l i j a n s k a v l a d a j e

•ods top i l a po k o n g r e s u krščan­s k o d e m o k r a t s k e s t r a n k e v N e ­a p l j u , k i se je o p r e d e l i l z a p r e ­m i k n a l evo o z i r o m a z a sode­l o van j e s Socialistično s t r a n k o I ta l i j e .

B N e k i Afričan je p r e d k o ­m i s i j o , k i r a z i s k u j e H a m m a r -sk j o e l dovo smr t , , i z j a v i l , da j e s k j o e l d o v o s m r t , i z j a v i l , d a j e O Z N e k s p l o d i r a l o v z r a k u , p o ­tem k o je n a d n j i m l e t e l o n e k o d r u g o , manjše l e ta lo . D e j a n ­s k o j c v i d e l v z r a k u t r i l e t a l a - r a z e n l e t a l a O Z N , s k a t e r i m je p o t o v a l I l a m m a r s k j o e l d , še dve d r u g i l e t a l i .

B Predstavniški d o m k o n g o -Skega p a r l a m e n t a j e i z g l a s o v a l z a u p n i c o v l a d i p r e m i e r a A d u l e o z i r o m a p o l i t i k i , k i j o j e v l a d a v o d i l a » v a f e r i G izenga« . A d u l a Je m o d r a z p r a v o , k i je b i l a z e l o žolčna i n b u r n a , d e j a l , d a j e G i z e n g o v a politična p r e t e k l o s t , v k a t e r i ga nihče ne m o r e o b ­tožiti, d a »s i j e u m a z a l r o k e s k r v j o , j a m s t v o za n j egovo usodo .

B v p r e m o g o v n i k u V o l k l i n -gen v P o s a a r j u se je z g o d i l a s t r a h o v i t a rudniška nesreča, k i je po z a d n j i h poročil ih t e r j a l a živl jenje 28S r u d a r j e v . T r u p e l štirih r u d a r j e v še v e d n o n i s o našli, m e d t e m k o je v bolniš­n i c i 62 r u d a r j e v . N e k a t e r i s o še v kritičnem s t a n j u .

B V z a d n j i h d n e h j e za j e l se ­v e r n o E v r o p o močan v i h a r . V i ­ha r s h i t r o s t j o 200 k m n a u r o je onemogoči l zračni p r o m e t i n p l o vbe ter povzročil m n o g o škode v V e l i k i B r i t a n i j i , B e l ­g i j i i n N i z o z e m s k i t e r n a o b a ­l a h Norveške, D a n s k e , Z a h o d ­ne i n V z h o d n e Nemči je .

B P r v a s k u p i n a p r o s t o v o l j ­cev, k i s o se p r i j a v i l i , d a bodo s o d e l o v a l i v b o j i h z a o s v o b o ­d i t e v Z a h o d n e g a I r i j a n a , Je o d ­p o t o v a l a i z Džakarte.

Kombinat po/asnjujo Nekate r i odstavki v članku »TRIJE .PRIMERI ' « (Dol .

l ist 8. I I . 1962), k i izvirajo iz posledic ocene predloženih napačnih podatkov M L E K A R N E v Novem mestu, so vzbud i l i med nekater imi kme t i j sk im i i n gozdnimi delavci v novem Kmet i jsko-gozdarskem predelovalnem komb ina tu neugoden odmev. Neka te r im tovarišem se je namreč zdelo, da so hk ra t i s k r i t i k o o de l i tv i presežne vrednost i v M L E ­K A R N I pr izadet i tudi drug i delavci . Predstavn ik i bivše M L E K A R N E so na sestanku s predstavn ik i O b L O S Z D L i n našega uredništva v ponedeljek zjutraj po jasni l i , da se nihče i zmed vod i ln ih tovarišev bivše M L E K A R N E n i potegoval za vod i lna mesta v novem kombinatu . Zato smo se ob rn i l i n a d irektor ja novega kombinata tovariša Toneta P i r c a i n ga zapros i l i , da n a m o načrtih, nalogah, nastanku i n združitvi drug ih kolekt ivov v nov i kombinat pove o tem nekaj več.

O s n o v n i n a m e n novega k o m b i n a t a l a h k o označimo n a k r a t k o t a k o l e : p o v e z a t i hoče p r o i z v o d n j o i n p r ede ­l o v a l n e p r e h r a m b e n e p a n o ­ge, h k r a t i p a pocen i t i k o ­m e r c i a l n o službo z a p r o d a ­j o v s eh s v o j i h p r o i z v o d o v i n p o l s u r o v i n . G r e za to, d a b i potrošnikom ceneje p r o ­d a j a l i naše i zde l k e . Z a t o p a b o s e v eda na jp re j t r eba Uresničiti več na l og , k i so zdaj p r e d n a m i . P r e d v s e m bo t r e b a dokončati k a p i t a l ­n o i z g radn jo , k i je več ko t Pogrebna. S e m štejemo z l a ­s t i sledeče na l o ge :

1. I z g radn jo nove k l a v n i ­ce i n p r ede l o va ln i c e m e s a v N o v e m m e s t u (približna i n v e s t i c i j s k a vso ta znaša 160 m i l i j o n o v d ina r j e v ) .

2. Z g r a d i t e v n o v e m l e ­k a r n e , k i bo us t r e za la p r o ­i z v o d n i m zmožnostim d o ­l en j skega področja; zan jo bomo p o t r e b o v a l i približno 80 m i l i j o n o v . S t a v b o , v k a ­te r i j e zda j m l e k a r n a , bo o d k u p i l a I M V z a svo je p r o ­i z vodne n a m e n e .

3. V Z a l o g u b o m o z g r a d i ­l i mlečno f a r m o , kjeir bo k o m b i n a t r e d i l 800 k r a v m o l z n i c (predračun i n v e s t i ­c i j : približno 150 m i l i j o n o v d ina r j e v ) .

4. V n o v e m pitališču p r a ­šičev naj b i b i l o p ros to ra z a vz re jo 10.000 beikonov n a l e t o ( inves t i c i j e : 184 m i l i j o ­n o v d inar j e v ) .

5. Pitališče goveje živine m i j b i za je lo d o 3000 m l a d e goved i (bebi b i f ) n a leto, z a ta ob j ek t p a b o m o po t r ebo ­v a l i 380 miL i j onov d i n .

6. V Z a l o g u bo t r eba z g r a d i t i t u d i mešalnico z a močna k r m i l a , če hočemo n a i n d u s t r i j s k i način r e d i t i naštete živali. Predračun­s k a vsota i n v e s t i c i j z a ta ob j ek t b o znašala približno 60 m i l i j o n o v .

7. V N o v e m m e s t u p a b i p r i p r a v i l i pros tore z a agro -se rv i s i n d e l a v n i c e z a p o ­p r a v i l o l as tnega p revoznega p a r k a (za 50 m i l i j o n o v d i n inves t i c i j ) .

V s e naštete p r o j e k t e na j b i po naših p r o g r a m i h z g r a d i l i v l e t i h 19G2—1963. Z a n j e b o m o p o ­t r e b o v a l i s k u p n i h s reds tev m i ­l i j a r d o i n 100 m i l i j o n o v d i n a r ­jev . T a s r e d s t v a n a m e r a v a d o ­b i t i k o m b i n a t i z z v e z n i h i n r e ­publiških natečajev, p r e d v s e m za o b j e k t e p r o i z v o d n e g a znača­j a ; z a l as tno udeležbo p r i d o ­d e l j e v a n j u k r e d i t o v pa b o m o p o t r e b o v a l i k a k i h 470 m i l i j o n o v dinair jev . Z a g o t o v i l i s i j i h bo_ m o z obstoječimi s k l a d i novega k o m b i n a t a , v k a t e r e s m o zdaj združili dosedan j e s k l a d e prejš­n j i h s a m o s t o j n i h pod j e t i j . T u s i b o m o p o m a g a l i t u d i s s r e d ­s t v i O b L O N o v o mes to . Ve r j e t ­no p a bo t r eba d o b i t i t u d i n e ­k a j p r e m o s t i t v e n i h k r e d i t o v , k e r l a s t n i h s k l a d o v i n pomoči O b L O v l e t i h 1962—1963 ne bo d o v o l j .

R a z e n naštetih o b j e k t o v pa so p o m e m b n e na l o g e t u d i v g o z d a r s t v u našega k o m b i n a t a , z l a s t i če upoštevamo s tan j e gozdov i n po t r ebe po l e s u za domačo p r e d e l o v a l n o i n d u s t r i ­j o . Z a t o b o m o m o r a l i i m e t i z n a t n a d e n a r n a s r e d s t v a za ob­n o v o površin, k i so p r i m e r n e bo l j za go zda r s t vo k o t za k m e -t i j s k v o . Že zdaj j e n a področju Crmošnjic določenih 600 ha za g o z d a r s k e n a m e n e . Dosedan j e s p r a v i l o s ena v t om r a j o n u je za s o d o b n o k m e t i j s t v o p r e d r a ­go ; t u d i kol ič ine s e n a s t e h t r a v n i k o v so b i l e m a j h n e , k v a . l i t e l a pa n i t i ne k a k o d o b r a . Večji d e l t eh površin bo t r eba pogozd i t i , n a najboljših pa r c e ­l a h pa bodo pašniki za p l e m e n -

LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA

»ZORA« ČRNOMELJ č e s t i t a za občinski prazn ik i n želi de lovnim ko lek t i vom še mnogo uspehov p r i de lu !

GRE ZA POŽIG IZ MAŠČEVANJA IN ZA SAMOMOR

s k o živino. P r eos ta l e n a j k v a l i ­tetnejše travniške i n n j i v s k e površine b o m o p o r a b i l i t u d i z a p r i d e l o v a n j e s i l a z n e k r m e .

R a z e n tega bo treba, prece j nižinskih g o z d n i h površin p r e ­u s m e r i t i v k m e t i j s k e po t rebe , s čimer b o m o d o b i l i n o v e obde ­l o v a l n e površine, z a k a r z e m l j a v t e h l e g a h t u d i m n o g o bo l j u s t r e za i n bo r a c i o n a l n e j e i z k o ­riščena. S t e m v z v e z i bo t r eba u r e d i t i t u d i p r i m e r n o gozdar­s k o drevesničarstvo, k i j e zda j prece j r a z d r o b l j e n o . K r i t i b o t r eba vse po t r ebe po s a d i k a h i n s e m e n i h z a širše področje.

V s e te n a l o g e i n zares obsež­n i p r o g r a m , k i bo b i s t v e n o s p r e m u n i l d o s e d a n j i značaj i n v l ogo k m e t i j s k o - g o z d a r s k e p r o ­i z v o d n j e v o k r a j u , pa bo m o g o ­če uresničiti s e veda v v e l i k i m o r i p r e d v s e m s k a d r i , z d e l a v c i , t e h n i k i , inženirji i n uslužbenci v različnih o b r a t i h i n e k o n o m s k i h e n o t a h . N j e go ­va uresničitev je o d v i s n a s e v eda t u d i o d d o t o k a p o t r e b n i h s r e d ­stev i n pravočasne i z g r a d i t v e n a v e d e n i h n o v i h ob j ek t ov , b r e z k a t e r i h s i s odobnega k m e t i j ­s t va n e m o r e m o več p reds tav ­l j a t i . V s i našteti o b j e k t i so g le­de p r o i z v o d n i h n a l o g tesno po ­ve zan i . P r o c e s p r o i z v o d n j e n a o b r a t i h i n v naštetih o b j e k t i h se tesno p r e p l e t a i n d o p o l n j u j e , k a r v e l j a t u d i z a s o d o b n o i z k o _ riščanje s t r a n s k i h p r o d u k t o v ( m l e k a r n a , k l a v n i c a , s v i n j e r e j a i td. ) . L a h k o t r d i m o , d a zdaj p r o i z v o d n i p roces , g l edan v ce­l o t i , v d o s e d a n j i h o b r a t i h n i b i l r a c i o n a l e n .

P r i združevanju podje t i j — M l e k a r n e , Mesa r i j e , Z a ­družnika i n K G P — n a m je šlo torej z a naloge , k i s e m j i h p r a v k a r naštel, p r i če­m e r pa n i k a k o r n i s m o h o ­te l i o k r n j e v a t i p r a v i c d e l a v ­skega s a m o u p r a v l j a n j a i n e k o n o m s k i h enot. V s i o b r a ­t i , k i so zda j združeni, p a mora jo i m e t i p r e d sabo se­veda s k u p e n končni n a m e n : u red i t e v nove , razširjene, sodobne p r o i z v o d n j e v n a ­štetih o b r a t i h .

G l e d e očitkov, izrečenih n a račun p o s a m e z n i k o v v bivši M L E K A R N I o d e l i t v i presežnih sredstev p r e d združitvijo s k o m b i n a t o m j e t reba poveda t i t o l e :

K o l e k t i v M l e k a r n e se je d o b r o zaveda l , d a ne bo moge l v bodoče obs ta ja t i v s edan j i h p r o s t o r i h i n da se bo m o r a l l o t i t i - i zgradnje novega ob j ek ta . V t a n a ­m e n j e p r i p r a v l j a l t u d i i n ­ves t i c i j ska s r e d s t v a : en de l j i h bo d a l a o d k u p n i n a I M V za dosedanje pros tore , d r u ­g i d e l p a j e k o l e k t i v M L E ­K A R N E u s t v a r i l s s v o j i m po s l o v an j e m i n j e še ne ra z ­de l j en (v višini 14 m i l i j o ­nov) . T a d e n a r b o m o v k l j u ­čili v s k u p e n i n v e s t i c i j s k i s k l a d k o m b i n a t a .

V c i t i r a n e m članku je nada l j e rečeno, d a so se po ­s a m e z n i v o d i l n i uslužbenci i z bivše m l e k a r n e potego-

Nedelja občnih zborov

11. f e b r u a r j a so b i l i v S e v n i c i k a r t r i j e občni z b o r i i n e n po­svet , z a t o t a d a n l a h k o nazove ­m o »nedel ja občnih ;/ jorov« . O b d e v e t i h j e b i l a » P r i l o vcu « l e t n a k o n f e r e n c a občinske zve ­ze vojaških v o j n i h i n v a l i d o v . B a z e n p r e d s t a v n i k o v o k r a j n e z veze i z N o v e g a m e s t a j e b i l o p r i s o t n i h t u d i več p r e d s t a v n i ­k o v domačih o r g a n o v o b l a s t i . O b i s t e m času so se z b r a l i g a ­s i l c i m l e t n i občni z b o r v g a ­s i l s k e m d o m u . Člani A v t o m o t o društva so p o l a g a l i l e t n i o b r a ­čun de la v d v o r a n i k o l o d v o r ­s k e r e s t a v r a c i j e , f i l a t e l i s t i i z Krškega i n S e v n i c e p a so se z b r a l i v k a v a r n i n a s k u p n i m e ­sečni posve t .

V s e naštete p r i r e d i t v e so b i l e d o b r o o b i s k a n e , k a r je d o k a z , d a j e družbeno živl jenje v S e v n i c i d o k a j ž ivahno.

—s t .

Nadal jnje raziskave v zvezi s požarom, k i je 22 ; ja­nuar ja upepel i l gospodarsko poslopje v Dešeči vas i st. 7, S o dokazale, da gre za požig iz maščevanja, p r i ka te rem S e Je, ko je zažgal gospodarsko poslopje, 28-letni M i l a n Lavrič obesi l . N a osnovi pr ipovedovanj l jud i , k i so prišli P r v i na pogorišče, ter verige i n žice, k i so j u našli pod kozolcem, je lahko sklepat i , da je poko jn ik voz dobro Z a v r l , o z i roma se na dejanje p r i p r a v i l , i n tako onemogočil reševalcem, d a b i ga potegni l i i z ognja. S t emi dokaz i te tud i ovrženo mnenje, d a je b i l poko jn ik ub i t i n da so Poslopje zažgali neznani s t o r i l c i . — N a s l i k i : to je vse, k a r te ostalo po požigu v Dešeči vas i .

Čestitamo za občinski p razn ik 19. februar ter priporočamo obisk naših izletniških postojank: M I R N E G O R E i n V I N I C E !

PLANINSKO DRUŠTVO Črnomelj

v a l i z a v o d i l n a mes ta v n o ­v e m k o m b i n a t u . P o v e d a t i je t r eba , d a tega n ; b i l o . Z a r a z p o r e d v o d i l n i h k a ­d r o v v noveim k o m b i n a t u je b i l o po t r ebno p r e u d a r n o kad ro van j e , p r i čemer s t a n a m p o m a g a l a O b L O i n ob ­činski k o m i t e Z K S v N o ­v e m m e s t u . B i l j e težak i n n a p o r e n dogovor , za ka j na j odgovo r i a j o posamezn i tovariši v p r v e m r a z d o b j u novega k o m b i n a t a , d e k l e r ne b o m o i z v o l i l i d e l a v skega sve ta i n o b j a v i l i r a zp i s a z a posamezna v o d i l n a mes ta .

Z z g r a d i t v i j o n o v i h o b ­j ek t ov se bedo d e l o v n i p o ­goj i dosedan j ih pod je t i j (Mesar i j e , n jene p rede lave M l e k a r n e , p a t u d i s a m i h k m e t i j s k i h obratov ) močno izboljšali. P o n o v e m g r emo v i n d u s t r i j s k i način k m e t i j ­ske p ro i z vodn j e . M i s l i t i b o ­m o m o r a l i h k r a t i seveda tud i n a druge naloge , p r e d ­v s e m na s t a n o v a n j s k o i z ­gradnjo . K o m b i n a t bo že tako j v začetku pos t a v i l več

dvostanO'vanj sikih montažn ih hišic »Je lov ica« , n a p e l p a bo tud i vse s i l e , d a bo h i t r o začel g r a d i t i p r i m e r n a s t a ­n o v a n j a z a svo j e de lavce .

P r e j e m k i v o d i l n i h usluž­bencev m d e l a v c e v v n o ­v e m k o m b i n a t u bodo do s p r e j e m a n o v i h p r a v i l i n p r a v i l n i k o v o d e l i t v i d o h o d ­k a t a k i , k o t so j i h i m e l i do ­sle j , tore j po s t a r e m . P o vsej ver j e tnost i p a bo t r eba p r i i z d e l a v i n o v i h p r a v i l n i ­kov upoštevati, d a se d o l o ­čena r a z m e r j a v s k l a d i j o , t a ­k o d a b o m o upoštevali n a ­čelo nag ra j e van j a po d e l u .

L J U D J E M E D S E B O J

UKOR ZA

Zgodilo se je 29: januarja 1962 v Tovarni zdravil »KRKA«. Blagajnik Franc Maršič je bil pozvan, naj se oglasi v pisarni pomočnika računovodje Janeza Kovačiča. Kovačič je Maršiča sprejel z vpitjem, naj izgine, sunil ga je proti vratom in ga dvakrat brcnil v zadnjico. V ozadju zadeve je spor glede nepravilne vknjižbe v znesku 56.300 din, ki jo je opravil Maršič, jabolko spora pa je njegova trdi­

tev, da jc za napako od­govoren tudi Janez Kova­čič. — Za hujšo kršitev delovne discipline je po 13. točki 270. člena Zako-

n V F R R f * l ? na o delovnih razmerjih " » C D n v l a disciplinska komisija v

»KRKI« kaznovala Janeza Kovačiča z ukorom. Naj omenimo, da pred­videva zakon naslednje kazni: opomin, ukor, strogi javni ukor, denarno kazen, odstavitev s položaja in odpust iz gospodarske organizacije. — S sodbo, kakršno je izrekla disciplinska komisija, in s kaz­nijo, ki jo je dobil Kovačič, se morda člani sin­dikata v »KRKI« strinjajo. S tako obsodbo medse­bojnega fizičnega obračunavanja pa se naša javnost ne more strinjati. Ne strinja se! Javno moramo vprašati: le kako si more kdorkoli leta 1962 v so­cialistični Jugoslaviji dovoliti, da z brcami izsuva sodelavca skozi vrata. Kam to vodi?

V kolektivu »KRKE« je nekaj podobnih ne­zdravih pojavov že bilo. čemu se ponavljajo? Preprost odgovor bi se po našem mnenju glasil takole: zato, ker so nekateri pojavi doslej ostajali vedno samo na pol razčiščeni, ker je bil kolektiv morda o njih premalo obveščen in še posebej zato, ker so pri razčiščevanju, kot je videti, doslej druž­beno težo takega problema in vrednost socialistič­nih družbenih odnosov odtehtali obrazi! — Za Maršiča, ki je član Zveze borcev NOV, se je takoj po opisanem dogodku zavzela organizacija ZB v kolektivu. Zaradi Kovačičevega dejanja se je delegacija članov ZB osebno pritožila'pri gene­ralnem direktorju združenega kombinata »FAR-MIS««, katerega sestavni del je tudi obrat »KRKE«. Tovariš direktor je zahteval, da še zadeva teme­ljito razišče in uredi.

Toda: z ukori brc ne bomo odpravljali, niti ne preprečevali. Da ne govorimo o tem, da so taki pojavi sramota, pa naj se zgodijo kjerkoli in nad komurkoli!

D0GN0J IM0 POSEVKE! Čeprav je še z i m s k i čas

i n n i t ako n u j n e g a de la , so v enda r p o t r e b n i n e k a t e r i u k r e p i p r i o z i m n i h posev­k i h . Od juga , k i se večkrat po j a v l j a , o d s t r a n i sneg i n so s t em p o s e v k i močno i zpo­s t a v l j e n i p r o p a d a n j u .

D a b i o d p r a v i l i p r o p a d a ­nje, izvršimo z i m s k o dogno-jen je (n i t ratac i jo ) , k j e r r a ­s t l ine p o d k r e p i m o s h i t r o delujočim dušičnim gno j i ­l o m (norveški so l i ter ) ter p r e b r a n a m o z l a h k i m i i n mrežastimi b r a n a m i , d a ra zb i j emo nas ta l o sko r j o . T o o p r a v i m o , k o j e t op l e j ­še v r eme , a z e m l j a je na površini suha , da se preveč ne gaz i , z d o d a t k o m vsa j 150 k g navedenega dušič­nega g n o j i l a ; po t r o s imo ga e n a k o m e r n o po vsej p o v r ­šini, z a t em p a b r a n a m o . Takšno dogno jevan je omo­goča r a s t l i n i že ob manjši o d jug i k oncen t r a c i j o h r a n i l v c e l i c ah , k i služi v času, k a d a r j e z e m l j a n a površini z m r z n j e n a , za osnovno p r e ­h r a n o .

V času vegetac i je na j s l e ­d i j o še os ta la dogno j e van ja ; z l a s t i če n i s m o d a l i gno j i ­l a že v j e sen i ob setv i , m o ­r a m o to o p r a v i t i n a s p o m ­l ad s h i t r o delujočimi gno­j i l i . V ta n a m e n p r i d e j o v poštev fos forna i n k a l i j e v a gno j i l a , k i pospešujejo n o r ­m a l n o t v o rbo z r n j a . T a k o

m o r a m o d a t i pšeničnemu posevku vsaj 100 k g dušič­nega, 300 k g fos fornega i n 150 k g ka l i j e vega gno j i l a na hek ta r .

Če bodo k m e t o v a l c i d e l a ­l i tako , l a h k o pričakujemo

precejšen p r i d e l ek . I t a l i j a n ­ske sor te pšenice zah t eva j o v e l i k o gno j i l i n nas t u d i ob mlačvi ne razočarajo, t e m ­več n a m dajo pobudo z a boljše o sk rbovan j e .

Anton Plut

Mi VINICI JE NOVO Proizvodnja živinske k rme

je osnova za kmeti jstvo na viniškem predelu. P ro i zvodn i okoliš Kmet i j ske zadruge Čr­nomelj na V i n i c i je odkup i l v jesenskem obdobju od za­sebnih kmetovalcev oko l i 50 ton razn ih vrst sena i n de­telj. K e r m l a d i r o d odhaja v industr i jske predele za k r u ­hom i n ker v oko l i c i V in i ce n i površin, p r i m e r n i h za in ­tenzivno kmeti jstvo, je bo­dočnost viniškega področja v k r m s k i pro izvodnj i za živi­

norejske obrate p r i kmet i j sk i zadrugi . Razv i ja la se bo lah­ko tud i pogodbena živinoreja, saj se je z umetn im oseme­njevanjem že precej izbol j­šala kakovost domače živine.

Umetna gnoj i la se čedalje bolj uveljavljajo, čeprav kme­tovalci še vedno trdi jo , d a so v pr imer jav i s cenami kmet i j sk ih pr ide lkov pre­draga. Za jesensko setev je bi lo p rodan ih 50 ton umet­n i h gnoj i l : po lov ica za po­godbeno pro izvodnjo i n po­lovica v pros t i prodaj i .

V s e m invest i tor jem v B e l i k ra j in i , vsem gradbenim delavcem i n prebival­stvu občine ČRNOMELJ toplo čestitamo za občinski prazn ik i n se priporočamo za nadal jnja naročila!

BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE Č R N O M E L J

Rudnik Kanižarica pri Črnomlju

P O Z D R A V L J A V S E B E L O K R A N J S K E R U D A R J E K A K O R T U D I O S T A L O P R E B I V A L S T V O I N ČESTITA Z A 19. F E B R U A R — OBČINSKI P R A Z N I K !

BREŽIŠKE VEST I

Ljubezen v dejanjih - ne le v besedah! N a zadnjem sestanku D r u ­

štva prijateljev mladine v Brežicah so se temelj ito po­govor i l i o žtev;ir>i proble­m i h ; od sk rb i za mladino pa do organizac i jsk ih vprašanj. M e d d r u g i m so i zvo l i l i no­vega predsednika upravnega odbora — tovariša Gregla. Posedan ja dolgoletna pred­sednica tovarišica Zorkova je postala podpredsednica d ru­štva. Tovarišica Zorkova je znana prosvetna delavka, k i je odlično in uspešno vodi la organizaci jo vse od njene ustanovitve. Sedanje mesto je odložila zaradi preobre­menjenost i v l judsk i knjižni­c i i n na drug ih delovnih pod­ročjih. Tovarišici Sav ic i iskre-na hvala za njeno zares p lod­no delo i n vel iko l jubezen do mladine !

Otroška igrišča, k i so v or­ganizaci j i društva, i n ostalo imov ino bo v bodoče uprav­l j a l tričlanski gospodarski odbor . B i l anca preteklega de­l a dokazuje uspešno delo, saj i m a društvo b"66 članov, k i delujejo v mestu i n okoliških nase l j ih . Poleg tega društva j i h je v občini Brežice še 9, k i delujejo v večjih k ra j ih te­ga področja.

Pr i redi tev novoletne jelke je uspela, saj so obdaroval i C62 otrok. Dedek M r a z je ob iska l poleg Brežic še na­selja Bukošek, Sela i n K r ­ško vas. Povsod so ga slo­vesno pričakali i n njihove pr ireditve i zpo ln i l i s pe­s t r im i programi , i g r i cami i n baletom najrr) njših. Povsod so b i l i zadovol jni , le v Bre­žicah so padle morda nepre­mišljene, vsekakor pa žaljive pr ipombe na račun te huma­ne akci je. Nekatere mamice so bi le nezadovoljne zaradi skromnega dar i l ca , k i so ga malčki prejel i od dedka M r a ­za. Take mamice iz družin z večjimi dohodki , kot je naše povprečje, niso videle vese­l ja i n zadovoljstva otrok de­lavsk ih družin z nižjimi do­hodk i . Tovarišice pa se mo­rajo zavedati. Ha živimo v socialistični družbeni ured i ­tv i . Vsekakor pa naj ne po­zabijo ne l iub ih dogodkov, k i so j i h doživeli 1960 pr i red i ­te l j i p r i pob i ranju prispev­kov, zaradi kater ih je lan i nabira lna akci ja sploh odpa­dla . Če one lahko vsak dan kup i i o svojemu o t roku tako čokolado, kot j i h je de l i l de­dek Mraz , j i m povemo, da je

še na stotine otrok, k i vse leto ne vidi jo tak ih a l i slič­n i h dobrot !

M e d d rug im so se pogovo­r i l i tud i o otroških igriščih. Igrišče v nasel ju ob p a r k u je b i lo že dvakrat uničeno. Men imo, da so za to odgo­vorn i predvsem starši i n hiš­n i sveti okoliša. Jasno je, da bo društvo invest iralo pred­vsem tam, kjer znajo napra­ve čuvati i n vzdrževati. Za­vedati se moramo, da d ru ­štvo n ima drug ih posebnih dohodkov razen članarine i n da bodo mora l i p r i urejeva­n ju sodelovati vs i člani, hiš­n i sveti i n druge organiza­cije.

Zelo nas je pretresla t ra­

gična smrt 12-letnega S lavka šušina pod ko les i tovornega avtomobi la . T a in slični p r i ­m e r i nas nenehno opozarjajo na vel ike nevarnost i , k i so j i m izpostavl jeni o t roc i . Na­ša naloga je, da mladino sta l ­no učimo in opozarjamo n a previdnost . Men imo , da je to osnovna skrb vseh star­šev, vzgojiteljev i n vse ko­munalne skupnost i . Dobro urejeno igrišče privlačuje živahno mladež i n jo odte­guje od nevarnosti pa tud i škodljivih vpl ivov ceste.

Nenehna skrb za otroke je nujna, če hočemo, da bodo postal i dobr i , zdrav i i n za­vedni nos i l c i naše družbe!

-ek

BRATSKO SODELOVANJE Sneg se je naglo ta l i l , saj

je sonce si jalo že kar po­mladansko. Dolga ko lona otrok se je pomika la po raz­močeni cesti . Vsak od n j ih je b i l po ln pričakovanja.

7. februarja so nas sosedje iz Bregane povabi l i , naj s i

f i i l s s i i psi k stiis^relsf G a s i l c i i z Obrežja-Jesenic se oglašamo

Iz Velike Doline V nedeljo, 11. februarja, je

b i l v V e l i k i Do l i n i rod i te l j sk i sestanek, k i ga je ob iska lo dos t i staršev. Razprav l ja l i smo o prav icah i n dolžnostih učencev, o učnih uspehih, k i j i h bomo v I I . četrtletju še izboljšali s skupn im i močmi. V razgovoru smo se najdlje zadržali p r i šolski mlečni kuh in j i , ki je začela delovati 12. februarja, čeprav v zelo s k r o m n i h razmerah. K ure­d i t v i kuhinje je precej p r i ­pomoglo Društvo pri jate­ljev mladine, člani L M S V e l i k a Do l ina f,a so s prostovo l jn im de lom v težkih z imsk ih razmerah prebe l i l i kletne prostore, za k a r j i m gre posebna zahvala, šolski odbor je s svo j im ko lekt i vom ter dvema članoma D P M iz­vedel nabira lno akci jo med l judmi , k i so nam z razu-

PTT v Brežicah: 38.670 din

N a pobudo s indikalne po­družnice, k i je organiz i ra la akc i jo zb i ranja pomoči za Maka r sko , so uslužbenci ko­lekt ivov osnovne P T T enote v Brežicah zb ra l i 38.670 di­narjev, k a r je povprečno nji­hov enodnevni zaslužek.

S k r o m e n prispevek, pa vendarle vel ik, če pomis l imo , da so ta sredstva zb ra l i naši poštarji z vso humanost jo i n razumevanjem do pr izadet ih.

mevanjem pomagal i . Težave pa nas čakajo p r i prenaša­nju hrane v 1 i n po l k i lome­t ra odaljeno učilnico v M o -kricah.. k jer gostujemo.

Skra jn i čas b i b i l , da b i tu dob i l i novo šolo, saj je do­kaj žalostno, če pomis l imo , da na področju, k i i m a 330 šoloobveznih otrok, n i šolske stavbe.

Upamo, da se n a m bo v bližnji pr ihodnost i uresničila tud i ta želja.

Predzadnjo nedeljo je ime­lo gasi lsko društvo Obrcžje-Jesenice 36. občni zbor, ven­dar tokrat v svojem novem domu. Poročila o društveni dejavnosti so poslušali tud i predstavnik obč. gasilske zve­ze Jože Ju rk r %. zastopnik D O Z Anton Prosen ik , predstavnik Z B M i l a n Godec in Jože B i z ­jak v imenu organizacije Z R O P , kakor tud i gostje ga­s i l sk ih društev iz Hrvatske ter domačini.

Iz poročila i n razprave je b i l o razvidno, da društvo k l jub precejšnjemu požarne­m u okolišu, k i spada v nje­govo pristojnost, uspešno iz­polnjuje naloge. Po reogani-zaci j i gas i lskih društev pa bo imelo k a r 22 vasi s mokr i -škim gradom vred.

Društvo zelo dobro gospo­

dar i . Medtem ko je imelo 1045 le eno motorno br izga l -no i n vprežni voz, znaša zdaj vrednost premoženja, s ka te r im upravl ja , že okrog 4,3 m i l i j ona dinarjev. Naj ­večjo vrednost nedvomno predstavl ja nov gas i lsk i d om z betonsk im vodn im baze­nom, nato motorna brizgal-n a z operat ivno opremo, z imske i n letne uni forme i n druga ' oprema. Društvo je sestavljeno iz dveh moških i n ene p ion i rske desetine. S tem sestavom so lan i p r i oce­njevanju 31 gasi lskih dru­

štev v občini dosegli tretje mesto.

N a občnem zboru so gasil­c i govor i l i o težavah društva. R a d i b i nabav i l i električno sireno za a larmiranje . V ta namen j i m je občinska ga­s i l ska zveza odobr i l a 40.000 dinarjev. Jože Jurkas je nato spregovori l o vlogi društva v gasi lskem centru, zaželel Je­seničanom i n Obrežjanom plodno delo i n uspehe ter se pohvalno i z raz i l o bratstvu, k i ga gojijo društva naše i n samoborske občine.

Ivan Leskovec

skupaj z n j ihov im i učenci ogledamo f i l m »Velika sod­ba«. Breganska šola je naj­bližja soseda naše šole v Ve­l i k i Do l i n i . B i l i smo presene­čeni, ko nas je ob iska l tova­riš šolski upravite l j z obve­s t i l om, da nas vabi jo v k i n o . Zbra lo se nas je k a r 190.

F i l m je b i l zares lep in p r i ­meren za šolsko mlad ino . V njem je čudovito pr ikazano dobro i n plemenito otroško srce.

Po predstavi so nas priča­ka l i člani p ionirskega vseuči­lišča i n nas povprašali, kako n a m je b i l f i l m všeč. Pove­da l i smo j i m , kako zelo smo b i l i zadovol jni i n pohva l i l i smo nj ihovo pobudo za so­delovanje.

Domen i l i smo se, da bomo v mesecu maju skupno p r i ­p rav i l i otroško pr iredi tev v Bregani , še letos pa s i bomo ogledal i t u d i lutkovno pred­stavo.

K o razmišljamo o tako le­pem sodelovanju z bra tsko republ iko Hrva tsko , nam je toplo p r i s rcu , saj čutimo da n i meja v naši domovir/i

A. R.

Kaj ho s KOVINO na Bizeljskem? 4. februarja je ime la or­

ganizacija Z R O P le tn i občni zbor. Po strokovnem preda­vanju so bi le vol itve. Ugo­tov i l i so, da je premalo se­stankov, nakar bodo v pr i ­hodnje bolj paz i l i .

B 7. februarja so imele se­stanke osnovne organizacije Zveze komunistov . Razprav­ljale so o sk lep ih III. p lenu­m a centralnega komite ja Z K J . N a sestanku organizaci­je Z K na B i ze l j skem je p r i ­šlo - do živahne razprave o podjetju »Kovini«. V n jem so l judje, k i zavirajo razvoj podjetja zato naj delavski svet i n upravn i odbor dobro premis l i ta , k o m u naj podjet­je še daje zaslužek. K o m u n i ­st i so se tud i spraševali, ka­ko je z delovno s i lo na B i ­zel jskem področju. Odgovor

je b i l kratek: »Delavcu večjo plačo, pa bo rad delal samo v podjetju!« Vendar je to zdaj še pre t rd oreh Kmet i j ­ska zadruga je prešibka, da b i lahko odkup i la zemljo Glede šole so b i l i na sestan­k u mnenja, da je nujno tre­ba nekaj ukren i t i , ka r zade­va prostore i n nabavo učil

Rk

221 Bizelartcev na zboru volivcev!

V nede l jo smo i m e l i na B i z e l j s k e m uspe l zbc-r vo ­l i vcev s k a r r e k o r d n o ude ­ležbo. N a z a n i m i v a poročila se je og las i l o precej l j u d i , spre j e l i smo pa tud i več po­m e m b n i h sk l epov . — Več o uspe l em zbo ru prihodnjič.

Rk

Me J polletnimi počitnicami šolska vrata v Cerkljah niso bila zaprta. Namesto učencev je v šolo prihajalo 35 deklet, ki so obiskovale tečaj RK v dveh izmenah. Oddaljene tečajnice so prihajale popoldne, tiste, ki stanujejo v bližini ali so v službah, pa zvečer. Tredavanja so v glavnem zajemala sledeče teme: prehrana in zdravje, higiena kmečkih naselij, zakon in družina, nega in prehrana dojenčka ali bolnika. Predvideno snov so podajali s pomočjo filmov, flanelografov in stenskih slik. Lahko trdimo, da so tečajnice pridobile precej napotkov za življenje. Ob zaključku so izrazile željo, da bi podobne tečaje

še obiskovale — (Foto Josip Grame, Brežice)

Sprejet je nov cenik o najvišji tarifi za dimni­karske storitve na območju občine Brežice

D a bo j a v n o s t Čimbolj s e z n a ­n j e n a s p r a v i c a m i i r . dolžnost­m i , k i j i h i m a j o d i m n i k a r j i p r i o p r a v l j a n j u d i m n i k a r s k i h s t o r i ­tev, o b j a v l j a m o p r e d p i s a n e ce­ne za d i m n i k a r s k e us luge .

1. člen Z a območje O b L O Brežice se

določi n a s l e d n j a t a r i f a , d o k a ­tere sme j o d i m n i k a r j i zaraču­n a v a t i s t o r i t v e :

1. odp r t o k u h i n j s k o ognjišče a l i kmečka krušna peč — 100 d i ­n a r j e v ;

2. kmečka k u h i n j a z d v o j n i m 6 t r o p o m — 130 d i n ;

3. p l e z a l n i d i t m n i k i : a) o d podstrešja n a v z g o r (za eno eta­žo) — 110 d i n ; b) za v s a k o n a ­d a l j n j e n a d s t r o p j e (etažo) — 30 d i n a r j e v ;

4. o z k i a l i v a l j a s t i d i m n i k i : a) ne g lede n a n a d s t r o p j a z g r a d b e — 55 d i n ;

5. d i m n i k c e n t r a l n e o g r e va l ­ne n a p r a v e a l i p e k o v s k e peči - 160 d i n ;

6. d i m n i k etažne peči i n d i m ­n i k i v seh v r s t v g o s t i n s k i h pod­j e t j i h i n z a v o d i h - 100 d i n ;

7. d i m n a cev d o 2 m e t r a d o l ­ž ine — 25 d i n ; za v s a k n a d a l j ­n j i m e t e r — io d i n ;

8. Štedilniki v z a s e b n i h gospo ­d i n j s t v i h : a) z eno pečico — 50 d i n , b) z eno pečico i r . k o -tličeim a l i z d v e m a pečicama —

80 d i n , c) z d v e m a pečicama l n kotličem a l i p r e n o s n i štedilnik - 100 d i n ; 9. štedilniki v g o s t i n s k i h o b r a ­t i h i n z a v o d i h : a) m a l i štedilnik v g o s t i n s k e m o b r a t u aH z a v o d u - 150 d i n , b) v e l i k i štedilnik v g o s t i n s k e m o b r a t u a l i z a v o d u - 250 d i n ;

10. slaščičarska peč — 200 d i n ; 11. o g r e va l e c vode — bo j l e r

- 40 d i n ; 12. g r e l c i posode — 50 d i n ; 13. p r a l n i k o t e l z a o d v o d d i ­

m a s k a n a l o m v g o s p o d i n j s t v u - 40 d i n ;

14. običajna m a l a železna peč - 60 d i n ;

15. peč s i s t e m a » L u t z « : a) b re z pečice — 60 d i n , b) z eno pečico - 80 d i n , c) z d v e m a a l i več pečicami - 100 d i n , č) i z ­r edno v e l i k e — 150 d i n , d) k o ­p a l n a peč do 2 m d i m n e c e v i - 80 d i n ;

16. K a n a l c en t r a lne o g r e v a l n e n a p r a v e a l i p e k o v s k e peči : a) m a l i , nep l e za l r . i , d o 5 m d o l ­žine — 120 d i n , b) za v s a k n a ­d a l j n j i m e t e r — 30 d i n , e) v e l i k i p l e z a l n i k a n a l do 5 m dolžine - 220 d i n , č) za v s a k n a d a l j n j i m e t e r p l e z a ln ega k a n a l a — 50 d i n a r j e v ;

17. p e k o v s k a peč n a p r e m o g a l i d r v a — 100 d i n ;

18. p e k o v s k a p a r n a peč: a) z eno pečjo a l i etažo — 230 d i n ,

b) z d v e m a a l i več etažami (pečmi) - 360 d i n ;

19. etažna peč za c e n t r a l n o o g r e van j e — 120 d i n ;

20. c e n t r a l n e o g r e v a l n e n a p r a ­v e : a) z m a l i m k o t l o m do 8 k v . m e t r o v g r e ln e površine (do 9 členov) - 200 d i n , b) s s r e d n j e v e l i k i m k o t l o m do 15 k v . m og reva lne površine (14 členov) — 350 d i n , c) z v e l i k i m k o t l o m o d 15 d o 30 k v . m o g r e v a l n e površine (nad 14 členov) — 480 d i n a r j e v , č) p a r n i k o t e l z a c e n t r a l n o og r evan j e n a d 30 k v . m e t r o v o g r e v a l n e površine — 650 d i n ;

21. p r eg l ed i n o s t rugan j e n o ­v i h a l i a d a p t i r a n i h d i m n i k o v : a) p r v i p r eg l ed i n os t rugan j e enega d i m n i k a - 180 d i n , b) d r u g i p r e g l ed 20 odstot . m a n j , C) t r e t j i p r eg l ed 50 odst. m a n j .

2. člen Z a d i m n i k a r s k a de l a , k i so

združena s poisebno n e v a r n i m i n z d r a v l j u škodlj iv im d e l o m a l i k i j i h d i m n i k a r j i op ra v l j a j o po p o s e b n e m naročilu s t r a n k ( zadn j i o d s t a v e k III. člena O d ­redbe o o b v e z n e m o m e t a n j u k t i r l n i h n a p r a v , U r . l i s t L R S št 11—85/48), se s m e zaračunati 50 o d s t o t k o v p r i b j l k a k t a r i f i iz p r v e g a člena. Z a vsa n u j n a d i m n i k a r s k a d e l a a l i d e l a ,

o p r a v l j e n a ob nede l j ah , p r a z ­n i k i h a l i v nočnem času, l a h k o zaračunajo največ 70 o d s t o t k o v p r i t r i t k a k t a r i f i i z p r v e g a čle­n a tega c e n i k a . Z a nočni čas se šteje od 20. do 6. u r e n a s l e d ­n jega dne .

3. člen D i m n i k i , d i m n i o d v o d i , šte­

d i l n i k i l n vse osta le k u r i l n e i n d i imovodne n a p r a v e m o r a j o b i t i ome t ene v r o k i h , k i s o določeni v t r e t j em členu O d r e d b e o ob ­v e z n e m o m e t a n j u k u r i l n i h i r . d i m o v o d n i h n a p r a v (Ur . l i s t L R S št. 11-85/48). Z a k o n t r o l n i p r e g l ed k u r i l n i h n a p r a v , k i j i h d i m n i k a r ne očisti, se plača le 70 ods t o tkov v e l j a vne t a r i f e i z 1. člena tega c e n i k a .

4. člen Z a d i m n i k a r s k a d e l a , k i n i s o

všteta v p r v e m čienu tega ce­n i k a , to je čiščenje tovarniških d i m n i k o v , i n d u s t r i j s k i h p a r n i h k o t l o v i n k a n a l o v , vžiganje d i m n i k o v i n čiščenje g l i n a s t i h peči, se določi odškodnina po s p o r a z u m u g lede na p o r a b l j e n i čas i n m a t e r i a l .

5. člen D i m n i k a r j e p r i z a h t e v i p l a ­

čila za svo j e s t o r i t v e dolžan r.a zahtevo s t r a n k e i z s t a v i t i s t r a n ­k i p o t r d i l o o plačilu z nav edbo de l i n t a r i t n i h pos t a vk .

6. člen ' U p o r a b n i k d i m n i k a r s k e g a ob ­

j e k t a je dolžan plačati p r i s t o j ­b i n o po t a r i f i tega c e n i k a t u d i

t a k r a t , k a d a r j e n a m e n o m a z a ­k r i v i l , d a d i m n i k a r n i m o g e l o p r a v i t i ob v e znega d i m n i k a r ­s k e g a d e l a .

7. člen K o s n o v n i c e n i t a r i f n i h po ­

s t a v k tega c e n i k a se s m e p r i ­šteti f e d o d a t e k za odda l j enos t o d sedeža o b r a t a d o d e l o v n e g a mes ta , l n s i c e r : z a odda l j enos t o d 2 do 5 k r n 23 ods t o tkov , za odda l j enos t o d 5 do 10 k m 40 o d s t o t k o v i n z a odda l j enos t n a d 10 k m 50 ods t o tkov .

8. člen D i m n i k a r l a h k o s p o r a z u m n o

s s t r a n k o določi pavšalno p l a ­čevanje d i m n i k a r s k i h s t o r i t e v .

9. člen Z d e n a r n o k a z n i j o do 3000 d i n

se k a z n u j e z a r a d i prekrška: 1. d i m n i k a r , k i z ah t e va , p r i s t o j b i ­no, čeprav n i o p r a v i l določene­ga d e l a n i t i k o n t r o l n e g a p r e ­g l eda , 2. d i m n i k a r , k i n a plač-n i k e v o zah tevo ne i z d a po t r ­d i l a o plačilu z n a v e d b o s t o r i ­tev i n t a r i f n i h pos t a vk .

10. člen T a c e n i k v e l j a o d 1. j a n u a r ­

j a 1962.

D i m n i k e i n kmečka o d p r t a ognjišča ome ta j o d i m n i k a r j i v s a k e 3 mesece .

V s t r n j e n i h n a s e l j i h z l e s en i ­m i hišami l n s l a m o k r i t i e n l s t r e h a m i i e t r e b a o m e t a t i d i m ­n i k e v s a k mesec .

N a z ah t e vo s t r a n k m o r a d i m ­n i k a r o m e t a t i t u d i večkrat, n e g lede n a r o k e , k i s o določeni v prejšnjih o d s t a v k i h . Z a k o n ­t r o l n i p r e g l e d k u r i l n i h n a p r a v , k i j i h d i m n i k a r n e očisti, s e plača le 70 o d s t o t k o v o d n a v e ­dene cene, v e n d a r m o r a b i t i p r eg l ed izvršen.

V s e k u r i l n e n a p r a v e l n d i m n e odvode strne o m e t a t i s a m o u p r a ­vičeni d i m n i k a r , k i j e za o p r a v l j a n j e d e l osebno odgo ­v o r e n .

K o m e t a n j u ne s p a d a o d s t r a ­n j e van j e pepe l a i z kurišča c e n t r a l n i h k u r i l n i h n a p r a v , snaženje n o t r a n j o s t i k o t l a , v k a t e r e m je v o d n i k a m e n , l n ods t r an j e van j e p e p e l a i z k u r i ­šča p a r n i h k o t l o v t e r snaženje p l i n s k i h štedilnikov.

D i m n i k a r j u se n e s m e b r a ­n i t i , d a ob določenem r o k u o m e t a , k e r o d g o v a r j a za k u r i l ­ne n a p r a v e .

K u r i l n e n a p r a v e l n d i m n e odvode m o r a d i m n i k a r o m e s t i t ako , d a se za določen čas r e d ­no i n b r e z n e v a r n o s t i za požar u p o r a b l j a j o . Dolžan j i h j e p r e ­g l edova t i n e g lede n a to, a l i se upo rab l j a j o a l i ne . C e z a p a z i p o m a n j k l j i v o s t i , k i so t a k e . d a b i u t e gn i l e povzročit i požar, m o r a l a s t n i k a o z i r o m a u p o r a b ­n i k a k u r i l n e n a p r a v e o p o z o r i t i , d a n a p a k o o d p r a v i . Ce l a s t n i k a l i u p o r a b n i k p o m a n j k l j i v o s t i ne o d p r a v i , m o r a d i m n i k a r to n a z n a n i t i O d s e k u za n o t r a n j e zadeve p r i O b L O , k a k o r t u d i Državnemu z a v a r o v a l n e m u z a ­v o d u .

Ob 20. obletnici odhoda metliške skupine v partizane

V januar ju i n februarju so b i l i občni zbor i kra jevnih or­ganizacij Zveze borcev.

N a občinskem odboru Zve­ze borcev so n a m povedal i , da so b i l i zbo r i izvedeni po­vsod, le n a H r a s t j u ne, k e r niso u r ed i l i poslovanja za preteklo obdobje. T u d i tu ga bodo k m a l u p r i p rav i l i .

Občni zbor i kra jevnih or­ganizacij so povsod lepo uspe l i . Razprave so bile zelo živahne. Člani so razprav l ja l i o dejavnosti organizaci j v pretek lem letu, z last i o s k r b i i n pomoči borcem, priznava­n ju delovne dobe, o upokoj i -

Zanimivo slikarska razstava

V k l u b u družbenih o r ga ­n i z a c i j v metliškem g r a d u je te d n ; s l i k a r s k a r a z s t a v a Z o r a n a Hočevarja iz M e t l i ­ke . Hočevar j e d i j a k črno­m a l j s k e g imnaz i j e . R a z s t a ­v i l j e dvana j s t s l i k (šest v a k v a r e l u , d v e v tušu in šti­r i tempere) . Posebno uspe l e so nas l edn j e : Noč, Dež. N a po t i i z šole. A v t o p o r t r e t (akvare l ) , Tihožitje (tuš) i n R j a v i k i p e c (akvare l ) . T o j e p r v i j a v n i nas top m l a d e g a S l i k a r j a . R a z s t a v l j e n a de4a pričajo, d a i m a sm i s e l z a s l i k a r s t v o .

ZDRAVSTVENI DOM V METLIKI SPOROČA

D e l o v n i čas: Splošna ambulanta: v sak

d a n , razen nedel je , od 7. do 13. Z a zapos lene v i n d u s t r i ­j i v sak d a n , ra zen sobote o d 14 . -15 .

Posvetovalnica za otroke: v s a k petek o d 14.—16.

Posvetovalnica z a noseč­nice: v sako sredo o d 8.—12.

Ginekološka posvetoval­nica: v sak to rek i n petek od 8 . -10.

Otroška ambulanta: v sak d a n o d 11.—12.

Z a n u j n e p r i m e r e ves čas v s k l o p u splošne a m b u ­l an t e .

Specialisti ( okul is t , o to-log ) : v s a k o p r v o i n tret jo nede l j o v mesecu o d 9.—13.

In j ekc i j e se daje jo ves d e l o v n i čas ( s ek to r ska soba).

Uradne ure ObLO tudi ob torkih popoldne O d novega leta uradujejo

i n sprejemajo stranke uprav­n i organi občinskega l jud­skega odbora tud i ob t o r k i h Popoldne do 15.30. S podalj­šanjem delovnega časa bo omogočeno l judem, k i so zaposleni, da lahko opravi jo Posle tud i i zven svojega de­lovnega časa. U r a d n i dnevi so še vedno ob t o rk ih , četrt­k i h i n sobotah od 8. do 12.

tvah, p isan ju k r o n i k i n pro­slavah, k i j i h mis l i jo organi­z i r a t i v letošnjem letu, ter o drugem. I zvo l i l i so tud i de­legate za občinsko konferen­co, k i bo pro t i koncu febru­ar ja a l i v začetim marca

Kakšne so pr iprave za ob­činsko konferenco? O tem, kar so razpravl jale osnovne

organizacije, bodo razpravl ja­l i tud i na konferenci , vendar v občinskem m e r i l u .

P r i občinskem odboru de­luje šest komis i j , k i so de­lavne. Z las t i komis i j a za prošnje i n pritožbe i m a ve­l iko dela. Težimo za tem, da b i ime l i vs i bivši borc i , k i imajo pogoje, pr iznano sode-

Takole je bi lo na Luži — onkraj prelaza čez Gorjance — še m i n u l i teden

lovanje v N O B , da b i se mlajši zapos l i l i , a starejši upoko j i l i . T u d i komis i ja , k i j i je poverjena skrb za bor­ce, otroke pad l ih borcev ter za zdravljenje borcev, je la­n i ve l iko naredi la .

Poleg teh dveh imamo še komis i jo sekcije in tern i ran-cev, komis i j o za izobraževa­nje, zgodovinsko komis i jo i n spomeniško komis i jo .

K o m i s i j a za internirance i n vojne ujetnike je p r e d k r a t k i m izvedla anketo, k i je pokazala, da na našem ob­močju živi 18B nekdanj ih in-temirancev i n 20 bivših voj­n ih ujetnikov.

V metliški kra jevni organi­zaci j i je včlanjenih 381 čla­nov. Občnega zbora v začetku februarja se je udeležilo po­lovico članov. Razprav l ja l i so o vseh prob lemih , k i se tiče­jo članstva. K r i t i z i r a l i so ne­katere nedelavne člane od­bora . Spregovor i l i so o oskr­b i spominsk ih plošč i n spo­menikov N O B . Part i zansko k ron iko naj b i čimprej za­ključili! K ra j e vna organizaci­j a s i je zadala nalogo, da bo spomlad i organiz i ra la pro­slavo 20-letnice odhoda met­liške skupine v part izane (9. maja 1942).

METLIŠKI TEDNIK

Da bi se štipendisti že zdaj seznanili s problemi občine in podjetij

D a b i s c štipendisti s e z n a n i l i s p r o b l e m i i n težavami naše občine, j c k o m i s i j a z a štipendije p r i občinskem l j u d s k e m o d ­b o r u s k l i c a l a v začetku f e b r u a r j a ses tanek z n j i m i S e s t a n k a v k l u b u družbenih o r g a n i z a c i j se Je udeležilo 30 štipendiran-cev, o s t a l i h d i j a k o v i n študentov. P r e d s e d n i k O b L O tov . V r v i . ščar j i h j e u v o d o m a s e z n a n i l s p r o b l e m i metliške občine: z do ­s e d a n j i m g o s p o d a r s k i m r a z v o j e m , družbenim p l a n o m z a 1963 i n p e r s p e k t i m i m družbenim p l a n o m . P r i s o t n i so ga z z a n i m a ­n j e m poslušali, sa j so z v e d e l i m a r s i k a j novega .

N a t o s ta p r e d s e d n i k i n t a j n i k k o m i s i j e g o v o r i l a o štipendi­r a n j u i n r a z n i h p r o b l e m i h šolanja. S t i p e n d i s t i t o v a r n e B e t i s o s i p o p o s v e t o v a n j u o g l e d a l i t o v a r n o , v k a t e r i b odo n e k a t e r i žo v j e s e n i prvič s t o p i l i n a d e l o v n o mes t o . S t i p e n d i s t o m učite-l j iščnikom j e tovariš I v a n Z e l e g o v o r i l o k a t e g o r i z a c i j i šol, a d m i n i s t r a t i v n e m i n finančnem p o s l o v a n j u šol, o pedagoških v l o g a h matičnih šol, p o g o j i h n a službenih m e s t i h , k i j i h ča­k a j o , i n o d e l i t v i d o h o d k a ter n a g r a j e v a n j u p r o s v e t n i h de ­l a v c e v .

Udeleženci so b i l i s pos v e t o van j em ze lo z a d o v o l j n i .

Vloge naraščajo

S planom med občane! Zadnj i p k v i u m občinskega

odbora S Z D L je obravnaval predlog družbenega plana za letošnje leto, program dela in organizaci jska vprašanja.

Po smernicah predloga družbenega plana i n po raz­prav i so sk len i l i , da naj o družbenem planu spregovori , jo na vseh krajevnih organi­zacijah i n podružnicah, da

Proslava kulturnega dne v »BETI««

m l a d i n s k i a k t i v v » B e t i « že da l j časa n i o r g a n i z i r a l nobene p r i r e d i t v e . 4. f e b r u a r j a so p r i ­p r a v i l i p r o s l a v o s l o v e n s k e g a k u l t u r n e g a 8. f e b r u a r j a . N a s t o ­p i l i so p e v c i , r e c i t a t o r j i i n god ­b e n i k i . P o p r o s l a v i j e b i l m l a ­d i n s k i p l es , n a k a t e r e m je i g r a l k v i n t e t i z B e t i . Udeležba je b iLa d o b r a i n j c p o k a z a l a , da b i m o r a l a k t i v še večkrat o r g a ­n i z i r a t i podobne p r i r e d i t v e .

Občinski odbor JPI v Metliki

bodo občani z družbenim p lanom in predv idenimi rco-vos tmi seznanjeni i n da bodo lahko da l i svoje predloge i n pr ipombe. Skupno z občin­s k i m l j udsk im odborom bo­do zato sk l i ca l i zbore voliv­cev ( t i že potekajo'.).

P r i programu dela občin­skega odbora moramo izhaja­t i iz življenjskih potreb član­stva i n organizaci j . Seminar za s ind ika lna vodstva je b i l že izveden. Sedaj se priprav­l ja še seminar za šolske od­bore in zadružne svete. Po­leg tega bodo organiz ira l i predavanja i n posvetovanja na raznih področjih (zdrav­stvo, prosveta, kmeti jstvo i n gospodarstvo). V marcu bo­do začeli po kra jevnih orga­nizaci jah govori t i o novi ustavi i n pr ipravah za občin-s k i statut.

Izvršni odbor bo pr ip rav i l program dela samega občin­skega odbora S Z D L kot or­

gana, da bodo lahko komisi je pr ipravl ja le gradivo za ple­nume.

Tud i članstvu S Z D L bodo mora l i posvečati pažnjo celo leto. K e r nekatere komisi. i i : aiso bile delavne, so nedela v-ni člane z a m e a i l l i .

Dandanes je razširjeno mnenje, da ljudje ne hrani jo denarja, da živijo i n kupuje jo večje s tvar i na kredi t . P a n i tako! Naj nam pove o tem bežen obisk v metliški hran i ln i c i , k i bo v k ra tkem verjetno postala kred i tn i odsek p r i K Z , mogoče pa se bo iz nje razv i la še podružnica Narodne banke.

P r i P r v i do lenjski h ran i ln i c i i n poso j i ln i c i smo se pozanimal i , kako je z vlogami. Zvedel i smo, da vloge stalno naraščajo, prav tako število vlagateljev. Prejšnji teden so ime l i že 70 odras l ih vlagalcev, k i imajo vloženih čez 8.5 mi l i j ona dinarjev. Poleg tega imajo še 75 otroških hran i ln ikov z oko l i 400 tisoč d in . Skupno je vloženih devet mi l i jonov.

K o smo mimogrede povprašali, kdo je najmarljivejši vlagalec med najmlajšimi, so n a m povedal i : — T u d i p r i nas je tajnost vloge zajamčena, zato v am ne moremo povedati . —

TVD »P AH T IZ A M« bo ustanovilo nove oddelke T V D »Par t i zan« - M e t l i k a j e

n a l e t n e m občnem z b o r u prejš­n j i t eden d a l obračun svo jega de la za 1961. Udeležilo se ga je 55 člatnov.

Iz Izčrpnega poročila p r e d ­s e d n i k a M a r t i n a C r n u g l j a j e b i l v i d e n n a p r e d e k . — Sedaj j e v društvu 228 članov, o d k a t e r i h 136 a k t i v n i h , 92 p o d p o r n i h . A k ­t i vno članstvo se b a v i s števil­n i m i p a n o g a m i , k o t so te lo­vadba , a t l e t i k a , r o k o m e t , b a l i ­nan je , k eg l j an j e , ko l e sa r j en j e , p l a van j e , o d b o j k a , nogomet , ve ­s lan j e , n a m i z n i t en is i n smuča­nje . Društvo je p r i r e d i l o s a m o t e k m o a v n j a i n srečanja v m a ­l e m n o g o m e t u , a t l e t i k i , n a m i z ­n e m t e n i s u , o d b o j k i , r o k o m e t u i n šahu ter se udeležilo tud i

t e k m o v a n j v o k r a j n e m m e r i l u . V o d s t v o »Par t i zana« j e ugo to ­v i l o , d a j e m e d n j e g o v i m član­s t v o m n e z n a t e n p rocen t m l a d i ­ne i z t o v a r n , pod je t i j i n us ta ­nov .

N o v o i z v o l j e n i u p r a v n i o d b o r je s p r e j e l na logo , d a s p r o p a ­gando i n s pomočjo družbenih o r gan i z a c i j p r i t e g n e p r a v to m l a d i n o v s v o j e v rs t e . V n o ­v e m p r o g r a m u de l a za leto 1932 s i j e v ods t vo »Par t i zana« i n članstvo zada lo p r a v i l n e i n tež­k e na loge , o d k a t e r i h b i ome­n i l i razširitev i n u r ed i t e v i g r i ­šča p r i d o m u . udeležbo n a Z l e -t u b r a t s t v a i n eno tnos t i v P r i ­j e d o r u i n t e k m o v a n j u » O b žici o k u p i r a n e L jubl jane« . N a d a l j e j e b i l sp re j e t s k l e p , d a bodo

N a p o s v e t o v a n j u občinskega o d b o r a D P M i n občinske zveze za t e l esno k u l t u r o 24. j a n u a r j a so r a z p r a v l j a l i o f o r m i r a n j u občinskega o d b o r a J P I i n s t e m v z v e z i t u d i k o m i s i j , k i b i d e ­l o v a l e v o k v i r u tega o d b o r a . — P r e d v i d e n i so b i l i člani, k i b i s e s t a v l j a l i občinski o d b o r . — 3. f e b r u a r j a j e b i l i z v o l j e n občin-s k o d b o r J P I , k i ga s e s t a v l j a 17 članov. U s t a n o v l j e n e so t u d i štiri k o m i s i j e : p r o g r a m s k a , f i ­nančna, z d r a v s t v e n a i n p r o p a ­g a n d n a . K o m i s i j e so se s e zna ­n i l e z o k v i r n i m p r o g r a m o m J P I v metliški občini. V s a k a s i bo i z d e l a l a p o d r o b e n d e l o v n i p r o ­g r a m . Člani občinskega o d b o r a J P I so se ze lo z a v z e l i z a de l o i n pričakovati j e l epe u p e h e r.a področju t e l esne k u l t u r e m l a ­d i h .

Z A P I S K I S S E J E S V E T A ZA K U L T U R O P R I OBČINSKEM L J U D S K E M O D B O R U

Knjižnica in spomeniško varstvo

DVE ANKETI ODBORA SZDL D a b i občinski odbor Soci­

alistične zveze dob i l pregled had de lom družbeno-politič-n i h organizaci j i n društev n a svojem območju, p r i p rav l j a z an je anketo, k i bo zajela z last i občinska i n kra jevna vodstva vseh organizaci j . Znano je, da je v M e t l i k i več društev a l i združenj, k i niso n i t i reg istr i rana. O d b o r želi dobi t i vpogled v delo društev i n upoštevati kakšne uspehe so dosegla i n kaj j i h je oviralo p r i de lu

Medtem p a je p r ip rav l j a l a kadrovska komis i j a p r i ob­činskem komi t e ju Zveze ko­munistov anketo za člane ~ K J . k i b i usrotovila, na ka­ter ih področjih komun is t i Uf la io . O^n^prn želi izvedeti

predloge komunis tov za iz­boljšanje dela v organizaci­jah i n društvih.

2. februarja je b i la seja sveta za ku l tu ro p r i O b L O . Dnevni red je obsegal t r i pro­bleme. Najpre j so razprav­l j a l i o l judsk i knjižnici. Ugo­tovljeno je bi lo , da je dose­danja v s labem stanju. Svet je sk l en i l ustanovi t i knjižni­co, k i b i se imenovala »Ob­činska l judska knjižnica«. Imela b i tud i potujočo knjiž­nico v omar icah. Knjižnica je dob i la nove pr imerne pro­store. Za njeno vzdrževanje i n obnovo je b i l imenovan strokovni svet. Za delno ure­ditev je potrebno vsaj 200.000 dinarjev.

Naslednje vprašanje, o ka­

terem je svet razpravl ja l , je b i lo spomeniško varstvo. K e r je do sedaj dela la kom i s i j a za spomeniško varstvo p r i O L O Novo mesto, je svet na­čelno pr i s ta l , da se pridruži medobčinskemu Zavodu za spomeniško varstvo, če bodo ugodno rešeni finančni pro­b lemi . V nasprotnem pr ime­r u bodo mora l i ustanovit i občinsko komis i jo za spome­niško varstvo.

Ob koncu so se pogovor i l i o p rob l emih kinematografov. I z vo l i l i so prog ramsk i svet za i zb i ro f i lmov. Sklenjeno je bi lo , da se naj predvajajo

samo f i l m i s s lovensk imi podnaslovi . Razprav l ja l i so tud i , da b i od podjeti j za izposojevanje f i lmov zahte­va l i jugoslovanske kratko­metražne f i lme, k i po svetu žanjejo vel ike uspehe. Člani sveta so predlagal i , naj se ustanovi stalen sk lad za ku l -turno-prosvetno dejavnost, v katerega b i podjetja, ustano­ve i n organizacije dajale svoj prispevek.

Ob zaključku je b i l a izvo­l jena še komi s i j a za telesno ku l tu ro p r i občinskem svetu za ku l tu ro .

L i .

Pohvalen zgled upokojencev Seminar za mlade komuniste je bil uspešen

s o d e l o v a l i na občinskem t e k ­m o v a n j u v čast občinskega p r a z n i k a i n na o k r a j n i h t e k m o ­v a n j i h , k o l i k o r bodo d o v o l j e v a ­le možnosti. I m e l i bodo sreča­n j a s športniki Oz l j a . B i s t v e n o pa je, da bodo vso s k r b posve ­t i l i še kvalitetnejši v a d b i .

U s t a n o v i l i bodo nove o d d e l k e i n u r e d i l i s e z n a m vseh a k t i v n i h in p o d p o r n i h članov. Se j e n a ­l o g i n obvez , k i j i h j e u p r a v ­n i odbo r p r e v z e l za de lo v l e ­tošnjem l e t u . v e n d a r bodo o t em na jbo l j e poročali r e z u l t a t i d e l a .

I z v o l j en j e b i l t u d i n o v u -p r a v n i odbor , k i j e i m e l t a k o j na to svo jo p r v o se jo , na k a t e r i so b i l i i z v o l j e n i : za p r e d s e d n i ­k a p o n o v n o M a r t i n C r n u g e l j , za p o d p r e d s e d n i k a D a r e Flajš-m a n , za t a j n i k a Z v o n k o P a v l o -vič, za b l a g a j n i k a P a v l a Flajš-m a n , za r.ačelnika Jože GerMč teT za člane N a c e Hočevar. S i l ­vo Mihelčič. Jože P irkovič i n Ivo L i k a v e c .

Tekmovanje metliške strelske družine

2. f eb rua r j a je b i l o v M e t l i k i t e k m o v a n j e s u - e l s k e družine z a sestavo ek i p e , k i bo za s t opa l a M e t l i k o n a o k r a j n e m , r e p u b U -škem i n z v e z n e m t e k m o v a n j u za »Z lato puščico« . T e k m o v a ­nje je b i l o z zračno puško n a 10 m ra zda l j e . P o p r e j so i m e l i i z b i r n o t e k m o v a n j e . Najboljši p o s a m e z n i k i , k i ses tav l ja jo m e ­tliško e k i p o , s o : inž. J a n e z Gačnik 136 k r o g o v , F r a n c S t r u -celj 134 k r o g o v . S l e d e : I v a n Kramarič, I v a n Ve r go t , Jože P e z d i r c . Tomaž H u d o r o v a c . R u ­d i Vlašič, A n t o n Sodeč, Jože P irkovič i n S l a v o Cernlč.

R a z v e s e l j i v o j e . d a šteje m e ­tliška s t r e l s k a družina 62 čla­n o v i n 10 p i on i r j e v . V metliški občini d e l u j e t a še d v e s t r e l s k i družini, In to v C u r i l i h i n n a S u h c r j u . V s e t r i so včlanjene v občinsko s t r e l s k o zvezo . L i

Ožji o d b o r podružnice u p o ­k o j e n c e v i z M e t l i k e j e t a k o j po p o t r e s n i nesreči, k i je p r i z a ­de l a naše l epe o b m o r s k e k r a j e , s k l e n i l , d a začne m e d s v o j i m i člani a k c i j o z a b i r a n j e p r o s t o ­v o l j n i h p r i s p e v k o v . A k c i j o je p o d p r l a večina članov te po ­družnice. D o 8. f e b r u a r j a so z b r a l i 31.200 d i n . S t e m d e j a ­n j e m so u p o k o j e n c i p o k a z a l i , d a tud i o n i n i so p o z a b i l i n a ponesrečence i n d a so k o t o s t a ­l i državljani sočustvovali z l j u d m i , k i j i h j e p r i z a d e l a n e ­sreča. Z g l e d e n p r i m e r !

V prejšnjem t e d n u so še p r i ­s p e v a l i : člani s i n d i k a l n e po ­družnice o b r t n i h i n k o m u n a l ­

n i h d e l a v c e v 2.400 d i n , k r a j e v ­n e o r g a n i z a c i j e i z G r a b r o v c a 10.300 d i n . A k c i j a g re h k r a j u . S k u p n o so z b r a l i n e k a j n a d 300.000 d i n .

• V metliški občini j e 12 s i n d i k a l n i h podružnic z 950 člani. Najmočnejša ie s i n d i ­k a l n a podružnica B e t i s 350 člani, d r u g a je N o v o t e k s o v a podružnica z 224 člani. .

© Občinski o d b o r Zve ze bo rcev i m a 14 k r a j e v n i h o r ­gan i z a c i j s s k u p n o 1.800 člani.

Zadnja leta je bi lo spreje­t ih v vrste Zveze komunistov večje število mlajših l jud i , k i se niso dobro seznanil i z ne­ka te r im i vprašanji statuta, programa i n religije. Zato je občinski komite organiz i ra l seminar za mlade komuniste , k i je b i l 1. i n 2. februarja v M e t l i k i . Udeležilo se ga je 30 mlad ih komunistov .

Udeleženci so b i l i s progra­m o m seminar ja zadovol jni . V anket i ob zaključku seminar­ja so i z raz i l i , da b i b i l o po­dobne seminarje še potrebno organiz i rat i zanje in starejše

komuniste . O prob lemih , ob­ravnavanih na seminar ju, b i mora le spregovori t i tud i os­novne organizacije, k i naj v bodoče posvečajo večjo skrb mlajšim komunis tom.

#i Občinski l j u d s k i odbo r je že n a zadn j i se j i v l a n ­s k e m l e tu i m e n o v a l k o m i ­s i jo za sestavo s ta tu ta o b ­čine. V k o m i s i j i j e 15 čla­nov .

© Občinski l j u d s k i o d b o r i m a 34 o d b o r n i k o v ; 19 j i h j e v občinskem z b o r u , 15 v zbo ru p r o i z va j a l c e v .

Z metliškega trga Na metliškem >placu> je

tud i veliko Hrvatic, ki pro­dajajo najrazličnejšo robo, med drugim kokoši, purane in ostalo perjad.

Mimoidoči- — Koliko sta­ne tale puranček?

— Dve hiljade, — je kra­tek odgovor.

— Kako? Toliko da stane, ho je tako mršav?

— Ja, gospon, niste ni vi debeli, — je radoznalemu »kupcu* krepko zasolila Hrvatica.

Tudi i a o M i f l i : s ¥ e f k o l e k t i v a S tem sestavkom izpolnjujemo vrze l , saj smo doslej

o življenju i n prob l emih kolekt ivov državne uprave p i sa l i zelo malo a l i nič. Konec lanskega leta je kolekt iv občine Novo mesto i zvo l i l svoj p r v i svet ko lekt iva , začasni samo­upravn i organ s posvetovalno pravico. V pogovoru pred vo l i tvami je ko lekt iv ocenil svoje delo v preteklost i i n hkra t i ugotovi l , ka j bo še treba s tor i t i . Iz spregovorjenih besed sta vel i predvsem dve m i s l i : skrbet i bo treba, da b i b i l i s t i k i z vo l ivc i , odborn ik i i n družbenimi organi k a r najbol j neposredni, ter hkra t i z uporabo sodobnih tehnič­n ih pripomočkov in s povečevanjem strokovnost i uslužben­cev izboljšati delo upravnih organov.

B ra l c em posredujemo gradivo o delu upravnih orga­nov občine Novo mesto v preteklem le tu .

L a n i so b i l i s k l i c a n i z b o r i v o l i v c e v v vseh v o l i l n i h e n o t a h po štirikrat. P r a v go tovo n i so še v e d n o n a j ­boljši, opaz i t i pa je zna t en napredek . L j u d s k i odbo r p re t r esa ana l i z e zbo rov i n v o l i v c e m r e d n o poroča o uresničevanju n j i h o v i h p r ed l ogov in sk l epov .

K l u b l j u d s k i h o d b o r n i ­k o v občine N o v o mesto j e še doka j m l a d a us tanova . Čeprav so se o d b o r n i k i l a n i ses ' .al i v n j e m l e d v a k r a t , j e b i l o n a se jah tako j o p a ­z i t i ugodne pos led ice . P r a v s pomočjo k l u b a se o d b o r ­n i k i bo l j e i n podrobne j e se­z n a n i j o z vs.em. k a r mora j o vede t i . Pe t številk I n f o r m a ­t i v n e g a b i l t ena , k i so izšle l a n i , j e o d b o r n i k o m članom sve t ov i n k o m i s i j , l j u d s k i m pos l ancem, pod je t j em in u s t a n o v a m posredova lo no ­vos t i i z zakonoda je i n de la

• u p r a v n i h o rganov O b L O . S v e t i i n k o m i s i j e so se

l a n i mnogo bo l j u v e l j a v i l i k o t p r e j . 11 svetov se je se italo 97-!-rat. l j u d s k e m u o d b o r u so d a l i številne do­b r e pred lege in m u močno olajšali delo. V e l i k o p o m e ­n i j o t u d i t a j n i k i , k i j i h i m a ­j o svet i . V p r e t e k l e m l e tu so b i l e u k i n j e n e 3 komis i j e , n j i h o v o de l o p a so p r e v z e i i p r i s t o j n i svet i . 27 o d b o m i -ških i n i z r a v n i h k o m i s i j se je sesta lo v l o tu 1961 pov­prečno po 8-krat in ime lo 1119 sej. T u d i p r i d e l u k o ­mi s i j je o p r z i t i znaten n a ­predek , čeprav so t a j n i k i i n uslužbenci n e k a t e r i h k o m i ­

si j še doka j površni, načel­n i k i o d d e l k o v p a od k o m i ­s i j še vse p r e m a l o z a h t e v a ­jo .

Z a r a d i naštetih izboljšav so seje l j u d s k e g a o d b o r a bo l je p r i p r a v l j e n e , o d b o r n i ­k i dobe g r a d i v o za seje p r a ­vočasno i n ga l a h k o preštu­d i ra j o , r a z p r a v a pa j e t e m u p r i m e r n o resnejša i n od lo ­čanje preudarnejše. T u d i ozvočenje i n u p o r a b a m a g ­neto fona n a se jah p o m e n i l ep napredek .

N e p r i m e r n i i n po m e s t u raz t r esen i u r a d n i p ros to r i so za novomeško občino v e ­l i k p r o b l e m . S p r i z i d k o m p r i s t a r i s t a v b i so l a n i p r i ­d o b i l i n eka j novega p r o s t o ­r a , v e n d a r 9 o d d e l k o v in služb še v edno n i m a p r i ­m e r n i h pros torov . K o so poročno d v o r a n o na občini p r e z i d a l i v p i sa rne , je b i l o t reba d a t i nov pros tor , k j e r b i o p r a v l j a l i ta ob r ed . D v o ­r ana v k m e t i j s k i šoli n a G r ­m u , k j e r odt le j op rav l j a j o poročni ob red , je za s k l e p a ­nje z a k o n s k e zveze ze lo p r i ­me rna .

N a g l i razvo j t e r ja m o d e r ­n i zac i j o pisarniškega pos l o ­v a n j a . V ta n a m e n so l a n i k u p i l i neka j s edebn ih p r i ­pomočkov (električni p i s a l ­n i s t ro j , d i k t a f o n , magne t o ­fon). h i fn : i t e l e f onska c en ­t r a l a s 35 številkami pa j e o d p r a v i l a z a m u d n o t ekan j e i z o d d e l k a v cdd3 lek . P i s a r ­niško pos lovan je bedo še napre j r a z v i j a l i po sodob­n i h me todah , saj p o m e n i op r ema , k i so j o v ta n a ­

m e n k u p i l i l a n i , šele zače­tek.

O r g a n i z a c i j a u p r a v n e g a pos l o van j a i n s i s t e m a t i z a c i ­j a d e l o v n i h mes t s t a b i l i t r d o r eh , k i se ga je l a n i l o ­t i l k o l e k t i v občine N o v o mesto. S pos topno d e c en ­t r a l i z a c i j o — v z a d n j i h l e ­t i h j e b i l a ze lo obsežna — je k o m u n a p r e v z e l a v r s t o n o v i h p r i s t o jnos t i i n služb. V dos edan j em u p r a v n e m a p a r a t u j e b i l o t r e b a p r a v zato m a r s i k a j r e o r g a n i z i r a ­t i , l epo p r i d o b i t e v p a p o m e ­

n i neka j n o v i h s t r o k o v n j a ­kov , k i so l a n i prišli i z šel. V bodoče b o g l a v n o v o d i l o p r i u t r j e v a n j u u p r a v n e g a a p a r a t a i n izboljševanju pos l o van ja državne u p r a v e : s r t i vkovnost uslužbenca^ Najboljša pot, k i so j o m o ­g l i i z b r a t i , j e ta , d a so se odločili z a s t r o k o v n i k a d e r , k i bo prišel z v i s o k i h šol, h k r a t i p a ne b o d o p o z a b i l i n a s t r o k o v n o i z popo ln j e va ­nje uslužbencev, k i so že dosle j d e l a l i v o r g a n i h n o ­vomeške občine.

NOVOMEŠKA KOMUNA

Komunalna dejavnost v Topliški dolini

P o l e t u 195?, k o Je b i l v D o ­l e n j s k i h T o p l i c a h z g ra j en v e l i k ba z en , se k o m u n a l n a d e j a v n o s t n i p r e m a k n i l a z m r t v e točite. N a j p r e j b i b i l o t r eba n a b a v i t i

Paberki iz Šentjerneja • M i za rsko podjetje Pod­

gorje v Šentjerneju pošilja svoje izdelke po vsej Jugosla­v i j i . Pogodb imajo sklenjenih že za polovico leta 1962. K o ­lektiv je zelo prizadeven, saj izdela na mesec 80 komb in i ­r an ih omar, 100 k l u b s k i h miz ic i n 20 dvodelnih omar, k i j i h v glavnem odkup i l jub­l janska »Lesnina«.

• P r ed k r a t k i m so se se­sta l i predstavnik i domačih podjetij i n ustanov, pred­stavnik i občine i n krajevnega

Predlog o petletnem razvoju komune

sprejet N a ločenih sejah sta oba

zbora O b L O v torek dopol­dne razpravl ja la o predlogu za petletni perspekt ivni raz­voj občSnc. Po temelj i tem pregledu vseh postavk gospo­darsk ih in negospodarskih panog ter po večurni obrav­navi jc b i l predlog z dopolni­tvami oz i roma spremembami sprejet na skupni sej i , k i je nato nadaljevala delo po dnevnem redu. Splošen za­ključek odbornikov je, da je plan izredno napet in bo tre­ba res trdo delati , če naj ga zadovolj ivo i zpo ln imo. O seji bomo obširne ie poročali v pr ihodnj i številki.

odbora ter razprav l ja l i o po­treb i graditve nove zdrav­stvene postaje. T a posluje zdaj v zasebni stavbi . T u d i zobna ambulanta i m a dva ze­lo majhna prostora v zaseb­n i hiši i n b i b i lo v bodoče treba obe ambulant i združiti.

Z a novo šolo imajo sent-jernejčani zbran ih že precej sredstev i n bodo začeli de lat i takoj , ko se bo vreme izbol j­šalo. S t em p a še ne bo re­šen prob lpm učiteljskega ka ­dra , k i ga v tem kra ju p r i ­manjkuje samo zaradi po­manjkanja stanovanj.

• Kra j evn i odbor i v okol i ­c i Šentjerneja so s skupn im i pr i spevk i kup i l i gramoz i n s pomočjo domačinov lepo ure­d i l i krajevna pota. Za prevoz so uporab i l i denar iz prora­čunskih sredstev.

P rav b i bi lo, ko b i tud i ostal i kra jevni odbor i s l ed i l i temu zgledu i n skušali z last­n i m i sredstvi i n s pomočjo vaščanov ured i t i pota, k i so ponekod že skrajno zanemar­

jena i n k a r kličejo po obno­v i !

• N a Prešernov dan so b i l i sprejet i v mlad insko organi­zacijo p i on i r j i sedmega raz­reda. K slovesnosti so pova­b i l i predstavnike množičnih organizaci j , akt iva vaške i n tovarniške mlad ine ter pred­stavnike občinskega odbora L judske mladine. Ob koncu so b i l i nov i m lad inc i i n m l a ­d inke pogoščeni.

N a šoli se pr iprav l ja jo tud i že na proslavo dneva žena, v k ra tkem pa bodo izdelal i tu­d i načrt za sodelovanje v - J u ­goslovanskih p i on i r sk ih igrah.

H Ko l ek t i v I skre -Upor i v Šentjerneju je za svoje člane organiz i ra l smučarski tečaj na Soriški p lan in i . Z a pri jav-Ijence je poskrbl jeno bivanje v koči, dnevna oskrba pa bo 500 dinarjev. Lepo pobudo za oddih na svežem p lan inskem zraku velja pozdrav i t i , sat pogosto ugotavljamo, da de­lavcem pr imanjku je športne­ga razvedri la .

Nekaj ;uže mhers tki n

SOS novomeškeoa Partizana N a b i t o p o l n a se jna d v o r a n a

v d o m u novomeškega P a r t i z a ­n a j e biita p r e t e k l o s t e d o r.ov d o k a z , d a je v N o v e m m e s t u za de l o največje l n n a j p r i z a d e v -nejše t e l e snovzgo jne enote v o k r a j u precejšnje z a n i m a n j e . Čeprav obveščanje o občnem z b o r u nI b i l o najboljše, se je vseeno z b r a l o p r e k o 50 p r i p a d ­n i k o v društva.

P o u v o d n i h f o r m a l n o s t i h s m o slišali Izčrpno poročilo društvene u p r a v e o d e l u v l e ­t u 1961, k i g a j e d a l p r e d s e d ­n i k društva D a n i l o Kovačič. I z poročila l n r a z p r a v e j e r a z v i d ­n o , d a je novomeški P a r t i z a n dosege l n a področju splošne te l esne vzgo je In v športu uspehe , k i g a uvrščajo m e d najboljša t o v r s t n a društva v r e p u b l i k i .

O poročilu l n r a z p r a v i ne b o m o p i s a l i n a do lgo , v e n d a r naj o m e n i m o , d a je b i l o finanč­n o vprašanje g l a v n a t e m a po­ročila i n r a z p r a v e . Finančno s tan je v novomeškem društvu j c seda j t a k o krit ično, d a Je p o v s e m upravičen k l i c S O S . Z a r a z l i k o o d prejšnjih l e t j e d r u ­štvo že sedaj b r e z s r eds t e v l n , k e r le tos ne m o r e pričakovati n o b e n i h d o h o d k o v o d D o m a J L A (vsa n a j e m n i n a bo p o r a b ­l j e n a z a n u j n a p o p r a v i l a ) , s ta ogrožena obsto j i n d e l o dese­t i h (!) športnih s e k c i j v d r u ­štvu. D o s e d a n j e do tac i j e oblast­n i h o r g a n o v o z i r o m a občinske z v e z e so zadoščale l e z a de lo društva n a področju splošne te l esne vzgo je , k i j e v društvu p r i m a r n e g a značaja. Ce ne b i b i l o n a j e m n i n e , k i se je z a r a d i i z r e d n e g a s tan ja včasih d e l n o u p o r a b l j a l a t u d i z a r e d n o de lo društva, b i l a h k o v s e športne s ekc i j e — le životarile. L e t o s t eh d o h o d k o v n e bo , zato j e n a m e s t u vprašanje, a H na j se s športno de javnos t j o p r e n e h a . U p a m o , d a se bo našel i z h o d , b o d i s i v o b l i k i povečane do ta ­c i j e s s t r a n i k o m u n e a l i v t a ­kojšnjem f o r m i r a n j u s k l a d o v z a k v a l i t e t e n šport, o k a t e r e m se že do l go časa g o v o r i , t oda u s t a n o v l j e n še n i . U k r e p a t i j e t r eba b r e z odlašanj« , k a j t i po ­ložaj j e t ak , d a b i odlašanje l a h k o i m e l o občutne pos l ed i ce .

Društvo je b r e z s reds tev l n t r e n u t n e po t rebe k r i j e s poso ­j i l i . K e r p r i t a k o r a z n o l i k i de ­j a v n o s t i t u d i p o z i m i n i m r t v e sezone, so po t rebe t u d i sedaj precejšnje. Z a r a d i s t i ske se je t r eba m a r s i k a t e r e m u t e k m o v a ­n j u o d p o v e d a t i i n t u d i d r u g a ­če o m e j i t i de l o n a m i n i m u m .

U p a m o , d a se bo našla p r i ­m e r n a rešitev, k i bo o m o g o ­čila d e l o v a n j e v s eh športnih s e k c i j , k i so sedaj na jbo l j ogrožene. V e d e t i Je t r eba , d a i m a večina s e k c i j v o d i l n o m e ­sto v o k r a j n e m m e r i l u . O d b o j -k a r j i , a t l e t i , košarkarji , i g r a l ­c i n a m i z n e g a t en i sa , veslači,

d v i g a l e ! uteži i n o r o d n i te lo ­v a d c i zas topa jo ne s a m o ba r v e N o v e g a m e s t a , a m p a k t u d i o k r a j a v republiškem i n ce lo z v e z n e m m e r i l u . V z a d n j i h l e ­t i h s m o v o k r a j u doseg l i p o ­m e m b e n n a p r e d e k v športu, precejšen d e l z a s l u g pa i m a za to p r e d v s e m novomeški P a r t i ­z a n . K o se de l i j o s r eds t va , n a to ne b i s m e l i p o z a b i t i ! T r e b a b i b i l o z ago tov i t i vsa j t o l i k o sredstev , da bo omogočeno r e d ­no de l o i n d a se bodo l a h k o e k i p e i n p o s a m e z n i k i udeleže­v a l i vsa j najvažnejših t e k m o ­van j , k e r b r e z n j i h n i mogoče zago tov i t i n a d a l j n j i n a p r e d e k .

K o l e k t i v o b r a t a I sk r e v Žužemberku šteje 45 čla­nov , o d tega j e 33 d e l a v k , k i so vse p o l k v a l i f i c i r a n e . D e k l e t a z vese l j em o p r a v ­l ja jo de lo in v podjet je p r i ­haja jo v sak d a n nove proš­nje za zapos l i tev . K o bodo zased l i še spodnje pros tore s tavbe , b edo l a h k o z a p o s l i l i še prece j d e l a v k , k i j i h mora j o zdaj z a r a d i p o m a n j ­k a n j a p ros to ra o d k l a n j a t i . V pod j e t ju ima jo l epo ure ­jene san i t a r i j e i n ga rde ro ­bo, p o s k r b e l i pa so t u d i z a top lo m l e k o , k i ga dob i va j o d e l a vk e dopo l dan .

* >Kdaj b o m o d o b i l i z obo ­

zdravnika?« vprašujejo Z u -žemberčani i n t a rna j o z bo ­lečinami v čeljustih. O d k a r n ima jo svo jega z obo zd rav ­n i k a , j i h obišče d r u g , toda e n k r a t na teden je za Žu­

žemberk i n o k o l i c o v s e k a ­k o r p r ema l o . A l i zares še ne b o k m a l u rešeno to vpraša­nje?

A v t o b u s , k i v o z i v j u t r a ­n j i h u r a h sko z i Žužemberk

p r o t i N o v e m u m e s t u , j e z m e ­raj nab i t o p o l n l j u d i , k i se voz i j o n a delo. S p r e v o d n i k se z največjo m u k o p r e b i j a s k o z i gnečo po tn i ko v , šofer p a n a v s a k i pos ta j i p r i go ­v a r j a : »Stopite n a p r e j ! Se napr e j p r o t i sredini!« T o ­d a p o m a k n i t i se n i moč n i ­t i z a las. Večkrat v i d i m o av tobuse , k i vo z i j o v n e k a ­tere s m e r i sko ra j p o p o l n o ­m a p r a z n i . M o r d a b i b i l a rešitev v tem, d a b i n a takšnih p rogah u v e d l i manjše av t obuss , t a m pa, k j e r so zmera j ze lo zasede­n i , p a večje a l i m o r d a celo d v a .

Predzadnjo nedeljo so b i ­l i dobro obiskani občni zbo­ri k r a j e v n i h o r gan i zac i j Z B v Žužemberku, v H i n j a h i n n a D v o r u . N a D v o r u so čla­n i m e d d r u g i m r a z p r a v l j a l i o težkem g m o t n e m položa­j u n e k a t e r i h o n e m o g l i h borcev . Z a v z e l i so se t u d i za čimprejšnjo u r ed i t e v s p o m e n i k a p a d l i m n a D v o ­r u . P r e d l a g a l i so, d a bi spo­m e n i k preložili že s p o m l a ­d i , h k r a t i pa b i u r e d i l i n j e ­govo oko l j e . L a n i j e 27 čla­n o v z D v o r a i n o k o l i c e o tprav i lo z a t a s p o m e n i k n a d 800 p ro s t o vo l j n i h ur , letos pa so spet p r i p r a v l j e n i pomaga t i s p r o s t o v o l j n i m d e l o m .

Združenje šoferjev i n avtomehanikov v Novem mestu je organiz iralo večtedenski tečaj za kval i f ic irane i n v isokokval i f ic i rane voznike motorn ih voz i l , štiričlanski odbor i z vrst ZŠAM je premagal precej težav, da poteka tečaj brez motenj . Tečajnikom so zavrte l i tud i več praktičnih f i lmov, posebno skrb pa posvečajo varnost i na cesti . Te dn i so začeli opravl jat i izpite; precej tečajnikov bo dobi lo naziv kval i f ic iranega voznika. Družba bo spet dob i la 31 sposobnih i n dobr ih voznikov, kakršnih potrebujemo čedalje več (Foto: Lado Podobn ik )

S A k t i v L M S Straža j e m i ­n u l i pe tek s k l i c a l p r e d s t a v n i k e m l a d i n s k i h o r g a n i z a c i j l z » N o -volesa« l n pod je t ja »Gor janc i - , p r e d s t a v n i k e Z K l n d e l a v s k i h sve tov i z o b e h p o d j e t i j . P o g o ­v o r i l i so se o p r o i z v o d n i h k o n ­f e r e n c a h k o t n o v i o b l i k i m l a ­d i n s k e v zgo j e v p o d j e t j i h .

N a p r o i z v o d n i h k o n f e r e n c a h se b o m l a d i n a s e z n a n j a l a z u -p r a v l j a n j e m , z d e l i t v i j o d o h o d ­k a , s tehnološkim p r o c e s o m ter s težavami pod je t j a . P o g o v o r i l i na j b i s e o m e d s e b o j n i h o d n o ­s i h i n o o d n o s i h m e d v a j e n c e m i n m o j s t r o m . D . U .

f i l t e r z a čiščenje t e r m a l n e v o ­de, saj t r a j a po ln j en j e i n p r a z ­n j e n j e b a z e n a p o l n a d v a d n e ­v a , k a r p o m e n i , d a se v t e m času n i mogoče k o p a t i . T u d i s t a n o v a n j s k a s t i s k a j e občut­n a , sa j j e b i l o z g r a j e n i h le n e ­k a j n o v i h z a s e b n i h hiš.

O t eh i n d r u g i h perečih v p r a ­šanjih j e p r e d d n e v i v D o l e n j ­s k i h T o p l i c a h r a z p r a v l j a l s e ­s tanek , k i g a j e z a pod j e t j a l n u s t a n o v e v občini s k l i c a l O b L O . M e d d r u g i m j e b i l o u g o t o v l j e ­n o , d a j e z a zdravil iški i r . t u ­ristični k r a j n u j n o n e k a j n a -p r a v i U . V p r v i v r s t i j e t r e b a m i s l i t i n a a s f a l t i r a n j e ceste, k i v o d i i z D o l . T o p l i c p r o t i P o d -t u r n u , k e r j e t a s m e r ze lo p r o ­m e t n a . N a d a l j e j e t r e b a i z ­boljšati cesto, k i v o d i s k o z i v e ­l i k i p a r k p r o t i K r k i , t ako d a bo možen d o s t o p z a v t o m o b i l i . Z a r e g u l a c i j o Sušice i n k a n a ­l i z a c i j o s o t u d i že n a p r a v l j e n i načrti, a j e dos le j os ta lo le p r i načrtih.

S t a n o v a n j s k o vprašanje b i r e ­ševali t ako , d a b i 50 o d s t o t k o v s reds tev z b r a l a pod je t j a , 50 o d s t o t k o v p a b i p r i s p e v a l a o b ­čina k o t poso j i l o za dobo 30 let . P o m a n j k l j i v e s o v o d o v o d n e n a ­p rav e , n e u r e j e n a z l a s t i t i s t a p o t a , k i j i h u p o r a b l j a j o gost je , o d r e d i t i p a bo t r e b a t u d i p r o ­s t o r z a pos t a v i t e v v i k e n d h i ­šic.

V P o d l u r n u bodo že le tos o d ­p r l i n o v o g o s t i n s k o pod je t j e i n u r e d i l i čakalnico n a a v t o b u s n i pos ta j i . K l e p a r s k o pod je t j e j e z a p r o s i l o z a p o s o j i l o , k e r g a n a m e r a v a j o m o d e r n i z i r a t i .

Vprašanja so s e v r s t i l a z a vprašanji. Slednjič j e prišel n a vnsto t u d i p r o s v e t n i d o m v D o l . T o p l i c a h . D v o r a n o tega druž­benega p r o s t o r a ogreva jo z ža­g a n j e m , k i s e v eda ne da zaže­l ene top lo te . P r a v zato so k i n o p r eds t a v e s l abo o b i s k a n e . P r o ­s ve tno društvo, k i d e m n e k a k o u p r a v l j a , p a ?e za d r u g e s t v a r i n i m a s r eds t ev .

P r o b l e m i s o na d l a n i , s r e d ­stev , da b i j i h rešili, p a n i . V k r a t k e m bo v D o l . T o p l i c a h spet s e s tanek , n a k a t e r e m se bodo p r e d v s e m p o g o v o r i l i o f i n a n s i r a n j u k o m u n a l n e d e j a v ­n o s t i , z l a s t i k a r zadeva t u r i ­stični r a z v o j k r a j a .

Cene malo nižje V ponedeljek je b i lo na no­

vomeškem sejmišču še Si-vahnejc kot pred tednom dn i . Izbire med ponujen imi p l emensk imi prašički je bi lo precej, cena pa jc neko l lkanj popust i la . K u p c i so prišli t u d i tokrat od b l i zu i n da­leč.

N a prodaj je b i lo 930 p ra ­šičkov, prodal i pa so j i h 814. Cene: 4S00 do 7000 d in za prašičke do 12 tednov, za sta­rejše (3 do 7 mesecev) pa so prodaja lc i zahtevali 7000 do 18.000 d i n .

NOVOMEŠKA KRONIKA

Živ i lski t r g v N o v e m m e s t u j e b i l m i n u l i p onede l j ek k a r dob ro založen: n a p r o d a j s o b i l a j a j ca po 20 d i n . radič i n m o t o ­vileč — m e r i c a 40 d i n , k i l o g r a m k i s l e g a ze l ja 70 d i n . r e p a COd in , j a b o l k a 45 do 60 d i n , k r o m p i r 32 d i n , g l a v i c a česna 20 d i n , s u h e s l i v e 140 d i n , s k o d e l i c a s m e t a n e 70 d i n , k o r e n 10 d i n , k o l e r a b a pa o d 10 do 30 d i n .

N a p r o d a j so b i l i t u d i v o l n e n i I zde lk i , otroška k o n f e k c i j a , ženski p r e d p a s n i k i , o k r a s n i i z ­d e l k i t e r domače p r ep roge (po 300 d i n meter ) .

G i b a n j e p r e b i v a l s t v a : r o d i l e s o : I v a n k a M a r o s i n i i z K r i s t a ­n o v e 5 — d e k l i c o ; M a r i j a B a v _ daž i z Ke t t e j e v ega d r e v o r e d a 46 - d e k l i c o i n D r a g i c a Pcjanovič i z P a r t i z a n s k e — d e k l i c o . P o ­r o k i n s m r t i n i b i l o .

Delo mladincev v šmihelu

V S m i h e l u j e spe t ož ive lo d e l o m l a d i n s k e g a a k t i v a . Poročal i s m o že o šahovskem d v o b o j u , k i s o ga o r g a n i z i r a l i m e d a k t i ­v o m g r m s k e k m e t i j s k e f o l e i n šmihelsko m l a d i n o . R a z e n t ega so 4. f e b r u a r j a p r i r e d i l i s k r o m ­no p r o s l a v o v s p o m i n našega v e l i k e g a p e s n i k a d r . F r a n c e t a Prešerna. P r o s l a v a j e b i l a v di jaškem d o m u .

M l a d i n a se e n k r a t n a t eden ses ta ja v p r o s t o r u d e l a v n i c o šmihelske šole, d v a k r a t n a te­d e n p a t e l o v a d i v d v o r a n i d i ­jaškega d o m a . U p a m o , d a b e d o m l a d i n c i i n m l a d i n k e še n a d a ­l j e t a k o d e l a v n i i r . d a bodo s pomočjo družbenih o r g a n i z a c i j p o s t a l i eden najdelavnejših a k ­t i v o v . T e g a s i v s i že l imo.

—ar

SEVNIŠKI VESTNIK

Za krmeljske rudarje gre! V zadnji številki našega li­

sta smo poročali, da je bil 4. februarja v Krmelju sesta­nek celotnega rudniškega ko­lektiva. Razpravljali so o kritičnem gospodarskem sta­nju v rudniku, ki je nastalo zaradi nepredvidenega zasto­ja prodaje premoga. To pa je narekovalo nujen gospo­darski poseg. Odločili so se sta več kot polovico zmanjšati proizvodnjo, velik del zapo­slenih pa usmeriti v druge poklice. Rudarji in gostje so na sestanku pokazali veliko volje in razumevanja za pra­vično rešitev tega problema. Krmeljskim rudarjem je družba preskrbela nove za­poslitve. Na sestanku je bilo med drugim predlagano, da 1>1 se okrog 100 rudarjev za­poslilo pri proizvodnji kre­menčevega peska v Krmelju. Predlogu ni načeloma nihče nasprotoval, vendar so ru­darji dali več pripomb na predlog. Odkrito so namreč podvomili, če je podjetje »Marok« iz Sevnice sposobno razširiti dejavnost peskokopa v Krmelju tako, da bi zapo­slilo še okrog 100 rudarjev. Rudarji so torej pripravljeni sprejeti vsako delo, toda hkrati odločno zahtevajo, da jim bo zajamčen primeren zaslužek in stalno delovno mesto!

7. januarja so na seji de­lavskega sveta gradbcinega podjetja »Marok« iz Sevnice razpravljali o zaposlitvi ru­darjev. Čeravno je seja tra­jala več ur, niso prišli do pravega zaključka. Mnenja so bila zelo deljena. Eni so so­glašali, naj bi njihov peško-

kop v K r m e l j u prevzelo moč­nejše podjetje »Kremen« iz Novega mesla, k i m a večjo možnost razširiti i n mehani­z i ra t i obrat ter s tem zapo. s l i t i rudarje. D rug i pa so morda le preveč b ran i l i ozke jnlerese podjetja i n odločno

nasprotoval i odcepitvi pesko­kopa v K r m e l j u . Končno je bilo dogovorjeno, da bo pod­jetje v nekaj dneh izdelalo svoj perspekt ivni program, . k i bo predvideval tudi naj­večjo možnost zaposlitve no­ve delovne sile.

Sevniški čebelarji so zborovali 14. j a n . so se z b r a l i če­

b e l a r j i i z S e v n i c e in o k l i c e , združeni v čebelarski d r u ­žini, n a l e t n i zbor . K l j u b s k r a j n o s l a b e m u v r e m e n u je b i l a udeležba p r a v zado ­v o l j i v a . P r i s p e l a s ta t u d i p r e d s e d n i k i n t a jn ik matič­nega društva i z Krškega. Poročila so b i l a s i cer po­d r o b n a , v e n d a r bo l j k r a t k a — posebno blagajniško — saj d e l a družina v s k r o m ­n i h r a z m e r a h in skora j brez dohodkov .

T e m živahnejša j e b i l a r a z p r a v a o s t r o k o v n i h če­b e l a r s k i h vrpašanjih. O b ­r a v n a v a l i s o m e d d r u g i m upo rabo r a z n i h p i t a l n i k o v , n e v a r n o s t i čebeljih b o l e z n i , preprečevanje ropa , poseb­no p a s labe l e t ine , pašne r a z m e r e in zboljšanje paše. Z z a n i m a n j e m so r a z m o t r i -v a l i poročila o p o s k u s n i h p o s e v k i h . Več čebelarjev se je odločilo z a setev face l i je . P o s k u s n o bodo se ja l i tud i ameriško medeno detel jo , z a k a t e r o bodo d o b i l i se­m e od so r odn ikov i zse l j en­cev.

I z v o l j e n i c d b o r s i je z a ­d a l m e d d r u g i m nalogo, da p r i r e d i s p o m l a d i čebelarski

Filatelisti v Posavju m e n o m a v S e v n i c i m v Krškem.

21. j a n u a r j a so p r i r e d i l i n a pobudo Filatelističncga štveni ses tanek v V i d m u -Krškem, ka t e r ega s ta se polnoštevilno udeležila oba u p r a v n a odbora . V p r a v to-variškem vzdušju so o b r a v ­n a v a l i o r g a n i z a c i j s k a v p r a ­šanja, n a b a v o n o v i h i-zdaj, s t r o k o v n i t i sk , de l o z m l a d i ­no, e m i s i j s k o p o l i t i k o , n a ­b a v o a l b u m o v i n m e d n a ­r o d n i h ka t a l o go v i n slično. D o g o v o r i l i so se t u d i z a večjo s k u p n o razs tavo , k i na j b ; b i l a letos v K r h k e m , i n določili p r i p r a v l j a l n i o d ­bor . Z a t e m se je r a z v i l p r a v živahen m e n j a l n i sestanek. M e n j a l n i s es tank i se bodo n a d a l j e v a l i v sak mesec, i z -

28. j a n u a r j a p a j e i m e l o Filatelistično društvo v S e v n i c i svo j 12. l e t n i občni zbor ob d v o t r e t j i n s k i n a ­vzočnosti članstva i n z a ­s tops tvu p i on i r j e v . Občnega zbo ra s t a se udeležila t u d i p r edsedn ik F Z S tov. Mikoš i n t a j n i k tov.Pečar i z L j u b ­l jane . P o izčrpnih poročilih o d e l u i n težkočah društva se j e r a z v i l a živahna r a z ­p r a v a o p r o b l e m i h f i l a t e l i ­je.. O b k o n c u j e b i l z a n a ­s ledn jo pos l o vno dobo eno­g lasno po t r j en dosedan j i u p r a v n i odbor .

d a n z daljšim p r e d a v a n j e m in praktičnim p r i k a z o m p r i k a k e m večjem okoliškem čebelnjaku.

B . M .

Koristna razprava v Tržišču

Nedavno je b i l a v Tržišču razširjena seja krajevnega odbora S Z D L . Najprej so b i l i p rebran i sk lep i okrajne kon ­ference S Z D L , k i so b i l i na seji sprejeti z v e l i k im odo­bravanjem. V drugem delu sestanka pa je b i l a vsa raz­prava usmerjena na gospo­da r sk i razvoj kra ja . Predla­gano je b i lo , naj b i vodovod v Tržišču prevzel krajevni odbor. V ta namen b i mora l i i zvo l i t i vodovodni odbor, k i naj b i skrbe l za redno vzdr­ževanje vodovoda. Izražena je b i l a želja o k lubskem pro­s toru i n gradnj i stanovanjske stavbe, v kater i b i ime l i tud i gasi lc i orodjarno i n sejno so­bo.

Alžirec v Krmelju P r e t e k l i t eden s t a b i l i v K r ­

m e l j u d v e p r e d a v a n j i ; p r v o o o s v o b o d i l n e m b o j u alžirskega n a r o d a , k a t e r e g a j e študent A l ­žirec p o d a l v slovenščini. B i l je" deležen do l go t ra jnega a p l a v z a . T o k r a t j e r u d a r s k i K r m e l j d o ­k a z a l s v o j o s o l i d a r n o s t do a l ­žirskega n a r o d a .

D r u g o z a n i m i v o p r edavan j e je i m e l tov . Tavčar o z a d n j e m p o t o v a n j u . P r i s o t n i so z z a n i ­m a n j e m s p r e m l j a l i n j egova i z ­va j an j a .

O b a k r a t j e b i l a d v o r a n a - S v o b o d e " p o l n o zasedena , k a r d o k a z u j e , d a s i l jud j e želijo to zv rs t k u l t u r n e g a r a z v e d r i l a .

B. M.

Občni zbor radioamaterjev 30. j a n u a r j a s o se z b r a l i v

k o l o d v o r s k i r e s t a v r a c i j i n a r e d ­n i občni z b o r sevniški r a d i o ­a m a t e r j i . Poroči la so p o k a z a l a , d a se je R a d i o k l u b znašel p r e d n e p r e m o s t l j i v i m i težava­m i že v začetku s vo j e d e j a v ­n o s t i : n a r a z p o l a g o n i i m e l n i t i u s t r e znega p r o s t o r a n i t i finančnih sredstev . O d g o v o r n i o r g a n i p r i O b L O S e v n i c a so p a v z a d n j e m času z v e l i k i m r a ­z u m e v a n j e m p o d p r l i p r i z a d e v a ­n j e članov u p r a v n e g a o d b o r a i n d o d e l i l i p o t r e b n e p r o s t o r e v s e v n i s k e m g r a d u .

D a b i b i l k l u b k o s v s e m n a ­l o g a m n a področju r a d i o a m a ­t e r s t va , so člani s ta rega o d b o ­r a p r i p r a v i l i p o d r o b e n p r o ­g r a m d e l a . G l a v n e na loge k l u ­b a b o d o : s t r o k o v n o izobraževa­n je članstva v p r e d v i d e n e m A tečaju za r a d i o a a m a t e r j e i r . t e ­čaju za t e l e g ra f i j o ; i z g r a d n j a p r i m o p r e d a j n e vosta je z močjo 60 W , s k a t e r o b i l a h k o i m e l i z vezo po vse j naši d o m o v i n i i n še p r e k o n j e n i h m e j a ; v z g o j a P o d m l a d k a n a o s n o v n i šoli v S e v n i c i v o k v i r u r a d i j s k e g a krožka.

T o so le g l a v n e točke p r o g r a ­m a , m n o g o k o r i s t n i h nasve t o v Pa so d a l i 5e p r e o s t a l i člani, k i so se občnega z b o r a v l e p e m številu udeležili.

O b k o n c u so i z v o l i l i še n o v u p r a v n i o d b o r , predsedniško mes t o pa so z a u p a l i F r a n c u A r t n a k u , k i j e m e d v s e m i n a j -prizadevnejši. N a k o n c u r a z ­p r a v e j c b i l o slišati t u d i to , d a n a m e r a v a O b L O S e v n i c a u r e ­d i t i n a g r a d u r e l e jno ojačeval-n o pos ta jo z a s p r e j e m n a s r e d ­n j i h v a l o v i h , p r e k o o d d a j n i k a Pa p o s r e d o v a t i p r o g r a m ob do ­ločenih u r a h z a vse p r e b i v a l c e občine. U p a j m o , d a b o m o žel jo o p o s t a v i t y i l o k a l n e g a o d d a j n i ­k a l a h k o k m a l u uresničili, r a ­

d i o a m a t e r j e m i z S e v n i c e p a želimo k a r največ u s p e h a .

V i k t o r Krenčič

Prireditve v Loki © L j u d s k a u n i v e r z a v

L c l k i j e 4. f e b r u a r j a p r i r e ­d i l a uspe l o p r e d a v a n j e p o d n a s l o v o m : »Vt is i s po t i p o P o l j s k i i n Rusij i « . P r e d a v a ­te l j , tov . A n t o n Aškerc, r a v ­na te l j c e l j skega učiteljišča je s pomočjo m n o g i h foto­gra f i j i n s spre tno besedo pos r edova l poslušalcem zgo ­d o v i n s k o , z em l j ep i sno , go­spoda r sko i n k u l t u r n o podo_ bo c b e h držav. P o d o b n i h p r e d a v a n j s i p r e b i v a l c i še želijo.

O K u l t u r n i d a n j e p r i r e ­d i l o 11.. f e b rua r j a P r o s v e t n o društvo v L c k i . O s n o v n o ­šolska i n srednješolska m l a ­d i n a j e poslušalcem r e c i t i ­r a l a najpomembnejše pe sn i ­ške s t va r i t v e naših p e s n i ­kov , p e v s k i ok te t p a je z a ­p e l »Zdrav i co « i n t r j n a ­rodne pesmi .

P O D M L A D K A T t J I V L O K I so zelo a k t i v n i , saj so pobra l ! že vso članarino za leto 1962, v tednu borbe prot i T B C so sodeloval i v nab i r a ln i akc i j i , za pomoč pr i zadet im v M a ­k a r s k i pa so nabra l i 2160 d i ­narjev.

S. S k o f i r

Naj bo kako rko l i , problem je potrebno čimprej rešiti. Lpoštevali je treba, da gre tu za zaposlitev delovnih lju­di — krmeljskih rudarjev! Nedvomno bi bila najboljša rešitev tista, ki so jo rudar­ji na sestanku 4. februarja sami predlagali: »Ni važen naziv podjetja, važnejše je, da nam je to podjetje spo­sobno nuditi stalen kos kru­ha!«

Zvedeli smo tudi, da se je v kopitarni v Sevnici te dni zaposlilo 16 krmeljskih ru­darjev in da je koufekcija »Lisca« iz Sevnice napravila že prve korake za ustanovitev svojega obrata v Krmelju.

Drago Kastelic

Obvestilo borcem in upokojencem

Pisarna občinskega odbora Z B in upokojencev se je pre­selila v nove prostore v stav­bo poleg doma TVD Parti­zan, kjer sta bila prej obrtni pododbor in stanovanjska skupnost. Stanovanjska skup­nost je zdaj v pritličju ga­silskega doma v Sevnici.

Pogovori o vzgoji mladine N a R a d n i p r i S e v n i c i je

b i l s e m i n a r za ide jno-vzgo j -no de lo m l a d i n e , k i ga j e p r i p r a v i l občinski k o m i t e L M S . P o v a b l j e n i so b i l i p r e d s t a v n i k i m l a d i n s k i h a k t i v o v i z K r m e l j a , Šent­janža, B u d n e vas i , Bošta-n ja , S t u d e n c a z Bučke, iz šentjanške osemletke , k m e ­t i j ske šole v S e v n i c i , K o p i ­tarne , J u g o t a n i n a , k o n f e k ­ci je >Lisce«, M i z a r s k e z a ­druge i n t rgovskega podje­t ja »Sloge-. S p r v a so ude ­leženci poslušali p r e d a v a ­nje o ideološki v zgo j i v m l a d i n s k i h a k t i v i h občine, kasne je pa so poročali p r e d s t a v n i k i ak t i vov .

R a z p r a v a je poveda la , da so a k t i v i ze lo kritično i z b i ­

r a l i v z go jna p r e d a v a n j a . Več šolskih k o l e k t i v o v j e uved l o m l a d i n s k e ure , m l a ­d i n a i z kon f ekc i j e »L isce« pa želi o b i s k o v a t i šolo z a življenje. V tovarniških a k ­t i v i h bodo u v e d l i p r o i z v o d ­ne kon fe rence .

N a s e m i n a r j u j e b i l o več predavan j o p r o b l e m i h d e ­l a v s k e m l a d i n e i n m l a d i n ­s k i h večerov na vas i . S e m i ­n a r j e d e l a l v k o m i s i j a h , v s a k a k o m i s i j a p a j e p r i ­p r a v i l a d e l o v n i p r o g r a m za idejno-vzgoj.no de lo a k t i ­vov . N a k o n c u je b i l o g o vo ­r a t u d i o k l u b i h O Z N in so­d e l o v a n j u s s l o v ensko m l a ­d i n o n a tu j em.

Lo j z e Jančič

Mladini lepo mladost! 8. februarja se je v Sevnic i

sestal odbor za Jugoslovan­ske p ionirske igre. Z a pred­sednika jer b i l izvol jen Du ­šan B r e l i h , predsednik ob­činskega odbora S Z D L , pod­predsednik je R u d i Janozo-vič, predsednik občinskega komi te ja L M S , sekretar pa F ranc Mo l an , sekretar ob­činskega odbora S Z D L . Od­bor šteje 17 članov.

Sestavljen je program. Z imsko obdobje J P I bo brž­čas poteklo brez iger na sne­gu, zato pa bo mlad ina tek­movala v šahu, strel janju i n namiznem tenisu. Če bo do­volj snega, bodo tud i san-

kaška in smučarska tekmo­vanja.

Spomlad i bo organiz i ran pohod na Bohor . V tem ob­dobju bodo občinska tekmo­vanja v odbojk i . Za pohod »Ob žici okupirane L jub l ja ne« bodo p r i p rav i l i štiri ek i pe. Ustanov i l i bodo športna društva v osnovnih šolah v Sevnici , Tržišču, Studencu in Boštanju. Spomladansko ob­dobje J P I bo doseglo višek cb dnevu mladost i , k i bo združen s praznovanjem rojstnega dneva tovariša T i ta . Organiz irano bo zboro­vanje delovnih l jud i , mlad ina pa bo pr iprav i la spored.

Dobri načrti stanovanjske skupnosti, toda...

Stanovanjska skupnost v Sevnic i je dosegla že lepe uspehe. Ustanov i la je več ser­visov, kot so sobopleskarski , avtoličarski, pra ln ico i n l i -ka ln ico , br ivn ico , delavnico za popravi lo rad i j sk ih spre­jemnikov, splošno mehaniko, obrat družbene prehrane i n servis za komunalno dejav­nost. N a nedavni seji sveta stanovanjske skupnost i je bi lo sklenjeno, da se za vsak servis izdelajo p rav i ln ik i o del i tv i osebnih dohodkov in hkra t i serv isom omogoči trdnejša mater ia lna osnova. K e r je v Sevnic i vel iko po­treb po poprav i lu vodovod­n i h naprav, je bi lo predlaga­no, naj b i razširili vodno in­štalaterske usluge v sk lopu serv isa za splošno mehaniko.

Svet je razpravl ja l tud i o možnosti ustanovitve d imni ­karske službe v sk lopu ser­visov. Sedaj namreč opravl ja d imn ikarsko službo na ob­močju občine d imn ikarsko podjetje iz Radeč. Zarad i ob­sežnosti območja pa podjetje iz Radeč ne pregleduje redno d imn ika r sk ih naprav, zato je negodovanje l jud i upraviče­no. N a seji sveta stanovanj­ske skupnost i je b i l a predla­gana tud i ustanovitev kemič­ne čistilnice.

Načrti stanovanjske skup­nosti v sevniški občini so za­res obsežni. Ustanovitev no­v ih servisov pa terja finanč­na sredstva-, k i j i h stanovanj­ska skupnost n ima . Ze se­daj predstavl ja resen pro­b l em pra ln i ca , v katero je b i lo vloženih precej sredstev. Ljudje se pralnice zelo malo

poslužujejo. T u d i o tem je svet razprav l ja l in sk l en i l priporočiti gospodarskim or­ganizaci jam i n gost inskim podjetjem, naj se poslužuje­jo pralnice . M o r d a se bo zdaj stanje izboljšalo, ko bo uvedeno še l ikanje per i la . M o r d a b i kazalo tud i cene us lugam nekol iko znižati, ke r so sedanje precej visoke

Obrat družbene prehrane bo nemoteno posloval šele takrat, ko bodo gospodarske organizacije i n ustanove po­ravnale svoje obveznosti do njega. Obra tu b i pomagal i tud i s tem, če b i tu jemal i top l i obrok hrane vs i ševni-

To prebivalcem Šent­janža ni v ponos! 2e dlje časa se v Šentjan­

žu ne zanimajo več za k u l ­turne prireditve, k i j i h pr i re­j a nj ihovo prosvetno d ru­štvo. K l j u b temu, da so pr i ­reditve skrbno pripravl jene, je obisk v zadnjem času po­razen.

Tako je bi lo tud i v nede­ljo, ko je P D pr i red i lo »Ve­čer Prešernovih pesmi«, če­prav je b i l p rog ram zelo pe­ster i n zanimiv, so b i l i v dvorani razen nastopajočih le o troc i i n osem odras l ih .

Člani P D se sprašujejo, kje so vz rok i , da so njihove p r i ­reditve tako slabo obiskane. Ljudje kr i t i z i ra jo , da je k u l ­turno življenje v Šentjerneju zamrzio, s prazno dvorano pa sami dajejo izvajalcem slabo mora lno podporo in j i m jemljejo voljo do dela.

S-a

ški ko lekt iv i . Končno bo mo­ra l svet stanovanjske skup­nosti spričo vse večje dejav­nost i zaposl i t i stalnega taj­n ika stanovanjske skupnost i .

n . k .

v le tnem ooaooju Do mla­d ina tabor i la , letovala i n od­šla v koloni je . V Sevnic i bo taborjenje s p lava ln im teča­j em p r i d o m u tabornikov. Sk rbe l i bodo, da b i čimveč m lad ih l jud i preživelo počit­nice v športnem oko l ju .

Jeseni bo glavna skrb akc i ­j a za šolsko mlečno kuh in jo , hkra t i pa bodo v teku p r i ­prave za slovesen zaključek p ion i r sk ih iger. Ob zaključku bodo nastopi la društva 7 vseh panogah, k i j i h bo m l a ­dina goj i la med le tom. — Prog ram za občinske pr i r e ­ditve je torej v pr is to jnost i odbora, medtem p a imajo šole i n mlad insk i ak t i v i svo­je programe, k i so a l i popol­noma samostojni a l i p a iz­delani po napotk ih občin­skega programa. Prepričani smo, da bo v tem času od­j ekn i l k l i c h krep i tv i telesna ku l ture : »Zdrav d u h v zdra­vem telesu!«

Odbor je i zvo l i l t ud i k o m i ­sije, i n sicer za program, propagando, proračun i n i z ­vedbo akc i j . V l a k a komis i j a ima predsednika i n dva čla­na. Pričakujemo, d a bodo p r i izvajanju programa J P I pomagal i tudi drug i .

F. M.

Načrti sevniških študentov V J a n u a r j u so se z b r a l i v L j u ­

b l j a n i n a u s t a n o v n e m občnem / b o r u K l u b a sevniških študen­tov visokošolei s področja sev-niške občine. Že preee j časa je b i l o čutiti m e d študenti željo po u s t a n o v i t v i k l u b a , k i b i j i h združeval, j i m p o m a g a l i n sve ­t o v a l . K l j u b t e m u da so b i l i t i študentje povečini vključeni v D o l e n j s k e m študentskem k l u ­b u , je pos ta l a po t r eba po u s t a ­n o v i t v i l a s tnega k l u b a a k t u a l -nejša. D o l e n j s k i k l u b z a r a d i odda l j enos t i S e v n i c e o d Nove ­ga mes ta n i m o g e l n u d i t i s ev -niškim študentom vsega , k a r b i j i m m o r a l .

N a u s t a n o v n e m občnem zbo­r u , k i je b i l v p r o s t o r i h u n i ­verze , se je z b r a l o o k o l i 30 štu­dentov . P o h v a l i t i m o r a m o r a ­z u m e v a n j e za želje i n potrebe študentov, k i s o ga p o k a z a l i p i e d s t a v n i k i občine i n politič­n i h o r g a n i z a c i j , saj so se v a ­b i l u na občni z b o r o d z v a l i i n v r a z g o v o r u s ode l o va l i s teht­n i m i p r e d l o g i .

I z vo l j en j c b i l n o v u p r a v n i odbo r , spre jet pa je b i l t u d i d e l o v n i načrt. K l u b bo d e l o v a l n a področja občinskega l j u d ­skega o d b o r a S e v n i c a i n bo s k r b e l za ideološko i n politič­no v zgo j o študentov. Svo j ega p r e d s t a v n i k a bo irr.cil v občin­s k i k c m i ' i j i z a pode l j e van j e štipendij i t d .

K l u b n a m e r a v a o r g a n i z i r a l i k o t p r v o a k c i j o p a r t i z a n s k i po­h o d po K o z j a n s k e m . O b L O v S e v n i c i je n u d i l d e n a r n o po ­moč, t a k o da bo p o h o d o r g a n i ­z i r a n t a k o j , k o bo v r e m e do­puščalo.

N o v o u s t a n o v l j e n e m u k l u b u

želimo m n o g o u s p e h o v p r i de­l u s študenti i n p r e b i v a l s t v o m sevniške občine.

Jože M a u r c r

Nova kavarna v Sevnici

G o s t i n s k o podjet je v S e v ­n i c i j e v k o l o d v o r s k i r e s t av ­r a c i j i p r e u r e d i l o sobo i n j o m o d e r n o o p r e m i l o z a k a ­va rno . V k a v a r n i j e 12 m i z s 60 sedeži. O t v o r i t e v j e b i l a v začetku f eb ruar j a . S e v n i -čanj so k a v a r n o pogrešali, zato r ad i zaha ja jo v an j o .

šah v Krme l ju

Šahovska s e k c i j a »Svobode-" K r m e l j Je p r i r e d i l a 4. l e b r . 19G2 b r z o t u r n i r z a f e b r u a r 1962, k a ­te rega s e j e udeležilo S članov l n 14 m l a d i n c e v , p i on i r j e v . — R e z u l t a t i : člani: D e b e l a k , P a ­pež 3 točke, L a h , F r e s e k a r 2, S t a n g l 1 točko. — m l a d i n c i — p k i i i r j i : M i r t F r a n c 12 točk; P i r e Srečko 11, P e r h a j D r a g o 10 točk, L o g a r C i r i l . Z e l e z n i k J a n k o , K o s Pe t e r i n P e r h a j I v o 9 točk, P i r e D a r i n k a ( p i on i r ka ) ; Os t anek M a r j a n 6, D e b e l a k B . ; Z e l e z n i k Jože 4 točke, Drobnič M . , F e r l a n V i t o 2 točki.

P r i p i o n i r j i h j e i g r a l a t u d i D a r i n k a P i r e , k a t e r a j e p r e m a ­ga l a k a r 6 s v o j i h n a s p r o t n i k o v .

B . D .

NIKOLAJ VASIUEVIĆ GOGOLJ: Kako sta se sprla 3

Ivan I vat 10 vic in Ivan PS1 ikiforovi č Oči Ivana Nikiforoviča so pa majhne, rumenkaste,

globoko skr i te pod košatimi ob r vmi v nabuhl ih l i c ih . Njegov nos je še najbolj podoben zre l i s l i v i . Ce vam Ivan Ivanovič ponudi tobaka, bo vsakič najprej ob l i zn i l pokrov tobačnice, nato po n j i po t rk l ja l s p rs tom in rekel , če ste znanec: »Ali vam smem postreči, dragi gospod?« In če vas ne pozna: »Ali vam smem postreči, dragi go­spod, dasi n i m a m časti, poznati vaše ime in stan?« Ivan Nikiforovič vam pa po domače potisne v roko mehur s tobakom in prav i samo: »Izvolite!«

Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič sploh ne trp i ta bo lh , zato zmeraj ustavi la Juda , krošnjarja, i n kup i ta več ste­klenic tekočine prot i temu mrčesu. Ka jpak Juda najprej pošteno ozmerjata zavoljo njegove judovske vere.

A l i navzl ic nekater im medsebojnim ra z l i kam sta tako Ivan Ivanovič kot Ivan Nikiforovič vr la možaka.

D R U G O P O G L A V J E , K I P R I P O V E D U J E , K A J SI J E I V A N IVANOVIČ POŽE-L E L , O C E M STA G O V O R I L A Z I V A N O M N I K I F O R O V I -

C E M I N K A K O S E J E V S A Z A D E V A KONČALA

Nekega jut ra , ju l i j a meseca je b i lo , je Ivan Ivanovič počival pod svo j im pristreškom. Dan je b i l vroč, suh, drhteč od soparice. Ivan Ivanovič je b i l že srečno ob iska l kosce zunaj mesta, pogledal pristavo i n spotoma izprašal vsakega kmeta i n kmetico, katerega je le srečal, od k o d je, k a m gre i n zakaj. Pot ga je neznansko upehala i n n i čudno, da je legel počivat. Dolgo je ležal i n opazoval kaščo, dvorišče, ko ln ico i n kokoši, k i so brskale v trav i ,

zraven s i pa m i s l i l : »Ljubi bog, sem pa res dober gospo­dar ! K a j vse i m a m ! Perutnino, hišo, skedenj, pr is tno žganje, ka r m i duša poželi! V sadovnjaku so hruške i n slive, na v r tu mak, zelje, fižol. Cesa le n imam? . . . Prav rad b i vedel, česa nimam.«

To g lobokoumno vprašanje s i je zastavi l Ivan Ivanovič in potoni l v m i s l i . N a vsem lepem pa so m u oči našle nov pr i zor : preskočile so plot Ivana Nikiforoviča i n se nehote radovedno zastrmele. Mršava babnica je prinašala preležane obleke i n j i h obešala na napeto vrv, da se pre­vetri jo. S tara un i f o rma z ogul jenimi obšivi je razprost r la v z r aku rokave i n objela brokatno jopo. S led i l je plemiški kro j z ogrbl jenimi gumbi i n prepere l im ovra tn ikom pa bele, z madeži posute kašmirske hlače, k i j i h je svoje dn i nat ika l nase Ivan Nikiforovič, danes b i pa v hlačnice sprav i l komaj prst . N j i m so urno sledile še druge hlače v podobi črke A i n m o d r i kozaški bešmet — Ivan N i k i ­forovič s i ga je b i l naročil že pred dvajset imi let i , takrat , ko je m i s l i l s topi t i v službo k po l i c i j i i n s i je v t a namen že pus t i l rast i mustače. N a lepem se je med d rug im i rečmi pokazala sablja, podobna v z rak štrleči kon i c i stolpa. Potem so zabingl ja l i škrici nekakšnega kaftana travnozelene barve z v e l i k im i medeninast imi gumbi . Z a škrici je posi ja l globoko izrezan i n zlato obrobl jen telovnik. Telov­n ik je pa k m a l u zastrlo staro k r i l o rajne babice s t a k i m i žepi, da b i vanje lahko v takn i l melono. V s a ta p isana zmes je ponuja la Ivanu Ivanoviču res zanimivo podobo: sončni žarki so obsi ja l i zdaj m o d r i a l i zeleni rokav, zdaj rdeče obšive a l i kos zlatega brokata a l i pa so pob l i sn i l i

na kon i c i sablje. Ves pr i zo r je b l i nenavadno podoben predstavam, k i j i h pr ire ja jo po vaseh klateške družine. Posebno takrat , ko tesno nagnetena množica občuduje cesarja Herodeža z zlato krono a l i puščavnika Antona, k i žene kozo. Z a od rom cvi l i jo gosl i , c igan brenka po svoj ih ustn icah namesto po bobnu, sonce zahaja, osvežu­joči h lad južne noči pa se neopazno i n čedalje tesneje naslanja na mladostna ramena i n p r s i čvrstih vaščank.

S ta rka je k m a l u spet pr i tava la iz shrambe. Puha la je, nesoč na hrb tu staro sedlo s po t rgan imi stremeni , z odrgnjen imi usn jen imi tobolc i za pištole, s podsedelno odejo, k i je b i l a nekoč škrlatne barve, izvezeno z z la tom i n pokr i to z medeninast imi ploščicami.

»O, baba prismojena!« je pom i s l i l I van Ivanovič. »Saj bo še gospodarja p r i v l ek la i n ga obesi la na zrak!«

In res, Ivan Ivanovič se je zmot i l le na po l : čez pet minut so zavihrale nankinške hlače Ivana Nikiforoviča i n zavesile malone po l dvorišča. Zatem je pr ines la še kapo i n puško.

»Zlomka, kaj to pomeni?« je osupni l I van Ivanovič. »Svoj živi dan še n isem videl puške p r i Ivanu N ik i fo ro -viču! Presneto čudno! Ce b i hod i l na lov, pa ne hod i , puško pa ima ! Le zakaj? Je pa krasna puškica, prav res! K a k o dolgo že k o p r n i m po takemle p iha ln iku . Strašansko rad b i tistole puškico dob i l , m i k a me, da b i se po igra l z njo.«

»Hej, stara, hej!« je zak l i ca l I van Ivanovič i n ženski pomiga l s p rs tom.

S ta rka je prišla k p lo tu . • »Kaj pa nosiš tole, ženska?« » I , saj sami v idi jo — puško.« »Kakšno puško?« »Hudirja vem, kakšno! Ce b i b i l a moja, b i moreb i t i

vedela, i z Česa je narejena. A l i puška je gospodova.« Ivan Ivanovič je vstal i n s i ogledal puško od vseh

strani , p r i tem je celo pozabi l pograjati starko, čemu je pr ines la prezračit puško in sabljo.

V Nemčiji: 311

K r a v ^""-eta Martina Volčanška iz Artič je prejšnji teden povrfcd* žličko, ki je po treh dneh tehtala komaj 10 kg. Morda J° bo kdo poželel za pleme pritlikave živine. Foto­grafira" se je hotel seveda tudi gospodar s hčerkicama,

ki sta kar pravi »velikanki« zraven teličke

' b c e s t i je s ede l s t a r e c v z e l o prašni o b l e k i . I m e l j e naočnike z j e k l e n i m o k v i ­r o m , č e z r e k o je p e l j a l p o n t o n s k i m o s t , čezenj p a so h i t e l i t o v o r n j a k i , v o z o v i , možje, žene i n o t r o c i . V o ­z o v i , k i so j i h v l e k l i m e z g i , so p o d r s e v a l i o d m o s t u n a s t r m o o b a l o i n v o j a k i so g r a b i l i z a špice i n ob ra ­čali k o l e s a . T o v o r n j a k i so hropeč p r e m a g o v a l i s t r m i ­

n o i n p r e h i t e v a l i v s a d r u g a v o z i l a , k m e t j e p a so s te­žavo g a z i l i p o d e b e l e m p r a ­h u . S t a r e c je p a s a m o se­d e l , ne d a b i se z g a n i l . B i l j e preveč u t r u j e n , d a b i n a d a l j e v a l po t .

Naročeno m i je b i l o , d a g r e m čez m o s t , p r e g l e d a m n a d r u g i s t r a n i m o s t o b r a n i n u g o t o v i m , k a k o daleč j e sovražnik n a p r e d o v a l . O p r a v i l s e m svo j o n a l o g o i n se v r n i l na za j čez m o s t .

E R N E S T

H E M I N G W A Y

T u k a j so se tačas v o z o v i razredčil i , peščev j e b i l o s a m o še n e k a j , le s t a r e c j e še z m e r a j s ede l n a s v o j e m m e s t u .

»Od k o d ste?« s e m ga vprašal.

» I z S a n Carlosa,« je od­g o v o r i l i n se n a s m e h n i l .

T o j e b i l o n j egovo r o d n o m e s t o , z a t o g a j e z zado­v o l j s t v o m o m e n i l i n se na ­s m e h n i l .

» Ime l s e m n a s k r b i živa­li,« j e p o j a s n i l .

» O ! « s e m r e k e l , čeprav ga n i s e m p o v s e m r a z u m e l .

»Da,« je n a d a l j e v a l , »ostal s e m za to , veste , d a p o s k r b i m z a živali. Z a d n j i s e m z a p u s t i l m e s t o S a n Carlos.«

N i b i l p o d o b e n čuvaju a l i p a s t i r j u , p a s e m se za­g l e d a l v n j e govo prašno o b l e k o , v s i v o , prašno ob­ličje i n naočnike z j ek le ­n i m o k v i r o m . Vprašal s e m ga :

»Kakšne živali so b i l e to? «

»Razne, « je o d g o v o r i l i n p o k i m a l . »Mora l s e m j i h pustiti.«

O p o z o v a l s e m m o s t i n po­dročje o k r o g u s t j a E b r a ,

STAREC OB MOSTU k i m e je s p o m i n j a l o n a A f r i k o . Spraševal s e m se, k o l i k o časa b o p o t e k l o , k o b o m o z a g l e d a l i sovraž­n i k a , i n v e n o m e r p r i s l u ­škoval, k d a j b o m zaslišal p r v e s t r e l e , k i b o d o nazna ­n i l i t a z m e r a j s k r i v n o s t n i d o godek , i m e n o v a n s t i k s sovražnikom, s t a r e c je p a še k a r n a p r e j s ede l .

»Kakšne živali so b i l e to? « s e m vprašal z n o v a .

»Vsega s k u p a j so b i l e tri,« je o d g o v o r i l . »Dve ko ­

z i i n e n a mačka. P a t u d i štirje p a r i go lobov. «

» I n m o r a l i ste j i h p u s t i ­t i? « s e m g a vprašal.

»Da, z a v o l j o topništva. K a p i t a n m i j e r e k e l , d a se m o r a m u m a k n i t i z a v o l j o t o p o v s k e g a ognja.«

»Družine nimate?« s e m vprašal, opazujoč n a s p r o t ­n i k o n e c m o s t u , k j e r je n e k a j z a d n j i h v o z h i t e l o n i z d o l p o o b a l n i s t r m i n i .

»Ne , « j e o d g o v o r i l s t a r e c , s a m o živali, k i s e m j i h

o m e n i l . Mačka se b o ka j ­p a k d o b r o i m e l a . Mačka z n a s k r b e t i s a m a zase , še p o m i s l i t i p a ne s m e m , k a j b o z drugimi. «

»Kakšnega polit ičnega prepričanja p a ste?« s e m ga vprašal.

» S e m s p l o h b r e z njega,« j e o d g o v o r i l . »Star s e m šestinsedemdeset le t . D o t o d s e m p r e h o d i l d v a n a j s t k i l o m e t r o v , n a p r e j p a ne b o m m o g e l , se m i zdi.«

»Ta le k r a j r es n i p r i m e -

t*Jl «* - -

r e n z a počitek,« s e m r e k e l . »Ce mofete še m a l o peša­čiti, so tamle z go ra j t o vo r ­n j a k i , n» c es t i , k j e r se od ­c e p i pot z a Tortoso . «

»Malo b o m še počakal,« j e r e k e l »pot le j p a šel. K a m pa t o v o r n j a k i pe l je­j o ? «

»Pro t i Barceloni,« s e m m u r e k d ;

» V tis'-in k r a j i h n i k o g a r ne poznmi,« j e o d g o v o r i l , »vendar se v a m z a h v a l i m . P r a v levP zahval im! «

S t a r e c m e j e i z g u b l j e n o i n t r u d r P p o g l e d a l , a l i ču­teč potrebo, d a g o v o r i o s v o j i h J k r b e h , j e r e k e l : » M a č l ' V J o b r o , s e m pre ­pričan. J a r a d i n j e m e res n e skrb i - A l i d r u g e živali ! K a j p a n m i s l i t e o k o z a h i n golobih?«

» H m , ve r j e tno b o d o d o b r o prenesli.«

»A l i res t a k o misl i te?« »Zakaj P a ne?« s e m re­

k e l , pozorno opazujoč na ­s p r o t n o °oalo , k j e r n i b i l o nobenega v o z i l a več.

»Ka j P 3 , b o d o počele p o d topniški" 1 o g n j e m , če j e m e n i b i ' 0 rečeno, d a m o ­r a m z a b r a n t o p o v z a p u ­s t i t i mesto?«

»A l i ste k l e t k o z g o l o b i p u s t i l i o^Prto?«

»Sevefia-« »PoteO 1 b o d o odletel i . « »Seveda- o d l e t e l i b o d o .

A l i k o z i š e p o m i s l i t i n e

41. Kanja se je zaman skušala rešiti. — Toda tačas se je že spustil mrak in po bivolski stezi sta prišla stara volkulja in njen mladič, sedaj že velik in močan volk. Ustavila sta se pri »telefonski postaji« in že krenila proti vodi, ko je nesrečna kanja zopet pričela plahutati s perutmi. Stara volkulja ni zavo­hala nobenih sumljivih sledov — zabrisala sta jih sonce in pesek — zato je bila prepričana, da leži ranjena aH poškodovana kanja na tleli. Planila jc nanjo ter ji z enim ugrizom končala trpljenje...

12. Pri tem pa ji je pod zobmi grozno zaškripalo; ugriznila je v železo. V trenutku je izpustila kanjo in odskočila — pri tem pa stopila naravnost v drugo pripravljeno past, ki jo je zgrabila visoko za nogo. V obupnem besu je stara volčiča napenjala vse sile, da bi se rešila železa — in že jc tičala tudi ena prednjih nog v pasti. Tulila je in besnela, grizla verige in si v napadu onemoglega besa odgriznila lastni rep. Eno samo past bi že šc odtrgala — toda pri dveh so ji odpovedale moči. Onemogla se je zgrudila. . .

43. Tako je minila noč. Za volčico in njenega mla­diča je bila to strašna noč. Mladi temnogrivasti volk je samo tiho cvilil in se ni upal blizu. Sliki zastrup­ljene matere se je sedaj pridružila še slika ujete matere. Ni vedel, kako bi ji naj pomagal. Ko se jc mati pomirila, se je priplazil bliže k njej — toda tedaj je zopet planila v onemoglem besu in začela gristi okrog sebe, da se je naglo umaknil. Ni prav vedel, kaj se je zgodilo, vedel jc le, da je mati v veliki stiski.

44. Ko se je zdanilo, je opazil « i e ' J o l c £ ° ? a s t i r -Takoj je dal z zrcalom znamenje l ° " u - K o je vol­čič videl človeka, je brž zaslutil " o v o nevarnost. Spomnil se je opominov svoje Wr*£ 9 h l t r ° . kolikor je le mogel, pobegnil v V ? v e c J e

naglo končal volkuljino trpljenje P s l r"> f 6* jc slišal mladi volk na begu, mu je J W d a S™V krušne matere nc bo nikoli več j f f t * " * " " po sledovih kmalu ugotovil, da S*» ta» * l s t l ™«n , par - stara volkulja in mladi, vel* 1 , temnognvasti volk.

s m e m , k a j b o z nj ima,« je r e k e l .

» N o , če ste se odpočil i , b i šla,« s e m m u začel p r i ­g o v a r j a t i . »Vstanite i n po­skušajte hodit i . «

»Hva la vam,« j e r e k e l i n v s t a l . O p o t e k e l se je z ene s t r a n i n a d r u g o , n a t o p a se z n o v a u s e d e l v p r a h .

» Samo z a živali s e m s k r ­bel,« je r e k e l p o t r t o , t o d a ne več m e n i , le s a m e m u s eb i . »Samo z a živali s e m i m e l skrb.«

Z nič imer m u n i s e m m o ­ge l p o m a g a t i . B i l a je v e l i ­konočna n e d e l j a i n fašisti so p r o d i r a l i p r o t i E b r u . D a n j e b i l s i v , oblačen. O b l a k i so v i s e l i n i z k o , t a ­k o d a fašistična l e t a l a n i s o p r e l e t a l a . T o i n p a de j s t vo , d a z n a j o mačke s k r b e t i s a m e zase , j e b i l a e d i n a sreča, k i je še o s t a l a t e m u s t a r c u .

Osaka je dobila javne brivnice

V r a z n i h d e l i h j a p o n s k e ­ga mes ta O s a k e so nedav ­no pos t a v i l i n o v e j a vne te­l e f onske govor i ln i ce , k i p a so v n a s p r o t j u z d r u g i m i p o b a r v a n e rdeče. L j u d j e so h i t r o v i d e l i , d a so v teh k a b i n a h names to t e l e fonov v g ra j en i električni b r i v s k i a p a r a t i . Moški se v tej k a ­b i n i z a ne zna tno vsoto l a h ­ko ob r i j e v s a k o u r o ponoči i n podnev i . P o b r i t j u se apara t s a m očisti.

mrtvih rudarjev Ena najhujših nesreč v zgo­

dovini rudarstva se je pripe­tila 1. februarja v Zahodni Nemčiji: v posarskem rudni­ku Voiklingenu je nenauua eksplozija vnetljivih plinov in premogovnega prahu spro­žila krvavo smrt med rudarji v treh rudniških etažah. Vse kaže, da je ed^a izmed vzro­kov za tako hudo nesrečo tu­di zastarelost varnostnih na­prav v rudniku. Kakor pra­vijo poročila, je ta rudnik med najstarejšimi v Zahodiu Nemčiji: več kot polovica strojev je sicer delala na električni pogon, toda tako slabo so bili oskrbovani, da bo prav verjetno treba iskati vzrok za katastrofalno nesre­čo v malomailnosti lastnikov rudnika, ki niso dovolj skr­beli za rudniške naprave.

Ni še znano, če niso med ponesrečenci tudi inozemski rudarji. Ko so nesrečne žr­tve rudniške eksplozije več kot pet dni spravljali na po­vršje zemlje, je prihajalo do groznih prizorov. Več tisoč svojcev je noč in dan vztra­jalo pred rudnikom, da bi zvedeli za usodo očeta, sina ali moža.

Nemškim sindikatom je po­slalo sožalno brzojavko tudi naše sindikalno vodstvo. Ne­

sreča v Luisenthalu bo ostala zapisana v zgodovini rudar­jev Posarja i n vse Evrope kot ena najhujših v tem stoletju.

»Cirkus postrvi« V St . E g i d i j u v A v s t r i j i

ima jo z a n i m i v c i r k u s , k i s l o v i po v s e m sve tu . U m e t ­n i k i i n žonglerji tega c i r k u ­sa so — p o s t r v i , a r e n a je v m a j h n e m p o t o k u z raven m l i n a i n ogra j ena z d e s k a ­m i . C i r k u s i m a d v a o d d e l ­k a : »smučarsko šolo« i n »skakalnico«. V p r v e m o d ­d e l k u ima j o pos t r v i i m e n a z n a n i h smučarjev. N a ukaz svojega dreser ja O t t a L i i -ger ja, k i nakaže s m e r z ve_ l i k i m črvom, p l ava j o pos t r ­v i v določenem redu. V d r u g o m o d d e l k u so »ska­kalc i « : p o s t r v i se poganja jo i z v o d e i n skačejo s k o z i obroč, k i v i s i n a d g lad ino . Najstarejša »art istka« v t em c i r k u s u je »Kap i tanka« — p o l me t r a do lga pos t rv , o k a t e r i p r a v i dreser, da b o m o r a l a k m a l u v poko j . V s e h članic c i r k u s a je 20 i n dreser dobro r a z l i k u j e v sako posebej.

Cviček, brezplačne vožnje, opeka, usluge in še kaj. . .

Nadal jujemo s sp i skom nagrad, k i so pripravl je­ne za vse tiste stare in nove naročnike našega l ista, k i bodo sodelovali v letošnjem ve l ikem nagradnem žrebanju:

A V T O P R O M E T I N T U Z E M S K A ŠPEDICIJA » G O R J A N C I « , Novo mcsto-Straža, nam spo­roča, da bo pr ispeval 2 brezplačni vozovnic i ( iz Novega mesta do Ljubl jane i n nazaj);

T R G O V S K O P O D J E T J E N A V E L I K O » K R K A « v Brežicah je prispevalo za žrebanje lep sviter, vreden 4.000 dinarjev;

ZADRUŽNA V I N S K A K L E T v Kostanjev ic i na K r k i nam bo posla la 20 butel jk pristnega cvička, tistega iz Gadove p e č i . . .

»OBRTNIK«-Ljubljana, obrat v Novem mestu, bo izdelal izžrebanemu naročniku a l i naročnici dam­sk i komplet , vreden 4500 d in ;

NOVOMEŠKA O P E K A R N A — Z A L O G : za 10.000 d in svoj ih izdelkov;

Podjetje »KROJAČ« v Novem mestu: izdelavo boljše moške obleke.

Prihodnjič bomo objav i l i nove prispevke naših znanih pro i zvodnih i n uslužnostnih podjeti j . Ne po­zabite vendar tegale:

P r i žrebanju bodo sodeloval i samo t is t i naši naročniki, k i dobivajo D O L E N J S K I L I S T N A S V O J N A S L O V , torej : v s i redni naročniki, k i bodo ime l i do roka poravnano polletno naročnino za 1962 i n k i nimajo p r i naročnini za lansko leto nobenih zaostankov!

Najboljši med najboljšimi! — lahko upravičeno trdimo za tovariše na gornji sliki. V nedeljo dopoldne smo jih povabili v našo upravo, saj je njihova zasluga, da smo pridobili v preteklih 10 tednih tolikšno število novih naročnikov. Na sliki vidite zmagovalce: 10 najpožrtvovalnejših pismonoš in uslužbencev PTT enot, ki so v zadnji akciji pridobili največ novih naročnikov. V sredi stoji med tovarišieama Jože Skrlec, pismonoša iz Jesenic na Dolenjskem, levo in desno od njega stojita upravnici pošt iz Leskovca pri Krškem in iz Koprivnice nad Senovim tovariši« Anica Roštohar in Marica Škrbec, okoli njih pa stoje: Anton škrajnar iz Mirne (s tranzistorskim sprejemnikom), Nace Boras iz Vidma-Krškega, Anton Gorcnc iz Mirne peči, Franc Glogovšek iz Brežic, Jože Adlešič iz Adlešičev, Ivan Voljčanšek iz Sromelj in Adolf Radmelič (s tranzistorjem) iz Vinice pri Črnomlju. — Tovariš škrlec je dobil nov Tomosov moped, tovariša škrajnar in Radmelič tranzistorska sprejemnika, ostali pa vsak 10.000 din nagrade. »Z zbiranjem novih naročnikov bomo nadaljevali!« so sklenili, hkrati pa so izmenjali tudi dosedanje izkušnje naših akcij

Še nobene obdukcije v svoji praksi se nisem lotil s tako težkim srcem kot tiste obeh malčkov. Krvavečega srca sem jo dokončal in napisal protokol. Mengele je zado­voljen. Le moja pisava ga moti. Zato predlagam, da b i bilo bolje, če bi bili protokoli spisani s pisalnim strojem. »Kakšen stroj želite?« me vpraša. »Olvmpia Elite«, mu odgovorim. »Prav, jutr i ga dobite! Imeti hočem eksaktno delo v vsakem oziru, kajti vse rezultate pošiljamo v rasno-biološki inštitut v Berlin-Dahlem.«

Tako sem zvedel, da kontrolira poskuse v Auschvvitzu znanstveni forum.

Zaporniki mi spet prineso trupla dvojčkov. Štiri pare dvojčkov. Iz barake v ciganskem taborišču. Sami otroci pod 10 let.

Pr i seciranju dvojčkov registriram vsako fazo obduk­cije posebej. Odstranjene organe izpiram, da b i bolje videl. Celo iz najneznatnejših madežev se da sklepati na mnogo-kaj. Tud i srčno mišico podržim pod vodovodno pipo in jo umivam. Na zunanji strani levega srčnega prekata odkrijem majhno modrikasto piko, izliv krv i v srčno mišico. Povzročil ga je ubod z iglo. Ne morem se motiti, čeprav je madež komaj zaznaven. Povzročila ga je zelo fina igla. Injekcijska igla.

Cemu? Injekcija v srce se daje v najnujnejših pri­merih pr i srčni slabosti.

Odprem levi srčni prekat. K r i , k i je normalno v njem, se pr i obdukciji dvigne z žličko in stehta. T u pa je to nemogoče. K r i je strnjena in stisnjena v kroglico. S pin-ceto razdelim trdo kepico in jo poduham. Močan duh po kloroformu veje iz nje. Otrok je prejel v srce injek­cijo kloroforma. čemu? Z injekcijo kloroforma se k r i v levem prekatu strdi in se vleže pred srčno prepono. Posledica je srčna kap. Kolena se mi šibe od razburjenja. Odkr i l sem spet eno od skrivnosti taborišča Auschwitz. T u ne more le s plinom, temveč tudi z injekcijami kloro­forma v srce. Pot m i stopi na čelo. V r t i se m i v glavi in prijeti se moram za mizo. Na srečo n i nikogar p r i meni. Ne mogel bi se vzdržati, tla ne bi pokazal svojega ogor­čenja.

Obdukcija je končana. Naglo spišem protokole. V njih pa niti besedice o vbodu injekcijske igle v srce, o strnjeni krv i v levem prekatu, o duhu po kloroformu. Previdnost je v tem primeru neobhodno potrebna.

Tud i v dosjejih dr. Mengeleja o dvojčkih so le običajni rezultati opažanj, rentgenski posnetki in risbe. Vzrok smrti pa ni vpisan v rubri ld.

Nešteto vzrokov smrti sem že ugotovil v svojem živ­ljenju. Pr i ljudeh, k i so j ih umori l i iz ljubosumja, zaradi materialnih prednosti ali iz maščevalnosti, p r i samomoril­cih in pr i ljudeh, k i so umrl i zaradi bolezni.

Vedno sem obdržal svoj mir in distanco, k i sta zdrav­niku nujno potrebna, pa naj so bili spremljevalni pogoji in rezultati obdukcije še tako pretresljivi.

Zdaj pa me zgrabi strah. Smrtni strah in groza. — Veni, da moram svojo ugotovitev obdržati zase. Če bi Mengele slutil, da sem odkri l skrivnost njegovih injekcij, bi takoj nato deset SS-zdravnikov ugotovilo mojo smrt.

Po povelju moram obducirana trupla predati »Posebni komandi«, da j ih sežgo.

Za znanost važne dele moram obdržati, da j ih pregle­da Mengele, dele pa, k i so važni tudi za antropološki inšti­tut v Berlinu, moram konservirati. Nato j ih zavijejo in žigosajo. Žig se glasi: Nujen, za vojno važen material.

Med svojim delom v krematoriju sem mora l nešteto takih paketov odpremiti v Berlin-Dahlem. Odgovori so vsebovali izčrpna znanstvena navodila in naziranja. To korespondenco smo shranjevali posebej..V vseh pismih so se iz Berl ina zahvaljevali dr. Mengeleju za »poslani redni material«.

Tud i obdukcija ostalih treh parov mi n i ostala pri­hranjena. In p r i vseh sem ugotovil vbod z injekcijsko iglo v srce — torej umor.

Pa še nekaj zanimivega sem opazil: vseh osem cigan­skih dvojčkov je imelo oči različne barve. E n o oko modro, drugo rjavo. Take primere imamo seveda tudi pr i nedvojč-kih. Vendar pa je tu pogostnost tc anomalije (heteroehro-mia — raznobarvnost) značilna.

Ugotovil sem nadaljnje zanimive značilnosti. Na zgor­njem delu prsne kosti sem našel kot lešnik debelo oteklino. Ce jo stisnem s pinceto, izteka iz nje gosta gnojna tekočina. Ta pojav je tako imenovana Duboisova oteklina in je znak podedovane sifilide. Vseh osem otrok ima to oteklino. Iz-režem jo in položim v formalinsko raztopino. P r i dveh parih dvojčkov sem našel odprto kavernozno tuberkulozo. Vse najdbe kar najbolj natančno prekontroliram. Vzrok smrti ostane nenapisan . . .

V popoldanskih urah se pojavi Mengele. Poročati mu moram o svojem delu, oddam m u tudi obdukcijske pro­tokole otrok - dvojčkov. Skrbno j ih prebere. Razen hetero-chromičnih pojavov ga zanimajo predvsem Duboisove ote­kline.

Vel i mi , naj jDi pr ipravim za oddajo na pošto in naj priložim vse protokole. Toda prej moram še izpolniti ru­briko o vzroku smrti, k i sem jo pustil prazno. Napišem naj po svojem preudarku. Vsekakor naj bodo vzroki smrti različni. Pr ipomni še, da so bi l i t i otroci, kakor sem moral že sam opaziti, okuženi s sifilido in tuberkidozo in bi tako ne bil i zmožni življenja, zato t o r e j . . .

Dr. Mengele ne pove do konca. Povedal je že vse in utemeljil umore.

Molčim. Molče sprejmem v vednost, da zdravniki v Auschwitzu ne zdravijo tuberkuloze s pnevmotoraksom in sifilisa ne z neosalvarzanom in malarijo. Terapija za bolne na pljučih in luetike v Auschwitzu se glasi: injekcija klo­roforma.

Denar predvsem t ja , k jer odbori res delajo!

Ze večkrat je bilo zastav­ljeno vprašanje, zakaj so ne­kateri krajevni odbori de­lavni, se znajo prilagoditi svojemu okolju, pravočasno spodbujajo občane na svojem področju za posamezne de­lovne akcije, drugi pa ne do­segajo vidnejših uspehov, če­prav imajo enake možnosti. V občini imamo 21 krajevnih odborov, ki štejejo od 7 do 11 članov. V vseh krajevnih odborih so člani tudi vsi od­borniki ljudskega odbora.

Res so največkrat temu vzrok denarna sredstva, ven­dar ne vedno, če se ozremo v bližnjo preteklost, namreč ugotovimo, da so krajevni odbori z istimi vsotami de­narja napravili veliko več kot tisti, ki se niso toliko trudi­l i . Največkrat se obravnava samo to, kako bo krajevni odbor popravil eno ali drugo

Še o televizorju v mirenski šoli

25. j a n u a r j a je b i l v n a ­šem l i s tu o b j a v l j e n članek z n a s l o v o m » K o m u je n a ­m e n j e n t e l ev i zo r n a M i r ­n i? « . Z a l p a so b i l i n e k a t e r i p o d a t k i , p o k a t e r i h j e b i l ses tavek n a p i s a n , n ep r e v e r ­j e n i . Z a t o j e prišlo n a M i r ­n i do živahne r a z p r a v e , v k a t e r i so l j ud j e i n oseb i , k i j u članek omen ja , s t v a r drugače p o j a s n i l i . Res je , d a je b i l o l a n i o b t e l ev i zo r ­j u v m i r e n s k i šoli m a n j l j u d i kot l e t a 19G0, v e n d a r n i k a k o r n e p o k r i v d i šol­skega u p r a v i t e l j a ! T a j e b i l v e d n o p r i p r a v l j e n , k a k o r t u d i n jegov tovariš, ustreči v s a k o m u r , če j e le želel v i ­de t i i n poslušati t e l e v i z i j ­s k o odda jo . — U p r a v i t e l j u šole i n n j egovemu tovarišu se s t om j a v n o opravičuje­m o z a r a d i netočnih podat­k o v !

vaško, občinsko ali gozdno pot, pozablja pa se pri tem, da dolžnost krajevnega odbo­ra, ki naj bo vez med ljud­skim odborom in občani, ni samo skrbeti za popravila potov, marveč tudi nuditi pomoč ljudskemu odboru pri uresničevanju sprejetih sklepov, skrbeti za upravlja, nje s pokopališči, s splošnim ljudskim premoženjem, za urejanje vaških vodnjakov, naselij, izgradnjo vodovodov in podobno.

Leta 1961 so krajevni odbo­ri poleg 910.000 din iz cestne­ga sklada vložili za 2,700.n<"1

dinarjev prostovoljnega Ucla, kar predstavlja trikratno viednost pomoči. S pravilno uporabo dodeljenih sredstev so na posameznih področjih krajevnih odborov to pomoč

s prostovoljnimi deli mnogo­krat povečali. Med take kra­jevne odbore vsekakor sodijo Mokronog, Dobrnič, Čatež, Veliki Gaber, Mirna, čužnja vas do skupnih del pa imajo krajevni odbor Scntlovrcnc, Trebelno, Račje selo in'drugi.

Mnenja sem, da se naj v bodoče sredstva, kolikor se ne bodo preusmerila za ce­ste IV. reda, prvenstveno do­deljujejo tistim krajevnim odborom, ki s prostovoljnim delom prispevajo mnogo več, kot pa znese dotacija iz cestnega sklada. Potem se bodo krajevni odbori čutili odgovorne pred družbo za prejeta denarna sredstva, če­prav so bila vsako leto mini­malna.

Ciril Bukovec, predsednik ObLO Trebnje

Za Dalmacijo: 747.100 din

P r i občinskem o d b o r u R K v T r e b n j e m je b i l a o s n o v a n a k o ­m i s i j a , k i na j b i z b i r a l a s r e d ­s t v a za po po t r e su p r i z ade t e . K o m i s i j a r. i na l e t e l a n a g l u h a ušesa: o d z v a l i so se v s i občani i n z b r a l i s k u p n o 747.100 d i n .

P r e d v s e m m o r a m o p o h v a l i l i člane R K i n P R K v S e n t l o v -r e n c u , k i s o z b r a l i n a t a k o m a j h n e m območju 30.000 d i n .

TREBANJSKE NOVICE

S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV 30. J a n u a r j a j e O b L O T r e b n j e

n a se j i z b o r a p r o i z v a j a l c e v o b ­r a v n a v a l z a d n j i h 7 p r a v i l n i k o v o d e l i t v i čistega d o h o d k a i n p r a v i l n i k o v o d e l i t v i osebnega d o h o d k a , m e d k a t e r i m i s t a b i ­l a t u d i p r a v i l n i k a t o v a r n e ši­v a l n i h s t ro j ev -M i rna « i n k m e ­t i j s k e z a d r u g e T r e b n j e . S t e m je de l o na i z d e l a v i p r a v i l n i k o v v občini T r e b n j e zaključeno — p r a v i l n i k i so i z d e l a n i 100-od-stotr .o .

P r i o b r a v n a v i a n a l i z z a p o s a ­m e z n e p r a v i l n i k e se j e z b o r p r o i z v a j a l c e v zadržal p r i p r a ­v i l n i k u o d e l i t v i čistega d o h o d ­k a t o v a r n e šivalnih s t r o j e v • • M i r n a - ter d a l priporočila. Z o z i r o m n a težkoče, k i j i h i m a p r a v ta g o s p o d a r s k a o r g a n i z a ­c i j a , k j e r j e posebno važno i n p o t r e b n o u t r j e van j e d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a m e d e k o n o m ­s k i m i e n o t a m i , p o s a m e z n i člani tega k o l e k t i v a še n e čutijo do ­

vo l j odgovo rnos t i . M e d d r u g i m j e d i r e k t o r t o v a r n e , k i j e član z b o r a p r o i z v a j a l c e v , s e z n a n i l navzoče s tržnimi p e r s p e k t i v a ­m i , k i j i h i m a t o v a r n a v letoš­n j e m l e t u , k a t e r i m p a n i k a k o r n e b o k o s z a r a d i p r e m a j h n i h k a p a c i t e t i n p o m a n j k a n j a s t r o ­k o v n e g a k a d r a .

P r e d k m e t i j s k o z a d r u g o T r e b ­n j e j e o d g o v o r n a n a l o g a , če hočemo doseči p r a v o s o c i a l i z a ­c i j o k m e t i j s t v a n a v a s i . P r i i z ­v e d b i t a k o važne na l o g e bo p o ­t r e b o v a l a k m e t i j s k a z a d r u g a o g r o m n o l a s t n i h s r eds t e v za

izboljšanje k m e t i j s t v a , u t r j e v a ­n j e e k o n o m i j o z i r o m a d r u g i h o b j e k t o v . P o p r a v i l n i k u o d e ­l i t v i čistega d o h o d k a p a J e v i ­de t i , d a s e k a j m a l o z a v e d a j o tega, sa j so za s k l a d e p o d j e t j a o z i r o m a z a d r u g e p r e d v i d e l e l e t o l i k o s reds tev , k a k o r s o v l e ­t u 1960 o d v e d l e v s v o j e s k l a d e prejšnje m a l e i n r a z d r o b l j e n e z a d r u g e p r e d združitvi jo. Z b o r p r o i z v a j a l c e v j e k m e t i j s k i z a ­d r u g i priporoči l , d a n a j s k l a d ­n o s težnjami za več j imi oseb ­n i m i d o h o d k i teži t u d i z a v e ­čanjem l a s t n i h s k l a d o v . D a b o ­d o l a h k o to doseg l i , b odo m o ­r a l i p r a v i l n o i r . s k r b n o gospo ­d a r i t i , - i n -

Zapoznele borovnice

Podjetja bi morala pokazati več skrbi za bivše borce

N a občnem z b o r u k ra j e v ­ne o r gan i z a c i j e Z B T r e b n j e so 8. f e b r u a r j a kritično p r e ­g l eda l i dosedanje de lo o d ­bora in vseh članov ter p o ­v z e l i sme rn i c e z a nada l j n j e de lo .

U g o t o v i l i so, d a j e b i l o d ­b o r s i c e r de l aven , v e n d a r so k l j u b t e m u os t a l i še p r o ­b l e m i , k i j i h b o t r eba v bo ­doče čim h i t r e j e reševati. Najhujši j e s t a n o v a n j s k i p r o b l e m , k e r t e r ja n j egova rešitev o g r o m n o finančnih sredstev, k i j i h o r gan i z a c i j a n i m a .

Občinski odbor Z B se je s icer z a n i m a l p r i O b L O T r e b n j e g lede finančnih sredstev iz s tanovan j skega s k l a d a O b L O za g radn j o

ŠE 0 KRATENJU OSEBNE SVOBODE

Članek p o d g o r n j i m n a s l o ­v o m , k i j e izšel v D o l e n j s k e m l i s t u 21. d e c e m b r a 1901, ne o d ­g o v a r j a r e s n i c i . P i s e c tega članka očitno n i r a z p o l a g a l z v e r o d o s t o j n i m i p o d a t k i , saj drugače n e b i m o g e l n a p i s a t i o računovodji i z M i r n e t a k i h s t v a r i .

Z e s a m začetek članka: - I z ­d e l a l i s o p r a v i l n i k . . . « j e ne to ­čen, saj b i človek po t eh b e s e . d a h s k l e p a l , d a j e p r i i z d e l a v i Bode l o va l o več oseb. D e j a n s k o p a Jo v s e o s n u t k e p r a v i l n i k o v v p o d j e t j u i z d e l a l računovodja 6 a m , p r a v o n i človek, k i po be ­s e d i l u članka l e p o p i v a i n nič n o d e l a . I n z a uspešno izvršeno de l o j e p r e j e l računovodja t u d i zasluženo p r i z n a n j e , česar p i ­sec članka seveda ne ve.

I z članka b i b r a l e c s k l e p a l , d a Je računovodja v M i r n i člo­v e k , k i s a m o p o p i v a l P o u d a r i t i p a Je t r eba , d a j e r a v n o raču­n o v o d j a t i s t i , k i Je v pod j e t j u p r v i začel z u v a j a n j e m s t r o ­škovnih mest , k i so o s n o v a z a poznejše e k o n o m s k e enote . Res p a Jo ( in tega p i s e c članka t u d i n e omen ja ) , d a so p o s a m e z n i k i v p o d j e t j u — n e računovodja — n a s p r o t o v a l i n o v e m u s i s t e m u obračunavanja d e l a , češ: to Je n e k a n o v o t a r i j a , k i se n e b o do l go obdržala. I n p r a v zato , k e r Jc v z t r a j a l p r i o r g a n i z i r a ­n j u n o v e g a obračunavanja, se Je računovodja n e k a t e r i m ose­b a m z a m e r i l , sa j n o v o obraču_ n a v a n j e n i šlo v p r i d n j i h o v i m h o t e n j e m

N i res , d a b i o r g a n i d e l a v s k e ­ga s a m o u p r a v l j a n j a v pod j e t j u r a z p r a v l j a l i o računovodj i p o d ­j e t j a k o t o p r o b l e m u v podjet ­j u , sa j t ega »-problema" d e j a n ­s k o n i k j e r n I . Računovodja se J c s t a lno i n r e d n o udeleževal v s e h sej o r g a n o v d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a . L e t a 1961 j e i z o s t a l le z d v e h se j . Z a m u d i l j c s c . o U O «lne 2. dec . 1961 i n se jo D S 12. d e c e m b r a 1961. O b a ­k r a t j e b i l b o l a n i n se seje nI m o g e l udeležiti. N e g l e d e n a to p a Jc b i l a se ja D S s k l i c a n a d a n p o p r e j (!) k o t j e b'.'.a n a p o v e -daina. O b tej p r i l i k i je računo. vcdija t a k o j o b v c 6 i i l p r i s t o j n e osebe , d a n a se jo n e m o r e .

N e bo držalo, d a b i računo­v o d j a p o p i v a l v n o k e m g o s t i n ­s k e m o b r a t u onega dne , k o je b i l a v pod j e t ju uspe l a p r o s l a v a d n e v a r e p u b l i k e . Tega d n e Je namreč računovodja le>al bo ­

l a n i n s t e m p e r a t u r o v pos t e l j i , n i b i l n a d e l u i n n i z a p u s t U sobe , r a z e n e n k r a t o b 17. u r i , k o ga je p r e m a g a l a l a k o t a i n s i j c šel Iskat n eka j h r a n e . C e l d a n je b i l v podstrešni s ob i n a d p i s a r n o s a m i n t a k o n i k o m u r n i m o g e l p o v e d a t i s v o j i h želja K o j e zapuščal podjet je , ga je v i d e l službujoči v r a t a r , k i b i v s e k a k o r p i s c u članka l a h k o pov eda l , v kakšnem s t a n j u — t r e z n e m a l i p i j a n e m — j e raču­n o v o d j a odšel i z pod j e t j a , v k a ­kšnem se j e v r n i l i n k o l i k o ča­sa se j e zadržal. V r e s n i c i Je vse s k u p a j t r a j a l o četrt u r e . T u d i to kaže n a n e i n f o r m i r a -nos t p i s c a članka.

K a r se neažurnosti v računo. v o d s t v u pod j e t j a Uče, b o d i o m e n j e n o s a m o n e k a j . O b p r i ­h o d u sedan j ega računovodje, v podjet je j e b i l o v računovod­s t v u z a o s t a n k a z a 4 mesece , danes j c z a o s t a n k a l e 5 d n i . S e v e d a p a p i s e c t e ga d e j s t v a ne v i d i . J e p a v s e k a k o r u s p e h , da se z a o s t a n e k 4 m e s e c e v v času o d m a r c a d o k o n c a l e t a t a k o skrči l

Članek očita računovodji , d a j e i m e l v z a d n j e m času k a r 12 - p l a v i h - . T u d i to n e bo držalo. V p r e t e k l e m l e tu j e računovod­j a i z k o r i s t i l 5 d n i r e d n e g a d o ­p u s t a , r a z e n tega p a j e b i l t u d i n a bolniškem d o p u s t u o z i r o m a b o l a n 15 d n i , t a k o d a j e i z o s t a l s k u p a j 15 d n i .

R e s j e računovodja pod je t ja ob n e k i priložnosti i z j a v i l , d a j e pos t opek z n J i m »kratenje osebne s v o b o d e - . T o d a te bese­de gre r a z u m e t i p o v s e m d r u g a , če, k o t . t o I z z ven i i z članka. C e se n e k d o k d a j k j e n a p i j e , če zar.-,d.i t ega nihče ničesar n e t r p i i n ne I zgub i i n se vse do ­gaja i z v e n d e l o v n e g a časa, p o ­t e m pač v t i k n n j e k o g a r k o l i v to n e p o m e n i r e s ničesar d r u ­gega k o t k r a t e n j e osebne s v o ­bode. V s a k državljan i m a n a m ­reč p r a v i c o , d a se za svo j d e ­n a r nap i j e . Z a k a j se k d o n a ­pi je , t u d i n i k o g a r nič n e b r i g a . C e se Je računovodja m o r d a iv-; kda j n a p i l , Je to pač n j e ­g o v a o s ebna s tvar , k i n i k o m u r nič crMr.

G l e d e n a v s e n a v e d e n o se t o . rej izkaže, d a p o d a t k i v z go ra j o m e n j e n e m članku n i s o b i l i točni i n d a v članku o p i s a n i d e j a n s k i s t a n n e o d g o v a r j a r e s n i c i .

B r a n k o Grošelj

s tanovan j z a nezapos l ene borce, k i j i h n i ma lo . O b L O kaže za ta vprašanja r a ­zumevan j e i n bo t u d i do l o ­čil znesek z a g radn j o s t a n o ­v a n j , za de l sredstev p a se je o b r n i l n a republiški s t a ­n o v a n j s k i s k l a d , k i j e o b ­l j u b i l 25 odst. udeležbo za g radn j o teh s t anovan j .

Z a t o se je občnski o d b o r Z B o b r n i l n a podje t ja , k j e r so-bivši b o r c i v službi, in skušal na j t i p r i n j i h po t r eb ­no pomoč. Z a l naša pod je t ­j a n i s o p o k a z a l a dovo l j i n ­teresa, marveč so borce n a ­p o t i l a n a občinski o d b o r Z B . T a k a p o l i t i k a do bo r c e v n e kaže l e nehvaležnosti do t i s t ih , k i so n a m s s k r a j ­n i m i n a p e r i p r i b o r i l i s v o b o ­do i n naprednejšo družbe­no ured i t e v , a m p a k t u d i ub i j a v t eh l j u d e h v e r o v idea le , z a k a t e r e so m n o g i od n j i h žrtvovali t u d i z d r a ­vje .

M n o g o je b i l o govo ra t u d i o p r i z n a v a n j u d v o j n e de ­l o vne dobe, p o k o j n i n i n i n ­v a l i d s k i h p o k o j n i n . Bivši b o r c i s o t u d i r a z p r a v l j a l i o do l g em pos topku , saj m n o ­g i čakajo p o l l e ta , n e k a t e r i p a t u d i da l j časa. V e n d a r so t e m u k r i v i v e l i k o k r a t s a ­m i , k e r v prošnjah ne n a v a ­j a j o točnih d a t u m o v i n o s t a l i h poda tkov . P a z i t i p a j e t r eba , d a se n e v r i n e j o t ak i , k i t eh ugodnos t i n iso zaslužili, saj j e v edno več

l j u d i k i b i se r a d i n e u p r a v i ­čeno o k o r i s t i l i .

V z v e z i z z d r a v s t v e n i m s t a n j e m borcev so p o u d a r i ­l i , d a j e nižje k o t p r i os ta ­l i h državljanih. K l j u b te­m u , d a j e s k u p n o s t d a l a v ta n a m e n o g r o m n a s r eds t va i n so b i l i b o r c i n a k l i m a t ­s k e m z d r a v l j e n j u , b o t r e b a p o s k r b e t i z a še izdatnejšo pomoč in vložiti še več n a ­porov . H u d p r o b l e m j e z l a ­s t i a l k o h o l i z e m , V tej z v e ­z i bo t r eba tesneje s ode l o ­v a t i s s v e t o m za soc ia lno va r s t v o p r i O b L O .

— c r —

Dobili smo prvo nagrado!

T u d i l i k o v n i i n n o v i n a r s k i krožek n a naši šoli s t a s o d e l o ­v a l a p r i n a g r a d n e m natečaju P i o n i r s k e g a l i s t a »MoJ domači k r a j včeraj , d a n e s ir j j u t r i - : n o v i n a r s k i krožek s s p i s i , l i ­k o v n i p a z r i s b a m i . V d e c e m ­b r u s m o p o s l a l i p o l n o m a p o n a uredništvo P i o n i r s k e g a l i s t a .

J a n u a r j a s m o že n e s t r p n o p r i ­čakovali P i o n i r s k i l i s t i n g le­d a l i , k d a j b o o b j a v l j e n i z i d n a g r a d n e g a natečaja. V z a d n j i številki, k i j e izšla p r e d p o l l e t ­n i m i počitnicami, p a j e b i l o ob j a v l j eno , d a s m o p i o n i r j i n a ­še šole d o b i l i p r v o n a g r a d o , i n s i c e r r a d i j s k i s p r e j e m n i k . T o j e b i l o vese l j a n a šoli.

K o s m o s e p o počitnicah v r ­n i l i v šolo, n a s j e že čakal l e p r a d i j s k i s p r e j e m n i k z n a m k e R R Niš. Zda j j e b i l o vese l j e še več­je . Ods l e j b o m o še z več j im v e ­s e l j em s o d e l o v a l i p r i r a z r . l h a k c i j a h .

B r a n k o P o d g o r n i k V . b r a z r e d

O s n o v n a šola v S e n l r u p e r t u

Zakaj borovnice sredi zime in snega?

Ne, zdaj jih res ne bomo iskali, saj jih ne bomo našli.

Saj pravzaprav niso borov­nice, le nekaj, kar je z njimi v zvezi.

»Prinesite čimveč borovnic v prodajalno KZ, nekaj dinar­jev od vsakega kilograma bo dobila po končanem odkupit pionirska blagajna,« je bilo sporočeno na vodstvo šole.

Da, lisičke, gobe, lapuh na­birajo pionirji vsako leto. In borovnice. Slednje so lani do­bro obrodile. Trebanjska KZ je prišla na prijetno zamisel, da nabiralno akcijo poživi. Na zamisel, da malce obogati pionirske blagajne po šolah. Rezultat tega? Dva sta.

Prvi predstavlja pionirje, ki so tekmovali, kdo bo nabral več kilogramov črnih kroglic. Enkrat sem bila med njimi, ko so izza pobarvanih zob pri­hajali računi, koliko dinarjev njim, koliko skupni blagajni. Med prsti pa so skozi zelene listke padale borovnice v lon­čke, košarice...

To je za osvežitev spomina. »Kdaj bomo pa dobili tisti

denar od borovnic?« »Takoj ko bo konec akcije, da bodo lahko vse obračunali. »Lahek odgovor. (Junija!)

September. »Ne vem, čudim se, da ni še nič. Dobiti mora­mo odločbo, nalog o izplačilu iz Trebnjega.« Malo drugačen odgovor.

... Januar. »Zdaj po novem letu, po raznih obračunih in inventuri, bodo pa gotovo na­kazali ...«

Precej odgovorov. Pravi od­govor bi bil pa tisti denar, ki ga prav gotovo ni veliko, ven­dar: natančnost je lepa čed­nost. Pionirji pričakujejo in ne bodo nehali spraševati.

Dokler so pota do borovnic še zimsko razpoložena, je še čas, da bi sc potolažilo razo­čaranje. Drugič pa potem ra­je akcijo brez obljub, če teh ne izpolnijo.

Tako, precej po ovinkih do starega slovenskega pregovo­ra: OBLJUBA DELA DOLG. Ali ne? D. Z.

TAKSE V ARHIVU . . . K m e t j e i z o k o l i c e Sen t l o v r e r . -

ca so K Z T r e b n j e p r o d a l i večje količine l e sa . P r i b l a g a j n i k m e ­t i j s k e z a d r u g e so d o b i l i i z p l a ­čilo i n se d o m e n i l i , d a bo go zd ­n e t akse p o b r a l a k a r tamkajš­n j a blagajničarka. T a j e r e s z b r a l a 85.823 d i n i n o b l j u b i l a , d a bo s t v a r k m a l u u r e j e n a .

P r e t e k l o j e prece j časa. P a so n e k a t e r i p r o d a j a l c i l e sa z a ­čeli d o b i v a t i o p o m i n e , češ d a do l gu j e j o šc t o l i k o i n t o l i k o za takse . O p o m i n i s o p r i h a j a l i v e d n o pogoste je . »Ka j p a j e zdaj to?« s o se spraševali k m e ­t je i n z a t r j e v a l i , d a s o t a k s e plačali blagajničarkl t r e b a n j ­s k e k m e t i j s k e z ad ruge . Začele so se širiti g o v o r i c e o gol jtt-f l j ah i n p o n e v e r b a h . Za j e l e so že d o m a l a v es šentlovrenskt k o n e c , k o s o z adevo pričel i r a z i s k o v a t i o r g a n i L j u d s k e m i ­l i c e .

Kupček, k i se j e n a b r a l p r i

blagajničarki, j e začel k o p n e t i . K o Je z v e d e l a , d a s e Je začela p r e i s k a v a , j e k d o v e k a k o z b r a ­l a p o t r e b n o vsoto i n j o r .eko noč p r i n e s l a v s v o j o p i s a r n o . D e n a r j e z a k l e n i l a v a r h i v . K a s n e j e p a , k o j e n a n j e n e m m e s t u v u p r a v i k m e t i j s k e z a ­d r u g e s ede l a že n o v a b l a g a j n i ­čarka, s e j e ze lo t r u d i l a , d a b i d e n a r našla. Slednjič j i Je p r i ­šlo n a m i s e l , d a »mora b i t i d e ­n a r pomešan m e d l i s t i n a m i v arh ivu« . S precejšnjim olajša­n j e m j e r e s se£la v a r h i v i n p r i v l e k l a vso to , k i Jo Je ponoči s k r i l a . P r e i s k o v a l n i m o r g a n o m Je n a v so moč d o k a z o v a l a , d a se j e samo z m o t i l a , k a s n e j e pa j c p r i z n a l a , d a j e d e n a r n u j n o p o t r e b o v a l a . »Na jden i - d e n a r so o r g a n i L j u d s k e m i l i c e i z r o ­čili u p r a v i K m e t i j s k e z a d r u g e , k i Je n e m u d o m a plačala g o zdne

O p o m i n i k m e t o m n i s o več p r i h a j a l i .

Resnica, ki se je premalo zavedamo Občinski odbor S Z D L v

Trebnjem je 1. februarja or­ganiz i ra l posvet z vod j i go­spodarsk ih organizaci j . To je bi lo potrebno predvsem zato, ker je v nekater ih gospodar­s k i h organizaci jah politično delo pomanjk l j ivo . T o s lab i gospodarske dosežke, proiz­vodne odnose i n delo orga­nov delavskega samouprav­l janja . Povezovanje po l i t ike z gospodarstvom pa je nujen prgoj , da se okrep i demokra­t izaci ja i n decentral izaci ja delavskega samoupravl janja.

D r u g prob lem se pojavl ja p r i uvel javl janju prav i ln ikov o del i tv i čistega dohodka i n osebnih dol iodkov. Nov na­čin delitve dohodkov se že v več podjet j ih n i i zkaza l . Do tega je prišlo povsod tam, kjer p rav i ln ik i niso b i l i pr i lago jeni konk r e tn im raz;-meram, i n tam, kjer komi ­sije, k i so prav i ln ike izdela­le, niso bi le dovolj poučene o tem, kako naj se dohodek de l i . V nekater ih podjet j ih so prav i ln ike že začeli po­pravl jat i . Spremembe so po­

trebne z last i v t i s t ih podjet-t j ih , k i so se p r i izdelavi pra­v i ln ikov zgledovala po d rug ih gospodarsk ih organizaci jah, p a tud i tam, kjer so mer i l a določali l judje izven podjet-tja, pa j i m razmere niso b i le dovol j znane. Podjet ja so se premalo opr l a n a lastne iz­kušnje i n razmere. T u d i je napačno t rd i t i , da so edino pravi lne le tiste obl ike, k i so so obnesle v t em a l i onem podjetju.

Nato se je razprava osre­dotočila n a posledice, k i j i h povzročata določena mise l ­nost i n v loga d i rektor ja ko t vodje gospodarsko organiza­cije. Osebna miselnost n i ve­dno najbolj prav i lna, je pa še v veljavi med proizvajal­c i . T o se pozna predvsem ta­krat , kadar ko lekt iv odloča. Mnogokra t se sliši, d a priča­kujejo delavci »nekoga« iz­ven podjetja. T a naj b i j i m ured i l pro izvodne odnose, n u ­d i l obratna i n invest ic i jska sredstva i n podobno. Ne za­vedajo so, da so hkra t i pro­izvajalci i n uprav l javc i .

N a drug i s t rani s i nekater i d i r ek to r j i zamišljajo, da nj i ­hova vloga kot vodje gospo­darske organizacije pada. V takem p r i m e r u prav on i za­virajo razvoj decentral izaci­je i n demokrat izaci je , saj nekater i celo meni jo : »Zdaj, ko je delavsko samoupravl ja­nje, se me stvar i ne tičejo!« a l i : »Uredite s i podjetje, ka ­k o r pač veste i n znate!«

T u d i obveščanje ko lekt iva jo zelo važno za obl ikovanje odnosov i n zavesti. Vendar pro izva ja lc i o stvareh, k i j i h obravnavajo seje, niso dovolj seznanjeni i n s i j i h napačno razlagajo. Razmišljati bo tre­ba, kako naj se obveščajo člani kolekt ivov. V Tovarn i šivalnih strojev b i b i l ne­dvomno potreben informa­t ivn i b i l ten.

N e moremo ugotavl jat i drugače. O d k o d namreč dej­stvo, da se pro izvaja lc i ne zavedajo, da so tud i uprav­ljavci? Zakaj b i tud i delav­s k i svet, k i ga nepoučeni pro­izvaja lc i sestavljajo, m i r n o

gledal na samovoljo i n v>oko dohodke nekater ih l judi?

Posvet je b i l kor is ten, ško­da je le, da se vab i lu niso odzval i v s i predstavn ik i go­spodarsk ih organiv .c i j .

Tone Gole

ŠOLSKI O D B O I l B O I M E L V E L I K O D E L A

L e t o s Je p o s t a l n o v i p r e d s e d ­n i k šolskega o d b o r a v S e n t r u ­p e r t u tovariš Jože F r e i i h . N a n e d a v n i s e j i se Je n a n i z a l a v r s t a p r o b l e m o v , k i na j b i j i m b i l v letošnjem l e tu k o s šolski o d b o r . V e n i i z m e d točk d n e v ­nega r e d a j e šolski u p r a v i t e l j B o j a n B r e z o v a r s e z n a n i l člane o d b o r a z učnimi u s p e h i v p r ­v e m p o l l e t j u . M e d v z r o k i z a n e u s p e l i j e t u d i p o m a n j k a n j e učnega k a d r a . T o b o n a naši šoli spe t ze lo pereče v J e s en i . » K e r j c to vprašanje p o s t a v l j e ­n o p r e d vse šole v t r e b a n j s k i občini, b i se b i l o t r e b a ob n j e m Se posebej z a m l s U t l , - j e d e j a l Jože Jankovič, uslužbenec z D o b a . » T o . d a so k r a j i bo l j o d ­d a l j e n i o d k u l t u r n i h c en t rov , b i b i l o t r e b a upoštevati t u d i p r i plačah. M o r d a p a je Se bol j važno p r i m e r n o s t a n o v a n j e , k e r učitelja r e s n e moreš d a t i v v s a k o l u k n j o , - Je še p r i s t a v i l . T o j e p r a v go tovo r e s .

D a n i c a Z u p a n

liiKlililliS K O M U N E \ VI DE'M - l i l i ®

C e n t r a l n i d e l a v s k i svet T o v a r n e ce lu loze i n p a p i r j a v V i d m u - K r -

škem je 31. j a n u a r j a n a 16. r edn i s e j i r a z p r a v l j a l o več­j i s k r b i z a p r o i z v a j a l c a i n 9 p r o b l e m i h r a z v o j a pod ­jet ja. Se j i so ko t gostje p r i ­s os t vova l i : podpredsedn ik republiškega s i n d i k a l n e g a sveta L e o p o l d K r e s e , načel­n i k o d d e l k a z a gospodars tvo O b L O A n t o n A v s e c i n šti­pend is t i pod je t ja .

2e s a m o poročilo u p r a v ­nega o d b o r a pod j e t j a je d a ­lo povod z a pestro r a z p r a v o . Člane d e l a v s k e g a s ve ta je Predvsem presene t i l o po ro ­čilo o številu l a n s k i h nesreč v pod je t ju . T e h je b i l o k a r 126 p r i d e l u i n 19 n a p o t i na de l o i n z de l a . Največ nesreč se j e dogod i l o n a lesnem skladišču. Pod je t j e je b i l o s t e m oškodovano za 2028 d e l o v n i h d n i a l i z a 50 m i l i j o n o v 700 tisoč d i n a r ­jev. N o b e n e nesreče p a n i b i l o , k i b i i m e l a z a posle­d i co i n v a l i d n o s t . D e l a v s k i svet s e j e odločno zavze l z a Večjo zaščito z apos l en ih . V ta n a m e n je sp re j e l več p o ­m e m b n i h uk r epov . M e d d r u g i m je o d r e d i l , na j se odprav i j o v se p o m a n j k l j i ­vost i p r i s t r o j i h i n n a p r a ­vah ,naj se skladišče l esa tehnično bo l je o p r e m i i n Prot i kršiteljem va rs t vene d i s c i p l i n e energično postopa in dos l edno z ah t e va izvrše­vanje v a r s t v e n i h n a l o g ; P rav t ako je t r eba d o p o l n i t i P r a v i l n i k o h i g i e n s k o - t e h -ničnem v a r s t v u ter ga n a ­t i sn i t i v o b l i k i žepne k n j i ­žice i n ga d a t i s l e h e r n e m u članu k o l e k t i v a v uporabo V o k v i r u izobraževalnega centra je t reba čimprej o r ­gan i z i r a t i u v a j a l n e s e m i ­nar je z a vse novo spre je te delavce, v t o va rn iškem ča­sopisu p a o b j a v l j a t i v sak težji p r i m e r nesreče t e r v k o m e n t a r j u ana l i z j r a t i v z r o ­ke nesreče. ' -' " • ' '*

Pomoč bolnišnici — toda 2<>htevamo tudi kvalitet­ne usluge v Brežicah! S k r b za de l ovnega člove­

ka v t o v a r n i ce lu loze i n p a -P ; r J a pa n e zadeva samo za­

ščite p r e d nesrečami. D e l a v ­s k i sve t je zato r a z p r a v l j a l

i n s k l e p a l o možnosti k v a ­l i t e tnega z d r a v l j e n j a zapo ­s l e n i h v bolnišnicah, o d o ­končni rešitvi vprašanja n a -

ekone tmske i n obračunske eno­te, p a t u d i o d u s p e h a pod je t j a . Z a s t a v l j e n a p a so biLa vpraša­n j a , k a k o b o s p r e j e m k i d e ­lavcev , če bo k a t e r a i z m e d e k o ­n o m s k i h enot i z upravičenih r a z l o g o v p a s i v n a . N e k a t e r i s o s m a t r a l i , d a so p r e v e l i k e r a z -

ENOSTRANSKE ADMINISTRA­TIVNE ZADOLŽITVE KRŠIJO

PRAVICE UPRAVLJAVCEV

Delavci v tovarni celuloze in papirja: razvoj samoupravljanja mora temeljiti na najširših po­budah proizvajalcev in komune! — Premalo utemeljen sklep Sekretariata za blagovni promet FLRJ je upravičeno razburil mlade upravljavce

na Vidmu

mest i t v e i n v a l i d o v n a p r i -, m e r n i h d e l o v n i h m e s t i h ter o p r i d o b i t v i k v a l i f i k a c i j i n splošne i z ob ra zbe de l avcev i n uslužbencev v podje t ju .

N a priporočilo u p r a v n e g a o d b o r a je D S s k l e n i l u s t a ­n o v i t i enoten s k l a d z a po­moč brežiški i n novomeški bolnišnici. V s k l a d b o p o d ­jet je p r i sp e va l o 1 odstotek zneska o d ne to izplačanih osebn ih d o h o d k o v zapos le ­n i h , znesek p a se bo i z p l a ­čal i z s k l a d a podjet ja . Čla­n i D S so še i z r a z i l i željo, naj b i brežiška bolnišnica izboljšala k v a l i t e t o s v o j i h u s l u g i n tud i odnos d o b o l ­n i k a ! G l e d e vprašanja i n v a ­l i d n o s t i d e l a v c ev i n n j i h o v e names t i t v e n a p r i m e r n i h d e l o v n i h mes t ih je D S p r i ­poročil pomoč i n v a l i d s k i k o m i s i j i v pod je t ju p r i n j e ­n e m že d o sedaj uspešnem d e l u . D a b i s l e h e r n i zapo ­s l e n i i m e l še večjo možnost izobraževanja, je b i l o n a se­j i D S sk l en j eno z a p o s l i t i v pod je t ju r e f e r en ta z a i z o b ­raževanje, k i bo l j u d e m sve tova l i n pomaga l .

še več pravic ekonom­skim enotam

K a k o s k r b i D S za družbeni S t a n d a r d z a p o s l e n i h a l i k o n ­k r e t n o za n j i h o v mesečni z a s l u ­žek, l a h k o u g o t o v i m o iz p e s t r e r a z p r a v e ob spre j e t ju p r a v i l n i ­k a o d e l i t v i o s e b n i h d o h o d k o v . Mesečni d o h o d e k zapos l enega je namreč o d v i s e n od n j ego ­vega p r i z a d e v a n j a , o d u s p e h a

Voda, voda Precej odločno je povedal

t o v . Kastclic v zadnjem D L , da je zelo neodgovorno poslo­vanje v zvezi z vodo, ki jo Pijemo na področju občine Videm-Krško. želel bi še bolj osvetliti ta problem, ki posta­ja predmet dnevne razprave velikega dela prebivalstva na-Sega

mesta. N e vem, kako se v normal-

n i l » razmerah dozira klor. V e m samo to, da kakšen dan s mrdi p 0 kloru celo stano-V a n J e , nc — samo voda. No, toda vse bi še šlo, ko bi le v °de bilo dovolj. Cez dan tu­di Po desetkrat preneha teči voda in zopet pride, vse brez Poprejšnjega obvestila.

Stanovanje plačam tudi za­radi vode čez pet tisoč dinar­jev. Brez pretiravanja trdim, da vsaj deset dni v mesecu sploh ni vode. Stranišča za­nesena, iz pipe pa grgrajoče Poje in vsak čas pričakujem vodo. Voda pride šele, ko jo Prinesem iz starega vodnja-k a . oddaljenega najmanj 500 metrov od hiše. Angleško stra-O'sce, zaradi katerega tudi P'aeujem tolikšno najemnino, Pa požira eno, dve, tri vedra v °de. Kje je potem še pranje, ""»vanje, kuhanje! Kopamo

e v mali otroški banji, ker kopalnice ni varno zakuriti.

akrat nam je že pregorela P<*. ko je med kurjenjem Manjkalo vode . . .

m m m

Zadnjič jc dosegla vsa stvar svoj višek, kakor ga jc opisal tov. Kastelic. Enkrat preveč klora, drugič popolnoma brez klora, čeprav samo dve uri. Obvestilo, da ne bo tri dni vode, pa je bilo pribito na nasprotno stran drevesa pred hišo, menda zato, da ga nc bi mogli stanovalci opaziti. Na vprašanje, zakaj je tako, mi je odgovorni znal zelo le­po razložiti nihanje pritiska, delovanje črpalk, doziranje klora in nešteto zanimivih tehničnih podrobnosti, ki pa konec koncev ne pritisnejo vode do potrošnika. O svojem delu in vplivu na dotok vode je malo zamolčal. Po ekonom­ski enoti dobi več, če jc manj stroškov . . . Tudi klor, ki mu ga je zmanjkalo, mu bo ver­jetno povečal zaslužek (s sto­la ga, kot smo občutili, ni dvignil).

Vem, da je ta problem v načrtu občine za pet let. Že­lim samo, da se tisti, ki so neposredno odgovorni za pre­skrbo z vodo, malo zamislijo in odpravijo vtis, da nas nekdo izkorišča in iz malo­marnosti povzroča nezado­voljstvo med ljudmi.

Če prideš v trgovino in zahtevaš meter blaga, ga mo­raš dobiti en meter, pa naj bo prodajalec še tako slabe volje. Zakaj potem z vodo ta­ko izkoriščanje potrpežljivo­sti? MAKS POGAČAH

l i k e p r i v r e d n o s t i točk i n d a b i b i l o p r a v , če b i se u g o t a v l j a n j e o s e b n i h d o h o d k o v p r enes l o v pr i s t o jnos t ' e k o n o m s k i h enot . M n o g i m j e b i l o n e r a z u m l j i v o , z aka j d o b i z a p o s l e n i včasih p r i r e k o r d n i mesečni p r o i z v o d n j i m a n j o s e b n i h d o h o d k o v k a k o r pa p r i povprečni p r o i z v o d n j i . Rečeno j e t u d i b i l o , d a je način obračunavanja v p r a v i l n i k u prece j z a m o t a n i n d a b i k a z a l o p r e i t i n a plačevanje p o enot­n e m c e n i k u . N a vse p r i p o m b e je D S s k l e n i l priporočiU e k o ­n o m s k i m e n o t a m , na j v svo j e r e z e r v n e s k l a d e v l aga j o s r e d ­s t v a , k i j i h b o d o črpale ob m o ­r e b i t n e m nedoseženem p r o i z ­v o d n e m p l a n u , za k r i t j e r e d n i h l e t n i h d o p u s t o v i n v d r u g e n a ­mene . N a d a l j e j e D S s k l e n i l , d a se p r i s t o j n o s t i e k o n o m s k i h enot o u g o t a v l j a n j u o s e b n i h d o h o d k o v p renese jo n a e k o ­n o m s k e enote že v d r u g i p o ­l o v i c i letošnjega l e ta ir. d a se odsle j plačilne l i s t e izobešajo n a j a v n e m p r o s t o r u v t o v a r n i .

čuden uvoz. V pod j e t j u s o n a s t a l e r e s n e

težave z a r a d i d e v i z . Čeravno so l a n s k i i z v o z p r o i z v o d o v p r e k o ­račili z a 50 o d s t o t k o v , so o s t a l i

b r e z d e v i z . Z n a n o p a j e , d a Je pod je t j e s t r ogo v e zano n a u v o z s i t i n s t r u g a l , k i j i h m o r a p l a ­čevati v d e v i z a h . CLan i D S so i z j a v i l i , d a z a r a d i t ega l a h k o nas t ane zasto j v p r o i z v o d n j i . H k r a t i p a ugo tav l j a j o , d a u v a ­žamo s r e d n j e f i n i p a p i r i n zan j plačujemo d r a g o c e n e dev i z e , čeprav v t o v a r n i i m a j o s t ro j z a i zde l a vo t a k e g a p a p i r j a , a je žal p rece j neizkoriščen. U v o ­ženi p a p i r p a so v t o v a r n i n a V i d m u m o r a l i r e z a t i ! K o t do ­b e r g o spoda r je D S s k l e n i l p r e ­i t i č imprej n a u p o r a b o d o m a ­čega r e p r o d u k c i j s k e g a m a t e r i a ­l a , k j e r j e to l e mogoče, i n u v e ­s t i splošno štednjo z uvoženim m a t e r i a l o m . U p r a v a pod j e t j a na j t a k o j z a h t e v a p r i p r i s t o j ­n i h činiteljih dev i z e , k i j i h še n u j n o p o t r e b u j e z a k r i t j e plačil za l e to 1961. P r i N a r o d n i b a n k i pa na j se i zpos lu j e sog las j e z a akTed i t i v e v letošnjem l e t u .

Vse sile vlagajo za še večjo proizvodnjo

D r u g i p a p i r n i s t ro j bo p r e d ­v i d o m a pričel p o s k u s n o o b r a ­t o v a t i 13. m a j a 1963. P r v o t n o so b i l e i n v e s t i c i j e z a t a s t ro j i n o b j e k t p r e d v i d e n e v z n e s k u 3 m i l i j a r d e 200 m i l i j o n o v d i n a r ­j ev . Z a r a d i podraži tve g r a d b e ­n i h d e l i n s p r e m e n j e n i h d e v i z ­n i h c en poU-ebuje pod je t j e še eno m i l i j a r d o 82 m i l i j o n o v d i ­na r j e v . K e r Je o b j e k t z a d r u g i p a p i r n i s t ro j že v g r a d n j i t e r te d n i že p r i h a j a j o p r v i d e l i novega p a r n e g a k o t l a , j e D S b r e z p r i p o m b o d o b r i l na je t j e poso j i l a , k i j e p o t r e b n o za d o ­končno d o g r a d i t e v i n montažo p a p i r n e g a s t r o j a .

S čim se proizvajalci papirja ne strinjajo L e t n a p r o i z v o d n j a r o t a ­

c i j skega p a p i r j a znaša 26 t i ­soč ton . Sek r e t a r i a t z a b l a ­govn i p romet F L R J p a je enos t r ansko o d r e d i l k o l e k ­t i v u letošnjo p ro i z vodn j o n a 29 tisoč t on časopisnega p a ­p i r j a i n h k r a t i določil ceno p a p i r j u t e r k u p c a . D e l o v n i k o l e k t i v t o va rne ce lu loze i n p a p i r j a j e že d o sedaj vloži l

največje napo re z a poveča­nje p ro i zvodn je . R a z u m l j i ­vo , d a so b i l i z a r a d i tega člani D S močno p r i z a d e t i . Upravičeno so s m a t r a l i , d a a d m i n i s t r a t i v n o zadolževa­n j e močno krši osnovne p rav i c e de l a vskega i n druž­benega s a m o u p r a v l j a n j a v podje t ju . N o v i gospodarsk i s i s tem, k i t eme l j i n a najšir­ši p o b u d i k o m u n e , p r o i z v a ­j a l c e v i n d e l o v n i h k o l e k t i ­vov , j e s t e m s k l o p o m moč­n o o k r n j e n ! D e l o v n i k o l e k ­t i v b o skušal povečati p r o ­i z v odn j o n a največ 28 tisoč ton, če bo seveda stro j o b r a ­

t o v a l n emo t eno i n če bodo z a ob ra t o van j e zajamčeni v s i pogoj i . N a D S je b i l o sporočeno, d a k o l e k t i v u l a n i n i nihče p o m a g a l , k o je p r i ­m a n j k o v a l o lesa. Podjcljc še danes ne more dobiti za­dostne količine bukovega le­sa, čcpra'v ga je prav na Dolenjskem največ!

Se preden je p r eds edn ik c en t ra lnega de l a v skega sve ­t a E d o Komočar zaključil p o m e m b n o sejo, j e i z j a v i l , d a v i m e n u ce lo tnega k o l e k ­t i v a upa , d a r a z p r a v a te se­je ne b o z a m a n .

Drago Kastelic

Ustanovitev sekcij za zunanje­politična vprašanja

Sekci je za politična vpraša­nja so že organizirale p r v a predavanja, spreml jana z di­apozi t iv i i n d ia f i lmom. Pre­daval i oz i roma razgovore so vod i l i predstavn ik i občinske­ga odbora S Z D L i n so j i h navzoči z zanimanjem sprem­l ja l i .

Zaključki okrajne konfe­rence S Z D L so brez dvoma ve l iko pr ispeva l i k splošni večji dejavnosti kra jevn ih odborov v občini V idem-Kr ­ško. N a priporočilo občin­skega odbora S Z D L je k ra ­jevna organizaci ja v Krškem ustanovi la več sekci j , za ka­tere je med članstvom že se­daj ve l iko zanimanja.

D a b i b i l i člani čimbolj se­znanjeni s političnim dogaja­n jem doma i n po svetu, so bi le p r i kra jevnih organizaci­j ah na Senovem, v Bres tan i ­c i , Kostanjev ic i , na Zdo lah i n v Podbočju ustanovljene sekcije za notranje i n zuna­njepolitična vprašanja. Ob­činski odbor S Z D L je pred­lagal ustanovitev teh sekci j tud i p r i kra jevnih organizaci­jah S Z D L Videm-Krško, de­sni i n levi breg, i n na R a k i .

Zadnji čas je, da dobijo borci primerna stanovanja

Občni zbor Z B Videm-Krško je zelo kritično oce­ni l delo preteklega leta. V poročilu predsednika in potem v diskusiji Se je po­kazalo, da jc res že skraj­ni čas, da dobijo borci pr i ­merna stanovanja. Več primerov so povedali, ko borci živijo v nezdravih in majhnih stanovanjih, posamezniki pa, ki bi že po svojem položaju morali biti za zgled, se selijo iz boljšega stanovanja v še boljše.

Na občnem zboru ni bilo govora o vdovi po vojni umrlega borca, k i je vsaj dvajsetkrat prosila za za­menjavo stanovanja, ker sta ona in njen otrok težje boliva zaradi neprimernih prostorov in imata tudi od zdravnika dokazila, da ju lahko samo suho stanova­nje pozdravi. Otrok beži iz stanovanja, ker se zunaj bolje počuti, mati je bolna in nc more vedno paziti nanj. Tako postaja otrok tudi za šolo problem. Kdo

Še k članku »Sprašujemo, zakaj tako?«

Z o z i r o m n a članek, k i s m o ga p r e b r a l i v p r e d z a d n j i števil­k i D o l e n j s k e g a l i s t a , v k a t e r e m d o p i s n i k g r a j a s t an j e s e r v i s n e službe za p o p r a v i l a r a z n i h elekričnih a p a r a t o v v občini Videm-Krško, i n še posebno , k e r j e b i l ob tej p r i l i k i naš z a ­v o d p r e d l a g a n , d a p r i p o m o r e k rešitvi tega p r o b l e m a , s m a t r a ­m o za p o t r e b n o , d a s e z n a n i m o j a vnos t z našim stališčem.

Današnje s t an j e t e h n i k e , še bol j pa n j e n p e r s p e k t i v n i r a z ­vo j i n u v e l j a v l j a n j e n a v s e h področjih človekovega d e l o v a ­n j a , n a s p o s t a v l j a p r e d d e j ­s t vo , d a se srečujemo v s a k d a n Z v e d n o večj im številom r a z n i h tehničnih apa ra t o v . V s i t i i z ­d e l k i n u j n o p o t r e b u j e j o nego o z i r o m a p o p r a v i l a . — Z a t o se vsak k u p e c k a k e g a novega t e h ­ničnega a p a r a t a na jp r e j z a n i ­m a za možnost s e r v i s n e g a po ­p r a v i l a . V s a k d a n pa se sreču-ien io s p r o b l e m i o k r o g t eh p o ­p r a v i l i n to n a m d o k a z u j e t u d i o b i l i c a člankov i n d o p i s o v n a račun s e r v i s o v . V s e to j a sno kaže, d a je vprašanje s e r v i s n i h služb pos ta l o že šir*i družbeni p r o b l e m .

O b p r e d l o g u p i s c a članka o o r g a n i z i r a n j u n o v i h s e r v i s n i h d e l a v n i c v Vidmu-Krškem p a m e n i m o , da bo p r e b i v a l s t v o za­d o v o l j n o l e . če bo s e r v i s ugo ­d i l n j i h o v i m i žel jam l n p o t r e ­b a m . S e r v i s , k i bi m o r a l d e l o ­v a t i ob p o g o j i h , kakršne Je i m e l p r e d k r a t k i m ukinjeni, b i

b i l že n a začetku obso j en n a n e u s p e h . Naša šola I m a v s v o ­j i h d e l a v n i c a h dovo l j p r i m e r ­nega k a d r a za vods tvo i n o r g a ­n i z i r a n j e s e r v i s n e d e l a v n i c e za r a d i o i n t e l e v i z i j s k e apara t e , p a t u d i za vse v r s t e g o s p o d i n j s k i h , električnih a/paratov. Po p o ­t r e b i b i l a h k o p o p r a v l j a l i t u d i vse , k a r s o d i v a v t o e l e k t r i k o . Naše d e l a v n i c e pa so z a e n k r a t o p r e m l j e n e še t a k o , d a i m a m o v n j i h l a h k o l e najnujnejši praktični p o u k za d i j a k e naše šo lo V teh p o g o j i h n e m o r e m o sp r e j e t i še k a k i h d o d a t n i h o b ­veznos t i . P r e d v s e m pa se k l j u b d e j s t v u , d a bi n e k a t e r a p o s a ­m e z n a p o p r a v i l a že sedaj o p r a ­v i l i , ne b i m o g l i v e za t i z a k a k o k u r a n t n o i n h k r a U t u d i s o l i d ­no s e r v i s n o de j avnos t . — Naše d e l a v n i c e b i b i l o t r eba p r e u r e ­d i t i i n o p r e m i t i t a k o , d a b i b i l e s p o s o b n e za b r e z h i b n o de l o , p r e d e n b i p r ev ze l e to na logo . — Z a po t r ebe a d a p t a c i j e k a k o r t u d i za n a b a v o o p r a m e (orod ja , i n s t r u m e n t i itd.) ter r e z e r v ­n i h d e l o v p a žal n i m a m o n o ­b e n i h s reds tev .

Občinskemu l j u d s k e m u o d ­boru s m o že sporočili, d a s m o p r i p r a v l j e n i v z p o s t a v i t i prepo-fcrebno s e r v i s n o službo za po­praviva električnih aparatov. Tu so nam obljubil i , da bodo o z a d e v i razmisli l i in tako pr i ­čakujemo pomoč za uresniče­nje tepa načrta, k i j e prav go­t o v o v interesu vseh občanov.

U p r a v a T S S , V idem-Krško

bo kriv fantove napačne vzgoje? Kdo bo kriv za fantovo pokvarjeno zdrav­je? Težko ušesno vnetje (kronično) preti, da bo otrok oglušel, če ostane v takih razmerah. Bolchna mati mu ne bo mogla dol­go biti skrbna mati, čc ostane v nemogoči vlagi. Poleg kuhinje, k i je do okna v zemlji, jc gnojna jama. Gnojnica pronica tudi v kuhinjo. Se sreča, da jc zid debel. Hišni gospo­dar jc poleg vsega vdovo še žalil. Hiša pa mu kljub sed­mim stanovanjem ni bila nacionalizirana itd., itd.

Vsega tega ni bilo na občnem zboru ZB. Na sta­novanjski upravi pa sta, ko sta po sedmih letih čaka­nja šla zopet ponižno vpra­šat za stanovanje, dobila odgovor: »Ja, kaj mislita, da delamo stanovanja tu

stanovanjskem!« na

Seja ljudskega odbora

V torek dopoldne so od­borniki obeh zborov OfcLO na skupni seji razpravljali o programu perspektivnega razvoja naše občine za raz­dobje 1961—1965. Pomenili so se tudi o osnovali za sestavo družbenega plana in proraču­na za leto 1962, imenovali so komisijo za izdelavo statuta in rešili več drugih vprašanj. O seji bomo več poročali prihodnjič.

Potres na območju Vidma-Krškega

in okolice

8. februarja okoli 3. ure zjutraj je prebivalce V i d ­ma-Krškega, Zdol, Bresta­nice in Senovega prebudil rahel potresni sunek, k i Je trajal nekaj sekund. Po do­slej ugotovljenih podatkih' potres ni povzročil škode, ljudje pa so bili močno pre­plašeni, ker so se bali novih potresnih sunkov.

Tudi na Senovem večja razgibanost SZDL

N a n e d a v n i s e j i k r a j e v n e o r gan i zac i j e S Z D L n a S e n o ­v e m so r a z p r a v l j a l i o p r o ­g r a m u za bodoče de lo . S k l e ­n i l i so p o m a g a t i podružni­c a m k r a j e v n e o r g a n i z a c i j e S Z D L n a S e n o v e m . V s e d e ­lo k r a j e v n e o r gan i z a c i j e bo usmer j eno p r e k o s ekc i j e z a k o m u n a l n a i n s t a n o v a n j s k a vprašanja, s ekc i j e z a s o c i a l ­n a lin v z g o j n a vprašanja družine ter sekc i j e z a i z ­obraževanje.

Z d e l o m p o s e k c i j a h i n z vkl jučitvi jo n o v i h č lanov b o o r g a n i z a c i j a doseg la še večje uspehe.

Odslej sestanki ZR0P tudi v Leskovcu

26. j anuar ja je b i l v K r ­škem občni zbor osnovne or­ganizaci je Združenja rezerv­n i h of ic ir jev i n podof ic ir jev Krško-Lesko vec.

Predsednik organizaci je Cveto Bevk je v poročilu n a ­kaza l smernice za bodoče de­lo . V živahni r a zp rav i so člani pred laga l i izboljšanje dela v organizac i j i . V ta n a ­men naj b i odslej b i l i sestan­k i i n predavanja i zmenoma v Krškem in L e s k o v c u . L e t a ­ko je pričakovati večjo ude­ležbo. P r a v tako naj b i na R a k i u k i n i l i sekci jo Z R O P ,

ker je nedelavna. Člani pa naj b i se vključili spet V. krško-leskovško organizac i jo . Navzoč; so se nadal je zavze l i za strokovno, vojaško i n družbeno-politično izobraže­vanje članstva. Pred lagano jo bi lo tud i , da b i v tem le tu predava l i člani sami, s čimer b i se zmanjšali stroški. I z r a ­žena je b i l a želja, naj b i borc i N O V predava l i o p a r t i ­zansk ih vojaških dogodkih In naj b i člani ob i ska l i p a r t i ­zanske kraje- N a koncu je b i l i zvo l j en nov petčlanski odbor i n delegati za občin­sko konferenco.

S t e v T T t M i p D O L E N J S K I L I S T

Pred 18 leti v Črnomlju Kidrič-Petcr Kalan in Moša di pokojna tovariša Boris Pijade, ki sta s svojo nav­zočnostjo in sodelovanjem na zasedanju pomagala us­meriti sile slovenskega naro­da za dokončno osvoboditev hi postaviti trdne temelje naši suverenosti ter novi ljudsko demokratični oblasti.

Kako daljnovidne so bile takratne odločitve našega najvišjega vodstva in parla­menta kot celote, nam po­trjuje naš današnji razvoj,

stva. Narodni dohodek se iz leta v leto veča. Vsako leto si ob pomoči skupnosti in s sodelovanjem našib delovnih ljudi pogumneje zastavljamo naloge, ki jih vsebujejo ob­činski plani. Tudi letošnji predlog plana predvideva znaten porast proizvodnje in s tem narodnega dohodka. Po zaslugi požrtvovalnosti naših delovnih ljudi, organov sa­moupravljanja fti vodstev podjetij, zavodov in ustanov ter kmetijskih zadrug smo v

0B OBČINSKEM PRAZNIKU ČRNOMLJA

Sirom po Sloveniji in Ju­goslaviji je še trajala ogor­čena narodnoosvobodilna borba, vendar se jc že nagi­bala k zmagovitemu zaključ­ku. Fašistični okupator se je zavedal svojega poraza. Na svetovnih bojiščih je doživ­ljal velike izgube. Naša na­rodnoosvobodilna vojska je s fašističnim okupatorjem in njegovimi pomagači bila ogorčene boje in mu je ob podpori ogromne večine Ju­goslovanov zadajala udarec za udarcem in uspešno uniče­vala okupatorjev vojaški stroj, pod katerim je že če­trto leto ječala "naša domo­vina. Ta borba je terjala ve­like napore hi žrtve.

V takih okoliščinah so se 18. februarja 1944 v takrat osvobojeni Beli krajini v Čr­nomlju zbrali odposlanci slo­venskega naroda na prvo za­sedanje slovenskega ljudske­ga parlamenta. Prihajali so iz osvobojenih in neosvobo-jiViih krajev Slovenije, na svobodnih volitvah izvoljeni v brigadah, odredih in na te­renu.

Odposlanci so prihajali ve­seli in nasmejani, mnogi na­ravnost iz borbe. Bi l i so de­lavci, kmetje in delovna in-teligefnea, ld Je v najusod­nejšem času zgodovine slo­venskega naroda vedela svo­jo nalogo, boriti se za svo­bodo slovenskega naroda!

Vsi so bili prežeti z misli­jo, kako združiti sile sloven­skega naroda za dokončni obračun z okupatorjem, ki se je žilavo upiral in si na vse načine prizadeval, kako bi si podaljšal življenje. Vse odposlance je vodila misel, kako postaviti čim trdnejše temelje naši bodoči narodni zgradbi: svobodni Sloveniji, združeni v novi Jugoslaviji.

V Črnomlju je, kljub temu da so na robovih Bele kra­jine pokali mitraljezi, grmeli topovi |n bombe, vladalo praznično razpoloženje, saj je bilo tu središče vseh pri­zadevanj za osvoboditev in ustvaritev temeljev naše no­ve državnosti.

Prišli so tudi politični in vojaški predstavniki in vodi­telji narodnoosvobodilnega boja; med njimi sta bila tu-

saj se je ravno na takrat po­loženih temeljih razvila naša demokratična socialistična zgradba, ekonomski razvoji, družbenoekonomski odnosi, delavsko in družbeno uprav­ljanje.

Na takrat postavljenih te­meljih je Bela krajina kot celota in naša občina Črno­melj dosegla velik napredek. Prebivalstvo naše občine se teh velikih dogodkov iz slav­nih dni revolucije s ponosom spominja in si je ta dan tudi izbralo za svoj praznik.

Po vojni razvito gospodar­stvo tvori dokaj solidno ma­terialno osnovo za nadaljnji razvoj in vpliva na hitro spre­membo strukture prebival-

planu postavljene naloge kljub težavam vsako leto do­segli, čestokrat tudi presegli. PREPRIČAN SEM, DA BO TAKO TUDI LETOS.

Poleg bitke za letošnji plan, ki se je začela že v začetku leta, nas čaka še veliko dru­gih političnih nalog. Smo namreč v letu, ko bomo spre­jemali zvezno in republiško ustavo, ko bomo sprejemali občinski statut, volili pred­stavniške organe. Poleg te­kočih nalog bo to zahtevalo od nas vseh dodatne napore. Prepričan sem, da bomo ob pomoči naših občanov tudi te naloge dobro opravili.

Ob taki aktivizaciji pa bo dovolj priložnosti za poglo­

bitev socialističnih družbe­nih odnosov. Pri bližnjih raz­pravah nas mora voditi za­vest, da spada človek z vso svojo bitjo na prvo mesto. Pred seboj moramo imeti človeka proizvajalca in upravljavca, njegovo dosto­janstvo, pravice in dolžnosti, njegove zahteve in potrebe, za katere bo treba imeti v bodoče še več posluha, pri čemer pa bo treba seveda upoštevati tudi možnosti, ki nam jih daje današnja stop­nja našega razvoja. Skratka, prizadevati si moramo, da nas pri odločitvah vodi pred­vsem SKRB ZA ČLOVEKA, saj so ravno njemu namenje­ni vsi naši napori. Zato se moramo še bolj kot do sedaj boriti za uveljavljanje de­mokratičnih misli in načel.

Posebno skrb bomo morali posvetiti vzgoji mladega ro­du, da bo umsko in fizično dovolj krepak in kot tak spo­soben prevzeti bremena, s katerimi se b o nekoč kot družbeno-ekonomski in poli­tični delavec srečaval, ter da bo vselej in^povsod priprav­ljen čuvati in razvijati pri­dobitve naše ljudske revolu­cije in dosežke po vojni.

S temi mislimi, ki bi nas na j vodile pri bodočem delu, če­stitam vsemu prebivalstvu občine Črnomelj k občinske­mu prazniku.

JANEZ ZUNIČ, predsednik občinskega

ljudskega odbora

Med črnomaljskimi stolpnicami pozimi

NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE

Nad 100 milijonov za stano­vanjske in komunalne gradnje

Črnomaljski motiv: pred hotelom LAHINJA, ki je zdaj najsodobneje opremljen turistični objekt v komuni, pa tudi kraj prijetne družabnosti domačinov in vedno številnejših gostov

V letu 1961 je bilo za sta­novanjske in komunalne gradnje v naši občini upo­rabljeno nad 100 milijonov din. Največ sredstev je bilo uporabljenih za gradnjo 20-stanovanjskega bloka in za­četek gradnje 24-stanovanj-skega bloka.Ta sredstva so bi­la uporabljena še za razširi­tev vodovodne mreže, za ure­ditev javne razsvetljave, za adaptacijo prostorov za jav­

ne službe, za začetek gradnje šole Dragatuš in za vrsto manjših komunalnih storitev. V tem letu pa so za gradnjo predvidena znatno večja sredstva. Ta sredstva bodo uporabljena zlasti za gradnjo lekarne, nadaljnjo gradnjo 24-atanovanjskega bloka\, gradnjo šole v Dragatušu, gradnjo samopostrežne trgo­vine v Črnomlju in razne manjše komunalne gradnje.

257 ljudi delo še išče P r i Z a v o d u za z a p o s l o v a ­

n je d e l a v c e v v Črnomlju je p r i j a v l j e n i h še 237 nezapo­s l e n i h l j u d i . M e d t e m i je precej poročenih žena, k i se žele e k o n o m s k o osvo j i t i . D e l poročenih žena b i se rado z apos l i l o zato, k e r j i m m a n j k a d e l o v n a doba za upoko j i t e v . N e k a j de l avcev p a j e t a k i h , d a j i m m a n j k a do u p o k o j i t v e l e m a l o časa, k e r j i m je p r i z n a n a udelež­b a v N O V .

L a n i j e i ska l o zapos l i t e v 2340 l j u d i , de l o p a j e dob i l o

ZA OBČINSKI PRAZNIK ISKRENO POZDRAVLJA V S E PREBIVALSTVO ČRNOMLJA IN OKOLICE

T O V A R N A P L E T E N I N

»Belokranjka« Č R N O M E L J

Naše izdelke poznajo potrošniki po vsej domovini!

Valjčni mlin v Črnomlju

KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ

POZDRAVLJA V S E K M E T O V A L C E NA SVOJEM OBMOČJU IN JIM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK — 19. FEBRUAR!

NAPREDNO KMETIJSTVO NAJ POŽENE KORENINE

V SLEHERNI, TUDI NAJBOLJ ODDALJENI VASI!

V Črnomlju Imamo nov valjčni mlin. Pri železniški postaji so prostore zadružne­ga skladišča preuredili v so­doben valjčni mlin. Tu ima­jo 6 valjčnih in 4 navadne kamne. Poleg tega imajo še stroj za luščenje ječmena in prosa. Predvidevajo, da bodo v kratkem pričeli mleti tudi koruzo na valjčne kamne, to pa seveda po naročilu. Mlin je na električni pogon in lah­ko zmelje 10 ton zrnja v 1 dnevu. Moka je zares odlič­na, posebno pa je dobra be­la moka.

Mlin je pričel delati šele pred kratkim in je marsikdo

še v skrbeh, kam naj pelje mlet, ko pa so mlini na vod­ni pogon že tako stari in iz-trošeni, da iz njih ne more­mo pričakovati kvalitetne moke. V starih mirnih so ugotovili vrsto škodljivcev zrnja, zlasti pa žitnega mo­lja, ki se tako širi in prenaša v kmečke žitne shrambe.

Z novim valjčnim mlinom bo problem mletja za okoli­co in Črnomelj popolnoma rešen. J . S.

Kaj se vsak tet'cn zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST!

DELOVNI KOLEKT IV

PREHRANSKE INDUSTRIJE

»BELSAD« Č R N O M E L J

VOŠČI ZA KRAJEVNI PRAZNIK V S E M PREBI­VALCEM ČRNOMLJA IN S E PRIPOROČA!

le 1464 oseb. M e d t e m i je b i l o 598 žena i n 866 moških. M e d p r i j a v l j e n i m i j e b i l o t u d i 180 kmečkih l j u d i , k i n i m a j o možnosti, da b i se preživljali na k m e t i j a h . 142 n e k v a l i f i c i r a n i h žena i t d . ; 127 l j u d i pa je t ok ra t prvič i ska l o zapos l i t ev .

K a k o r se v i d i , se p o j a v ­l j a vprašanje, k je z a p o s l i t i t iste , k i iščejo de lo . M e d te­m i je p r e d v s e m v e l i k o de ­k le t . T r e n u t e n i zhod i z te­ga b i b i l , d a b i razširili p o d ­jet je »Belokranjko«. V s e k a ­k o r p a b i b i l o t r e b a s p r e ­m e n i t i p o l i t i k o pod je t i j , k i ima jo doka j čudno stališča p r i s p r e j e m a n j u i n o d p u ­ščanju de lavcev . Napačno j e t u d i mišljenje, d a so C i ­g a n i za de lo nesposobn i , d a so s l a b i d e l a v c i i t d . V p r i ­hodn j e b i b i l o t ake d e l a v c e pametne j e v z ga j a t i , k a k o r odpuščati.

Alojz Črnič

VINIŠKI DROBIŽ Z d r a v s t v e n a pos t a j a n a V i n i c i

j e v z i m s k e m času o r g a n i z i r a l a z d r a v s t v e n o - g o s p o d i n j s k i tečaj za d e k l e t a . Tečaj v o d i j o d r . U r -šič B r a n k o , M a r i c a H u d e l j , m e ­d i c i n s k a ses t ra r.a V i n i c i , i n V i d a B a h o r , učiteljica n a V i n i ­c i . Z a l j e udeležba s l a b a , sa j posluša p r e d a v a n j a l e 12 o b i ­s k o v a l k .

P l e t i l j s k i o b r a t n a V i n i c i n a ­m e r a v a j o razširiti, za to je m o ­r a l a z o b n a a m b u l a n t a p o i s k a t i n o v e pros to re . A m b u l a n t a o r d i ­n i r a d v a k r a t na t eden v p o p o l ­d a n s k i h u r a h , n i m a p a dovo l j o p r e m e . Čakalnica j e b re z se ­dežev, Z d r a v s t v e n i d o m v Čr­n o m l j u pa n i m a s r eds t ev , d a b i jo o p r e m i l . K a j . k o b i se n a ­j e l r a d o d a r e n Viničan i n po­k l o n i l s m r e k o v o d e s k o a l i d a l s a m n a p r a v i t i k l o p ? !

Čedalje večji do t ok učencev v viniško šolo ter ja dokončno ured i t e v učilnice. Z b i r a j o gTad-b e n i m a t e r i a l . P r e c e j so p r i t e m p o m a g a l i p r e b i v a l c i o k o ­liških v a s i l n starši šoloobvez­n i h o t r ok i z bližnjih hrvaških v a s i . S r e d s t v a j e p r i s p e v a l t u d i O b L O v D u g i Resa. S i c e r pa V I -ničani čakajo na z b o r v o l i v c e v , n a k a t e r e m se n a m e r a v a j o po ­g o v o r i t i o s a m o p r i s p e v k u za u red i t e v učilnic, t e l o v a d n i c e i n j e d i l n i c e .

ŽENE O PROBLEMIH, KI TERJAJO REŠITEV

ČIMPREJŠNJO

5. februarja je b i l a v Čr­nomlju konferenca • žena za družbeno aktivnost, na kate­r i so sodeloval i t u d i zastop­n i k i podjet i j , družbenih or-ganizacij i n komune. Ko t je bilo razv idno i z referata i n razprave, je b i l a konferenca namenjena v p r v i v rs t i zapo­sleni ženi i n prob lemom, k i nastajajo v zvezi s preobre­menjenostjo žene proizvajal­ke. N a tej konferenci je p r i ­šla močno do izraza potreba Po tem, da se čimprej ustva-rijo pogoji , k i naj b i razbre­meni l i ženo v gospodinjstvu, kajt i le na ta način se bo lahko posvet i la družbenemu, Predvsem pa strokovnemu delu.

To pa n i samo stvar žena, l|;tč pa slehernega državljana, zato je bi lo odločno poudar­jeno, cla je potrebno posa-niezne probleme reševati z združenimi močmi podjet i j in ustanov, p r i čemer mora odločilno vlogo odigrat i sta­novanjska oz i roma krajevna skupnost, čeprav le-ta žal do sedaj n i pokazala kake. po­sebne akt ivnost i , k l juD temu da je preteklo že leto dn i od­kar je b i la osnovana.

K e r iz dneva v dan narašča število zaposlenih žena, po­staja čedalje bol j pereč pro­blem uslužnostnih servisov. y preteklem letu se je v ob­čini Črnomelj na novo zapo-s , h o nad 200 žena. Te imajo v pretežni večini doma otro­ke, k i so večkrat prepuščeni sami sebi. Razen tega je n a Zavodu za zaposlovanje p r i ­javl jenih še precej žena, k i 'ščejo zaposlitve, dost i pa je tudi tak ih , k i se nameravajo zaposl i t i , pri javl jene pa niso. Zato bi b i lo nujno treba raz­k r i t i otroški vrtec v Črnom-•j« i n ustanovi t i novega v s "m iču ( kjer je 195 žena za­poslenih v obratu »Iskra«. Tud i

otroška igrišča so v'prašanje zase, predvsem v C'unoniiju. T u nimajo otroc i tako rekoč nobenega prosto- y r a> kjer b i se. zb i ra l i i n zaba- č val i .

Konferenca je ugotovila, da V c č j e število žena deluje v 0 r s a n i h samoupravl janja v Podjetj ih; t u d i v organih

družbenega uprav l janja j i h mnogo dela, predvsem v šol­s k i h odbor ih i n razn ih sve­t ih . Tako je v zadružnem svetu K Z od 70 članov 30 že­na . T u d i v Be l ok ran jk i i n v semiškem obratu »Iskre« de­luje več žena v D S .

Družbena prehrana n i ure­jena, k l jub temu da je bi lo o tem že mnogo govora. S i ­cer to vprašanje ko lekt iv i re­šujejo ind iv idualno, vendar pa v tem n i izhoda. Konfe­renca je tud i poudar i la , da jc treba organiz irat i sodoben obrat družbejie prehrane, na katerega naj b i b i l i vezani vs i črnomaljski ko lek t i v i . V zvezi s tem se v zadnjem ča­su vršijo pr iprave , da se tak obrat organiz i ra v prostor ih gostišča Lovsk i rog, kjer naj b i dobi la prostore tudi mleč­na restavraci ja.

P red nedavnim jc začel ob­činski l judsk i odbor adapti­ra t i prostore, v ka te r ih bedo čistilnica, pra ln ica , l i ka ln i ca in nekater i d rug i serv is i , k i bodo deloval i v okv i ru stano­vanjske skupnost i . Konfe­renca je to akci jo pozdravi la . Čistilni s tro j je že nabav­ljen i n bodo pričeli takoj z montažo, brž ko bo izvršena adaptaci ja stavbe. T u d i p r a l ­n i s t ro j bo v k ra tkem na­bavljen i n mont i ran . Serv is bo začel delovati najkasneje maja 1962.

N a konferenci so med dru­g im ugotovi l i , da je treba posvetit i več pažnje izobra­ževanju. Potrebno je organi­z i ra t i več predavanj, k i b i ši­rila obzorje zaposlenemu človeku. Podjetja naj b i p r i ­p rav i l a tečaje, s pomočjo ka ­ter ih bodo žene dobile kva l i ­f ikaci jo za pok l i c , k i ga opravljajo. Mnoge žene nam-reč delajo kot nekval i f ic i rane delavke. L judska univerza ne more zadost i t i vsem po­trebam.

V mestu b i b i la potrebna vsaj ena trgovina, k i b i b i ia ves dan odprta, sk ra jn i čas b i b i l , , da se ured i t rgov ina z zelenjavo, k i po­sluje v nemogočih pogo­j i h . N a račun tega jc bi lo v Črnomlju že precej k r i t i ­ke. Mnoge lokale na novo

urejajo in odpirajo, samo ze­lenjavna trgovina mora živo­tar i t i v nekdanj i mesnic i , k i m e r i približno 3x4 metre, razen tega pa n ima k l e tn ih i n skladiščnih prostorov. T u ­d i šiviljska delavnica naj b i dobi la svoje mesto, da ne b i žene iskale teh uslug v d r u ­gih kra j ih , kot v M e t l i k i i n Novem mestu, a l i pa p r i raz­n ih šušmarjih.

T u je nakazanih le nekol i ­ko nalog i n problemov, k i j ih jc konferenca obravnava­la in na osnovi kater ih so b i l i sprejet i zaključki za bo­doče delo novo izvoljenega 25-članskega predsedstva. Ja­sno je, da bo p r i reševanju teh i n drug ih vprašanj imela zelo važno vlogo stanovanj­ska oz i roma krajevna skup­nost. T a bo mora la svoje delo v bodoče poživiti i n pr i ­tegniti l jud i , k i so vol jn i na tem področju delat i i n imajo za to tud i veselje i n smise l .

Lojze S tar iha

10. f e b r u a r j a j e b i l v Črnom­l j u občni z b o r s i n d i k a l n e po ­družnice j a v n i h uslužbencev. P r e d s e d n i k Je poročal o d e l u v m i n u l e m o b d o b j u l n navzoče s e z n a n i l t u d i s p l a n o m letoš­n j ega d e l a . V živ-ahni r a z p r a v i so člani g o v o r i l i o p r o b l e m i h , k i j i h ta re j o že d a l j časa. U -s t a v i l i s o s e p r e d v s e m p r i s t a ­n o v a n j s k e m vprašanju, k i j e ze lo pereče, k l j u b t o m u d a j e biLo v z v e z i s t e m doseženih že prece j u s p e h o v .

G o v o r i l i so t u d i o d o p u s t i h i n l e t o v a n j i h , o d v i g u ž iv l jenj­s k e r a v n i i n o n o v e m načinu plačevanja v j a v n i u p r a v i t e r k o p i c i d r u g i h vprašanj. Sog l a s ­no j e b i l i z v o l j e n n o v o d b o r po ­družnice. Že l imo m u k a r n a j ­več u s p e h o v .

ZA VARNO IN SREČNO VOŽNJO, T O V A R I Š I Š O F E R J I ! Združenje šoferjev i n a v t o m e h a n l k o v —

podružnica Črnomelj j e n a s v o j e m občnem z b o r u p r e g l e d a l p l o d o v e svo j ega d e l a v p r e ­t e k l e m l e t u . Društvo z a v z e m a področje B e l e k r a j i n e i n i m a 94 članov, m e d n j i m i 2 častna člana.

Res b i b i l o težko l e z n e k a j b e s e d a m i o p i ­sa t i t a k o p l o d n o l n p o m e m b n o de lo združe­n ja , za to l e n ek a j p o d a t k o v o d e l u v pre te ­k l e m l e t u .

Združenje j e o r g a n i z i r a l o tečaj z a k v a l i f i ­k a c i j o i n v i s o k o k v a l i f i k a c i j o s v o j i h članov. Z a v i s o k o k v a l i f i k a c i j o j e o p r a v i l o I zp i t 8 članov, za k v a l i f i k a c i j o p a 12. N a v s e h o snov ­n i h šolah so i m e l i člani združenja v m e s e c u p r o m e t n e v a r n o s U p r e d a v a n j a o t em . P r e d a ­van j se je udeležilo n a d 3000 učencev. N a t e k m o v a n j u »Spoznavaj v a r n o s t prometa ! « v Krškem so p r e j e l i člani e k i p e združenja d i ­p l o m o . V l a n s k e m l e t u so p r o s l a v i l i d a n šo-te r j ev v z v e z i z 20. ob l e tn i c o vs ta je . V Čr­n o m l j u so p r i r e d i l i v e l i k o svečanost, m a n i ­festac i jo s s p r e v o d o m in i m e l i svečano sejo. Z a člane in d r u g e so p r i r e d i l i 4 p r e d a v a n j a s f i l m i , k i so b i l a zares d o b r o o b i s k a n a . T u d i v t e d n u b o j a p r o t i a l k o h o l i z m u so i m e l i več p r ed avan j o p o s l e d i c a h a l k o h o l i z m a v p r o ­m e t u .

S k o r a j n a v s e h s e s t a n k i h so r a z p r a v l j a l i o n u j n o s d r e k o n s t r u k c i j e b e l o k r a n j s k e m a ­g i s t ra l e G o r j a n c i — V i n i c a . S k o d a , k i j o u t r ­p i jo m o t o r n a v o z i l a n a te j c e sU , g r e v m i l i ­jone. Člani združenja s i že d o l g o žel i jo, d a b i d o b i l i k j e s k r o m e n kotiček, k j e r b i se l a h ­k o ses ta ja l i . P r i s i l j e n j so, d a se sesta ja jo t u d i v g o s t i l n a h .

»Vedno bo l j čutimo, d a b i b i l o p o t r e b n o večje s ode l o van j e m e d našim združenjem i n o s t a l i m i družbenimi t e r polit ičnimi o r g a n i ­z a c i j a m i , saj s m o t u d i m i p o m e m b e n čini­telj v g o s p o d a r s t v u . O našem d e l u g o v o r i j o številke i n u s p e h i . M a l o k d o se z m e n i z a nas j m a l o o nas pišejo. N e prosjačimo z a d e n a r ; temveč s i ga udarniško prislužimo s t r d i m d e l o m , t a k o d a I m a m o s r e d s t v a z a n a j n u j ­nejše poslovanje, « so m l p o v e d a l i člani u p r a v n e g a o d b o r a .

Občnega z b o r a se je udeležil t u d i tovariš N o v a k i z republiškega Z S A M , k i j e m e d d r u ­g i m d e j a l : »De l o združenja j e uspešno, p o ­grešam p a m e d v a m i p r e d s t a v n i k o v o r g a n i ­zac i j i n družbenih institucij .« — N a s l i k i : 8 p r o s t o v o l j n i m d e l o m so s i člani črnomaljske podružnice šoferjev i n a v t o m e h a n i k o v p r i ­služili d e n a r z a stroške p r e d a v a n j , tečajev l n s e m i n a r j e v ! ( Fo t o : Jože Škof )

PRAVA SMER V KMETIJSTVU Leto 1931 je b i lo v naši ob­

čini znatna pre lomnica v razvoju družbenega sektorja kmeti jstva. Za napredek kmet i jske proizvodnje je b i ­lo p lan i ran ih 269 mi l i jonov d in ; od tega je bi lo že iz­koriščenih 153 mi l i jonov. T a sredstva so b i la uporabl jena za zgraditev hlevov za 1400 glav goveje živine na kme­t i j skem obratu kmet i jske

V S E M D E L A V C E M , K M E T O M I N L J U D S K I M IZOBRAŽENCEM N A PODROČJU ČRNOMALJSKE OBČINE I S K R E N O VOŠČIMO ZA P R A Z N I K — 19. F E B R U A R — I N S E PRIPOROČAMO

»BELT« BELOKRANJSKA 2ELEZ0LIVARNA IN STROJNA TOVARNA

Č R N O M E L J

zadruge, nabavo strojev i n izboljšanje rodovi tnost i n a 370 ha ku l t i v i r an ih stel jni-ških površin. K m e t i j s k a za­druga s i je v letu 1961 za­stavi la temelj it p rogram za povečanje kmet i jske proiz­vodnje, izboljšanje rodovit­nost i m e l V r i r a n i h steljniških ta l , boljše sodelovanje med lastno proizvodnjo i n proiz­vodnjo zasebnih kmetoval ­cev ter za pr idobivanje no­vih kmet i j sk ih površin. P i ta­nje goveda je osnovna proiz­vodna smer kmet i jskega obrata. Tako predvidevajo, da bodo 1962 zred i l i 1575 pi­tanih goved.

S ku l t i v i ran j em 270 ha steljniških površin v Gr ib -

l jah i n K r a s i n c u , 56 ha v Čr­noml ju i n 52 ha v Dragatušu so postav i l i temelje social i­stičnemu sektor ju kmet i j ­stva. V teh predel ih bodo po­stopno vključevali zemljišča, k i j i h bodo kmetovalc i ponu­ja l i zadrugi . Z nada l jn j imi me l io rac i jami pa bodo p r i ­dobiva l i še nove površine. S tem bodo ustvarjeni temelj i za bodoči agrokombinat .

Po programu kmet i jske za­druge bo dobi lo pogodbeno sodelovanje med zadrugo i n zasebnimi kmetova lc i drugač­no ob l iko , kot jo je imelo doslej . Zasebna i n družbena proizvodnja bosta tesno po­vezani i n se bosta med se­boj dopolnjeval i . Zadruga bo

Kratke iz Črnomlja

Obletnico zasedanja prvega slovenskega par lamenta praznujemo v zna­menju nadaljnjega poglabl janja delavskega i n družbenega samoupravl janja. v l a g a j m o tud i vnaprej vse si le i n sposobnost i z a dosego vseh načrtov, k i s i j i h postavl jamo za lepše i n boljše življenje naših de lovnih l j ud i :

Občinski ljudski odbor C l i N O M E L J

Občinski odbor SZDL • Občinski komite ZKS © Občinski komite LMS © Občinski odbor ZB @ Občinski odbor ZVVI • Občinski odbor ZROP ® Občinski sindikalni svet • Občinski svet Svobod in PD @ Občinski odbor RK © Občinska gasilska zveza 9 Občinski odbor DPM • Občin­ska zveza za telesno vzgojo

N a s e j i s v e t a za z d r a v s t v o i n s o c i a l n o v a r s t v o O b L O Črno­me l j 31. j a n u a r j a s o r a z p r a v ­l j a l i o p r o b l e m i h z d r a v s t v e n e ­ga d o m a v Črnomlju. V e l i k o kritičnih p r i p o m b j e b i l o n a račun čakalnice. P a c i e n t i m o ­r a j o t u d i p o več u r čakati v p r e n a t r p a n e m i n n e z a k u r j e n e m h o d n i l c u . Kakšna j e n e v a r n o s t i n f e k c i j e , s i l a h k o m i s l i m o , saj čakajo n a p reg l ede t u d i b o l n i ­k i z n a l e z l j i v i m i b o l e z n i m i . P o ­s e b n o težko pa j e m a t e r a m z o t r o k i . N e samo , d a je h l a d n o , t u d i sedežev n i dovo l j za vse čakajoče!

V i d e t i je, d a se bo to s t an j e k m a l u izobljšalo, sa j z d r a v ­

s t v e n i d o m že i m a s r e d s t v a za p r e u r e d i t e v p r o s t o r o v v n a d ­

s t r o p j u , k j e r bo u r e j e n a -zobna a m b u l a n t a . Z n o v i m i p r o s t o r i , k i so j i h <Joslej u p o r a b l j a l i z a s t a n o v a n j e , b odo p r i d o b l U v pritličju p ros t o r e z a čakalnice. U p a m o , d a se bo s eda n j e s t a ­n j e s p r i z a d e v n o s t j o ce l ega k o ­l e k t i v a i n o b pomoči občinske­ga l j u d s k e g a o d b o r a k m a l u i z ­boljšalo.

* N a matičnem u r a d u s m o Iz­

vede l i , d a j e v Črnomlju p r e ­cej n a r a s l o število nočnin. M a r ­s i k a t e r i p o t n i k se r a d u s t a v i i n prenoči v l epo u r e j e n i s o b i v n o v e m h o t e l u . U p a m o , d a se bo število nočnin v s e z o n i še d v i g n i l o i n d a bo h o t e l » Lah i -n ja « l a h k o d e l a l s p o l n o z m o g ­l j i v os t j o . M i l i c a Popovič

O B S L A V N I O B L E T N I C I Z A S E D A N J A P R V E G A S L O V E N S K E G A P A R L A M E N T A T O P L O P O Z D R A V L J A M O L J U D S T V O B E L E K R A J I N E , P O S E B N O P A P R E B I V A L S T V O OBČINE

Č R N O M E L J ! -

£9 £7

šmmmi ' U P

LIT0ŽELEZNA INDUSTRIJA

ČRNOMELJ

nud i l a zasebnim proizvajal­cem umetna gnoj i la , seme, strojne usluge i n podobno, kmet bo pa lahko dal zadru­gi kot prot ivrednost seno, s lamo, zrnje, teleta, prašiče i n podobno. Izboljšati kme­tijstvo i n povečati kmet i j sko proizvodnjo s sodelovanjem obeh sekf.oijev i n postopna social izaci ja kmet i jske pro ­izvodnje — je temelj vseh načrtov kmeti jske pro izvod­nje v naši občini.

športni dan v Starem trgu ob Kolpi

7. f e b r u a r j a so i m e l i p i o n i r j i i z S t a r e g a t r ga ob K o l p i šport­n i d a n . I z v e d l i so t e k m o v a n j e v s a n k a n j u . T e k m o v a l c i s o b i l i r a z d e l j e n i v d v e s k u p i n i : v s t a ­rejše i n mlajše p i o n i r j e . N a 300 m e t r o v d o l g i p r o g i j e m e d mlajšimi p i o n i r j i z m a g a l Jože B u t a l a , učenec 3. r a z r e d a , m e d starejšimi p i o n i r j i p a j e b i l a najboljša učerJka 8. r a z r e d a I v a k a K u z m n . Najboljši p o s a ­m e z n i k i : mlajši p i o n i r j i : Jože B u t a l a , 3. r a z r e d ; m l a j Je p i o ­n i r k e : K a t i c a Kapš , 4. r a z r e d ; starejši p i o n i r j i : J u r i j Sustcr; 8. r a z r e d ; starejše p i o n i r k e : I v a n k a K u z m a , 8. r a z r e d . S t a ­rejši p i o n i r j i i n p i o n i r k e so t e ­k m o v a l i t u d i v d v o j i c a h . M e d moškimi s t a znnagala J u r i j Su -s t e r i n V i n k o K o b e , o b a i z 8. r a z r e d a , m e d d e k l e t i p a I v a n k a K u z m a i n I v a n k a B u k o v e c , t u ­d i i z 8. r a z r e d a . J . S.

Končno le prostori za črnomaljsko mladino K a t a s t r s k a u p r a v a v Čr­

n o m l j u se je p r e s e l i l a v n o ­ve pros tore i n tako s p r o s t i ­l a t r i prostore v pritličju s tavbe n a T r g u r e vo luc i j o ;

I zp razn j ene p ros to r e b o ­do sedaj u r e d i l i z a po t r ebe c en t r a lne občinske knjiž­n i ce s čitalnico, po l eg t ega p a b o d o b i l a svo j e p ros to re tud i m l a d i n a . T a k o bo ugo ­deno večletnim željam, p o k l u b s k i h p r o s t o r i h , k j e r na j b i se ob t e l e v i z o r ju i n d r u ­g i h d e j a v n o s t i h z b i r a l a čr-nomal js lka m l a d i n a . Z a d a p ­taci jo in o p r e m l j a n j e m p r o ­s torov so že pričeli.

Razveselita znance in svojce v tujini z

DOLENJSKIM LISTOM!

Kandidati za revijo Odkar je lansko jesen b i l

sprejet sklep, da bo 1962. le­ta »Okrajna revi ja ku l turne dejavnosti«, se je delo k u l -turno-prosvetnih društev i n Svobod spet močno razgiba­lo . D a je to res, med d rug im potrjujejo tud i besede tova­riša S lavka Znidaršiča, vodje zabavnega ansambla prosvet­nega društva »Emil Adamič« i z Mokronoga , enega od kan­didatov za revijo. Takole je deja l :

»Za nas je revi ja motor , k i nas še bolj poganja k teme-Ijitejšemu delu. N a rev i j i pa ši bomo verjetno p r i dob i l i nove izkušnje, ko bomo p r i ­mer ja l i delo in uspeh osta­l i h ansamblov v okraju.«

B i l a so tud i mnenja, zakaj ne b i iz vsake občine sodelo­vale skupine i n ansambl i po določenem ključu, kot so lansko leto. E n i so zagovar­j a l i to, drug i pa kvaliteto, k i narekuje i zb i ro najboljšega. T u d i stališče p r v ih , da izbor p o strogi kval i te t i zožuje k r o g t i s t ih , k i se bodo na re­vi jo p r ip rav l j a l i , n i b i lo ne­utemeljeno. Zato bodo vs i , k i resno delajo, ime l i možnost nastopa ob občinskih kul tur ­n i h tednih, na izmenjavi go­stovanj i p d . V tolažbo vsem, k i so i m e l i pomisleke zaradi števila skup in : skoraj 30 j i h je. To pa n i malo. Kvečjemu smo zna l i premalo i zkor i s t i t i te kval i tetne domače skup i ­ne.

Več koristnih in dobro organiziranih gostovanj!

V nekater ih k ra j i h so vča­s i h v resn i zadregi, k e r me­sec a l i dva domače skupine ne more jo da t i nobene pr i r e ­ditve. Razuml j i vo , niso pro ­fes ionalc i ; z i g rami , pet jem i n glasbo se ukvarjajo le v pros tem času. Tega pa n i ve­l i k o . Gostovanja so ko t n a ­lašč za utke vrze l i . Premiš­l j ena i n rac iona lna organiza­c i ja j i h tud i poceni. I n sko­raj v s i b i r a d i gostovali . Okra jn i svet b i taka gostova­n j a z veseljem posredoval . Podjetnejši gredo k a r sami n a pot. Mešani pevsk i zbor D P D Svoboda »Dušan Jereb« Iz Novega mesta bo gostoval Še p r e d revi jo p r i sloven­s k e m ku l tu rno - prosvetnem društvu »Triglav« v Kar l ov ­c u .

Pr i jave pr ihajajo počasi — toda prihajajo. Pomis l ek i , d r o b n a nesoglasja oko l i re­pertoar ja , konkurenca , vse Ima svoj vp l i v . Saj je še ve­d n o čas. Zaka j b i b i l i p rav m i p rv i ? Najpre j moramo m a l o pogledat i drugam, p r i ­s l u h n i t i ocenjevalnim k o m i ­s i j am, potem p a še p i l i t i , p i -l'% i n presenetit i . Ce bo uspeh, bo to največje pr i zna­nje — m o r d a edino.

»Nihče i z občinskega sveta Svobod se ne zan ima za n a ­še delo. Prepuščeni smo či­sto s a m i sebi,« toži »6 ČR­N I H « i z Črnomlja.

»Občinski svet Svobod je zelo zainteresiran, da naš oktet sodeluje n a okra jn i re­v i j i i n smo o tem razprav­l j a l i na sej i sosveta za glas­beno dejavnost,« je zap isa l vod ja moškega vokalnega okteta D P D Svobode n a Se­novem. T u d i skupine iz dru­g ih občin so zadovoljne s po­

zornostjo, s katero sprem­l ja občinski svet nj ihovo de­lo i n pr iprave .

K o prel istavamo pri jave smo malo presenečeni. Iz sevniške občine n i še nobe­ne pri jave. L a n i so se dobro odrezal i . K a r štiri skupine so sodelovale na okra jn ih revi jah. S icer pa — rok še n i potekel .

Program bo sodoben in domač

Prog ram vseh doslej p r i ­jav l jenih je sodoben, domač. De la jugos lovanskih avtorjev osvajajo odre d r a m s k i h s k u ­p i n . I g ra lska skup ina D P D Svobode »Bratov Milavcev« se je odločila za Marinčevo komedi jo »Poročil se bom s svojo ženo«. Takole pravi jo : »Do te odločitve nas je p r i ­vedlo dvoje: da ima naša

skup ina veselje do igranja ko­medi j , drugič pa, ker je to delo sodobno.« Zarad i sodob­ne vsebine se je odločil z a Igorja To rka r j a »Pozabljene ljudi« tud i i g ra l sk i ko lekt iv mladinskega prosvetnega d r u ­štva »Matej Bor« na g imna­z i j i v Črnomlju.

»Pri svojem delu posvečam precej pozornost i naši pa r t i ­zansk i pesmi . N a ta način spoznajo pevci našo prete­klost pa tud i z glasbenega v i d i ka so te pesmi zanimive, polne i n doživete,« p rav i zbo­rovodja mladinskega pevske­ga zbora M a r i j a M i k e l n .

B r e z težav tud i ne gre. »Oktet i m a naštudiranih pre­ko 120 narodnih , borbenih i n umetn ih pesmi . Ne moremo se še odločiti, s ka te r im i bo­mo nastop i l i n a reviji,«, p ra ­vi jo senovški pevci. Saj res

8. februarja dopoldne jc b i l a v dvorani Zavoda za izobra­ževanje kadrov v Novem mestu sk romna , a prisrčna slo­vesnost: predsednik okrajnega sveta Svobod tovariš Janez Gar tnar je čestital povabl jenim predstavn ikom občinskih svetov Svobod i n društev iz občin za s lovenski k u l t u r n i prazn ik . S k r o m n a knjižna pr iznanja za požrtvovalno delo v društvih so dob i l i : Jakob Dernač, Sav ica Zo rko , Fran jo Vadna l , F ranc Baškovič, Bogo Javorn ik , Andre j Petek, Dušan M u c , E l k a škrabac, Rafko Stančić, Zvonko P u -stavrh, V i l k o Videčnik, M i r a Miklič, M i l a n Uhan , Zo ra Celar , Adol f G r u m , V l a d i m i r Baje, M a r a Glonar , Ernes t Jazbec, Polde Cigler , Tea Bajec, Mar j an M isson , M a r i j a Šali, Anton Pečarič, M i l k a škrabar, Jože Videtič, Darko Mižigoj, F ranc Jurešič, V lado šušter i n Anton Hor jak . Slavja so se udeležili tud i člani predsedstva okrajnega

sveta Svobod i n predstavnik i okrajnega odbora S Z D L

n i lahko, šele n a posebni p r i r ed i t v i p r ihodn j i mesec se bodo odločili.

Revija: spodbuda za delo!

Napačno b i b i l o m i s l i t i , d a je vse delo usmerjeno samo na pr iprave za revijo. M i s l i j o tud i n a redne pr iredi tve do­ma, tradic ionalne zabave p r e d pustom, reden študij glasbene teorije i n vokalno tehnične vaje, pr iprav l ja jo programe za k lube. Rev i ja n i n i k o m u r ed in i c i l j , je pa spodbuda za delo. Tako miš­ljenje o rev i j i imajo v No­vem mestu.

»Revija je poz i t ivna pred­vsem zato, ke r se morajo ansambl i temelj ito p r i p rav i t i zanjo. Poz i t ivno je t u d i to, da se dosežki pokažejo širši javnost i , da se izmenjajo mišljenja, da se izluščijo po­manjk l j i vos t i i n končno da s tem dobe ansambl i vsaj m a ­lo priznanja.«

V Brežicah pa : »Revije so pozit ivne zarad i tega, ker se dramske skupine dobro p r i ­pravi jo . Tak ra t dajo vse od sebe, da b i zasedle boljša mesta.« I n v Črnomlju: »Ta­ke pr i red i tve so za nas izva­jalce zelo kor istne p a tud i za občinstvo zelo zanimive.«

So p a tud i k r i t i k e . Vendar niso povsem točne, saj tako n i b i lo , kot prav i tale iz java: »Vsako pevsko revijo s i za­mišljam kot prisrčno sreča­nje m l a d i h pevcev i n stro­kovn i posvet zborovodi j . Zbo­rovodje naj b i i zmenja l i m e d seboj izkušnje, s t rokovna komis i j a pa naj b i j i m dala napotke za bodoče delo. Rav­no to pa smo na vseh revi­j ah doslej pogrešali.« K a j pa so bi le lanske revije m l a d i h pevcev, če ne prisrčno sreča­nje pojoče mladine? T a k a je b i la ocena večine. T u d i stro­kovni posveti n iso izosta l i . M o r d a p a res niso b i l i do­volj poglobl jeni i n so koga razočarali? T u d i to se da po­prav i t i .

V . M .

LEPOTA V GLINI

V steklenih vitrinah in na steni so zaživele ču­dovite barve... Ne na platnu in ne na papirju. V tenkočutni, skoraj lirični prefinjenosti diha živ­ljenje s keramike.

MILAN KICIN in IVO DJUROVIĆ. Oba izredno obvladata material in tehniko.

V avli študijske knjižnice smo ju spoznali, če­prav je v Novo mesto prišel samo KIČIN. Zanimal nas je način njegovega dela in šs kopica drugih reči, ki se človeku nehote porodijo v mislih, kadar

sreča umetnika. »Zmeraj nekaj iščem in se pri vsakem izdelku

znova učim. Morda tako kot igralec svojo vlogo...« Skromen in neposreden nam je pripovedoval o

svojih načrtih. Ob slovesu smo morda brez razloga pomislili,

ali teh reči v veži ne bo nihče čuval. S prisrčnim nasmehom in malce hudomušno je dejal:

»Saj smo vendar v Sloveniji!« Kdor je obiskal študijsko knjižnico in spoznal

lepoto del obeh mojstrov, ne bo kmalu pozabil prelepih reliefnih kompozicij, krožnikov, vaz in vsega, kar sta nam nudila KICIN in DJUROVIĆ.

Danja Baje

Pesem med belimi hodniki Prvi samostojni nastop mešanega pevskega zbora Svobode DUŠAN JEREB iz Novega mesta — V bližnji prihodnosti koncerti v Šentjerneju, Karlovcu

in drugod M a l o z n a n o a l i s k o r a j n e z n a ­

no j e , d a v N o v e m m e s t u p r i S v o b o d i »Dušan Je reb « že več k o t l e t o d n i ž iv i i n d e l a m e -o b i s k i h p o s a m e z n i h članov n a šani p e v s k i zbo r , k i ga v o d i p e -v o v o d j a E r n e s t J a z b e c . S a m i m l a d i f an t j e i n m l a d a d e k l e t a so s e z b r a l i , " d a b i p e l i i n s p e s m i j o r a z v e s e l j e v a l i sebe i n d r u g e . K o l i k o vese l j a j e v t e h l j u d e h ! K l j u b d e l u v . t o v a r n a h — več inoma eo člani p e v s k e g a z b o r a d e l a v c i — h o d i j o d v a k r a t t e d e n s k o zvečer k v a j a m . O d d i h a l n i h va j p r e k o o s n o v n i h p o j m o v v p e t j u d o v s a k o k r a t ­n i h tehničnih v a j i n obde l a v e p o s a m e z n i h p e s m i g r e n j i h o v a p o t p r i t e m z b o r u . I z v o l i l i s o t u d i u p r a v n i o d b o r z b o r a , k i m i m o d r u g e g a v o d i e v i d e n c o o v a j a h , r a z p r a v l j a o p r o b l e m i h z b o r a i n p o d . m t a k o de l a j o , n e d a b i k d o k a j več v e d e l o n j i h . V a d i j o i n s e i z p o p o l n j u ­je jo .

D o s l e j meš-ani p e v s k i z b o r s a m o s t o j n o še n i n a s t o p i l , k a j ­ti p r i n J e m v e l j a nače lo : n e nas topa j p r e j , p r e d e n k v a l i t e t a n i n a p r i m e r n i višini 1 Pač p a j e z b o r s ode l o va l z d r u g i m i p ev -

V ik to r Povšc: D O L E N J S K I M O T I V (1961)

s k i m i z b o r i n a c e n t r a l n i p r o ­s l a v i v Žužemberku.

y . j a n u a r j a l e t o s j e z b o r p r ­vič n a s t o p i l n a pl jučnem o d ­d e l k u novomeške splošne b o l ­nišnice. Z obširnim e n o u r n i m p r o g r a m o m s e j e p r e d s t a v i l hvaležnemu občinstvu, k i j e v s a k o zape to p e s e m n a g r a d i l o s prisrčnim p l o s k a n j e m . V i d e t i j e b i l o , d a s t a p e v s k i z b o r i n občinstvo našla p r a v i s t i k , saj so p e v c i d a l i o d sebe vse , k a r so s e dos le j naučili, občinstvo p a j e p o z o r n o s p r e m l j a l o n j i ­h o v o i z va j an j e . O b r a z i v d v o ­r a n i s o s e r a z v e d r i l i i n m a r s i ­k a t e r o o k o s e j e z a s o l z i l o , k o j e m e d b e l i m i h o d r . i k i b o l n i c e zađonela z b o r o v a p e s e m .

Že l imo, d a b i mešani p e v s k i z b o r še večkrat o b i s k a l pljučni o d d e l e k i n uresničil žel jo b o l ­n i k o v , k i so j o o b s l o v e s u i z ­r a z i l i :

»•Pridite še, sa j j e vaša pe ­s e m t u d i d e l našega z d r a v l j e ­n j a . . . « D a , p r i d i t e šel

Z b o r s e j e p r e d s t a v i l s p r o ­g r a m o m , k i obsega s l o v e n s k e n a r o d n e i n u m e t n e p e s m i , p a t u d i d r u g e u m e t n e p e s m i . P o ­zo rnos t j e v z b u d i l a z l a s t i teža p o s a m e z n i h z a p e t i h p e s m i . — O m e n i t i g r e p r e d v s e m S r e b o t -n j a k o v o » P e s e m « , M e n d e l s s o h -n o v o »S l ovo o d gozda« i n D o -na t t i j e vo »Gag l ia rdo « , k i p r e d ­s t a v l j a j o z a v s a k p e v s k i z b o r d o k a j t r d o r e h t a k o v ritmič­n e m k o t t u d i ir.tonančnem p o ­g l e d u . R e s je s i c e r , d a v s e pe ­s m i še n i s o b i l e zape te t a k o , k o t b i m o r a l e b i t i , d e j s t v o p a je, d a j e b i l a n j i h o v a i z v e d b a n a d o s t o j n i višini, k a r j e vse ­k a k o r u s p e h z b o r a . N e k a t e r e intenančne i n r i tmične p o ­m a n j k l j i v o s t i b odo v p r i h o d ­n j e z I n t e n z i v n i m d e l o m l a h k o z l a h k a o d p r a v l j e n e . P r e d v s e m j e p r i z b o r u podčrtati s k l a d ­nos t moških i:n ženskih g lasov , k o p o s a m o z n i p e v c i n e i z s t o ­pa j o Iz os ta l ega z b o r a , k a r se r a d o d o g a j a p r i d r u g i h z b o r i h .

Mešani p e v s k i z b o r S v o b o d e »Dušan Je r eb « j e tore j začel svo jo p o t ! V m a r c u bo n a s t o ­p i l v Šentjerneju, n a t o v K a r ­

l o v c u i n v d r u g i h m e s t i h p o D o l e n j s k i . S e v e d a ga b o m o s l i ­šali t u d i n a p e v s k i h r e v i j a h . — U p a m o , d a b o m o k m a l u nas t o ­p i l i t u d i v N o v e m m e s t u .

B . V . Bogdan Borčič: S K U Š E

Knjige za podeželje Glavna zadružna zveza i m a

oddelek za t isk, k i redno iz­daja zanimive knjige za po­deželje o z i roma za naše za­družnike. Z a letošnje leto so dob i l i naročniki že decem­b r a naslednje knjige:

Ko l edar , v katerem so za­n i m i v i sestavki s področja kul turnega, političnega, go­spodarskega i n javnega živ­l jenja. U r ed i l ga je Matevž Hace .

K n j i g a »Vojska i n ljudje« vsebuje 15 povesti , k i so j ih napisa l i naši znani mo js t r i -pisatel j i . Izšla je ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda l n je 'že razprodana.

Zgodovino slovenskega na­roda (V . zvezek) je napisa l prof . d r . Bogo Grafenauer. K n j i g a obravnava dobo od 1750 do 1848, i m a številne s l i ­ke i n bo gotovo tud i za na­še bralce zan imiva .

»Nega sadnega drevja« inž. Tatjane Hliščeve bo nedvom­no dobrodošla sadjarjem, k i bodo našli v njej kopico do­b r i h i n ko r i s tn ih nasvetov.

»Pitanje telet i n m l a d i h govedi«, i zpod peresa znane­ga s t rokovn jaka inž. Jožeta Ferčeja na pol juden način obravnava, kako je treba

oskrbovat i teleta i n mlado goved.

Kmečka knjižna z b i r k a bo za leto 19G3 izdala naslednje knjige: ko ledar za leto 1963, Ivana B u k o v i c a »Srečanje v Ameriki«, V I . zvezek Zgodo­v ine slovenskega naroda, k i bo obravnaval dobo od 1843 do 1892 i n Gozdarstvo v se­danj ih pogoj ih, delo inženir­j a Adol fa Svetličiča.

Z a vse štiri knjige bo cena samo 600 d in , od tega bodo preje l i pover jenik i 10 odstot­kov proviz i je .

V novomeškem okra ju so zadruge v letu 1961 naročile naslednje število zb i rk :

K Z Do l . Topl ice 250, K Z Videm-Krško 200, K Z Šent­jernej 447, K Z Brežice 225, K Z Šentjanž na Dolen jskem 250, K Z škocjan 100, K Z Me­t l i k a 100, K Z Črnomelj 300, K Z Bres tan ica 300, K Z Treb­nje 800, K Z Tržišče 200, K Z Sevnica 150, K Z Novo mesto 350, K Z Bize l j sko 200, K Z K o -

Preprečujmo nesreče

z redom in delovno

disciplino!

stanjevica 80 i n K Z Žužem­berk 100.

V številu naročnikov so b i ­le dolenjske zadruge najbol j­še n a Slovenskem!

Utemeljena združitev

v Novem mestu K o t je b i l o že objavljeno,

sta se s 1. februarjem zdru­žila Zavod za izobraževanje kadrov i n produkt ivnost dela — Novo mesto i n De lavska univerza — Novo mesto. Na ­men združitve je, da b i se delo obeh ustanov n a pod­ročju občine Novo mesto tes­neje povezalo i n vsk lad i lo . Zavod je prevzel v svoj p ro ­g ram celotni p rog ram Delav­ske univerze — Novo mesto i n bo tud i nadal jeval z ob l i ­k a m i izobraževanja, k i j i h je do sedaj izvajala De lavska univerza — Novo mesto (šo­l a za življenje, tedenska po­l judnoznanstvena predavanja, j ez ikovni tečaji l n pod.) . Pre­pričani smo, da bo združitev obeh ustanov pr ipomg la k še

•večjim uspehom n a področju izobraževanja, k e r so s t em dan i za delo vsestransko boljši pogoj i .

D O M - DRUŽINA - G O S P O D I N J S T V O - D O M Ce ste

^S r i i c t ^ i v n o s i zsi vs@ Ste se že kda j vprašale,

zaka j nje j t ako l epo p r i s t a ­j a ob l eka , plašč, k l o b u k a l i čevlji? T u d i s a m i ste z a d ­njič odšteli čedno vso t i co denar j a za nov plašč, p a se v a m z d i , d a n i tak , ko t ste s i ga želeli. N e k a j m u m a n j ­k a . . . T u d i z o b l e k o neka j H i v r e d u i n z n a n k a , k i vas Je p r v a v i d e l a v n j e j , v a m je k a r o d k r i t o pov eda l a , d a b i b i l o bo l j e , č e . . . no , če b i b i l o b l ago drugačne b a r v e in če b i z a vaše o d v i s n e k i ­l og rame i z b r a l i drugačen kro j . S k o r a j ste j i z a m e r i l i to odkr i t os t , t oda n i s t e s to­r i l i p rav . Sa j i m a s a m a man j d e n a r j a k o t v i , p a j i v endar l e n a s k r i v n e m z a v i ­date, k a k o i m e n i t n o se z n a obleči.

V čem je p r a v z a p r a v ta s k r i v n o s t ? Posve tu j t e se najpre j z o g l e d a l o m ! Če ne t i t u d i k a r najenostavnejši

Dvodelno obleko ali ko-*l>m, ki smo se ga naveličale, J^ko lepo poživimo z dodat-£ 0 , » iz temnejšega žameta

a majhen demar bomo imele * "mari novo oblačilo!

j**te preveč u s m i l j e n i s se ^ i . v a m b o poveda lo , če-^ se m o r a t e odreči i n k a j

a " ko b r e z t v egan ja p r i n e ­sete i z t r g o v ine .

Ne r a vna j t e se preveč p o h o d n i h časopisih, če vaša ^ s t a v a n i p o d o b n a t i s t i , k i J° ima m a n e k e n k a n a s l i k i . j n n i k a r preveč ne v z d i h u j -7 Po v p a d l j i v i h b a r v a h , če

s t e m a l o obilnejši! O b l e k a Paste lne aH m a l o z a m o l k l e barve v a m bo resnično d o -* o p r i s t a j a l a i n v nje j se P°ste l a h k o p o j a v i l e k j e r ­k o l i . Nihče v a m ne b o m o -" e l očitati, d a n i m a t e oku-j ^ S e v e d a p a mora t e z b r a -

KAKO ČISTIMO POHIŠTVO

• Poltirano pohištvo či­stimo tako, d a n a j p r e j te­m e l j i t o izbrišemo p r a h , n a ­to namažemo p o l i t u r o z mešanico d v e h de l o v f i ne ­ga o l j a i n enega d e l a de -n a t u r i r n n e g a a l k o h o l a . T o dobro premešamo, n a k a r namočimo k r p o , j o d o b r o ožmemo i n z d r g n e m o z n j o Pohištvo. Če je n a n e k a j mes t i h p o l i t u r a poškodova­na, na j t o p o p r a v i m i z a r .

• Lakirano pohištvo či­s t imo s h l a d n o vodo , v k a ­te r i s m o p r e k u h a l i p l a t n e ­n o vrečico z o t r ob i . K r p o namočimo v t o r a z t o p i n o i n očistimo z n j o pohištvo.

• Barvano pohištvo naj­bolje očistimo s p r e k u h a ­n i m m i l o m . 10 d k g n a s t r ­ganega m i l a p r e k u h a m o v l i t r u vode . Z oh la j eno , go­sto mešanico namažemo Pohištvo, nato pa ga u m i -k r n o s čisto mlačno vodo >n z d r g n e m 0 s suho k r p o .

k r o j , k i j e zmera j l ep i n se v n j e m d o b r o počutimo.

Važno je , d a k o b l e k i i z ­berete t u d i take čevlje, k i v a m ne bodo p o k v a r i l i t r u ­da , k i ste ga i m e l i z ob l eko .

N e nos i t e l a k a s t i h čevl jev k športnj o b l e k i , p u l o v e r j u a l i j o p i c i ! P r a v t a k o t u d i športni čevlj i ne sod i jo k s v i l i a l i k l a h k i m p o l e t n i m desenom

In k a d a r i zb i r a t e ba rve , ogle j te s i p r e j n a r a v o o k r o g sebe! A l ; n i vse v čudoviti h a r m o n i j i ? S te že kda j r e k ­l i , d a j e sensk i l i s t n e p r i ­s to j i r j a v e m u d e b l u , d a se m o d r i n a n e b a ne s k l a d a z r a z c v e l o češnjevo ve j i co a l i , d a b i m o r a l b i t i oblaček n a obzor ju ze len?

Če ste majhne rasti, na bo­dite zaradi tega nesrečni, temveč pri oblačenju upošte­vajte naslednje nasvete, pa ne bo nihče rekel, da niste do­volj veliki:

1. Izogibajte se volanov in resic!

„Odličnjak za vsako ceno! Mnogo staršev želi — ne

zaradi otroka, temveč zaradi sebe — da bi bil njihov otrok odličnjak. Zanimajo se za vsak predmet posebej, za vsa­ko domačo nalogo in iz dne­va v dan naravnost bolestno zasledujejo, če otrok morda ni zdrsnil z odlične na prav dobro oceno.

Nekateri otroci pa so mor­da bolni in nesproščeni, in zato v šoli ne uspevajo tako, kot bi njihovi starši želeli. Dostikrat je tak otrok doma kaznovan ali pa mu obljub­ljajo nagrade, samo da osta­ne v šoli odličnjak, samo da se lahko starši pohvalijo: »Naš je pa spet odličen!«

V mnogih primerih so si

starši vtepli v glavo, da mora njihov otrok v življenju do­seči »nekaj velikega«. Hoče­jo, da bi bil zdravnik, umet­nik ali inženir, ne vprašajo pa se, ali je otrok sposoben to doseči, če takemu odlič-njaku v višjih razredih spod­leti in začne dobivati slabše ocene, dolžijo starši slabo družbo ali nepravilen učni na­črt, učitelje in vzgojitelje, češ da jih niso znali naučiti. Taki starši precenjujejo svo­jega otroka.

Vsaka mati si želi, da bi njen otrok v šoli dobro uspe­val, kdor pa hoče za vsako ceno imeti odličnjaka, naj trezno premisli, če ima nje­gov otrok pogoje za tako oce­

no, če od otroka, ki ni po­sebno bister, zahtevamo, da je po vsej sili odličnjak, in se mora učiti od zore do mraka, mu s tem mnogo več škodujemo, kot koristimo. Namesto da bi otrok nekaj uric preživel na zraku in son­cu s svojimi vrstniki, mora sedeti pri knjigi, če doživlja to več let zapovrstjo, postane zakrknjen, zasovraži družbo in sploh začne kazati dušev­ne motnje. Navadno jc poslu­šen, dokler ga starši silijo k učenju, ko pa se osamosvoji (pride na univerzo), popusti in začne pohajkovati. Nado­knaditi hoče vse tisto, kar je v rani mladosti zamudil na ljubo svojim staršem. Ra.

Naši šolarki jc obleka pre­majhna. Če odrežemo rokave in prišijemo spodaj kos ena­kega bluga, bo novo krilce prav okusno. Za okras napra­vimo velike šive iz volne. Lahko tudi kombiniramo: spodnji del krilca in bluzo iz enakega blaga.

rast i . . . 2. Obleke naj bodo gladke­

ga kroja! 3. Ne nosite dolgih in širo­

kih jopic z velikim ovratni­kom!

4. Ne nosile zelo širokih kril!

5. Ne oblecite krila in blu­ze v nasprotujočih si barvah!

6. Veliki gumbi so prepove­dani!

7. Zelo dolgi lasje vas še zmanjšajo!

8. Nakit in modni .okraski naj bodo čim manjši!

9. Torbica ne sme biti veli­ka!

10. Pretirano visoke pete niso umestne!

Predpustne dobrote P u s t n i k r o f i : t r i četrt k g m o ­

ke , 8 d k g o l j a , 10 d k g s l a d k o r ­j a , 4 r u m e n j a k i , 2 žlici r u m a j s o l , 3 dleg k v a s a , 3 de l m l e k a ; m a r m e l a d a , mas t , s l a d k o r v p r a h u . — V p r e s e j a n o i n p o ­greto m o k o v l i j e m o v z h a j a n i k v a s , m l e k o , s l a d k o r , s o l , r u ­m e n j a k e , i n o l je . T es t o s t e p a ­mo t o l i k o časa, d a se de l a j o mehurčki, na to p u s t i m o v z n a -j a t i . N a d o b r o p o g r e t e m Ir.1 p c -m o k a n e m p r t u testo r a z v a l j a -m o za p r s t debe l o , o b l i k u j e m o k r o f e i n j i h n a d e v a m o z m a r ­me l ado , n a d e v a n i d e l pa p o k r i ­j e m o z e n a k o v e l i k im i n e n a d e -v a n i m d e l o m tes ta . N a t o z manjšim m o d e l o m izrežemo o b l i k o k r o f a i n spet p u s t i m o v z h a j a t i . — K r o f e polož imo V m a s t z v z h a j a n o s t r an j o , p o s o ­do p o k r i j e m o , n a t o j i h o b r n e ­m o , d a za rumer . e še n a d r u g i s t r a n i . P o b e r e m o j i h n a s i t o i n p o s u j e m o s s l a d k o r j e m .

P O L E T N I S K U P Š Č I N I P A R T I Z A N A S L O V E N I J E

Na razveseljivi prelomnici Pred nedavnim je bila v Ljubljani letna skupščina

Partizana Slovenije — zveze za telesno vzgojo. Ker je Partizan v našem okraju najmočnejša telesnokulturna or­ganizacija, saj obsega 26 društev, smo se odločili, da si malo pobliže ogledamo delo letošnje skupščine — prve po lanskem slovenskem kongresu telesne kulture. Prav ta skupščina je velikega pomena za nadaljnji razvoj društev, saj je prinesla marsikaj novega. Zato ni čudno, če so jo nekateri imenovali prelomnico v delu Partizana.

Letn i skupščini so letos p r i ­sostvoval i v s i najvišji funk­c ionar j i Par t i zana Jugoslavi­je s predsednikom M . Rado-vanovicem in podpredsedni­kom Zoranom Poličem na čelu. Navzoči so b i l i tud i številni politični, j avn i in k u l t u r n i delavci .

2e v referatu podpredsed­n ika Par t i zana Slovenije tov. Lenarčiča je bi lo zasledit i težnjo, d a se p r i de lu Par t i ­zana najdejo nove i n uspeš­nejše po t i razvoja. V štirih le t ih po zadnj i skupščini je Par t i zan že zelo pr i lagod i l svojo dejavnost družbenim potrebam in komuna lnemu s istemu i n največjo skrb po­svet i l razvo ju splošne tele­sne kul ture v komun i . N a tem področju pa bo treba s to r i t i še več, z last i p r i raz­širjanju splošne telesne vzgo­je i n rekreacije v tovarne, šole, stanovanjske skupnost i i td .

Zelo živahna razprava se je razv i la o novem prav i ln iku , po katerem bo odslej ime l Par t i zan Sloveni je podnaslov iizveza za splošno telesno vzgojo«. Pomemben je b i l prispevek k razprav i , ki ga je da l tov. Zoran Polič, član Z I S i n podpredsednik Par t i ­zana Jugoslavi je. Omen i l je, da je nujno, da ima organi­zaci ja svoj delovni program, prav pa je. da se program

prilagodi pogojem v posa­mezni komv) ti. Demokratič­nost programa se mora vide­ti v vsebini in v izvajanju. Sedanji program Partizana je sodoben in ustreza pogo­jem našega razvoja, toda marsikje so metode za nje­govo izvajanje zastarele, v sebi imajo preveč »sokolske-ga« in »starošporlnega«. Zato je treba izbrati najboljše de­lovne metode in enkrat za vselej prelomiti s preživelim ter največjo skrb posvetili vzgoji sposobnih strokovnih kadrov.

Tov. Polič je tud i naglasi l , da je t reba paz i t i , da ne b i p r i tem, ko podi ramo en cen­t ra l i zem, zašli v drugega. Dogaja se namreč še mars i ­kje, da odločanje v društvih n i ko lekt ivno, pač pa imajo vso besedo le nekater i posa­mezn ik i . Zato je treba član­stvo vzgajati v demokratič­nem duhu, da se t ak i pr ime­r i l i e bodo pojavl ja l i . Slove­nija je že več let nosilec idej o enotnosti telesne kul­ture. Ta načela so postala znana in veljavna v vsej Ju­goslaviji. Enotnost pa ne po­meni pot k likvidaciji posa­meznih organizacij, marveč k tesnemu povezovrfiju, k so­delovanju, skupni politiki, obenem pa k popolni samo­stojnosti in svobodi v delu posameznih organizaci j .

To je b i l obenem odgovor vsem, k i še vedno pričakuje­jo, da bo Par t i zan l i k v id i r an , da ga bodo razpust i l i . Taka namigavanja so brez osnove, to je jasno pokazala tud i le-toSnja skupščina.

Predsednik Zveze za teles­no ku l turo Slovenije tov. Zemljarič je poudar i l p o membnost letošnje skupščine, k i sodi med najpomembnej­še dogodke v slovenski teles­n i k u l t u r i v zadnjem času. Splošni telesni vzgoji je tre­ba dat i centralno mesto v naši telesni k u l t u r i . K temu nas s i l i predvsem močna in ­dustr ia l i zac i ja i n avtomatiza­c i ja ter mnoge telesne hibe, k i se s tem v zvezi pojavlja­jo p r i naši m lad in i .

V bogati i n zan imiv i raz­p rav i so sodeloval i tud i ne­kater i delegati iz našega o-kraja , med n j i m i tud i pred­sednik O b Z T K Novo mesto tov. Se r in i .

Po razprav i so vo l i l i nov odbor Part izana Slovenije, k i ga bo odslej vod i l tov. Jenko, v odboru pa s l a iz našega okraja še tov. N c v c u k a H r -njak od Part izana Stopite in tov. Jože M a l i c kot predsed­n ik odbora za splošno tele­sno vzgojo p r i Okra jn i zvezi za telesno ku l turo Novo me­sto.

Ob zaključku je Zveza z a telesno ku l turo Slovenije po­del i la številna pr iznanja naj­zaslužnejšim telesnovzgojnim delavcem iz cele Slovenije, med temi tud i več kot štiri­desetim iz novomeškega o-kraja . Posebna pr iznanja je podel i l tudi Par t i zan Jugosla­vije, fm

Jadralni modeli v gimna­

zijski telovadnici Novomeški m o d e l a r j i so 11.

f e b r u a r j a v g i m n a z i j s k i te lo­v a d n i c i v N o v e m m e s t u p r e i z ­k u s i l i m a l e j a d r a l n e m o d e l e n a p o g o n z g u m o . T e k m o v a l i s o Dušan Z u p a n e , F r a n c K l e m e n -čič. A d o l f Šuštar i n Jože U h a n . M a l e . k o m a j g r a m težke eno -k r i l n e mode l e , k i s o j i h s a m i i z d e l a l i , so s p u s t i l i p o t e l o vad ­n i c i i n j i m m e r i l i čas. V z r a k u j c na jd l j e — 83 s e k u n d os ta l Zupančev m o d e l , m e d l e m k o j e Klemenčičev l e t e l 76,6 s e k u n ­de. K e r j e za l e t t eh m o d e l o v p o t r e b e n p o p o l n o m a p r a z e n p ros t o r , se j e p rece j m o d e l o v v t e l o v a d n i c i zrušilo i n p o l o ­m i l o . V t e l o v a d n i c i novomeške o s e m l e t k e pa so d o s e g l i že čas 2 m i n u t i i n 40 s e k u n d , k a r da je v e l i k o u p a n j a , d a se bodo t i t e k m o v a l c i ze lo d o b r o u v r s t i l i t u d i n a s l o v e n s k e m p r v e n s t v u . Čeprav j e t a šport v N o v e m m e s t u še m l a d . s o m o d e l a r j i d oseg l i že v r s t o u s p e h o v n a o k r a j n i h ter republiških l n zve­z n i h t ek imovan j i h . - m t r -

Z uživanjem mleka krepimo zdravje!

Rezultati II. kola strelskega ligaškega

tekmovanja V d r u g e m k o l u j e b i l a b o r b a

z a m e s t a n a l e s t v i c i r rmogo bo l j ogorčena k o t v p r v e m . T e ­m u p r i m e r n i so t u d i r e z u l t a t i ; k i kažejo, d a se število k r o g o v p r i v s a k e m t e k m o v a n j u veča.

R e z u l t a t i n. k o l a S D P i o n i r : S D »13. m a j « 4:0

- 1710:1491, S D C e l u l o z a : S D M i l a n M a j c e n 5:0 — 1710:0, S D M e t l i k a : S D N o v o l e s 2:0 -1449:1313, S D B o r i s Kidr ič : S D T r e b n j e 2:0 - 1401:1153 S D Že ­lezničar : S D S v o b o d a 2:0 -1540:1522.

V r s t n i r e d p o o d i g r a n e m d r u g e m k o l u

1. S D P i o n i r 3404 k r o g o v , X. S D M e t l i k a 2590, 3. S D C e l u l o ­za 3403, 4. S D »13. m a j « 2066,-5. S D Železničar 2960, 6. S D S v o b o d a — Kaniž. 2951, V. S D N o v o l e s 2672, 8. S D B o r i s K i ­drič 1401, 9. S D T r e b n j e 1153* 10. S D M i l a n M a j c e n 0. M . S.

Smučarsko tekmovanje za Fricov pokal

K o t v s a k o l e t o s o s e t u d i v soboto z b r a l i n a d Crmošnjica-m t g o zda r j i smučarji na s v o j e t r a d i c i o n a l n o smučarsko t e k ­m o v a n j e .

Večkratni p r v a k g o z d a r j e v tega t e k m o v a n j a A l o j z S e r i n i j e zopet o s v o j H p r v o mes t o s časom 54,6 sek. , d r u g o mes t o j e zasede l V i k t o r C u j n i k , t r e t j e Jože K u r e , četrto S l a v k o K r e -gar , pe to Jože Z i g o n , šesto J o ­že R a d e i t d .

M e d e k i p a m i .je zasede l p r v o mes t o »Gozdni obrat « — S t r a ­ža, k i j e p r e d h o d n o o s v o j i l »F r i cov poka l « s 139,4 točke; d r u g o mes t o j e z a s e d l a e k i p a »Direkci ja K G P « — N o v o m e ­sto s 139,8. t re t j e mes to » N o v o ­l es « — N o v o m e s t o s 153,2, če­t r t o m e s t o »Gozdni obrat « — Crmošnjice s 173,6, peto m e s t o »Zavod za u r e j a n j e go zdov « — N o v o mes t o s 190 i n »Gozdni obrat « — P o l j a n e z 207,4 točke.

I-"ranc K o p i c

Šahovsko prvenstvo Novega mesta

Čeprav se p r v e n s t v o bliža k o n c u , p r v o mes to še n i o d d a ­no . Se v e d n o štirje i g r a l c i l a h ­k o osvo j i j o n a s l o v p r v a k a . K a ­t e r e m u i z m e d četvorice S k e r l j , rtadovanovič, P e n k o i n S i t a r bo to uspe l o , b o m o v i d e l i šele, k o bodo o d i g r a n e z a d n j e p a r t i j e . L a h k o rečemo, d a t a k o z a g r i ­z ene b o r b e za p r v o mes to že d o l g o r . i smo v i d e l i n a m e s t n e m p r v e n s t v u .

T u d i v z a d n j i h k o l i h so se presenečenja n a d a l j e v a l a : B a r -to l j j e z r e m i j i p r o U J e n k u , T i -s u j u i n Adamiču o d p a d e l i z

b o r b e za p r v o m e s t o , P e n k o Je

i z g u b i l 7. Adamičem, S k e r l j p a bo najbrž b r e z n a d a l j e v a n j a p r e d a l K r a n j c u p r e k i n j e n o p a r ­t i jo , v k a t e r i i m a f i gu ro m a n j . T u d i T i s u s i j e zmanjšal mož­nost za o svo j i t e v II. ka t e go r i j e , v e n d a r še n i vse i z g u b l j e n o .

S t a n j e p o 11. k o l u : H a d o v a -novič 8,5 (1), S i l a r 8 (2), S k e r l j 7,5 (3), P e n k o T (1), T i s u 6,5 (1), Adamič i n B a r t o l j 6,5, l i c 5, Malr.arič 4 (1), Matjaševič 4, K r a n j c 3,5 (3). C u j n i k 3 (2). J e n ­k o 2.5 (2), l l rovat ič 2.5 (1), P o ­trč 2, I s t e n i k 1 <2).

S l a v k o S i t a r

Z c p r e d z i m s k i m i počitnicami so t a b o r n i k i čete »Be l ih brez « l z Črnomlja o r g a n i z i r a l i t e k m o v a n j e v s a n k a n j u Udeleži lo se g a j e 50 o t r o k . V štirih s k u p i n a h so se p o g n a l i n a t e k m o ­v a l n o p r o g o i n se b o r i l i z a d e s e t i n k e s e k u n d e . N a čajanki, k i j e b i l a p o p o l d n e , s o b i l i o b j a v l j e n i r e z u l t a t i , z m a g o v a l c e m p o s a m e z n i h s k u p i n p a so b i l e r a z d e l j e n e praktične nag rade .

Z m a g o v a l c i so b i l i : p r i mlajših t a b o r n i c a h T a t j a n a Zakrajšek, p r i mlajših t a b o r n i k i h B o r i s Grgoraš, p r i t a b o r n i c a h J e l k a D c r e a n l i n p r i t a b o r n i k i h T o n i M u c i n Igo K v a s .

M e d z i m s k i m i počitnicami so t a b o r n i k i o r g a n i z i r a l i d v o d n e v n i i z l e t s smučmi n a M i r n o go ro . K l j u b v e l i k e m u z a n i m a n j u , k i so ga t a b o r n i k i k a z a l i z a t a i z l e t , se g a Je udcležUo le m a l o članov Najbrž za t o , k e r n i m a j o v s i smučarske o p r e m e . T i s t i , k i s o šli n a i z l e t , so p r i ­j e t no preživel i d a n n a s n e g u . P o m e r i l i s o se v s l a l o m u i n s k o k i h n a i m p r o v i z i r a n i 15 -mc t r ek l s k a k a l n i c i . K a r p r e h i t r o j e m i n i l čas, k o so se m o r a l i s p u s t i t i v d o l i n o . — ' i

V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 15. f eb r . : V e s e l a Pfitekj IG. f ebr . : D a n i l o S o b o t a , 17. f eb r . : S U v i n Nedelja, 18. f eb r . : D r a g o s l a v a P o n e d e l j e k , 19. f eb r . : M i r o s l a v Torek, 20. f eb r . : L e o n Sreda, 21 v f eb r . : I r e n a

Črnomel j : ie . i n 10. f e b r u a r j a nemški b a r v n i f i l m »Grof ica Mar i ca « , 20. i n 21. f e b r u a r j a p o l j s k i f i l m »Eva ho6e spa l i « .

Voh T o p l i c e : iT. i n 13. f ebr . francoski f i l m »B lodn ica « .

K o s t a n j e v i c a . : 18. f ebr . a m e ­r iški b a r v n i f i l m »Č lovek, k i J e preveč v ede l « .

M e t l i k a : 17. i n 18. f e b r u a r j a angleški f i l m » T o m S t i l i p o j e « , SI. f ebr . j a p o n s k i f i l m »Ul ica s r a m u « . '

N o v o m e s t o — » K r k a « : o d 16. d o 19 . f e b r u a r j a ameriški b a r v ­n i f i l m »Tarzanova največja pustolovščina« , o d 20. do 22. fe­b r u a r j a r o m u n s k i f i l m »Č ičko­v a Baragaba« .

N o v o m e s t o — D o m J I , A : o d 16. d o 18. f e b r u a r j a j a p o n s k i film »Šampion l n i g ra lka« , o d 20. d o 22. f e b r u a r j a ameriški C i m »Tarzanova borba « .

T r e b n j e : 17. i n 18. f e b r u a r j a amer išk i b a r v n i f i l m » D r e v o ž i v l j en ja « , P r e d s t a v a v s obo t o Ob 19 l n v nede l j o ob 15.30 i n 18.30, 21. f e b r u a r j a i t a l i j a n s k i b a r v n i f i l m »Ra j n a zeml j i « , p r e d s t a v a v s r e d o o b 19. u r i .

Z A H V A L A O b i z g u b i naše l j u b l j e n e

m a m e A N E M R A K i z G a b e r j a

te z a h v a l j u j e m o v s e m , k i BO 11 p o m a g a l i v času n j e n e bo l e z ­ni t e r j o s p r e m i l i n a n j e n i z a d ­nji p o « .

Žalujoči s i n o v i l n hčerke z gružinarni.

Z A H V A L A V s e m , k i so našo n e p o z a b n o

m a m o s p r e m i l i v n j e n z a d n j i d o m v t a k o v e l i k e m številu, s o ­s e d o m i n p r i j a t e l j e m , k i so n o ­s i l i v ence , o n i m , k i so d a r o v a l i cvet je , i n v s e m , k i s o n a m us t ­n o a l i p i s m e n o , i z r e k l i soču­s tvovan je , i s k r e n a h v a l a .

Auščevi .

P R E K L I C I P r e k l i e u j e m i z g u b l j e n o z d r a v ­

s t v eno i z k a z n i c o št. 311348. — A l o j z B r u l c . V r h o v o 10, p . M i r ­n a peč.

I v a n J o r d a n i z J a m e p r e k l i ­eu j em neresnične g o vo r i c e p r o ­t i M a r i j i L e g a n i z J a m e i n se j i z a h v a l j u j e m , d a j e o d s t o p i l a o d tožbe.

P R O D A M pos te l j o z ž lmnicami im go j ze r i ce št. 43. N o v o m e ­sto, K r i s t a n o v a 1.

J E D I L N I C O - o r e h o v f u r n i r -p r o d a m . P o i z v e se p r i : V o v k , N o v o mes to , Valantičeva 5.

U G O D N O P R O D A M s p a l n i c o i z t r d ega l esa . Košir, L j u b l j a n a -M o s t e , U l i c a 15. a p r i l a 4.

P R O D A M odlično rdeče-belo » P r imo 150«. Petrič, železniška p o s t a j a K a n d i j a .

I I ISO z s a d n i m v r t o m i n večjo garažo v S m a r j e t i p r i N o v e m m e s t u p r o d a m . M a r i j a P l u t , S m a r j e t a 16.

P O S E S T V O z l e p i m s t a n o v a n j ­s k i m p o s l o p j e m i n h l e v o m p r o d a m . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (194-62).

P R O D A M večje količine d o b r e ­ga s ena . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (195-62).

K U P I M 300 k g S L A M E . K o v a ­čič, m l i n , N o v o mes t o .

P L U G št. 6 a l i 7 k u p i Potočar, D o l . K a m e n c e 35, N o v o m e ­s t o .

G A R A Ž O za d v a a v t o m o b i l a o d d a m najboljšemu p o n u d n i ­k u . S u k l j e , Gubčeva 22.

P R O F E S O R I C A išče sobo , po možnosti s k u h i n j o . Z a u s l u ­go i n s t r u i r a m . N a s l o v v u p r a ­v i l i s t a (198-62).

S P R E J M E M tako j starejšo go- S P R E J M E M m i z a r s k e g a pomoč-spod i .n jsko pomočnico s a m o n i k a — možnost n a d u r , plača za d o p o l d a n s k e u r e . Plača po ze lo d o b r a , i n v a j e n c a ; d v o j n a d o g o v o r u . D o l j a k . N o v o me - n a g r a d a . M i z a r s t v o J u r k o v i c , s to . R e s l j e v a 7. L j u b l j a n a , Gradaška 12.

CESTNO PODJETJE v izgradnji — Novo mesto

razpisuje naslednj i p ros t i delovni mest i :

REFERENTA ZA OSNOVNA SREDSTVA s srednjo strokovno izobrazbo;

MATERIALNEGA KNJIGOVODJO za gradilišča (prednost imajo moški s prakso )

Prošnje z življenjepisom in op i som dosedanj ih zapo­slitev je t reba pos lat i uprav i podjetja v r o k u 10 d n i po objavi razpisa. — Plača po dogovoru.

V S E M P R E B I V A L C E M ČRNOMALJSKE OBČINE VOŠČIMO Z A N J I H O V P R A Z N I K Z Z E L J O , D A B I S E ŠE N A D A L J E T R U D I L I Z A G O S P O D A R S K I I N K U L T U R N I N A P R E D E K DOMAČIH K R A J E V !

P R I P O R O Č A S E

OPEKARNA KANIŽARICA PRI ČRNOMLJU

SPORED RADIO LJUBLJANA V s a k d a n : poročila ob 5.05,

B.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 45.00, 1V.O0, 19.30, 22.00, 23.00 to S4.00. P i s an , g l a s b e n i s p o r e d o d S.OO d o 8.00.

P E T E K , 16. F E B R U A R J A : 8.03 A r i j e i z R o s s i n i j e v e g a » B r i v c a « — 8.30 G l p s b a o b d e l u - 9.25 K o ­tiček za m l a d e l j u b i t e l j e g l a s - . foe — 11.33 Češka i n p o l j s k a za­bavna glasba - 12.15 R a d i j s k a .kmečka u n i v e r z a — inž. Jože S i le : H i t r o to učinkovito s u ­šenje z r n j a - 13.30 I z A m e r i k e n a O r i e n t — 14.03 R a d i j s k a šola za niž jo s t opn j o - 15.45 J e z i ­kovn i p o g o v o r i — 17.05 P o r ­tret i l z s t a r e i t a l i j a n s k e g l asbe — 18.45 I z naših k o l e k t i v o v -20.00 Z a b a v n i o r k e s t e r R T V L j u ­bljana — 20.35 S p o z n a v a j m o evet i n d o m o v i n o ! - 22.15 O d ­d a j a o m o r j u to pomorščakih.

S O B O T A , 17. S E P T E M B R A : J.05 Poštarček v m l a d i n s k i g l a s ­b e n i r e d a k c i j i — 8.55 R a d i j s k a šola z a nižjo s t o p n j o — 9.25 H o l l y w o o d s k i p r o m e n a d n i o r ­k e s t e r - 11.30 Z a b a v n a g l a s b a za o p o l d n e — 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i — d r . V i l i c o M a s t e n : M e r o u r l t e — n o v o s r e d s t v o za v a r s t v o r a s t l i n — 13.30 S l o v e n ­ske n a r o d n e pestmi — 14.C0 O d K r i j e d o a r i j e - 15.20 N a p o t k i za t u r i s t e — 17.05 G r e m o v k i ­

n o — 18.10 V e d r e to zamišl je­n e z a o r k e s t e r — 18.45 O k n o v s ve t - 19.05 Domače v lže , k i j i m n i t r e b a n a p o v e d i — 20.00 V e d r i z v o k i z a o d d v a j s e t i h — 22.15 O d d a j a z a naše i z s e l j ence — 23.05 P l e s n a g l a sba .

N E D E L J A , 18. F E B R U A R J A : 8.00 M l a d i n s k a r a d i j s k a i g r a : »On i d r u g i « m e d p i r a U — 10.00 S e p o m n i t e , t o v a r i š i . . . H i n k o W i l f a n : D o tojemacijskega p e ­k l a to n a z a j — 10.30 P i s a n g las ­b e n i d o p o l d a n — 11.30 Štefan K u h a r : T o i r : o n k r a j D r a v e (re­portaža) — 13.30 Z a našo v a s — 14.00 S l o v e n s k i o k t e t po j e n a ­r o d n e p e s m i — 15.30 P e s m i o Z a g r e b u — 16.00 H u m o r e s k a t e ­g a t e d n a — K a r e l C a p e k : R e ­k o r d — 16.20 O p e r n i k o n c e r t — 17.10 R a d i j s k a i g r a : J e a n Re -n o i r : O r v e t — 18.30 Športno p o ­p o l d n e - 20.00 I z b e r i t e m e l o d i ­j o t e d n a - 20.45 Z a b a v n i z v o k i — 21.40 L e p e m e l o d i j e z a v e ­l i k e z a b a v n e o r k e s t r e .

P O N E D E L J E K , 19. F E B R U A R ­J A : 8.05 Z b o r o v s k e s k l a d b e J a ­k o b a Al jaža — 8.23 R a d i b i v a s z a b a v a l i — 8.55 Z a m l a d e r a ­dovedneže — 10.15 O o d t od i n o d o n d o d — 11.15 Naš p o d l i s t e k : S l a v k o M e n d a s : M o j a po t v Španijo — 11.33 P o j o s o l i s t i z a -grebške O p e r e — 12.05 S l o v e n -

S J E I U i S l i l M A T I Č N I U R A D SPOROČA J a n u a r j a s ta b i l a r o j e n a e n

deček i n ena d e k l i c a . Poroči l i so s e : M a r t i n L u k e -

žič i z S a d m j e v a s i i n M a r i j a S e v e r s S e l p r i Semiču; F r a n c G r i v e c iz K a n a d e i n A n t o n i j a Lukežič s S e l p r i Vrčicah; J a n e z S t i g l i c i z K a n a d e i n T e ­r e z i j a Šušteršič i z Vrtače.

U m r l i s o : Jožefa G r u d e n , go­s p o d i n j a iz Semiča, s t a r a 82 l e t ; M a r t i n S k a l a , k m e t i z M l a d i c e , s ta r 87 l e t ; Neža P e t r i c , gospo­d i n j a i z Vavpče v a s i , s t a r a 72 l e t ; M a t i j a S k r i n j a r , k m e t i z Crešnjevca, s t a r 65 let .

SEVNIŠK I M A T I Č N I U R A D SPOROČA J a n u a r j a n i b i l o r o j s t e v i z ­

v e n bo ln i c e . Poročila s ta s e : K a r e l T c m a -

žič, k m e t o v a l e c i z Pr imoža, i n M a r i j a M r g o l e , p o l j e d e l k a i z Z n o j i l .

U m i r i i s o : M a r i j a M i r t , gospo­d i n j a z B l a n c e , s t a r a 74 l e t ; V e r a Gorišek, u p o k o j e n k a i z A r t a , s t a r a 51 l e t ; M a r i j a K u -n e j , u p o k o j e n k a i z A r t a , s t a r a 70 l e t ; A n a C e r j a k , u p o k o j e n k a i z A r t a , s t a r a 79 l e t ; Jožefa M l i n a r i c , g o s p o d i n j a i z S e v n i ­ce, s t a r a 81 l e t ; M i r k o Sos te r , u p o k o j e n e c i z S e v n i c e , s t a r 61 l e t : M a r j e t a K r a n j c , g o s p o d i n j a i z Šmarja, s t a r a 92 l e t ; I v a n i n N i k o l a j K o r e n e , o t r o k a i z Z i -g a r s k e g a v r h a , s ta ra en mesec .

V I D E M S K O - K R S K I M A T I Č N I U R A D SPOROČA J a n u a r j a s t a b i l i r o j e n i d v e

d e k l i c i . P o r o k n i b i l o . U m r l i s o : A n a B e v c , g o s p o d i ­

n j a i z Videm-Krškega, s t a r a 55 l e t ; M a r i j a Buršič, poses t -n i c a i z V i d e i m - K r s k e g a , s t a r a 85 l e t ; M a r i j a V o d o p i v e e , go­s p o d i n j a i z Ces te , s t a r a 73 let .

N O V O M E Š K I M A T I Č N I U R A D SPOROČA O d 6. do 12. f e b r u a r j a j e b i l o

r o j e n i h 19 dečkov to 20 d e k l i c . Poročili so se: M i h a e l B r u l c ,

k m e t o v a l e c i z Stopič, to M i h a e ­l a Judež, hči k m e t o v a l c a i z V e l . O r e l i k a ; B o g o m i l Verbič, kovač i z Regerče v a s i , i n A n a H r o v a t , d e l a v k a iz Rajnušč.

Umr l i so: K a r e s Kovač ič , k m e t o v a l e c i z S k r i j e v e g a , s t a r 76 l e t ; M i h a Hočevar, d e l a v e c i z Ko-čevja, s t a r 57 l e t ; A l b i n D o l g a n , s o c i a l n i o s k r b o v a n e c i z P r e l e s j a , s t a r 79 l e t ; Jože L i n -d i e , p l e s k a r i z M o z i j a , s t a r 37 let; F r a n c K a s t e l i c , o s e b n i u p o ­k o j e n e c i z Bršlina, s t a r 78 le t .

P r e t e k l i t e d en so v n o v o m e ­ški porodnišnici r o d i l e : T e r e ­z i j a Malenšek i z M i k o t e — d e ­k l i c o , A n t o n i j a S u k l j e i z D o l . L o k v i c e — dečka, S l a v k a I l o v a r i z S m a r j e t e — d e k l i c o , M a r i j a Cimermančič i z J u r n e v a s i — dečka, V e r o n i k a G o t l l h l z G o r . P o n i k e v — d e k l i c o , M a r i j a P e r -p a r i z Ktrušnjega v r h a — de ­k l i c o , M a r i j a Kužnik i z S a l k e v a s i - dečka, Jožefa D u l a r i z Cege l r . i ee - d e k l i c o i n d e d k a , M a r i j a Trempuš i z V i n i c e — d e ­čka, F a n i k a Kovač ič i z S k o e -j a n a - d e k l i c o , Jožefa V r t a r s Tanče go r e — d e k l i c o , M a r i j a Tomažev ič i z Semiča — dečka, T e r e z i j a S e i k o i z D o l . M a h a -r o v c a — d e k l i c o , A n i c a L e g a n z D v o r a — dečka, B a r b a r a B a l -

k o v e c iz Z i l j a — dečka, A n t o ­n i j a Z a g o r e i z O r e h o v c a — d e ­čka, A n a P o z d e r e c i z M l a k e — d e k l i c o , T e r e z i j a S t u p a r z D o ­b r o v e — dečka, I v a n k a K r a l j i z R a g o v e g a — dečka, V i d a U d o -vič i z S m a v r a — de k a , Jožefa Sironič z Dolža — dečka, A n i c a B u k o v e c i z P o l j a n - d e k l i c o , Jožefa L a k n e r i z Ržišča — d e ­k l i c o , K a r l i r . a P r u s i z G o t n e v a s i — dečka, A n a S t r u c e l i z Kočevja — d e k l i c o , T e r e z i j a Z u ­pančič i z J e z e r a — dečka, I v a n ­k a B r u l c z M u h a b e r a — dečka, M a r i j a S t u k e l j l z Tribuč — d e ­čka, P a v l a Kamtoič i z G r a d n i k a — d e k l i c o , A l b i n a M a v s e r i z B r e z j a - d e k l i c o , Štefka Z u ­pančič z V r h a — d e k l i c o , K a r o -l i n a N o v a k i z C e l e v c a — de ­k l i c o , M a r i j a R e s n i k i z Z a b u -k o v j a — d e k l i c o .

Iz brežiške porodnišnice P r e t e k l i t e d e n so v brežiški

porodnišnici r o d i l e : Frančiška N o v o s e l i z P r e v a l j — dečka, K a t i c a Martinčič i z P r i g o r j a — d e k l i c o , E r i k a F l a j s i z S e v n i c e — dečka, M a r i j a A r h i z S t r m e R e b r i - d e k l i c o , L j u d m i l a S p a n i z P o d g o r j a - dečka, A n i c a K o -s t e v c i z B o j s n e g a — dečka, M i ­l e n a L e p e j i z Brežic — dečka, A n a Sl ipič i z P l a n i n e - d e k l i ­co, A n i c a P l a n i n e i z Ster.janža — dečka, I v a n k a U r o k i z G l o -govega b r o d a — d v a dečka.

P r e t e k l i t e d en so se p o n e s r e ­čili i n i s k a l i pomoči v n o v o ­meški bolnišnici: M i l a n C u n k , s i n k m e t i j s k e g a z a v a r o v a n c a i z

U P R A V N I O D B O R

Belokranjske železolivarne in strojne tovarne »BELT« — ČRNOMELJ

razpisuje delovno mesto

VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA

Pogoj i : d i p l om i ran s t ro jn i a l i metalurški inženir z najmanj 8-letno prakso na vod i ln ih delovnih mest ih .

Stanovanje zagotovljeno, osebni dohodek po dogo­voru; selitvene stroške poravna gospodarska organi­zaci ja.

P ismene ponudbe z op isom dosedanjega dela i n k r a t k i m življenjepisom sprejemamo do zaključitve raz­p isa. Razp is bo zaključen 15. dan po zadnj i objavi v dnevnem časopisju.

Upravn i odbor »BELT«

O r e h o v c a , s e j e s s e k i r o us e ­k a l v prs t . C v e t k o Cečclič, s i n t e l e f on i s t a i z Žabje v a s i , j e p r i s a n k a n j u p a d e l to s i poško­d o v a l k o l e n o . S tane P r e l o g a r , s i n k m e t i j s k e g a z a v a r o v a n c a s S t a r e Bučke, j e p a d e l z m o t o r ­j e m to s i poškodoval g l avo . M a r i j a n S t r u n a , s i n uslužbenca i z Kočevja, se j e p r i s a n k a n j u za l e t e l v s k a l o i n s i poškodo­v a l nogo .

Brežiška kronika nesreč P r e t e k l i t e d e n so s e p o n e s r e ­

čili i n i s k a l i pomoči v brežiški botodšnici: C v e t k o D j u r c , d e ­l a v e c i z S t o j d r a g e , s e j e u s e k a l s s e k i r o v d e s n o nogo . K a r e l K o r b a r , u p o k o j e n e c i z S e v n i c e , s i j e p r i p a d c u n a ces t i poško­d o v a l d e s n o nogo . A l o j z M a v ­se r , u p o k o j e n e c s P r i s t a v e , j e p a d e l s k o z o l c a i n s i poškodo­v a l d e sno k o l e n o . M a t i j a K u r -n l k , u p o k o j e n e c i z Šmarja, j e p a d e l p o s t o p n i c a h t e r s i z l o ­m i l d e s n o nogo . A n i c a Kržan, g o s p o d i n j a i z Z u p e l e v c a , j e p a ­d l a s k o l e s a to d o b i l a poškod­be p o g l a v i . I go r Semenič, s i n m i z a r j a i z Krške v a s i , se je o p e k e l z v r e l o m a s t j o po h r b t u .

OBJAVE — RAZPISI Razpis delovnega mesta

U O Splošnega m i z a r s t v a . V i ­dem-Krško, r a z p i s u j e d e l o v n o m e s t o

materialnega knjigovodje. P o g o j i : dovršena s t r o k o v n a

šola a l i n e k a j l e t p r a k s e v m a ­t e r i a l n e m k n j i g o v o d s t v u . N a s t o p službe s 1. m a r c e m 1962. Oseb ­n i p r e j e m k i p o p r a v i l n i k u o d e l i t v i o s e b n i h d o h o d k o v . P o ­n u d b e z živl jenjepisom pošljite n a n a s l o v : Splošno m i z a r s t v o , V idem-Krško.

Razpis delovnih mest k o m d s i j a z a s k l e p a n j e to o d ­

p o v e d o v a n j e d e l o v n i h r a z m e r i j p r i t o v a r n i p l e t e n i n »Be lokra j -k a « v Črnomlju r a z p i s u j e n a ­s l edn j a p r o s t a d e l o v n a m e s t a : 1. glavnega knjigovodje — na-

ntestnik šefa računovodstva p o g o j : e k o n o m s k a f a k u l t e t a a i l e k o n o m s k a s r e d n j a šola z večletno p r a k s o ;

2. finančnega knjigovodje p o g o j : e k o n o m s k a s r e d n j a šola i n daljša p r a k s a .

3. O b r a t n i k n j i g o v o d j a p o g o j : e k o n o m s k a s r e d n j a šola to daljša p r a k s a .

P o d 2. to 3. j e možna d r u g a srednješolska i z o b r a z b a i r . n a j ­m a n j 5- letna p r a k s a n a u s t r e z ­n e m d e l o v n e m m e s t u . N a s t o p službe t a k o j a l i p o d o g o v o r u . O s e b n i d o h o d e k p o p r a v i l n i k u o d e l i t v i o s e b n i h d o h o d k o v .

P o n u d n i k i na j p i s m e n e p o ­n u d b e pošl jejo u p r a v i p o d j e t j a

»Be lokrar . jka« , Črnomelj , P a r ­t i z a n s k a pot 1. R a z p i s o s t ane v v e l j a v i d o zasedbe d e l o v n i h mes t .

Prodaja avtomobila » F A R M I S « , Obrat » K R K A « -

N o v o mes t o p r o d a o s e b n i a v t o DICVV, t i p F-94. L i c i t a c i j a bo 28. f e b r u a r j a 1962; z a gospo ­d a r s k e o r g a n i z a c i j e i n u s t a n o v e o d 8. d o 10. u r e , o d 10. u r e d a ­l je p a bodo l a h k o k u p o v a l i z a ­s e b n i k i .

gg P r e s k r b a s k r u h o m v v Semiču je še vedno zelo slaba .Trgovine in gosti lne se upurajo proda j i k r u h a , i n tako mora potrošnik dost ikrat ostati brez tega osnovnega živila. Z malo razumevan ja b i t rgovska mreža l ahko u r e ­d i l a prodaja lno k r u h a tud i v Semiču in na postaj i .

F r a n c Derganc

s k e n a r o d n e po j e J a n e z Jerši-n o v e c — 12.15 R a d i j s k a kmečka u n i v e r z a — inž. L o j z e Hrček: U g o t a v l j a n j e r o d n i h očes z a p r a v i l n o r e z v i n s k e t r t e — 15.40 L i t e r a r n i s p r e h o d — 18.45 R a ­d i j s k a u n i v e r z a - 19.05 S l o v e n ­s k e p o p e v k e — v m e s h a m m o n d o r g l e — 20.00 F l o r e n t i n s k i a n ­s a m b e l z a s t a r o g lasbo — 20.45 K u l t u r n i g l obus — 21.45 O r k e ­s te r M a n t o v a n i — 23.25 I z b r a n e p o p e v k e .

T O R E K , 20. F E B R U A R J A : 8.05 P o j e Ženski v o k a l n i k v a r t e t — 8.55 R a d i j s k a šola z a s r e d n j o s t o p n j o — B o j z a s ta ro p r a v d o — 10.15 I zbe r i t e m e l o d i j o t e d n a — 12.05 T r i o S l a v k a A v s e n i k a — 12.16 K m e t i j s k i n a s v e t i — inž. L o j z e Hrček: R e z v i n s k e t r t e — 13.30 Domači n a p e v i i z p o d ze ­l enega P o h o r j a — 14.05 R a d i j s k a šola z a višjo s t o p n j o — 14.35 Zvočna m a v r i c a — 13.20 S e g a v a k l a v i a t u r a — 15.30 V t o r e k n a s v i d e n j e — 16.00 V s a k d a n za vas - 17.50 P o s t r u n a h i n t i p ­k a h — 18.10 Kot iček z a m l a d e l j u b i t e l j e g l a sbe - 18.45 S knj iž­n e g a t r g a - 20.00 P o j e Z b o r m o r a v s k i h učiteljev — 20.30 R a ­d i j s k a i g r a — S l a v o m i r Mrožek : P o l i c a j i — 23.05 N o v i p o s n e t k i L j u b l j a n s k e g a j a z z a n s a m b l a — 23.15 P o p e v k e i n p l e s n i ritmi.

S R E D A , 21. F E B R U A R J A : 8.05 D o b r o j u t r o ob k i t a r i — 8.30 G l a s b a ob d e l u — 8.55 P i s a n i svet p r a v l j i c i n /godb — 10.15 O d t od i n od o n d o d — 11.15 Člo­v e k to z d r a v j e — 11.25 Naši i n ­

s t r u m e n t a l n i s o l i s t i z a b a v n e g l asbe - 12.05 N a r o d n e v p r i ­r e d b i Z o r k a P r e l o v c a po j e D r a ­g i c a S a d n i k - 12.15 R a d i j s k a kmečka u n i v e r z a — inž. M i l e n a Mi lkov ič : N o v a d o g n a n j a i n i z ­kušnje v p a r u t n i n a r s t v u — 13.30 O r k e s t e r W i l l y B e r k l n g — 13.45 Posluša j m o L j u b l j a n s k i ok t e t — 14.05 R a d i j s k a šola za s r e d n j o s t o p n j o — B o j z a s t a r o p r a v d o (ponov i t ev ) - 15.20 P e s e m o s r ­c u — i n d r u g a d e l a s k l a d a t e l j a V a s i l i j a M i r k a — 17.50 A n s a m ­b e l M o j m l r a Šepeta — 18.10 O d »Donskih k o z a k o v « d o N o r m a ­n a L u b o f f a - 20.00 Po joč i m o ­z a i k — 22.15 P o s v e t u j a z z a — 22.50 L i t e r a r n i n o k t u r n o - 23.23 L e p e s t a r e češke s k l a d b e .

ČETRTEK, 22. F E B R U A R J A : 8.05 O r k e s t r a l n e me l od i j e z a p r i j e t e n začetek d n e v a — 18.55 R a d i j s k a šola z a višjo s t opn j o — 9.40 P e t m i n u t z a n o v o p e ­s m i c o i n p o z d r a v i z a m l a d e r i ­s a r j e — 10.15 O d t od ir . o d o n ­d o d - 12.03 V e s e l i h r i b o v c i — 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i — p r o f . S l a v k o Raič : P r v i s p o m l a d a n ­s k i p r e g l e d čebel - 13.30 P e s m i s r b s k i h i n h r v a t s k i h s k l a d a t e ­l j e v po j e M a r i b o r s k i k o m o r n i z b o r p. v. R a j k a Sikoška — 14.10 O d p i a n i n a do v e l i k e g a p l e snega o r k e s t r a — 15.20 M a n ­d o l i n e i n k i t a r e — 19.05 V e l i k i z a b a v n o r k e s t r i — 20.00 Četrt­k o v večer domačih p e s m i i n n a p e v o v — 20.43 T r i o Horvvede l — 21.00 L i t e r a r n i večer - 22.15 D r u g i k r a j i — d r u g e p e s m i .

Razpis delovnega mesta Upravn i odbor

HOTELA K A N D I J A V N O V E M M E S T U

razpisuje vod i lno delovno mesto

računovodje v podjetju. Plača i n vse ostalo po dogovoru. Raz­p i s ve l ja do izpopolnitve delovnega mesta.

Izmenjava izkušenj N a nedavnem prvem po­

svetovanju predsednikov ko ­m i s i j p r i okra jnem odbo ru S Z D L so s i le-t i i zmenja l i do­sedanje izkušnje p r i de lu . Ocen i l i so p rog ram dela i n ugotovi l i , d a bo njegova ure­sničitev l ahko pomagala reši­t i nekatera zelo važna delov­na področja organizaci j S Z D L . 2e sedaj se kaže po­treba po nadal jn jem progra­m i r a n j u dela; dosedanji pro­g ram zajema namreč le nalo­ge, k i segajo do apr i la .

NESREČE T O V O R N J A K V A V T O B U S N a o z k i , zasneženi ces t i s t a

2 f e b r u a r j a p r i Z a l o k a h trčila a v t o b u s , k i g a j e u p r a v l j a l T o ­n e M a u s e r i z N o v e g a m e s t a i n t o v o r n j a k z v o z n i k o m K a r l o m Antončičem i z N o v e g a m e s t a . N a o b e h v o z i l i h j e z a o k o l i 100 t isočakov škode. 2 r t e v n i b i l o .

P O L E D I C A I N N E P R E V I D N O S T 3. f e b r u a r j a j e n a a u t o m o b i l ­

s k i c e s t i u s t a v i l v o z n i k , t u j i državljan, svo j e v o z i l o , da b i se prepričal o s t a n j u cestišča. Zagrebčan Miloš R o z i n , k i j e v o z i l t i k z a n j i m , z a r a d i po l e ­d i c e n i m o g e l u s t a v i t i s v o j e g a a u t o m o b i l a i n j e trčil v a n j . N a o b e h v o z i l i h j e za b l i z u 120 t i ­soč d i n škode.

V O G R A J O M O S T U V o z n i k Jože Jerič j e v o z i l

F i a t 600 po zasneženi ces t i i z M o k r o n o g a , p r i v a s i Puščava p a j e v o z i l o začelo d r s e U p o cestišču. Z a n e s l o ga j e v m o s t . no og ra j o . N a v o z i l u je z a 300 tisoč d i n škode.

S E E N K R A T : P O L E D I C A B o g o m i r H o f b a u o r i z T r e b ­

n j e ga s e j e z a r a d i po l ed i c e z a ­l e te l na L j u b l j a n s k i ces t i v N o ­v e m m e s t u v t o v a r n j a k , k i g a j e u p r a v l j a l S t a n e L a m u t i z C n n o m l j a . Škode j e z a 300 tisoO d i n a r j e v .

Z A R A D I L U C I S C E S T E

V o z n i k u V l a d u S p i l e r j u , i z G o r . O b r e z a , k i j e u p r a v l j a l naložen t o v o r n j a k so 1. f e b r u ­a r j a o d p o v e d a l e luči, n a k a r j e zd i r sn i l z a v t o m o b i l s k e ceste . V o z n i k i n s o p o t n i c a z o t r o k o m so k sreči nepoškodovani, n a v o z i l u pa j e z a približno 200 t i ­soč d i n a r j e v škode.

M R L I Č V K O L P I 4. f e b r u a r j a s t a se po K o l p i

v o z i l a člana viniške r ibiške družine P . J . i n I. J . i z P r e l o -k e . K o s t a b i l a p o d V u k o v o go­r i c o , s t a n a hrvaški s t r a n i v K o l p i našla t r u p l o . S l o j e z a k m e t o v a l c a Jožeta Selakoviča i z V u k o v e go r i ce , k i so ga d o ­mačini ž e d o l g o pogrešali S e ­lakoviča so n j e g o v i domači p r e n e s l i n a pokopališče. Z a k a j j e u t o n i l , ne ve nihče p o v e d a t i .

DOLENJSKI LIST L A S T N I K I I N I Z D A J A T E L J I : občinski o d b o r i S Z D L i n O k r a j n i o d b o r S Z D L v N o v e m m e s t u — I Z D A J A T E L J ­S K I S V E T : M I l a n Baškovič, T o n e Gošnik. inž. D a v o r i n G r o s , inž. Jože L e g a n , F r a n e M o l a n , p ro f . E m a M u s e r , M a k s Pogačar, M i r a n Simič, p ro f . T o n e T r d a n , J a n e z

V i tkov ič i n V i k t o r Zupančič.

U R E J U J E UREDNIŠK I O D B O R : T o n e Gošnik ( g l a vn i i n o d g o v o r n i u r e d n i k ) , D a n j a Ba j e , Miloš J a k o p e c , D r a ­

go K a s t e l i c to I v a n Z o r a n .

I Z H A J A v s a k četrtek — P o s a m e z n a številka 20 d i n a r j e v — L e t n a naročnina 900 d i n a r j e v , p o l l e t n a 450 d i n a r j e v ; plačljiva je v n a p r e j . Z a i n o z e m s t v o 1800 d i n a r j e v — Tekoč i račun p r i podr . N a r o d n e b a n k e v N o v e m m e s t u 606-11-3-24 — N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mes to . G l a v n i t r g 3 ( vhod iz Di lančeve u l i ce ) — Poštni p r e d a l : N o v o mes to 33 - T E L E F O N štev. 127 -R o k o p i s o v i n fo togra f i j n c vračamo — T I S K A : Časo­

p i sno pod je t j e » D E L O « v L j u b l j a n i .