Aktualno › kultura › vrtnarjenje › astro › modri planet › pisma bralcev › vprašanja › in vse, kar morate izvedeti ...

kočevski brezplačni lokalni mesečnik I maj 2012 I poštnina plačana pri pošti 1330 kočevje

kočevski

Le kam je izginila vrednost delavčevega žulja, primerjana z marljivostjo čebel delavk?V nepredstavljive dobičke tistih, ki bogatijo na račun delavskih muk in žrtev! ”

“

BELMANBELMAN d. o. o., GorenjeGorenje 62, Stara Cerkev, tel.: 8953 953, gsm: 041 (051) / 652 882

www.belman.net, email: info@belman.net

•Izdelavatoplotniizolacijskihfasad

•obnovainsanacijafasad,napuščevinnotranjihprostorov

•pleskarskadela

•izdelavapredelnihsteninmansardnihstanovanj(Knauf,Rigips)

Nudimo: � PLESKARSKE STORITVE � MONTAŽO MAVČNIH PLOŠČ

Zakaj izbrati MATPLESK?Ker nas odlikuje:

� kakovost, � hitra izvedba, � ugodne cene in � prijaznost.

AKCIJA V JUNIJU-10% na antistres masažo (50min.)

učinkovita rešitev za vse z bolečinami v hrbtenici in križu.

Pri nakupu kozmodiska darilo - VZGLAVNIK

MEMOSAN

žagar trgovina

trgovina Z ortoPEDSKiMi in MEDiCinSKiMi PriPoMoČKi žagar D.o.o., LivoLD 27a, 1330 KoČEvJE, tEL/FaX 01 895 45 34, gSM 041 746 312, DELovni ČaS: DELovniKi oD 900 Do 1630 in SoBota oD 900 Do 1130

Naj fotografija mesecaSpoštovani bralci našega lokal-nega mesečnika, v uredništvu smo se odločili uvesti novo ru-briko »NAJ FOTOGRAFIJA«. Ker vemo, da je v našem lokalnem okolju veliko takih, ki radi priti-snete na sprožilec fotoaparata in tako lovite trenutke, je tu pri-ložnost za vse vas. Vsak mesec bomo na naš email: noviutrip@novi-utrip.eu ali na naslov: Novi utrip d.o.o, Omerzova 29, 1330 Kočevje; sprejemali tematske fotografije, med katerimi bo ko-misija izbrala zmagovalno. Ta bo nato objavljena v našem meseč-niku.

Tako da … Sedaj je nastopil čas, čas za igro sprožilcev in čas za prvo tematsko fotografijo. Odloči-li smo se, da bo prva tema na-menjena našim domačim lju-bljenčkom, naj so ti hišni ali zu-nanji, pomembno je, da imamo jih radi, da zanje lepo skrbimo, da z njimi prosti čas lepo preživimo.

Poimenujte fotografijo, krat-ko napišite nekaj o vašem lju-bljenčku in vse skupaj pošlji-te do 10. junija na enega izmed zgoraj omenjenih naslovov.

Z lepimi pozdravi in pozitivnimi pričakovanji, da bo naša nova rubrika dosegla svoj namen.

Primer:

Luna, rada se nastavljam sprožilcu fotoaParataVeliko svojega časa preživim v doma-čem sadovnjaku, kjer mi družbo dela psička Tala, s katero se zelo dobro ra-zumeva, skupaj pa kdaj tudi kaj ušpi-čiva. Kot vsak kuža tudi jaz rada jem, se rada crkljam in hodim na spreho-de. V toplih mesecih rada poležavam v senci, v hladnejših dneh pa uživam, ko sonce greje moj kožušček.

pripravila: Barbara Adlešič

Cesta v SečSi lahko predstavljate, da je nek kraj preprosto določen za izbris? Da se ga namerno začne zapuščati, da se ne skrbi za njegov blagor, se ne poskrbi za ureditev osnovnih življenjskih razmer kraja, za njegovo infrastrukturo, da se ga preprosto za-nemari, odpove in izbriše iz karte?

Si ne morete? Ah, dajte no! Saj nam ni treba gledati kakšnih ame-riških filmov, v katerih vojska izvaja poskuse in tega ne prizna, ti-sti kraji pa tudi obstajajo ne … Dovolj je, če se odpravimo po Koče-vski, kjer še najdemo ruševine nekoč naseljenih hiš, kjer najdemo kakšne ostanke kurišča, shrambe ali kleti, stare sadovnjake, in se vprašamo, kaj se je zgodilo, da se v te, od praznine zevajoče vasi, več ni naselila nobena človeška duša.

A zgodba, o kateri zdaj pišem, je 'novejšega' datuma. Tedaj naj bi bilo vsaj deset krajev kočevske občine potihem odpisanih, saj tam ni bilo predvidenega nikakršnega razvoja. Med njimi tudi Polom ter posledično Seč, o katerega aktualni tematiki teče beseda v te-hle vrsticah.

Tone Fabjan, avtohtoni, tamkaj rojeni vaščan – sicer ga poznam s popolnoma drugega 'naslova' – bi rekla, da je aktivist te pokrajine, ki je tako v Polomu kot Seču videl potenciale narave in njenega so-žitja s posameznikom, z globalno vrednostjo za okolje, tamkajšnje prebivalce ter sploh za človeka. Tako je že leta in leta nazaj dal po-budo in prav tako zagotovil, da je v Seč prišla elektrika. Prevzel je vso odgovornost in izvedbo del, da se je tudi do Poloma in Seča potegnilo telefonsko napeljavo, prevzel vso odgovornost in pobu-do, da se je do tjakaj, kljub nasprotovanju takratne oblasti, naredi-la cesta, ki vodi do Žvirč, od tam pa seveda, po veliko skrajšani raz-dalji kot doslej, naprej v 'svet'- proti Ljubljani in k osnovnim gospo-darskim možnostim za razvoj kraja ...

cestaKrajani Poloma, Seča in Žvirč so imeli v interesu, kar je bilo pred-videno že za časa stare Jugoslavije, pred drugo svetovno vojno, a do uresničitve načrtov ni prišlo nikoli – narediti namreč cesto in ta-ko za 20 kilometrov skrajšati razdaljo do Ljubljane. Glede na to, da so prebivalci vedeli, kako pomembna je ta relacija, so skupaj popri-jeli za delo in dve leti vse vikende delali udarniško ter nekaj celo z lastnimi sredstvi. Kljub raznoraznemu 'nagajanju' oblasti so v svo-ji želji po obstoju, razvoju in z iskrenim razmišljanjem cesto zgra-dili ter jo celo sami vzdrževali, saj je zaradi vplivov visoke politike pod svoje 'pokroviteljstvo' ni želela prevzeti nobena občina. Ven-dar se je promet začel odvijati, cesta je potrebovala resno vzdrže-vanje, ljudje so začeli pritiskati na občinske in komunalne instan-ce, dokler jim vsake toliko le niso namenili kakšen tovornjak peska.

danesMakadamska cesta, ki so jo prebivalci Poloma, Seča in Žvirč zgra-dili, je iz dneva v dan bolj prometna, vse bolj poškodovana in vožnji z avtomobili neprimerna, saj se po njej na delo ne vozi le mnogo krajanov. Cesto obenem vsakodnevno koristijo tovornjaki, ki pre-važajo tone in tone lesa, poleg tega pa se iz ljubljanske smeri zara-di vse večje prepoznavnosti ekološke kmetije Fabjan in podjetja, v prihodnosti celo inštituta Endovital, v Seč začenjajo 'zgrinjati' mno-žice posameznikov in vodenih skupin.

Na regionalno cesto, ki vodi od Male Gore preko Poloma in do kon-ca Seča, so pred leti položili asfalt, a štirje kilometri ceste, zgrajeni navkljub neodobravanju v preteklosti, so do danes, kljub prošnjam krajanov obeh občin – cesta sodi tako v kočevsko kot občino Žu-žemberk – do danes ostali neasfaltirani. Ker ne z ene ne z druge strani, četudi so bile obljube izrečene, ni bilo nobenega odziva, je k stvari pristopila še Darja Koščak, ki postaja domačinka kot partne-rica Toneta Fabjana ter kot poslovna sekretarka dela tudi v Endo-vitalu. Sestavila je predlog peticije, ki je bil pri prebivalcih sprejet z velikim odobravanjem in so jo brez izjeme podpisali prav vsi. Peti-cijo so namenili županoma obeh občin - Kočevju in Žužemberku ...

nadaljevanja članka na naslednji strani, št. 4

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 3

za uvod

IzdajaNOVI uTRIP D.O.O.OMERZOVA 291330 KOČEVJE

Vpisani v razvid medijev pod številko1398

UredilaBARBARA PRELESNIK KOJEK

Oglasno trženjeBARBARA PRELESNIK KOJEK

Oblikovanje in tehnična ureditevJANA LESAR

Urejanje besedilTANJA TuRK

Soustvarjalci utripaROMANA NOVAKSTEfAAN VAN DEN ABBEELEIRENA NIMAC MARŽIĆBOJAN MARINČSONJA ČIBEJMARuŠA PRELESNIKNADJA ZOBECANJA ČuČEKANJA JANEŠKATARINA uRŠKA JAKOVAC ROBERT KOSTADINOSKIRuDOLf BALOHBARBARA ADLEŠIČfRANCI KONCILIJAMIHAEL PETROVIČSERGEJ AMBROŽIČ

Foto naslovniceROMANA NOVAK

TiskPARTNER GRAf, D. O. O., GROSuPLJE

NakladaKOČEVSKI uTRIP 6.100 IZVODOVRIBNIŠKO SODRAŠKI uTRIP 3.300 IZVODOV

oddaja oglasov in prispevkovDO 7. JuNIJA 2012

V PRIMERu OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRuGIH TISKOVINAH SI PRIDRŽuJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.

Za morebiten obisk tiskarskega škrata se vam opravičujemo.

Za oglaševanje v našem časopisu pokličiteBARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986

Ali pišite na e-mailnoviutrip@novi-utrip.eu

Ali na naslovNOVI uTRIP D.O.O.OMERZOVA 291330 KOČEVJE

Vabimo k sodelovanju vse, ki želite soustvarjati

naš mesečnik.

kočevski

Toneta Fabjana kot predavatelja poznam preko Ljudske univerze Kočevje, z njegovo dejav-nostjo sem se obiskovalka predavanj, organiziranih še v Seču, pobliže seznanila prav na nje-govi domačiji, in čeprav me vsak drugi četrtek tja vodi cesta s kočevske smeri, sem s svojim podpisom peticijo podprla. Z razlogom – za razvoj, dobro in življenje, nam bližnjega 'domače-ga' kraja! Romana Novak

... nadaljevanje članka iz prejšnje strani, št. 3! 3. izredna seja os24. 4. je župan za naslednji dan sklical 3. izre-dno sejo OS z eno samo točko, ki se je glasi-la: »Odlaganje komunalnih odpadkov iz drugih občin na deponijo v Mozelj«. Kot izhodišče za razpravo je bil priložen dopis Marka Kljuna, di-rektorja Komunale. V njem je g. Kljun razložil trenutno situacijo pri odlaganju smeti v drža-vi, ko določena območja ostajajo brez odlaga-lišč, občini Kočevje in Kostel pa bosta na de-ponijo pri Mozlju lahko odlagali do leta 2015. Prostih kapacitet naj bi bilo več, kot jih po-trebujeta ti občini, zato bi lahko ostanek pro-ti plačilu »zapolnili« s smetmi iz drugih občin.

Seje se je udeležilo 20 svetnikov, ki so po treh urah razprave z 11 : 7 zavrnili prekini-tev seje, takoj nato pa z enakim številom gla-sov za sprejeli predlog Vinka Zajca (DESUS), ki nalaga županu in direktorju Komunale, da začneta s trženjem 80% prostih kapacitet, na majski seji OS pa morata podati analizo stanja, na podlagi katere se bo Svet odločal naprej. B. M.

Izredna seja je bila sklicana tako-rekoč »od da-nes na jutri« (po mnenju nekaterih tudi zaradi te-ga, da bi bila udeležba manjša) in se je nisem udeležil. Tokrat ni bilo prenosa seje na TV Kočev-je, menda zaradi časa (in denarja?). Škoda, rav-no ob tej »vroči« temi bi bilo zanimivo slišati, kaj je kdo povedal o njej. Mi je pa ga. Malnar na mo-jo prošnjo ažurno posredovala vse potrebne po-datke o seji. B. M.

Kako absurdno se sliši možnost, da bi v našo ob-čino, ki se ponaša (predvsem) z neonesnaženo-stjo, vozili smeti od drugod!Toda glej, smeti so blago postale! Prinašajo za-služek, in celo dobiček, ki je v teh časih eno glav-nih gibal.Sicer pa - smeti v Mozlju že imamo. Smetišče se bo zaprlo leta 2015, ko ga bo treba dolgoročno urediti, za kar naj bi potrebovali najmanj 3 mili-jone Eur. Zato bo kdorkoli težko zavrnil možnost, da se stroški zapiranja smetišča pokrijejo z do-datnimi smetmi. Tudi meni se princip načeloma zdi smiseln, če le iztrženi denar ne bo uhajal dru-gam. Upam tudi, da se bodo za smeti lahko do-govorili z bližnjimi občinami, kot je Ribnica, saj je to za državno gospodarstvo najceneje, že zara-di porabljenega goriva. Toda v sedanjih časih se zasleduje neke povsem druge cilje. In kdo ve, od kako daleč bodo prišle najbolj »donosne« smeti.

B. M.

znani ponudniki in ceneNa razpis za gradnjo prizidka DSO, katerega zaključek je bil na prošnjo grad-benikov prestavljen na 9. 5. 2012, so prispele ponudbe štirih podjetij v še-stih različicah.

ponuDBe so Še v FaZi preGleDovanja in ocenjevanja.B.M.

Ponudnik MONTAŽNI OBJEKT V € Zidan objekt v € CGP D.D., LJuBLJANSKA CE-STA 36, NOVO MESTO

3.059.225,97 2.660.837,96

Komont d.o.o., Melikova 34, Ljubljana

3.084.696,80 /

Strabag Gradbene storitve d.o.o., Letališka c. 33, Ljubljana

/ 2.439.880,67

Obnova Kočevje d.o.o., Trg Sv. Jerneja 4, Kočevje

3.434.511,86 3.083.097,82

4 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

VAm IzpOlNJeVANJe ObRAzceV dela težave?

želite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako?

Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma, vloge, prošnje, dopise po vaših željah.

Ne BOdIte veČ BReMe SvOJIH OtROK, vNUKOv, sosedov in prijateljev.

Oglasite se v naših poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj poskrbeli za brezskrbno korespondenco.

Tel. 01 8950 205, 041 505 965, Gradel d.n.o., Roška c. 9, Kočevje

dan upora proti okupatorjuProslav ne maram. Dovolj sem jih imel v šoli in še več pozneje v službi pri časopisu.Zadnjič pa sem prvič v življenju pomislil, da bi šel na proslavo - potem, ko se je udeležbi na priredi-tvah ob dnevu OF odrekla celotna vlada.27. april je po mojem za Slovence zelo pomemben dan. Če si ogledate na zemljevidu, kakšna je bila takrat Slovenija (ki se niti ni tako imenovala), bo-ste videli, da je brez morja in manjša skoraj za tre-tjino. Kakšna bi bila danes, če ne bi bilo partiza-nov?Če bi nekdanjo Jugoslavijo osvobodili zahodni za-vezniki, bi zanesljivo ponovno vzpostavili nekda-njo kraljevino. Italija (ki od leta 1943 ni bila več sovražnik zaveznikov) bi seveda obdržala ozemlje, pridobljeno z Rapalsko mejo.Toda naša usoda bi bila skoraj zanesljivo še slab-ša. »Veliki trije« (Churchill, Roosevelt in Stalin) so

si že v Teheranu in Potsdamu razdelili »vplivna ob-močja«, tako da bi Jugoslavijo najverjetneje zase-dli Rusi. V tem primeru bi bilo še manj možnosti, da se Italiji odvzame kakšen košček ozemlja, mi pa bi povojna leta verjetno preživljali v »socializ-mu«, kakršnega so poznali Romuni, Madžari, Če-hi, Poljaki, ...In to, da smo se lahko osamosvojili v sedanjih ge-ografskih mejah, je zasluga slovenskih (in jugo-slovanskih) partizanov. Zaradi tega menim, da je omalovaževanje Dneva OF ravno tako negativno, kot bi bilo zanikanje pomena osamosvojitve leta 1991.Pri tem me čudi ravnanje kočevskega župana (in zgodovinarja) Vladimirja Prebiliča, da se ni udele-žil kakšne prireditve ob tej priložnosti. Razloge po-zna le on, verjetno pa bo tudi to dodalo »težo« go-voricam o tem, kdo naj bi v resnici poskrbel za na-stanek Moje Kočevske.Zemljevid: splet

B. M.

Proslava za »dvojni praznik«

V petek, 4. maja, je na mestni ploščadi potekala slo-vesnost v čast 67. prazniku Krajevne skupnosti Kočev-je mesto (KS Km). Slovesnost je trajala dobre tri četrt ure in se končala s položitvijo venca na spomenik Mir-ku Bračiču. Slavnostni govornik je bil župan, dr. Vladi-mir Prebilič.Občina Kočevje ima šest KS (Km, Ivan Omerza Li-vold, Stara Cerkev, Šalka vas, Kočevska Reka, Po-ljanska dolina). Predstavniki le-teh so in služijo kot posvetovalni organi županu (zlasti) glede pobud raz-ličnim projektom, vezanih predvsem na urejanje infrastruktur(e). Za letošnje leto ima KS Km naslednje ciljne projekte: ureditev dokaj zdelanih lastnih prosto-rov na TZO 8, ureditev igrišč ob Bračičevi šoli in ure-

ditev javne razsvetljave in pločnika na Ob mahovniški cesti.KS Km kot organizator in Jože Corel kot njen predse-dnik so na dogodek povabili še vse žive borce, gasilce, vojake in vojne veterane, pevska zbora OŠ Zbora od-poslancev in Svoboda ter kočevske mažoretke. Osta-lih svetnikov (razen tistih po službeni dolžnosti) ni bilo. Ni pa bil to edini praznik, ki se je praznoval na ta dan. 4. maj sovpada tudi z osvoboditvijo mesta Kočevje, ko so leta 1945 vanj vkorakale enote Cankarjeve in Gub-čeve brigade. Takrat je bilo zbombardiranih kar 90 % stavb mesta.

Sergej Ambrožič

foto

: Kat

arin

a Ja

kova

c

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 5

umrL častni oBčan oBčine KočevjeObčina Kočevje je izgubila častnega občana Alojza Hočevarja. Alojzu Hočevarju je bil naziv častnega občana občine Kočevje podeljen leta 2009. Občina Ko-čevje mu ga je podelila za dolgoletno uspešno delo na področju gospodarstva, kulture, družbe-no-političnih organizacij ter za njegov prispevek pri obnovi in razvoju Kočevja.Pogreb častnega občana je bil v torek, 24. apri-la, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Kočevju.

Vesna Malnar Višja svetovalka za stike z javnostmi in informiranje

OdprtO pismO ..

Ravnanje občin-ske uprave z na-šim denarjem se mora nadzirati!Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar o aplikaciji SUPERVIZOR:

»Eno od osnovnih načel funkcioniranja zdra-ve družbe, ko mora zagotovo biti prvi zgled država sama, je poštenost. Poštenosti kot načela pa ni mogoče preverjati brez informa-cij. V demokratičnih družbah mora zato bi-ti javnosti dana možnost, da si sama ustva-ri mnenje o ravnanju javnih organov, njenih uslužbencev in nosilcev javnih funkcij. Su-pervizor je odlično orodje za ta namen.«

S tem odstavkom je tudi jasno povedano, s kakšnim namenom so bile objavljene števil-ke s Supervizorja. Podatke sem zbral samo zato, da občani vidimo, kako se porablja naš, javni denar. Namesto da bi me Radio Univox v mojem prizadevanju javno pohvalil, me ne-prestano žali in zasmehuje, čeprav v bistvu raziskujem delovanje Občinske uprave in iz-redno tesne povezave Župana in lastnikov Radia Univox, ne pa poslovanja Radia Uni-vox. Tu pa pride do izraza, v čigavem intere-su dela Radio Univox, v interesu nas obča-nov ali v interesu lastnikov Radia ter Občin-ske uprave, ob tem da se Radio, kot smo vi-deli, obilno napaja z našim denarjem.

Z razkrivanjem podatkov želim opozoriti na problem financiranja iz proračunskih sred-stev določenih, Županu očitno zelo naklonje-nih posameznikov oziroma njihovih podjetij.

Mag.Marko Vizjak, občinski svetnik SDS

vpliv kapitalizma in lažne demokracije na psihopatologijoSimon Brežan, dr. med., soustanovitelj Gibanja za pravično družbo GPD in skupine Človek pred profitom, je v svoji obja-vi »Vpliv kapitalizma in lažne demokracije na psihopatolo-gijo« tudi za naš mesečnik pojasnil:

»Zunanje okolje je v stalni interakciji z našim telesom, spreminja/ oblikuje pa tudi naše možgane in s tem našo duševnost; tako tudi družbeno-politični in ekonomski sistem kot bistveni element okolja dokazano vpliva na naše zdravje, tako telesno (npr. nastanek kro-ničnih bolezni, vpliv na stopnjo smrtnosti novorojenčkov, življenjsko dobo itd.), še posebej pa psihično (pojavnost depresije, anksioznih motenj, odvisnosti, pojav kriminalnega vedenja oz. nasilja v družbi itd.). Škodljivi učinki na naše zdravje in mentaliteto pa nastanejo v odvisnosti od sledečih socialnih kategorij/ lastnosti družbe, kot so npr. značilne za dandanašnjo kapitalistično in nedemokratično glo-balno družbo: neenakost, brezposelnost, visoka stopnja hierarhije, pohlep, izključenost, revščina, finančna skrb, nepravičnost, diskri-minacija, marginalizacija, pomanjkanje univerzalne etike, empati-je, prekernost, kronični stres/ tempo, premalo kvalitetnega proste-ga časa, slaba prehrana, slaba kvaliteta delovnega okolja- sužnjela-stniške dimenzije izkoriščanja, odtujenost (alienacija) odnosov, po-manjkanje soodločanja/ participacije vseh v družbi na vseh ravneh za lastno življenje, s tem manjka soodgovornost in kreativnost, zgu-blja se samozavest ter nastaja pomanjkanje občutka o (samo)nad-zoru lastnega življenja- to je za duševno zdravje pomemben občutek, da imamo vajeti življenja v svojih rokah oz. »biti gospodar svoje uso-de«, brez tega pa nastopi apatija. Nadalje, za današnji svet je značil-no še namerno generiranje strahu med ljudi s strani elit, pomanjka-nje varnosti, zaupanja, pravih informacij, umetne delitve med ljudmi na sovražne skupine (»deli in vladaj«), mobing, odtujenost od dela in sočloveka, nasproti zaželeni ponotranjeni motivaciji, kreativnosti in sodelovanju, tako v delovnih okoljih kot v odnosih, slabši in manj do-stopen šolski sistem, slab dostop do znanja, manjša ozaveščenost, nedostopnost in slabši zdravstveni sistem, onesnaženje okolja, po-manjkanje naravnih virov itd. Prek vsega omenjenega sega vpliv sis-tema še dodatno na: slabe vzorce vzgoje v družinah, napačne vre-dnostne in motivacijske podlage delovanja ljudi, npr. vzbujanje ško-dljive potrošniške mentalitete in tekmovalnosti, sebičnosti in zavi-sti, nasproti zaželeni in blagodejni solidarnosti itd, vse skupaj pa po-slabšujejo še medijske manipulacije, ko nas zastrupljajo vedno zno-va z lažnimi umetnimi potrebami, v smislu materializma, ki poganja kapitalistično Matrico. Vse omenjeno ruši socialne podporne mreže ljudem, ruši kohezijo in definicijo družbe kot skupnosti, uničuje kva-liteto medčloveških odnosov, ruši temeljne skupne globoke psiho-loške potrebe otrok in odraslih, ruši povezanost človeka z zdravim naravnim okoljem, ruši skupno dobro. Na kratko in brez pretirava-nja, današnji sistem in elite ogrožajo preživetje današnjih in bodo-čih rodov, torej so na kocki življenja naših otrok, zato torej, v imenu naših otrok, našega največjega bogastva, je potrebno odpraviti to-vrstni model, ki vodi v propad civilizacije in našega planeta. Alter-native pa že obstajajo, le volja vseh nas je potrebna, da jih skupaj in složno uresničimo! To ni več le vprašanje politike, to je vprašanje oz. dolžnost etike in vesti, ki se tiče vseh in vsakogar od nas! »Tekst: dr. med. Simon Brežan

Foto: Rudolf Baloh

Proslava dneva upora proti okupatorju v LjubljaniEvropska in svetovna zgodovina pomni malo primerov, da bi se tako maloštevilen narod, kot je sloven-ski, odločno uprl tako močnemu in brezobzirnemu agresorju, kot sta bili nacistična Nemčija in fašistična Italija s svojimi podrepniki. Ustano-vitev Osvobodilne fronte pomeni neprecenljivo junaško dejanje, ki se ga vsi zavedni Slovenci s ponosom spominjamo.

27. april je eden najsvetejših dni antifa-šističnega odpora. V času, ko so bile ve-like imperialistične države, kot so Angli-ja, Francija, Belgija, Nizozemska, vojaško poražene, so se naši predniki, ki jim je okupatorski vojaški stroj razbil Jugoslavi-jo, njene narode pa obsodil na suženjstvo in uničenje, odločili za upor. S tem deja-njem so si priborili častno mesto na stra-ni pravice in demokracije ter položili te-melje slovenski državni suverenosti. Lju-bljana, ki upravičeno nosi naziv 'mesto heroj', je v petek, 27. aprila, na Kongre-snem trgu gostila več kot desettisočgla-vo množico partizanov in simpatizerjev NOB. Proslave so se udeležili in s tem po-kazali spoštovanje do praznika in junaške narodne zgodovine: predsednik Sloveni-je dr. Danilo Türk, bivši predsednik Milan Kučan, podpredsednica državnega zbora Renata Brunskole, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Med gosti so bili tudi umetnica Svetlana Makarovič, dr. Ljubo Bavcon, poslanka Maša Kociper in ostali.Župan Zoran Jankovič je kot gostitelj v pozdravnem govoru nagovoril navzoče in

napovedal, da bodo, če bo potrebno, za naslednje leto razširil Kongresni trg, da bo lahko na praznik OF prišlo še več ude-ležencev. Prav tako je poudaril, da je po-trebno spoštovati tradicijo in praznovati najpomembnejše državne praznike. Slavnostni govornik je bil predsednik Zve-ze združenj borcev za vrednote NOB Slo-venije tovariš Janez Stanovnik. Njegove besede so ogrele srca prisotnih in več-krat so se slišali vzkliki odobravanja in ploskanje navdušene množice. Govor je na trenutke postal tudi zgodovinsko pre-davanje. »V slovenskem ljudstvu so se od kmečkih uporov nabirale ustvarjalne energije, ki so v teku narodnoosvobodil-ne borbe z elementarno silo prišle na dan … Komunisti so spoznali, da brez nacio-nalne emancipacije ne more biti družbe-ne preureditve. Krščanski socialisti in li-beralci so pa prav tako spoznali in prizna-li, da bi bila narodna osvoboditev brez so-cialne pravičnosti prazna … Slovenski na-rod je šel čez strahotno trpljenje, veste, trpljenje pa je kot ogenj, uničuje pa tu-di očiščuje in v teku narodnoosvobodil-ne borbe smo doživeli, kot bi Cankar de-jal, očiščenje in pomlajenje. Doživeli smo nove vrednote.« Komentiral je tudi aktu-alno stanje v družbi, da je napačno jema-nje porodnicam, pa družinam in ubogim starkam v hribih, istočasno pa zmanjše-vati kompaníjam davek na dobiček in da-jatve premožnim. »Sila, grožnja in preva-ra nas ne bodo pripeljale iz sedanje zaga-te.« Opozoril je, da zadolžen narod ni su-veren.Partizanski pevski zbor in policijski or-kester sta skupaj z obiskovalci zapela in igrala zanosne partizanske koračnice. Praporščaki so uprizorili spektakularen mimohod z zastavami in zmagovitimi pra-pori našega naroda. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju. Po končanem uradnem delu proslave se je nadaljevalo bratenje med starimi in mladimi. Zavedni Slovenci pojemo partizanske pesmi, in kjer je partizanska pesem, je tudi tovariš Tito. Igralec Ivo Godnič je s skupino bor-cev Gorjanske čete prepeval ponarode-le partizanske pesmi, pridružili so še Pri-morci in podpredsednica državnega zbo-ra Renata Brunskole. To je bil pravi par-tizanski miting v najžlahtnejšem pomenu besede. Smrt fašizmu – svobodo narodu!

Tekst/foto: Rudolf Baloh

6 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

aKtualnoKresovanje v mahovnikuMladi gasilci PGD Mahovnik so vze-li stvar v svoje roke in pridno posta-vili visok kres. V Mahovniku je tako na zadnji aprilski dan potekalo že tradicionalno kresovanje, ki se ga je udeležilo veliko Mahovničanov in tu-di nekaj drugih, zabave željnih rado-vednežev. Poskrbeli so za glasbo, pi-jačo in jedačo ter se tako mlajši kot tisti mladi po srcu ob ognju zabavali še pozno v noč.

Katarina Urška Jakovac

V nekem kočevskem parku, v katerem je življenje dreves bolj zaščiteno kot življenjski prostor tam ži-večih občanov, in kjer so tudi psi bolj zaščiteni od ljudi .. saj, bog ne daj, da bi lastnika psa opozo-ril, naj pospravi za psom njegove iztrebke ….., je tudi ena takšna pravljična mizica, na kateri so se še lanske jeseni otroci prepuščali svoji domišljiji in spletali zgodbe svojih nedolžnih iger.A drevesa mi ne dajo miru, zato ne preveč nedol-žna opazka: TISTA MAGNOLIJA, PRED NEKDANJO POLICIJSKO POSTAJO V MESTU, KI JE MARSIKATE-REGA MLADOSTNIKA IN MARSIKATEREGA OTRO-KA SPREMLJALA NA POTI ODRAŠČANJA TER GA POSPREMILA V ČASTITLJIVO STAROST – KOMU JE BILA V NAPOTO TISTA, VSAKO POMLAD POL-NO CVETOČA MAGNOLIJA, DA SO JI VZELI ŽIVLJE-NJE TER S TEM KOČEVJU ODVZELI ŠE EN DIH KOČE-VSKE IDENTITETE! V tistem, zgoraj omenjenem par-ku pa .. je prirezati krošnjo dreves zločin nad naravo in parkom … Saj … konec koncev, že ko so zasadili drevesca – danes mogočna drevesa – je bil koncept vzdrževanja dreves nepopolno zastavljen .. prepu-ščena so bila svojim rastočim življenjem.Slaba dva meseca je, kar smo Slovenijo čistili v upanju, da jo ohranimo čisto. V tem času pa že to-liko proč odvrženih smeti, ki svinjajo okolje in ob vseh parkih v mestu tudi tisti park! Med praznimi cigaretnimi škatlicami, cigaretnimi ogorki, vreč-kami bombonov, pohojenimi pločevinkami piva, odvrženimi praznimi plastenkami, ovitki čokola-dnih tablic … na vsakem drugem, tretjem koraku še – oprostite pravilnemu, sicer vulgarnemu slo-venskemu izrazu – pasji DREK!!! V tem parku, kjer se babice s psi – ki mimogrede tudi kakajo na to zelenico – kregajo, da je namenjen igri otrok! In ob živih mejah, ob katere se med igro skrivajo sinč-ki in hčerkice in vnučki. In celo na drevesnem pa-nju, ki je še v lanskem letu služil za »mizico, po-grni se z dobrotami in cvetjem …« Danes dež pe-re in sonce žge pasje kolačke že skoraj dva mese-ca! Otrok pa k mizici s svojo igro od nikoder, saj jim zdrava pamet narekuje, da so iztrebki strupeni. Kje je zdaj zdrava pamet srboritih babic, da bi iztreb-ke pospravile ter jih odnesle v smeti?! Pa ne v BIO zabojnike, saj VENDAR ZDRAVA PAMET NAREKU-JE, DA PASJI IZTREBKI NE SODIJO MED BIOLOŠKO RAZGRADLJIVE ODPADKE!

Romana Novak

mizica, pogrni se

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 7

črna točKa

čestitKa Tik pred redakcijo majske številke UTRIPA smo ugotovili, da 'kočevske črne točke' ni več! Bravo! vsem, ki ste se potrudili in odstranili nevarne od-padke ob regionalni cesti Kočevje–Dvor, iskreno čestitamo! Franci Koncilija

društvo slovenske izseljenske matice KočevjeČlani društva Slovenske izse-ljenske matice Kočevje smo 30. marca imeli redni občni zbor. Društvo šteje 58 članov. Pred-sednica društva, ga. Irena Poje, je podala redno letno poročilo o delu in predviden načrt za leto-šnje leto.Občnega zbora se je udeležil glavni tajnik združenja SIM, g. Janez Rogelj, ki je poročal o de-lovanju združenja doma in po svetu ter pohvalil delo kočevske-ga društva.Ob 60. obletnici združenja SIM je bil izdan obširen zbornik Ro-dna gruda, kjer so zbrani vsi po-datki o delovanju in dejavnostih

SIM-a. Na voljo je vsem, ki jih za-nima ta problematika.Letos bo osrednja prireditev, Srečanje v moji deželi, v Ilirski Bistrici in na Sviščaki 7. in 8. ju-lija, kjer bo ob osrednji priredi-tvi in spremljevalnem programu potekalo tudi mednarodno bali-narsko tekmovanje društev SIM in skupin z vseh koncev sveta. G. Rogelj je tudi naše društvo pova-bil k aktivnemu sodelovanju in udeležbi na prireditvi.Tudi sicer se letos v kočevskem društvu obeta zanimiv in pester program. Začel se bo s tradicio-nalnim rekreacijskim piknikom v naravi in nadaljeval z udelež-bo na Srečanju v moji deželi. V Kočevje bomo povabili vsaj eno slovensko društvo iz zamejstva ali sveta, da se kočevskemu ob-činstvu predstavi s svojo dejav-nostjo. Ob zaključku leta bomo

poskrbeli za prijetno prednovo-letno srečanje članov in simpa-tizerjev našega društva. Priso-tni bomo na občinskih in med-krajevnih prireditvah, predvsem pa na prireditvah nam sorodnih društev.

V 30-letnem delovanju smo ve-liko naredili za promocijo Koče-vske. Omogočili smo koncerte in ostale dejavnosti v tujini, v naši organizaciji so se kočevske sku-pine predstavljale na Srečanjih v moji deželi ipd.

Vabimo vse občane in društva, da se nam na naših prireditvah pridružite in da postanete člani našega društva.Naš naslov: Slovenska izseljen-ska matica, Kočevska c. 1, 1330 Kočevje.

Albin Bine Kobentar

čiščenje reke čabrankeOb akciji Očistimo Slovenijo - očistimo Svet smo se člani Turi-stično športno kulturnega dru-štva Kočevska Reka poveza-

li s Planinskim društvom Gero-vo in se s skupnimi močmi ude-ležili čiščenja reke Čabranke. Nizek vodostaj je pripomogel k lažjemu dostopu do bregov. 10 udeležencev z obeh strani me-je, Slovenije in Hrvaške, pome-ni dobro spodbudo za sodelo-

vanje na različnih področjih tu-di za naprej. Vsi udeleženci pa smo se tudi zamislili nad pose-gom na Čabranki – to je hidroe-lektrarna – in kaj pomeni zajetje vode z ekološkega vidika za to lepo rečico.

Elvis Rajšel

sprehodili smo se po poti spominov: stari log – pugled – žiben28. aprila 2012 je Turistično društvo Kočevje v so-delovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Kočevje in Krajevno skupnostjo Stara Cerkev po dolgih letih organiziralo pohod po poti spominov: Stari Log – Pugled – Žiben. Skupina dobro razpo-loženih pohodnikov se je tisto lepo soboto zbra-la v Starem Logu. Pot, po kateri so se odpravili, je krožna in nezahtevna. Dolga je deset kilometrov, označena z markacijami in ima 250 m višinske raz-like. Sam pohod traja okoli tri ure in vodi skozi re-zervat po Roški pešpoti in Poti kurirjev in vezistov NOV. Pohodniki so brez težav prispeli na cilj, v nek-danjo kočevarsko vas Žiben. V njej je od 28. do 30. aprila 1943 potekal zbor aktivistov OF, na kate-rem so udeleženci zbora potrdili Dolomitsko izja-vo. Na vrhu so se izletniki okrepčali s toplo mali-co in osvežili s hladno pijačo. Na stojnici Turistič-nega društva so lahko kupili spominek in si nabra-li brošure o Kočevski. V zavetju šotorov, varni pred močnim soncem, so zatem prisluhnili pozdravne-mu nagovoru predsednice Turističnega društva Kočevje, Darje Delač Felda, in se prepustili kul-

turnemu programu, ki sta ga izvedla MPZ Prijatelji in Ljudske pevke Mavrica +. Z nami je bil tudi nek-danji župan in poslanec v Državnem zboru, Janko Veber s soprogo. Slavnostni govornik je bil tovariš Bogdan Osolnik, član sveta ZB Slovenije. Nagovo-ril nas je tudi Janez Stanovnik, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije. S slikovito in hudomušno besedo nam je predstavil dogodke, ki jih je doži-vljal v tistih vojnih časih. Sledilo je prijetno druže-nje in povabilo organizatorja, da se prihodnje le-to zopet zberemo z željo, da pohod postane tradi-cionalen.

Tekst in foto: Irena Nimac Maržić

ljuDje in DoGoDKidan za sPremembe

V soboto, 21. aprila 2012, je na pobudo Sloven-ske filantropije, ki je krovna organizacija za pro-stovoljstvo, potekal že tretji Dan za spremem-be. Letošnje leto je posvečeno medgeneracij-ski solidarnosti in zato so se po 76 krajih po vsej Sloveniji zvrstile različne prostovoljske ak-tivnosti, katerih namen je povezovanje ljudi raz-ličnih generacij. Veliko pokazateljev kaže, da je v tem materialistčnem svetu in hitrem načinu življenja veliko osamljenih ljudi. Letošnja tema je bila zato Premagajmo osamljenost. Osamlje-nost smo premagovali tudi v Kočevju, in sicer s plesom. Turistično društvo Kočevje je s pomo-čjo Plesnega kluba Jasmin organiziralo brez-plačne plesne delavnice za vse ljubitelje plesa. Delavnice so potekale v dvorani v drugem nad-stropju Nama centra. Plesali smo cel dan. Za-čeli smo že zjutraj s plesnim vrtcem, nadaljeva-li pa s hip-hopom za začetnike. V popoldanskih urah je potekala delavnica za družabne plese, ki sta jih učila profesionalna plesalca Jasmina Arko in Alexey Rubtsov. Organizatorji smo bi-li zelo zadovoljni z izvedbo projekta in prijetno presenečeni, saj je bil odziv ljudi zelo pozitiven, zato upamo, da se bomo še naprej videvali na podobnih dogodkih.

Arijana Dronjak, Turistično društvo Kočevje

Istega dne ob 13. uri smo Mladi Mladim Kočev-je in TD Kočevje s skupino prostovoljcev obiska-li oskrbovance DSO Kočevje. Namen druženja je bilo premagovanje osamljenosti in olepšanje vsakdana starejšim skozi nit medgeneracijske-ga druženja. Ker sami smatramo, da so starejši ljudje zaklad modrosti in da pretok znanj in iz-kušenj pomembno vpliva na razvoj mladih, smo izvedli krajšo delavnico, s katero smo vsi sku-paj spoznavali vrednote, ki so pomembne v na-ših življenjih. Pripravili smo tudi nekaj pesmi, ki so jih pridne prostovoljke recitirale, oskrbovan-ci doma pa so nas prav lepo presenetili s pe-tjem pesmi, katerim smo z veseljem prisluhnili. Za zaključek druženja smo igrali tombolo, kjer je bilo ves čas napeto, saj smo si vsi sodelujo-

či po tihem želeli zmage. Pa vendar smo na kon-cu ob slastnih piškotih, s katerimi smo razvese-lili oskrbovance doma, prišli do zaključka, da je lepo skupaj in v pozitivnem duhu sodelovati, se ob tem zabavati, prenašati pozitivne izkušnje in premagovati trenutke osamljenosti.Prostovoljci, ki smo so udeležili druženja v DSO Kočevje smo: Arijana Dronjak, Oliver Butina, Barbara Adlešič, Polona Debeljak, Ajda Papež, Urška Samec, Katja Gregorcic, Sara Škrajnar in Teja Mihelič.

Mladi Mladim Kočevje

osnovna šola Ljubo Šercer – ''drugačna šola''V prvošolske razrede vstopajo radovedni otroci, želj-ni znanja. Po koncu šolanja pa vse bolj pridobivamo pragmatične mladostnike, ki so se sicer nekaj stva-ri naučili, najbolj pa, da so pomembne prave ocene v pravem trenutku. To ni slika slovenske osnovne šo-le, ampak splošen trend v vseh razvitih državah. Vse-eno pa si pri tem dovolimo biti izjema, saj ima ta trend tudi svojo slovensko posebnost: naši šolarji imajo do šole še nekoliko bolj odklonilen odnos kot večina nji-hovih vrstnikov in se v šolah počutijo slabše kot veči-na vrstnikov v razvitih državah (na to opozarjajo razi-skave TIMSS in HBSC). Da do tega karseda malo pri-haja je toliko pomembnejše na posebnih šolah in na dobri poti pri tem pozitivnem poslanstvu je ravno na-ša OŠ Ljubo Šercer.

OŠ Ljubo Šercer je namenjena izobraževanju otrok in mladostnikov z lažjimi, zmernimi, težjimi in težkimi mo-tnjami v duševnem razvoju. Izvajajo dva programa, in sicer prilagojeni program z nižjim izobrazbenim stan-dardom in poseben program vzgoje in izobraževanja, v katerega je vključenih 41 otrok. Šola s svojimi strokov-nimi delavci opravlja tudi mobilno specialno-pedago-ško službo po osnovnih šolah v občinah od Velikih Lašč do Kostela in nudi dodatno strokovno pomoč otrokom s posebnimi potrebami. Število ur dodatne strokovne pomoči je določeno v odločbi o usmeritvi, ki jo na pod-lagi ugotovitev komisije za usmerjanje otrok s posebni-mi potrebami izda Zavod za šolstvo RS.

Vse lepo in prav, vendar, kot je v pogovoru izpostavila ravnateljica šole, Jožica Pečnik, včasih prihaja do situ-acij, ko starši predolgo vztrajajo pri vključenosti otro-ka v redni osnovnošolski program. To pomeni, da pride do prešolanja na OŠ Ljubo Šercer (pre)pozno in je vča-sih že marsikaj zamujeno. Tako žal najkrajšo v tej zgod-bi potegne otrok. Pomembno je sicer vztrajati in izko-ristiti vse dane možnosti, a pri tem ne smemo pozabiti na to, kaj je dobro za otroka.

Na OŠ Ljubo Šercer si prizadevajo, da v prvi vrsti po-stanejo šola zadovoljnih otrok in učiteljev. Glavni pou-darek je na tem, da malo »drugačne« otroke (po naših normativih) pripravijo na delo in karseda veliko samo-stojnost v življenju. To tako ne vključuje le njim prilago-jenega učenja, temveč tudi delo na projektih, ki, lah-ko bi rekli, presegajo tradicionalno delovanje poseb-nih, kaj šele osnovnih šol. Pri tem sta omembe vredna zlasti projekta ''snuzlsoba'' in ''vrtičkanje''. Snuzlso-ba je oz. bo soba za sprostitev, ki otrokom, zlasti otro-kom s posebnimi potrebami, pripomore pri razvijanju več čutnih zaznav in s tem večje sposobnosti za učenje ter razvijanje motoričnih sposobnosti. Vrtičkanje pa je delo, ki že samo po sebi pri otrocih pomaga pri razvija-

nju odgovornosti, opazovanja, potrpežljivosti, radove-dnosti, koordinacije gibov itd. Za vse to se na šoli za-vzemajo, a se zavedajo, da bo vse to možno udejanjiti postopoma, saj je denarja vedno premalo.

Vsi bi za zaželeno drugačnost naredili marsikaj. Dru-gačnosti, ki je manj zaželena pa se vse prevečkrat bo-jimo in si pred njo zatiskamo oči. Je tista, ki neizogibno določa življenja vseh, ki nimajo vpliva, da bi sami odlo-čali o svoji ''normalnosti'' oz. ''drugačnosti''. Pri tem pa sprejemati in sprejeti drugačnost neizogibno pome-ni biti drugačen tudi sam, saj se na nek način upreš ve-činskemu prepričanju ljudi, ki žal niso sposobni prese-či primeža normalnosti in upiranja oz. zavračanja vse-ga, kar je drugačno. S toplim vetrom, ki piha po hodni-kih OŠ Ljubo Šercer si zaposleni na šoli med drugim s starši prizadevajo ravno to, da bi vsi dojemali in spre-jemali drugačnost (tudi) drugače, ne le skozi oči eko-nomske logike in njene manjvrednosti.

Ob tej priložnosti se celoten kolektiv OŠ Ljubo Šercer zahvaljuje županu, podžupanji, Občinskemu svetu in svojim donatorjem. Vsi ti omogočajo, da so njihovi va-rovanci oz. učenci sprejeti, bolje razumljeni, da imajo boljše prostorske pogoje ter tudi, da se lahko veselijo ob malenkostih, ki se nam zdijo samoumevne. Na nji-hovi spletni strani lahko preberemo izjavo učenke Ma-še, ki je nastala ob letošnjem obisku kino predstave v ljubljanskem Koloseju: »Najbolj mi je ostalo v spomi-nu, ko smo se peljali po tekočih stopnicah in z dviga-lom. Upam, da bomo imeli še kakšen dan, kot je bil ta v torek.«

Zapisal: Sergej Ambrožič

Zbor članov Društva upokojencev KočevjeV ponedeljek, 16. aprila, je v prostorih Šeškovega doma Kočevja po-tekal zbor članov Društva upokojencev Kočevje. Polna dvorana Še-škovega doma je dokazala, da ima Društvo upokojencev Kočevje ve-liko članov in članic, ki aktivno delujejo na vseh področjih njihovega dela. Namen zbora članov društva so bile volitve, ki se skladno s sta-tutom društva izvajajo vsake štiri leta. Tako so se zbora udeležili šte-vilni gostje, med njimi tudi župan, dr. Vladimir Prebilič, podžupanja, ga. Lili Štefanič, predsednik PZDU, Janez Jazbec in ga. Nada Povše, koordinatorica projekta Starejši za starejše. Po uvodnem nagovoru predsednice društva, ge. Ane Kosten, je sledil ogled filma, ki je nastal ob 60. obletnici društva, nato pa je nastopil Moški pevski zbor Svo-boda. Po uvodnem programu je ga. Ana Kosten pozdravila vse ude-ležence zbora in podala zaključno poročilo društva za obdobje štirih let. Poročilo za isto obdobje je podal tudi predsednik nadzornega od-bora. Iz podanih poročil je bilo razvidno aktivno delo, trud, dosežki in pozitivno poslovanje društva. Besede, ki jih je namenil župan, dr. Vla-dimir Prebilič, so veljale kot spodbuda nadaljnjemu delu: »Glede na vaše poročilo lahko rečem le 'kapo dol'.« Poudaril je, da je odnos do starejših ogledalo vsake družbe ter da je moral upokojenec nekaj na-rediti, da je prišel do tega naziva. Za konec je še dodal: »Ne spremi-njajte ničesar. Taki, kot ste, ste super in še naprej ostanite z nami.» Nato so sledile javne volitve. Volitve so, glede na dobre rezultate štiri-letnega predhodnega dela, potrdile, da staro vodstvo ostane oz. po-stane novo vodstvo za še en mandat. Ga. Ana Kosten je povedala, da bo delo društva še naprej potekalo s posluhom za svoje člane, da bo zagotovo vsak našel nekaj zase, pa naj bo to v športu, rekreaciji, po-hodništvu, izletništvu, prostovoljstvu, letovanjih in počitnicah, ročnih delih ali v kulturno-družbeni dejavnosti. Društvo upokojencev Kočev-je je zaslužnim članom za njihovo prizadevanje, trud in vodenje pode-lilo 10 pisnih priznanj, 6 malih plaket, 2 veliki plaketi ter eno prizna-nje ZDUS in PZDU. Za konec programa je poskrbel letos ustanovlje-ni Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kočevje, ki so mu zbrani člani namenili bučen aplavz. Seveda pa srečanja še ni bilo konec, saj so nas ob izhodu iz dvorane pričakale mize, dobro obložene s slastni-mi dobrotami. Tekst : Barbara Adlešič

8 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

ljuDje in DoGoDKidan odprtih vrat v vojašnici franca rozma-na stanetaV soboto, 12. maja, je Slo-venska vojska izvedla dan odprtih vrat v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, v kateri so nameščene: 1. bri-gada, 10. motorizirani bataljon, 17. bataljon vojaške policije, Tehnični zavod in Garda Slovenske vojske. Med številnimi obiskovalci so bili go-stje tudi predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil dr. Danilo Türk, minister za obrambo Aleš Hojs in novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič. Pripadniki SV so predsedniku in javnosti prikazali aktivnosti, boj-na vozila, vojaško opremo ter oborožitev. Začetek je bil spektakularen. Skupina vrhunskih padalcev je z natančnimi skoki pristala na majhnem prostoru in eden izmed njih je imel nase pripeto veliko slovensko zastavo. Vojaška duhovnika sta blagoslovila motorje vojne policije in ostalih motoristov, ki so pripadniki sloven-ske vojske. Možno si je bilo podrobno ogledati bojni tank M-84, ki je še iz časov JLA, najnovejše oklepno vozilo Patria, Valuk in terenska vozila Humer.

Foto, tekst: Rudolf Baloh

prvi tečaj kočevarskega jezika in kulture v KočevjuKar nekaj desetletij je moralo miniti, da je v Kočevju pri pouku možno spet slišati kočevarščino. Seveda ne gre za vračanje v stare čase, ko so tu pre-bivali nemški staroselci, in prav tako ne za poskus oživljanja manjšine, kot bi se nemara kdo utegnil zbati, tem-več se na prvem tečaju kočevarske-ga jezika in kulture v naši občini tudi sedanji prebivalci končno lahko se-znanimo z lingvističnimi in etnološki-mi posebnostmi etnične skupnosti, ki je tem krajem v šestih stoletjih vti-snila svoj neizbrisen pečat.

Tečaj je sad sodelovanja Slovenske-ga kočevarskega društva Peter Ko-sler, Ljudske univerze Kočevje in Po-krajinskega muzeja Kočevje, podpr-lo pa ga je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Avstrije. Pester program poleg jezikovnih pr-vin kočevarščine obsega še spozna-vanje šeg in običajev, ljudske pe-smi, prehrambne in oblačilne kultu-re ter druge razsežnosti nekdanjega vsakdana na Kočevskem. Hkrati pa je to tudi priložnost za razmislek, ka-ko lahko v obojestransko zadovolj-stvo sodelujemo sedanji in nekdanji prebivalcev Kočevske ter njihovi po-tomci.

Jezikovno tečaj slušatelje popelje v svet minulih stoletij, saj so se v ko-čevarščini zaradi relativne prome-tne odmaknjenosti in odrezanosti od matičnega naroda ohranile številne srednjeveške prvine, ki jih je drugje odnesel veter časa. Že Valvasor je zapisal, da imajo Kočevarji »v jeziku čudno nemško in skoraj frankovsko govorico, tako da jih Nemec, Kranjec

še celo ne, ne more razumeti niti be-sedice.« Da se je v naslednjega četrt tisočletja, kolikor je preteklo med iz-idom Slave vojvodine Kranjske in iz-selitvijo kočevskih Nemcev, razlika med visoko in kočevarsko nemščino kvečjemu povečala, je kajpak popol-noma jasno.

Spoznavanja dialekta ne more po-tekati brez kvalificiranega predava-telja. In Maridi Tscherne to nedvo-mno je, saj je ena zadnjih svoje ge-neracije, ki so doma še govorili ko-čevarsko, je pa tudi avtorica Koče-varsko-slovenskega slovarčka, ki je pred dvema letoma izšel pri Zavodu za ohranitev kulturne dediščine Nes-seltal Koprivnik. Že več let uspešno vodi podobne tečaje na dolenjski strani Kočevskega roga. S poukom v majhnih skupinah (največ 12-15 lju-di) in na terenu pa je zagotovljena tu-di zadostna pestrost, da kljub rela-tivno intenzivnemu delu ne pride do prenasičenosti.

Tečaj je v celoti brezplačen, že jese-ni bo prvemu nizu predavanj pred-vidoma sledil drugi. Ta bo za razliko od prvega sicer namenjen predvsem slušateljem Univerze za 3. življenj-sko obdobje. Če bi se v Kočevju po-kazalo zadostno zanimanje, pa orga-nizatorji razmišljajo tudi o morebitni pripravi nadaljnjih tečajev v mestu.

Besedilo: Mihael Petrovič ml.Fotografija: Herbert Otterstädt

nova mladost kočevskih orgel Ko je leta 1929 mojster Franc Jenko kot eno svojih prvih večjih del izdelal orgle kočevske farne cerkve, so te štele med največje v takratni Jugoslaviji. Žal pa za-radi začetniških napak še neuveljavlje-ne delavnice nikoli niso delovale čisto, kakor je bilo zamišljeno. V zadnjih de-setletjih so postale tako astmatične, da se ne bi nihče čudil, če bi se po li-cih Kraljevega sv. Frančiška, ki si je z njimi deli kor, zače-le kotrljati solze obupa. Za-to se je župnija lotila zahtev-nega finančnega podviga in novembra lani je uradno pr-vič zadonel prenovljeni in-strument, ki ga simbolično sestavlja 2011 piščali. Z na-stopom prof. Toneta Potoč-nika so orgle 20. aprila letos uspešno prestale še koncer-tni krst.Prof. Potočnik, ob redovniški zaobljubi si je nadel ime brat Gavdencij, je stalni organist komornega zbora Ave in dolgo-letni korepetitor tenorista Janeza Lotri-ča. V Ljubljani, Zagrebu in Rimu šolani glasbenik velja za enega naših najbolj-ših poznavalcev gregorijanskega kora-la. Kot predavatelj klavirja in partiturne igre ter docent za gregorijanski koral in zgodnjo glasbo poučuje na ljubljanski glasbeni akademiji. Ustanovitelj Koral-nega zbora akademije za glasbo v Lju-bljani ter zborov Schola cantororum Labacensis, Schola Cantorum Canta-te Domino in Schola Sitiensis, ki negu-jejo tradicijo gregorijanskega petja, se je javnosti doslej predstavil že na skoraj vseh slovenskih orglah, z orgelsko glas-bo pa je v celoti spremljal tudi slovesno-sti ob obeh obiskih papeža Janeza Pa-vla II. v Sloveniji.

Tokratni kočevski koncert je razde-lil v dva dela. V prvem je s krajšimi de-li in glasbenimi odlomki predstavil raz-lične orgelske registre oziroma manua-le, v drugem pa je skozi izbrane sklad-be klasičnih in sodobnih skladateljev poslušalcem demonstriral impresiv-ne zmogljivosti kočevskega instrumen-ta. Ob nekaterih manj znanih kompozi-cijah so prostor nesojene kočevske ka-tedrale napolnile tudi melodije slovečih del, kot sta Bachova Arija in Albinioni-jev Adagio ali pa Largo iz Dvořakove 9.

simfonije in Velikonoč-na himna iz Macagnije-ve Cavallerie Rustica-ne. Koncert se je kon-čal z mogočnimi zvoki Tomčevih Variacij na te-mo Christus vincit. Mor-da tudi z nekaj simboli-ke, saj je bil Matija Tomc eden od članov kolavda-cijske komisije, ki je leta 1929 ocenjevala Jenko-ve orgle.

S prenovo orgel so v mestu vsekakor ustvarjeni pogoji, da bi orgelskim kon-certom lahko prisluhnili večkrat. Ven-dar pa se je bati, da bo slej ko prej osta-lo le pri željah, saj je prireditev kljub do-bri obveščenosti – med vernike je bilo razdeljeno kar 1.500 izvodov oznanil z napovedjo dogodka – v župnijsko cer-kev privabila le malo poslušalcev. Res je sicer, da je v Kočevju isti dan poteka-lo regijsko srečanje mladinskih gledali-ških skupin, vendar to gotovo ni bistve-no vplivalo na obisk samega koncerta. Zato župnik Tone Gnidovec ni mogel in tudi ni skušal prikriti razočaranja. Upaj-mo le, da je vseeno ostalo dovolj dobre volje za vztrajanje in še kakšen lep ve-čer ob zvenu orgelskih piščali.

Mihael Petrovič ml.Fotografija: Muzejsko društvo

Škofja Loka

slovenski samospev nekoliko drugačeKo združiš petje ob klavirski spre-mljavi, jezik poezije, gledališki iz-raz, svetlobno-vizualni učinek in li-kovno animacijo izveš, Kam si se zasanjala misel moja … Zveni kom-plicirano? Ampak prav to – zgornja poved je prepisana z njihovega le-taka – so 18. aprila na večeru slo-venskega samospeva v Šeškovem domu svojim obiskovalcem ponudili Darja Novak, Erik Šuler in Lavra Poplašen. Koncert torej, ki ni bil namenjen le ušesom, temveč tudi očem. Če je samospev že sam po sebi uglasbena poezija, je bil tokrat nadgrajen še z vi-zualno interpretacijo. Ob glasbi Ipavca, Prelovca, Volariča, Simonitija, Lipovška in drugih skladateljev ter besedilih slovenskih pesnikov, od Prešerna do Župan-čiča, je Poplašnova z gibom in podobo podala svoje osebno videnje njihovih del. Darjo Novak pa tako kot Vero Danilovo, s katero je Erik Šuler pred kratkim v Ko-čevju že predstavil samospeve ruskih in nemških skladateljev, odlikuje zvonek in čist sopran ter jasna dikcija, kar je glede na tekstualni značaj samospeva še ka-ko pomembno.Koncert, mogoče bi bilo bolje reči dogodek, je pokazal tudi, da se Slovenci svoje tradicije samospeva ne rabimo prav nič sramovati. Imeli smo vrsto odličnih skla-dateljev te glasbene zvrsti, tako da je škoda, ker se je trojici ustvarjalcev v Kočevju o tem znova pustilo prepričati le relativno majhno število ljudi.

Mihael Petrovič ml.

foto

: Bar

bara

Adl

ešič

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 9

KulturaŠeškov dom napolnila zborovska pesemKar dva dni zapored je v Kočevju pretekli mesec odme-valo zborovsko petje. Najprej 13. aprila, ko so sadove svojega dela na Območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov predstavili najmlajši pevci in pevke, 14. aprila pa so na oder v okviru Območne revije odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin stopili še njihovi sta-rejši kolegi in kolegice. Pozdrav pomladi in Kočevska poje, kot sta krajše poimenovani reviji, sta tokrat do-dobra napolnila dvorano Šeškovega doma in lepo bi bi-lo, če bi takšno sliko videli pogosteje. Seveda gre obisk pripisati tudi številu izvajalcev, ki so s seboj pritegni-li vsak svoje poslušalce, a vendar je bil pogled na polne stole za spremembo razveseljujoč. Otroški pevski zbor OŠ Stara Cerkev, otroški pevski zbor Deorina polovinke, otroški pevski zbor Piki Jakob, mladinski pevski zbor Deorina celinke, dekliški zbor Deorina, KŠD Predgrad »Grajski pevci«, KD ljudske pevke Mavrica, vaški pevski zbor Konca Vas, pevska skupina Prijatelji, vokalna skupina Vocabella, vokalna skupina Cantate Domino, moški pevski zbor Svoboda in mešani pevski zbor Kočev'c – skupaj trinajst zborov in skupin – je nastopilo s programom, ki je segal od slo-venske ljudske pesmi do zimzelenih melodij in gospela. Tako, kot je bil raznolik program, je bil širok tudi kva-

litativni razpon. A čeprav so nekatere skupine in zbori že primerljivi z najboljšimi in na mednarodnih festiva-lih osvajajo nagrade, druge pa morda še malce mučijo višje tonske lege, je vsem skupno, da pojejo iz srca. To pa je tudi predpogoj za nadaljnji napredek, ki ob ustre-znem strokovnem delu gotovo ne bo izostal. Ob robu obeh revij morda velja še posebej omeniti de-lo kočevske območne izpostave Javnega sklada za kul-turne dejavnosti, ki pod vodstvom koordinatorja Ma-tevža Novaka in podpori Občine vse bolj postaja eden motorjev kulturnega življenja v Kočevju. V letošnjem le-tu praktično ni minil mesec, ko starejših ali mlajših ob-čanov ne bi razveselil s takšnim ali drugačnim dogaja-njem, praviloma se je dogodkov zvrstilo celo več. Za-to se spodobi veliko ustvarjalne energije zaželeti ne le pevcem in pevkam, ki so obiskovalcem Šeškovega do-ma pripravili dva prijetna večera, temveč tudi vsem ti-stim, ki stojijo v ozadju prireditev, a njihovo delo običaj-no ostaja skrito.

Besedilo in foto: Mihael Petrovič ml.

Slikarka Nataša Gašparac je si-cer domačinka, vendar se koče-vskemu občinstvu, če izvzamemo sodelovanje na skupinski razsta-vi »Kočevsko jezero« leta 1999, s svojimi deli predstavlja šele dru-gič. Njena prva samostojna raz-stava v Likovnem salonu sega še v študentske dni. Od tedaj je pre-teklo skoraj poldrugo desetle-tje in k sreči Jasnica le ni tako vi-soka, da bi onemogočala kultur-no izmenjavo med Ribnico in Ko-čevjem. Tako sta direktorica ob-činske uprave Marta Briški in žu-pan sosednje občine Jože Lev-stek v Šeškovem domu 17. apri-la skupaj odprla razstavo slik di-plomantke ljubljanske Akademi-je za likovno umetnost, ki so bi-le lani na ogled v ribniški Galeri-ji Miklova hiša.Kot slikarka se je Gašparčeva zapi-sala likovni govorici abstrahiranja, odmišljanja snovnega. Gotovo ve-lja pritrditi ribniškemu županu, ki je ugotavljal, da nas, vajene metrov, kilogramov in litrov, abstraktna umetnost pogosto spravlja v zadre-go. Ob naslovih, kot so Zajček ska-

če, Stopil se je prvi sneg ali Ko je bi-lo jezero še majhno in ga je prekri-vala megla, v slikah iščemo konkre-tne podobe, ki pa jih tam preprosto ni. Gre za svet idej, asociacij, ki se v upodobitvah Nataše Gašparac ka-žejo kot bolj ali manj kompleksne kompozicije linij in geometrijskih li-kov z marmoriranimi nanosi prete-žno pastelnih barv. Kljub temu da slike torej ne pri-povedujejo zgodb (kustodinja Pe-tja Grafenauer je v spremnem ka-talogu k ribniški razstavi zapisa-la, da so subtilne in nežne unika-tne nezgodbe), pa so tudi za tiste, ki na likovnem področju sodimo med laike, presenetljivo gledlji-ve. Velika platna pritegnejo po-gled in učinkujejo pomirjujoče, oko pa začne slediti niansam in odkrivati sprva nevidno. Zato si razstavo vsekakor kaže ogleda-ti, predvsem pa si zanjo vzeti do-volj časa, za kar bo do 10. junija, dokler bo gostovala v mali dvora-ni Šeškovega doma, vsekakor še nekaj priložnosti.

Besedilo in fotografija: Mihael Petrovič ml.

abstraktna likovna poetika nataše Gašparac

• Kuhinje• omare• Stopnice• notranja vrata• Polaganje

gotovih podov• Mizarski servis

DoBava in Montaža vSEH vrSt PoHiŠtva

Rijavec goran s.p., Omerzova 28, kočevje, GSM: 031 694 728

spregledani draguljčki rožice, takšne – drugačne, grmički, drevesca, koški, zelenice, zasadi …

Vse to v našem mestu. Na skorajda vsa-kem koraku. Tudi tam, kjer sta me usta-vili gospe na sprehodu in me 'spomnili', naj dekletom in fantom napišem pohva-lo. Veste, tudi sicer bi zapisala vrstičko o tem, kako zavzeto za okolico našega me-sta, za parke in parkce, za vse tiste obču-dovanja vredne cvetlične nasade, zeleni-ce in tudi prazne koške, za čist pločnik in čiste ulice skrbijo delavke in delavci Komunale Kočevje. Tudi ko ne bi sreča-la obeh gospa, ne bi pozabila povedati, da pot skozi mesto ravno zaradi marljivih rok teh ljudi teče lahkotneje, bolj sveže in svetlo, bolj z barvami prepojeno, z ob-čutkom narave v svojem intimnem pro-storu, z dražljivim ščemenjem prikritega vonja čistoče v nosu.A ne, kakšen je šele užitek, ko zagrabiš en tak sveže zasajen grmiček ciprese, ga z zemljo vred izruvaš iz cvetličnega korita in svojo objestnost odvržeš na tla vsem v posmeh in v grajo!! Poglejte, kako vra-čamo prizadevnosti … S pritlehno neu-mnostjo.Pa vendar, ne glede na letni čas in ne gle-de na nezrelo vedenje tistih hormonov in škodljivosti polnih mladostnikov, je čuti-ti, kako mesto tudi ob vsakem vremenu preveva pozornost vas posameznikov, ki dihate s Kočevjem. Hvala vam, vam de-lavcem Komunale Kočevje, ki ohranjate mestno ravnovesje narave.

Romana

Pet Let deLovanJa, Šesta KnjiGa Najživahnejši portal za objavljanje poezije www.pesem.si praznu-je peto obletnico delovanja. Pro-slavil jo bo z izidom knjige PESEM SI 12, šestim letnim zbornikom, ki je kot preostalih pet izšel pri Za-vodu za razvijanje ustvarjalno-sti. Pesem si 12 je knjižni izbor pe-smi, ki so jih na pesniškem porta-lu v preteklem pesniškem letu na-pisali registrirani člani spletne sku-pnosti ter so uredništvo (in bralce) prepričale z izvirnostjo, jezikovni-mi sredstvi, svežino, metaforiko in vsebino. V letošnji knjigi je preko 240 strani pesmi 70 avtorjev iz Slo-venije in letošnja novost je precej obsežnejše poglavje tujejezičnih izbrank (avtorji iz Hrvaške, Bosne, Srbije ...).Prireditev ob izidu in tradicional-no srečanje uredništva in članov portala Pesem si bo v petek, 18. maja 2012, ob 19. uri, na Trubarjevi domačiji na Rašici. Na prireditvi se bodo predstavi-li avtorji dvanajstih „izbrank“ le-tnih časov po izboru uredništva in bralcev, sledila bodo branja avtor-jev uvrščenih „podrčtank“, tujeje-zičnih, prevedenih in mladostnih pesmi. Za glasbene predahe bo poskrbela Majda Kočar, pesnica in šansonjerka, ki bo premierno pe-la nove pesmi iz CDja Dotik, za ka-terega je glasbo napisal Aleksan-der Cepuš.

Prijazno vabljeni, da se priredi-tve udeležite.

10 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

vrtnarJenJe in PreHrana

V Sloveniji in tudi drugod je paradižnik ena najbolj priljubljenih zelenjadnic v pole-tnem času. Povprečno v svetu pojemo oko-li 15 kg paradižnika na prebivalca na leto, medtem ko v razvitem svetu porabimo še enkrat toliko paradižnika. V Ameriki en člo-vek povprečno poje celo več kot 30 kg pa-radižnika na leto. Paradižnik vsebuje veliko sladkorjev in ravno tega ima več, če zraste tam, kjer je veliko sonca. Pomembna je to-plota in dolžina dneva. Poleg privlačnega okusa se plodovi lahko pohvalijo z veliko količino karotenov, vitamina C in mineralov magnezija in fosforja. Dobro učinkuje proti želodčni kislini in artritisu. Velika vsebnost likopena ga uvršča med priporočeno zele-njavo za preprečitev karcinogenih tvorb.

Paradižnik, tako kot večina plodovk, izvira iz tropskih krajev, zato za vzgojo potrebuje veliko toplote. Pri nas je to enoletna rastli-na, katere plodovi na prostem zorijo konec julija, avgusta in še delno v septembru. Za zgodnost poskrbimo tako, da 6−8 tedensko vzgojo od semena do sadike izvedemo v to-plem prostoru, najbolje v rastlinjaku. Seme sejemo sredi marca in ga presajamo na pro-sto v maju. Pri vzgoji pazimo, da je v prostoru dovolj svetlobe, da se nam sadike ne izdol-žijo. Bolje je sadike prestaviti v nekoliko bolj hladen prostor, kjer sadike ostanejo manjše in bolj čvrste, kot imeti polmetrsko sadiko v toplem prostoru. To napako delno odpravimo z globljim sajenjem paradižnika na vrtu. Le pri sadikah paradižnika priporočamo globo-ko sajenje, saj se po vsej dolžini stebla, ki je v zemlji, razvijejo nadomestne ali adventiv-ne korenine, kar omogoča večje črpanje vo-de in hranil.

paraDižniK saDimo v rastlinjaKe, na prostem, v veliKa Korita na BalKonu …Če imamo rastlinjak, je prva rastlina, ki si v njem zasluži svoj prostor, prav gotovo pa-radižnik. Dobro prenaša visoke temperatu-re, ki se pojavijo, če pozabimo prezračiti ra-stlinjak. Kljub temu so za paradižnik najugo-dnejše temperature okoli 25−30 stopinj Cel-zija in relativno suh zrak, zračna vlaga oko-li 70 %. Paradižnik cveti in se dobro oprašu-je le v območju temperatur od 15 do 35 sto-pinj Celzija. Previsoke nočne temperature preprečujejo premeščanje ogljikovih hidra-tov po rastlini in zato cvetovi odpadajo. Če imamo preveliko vlago, se na cvetovih poja-vi plesen in zato odpadejo. Pomembno je, da imamo rastlinjak ponoči odprt, zapiramo ga šele v hladnejših avgustovskih dneh. Zjutraj rastlinjaka ne smemo predolgo puščati zapr-tega, ker se zelo rad ustvari kondenz, kaplji-ce nato padajo po rastlini in ustvarijo pogo-je za nastanek plesni. Preprečevanje plesni je najpomembnejši razlog, da paradižnik sa-dimo v rastlinjaku. Tu ni dežja, ki bi omočil li-ste in povzročil plesen.

Kljub temu moramo poskrbeti za zalivanje.

Da ne nosimo vode v posodah in vsako jutro zalivamo, si v rastlinjak napeljemo vodo po ceveh za namakanje. Na te cevi lahko priklju-čimo namakalna črevesa oziroma polietilen-sko cev, ki ima kapljače na 10 cm in kapljič-no namaka površino. Te cevi preprosto po-ložimo ob vrsti posajenega paradižnika, pri-ključimo na dovodno cev in namakamo.

Paradižnik dnevno potrebuje okoli 4 mm vo-de, v celotni sezoni pa 400–500 mm. Bolje je zalivati manj pogosto in z večjo količino vode. Pri vsakodnevnem in količinsko manj-šem zalivanju paradižnika bomo bolj spod-budili tvorbo zgornjih nadomestnih korenin in na nek način razvadili rastlino, da ne bo črpala vode iz večjih globin.

Za velik pridelek paradižnika izberemo glo-boka, humozna tla, ki jim jeseni dodamo zrel hlevski gnoj. Pri sajenju poskrbimo za dovolj veliko razdaljo med sadikami. Med vrstami naj bo 70–80 cm, v vrsti vsaj 50 cm. Če smo sadili v rastlinjak, ki ima dovolj močno kon-strukcijo, sadike vežemo na vrvico, ki jo s po-močjo žice zapičimo v tla in privežemo na konstrukcijo rastlinjaka. Tako ne rabimo skr-beti za razne fižolovke, ki jih uporabljamo za oporo visokemu ali ideterminantnemu para-dižniku. V rastlinjaku lahko paradižnik zraste tudi več metrov, zato ga po vrvici spuščamo. To pomeni, da potrgamo vse liste pod groz-dom plodov, steblo poležemo in si približamo rodni del rastline. Pri vzgoji moramo imeti le eno steblo, samo pri cepljenem paradižniku si vzgojimo rastlino z dvema vrhovoma. Kot smo opazili, je s paradižnikom veliko dela, ki pa prinese tudi veliko veselja. V rastlinjaku redno odstranjujemo odvečne liste. Na ra-stlini je nekje 15–20 listov. Tedensko odstra-nimo okoli 3 liste na vsaki rastlini, hkrati pa odstranimo tudi vse zalistnike. Tako ustavi-mo vegetativno rast in spodbudimo cvetenje in tvorbo plodov. Rastline ovijamo okoli vrvi-ce v smeri urnega kazalca, razen zadnjih 5

cm. Ko smo tako pridni in skoraj vsakodnev-no hodimo med rastlinami, s tem opravljamo še eno pomembnih funkcij. S stresanjem ra-stlin poskrbimo, da pade cvetni prah na pe-stiče in tako oprašujemo paradižnik, katere-ga v rastlinjaku obiskuje manj žuželk kot na prostem. Za boljšo oprašitev v rastlinjake si-cer lahko vnesemo družine čmrljev, ki jih rav-no v ta namen vzgajajo in prodajajo določe-na podjetja (npr. Koppert).

V rastlinjaku bomo pobirali paradižnik še v oktobru. Takrat lahko poberete na pol zrel paradižnik in ga postavite v prostor s tempe-raturo nad 12 stopinj Celzija. Ta temperatu-ra omogoči zorenje paradižnika v skladišču. Tudi sicer v poletnem času obirajo bolj zelen paradižnik kot spomladi in jeseni, kajti v ča-su od pobiranja do trgovske police paradi-žnik v toplem vremenu hitro dozori.

Kaj pa tisti, ki nimamo rastlinjakov? Ali je pa-metno posaditi paradižnik na prostem, ki bo v daljšem avgustovskem deževju propadel? Seveda bomo uživali paradižnik vsaj v za-četku avgusta in viške ustrezno predelali v okusne mezge in ostale dobrote. Na Primor-skem, kjer nimajo toliko padavin in manj me-gle v avgustu in septembru, gojijo paradižnik na prostem tudi v tržne namene. Lanskole-tne avgustovske temperature so omogočile dobro bero paradižnika, tako da lahko upa-mo, da bo tudi letos tako.

Še vedno nam ostane sajenje paradižnika v balkonska korita in večje posode, ki jih za-ščitimo pred dežjem. V te namene lahko sa-dimo cepljen paradižnik, ki ima močne kore-nine, ki omogočajo večje pridelke. Izberemo lahko tudi češnjev paradižnik. To je najbolj okusen paradižnik in odlična poslastica za-radi velike količine sladkorjev, hkrati pa bo na oknih in balkonih zaradi posebnega vonja odganjal mrčes.

Pripravila: Ana Ogorelec

»Še vedno nam ostane sajenje paradižnika v balkonska korita in večje posode, ki jih zaščitimo pred dežjem. V te namene lahko sa-dimo cepljen paradižnik, ki ima močne korenine, ki omogočajo ve-čje pridelke. Izberemo lahko tudi češnjev paradižnik.«

Najslajši paradižnik je doma pridelan paradižnik

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 11

sevenšek peter s.p., Željne 5, 1330 kočevjeMONT

email: peter.sevensek@amis.net

gsm: 031 560 584

KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vaši izbiri in s pomočjo naših predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...

IZVAJALEC montaže strešnih oken VELUX

TESARSKA DELA: izdelava strešnih

konstrukcij stanovanjskih stavb, nadstreškov,

brunaric,kozolcev, vrtnih paviljonov ...

KLEPARSKA DELA:

žlebovi, obrobe, žlote,

dimniške obrobe ...

SUHOMONTAŽNA GRADNJA:

spuščeni stropi, predelne stene, mansardna

stanovanja iz gips plošč knauf, termo izolacija

prospect − izobraževanje svojcevInovativna evropska izobraževalna po-buda, ki posameznikom z izkušnjami duševnih motenj ponuja nove poti do znanj, ne glede na to, ali so to ljudje z la-stno izkušnjo, njihovi družinski člani in prijatelji ali pa strokovnjaki s področja zdravstvenega in socialnega varstva.

Prospect je rezultat projekta, ki ga je obliko-valo Evropsko združenje svojcev oseb s teža-vami v duševnem zdravju − EUFAMI. Je plod sodelovanja 16 partnerskih organizacij in predstavnikov oseb s težavami v duševnem zdravju, njihovih svojcev in strokovnjakov iz 12 evropskih držav. Prenos vsebine izobraže-vanja poteka po principu t. i. vrstniškega iz-obraževanja − uporabnik posreduje znanje uporabnikom, svojec svojcem.V EUFAMI je vključenih 44 organizacij iz 26 držav. Članice EUFAMI v Sloveniji so Ozara, ki je neposredno sodelovala pri razvoju tega projekta, Humana in Šent. Ozara in Šent sku-paj organizirata izvajanje tega projekta na področju Slovenije.Od leta 2004, odkar poteka to izobraževanje pri nas, je bilo v različnih krajih Slovenije izve-denih 46 seminarjev, ki se jih je udeležilo 537 oseb s težavami v duševnem zdravju in njiho-vih svojcev.Že drugič je potekal Prospect v Kočevju, to-krat izobraževalni program za družinske čla-ne in prijatelje, ki odgovarja na njihove potre-be, saj jim omogoča pridobivanje znanja, iz-kušenj in veščin obvladovanja različnih situ-acij, ki se vsakodnevno menjujejo v sobivanju z njihovimi bližnjimi, ki se soočajo z duševno motnjo. Izmenjava izkušenj med udeležen-ci in spoznanje, da niso sami, jih še dodatno poveže med dvodnevnim druženjem, ko skozi 10 modulov obravnavajo in prepoznavajo svo-jo vlogo v procesu pomoči in podpore sebi in svojim bližnjim.Izobraževanje je potekalo 13. in 14. aprila v prostorih CSD Kočevje in je bilo v organizaciji Ozare in DC Šent Kočevje pripravljeno in izve-deno v splošno zadovoljstvo udeležencev, saj je, po njihovih izjavah, drug, bolj optimističen pogled na možnosti izboljšanja kakovosti nji-hovega življenja.

Edo P. BelakModerator EUFAMI

opravičiloKot avtor članka Zagate z gradnjo kanalizacije v Kočevju, ki je bil obja-vljen v aprilski številki Kočevskega utripa na strani št. 6, sem pri naved-bi podpisnika pogodbe za izvedbo gradbenega nadzora na projektu iz-gradnje kanalizacijskega omrežja Dolga vas – Livold, ki ga izvaja podje-tje Proplus iz Maribora, pomotoma napisal, da je to pogodbo podpisa-la direktorica občinske uprave Kočevje Bojana Sovič. Trditev je kar dva-krat netočna. Pravilno bi moral napisati takole: » … pogodbo za izvajanje strokovne-ga nadzora predmetne gradnje v znesku okoli 24.000€ pa je prav tako podpisal župan Prebilič.« Županu Prebiliču, direktorici občinske uprave Kočevje ge. Marti Briški, in prav tako direktorici podjetja Proplus Bojani Sovič iz Maribora se za na-pačno uporabo njihovih imen v omenjenem članku iskreno opravičujem. Franci Koncilija

DruŠtva, DoBroDelnost, iZoBraževanje

dijakinje Gimna-zije Kočevje so v okviru projektne-ga dela v mesecu aprilu za socialno ogrožene člane Šenta zbrale 191,93 eur. Šentov progam za pomoč soci-alno najbolj ogroženim članom je nastal na pobudo uporabni-kov Šenta, ki so zaznali vse večje socialne stiske med našimi čla-ni. Sredstva se zbirajo na poseb-nem stroškovnem mestu. Šest-članska komisija pomoč dode-ljuje na podlagi pravilnika in po-slovnika, ki smo ju v lanskem letu uskladili s pravno službo, hkrati pa naše poslovanje v okviru de-lovanja Šenta spremlja tudi revi-zijska družba RIPRO d.o.o. Prisrčna hvala dijakinjam Gim-nazije Kočevje; Anji Zakrajšek, Vesni Pogorelec in Valeriji Vukan ter vsem, ki ste darovali sredstva za naš program.

Andreja Štepec, predsednica Sveta uporabnikov Šent

tudi kočevsko društvo invalidov razstavljalo v slovenj GradcuV okviru bienalne Razstave domače in umetnostne obrti, ki je eden od osrednjih dogodkov projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, mesto Slovenj Gradec pa v tem projektu v vlogi partnerskega mesta, je med 18. in 29. aprilom pod častnim pokroviteljem predsednika RS dr. Da-nila Türka potekala RAZSTAVA ROČNIH IN UMETNIŠKIH DEL ZDIS.4. razstava ročnih in umetniških del invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije z mednarodno udeležbo, na kateri smo društva razstavljala preko 3.000 izdelkov, je odražala domiselnost in ustvarjalnost invalidov iz 40 društev invalidov ZDIS ter invalidov iz Hrvaške, Avstrije in Madžar-ske. Otvoritve razstave del, značilnih za pokrajino, iz katere društva pri-hajamo, se nas je udeležilo več kot 2.000 obiskovalcev. Po otvoritvi smo bili ob 14. uri povabljeni na še eno otvoritev, in sicer na razstavo ART & CRAFT EUROPE 2012, 19. rokodelske razstave v Koro-ški galeriji likovnih umetnosti, ki jo je pripravil evropsko priznani sloven-ski etnolog dr. Janez Bogataj.

Razstava ročnih in umetniških del ZDIS je bila že četrta razstava, ki jo organizira DI Slovenj Gradec. Poteka vsako drugo leto, Društvo invali-dov Kočevje pa smo se že četrtič odzvali na povabilo ZDIS-a in na njej v tem letu sodelovali s 14 člani.

Jožica Tomše

Kočevska: dežela gozdov in smetiTo lahko mirno zapišemo po odločitvi Občinskega sveta Občine Kočevje, ki je na 3. izredni seji 25. aprila sprejel sklep, po katerem se Komunala d.o.o. Kočev-je in župan lahko takoj začneta pogajati o dovozu smeti iz drugih občin na ko-čevsko odlagališče nenevarnih odpadkov v Mozlju. Podobno je ravnal Nadzor-ni svet Komunale v okrnjeni sestavi na korespondenčni seji (!!!) dan prej.

raZlični poGleDi na uvoz smeti od druGodVeber: »Proste kapacitete na odlagališču so da-nes suho zlato.«Dr. Prebilič: »Smeti so danes denar, smeti so danes posel.«Ficko: »Denar in suho zlato sta zdravje in življe-nje v čistem okolju.«

v stranKi Zares − socialno LiberaLni nasProtuJemo dovozu smeti iZ Zainteresiranih oBčin na KočevsKo oDlaGaliŠče. prepričani smo, Da:• odločanje o tako občutljivi temi ne more bi-

ti na izredni seji Občinskega sveta, sklicani pred prvomajskimi prazniki in korespon-denčni seji Nadzornega sveta Komunale;

• dodatnih nekaj deset tisoč ton odpadkov na občutljivem kraškem terenu odlagališča Mozelj pomeni resno grožnjo kočevskemu okolju, zlasti oskrbi s čisto pitno vodo in či-stemu zraku v bližnji in širši okolici;

• je zagotoviti nadzor nad primernostjo odlo-ženih snovi na odlagališču zelo težko, sko-raj nemogoče;

• javnost, civilno iniciativo, zlasti pa prebi-valce najbližjih naselij se ni obvestilo ne povprašalo po njihovem mnenju o dovozu smeti na odlagališče Mozelj,

• le-ta danes v skladu z načrtom obratovanja in načrtom zapiranja nima dovolj primerno opremljenih odlagalnih površin oz. urejene-ga deponijskega polja za sprejem odpadkov;

• nima okoljevarstvenega dovoljenja, saj je poteklo leta 2009. Za pridobitev novega je treba s strani Občine zagotoviti finančno jamstvo cca 3 mio EUR za zapiralna dela na tem odlagališču;

• Komunala d.o.o Kočevje v tem trenutku ni-ma namenskih sredstev za zapiranje odla-gališča ne sredstev za obvezno spremljanje

Naslova članka Kočevska: dežela gozdov in smeti nisem zapisal naključno. Občane Ko-čevja sem želel seznaniti s pomanjkljivostmi župana in njegove administracije pri spreje-manju pomembnih odločitev pri vodenju ob-čine. Pri gospodarjenju z občinskimi gozdo-vi, katerih vsesplošni potenciali lahko ključ-no prispevajo k razvoju občine, se ne prema-kne nič. Občina dnevno zaradi neizvajanja planiranih sečenj v svojih gozdovih izgublja 1200,00 EUR. Zato bi bilo morda bolje reči dežela neizkoriščenih gozdov.Po drugi strani pa je na tako občutljivo temo, kot je dovoz smeti v naše kraje, odziv tako re-

vpliva odlagališča na okolje;• Komunala d.o.o Kočevje nima finančnih

sredstev v višini 1,5 mio EUR, ki jih potre-buje za nujno tesnjenje preostanka deponij-skega dna v primeru dovoza tujih smeti;

• odlagališče Mozelj nima predpisane napra-ve za čiščenje izcednih vod, ampak impro-vizira z zajemom in odvozom le-teh;

• vprašanje časa je (le nekaj dni, mesecev ali največ tri leta), ko bo deponija Mozelj zapr-la svoja vrata, saj je ni v operativnem pro-gramu ravnanja s komunalnimi odpadki po letu 2015, ki se pripravlja v okviru okoljske zakonodaje;

• čeprav prepozno, je sedaj skrajni čas, da odgovorni v Komunali in na Občini Kočev-je začnejo resno razmišljati kam z odpadki iz občine Kočevje in kam z njimi potem, ko bo odlagališče Mozelj zaprta;

• je v prihodnosti realno le odlaganje koče-vskih odpadkov na drugih odlagališčih po Sloveniji;

• ob ugodni spremembi zakonodaje bi pro-stor za odlaganje na Kočevskem v priho-dnosti še potrebovali, a bomo morali zara-di sprejete odločitve in posledično s tujimi odpadki zapolnjenega odlagališča Mozelj svoje odpadke po višji ceni odlagati drugod;

• so v zadnjih nekaj letih odgovorni na Obči-ni, Nadzornem svetu Komunale in v Komu-nali d.o.o. Kočevje sami veliko zamudili in niso postorili tistega, kar bi morali v skla-du s sprejetimi usmeritvami, načrti delova-nja in z načrti zapiranja odlagališča Mozelj.

koč v trenutku, le da se zasliši šelestenje evrov v ozadju. Vse ostalo je nepomembno.Postali smo dežela neizkoriščenih gozdnih potencialov in neizmerni prostor za odlaganje smeti. Zelo blizu smo tistim narodom in de-želam, ki so za kupe denarja pripravljeni na svoje dvorišče sprejeti praktično vse vrste od-padkov, tudi tiste zdravju škodljive. Toda na-rava nam bo izstavila račun, ki ga v naši lokal-ni sredini ne bomo zmožni plačati.

Občinski svetnik Zlatko Ficko

sKlep oBčinsKeGa sveta oBčine Kočevje na 3. iZreDni seji, dne 25. aPriLa 2012:• Občinski svet soglaša, da župan in di-

rektor Komunale takoj pričneta s po-gajanji z občinami, ki bi odpadke od-lagale na odlagališču v Mozlju in zač-neta s trženjem 80 % prostih kapacitet za obdobje enega meseca z možnostjo podaljšanja;

• a majsko sejo Občinskega sveta se pripra-vi analizo stanja, s katero se seznani Ob-činski svet, na podlagi katere bo Občinski svet zavzel stališča o nadaljnjih ukrepih.

KaKo so Glasovali posameZni svetniKi:ZA: Jerko Babič, Darja Delač felda, Aman-da Eržen, Marjan Hudorovič, Bojana Kle-pac, Igor Mihelič, Peter Pirc, Davor Štam-felj, Lili Štefanič, Milena Vidmar Romič, Vinko ZajecPROTI: Zlatko ficko, Mirko Pavlin (Zares – socialno liberalni), Janko Veber (SD) 

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 13

aKtualno

CELOVITE RAČUNOVODSKE STORITVE:• s.p.• d.o.o.• društva

GRADEL d.n.o.Roška c. 9, 1330 KočevjeT: 01/895 02 05 M: 041/505 965info@gradel.si

ADMINISTRATIVNE STORITVE

Ne glede na to, ali o podjetništvu šele razmišljate, ali pa ste že uveljavljen podjetnik, nas pokličite in prepričali se boste, da smo pravi računovodski servis za vas.

za oglaševanje pokličite:031 655 986

ali pišite na e-mail:noviutrip@novi-utrip.eu

opravičilo!v marčevski številki Kočevskega utripa je bilo v stilsKem iZZivu na strani trinajst narobe zapisano ime torbice iz filca by mojškra.

trgovini mat se za nastalo napako iskreno opravičujemo!uredništvo UTRIP

Servis je odprt: od pon. do pet. od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:30. Ob sobotah je servis zaprt.Salon je odprt: od pon. do pet. od 8:00 do 16:30 in ob sobotah od 8:00 do 12:00 ure

Emisije CO2: 105–108 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,5–4,7 l/100 km.

www.volkswagen.si

Majhen velikan. Novi Volkswagen up!Novi Volkswagen up! je resnično brez meja. To ne velja samo za njegovo prilagodljivo notranjost, ampak

tudi za njegovo bogato serijsko opremo. Prvi v svojem razredu je serijsko opremljen z mestno funkcijo

samodejnega zaviranja v sili, serijska oprema pa vključuje tudi elektronski stabilizacijski program (ESP), 4

zračne blazine, klimatsko napravo ter radio s CD in MP3 predvajalnikom. Zaradi posebne konstrukcije

boste kljub njegovim majhnim zunanjim meram imeli v up! enak občutek prostornosti kot v velikih

avtomobilih. Odlikuje ga najbolj prostorna notranjost v njegovem razredu, saj je v njem več kot dovolj

prostora za 4 osebe in 251 litrov prtljage.

Ni pa prostora za veliko porabo in visoko ceno – Volkswagen up! boste odpeljali že za 8.280 €!

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Več informacij o specifični porabi

goriva in specifičnih emisijah CO2 pri novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in

emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si.

SERIJSKA OPREMAMestna funkcija zaviranja v sili, ESP, klimatska naprava, radio s CD/MP3 predvajalnikom, 4 zračne blazine...

VWoglasUp!_210x280_Avtomagazin.indd 1 2/15/12 1:49 PM

Emisije CO2: 105–108 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,5–4,7 l/100 km.

www.volkswagen.si

Majhen velikan. Novi Volkswagen up!Novi Volkswagen up! je resnično brez meja. To ne velja samo za njegovo prilagodljivo notranjost, ampak

tudi za njegovo bogato serijsko opremo. Prvi v svojem razredu je serijsko opremljen z mestno funkcijo

samodejnega zaviranja v sili, serijska oprema pa vključuje tudi elektronski stabilizacijski program (ESP), 4

zračne blazine, klimatsko napravo ter radio s CD in MP3 predvajalnikom. Zaradi posebne konstrukcije

boste kljub njegovim majhnim zunanjim meram imeli v up! enak občutek prostornosti kot v velikih

avtomobilih. Odlikuje ga najbolj prostorna notranjost v njegovem razredu, saj je v njem več kot dovolj

prostora za 4 osebe in 251 litrov prtljage.

Ni pa prostora za veliko porabo in visoko ceno – Volkswagen up! boste odpeljali že za 8.280 €!

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Več informacij o specifični porabi

goriva in specifičnih emisijah CO2 pri novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in

emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si.

SERIJSKA OPREMAMestna funkcija zaviranja v sili, ESP, klimatska naprava, radio s CD/MP3 predvajalnikom, 4 zračne blazine...

VWoglasUp!_210x280_Avtomagazin.indd 1 2/15/12 1:49 PM

Majhen velikan. Novi Volkswagen up!

Damijan Randelj s. p., Mahovnik 2, 1330 Kočevje,

Tel.: 01/893-11-36, Faks: 01/895-52-40

“NUDIMO ROČNO PRANJE VOZIL”

TESTNA VOZILAVW GOLF 1.6 TDI Comfortline, 77 kw-105 kmPASSAT VARIANT 2.0 TDI, Comfortline, 103 kw-140 km,NOVI VW up! 1.0, 55 kw-75 km

RABLJENA VOZILAPeugeot 207 sport RC 16, letnik 2008 prevoženih 62.000kmOPEL Crosa Cosmo 1,7 CDTI 47kw/100km, letnik 2004, prevoženih 160.000km

WWW.BLESK2.SI

TONE POGORELECBLESK 2 D.O.O.BUKOVICA 21310 RIBNICA

TEL 01 836 99 33GSM 031 64 71 88GSM 051 33 48 26

IN K2.SI

• FASADERSTVO• SLIKOPLESKARSTVO• POLAGANJE TALNIH OBLOG• ČISTILNI SERVIS

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE(STIROPOR, VOLNA)Brezplačna izdelava barvne študije objekta. Poskrbimoza pridobitev do 25% nepovratnih sredstev (EKO sklad).

IZOLACIJA PODSTREŠJASLIKOPLESKARSKA DELABarvanje fasad, napuščev, montaža mavčnih plošč.

POLAGANJE VSEH VRST PODOVParket, laminat, PVC.

VSE VRSTE ČIŠČENJAGeneralna, tedenska, globinsko čiščenje preprog.

14 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

Varovanje okolja je odgovorna in nepogrešljiva skrb kemične tovarne Melamin!Kemična tovarna Melamin, ki jo uspešno vodi in upravlja direktor družbe, Srečko Štefanič, univ. dipl. kem., že desetletja raste in se razvija skladno z mestom Kočevje, ki je še kako prepoznavno tudi po njej in njenih proizvodih. Družba Melamin pa ni znana samo zaradi poslovne uspešnosti, ampak se ponaša še z dvema pomembnima odličnostma; to sta odgovorna prijaznost do okolja in socialni čut za ljudi. Tako smo na naš majski intervju povabili direktorja Srečka Štefaniča, ki se je vabilu prijazno odzval.

Pogovarjal se je: Franci Koncilija

Unesco je v okviru Mednarodne skupnosti za izobraževanje, zna-nost in kulturo (OZN) lansko leto razglasil za Mednarodno leto gozdov in kemije. Kot direktor in kemik že vrsto let uspešno vodi-te družbo Melamin, kemično to-varno v Kočevju. Povejte prosim bralcem Utripa, kako se vas je dotaknilo to pomembno Medna-rodno leto kemije? ali ste v zvezi s tem lani v tovarni ali na ravni lokalne skupnosti pripravili ka-kšen dogodek?V tem letu smo v podjetju pred-vsem povečali dejavnosti v sme-ri varnosti pri delu in strokovnih izobraževanj s področja kemije, saj smo za zaposlene organizira-li izobraževanje in oglede vzorčnih sistemov varnosti pri delu pri na-ših vodilnih partnerjih v lakarski industriji v Nemčiji in se udeleži-li velikega števila strokovnih izo-braževanj s področja kemije zno-traj projekta KOCKE – kompe-tenčni centri kemije, ki ga je or-ganiziralo Združenje kemijske in-dustrije in je sofinanciran s stra-ni Evropske skupnosti. Organizira-li smo tudi več strokovnih ogledov podjetja za manjše skupine pred-vsem iz različnih šol. Dneva odpr-tih vrat, ki smo ga v prejšnjih letih večkrat organizirali za širše občin-stvo, pa zaradi strogih predpisov, ki po novem veljajo v sami proi-zvodnji in pa višje stopnje odgo-vornosti, ki jo imamo po novi za-konodaji za vse, ki vstopajo v pod-jetje, nismo organizirali. V bodo-če imamo tako namen po vzgle-du nemških podjetij izvajati pred-vsem oglede manjših organizira-nih skupin, ki so lažje obvladljive in jih opremimo z vsemi predpisa-nimi zaščitnimi sredstvi. Aktivno pa smo ob Mednarodnem letu ke-mije sodelovali pri dogodkih, ki jih je organiziralo Združenje kemijske industrije pri GZS.

Ker živite in delate v domala naj-bolj gozdnati občini v Sloveniji, nam zaupajte, kakšen je vaš osebni odnos do gozda, do na-rave? Narava in posebej gozd, ki nas ob-daja v tej naši Kočevski dolini, mi pomeni eno največjih vrednot, ki smo jih ljudje lahko deležni v svo-jem življenju. Podedovali smo ga od naših prednikov in naša nalo-ga je, da ga v čim bolj neokrnjeni obliki zapustimo tudi našim otro-kom in vnukom. Vendar to ne po-meni, da z gozdom ne smemo po-četi ničesar. Gozd se da ohranja-ti tudi s pametnim gospodarje-

njem, ki ga v Sloveniji tudi obvla-damo. Več pa moramo narediti na promociji lesa in graditi blagovne znamke na bazi domačega lesa. S tem bomo prispevali tudi k čim manjšemu ogljikovemu odtisu, ki ga puščamo v okolju.Osebno menim, da lahko ravno z odgovornim ravnanjem v na-šem podjetju in nekaterimi naši-mi sedanjimi in prihodnjimi proi-zvodi veliko prispevamo k ohrani-tvi teh vrednot. Predvsem vodo-odporna lepila za les, melamin-ske pene, melafilmi za opleme-nitenje ivernih plošč, modificiran utekočinjeni les in drugi naši iz-delki lahko veliko prispevajo k ra-cionalni in smotrni rabi lesa in s tem k varovanju gozdov. Osebno pa mi gozd pomeni tudi najboljšo sprostitev in vir nove energije, saj s polno vzmetenim gorskim kole-som v prostem času zelo rad od-krivam njegove lepote.

ali ste član Kemijskega društva Slovenije? Kako je na ravni dru-štva poskrbljeno za trajno se-znanjanje z novostmi na podro-čju kemije v najširšem smislu? ali ste na regijski ravni kemiki imeli kakšno prireditev v smislu praznovanja Mednarodnega leta kemije? Melamin in tudi veliko naših teh-nologov je članov Kemijskega dru-štva Slovenije. Gre za stanovsko društvo, ki je zelo akademsko in zato za nas, ki smo proizvodno podjetje, nekoliko oddaljeno. Vsi člani smo o najnovejših razisko-valnih dosežkih slovenske kemije redno seznanjeni preko Kemijske-ga vestnika, ki ga izdaja društvo in katerega pokrovitelj je tudi Me-lamin, vendar so teme redko upo-rabne za naše področje dela. Bistveno bolj aktivno smo vključe-ni v Združenje kemijske industri-je, ki deluje znotraj Gospodarske zbornice, kjer sem bil do nedav-nega tudi podpredsednik, sedaj pa član upravnega odbora. Aktiv-no sodelujemo še v Skupini za im-plementacijo prostovoljne inicia-tive o odgovornem ravnanju (Re-sponsible Care) in v Sekciji za RE-ACH in CLP/GHS, ki se ukvarja z vpeljavo nove kemijske zakono-daje.Melamin je v okviru Združenja za kemijsko industrijo tudi predstavil svoje poročilo o odgovornem rav-nanju za leto 2010. Začetek Mednarodnega leta ke-mije smo skupaj s Kemijskim dru-štvom Slovenije, Združenjem ke-mijske industrije, Kemijskim in-

»Naša filozofija je, da vsaj nekaj od tega kar ustvariš, vrneš okolju, saj smo preko svojih zaposlenih in svojega delovanja še kako tesno povezani z občino in njenimi krajani.«

S r e č k o š t e f a n i č

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 15

intervJu

»Svoje izdelke prodajamo več kot 250 kupcem iz več kot 40 držav po vsem svetu. Največji delež seveda še vedno predstavljajo države Evropske skupnosti, med njimi so naj-pomembnejše Nemčija, Italija, Poljska, Francija in Češka. Počasi se povečuje tudi izvoz v Rusijo, ZDA, Bližnji in Daljni vzhod ter Indijo. Delež celotnega izvoza se zadnja leta giblje čez 85 %. Naši kupci so tudi zelo znana podjetja, kot so npr. Goodyear, Continental, Micheline, Pirelli, Bridgestone, PPG, Beckers, Kronospan itd.«

štitutom in Fakulteto za kemi-jo in kemijsko tehnologijo obele-žili z otvoritveno slovesnostjo v februarju, kjer je imel pozdravni govor predsednik države, dr. Da-nilo Türk. Kot eden največjih pokroviteljev je Melamin sodeloval tudi pri osrednji slovenski prireditvi zno-traj Mednarodnega leta kemije, in sicer na Nacionalni konferen-ci za kemijo z naslovom Kemi-ja med percepcijo in realnostjo; vloga znanstvenikov, industri-je, medijev in izobraževanja, ki je potekala v maju 2011 v Can-karjevem domu. Med drugimi je predaval tudi Prof. dr. Jean-Ma-rie Lehn, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987. Aktivno se vključujemo tudi v predstavljanje kemije in kemij-ske industrije šolarjem; vsako leto tako gostimo osnovnošolce iz naše regije in srednješolce in študente različnih smeri. V Med-narodnem letu kemije smo sku-šali mlade navdušiti za našo pa-nogo, s pomočjo katere dobimo veliko dobrin, brez katerih si več ne znamo predstavljati življenja.

Švedska kraljeva akademija znanosti je za leto 2011 Nobe-lovo nagrado za kemijo pode-lila izraelskemu znanstveniku danielu Schechtmanu za od-kritje kvazi kristalov. S svojim odkritjem je »zatresel« temelj-no pojmovanje o zgradbi trdne snovi. Kaj menite o sožitju ke-mije in fizike? Katera veda je v svetu znanosti pomembnejša? Narava je le ena in zato si ne predstavljam, da naravoslovne znanosti ne bi delovale v soži-tju. Kemija in fizika skušata vsa-ka zase seveda čim bolj natanč-no razložiti naravne pojave. Mar-sikdaj se v svojih razlagah tudi prekrivata, vsekakor pa dopol-njujeta. Fiziko zadnje čase zani-majo subatomarni delci in razla-ga nastanka vesolja, kemija pa se ukvarja predvsem z interak-cijami med atomi in molekula-mi, sintetiziranjem novih spojin in preučevanjem njihovih lastno-sti. Cilj razvoja in proizvodnje v kemiji so snovi in izdelki, ki vsa-kemu izmed nas olajšajo življe-nje. Fizika pa nam bo recimo z novo generacijo popolnoma var-nih atomskih elektrarn na osno-vi fuzije v naslednjih 50 letih tudi zelo olajšala življenje. Zato pra-vim, da sta obe vedi enakovre-dni in nobena od naravoslovnih znanosti ni pomembnejša od drugih. Tako ali tako pa bodo po mojem mnenju nekoč vse zna-nosti stekle v neko splošno zna-nost o naravi.

ali nam lahko zelo na kratko predstavite tovarno? (zgodovi-

na podjetja, število zaposlenih, strokovni kadri, proizvodnja, uspehi in težave itd.)Melamin je podjetje z dolgoletno tradicijo, saj je bilo ustanovlje-no že daljnega leta 1954 na te-meljih opuščene Horakove teks-tilne tovarne. Vse od tistih prvih začetkov, ko je podjetje začelo s saržno proizvodnjo melamina na diciandiamidni bazi, proizvodnjo impregnacijskih melaminskih in sečninskih smol in iz teh naprej Melapan plošč (visokotlačnih la-minatov, bolj poznanih pod ime-nom ultrapasi), je podjetje stal-no uvajalo nove tehnologije in zaposlovalo vse več in več lju-di, predvsem iz domačega oko-lja. V 60. in 70. letih je podjetje uvedlo proizvodnjo impregnira-nih platen za čevljarsko industri-jo, širilo proizvodnjo sintetičnih smol na bazi melamina in seč-nine za lakarsko, papirno in le-sno industrijo in povečevalo pro-izvodnjo Melapan plošč. Vsi pro-izvodi so bili vedno rezultat moč-nega lastnega razvojnega oddel-ka. V 80. letih smo postavili nov obrat za 12 000 ton sintetičnih smol in uvedli tudi proizvodnjo 20 milijonov kvadratnih metrov t. i. KT filmov, ki se še danes uporabljajo za oplemenitenje iverke za pohištveno industrijo. Takrat smo tudi dosegli najvišje število zaposlenih, in sicer 404. Po osamosvojitvi Slovenije v za-četku 90. let smo se zaradi iz-gube jugoslovanskih trgov mo-rali hitro preusmeriti v izvoz v Zahodno Evropo in kasneje tu-di praktično na ves svet. Preboj na nove trge nam je ravno zara-di inovativnosti našega razvoja in prilagodljivosti proizvodnje tu-di odlično uspel. Leta 1994 smo med prvimi v Sloveniji pridobi-li certifikat kakovosti ISO 9001 in kasneje še okoljski certifikat ISO 14000. Med prvimi tremi podjetji v Sloveniji pa smo leta 2003 dobili tudi pravico nositi znak Resposible care (Odgovor-no ravnanje), ki dokazuje naše odgovorno ravnanje do deležni-kov v okolju. Ko sem leta 1999 prevzel vode-nje podjetja, smo začeli pospe-šeni ciklus naložb v nove teh-nologije, predvsem na področju smol na bazi HMM za lakarsko in gumarsko industrijo, ki nam danes pomeni glavno odskoč-no desko za rast in razvoj pod-jetja v tej krizi. Obenem smo ve-liko vlagali tudi v ekologijo – po-stavili smo lastno kemijsko-bio-loško čistilno napravo, zaprt sis-tem hladilnih vod in destilacijske kolone za reciklažo topil. Proda-jo smo od leta 1999 pa do da-nes povečali iz 13 mio EUR na

skoraj 40 mio EUR, število zapo-slenih pa pri tem zmanjšali na 190. Vendar so to sedaj kako-vostna delovna mesta, ki bodo kruh prinašala še naslednjim ro-dovom. V tem obdobju smo vlo-žili skoraj 20 mio EUR, priznanje za kakovost naših projektov pa nam je dala tudi Evropska sku-pnost, saj nam je nekaj najpo-membnejših projektov tudi sofi-nancirala.Dobro smo poslovali tudi lani, ko je Slovenijo pestila globoka kri-za. Prodajo smo v primerjavi z letom 2010 uspeli povečati za 18 %, dobiček pa za 24 %. Vsi podatki so že objavljeni na sple-tni aplikaciji ljubljanske borze SEOnet, ki je prosto dostopna vsem uporabnikom.Brez kritične mase visoko izo-braženih kadrov teh uspehov ne bi mogli doseči. V podjetju ima-mo več kot 10 % zaposlenih v razvojnem oddelku. Delež zapo-slenih s sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe pa je celo večji od 17 % in se še povečuje.

Predpostavljam, da ste se že

med študijem opredelili za t. i. organsko kemijo, kar vam se-veda pri vodenju proizvodnje or-ganske sinteze formaldehidnih smol veliko pomaga. Opišite nam na kratko, kako poteka proizvodnja melaminskih smol in kje vse se uporabljajo?Proizvodnja melaminskih smol je z vidika kemije kar enostav-na, glede tehnološke opreme in fizikalnih parametrov pa v večini primerov zelo zahtevna. Sinteze lahko potekajo saržno ali konti-nuirno. V našem podjetju obvla-dujemo oba načina. Pri obeh na-činih v reaktorju melamin naj-prej reagira s formaldehidom. Samo sintezo se uravnava s pH vrednostjo (kontrola z dodaja-njem kislin in lugov) in tempera-turo. Ker pa molekula melami-na lahko reagira z 1 do maksi-malno 6 molekulami formaldehi-da, je možnih zelo veliko kombi-nacij spojin, število teh pa se še dodatno poveča s številnimi dru-gimi možnimi kemijskimi reakci-jami, npr. z alkoholi in amini. Ta-

ko dobimo t. i. modificirane me-laminske smole, ki predstavljajo večino naših proizvodov na bazi melamina. Naše smole so v bi-stvu kompleksne zmesi različno velikih molekul – polimerov, pri katerih razmerje med reakcijski-mi komponentami in stopnja po-limerizacije omogočata različne končne lastnosti teh produktov, kar posledično omogoča široko paleto področij za uporabo, kot na primer:- mokromočne smole pri proizvo-dnji higienskega papirja in dekor papirja,- smole pri izdelavi mikrokapsul za samokopirne papirje,- impregnacijske smole za deko-rativne papirje,- vodoodporna lepila za iverne plošče in vezane plošče,- superplastifikatorji za beton in izdelke v gradbeništvu,- veziva v premazih za belo tehni-ko, avtomobilsko industrijo, les, pločevinke, tube ipd.,- promotorji adhezije pri proizvo-dnji gume,- smole za oplemenitenje tkanin

v tekstilni industriji. Naši izdelki na drugih kemijskih bazah se uporabljajo predvsem pri proizvodnji papirja.

Ste delniška družba. Kakšni so odnosi z malimi in velikimi del-ničarji? Odnosi z največjim delničarjem, tj. z družbo NFD Holding, ki je tu-di večinski delničar, so bili vedno korektni, saj je do danes vedno dovoljevala, da je družba svoj dobiček ponovno vložila v nove tehnologije in programe, ki so omogočali rast podjetja in ohra-nitev delovnih mest. Mali delničarji sicer kakšne-ga posebno velikega vpliva na skupščinah delničarjev, odkar je družba leta 1996 postala del-niška družba, niso imeli in bi ga glede na lastniško sestavo tež-ko imeli. So pa bili o dogodkih v podjetju in skupščinskih sklepih vedno korektno informirani pre-ko Melaminove internetne stra-ni, SEOneta in dnevnega časo-pisa.

16 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

intervJu

Kdo so kupci vaših proizvodov? Kako globalna gospodarska kriza vpliva na vaše poslova-nje? ali imate likvidnostne težave, kaj pa zadolženost in anuitete?Svoje izdelke prodajamo več kot 250 kupcem iz več kot 40 držav po vsem svetu. Največji delež seveda še vedno predstavljajo države Evropske skupnosti, med njimi so najpomembnejše Nem-čija, Italija, Poljska, Francija in Češka. Počasi se povečuje tu-di izvoz v Rusijo, ZDA, Bližnji in Daljni vzhod ter Indijo. Delež ce-lotnega izvoza se zadnja leta gi-blje čez 85 %. Naši kupci so tudi zelo znana podjetja, kot so npr. Goodyear, Continental, Miche-line, Pirelli, Bridgestone, PPG, Beckers, Kronospan itd.Za zdaj uspevamo posledice globalne krize nadomeščati z vedno novimi vse bolj tehnolo-ško dovršenimi izdelki, za kate-re imamo uveljavljene tudi pa-tente, ki so poleg slovenskih tu-di evropskega ranga. Poleg tega kupcem nudimo kar najboljši ne-posredni servis pri uvajanju na-ših izdelkov in večkrat razvijamo izdelke kar skupaj z njimi. Ne morem reči, da nismo ime-li nekaj manjših likvidnostnih težav, saj zadnjega kredita za obratna sredstva nismo več do-bili tako enostavno kot v prete-klosti, a se je situacija z dokapi-talizacijo bistveno izboljšala.Drugače pa smo svoje obvezno-sti do bank do sedaj redno izpol-njevali in jih nameravamo tudi v prihodnje.

S katerimi institucijami morate sodelovati in na kakšen način zaradi zagotavljanja okolju var-ne proizvodnje?Zagotavljanje okolju varne pro-izvodnje je predvsem rezultat odnosa vseh zaposlenih v druž-bi do tega področja. Skrb za oko-lje se začne pri razvoju novih iz-delkov ali tehnologij, nadaljuje pri naložbah in na koncu pokaže v sami proizvodnji. Ker so vsi na-ši izdelki razviti v lastnem razvo-ju, se vzporedno z razvojem op-timira tudi vidik okolja novega iz-delka. Vedno to sicer ni enostav-no, a v družbi ocenjujemo, da je

le taka pot pravilna. V zadnjih le-tih tesno sodelujemo tudi z zu-nanjimi partnerji pri razvoju teh-nik čiščenja. Že zelo zgodaj smo spoznali, da je za doseganje večjega zaupa-nja javnosti in inšpektorjev pa-metno biti celo korak pred okolj-sko zakonodajo in zato smo se v letu 2003 prostovoljno vklju-čili v primerjalno študijo možnih metodologij za ocenjevanje tve-ganj za nesrečo, povezano s ke-mikalijami. Vsa leta vzorno sodelujemo z različnimi inšpektorji s področja okolja in z Agencijo za okolje in prostor. Velik pomen imajo tudi korek-tni odnosi z izvajalci monitorin-gov, ki pri nas svoje meritve iz-vajajo popolnoma neodvisno in nevtralno po predpisani evrop-ski zakonodaji. Držimo se nače-la, da mora podjetje, ki želi dol-gotrajno delovati, podajati vero-dostojne podatke, ki so na vpo-gled najširši javnosti. Sodelujemo tudi z Gospodarsko zbornico in Uradom za kemikali-je – preko njih dobimo kakovo-stne informacije o spremembah zakonodaje in upravnih postop-kov. Zelo pomembni so tudi ne-uradni stiki med predstavniki in-dustrije in državnih ustanov, ki omogočajo boljše poznavanje naših procesov in delovanja ter s tem manj predsodkov.

ali ste v tovarni že organizirali dan odprtih vrat, kjer bi se zain-teresirana javnost lahko nepo-sredno seznanila s proizvodnjo v tovarni? V preteklosti smo dan odpr-tih vrat pogosto organizirali, a je bilo število obiskovalcev zelo majhno. Ker v zadnjih letih velik del proizvodnje dela ves čas ne-prekinjeno, predpisi o varnosti pri delu pa so vse strožji, je po-stala organizacija takih dni tež-ja. V zadnjih letih smo tako vrata odprli predvsem za organizira-ne skupine, ki so si želele tovar-no ogledati. Večinoma so bile to osnovne in srednje šole, študen-ti in poslovni partnerji.Družba vsako leto pripravi po-ročilo o odgovornem ravnanju,

v katerem po predpisani meto-dologiji spremlja pomembne po-datke o ravnanju z okoljem, var-nostjo in zdravjem. Povzetek po-ročila je na spletu, vsako leto ga posredujemo tudi skupinam in posameznikom, ki ga želijo.

Kako ljudje, meščani in nepo-sredni sosedje doživljajo vašo tovarno? ali se veliko pritožuje-jo? ali vas kdaj tudi pohvalijo? Vsaka tovarna zbuja v okoliških prebivalcih mešane občutke, kar pa še posebej velja za kemij-sko tovarno. V preteklih letih so okoliški prebivalci nekajkrat po-dali pripombe in vprašanja. V okviru standarda ISO 14001 smo vzpostavili sistem, da vse pripombe, ki jih prejmemo, zave-demo in v okviru možnosti uredi-mo. To ni vedno enostavno, ven-dar se trudimo v večini prime-rov ustreči željam, seveda zno-traj realno možnega. Vsekakor pa skušamo biti odprti in prila-godljivi. Število pripomb je sorazmerno majhno, uradnih pohval pa do zdaj žal še nismo prejeli. Ven-dar pa ob raznih neuradnih pri-ložnostih v mestu slišim kakšno ustno pohvalo občanov glede poslovnih uspehov, ki jih dose-gamo.

Kako je v tovarni, posredno pa tudi v Kočevju, poskrbljeno za varovanje okolja v ožjem in šir-šem smislu? Na kratko povejte bralcem, kako izvajate moni-toringe (spremljanje nadzora postopkov) in ukrepe, ki zago-tavljajo varnost poslovanja za ljudi in naravo, s posebnim po-udarkom na morebitnem one-snaževanju ozračja z nevarnimi snovmi, ločevanju, zbiranju in odvozu nevarnih odpadkov ter onesnaževanju vodotokov in podtalnice.Postopek je sorazmerno enosta-ven, določen pa je v našem oko-ljevarstvenem dovoljenju, v ka-terem sta določena pogostost in obseg monitoringov. Monitoringe nam izvajajo poo-blaščeni izvajalci za posamezna področja: zrak, voda, hrup in od-padki. Praviloma delamo z usta-ljenimi izvajalci, ki nas že pozna-jo, prav tako pa je lažje primerja-ti rezultate emisij med posame-znimi leti. Sami vsakodnevno izvajamo nadzor nad našimi izpusti v od-padne vode, saj imamo dve či-stilni napravi z izpusti v vode. Na tak način zagotavljajmo še višjo raven zaščite okolja. Področje ravnanja z odpadki pa je bolj zapleteno. Že vrsto let lo-čujemo nevarne odpadke, ki jih iz podjetja odvažajo pooblašče-ni izvajalci. Velik del naših ne-

varnih odpadkov se kontrolirano sežiga v sežigalnicah na podro-čju Evropske unije – največ v so-sednji Avstriji ter Nemčiji. Za vse te odpadke imamo tudi dokazila o odstranitvi. V zadnjih letih ločeno zbiramo tudi različne vrste nenevarnih odpadkov, ki se jih ne sme odla-gati na komunalnih odlagališčih. Nadaljnji postopki ravnanja so enaki kot pri nevarnih odpadkih. Na tem področju se vsako leto odpirajo nove zahteve in naloge; letos smo tako začeli ločeno zbi-rati tudi biološko razgradljive od-padke. Preko internih izobraževanj re-dno usposabljamo zaposlene za ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki. Le odgovor-no delo vseh zaposlenih namreč omogoča ustrezno raven okolj-skega delovanja tovarne.

Šele po petih letih ste 22. apri-la 2010 od nekdanjega Ministr-stva za okolje in prostor konč-no pridobili okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje. Kje in kateri so bili vzroki za tako dolgo odlašanje? ali imate ISO standard 9000 in 14000? Natančni razlogi za tako pozno pridobitev nam niso poznani. Melamin je že v letu 2005 po-dal pripravljenost, da sodeluje kot prvi predstavnik proizvajal-cev smol pri postopku izdaje do-voljenj. Ker pa postopke vodi Mi-nistrstvo za okolje in prostor po lastni presoji in dinamiki, samo oni vedo, zakaj je postopek za Melamin stekel tako pozno. Na Ministrstvu za okolje in prostor so začeli z izdajanjem dovoljenj najprej v drugih dejavnostih, kjer je bilo več primerljivih zavezan-cev. Kemijska industrija pa je morala žal počakati. Dovoljenje smo tako dobili zelo pozno, če-prav smo vlogo oddali pravoča-sno. Ko pa smo enkrat bili uvr-ščeni na dnevni red, je sam po-stopek pridobitve potekal zelo hitro in brez težav. V veliko pomoč pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja sta nam bila tudi oba pridoblje-na ISO standarda. S standardom kakovosti ISO 9001 smo že pred leti vzposta-vili postopke, s katerimi skuša-mo našim kupcem ponuditi ka-kovosten izdelek in vzporedne storitve. Standard ISO 14001, ki smo ga vpeljali pozneje, pa nam pomaga vzdrževati ustre-zno prakso na področju ravna-nja z okoljem. Oba standarda združujemo v na-šem sistemu vodenja, preko ka-terega stalno izboljšujemo ka-kovost poslovanja in ustreznost ravnanja z okoljem.

»Dobro smo poslovali tudi lani, ko je Slovenijo pestila globo-ka kriza. Prodajo smo v primerjavi z letom 2010 uspeli pove-čati za 18 %, dobiček pa za 24 %. Vsi podatki so že objavljeni na spletni aplikaciji ljubljanske borze SEOnet, ki je prosto dostopna vsem uporabnikom. Brez kritične mase visoko izo-braženih kadrov teh uspehov ne bi mogli doseči. V podjetju imamo več kot 10 % zaposlenih v razvojnem oddelku. Delež zaposlenih s sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe pa je celo ve-čji od 17 % in se še povečuje.«

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 17

intervJu

intervJuPovejte nam, na kateri dosežek v tovarni ste kot dolgoletni di-rektor najbolj ponosni!Zelo sem ponosen na evropski patent in slovenske patente, ki smo jih s svojim inovativnim ra-zvojem pridobili in tudi obranili pred konkurenco. Ponosen sem na zlato priznanje GZS za inovativne dosežke, ki ga je s svojim projektom Kontinuir-ni postopek izdelave HMM dose-gla naša razvojna ekipa z mag. Ogorelcem na čelu. Ponosen sem tudi na to, da smo ob pravem času zmogli pogum za izvedbo največje naložbe v zgodovini podjetja – izgradnje kontinuirnih linij za HMM, de-stilacijskih kolon in uparjalnika, kar nam danes omogoča nor-malno rast in preživetje.Neprecenljiv pa je tudi z veli-kim trudom pridobljen ugled, ki ga naše podjetje danes dosega med partnerji doma in v tujini na področju sintetičnih smol za raz-lične aplikacije, melafilmov za oplemenitenje ivernih plošč in impregniranih platen za čevljar-

sko industrijo.

Kakšni so vaši kratkoročni dol-goročni razvojni načrti?Že pred 12 leti smo si zastavi-li cilj, da se v določeni tržni niši uvrstimo med prve tri ali štiri pro-izvajalce na svetu. Na področju smol na bazi HMM nam je to že skoraj uspelo. Kratkoročno želi-mo naš tržni delež s prilagoditva-mi obstoječih izdelkov in še aktiv-nejšim prodajnim pristopom kre-piti na obstoječih programih. No-ve aplikacije melaminskih smol, kot so melaminske pene in mela-minska vlakna, pa so nov izziv in nove tehnološke svetovne niše, kjer smo lahko pomembni igralci v prihodnosti.

Načrtujete kakšno pomembno naložbo v tehnološkem in sicer-šnjem smislu?Melamin ne bi več obstajal, če ne bi imeli stalno kakšnega ra-zvojnega železa v ognju. Konku-renčen boj na svetovnih trgih je vse bolj oster, zato moramo bi-

ti pri razvoju še hitrejši in še bolj inovativni. Naša kratkoroč-na prioriteta je predvsem dose-či energetsko neodvisnost sko-zi izvedbo projekta kogeneraci-je toplote in električne energije na biomaso v sodelovanju z lo-kalnimi partnerji. Vrednost te-ga projekta je ocenjena na pri-bližno 20 mio EUR. Vzporedno pa moramo, kakor hitro se le da, uvajati nove izdelke, kot so npr. nove smole za lakarsko indu-strijo, postavljati nove tehnolo-ške linije za melaminske pene in smole za melaminska vlakna ter posodobiti cisternsko skladišče. Upamo, da bomo vse to uresni-čili v naslednjih 3 do 5 letih.

verjetno se strinjate z nami, da kemična tovarna gotovo ne sodi v središče mesta. Kljub vsem odličnim varnostnim ukrepom tovarna vendarle predstavlja neko potencialno »ekološko bombo«! Morda razmišljate o preselitvi tovarne v bolj odroč-ni predel mesta ali občine? Če, kdaj in kako?Tovarna kot je Melamin seve-

da predstavlja določeno tvega-nje za okolje, ki pa je obvladljivo. Zato je beseda ekološka bomba absolutno prehuda. Ko obiskujemo naše kupce in dobavitelje po Evropi, ki pred-stavljajo podobna tveganja za okolje kot mi, se mnogi izmed njih srečujejo s podobnimi teža-vami, saj tudi v neposredni bliži-ni njihovih tovarn stojijo stano-vanjska naselja. Mesta v Evropi rastejo hitro in tovarne z dolgo-letno tradicijo, ki so bile še vče-raj nekje na obrobju naseljenih krajev, se preko noči znajdejo ob stanovanjskih naseljih. S čarob-no palčko se obstoječih tovarn žal ne da prestavljati, lahko pa se z novimi tehnologijami zmanj-ša njihov vpliv na okolje na naj-manjšo raven. Ko je bila v letu 1954 ustano-vljena tovarna Melamin, v bližini ni bilo stanovanjskih blokov. Da-nes pa je tovarna del mesta, kar vsekakor predstavlja določen

problem, ki pa je z odprtim ko-municiranjem rešljiv. Takšna kemijska tovarna, kot je naša, je infrastrukturno zapleten sistem in bi zato selitev na novo lokacijo pomenila postavitev nove tovarne v celoti. Na lokaciji, kjer delujemo, so sistemi, kot so pro-izvodnja, energetika, sistemi za recikliranje, hladilni sistemi, skla-dišča in čistilne naprave med se-boj neločljivo povezani. Ob selitvi bi morali na novo postaviti vse, ne le proizvodno halo. To pa zahteva takšna sredstva, da podjetje te-ga ne bi preživelo. Zato za selitev celotne tovarne trenutno ni nika-kršne možnosti. Na nove lokacije bi lahko postavili samo neke nove neodvisne proizvodne linije, kot je npr. proizvodna linija za melamin-ske pene.

ali igrate namizni tenis? Zna-no je namreč, da vsako leto razdelite (pokroviteljstvo in donacije) kar precej denarja za lokalno zdravstvo, šport, kulturo in izobraževanje. to je zelo pohvalno za občino, ki ima sicer veliko stopnjo brez-poselnosti. Povejte na kratko, komu vse velikodušno poma-gate?Namizni tenis sem z bratoma in prijatelji kot šolar igral v doma-či garaži, na doma narejeni mi-zi, kot verjetno mnogi drugi. Bolj

resno pa sem v gimnazijskem času treniral odbojko, sedaj pa precej raje rekreativno igram te-nis in kolesarim. Je pa Melamin tradicionalno ve-dno bil glavni pokrovitelj in do-nator NTK Kočevje in tudi marsi-kateri nekdanji in sedanji Mela-minovec je bil uspešen član te-ga kluba. V Melaminu se radi dr-žimo tradicije in bomo klub pod-pirali še naprej. Mogoče zaradi ekonomske krize želje po vidnih uvrstitvah v 1. slovenski ligi ni-so več tako aktualne, bo pa klub spet delal več z domačim pod-mladkom in čakal na boljše pri-ložnosti v prihodnosti.Naša filozofija je, da vsaj ne-kaj od tega kar ustvariš, vrneš okolju, saj smo preko svojih za-poslenih in svojega delovanja še kako tesno povezani z obči-no in njenimi krajani. Do sedaj smo po svojih najboljših močeh, predvsem odvisno od poslovnih uspehov, pomagali zdravstvene-mu domu, socialno ogroženim

v nesrečah, športnim klubom in kulturnim društvom, gasil-cem, jamarjem, ribičem, Gimna-ziji Kočevje, osnovnim šolam in tudi posameznikom pri kakšnih vidnejših projektih. Sodelova-li smo tudi pri vseh dobrodelnih projektih, ki jih je organiziral Ro-tary klub Kočevje. Predvsem pa sem vesel, če kakšna od daro-vanih aparatur in pripomočkov v zdravstvenem domu komu reši življenje ali ohrani zdravje.

Na koncu nas zanima, kako kočevska lokalna skupnost so-deluje z gospodarstvom? ali so vam osebno že podelili kakšno priznanje za uspešno vodenje tako pomembnega gospodar-skega objekta?Lokalna skupnost se je zadnje ča-se začela bolj zavedati, kaj stabil-no, uspešno in razvojno naravna-no podjetje pomeni za njene kraja-ne. Več posluha je bilo tako pri ure-janju in načrtovanju prostora, po-klicani pa smo bili tudi, da smo ak-tivno sodelovali v Razvojnem svetu za Kočevsko in Belo krajino, preko katerega smo lahko skupaj vplivali tudi na nov Zakon o skladnem regi-onalnem razvoju in razpisih za Po-kolpje 2010−2016. Vrhunec sode-lovanja pa vsekakor pomeni pro-jekt kogeneracije toplote in elek-trične energije na biomaso, kjer z roko v roki sodelujemo Občina, Gr-ča in Melamin v lastno dobro in do-brobit vseh občanov.Priznanja sicer osebno nisem dobil in si ga posebej tudi ne že-lim, saj gre pri naših uspešnih projektih vedno za ekipo so-delavcev, ki so vsi zaslužni za uspeh. Sem pa vesel, da je Obči-na v letu 2002 Melaminu pode-lila srebrno občinsko priznanje.

Spoštovani gospod direktor Štefanič, najlepša hvala za vaše izčrpne in zanimive odgo-vore, iz katerih veje pomemb-na prepoznavna uveljavljenost Melamina na konkurenčnih evropskih in svetovnih trgih. Za lansko uspešno poslovanje kočevske kemične tovarne gre najprej zasluga vam, ki ste kot direktor, skupaj z vsemi sode-lavci, več kot uspešno prema-govali številne pasti globalne gospodarske krize. Zato vsem skupaj želimo tudi v letošnjem letu veliko poslovnih uspehov in varno obratovanje.

»Zelo sem ponosen na evropski patent in slovenske paten-te, ki smo jih s svojim inovativnim razvojem pridobili in tudi obranili pred konkurenco. Ponosen sem na zlato priznanje GZS za inovativne dosežke, ki ga je s svojim projektom Konti-nuirni postopek izdelave HMM dosegla naša razvojna ekipa z mag. Ogorelcem na čelu. Ponosen sem tudi na to, da smo ob pravem času zmogli pogum za izvedbo največje naložbe v zgodovini podjetja – izgradnje kontinuirnih linij za HMM, destilacijskih kolon in uparjalnika, kar nam danes omogoča normalno rast in preživetje.«

»Družba vsako leto pripravi poročilo o odgovornem rav-nanju, v katerem po predpisani metodologiji spremlja pomembne podatke o ravnanju z okoljem, varnostjo in zdravjem. Povzetek poročila je na spletu, vsako leto ga po-sredujemo tudi skupinam in posameznikom, ki ga želijo.«

18 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

slovenska vojska na vajah v svetlem PotokuV torek, 3. aprila 2012, smo se učenci devetih ra-zredov ob 10.30 odpravili proti Svetlemu Potoku na obisk k Slovenski vojski, ki je že nekaj dni bi-vala tam. Pot nas je popeljala skozi Livold, Mozelj in naza-dnje do Svetlega Potoka. Tam so nas seveda pri-čakali slovenski vojaki. Naš vodič je bil vojak Slo-venske vojske, ki nas je popeljal po obsežnem ta-boru. Videli in slišali smo veliko zanimivega, po-kazali so nam kontrolne prostore, nato pa smo se peljali z oklepnikom. To je bila za nas največja nagrada. Okoli 12.10 so nam postregli s kosilom, ki je bilo okusno. Najve-čje presenečenje je bilo to, da smo lahko strelja-li z zračno puško. Vsi si želimo, da bi bile podobne dejavnosti čim večkrat na urniku. Hvala Slovenski vojski za čudo-vit ogled tabora.Čeprav je bil naš obisk kratek, smo začutili utrip vsakdanjika slovenskega vojaka.

Za literarno-novinarski krožekSašo Rožman, 9. a., OŠ Ob Rinži Kočevje

regijsko srečanje lutkovnih skupin osrednje slovenije 2012

31. marca je v Šeškovem domu Kočevje pote-kalo območno srečanje lutkovnih skupin. Ude-ležili smo se ga učenci lutkovne skupine Sonč-ki iz OŠ Zbora odposlancev ter KUD Jazbec in partnerji. Po izboru selektorice Irene Rajh Ku-naver smo se 19. aprila udeležili še regijske-ga srečanja lutkovnih skupin v Hrastniku. V Kočevju in Hrastniku smo se predstavili z lut-kovno predstavo Zmeda v pravljični deželi. Ta dan nismo samo nastopili, ampak smo si ogle-dali še tri lutkovne predstave skupin, ki so se uvrstile na regijsko srečanje. Srečanje je spre-mljala tudi strokovna svetovalka za lutke, Jele-na Sitar Cvetko. Zadovoljni s samim nastopom ter podanim pozitivnim mnenjem strokovne spremljevalke in seveda zelo utrujeni, smo se v popoldanskih urah vrnili domov.

Tina Stopar in Urška Rupnik

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 19

v vrtcu smo se družili s policistomKo se starši z otroki podajo na pot z avtomobili, kolesi ali peš po prometnih ulicah in cestah, so izpostavljeni tudi nevarnostim. S pomočjo pouč-nih knjig smo se v skupini Zajčki iz enote Ostržek (jasli) dalj časa pogovarjali o prometu. Otroci so spoznali osnovna pravila o tem, kako se moramo vesti na cesti, v avtomobilu in na pločniku.Promet smo si ogledali tako, da smo se kot pe-šci aktivno vključili vanj. Vse pridobljeno znanje, ki so ga otroci pridobivali čez mesec, je dopolnil policist Tone iz Policijske postaje Kočevje. Prija-zno se je odzval našemu povabilu in se v vrtec pri-peljal s policijskim motorjem. Predstavil nam je svoj poklic in razkazal motor. Otroci so se z njim pogovarjali, poslušali zvok sirene, kdor pa je že-lel, se je na motor lahko tudi usedel. Gospodu To-netu se zahvaljujemo za predanost in prijaznost, saj so otroci spoznali, da se lahko vedno obrnemo na policiste, če smo v težavah ali v stiski.

Vida in Klara

unicefov projekt Potovanje k sebi in okrog sveta Unicefov projekt Potovanje k sebi in okrog sveta je v letošnjem šolskem letu zaživel v OŠ Zbora odposlancev. Učenci prvega razreda, ki obiskujejo OPB, so raziskovali Svet okoli sebe.Sporočilo projekta ni le spoznavanje življenja otrok po sve-tu, ampak tudi učenje o razlikah med otroki na skupnem pla-netu. Poudarek projekta je bil na vzgoji otrok za vrednote, kot so npr. strpnost, prijateljstvo, solidarnost, mir, socialna pra-vičnost, mirno reševanje konfliktov, varovanje okolja in spre-jemanje drugačnosti. Ob projektu so otroci spoznavali sebe in druge. Tradicije tujih kultur, običaje, navade in življenje lju-di po svetu sem skušala otrokom približati na ustvarjalen in njim zabaven način. Tako smo se zabave lotili z različno lite-raturo, fotografijami, posnetki, igrami, plesi, pesmimi, pravlji-cami, ustvarjanjem in vživljanjem v tuje kulture.Prvi korak potovanja je bil od mene k tebi. Otroci so preko so-cialnih iger, opazovanja, risanja skupinske slike, igre nežnosti in bližine ipd. ozavestili svoj odnos do drugih otrok in se ime-li možnost veseliti drug drugega in skupnosti kot celote. Pot smo nadaljevali v širni svet. Raziskovali smo naš domači kraj. Spoznali smo njegove zna-menitosti in se preselili v čas naših babic in dedkov. Prebra-li smo nekaj kočevarskih pripovedk, zbadljivk, se naučili izšte-vanko in se igrali stare kočevarske igrice, nato pa spoznavali

našo državo Slovenijo in njene naravne in kulturne zanimivosti.Da smo dneve v OPB preživeli čim bolj pestro, smo se preo-blekli v Indijce in Indijke ter na kamelah jahali preko pušča-ve, iz odpadnega materiala izdelali kitajskega zmaja in z njim plesali po razredu, se preizkusili v kitajski pisavi, preživeli lepe trenutke v indijanski vasi, poslušali glasbo Aboriginov in ple-sali njihove tradicionalne plese, spoznali življenje Perujcev in se tudi sami preizkusili v ročnih spretnostih tkanja, spoznava-li živalski svet in življenje tujih ljudstev, likovno ustvarjali itd. Projekt smo zaključili s potovanjem v Afriko, kjer nas je spre-mljala Unicefova prostovoljka Barbara Adlešič. Barbara nam je najprej predstavila organizacijo Unicef Slovenija in njihovo poslanstvo. Nato nas je seznanila s splošnimi dejstvi o Ruan-di. Kje leži, kateri jezik tam govorijo, katero je glavno mesto, s čim se ljudje preživljajo. Preko kratkega filma in fotografij nam je predstavila življenje v Ruandi. Spoznali smo, da so šo-le zelo skromno opremljene, otroci pa so lahko srečni, če ima-jo zvezek in pisalo. Otroci zaužijejo različno število obrokov na dan, odvisno od finančnega položaja družine. Revnejši nava-dno zaužijejo dva do tri obroke na dan, če pa si družina lahko privošči več, jedo pogosteje. Živijo v hišah iz blata, v eni hiši ži-vi razširjena družina. Radi igrajo na inštrumente, pojejo in ple-šejo, otroci zelo radi igrajo tudi nogomet ter druge igre z žogo. Pripomočke za igro si morajo poiskati ali narediti sami. Žogo si izdelajo iz bananinih listov ter jo prevežejo z vrvjo. Tako žogo je Barbara prinesla tudi s seboj. Čeprav je žoga zelo trda in se ne odbija kaj dosti, so se otroci z njo radi poigrali.

Otroci so se ob tem projektu veliko naučili. Imeli so možnost spoznavanja, primerjanja in ugotavljanja, kako živijo ljudje do-ma in drugod po svetu. Spoznali smo, da naš način življenja ni edini ter da je drugačnost sprejemljiva, potrebna in lepa. Zapisala: Nina Zver

Proslava ob svetovnem dnevu romov na oŠ zbora odposlancev KočevjeRomi, po svetu znani kot večni popotniki, so imeli 8. aprila leta 1971 v Londonu prvi svetovni kongres Romov. Takrat se je rodila beseda Rom, ki pomeni človek. 8. april je tako postal svetovni dan Romov, praznik, ki ga praznujejo Romi po celem svetu. V Sloveniji živi okoli 10 000 Romov, na Kočevskem okoli 600. Osnovno šolo Zbora odposlancev obi-skuje šestdeset romskih otrok, zato je pomembno, da na šoli spoznavamo tudi romsko kulturo.

Torek, 10. april 2012, je bil za romske učence prav poseben dan. Kar dvajset romskih otrok je pod mentorstvom učiteljice Ande Jambrovič, vzgoji-teljice Tine Stopar ter romske pomočnice Dijane Marjanovič pripravilo kulturni program. Prireditev se je odvila v avli naše šole. Po kratkem uvodu dveh učenk sta imela kratek nagovor tudi župan občine Kočevje, dr. Vladimir Prebilič in romski svetnik, go-spod Marjan Hudorovič. Z nekaj treme in veliko navdušenja so učenci s petjem, recitiranjem in ple-som prikazali delček svoje kulture. Seveda pa ne smemo pozabiti na harmonikarja Cvetana Vlašiča, ki je petje in ples otrok spremljal s harmoniko in tu-di sam svoje petje poslal med zbrano občinstvo, ter gospoda Rajka Šajnoviča, ki je predstavil pesmi iz svoje zbirke (dve pesmi v romskem jeziku). Obema se še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje. Priredi-tev smo zaključili s plesom, harmoniko in nasmeja-nimi obrazi nastopajočih in občinstva.

Tina Stopar

20 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

iZ naŠih Šol in vrtcev ...

učenci oŠ ob rinži na državnem šahovskem ekipnem prvenstvu V Postojni je 14. aprila potekalo državno šahovsko osnovnošolsko ekipno prvenstvo do 12 let. Ekipa dečkov je osvojila 32. mesto med 53 ekipami, po-sebej pa sta se izkazala Vasja Aćimović, ki je osvo-jil 6 točk iz 7 partij, kar pomeni delitev prvega me-sta, po dodatnem kriteriju pa 7. mesto na 1. ša-hovnici. Tudi njegov mlajši brat Sergej je dosegel 6 točk iz 7 partij in s tem delitev 2. mesta, po do-datnih kriterijih pa 5. mesto na 2. šahovnici. V eki-pi so sodelovali še Urban Šercer, Tian Koritnik in Vita Virant. Ekipa deklic je osvojila 5. mesto. Drea Kurtalj je dosegla 5 točk iz 7 partij, kar je pomenilo delitev 3. mesta, po dodatnih kriterijih pa 4. mesto na 2. de-ski. Alenka Mavrin je dosegla 6. mesto na 3. deski.Sodelovali sta še Maruša Gregorič in Sara Djuri-čič. Ekipi smo spremljali Žiga Volf (ŠD Krka Novo mesto), Dejan Aćimović (ŠD Kočevje) in Tomaž Co-kan (učitelj šole).Podrobnosti o tekmovanju najdete na spletni po-vezavi: http://www.sah-zveza.si/rez/1204/si-12u12e/default.asp

Tomaž Cokan, OŠ Ob Rinži

Projekt otrok policist za en dan navdušil učenki oŠ stara cerkevV sredo, 4. aprila 2012, so policisti Policijske po-staje Kočevje v okviru projekta Otrok policist za en dan gostili učenki in učiteljico iz OŠ Stara Cer-kev. Teja Klun in Anja Šmalc, učenki 6. razreda, sta srečnici, ki sta bili v letošnjem šolskem letu izbra-ni za sodelovanje v akciji. Okoli osme ure zjutraj smo učiteljica in učenki z vznemirjenjem pričakovale, kako bomo preživele dan z možmi v modrem. Po prihodu v šolo nam je policist Bojan Šušteršič, ki nas je spremljal od od-hoda do vrnitve v šolo, predstavil potek akcije in povedal, kaj nas čaka v dopoldnevu s policisti. Na-to smo se odpeljali na Policijsko postajo Kočevje, kjer so nas sprejeli komandir postaje, dežurni poli-cist in ostali uslužbenci. Dežurni policist nam je na kratko pojasnil vlogo policistov v družbi pri zagota-vljanju varnosti ljudi in premoženja. Pokazal nam je prostor in opremo za delo dežurnega policista. Policist Bojan pa nam je razkazal prostore policij-ske postaje. Ogledale smo si sobe za pridržanje oseb, ki so osumljene kaznivega dejanja, prosto-re za zaslišanje prič, sobo za prepoznavanje sto-rilcev kaznivega dejanja, telovadnico, garderobe, pisarne, dvorišče ter vozni park policijske posta-

je. Med ogledom smo se srečale s policistom kri-minalistom, ki nam je demonstriral postopke zbi-ranja dokazov kaznivih dejanj, ki smo jih vajene vi-deti samo v filmih. Učenki sta tako imeli priložnost oddati prstne odtise in vzorec DNK. Pred ogledom voznega parka smo imele odmor in čas za malico. Učenki sta dobili tudi darilo: majico in kapo kot ob-vezno delovno obleko za nadaljnje delo s policisti. Odpravili smo se na ogled voznega parka, kjer so policisti poskrbeli za zanimivo predstavitev dela in opreme prometnih policistov. Ogledale smo si po-licijski avtomobil, motorno kolo, preizkusile čela-do, merilec hitrosti, alkotest, sredstvo za prisilno ustavljanje motornih vozil, t. i. stinger in nepreboj-ne jopiče. Nato smo se s prometnimi policisti od-peljali v mesto, kjer sta učenki imeli možnost so-delovati v ustavljanju avtomobilov ter kontroli ob-vezne opreme in dokumentov. Ko smo končali z de-lom prometne policije, nas je policist Bojan spo-mnil, da nas čaka še obisk in spoznavanje dela ob-mejnih policistov in carinikov na mejnem prehodu Petrina. Tako smo v Petrini sodelovale pri pregledu oseb, ki so prečkale mejo z Republiko Hrvaško ter spoznale, kako policisti preverjajo veljavnost do-kumentov in odkrivajo morebiten prenos nedovo-ljenih sredstev čez mejo. Ob koncu obiska smo se policistom zahvalile za zani-mivo izkušnjo ter izrazile navdušenje nad zahtevnim delom policije, ki zagotovo ni vedno tako prijetno in varno, kot smo ga bile deležne ob obisku.

Tekst: Katica KamnikFotografije: Bojan Šušteršič

vrtec na obiskuV sredo, 25. aprila 2012, smo se učenci 1. C in 2. B OŠ Zbora odposlancev družili z otroki iz vrtca Ostr-žek. Otroci so najprej obiskali 1. C z učiteljicama Sašo in Urško. Prvošolci smo jim zapeli pesmico, predstavili šolsko delo, šolske potrebščine in za-bojčke, kjer imamo pospravljene potrebščine. Tudi otroci iz vrtca so nam zapeli pesmico. Skupaj smo prebrali slikopis Gremo v šolo in reševali učni list o šolskih potrebščinah. Drugošolci z učiteljico Eve-lin pa smo jim obisk popestrili še z deklamacija-mi, petjem pomladnih pesmic in plesom Juri Muri v Afriki. Obisk smo zaključili s sladkanjem.

Aleksandra Stijepić, Urška Rupnik, Evelin Malnar

pomladno brenčanje na oŠ ob rinžiV torek, 24. 4. 2012, ob 18.00 je v telovadnici OŠ OB RINŽI v Kočevju potekala otroška prireditev, na kateri so sodelovali otroci, mentorji in delavci OŠ OB RINŽI.Letos je bila rdeča nit prireditve SOŽITJE MED ČE-BELAMI IN LJUDMI.Trije prikupni napovedovalci: čebelica Maja, njen prijatelj Vili in njuna človeška prijateljica so spre-tno napovedovali različne točke, v katerih so poka-zali svoje talente otroci, večinoma od 1. do 5. ra-zreda. Z živahnimi plesnimi koreografijami so jim pomagale tudi učenke iz višjih razredov. V urici pri-jetnega druženja so si gledalci ogledali res pester in raznolik program. Otroci so se predstavili z re-citacijami, ustvarjalnimi plesi z različnimi pripo-močki, s pravimi plesnimi koraki ča-ča-čaja, sirta-kija, trebušnega plesa, petjem in igranjem na in-štrumente ... Naslov letošnje prireditve je bilo PO-MLADNO BRENČANJE in v takšnem stilu je bila tu-di okrašena telovadnica šole. V ospredju je stal ribnik z lokvanji, povsod so rasle nežne narcise, po zraku so brenčale čebele, v ozadju pa so stali pisa-ni čebelnjaki ...Otroške nastope je spremljalo številno občinstvo, ki je z aplavzi nagradilo mlade ustvarjalce.Ta pomladna prireditev postaja na naši šoli kar tra-dicionalna, saj poteka že četrto leto zapored. Te-mu primerno so jo zaključili tudi mladi napovedo-valci: »Se vidimo prihodnje leto ... V NAŠEM DO-MAČEM PANJU!«

Letošnji organizatorki: Romana Resman in Nataša Mikulič Ivanc, OŠ OB RINŽI

sodelovanje z društvom za zaščito živali Kočevje»Pes je človekov najboljši prijatelj« je pregovor, ki ga pozna vsak in zagotovo drži. Pa vendar se tudi v današnjih časih še vedno najdejo zapuščene, izgu-bljene in ranjene živali, zlasti mačke in psi.Kako ravnamo, kadar opazimo trpinčene živali? Kaj lahko storimo, če najdemo zapuščeno, izgu-bljeno ali ranjeno žival? Odgovore nam je na zani-miv in otrokom primeren način v oddelku podaljša-nega bivanja 1. in 3. razreda podala predstavnica Društva za zaščito živali Kočevje, gospa Lidija Jer-še. Seznanila nas je z delovanjem društva, odgo-

varjala na vprašanja otrok in jih preko vključevanja v igrico popeljala do tega, kako odgovorno ravna-mo s kužkom, ki ga pripeljemo v svoj dom. V podaljšanem bivanju smo se odločili, da bomo tudi sami naredili nekaj dobrega. Začeli smo zbi-rati hrano za živali. Zbrane dobrote smo podarili Društvu za zaščito živali Kočevje, ko nas je obiska-la gospa Polona Bejtovič s svojo psičko Dolly. Po-lona nam je predstavila svojo zgodbo o tem, kako je psičko dobila in odgovarjala radovednim učen-cem. Psička Dolly pa nam je pokazala kar nekaj znanja, trikov in vragolij. Polni vtisov in navdušenja so otroci na dano temo tudi likovno ustvarjali. Skupaj z društvom in oddel-kom podaljšanega bivanja OŠ Zbora odposlancev smo v Knjižnici Kočevje pripravili razstavo, na ka-tero vas lepo vabimo.

Natalija Videnšek in Petra VidoniOŠ Stara Cerkev

ob zaključku dvoletnega mednarodnega projekta pasavček na oŠ stara cerkevLetos smo se v mednarodni projekt Pasavček, ki temelji na spodbujanju pravilne rabe varno-stnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu, vključili učenci prvega in drugega razreda OŠ Stara Cerkev. Prepoznavni lik pro-jekta je pasavec. Izbran je zato, ker ima ta bese-da, ki poimenuje žival pasavec, v vseh jezikih dr-žav, ki sodelujejo v projektu, znotraj besedo pas.

V projektu Pasavček so z otroki v dveh letih sodelova-li, jih spodbujali, usmerjali in jih učili starši, policist Bojan iz PP Kočevje, prodajalki Mirjana iz Pikapoloni-ce in Leja iz trgovine Dolgouhec ter zdravstveni tehnik Jasmin. Ker so bili letos zaradi pomanjkanja sredstev odpovedani vsi dogodki, ki so povezani z druženjem maskote Pasavček, smo na željo učencev ob koncu projekta povabili slikarja Željka. Projektno delo o varnem vključevanju učencev v pro-met in dosledno uporabo varnostnega pasu je pote-kalo vsako leto od novembra do aprila. V tem času so učenci pridobili veliko praktičnega in teoretičnega znanja, saj bodo nekateri otroci v naslednjem letu na poti v šolo že samostojni, hkrati pa se bodo še vedno vozili kot potniki in se bodo zato morali varno pripe-ti. Znanja in vsebine so usvajali z vsemi čutili in v po-vezavi z vsemi predmeti. Letos smo dali poseben pou-darek družabnim igram v zvezi s prometom, Pasavčk-om, ki so jih izdelali učenci sami in s pomočjo staršev. Obe leti je bilo izobraževanje namenjeno otrokom, lani pa tudi staršem. Preteklo šolsko leto so starši spozna-vali ravnanje in nudenje pomoči v prometnih nesrečah in sedeže za otroke različnih starosti in teže. Otroci so spoznavali pomembnost pripenjanja tako v avtomobilu kot v sredstvih javnega prevoza, saj se v šolo vozijo z av-tobusom, nekateri učenci pa s kombijem. Za pridno pripenjanje in opozarjanje na uporabo var-nostnega pasu ostalih sopotnikov bodo učenci ob koncu prejeli nagrado. Otroci so se ob zaključku projekta udeležili likovne delavnice. Družili so se z gospodom Željkom, umetni-kom, ki slika z usti. Učenci so po krajšem opazovanju slikarjeve dejavnosti sami poskusili s čopiči v ustih naslikati umetnine. Da je vsem učencem uspelo, ni dvoma, čeprav so morali odmisliti uporabo rok. Svoje zadovoljstvo so opisovali še naslednji dan v šoli, ko so izrazili željo, da morajo slike dobiti posebno veljavo. Dobro bi bilo več storiti na preventivi najstnikov. Ka-kovostno ocenjujem projekt Zveze paraplegikov Vo-zim, čeprav ne hodim. Sicer pa s člani Društva para-plegikov ljubljanske pokrajine sodelujemo z mlajšimi šolarji in starejšo najstniško populacijo. Naj naš moto »Vzgled odraslih je za otroke največja spodbuda in najboljši učitelj« postane tudi vaš.

Učiteljica Jadranka ErjavecOŠ Stara Cerkev

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 21

reportažaUpokojenci v Evropskem parlamentuV okviru Zveze društev upokojencev Slovenije številni prostovoljci po vsej Sloveniji že nekaj časa uresničujejo projekt Starejši za starejše, ki ga uspešno vodi Novomeščan-ka in predsednica Društva upokojencev Novo mesto, Rožca Šonc. Tako je s pomočjo upokojencev prostovoljcev iz južne Primorske prišlo do ideje, da bi si v zahvalo za mar-ljivo in nesebično delo na tem projektu skupaj ogledali Evropski parlament v Bruslju in deželo Beneluksa. Na to potovanje so bile povabljene tudi prostovoljke iz Dolenjske, vključno s predsednico Šončevo. Obisk Evropskega parlamenta je potekal v torek, 10. aprila 2012. Prepričan sem, da bo tudi bralce Novega Utripa, še posebej pa vse upo-kojence, zanimalo, kaj vse so upokojenci iz Dolenjske in Primorske lepega doživeli in videli na svojem potovanju.

beLGiJaKraljevina Belgija je sodobna evropska država z visoko razvito industrijo in trgovino, prometno infrastrukturo, bančništvom, turizmom ter pod-jetništvom. Kot taka je eno izmed najpomemb-nejših evropskih diplomatskih, denarnih in po-slovnih središč, tudi zaradi Evropskega parla-menta. Belgija je po površini za tretjino večja od Slovenije in meri več kot 30 000 kvadratnih kilo-metrov, kjer živi okoli enajst milijonov prebival-cev. Še najbolj je znana po proizvodnji piva, ka-terega varijo v kar 450 različnih vrstah. Belgija je v grobem razdeljena na tri dele, in sicer na Flam-sko, kjer govorijo nizozemsko, Valonsko, kjer ži-vijo francosko govoreči ljudje in Bruselj. Na ob-močju Ardenov živijo Nemci. Prav zaradi teh jezi-kovnih in kulturnih razlik v Belgiji pogosto priha-ja do političnih sporov. Neodvisnost je bila raz-glašena leta 1830. V Belgiji so na kralja Alber-ta II. zelo ponosni, nekoliko manj pa jim je v po-nos socialistični predsednik vlade, Elio Di Rupo, ki ne skriva svojih istospolnih nagnjenj.

evropsKi parlamentVožnja z avtobusom je vključno s številnimi po-stanki trajala kar 18 ur. Najpomembnejši posta-nek je bil nekje sredi Nemčije, kjer so upokojen-ci za zajtrk pojedli veliko kuhano domačo šun-ko, poleg pa pili refošk in cviček. Gostitelj je bil evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS), ki je v uvodu predstavil svoje delo v številnih komisi-jah ter Odboru za zaposlovanje in socialne zade-ve, s posebnim poudarkom na Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidar-nosti. Pogovor s Kacinom je bil prijeten in zani-miv, saj je poudaril, da je solidarnost znotraj ge-neracije zelo pomembna. Preden se je poslovil, je evropski poslanec še poudaril, da je druže-nje, skupno delo in posvečanje človekoljubnim ciljem tista kakovost slovenske družbe, ki se bo izkazala za dragocenost, zlasti v krizi. Ob nara-ščanju revščine pa delo prostovoljcev postane še mnogo bolj pomembno. Njegov sodelavec pa je zbranim upokojencem izčrpno predstavil de-lovanje Evropskega parlamenta, katerega so si z zanimanjem ogledali. Upokojence pa je seve-da tudi zanimalo, kakšne so možnosti sofinanci-ranja projekta Starejši za starejše iz Kohezijske-ga sklada. Žal evropski poslanec na vprašanje ni odgovoril natančno.

sramota brusLJaNaslednji dan je bil namenjen ogledu Bruslja, ki je bil kot evropska prestolnica dokaj zanemarjen. Zanimivo je, kako smo Slovenci glede odpadkov in izvrševanja okoljevarstvenih smernic domala hlapčevsko pokorni Bruslju, kjer smeti kopičijo v

plastičnih vrečah pred hišami, kjer ležijo dva dni in več. Naj spomnim, kako je pred časom zaradi zabojnikov »odletel« takratni minister Karl Erja-vec. Smešno! Medtem pa v evropski prestolnici, tj. v Bruslju, sploh nimajo zabojnikov za odvoz od-padkov. Nimajo ekoloških otokov za zbiranje in lo-čevanje komunalnih in bioloških odpadkov, zaboj-nikov za belo in barvno steklo itd.

BelGijsKe ZanimivostiNa popotovanju po Flandriji so si dolenjski in primorski upokojenci najprej ogledali obmorsko mesto Brugge (Bruž), ki je gospodarsko in turi-stično središče Belgije. Turisti mu pravijo sever-ne Benetke. Ogledali so si tudi univerzitetno me-sto Gent, ki mu zaradi številnih univerz pravijo duhovno središče Belgije. Antwerpen pa je po-leg velikega pristanišča znan tudi po diamantih. Mesto je eno največjih središč na svetu za trgo-vanje in brušenje teh čudovitih dragih kamnov. Večina trga z diamanti je v rokah belgijskih Ju-dov. Tu je največja judovska skupnost v Evropi, saj tu živi več kot deset tisoč Judov. Zato se lju-dje vozijo na kolesih tudi z dežniki.

Slovenski upokojenci, ki so bili skoraj en teden v Belgiji, so bili na poti domov, ko so v avtobu-su prepevali narodne, partizanske in cerkvene pesmi, enotnega mnenja: življenje v Belgiji je za slovenske razmere in pokojnine zelo drago! Naj navedem samo dva primera: kavica z mlekom stane rekordnih 3,5 EUR, za običajno kosilo s pi-vom, ki ga varijo v 450 različnih okusih, pa je tre-ba odšteti kar okoli 40 EUR! Kljub tej draginji pa v Belgiji ni bilo čutiti globalne krize.

Franci Koncilija

Generacije in generacije so nas v šoli učili, da je Kočevar ime za ko-čevskega Nemca, Kočevec pa za kočevskega Slovenca ali, glede na povojne migracijske tokove bolje rečeno, Slovana. Toda vsaj z zgo-dovinskega vidika zadeva ni tako enostavna, kot se zdi na prvi po-gled. Termin Kočevec se je na-mreč pojavil že v 19. stoletju, ven-dar nikakor ne kot oznaka za Slo-venca, temveč zgolj kot sinonim za poimenovanje Kočevar.

»Kmalo zopet bode pravična vla-da grofa Taaffeja slovenski narod na bojišče poklicala, da si slobo-dno, brez pritiska in ne kakor le-ta 1877, izvoli svoje odbornike. In, ako bode tačas taka disciplina, ta-ka navdušenost za narodno stvar, kakor je bila pri volitvah v državni zbor, ko so prebivalci kranjske de-žele sijajno dokazali, da izvzemši Kočevcev na Kranjskem Nemcev ni, osvedočeni smo, da bodemo volilcem zopet veselega srca in ra-dostne duše vskliknili: Slava!« je denimo julija 1879 pisal Slovenec.

Liberalni Slovenski narod pa je je-seni 1882 iz deželne prestolnice poročal: »Pretekli teden prišel je v Ljubljano Kočevec s svojim nade-polnim sinom, ki je baš dovršil šo-lo v Kočevji in katerega bi bil rad spravil k kakemu trgovcu. Hodi-la sta od Poncija do Pilata, prije-la za marsikatero kljuko, pa brez vspeha, kajti mladi Kočevec ne zna prav nič slovenski in zbog te-ga nij bil nikjer vzprijet, ker dečka, ki slovenski ne zna, noben trgovec in podjetnik rabiti ne more.«

Na prvi pogled sicer elegantna for-mula Kočevar = kočevski Nemec, Kočevec = kočevski Slovenec v času naših pradedov torej nika-kor ni bila veljavna, temveč so se tisti, ki so prebirali časopisje, sre-čevali kvečjemu z identiteto Koče-var = Kočevec. Vendar pa lahko ugotovimo tudi, da se je tako prvi kot drugi izraz do 2. svetovne voj-ne uporabljal v dvojnem smislu. Po eni strani so z njim imenovali celotno prebivalstvo Kočevske, po drugi pa je v ožjem pomenu ozna-čeval le pripadnike kočevske nem-ške skupnosti. Ta dvojnost je slo-venskim prebivalcem včasih pov-zročala težave.

Tako lahko v nekem pismu, ki so ga nepodpisani Slovenci iz Bo-rovca leta 1919 naslovili na ča-snik Domoljub, beremo, da so Bo-rovčani vsi Kočevarji, ker spadajo pod Kočevje, kar pa še ne pomeni, da vsi govorijo nemško. Nad polo-vico jih je Slovencev, so dodali pi-sci, mnogi se v kočevščini niti za silo ne morejo pomeniti. In tako je, npr. v Dolnji Brigi po njihovih bese-dah leta Gospodovega 1919 žive-lo 69 pravih Kočevarjev in 125 va-ščanov slovenskega rodu. Dilema je jasna: če so Kočevarji oz. Ko-čevci Nemci, kako potem imeno-vati prebivalce Kočevske s sloven-sko identiteto?

Še bolj absurden je bil položaj pri kočevskih Nemcih. Tudi ti so za prebivalstvo Kočevske v splo-šnem uporabljali izraz »Gottsche-er« oziroma narečni »Göttschea-bar«. Če so želeli poudariti nacio-

nalnost, pa so »Göttscheabarje« ločevali od »Kroinerjev« (Kranjcev), kot so imenovali kočevske (in dru-ge) Slovence. Pri tem je bilo nero-dno le to, da so tudi sami stoletja bili kranjski deželani in torej prav tako »Kroinerji« kot njihovi sloven-ski soprebivalci.

Seveda ne kaže pozabiti, da je de-litev na kočevske Nemce in koče-vske Slovence utemeljena pred-vsem na jezikovni podlagi Tako kot se po žilah mnogih Slovencev pretaka kri nemških prednikov, tu-di za kočevske Nemce velja, da so se med bivanjem v naših kra-jih pomešali s slovenskim življem. Dr. Jože Rus je pred drugo svetov-no vojno zapisal, da so se skozi stoletja Slovenci in Nemci na Ko-čevskem pretopili v pisano sloven-sko-nemško etnografsko gmoto, ki že od nekdaj nosi ime Kočevarji.

S tem je pravzaprav le dopol-nil staro trditev narodopisca Emi-la Korytka, ki je že v prvi polovici 19. stoletja ugotavljal, da je koče-vsko ljudstvo v nemščino prevede-na slovanska knjiga. Izsledki nem-škega antropologa Hansa Friedri-cha Karla Güntherja, moža, ki je s svojimi rasnimi teorijami močno vplival na naciste in so ga v Nem-čiji klicali kar 'rasni Günther' ali 'ra-sni papež', so po Rusovem mne-nju res pokazali, da Slovenci ni-so vplivali zgolj na kulturo in misel-nost nemških priseljencev, tem-več se je dolgotrajno genetsko prepletanje izrazilo tudi v fizičnih značilnostih prebivalstva.

Če bi torej na Kočevskem pred drugo svetovno vojno iskali etično čistega Nemca, bi se nam znalo dogajati tako kot tistim Korošcem, ki pravijo, da bo kamniti zmaj na celovškem mestnem trgu poma-hal z repom, ko bo mimo prišel či-stokrvni nemški domačin. Kot je znano, pa strašanski lindver za-dnjih 400 in nekaj let, kar gostuje sredi Celovca, ni trenil še niti z ve-ko, ali pa se o tem vsaj niso ohra-nila poročila.

Zanimivo je, da sta se izraza Ko-čevarji in Kočevci včasih pojavljala celo skupaj. Tako je npr. poslanec Karel Klun v državnem zboru med razpravo o slovenskih srednjih šo-lah aprila 1880 razglabljal: »Nem-ški Kočevarji to tudi prav dobro spoznajo in žive v najlepši prija-znosti s svojimi slovenskimi sose-di, zato tudi vse s Kranjskega po svetu zagnano vpitje o zatiranji Nemcev ne prihaja nikdar od pra-vih Nemcev samih, marveč zmiraj le od ljudi, kteri imajo kaj dobička od tega, da ščujejo narod zoper narod, da potlej tem lajše v motni vodi ribe love. In res, če bi bili ke-daj le poskusili, nemške Kočevce zatirati, bi o tem poštenem in pri-dnem narodiču zavoljo njegovega pičlega števila pač ne bilo nobene-ga sledu več.«

Če povzamemo, lahko zaključimo, da sta izraza Kočevar in Kočevec pred drugo svetovno vojno pome-nila eno in isto. Razlikovanje se je zato pojavilo šele v obdobju po osvoboditvi. Več o tem pa, kot re-čeno, v naslednji številki.

22 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

ZGoDovinsKa paBerKovanja

Malce za šalo, malce pa tudi zares, bi lahko trdili, da na Kočevskem v začetku 21. stoletja prebivata dve sprti plemeni. Pripadniki prvega slišijo na imeni Kočevarji in Kočevarice, člani drugega pa prisegajo, da so Kočevci in Kočevke. Razprave o vprašanju, »al' prav se reče Kočevar al' Kočev'c,« se vlečejo že desetletja ter tu in tam poskrbijo tudi za rahlo povzdignjene glasove. Zato pa se, hvala bogu, poenotimo vsaj takrat, ko nas kdo razglasi za Kočevčane. Kajti Kočevčani, o tem se pri nas strinja mlado in staro, pač že nismo. Toda kaj o izrazih Kočevar, Kočevarica, Kočevec in Kočevka pravi zgodovina? In kakšno je mnenje jezikoslovne stroke? O tem v tokratni in naslednji številki Utripa. Mihael Petrovič ml.

Težave z imenom: Kočevarji, Kočevci, Kočevčani … (1. del)

Kateri je Kočevar in kateri Koče-vec? V 19. stoletju, ko se je pojavilo poimenova-nje Kočevec, sta bila izraza isto-pomenki (fo-tomontaža Hacquetove upodobitve Kočevarja iz leta 1804)

Na prvi pogled sicer elegantna formula Kočevar = kočevski Nemec, Kočevec = kočevski Slovenec v času naših pradedov nikakor ni bila veljavna. Tisti, ki so prebirali časopisje, so se srečevali kve-čjemu z identiteto Kočevar = Kočevec. Izraza Ko-čevar in Kočevec sta pred drugo svetovno vojno pomenila eno in isto. Razlikovanje se je pojavilo šele v obdobju po osvoboditvi.

odgovora na rubriko pisma Bralcev ali praznovanje 8. marca ni zaželeno?Ko berem članek v aprilski številki utripa mi je žal, da organizacijski od-bor glede zabave za dan žena, ki so ga žene praznovale 10. marca, ni prisluhnil predsedniku Vaškega odbora, g. Viktorju Pešlju, ki je dober gospodar. 9. februarja 2012 je bil sklican sestanek krajanov Livolda, na katerem nas je g. Pešelj obvestil o vsem aktualnem. Seznanil nas je (o tem smo tudi glasovali), da je naš lepo obnovljen vaški dom brezplač-no na razpolago vsem kulturnim prireditvam, strokovnim predavanjem in Gasilskemu društvu Livold. Vsi ostali morajo najem dvorane plačati. Vsa pohvala organizaciji zabave za praznovanje dneva žena 10. marca, vendar z grenkim priokusom obtoževanja, da imajo občutek, da misli-mo, da je zabava za praznovanje dneva žena nemoralna in da so tudi prisotni na zabavi nemoralni. S tem obsojajo same sebe. Obsojati dru-ge in njihove misli je zares nemoralno. Zakaj? Organizatorke ne pomisli-jo, da različni ljudje različno mislimo. Mi smo še vedno mnenja, da je na-jem dvorane za zabave treba plačati brez izjeme in privilegijev. Podod-bor, ki ga omenjajo, pa smo vsi krajani Livolda. Žalosti me, da nikjer ni zapisana pohvala g. Pešlju za organizacijo praznovanja dneva žena, ki smo ga s čudovitim programom praznovali v dvorani na sam praznik, torej 8. marca. Brezplačno nam je prepeval Vaški pevski zbor Konca vas. Prekrasen je bil tudi program učencev podružnične šole Livold, zato tu-di vsa pohvala učiteljicam za lep program. Hvala učencem in učiteljicam za veliko košaro lepih in z veliko truda narejenih rdečih nageljnov. Pro-slavo smo zaključili z velikim aplavzom in povabilom vseh prisotnih na pogostitev, ki nas je čakala na bogato obloženih mizah.

Bralka A. S. M.

Prispevka iz aprilskega utripa in Dolenjskega lista sta me spodbudila, da ju tudi sam pokomentiram. Kot je iz prispevkov razvidno, je nekatere žene iz Livolda zbodlo dejstvo, da bodo tako kot vsi drugi krajani, ki prirejajo zabave v vaškem domu, morale plačati najemnino. Kot predsednik Vaškega odbora sem pobira-nje najemnine nasledil po volitvah jeseni leta 2010, po mojem predho-dniku, g. M. Jelenoviču, ki je najemnino pobiral od leta 2005. Po lanski temeljiti prenovi dvorane in stranišč smo ceno dvignili za 20 EuR in je podobna kot v sosednji vasi. Na februarskem zboru krajanov smo med drugim sklepali o višini najema dvorane in o tem, kdo je upravičen brez-plačnega najema. Brezplačna je za potrebe Gasilskega društva Livold, za vse kulturne dejavnosti, ki ne zaračunajo honorarja, za vsa strokov-na predavanja, ki niso prodajne narave in za politične in za gospodar-ske dejavnosti KS. Za omenjeno praznovanje dneva žena, ki so ga z zabavo 10. marca pra-znovale žene in pri tem udeleženkam zaračunale, pa je dvorana pla-čljiva. Najemnine, ki nanesejo približno 200 EuR letno so edini vir, ki ga imamo odborniki na razpolago za tekoče stroške, opremo in za stro-ške pri organizaciji prireditev, kot so npr. Dedek Mraz, dan žena, praznik dela, dan državnosti, praznik KS ipd. Glede na notranjo opremo dvora-ne bi potrebovali še znatna sredstva za stole in ogrevanje, da o slabem ostrešju niti ne govorimo. Čudi nas, da se branijo tega prispevka za vaško dobro, saj jih je vendar veliko in vsaka udeleženka plača manj kot 1 EuR. Po drugi strani pa mla-di, katerim bi morale biti zgled, plačajo najem in so tiho. Živeli smo in še danes živimo v državi, kjer imamo vsi enake pravice in tudi dolžno-sti. Vsi krajani smo vedno dolžni s svojim delom prispevati k vzdrževa-nju in ohranjanju že obstoječih objektov ter se truditi za napredek vasi.V Dolenjskem listu se hvalite, da ste vi in vaši predniki delali za skupno dobro, ki pa sedaj ne velja, da bi imele dvorano zastonj. Sprašujem se, glede na vašo samohvalo, kako je potem mogoče, da je bila dvorana v tako razpadajočem stanju znotraj in zunaj, da sem moral lani spomladi okoli dvorane, če sem želel pokositi, najprej posekati grmovje in dreve-sa, ki so rasla tudi iz samega zidu dvorane? Ne le vi in vaši predniki, tudi drugi so delali, pa pri tem niso iskali privile-gijev. Vemo, da je jabolko spora naša izvolitev, naša delovna zagnanost in naši uspehi. Pridite, pridružite se nam in skupaj bomo delali in skupaj se bomo veselili uspehov. Glede na to, da letos Komunala ne bo kosi-la javnih površin, ste krajani vabljeni, da vzamete kose ali grablje, zako-pljete bojne sekire in naredite zopet nekaj za svoj kraj, da bo morda po-stal zgled drugim.

Viktor Pešelj

titoMesec maj je mesec mla-dosti, je pa tudi mesec, ki nam je ostal v spominu po 25. maju − dnevu mla-dosti, ko smo kot del So-cialistične federativne re-publike Jugoslavije pra-znovali rojstni dan tovari-ša Tita. Letos mineva 120 let od rojstva Josipa Broza - Tita, maršala Jugoslavi-je in vrhovnega poveljnika partizanske vojske, ki je osvobodila našo domovi-no. Tito je del naše skupne zgodovine in prav je, da se spomnimo pomembne-ga jubileja. Javno mnenje v vseh nekdanjih jugoslo-vanskih republikah mu je še vedno zelo naklonjeno. Navkljub desničarski pro-pagandi in blatenju je Ti-to spoštovan in najbolj pri-ljubljen politik od Vardarja do Triglava. V Kumrovcu in Hiši cvetja v Beogradu bo letos za dan mladosti veli-ko slavje, štafete mladosti so že krenile na pot iz vseh nekdanjih republik Jugo-

slavije, da se počasti 120 let rojstva Josipa Broza - Tita, ki ostaja simbol de-lavskih pravic in bratskega sožitja med narodi.

Besedilo: Rudolf Baloh Foto: arhiv

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 23

pisma Bralcev

Microera Jože šilc s.p.

Hrovaca 14A

(trgovski center Spar Ribnica)

1310 Ribnica

tel.: 01 8373 116

fax.: 01 300 77 06

mobi: 051 358 762

mobi: 051 358 760

e-mail: info@microera.si

24 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

Gornje Lepovče 36, 1310 Ribnica

tel: 01 836 21 96 gsm: 041 693 953

e-mail: urban.s@amis.net

Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil

Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu Dom v Ljubljani,od 6. do 11. marca v dvorani E, Pavilion/JURČEK

vaBimo vas v naŠ rastavno proDajni salon v novem mestu na poDBevŠKovi 18, Kjer si Boste lahKo oGleDaliveliKo peči in Kaminov in priDoBili ustreZne inFormacije Za postavitev v vaŠem Domu

za oglaševanje pokličite:031 655 986

ali pišite na e-mail:noviutrip@novi-utrip.eu

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 25

ruBriKavpraŠanja Bralcev

Toni MrVič gsm: 031-546-182,

e-naslov: drustvo.bodiluc@gmail.com

za tista vPraŠanJa, Ki jim sami

ne naJdemo odGovora

Vsakdo se kdaj znajde na čudnem križpotju svo-jega življenja, ko ne ve, ne kod ne kam, ne kako in ne s čim ne s kom ... Včasih nam lahko le neka beseda, nek majhen na-mig koga, ki ga osebno niti poznamo ne, poma-ga premostiti negoto-vost, pred katero smo se znašli. Mnogokrat pa se znajdemo v spletišču vprašanja in podvpra-šanj, ki se tesno nanizajo drug k drugemu. A zado-voljivega odgovora od ni-koder ... Naredimo korak naprej! Vprašajmo Tonija Mrviča, življenjskega mo-tivatorja, svetovalca za osebnostni in duhovni razvoj.

Svoja vprašanja lahko To-niju posredujete na naš elektronski naslov noviu-trip@novi-utrip.eu oz. jih pošljete na uredništvo Utrip, Omerzova ulica 29, Dolga vas, 1330 Kočev-je, vsaj do 5. v mesecu naslednjega izida lokal-nega mesečnika.

»Ker ni popolnih ljudi in s tem tudi ne popolnih družin, so vsakdanje odločitve podvržene subjek-tivni presoji staršev.«

Spoštovani Toni,dolgo sem se pripravljala k temu pismu. Negotovost in strah, pa besede, obrekovanja. a za svoje mladostne napake moram poskrbeti, saj bi konč-no rada zaživela. v družini nas je bilo več otrok – oh, kako zavidam edincem, ki se jim ni treba soočati z razlikami, ki jih starši delajo med otroki. Na račun enega izmed nas, ki je bil 'drugačen', smo bili osta-li zapostavljeni, saj je bila vsa pozornost namenjena njemu. vsa pozornost, vsa nežnost, vsa ljubezen, mi pa smo bili kot zapuščena mlada mačeta, ki smo drug v drugem iskali zato-čišče, razumevanje in varnost. Zato sem se odločila, da takoj ko stopim v polnoletno dobo, zapustim dom. Kako sem se počutila osvobojeno, spoštova-ni toni! Kmalu sem spoznala moškega, precej starejšega od sebe, pri katerem sem se poču-tila zaželeno in predvsem var-no. Po nekaj letih skupnega ži-vljenja je napetost, ki sem jo v prvem, drugem, tretjem … letu dajala kar na stran, izbruhnila z vso silovitostjo. Partner, s ka-terim sem preživela leta, sploh ni bil tisti človek, ki sem ga ves čas imela 'naslikanega' v glavi. Ne, to je bil tujec, s katerim sva delila prostor in posteljo. Kot bi se prebudila iz otopelosti, kot bi se mi razgrnila koprena izpred oči. Popoln šok! vem, da je napaka to, kar sem v mladih letih sprejela, ne vem pa, kako naj se lotim krpanja svojega ži-vljenja. Brigita

Spoštovana Brigita, najlepša hvala za vaše vprašanje. Iz te-ga, kar ste nam zaupali, lahko zaznam tronivojsko problemati-ko, ki se dotika marsikatere dru-žine in tudi posameznika. Pojdi-mo lepo po vrsti.

Omenjate, da vas je bilo več otrok v družini. Nikar ne bodite ljubosumni na edince, saj ima-jo tudi oni svoje izzive. Morda se kdo od njih opogumi in nam za-upa svoje izkušnje. V družinah, kjer sta dva otroka ali več, ve-dno obstaja realna možnost, da bodo otroci različno dojema-li starševsko ljubezen. Globoko v sebi sem prepričan, da ima-jo starši enako radi vse otroke in da bi to, kar naredijo za ene-ga, v enaki ali podobni situaciji naredili tudi za drugega. Po dru-gi strani pa je tudi res, da star-ši ne zmorejo dati vsem enake pozornosti. Ali je pozornost naj-

bolj smotrno razdeljena, pa je povsem drugo vprašanje. Ker ni popolnih ljudi in s tem tudi ne popolnih družin, so vsakda-nje odločitve podvržene subjek-tivni presoji staršev. Ne dvomim v iskrenost namenov, vendar se zgodi, da včasih situaciji prepro-sto niso (nismo) kos. Kot ste na-pisali, je bil eden od otrok v vaši družini 'drugačen'. Žal ne vem, kaj točno ste mislili s tem? Je bil otrok s posebnimi potreba-mi, z motnjami v duševnem ra-zvoju? Je bil otrok z napačnimi odločitvami, katerih posledice je nosila celotna družina? V pr-vem in drugem primeru so star-ši pred veliko dilemo. Vprašanje se glasi: Ali otroku, ki zahteva več pozornosti in časa, to tudi nakloniti, čeprav na škodo osta-lih otrok, katerim gre dobro? Kakšna je cena za rešitev ene-ga? Ravno tu nastane problem. Vsak od staršev bi to reševal na svoj način in izbiral svoje prio-ritete. V takšnih okoliščinah je zelo pomembno, da oba starša ostaneta aktivna in poskušata aktivnosti medsebojno uskladi-ti. Vaš primer, spoštovana Brigi-ta, je klasičen zgled in opomin, da se enega ne rešuje na račun drugega, saj se na koncu lahko izgubi vse.

Posledično temu ste se odloči-li čim prej zapustiti svoj dom. Našli ste moškega, ki bi vam bil oče in partner v eni osebi. Tako dvojno in postrani zastavljeni temelji partnerske zveze ne mo-rejo zdržati dolgoročne gradnje. V takšnem partnerskem odnosu ni nihče zares zadovoljen in iz-polnjen. Zato je nujno, da se ta-kšni temelji zrušijo. To še ne po-meni, da se morata partnerja

raziti. Najbolje je, da skupaj po-stavita nove temelje, kjer bosta mož in žena ter nikakor še ma-lo oče in hči. Deloma igrati vlo-go starša se nikakor ne sklada s partnerskim odnosom.

Kar je, tu je. Kot rad pravim, da v življenju ni izgubljenih situa-cij, izgubljeni so samo ljudje. Kar me za vas navdaja z moč-nim optimizmom, je prevzema-nje odgovornosti za svoje prete-kle odločitve, kot tudi za svojo prihodnost. Kot vidim, ste jasno doumeli, da obtoževanje drugih ne vodi nikamor in preprosto ni pot do izhoda. Spoštovana Bri-gita, le iz nekaj napisanih stav-kov vam težko svetujem, kako naprej. Imate možnost, da se skupaj s partnerjem iskreno po-govorita in da začneta ponovno graditi partnerski odnos, ven-dar tokrat na zdravih in trdnih temeljih, kjer se ne bosta spra-ševala, kaj bosta drug od druge-ga dobila, temveč raje kaj sta pripravljena drug drugemu daja-ti. Druga možnost je, da začne-te novo partnersko zvezo. Toda moram vas opozoriti. Če ne bo-ste delali na svojem lastnem do-zorevanju in se ne boste v nov partnerski odnos vložili kot tr-den in zanesljiv partner, se bo tudi v drugo končalo podobno kot se je tokrat. Naj vam ne bo škoda časa za osebnostno do-zorevanje, kajti verjamem, da želite postati zrela in odgovorna žena ter mati. Če pri tem potre-bujete pomoč, sem vam na raz-polago.

Spoštovani! želim vam veliko modrih in zrelih odločitev ter vse dobro.

beremo, Prebiramo ...iskrenost … modrost … ne-kega uma v eni sami knjigiNe vem, če sem bil, odkar znam brati, kdaj tako navdušen nad kakšno knjigo, kot sem ob bra-nju te, ki jo prebiram te dni. Čudovite prikazane človeške lastnosti, krasen izbor besed in opisi tako različnih čustev in situacij, da imaš obču-tek, kot bi se vozil z vlakcem smrti. Gor. Dol. Go-oooor. Doooooooooool! Pa spet gor!Iz krohotanja ob prebranem te že naslednji tre-nutek preseneti knedelj v grlu. Toliko topline, srčnosti, iskrenosti in modrosti nekega Uma v eni sami knjigi! Pa sem komaj čez polovico in tako kot si jo želim prebrati do konca čimprej, upam, da bo bralni užitek trajal čim dlje.»Pa dobr', a misliš povedat za katero knjigo gre, al' ne?«Ne! Ne še! Če želiš izvedeti, beri naprej, če ne, pa pač ne, kajne? Kako hudiča nisem tega do-bil v roke prej? Po drugi strani pa, mislim, da jo berem ravno ob pravem času. Prej je ne bi znal ceniti tako, kot jo cenim zdaj.Nekdo, ki zna tako opisovati ljudi in situacije, komične zaplete in razplete, obenem in hkra-ti ter vštric pa zapletene in tragične življenjske usode, ki se odvijajo pred našimi očmi, a jih ne vidimo ter potem obžalujemo, da nismo spo-štovali in znali zaobjeti trenutka, dokler so bi-li tu, in ko jih več ni, dojamemo, da je pač pre-pozno ...Žal. Šel je. Šel je človek, iztekel se je čas, mini-li so dnevi. Pa tega ne naredi na tak patetičen, cankarjanski način, ampak tako prekleto pre-prosto, kot bi šlo za dejstvo in nekaj povsem sa-moumevnega. Vsakdanjega.Čeprav je možak živel nadvse pestro življenje, iz knjige ne veje ne pompoznost ne nadutost. Pred očmi imaš povsem preprostega, z življenj-skimi izkušnjami in preprosto pametjo prežete-ga človeka, ki reče bobu bob, joškom pa prsi ali dojke, odvisno od obdobja, v katerem se z njimi srečuje. Njegova odkritosrčna kritika, ki se zdi nadvse na mestu in tehtna, v katerokoli sfero je že namenjena, je podana na tak način, da ko jo prebereš, jo dojameš. Misliš - da jo.Potem pa sam pri sebi rečeš: …. »Čakaj ... ka-ko!?« in greš prebrat znova. In potem ti šine. To je objektivnost. To.Ko sem tuhtal o tem, kar berem, sem si rekel, da ne bom več pisal. Nima smisla. Nimam kaj povedati, nimam česa reči. To misel sem vzel kot odločitev. Pa sem si kot kaže po tehle vrsti-cah sodeč - premislil, kaj? Tako kot misel, da bi danes jedel testenine s tuno, potem pa si misel premisliš in si narediš sendvič. Ali pa pride mi-sel, da bi se najraje fental. Misel pač pride in misel gre. Jaz ostajam. In čeprav je Marko Zor-ko tudi žal že odšel, njegova misel ostaja. In mi-sli iz njegove glave zbrane v knjigi Mein Kampf. Heil Marko.

P.s.Sem hotel na vsak način to vključiti vmes, pa so ostali stavki tega izpodrivali.Nekoč sem rekel, da če bi lahko s kateroko-li zgodovinsko osebnostjo iz preteklosti imel uro za karkoli, ne bi izbral ne Bude ne Krišne ne Jezusa ne Kraljeviča Marka, niti Tita ali Miki Miške, ampak bi s Charlesom Bukowskim po-pil nekaj piv. No sedaj bi nekaj piv raje popil z Zorkom.

Robert Kostadinoski

Predstavitev knjige novinarjev mateja Šurca in Blaža Zgage Orožarski posli, ki so potekali na območju Kočevske Reke, so postali že del nacionalne folklore. S sodelav-ci na Snežniku, ki so bili zraven, se dostikrat pogovar-jamo o tem obdobju naše novejše zgodovine. Večino-ma preklinjajo, ker so bili v TO od začetka in so vete-rani osamosvojitvene vojne v »zahvalo« pa zdaj dela-jo na žagi za mizerne plače. Publicista in raziskoval-na novinarja Matej Šurc in Blaž Zgaga sta 19. apri-la v Kinu Šiška predstavila zadnjo knjigo trilogije 'V imenu države', 'Prikrivanje', ki podrobno ter na osno-vi dostopnih dokumentov razkriva razsežnosti sloven-ske trgovine z orožjem na Hrvaško in v Bosno. V tretji knjigi Prikrivanje pa pišeta tudi o aferi Patria. Avtorja sta opravila izjemno delo, zato je njun projekt finanč-no podprl Evropski sklad za raziskovalno novinarstvo.Na predstavitvi so poleg Šurca in Zgage razpravljali še avtor spremne besede publicist Branko Soban, re-cenzentka Spomenka Hribar, zgodovinar dr. Božo Re-pe, recenzent Zdenko Čepič in sodelavca iz BiH ter Hr-vaške Esad Hećimović in Saša Leković. Tudi občinstvo je imelo možnost, da se vključi v debato. Jože Zago-žen je avtorja pohvalil za delo, ki sta ga vložila v pi-sanje knjige, hkrati pa je povedal, da so v knjigi zapi-sane tudi laži. Ludvik Čanžek je prav tako izrazil svoje mnenje. Kot zadnji iz občinstva se je oglasil gospod, ki se je predstavil kot upokojeni ravnatelj ene izmed lju-bljanskih gimnazij in žalostno ugotovil, da je to, kar se dogaja danes, sedmina osamosvojitve.Knjige bodo prevedene tudi v jezike narodov Jugosla-vije, tako da bodo predvsem veterani iz Hrvaške in muslimanskega dela Bosne izvedeli, kateri Slovenci so prodajali orožje po oderuških cenah ter na račun njihovih muk in žrtev profitirali.

Tekst/foto: Rudolf Baloh

KolumnaProstovoljstvoGeneracije petdesetih in šestdesetih letih so bi-le vajene, da so aktivno sodelovale pri izgradnji in obnovi takrat še skupne države, ki je čez nekaj de-setletij razpadla in za njo ostaja le spomin. Neka-terim sladek, drugim grenak, a tako kot je razpa-dla država, tako so razpadle tudi ceste, ki so jih gradili z udarniškimi akcijami. Tudi mostovi, po-stavljeni v tistem času, so že precej razmajani - tako kot današnje gospodarstvo. Razni zadružni domovi, prizidki tovarn in večnamenske dvorane, zgrajene iz denarja, ustvarjenega ob delovnih so-lidarnostnih sobotah in samoprispevkih krajanov in občanov občin širom države, pa so se znašle v rokah posameznikov, sedaj uspešnih podjetnikov. Tedaj vzklikani paroli 'Tovarne delavcem!' in 'Delu čast in oblast!' se zdita kot delček iz kakega znan-stvenofantastičnega romana avtorja z občutkom za (samo)ironijo, kjer je dogajanje postavljeno na nek oddaljen planet v neki drugi galaksiji. Ljudje so se prostovoljno udeleževali udarniških brigad po raz-ličnih delih tedaj skupne nam države in prispeva-li svoj delček znanja, truda, moči in potu za skupno dobro. Za dobro vseh. Tako za druge kot tudi zase ...Tudi v dandanašnjih časih nas pozivajo k solidar-nosti, človeškosti in prostovoljstvu. Z vseh strani. Telefonske številke in žiro račune za nakazilo sa-moprispevkov objavljajo v vsaj dveh tedenskih te-levizijskih oddajah, kjer poročajo o tegobah ljudi, ki so se znašli nekje v temni in hladni senci na tej sončni strani Alp. K človeškosti nas pozivajo ta-kšni in drugačni veljaki iz svojih klimatiziranih so-ban poleti in prijetno ogrevanih dvoran pozimi, zle-knjeni v oblazinjene naslanjače in z nasmehom na ustnicah, kot bi bilo vse v najlepšem redu.K solidarnosti nas milozvočno nagovarjajo ljudje v z zlatom ozaljšanih oblačilih in pokrivalih in z ble-ščečimi rubinastimi prstani, ki od obubožanih sle-hernikov pričakujejo, da bodo bolj solidarni od njih samih.Prostovoljce vabijo k sodelovanju tudi raznovrstna društva, klubi in ustanove. Trkajo na naše najbolj osnovne vrednote, ki pa so nekako v zatonu. Sploh pri tistih, ki bi nam morali biti svetel primer in nam z lastnimi dejanji dajati občutek, da naj jih pri nji-hovem udejstvovanju posnemamo.Prostovoljci so zaželeni v vseh sferah. Tako pri lo-kalnih skupnostih kot regionalnih in tudi državnih. Na različnih prireditvah, proslavah, pri delu s sta-rostniki, pri poučevanju mladih in delu z invalidi ali pomoči duševno prizadetim.Topli občutki, ki napolnijo srce, privzdignejo duha in dajo človeku pomen ter razkrijejo njegovo bit, pa žal ne napolnijo tudi želodcev niti ne pripomorejo k pozitivnemu stanju tekočih računov.Vrednote, kot največja človeška vrlina, so brez vre-dnosti. Za še tako zvrhan koš vrednot v trgovini ne dobiš niti generičnega jogurta in žemlje. Človek z vrednotami poseduje ničvredno valuto, ki ni niti spoštovana niti cenjena. Še več ... človek z vredno-tami je vse pogosteje obravnavan kot nekdo, ki je naiven in ga je moč izrabljati. Posameznik visokih moralnih in etičnih normativov .. brez beliča v že-pu, brez nasmeha na obrazu in brez perspektive.Prostovoljstvo bi moralo biti družbeno koristno de-lo, za katerega se posameznik odloči sam - se pravi prostovoljno, ne pa da se mu na hrbet zvije roko. To potemtakem ni prostovoljno delo, temveč prisilno delo. Pod prisilo pa niti vprežna živina ne vleče voza v nedogled. Prej ali slej pobezlja, zvrne voz in priga-njalca, če pa jo le-ta še naprej sili, ga butne s kopiti.

Robert Kostadinoski

misel in štos meseca majasmeŠnica:Pogrebni zavod najame Mujo, da bo izkopal grobno jamo za pokop pokojnika. Šef mu vse razloži in zabiča, da mora jamo izkopati do dvanajste ure, ker je ob treh popoldan pogreb. MuJO REČE: “Šefe, ne brini, sve će biti u redu!”Ob kontroli ob enajsti uri šef ugotovi, da Mujo ni zasadil niti ene lopate, kaj šele da bi izkopal grobno jamo ... Mujo mirno sedi in kadi cigareto. V POVIŠANEM TONu Mu ŠEf REČE: “Mujo, što nisi izkopao jamu?”MuJO Mu ODGOVORI: “Šefe ma gledaj, tu počiva Francelj, tamo Jože ..., šta onda ja da radim?!”

miseL:... Če imaš srce za druge, če te bolečina drugih prizadene, če lajšaš stisko drugih, če sprejemaš ljudi takšne kot so, če več daješ kot sprejemaš – potem je to prava ljubezen! (Phil Bosmans)

taborniki na pomladovanjuV mesecu aprilu smo se kočevski taborniki Roda svobodnega risa odpravili na na-še prvo pomladovanje v Srčkovi koči, ki je trajalo od petka, 6. aprila, do nedelje, 8. aprila 2012. Pomladovanje je krajši spomladanski tabor, na katerem v sklopu pro-grama praktično preizkusimo vse, kar smo se čez leto naučili. Tako smo se v petek igrali različne taborniške igrice, skupaj smo pripravili večerjo in zakurili ogenj, ki je gorel čez ves konec tedna. Večer smo preživeli ob prepevanju pesmi ob spremljavi kitare in harmonike ter pripravi na nočno stražo. Sobotno deževno jutro smo začeli z jutranjim zborom, na katerem nas je načelnica seznanila s presenečenjem, poveda-la nam je, da pričakujemo obisk jamarjev in jamark iz Jamarskega društva Netopir iz Kočevja. Tako je bilo dopoldne posvečeno pripravam prihodu jamarjev. Kljub slabe-mu vremenu smo se vsi skupaj odpravili na ogled jame v bližini koče. Pred jamo so nam jamarji razložili in pokazali pripomočke, ki jih uporabljajo ob vstopu v ja-mo. Nato smo se skupaj odpra-vili na ogled jame in jamskega sveta. V jami smo videli kar ne-kaj jamskih živali, najbolj všeč pa so nam bili netopirji. Po do-bri uri in pol smo se iz jame vr-nili h koči, kjer nas je z okusnim golažem pričakal starešina. Ta-ko je sledilo nekaj uric skupnega druženja, kjer smo se bolje spo-znali in stkali medsebojna prijateljstva. Po dnevu, ki je bil poln novih doživetij in iz-kušenj, je sledil še nekoliko drugačen družaben večer, saj smo Nives, eno izmed po-gumnih jamark, prepričali, da se nam je pridružila in prespala skupaj z nami do ne-delje. Ob našem taborniškem ognju, ki nas je prijetno grel, smo se veliko pogovarja-li, si izmenjavali dogodivščine ter že načrtovali ponovna srečanja z Jamarskim dru-štvom Netopir. Po prijetnem večeru smo se vsi skupaj odpravili na zaslužen počitek. V nedeljo je sledil zaključek našega taborjenja. Bilo je zabavno, zanimivo, polno no-vih doživetij, skratka, nepozabljivo.

Gašper Šolaja

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 27

pomladni uspehi kočevskih lokostrelcevPo daljšem času se spet oglašamo, a to ne pomeni, da naši člani niso bili pridni in aktivni. No, pa poglejmo, kaj vse so počeli v tem času. Nazadnje smo poroča-li o izvedbi šolskega regijskega dvoranskega lokostrelskega tekmova-nja konec januarja. Zatem se je šest članov udeležilo tekmovanja za Slovenski pokal - 18 m FITA dvoranski krog, ki je potekalo 11. februarja v Žalcu. Tokrat uvr-stitev med najboljše tri ni bilo, vsi pa so dosegli potrebno normo za na-stop na Državnem prvenstvu, ki je potekalo 25. in 26. februarja v Šen-čurju. Državnega prvenstva se je udeležilo kar deset tekmovalcev, Lju-bo Kravanja pa je dosegel odlično 4. mesto. V nedeljo, 4. marca, je Lokostrelski klub Orel v sodelovanju s Srednjo šolo Kočevje ter Lokostrelsko zvezo Slovenije organiziral Lokostrelsko dvoransko državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol. Tekmovanja so se udeležili dvesto trije tekmovalci iz oseminsedemde-setih osnovnih in srednjih šol. Tekmovali so tisti učenci in dijaki, ki so se na regijskih prvenstvih, ki so potekala v Kočevju in Muti, glede na določeno normo uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Tekmovanje je pote-kalo v prijetnem vzdušju. Kočevske osnovne šole in Srednjo šolo Kočevje je zastopalo šest lo-kostrelcev. Trem izmed njih sta bili šolski prvenstvi (regijsko in držav-no) sploh prvi tekmovanji, saj so s treningi pričeli pred dobrima dvema mesecema. Trenerja sta bila z uspehom vseh tekmovalcev zelo zado-voljna. Najbolje se je odrezal dijak Srednje šole Kočevje Rok Komljen, ki je dosegel tretje mesto. Po krajšem predahu so se člani 24. marca v Podzemlju udeležili tekme za Slovenski pokal - FITA Arrowhead krog 12 + 12 ter 31. marca tek-me za 3D pokal v Ložnici pri Žalcu. 7. aprila so se udeležili tekmova-nja Arrowhead za FAWR, 14. aprila pa tekme za 3D pokal na Turjaku. Predzadnji vikend v aprilu pa je bil precej dejaven za najmlajše in nji-hova trenerja. V soboto, 21. aprila, so se učenci in učenke kočevskih osnovnih šol in Srednje šole Kočevje udeležili šolskega regijskega zu-nanjega prvenstva, ki je za južni del Slovenije potekal v Črnomlju. Na-ši so bili zelo uspešni: V svojih kategorijah so domov prinesli kar štiri medalje posamično in eno ekipno: Za OŠ Zbora Odposlancev so tekmovali: Kaja Križ, ki je bi-la prva, Katja Murn in Andrej Štefanič, ki sta bila druga ter Sara Besal, ki je bila četrta. Ekipa v postavi Sara Besal, Katja Murn in Andrej Šte-fanič je dosegla tretje mesto. Za OŠ ob Rinži so tekmovali: Matic Žagar - 4. mesto, Matjaž Ciglič - 8. mesto in Patrik Nik Turk - 8. mesto. Ekipno so učenci OŠ ob Rinži dosegli 7. mesto. Za SŠ Kočevje pa je Rok Ko-mljen dosegel 1. mesto. Vsi so dosegli potrebno normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo 19. maja v Gornjem Gradu. Takoj naslednji dan, 22. aprila, so se tekmovalci z ukrivljenim lokom udeležili tekme FITA 70m/50m + OK za SREDNJEEVROPSKI POKAL, ki je štela tudi za FITA pokal, SLO pokal, Meddržavno mladinsko pokal-no tekmovanje in Študentsko državno prvenstvo. Naši štirje tekmoval-ci so se kljub njihovi prvi tovrstni tekmi odrezali odlično. Najbolje sta se na tekmi za Srednjeevropski pokal izkazali dekleti, ki sta tekmovali v kategoriji kadetinj. Katja Murn je po kvalifikacijah v dvobojih prišla do malega finala ter se borila za bron, a ji je na koncu malo zmanjkalo in je osvojila 4. mesto, Sara Besal pa je prišla do veli-kega finala ter se borila za zlato, vendar se tudi njej ni izšlo in je osvo-jila končno 2. mesto. Dekletoma in vsem ostalim tekmovalcem sporočamo, da bomo vsi, ki njihova tekmovanja spremljamo, na naslednjih tekmah še bolj stiskali pesti, hkrati pa vsem članom, ki svoj prosti čas vlagajo v treninge, če-stitamo za dosežene rezultate in jim želimo predvsem veliko zadovolj-stva pri treningih. Ida Murn foto: arhiv LK Orel

Šport in reKreacija

Kočevski nogometaši so se iz poljskega pniewya vrnili kot veliki zmagovalciMlade kočevske nogometaše smo v Kočevju pričakali v Gaju, 15. maja 2012, ob 16. uri, ko so se po štirih dneh domov vrnili kot veliki zmagovalci.Turnir MINI EURO 2012 je v Pniewyu na Poljskem potekal od 11. do 15. maja 2012. Na njem so sodelovali dečki letnika 1999 in mlajši in nadvse pohvalno je, da je na samem turnirju sodelovalo kar 24 ekip iz 7 držav.Ekipa Kočevja je pokazala, da se za razvoj mladih nogometašev pri nas ni bati in da z mladimi generacijami na področju športa dobro delamo. V predtekmovanju so naši odigrali 4 tekme in vse zmagali z rezultatom 3:0. V finalu je ekipa odigrala 3 tekme in dve zmagala, eno z rezultatom 3:0, drugo pa z rezultatom 3:1. Fantje so kljub ze-lo dolgi vožnji (kar 17 ur) prikazali izredno zrelo, dinamično in atraktivno igro. Kljub temu, da so bili igralci Kočevja telesno šibkejši od ostalih ekip, so zasedli 1. mesto in osvojili pokal, ki bi si ga želela vsaka ekipa v svoji vitrini. Poudariti je treba, da so župani občin udeleženk skupaj z županom Kočevja, oviti v šal NK Kočevje, vneto na-vijali za ekipo Kočevja, ki jih je s fantastično igro popolnoma očarala. Zato smo jih v družbi staršev, sorodnikov in prijateljev v torek, 15. maja 2012, ob 16. uri pričakali v Gaju, kjer so zmagoslavno dvignili pokal za Kočevje.

Vesna MalnarVišja svetovalka za stike z javnostmi in informiranje

foto

: Bar

bara

Adl

ešič

risova kolesarska pot prejela zlato priznanje

V prejšnji številki našega mesečnika smo poročali o novi kole-sarski poti po Kočevskem rogu, ki je nastala kot projektna na-loga kočevskih dijakov smeri Ekonomski tehnik. Pod vodstvom mentorice Irene Trope so se Sara Škrajnar, Teja Vidmar, Teja Mi-helič, Tanja Šalika in Nejc Špehar skupaj z Anžetom Kobolo, Go-ranom Lebanom, Jernejem Škrajnarjem in Matejem Kocjanči-čem v četrtek, 19. aprila, predstavili na turistični tržnici. Sejem, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije, se imenuje Več zna-nja za več turizma in letos je potekal na temo Všeč mi je. Kot mi je povedala Sara, ki je bila tudi vodja projekta, so fantje poskr-beli za podobo stojnice − s svojo izvirnostjo so oblikovali pravi mali gozdiček sredi nakupovalnega središča BTC. Dekleta pa so poskrbela za dobro opremljenost s plakati, zloženkami, ko-lesarskimi kartami in prigrizki, kot so lešniki, krhlji in posuše-ne hruške. Na sejmu je vsako stojnico najprej obiskal voditelj, ki je postavil nekaj ključnih vprašanj o projektu, na katera je Sa-ra kot vodja projekta tudi odgovorila. Nato so vse stojnice kot komisija obiskali predstavniki Turistične zveze Slovenije in oce-nili vsako stojnico posebej. Sara je še povedala, da so njihovo stojnico obiskali tudi ljubitelji narave, kolesarjenja in koles na-sploh. Zelo veliko zanimanja je bilo za kolesa Gorana Lebana, saj so bili ljudje navdušeni nad izvirnostjo in sestavo le-teh. Le-seni izdelki Anžeta Kobole, ki so jim služili za posodice, v kate-rih so imeli prigrizke tudi niso ostali neopaženi. S seboj so ime-li tudi maskoto, in sicer kostum risa, za nošenje katerega je bil zadolžen Matej Kocjančič. Maskota je bila pri obiskovalcih sej-ma zelo dobro sprejeta in po besedah Sare je bila Mateju vloga pisana na kožo. Stojnica dijakov Gimnazije Kočevje je bila zelo dobro obiskana, vsakemu obiskovalcu so predstavili svoj pro-jekt. Skupno se je na sejmu predstavilo približno 46 šol, vsaka s svojim projektom in urejeno stojnico. Konkurenca je bila tako precej močna. Pa vendar je upanje na zmago pri kočevskih di-jakih ostalo vse do konca. Končno je nastopil trenutek resnice, ko je bila Gimnazija Kočevje le poklicana. Dijaki so prejeli zlato priznanje in dosegli najvišje število točk med vsemi udeleženi-mi šolami na sejmu. Točke so prejeli iz različnih panog, in sicer: projektna naloga, ureditev stojnice, predstavitev na stojnici in promocijski spot. Kot mi je povedala Sara, so za nagrado preje-li vstopnice za brezplačno kolesarjenje v rudnikih pod goro Pe-co. Kolesarjenje poteka 500 metrov pod zemljo po zapuščenih rudniških rovih. Nagrade so se ujemale z dejavnostmi vsakega podjetja in tako je njihov projekt dobil temu ustrezno nagrado − kolesarjenje. Vsi so bili nagrade zelo veseli, odločili pa so se, da se bodo na kolesarjenje odpravili po maturi, ko bo več prostega časa in se bodo lahko zares sprostili in imeli lep izlet.

Dobitnikom zlatega priznanja želimo lepo kolesarsko turo v rudniških rovih pod goro Peco, hkrati pa jim z uredništva izre-kamo tudi čestitke ob prejetem priznanju. Zagotovo so s svo-jim projektom uspešno predstavili tudi kočevsko občino in njeno naravno bogastvo.

In ker na mladih svet stoji, so takšni projekti in prejeta prizna-nja zagotovo pozitivna luč prihodnosti za našo občino in njeno večjo prepoznavnost.

Teks: Barbara AdlešičFoto: sodelujoči v projektni nalogi

28 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

tekma za 3d pokal v rakitniV soboto, 12. maja, je v Rakitni potekalo lokostrelsko tekmovanje za 3D pokal, Alpe Adria pokal ter Jadran-ski pokal. V idiličnem ambientu okrog jezera na Raki-tni, prekrasnem vremenu in visoki udeležbi lokostrel-cev (179 tekmovalk in tekmovalcev iz 33 klubov) iz Av-strije, Italije, Hrvaške in Slovenije so tekmovali tudi ko-čevski lokostrelci LK Orel. V močni konkurenci se je izkazal Ljubo Kravanja, ki je domov prinesel zlato medaljo. Vsi klubski kolegi mu če-stitamo in želimo uspešno tekmovalno sezono še na-prej.

Ida Murnfoto: arhiv LK Orel

aprilski pohod mladih planincev

Aprilske sobote so se letos kazale v svoji pra-vi muhasti podobi, vsaj kar se vremena tiče. Prav to slednje pa je najbolj povezano z na-šimi planinskimi pohodi po bližnjih in malo bolj oddaljenih slovenskih hribih.Vsi razpoloženi, v upanju, da ne bo tako kot teden poprej, ko smo morali zaradi deževne sobote pohod odpovedati, smo se 21. aprila odpravili proti Primorski. Dva avtobusa, 42 mlajših in 14 starejših planincev z vseh treh kočevskih osnovnih šol, njihovi mentorji, vo-dnici Zinka in Branka ter mladinski vodni-ki pripravniki, smo se peljali mimo Cerknice in Ravbarkomande do zavetišča na Abramu.Ves čas smo zrli v nebo, kajti na nebu se je enkrat svetlikalo sonce nato pa temni oblaki z rahlim dežjem. Pohod smo tako prilagodili takratnemu vremenu in začetek pešpoti pre-stavili iz Razdretega na zavetišče na Abramu, kjer naj bi se začel naš vzpon. Pa se je še ma-lo zataknilo. Zapora na cesti nam je vožnjo preusmerila po drugi poti in jo tako podalj-šala še za kakšno urico. Še dobro, da smo v eni izmed vasi naleteli ravno na predsedni-ka PD Križna Gora, ki je bil pripravljen vozi-ti pred nami in nam tako pokazati pravo pot.Končno smo se ustavili na prostornem par-kirišču in vsi lačni segli v svoje nahrbtnike. V daljavi smo slišali grmenje, vendar naj bi, po izjavah domačinov, vreme zdržalo.Pa smo začeli s hojo po gozdni cesti. Po do-brih dvajsetih minutah nas je že osvežila ka-kšna kapljica dežja. Nekateri so se začeli ta-koj oblačiti v vetrovke, spet drugi odpirati dežnike. Tako se je naša kolona močno raz-tegnila. Vsi tisti, ki so se pravočasno zaščitili pred padavinami, so imeli najbolj prav, kajti zelo hitro so se približali nevihtni oblaki, ka-tere je spremljal še veter. Izbira ni bila težka in odločitev je padla − obrnemo se in gremo nazaj. Še dobro nismo izrekli teh besed, je

že začelo nekaj bolj šumeti in ropotati. Naj-prej sodra, nato pa toča za velikost koruznih zrn. Danes pa res nimamo sreče, smo si re-kli! Vendar ne boste verjeli, kakšno navduše-nje, morda večje, kot če bi osvojili vrh Nano-sa. Toliko veselja in krikov ne bi slišali na vr-hu planote, kot smo jih izpod kapuc, pelerin in dežnikov. Nekateri so prvič v življenju vide-li točo. No, to pa tudi nekaj šteje!Ob vrnitvi do avtobusov smo šli do prvega ovinka in malo navzdol, kjer je bila turistič-na kmetija − zavetišče na Abramu. Zavetje pred padavinami smo našli pod velikim šo-torom, ki je bil pred domačijo. Prijazen la-stnik nam ga je odprl, mi pa smo hitro en za drugim zasedli mize in klopi. Čeprav v malo slabših pogojih kot navadno smo pojedli še kakšen grižljaj sendviča in drugo zalogo iz nahrbtnika, izpolnili dnevnike in prejeli celo slovenski transverzalni žig, kar nam planin-cem veliko pomeni. Vsebina pisanja in risa-nja tokrat ni bila težka, kajti doživetje je bi-lo dovolj močno.Zanimivost te kmetije so bile gotovo živali − od kokoši, koz, bikov in do velikega rjavega medveda, ki se je razkazoval v svoji ogradi. Ničkoliko posnetkov je napravil Milan, da ga je ujel v svoji najlepši drži skupaj z nami.Za nami je bil tako dan brez hudih planinskih naporov, poln medsebojnega druženja in klepetov, za katere velikokrat nimamo časa. Da pa bi bilo vse še slajše, smo se ravno pravi čas vračali mimo hiše, kjer so bili pri ženinu ravno zbrani svatje in tako smo bili še mi po-goščeni s pecivom, namenjenim za svatbo.V Kočevje smo se vrnili v čudovitem sončnem popoldnevu in takšnega vremena si želimo v maju, na zadnjem pohodu v letošnjem šol-skem letu.

Za MOPD KočevjeMelita Berlan

Šport in reKreacija

Namen tabora je povezovanje treh različ-nih fakultet v pogledu in ravnanju s prosto-rom. Vsako leto se za štiri dni odpravimo na izbran konec Slovenije in ga s pomočjo pro-fesorjev, asistentov in različnih strokovnih sodelavcev analiziramo, se z njim spozna-mo in ugotavljamo probleme ter potencia-le. Cilj je tudi interdisciplinarno povezovanje profesorjev in spoznavanje študentov iz raz-ličnih strok, medsebojno druženje, izmenja-va mnenj ter ustvarjanje interesnih povezav za v prihodnje. Kočevsko smo izbrali zaradi precejšnjega nepoznavanja prostora s strani slovenskih študentov ter funkcionalne izbi-re, saj sva kar dva od treh organizatorjev ta-bora domačina.

V štirih dneh smo spoznali Kočevsko in okoli-co na področjih, ki predstavljajo glavne zna-čilnosti te krajine in aktualno problematiko. V četrtek, 26. aprila, smo v prostorih Kluba kočevskih študentov začeli s predavanjem na tematiko sanacije poškodb v krajini na področju odlagališč odpadkov, ki ga je vodil dr. Marko Dobrilovič iz Biotehniške fakulte-te, Oddelka za krajinsko arhitekturo. Pred-stavil nam je osnovne principe urejanja ta-kšnih prostorov in sodobne primere izved-be v praksi. Po predavanju smo se odpravili na teren odlagališča komunalnih odpadkov v Mozlju, kjer nam je ga. Saša Klun predstavi-la principe delovanja na našem lokalnem od-lagališču ter probleme, s katerimi se spopa-dajo. Popoldne smo pridobljene informacije nadgradili s kratkimi predavanji in debato na okrogli mizi v Gimnaziji Kočevje. Predavali so gospod župan, dr. Vladimir Prebilič, nekdanji direktor Komunale Kočevje, g. Leon Behin, sedanji direktor Komunale Kočevje, g. Mar-ko Klun, g. dr. Marko Dobrilovič in ga. Tina Kotnik. Sledila je debata na temo odlagali-šča v Mozlju, splošne problematike prostor-ske umestitve in sanacije odlagališč in pro-blematike smeti na splošno, pri kateri smo sodelovali vsi udeleženci tabora.

Petek smo preživeli zelo aktivno in, kot se za obiskovalce Kočevske spodobi, raziskali Kočevski rog. Vodila sta nas prof. dr. Andrej Bončina iz Oddelka za gozdarstvo in obnovlji-ve vire, ki je prav tako domačin ter prof. dr. Blaž Repe iz Oddelka za geografijo. Spozna-li smo gozdni prostor, njegove rastiščne zna-čilnosti in soodvisnosti med fizično-geograf-skimi pogoji, vegetacijskim pokrovom in ra-bo prostora. Dan smo začeli pri Kraljici Ro-ga, debeli jelki, in nadaljevali proti pragozdu, kjer smo spoznali načela ravnanja s pragoz-dom ter kako in zakaj ohranjati in varovati takšne habitate. Ker nam je vreme to omo-gočalo, smo se povzpeli na Veliki rog in tako dobili drugo dimenzijo na pogled v prostor – cel dan smo se namreč gibali v gozdu, ki ne omogoča dolgih vizur in občutka za umesti-tev v prostoru. Z vzponom na 1099 metrov nadmorske višine pa smo dobili celoten pre-gled nad velikim masivom Kočevskega roga in njegovo umestitvijo v prostor. Po spustu

nazaj do Žage nam je prof. Repe predstavil osnove delovanja navigacijskih sistemov ali t. i. GPS aparatov ter praktično uporabo le--teh. V skupinah smo jih preizkusili na krajši turi okoli Žage. Ob vračanju v Kočevje smo si ogledali še Prelesnikovo koliševko in specifi-ko naravnega smrekovega rastišča zaradi in-verzije, grobišče pri Jami pod Krenom in obe-ležje povojnih pobojev ter nadaljevali proti stari kočevarski vasi Trnovec in tam spozna-li nekaj problematike oz. specifike kočevske zgodovine in zaraščanja starih vasi.

Sobota je bila namenjena geologiji in tipič-nim kraškim pojavom na prostoru Kočevske. Vodil nas je prof. dr. France Šušteršič, začeli pa smo pri Željnskih jamah, katere smo raz-iskali na lastno pest ter spoznali geološke principe kraških jam in specifično problema-tiko te jame zaradi povezave podzemnih vo-da z rudniškim jezerom in usedlinami premo-ga. Ogledali smo si še jamo Waserloch, ki je bila nekoč najbolj bogato nahajališče člove-ških ribic na svetu. Nato smo se napotili pro-ti Gotenici, kjer smo opazovali vršaje in na-prej proti Kočevski Reki, kjer je posebnost za ta del krasa prisotnost terra rosse (rde-če zemlje). Odpravili smo se tudi do Tabor-skih sten Taborske jame, hkrati pa uživali ob razgledu na spodaj ležečo Kolpsko dolino in Gorski kotar proti hrvaški meji. Za zaključek smo pot nadaljevali do Loškega Potoka in spoznali razliko med kraškim poljem in uva-lo, ki po mnenju dr. Šušteršiča v tem prime-ru ležita ena poleg druge, vsaka na svoji stra-ni griča. Dan smo končali na Bloški planoti.

Zadnji dan je bil nedeljski – odpravili smo se na Rudniško jezero, kjer smo teren vodi-

li študenti sami oz. Miha Varga, soorganiza-tor in študent geografije. Predstavil nam je zgodovino rudnika, nastanek jezera in seda-njo aktualno problematiko. Z ogledom okoli jezera smo spoznali različne specifične pro-store, vsakega s svojo problematiko. Jezero predstavlja mestu Kočevje velik potencial, a se zaradi napačnih in nenadzorovanih rab hi-tro deformira. Objezerski prostor je območje številnih interesov: potencialnih turistov, lo-kalnih rekreativcev, zavarovanega območja Nature 2000 ter ribičev, ki na najrazličnejše načine puščajo sledi v prostoru – tu lahko posebej omenimo nedaven neprimeren po-seg »ureditve« poti na velikem območju se-verozahodnega dela obale, ki prav vsake-mu omogoča dostop z avtomobilom skoraj do obale. Uravnavanje različnih interesov in zadovoljevanje najrazličnejših potreb na tem prostoru bi zahtevalo obsežen projekt krajin-ske ureditve in sodelovanja različnih strok – kot to sami počnemo na taboru.

S to mislijo smo zaključili že tretji geograf-sko-krajinarsko-geološki tabor. Z različnih vi-dikov smo spoznali majhen košček lepot Ko-čevske, za globlje poznavanje pa bi bilo po-trebno dodatno poglabljanje v prostor. Ven-dar nam je že kratek vpogled odkril mnogo aktualnih problemov, a hkrati tudi potenci-alov in lepot, ki bi jih bilo vredno upošteva-ti z namenom razvoja same regije in obči-ne. Študentje smo od tabora odšli polni no-vih znanj in dodatnega zavedanja o majh-nem zelenem koščku Slovenije, ki se ga je že od nekdaj ohranjalo, zdaj pa je morda prišel čas, da se začne tudi razvijati.

Cilj tabora je bil tudi spodbuditi domače pre-bivalstvo, da se vsaj delno vključijo v reševa-nje oz. spoznavanje problematike Kočevske. To smo želeli doseči z okroglo mizo, vendar poleg treh svetlih izjem ni bilo prisotnega no-benega obiskovalca. To je žal na Kočevskem mnogo prepogosta praksa – nezanimanje občanov in občank za lastno okolje, hkrati pa mnogo prevelika kritika vseh poskusov, da se življenje na Kočevskem obrne na bolje. Občani in občanke se žal še premalo zaveda-mo, da imamo sami v rokah škarje in platno ter da lahko samo mi udarimo po mizi, spod-budimo konstruktivno debato in poskrbimo, da bo življenje v našem kraju teklo po naših smernicah in željah. Študenti, župan, ostali občinski veljaki in svetle izjeme lahko samo podajo ideje in smernice, na nas občanih pa je, da, v kolikor se z njimi strinjamo, ideje jav-no in glasno podpremo oz. jih, v kolikor se z njimi ne strinjamo, zavrnemo s konstruktivni-mi argumenti in boljšimi predlogi.

V imenu organizatorjev bi se rada zahvalila Občini Kočevje za sodelovanje, Gimnaziji Ko-čevje za pomoč in ponujene prostore, Klubu kočevskih študentov za sofinanciranje in po-nujene prostore ter študentski organizaciji Univerze v Ljubljani za sofinanciranje.

Tanja Štajdohar in Miha Varga

Geografsko-krajinarsko-geološki tabor 2012Če ste v zadnjem koncu tedna aprila videvali večjo skupino razgrajajočih študentov in se spraševali, kaj počnejo, je tu vaš odgovor – udeležili so se že tretjega geografsko-krajinarsko-geološkega tabora, ki je letos potekal na Kočevskem.

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 29

Šport in reKreacija

PriPravLJamo Pa Še: � tečaj rolanja: tečaj bo potekal zadnji te-den v avgustu od 18. ure dalje na igrišču po-leg Doma telesne kulture v Gaju (na drsali-šču). Tečaj je primeren za začetnike in tudi tiste, ki si želijo več spretnosti na rolerjih. Vsi udeleženci tečaja morajo imeti poleg roler-jev tudi zaščitno opremo. Cena tečaja je 10 EUR. Obvezne predhodne prijave!

� iZDelovanje in spuŠčanje Zmajev: gre za projekt druženja otrok, mladih in sta-rejših, zunaj v naravi. Pri tem lahko sodeluje celotna družina. Gre za dejavnost, ki se bo dogajala na prostem v naravi – stran od te-levizorja in računalnika. Bo 100 % zanimivo. Točen datum bo sporočen naknadno. Obve-zne predhodne prijave! Brezplačno!

� ustvarjalno-ZaBavni taBor v Koče-vsKem roGu (letos prvič!):

3-dnevni tabor za otroke od 7 do 10 let (26. 6.−28. 6. 2012)4-dnevni tabor za otroke od 11 do 15 let (29. 6.−2. 7. 2012)3-dnevni tabor preživetja v naravi za mlado-stnike in mlade od 16 25 let (3. 7.−5. 7. 2012)Cena: 15 EUR na dan za udeleženca. Cena za-jema zajtrk, kosilo, večerjo, dve malici na dan, prenočišče v koči, strokovno vodenje delavnic, animacije, zavarovanje, prevoz na tabor in iz njega itd.Tabori se bodo izvajali le v primeru zadostne-ga števila prijav (minimalno 10 udeležencev na skupino). Prijave zbiramo do 13. 6. 2012 oz. do zapolnitve prostih mest (maksimalno 15 ude-ležencev na skupino).Prijavnico in vse potrebne informacije o taboru dobite v prostorih kluba na TZO 72.

� tabor oPazovanJe zvezd v sodeLova-nju Z vaŠKim DruŠtvom Konca vas: vodila ga bo strokovnjakinja ga. Polona Šte-fanič iz Ljubljane, ki nam bo povedala veli-ko zanimivega o vesolju, zvezdah in nebe-snih pojavih. Skozi daljnoglede in teleskop si bomo pogledali zvezde, morda tudi ka-kšen planet in − kdor bo želel − prespali pod zvezdnatim nebom. Zberemo se v Konca va-si (prostor bo natančneje označen), kjer bo-mo imeli kratko uvodno predavanje. Temu bo sledil odmor ob tabornem ognju, na ka-terem bomo pekli hrenovke, potem pa bo-mo z nočjo začeli gledati zvezde. Kdor bo že-lel, bo lahko prespal v šotoru, po skupnem zajtrku pa se poslovimo. Cena tabora je 10 EUR na posamezno prijavo, to je za celo dru-žino. Točen datum bo sporočen naknadno.

� fotoGrafiranJe in izdeLava foto-GraFij v naŠi temnici − huFnaGlo-vo Leto: v mesecu juliju in avgustu bomo izvedli foto delavnico in nato razvijali sli-ke v naši foto temnici na temo pomembne-ga, morda od klasičnega pojmovanja kultu-re malce oddaljenega človeka – dr. Leopol-

da Hufnagla. Rezultat bo potujoča razstava v jeseni po Kočevju. Število mest je omeje-no in predhodne prijave so obvezne! Točen datum bo sporočen naknadno. Brezplačno!

� ustvarjalne Delavnice: za vse otroke in mlade, ki jih zanima ustvarjalno delo, bo-mo vsakodnevno prirejali ustvarjalne delav-nice, kjer bomo iz različnih materialov izde-lovali zanimive okrasne in uporabne izdel-ke, ki jih udeleženci odnesejo domov. Brez-plačno!

� pravljični četrteK: izvajal se bo vsak četrtek v juliju in avgustu dopoldne od 9. ure dalje in bo za otroke od 7 let naprej. Pravlji-ce bomo brali ali jih predvajali na kakšnem mediju ... Nato se bomo o vsebini pogovar-jali in ustvarjali na temo pravljice in njenih junakov. Iz različnih materialov bomo izde-lovali ali risali like ali prostor dogajanja pra-vljice. Brezplačno!

� Lutkovne delavnice: namenjene bodo veli-kim in malim otrokom. Spoznali bodo osno-ve lutkarstva, se srečali z marionetnimi lut-kami, oblikovali lutke iz nogavic, papirja in filca ter preizkusili gledališče predmetov. Vsak torek v juliju in avgustu. Brezplačno!

� tečaj ročnega in strojnega šivanja: V me-secu juliju bomo izvajali delavnice šivanja. Naučili se bomo, kako se prišijejo gumbi, iz-delovali bomo tudi gumbnice ter robili dol-žino in izdelovali poletna krila. Potrebne pri-jave! Točen datum bo sporočen naknadno. Brezplačno!

� zabavni kemijski poskusi: vsako sredo v avgustu od 10. ure dalje bomo izvajali ke-mijske poskuse, ob katerih bo vedno nape-to in zabavno! Sestavine si bomo kupili kar v najbližji delikatesni trgovini. Kemija bo prvič zabavna! Brezplačno!

� Kuharija: vsak petek v juliju in avgustu bo v Klubu mladih Kočevje dan kuhanja. Ne bo-mo kuhali celotnih obrokov, sestavljenih iz vseh vrst živil, ampak bomo dajali pouda-rek temu, da otroci in mladi kuhajo sami, da pridobijo samozavest na tem področju. Je-di bomo izbirali po predlogih otrok, brez pa-lačink pa tudi ne bo šlo ... Vabljeni tudi star-ši. Brezplačno!

Več informacij in prijave na: www.mladikocevje.si in fb,

po telefonu: 040 262 735 ali po e-pošti: info@mladikocevje.si.

poletne počitnice v KluBu mlaDih KočevjeKrasne poletne Dneve si BoŠ lahKo

lepŠal/a Z oBisKom KluBa mlaDih Kočevje :)

vsaK Dan oD 9. Do 15. ure Do 31. avGusta bodo vrata kluba oDprta Za vse otroKe, Di-jaKe, ŠtuDente in tiste, ki se želijo Družiti, ustvarjati, uporaBljati računalni-

Ke, iGrati namiZne iGre, Kuhati ipd. Kdor si želi brezplačnih počitnic v tujini, pri nas dobi in-formacije o Evropski prostovoljni službi in mednarodni izmenjavi prostovoljcev. Mladinske pobu-de so program, namenjen vsem, ki imate ideje in jih želite uresničiti. Možnosti za uresničevanje

idej in aktivno preživljanje prostega časa je veliko, samo zagrabiti jih je treba.vaBljeni vsi, Ki nas Še niste oBisKali! smo na tZo 72 (stara leKarna).

Prva neprometna površina v občini KočevjeLanske pomladi, ko se je motoristična sezona ravno pričela, in seveda istočasno tudi sezona opravljanja izpitov za vožnjo z mo-torjem, je 'z vrha' prišel odlok, da se mora v občini Kočevje uredi-ti ustrezeno neprometno površino za opravljanje izpitov AM, A1, A2 in A kategorij, saj predhodna uporaba parkirišč ni ustrezala novim predpisom.

V dobrem sodelovanju Avtošole Krkovič in Občine Kočevje so sku-paj poiskali začasno rešitev za sezono 2011 - na industrijski coni LIK II. Po izteku sezone je bilo nujno potrebo najti dolgoročno rer-šitev, sicer v občini Kočevje ne bi bilo moč opravljati izpitov ome-njenih kategorij.V Avtošoli Krkovič so jo našli in z lastnimi sredstvi, v industrijski coni LIK II pri Dinosu, začrtali ter uredili potrebni poligon.Poligon so prvi 24. aprila preizkusili kočevski in ribniški policisti za trening vožnje z motorjem pred novo sezono policistov motori-stov. Ob zaključku treninga so vsem zaželeli srečno in varno vo-žnjo. Romana Novak

foto: arhiv Avtošole Krkovič

30 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

• Oddam v najem manjši gumijasti čoln in strešni kovček Thule. Info na tel. 041/523-402

• V centru mesta na lepi in mirni lokaciji ob vodi, oddam poslovni prostor v velikosti 36 m2. Prostor je renoviran in ima svojo cen-tralno kurjavo, elektriko, sanitarije in parkirišče. Informacije na telefon: 041/670-068

• Prodam enosobno stanovanje v pritličju bloka-Kajuhovo naselje. Lastna klet in drvarnica, možnost obdelava vrta. Delno adaptira-no 2008. Informacije na tel. 031-308-139

• Prodam dvosobno stanovanje v izmeri 63,94 m2, s pripadajočo kletjo v drugem nadstropju bloka na Knafljevem trgu 12 v Ribni-ci. Stanovanje je obnovljeno (kopalnica, okna, vrata, radiatorji) in vpisano v ZK. Cena cc.75.000 EuR. Kontakt: 040 570 608.

• urejena družina z rednimi dohodki najame hišo z vrtom v Kočev-ju ali bližnji okolici. tel. 031 546182

• Prodam enosobno stanovanje v Kočevju, Podgorska ulica, 48m2, 2. nadstropje. Leto izgradnje 2004. Tel.: 031 207 718

• Oddamo popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje (45 m2) v Kajuhovem naselju z opremljeno kopalnico in kuhinjo. Tel. 041 310 158

• Prodam domačijo v Kužlju; starejša stanovanjska hiša 60m2, el., voda, kanalizacija, tel., asfalt do hiše, dvorišče, gospodarsko po-slopje, kmetijska zemljišča 7300 m2, gozd 2700m2, bližina Kolpe. Hiša vseljiva takoj. Cena 42,000 EuR. Tel.: 041 956 061

• Prodamo domačijo v Kuželju – starejša hiša 60 m2, dvorišče, dr-varnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljišča 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda, kanalizacija, telefon, asfalt do hiše, bližina Kolpe. Hiša lahko vseljiva takoj. Cena 42.000 EuR. Telefon: 041-956-061; 01-89 54-416 (zvečer)

• V okolici Ribnice oddam v najem stanovanje in sicer v pritličju sta-novanjske hiše. Cena po dogovoru. Tel: 051-866-414

Sprejemamo naročila za male brezplačne oglase na elektronski naslov: noviutrip@novi-utrip.eu;

Oglase je potrebno OBNAVLJATI VSAK MESEC

PRODAM PODARIM

KUPIM

maj 2012 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOČEVSKI uTRIP 31

modri PLanetChemtrails – kemične sledi na nebu To je pojav, ki se najpogosteje obravnava kot veliko skrivnost. Seveda je čudno, da je lahko skrivnost tisto, kar vsak od nas pogosto vidi na nebesnem svodu. To je tudi pojav, ki si ga vsak lahko razloži po svoje. Uradni predstavniki se na vprašanja o tem največkrat le ironično nasmehnejo in zamahnejo z roko ter vse razvrednotijo z izhodiščem, da je to le teorija zarote. Morda bi res lahko šli mimo, kot da ni nič, vendar se pojavlja čedalje več namigov o škodlji-vosti teh kemičnih repov, zato se mi zdi prav, da na to opozorim. Edvard Šilc

Morda se tudi vi večkrat ozrete v nebo in ste pri tem že opazili (sam sem prvič opazil nad Ribnico, ko sem bil v bližini regulirane struge Sajevca), da je modro nebo po dolgem in počez prepredeno s progami razpadajočih kondenzacijskih hlapov, ki najverjetneje prihajajo iz pogonskih motorjev re-aktivnih letal. Reaktivna letala so bele proge pu-ščala tudi pred desetletji, ko smo opazovali nji-hov let. Ob sončnem zahodu so beli trakovi za repom letal postali zlati in takrat je morda koga celo napeljalo na misel, da vidi NLP. Vendar spo-mnite se! Ti izpuhi so se na nebu razpustili v ne-kaj minutah. Sedaj pa lahko vidimo te meglice, ki so na nebu kot dolge oblakaste proge, ki ne raz-padejo cele ure. K pisanju o tem me je vzpodbu-dil še hrvaški novinar in publicist Ratko Matino-vić, ki nam je 02. 04. predstavil novo knjigo z na-slovom 'Svetovne skrivnosti in misteriji', v kateri obravnava tudi ta pojav.

niKola teslaZa pojav chemtrails je cela vrsta različnih razlag. Predstavil bi tri, štiri najbolj pogoste. Za prvo se spomnimo šolskih klopi, kjer so nam učitelji pri-povedovali, da je hrvaški znanstvenik srbskega porekla Nikola Tesla med svojimi raziskavami prišel do teoretičnega modela prenosa električ-ne energije po zraku. Pri takem prenosu ne bi za pretok elektrike več rabili vodnikov (daljnovodov, ožičenja, kablov). Porabnik bi tok enostavno je-mal iz ozračja, podobno kot je to pri radijskih ali televizijskih signalih, ko sprejemnik sprejema te valove iz okolja. Enako je tudi pri mobilni telefoni-ji, prenosnih radijskih sprejemnikih in oddajnikih. Po prvi razlagi pojava kemičnih repov so kasneje to Teslovo izhodišče znanstveniki dejansko raz-krili. Sedaj naj bi bil torej že mogoč prenos elek-trične energije po zraku, a ta princip še ni prime-ren za vsakdanjo uporabo, bodisi zato, ker še ni povsem razvit, ali pa ga uporablja le ena velesi-la kot prednost ali celo orožje. Eno od izhodišč tr-di, da so se ti kemični repi prvič v opaznem obse-gu pojavili med agresijo na Srbijo oziroma Jugo-slavijo leta 1999. Vemo, da je suh zrak slab prevodnik električne energije, zato mu dodajajo kemijske dodatke. Ve-činoma navajajo, da so to aluminijeve zmesi (alu-minijev hidroksid), ki omogočajo lažji pretok elek-trične energije po zraku. Prisotna pa naj bi bila tu-di polimerična nano vlakna silicija in barijev prah. Danes mnogi ljudje pripovedujejo, da je električ-na energija zaradi svojega valovanja in drugih učinkov človekovemu telesu tudi škodljiva, po-sebno za tiste, ki so dlje časa izpostavljeni tem vplivom. Tako mnogi ne priporočajo kuhanja z električnimi aparati, pač pa na ognju oziroma na štedilniku na trda goriva ali plin. Odsvetujejo tudi spanje v bližini električne vtičnice. Tisti, ki svoje-mu počutju in zdravju pripisujejo posebno pozor-nost, si zagotovijo stikalo, ki v času počitka (pra-viloma noči) izklopi pretok električne energije po vodnikih znotraj bivalnega prostora. Večina je ob takšnih ukrepih sicer začudena, a tudi sodobna

medicinska dognanja niso več tako enostranska glede pomislekov o stranskih negativnih učinkih, ki jih povzroča elektrika. Prenos elektrike po zra-ku je, vsaj laično gledano, za počutje in zdravje še bolj škodljiv kot tok po vodnikih, kjer je seva-nje vendarle omejeno. Torej naj bi imel brezžični prenos elektrike vrsto negativnih učinkov zaradi ozračja, ki se ga polni z aluminijevim hidroksidom in samo električno energijo. To se kaže v poveča-nem obsegu Alzheimerjeve bolezni in silikoze. Po-sledica negativnega delovanja na človeka naj bi se odražala tudi na razvoju štirih novih neozdra-vljivih boleznih, kot je na primer Morgellanova bo-lezen. Pri tej se na telesu pojavi vrsta odprtih ran, ki so le posledica porušenega imunskega siste-ma, in celo spremenjena DNK struktura. Zdra-vljenje je zaenkrat le z alternativnimi metodami, saj uradna doktrina o tem dosti niti ne ve, je pa sum te bolezni prisoten tudi v našem koncu.

GLobaLno oGrevanJeO tako imenovanem globalnem ogrevanju, ki naj bi bilo posledica rasti deleža (koncentracije) oglji-kovega dioksida, ste že mnogo slišali. Z Manno-vimi elektronskimi pismi, kjer je kolegom priznal, da je ponarejal podatke o tem pojavu, se je zače-la tudi afera WikiLeaks. O aferi vemo predvsem to, da so objavili vrsto presenetljivih dokumen-tov, o vsebini katerih ljudje ne bi smeli vedeti ni-česar. Te vladne in zasebne tajne dosjeje so ob-javili na spletišču. Tako je javnost lahko videla re-alno sliko svetovne politike oziroma vse tisto, kar se dogaja za skrbno zaprtimi vrati. Podatke so priskrbeli the Whistleblowers, ali po naše žvižga-či. To so večinoma sedanji ali nekdanji zaposleni v vladah in drugih organizacijah, ki iz osebnih ra-zlogov posredujejo te, za vse vlade zelo sporne dokumente.Večina teh objav na WikiLeaksu se pripisuje nek-danjemu avstralskemu hekerju Julianu Assan-geju. Mnogi svetovni voditelji, tudi iz tistih držav, za katere smo mislili, da imajo pravo demokraci-jo (Švedska, Kanada), so ogorčeno zahtevali, da naj se Assangeja odstrani oziroma ubije. Pri tem so kot razlog navedli, da je z objavo izdajal na-cionalne skrivnosti. Ob dogajanju smo spoznali vso dvoličnost voditeljev, ki pred kamerami govo-rijo o dobrobiti ljudstva, na drugi strani pa kaže-jo svojo krvoločnost in pohlep. Javnost je ob iska-nju razloga za Assangov uboj protestirala. Mno-žični mediji so bili polni zgražanja in gneva. Ta-ko so se morali pobudniki Assangove odstrani-tve potuhniti.Globalno segrevanje, kot ga zagovarjajo uradni lobisti, je vzrok za to, da se je stanjšal ozonski plašč. To se sedaj skuša popraviti s pripravki, ki se spuščajo v zrak in jih vidimo kot bele proge na nebu. Če je bil namen postavitve ščita (angleško Shield) morda kdaj dober, je šlo v praksi očitno nekaj zelo narobe, saj posipanje s pripravki iz alu-minija (silicija, barija) poleg bolezni prinašajo no-ve vremenske motnje na področjih, kjer jih prej ni bilo. Med te lahko prištejemo poplave v New Or-

leansu, in kot kaže tudi cunamije, ki so povzro-čili lansko nesrečo v japonski jedrski elektrarni.

HarfaKemični repi naj bi bil tudi v neposredni poveza-vi s projektom Haarp (harfa). Ta projekt izhaja iz izhodišča, da bi ameriška vojaška oblast kot del strateške prednosti imela rada tudi nadzor nad vremenom. Za to so na Aljaski in tudi drugih pre-delih po ZDA in zaveznicah postavili vrsto elektro-magnetnih postaj, ki oddajajo valove v ozračje in povzročajo spremembe vremena. Domneva se, da je tudi ta projekt včasih težko povsem nadzi-rati. Zato se po svetu dogajajo vremenske spre-membe, kot so poplave, suše, cunamiji, močne nevihte, sneg, kjer ga nikoli ni bilo, visoke tempe-rature v hladnejših predelih sveta itd. Torej vse ti-sto, kar se pripisuje navadnim državljanom.Tretja razlaga za nastajanje prog na nebu je nad-zor nad ljudmi! Kje so, kaj počnejo, s kom se po-govarjajo, o čem prebirajo, in nenazadnje tudi, kaj premišljujejo? Včasih so bile tu človeške ome-jitve. Varnostne agencije so lahko nadzirale le do-ločeno omejeno število ljudi. Vemo, da en agent lahko sledi največ enemu osumljenemu. Dana-šnja računalniška tehnologija (aktivna oprema) pa že omogoča nadzor velikega števila ljudi ne-odvisno od števila nadzornikov. Po holističnih metodah izdvaja vse zanimive ali sumljive znake. Danes si lahko potovanje olajšamo z majhno in razmeroma ceneno GPS napravo. Global positi-on system so menda razvili pri State Department (ameriški vojski, ki ima glavni stan v Pentagonu) ob pomoči vesoljske agencije NASA. Potem so ta izum prepustili civilni rabi. Zakaj? Jasno je, da voj-ska ne bi dala iz rok strateško prednostno napra-vo, če ne bi iznašli nekaj še boljšega, ali pa bi s tem, ko se da takšno napravo iz rok, pridobili ve-liko korist. Z GPS napravo kot potniki vemo, kje smo in po kateri poti pridemo do cilja. Obenem pa lahko strežnik preko obratne povezave bele-ži, kje je lastnik GPS in kam potuje, kaj išče in če-sa se izogiba. Podobno je z GPRS, ki jo imamo na mobilnem telefonu. Pri njem se položaj dolo-ča po mobilnem omrežju, pri GPS (evropski Gali-lejo) pa s tem, ko naprava ujame vsaj tri satelite. Torej je namen v nadzorovanju ljudmi. Da ta ko-munikacija dovolj dobro teče, se v ozračje spu-ščajo aluminijasti pripravki. Kdor bi rad izvedel več o tem, lahko prebere na spletu, na primer na:

http://www.chemtrailcentral.com/, http://www.carnicom.com/contrails.htm, http://www.rense.com/politics6/chemdatapage.html, http://patft.uspto.gov/netahtml/srchnum.htm, http://www.grida.no/climate/ipcc/aviation/index.htm

28. aprila med 6.15 in 7.15 je nad Kočevjem bilo 16 prog kemičnih repov na vseh straneh neba. dva dni pozneje je bila zjutraj ob istem času ena proga čez celotno nebo. v soboto, 5. 5., sem te repe opazoval nad Ribnico.

Sponzor rubrike Modri planet jeMELAMIN d.d., Kočevje

PRODAJA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREMESERVIS IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREMEIZDELAVA RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ IN PRIKLOP NA INTERNET

SERVIS IN PRODAJA RAČUNALNIŠKEOPREME ALEŠ ČURIČ S.P.

TRATA VI/11 | 1330 KOČEVJE | M 040 410 452 | E NET.SERVIS@SIOL.NET

PRODAJA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREMESERVIS IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREMEIZDELAVA RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ IN PRIKLOP NA INTERNET

SERVIS IN PRODAJA RAČUNALNIŠKEOPREME ALEŠ ČURIČ S.P.

TRATA VI/11 | 1330 KOČEVJE | M 040 410 452 | E NET.SERVIS@SIOL.NET

pooblaščeno prodajno mesto za prodajo antivirusnega programa eset nod32

vse o Prometu

Prevoz otrok Slednji se začne že, ko našega bodočega voznika ali voznico pri-peljemo v vrtec ali šolo. Tukaj se vidi zelo površno upoštevanje prometnih predpisov oziroma naše nezanimanje za promet in postavljanje pred drugim ter dokazovanje, kakšen avto imamo in da si ga upamo pustiti kjer koli, ali še slabše, da bi se z njim najraje zapeljali kar v sam vrtec. Že tukaj je razvidno, da je pro-metna vzgoja s strani staršev otrokom predstavljena z nepravil-nega zornega kota, kako bo šele pri našem šolarju, ki se mu že v zgodnjih korakih življenja pojmovanje prometne etike posta-vi na glavo. Najbolj bode v oči, da se ti primeri dogajajo vsako-dnevno, vožnja pa poteka na pamet. Lep primer je dnevno pro-metni kaos pri vrtcu na Cesti na stadion v Kočevju – gotovo je tako tudi v drugih krajih – ta spominja na reko Rinžo, ki presto-pa bregove .. tako so namreč parkirani avtomobili.Sprašujem, ali ni interesa, da bi se stvari dogajale, kot bi se morale, ali pa bo iz dneva v dan kaos še večji.Še bolj zaskrbljujoča je tematika prevozov šolskih otrok z AV-TOBUSI. Primer: voznik aviobusa, ki prevaža otroke, je za njih zadolžen od začetka vožnje do njenega konca, saj vozi otroke in ne tovora! Posebej naj bi bil še pozoren na dogajanje v pro-metu, a se najdejo tudi takšni 'specialci', ki zapeljejo avto-bus poln otrok v smer, ki je za vožnjo z avtobusom sploh pre-povedana. Skratka, popolnoma neodgovorno ravnanje osebe, ki spada med profesionalne voznike.Še eNKRat, vOZI Se OtROKe IN Ne tOvOR.A kar še bolj bode v oči, so razpisi za prevoz otrok v šolo s stra-ni ministrstva. V razpisnih pogojih so namreč navedene po-stavke, v katerih se pričakuje, da je prevoženi kilometer čim cenejši, kar pa se seveda pozna na varnosti pri prevozu.

Bi Zaupali prevoZ svojeGa otroKa prevoZniKu, Ki Za Kilometer Zaračuna 0.60 eura? ali Bi tistemu, Ki ima na Kilometer prevožene poti postavKo 1.0 eura?Samo v razmislek: avtobus pelje otroke pozimi na Roglo v šo-li v naravo. Kateremu od prevoznikov bi zaupali svojega otroka – cenejšemu ali dražjemu …

pri prevoZu otroK se ne smemo iGrati Z njihovo varnostjo!Srečno vožnjo!

Matjaž Bregar

Skratka, vsakokrat, ko je Smrt prišla ponj, je glede papirjev nekaj manjka-lo ali pa je bila kje kakšna napaka. Na-zadnje je Smrt nad njim obupala in za-to gospod Štampilja še danes živi, pra-vi Cankar.

Prav gotovo se spomnim na to zgod-bo, ko župnija vsako leto pripravlja sveto mašo za pobite ujetnike v Ro-gu. Prireditev je običajno prvo nede-ljo v juniju in vsakokrat je tam okrog 2500 ljudi. Kaveljc je v tem, da mora-mo za čas prireditve zapreti državno cesto Rog - Podturen. Postopek je po-doben, kot bi zapirali avtocesto. Ključ-ni dokument je dovoljenje za zaporo, ki ga izda Direkcija RS za ceste. Za za-poro pošljemo vsako leto elaborat v štirih izvodih. V devetih letih smo jih dali izdelati že tri, ker eden velja pribli-žno tri leta, nakar pa se zakoni spre-menijo, in »jovo na novo«, nekomu od-štej 500 evrov. Z elaboratom je treba poslati še zajeten kupček dovoljenj lo-kalnih ustanov in pravnih oseb. Podo-ben postopek steče na domači uprav-ni enoti, vendar šele, ko imamo dovo-ljenje za zaporo. Ko je končno razpi-sana ustna obravnava ter sestanek s policijo in varnostniki, sedemo skupaj domači ljudje. Srečanje poteka bolj vljudnostno, saj vsi na pamet vemo, kdo in kako mora kaj storiti – že 20 let je namreč enako. (Na tem mestu bi moral zapisati veliko, prijazno zahvalo delavcem CGP, policistom, Sintalu, ga-silcem in zdravnici)

V začetku sem naivno mislil, da se da narediti »enako kot lani«, z enim papir-jem, vendar to ni mogoče. Vsako leto začnemo konec februarja zbirati do-voljenja, letijo e-pošte, tiskalniki brni-jo, žgemo bencin do Ljubljane in na-zaj, plačujemo elaborate, trošimo ure in ure, gospod Štampilja pa se vsako leto spomni, da je treba priložiti še ka-kšno novo potrdilo. Včasih se 'pohe-cam', da moja glavna skrb ni zveliča-nje duš, ampak zapora državne ceste. Ko imam v roki ta dokument, grem obi-čajno s kom ven na 'juž'no' in na pivo. Adijo, gospod Štampilja, vsaj za nekaj mesecev! Zavedam se, da je birokra-cija do neke mere nujna, tudi v Cerkvi jo imamo. Hudo postane takrat, ko čr-ka zakona začne moriti duha zakona. Pred tem ni imuna nobena ustanova.

Ko pa pomislim na bridko smrt neštetih mladih in do-brih ljudi na domobranski in partizanski strani, se neham pritoževati. Vseh mi je žal, da bi jokal. Koliko dobrih družin nam manjka na Slovenskem! Kaj bi dali ti mladi fantje, pahnjeni v norijo vojne, da bi lahko šli domov, namesto v težko smrt. Objame me soču-tje do vseh …

Tone Gnidovec, župnik

perspeKtiva DuhaGospod ŠtampiljaPred leti sem med branjem Cankarja zasledil tudi zgodbo, ki si je žal nisem shranil, a se velikokrat spomnim nanjo. Njen naslov je, če se ne motim, Gospod Štampilja. Opisuje, kako je imenovani gospod dočakal že zelo visoko starost in nekega dne je prišla ponj Smrt. Re-kla je, da je čas, da gre z njo. Štampilja jo je vljudno sprejel in izrazil pripravljenost za odhod, vendar je prej hotel vedeti, ali prihaja v svo-jem imenu ali v imenu kakšne pravne osebe. Smrt je bila zmedena, saj kaj takega še ni doživela. Odšla je in se po določenem času vrnila z nekim papirjem. Gospod Štampilja je papir pregledal in zahteval dopolnitev.

MONTAŽA VSEH VRST SENČILpO kONkuRENČNIH cENAHlet z vami

Montaža senčil Kovač Jernej s.p.Gornje Lepovče 68, 1310 Ribnica

ŽALuZIJE VENEcIJANERJILAMELNE ZAVESE RAZLIČNIH ŠIRIN IN BARVSAMONAVIJALcI ROLO, NA VERIŽIcIROLETE pLASTIČNE ALI ALuMINIJASTEkOMARNIkI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH

T: 01 836 06 82 F: 01 836 06 82 M: 041 758 552

19

In če je svetloba v svetu, kaj le je senca, ki leže prek srca? Pu-stimo jo oditi, planet je vendar-le fascinantno prizorišče! Po-membno je, da človeku ostane pravica do nedolžnosti. Če mu ne, je to malo bolj komplicira-no. Ampak glej, sonce ne dela razlike: sije na vesele in žalo-stne! Torej je marsikaj možno.

m a j – j u n i j 2 0 1 2astroloŠKi napoveDniK

Piše

: ast

rolo

g Iva

n Crn

ič

OVEN OD 21. 3. DO 20. 4.

Kaj za boga ste počeli? Iz slavja ste napravili pogorišče, iz razloga za srečo razlog za solze. Od tega vas bo pa dolgo bolela glava. Mi-slili ste, da ste skrivnostni in vsako priložnost ste izrabili, da izpadete pametni, v resnici pa je izza vsega skupaj stalo gnilo jajce in še raz-krinkani ste povrhu. Četudi molči-te kot grob, rešili s tem ne boste ničesar. Službene naveze vam bo-do ostale, ja, ampak komu ste na-menili srečo!? Življenje izza zaves.

BIK OD 21. 4. DO 21. 5.

No, ja, prave sreče v ljubezni mor-da res ne bo, vendar seksualno ži-vljenje zaradi tega ne bo utrpelo! Bodite tehtni, ne bi imelo smisla beliti si las zaradi partnerjevega nezadovoljstva, usmerite se na-se, kajti to je vaš čas! Izkažete se lahko z govorništvom, zase pa lah-ko dosežete velike stvari. Vse ti-ste podzavestne vsebine, ki so vas mučile leta, utegnete zagledati v jasni luči in jih transcendirati. Po-nosni boste nase.

DVOJČKA OD 22. 5. DO 21. 6.

Ste v nekakšnem zenitu, uspeva vam vse tisto, kar ste si tako zelo želeli. Imeli bi pravzaprav razlog za zadovoljstvo, vendar je tu maj in hormoni so vam podivjali. Želeli se boste srečati z ljubljeno osebo iz preteklosti. Ta žar resda ni niko-li ugasnil, ampak morali boste biti vztrajni. Kar je nekoč šlo samo od sebe, boste zdaj morali primami-ti s svojimi čari. Kar potrudite se!

RAK OD 22. 6. DO 22. 7.

Kot kup nesreče vam pa res ni tre-ba ždeti. Nahajate se pod žarome-ti, zbudite se! Komunikacija te-če, ljudje vam gredo na roko, zbra-

li ste energijo, da se znova požene-te v tek. Vse bi moralo biti v redu, če vam stvari ne bi tako malo pomeni-le. Malodušje. Revitalizirati bi mo-rali svoje seksualno življenje. Dvo-ri se vam, kakor se temu spodobi, ampak med rjuhami zatajite. Pre-več ste živeli pod stresom. Pomiri-te se, vse bo dobro!

LEV OD 23. 7. DO 22. 8.

Pomlad tokrat mora biti res ču-dna, doživljali jo boste precej za-porniško. Brez pravih idej boste, kaj zdaj. Kadar o tem premišljuje-te, vidite le cesto in drsenje avto-mobila po njej. Za nič vam ne bo mar, počutili se boste nadvse le-nobno. Najbolje bo izkoristiti čas za počitek, pa kaj vas briga za ce-li svet.

DEVICA OD 23. 8. DO 22. 9.

Jezni boste na to, kar je bilo, in na tisto, kar prihaja. Presedel vam bo dom, presedla vam bo služba. Par-tnerju žvrgolijo ptičice okoli ušes, vi pa naj bi se delali srečno, ali kaj!? Ampak seveda, vse skupaj je le pretiravanje, prezaposleni ste! Izklopite se, ujemite s sabo srečno ravnovesje, odpravite se na spre-hod! Znanstvo z novo osebo vam bo dobro delo.

TEHTNICA OD 23. 9. DO 22. 10.

Če se malo potrudite, vam uspe pri ljudeh ustvariti vtis čisto prijetnega komunikatorja. Tokrat se le pošte-no potrudite, kajti ljubezen in po-sel bosta šla z roko pod roko. Svo-jega starikavega cinizma se sicer ne boste odrešili, vendar vam to-krat ne bo vzet za zlo. Čakajo vas lepi in uspešni dnevi. Kaj napravi ljubezen.

ŠKORPIJON OD 23. 10. DO 21. 11.

Obiski bodo odpovedani, na sestan-ke nikogar ne bo, dotikale se vas bo-do le slučajne reči. Včasih si misli-te, kako je vse za znoret, vam je rok uporabe čisto potekel, ali kaj!? To seveda ne, le ljudje so v drugih fil-mih! Potrpljenje je božja mast.

STRELEC OD 22. 11. DO 21. 12.

Ponavljajoče ždenje doma. Precej slabe volje se vam bo nakopičilo, ne dovolite si pretirane jeze! Ose-bo, na katero ste vrgli oko, ne bo lahko osvojiti, polna je sebi lastnih idej in prav malo jo zanimate. No ja, ni vse izgubljeno, vendar si ne de-lajte prevelikih utvar! Misli vam be-žijo na tuje, ugledali boste pa tudi nekaj lepega, kar bo poživilo vaš umetniški čut. Nek razlog za dobro voljo vendarle bo.

KOZOROG OD 22. 12. DO 20. 1.

Kot običajno, visokoleteči, z veli-kimi osebnimi načrti, s sijajno sa-mopodobo, super, ni kaj! Uspe-li ste skomunicirati vse, kar me-če dobro luč na vas, tudi s par-tnerstvom je spet vse v najlep-šem v redu. Takšna je vsaj povr-šina. Uživajte v svojem sijaju, ko-likor le lahko, kajti prav dobro se zavedate, da obstaja dejavnik, ki vam kar naprej uspeva spodma-kniti kolesje in se spet znajdete v nelagodju! Ne počutite se preti-rano srečno, to je! Pa vendar, za-vedati bi se morali, da ste prezah-tevni.

VODNAR OD 21. 1. DO 18. 2.

Niste vi krivi, da so se stvari izpridi-le, vendar ste izpadli žrtev. Kar je, je. Vsakdanjik se bo vlekel v smislu praznine, ki je nastala v srcu. Nima-te si česa obetati, samo svoja čuti-la naravnajte na tekoče zadeve. Za-padali boste v stanja otožnosti in premišljevanja, kako bi lahko bilo, pa ni. Ne tuhtajte preveč, dajte ča-su čas! Če ne drugega, si boste za-lizali rane.

RIBI OD 19. 2. DO 20. 3.

Polni ste domišljije in ljubezni, kar brbotate, ampak partner bo ves čas slabe volje, zmrdljiv in siten; vse tisto, kar bi lahko bilo vir na-slade, bo padlo v vodo, kar vas ute-gne zelo prizadeti. Pretehtajte za-deve ponovno! Ne dovolite si časa zapravljati v prepirih, tudi služba in dom vas ne bosta pomirila, kve-čjemu spravila v dodatno zlovolje! Zazrite se vase in odkrili boste vse tisto, kar iščete. Čas je, da se nau-čite česa novega, pohajajte pa ra-je po svoje. Nenadoma boste opa-zili nekoga, ki ne bo zajedljiv in dol-gočasen.

34 KOČEVSKI uTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2012

Občinski svet Občine Kočev-je je 25. aprila na izredni seji odločil, da lahko komunalne odpadke na odlagališče Mo-zelj dovažajo tudi druge obči-ne. Problematika odlaganja odpadkov v RS je zelo izrazita, saj je lani 10 odlagališč pre-jelo negativne odločbe ARSO (Agencija Republike Slove-nije za okolje) o možnostih pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje. To pomeni, da bodo morala odla-gališča, ki so prejela zavrnilne odločbe, prenehati z odlaga-njem odpadkov. Odlagališče v Mozlju pa naj bi prenehalo z odlaganjem odpadkov do konca leta 2015. Na odlaga-lišče Mozelj se trenutno odla-gajo odpadki iz občin Kočevje in Kostel, na podlagi izvede-nega projekta pa je bilo ugo-tovljeno, da je na odlagališču na razpolago okoli 60 000 ton prostih kapacitet. Te proste kapacitete namerava Občina Kočevje prodati in za njih iztrži-ti del sredstev, ki bodo potreb-na za finančno jamstvo, nujne investicije ali pa za samo zapr-tje odlagališča Mozelj.

Pripravila: Barbara Adlešič

Odlaganje komunalnih odpadkov iz drugih občin na odlagališče Mozelj

anKeta

Pa poglejmo, kaj si o tej temi mislijo prebivalci Kočevja:

SARA, KOčEVjE: Glede na to, da smo v primerjavi z dru-gimi državami zelo majhni, bi si lahko vzeli za vzor Švico, ki ji kljub številu prebivalcev in svoji površini uspeva biti najčistejša država. Čeprav smo sprejeli zakon o ločevanju odpadkov, pa le redko kdo strmi k pravilnemu razvrščanju smeti. In, če že imamo smetišče, ki se bo tako ali tako za-prlo, naj vsaj izkoristijo prostor, ki je še na voljo. Da pa bi bil »kup« čim manjši, bi se morali ljudje vsak zase ozavestiti. Če človek nima spoštovanja do narave, ko meče odpadke »tja, ka-mor pač pade«, nima spoštovanja do ljudi.

jASNA, KOčEVjE: Sama se absolutno ne strinjam, da bi občina Kočevje spre-jemala odpadke drugih občin, pa čeprav je naše odlagališče odpadkov v Mozlju odlagališče nenevarnih odpadkov. Kaj bi šele bilo, če bi bilo to odlagališče nevar-nih oz. internih odpadkov. Razlogov za mojo odločitev je seveda veliko. Od one-snaženosti zraka pa do tega, da naše odlagališče še nima okoljevarstvenega do-voljenja za to dejavnost, torej je povsem mogoče, da ne obratuje v skladu z vse-

mi zakonskimi predpisi. Ne razumem pa, na podlagi česa so se na-ši svetniki za tako veliko dejanje odločili, če jim manjka ustrezna

dokumentacija. upam le, da so se med seboj posvetovali na podlagi tehtnih razlogov in ne le zaradi kapitala, saj menim, da ne bi prav nič pridobili, glede na to, da se bo naše odla-gališče zaprlo do leta 2015 in bomo morali svoje odpadke odvažati drugam, mogoče kam v sežig, kar pa tudi stane, pa še smiselno ni, peljati odpadke enkrat sem, drugič tja. Moralo bi biti vse na enem mestu.

MIHA, LOžINE: Odpadki že dolgo niso samo to, na kar najprej pomislimo ob omembi te besede. V svetu že dolgo ni-

so več samo smeti, samo nekaj, kar je treba čim prej spraviti iz-pred naših oči. Ko neka stvar odsluži svojemu prvotnemu namenu,

postane odpadek. In v razvitih zahodnoevropskih državah takrat postane drago-ceno tržno blago. Sekundarne surovine, recikliranje, predelava in ponovna upora-ba so velik in donosen posel, a žal ne v Sloveniji in še manj v Kočevju. Mislim, da je ideja začasnega sprejemanja odpadkov iz drugih ob-čin dobra, saj bo vsaj do neke mere finančno pokrila zaprtje od-lagališča v Mozlju. Malo manj pa sem navdušen nad tem, da se bo deponija sploh zaprla in da ni pridobila vseh papir-jev za regijski zbirni center. Odpadki namreč v ljudeh še vedno zbujajo nelagodje, gnus in strah. Vsi jih proizvaja-mo, a nihče jih ne želi imeti v svoji občini. Škoda, saj na ne-ki moderni obliki odlagališča odpadki predstavljajo mini-malno nevarnost okolici, s seboj pa prinašajo stvari, ki se ne slišijo tako slabe, sploh v teh časih (delovna mesta, niž-je komunalne stroške za prebivalce občine, dodaten priliv v proračun ...).

TANjA, KOčEVjE: Menim, da je pridobitev koncesij v primeru sprejema dodatnih odpadkov zaželena, saj bi omogočila dodaten razvoj odlaga-lišča in tehnološke izboljšave. Druga stvar pa je, če bi obratovanje odlagališča po-daljšali in zaprtje ne bi bilo potrebno, bi bilo takrat odlagališče že obremenjeno z dodatnimi odpadki iz omenjenih občin.

MIHA V., KOčEVjE: Predlog za odlaganje odpadkov iz drugih občin na odla-gališče Mozelj je dober. Zagotovo bo v širši javnosti predlog naletel na neodobra-vanje, vendar predvsem zaradi tega, ker je javnost pogosto premalo seznanjena s postopkom odlaganja odpadkov ter njihove nadaljnje razgradnje oz. pretvorbe. Škoda okolju z odlaganjem odpadkov na odlagališču Mozelj, storjena v tako ve-

likem merilu, da je potrebna temeljita sanacija območja po konča-ni uporabi, katera pa zagotovo ne bo tako temeljita in učinkovi-

ta, kot bi bila z dodatnimi sredstvi. Zaradi tega je smiselno, da se najprej zagotovi prostor za odlaganje za dosedanje prebi-valce, nato pa da se sprejme odpadke iz drugih občin. Poleg pridobljenih sredstev, ki morajo biti namenjena izključno sanaciji odlagališča, bi bilo obvezno nadgraditi trenutni sis-tem za nadzorovanje stanja, okoliškim prebivalcem in osta-lim občanom pa na odkrit in jasen način povedati in pred-

staviti načrte, stanje in vse posledice odločitve za sprejem ali zavrnitev odpadkov drugih občin.

Usk

ok d

. d.,

Fara

30,

133

6 K

oste

l

KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOČEVJET: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET

IZDELOVANJE, PRODAJAIN MONTAŽAOKENSKIH SENČIL

TEHNIČNE ZAVESE: LAMELNE,PLISE, PANELNEŽALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJEROLOJI: RAVNI, GUBANISCREEN IN SOLTIS SENČILA, TENDE

KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOČEVJET: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET

IZDELOVANJE, PRODAJAIN MONTAŽAOKENSKIH SENČIL

TEHNIČNE ZAVESE: LAMELNE,PLISE, PANELNEŽALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJEROLOJI: RAVNI, GUBANISCREEN IN SOLTIS SENČILA, TENDE

T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 136 I IVAN.KLUN@SIOL:NET

kilt

sen

čila

, Bri

gita

klu

n s.

p., p

odgo

rska

ul.

11, k

očev

je

Delovni čas: 9.00-12.00 in 15.30-18.30, sobota 9.00-12.00

Optika Tina Martina Deržek s.p.

TzO 14a, Kočevje(ob parkirišču za Namo)

Tel.: 01/8954 933

NOVI MODELI SONČNIH OČAL

– KOLEKCIJA 2012

• vse vrste dioptrijskih očal• sprejemamo recepte okulista• smo pogodbeni dobavitelj ZZZS.

ZAKLJUČNADELAVGRADBENIŠTVU

MONTAŽAGIPSPLOŠČ

FASADE:JUBIZOL,RÖFIX,DEMIT,MARMORIT

UREJANJEOKOLICE:TLAKOVCI,ROBNIKI,BETONSKELAMELE,PRANEPLOŠČE,...

SPLOŠNAGRADBENADELA

ZEMELJSKADELA–IZKOPI

gradbena skupina deliĆKEMAL DELIĆ S.P.TuRJAŠKO NASELJE 3, 1330 KOČEVJE

GSM: 051 330 993

H A R L E K I N

se je preselilv povsem novo gostilno par sto metrov navzgor po ulici

Harlekin se je preselil na nov naslov Gostilna in picerija HARLEKIN,Gorenjska cesta 21, Ribnica. Poleg vsega je tudi telefon naložil na cizo in ga še vedno dobite na isti številki 01 836 15 32. Odprto bo imel, kot od nekdaj, vsak dan, čez teden od 10h do 23h, ob nedeljah in praznikih od 12h do 22h.

Dobrote ... hm, ali bodo te kaj bolj slastne?! To pa pridite poskusit.

W W W . H A R L E K I N . S I

Har

leki

n tr

ade

d.o.

o., P

ot n

a G

radi

šče

2, 1

21

0 L

jubl

jana

-Šen

tvid

• O

blik

ovan

je M

IJAV

P_10_BIS_KocevskiUtrip_194x131.indd 1 08/05/12 17.51

VPD Bled d. o. o., PE KočevjeRoška c. 18, Kočevje (Zdravstveni dom)

tel.: 01 / 893 90 17

delovni čas: pon., tor., čet., od 7. do 15. uresreda od 7. do 17. ure, petek od 7. do 14. ure

MESEC MAJ – 8. SVETOVNI DAN HIPERTENZIJE

Zdrav življenjski slog – zdrav krvni tlak!

-10 % pri nakupu vseh merilnikov krvnega tlakaponudba velja v mesecu maju in se obračuna

pri blagajni ob nakupu z gotovino.