ekonomski istra`uvawa

NARODNA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Ekonomskiistra`uvawa

II/2003

1

NARODNA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

"Ekonomski istraùvawa", Broj 7; II/2003

Publikacijata prezentira ekonomski istraùvawa na razli~ni temiod oblasta na ekonomijata.

Pogledite izneseni vo ovie istraùvawa se na avtorite na tekstovite i ne sekoga{ giiskaùvaat pogledite i stavovite na Narodna banka na Republika Makedonija.

Izdava~ki sovet na NBRM:

d-r Qube TrpeskiDu{anka Hristovad-r [aban Prevalad-r Qubomir Kekenovskid-r Risto Gogovskim-r Aneta KrstevskaEmilija Nacevska

Ovaa publikacija se objavuva kvartalno.Komentarite i sugestiite moàt da se ispratat na slednata adresa:

Izdava~ki sovetNarodna banka na Republika MakedonijaKompleks banki b.b.1000 SkopjeRepublika MakedonijaTel. (02) 108 108Telfaks (02) 108 342; Teleks 51415 Narbam MB

Elektronskata verzija na "Ekonomski istraùvawa" e dostapna na slednava internet adresa:www.nbrm.gov.mk

Kopirawe i umnoùvawe na ovoj materijal ne e dozvoleno.Za koristewe na podatocite od ovaa publikacija e potrebno da se citira izvorot.

2

Vo ovoj broj:

1. Transmisioniot efekt na devizniot kurs vo monetarnata strategija naNBRM - m-r Aneta Krstevska, m-r Sultanija Boj£eva - Terzijan, BiljanaDavidovska - Stojanova, Fatmir Besimi ........ (str. 3)

Vo ovoj trud e objasnet transmisioniot efekt na devizniot kurs (pass-through effect) vo monetarnata strategija na NBRM. Pritoa, koristeni serazli£ni statisti£ki i ekonometriski tehniki koja go objasnuvaatzna£eweto na devizniot kurs, kako nominalno sidro vo makedonskataekonomija. Napraveni se i komparativni sporedbi vo odnos na drugi zemji votranzicija (posebno Hrvatska).

2. Tranzicija kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs - Ana Mitreska,m-r Sultanija Boj£eva - Terzijan....... (str. 19)

Vo ovoj trud se obraboteni osnovnite preduslovi za premin konpogolema fleksibilnost na devizniot kurs, vrz osnova na teoretskitesogleduvawa i iskustvata na oddelni zemji. Vrz ovie osnovi, prezentirana esoodvetna analiza na re`imot na devizen kurs vo Republika Makedonija.

3. Evolucija na regulativata za adekvatnost na kapitalot - m-r Igor Davkov........ (str. 48)

Vo trudot e prezentiran razvojot na regulativata za kapitalnataadekvatnost na bankite, so poseben osvrt na poslednite izmeni so Novatabazelska kapitalna spogodba za interni metodologii za utvrduvawe narizikot. Vo ovoj kontekst, avtorot go objasnuva zna£eweto na promenite voregulativata i voedno prezentira nekolku modeli za interno ocenuvawe narizikot.

3

m-r Aneta Krstevska, Direkcija za istraùvawe, NBRM, direktor;m-r Sultanija Boj£eva - Terzijan, Direkcija za istraùvawe, NBRM, Vi{ istraùva~;Biljana Davidovska-Stojanova, Direkcija za istraùvawe, NBRM, Vi{ istraùva~; iFatmir Besimi,* Generalen direktor na J.P.A.U.

Transmisioniot efekt na devizniot kursvo monetarnata strategija na NBRM**

1. Voved

Monetarnata politika vo malite i otvoreni tranzicioni ekonomii voizminatava decenija be{e zasnovana glavno na strategijata na targetirawe nadevizniot kurs na nacionalnata valuta vo odnos na nekoja cvrsta valuta (za zemjiteod Jugoisto~na Evropa naj~esto germanskata marka, odnosno evroto). Primenata naovaa strategija dade solidni rezultati na planot na makroekonomskatastabilizacija, namaluvaweto na inflacijata i stabiliziraweto na inflacioniteo~ekuvawa. Toa se dolì na faktot {to devizniot kurs e zna~ajna determinanta nanivoto na cenite vo mali i otvoreni ekonomii.

Imeno, ovie ekonomii se upateni na sorabotka i razmena so stranstvo, pri{to na svetskite pazari se javuvaat vo uloga na apsorberi na eksternite {okovi,bez mo`nost za pozna~ajno vlijanie vrz nivoto na svetskite ceni. Preku vrzuvawena devizniot kurs za valutata na zemjata koja e najzna~aen trgovski partner seizbegnuva potencijalnata opasnost od zagrozuvawe na cenovnata stabilnost vodoma{nata ekonomija poradi eventualnite fluktuaciite na cenite na svetskitepazari. Sledstveno, nivnata monetarna i fiskalna politika na dolg rok mora dabide usoglasena so soodvetnite na zemjata - najzna~aen trgovski partner. Pritoa,monetarnata ponuda dobiva endogen karakter i nejziniot porast e determiniran odsoodvetniot vo zemjata ~ija valuta se koristi kako nominalno sidro. Istovremeno,odrùvaweto na stabilen devizen kurs, koj se odlikuva so visok stepen natransparentnost i moè da se sledi na dnevna osnova, ovozmoùva jaknewe nakredibilitetot na Centralnata banka i potisnuvawe na inflatornite o~ekuvawa.Seto toa ovozmoùva stabilnost na cenite vo doma{nata ekonomija, {to voednozna~i i ostvaruvawe na krajnata cel na monetarnata politika.

Ovoj trud ima za cel preku komparativna analiza na grupa na zemji votranzicija i posebna analiza za Republika Makedonija, da gi sogleda efektite odprimenata na strategijata na targetirawe na devizniot kurs (ili reìm narakovodeno fluktuira~ki devizen kurs), kako i da go sogleda nejziniot evolutivenrazvoj. Vakvite analizi treba da ovozmoàt sogleduvawe na mo`nite idni pravcina monetarnata politika vo ovie tranzicioni ekonomii.

* Porane{en vraboten vo Direkcija za istraùvawe pri NBRM.** Avtorite mu izrazuvaat blagodarnost na Jan Mikkelsen, IMF Resident Representative, za korisnitesugestii pri izrabotkata na ovoj materijal.

4

2. Monetarna strategija na Narodna banka na Republika Makedonija

Vo Republika Makedonija od monetarnoto osamostojuvawe do oktomvri 1995godina se praktikuva{e targetirawe na pari~nata masa M1, dodeka od posledniotkvartal na 1995 godina navamu se primenuva targetirawe na devizniot kurs nadenarot vo odnos na germanskata marka. Edna od osnovnite pri~ini za usvojuvawetona ovaa strategija be{e faktot deka Republika Makedonija e mala otvorenaekonomija, so marginalno u~estvo (od 0,01%) vo svetskata ekonomija i visokou~estvo na nadvore{no-trgovskata razmena vo BDP (okolu 80%). Pri vakviokolnosti, eksternite {okovi brzo se prenesuvaat vo doma{nata ekonomija,zagrozuvaj}i ja makroekonomskata stabilnost vo zemjata. Pritoa, za nominalnosidro e opredelen devizniot kurs na denarot vo odnos na germanskata marka (odjanuari 2002 godina denarot e vrzan so evroto), zaradi faktot {to Germanija(Evropska Unija) pretstavuva najzna~aen trgovski partner na RepublikaMakedonija. So toa, be{e uvezena kredibilnosta na Germanskata centralna banka(Evropska centralna banka), {to vlijae{e pozitivno vrz namaluvaweto nainflatornite o~ekuvawa od strana na eknomskite sbjekti.

Grafikon 1Valutna supstitucija vo Republika Makedonija, 1993 - 2002* godina(vo %)

10.0

15.0

20.0

25.0

30.0

35.0

40.0

45.0

50.0

55.0

devizni depoziti/pari~na masa M4

*Zaradi sogleduvawe na efektot od voveduvaweto na evroto, za 2001-2002 godina se prezentiranikvartalni podatoci.

Soglasno ovaa strategija, pari~nata masa pretstavuva endogena varijablakoja e podredena na odr`uvaweto na stabilen devizen kurs na nacionalnata valuta,koj posredno treba da ovozmo`i ostvaruvawe na krajnata cel na monetarnatapolitika - cenovna stabilnost. Osnovni pri~ini i voedno glavni preduslovi zaprifa}awe na ovaa strategija se: visok stepen na otvorenost na ekonomijata izna~ewe na devizniot kurs, relativno visok stepen na valutna supstitucija(grafikon 1), nestabilna pobaruva~ka za pari, plitok devizen i finansiski pazar,kako i transparentnosta vo sledeweto na devizniot kurs kako intermedijarentarget na monetarnata politika. Rezultatite od ovoj pristap vo vodeweto namonetarnata politika se ostvaruvawe na niski (ednocifreni) i stabilni stapkina inflacija vo izminatiov 7-godi{en period od nejzinata primena.

5

3. Ekonometriska analiza i serii na podatoci

So cel poseopfatno sogleduvawe na faktorite koi ja determiniraatinflacijata, kako i vlijanieto na devizniot kurs vrz cenite vo makedonskataekonomija, napraveni se nekolku vidovi na ekonometriski analizi. Za potrebite naanalizata se koristeni mese~ni vremenski serii na podatoci za devizniot kurs nadenarot vo odnos na germanskata marka (DEM), cenite na malo (PRS) i cenite naproizvoditelite na industriski proizvodi (PPI) vo Republika Makedonija1. Priregresionata analiza dopolnitelno se vklu~eni i nekoi drugi vremenski serii(primarni pari – RM, uvoz – U, industrisko proizvodstvo – IP). Navedenite serii napodatoci se analizirani za ist vremenski period, odnosno od januari 1993 godina dodekemvri 2001 godina. Bidej}i site navedeni serii se nestacionarni, izvr{eno ediferencirawe na prethodno logaritmiranite vrednosti so cel obezbeduvawe nanivna stacionarnost2.

a) Stepen na varijabilnost

So cel utvrduvawe na stabilnosta na devizniot kurs i inflacijata voRepublika Makedonija, napravena e analiza na varijabilnosta na devizniot kurs nadenarot vo odnos na germanskata marka, inflacijata, kako i na varijabilnosta nadeviznite rezervi i primarnite pari (kako ekonomski agregati direktno povrzaniso sproveduvaweto na monetarnata politika). Varijabilnosta e izrazena prekuverojatnosta mese~nite promeni na soodvetnite agregati da se dviàt vointervalot od +/-2,5% (tabela 1).

Tabela 1Varijabilnost na odredeni ekonomski indikatori vo uslovi na rakovodenofluktuira~ki devizen kurs

Devizen kurs1 Devizni rezervi2 Primarni pari3 Inflacija4

Makedonija 95.6 45.2 36.0 88.9Romanija 46.7 30.3 23.9 9.1Slova~ka 83.3 47.2 36.4 38.6Slovenija 84.4 49.4 28.4 22.7Ungarija 75.6 31.5 29.4 22.7Hrvatska 98.9 43.8 31.8 26.1ê{ka 81.1 58.4 59.1 36.4

Izvor: NBRM, NBH, MMF1) Mese~en prose~en devizen kurs, januari 1994 - juli 20012) Kraj na period, januari 1994 - juni 2001; Makedonija: januari 1995 - dekemvri 20013) Kraj na period, januari 1994 - maj 2001; Ungarija: januari 2000 - maj 20014) Anualizirani mese~ni stapki na inflacija, januari 1994 - juni 2001; Mekdonija: mese~ni stapki na inflacija

Verojatnost deka mese~nata promena vo procenti e vo ramki na intervalot od +/- 2,5%

Vo periodot januari 1994 - juli 2001 godina, devizniot kurs na denarot voodnos na germanskata marka zabeleùva golema stabilnost, odnosno so verojatnost 1 Koristeni se podatoci od Dràvniot zavod za statistika i NBRM. PRS i PPI se mese~ni indeksi sobaza 1995 godina. DEM pretstavuva serija od prose~ni mese~ni devizni kursevi na denarot vo odnos nagermanskata marka.2 Stacionarnosta zna~i sposobnost na podatocite da se vra}aat kon srednata vrednost vo serijata i epreduslov za relevantni ekonometriski rezultati. Vo analizata se koristat logaritmiranivrednosti zaradi procentualno izrazuvawe na promenite.

6

od 95,6% toj se dviì vo ramkite na intervalot od +/-2,5%. Sporedeno so drugitezemji so sli~en reìm na devizen kurs, Makedonija pokaùva najvisoka stabilnostposle Hrvatska. Od grafikonot 1 se gleda deka fluktuaciite na devizniot kurs senamaluvaat od vtorata polovina na 1995 godina, koga se premina kon politika natargetirawe na devizniot kurs na denarot vo odnos na germanskata marka (vooktomvri 1995 godina be{e utvrden target od 27 denari za 1 germanska marka). Odtoga{, devizniot kurs se odrùva na stabilno nivo vo tekot na celiot period.Isklu~ok pretstavuva juli 1997 godina, koga denarot devalvira{e vo odnos nagermanskata marka za 16,1% (targetot se pomesti na 31 denar za 1 germanska marka).

Grafikon 2Varijabilnost na devizniot kurs na denarot vo odnos na germanskata marka,1994-2001 godina(mese~ni promeni, vo procenti)

-3.00

-2.00

-1.00

0.00

1.00

2.00

3.00

4.00

5.00

6.00

7.00

8.00

9.00

10.00

11.00

12.00

Pritoa, odrùvaweto na stabilnosta na devizniot kurs (vo uslovi natergetirawe na devizniot kurs) implicira{e pogolemi intervencii na NBRM nadevizniot pazar, kako odgovor na {okovite vrz pobaruva~kata za devizni sredstva,{to rezultira{e so pomala stabilnost na deviznite rezervi na NBRM (grafikon2) i primarnite pari (grafikon 3). Taka, vo analiziraniot period, devizniterezervi i primarnite pari pokaàa pogolema varijabilnost, odnosno verojatnostadeka nivnite promeni se dviàt vo ramkite na intervalot od +/-2,5%, iznesuva45,2% i 36,0%, soodvetno. Sepak, sporedeno so ostanatite zemji so sli~en devizenreìm, ova pretstavuva relativno povisoka stabilnost.

7

Grafikon 3Varijabilnost na deviznite rezervi na NBRM, 1995-2001 godina(mese~ni promeni, vo procenti)

-8.00

-6.00

-4.00

-2.00

0.00

2.00

4.00

6.00

8.00

10.00

12.00

14.00

16.00

18.00

20.00

22.00

24.00

26.00

28.00

30.00

32.00

34.00

36.00

38.00

40.00

42.00

* Visokata varijabilnost na deviznite rezervi vo januari 2001 godina se dolì na devizniotpriliv od privatizacijata na Makedonskiot Telekom.

Grafikon 4Varijabilnost na primarnite pari (monetarna baza), 1994-2001 godina(mese~ni promeni, vo procenti)

-20.00

-15.00

-10.00

-5.00

0.00

5.00

10.00

15.00

20.00

25.00

30.00

35.00

40.00

Od osobeno zna~ewe pri ocenuvaweto na efikasnosta na monetarnatapolitika e ostvaruvaweto na nejzinata krajna cel, t.e. postignatata cenovnastabilnost. Inflacijata vo Republika Makedonija u{te kon krajot na prviotkvartal od 1994 godina be{e zna~itelno namalena i be{e odrùvana na nisko istabilno nivo vo tekot na celiot period (grafikon 4). Sporedeno so drugite zemjiso sli~en devizen reìm, Republika Makedonija zabeleùva najvisoka stabilnostna inflacijata, koja so verojatnost od 88,9% se dviì vo ramkite na intervalot od+/-2,5%. Ostvaruvaweto na stabilni stapki na inflacija vo eden podolg vremenskiperiod e isklu~itelno zna~aen preduslov za stabilizirawe na inflacioniteo~ekuvawa na ekonomskite subjekti.

8

Grafikon 5Varijabilnost na inflacijata (ceni na malo), 1994-2001 godina(vo procenti)

-3 .0

-2 .0

-1 .0

0 .0

1 .0

2 .0

3 .0

4 .0

5 .0

6 .0

7 .0

8 .0

9 .0

1 0 .0

1 1 .0

1 2 .0

1 3 .0

1 4 .0

1 5 .0

1 6 .0

1 7 .0

1 8 .0

1 9 .0

2 0 .0

2 1 .0

2 2 .0

2 3 .0

b) Korelaciona analiza

Vo grafikonot 7 se prikaàni promenite na logaritmiranite vrednosti napodatocite za devizniot kurs (DEM), cenite na proizvoditelite na industriskiproizvodi (PPI) i cenite na malo (PRS). Od samiot grafikon moè vizuelno da sesogleda voedna~enoto dvièwe na PRS i PPI, koe zna~itelno korespondira sodvièweto na devizniot kurs, kako vo periodot do stabilizacijata (1995 godina),taka i vo periodot po nea. Vakvata preliminarna pretpostavka e potvrdena sorezultatite od vkrstenata korelacija pome|u promenite vo devizniot kurs ipromenite vo indeksite na cenite.

Grafikon 6Devizen kurs, ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi i ceni na malo,1994-2001(vo logaritmi)

2.0

2.5

3.0

3.5

4.0

4.5

5.0

93 94 95 96 97 98 99 00 01

LNEDEM LNPPI LNPRS

9

Grafikon 7Promeni vo devizniot kurs, cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi icenite na malo, 1994-2001(vo logaritmi)

-0.1

0.0

0.1

0.2

0.3

0.4

93 94 95 96 97 98 99 00 01

DLNEDEM DLNPPI DLNPRS

Imeno, pome|u DEM i PPI e utvrdena pozitivna korelacija vo vremenskiperiod vo kontinuitet od 12 meseci. Pritoa, najvisoka pozitivna korelacija sezabeleùva vo 7-ot mesec (0,45). Isto taka, pozitivna korelacija postoi i pome|uDEM i PRS vo identi~en vremenski period (12 meseci), a najvisoka koreliranostpostoi vo 2-ot mesec (0,46). Ova ukaùva na golemata povrzanost pome|u promenitena devizniot kurs i promenite na cenite vo Republika Makedonija, {to jaargumentira opravdanosta na primenata na strategijata na targetirawe na devizenkurs. Pritoa, visok stepen na pozitivna koreliranost postoi i pome|unabquduvanite indeksi na ceni (PPI i PRS). Imeno, tie imaat najvisok koeficientna korelacija (0,90) vo istiot mesec vo koj nastanuva promenata (t.e. nivnatakoreliranost, povrzanost e bez vremensko zadocnuvawe). Toa se dolì nastrukturnata povrzanost na ovie indeksi, odnosno na dominantnoto u~estvo nacenite na neprehranbenite industriski proizvodi vo vkupniot indeks na cenite namalo, koi istovremeno se nose~ka komponenta vo indeksot na cenite na industriskiproizvoditeli. Poradi toa, nivnite promeni po meseci se re~isi sekoga{ vo istanasoka.

Za sporedba, vo Hrvatska, kade {to se primenuva istata monetarnastrategija, vrz osnova na gorespomenatata analiza, marginalna i re~isi nezna~ajnapozitivna korelacija e utvrdena edinstveno pome|u promenite na devizniot kurs ipromenite na cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi i toa sovremensko zadocnuvawe od 9-ot do 26-ot mesec (poizrazena e pome|u 13-ot i 16-otmesec, a najvisokiot koeficient na korelacija dostignuva 0,22).

Vo grafikonite 8 i 9 e prikaàna dolìnata na periodot vo koj e utvrdenakontinuirana pozitivna koreliranost pome|u devizniot kurs i indeksite na cenivrz baza na vkrstenata (dvonaso~na) korelaciona analiza. Pritoa, pokraj za celiotperiod, ispituvaweto na koreliranosta e napraveno i za dva podperiodi, poodelno.Prviot podperiod (1993-1996 godina) pretstavuva period koj gi opfa}a glavnogodinite pred stabilizacijata, dodeka vtoriot podperiod (1997-2001 godina) seodnesuva na godinite po stabilizacijata. Pritoa, pri utvrduvaweto na

10

podperiodite se vode{e smetka seriite da bidat dovolno dolgi za da ne se izgubina kvalitet na rezultatite i da bidat so pribli`no ista dolìna. Evidentno edeka i vo dvata slu~ai (devizniot kurs vo odnos na dvata vida na indeksi na ceni),vremetraeweto na pozitivnata korelacija e pokratko vo vtoriot podperiod (priistovremeno namaluvawe na nejziniot intenzitet). Toa pokaùva deka i vo vtoriotpodperiod promenite na devizniot kurs i promenite na cenite se dviàt vo istanasoka, no toa trae pokratko i e so poslab intenzitet. Vakvata pojava se objasnuvaso faktot {to vo vtoriot podperiod, kako rezultat na postignatata stabilnost voekonomijata i primenata na strategijata na targetirawe na devizniot kurs,izgradeniot kredibilitet na NBRM vo odnos na odrùvawe na stabilnosta nadevizniot kurs (nezavisno od okolnostite), ekonomskite subjekti pomalku ipobavno reagiraat na promenite na devizniot kurs.

Grafikon 8Vremetraewe na pozitivnata korelacija pome|u devizniot kurs i cenite naproizvoditeli na industriski proizvodi vo razli~ni periodi

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

1993-2001

Podperiod 1 (1993-1996)

Podperiod 2 (1997-2001)

Vremensko zadocnuvawe (vo meseci)

Grafikon 9Vremetraewe na pozitivnata korelacija pome|u devizniot kurs i cenite na malo vorazli~ni periodi

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

1993-2001

Podperiod 1 (1993-1996)

Podperiod 2 (1997-2001)

Vremensko zadocnuvawe (vo meseci)

11

v) Granger kauzalnost

Korelacijata sama po sebe ne zna~i deka postoi i kauzalna vrska pome|uanaliziranite varijabli. Poradi toa, po korelacionata analiza se pristapi konutvrduvawe na kauzalnosta, so upotreba na Granger testot. Toj ispituva kolkusega{nata vrednost na varijablata Y moè da bide objasneta so minatite vrednostina Y i dali so dodavawe na minati vrednosti na varijablata X }e se dobijat podobrirezultati. Ako X pomaga vo objasnuvaweto, predviduvaweto na Y, toga{ se veli dekapostoi “Granger kauzalna vrska pome|u Y i X”.

Vo ovoj slu~aj, be{e ispitana kauzalnata vrska pome|u devizniot kurs iindeksite na ceni (diferencirani vremenski serii), nabquduvano 6 mesecinanazad, so primena na Wald testot za G-kauzalnost. Taka, pri ispituvawe nakauzalnata vrska na relacija DLNDEM --> DLNPPI, kaj cenite na proizvoditelitena industriski proizvodi kauzalnost postoi so vremensko zadocnuvawe po~nuvaj}iod prviot do {estiot mesec. Istoto e utvrdeno i na relacija DLNDEM --> DLNPRSodnosno i kaj cenite na malo postoi kontinuirana kauzalna vrska od prviot do{estiot mesec. Dobienite rezultati ukaùvaat deka promenite vo devizniot kursim prethodat na promenite na cenite vo Republika Makedonija.

Tabela 2Rezultati od Granger testot za kauzalnost

1 2 3 4 5 6DLNEDEM --> DLNPPI 8.91E-06 0.0018* 0.0015* 0.0006* 1.12E-05 4.33E-15DLNEDEM --> DLNPRS 6.13E-05 4.31E-05 0.0008* 5.42E-06 1.67E-05 4.78E-07

* Otfrlawe na nultata hipoteza "nema Granger kauzalnost od prvata kon vtorata varijabla ", pri nivo nazna~ajnost od 5%.

vremensko zadocnuvawe (vo meseci)

Verojatnost

g) Regresiona analiza

Nasproti prethodnite vidovi na analiza kade varijablite se nabquduvaatpoedine~no ili vo parovi, regresionata analiza ovozmoùva seopfatnosogleduvawe na site zna~ajni varijabli koi ja uslovuvaat odredena varijabla.Soglasno dobienite rezultati od regresionata ravenka za indeksot na cenite namalo, kako merka na inflacijata, zna~ajni detreminanti na stapkite nainflacijata se devizniot kurs MKD/DEM, dvièweto na cenite naproizvoditelite na industriski proizvodi i industriskoto proizvodstvo (kakoreprezent za ekonomskata aktivnost), koi vlijanieto go ostvaruvaat so vremenskozadocnuvawe od samo eden mesec. Isto taka, so vremensko zadocnuvawe od dva mesecivlijanie vrz cenite vo doma{nata ekonomija ostvaruva i uvozot na stoki (prekuuvoznite ceni), {to e vo soglasnost so visokata uvozna zavisnost na makedonskataekonomija.

Kako osobeno zna~ajna komponenta me|u mese~nite sezonski faktori koja goobjasnuva nivoto na cenite vo analiziraniot period e sezonskoto vlijanie vodesettiot mesec od godinata, {to e povrzano so voobi~aenata praktika, vo pogolemdel od analiziraniot period, na premin kon poskapa tarifa na presmetka na cenatana elektri~nata energija (ukinata od 2000 godina navamu). Isto taka, vo ravenkatakako relevantna se pokaà dummy varijablata za april 2000 godina koga be{e

12

voveden danokot na dodadena vrednost, koj rezultira{e so ednokraten efekt vrznivoto na cenite vo makedonskata ekonomija.

Tabela 3Rezultati od regresionata ravenka(koeficienti na elasti~nost vo odnos na indeksot na cenite na malo, signifikantni pri nivo nazna~ajnost od 5%)R-squared 0.76Adjusted R-squared 0.73

coefficentDLOGDEM(-1) 0.12DLOGPPI(-1) 0.77DLOGIP(-1) -0.03DLOGU(-2) -0.02S10 0.02D1 0.05

Sli~no kako i pri korelacionata analiza, taka i pri regresionata analizae napraveno razgrani~uvawe na dva podperiodi, so cel da se vidi dali ima razlikivo dobienite rezultati. Taka, vo tabelata 3, koja gi sodr`i relevantnite varijablikoi vlijaat vrz cenite vo celiot analiziran period (1993-2001), koeficientot nadevizniot kurs iznesuva 0,12 i e relevanten pri nivo na zna~ajnost od 5%.Vrednosta na ovoj koeficient vo regresionata ravenka za prviot podperiod (1993-1996) iznesuva 0,10 i e signifikanten pri nivo na zna~ajnost od 10%. Voregresionata ravenka za vtoriot podperiod (1997-2001), koeficientot nadeviziniot kurs ne e zna~aen3.

d) VAR analiza

VAR analizata ovozmo`uva dinami~ka i visoka sofisticirana analiza navarijablite, matemati~ki pretstaveni vo forma na vektori. Pri ovoj pristap nastrukturno modelirawe sekoja endogena varijabla vo sistemot e pretstavena kakofunkcija na ostanatite varijabli vo sistemot vo prethodnite periodi. Ovoj model,ponatamu e osnova za dopolnitelni tehniki na analiza – impulse response funkcijatai dekompozicija na varijansata (prilog 1 i 2). Prvata tehnika demonstrirasoodvetno reagirawe na cenite pri promena ({ok) na devizniot kurs.

Tabela 4Rezultati od VAR analizata - dekompozicija na varijansata(struktura na varijansite na varijablite vo 10-ot period, vo %)

DLOGPRS DLOGPPI DLOGDEM

DLOGPRS 70.37 51.82 22.71

DLOGPPI 12.69 34.43 4.66

DLOGDEM 16.92 13.73 72.62

3 Pri vakvi analizi sekoga{ treba da se ima predvid deka podolgite vremenski serii davaatporelevantni ekonometriski rezultati.

13

So dekompozicija na varijansata se sogleduva strukturata na proektiranatavarijansa na varijablite. Pritoa, analizata prikaùva deka vo varijansata nacenite na malo i cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi zna~ajnou~estvo imaat varijaciite vo devizniot kurs (16,92% i 13,73%, soodvetno).Istovremeno (i o~ekuvano), postoi visoka me|usebna uslovenost na ovie dvaindeksi na ceni.4

|) Pristap na kointegrirani vremenski serii

Kointegriranost na vremenskite serii pretpostavuva postoewe nadolgoro~na relacija pome|u analiziranite varijbli, pri {to kratkoro~niteotstapuvawa se koregiraat so t.n. error correction mechanism (ECM). So toa, Vector errorcorrection (VEC) pristapot gi objasnuva dolgoro~nata i kratkoro~nata relacijapome|u soodvetnite ekonomski kategorii.

Dokolku se analiziraat dvièwata na devizniot kurs i cenite naproizvoditelite na industrisko proizvodstvo (grafikon 10a), kako i soodnosotpome|u devizniot kurs i cenite na malo (grafikon 10b) se zabeleùva intuitivnodeka ovie serii ne se stacionarni, pritoa tie pokaùvaat ista pateka na dvièwe,odnosno tie se kointegrirani.

Grafikon 10Dvièwe na devizniot kurs i: (a) cenite na proizvoditelite na industriskoproizvodstvo i (b) cenite na malo, 1993 - 2001 godina(vo logaritmi)

(a) (b)

2.0

2.5

3.0

3.5

4.0

4.5

5.0

93 94 95 96 97 98 99 00 01

LNPPI LNEDEM

2.0

2.5

3.0

3.5

4.0

4.5

5.0

93 94 95 96 97 98 99 00 01

LNPRS LNEDEM

So cel poformalno da se utvrdi kointegracijata pome|u devizniot kurs icenite na industriskite proizvoditeli i cenite na malo, soodvetno, koristena eJohansen procedurata, so koja bea utvrdeni slednite dolgoro~ni relacii:

PPI= 1,343 + 0,985 EDEM........................(1)

PRS= 4,257 + 0,104 EDEM.......................(2)

4 Ova u~estvo moè da varira zavisno od redosledot na varijablite, {to pretstavuva slabost na ovaatehnika i osnova za kritiki.

14

Ravenkata (1) ja prikaùva dolgoro~nata relacija pome|u devizniot kurs icenite na industriskite proizvoditeli, odnosno na dolg rok 10% zgolemuvawe nadevizniot kurs (depresijacija na vrednosta na denarot), }e predizvikuva 9,8%zgolemuvawe na cenite na industriskite proizvoditeli.

Ravenkata (2) ja prikaùva dolgoro~nata relacija pome|u devizniot kurs icenite na malo, odnosno na dolg rok 10% zgolemuvawe na devizniot kurs(depresijacija na vrednosta na denarot), }e predizvikuva 1,0% zgolemuvawe nacenite na malo. Za sporedba, spored analizata napravena za Hrvatska5, 10%zgolemuvawe na devizniot kurs (depresijacija na vrednosta na kunata)predizvikuva 3,3% zgolemuvawe na cenite na malo.

Ovoj pokazatel pretstavuva eden vid dolgoro~en transmisionen (pass-through)efekt na devizniot kurs (koj sepak treba da se sfati vo relativna smisla bidej}ine proizleguva od strukturen model). Pogolemiot efekt na devizniot kurs vrzcenite na industriskite proizvoditeli vo odnos na cenite na malo se objasnuva sopogolemoto u~estvo na uvozni komponenti (osobeno kaj proizvoditelite nanafteni derivati) vo negovata struktura, ~ii prisustvo vo indeksot na cenite namalo e pove}e indirektno. Pomaliot pass-through efekt kaj indeksot na cenite namalo vo Republika Makedonija vo odnos na Hrvatska e vo soglasnost so utvrdenatapovisoka stabilnost na inflacijata vo makedonskata ekonomija.

4. Analiza na relativnite ceni

Pokraj ekonometriskite istraùvawa, empiriskata analiza isto taka nudisoznanija za ulogata i zna£eweto na devizniot kurs vo makedonskata ekonomija. Voovoj kontekst, osobeno vnimanie zasluùva analizata na relativnite ceni vomakedonskata i germanskata ekonomija. Imeno, eden od indikatorite za uspehot nastartegijata na targetirawe na devizniot kurs e pribliùvawe i stabilizirawe nadoma{nite ceni vo odnos na cenite vo zemjata £ija valuta se koristi kakonominalno sidro. Vrz ovaa osnova moè prakti£no da se sogleda zna£eweto na ovaastrategija.

5 Exchange rate pass-through and monetary policy in Croatia –A. Billmeier and L. Bonato, IMF Working Paper 02/109

15

Grafikon 11a.Relativni ceni vo makedonskata i germanskata ekonomija

Indeks na ceni na malo (Makedonija) / Indeks na ceni na malo (Germanija)

0.50

1.00

1.50IQ

199

2

IIIQ

IQ 1

993

IIIQ

IQ 1

994

IIIQ

IQ 1

995

IIIQ

IQ 1

996

IIIQ

IQ 1

997

IIIQ

IQ 1

998

IIIQ

IQ 1

999

IIIQ

IQ 2

000

IIIQ

IQ 2

001

IIIQ

IQ 2

002

Grafikon 11b.Relativni ceni vo makedonskata i germanskata ekonomija

Indeks na ceni na proizvoditeli (Makedonija) / Indeks na ceni na proizvoditeli (Germanija)

0.50

1.00

1.50

IQ 1

99

2

IIIQ

IQ 1

99

3

IIIQ

IQ 1

99

4

IIIQ

IQ 1

99

5

IIIQ

IQ 1

99

6

IIIQ

IQ 1

99

7

IIIQ

IQ 1

99

8

IIIQ

IQ 1

99

9

IIIQ

IQ 2

00

0

IIIQ

IQ 2

00

1

IIIQ

IQ 2

00

2

Prikaànite dvièwa vo grafikonite 11a. i 11b. pokaùvaat deka voperiodot na primena na strategijata na targetirawe na devizniot kurs, za razlikaod prethodniot period, cenite vo makedonskata ekonomija imaat postabilen odnosvo odnos na cenite vo germanskata ekonomija, mereno spored indeksot na ceni namalo i indeksot na ceni na proizvoditelite na industriski proizvoditeli. Imeno,vo periodot na targetirawe na devizniot kurs na denarot vo odnos na germanskatamarka, odnosot me|u doma{nite i germanskite ceni iznesuva 1, ili so mnogu malivarijacii se dviì okolu 1. Toa pretstavuva o£igledna i prakti£na potvrda dekapreku targetirawe na devizniot kurs na doma{nata valuta vo odnos na germanskatamarka, se postigna stabilizirawe na inflatornite o£ekuvawa i sledstvenostabilizirawe na dom{nite ceni vo odnos na cenite vo germanskata ekonomija. Toaprakti£no zna£i deka devizniot kurs uspe{no ja ispolnuva funkcijata nanominalno sidro vo ekonomijata.

16

5. Zaklu~ok

Strategijata na targetirawe na devizen kurs vo Republika Makedonijapokaà zna~ajni rezultati vo cenovnata stabilizacija, kako preduslov zadolgoro~en i odr`liv ekonomski razvoj. Transparentnosta vo sledeweto nadevizniot kurs od strana na ekonomskite subjekti i uspe{nata kontrola na ovojtarget od strana na NBRM ovozmoìja jaknewe na kredibilitet na NBRM istabilizirawe na inflacionite o~ekuvawa.

Ekonometrsikata analiza pokaùva visoka stabilnost na devizniot kurs iinflacijata (pri istovremeno i neizbe`no pomala stabilnost na primarnite parii devzinite rezervi). Istovremeno, utvrdena e korelaciona i kauzalna zavisnostme|u devizniot kurs i cenite vo makedonskata ekonomija. Vlijanieto na devizniotkurs vrz cenite e utvrdeno i preku regresina analiza, VAR i VEC.

Sepak, analizata na podperiodi (kaj korelacionata analiza i regresioniteravenki) ukaùva na namaleno vlijanie na devizniot kurs vrz inflacijata voposlednive godini, glavno kako rezultat na makroekonomskta stabilnost,stabilizirani inflatorni o~ekuvawa kaj ekonomskite subjekti, kako i zajaknatatakredibilnost na Centralnata banka. Me|utoa, vo uslovi na nerazvien finansiskisistem so dominantna uloga na bankarski sistem koj se odlikuva so relativno visokstepen na lo{i plasmani i rigidna kamatna politika, so {to se ograni~uvatransmisioniot mehanizam na monetarnata politika preku bankarskiot sistem ifinansiskite pazari, kako i vo uslovi na brojni eksterni {okovi od neekonomskapriroda, devizniot kurs i natamu ostanuva zna~aen. Vo ovoj kontekst, zaradinadminuvawe na odredeni utvrdeni slabosti, mo`na opcija e voveduvawe pogolemafleksibilnost na devizniot kurs, so {to toj i natamu bi ja zadràl ulogata nanominalno sidro vo ekonomijata.

Koristena literatura:

1. Andreas Billmeier, Leo Bonato, "Exchange rate pass-through and monetary policy inCroatia", IMF, 2002

2. International Financial Statistics, IMF

17

Prilog 1: Impulse Response funkcija

-0.005

0.000

0.005

0.010

0.015

0.020

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Response of D(LOG(PRS)) to D(LOG(PRS))

-0.005

0.000

0.005

0.010

0.015

0.020

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Response of D(LOG(PRS)) to D(LOG(PPI))

-0.005

0.000

0.005

0.010

0.015

0.020

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Response of D(LOG(PRS)) to D(LOG(DEM))

-0.005

0.000

0.005

0.010

0.015

0.020

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Response of D(LOG(PPI)) to D(LOG(PRS))

-0.005

0.000

0.005

0.010

0.015

0.020

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Response of D(LOG(PPI)) to D(LOG(PPI))

-0.005

0.000

0.005

0.010

0.015

0.020

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Response of D(LOG(PPI)) to D(LOG(DEM))

-0.02

-0.01

0.00

0.01

0.02

0.03

0.04

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Response of D(LOG(DEM)) to D(LOG(PRS))

-0.02

-0.01

0.00

0.01

0.02

0.03

0.04

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Response of D(LOG(DEM)) to D(LOG(PPI))

-0.02

-0.01

0.00

0.01

0.02

0.03

0.04

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Response of D(LOG(DEM)) to D(LOG(DEM))

Response to One S.D. Innovations ± 2 S.E.

18

Prilog 2: Dekompozicija na varijansata Variance Decomposition of D(LOG(PRS)): Period S.E. D(LOG(PRS)) D(LOG(PPI)) D(LOG(DEM))

1 0.017155 100 0 02 0.021519 80.3962 19.17152 0.4322773 0.024201 73.83476 15.16036 11.004884 0.02694 70.86835 13.42797 15.703695 0.028384 70.22619 13.52633 16.247486 0.029227 70.50873 13.21891 16.272367 0.02984 70.6078 13.05015 16.342058 0.030303 70.52461 12.89547 16.579939 0.030664 70.42785 12.76906 16.80309

10 0.030928 70.37873 12.69886 16.92241

Variance Decomposition of D(LOG(PPI)): Period S.E. D(LOG(PRS)) D(LOG(PPI)) D(LOG(DEM))

1 0.016943 34.20532 65.79468 02 0.018695 38.0601 59.1137 2.8261983 0.021006 43.9356 47.15554 8.9088624 0.022763 46.66401 42.22785 11.108155 0.023797 48.45095 39.37262 12.176436 0.024544 49.81967 37.49706 12.683277 0.025071 50.64232 36.32914 13.028548 0.025457 51.18064 35.47129 13.348079 0.025748 51.55782 34.85822 13.58396

10 0.02596 51.82936 34.4314 13.73923

Variance Decomposition of D(LOG(DEM)): Period S.E. D(LOG(PRS)) D(LOG(PPI)) D(LOG(DEM))

1 0.033708 2.886224 0.049604 97.064172 0.042566 12.33397 1.178303 86.487723 0.044789 17.57281 4.197226 78.229964 0.045526 19.23408 4.550285 76.215645 0.045846 20.25046 4.528803 75.220746 0.046349 20.92273 4.497736 74.579537 0.04682 21.53561 4.523381 73.941018 0.04711 22.07894 4.595648 73.325419 0.047279 22.45849 4.644133 72.89738

10 0.047394 22.7122 4.664116 72.62368

Ordering: D(LOG(PRS)) D(LOG(PPI)) D(LOG(DEM))

19

Ana Mitreska, Direkcija za istraùvawe, NBRM, Vi{ istraùva~M-r Sultanija Boj~eva-Terzijan, Direkcija za istraùvawe, NBRM, Vi{istraùva~

TRANZICIJA KON POGOLEMA FLEKSIBILNOST NADEVIZNIOT KURS

1. Voved

Politikata na devizen kurs pretstavuva zna~aen stolb vo ramkite navkupnata makroekonomska politika. Pritoa, izborot na reìm na devizen kurs senametnuva kako soodvetno ograni~uvawe pri koncipiraweto na ostanatiteelementi na makroekonomskata politika. Vakvata postavenost e vo funkcija naodrùvawe na konzistentna makroekonomska ramka, so adekvaten kapacitet zaostvaruvawe na postavenite celi.

Od aspekt na raspoloìvite alternativi na reìm na devizen kurs, nekoiavtori smetaat deka postojat samo dva odr`livi reìma na devizen kurs:fleksibilen devizen kurs (~ist) i fiksen devizen kurs (vo oblik na valuten odborili monetarna unija)6. Vo praksata ovaa bipolarna teorija ne e potvrdena. Imeno,postojat golem broj zemji ~ij reìm na devizen kurs po svoite karakteristiki senao|a nekade pome|u ovie dve ekstremni to~ki. Takvi me|u- strategii (intermediateexchange rate regimes) se, na primer: polze~kiot devizen kurs, reìmot na rakovodenofluktuira~kiot devizen kurs, tolerirani margini na fluktuacija na devizniotkurs i sl.

Tradicionalniot pristap na izbor na reìm na devizen kurs bazira nakonceptot na optimalno valutno podra~je (“optimal currency area”). Ovoj koncept davaednostaven odgovor na pra{aweto za izborot na takov reìm na devizen kurs, {to}e obezbedi optimalizacija na internata i eksternata ramnoteà vo ekonomijata.Taka, za malite i otvoreni ekonomii, so nizok stepen na proizvodna i izvoznadiverzifikacija i visoka faktorska mobilnost se prepora~uva primena na fiksendevizen kurs. Generalno, osnovni kriteriumi koi se zemaat predvid priutvrduvaweto na optimalen reìm na devizen kurs, vo ramkite na ovoj pristap se:goleminata na ekonomijata, stepenot na otvorenost, stepenot na proizvodna iizvozna diverzificiranost, geografskata koncentracija na trgovijata, mobilnostana kapitalot i rabotnata sila. Site ovie faktori treba da pridonesat kon izborna takov reìm na devizen kurs, {to na dolg rok, vo prosek }e pokaùva povolniperformansi.

Politikata na devizen kurs nema stati~en karakter. Imeno, postojatnekolku pri~ini koi nametnuvaat potreba od premin od eden kon drug reìm nadevizen kurs, ili od pomala kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs iobratno:

a) del od navedenite faktori za izbor na reìm na devizen kurs(mobilnosta na faktorite, proizvodnata i izvoznata diverzifikacija,

6 Ova e t.n. bipolarna teorija na reìm na devizen kurs (“bipolar”, “two poles”, “hollowing out”).

20

geografskata koncentracija na trgovijata) imaat dinami~en karakter.Ottamu, i optimalniot reìm na devizen kurs ima dinami~na priroda;

b) vo nekoi zemji inflacionite problemi se re{avaat preku stabilizacijabazirana na devizniot kurs. Vo toj slu~aj devizniot kurs se koristi kakonominalno sidro, vo funkcija na postignuvawe na disciplina,kredibilitet, stabilizirawe na o~ekuvawata i sledstveno, cenovnastabilnost. Sepak, koristeweto na devizniot kurs kako nominalno sidromoè da predizvika distorzii od aspekt na eksternata ramnoteà(platnobilansni problemi, namaluvawe na konkurentnosta naekonomijata) ili pogolema varijabilnost na vkupniot bruto doma{enproizvod (autput)7. Taka, i pokraj ostvaruvaweto na cenovna stabilnost,ostvaruvaweto na vkupnata makroekonomska ramnoteà e dovedeno vopra{awe.

Prifa}aweto na reìm na de facto fiksen devizen kurs (odnosno primena nastrategija na targetirawe na nominalniot devizen kurs), kako re{enie zainflacionite problemi implicira potreba od razvivawe na soodvetna izleznastrategija, odnosno strategija kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs. Voovoj trud }e se obideme da gi objasnime makroekonomskite aspekti na devizniotkurs, pri~inite za tranzicija kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs,potrebnite preduslovi i karakteristikite na dobrovolnata tranzicija itranzicijata predizvikana od krizi, kako i alternativnata monetarna strategija nacentralnata banka, po napu{taweto na strategijata na targetirawe na devizniotkurs.

2. Makroekonomski osnovi na devizniot kurs(indikatori za ramnoteèn devizen kurs)

Vo ekonomskata teorija, generalno postojat dva pristapa za ocena naramnote`niot devizen kurs: 1. procena na indikatorite na konkurentnosta naekonomijata (preku utvrduvawe na paritetot na kupovna sila) i 2. makroekonomskipristap (od aspekt na postignuvaweto na makroekonomska ramnoteà). Soglasnovtoriot pristap, celnata funkcija na sekoja ekonomija e postignuvawe naoptimalen soodnos pome|u internata i eksternata ramnoteà. Devizniot kurs(realen), pri koj ekonomijata ostvaruva interna i eksterna ramnoteà se ozna~uvakako ramnoteèn realen devizen kurs.

2.1. Definirawe na internata i eksternata ramnoteà na ekonomijata

Vo uslovi koga ekonomijata funkcionira na nivo na autput, kompatibilenso stapkata na prirodna nevrabotenost i niska i odr`liva inflacija(potencijalen autput) velime deka vo ekonomijata postoi interna ramnoteà.

Eksternata ramnoteà se ocenuva preku platnobilansnata pozicija nazemjata. Imeno, vo uslovi na odr`livo saldo na tekovnata smetka vo platniotbilans, ekonomijata se nao|a vo pozicija na eksterna ramnoteà. Pritoa,odr`livosta na tekovnata smetka se ocenuva od aspekt na mo`nosta za nejzinofinansirawe preku kapitalni tekovi “kompatibilni so anticipiraniot 7 Vo slu~aj koga postoi precenetost ili potcenetost na realniot devizen kurs.

21

ekonomski rast i vo otsustvo na bilo kakvi restrikcii vo trgovijata ipla}awata”8. Ottuka, eksterna ramnoteà postoi vo uslovi na ostvaruvawe nasakaniot neto tek na sredstva pome|u zemjite, bez postoewe na bilo kakviinstitucionalni i administrativni distorzii. Imaj}i ja predvid strukturata nakapitalnite tekovi, odr`livosta na tekovnata smetka podrazbira i odr`livanadvore{na zadolènost na zemjata.

2.2. Pristapi za utvrduvawe na ramnoteèn realen devizen kurs

Realniot devizen kurs, konzistenten so ramnote`nata pozicija naekonomijata pretstavuva realen ramnoteèn devizen kurs. Pritoa, i dvataelementa na ramnoteàta (eksternata i internata ramnoteà) se determiniraniod: nivoto na realnata doma{na pobaruva~ka i realniot devizen kurs. Taka:

0;0),,( <∂∂<

∂∂=

ER

f

AD

fERADfCA

Kade: CA-saldo na tekovnata smetka AD-realna doma{na pobaruva~ka ER-realen devizen kurs (edinici na stranska valuta za edna edinica doma{navaluta)

0;0),,( <∂∂>

∂∂=

ER

f

AD

fERADfY

Kade: Y-realen autput

Grafi~ki, realniot ramnoteèn devizen kurs i negovite determinanti seprezentiraat preku t.n. Swan-ov9 dijagram.

Grafikon 1

Zabaven autputSuficit vo tekovnata smetka

Zabaven autputDeficit vo tekovnata smetka

Inflacioni pritisociSuficit vo tekovnata smetka

Inflacioni pritisociDeficit vo tekovnata smetka

CA* Y*

CA*

Y*

ER*E

Rea

len

devi

zen

kurs

Realna doma{na pobaruva~ka

8 Chorng-Huey Wong, “Adjustment and Internal-External Balance”, Macroeconomic Management, Programs andPolicies.9 Dijagramot za prvpat e postaven vo 1955 godina, od strana na Trevor Swan.

22

Dijagramot pokaùva razli~ni kombinacii na realen devizen kurs (edinicistranska valuta za edna edinica doma{na valuta) i realna doma{na pobaruva~ka,pri koi se vospostavuvaat opredeleni kombinacii na interna i eksternaramnoteà. Pritoa, krivata na autputot e raste~ka, poradi negovata pozitivnakorelacija so doma{nata pobaruva~ka, dodeka krivata na saldoto na tekovnatasmetka e opa|a~ka poradi vlo{uvaweto na tekovnata smetka vo uslovi na porast nadoma{nata pobaruva~ka. Presekot na dvete krivi (to~kata E) go determiniranivoto na realen devizen kurs i doma{na pobaruva~ka pri koe se ostvaruva internai eksterna ramnoteà vo ekonomijata. Taka, devizniot kurs na nivoto ER* gopretstavuva ramnote`niot realen devizen kurs.

Ramnote`niot realen devizen kurs ne e stati~ka kategorija. Toj edeterminiran od pozicijata na ekonomskite fundamenti. Sekoe nivno pomestuvawe}e predizvika i pomestuvawe na ramnote`noto nivo na realniot devizen kurs.Takvi fundamenti se: produktivnosta, tehnolo{kiot progres, uslovite na razmena,realnite kamatni stapki, tarifite za uvoz, danocite na izvoz, strukturata najavnite prihodi i rashodi, kontrolata vrz kapitalnite tekovi.

êtirite kvadranti vo dijagramot pokaùvaat razli~ni kombinacii namakroekonomski debalansi koi moàt da bidat predizvikani od doma{ni inadvore{ni {okovi, strukturni distorzii ili nesoodvetni makroekonomskipolitiki.

Ovaa analiti~ka ramka ovozmoùva sogleduvawe na prirodata namakroekonomskite debalansi i izbor na soodvetni odluki koi }e ovozmoàtpridviùvawe na ekonomijata kon ramnote`nata pozicija. Od aspekt na politikatana devizen kurs, toa bi zna~elo ocenuvawe na ramnote`niot devizen kurs,procenuvawe na otstapuvawata na devizniot kurs od negovoto ramnote`no nivo iprezemawe na merki za korekcija na otstapuvawata.

Vo osnova postojat tri metodi za ocena na ramnote`noto nivo narealniot devizen kurs:

I. Ocenka bazirana na dinami~en makroekonomski model preku izveduvawe nasimulacii za odredeni merki na ekonomskata politika i nezavisni egzogenivarijabli so cel generirawe na vrednosti na realniot devizen kurs vostabilna sostojba. Pritoa, realniot devizen kurs vo stabilna sostojba eramnote`niot devizen kurs koj pretstavuva balans pome|u internata ieksternata ramnoteà.

II. Postavuvawe na individualni bihejvioristi~ki ravenki, vo funkcija nakvantifikacija na osnovnite komponenti na tekovnata smetka. Ottuka,moè da se izvedat kvantitativnite vrski pome|u tekovnata smetka inejzinite osnovni determinanti. Na primer10, odnosot pome|u tekovnatasmetka i nejzinite osnovni determinanti moè da se pretstavi na sledniovna~in:

10 Chorng-Huey Wong, “Adjustment and Internal-External Balance”, Macroeconomic Management, Programs andPolicies

23

tttt ERYFYCA δλβα +++=Kade: YF-svetski realen dohod, ili dohod na glavnite trgovski partneri.

Dokolku postojat sogleduvawa za nivoto na doma{niot bruto proizvod (Y) isaldoto na tekovnata smetka (CA), kompatibilni so internata i eksternataramnoteà na ekonomijata, pri {to dohodot na glavnite trgovski partneri edadena, egzogena promenliva, od gorepostavenata ravenka moè da se izvede nivotona ramnote`niot realen devizen kurs. Sepak, imaj}i gi predvid site potencijalniproblemi pri ekonometriskoto i subjektivnoto ocenuvawe, naj~esto kako finalenrezultat se dobiva interval na dvièwe na ramnote`niot realen devizen kurs.

III. Tretiot pristap bazira na ekonometrisko testirawe, odnosno koristewe naunit root testot za testirawe na stacionarnosta na seriite na podatoci. Ovojpristap se sostoi od nekolku ~ekori:

1. Ocenuvawe na stacionarnosta na serijata na realniot devizen kurs.Dokolku serijata ne e stacionarna, zaklu~uvame deka ramnote`niotrealen devizen kurs, vo tekot na nabquduvaniot period se promenil.

2. Utvrduvawe na pozna~ajnite makroekonomski kategorii koi senestacionarni. Se smeta deka ovie fundamenti se osnovnata pri~ina zapomestuvawe na ramnote`noto nivo na realniot devizen kurs.

3. Primena na kointegraciona analiza, odnosno ocenuvawe na ravenka vokoja realniot devizen kurs e zavisna (endogena promenliva), dodekaidentifikuvanite fundamenti se nezavisni (egzogeni) promenlivi.

4. Od ovaa ravenka se izveduva realniot devizen kurs, so koristewe na“postojani” vrednosti na nezavisnite promenlivi. Pritoa,presmetuvaweto na “postojanite” vrednosti e subjektivno. Na primer,pod “postojana vrednost” moè da se smeta prosekot od pet periodi. Vakaizvedeniot realen devizen kurs go pretstavuva ramnote`niot devizenkurs.

24

Pregled na teoretski koncepti za ocenka na ramnote`niot realen kursKoncept Argumenti za Argumenti protiv11

1. Devizen kurs koj }e dovededo uramnoteùvawe naeksternata tekovna smetka.

Ramnoteà na tekovnatasmetka e naj~estoprifaten target.

Nedostasuva preciznost: odgovorot(reakcijata) na tekovite na tekovnatasmetka vo odnos na promenite nadevizniot kurs se nesigurni i sovremensko zadocnuvawe. Vramnoteèna(saldo nula) tekovna smetka e retkopodobna: nekoi zemji treba prirodno daimaat suficit (drugite deficit) zaednoso odliv na kapital (priliv na kapital),koi }e zavisat od strukturni i dr.faktori (koi isto taka }e se menuvaat sotek na vreme).

2. Ramnoteèn devizen kurs,definiran kako kurs kojdoveduva do vramnoteùvawena tekovnata smetka plusnormalni tekovi na kapital.

Podobruvawe na (1), so{to se potvrduva dekaoptimumot moè davklu~uva nekoi netostrukturni prilivi iliodlivi na kapital.

Isto kako konceptot pod (1),nedostasuva preciznost. Mnogu ete{ko da se utvrdi {to se "normalni"tekovi na kapital i ~esto pati ete{ko da se izmerat.

3. "Paritet na kupovnatasila", koj gi izedna~uvadoma{noto i me|unarodnotocenovno nivo.

Popularen koncept ikorisen kako osnovnoscenario za razli~nikomparativni ekonomskianalizi (na pr. zaìvotniot standard)

Ne sekoga{ ja pretstavuva eksternataramnoteà, osobeno bidej}i golem brojstoki i uslugi vo praktikata ne seme|unarodno razmenlivi, kako iporadi dolgoto vremenskozadocnuvawe na prilagoduvawata.

4. Devizen kurs koj giizedna~uva izvoznite ceni soonie vo konkurentnite zemji.

Dobro ja definiraramnoteàta.

Me|unarodnata konkurencija giizedna~uva nivoata na izvoznite ceni,no za smetka na mnogu promenlivinivoa na izvozna profitabilnost me|uzemjite-predizvikuvaj}idisekvilibrium vo po{irok kontekst.

5. Devizen kurs koj giizedna~uva doma{nite ime|unarodnite edine~nitro{oci (vkupnite, ilinaj~esto tro{ocite poedinica trud); idealno,presmetkite se prilagodeni zada go eliminiraat efektot odrazli~nite fazi voekonomskiot ciklus.

Pretstavuva ramnoteàvo smisol na merka nakonkurentnost.

Problemite se sli~ni so (3), iakomoèbi ne se tolku silno izrazeni.Voedno, se javuvaat problemi namerewe.

6. Devizen kurs koj giizedna~uva doma{nite ime|unarodnite stapki narealni plati.

Koncept na ramnoteà napazarot na trud (zna~aen,isto taka i vo kontekstna socijalnata politika).

Postoeweto na strukturnanefleksibilnost vo ramkite i pome|unacionalnite pazari na trud, moè dane e konzistentno so drugite makroceli na ekonomskata politika.

7. Pateka na nominalniotdevizen kurs koja ekonzistentna so postepenaapresijacija na realniotdevizen kurs.

Dizajnirana za bavnoistisnuvawe nainflacijata prekuprogresivno zgolemuvawena stepenot narestriktivnost namonetarnata pozicija.

Nad odredena to~ka moè da ja o{tetirealnata ekonomija i konkurentnostado neprifatlivo nivo.

Izvor: "The choice of exchange rate regime", Tony Latter, Handbooks in Central banking No.2, Centre for CentralBanking Studies, Bank of England.

11 Vo ovaa tabela se prezentirani nekoi od argumentite protiv prezentiranite koncepti. Dokolku sedonese odluka za prifa}awe na bilo koj od konceptite kako target, vo toj slu~aj }e proizlezat mnogudopolnitelni pra{awa za toa dali i kako operativno targetot moè da bide realiziran.

25

3. Dobrovolna (mirna) tranzicija kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs

Tranzicijata kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs bi trebalo dabide realizirana bez pogolemi distorzii na finansiskite pazari,destabilizirawe na o~ekuvawata na ekonomskite subjekti ili naru{uvawe naekonomskata dinamika. Verojatnosta za efikasno (neproblemati~no) napu{tawe nareìmot na fiksen devizen kurs }e bide pogolema dokolku preminot kon pogolemafleksibilnost: 1) ne se dolì na kriza i 2) ne e odraz na nemo`nosta nanositelite na ekonomskata politika da se pridrùvaat do neophodnitepretpostavki za odrùvawe na targetiranoto nivo na devizen kurs. Pretpostavkiteza uspe{no, neproblemati~no menuvawe na reìmot na devizen kurs ne seodnesuvaat samo na karakterot na pri~inite za tranzicijata, tuku i na nekoineophodni ekonomski preduslovi:

1. Stabilni dvièwa na devizniot pazar ili prisustvo na pritisoci zaapresijacija.

2. Institucionalni reformi koi garantiraat zdrava, odr`liva idisciplinirana fiskalna politika.

3. Zdrav finansiski sektor.4. Jasna orientiranost kon odrùvawe na niski i stabilni stapki na inflacija

(potreba od operativna nezavisnost na centralnata banka).

1. Verojatnosta za “miren” premin kon pofleksibilen devizen kurs e pogolema,dokolku tranzicijata se izvr{i vo period na stabilni dvièwa na devizniotpazar ili vo uslovi na apresira~ki pritisoci vrz doma{nata valuta. Imeno, ipokraj toa {to apresijacijata moè da ja zagrozi izvoznata konkurentnost naekonomijata, raste~kata vrednost na doma{nata valuta vlijae pozitivno vrzo~ekuvawata i odnesuvaweto na ekonomskite subjekti. Kredibilitetot nanositelite na ekonomskata politika moè da bide zadràn (re~isi na istonivo, kako i vo periodot na reìm na fiksen devizen kurs), dokolku priobjavuvaweto na novata strategija na devizen kurs, doma{nata valuta ne e podpritisok za depresijacija.

2. Periodot na tranzicija kon pogolema fleksibilnost na devizniot kursnametnuva potreba od prudentno vodewe na fiskalnata politika, vo smisla naodr`liva fiskalna pozicija i zajaknuvawe na stepenot na nejzinatarestriktivnost. Imeno, imaj}i gi predvid negativnite implikacii odpermanentnata apresijacija na devizniot kurs, eden od mehanizmite za nejzinospre~uvawe e destimuliraweto na prilivite na stranski kapital vo zemjata.Toa bi moèlo da zna~i namaluvawe na visokite kamatni stapki12, odnosnopogolema relaksacija na monetarnata politika. Ottuka, efikasnatakoordinacija na ovie dve politiki, a vo funkcija na odrùvawe namakroekonomska stabilnost nametnuva potreba od visoko discipliniranafiskalna politika. Zna~eweto na zdravata i odr`liva fiskalna pozicija ne sereflektira edinstveno preku efektite koi moàt da se kvantificiraat.Imeno, vo uslovi na promena na reìmot na devizen kurs i neizvesnosta koja

12 Nekoi avtori smetaat deka vo periodot na tranzicija kon pogolema fleksibilnost na devizniotkurs, vo predvid moè da se zeme i voveduvawe na kapitalni kontroli ili odano~uvawe nakapitalnite prilivi (Eichengreen Barry, Paul Masson, 1998).

26

tranzicijata ja nametnuva vo domenot na monetarnata politika, odr`livatafiskalna politika, postavena na zdrava institucionalna osnova moè uspe{noda deluva kako sidro na o~ekuvawata na ekonomskite subjekti.

3. Dolgiot period na primena na reìm na fiksen devizen kurs moè dapredizvika inercija vo odnesuvaweto na ekonomskite subjekti. Inercijata, predsî e karakteristi~na za procesot na upravuvawe so obvrskite i osobeno va`na,od aspekt na finansiskiot sistem na zemjata. Imeno, inertnoto odnesuvawe,predizvikano od formiranite o~ekuvawa za nemenlivost na devizniot kursmoè da dovede do nesoodvetna devizna izloènost na finansiskite instituciii golemi zagubi vo ovoj sektor. Reduciraweto na izloènosta na finansiskiteinstitucii na rizikot od fluktuacii od devizen kurs moè da se realizira so:a) propi{uvawe na soodvetni supervizorski standardi koi }e ja limitiraatotvorenata devizna pozicija na soodvetnite finansiski institucii; b)postepeno preminuvawe kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs, so {to}e se razvie svesta kaj ekonomskite subjekti za mo`nosta od fluktuirawe nadevizniot kurs i }e ja eliminira inercijata vo upravuvaweto so otvorenatadevizna pozicija. Vo ovoj kontekst se prepora~uva postepeno zgolemuvawe nafleksibilnosta na devizniot kurs so prethodno utvrden vremenski raspored (naprimer: pro{iruvawe na marginite na fluktuirawe na devizniot kurs vo fazii namaluvawe na intenzitetot i frekventnosta na intervenciite nacentralnata banka na devizniot pazar).

4. Od aspekt na monetarnata politika, napu{taweto na targetiraweto nadevizniot kurs nametnuva potreba od definirawe na novo nominalno sidro, sodovolno kapacitet za odrùvawe na inflacijata i inflacionite o~ekuvawa napoèlnoto nivo. Iskustvata pokaùvaat deka naj~esto kako alternativnamonetarna strategija (po napu{taweto na targetiraweto na devizniot kurs) sevoveduva kvazi-targetirawe na inflacija. Toa, vo krajna instancapretpostavuva visok stepen na operativna nezavisnost na monetarnata vlast,kako i institucionalna, kadrovska i tehni~ka opremenost na centralnata bankaza vodewe na monetarna politika, vo uslovi na pogolema fleksibilnost nadevizniot kurs.

So cel promenata na reìmot na devizen kurs da ne predizvika pogolemidistorzii vo vkupnoto ekonomsko funkcionirawe, tranzicijata treba da se odvivapo gradualen pat. Gradualniot pristap ja zgolemuva verojatnosta za ispolnuvawena potrebnite preduslovi za mirna tranzicija kon pogolema fleksibilnost nadevizniot kurs.

3.1. Polska kako primer na dobrovolna (mirna) tranzcija kon pogolemafleksibilnost na devizniot kurs

Tranzicijata vo reìmot na devizniot kurs vo Polska ima tretman nanavremeno i fleksibilno prilagoduvawe na devizniot kurs na promenite vosevkupnoto ekonomsko opkruùvawe.

Karakteristi~no za tranzicioniot proces, od po~etokot na devedesettitegodini, Polska pomina niz fazi na seopfatni reformi, naso~eni konstabilizacija na ekonomijata i uspe{no transformirawe od centralno-planska vopazarna ekonomija. Tranzicijata pokaà deka politikata na devizen kurspretstavuva biten element na makroekonomskata politika, pri {to site promeni

27

vo nejzinata postavenost ne moàt i ne smeat da se razgleduvaat i implementiraatnezavisno od finansiskite politiki, politikata na dohod i strukturnatapolitika.

Tabela 1Hronologija na reìmot na devizen kurs vo Polska

Periodjanuari 1990-maj 1991 godina

maj 1991-oktomvri 1991 godina

oktomvri 1991-maj 1995 godina

maj 1995- april 2000 godina april 2000 godina-

Reìm na devizen kurs

fiksen (vo odnos na amerikanskiot dolar)

fiksen (vo odnos na korpa na valuti)

polze~ki devizen kurs (so prethodno objavuvawe)

polze~ki interval na dvièwe na devizniot kurs (so prethodno objavuvawe)

fluktuira~ki devizen kurs

Paralelno so koordiniranata restriktivnost na monetarnata i fiskalnatapolitika, na po~etokot na devedesettite godini, vo Polska e izvr{ena zna~itelnaliberalizacija na raboteweto na devizniot pazar, kako i ukinuvawe na najgolemdel od restrikciite na kapitalnata smetka. Ovie merki, zaedno so deregulacijatana kamatnite stapki i raboteweto na bankarskiot sistem }e rezultiraat souspe{ni performansi vo domenot na cenovnata stabilnost i eksternata pozicija(reducirawe na eksternite debalansi). Strategijata na Polska za ostvaruvawe naposakuvanite makroekonomski rezultati se ocenuva kako “strategija na pove}esidra” ili “multiindikatorski pristap” (devizniot kurs, kamatnite stapki,politikata na dohod, fiskalnata politika i strukturnite reformi imaat tretmanna podednakvo va`ni elementi vo ramkite na makroekonomskata politika). Vo ovieramki, istorijata na reìmot na devizen kurs pokaùva deka devizniot kurs imadvojna uloga: kako sidro za stabilizrawe na inflacijata i inflacioniteo~ekuvawa i kako instrument za unapreduvawe na konkurentnosta na ekonomijata.

! So cel zapirawe na hiperinflatornite dvièwa, na po~etokot voveden e reìmna fiksen devizen kurs na polskata valuta vo odnos na amerikanskiot dolar.

! Naru{enata konkurentnost na polskata ekonomija, vo uslovi na povisokadoma{na inflacija, vo maj 1991 godina }e nametne potreba od revidirawe napostojniot reìm na devizen kurs. Taka, polskata valuta }e bide fiksirana voodnos na korpa na valuti.

! Kako odgovor na ponatamo{noto vlo{uvawe na eksternata pozicija, vooktomvri 1991 godina se voveduva polze~ki devizen kurs, so prethodnonajavuvawe na vremenskata dinamika i intenzitetot na dozvolenatadepresijacija na devizniot kurs. Pritoa, depresijacijata nikoga{ ne janadminuva razlikata vo doma{nata i stranskata stapka na inflacija, so {to sesmeta deka vakviot pristap ovozmoùva permanentno podobruvawe nakonkurentnosta i koristewe na devizniot kurs kako nominalno sidro.

! Vo maj 1995 godina, fleksibilnosta na devizniot kurs e zgolemena sovoveduvaweto na polze~ki interval. Toa zna~i mo`nost za prilagoduvawe nadevizniot kurs vo ramkite na +/- 7% otstapuvawe od centralniot paritet. Sotoa devizniot kurs, delumno }e ja izgubi ulogata na nominalno sidro, a mnogupove}e }e bide vo funkcija na zgolemuvawe na responzivnosta na ekonomskatapolitika na eksternite {okovi i kapitalnite tekovi.

28

! Gradualnoto zgolemuvawe na fleksibilnosta na devizniot kurs, vo 1999 godinabe{e prosledeno so voveduvawe na strategija na kvazi-targetirawe13 nainflacijata. Polska ne e edinstven primer na zemja so ograni~enafleksibilnost na devizniot kurs i primenuva strategija na targetirawe nainflacijata. Vsu{nost, ovaa kombinacija se smeta za optimalno izleznore{enie za zemjite vo razvoj, zemjite vo tranzicija i malite i otvoreniekonomii, po napu{taweto na strategijata na targetirawe na devizniot kurs.Od april 2000 godina Polska preminuva kon reìm na fluktuira~ki devizenkurs i so toa kon ~ista forma na direktno targetirawe na inflacijata.

Liberalizacija na kapitalnata smetka i visoki doma{ni kamatni stapki

Vo uslovi na liberalizacija na kapitalnata smetka (1994 godina) i istovremenovisoki doma{ni kamatni stapki (vo funkcija na odrùvawe na cenovnastabilnost), Polska se soo~i so zna~itelni prilivi na kapital. Vo momentot koganivnoto sterilizirawe stanuva preskapo, devizniot kurs sî pove}e se relaksira, avoedno se namaluvaat i kontrolite na odlivite na kapital. Neefikasnosta na oviemerki, }e rezultira vo ponatamo{no zgolemuvawe na fleksibilnosta na devizniotkurs i namaluvawe na kamatnata stapka na centralnata banka. Ova, od druga stranaja stimulira kreditnata ekspanzija i ja doveduva vo pra{awe cenovnata stabilnost,{to vo 1996 }e rezultira so povtorno zgolemuvawe na kamatnite stapki.

Od ova moè da se zaklu~i deka politikata na devizen kurs vo Polska,permanentno se prilagoduva na potrebata od re{avawe na konfliktot pome|ucenovnata stabilnost i konkurentnosta na ekonomijata. Vo tekot na celiot period,Polska progresivno se dviì kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs,vklu~uvaj}i i tri devalvacii (vo periodot 1991-93 godina). I pokraj vakvatafleksibilnost na devizniot kurs, pritisocite vrz inflacijata i konkurentnostase ublaèni preku koordinirana fiskalna politika i politika na dohod (visokstepen na restriktivnost). Ottuka, primerot na Polska pokaùva dekaverojatnosta za uspe{na tranzicija kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurse pogolema dokolku: a) tranzicijata e postapna; b) e propratena so sledewe iupravuvawe so site bitni makroekonomski indikatori i v) e bazirana na vodewe nakonzistentna i koordinirana makroekonomska politika.

4. Tranzicija kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs vo uslovi nakriza (prinuden izlez)

Za zemjite koi nema da ja iskoristat sostojbata na stabilnost na finansiskipazari, ili pak prilivite na kapital za da se pridviàt kon pofleksibilen reìmna devizen kurs, tranzicijata }e bide mnogu pote{ka. Dosega{nite iskustva toa igo potvrduvaat. Najgolemiot broj zemji vo razvoj gi napu{taat fiksnite deviznikursevi tokmu vo uslovi na kriza. Imeno, tie za vakva odluka se odlu~uvaat voslu~ajot koga devizniot kurs e ve}e pod golem pritisok, deviznite rezervi senamaleni, a dinamikata na proizvodstvoto i izvozot e zabavena. Prose~nite

13Strategijata na targetirawe na inflacija, vo svojata ~ista forma pretpostavuva otsustvo na de factotargetirawe na devizniot kurs, {to ne e slu~aj so Polska.

29

sumirani iskustva od zemjite koi go napu{tile fiksniot devizen reìm vo uslovina kriza se slednive:14

1. Na izlezot mu prethodi postepena nominalna i realna apresijacija kojaponatamu e prosledena so ostra depresijacija na doma{nata valuta.Istovremeno, vo vremeto na izlezot se zgolemuva varijabilnosta nanominalniot i na realniot devizen kurs koja se odrùva na visok stepennekolku meseci po izlezot od prethodniot devizen reìm.

2. Slabi makroekonomski performansi. Vo periodot pred izlezot e tipi~nozabavuvawe na ekonomskiot rast. Imeno, prose~nata stapka na rast na autputote negativna, propratena so zabavuvawe na rastot na izvozot. Po napu{taweto napostoe~kiot reìm doa|a do relativno brzo oporavuvawe na izvozot, dodekaproizvodstvoto pobavno reagira i se stabilizira duri vo vtorata godina.

3. Inflacijata i rastot na pari~nata masa naj~esto se zgolemuvaat vo periodotpred i po izlezot poradi gubeweto na kredibilitetot na nositelite naekonomskata politika koi gi napu{taat dotoga{nite vetuvawa za odrùvawe nainflacijata i rastot na pari~nata masa na nivo konzistentno so onie zemji voodnos na koi e fiksirana doma{nata valuta.

4. Ostanatite makroekonomski varijabli - buxetskiot deficit, deficitot natekovnata smetka i deviznite rezervi se odnesuvaat vo soglasnost sopredviduvawata koi gi davaat platno-bilansnite modeli na kriza od t.n. "prva -generacija” (Krugman, 1979 godina). Imeno, zemjite koi go napu{taat tekovniotreìm na devizen kurs se karakteriziraat so relativno dlabok buxetskideficit i deficit na tekovnata smetka i zna~ajni namaluvawa na devizniterezervi vo periodot pred napu{taweto. Pritoa, zemjite koi go napu{taatdevizniot reìm naj~esto kontroliraat mnogu mal del od kapitalnitetransakcii - konstatacija koja e vo soglasnost so procesot na liberalizacija nadevizniot reìm i voobi~aeno e propratena so prifa}awe na pofleksibilendevizen kurs za spravuvawe so povisokata izloènost kon me|unarodniteprilivi na kapital. Praktikata potvrduva deka izlezot vo sostojba na kriza epokarakteristi~en za zemji koi imaat relativno po~uvstvitelen eksterensektor. Tie registriraat relativno visoka eksterna zadolènost, a vo odredenislu~ai i ponizok stepen na stranski direktni investicii vo odnos naostanatite zemji. êsto, a osobeno na krajot na '90-tite godini, napu{taweto nafiksniot reìm na devizen kurs e posledica na {pekulativen napad nadoma{nata valuta. Imeno, ovie napadi voobi~aeno se pojavuvaat po periodi navodewe na ekspanzivna monetarna i fiskalna politika koi predizvikuvaatvisoka inflacija, preceneta doma{na valuta i dlaboki eksterni debalansi.Pritoa, visokite prilivi na kapital, kako i koristeweto na deviznite rezervimoàt da ja odràt stabilnosta za eden odreden period, no i ovie sredstva zakratko vreme }e bidat potro{eni. Ovaa sostojba zaedno so promenata napravecot na dvièwe na kapitalot (manifestiran kako kapitalni odliviporadi anticipiranata potreba za depresijativna korekcija na devizniot kurs)vodat kon izlez so mnogu te{ki posledici. Ova najdobro e pretstaveno prekumodelite od t.n. "vtora-generacija"kade {pekulativnite napadi se pridruèniso nizok rast, visoka nevrabotenost, slab bankarski sistem i visok procent najaven dolg vo BDP. Imeno, vo ovie modeli, za razlika od modelite od "prvata-generacija", {pekulativnite napadi ne se pojavuvaat koga rezervite }e padnat

14 "Transition Strategies and Nominal Anchors on the Road to Greater Exchange Rate Flexibility", B.Eichengreen,P.Mason, M.Savastano and S.Sharma, IMF, Feb. 1999.

30

pod odredeno kriti~no nivo, tuku koga doma{nite ekonomski uslovi se takvi{to stanuva preskapo za nositelite na ekonomskata politika da prodolàt sovodewe na politikite neophodni za branewe na fiksniot devizen kurs. Voslu~ai koga nevrabotenosta e visoka, ili rastot e baven, tro{ocite odzgolemuvaweto na kamatnite stapki i rizikot od prodolèno zabavuvawe naekonomskata aktivnost moàt da bidat previsoki; vo slu~aj na slab bankarskisistem, visokite kamatni stapki gi pravat nesolventni i bankite ipozajmuva~ite na sredstva, a koga javniot dolg e visok, neophodnite kamatnistapki za odbrana na devizniot kurs moàt da dostignat nivo {to javniot dolg}e go napravi neodr`liv.

Nabrojanite faktori tipi~ni za zemjite koi po prinuden pat (odnosno vouslovi na kriza) moraat da go napu{tat fiksniot devizen kurs ne obezbeduvaatednostaven na~in na graduelna tranzicija kon pogolema fleksibilnost. Sepakpostojat odredeni ~ekori koi nositelite na ekonomskata politika bi moèle da giprezemat za da gi ublaàt posledicite. Sostojbata na finansiskiot sektor ifinansiskata situacija na pretprijatijata e od ogromno zna~ewe. Dokolku postojatproblemi vo ovaa oblast treba da se o~ekuva deka tie }e se prodlabo~at paralelnoso otstranuvaweto na fiksiraweto i zaostruvaweto na politikite za namaluvawena deficitot vo pla}awata so stranstvo. Isto taka, neophodno e obezbeduvawe nakredibilitet na monetarnata i fiskalnata politika preku pogolema nezavisnostna centralnata banka i reforma na buxetskite proceduri i institucii, soodvetno,{to }e pretstavuva zna~aen signal za vra}awe na doverbata na ekonomskitesubjekti vo politikite koi povtorno se postaveni na stabilno i dolgoro~noodr`livo nivo.

Zna~ajno pra{awe koe se postavuva vo ovoj kontekst e {to treba da napravatnositelite na ekonomskata politika vo slu~aj na kriza: da go napu{tat fiksniotreìm vedna{, i dali ili do koga da prodolàt da go branat fiksniot devizen kurs.Spored dosega{nite iskustva, odnosno golemiot broj na neuspe{ni obidi zaodbrana na targetot, bi moèle (sepak so pretpazlivost) da zaklu~ime deka zemjitetreba vedna{ da go napu{tat fiksniot devizen kurs i da preminat kon pogolemafleksibilnost. Izlezot vo kriza }e ~ini mnogu, no odloùvaweto na ona {to eo~igledno samo }e go odloì neizbe`noto, odnosno moè da dovede do pogolemasistemska kriza. Sepak, nitu edna politika na devizen kurs ne treba da se napu{ti,se dodeka ne stane o~igledno deka soodnosot tro{oci -pridobivki e promenet. Durii vo toj slu~aj postojat zemji koi prodolùvaat da go branat kursot, a toa se zemjikoi imaat visok buxetski deficit, slab finansiski sistem i slabi monetarni ifinansiski institucii. Imeno, za niv moèbi e podobro da gi koristat siteraspoloìvi sredstva (odnosno rezervite i me|unarodna pomo{) za odrùvawe napostoe~kiot reìm, a paralelno da prezemat brzi merki za namaluvawe nabuxetskiot deficit, da gi zajaknat bilansite i regulativata za doma{nitefinansiski posrednici i da gi reformiraat monetarnite i fiskalniteinstitucii. Na ovoj na~in izlezot bi moèl da bide pobezbolen, a preminot konpogolema fleksibilnost na devizniot kurs da bide podobro prifaten od pazarite.Sepak, ovaa strategija e ogromen rizik bidej}i naj~esto vremeto za reakcija iprezemawe na site ovie ~ekori e premnogu kratko, pa taka na krajot se postignuvaatsamo sprotivni rezultati, odnosno izlezot }e proizleze ne samo vo sostojba napregolema slabost na sistemot, tuku i vo uslovi na neverojatno nisko nivo nadevizni rezervi koi ne }e moàt da se koristat za namaluvawe na fluktuaciite,

31

odnosno za intervencija pri novovovedeniot pofleksibilen reìm na devizenkurs.

4.1. Meksiko kako primer na tranzicija kon pogolema fleksibilnost nadevizniot kurs vo uslovi na kriza

Krizata vo Meksiko vo 1994-95 godina be{e predizvikana od vodeweto nanekonzistentna ekonomska politika kako odgovor na kombinacijata na negativnidoma{ni i eksterni {okovi {to ja pogodija meksikanskata ekonomija, kako ipogre{na ocenka na devizniot kurs. Pritoa, krizata uslovi brza tranzicija odprethodniot fiksen kon noviot fleksibilen reìm na devizen kurs generalno kakorezultat na gubeweto na doverbata na investititorite, {to predizvika visokirealni i finansiski tro{oci. Interesno e {to krizata se pojavi i pokrajpostoeweto na povisok stepen na fleksibilnost na nominalniot devizen kurs,odnosno vo uslovi na postoewe na polze~ki devizen kurs. Koi bea pri~inite zabrzata tranzicija?

Tabela 2Hronologija na reìmot na devizen kurs vo Meksiko

Period Fevruari 1988-krajna 1988

Januari 1989-noemvri 1991

Noemvri 1991-dekemvri1994

Dekemvri1994-

Reìm nadevizenkurs

Fiksen (vo odnosna amerikanskiotdolar)

Polze~ki devizenkurs (so prethodnoobjavuvawe)

Polze~ki interval nadvièwe na devizen kurs(so prethodno objavuvawe)

Pliva~kidevizenkurs

Politikata na devizen kurs vo Meksiko pred '80-tite godini e kombinacijaod najrazli~ni tipovi na fiksen devizen kurs, dvièj}i se od ~ist fiksen devizenkurs, pa sî do prethodno objavuvan polze~ki kurs, so kratki epizodi nafluktuira~ki devizen kurs vo periodite koga meksikanskata ekonomija se soo~uvaso platno-bilansni krizi. Me|utoa, od 1998 godina, Meksiko prifati strategija nagraduelna adaptacija (prilagoduvawe) na devizniot kurs vo soglasnost sopromenata na ekonomskite uslovi i targetite na ekonomskata politika.Graduelnata tranzicija neposredno pred krizata se odviva{e vo pove}e etapi:

! So cel stabilizirawe na inflatornite o~ekuvawa, nositelite na ekonomskatapolitika go fiksiraa devizniot kurs na svojata valuta vo odnos naamerikanskiot dolar na po~etokot na 1998 godina;

! Tranzicijata kon pogolema fleksibilnost zapo~na relativno brzo, odnosno vo1989 godina postoe~kiot devizen reìm be{e zamenet so polze~ki devizen kurs,za da kon krajot na 1991 godina postepeno se pro{iri vovedeniot polze~kiinterval. Pritoa, obidot na nositelite na ekonomskata politika be{e vonasoka na ostvaruvawe na uspe{na kombinacija na postoewe na nominalno sidroi odrùvawe na neophodnata konkurentnost vo uslovi na niska inflacija,osobeno soo~uvaj}i se so visokite prilivi na kapital na krajot na '80-tite. Ipokraj pofleksibilniot reìm, centralnata banka na Meksiko ne ja iskoristifleksibilnosta na intervalot i sî do 1994 godina po pat na intervencii godrì kursot na nacionalnata valuta vo tesni interni margini (intra margins).

! Po periodot na povremeni {pekulativni pritisoci (vo tekot na 1994 godina),vo dekemvri 1994 godina, polze~kiot interval se pro{iri na 15%, a neposrednopo ovaa merka i celosno se napu{ti mehanizmot na polze~ki devizen kurs. Ovaa

32

politika be{e reakcija na postojanite depresijativni pritisoci koi ginamalija deviznite rezervi na centralnata banka na Meksiko do neodr`livonivo i zna~ajno go pogodija finansiskiot sistem preku neverojatno visokitekamatni stapki koi pove}e ne ovozmoùvaa odbrana na devizniot kurs.

Interesno e {to krizata vo Meksiko od 1994-95 godina, se odviva voglobalno povolen makroekonomski ambient, sozdaden po uspe{nata i seopfatnaanti-inflaciona programa od 1987 godina. Restriktivnata monetarna i fiskalnapolitika, pridruèna so adekvatno izbraniot reìm na devizen kurs i politikatana dohod, vo uslovi na liberalizacija na nadvore{nata trgovija i finansiskiotsistem dovedoa do povisok ekonomski rast, ednocifrena inflacija i namalendoma{en i eksteren dolg na dràvata. Blagata apresijacija na valutata iprodlabo~eniot deficit na tekovnata smetka na po~etokot na 1993 godina ne beaanticipirani kako zagriùva~ki poradi zgolemenata produktivnost i visokiotpriliv na kapital vo ovoj period. Sepak, meksikanskata ekonomija se soo~uva{e sodva potencijalni problemi. Prviot potencijalen problem e vo visokiot procentna kratkoro~en kapital, kako i zgolemenoto u~estvo na dolarski-denominiranitekomponenti na nadvore{niot dolg, so najvisoko u~estvo na dràvnite hartii odvrednost denominirani vo dolari vo racete na nerezidenti t.n. Tesobonos15.Vtoriot potencijalen problem e nedovolnata podgotvenost na supervizijata, kakoi nedovolnata stru~nost i nedostatok na mehanizmi na bankite za evaluacija nakreditniot i pazarniot rizik {to rezultira{e so visoka kreditna izloènost nabankarskiot sektor. Ovie problemi osobeno dojdoa do izraz koga meksikanskataekonomija be{e pogodena od negativni doma{ni i eksterni {okovi (politi~kipote{kotii, kako i zgolemuvaweto na kamatnite stapki vo SAD) koi predizvikaapritisoci za depresijacija na devizniot kurs, a ne moèa da se re{at so visokitekamatni stapki. Kredibilitetot na nositelite na politikata be{e u{te pove}epogoden so neo~ekuvanata depresijacija na polze~kiot interval na krajot nadekemvri 1994 godina, {to zaedno so golemiot odliv na {pekulativniotkratkoro~en kapital be{e propraten so ostra bankarska kriza, visokadepresijacija na doma{nata valuta, negativni stapki na ekonomska aktivnost ineverojatno visoki kamatni stapki.

Meksikanskoto iskustvo e od osobeno zna~ewe poradi toa {to ukaùva natoa deka implementacijata na zna~ajnite reformi i vodeweto na prudentnafiskalna politika ne se dovolni za da se odràt golemi eksterni debalansi voliberaliziran finansiski sistem, dokolku ovaa prudentna politika ne epoddràna so zdrav finansiski sektor, kako i so navremeni i adekvatni merki naekonomska politika kako odgovor na negativnite {okovi.

4.2. Vlijanieto na kapitalnite prilivi vrz devizniot kurs

Vo tekot na '90-tite godini, neto kapitalnite tekovi (kapitalnite prilivi)kon zemjite vo razvoj zna~itelno bea zgolemeni. Vo 1996 godina, tie dostignaa 190milijardi SAD dolari i bea re~isi ~etiri pati pogolemi od prilivite vo 1990

15 Kako {to investitorite ja gubea doverbata vo stabilnosta na devizniot kurs tie svoite sredstva gidislociraa od finansiski sredstva denominirani vo pezosi vo finansiski sredstva denominirani vostranska valuta. Ovaa sostojba predizvika kardinalna promena vo strukturata na javniot doma{endolg. Imeno, iznosot na tesobonos, koj na po~etokot na 1994 godina iznesuva{e re~isi nula, vooktomvri 1994 godina se zgolemi na 50% od vkupniot javen doma{en dolg.

33

godina. Pritoa, godi{nite neto privatni kapitalni prilivi bea mnogu pogolemi,pokoncentrirani i razli~ni vo odnos na strukturata i sektorskata naso~enost,sporedeno so prilivite koi ñ prethodea na dol`ni~kata kriza od 1982 godina.Kapitalot be{e koncentriran vo 5 zemji koi apsorbiraa 50% od vkupnite prilivii vo najgolem del be{e naso~en vo Azija i vo Latinska Amerika. Razlikite vo odnosna '70-tite se odnesuvaa na dominantnoto u~estvo na obvrznici, stranski direktni iportfolio investicii od privatniot sektor, vo odnos na bankarskite kreditiapsorbirani od javniot sektor karakteristi~ni za '70-tite godini.

Spored teorijata, pri~inite za privlekuvawe na visoki kapitalni prilivivo zemjite vo razvoj se posledica na dva tipa faktori: interni i eksterni, ili kako{to se narekuvaat pull i push faktori. Vo ovoj kontekst, podobrenite ekonomskiuslovi vo zemjite vo razvoj i poatraktivnite finansiski sredstva so popovolensoodnos rizik-prinos se pull, ili interni faktori, dodeka cikli~nite faktori vorazvienite zemji, manifestirani preku niski kamatni stapki i zabavena ekonomskaaktivnost se push, ili eksterni faktori.

Interesot na investitorite za zemjite vo razvoj predizvika razvoj napazarite na kapital i povisok stepen na finansiska integracija {to isto takarezultira{e so visoki prilivi na kapital. I pokraj toa {to kapitalnite prilivipretstavuvaat zna~aen izvor za finansirawe na investiciite i zna~ajnakomponenta koja generira povisok ekonomski rast, tie istovremeno se i golemmakroekonomski predizvik za zemjite vo koi se slevaat. Imeno, visokite prilivimo`at da predizvikaat pregrevawe na ekonomijata, ili prekumerna ekspanzija naagregatnata pobaruva~ka, koja rezultira vo zgolemena doma{na inflacija. Vo ovojkontekst se postavuva pra{aweto: koj e mehanizmot koj vo krajna instancapredizvikuva vakov tip na ekonomski reperkusii.

34

Blok 1 Osnovna analitika na kapitalnite prilivi

Fleksibilen reìm na devizen kurs

+K +e (apresijacija)

∆NFA=0 -CA

Fiksen reìm na devizen kurs

Bez sterilizacija+K ∆NFA>0 ∆M2>0

Celosna sterilizacija+K ∆NFA>0 ∆NFA-∆NDA=0 ∆M2=0

Parcijalna sterilizacija+K ∆NFA>0 (∆NFA-∆NDA)>0 ∆M2>0

Rakovodeno fleksibilen reìm na devizen kurs (parcijalna intervencija)

+K +e (apresijacija)

∆M2>0 ∆NFA>0 -CA

∆NFA-∆NDA=0 ∆M2=0

Vo uslovi na fluktuira~ki devizen kurs, vo mala otvorena ekonomija,kapitalnite prilivi (K) }e rezultiraat so apresijacija na nominalniot devizenkurs (e) i nema da predizvikaat promena nitu vo nivoto na devizni rezervi (NFA),nitu vo pari~nata masa (M2). Apresijacijata na devizniot kurs }e predizvikaprodlabo~uvawe na deficitot na tekovnata smetka (CA). Vo uslovi pak na fiksendevizen kurs i bez intervencii za sterilizacija, ramnoteàta na pazarot na pari}e se postigne preku rast na neto deviznite sredstva i soodveten rast na ponudatana pari. So celosna sterilizacija, zgolemuvaweto na neto deviznite sredstva }ebide anulirana od namalenite doma{ni sredstva (NDA), bez promeni vo M2. Voslu~ajot na rakovodeno fleksibilen devizen kurs, stepenot na monetarnaekspanzija {to sledi po visokite kapitalni prilivi zavisi od stepenot do koj sesterilizirani prilivite, kako i do koj stepen e dozvolena apresijacija nanominalniot devizen kurs.

Izvor: Chorng-Huey Wong, “Adjustment and Internal-External Balance”, Macroeconomic Management, Programsand Policies.

Vo uslovi na odnapred utvrden devizen kurs, golemite kapitalni prilivinajverojatno }e generiraat suficit vo bilansot na pla}awa. Za da se izbegneapresijacija na nominalniot devizen kurs, centralnata banka }e intervenira nadevizniot pazar i }e go otkupi vi{okot na ponuda na devizni sredstva po tekovniotdevizen kurs, {to }e predizvika rast na monetarnata baza. Ekspanzijata na

35

monetarnata baza }e predizvika porast kaj po{irokite monetarnite agregati, {to}e dovede do povisoka agregatna pobaruva~ka i }e predizvika pritisoci zazgolemuvawe na cenovnoto nivo vo doma{nata ekonomija. Vo uslovi na fiksennominalen devizen kurs, zgolemenite doma{ni ceni }e zna~at i apresijacija narealniot devizen kurs.

Vo ramkite na ovoj mehanizam, edna od klu~nite posredni varijabli edevizniot kurs. Ottamu, vo ekonomiite so reìm na fiksen devizen kurs sepostavuva slednava dilema: dali nositelite na ekonomskata politika treba da gobranat reìmot na devizen kurs, so istovremeno prezemawe na merki zadestimulirawe na kapitalnite prilivi, stimulirawe na kapitalnite odlivi ilisterilizacija na monetarnite efekti ili treba da se odi vo nasoka na zgolemuvawena fleksibilnosta na devizniot kurs, preku voveduvawe na tolerirani margini nanegovo fluktuirawe ili pro{iruvawe na postoe~kite.

Odgovorot na ova pra{awe, vo golema merka e determiniran od tekovnatauloga na devizniot kurs, kako i od stepenot na ispolnuvawe na neophodnitepretpostavki za promena na reìmot na devizen kurs. Voedno, potrebata od promenana poziciite na politikata na devizen kurs }e zavisi i od obemot i intenzitetot nakapitalnite tekovi.

Zemjite vo koi devizniot kurs ima tretman na nominalno sidro i ~ijastabilnost e glaven faktor na kredibilitetot na nositelite na ekonomskatapolitika, vo uslovi koga neohodnite pretpostavki za pofleksibilen reìm ne secelosno ispolneti, voobi~aeno se obiduvaat da ja zadràt postojnata politika nadevizen kurs. Sepak, iskustvata pokaùvaat deka i vo vakvi uslovi zemjite, namestoodrùvawe na devizniot kurs na opredeleno nivo, po~esto odlu~uvaat da vovedatmargini na dvièwe na kursot, ili da gi pro{irat postojnite. Politikite zaneutralizirawe na efektite od kapitalnite prilivi vrz devizniot kurs, vo osnovamoàt da se podelat16 na:

a) indirekten tip na politiki: sterilizacija na monetarnite efektiod kapitalnite tekovi (preku operacii na otvoren pazar, vodewe napolitika na zadolìtelna rezerva ili duri i voveduvawe na kreditnilimiti, kako administrativen, direkten monetaren instrument) ikompenzirawe na monetarnite efekti preku soodvetna fiskalnakontrakcija.

b) direkten tip na politiki: voveduvawe na restrikcii na kapitalniteprilivi (limitirawe na zadolùvaweto vo stranstvo, limitirawe navisinata na deviznite obvrski na bankite17, eksplicitno ili implicitnoodano~uvawe na kapitalnite prilivi) i/ili stimulirawe nakapitalnite odlivi (mo`nost rezidentite, bez ograni~uvawa dainvestiraat vo stranstvo, otstranuvawe na ograni~uvawata zarepatrijacija na dobivkata na rezidentite itn.).

Sekako, vakvite reakcii na politikata ne zna~at deka kapitalnite prilivine se dobredojdeni i deka nemaat soodvetna razvojna uloga vo nacionalnata

16 Klasifikacijata e na avtorite.17 [to ovozmoùva limitirawe na kapitalni prilivi preku bankarskiot sektor.

36

ekonomija. Tie se nametnuvaat vo uslovi koga obemot i karakterot na kapitalniteprilivi imaat potencijal da predizvikaat zna~itelni naru{uvawa vo ekonomijata.

Sepak, vo ovoj kontekst se nametnuvaat nekolku dilemi:

1. Dali zemjata po izvr{enata liberalizacija na kapitalnite tekovi, trebapovtorno da pribegne kon nivno ograni~uvawe? Ova delumno bi zna~elo inaru{uvawe na kredibilitetot na ekonomskata politika.

2. Do koja to~ka zemjata }e moè da go brani devizniot kurs? Na primer, vo uslovina apresijacija, kolku e golem kapacitetot za sterilizirawe.

3. Kolku fiksniot devizen kurs e kompatibilen so kapitalnata liberalizacija?Imeno, se smeta i deka samiot fiksen devizen kurs pretstavuva pottiknuva~ nakapitalni prilivi, vo otsustvo na rizik od devizen kurs. Povisokatafleksibilnost na devizniot kurs, {to }e ovozmoì stranskite investitori idoma{nite pozajmuva~i na kapital da snosat pogolem rizik, moè daobeshrabrat {pekulativen priliv na kapital.

Definitiven odgovor i zaklu~ok ne postoi. Miksot na politikite }ezavisi od otvorenosta na ekonomijata, nejzinoto “inflaciono dosie”, odr`livostana fiskalnata politika, razvienosta na finansiskite pazari, karakteristikite nabankarskiot sistem itn. Sepak, imaj}i ja predvid kompleksnosta na utvrduvawe naramnote`niot devizen kurs, pri prednosti od prilagoduvawe na ramnote`niotdevizen kurs so promena na nominalniot devizen kurs, a ne na nivoto na doma{niteceni, iskustvata pokaùvaat deka zgolemuvaweto na fleksibilnosta nanominalniot devizen kurs e popovolna alternativa. Pritoa, verojatnosta za uspeh}e bide pogolema dokolku vo ekonomijata se ispolneti osnovnite pretpostavki zamirna tranzicija kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs.

5. Alternativna monetarna strategija

Zgolemuvaweto na fleksibilnosta na devizniot kurs ne zna~i ipremin kon potpolno slobodno fluktuirawe. Ottuka, nositelite na ekonomskatapolitika preku izborot na nekoj intermedijaren reìm (na primer interval nadvièwe na kursot) go potvrduvaat zna~eweto na devizniot kurs kako biten faktorza odrùvawe na makroekonomskata stabilnost.

Za zemjite koi go napu{taat reìmot na devizen kurs vo uslovi na kriza,inicijalnata depresijacija na doma{nata valuta, po pravilo e zna~itelna ipodlo`na na ponatamo{no intenzivirawe. Imeno, gubeweto na kredibilitetot,nedoverbata vo odr`livosta na vkupnata ekonomska politika generiraponatamo{no intenzivirawe na opa|a~kiot trend na vrednosta na doma{natavaluta i ne retko se slu~uva scenarioto na t.n. overshooting na devizniot kurs.18

Ottuka, osnovna zada~a na nositelite na ekonomskata politika e da prifatatseopfatna programa, bazirana na cvrsta monetarna i fiskalna politika,institucionalni reformi i reformirawe na finansiskiot sistem. So toa, tovarotod tranzicijata }e bide apsorbiran preku site segmenti na ekonomijata, a needinstveno preku fluktuaciite na devizniot kurs. 18 Overshooting nastanuva koga inicijalnata reakcija na devizniot kurs na opredelen {ok epointenzivna vo odnos na negovata dolgoro~na reakcija.

37

Konzistentnata makroekonomska politika, inicijalno moè da bidepoddràna so nesterilizirani intervencii na centralnata banka na devizniotpazar, so cel spre~uvawe na ponatamo{noto depresirawe na doma{nata valuta.Aktivnata uloga na centralnata banka na devizniot pazar e poèlna i opravdana ivo podocne`nite fazi, imaj}i go predvid zna~eweto na devizniot kurs kakoindikator za vkupnite ekonomski dvièwa i signal za nasokite na nositelite naekonomskata politka.

Napu{taweto na reìmot na fiksen devizen kurs, zna~i i napu{tawe nanominalnoto sidro vo ekonomijata. Ottuka, pred centralnata banka se postavuvapra{aweto za definirawe na prioritetite na monetarnata politika i prifa}awena nova monetarna strategija.

5.1. Premin kon (kvazi) targetirawe na inflacijata

Zemjite koi go napu{taat reìmot na fiksen devizen kurs ne se sekoga{ vopozicija da dozvolat potpolno fluktuirawe na devizniot kurs. Voedno, toa sere~isi sekoga{ zemji za koi e karakteristi~na visoka nestabilnost na pari~natamasa. Ottuka, edinstvena raspoloìva alternativa, vo uslovi koga prioritet zacentralnata banka e postignuvawe i odrùvawe na cenovnata stabilnost eprifa}awe na strategijata na targetirawe na inflacijata (ili nekojmultiindikatorski pristap).

Od aspekt na odnosot reìm na devizen kurs-inflacija (definirana kakotarget na monetarnata politika), ~istata forma na targetirawe na inflacijatapodrazbira otsustvo na de facto targetirawe na devizniot kurs. Ottuka,prifa}aweto na pogolema, no sepak limitirana fleksibilnost na devizniotkurs i istovremenoto objavuvawe na strategija na targetirawe na inflacijatapretstavuva kvazi targetirawe na inflacijata.

Devet od trinaeset zemji (zemji vo tranzicija i novopojaveni pazari), predvoveduvaweto na strategija na targetirawe na inflacijata, primenuvale strategijana targetirawe na devizniot kurs.

Tabela 3Zemja Reìm na devizen kurs, pred voveduvaweto na strategija na targetirawe na inflacijata

Brazil Polze~ki devizen kurs (margini)île Polze~ki devizen kurs (margini)ê{ka Polze~ki devizen kurs (margini), nadopolnet so monetarni nasoki i dezinflacioni celiIzrael Polze~ki devizen kurs (margini)Polska Polze~ki devizen kurs (margini)Izvor: IMF, Exchange Rate Arrangements and Exchange Restrictions, central bank websites (prezemeno odSchaechter, Andrea, Mark Stone, Mark Zelmer. IMF 2000).

38

île pretstavuva primer na zemja koja vovede strategija na targetirawe nainflacijata, so istovremeno minimizirawe na konfliktnata priroda na devizniotkurs i inflacijata kako target. Kus vremenski period po voveduvaweto na novatastrategija, devizniot kurs seu{te postoi kako bitna varijabla vo celnata funkcijana centralnata banka (imaj}i go predvid zna~eweto na stabilnosta na devizniotkurs vo otvorena ekonomija). Konfliktot pome|u inflacijata i devizniot kurs,postepeno }e se re{ava vo polza na inflacijata. Taka, vo sredinata na 1995 godinapolze~kiot interval e pro{iren na 14%, vo 1997 godina na 28% i vo 1999 godina na40%.

Tabela 4Motivi za prifa}awe na strategija na targetirawe na inflacijata

ZemjaOdgovor na lo{i ekonomski performansi

Nestabilnost na devizniot kurs

Pristapuvawe kon Evropskata monetarna unija (EMU)

Usidruvawe na inflacionite o~ekuvawa

Brazil . .île . .ê{ka . .Izrael .Polska . .Izvor: Bernanke and others (1999), Morande and Schmidt-Hebbel (2000), Clinton (2000) i izve{tai nacentralni banki (prezemeno od Schaechter, Andrea, Mark Stone, Mark Zelmer. IMF 2000).

Potrebata od voveduvawe na kvazi targetirawe na inflacijata, proizleguvaod suboptimalnosta na targetiraweto na inflacijata vo ~ista forma, vo otvoreniekonomii. Imeno, vo uslovi na visok stepen na otvorenost na ekonomijata,klasi~noto tejlorovo pravilo i postavuvaweto na kratkoro~en inflacionentarget e neprifatlivo.

Spored klasi~noto tejlorovo pravilo, optimalna politika (optimalnapostavenost na kamatnata stapka) e onaa koja ovozmoùva najmala varijabilnost nainflacijata i proizvodstvoto. Vo modelot na otvorena ekonomija, zna~eweto nadevizniot kurs e premnogu golemo, za da moè da se zanemari vo donesuvaweto naodlukite na monetarnata politika. Imeno, prenosniot efekt na promenite vodevizniot kurs, preku uvoznite ceni vrz inflacijata e najbrziot kanal namonetarniot transmisionen mehanizam. Ottuka, optimalnoto pravilo vo otvorenaekonomija }e bide modificirano:

)()1( 1−++=−+ eryerr λπβαωω

Kade: r = kamatna stapka na centralnata banka; er = devizen kurs; y = proizvodstvo;π = inflacija; 1−+ erλπ = dolgoro~na proekcija na inflacijata.

a) prvata modifikacija se odnesuva na instrumentot na monetarnata politika.Nasproti kamatnata stapka, ovde se koristi ponderiran prosek nakamatnata stapka i devizniot kurs. Odnosno, stanuva zbor za t.n. indeksna monetarnite uslovi (Monetary Condition Index), {to kako optimalnopravilo na monetarnata politika se koristi vo zemjite vo koi i kamatnatastapka i devizniot kurs se bitni kanali na transmisijata na monetarnite

39

signali. Ponderot go reflektira relativnoto zna~ewe na kamatnata stapkai devizniot kurs (intenzitetot, brzinata so koja promenite vo ovie dvevarijabli se transmitiraat vo inflacijata).

b) vtorata promena se odnesuva na izrazot 1−+ erλπ , {to pretstavuva

dolgoro~na proekcija na stapkata na inflacija, pod pretpostavka dekaproizvodstvoto se odrùva na potencijalno nivo. Ovaa proekcija goisklu~uva vlijanieto na kratkoro~nite fluktuacii na devizniot kurs,pretpostavuvaj}i vra}awe na devizniot kurs na pozicijata na dolgoro~naramnoteà. Imeno, vo uslovi na depresijacija na devizniot kurs se o~ekuvatranzitoren porast na inflacijata i nejzino namaluvawe po povtornotozajaknuvawe na intervalutarnata vrednost na doma{nata valuta. So toatargetiranata stapka na inflacija ima karakter na bazi~na inflacija (coreinflation). Nasproti bazi~nata stapka, koja gi isklu~uva komponentite nainflacijata so najmala stabilnost, za potrebite na inflacioniot target vootvoreni ekonomii se koristi dolgoro~na proekcija koja e imuna nakratkoro~nite fluktuacii na devizniot kurs.

Od ova moè da se zaklu~i slednovo: napu{taweto na devizniot kurs kakonominalno sidro ne go namaluva zna~eweto na devizniot kurs vo ramkite namonetarniot transmisionen mehanizam. Sepak, toa nametnuva potreba odvoveduvawe novo sidro, so dovolno kapacitet za revitalizirawe na doverbata istabilizirawe na o~ekuvawata na ekonomskite subjekti. Orientacijata konostvaruvawe na niski stapki na inflacija i cenovna stabilnost, kako nominalnosidro ja nametnuva stapkata na inflacija i targetiraweto na inflacijata, kakoalternativna monetarna strategija. Pogolemata (no limitirana) fleksibilnost nadevizniot kurs go doveduva vo pra{awe ostvaruvaweto na inflacioniot target, paottamu targetiraweto na inflacijata, vo ~ista forma se smeta za premnogu opasno.Zatoa se voveduva konceptot na kvazi targetirawe na inflacijata, {to podrazbirakoristewe na indeksot na monetarnite uslovi kako optimalen instrument namonetarnata politika i voveduvawe na dolgoro~na proekcija na inflacijata, kakofilter na kratkoro~nite fluktuacii na devizniot kurs. Od centralnata banka iponatamu }e se o~ekuva da intervenira na devizniot pazar i da go sledi dvièwetona devizniot kurs. So toa, monetarnata politika }e bide fokusirana naostvaruvaweto na dolgoro~niot inflacionen target, preku upravuvaweto sokamatnata stapka i budno sledewe na oscilaciite vo devizniot kurs. Ovojeklekti~ki pristap se smeta za optimalna monetarna postavenost za otvoreniteekonomii koi preminuvaat kon pogolema fleksibilnost na devizniot kurs iimaat izrazena orientacija kon ostvaruvawe i odrùvawe na cenovnastabilnost.

6. Republika Makedonija

Devizniot kurs vo Makedonija, od oktomvri 1995 godina se javuva vo uloga nanominalno sidro, soglasno prifatenata monetarna strategija na targetirawe nadevizniot kurs. Odrùvaweto na de facto fiksen devizen kurs pridonese zaostvaruvawe na ednocifreni stapki na inflacija od krajot na 1995 godina do denes.

40

Negovoto zna~ewe proizleguva od malata golemina i visokiot stepen na otvorenostna makedonskata ekonomija.

Tabela 5Golemina i otvorenost na makedonskata ekonomija

Godina 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001U~estvo na nadvore{no

trgovskata razmena vo BDP (vo %) 87,2 81,8 87,2 90,2 79,5 87,6 76,4

U~estvo na nadvore{no trgovskata razmena vo obemot na svetskata

trgovija (vo %) 0,028 0,026 0,027 0,029 0,026 0,027 0,023Izvor na podatoci: Dràven zavod za statistika; International Financial Statistics, IMF.

Istraùvawata na vrskata pome|u promenite na inflacijata i devizniotkurs ukaùvaat na postoewe na visoka kauzalna vrska pome|u tro{ocite na ìvot,kako merka na inflacijata vo makedonskata ekonomija i devizniot kurs nadenarot.19 Imeno, spored "Granger kauzalnosta pome|u X i Y", sega{nata vrednost nainflacijata vo golema merka e objasneta od minatite vrednosti na devizniot kurs.Kauzalnata vrska pome|u varijablite e so vremensko zadocnuvawe od eden mesec itrae 7 meseci, {to pretstavuva namaluvawe vo odnos na 11 mese~nata kauzalna vrskaregistrirana vo analizite koi kako merka na inflacijata gi zemaat cenite namalo20.

Rezultati od Granger testot za kauzalnostVremensko zadocnuvawe (vo meseci)

2 3 4 5 6 7

Verojatnost* devizen kurs> inflacija

0,004 0,017 0,013 0,009 0,017 0,045

*Nivo na zna~ajnost od 5%.

Pri analizata na determinantite na inflacijata, zadovolitelniekonometriski rezultati se dobivaat od procesite na avtoregresija. Imeno, sporedocenkite, inflacijata vo Makedonija e objasneta so slednata ravenka:

Variable Coefficient Std. Error t-Statistic Prob.C 0,189847 0,228984 0,829084 0,4092AR(1) 0,383554 0,086817 4,417978 0,0000AR(6) 0,189701 0,066046 2,872264 0,0051MA(6) -0,516090 0,100964 -5,111620 0,0000

R-squared 0,548274 Adjusted R-squared 0,533543

Pogore ocenetata ravenka za inflacijata (objasneta preku sopstveniteminati vrednosti, kako kombinacija od avtoregresiven proces i podvièn prosek) 19 Vo analizata e zemen devizniot kurs na denarot vo odnos na germanskata marka poradikonzistentnost na podatocite i obezbeduvawe podolga vremenska serija. Poradi toa, opfatot napodatocite e od januari 1994 godina do dekemvri 2001 godina (odnosno periodot pred voveduvaweto naevroto).20 Naumovska A., "Transmisioniot mehanizam na monetarnata politika i efikasnosta na bankarskiotsistem-so poseben osvrt na Republika Makedonija", 2000 godina.

41

pokaùva deka i vo primerot na makedonskata ekonomija se potvrduva tezata zainflacijata kako samogenerira~ki proces21. Vo na{i uslovi, toa bi zna~elo dekaniskata i stabilna inflacija kreira stabilni o~ekuvawa i sozdava inflacionainercija. Tokmu ovaa karakteristika na inflacijata ovozmoùva nejzinorelativno lesno idno predviduvawe i toa so primena na ednostavni ekonometriskitehniki za predviduvawe (exponential smoothing, ili stati~ki metod na predviduvaweod ve}e prethodno ocenetite avtoregresivni ravenki).

Sepak, ovie rezultati ne ukaùvaat na namaleno zna~ewe na devizniot kursvo makedonskata ekonomija. Samite karakteristiki na ekonomijata (mala iotvorena ekonomija) ukaùvaat na devizniot kurs, kako ekonomska kategorija kojaneminovno mora da se zema predvid pri koncipiraweto i sproveduvaweto namakroekonomskata politika. Ova e osobeno naglaseno vo uslovi na visok stepen navalutna supstitucija vo zemjata.

Tabela 6Godina 1999 2000 2001 2002

U~estvo na deviznite depoziti vo pari~nata masa M4 (vo %) 22,7 27,7 50,1 40,6

Od ova moè da se zaklu~i deka vo domenot na monetarnata politika kakoidna izlezna strategija za Republika Makedonija bi se javila kombinacijata napogolema fleksibilnost na devizniot kurs i fokusirawe na opredelen, odr`livinflacionen target (kvazi targetirawe na inflacijata). Ottuka se nametnuvaatdve grupi na preduslovi:

A. Preduslovi za mirna tranzicija kon pofleksibilen devizen kurs;B. Preduslovi za postavuvawe na inflacijata kako konkreten target.

A.1. Dokolku se odlu~i na devizniot kurs da mu se odzeme ulogata nanominalno sidro ({to ne zna~i celosno fluktuirawe, tuku eksplicitnodefinirawe na interval na dvièwe, ili implicitno definirawe prekurakovodeno fluktuira~ki devizen kurs), potrebno e da se definira novo sidro. Vouslovi na globalna orientacija kon stabilni ceni, takva uloga bi moèla daprezeme inflacijata. Toa pretpostavuva jasna orientiranost na centralnata bankakon odrùvawe na cenovnata stabilnost. Osnovna cel na Narodna banka naRepublika Makedonija (NBRM), so noviot Zakon za NBRM e odrùvawe nacenovnata stabilnost, pri {to centralnata banka na Republika Makedonija imapotpolna avtonomija vo izborot i dizajnot na monetarnite instrumenti(operativna nezavisnost).

A.2. Otsustvo na pogolemi turbulencii na devizniot pazar, ili (vo periodotna zgolemuvawe na fleksibilnosta na devizniot kurs), prisustvo na pritisoci zaapresijacija). NBRM, soglasno potrebata od odrùvawe na stabilno nivo na

21 Vo ekonomskata teorija sî pove}e e prisutna tezata za inflacijata kako samogenerira~ki proces, so{to se doveduva vo pra{awe odr`livosta na filipsovata kriva, koja pretpostavuva zavisnost nainflacijata od razli~ni ekonomski varijabli. Toa se odnesuva pred sî na prednosta naavtoregresivnite modeli, vo odnos na strukturnite modeli, od aspekt na nivniot kapacitet napredviduvawe.

42

devizen kurs, postojano intervenira na devizniot pazar so neto otkup ili netoproda`ba na devizi. Vo periodot 1996-1999 godina, kumulativnite godi{niintervencii na NBRM na devizniot pazar bea vo nasoka na neto proda`ba nadevizi. Vakvite dvièwa se logi~na posledica na potrebniot period zakonsolidirawe na ekonomijata i sozdavawe pretpostavki za povolna nadvore{notrgovska razmena. Kosovskata kriza od 1999 godina determinira{e visoki devizniprilivi vo zemjata, {to ovozmoì otkup na devizi na devizniot pazar od strana naNBRM. Vakviot trend prodolì i vo 2000 godina, koja se smeta za godina narelativno normalno funkcionirawe na makedonskata ekonomija. Ovie dve godinise edinstveni godini vo koi deficitot na tekovnata smetka go ispolnuva{ekriteriumot na odr`livost22 (0,9% i 1,9%, soodvetno). Vo 2001 godina,bezbednosnata kriza vo dràvata dovede do depresirawe na ekonomskata aktivnost,kako i raskinuvawe na dogovorite so stranskite partneri, {to soodvetno sereflektira{e i na devizniot pazar. Taka, vo 2001 godina i 2002 godina (vo uslovina seu{te nesanirani posledici od krizata), pobaruva~kata za devizi ja nadminaponudata na devizi na devizniot pazar. Ova ukaùva na dva vida na rizici: a) riziciod depresirawe ili apresirawe na doma{nata valuta, zaradi psiholo{kipritisoci, predizvikani od razli~ni eksterni {okovi, b) nepovolna nadvore{notrgovska razmena, {to nametnuva potreba od prestruktuirawe na ekonomijata iprezemawe na ~ekori za potkrepa na izvozniot kapacitet na zemjata. I pokrajvakvite turbulencii, nivoto na devizni rezervi vo tekot na ovoj period raste{e,postepeno pribliùvaj}i se kon pokrienost na 4-mese~en uvoz. So toa NBRM imadovolno kapacitet za odrùvawe na nivoto (ili intervalot) na devizen kurs.

Grafikon 2Dvièwe na bruto deviznite rezervi(vo milioni SAD dolari)

50 150 250 350 450 550 650 750 850

1992

1994

1996

1998

2000

2002

Potencijalen rizik za makedonskata ekonomija pretstavuva eventualniotvlez na kratkoro~en {pekulativen kapital. Vo prilog na ova odat nekoi odkarakteristikite na makedonskata ekonomija i toa: a) visokite kamatni stapki i b)fiksniot devizen kurs, {to go eliminira rizikot od promena na devizniot kurs.Sepak, analizata na pove}e indikatori za nadvore{niot dolg ukaùvaat na

22 5% od BDP, spored istraùvawata na Me|unarodniot monetaren fond.

43

momentalno povolnata pozicija na makedonskata ekonomija od aspekt nanadvore{nata zadolènost.

Spored indikatorot za ~uvstvitelnost na ekonomijata - pokrienosta nakratkoro~niot kapital so deviznite rezervi, Republika Makedonija ostvaruvauspe{ni rezultati. Imeno, spored utvrdenite kriteriumi, zadovolitelno nivo napokrienost so rezervite e sekoe nivo pogolemo ili ednakvo na 1 (ili ≥ 1:1).Republika Makedonija ova nivo go ispolnuva od 1994 godina, so toa {to relativnoniskoto nivo na kratkoro~en kapital, vo uslovi na zna~ajno zgolemeni deviznirezervi rezultiraa so visoka pokrienost na kratkoro~niot kapital so rezervitekoja vo 2000 i 2001 godina iznesuva{e 4,8 i 6,2 pati.

Spored indikatorot za odr`livost, odnosno stepenot na zadolènost,Republika Makedonija isto taka ostvaruva zadovolitelni rezultati i spa|a voredot na zemjite so umerena zadolènost. Imeno, komparativnata analiza vo odnosna ostanatite zemji vo tranzicija zemaj}i go predvid prviot kriterium -vkupendolg vo odos na BDP- ukaùva na nisko nivo na zadolènost (RepublikaMakedonija i Polska se zemji so najniska zadolènost, ili 38,7% i 38,6% od BDPvo 2001 godina, soodvetno). Vo odnos na kriteriumot vkupen dolg vo odnos naizvozot na stoki i uslugi, rezultatite se malku poslabi, no toa se dolì naspecifi~nite uslovi vo 2001 godina. Imeno, nadvore{niot dolg na krajot na 2001godina iznesuva 124,7% (sli~en soodnos kako i vo Rusija, Hrvatska i Bugarija) i vocelost se dolì na namaleniot izvoz na stoki poradi bezbednosnata sostojba vozemjata vo 2001 godina.

69,3

41,0

62,0

38,6

48,9

56,3 55,0

38,7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

BLG CHZ HUN POL RUS SLV CRO MAK

nadvore{en dolg (% od BDP) vo 2001

112,9

53,0

82,0

182,4

121,5

69,8

118,0124,7

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

BLG CHZ HUN POL RUS SLV CRO MAK

nadvore{en dolg (% od izvoz na stoki i uslugi) vo 2001

BLG - Bugarija CHZ - ê{ka HUN - Ungarija POL - Polska RUS - Rusija SLV - Slova~ka CRO - Hrvatska MAK - Makedonija

Izvor: Mese~na informacija br.7, NBRM, 2002 godina

Tabela 7Godina 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Pokrienost na uvozot so devizni rezervi (meseci) 1,3 1,9 2,0 1,9 2,1 3,2 4,1 5,5

Saldo na tekovnata smetka (% od BDP) -7,8 -8,9 -10,0 -8,3 -7,5 -0,9 -1,9 -6,3*

*Prethodni podatoci

A.3. Inertnoto odnesuvawe na ekonomskite subjekti, vo uslovi na fiksendevizen kurs moè da predizvika seriozni zagubi, poradi nemo`nosta ilineznaeweto za prilagoduvawe na portfolioto. Pritoa, osobeno e naglasenapotrebata od adekvatno upravuvawe so rizikot od devizen kurs vo ramkite nabankarskiot sistem. Pokraj internoto upravuvawe so ovoj vid na rizik vo ramkite

44

na bankata, mo{ne e zna~ajno i postavuvaweto na soodvetni prudentnisupervizorski standardi. Taka, vo Republika Makedonija soglasno supervizorskitestandardi otvorenata devizna pozicija po oddelna valuta na bankite23 ne moè danadminuva 20% od garantniot kapital na bankata, so isklu~ok na otvorenatadevizna pozicija vo valutata evro, koja ne moè da nadminuva 30% od garantniotkapital na bankata. Voedno, limitirana e i agregatnata devizna pozicija, koja nesmee da nadminuva 50% od garantniot kapital na bankata. Propi{anite prudentnisupervizorski standardi ovozmoùvaat delumna prevencija od pogolemifluktuacii na devizniot kurs. Sepak, postepenoto zgolemuvawe nafleksibilnosta na devizniot kurs (na primer postepeno pro{iruvawe naintervalot na fluktuirawe), vo makedonskata ekonomija se nametnuva kakoneophodnost.

A.4. Optimalnata koordinacija na glavnite komponenti namakroekonomskata politika e imperativ, nezavisno od reìmot na devizen kurs. Vouslovi na reìm na fiksen devizen kurs, vo Republika Makedonija monetarnatapolitika se javuva vo uloga na neutralizator na site tekovi koi ja naru{uvaatstabilnosta na devizniot kurs, vklu~uvaj}i go i avtonomnoto vlijanie nafiskalnata politika. Dokolku se prifati izvesna fleksibilnost na devizniotkurs, vo uslovi na postavuvawe na inflacijata kako krajna cel na monetarnatapolitika, se javuva potreba od vodewe na fleksibilna i odr`liva fiskalnapolitika. Performansite na fiskalnata politika vo Republika Makedonija,sledeni preku buxetskiot deficit se povolni. So isklu~ok na 2001 godina, kogaMakedonija se soo~i so voena kriza i 2002 godina, vo uslovi na seu{te nesaniraniposledici od eksterniot {ok i parlamentarni izbori, od 1994 godina Makedonijaostvaruva deficit pod 3% od BDP (kako kvantitativen makroekonomskikriterium, soglasno Dogovorot od Mastriht).

Tabela 8

Godina 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001* 2002**

Buxetsko saldo (%od BDP) -2,9 -1,2 -0,5 -0,4 -1,7 0,0 2,5 -6,3 -5.6

* Procenet odatok.** Proekcija na MMF.

B.1. Postavuvaweto na konkretno definiran inflacionen target,pretpostavuva dobro poznavawe na transmisioniot mehanizam na monetarnatapolitika i dobro funkcionirawe na negovite kanali. Implicitno, toa podrazbirapostoewe na soliden bankarski sistem koj }e bide visoko responziven na signalitena centralnata banka, so {to finansiskite impulsi soodvetno }e se transmitiraatdo realniot sektor na ekonomijata. Vo Republika Makedonija eden od bitniteproblemi e rigidnosta na kamatnata politka na bankite, koja proizleguva odnekolku sistemski i fundamentalni faktori. Toa doveduva do paralizirawe nakanalot na kamatni stapki, kako biten element na monetarnata transmisija. Vofunkcija na inicirawe na operativnosta na ovoj kanal se prezemaat niza merki: a)zajaknuvawe na supervizorskata kontrola i koncipirawe na {ema za osiguruvawena depozitite, {to }e go zajakne kredibilitetot na bankite i }e go stimulira 23 Saldo pome|u aktivnite i pasivnite devizni bilansni pozicii, presmetani poedine~no za sekojastranska valuta, koja se javuva vo bilansot na bankata (aktiva i pasiva). Ottuka, otvorenata deviznapozicija moè da bide aktivna i pasivna.

45

{tedeweto vo ramkite na bankarskiot sistem. Pritoa, rezultatite od ovie naporibea vidlivi vo 2002 godina. Imeno, voveduvaweto na evroto vo materijalen oblik,na po~etokot od 2002 godina nametna potreba od konverzija na in-valutite vo evrado krajot na 2001 godina, pri {to bankite ponudija povolni mo`nosti zakonverzija. Toa ovozmoì visoki prilivi na devizi (koi dotoga{ bea nadvor odbankarskite kanali) vo bankarskiot sistem, pri {to zadovolitelniot procent nanivno povlekuvawe po dekemvri 2001 godina i dopolnitelno deponiranite sredstvaukaùvaat na zajaknatata doverba vo bankarskiot sistem.

Grafikon 3Dvièwe na vkupnite depoziti(vo milioni denari)

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

XII.1998 XII.1999 XII.2000 XII.2001 XII.2002

b) orientacija na bankite kon soodvetna selekcija na klientite, efikasnoupravuvawe so procesot na kreditirawe, razvivawe na soodvetna tehnologija nakreditirawe {to treba da pridonese kon namaluvawe na procentot na “lo{iplasmani” vo kreditnoto portfolio na bankite; v) sozdavawe na pravna ramka, kojaovozmoùva poefikasni proceduri na naplata na hipotekite. Site ovie elementi,kako i naporite na centralnata banka za sozdavawe fleksibilen i pazarnoorientiran monetaren instrumentarium treba da pridonesat kon pogolemafleksibilnost na kamatnata politika na bankite.

B.2. Od operativen aspekt, zgolemuvaweto na tehni~kiot i ekspertskikapacitet na centralnata banka za proektirawe na inflacijata i sledewe namonetarnata transmisija se neohodna pretpostavka za sproveduvawe na strategijatana kvazi targetirawe na inflacijata. Voedno, taa pretpostavuva i izbor na merkana inflacijata koja bi gi isklu~uvala elementite so golema varijabilnost(bazi~na stapka na inflacija) i bi gi reflektirala monetarnite efekti vrzinflacijata.

7. Zaklu~ok

Koristeweto na devizniot kurs kako nominalno sidro (strategija natargetirawe na devizniot kurs) se pokaà kako mo{ne uspe{en pristap za

46

stabilizirawe na inflacionite pritisoci vo golem broj zemji vo razvoj i zemji votranzicija. Pritoa, nekoi avtori smetaat deka za ovie zemji, od aspekt na idnitealternativi na reìmot na devizen kurs optimalen bi bil bipolarniot pristap:~ist, fiksen devizen kurs, ili potpolno fluktuira~ki devizen kurs (osobeno vouslovi na visoka mobilnost na kapitalot). Voedno, sledej}i gi iskustvata nazemjite, nivnite ~esti intervencii na devizniot pazar za stabilizirawe navrednosta na doma{nata valuta se okvalifikuvani kako “strav od fluktuirawe”.Sepak, imaj}i go predvid zna~eweto na politikata na devizen kurs vo procesot naprilagoduvawe na vnatre{nata i nadvore{nata pozicija na ekonomijata od ednastrana, kako i efektite na devizniot kurs vrz dvièweto na cenite vo malite iotvoreni ekonomii, se ~ini deka optimalniot reìm moè da se najde vo nekoja odintermedijarnite strategii. Ottamu, ~estite intervencii na devizniot pazarimaat tretman ne na “strav od fluktuirawe”, tuku na “optimalno flotirawe”.24

Preminot kon pofleksibilno vodewe na politikata na devizen kurs moèda se realizira vo uslovi bez kriza ({to bi zna~elo dobrovolno prifa}awe napromena na reìmot) ili vo uslovi na ve}e zna~itelno vlo{eni performansi naekonomijata (koga zemjata e prinudena da go napu{ti devizniot kurs, kakonominalno sidro). Dobrovolnoto napu{tawe na reìmot na fiksen devizen kurs,voobi~aeno pretpostavuva ispolnuvawe na opredeleni pretpostavki, koi jazgolemuvaat verojatnosta za uspeh na tranzicijata:

a) Stabilni dvièwa na devizniot pazar ili prisustvo na pritisoci zaapresijacija;

b) Institucionalni reformi koi garantiraat zdrava, odr`liva idisciplinirana fiskalna politika;

v) Zdrav finansiski sektor;g) Jasna orientiranost kon odrùvawe na niski i stabilni stapki na

inflacija (potreba od operativna nezavisnost na centralnata banka).

Pritoa, od osobena va`nost e dinamikata na sproveduvaweto na preminotkon nov, pofleksibilen reìm na devizen kurs. Taka, postepenata tranzicijaovozmoùva ispolnuvawe na gorenavedenite pretpostavki i minimizirawe nadistorziite vo ekonomijata.

Od aspekt na monetarnata politika, napu{taweto na strategijata natargetirawe na devizniot kurs nametnuva potreba od definirawe na novonominalno sidro. Pozicijata na malite i otvoreni ekonomii e specifi~na. Zazemjite vo koi postoi jasna orientacija kon cenovna stabilnost, alternativa moèda bide targetiraweto na inflacijata, koe od druga strana ne e konzistentno sonepostoeweto na potpolno fluktuirawe na devizniot kurs. Ottamu, kako re{eniese nametnuva t.n. kvazi targetirawe na inflacijata, koe zna~i postavuvawe nainflaciona cel, pri istovremena limitirana fleksibilnost na devizniot kurs.Toa zna~i i modificirawe na instrumentite za realizirawe na celta, odnosnokoristewe na ponderiran prosek na kamatnata stapka i devizniot kurs (MonetaryCondition Index).

Imaj}i ja predvid goleminata i stepenot na otvorenost na makedonskataekonomija, kako i brziot i direkten efekt na promenite na devizniot kurs vrz 24 Edwards Sebastian, “The Great Exchange Rate Debate after Argentina”, NBER, October 2002.

47

dvièweto na cenite i istovremenata orientacija na NBRM kon odrùvawe nacenovna stabilnost, strategijata na kvazi targetirawe na inflacijata moè da sesmeta za idna alternativna monetarna strategija. Toa pretpostavuva ispolnuvawena pretpostavkite za postepeno zgolemuvawe na fleksibilnosta na devizniot kursi obezbeduvawe na potrebnite institucionalni, kadrovski i tehni~ki predusloviza postavuvawe na konkreten inflacionen target.


1. A.Lopez-Meija, "Large Capital Flows: Causes, Concequences and Policy Responses ",Finance and Deveopment, September 1999.

2. B.Eichengreen, P.Mason, M.Savastano and S.Sharma, "Transition Strategies and NominalAnchors on the Road to Greater Exchange Rate Flexibility", IMF, Feb. 1999.

3. B.Eichengreen, P.Mason, H.Bredenkamp, B.Johnston, J.Hamann, E.Jadresic, I.Otker, "ExitStrategies: Policy Options for Countries Seeking Greater Exchange Rate Flexibility",Occasional Paper No.168, IMF, 1998.

4. Chorng-Huey Wong, “Adjustment and Internal-External Balance”, MacroeconomicManagement, Programs and Policies.

5. E.Tanner, "Exchange Rate Pressure, Currency Crises and Monetary Policy: AdditionalEvidence from Emerging Markets", IMF Working paper, January 2002.

6. G.Hoggarth, G.Sterne, "Capital Flows: Causes, Concequences and Policy Responses ",Handbooks in Central banking No.14, Centre for Central Banking Studies, Bank of England.

7. L.Lipschitz, T.Lane, A.Mourmouras, "The Tosovsky Dilemma, Capital Surges in TransitionCountries", Finance and Development, September 2002.

8. M. Goldstein, D. Weatherstone, "Exchange Rate Regimes for Emerging Countries", Institutefor International Economics, 2002.

9. M.Carlson, L.Hernandez, "Determinants and Repercussions of the Composition of CapitalInflows", IMF Working paper, May 2002.

10. Mese~ni informacii, NBRM, 2002 i 2001 godina.11. Naumovska. A, "Transmisioniot mehanizam na monetarnata politika i

efikasnosta na bankarskiot sistem - so poseben osvrt na RepublikaMakedonija", NBRM, maj 2000.

12. P.Mason, "Exchange Rate Regimes Transitions", IMF Working paper, July 2000.13. S.Edwards, “The Great Exchange Rate Debate after Argentina”, NBER, October 2002.14. S.Edwards, “Exchange Rate Regimes, Capital Flows and Crisis Prevention”, NBER, October

2001.15. T.Latter, "The choice of exchange rate regime", Handbooks in Central banking No.2, Centre

for Central Banking Studies, Bank of England.

48

M-r Igor Davkov, M-r Igor Davkov, [ef na otsek za monitoring, konzervatorstvoi likvidacija na problemati~ni banki, Direkcija za supervizija, NBRM

EVOLUCIJA NA REGULATIVATA ZAADEKVATNOST NA KAPITALOT

1. Po~etoci na regulativata za adekvatnosta na kapitalot

Bazelskata Kapitalna Spogodba donesena vo 1988-ta godina pretstavuva{ezna~aen pridones vo regulativnata ramka za adekvatnosta na kapitalot. Ovaaspogodba be{e rezultat na eden podolgoro~en proces na konsultacii vo vrska sokapitalnata regulativa na bankite pome|u zemjite od grupata G-10. Pred celosno dase implementira Bazelskata Spogodba, odnosno do 1992-ta godina, kapitalnataregulativa se potpira{e primarno na utvrdeni minimum kapitalni standardi koiuniformno bea primenuvani vrz bankite, nezavisno od stepenot na rizi~nost nanivnite aktivni bilansni i von-bilansni pozicii, odnosno nezavisno od rizi~niotprofil na bankite. Bazelskata Kapitalna Spogodba ima{e dve osnovni celi,imeno:

a) da ja zajakne stabilnosta i efikasnosta na me|unarodniot bankarski sistem,preku sozdavawe na minimum ednakvi pravila koi se odnesuvaat na regulativataza adekvatnosta na kapitalot za me|unarodno aktivni banki, a vo isto vreme goimaat predvid rizi~niot profil na bankite;

b) preku namaluvawe na globalniot sistemski rizik, {to }e bide rezultat naostvaruvaweto na prvata cel, Bazelskata Kapitalna Spogodba treba{e daobezbedi minimum standardi i ednakvi uslovi za konkurencija pome|ume|unarodno aktivnite banki, na toj na~in {to }e se obezbedi visokakonzistentnost vo primenata na kapitalnata ramka vo site zemji {to treba{eda ovozmo`i namaluvawe na izvorite na konkurentnite neednakvosti koi vo toavreme postoeja pome|u me|unarodno aktivnite banki.

Bazelskata Kapitalna Spogodba pretstavuva{e zna~aen ~ekor napred vopromocijata na difrerencijacijata spored stepenot na rizi~nost vo regulativnataramka, odnosno voveduvaweto na t.n. rizi~no-bazirani kapitalni standardi.Soglasno ovaa kapitalna ramka bankite treba{e da odr`uvaat kapital koj nema dabide ponizok od 8% od nivnata rizi~no ponderirana bilansna i von-bilansnaaktiva. Utvrduvaweto na rizi~nite ponderi se vr{e{e spored prethodno utvrdenkrediten rizik na pooddelnite klienti na bankata. Vo momentot na voveduvaweto,ovaa ramka be{e prete`no naso~ena kon kvantificirawe na kapitalot potreben zapokrivawe na kreditniot rizik, drugite rizici (pazarniot rizik, likvidniotrizik, rizikot na deviznite kursevi, rizikot na kamatnite stapki i t.n) iako beaidentifikuvani od strana na Bazelskiot Komitet ne bea regulirani so ovaakapitalna spogodba.

2. Evolutivna priroda na kapitalnata regulativa

So amandmanite na Bazelskata Kapitalna Spogodba doneseni vo 1996 godinabe{e utvrdena obvrskata i pravilata za vklu~uvawe na pazarniot rizik i rizicite

49

povrzani so hartiite od vrednost za trguvawe vo presmetkata na stapkata naadekvatnost na kapitalot.

Soglasno ovaa spogodba kapitalot na bankite, vo regulativen kontekst be{edefiniran na dvostepena osnova:

a) tier1 kapital (osnoven kapital); Ovoj kapital ja vklu~uva osnovanataglavnina na bankata za koja se izdadeni akcii i objavenite rezervi.Obajvenite rezervi voobi~aeno se sostojat od zakonskite ili drugi rezervnifondovi kako i rezervite izdvoeni od strana na bankata za pokrivawe naop{tite rizici;

b) tier2 kapital (dopolnitelen kapital); Ovoj kapital gi vklu~uvaparticipativnite akcii, nerealiziranite dobivki ostvareni od investiciivo hartii od vrednost, hibridni kapitalni instrumenti (odnosnoinstrumenti koi se zadolìtelno konvertibilni vo kapital), dolgoro~ensubordiniran dolg so ro~nost na dostasuvawe podolga od pet godini ilatentni rezervi, kako {to e na primer vi{okot na rezervi za potencijalnizagubi koj e nad nivoto koe e realno potrebno.

Vo 1995-tata godina be{e usvoen i predlogot za definirawe na tier3kapital koj }e go so~inuvaat kratkoro~ni neobezbedeni subordinirani depozitikoi moàt da se koristat za ostvaruvawe na potrebniot kapital za pokrivawe napazarnite rizici soglasno prethodno definirani limiti, odnosno tier2 kapitalote limitiran na maksimum 100% od tier1 kapitalot, a tier3 kapitalot e limitiranna maksimum 50% od tier1 kapitalot.

Rizi~no ponderiranata aktiva be{e definirana kako zbir od rizi~noponderirani bilansni i von-bilansni sredstva. Bilansnite i von-bilansnitesredstva bea podeleni vo ~etiri kategorii i zavisno od stepenot na nivnatarizi~nost bea ponderirani so soodveten ponder od 0%, 20%, 50% i 100%.

Za finansiski produkti koi se predmet na trguvawe, a koi pretstavuvaatvon-bilansni sredstva na bankata presmetkite na rizi~no ponderiraniteekvivalenti se ne{to posloèni. Produkti koi se nameneti za trguvawe vokontekst na Bazelskata Kapitalna Spogodba se onie von-bilansni sredstva koi seklasificirani kako derivativni produkti koi sluàt za upravuvawe so rizikot nakamatnite stapki, rizikot na deviznite kusevi, kapitalni instrumenti i trgovskistoki. Spored Spogodbata izloènosta na kreditniot rizik koj proizleguva odfinansiskite produkti so koi se trguva preku {alter, odnosno OTC (over-the-counter) finansiski produkti fluktuira so pazarna nestabilnost. Kako rezultat natoa se javuvaat dve dopolnuvawa na vkupnata kreditna izloènost na ovie banki:

a) Tekovna izloènost (Current Exposure - CE), {to vsu{nost pretstavuvanivnata proceneta tekovna pazarna vrednost; i

b) Potencijalna izloènost (Potential Exposure - PE), {to pretstavuva procenkana potencijalnoto idno zgolemuvawe na kreditnata izloènost vo tekot napreostanatiot period do dostasuvawe na derivativniot dogovor.

Sumata na tekovnata i potencijalnata izloènost e kreditniot ekvivalentna iznosot na derivativniot dogovor. Vo praktikata, bidej}i pazarnata vrednost

50

voobi~aeno se izveduva so koristewe na interni ili eksterni modeli zavrednuvawe za vaka utvrdenata vrednost moè da se koristi terminot modeliranavrednost.

Konceptot na kreditnite ekvivalenti koj se koristi pri utvrduvawe narizi~no ponderiranata von-bilansna aktiva za von-bilansnite instrumenti koi nese predmet na trguvawe, moè da se koristi i za von-bilansnite instrumenti koi sepredmet na trguvawe so {to kreditnite ekvivalenti na ovie sredstva }e moàt dase sporeduvaat so drugite sredstva od bilansot na bankata. Von-bilansniteinstrumenti prvo treba da se konvertiraat vo nivnite kreditni ekvivalenti, ataka dobienite kreditni izloènosti za presmetka na rizi~no ponderiranataaktiva imaat tretman kako i ostanatite sredstva od bilansot na bankata sokoristewe na soodvetni rizi~ni ponderi.

Od aspekt na bankata samo pozitivnite pazarni vrednosti na derivativnitedogovori imaat zna~ewe od pri~ina {to negativnata pazarna vrednost zna~i dekabankata se javuva kako dol`nik vo odnos na dogovornata stranka, odnosno ne postoikrediten rizik vrz bankata. Kako rezultat na toa cenata za zamena naderivativniot dogovor so negativna pazarna vrednost e ednakva na nula. Od tiepri~ini potencijalnata izloènost e poznata isto taka i pod terminot“likvidaciona vrednost”. Potencijalnata izloènost voobi~aeno e poznata kako“dodatok” na tekovnata izloènost.

Tabela 1Kreditni faktori na konverzija za von-bilansni instrumenti koi se predmet natrguvawe

Preostanata ro~nostKamatni

stapkiDevizi i

zlato

Kapitalni derivativni instrumenti

Dragoceni metali

Stokovni dogovori

Period pokratok od 1 godina 0.0% 1.0% 6.0% 7.0% 10.0%Od 1 do 5 godini 0.5% 5.0% 8.0% 7.0% 12.0%Period podolg od 5 godini 1.5% 7.5% 10.0% 8.0% 15.0%

Isklu~ok od kreditnata konverzija se pravi vo slednite slu~ai: a) kaj sitedevizni transakcii koi imaat dogovorna ro~nost pokratka od 14 dena; b) siteprodukti so koi se trguva na berzite, a za koi se potrebni marginalni varijacii; iv) za site dogovori za opcii koi ne se finansiski garancii.

Od aspekt na rizi~no-baziraniot kapital, duri i ako derivativen dogovorima negativna pazarna vrednost, odnosno negovata tekovna izloènost e ednakva nanula, potencijalnata izloènost ne e nula. Potencijalnata izloènost naderivativnite dogovori se presmetuva so multiplicirawe na nominalniot iznos nadogovorot so soodvetnite faktori na konverzija dadeni vo tabela br.1. Faktoritena kreditna konverzija se poznati i kako “faktori na dodatok”.

Vo april 1995-tata godina be{e donesen amandman na Bazelskata KapitalnaSpogodba koj ovozmoùva{e bankite da moàt efektivno da gi namalatizloènostite na kreditnite ekvivalenti, koga postoi mo`nost za bilateralnonetirawe. Bankite koi go koristat metodot na “tekovna izloènost”, kreditnataizloènost za netiranite forvard transakcii ja presmetuvaat kako suma nanetiranite pazarni vrednosti za zamena, dokolku se pozitivni, zgolemena za

51

faktorot na dodatok vrz osnova na nominalniot iznos na derivativniot dogovor.No dodatokot, koj pretstavuva potencijalna izloènost, se multiplicira sofaktor na namaluvawe daden vo ravenka koja go reflektira faktot dekapotencijalnata promena na vrednosta na netiranoto portfolio e pomala od onaakade {to netiraweto ne e dozvoleno.

Faktorot na namaluvawe moè da se prezentira preku slednata ravenka:

( )NGR×+ 6,04,0kade {to NGR e pokazatelot za vrednosta na zamena na dogovorot po netiraweto dovrednosta na zamena pred netiraweto ili

NGR= (Neto tro{ok na zamena)/(Bruto tro{ok na zamena)

Od prethodno navedenata ravenka proizleguva deka vo otsustvo na aran`manza netirawe, netiranite i ne-netiranite vrednosti na zamena se identi~ni, taka{to NGR=1. Vo slu~aj koga vrednostite na zamena se netiraat na nula (taka {toNGR=0), amandmanite od 1995-ta godina nalagaat minimum 40% od vkupniot iznos nadodatokot od potencijalnata kreditna izloènost. Od prethodno navedenoto moèda se izvede deka, vo prisustvo na aran`mani za bilateralno netirawe,potencijalnata izloènost se presmetuva na sledniot na~in:

PE (so netirawe)= Nominalen iznos x Krediten faktor na konverzija x (0,4+0,6 x NGR),

ili

PE (so netirawe) = PE (bez netirawe) x (0,4 x 0,6 x NGR)

Po~nuvajki od ranite 90-ti godini na minatiot vek, tradicionalnatabankarska industrija koja do toga{ najgolem akcent dava{e na kreditniteaktivnosti, eden zna~aen del od sredstvata gi naso~i vo drugi delovni linii kako{to se investiciono bankarstvo i trgovskite aktivnosti so hartii od vrednost nakapitalnite pazari. Rezultatot na vakvite promeni koi nastanaa vo bankarskiteaktivnosti be{e zna~ajno zgolemuvawe na izloènosta na bankite na pazarniotrizik.

Amandmanite na kapitalnata regulativa od 1996 godina za vklu~uvawe navlijanieto na pazarniot rizik vrz adekvatnosta na kapitalot na bankite po~naa dase sproveduvaat vo praktika od po~etokot na 1998 godina. Ovie amandmani baraat odbankite da se usoglasat so rizi~no-baziranite pravila za pokrivawe na pazarniotrizik kako dopolnuvawe na pravilata utvrdeni so prvobitnata spogodba od 1988godina. Soglasno ovie amandmani pazarniot rizik e definiran kako “rizik odzagubi vo bilansnite i von-bilansnite pozicii koi proizleguvaat od dvièweto napazarnite ceni”. Vo amandmanite se identifikuvani ~etiri {iroki kategorii naprodukti koi generiraat pazaren rizik- imeno rizikot na kamatnite stapki,rizikot na deviznite kursevi, rizicite koi proizleguvaat od kapitalniteinstrumenti i rizikot koj proizleguva od poziciite na bankite plasirani votrgovski stoki. Iako amandmanite na kapitalnata spogodba od 1996 godina seprimenuvaat samo na pazarniot rizik koj proizleguva od bilansnite sredstva,bankite se zadolèni za von-bilansnite derivativni dogovori (na primer,kamatnite opcii, svopovite i dr.) da odrùvaat potrebno na kapital za pokrivawe

52

na pazarniot i kreditniot rizik koj proizleguva od istite. Pri~inata za dualnatapretpostavkata za vlijanieto na dvata vida rizici leì vo toa {to sporedamandmanite na Bazelskata Spogodba pazarniot rizik se sostoi od dva osnovnidela: op{t pazaren rizik i poseben rizik. Op{tiot pazaren rizik proizleguva odpromenite vo pazarnata vrednost kako rezultat na op{tite pazarni dvièwa.Posebniot rizik se proizleguva na promenite vo vrednosta od poedine~nite hartiiod vrednost kako rezultat na vlijanieto na faktorite povrzani so emitentot nahartijata od vrednost (kreditniot bonitet, likvidnosta i dr.) koj se nezavisni odop{tite pazarni dvièwa.

Praktikata dovede do zna~ajno pomestuvawe vo amandmanite na BazelskataKapitalna Spogodba od 1996 godina za vklu~uvawe na pazarniot rizik vopresmetkata na adekvatnosta na kapitalot. Dokumentite publikuvani od strana naBazelskiot Komitet i najzna~ajnite regulatorni supervizorski tela vo svetotukaùvaat na toa deka ovie tela kolektivno ja priznavaat va`nosta na promenitekoi nastana vo upavuvaweto so rizicite vo smisla na koristewe na interni modeliza kvantificirawe na rizicite kaj golemite bankarski institucii. Vo ovaa nasokaregulatornite supervizorski tela donesoa odluki so koi na najsofisticiranitebanki, koi ve}e imaat posebni nezavisni odseci za upravuvawe so rizik i zdravipraktiki za upravuvawe so rizik, da moàt da izberat pome|u sopstvenite internorazvieni VaR modeli (value-at-risk - modeli so koi se utvrduva vrednosta nasredstvata spored rizikot na koi se izloèni) i “standardiziranite modeli”propi{ani od strana na Bazelskiot Komitet. Ovie dva pristapi se poznati vofinansiskata industrija kako “pristap na interno modelirawe” i “standardiziranpristap”.

Interno razvienite VaR modeli za na utvrduvawe stapkata na adekvatnost nakapitalot vklu~uvaj}i go vlijanieto na pazarniot rizik imaat ista namena kako iinternite modelite za krediten rizik koi se koristat za kvantificirawe nakreditniot rizik od aspekt na presmetka na adekvatnosta na kapitalot.

Iako ima dosta kritiki kako pozitivni taka i negativni vo odnos naprimenata na VaR modelite, pogolem broj od avtorite koi gi obrabotuvaat ianaliziraat efektite od primenata na istite kaj golemite bankarski instituciise na mislewe deka primenata na internoto modelirawe na rizicite, odnosno VaRpristapot ovozmoùva poprudentno upravuvawe so rizicite.

Sledej}i gi odlukite na regulatornite tela so koi na bankite im be{edozvoleno da koristat interni modeli za krediten rizik, na bankite im beanametnati dve razli~ni barawa koi treba da gi ispolnuvaat, odnosno treba daispolnat odredeni kvalitativni i kvantitativni standardi pred da im bidedozvoleno da koristat sopstveni, interno razvieni VaR modeli. Kvalitativnitestandardi se odnesuvaat na zdravi praktiki za upravuvawe so rizici iinfrastrukturata na sistemite za upravuvawe so rizici koi ve}e postojat vobankite. Kvantitativnite standardi se odnesuvaat na odredeni standardi vo odnosna vleznite elementi na modelot i metodologijata vo primenata na internitemodeli.

53

Najva`nite kvantitativni standardi se:

− Internata VaR golemina treba da bide izvedena vrz osnova na prethodnoutvrdeni i unificirani kvantitativni vlezni golemini kako na primer:

− deset dneven vremenski horizont na trguvawe koj moè da gi opfati dvièwatana kamatnite stapki, deviznite kursevi ili cenite na hartiite od vrednost votekot na periodot na analizata;

− 99% nivo na zna~ajnost koe se zasnova na pretpostavkata za postoewe nanormalna distribucija na povratot na portfolioto;

− period na observacija koj se bazira na istoriski podatoci za najmalku ednagodina koi treba da bidat obnovuvani minimum edna{ kvartalno; ovie podatocise koristat za procenka na varijaciite i korelaciite vo portfolioto.

− Na bankite im e dozvoleno da koristat korelacii pome|u ~etirite glavnikategorii na rizik dokolku bankata obezbedi deka istoriskite podatocikoristeni za presmetka }e se obnovuvaat najmalku kvartalno. Dokolkuempiriskite podatoci koi se odnesuvaat na korelaciite ne se raspoloìvi,bankite se zadolèni da gi agregiraat razli~nite kategorii na rizik vo prostaaritmeti~ka suma bez koristewe na mo`nostite za netirawe na rizi~niteizloènosti;

− Presmetkata na dnevnata vrednost koja e izloèna na rizik treba da se vr{ipreku koristewe na desetdneven vremenski horizont i koristewe na praviloto“kvadraten koren od vremenskiot horizont”:

VaRVaR ×=10 dnevno− Regulativniot kapital potreben za pokrivawe na pazarniot rizik (MRC) treba

da bide ednakov na maksimumot na VaR od prethodniot den ili na“multiplikatorot”, M, pomnoèn so prose~niot VaR od prethodnite 60 dena:

×= ∑ −

60

1160/,max ttt iVaRMVaRMRC

Multiplikatorot, M, e ednakov na tri ili ~etiri vo zavisnost od sevkupniteprocenki na lokalnite supevizorski vlasti;

− Za portfolijata od opcii, interniot VaR treba da moè da go opfati ne samo“linearniot” rizik (delta rizikot) no isto taka i “ne-linearnite” rizici (gamai vega rizicite).

So cel da se odgovori na pra{awata koi se odnesuvaat na glomaznosta nainternite VaR modeli, regulativnite agencii prepora~uvaat bankite dasproveduvaat stres-testovi na pretpostavkite vgradeni vo modelot so cel da setestira to~nosta na nivoto na zna~ajnost od 99% za adekvatnost na kapitalot.

Amandmanite na Bazelskata Kapitalna Spogodba od 1996 godina davaatdiskrecija na nacionalnite supervizorski vlasti da im ovozmoàt na bankite daprimenuvaat “tier3” kapital za pokrivawe na pazarniot rizik. Ovoj kapital sesostoi od kratkoro~en subordiniran dolg koj e predmet na odredeni preduslovi ikoj moè da bide koristen edinstveno za pokrivawe na dnevniot pazaren rizik.Tier3 kapitalot se presmetuva spored prethodno navedenata regulativna ravenka zapazaren rizik koristej}i interni VaR modeli.

54

Spored ovie amandmani od bankite se bara prvo do gi alociraat tier1 itier2 za da go ispolnat standardot za adekvatnost na kapitalot od aspekt nakreditniot rizik. Zbirot na ovie dva tiera treba da bide 8% od rizi~no-ponderiranata aktiva, koregirana za poziciite koi ve}e ne se predmet napravilata za adekvatnost na kapitalot od 1988 godina- na primer, dolgovni hartiiod vrednost koi se predmet na trguvawe ili kapitalni instrumenti od bilansot nabankata koi se opfateni so amandmanite od 1996 godina. So cel da se obezbedikonzistentnost vo presmetkata na kapitalot za pokrivawe kako na kreditniot takai na pazarniot rizik, ravenkata dadena prethodno treba da bide multiplicirana so12,5 (recipro~no na minimum kapitalniot pokazatel od 8%); dobieniot rezultat sedodava na rizi~no-ponderiranata aktiva koja e izvedena za kreditniot rizik.

Od aspekt na regulativnite vlasti, tier1 kapitalot treba da so~inuvanajgolem del od potrebniot kapital na bankata, me|utoa Bazelskata Spogodbadefinira odredeni doponitelni uslovi:

− tier1 kapitalot treba da pretstavuva najmalku 50% od vkupniot kapital nabankata, odnosno sumata na tier2 i tier3 kapitalot ne treba da go nadminuvatier1 kapitalot;

− dolgoro~nite subordinirani dolgovi se limitirani na 50% od tier2 kapitalot;− tier3 kapitalot e limitiran na 250% od tier1 kapitalot na bankata potreben

za pokrivawe na pazarnite rizici, odnosno najmalku 28,5% od pazarniot riziktreba da bide pokrien so tier1 kapitalot.

Od ovde proizleguva deka vkupniot kapital koj moè da se koristi zapresmetka na stapkata na adekvatnost na kapitalot e suma na tier1 i tier2kapitalot soglasno limitite od 1988 godina i odreden del od tier3 kapitalotsoglasno amandmanite od 1996 godina.

3. Nedostatoci na postojnata regulativa za adekvatnosta na kapitalot

Od prethodno navedenoto moè da se sogleda deka najgolem del od kritikite{to se odnesuvaat na standardite za regulativniot kapital se dobro zasnovani.Konkretno, neadekvatnosta na kapitalnata ramka koja vo momentot e vo primena dago opfati kreditniot rizik vo kreditnite portfolija i portfolijata od hartii odvrednost koi se predmet na trguvawe kaj golemite multinacionalni banki, be{epri~ina koja dovede do potrebata ovie finansiski institucii da razvivaat ipromoviraat interno razvieni modeli na krediten rizik. Identifikuvaniteslabosti na kapitalnata regulativa moàt da bidat podeleni vo nekolku grupi:

Ograni~ena diferencijacija na kreditniot rizik. Bazelskata KapitalnaSpogodba od 1988 godina kako {to ve}e be{e istaknato vr{i podelba na rizi~nataaktiva vo ~etiri {iroki rizi~ni kategorii ponderirani so 0%, 20%, 50% i 100%zasnovani na potrebniot minimum pokazatel za adekvatnost od 8%. Ona {to seobezbeduva so primenata na internite modeli na krediten rizik e preku internitekredit-rejting sistemi da se dobie visoka diferencijacija na kategoriite nakrediten rizik i na toj na~in da se obezbedi poto~na procenka za kreditniot rizikvo kreditnoto portfolio na bankata.

55

Stati~en pokazatel za kreditniot rizik. Osnovna pretpostavka nakapitalnata regulativa koja vo momentot e vo primena e deka kapitalniotpokazatel od 8% od rizi~no ponderiranata aktiva e dovolen da gi za{titi bankiteod nesolventnost. Osnovno vo ovoj slu~aj e rizikot deka kreditokorisnikot nema dagi servisira svoite obvrski {to e dinami~na kategorija sledena vo tekot navremeto kako odgovor na sevkupnite okolnosti vo ekonomijata. Od tie pri~iniindikatorite za kreditniot rizik koi ne ja zemaat predvid verojatnosta zanastapuvawe na nesolventnost kaj kreditokorisnicite moè da se kaè deka vogolema mera se proizvolni. Pristapot na interno modelirawe na kreditniot rizikovozmoùva nadminuvawe na dilemata okolu proizvolnosta vo kvantificirawetona kreditniot rizik preku vklu~uvawe na verojatnostite deka dol`nicite nema dagi servisiraat svoite obvrski za sekoja poedine~na interna rizi~na kategorija.Sproveduvaweto na ovoj koncept ovozmoùva definirawe na pokazatel koj seodnesuva na statisti~kata zna~ajnost za pokazatelot na solventnost (stapkata naadekvatnost na kapitalot) i za pokazatelot za potrebniot ekonomski kapital kojsluì kako za{tita od nesolventnost.

Ne gi opfa}a efektite od ro~nata struktura na kreditniot rizik.Potrebniot kapital za pokrivawe na kreditniot rizik spored regulativata zaadekvatnosta na kapitalot koja e na sila vo momentot, e ednakov nezavisno odro~nosta na kreditnata izloènost-sprotivno na praktikata na bankarskataindustrija koja vr{i diferencijacija na rizi~nite izloènosti koi proizleguvaatod razli~ni ro~nosti. Primenata na tehnikite na migracija na kreditniot rizikvo ramkite na internoto modelirawe na kreditniot rizik, povrzani sopriznavaweto na dvièweto na idnata kreditna izloènost, moè zna~ajno davlijae vo nasoka na podobruvawe na regulativata za adekvatnosta na kapitalot.

Poednostavena presmetka na potencijalniot iden krediten rizik. Iakokapitalnata regulativa za von-bilansnite aktivnosti be{e nadopolneta soamandmani na nekolku pati od strana na Bazelskiot Komitet so cel da ovozmoìpriznavawe na aran`manite za netirawe, kapitalot potreben za pokrivawe napotencijalnite izloènosti povrzani so odredena stranka prodolùvaat da bidatsumirani spored {irokite rizi~ni kategorii od aspekt na kapitalot potreben zapokrivawe na kreditniot rizik vo kreditnoto portfolio. Kapitalnata regulativakoja vo momentot e na sila efektivno gi ignorira razli~nite stepeni na rizikpovrzani so razli~ni valuti ili nacionalni indeksi.

Ograni~uvawa vo pogled na integriranoto sledewe na kreditniot rizik.Kapitalnata regulativa koja se primenuva vo momentot nesoodvetno go sledi svetotna kreditniot rizik klasificiraj}i go istiot vo tri {iroki kategorii: a)krediten rizik koj priozleguva od kreditnoto portfolio; b) rizik koj e povrzan soportfolioto na hartii od vrednost koi se predmet na trguvawe; i v) krediten rizikkoj proizleguva od dogovornata stranka. Ovaa arbitrarna distinkcija nametnuvaograni~uvawa na {irokite pogledi na internite mehanizmi za upravuvawe sokreditniot rizik na bankite. So soodvetnata ekspanzija kon internite modeli nakrediten rizik razlikite vo pogled na kreditniot rizik se zamenuvaat sopointegrirano sledewe na istiot rizik.

Neadekvaten tretman na efektite od diverzifikacijata na kreditniteportfolija. Vo najgolem del, spored kapitalnata regulativa koja vo momentot e na

56

sila vkupniot rizik pretstavuva suma od individualnite rizi~ni izloènosti, pritoa ignoriraj}i gi efektite od upravuvaweto so kreditnoto portfolio. Vakviotpristap e sprotiven na fundamentalnite pretpostavki koi se odnesuvaat naupravuvaweto so portfolijata i efektite na namaluvaweto na rizikot prekudiverzifikacija na kreditnite portfolija. Eden od osnovnite postulati naportfolio teorijata e deka sumata na poedine~nite rizi~ni izloènosti e mnogupovisoka od sumata na vkupniot rizik na portfolioto kako celina. Interen modelna krediten rizik koj pravilno gi inkorporira portfolio efektite ovozmoùvabankite mnogu poefektivno da upravuvaat so rizikot i da imaat poefikasnaalokacija na kapitalot vo ramki na razli~ni delovni linii vo institucijata.

Dve dopolnitelni pra{awa koi se istaknuvaat vo literaturata, a koi sepovrzani so portfoijata na hartii od vrednost koi se predmet na trguvawe, selimitiranoto priznavawe na koristeweto na kolateral i neteiraweto prikoristewe na hexing instrumenti. Imaj}i predvid nekoi dopolnitelniintrepretacii i sogleduvawa prethodno navedenite slabosti gi pretstavuvaatnedostatocite povrzani so postojnata kapitalna regulativa za koi postoikonsenzus vo ramkite na bankarskata industrija.

Iako regulativnite pravila koi se odnesuvaat na adekvatnosta na kapitalotse predmet na kritika poradi nivnata ednostavna interpretacija na kreditniotrizik i sepak treba da se ima predvid osnovnata cel na ovie regulatorni pravilabila ostvaruvawe na nekolku prakti~ni pra{awa kako {to se uniformnost irelativna ednostavnost vo primenata na ovie pravila. Pri konstruiraweto iprimenata na internite modeli na krediten rizik mnogu lesno analiti~arite moèda zabegaat vo najrazli~ni sloèni matemati~ki tehniki za kvantificirawe nakreditniot rizik koi te{ko moàt da bidat implementirani vo praktikata, ilipak da se izvedat kvantitativni merki za kreditniot rizik koi te{ko moàt da seimplementiraat kako rezultat na nedostatatok na dovolna baza na podatoci.

Osnovna cel na pristapot na modelite na krediten rizik e da se opfatatprethodno navedenite kritiki koi se odnesuvaat na kapitalnata regulativa prekualternativni, no podobreni re{enija. Predloènite re{enija koi se fokusiraatsamo na delot na kritikite na adekvatnosta na kapitalot, iako se neophodni,voobi~aeno se kratkovidi i od tie pri~ini se nekompletni i nedovolni.Alternativnite re{enija treba da dadat podatoci za toa kako }e bidat izvedeninovite kvantitativni merki i kako da gi promoviraat istite vo procesot naupravuvawe so kreditniot rizik.

Od aspekt na promocijata na internite modeli na krediten rizik prvopra{awe koe se nametnuva pri nivnoto promovirawe e koi se posledicite naanomaliite na sega{nata kapitalna regulativa. Praktikata na multinacionalnitebankarski institucii vo poslednata decenija pokaà deka sega{nata kapitalnaregulativa lesno moè da bide zaobikolena preku sekjuritizacijata na kreditniteportfolija i koristewe na kreditnite derivativi so koi bankite prezentiraatkvalitet na kreditnite portfolija koj e zna~ajno podobar od realniot. Odperspektiva na prudentnoto upravuvawe so rizikot i alokacijata na kapitalot, voliteraturata se identifikuvani dva klu~ni koncepti:

57

− regulativnite kvantitativni indikatori za kapitalot ne go pretstavuvaatvistinskiot kapacitet na bankata da gi apsorbira neo~ekuvanite zagubi;

− denominatorot na pokazatelot za rizi~no-baziraniot kapital (odnosnovkupnata rizi~no ponderirana aktiva) ne pretstavuva to~na kvantitativnamerka za vkupniot rizik na koj e izloèna bankata.

Od tie pri~ni osnovano se postavuva pra{aweto, kakvi kvantitativnimerki za rizikot treba da bidat promovirani za da se ostvari to~na ocenka nakreditniot rizik? Sprotivno na sega{niot rizi~no-baziran kapitalen standardkoj e ist za site banki, kaj internite modeli na krediten rizik se postavuvapra{aweto koe nivo na specificirawe e neophodno za da to~no se opfati rizikotvo kreditnoto portfolio. Analogno na VaR modelite koi se koristat zautvrduvawe na adekvatnosta na kapitalot za pokrivawe na pazarniot rizik, trebada se utvrdi koi mehanizmi treba da postojat vo interniot model na krediten rizikso cel preku modelot da moè da se utvrdi ekonomskiot kapital koj e potreben (pridadeno nivo na zna~ajnost) da gi poddrùva kreditnite aktivnosti na bankata.

4. Novata Bazelska Kapitalna Spogodba

Vo juni 1999 godina Bazelskiot Komitet za Bankarska Supervizija objavipredlog za izmena na Kapitalnata Spogodba od 1988 godina so ramka kojaovozmoùva povisoka senzitivnost vo odnos na kreditniot rizik, na koi seizloèni bankite, pri utvrduvaweto na adekvatnosta na kapitalot, odnosno gopromovira{e implementiraweto na internite modeli na krediten rizik. Sporedjavnite podatoci na Bazelskiot Komitet vo vrska so ovoj predlog se primenipove}e od 200 komentari i vrz baza na niv kako i na kontinuiranite istraùvawa,Bazelskiot Komitet vo januari 2001 godina go objavi vtoriot konsultativenpredlog koj se odnesuva na Novata Kapitalna Spogodba, a za koj site zainteresiranistranki treba{e da dostavat komentari do krajot na maj 2001 godina. Sporedo~ekuvawata na Bazelskiot Komitet finanlnata verzija na novata KapitalnaSpogodba bi trebalo da bide kone~na i publikuvana vo tekot na 2004 godina.Predologot na novata kapitalna ramka pretstavuva pristap koj se zasnova na trinose~ki stolba vrz osnova na koi se vr{i ocenka na adekvatnosta na kapitalot nabankite:

1) minimum regulativni kapitalni standardi koi se rizi~no senzitivni;2) efektiven proces na kontinuirano supervizorsko ocenuvawe na apliciranite

metodi; i3) efektivno jaknewe na pazarnata disciplina preku zgolemena transparentnost

na javnite objavuvawa na bankite.

Novata predloèna kapitalna ramka ima nekolku karakteristiki po koi serazlikuva od kapitalnata ramka koja e vo primena vo momentot:

− Starata ramka se zasnova na eden kvantitativen indikator koj se odnesuva narizi~nosta na bankata, novata ramka e zasnovana na internite metodologii nabankite za utvrduvawe na rizik, supervizorskite ocenki i pazarnatadisciplina;

− Starata ramka se primenuva uniformno na site banki, novata ramkaovozmoùva fleksibilnost vo izborot na pristapi, pri {to poseben akcen e

58

daden na na~inot na koj menaxmentot upravuva so rizicite na koi e izloènabankata;

− Starata ramka e {iroko postavena i ne e rizi~no-senzitivna, za razlika od neanovata ramka e rizi~no senzitivna, odnosno visinata na rizicite na koi eizloèna bankata e zna~aen segment vo utvrduvaweto na stapkata na adekvatnostna kapitalot.

Predlogot na Novata Kapitalna Spogodba objaven vo januari 2001 godina eobemen i sloèn dokument. Celokupnoto izdanie se sostoi od:

− kratka sodrìna na dokumentot koja dava sumarni podatoci koi se odnesuvaat nanoviot predlog, kako i podatoci za klu~nite pretpostavki i komponenti nanovata kapitalna ramka;

− dokumentot na Novata Kapitalna Spogodba, vo koj e daden predlogot na novatakapitalna ramka koja }e bide osnova na koja }e se temelat kone~nite pravilakoi }e se odnesuvaat na utvrduvawe na adekvatnosta na kapitalot name|unarodno aktivnite banki, otkako }e zavr{i periodot za komentari nanovata ramka;

− zbirka od sedum tehni~ki dokumenti koi imaat funkcija na dokumenti zatehni~ka poddr{ka na predlogot za novata kapitalna ramka, a isto taka sodràti informacii i tehni~ki elementi koi treba da im pomognat na bankite vosproveduvaweto na analizite i vo primenata na novata kapitalna ramka.

Imajki predvid deka eden zna~aen del od me|unarodno aktivnite banki sedel od pogolemi bankarski grupacii ili bankarski holding kompanii BazelskiotKomitet najavuva deka }e ja pro{iri primenata na novata kapitalna spogodba, kakoistata bi bila primenliva na konsolidirana osnova kaj ovie subjekti, so cel priutvrduvaweto na adekvatnosta na kapitalot da bide zemeno predvid vlijanieto nasite rizici na koi se izloèni ovie subjekti.

Prviot nose~ki stolb od predlogot na Novata Kapitalna Spogodba giopfa}a minimum standardite koi se odnesuvaat na regulativniot kapital.Predlogot po svojata priroda e dosta kompleksen i spored komentarite koi dokrajot na maj 2001 goina gi primil Bazelskiot Komitet od strna nazainteresiranite strani povlekuva najgolemo vnimanie kaj bankite. Predlogot naNovata Kapitalna Spogodba, kako i aktuelnata kapitalna ramka, ja sodrì istatadefinicija za regulativniot kapital i istiot minimum kapitalen standard zaadekvatnost na kapitalot, odnosno regulativniot kapital treba da bide minimum8% od rizi~no ponderiranata aktiva na bankata. Komponentata koja se odnesuva nakvantifikacijata na rizicite se predviduva da vklu~uva tri dela: detanlametodologija koja se odnesuva na kvantificirawe na kreditniot rizik; novibarawa koi se odnesuvaat na kvantificirawe na operativniot rizik, akvantificiraweto na pazarniot rizik vo osnova ostanuva na barawata koi beaopfateni so amandmanite na Bazelskata Kapitalna Spogodba od 1996 godina zavklu~uvawe na pazaren rizik pri utvrduvawe na adekvatnosta na kapitalot kajme|unarodno aktivnite banki.

Metodologijata za kvantifikacija na kreditniot rizik sodrì dvaoperativni pristapi. Prviot pristap e t.n. standardiziran pristap koj go apliciraistiot koncept koj e sodràn i vo sega{nata Kapitalna Spogodba. Soglasno ovoj

59

pristap se apliciraat standardizirani rizi~ni ponderi na razli~ni pozicii odbilansnata i von-bilansnata aktiva na bankite. Ovoj pristap pretstavuvasvoevidno revidirawe na Bazelskata Kapitalna Spogodba od 1988 godina. So cel dase podobri senzitivnosta na rizicite bez pri toa da se predizvika dopolnitelnouslo`nuvawe, rizi~nite ponderi soglasno standardiziraniot pristap }eprodolàt da se utvrduvaat spored tipovite na kreditni dol`nici (doma{ni istranski banki, doma{ni pravni lica, stranski dràvi, stranski pravni lica,plasmani kaj centralnata banka i sl.), no vo isto vreme noviot stndardiziranpristap e modificiran vo nasoka da bide pove}e rizi~no senzitiven. Posebenovnimanie e posveteno na definirawe na novi rizi~ni kategorii i novi rizi~niponderi za pooddelni kategorii na sredstva, spored preporaki vrz osnova nakreditni rejtinzi dadeni od strana na specijalizirani organizacii za ocenka nakrediten rizik (kredit rejting agencii), utvrdeni spored to~no definiranistrandardi. Spored analizite na Bazelskiot Komitet ovoj pristap }e bidekoristen kaj bankite vo eden zna~aen broj na zemji vo svetot za presmetka napokazatelot za minimum adekvatnost na kapitalot.

Standardiziraniot pristap predviduva modificirawe na tretmanot nakreditnite izloènosti vo odnos na stanskite pravni subjekti i stranskitedràvi, bankite i korporativnite subjekti. Bazelskiot Komitet pri primenata nastandardiziraniot pristap ne gi obvrzuva bankite da gi primenuvaat: Standarditena MMF za diseminacija na posebni podatoci, Bazelskite principi za efektivnabankarska supervizija ili Principite na IOSCO (IOSCO 30) kako preduslovi zapreferencijalno utvrduvawe na rizi~nite ponderi. Za izloènosta na bankite voodnos na stranski dràvi Bazelskiot Komitet predlaga koristewe na rejtinziutvrdeni od strana na agencii za utvrduvawe na rizik na zemjata, a vo ramkite nastandardiziraniot pristap razvien e metod spored koj rejtinzite utvrdeni odstrana na ovie agencii moàt da se mapiraat, odnosno primenuvaat na modelot.

Za kreditite odobreni na nefinansiski pravni lica, odnosno zakorporativno kreditirawe, sega{nata Bazelska Spogodba predviduva samo 100%rizi~en ponder; spored novata metodologija, predvideni se ~etiri mo`ni rizi~niponderi (rizi~ni kategorii) za korporativnite krediti: 20%, 50%, 100% i 150%.Novata metodologija ovozmoùva na sekoj poedine~en kredit vo kreditnotoportfolio na banka da mu bide nazna~enena edna od prethodno navedenite rizi~nikategorii vo soglasnost so ocenkata na kreditniot rizik na kreditokorisnikotizvedena od rejtingot utvrden od strana na profesionalna kredit-rejting agencija.Nerangiranite korporativni krediti spored novata metodologija treba da imaatrizi~en ponder 100%, so opcija za zgolemuvawe na rizi~niot ponder do 150%,dokolku supervizorskata agencija utvrdi deka za toj kreditokorisnik postoivisoka verojatnost deka negovite kreditni obvrski moè da dobijatnefunkcionalen karakter, namaleni za iznosot na posebnata rezerva zapotencijalni zagubi.

Za primenata na standardiraniot pristap neophodno e postoewe naoderedeni operativni preduslovi koi se komplementarni pri utvrduvaweto naminimum standardite za adekvatnost na kapitalot. Ovoj pristap predviduvanacionalnite supervizorski vlasti da onevozmoàt mehani~ka primena narizi~nite rejtinzi utvrdeni od strana na profesionalnite kredit rejting agencii.Spored preporakite na Bazelskiot Komitet supervizorskite vlasti }e bidat

60

odgovorni za ocenka na metodologiite koi }e bidat koristeni od strana naprofesionalnite kredit-rejting agencii i kvalitetot na utvrdenite rejtinzi.Standardiziraniot pristap sodrì preporaki koi se odnesuvaat na kriteriumiteza utvrduvawe na podobnosta na eksternite kredit agencii koi se prepora~uva dabidat primenuvani od strana na supervizorskite agencii i bankite, za celi nautvrduvawe na pokazatelot za minimum adekvatnosta na kapitalot.

Drugi zna~ajni promeni kaj standardiziraniot pristap se napu{tawe nalimit-ponderot od 50% za derivativnite dogovori i zgolemuvawe na faktorot nakonverzija za obvrski do edna godina na 20%. Standardiziraniot pristappredviduva koristewe na niski rizi~ni ponderi za odredeni komercijalni irezidencijalni krediti za koi postojat istoriski podatoci deka imaat nizokkrediten rizik i istoriski sledeno niski stapki na nenaplativost.

Vtoriot pristap e t.n. interno-baziran pristap za krediten rizik (internal-ratings-based (IRB) approach). Ovoj pristap moè da se kaè deka pretstavuvafundamentalno pomesuvawe na stavovite na Bazelskiot Komitet koi se odnesuvaatna tretmanot na kreditniot rizik od aspekt na utvrduvawe na regulativniotkapital. Pristapot na interno modelirawe razvien od strana na BazelskiotKomitet ovozmoùva pri utvrduvaweto na pokazatelite za kapitaliziranost sozna~ajno povisoka to~nost da se reflektira rizi~niot profil na bankata. Bankiteza da moàt da go koristat pristapot na interno modelirawe moraat dazadovoluvaat “minimum kriteriumi” i niza standardi, koi se vospostaveni odstrana na Bazelskiot Komitet so cel da se obezbedi deka bankite se kompetentni iimaat kapacitet da gi sproveduvaat potrebnite kreditni ocenki. Primenata naovie kriteriumi zavisi i od toa koj od preloènite dva metodi na internomodelirawe na kreditniot rizik }e go izbere bankata. Prviot metod, ili t.n.osnoven peristap, pove}e se bazira na supervizorski parametri utvrdeni od stranana supervizorskite vlasti koi bankite, koi }e go izberat ovoj metod, treba da giprimenuvaat vo presmetkata na adekvatnosta na kapitalot. Napredniot pristap,normalno bara bankite koi }e odlu~at da go primenuvaat ovoj pristap dazadovoluvaat striktni standardi koi se odnesuvaat na kompetentnost i kontrola,me|u koi najzna~ajnite se odnesuvaat na slednite oblasti: zna~ajna diferencijacijana kreditniot rizik; kompletnost i integritet na internite kreditni rejtingocenki; kontrola na kredit rejting sistemot i procesot na utvrduvawe narejtinzite; procenka na verojatnosta za neservisirawe na kreditnite obvrski odstrana na kreditokorisnicite; sistemi na pribirawe na podatoci i informacionisistemi; interno potvrduvawe na sistemite, standardi koi se odnesuvaat naobjavuvawe na podatoci soglasno minimum kriteriumite utvrdeni so tretiotnose~ki stolb na novata Kapitalna Spogodba - pazarna disciplina. Kaj primenatana dvete metodi od pristapot na interno modelirawe, delokrugot na rizi~niteponderi moè da bide mnogu po{irok vo odnos na predloènite rizi~ni ponderikaj standardiziraniot pristap, so o~ekuvawe deka pogolemata fleksibilnost naovoj pristap }e ovozmoì povisoka senzitivnost na kreditniot rizik na koj eizloèna bankata.

Pri primenata na osnovniot i napredniot metod interno modelirawe,neophodni se ~etiri determinanti na kreditniot rizik:

61

− verojatnost deka dol`nikot nema da gi servisira obvrskite, odnosnovrerojatnost za nastapuvawe na kone~en nefunkcionalen status na klientot nabankata (PD-default probability);

− procenka na teìnata, odnosno visinata na zagubite vo slu~aj klientot da dobiekone~en nefunkcionalen status ili kolku po edinica rizi~na izloènostbankata o~ekuva da naplati od klientot (LGD-loss given default);

− rizi~nata izloènost (EAD-exposure at default); i− rezidualna efektivna ro~nost na kreditnite pobaruvawa.

Koga se primenuva osnovniot metod na interno modelirawe, procenetatateìna na kreditnite zagubi, rizi~nata izloènost i efektivnata ro~nost giobezbeduva supervizorskata agencija. Kaj ovoj pristap bankata obezbeduva podatociza procenetite verojatnosti za nastapuvawe na kone~na nefunkcionalnost kajklientite na bankata. Kaj vtoriot, odnosno napredniot metod na internomodelirawe bankite treba da gi obezbedat site ~etiri komponenti koi podocna sepredmet na revidirawe i odobruvawe od strana na supervizorskite vlasti.

Rizi~niot ponder za poedine~na kreditna izloènost pri primenata napristapot na interno modelirawe e funkcija od verojatnosta deka taa kreditnaizloènost }e dobie kone~en nefunkcionalen status, visinata na kreditnitezagubi i efektivnata rezidualna ro~nost na kreditot. Kako dopolnuvawe nakompleksnosta na pristapot na interno modelirawe Bazelskiot Komitet predlagametodi koi se odnesuvaat na rizicite koi se povrzani so sekjuritizacijata nakreditnite portfolija, vklu~eni vo delot koj se odnesuva na namaluvawe nakreditniot rizik, a koj gi obrabotuva primenata na kolateralizacijata,garanciite, kreditnite derivativi i netiraweto na otvorenite rizi~ni pozicii.Metodite i internite kontrolni sistemi na bankite koi gi koristat metodite nainterno modelirawe za presmetka na adekvatnosta na kapitalot }e bidat predmetna kontinuirano revidirawe i ocenuvawe od strana na supervizorskite agencii.Pokraj toa supervizorskite vlasti spored preporakite na Bazelskiot Komitet }epravat posebni ocenki koi }e se odnesuvaat na adekvatnosta na kapitalot zapokrivawe na rizicite utvrdeni so pristapot na interno modelirawe vo odnos nasevkupniot rizi~en profil na bankata, vrz osnova na preporakite dadeni vovtoriot nose~ki stolb na Novata Bazelskata Kapitalna Spogodba - oficijalensupervizorski nadzor .

Kreditniot rizik, iako najzna~ajna, pretstavuva samo edna komponenta naprviot nose~ki stolb. Novata kapitalna spogodba go pokriva i operativniot rizikza koj se o~ekuva vo prosek da pretstavuva 20% od potrebniot kapital za pokrivawena rizicite na koi e izloèna bankata. Spored preporakite na BazelskiotKomitet koj seu{te e vo proces na razvoj na pristap za operativen rizik, razvienise tri razli~ni pristapi vo vrska so koi, vo periodot za komentari koj zavr{i vomaj 2001 godina, primeni se zna~ajni komentari. Najednostavniot t.n. “osnovenindikator” se o~ekuva da bide koristen od strana na najmalku razvienitefinansiski institucii. Spored ovoj pristap }e bide koristen eden edinstvenindikator za sevkupniot operativen rizik na finansiskata institucija, akapitalot za pokrivawe na ovoj rizik }e se utvrduva kako fiksen procent od brutoprihodot.

62

Vtoriot pristap e t.n. standardiziran pristap, spored koj supervizorskataagencija treba da definira standardizirani linii za delovnata aktivnost nabankite, kako i {iroki indikatori i faktori koi }e gi definaraat verojatnitezagubi kaj sekoja delovna linija. Na primer edna delovna linija moè da bidetrguvawe so hartii od vrednost ili kreditirawe, a {irok indikator za oviedelovni linii moè da bide vkupen iznos na hartii od vrednost so koj se trguva ilivkupen iznos na krediti vo daden segment od kreditnoto portfolio. Za sekojadelovna linija potrebnoto nivo na kapital za pokrivawe na rizikot moè da seutvrdi preku multiplicirawe na prethodno navedenite indikatori so faktori nazagubi; odnosno vo slu~ajot na trguvaweto so hartii od vrednost, vkupniot iznos nahartii od vrednost vo portfolioto za trguvawe }e se multiplicira so faktor naverojatna zaguba utvrden od strana na supervizorskata agencija za da se utvrdipotrebnoto nivo na kapital za pokrivawe na operativniot rizik koj go povlekuvaovaa delovna linija. Vkupniot kapital potreben za pokrivawe na operativniotrizik na koj e izloèna bankata e ednakov na zbirot na kapitalot potreben zapokrivawe na rizicite kaj site delovni linii.

Tretiot najsofisticiran pristap e t.n. “interno kvantificirawe”. Sporedovoj pristap, bankite treba da vospostavat svoi interni sistemi koi podrazbiraatzna~ajno povisok obem na vlezni podatoci vo presmetkata na kapitalot potreben zapokrivawe na operativniot rizik preku vospostavuvawe na standardiziranidelovni liniii, kvantificirawe na rizi~nite izloènosti, verojatnosta zanastatanuvawe na zagubi i parametri za verojatnite zagubi. Site ovie faktori seelementi na kvantitativen indikator za o~ekuvanite zagubi koi gi povlekuvasekoja delovna linija. Site predhodno navedeni elementi spored preporakite naBazelskiot Komitet se predmet na odobruvawe od strana na supervizorskataagencija.

Spored Bazelskiot Komitet predlozite koi se odnesuvaat na tretmanot naoperativniot rizik i potrebnoto nivo na kapital za pokrivawe na ovoj rizikpovlekuvaat mnogu otvoreni pra{awa od prosta pri~ina {to postoi limitiranobem na podatoci koi se odnesuvaat na razli~nite tipovi na ovoj rizik.

Vtoriot nose~ki stolb na novata kapitalna spogodba, odnosno oficijalniotsupervizorski nadzor, treba da obezbedi kapitalnata pozicija na bankata da bidekonzistentna na sevkupniot rizi~en profil na bankata kako i toa deka bankata imazdravi interni sistemi koi ovozmoùvaat ocenka na adekvatnosta na kapitalot voodnos na rizicite na koi e izloèna bankata, kako i da ovozmoì supervizorskataagencija pravovremeno da intervenira dokolku bankata ne gi ispolnuvakapitalnite standardi. Nakratko ovoj del ja zaokruùva kontinuiranata i na nekojna~in zajaknata uloga na supervizorskata agencija vo uslovi koga od strana nabankite ne e ispolnet minimalniot standard za adekvatnost na kapitalot.Preporakite na Bazelskiot Komitet predupreduvaat deka novite predlozi ne trebada gi zamenat procenkite na menaxnementot ili da ja prenesat odgovornosta zaodrùvawe na adekvatnosta na kapitalot na supervizorskite agencii, tuku treba dabidat svateni vo nasoka na vospostavuvawe na poaktivna sorabotka pome|u bankitei nivnite supervizori i da gi olesnat promptnite akcii za povrat na adekvatnonivo na kapital vo uslovi koga stapkata na adekvatnost na kapitalot }e padne podpropi{anoto nivo. Bazelskiot komitet prepora~uva posebno vnimanie od strana nasupervizorskite agencii da se dade na bankite koi imaat povisok rizi~en profil

63

koj od svoja strana implicira povisoka verojatnost deka stapkata na adekvatnost nakapitalot moè da padne pod propi{aniot standard.

Vo smisla na oficijalniot supervizorski nadzor, Bazelskiot Komitetidentifikuval ~etiri klu~ni principi koi treba da trasiraat nasoki koi seodnesuvaat na implementacijata na ovoj element:

− Bankite treba da imaat seopfaten proces za ocenuvawe na nivniot kapital vokorelacija so nivniot rizi~en profil i strategija za odrùvawe na adekvatnonivo na kapital vo soodnos so rizikot na koj e izloèna;

Seopfaten i prudenten proces za ocenka na adekvatnost na kapitalotvklu~uva postoewe na politiki i proceduri vospostaveni na na~in koj obezbeduvaopfa}awe na site materijalni rizici, proceduri za povrzuvawe na strategiite nabankata i nivoto na kapital vo odnos na izloènosta na rizicite kako i internisistemi na kontrola i revizija so koi }e se obezbedi integritet na sevkupniotmenaxment sistem. Vo kontinuiranata ocenka na ovoj proces, menaxmentot nabankata treba da go ima predvid delovniot ciklus vo koj raboti bankata, dasproveduva stres testovi koi se odnesuvaat za proektirani idni periodi kako i dagi identifikuva site promeni vo uslovite na pazarite na kapital i kreditnitepazari koi moàt da imaat negativno vlijanie vrz bankata;

− Supervizorskata agencija treba da gi revidira i ocenuva internite sistemi istrategii na bankite za ocenka na adekvatnosta na kapitalot, kako ipodgotvenosta na bankite da ja sledat nivnata usgolasenost so regulativnitestandardi za adekvatnost na kapitalot. Dokolku bankite nemaat soodvetniprocesi i sistemi preku koi }e utvrduvaat so i }e ja sledat adekvatnosta nakapitalot i usoglasenosta so standardite za adekvatnost na kapitalotsupervizorskite agencii treba da prezemat soodvetni korektivni merki;

Koga se ocenuvaat internite sistemi na bankite za utvrduvawe naadekvatnosta na kapitalot, supervizorskite agencii treba da imaat predvidnekolku relevantni faktori. Ovie faktori gi vklu~uvaat rezultatite dobieni odanalizite na senzitivnosta kako i stres testovite sprovedeni od strana na bankatai kakov e nivniot soodnos so kapitalot na bankata; na~inot na koj menaxmentotpredvidel deka neo~ekuvanite nastani moè da vlijaat vrz adekvatnosta nakapitalot i dali targetiranite nivoa na kapital se soodvetno revidirani isledeni od povisokite menaxment nivoa vo bankata;

− Supervizorskite agencii treba da o~ekuvaat deka bankite }e odrùvaat,odnosno }e rabotat so stapki na adekvatnost na kapitalot koi se nad minimumpropi{anite i treba da bidat vo mo`nost da naloàt, dokolku za toa imaosnovna pri~ina, bankite da odrùvaat nivo na adekvatnost na kapitalot nadpropi{aniot minimum;

Supervizorskite agencii imaat nekolku na~ini preku koi obezbeduvaatbankite da rabotat vo ramkite na propi{anite standardi za adekvatnost nakapitalot. Taka na primer tie moàt da targetiraat odredeni nivoa na kapital ilida definiraat kategorii nad minimum vospostavenite regulativni kapitalni

64

standardi (na primer dobro kapitalizirani ili adekvatno kapitalizirani) zaidentifikuvawe na nivoto na kapitaliziranost na bankite;

− Supervizorskite agencii vrz baza na informaciite od sistemite za ranopredupreduvawe treba da interveniraat vedna{ {tom }e imaat jasni indikaciideka kapitalot e ili }e padne pod minimumot koj e neophoden za poddruùvawena rizi~niot profil na bankata i treba da gi prezemat site raspoloìvi merkiza povrat na i odrùvawe na adekvatno nivo na kapital;

Supervizorskite agencii treba da razrabotat nekolku opcii koi }e bidatprimeneti vo uslovi koga postoi potvrdeno somnevawe deka bankata ne giispolnuva standardite za adekvatnost na kapitalot. Ovie opcii vklu~uvaatintenzivirano sledewe na raboteweto na bankata; zabrana za isplata na dividendi;barawa od bankite da izrabotat i implementiraat plan za povrat na kapitalot;kako i barawa od bankite za zgolemuvawe na kapitalnite fondovi vo najkratokmoèn rok. Spored preporakite, supervizorskite agencii }e da imaat diskrecija dakoristat instrumenti koi najpove}e odgovaraat na uslovite vo bankite iopkruùvaweto vo koe tie rabotat.

Samiot Bazelski Komitet vo svoite preporaki istaknuva deka “bankarskatasupervizija ne e 100% egzaktna nauka” i deka postoeweto na odredeni diskrecionino transparentni odluki na supervizorskite vlasti vo ramkite na sproveduvawetona kontinuiraniot supervizorski nadzor e neophodno.

Tretiot nose~ki stolb, odnosno pazarnata disciplina verojatno enajinteresen od site tri predloèni stolba i spored reakciite na bankiteverojatno }e bide najkontraverzen i najkompleksen. Pazarnata disciplina treba daobezbedi bankite da objavuvaat informacii koi }e ovozmoàt zajaknuvawe naulogata na u~esnicite na finansiskite pazari vo sledeweto na performansite iraboteweto na bankite. Pazarnata disciplina ima potencijal koj ovozmoùvapoddr{ka na regulativata koja se odnesuva na kapitalnite standardi i drugitesupervizorski merki za promocija na stabilen i zdrav finansiski sistem.Pazarnata disciplina nametnuva visoki standardi na bankite da gi izvr{uvaatsvoite aktivnosti na zdravi, sigurni i efikasni osnovi, a obezbeduva bankite koiodrùvaat silna kapitalna baza da bidat za{titeni od idnite potencijalni zagubikoi moàt da proizlezat od nivnite rizi~ni izloènosti. Bazelskiot Komitetpra{aweto na pazarnata disciplina go ima opfateno i vo eden drug dokument“Zajaknuvawe na Transparentnosta na Bankite” publikuvan vo 1998 godina vo kojdetalno se diskutirani argumentite koi se odnesuvaat na zajaknuvaweto napazarnata disciplina preku obezbeduvawe na {to e mo`no pogolematransparentnost vo finansiskoto izvestuvawe. Na osnova na sogleduvawata vo ovojdokument vo vtoriot konsultativen paket na novata kapitalna spogodba od januari2000-ta godina Bazelskiot Komitet dade {est preporaki koi se odnesuvaat naobjavuvawata za javnosta koi bankite treba da gi primenuvaat vo tri {irokioblasti: a) strukturata na kapitalot; b) rizi~nite izloènosti; i v) adekvatnostana kapitalot. Vo novata kapitalna spogodba oblastite na objavuvawe se pro{ireniso cel da gi vklu~at slednite ~etiri oblasti:

− Objavuvawa za obemot na primenata; vklu~uva informacii kako kapitalnataspogodba se primenuva kaj to~no utvrdena bankarska grupacija, vklu~uvaj}i ovde

65

informacii za tretmanot na pooddelnite korporativni subjekti vo ramkite nagrupacijata za celi na adekvatnosta na kapitalot, kako i tretmanot nakonsolidiranite i nekonsolidiranite podru`nici;

− Objavuvawa za kapitalot; vklu~uva informacii za iznosot na tier 1, 2 i 3kapital, zaedno so povrzanite smetkovodstveni politiki. Bankite treba daprezentiraat informacii za hibridnite kapitalni instrumenti isto takatreba da bidat, kako i kvalitativni informacii za smetkovodstvenitepolitiki koi se odnesuvaat na vrednuvaweto na sredstvata i obvrskite,utvrduvaweto na rezervite za potencijalni zagubi kako i priznavaweto naprihodite;

− Objavuvawa za rizi~nite izloènosti; vklu~uva objavuvawa koi se odnesuvaatna ~etirite glavni bankarski rizici: krediten, pazaren, operativen i rizikotna kamatnite stapki vo kreditnoto portfolio. Prirodata i obemot naobelodenuvawa treba da varira vo zavisnost od toa dali bankata korististandardizirani metodologii za ocenka na rizicite ili koristisofisticirani interni metodolgii;

− Objavuvawa za adekvatnosta na kapitalot; vklu~uva objavuvawa na stapkata naadekvatnost na kapitalot na konsolidirana osnova i drugi relevantniinformacii. Obelodenuvawata isto taka treba da vklu~uvaat analizi koi seodnesuvaat na faktorite koi vlijaat vrz adekvatnosta na kapitalot,vklu~uvajki informacii za promena na strukturata na kapitalot i vlijanietona klu~nite pokazateli i kapitalnata pozicija, planovite koi se odnesuvaat naodrùvawe na adekvatnosta na kapitalot vo nepovolni sostojbi kako istrategija za upravuvawe so kapitalot. Bazelskiot Komitet isto takaprepora~uva objavuvawa koi se odnesuvaat na ekonomskiot kapital na bankiteili alokacijata na kapitalot, odnosno proces na alocirawe na kapital internona poedine~ni delovni aktivnosti.

Idejata bankite da objavuvaat tolku golem obem na informacii za svojatafinasiska pozicija, koja e plasirana so tretiot pilar na Novata KapitalnaSpogodba e revolucionerna. Op{to-prifateno i neizbe`no pravilo vobankarskata praktika otsekoga{ bilo deka objavuvaweto na detalni informacii zafinansiskata pozicija na bankite moè da dovede do odlevawe na sredstvata nadepozitorite i investitorite od bankite koi nemaat dovolno poznavawa da girazberat ovie informacii. Ova e pri~ina poradi koja supervizorskite agencii vonajgolema tajnost gi dràt izve{taite od neposrednite supervizorski nadzori nabankite, imaj}i predvid deka naodite i konstataciite na supervizorite moàtpogre{no da bidat interpretirani.

Soglasno Novata Kapitalna Spogodba golem del od informaciite koitradicionalno ograni~eno se upotrebuvaat vo izve{taite od supervizorskiotnadzor se predlaga da bidat predmet na javno obelodenuvawe. Pri~nata za vakvatapromena e relativno ednostavna, imeno bankarskite supervizori posebno vorazvienite pazarni ekonomii veruvaat deka ima potreba od kontrola i disciplinana site subjekti koi se aktivni na finansiskite pazari so {to }e se zgolemiopfatot na supervizorskiot nadzor. Ova e od posebna va`nost od pri~ina {tobankarskite organizacii kontinuirano gi pro{iruvaat svoite aktivnosti, a kakorezultat na toa se pove}e se izloèni na novi rizici. Supervizorskite agenciiveruvaat deka so zna~itelnite nadopolnuvawa vo obelodenuvaweto,sofisticiranite klienti i investitori na finansiskite pazari }e bidat vo

66

mo`nost da utvrdat dali bankite so koi rabotat imaat kapital koj e dovolen zapokrivawe na rizicite na koj se izloèni istite.

Osnovnite celi koi Bazelskiot Komitet o~ekuva da bidat ostvareni soprimenata na novata Kapitalna Spogodba se:

− promocija na stabilnosta i efikasnosta na subjektite vo finansiskite sistem;− zajaknuvawe na konkurentnata ednakvost me|u finansiskite subjekti; i− ovozmoùva seopfaten pristap vo odnos na rizicite na koi se izloèni

bankite, odnosno pristap koj e senzitiven na stepenot na rizik na koi seizloèni poziciite i aktivnostite na bankite.

Primenata na Novata Kapitalna Spogodba e osobeno interesna za golemitebankarski subjekti koi se vo mo`nost da gi ispolnat to~no definiranite strogikriteriumi, koi posebno se odnesuvaat na pristapot na interno modelirawe zautvrduvawe na krediten rizik. Dva osnovni efekta koi }e proizlezat od primenatana novata kapitalna ramka vo razvienite finansiski pazari se:

− razvoj na sistem koj obezbeduva visoka korelacija pome|u standadite zaadekvatnost na kapitalot i sevkupniot rizi~en profil na finansiskiteinstitucii i zna~ajno pogolem obem na informacii za kapitalnata struktura,rizi~nite izloènosti; i

− adekvatnosta na kapitalot na finansiskite institucii preku zgolemenitebarawa za javno objavuvawe so {to }e ovozmoì povisoka pazarna disciplina.

5. Komparativna analiza na procesot na modelirawe na kreditniot riziki modelite na krediten rizik koi se koristat vo praktikata

Op{to kaàno celta na modelite na krediten rizik e da se procenidistribucijata na idnite kreditni zagubi vo kreditnoto portfolio na bankata. Odtie pri~ini prv ~ekor vo kostruiraweto na modelot na krediten rizik e da sedefinira konceptot na zaguba koja modelot treba da ja opfati, kako i vremenskiotperiod za koj }e bidat kvantificirani zagubite vo kreditnoto portfolio. Vosmisla na definirawe na zagubite modelite na krediten rizik moàt da bidatklasificirani vo dve kategorii:

− modeli koi ja kvantificiraat zagubata koja nastanuva samo kako posledica nacelosno neservisirawe na obvrskite od strana na dol`nikot, odnosnonastapuvawe na kone~na nefunkcionalnost na klientot (default-mode modeli); i

− modeli koi gi inkorporiraat prihodite i rashodite koi proizleguvaat odpomalku ekstermnite promeni vo kreditniot kvalitet na klientite kako i odcelosno neservisirawe na obvrskite od strana na dol`nicite, odnosnonastapuvawe na kone~en status na nefunkcionalnost na klientite (“pove}e-fazni” ili mark-to-market modeli).

Od prethodno navedenoto jasno proizleguva deka default-mode paradigmata evsu{nost porestriktivnata varijanta na pove}e-faznite modli na krediten rizik.Odredeni modeli vo praktikata se dizajnirani da davaat procenki zapotencijalnite zagubi vrz osnova na dvete definicii za zaguba.

67

Nezavisno koj od ovie dva pristapi }e bide izbran, zagubite vo portfoliotose kvantificiraat za odreden planiran iden vremenski horizont. Naj~estokoristen period za procenka na idnite zagubi e edna godina, {to zna~i dekamodelot treba da dade procenka na promenite vo vrednosta na kreditnotoportfolio, nezavisno od toa dali se raboti za kone~en nefunkcionalen status naklientite na bankata ili za op{ti promeni vo kreditniot kvalitet na klientitevo portfolioto vo period za edna godina od tekovniot datum na ocenka nakreditnoto portfolio. Iako periodot od edna godina za procenka na idnitepotencijalni zagubi vo portfolioto e naj~esto koristen sepak vo praktikata sepoznati i slu~ai koga modelite se proektiraat za nekoj podolg fiksen vremenskiperiod ili ovoj period e usoglasen so kone~nata ro~nost na kreditite voportfolioto.

Otkako definicijata na zagubite i planiraniot vremenski horizont seizbrani, odnosno poznati, modelot generira - distribucija na idnite kreditnizagubi vo kreditnoto portfolio na bankata (probability density function (PDF)) kojamoè da se koristi za presmetka na zagubite vo kreditnoto portfolio na bankatapovrzani so bilo koj procent od distribucijata. Vo praktika modelite sekocentriraat na dve golemini koi se odnesuvaat na zagubite vo kreditnotoportfolio: o~ekuvana i neo~ekuvana zaguba. O~ekuvanata zaguba e medijanata nadistribucijata na zagubite i go pretstavuva iznosot koj bankata vo prosek o~ekuvada go izgubi od kreditnoto portfolio. Neo~ekuvanata zaguba pretstavuvakvantitativen indikator koj ja opi{uva varijabilnosta vo kreditnite zagubi ilikreditniot rizik koj e inherenten vo portfolioto na bankata. Neo~ekuvanatazaguba se presmetuva kako zaguba povrzana so nekoj visok procent od distribucijatana kreditnite zagubi (na primer 99,9%) namalena za o~ekuvanata zaguba. Visokprocent od distribucijata se izbira so cel rezultantnite procenki za rizikot damoàt da gi pokrijat pribli`no site vklu~uvaj}i gi i najekstremnite nastani.

Prv ~ekor vo generiraweto na distribucijata na kreditnite zagubi e da seklasificiraat poodelnite krediti vo portfolioto spored nivniot kreditenkvalitet (krediten rejting) vo toj moment. Ova se pravi preku distribuirawe nakreditite vo soodvetni rizi~ni kategorii spored interniot rejting sistem nabankata za krediten rizik, {to dava slika za kvalitetot na kreditnoto portfoliona bankata vo toj moment. Voobi~aeno bankite imaat interni kredit-rejtingsistemi spored koi zavisno od karakteristikite i performansite na klientite iod verojatnosta za nastapuvawe na kone~en nefunkcionalen status na sekoj klientmu se nazna~uva edna od seriite na rizi~ni kategorii. Sledniot konceptualen~ekor e da se proceni verojatnosta deka rizi~nite izloènosti vo tekot naplaniraniot vremenski horizont }e migriraat vo razli~ni rizi~ni kategorii. Voslu~ajot na default-mode modelot ovoj proces rezultira vo ocenka na verojatnostadeka odredeno kreditno pobaruvawe }e dobie kone~en nefunkcionalen status,dodeka kaj pove}e-faznite modeli pokraj verojatnostite deka poodelnite klienti}e dobijat kone~en nefunkcionalen status isto taka gi inkorporira iverojatnostite za migracija na kreditnite pobaruvawa od edna vo druga internarizi~na kategorija. Preciznosta na procenkite za kvantifikacijata na internitekreditni rejtinzi na bankite e krucijalna imaj}i predvid deka od interniterejtinzi, verojatnostite za nastapuvawe na kone~en nefunkcionalen status nakreditnite pobaruvawa i verojatnostite za migracija na kreditnite izloènostiod edna vo druga rizi~na kategorija zavisat procenkite na rizi~nosta na

68

kreditnoto portfolio i distribucijata na kreditnite zagubi vo planiraniotvremenski horizont.

Tretiot ~ekor vo konstruiraweto na modelite na kreditniot rizik e da seproceni verojatnata kreditna izloènost na sekoj dol`nik vo tekot naplaniraniot vremenski horizont vo ramkite na pooddelnite interni kreditnirejtinzi. Za kreditite, izloènosta ednostavno pretstavuva nivnata nominalnavrednost namalena za naplateniot - amortiziraniot del, no za drugite pozicii koise vklu~uvaat vo kreditnata izloènost kako {to se neotpoviklivite kreditnilinii, drugi vonbilansni izloènosti, kako i kreditnite derivativi izloènostamoè da varira vo tekot na planiraniot vremenski horizont i moè da bide vokorelacija so kreditniot rejting na dol`nikot. Kone~no imaj}i ja predvidrizi~nata kategorija i izloènosta vo taa rizi~na kategorija, posleden elementkoj treba da bide utvrden e vrednosta na taa pozicija. Kaj default-mode modelite,utvrduvaweto na vrednosta se sproveduva preku specificirawe na delot(procentot) od kreditnata izloènost koj }e bide izguben dokolku klientot dobiekone~en nefunkcionalen status, odnosno dol`nikot ne gi servisira obvrskite,(LGD-loss-given-default). Za pove}e-faznite modeli procesot voobi~aeno vklu~uvapreocenka na kreditnata izloènost koristej}i gi kreditnite difuzii koi goreflektiraat rizikot od nastapuvawe na kone~en nefunkcionalen status kajklientite za sekoja poedine~na rizi~na kategorija.

So prethodno navedenoto se zaokruùva tretmanot na poedine~nitekreditni izloènosti vo portfolioto. Za da bide generirana distribucijata naidnite kreditni zagubi neophodno e spojuvawe na poedine~nite kreditniizloènosti so cel da se definira odnesuvaweto na celoto kreditno portfolio.Od aspekt na standardnata portfolio teorija, neophodno e da bidat utvrdenikorelaciite pome|u zagubite povrzani so poedine~nite kreditni izloènosti.Korelaciite se neophodni pri utvrduvawe na rizikot od aspekt na vkupnotokreditno portfolio bidej}i tie gi definiraat povrzanosta na kreditnite zagubikoi proizleguvaat od sekoja poedine~na kreditna izloènost. Rizi~nosta nakreditnoto portfolio }e bide pogolema dokolku postoi visoka korelacija nazagubite koi proizleguvaat od poedine~nite kreditni izloènosti. Vo praktikatainkorporiraweto na korelaciite vo modelite na krediten rizik pretpostavuvadefinirawe na varijansite vo i korelaciite pome|u verojatnostite za migracija nakreditnite pobaruvawa od edna vo druga rizi~na kategorija, kreditniteizloènosti i vrednostite na kreditite.

Skoro site modeli pretpostavuvaat deka ovie varijansi i korelacii serezultat na vlijanieto na eden ili pove}e “rizi~ni faktori” koi gi pretstavuvaatrazli~ni vlijanija na kreditniot kvalitet na dol`nicite koi se rezultat naindustrijata vo koja raboti dol`nikot, geografskiot region, ili op{tataekonomska sostojba vo dràvata. Kaj odredeni modeli rizi~nite faktori seekonomski varijabli kako {to se kamatnite stapki i indikatorite za ekonomskataaktivnost, dodeka kaj drugi modeli verojatnostite za migracija na klientite odedna vo druga rizi~na kategorija i za nastapuvawe na status na kone~nanefunkcionalnost na klientite se izveduvaat od dvièweto na cenata na nivniteakcii na berzite. Kaj treti modeli, rizi~nite faktori se apstraktni faktori koiintuitivno se povrzuvaat so sostojbite koi proizleguvaat od delovniot iliekonomskiot ciklus no ne se povrzani so odredeni specifi~ni ekonomski

69

varijabli. Vo sekoj slu~aj pretpostavkite koi se odnesuvaat na statisti~kiotproces koj gi dviì ovie rizi~ni faktori ja determinira vkupnata matemati~kastruktura na modelot i oblikot na distribucijata na idnite kreditni zagubi(PDF). Od tie pri~ini moè da se kaè deka pretpostavkite koi se odnesuvaat nadistribucijata na rizi~nite faktori se klu~en element vo dizajniraweto na sitemodeli na krediten rizik.

Zavisno od pretpostavkite za matemati~kiot proces koj gi dviì rizi~nitefaktori, postojat razli~ni na~ini da se izvede kone~nata distribucija na idnitekreditni zagubi na portfolioto. Vo odredeni slu~ai se pretpostavuva postoewe naodredena funkcionalna forma na distribucija na kreditni zagubi i empiriskiterezultati se presmetuvaat analiti~ki. Vo drugi slu~ai se koristi Monte Carlosimulacija za numeri~ki da se presmeta distribucijata na kreditnite zagubi- taaobi~no vklu~uva simulacija na postojnite rizi~ni faktori koi gi determiniraatverojatnostite za nastapuvawe na kone~en nefunkcionalen status kaj klientiteili verojatnostite za migracija na klientite od edna vo druga rizi~na kategorija.I vo dvata slu~ai kone~niot rezultat pretstavuva distribucijata na idnitekreditni zagubi koja moè da bide koristena za presmetka na procenkite namo`nite zagubi pri opfat na razli~en procent od distribucijata, odnosno voulovi na rali~ni nivoa na zna~ajnost.

Kreditniot rizik mnogu pote{ko moè da se modelira od pazarniot rizikkako rezultat na nekolku pri~ini:

− nepostoeweto na likvidni pazari na koi trguva so krediti go ote`nuva, a moèda se kaè i celosno go onesposobuva utvrduvaweto na cenata na kreditniotrizik za sekoj poedine~en kreditokorisnik;

− vistinskata verojatnost za nastapuvawe na kone~en nefunkcionalen status kajklientite na pazarot te{ko moè da se observira, odnosno korisnicite namodelite mora da gi utvrduvaat verojatnostite za nastapuvawe na kone~ennefunkcionalen status na klientite vrz osnova na obzervirani istoriskiiskustva na javnite kredit-rejting agencii, ili vrz osnova na analiti~kimetodi kako {to e teorijata na vrednuvawe na opcii;

− korelaciite pome|u kreditnite zagubi te{ko moàt da se observiraat ikvantificiraat, {to go ote`nuva agregiraweto na kreditniot rizik;

− presmetkata na kapitalot potreben za pokrivawe na kreditniot rizik baraprocenka na ekstremnite verojatnosti za nastanuvawe na kreditni zagubi odasimetri~nata i so zadebeleni kraci distribucija na kreditnite zagubi, kojazna~ajno se razlikuva od normalnata distribucija na zagubite od pazarniotrizik.

Modelite razvieni vo praktikata akcent davaat tokmu na razre{uvaweto naprethodno navedenite pote{kotii. KMV Portfolio Manager, pretstavuva model nakrediten rizik koj go koristi pristapot na vrednuvawe na opcii, odnosno modelotna R.C. Merton za kvantificirawe na verojatnostite za nastapuvawe na kone~ennefunkcionalen status na klientite na bankata, a za prv pat e promoviran vo 1993godina. Empiriskite distribucii na verojatnostite za nastapuvawe na kone~ennefunkcionalen status kaj klientite se izveduvaat od sopstvenata baza na KMV,koja vo momentot pokriva pove}e od 25,000 kompanii niz celiot svet. JP Morgan’sCreditMetrics be{e promoviran vo 1997 godina i negovata osnovna namena e da se

70

kvantificira VaR na kreditnoto portfolio. Credit Suisse Financial Products (CSFP)kratko po pojavata na JP Morgan’s CreditMetrics ja promovira{e ramkata zamodelirawe na krediten rizik CreditRisk+ koja analiti~ki ja presmetuvadistribucijata na kreditnite zagubi na portfolioto. Vo 1998 godina be{epromoviran i McKisey’s Credit Portfolio View model i softver za kvantificirawe nakrediten rizik na portfolio. Najgolem del od ovie modeli primarno sedizajnirani za portfolija koi opfa}aat golemi kompanii, ~ii akcii kotiraat i sokoi aktitvno se trguva na svetskite berzi.

5.1. Modeli koi se baziraat na teorijata za vrednuvawe na opcii (Merton-basedmodels)

Ovie modeli baziraat na strukturata na kapitalot na kompanijata, koj zaprv pat e voveden od strana na R.C. Merton vo 1974 godina: za odredena kompanija sesmeta deka ne moè da gi servisira obvrskite, odnosno deka kaj nea nastapuvakone~en nefunkcionalen status, koga vrednosta na nejzinite sredstva e pogolema odvrednosta na nejzinite obvrski. Vrz osnova na razlikata pome|u vrednosta nasredstvata i obvrskite i varijacijata na vrednosta na sredstvata se utvrduvaverojatnosta deka odreden klient na bankata nema da gi sredvisira obvrskite,odnosno verojatnosta deka ovoj klient na bankata }e dobie kone~ennefunkcionalen status. Kompanijata KMV ima razvieno sopstvena baza na podatocikoja ja koristi vo generiraweto na distribuciite na kreditni zagubi kako zautvrduvawe na verojatnosta deka vo tekot na planiraniot period kaj klientite voportfolioto }e nastapi kone~en nefunkcionalen status ili }e dojde do promena nanivniot krediten rejting. Modelot na KMV Credit Monitor generira distribucija nakreditnite zagubi (expected default frequency-EDF) za sekoj poedine~en dol`nik kakofunkcija od strukturata na kapitalot na kompanijata i varijacijata na vrednosta,odnosno povratot na nejzinite sredstva i nivnata tekovna vrednost koristej}i gomodelot neo~ekuvani pobaruvawa na R.C. Merton, a istoriskata baza na KMV sekoristi za izveduvawe na dustribucijata na pretpostavenite zagubi. Koristej}ianaliti~ki aproksimacii ili Monte Carlo simulacii modelot ovozmoùvapresmetka na distribucijata na zagubite vo kreditnoto portfolio vo planiraniotvremenski horizont, odnosno go presmetuva potrebniot ekonomski kapitalpotreben za pokrivawe na razli~ni nivoa na rizik.

5.2. Modeli koi se baziraat na kreditni rejtinzi

JP Morgan’s CterditMetrics pretpostavuva deka promenite vo latentnitevarijabli od koi zavisi kreditniot rejting se normalno distribuirani.Verojatnosta deka }e dojde do promena vo kreditniot rejting na klientot vo tekotna planiraniot vremenski horizont (vklu~uvaj}i ja ovde i verojatnosta zanastapuvawe na kone~en nefunkcionalen status kaj klientot) vo daden vremenskihorizont moè da bide izrazena kako verojatnost na standardnata normalnavarijabla koja e locirana pome|u razli~ni kriti~ni vrednosti. Ovie kriti~nivrednosti se presmetuvaat koristej}i go tekovniot krediten rejting na dol`nikoti istoriskite podatoci za migracijata na kreditnite rejtinzi od edna vo drugarizi~na kategorija. Tie se prezentiraat vo forma na matrica na verojatnosti zamigracija od edna vo druga, poniska ili povisoka rizi~na kategorija vo tekot naplaniraniot vremenski horizont. Na primer za kreditna izloènost koja eklasificirana vo A rizi~na kategorija, migracionata matrica gi pokaùva

71

verojatnostite deka }e dojde do promena na rizi~nata kategorija vo AAA, AA, BBB,BB ili C, ili deka pobaruvawata od ovoj klient }e dobijat kone~en nefunkcionalenstatus vo tekot na planiraniot vremenski horizont; kolku e poblisku edna od ovierizi~ni kategorii do tekovniot krediten rejting na klientot tolku e povisokaverojatnosta deka moè da dojde do promena vo rizi~nosta na klientot. Kako imodelite koi se baziraat na teorijata za vrednuvawe na opcii na R.C. Merton taka imodelite koi se baziraat na kreditni rejtinzi gi konvertiraat procenkite zazagubite na poodelnite kreditni izloènosti vo procenki za mo`nite zagubi naceloto kreditno portfolio preku procenka na korelaciite vo promenite nakreditnite rejtinzi za site parovi na dol`nici vo kreditnoto portfolio. Dvatamodela JP Morgan’s CreditMetrics i KMV Portfolio Manager pravat pretpostavka koja gopoednostavuva modelot, a toa e deka vrednosta na povratot na sredstvata nakompaniite se izveduvaat preku odreden broj na zaedni~ki, ili sistemati~ni,rizi~ni faktori zaedno so reprezentativnite faktori. Reprezentativnitefaktori moàt da bidat specifi~ni samo za taa kompanija, ili za industrijata vokoja raboti taa kompanija ili pak za mati~nata zemja na taa kompanija.

5.3. Makroekonomski modeli

Naj{iroko koristen model od ovoj tip e Tom Wilson ili porano poznat kakoMcKinsey CreditPortfolioView. Ovoj model go kvantificira samo rizikot dekakreditnite pobaruvawa }e dobijat kone~en nefunkcionalen karakter, pri {tonastojuva da gi zeme predvid vrskite pome|u verojatnostite za nastapuvawe nakone~en nefunkcionalen status kaj klientite vo tekot na planiraniot vremenskihorizont i makroekonomskite uslovi vo ekonomijata vo koja rabotat istite.Modelot koristi Monte Carlo simulacija da ja proceni zaedni~kata distribucija navrerojatnostite deka poedine~nite kreditni pobaruvawa }e dobijat kone~ennefunkcionalen karakter zavisno od vrednosta na makroekonomskite faktori kako{to e stapkata na nevrabotenost, stapkata na porast na bruto doma{niot proizvod,nivoto na dolgoro~nite kamatni staki, dvièweto na deviznite kursevi,buxetskite rashodi i agregatnata stapka na {tedewe vo zemjata. Korelaciitepome|u stapkite na nastapuvawe na nefunkcionalnost na kreditnite pobaruvawa seizveduvaat od strukturata na kovarijansata na postavenite makroekonomskivarijabli.

5.4. Aktuarski modeli

CreditRisk+ vr{i procenka na distribucijata na kreditnite zagubikoristej}i statisti~ki tehniki razvieni vo osiguritelnata industrija. Modelot gotretira samo rizikot od nastapuvawe na kone~en nefunkcionalen status naklientite na bankata. Za razlika od modelite koi se baziraat na pristapot navrednuvawe na opcii na R.C. Merton koi rizikot od nastapuvawe na kone~ennefunkcionalen status na klientite go povrzuvaat so strukturata na kapitalot nakompanijata, CreditRisk+ gi alocira klientite na bankata vo “sektori”. Sekojsektor ima prose~na stapka na nastapuvawe na kone~en nefunkcionalen staus naklientite-medijana i varijansa na stapkata na nastapuvawe na kone~ennefunkcionalen staus na klientite. Nastapuvaweto na kone~en nefunkcionalenstatus kaj klientite na bankata se pretpostavuva deka go sledi t.n Poisson proces.Iako migracijata na klientite od edna vo druga rizi~na kategorija ne eeksplicitno modelirana, CreditRisk+ pretpostavuva deka prose~nata stapka na

72

nastapuvawe na kone~en nefunkcionalen status na klientite sama po sebe estohasti~na. Ovaa pretpostavka generira iskrivena kriva na distribucijata nakreditnite zagubi, koja vo eden del se zema predvid za utvrduvawe na migracijata nakreditnite pobaruvawa od edna vo druga rizi~na kategorija.

Pokraj toa {to site prethodno navedeni modeli na krediten rizik imaarazli~ni metodologii, site tie generiraat dustribucija na mo`nite kreditnizagubi vo portfolioto vo odreden planiran vremenski horizont. Korelacionitepromeni vo kreditnite rejtinzi na klientite rezultiraat vo promeni na vrednostana kreditnite izloènosti. Ovie izloènosti potoa se agregiraat za da se izvedeportfolio distribucijata na kreditnite zagubi, koja ja pretstavuva verojatnosta zaostvaruvawe na odredena vrednost na kreditnoto portfolio vo ramkite naplaniraniot vremenski horizont. Rezultantanata distribucija na kreditnitezagubi prezentirana vo grafikon br.1 e sli~na na onaa koja ja generiraat VaRmodelite za pazaren rizik.

Grafikon 1

ZagubaEL%

Verojatnost

ELUL

-O~ekuvana zaguba-Neo~ekuvana zaguba

Prosek

UL

99,9%,

Teoretski, prose~nata o~ekuvana zaguba na kreditnoto portfoliopretstavuva iznosot koj treba da bide staven na tovar na prihodite na bankata,odnosno iznos za koj treba da bidat zgolemeni rezervite za potencijalni zagubi nabankata. Kombinacijata na o~ekuvanite zagubi i ekonomskiot kapital-dopolnitelniot kapital, kako dopolnuvawe na o~ekuvanite zagubi, potrebni za dase pokrijat neo~ekuvanite zagubi vo ramki na prethodno definirani nivoa nazna~ajnost-rezultira vo VaR veli~ina koja go pretstavuva maksimalniot iznos nazaguba vo portfolioto na bankata vo ramki na odreden planiran vremenskihorizont pri odredeno nivo na zna~ajnost.

6. Aplikativna primena na Novata Bazelska Kapitalna Spogodba

Modelite za krediten rizik ovozmoùvaat odnapred utvrden, no sepakfleksibilen pristap preku koj se utvrduva vistinskata cena na sredstvata i seupravuva so kreditniot rizik. Modelite za krediten rizik po svojot dizajn sesenzitivni na promenite vo delovnite linii, kvalitetot na kreditniteizloènosti, pazarnite varijabli i ekonomskoto opkruùvawe. Ponatamu,modelite ovozmoùvaat bankite da gi analiziraat marginalnite i apsolutniteefekti od prezemenite rizici kako i da gi reflektiraat koncentraciite na rizikvo ramkite na portfolioto.

73

Stepenot do koj modelite za krediten rizik se primenuvaat vo upravuvawetoso kreditniot rizik i ekonomskata alokacija na kapitalot vo momentot zna~ajno serazlikuva pome|u me|unarodno aktivnite banki. Internata primena na rezultatiteod modelite e {iroka, me|utoa nivnata naj~esta primena se sveduva na: a)utvrduvawe na limiti za koncentracii i portfolio izloènosti; b) utvrduvawe nacenata na kreditite vrz osnova na nivnata rizi~nost; v) podobruvawe na odnosotpome|u rizi~niot profil i povratot ostvaren od kreditnoto portfolio; g) ocenkana rizi~no-koregiranite performansi na delovnite linii ili poedine~nitemenaxeri koristej}i go pokazatelot za rizi~no-koregiraniot povrat na kapitalot(RAROC-risk-adjusted return on capital); i d) ekonomska alokacija na kapitalot podelovni linii. Sepak osnovna primena na modelite za krediten rizik kajme|unarodno aktivnite banki e utvrduvawe i testirawe na adekvatnosta naizdvoenata posebna rezerva za krediten rizik kako i utvrduvawe na adekvatnosta nakapitalnata baza vo odnos na izloènosta na kreditniot rizik.

Novata Bazelska Kapitalna Spogodba treba da se primenuva od strana nasite me|unarodno aktivni banki i vo site delovi vo ramki na bankarskitegrupacii. Soglasno preporakite na Bazelskiot Komitet primenata na NovataBazelska Kapitalna Spogodba treba da otpo~ne vo tekot na 2004 godina. BazelskiotKomitet dosega ima publikuvano tri konsultativni dokumenti koi se odnesuvaat naprimenata na novata kapitalna ramka od koi poslednata vo tekot na april 2003godina. Ovie konsultativni dokumenti sodràt izmeni na osnovniot dokument koise sprovedeni vrz osnova na predlozite i komentarite koi se dobieni od strana nasupervizorskite agencii, me|unarodnite bankarski grupacii, konsultantskite ku}ii drugi zainteresirani subjekti.

Od strana na Bazelskiot Komitet e utvrdeno deka celosnoto usoglasuvawena bankite so barawata na novata kapitalna ramka za odredeni vidovi na podatocite{ko moè da se ostvari od strana na bankite koi imaat dobri sistemi zaupravuvawe so kreditniot rizik vo momentot na otpo~nuvaweto so implementacijana novata kapitalna ramka, odnosno 2004 godina. Od tie pri~ini BazelskiotKomitet predviduva vo ramkite na interno-baziraniot pristap za izloènostitevo odnos na korporativnite subjekti, bankite, rizikot na zemjata i za izlo`nostitevo odnos na malite subjekti, trigodi{en preoden period vo tekot na koj oviebarawa da bidat pomalku formalni, iako Bazelskiot Komitet o~ekuva dekasupervizorskite vlasti }e obezbedat primena na interno-baziraniot pristap nazdravi osnovi vo tekot na ovoj period. Za vreme na ovoj trigodi{en preoden periodod bankite }e se o~ekuva da pokaàt stabilen napredok vo odnos na celosnataimplementacijata na minimum barawata povrzani so interno-baziraniot pristap.


1. “The New Basle Capital Accord”, 2001, Basle Committee on Banking Supervision2. “Risk Management, Capital Budgeting and Capital Structure Policy for Financial Institutions:

An Integrated Approach”, 1998, Froot, K.A and J.C Stein, Journal of Financial Economics 47

ekonomski istra`uvawa

Documents