UTRIPGLASILO OBČINE OPLOTNICA

MAJ 2010, ŠTEVILKA 1

OB 12. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE OPLOTNICA

UTRIP - maj 20102

Izdala: Občina Oplotnica ob 12. občinskem prazniku 2010

Uredila: Terezija Kočnik

Naklada: 1300 izvodov

Oblikovanje, lektoriranje, priprava za tisk in tisk: IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica, maj 2010

Časopis Utrip prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Oplotnica brezplačno.

12. OBČINSKI PRAZNIK

PROGRAM 12. OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE OPLOTNICA

Spoštovani!Občina Oplotnica praznuje 12. občinski praznik.

Ob tej priložnosti Vas vljudno vabim na slavnostno akademijo v počastitev občinskega praznika,ki bo v petek, 21. maja 2010, ob 19. uri v DVORANI KULTURNO

TURISTIČNEGA CENTRA OPLOTNICA,ter na spremljajoče prireditve, ki bodo potekale v centru Oplotnice in grajskem kompleksu

v nedeljo, 23. maja 2010, od 9. ure naprej.

Matjaž ORTERŽupan

PETEK, 21. maj 2010od 10. do 13. ure:- razstava otroških likovnih del »Ustvarjalnost otrok in vzgojiteljev« v prostorih Društva mladinski center Oplotnica, Ul. Pohorskega bataljona 22 b, Oplotnica;ob 19. uri:- svečana akademija ob 12. občinskem prazniku Občine Oplotnica s podelitvijo občinskih priznanj v KTC Oplotnica.

SOBOTA, 22. maj 2010od 10. do 13. ure:- razstava otroških likovnih del »Ustvarjalnost otrok in vzgojiteljev« v prostorih Društva mladinski center Oplotnica, Ul. Pohorskega bataljona 22 b, Oplotnica;ob 12. uri:- srečanje starejših občanov v KTC, pogostitev v gasilskem domu;od 14. do 20. ure:- tekmovanje gasilskega društva;od 14. do 16. ure- :kreativne delavnice na temo Ekologija v šotoru (OŠ Pohorskega bataljona in oplotniški vrtec);od 16. do 18. ure:- kreativna delavnica z dvema animatorkama pod šotorom (Društvo mladinski center Oplotnica).

NEDELJA, 23. maj 2010od 9. ure:-

otvoritev razstave malih živali v oplotniškem parku (Društvo gojiteljev �malih živali Oplotnica);razstava likovne sekcije KUD-a Oplotnica v grajskem objektu Pristava; �meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe v Partovcu, �ekipno in posamezno (Lovska družina Oplotnica);

od 10. do 13. ure:- razstava otroških likovnih del »Ustvarjalnost otrok in vzgojiteljev« v prostorih Društva mladinski center Oplotnica, Ul. Pohorskega bataljona 22 b, Oplotnica;ob 13. uri v centru Oplotnice:-

Godba na pihala Oplotnica, �pridružila se ji bo »Louvkežova pleh muzika«; �

od 14. do 18. ure v centru Oplotnice:- nastopi glasbenih skupin:

TRI � O GENIALCI,ANSAMBEL NEŽA, �ANSA � MBEL GLAS,DUO DEKA, �ANSAMBEL DRUŽINE FERME, �FANTJE IZPOD ROGLE, �BENEŠKI FANTJE, �ANSAMBEL GEMAJ, �ANSAMBEL � »ZLATOROGI«;

ob 15. uri: - prikaz športnega ribolova v Oplotnici (Ribiška družina Oplotnica);ob 16. uri:- predstavitev pranja perila na perišču ob Oplotniščici (TD Oplotnica);od 18. ure dalje- :ZABAVNI CELOVEČERNI PROGRAM Z ANSAMBLOM POGUM.

V nedeljo, 23. maja 2010, bodo od 13. ure dalje v centru Oplotnice potekale raznovrstne prireditve:

predstavitev izdelkov učencev Osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica,- predstavitev čebeljih pridelkov in izdelkov z degustacijo (Čebelarsko društvo - Oplotnica),predstavitev raznih kmečkih del in kmečkih dobrot (Društvo kmečkih žena Oplo-- tnica),predstavitev vaških odborov in društev ter razne degustacije,- prikaz domače obrti (Društvo upokojencev Oplotnica).-

SOBOTA, 29. maj 2010od 9. ure dalje:- medobčinsko tekmovanje v karateju – 5. pokal Občine Oplotnica, za vse starostne skupine (Karate klub Shotokan);od 10. do 14. ure:- mednarodno srečanje starodobnih avtomobilov na grajskem dvorišču(TD Trta, Avto moto društvo Classic Slovenska Bistrica);ob 15. uri:- otvoritev tematske učne poti Vintgar (TD Oplotnica).

SOBOTA, 5. junij 2010od 8. ure dalje:- pohod do Tehnike Mernik: ob 8. uri izpred gasilskega doma, odhod avtobusa z avtobusne postaje ob 9. uri, ob 10. uri spominska svečanost pri Tehniki Mernik v Božjem (Občinska organizacija borcev za vrednote NOB Oplotnica).

UTRIP - maj 2010 3

NAGOVOR ŽUPANA OB PRAZNIKU

Kdor hoče nekaj narediti, že najde pot,kdor noče nič narediti, najde izgovor.

(Arabski pregovor )

PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ 2010Občinski svet Občine Oplotnica je na svoji 17. redni seji, v ponedeljek, 17. maja 2010, sprejel sklep, da ob 12. občinskem prazniku Priznanja Občine Oplotnica za leto 2010, za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo, prejmeta:

VOKALNA SKUPINA SONUS in - SHOTOKAN KARATE KLUB OPLOTNICA. -

Podelitev priznanj Občine Oplotnica bo na svečani akademiji ob 12. občinskem prazniku v petek, 21. maja 2010, ob 19. uri v Kulturno turističnem centru Oplotnica.

Spoštovane občanke in občani! Letos mineva dvanajst let, odkar smo se z veliko večino na referendumu odločili za ustanovitev Občine Oplotnica in s tem prevzeli odgovornost za naš hitrejši razvoj v svoje roke.Čeprav je od takrat preteklo le dvanajst let, pa si vendarle danes težko predstavljamo Oplotnico brez obnovljene ceste Oplotnica – Tepanje, večnamenske športne dvorane Milenij, kulturno turističnega centra, dozidane in obnovljene Osnovne šole Pohorskega bataljona, zbirnega cen-tra za kosovne odpadke, trgovine Tuš, dveh novih stanovanjskih blokov, obnovljene cerkve sv. Janeza Krstnika v Čadramu, številnih novo asfaltiranih cest … in še bi lahko našteval.Kot si današnjega dne ne predstavljamo brez naštetih pridobitev, si tudi jutrišnjega dne ne predstavljamo brez novega vrtca v Oplotnici, večnamenskega prostora na Prihovi, čistilnih na-prav, obnovljenega zdravstvenega doma, doma starejših občanov, novih asfaltnih cest in ploč-nikov z javno razsvetljavo.Vse našteto ima sicer svojo ceno, bolj pomembno kot to, pa je, da se zavedamo njihove vredno-sti za dvig kvalitete bivanja, dela, ustvarjanja in novih razvojnih možnosti vsakega posameznika kot tudi občine v celoti. In kaj smo na občini ukrenili, da kljub številnim investicijam finančno razbremenimo naše delovne občanke in občane, ki se jim moramo zahvaliti, da imamo eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Republiki Sloveniji:

- zamrznili smo cene komunalnih storitev (cena vode in odvoza smeti se že štiri leta ni zvišala),- davek na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča je še vedno isti, kot je bil leta 2006,- za novorojenčke prispevamo več kot naši sosedje,- cena službe pomoči na domu je za naše uporabnike najnižja,- šole v naravi so za naše osnovnošolce brezplačne.

Če k vsem investicijam in ukrepom, ki jih je sprejela Občina, prištejemo še številne aktivnosti naših društev, osnovne šole, knji-žnice in vrtca, lahko ugotovimo, da smo na pravi poti, da dohitimo zaostanek za razvitimi občinami. Imamo pogoje, dane so nam možnosti, imamo pa tudi sposobnosti, da to uresničimo. Spodobi se, da se ob tej priložnosti posebej zahvalim tistim, ki soustvarjajo in pomembno vplivajo na življenje pri nas. Iskrena hvala svetnicam in svetnikom Občinskega sveta Občine Oplotnica, podžupanu Francu Fideršku, članom delovnih teles Občinske-ga sveta, vaškim odbornikom, občinski upravi, ravnatelju Osnovne šole Matjažu Vrtovcu, ravnateljici Vrtca Ivani Leskovar, dekanu Romanu Štusu, predsednicam in predsednikom oplotniških društev in političnih strank. Spoštovane občanke in občani!Ob občinskem prazniku vam v imenu Občine Oplotnica in v svojem imenu iskreno čestitam in vam želim obilo vedrine, zadovolj-stva in dobrega počutja.

Župan Občine OplotnicaMatjaž ORTER

UTRIP - maj 20104

OBČINSKA UPRAVA

PROJEKTI OBČINE OPLOTNICA

KULTURNO TURISTIČNI CENTER – OBČINSKA UPRAVAV mesecu juliju 2009 je bil Kulturno turistični center Oplotnica predan v uporabo. Prostore je pridobilo Kulturno umetniško dru-štvo Oplotnica v mansardi, v nadstropju so novi prostori občinske uprave, v pritličju velika prireditvena dvorana in kulturno turi-stična pisarna. V slednji sta zaposleni dve delavki v okviru lokalno zaposlitvenih programov za določen čas. V tej pisarni je mogoče dobiti informacije o kulturno turistični dejavnosti v občini Oplo-tnica. Občina Oplotnica je za projekt Izgradnje kulturo turističnega cen-tra črpala sredstva iz 2. Javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Razvojne prioritete »Razvoj regij«, Ur. l. RS 48/2007, Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Projekt je bil so-financiran v višini 448.929,00 evrov. Skupna vrednost projekta je znašala 1.352.874,00 evrov z DDV.

Bojana Fideršek Otvoritev KTC

Dvorana ob kulturnem prazniku 2010 Vhod v občinske prostore

UTRIP - maj 2010 5

OBČINSKA UPRAVA

Slavnostni prerez traku Nov videz OŠ Pohorskega bataljona

OBNOVA OSNOVNE ŠOLE POHORSKEGA BATALJONA OPLOTNICAObnova in dograditev Osnovne šole Oplotnica je bila končana v načrtovanem roku. Pričetek pouka v šolskem letu 2009/2010 je bil v novih in obnovljenih prostorih. Investicijska dela so potekala v času poletnih počitnic in se s končno zunanjo ureditvijo zaključila v mesecu novembru 2009. Investicija vpliva na povečanje prostorskih zmogljivosti šole za prvo triado, prav tako pa je šola pridobila nove upravne prostore ter prostorno šolsko knjižnico. S povečanjem prostorov je pričakovati povečanje obratovalnih stroškov, vendar se bodo le-ti zaradi izvedbe toplotne izolacije zmanjšali. Skrb za vzdrževanje objekta bo izvajal upravljavec, Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica z zaposlenimi, večja investicijska vzdrževalna dela se v prihajajočih letih ne planirajo, v kolikor pa se bo pokazala potreba, bodo le-ta izvedena s pogodbeni partnerji, izbranimi z javnimi razpisi. Projekt sofinancira Republika Slovenija – Ministrstvo za šolstvo in šport iz sredstev proračuna RS v pristojnosti Ministrstva za finance. V letih 2009, 2010, 2011 in 2012 je za 1. fazo planiranih 449.943,00 evrov sredstev, pričakujemo pa še aneks k pogodbi za sofinanciranje 2. faze v višini 188.316,00 evrov. Vrednost celotnega projekta za investicijo obnova in dograditev OŠ Pohorskega bataljona je znašala 1.332.379,00 evrov z DDV.

Bojana Fideršek

OBNOVA GRAŠČINEObjekt graščine je bil zaradi skromnega vzdrževanja in številnih uporabnikov v zelo slabem gradbenem, funkcionalnem in estet-skem stanju. Stene in stropi so bili ometani, vendar so ometi po-škodovani in dotrajani. Tlaki v pritličju so bili kamniti, leseni, opečnati in plastični, v pritličju so bili leseni in kamniti podi, v mansardi pa lesen in betonski tlak. Pri obnovi objekta je bilo treba obnoviti vse tlake. Vrata so obnovili, vendar so potrebna še resta-vriranja, okna so zamenjali. Fasada je bila v celoti nadomeščena z novo.Da bi zadostili novim potrebam in omogočili dostop tudi gibalno prizadetim osebam, so porušili obstoječe lesene stopnice na njiho-vo mesto pa umestili dvigalo. V podaljšku avle so izvedli prizidek, ki predstavlja novo stopnišče. V pritličju so prostori, namenjeni društvu vinogradnikov, kmečkim ženam in krajevnemu uradu.V obnovljenih prostorih graščine se bodo izvajale naslednje ak-tivnosti:

Vinoteka in društvo vinogradnikov:občinsko ocenjevanje vin in medobčinsko Grajsko oce-- njevanje najboljših občinskih vin, predstavitve nagrajenih vin,- degustacije ob turističnih obiskih in drugih dogodkih. -

Društvo kmečkih žena:degustacija in promocija avtohtonih “oplotniških jedi”, - delavnice, tečaji, izobraževanje, predstavitve, posveti, raz-- stave …prikazi starih običajev in navad ob praznikih, porokah in - drugih družinskih dogodkih.

Graščina pred prenovo

UTRIP - maj 20106

OBČINSKA UPRAVA

Hodnik v pritličju:restavratorski krožki in razstave restavriranih del, - občasne razstave izdelkov iz podeželja (košare, cokli, iz-- delki iz domače ovčje volne …).

Upravna enota Slovenska Bistrica:krajevni urad.-

Kapela:poroke, manjši glasbeni koncerti, literarni večeri … - turistični ogledi. -

V nadstropju graščine:protokolarni prostori občinske uprave,- razstaviščni prostor.-

Občina Oplotnica je projekt »Obnove graščine« prijavila na 4. JR za prednostno usmeritev »Razvoj regij« v okviru OP krepitve regional-nih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prijavila izvedbo operacije »Obnova graščine«. Ce-lotna vrednost prijavljene operacije znaša 997.795,00 evrov z DDV. Občina Oplotnica bo projekt financirala v višini 358.264,00 evov. Vre-dnost sofinanciranja s strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko znaša 639.531,00 evrov.Rekonstrukcija in prizidava graščine Oplotnica bo zaokrožila načr-tovano rabo objekta. Nova predvidena javna vsebina v lasti Občine Oplotnica bo pomenila ustrezno rabo objekta zaradi stalne prisotno-sti uporabnikov, hkrati pa omogoča javno predstavitev spomeniško-varstvenih kvalitet, ki jih je mogoče obnoviti.

Bojana Fideršek

Graščina po prenovi Prvo nadstropje obnovljene graščine

Občinski svet Občine Oplotnica je v letu 2010 sprejel proračun, s katerim je omo-gočena gradnja vrtca, asfaltiranje 7,6 km cest, rekonstrukcija Šolske ulice, kanali-zacija in začasna čistilna naprava (ČN) na Gmajni ter s podelitvijo stavbne pra-vice izgradnja večnamenskega šolskega objekta na Prihovi. Vrtec je v fazi projekti-ranja in se pričakuje pridobitev gradbenega dovoljenja v mesecu maju 2010. Javni raz-pis za izbiro izvajalca in podelitve stavbne pravice za izgradnjo večnamenskega šol-skega objekta na Prihovi se bo izvedel prav tako v mesecu maju. Pri obeh projektih, kakor tudi pri ostalih zgrajenih objektih, je bilo zagotovljeno sodelovanje investitor-ja – Občine Oplotnica, poudarek pa je bil na umestitvi objektov v prostor, funkcio-nalnosti objektov, vgrajenih materialih in nizkoenergijski gradnji objektov.V mesecu juniju bo prav tako izbran izvaja-

lec za asfaltiranje predvidenih 7,6 km cest. Pričakuje se tudi pridobitev gradbenega dovoljenja za del sekundarne kanalizacije na Gmajni in začasne čistilne naprave (ČN) za 150 PE. Po izgradnji centralne čistilne naprave se ČN na Gmajni prestavi na eno izmed lokacij naselij v Občini Oplotnica, ki se ne bo priključevalo na centralno ČN. Izdelani so prav tako že projekti za izgra-dnjo pločnika Oplotnica – Malahorna in Gmajna – odcep proti Lovskemu domu.Z realizacijo doslej izvedenih projektov ter predvidenih projektov je Občina Oplotni-ca storila velik korak v nadaljnjem razvoju. Vseh teh projektov gotovo ne bi bilo mo-žno izvesti brez vzdržne zadolžitve občine, ki pa je v zakonskih mejah dovoljene za-dolžitve, za katero je pridobljeno soglasje Ministrstva za finance. Zakaj dovoljena zadolžitev? Ker smo le tako lahko zagoto-vili svoj delež sofinanciranja za vse izvede-

ne projekte, ki so bili potrjeni na razpisih (Kulturno turistično upravni objekt, obno-va graščine, obnova in prizidek osnovne šole, vrtec) in lastno financiranje asfalti-ranja 17 km cest (leto 2007) in asfaltiranja 7,6 km cest v tem letu. Brez zagotovljenega deleža sofinanciranja občine vseh teh pro-jektov ne bi bilo mogoče izvesti ter bi na nekatere pridobitve čakali še naslednjih petnajst let, s čimer pa bi povzročili veliko škodo in nezadovoljstvo med občani, saj bi investicijski vlak odpeljal naprej in bi ugo-dno sofinanciranje projektov s strani drža-ve in EU bilo zamujeno.Pri tem je treba omeniti, da smo vloži-li precejšna sredstva v projekt »Očistimo reko Dravinjo« (izdelane idejne zasnove, idejni projekti, v izdelavi projekti za prido-bitev gradbenega dovoljenja za vodovod), v katerega so vključene tudi sosednje občine. Projekt sestavlja odvajanje in čiščenje od-

Projekti in aktivnosti na projektih Občine Oplotnica

UTRIP - maj 2010 7

OBČINSKA UPRAVA

padne vode (čistilna naprava ČN), oskrbo s pitno vodo in ravnanje z odpadki ter ure-janje porečja. Občina Oplotnica bo v letu 2010 oddala vlogo za odvajanje in čiščenje odpadne vode (ČN) in obnovo ter dogra-ditev vodovodnega omrežja na ministrstvo, pričakujemo odobritev kohezijskih sred-stev in izvedbo razpisa velike vrednosti za najugodnejšega izvajalca. Projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode je ocenjen na 3 milijone evrov in projekt vodooskrbe, ki je projektantsko ocenjen na 2,5 milijona evrov. Od tega bo Občina Oplotnica sofi-nancirala okrog 15 % investicije. Pričetek gradnje se predvideva v letu 2011.V sklopu zasnove projekta vodooskrbe smo v mesecu februarju pristopili k izved-bi poizkusne vrtine na območju Partovca. Rezultati poizkusnega črpanja so pokazali, da se na globini 80 m nahaja podtalnica z izdatnostjo 2 l/s. Z izvedbo vzporedne vr-tine na geološko določeni razdalji razpola-gamo s podtalnico izdatnosti 4 l/s. Zaradi povezave našega vodovodnega sistema s sosednjimi občinami Zreče in Slovenske Konjice (skupen rezervoar Gračič 1000 m3) se bodo lahko te znane količine podtalnice

predvidele kot dolgoročna rezerva vode. S posodobitvijo javnega vodovodnega siste-ma bomo omogočili dolgoročno varno in kvalitetno oskrbo s pitno in požarno vodo ter so bodo v sklopu tega projekta zame-njale azbestne cevi, zgradili novi cevovodi večjih zmogljivosti, hidranti, vodohrani in razbremenilniki.Projekt za izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso, ki bi zagotavljal toplotno oskr-bo za osnovno šolo, športno dvorano, vr-tec in trgovsko – poslovni objekt ter pred-viden dom starejših občanov je trenutno ustavljen. Na podlagi izdelanega idejnega projekta kotlovnice je komisija za okolje in prostor bila mnenja, da lokacija pri športni dvorani in igrišču ni primerna, ker bi ka-sneje lahko imela moteči vpliv na predvi-deno izgradnjo doma za starejše občane in obstoječe ter predvidene športne objekte v neposredni bližini. Ker občina ne razpola-ga z drugimi primernimi zemljišči, se bo primernejša lokacija kotlovnice poiskala v sklopu sprejema občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je končno objavljen na svetovnem spletu. V sklopu OPN je v iz-delavi tudi urbanistični načrt centralnega

občinskega naselja Oplotnica. V tem štiriletnem obdobju je realiziranih oziroma se vodijo aktivnosti na petnaj-stih večjih investicijskih projektih večjih vrednosti (kulturni dom, obnova in pri-zidek šole, obnova graščine, večnamen-ski šolski objekt Prihova, zbirni center komunalnih odpadkov, asfaltiranje 17 + 7,6 km cest, rekonstrukcija Šolske ulice, odvajanje in čiščenje odpadnih vod - cen-tralna ČN, sekundarna kanalizacija in za-časna ČN Gmajna, obnova in dograditev vodovoda, pločnik Oplotnica – Malahor-na, pločnik proti Gmajni, vrtec, sanacija štirih plazov), katerih skupna vrednost je okoli 14 milijonov evrov. Že sam ta poda-tek veliko pove o razvojnih vlaganjih Ob-čine Oplotnica v tem obdobju delovanja.Za realizacijo in vse aktivnostih na nave-denih projektih je vloženega veliko truda, izkušenj in strokovnega znanja vseh sode-lujočih pri teh projektih. Iz vsega navede-nega je jasno, da so bili proračunski pre-dlogi župana dobri in odločitve občinskih svetnikov pravilne.

Franc Fideršek, podžupan

PRORAČUN

VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA ZA LETO 2010

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 251.30773 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.940.775 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.940.775 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.429.47840 TEKOČI ODHODKI 844.646 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 272.043

v evrih_________________________________________________________

Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2010_________________________________________________________

A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih_________________________________________________________

Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2010_________________________________________________________I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.952.019TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.745.83770 DAVČNI PRIHODKI 2.593.537 700 Davki na dohodek in dobiček 2.419.037 703 Davki na premoženje 89.500 704 Domači davki na blago in storitve 85.000 706 Drugi davki71 NEDAVČNI PRIHODKI 152.300 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 57.910 711 Takse in pristojbine 1.000 712 Globe in druge denarne kazni 1.700 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 91.69072 KAPITALSKI PRIHODKI 265.407 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 14.100 721 Prihodki od prodaje zalog

UTRIP - maj 20108

PRORAČUN

A - Bilanca odhodkov

01 - POLITIČNI SISTEM EUR0011101 – SEJNINE 14.000,000013617 - POLITIČNE STRANKE 3.300,000013621 - STROŠKI LOKALNIH VOLITEV 17.810,000011100 - PLAČA ŽUPANA 46.680,000011103 - PLAČA PODŽUPANA 10.300,000011200 - MATERIALNI STR. OBČ.ORG. 1.550,000011400 - DRUGI ODHODKI OBČ. ORG. 29.500,0002 - EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA0011500 - NADZORNI ODBOR 6.000,0004 - SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE0013618 - OBČINSKA PRIZNANJA 6.600,0006 - LOKALNA SAMOUPRAVA0011094 - JD PROGRAM POMOČ PRI RAZVOJU IN POSPEŠEVANJU TURIZMA 22.998,000011095 - JD PROGRAM VARSTVO OKOLJA 26.170,000011096 - JD PROGRAM VARSTVO IN OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE 21.781,00

0011097 - PLAČA JD POSPEŠEVANJE IN RAZVOJ TURIZMA 1.981,000011098 - PLAČA JD EKOLOGIJA 966,000011099 - PLAČA JD BIOREGIJA 1.838,000011104 - OBVEZNA PRAKSA 700,000012100 - PLAČE ZAPOSLENIH 157.000,000012101 - REGRES ZA LETNI DOPUST 4.844,000012110 - SOLIDARNOSTNA POMOČ ZAPOSLENIM 500,000012210 - PLAČA PROGR. DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB 15.208,000012500 - MATERIALNI STROŠKI 107.520,000013320 - STROŠKI PREVOZA V DRŽAVI J.D 400,00.0013622 - STROŠKI KOMUNALNE INŠPEKCIJE 14.406,000015110 - NAKUP RAČUN. IN PROGR. OPREME 10.000,000015130 - NAKUP OSTALE OPREME 2.000,0007 - OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH0021000 - DELOVANJE CIVILNE ZAŠČITE 4.000,000022000 - OPREMA IN TEHNIČNA SR. CZ 8.000,000032000 - GASILSKO DRUŠTVO OPLOTNICA 25.000,000034000 - SKUPNI STR. ZAG. POŽ. VARNOST 1.000,00

401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 38.223 402 Izdatki za blago in storitve 486.880 403 Plačila domačih obresti 35.000 409 Rezerve 12.50041 TEKOČI TRANSFERI 1.237.272 410 Subvencije 39.200 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 605.220 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 151.992 413 Drugi tekoči domači transferi 440.860 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.291.321 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.291.36043 INVESTICIJSKI TRANSFERI 56.200 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 29.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 27.200 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -477.459 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)_________________________________________________________

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB_________________________________________________________ Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2010_________________________________________________________IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila

441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lastiVI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)_________________________________________________________ C. RAČUN FINANCIRANJA_________________________________________________________

Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2010_________________________________________________________VII. ZADOLŽEVANJE (500) 850.00050 ZADOLŽEVANJE 850.000 500 Domače zadolževanje 850.000

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 455.00055 ODPLAČILA DOLGA 455.000 550 Odplačila domačega dolga 455.000

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH -82.459 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)

X. NETO ZADOLŽEVANJE 395.000 (VII.-VIII.)

XI. NETO FINANCIRANJE 477.459 (VI.+VII.-VIII.-IX.) _________________________________________________________STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 82.459 PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo

UTRIP - maj 2010 9

PRORAČUN

08 - NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST0024000 - PREVENTIVA V CESTNEM PROM. 1.250,0011 - KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO0045200 - POMOČ PRI ELEMENT. NESR. 1.000,000045400 - SREDSTVA ZA RAZVOJ KMET. 34.000,000045300 - DELOVANJE DRUŠTEV IN AKT. 6.000,000045500 - RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA 19.000,000045600 - IZOBRAŽEVANJE V KMETIJSTVU 3.000,000045700 - SOFINANCIRANJE ZAVETIŠČ ZA ŽIVALI 1.000,000043400 - REDNO VZDR. GOZDNIH CEST 1.500,0013 - PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE0043100 - REDNO VZDRŽ. LOKALNIH CEST 40.000,000043111 - SANACIJA PLAZOV 15.000,000043200 - VZDR. KRAJEVNIH CEST 50.000,000043700 - PRIDOB. PESKA BRINJEVA GORA 13.000,000043800 - ZIMSKA SLUŽBA 50.000,000043140 - SANACIJA MOSTOV 6.000,000043300 - INV. VZDR. KRAJEVNIH CEST 353.000,000043600 - INV. VZDR. LOKALNIH CEST 120.000,000043500 - CESTNI KAT., ODMERA CEST 6.000,000041111 - REDNO VZDRŽEVANJE J.R. 14.000,000041120 - TOKOVINA J.R. 28.000,000041130 - REKONSTRUKCIJE NA EL.-JR 24.500,0014 - GOSPODARSTVO0046100 - RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠ. 5.200,000046200 - SOFINANCIRANJE PROJEKTOV 1.500,000047600 - TURISTIČNE PRIREDITVE 5.300,000047100 - PROMOCIJA IN PROPAGANDA 4.700,000047200 - SOFIN. RAZVOJNIH PROGRAMOV 4.000,000047400 - SOFIN.STR. TURIST. DRUŠTEV 4.500,000047500 - IZDELAVA TURISTIČNIH PROSP 2.000,000047700 - IZOBRAŽEVANJE TURIZEM 500,0015 - VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE0041320 - ODLAGALIŠČE PRAGERSKO 10.000,000041330 - STR. ZBIRNEGA CENTRA 71.000,000041340 - DELOVANJE ZBIRNEGA CENTRA 1.650,000013627 - TEHN. DOKUMENT. »CELOVITO UREJANJE POREČJA DRAVINJA« 40.000,000043150 – KANALIZACIJA 86.172,0016 - PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST0013637 - NOVELACIJA ODLOKA O KATEG. OBČ. CEST 1.060,000042100 - IZD. PROST. IZVEDB. AKTOV 10.700,000041230 - INV. V VODOVOD 10.000,000041420 - UR. SIST. VODOOSKRBE 29.000,000041450 – POKOPALIŠČA 30.000,000041310 - UREJANJE JAVNIH POVRŠIN 10,000,000041430 - T. VZDRŽ. KOMUNALNE INFR. 34.000,000044700 - VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROS 2.000,000044400 - UPRAVLJANJE STANOVANJ 4.000,000044500 - VZDRŽEVANJE STANOVANJ 10.000,000044100 - ODVAJANJE KUPNIN V SKLAD 1.700,0017 - ZDRAVSTVENO VARSTVO0073000 – INVESTICIJE 13.200,000074000 - OSKRBA BOLNIKA NA DOMU 4.467,000071000 - ZDR. ZAV. BREZPOSELNIH OSE 46.000,000072000 - MRLIŠKO OGLEDNA SLUŽBA 2.800,0018 - KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE0013630 - OBNOVA GRAŠČINE 445.789,000082111 - STROŠKI GRAŠČINE 9.250,00

0082600 - GRAJSKI KOMPLEKS ŽIČKA PRISTAVA 863.700,000082700 - OHR. KULTURNE DEDIŠČINE 16.692,000082100 - PLAČE KNJ. J. VOŠNJAKA 36.000,000082200 - MATERIALNI STR. KNJIŽNICE 7.000,000082400 - NABAVA KNJIG 5.000,000082500 - NABAVA NOVE OPREME 1.000,000082900 - DOT.ZA FUNKC. DEJAVNOST KUD 13.400,000083000 - INFORMIRANJE, SOFIN. KTV 8.800,000013638 - IZGRADNJA KTC LASTNA SREDSTVA 46.000,000082110 - OSTALE DEJ. S PODR. KULTURE 2.500,000082160 - DELOVANJE KTC 28.050,000027000 - STROŠKI ŠPORTNE DVORANE 32.800,000081100 - NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA 33.400,000081200 - OSTALE NALOGE – ŠPORT 8.000,000081300 - IZGRADNJA TRIBUN 62.100,000015140 - MLADINSKI CENTER 5.000,000044800 - TEKOČI STR. STARA TELOV. 3.000,0019 - IZOBRAŽEVANJE0013633 - NOVOGRADNJA VRTEC OPLOTNICA 789.000,00 0091100 - REDNA DEJAVNOST VVZ SL.B. 400.000,000091200 - VZDRŽEVANJE OBJEKTOV 4.000,000091300 - NAKUP OSNOVNIH SREDSTEV 4.000,000091400 - DRUGI VVZ 72.000,000091600 - PROGRAMI ZA OTROKE 2.500,000091800 - JAVNA DELA VVZ 8.000,000013628 - ADAPTACIJA OŠ OPLOTNICA 289.039,000092100 - MATERIALNI STROŠKI OŠ 19.000,000092111 - ZAVAROVANJE IN NADZOR 8.800,000092200 - NABAVA KURILNEGA OLJA 30.000,000092500 - SR. ZA TEK. VZDRŽ. IN N. OPR. 15.000,000092600 - DODATNI PROGRAM 21.250,000092900 - JD OŠ DELEŽ NAROČNIKA 13.100,000092120 - MAT. STROŠKI GLASBENE ŠOLE 6.000,000092300 - PREVOZI OTROK 110.000,000092800 - PROGRAMI ZA UČENCE IN ML. 6.770,000093000 – ŠTIPENDIJE 16.720,0020 - SOCIALNO VARSTVO0051112 - VARNA HIŠA, MAT. DOM MB 5.700,000051130 - POMOČ NOVOROJENCEM 13.900,000051000 - MATERIALNI STROŠKI CSD 3.000,000051100 - SLUŽBA POMOČI NA DOMU 13.600,000053000 - STORITVE ZDRAVSTVEN. ZAV. 3.410,000054000 - PROGRAM ZA MLADE IN ST. OBČ 5.000,000056000 - JAVNA DELA 5.100,000059100 - IZPLAČILA DRUŽINSKEMU POMOČNIKU 8.000,000052000 - ZAVODSKO VARSTVO 72.000,000055000 - SOCIALNO VARSTVENE POMOČI 3.000,000057000 - SUBVENCIJE STANARIN 3.000,000058000 - HUMANITARNE ORG. IN DRUŠTVA 2.500,000059000 - SOFINANCIRANJE RK 5.357,0022 - SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA0016300 - STROŠKI FINANCIRANJA – OBRESTI 35.000,000016320 - STROŠKI ZADOLŽEVANJA 2.000,0023 - INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI0014200 - PRORAČUNSKA REZERVA 10.500,000014100 - SPLOŠNA PRORAČUNSKA REZERVACIJA 2.000,00

Danijela Dovnik

UTRIP - maj 201010

OBČINSKA UPRAVA

Leto je naokrog in ponovno smo v občini Oplotnica lahko ponosni na še eno generacijo odličnjakov. Uspehi žal ne pridejo čez noč, sami od sebe! Potrebno je veliko truda, volje, potrpežljivosti, podpore, pripravljenosti na učenje. Učenje vselej pomeni usmerjanje pogleda naprej, k pridobivanju novih izkušenj in znanj.V naši občini pozorno spremljamo uspehe osnovnošolcev in najboljše ob koncu osnovnošolskega izobraževanja nagradimo z »župano-vim zajtrkom« in priznanjem Občine Oplotnica.V šolskem letu 2008/2009 so bili prejemniki »županove petice« Patricija Lunežnik, Tina Obrul, Sara Plohl, Lucija Polenek, Ernest Špra-ger, Patricija Urlep, Tina Hohler, Rok Klinc, Anja Regoršek, Valentina Sovinc-Solar in Primož Tič.

Irena Cehtl

PRIZNANJE »ŽUPANOVA PETICA«

Na tradicionalni slovesnosti v dvorani Milenij so 26. marca razglasili najbolj-še športnike v občini Oplotnica. Med tokrat le devetimi prejemniki priznanj (zaradi spremembe pravilnika) sta bila v ospredju predvsem karateistka Luci-ja Šturm (tretjič zapored) in judoist David Kukovica, ki je drugič zapored osvojil ta laskavi naziv. Predstavili so ju na novinarski konferenci pred raz-glasitvijo, David Kukovica pa je zaradi nastopa na turnirju na Portugalskem na podelitev poslal starše.Župan Matjaž Orter in predsednik komisije za izbor športnika leta Robi Lesjak sta bila osrednja govornika na razglasitvi najboljših športnikov ob-

čine Oplotnica v dvorani Milenij, ki sta jo tudi tokrat skupaj organizirala občina Oplotnica in tednik Panora-ma. Za najboljši športni kolektiv so znova razglasili Judo klub Oplotnica.Ker je bil eden najboljših slovenskih mladih judoistov tisti konec tedna na pomembnem turnirju na Portu-galskem, je pokal prevzel kar njegov oče Marko, občinstvu pa so zavrteli vnaprej posneto Davidovo izjavo s tiskovne konference. Član komisije prof. Matej Korošec je priznanja za športnega delavca pode-lil Toniju Janežu (karate), ki ga je na-domeščal novi predsednik Shotokan

RAZGLASITEV ŠPORTNIKA LETA 2009 OBČINE OPLOTNICA

David in Lucija znova športnika leta

UTRIP - maj 2010 11

OBČINSKA UPRAVA

Nina Pušlar prvič v OplotniciLetošnjo razglasitev športnika leta je zaznamovalo nekaj posebnosti, predvsem ta, da je »manjkal« športnik leta David Kukovica. Vna-prej so posneli njegovo izjavo in jo objavili v 40-sekundnem posnetku, njegov prijatelj Tadej Milačko pa je javno prebral Davidovo pisno sporočilo. Prvič smo videli novega predsednika oplotniških karateistov Jureta Gorinška, ki je nadomeščal nagrajenega Tonija Janeža.Pevka Nina Pušlar je s svojimi uspešnicami požela ovacije občinstva, nasploh je bila dobro razpoložena in je še pred nastopom priznala, da je pot do Oplotnice našla ob pomoči »garmina«. Po nastopu so jo mlade oplotniške oboževalke kar zasule z željami po avtogramu. Organizatorji so želeli Oplotničanom kot gosta predstaviti tudi Matjaža Keka in Dejana Zavca, ki pa sta bila zasedena, tretjega s »sezna-ma želja« Primoža Kozmusa pa so Oplotničani že lahko pozdravili prejšnja leta. Zato pa sta Miran Vodovnik kot najvišji in najtežji vrhunski športnik ter Urban Klinc kot njegovo popolno nasprotje (po višini in teži) odlično opravila vlogi osrednjih športnih gostov na razglasitvi.

(nč)

karate kluba Oplotnica Jože Gorinšek, najobetavnejšima oplo-tniškima športnikoma Alenu Vučini (judo) in Manji Slatinek (karate) ter najboljšemu športniku na šolskih tekmovanjih Gre-gorju Rutniku (nogomet, kros, smučanje).Vsi dobitniki so po podelitvah odgovarjali na vprašanja novi-narjev Radia Rogla in Panorame, v središču pozornosti pa sta bila tudi prejemnika posebnih priznanj za športne dosežke zunaj konkurence, olimpijec Miran Vodovnik in smučarski skakalec

Urban Klinc. Sama prireditev je bila kljub spremenjenem pravilniku in manj-šemu številu prejemnikov dobro obiskana, ozračje so ogrele ple-salke z OŠ Pohorskega bataljona, znana pevka Nina Pušlar pa je z izvedbo svojih štirih uspešnic poskrbela za zavidljivo kakovo-stno raven dogodka tudi po glasbeni plati.

(Foto: Uroš Subotič)Bojan SINIČ

Mlade oboževalke so želele avtogram Nine Pušlar. Jure Mernik, novinar lokalnega časopisa Novice in Radia Ro-gle, v pogovoru z Jožetom Gorinškom, novim predsednikom

Shotokan karate kluba Oplotnica

Plesna skupina oplotniške osnovne šole je presenetila z usklajenimi ritmi.

Marko Kukovica (levo) je za sina Davida sprejel pokal za športnika leta.

UTRIP - maj 201012

OBČINSKA UPRAVA

KRAJEVNI URAD

OBČINSKI REDARJI LAHKO MERIJO HITROSTObčinski redarji imajo od sprejetja novele Zakona o varnosti ce-stnega prometa poleg drugih pooblastil tudi pooblastilo za opra-vljanje nadzora prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo.

Za izvajanje tovrstnega nadzora morajo občinski redarji opravi-ti ustrezno strokovno usposabljanje za delo s samodejno meril-no napravo, ki beleži prekrške. Naprava mora imeti certifikat o ustreznosti, ki ga je izdalo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, v soglasju z Urad RS za meroslovje.

Občine ustanoviteljice Medobčinskega inšpektorata in redarstva so v proračunih za leto 2010 planirale nakup oziroma najem sa-modejne merilne naprave, tako da bodo občinski redarji v pri-hodnjem letu pričeli z občasnim izvajanjem meritev prekoračitve

dovoljene hitrosti na odsekih občinskih in državnih cest v nase-ljih občin ustanoviteljic.

Občinski redarji bodo tako kršiteljem, ki bodo prekoračili dovo-ljeno hitrost v času izvajanja nadzora in jih bo zabeležila samo-dejna merilna naprava, vročili plačilni nalog. S plačilnim nalo-gom bo izrečena globa za storjeni prekršek in določene kazenske točke, odvisno od višine prekoračitve hitrosti.

Prehitra vožnja je poleg vožnje pod vplivom alkohola najpogo-stejši vzrok za povzročitev večjega števila prometnih nesreč tudi v naseljih. Na ta način bo redarstvo skupaj s policijo skušalo za-gotavljati dodatno varnost prometnih udeležencev.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Nataša Kos

V Oplotnici že vrsto let deluje krajevni urad. Je eden izmed treh krajevnih uradov na območju Upravne enote Slovenska Bistrica. Krajevni urad deluje kot način dela Upravne enote in s svojim delovanjem poskuša občanom občine Oplotnica v čim večji meri približati storitve iz državne pristojnosti. Trudimo se, da bi občani v svojem domačem okolju lahko opravili čim več zadev in si s tem prihranili čas in nepotrebne poti. Skupaj z matičarko Nevenko Stopar si prizadevamo, da bi bilo delo opravljeno učinkovito in prijazno, da bi bile stranke zadovoljne.

Na krajevnem uradu v Oplotnici se lahko stranke poslužujejo na-slednjih storitev:

sprejem vlog za izdajo osebne izkaznice, potne liste ter - sprejem vlog za vpis sprememb naslova v potnem listusprejem naznanitve pogrešitve osebnih izkaznic in po-- tnih listovsestava zapisnika o priznanju očetovstva- izdaja izpiskov in potrdil iz matičnega registra in matič-- nih knjigsprejem vlog za spremembo osebnega imena- sestava smrtovnic- sestava zapisnika o prijavi sklenitve zakonske zveze- izdaja potrdila, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zve-- zesprejem prijav in odjav stalnega in začasnega prebivališča - slovenskih državljanov in tujcevsprejem prijav potovanj v tujino nad tri mesece ter vrni-- tve iz tujinepotrjevanje dovoljenj zakonitim zastopnikom za potova-- nje v tujino mladoletnim osebam do 15. leta starostipotrjevanje podpor volivcem- izdajanje potrdil iz registra stalnega prebivalstva ter po-- trdil iz gospodinjske evidence

izdajanje potrdil o državljanstvu- overitve podpisov, kopij, garantnih pisem- vodenje evidence volilne pravice-

Vse zgoraj navedene storitve lahko stranke opravijo v času ura-dnih ur, ki so :

v ponedeljek in četrtek od 8.00 do 15.00 �v sredo od 7.00 do 17.00�v petek od 8.00 do 13.00 �

Iz poročila za delo Upravne enote izhaja, da je bilo v letu 2009 v krajevnem uradu v Oplotnici tedensko opravljenih 29 uradnih ur za stranke, v celotnem letu 2009 je bilo opravljenih 1.464 ur ali 183 dni, rešenih pa je bilo 2.911 različnih zadev, in sicer :

Vloge za izdajo osebne izkaznice: 402Vloge za izdajo potne listine: 48Naznanitve pogrešitev osebne izkaznice in potne listine: 22Dovoljenja zakonitim zastopnikom za potovanje v tujino mladoletnim osebam do 15. leta starosti: 5Izpiski, potrdila in podatki iz matičnih knjig: 192Prijava - odjava stalnega in začasnega prebivališča: 259Upravne overitve: 322Ponudbe o prodaji kmetijskih zemljišč, gospodarstev in gozdov: 156Smrtovnice: 48Posredovanje podatkov iz registra stalnega prebivalstva: 405Izdaja potrdil o državljanstvu: 64

Načelnica Upravne enote Slovenska BistricaLidija Stebernak

KRAJEVNI URAD OPLOTNICA

UTRIP - maj 2010 13

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKA BISTRICA

Poleg bolezni srca in ožilja, ki nastajajo za-radi nezdravega načina življenja, postajajo v Sloveniji vse oblike raka vse večji javno zdravstveni problem ter predstavljajo glav-ni vzrok prezgodnje smrtnosti prebivalstva. Vsako leto umre za rakom več kot 10.000 prebivalcev. Najpogostejša oblika raka pri moških je rak prostate, pri ženskah pa rak dojk. V obdobju 2001-2005 je bilo relativno polletno preživetje pri moških 51-odstotno, pri ženskah pa 65-odstotno.Preventiva je tisto področje dela v zdravstvu, kjer lahko za zdravje naredimo največ. Zveza slovenskih društev za boj proti raku posebno pozornost namenja Evropskemu kodeksu proti raku. Po mnenju strokovnjakov bi z upoštevanjem navodil kodeksa lahko tretjino rakov preprečili, tretjino pa uspešno zdra-vili, saj bi bili odkriti v začetni fazi razvoja bolezni. Enajst dobrih nasvetov proti raku v tem kodeksu se glasi: ne kadite, omejite pitje alkoholnih pijač, upoštevajte načela zdrave prehrane, povečajte telesno dejavnost in pa-zite na telesno težo, izogibajte se čezmerne-mu sončenju, spoštujte predpise o varnosti pri delu, bodite pozorni na vsako sprememb na svojem telesu, pazite na neobičajne spre-membe svojega počutja, cepite se proti hepa-titisu B, ženske hodite redno na ginekološke preglede ter si redni pregledujte dojke. V boju proti raku lahko torej zelo veliko nare-dimo z zdravim načinom življenja.

V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica v službi »promocija zdravja in zdravstvena vzgoja« se zato trudimo, da bi se zavest o pomenu skrbi za zdravje vse bolj širila in se dotaknila čim večjega števila prebivalstva, ki spadajo v naš delokrog (občani občin Sloven-ska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole). V ta namen se trudiva diplomirani medicin-ski sestri, ki vsem starostnim skupinam pre-davava o različnih področjih na temo zdravja; o zdravi prehrani, gibanju, prometni varnosti in o preprečevanju nezgod, spolni vzgoji, zdravem načinu življenja, osebni higieni, o vseh oblikah zasvojenosti (kajenje, alkohol, droge) ter o dejavnikih tveganja za nastanek bolezni. Zdravstveno vzgojo izvajava v Zdra-vstvenem domu v za to namenjeni učilnici, na šolah ter za različna združenja na terenu. Posebno področje dela so zdravstveno-vzgojne delavnice za odraslo populacijo, ki jih izvajava v okviru Cindi Slovenije in so brezplačne. Njihov namen je ozavestiti čim

več ljudi ter jih motivirati, da bi zdrav slog življenja postal njihov način življenja. CINDI (Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention Programme) je med-narodni program za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, rak), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). V okviru programa izva-jajo države članice, med njimi tudi Slovenija, strokovne in promocijske aktivnosti za ohra-njanje in krepitev zdravja prebivalstva in pre-prečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, pri katerih je neustrezen in nezdrav življenj-ski slog osnovni dejavnik tveganja. V tem okviru sva izvajalki zdravstvene vzgoje vsega skupaj izvedli petnajst delavnic »Zdrav življenjski slog«, deset delavnic »Dejavniki tveganja«, tri delavnice »Zdravo hujšanje«, štiri delavnice »Telesna dejavnost – gibanje«, sedem »Testov hoje«, deset delavnic »Zdrava prehrana« ter delavnico »Da, opuščam kaje-nje«. Predavanja na temo »zdrav način življe-nja« za odraslo populacijo so bila izvedena tudi v Studenicah v kulturnem domu in na Zgornji Ložnici na osnovni šoli. V Oplotni-ci sva aktivno sodelovali na prireditvi »Šport špas«, na Pragerskem pa pri dodatnem testu hoje. Tudi v letošnjem letu potekajo dejavnosti v polnem teku. Tako med drugim v spomla-danskem času potekata že dve delavnici »Šola zdravega hujšanja«, vsak ponedeljek zvečer ob 19.00 pa se za vse zainteresirane izvaja te-lesna vadba v telovadnici pri OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica.

Slovenija ima za boj proti raku razvite tri dr-žavne preventivne presejalne programe; Doro za rak dojk, Zoro za rak materničnega vratu ter program Svit za preventivo in zgodnje odkrivanje raka debelega črevesja in dan-ke. Za dodatne informacije o teh programih se zainteresirani prav tako lahko obrnejo na zdravstveno-vzgojni center.DORA je državni program presejanja za raka dojk, ki ga organizira Onkološki inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Za-vodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Program omogoča ženskam z vnaprejšnjim vabljenjem med 50. in 69. letom starosti, na vsaki dve leti, pregled dojk z RTG mamogra-fijo. Presejalno mamografijo lahko vabljene žene opravijo v presejalnem centru, nave-denem na vabilu, ki ga prejmejo domov. Ne glede na starost pa je zelo pomembno, da se

posameznica zglasi pri osebnem ginekologu, če zazna kakršnekoli nenavadne spremembe v dojkah. SVIT je državni program presejanja in zgo-dnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu. Nosilec programa je CINDI Slovenija, ki organizira, vodi, ko-ordinira, izvaja, spremlja in evalvira podatke. S testiranjem na prikrito krvavitev v blatu je mogoče v okviru programa odkriti že predra-kave spremembe na sluznici (polipe), raka pa v zgodnji fazi, ko je še ozdravljiv. ZORA je preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. To pomeni, da v sklo-pu programa ZORA ginekologi s pregledo-vanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno sto-pnjo raka materničnega vratu (RMV). Tedaj je možno z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti.

V skrbi za vaše zdravje in ker so tudi bolezni lokomotornega aparata (akutna in kronična bolečina hrbtenice in drugih sklepov) ena izmed naših najpogostejših težav, smo se v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica od-ločili za nakup novega digitalnega rentgen-skega aparata Siemens Aksiom Multix M za osnovno slikanje skeleta in pljuč. Z omenje-nim aparatom se rentgensko slikanje izvaja že od 9.12.2009 (takrat je bila uradna otvoritev, naš inž. radiologije pa opravlja slikanje z ome-njenim aparatom od 13.11. dalje). Pri novem aparatu se klasični rtg filmi več ne uporablja-jo, slika se preko mobilnega Flat detektorja posreduje v digitalni obliki na računalnik. Slike se pregledujejo preko visokokvalitetnih monitorjev na delovnih postajah, za uporabo zunaj našega sistema pa se natisnejo na CD, na katerem je tudi program za osnovno pre-gledovanje slik. Rtg slike so sedaj mnogo bolj kvalitetne, praktično ni več neuspelih posku-sov slikanja, zaradi česar so bolniki manj iz-postavljeni ionizirajočemu sevanju.

Zaposleni v Zdravstvenem domu Sloven-ska Bistrica si želimo čim več zadovoljnih in zdravih prebivalcev. V ta namen se trudi-mo opravljati zdravstveno-vzgojno delo čim kvalitetnejše ter vam želimo omogočiti čim boljše možnosti za ugotavljanje vzrokov va-ših zdravstvenih težav ter njihovo pravilno in čimprejšnje diagnosticiranje.

Sonja Mok, dipl. med. sestra

V SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJE

UTRIP - maj 201014

CENTER ZA SOCIALNO DELO

Sistem socialnih transferjev v Sloveniji deluje razmeroma do-bro. To potrjujejo tudi podatki EUROSTAT-a, ki kažejo na to, da bi se stopnja revščine v Sloveniji ob neupoštevanju socialnih transferjev skoraj podvojila (iz 12,3 % na 23 %). Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je kljub gospodarski krizi in velikim pritiskom na javne finance uspelo ohraniti in v določe-nih segmentih celo povečati proračunska sredstva, namenjena socialnim transferjem (skupaj iz 1,215 milijarde v letu 2009 na 1,332 milijarde v letu 2010). V letu 2009 je bilo za namen de-narne socialne pomoči porabljenih 129,6 mio evrov.

Kljub temu pa je gospodarska in finančna kriza pokazala tudi določene pomanjkljivosti obstoječega sistema socialnih trans-ferjev. Na tem mestu je treba izpostaviti neustrezno višino mi-nimalnega dohodka in možnosti zlorab. Izjemno kompleksen sistem je zaradi priklapljanja novih pravic postal neučinkovit in nepregleden tako s strani uporabnikov kot s strani države.

Vlada RS si je za mandat 2008-2012 na področju socialne varnosti zadala cilj zagotoviti učinkovitejšo politiko socialnih transferjev. Ta cilj naj bi Vlada RS dosegla z naslednjimi ukre-pi:

nova določitev minimalne ravni socialne varnosti in •določitev njene višine na ravni, ki bo zagotovila dostoj-no življenje;zagotovitev enotne vstopne točke v sistem socialnih •pomoči;vzpostavitev enotne evidence vseh pomoči, ki jih pre-•jema posameznik.

Vlada bo navedene ukrepe sprejela z namenom oblikovanja bolj pravične in dolgoročno vzdržne socialne države in ne na račun krčenja pravic. Preglednejši in enostavnejši sistem soci-alnih transferjev bo omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki jo resnično potrebujejo, preprečil pa bo izkoriščanje in zlorabe sistema. Rešitve, ki pomenijo realizacijo navedenih ukrepov, so predvidene v predlogu Zakona o socialno varstvenih prejem-kih – ZSVP in v predlogu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS.

Nove rešitve so usmerjene k: preprečevanju kopičenja socialnih pravic in odpravi •sistema povezanih pravic;spremembi ravni in meril za posamezne pravice s ci-•

ljem večje stimulacije za delo in zmanjšanja pasti re-vščine in brezposelnosti;učinkovitejšemu in uporabnikom prijaznejšemu siste-•mu socialnih transferjev;zagotavljanju pomoči tistim, ki jo resnično potrebuje-•jo.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih izboljšuje sedanjo ure-ditev instituta denarne socialne pomoči in ga prilagaja zakon-skim spremembam na drugih sorodnih področjih (ZUPJS, ZPIZ, ZDOZDO idr.). Denarno socialno pomoč se prilagaja posameznim upravičencem skladno s trajanjem prejemanja, zmožnostjo upravičencev za delo, starostjo in delovno aktiv-nostjo. Hkrati pa zakon višino osnovnega zneska minimalnega dohodka prilagaja novo izračunanim minimalnim življenjskim stroškom. Začasni minimalni življenjski stroški samske odrasle osebe v skladu z izračuni Inštituta za ekonomska raziskovanja znašajo 385,08 evrov, zaradi realno nizke minimalne in povprečne pla-če, motivacije za delo in stimulativnega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami oziroma med social-nim varstvom in trgom dela pa ZSVP uvaja minimalni doho-dek v višini 75 % navedenega zneska, in sicer 288,81 evrov. Gre za dohodek (DSP), namenjen delovno sposobnim odraslim po-sameznikom, ki so se zaradi okoliščin začasno znašli v težkem socialnem položaju in je za 62,01 evra višja kot do sedaj (226,80 evrov).

Posameznikom, ki so se zaradi osebnih okoliščin (trajna ne-zmožnost za delo, trajna nezaposljivost, osebe starejše od 65 let) trajno znašli v poslabšanem socialnem položaju, ob nave-denem minimalnem dohodku pripada še varstveni dodatek v višini 161,73 evrov, skupaj bi tako tak posameznik prejel 450,54 evrov. Posameznik lahko za varstveni dodatek zaprosi, tudi če ne prejema DSP in izpolnjuje vse ostale pogoje. V sistem denarne socialne pomoči in »novega« varstvenega dodatka v skladu z načeli modernizacije pokojninskega siste-ma prenašamo tudi transferje iz pokojninske blagajne, ki so po naravi socialni prejemki in ne izhajajo iz vplačanih prispevkov, kot sta npr. »stari« varstveni dodatek in državna pokojnina. Zakon kot nov dejavnik stimulacije za delo uvaja tudi dodatek za aktivnost, ki za delovno aktivne prejemnike denarne social-ne pomoči predlaga višji minimalni dohodek, in sicer za doda-tek za aktivnost v višini 161,73 ali 80,865 evrov.

REPUBLIKA SLOVENIJA

CENTER ZA SOCIALNO DELO SLOVENSKA BISTRICAe-pošta: gpcsd.slovb@gov.si

Ljubljanska cesta 16 SLOVENSKA BISTRICATel.: +386 2 8050760 Fax.: +386 2 8050777

PREDLOGI NOVE ZAKONODAJE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA

UTRIP - maj 2010 15

CENTER ZA SOCIALNO DELO

Predlagana je tudi nova fleksibilnejša ureditev izredne denar-ne socialne pomoči. Prejemnik le-te bo po novem dokazila o namenski porabi dodeljene pomoči, ki mora biti porabljena v roku 30 dni od prejema, predložil najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč. In ne tako kot do sedaj, ko je bilo to potrebno storiti v roku 15 dni od prejema pomoči.

Ob navedenem Zakon o socialno varstvenih prejemkih izbolj-šuje tudi nekatera sedaj pomanjkljiva zakonska določila na področju denarne socialne pomoči, s katerimi se zmanjšuje možnost zlorab in izkoriščanja sistema. Na novo se tako uva-ja zakonska domneva obstoja zunajzakonske skupnosti, nova definicija posredno ugotovljenega dohodka in uvedba novega načina upoštevanja premoženja in ugotavljanja dohodka iz de-javnosti. Zaostrile pa se bodo tudi sankcije v primerih zlorab, krivdnih razlogov za neupravičenost do denarne socialne po-moči in prikazovanja lažnih podatkov ali prikrivanja resnične-ga stanja.

Namen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je pod enotnimi pogoji in na osnovi enotno določenih pravil urediti področje socialnih transferjev tako, da bodo ti v največji meri na voljo tistim, ki jih dejansko potrebujejo in tako, da bo kar najmanjša možnost njihovega kopičenja in zlorab.

Posameznik oziroma družina je po različnih predpisih upravi-čen do različnih denarnih pravic in pravice do subvencij ali zni-žanih prispevkov, ki so neposredno odvisni od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičenca – tako tistih, ki so po veljavni zakonodaji v pristojnosti centrov za socialno delo in ki jih zagotavlja država, kot tudi tistih, o katerih določajo drugi or-gani in ki jih po veljavnih predpisih zagotavlja lokalna skupnost in so določene kot zakonska pravica (t.i. občinski transferji). Zakon jih s skupnim nazivom imenuje pravice iz javnih sred-stev. Trenutno so merila in pogoji za uveljavljanje teh pravic v Sloveniji različni, prav tako so različne opredelitve posameznih kategorij in parametrov, zaradi česar je sistem nepregleden in neučinkovit ter dopušča precejšnjo možnost zlorab.

Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se uvaja »enotna vstopna točka« v sistemu socialnih pravic, ki so veza-ne na ugotavljanje materialnega položaja posameznikov in ne temeljijo na socialnem zavarovanju. Na centru za socialno delo bodo posamezniki oddali le eno vlogo za pridobitev katereko-li izmed 11 v zakonu urejenih pravic do denarnih prejemkov, subvencij in znižanih plačil:

otroškega dodatka,1. denarne socialne pomoči,2. varstvenega dodatka,3. državne štipendije,4. znižanju plačila za programe vrtcev, ki jih izvajajo jav-5. ne službe,subvenciji malice za učence in dijake,6. subvenciji prevozov za dijake in študente,7.

oprostitvi plačil socialno varstvenih storitev in pri-8. spevku k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo ozi-roma doplačilo pravic družinskega pomočnika,subvenciji najemnine,9. pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstve-10. nih storitev za socialno ogrožene osebe,pravici do plačila prispevka za zdravstveno zavarova-11. nje.

Center za socialno delo pa bo o vlogi prosilcev odločil z eno odločbo, s čimer bo bistveno poenostavljen postopek dodelje-vanja socialnih transferjev. Za ustrezno informacijsko podpo-ro, ki bo omogočala zbiranje in preverjanje potrebnih podat-kov, bo poskrbel projekt e-sociala, ki se izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in bo v sklepno fazo predvidoma stopil v jeseni 2010.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev uvaja enotna merila in pogoje za uveljavljanje posameznih pravic. Na tem mestu je potrebno izpostaviti tudi enotno opredelitev materi-alnega položaja vlagateljev z upoštevanjem premoženja: nepre-mičnin, vozil, denarnih sredstev; pri kateri se zakon zgleduje po merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do denarne socialne pomoči. Upoštevanje premoženja vlagateljev bo omogočilo pravičnejše razdeljevanje socialnih transferjev in zagotovilo pomoč socialno najbolj ogroženim.

Medtem ko je Zakon o socialno varstvenih prejemkih v prvi vrsti vsebinski zakon, ki na novo določa višino minimalnega dohodka oziroma denarne socialne pomoči, je Zakon o uve-ljavljanju pravic iz javnih sredstev v prvi vrsti procesni zakon, ki na sistemski ravni ureja področje socialnih transferjev. Za končno vsebinsko spremembo in uskladitev pravic, pa bo po-trebna sprememba temeljnih zakonov, v katerih so te pravice urejene.

Zakona sta finančno nevtralna in ne zahtevata dodatnih pro-računskih sredstev. Bo pa znotraj sistema socialnih transferjev prišlo do določenih prerazporeditev v smeri večje pravičnosti in preprečevanja kopičenja transferjev in zlorab. Več pomoči bodo torej deležni tisti, ki jo resnično potrebujejo in so dejan-sko najbolj ogroženi (starejši, invalidi). Zakona bosta predvi-doma sprejeta v drugi polovici leta v veljavo pa bosta stopila v letu 2011.

Prav tako vas obveščamo, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ne bo več pošiljalo pisnih obvestil prejemni-kom otroškega dodatka o izteku njihove pravice.

Vse, ki prejemajo otroški dodatek in jim pravica poteče, zato naprošamo, da v odločbi preverijo, kdaj jim pravica do otro-škega dodatka poteče in pravočasno vložijo novo vlogo. V nasprotnem primeru bodo ostali brez otroškega dodatka.

Direktorica:mag. Barbara Tiselj

UTRIP - maj 201016

VARNA HIŠA MARIBOR

V Varni hiši pomagamo ženskam, ki preži-vljajo nasilje v družini. Kaj doživlja ženska, preden pride k nam? Zakaj se sploh odloči, da se bo zatekla v Varno hišo?Preden se ženska odloči za ta korak, nasilje praviloma doživlja več let. Največkrat je to stopnjevano telesno nasilje od klofute do bru-talnega pretepanja ter različne oblike duševne-ga nasilja. Pogosto ji pri odločitvi pomaga na-ključje ali splet nekaterih neugodnih okoliščin. Vedno pa se na njene osebne razloge naveže strah za življenje ali skrb za otroke. Njena od-ločitev lahko dozori tudi zradi vpliva okolice, bližnjih naklonjenih ljudi ali prošenj otrok.

Ženske leta in leta preživljajo nasilje, ne da bi poiskale pomoč, zdi se, kakor da nasilje potrebujejo. Kako gledamo na ta problem v Varni hiši?Ne moremo si predstavljati, da bi ženske osta-jale v nasilnem odnosu leta dolgo, ker bi tak odnos potrebovale. Ali lahko kdo potrebuje nasilje? Prav obratno, ženske poskušajo vse, da bi se zavarovale, prekinile nasilni odnos in si ustvarile novo eksistenco. Pravo vprašanje je, zakaj jih moški ne pustijo oditi? Po izkušnjah številnih žrtev nasilja, ki so poiskale našo po-moč, bi lahko rekli, da nasilje potrebuje le tisti, ki je nasilen. Pri žrtvah družinskega nasilja pa gre predvsem za izgubo osebne svobode in teptanje osnovnih človekovih pravic.

Številne ženske so prepričane, da lahko na-silnega moškega spremeni njihova ljubezen. Resnica ali zmota?Žal je še zmeraj zelo veliko žensk, ki menijo, da njihova ljubezen lahko spremeni nasilnega moškega. Iluzija, zmota, naivnost, ali morda vse troje. Ceno za zmoto nazadnje plača žrtev, skupaj z otroki seveda, ki so se v tako zmoto rodili. Kaj ponujamo ženskam, ki pridejo k nam?Sprva je za žensko Varna hiša predvsem biva-nje na varnem. Ženska, ki je živela v nasilnem odnosu, potrebuje zagotovilo, da je varna, da se ji ne bo nič zgodilo. Šele potem lahko v miru poskrbi zase in za svoje otroke in izbere še druge možnosti, ki jih ponuja naš program pomoči. Katere so te možnosti?Ponujamo individualno strokovno pomoč in skupinsko delo. Osebna pomoč v obliki sveto-vanja pomaga ogroženi ženski, da bolje spozna sebe in ozadje problema nasilja, vzorce vede-nja iz svoje primarne družine. Ob podpornem

svetovanju strokovne delavke Varne hiše se uči prepoznavati svoje potrebe, premagovati oseb-ne krize in uresničevati svoje cilje. Lahko naj-de nove vsebine in nove ljudi, ki so ji v oporo in ji bodo stali ob strani tudi kasneje po odho-du iz Varne hiše. Podporna mreža pomagajo-čih oseb je za žrtev nasilja izedno pomembna, prav tako tudi sodelovanje v skupini žensk s podobnimi izkušnjami. V skupini preko izku-šenj drugih žensk prepoznava, kaj se dogaja v nasilnem odnosu, razmejuje odgovornosti. Občutki krivde se zmanjšajo. Življenjske izku-šnje drugih primerja s svojo lastno in spozna, da za večino problemov obstajajo rešitve. In-

dividualno svetovanje in delo v skupini dajeta moč posameznici, da vztraja tudi takrat, ko nastopijo krize in je težko. Kako nasilni moški razumejo odhod žen-ske?Nasilni moški so največkrat prepričani, da so ženske njihova lastnina. Menijo, da je le stvar časa in njihove muhavosti, kdaj se bodo vrnile. Ker so prepričani, da brez njih ne morejo ali ne znajo živeti, jih njihov odhod največkrat preseneti in šokira. Nov položaj jim ne ustreza in prizadevajo si vzpostavitviti stare odnose in prejšnja razmerja moči. Če jim to ne uspe zle-pa, poskušajo zgrda, s stopnjevanjem groženj.

Varna hiša Maribor – pomoč ženskam in otrokom ob nasilju v družini

UTRIP - maj 2010 17

VARNA HIŠA MARIBOR

Nespoštovanje partnerk, njihovih potreb in odločitev, je v nasilnih odnosih najpogostejši razlog, zakaj moški njihovega odhoda ne vza-mejo resno.

Kako prizadevanja moških, da bi se vrnile, doživljajo ženske?Pomiritev s partnerko omogoča nasilnemu moškemu, da bo z nasiljem lahko nadaljeval. Srečanje z novo, nepričakovano podobo par-tnerja, ki ženski zagotavlja, da se je spremenil in jo prosi, naj se vrne domov, lahko učinkuje kot droga. Upa, da bo tokrat res drugače. Spre-menjeno vedenje moškega in njegova prizade-vanja za obnovitev odnosa, ženske prevečkrat razumejo kot dokaz ljubezni in njegove resnič-ne spremembe. Da se ta ni zgodila, ugotovijo šele potem, ko se vrnejo in se stari vzorci ve-denja ponovijo.

Nasilen moški se torej ne spremeni samo zato, ker ga je ženska zapustila?Ja, drži. Morda sam celo verjame, da je lahko drugačen, če bi to zares hotel. Vendar se to ne zgodi. Prepuščeni sami sebi, se problemi ne re-šijo, ampak stopnjujejo. Moški bo morda upo-rabljal manj telesnega nasilja, a bo stopnjeval psihične pritiske. Kar je na prvi pogled videti kot sprememba in nekaterim ženskam, ki so se vrnile, tudi to zadošča. Osebno pa menim, da odnosa, kjer je bilo prisotno nasilje, ni mogoče nadaljevati.

Zakaj?Ker nasilje uniči zaupanje in ljubezen in ta ško-da je nepopravljiva.

Ali obstajajo pri sprejemu v Varno hišo ome-jitve?Posebnih omejitev glede sprejema nimamo, a če pride k nam ženska, ki je odvisna od al-kohola ali drugih drog, pričakujemo, da se bo najprej vključila v ustrezne oblike zdravljenja teh težav.

Koliko časa lahko ženska ostane v Varni hiši?Bivanje v Varni hiši je prostovoljno in lahko traja največ eno leto, če nasilje še traja in žen-ska sprejema naša pravila bivanja ter jih ne krši. Večina vključenih pa že po nekaj mesecih sodelovanja v programu ne potrebuje več varo-vanega bivanja in lahko živi kjerkoli.

Ženske pridejo k nam tudi z otroki. Kako po-magamo otrokom, ki so preživeli nasilje?Če smo dovolj pozorni na potrebe otrok in posledice nasilja nad njimi pravočasno odkri-jemo, lahko otrokom učinkovito pomagamo. Pomembno je, da otroci predelajo strahove in negativna čustva in ponovno vzpostavijo zau-panje v odrasle oz. bližnje osebe. Ko omogoči-mo otrokom, da na varen in sprejemljiv način izrazijo svoje stiske, strah, jezo, agresijo, poma-gamo presekati začaran krog. Če otrokom te priložnosti ne damo, bodo najverjetneje zrasli v bodoče nasilneže ali v nove žrtve.

Ženska v času, ki ga preživi v Varni hiši, spo-zna, da ni le žrtev odvisna od okoliščin. Kaj pa ženske, ki se vrnejo?Spoštujemo odločitve žensk, tudi če se vrnejo, saj izbirajo zase, urejajo svoja življenja. Ne že-

limo biti reševalci za vsako ceno, niti prega-njalci. Problem je največkrat tam, kjer so žrtve nasilja tudi otroci. Ženska, ki ima otroke, se ne odloča le zase, ampak tudi za njih. Ko gre za otroke in se ženska vrne k nasilnemu mo-škemu, pomoč in ukrepe za povečanje njihove varnosti načrtujemo skupaj s pristojnim cen-trom za socialno delo.

Kako ocenjujemo naše delo, je vrnitev žen-ske k nasilnežu za nas neuspeh? Ne, štejejo tudi manjši uspehi. Za vsako žen-sko, ki je sodelovala v našem programu, je bila odločitev za odhod od nasilnega moškega, pa čeprav samo začasna, velik korak in pomemb-na izkušnja, ki jo bo lahko ponovno uporabila, če se bo nasilje ponovilo.

Kaj želimo sporočiti tistim ženskam, ki pre-življajo nasilje in se ne morejo odločiti, da bi poiskale pomoč?

V knjigi vtisov Varne hiše Maribor se je v 14 letih nabralo veliko zapisov misli tistih, ki so se opogumile in poiskale pomoč. Ena od njih je zapisala :

Vsem, ki oklevate, bi rada povedala: Ne čakajte! Odidite! Odidite čimprej! Ko odideš, je kljub te-žavam, vedno čas „potem“. Če ostaneš, pa ne veš niti tega, ali boš sploh preživela.

Brigita Peršak, univ. dipl. soc. del., vodja Varne hiše Maribor

Besede dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič navajam, ker govorijo o na-šem delu. Socialnem delu. Ki je tudi in predvsem soustvarjanje. Soustvarjanje skupaj s tistimi, ki pri nas poiščejo pomoč. Da jim je tovrstna pomoč na voljo pa prispevate vsi tisti, ki podpirate naše delo in prizadevanja za obstoj in delovanje programa. Med njimi ste tudi vi – občina Oplotnica. Za vašo solidarnostno pomoč in podporo, se vam v imenu vseh nekaj več kot 280 mater in otrok, ki so do danes bivali pri nas, iskreno zahvaljujemo!

V današnjih časih, ko je težko preživeti, ko so stiske vse večje in težje in tudi vse bolj kompleksne, je medsebojna podpora in pripra-vljenost, da pomagamo drug drugemu, še toliko bolj pomembna!

Pomoč, ki jo potrebuje človek v stiski, v svojem jedru pomeni – da ob podpori, ki pomaga okrepiti – gre človek PO MOČ. Ljudje v stiski potrebujejo strokovno podporo. Tako, s katero pomagamo raziskati človekove lastne - dotedanje in nove - vire moči in jih

MATERINSKI DOM MARIBOR

Program soustvarjanja pomoči Materam z otroki, nosečnicam, porodnicam in samskim ženskam v stiski

»Zdi se mi, da je v partnerstvu, v družini, zelo težko pogledati skozi »okno« drugega in ga dodati svojemu pogledu, da bi lahko začeli raziskovati in se učiti.

Vse moje delo je vabilo na pogled skozi okno drugega. Želim nam, da bi v odprtih prostorih za razgovor vedno znova znali pogledati skozi lastno okno in dodati pogled skozi okno drugega. Da bi ostala oba pogleda – in – možnost za soustvarjanje.«

Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič

UTRIP - maj 201018

MATERINSKI DOM MARIBOR

pomagamo razviti, vzpostaviti, izpeljati. To je naša vloga. In naš osnovni element pomoči je – dodajanje moči skozi - POGOVOR. Takšen, ki vodi do rešitev. Ki krepi in opogumlja. Ki ščiti in varuje in ki pomaga razumeti in videti – sebe, svojo stisko in situacijo, v kateri se človek v stiski nahaja. Tudi sistem, v katerem živi. Ta sistem je lahko in največkrat tudi je – družina in skupnost, v kateri sobivamo.Materinski dom Maribor, ki smo ga ustanovili v letu 2003, je nastal iz potreb - stisk mater z otroki, nosečnic, porodnic in samskih žen-sk, ki so ob strokovni podpori in pomoči potrebovale tudi možnost bivanja. Ob njej dovolj varnosti, ki omogoča skupno iskanje rešitev in pomeni prostor soustvarjanja. Pri nas lahko skupaj z nami razi-ščejo svojo stisko in jo ob naši podpori in pomoči razrešijo. Ali vsaj začno z njenim razreševanjem.

V letu 2008 smo v glasilu Utrip, ob takrat 10. Občinskem prazniku, v kratkem predstavili naš program – program Materinskega doma Maribor, ki pokriva področje celotne Podravske regije. Spregovorili smo o tem, komu je namenjen in kako deluje. Danes bi radi bolj govorili o načinu našega dela, kakor tudi o tem, kaj stiske tistih, ki pri nas poiščejo pomoč, pogojuje. Ker smo namenjeni: materam z otroki, nosečnicam, porodnicam in samskim ženskam, ki so se znašli v trenutni ali dalj časa trajajoči osebni, eksistenčni, bivanjski ali odnosni stiski, potrebujejo začasno možnost bivanja in strokov-no pomoč, je naš CILJ, da jim pomagamo pri razreševanju njihovih ključnih in akutnih stisk, kakor jim pomagamo tudi dolgoročneje – pri vzpostavljanju nadaljnjega samostojnega vključevanja v druž-bo. Pri tem je pomembno, da znamo njihovo stisko prepoznati in jo videti v kompleksni povezanosti z okoljem. Pomembno je, da jih znamo slišati in jim pristopiti tako, da se lahko skupaj z njimi pogovarjamo in raziskujemo – iščemo njihove notranje vire, dobre občutke, dobre izkušnje. V težkih situacijah in stiskah, ki jih do-življajo, je njim samim to nemogoče narediti. In stisk ter z njimi povezanih občutkov nemoči je danes zagotovo več, kot jih je bilo nekoč. Skupaj z njimi jim pomagamo pri:

reševanju in urejanju eksistenčnih in bivanjskih vprašanj - (stanovanje, zaposlitev)reševanju in urejanju osebnostnih in odnosnih stisk in težav- pri vzgoji otrok - nudimo zagovorništvo, informiranje, izobraževanje- delamo skupaj z njihovo socialno mrežo - jim pomagamo pri samopomoči in samoorganizaciji,-

da bi skozi individualno in skupinsko pomoč lahko pridobile kar največ. Vloga strokovnih delavk je varovati odprt prostor za pogo-vor, kjer lahko vsak pove, kako vidi problem in hkrati tudi, kakšno rešitev predlaga. Ob virih moči, talentih, pogumu, ki ga nosijo v sebi in seveda tudi ovirah, ki jih raziskujemo skupaj z njimi, se po-časi soustvarjajo tudi rešitve. Strokovnjaki nimamo rešitev namesto ljudi in tudi ne bi bilo prav, da bi jih imeli. Imeti pa moramo in ho-čemo znanje, da znamo dobro poslušati, slišati in poiskati skupne rešitve v varnem prostoru, ki ga soustvarimo. To je prostor dela in novega učenja. Družinska stiska, kriza, je zelo huda in je tudi zelo intimna, zato moramo znati varovati osebo v tem prostoru, kakor tudi omogočati in pokazati, kako je mogoče priti do rešitev. Stro-kovnjaki imamo znanje, a ljudje, četudi v stiski so - kot jim rečemo

v socialnem delu - »eksperti iz izkušenj«. Do takrat, ko pridejo do nas, so prehodili že mnogo poti in ovir, jih tudi zmogli in si nabrali vrsto dragocenih izkušenj. Pomagati jim moramo, da jih prepozna-jo, uvidijo in da s temi močmi, ki jih nosijo v sebi, zmorejo iskati poti naprej.Kadar gre za nasilje (in v mnogih primerih našega dela gre za na-silje - ali s strani partnerja, očeta otrok ali koga drugega v družin-ski/socialni mreži) je pomembno, da ženski in otrokom ponudimo varen prostor bivanja, kakor tudi, da krepimo njihove vire moči, da zmorejo ostati in nadaljevati pot. In naša pomoč ne bi bila zado-stna, če ne bi iskali (ali rečemo: mobilizirali) pomoči v njeni social-ni mreži. Tisti, ki lahko pomaga, kakor tudi potrebno pomoč v sku-pnosti. Potrebuje namreč odgovor na vprašanje: »Kako si na novo postaviti življenje.« In na to vprašanje je nemogoče najti odgovor brez ustrezne – senzibilne in solidarne podpore javnosti in lokalnih skupnosti. Pri tem je torej lahko pomembna podpora vsakega, ki lahko pomaga. Skupaj z vami smo do danes v Materinskem domu Maribor uspeli nuditi pomoč nekaj več kot 280 materam in otrokom. Še večje je število tistih, ki se k nam obrnejo le informativno ali potrebujejo pogovor, ki bi jim pomagal, jih usmeril in morda pomenil tudi pre-mik na njihovi poti k rešitvi. Uzakonitev prepovedi telesnega kaznovanja in drugih oblik nasilja je prinesla nove spremembe, tudi nove dileme. Zagotovo smo sto-rili korak naprej pri tem, da nasilja kot družba nismo pripravljeni sprejemati in da želimo zaščititi tiste, ki se jim nasilja dogaja. Hkra-ti pa smo na nek način odvzeli možnost lastne odločitve osebi, ki preživlja nasilje, da se bi odločila o tem, kaj želi/ali ne želi, zmore storiti. Po zakonu je nasilje opredeljeno in jasno je, da ga je po-trebno prijaviti – sploh kadar so vanj vključeni mladoletni otroki. Sama menim, da se bomo morali prave senzibilnosti in naravnave do usmerjanja v ustrezno obliko pomoči, še učiti. Kot družba. Pa vendar je družbeno ne dopuščanje nasilja več kot pomembno in vzpodbudno. Za stigmatizacijo, izločanje, poniževanje, zastraho-vanje, odvzemanje moči, izsiljevanje in vrsto drugih neprimernih ravnanj v družbi smo odgovorni odrasli. Otrok mora dobiti prilo-žnost in izkušnjo, da je dragocen, takšen, kot je. Moramo jim omo-gočiti, da bodo lahko rasli v odgovorne odrasle ljudi z vizijo. Tako moramo spregovoriti tudi o tem, da je za nasilna dejanja v družini zagotovo odgovoren tisti, ki jih izvaja, in ne tisti, nad katerim se nasilje izvaja.Spremembe se največkrat ne zgodijo same od sebe. So pa mogoče. Vsakdo lahko spremeni svoje ravnanje. Seveda le takrat, ko si ga prizna, ga uvidi in izrazi željo in moč, da poišče ustrezno pomoč tistega, ki mu bo pomagal na tej poti. Mnogo žensk, mater, ki leta doživljajo in preživljajo nasilje v mno-gih oblikah, so veliko moči že izgubile. A prav zavoljo vsega – že doživetega – nosijo v sebi ogromno zalogo moči, ki se je niti ne zavedajo. Vsak, ki se trudi živeti iz dneva v dan, ki išče načine pre-živetja, ki ga tarejo eksistenčne in/ali bivanjske težave, je seveda v stiski. In tovrstna stiska se izraža tudi v odnosih. Vendar so naši odzivi na stisko pomembni. In pomoč je mogoča. Rešitve tudi. Ma-terinski dom Maribor je tukaj, da pomaga.

Za Materinski dom Maribor,Žanet Mithans, univ. dipl. soc. del., vodja programa

Kontakt: MATERINSKI DOM MARIBORTelefon: 02 623 25 52, Fax.: 02 623 22 88, Mobilna številka: 051 260 159

Dosegljivi smo od: ponedeljka do petka, od 8.00 do 20.00 ure zvečer.

UTRIP - maj 2010 19

OSNOVNA ŠOLA OPLOTNICA

Zelo ponosni smo na našo novo lepotico. Kako so potekala dela v letu 2009, vemo sko-raj vsi, ki smo nemočno zrli v gradbišče. Še enkrat smo dokazali, da nam s skupnimi mo-čmi uspeva tisto neverjetno. Kako pa je potekal popoldan, 11. novembra 2009, na naši šoli, boste tisti, ki žal niste bili z nami, izvedeli prav tukaj.V sredo, 11. novembra 2009, je v Oplotnici, natančneje v večnamenski dvorani Milenij, potekala proslava, na kateri je celotna občina Oplotnica proslavila OTVORITEV SODOB-NO OBNOVLJENE OSNOVNE ŠOLE.Proslava je bila za oplotniško šolo precej po-memben dogodek, saj smo se učenci in uči-telji veselili vstopa v obnovljene prostore, ki so veliko primernejši za pouk kot prej. Celo-tna šola izgleda lepše in bolj sveže. Že preden vstopiš v avlo, te pozdravi mogočen napis OSNOVNA ŠOLA POHORSKEGA BATA-LJONA OPLOTNICA, v avli te pričakajo pa-noji, na katerih so plakati z vedno aktualnimi temami, po hodnikih so razporejena nova modra vrata z imeni učilnic, v vsaki so nove klopi in ponekod tudi novejše table, tudi in-teraktivne, ki so v pomoč učiteljem. Še veliko novosti bi lahko našteli, najpomembnejša pa je seveda nov prizidek. V njem je nov prostor za vrtec, nova zbornica, kabineti, katerih so najbolj veseli učitelji, prostori za tajništvo, ra-

čunovodstvo, ravnatelja, ... in nova učilnica za pouk slovenščine. Omenim lahko tudi našo novo knjižnico, ki je v primerjavi s prejšnjo zelo prostorna in urejena. Pomembna prido-bitev je tudi dvigalo, ki bo našim učencem s posebnimi potrebami pomagalo do boljših pogojev na šoli. Novosti in izboljšav je toliko, da se jih ne da vseh našteti.Vrnimo se na proslavo. Sam njen potek je bil pester in zabaven, prisotne so bile številne pomembne osebnosti. Največjo pozornost so najverjetneje pritegnili nastopajoči učenci, ki so goste nasmejali in jim dali vedeti, da so oni najpomembnejši del dogodka. Vsi smo se pri-dno pripravljali za nastop in se dobro naučili potrebnega besedila, plesov in pesmi.Na začetku proslave je MLADINSKI PEVSKI ZBOR ob spremljavi Pihalnega orkestra, pod vodstvom Valterja Kukoviča, za dobrodošlico zapel slovensko himno. Sledil je govor župana Občine Oplotnica Matjaža Orterja. Program sva suvereno povezovala jaz, Kaja Sluga, in Gašper Tič, kar nama je bilo posebej v čast. Pomagala nama je učiteljica Nataša Črešnar. Učiteljica Duška Lovec je z učenci dramske-ga krožka pripravila točke Lepotica in Mali princ, Mama in Mali princ ter Podjetnik in otrok, ob katerih se je marsikdo zamislil. Uči-teljica Živa Pevec je septembra prišla na našo šolo poučevat športno vzgojo. Učenke, ki nas

uči, smo jo hitro vzljubile, saj nas je naučila, nas uči in nas še bo naučila veliko modernih plesov. Plesali smo tudi na proslavi. Ta dan nas je obiskal direktor DIREKTORA-TA ZA OSNOVNE ŠOLE IN VRTCE Boris Črnilec, ki je tudi nagovoril prisotne. Tudi učiteljica Anita Leskovar je bila nepogrešljiva, saj je pod njenim mentorstvom odlično uspe-la igra ŽIVA HIŠA UČENOSTI. Naš ponos je naš pevski zbor z mentorico Vesno Torič, ki je navdušil poslušalce. Ne smemo pozabiti na našega ravnatelja Matjaža Vrtovca, ki se zna dotakniti poslušalcev. Podelil je tudi skromna darila vsem, ki so pomagali pri obnovitvi šole. Sledil je težko pričakovan dogodek, prerez traku. Slavnostni prerez traku so opravili trije gospodje, in sicer župan Matjaž Orter, Boris Črnilec in naš ravnatelj Matjaž Vrtovec. Mar-sikomu je v tem trenutku zaigralo srce.Sledila je še pogostitev in ogled naših novih in prenovljenih prostorov.Sama sem proslavo doživela kot zelo lepo in nepozabno izkušnjo in vesela sem, da sem lahko sodelovala pri tako pomembnem do-godku ter da lahko obiskujem to našo novo lepotico.

Kaja Sluga, 8. A

Prenovljeni hram učenosti

Naša šola, kot se je spomnijo naše babice. Šola pred pričetkom gradnje prizidka

Tako se je začelo ... Šola, na katero smo upravičeno ponosni.

UTRIP - maj 201020

V četrtek, 11. 2. 2010, je bil na naši šoli medobčinski šolski par-lament. To leto je čast za prireditev prvič dobila tudi Oplotnica. V šoli smo se zbrali ob osmi uri. Najprej smo počakali predstavni-ke še dvanajstih drugih šol in njihove spremljevalce oz. mentorje. Nato smo jih povabili v šolsko jedilnico na malico. Po malici smo odšli v glasbeno učilnico, kjer so nam pevski zbor in drugi nasto-pajoči pripravili proslavo. Predstava je bila v znamenju tem, ki so bile izbrane za to šolsko leto, in sicer rasizem, diskriminacija in stereotipi. Po končani proslavi smo se vsi odpravili v »slovensko« učilnico. Tam je bilo že vse pripravljeno za delo. Po učilnici so bile razporejene mize in na njih vse potrebne stvari za delo. Razdelili smo se v skupine. Vsaka skupina je dobila po eno temo, ki jo je morala kasneje podrobneje predstaviti. Začeli smo ustvarjati. Vsa-ka skupina je morala izdelati plakat na svojo temo. Za izdelovanje smo imeli 45 minut časa. Vmes pa smo seveda dobili tudi malico.

Po malici pa smo morali svoje izdelke predstaviti tudi drugim sku-pinam. Ko smo vse to opravili, smo se odpravili na sedež Občine Oplotnica, da bi tam o tem tudi razpravljali. Tam smo se posedli in najprej dali besedo županom iz Slov. Bistrice, Poljčan in Oplo-tnice ter podžupanu iz Slov. Bistrice, ki so bili naši gostje. Nato se je začel najtežji del. Vse skupine so še enkrat morale predstaviti svoje izdelke na teme stereotipi, rasizem in diskriminacija. Kasneje smo odprli razprave, kjer je lahko vsak povedal svoje mnenje. Tako je počasi šlo h koncu. Za konec pa smo izvolili dva predstavnika – dva najboljša govorca, ki naj bi odšla na državni parlament v Ljubljano. Po končanem dnevnem redu smo se še malo poveselili in nato odšli proti svojim šolam.Dan se mi bo vtisnil globoko v spomin, upam, da še komu dru-gemu.

Jure Gačnik, 9. A

OSNOVNA ŠOLA OPLOTNICA

V četrtek, 22. 10. 2009, so na naši šoli potekala likovna prijateljeva-nja. Letos smo kiparili. Zbrali smo se v likovni učilnici. Naša skupina je kiparila pod vodstvom mentorice, naše učiteljice likovne vzgoje, Danuške Hauptman. Sodelovale so tudi skupine iz drugih šol, in si-cer iz Slovenske Bistrice, Črešnjevca, Vitanja ...Ko smo se vsi zbrali, smo čakali le še na našega gosta, kiparja Igorja Spreizerja. Po njegovem prihodu smo posedli za mize in začeli ustvarjati svoje kipce iz gline. Med napornim delom smo se tudi okrepčali v naši jedilnici. Medtem ko smo nadaljevali z delom, sta nas obiskala še dva gosta iz zavoda ART PLANET iz Slovenske Bistrice.Končane kipce smo odnesli v avlo, kjer smo jih razstavili. Ravnatelj nam je podelil tudi priznanja za udeležbo. Vsi smo najbolj občudovali kip, ki je nastal pod umetniški-mi rokami kiparja Igorja Spreizerja. Vsi izdelki so bili lepi in občudovanja vredni.V tem šolskem letu sem se prvič udeležila likovnih prija-teljevanj in všeč mi je bilo, zato upam, da se bom lahko udeležila tudi v prihodnje.

Vita Štefane, 6. B

Likovna prijateljevanja

Likovni ustvarjalci - kiparji

Medobčinski parlament

Vse je potekalo pod budnim očesom Kaje Sluga.Naši parlamentarci na seji na občini

UTRIP - maj 2010 21

OSNOVNA ŠOLA OPLOTNICA

Vsako leto se naši učenci odpravijo v šolo v naravi, zahvaljujoč naši občini. Letošnja zimska šola jim bo ostala še posebej v spominu.

ČAROBNA NOČOd 22. 2. 2010 do 26. 2. 2010 smo bili na Arehu v zimski šoli v naravi. Zdaj pa se že odločam, kaj bom tukaj v osnovni šoli napisala. Veliko sijajnih dogodkov se je zgodilo, pa bom opisala kar tega, ko smo v ponedeljek zvečer odšli na nočni pohod.Bila je mirna, jasna noč. Skoraj vse zvezde smo lahko videli. Jaz sem držala svetilko, ki so nam jo v koči prižgali učitelji. Bilo je lepo, ker so že skoraj vse ugasnile in je gorela le še ena. Počasi smo stopali naprej po cesti in pot nadaljevali po zasneženem gozdu. Bilo je pra-vljično. Smreke z belimi kapicami, svetleča se bela odeja, mir, šeleste-nje gozdov, smeh in jasno nebo, na katerem se je lesketalo na stotine zvezd. Videla sem mali in veliki voz, malega medveda in skupek mno-žice zvezd. Luna je svetila čarobno in bilo je zares sanjsko. Hodili smo naprej po gozdu po mehkem snegu in se oglašali kot volkovi. AUUUUUU! Bilo je malo strašljivo in neresnično. Pot nas je pripe-ljala do Žigartovega vrha. Tam smo mimo vlečnice odhiteli po bregu navzgor in si pripovedovali različne stvari. Bilo mi je toplo, bila sem vesela. Učitelj Elko, kot mu pravimo, nam je povedal pravljico. Med-tem pa je učiteljica Martina prižgala svečko in vsi smo utihnili ter si vsak pri sebi zaželeli eno željo. Zaprla sem oči in slišala vetrič. Zdelo se mi je, kot da bi lebdela nad vsemi. Zaželela sem si nekaj, kar si že dve leti želim in se mi je že skoraj uresničilo. Močno sem si zaželela. Ko smo se kasneje vračali nazaj, pa sem sanjarila o vseh skritih željah. Veter je močno pihal in majal male vrhove smrek. Prišli smo do doma, sošolkam sem zaželela lahko noč in zaspala v topli postelji. Tega večera, teh zvezd in nekaj, kar vam ne bom zaupala, ne bom ni-koli pozabila. Zagotovo se še vrnem na Areh. Bilo je SUPER!

ANAMARIJA ZALOŽNIK, 5.b

Šola v naraviNAJLEPŠI DOGODEK V ŠOLI V NARAVI - DISCOBil je lep dan. Tudi med šolo smučanja smo se imeli lepo. Toda ni nam bil važen dan, saj smo vsi že težko pričakovali večer.Seveda se je po dolgem času le primajal k nam na Areh. Pred discom je sledilo še predavanje o astronomiji, večerja in predstava. Toda vse je hitro minilo. Končno se je začel … DISCO! Seveda smo kot vedno prve stekle na plesišče punce, a so se na koncu nanj primajali še fantje. Odplesali smo gotovo kakšnih trideset plesov (približno). Zabavali smo se pozno v noč. Učiteljica Živa se nam je pridružila bolj pozno. Plesali smo tudi v parih. Nekaterim puncam je uspelo najti soplesalca (npr. Anamarija-Jakob, Anja-Marcel, Amadeja-Gašper Č.) … Toda tudi dobri trenutki se enkrat zaključijo in tako se je tudi naš disco.Upam, da bomo lahko tak disco še kdaj ponovili v prihodnjih letih.

Ema Leskovar, 5. b

Nočna smuka na Mariborskem PohorjuBil je četrtek zvečer, ko smo se z avtobusom odpravili na nočno smu-ko na Mariborsko Pohorje. Ko smo prispeli, smo šli po smučarsko opremo. Vsak je dobil svoje smuči in odpravili smo se smučat. Smučali smo po skupinah tisti, ki še niso nikoli smučali, tisti, ki so znali malo bolj, in najboljši. Jaz sem bil v najboljši skupini. Smučali smo tako, da je najprej odšel učitelj, potem pa učenci za njim. Mene je učil učitelj Matej. Peljali smo se trikrat po dvosedežnici, potem pa smo smuči nesli nazaj na avtobus. Ko so vsi pospravili smuči, smo se peljali z gondolo. Nato smo še ne-kaj časa hodili do snežne arene. Tam smo pa videli, kakšna strmina je bila. Nato smo šli nazaj z gondolo in na avtobus.Želim si, da bi bil na nočni smuki na Mariborskem Pohorju še kdaj.

Aleksander Dovnik, 5. b

Nočni pohod

Na štartu

Naši najboljši smučarji

UTRIP - maj 201022

OSNOVNA ŠOLA OPLOTNICA

LjubezenSrce me boli,ker zapustil si me ti.Ti, ki edina moja simpatija si.Zato me tvoj odhod tako boli.Odšel si, meni pa so solze zameglile oči.

Vedno v meni boš ti.A nikoli več ne bo, kot je nekdaj bilo.V meni si pustil bolečino srcain nikoli več ne bo bilo za naju dva.

Vedno znova spominjala se te bomin nikoli, nikdar pozabila te ne bom.Upam, da delček mene v tebi je šein se tvoje srce kdaj spomni name.

Bernarda Kovše, 8. b

ZAKAJ?Zakaj se doma nič več ne smejim?Zakaj sem vedno v temo zavita in skrita?Zakaj mama vedno kriči in me pri miru ne pusti?Zakaj oče včasih jezen se zdi, ko ga objamem z vsemi močmi?Zakaj se znašajo nad mano, kot da sem pes, ki grize in renči?Zakaj ne morem zaspati za zaprtimi vrati?Zakaj se tresem v temi, kot da name nekaj preži?Zakaj vsak trenutek solza po mojem licu spolzi?Zakaj ne morem biti srečna, zakaj me srce boli, ko se pogovarjam z babico, ki je več ni?Zakaj me nihče ne sliši, ko se izpovedujem sama sebi,v žalostnih mislih, polnih skrbi?

Kaja Sluga, 8. a

PESNIŠKI NAVDIHNa naši šoli imamo že prave pravcate pesnike, od večjih ljubezenskih, pa do manjših pomladno igrivih. Mogoče

se bodo v prihodnosti v šolskih klopeh učili prav o njih.

OH TA NESREČASreča res dobra je zame,pa kaj, ko me malokrat objame.Hočem je več in še več,pa kaj, ko je nesreče preveč.

Ta je res vsiljiva in brez vesti,ko se v moje telo zavali.Vsrkavajo jo roke in glava in kri,takrat, ko se meni to najmanj zdi.

Včasih me čisto zmeša, spremeni se v norost,tako, da sem ji malokdaj kos.A še dobro, da ne traja predolgo,in je kmalu vse spet lepo, ko le nesreče ne bi bilo.

Tina Škorjanc, 8. b

MOJ DEDIMoj dedi je smešen in zaspan, kot jaz vsaki dan.Z dedijem se rada imava, drug drugega ne dava.Moj dedi je gluh, jaz pa sem suh.Midva z dedijem se očitno res rada imava, saj imava oba čevapčiče rada.Ko mi dedi reče adijo, mu jaz rečem, ti kar pojdi igratsrečko veseli trio.On je moj zlati dedi, saj ga kličem kar Fredi.

Michel Sitar, 6. b

SONCEZunaj sije sonce injaz se prebujam.Ptički žvrgolijo inv gnezda se selijo.Trobentica svoje sestrice budi,zvonček pa na krilu zvoni.

Zala Podgrajšek 3. b

POMLADPomlad je prišla.Sonce sije in ptički žgolijo.Trobentica in zvonček vijolico budita,zajčka se na travi lovita,nad njima se metuljčka smejita.Pridrvijo črni oblaki,iz njih se dež ulije inpomladanske rože zalije. Maja Fornezzi 3. b

Zvončki in trobenticeJaz sem zvonček cin cin cin,svoje brat'ce zdaj budim.Sonce sije že močno,saj pomlad prispela bo.Tralala tralala drobna sem trobentica,moje sestrice še spijo,ampak kmalu se zbudijo.

Jure Košir 3. a

UTRIP - maj 2010 23

PODRUŽNICA PRIHOVA

Na EKODNEVU, ki je potekal OB DNEVU ZEMLJE, je koordinatorka podružnične ekošole Kebelj Cvetka Hajšek predstavila po-membne dejavnosti, ki so v tem šolskem letu potekale na podružnični ekošoli Kebelj. Na šoli so potekali kar štirje nacionalno vodeni projekti: Živali in mi, Revščina v svetu in pri nas, Zdravo življenje ter Ravnanje z odpadki.

PODRUŽNICA KEBELJ

Utrinki dejavnosti podružnične ekošole Kebelj

Valentina Stebernak, nagrajenka natečaja»Tudi jaz lahko pomagam«

Izdelovanje tabel proti pasjim iztrebkom

Vsako leto učenci šole in otroci vrtca pripravimo za starše prireditev Pozdrav pomladi in moji mami. Tako smo tudi letos razveselili naše mame, babice in tudi očete s prijetnim programom, v katerem so se otroci predstavili s pesmijo, plesom, glasbo in dramsko igro. Tako so otroci svojim najbližjim prinesli nasmeh na obraz in nekaj pomladne razigranosti, ki je našim otrokom ne manjka.

Mojca Vreš

Pozdrav pomladi in moji mami

UTRIP - maj 201024

PODRUŽNICA KEBELJ

Druge dejavnosti, v katere smo se vključeva-li med šolskim letom, so: Ekobralna znač-ka, Natečaj voščilnic, Zbiranje odsluženih kartuš in tonerjev, Zbiranje odsluženih apa-ratov, Ekokviz, Srečanje treh generacij. Pod mentorstvom učiteljice Tanje Novak smo se udeležili nagradnega natečaja Tudi jaz lahko pomagam. Učenka Valentina Stebernak je za inovativen in ustvarjalen strip prejela na-grado in priznanje nacionalne koordinacije ekošol. Učenci smo ob odkrivanju revščine doma in po svetu razvijali solidarnost ter kre-pili pozitivne medsebojne odnose. Problem revščine v svetu in pri nas sta nam približala tudi filma Revni milijonar in Bombaj.V okviru projekta Domače živali smo spo-znavali domače živali, delo veterinarja in izdelovali opozorilne table proti pasjim iz-trebkom.

Projekt Zdravo življenje je vsem nam pred-stavil pomembnost zdravega načina življe-nja. Obiskal nas je tudi čebelar in predstavil pomen čebelarskih izdelkov.V okviru projekta Odpadki smo uredili ekološke otoke po hodnikih šole. Ločeno smo zbirali papir, kartuše, odpadne bateri-je, odslužene gospodinjske aparate. Iz od-padne embalaže smo ustvarjali in izdelovali različne uporabne predmete (živali, hišice, okraske …). Izdelovali smo recikliran pa-pir, ki smo ga uporabili za izdelavo voščil-nic. Udeležili smo se vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Vsak teden izvajamo Zelene straže, ki skrbijo za urejeno okolico šole.Ekobralno značko je osvojilo vseh 56 učen-cev na naši šoli. Ekipa Trio deteljica je na Ekokvizu zelo uspešno zastopala našo šolo.

Od 329 ekip v naši regiji se je uvrstila na 11. mesto.Učenci druge triade so nam pod mentor-stvom učiteljice Albine Fifer predstavili ekoigro - posodobljeno verzijo Rdeče ka-pice.Ob zaključku Ekodneva smo podelili še pri-znanja in zahvale za požrtvovalno delo ter sponzorstva. Skupaj z gosti smo si ogledali razstavo ter se okrepčali s sponzoriranimi pekovskimi izdelki Pekarne Strnad ter s sadjem podjetja Pitus. Do konca šolskega leta bomo še obiska-li ekološko kmetijo v Jarenini, postavili opozorilne table proti pasjim iztrebkom v okolici šole, izvedli dejavnost Srečanje treh generacij in skrbeli za urejeno okolico naše šole.

Matjaž Hajšek, 9.r.

Utrinki z razstave na Ekodnevu Posodobljena verzija Rdeče kapice

KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA - KNJIŽNICA OPLOTNICA

Letno poročilo knjižnice Oplotnica 2009Knjižnica Oplotnica v letih, ki so jo zaznamovalaZačetki knjižničarstva segajo v zgodnja leta po drugi svetovni vojni. Za njen nastanek je poskrbel prvi povojni ravnatelj šole v Oplotnici Franc Brglez. Med prebivalci je organiziral akcijo zbiranja vseh vrst knjig, ki jih okupatorji med vojno niso uspeli uničiti. Tako so pre-bivalci v prostore grajske pristave, kjer se je izvajal pouk, prinašali knjige. Knjige so si izposojali otroci in odrasli. Šola se je nato selila v nove prostore, knjige pa so ostale v pristavi vse do leta 1961, ko je KUD dobil v uporabo žago od Lipa in jo preuredil v kulturni dom. Kulturni dom je postal središče kulturnega dogajanja in življenja na tem področju. Tako so v njem prostor dobile tudi knjige. Leta 1967 pa je knjižnico na novo uredil učitelj Stane Gradišnik. Knjižnico je vodil vse do leta 1972, kasneje pa jo je vodila Marta Pavlič do leta 1982, ko je knjižnico prevzela Štefka Žnidarič in delo prostovoljno opravljala vse do 1997. leta. V teh letih se je knjižnica selila še dva-

krat, dokler ni leta 1994 dobila novih prostorov na lokaciji, kjer je še danes. Leta 1997 je vodenje knjižnice v celoti prevzela Knjižnica Josipa Vošnjaka s strokovnimi delavkami.

Knjižnica Oplotnica danesKnjižnica Oplotnica deluje na Prešernovi 28 v Oplotnici, že od leta 1994. Knjižnica se danes sooča z veliko prostorsko stisko, saj 64 m2 površine ne zagotavlja več dovolj velikega prostora. Nujno potrebno bi bilo pridobiti police za gradivo, vendar jih v tem pro-storu ni možno postaviti. Že nekaj let opozarjamo vodstvo obči-ne Oplotnica na problem prostorske stiske. Več možnih lokacij za nove prostore je bilo omenjenih, vendar zaenkrat ostaja knjižnica na tej lokaciji. Verjamem, da bo knjižnica v naslednjih letih prido-bila večji prostor, kjer bomo lahko nemoteno izvajali vse naloge.

UTRIP - maj 2010 25

KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA - KNJIŽNICA OPLOTNICA

Fotografija zgovorno priča o prostorski stiski knjig na policah.

Vlaga v knjižnici – knjigam največji sovražnik

Prireditve za mladino in odrasle uporabnikePrireditve za otroke in odrasle smo v letu 2009 izvajali v Turistično kulturnem centru, ki je bil v lanskem letu nova pridobitev občine Oplotnica. Knjižnica Oplotnica vsako leto izvede dve prireditvi za otroke in dve za odrasle, ki so zelo dobro obiskane, še posebej lut-kovne predstave za otroke, saj kraj nima lutkovnega abonmaja.V letu 2009 smo izvedli naslednje prireditve:- Lutkovno predstavo Rdeča kapica v izvedli Lutkovnega gledali-šča Fru Fru.Predstavo si je v avli OŠ Oplotnica ogledalo 90 otrok in 60 odra-slih.- Predstavo Kekec in Pehta, ki jo je izvedlo družinsko gledališče Kolenc.Predstava je bila v novi dvorani Turistično kulturnega centra. Ogledalo si jo je 80 otrok in 60 odraslih.- Predavanje Tatjane Kruder z Ministrstva za zdravstvo z naslovom Kemikalije v vsakdanjem življenju. Predavanje smo izvedli v avli OŠ Oplotnica in udeležilo se ga je 10 odraslih.- Potopisno predavanje Naokrog po Avstraliji. Na potovanje nas je popeljal Čuto Matičič Sharp. Predavanje je bilo v sejni sobi Občine Oplotnica in udeležilo se ga je 16 odraslih in 2 otroka.

Obiskovalci predavanja o kemikalijah v avli OŠ Oplotnica.V ospredju zvesta uporabnica knjižnice Milica Trdin.

Fotografija s predstave Kekec in Pehta, ki je bila v dvorani Turistično kulturnega centra.

Obiskovalci so bili navdušeni nad predstavo, polno smeha in vragolij, ki sta jih vzganjala Kekec in njegov prijatelj Rožle.

Nova dvorana je na kožo pisana takšnim dogodkom.

UTRIP - maj 201026

KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA - KNJIŽNICA OPLOTNICA

Bibliopedagoške ureS šolsko knjižničarko OŠ Oplotnica Vido Javornik se redno dogovarjava o obiskih šolarjev v knjižnici. Obisk je v obliki bibliopedagoške ure. Predstavim jim knjižnico, pripovedujem o prvem potujočem knjižničarju Lovru Stepišniku, ki je v košu nosil knjige po Pohorju in jih izposojal vsem, ki so želeli brati. Pojasnim, kdo je bil Josip Vošnjak in zakaj ima knjižnica njegovo ime. Predstavim jim knjižnico, njeno gradivo in postavitev le-tega. Uro zaključimo s Pohorsko pravljico Jožeta Tomažiča. Izvedli smo 6 bibliopedagoških ur, udeležilo se ga je 6 razredov, to so 104 učenci (3., 4. in 5. razreda OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica).

Pravljične urePravljične ure potekajo vsak torek od meseca oktobra do marca v knjižnici Oplotnica. V eni uri otrokom doživeto preberem pravljico, se z njimi pogovarjam in če čas dopušča, zaključimo z igranjem iger, ugankami in podobno. Seveda pa je edina ovira pri tej dejavnosti utesnjen prostor, saj je na razpolago zelo malo prostora.

Knjižnica v številkah Kazalci uporabe knjižnice

2008 2009 2008 2009

Štev. prebivalcev 3.966 3.937 Štev. članov/1000 preb. 127,58 143,00

Knjižnična zbirka (enote)-od tega za mladino

12.0985.348

12.4505.496 Delež včlanjenih preb. 12,76 14,3

Prirast novega gradiva 638 447 Štev. obiskov/preb. 2,13 2,35

Odprtost (ur) 612 Štev. izposojenih enot/člana 35,92 38

Aktivni člani 506 563 Štev. izposojenih enot/obisk. 2,15 2,31

Obiskovalci 8.449 9.258 Štev. izposojenih enot/preb. 4,58 5,43

Izposojeno gradivo 18.176 21.394

Število prireditev 35 46

Patricija Brdelak, bibliotekarka

GLASBENA ŠOLA OPLOTNICA

Poročilo oddelka Glasbene šole Oplotnica za leto 2009

V šolskem letu 2008/2009 je oddelek Glasbene šole v Oplotni-ci obiskovalo 46 učencev. Učenci so obiskovali pouk glasbene pripravnice, nauka o glasbi, violine, kitare, harmonike, klavirja, pihal in trobil.Učenci so se predstavili na razrednih nastopih in na dveh javnih nastopih, ki so bili lepo obiskani.Leto 2009 je bilo za oddelek v Oplotnici zelo bogato, saj so kar trije učenci uspešno opravili sprejemni izpit na Umetniški gi-mnaziji v Mariboru (srednja glasbena šola), kjer tudi uspešno nadaljujejo šolanje.To so Veronika Fridrih – klavir (mentorica Petra Turk Rupreht), Petra Brglez – klarinet ( mentor Andrej Šmon ) in Lovro Sadek – bariton (mentor Valter Kukovič).Izjemen uspeh pa je na mednarodnem tekmovanju trobilnih

instrumentov v Beogradu (Srbija) v mesecu marcu 2009, na ka-terem so sodelovali tekmovalci iz desetih držav, dosegel učenec Lovro Sadek na instrumentu bariton. Pod mentorstvom Val-terja Kukoviča in ob klavirski spremljavi Petre Turk Rupreht je osvojil prvo nagrado in zlato priznanje. Za prvo mesto je od strokovne komisije prejel 97,33 točk (maksimalno možno šte-vilo točk je 100).V šolskem letu 2009/ 2010 je vpisanih 44 učencev, še posebej pa smo veseli, da se je v tem letu vpisalo kar nekaj otrok na trobilni oddelek, saj to je pravi podmladek za pihalni orkester v Oplotnici.

Vodja Glasbene in baletne šole Slovenska Bistrica

Ignac Pančič

UTRIP - maj 2010 27

VRTEC OPLOTNICA

Vrtec v Oplotnici v letošnjem šolskem letu obiskuje 89 predšolskih otrok, ki so razpo-rejeni v pet oddelkov na različnih lokaci-jah.V sami stavbi vrtca imamo letos prvič dva oddelka prvega starostnega obdobja. Trije oddelki pa se nahajajo na dveh različnih lo-kacijah: eden v popolnoma novih prostorih osnovne šole in dva oddelka v športni dvo-rani Milenij. Te obiskujejo otroci drugega starostnega obdobja.Dejavnosti na prostem, ki jih načrtujejo vzgojiteljice teh oddelkov, se odvijajo na igrišču pri vrtcu, ki je ograjeno in primerno za igro predšolskih otrok. Do vrtca priha-jajo po varni poti – pločniku, opremljeni z odsevnimi brezrokavniki.V vrtcu nam ni nikoli dolgčas, otroci, ki prihajajo v vrtec, so vedoželjni, aktivni sou-stvarjalci vsakodnevnih dejavnosti. Vsi zaposleni v vrtcu se trudimo zagota-vljati otrokove pravice do izbiranja in dru-gačnosti in sprejemamo otroka kot kompe-tentnega na vseh področjih njegovega ra-zvoja. Pomembno je tudi, da zagotavljamo

otrokom take okoliščine za igro in učenje, da imajo možnost vplivanja na načrtovanje dejavnosti, igro in učenje v vrtcu.Brez dobrega medsebojnega sodelovanja s starši in širšim družbenim okoljem tudi ne bi šlo, zato se trudimo, da so vsa načrtovana sodelovanja dobro pripravljena in zanimi-va. Vsa srečanja s starši: družabna, kulturna in tudi izobraževalna so v našem vrtcu dobro obiskana.Otroci oddelkov drugega starostnega ob-dobja z veseljem sodelujejo tudi na prire-ditvah v kraju.Tudi v letošnjem letu vzgojiteljice sodelu-jemo v kar nekaj projektih, ki potekajo na nivoju Vrtca in tudi v tistih na državnem nivoju.S sodelovanjem v različnih projektih želi-mo vzpostaviti sodelovanje z zunanjimi in-stitucijami in strokovnjaki. Metode in obli-ke dela, ki jih uporabljamo pri delu, skrbno načrtujemo:Sodelujemo v projektu Unicef – spozna-vajmo otroke sveta – Punčka iz cunj –

uspešno že tretje leto. Program EKO vrtec – projekt VREČKICA - ekološko osvešča-nje vseh udeležencev v vrtcu - privzgajati pozitiven in trajnostni odnos do okolja - projekt LOČEVANJE ODPADKOV (koški za ločevanje odpadkov v igralnicah).Otroci starejših oddelkov sodelujejo v EKO BRALNI ZNAČKI, kjer preko ustre-znih ekoloških vsebin razvijajo kritično in kreativno mišljenje, ki krepi otrokovo sa-mozavest.Spoznajmo čebelo – v sodelovanju s Čebe-larsko zvezo Slovenije in s čebelarji iz Čebe-larskega društva Oplotnica.Projekt Varno s soncem – otroci skupaj z vzgojiteljicami na njim razumljiv način ši-rijo spoznanja o škodljivih učinkih izposta-vljanja UV sevanju.Z igro do prvih turističnih korakov – oza-veščanje o vseslovenskem gibanju za pro-mocijo turističnih vsebin med najmlajšimi.

Vodja enote vrtca: vzg. Andreja Supé

Novice iz vrtca v Oplotnici

Medeni zajtrk Dobrodelno izobraževalna akcija »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih«, ki jo je organizirala Čebelarska zveza Slovenije, smo izvedli tudi v letošnjem šolskem letu, in sicer 20.11.2009. Naš vrtec je ta dan z medom oskrbelo Čebelarsko društvo iz Oplotnice. Med je otrokom v vrtcu pravzaprav že zelo dobro poznan. Redno ga vključujemo v jedilnike, v različnih oblikah. Jedilnike načrtujemo tako, da pri celodnevnem pro-gramu z vsemi obroki otroku zagotovimo 70% dnevnih fizioloških potreb. Pomembno je, da otroci že v zelo zgodnjem obdobju spoznavajo različne okuse in se nanje privajajo. Pomembno je tudi to, da so v družbi vrstnikov, saj se velikokrat zgo-di, da spodbujajo drug drugega, tudi posnemajo. Seveda pa mora imeti vsak otrok možnost izbirati in izraziti svoje želje. Otroci so imeli možnost na medenem zajtrku spoznati več vrst medu: gozdni, kostanjev in cvetlični med. Moram povedati, da so vsi otroci, brez izjeme, poskušali med.Pravzaprav smo se že s predhodnimi dejavnostmi pripravili na medeni zajtrk. Ogle-dali smo si plakat »Od čebele do medu«, ki prikazuje življenje v panju in vlogo če-bele v okolju, zgoščenko, na kateri smo si ogledali čebele, čebelnjak, čebelarja, med v satnicah. Otroci so sodelovali pri izdelavi pogrinjkov in čebelic iz odpadnega ma-teriala, iz knjižnice sem prinesla tudi nekaj naravoslovnih knjig.

Naš oddelek pa sodeluje tudi v projektu Spoznajmo čebelo, ki poteka v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. Projekt bova s pomočnico vzgojiteljice izvedli v mesecu maju in k sodelovanju pritegnili tudi starše, prav tako pa bova za pomoč pri izvedbi prosili Čebelarsko društvo iz Oplotnice.

Vzgojiteljica Andreja Supé Vsi so bili sladki in lepljivi....

UTRIP - maj 201028

VRTEC OPLOTNICA

Prvi koraki v ekologijo – izdelajmo svoj papir

Sreda, 24. 3. 2010, je bila zame in za otroke našega oddelka prav poseben dan. Tiflopedagoginja (pedagoginja, ki je usposobljena za delo s slepimi in slabovidnimi otroci), Katjuša Koprivnikar, ki obiskuje Tomaža vsak ponedeljek in sredo, je zraven pripeljala gospo Masue Yamaki in prevajalko Renato Marčič. Gospa iz univerze v Tsukubi je spremljala izvajanje individualne pomoči pri našem Tomažu.

Vzgojiteljica: Jožica Sitar

Pridobivali so konkretne izkušnje in se seznanjali s potekom ročne izdelave papirja. Otrokom je bilo tako lažje razumeti pomen

besede RECIKLIRATI.

V vrtcu sodelujemo s starši, z otroki, z okoljem. Tudi strokovne delav-ke sodelujemo med seboj in s pomočjo dobre prakse in prenašanjem praktičnih izkušenj ob izvajanju kolegialnih hospitacij bogatimo naše delo z otroki . Tako sva v mesecu januarju z vzgojiteljico Jano izvedli praktični na-stop za kolegice – strokovne delavke v oddelkih otrok, starih od 4 - 6 let.Področje: NaravaTema: Igrajmo in učimo se ekologije ( področje ekologije z metodami aktivnega in sodelovalnega učenja)Cilji: * Otroku dati možnost, da pridobi znanje, vrednote, osebno zavzetost, spretnost in potrebo za varovanjem čistega okolja

* Spoznati način zbiranja in vsakodnevno skrb za ločevanje odpad-kov* Medsebojno sodelovanje otrok: dogovarjanje, sprejemanje odločitev, stališč in kompromisovV uvodu sva otroke želeli spodbujati k razmišljanju in skupnim reši-tvam.Otroci so povedali, kako pravilno odlagamo oz. razvrščamo smeti (papir v rdeče, steklo v rumene in plastiko v modre smetnjake).Ena izmed dejavnosti v kotičku je bila: IZDELAJMO SVOJ PAPIR. Že prejšnji dan so otroci natrgali star časopisni papir in pripravili pa-pirnato kašo. Iz te papirnate kaše je potem nastal nov papir, ki so ga otroci sami izdelali (iz papirne kaše smo iztisnili odvečno vodo, kašo razporedili na mrežo, jo obtežili in dali sušit). Dogovorili smo se, da bomo na naš papir kasneje tudi risali, ko se bo posušil.V knjižnem kotičku so otroci razvijali pozitiven odnos do knjige, is-kali informacije. Listali so in gledali knjige o odpadkih in recikliranju ter s tem prido-bivali nove informacije. Otroci so si sami izdelali papirnato darilno vrečko.Izdelali so keglje iz plastenk – kaširali (plastenke so obložili s papir-jem, nanj pa nanesli mešanico lepila iz moke).Pomešane slike iz knjige Helene Kraljič - Listko in njegova življenja so poskušali razvrstiti v pravilnem vrstnem redu kot je v knjigi. Ugota-vljali so ujemanje posameznih elementov zgodbe.Izdelali smo histogram - izrezali slike iz reklamnih letakov in jih lepili na ustrezno mesto (papir, plastika, steklo).Avto, ki smo ga naredili iz kartona, so otroci obnavljali, dodajali dele in ga po svoje pobarvali.Ob zaključku dejavnosti so otroci povedali, kaj jim je bilo všeč, in pre-dlagali, kaj bi še lahko delali v prihodnjih dneh. Tudi vzgojiteljice, ki so prišle iz drugih enot vrtca, so podale svoja mnenja, izmenjale izkušnje in se tudi nečesa naučile.

Vzgojiteljica: Jožica Sitar

Na obisku gospa Masue Yamaki iz Japonske

Z leve proti desni: prevajalka Renata Marčič, Masue Yamaki in Katjuša Koprivnikar

Podpis Masue Yamaki Nekaj mi je prinesla …

UTRIP - maj 2010 29

VRTEC OPLOTNICA

Nekaj dni po novem letu, 5. januarja zvečer, prav na predvečer svetih treh kraljev, je nekdaj slavila in še danes slavi svoj praznik poganska pehtra baba. Njen praznik se imenuje pernahti. Biva menda v gorskih votlinah, boji se pasjega la-ježa in dela babje pšeno – droben leden dež. Pozimi rada prede in če ji pastirji poleti namečejo lanu, jim blagoslovi črede.Pehtra baba naj bi predstavljala starko Zimo. Zima je dobra in huda. Dobra je zato, ker pozimi polje počiva in se pripravlja na novo rast, huda pa zato, ker pozimi vla-data mraz in lakota. Tudi pehtra baba je bila dobra in huda obenem. Ponekod so naglašali dobro, drugod hudobno polovico njenega bistva, povsod pa so ohranjali to dvojnost.S svojim kosmatim, sajastim, burkljastim videzom je bila resda videti strašna, a na burkljah, s katerimi je suvala sem ter tja, je imela obešeno klobaso. Res, da je strašila otroke, a hkrati jim je metala orehov, ki so prastari simbol blagosta-nja. Po vasi je opletala z ogromnim košem na rami in grozila, da bo v košu odnesla otroke, v resnici pa je iz koša metala repo in krompir – za dobro letino v prihodnjem letu.Na prvi zimski dan nas je obiskala tudi v vrtcu. Doživeli smo njeno dvojnost, saj nam je poleg zime prinesla tudi zvrhan koš dobrot.Ob prihodu nam je natrosila obilo suhega sadja, za katerega smo uporabili vse svoje moči, da smo ga izluščili in ga nato poskusili. Potem pa nam je pokazala še, kaj se skriva v številnih papirnatih vrečkah, ki jih je prinesla v košari. Vsi smo se razveselili suhega cvetja kamilic, bezga, lipe in posuše-nih listov žajblja. Skupaj smo nato pripravili različne vrste čajev, jih posladkali z medom, nato pa ugo-tavljali, kateri izmed njih nam je bil najbolj všeč. Ob koncu dopoldneva so nastale še krasne risbe številnih vtisov, ki smo jih ustvarili z ogljem.

Vzgojiteljica Karmen Zaletel

Mladi pevci iz oplotniškega vrtcaPevski zbor vrtca Oplotnica deluje od začetka letošnjega šolskega leta. Otroci se za petje v pevskem zboru zelo radi odločajo, kar potr-juje tudi velika udeležba. Skupaj prepeva v zborčku kar 25 otrok, ki so združeni iz oddelkov drugega starostnega obdobja. Dobimo se vsak četrtek, kjer veselje do glasbe še dodatno spodbujamo. Prepevamo različne ljudske in otroške pesmi, se igramo rajalne igre, poslušamo glasbo, se ob njej giblje-mo in tako prispevamo k vsestranskemu razvoju, oblikovanju in kultiviranju oseb-nosti.S pevskim zborčkom smo se prvič predsta-vili na prireditvi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti v Oplotnici, nato pa na do-brodelnem koncertu, katerega izkupiček so člani skupine Sonus podelili za nakup novih oblačil našega pevskega zbora. Hitro za tem je v vrtec prišla šivilja, ki je izmerila otroke in jim sešila nove. Ponosni in lepi smo se v novih oblačilih prvič predstavili na dobrodelni prireditvi ob materinskem dnevu v športni dvorani Milenij. Peli smo tudi na območnem srečanju otro-ških pevskih zborov v Slovenski Bistrici ter na prireditvi Vrtec poje in pleše 13. maja 2010 v Slovenski Bistrici.

Vzgojiteljica Petra Trunkl

Pehtra baba na obisku

Nastop na dobrodelni prireditvi v športni dvorani Milenij

UTRIP - maj 201030

VRTEC OPLOTNICA

V našem oddelku smo letos pristopili k Unicefovemu projektu Punčka iz cunj. Izdelali smo dve punčki, ki sta unikatni. Eno punč-ko smo poslali organizaciji Unicef, ki bo z izkupičkom kupil cepi-vo za otroka, ki potrebuje zdravstveno oskrbo. To lutko spremlja

Štirinajst predšolskih otrok vsak ponedeljek ostane v vrtcu malo dlje kot ponavadi. Obiskujejo namreč brezplačni tečaj angleškega jezika, ki ga izvaja Šolski center Slovenske Konjice – Zreče. Otroke s prvimi koraki v angleščino uspešno seznanja prof. Tina Hren. Pove, da so zelo radovedni, radi poslušajo pesmice, izdelujejo lutke, spoznavajo nove besede, ki jih potem uporabljajo v situacijskem govoru. Za delo so motivirani in aktivno sodelujejo.»Hello, how are you?«, so me pozdravili, ko sem vstopila v igralnico, da še otroke povprašam, zakaj so se odločili, da bodo obiskovali angleške urice.Vsak izmed njih je imel svoje mnenje.

Ting in Sun Dan- prijateljici iz Kitajskeosebna izkaznica in dopisnica, ki jo ob nakupu izpolni kupec in jo pošlje v vrtec. Tako dobijo otroci povratno informacijo o tem, kdo je njihovo lutko posvojil. Druga lutka pa ostaja v našem oddelku in vsak petek potuje na otrokove domove, v ponedeljek pa se skupaj z zvezkom, v katerem so zapisana doživetja, vrne k nam.In kako se je vse skupaj sploh začelo?V oddelek smo dobili pismo škratov, ki so sporočali, da nas nekje zunaj čaka zaklad. Hitro smo se oblekli in obuli ter začeli z iska-njem.Med potjo smo dobivali različne namige za iskanje in na koncu našli škatlo, v kateri smo odkrili dve punč-ki. V sporočilu smo prebrali, da sta to naši novi prijateljici, ki prihajata s Kitajske. Ena punčka bo ostala vso leto pri nas v oddelku in hodila vsak vikend domov z otroki, druga pa bo odšla k novim prijateljem.Deklicama smo najprej izbrali imena in nato z njuno pomočjo spoznavali njuno državo - Kitajsko.Skozi dejavnosti smo spoznavali kitajske igrače, hiše, oblačila, hra-no, šport … Ugotovili smo, da je kitajska pisava drugačna, spoznali kitajski ljudski ples, se naučili pesem Rutica, spoznali smo nekaj kitajskih besed, telovadili s trakovi, narisali zemljevid Kitajske, na-redili kitajske klobuke, si priredili čajanko in jedli s čisto pravimi kitajskimi palčkami. Spoznavanje Kitajske je bilo za otroke pravo doživetje, saj imajo v deželi drugačne običaje in navade, kot smo jih vajeni pri nas. Da je bilo vse kot na Kitajskem, smo tudi oddelek okrasili v kitajskem slogu - z rdečimi lampiončki.Ting ostaja pri nas in bo še naprej hodila med vikendi v otrokove domove ter se v ponedeljek z zanimivimi zgodbami, ki so zapisane v zvezku, vračala med nas.Sun Dan pa pošiljamo k novi družini, novim prijateljem in upamo, da čim prej dobimo informacijo, kako se počuti v novem domu.

Vzgojiteljica Petra Trunkl

Zabavne in poučne ure angleščine v našem vrtcu

Otroci so povedali:MAŠA: »Meni je všeč, da sem tu.«TJAŠA: »Meni je tudi všeč, ker barvamo in potem čujemo angleško.«URŠKA: »Všeč mi je, ko stojimo v krogu in se igramo igrico.«ALJAŽ: »Se lahko vse kaj novega naučimo, potem ponovimo, potem nove stvari delamo, sem vesel, ker hodim na angleščino.«KARIN: »Če bomo šli kam, tja, ko angleško govorijo, da bom znala govoriti. Pa še zato hodim, da potem doma štejem po angleško. To že dobro tudi znam.«ALJA: »Kaj novega se naučim, kako angleško besedo.«

UTRIP - maj 2010 31

VRTEC OPLOTNICA

Da je zima lahko prijetna in zimske radosti v veselje otrok, spoznavamo tudi v skupini prvega starostnega obdobja od 1 – 3 let. Otroke seznanimo z užitki na snegu, da bi na prijeten in igriv način prišli do izkušenj ob prijemanju snega, plazenju in hoji po snegu, kotaljenju, kepanju in seveda sankanju. Zato smo se strokovne delavke odločile, da izvedemo SANKANJE skupaj s starši in otroci kot eno od oblik sodelovanja s starši. Starše smo na sankanje povabile z obvestilom na naši oglasni deski. Pridružili so se nam prijatelji in njihovi starši iz sosednje igralnice. Bil je torek popoldan, lep sončen zimski dan. Zbrali smo se pred vrtcem. Starši in otroci so prihajali dobre volje, v otroških očeh se je prižgala iskrivost in želja, da se naužijejo snežnih radosti. Naš hrib pred vrtcem je bil naenkrat poln veselja, vriska in smeha. Sanke so s starši in otroci drvele po hribu in se komaj ustavljale. A snega nismo izkoristili samo za sankanje, ampak tudi za igro na snegu. Metali smo se v sneg, se vzpenjali na hrib po škripajočem snegu, padali, se pobirali… Tudi gledalcev ni manjkalo, ki pa so prav tako uživali ob gledanju naših vragolij na snegu. Počasi so bili naši in otroški noski in lička rdeči od mraza. Pogreli smo se ob

Zimske radosti na snegutoplem sadnem čaju, ki ga je pripravila naša kuharica Anita. Ob zahajanju sonca smo se poslovili, zadovoljni, saj smo preživeli prijetno popolne in skupaj ugotovili, da smo naredili nekaj dobrega. Upamo, da bo takšnih srečanj še več, zato si želimo še veliko zasneženih zim.

Vzgojiteljica Silva Leva

BLAŽKA: »Jaz sem pa jezna, da sem v soboto in nedeljo doma, tu je fajn, se velikonovega naučim. Ko bom šla v Afriko, bom angleško govorila.«BRINA: »Všeč mi je , ko se veliko besed naučim, se lahko pogovarjam angleško. Mamici in očiju pol doma povem, kaj smo se naučili.«MIHA: » Lepo mi je tu, se naučim novo besedo, pa pobarvam, so tu tudi moji prijatelji.«JON: »Mi je všeč, ker zanimive stvari barvamo, pol pa povemo, kako se reče po angleško.«BLAŽ: »Všeč mi je, ker se kaj novega naučimo, lahko ponavljamo besede po angleško.«LARISA: » Najprej mi ni bilo preveč všeč, potem pa je mami rekla, naj še hodim, danes barvam metuljčka, zdaj mi je malo všeč.«REBEKA: »Meni je všeč, ker se nove besede učimo - angleške, pa ker so tu prijateljice.«

Andreja Supé

UTRIP - maj 201032

KTV OPLOTNICA

V kolikor želimo biti še naprej za-nimivi, gledani in aktualni, si mora-mo nenehno prizadevati in truditi, da bodo z nami in našimi programi zadovoljni prvenstveno naši odje-malci - naši člani, v drugi fazi pa še kdo, ki se nam bi tako pridružil.Zavedamo se, da so za to potrebne zanimive in aktualne oddaje na in-ternem kanalu, aktualni in zanimivi programi in jasna ter čista slika na naših TV ekranih.Ravno zato s svojo prisotnostjo na prireditvah v naši občini in širše pridobivamo gradivo za svoj pro-gram ter tako zapolnjujemo del programske sheme. Poskušamo pri-praviti tudi nekaj lastnih oddaj. Pri tem se je ekipa programskega sveta po svojih močeh trudila, da zadeve potekajo koliko toliko zadovoljivo.Ob programskem delu izvajamo tudi informativno dejavnost preko video strani. Z njimi želimo našim članom prenesti preko malih ekra-nov informacije o dogodkih v naši občini in tudi širše. V ta namen smo v lanskem letu pripravili preko 500 različnih video strani. Upamo, da smo s takšno informiranostjo uspe-šni, naši člani pa dovolj informira-ni.Da naš sistem glede na zavidljivo

starost deluje s čim manj izpada, skrbi vodstvo društva skupaj z po-godbenim podjetjem DROZG d. o. o. Opravljenih je bilo kar nekaj vzdrževalnih posegov, vse z name-nom, da bo signal čim boljši in iz-padov čim manj. V kolikor se izpadi le pojavijo, po-skrbimo, da so ti kolikor se da čim krajši.Zavedamo se, da je naša prva skrb in naloga, dobra slika na televizorjih vsakega člana.Naša namera, ostati edini oplotniški KTV medij, bo v bodoče terjal tudi dograditve in posodobitve. Kakšne bodo in v kolikšnem obsegu, pa je odvisno od mnogih dejavnikov, med drugim tudi od finančnih sred-stev. Želje so, upamo, da nam bo to tudi uspelo!Ob vsem tem naštetem si bomo še naprej prizadevali, da vas bomo kar se da ažurno informirali o vseh do-godkih v naši občini in širše.Omogočili bomo, da si boste lahko z našo pomočjo še naprej ogledali marsikatero zanimivo prireditev in dogodek, ki ste ga morda zamudili ali bi si ga želeli še enkrat podoži-veti.

Vodstvo društva KTV Oplotnica

Društvo kabelske televizije Oplotnica

Nekaj naše opreme na kateri delujemo, a žal hitro stari in kliče po posodobitvi .

Naši studijski prostori iz katrih se odvijajo naše lastne oddaje.

Ustanovljen je bil leta 1995 in ima status finančne organizacije, ki skrbi za upravljanje, razpolaganje in usmerjanje sredstev iz virov kupnin z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in je v 100% državni lasti.Sklad opravlja svoje poslanstvo preko vzpodbud, ki so namenjene podjetnikom in gospodarskim družbam, kmetijskim gospodarstvom, zadrugam in živilsko predelovalni industriji, investicijskim projektom na narodnostno mešanih območjih ter investicijam občin.Vsa sredstva se dodeljujejo preko javnih razpisov.Sredstva se dodeljujejo v obliki ugodnih posojil, subvencij (samo za projekte na narodnostno mešanih območjih), regijskih finančnih shem, kapitalskih vložkov in jamstev.Prednosti, ki jih ponuja Sklad, so ugodna obrestna mera, dolga roč-nost posojila in hitra obdelava vlog.Po sprejetem finančno poslovnem načrtu Sklada za leti 2010/2011 je

kar 30.000.000,00 evrov planiranih spodbud za leto 2010. Večina sred-stev bo že v obdobju april – maj razpisanih preko javnih razpisov, ob-javljenih v uradnih listih ter na spletnih straneh Sklada. Objavljeni so že razpisi za ugodna posojilna sredstva za projekte lokalne, regionalne, družbene in gospodarske infrastrukture, ki jo vzpostavljajo občine, ter ugodna posojilna sredstva za podjetniške projekte, in projekte name-njene naložbam na podeželju. Poseben sklop bodo predstavljali še razpisi za posojilna in nepovratna sredstva za investicije na območjih avtohtonih skupnosti ter drugi ukrepi, kot so pospeševanje regional-nega razvoja preko regionalnih razvojnih agencij in izvajanje nujnih in dopolnilnih ukrepov v regionalnem razvoju.

Za vse informacije se lahko obrnete na:SLOVENSKI REGIONALNO RAZVOJNI SKLAD,

Škrabčev trg 9a, 1310 RibnicaTel: 01/8361-953, e-mail: rdf.sklad@siol.net, splet: www.rdf-sklad.si

Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja - Slovenski regionalno

razvojni sklad

SLOVENSKI REGIONALNI SKLAD

UTRIP - maj 2010 33

RAZVOJNA AGENCIJA ŠENTJUR

Program razvoja podeželja RS v obdobju 2007-2013 ponuja možnosti čr-panja nepovratnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja skozi različne ukrepe štirih osi. Četrta os, to je os Leader, je namenjena vzpostavljenim delujočim lokalnim akcijskim skupinam (LAS-ov je v Sloveniji 33), da same izberejo projekte, ki so zanje pomembni in bodo prispevali k reali-zaciji ciljev, ki so si jih zastavile v lokalnih razvojnih strategijah (strateški dokument z opredeljenimi razvojnimi problemi, potenciali in cilji). Pro-gram Leader je namenjen izboljšanju razvojnih možnostih podeželja ob izkoriščanju lokalnih virov in aktivni vlogi lokalnega prebivalstva.Za izvedbo lokalne razvojne strategije skrbi upravljalec LAS »Od Pohorja do Bohorja« (LAS), to je Razvojna agencija Kozjansko, ki skrbi za delova-nje LAS ter je kontaktna oseba za Leader pisarno na Ministrstvu za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

LAS »Od Pohorja do Bohorja«, ki zajema območje občin Dobje, Do-brna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče, je pri-pravila v obdobju od leta 2008 do 2010 26 projektov, od tega je trinajst projektov že zaključenih, trije še potekajo. Skupna vrednost 16 potrjenih projektov iz leta 2008 in 2009 znaša okrog 406.721,00 evorv, od tega znaša znesek sofinanciranja Leader sredstev do 218.689,00 evrov.V Letnem izvedbenem načrtu (LIN) za leto 2010 je vključenih 10 pro-jektov: Do znanja preko izobraževanja – marketing, trženje, pr, računalni-štvo; Gozdna učna pot Dobrna; Vsaka vas seže v deveto mesto; Dodajanje vrednosti travniškim sadovnjakom; Z objektivom na lov; Srčkova učna pot; Najdi svojo pot; Živi muzej na Konjiškem gradu – poletje 2010; Od Rifnika do Rifnika; Ohranjanje etnoloških predmetov. Vsebine projektov so: ureditev tematskih/učnih/gozdnih/pohodnih poti, vzpostavitev kmečke tržnice, ureditev tematske zbirke, izboljšanje upora-be interneta na podeželju, razvijanje in spodbujanje podjetništva in do-polnilnih dejavnosti na podeželju, razvoj in trženje novih ekoturističnih produktov, usposabljanja in izobraževanja.

Turistično društvo Oplotnica je v projektnem partnerstvu z Občino Oplotnica uredilo in ohranilo naravno območje ob potoku Oplotnica v okviru projekta »Ureditev tematsko-učne poti Oplotniški vintgar«. Po-tok Oplotnica z vintgarjem je bil edina oskrbovalna pot z lesom iz pohor-skih gozdov in zato je bila ena glavnih dejavnosti tukaj furmanstvo. Na potoku Oplotnica je bilo v preteklosti tudi preko 30 žag in mlinov, ki so

bili prav tako ena glavnih pridobitnih dejavnosti za tedanje prebivalstvo. Projekt je potekal v dveh fazah. V okviru I. faze (od maja do septembra 2009) projekta se je očistila stara pot, ki je nekdaj povezovala kraj Oplo-tnica s krajem Cezlak, in uredilo območje ob potoku z dostopi do vode. V II. fazi (od oktobra 2009 do maja 2010) se bo dokončno uredila tematsko-učna pot z informativnimi tablami, opazovalnico, s počivališči. Za raz-lične ciljne skupine so bili izvedeni učni ogledi in delavnice z namenom izobraževanja ter podajanja informacij o rastlinskih, živalskih vrstah ter o življenju ob vintgarju nekoč. Skupna vrednost projekta je 20.352 evrov (z DDV). Višina odobrenega zneska sofinanciranja Leader sredstev je do 8.810 evrov.

S sofinanciranjem sredstev iz programa Leader je urejena Vodovnikova zbirka v Skomarju in obnovljen kompleks železniške postaje v Zrečah, urejena in označena Guzajeva pohodna pot, ki poteka po Prevorju, Planini in Dobju, nadgrajen spletni portal Podezelje.com, kjer imajo možnost svoje predstavitve podeželski ponudniki z območja LAS, vzpo-stavljena kmečka tržnica v Vitanju, na kateri svoje pridelke in izdelke prodajajo okoliški ponudniki. V okviru projekta »Izboljšaj svojo lokalno skupnost« je vzpostavljena mreža sodelovanja mladinskih in drugih društev v občini Šentjur in mladinska spletna stran www.mladi-sentjur.si. Urejena je krožna planinska pot po obronkih Dobrne, »Od Miklavža do Miklavža«. Zaključeni so tudi projekti: Teden starih obrti in običajev v Dobju, v sklopu katerega je izdelan register mojstrov starih obrti in običajev v Dobju, Prepletanje niti preteklosti v sedanjosti, kjer so se sko-zi projektne aktivnosti mladi seznanili z bogato kulturno dediščino, s tradicionalnimi znanji, z navadami, s kulinariko, z oblačilno in duhovno kulturo območja in projekt Učeče se podeželje z izvedenimi številnimi programi usposabljanj s temami: ohranjanje podeželja, iskanje tržnih poti na kmetijah, okoljske delavnice, kulinarika nekoč in danes, komunikacija z gosti, tečaji v tujem jeziku, računovodstvo, restavriranje, ročno kovanje, ročno in strojno šivanje. V aprilu 2010 se je zaključil projekt »Kneippovi parki podeželja«, v okviru katerega so se izdelale tipske idejne zasnove za ureditev kneippovih aktivnih parkov, ki so na voljo potencialnim investi-torjem in projekt »Učne poti po Ponikvi«, kjer so na območju KS Ponikva uredili kraško vodno in geografsko zgodovinsko učno pot. Nosilec projekta mora ob zaključku projekta oziroma faze projekta od-dati na sedež upravljalca LAS zahtevek s poročilom o opravljenih ak-

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

Evropa investira v podeželje

Projekti Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja«

TD Oplotnica: Stara in ... ... nova »Jorcova brva«

UTRIP - maj 201034

RAZVOJNA AGENCIJA ŠENTJUR

tivnostih z vsemi zahtevanimi dokazili. Upravljalec opravi prvostopenj-sko kontrolo projekta in nato pošlje na predpisanem obrazcu zahtevek za izplačilo sredstev na MKGP.Za nosilca projekta je pri oddaji zahtevka skupaj s poročilom do LAS pomembno, da upošteva smernice in navodila za pravilno označevanje v okviru projektnih aktivnosti, dosledno pisanje časovnic, ustrezno ovre-dnotenje prispevka v naravi, upoštevanje terminskega in stroškovnega plana aktivnosti, zagotavljanje finančnih virov, arhiviranje dokumentacije in skladnost z Letnim izvedbenim načrtom, v katerega je projekt vklju-čen.Poleg administrativne kontrole vseh zahtevkov opravi Skupina za kon-trolo sistema upravljanja in nadzora z MKGP tudi kontrolo na kraju samem, na terenu, pred izplačilom.LAS izbira projekte na vsakoletnem javnem pozivu. Letos bo v spomla-danskih mesecih odprt javni poziv za projektne prijave za leto 2011. Prijavijo se lahko predstavniki javnega, zasebnega in ekonomskega sek-torja (društva, podjetja, posamezniki, lokalne skupnosti, …). V okviru izvajanja pristopa Leader je možno pridobiti sredstva za projekte, ki pri-spevajo k uresničevanju širše družbene koristnosti, imajo dolgotrajen po-zitiven učinek na okolje ter prispevajo k izboljševanju razvojnih možnosti območja.LAS želi pridobiti nabor inovativnih projektov, skladnih z veljavno za-konodajo in standardi, v okolju potrebnih ter z zagotovljenimi viri za izvedbo, ki bodo prispevali k izvajanju Lokalne razvojne strategije, kjer so opredeljene razvojne usmeritve LAS: razvoj lokalnih proizvodov in njihovo trženje, razvoj podjetništva na podeželju, razvoj trajnostne turistično-rekreativne ponudbe podeželja z izkoriščanjem naravnih in kulturnih potencialov, osebnostna rast, razvoj učeče se družbe in ra-zvoj ter krepitev sodelovanja z drugimi območji. Izbrani projekti bodo po zaključku projekta in po izvedeni kontroli s strani MKGP upravičeni do povrnitve dela stroškov iz sredstev programa Leader.Projekti, ki se izvajajo na celotnem območju LAS, prispevajo k ustrezni družbeni in fizični infrastrukturi, k ohranjanju delovnih mest, obogatitvi obstoječe ponudbe, večji prepoznavnosti, dvigu izobrazbene ravni ter ve-čji povezanosti, s čimer se krepi medsebojna povezanost ter sodelovanje posameznikov in organizacij pri sprejemanju odločitev in njihovi reali-zaciji, na ta način se prispeva k ohranjanju specifične identitete podežel-skega območja ter se hkrati izboljšujejo razvojne možnosti območja »Od Pohorja do Bohorja«.

Spletna stran LAS »Od Pohorja do Bohorja«: http://www.ra-kozjansko.si/las

RA Kozjansko, upravljalec LAS »Od Pohorja do Bohorja«Jelena Zupanc

Označevalna tabla na Guzajevi poti

Otvoritev tržnice v Vitanju Gospodinjski dan v Dobju v sklopu tedna starih obrti in običajev

Obnovljen kompleks železniške postaje v Zrečah

UTRIP - maj 2010 35

ŽUPNIJSKI URAD OPLOTNICA

Poleg rednega pastoralnega dela smo v obdobju od maja do maja skušali tudi nadaljevati z obnovo župnijskega sredi-šča. Tako smo na novo položili 90 metrov kanalizacije od sanitarij pri cerkvi, ki smo jih tudi obnovili, saj je bilo po skoraj 20 le-tih vse že precej dotrajano. Poleg tega smo nadaljevali z izgradnjo parka okrog cerkve in župnišča. Vrtni ribnik je dobil še lično vrtno hišico in tako postal še prijetnejši prostor za polnjenje duhovnih akumula-torjev. 23. avgusta smo slovesno blagoslo-vili novo Javernikovo kapelo v Čadramu, ki je pravi okras čadramskega griča in tudi lep spomin na staro župnijsko cerkev, ki je stala na tem griču od 13. stoletja pa vse do leta 1938. V novem veroučnem letu 2009/10 sta nama s katehistinjo Jožico po-magali še animatorki Lidija Ivanuša (7. in 9. razred) ter Petra Klančnik (1. razred). Tako smo lažje sestavili urnike, pa tudi živci so bolj enakomerno napeti. Poleg rednega verouka, svetih maš, pripra-ve na zakramente, krstov, porok in pogre-

bov smo imeli tudi slovesnost svete birme in prvega svetega obhajila. Poleg tega smo pripravili srečanje starejših in bolnih (18. oktobra), miklavževanje za otroke v več-namenski dvorani z lutkovno predstavo ‘Muca copatarica’ LG Fru-Fru iz Ljubljane, na Štefanovo dopoldne smo imeli pri sv. Barbari tradicionalni blagoslov konj, po-poldne pa smo se odpeljali na ogled živih jaslic v arboretum fakultete za kmetijstvo v Hočah pri Mariboru. Letos so se v delo župnije lepo vključili tudi devetošolci, ki so večkrat pomagali pri čiščenju cerkve, pa tudi pri postavljanju jaslic za božič. Ker smo za obnovo strehe in fasade župnijske cerkve najeli posojilo v višini 70.000 evrov, smo veliko pozornost namenili vračanju glavni-ce tega posojila. Tako smo v letu 2009 tudi s pomočjo občinske donacije vrnili 24.800 evrov glavnice in 4.800 evrov obresti. Febru-arja 2010 smo vrnili še 8.400 evrov glavnice in vsak mesec po 700 evrov. Tako upamo, da bomo posojilo v celoti vrnili v letu 2012, kar je eno leto prej kot smo načrtovali. Letos pa

nas čaka še eno veliko delo, ki ga sicer ni-smo načrtovali, pa se je pokazalo za nujno, to je obnova škarpe na južni strani cerkve-nega prostora, saj se je ob viharju v mesecu marcu podrl del ograje in pokazala se je zelo razpadla škarpa, ki kliče po obnovi. Delo je zahtevno in veliko, saj je škarpe kar za 120 m2. Upam, da bomo tudi to delo (ocenje-na vrednost dela je 12.000 evrov) uspešno opravili, obenem z njim pa še rešili odvo-dnjavanje na južni strani cerkve, v letu 2011 pa načrtujemo ureditev odvoda meteornih vod okrog celotne cerkve in začetek obnove tlakovcev na prostoru okrog cerkve. Tako sem natresel nekaj utrinkov iz dela naše župnije ‘od maja do maja’. Bok lonaj vsem, ki s svojim prispevkom ali sodelovanjem po-magate pri delu in življenju župnije. Vsem občankam in občanom občine Oplo-tnica pa ob občinskem prazniku želim vse dobro in veliko veselja kljub časom, ki niso ravno rožnati, na vse pa kličem Božji bla-goslov!

Roman Štus, župnik

Življenje župnije Čadram-Oplotnica od maja 2009 do maja 2010

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO OPLOTNICA

Kulturno življenje v OplotniciZa nami je leto 2009, ki je bilo na področju delovanja društva nekaj čisto posebnega, dobili smo namreč svoj dolgo pričakovan kultur-ni dom. Nov prostor za nastope, novi prostori za vaje, vse to je precej spremenilo delovanje društva. S sabo prinaša veliko ugo-dnosti za nas, kot je na primer časovna neodvisnost od drugih in tudi v organizacijskem smislu delovanje društva v marsikaterem pogledu poenostavlja, hkrati pa pomeni, da se moramo navaditi odgovornega odnosa do inventarja in do prostorov. V letu 2009 je tako bilo izvedenih 17 prireditev, namenjenih javnosti, ki si jih je skupaj ogledalo približno 2200 obiskovalcev iz Oplotnice in tudi širše okolice.

Vse prireditve razen ene, ki je bila izvedena v Slovenski Bistrici, so bile v Oplotnici, večina od junija naprej že v novi dvorani. Tu-kaj so nameščeni reflektorji ter sodobno ozvočenje, vendar je pri sami izvedbi zmanjkalo denarja za določene detajle, kot so zavesa okrog odra, klavir ter LCD projektor in projekcijsko platno, slednje posebej pogrešamo pri naših prireditvah, saj bi primerna slikovna podpora zaokrožila kulturno dogajanje in bi naše prireditve po-stale še pestrejše in posledično privlačnejše. Dvorana pa bi s tem

pridobila tudi na funkcionalnosti, saj bi z namestitvijo omenjenega kompleta lahko izvajali pri nas tudi razne seminarje, simpozije ali predstavitve, kar bi nam pomagalo pri pokrivanju tekočih stroškov, omogočala pa bi tudi izvajanje zanimivih seminarjev s področja ljubiteljske kulture za člane domačih in sosednjih kulturnih dru-štev. V lokalni skupnosti je mnenje o potrebi kulturnega doma zelo deljeno; eni ga zagovarjajo, drugi pa v njem vidijo le dodaten stro-šek, ki bo še dodatno bremenil občinsko blagajno. Iz vidika KUD Oplotnica lahko rečemo, da se je z izgradnjo kulturnega doma kva-liteta bivanja v našem kraju izboljšala, povečala se je tudi pestrost kulturnih prireditev in zanimanje za ogled le-teh. Naš kraj postaja zanimiv tudi za mlade družine, ki vidijo tukaj pod Pohorjem mo-žnost življenja, ki v marsičem ponuja celo več, kot bližnja mesta.

Vse sekcije so bile zelo delovne, tako da bi to priložnost izkoristil ter se zahvalil vsem članom KUD Oplotnica, ostalim društvom in vsem, ki so na takšen ali drugačen način pripomogli k pozitivne-mu vzdušju v našem društvu.

Robert Obrul, predsednik KUD Oplotnica

UTRIP - maj 201036

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO OPLOTNICA

LIKOVNA SEKCIJALikovna sekcija je leto 2009 prestala v precej težkih razmerah, saj so ostali brez razstavnega prostora v oplotniški graščini, ki je od maja naprej bila deležna temeljite prenove, kar pa se zdi potrebna in tudi vredna naložba, saj bodo likovniki v obnovljenih prostorih našli boljše pogoje za svoje delo, graščina pa bo po drugi strani z njihovo prisotnostjo pridobila na žlahtnosti. Če se vrnemo nazaj v leto 2009 in na delo likovne sekcije, je pomembno dejstvo, da so člani sekcije, kljub slabim pogojem, bili nadvse aktivni. Svoje aktivnosti so izvajali v Pristavi, kjer jih je prijazno gostila pred-sednica sekcije Branka Plajh. Maja so izvedli skupinsko razstavo ob občinskem prazniku, sledila je razstava Tine in Janija Konca ter božična delavnica za otroke. Člani z nestrpnostjo pričakujejo otvoritev prenovljene graščine, ki jim bo z gotovostjo nudila mno-go boljše pogoje kot doslej.

LJUDSKI PEVCI IZ KORITNALjudski pevci že vrsto let organizirajo srečanje ljudskih pevcev in godcev v Koritnem nad Oplotnico, ki se ga je po dobri stari navadi udeležilo številčno občinstvo in tudi nastopajočih skupin ni manjkalo. Slednje je delno motilo tudi strokovno ocenjevalko etnologinjo Vesno Sever, ki je bila sicer zadovoljna s kvaliteto, a je zagovarjala trditev, da je prireditev predolga. Zato smo se za leto 2010 odločili, da omejimo število nastopajočih; skupine, ki bodo želele sodelovati, razen domačinov seveda, bodo tako imeli mo-žnost, da se predstavijo vsako drugo leto. Posebej razveseljivo je, da so se v zadnjem času pojavili dve mladi perspektivni skupini; prva s Keblja, druga pa se je kot nekakšen pomladek Ljudskih pev-cev iz Koritna že pridružila Kulturno umetniškemu društvu.

LITERARNA SEKCIJA

Delo literarne sekcije bi najbolje povzel s poročilom o lanskole-tnem delu, kot ga je zapisal njihov nadvse prizadeven predsednik Feliks Štefane: »Literarna sekcija KUD Oplotnica je v letu 2009 za-čela z nekoliko drugačnim načinom dela kot v preteklosti. Zgled in model smo si sposodili pri Mariborski literarni družbi, le da smo ju malo prilagodili našim potrebam. V preteklosti so se čla-ni literarne sekcije nekako kar porazgubili, tako da sta sekcijo na zunaj predstavljala le še dva aktivna člana – Stanko Horvat in se-danji predsednik sekcije Feliks Štefane. Na njuno pobudo in ob nesebični pomoči ožjega vodstva kulturnega društva, smo proti koncu leta 2008 naredili plan, kako obuditi sekcijo in ji dati novo, svežo vsebino. Odziv na vabila, ki smo jih poslali nekdanjim čla-nom sekcije, sicer ni bil ne vem kako velik, saj se nam je ponovno pridružila le pesnica Marica Kranjc. Pridobitev je bila nadvse do-brodošla, saj nam je prav ona veliko pomagala s svojimi bogati-mi izkušnjami. Kmalu zatem se nam je pridružila še ena gospa z dragocenimi literarnimi izkušnjami – Pavla Pogorevc. Ko se nam

je skupaj s svojimi dragocenimi izkušnjami pridružila še Štefka Žnidarič, je bilo jedro nove literarne sekcije že skoraj formirano. Počakati je bilo treba le še na dograditev kulturnega doma, saj se je ravno v času naših dogovorov začela tudi obnova graščine, zato smo bili prisiljeni sodelovati le na daljavo. Tudi sodelovanje na tak način je s pomočjo in ob spodbudah vodstva KUD-a rodilo kar nekaj sadov, toliko bogatih, da smo prišli iz anonimnosti. Pravo življenje sekcije se je začelo takoj po dograditvi kulturnega doma. Na demokratičen način smo dogovorili način našega dela, ki je še naprej vključeval pridobivanje novih članov. Sestanemo se enkrat na mesec prvi teden v mesecu, dan in uro pa določamo sproti, pač v skladu z drugimi obvezami članov sekcije. Prvo takšno srečanje je bilo lanskega 16. julija. Tudi način našega dela in sodelovanja z drugimi sekcijami in vodstvom kulturnega društva določamo sproti in to na nadvse demokratični način. Mogoče je ravno ta de-mokratičnost pripomogla k dvema zares velikima pridobitvama. Lansko leto sta se nam namreč pridružile dve novi članici, Katja Kranjc in Jana Hohler-Gliha, tako, da danes šteje naša sekcija se-dem aktivnih članic in članov, med katerimi so predstavnice in predstavniki vseh generacij, kar daje sekciji še poseben čar, našemu ustvarjanju pa nove možnosti primerjave med različnimi mišljenji in načini literarnega ustvarjanja. Glavni in poglavitni cilj sekcije je torej izmenjevanje ter pridobivanje novih znanj in izkušenj na področju literature, poleg tega pa se trudimo, da bi v našo sekcijo privabili čim več novih članov. Če bi ocenjeval sadove našega dela v lanskem letu, bi lahko ocenil, da je bila letina zares bogata. Prav v vseh letnih časih smo jih bili deležni, skoraj ni bilo prireditve, na kateri ne bi bil vsaj bežno omenjen kateri od članov sekcije, na nekaterih prireditvah smo tudi aktivno sodelovali s svojimi pri-spevki. Krona vsega je bil literarni natečaj, ki smo ga razpisali v čast letošnjega kulturnega praznika. Rezultati so bili sicer znani šele 8. februarja letos, toda večina dela je bila opravljenega lani. V to krono bi lahko vdelali tudi redek, a dragocen dragulj – lite-rarni prvenec člana naše sekcije Stanka Horvata z naslovom Na krilih Pegaza. Nekaj drobnih draguljev bi prav tako lahko prispe-vala nagrajena dela članov literarne sekcije – Pavle Pogorevc, Jane Hohler-Gliha, Katje Kranjc in – da začasno zavržem skromnost – Feliksa Štefaneja ter ostalih sodelujočih na literarnem natečaju Tam, kjer Pohorje v nebo kipi.«

GODBA NA PIHALAGodba je v začetku leta 2009 v mladinski zasedbi izvedla dva pro-

UTRIP - maj 2010 37

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO OPLOTNICA

mocijska koncerta, kjer so predstavili svojo zgoščenko »Feel the brass«. Prvi koncert je bil v športni dvorani Milenij v Oplotnici, drugi pa v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici. Godba je so-delovala skoraj na vseh prireditvah v kraju, pogrešiti pa jih nismo mogli niti pri otvoritvi Kulturno-turističnega centra. Kot je bilo že mnogokrat omenjeno, kapelnik Valter Kukovič uspešno zdru-žuje izkušenost z mladostno ustvarjalnostjo, slednja se je posebej izkazala na mednarodnem tekmovanju v Beogradu marca 2010, kjer sta člana KUD Oplotnica Klavdijo Kukovič na trobenti in Jure Jozič na baritonu dosegla izjemen uspeh, in sicer zlato priznanje v predkategoriji, v kateri so nastopali učenci glasbenih šol iz cele Evrope do 11 let. Oba člana društva obiskujeta tudi glasbeno šolo Slovenska Bistrica, njun mentor pa je prof. Valter Kukovič. Na omenjenem tekmovanju ju je na klavirju spremljala prof. Petra Turk Rupreht. Ob velikem uspehu jima lahko le čestitamo in za-želimo še veliko uspeha na njuni mladi glasbeni poti, čestitke pa veljajo tudi mentorju Valterju Kukoviču.

DRAMSKA SEKCIJAPosebej razveseljiva je odločitev, ki je padla na občnem zboru KUD Oplotnica v marcu 2010, saj so nekateri člani izrazili močno željo po ponovnem udejstvovanju domače dramske skupine, ki se je v preteklosti že večkrat predstavila Oplotničanom in tudi širšemu občinstvu s svojimi izvrstnimi izvedbami. Dragica Černigoj Kropf je tako sprejela odločitev, da sekciji ponovno pomaga s svojim dra-gocenim režiserskim znanjem in tako se nam v letu 2010 ponovno obetajo predstave domače dramske sekcije, katere člani po štirih letih mirovanja komaj čakajo na delovanje v novih pogojih in v želji, da preizkusijo nov oder. Ob tej priliki vabljeni tudi vsi ama-terski igralci in ljubitelji gledališča, ki bi radi na tak ali drugačen način pomagali, da se nam pridružijo.

VOKALNA SKUPINA SONUS

Skupina Sonus je leto preživela delovno, opravila je številne na-stope, sodelovala poleg prireditev v Oplotnici še na koncertih v Slovenski Bistrici, Vojniku in Ljubljani, osvojila na tekmovanju vo-kalnih skupin v Žalcu prvo nagrado občinstva, prvo nagrado stro-kovne žirije pa za las prepustila domači vokalni skupini Cantemus iz Žalca. Posebej so se Sonusi izkazali v oktobru, ko so organizirali

odmeven dogodek, tako imenovan OplotnicaPopJazzFest, novost tudi za oplotniške ljubitelje glasbe. Koncert, na katerem je sodelo-valo 7 vokalnih skupin, si je v dveh dneh ogledalo več kot 300 gle-dalcev. V januarju 2010 so v dvorani kulturnega doma v Oplotnici organizirali še dobrodelno prireditev z naslovom »Skupaj za boljši jutri«, kjer so zbrali 720 evrov, ki so jih namenili oplotniškemu vrtcu za nabavo novih oblačil za pevski zbor. Prav tako je skupina pridno snemala in ima posnetih že pet lastnih priredb, ki se bodo znašle na zgoščenki, ki bi naj izšla v letu 2010.

ŽENSKI PEVSKI ZBORŽenski pevski zbor se je v letu 2009 srečal s pomembnimi kadro-vskimi spremembami, saj je vodenje zbora prevzela mlada stro-kovnjakinja Franja Gomaz iz Slovenske Bistrice, ki se je srečala s težavno nalogo nadomestiti dolgoletno zborovodkinjo Jožico Brečko. Nalogo je opravila z odliko in zbor se je že večkrat uspešno predstavil v novi sestavi, saj so se zgodile tudi določene spremem-be znotraj samega zbora, nekatere pevke so prenehale s petjem, prišlo so tudi nove … Posebej je bil odmeven koncert, ki je nosil naslov S pesmijo v pomlad, kjer so članice zbora zbirale sredstva za svojo nekdanjo sopevko Majo Kostovo. Na ta način je bilo zbranih 1273 evrov. S svojimi aktivnostmi pevke dokazujejo, da se za pri-hodnost ženskega zbora ni bati.

MOŠKI ZBORse je po napornih pripravah in izvedbi velikega koncerta ob 40-le-tnici v letu 2008 nadejal malo bolj umirjenega ritma, a je že kmalu prišlo do spremembe na mestu zborovodkinje. Petra Brdnik zaradi družinskih obveznosti dela ni mogla več opravljati in jo je v sep-tembru 2009 nadomestila Franja Kočnik, mlada strokovnjakinja, ki se posebej ponaša z virtuoznostjo na citrah, saj je ta inštrument tudi študirala. Moški zbor tako počasi ponovno pridobiva na ugla-šenosti in verjamemo, da se nam bodo v letošnjem letu predstavili še s kakšnim koncertom, njihova zborovodkinja pa se nam je že prestavila v januarju na koncertu v duetu s svojo prijateljico Ireno Zdolšek.

SEKCIJA ZA OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

V letu 2009 se je pričela tudi obnova graščine, kar smo v precej-šnji meri občutili tudi v društvu; sekcija za ohranjanje naravne in kulturne dediščine je spraznila »štiblc«, hkrati pa je društvo kan-didiralo na razpisu LAS-a, kjer je pridobilo projekt vreden 19.000 evrov, ki je povezan z restavriranjem starin v naši širši okolici. Člani sekcije za ohranjanje naravne in kulturne dediščine si od projekta predvsem obetajo restavracijo lastnih starin. Se pa hkrati postavlja vprašanje, kam kasneje s temi rekviziti? Na osnovi aneksa k pogodbi, ki je bil sklenjen med KUD-om in Občino Oplotnica, so stvari jasno definirane, obnovljeno pohištvo bo našlo svoj pro-stor tam, kjer se je prej nahajalo. Vendar se v zadnjem času širijo številne govorice o tem, da v obnovljeni graščini ne bo prostora za delovanje kulturnega društva in njegovih sekcij. Župan občine nam je na občnem zboru zagotovil, da bo svoje mesto v obnovljeni graščini našla tudi sekcija za ohranjanje naravne in kulturne de-diščine.

UTRIP - maj 201038

DRUŠTVO MLADINSKI CENTER OPLOTNICA

Okrogla miza: Nasilje med mladimi 7. novembra 2009 je v prostorih MC Oplo-tnica potekala okrogla miza na temo »Na-silje med mladimi«, ki sta jo vodila mladin-ska delavca MCDD Viktor Kolar in Karmen Kukovič. Skozi delavnico »Popolni svet« so mladi udeleženci spoznali, da moramo pri kreiranju okolja, ki spodbuja kulturo, naklonjeno nenasilni komunikaciji, delo-vati skupaj, biti drug drugemu v oporo in izmenjavati izkušnje. Predvsem takrat, ko pri tem naletimo na ovire. Po kratki teo-retični osvetlitvi problematike nasilja med

mladimi se je odprl prostor za diskusijo o prisotnosti nasilja v Oplotnici. Udeleženci, predvsem Stanislav Volčič, so nanizali kar nekaj zaskrbljujočih primerov nasilja med mladimi, ki so se zgodili ali na osnovni šoli Oplotnica ali pa v času popoldanskih pro-stočasnih aktivnostih otrok. Spoznali so tudi, da odgovor na vprašanje, kaj nasilje je in kaj ne, ni vedno enostaven. Na koncu pa so skupaj zapisali nekaj postavk o tem, kaj bi za okolje brez nasilja lahko naredili v Oplotnici. Mladi so predlagali, da bi si

bilo treba prenehati zatiskati oči, da nasi-lja v njihovem okolju ni; da bi bilo dobro, če bi na okrogli mizi sodelovali tudi pred-stavniki OŠ Oplotnica in starši; da bi se v šoli lahko uvedel predmet, ki bi se ukvarjal z osveščanjem o problematiki nasilja od prvega razreda naprej ter da bi se na temo nasilja občasno izvedla predavanja policije in varnostnikov. Strinjali so se tudi, da je za vzpostavljanje nične tolerance do nasilja treba začeti pri sebi.

Davorin Ostruh, predsednik

V okviru evropske mladinske izmenjave je tudi v mladinskem centru Oplotnica 14. novembra 2009 potekal medkulturni večer. Predsta-vili sta se dve zelo zanimivi državi, in sicer Rusija in Makedonija. Vsi gostje, ki so se udeležili tega večera, so izvedeli mnogo zanimivih podrobnosti ter znamenitosti obeh držav, od njihove kulture, značilnosti do znanih osebnosti, ki so krojile njuno prepoznavnost. Predstavitev sta vodila simpatična protagonista obeh držav: Makedonec Ljupčo Miskarovski in Rus iz Estonije Kiril Krowli. Oba sta s svojim nastopom dodobra navdušila in nasmejala do solz vse prisotne goste. Na koncu predstavitev je bilo moč preizkusiti tudi tradicionalne dobrote obeh držav, tako da je vsak gost prišel na svoj račun. Večer se je zaključil izjemno pozitivno in je stkal tudi mnogo novih poznanstev, tako se v prihodnosti načrtujemo še več takšnih dogodkov.

Davorin Ostruh, predsednik

Medkulturni večer predstavitev dveh držav: Rusija in Makedonija v MC Oplotnica

UTRIP - maj 2010 39

DRUŠTVO MLADINSKI CENTER OPLOTNICA

Lan Party v MC OplotnicaV soboto, 14.11., je bilo v MC Oplotnica zelo napeto in pestro, odvijal se je namreč Lan party za vse navdušence računalniških iger. Mladi so se zbrali v zgodnjem popoldnevu v prostorih MC Oplotnica. Do zgodnjih jutranjih ur so se na svojih računalniških »konjičkih«, ki so jih prinesli s sabo, pomerili v klasičnih računalniških igrah, kot so Call of duty 2 in Age of Empires 2. Mladih igralcev je bilo 20, ki so igrali v moštvih po pet. Glavna krivca in organizatorja Lan Party-ja sta bila Sašo Sevšek in Viktor Kolar.

V soboto, 28.11.2009, je Mladinski center Oplotnica za najmlajše otroke pripravil prav poseben jesenski vrtec. Otroci so najprej uživali ob risanki Jelenček Rudolf in tako spoznali, kako je majhen jelenček z rdečim noskom postal vodilni jelen pri Božičku. Po risanki, ki je nekatere ponesla v »meževo deželo«, pa so otroci lahko, seveda s pomočjo staršev, izdelali lutke.Lutke so bile nekaj posebnega, saj so nastale iz pisanih nogavic, ki so čez nekaj časa dobile oči iz gumbov in lase iz volne. Nekatere pa so si že nadele zimske kapice. Po začetni sramežljivosti pa so te lutke začele tudi govoriti in se neskončno smejati, saj so se otroci začeli z njimi igrati. Ob vsej razigranosti pa so lutke dobile tudi svojo lastno hiško, ki jo je jesen že prekrila z zlatim in srebrnim listjem.

Davorin Ostruh, predsednik

Vrtec v MC Oplotnica

UTRIP - maj 201040

TURISTIČNO DRUŠTVO OPLOTNICA

Sončno majsko nedeljo so se člani Turističnega društva Oplotnica napolnili z energijo ob obisku močnih energijskih točk pri bukvah v Šparovčevem gozdu. Vodil jih je Jože Kolar, ki redno hodi mimo bukev in tako skrbi za boljše zdravje. Veseli in zadovoljni so se pohodniki okrepčali na kmetiji Šparovec in pohod zaključili pri Trunklovih v Malahorni.Polni energije smo že načrtovali, kako bomo izvedli predstavitev ob občinskem prazniku. Veseli smo, da smo Oplotničani strnili vrste in pod pokroviteljstvom Občine izvedli res odmevno pri-reditev. Marljivi člani društva so obnovili perišče in pripravili vse za predstavitev pranja perila na perišču v oplotniškem parku. Na šaljiv način so ga predstavile članice društva Mira Sitar, Milica Strnad in Lenčka Justinek. Tudi Zimzeleni in Ložniške ufarce so prali perilo in uspešno pritegnili ter nasmejali številne obiskoval-ce. Čudežni mlin, oplotniška kulturna dediščina, »Mlin za stare babe mlet«, je imel tokrat manj dela, saj so bili vsi, starejši in mlajši, lepi in srečni na plesišču ali ob njem. Za živahno glasbo so skrbeli številni priznani ansambli. Prijetno smo se družili z devetošolci naše šole na šolskem nočnem pohodu z baklami in ekosvetilkami, ki so ga izvedli kot nepozabno popestritev v noči branja.Pohod z baklami in šolskimi ekosvetilkami na kresno noč se je zgodil zaradi slabega vremena teden dni kasneje. Že četrto leto zapored smo se sprehodili po Podpohorski vinski cesti Gorica. Pogostili so nas prijazni domačini Golčerjevi, Vebrovi, Albina Črešnar ter Gučekovi, za presenečenje pa še Kropfovi. S kulturnim programom so nas obogatili člani moškega pevskega zbora, godba na pihala KUD Oplotnica, Štirje revni s pevkami in Zimzeleni. Kot kresničke smo si svetili in uživali v čarobnosti kresnega večera. Na kmetiji Vodovnikovih nas je pričakal odličen Vodovnikov kotel. Kurjenje kresa nam je preprečil dež, a smo se vseeno pod streho ob petju in muziki družili še dolgo v noč ter se imeli lepo.Med poletnimi počitnicami smo skupaj z Ženskim forumom in Osnovno šolo Oplotnica poskrbeli za aktivne četrtke šolarjev. Tako smo pekli pico, šli veselo naokoli s planinsko vodnico, kole-sarili po bližnji okolici, zadevali tarčo, plesali hip-hop in plavali v konjiškem bazenu. Število udeležencev je bilo različno, od 12 do 30 šolarjev. Dostojno smo zastopali naše društvo na vinogradniško obarvanih

Turistično društvo Oplotnica od maja do maja

Pustno morje

Predstavitev pranja perila na perišču v oplotniškem parku Pustovanje

Podobah bistriških domačij.Zanimivo je bilo, kot že nekaj let zapored, na srečanju turistič-nih društev v Zrečah. Društva so se med seboj pomerila v peki ognjiščnice, luščenju bučnic, vohanju zelišč, oblikovanju Gozdne-ga škrata in pletenju iz listja. Najbolj spretna v pletenju kravate in klobuka iz listja sta bila Marica Polenek in Ivan Črešnar. V okvi-ru našega društva se je zraven Zimzelenih predstavil še naš novi ansambel »Opluotniški godci«. Društvo je zasedlo drugo mesto. Najboljšo gobjačo pa je skuhala naša Olga Trdin.Skupini Zimzeleni in Štirje revni sta navdušili s skupnim nasto-pom na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Njihov nastop smo člani društva izkoristili za strokovno ekskurzijo v našo prestolnico. Spremljali smo nastopajoče, se ude-ležili delavnic, se popeljali z ladjico po Ljubljanici in se povzpeli z vzpenjačo na grad. Med sprehodom z vodnikom po mestu smo izvedeli mnoge zanimivosti o kulturni dediščini naše prestolnice. Z veselo štajersko glasbo v sprevodu smo pritegnili pozornost na Tromostovju, pred Prešernovim spomenikom in na Trgu revoluci-je pred parlamentom. Tekmovanje za Zlato vrtnico je že tradicionalno in je množič-no vzpodbudilo občane k urejanju okolja. Zlato vrtnico so si prislužili družina Ramšak in družina Vodovnik v kategoriji zaseb-

UTRIP - maj 2010 41

TURISTIČNO DRUŠTVO OPLOTNICA

Strokovna ekskurzija v Ljubljani Tradicionalno martinovanje je potekalo pred Kulturno-turističnim centrom

ne stanovanjske hiše, za kmetijo je dobila zlato družina Ravnjak iz Koritna. Kar nekaj naših kandidatov je prejelo srebrna ali bro-nasta odličja in priznanja za sodelovanje. V oktobru nas je Sebastjan Lipar naučil oblikovati šopke in aranžmaje iz nabrane-ga cvetja na domačem vrtu. Skoraj nismo mogli verjeti, kako lepi izdelki so nastali. Poleti in jeseni smo intenzivno urejali (pobirali smeti, postavljali ograje, izde-lovali stopnice …) tematsko-učno pot Oplotniški vintgar. V tem našem skri-tem biseru smo vedno kaj novega odkrili. Tradicionalno martinovanje je poteka-lo pred kulturno-turističnim centrom. Kmečke žene so poskrbele za martinove dobrote, vinogradniki so podarili dovolj dobrega mladega vina in naše društvo je pripravilo kulturni program. Laični škof,

igralec Ivan Črešnar, je opravil krst mo-šta. Žena kmetica-vinska kraljica je posta-la Veronika Rak. Obiskovalci so si lahko kar sami točili iz štirih sodčkov, poskušali najboljši letnik 2009 in ga ocenjevali. God-ba na pihala, pevci MoPZ, Štirje revni s pevkami in vsi prisotni smo se z veselim prepevanjem zahvalili za dobro letino. Praznični december smo polepšali s sple-tanjem in postavljanjem adventnega ven-ca, s koledovanjem in postavljanjem ja-slic. Sebastijanu Liparju s sodelavci Malč-ko, Dragom, Ivanom, Gustijem, Olgo in Milico je uspelo pričarati novoletno-pra-znično vzdušje v vaškem parku. Otroci so se čudili gozdnim živalim v parku, ki so jih oblikovali Stanko Somrek, Feliks Štefane in Barbara Vodovnik. Nad živalmi v parku je bdel velik EKOsnežak, ki so ga izdelali

učenci EKOšole Oplotnica. Organizirali smo silvestrovanje na prostem skupaj z Občino, ki je poskrbela za ognjemet. Žu-pan pa je vsem zbranim zaželel vse lepo v novem letu.Zelo uspešno smo izvedli pustovanje, v katerem so sodelovali vsi učenci in učitelji osnovne šole, ki so se predstavili kot PU-STNO MORJE.K naši uspešnosti dogodkov in akcij so pri-pomogli člani društva, Občina Oplotnica z županom na čelu, šola, sodelujoča društva in številni sponzorji. Vsem se iskreno za-hvaljujemo, jim želimo veliko uspehov ter dobro sodelovanje še v prihodnje.

Predsednica TD Oplotnica Zinka Leskovar

Oplotniški vintgarOb potoku Oplotniščica je narava kot pisa-na pravljica. Pogled na globoko lesketajočo vodo se nam zbistri, če pobliže spoznamo oplotniške poti. Naj vam predstavimo del Oplotniškega Pohorja, ki nam ponuja lepe sprehajalne poti ob potoku Oplotniščica. Člani TDO smo sklenili, da se cesta, ki je nekoč vodila v Cezlak, sedaj jo uporablja-jo lastniki gozdov za spravilo lesa, uredi kot tematska-učna pot. S pomočjo občine Oplotnica ter sredstvi Evropskega sklada smo pridobili vsa soglasja za ureditev poti v dolžini 2 km, od Javornikovega ovinka skozi Javornikov gozd, gozd Amalije Tič ter do konca Kvasovega, po domače »Jarče-vega« gozda. V TDO smo sprejeli to odgo-vorno nalogo, da pot usposobimo za spre-

hajalce, ki so naklonjeni lepi in čisti naravi. V letu 2009, na dan Zemlje, smo se člani društva prvič zbrali, da začnemo uresniče-vati ta zajeten projekt. Z dobro voljo smo se spustili po strminah ob potoku in počistili gozd, kjer bo poteka-la sprehajalna pot. Oh, groza, kaj vse smo našli razmetano po teh majhnih strminah ob potoku! Osupli smo ostrmeli. Po pobočju je bilo odvrženo toliko nesnage, da je ne znam opisati. Ven-dar nas niti smrad niti težki predmeti niso odvrnili od začrtanega dela. Preden smo očistili in odstranili vse odvržene odpadke, smo se dodobra namučili. To je bila prva etapa našega dela. Žalostni smo se spogle-dovali in tudi s kančkom jeze na ljudi, ki

se ne zavedajo, kako zelo onesnažujejo tudi sebe, škodijo svojemu zdravju, ko odvržejo v naravo tako škodljive odpadke. Spraševa-li smo se, zakaj imamo zbirni center samo nekaj sto metrov stran. Očistili smo celotno območje, in to večkrat, saj so se smeti ponavljale znova in znova. Nato smo urejali poti z lopatami, krampi, rovnicami, srpi, škarjami, s kosilnicami in še marsičem. Lotili smo se poti, ki je bila preraščena s trnjem, z vejami in z visoko travo. Ponekod smo pot razširili in strmine zaščitili z močnimi ograjami. Očistili smo jase in naredili poti do struge potoka. Na mnogih delih smo uredili lesene stopnice, da je možnost od blizu opazovati brzice in tolmune potoka Oplotniščica.

UTRIP - maj 201042

TURISTIČNO DRUŠTVO OPLOTNICA

Občudovanja vredne so ogromne skale, ki ležijo sredi potoka. Kako čudežna je narava in kaj vse lahko naredi! Potok Oplotniščica je hudournik, ki je včasih imel neizmerno moč. Danes mu vodo odvzemajo elektrar-ne za proizvajanje električne energije. Za-radi pohlepa po denarju si posamezniki prisvojijo del narave, ki je last vseh.Ob potoku še stojijo ruševine mlinov in žag ter spominjajo na čase, ko so kmetje mleli žito in na žagah žagali pohorski les. Mleli in žagali so v poletnem času, saj so bili kolovozi v zimskem času nedostopni, zato so si v poletnem času namleli moke,

da je bilo čez zimo dovolj kruha. Razvali-ne žag in mlinov, ki še kljubujejo času, smo očistili, do njih naredili poti, da lahko vsak sprehajalec vidi ta delček naše preteklosti. Pot vodi čez potok Oplotniščica, kjer je most strohnel, zato smo dali zgraditi brv. Zahtevno gradnjo je opravilo podjetje Gradnje Pem.Ob koncu urejene poti se znajdete na jasi. Prisluhnete lahko vodi, ki nenehno žubo-ri in šepeta pesem preteklosti. Prostor ob koncu poti je namenjen počitku po na-porni poti. V Oplotniškem vintgarju raste raznovrstno rastlinje, ki ga ne najdemo

drugod ter drevje, staro 200-300 let. Za ta del Pohorja zelo zanimivo je stičišče treh različnih kamnin. V obsegu dveh kilome-trov se stikajo apnenec, lapor in granit, kar je edinstven primer na svetu. Na tej učni poti bodo lahko šolski otroci in tudi drugi obiskovalci spoznavali in razi-skovali sledi preteklosti, ki ne smejo nikoli oditi v pozabo. Oplotniški vintgar z učno potjo bo uradno odprt v maju leta 2010. Spoštujmo naravo! Ne onesnažujmo je! Poskrbimo, da bodo v njej uživali življe-nje prihodnji rodovi, naši zanamci!

Amalija Perbil

Oh, groza, kaj vse smo našli …

Postavljanje klopotca Velikonočni sejem

Prostovoljci pri več-stoletnem gabru

TURISTIČNO DRUŠTVO »TRTA« OPLOTNICA

Turistično društvo »TRTA« OplotnicaČlani TD Trta smo v letu 2009 organizirali tradicionalne prireditve in sodelovali z drugimi društvi v občini Oplotnica in društvi osta-lih občin. Tako smo v mesecu juliju 2009 gostovali na Primorskem v občinah Portorož in Piran in si ogledali turistične znamenitosti,

izmenjali izkušnje pri izvedbi šeg in običajev ter pokušali njihove dobrote. V mesecu avgustu smo bili povabljeni na VELIKO PLA-NINO, kjer je bilo pri cerkvici srečanje različnih društev iz celo-tne Slovenije. Predstavili smo občino Oplotnica, naša šov skupina

UTRIP - maj 2010 43

TURISTIČNO DRUŠTVO »TRTA« OPLOTNICA

Martinov pohod

Furež

Družabno srečanje na VELIKI PLANINI

»Trio adio« pa je navdušila vse obiskovalce. Tako kot vsako leto, smo tudi letos organizirali 7-dnevno letovanje na morje, v Izolo. Z nami letujejo tudi nečlani TD Trta Oplotnica in člani društev so-sednjih občin. Glede na večkratna letovanja in število udeležencev ugotavljamo, da so gostje zadovoljni s ponudbo in se radi vračajo. Društvo dobro sodeluje tudi z RA Kozjansko na sejmih in drugih prireditvah (sodelovanje na projektu »Rogla Pohorje« na sejmu »Turizem in prosti čas« idr.). Organiziramo tudi enodnevne izlete in vodene oglede znamenitosti sedmih občin.

Turistično društvo Trta organizira tudi naslednje tradicionalne prireditve:

valentinov pohod,- velikonočni sejem,- postavljanje klopotca (Vodovnik, Jevšenak),- srečanje turističnih društev pri »Koširjevih«,- trgatev (obletnica poti Partovec, piknik z otroki in starši),- martinov pohod, - stari običaj »furež«,- polnočnica z baklami na Brinjevo goro,- silvestrovanje.-

Z dobro voljo, prisrčnostjo in mnogo dela želimo privabiti čim več gostov, da se bodo pri nas dobro počutili in uživali.

UTRIP - maj 201044

KO RK OPLOTNICA

Naj bo naša pomoč kot sonce na oblačnem nebuLjudje živimo kot v vrtincu življenja. Neprestano nekam hitimo. Ali smo še sposobni ustaviti svoj korak? Smo zmožni prisluhniti sočlove-ku ? Za ljudi, s katerimi sodelujem v organizaciji RK, lahko rečem, da imajo odprta srca, da so pripravljeni pomagati soljudem, ki so se znašli v stiski. Takih je danes vedno več zaradi različnih okoliščin in splošne družbene krize današnjega časa.V KO RK Oplotnica imamo 1870 članov, ki so plačali dva evra čla-narine, od teh jih aktivno deluje več kot 40. Iz vseh 21 zaselkov naše občine Oplotnica prihajajo. To so naši odborniki Krajevne organizacije RK, ki na sestankih opozarjajo na težave posameznikov in družin, ki rabijo našo pomoč. Skupaj se trudimo tem ljudem pomagati po naših močeh. V letu 2009 smo pri KO RK Oplotnica razdelili 2400 litrov mleka, 400 kg testenin, 600 kg moke, 800 kg sladkorja, 400 kg riža, 150 paketov NIKOLI SAMI in 120 vrečk pralnega praška.Nekaterim smo poravnali položnice za elektriko, telefon, vodo … So-delovali smo tudi v širših solidarnostnih akcijah Peljimo jih na morje, Lepo je deliti, Za Anžeta in pomagali ljudem, ki so se znašli v težavah zaradi naravnih nesreč (plazovi, požari).V okviru praznovanja občinskega praznika smo skupaj z Občino or-ganizirali srečanje občanov, ki so dopolnili 70 ali več let, jim pripravili kulturni program, v katerem so sodelovale vse generacije, od cicibanov oplotniškega vrtca, učencev šole, članov KUD, nastopila je vokalno-in-strumentalna skupina Zimzeleni ter pevci Društva kmečkih žena.Z mladimi člani Rdečega križa, ki jih v šoli vodi požrtvovalna mento-rica in učiteljica Nada Celcer, uspešno sodelujemo.Pri KO RK smo organizirali dve strokovni predavanji, eno o motnjah hranjenja, drugo o zdravstveni negi bolnika s sladkorno boleznijo. Ugotavljamo, da se teh oblik izobraževanja občani premalo poslužu-jejo.Dober odziv občanov je na naš RDEČI KOTIČEK, ki deluje drugo so-boto v mesecu od devete do desete ure v prostoru pri Matičnem uradu. V njem strokovno usposobljena ekipa opravlja merjenje holesterola in sladkorja v krvi ter krvnega pritiska. Delo opravljajo naše aktivistke: višja med. sestra Marija Bobik, Jožica Trdin in Breda Verstovšek. Hva-la jim za njihovo nesebično prostovoljno delo v imenu vseh, ki se teh uslug poslužujejo in so za člane naše KO RK brezplačne. Vsaj dvakrat na leto naši odborniki obiščejo občane občine Oplotnica, ki jesen svojega življenja preživljajo v domu za starejše v Poljčanah in v Slovenskih Konjicah. Vseh tistih občanov, ki dopolnijo 80 let, se spo-mnimo s čestitko za rojstni dan, kar opravi naša aktivistka Jožica Trdin, ki je hkrati vestna in natančna blagajničarka KO RK. Hvala, Jožica!

Zadovoljna redna krvodajalka Alenka Steinacher po opravljenem darovanju krvi.

Odborniki KO RK Oplotnica na obisku Angelce Strnad v Domu dr. Jožeta Potrča

Krvodajalci območnega združenja RK Slovenska Bistrica v Veržeju, med njimi tudi Oplotničani

Pred novoletnimi prazniki smo na domovih obiskali 178 starejših in bolnih občanov in jih skromno obdarili.Ena naših poglavitnih nalog je pomoč pri organizaciji krvodajalskih akcij, spomladanske in jesenske. V obeh so leta 2009 darovali kri 303 krvodajalci in krvodajalke. Rekorderka med njimi je Tinka Mavrič, ki je kri darovala že 66-krat. Čestitamo, Tinka! Vsem krvodajalcem iskre-na hvala za opravljeno plemenito dejanje.Posebna rekorderka pa je Manca Dobrovnik, ki je pri RK delovala več kot pol stoletja in je 8. maja 2009 praznovala svoj 86. rojstni dan. Takrat smo jo obiskali in ji čestitali ob visokem jubileju ter ji zaželeli predvsem zdravja. Žal se naše želje niso uresničile. V prvih dneh leta 2010 se je življenjska nit naše Mance pretrgala. Ostala nam bo v lepem spominu.Da smo pri našem delu bili uspešni, se zahvaljujem vsem, s katerimi smo sodelovali in ste nam pomagali. Posebej hvala občinskemu vod-stvu in županu Matjažu Orterju ter vodstvu OŠ in ravnatelju Matjažu Vrtovcu. Veseli bomo tudi pozitivne kritike, dobronamernih pobud in vzpodbud. Naj bo naša pomoč ljudem v stiski kot sonce na oblačnem nebu, kakor je dejal eden izmed tistih, ki je pomoči Rdečega križa bil deležen.Ob dvanajstem občinskem prazniku vsem občanom čestitam in želim vse lepo in dobro, predvsem pa zdravja do naslednjega maja 2011!

Za KO RK Oplotnica predsednica Štefka Žnidarič

UTRIP - maj 2010 45

SKUPINA JADERNICE

Skupina Jadrnice deluje pod okriljem Medgeneracijskega društva Mavrica iz Poljčan in bo letos praznovala 5. obletnico delovanja. Članice skupine se srečujemo vsako sredo ob enakem času na is-tem mestu. Lansko leto je bilo za nas zelo pestro. Kar tri naše članice so pra-znovale svoje okrogle obletnice: Rozika je dopolnila 80 let, Marica 70, Emica pa 50. Ob teh jubilejih smo voditeljice skupine poskrbele za presenečenje; Roziki je zaigral Trio adijo, Marici harmonikar Jure, član ansambla Neža, zapeli pa so tudi domači fantje z vasi. Naš namen je druženje, da nismo same, čeprav imamo družine. Druženje in prijateljstvo preprečujeta osamljenost. V skupini se zelo veliko pogovarjamo, pojemo, se veselimo, smejemo in moli-mo. Ustvarjamo tudi razne izdelke, ki jih potem odnesemo domov. Nanje smo zelo ponosne, sploh tiste članice, ki nismo vešče ročnih spretnosti. Ogledale smo si tudi vinsko klet Zlatega griča v Slovenskih Ko-

njicah. Nato nas je Trezika povabila na pico k Endiju v Tepanje. Odločile smo se za božjo pot na Brinjevo goro k sv. Materi Božji za binkošte, za končni izlet pa smo si izbrale Zreško Pohorje. Ogleda-le smo si Skomarje, cerkev sv. Lamprehta, mežnarijo, rojstno hišo Jurija Vodovnika in kmečki turizem Ločnikar. Potem smo se odpe-ljale proti Rogli in domov. Pripravile smo tudi druženje v naravi ob peki krompirja in kostanja. Lani smo vrnile obisk skupini Utrip, saj so nas članice Utripa obi-skale v Zlogoni vasi. Članice skupine Jadrnice se zahvaljujemo Občini Oplotnica za fi-nančno pomoč, ki je potrebna za kritje potnih stroškov voditeljic in drugih sestankov društev, za skromno pogostitev ob srečanju skupin, za delovanje društva Mavrica in podobno.

Voditeljici Slavica Smogavc in Emica Jevšinek se trudiva za prije-tna druženja.

V skupini Jadernice se veselimo vsakega tedna … posebej

UTRIP - maj 201046

SKUPINA UTRIP

Srečanja v skupini Utrip

Naša skupina starejših ljudi za samopomoč se imenuje Utrip. Šteje deset članic. Sestajamo se vsako sredo ob 17. uri v sobi pri matičnem uradu. Skupina je vključena v Medgeneracijsko društvo Mavrica, ki ima svoj sedež v Poljčanah.Članice skupine Utrip se družimo že osmo leto in smo posta-le že prave prijateljice. Voditeljici skupine sva Štefka Žnidarič in Marica Kranjc. Glavna oblika druženja je pogovor. Pogo-vornih tem nam ne zmanjka. Pogovarjamo se o izkušnjah iz preteklosti, o starih običajih in navadah, teme pogovorov najdemo v revijah, časopisih, pogosto pa tudi v konkretnih življenjskih situacijah. Kadar ima katera od članic rojstni dan, se ji posebej posvetimo s pesmijo.Vsako leto si izmenjujemo obiske s članicami skupine Jadr-nice iz Zlogone vasi in s članicami skupine Vitice iz Kovače vasi nad Slovensko Bistrico. Ta srečanja so zelo prijetna in tkejo nova prijateljstva. S skupino Vitice smo imele ustvar-jalno delavnico, v kateri smo iz das mase izdelovale obeske za ogrlice. Delavnico je vodila naša članica Pavla Kukovica. Pomerile smo se tudi v igranju igrice mlinček in prvo-, dru-go- in tretjeuvrščeno nagradile. Druženje nam je z igranjem na harmoniko popestrila Lea Kranjc, me pa smo ob njeni spremljavi zapele nekaj pesmi.Junija smo šle na izlet v Makole, si ogledale zanimive skulptu-re Forma vive, razstavo v Dvoršakovi galeriji in muzej na Sa-gadinovi domačiji. Želele smo si ogledati še grad Štatenberg, a je bil tisti dan zaprt, zato smo uživale le v grajskem parku in ob ribnikih.Občini Oplotnica se zahvaljujemo za finančno pomoč, ki je potrebna za delovanje skupine. Hvala tudi Leopoldu Dragu Juriču, ki nas je varno popeljal na naše izlete, saj smo z nje-govo uslugo bile vedno zadovoljne. Čeprav še mlad, ima do tretje generacije spoštljiv in topel človeški odnos.

Marica Kranjc

Članice skupine Utrip pred Dvoršakovo galerijo v občini Makole

Druženje članic skupin Utrip in Jadrnice iz Zlogone vasi na Jevšinekovi domačiji

Zmagovalke v igranju mlinčka, od leve: Silva, Francka in Trezika

UTRIP - maj 2010 47

OO BORCEV ZA VREDNOTE NOB OPLOTNICA

Svoboda nam ni bila podarjena, bila nam je priborjena!… pa čeprav danes življenje ni brez ovir,smo lahko srečni, da uživamo mir.Tako je zapisala Marica Kranjc. Tudi sama se je pridružila organizaciji, ki združuje bor-ce, ki so bili aktivni udeleženci ali sodelavci NOB-ja, in tudi mlajše člane, ki spoštujejo borbo staršev ali starih staršev za svobodo Slovencev.Borci za vrednote NOB smo prepričani, da lahko v miru z znanjem in srčnostjo dose-žemo vse ali skoraj vse. Zato smo veseli vsa-kega novega člana, ki se zaveda, da moramo neprestano opozarjati na vrednote, ki so bile težko priborjene, bodisi med narodnoosvo-bodilnim bojem ali kasneje, in jih negovati.Naša skrb je ohranjanje zgodovinske resnice o narodnoosvobodilnem boju, vzdrževanje pomnikov, grobišč in grobov padlih in umr-lih borcev NOB.Praznični dnevi pa so priložnost za druženje ter ob tem razvijanje in poglabljanje spošto-vanja, strpnosti in prijateljstva med nami.Praznični dnevi so ob pomembnih obletni-cah zgodovinskih dogodkov. Tako smo se v preteklem letu tovariško družili na Boču in Poljani, pri Juhartovem križu, na Fran-kolovem, Zgornji Polskavi in Limbuškem nabrežju, udeležili pa smo se tudi Šarho-vega pohoda in Festivala miru pri Treh kraljih. Posebno pozornost pa namenjamo obisku spominske svečanosti na zadnjem bojišču

Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici, ki navadno poteka v zimskih razmerah v začetku januarja.Spominu na herojski boj Pohorskega ba-taljona se poklonijo borci, mnogi šolarji, celo najmlajši planinci, pohodniki in kul-turni delavci. Prireditev je iz medobčinske prerasla v prireditev državnega pomena, saj zgodovinarji imenujejo Tri žeblje sloven-ske Termopile. To je potrdil tudi slavnostni govornik na akademiji v Slovenski Bistrici, Tit Turnšek, ki je član predsedstva glavnega odbora ZZB Slovenije in dober poznavalec partizanskega bojevanja. »To je res. To so res bile slovenske Termo-pile, že po samem številu padlih borcev na enem mestu. Pomen teh žrtev je nesporno zelo velik: s tem smo zaustavljali izseljeva-nje Slovencev, zato smo tudi obstali na tej zemlji. Če teh žrtev ne bi bilo, kot narod ne bi preživeli v tem prostoru. Bili bi iz-brisani, in to zelo hitro.« »Herojstvo borcev Pohorskega bataljona je postalo legenda. Padli borci so se borili za vrednote, ki so aktualne tudi danes. Moramo biti ponosni na vso našo zgodovino, tudi na tisto, o kateri nekateri pravijo, da je dobra ali slaba, sve-tlejša ali temnejša.« Borci za vrednote NOB Oplotnica pa želi-mo, da nas zgodovina uči, da težave, ki v življenju nastajajo, odgovorni rešujejo na miren način z medsebojnim dogovarjanjem ter skupnim iskanjem najboljših rešitev v dobro vseh in vsega na tem planetu.

Srečanje pri partizanski tiskarni, Tehni-ki Mernik, v Božjem nad Oplotnico je naš osrednji praznik, ki ga praznujemo v okviru praznika Občine Oplotnica, kjer je občina tudi glavni sponzor prireditve. Pri obliko-vanju prireditve so sodelovali šola in ostala društva v občini.V dežju smo izvedli spominsko svečanost pri spominskem obeležju. Številni obi-skovalci so se lahko po prireditvi prijetno družili na kmetiji Bobikovih. Prijazno pa so pomagali in nudili gostoljubje tudi na kmetijah Matevžič in Petrič.Svečanost pri Tehniki Mernik, ki bo v so-boto, 5. junija 2010, smo uspeli uvrstiti na medobčinski koledar prireditev. Zato pri-čakujemo še več udeležencev. Pridružite se nam, lepo je v okrilju naših pohorskih goz-dov.Uspešni smo bili tudi pri poizvedovanju o bližnjih sorodnikih borcev, padlih na našem področju. Povabili smo jih na komemora-cijo ob dnevu spomina na mrtve pri spo-meniku v vaškem parku. Mnogi so se je, čeprav so prišli od daleč, tudi udeležili. Vesela sem, da se naših srečanj udeleži ve-liko mladih. Zato bi se ob tej priložnosti posebej zahvalila šoli, Občini Oplotnica in županu ter vsem društvom, ki so kakor koli pomagali pri uresničitvi naših aktivnosti.

Predsednica OO borcev za vrednote NOB Oplotnica

Breda VERSTOVŠEK

Borci za vrednote NOB sodelujejo z ostalimi društvi

Festival miru - »Šarhov pohod«, po poteh Pohorskega bataljona

UTRIP - maj 201048

DRUŠTVO UPOKOJENCEV OPLOTNICA

Le koliko nam ga je še ostalo in kakšno bo? Najverjetneje ne bo več zelo dolgo, zato si želi-mo, da bi bilo čim bolj varno in kakovostno.

O življenju upokojencev namreč premišljujem. Večina nas izhaja iz časov, ko smo takoj po vojni trdo delali in z veliko vnemo soustvarjali našo takratno državo, ki je temelj tudi današnji. Veliko je bilo prostovoljnega dela in nismo se spraševali, ali se nam izplača. Živeli smo v upanju solidarnosti in prijateljstva. Danes, ko bi morali uživati v sadovih svojega dela, pa je vse to izničeno. Mladi mislijo, da so naše pokojnine breme njih vseh, in država nam namenja vedno manj za naše pridoblje-ne pravice.

Zaslužili smo si

Med udeleženci pogozdovanja, ki so bili iz več krajev, je tudi naša članica Majda Padežnik (leto 1947), prav tako je tudi med brigadirji.

Pogozdovanje Konjiške gore

Zbor brigade, ki je gradila cesto Lukanja–Jurgovo

V Društvu upokojencev Oplotnica preko institucij, kot so Koordinacija Slovenska Bistrica, Pokrajinska zveza Maribor in ZDUS Ljubljana, vedno znova opozarjamo na ta problem. Društvo šteje 480 članov in smo eno največjih v naši občini.

Načrt dela za leto 2009 smo v celoti realizi-rali v njegovih okvirih, prav tako smo na-redili vse, kar smo si zastavili. V prihodnje je naš cilj še bolj približati se našim članom ter preko naših odbornikov v vseh zasel-kih pridobiti informacije o življenju naših ljudi. Ni nam vseeno, kako in kje bodo na jesen življenja preživljali svoje dni. Sprašu-jemo se, zakaj ni bolje poskrbljeno za to, da bi starejši čim dalje ostali v domačem okolju, in zakaj država ne poskrbi za več in boljšo oskrbo starostnikov na njihovih do-movih, s tako imenovano nego na domu. Le tu, na domu, ki smo nekoč ustvarjali, tu med svojimi sorodniki in prijatelji, bi se nekoč laže poslovili. Ali ni to naša pravica, v katero smo nekoč verjeli?

V Društvu upokojencev Oplotnica ugota-vljamo, da so tudi cene za bivanje v domo-vih za ostarele previsoke in jih marsikdo niti ne zmore. Ne bomo dopustili, da bi se vse to, kar so nam nekoč obljubljali, izniči-lo. Ne bomo dopustili, da bi bilo naše pre-teklo delo tako malo vredno, da ne bi za-dnjih dni svojega življenja mogli preživeti brez denarne podpore svojcev. Zadovoljni bomo, če nam bodo naši najbližji nudili toplino in lajšali osamljenost. Zadovolj-ni bomo, če nam bodo naši vnuki stisnili roko, podarili poljub in nam povedali, da nas imajo radi.

Morda menite, da smo prezahtevni. Ne, le tistega, kar smo si nekoč zaslužili, si želi-mo. Zato si bomo v našem društvu priza-devali, da bi sleherni naš član (in seveda tudi vsi ostali) preživel čas, ko nam moči že pešajo, človeka vredno življenje. Zaslu-žili smo si.

Predsednica DU Oplotnica

Olga STEBERNAK

UTRIP - maj 2010 49

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OPLOTNICA

Leto 2009 bo v analih PGD Oplotnica zapisano z zlatimi črkami, saj je bilo zaznamovano z zares številnimi uspehi in podvigi. Vse, kar smo načrtovali, se nam je uresničilo ravno po zaslugi najlepših člo-veških lastnosti – sloge, delovne vneme članov gasilskega društva, organizacijskih sposobnosti vodstva in dobrohotnosti ter razume-vanja občanov. Če bi naredili inventuro načrtovanega in dejansko uresničenega, bi lahko rekli, da je uresničeno celo rahlo preseglo načrtovano.V dokaz zgornje trditve je lahko nova zvezda v naši garaži – zvezda na kombiniranem gasilskem vozilu Mercedes Sprinter 4 × 4, ki pred-stavlja eno največjih tehničnih pridobitev za naše društvo v zadnjih letih, saj nam bo omogočalo intervencije tudi na najtežjih terenih na našem in na sosednjih območjih.Da pa bi ta nova zvezda dobila tudi dostojen dom, smo sklenili, da s prispevki botrov novega gasilskega vozila polepšamo še fasado in okolico gasilskega doma. Tako je že 6. septembra 2009 napočil veliki dan za naše društvo in občino v celoti, ko smo lahko opravili kar dva krsta obenem – krst novega vozila in nove fasade s polepšano okolico, ki smo ju počastili še z gasilskim tekmovanjem članov in članic gostujočih društev in za krono dodali še gasilsko veselico. Vsa pripravljalna dela pri obnovi fasade in okolice gasilskega doma in večino tistega, kar ne zahteva strokovnega dela na podlagi javnega razpisa pri tako velikem podvigu, smo opravili člani našega društva. Koliko naporov in prostovoljnih delovnih ur je bilo vloženih v novo podobo našega doma, preden je zasijal v vsej sedanji lepoti, se skoraj ne da opisati in tudi ne prešteti. To tudi ni bil naš namen. Pomembno je le to, da smo uspeli upravičiti dobrotljivost in razumevanje vseh naših donatorjev in občanov. Še enkrat hvala, da lahko z njimi deli-mo ponos na velike korake k napredku v lanskem letu in – bodite še prošeni za naprej, ko bomo ponovno vložili vse napore, da opraviči-mo vaše zaupanje!Seveda se naše delo ne kaže le z novo podobo gasilskega doma, nje-govo tehnično opremo in prelepim vitražem na pročelju. Ogromno truda vlagamo v izobraževanje, saj moramo biti nenehno v koraku s tehnološkim napredkom opreme in novih tehnik gašenja. Kar za-deva nove, mlade kadre, z veseljem ugotavljamo, da smo tudi tu na pravi poti. Vsako leto se nam pridruži lepo število mladih gasilcev, tako da se nam za kader zaenkrat še ni treba bati.

Nekaj besed o delu Prostovoljnega gasilskega društva Oplotnica

Za nami je naporno, a uspehov polno letoVeliko truda vlagamo v ugled gasilskega društva tako v ožji kot širši domovini, občasno celo v tujini. Še posebno veterani so nas v prete-klem letu razveselili s kar nekaj zares odmevnimi uspehi, za kar jim ob tej priložnosti še enkrat iz srca čestitamo!Tudi na družabnem področju skušamo biti čim bolj dejavni in opa-zni. Še posebno odmevna je vsakoletna dobrodelna prireditev »Naj-lepšo pesem poklanjamo ti, mati«, ki ji v našem društvu posvečamo še posebno pozornost. Da so naše organizacijske sposobnosti na zares vrhunski ravni, dokazuje že število sodelujočih dobrih znan-cev s področja glasbene in zabavne scene, še posebno pa ogromno število obiskovalcev. To je lahko samo dokaz več, da nam ni vseeno za dobro in varno počutje naših občanov. Zato vam lahko le še en-krat zagotovimo: Ko boste v nevarnosti, vam bomo pomagali z vso požrtvovalnostjo, kar jo le lahko premorejo člani nekega društva, ko se boste hoteli poveseliti, pa se nam pridružite na gasilskih tekmo-vanjih in veselicah ali na vsakoletnih dobrodelnih prireditvah v čast vsem materam, ko bomo družno z vami zopet priskočili na pomoč tistim, ki so v stiski!Z gasilskim pozdravom – na pomoč!

Jože Črešnar, predsednik

Bratje iz Oplotnice prvič in tudi na 20. dobrodelni prireditvi – Hvala vam!

»Najlepšo pesem in najlepšo rožo iz srca poklanjamo ti, mati,« je dejal predsednik PGD Jože Črešnar

Prispevek za Majino sobo so dali tudi najmlajši iz vrtca Oplotnica

UTRIP - maj 201050

ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO OPLOTNICA

Na naši šoli imamo veliko dobrih športnikov, ki zelo radi sodeluje-jo na raznih tekmovanjih.

TEKMOVANJE V SMUČANJU IN DESKANJUTekmovanje je potekalo na progi Cojzerica na Arehu. Naši učenci so dosegli zelo dobre rezultate, saj so osvojili prvo, drugo in tri tretja mesta ter na koncu odlično ekipno drugo mesto.

RezultatiSMUČANJE: deklice, letnik 1997 in mlajše: 3. mesto: Patricija Turner; dečki, letnik 1995 in mlajši: 1. mesto: Jure Korošec, 2. mesto: Rene Jelenko; dečki, letnik 1997 in mlajši: 3. mesto: Pri-mož Jelenko.DESKANJE: deklice, letnik 1995 in mlajše: 3. mesto: Klaudija Vi-vod; ekipno: 2. mesto.

Za ekipno drugo mesto so poleg dobitnikov medalj zaslužni tudi naslednji učenci: Janja Belina, Špela Žvižaj, Gregor Rutnik, Danijel Videčnik, Luka Pozne, Žan Črešnar, Jan Hohler, Martin Kočnik in Tilen Tič.Potekalo je tudi državno prvenstvo v smučanju na Starem Vrhu nad Škofjo Loko. Tekmovanja se je udeležilo pet učencev naše šole. Glede na razmere so vsi pokazali zelo dobre vožnje, še posebej Kla-udija Vivod, ki je zasedla odlično 9. mesto v deskanju na snegu.

Tako smo se veselili naših dosežkov

MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V KOŠARKI ZASTAREJŠE DEKLICE

V Poljčanah je potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za sta-rejše deklice (letnik 1995 in mlajše). Tekmovanja so se udeležile ekipe deklic iz štirih osnovnih šol. Deklice naše šole so z osvoje-nim znanjem, veliko mero borbenosti, odločnosti in lepega špor-tnega obnašanja pokazale pravo košarkarsko igro, saj so premagale svoje nasprotnice in dosegle odlično in zasluženo 1. mesto.Tako so se uvrstile na področno tekmovanje, ki je potekalo na osnovni šoli Olge Meglič na Ptuju.

Šport, šport, šport … na naši šoliMEDOBČINSKI DVORANSKI TURNIR V

MALEM NOGOMETUUčenci 8. in 9. razredov naše šole, OŠ Črešnjevec, Laporje ter OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica so se med sabo pomerili v malem nogometu. Naša ekipa si je priigrala drugo mesto in se s tem uvrstila na področno tekmovanje.

Naša ekipa na tekmovanju v malem nogometu

ATLETSKA TEKMOVANJAPoleg odličnih smučarjev, košarkarjev in nogometašev imamo na šoli tudi odlične atlete, ki se udeležujejo področnih atletskih tek-movanj v Slovenski Bistrici.

Štafeta na atletskem tekmovanju

Neža Javornik med najboljšimi

UTRIP - maj 2010 51

ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO OPLOTNICA

KROS NA KEBLJUNaša šola vsako leto na Keblju gosti učence drugih šol. Učenci, tekmovalci, se med sabo pomerijo v krosu. O tem, kako številna je udeležba tekmovalcev naše šole, priča fotografija.

Matej Korošec

Naši tekmovalci na krosu Start

Shotokan karate klub Oplotnica je eden od klubov, ki jim je uspelo uspešno prebroditi vse težave, saj bo v letu 2011 praznoval že 30 obletnico delovanja. V tem obdobju smo v klubu vzgojili številne uspešne športnike, ki so ponesli ime kraja tudi v širni svet. Ponosni smo, da nam je v letu 2009 spet uspelo, da se je član kluba uvrstil na evropsko prvenstvo. V Parizu je na mladinskem evropskem prven-stvu klub in občino Oplotnica zastopal Gašper Naveršnik.Klub uspešno nastopa tudi v slovenskem prostoru, saj skoraj ni tekmovanja, s katerega se karateisti ne bi vrnili s kolajno. Plod tega je tudi, da smo imeli leta 2009 kar tri kategorizirane športnike od skupno štirih v občini Oplotnici, za kar gre nedvomno zahvala tudi uspešnemu trenerskemu delu v klubu. Rezultati potrjujejo, da smo eden izmed najuspešnejših klubov v naši občini, ne glede na rezultate komisije, ki podeljuje naziv športnega kolektiva v občini Oplotnica.

Če primerjamo rezultate preteklih let, so rezultati iz leta 2009 ne-koliko slabši, kar je posledica številnih poškodb in menjave gene-racij v klubu, čeprav ne smemo biti razočarani, saj nam je glede na število nastopov odstotkovno uspelo osvojiti več zmag, kar priča o kakovosti tekmovalcev. Zelo nas veseli, da so se nam pridružili novi člani, ki bodo nedvomno pokazali svoj potencial že v krat-kem, saj so na treningih zelo pridni in vztrajni.Ob tej priložnosti bi se zahvalil občini in našim donatorjem, ki nam pomagajo pri organizaciji tekmovanj, katerih se je v Oplotnici v zadnjih štirih letih zvrstilo kar enajst. Posebej nas veseli, da smo na predlanskem tekmovanju presegli magično mejo, 1000 medalje, od leta 1992, ko vodimo klubsko statistiko osvojenih kolajn. Leto 2009 smo zaključili pri 1127 osvojenih kolajn, vendar je ta številka z vsakim tekmovanjem višja …

Shotokan karate klub Oplotnica

SHOTOKAN KARATE KLUB OPLOTNICA

Uspešno zaključeno štiriletno mandatno obdobje 2006–2010

Člani Shotokan karate kluba Oplotnica Osvojene kolajne do leta 2010

UTRIP - maj 201052

V letu 2010 praznujemo 10. obletnico delo-vanja Judo kluba Oplotnica. Slovesni dogo-dek bomo izvedli v mesecu septembru, ko bomo organizirali slovenski pokal za mlajše dečke in deklice. V vseh teh letih delovanja so prihajali in odhajali novi člani in članice. Le najboljši so ostali.O samem delovanju v letu 2010 bi izpo-stavili naš najboljši rezultat: v skupnem seštevku v kategoriji mladincev je Judo klub Oplotnica osvojil 9. mesto. Zasluge za odličen rezultat gredo Davidu Kukovici, mladinskemu reprezentantu, na katerega smo zelo ponosni. David Kukovica ima ka-tegorizacijo s strani Olimpijskega komiteja Slovenije za mladinski razred.

David je eden izmed tistih, ki so v klubu ostali, ker se mu bogato obrestuje. Prepo-toval je skoraj celotno Evropo, z malo sreče pa bo udeleženec letošnjega evropskega pr-venstva za mladince.Vsako leto, ki je za nami, je po svoje za nas uspešno, eno bolj, drugo manj. Dejstvo je, da imamo v letu 2010 osvojeno kolajno na državnem prvenstvu za mlajše dečke in de-klice − Maša Flor je osvojila 3. mesto. Ima-mo kolajno z državnega prvenstva za mlaj-še člane, ki jo je osvojil David Kukovica. V starostni kategoriji mlajših dečkov in de-klic se udeležujemo vseh pokalnih tekmo-vanj po programu Judo zveze Slovenije in mednarodnih tekmovanj. Zelo uspešni so naši cicibani in cicibanke,

redno trenirajo in se udeležujejo tekem.Vsak rezultat zase je velik uspeh, ampak državna kolajna je tista, ki daje nam in na-šim športnikom še večje zadovoljstvo za ves trud, ki ga vlagamo. Smo klub, ki je v občini Oplotnica najuspe-šnejši, in upamo, da bo tako tudi v priho-dnje. S strani občine pričakujemo malo več posluha pri razdelitvi proračunskih sred-stev, saj smo vsako leto bolj oškodovani.Klub, kot je naš, porabi ogromna finančna sredstva, mi pa želimo ostati v vrhu sloven-skega juda. S finančne plati nam veliko po-magajo razni donatorji, katerim smo zelo hvaležni, da nam stojijo ob strani, in se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za pomoč.

Judo klub Oplotnica

Judo klub Oplotnica

Nogometni klub Oplotnica

JUDO KLUB OPLOTNICA

NOGOMETNI KLUB OPLOTNICA

Nogometni klub (NK) Oplotnica bo v letu 2011 obeležil 40 let svo-jega obstoja. Od vseh delujočih športnih klubov je klub z najdaljšo športno tradicijo. Začetki delovanja NK Oplotnica so bili zelo tež-ki, saj ni bilo na razpolago niti nogometnega igrišča. Člani kluba so takrat brez vsakršne občinske pomoči pristopili k izgradnji nogo-metnega igrišča ter s klubskimi sredstvi in lastnim delom zgradili in uredili nogometno igrišče. Starejša generacija se teh začetkov še dobro spominja in prav njej gre velika zahvala za začetke nogometa v Oplotnici. Nogometno igrišče je sedaj na žalost med najslabšimi v MNZ Ptuj, saj se je lahko uredilo samo v okviru takrat razpolo-žljivih finančnih sredstev.Od izgradnje dalje se v igrišče, razen vzdrževanja, ni vlagalo. Slabo je poskrbljeno tudi za občane, ki v velikem številu obiskujejo nogo-metne tekme tako najmlajših selekcij kot članov, saj ni tribune, ki bi jim lahko nudila normalen ogled športnega dogodka. V povpre-čju pride na tekmo okoli 200 gledalcev, ki so izpostavljeni dežju in soncu, nimajo se kam usesti in se zaščititi pred slabim vremenom.

Velika želja kluba je, da se postopoma uredijo zunanje športne površine in sama nogometna površina, saj so te stalno zasedene v vseh letni časih, razen v zimskem.V klubu delujejo najmlajše selekcije U10, U12, mladinci in člani. Tako je stalno v pogonu okoli 80 mladih igralcev, ki jih vodijo štirje trenerji z licencami. Mladinska ekipa je v jesenskem delu postala tudi prvak v MNZ Ptuj – zahodna skupina, kar je lep dosežek za to mlado perspektivno generacijo nogometašev. Tudi obe mlajši selekciji uspešno tekmujeta in gresta po poti starejših nogometa-šev. Cilj NK Oplotnica je, da se članska ekipa čimprej uvrsti nazaj v Štajersko ligo ter da se nadaljuje dobro delo z najmlajšimi nogo-metaši.Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za podporo vsem športnim de-lavcem v klubu in tudi sponzorjem ter zvestim navijačem Nogo-metnega kluba Oplotnica.

NK Oplotnica

Mladinska ekipa – jesenski prvak MNZ Ptuj Mlajši dečki U-12

UTRIP - maj 2010 53

KONJENIŠKI KLUB OPLOTNICA

Udeleženci blagoslova konj pri sveti Barbari Župnik je vsakemu konju podelil kruh s soljo

Blagoslov konj Pohorske konjenicePohorska konjenica že tradicionalno na štefanovo, to je 26. decembra, opravi blagoslov konj pri podružnični cerkvi svete Barbare. Gospod Roman Štus, župnik iz Oplotnice, je pri cerkvi svete Barbare na štefanovo tudi lani opravil sveto mašo, takoj njej pa je sledil še blagoslov konj. Zbralo se je okoli 40 konjenikov s svojimi konji in vpregami. Gospod župnik Štus je opravil blagoslov in vsakemu konju posebej podelil kos kruha in sol. Konjeniki so se okrepčali z obilno malico, domačim kruhom in kuhanim vinom. Dan je bil izjemoma zelo sončen in topel, zato so konjeniki odjezdili še po vinorodnih obronkih območja občine Slovenske Konjic, proti večeru pa so vsi srečno prispeli vsak na svoj dom.

Rudi ZAGOMILŠEK

Vodstvo Pohorske konjenice v OplotniciDruštvo Pohorska konjenica je bilo ustanovljeno že v času Ju-goslavije. Ustanovna člana sta bila Stanko Kajžer in Miro Pukl iz Zreč. Članstvo društva se je zelo hitro povečevalo, saj je bilo v širši okolici veliko ljubiteljev konj. Pohorska konjenica je orga-nizirala veliko dvodnevnih pohodov, pozneje pa tudi večdnev-ne tabore. Udeležba na taborih in pohodih društva Pohorske konjenice je bila zelo številčna, prihajali so konjeniki iz cele Slovenije. Vodstva društva Pohorske konjenice so se večkrat menjavala. V letu 2009 je vodstvo društva prevzel Slavko Lesko-

var iz Markečice pri Oplotnici, ki ima na domačiji v Markečici urejeno jahališče in »ranč Slavek«. Lani v jesenskem času je bil organiziran tečaj šole jahanja. Bil je zelo dobro obiskan, saj se ga je udeležilo 36 ljubiteljev konj, ki so se želeli naučiti veščin jahanja na konju. Novi kandidati so opravili še teoretični del iz-pita in pridobili licenci jahač 1 in jahač 2. S programom tečajev bodo nadaljevali tudi v letu 2010.

Rudi ZAGOMILŠEK

Pohod ob zaključku šole jahanja v mesecu septembru 2009

UTRIP - maj 201054

PLANINSKO DRUŠTVO OPLOTNICA

Dragi planinski prijatelji60 let življenja in dela našega društva je častitljiv jubilej. Vredno se ga je spomniti in primerno proslaviti ter s tem izraziti zahvalo vsem, ki so ka-kor koli pripomogli k razvoju društva ali še danes ustvarjalno delujejo.PD Oplotnica se je rodilo 22. avgusta 1950. Začetki so bili skromni, a polni zanosa, navdušenja in zagnanosti. Ustanovitev društva je pomeni-la oživitev planinske dejavnosti na našem območju.Društvo je iz leta v leto raslo, povečevalo število svojega članstva in širilo področja dejavnosti, ki se je od izletniškega, kot osnovnega poslanstva, markacistov, dela z mladimi, razraslo v močne in kadrovsko strokovno usposobljene odseke. Vzporedno so se dejavnosti širile in organizacij-sko oblikovale na področju strokovnega vodenja, urejanja in vzdrževa-nja planinskih poti, varstva gorske narave ter zlasti pri delu z mladimi. Smo del civilne družbe in na vseh ravneh in oblikah delovanja razvija-mo prostovoljno delo. Izvajamo izlete, pohode, tabore, delavne akcije na planinskih poteh in še mnogo drugega.Našim članom ponujamo doživeti naravo, pristnost in prvinskost div-jine, začutiti neskončnost zvezdnega neba nad bivaki, doživeti občutek prihoda na vrh, čutiti bičevje ledenih snežink v viharju in se v rumenih travah predati najtoplejšemu soncu na svetu. Doživeti občutek lastne uresničitve! Mladi in tudi manj mladi so se danes vse preveč zataknili v dolini, med elektronske igračke, v navidezni svet interneta. V svet, v katerem se ne-prestano srečujemo, a nikoli zares ne srečamo. V svet, v katerem lahko pišemo in govorimo, a si težko povemo tisto, kar nam zares leži v duši. V svet, v katerem smo bolj družabni kot kdajkoli doslej, a nam manjka dobre družbe. Kje pa, saj vse to ni le slabo! Sploh ne. A to je le sredstvo, ki nam pomaga, da se kaj na hitro pomenimo, da pogledamo, kakšna je vremenska napoved, da se pozanimamo o razmerah – in da se dogovo-rimo za turo!Telesna dejavnost v naravi je gotovo ena najboljših načinov, da se člo-vek izpolni. Da sem sebi dokaže, da zmore. Da z odrekanjem – pridobi. Danes se namreč nihče ni pripravljen odreči ničemur. Ker se bojimo trenutne izgube. A prav hoja v gore in druge dejavnosti v naravi kažejo, da lahko trenutno odrekanje prinese več, kot si lahko predstavljamo v najbolj drznih mislih. Kdor je že kdaj šel na pot, ve, kaj pomeni zgo-dnje vstajanje v mrzlo jutro. Kaj pomeni napor ob strmem vzponu še v polmraku. Ve, kaj pomeni neudobje ledenega zimskega bivaka, vlažna spalna vreča in pomrznjeni čevlji. Kaj sta strah in napetost, ko v megli iščeš naslednjega možica. Vse to so tiste trenutne izgube, žrtvovanje in odrekanje, ki že dajo slutiti nekaj velikega, kajti dolina je vse globlje, ob-

zorja vse širša.In na koncu – dosežek! Čudovit razgled, težko dosegljiv vrh, prelep cvet ali izjemna žival. Barve neba v potezah, kakršnih človeški slikar ne zna razliti. Vonji, ki prekašajo vse dišavne vodice. To so tisti tako rekoč evfo-rični občutki ob dosežku. Ko si sam ponosen na svoje dejanje. Da si pri-šel tja in ti je bilo dano doživeti! Danes ljudje namreč vse manj poznajo te občutke, posebej v fizičnem smislu. Zato tudi malo ljudi ve, kakšna je narava. Malo ljudi živi z njo. Malo ljudi se zaveda, da je lahko tudi nevar-na, zahrbtna – a le za tistega, ki je ne pozna in ne spoštuje.Kdor pa z naravo zaživi, mu postane sopotnica, za katero ve, kakšna je in kako se bo obnašala. Ve, da se bo najprej odrekel, da bo potem pridobil. Ve, da več ko da, več mu bo dano. Samo tak človek lahko pozna čudoviti občutek samouresničitve. Vesela sem, da nam dolgoletni člani ostajate zvesti in da se nam pridru-žujete novi. Med nami je na srečo tudi dovolj tistih članov, ki so pri-pravljeni del svojega prostega časa nameniti delu društva – brez plačila, seveda. In dokler bo tako, bo društvo aktivno in uspešno delovalo.Ob tako visokem jubileju čestitam vsem nekdanjim in sedanjim članom, vsem soustvarjalcem razvoja in uspehov društva in se jim hkrati iskreno zahvaljujem.

Stanka ČOH

Šolski planinski izlet s Pokljuke na Uskovnico 2009 Tabor mladine Oplotnica – Zreče Korošica 2009

Avrikelj iz pohoda, Dobrča 2009 (Avtor fotografij: Miran Čoh)

UTRIP - maj 2010 55

STRELSKO DRUŠTVO OPLOTNICA

Umiri se in zadeni tarčo

Zbor ribičev Udeleženci tekme

Člani strelskega društva Oplotnica smo pomagali organizirati po-čitniško delavnico. Precejšnje število šolarjev se je zbralo v vročem počitniškem četrtku, ko so se lahko preizkusili v zadevanju tarče. Na šolskem igrišču smo si pripravili strelišče. Poskrbeli smo za varnost in se kar debeli dve uri obnašali kot pravi športniki. Poskr-beli smo za disciplino. Vsak si je želel čim boljši rezultat. Uspelo mu je, če se je znal umiriti in seveda ustrezno razmišljati ter zadeti tarčo čim bolj natančno. Zadovoljni počitnikarji so se ponašali z natančno preluknjanimi tarčami in obljubili, da se bodo druženja ob zadevanju tarče z veseljem spet udeležili. Obljubili smo jim obisk urejenega strelišča v Slovenski Bistrici. Oplotniški strelci še vedno vadijo na strelišču območne strelske zveze v Slovenski Bistrici. Člani društva se redno udeležujejo tek-movanj v okviru regijske strelske zveze. Naslednje leto bodo orga-nizirali tekmovanje v spomin Pohorskemu bataljonu. To je troboj strelskih društev občin Oplotnica, Ruše in Slovenska Bistrica za pokal Pohorskega bataljona. Vitrine strelcev krasi kar nekaj po-kalov.Tudi s športno disciplino, s streljanjem z zračno puško, lahko

Strelsko društvo Pohorskega bataljona Oplotnica

Ribiška sekcija OplotnicaRIBIŠKA DRUŽINA SLOVENSKA BISTRICA - SEKCIJA OPLOTNICA

Ribiška družina Slovenska Bistrica je v slovenskem prostoru ena izmed večjih in šteje okrog 350 članov.Razdeljena je po sekcijah, ki so naslednje: Slovenska Bistrica, Slo-venske Konjice, Oplotnica, Pragersko in Poljčane.V ribiški družini imamo kar precej dela, saj je kar nekaj lepih in velikih ribnikov in tudi potokov. Te delimo na lovne, tekmovalne in vzrejne ribnike ter vzrejne in lovne potoke. V sekciji Oplotnica imamo v oskrbi lovni potok Oplotnica in vzrejne potoke Čadram-ščica, Gračenica in Boženica. Vzrejne potoke odlavljamo vsakih pet let, pri čemer odlovimo samo velike ribe, ki jih vložimo v Oplo-tniščico, kjer jih tudi lovimo. Ribiči pa smo tudi precej tekmovalni, zato organiziramo kar nekaj

tekmovanj (sekcijsko, medsekcijsko, družinsko in tekma funkcio-narjev), ki so hkrati družabni dogodek, potekajo pa po naslednjem urniku: zjutraj ob sedmih je zbor, od sedme do osme ure je prijava, ob pol devetih je žrebanje startnih mest (to je prostor, kjer tekmo-valec lovi), ob deveti uri je start. Lovi se tri ure, nato se ribe stehtajo in vrnejo v vodo, vsak tekmovalec pa mora imeti mehko mrežo za shranjevanje rib, ki mora biti v vodi. Po tehtanju in vrnitvi rib v vodo sledi malica, po njej je tekma za carja ribnika. Car ribnika postane tisti, ki ulovi najtežjo ribo. Sledi razglasitev rezultatov, naj-boljši prejmejo pokale, nato pa se druženje nadaljuje do večernih ur.

Ribiška sekcija Oplotnica

uspešno poskrbimo za dobro telesno in psihično počutje, zato pri-čakujemo nove člane v našem društvu.

Iztok LESKOVAR, predsednik strelskega društva

UTRIP - maj 201056

Na začetku se sprašujem, kako naj opišem delo našega društva skozi celo leto 2009, ko pa mi misli prehajajo z enega dogodka preko drugega in naprej do naslednjih. Čemu dati prednost? Le nekaj lahko ugotovim, in sicer da skoraj »ni bilo miru«. Tako pač je zlasti v kmetijstvu. Vse je potrebno opraviti ob pravem času in tam, kjer je tisti trenutek potrebno. V društvu smo si že v začetku leta zadali obsežen program tradicionalnih prireditev, še posebej pa izobraževanj. Nismo se izognili niti skupnemu delu v občini kakor tudi ne meddruštvenemu sodelovanju. Slednje nam je še posebej pomembno, saj vemo, da nihče ni sam sebi dovolj. Že kar tukaj se lahko navežem na sodelovanje z našo osnovno šolo pri projektu Druženje treh generacij, ki je potekalo 9. maja 2009. Smisel takega projekta še posebej pride v poštev na kmeti-jah, kjer je vprašanje, kako živi več generacij skupaj in ali »živijo« ali »životarijo«, na mestu. V naš tradicionalni program, kamor spadajo košnja, žetev, dan kmetic, jesenski sejem itd., smo letos dodali še pobiranje koruze in ličkanje (»kožuhanje«). Če se dotaknem še izobraževanja: veliko nam pomeni povezo-vanje s ŠC Slovenske Konjice-Zreče, kjer dobimo predloge za različne delavnice, ki jih lahko izbiramo glede na svoje interese.

DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA

Košnja

Žetev

Občinski praznik

Kako je bilo v društvu kmečkih ženaPomembno je, da so te delavnice večinoma brezplačne ali pa je potreben le manjši prispevek. Poleg tega, da smo leta 2009 sodelovali z domačimi društvi, smo sodelovali tudi z društvi izven občine. Tako smo se v juniju ude-ležili argonavtskih dni na Vrhniki in srečanja z grškimi kmetica-mi, v septembru pa na svetovnem festivalu pražilcev krompirja med 53 ekipami pokazali, kako se najbolje praži krompir. Razumljivo je, da je vsakdo vesel, če za svoje delo dobi kakšno priznanje; tako so za svoje marljivo delo na področju ohranjanja kulturne dediščine bili z občinskim priznanjem nagrajeni naši ljudski pevci in godci, na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju naše članice z visokimi priznanji, prav tako pa s Podobah bistri-ških domačij niso odšle brez priznanj. Vsem iskrene čestitke. Pri tako obsežnem delu pa nismo pozabili na razvedrilo – na iz-lete in strokovne ekskurzije. Iz takih obiskov drugih krajev se da prinesti veliko idej, ki jih lahko vpletemo v dogajanje v priho-dnje.

Predsednica Društva kmečkih žena Oplotnica Marica POLENEK

UTRIP - maj 2010 57

VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO OPLOTNICA

Kletarja v dobri družbi natakaric

Zapisnikarska miza se smeje ob odličnih ocenah

Predsednik komisije mag. Anton Vodovnik hvali okušana vina

Zaskrbljeni obrazi v pričakovanju ocen

V lovskem domu na Gmajni se je v petek, 26. marca, odvijalo 17. ocenjevanje vin vinogradnikov Vinogradniškega društva Oplotni-ca. Petčlanska strokovna komisija je pod vodstvom mag. Antona Vodovnik ocenila 107 vzorcev vin normalnih trgatev ter enega po-sebne kakovosti.Na ocenjevanju so bili doseženi sami presežki. Kar 81,4 odstotka vzorcev je prejelo oceno 18,10 točke ali več in dobilo zlato diplo-mo, kar pomeni, da so dobre štiri petine vzorcev dosegle raven vr-hunskih vin. 18 vin je dobilo srebrne diplome, bronastih pa letos nismo podelili. Izločenih je bilo samo deset vzorcev.

Povprečna ocena ocenjevanja je znašala kar 18,25 točke, kar nas nedvomno uvršča v sam vrh slovenskega vinogradništva.Najuspešnejša vinarja sta postala Damjan in Mateja Kvas, ki imata v svoji posesti kar osem zlatih vin. Prvak ocenjevanja pa je postal rumeni muškat Janka Zagomilška z oceno 18,70 točke. Največjo oceno na ocenjevanju je prejel suhi jagodni izbor letnik 2007 z oce-no 19,63 točke pridelovalca Jožeta Brgleza. Pa na zdravje!!!

Predsednik vinogradniškega društva OplotnicaGregor VODOVNIK

17. Ocenjevanje vin Vinogradniškega društva Oplotnica

UTRIP - maj 201058

VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO OPLOTNICA

NULTI VZOREC 17.80 srebrna diploma

Ime in priimek Sorta Ocena Priznanje

GORINŠEK SREČKO ZVRST 18.43 zlata diploma

ZAGOMILŠEK JANKO ZVRST 18.40 zlata diploma

BRGLEZ IVAN ZVRST 18.40 zlata diploma

VODOVNIK GREGOR, DARJA ZVRST 18.37 zlata diploma

JAVERNIK ZDRAVKO ZVRST 18.33 zlata diploma

DRUŽINA VODOVNIK ZVRST 18.30 zlata diploma

LESKOVAR BOJAN ZVRST 18.30 zlata diploma

KVAS DAMJAN, MATEJA ZVRST 18.27 zlata diploma

JESENEK BRIGITA ZVRST 18.27 zlata diploma

VIŠIČ SLAVKO ZVRST 18.23 zlata diploma

JUSTINEK, DOVNIK ZVRST 18.20 zlata diploma

VEREŠ ŠTEFAN ZVRST 18.17 zlata diploma

PAVLIČ IVAN ZVRST 18.17 zlata diploma

HOJNIK ALOJZ ZVRST 18.17 zlata diploma

LUBEJ ALOJZ ZVRST 18.13 zlata diploma

VIŠIČ SLAVKO ZVRST 18.03 srebrna diploma

TRDIN AVGUST ZVRST 18.00 srebrna diploma

LOČNIKAR ANTON ZVRST 17.97 srebrna diploma

SMOGAVC KONRAD ZVRST 17.87 srebrna diploma

GOŠNJAK STANKO ZVRST 17.87 srebrna diploma

KVAS ANTON ZVRST 17.83 srebrna diploma

VIDEČNIK MAKS ZVRST 17.57 srebrna diploma

TOPOLOVEC DEJAN LAŠKI RIZLING 18.47 zlata diploma

VEREŠ ŠTEFAN LAŠKI RIZLING 18.47 zlata diploma

TRDIN AVGUST LAŠKI RIZLING 18.47 zlata diploma

KVAS DAMJAN, MATEJA LAŠKI RIZLING 18.43 zlata diploma

GOŠNJAK JANKO LAŠKI RIZLING 18.37 zlata diploma

TRUNKL ROMAN LAŠKI RIZLING 18.33 zlata diploma

RAKOVNIK MILAN LAŠKI RIZLING 18.30 zlata diploma

ZAGOMILŠEK JANKO LAŠKI RIZLING 18.23 zlata diploma

JEVŠENAK, PLIBERŠEK LAŠKI RIZLING 18.17 zlata diploma

SEVŠEK ANTON LAŠKI RIZLING 18.07 srebrna diploma

JUSTINEK, DOVNIK LAŠKI RIZLING 18.03 srebrna diploma

SMOGAVC KONRAD LAŠKI RIZLING 17.93 srebrna diploma

LUNEŽNIK OLGA LAŠKI RIZLING 17.67 srebrna diploma

FOŠT STANKO BELI PINOT 18.23 zlata diploma

GOLČER FRANC BELI PINOT 18.20 zlata diploma

RAKOVNIK ANTON CHARDONAY 18.53 zlata diploma

KVAS DAMJAN, MATEJA CHARDONAY 18.50 zlata diploma

LOČNIKAR ANTON CHARDONAY 18.43 zlata diploma

JEVŠINEK JANKO CHARDONAY 18.40 zlata diploma

DRUŽINA VODOVNIK CHARDONAY 18.40 zlata diploma

SMOGAVC KONRAD CHARDONAY 18.37 zlata diploma

JEVŠENAK, PLIBERŠEK CHARDONAY 18.27 zlata diploma

HRIBERNIK BRANKO CHARDONAY 18.17 zlata diploma

HATUNŠEK JANEZ, GENOVEFA CHARDONAY 18.13 zlata diploma

MLAKAR ANICA, BORUT SIVI PINOT 18.60 zlata diploma

VODOVNIK GREGOR, DARJA SIVI PINOT 18.47 zlata diploma

ROŽANC ZVONKO SIVI PINOT 18.33 zlata diploma

MIHELAG ERIH SIVI PINOT 18.13 zlata diploma

GOŠNJAK JANKO KERNER 18.60 zlata diploma

KVAS DAMJAN, MATEJA KERNER 18.53 zlata diploma

DRUŽINA VODOVNIK KERNER 18.37 zlata diploma

KVAS DAMJAN, MATEJA KERNER 18.33 zlata diploma

JUSTINEK, DOVNIK KERNER 18.33 zlata diploma

TRUNKL ALOJZ KERNER 18.33 zlata diploma

CELCER FRANC KERNER 18.27 zlata diploma

BRGLEZ JOŽE KERNER 18.03 srebrna diploma

TOPOLOVEC DEJAN RENSKI RIZLING 18.40 zlata diploma

KOPRIVNIK RUDI, JOŽICA RENSKI RIZLING 18.17 zlata diploma

RAKOVNIK MILAN RENSKI RIZLING 18.17 zlata diploma

TOPOLOVEC DEJAN SAVIGNON 18.63 zlata diploma

KVAS DAMJAN, MATEJA SAVIGNON 18.43 zlata diploma

RAKOVNIK ANTON SAVIGNON 18.40 zlata diploma

VODOVNIK GREGOR, DARJA SAVIGNON 18.33 zlata diploma

MIHELAG ERIH SAVIGNON 18.30 zlata diploma

KOPRIVNIK RUDI, JOŽICA SAVIGNON 18.27 zlata diploma

TRDIN AVGUST SAVIGNON 18.27 zlata diploma

JEVŠINEK JANKO SAVIGNON 18.20 zlata diploma

FOŠT STANKO SAVIGNON 18.10 zlata diploma

LUNEŽNIK OLGA ZELENI SILVANEC 18.27 zlata diploma

ZAGOMILŠEK JANKO RUMENI MUŠKAT 18.70 zlata diploma

GOŠNJAK JANKO RUMENI MUŠKAT 18.50 zlata diploma

JEVŠENAK, PLIBERŠEK RUMENI MUŠKAT 18.43 zlata diploma

GOLČER FRANC RUMENI MUŠKAT 18.43 zlata diploma

MLAKAR ANICA, BORUT RUMENI MUŠKAT 18.40 zlata diploma

PODERGAJS DUŠAN RUMENI MUŠKAT 18.40 zlata diploma

GORINŠEK SREČKO RUMENI MUŠKAT 18.33 zlata diploma

GOŠNJAK STANKO RUMENI MUŠKAT 18.30 zlata diploma

HRIBERNIK BRANKO RUMENI MUŠKAT 18.30 zlata diploma

JEVŠINEK JANKO RUMENI MUŠKAT 18.23 zlata diploma

LUBEJ ALOJZ, DANI RUMENI MUŠKAT 18.20 zlata diploma

KVAS DAMJAN, MATEJA RUMENI MUŠKAT 18.17 zlata diploma

KVAS DAMJAN, MATEJA TRAMINEC 18.60 zlata diploma

MLAKAR ANICA, BORUT TRAMINEC 18.53 zlata diploma

ŠEGA PETER MUŠKAT OTONEL 18.50 zlata diploma

JEVŠINEK JANKO MUŠKAT OTONEL 18.43 zlata diploma

HOJNIK ALOJZ ZVRST RDEČA 17.80 srebrna diploma

VODOVNIK GREGOR, DARJA MODRA FRANKINJA 18.23 zlata diploma

FOŠT STANKO MODRA FRANKINJA 18.17 zlata diploma

VIŠIČ SLAVKO MODRA FRANKINJA 18.13 zlata diploma

JUHART BORIS MODRA FRANKINJA 17.87 srebrna diploma

JEVŠENAK MARINO MODRA FRANKINJA 17.70 srebrna diploma

JEVŠENAK MARINO MODRA FRANKINJA 17.30 srebrna diploma

MLAKAR STANKO ZWAJGELD 17.93 srebrna diploma

GOŠNJAK STANKO MODRI PINOT 18.13 zlata diploma

JEVŠINEK JANKO MODRI PINOT 18.03 srebrna diploma

BRGLEZ JOŽE LAŠKI R.-SJI,2007 19.63 velika zlata-pr

POVPREČJE 18.25

ŠT. VSEH VZORCEV 108

ŠT. UPOŠTEVANIH VZ. 97

IZLOČEN DO 14,09 10 10.31%

BRONASTA DIPLOMA 16,10 - 17,09 0 0.00%

SREBRNA DIPLOMA 17,10 - 18,09 18 18.56%

ZLATA DIPLOMA 18,10 - 20,00 79 81.44%

VELIKA ZLATA DIPLOMA-NT 19,10 - 20,00 0 0.00%

VELIKA ZLATA DIPLOMA-PR 19,10 - 20,00 0 0.00%

17. Ocenjevanje vin Vinogradniškega društva Oplotnica, 26. 3. 2010

UTRIP - maj 2010 59

SADJARSKO DRUŠTVO OPLOTNICA

Sadjarsko društvo Oplotnica združuje pod svojim okriljem sad-jarje s področja občin Oplotnica, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. S svojim delovanjem skrbi za informiranje svojih članov o novih tehnologijah pridelave z različnimi izobraževanji, ki jih pripravlja v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Sloven-ska Bistrica. V lanskem letu v mesecu maju smo se člani ude-ležili strokovne sadjarske ekskurzije v sosednjo Avstrijo. Skozi leto smo se srečevali na strokovnih predavanjih in prikazih, ne-kaj članov društva se je udeležilo večdnevne strokovne ekskur-zije v Francijo, v času po obiranju pa smo se skupaj odpravili na potepanje po domovini in obiskali Sadjarstvo Mirosan, Vojnik, Cinkarno Celje in se poveselili ob zaključku na vinotoču Zlatega griča. V začetku decembra smo se zbrali na prikazu rezi in hkrati tudi zaključili leto. Tako se je odvrtelo leto 2009.Potopis z enodnevnega izleta po AvstrijiLepo sončno jutro nas je pričakalo, ko smo se sadjarji Sadjarske-ga društva Oplotnica udeležili strokovne sadjarske ekskurzije v sosednjo Avstrijo. Namen te ekskurzije je bil ogled nasadov, pre-kritih s protitočno mrežo. Ob pol sedmih zjutraj smo krenili iz Slovenske Bistrice in se napotili proti sosednji Avstriji. Ekskurzije se je udeležilo več kot 130 sadjarjev. Prva postaja ekskurzije je bil sedež podjetja Früstar, s katerim naši sadjarji veliko sodelujejo, v mestecu Markt Hartmannsdorf, kjer smo ob prihodu že uživali v pogledih na lepo urejene nasade jablan. Pozdravil nas je direk-tor podjetja in nam zaželel prijetne oglede in nova spoznanja. V krajši predstavitvi je povedal, da se njihovo podjetje ukvarja z zagotavljanjem vse potrebne opreme za postavitev protitočnih mrež, poleg tega pa zalaga sadjarje še z različnim repro materia-lom, potrebnim za ureditev nasadov. Veliko število udeležencev je zahtevalo tudi dobro organizacijo, za kar je poskrbel Johan Paar, ki je brezhibno izpeljal oglede kmetij. Tako se je naš avto-bus najprej odpravil na kmetijo Johana Paara, na kateri živijo tri generacije, gospodarita pa njegov sin z ženo.

Kmetija obsega deset hektarjev nasadov, ki so v celoti prekriti s protitočnimi mrežami, najstarejša stoji že dobrih 26 let. Na kme-tiji imajo posajene sorte zlati delišes, gala, jonagold, braeburn,

topas idr. Nasadi so vzorno urejeni in v pogovoru s lastnikom smo prišli do raznih koristnih informacij glede tehnologije v nji-hovih nasadih, kemičnega redčenja, varstva pred boleznimi in škodljivci.

Med sprehodom po nasadih smo se prepričali, da je ustrezna na-veza med znanjem in prakso predpogoj za tako urejene nasade. Ob ogledu nasadov so nam predstavili tudi mehanizacijo, s ka-tero delajo na kmetiji. Tako so nam predstavili sadjarski traktor, pršilnik in mulčer. Pri predstavitvi mehanizacije je bil prisoten tudi lokalni prodajalec te tehnike in je podrobno razložil vse ka-rakteristike strojev. Ura, namenjena ogledu prve kmetije, je hitro minila. Sledil je ogled druge sadjarske kmetije v bližini, kjer smo si ogledali nasad gale, ki je bil posajen v lanskem letu, lastnik pa nam je predstavil sistem protitočne mreže, ki je bil na novo postavljen v lanskem letu.

Kakovostne sadike, posajene v nasadu, so kazale, da je potrebno biti zahteven pri izbiri sadik in da je v nasade potrebno posaditi res le najboljše sadike. Le takšna kakovost sadik daje hitro poln

Sadjarsko društvo Oplotnica v besedi skozi leto 2009

UTRIP - maj 201060

SADJARSKO DRUŠTVO OPLOTNICA

Čebelarsko društvo Oplotnica

pridelek in tudi kasneje ustrezne pridelke. Oglede smo nadaljevali na sadjarski kmetiji, na kateri se ukvar-jajo s predelavo sadja v sadne sokove, sadna vina in žganja. Prav zaradi tega imajo v nasadih posajene tudi zelo različne sorte, od novejših sort pa do sort, ki so bile posajene v sadovnjakih na-ših dedov. Svoje izdelke kmetija prodaja pod blagovno znamko Kögerlhof v lično opremljenih steklenicah.Po ogledih kmetij smo v vaški gostilni bili pogoščeni s kosilom. V prijetni senci je dobro kosilo zelo teknilo, kmalu zatem pa smo se odpravili na panoramsko vožnjo po sadni cesti in si ogledovali lepe nasade. Po panoramski vožnji smo se z gondolo popeljali na grad Riegersburg, ki stoji na mogočni skali in je z njega prelep razgled na okoliške kraje. Zaključek ekskurzije je potekal na kmečkem turizmu. Tako smo prijetno zaključili strokovno ekskurzijo, ki jo je odlično organi-zirala in izpeljala specialistka za sadjarstvo mag. Zlatka Gutman Kobal.

Srečko RAJH

Čebelarsko društvo Oplotnica je bilo ustanovljeno leta 2003. Sedaj ima 16 aktivnih članov in tri podporne. V letošnjem letu sta se vklju-čila dva nova, to sta Boris Kozel in Stanko Črešnar. V lanskem letu smo aktivno sodelovali na prireditvah, kot so velikonočni sejem, občinski praznik, praznik aktiva kmečkih žena, sodelu-jemo pa tudi s ČZD Slovenske Konjice, čebelarskimi društvi izven oplotniške občine in z društvi v občini Oplotnica. Lani smo se udele-žili tudi raznih seminarjev, ki jih je izvajala ČZ Slovenije. Sodelovali smo na medenem dnevu, ki je potekal 18. junija 2009 v Slovenskih Konjicah. Spremljali smo razvoj čebeljih družin in njihovo zdravljenje, udeležili smo se strokovnih izobraževanj, ki jih je izvajala ČZS v sodelova-nju s ČZD Slovenske Konjice. V jeseni smo izvedli medeni zajtrk v oplotniškem vrtcu in strokovno ekskurzijo. Odziv v vrtcih je bil zelo uspešen. Zato si prizadevamo skupaj s ČZS, da bi medeni dnevi bili sofinancirani. Prijavili smo se na razpis za sofinanciranje društva. V mesecu decembru smo se predstavili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, veterinarka Vida Lešnik je pregledala med članov ČD

Oplotnica ter čebele za nosemo. Vsi čebelarji, ki so oddali med in mrtvice, so dobili v mesecu janu-arju 2010 analizne vzorce. Čebelarsko društvo je svoje dejav-nosti izvedlo iz sredstev članarin, sofinanciranja občine Oplotni-ca, dotacij in prostovoljnega dela članov. Ravno požrtvovalnosti in vztrajnosti nekaterih članov ter podpornih članov društva pa gre zahvala, da je društvo uspešno. S svojim vztrajnim delom in priza-devanjem smo se hitro uveljavili v našem okolju. S svojim delom čla-ni društva dokazujemo, da imamo pomembno vlogo pri ohranjanju narave in kmetijstvu ter pri po-speševanju turizma v naši občini. Naj medi!

Predsednik ČD OplotnicaDrago KAMENIK

ČEBELARSKO DRUŠTVO OPLOTNICA

UTRIP - maj 2010 61

DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI OPLOTNICA

Nekaj utrinkov iz Državne razstave v Celju

DGMŽ OplotnicaZopet je leto naokrog in tako kot vedno vam tudi tokrat pripravlja-mo kratek pregled dogodkov o tem, kaj se je dogajalo lansko leto in, seveda, kaj nas čaka v letošnjem.Najprej je treba omeniti občni zbor društva, ki je bil v začetku leta, kjer smo podelili priznanja najuspešnejšim razstavljavcem, ki so razstavljali na naši meddruštveni razstavi 2008.Sledile so različne priprave ter tradicionalna pokazna razstava ob občinskem prazniku, ki je bila naš prvi lanski resni izziv. Ome-niti moram, da se je uresničila naša dolgoletna želja, razstavljati v prečudovitem parku v središču Oplotnice. Vzdušje na samem občinskem prazniku in na razstavi je bilo odlično in zato upamo, da bo v letu 2010 prav tako. Ker smo se pred letom dni odločili, da bomo veliko, jesensko oce-njevalno razstavo pripravljali samo vsaki dve leti in jo zato v letu 2009 nismo, smo se udeležili tistih razstav, na katere so nas pova-bili naši prijatelji. Tako smo sodelovali na meddruštveni razstavi Gojitelja v Račah, na razstavi v Hrastniku, na regijski razstavi v Mariboru in na državni razstavi v Celju. Rezultati naših razsta-vljavcev so bili odlični – prvak na razstavi v Račah, regijski prvak v Mariboru, edini prikaz belih štajerk v Hrastniku, in če bi odpravili nekatere nepravilnosti pri negi kuncev, bi verjetno imeli še držav-nega prvaka v Celju. Prav iz razloga, da ni bilo naše društvene razstave, smo morali lani občane presenetiti z novostjo, in ta je bila popolni uspeh. V sklopu praznovanja veselega decembra smo organizirali majhno promo-cijsko razstavo. Kljub pravemu zimskemu vremenu, ki nas je tisto jutro presenetilo, smo pripravili pravcato pašo za oči, seveda pa nismo pustili, da bi nas zima prezebla do kosti, zato smo si pri-pravili kuhano vino in odličen golaž, katerega je bilo možno tudi poskusiti. Prav je, da omenimo tudi, da smo za namene razstav letos nabavili nove kletke, ki našim živalim dajejo enkrat več prostora kot stare, tako da jim v času razstav nič ne manjka. Na tem mestu moram pohvaliti tudi našega marljivega člana Draga Vodovnika, ki je za te kletke izdelal tudi primerne pode. Vsak opazovalec našega dolgoletnega delovanja lahko vidi temelje delovanje društva na sodelovanju in podpori. Prav se mi zdi, da na

tem mestu pohvalim tudi vse ostale člane našega društva. Vsak po svojih močeh pripomore k uspešnemu delovanju društva, in prav iz tega razloga cenimo vsakega posameznega člana. Obenem seveda tudi vabimo zainteresirane k včlanitvi v društvo. Marsikdo je prepričan, da na deželi vsak lahko goji »kokoši in zaj-ce«, vendar je treba poudariti, da pri naših živalih ne gre za nava-dne »mešančke«, ampak za pasemske živali, ki jih ni mogoče najti na vsakem dvorišču. Vsi, ki vas gojenje teh živali zanima ali pa tisti, ki potrebujete le kakšen nasvet pri nakupu ali gojenju, lepo vabljeni na naše sestanke, ki se odvijajo vsako prvo nedeljo ob de-veti uri v prostorih nekdanje krajevne skupnosti, prav tako pa bo vsak član zagotovo pripravljen pomagati tudi izven tega termina.Vse naše pridobitve in živali bo mogoče videti na naši letošnji je-senski medobčinski ocenjevalni razstavi, na kateri bodo sodelo-vala tudi društva, s katerimi imamo zelo dobre odnose, prav tako pa ste tudi letos vabljeni na razstavo ob občinskem prazniku, ki bo popestrila tople spomladanske dni z ljubeznijo naših prelepih kosmatincev.

Lep gojiteljski pozdrav, DGMŽ Oplotnica

(Alen Perklič, Milan Sitar, Nadja Sitar)

UTRIP - maj 201062

GOVEDOREJSKO DRUŠTVO OPLOTNICA

Nekaj utrinkov s strokovne ekskurzije po ŠviciAvgusta lanskega leta se je del članov oplotniškega govedorejskega društva udeležil ekskurzije v Švici. Ogledali smo si kmetijstvo te dežele in del turistične ponudbe.Švica spada med najrazvitejše države v Evropi in ni v Evropski uniji. Za Švico je kmetijstvo zelo pomembna dejavnost, ki jo želijo ohra-niti z zelo visokimi podporami po hektarju kmetijskih površin. Te podpore so tudi do dvakrat višje kot v Sloveniji. Kljub temu v Švici dajejo velik poudarek razvoju kmetij. Je prva država v Evropi, ki je uvedla mlečne kvote, in prva, ki je te že tudi ukinila. Cena mleka se oblikujejo pogodbeno, in sicer je za nekdanjo kvotno količino med 36 in 40 centov, za količino nad kvotno pa okrog 30 centov, če se lahko iztrži na domačem tržišču, kolikor pa je potrebno zara-di presežkov izvoziti, lahko ta dosega zelo nizko ceno, tudi okrog 16 centov. Kmet se prostovoljno odloči, ali bo proizvajal presežke. Kljub tveganju za dosego nižje cene vse več kmetov proizvaja nad staro kvotno količino. Pravijo, da s tem povečujejo svoje kmetije. Oplotniški govedorejci smo lahko videli in spoznali zelo napredne govedorejske kmetije. Zelo zanimiva je bila govedorejska kmetija Flukiger, ki redi 60 krav molznic črno-bele pasme in kjer nas je go-spodar skozi hlev povedel kar z avtobusom. Hlev je odprtega tipa , zunaj hleva je urejen izpust, ki je v Švici predpisan. Na tej kme-tiji smo imeli tudi kosilo v preurejenem starem hlevu. Torej se na kmetiji poleg govedoreje ukvarjajo tudi z izletniškim turizmom.

Preurejen stari hlev

Po kosilu smo spoznali najboljšo govedorejsko kmetijo v Švici, ki redi rjavo pasmo. Rejec Hess je tudi predsednik zveze rjave pa-sme v Švici. V hlevu ima vrhunske živali. Krava z najvišjo proi-zvodnjo dosega kar 24.300 kilogramov mleka v 305 dneh laktacije, do sedaj je namolzla že več kot 120.000 kilogramov mleka in je na svet prinesla več kot šest telet. Značilno za to kmetijo je tudi to, da imajo živali zelo dolgo življenjsko dobo (krave več kot 16 laktaciji, v Sloveniji imamo v povprečju le štiri laktacije). Na kmetiji Hess opravljajo tudi vsaditev zarodka ene krave v drugo. Večino tega dela opravi kar rejec sam. Ta kmetija je tudi učni center za mnoge študente in dijake švicarskih kmetijskih šol. Da lahko ti ocenjuje-jo živali, imajo na kmetiji še vedno privezane krave z zelo dolgim (okrog dva metra) in s slamo nastlanim stojiščem. Je kot razstav-

ni prostor za živali. Kmet, ki redi okrog 80 krav molznic, nam je povedal, da 20 krav redi na planini na skupnih pašnikih, kjer pri-delujejo ementalski sir. Na kmetiji smo si lahko ogledali odlično travno silažo in pogoje za rejo telet. Ta se vzrejajo v iglujih zunaj hleva – igluji morajo biti obrnjeni z odprtino eden proti drugem, da se teleta med seboj vidijo.

Hlev z najboljšo kravo (24.300 kilogramov mleka na laktacijo)

Z velikim zanimanjem smo prisluhnili tudi lastniku kmetije, kjer imajo prav tako krave molznice rjave pasme, poleg tega pa še proi-zvodnjo semen koruze za podjetje Ciba Gajgy. Kmet je tudi zasto-pnik za to podjetje. Koruzo za seme pridelujejo tako, da posejejo najprej štiri vrste ženske linije in nato dve vrsti moške linije. Tik preden koruza cveti, porežejo metlice na ženski liniji, da prepre-čijo samoopraševanje, moške pa pustijo. To opravilo v celoti opra-vijo ročno, tako da delavci sedijo na posebnem stroju (kot viličar) in režejo metlice. Ženske rastline so zato veliko nižje. Ostanke teh rastlin pokrmi delno tudi kravam molznicam, kljub temu dosega povprečje okoli 9000 kilogramov mleka po kravi. Rejec na tej kme-tiji nam je predstavil tudi zanimiv način ohlajanja krav v vročih poletnih dneh. Ob visokih temperaturah vključijo ventilator, tik pred njim pa brizgajo vodo iz šob, tako ventilator prši vodo in dela se vodna megla v hlevu. S tem se temperatura hleva ohladi tudi do 2 °C. Previdni morajo biti samo ob zelo visoki vlažnosti zraka (npr.: tik pred dežjem), da takrat ne pršijo s šobami.Udeleženci ekskurzije smo si ogledali tudi turistične znamenitosti Švice, Renske slapove, stari most v Lucernu in še marsikaj. Švica je res pravljična dežela, ki pa ima veliko priseljencev iz muslimanskih držav. Zato so Švicarji zelo občutljivi na spreminjanje podobe Švi-ce, ki jo prinašajo nekateri minareti. Švica je znana tudi po proizvodnji čokolade (znana znamka Milka) in seveda po zelo bogatih in zanesljivih bankah.Oplotniški govedorejci smo se lahko prepričali, da je Švica res de-žela sanj.

Anton HOHLER,strokovni tajnik društva

UTRIP - maj 2010 63

KOMERCIALNI OGLASI

Ljubljanska cesta 69, 2310 Slovenska BistricaTelefon: 02 / 844 30 00, E-mail: info@granit.si

Prodajamo stanovanja na Prešernovi ulici 22

v OPLOTNICI

V stavbi prijetne in funkcionalne arhitekture s 13 stano-vanji v pritličju, nadstropju in mansardi na Prešernovi ulici 22, v neposredni bližini potoka, prodajamo eno-, dvo- in trisobna stanovanja, velikosti od 34 do 76 m2.

Objekt je zidan z opečnimi bloki in ima toplotno izolira-no fasado. Stropne plošče so betonske, streha je razgi-

bana dvokapnica, pokrita z opečnim bobrovcem. Objekt je priključen na utekočinjeni plin, za racionalno ogreva-nje pa je v vsakem stanovanju nameščen etažni plinski grelnik. Stanovanja so vseljiva – zaključena s parketom,

keramiko, slikarskimi deli, vrati in vgrajeno sanitarno opremo. Ob stavbi so ustrezno število parkirišč za vozila

in prijetno urejene zelene površine.

Prodajne cene stanovanj z vključenim 8,5-% DDV-jem so glede na velikost med 42.649 EUR in 90.179 EUR, z

že upoštevanim 5-% popustom.

UTRIP - maj 201064

KOMERCIALNI OGLASI

UTRIP - maj 2010 65

KOMERCIALNI OGLASI

Strojna zemeljska dela in avtoprevozništvo

Albin Kolar s.p.Čadram 77, Oplotnica

Tel.: 02/802 00 91GSM: 041 216 698

* Rušenje objektov z odvozom materiala * Razni izkopi * Priprave z utrditvijo cest (za asfalt, tlakovce), dvorišč ...

Ponujamo dnevne malice in nedeljska kosila

***

Vsako soboto ples ob živi glasbi

***

Vabljeni na praznično obarvane tematske večere: valentinovo,

martinovo, silvestrovanje, novo leto …

***

Sprejemamo rezervacije za poroke, različna praznovanja, seminarje ...

Leonova ulica 18 - Slovenska Bistrica

Tel.: +386 2 80 50 710 www.h-leonardo.com

leonardo@siol.net

UTRIP - maj 201066

KOMERCIALNI OGLASI

UTRIP - maj 2010 67

KOMERCIALNI OGLASI

Družinska gostilna, ki nudi domačo hrano. Nahajamo se ob glavni cesti Slovenska Bistrica–Oplotnica. Ponujamo gobovo juho in ajdove žgance, sirove štruklje, divjačino, jagnjetino iz krušne peči, ribje speci-alitete in razne sladice. Ob nedeljah nudimo šest menijev za kosilo, prirejamo pa tudi razna slavja. Sprej-

memo do 120 gostov. Imamo tudi lastne vinograde in sadovnjake, zato imamo svoje belo in rdeče vino ter domači jabolčni sok. Od nas se lahko peš odpravite na Prihovo, ki je znana po romarski cerkvi, na Roglo in

Osankarico ter še kam.Straža pri Oplotnici 14, 2317 Oplotnica,

Tel.: 02 845 01 40; faks: 02 845 00 01, gsm: 051 624 663,e-pošta: nukleus.doo@siol.net.

Odpiralni čas: vsak dan od 9. do 22. ure, ob sobotah od 9. do 23. ure.

plastenjaki•steklenjaki•vrtni centri•oprema vrtnih •centrov

pomično - •poplavne mizeogrevanje •namakanje•

www.rastlinjaki-gajsek.si info@rastlinjaki-gajsek.si

tel./fax: 02 8184274GSM: 041 731 814

NOVO – HOBBY PROGRAM Prepričajte se o slovenski kakovosti in zmerni ceni.

Ponudbo si lahko ogledate na spletni strani:www.rastlinjaki-gajsek.si

UTRIP - maj 201068

KOMERCIALNI OGLASI

SIMONA ŽLEGEL S.P. Ulica Pohorskega bataljona 5, 2317 Oplotnica,

tel.: 02 80 20 090 DARILA ZA VSE PRILOŢNOSTI ŠOLSKE POTREBŠČINE (zbiram

naročila za delovne zvezke in učbenike za osnovne in srednje šole)

FOTOKOPIRANJE, VEZAVE, FOTO STORITVE, UOKVIRJANJE, POPRAVILO ZLATEGA IN

SREBRNEGA NAKITA POPRAVILO UR

Svečarstvo »ALMA« iz Oplotnice Vam nudiprodajo vseh vrst sveč.

V prodajalni »ALMA«, Gorica 25, Oplotnica,Vam svetujemo in oblikujemo žalne pakete

vseh velikosti.Žalne pakete lahko naročite tudi v kiosku na

pokopališču Čadram, vsak dan pri prodajalcu sveč.

Delovni čas kioska:od torka do petka od 16. do 20. ure-

ob vikendih in praznikih od 8. do 20. ure- po potrebi tudi v ponedeljek od 16. do 20. ure-

UTRIP - maj 2010 69

KOMERCIALNI OGLASI

LLL

Delavnica ličenja za osebne potrebe

ddd..ddddd..

..Če kateri uspe najti pet prijateljic za delavnico ličenja

ima organizatorka BREZPLAČNO!!

LT

UTRIP - maj 201070

KOMERCIALNI OGLASI

STORITVE JELENKO

Malahorna 28, 2317 Oplotnica, Slovenija

Tel.: 02/801 96 57GSM: 041 714 924

UTRIP - maj 2010 71

PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ

Jure Gorinšek, novi predsednik Shotokan karate kluba Oplotnica

Vokalna skupina Sonus

UTRIP - maj 201072

NAŠI NAJMLAJŠI

Jernej Sevšek

Maša Jerot

Leon Brečko

Julija Gosnik

Rebeka Kremautz

Tjaš

a St

egne

Aljaž Zavšek

Tjaša Golenač

Gaja Oblonšek

Nik ObrulMelani Mernik

Monika Plohl

Luka

Stu

pan

Nika Klokočovnik

Anj

a H

olce

r