M N J . t o r e k , 2 5 . 5 . 1 9 8 2 C E N A 9 d i n

urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Joše Košnjek

Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO

fpoštlj iva zahvala Titovemu delu J y ™ J * ljubeljske karavle po m a r š a l u Titu je nov list v

*ran tržiš ke o b č i n e in vse n a š e domovine — V e l i č a s t n o tx> si og leda l i ugledni gostje in š t ev i ln i n a š i o b č a n i -

I J » w j ^ soba v nekdanji karavli na Ljubelju odprta za

Wtsa/er G r a č a n i n J e n a LJubelJu odkril doprsni kip maršala Tita -

- V podljubeljski dolini i * minulo soboto živo, da že d« tako. Množica l jud i , v vozi-«pe«, se je vila proti Ljubelju. Ml K je v bl iž ini spomenika *a koncentracijskega taborišča, /jbeliaki karavli. Mlad ina , ta

sti, planinci, lovci, vojaki in sta-W borci s prapori, skupine v na-Ws oolah, domačini in obisko-* /i vsepovsod so se zgrnili na Nfc«iri prostor, ki je bil ves fc» mlado zelenje, vihrajoče bar-*ttv in toplino pomladnega Toplino so izžareval i tudi ob

lasnih, ki so p r i čakova l i veliki MA, poimenovanje karavle po MaTitu. k mečanost so pr iš l i mnogi

gostje, med n j i m i Sergej Lidija Sentjurc, generala

Petar Gračanin in Branko Jerkič, Vinko Hafner, Janez Zemljarič, France Popit, Stane Markič, Janez Vipotnik, Marjan Orožen, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka, Ivan Maček-Matija, Pepca Kardelj, Jože Vilfan, Zdenka Kidrič in drugi. Udeležili so se je tudi pohodniki po stezah Titovih graničarjev in mladi s pohoda Po Titovi ilegalni poti, delegacije s Tržičem pobratenih mest Zaječar in Ludbreg, prebivalci občine Repentabor v Italiji ter predstavniki koroških Slovencev.

Dobrodošlico je izrekla predsednica občinske konference SZDL Tržič Zinka Srpčič, ki se je zahvalila za visoko priznanje in čast, da bo prav objekt čuvarjev naših meja v tržiški občini nosil ime maršala Tita, često-

av občanom festivalskih d n e h , od 27.

[U. aaaja, naj K r a n j in z Via občina slovesno pri-adeležence 27. festivala

in e n o t n o s t « . Zato o b č a n e , naj poči-

»ia vedi jo oko l i co domov, mi h» predstavniki delov-arganizacij naj poskrbijo

podobo p r o č e l i j stavb, zelenje naj poživita

» s t a , z o k e n in dro« pa aaj v pozdrav mladini

mk jugoslovanskih repu-i ia pokrajin za v ihra j o za-- občani K r a n j a naj s •seležbo na festivalskih

pripomorejo k ž i v a h n i i n prisrčni

V četrtek začetek mladinskega festivala V i n k o H a f n e r s l a v n o s t n i g o v o r n i k

Kranj — Na otvoritveni slovesnosti 27. festivala »Bratstvo in enotnost« mladine Jugoslavije, ki bo v četrtek, 27. maja ob 17. uri, bo slavnostni govornik Vinko Hafner, predsednik skupščine Slovenije in častni občan Kranja. Pozdravno besedo bosta povzela tudi Nada Boga taj-Kržan, predsednica kranjske mladine, in M i lan Bajželj, predsednik organizacijskega odbora festivala. Po slavnostnem govoru Vinka Hafnerja bodo udeleženci ob zvokih mladinskih pesmi dvignili festivalsko zastavo. (VEČ O F E S T I V A L U P R E B E R I T E N A 8. S T R A N L)

Irak - Prireditve v počastitev 40. obletnice jugoslovanskega le-Wkm $o privabile konec minulega tedna na brniško letališče mnoge mfakfnnke. Razsta KI letal je bila zanimiva tako za najmlajše kot. »m/k. (S) - F o to: S. Saje

krat najdražjega gosta med njihovimi občani. »Tako bomo na severozahodnem delu naše države — tik ob državni meji in na zgodovinskem mestu, kjer je bila v času fašisitične okupacije podružnica zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen — zapisali v zgodovino ljubeljske karavle, pod ljubeljske doline, občine Tržič, republike Slovenije in vse naše domovine nov, veličasten in svetal list, povezan z imenom, življenjem in delom našega maršala, tovariša Tita,« je dejala v nagovoru. Med drugim je še naglasila, da gre za svečan dogodek — za manifestacijo z geslom: Tito, to smo mi vsi, ki izraža iskreno ljubezen in spoštovanje do hajvečje-ga sina naših narodov in narodnosti ter hkrati tudi našo enotnost in predanost za nadaljevanje poti, ki nam jo je vizionarsko in smelo začrtal naš veliki voditelj in učitelj tovariš Tito.

Spominu na življenje in delo maršala Tita je posvetil general polkovnik Petar Gračanin svečani govor, v katerem je najprej povezal sobotni dogodek s Titovimi predvojnimi ilegalnimi prehodi prek meje na tem področju in obiskom vrhovnega poveljnika na ljubeljski karavli 1962. leta. Nato je govoril o liku tovariša Tita, ki je vse svoje življenje posvetil svobodi človeka, delavcev in delavskega razreda, narodov in narodnosti. Opisal je tudi pomen njegove skrbi za razvoj naših oboroženih sil ter graditev sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Slavnostni govornik je svoje misli sklenil s predstavitvijo dejavnosti .za zaznamovanje imena in dela tovariša Ti ta na vseh ravneh. Ob tem je dejal: »Poudariti ie treba, da se bomo najbolje oddolžili za vse, kar je storil tovariš Tito, če zagotovimo nadaljnji razvoj njegove revolucionarne misli o utrjevanju bratstva in enotnosti, o krepitvi naše skupnosti.«

Peter Gračanin je po končanem govoru pred karavlo odkril doprsni kip maršala Tita, h kateremu so mladi z obeh pohodov prinesli šopke svežega cvetja. Svečano vzdušje so nadaljevali godbeniki vojaškega orkestra, pevci zborov in operni solisti ter recitatorji, ki so pripravili bogat kulturni spored. S prireditve so poslali tudi pozdravno pismo pred-sedništvuSFRJ in Z K J .

Svečanostim je sledil ogled muzejske zbirke v karavli Maršal Tito in spominske sobe v nekdanji karavli na Ljubelju. Ta objekt bo odslej stalno odprt za obiskovalce. S. Saje

V SREDIŠČU POZORNOSTI

Tito in mladi Ko se v teh dneh spominjamo 90-letnice rojstva našega

maršala Tita, ko skupaj z našo mladino proslavljamo njen dan dan mladosti, lahko z upravičenim ponosom zremo na našo zgodovino, revolucijo, povojno izgradnjo. Obenem smo lahko zadovoljni z našimi mladimi, ki v teh dneh vsepovsod izražajo svoje predane misli, čustva in hotenja.

Rojstni dan našega maršala je prav po njegovi želji neločljivo povezan z mladino, ki ji je vsa leta posvečal največjo pozornost. Želel je, da mladi rod zaživi lepo, človeka vredno življenje v enakopravni, svobodni in demokratični družbi, z roko v roki z mladinci vsega svobodno mislečega sveta. Po vojni si je vseskozi prizadeval, da bi bilo otrokom nekdanjih aktivistov, borcev, partizanov dobro, da ne bi živeli v pomanjkanju in trpljenju.

Z vsemi svojimi silami in močmi, z vso voljo in zagnanostjo človeka, ki ima dobro srce in vedno odprte roke, je dosegel, kar sije želel. Mladim tako lepo kot danes ni bilo še nikoli, saj vsi uživajo brezskrbno otroštvo in razposajeno mladost, odprta so jim vrata šol, žive v lepih in prostornin učilnicah in v toplih domovih.

Mladina pa ne bi bila mladina, ko ne bi kdaj kritično presojala problemov, kijih v današnji vsesplošni svetovni krizi tudi pri nas ni malo. Po svoje in prav nič parolarsko opozarja nanje, se ob njih pravilno opredeljuje, čeprav včasih kar preveč zagnano in s premalo izkušnjami. A treba jim je dati možnosti dialoga, jih poslušati, jim včasih tudi velikodušno odpustiti, če kar preveč skačejo čez reko, kjer je most. Pred nujnimi generacijskimi razpotji pač nikjer niso obvarovani, zato moramo biti kar najbolj strpni, jim dati priložnost, da se kalijo - pot v samoupravno socialistično

družbo naj jim bo vselej na široko odprta. Ne bi bilo tudi napak, ko bi se mi starejši, malo odvadili

vsesplošnega kritizerstva, ki nas je v zadnjem času prav obsedlo povsod ob vsaki malenkosti. Hlastanje po družbenih in zasebnih dobrinah v istočasno zanemarjanje moralnih vrednot prihajata navzkriž z našo družbeno usmeritvijo. Ker bo treba pošteno zavihati rokave, godrnjamo na vsakem koraku. Mladim vse to, verjemite, prav nič ni všeč. In če se odzivajo pošteno, jim v imenu dobre vzgoje dajmo prav, jih poslušajmo — kajti prihodnost je predvsem njihova. , .

Za vse to si je nenehno prizadeval njen edini pravi, nepozabni vzornik, njen prija telj, njen Tito. D g e d e j J

DANES V GLASU: 3. STRAN: Dolgoročna rešitev je preselitev na GodeŠič 6. IN 7. S T R A N : Pred zasedanjem radovljiške občin&ke skun ščine v ~ 8. STRAN: Praznik mladosti — zapisi pred kranjskim festi valom Bratstva in enotnosti 16. S T R A N : TrŽiČani zmagovalci gorenjskega krosa 20. S T R A N : Praznik letalstva na Brniku

Goriv primanjkuje Najbolj zaskrb l ju joče je te dni pomanjkanje mazuta / a ™f"-strijo ter bencina pred bl ižajočo se tur is t ično sezono - uoriva za kmetijsko mehanizacijo je zdaj dovolj, P r o d a J ^ k u , r l I n e ^ T je do septembra prepovedana skim plinom

Zaradi deviznih težav je Jugoslavija letos uvozila s konvertibilnega področja 1 milijon ton surove nafte manj kot je začrtala energetska bilanca. Težave oskrbe z naftnimi derivati so zato^vse bolj zaostrujejo. Zbrati bo treba več deviz za uvoz surve nafte in nedavno je bil sprejet ukrep, da se poslej namesto 10,52 odstotkov namenja 17 odstotkov deviznega prilivu za uvoz surove nafte. Najbolj zaskrbljujoče je te dni pomanjkanje mazuta za industrijo in motornega bencina pred bližajočo se turistično sezono.

Mazut pri Petrolu zdaj delijo takorekoč na recept in na nedavni časnikarski konferenci so njegovi predstavniki povedali, da do konca meseca z mazutom ne bodo mogli oskrbeti vse industrije. Izboljšala se bo šele junija, če bomo v prihodnjih desetih dneh uvozili dovolj surove nafte. V republiškem komiteju za energetiko zato pripravljajo ukrepe, da tovarne, po*bej tiste, ki delajo za izvoz, ne bodo stale, saj bi to pomenilo, da bo m uvoz surove nafte Še manj deviz.

Ce v zimskih mesecih bencina ni manjkalo, je zdaj oskrba z njim vse težja, Črpalkam je minulo nedeljo zmanjkalo super bencina in točili so le navadnega. Podoben bencinski mrk ie ljubljansko mesto doživelo

— Dobro t eče oskrba z zemelj-

pred tedni in predstavniki Petrola so pojasnili, da je do pomanjkanja na ljubljanskih ter na nekaterih primorskih in štajerskih črpalkah prišlo, ker je zamudil vlak. Zalog namreč nimajo in bencin so nato kar z železniške postaje razvozili po črpalkah.

Petrolu je v letošnjih prvih mesecih uspelo zagotoviti 351 tisoč ton bencina, lani v tem Času 376 tisoč ton. Poraba pa je letos v Sloveniji poskočila za 6' odstotkov, torej ni Čudno, da so Petrolove zaloge prazne. Trdijo, da bi le višja cena bencina prispevala k varčevanju z njim, da ga »par-nepar« ali njemu podobni ukrepi ne hi prinesli toliko. Res je, da je cena našega bencina že zdaj pri vrhu evropske lestvice, toda pri naši nizki storilnosti in zadolženosti ne smerno gledati le tO primerjavo. Dragocena energija tako pri nas še nima prave vrednosti

Boljša pa je zdaj oskrba z disel-skimi gorivi za kmetijsko mehanizacijo, manjka le motornega petroleja, ki poganja nekatere kmetijske s'roje italijanske izdelave. Do septembra velja prepoved prodaje kuril nega olja, ukrep, ki je bil sprejet, da kmetijski stroji spomladi ne bi stali. Vendar pri Petrolu pravijo, da je bil sprejet brez dogovora z naftaši in da ima slabo stran, .saj jeseni naenkrat

praktično ne bodo mogli razvoziti vsem 40 tisoč kupcem kurilnega olja. Nekaj bi jih lahko oskrbeli že čez poletje, saj ima kmetijstvo, promet in železnica tako prednosti pri dobavi, pravijo.

K oskrbljenosti z energijo pa je pomemben delž prispeval zemeljski plin, ki ga dobivamo iz Sovjetske zveze. K sreči z njim ni bilo težav in porabniki, ki so prikjučeni na plinovod so bili dobro oskrbljeni. Petrol je imel v bližini Dunaja podzemno vskladlščenih 40 milijonov kubičnih metrov plina, ki ga je lahko potegnil iz zalog ob večji porabi, zdaj ko je manjša pa spet lahko polni zaloge in vskladlščenin ima 1,5 milijonov kubičnih metrov plina. Kaže torej, da je zemeljski plin zanesljiv vir energije, kar lahko daje napotek naši industriji, da se prikjuči na omrežje.

M . Volčja k

O L A S 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 25. MAJA 1912

P O J U G O S L A V I J I

ŠTAFETA V BEOGRADU V nedeljo so kosovski mla

dinci, pri katerih je bila štafetna palica štiri dni, izročili ta simbol bratstva in enotnosti naše mladine svojim vrstnikom iz Srbije. Ob tem je bila v vasi Rudnica skupna proslava kosovskih in srbskih mladincev. Iz Rudnice je štafetna palica nadaljevala pot proti Kraljevu, kjer so j i priredili veličasten sprejem. Udeležilo se jo je 20.000 Kra-ljevčanov. Nato je Štafeta nadaljevala pot proti Beogradu. Med prvimi so jo v glavnem mestu pozdravili igralci in gledalci nogometne tekme za pokal Maršala Tita.

POVSOD PRAZNIČNO Ob dnevu mladosti in 90-let-

nici rojstva maršala Tita, te dni potekajo po domovini in po svetu svečane prireditve in slovesnosti, na katerih so sprejeli a& stotine mladih v mladinsko t./ganizacijo. V Kumrovcu, rojstnem kraju Maršala Tita, so se v soboto začele športne in kulturno umetniške prireditve v počastitev dneva mladosti na Hrvatskem. V nedeljo je bila tam osrednja republiška proslava. Tudi po Sloveniji so bile čez soboto in nedeljo številne prireditve. V Šmartnem na Pohorju so predali namenu novo šolo. Na Jesenicah so pripravili slavnostni sprevod, ki se ga je poleg mladine udeležilo več kot 600 nekdanjih borcev, vojakov, športnikov in drugih. V vseh večjih krajih ormoške, ptujske in bistriške občine so pripravili slovesnosti in sprejem pionirjev v Zvezo mladine. Po vsej Sloveniji so bile tudi številne delovne akcije. Dan mladosti so proslavili tudi v slovenskih društvih po Zahodni Evropi.

SEJA CK ZKS Centralni komite zveze ko

munistov Slovenije bo imel svojo drugo sejo 3. junija. Na dnevnem redu bo razprava o poslovniku, ki ureja delo centralnega komiteja ZKS in njegovih organov. Obravnavali bodo tudi aktivnost zveze komunistov po 9. kongresu ZKS in priprave na 9. kongres ZK Jugoslavije.

BOLJŠA REHABILITACIJA INVALIDOV

Pomočnica generalnega sekretarja OZN za socialni razvoj in Človekoljubna vprašanja Le-ticia Shahani, ki se je mudila na dvodnevnem obisku v Sloveniji, je obiskala zavod za rehabilitacijo invalidov v L i ubija ni. Spremljali so jo predstavniki republiškega izvršnega sveta. Pogovarjali so se o dejavnosti Jugoslavije v mednarodnem letu invalidov, preučili pa tudi program službe za tehnično^so-. delovanje na področju rehabih-tacije invalidnih oseb v drža'van v razvoju v tem in prihodnjem letu. V skladu s tem programom bo oktobra v Ljubljani sestanek skupine strokovnjakov, na katerem bodo preučilian C var, predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV pa jima je podarilo skromni knjižni darili. — Foto: D.Dolenc

Skupščina aktiva gorenjskih železničarjev

Jesenice — 24. aprila je imel letno konferenco aktiv ZB NOV železničarjev Gorenjske. Aktiv ima 109 članov, od katerih je 88 aktivnih borcev NOV, 9 je internirancev in zapornikov, ostali so bili pa aktivisti OF. V minulem letu je aktiv obravnaval največ zbiranje zgodovinskega gradiva in sodeloval z odborom za zgodovino železničarjev, ki deluje

Eri Železniškem gospodarstvu v jubljani. Zbrali so tudi podatke o padlem Francetu Vidicu, železničar-

Varstvo borcev

Kranj — V kranjski občini je 2131 borcev NOV s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju, 289 vojaških invalidov, 265 družinskih invalidskih upravičencev, 23 borcev za severno mejo in 71 civilnih invalidov vojne. Varstvo teh kategorij je urejeno z zveznimi in republiškimi predpisi. Občinski organi izvajajo zvezne in republiške predpise, nekatera področja na primer priznavalnine pa urejajo samostojno.

S postopnim pod ružblja njem je bilo na interesne skupnosti preneseno zdravstveno varstvo in stanovanjske zadeve udeležencev NOV ter odločanje o varstvenem dodatku kmetom borcem NOV. Konec leta 1981 je bil sprejet zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, v začetku leta 1982 pa še podzakonski predpisi s tega področja, ki vsi prinašajo bistvene spremembe v primerjavi z do-sedaj veljavno zakonodajo.

Cicibanu v tednu mladosti Kranj — Vsi štirje vrtci v kra

jevni skupnosti Primskovo imajo v tednu mladosti, to je od 24. do 28. maja, razstave otroških izdelkov. Nanje so se v vrtcih pripravljali vse leto, saj so izdelki iz različnega materiala, največ seveda iz krompirja, koruze, storžev, iesa, kostanja, lesnih gob, šišk, ne manjkajo pa tudi semena, kamenje, školjke, bodeče neže. Razstave so odprte dopoldne in popoldne do 17. ure.

V vrtcu IBI ie razen tega na ogled še razstava lutk. Zbirka je kar bogata. Vzgojiteljice bodo staršem tudi

Eokazale, kako se lutka izdela, da jih odo svojim malčkom lahko naredili doma. Kajti lutke in lutkovne igrice

otroke najbolj sprostijo in razveselijo. Zato so se vzgojiteljice tudi odločile, da vsak dan v tednu mladosti otrokom predstavijo po eno igrico. Nanje so povabile malčke iz drugih treh vrtcev in predšolske otroke, ki niso zajeti v vrtce. Zanje so pripravile tudi posebne popoldanske prireditve. Tako bo danes v vrtcu IBI lutkovna igrica Pekarna Mišmaš, v sredo v vrtcu Milene Korbar orientacijski pohod proti Rupi oziroma, če bo slabo vreme, zabavne in tekmovalne igre, v četrtek v .vrtcu Na klancu risanje na asfalt, v petek v vrtcu pri šoli predvajanje risank. Prireditve bodo vsak dan ob 15.30.

M.Skrlep

ju vodniku radiotelegrafistu, ime katerega bodo naknadno vklesali v' spominsko ploščo na železniški postaji Jesenice.

Zelo so aktivni, tako so sodelovali pri organizaciji »Vlaka bratstva in enotnosti«, organizirali srečanje z graničarji karavle narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža, se udeležili pohodov na Stol, Porezen in podobno. Zaradi graditve nove obvoznice pod Belim poljem so pripravili novo lokacijo za obeležje »Partizanski prehod 1941-1945«. Uspešno zbirajo informacije o vključevanju železničarjev jeseniškega vozlišča v organizirano delovanje OF in K P S . Posebno strnjen in enoten je pri tem kolektiv takratne kurilnice.

Na skupščini so izvolili nov odbor. T a bo v svoj program dela poleg ostalega zajel predvsem nadaljevanje zbiranja zgodovinskega gradiva in vključevanje železničarjev v naša stabilizacijska prizadevanja.

B. Blenkuš

Zajetna številka »Plus minus«

Kranj — Učenci šolskega centra Iskra so te dni znova izdali številko svojega glasila. Iskrški »Plus minus«, ki je bU pred dvema letoma nagrajen kot najboljše mladinsko glasilo v Sloveniji, še naprej ostaja vsebinsko bogat in zanimiv, čeprav bi bilo marsikaj očitali njegovi tehnični plati.

»Plus minus«, je tokrat v dvojni številki in zato zajetnejši. Prinaša oceno polletnega uspeha. Sicer suhoparne številke BO mladi oblikovalci popestrili z anketo med učenci, profesorji in ostalimi delavci šole. Posvetili so jo uspehu, disciplini, mladinski organizaciji in stari, dobro znani iskrški prostorski stiski, ki tare tudi sedanjo generacijo. Vrsta prispevkov riše živahno življenje šole, ponekod ostro, resno in kritično, drugje spet šegavo. Sedanja dvojna številka je opremljena tudi s kritično in informativno fotografijo, ki pa žal zaradi slabega tiska ne pride do pravega izraza. V kulturni prilogi avtorji ponujajo šest različnih pogledov na ljubezen. Tokratno številko so sklenili s strokovnim Člankom o programiranju žepnih računalnikov, ne manjka pa niti težke križanke.

D . Ž.

Kranj — V juniju letos se bo delovni čas upravnih organov skupščine občine Kranj precej spremenil in sicer tako, da se bo povečalo število ur v popoldanskem času. Medtem ko je bilo doslej mogoče občanu le ob sredah popoldne, ostale dni pa le dopoldne, urejati določene obveznosti in pravice, pa naj b i z odlokom, k i bo v kratkem objavljen,-delovni "čas poslej takle: ponedeljek od 6. do 16. ure, v torek, če t r tek i n petek od 6. do 15. ure, v sredo pa od 7. do 12. in od 13. do 18. ure. Z novo razporeditvijo časa se popoldanski delovni čas povječuje od sedanjih dveh na pet ur tedensko. Nova razporeditev delovnega časa za delavce upravnih organov seveda ne pomeni novih dodatnih delovnih ur, pač pa ostaja v okviru 42-urnega delovnega tedna.

Na novi delovni čas so se v Kranju, pa tudi po drugih gorenjskih občinah, pripravljali dlje časa in se tudi glede na odlok izvršnega sveta SRS o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih skušali dogovoriti za kar najbolj enak delovni čas upravnih organov vseh občin na Gorenjskem. Vendar pa tudi po poskusnem delovnem času lani v aprilu, kot kaže, povsod niso prišli do enakih ugotovitev, zato niso v vseh gorenjskih občinah tudi podaljšali delovni čas popoldne, tako kot ga bodo v Kranju.

Z novim delovnim časom se vsekakor povečujejo možnosti, da občani in delovni ljudje, ki so dopoldne na delu v organizacijah združenega dela, v popoldanskem času urejajo zadeve v upravnih organih. Na ta način naj bi se tudi precej zmanjšala odsotnost z dela delavcev v gospo-.darstvu, ki so bili doslej večkrat prisiljeni odhajati z dela in urejati osebne zadeve pač v času uradnih ur, ki so razen srede doslej vse bile v dopoldanskem času. Izkušnje bodo čez čas pokazale, za koliko se bo zmanjšal »dopoldanski obisk« uradnih ur in povečal v ponedeljek in sredo popoldne. Kranjski izvršni svet pa priporoča tudi organom in

C J l ^ A t * Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice Kranj. Radovlj ica. Skolja Lokt» in Trjtc — Uclaja C a i o p i s " « podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V d. odgovornega urednika Jože Kosnjek - - Novinarji Leopcldina Botiataj. D a n i c i Dolenc. Dušan

Humer. Helena Jelovčan. Lea Mencinger. Stojan Sa|e. Darinka Sedej Kuralt Marija Volč jak . Cvete Zaplotnik, Andrei zalar in Danica Zlebir — Foto rrporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec • - Obl ikovalci ' Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain ir» Igor kokali — List izhaja od oktobri) 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januaria 1960 trikrat tedensko, januara t%4 kot poltednik ob sjedah in sobotah, od |uli |a 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Krani. tisk ZP Ljudska pravica Ljublj-ina Naslov uredništva in uprave lista: Krani. Mote Pijidej.i i — Tekoči račun pri SDK v Kranju števi lka SI500 603 31999 — Telefoni direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21 860 odgovorni urednik 21 835, tehnični urednik 21 815. komerciala, propaganda, računovodstvo 29 463. mali oglas i , naročnina 27 960 — Oproščeno promet nega davita po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300.-- din

občini, ki nepos**. organizacijam v no poslujejo z delovnimi' i h £ m občani, da svoj delovni ča* i n ure uskladijo z delovnim Z upravnih organov občine Kranj

r Letos 263 vlog za višje cene

Kranj — Občinska skupnost n tene je v prvih štirih meseefe letos obravnavala 263 vlog za p> višanje cen. Skupnost za cene j * odobrila v skladu z družbena dogovorom o izvajanju politik« ; cen v tem letu cene za storitve i« ! proizvode, ki so v občinski pristojnosti in sicer za obrtne, komunalne in kulturne storitve. Tako so se povečale cene za smetan no za 20,5 odstotka, vodo ta 10 odstotkov, kino vstopnice ta 12 .odstotkov, oskrbnine v vrtcih za 16 odstotkov, v domovih a ostarele za 10 odstotkov, oskrbnina v vzgojnem zavodu Preddvor za 19 odstotkov, v DOM učencev za 20 odstotkov, cementni izdelki so se pod rahli tt 19 odstotkov, cene peska in pt-moza pa za 14 odstotkov. Ga-stinske cene so v povprečju vi t za 16 odstotkov, cene obrtnik širitev kot so šivanje, kemično S-ščenje za 16 odstotkov, popu da čiščenje in mazanje avtomobk« pa za 15 odstotkov. Skupnost V cene pe ni odobrila \TŠjih ceo u osnovne in posebne vrste kraka, prav tako tudi ne cen s področji gradbeništva, prometa in n a take kot lani so ostale tudi c stanarin in najemnin. Skupio* za cene pa je potrdila višjo cea* za kvadratni meter stanovanjih* gradnje v občini Kranj in sicer n Planino II. od 22.161 do 23JB din, za bloke v Cerkljah 22J83JI din in na Zlatem polju 22.539 dk

r

Ob petletnici smrti narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka

1. junija mineva pet let, odkar je v Radovljici umrl narodni heroj — general major Anton Dež-man-Tonček. Spomin nanj in njegovo revolucionarno in borbeno pot je še vedno prisoten, kar pričajo številne prireditve, srečanja in svečanosti, ki j ih v njegov spomin prirejajo organizacije ZZB NOV, ZRVS, ZSMS, garnizi-ja J L A v Radovljici in drugi. Vsem tem, zlasti pa organizatorjem vsakoletnega »Tabora heroja Tončka« in tradicionalne Tončkove proslave v osnovni šoli F. S.Finžgar v Lescah in številnim posameznikom, ki se tako ali drugače spominjajo pokojnega Tončka, izrekamo iskreno zahvalo.

družina Dežmanova

Anton Dežman-Tonček se je rodil 1920. leta v I^escah v napredni delavski družini. Od šestih otrok je bil Tonček najstarejši in se je zato že s štirinajstimi leti moral zaposliti kot zidarski vajenec. 1940. se je zaposlil v Železarni na Jesenicah. Takoj se je pridružil naprednemu delavskemu gibanju in vključil v lesko kulturno društvo Svoboda, kasneje pa v Vzajemnost, kjer so delovali komunisti in drugi naprednjaki. V SKOJ je bil sprejet že leta 1940.

Takoj po vdoru sovražnika t našo deželo se je odzval poni« K P J in kot prostovoljec želel toniti domovino pred nacisti. Tate? po vrnitvi domov se je po nakfi. partije vključil v ilegalno trojk* ki je zbirala orožje in deloval * političnih in organizacijski pripravah na vstajo. 28. julija 19U je odšel v partizane skupaj i blatom Jožetom in drugimi LeAraat Bil je borec slavnega Cankarjevega bataljona, ki se je odlikoval' dražgoški in drugih bitkah Proslavil se je kot drzen in hraber mitraljezec, nesebičen tovaril ia sposoben komandant. Težko hi našteli številne boje, ki jih je bt-jeval in diverzantske akcije, ki so močno odjeknile po vsej Gorenjski. Bi l je strah in trepet ra okupatorja in domače izdajalce N*-govo ime so s spoštovanjem ugovarjali eni in drugi.

Po osvoboditvi je ostal v JLA, kjer se je izpopolnjeval v riaokjra vojaških šolah, do leta 1984 sluj-boval v raznih krajih, tedaj pa » je upokojil in za stalno pnsehl' Radovljico. Tudi poslej j« akov no delal v družbenopcdibčH* organizacijah in zlasti v 221 NOV in ZRVS ter nesebično prenašal na mlade svoje bogate b«« bene izkušnje in znanje v* de svoje smrti 1. junija 1977.

V njegov spomin so poimea* vali pionirski odred v šoli Mater-ža Langusa, v Kranju pa noaaje-govo ime ena od mestnih akt Pred dvema letoma so po rJH poimenovali vojašnico v lfi^ dovljici, kjer so odkrili tuđili* gov doprsni kip. Vsako teto prirejajo v Radovljici v ornarwrl občinske konference ZRVS » vodstev osnovnih šol »Part&Hft* ski tabor heroja Tončka« * m* hvaležnosti za pobudo, ki ja jt dal pred osmimi leti za tovrstat obrambno usposabljanje učence* sedmih razredov. Svečane ditve v spomin na Tončka leto organizirajo pionirji o$aov*» šole F. S.Finžgar Lesce, radovhv ška A M D pa prireja v njegov «a*> min vsakoletno tekmovanje > motokrosu

L

HV Ljubljana odgovarja Občinskemu odboru ZZB NOV Škofja Loka ivprašanja okrog filma in nadaljevanja Dražgoške bitke

Namesto »Dražgoške bitke« — »Boj«

25. MAJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN G L A S r

M§ Loka - Tudi v Skofji iro ljudje spraševali , kako je 11 snemanjem filma o Dražbi Toliko več zanimanja je bilo »»da zato, ker so se dogodki

NM»M njihovem ozemlju in tudi i priprave na film so potekale tu. Uro se g tem vprašanjem obrnili * »abialki odbor Z Z B NOV in

iko konferenco SZDL. Na m posredovanje so pred krat-AMi odgovor R T V Ljubija na. no prepričani, da tako kot

* zanima problematika filma ne občane Gorenjske, ga ob

iti«) v celoti: ff zvezi z vašimi vprašanji o gttjtt »Dražgoške bitke« vam rarano, da je bilo predvidenih za **» projekt in porabljenih za

*eČ kot tretjino posnetega lrw 124 milijonov dinarjev. Od

T| jj prispevala Kulturna skup-artonije dve tretjini sredstev, •o pa RTV Ljubljana. Tretji

je bila Viba, ki je prevzela izvršnega producenta. Kot je naloge ni opravila, vendar ie

ves denar. O vzrokih, in spodrsljajih je bilo napi-

*tf gradiv ( S D K , samoup

ravni organi T V Ljubljana itd.), ki jih zdaj preučuje republiški družbeni pravoDrannec samoupravljanja. Znano je tudi, da je po propadu projekta »Dražgoška bitka« Viba dobila novo vodstvo, organizacije in organi Zveze komunistov pa so nekaterim članom ZK izrekli ostre kazni. Pri obravnavi razlogov za propad projekta je bila TV Ljubljana kritična tudi do lastnega ravnanja. Mnenja so bila ob tem različna. Važno pa se zdi predvsem vprašanje, ali projekt ni bil zastavljen preveč širokopotezno. Dokončne besede o tem pač ne bo mogoče nikoli povedati.

Bržkone pa bi bil projekt izvedljiv tudi v zasnovani obliki, če bi bilo delo takratne Vibe dovolj dobro organizirano in če se ne bi ob projektu, ki je bil razglašen za nacionalni in politični, spletlo preveč interesov, tudi samoupravno obarvanih, ki pa jim ni bil osrednji cilj, da bi po najcenejši in najkrajši poti prišli do dobre T V nadaljevanke in filma o zgodovinsko pomembni bitki v Dražgošah. O tem boste lahko več zvedeli v gradivih, ki smo jih že omenili in jih boste nedvomno lahko

[krito o problemih mladinci so že v skoraj polovici osnovnih organizacij

* po d e l o v n i h organizacijah in krajevnih skupnostih predkongresne razprave, ki so pokazale veliko mero

•ti — M l a d i se zavedajo problemov in o njih razprav-lodgovorno i n dosledno

K L ~ " Predsednik OK ZSMS M Milan Krsnik je povedal, da »Mvaeh razpravah govorili o ak-Krah problemih: [Nagrajevanje po delu ni dode-

v merilih nagrajevanja poni dovolj u p o š t e v a n a kva-predlogi za i zbo l j šave niso " nagrajevani in zato i n -

dejavnost ni ustrezno na. Mlad i so obravna-

tadi odnos do pripravnikov, !wlikokrat ne delajo na ustrez-iidovnih mestih i n so cenena

litima sila, samoupravni orga-1 jfc ae u p o š t e v a j o dovolj. Ugo-

da je dejavnost mla-organizacije po šolah

da se z mladimi dovolj

jjske isti č ne formacije

- Turist ično društvo Bled [0m »pet v več tujih jezikih pri-"t turistične informacije, ki

irijajo Bled z okolico in se» tajo z vso tur i s t i čno ponudbo,

i informacije so ž e tradicija in rtom v precejšnjo pomoč, saj • bm se lahko v času dopu-

fij» na Bledu napotijo, katere A* in naravne znamenitosti si ogledajo. V teh informacijah

[afi vr» turistične prireditve, ki »razi raj o v poletni sezoni, in

in prihodi avtobusov na Opisani so vsi okoliški in

ji kraji, ki jih lahko turisti obi-trkupej z agencijami ali zaseb

noj** turistične informacije so Hiboo propagandno gradivo,

bi bilo še bolj oč i tno, da je _ turistična in gostinska po-• preveč razdrobljena.

D.S.

dela, da so aktivni, problem pa je prestop v srednjo šolo. Prav tako v Tržiču ni društva prijateljev mladine.«

Predsednika je dopolnil sekretar OK ZSMS Miro Brovč:

»Predlog v statutu, da bi bila pionirska organizacija sestavni del mladinske, ne ocenjujemo kot dobrega. Če bi bile društvene organizacije in društva v sestavi mladinske, je naša dolžnost zagotoviti osnovne pogoje za delo. Prav tako bi morali financirati delo pionirske organizacije. Pri vključenosti društev v mladinsko organizacijo je tudi starostni problem, saj so nekateri člani društev, ki niso več mladinci. Menimo tudi, da naj bi bilo plačevanje članarine mladincev v pristojnosti osnovnih organizacij, ki bi o višini članarine same odločale glede na položaj osnovne organizacije. V statutu je predlog, da bi višino članarine določala republika. Statut tudi dovoljuje, da se v večjih krajevnih skupnostih ali večjih TOZD lahko ustanovi več osnovnih organizacij ZSMS, kar pa menimo, da ni ustrezno, ker bi prihajalo do različnih stališč in različnega nastopanja na samoupravnih organih, kar za neko zaključeno ekonomsko enoto kot je TOZD, ni najbolje. V programskih usmeritvah so dane smernice za sodelovanje z mladimi iz obmejnih krajev, pozabili pa so na sodelovanje s pobratenimi mesti v tujini. Kot je znano, Tržič goji tovrstne stike ie dolga časa,« je končal Brovč.

V prihodnjih dneh se bodo predkongresne razprave po ostalih osnovnih organizacijah Se nadaljevale, na prireditvah ob dnevu mladosti pa bodo tudi izvolili delegate, ki bodo prenesli njihova stališča na kongres.

M . Fornazarič

dobili pri republiškem družbenem pravobranilcu samoupravljanja.

Televizija Ljubljana ni mogla prevzeti od Vibe dediščine, ki je bila finančno, organizacijsko, pravno (razne pogodbe) premalo domišljena. Zato zdaj ravna takole:

1. Iz posnetega gradiva pripravlja nadaljevanko v treh delih, ki bo sicer nekoliko okleščena, vendar bo le, tako upamo, prikazala pripravo na vstajo v Poljanski dolini. Gradivo bo predvidoma dokončno pripravljeno za predvajanje proti koncu maja.

2. Kot samostojno nadaljevanko pripravlja scenarij (avtor Tone Partljič) o partizanskih bojih. Nadaljevanka ne bo igrana rekonstrukcija »Dražgoške bitke«, izdelana pa bo po temeljnem zgodovinskem in idejnem sporočilu »Dražgoške bitke«. Zato tudi nosi delovni naslov »Boji. Ce bo T V Ljubljana sposobna zagotoviti denar in bo scenarij pravočasno dokončan, bo TV snemala to nadaljevanko že novembra ali najpozneje decembra letos. Uporabljeni bodo objekti na Podlon-ku, čeprav jih je Viba postavila na kraju, ki je pozimi težko dostopen in zaradi odmaknjenosti povzroča tudi večje stroške, kot bi bilo nujno potrebno.

Vodstvo televizijskih programov R T V Ljubljana je ugotovilo, da ne more nadaljevati projekta po poti, ki je bila sprva zakoličena, zato se je odločilo za drugačno ravnanje. Tudi vas prosi pri tem za dejavno podporo, saj pričakujemo pri nadaljnjem delu več ovir kot pa spodbude.

Vse preveč je bilo doslej zapletov, da bi delo v prihodnje lahko steklo gladko. Po drugi strani pa sta zgodovinsko in idejno sporočilo Dražgoške bitke tako pomembni, da ju je potrebno spraviti na ekran, čeprav skromneje in z manj rekonstrukcije vseh podrobnosti, kot je bila sprva zamišljeno.« -

R T V Ljubljana bo torej še v letošnjem letu iz obstoječega, že posnetega materiala naredila tri nadaljevanke, iz preostalega materiala in na novo posnetega v zimi 1982 do 1983 (če bo zadosti snežena zima) pa še nadaljnjih pet nadaljevank. Torej bomo skupno dobili osem nadaljevank, ki pa ne bodo prikazale le dražgoške bitke, temveč širšo slovensko vstajo.

Da delo ni zaspalo, priča tudi sestanek, ki je bil 7. maja v Železnikih. Na njem so se predstavniki T V Ljubljana in člani Domicilnega odbora Cankarjevega bataljona sestali s člani sveta krajevne skupnosti in kmeti, ki so dali zemljo za filmske objekte in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Upajmo le, da bo delo zdaj teklo, kot je začrtano, in da bomo kmalu na naših televizijskih zaslonih lahko ugledali prvi del nadaljevanke, ki je povzročila že toliko hude krvi in zaslužila toliko upravičene kritike.«

(dd)

»iako Hafner ob i ska l naše uredništvo — Pretekli teden je obiskal uit uredništvo predsednik skupščine Slovenije Vinko Hafner. S člani \irtdntftva se je pogovarjal o aktualnih gospodarskih in družbenopoli-[Vmh razmerah pri nas in nalogah, ki nas čakajo, (jk) — Foto: L. M.

NAŠ SOGOVORNIK

Andrej Šil j ar: Vsaka majhna stvar bogati otroka

V Bohinjski Bistrici je minuli četrtek in petek potekala osrednja slovenska prireditev Pomladansko zajetje Naša beseda 82. Dva dni je Dom Joža Ažmana polnila otroška in mladinska gledališka ustvarjalnost, dva dni je Bohinjska Bistrica živela s prireditvijo. Tudi v pogledu organizacije je prireditev dobro uspela. Poleg Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Zveze kulturnih organizacij Radovljica sta za to poskrbela domače kulturno društvo DPD Svoboda Tomaž Godec ter posebej Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice. Skupaj s podružničnima šolama ima 550 učencev, že šesto leto pa jo vodi ravnatelj Andrej Siljar, domačin v Bohinjski Bistrici.

Kako se je vaša šola vključila v prireditev Pomladansko zajetje Naša beseda 82?

»Z veseljem smo se vključili v prireditev, vsa šola, otroci in učitelji. Otrokom obiskovanje predstav ni nikakršna obveznost, ves dan so tu. Tudi problemov okrog tega, ali bodo učne ure odpadle aH ne, ne bo. V šoli smo naredili vso dekoracijo za prireditev, izdelali lutke, pripravili smo likovno razstavo, otroci so okrasili tudi kraj, izdelali napise in obvestila, naredili spominčke za goste, oskrbeli smo prehrano za gostujoče skupine, v pomoč smo jim dali vodnike, skupaj s člani kulturnega društva DPD Svoboda Tomaž Godec- smo postavili okrepčevalnico. Skratka želeli smo, da se gostje pri nas čimbolje počutijo, da prireditev čimbolje uspe, saj menim, da je tudi tovrstno delo merilo kvalitete neke šole. Brez dvoma pa takšno za nas samo po sebi umevno vključevanje v kulturne prireditve našega kraja odseva tudi siceršnje kulturno delo na šoli. Prizadevno dela kulturno društvo, katerega zunanja sodelavka je Alenka Bole-Vrabec. Tudi zdaj smo skupaj z njo načrtovali prireditev.«

Nov kulturni dom je v Bohinjsko Bistrico prinesel veliko možnosti kulturnega udejstvovanja?

»Vsekakor je kulturni dom za naš kraj in za našo šolo velika pridobitev Sodelujemo s kulturnim domom, ki nam ga krajevna skupnost daje v brezplačno uporabo. Kulturno dejavnost na šoli smo novezali z dejavnostjo domačega kulturnega društva, ki je z novim domom krepkeje zaživelo. V šoli ne pripravljamo več pnreditev in proslav zffoli za zaprti krog učencev in njihovih staršev, temveč za ves kraj. S tem so seveda naše proslave dobile novo razsežnost. Otroci vidijo tudi več gostujočih predstav. Zal je kino spored podobno kot drugod slab. Otroci v kino radi hodijo, toda kaj ko je dobrih filmov, pnmermh zanje, malo.«

Rekli ste da je tudi kulturno udejatvovanje merilo kvalitete

" ^ J ^ - t čim več jih, tem bogatejši so Sola mora dajati vrsto ta kini>h.spodbud, ne zgolj poudarjati znanje Nova oblika pouka se pnbližuje temu, več možnosti za

Apnp oblike dela imamo. Tako smo na pnmer na naši šoli uvedli nou°k kmetijstva in cvetličarstva Nekakšno obliko svobodne menjave dela imTmo s hotelom Zlatorog, kjer nam brezplačno dajejo v uporabo bazen mi pa skrbimo za njihovo cvetje m čistimo okolico. Takšne urLI ' jrr.«.wT «pveda velik vzgojni poudarek. Dobra šola mora biti

2 S £ dobro vpet!\ kraj. M i s l i m , > naša je.. Ni nam več treba le raznošiliati po delovnih organizacnah prošenj za denarno pomoč, tmtSZ lahko v zameno tudi nekaj dajemo. Želimo pa si, da bi se vsi kVaiani v večji meri zavedali, da smo vsi od B O V O m i za uspešnost vzgojno izobraževalnega dela, da ne bi mislih, da bo za vzgojo naših otrok vse naredila šola.« M . Volčjak

Sestanek komunistov na Trati

Dolgoročna rešitev je preselitev na Godešič

Skofja Loka - Pobudo za četrtkovo problemsko konferenco, ki jo je na Trati pripravil komite občinske konference Z K S , so dali komunisti iz krajevne skupnosti Trata. Pogovor naj bi tekel predvsem o prostorskem planiranju, za konferenco pa so se odločili zaradi pretesnih prostorov in težkih delovnih razmer v Veletrgovini Loka oziroma v njenih temeljnih organizacijah Peks in Prodaja na debelo. Gre za to, da sanitarni inšpektor ter inšpektor za delo že nekaj let opozarjata odgovorne v ABC Loka, na nemogoče delovne in tudi higienske razmere v sedanji. Peksovi pekami. V njej namreč spečejo nekajkrat več kruha, kot je bilo ob gradnji predvidno. Hkrati jim pri ABC Loka zelo primanjkuje skladiščnih prostorov.

Problem ni nov, z njim se odgovorni v občini in Loki ukvarjajo že skoraj deset let. Na podlagi novela-cije urbanističnega načrta, ki je bil sprejet konec leta 1978, so predvidel i , da se bodo Peks in skladišča preselili v novo skladiščno-preskrboval-no cono na Godešiču, na sedanje prostore Loke pa bi se razširila industrijska cona oziroma Gradiš in Jelovica. Rešitev problema je bila tako zastavljena dolgoročno, saj je na

Komunisti na Trati so spregovorili o problemu ^ J " a dvomno pomeni d o l g o r o č n o prostorsko reš i tev , P ™ ™ e ^ * selitev v s k l a d i š č n o - p r e s k r b o v a l n o cono na Godešič - .fiaraiai izredno težk ih delovnih razmer naj bi problem z a č a s n o reši l i na sedanji lokaciji

Godešiču za skladišča in pekanjo predvidenega dovolj prostora za šir-fenje skladno z naraščajočimi potratami Razen tega e P ^ d e n a nova lokacija blizu železniške postaje Tam naj bi zgradili tudi potrebne prostore za republiške in občinske Elagovne rezerve. Nekaj denarja za invfsticijo bi prispevale tudi ljub-lianske občine, ki bi zgradile na Godešiču skladišča za blagovne rezerve.

Na ta način bi zagotovili denar za ureditev celotne cone m na njej postopoma zgradil, tudi vse predvidene objekte. Med prvimi naj bi se preselil Peks. Toda zapora investicij zavira gradnjo in ie zato nujno potrebno proučiti tudi druge možnosti. Ob tem velja posebej poudariti, da od leta 1979 hitro pada akumulativna sposobnost trgovine, da Loka tudi finančno ni sposobna izpeljati drage investicije. Izgradnja skladišč in pekarne bi namreč po cenah iz lanskega leta veljala 500 milijonov dinarjev, če pa bi hoteli preseliti le pekarno, bi morali zbruti 300 milijonov dinarjev, ker le komunalna oprema zemljišča in druga potrebna infrastruktura velja 100 milijonov dinariev.

V Loki so poskušali najti rešitev v okviru sedanjih prostorskih zmoglji

vosti v industrijski coni na Trati. Z Jelovico in Gradisom so sklenili samoupravni sporazum, po katerem je predvideno, da bi Peks zgradil prizidek k sedanji pekami v izmeri 1000 kvadratnih metrov uporabnih površin. Prizidek bi zgradili tako, da bi bil potem, ko se bo pekama preselila na Godešič, uporaben za potrebe lesne industrije. Prizidek bi veljal približno 50 milijonov dinarjev.

Na konferenci so komunisti poudarili, da nikakor ne gre Godešič a enostavno »odpisati«, ker trenutno za izgradnjo ni denarja, temveč je potrebno napeti vse moči, da se v do-glednem Času zberejo sredstva in se skladiščno-preskrbovalni center dogradi. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da je prostora za industrijo v Skofji Loki izredno malo, in če tudi tam ne bo skladišč za republiške blagovne rezerve in blagovne rezerve ljubljanskih občin, ki so od projekta odstopile, bo prostor še kako potrebovalo združeno delo. Pa tudi prostorsko rešitev za ABC Loka je treba dolgoročno iskati le na predvidenem prostoru.

Vsekakor pa bo čimprej potrebno narediti vse potrebno, da se delavcem v Peksu zagotovijo primerne delovne razmere in da bodo imeli prebivalci škofjeloške občine zagotovljeno preskrbo s kruhom. Ne gre namreč prezreti dejstva, da loška pekama peče kruh za okoli 30.000 ljudi. Zato z rešitvijo, ne gre odlašati.

L . Bogataj

file:///irtdntftva

O L A S 4 STRAN GOSPODARSTVO TOREK. 25 MAJUa

Z v e č j i m izvozom iz zagate Novi zakon o razpolaganju 8 konvertibilnimi devizami naj bi zagotovil izpolnjevanje sprejetih obveznosti do tujine in zagotovil, da se bo lahko zadolževa l le tisti, ki je dolgove sposoben vračati -- U r e s n i č e v a n j e zakona je pogojeno z večj im izvozom, ta pa z vsestransko podporo izvoznemu gospodarstvu

Pred dobrim tednom sprejeti zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami naj bi v prvi vrsti zagotovil izpolnjevnaje obveznosti, ki smo jih v preteklih letih sprejeli od tujih upnikov. Poravnava teh obveznosti je tako dobila prednost pred vsemi drugimi plačili v tujini. To je nujno, saj sta od poravnave zapadlih terjatev odvisna naša bodoča likvidnost in možnost najemanja novih posojil.

Razmišljanje o tem, naj bi vsaka republika poskrbela zase in za svojo likvidnost, je nesprejemljivo in naivno, ker je Jugoslavija enoten gospodarski prostor in tako je lahko nelikvidna le celotna gospodarska skupnost, ne pa posamezna republika ali celo poslovna banka. Poslovne banke namreč v mnogih primerih solidarnostno jamčijo za posojila, najeta v tujini, kar pomeni, da tuji upnik lahko izterja dolg ene od poslovnih bank od katerekoli druge in tako povzroči njeno nelikvidnost.

Zato je povsem razumljivo, da je nujno izpolnjevati vse obveznosti do tujine, ker je samo to lahko osnova

likvidnosti za vnaprej in za plačevanje potrebnega reprodukcijskega materiala. Ob vsem tem so seveda na mestu razmišljanja, v kolikšni meri bodo sedanji ukrepi vplivali na višino uvoza, ki je potreben za-nemoteno proizvodnjo, še posebej za tisto, ki je izvozno usmerjena. Veliko se govori o raznih odstotkih, ki pa jih vsakdo izračunava po svoje. Ponavadi od skupnega deviznega priliva odštevajo znane in pričakovane skupne potrebe oziroma zahteve po solidarnostnem združevanju deviz in ugotovljeni znesek enačijo z možnim obsegom svojega uvoza. Upoštevati pa je treba, da tako dobljeni odstotek predstavlja le možen obseg plačil, ki izvirajo iz lastnega deviznega priliva oziroma združenih deviz. Vendar je treba k temu odstotku prišteti še tisti del uvoza, ki bi bil mogoč na podlagi povečanega obsega blagovnih kreditov, obseg uvoza na podlagi -dolgoročnih poslovnih kooperacij, za katere se vodijo posebni kompenzacijski računi, uvoz v okviru maloobmejnega prometa in uvoz v okviru

Izvoz se povečuje Delovne organizacije v kranjski občini povečujejo izvoz na konvertibilno področje — Dobro gospodarjenje v prvem četrt let ju, vendar pa so se po drugi strani poveča le tudi izgube

žaganega lesa in plošč, v kovinsko Kranj — Gospodarstvo občine Kranj je v letošnjih prvih treh mesecih še naprej povečevalo izvoz na konvertibilno področje, kaj, je prav gotovo ena najpomembnejših letošnjih resolucijskih nalog. Kranjske delovne organizacije so v treh mesecih letos izvozile za 35 odstotkov več kot lani. Na konvertibilno področje »e je izvoz povečal za 18 odstotkov, uvoz pa zmanjšal za 3 odstotke. Na ta način se je povečalo tudi pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibil

n i £ v o ? o m od lanskih 73 na letoš-njih 94 odstotkov.

Delovne organizacije, ki so se z resolucijo 1982 obvezale dodatno povečevati izvoz, to v prvih mesecih tudi uresničujejo. Najboljše rezultate v izvozu so v prvem četrtletja v pnmerjavi z lanskim enakim obdobjem dosegli v Gozdnem gospodarstvu, I skn - Telematiki, KŽK, IBI zvezdi, Centralu, Tekstilindusu, Iskn - Električna orodja, Alpetou-ru - Proizvodnja kmetijske mehanizacije in Gorenjskih oblačilih.

Nekoliko manj ugodni pa so podatki o industrijski proizvodnji, ki je v začetku leta zmanjšala obseg za skoraj poldrugi odstotek v primerjavi z lani. Zmanjšanje gre predvsem na račun slabe oskrbe tako z domačim kot tudi z uvoženim reprodukcijskim materialom, vendar pa kljub ponekod občasno tudi kritičnim situacijam v preskrbi do večjih zastojev v proizvodnji ni prihajalo. Najbolj se je obseg proizvodnje v prvem četrtletju zmanjšal v proizvodnji

predelovalni dejavnosti, v predelavi kemičih izdelkov, v predelavi kavčuka in v elektrogospodarstvu, delno pa tudi v grafični dejavnosti, usnjarski industriji, živinski dejavnosti in

Proizvodnji gradbenega materiala, roizvodnja pa se je povečala v tekstilni industriji, v proizvodnji kamna, gramoza in peska, v predelavi papirja in v strojni industriji.

Kljub težavam z repromateria-lom, povečevanju, materialnih stroškov je večina delovnih organizacij v gospodarstvu v prvih treh mesecih letos dobro gospodarila. V gospodarstvu občine Kranj je bilo v tem obdobju ustvarjenega 14.241 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 29 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Družbeni proizvod je bil večji za dobrih 34 odstotkov, rast dohodka pa je bila počasnejša — 29,5 odstotka. Kljub razmeroma dobremu gospodarjenju pa je letošnje prvo četrtletje zaključilo z izgubo več delovnih organizacij kot lani. Vrednostno so izgube narasle kar za devetkrat. Kljub temu, da je med delovnimi organizacijami, ki so četrtletje zaključile z rdečimi številkami, vrsta takih z dejavnostjo sezonskega značaja, kar pomeni, da je v naslednjih mesecih pričakovati boljše gospodarjenje, pa še spet pri nekaterih pojavlja izguba zaradi manjšega obsega prodaje, neustreznih cen, manjšega obsega industrijske proizvodnje m težav pri uvozu reprodukcijskega materiala.

sejemskih kontingentov. Zadnje tri naštete oblike se uresničujejo v obsegu izvoza, torej v razmerju ena proti ena. Vsekakor je torej jasno, da si je potrebno za večji možni uvoz prizadevati predvsem z večjim izvozom, ki mora postati povsod razvojni in proizvodni cilj in ne le rešitev v stiski.

Razmere kljub temu niso rožnate in bodo terjale vrsto omejitev. Vendar pa ob prizadevanju vseh in povsod ter ob skupni in usklajenuakciji, ki jo bodo podprli dodatni ukrepi, ne bi smela biti prizadeta proizvodnja, ki je usmerjena v izvoz.

Z novim zakonom naj bi dosegli večjo •gibljivost in koncentracijo razpoložljivih deviznih sredstev. Zato je predvidena destimulacija zadrževanja deviz na računih organizacij združenega dela. Za te devize namreč ne bi bilo mogoče obračunati stimulacij. Poslovne banke bodo morale s svojih deviznih računov v tujini nakazati na račun Narodne banke Jugoslavije vse devize prek določenega zneska, ki ga bo določil Zvezni izvršni svet. Posebno določilo predpisuje tudi skrajšan rok za vnos deviz za opravljeni izvoz blaga in storitev. Skrajšanje tega roka od 90 na 60 dni je glede svojega učinka dvomljivo, saj je rok plačila odvisen od vrste blaga, ki ga prodajamo. Lahko se zgodi, da zaradi tega izvoza sploh ne bo ali pa bo moral prodajalec pristati na nižjo ceno.

Zakon tudi določa, da morajo poslovne banke odvajati Narodni banki vso kupljeno tujo efektivo, čeke in kreditna pisma ter devize od prodaje bencinskih bonov. Tako zbrana sredstva se bodo deloma porabila tudi za pokritje priznanih deficitov v okviru projekcij plačilno-bilančnih položajev republik in pokrajin. Kar zadeva plačane predujme za izvajanje investicijskih del v tujini, zakon določa, da jih poslovne banke lahko deponirajo pri Narodni banki Jugoslavije, kar pomeni, da jih lahko uporabijo tudi za lastno likvidnost.

Zadolževanje v tujini bo letos mogoče samo v okviru dogovora med zveznim izvršnim svetom in izvršnimi sveti republik in pokrajin. Dogovor bo določal pogoje, način m obseg zadolževanja za uvoz opreme in materilov za proizvodnjo.

Določila deviznega zakona in aktov, ki mu bodo sledili in bodo sprejeti na njegovi osnovi, bodo vsekakor globoko posegla v gospodarske odnose s tujino. Zagotovila naj bi izpolnjevanje že sprejetih' obveznosti, solidarnostno pomoč tistim, ki sam sami teh obveznosti ne bi mogli izpolniti, in čimbolj smotrno uporabo deviznega priliva. Vse to pa je pogojeno z uresničevanjem izvoznih ciljev in vsestranski podpori izvoznemu gospodarstvu. Nikakor pa zakon in ukrepi, ki mu bodo. sledili, ne smejo pomeniti podružbljanja dolgov do tujine, ker bi bila to po-tuha neodgovornemu zadolževanju, temveč se mora prav uveljavljanje zakona doseči, da se bo v tujini lahko zadolževal le tisti, ki je dol ' gove sposoben vrniti. L . B.

SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ

Šolska uspešnost usmerjenega izobraževanja (1)

Srednje usmerjeno izobraževanje nabira izkušnje, razkrivajo se prednosti, a hkrati tudi slabosti in pomanjkljivosti. Poglejmo del praktičnih izsledkov prve generacije. Zlasti z vidika poklicnega usmerjanja so nas zanimali odgovori na vprašanja: kako uspeh oziroma znanje učencev iz osnovne šole deluje na šolsko uspešnost v srednjem izobraževanju, kaj se dogaja z razlikami med učenci, ali je Šolska uspešnost drugačna pri učencih, ki so se za določen program odločili naknadno po preusmerjanju oziroma še kasneje »po sili«, ker pač ni bilo druge izbire?

Ta vprašanja smo pretresli le na vzrocu in sicer pri učencih v programu kovinarstva-strojništva ter cestnega prometa v Šolskem centru za kovinarsko in avto-mehaniško stroko Skofja Loka. Rezultati veljajo le zanje in je treba vsako posploševanje gledati z zadržki in omejitvami. ,

Rezultati kažejo, da je šolska uspešnost v začetku srednjega usmerjenega izobraževanja močno poveza

na z osnovnošolsko uspešnostjo. Med najboljšimi učenci iz osnovne šole ni bilo nikogar z nezadostnim ali zadostnim uspehom v prvem polletju, med najslabšimi nikogar z odličnim ali prav dobrim uspehom. Že med tistimi, ki so osnovno šolo zaključili s povprečjem (2,67 do 3), ni bilo v nadaljevanju nobenega odlič-njaka, ter le peščica prav dobrih in dobrih. To pomeni, da je »popotnica« iz osnovne šole zelo pomembna v nadaljevanju. Seveda se je to dogajalo tudi v starem sistemu srednješolskega izobraževanja, vendar je zanimivo, da se je zveza v novem sistemu še zelo okrepila.

Že poprej nikoli vsi učenci, ki so se odločili in vpisali v določeno šolo ali poklic, niso bili medsebojno

'enaki. Razlikovali so se v sposobnostih, predznanju, morda manj po nagnjenjih oziroma poklicnih interesih. Z "uvedbo usmerjenega izobraževanja je bilo zaradi njegove zasnove logično pričakovati, da se bodo »vhodne« razlike povečale, kajti takoj na začetku se učenci še ne odločajo za poklic, pač pa le za program, ki kasneje preko smeri vodi v posamezne poklice. Podatki za omenjeno šolo v Skofji Loki kažejo, da so se v primerjavi s starim sistemom razlike med vpisanimi učenci v nove programe dejansko povečale glede na njihovo uspešnost iz osnovne šole. To je po eni strani ugodno, saj so tako programi dobili mnogo širšo paleto učencev, ki se bodo kasneje usmerjali po svojih sposobnostih, znanju, interesih in podobno v smeri ter poklice različnih zahtevnosti.

Po drugi strani pa kaže razmišljati o rezultatu, da so se vhodne razlike glede osnovnošolske uspešnosti po prvem polletju srednjega izobraževanja še dokaj povečale. Dodati je treba, da se je to dogajalo tudi v starem sistemu, vendar manj izrazito. Domnevamo, da je temu botrovala v precejšnji meri skupna vzgojnoizobrazbena osnova, na kateri so omahnili zlasti učenci, ki se v osnovni šoli niso ravno odlikovali.

Franc Belčič

Kranj — V petek dopoldne smo novinarji Primorskih novic. Dolarskega lista, Pomurskega vestnika in Glasa obiskali kranjsko Iskn. Bdi smo gostje delovne organizacije Električna ročna orodja. Ogkdak smo si delo v tej delovni organizaciji in proizvodnjo avtomatskih frje-fonskih central in telefonov na Laborah. Potem pa nas je direktor En Jože Zaletel seznanil s proizvodnim programom Era in celotne Itkrt ter razvojnimi načrti. — Foto: L. B.

Uspešen skupni prikaz Na mednarodnem sejmu Informatika 82 se je s avomai izdelki prv ič predstavila nova Iskrina delovna O I M S ! zacija Iskra - Delta - Prikazali so uporabo r a č u n i nikov ««aai«

Pred tednom so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani taprh razstavo računalniške tehnologije - Informatika 82. Hkrati z rantave je potekal simpozij o računalništvu, ki ima že dolgoletno tradicijo Osnovna vloga obeh je bila prikazati uporabo sodobne računalnike opreme, ki je bila izdelana v domačih tovarnah. Med 34 razstavljavci it 8 držav se je uspešno predstavila tudi nova delovna organizacija Isknv Delta. Od 15. aprila, ko so se delavci Iskrine temeljne orgaruzsciie Računalniki in Elektrotehnine delovne organizacije Delta odloČili a skupno pot, so v kratkem času uspeli pripraviti svoj prvi sejemski nastop. V skladu z zasnovo Informatike 82 je tudi Iskra-Dela prikazala uporabo računalnikov. Razstavo so razdelili na štiri področk - poslovno informatiko, procesno vodenje, načrtovanje in spremlunU proizvodnje ter izobraževanje.

Pri poslovni informatiki so si obiskovalci lahko ogledali vse antik*. cije od glavne knjige, fakturiranja, poslovanja interne banket statistike. Pri procesnem vodenju so predstavili programski paket » vodenje industrijskih procesov. Tako so iz svoje stojnice imeli ne v sredno zvezo z. računalnikom v ravenski Železarni. Na področju » obraževanja so Iskrim sodelavci prikazali pouk računalništva v usrntr jenem izobraževanju. S svojimi programi sta sodelovala tudi račuaat niški center Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Visoke tehnS* šole iz Maribora.

Prvi prikaz proizvodnje nove delovne organizacije Iskra-Delta ocenjujejo kot uspešen. Zal pa so na razstavi pogrešali nekatere DO-membne domače in tuje firme, da bi lahko primerjali dosežke T»kT* Ljubljani niso razstavljali Intertrade. z IBM, niška Elektronska indu-industrija s Honevvvellom in še nekateri drugi. Vzrokov za to * verjetno več, osnovni pa je verjetno ta, da je bil prav v času senat Informatike v Beogradu »Sejem tehnike«, ki so se ga udeležili vsi jugoslovanski proizvajalci in uvozniki računalniške opreme

L.B.

J

Investitorske želje V radovl j i šk i obč in i č a k a na odobritev v e č n a l o ž b , ki so niW nostne, saj so v e č i n o m a namenjene p o v e č a n j u izvoza na ko/ vertibilno področje — N a l o ž b e tudi v turizmu, tako na Bled' kot v Bohinju

Radovljica — Delovne organizacije radovljiške občine za letos načrtujejo, da se bodo začele uresničevati nekatere naložbe tako, da bi jih gradili še v dveh naslednjih letih.

Z nekaterimi naložbami so že začeli. Tako so Alpetourovi hoteli v Bohinju začeli z adaptacijo hotela Jezero v skupni predračunski vrednosti 70 milijonov dinarjev. KŽK, temeljna organizacija kooperacija Radovljica, je tik pred rekonstrukei-jo farme krav Blata na Bledu v skupni predračunski vrednosti 68 milijonov dinarjev. Za govedorejo in stroje pa namenjata hranilno-kre-ditna služba GG Bled in kmetijska zadruga Srednja vas okoli 18 milijonov dinarjev.

Nekateri investitorji so že pripravili predloge za odobritev kreditov. Tako pripravljajo naložbe, ki so najvišje po predračunski vrednosti in

. so namenjene izvozu, naložbe v proizvodnjo energije, naložbe v osnovne in deficitarne surovine in v skladišča za blagovne rezerve. Posebna delovna skupina je pripravila razvrstitev teh naložb.

Investicije, ki so namenjene pred vsem izvozu, so rekonstrukcija opaznih plošč v LIP-u Bled, adaptacija nekaterih hotelskih objektov na Bledu, gradnia aikartmaiev in adaptaci-

na Bledu. Rha hmeljni orgaa«a

•UK. 25. MAJA 1982 KULTURA 5. STRAN G L A S Vokviru Fest ivala bratstva in enotnosti bo v Kranju nastopila mlada riolinistka V e s n a Stanković* iz Beograda

Če s i p r i z a d e v e n ,

so t i t u d i v A m e r i k i o d p r t a v s a v r a t a

• tananajst let j i je komaj, toda ima v sebi za veliko več let.

tudi ne, saj ima za sabo vse no mladost, kot mladenke let za njo sta ž e dve »ameri-

leti Studija, vsega skupaj tri-let glasbene š o l e i n študija . za njo je vrsta uspešnih na-

^*»in tekmovanj doma in v tuji-P ud vse m pa leta neizprosne he in vadbe in vadbe. Brez takš-jnzadevnosti b i ne bilo takšnih

Eie čisto običajen otrok z beo-n ulic. S petimi leti sta jo dala v glasbeno š o l o , da bi k-izrabila prosti č a s . K e r ni bilo Vtrji za klavir, so jo vpisali 9wuo.To se je na šo l i dalo dobiti meno.

1 »celo se je. Sprva igraje, toi pa je, kot pri vsakem otroku, tok knza. N a n u j š a tam pri tret-

tartem letu igranja violine. H i je zahtevala vse več vaje, P» Vesna bi se pa le rada igrala s

Inai punčkami. K o t bi se pred Vzbudim hotela z a t e č i k njim.

ilnt po vedno več vaje dnevno '»jej naletele na hud odpor. Pa

to se pri njenem igranju liže tudi prvi uspehi. Še ko je na republiški nastop leta

rt Primorskega mskega zbora

fari - V sredo, 26. maja ob faibo v dvorani kranjske gimna-

tttoval Primorski akademski • Vinko Vodopivec i z Ljubljane, p rodi dirigent Brane Demšar.

J*»wnje sodi v o k v i r delovnih iz ' i APZ France Prešeren.

ftZ Vinko Vodopivec bo prihod-kto praznoval č as t i t i jubilej —

'toMletnico delovanja. Ustanovili p primorski Š tudent je pod vodil Antona Nanuta. V prvih

— i delovanja je dosegel dva jarima uspeha v Arezzu v Itali-oihtetni vrh pa je spet ponovil

B*H74 z delitvijo prvega mesta v P*tRuxu v Švici. N a N a š i pesmi 2 je prejel bronasto plaketo, leta "1 is letos pa srebrno plaketo toj Maribor. Zbor je nastopil že ^•i v vseh krajih Slovenije, go-toj pri rojakih v zamejstvu, v toipa je nastopal v Grčiji, Egip-

• Bjltnji, Švici in na Poljskem. Leta 4 I*»prejel odlikovanje Red bratih H a enotnosti s srebrnim vencem.

J

1973, ko ji je bilo devet let, je hotela vilono vreči s petega nadstropja na ul ico . . .

Potem pa se je v njej obrnilo. Vse bolj je spoznavala, da je prav violina tisto, kar ji daje nek smisel življenja. Pričela je živeti za glasbo in violino. 1980 je končala srednjo glasbeno šolo »Mokranjac« v Beogradu pri prof. mag. Jeleni Abramovič. Ze med šolanjem je požela vrsto uspehov: njene so bile štiri prve nagrade na republiških tekmovanjih glasbenih šol Srbije v letih 1973, 1975, 1977 in 1979 in tri prve nagrade na zveznih tekmovanjih leta 1975, 1977 in 1979. 1976. je sodelovala na mednarodnem tekmovanju glasbenikov v Senigaliji v Italiji, kjer je dosegla 3. nagrado (prvi dve nista bili podeljeni). Za izjemno koncertno aktivnost je dobila leta 1977 Oktobrsko nagrado mesta Beograd. Kot solistka je nastopala z Beograjsko filharmonijo, orkestrom J N A in mladimi filhar-moniki. S slednjimi je bila v letih 1978 in 1979 tudi na turneji po Franciji. Februarja 1980 je sodelovala na reviji mladih talentov Jugoslavije v Zagrebu.

Na predlog Muzičke omladine Jugoslavije je poleti 1980. dva meseca preživela v Nacionalnem glasbenem kampu v Interlochenu v Združenih državah Amerike kot štipendist kampa. Tu je bila tudi »koncertni mojster« v simfoničnem orkestru. Na tekmovanju v kampu se je od 144 tekmovalcev prebila med šest finalistov.

Prav na osnovi teh izrednih uspehov, ki jih je dosegla v kampu, in seveda uspešno opravljenih avdicij, je dobila kompletno štiriletno štipendijo za študij violine na Cleve-landskem glasbenem inštitutu pri poznanem profesorju violine Davidu Soroni. Ze lani pa je v začetku decembra na letnem tekmovanju izmed 25 najboljših glasbenikov Inštituta dosegla prvo mesto in kot za nagrado je imela 18. marec letos solistični koncert ob spremljavi simfoničnega orkestra v slovitem »CulasHoll-u.«

Pred kratkim se je vrnila domov, jeseni pa bo nadaljevala -študije na enem najbolj poznanih glasbenih inštitutov v Ameriki v Philadelphiji.

Morda je za Kranj res posebna čast, da bomo lahko v četrtek zvečer v koncertni dvorani Glasbene šole

Nova lutkovna uprizoritev v Prešernovem gledališču

Kranj - Danes ob 16.30 bo Prešernovo gledališče premierno uprizorilo »Vžigalnik«, ki ga je po motivih znamenite pravljice H . C. Andersena svobodno oblikoval pisatelj in dramatik Franček Rudolf. To je letošnja zadnja premiera v Prešernovem, gledališču, ki tako sezono zaključuje s šesto premiero. Mladi lutkarji so jo pripravili pod vodstvom Vladimirja Rossa in pomoči An je Dolenc, ki je oblikovala

f>rostor nove lutkove uprizoritve ter-utke. »Vžigalnik« je druga krstna uprizoritev v sezoni in poudarja prizadevanja kranjskega gledališkega kolektiva po uprizarjanju novih gledaliških besedil.

M L .

Mladi glasbeniki so navdušili - V petek, 21. maja zvečer je bil v ii/irarjglasbene šole v Kranju letni koncert, na katerem so nastopili ff/ftnci kranjske glasbene šole od skupine predšolske glasbene vzgoje iz razreda profesorice Tatjane Zepič do najvišjih letnikov. Naidušile 10 violine, kitare, flavte, pozavne, pa seveda klavir in harmonika in *kdi solisti so poželi zaslužen aplavz — nagrada za dolge mesece mft in vaje in odpovedovanja. Na sliki: Gorazd Tršan je na kitari Mignil Bachov Preludij. - Foto: D.Dolenc

Kranj poslušali tako uspešno mlado jugoslovansko violinistko. Rada se je od zvala vabilu na Festival bratstva in enotnosti. Kranj jo namreč še posebno privlači. T u je bila doma njena mati Vera.Poljanec. Nekdanje kranjske aktivistke se je zagotovo dobro spomnijo. Leta 1942 je bila s svojimi desetimi leti med najmlajšimi begunjskimi zapornicami. Lani je umrla. Njej v spomin je Vesna posvetila ta svoj koncert. Skupaj z našim poznanim pianistom Marjanom Lipovškom nam bo zaigrala Mozarta, Ysaeya in Sarasateja ter Brahmsa. Nežno, romantično glasbo ima rada. Zagotovo bo to za kranjske ljubitelje glasbe nepozaben večer.

D. Dolenc

Mladinska gledališka skupina KUD France Prešeren iz Boljunca pri Trstu je no motivih poezije Marka Kravosa naredila gledališko lepljenko »S kakšno pravico ti rečem dober dan?«. Napolnili sojo z mladostnim žarom in sproščenostjo zato je med mladimi gledalci požela spontan sprejem.

Prve izkušnje gledališke vzgoje V Domu J o ž a A ž m a n a v Bohinjski Bistrici je minuli teden potekala osrednja slovenska prireditev Pomladansko zajetje N a š a beseda 82 - Okrogla miza o gledališki vzgoji v usmerjenem izobraževanju nanizala prve izkušnje, ki niso nič kaj razveseljive

Bohinjska Bistrica — V četrtek, 20. maja in v petek, 21. maja je v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici potekala osrednja slovenska prireditev Pomladansko zajetje Naša beseda 82. Zveza kulturnih organizacij Slovenije jo je pripravila s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Radovljica, domačega kulturnega društva D P D Svoboda in Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Ponudila je pregled slovenske gledališke ustvarjalnosti mladih, saj je zajela predstave, ki so bile izbrane na območnih srečanjih.

Gorenjsko sta zastopali dve predstavi. Podmladek domačega kulturnega društva D P D Svoboda se je pod režijskim vodstvom Alenke Bole-Vrabec predstavil s »Saprami-ško« Svetlane Makarovič, podmladek Amaterskega gledališča Tone Cufar z Jesenic pa pod režijskim vodstvom Alje Tkačeve z Levstikovim »Martinom Krpanom«.

Skupaj je nastopilo enajst pionirskih in mladinskih gledaliških skupin, pri čemer je bil delež mladinskih znatno večji. Poleg omenjenih dveh so nastopali še: lutkovna skupina Osnovne šole Drago Baje iz Vipave, gledališka skupina Osnovne šole Tone Tomšič iz Ljubljane, gledališka skupina Osnovne šole Bratov Le ton je iz Smartnega pri Paki, Oder Mladje Koroške dijaške zveze iz Celovca, gledališka skupina Ergo iz Celja, gledališka skupina K D France Prešeren iz Boljunca pri Trstu, lutkovna skupina Pionirskega doma iz Ljubljane, gledališki krožek Osnovne šole Bratov Polančič iz Maribora in gledališka skupina K U D Puconci.

Prva prireditev po novi programski shemi Naše besede je bila to. V primerjavi s prireditvami doslej skuša skozi vse leto kontinuirano spremljati razvojni trenutek mladostniškega gledališkega gibanja, zato ima poslej več zajetij. S tem se izogiba kampanjskemu pripravljanju prireditev za srečanje, na drugi strani pa so spremembo spodbudile tudi nove možnosti, vsebine in oblike delovanja mladih v okviru usmerjenega izobraževanja. Za pomladansko zajetje je predstave izbral dramaturg Jože Vozny.

Zelo spodbudno je zvenelo vabilo na okroglo mizo, ki so jo pripravili ob srečanju na temo umetnostna vzgoja v usmerjenem izobraževanju. Toda žal je zbrala le peščico ude ležencev srečanja. Vabilo je namreč šlo tudi k vsem srednjim šolam radovljiške in jeseniške občine, vendar odziva ni bilo iri »šolniško udeležbo« je zastopala le predstavnica Zavoda za šolstvo iz Ljubljane. Pogovor o strokovnih vprašanjih gledališkega delovanja mladih je vodil Marjan Belina, tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, dragocene celjske izkušnje je razgrnil Slavko Pezdir, direktor Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Pogovor zato ni mogel biti celovit, ni zmogel podati izmenjave izkušenj med gledališčni-ki na eni in pedagogi na drugi strani.

Vabilo pionirske knjižnice

Kranj - V četrtek, 27. maja ob 17. uri bo v pionirskem oddelku Osrednje knjižnice Kranj svojevrsten dramski nastop. Člani Linhartovega odra mladih bodo predstavili odlomke prevodov

Eriljubljenih mladinskih del. Valje ni!

Vendar je kljub temu osvetlil prve izkušnje umetnostne vzgoje na srednjih šolah, nanizal podobo, ki je kaj klavrna.

Zlahka lahko rečemo, da prvo leto gledališke umetnostne vzgoje, ki smo jo začeli na srednjih šolah, podobno preobrazbo pa bodo do konca leta 1985 začele doživljati tudi osnovne in visoke šole, ni bilo uspešno, kar je eden bistvenih razlogov, da jo bodo poslej premaknili v drugi letnik. Prve izkušnje govore, da bo treba veliko bolj zagnano zastaviti gledališko in filmsko vzgojo, področj i umetnosti, ki sta bili doslej v našem izobraževalnem procesu znatno bolj zanemarjeni kot likovna in glasbena. Izkušnja, ki jo je prineslo prvo leto, govori, da nam manjka učiteljev, ki bi znali spodbuditi ustvarjalnost mladih, zagnanih učiteljev, ki bi znali ustvarjalno delati z mladimi in ne več zgolj govoriti pred Šolskimi klopmi. Na Celjskem je večina ubrala najlažjo pot, domne

vamo lahko, da je bilo temu tako tudi drugod. Učence so popeljali na gledališko predstavo, pripravili razgovor po njej in tako v šolskem dnevu odkljukali svojo obveznost do gledališke vzgoje. Tudi predstavnik jeseniškega gledališča je temu pritrdil, saj je povedal, da so v gledališču uro pred predstavo polni dvorani spregovorili, kako so predstavo pripravili. Gledališka vzgoja pa bi seveda morala biti vse kaj drugega, zahteva ustvarjalni odnos do ustvarjalnosti«, zahteva sproščenega učitelja, ki bo zmogel navdušiti mlade za gledališko ustvarjalnost, zahteva ne nazadnje tudi posluh »vse zbornice«, da gledališka vzgoja ne bo novo breme, temveč bo vzgajala mladega človeka v najširšem pomenu te besede.

Prvič imamo priložnost, da gledališka kultura resnično postane sestavni del našega življenja, priložnost, ki je dolgoročna. Saj kot ie slikovito dejal Slavko Pezdir, morda vsi Slovenci tako radi pojemo zato, ker nas v otroških letih glasbeno vzgajajo strokovno podkovani. učitelji, ki nas znajo navdušiti za petje.

M . Volčjak

O g l e d a l e s o s i v s e p r e d s t a v e

Pomladansko zajetje Naša beseda 82 je bilo za Bohinjsko Bistrico pravi praznik. Občinstvo je pridno polnilo dvorano, šolarji so poskrbeli, da je hil kraj v znamenju prireditve, da so se gostje dobro počutili, izdelali so jim celo spomenike. Povprašali smo tri, kako so prireditev doživele.

lahko vidimo kaj delajo drugod. Drugam pa je od nas sicer tako daleč.«

POLONA B A J T , 8. razred »Ves dan je bila dvorana polna,

prišli so tudi iz Radovljice. Take prireditve so pri nas Že bile, vedno smo jih zelo veseli. Ogledala sem si vse predstave, tudi sama sem nastopala, ponosna, da lahko sodelujem na takšni prireditvi. Naša šola ima za to zelo veliko posluha. Najbolj všeč mi je bila predstava skupine iz Boljunca pri Trstu, narejena je prav na našo kožo.«

A L E N K A MENCINGER, 8. razred

»Tudi meni je bila najbolj všeč tržaška predstava, zelo sproščena je bila, z glasbo, ki nam je všefi. Odkar imamo kulturni dom, je pri nas bolj živahno, veliko pred stav je že bilo, tudi v kino radi hodimo, le dobrih filmov je premalo. Tudi na šoli je kulturna dejavnost bolj živahna, Alenko Bole-Vrabec, ki se k nam vozi iz Radovljice imamo zelo radi. Danes smo ves dan v domu, veliko nam pomeni taka prireditev, saj

K A T A R I N A M E D J A , 7. razred

»Za nas je nagrada, da sodelujemo na takšni prireditvi. Ves dan smo tu, vse predstave sem videla. Meni se je zdela tudi naša predstava dobra, povsem sproščeno smo zaigrali, brez treme, čeprav ie bilo to republiško srečanje. Odkar imamo kulturni dom je kulturno življenje v našem kraju veliko bolj Živahno, šola je zelo povezana z domom, zelo radi delamo z Alenko Bole-Vrabec, ki se tako daleč vozi k nam in nam že zato daje navdušenje.«

G L A S 6 . STRAN

RADOVLJICA

DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK. 2S.MAMHB

2. skupna seja s k u p š č i n e obč ine Radovl j ica bo v sredo, 2. juni ja , ob lft. ur i v v e l i k i sejni dvoran i s k u p š č i n e o b č i n e Radovl j ica , Gorenjska 19

Dnevni red — p o t r d i t e v z a p i s n i k a I. s k u p n e s e j e

z d n e 14. 4. 1982 — s l o v e s n a i z j a v a p o d p r e d s e d n i k a

s k u p š č i n e o b č i n e R a d o v l j i c a — v o l i t v e :

p r e d s e d n i k o v i n č l a n o v d e l o v n i h t e l e s s k u p š č i n e

— d e l e g a t a v i z v r š n i o d b o r s k u p š č i n e s l o v e n s k i h o b č i n

— d e l e g a t o v v s k u p š č i n o g o r e n j s k i h o b č i n

— i m e n o v a n j e v o d j e s k u p i n e d e l e g a t o v z a d e l e g i r a n j e d e l e g a t a v z b o r o b č i n s k u p š č i n e S R S

— i n f o r m a c i j a o p o d e l i t v i p r i z n a n j a s k u p š č i n i o b č i n e R a d o v l j i c a

2. seja d r u ž b e n o p o l i t i č n e g a / bo ra s k u p š č i n e o b č i n e Radovl j ica bo v sredo, 2. juni ja , takoj po k o n č a n i skupni seji v spodnji sejni sobi d r u ž b e n o p o l i t i č n i h organizaci j o b č i n e Radovl j ica , Gorenjska 19

Dnevni red

— p r e d l o g d r u ž b e n e g a d o g o v o r a o f i n a n c i r a n j u i z g r a d n j e M u z e j a r e v o l u c i j e G o r e n j s k e v B e g u n j a h

— o d l o k o u s t a n o v i t v i s a m o u p r a v n e g a s k l a d a za i n t e r v e n c i j e v k n i e t i j s t v i h

— o s n u t e k a n e k s a k d o g o v o r u o tem e l j i h d r u ž b e n e g a p l a n a o b č i n e z a

t o s r e d n j e r o č n o o b d o b j e — o d l o k o p o s l o v n e m č a s u v p o l e t n i

s e z o n i n a B l e d u — o s n u t e k o d l o k a o s p r e m e m b i o d l o k a

o u r e d i t v i d o l o č e n i h v p r a š a n j s p o d r o č j a z a s e b n e o b r t i v o b č i n i R a d o v l j i c a

— o d l o k o r e g i s t r a c i j i , u p o r a b i p l o v n i h o b j e k t o v i n v a r n o s t n i h u k r e p o v n a B l e j s k e m i n B o h i n j s k e m j e z e r u

— p r e d l o g s k l e p a o p o t r d i t v i z a k l j u č n e g a r a č u n a d a v k o v o b č a n o v in z a k l j u č n e g a p r i s p e v k a z a s t a r o s t n o z a v a r o v a n j e k m e t o v v o b č i n i R a d o v l j i c a z a l e t o 1981

— s a m o u p r a v n i s p o r a z u m in a n e k s k s a m o u p r a v n e m u s p o r a z u m u z a o b n o v o s p o m i n s k e g a p a r k a G o r e l j e k n a P o k l j u k i

— i n f o r m a c i j a o s o f i n a n c i r a n j u n a l o ž b e z a r e k o n s t r u k c i j o f a r m e n a B l e d u

— i m e n o v a n j e v e č d e l e g a t o v — p r e d l o g za z a č a s n o p o v e č a n j e s i t e -

m i z a c i j e d e l o v n i h m e s t s o d n i k o v z a p r e k r š k e v o b č i n i R a d o v l j i c a

— d e l e g a t s k a v p r a š a n j a

2. seja zbora z d r u ž e n e g a dela s k u p š č i n e o b č i n e Radovl j i ca bo v sredo, 2. juni ja , takoj po k o n č a n i skupn i seji v v e l i k i sejni d v o r a n i s k u p š č i n e o b č i n e Radovl j ica , Goren jska 19

Razprava o planskih dokumentih

— p o t r d i t e v z a p i s n i k o v z a d n j e s k u p n e s e j e in l o č e n e s e j e

— p r e d l o g d r u ž b e n e g a d o g o v o r a o fin a n c i r a n j u i z g r a d n j e M u z e j a r e v o l u c i j e G o r e n j s k e B e g u n j e

— o s n u t e k a n e k s a k d o g o v o r u o tem e l j i h d r u ž b e n e g a p l a n a o b č i n e R a d o v l j i c a za to s r e d n j e r o č n o o b d o b j e

— a n a l i z a u r e s n i č e v a n j a d o g o v o r a o d r u ž b e n i u s m e r i t v i r a z p o r e j a n j a d o h o d k a l a n i

— r e a l i z a c i j a z u n a n j e t r g o v i n s k e m e n j a v e o r g a n i z a c i j z d r u ž e n e g a d e l a v o b č i n i za l a n i i n z a l e t o š n j e p r v o t r o m e s e č j e

I — s a m o u p r a v n i s p o r a z u m i n a n e k s k i s a m o u p r a v n e m u s p o r a z u m u za i z

g r a d n j o s p o m i n s k e g a p a r k a G o r e l j e k n a P o k l j u k i

- i n f o r m a c i j a o s o f i n a n c i r a n j u r e k o n s t r u k c i j e f a r m e n a B l e d u

- i m e n o v a n j e d e l e g a t o v - p r e d l o g za z a č a s n o p o v e č a n j e , s i

s t e m i z a c i j e d e l o v n i h m e s t s o d n i k o v za p r e k r š k e v R a d o v l j i c i

- d e l e g a t s k a v p r a š a n j a

2. seja zbora krajevnih skupnost i s k u p š č i n e o b č i n e Radovl j ica bo v sredo, 2. juni ja , takoj po k o n č a n i skupn i seji v mal i sejni dvoran i s k u p š č i n e o b č i n e Radovl j ica , Gorenjska 19

Dnevni red — p o t r d i t e v z a p i s n i k o v z a d n j e s k u p n e

i n l o č e n e s e j e

V.

Dnevni red — p o t r d i t e v z a p i s n i k o v z a d n j e s k u p n e

s e j e i n l o č e n e s e j e — p r e d l o g d r u ž b e n e g a d o g o v o r a o fi

n a n c i r a n j u i z g r a d n j e M u z e j a r e v o l u c i j e G o r e n j s k e v B e g u n j a h

-T o s n u t e k o d l o k a o u s t a n o v i t v i s k l a d a z a i n t e r v e n c i j e v k m e t i j s t v u

— o s n u t e k a n e k s a k d o g o v o r u o t e m e l j i h d r u ž b e n e g a p l a n a o b č i n e z a t o s r e d n j e r o č n o o b d o b j e

— p r e d l o g o d l o k a o p o s l o v n e m č a s u v p o l e t n i s e z o n i n a B l e d u

— o s n u t e k o d l o k a o s p r e m e m b i o d l o k a o u r e d i t v i d o l o č e n i h v p r a š a n i s p o d r o č j a z a s e v n e o b r t i v o b č i n i K a s o v i j i c a

— a n a l i z a u r e s n i č e v a n j a d o g o v o r a o d r u ž b e n i u s m e r i t v i r a z p o r e j a n j a d o h o d k a za l e t o 1981

— r e a l i z a c i j a z u n a n j e t r g o v i n s k e m e n j a v e o r g a n i z a c i j z d r u ž e n e g a d e l a v o b č i n i

— za l e t o 1981 i n z a p r v o t r o m e s e č j e l e t a 1982

— o s n u t e k o d l o k a o r e g i s t r a c i j i , u p o rabi p l o v n i h o b j e k t o v i n v a r n o s t n i h u k r e p o v n a B l e j s k e m i n B o h i n j s k e m j e z e r u

— p r e d l o g s k l e p a o p o t r d t v i z a k l j u č n e g a r a č u n a d a v k o v o b č a n o v i n z a k l j u č n e g a r a č u n a p r i s p e v k o v z a s t a r o s t n o z a v a r o v a n j e k m e t o v v o b č i n i z a l a n i

— s a m o u p r a v n i s p o r a z u m i n a n e k s k s a m o u p r a v n e m u s p o r a z u m u z a i z -

![ r a d n j o s p o m i n s k e g a p a r k a G o r e -j e k n a P o k l j u k i

— i n f o r m a c i j a o s o f i n a n c i r a n j u i n v e s t i c i j e za r e k o n s t r u k c i j o f a r m e n a B l e d u

— i m e n o v a n j e v e č d e l e g a t o v — p r e d l o g z a z a č a s n o p o v e č a n j e s i s t e

m i z a c i j e d e l o v n i h m e s t s o d n i k o v za p r e k r š k e v o b č i n i R a d o v l j i c a

— d e l e g a t s k a v p r a š a n j a

Intervencije v kmetijstvu Delegati bodo na prihodnji seji

razpravljali o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v radovljiški občini in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije

Poslovni čas na Bledu

Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je pripravil odlok o poslovnem času v poletni sezoni na območju Bleda* Osnutek odloka je izvršni svet že sprejel in ga posredoval v javno razpravo delovnim organizacijam na Bledu, turistični poslovni skupnosti, turističnemu društvu in krajevni skupnosti Bled

Komite je nato na podlagi zbranih pripomb pripravil predlog odloka Namen odloka je v tem, da so v poletni sezoni na Bledu gostinski lokali odprti dalj časa, prav tako tudi trgovske prb nedeljah in ob državnih pravnikih.

v proizvodnji hrane v obdobju 1982- 1985.

Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je najprej pripravil osnutek tega odloka, zdaj pa je pred delegati predlog odloka.

S sredstvi občinskega sklada bodo upravljali po svojih delegatih izvajalci planskih aktov za področje kmetijstva v občini, organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu, ter organizirani porabniki hrane po delegatih potrošniških svetov. Organ upravljanja sklada je skupščina sklada. Skupščina sprejme statut, administrativna in druga dela pa naj bi zaradi racionalnosti opravljal ustrezni občinski upravni organ.

Skupščina naj bi sprejela tudi svoj program, letni program sklada in letni finančni načrt. Občinski sklad bo moral uresničevati politiko, ki jo je sprejela občina v družbenem planu občine in sicer na področji; proizvodnje hrane. Sredstva sklada bodo: sredstva, ki jih na osnovi samoupravnega sporazuma združujejo delavci namensko in i/, skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in osebnih dohodkov temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti, namenska sredstva iz proračunov družbenopolitične skupnosti in druga sredstva. Sredstva sklada se bodo namenila za intervencije v proizvodnji in porabi hrane.

V benega pla... nja — Š e ne povsem usklajeni

Dogovor o temeljih družbenega plana občine Radovljica so udeleženci podpisniki sprejeli ob koncu leta 1980. Tudi skupščina občine Radovljica ga je na seji vseh treh zborov obra vnavala in sprejela.

Ker so se spremenili pogoji gospodarjenja, je skupščina na seji vseh zborov letos sprejela stališča in usmeritve za spremembe in dopolnitve planskih aktov ter sklep, da je treba pripraviti aneks k navedenemu dogovoru in sicer tako, da se pogoji razvoja uskladijo z realnimi možnostmi. Obenem je skupščina sprejela tudi stališča in usmeritve za spremembo in dopolnitev planskih dokumentov.

Upoštevajoč program dela za spremembo in dopolnitev planskih dokumentov so udeleženci dogovora pripravili osnutek sprememb in dopolnitev. Vsi nosilci planiranja še niso pripravili j sprememb in dopolnitev. Področje družbenih dejavnosti tudi še ni v celoti usklajeno in opredeljeno, ker so problemi z oblikovanjem programov, ki so povezani z republiškimi nosilci

Imenovanje delegatov

Na sejah bodo morali imenovati tudi delegate skupščine občine v delavske svete.

Tako v delavski svet TOZD socialna medicina in higiena Gorenjske Kranj predlagajo Andreja Svetina; v delavski svet Gorenjskih lekarn predlagajo Borisa Maleja; v svet pri SDK

-podružnici Kranj je predlagan Franc Hrustelj; v delavski svet TOZD Zdravstveni dom Radovljica Primož Bole; v delavski

V svet TOZD Zdravstveni dom Bled Milena Celik in v delavski svet TOZD Zdravstveni dom Bohinj Janko Kavčič.

Lansko razporejanje dohodka

Izvršni svet skupščine občine je ob analizi uresničevanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka lani sprejel nekaj sklepov.

Izvršni svet ugotavlja, da je globalna rast sredstev za osebne dohodke večja od dogovorjene rasti in da niso dosegli resolucij-ske usmeritve o zadržanju realnih osebnih dohodkov na nivoju leta 1980. Razlika med doseženo stopnjo rasti in dogovorjeno stopnjo sredstev, ki so manjše od dveh odstotnih točk, se ne obravnavajo posebej. Temeljne organiazcije, ki so uskladile rasti na nivoju delovne organizacije s sedežem izven občine, so dosegle uskladitev, delovne organizacije, ki so dosegle rast nad 50 odstotkov, so dolžne pismeno obrazložitev. Ta obveznost pa ne velja za Čevljarstvo Triglav. Druge organizacije združenega dela in skupnosti so dolžne izvršnemu svetu pismeno obrazložiti razloge za odstopanje od dogovora. Izvršni svet nadalje tudi ugotavlja, da so organizacije združenega dela in skupnosti na področju negospodarstva dosegle pri razporejanju sredstev usmeritev po dogovoru.

planiranja s tega področja. Poleg tega tudi naložbe niso v celoti obdelane.

Izvršni svet je gradivo že obravnaval in sprejel več sklepov.

Tako izvršni svet skupščine občine Radovljica pripravlja razpravo o osnutku aneksa, s katero naj bi pospešili proces spreminjanja in dopolnjevanja planskih dokumentov, vključitev vseh nosilcev planiranja, ki so vključeni v dogovor o temeljih družbneega plana občine Radovljica, da bo na tej osnovi možno oblikovati predlog anek

«v*»

vezuje obe skupnosti, da l>

Prav tako člani izvršnega s-sprejemajo pobudo za dopolnitev w spremembo člena dogovora v vtte smislu, da se opredeli vloga obok memb in dopolnitev planskih dekt-mentov in potrdijo predlagane *k-pe. Razprava, ki jo organizira urni* svet, se bo zaključila 17. junija ia njej naj bi sodelovali vsi udej — podpisniki dogovora.

DOGOVORIMO SE Muzej revolucije v Begunjah

Skupščina gorenjskih občin in izvršni svet skupščine abt' dovljica predlagata zborom skupščine občine Radovljica, H « > D 1JT družbeni dogovor o financiranju izgradnje Muzeja revolucij??**^ ske v Begunjah. W , J * vjoienjv

Skupščina gorenjskih občin je sprejela besedilo družbenega dogovora o izgradnji in financiranju M n J k * lucije Gorenjske v Begunjah in predlaga vsem udeležene« dogovora, da ga obravnavajo in sprejmejo. N a č i ^ v a n a i l l J S je v tem trenutku pripravljena kot idejna zasnova tako d i S t udeleženci dogovora naknadno ali po podpisu i "••* udeleženci dogovora naknaano au po nodn sprejemali programsko zasnovo in opredelil i ko n i ! ! •J? 0 * 0 ***

Združevanje sredstev za realizacijo dogovora h n ^ » u delih. V letih 1981 do 1983 bodo udeleženci z a g o \ o v i l i ^ b n o pripravljalna dela. Vsako leto posebej se sprejemaio n J ~ ^ a ljalnih del in zagotavljajo sredstva za u resn ičevan ,^™™ 1 pnP*»*-konca lete 1983 bodo udeleženci dogovora sprejemali i * > • drugega dela uresničevanja dogovora - izgradnie «t»!2f ° P****« bodo izhajali iz materialnih možnosti J J«^ »• . »~ - - —

Izvršni svet skupščine občine Radovljica je predlog obravnaval po razpravi sklenil, da se sprejme besedilo družbenega dogovora int Jf vsem trem zborom skupščine občine Radovljica predlagaj, da sprejmejo in da za podpisnika imenujejo predsednika skupščine obč

jokotdelegau Slavka Staro-

s p i c j i i i ^ j " . . . —~ ^ .o . i . rvo . , . „ v . . - j v , u | . i « « i c u i i i M s K u p s c i n e Občil Radovljica in da v odbor udeležencev dogovora imenujejo kot dele»» družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica Slavka verskega.

s k

j o

Izvršni svet skupščine občine Radovljica predlaga tudi kultu upnosti, izobraževalni in raziskovalni skupnosti, da dogovor sprefn*.

Obnova spominskega parka na Goreljku

Delegati bodo razpravljali o obnovi spominskega parka na Goreljku. Občanom je znano, da se ie 12. decembra leta 1943 na pohodu na Koroško v težkih zimskih razmerah boril do zadnjega moža 3. bataljon Prešernove brigade. V spomin na ta dogodek je bil postavljen na Pokljuki spomenik.

Ze pred tremi leti so sklenili na seji medobčinskega sveta ZB za Gorenjsko, da se pričnejo pripravljalna dela za obnovo spomenika na Goreljku.

Zdaj so dogovori že tako daleč, da bi lahko z obnovo spomenika začeli.

Sprejeli so inačico, ki predstavlja spomenik in grobišče kot celoto. Novi spomenik naj bi se vključil v obstoječi relief. Predlagana obnova spominskega par

ka predstavlja nekatere m te tragičnega dogodka ia sovražni obroč, ruševina ožgane tramov