"ekonomski istra`uvawa", broj

NARODNA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Ekonomskiistra`uvawa

III/2003

1

NARODNA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

"Ekonomski istraùvawa", Broj 8; III/2003

Publikacijata prezentira ekonomski istraùvawa na razli~ni temiod oblasta na ekonomijata.

Pogledite izneseni vo ovie istraùvawa se na avtorite na tekstovite i ne sekoga{ giiskaùvaat pogledite i stavovite na Narodna banka na Republika Makedonija.

Izdava~ki sovet na NBRM:

d-r Qube TrpeskiEmilija NacevskaDu{anka Hristovad-r Qubomir Kekenovskid-r Risto Gogovskim-r Aneta Krstevska

Ovaa publikacija se objavuva kvartalno.Komentarite i sugestiite moàt da se ispratat na slednata adresa:

Izdava~ki sovetNarodna banka na Republika MakedonijaKompleks banki b.b.1000 SkopjeRepublika MakedonijaTel. (02) 3108 108Telfaks (02) 3108 342; Teleks 51415 Narbam MB

Elektronskata verzija na "Ekonomski istraùvawa" e dostapna na slednava internet adresa:www.nbrm.gov.mk

Kopirawe i umnoùvawe na ovoj materijal ne e dozvoleno.Za koristewe na podatocite od ovaa publikacija e potrebno da se citira izvorot.

2

Vo ovoj broj:

1. Konceptot na sewora` i procenka na seworaòt vo Republika Makedonija -Ana Mitreska ........ (str. 3)

Seworaòt, kako zna£ajna kategorija vo monetarnata teorija ipraktika, vo klasi£na smisla pretstavuva razlika pome|u nominalnatavrednost na parite i nivnite proizvodstveni tro{oci. Vo sovremeni uslovi,se javuvaat novi koncepti i aspekti na seworaòt. Vo ovoj trud, najnapred seprezentirani teoretskite osnovi na seworaòt, a vo prodolènie e dadena iprocenka na seworaòt vo Republika Makedonija.

2. Smetkovodstveni koncepti i nivniot efekt vrz standardite za adekvatnostana kapitalot i rezervite za pokrivawe na rizici - m-r Igor Davkov....... (str. 24)

Vo ovoj trud e daden osvrt na smetkovodstveniot koncept sporedrealna vrednost, kako edno od aktuelnite pra{awa od bankarskata sfera vome|unarodni ramki. Pritoa, avtorot gi istaknuva prednostite inedostatocite na aktuelniot me{ovit smetkovodstven koncept i konceptotspored realni vrednosti. Voedno, prezentirana e i povrzanosta pome|usmetkovodstvenite standardi i supervizorskata regulativa za bankite.

3

Ana Mitreska, Direkcija za istraùvawe, NBRM, Vi{ istraùva~

Konceptot na sewora` i procena na seworaòt vo RepublikaMakedonija1

1. Voved

Konceptot na sewora` e biten element vo ramkite na monetarnata teorija imonetarnata politika. Samiot izraz za prv pat se javuva vo vremeto na zlatniotstandard, koga sekoj gra|anin imal pravo da raspolaga so zlatni {ipki, pretopenivo forma na zlatni moneti. Provizijata za ovaa usluga vo angliskataterminologija se ozna~uva kako seignorage (spored t.n. seignour, koj poseduval pravona emisija na pari). Pojavata na sovremeniot pari~en sistem (sistem na kni`navaluta, ~ija vrednost ne e vrzana za objektiven standard), ja menuva i su{tinata naseworaòt. Taka, spored najednostavnata definicija, seworaòt pretstavuvarazlika pome|u nominalnata vrednost na parite i nivnite, relativno niskiproizvodstveni tro{oci.

Seworaòt moè da se razgleduva od aspekt na odnosite pome|u dràvata icentralnata banka. Imeno, eden od alternativnite izvori na finansirawe nabuxetskiot deficit pretstavuva negovata monetizacija, odnosno finansirawepreku zadolùvawe kaj centralnata banka. Soglasno monopolskata pozicija namonetarnata vlast vo domenot na emisija na parite, monetizacijata na deficitotzna~i primarna emisija na pari, ili direktno "pe~atewe na pari". Mo`nostadràvata da obezbedi dopolnitelnite prihodi preku kreirawe na monetarna baza(primarni pari) se ozna~uva kako sewora` (seignorage). Pritoa, vrednosta naseworaòt moè da se proceni preku utvrduvawe na kupovnata sila na emitiranitepari.

Redefiniraweto na odnosite pome|u dràvata i centralnata banka, vonasoka na zajaknuvawe na nezavisnosta na monetarnata vlast }e predizvika ipromeni vo tradicionalniot koncept na seworaòt. Toj i ponatamu }e postoikako poseben izvor na prihodi na dràvata, no so izmeneta priroda. Taka, pokrajtradicionalniot koncept na monetaren sewora`, vo sovremeni uslovi sî pove}e sezboruva za t.n. fiskalen sewora`.

Danokot od inflacija (inflation tax) e koncept tesno povrzan so seworaòt.Imeno, monetizacijata na buxetskiot deficit generalno predizvikuva povisokastapka na inflacija, {to e eden vid skrieno odano~uvawe. Pritoa, dokolkuekonomskite subjekti nastojuvaat da ja odràt kupovnata sila (realnata vrednost)na svojot dohod, }e mora da kumuliraat povisoki nominalni iznosi. Na takov na~in,nivniot raspoloìv dohod se namaluva (povisoko {tedewe, poniska potro{uva~ka),isto kako i preku eksplicitno odano~uvawe. Drèweto na povisok nominalen

1Avtorot izrazuva golema blagodarnost do m-r Aneta Krstevska, direktor na Direkcijata zaistraùvawe vo NBRM za isklu~itelno korisnite komentari, zabele{ki i sugestii, kako i doMagdalena Petrovska, vrabotena vo Direkcijata za istraùvawe za golemata pomo{ pri kreirawetona bazata na podatoci za izrabotka na trudot.

4

iznos na pari, preku seworaòt ovozmoùva i povisoki prihodi za dràvata. Voovoj slu~aj velime deka dràvata se finansira preku danok od inflacija.

2. Definirawe na seworaòt

2.1. Monetaren i fiskalen sewora`

Monetarniot sewora` pretstavuva tradicionalna definicija naseworaòt. Spored ovaa definicija sekoe zgolemuvawe na monetarnata bazapretstavuva prihod na dràvata. Promenite vo monetarnata baza pretstavuvaatrezultat na transakciite pome|u centralnata banka i drugi subjekti (dràvata,bankite i nerezidenti). Taka:

OINNFANPBNPDB ∆+∆+∆+∆=∆

Kade:

B = monetarna bazaNPD = neto pozicija na dràvataNPB = neto pozicija na bankiteNFA= neto devizna aktivaOIN = ostanati stavki, neto

Ottuka, monetarniot sewora` moè da se izrazi kako:

1

1

−

−−=

tPBB

SE ttm

Pri {to, P = stapka na inflacija, a t = nabquduvaniot period.

Dokolku i imenitelot i broitelot se pomnoàt so B t-1, }e dobieme:

1

11

1 −

−−

−

−=t

tttm

PB

BBB

SEt

Ottuka, monetarniot sewora` e determiniran od dve osnovni kategorii: a)stapkata na rast na monetarnata baza i b) realniot iznos na monetarnata baza.

Konceptot na monetaren sewora` e validen vo uslovi koga dràvata imaneograni~ena mo`nost za finansirawe na svoite potrebi preku primarna emisijana pari. Sovremenite trendovi sî pove}e ukaùvaat na jaknewe na nezavisnosta nacentralnata banka. Toa pretpostavuva i pogolema finansiska nezavisnost namonetarnata vlast, odnosno isklu~uvawe na mo`nosta za kreditirawe na dràvata.Vo vakvi uslovi, aktuelen e sovremeniot koncept na sewora`, ili t.n. fiskalensewora`, koj se odnesuva na:

5

1. Vi{okot na prihodi na centralnata banka transferiran vo buxetot;2. Dràvnite obvrznici, otkupeni od centralnata banka vo funkcija na operacii

na otvoren pazar.

1. Strukturata na profitot na centralnata banka moè da se pretstavi na sledniovna~in:

OViRCriiCrERiNP gcbbcbFcbCB −−−++=∏ /// *

Kade:

∏ CB = profit na centralnata banka

iNPcb/F= kamaten prihod na centralnata banka vrz osnova na deviznite sredstvaER = devizen kursiCrcb/b = kamaten prihod vrz osnova na plasmani kaj bankiiCrcb/g = kamaten prihod vrz osnova na plasmani kaj dràvataiR = kamaten rashod na centralnata bankaV = kursni razlikiO = operativni tro{oci

2. Vtor izvor na prihodi za dràvata moè da pretstavuva razlikata pome|ukamatnite prihodi na dràvnite depoziti kaj centralnata banka i kamatniterashodi na dràvnite obvrznici, otkupeni od strana na centralnata banka prioperaciite na otvoren pazar.

Dokolku gotovinskiot tek od centralnata banka kon dràvata go ozna~imeso G, toga{:

G = ∏ cb + ∆Crcb/g -∆iCrcb/g

Fiskalniot sewora` e ednakov na gotovinskiot tek (G), deflacioniran sosoodvetnata stapka na inflacija:

SEf = G/P=(∏ cb + ∆Crcb/g -∆iCrcb/g)/P

Definiciite na monetarniot i fiskalniot sewora` ukaùvaat napoednostavniot karakter na prviot. Imeno, konceptot na monetaren sewora` (kakoprihod za dràvata) e upotrebliv vo uslovi koga glaven tek na kreirawe namonetarnata baza se kreditite na dràvata odobreni od strana na centralnatabanka, a promenite vo monetarnata baza se zna~itelno pogolemi od promenite voprofitot na centralnata banka. Fiskalniot sewora` mnogu poadekvatno giizrazuva prihodite na dràvata od centralnata banka. Pritoa, vo onie zemji kadeoperaciite na otvoren pazar ne pretstavuvaat del od monetarniot instrumentarium(poradi nepostoewe ili neoperativnost na dràvni hartii od vrednost),fiskalniot sewora` vo celost se sovpa|a so profitot na centralnata bankatransferiran vo buxetot na dràvata i isplatenite kamati na dràvnite depoziti.

6

2.2. Bruto sewora` i negovite komponenti

Za potrebite na empiriskite istraùvawa poadekvaten pristap pretstavuvautvrduvaweto na bruto seworaòt i negovoto dezagregirawe na soodvetnikomponenti. Pritoa, ovoj koncept trgnuva od tri osnovni definicii naseworaòt2:

ü Danok od inflacija, {to pretstavuva proizvod od stapkata na inflacija imonetarnata baza (π *B, kade π e stapka na inflacija, a B monetarna baza);

ü Oportuniteten tro{ok od drèwe na gotovi pari, ili izguben kamatenprihod od drèwe na gotovina (koja ne nosi prihod), nasproti mo`nosta zavloùvawe vo prinosni sredstva (i*B, kade i e nominalna kamatna stapka);

ü Vkupnite prihodi povrzani so kreiraweto na pari (µB+(r-n)a, pri {to µ estapkata na nominalen porast na monetarnata baza, (r-n) e razlikata pome|urealnata kamatna stapka i stapkata na rast na naselenieto i a e realniot iznosna kamatonosni sredstva na dràvata3).

Vkupniot bruto sewora ̀moè da se sfati kako realni bruto gotovinskiprilivi za dràvata, povrzani so procesot na kreirawe na monetarna baza. Brutoseworaòt (St) go dezagregirame na oddelni komponenti.

at

it

mtt SSSS ++=

Prvata komponenta pretstavuva monetaren sewora` ( mtS ), odnosno

deflacionirana promena na monetarnata baza. Monetarniot sewora` pretstavuvamerka za vrednosta transferirana od privatniot sektor kon centralnata banka,kako nadomest za dobieniot iznos na monetarna baza (primarni pari).

t

tmt P

MS

∆=

Vtorata komponenta e prihod od sewora` vrz osnova na kamatnite prihodi

na centralnata banka ( itS ) i go pretstavuva kamatniot prihod na centralnata banka

vrz osnova na nejzinite pobaruvawa od nedràvniot sektor (kamatniot prihod nacentralnata banka vrz osnova na pobaruvawata od dràvata ne se vklu~eni, bidej}istanuva zbor za interni operacii pome|u centralnata banka i dràvata).

t

tt

t

ft

ft

pt

pti

t P

IEIR

P

AiAiS

−=

+=

Kade, ptA i f

tA pretstavuvaat obvrski na rezidenti i nerezidenti kon

centralnata banka, soodvetno, dodeka pti i f

ti se sodvetnite nominalni kamatni

2 Drazen, 1985 godina.3 a<h.

7

stapki. IRt i IEt pretstavuvaat kamatni prihodi i kamatni rashodi na centralnatabanka, soodvetno.

Tretata komponenta ( atS ) pretstavuva prihodi od sewora` vrz osnova na

raboteweto na centralnata banka.

t

ttat P

IRRES

−=

Kade tRE se vkupnite prihodi na centralnata banka.

3. Makroekonomski aspekti na seworaòt

Vo makroekonomskite analizi, seworaòt naj~esto se razgleduva od aspektna negovoto vlijanie vrz inflacijata. Od aspekt na komponentite na brutoseworaòt, toa bi zna~elo deka akcentot e staven na monetarniot sewora`.Pritoa, pokraj ova poednostavuvawe, vo analizata monetarnata baza se supstituiraso pari~nata masa M1. Ovaa supstitucija e opravdana vo slu~aj koga postoizna~itelno monetizirawe na buxetskiot deficit, pri {to dràvata ovie sredstvagi koristi za isplata na obvrskite kon doma{niot privaten sektor, koj potoasredstvata gi deponira vo bankite na kratok rok i so toa vlijae vrz visinata napari~nata masa M1.

Soglasno definicijata na monetarniot sewora` (SEm), generalno:

PdM

SEm = , pri {to so mnoèwe na desnata strana so M/M dobivame:

PM

MM

PdM

SE m µ== , kade µe stapkata na rast na pari~nata masa.

Ottuka, monetarniot sewora` e proizvod na stapkata na rast na pari~natamasa i nejzinata realna vrednost. Dokolku stapkata na rast ja dekomponirame narealna stapka na rast na pari~nata masa i stapka na inflacija ( πµ += r ), toga{:

PM

PM

rSEm π+= -dokolku pretpostavime deka stapkata na rast na pari~nata

masa i kamatnata stapka se identi~ni, izrazot (r+ )π moème da go zamenime so(i+ )π , kade i pretstavuva realna kamatna stapka. So toa, seworaòt }epretstavuva proizvod od nominalnata kamatna stapka i realniot izraz napari~nata masa, {to vsu{nost go pretstavuva ve}e spomenatiotoportuniteten tro{ok, kako forma na sewora`.

8

Vtoriot del od izrazot (PMπ ) go pretstavuva t.n. danok od inflacija.

Danokot od inflacija ne pretstavuva eksplicitno odano~uvawe na ekonomskitesubjekti. Imeno, ovoj vid na odano~uvawe se javuva vo uslovi koga visokite stapkina inflacija ja erodiraat kupovnata sila na raspoloìviot dohod. Dokolkuekonomskite subjekti nastojuvaat da ja odràt realnata vrednost na dohodot, tie }emora da ja zgolemuvaat negovata nominalna vrednost. So toa tie se prinudeni datro{at pomalku, a so kumuliraweto na povisoki nominalni pari~ni iznosi (vosoglasnost so konceptot na sewora`) obezbeduvaat dopolnitelni prihodi zadràvata. So toa dràvata raspolaga so dopolnitelen izvor na prihodi. Kogadràvata go finansira svojot defcit preku emisija na pari, koi ekonomskitesubjekti gi koristat za nadopolnuvawe na nominalniot raspoloìv dohod iodrùvawe na negovata realna vrednost, velime deka dràvata se finansirapreku danok od inflacija. Pritoa, vo uslovi koga realnata vrednost naraspoloìviot dohod se odrùva konstantna, seworaòt i danokot od inflacija seidenti~ni. Sepak, ova vo golema merka e teoretski pristap. Imeno, vakvotoodnesuvawe na ekonomskite subjekti ne e racionalno. Vo uslovi na visokainflacija i namaluvawe na kupovnata sila na parite, ekonomskite subjektinastojuvaat da go namalat raspoloìviot dohod, preku negovo investirawe vo dobraso trajna vrednost. So toa doa|a do namaluvawe i na nominalnata i na realnatavrednost na raspoloìviot dohod. Vo ovoj slu~aj pri raste~ki danok od inflacija,seworaòt ima tendencija na namaluvawe (ottuka, iako ovie dva koncepta se tesnopovrzani, ne sekoga{ postoi ednakvost pome|u danokot od inflacija i seworaòt).

Danokot od inflacija moè da se pretstavi kako proizvod od stapkata nainflacija i realnata vrednost na monetarnata baza, odnosno:

prihodi od danok od inflacija = stapka na inflacija h realna vrednost namonetarnata baza

3.1. Maksimizirawe na seworaòt

Dokolku seworaòt go tretirame kako dano~en prihod, pra{aweto zanegovoto maksimizirawe moè da se razgleduva preku negovo dekomponirawe nadano~na osnova i dano~na stapka. Vo ovoj slu~aj dano~na osnova bi pretstavuvalarealnata vrednost na monetarnata baza, a dano~na stapka pretstavuva nominalnatastapka na rast na monetarnata baza. Ovde se nametnuva pra{aweto zaopredeluvaweto na maksimalniot iznos na prihodi na dràvata vrz osnova nasewora`. Pritoa, ova moè da se razgleduva vo uslovi na stacionarna ekonomija,odnosno vo uslovi na ramnoteà i vo uslovi na neramnoteà4.

3.1.1. Maksimizirawe na seworaòt vo model na stacionarna ekonomija

Prihodite od seworaòt ne moàt permanentno da rastat. Taka, vo uslovina dinamizirawe na stapkata na nominalen rast na pari~nata masa (porast nadano~nata stapka), seworaòt beleì rast, no toa istovremeno predizvikuvaporast na nominalnite kamatni stapki (povisok oportuniteten tro{ok od drèwena pari), {to doveduva do namaluvawe na realniot iznos na pari~nata masa

4 Bofinger, 2001.

9

(namaluvawe na dano~nata osnova). Maksimiziraweto na seworaòt moè da seprikaè preku model na stacionarna ekonomija, ili model na ramnoteà. Ovojmodel pretpostavuva visok kapacitet za kontrola na inflacijata i ednakvostna o~ekuvanata i ostvarenata stapka na inflacija ( ππ =e ). Voedno,pretpostavuvame linearna funkcija na pobaruva~kata za pari (negativnokorelirana so nominalnata kamatnata stapka i pozitivno so realniot dohod).

Ako go definirame seworaòt kako proizvod na nominalnata stapka na rastna pari~nata masa i nejzinoto nivo izrazeno vo realna golemina, toga{ krivata naseworaòt moè da se pretstavi kako to~ki na razli~na kombinacija na ovie dvevarijabli. Pritoa, vo modelot na ramnoteà realniot iznos na pari~nata masa ekonstanten, {to implicira ednakvost na stapkata na inflacija i stapkata nanominalen rast na pari~nata masa ( eππµ == ).

Grafikon 1Maksimizirawe na seworaòt pri linearna funkcija na pobaruva~kata za pari

Preku zavisnosta na pobaruva~kata za pari od nominalnata kamatna stapka,moè da se utvrdi zavisnosta na pobaruva~kata za pari od stapkata na inflacija,odnosno od nominalnata stapka na porast na pari~nata masa (grafikon 1). Vrzosnova na ovie pretpostavki i prezentiraniot grafikon, to~kata Q e to~ka namaksimalen sewora`. Vo ovaa to~ka, na pobaruva~kata za pari ñ odgovaranominalna stapka na porast na pari~nata masa mµ , pri koja inflacionataelasti~nost na realnata pobaruva~ka za pari e ednakva na 1. Sekoe ponatamo{nozgolemuvawe na nominalnata stapka na rast na pari~nata masa impliciranamaluvawe na seworaòt. Ovaa konstatacija moè grafi~ki da se prikaè prekut.n. Laferova kriva na seworaòt (dijagram III). Spored ovaa krivadinamiziraweto na nominalnata stapka na rast na pari~nata masa predizvikuvaporast na seworaòt sî do opredelena to~ka (vo koja seworaòt go postignuvasvojot maksimum), po koja ponatamo{niot nominalen rast na pari~nata masapredizvikuva namaluvawe na seworaòt. Imeno, vo ovaa to~ka stapkata nainflacija e na nivo koe gi stimulira ekonomskite subjekti da dràt poniskirealni iznosi na pari, {to doveduva do reducirawe na prihodite od sewora`.

10

Dokolku se pretpostavi eksponencijalna ili kvadratna funkcija napobaruva~kata za pari, razli~nite kombinacii na nominalnata stapka na porast napari~nata masa i seworaòt isto taka }e formiraat Laferova kriva naseworaòt, koja se razlikuva od prethodnata po nemo`nosta da po~nuva od nula(grafikon 2).

Grafikon 2Laferova kriva na seworaòt pri polu-logaritamska funkcija na pobaruva~kataza pari

3.1.2. Sewora` vo model na nestacionarna ekonomija

Prviot model pretpostavuva{e ednakvost pome|u o~ekuvanata i ostvarenatastapka na inflacija. Sepak, vo realnosta mnogu ~esto stapkata na inflacija kojaekonomskite subjekti ja o~ekuvaat (i koja pretstavuva edna od glavnitedeterminanti na realnata pobaruva~ka za pari) moè da otstapuva od ostvarenatastapka na inflacija. Od aspekt na seworaòt ova implicira mo`nost za obid zazgolemuvawe na seworaòt nad negoviot maksimum, {to }e rezultira so visokistapki na inflacija.

Grafikon 3Seworaòt i neo~ekuvana inflacija

Grafikonot 3 pokaùva deka dokolku se nastojuva da se ostvari maksimalensewora` SEm, pri to~ni o~ekuvawa na ekonomskite subjekti, nominalnata stapka narast na pari~nata masa treba da iznesuva mµ , {to }e implicira soodvetno nivo na

11

realna pobaruva~ka za pari od mm . Ambicijata za nadminuvawe na maksimalnotonivo na sewora` i pridviùvawe kon nivoto SEz, e ostvarliva edinstveno dokolkuekonomskite subjekti bidat pogre{no naso~eni preku t.n. neo~ekuvana inflacija.Imaj}i predvid deka na kratok rok realnata pobaruva~ka za pari e konstantna (mm),za ostvaruvawe na sewora` SEz, potrebna e nominalna stapka na rast na pari~natamasa aµ . Dokolku ekonomskite subjekti svoite realni pari~ni iznosi giprilagodat na visokata inflacija i ja namalat realnata pobaruva~ka za pari nanivo od ma, prihodite od sewora` }e bidat reducirani na SEa. So toa, sekoj obid zazgolemuvawe na seworaòt nad negovoto maksimalno nivo rezultira vo namaluvawena seworaòt. Edinstvena alternativa za zgolemuvawe na seworaòt eponatamo{no dinamizirawe na stapkata na nominalen rast na pari~nata masa ( bµ ).Dokolku i ovoj pat ekonomskite subjekti gi prilagodat svoite o~ekuvawa i nedozvolat da bidat izigrani, tie }e donesat odluka za ponatamo{no namaluvawe nanivnata realna pobaruva~ka za pari. Vakvata odluka }e predizvika u{tepointenzivno reducirawe na seworaòt (SEb). Vakvata politika na postojanozgolemuvawe na nominalnata pari~na masa, vo krajna instanca }e rezultira soisklu~itelno visoki stapki na inflacija.

Ovoj mehanizam ukaùva na mo`nosta od nadminuvawe na maksimalnotomo`no nivo na sewora` edinstveno dokolku ekonomskite subjekti ne giprilagoduvaat svoite o~ekuvawa, odnosno ne ja prilagoduvaat realnata pobaruva~kaza pari. Vo sprotivno, sekoj obid za nadminuvawe na maksimalnata, kriti~na to~kana seworaòt }e rezultira vo negovo namaluvawe, pri istovremeno zna~itelnoakcelerirawe na inflacijata.

4. Seworaòt i nezavisnosta na centralnata banka

Preku definiraweto na tradicionalniot koncept na monetaren sewora` isovremeniot koncept na fiskalen sewora`, moè da se zaklu~i deka visinata naseworaòt vo golema merka }e bide determinirana od na~inot na definirawe naodnosite pome|u centralnata banka (kako emitent na pari) i dràvata. Vosovremeni uslovi, moderno postavenite centralni banki nemaat uloga na direktenkreditor na dràvata preku monetizacija na buxetskiot deficit ({to pretstavuvainflatorno finansirawe na deficitot i sozdava preduslovi za visoki prihodi vrzosnova na danokot od inflacija).

Ottuka, osnoven preduslov za reducirawe ili eliminirawe na monetarniotsewora` pretstavuva visokiot stepen na nezavisnost na centralnata banka. Odaspekt na zakonskata regulativa, kako osnovni preduslovi za reducirawe ilieliminirawe na monetarniot sewora` se smetaat slednive:

1. Utvrduvawe na cenovnata stabilnost kako zakonski definirana krajna cel namonetarnata politika na centralnata banka;

2. Nedozvoleno kreditirawe na dràvata od strana na centralnata banka;3. Vo funkcija na ispolnuvawe na prvite dva preduslova, potreben e visok stepen

na politi~ka nezavisnost na centralnata banka.

Potrebata od naglasuvawe na politi~kata nezavisnost na centralnata bankase nametnuva od pri~ina {to nejinoto de facto po~ituvawe ovozmoùva dosledno

12

sproveduvawe na politikata na centralnata banka i nepre~eno funkcionirawe nacentralnata banka, soglasno utvrdenite zakonski propisi (postoeweto na de jure ide facto politi~ka nezavisnost na centralnata banka ovozmoùva visoka de factoekonomska nezavisnost).

Osnovni komponenti na politi~kata nezavisnost na centralnata banka seslednive:Ø Guvernerot ne smee da bide nazna~uvan od strana na vladata;Ø Mandatot na Guvernerot ne smee da bide pokus od pet godini;Ø Kriteriumite za predvremeno prekinuvawe na mandatot ne smeat da bidat od

politi~ka priroda;Ø Nieden od ~lenovite na Sovetot ne smee da bide nazna~en od strana na vladata;Ø Ne smee da postoi obvrska vo Sovetot da ~lenuva i pretstavnik na vladata;Ø Za monetarnata politika ne smee da se bara soglasnost od vladata;Ø Centralnata banka mora da ima zakonska odgovornost za odrùvawe na

monetarnata stabilnost;Ø Treba da postoi zakonska odredba koja }e ja poddrùva bankata vo slu~aj na

konflikt so vladata.

Ekonomskata nezavisnost na centralnata banka se reflektira preku:Ø Nepostoewe na mo`nost za avtomatsko direktno kreditirawe;Ø Kreditiraweto i kamatnata stapka se pod pazarni uslovi;Ø Direktnoto kreditirawe e privremeno;Ø Direktnoto kreditirawe e ograni~eno;Ø Centralnata banka ne u~estvuva na primarniot pazar;Ø Site direktni krediti se kolateralizirani;Ø Eskontnata stapka ja opredeluva centralnata banka;Ø Supervizorskata funkcija ne e vo nadle`nost na centralnata banka.

Vrz osnova na navedenite sostavni komponenti na politi~kata iekonomskata nezavisnost, se konstruira t.n. indeks na nezavisnost nacentralnata banka, kako relevanten element pri analizata na seworaòt. Sepak,ovie elementi pred sî korespondiraat so mo`nosta za reducirawe na monetarniotsewora`. Fiskalniot sewora` postoi vo site ekonomii, nezavisno od nivniotstepen na razvienost. Negovata visina }e bide determinirana od visinata naprofitot na centralnata banka transferiran vo buxetot, kako i od obemot iuslovite na transakciite so dràvni hartii od vrednost (vo onie zemji kade tiepostojat i se operativni), vo ramkite na operaciite na otvoren pazar nacentralnata banka.

5. Procena na seworaòt vo Republika Makedonija

Inflacionite performansi na makedonskata ekonomija od 1995 godinanavamu se isklu~itelno povolni. Taka, od dekemvri 1995 godina kontinuirano seostvaruva ednocifrena godi{na stapka na inflacija. Cenovnata stabilnostovozmoùva odrùvawe na realnata vrednost na raspoloìviot dohod naekonomskite subjekti vo makedonskata ekonomija, {to od aspekt na seworaòt jaeliminira mo`nosta od sozdavawe na distorzivni efekti preku danokot odinflacija. Kon ova pridones ima i tendencijata na reducirawe na buxetskiotdeficit, so isklu~ok na 2001 godina (godina na bezbednosna kriza) i 2002 godina

13

(izborna godina), {to go namaluva rizikot od pribegnuvawe kon seworaòt kakoizvor na finansirawe na dràvata vo krajna instanca. Minimiziraweto namonetarniot sewora` e potkrepeno i so redefiniraweto na odnosite pome|udràvata i Narodna banka na Republika Makedonija (NBRM) vo nasoka nazgolemuvawe na stepenot na nezavisnost na NBRM i eliminirawe nafinansiraweto preku NBRM, kako alternativa za namaluvawe na buxetskiotdeficit.

Grafikon 4Buxetsko saldo i stapka na inflacija vo Republika Makedonija5

-10

0

1 0

2 0

3 0

4 0

5 0

Buxetsko saldo (% od BDP) -2.9 -1.2 -0.5 -0.4 -1.7 0 2.5 -6.3 -5.6

Godi{na stapka na inflacija(%)

55.4 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 6.1 3.7 1.1

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

5.1. Utvrduvawe na indeksot na nezavisnost na NBRM

Pri analizata na nezavisnosta na centralnata banka navedovme nekolkukriteriumi preku koi se definira politi~kata i ekonomskata nezavisnost nacentralnata banka, kako preduslov za reducirawe na seworaòt. Vrz osnova na(ne)ispolnuvaweto na ovie kriteriumi moè da se konstruira indeksot nanezavisnost na centralnata banka6.

Indeks na politi~ka nezavisnost na NBRM1992 1996 2002

Guvernerot ne smee da bide nazna~uvan od strana na vladata; + + +Mandatot na Guvernerot ne smee da bide pokus od pet godini; + + +Kriteriumite za predvremeno prekinuvawe na mandatot ne smeat da bidat od politi~ka priroda; - + +Nieden od ~lenovite na Sovetot ne smee da bide nazna~en od strana na vladata; + + +Vo Sovetot ne smee zadolìtelno da ~lenuva i pretstavnik na vladata; + + +Za monetarnata politika ne smee da se bara soglasnost od vladata; + + +stabilnost; + + +vladata - - -Maksimalen indeks 8 8 8Ostvaren indeks 6 7 7

5Buxetskiot deficit vo 1993 godina iznesuva{e 13,4% od BDP, dodeka godi{nata stapka na inflacijadostigna 229,6%.6Indeksot e utvrden vrz osnova na Zakonot za NBRM od 1992 godina (godina na monetarnotoosamostojuvawe), izmenite na Zakonot doneseni vo 1996 godina i noviot Zakon za NBRM od 2002godina. Del od kriteriumite koi ne se eksplicitno utvrdeni vo zakonskite propisi, se tretiraat kakoneispolneti.

14

Indeks na ekonomska nezavisnost na NBRM1992 1996 2002

Nepostoewe na mo`nost za avtomatsko direktno kreditirawe; - - +Kamatnata stapka na direktnite krediti od strana na centralnata banka e pazarna; - + +Direktnoto kreditirawe e privremeno; + + +Direktnoto kreditirawe e ograni~eno; + + +Centralnata banka ne u~estvuva na primarniot pazar; - + +Site direktni krediti se kolateralizirani; - + +Eskontnata stapka ja opredeluva centralnata banka; + + +Supervizorskata funkcija ne e vo nadle`nost na centralnata banka. - - -Maksimalen indeks 8 8 8Ostvaren indeks 3 6 7

Tabelite pokaùvaat evolucija vo nasoka na pogolema nezavisnost naNBRM. So noviot Zakon od 2002 godina, dràvata nema pravo da koristi krediti odNBRM, so {to e isklu~ena monetizacijata na buxetskiot deficit. So toa, vomakedonskata ekonomija tradicionalniot koncept na seworaòt (monetarensewora` kreiran preku finansirawe na buxetskiot deficit) ne e potpolnoaplikativen.

5.2. Procena na komponentite na bruto seworaòt vo Republika Makedonija

Za procena na komponentite na bruto seworaòt vo Republika Makedonija,glavno se koristeni podatocite od bilansot na sostojba i bilansot na uspeh naNBRM. Analizata se odnesuva na periodot 1993-2002 godina. Deflacioniraweto naoddelnite varijabli e izvr{eno so bazi~en indeks na tro{oci na ìvot (so baza,prosek 1995 godina)7.

5.2.1 Monetaren sewora`

Vo soglasnost so definicijata, visinata i dinamikata na monetarniotsewora` e determinirana od dinamikata na pobaruva~kata za primarni pari istapkata na inflacija vo nacionalnata ekonomija.

Vo Republika Makedonija, monetarnata baza (primarnite pari)8 pokaùvavisok stepen na nestabilnost. Ova, vo uslovi na zgolemuvawe na fleksibilnosta ipazarnosta na monetarniot instrumentarium ({to ja namaluva verojatnosta odprimarna emisija preku direktno kreditirawe na bankite), kako i jaknewe nanezavisnosta na NBRM ({to isklu~uva mo`nost za monetizacija na buxetskiotdeficit) pretstavuva odraz na primenata na strategijata na targetirawe nadevizniot kurs, opredeleni sistemski promeni, kako i na postoeweto na {okovi odneekonomski karakter.

7Tro{ocite na ìvot se koristat kako merka za inflacija od 2000 godina. Zaradi konzistentnost, tiese koristat kako deflator vo celiot nabquduvan period.8Primarnite pari se sostojat od gotovi pari vo optek i smetkite na bankite kaj NBRM. Od fevruari2002 godina izvr{eno e konsolidirawe na ìro smetkite na bankite i smetkite na zadolìtelnarezerva. Vo funkcija na konzistentnost, definicijata na primarnite pari vo celiot nabquduvanperiod ja vklu~uva i izdvoenata zadolìtelna rezerva.

15

Grafikon 5Komponenti za procena na monetarniot sewora` vo Republika Makedonija*

- 1

4

9

1 4

1 9

2 4

19941995

19961997

19981999

20002001

2002

G o d i { n a p r o m e n a n a

monetarna baza (vo

milijardi denari)

T r o { o c i n a ` i v o t ( b a z a ,

prosek 1995)

*Vo 1993 godina godi{nata promena na monetarnata baza i tro{ocite na ìvot iznesuvaa 2,641milijarda denari i 96,9%, soodvetno.

Vrz osnova na godi{nite promeni na monetarnata baza i stapkata nainflacija, sledena preku bazi~en indeks be{e utvrdena dinamikata namonetarniot sewora` vo Republika Makedonija za periodot 1993-2002 godina.

Tabela 1Monetaren sewora` na NBRMGodina 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002Monetaren sewora` (vo milioni denari) 1.341 2.298 332 1.029 947 188 1.116 3.842 3.810 -45

Podatocite pokaùvaat deka vo Republika Makedonija monetarniotsewora`, kako izvor na vkupniot bruto sewora` e isklu~itelno nestabilen.Vakvata nestabilnost, vo uslovi na umereni stapki na inflacija, vo najgolemamerka se dolì na zna~itelnite promeni vo monetarnata baza.

Taka, vo 1994 godina prihodite od monetaren sewora` zabeleàle porast od71,4% kako posledica na zna~itelnoto dinamizirawe na pobaruva~kata za gotovipari vo ovoj period.

Vo 1995 godina, zna~itelno povlekuvawe na primarni pari e izvr{eno prekutransferirawe na smetkite na buxetskite korisnici od depozitnite banki voNBRM. Voedno, bea vovedeni i blagajni~ki zapisi, kako instrument na monetarnatapolitika, {to ovozmoì dopolnitelno povlekuvawe na likvidnost od bankarskiotsistem. Vakvite dvièwa rezultirale so ostro reducirawe na prihodite odmonetaren sewora` vo 1995 godina.

Kreiraweto na primarni pari preku instrumentite za monetarnoregulirawe i ponatamo{noto intenzivirawe na pobaruva~kata za gotovi pari,pretstavuvaat glavnite faktori na povtornoto zgolemuvawe na prihodite odmonetaren sewora` vo 1996 godina.

16

I pokraj zgolemeniot interes za vloùvawe vo blagajni~ki zapisi naNBRM, ponatamo{noto zgolemuvawe na nivoto na gotovi pari vo optek ipovisokiot iznos na izdvoena zadolìtelna rezerva9 predizvikaa porast naprimarnite pari vo 1997 godina, no so pozabaven intenzitet vo odnos naprethodnata godina. Voedno, vo dekemvri 1997 godina registrirano e umerenozabrzuvawe na stapkata na inflacija, {to pridonese kon pozna~itelno namaluvawena realnata vrednost na monetarnata baza. Kako kombiniran efekt na oviedvièwa, vo 1997 godina prihodite od monetarniot sewora` se poniski.

Pointenzivno namaluvawe na prihodite od monetaren sewora` eregistrirano vo 1998 godina, {to se dolì na stabilnosta na site komponenti naprimarnite pari.

Vo periodot 1999-2001 godina, i pokraj relativnoto dinamizirawe nastapkata na inflacija, monetarniot sewora`, beleì permanentno zgolemuvawe.Raste~kiot trend na prihodite od monetaren sewora` vo ovoj period pretstavuvakombiniran efekt od deluvaweto na nekolku faktori.

Taka, vo 1999 godina Kosovskata kriza predizvika zgolemena orientacija naekonomskite subjekti kon drèwe na povisoki iznosi na gotovina. Voedno, vouslovi na zna~itelni devizni prilivi i potreba od odrùvawe na stabilnosta nanominalnoto sidro (devizniot kurs), NBRM izvr{i neto-otkup na devizi, so {tovlijae{e vo nasoka na emisija na primarni pari.

Ostvareniot buxetski suficit vo 2000 godina i negovata raspredelba zarazli~ni nameni }e vlijae vo nasoka na zna~itelen porast na likvidnosta nabankite i nivoto na gotovi pari vo optek. Kon intenzivniot porast na monetarniotsewora` vo 2000 godina, pridones ima{e i zna~itelno povisokoto nivo na izdvoenazadolìtelna rezerva (kako rezultat na zna~itelnoto pro{iruvawe na depozitnatabaza na bankite vo ovoj period).

Reformata na platniot promet i negovoto prefrlawe vo ramkite nabankarskiot sektor na krajot od 2001 godina determinira{e zna~itelentranzitoren porast na gotovite pari vo optek i zajaknuvawe na likvidnosnatapozicija na bankite (soglasno pogolemite potrebi za likvidnost za nepre~enoizvr{uvawe na operaciite na doma{niot platen promet). Podgotovkite zavoveduvawe na novata evropska valuta-evro i potrebata za konverzija na "in-valutite" vo evra, isto taka pridonesoa kon intenzivirawe na pobaruva~kata zagotovi pari. Bezbednosnata kriza so koja se soo~i Republika Makedonija vo 2001godina predizvika kreirawe na primarni pari vo tekot na godinata prekuintenzivno odlevawe na sredstva od dràvnite depoziti (iako na godi{na osnovaneto pozicijata na dràvata kaj NBRM pretstavuva{e tek na povlekuvawe naprimarni pari). Site ovie faktori determiniraa godi{en, nominalen porast naprimarnite pari, identi~en so istiot vo prethodnata godina. Vo uslovi nazadràna dinamika na stapkata na inflacija, nivoto na monetarniot sewora` be{ere~isi identi~no so nivoto od prethodnata godina.

I pokraj fluktuaciite vo tekot na godinata, na krajot od 2002 godina vouslovi na nezna~itelno godi{no namaluvawe na gotovite pari vo optek i 9 Vidi fusnota 8.

17

likvidnosta na bankite, monetarniot sewora` ne pretstavuva{e izvor na prihodiza NBRM.

Vo uslovi na umereni stapki na inflacija, nominalnite promeni namonetarnata baza se osnovna determinanta na visinata i dinamikata na prihoditeod monetaren sewora`. Pritoa, analizata pokaùva visoka nestabilnost naprihodite od monetarniot sewora` na NBRM vo periodot 1993-2002 godina. Votekot na ovoj period karakteristi~ni se fluktuacii na monetarnata baza podvlijanie na operaciite za odrùvawe na stabilnosta na devizniot kurs, promenitevo postavenosta na monetarniot instrumentarium, kako i pod vlijanie na faktoriod neekonomski i sistemski karakter.

5.2.2. Kamaten sewora`

Kamatniot sewora` pretstavuva deflacioniran neto kamaten prihod nacentralnata banka. Pritoa, kamatnite prihodi i kamatnite rashodi gi isklu~uvaatprihodite i rashodite koi proizleguvaat od odnosite na centralnata banka sodràvata (poradi nivniot interen karakter). Vrz osnova na podatocite od bilansotna uspeh na NBRM, procenet e kamatniot sewora` (kako izvor na vkupniot brutosewora`) za Makedonija.

Tabela 2Kamaten sewora` na NBRMGodina 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

Kamaten sewora` (vo milioni denari) 184 701 429 645 663 591 637 1.081 950 390

Soglasno zakonskite odredbi, NBRM e institucija koja ja koncipira isproveduva monetarnata politika, upravuva i rakuva so deviznite rezervi i vr{idepozitni raboti, plasmani i trguvawe so hartii od vrednost, platen promet idrugi finansiski aktivnosti za smetka na organite na dràvnata vlast i organitena dràvnata uprava. Vrz osnova na monopolot vo vr{eweto na ovie funkcii, edenod najva`nite izvori na prihodi za NBRM se kamatnite prihodi. Najgolem del odkamatnite prihodi poteknuvaat od prinosite od portfolioto na deviznite rezervi(kamati na deponirani sredstva vo stranstvo, prinosi od vloùvawa vo hartii odvrednost i sl.), kako i od doma{nite operacii na NBRM vo funkcija nasproveduvawe na monetarnata politika (kamati po odobreni krediti na banki,prihodi od kazneni kamati itn.). Od druga strana, NBRM ima kamatni rashodi vrzosnova na deponiranite sredstva vo NBRM, kako i vrz osnova na hartiite odvrednost (blagajni~ki zapisi), kako eden od osnovnite instrumenti na monetarnatapolitika.

18

Grafikon 6Kamatni prihodi i kamatni rashodi na NBRM10

(vo milioni denari)

0

5 0 0

1 0 0 0

1 5 0 0

2 0 0 0

2 5 0 0

19931994

19951996

19971998

19992000

20012002

K a m a t n i p r i h o d i

Kamatni rashodi

Vo soglasnost so definicijata, kamatniot sewora` pretstavuva funkcija odnekolku faktori. Taka, kamatnite prihodi se determinirani od: a) osnovata zapresmetuvawe na prihodite (nivoto na devizni rezervi, obemot na odobrenitekrediti na bankite itn.); b) postavenosta na monetarnata politika; v) prinosot naportfolioto na centralnata banka (kolku uspe{no centralnata banka gi investiradeviznite rezervi); g) dvièweto na svetskite kamatni stapki (na primerkamatniot prinos na deponiranite devizni rezervi na smetki vo stranski banki isl.), d) discipliniranosta na bankite, od aspekt na po~ituvawe na pravilata ipropisite vo odnosite so centralnata banka (od {to zavisi iznosot na prinositevrz osnova na kazneni kamati) itn. Kamatnite rashodi na centralnata banka sedeterminirani od osnovata za presmetuvawe na kamatite i od kamatnata politika.

Analizata na kamatniot sewora` na NBRM pokaùva zna~itelen porast naprihodite od ovoj izvor vo 1994 godina. Pri re~isi nepromeneti kamatni rashodi(grafikon 4), vakvata dinamika e posledica na povisokoto nivo na kamatniprihodi, vo najgolema merka generirani od zna~itelniot porast na prihodite vrzosnova na kazneni kamati. Vo periodot 1995-1999 godina prihodite od kamatniotsewora` se relativno stabilni. Pozna~itelni fluktuacii na kamatniot sewora`se registrirani vo poslednite tri godini. Taka, zna~itelniot porast na kamatniotsewora` vo 2000 godina, vo najgolema merka pretstavuva refleksija na povisokiotkamaten prinos od devizni operacii. Vo 2001 godina, NBRM se soo~i so potrebataod odrùvawe na stabilnosta na devizniot kurs i zadrùvawe na cenovnatastabilnost vo ekonomijata, vo uslovi na bezbednosna kriza. Toa podrazbira{epovisoka restriktivnost na monetarnata politika (pri visoka fiskalnaekspanzija) preku zgolemuvawe na kamatnite stapki na NBRM i direktniintervencii na devizniot pazar. Taka, vo tekot na godinata, kamatnata stapka nablagajni~kite zapisi dostigna 20% {to se odrazi vrz zna~itelno zgolemuvawe nakamatnite rashodi, vrz osnova na hartii od vrednost. Sepak, povisokite rashodi beakompenzirani i nadminati preku prilivite vrz osnova na deviznite operacii, {toovozmoì odrùvawe na kamatniot sewora`. I pokraj namaluvaweto na kamatniterashodi, i vo 2002 godina tie sî u{te se odrùvaa na relativno visoko nivo.

10 Gi isklu~uvaat prihodite i rashodite vrz osnova na odnosite so dràvata.

19

Voedno, kamatnite prihodi bea poniski vo odnos na prethodnata godina, delumnoreflektiraj}i ja depresijacijata na amerikanskiot dolar. Ovie dvièwa, vo 2002godina determiniraa namaluvawe na nivoto na kamaten sewora`.

5.2.3. Operativen sewora`

Operativniot sewora` gi reflektira prihodite na centralnata banka, koiproizleguvaat od nejzinoto operativno rabotewe. Od aspekt na NBRM, ovieprihodi vo najgolema merka se odnesuvaat na prihodite vrz osnova na dadeni uslugi,kako i eventualnite prihodi od pozitivni kursni razliki.

Grafikon 7Vkupni prihodi na NBRM(vo milioni denari)

0

500

1 0 0 0

1 5 0 0

2 0 0 0

2 5 0 0

3 0 0 0

3 5 0 0

1 9 9 31 9 9 4

1 9 9 51 9 9 6

1 9 9 71 9 9 8

1 9 9 92 0 0 0

2 0 0 12 0 0 2

Operativniot sewora` be{e procenet vrz osnova na podatocite za vkupnitei kamatnite prihodi od bilansot na uspeh na NBRM .

Tabela 3Operativen sewora` na NBRMGodina 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002Operativen sewora` (vo milioni denari) 24 76 33 73 97 147 162 243 752 284

So isklu~ok na 1995 godina i 2002 godina, operativniot sewora` na NBRMbeleì kontinuiran porast. Raste~kiot trend na operativniot sewora` ukaùvana porast na obemot i efikasnosta na raboteweto na NBRM. Zna~itelnifluktuacii na operativniot sewora` se registrirani vo 2001 godina i 2002 godina.Isklu~itelno visokiot porast vo 2001 godina, vo golema merka gi reflektiravisokite pozitivni kursni razliki, kako i reguliraweto na odnosite so porane{naSFRJ i prilivot na sredstva vrz osnova na sukcesijata. Trendot na apresirawe nadevizniot kurs na denarot vo odnos na dolarot i visokata sporedbena osnova odprethodnata godina, vo 2002 godina rezultiraa so povtorno normalizirawe nanivoto na operativen sewora`.

20

5.2.4. Vkupen bruto sewora` vo Republika Makedonija

Vrz osnova na procenkata na komponentite na bruto seworaòt voRepublika Makedonija, kako najzna~aen (no voedno i najmalku stabilen) izvor naprihodi od sewora` moè da se izdvoi monetarniot sewora`. Sepak, relativnogolemo zna~ewe imaat i kamatniot i operativniot sewora`. Kusata analiza nadinamikata na komponentite na bruto seworaòt, pokaùva deka i vo uslovi kogamonetizacijata na buxetskiot deficit e isklu~ena, seworaòt e zna~aen izvor naprihodi. Toj zavisi od efikasnosta na raboteweto na centralnata banka,stabilnosta na tekovite na kreirawe i povlekuvawe na primarni pari, eksternifaktori itn.

Grafikon 8Komponentite na bruto seworaòt kako procent od BDP

-0 .50

0 .00

0 .50

1 .00

1 .50

2 .00

2 .50

Monetaren sewora` 2.27 1.57 0.20 0.58 0.51 0.10 0.53 1.63 1.63 -0.02

Kamaten sewora` 0.31 0.48 0.25 0.37 0.36 0.30 0.30 0.46 0.41 0.16

Operativen sewora` 0.04 0.05 0.02 0.04 0.05 0.08 0.08 0.10 0.32 0.12

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

Od aspekt na odr`livosta (prifatlivosta) na bruto seworaòt kako izvorna prihodi za centralnata banka, naj~esto kako gorna granica se smeta nivoto od1% od BDP11. Vrz osnova na oddelnite komponenti, moème da go utvrdimevkupniot bruto sewora` vo Republika Makedonija.

11Hochreiter E., R. Rovelli, G. Wincker, Central Banks and Seignorage: A Study of Three Economies in Transition,1996.

21

Grafikon 9Bruto sewora` kako procent od BDP12

0 . 0 0

0 . 5 0

1 . 0 0

1 . 5 0

2 . 0 0

2 . 5 0

3 . 0 0

3 . 5 0

4 . 0 0

4 . 5 0

5 . 0 0

1 9 9 3 1 9 9 4 1 9 9 5 1 9 9 6 1 9 9 7 1 9 9 8 1 9 9 9 2 0 0 0 2 0 0 1 2 0 0 2

Makedonija

P o l s k a

Po 1994 godina, bruto seworaòt ja nadminuva gornata granica edinstvenovo 2000 godina i vo 2001 godina. Pritoa, vakvite dvièwa se posledica nanevoobi~aeno silnata dinamika na porast na prihodite od monetarniot sewora`.Kako {to pokaùva analizata na dvièwata vo 2002 godina, dvièwata vo 2000-2001godina ne se odr`livi i se rezultat na faktori od sistemski i neekonomskikarakter.13 Od aspekt na prose~niot bruto sewora` vo Republika Makedonija, votekot na nabquduvaniot period (1993-2002 godina) toj iznesuva 1,3% od BDP.Komparativnata analiza na prose~niot bruto sewora` vo Republika Makedonija iPolska za periodot 1993-2000 godina ukaùva na popovolna sostojba vo na{atazemja. Taka, prose~niot bruto sewora` vo Republika Makedonija vo ovoj periodiznesuva 1,3% od BDP, nasproti Polska kade ovoj pokazatel iznesuva 2,1% od BDP.

5.3. Fiskalen sewora` vo Republika Makedonija

Od aspekt na seworaòt kako izvor na prihodi za dràvata, vo uslovi kogane postoi mo`nost za finansirawe na dràvata preku direktno zadolùvawe kajcentralnata banka (kako {to e slu~aj so Republika Makedonija), monetarniotsewora` nema zna~ewe. Mnogu podobra merka za finansiraweto na buxetskiotdeficit pretstavuva sovremeniot koncept na seworaòt ili t.n. fiskalensewora`. Ovoj vid na sewora` pretstavuva izvor na prihodi vrz osnova na vi{okotna profit {to centralnata banka go transferira vo buxetot i ostanatite netogotovinski tekovi od centralnata banka kon dràvata. Konceptot na fiskalensewora` e aplikativen za Republika Makedonija. Imeno, soglasno zakonskiteodredbi, NBRM ima obvrska vi{okot na profit da go transferira vo Buxetot.Voedno, NBRM e banka na dràvata, so {to del od nejzinite kamatni rashodi segenerirani od kamatite koi NBRM gi pla}a na deponiranite sredstva na dràvata.Od aspekt na kamatnite prihodi od odnosite so dràvata, sostojbata vo Makedonijae specifi~na. Imeno, dràvata sî u{te ne emitira dràvni hartii od vrednost zafinansirawe na buxetskiot deficit, koi bi moèle da pretstavuvaat osnova za

12 Sli~na analiza za seworaòt e napravena i za Polska, za periodot od 1990 godina do 2000 godina.Ovde grafi~ki ja prikaùvame sporedbata na podatocite za periodot od 1993 godina do 2000 godina(period na sovpa|awe na analizata).13 Vidi ja analizata na monetarniot sewora`.

22

operacii na otvoren pazar vo vistinska smisla. Vo Republika Makedonijadràvnite obvrznici se emitirani vo procesot na sanacija na bankarskiot sistem.Pritoa, i NBRM vo svoeto portfolio raspolaga so del od ovie obvrznici, koiimaat tretman na doma{en javen dolg.

Vrz osnova na podatocite od bilansot na uspeh na NBRM za vi{okot naprofit, neto kamatniot prihod na dràvata od NBRM i stapkata na inflacijamoème da go presmetame fiskalniot sewora` vo Republika Makedonija. Dokolkuprvite dve komponenti (vi{okot na profit i neto kamatniot prihod gi ozna~imeso gotovinski tek od NBRM kon dràvata, G), toga{ fiskalniot sewora` (SEf)

moè da se presmeta preku slednata formula: SEf = G/P=(∏ cb + ∆Crcb/g -∆iCrcb/g)/P.14

Tabela 4Fiskalen sewora` vo Republika MakedonijaGodina 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002Fiskalen sewora` (vo milioni denari) 52 178 20 229 -73 -47 -1 481 417 -49

Podatocite ukaùvaat na visok stepen na varijabilnost na prihodite odfiskalen sewora`. Pritoa, vo periodot 1997-1999 godina prilivot na sredstva e vonasoka od Buxetot na RM kon NBRM. Imeno, vo 1997 godina NBRM izvr{i otkup nadràvnite obvrznici, emitirani vo funkcija na prezemawe na obvrskite vrz osnovana zamrznatite devizni {tedni vlogovi. So toa NBRM sozdade dopolnitelen izvorna kamatni prihodi. Taka, vo 1997 i 1998 godina odlivite od Buxetot kon NBRM vrzosnova na ovaa kamata go nadmina iznosot na gotovinskiot priliv od NBRM kondràvata. Vo 1999 godina, i pokraj relativniot balans pome|u kamatnite prihodi irashodi od odnosite so dràvata, registrirano e zna~itelno namaluvawe navi{okot na profit {to rezultira{e so negativen fiskalen sewora`. Vo 2000godina, fiskalnite performansi bea isklu~itelno povolni i rezultiraa sobuxetski suficit. Vakvite dvièwa ovozmoìja visoko nivo na denarski dràvnidepoziti vo NBRM vo periodot 2000-2001 godina i visoki kamatni prilivi vobuxetot na dràvata. Voedno, vo ovoj period registrirano e visoko nivo na vi{okna profit, {to rezultira{e so zna~itelno zgolemuvawe na prihodite vrz osnova nafiskalen sewora`. Povtornoto ostvaruvawe na negativen fiskalen sewora` vo2002 godina e determinirano od dva faktora: 1) namaluvawe na kamatnite prihodina dràvata vrz osnova na denarskite depoziti deponirani vo NBRM, pri nivnoponisko nivo i 2) i pokraj zgolemuvaweto na efikasnosta na raboteweto na NBRM({to se reflektira preku poniskoto nivo na kamatni i operativni rashodi),poniskoto nivo na kamatni prihodi vrz osnova na devizni aktivnosti, visokatasporedbena osnova na kategorijata drugi prihodi, kako i zna~itelnoto namaluvawena prihodite vrz osnova na kursni razliki rezultiraa so zna~itelno reducirawe navi{okot na profit prefrlen vo buxetot na dràvata.

6. Zaklu~ok

Analizata pokaùva deka monetarniot sewora` pretstavuva najzna~aenizvor na sewora`-prihodi za NBRM. Pritoa, negovata nestabilnost ne sozdavamo`nost za postojano potpirawe vrz ovoj prihod (na primer vo 2002 godina

14Objasnuvawata na oznakite se dadeni pri definiraweto na fiskalniot sewora`.

23

monetarniot sewora` e negativen). Negovata nestabilnost e prirodna, vo uslovikoga NBRM primenuva strategija na targetirawe na devizniot kurs, so {tomonetarnata baza se javuva kako apsorber na site efekti koi proizleguvaat odpolitikata na odbrana na devizniot kurs (dokolku ne bidat sterilizirani).Dopolnitelen efekt vrz monetarnata baza e i visokoto u~estvo na gotovite pari vooptek, ~ie dvièwe e avtonomno i te{ko moè da se kontrolira. Nemo`nosta zamonetizacija na buxetskiot deficit vo Makedonija, ja isklu~uva mo`nosta odsozdavawe na prihodi za dràvata vrz osnova na ovoj vid na sewora`.

Moderniot koncept na sewora` ili t.n. fiskalen sewora` e aplikativen iza Makedonija. Vo sporedba so monetarniot sewora`, fiskalniot sewora`, voprosek e pomalku zna~aen izvor na prihodi. Od druga strana, za razlika odmonetarniot, fiskalniot sewora` vo celost pretstavuva direkten prihod zabuxetot. Sepak, vo Republika Makedonija toj ne samo {to ne e dovolen za dapridonese kon zna~itelno reducirawe na buxetskiot deficit, tuku vo ~etiri oddeset analizirani godini registrirani se i gotovinski prilivi od dràvata koncentralnata banka.

So toa seworaòt sfaten kako ekstenzivno finansirawe od strana nacentralnata banka, vo Republika Makedonija e sveden vo razumni ramki. Vakvatasostojba, vo golema merka e rezultat na modernata postavenost na NBRM izna~itelniot progres vo redefiniraweto na odnosite pome|u dràvata i NBRM.

Koristena literatura::

1. Bofinger P., Monetary Policy, Goals, Institutions, Strategies and Instruments, OxfordUniversity Press, 2001.

2. Cukrowski J., From Transition to European Monetary Integration: Revenues from Seignoragein Poland, CASE-CEU, 2002.

3. Godi{en izve{taj na NBRM, razli~ni godini.4. Hochreiter E., R. Rovelli, G. Wincker, Central Banks and Seignorage: A Study of Three

Economies in Transition, 1996.

24

M-r Igor Davkov, M-r Igor Davkov, [ef na otsek za monitoring, konzervatorstvoi likvidacija na problemati~ni banki, Direkcija za supervizija, NBRM

SMETKOVODSTVENI KONCEPTI I NIVNIOT EFEKTVRZ STANDARDITE ZA ADEKVATNOSTA NA

KAPITALOT I REZERVITE ZA POKRIVAWE NA RIZICI

1. Voved

Edno od posebno va`nite pra{awa vo bankarskata industrija e dali treba dabide prifaten konceptot na smetkovodstvo spored realna vrednost, kako {to sepredlaga od niza smetkovodstveni asocijacii. Vo tekot na 90-tite godini odminatiot vek smetkovodstvenata evidencija kaj bankite doìvea tranzicija odkoncept celosno zasnovan na istoriski ceni na me{ovit koncept koj opfa}aevidentirawe po istoriski ceni i po realna vrednost. Me|unarodnite inacionalnite smetkovodstveni asocijacii se vo dilema dali da predloàt bankitesite svoi finansiski instrumenti vo finansiskite izve{tai da gi prikaùvaat porealna (pazarna) vrednost ili da go koristat me{ovitiot model spored kojfinansiskite instrumenti za trguvawe se prikaùvaat po pazarna vrednost dodekakreditite i finansiskite instrumenti koi se ~uvaat do dostasuvawe seprikaùvaat po istoriski ceni (konceptot koj go predviduva MSS 39). Ova imaposebno zna~ajni implikacii vrz bankite, za koi finansiskite instrumentipretstavuvaat najgolem del od sredstvata i obvrskite. Narodna banka na RepublikaMakedonija ima poseben interes vo debatata okolu smetkovodstveniot koncept kojgo primenuvaat i }e go primenuvaat bankite bidej}i zna~ajno vlijae vrzbankarskata industrija od aspekt na va`nosta koja ja ima objavuvaweto nafinansiskite izve{tai za finansiskata stabilnost i efikasnost i od pri~ina {tosmetkovodstvenite standardi moàt da vlijaat vrz odnesuvaweto na bankite.

Me{ovitiot smetkovodstven koncept be{e razvien vo tekot na 90-tite kakoodgovor na promenlivata upotreba na finansiskite instrumenti, a isto taka isozdavaweto na novi finansiski instrumenti za koi konceptot na smetkovodstvospored istoriska vrednost ne e soodveten. Me|unarodnoto iskustvo pokaà deka zarazlika od trgovcite so hartii od vrednost koi tradicionalno svoite trgovskiportfolija gi prikaùvaat po pazarna vrednost, bankite tradicionalnopretendirale istite da gi prikaùvaat po istoriski ceni. Me|utoa me|unarodnitebanki vo tekot na poslednata decenija od minatiot vek po~naa poaktivno datrguvaat so hartii od vrednost i da odrùvaat trgovski pozicii, a istoriskiotkoncept na smetkovodstvo postepeno stanuva{e pomalku soodveten za evidentirawei prezentirawe na ovie pozicii. Razvojot na me|unarodniot finansiski pazar, kakoi voveduvaweto na derivativnite finansiski instrumenti u{te pove}e giuslo`nuva{e pra{awata vo odnos na smetkovodstveniot tretman i prezentacijatana finansiskite izve{tai na me|unarodno aktivnite banki. I pokraj razvojot nafinansiskiot pazar, bankite seu{te pretendiraat najgolem del od svoite sredstvai obvrski da gi ~uvaat do nivnata dostasanost i se vrednuvaat vo smetkovodstvenataevidencija po konceptot na istoriski ceni, a posebno kreditite i nivnite izvori

25

na sredstva se prikaùvaat spored prethodno navedeniot koncept. Tekovnata debatakoja se vodi pome|u me|unarodnite i nacionalnite smetkovodstveni asocijacii edali site finansiski instrumenti treba da bidat prikaàni po pazarna vrednostbez ogled dali bankata }e gi ~uva do dostasuvawe.

Konceptot na istoriski ceni bil razvien ne kako sredstvo za utvrduvawe naekonomskata vrednost tuku kako sistem za sledewe na sredstvata i resursite {tovleguvaat i izleguvaat od delovniot subjekt so cel da se spre~i nivna eventualnazloupotreba.

Vo po~etokot na 90-tite godini pome|u me|unarodnite i nacionalnitesmetkovodstveni asocijacii kako i bankarskite supervizori postoe{e jasen stavdeka tradicionalnite smetkovodstveni pristapi onevozmoùvaat evidentirawe nafinansiskite instrumenti spored nivnata realna vrednost. Bankarskatasupervizija preku Bazelskiot Komitet za Bankarska Supervizija na ovie dvièwaodgovori preku voveduvaweto na metodologijata za adekvatnosta na kapitalot vo1988 godina, sozdadena so cel da go opfati kreditniot rizik od von-bilansniteinstrumenti. Vo toa vreme i nacionalnite i me|unarodnite smetkovodstveniasocijacii po~naa da vr{at revidirawe vo odnos na smetkovodstveniot tretman,vrednuvaweto i prezentacijata na bilansnite i von-bilansnite finansiskiinstrumenti.

2. Prednosti i nedostatoci na dvata koncepta

Vo ovoj del }e bide izvr{en osvrt na soodvetnite prednosti od edna strana,vo odnos na zadrùvaweto na momentalno koristeniot me{ovit pristap, i od drugastrana postepenoto preminuvawe kon konceptot na smetkovodstvo spored realnivrednosti. Smetkovodstvenoto evidentirawe spored realni vrednosti bi zna~elovo utvrduvaweto na konceptot na smetkovodstvo pove}e da ne se pravi razlika vosmetkovodstveniot tretman vrz osnova na planiraniot period na ~uvawe nafinansiskite instrumenti od strana na bankite (konceptot predviden vo MSS 39).Primenata na konceptot na realni vrednosti ovozmoùva pribli`no celokupniotbilans na sostojba da bide prikaàn vrz osnova na nivnite ekonomski vrednosti.

Iako Republika Makedonija seu{te ima dosta nelikviden i nerazvien pazarna koj se trguvaat dol`ni~ki i sopstveni~ki hartii od vrednost, a isto taka ibankite se dosta inertni vo smisla na investirawe vo hartii od vrednost i nastapna berzata. Sepak, interesno e da se sogladaat smetkovodstvenite koncepti zaevidentirawe i prezentirawe na finansiskite instrumenti.

Imeno, me|unarodnata praktika pokaàla deka dokolku bankite sosemaodvoeno upravuvaat so svoite trgovski portfolija, me{ovitiot koncept verojatnobi bil sosema adekvaten. Me|utoa, takvoto dvoewe na trgovskite i kreditniteportfolija ~esto i se pove}e ne go odrazuvaat na~inot na koj bankite upravuvaat sorizicite i ja vodat svojata smetkovodstvena evidencija. Finansiskite instrumentivo trgovskoto portfolio na primer ~esto se koristat za "hexirawe" (hedging) narizikot na kamatnite stapki {to proizleguva od kreditnoto portfolio.

26

Seto ova sozdava problemi vo primenata na me{ovitiot smetkovodstvenmodel. Dokolku odredena pozicija vo trgovskoto portfolio se koristi za"hexirawe" na finansiski instrument vo kreditnoto portfolio {to se evidentirapo smetkovodstvena vrednost treba da bide prikaàn po smetkovodstvena vrednost.Nivnoto prikaùvawe po pazarna vrednost moè da sozdade iluzorno pojavuvawe nadobivki i zagubi, a vo su{tina ovie finansiski instrumenti ednostavno ginetiraat dobivkite i zagubite vo vrednosta na "hexiranite" sredstva (ili obvrski).Koga bankite gi "hexiraat" finansiskite instrumenti eden po eden, poedine~niteusoglaseni pozicii moàt da bidat ednostavno identifikuvani. Me|utoa, bankitegi "hexiraat" rizicite koi proizleguvaat od pove}e finansiski instrumenti, {tood svoja strana doveduva do rizik dokolku nema jasni nasoki vo odnos na toa koi"hexing" operacii se dozvoleni i nivno detalno smetkovodstveno evidentirawe.

Primer za "hexing" strategii koi ne moàt lesno da se vklopat vome{ovitiot smetkovodstven pristap se tehnikite koristeni za upravuvawe narizikot na kamatnite stapki koj proizleguva od site bankarski operacii. Naprimer kaj multinacionalnite banki, razli~ni delovi vo ramkite na bankatamoàt da koristat interni transakcii (kako {to se svopovi so drugi delovi voramkite na bankata) so cel da se prenese rizikot na kamatnite stapki na centralnonivo na oddelot za sredstva. Oddelot za sredstva potoa go agregira rizikot imaj}igi predvid netirawata i gi selektira soodvetnite "hexing" transakcii za netoizloènosta vo sekoja ro~na vremenska grupa.

Asocijaciite za smetkovodstveni standardi mnogu te{ko uspeaa da gi stavatvo edna ramka pravilata za tretmanot na ovie makro "hexing" transakcii. Kakoposledica, MSS 39 priznava takvi "hexing" transakcii samo dokolku se ispolnetiodredeni uslovi. Bankite }e treba da gi reproduciraat efektite od "hexirawe" nakonsolidiranite neto pozicii preku povrzuvawe na "hexing" transakciite sosoodvetnite sredstva i obvrski {to se odnesuvaat na istite izloènosti. Ovojstandard isto taka precizira deka smetkovodstvoto na hexing transakcii na nivona cela banka ne moè da se ostvari so koristewe na interni transakcii, soisklu~ok ako rizikot krajno ne e netiran so nekoj subjekti nadvor od bankata.Bankite se zagrièni deka eden vakov pristap moè da vodi do nefleksibilnost voprocesite na "hexirawe" i skapi sistemi i dokumentacija za da se alocira i oceniefektivnosta na "hexing" transakcijata.

Ovie primeri gi ilustriraat negativnite strani koi ve}e se pojavijabidej}i smetkovodstvenite praktiki ve}e ne se usoglaseni so praktikite zaupravuvawe so rizici. Faktot deka sé pove}e me|unarodnite banki upravuvaat sorizicite na koi se izloèni na globalno nivo, problemite koi gi sozdavame{ovitiot model verojatno e deka vo idnina }e stanat se pove}e evidentni.

Smetkovodstven koncept spored istoriski ceni (nabavni vrednosti) zakreditnoto portfolio. Prednostite na smetkovodstvoto spored nabavnivrednosti, za onie pozicii za koi ne postojat raspoloìvi pazarni ceni (kako {tose kreditite), se deka vrednostite treba da bidat jasni i deka metodot e lesen zaprimena. Mnogu banki isto taka smetaat deka kombinirano so soodvetni politikiza utvrduvawe na rezervite za potencijalni zagubi smetkovodstvoto po istoriskiceni se sovpa|a so pristapot na ~uvawe do dostasanost za ovie pozicii, iakopristapot na ~uvawe do dostasanost za kreditite ve}e postepeno po~nuva da se

27

menuva. Sepak, iako smetkovodstvoto po istoriski ceni moè da izgleda deka davarazumna slika za vrednosta na kreditnoto portfolio (imaj}i predvid deka pridostasanost bankata treba da go naplati iznosot na plasirani sredstva po kreditotzaedno so kamata i treba da gi otplati izvorite na sredstva koi gi koristel zafinansirawe na kreditot), vo praktikata sostojbata e malku pokomplicirana.

Ekonomskata vrednost na kreditnoto portfolio na bankata i izvorite nasredstva od koi e finansirano istoto moàt da se menuvaat sekojdnevno kako {tose menuvaat kamatnite stapki i kreditniot rejting na nejzinite klienti. Naprimer, dokolku odredena banka plasira dolgoro~ni krediti so fiksna kamatnastapka i istite gi finansira so depoziti koi imaat fluktuira~ki kamatni stapki,bez pritoa da ja "hexira" izloènosta na rizikot na kamatnite stapki, sekoezgolemuvawe na kamatnite stapki }e dovede do namaluvawe na neto kamatniotprihod na bankata vo tekovnata i idnite godini, a isto taka i nejzinata ekonomskavrednost. Vgradenite zagubi od rizikot na kamatnite stapki od ovoj vid, koristej}igo konceptot na smetkovodstvo spored istoriski ceni, ne se reflektirani nitu vofinansiskite izve{tai nitu vo politikata za utvrduvawe na rezervi zapotencijalni zagubi. Efektot od prisustvoto na rizikot na kamatnite stapki sepokaùva gradualno vo forma na poniski idni prihodi (ili zagubi). Vo slu~aitekoga i kreditnite plasmani i nivnite izvori na sredstva imaat fluktuira~kikamatni stapki, izloènostite na op{toto nivo na kamatnite stapki e ponisko irizikot od vgradenite zagubi e reduciran.

Na sli~en na~in, vlo{uvaweto na prose~niot kvalitet na kreditnotoportfolio na bankata ne e reflektiran vo finansiskite izve{tai izrabotenispored konceptot na istoriski ceni se dodeka za kreditite ne se utvrdi deka do{lodo namaluvawe na nivnata vrednost i ne se izdvoeni rezervacii za potencijalnizagubi vo odnos na istite. Koga odredena banka }e plasira kredit, marginata nadvisinata na kamatnata stapka na izvorot na sredstva treba da bide utvrdena na nivokoe }e bide dovolno za pokrivawe na o~ekuvanite zagubi na bankata za toj vid nakredit i da se nadomesti kapitalot na bankata koj treba da bide izdvoen zapokrivawe na neo~ekuvanite zagubi i razli~nite rizi~ni premii. Marginatautvrdena za pokrivawe na o~ekuvanite zagubi, smetkovodstvenata vrednost ipazarnata vrednost na po~etokot treba da bidat isti. Dokolku kreditniot kvalitetna klientot stane polo{ vo odnos na o~ekuvaniot, odnosno o~ekuvanite zagubi sezgolemat, pazarnata vrednost }e bide poniska vo odnos na smetkovodstvenatavrednost. Sekoe takvo vlo{uvawe na kreditniot kvalitet na klientite mnogupokasno }e bide predmet na priznavawe vo finansiskite izve{tai sporedkonceptot na smetkovodstvo spored istoriski ceni.

Isto taka, spored smetkovodstveniot koncept na istoriski ceni, marginatautvrdena za pokrivawe na o~ekuvanite zagubi ima tretman na profit se domomentot dodeka realno ne nastanat problemi kaj pooddelnite kreditni plasmani.Spored regulativata na Narodna banka na Republika Makedonija, posebni rezerviza potencijalni zagubi se izdvojuvaat za sekoj poedine~en identifikuvan kredit zakoj e utvrdeno deka negovata vrednost e namalena. Op{ta rezerva za potencijalnizagubi se izdvojuva za kreditite za koi seu{te ne e identifikuvano deka ne im enamalena vrednosta, no iskustveno e poznato deka e verojatno da se pojavat. Sporedovoj tretman, striktno interpretiranata politika na utvrduvawe na rezervi zapotencijalni zagubi ne moè da bide vo nasoka na utvrduvawe na idnite potrebni

28

rezervi za potencijalni zagubi bidej}i samo op{tite rezervi za potencijalnizagubi se povrzani so namaluvaweto na vrednosta na kreditnoto portfolio koeve}e postoi na denot na bilansot na sostojba. Tie ne se odnesuvaat na kreditite odportfolioto koi na datumot na bilansot na sostojba ne se pove}e predmet navoobi~aeniot krediten rizik, no ~ija vrednost po prirodata na ne{tata moè da senamali vo idnina. Dano~niot tretman vo golem broj na zemji, kade {torezervaciite za potencijalni zagubi ne moàt da bidat izdvoeni od dobivkata zaodano~uvawe dokolku ne gi pokrijat kreditite ~ija vrednost e ve}e namalena, istotaka moè da gi obeshrabrat bankite od izdvojuvawe na rezervi za potencijalnizagubi.

Imaj}i ja predvid cikli~nata priroda na kreditnite zagubi, nedostatokotna rezervi za potencijalni zagubi za o~ekuvanite zagubi moè da sozdadepotencijal za zna~ajni pomestuvawa vo kvantificiranata profitabilnost nabankite. Ova ne e argument deka ovoj tip na "skrieni rezervi", koristen vominatoto, treba povtorno da bide voveden za da gi izramni dobivkite, no dekarezervite za potencijalni zagubi moàt transparentno da priznaat deka golem delod kamatnite margini se odnesuva na pokrivawe na o~ekuvanite zagubi od strana nabankata koga se plasirani kreditite i deka }e postojat idni promeni voo~ekuvanite zagubi.

3. Smetkovodstven koncept spored realna (pazarna) vrednost

Smetkovodstvoto spored pazarna vrednost e promovirano od strana naodredeni smetkovodstveni asocijacii kako najdobar na~in da se obezbedi dekazagubite vgradeni vo finansiskite instrumenti se celosno priznaeni vofinansiskite izve{tai na bankite.

Vo momentot vo praktikata se primenuva eden alternativen pristap koj gozamenuva smetkovodstveniot koncept spored pazarna vrednost. Imeno, bankiteizdvojuvaat rezervi za potencijalni zagubi vrz baza na o~ekuvanite zagubi vonivnoto kreditno portfolio pri {to moàt da se utvrdat odredeni nedostatoci voutvrdenite margini pod tekovnite procenki na o~ekuvanite zagubi. Na ovoj na~inso rezervite za potencijalni zagubi e mo`no da se pokrijat odredeni vgradenizagubi predizvikani od promenite vo kamatnite stapki. Vo taa nasoka se dviàt idiskusiite na Bazelskiot Komitet za Bankarska Supervizija vo odnos naprudentnite praktiki za utvrduvawe na rezervite za potencijalni zagubi zapokrivawe na o~ekuvanite zagubi vo smisla na Novata Bazelska KapitalnaSpogodba.

Spored me|unarodnite smetkovodstveni asocijacii voveduvaweto nasmetkovodstveniot koncept spored pazarna vrednost ima nekolku aspekti koimoàt da sozdadat pre~ki vo procesot na negovoto voveduvawe:

1) Potencijalni administrativni tro{oci. Implementiraweto naovoj smetkovodstven koncept }e nametne odredeni tro{oci na bankite vo odnosna procenkite i potvrduvaweto na pazarnite vrednosti na poedine~nitebilansni pozicii. Edinstveni elementi za koi postojat lesno dostapniinformacii za pazarnite vrednosti se finansiskite instrumenti za koi

29

pazarnite ceni moàt da bidat koristeni od pri~ina {to za istite postojatrazvieni i likvidni pazari. Za golem del od bilansnite pozicii na bankite(sredstva i obvrski) pazarnite vrednosti treba da bidat proceneti. Konkretenprimer za ova se kreditnite plasmani koi kaj me|unarodnite bankarskigrupacii prose~no zafa}aat okolu 50% od vkupnite sredstva, a koi ne sepredmet na aktivno trguvawe na organiziran pazar. Ovie dopolnitelnitro{oci sekako bi bile poniski dokolku bankite bi moèle da se potprat nasvoite ve}e vospostaveni interni sistemi za drugi celi, pred se vo smisla nainternite sistemi potrebni za implementirawe na Novata BazelskaKapitalna Spogodba. No i vo eden takov slu~aj }e se javat odredeni pra{awavo odnos na pazarnata konzistentnost. Isto taka dopolnitelni tro{oci }e sejavat vo odnos na vospostavuvaweto na standardi za utvrduvawe na pazarnitevrednosti na sredstvata za koi ne postoi aktiven pazar, taka {to utvrduvawetona nivnite vrednosti treba da bide komparabilno kako pome|u bankite taka iod aspekt na vremenskata dimenzija.

2) Promenlivosta (varijansata) na neto vrednosta. Postojat odredenbroj na pra{awa vo odnos na pazarnata vrednost {to se povrzani so mo`nitevarijansi na pazarnite ceni. Finansiskite izve{tai izraboteni sporedpazarni vrednosti moàt da bidat pod zna~ajno vlijanie na tekovnite pazarniuslovi koi moàt da bidat samo privremeni, odnosno idnite promeni napazarnite uslovi moàt za kratok rok da gi anuliraat prethodnite promeni.Dvièwata na kamatnite stapki (a so toa i na stapkite za diskontirawe {to sekoristat vo presmetkite na sega{nata vrednost) na primer moàt dapredizvikaat promeni vo vrednosta na sredstvata i obvrskite, a so toa i voutvrduvaweto na vrednosta na kapitalot i dobivkite. Bilo koi efekti od ovojvid }e zavisat od obemot na utvrdenata varijansa. Golem del }e se zasnova naobemot do koj bankite koristat finansiski derivativi za "hexirawe" narizikot na kamatnite stapki. Dali pazarnite vrednosti }e dovedat do pove}enepostojani neto vrednosti isto taka }e zavisi od efektite od tretmanot nakreditite vo portfolioto. Priznavaweto deka zna~aen del od kamatnitemargini na kreditite se odnesuva na pokrivawe na o~ekuvanite zagubi, a nepretstavuva profit za bankite, realno ja namaluva pretpostavenata varijansavo dobivkite.

3) Profitabilnost i dano~ni efekti. Tretmanot na profitabilnostavo slu~ajot koga finansiskite izve{tai se izraboteni spored konceptot nasmetkovodstvo po pazarni vrednosti isto taka ima dosta golemo zna~ewe.Me|unarodnite smetkovodstveni asocijacii predlagaat site promeni vopazarnite vrednosti da bidat evidentirani vo bilansot na uspeh sodiferencirawe na dobivkite i zagubite vrz osnova na karakteristkite nafinansiskite rizici (rizik na kamatnite stapki, kreditniot rizik itn).Me|utoa ovoj pristap se preispituva od strana na onie koi go postavuvaatpra{aweto dali site promeni vo pazarnite vrednosti se dobivka ili zaguba,odnosno dali pretstavuvaat dobivka ili zaguba vo tekovnata godina. Sekako,mnogu od investitorite gi koristat dobivkite realizirani vo prethodnitegodini kako osnova vrz koja se utvrduvaat idnite dobivki i moàt da ne bidatkonzistentni so dobivkite prikaàni vo smisla na efektite od promenite napazarnite vrednosti. Ova povlekuva pra{awa vo vrska so obemot nainformacii koi treba da bidat objaveni. Pristapot na smetkovodstvotospored pazarni vrednosti gi prikaùva ne samo vrednostite na sredstvata,obvrskite i rezultantnata dobivka, no isto taka i presek na izvorite i

30

promenite na prihodite predizvikani od promenite vo inflacijata, kamatnitestapki, kreditniot kvalitet i drugi mo`ni elementi. Nerealiziranitedobivki i zagubi e verojatno deka treba da bidat identifikuvani. Mnoguprakti~no i va`no pra{awe pretstavuva dano~niot tretman na dobivkite vouslovi na primena na smetkovodstveniot koncept spored pazarni vrednosti.Spored definiciite za dobivka koi se izvedeni od strana na me|unarodnitesmetkovodstveni asocijacii, dokolku istite se koristat za dano~ni celibankite moàt da bidat odano~eni za odredeni nerealizirani dobivki ili zadobivki koi e verojatno deka nema da bidat realizirani.

4) Konzistentnost so praktikite vo bankarskata industrija.Klu~no pra{awe e dali pristapot spored pazarna vrednost }e gi pribliìfinansiskite izve{tai do percepcijata koja bankite ja imaat za svojatavrednost. Tradicionalen e pristapot spored koj odredeni banki im davaatbinaren tretman na svoite krediti, odnosno dali tie pretstavuvaat celosnazaguba za bankata ili ne i za toa najdobra procenka na vrednosta be{eistoriskata vrednost, so posebna rezerva za krediten rizik koja se izdvojuva vomomentot na nastanuvawe na problemite kaj pooddelni kreditni izloènostivo portfolioto na bankite. Vakvata praktika reflektira eden pristap voodnos na upravuvaweto so rizikot koj ne pravi razlika pome|u kreditite voodnos na o~ekuvanite zagubi vo momentot na plasirawe na kreditite.Upravuvaweto so rizikot, osobeno kaj pogolemite banki, vklu~uva internimodeli za utvrduvawe na kreditniot rizik so koi se ocenuva verojatnosta zanastanuvawe na zaguba za razli~ni vidovi na krediti i na vaka dobieniterezultati apliciraat procenki za o~ekuvanite naplati po edinica kreditnaizloènost so cel da se presmeta o~ekuvanata zaguba po poodelni vidovi nakrediti. Otkako }e se plasiraat kreditite, istite se delat vo rizi~ni grupivo zavisnost od verojatnosta za nastapuvawe na zaguba i za istite se utvrduvainteren kapitalen ponder, odnosno potrebniot iznos na kapital za pokrivawena zagubite {to ja reflektira verojatnosta za nastapuvawe na zaguba.Kvalitetot na kreditnite plasmani se preocenuva vo odredeni vremenskiintervali, a kreditnite izloènosti migriraat od edna vo druga rizi~nakategorija vo zavisnost od procenkata za nivnata rizi~nost vo toj moment.Bazelskiot Komitet za Bankarska Supervizija vo momentot predlaga nabankite da im se ovozmoì da go presmetuvaat kapitalot potreben zapokrivawe na zagubite koi proizleguvaat od kreditniot rizik vrz osnovasvoite interni kreditni rejting sistemi, izvedeni od nivnite procenki zaverojatnosta za nastapuvawe na kreditni zagubi. Finansiskite izve{tai nabankite vo koi se priznava razli~en stepen na krediten rizik vo portfolioto,kako {to e konceptot na smetkovodstvo spored pazarna vrednost e zna~itelnopoblizok vo odnos na sovremenite praktiki za upravuvawe so rizici. Ovojpristap isto taka ovozmoùva zna~ajni prednosti vo smisla natransparentnost i konzistentnost vo odnos na smetkovodstveniot tretman soregulatorniot tretman na kreditnoto portfolio. Vo delot koj se odnesuva naobvrskite, me|unarodnite banki ve}e imaat razvieno sistemi za sledewe navoobi~aenata ro~nost na depozitite i posledi~nata senzitivnost napromenite na kamatnite stapki. Ova isto taka gi dobliùva internite sistemiza upravuvawe so rizici poblisku do pristapot na smetkovodstvo sporedpazarna vrednost.

31

Realnata vrednost na nepazarnite sredstva kako {to se kreditite treba dabide proceneta na na~in koj gi zema predvid kako kamatnata stapka na kreditot,taka i procenkata na kreditniot rizik vo toj moment. Tekovnata vrednost nakreditot gi odrazuva nivoto do koe dogovornata kamatna stapka e povisoka iliponiska od kamatnata stapka koja moè da bide ostvarena na sli~en nov kredit.Isto taka go reflektira i kreditniot rizik na klientot. Prifateniot pristap voodnos na vrednuvawe na nepazarnite sredstva e presmetkata na sega{nata vrednost,me|utoa se pomalku postoi soglasnost okolu stapkata na diskontirawe koja trebada bide koristena pri utvrduvawe na istata.

1) Edna opcija bi bila za kreditite odobreni na korporativnitesubjekti da se diskontiraat dogovornite kamatni stapki so koristewe naprinosot na korporativnite obvrznici so sli~en krediten rejting;

2) Vtor pristap bi bil da se zeme eksplicitno predvidinformacijata za o~ekuvanite zagubi koi moàt da proizlezat od sekojpoedine~en kredit, izvedeni od internite modeli za krediten rizik. Bibilo mo`no da se odzemat zagubite o~ekuvani vo sekoja idna godina zapooddelni vidovi na krediti od idnite pari~ni tekovi od tie krediti preddiskontirawe. Vo ovoj slu~aj posebno sogleduvawe bi trebalo da se dade zaverojatnata vremenska dinamika na o~ekuvanite zagubi, pri {to edenmoèn pristap bi bil da ima ednakva stapka za sekoja godina imaj}i gipredvid pote{kotiite vo predviduvaweto na ekonomskite ciklusi inivnite efekti vrz korporativniot sektor i doma}instvata. Ovieo~ekuvani pari~ni tekovi potoa treba da bidat diskontirani so koristewena o~ekuvaniot prinos (odnosno tekovniot prinos namalen za elementot{to se odnesuva na pokrivawe na o~ekuvanite zagubi) na sli~ni vidovi nakrediti.

3) Tret i moèbi najpreferiran pristap e diskontirawe nadogovornite otplati na kreditite koristej}i go tekovniot prinos {to priplasirawe go imaat novite krediti od sli~en tip, na primer kredit soro~nost od 10 godini odobren na korporativen subjekt so najvisok kreditenrejting treba da bide diskontiran so stapkata na prinos na nov kredit na 10godini isto taka odobren na klient so prvoklasen krediten rejting. Vopraktikata internite rejtinzi se baziraat na verojatnosta za nastanuvawena zagubi ili o~ekuvanite zagubi }e treba da se koristat za vparuvawe nastarite i novite krediti, a ne vrz osnova na eksternite kreditni rejtinzi.Vakviot pristap moè da obezbedi razli~nite kreditni premii na pazaroti tro{ocite na vgradenite opcii da bidat zemeni vo presmetkite.

Diskontiraweto so diskontni stapki {to se baziraat na tekovnite prinosina kreditite, kako vo vtorata i tretata opcija, }e bide pobliska do merkata zaoportunitetni tro{oci za bankite, vo odnos na diskontiraweto koristej}i gipazarnite prinosi na obvrznicite kako vo prvata opcija. Za golem del odsredstvata procenkite za tekovniot prinos se izveduvaat na portfolio osnova, a neza sekoj krediten plasman poedine~no; sredstvata koi imaat homogenikarateristiki moàt da bidat grupirani vrz osnova na pove}e kriteriumi, naprimer o~ekuvanata zaguba, ro~nosta ili vidot na kreditot.

Vtorata i tretata opcija imaat prednost vo odnos na prvata opcija bidej}iistite moàt da bidat koristeni za bilo koj del od kreditnoto portfolio nabankite, vklu~uvaj}i gi potro{uva~kite krediti i kreditite odobreni na mali i

32

sredni pretprijatija. Prvata opcija, od druga strana, moè da se koristi samo zadelovi od portfolioto za koi ima raspoloìvi podatoci za prinosot, odnosnocenata na sporedlivi obvrznici.

Dvete opcii, vtorata i tretata, se baziraat na informaciite vo ramki nabankite za o~ekuvanite zagubi i prinosite na novite krediti od sli~en tip.Podatocite za o~ekuvanite zagubi, imaj}i predvid deka se raboti za internogenerirani podatoci, moàt da bidat subjektivni i od toj aspekt mo`na e pojava nakonflikt na interesi kaj del od bankite. Isto taka, ocenkata na kreditniotrejting na klientite koj proizleguva od procenkata za o~ekuvanite zagubi treba dagi zeme predvid site raspoloìvi informacii, vklu~uvaj}i gi ovde verojatnitepote{kotii {to moàt da nastanat vo uslovi na recesija. Vo takvi uslovineophodni se vnimatelni proverki vo procesite, no predloènata upotreba nainternite rejtinzi za utvrduvawe na regulatorniot kapital moè da bide od golemapomo{. Imeno, Bazelskiot Komitet vo novata kapitalna ramka istaknuva deka kajbankite koi koristat interni rejtinzi za presmetka na potrebniot kapital,supervizorskiot proces }e igra mnogu va`na uloga vo utvrduvaweto na realnosta,to~nosta i komparabilnosta na sistemite za internite kreditni rejtinzi pome|ubankarskite institucii.

4. Vrednuvawe na obvrskite

Utvrduvaweto na realnata vrednost na obvrskite povlekuva brojni pra{awakoi treba detalno da bidat elaborirani.

a) Ro~nost

Obvrskite na bankite vklu~uvaat golem broj na razli~ni izvori na sredstvaod koi zna~aen del nemaat to~no opredelena ro~nost. Realnata vrednost treba da sepresmetuva vrz osnova na na~eloto na kontinuitet. Vo uslovi na primena nana~eloto na kontinuitet sosema e nelogi~no da se pretpostavi deka odredena banka}e gi isplati site tekovni smetki na klientite na denot na dogovornata ro~nostbidej}i dokolku istoto bi se slu~ilo sosema e sigurno deka toa bi bilo pri~inaistata da propadne vo toj moment. Realnosta e deka ovie smetki (na portfolioosnova) }e imaat odredeni o~ekuvani ro~nosti koi se protegaat vo tekot na idniotvremenski period, bidej}i sredstvata na smetkite e verojatno deka }e ostanat mnogupodolgo od eden den i {to e u{te pova`no }e ima priliv na novi sredstva napostojnite smetki.

Bankite dizajniraat modeli za obvrskite koi se baziraat na portfoliokonceptot za kvantificirawe na rizikot na kamatnite stapki. Procenetitevoobi~aeni ro~nosti ja reflektiraat verojatnosta deka }e ima priliv na novisredstva na postojnite smetki {to dava eden raspored na ro~nostite naportfolioto obvrski vo tekot na eden mesec. Ako se zemat predvid ovie voobi~eniro~nosti vo presmetkata na sega{nata vrednost, vrednosta na ovie obvrskiverojatno }e bide poniska od nivnata nominalna vrednost (prikaùvaj}i ja nivnatavrednost za bankata imaj}i gi predvid faktot deka ovie sredstva nemaat kamata iliimaat mnogu niski kamatni stapki). Presmetkata na sega{nata vrednost gi zemapredvid tekovnite tro{oci na bankata za odrùvawe na depozitnata baza. Op{to

33

pravilo za site obvrski e deka po~etnite tro{oci vklu~eni vo pozajmuvawe nasredstvata }e bidat vklu~eni vo tro{ocite za tekovnata godina i ne treba da bidatzemeni predvid vo presmetkata na sega{nata vrednost, no idnite tro{oci zaodrùvawe na depozitite treba da bidat vklu~eni.

Me|unarodnite smetkovodstveni asocijacii prepora~uvaat deka sega{natavrednost na depozitite po viduvawe treba da bide sega{nata vrednost na idniteo~ekuvani pari~ni tekovi. Imeno, tie priznavaat deka internite modeli treba dabidat koristeni za da se sogleda voobi~aenata ro~nost na portfolioto oddepoziti. Predloènata presmetka se fokusira na ro~nosta na poedine~nitedepoziti po viduvawe i ne pretpostavuva deka }e ima priliv na novi sredstva napostojnite smetki, iako Me|unarodniot Komitet za Smetkovodstveni Standardi(IASC) seu{te nema izgradeno stav po toa pa{awe. Poedine~nite depoziti poviduvawe fluktuiraat vo tekot na mesecot davaj}i prose~na ro~nost koja epokratka od eden mesec. Ovoj pristap ovozmoùva presmetka na realnite vrednostina depozitite po viduvawe koi vo golema mera ne se razlikuvaat odsmetkovodstvenite vrednosti. Dokolku bankite utvrdat deka nivnite niski kamatina tekovnite smetki nosat odreden prihod za bankata, metodot na realna vrednostkoj ne go priznava ova (bidej}i pretpostavuva kratkoro~ni voobi~aeni ro~nosti)moè da rezultira vo sevkupni vrednosti za bankite koi ne go priznavaat ovojmetod.

b) Diskontna stapka

Edna druga dimenzija se odnesuva na pra{awata povrzani so stapkite nadiskontirawe {to treba da bidat koristeni vo presmetkata na pazarnata vrednostna obvrskite. Vo debatite koi se vodat pome|u me|unarodnite smetkovodstveniasocijacii se nastojuva da se favorizira pristap spored koj obvrskite }e sediskontiraat so koristewe na nivnite tekovni kamatni stapki. Pritoa, sekako sezema predvid sopstveniot krediten rejting na bankata. Kako {to se vlo{uvakreditniot rejting, verojatno e deka se zgolemuvaat i kamatnite stapki po koibankata gi obezbeduva svoite izvori na sredstva i diskontiranata vrednost nanejzinite obvrski }e se namaluva. Koristej}i eden vakov pristap bankata gledanood aspekt na finansiskite izve{tai nikoga{ nema da stane nesolventna vo smislana toa deka smetkovodstvenata vrednost na nejzinite obvrski }e ja nadminevrednosta na nejzinite sredstva. Neto vrednosta na bankata }e izgleda kakopostepeno da te`nee kon nula.

Ovoj pristap adekvatno ja otslikuva pozicijata na akcionerite na bankatakoi imaat ograni~ena odgovornost i moàt da ja izgubat tekovnata neto vrednost nabankata, odnosno visinata na kapitalot na bankata, no na istite nemoè da im senaloì da gi pokrijat dolgovite na istata. Kako {to se vlo{uva kreditniotrejting na bankata se zgolemuva mo`nosta na akcionerite da gi transferiraatzagubite na bankata na ostanatite kreditori, {to od svoja strana sozdavaasimetrija so drugite kreditori na bankata koi treba da go podnesat tro{okot odeventualen neto nedostatok na sredstva.

Od druga strana, za deponentite, kreditorite i drugite klienti na bankataposoodvetna diskontna stapka za obvrskite bi bila stapka koja e vo visina nabezrizi~nata kamatna stapka na pazarot. Efektot od povisokata cena na izvorite

34

na sredstva za bankite ~ii {to krediten rejting e vlo{en }e bide vo celostpriznaen so toa {to vrednosta na obvrskite vo finansiskite izve{tai }e sezgolemuva kako {to }e raste cenata na izvorite na sredstva nad bezrizi~natakamatna stapka. (Nema da bide adekvatno dokolku ne se izvr{i diskontirawe naizvorite na sredstva i istite vo finansiskite izve{tai se prikaàt po nominalnavrednost, bidej}i so eden takov pristap nema da se zemat predvid sevkupnitepromeni vo kamatnite stapki, imaj}i ja ovde predvid i bezrizi~nata kamatna stapkana pazarot).

Imaj}i predvid deka razli~ni korisnici na finansiskite izve{tai imaatrazli~ni potrebi, informaciite sodràni vo finansiskite izve{tai moàt dabidat rasporedeni vo razli~ni merki. Ramkata utvrdena od strana naMe|unarodniot komitet za smetkovodstveni standardi (ISAC) naglasuva deka celtana finansiskite izve{tai e da obezbedat informacii za finansiskata sostojba,performansite i promenite vo finansiskata sostojba na delovnite subjekti koi sekorisni za eden {irok krug na korisnici vo donesuvaweto na ekonomskite odluki.Imeno, ovde se javuva problem imaj}i gi predvid razli~nite ekonomski interesi naakcionerite i akcionerite vo odnos na vrednosta na bankata. Strukturata naotplata na obvrskite i kapitalot e mnogu razli~na, {to sosema jasno moè da sesogleda otkako }e se izvr{i migrirawe od istoriskiot koncept na smetkovodstvona konceptot na realni vrednosti.

5. Smetkovodstvenite standardi i regulativniot kapital

Imaj}i predvid deka bankite se delovni subjekti koi podleàt naspecifi~na i postroga regulativa vo odnos na ostanatite trgovski dru{tva, mnoguvaèn aspekt e vrskata pome|u smetkovodstvenite standardi i regulatorniottretman, {to od svoja strana povlekuva zna~aen broj na novi pra{awa.

Utvrduvawe na posebna rezerva za pokrivawe na o~ekuvanite zagubi iregulatorniot kapital. Op{ta pretpostavka koja se odnesuva na kapitalot, kakoregulatorniot taka i ekonomskiot, e deka istiot treba da bide dovolen zapokrivawe na neo~ekuvanite zagubi, dodeka o~ekuvanite zagubi treba da bidatpokrieni od ve}e formiranite rezervi za potencijalni zagubi na tovar naprihodite na bankata. Koga }e nastane zaguba, kamatnata margina (kamatnatastapkata na kreditniot plasman nad visinata na kamatnata stapka na izvorot nasredstva) treba da bide utvrdena na nivo koe }e ovozmoì pokrivawe nao~ekuvanite zagubi. No, so tekot na vremeto kvalitetot na kreditnoto portfoliomoè da se vlo{i do to~ka kade {to kamatnite margini ve}e ne se dovolni zapokrivawe na o~ekuvanite zagubi. Spored smetkovodstveniot pristap sporedrealna vrednost ova }e bide reflektirano vo vrednosta na kreditnoto portfolio isoglasno na toa vo neto vrednosta na bankata. Od druga strana, sporedsmetkovostveniot pristap spored istoriski ceni bankite treba da imaat rezerva zapokrivawe na razlikata pome|u smetkovodstvenata vrednost na kreditite i nivnatatekovna vrednost imaj}i go predvid vlo{uvaweto na kreditniot kvalitet.

Me|utoa, duri i da nema namaluvawe na vrednosta na kreditnoto portfoliomoè da se javi potreba za izdvojuvawe na dopolnitelna rezerva vo odnos nao~ekuvanite zagubi. Ova e od pri~ina {to vremenskata dimenzija na o~ekuvanitezagubi vo sekoja godina e neizvesna i tie moè da bidat proknièni pred bankata

35

da uspee da ja naplati kamatnata margina za da gi pokrie istite. Od tie pri~inimoè da bide potrebno izdvojuvawe na rezerva za pokrivawe na kreditnite zagubiza o~ekuvanite zagubi za cela godina. Rezervite za o~ekuvanite zagubi vofinansiskite izve{tai treba da bidat prikaàni posebno od kapitalot izdvoen zapokrivawe na neo~ekuvanite zagubi.

Drugo pra{awe od regulatoren (kako i od komercijalen) aspekt e dalipreminuvaweto na smetkovodstven koncept koj celosno }e se bazira na realnivrednosti za site finansiski instrumenti }e rezultira vo prekumerna varijansa nakapitalot za regulatorni celi. Bankarskite regulatorni agencii voobi~aenobaraat kapitalot utvrden za pokrivawe na rizicite od kreditnoto portfolio dabide postojan. Ova od pri~ina {to bankite imaat pote{kotii, imaj}i ja predvidlikvidnosta na nivnite sredstva vo odnos na obvrskite, vo promenata na vrednostana bilansot dokolku dojde do neo~ekuvano pa|awe na vrednosta na kapitalot. Od tiepri~ini, osven vo eden isklu~ok, profitot se tretira kako kapital samo koga erealiziran. Ova e so cel da se spre~at bankite da go evidentiraat profitot kojte{ko moè da se realizira vo kratok rok kako kapital, od pri~ina {to domomentot na realizacija na profitot moè da dojde do promena na kamatnitestapki i konsekventno namaluvawe na negovata vrednost.

Vo uslovi na primena na smetkovodstveniot koncept spored realna vrednost,neto vrednosta na bankata bi se menuvala zavisno od promenite na kreditniotrizik vo portfolioto i promenite na kamatnite stapki. Kaj analiti~arite postoizagriènost deka spored ovoj koncept dokolku dojde do zgolemuvawe na netovrednosta na bankata toa bi zna~elo vo isto vreme i zgolemuvawe na kapitalot nabankata, no dokolku podocna dojde do namaluvawe na neto vrednosta, vrednosta nakapitalot te{ko bi moèla da bide namalena. Ova moèbi pretstavuva povisokrizik vo uslovi na odredeni promeni vo vrednosta vo odnos na drugi. Prirodata nakreditniot rizik zna~i deka vrednosta na kreditnoto portfolio voobi~aenopokaùva nagli i ~esti zgolemuvawa i namaluvawa iako e verojatno deka istitefluktuiraat paralelno so ekonomskite ciklusi. Priznavaweto na vakviot na~inna dvièwe na vrednosta na kreditnoto portfolio, dokolku e utvrden sporedinternite modeli za krediten rizik na bankata, ne treba da sozdade povisokavarijabilnost vo odnos na slu~ajot vo koj bankite bi prifatile utvrduvawe narezervi za o~ekuvanite potencijalni zagubi.

Kako {to prethodno be{e navedeno, promenite vo pazarnite kamatni stapkimoàt da dovedat do povisoka varijansa vo neto vrednosta do stepen vo koj bankitene gi "hexiraat" nivnite izloènosti vo odnos na rizikot na kamatnite stapki.Ponatamo{en potencijalen izvor na varijansa bi bil tretmanot spored pazarnavrednost za dolgoro~nite kapitalni vloùvawa iako ovie pozicii moàt da bidatvklu~eni vo TIER2 kapitalot soglasno Novata Bazelska Kapitalna Spogodba.

Regulatorite od tie pri~ini gi imaat predvid mo`nite efekti nasmetkovodstveniot koncept spored realna vrednost vrz varijansata na kapitalot.

Eden pristap bi bil da se priznaat zagubite {to se rezultat na dvièwatana kamatnite stapki ili promenite vo pazarnite ceni na hartiite od vrednost, none i nerealiziranite dobivki i zagubi od ovie izvori.

36

Vtor moèn pristap bi bil da se ovozmoì site promeni vo realnatavrednost da imaat efekt vrz kapitalot na bankata za regulatorni celi, no vo tojslu~aj regulatorite treba da utvrdat za{titen kapital nad vrednosta na minimumkapitalniot pokazatel so cel da se zeme predvid ovaa varijansa. Utvrduvaweto navisinata na ovoj kapital bara da se obezbedat dopolnitelni informacii za obemotvo koj }e se zgolemi varijansata na kapitalot po voveduvaweto nasmetkovodstveniot koncept spored realna vrednost.

Tret moèn pristap, vo slu~aj na celosna primena na konceptot nasmetkovodstvo spored realna vrednost {to se voveduva bez obelodenuvawe zaprethodniot period, regulatorite treba da ja odrùvaat postojnata definicija zaraspoloìviot kapital se dodeka ne se ispitaat efektite od metodot na realnavrednost.

6. Zaklu~ok

Prirodata na bankarskoto rabotewe doìvea zna~ajni promeni vo tekot naposlednite dve decenii, a najgolem del od ovie promeni se odnesuvaa na vidovite nainstrumentite i na~inot na koj istite se koristat. Ova dovede do toa postepeno dase istisnuva konceptot na smetkovodstvo spored istoriski ceni i razvoj name{ovitiot koncept koj e kombinacija na pristapot na istoriski ceni i pazarnivrednosti vo tekot na 90-tite godini od minatiot vek. Vo tekot na izminatite desetgodini, najgolem del od promenite se odnesuvaat na upravuvaweto so rizicite, {tood svoja strana vr{i pritisok vrz smetkovodstvenite praktiki {to se koristat vomomentot. Bankite se pove}e upravuvaat so rizicite na portfolio osnova, {tou{te pove}e ja ote`nuva rabotata na smetkovoditelite vo smisla na definirawetona javni razliki pome|u onie finansiski instrumenti koi vo uslovi na primena name{ovitiot koncept treba da bidat prikaàni po istoriski ceni i onie {to trebada bidat prikaàni po pazarna vrednost. Kako {to bankite go integriraatupravuvaweto so razli~nite tipovi portfolija se poverojatno e deka me{ovitotsmetkovodstven koncept sé pove}e }e stanuva neizbeèn.

Promenite vo kvantificiraweto na rizicite ve}e vodat kon otstapuvawepome|u na~inot na smetkovodstveniot tretman na odredeni finansiskiinstrumenti kaj bankite. Kreditnite izloènosti vo kreditnite portfolijapove}e nemaat tretman na homogeni izloènosti koi se evidentiraat po nominalnavrednost so isklu~ok ako klientot na bankata ne se soo~uva so problemi. Golemitemultinacionalni banki imaat razvieno sistemi spored koi gi kategoriziraatkreditite spored verojatnosta za nastapuvawe na zagubi i gi procenuvaatvrednostite koi moàt da bidat naplateni vo slu~aj na nastapuvawe na zaguba. Ovienovini go trasiraat patot za regulatorite da moàt da se potprat na internitemodeli za utvrduvawe na potrebniot kapital za kreditnite portfolija vo koi sepravi distinkcija pome|u kreditite spored stepenot na nivnata rizi~nost. Kakodel od ovoj proces bankite }e bidat primorani da objavuvaat informacii vo koikreditnoto portfolio }e bide podeleno vo pooddelni rizi~ni kategorii.Upravuvaweto i kontrolata na rizikot na kamatnite stapki isto taka zna~ajnoevoluira{e vo tekot na poslednata decenija, vklu~uvaj}i gi ovde modelite ~ijaosnovna cel e procenka na voobi~aenata ro~nost na obvrskite. Prethodnonavedenite novini pokrenuvaat novi pra{awa vo vrska so toa kako o~ekuvanite

37

zagubi vo kreditnoto portfolio i vgradenite zagubi od promenite na kamatnitestapki treba da bidat prezentirani vo revidiranite finansiski izve{tai {to sepublikuvaat vo javnosta.

Spored konceptot na smetkovodstvo spored istoriski ceni mo`no e da sekoristat rezervi za potencijalni zagubi za pokrivawe na namaluvaweto navrednosta, odnosno vlo{uvaweto na kvalitetot na kreditnoto portfolio. Sli~nona toa rezervite za potencijalni zagubi moàt da bidat koristeni za pokrivawe navgradenite zagubi od promenite na kamatnite stapki, no seto toa bi bilokompleksno i nekonzistentno bez celosna primena na konceptot na smetkovodstvospored realni vrednosti. Vo momentot utvrduvaweto na rezervite za pokrivawe nao~ekuvanite zagubi se koristi samo vo odredeni zemji, a pokrivaweto na zagubiteod promenite vo kamatnite staapki ne se primenuva skoro nikade, tie se pojavuvaatvo finansiskite izve{tai pri presmetkata na kamatnite prihodi.

Promenite {to nastanaa vo tehnikite za upravuvawe so rizicite vogolemite multinacionalni banki dovedoa do ponatamo{en razvoj koj vlijae{eponatamu kreditnite portfolija da se sledat spored nivnata ekonomska vrednost, ane spored konceptot na smetkovodstvo spored istoriski ceni. Ova go pokrenuvapra{aweto dali finansiskite izve{tai ne treba formalno da se dviàat vonasoka na konceptot na realni vrednosti spored koj site finansiski instrumenti}e bidat prikaàni po realna vrednost.

Sepak, postojat zna~aen broj na kompleksni pra{awa povrzani sokvantificiraweto na finansiskite instrumenti koi treba prethodno da bidatistraèni. So cel da se osiguri deka "realnata vrednost" e priznata od strana nabankite, kvantificiraweto na vrednosta na nepazarnite sredstva }e treba vogolema mera da se zasnova na internite proceduri vo bankite. Iako ova od svojastrana pokrenuva novi pra{awa vo vrska so verificiraweto na koristenitemetodi i konzistentnosta na metodite koristeni kaj pove}eto banki, pazarnatavrednost koja ne se priznava od strana na bankite moè da sozdade pazarnidistorzii vo nivnoto odnesuvawe.

Prethodno navedenoto zadira i vo eden drug problem, a toa e publikuvawetona finansiskite izve{tai i nivnata prezentacija pred {irokata javnost. Zabankite kako depozitni institucii, publikuvanite finansiski izve{tai moraat daprezentiraat slika {to e povolna za deponentite, drugite kreditori i klientite,kako i za akcionerite ~ii {to ekonomski interesi se razli~ni. Ova moè da zna~ipotreba od razli~ni prezentacii na finansiskite izve{tai za dvete razli~nizainteresirani grupi, posebno vo odnos na delot koj se odnesuva na tretmanot nadobivkata i odano~uvaweto na dobivkata.

Isto taka va`no pra{awe e dali koristite od primenata na konceptot narealni vrednosti moàt da bidat ostvareni samo preku promeni vo finansiskiteizve{tai ili dali objavuvaweto na realnite vrednosti vo bele{kite konfinansiskite izve{tai }e ja zadovoli istata cel. Dokolku objavuvawata sporedkonceptot na realni vrednosti se revidiraat, objavuvaweto moè da go obezbediistiot rezultat vo uslovi na adektvatno nivo na pazarna disciplina.

38

Imaj}i go predvid obemot na pra{awata i nivnata kompleksnost moè da sekaè deka ima dosta prednosti koi moàt da proizlezat od prifa}aweto naobjavuvawata spored realni vrednosti pred bankite sami da preminat konpodgotvuvawe na finansiskite izve{tai na tie osnovi. Ova ovozmoùva edenpogolem broj na pra{awa da bidat istraèni i re{eni vo kontekst na reìmot naobjavuvawe, a ne vo podgotvuvaweto na izve{taite spored zakonskite barawa, za{to verojatno e deka }e bide potrebna edna po{iroka debata pome|u me|unarodnitesmetkovodstveni asocijacii, bankite, supervizorskite asocijacii i me|unarodniterevizorski ku}i.

Koristena literatura:

1. "Financial Instruments: Issues Relating to Banks", August 1999, JWG paper;2. "The New Basle Capital Accord", 2001, Basle Committee on Banking Supervision;3. "How Does Fair Value Accounting for Investement Securities Affect Earnings Volatility,

Regulatory Capital and Value of Contractual Cash Flows?", Bank Accounting and Finance1995/1996;

4. IAS 39 "Financial Instruments: recognition and measurement", ISAC, December 1998;5. "Sound Practicies for Loan Accounting and Disclosure", Basle Committee on Banking

Supervision, June 1999

"ekonomski istra`uvawa", broj

Documents