dramaturgija in scenske umetnosti · 2019. 4. 3. · dramaturgija in scenske umetnosti opravili...

Oddelek za dramaturgijo in scenske umetnosti

PREDSTAVITVENI ZBORNIK

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

DRAMATURGIJA IN SCENSKE UMETNOSTI

maj 2018

Predstavitveni zbornik DRAMATURGIJA IN SCENSKE UMETNOSTI, 1. stopnja

2

Podatki o študijskem programu Ime študijskega programa: prvostopenjski univerzitetni študijski program Dramaturgija in

scenske umetnosti Trajanje štud. programa: 3 leta Število ECTS: 180 Strokovni naslov: diplomant dramaturgije in scenskih umetnosti (UN) diplomantka dramaturgije in scenskih umetnosti (UN) Okrajšava strok. naslova: dipl. dram. in scen. um. (UN)

Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom Temeljni cilji študijskega programa, ki so hkrati izhodišče za preverjanje učnih izidov, so: Študentje in študentke programa Dramaturgija in scenske umetnosti dobijo na prvi stopnji študija vsa potrebna teatrološka znanja, ki jih usposabljajo tako za opravljanje praktičnih dramaturških opravil v gledaliških in sorodnih ustanovah, na radiu, pri filmu in televiziji, za teoretično-raziskovalno in arhivsko delo v gledaliških in njim sorodnih institucijah, ter osnovna znanja, ki so potrebna za pisanje različnih dramskih besedil, od umetniških besedil (različne dramske zvrsti) do drugih kritičnih in publicističnih člankov za strokovno javnost in množične medije. Dramaturški profil je zasnovan intenzivno in široko ter omogoča povezave z drugimi umetniškimi profili oz. sodelavci v umetniški produkciji tako v gledališču, na radiu, na televiziji in pri filmu kot tudi v drugih (tiskanih) medijih. Teatrološko znanje dramaturga je mednarodno primerljivo in ustreza evropskim standardom za omenjeno področje. Cilji in učni izidi študentov se preverjajo interaktivno, postopno, sistematično in kontinuirano. Nekateri naši diplomirani študenti sodelujejo z nami kot kolegi pri različnih produkcijah ali projektih. Pri delu se vzajemno dopolnjujemo, preverjamo znanja in stališča in na ta način izpopolnjujemo skupne cilje. Diplomantke in diplomanti prve stopnje študija Dramaturgije in scenskih umetnosti:

razmišljajo logično, abstraktno, analitično in sintetično;

strokovno znanje izražajo v pisni in ustni obliki in ga kritično reflektirajo in vrednotijo;

usvojena znanja kompetentno in suvereno prenašajo v prakso;

pridobljena znanja in usposobljenosti povezujejo z različnimi področji, jih samostojno poglabljajo

in izpopolnjujejo;

informacije ustrezno kontekstualizirajo in samostojno nadgrajujejo;

svoja znanja in sposobnosti prenašajo na druga problemska področja (sposobnost transferja) ter

jih rešujejo intra- in interdisciplinarno;

zaznajo in inovativno rešujejo kompleksnejše probleme in konfliktne situacije ter se

kompetentno in suvereno odločajo;

ustrezno se odzivajo na nove situacije ter ustvarjajo nove koncepte;


3

pristopajo k timskemu načinu reševanja problemov ter znajo sestaviti in voditi strokovne

skupine;

sposobni so refleksije in samorefleksije, kritičnega in celostnega razmišljanja;

samostojno iščejo nove vire znanja na umetniškem, strokovnem in znanstvenem področju;

strokovno in učinkovito uporabljajo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in

posredovanju informacij;

kompetentno sprejemajo mnenja drugih in se nanje suvereno ter argumentirano odzivajo;

sposobni so oceniti lastne in tuje zmožnosti in sposobnosti ter delovati učinkovito in

ekonomično;

ocenjujejo in zagotavljajo kvaliteto lastnega dela ter zvišujejo standarde kakovosti v delovnem

okolju;

sposobni so pridobivati, koncipirati in voditi projekte;

razvijajo vodstvene sposobnosti in oblikujejo kvalitetne in učinkovite medčloveške odnose v

strokovni sferi in zunaj nje;

kritično in poglobljeno spremljajo aktualno dogajanje v medijih;

sposobni so ustvarjalnega osmišljanja podatkov in sintetiziranja informacij;

sposobni so razvijati medkulturno komunikacijo v formalnih in neformalnih položajih.

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P in Frascati 2 – Umetnost in humanistika 21 - Umetnost 2126 – Dramaturgija Humanistične vede (6)

Razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij ter evropsko ogrodje kvalifikacij

SOK: 7 EOK: 6 EOVK: prva stopnja

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V študijski program Dramaturgija in scenske umetnosti se lahko vpiše: a) kdor je opravil maturo, b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti in dokazati ustrezne psihofizične sposobnosti. Kandidati dokažejo psihofizične sposobnosti s splošnim zdravniškim spričevalom.


4

Navodila o načinu poteka in obveznih vsebinah preizkusa posebne nadarjenosti, ki jih morajo kandidati pripraviti in posredovati v skladu z Navodili na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, so vsako leto od dneva uradnega razpisa za vpis javno objavljena na spletni strani AGRFT. Informacije o Navodilih so dostopne tudi v referatu za študijske in študentske zadeve AGRFT. Opravljen preizkus posebne nadarjenosti velja za tekoče študijsko leto. Preizkus posebne nadarjenosti se lahko ponavlja po enem letu. Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,

spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,

maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega

strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,

spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju

ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,

diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo

(izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa (če bo poleg opravljene mature ali izpolnjenih obveznosti iz točke b) preizkus posebne nadarjenosti in ustrezne psihofizične sposobnosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest), bodo kandidati izbrani glede na:

uspeh pri preizkusu nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti 90 % točk, splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu 5 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program V skladu z 9. čl. Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov se lahko kandidatu priznajo določena znanja, usposobljenost ali zmožnosti, ki jih je pridobil pred vpisom v program v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja ter po vsebini in zahtevnosti delno ali v celoti ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim v študijskem programu. Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko prizna kot opravljena študijska obveznost. Postopek priznanja se prične na predlog kandidata, ki mora vlogi predložiti ustrezno dokumentacijo. O priznanju znanja, usposobljenosti ali zmožnosti odloča Senat Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Ti postopki so usklajeni s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, ki ga je sprejel Senat Univerze v Ljubljani 29. maja 2007.


5

Pogoji za napredovanje po programu Pogoji za napredovanje po programu so usklajeni s 151.–153. členom Statuta Univerze v Ljubljani. Za napredovanje v drugi letnik študijskega programa prve stopnje mora študent oz. študentka v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Za napredovanje v tretji letnik univerzitetnega študijskega programa mora študent oz. študentka v celoti opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za drugi letnik, v skupnem obsegu 60 KT, kar skupaj z obveznostmi prvega letnika pomeni zbranih 120 KT. Poleg zgoraj navedenih obveznosti mora študent za napredovanje v višji letnik oziroma dokončanje študija predložiti potrdila o vrnjenih med študijskim letom izposojenih knjigah, periodiki, avdiovizualnih delih, rekvizitih, tehniki in opremi ter o arhiviranih študijskih avdiovizualnih delih. Potrdila izdajo pristojne službe UL AGRFT glede na dejansko stanje (knjižnica, arhiv, videoteka in tehnične službe). Študentom in študentkam glede usmerjanja v različne smeri študija, izbire posameznih modulov znotraj študijskih programov in drugih vprašanj, povezanih s študijem, svetujejo predstavniki študentov, tutorji, mentorji posameznih letnikov ter drugi sodelavci Oddelka za dramaturgijo in scenske umetnosti v okviru govorilnih ur.

Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študijskega programa mora študent oz. študentka opraviti vse študijske obveznosti, kot jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v obsegu 180 KT.

Prehodi med študijskimi programi 1. Študentje, ki so vpisani v druge študijske programe UL AGRFT, lahko preidejo v študijski program Dramaturgija in scenske umetnosti, če to dopuščajo razpoložljiva študijska mesta ter če kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis in ostale pogoje, določene v Merilih za prehode med študijskimi programi. O prehodu odloča Senat UL AGRFT. 2. Študentje, ki so vpisani v sorodne študijske programe (programe, ki izobražujejo na področju dramaturgije, scenskih ali uprizoritvenih umetnosti), lahko preidejo v študijski program Dramaturgija in scenske umetnosti, če to dopuščajo razpoložljiva študijska mesta ter če kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis in ostale pogoje, določene v Merilih za prehode med študijskimi programi. O prehodu odloča Senat UL AGRFT. 3. Študentje drugih univerzitetnih prvostopenjskih študijskih programov lahko preidejo v študijski program Dramaturgija in scenske umetnosti, če to dopuščajo razpoložljiva študijska mesta ter če kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis in ostale pogoje, določene v Merilih za prehode med študijskimi programi. O prehodu odloča Senat UL AGRFT.


6

4. Študentje lahko prehajajo v študijski program Dramaturgija in scenske umetnosti tudi iz visokošolskih strokovnih programov, če to dopuščajo razpoložljiva študijska mesta, če bodo kandidati v programu Dramaturgija in scenske umetnosti opravili najmanj dva letnika študija, če izpolnjujejo pogoje za vpis in ostale pogoje, določene v Merilih za prehode med študijskimi programi. O prehodu odloča Senat UL AGRFT. 5. Prehod iz višješolskih študijskih programov v program Dramaturgija in scenske umetnosti ni mogoč.

Načini ocenjevanja Izpitni režim je usklajen s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu AGRFT Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: pisni in ustni izpiti, testi, kolokviji, referati, eseji, seminarske naloge, projektne naloge, portfolijo in drugo. Načini ocenjevanja posameznih predmetov so zapisani za vsak predmet posebej v učnih načrtih. Ocenjevalna lestvica je od 6–10 (pozitivno) ter 1–5 (negativno):

10 – odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami, 9 – prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami, 8 – prav dobro: solidni rezultati, 7 – dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami, 6 – zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem, 5–1 – nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.


7

Predmetnik študijskega programa

DRAMATURGIJA IN SCENSKE UMETNOSTI, 1. st. LEGENDA: P – predavanja; V – vaje; S – seminar; DO – druge oblike dela; SŠD – samostojno študentovo delo; ECTS – kreditne točke; ŠOŠ – študijska obremenitev na študenta (kontaktne ure + samostojno delo).

1. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1. Dramaturgija I doc. dr. Blaž Lukan 30 15

45 90 3

2. Zgodovina drame I izr. prof. dr. Tomaž Toporišič

30 15

45 90 3

3. Zgodovina gledališča I izr. prof. dr. Aldo Milohnić

30 15

45 90 3

4. Slovenska dramatika in gledališče I

izr. prof. dr. Tomaž Toporišič izr. prof. dr. Aldo Milohnić

45 15

30 90 3

5. Osnove dramskega pisanja in scenaristike

izr. prof. mag. Žanina Mirčevska

45 15 15 75 150 5

6. Dramaturški praktikum I doc. dr. Blaž Lukan 30 60 90 3

7. Teorija gledališke režije I izr. prof. Janez Pipan 30 30 60 2

8. Filmska režija I doc. Martin Srebotnjak

30 15 15 30 90 3

9. Scenografija: prostori igre I izr. prof. mag. Jasna Vastl

15 15 30 60 2

10. Jezik in govor I izr. prof. dr. Katarina Podbevšek

30 30 30 90 3

SKUPAJ 285 120 75

420 900 30

DELEŽ 32 13 8

47 100 100

2. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1. Dramaturgija I doc. dr. Blaž Lukan 30 15

45 90 3

2. Zgodovina drame I izr. prof. dr. Tomaž Toporišič

30 15

45 90 3

3. Zgodovina gledališča I izr. prof. dr. Aldo Milohnić

30 15

45 90 3

4. Dramsko pisanje I izr. prof. mag. Žanina Mirčevska

15 30 15 60 120 4

5. Dramaturški praktikum II izr. prof. dr. Barbara Orel

30 15 45 90 3


8

6. Teorija gledališke režije I izr. prof. Janez Pipan 15 15 30 60 2

7. Scenografija: prostori igre I izr. prof. mag. Jasna Vastl

15 15 30 60 2

8. Pisanje za AV medije I

izr. prof. mag. Žanina Mirčevska, red. prof. mag. Miroslav Mandić

30

60 90 3

9. Strokovni izbirni predmet 30 15 75 120 4

10. Splošni izbirni predmet

30

15

15

30

90

3

SKUPAJ 210 135 90

465 900 30

DELEŽ 23 15 10

52 100 100

Izbirni predmeti za 1. letnik

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1. Filmska režija I doc. Martin Srebotnjak

30 15 15

60 120 4

2. Televizijska režija I red. prof. mag. Marko Naberšnik

30

30 60 120 4

3. Teorija filma in televizije I izr. prof. dr. Igor Koršič

30 15 15

60 120 4

4. Zgodovina filma in televizije I doc. dr. Polona Petek 30 15 15

60 120 4

5. Odprta katedra giba in plesa izr. prof. mag. Uršula Teržan

30

30

30 90 3

6. Kostumografija 1

red. prof. Janja Korun 15 15

15

15 30 90 3

7. Angleški jezik lekt. Tina Mahkota

45

45 90 3

8. Odprta katedra 1 izr. prof. mag. Sebastijan Horvat

30 30

30 90 3

3. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1. Dramaturgija II doc. dr. Blaž Lukan 30 15

45 90 3

2. Zgodovina drame II izr. prof. dr. Tomaž Toporišič

30 15

45 90 3

3. Zgodovina gledališča II izr. prof. dr. Aldo Milohnić

30 15

45 90 3

4. Dramsko pisanje II izr. prof. mag. Žanina Mirčevska

15 15 15 45 90

3


9

5. Študiji scenskih umetnosti I izr. prof. dr. Barbara Orel

30 15 45 90 3

6. Teorija gledališke režije II izr. prof. Janez Pipan 15

15

30 60 2

7. Praktična dramaturgija

doc. dr. Blaž Lukan, izr. prof. dr. Tomaž Toporišič, izr. prof. mag. Žanina Mirčevska

75 45 120 4

8. Socialna psihologija red. prof. dr. Vlado Miheljak

15 15

60 90 3

9. Pisanje za AV medije II


30

30 60 2


30 15 15

60 120 4

SKUPAJ 195 105 75 75 450 900 30

DELEŽ 22 12 8 8 50 100 100

4. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1. Dramaturgija II doc. dr. Blaž Lukan 30 15

45 90 3

2. Zgodovina drame II izr. prof. dr. Tomaž Toporišič

30 15

45 90 3

3. Zgodovina gledališča II izr. prof. dr. Aldo Milohnić

30 15

45 90 3

4. Slovenska dramatika in gledališče II

izr. prof. dr. Tomaž Toporišič izr. prof. dr. Aldo Milohnić

45 15

30 90 3

5. Dramsko pisanje II izr. prof. mag. Žanina Mirčevska

15 15 15 45 90 3

6. Študiji scenskih umetnosti I izr. prof. dr. Barbara Orel

30 15 45 90 3

7. Teorija gledališke režije II izr. prof. Janez Pipan 15 15 30 60 2

8. Praktična dramaturgija

doc. dr. B. Lukan, izr. prof. dr. T. Toporišič, izr. prof. mag. Ž. Mirčevska

75 45 120 4

9. Pisanje za AV medije II


30 60 90 3


10

10. Sporazumevalne spretnosti red. prof. Tomaž Gubenšek

30 30 30 90 3

SKUPAJ 225 90 90 75 420 900 30

DELEŽ 25 10 10 8 47 100 100


Učna enota Nosilec

Kontaktne ure SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1. Scenaristika II red. prof. mag. Miroslav Mandić

15 30

30 45 120 4

2. Televizijska režija II doc. Klemen Dvornik 30

30 60 120 4

3. Teorija filma in televizije II izr. prof. dr. Igor Koršič

30 15 15 60 120 4

4. Osnove zvoka in glasbe izr. prof. Aldo Kumar 30 30 60 120 4

5. Oblikovanje svetlobe 1 red. prof. Janja Korun 15 60 15 30 120 4

6. Plesna kompozicija II red. prof. Tanja Zgonc 30 30 30 30 120 4

7. Kostumografija 2 red. prof. Janja Korun 15 15 30 30 30 120 4

5. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1 Dramaturgija III doc. dr Blaž Lukan 30 15

45 90 3

2 Zgodovina drame III izr. prof. dr. Tomaž Toporišič

30 15

45 90 3

3 Zgodovina gledališča III izr. prof. dr. Aldo Milohnić

30 15

45 90 3

4 Antropologija gledališča izr. prof. dr. Aldo Milohnić

30 30

30 90 3

5 Študiji scenskih umetnosti II izr. prof. dr. Barbara Orel

30 15

45 90 3

6 Filozofija umetnosti red. prof. dr. Mladen Dolar

45 15

30 90 3

7 Medijski študiji in popularna kultura

izr. prof. dr. Barbara Orel

60

30 90 3

8 Seminar za teorijo gledališke režije I

izr. prof. Janez Pipan 15 15 30 60 2

9 Analiza filma izr. prof. mag. Olga Toni

30 30

30 90 3

10 Strokovni izbirni predmet 30 15 15 60 120 4

SKUPAJ 270 210 30 0 390 900 30

DELEŽ 30 24 3 0 43 100 100


11

6. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1. Dramaturgija III doc. dr. Blaž Lukan 30 15

45 90 3

2. Zgodovina drame III izr. prof. dr. Tomaž Toporišič

30 15

45 90 3

3. Zgodovina gledališča III izr. prof. dr. Aldo Milohnić

30 15

45 90 3

4. Študiji scenskih umetnosti II izr. prof. dr. Barbara Orel

30 15

45 90 3

5. Slovenska dramatika in gledališče III

izr. prof. dr. Tomaž Toporišič, izr. prof. dr. Aldo Milohnić

45 15

30 90 3

6. Dramaturško delo

doc. dr. Blaž Lukan, izr. prof. mag. Žanina Mirčevska, izr. prof. dr. Barbara Orel, izr. prof. dr. Aldo Milohnić, izr. prof. dr. Tomaž Toporišič

15

15 270 300 10

7. Seminar za teorijo gledališke režije I

izr. prof. Janez Pipan 15 15

30 60 2


30 30

30 90 3

SKUPAJ 210 135

15 540 900 30

DELEŽ 23 15

2 60 100 100


Učna enota Nosilec

Kontaktne ure SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1. Dramsko pisanje III izr. prof. mag. Žanina Mirčevska

30 15 15

60 120 4

2. Scenaristika III red. prof. mag. Miroslav Mandić

15 30 30

45 120 4

3. Praktična režija, dramska igra in dramaturgija

red. prof. Matjaž Zupančič, izr. prof. mag. Sebastijan Horvat, red. prof. mag. Tomislav Janežič, izr. prof. Jernej Lorenci, izr. prof. mag. Žanina

240 120 30 30 420 14


12

Mirčevska, doc. dr. Blaž Lukan, izr. prof. dr. Tomaž Toporišič

4.

Kostum: Projekt I red. prof. Janja Korun 15 30 15 30 90 3

5.

Kostum: Projekt II red. prof. Janja Korun 15 30 15 30 90 3

6. Scenografija: prostori igre II izr. prof. mag. Jasna Vastl

30 15 45 90 3

7. Scenografija: prostori igre III izr. prof. mag. Jasna Vastl

30 15 45 90 3

8. Jezik in govor III izr. prof. dr. Katarina Podbevšek

30

30

30 90 3

9. Zgodovina filma in televizije II doc. dr. Polona Petek 30 15 15 30 90 3

10. Oblikovanje zvoka I izr. prof. Aldo Kumar 30

30

30 90 3

11. Oblikovanje svetlobe 2 red. prof. Janja Korun 10 60 10 10 90 3

12. Plesna kompozicija III red. prof. Tanja Zgonc 30 30 30 90 3

13. Radijska režija red. prof. Aleš Jan 15 30 15 30 90 3

Kratke predstavitve posameznega predmeta Obvezne učne enote programa Analiza filma Vsebine in cilji predmeta: analiza filma s kreativne pozicije njegovih posameznih elementov, poznavanje, registriranja in razumevanja vseh elementov avdiovizualnega dela, ki jih navadni gledalec ne opazi. Kompetence, ki jih razvija predmet: zmožnost strokovne in utemeljene strukturalne analize avdiovizualnih del, zmožnost analitične artikuliranosti lastnega doživetja vseh avdiovizualnega oblik, razumevanje in obvladovanje filmske naracije. Antropologija gledališča Predmet je zasnovan kot uvod v zgodovino in teorijo gledališča z antropološke perspektive. Študenta seznanja s teorijami o nastanku gledališča in kritično refleksijo teh teorij ter analizira razmerja med gledališčem in ritualnimi oblikami izvedbe. Vključuje tudi pregled antropoloških teorij, ki preučujejo performativne prakse v evropskih in neevropskih kulturah. Kritično obravnava vplivne koncepte kot npr. »družbena drama« (Turner), »igranja družbenih vlog« (Goffman), »homo ludens« (Huizinga), »kulturni performans« (Singer), »karnevalizacija« (Bahtin) itn. Posebno pozornost posveča antropološkim teorijam gledališča, ki so jih v 20. stoletju razvili zlasti Grotowski, Schechner in Barba ter spodbuja kritično branje programa Mednarodne šole gledališke antropologije (ISTA). Študente seznanja tudi z najnovejšimi dognanji in razpravami s področja antropologije gledališča. Dramaturgija I Študent spozna ontološko in historično naravo dramaturgije v širšem smislu ter delovanje dramaturgije kot scenske prakse v ožjem smislu, seznani se s temeljno funkcijo dramaturgije v kontekstu analize


13

dramskega besedila ter uprizoritvenega procesa oz. scenskega dogodka kot takega, seznani se z vlogo pri njuni recepciji, pridobi razumevanje osnovnih principov praktičnega dramaturškega sodelovanja v uprizoritvenem procesu ter pridobi razumevanje gledališkozgodovinskega in kritičnega vrednotenja dramaturškega prispevka k uprizoritvi. Dramaturgija II Cilj predmeta je dobiti uvid v zakonitosti analitične razgradnje gledališke predstave oz. scenskega dogodka s težnjo po rekonstrukciji njenega/njegovega dramaturškega modela. Kompetence, ki jih dobi študent, so: - razumevanje različnih definicij scenskega dogodka in upravljanje z njimi, - poznavanje teoretskih ozadij scenskih pojavov ter njihovih specifik, - poznavanje možnosti razgradnje scenskega pojava na konstitutivne elemente in njihove ponovne vezave v analitično ali kritično poročilo, - sposobnost konstrukcije uprizoritvenega modela na podlagi predhodne analize gledališke predstave oz. scenskega dogodka. Dramaturgija III Vsebina predmeta je razvoj dramskih/dramaturških teorij. V ta namen vzpostavlja štiri temeljne dramaturške koncepte (dejanje, čas, oseba, dialog) ter jih po principu diahrono-sinhrone razgrnitve pregleda v razponu od Aristotela do Brechta ter poveže z dramsko oz. uprizoritveno prakso 20. stoletja. V metodološkem smislu namenja hkratno pozornost tako dramsko-teoretskim kot gledališko-uprizoritvenim vidikom in v paradoksnem obratu vidi dramski tekst kot virtualno uprizoritev oziroma gledališko uprizoritev beremo kot tekst. Dramaturški praktikum I Navezuje se na predmet Dramaturgija I in II in izostri praktično uporabnost osvojenega znanja na treh temeljnih področjih praktičnega dramaturškega delovanja: institucionalnem, repertoarnem in uprizoritvenem. Kontaktne ure so namenjene konkretizaciji snovi in soočenju z nalogami: umetniško vodenje gledališča in sestava repertoarja po različnih kriterijih, sodelovanje pri študiju uprizoritve (priprava uprizoritvene predloge in dramaturške razčlembe, spoznavanje zaporedja in frekvence sodelovanja) in pri drugih oblikah scenskih praks ipd. Dramaturški praktikum II Predmet je namenjen preučevanju temeljnih metod in načinov oblikovanja pisnih in govornih sporočil v različnih medijih (časopisih, periodičnih publikacijah, na radiu, televiziji in internetu). Študentje in študentke se seznanijo s konstitutivnimi prvinami, stilističnimi značilnostmi in funkcijami:

- novinarskih zvrsti, pri čemer je vzpostavljena razlika med informativnimi (vest, poročilo, reportaža, intervju) in interpretativnimi zvrstmi (komentar, portret),

- strokovnimi besedili (strokovni članek, recenzija, kritika, esej) in - znanstvenimi besedili (znanstvena razprava).

Teoretične in praktične vidike njihovih ubeseditvenih strategij spoznavajo ob pisanju lastnih besedil v vseh obravnavanih vrstah. Proces nastajanja besedil (od zbiranja gradiva do natisa) spoznajo ob snovanju gledališkega lista AGRFT, ki spremlja gledališke produkcije in izhaja ob koncu zimskega in poletnega semestra. Program vključuje analiziranje besedil z vidika preučevanja razmerij med subjektivnimi mnenji in objektivnih dejstvi v različnih zvrsteh in žanrih, prepoznavanja politik predstavljanja, razbiranja pomenov v soodvisnosti od različnih medijskih kontekstov, seznanjanja z etičnimi kodeksi in držami odgovornosti, s katerimi avtorji pristopajo k oblikovanju besedil ter ozaveščanja njihove vloge pri sooblikovanju kulturnega in medijskega prostora.


14

Dramaturško delo Študent ob zaključku študija na dodiplomski stopnji pripravi dramaturško delo v povezavi s študijskim procesom tako pri teoretičnih predmetih kot pri praktičnem dramaturškem in teoretskem delu oz. pri pouku dramskega pisanja in scenaristike. Cilj sta sinteza in konkretizacija študijskih vsebin, rezultat je avtorsko delo, pri katerem študent izkaže sposobnost oblikovanja zaključene celote in njenega javnega argumentiranja. Dramsko pisanje I Posebna naloga je, kako napisati učinkovit dramski dialog in kako dozirati informacije pri pisanju dramskega besedila. Študent se poglablja v osnovno tehniko dramskega pisanja in se seznani z metodami: selekcija, redukcija, postopnost, »prevajanje« informacij v dramska dejanja, ravnovesje med dialoškim in nedialoškim dejanjem, efektivni scenski napotki, izraznost/originalnost dialoga, preverjanje dialoga. Postopek, ki omogoča dramaturško uvajanje v pisanje originalnega dramskega besedila, je tudi dramatizacija nedramskega dela v dialoško/dramsko/uprizoritveno obliko. Dramsko pisanje II Osnovni namen predmeta je, da pri posamezniku razvija tehniko dramskega pisanja in da spodbuja njegovo kreativnost. Cilj predmeta je, da posameznik ustvari originalno, celovito dramsko besedilo (enodejanka ali celovečerna igra) s poglobljeno karakterizacijo in z izvirnim dialogom. Pri predmetu študent odkriva in razvija svoj lastni stil in rokopis. Študent se tudi seznani z metodami evalvacije dramskih besedil. Predmet razvija tudi samostojnost in kreativnost pri predelavi/adaptaciji obstoječih dramskih struktur. Filmska režija I Cilji predmeta in kompetence, ki jih predmet razvija: seznanitev s prvinami filmskih oblikovnih sredstev in filmskega jezika in spoznavanje nalog, zadolžitev in odgovornosti režiserja, njegovih pomočnikov ter ključnih soustvarjalcev pri nastanku filmskega dela. Ob tolmačenju posameznih elementov filmske režije spoznavanje načina mišljenja, ki ga pozna filmska režija ob svojih kreativnih nalogah. Preko vprašanj osnovnih elementov filmskega jezika slušatelj samostojno oblikuje in izraža lastna merila in afinitete. Odpiranje vprašanj odnosa do družbene realnosti, discipline, ustvarjalnih posegov. Predmetnospecifične kompetence: - poznavanje osnovnih filmskih izraznih sredstev, - razumevanje ključnih faz produkcije igranega in dokumentarnega filma, nalog ustvarjalnih in tehničnih sodelavcev, - poznavanje postopkov režije dokumentarnega filma, - poznavanje razvoja režijskih pristopov skozi zgodovino. Filozofija umetnosti Cilj predmeta je podati odgovore na naslednja vprašanja: (1) ali je umetnost zgolj ilustracija filozofskih vprašanj ali pa tudi prvobitni vir zastavljanja teh vprašanj?, (2) na kakšen način eksistirajo umetniška dela?, (3) kakšna je vloga intenc pri interpretaciji literarnih del in kako ta dela doživljamo?, (4) ali obstaja »prava« interpretacija umetniških del?, (5) ali lahko čutimo prava čustva v odzivu na umetniška dela?, (6) kakšne vrednote nam ponujajo umetniška dela?, (7) kako lahko umetnost prispeva h kvaliteti življenja in samoizgrajevanju človekovega značaja? Študenti/študentke bodo zmožni prepoznavati, analizirati in uporabljati različne interpretacijske in doživljajske modele ob odzivanju na umetniška dela ter razumeti in prepoznati estetske, etične in spoznavne vrednosti in vrednote umetniškega dela.


15

Jezik in govor I Predmet ima dva vsebinska sklopa: Osnove sociolingvistike in Oblikovanje strokovnih besedil. Prvi sklop obravnava naslednje teme: soodvisnost jezika in družbenih razmer, slovenski jezik v EU, slovenščina kot identitetni jezik, multilingvizem in multikulturnost, odsev jezikovnih interferenc v umetnostnem jeziku, večjezičnost in jezikovna hibridizacija v gledališču in drugih medijih, zvrstnost slovenskega jezika (Toporišič), sociolekti (Skubic), novi jeziki (internetni, sms). V drugem sklopu se študenti seznanijo s slovnično, pravorečno in pravopisno normo, s temelji retorike v povezavi s strokovnim ubesedovanjem, s tehničnim oblikovanjem besedil (naslov, navedki, kratice, navajanje literature, odstavčnost, opombe, oblikovna enotnost itd.), s tipologijo strokovnih besedil (referat, kritika, recenzija, dramaturška razčlemba, intervju, okrogle mize itd.) in s terminologijo s področja gledališča, lutk, filma, televizije, radia. Medijski študiji in popularna kultura Predmet je namenjen preučevanju medijev in njihove ključne vloge pri oblikovanju družbenih formacij in človekovega vsakdanjega življenja. Mediji so obravnavani z vidika sociologije komunikacij in antropologije uporabe tehnologij, pri čemer je pozornost usmerjena v umetnostne rabe tehnologij. Študentje in študentke se na predavanjih seznanijo s povezavami med mediji, umetnostjo, družbo in percepcijo občinstva, na delavnicah pa pod mentorstvom intermedijskih umetnikov preiskujejo izrazne možnosti umetniškega ustvarjanja v jeziku novih medijev. Osnove dramskega pisanja in scenaristike Cilj predmeta je spoznati se z osnovami dramske strukture skozi preučevanje dramskih elementov: - zaplet (definicije in sestavni deli) , - karakter (definicije, vrste, karakterizacija, sestavni deli), - dikcija/jezik (definicije), - misel (definicije, sestavni deli), - glasba in spektakel/scenski aparat (definicije, sestavni deli). Ob spoznavanju osnovnih postopkov dramskega pisanja dobi študent temeljno poznavanje anatomije drame ter usvoji tehnike pisanja kratke forme in uporabe osnovnih orodij dramskega pisanja. Predmetnospecifične kompetence so: poznavanje osnovnih pristopov dramskega pisanja in scenaristike, obvladovanje temeljnih elementov dramske strukture. Pisanje za AV medije I Študentje se učijo tehnike pisanja kratke forme scenarija za TV-dramo ali igrani film in uporabe osnovnih orodij praktične dramaturgije za AV medije. Študentje pripravijo scenarij za kratek TV- ali igrani film (dolžina med 10–15 min.) Predmetnospecifične kompetence: - poznavanje osnovnih scenarističnih pristopov in form, - obvladovanje temeljnih dramaturških sredstev in njihova praktična uporaba pri scenarističnih

nalogah, - poznavanje specifičnosti medija in njihovo spoštovanje pri pisanju scenarijev, - sposobnost razločevanja vizualne naracije v funkciji TV in filmskega jezika. Pisanje za AV medije II Skozi proces vaj in individualnega dela se študent pripravlja za razvoj lastnega scenarija za reklamo, glasbeni spot in dokumentarni film (vzpostavlja razvojne faze pri delu na scenariju – sinopsis, treatment, scenarij). Študentje pod mentorskim vodstvom pripravijo scenarij za kratki dokumentarni film.


16

Praktična dramaturgija Predmet izvajajo gostujoči predavatelji, strokovnjaki iz različnih področij gledališke umetnosti (dramaturgi, dramatiki, režiserji, igralci), ki prenašajo na študente svoje teoretsko znanje in praktične gledališke izkušnje. Študenti se seznanijo z vsemi aspekti dela, ki ga lahko opravlja dramaturg pri produkciji gledališke predstave. Glavna področja interesa so: delo na dramski predlogi/uprizoritvenem konceptu, principi sodelovanja dramaturga z režiserjem in drugimi soustvarjalci predstave, praktične aktivnosti dramaturga od koncipiranja predstave do premiere in po njej. Scenografija: prostori igre I Osnove likovne kompozicije. 2D in 3D. Prostor in dimenzija. Videz in dotik. Figura in prostor, dogodek in prostor. Oblikovanje prostora za posamezen dialog, prizor, akcijo. Raziskava danega prostora in umestitev dogodka vanj. Raziskava in analiza lastne izkušnje s prostorom. Prostori igre in igra prostorov. Simulacija. Seminar za teorijo gledališke režije I Analiza kulturnega teksta. Gledališče kot semiotični tekst. Razlika med lingvističnim tekstom, uprizoritvenim tekstom in dogodkovnimtekstom. Semiologija vsakdanjega življenja in koncept mitologije po Rolandu Barthesu. Diskurz in Foucaultova analiza oblasti in subjekta. Althusserjeva ideološka interpelacija individuumov v subjekte. Političnost gledališča in kritičnost gledališča (Bertolt Brecht). Recepcija in »umetnost gledalca«. Raziskava, definicija in funkcija ter uporaba konteksta. Slovenska dramatika in gledališče I Pri predmetu dobijo študentje celovito podobo slovenske dramatike in gledališča od začetkov (Škofjeloški pasijon, Linhart) 1. svetovne vojne. Spoznajo se s pomembnimi avtorji in njihovimi deli, znajo oblikovati razmerje med besedilom in uprizoritvijo ter ugotoviti povezave med starejšo slovensko dramatiko, gledališko prakso in sočasnimi evropskimi pojavi. Znanja se razširjajo tudi na manj znane dramatike in njihova dela ter na odnos med uprizarjanjem "stare" in "nove" dramatike v slovenskih in tujih gledališčih. Spoznajo tudi medkulturne zgodovinske povezave z nemškim, italijanskim in južnoslovanskim gledališčem. S seminarskim delom razvijejo osnovne sposobnosti zgodovinske analize uprizoritve na podlagi primarnih in sekundarnih virov. Slovenska dramatika in gledališče II Pri predmetu dobijo študentje dramaturgije in gledališke režije celovito podobo razvoja slovenske dramatike in slovenskega gledališča prve polovice dvajsetega stoletja, v času, ko se na Slovenskem oblikuje več umetnostnih tokov (ibsenovski realizem, simbolizem, ekspresionizem, nova stvarnost, socialni realizem), kakor tudi zgodovinske avantgarde (F. Delak, A. Černigoj, zgodnja dramatika Ivana Mraka). Spoznajo pa tudi vse druge pojave, posebej razvoj kritike, esejistike in publicistike, povezane s slovensko dramatiko in gledališčem. Gledališke pojave tega obdobja znajo zgodovinsko analizirati in jih primerjati s sočasnimi evropskimi. Slovenska dramatika in gledališče III Pri predmetu dobijo študentje vpogled v najnovejšo slovensko dramatiko (čas zadnjega pol stoletja), v njena nevarna razmerja z gledališko prakso tega časa. Seznanijo se s premiki znotraj slovenske dramatike in gledališča od preloma s socialnim realizmom do performativnega obrata in njegovih posledic. Pridobljena znanja jim omogočajo razumevanje in kritično vrednotenje pojavov v sodobnem slovenskem gledališču, njihovo analiziranje in umeščanje v širše zgodovinske in umetnostne kontekste.


17

Socialna psihologija Predmet omogoča poznavanje teoretskih socialno-psiholoških paradigem v konceptualizacijah razmerij individualno-družbeno in prepoznavanje njihovih ideoloških predpostavk; razumevanje temeljnih socialno-psiholoških konceptov in refleksijo socialnopsiholoških fenomenov (socialna percepcija, kognicija; stališča/predsodki in stereotipi; socialni vliv in socialna moč); razumevanje, prepoznavanje in analizo psiholoških, ideoloških in političnih procesov, mehanizmov in učinkov socialne kategorizacije (še posebej predsodkov); razumevanje razmerij med družbenimi manjšinami in večinami; identifikacijo diskriminatornih družbenih praks in refleksijo družbenih razmerij in človeških vedenj v kontekstu družbenih neenakosti. Sporazumevalne spretnosti Pri predmetu spoznamo osnovne zakonitosti javnega nastopanja, pripravo dogodkov, razvijanje občutka za prepoznavanje jezikovnih značilnosti, analize nastopov in priprave materialov na javne razpise s področja kulture. Teoretična izhodišča nastopa poskušamo prevesti v prakso in preizkusiti različne možnosti izraza in govorne situacije, s posebnim poudarkom na analizi besedne in nebesedne komunikacije. Študiji scenskih umetnosti I Predmet na primerih zgodovinskih avantgard (kubizma, futurizma, ekspresionizma, konstruktivizma, dadaizma, nadrealizma) prikaže radikalne premike v pojmovanju umetnosti v prvi polovici 20. stoletja: prekinitev z idejo o avtonomnosti in organski enotnosti umetniškega dela, odpoved esteticizmu, težnjo po povezavi umetnosti z življenjem in njeni povezavi s popularno kulturo. Heterogeni diskurzi scenskih umetnosti so preučevani kot intermedialni dialog med konstitutivnimi prvinami raznorodnih umetnosti in obravnavani z vidika avantgardističnih teženj po inovaciji, nasprotovanju normam klasične umetnosti, kritike dominantnih diskurzov v kulturi in praznin v družbenem spominu. Študentje in študentke se seznanijo z osnovami fenomenologije (Husserl, Ingarden, Heidegger), lingvistike (De Saussure), ruskega formalizma (Šklovski) in praške semiotične šole (Jakobson), ki so vplivali na spremembo metodološke paradigme v umetnosti. Vzpodbujeni so k ustvarjalnemu teoretskemu mišljenju, usmerjenem v snovanje konceptualnih predlog za scenske dogodke in njihovo refleksijo v obliki strokovnih in znanstvenih besedil. Študiji scenskih umetnosti II Predmet je namenjen preučevanju raznovrstnih umetnostnih praks na presečišču uprizoritevnih, vizualnih in intermedijskih umetnosti, ki reflektirajo postmoderno stanje v mediatizirani kulturi druge polovice 20. stoletja. V obravnavo so vključeni fenomeni performansa, body arta, hepeninga, rituali iz sveta športa, popularne kulture, politike in vsakdanjega življenja, resničnostni šovi in intermedijski dogodki. Predmet vpeljuje študente in študentke v razumevanje njihovih heterogenih diskurzov na osnovi temeljnih konceptov igre, teatralnosti, performativnosti in liminalnosti. Radikalne spremembe, ki jih je sprožil pospešen razvoj tehnologije v 20. stoletju, so reflektirane skozi razmerje med živim uprizarjanjem in medijskim posredovanjem dogodka. Teorija gledališke režije I Cilj predmeta je seznanitev študentov s poklicem in umetnostjo režije skozi zgodovinski pregled in iz aktualne situacije. Seminarski del predmeta spodbuja študente k samostojnemu branju literature in njeno eksplikacijo ter seminarsko razpravo o ključnih vprašanjih režije . Študenti samostojno pripravljajo


18

seminarske naloge na zadane teme. Del predmeta poteka v obliki predavanj, ki študente seznanijo z zgodovino režije , predvsem pa z vsemi vidiki in posameznimi fazami režiserjevega praktičnega dela. Predmet študenta seznani z delom pomembnih režiserjev, da bi ga usposobil za sprejemanje samostojnih avtorskih odločitev pri oblikovanju uprizoritvene ideje, koncepta in praktičnih vidikov uprizarjanja. Študente seznani tudi z aktualnim gledališkim dogajanjem v Sloveniji in po svetu. Teorija gledališke režije II Predmet omogoča spoznavanje temeljnih nalog in možnosti gledališke režije kot avtorskega umetniškega izraza. Študent se seznani s ključnimi pojmi gledališke režije tako na področju teorije kot na praktičnem nivoju. Bistveno je razumevanje in sposobnost kreiranja režijskega koncepta kot funkcijskega razmerja med mišljenjem in uprostoritvijo. Zgodovina drame I V prvem koraku se študent spozna s pogoji, ki so omogočili nastanek evropske in izvenevropske dramatike, predstavljene so antična grška in rimska ter helenistična dramatika, dramatika v času srednjega veka in pogoji, ki pomenijo prehod iz dramatike srednjega veka v renesančno dramatiko. Študent se spozna s specifičnimi spremembami v stilskih formacijah v odvisnosti od zgodovinskih dogodkov in estetskega razvoja dramatike; diskutirana so razmerja med evropsko dramatiko in sorodnimi pojavi (indijska, japonska, kitajska dramatika). Zgodovina drame II Pri predmetu se študent seznani z najbolj razgibanim razvojem evropske dramatike, kakor poteka v širokem razponu štirih stoletij, od pojavov, ki so še povezani s srednjeveško dramatiko, do tistih, ki oblikujejo zavest o moderni evropski drami dvajsetega stoletja. Poseben poudarek je na velikih stilskih formacijah (renesansa, barok, klasicizem, razsvetljenstvo, predromantika in romantika, realizem, naturalizem, simbolizem) kakor tudi na vzniku novih zvrsti (renesančna in klasicistična tragedija, meščanska žaloigra, romantična bralna drama, naturalistična drama, simbolistična statična drama ipd.). Zgodovina drame III Pri predmetu se oblikuje razumevanje številnih medsebojno prepletenih pojavov, ki oblikujejo tok evropske in ameriške dramatike v dvajsetem stoletju. Od stilno heterogene moderne, preko zgodovinskih avantgard in ekspresionizma do eksistencializma in dramatike absurda ter poudarkov k ne več dramskemu se oblikujejo še drugi tokovi, kot so dramatika eksistencializma, socialnega realizma, poetična drama, dramatika absurda, pojavi v ameriški dramatiki, evropska dokumentarna drama ter sklop pojavov, ki sodijo v postmoderno dramatiko. Študent se seznani z najpomembnejšimi dramatiki, njihovimi opusi in tudi s povezavo sodobne dramatike z dramaturškimi, estetskimi, filozofskimi teorijami, ki vzniknejo v posameznih desetletjih dvajsetega stoletja. Študent dobi tudi vpogled v medmedijske povezave, značilne za razvoj literature v dvajsetem stoletju in na začetku XXI. stoletja. Zgodovina gledališča I Predmet uvaja v terminologijo, problematiko in metode gledališkega zgodovinopisja, posreduje znanja o pomembnih zgodovinskih procesih v razvoju evropske gledališke kulture ter uvaja v samostojno zgodovinsko preučevanje gledališča in sorodnih pojavov. Kompetence, ki jih razvija, so: - razumevanje geneze evropskega gledališča in vloge, ki jo ima kot umetnostna in družbena institucija v zahodni kulturi in civilizaciji, - sposobnost zgodovinske analize gledaliških pojavov v dobi oralne in zgodnje pisne kulture, - razumevanje pomena tradicije v uprizoritveni praksi.


19

Zgodovina gledališča II Predmet seznanja študenta z evropsko in delno tudi svetovno zgodovino gledališča. Podrobno predstavi značilnosti uprizoritvenih praks, spreminjanje umetnostnih norm in družbene funkcije gledališča v Evropi od 16. do 19. stoletja, zlasti v povezavi s sočasno uveljavitvijo pisne kulture, meščanstva in nacionalizmov. Vsebinski sklopi v 1. semestru so: 1) elizabetinsko gledališče; 2) španski zlati vek; 3) klasicistično gledališče v Franciji 17. stoletja: baročni model gledališke arhitekture, scenografije in igre; 4) občinstvo in družbena vloga gledališča v baročni dobi; 5) igra in igralske teorije 18. stoletja; 6) vzpon meščanstva in gledališče; 7) razvoj nacionalnih gledališč v Evropi 19. stoletja. Vsebinski sklopi v 2. semestru so: 1) uvod v zgodovino azijskega gledališča; 2) indijsko gledališče: kathakali, kutijatam; 3) japonsko gledališče: no, kyogen, kabuki; 4) japonsko lutkovno gledališče: bunraku; 5) kitajsko gledališče; 6) vplivi azijskih gledaliških kultur na evropsko gledališče; 7) izbrana poglavja iz zgodovine afriškega gledališča. Seminarsko delo obsega praktično uporabo delovnih postopkov gledališkega zgodovinopisja (oblikovanje hipotez in raziskovalnih vprašanj, iskanje in kritična analiza virov, uporaba primerjalne zgodovinske metode, posredovanje raziskovalnih rezultatov) ter spodbuja kritično branje zgodovinopisnih in teoretskih besedil o gledališču obravnavane dobe. Zgodovina gledališča III Pri predmetu študent spozna poglavitne gledališke tokove, umetnostne smeri in sloge, dosežke in ustvarjalce 20. stoletja. Cilj predmeta je razumevanje gledaliških pojavov tega obdobja in družbene vloge gledališča v moderni medijski kulturi in dobi globalnih komunikacij. Seminarsko delo razvija zlasti študentove sposobnosti zgodovinske kontekstualizacije sodobnejših gledaliških pojavov in usposablja za samostojno reševanje srednje zahtevnih raziskovalnih nalog s področja gledališke zgodovine. Kompetence, ki jih predmet razvija, so: - sposobnost zgodovinske analize gledaliških pojavov 20. Stoletja, - razumevanje zgodovinskih procesov, ki zaznamujejo razvoj gledališke umetnosti v tem obdobju, - razumevanje vloge eksperimenta, inovacije in tradicije v umetnosti moderne in postmoderne dobe, - poznavanje ključnih dosežkov, ustvarjalcev in usmeritev v gledališki umetnosti 20. stoletja ter razumevanje povezav gledališča z drugimi umetnostmi in novimi mediji. Izbirni predmeti Angleški jezik Slušatelj pri predmetu pridobi ustrezne jezikovne kompetence za angleški jezik, kompetence za spretnosti branja, poslušanja in pisnega ter ustnega izražanja, kompetence za iskanje jezikovnih virov, usvajanje slovnične strukture angleškega jezika kot osnove za jezikovno delo, uzaveščanje pomembnih razlik med slovenskim in angleškim jezikom ter uzaveščanje relevantnih razlik med slovensko kulturo in kulturo angleško govorečega sveta. Dramsko pisanje III Predmet se ukvarja s proučevanjem različnih pristopov in tehnik dramskega pisanja, ki jih lahko uporabimo, kot orodje ali izrazno sredstvo pri pripravi avtorskih projektov. Osnovni namen predmeta je seznaniti se s fenomenologijo avtorskega projekta. Predmetnospecifične kompetence:


20

- razvijanje oz. pisanje scenarijev ali konceptov za performanse ali libreta za avtorski projekt ali druge umetniške dogodke,

- razvijanje oz. pisanje originalnega dramskega besedila (celovečerna igra) na temo po lastnem izboru. Filmska režija I Dokumentarni, eksperimentalni in animirani filmi. Poetike in režijski koncepti dokumentarnega filma. Etika in estetika dokumentarnega filma. Opredelitev teme, dokumentacija, scenarij in snemalna knjiga za dokumentarni film. Objektivno in subjektivno v dokumentarnem filmu. Jezik in govor III Študenti se seznanijo z nekaterimi poglavji iz stilistike in verzologije. Od opredelitve pojma stil/slog v najširšem pomenu besede (stil oblačenja, stilni plesi, stilni kostumi, osebni stil, arhitekturni, glasbeni stil itd.) se učna snov osredotoči na literarni stil v ožjem pomenu besede. Opozori se na specifične lastnosti literarnega besedila (večpomenskost/ pomenska odprtost, estetskost, izvirnost), sklicujoč se med drugim na Eca, Ingardna, Iserja. Sledi pregled jezikovnih stilnih sredstev - zvočnih (rima, aliteracija, asonanca itd.), besednih (opazne besede, tropi), skladenjskih (figure), besedilnih (opisovanje, dialog, monolog itd.) – in jezikovnostilna analiza literarnega besedila (v povezavi z Umetniško besedo in Dramsko igro). Po predstavitvi različnih verznih sistemov (kvantitativni, silabični itd.) se študenti seznanijo s posebnostmi pri govorni uresničitvi dramskega in nedramskega verza (npr. enjambement, metrum in ritem), spoznajo stalne oblike verzov (heksameter, blankverz itd.), prosti verz, pesniške oblike (sonet, gazela, pesem v prozi itd.) in ozaveščajo povezanost oblike in vsebine. Kostum: Projekt I Ideja in kostum: zamisel kostuma, ki ga je spodbudilo doživljanje nekega umetniškega dela npr.: literarno besedilo, poezija, glasba, umetniška slika, skulptura, narava itd. Tehnična zasnova in realizacija kostuma-projekta, ki ga študent/ka izdela sam/a ali skupaj s študenti kostumografije. Predstavitev v obliki kratkega scenskega dogodka (performans). Kostum: Projekt II Kostum in prostor: Raziskovanje specifičnega odnosa med kostumom (oz. dve ali tri dimenzionalnim objektom) in ozadjem. Zamisel in razvoj kostuma oz. kostumske instalacije v odnosu do prostora v katerem se nahaja, giblje ali ga ustvarja. Tehnična zasnova in realizacija kostuma-projekta, ki ga študent/ka izdela sam/a ali skupaj s študenti kostumografije. Predstavitev v obliki kratkega scenskega dogodka (performans), video posnetka, fotografske razstave in/ali kako drugače. Kostumografija 1 - pomen in uporaba znanja o pretekli in sodobni oblačilni kulturi (obleka = bivanje, delo, vzgoja, zabava, običaji, navade, tehnologija, tkanine, barve, dekoracija) pri ustvarjanju sodobne gledališke kostumografije - analiza primerov zgodovinskih in sodobnih kostumskih rešitev - režijsko-dramaturški koncept in vizualna upodobitev predstave.


21

Seminar, vaje in druge oblike: - vrednotenje in umestitev sodobne kostumografije, - koncept, idejna zasnova in likovna rešitev kostumografije za izbrane dramske tekste , - predstavitev in preverjanje režijskega koncepta v odnosu do celotne likovne podobe gledališke študijske produkcije. Kostumografija 2 Razširitev in poglobitev pridobljenega znanja o pomenu oblikovanja kostumografije predvsem z likovno-estetskega in vsebinsko-konceptualnega vidika. Koncept kostumografije:

barva, oblika in tekstura kostumov: fiziološke, psihološke in simbolne konotacije; medsebojne povezave; nadgrajevanje in razgrajevanje,

stil in žanr: dokumentarni, zgodovinski, realistični, surrealistični, fantazijski, stiliziran itd.; komičen, tragičen, absurden, grotesken itd. kostum,

funkcionalnost in izraznost: pomenska, simbolna in dejanska uporaba kostuma s stališča sodobnih režijskih (socioloških, psiholoških, filozofskih in likovno estetskih) pristopov,

kostumografija kot neločljiv vizualni del uprizoritve: kostumi v prostoru (scena), svetlobi (atmosfera) in gibanju (čas).

Različni dosežki v sodobni gledališki kostumografiji. Oblikovanje svetlobe 1 Kaj je svetloba – različne osvetlitve v vsakodnevnem življenju. Zgodovinski razvoj gledališke luči. Spoznavanje različnih reflektorjev in njihovih lastnosti. Oblika, smer, jakost, barva in gibanje luči. Terminologija v osvetljevanju in zaporedne faze. Pozicije luči in osvetljevanje igralca. Metoda splošnega oblikovanja luči. Praktično seznanjanje z reflektorji in svetlobnim pultom s poudarkom na varnosti. Načrt svetlobne postavitve v tlorisu. Izvedba svetlobnega načrta v praksi. Oblikovanje svetlobe 2 Različne metode osvetljevanja. Svetlobni načrt in scena. Ustvarjanje atmosfere s pomočjo svetlobe. Svetloba in njen vpliv na kostume. Dramaturgija svetlobnih sprememb. Posebni svetlobni efekti. Zasnova in realizacija svetlobnega projekta po lastnem konceptu. Oblikovanje zvoka I Namen predmeta je poglobitev in razširjanje znanj in spretnost iz predmeta Osnove zvoka in glasbe. Študenti, ki se bodo pri svojem režijskem ali dramaturškem delu vsakodnevno srečevali z zvokom, o tem pojavu, tišini kot njegovem antipodu in glasbi kot njegovi najvišji organiziranosti, razmišljajo na bolj ponotranjeni ravni, se sprašujejo o korelacijah z ostalimi elementi gledališke predstave, radiofonskega ali filmskega/televizijskega dela in tako samemu zvočnemu delu dajo tehtnejši pomen. Predmetnospecifične kompetence: - sposobnost komunikacije s skladateljem in oblikovalcem zvoka za film, televizijsko ali radiofonsko delo oz. uprizoritev, - poznavanje naprednejših prijemov pri oblikovanju zvoka in glasbe. Odprta katedra 1


22

Širjenje študentovega splošnega in specifičnega znanja s predavanji, delavnicami, workshopi, obiski predstav, ekskurzijami itd., ki jih izvajajo uveljavljeni domači in tuji umetniki oz. strokovnjaki z različnih umetniških ali znanstvenih področij. Poglobljena splošna in specifična umetniška razgledanost, ki se širi skozi različne prakse in večdisciplinarne pristope do sodobnega gledališkega uprizarjanja. Študij pri predmetu Odprta katedra se bo izvajal v obliki serije predavanj, predstavitev, praktičnih delavnic ali organiziranih diskusij na določeno temo. Teme in povabljeni umetniki oz. predavatelji se izbirajo glede na trenutno dogajanje v gledališču, družbi in umetnosti. Obsegajo lahko ozko specifična gledališka področja kot tudi širša, različna področja (npr. sodobno plesno gledališče, praksa in teorija performansa, internet art, video art, likovna instalacija ali: psihologija percepcije, nove teorije medijev, sodobna politična filozofija, teme iz kulturnih študij ipd.). Odprta katedra giba in plesa Je poligon, kjer se srečata teorija in praksa giba in plesa. Odvijajo se predavanja teorije ter zgodovine giba in plesa pa praktične delavnice, ki študentom razširijo znanja še na specifična področja in se skozi razvoj praks povezujejo z gledališko. Znotraj Odprte katedre se odvijejo predavanja Družabnih in Starinskih plesov (teoretična in praktična predavanja iz konkretnih plesov, ki so del zgodovinske socialno družbeno-umetniške zakladnice zahodne civilizacije); Teoretične vsebine zajemajo osnovne pojme in definicije, zgodovinski razvoj družabnih plesnih zvrsti v svetu in pri nas, pregled najpomembnejših historičnih virov (plesnih priročnikov) in literature za rekonstrukcijo evropskih dvorskih in družabnih plesov. Predavanja povabljenih gostov; priznanih umetnikov teorije in prakse s področja giba in plesa iz slovenskega prostora in širše, kjer študenti spoznavajo in vrednotijo sodobne in zgodovinske, teoretske in praktične diskurze umetnosti giba in plesa. Osnove zvoka in glasbe Namen predmeta Osnove zvoka in glasbe je, da študenti, ki se bodo pri svojem režijskem ali dramaturškem delu vsakodnevno srečevali z zvokom in glasbo, razmišljajo na bolj ponotranjeni ravni, se sprašujejo o korelacijah z ostalimi elementi filmskega dela, gledališke predstave ali radiofonskega dela in tako samemu zvočnemu delu dajo tehtnejši pomen. Predmetnospecifične kompetence: - usvojitev osnov snemalnih tehnik in dela v tonskem studiu, - razumevanje pomena zvoka in glasbe v uprizoritvenih in avdiovizualnih medijih. Plesna kompozicija II Študent tretjega letnika zna že bolj funkcionalno in kontrolirano uporabljati svoje telo. Naslednja stopnja oz. drug pogled na delo s telesom, predstavlja »metodologija butoh«, katere cilj je razširitev in poglobitev študentove ustvarjalnosti. Namen vaj je voditi študenta skozi proces, ki gradi na popolnem miru – pozornosti in na presenečenju – eksplozivnosti, energičnosti, akciji. Cilj metodologije butoh, ki vse od svojih začetkov temelji na ozaveščanju telesa in njegovi standardizaciji, je študentu omogočiti poglobljeno delo na lastni pozornosti, popolni koncentraciji na detajlu ter razumevanju, da fizična resničnost determinira notranjo resničnost telesa plesalca/igralca. Plesna kompozicija III Študent četrtega letnika se že zaveda, da je v telesu skritih vsaj toliko izraznih možnosti kot v razumu in da je dinamika geste ena od osnov gledališke izpovedi. Cilj predmeta je povezovanje plesno tehničnih znanj, ki jih je študent pridobil v času študija, nadgraditi ustvarjalni pristop, ki vključuje improvizacijo, iskanje in izdelavo plesno-gledališkega materiala ter kompozicije; samostojne razčlembe gledališkega teksta in hkrati njegove avtorske gibalne artikulacije.


23

Izključena je torej šablonska obravnava študenta/igralca in je omogočeno razvijanje njegovih osebnih karakteristik. Nadaljevalni program vključuje vse že v drugem in tretjem letniku omenjene ogrevalne vaje, ki jih povežemo ter poglobimo. Stopnjo vaj po metodologiji butoh, ki grade na popolnem miru – pozornosti in na presenečenju – eksplozivnosti, energičnost ter akciji, sedaj poglobimo. Poglavitna naloga študentov četrtega letnika je za zaključni izpit postaviti avtorsko koreografijo lastne solo predstave. Praktična režija, dramska igra in dramaturgija Študent dramaturgije in scenskih umetnosti se sooči s kriteriji, ki jih pred njega postavlja zahtevna, vsebinsko in formalno natančno strukturirana dramska partitura. Od študenta se zahteva, da svoje postopke ne utemelji /prvenstveno/ skozi subjektivne zamisli in občutke, ampak da jih argumentira v širšem kontekstu objektivnih zahtev, ki jih zastavlja analiza dramskega teksta in kompleksnega dramskega dela. Poudarek je na načrtu, ki vsebuje tudi dramaturško razčlembo in sodelovanje pri oblikovanju celote prostorske zamisli in vodenja igralca. Radijska režija Cilji predmeta so spoznati in raziskati temeljne zakonitosti radijskega uprizarjanja, teoretično spoznati zgodovino in zakonitosti medija, praktično usposobiti režiserja in igralca za samostojno delo v vseh zvrsteh medija. Naučiti se slišati svet zunaj sebe in v sebi, razčlenjevati življenjske pojave, njihovo strukturo in globino, razumevati povezave in razmerja med njimi ter dojemati njihovo bistvo. Naučiti se čutiti in izražati prirojeno občutljivost. Naučiti se spraševati in svoja stališča utemeljevati. Naučiti se biti slišan, razumeti, da je igralec utemeljen v komunikaciji, ki se dogaja med njim in poslušalcem. Igralci: spoznanje tehničnih naprav, specifičnosti interpretacije, uporaba jezika, vloga partnerja, igranje z zvokom na javnih prireditvah, možnost komunikacije s poslušalcem, promocija in izvajalske pravice. Sodelovanje v produkciji dveh zvočnih projektov. Režiserji: spoznanje tehničnih možnosti, odnos do zvoka, princip vodenja projekta, oblikovanje snemalne knjige,montaža, možnost komunikacije s poslušalcem, promocija in avtorske pravice. Produkcija dveh zvočnih projektov. Scenaristika II Na podlagi lastne ideje, izjemoma literarne predloge ali predloge, ki izhaja iz drugih umetnosti (fotografija, glasba, itn.), študentje pod mentorskim vodstvom napišejo scenarij za kratek igrani film. Predmetnospecifične kompetence: - obvladovanje kompleksnejših dramaturških sredstev in njihova praktična uporaba pri kratki igrani formi, - razumevanje dialoga kot sredstva razvoja zgodbe in odnosov med liki, - sposobnost razločevanja vizualne naracije v funkciji atmosfere ali dogajanja. Scenaristika III Na podlagi literarne predloge, izjemoma lastne ideje, študentje pod mentorskim vodstvom napišejo scenarij za kratko TV-dramo oz. TV-dramski prizor. Predmetnospecifične kompetence: - obvladovanje osnovnih principov adaptacije literarnih del za televizijski medij, - uporaba dialoga kot ključnega sredstva razvoja zgodbe in odnosov med liki, - poznavanje specifičnosti televizijskega medija in njihovo spoštovanje pri pisanju scenarijev. Scenografija: prostori igre II Krono topos: čas - prostor Diagram predstave: prepoznavnost, informacija, simbol, sporočilo; scenski prostor, kot likovni naboj; odnosi: prostor – igralec, prostor – zvok, prostor – predmet;


24

scenski prostor in vzdušje; dramaturgija prostora. Vizura, perspektiva, stili, scenografija in slikarstvo, scenografija in arhitektura, scenografija v ambientu. Scenski prostor kot poligon igre, kategorija identifikacije, kategorija informacije, kot simbol, kot metafora. Scenografija: prostori igre III Gledališka režija: individualno delo na konkretnem tekstu; analiza besedila s stališča prostora; analiza avtorjevih napotkov; koncept prostora (v odnosu do uprizoritve); skice, načrti; model. Zakonitosti odrskega prostora, zakonitosti ambienta. Simulacija gledališke uprizoritve v oblikovanem prostoru. Televizijska režija I Režiserjev vpogled v tehnološke prvine televizije. Režiserjev vpogled v snemalno in postprodukcijsko televizijsko tehniko. Režiserjev vpogled v zgodovino, razvoj, estetske, sociološke in psihološke prvine televizijskega medija in televizijske režije skozi optiko »enkratnosti in neponovljivosti dogodka«. Predmetnospecifične kompetence: - realizatorjevo/režiserjevo znanje osnov televizijske tehnologije, - realizatorjevo/režiserjevo znanje osnov zgodovine in razvoja televizije, - realizatorjevo/režiserjevo razumevanje posebnosti televizijskega medija, - pridobitev osnovnih psihofizičnih spretnosti za televizijsko realizacijo/režijo. Televizijska režija II Poglobljen pregled načinov pisne priprave žurnalističnih in publicističnih krajših sporedov in malih glasbenih oblik. Poglobljen pregled uporabe televizijske tehnike pri izvedbi – realizacija/režija – žurnalističnih in publicističnih krajših sporedov in malih glasbenih oblik za realizatorje/režiserje. Predmetnospecifične kompetence: - realizatorjevo/režiserjevo znanje vsebinske pisne priprave krajših žurnalističnih in publicističnih sporedov ter malih glasbenih oblik, - realizatorjevo/režiserjevo znanje uporabe televizijske tehnike v žurnalističnih in publicističnih sporedih ter izvedbi malih glasbenih oblik, - realizatorjeve/režiserjeve psihofizične sposobnosti za pripravo in izvedbo žurnalističnih ter publicističnih krajših sporedov pa tudi malih glasbenih oblik. Teorija filma in televizije I Vsebine predmeta in kompetence, ki jih predmet razvija: - razvijanje splošne in filmske omike, "erotizacija" filmske umetnosti, - osnovno razumevanje odnosa med teorijo in prakso pri umetniškem delu, - osnovno razumevanje epistemološke problematike spoznavanja umetniških predmetov, njenega zgodovinskega razvoja in sodobnih dilem, - razumevanje temeljnih smeri in dilem sodobne estetike in mesta filmske estetike v njej, - poznavanje zgodovinskega razvoja teorije filma in njenega trenutnega stanja, - začetno seznanjanje s problemi interpretacije, s hermenevtično tradicijo in osnovno obvladovanje te veščine. Teorija filma in televizije II


25

Vsebine predmeta in kompetence, ki jih predmet razvija: - "erotizacija" filmske umetnosti, razvijanje splošne in filmske omike, - poglobitev poznavanja in razumevanja sodobnih teorij filma, - poglobljene interpretacijske veščine, - poznavanje in razumevanje temeljev teorije televizije, - razumevanje klasifikacije v filmske in televizijske vrste, zvrsti in žanre, - poglobitev poznavanja in razumevanja naratologije in njene povezave s scenaristiko, - poznavanje osnov teorije filmske fotografije. Zgodovina filma in televizije I Film pred filmom. Rojstvo filma. Edison in Lumiera. Kinetoskop in kinematograf. Film kot obrt. Delitev na produkcijo, distribucijo in prikazovanje. Evropski produkcijski centri: Skandinavija in Francija. Evropski film v ZDA. Odkritje, da je filma lahko propaganda. Griffith. Filmski komiki. Razvoj sovjetskega filma in njegov vpliv. Prehod nemega v zvočni film. UFA, ekspresionizem in naprej. Evropejci v Hollywoodu. Sistem ameriških filmskih tovarn - studiev. Zgodovinske avantgarde. Francoski film pred drugo svetovno vojno. Film v vojni. Produkcija Goebels. Neorealizem in razcvet modernizma. Avtorji in avtorska teorija. Film v komunističnih državah. Novi vali od Francije do movie brats (filmskih mulcev). Film po modernizmu. Digitalizacija in posledice. Zgodovinski razvoj filmske pripovedi. Nomotetičen in ideografski model zgodovinske razlage. Funkcija pripovedi v zgodovinski razlagi. Zgodovina filma in televizije II Razvijanje splošne in filmske omike. "Erotizacija" filmske umetnosti. Poglobljeno poznavanje posameznih del, obdobij in avtorjev v zgodovini slovenskega, evropskega in svetovnega filma. Seznanjanje s filmsko publicistiko in recepcijo filma na Slovenskem.

dramaturgija in scenske umetnosti · 2019. 4. 3. · dramaturgija in scenske umetnosti opravili...

Documents