1krošnjar maj mmxi

maj | mmxi | št. 13brezplačni časopis občin

Ribnica, Sodražica, Loški potok& Velike Lašče | 5.400 izvodov

1UTRIP, LISTOPAD, MMX

brezplačni bilten občinKočevje & Kostel 6.300 izvodovListopad, mmx

1UTRIP | VELIKI TRAVEN, MMX

brezplačni bilten občinKočevje & Kostel . izvodovVeliki traven,

AKCIJ A OČISTIMO SLOVENIJ O

INTERVJU: ZORAN PREDIN

DEŽELA PRILOŽNOSTI ALI DEŽELA ZGREŠENIH ZAKONOV?

KOČEVJE IMA TALENT

RAZGOVOR Z ZMAGOVALCI EME

UTRIP • MALI SRPAN • MMX

DEMOKRACIJA, KAJ JE TO?INTERVJU: ROMAN LISACSPOLNE BOLEZNI IN ZAŠČITANOVA RUBRIKA: VRTNARJEVI NASVETI

brezplačni bilten občinKočevje &

Kostel 6.300 izvodovM

ali srpan, mm

x

1UTRIP, VELIKI SRPAN, MMX

brezplačni bilten občinKočevje & Kostel 6.300 izvodovVeliki srpan, mmx

1UTRIP, KIMAVEC, MMX

brez

plač

ni b

ilten

obč

inKo

čevj

e &

Kos

tel

6.30

0 iz

vodo

vKi

mav

ec, m

mx

1UTRIP, KIMAVEC, MMX

brezplačni bilten občinRibnica, Sodražica, Loški Potok &

Velike Lašče | 5.400 izvodovVeliki srpan, mmx

1UTRIP, VINOTOK, MMX

brezplačni bilten občinKočevje & Kostel

6.300 izvodovVinotok, mmx

1UTRIP, VINOTOK, MMX

brezplačni bilten občinRibnica, Sodražica, Loški Potok

& Velike Lašče | 5.400 izvodovVinotok, mmx

1UTRIP, LISTOPAD, MMX

brezplačni bilten občinRibnica, Sodražica, Loški Potok

& Velike Lašče | 5.400 izvodovListopad, mmx

1PROSINEC, MMXIBREZPLAČNIBILTEN OBČINRIBNICA,SODRAŽICA,LOŠKI POTOK &VELIKE LAŠČE5.400 IZVODOVPROSINEC, MMXI

1FEBRUAR, MMXI

BREZPLAČNI BILTEN OBČINKOČEVJE & KOSTEL 6.300 IZVODOVFEBRUAR, MMXI

BREZPOSELNOST V KOČEVJUALI BOMO KOČEVARJI JEDLI DRAŽJI KRUH?KJE BODO V VARSTVU MALI KOČEVARJI, KO BODO STARŠI V SLUŽBI?INTERVJU JURIJ ZRNECODGOVORNOST PRI POVOŽENJU DIVJIH ŽIVALI

1FEBRUAR, MMXI BREZPLAČNI BILTEN OBČIN

RIBNICA, SODRAŽICA, LO

ŠKI POTO

K&

VELIKE LAŠČE | 5.400 IZVODO

VFEBRUAR, M

MXI

BREZPOSELNOST V LETU 2010DRŽAVNI PRVAK IZ DEŽELE SUHE ROBEKJE SE CENE KRUHA NE BODO ZVIŠALE?INTERVJU JURIJ ZRNECODGOVORNOST PRI POVOŽENJU DIVJIH ŽIVALIPORTRET DANICA BENČINA

1MAREC, MMXI

KAZNOVANI ZA ODGOVOREN PROJEKT VESELI TAXI™

ŽUPANI DOSEGLI DOGOVORFLIRRTI »STRESLI« KOČEVJELETO 2011 - JARMOVO LETO

BODI PROSTOVOLJEC, SPREMINJAJ SVET!

KDAJ SE VAM IZBRIŠEJO KAZENSKE TOČKE?

brezplačni časopis občinKočevje & Kostel 6.300 izvodovmarec, MMXI

1MAREC, MMXI

KAZNOVANI ZA ODGOVOREN PROJEKT VESELI TAXI™SPOREN RAZPIS ZA ŠIROKOPASOVNE POVEZAVEŽUPANI DOSEGLI DOGOVORLETO 2011 - JARMOVO LETOBODI PROSTOVOLJEC, SPREMINJAJ SVET!KDAJ SE VAM IZBRIŠEJO KAZENSKE TOČKE?

brezplačni časopis občinRibnica, Sodražica, Loški potok& Velike Lašče | 5.400 izvodovmarec, MMXI

1APRIL, MMXI

brezplačni časopis občinKočevje & Kostel 6.300 izvodovapril, MMXI

PROJEKTI V KOČEVJU

SPREJET PRORAČUN OBČINE KOČEVJE

ZA LETO 2011

KOČEVSKI MED - ZAKLAD, KI GA MORAMO

BOLJ CENITI

OLIMPIJSKI DUH V KOČEVJU

INTERVJU: MATIC MUNC

BONTON POLJUBLJANJA

�r���u�em� 1 �e��

2 www.e-utrip.si

POLAGANJE GOTOVIH PARKETOV (DEŠČIČNI, PANELNI)POLAGANJE, BRUŠENJE IN LAKIRANJE (KLASIČNIH, LAMELNIH, KANT, TEHNO)OBNOVA OBSTOJEČIH PARKETOVPOLAGANJE LAMINATOV, PLUTEPOLAGANJE VSEH VRST PVC, ITISONOV (V ROLI ALI PLOŠČAH)MONTAŽA VSEH VRST ZAKLJUČNIH LETEVPOLIVANJE IZRAVNALNIH MASDOBAVA VSEH PARKETOV, PVC, ITISONOV, LETEV

DESA

L D.

O.O.

BRE

G 40

, RIB

NICA

TALNE OBLOGE PARKETI, PVC, ITISONI

TEL 041 242 676FAX 05 99 57 445

INFO@DESAL.SIWWW.DESAL.SI

• Izdelava toplotnihin izolacijskih fasad(Jub, Rofix, Weber)

• Sanacija fasad• Izdelava napuščev• Izdelava predelnih

sten in mansardnihstanovanj (Knauf, Rigips)

• Izdelava strojnihtlakov in strojni ometiFasaderstvo Skan d.o.o.Gorenje 50, Stara Cerkevwww.fasaderstvo-skan.siinfo@fasaderstvo-skan.siGSM 041 656 627

Za oglaševanjein sodelovanjev UtripihKočevar in Krošnjar

pokličite na:070 899 998

pišite na:ana@studioutrip.si

Ana Šabič

3krošnjar maj mmxi uvodnik vsebina

ne spreglejte4 Ministrstvo zavlačuje

in zavrača zahteve5 zgled seM vaM dal7 10. rojstni dan

zbora deorina in skandinavska dogodivščina

8 Mala družina velikega srca – terapevtska skupnost tav pri sveti družini

12 duatlon - Množična udeležba, doMača zMaga

13 v deželi zobotrebčarstva obujajo trško življenje

14 holesterol17 odprtje likovne

razstave "v iskanju podobe"

19 Medved napadel občana, ogorčeni župan pisal Ministru

20 žiga babnik - 5 let življenja na drogi

24 izbor obleke za poroko

31 leptospiroza ali 'Mišja Mrzlica'

32 stres - zahrbtni, škodljivi tihotapec in ubijalec v sodobneM življenju

33 ribničani z novo "čistilno"

"Mladi in droga"predavanje za starše

Časopis Krošnjar organizirapredavanje za starše z naslovom

"Mladi in droga"Zakaj droga, ali poznam svojega otroka?

Teme predavanja:• zakonodaja• klasifikacija prepovedanih drog • (učinki, pripomočki, cena drog na trgu, ...)• prikaz prepovedanih drog in pripomočkov za uživanje• kako prepoznati mladostnika pri zaužitju

prepovedane droge

Predavanje bo razkrilo: • Kakšni so učinki posameznih drog?• Po kakšnih drogah posegajo mladostniki?• Bi znali prepoznati uživalca?• Kdaj in kako pride do odvisnosti?• Je vsak uporabnik drog narkoman?• Zakaj med vsemi prepovedanimi drogami uživa

marihuana največ tolerance?...

25. maja, ob 18. uriv prostorih Podjetniškega inkubatorja Kočevje

(Trata XIV/6 - bivša Tekstilana)sledite označbam: predavanja

Predava Aleš Bartol, višji kriminalistični specialist skupine za prepovedane droge oddelka organizirane kriminalitete Sektorja kriminalistične policije Ljubljana. Predavatelj ima 10-letne izkušnje na področju zatiranja najhujše oblike zatiranja kriminalitete in vam bo predstavil kaj se dejansko dogaja z mladimi na ulici in čemu vse so izpostavljeni. Kriminalist deluje v okviru kampanje Ne-odvisen.si . Predavatelj bo na podlagi svojih izkušenj predstavil vrste drog, ki se dnevno pojavljajo na trgu in so močnejše in nevarnejše, kot kdaj koli prej.

Vabljeni!

Želite sodelovati z nami?imate konstruktivno kritiko? imate dobre ideje?bi nas radi obvestili o nekem dogodku?

Pišite nam na:info@studioutrip.si

4 www.e-utrip.si

mednarodni dan zemlje v rCTina Zajc

v Rokodelskem centru Rib-nica sta v okviru Medna-rodnega dneva zemlje, 22.

aprila, potekala dva dogodka, ki prav tako kot ostali dogodki raz-ličnih organizacij po sloveniji in svetu opozarjajo na minljivost in krhkost okolja, v katerem živimo. v četrtek, 21. aprila, je v dvorani Rokodelskega centra mag. Mirko Perušek predaval o drevesnih in grmovnih vrstah v Ribniški doli-ni. Gozdar, ki pravi, da večino časa

preživi v pisarni, a se kljub temu dodobra spozna na gozdove, ki se razraščajo po veliki in Mali gori, je navzočim predstavil najpogostejše drevesne vrste, uporabo lesa dolo-čenih dreves ter njihove lastnosti; poleg tega pa tudi posamezne ško-dljivce, tako domače kot »uvože-ne«, ki z različnimi tovori pripotu-jejo k nam iz drugih celin. Gospod Perušek je opozoril na kostanjevo šiškarico, ki je ni moč ustaviti, zato bo v nekaj letih pravega ko-stanja občutno manj. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v Ribniški dolini zelo razvita lesna industrija, tudi posamezniki se ukvarjajo z obrt-mi, katerih glavna surovina je les, vendar pa po podatkih Zavoda za

gozdove vsako leto ostane v gozdu 10.000 kubičnih metrov lesa, ki bi jih lastniki gozdov lahko posekali. Poleg najštevilčnejših drevesnih vrst bukve, smreke, jelke, hrasta in javorja, pa se v naših gozdovih najdejo tudi manj številčne vrste, npr. brek, skorš ali duglazija, ki je podobna smreki, izdaja pa jo vonj po pomarančah. drugi dogodek v okviru dneva zemlje pa je potekal v petek, ob 11. uri. 30 učencev osnovne šole

dr. Franceta Prešerna, od 6. do 9. razreda, je pomagalo saditi najpo-gostejše vrste dreves, ki se upora-bljajo za izdelavo suhorobarskih izdelkov. bukev, smreko, jelko, beli gaber, javor, hrast, vrbo in leske, ki jih je priskrbel Zavod za gozdove, so učenci zasadili poleg parkirišča Rokodelskega centra, skozi raz-lago g. Mirka Peruška pa so si o drevesnih vrstah pridobivali zna-nje za kasnejše reševanje kviza, ki je najhitrejšim in najbolj znanja polnim glavam prinesel praktično nagrado - ragljo. Po zasaditvi dre-ves je sledila delavnica oblikovanja gline, kjer so si učenci, ki se jim ni mudilo domov ali po krožkih, iz-delali glineno skledico.

ministrstvo zavlačuje in zavrača zahtevePeTRa ŠolaR

Župani osmih občin, ki so se s skupnim projektom potego-vali za sredstva Ministrstva za

visoko šolstvo, znanost in tehnolo-gijo (MvZT) za gradnjo zmogljivega omrežja elektronskih komunikacij, so vse bolj prepričani, da je drugi javni razpis za gradnjo širokopasov-nih omrežij (GoŠo 2) potekal neza-konito. njihove dvome o zakonitosti postopka in pravičnem razdeljevanju sredstev je minuli mesec poglobil molk omenjenega ministrstva, ki si je že drugič podaljšalo rok za odgovor na pritožbo o zakonitostih postopka. obenem je MvZT zavrnilo zahtevo konzorcija po vpogledu v dokumen-tacijo tistih občin, ki so bile izbrane v prvem krogu javnega razpisa. »Čudi me sprenevedanje ministr-stva, ki ve, da je vpogled možen s pomočjo informacijske pooblaščen-ke,« je zavrnitev komentiral koče-vski župan vladimir Prebilič, ki se je v imenu konzorcija osmih občin že obrnil po pomoč k temu državnemu organu. Prebilič je namreč prepri-čan, da gre za informacije javnega značaja, saj so na razpisu MvZT pravzaprav podeljevali evropska sredstva. dodal je, da so iz urada informacijske pooblaščenke dobili 'preliminarni' odgovor, da mora mi-nistrstvo omogočiti vpogled, saj gre za porabo javnih sredstev. Zato je konzorcij občin ministrstvu poslal pritožbo, hkrati pa dopis poobla-ščenki, ki bo zahtevala dokumenta-cijo od ministrstva. v službi za odnose z javnostmi MvZT ostajajo skopi z informacija-mi. Glede negativnega odgovora za vpogled v dokumentacijo so zapisali le, da 'je odločbo izdala pooblašče-na oseba za dostop do informacij javnega značaja na direktoratu za informacijsko družbo in da so ra-zlogi za zavrnitev navedeni v od-ločbi'. Razlog – tako smo izvedeli od vodstva občine - naj bi tičal v 'po-slovni skrivnosti', kar se županom zdi absurdno. Župani osmih občin bodo vztrajali – o tem priča pripra-va pritožbe na evropsko komisijo. Če bodo institucije evropske unije ugotovile, da je bil postopek mini-strstva nepravilen (ali nezakonit), se lahko zgodi, da bo slovenija morala vrniti 37 milijonov evrov.

iZ naŠe obČine

Gospod Perušek je opozoril na kostanjevo

šiškarico, ki je ni moč ustaviti, zato bo v nekaj

letih pravega kostanja občutno manj.

5krošnjar maj mmxi

Zgled sem vam dalkooRdinaToRji RibniŠkeGa Pasijona 2011

»Če sem torej jaz, Gospod in učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni

drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam dal.«Te besede so odmevale v ribniškem gradu v soboto, 9. in nedeljo, 17. aprila 2011, ko smo farani ribniško--kočevske dekanije že 5. leto za-pored uprizorili Ribniški pasijon. Pobudnik projekta je društvo ka-toliške mladine Ribnica, ki je k so-delovanju povabilo svoje prijatelje,

znance, sorodnike, sovaščane,.... Povabilu se je odzvalo kar 150 pro-stovoljcev, vseh generacij iz župnij Ribnica, dolenja vas, sveti Gregor, velike Poljane, velike lašče, stara cerkev in kočevje. dramska igra združuje opise vseh štirih evangelijev in se močno prepleta z glasbo, ki dopolnjuje ali povsem sama »odigra« posamezne prizore. vsako leto nastajajo nove avtorske pesmi, za izvedbo katerih sta poskrbela skupina instrumen-talistov in P-zbor. Tudi vsi scenski elementi in kostumi igralcev so rezultat lastnih idej in številnih ur

trdega dela scenografov in šivilj. da je projekt stekel tako, kot smo si zamislili, je nad vsemi sodelujo-čimi »bedelo« 18 koordinatorjev. s pripravami smo začeli oktobra 2010, v februarju pa smo začeli z rednimi vajami. sprva so vaje po-tekale ločeno po sektorjih (igralci, inštrumentalisti, pevci, scenci...) nato so sledile skupne vaje. opra-vljenega je bilo veliko prostovoljne-ga dela, in večino našega prostega časa smo posvetili pripravam. se-

daj lahko rečemo, da nam ni žal za nobeno uro, minuto, celo sekundo, ki smo jo namenili pasijonu, saj ob tolikšnem številu navdušenih obi-skovalcev vidiš, da je bilo vredno. Zagotovo gre največja zahvala na-šemu Gospodu, za čudovito vreme, ki je v Ribnico privabilo številne obiskovalce iz vse slovenije. upa-mo, da smo vsakemu posamezniku, ki je prišel v ribniški jerzuzalem vsaj malce približali velikonočni čas, ter da vsi skupaj začnemo raz-mišljati o tem času kot o največjem darilu, ki nam ga je bog podaril v svoji veliki ljubezni do nas.

Dramska igra združuje opise vseh štirih

Evangelijev in se močno prepleta z glasbo,

ki dopolnjuje ali povsem sama »odigra«

posamezne prizore.

dogodek

PLIN SERVISIN OBNOVAKOPALNIC

Črček Franc s.p.Koprivnik 14, Kočevje

gsm: 041 803 500

Kopalnicovam obnovi

ekipa mojstrov v šestih dneh.Garancija na delo.

Kopalnica z delom inopremo že za 3.500 €

PREVAJALCI INSODNI TOLMAČISODNO IN STROKOVNOPREVAJANJEhrvaščina, bosanščina, srbščinamakedonščina, albanščina,ruščina, češčina, slovaščina,angleščina, nemščina,španščina, italijanščina,francoščina, arabščina, črnogorščina, ukrajinščina

tf: 05 99 536 34m: 041 735 088e: prevodi@siol.netTržaška 2, LjubljanaTzo 21, KočevjeKemal Dervišević s.p.

dnevno sveŽe lokalne inFoRMacije

oGlejTe si RePoRTaŽe ŠPoRTnih doGodkov

PoŠiljajTe naM svoje ZGodbe Za objavo na PoRTalu

www.e-utrip.si

6 www.e-utrip.si

Andrej Šilc s.p.gsm: 041 694 871Zamostec 311317 Sodražica

Prodajamo in montiramo lesena notranja vrata vseh vrst, tako masivna stilna do modernih in atraktivnih oblik slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. Izmere, svetovanje in dostava za naročnike brezplačno.

Vas je strah menjave starih vrat?Posvetujte se z nami, da strahu ne bo več!

Robert Dejak s.p.Lipovec 121331 Dolenja vas

gsm 031 603 494 gsm 031 603 508tel 01 8364 004fax 01 8376 089

www. lesni-izdelki.com

Izdelujemo: • otroške hiške, gugalnice, vrtne ute in hiše• vse vrste skobelnih letev, lesene brune 20mm in mm, opaž (lesena obloga) 20mm in 43mm• ograje in vrtne elemente (vzdolžne in pokončne)• vseh vrst skobelnih letev• druge lesene izdelke

danes je pravi čas za nakup stanovanja Kdaj je najboljši čas za nakup stanovanja? Če upoštevamo, da cene novogradenj niso bi-stveno višje od rabljenih in v račun vzamemo še, da v novo stanovanje ne rabimo vlagati ogromne vsote za prenovo ter da so mesečni stroški novih, energetsko varčno zgrajenih stanovanj tudi do polovice nižji, je odgovor na roki. Pravi čas za nakup novega stanova-nja je danes.

7krošnjar maj mmxi

10. rojstni dan Zbora deorina in skandinavska dogodivščina

Začelo se je leta 2001 s ku-pom deklet in s sanjami di-rigentke Sabine Devjak No-vak. Ustanovljen je bil Zbor Deorina. Sanje po inovativ-

nem glasbenem ustvarjanju in pou-stvarjanju so se začele uresničevati leta 2006, ko je zbor na oder postavil svoj prvi projekt Adiemus-Songs of Sanctuary, skladatelja Karla Jenkin-sa. Mistično vokalno-instrumentalno delo je poželo veliko uspeha, saj so dekleta v svoje poustvarjanje poleg petja prvič vključila tudi gib. Da pa je zbor unikat v slovenskem kulturnem prostoru, potrjujeta še projekta iz leta 2007-Večer muzikalov I (Les Mi-serables-Nesrečniki, Fantom iz Ope-re, Evita) in iz leta 2008-Večer muzi-kalov II (Sister act-Nune pojejo, Evita, Dancing Queen-največje uspešnice Abbe), ko so dekleta z ubrano kore-ografijo in izbrano kostumografijo, v sodelovanju s svetovno priznano ko-reografinjo Mojco Horvat in številni-mi vrhunskimi glasbeniki, navdušila vseslovensko poslušalstvo.Ustvarjanje na višjem nivoju je spod-budilo sodelovanje z nacionalno te-levizijo RTV Slovenija. Leta 2009 je Zbor Deorina na posebno povabilo znanega slovenskega TV voditelja Maria Galuniča redno nastopal v od-daji Spet doma, v rubriki Tekmova-nje med zboroma, kjer je zbor dose-gel lepe rezultate in si tako zagotovil še večjo prepoznavnost.Zbor Deorina se redno udeležuje tudi območnih in medobmočnih re-vij, regijskih, državnih in mednaro-dnih tekmovanj ter se lahko pohvali z naslednjimi dosežki in uspehi: leta 2005 srebrna plaketa in posebno priznanje za najboljši dekliški zbor na regijskem tekmovanju v Logatcu, leta 2007 zlata plaketa in posebno priznanje za najboljšo izvedbo slo-venske ljudske pesmi na državnem tekmovanju v Zagorju, leta 2008 srebrna plaketa na državnem tekmo-vanju v Zagorju. V pestro zgodovino zbora se je zapisalo tudi Mednaro-dno tekmovanje "Slovakia  Cantat 2010" v Bratislavi, kjer je zbor prejel bronasto plaketo.Sanje, želje, uspehi in znanje Zbo-ra Deorina so se leta 2007, ko je bil ustanovljen Otroški zbor Deorina Polovinke, začeli prenašati na mlaj-še generacije. Z otroško sprošče-nostjo deklice že pridno stopajo po poteh starejšega zbora, saj so maja 2009 že osvojile srebrno plaketo na regijskem tekmovanju v Trbovljah in

dve bronasti plaketi lani v Bratislavi na mednarodnem tekmovanju Slo-vakia Cantat 2010.. Leta 2010 je bil na pobudo dirigentke Sabine Devjak Novak ustanovljen tudi Mladinski zbor Deorina Celinke, ki ga vodi Ma-tevž Novak, dolgoletni strokovni so-delavec Zbora Deorina.Leto 2011 bo za Zbor Deorina zago-tovo prav posebno leto, saj praznuje svojo 10. obletnico delovanja. Zbor v letošnjem letu načrtuje kar nekaj večjih projektov in je tako leto 2011 okronal za "Deorinino leto". Prvi ve-čji projekt je zagotovo gostovanje zbora v Stockholmu na Švedskem, kjer bo s tradicionalno ljudsko in moderno glasbo širil slovensko kul-turo na mednarodnih odrih. V ok-tobru 2011 se zbor odpravlja na

gostovanje v Beograd. Novembra 2011 pa bo na oder postavil že svoj četrti celovečerni projekt, glasbeno--plesni spektakel Chicago, kjer bo zbor spremljala 16-članska zasedba vrhunskih glasbenikov, združenih v Deorina Band.Od leta 2001, ko so dekleta začela ustvarjati, se v osnovi ni nič spre-menilo. Še vedno so sanje, le da so sedaj bolj utrjene. Še vedno veje pri-jateljstvo, srčnost, delavnost in pri-padnost. Kar je novega, so plodovi teh sanj. Tako vas dekleta lepo vabi-jo na skupno glasbeno popotovanje ob njihovem 10. rojstnem dnevu v Šeškov dom v soboto, 21.5., ob 20. uri, ko jih boste s svojim obiskom tudi pospremili na njihovo nepozab-no skandinavsko dogodivščino.

Gala koncertob 10. obletnici delovanja Zbora Deorina (2001-2011), ob 20. obletnici samostojne Slovenije in ob 20. obletnici delovanja švedsko-sloven-skega prijateljskega društva na Švedskem

kočevje šeškov dom, sobota, 21. maj 2011, ob 20:00 Dirigentka: sabina devjak novak Moderator programa: roman zupančič

»O Deorini, uspešnemu zboru iz Kočevja je bilo povedanega že veliko. Začelo se je s kupom deklet in sanjami dirigentke Sabine Devjak Novak. Še vedno veje prijateljstvo, srčnost, delavnost in pripadnost. Težko je deset pestrih let strniti v kratko besedilo…«

Vljudno vabljeni vsi ljubitelji slovenske tradicionalne glasbe, slo-venske narodno-zabavne glasbe in najlepših slovenskih zimzelenih skladb, da nas pospremite na nepozabno skandinavsko dogodivščino!

Nakup vstopnic v tednu pred koncertom v Mestni in grajski kavarni

8 www.e-utrip.si

mala družina velikega srca – terapevtska skupnost tavpri sveti Družini kaTaRina TuRkoviČ

Mali kraj v Poljanski dolini, kjer se začenja krajinski park kolpa in se izza ba-

ročne cerkvice sv. jožefa odpira pogled na eno najlepših rek naše dežele in čarobno pokrajino, sta-ri trg ob kolpi, z nekaj več kot 100 dušami ter spokojno vaško idilo, v osrčju trga neguje največji dar človeštva – življenje. Tu, v župnij-ski karitas stari trg ob kolpi, srčni in plemeniti ljudje, kot sta župnik jože Pavlakovič in prostovoljka ka-ritas gospa katarina Špehar - kati-ca ter vsi zaslužni, ki že 5 let tiho in ponižno delajo ter ustvarjajo v terapevtski skupnosti Tav pri sve-ti družini, nudijo toplo ognjišče in varno zavetje fantom, ki so zašli, z namenom vrniti jih na pravo pot in pripraviti za življenje. kajti to je kraj ponovnega rojstva vseh tistih, ki so željni duhovne obnove in ži-vljenja brez drog.16. aprila sem se s prijateljico Ma-tejo odzvala na prijazno povabilo skupnosti, na 5. dan odprtih vrat (slednje je bilo objavljeno na njiho-vi spletni strani www.jozef-staro-trski.net in je veljalo za prav vse), ker sem, z namenom osveščanja bralcev pa tudi iz osebnih vzgibov, želela spoznati življenje v skupno-sti. izvedeti, kakšen je njen namen, način dela varovancev, potek reha-bilitacije ter sodelovanje med stro-kovnimi delavci, duhovnim vodjo, prostovoljci, varovanci in starši. in še več. Želela sem izvedeti, kaj je ti-sto, kar človeka žene v nevarni svet

omame, ki kaj kmalu preraste v za-svojenost. Zakaj tako zlahka zaide s poti in pred čem beži. skratka, zanimala me je življenjska zgodba posameznika.Redno letno srečanje, kjer star-ši odprtih rok pričakajo svojega sina, ki se je medtem že nekoliko spremenil, se je začelo z molitvijo rožnega venca, midve pa sva se pri-

družili sveti maši, ta je potekala v slovenskem in hrvaškem jeziku, v cerkvi sv. jožefa. Gospod župnik je z nami podelil zgodbo iz lu-kovega evangelija o milostljivem očetu, ki je imel dva sinova. eden od njiju je, prav tako kot varovanci skupnosti, zašel s poti in se potem, ko je, globoko prepričan v svojo samostojnost in odgovornost in v razkošnem, ošabnem in razuzda-nem življenju zapravil vse, vrnil domov. nazaj k očetu. a ne kot sin, temveč kot eden od najemnikov, ki služijo pri očetu. Milosrčni oče je sina z bistrim očesom že dolgo opazoval, čakal in ga sprejel k sebi z odprtimi rokami. Tako sprejema-jo svoje sinove (varovance skupno-sti) tudi starši, ki redno prihajajo v skupnost na srečanja, obeležja in druženja, da se spravijo med seboj, gospod župnik in gospa katica, ki

fantom nudijo izjemno podporo in ljubezen na trnovi poti k ozdravlje-nju ter pomagajo nositi bremena drug drugemu. Po sveti maši je sledilo prijetno druženje varovancev s starši, pri-jatelji in svojci ter vodstvom hiše. skupnost nam je postregla sladke dobrote in jabolčni sok, katerega fantje sami pridelajo. Medtem ko se je večina zapletla v pogovore, je za naju sledilo spoznavanje Žige in andrije, ki sta z nama podelila svojo zgodbo. Zgodbo Žige si lahko preberete v osrednjem intervju-ju časopisa, andrija pa je ravno ta dan, po 14 mesecih bivanja v sku-pnosti, zapustil Tav pri sveti dru-žini in svojo pot nadaljuje v hiši v Međugorju. 28-letni mladenič iz Mostara (bih) nam je zaupal, da je tu, po osmih letih in pol drogiranja, ko je dosegel dno, dobil novo življe-nje. hiša mu je veliko pomagala pri ponovni vzpostavitvi odnosa z bogom. hvaležen je za vsak dan, ki ga je preživel v molitvi, pri delu, v pogovoru z brati in vodstvom hiše. v tej skupnosti so se mu začela od-pirati vsa vrata. Začel je ljubiti sebe in druge ljudi. vse se je zanj zače-lo spreminjati. svoje probleme je začel reševati v kapelici. Zaživel je s polnimi pljuči in ne beži več od svojih problemov. danes se z njimi spopada. sprejel se je takšnega, ka-kršen je. Ta izkušnja mu bo ostala

globoko v srcu. Tu je naredil do-bre temelje na sebi, veri in molitvi. hiša mu je dala veliko darov in bo ostala v lepem spominu. Pravza-prav je po eni strani kar srečen, da se je drogiral, kajti drugače njego-vo življenje ne bi imelo smisla. ne bi spoznal božje ljubezni in ne cenil nobene stvari. To je, kot pravi sam, del njegove poti. in še se bo vračal v ta kraj, po življenju v skupnosti. Mnogo lažje zdaj živi, srečen je in upa, da bo tako tudi ostalo.v pogovoru z gospodom župnikom in gospo katico, v katerih sem vi-dela »nadomestna starša« varovan-cev, sva izvedeli, da skupnost vsako tretjo nedeljo prireja srečanja, za katera po navadi nimajo pripra-vljene teme, kjer tudi ni prisotnega strokovnjaka, ki bi predaval teorijo. ampak starši, s pogovori in nasve-ti, na podlagi minulega dela in iz-

ni težje stvari od prihoda in začetka življenja

v skupnosti, še težje pa je iz nje oditi.

Tu se življenje rojeva kar tri leta

Tukaj deluje terapevtska skupnost

doGodek

9krošnjar maj mmxi

kušenj, še najbolj pomagajo novim staršem, čigar otrok se je skupnosti pridružil pred kratkim. Gospa ka-tica pravi, da so fantje za teorijo pravi talenti, kajti vedno imajo pri-pravljen plan a, b in c. v bistvu gre za neke vrste klepetalnico, kjer ni strokovnjakov s področja psiholo-gije, socialnega dela, zasvojenosti, … Gre predvsem za nudenje pomoči in opore staršem, podajanje kori-stnih napotkov in informacij, ki jih le-ti potrebujejo. Fantje so v adven-tu hodili tudi po krajevnih skupno-stih občine Črnomelj z namenom osveščanja staršev in svojcev na probleme zasvojenosti in pripove-dovali, na kaj naj bodo pozorni pri svojih otrocih. Gospa katica svetu-je, da si starši ne smemo zatiskati oči in bežati pred resnico, ampak je potrebno čim prej stopiti na pot, čeprav ta ni lahka in ugotoviti, ali je naš otrok v peklu droge. v koli-kor je, zbrat korajžo in ga popeljat na pot, ki vodi v življenje. veliko-krat je to dolgotrajen proces, ki traja tudi do 9 let in več. Približno 3 leta traja, da si starši priznajo, naslednja tri minejo v raziskovanju do poti k skupnosti in še nadaljnja tri med bivanjem otroka v skupno-sti. Življenje, ki sledi po terapiji, ni primerljivo s križevim potom, ki ga prestajajo družine z zasvojenimi otroci. skupnost Tav pri sveti dru-žini sodeluje z las-om iz Črnomlja,

katerega članica je tudi sama. Go-spa katica ima občutek, da ima ve-liko ljudi še vedno pomisleke, češ, da je to vse skupaj preveč versko. v resnici pa vera ni edini steber, na katerem v takšnih skupnostih gradijo. Mnogo važnejše je, da sku-pnost, ne glede na versko izpoved, otroku pomaga. Gospod župnik je v pogovoru dejal, da ni težje stvari od prihoda in za-četka življenja v skupnosti, še tež-je pa je iz nje oditi. Tu se življenje rojeva kar tri leta. kar nekaj jih je, ki so, predvsem v začetku bivanja v skupnosti, za nekaj ur ali dni odšli, a so se kmalu vrnili nazaj. vsi so tu prostovoljno, čeprav je večino po-trebno nekako skoraj »prisiliti« oz. vzpodbuditi k vstopu, saj se s silo res ne da narediti ničesar. s prisilo varovanci le škodijo sami sebi. več kot 100 fantov je, v obliki terapije,

informativnih srečanj, pogovorov ipd., iz slovenije, držav nekdanje jugoslavije, evrope in celo iz Zda, v petih letih šlo skozi terapevtsko skupnost Tav pri sveti družini. nekaterim je uspelo, drugim žal ne. Terapija predvidoma traja tri leta, pri posameznikih tudi več ali manj. nekateri pridejo nazaj, saj ni rečeno, da je v času rehabilitacije že vse v redu in je oseba dokonč-no pripravljena na samostojno in odgovorno življenje. uspešnost zdravljenja in kvaliteta napredo-vanja se preverja sproti, med dru-gim tudi na zunanji preizkušnji, ko se gojenca pošlje na 14-dnevno preverjanje v domače okolje. To se opravi po letu in pol bivanja v sku-pnosti in se še enkrat ponovi, po enem letu. varovancu se ob izteka-nju dobe poverijo razna opravila, kjer se lahko sam preizkusi, koliko je zmožen samostojnega odloča-nja. Fantje imajo v terapevtskih skupnostih neke vrste »popravni izpit« iz vzgoje. Gospod župnik se je v pogovoru in ob sami sveti maši dotaknil začetkov vzpostavljanja skupnosti in obudil spomine na preteklost. Začetki niso bil ravno lahki, a s tihim in vztrajnim delom, ponižnostjo, razumevanjem in odobravanjem krajevne skupnosti in posameznikov ter izjemno željo po pomoči, skupnost danes obele-žuje že 5. obletnico in je globoko

hvaležna za vse darove.Po pogovoru je bil čas za kosilo in z Matejo sva bili res presenečeni nad povabilom. Z veseljem sva se udeležili obeda. vzdušje je bilo tu prav tako prijetno sproščeno ka-kor v hiši, v kateri se je tudi prepe-valo. Fantje so v preteklosti sami pripravljali kosila za svojce, a so ta dan svoj čas raje posvetili bližnjim. Tako nam je okusno kosilo pripra-vila kuharica obrata unior v sta-rem trgu. Po kosilu, pri katerem ni manjkalo ne kave ne sladice, smo se vrnili k hiši. ogledali smo si še bi-valne prostore, pa kuhinjo, za kate-ro skrbijo varovanci in najlepši pro-stor v hiši, malo kapelico. osupli sva bili nad njeno izjemno toplino, energijo, malim oltarjem in vsemi svetimi podobami in predmeti, ki so krasili ta prostor. velika zasluga gre gospodu župniku, ki je kar ne-

kaj svetih podob izdelal sam. To je kraj, kjer se fantje v molitvi radi za-držujejo. vsak od njih ima tudi svoj rožni venec, te izdelujejo tudi sami. sledil je ogled nove stavbe. nove prostore fantje s pomočjo župnika in posameznikov gradijo, urejajo ter pripravljajo za bivanje. Tudi to je dokaz, da so fantje marljivi in ponovno pridobivajo delovne nava-de. Gospod župnik nam je pokazal še delavnico, v kateri pripravljajo material in polizdelke za novo hišo. vse, kar se gradi, je delo skupnosti. vse, kar se izdela, vzdržuje, pridela (sokovi, zelenjava, sadje), vzreja (ži-vina), ureja in ustvarja, je delo fan-tov ob pomoči gospoda župnika in gospe katice. »družina«, mala po številu in velika po srcu, Terapevtska skupnost Tav pri sveti družini sodeluje s sku-pnostjo Milosrdni otac iz Međugor-ja, katere ustanovitelj je pater dr. slavko barborić in deluje že od leta 1999. k tej spada še skupnost v Gro-mljaku pri kiseljaku blizu sarajeva. hiše med seboj tesno sodelujejo, varovanci pa se po potrebi lahko preselijo iz ene hiše v drugo. vsaka hiša ima svoje posebnosti in veliko samostojnosti, kar se tiče organiza-cije. hiša v starem trgu se po osta-lih dveh razlikuje po tem, da ima ta skupnost izbranega duhovnika, ki je odgovoren za duhovno oskrbo in rednega spovednika iz sosednje žu-

pnije. druga posebnost pa je ta, da lahko v skupnost vstopi tudi tisti, ki mora še vedno jemati predpisana zdravila. v skupnost prihajajo tudi fantje iz Pelikana (Zavod Pelikan - karitas deluje na področju odvi-snosti v okviru celodnevnega pri-pravljalnega centra ter skupnosti srečanje znana kot don Pierinova komuna). Gojencem v Tavu po po-trebi omogočijo tudi pogovor s psi-hologom ali psihiatrom. Glavni na-men programa je posameznikom pomagati prebroditi krizo, da ta postane oseba, ki bo koristila tako sebi kot družbi, ko od tu odide. Tu mladi ljudje spoznavajo sami sebe in pravi smisel življenja. Fantje se vračajo nazaj, k začetku. k bistvu in smislu svojega obstoja. Temeljni vrednoti, ki jih med triletno terapi-jo varovanci pridobijo, sta odgovor-nost in disciplina, najprej do same-

Temeljni vrednoti, ki jih med triletno terapijo varovanci pridobijo,

sta odgovornost in disciplina, najprej do samega sebe, svoje družine

in družbe, v kateri bo živel in ustvarjal.

10 www.e-utrip.sidoGodek

ga sebe, svoje družine in družbe, v kateri bo živel in ustvarjal. Terapija sestoji iz štirih glavnih in enakovrednih stebrov, ki se med seboj prepletajo. Glavni steber je molitev, skupna in osebna. Čez dan se skupno izmolijo trije deli rožne-ga venca. na teden sta dve sveti maši. nedeljska, skupaj z verniki v cerkvi, med tednom ena, samo za skupnost v kapeli. vsak dan je za-želena osebna molitev. skupnost je ekumensko odprta za druge vere, vendar je skupna molitev in du-hovnost katoliška. Če je varovanec druge vere, lahko osebno opravlja še svoje molitve in po nekaj mese-cih bere svoje svete ter duhovne

knjige. drugi steber je bratstvo. va-rovanci tvorijo enotno skupnost v medsebojnim bratstvu in solidarni pomoči. starejši po stažu pomagajo mlajšim. ob vstopu namreč varo-vanec dobi »angela varuha«, ki ga v vse sproti uvaja. največji dar za vsakega fanta je postati angel ču-vaj, ki je sposoben reševati življenje drugega in skrbeti zanj ter mu po-magati prebroditi najtežje obdobje. Tu se izkaže njihova ljubezen do sočloveka, med drugim tudi ka-kšni starši bodo nekoč sami. Tretji steber je red in snaga. Zasvojenci v veliki večini izgubijo občutek za red in koristno porabo časa, zato je dnevni red (urnik od 6. zjutraj do 10. zvečer) trdno določen. Ravno tako morajo biti fantje čisti in ure-jeni, enako velja za vse bivanjske in delovne prostore. in kot zadnji, četrti, steber je tu delo. Zasvojenci običajno zanemarijo delo, mnogi

ga celo opustijo, zato se v skupno-sti dnevno dela do 8 ur. opravila so različna in vedno usmerjena v isti cilj - narediti nekaj koristnega za skupnost ali okolico. ker gre za bolnike, se ne postavlja običajnih norm, ampak se predvsem spod-buja. Pomembno je delo v rokodel-skih delavnicah, vzpodbuja se tudi razvijanje osebnih nadarjenosti. kakšno delo se lahko, po dogovoru, opravi tudi izven skupnosti, kot je npr. košnja trave pri starejših ose-bah ali urejanje igralnih površin, kar mora biti res dobro urejeno in na nek način nagrajeno. Pred najinim slovesom sva spoznali tudi mamico fanta iz našega kra-

ja, ki je šel skozi proces terapije in danes v kočevju živi novo življenje. skupnost namreč tudi po odpusti-tvi varovancev ohranja prijateljske vezi spletene v času terapije. kar nekaj je takih, ki se radi vračajo in so kadarkoli pripravljeni ponuditi pomoč. Ta dan so se spomnili še enega kočevca, slednji je prav tako bival v njihovi skupnosti. Ravno ta mladenič je poudarjal, da ni važno kateri veri spada molitev in duhov-nost, saj je bil sam pred prihodom v Tav v skupnosti druge vere. važno je, da pomaga. in njemu je. vrnil se je v domači kraj in se uspešno vključil v družbo.skozi celotno, večurno druženje ob 5. obletnici terapevtske sku-pnosti Tav pri sveti družini je bilo moč čutiti izjemno gostoljubnost, tako fantov kot vodstva, prija-znost vseh prisotnih ter odprtost staršev in gojencev.

Cerkev sv. Jožefa

Veliko nočpraznujejo verni, neverni in nejeverniTina Zajc

15. aprila, teden dni pred veliko nočjo, je v Roko-delskem centru Ribnica

predstavil svojo knjigo Praznovanje pomladi in velike noči na slovenskem in po svetu damjan j. ovsec. etnolog, kulturni in umetnostni zgodovinar ter publicist, ki preučuje meščan-stvo, njegovo identiteto in kulturo, praznovanja in praznike ter s tem povezane šege in navade, raziskuje verovanja, vraže in praznoverje, mite in simbole ter popularizira etnološko in kulturno dediščino slovencev. na predstavitvi njegove najnovejše knji-ge, ki je izšla lani, je poudaril, da v njej ni želel zbrati in opisati samo naj-starejšega, najdaljšega in največjega praznika kristjanov - velike noči, temveč opisati tudi prastare, arhaič-ne praznike, vezane na enakonočje in začetek pomladi, ki jih je velika noč s svojimi obredji prekrila. avtor pravi, da je knjiga večplastna, z njo je želel pri bralcih zanetiti emocije, saj pravi, da je praznovanje velike noči tako cerkveni praznik z vsemi liturgični-mi obredji, kot tudi ljudski praznik, saj ga obhajamo ravno v spomladan-skih mesecih, ko se narava in vsa živa bitja prebujajo; takrat pridejo novi začetki, nove želje in cilji. s priho-dom pomladi so bili trdno povezani ljudsko verovanje, šege, stare navade, predstave in pojmovanja, ki so v do-bršni meri preživele in se, predvsem na podeželju, ohranile do današnjih dni. Ta pomembni praznik pa se ni slučajno znašel v pomladnem času. novo leto, nov življenjski ciklus se začne s pomladanskim enakonočjem okrog 21. marca: narava se po zim-skem spanju ponovno prebudi, ži-vljenje dobesedno vstane od mrtvih, tudi kristus v vsej gloriji simbolično vstane od mrtvih na veliko noč. Še nekaj namigov, če vas zanima branje knjige: v ospredju knjige je razlaga izvora velikonočnega praznovanja, zgodovinskega poteka, zaporedja koledarskih datumov različnih po-membnih dni v tem času, z njimi po-vezane simbolike, liturgije, pa ljud-skih verovanj, običajev, pojmovanj in navad ter drugih vprašanj, ki se nanašajo na ta najstarejši in največji krščanski praznik.

11krošnjar maj mmxiSPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA GOSPODINJSKE APARATE IN KUHINJE

www.gospodinjski-aparati.si

- 40%* ob nakupu kuhinje - 10%* ob nakupu aparatov (* popust velja na redne cene)

V mesecu maju še več dodatnih ponudb v GA trgovini Kočevje

nasproti glasbene šoleReška cesta 15, 1330 KočevjeT.: 01/895 32 25, M.: 051/370 806Delovni čas: Ponedeljek - petek: 08:00 - 18:00Sobota: 08:00 - 12:00

Prostostoječi pomivalni strojZANUSSI ZDF202012 pogrinjkov, Zamik vklopa, Širina: 60cm, Energijski razred: AAAGarancija: 5 let

Pralni strojINDESIT IWD 6125Kapaciteta pranja: 6kg, Ožemanje: 1200vrt/minProgram za pranje volne, Energijski razred: A+Garancija: 5 let

redna cena:439,99posebna cena:

redna cena:449,00posebna cena:posebna cena:

279,99posebna cena:posebna cena:posebna cena:

299,99-36% -33%

GA, gospodinjski aparati, d.d., Šmartinska cesta 152, Ljubljana

oglas_kocevje3.indd 1 10.5.2011 10:53:09

12 www.e-utrip.si

Duatlon - množična udeležba,domača zmaga besedilo in FoTo i.l.

v organizaciji Triatlon kluba inles je v nedeljo, 10. aprila, v Ribnici potekalo državno pr-

venstvo v duatlonu. laskavi tituli sta v močni konkurenci osvojila doma-ča tekmovalca, in sicer bojan cebin ter Monika oražem. ciljno črtno je prečkala kot druga, saj je prvo mesto izven konkurence pripadlo sari vilić iz Pulja. Med člani je letos nastopilo rekor-dno število tekmovalcev, 81. Poleg cebina, so bili v ožjem krogu kan-didatov za prvo mesto še hrvat dejan Patrčevi, ki letos tekmuje za Ribnico, Ribničan bojan Šporar, ki nastopa za Triatlon klub Zagreb ter slovenski tekač uroš seme.cebin je pokazal najboljšo formo, saj si je odločilno prednost slabe minu-te pridobil v zadnji panogi, teku na

2,5 km. na drugo mesto se je uvrstil Patrčević, tretji je bil seme. Med članicami je imela od starta teka na 5 km, vožnje na kolesu na 20 km in teka na 2,5 km rahlo prednost vilićeva, oražmova se je sicer srčno upirala in se na koncu zadovoljila z drugim mestom, tretja je bila nika kožar (inles Riko). v mlajših kate-gorijah je nastopilo 59 tekmovalcev. »odločilno prednost sem si pridobil z vožnjo na kolesu. huda konkuren-ca me ni mogla več zasledovati. v zadnjem teku sem svojo premoč le potrdil,» je po prihodu na cilj pove-dal bojan cebin. »saro poznam že dolgo. vedela sem, da bo težko, a sem stisnila in na cilj prišla kot prva slovenska tekmoval-ka. ja, zadovoljna sem z uvrstitvijo,» je dejala Monika oražem.

OPTIKA CENTER, MARINKA TROPE S.P.KIDRIČEVA ULICA 2, 1330 KOČEVJE

DELOVNIKI SOBOTE

dop doppop

12

8

12

8

19

15

PE TZO 22, NAMA CENTERGSM: 051 641 770TEL: 01 893 14 86

WWW.OPTIKACENTER.EU

13krošnjar maj mmxi ŠPoRT iZ naŠe obČine

V deželi zobotrebčarstva obujajo trško življenjePeTRa ŠolaR

središče velikih lašč ne-kajkrat na leto preplavijo stojnice, na katerih doma-

či rokodelci in društva ponuja-jo svoje izdelke. Tržnice, ki jih v srcu dežele zobotrebčarstva prirejajo že tri leta, so tematsko obarvane, zadnja izmed njih je bila suhorobarska. ker pa velike lašče s sosednjo občino pove-zujeta krošnjarski patent, ki ga je leta 1492 izdal cesar Friderik iii., in geografska označba Rib-niška suha roba, so tokrat v goste povabili tudi ribniške rokodelce in tamkajšnji rokodelski center. nizke temperature so tretjo so-boto v aprilu ribniški lončarki onemogočile, da bi se lotila dela, je pa zato svoje spretnosti poka-zal mojster podnarstva jože belaj.

Med obiskovalci, ki so se okrep-čali s kulinaričnimi dobrotami, so sicer največ zanimanja zbudile velikolaške 'klinčarce' (izdeloval-ke zobotrebcev), program pa so z glasbenimi in pevskimi točka-mi popestrili mladi velikolaški folkloristi, članice skupine suhe češplje in gostujoči Švicarji (obe-nem so v velikih laščah namreč potekali dnevi švicarske kuhinje).Glavni nameni projekta 'veliko-laška tržnica', v sklopu katerega prirejajo tudi krompirjevo, me-deno, pomladno, bučno-marme-ladno in še marsikatero tematsko tržnico, je poleg oživljanja trške-ga življenja še ohranjanje tradi-cionalnih načinov pridelovanja hrane, tradicionalnih obrti in običajev.

Podnarstvo je le del suhorobarstva

občina bo kupila svojo nekdanjo lastnino besedilo in FoTo: i.l.

nekdanji sokolski dom, ki so ga v Ribnici zgradili leta 1930, je bil na začetku pro-

stor, v katerem so domači fantje, združeni v skupino liberalno mi-slečih sokol, krepili telo in duha. Po vojni je kot last občine in z no-vim imenom Tvd Partizan dom postal središče mnogih dejavno-sti. v njem so se tako prepletali družabni, gledališki in zabavni dogodki, zavetje pa je nudil tudi športnikom in ribniški osnovni šoli do leta 1976, ko je bila zgraje-na dvorana Športnega centra. ne-katere dejavnosti iz davnih časov kljub vsemu niso zamrle, saj ima v nekdanjem sokolskem domu svoj kotiček Ribniška godba na pihala, v osrednji dvorani pa se izvajajo nekatere športne in rekreativne dejavnosti. Prizadevanja občine, še posebej v zadnjih letih, ko je ostala brez osrednje dvorane za prireditve v ideal centru, so padla na plodna tla. uspelo ji je povrniti svojo lastnino, seveda s plačilom 109 tisoč evrov, ki jih mora Športni uniji slovenije nakazati do septem-bra letos, je povedal župan občine Ribnica jože levstek. a denar mo-rajo še zbrati, zato bo najverjetneje potreben rebalans proračuna.

PRebeRiTe aŽuRne novice in RePoRTaŽe doGodkov

bReZPlaČna objava vseh doGodkov v naŠi ReGiji

www.e-utrip.si

14 www.e-utrip.si

VPD, BLED D.O.O. | PE KOČEVJE | ROŠKA CESTA 18 | ZDRAVSTVENI DOM | 01 893 90 17 | INFO@VPD.SIPRIVOŠČITE SI ZDRAVJE Z NAMI! VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. WWW.VPD.SI

VPD, BLED D.O.O.POT NA LISICE 44260 BLED

Termometer MT 200z zlato konico z 10-sekundnim časom merjenja aksilarno in oralno. Zelo natančen in ekonomičen termometer z zlato gibljivo konico, posebno velik osvetljen zaslon, alarm ob povišani temperaturi, zvočni signal, spomin in vodotesnost.

Infrardeči ušesni termometer za natančno merjenje v 1 sekudni. Meri vse površinske temperature od 1 - 100˚C. Nežen nadzor, celo pri spečem otroku. Za družine in vse ki cenijo natančen rezultat, čas in enostavnost uporabe.

Microlife BP A 100 Plusmerilnik krvnega tlaka za merjenje na nadlakti, z izboljšanimi funkcijami. Je izredno natančen in ponuja vsestranske rešitve. Opremljen s tehnologijo PAD za zgodnje odkrivanje aritmije srca in tehnologijo MAM za povečano zanesljivost zaradi samodejnega izračuna povprečja treh merjenj. Ima barvni zaslon.

VPD, BLED D.O.O.

4260 BLED KUPONGRATIS MERITEV SLADKORJA V KRVIGRATIS MERITEV KRVNEGA TLAKA

HolesterolMaRjan kRisTanc dR. Med., sPec. inTeR.

holesterol je vosku podobna snov , ki se nahaja v vseh te-lesnih tkivih,saj je pomem-

ben del vseh vrst celičnih membran in sestavni del nekaterih hormonov. v telesu nastaja v jetrih in nekaterih drugih organih, od zunaj pa ga seve-da lahko vnašamo tudi s hrano. Med s holesterolom bogate vire spadajo mlečna maščoba, jajčni rumenjaki, mastno meso, maslo itd. Rastlinske maščobe holesterola ne vsebujejo. holesterol v telesu nastaja v odvisno-sti od količine že prisotnega; če je v telesu dovolj holesterola, je notranje nastajanje zmanjšano in obratno, če ga v telesu primanjkuje, je nastaja-

nje povečano. Holesterol torej ni ne-kaj odvečnega in škodljivega, ampak ima v telesu številne življenjsko po-membne naloge. v krvi se holesterol nahaja kot sestavni del lipoprotei-nov. To so snovi, ki so sestavljene iz beljakovin(proteini) in maščob. li-poproteini so odgovorni za transport maščob po krvi, na količino v krvi pa vpliva prehrana, telesna teža, starost, stres, zdravila in hormoni. na splo-šno najbolj znana sta hdl (high den-sity lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) in ldl (low density lipopro-tein = lipoprotein z nizko gostoto).Popularno se omenjena lipoproteina enači s holesterolom, tako da tudi ho-lesterol delimo na ldl (slabi) in hdl (dobri) holesterol. lipoproteini z niz-ko gostoto (ldl) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je ldl holesterola v krvi preveč, se lah-ko začne nalagati na stene žil. dolgo-ročna posledica takega nalaganja je ateroskleroza – zoženje in otrditev arterijskih žil, ki v razvitem svetu sodi med najpomembnejše vzroke za bolezni srca in ožilja in smrt. Za-radi tega je ldl slab holesterol. lipo-proteini z visoko gostoto (hdl) pa v nasprotju z ldl prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. Poleg tega hdl tudi zmanjšujejo možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na

žilne stene. Zaradi tega je hdl dobri holesterol. v zadnjih letih je posta-lo jasno, da holesterol, ki ga vsebuje hrana, zelo malo vpliva na tistega v krvi. dejstvo je, da 75% v krvi priso-tnega holesterola nastane v telesu, le 25% pa ga absorbiramo iz hrane. Tudi vse bolezni povišanih maščob v krvi so v 90% povezane z dednostjo--deduje se prevalenca bolezni, ki pa se izrazi glede na način življenskega sloga. Poleg tega podatek o skupnem holesterolu ni najpomembnejši; ve-liko pomembnejše je razmerje med dobrim in slabim holesterolom. ciljne vrednosti lipoproteinov in ho-lesterola pri zdravih ljudeh naj bi bile (primarna preventiva): •skupnega holesterola v krvi manjše

5,0 mmol/l, •hdl večje od 1 mmol/l in

•ldl manjše od 2,6 mmol/l).Pri ljudeh, pri katerih že obstaja veli-ka nevarnost srčnih obolenj ali pa so ta že prisotna(kronične nenalezjive bolezni:sladkorna bolezen, stanje po srčni kapi, visok krvni tlak, debelost ...), priporočamo še nižje vrednosti skupnega holesterola in ldl holeste-rola v krvi ter sorazmerno višje vre-dnosti hdl holesterola (sekundarna preventiva) .vpliv hrane na krvni holesterol in razmerje med hdl in ldl pa ni od-visen (samo) od količine maščob, pač pa predvsem od vrste maščob. spo-dnja tabela prikazuje, kako določena vrsta maščob vpliva na oba tipa ho-

lesterola.Glavna naloga zdravega človeka v povezavi s kontrolo holesterola v krvi je tako posvečanje pozornosti dejavnikom, ki negativno vplivajo na količino hdl v krvi. Ti dejavniki (na katere ima povprečen, relativ-no zdrav človek lahko vpliv) pa so:

uživanje nasičenih in trans maščob, kajenje, prekomerno pitje alkohola, stradanje, debelost in premalo tele-sne aktivnosti.

kRvni Tlakvisok krvni tlak je zelo pogosta bo-lezen, saj v razvitem svetu prizadene skoraj vsako četrto odraslo osebo. Čeprav ga največkrat ne občutimo kot posebno bolečino ali slabo poču-tje, izrazito kvari žile (pospešuje ate-rosklerozo) in obremenjuje srce.krvni tlak je sila – pritisk, s katero kri deluje na stene krvnih žil. ustvarja ga srce, ki povprečno utripne sedemde-setkrat na minuto. srce deluje v dveh taktih. najprej se razširi in napolni s krvjo, zatem se skrči, da potisne kri v aorto-sistolični krvni tlak(»zgornji«). Tik pred ponovnim skrčenjem srca je tlak v žilah najmanjši – imenujemo ga diastolični (»spodnji«) krvni tlak. vrednosti krvnega tlaka tako ve-dno navedemo z dvema številkama – zgornjo in spodnjo oz. sistoličnim in diastoličnim tlakom (npr. 120/80).krvni tlak se nenehno spreminja. Za-radi vsakdanjih okoliščin lahko sisto-lični krvni tlak zaniha tudi za 50 do 70 mm hg, diastolični pa do 20 mm hg. krvni tlak se lahko zviša zaradi številnih dejavnikov, kot so npr. bo-lečina, psihične obremenitve, telesni napor (tudi hoja), govorjenje. krvni tlak se zviša po kajenju, zaužitju ko-feina in po obrokih. v takih okoli-ščinah je zvišan krvni tlak normalen fiziološki pojav in nima škodljivih posledic.

kdaj je kRvni Tlak PRevisokZnano je, da nevarnost za bolezni srca in ožilja začne naraščati, ko krv-ni tlak preseže 120/80, zato je opti-malni krvni tlak nižji kakor 120/80. o visokem krvnem tlaku (hipertenziji) govorimo, če je sistolični krvni tlak 140 mm hg ali več in/ali diastolični

krvni tlak 90 mm hg ali več. Razi-skave so pokazale, da je nad to mejo povišani tlak koristno zdraviti, saj z znižanjem sistoličnega krvnega tlaka za 10 mm hg in diastoličnega krvne-ga tlaka za 5 mm hg za eno tretjino zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja.

ZdRavje

15krošnjar maj mmxi

VPD, BLED D.O.O. | PE KOČEVJE | ROŠKA CESTA 18 | ZDRAVSTVENI DOM | 01 893 90 17 | INFO@VPD.SIPRIVOŠČITE SI ZDRAVJE Z NAMI! VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. WWW.VPD.SI

VPD, BLED D.O.O.POT NA LISICE 44260 BLED

Termometer MT 200z zlato konico z 10-sekundnim časom merjenja aksilarno in oralno. Zelo natančen in ekonomičen termometer z zlato gibljivo konico, posebno velik osvetljen zaslon, alarm ob povišani temperaturi, zvočni signal, spomin in vodotesnost.

Infrardeči ušesni termometer za natančno merjenje v 1 sekudni. Meri vse površinske temperature od 1 - 100˚C. Nežen nadzor, celo pri spečem otroku. Za družine in vse ki cenijo natančen rezultat, čas in enostavnost uporabe.

Microlife BP A 100 Plusmerilnik krvnega tlaka za merjenje na nadlakti, z izboljšanimi funkcijami. Je izredno natančen in ponuja vsestranske rešitve. Opremljen s tehnologijo PAD za zgodnje odkrivanje aritmije srca in tehnologijo MAM za povečano zanesljivost zaradi samodejnega izračuna povprečja treh merjenj. Ima barvni zaslon.

VPD, BLED D.O.O.

4260 BLED KUPONGRATIS MERITEV SLADKORJA V KRVIGRATIS MERITEV KRVNEGA TLAKA

PARKETARSTVO

KLARIČ

Aleš Klarič s.p.Mestni log II/26

1330 Kočevjem 031 681 569m 041 681 569

PREVZEM STARIHIZRABLJENIH VOZILIZDAJA POTRDIL ZA

ODJAVO IZ PROMETA

tanja.zupanc@amis.netgsm: 041 652 793gsm: 041 822-941

Avtoodpad Tanja Zupanc s.p.Mahovnik 34, 1330 Kočevje

16 www.e-utrip.si

GSM 051 330 993ZAKLJUČNA DELAV GRADBENIŠTVUMONTAŽA GIPS PLOŠČFASADE JUBIZOL, RÖFIX,DEMIT, MARMORIT,UREJANJE OKOLICE,TLAKOVCI, ROBNIKI,BETONSKE LAMELE,PRANE PLOŠČE, ...SPLOŠNA GRADBENA DELASTROJNI IZKOPI

KEM

AL D

ELIĆ

S.P

., TU

RJAŠ

KO N

ASEL

JE 3

, KO

ČEVJ

E

KOZMETIČNI STUDIO NINANINA TANKO BOJC S.P.TEL: 040 241 650

TREND POMLAD POLETJE:- TATOO - POSLIKAVA TELESA- TRAJNI MAKE UP:

OBRVI, OČI, USTNICE- ZOBNI NAKIT- VSTAVLJANJE UHANOV- ANTICELULITNA NEGA TELESA- POROČNI MAKE UP

elektromehanika

David Novak s.p.Reška c. 13, 1330 Kočevjetel/fax 01 895 1816gsm 041 426 092elektromehanika.novak@volja.net

NOVAKPrevijanje vseh vrst motorjevrotorjev, transformatorjev, agregatovpopravila, električnega orodjaizvajanje elektroinštalacijpopravila industrijskih strojevvzdrževanje elektro naprav

Novi el. motorji zamline in cirkularje

na zalogi. Previjanjeel. motorjev že od 69,00 eur naprej.

ROČNA AVTOPRALNICA

ADNAN SALIHOVIĆ S.P.SLOVENSKA VAS 181332 STARA CERKEV

- PRANJE- POLIRANJE- KEMIČNO ČIŠČENJE- IZPIRANJE- PRANJE MOTORJA - NOTRANJE ČIŠČENJE- PRIPRAVA VOZILA

ZA POROKE IN PRODAJO

PE HROVAČA 13B1310 RIBNICAPRI TRGOVINI SPARGSM 040 570 611

utripovi Mali oglasiBrezplačne male oglase lahko pošljete na: info@studioutrip.si in pokličete: 070 899 998 lahko pa jih oddate tudi na portalu www.e-utrip.si • Črna Gora, Ulcinj, velika, peščena plaža, oddam

apartmaje za 2, 4, 5 oseb. Klima, Tv, parkirišče, primerno za družine z majhnimi otroki in starejše. Ugodno, 25, 53, 45 eur/dan. Tel: 041-735-088.

•Na mirni lokaciji v okolici Kočevja prodamo gospodarsko - stanovanjski objekt v izmeri 150 m2 na parceli 400 m2. Objekt je v tretji grad-beni fazi in ima urejeno dvorišče ter vrt. Cena: 60.000 Eur. Ogled možen po dogovoru. Telefon: 041/440-407

• Prodam  starejšo dvonadstropno stanovanjsko hišo v Podlesju pri Kočevju. Tlorisna površina hiše je 120 m2.  Hiša je delno obnovljena leta 2010. Ima dvorišče v izmeri cca 5oo m2. Obkro-žena je z naravo in nudi resničen mir. Primerna je tudi za kmečki turizem. Cena je 110.000,00 €. Informacije po telefonu št. 031 678 626. "

• Dvojček, 155 m2 bivalne površine na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku v 3.gf. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije s stanovanjem. Prodam po najnižji ceni za primer-ljivo nepremičnino v okolici. Tel. 041 751 266

•Oddamo kamp prikolico v Selcah, prva vrsta blizu morja. Tel: 051-399-721

• Prodam voziček za dvojčka – marelo Hauck  cena 80 EUR. Dva počivalnika – gugalnika za dojenčka v roza barvi cena za oba 40 eur. Info 041-474-797

• Kočevska Reka, ugodno s sprotnim plačilom oddam opremljeno garsonjero za 115 evrov + stroški, dve varščini, tel. 031-617-676.

• Kočevska Reka, ugodno s sprotnim plačilom oddam opremljeno enosobno stanovanje za 130 evrov + stroški, dve varščini, tel. 031-617-676.

• Kočevska Reka, ugodno s sprotnim plačilom oddam opremljeno dvosobno stanovanje za 200 evrov + stroški, dve varščini, tel. 031-617-676.

•Masažna kopalna kad: nova zapakirana kopalna kad kolpa san royal 140/qouat št. 2977629 z obrobo. dostava na dom. cena 750 EUR, info: Boštjan, 031 697 026.

• Zaradi zamenjave kuhinje prodajam pomivalni stroj candy cd 474 s za 50 evrov, ter vgradno ku-halno steklokeramično ploščo z pečico gorenje, model classic z zlatimi ročicami za 100 evrov. dostava na dom! Info: Boštjan, 031 697 026.

• Prodam vikend v Dolu ob Kopli s čudovitim razgledom na kolpsko dolino. Vikend je zidan in opremljen. Napeljana elektrika in vodovod. Urejen zunanji kamin in balinišče. Vikend meri v tlorisu 20 m2, parcela pa je velika 8 a. Cena je 54.000,00 €. Informacije na telefon št.: 031 638 454

• Kupim starine, stare vojaške obleke, medalje, sablje, bajonete, razglednice, knjige, revije, sli-ke, kipe, kolesa, motorje, dokumente, pohištvo, razno orodje in druge starine. Info: 041-649-267

• Ugodno prodam transportni box za psa ali mač-ko, 4 x rabljen in kot nov. Dimenzije 55/36/35. Cena: 25 eur. Tel: 041-503-086

• Prodam DVD predvajalnik DVP 5990. Nič rabljen in odlično ohranjen. Predvaja vse oblike in podnapise. Cena: 50 eur. Tel: 041-503-086

• Prodam računalnik z programom za trgovinsko--storitveno poslovenje, cena 500 eur Inf. na telefon 040-652-878

• Prodam predvajalnik Pioneer DV-400V. Pred-vajalnik prodajam, ker ga skoraj nikoli nismo uporabljali. Cena: 55 eur Tel: 031-609-932

• Kupim starine, stare vojaške obleke, medalje, sablje, bajonete, razglednice, knjige, revije, sli-ke, kipe, kolesa, motorje, dokumente, pohištvo, razno orodje in druge starine. Info: 041-649-267

oglase je potrebno mesečno obnoviti!

PRvi e-oGlasnik Za Male oGlase v naŠi ReGiji

www.e-utrip.si

17krošnjar maj mmxi

bolnik naj si krvni tlak izmeri vsak dan, preden vzame zdravila za zniža-nje krvnega tlaka. Če jih jemlje zjutraj, naj si krvni tlak izmeri pred zajtrkom, saj je zdravila najbolje vzeti s hrano. Če jemlje zdravila tudi zvečer, si naj krvni tlak izmeri tudi pred večerjo. Zakaj zvišan krvni tlak škodujeŠkoda na žilah nastane, če so žile dalj časa (več tednov, mesecev ali let) iz-postavljene visokemu krvnemu tla-ku. Poleg zvišanega holesterola v krvi je zvišan tlak gotovo najnevarnejši pospeševalec procesa ateroskleroze, ki povzroča, da se žile ožijo in lahko tudi zamašijo. da bi vzdržale visok krvni tlak, se srednja mišična plast žilne stene (media) zadebeli, notra-nja plast (intima) pa zatrdi. Taka žila rada poči (krvavitev) ali pa v njej na-stane krvni strdek, ki žilo zamaši. Če se to zgodi v:•srčnih (koronarnih) žilah, ki oskr-

bujejo srčno mišico, nastane srčna kap (miokardni infarkt),

•možganskih žilah, nastane ena od oblik možganske kapi,

•žilah udov, prizadeti del uda lahko odmre..

visok krvni tlak poleg bolezenskih sprememb v srčnih žilah okvarja

tudi srčno mišico. srce se namreč prilagodi na dodatni napor, ki ga predstavlja črpanje krvi v prostor z višjim krvnim tlakom. da to doda-tno delo zmore, se stene srca zade-belijo. Zaradi večletnega prekomer-nega dela se srce sčasoma raztegne in opeša, kar pomeni, da ne zmore več prečrpati zadostne količine krvi. le pri 10 % bolnikov odkrijemo vzrok za zvišanje krvnega tlaka (bo-lezni ledvic, nadledvičnih žlez,...), pri večini bolnikov (dobrih 90 %) pa vzroka ne poznamo – govorimo o esencialni (primarni) arterijski hipertenziji.

kako MeRiMo kRvni Tlak?krvni tlak običajno merimo z živo-srebrnim sfigmomanometrom ali pa z elektronskimi merilci. Princip delovanja je podoben. Manšeto, ki je povezana z merilcem, ovijemo okrog nadlahti, jo napihnemo in ob poča-snem spuščanju zraka iz manšete (približno 2 mm hg v eni sekundi) s slušalkami poslušamo tone nad arterijo v komolčni kotanji. ko tone zaslišimo, odčitamo sistolični krvni tlak, ko pa jih ob nadaljnjem spu-ščanju zraka iz manšete ne slišimo

več, odčitamo diastolični krvni tlak. Pri elektronskih merilcih slušalk ne potrebujemo. Pomembno je, da se pred merjenjem umirimo. Meritev po nekaj minutah ponovimo vsaj še enkrat. opazili boste, da bo druga meritev manjša od prve. osnova za zniževanje krvnega tla-ka in preprečevanje hipertenzije je zdrav življenjski slog, ki vključuje:•opustitev kajenja (kajenje zvišuje

krvni tlak in hkrati pospešuje aterosklerozo, zvišuje tveganje za raka in kronični bronhitis),

•zmanjšanje prekomerne telesne teže – že pri izgubi petih kilogra-mov se merljivo zniža krvni tlak. Zmanjšanje telesne teže ima še druge učinke na pojavnost drugih kroničnih bolezni.

•omejitev uživanja alkohola •omejitev uživanja soli na manj

kakor 6 g na dan.•uživanje veliko sadja in zelenjave

(vsebujejo minerale: kalij, magnezij in kalcij, ki zmanjšujejo krvni tlak),

•prehrana naj vsebuje veliko pre-hranskih vlaknin .

•zelo pomembna je redna telesna dejavnost (npr. živahna hoja 30 do 45 minut vsaj trikrat na teden).

odprtje likovne razstave "V iskanju podobe"seRGej aMbRoŽiČ

v okviru praznovanja jarmo-vega leta se je v torek, 19. aprila, v prostorih bivše Že-

leznine v kočevju odprla razstava likovnih del slušateljev lice – li-kovnega izobraževalnega centra Galerije Miklova hiša. Razstavo z naslovom v iskanju podobe je od-prl ribniški župan jože levstek. v osnovni program lice, ki tra-ja 4 leta, je vpisanih 70 slušate-ljev. vsebino programa izvaja 17 mentorjev, ki so diplomanti akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Filozofske fakul-tete – umetnostne zgodovine in Fakultete za arhitekturo. osnovni program lice temelji na figuri ter mimetičnem (posnemovalnem) upodabljanju po mavčni predlogi ali živem modelu. slušatelji spo-znavajo osnove in tehnike kipar-ske in slikarske govorice. osebni izraz artikulirajo in izgrajujejo v risbi, sliki, kipu, reliefu, fotogra-fiji, grafičnem oblikovanju ipd. Praktične vaje klasičnega slikar-stva in kiparstva dopolnjujejo še vaje iz področja arhitekture, industrijskega oblikovanja, gra-

fičnega oblikovanja, fotografije, videa ter tematska predavanja umetnostne zgodovine in likovne teorije. lice sicer nima formalne-ga statusa šole, imajo pa program, kot je povedal gospod koprivec – eden izmed 17 mentorjev, kate-rega se trudijo narediti čim bolj kakovostnega in ki je, kot nam je povedal vodja kiparskega progra-ma, akademski kipar Marko Gla-vač, tudi dokaj zahteven. kaj si lahko ogledamo v sklo-pu razstave? dela predstavljajo izsek slikarskega in kiparskega dela ter umetniškega – timskega ustvarjanja ustvarjalcev lice. ker je prostorska umestitev zelo pomembna pri tovrstnem ustvar-janju, so šli ustvarjalci še korak naprej in za razstavni prostor iz-koristili celo mesto. del stvaritev se tako nahaja v dveh nekdanjih trgovinah (poleg bivše Železnine še v bivšem servisu Gorenje), del v prostorih občinske stavbe, preo-stanek pa je raztresen po kočevju, ob Rinži in na Rudniškem jezeru. s tem ustvarjalci upajo in želijo, da bo specifični likovni jezik, ki

so ga uporabili v svojih likovnih stvaritvah nagovoril in vzbudil razmislek, dvom, interpretacijo, željo, mogoče kritiko tudi likov-no nevednega …, ki je sicer ne bi pridobili, če do tega dogodka ne bi prišlo. Tako se pri svojem delu trudijo, »da bi slušateljem in obi-skovalcem razstave odprli čim širše okno znanja in izhodišč za kvaliteten, kritičen in ustvarjalen pogled na lastno okolje in na vlo-go, ki jo ima likovnost v njem« je poudaril gospod koprivec. s tem sovpada tudi naslov razstave.vodja Galerije Miklova hiša go-spod stane klun je povedal, da je razstava plod sodelovanja med ribniškimi in kočevskimi ljubitelji umetnosti ter »konstruktivnega pogovora kulturnikov z lokalno oblastjo«. To se je potihoma ko-nec koncev želelo že vrsto let. s tem dogodkom in z naslednjimi, ki sledijo v sklopu jarmovega leta, pa upajmo – tudi mi, ne-umetni-ki, da bo naše mesto zaživelo tudi kulturno in tako prekinilo mrtvi-lo, ki je vladalo na tem področju do sedaj.

kulTuRa

18 www.e-utrip.si

projekt človekMiha RuPaRČiČ - sTRokovni delavec

društvo Projekt Človek je pro-gram za samopomoč, terapi-jo in socialno rehabilitacijo

oseb z različnimi oblikami zasvo-jenosti. Program »Projekt Človek« je namenjen tistim, ki se odločijo prekiniti z vsemi psihoaktivnimi substancami in zmorejo doseči za-četno abstinenco, potrebujejo pa pomoč pri vzdrževanju abstinence in spremembi načina življenja. na-men programa »Projekt Človek« je v preprečevanju in zniževanju soci-alnih stisk povezanih z uživanjem drog. osnovni cilj, ki ga program zago-varja, je kvalitetno življenje brez drog in vključenost v družbo tako v obliki nadaljevanja šolanja oziroma zaposlitve, kot v ustvarjanju dru-žabnega življenja. uporabniki pri-dejo v stik s programom tako, da se naročijo na prve pogovore, kjer do-bijo informacije o možnostih vklju-čevanja v različne oblike programa »Projekt Človek«. v povprečju je hkrati vključenih v program 70 zasvojenih oseb in 150 svojcev. Program poudarja vključe-nost celotne družine in obravnavo zasvojenosti v okolju, kjer se je le--ta začela.vstopna točka v program je običaj-no sprejemni center. društvo ima trenutno pet sprejemnih centrov, in sicer v ljubljani, Piranu, Ravnah na koroškem, Rušah in v kočevju. v okviru dPČ deluje tudi center/program za otroke in mladostnike.

Programi, ki jih izvaja sprejemni center kočevje so: • telefonsko svetovanje za uživalce

drog in njihove svojce, ki vsaj prve informacije najraje pri-dobivajo anonimno (da se jih informira in motivira za iskanje pomoči),

• izvajanje prvih pogovorov, • programi individualne terapije:

– za osebe, ki imajo težave z zasvojenostjo in so že uspele vzpostaviti abstinenco, vendar potrebujejo pomoč pri spoprije-manju z vsakdanjimi življenjski-mi težavami (program soRa), – za osebe, ki imajo težave z za-svojenostmi in še ne abstinira-jo, vendar pa o tem razmišljajo in potrebujejo ob tem pomoč, spremljanje in motiviranje (pro-

gram diPo), – alFa-program za tiste, ki prejemajo nadomestno terapijo (metadon, subotex) in potrebu-jejo pomoč pri spoprijemanju z življenjskimi nalogami.

skozi vse programe, ki jih izvaja društvo »Projekt človek«, se izvaja tudi delo z družino ali drugimi naj-bližjimi osebami, saj je to eden iz-med ključnih elementov uspešnega

reševanja težav.uporabnike programa, ki potrebu-jejo intenzivnejšo oz. bolj celostno obliko pomoči, se usmerja v klasič-ni program društva Projekt človek, ki je sestavljen iz treh faz (priprava, terapevtska skupnost in center za reintegracijo).v letu 2010 smo v vseh naših pro-gramih pomoč nudili 437 uporab-nikom in 482 ključnim bližnjim osebam (v nadaljevanju k.b.o.). skupaj torej 919 osebam. od tega je bilo 75% moških in 25% žensk. Me-sečno je bilo v povprečju vključenih 157 uporabnikov in 187 k.b.o. skupaj torej povprečno 344 oseb na mesec. starostna struktura uporabnikov naših programov je od 14 do 45 let, ki pa ne vključuje k.b.o., saj so star-ši uporabnikov pogosto tudi starej-

ši. v letu 2010 smo obravnavali tudi 26 mladoletnikov.društvo Projekt Človek je aktivno tudi na področju preventive (za učence oŠ in sŠ in tudi predavanj namenjenih staršem), na področju socialnega zaposlovanja (program »iz koša«), sodelovanja z zunanjimi institucijami, ki se na kakršen koli način dotikajo področja zasvojeno-sti, delo s prostovoljci.

dRuŽba

Osnovni cilj, ki ga program zagovarja,

je kvalitetno življenje brez drog

in vključenost v družbo

- prodaja in odkup vseh vrst vozil- brezplačen odvoz dotrajanih vozil- priprava vozil za tehnični pregled- servis vozil + nadomestno vozilo- čiščenje vozil od A do Ž- avtovleka ali izposoja prikolic za avtovleko- komisijska prodaja in prepisi vseh vrst vozil

041 621 513 - prodaja,041 653 621 - servis041 618 150 - avtoličar

AS AVTOGoran Klepac s.p.Trata XIV/311330 Kočevje

19krošnjar maj mmxi

medved napadel občana, ogorčeni župan pisal ministru besedilo in FoTo: i.l.

v nedeljo dopoldan je v vasi hrustovo v občini velike la-šče, dvesto metrov od hiše,

medved napadel domačina Roma-na hočevarja. Z več poškodbami po celem telesu, so ga pravočasno odpeljali v ukc ljubljana. To ni edini primer pohajkovanja zveri po velikolaških vaseh in za-selkih, zato je župan anton Zakraj-šek ogorčen in hkrati prestrašen. v ponedeljek je pisal ministru za okolje in prostor. Zahteva, da ne-mudoma odstranijo tega in še ne-kaj medvedov, ki so postali prava nadloga. na območju občine velike lašče se rjavi medved čedalje pogosteje po-javlja v okolici stanovanjskih objek-tov. na Zavod za gozdove slovenije, oe kočevje, so v preteklih letih po-

slali že več urgenc, saj kosmatinci na območju občine velike lašče pri iskanju hrane delajo gospodarsko škodo in ogrožajo prebivalce nase-lij. Žal se stanje iz leta v leto le še poslabšuje.v lanskem letu se je pogostost škode še povečala. Pa ne samo to. bilo je tudi več srečanj občanov z medvedi.spomladi je medvedka z mladiči opažena v naseljih: Rob, Podhojni hrib, Ščurki, Podturjak, Mala slevi-ca, Podstrmec, dvorska vas, velike lašče, brankovo, Prhajevo, junija medvedka poškoduje čebelnjak na brankovem, 17. julija 2010 je med-vedka z mladiči videna ob stano-vanjski hiši na Škrlovici, 21. julija medvedka z mladiči poškoduje če-belnjak na Mali slevici (15 metrov od stanovanjske hiše). avgusta ko-smatinec uniči silažne bale in ubije ovco v dvorski vasi, te dni se med-vedja družina ponovno klati v oko-lici stanovanjskih objektov na Mali slevici (hrastinjaki). oktobra lani medvedu komaj uide gobar v bližnji okolici velikih lašč, 5. novembra medved pokonča mla-dega telička v Podkraju, 7. novem-bra je medvedja družina videna na Mali slevici (10 metrov od hiše). novembra so v naselju Ščurki med-vedi prevrnili zabojnike za smeti in jih raznesli naokoli. Po sledovih

sodeč jih je obiskala medvedka z dvema različno starima mladiče-ma. Takrat so opazili zver v okolici naselij Prazniki, javorje, Škamevec, veliki osolnik (celo na dvoriščih in v okolici gospodarskih poslopij). Tu je naštetih samo nekaj primerov bližnjega srečanja in videnja med-vedov, ki so jih prijavili občani. od lanskega decembra do letošnje-ga marca ni bilo slišati o videnju medvedov, saj so si očitno privo-ščili zimski spanec. Že v začetku letošnjega marca pa smo začeli ponovno dobivati informacije o prisotnosti medvedov. naj jih zopet nekaj naštejem: 21. marca je občanka obvestila, da je na poti na delo na cesti pod veli-ko slevico naletela na medvedko s tremi mladiči, 24. marca medvedka

ponovno uniči čebelnjak, ki stoji v neposredni bližini stanovanjskih hiš na Mali slevici (15 metrov od stanovanjske hiše), marca so planili na silažne bale v naselju Prhajevo.»vedeli smo, da se bliža dan, ko bo mrcina udarila na človeka. To se je žal zgodilo prejšnjo nedeljo. To je že drugi primer v zadnjem pol letu, da se medved ob srečanju s člove-kom ni umaknil, pač pa je človeku sledil oziroma ga napadel,» je pou-daril anton Zakrajšek. Po podatkih, ki so jih (še v lan-skem letu) na zahtevo občine pri-dobili s strani Zavoda za gozdove, območna enota kočevje je bilo po zadnjem štetju (avgust 2010) samo na območju dveh lovskih družin (velike lašče in Turjak) opaženo kar 14 medvedov, od tega 3 med-vedke s skupno 6 mladiči. Podatkov za lovsko družino Mokerc, ki po-kriva tudi del občine, pa na žalost nimajo. Glede na odzive občanov predvide-vajo, da je tudi tam prisotnih kar nekaj medvedov. To pomeni, da se v občini nahaja okoli 20 medvedov, kar je za tako majhen prostor gro-zljiva številka.»samo čakamo lahko, kdaj bo prišlo do nove tragedije. v lanskem letu je bilo v naši občini zaradi rjavega medveda uradno prijavljenih kar

61 škodnih zahtevkov. naj pouda-rim še, da skupine šolskih otrok na sprehodih izven naselja velikih lašč spremljajo lovci s puškami!!! ali je to vzgojno,» se vpraša Zakrajšek. spomnil je na pogromu medve-da, ki se je pojavljal v ljubljani in v okolici kranja. vse pristojne službe so bile v obeh primerih »na nogah« in takoj je bilo podano do-voljenje za odstrel. in to v primeru, ko medved ni nikogar napadel ali ogrožal. ko pa v velikih laščah uničuje poljske pridelke, bale sena, čebelnjake, se sprehaja po vrtovih

in dvoriščih stanovanjskih hiš ter ogroža oziroma napada celo ljudi, pa se ne odzove nobena pristojna institucija. Zato se občani počutijo kot drugorazredni državljani.Zahtevajo, da Ministrstvo za okolje in prostor oziroma minister Žarnić nemudoma izda dovoljenje za od-strel medveda, ki je napadel občana ter ustrezno in še pravočasno z ob-močja občine odstranijo tudi med-vede, ki redno delajo gospodarsko škodo in ogrožajo varnost ljudi in živali. nujno je zmanjšati stalež medve-dov na območju občine do te mere, da bo sprejemljiv tudi za ljudi, ki v tem prostoru živijo. »v primeru ne-izpolnitve naših zahtev, bomo pri-siljeni uporabiti vse možne ukrepe za zaščito naših ljudi in premože-nja,» je še zapisal Zakrajšek. kosmatinec, ki je napadel občana v hrustovem je bil obsojen na pot v večna lovišča. lovci so ga teden dni po napadu, po odredbi okoljskega ministrstva, pokončali.

Nujno je zmanjšati stalež medvedov na območju

občine do te mere, da bo sprejemljiv tudi

za ljudi, ki v tem prostoru živijo.

iZ naŠih kRajev

20 www.e-utrip.si

Žiga Babnik - 5 let življenja na drogi»Oboje - to, od česar bežiš, in to, po čemer hrepeniš - je v tebi.« Anthony de Mello

Globoko razmišljujoč mladenič in izjemen sogovornik je v pogovoru o zasvojenosti, ob 5. obletnici delovanja terapevtske skupnosti Tav pri Sveti Družini, s pripovedovanjem svoje zgodbe, čutno izbranih besed,

razkril, kaj vse se skriva v notranjosti 24-letnika z Goriške. Za iskreno in javno odstiranje preteklosti, zaznamovane z zasvojenostjo z drogo, podeljene izkušnje ter nasvete za starše se uredništvo Žigi iskreno zahvaljuje.besedilo: kaTaRina TuRkoviČ, FoTo: MaTeja ŠaFaR

Žiga, zaupaj mi svojo zgodbo. Zakaj si sploh začel? Kaj je bil povod za to in kje so tičali vzroki? Pred čim si hotel ubežati? ko danes razmišljam in gledam nazaj, v svoje otroštvo, vidim, da nisem imel poguma, da bi neka svoja stališča zastopal pred ljudmi. izhajam namreč iz velike katoliške družine, okolica pa je bila precej ateistično-materialistično usmer-jena. včasih sem bil zaradi tega tar-ča posmeha. Malo sem se sramoval tega verskega življenja, čeprav sem to življenje doma negoval in čutil sem, da je to prav. Takšno življenje mi je odgovarjalo. ko pa sem bil v šoli in v družbi, sem hotel biti nek-do drug. hotel sem biti »frajer«, že

takrat sem živel dvojno življenje. dvojno življenje, ki kasneje z nar-komanijo nastopi avtomatično. Tu sem, recimo, bežal od svoje identi-tete, enostavno je nisem bil sposo-ben pokazati pred drugimi.Kdaj si se prvič srečal z drogo in kje? Kdo je bil tisti, ki ti je prvi približal svet omame in opojnih substanc?Prvič sem se z drogo - marihuano oz. travo srečal pri 17-ih letih, na oratoriju, katoliškem taboru za mladino. Travo sem dobil s stra-ni animatorja. To je bila oseba, ki sem ji zaupal, med drugim študent medicine. vidim, da je tudi pri dru-gih vedno tako, da dobiš drogo pri ljudeh, ki jim zaupaš. droge ne boš vzel od nekoga, ki mu ne zaupaš. Tudi v mojem primeru je bilo tako. Takrat je vse to bil nekakšen hec. Pred tem sem že malo eksperimen-tiral z alkoholom, zato so mi bila ta druga stanja že malce poznana. na to nisem gledal kot na drogo, nika-kor. ampak kot na zabaven dodatek k življenju, to je bila neka dodatna dimenzija. všeč mi je bilo, zato sem s tem vse bolj pogosto nada-

ljeval. no, čez čas je jemanje izgu-bljalo efekt, zato sem drogo jemal vedno bolj pogosto in vse več. vse manj je bilo pozitivnega v tem je-manju, »opajanju«. Začela so se po-javljati negativna občutja, paranoja in slaba izkustva, tudi v stikih z lju-dmi. opazil sem, da nisem več tisti stari, kot sem nekdaj bil. To je bilo neko težko stanje, ki ga res težko opišem. v tem obdobju se mi je po-javila nova priložnost. Prijatelj mi je predlagal, naj poskusim metam-fetamin - tršo drogo (substanca se lahko injicira, inhalira ali oralno zaužije). seveda sem jo sprejel. Mi-slil sem, da sem odkril nekaj, kar je res zame. nekaj novega, nekaj do-brega. na to sem gledal kot na zdra-

vilo, saj se je z metamfetaminom vrnilo vse. samozavest in vsi stari dobri občutki. dejansko sem bil ne-kaj ur popolnoma brez problemov, osvobojen vsega na tem svetu. To se mi je zdelo tako čarobno. v hipu sem se odločil, da bom to drogo jemal še naprej. kasneje sem tudi v službo hodil pod vplivom te sub-stance. Znal sem živet s tem in nih-če ni niti pomislil, da sem na drogi.Kaj pa starši? Oni so verjetno kaj sumili. Starši ponavadi začutimo in nekako vemo, ko se z našim otro-kom nekaj »dogaja«, a je včasih res težje odkriti, kaj točno. Kako so se starši spoprijeli s tem? In kako je bilo v šoli?Mami se je zdelo čudno, saj je sli-šala od drugih mam, da se pojavlja velika lakota, ko se kadi trava ipd. jaz pa sem s pohajanj hodil domov vedno zelo lačen in ob dveh zjutraj znal sprazniti celo nutelo. Mami se je to zdelo res čudno in postala je sumničava. kadarkoli je namignila na drogo, sem nasilno odreagiral, zato ni preveč drezala vame. Zače-le so se pojavljat odtrgane škatlice

cigaret, s katerimi se naredi filter za »joint«, pa zlomljeni cigareti, s katerimi se meša tobak. Začela je spraševati, zakaj? vedno sem imel nemogoče izgovore, ampak, starši pač … Še posebej mame so nagnje-ne k temu, da v kolikor imajo vsaj kanček upanja, ti bodo vseeno ver-jele. upala je, da to mogoče ni to, česar se boji in kar sumi. seveda je kmalu izvedela za travo, ko so me s sošolci zalotili, še na srednji šoli. Ravnateljica mi je predlagala, naj si poiščem pomoč v kakšni komu-ni, da bi bilo to zame dobro. samo nasmejal sem se in rekel, da je to bedasto, saj ona ne pozna moje si-tuacije. vse skupaj se mi je zdelo trapasto in brez veze. nase nikakor

nisem gledal kot na osebo, ki bi si zaslužila izraz »narkoman«. Tudi starši so mi svetovali isto in pre-dlagali, naj grem v komuno. sicer sem hodil na teste za drogo, kar je bil tudi pogoj za nadaljevanje šolanja, na kar sem seveda pristal. hodil sem tudi na oddelek za zdra-vljenje od odvisnosti, kjer sem imel pogovore z dr. Mihom kramlijem (vodja centra za zdravljenje od-visnosti nova Gorica). nekaj časa sem hodil na teste, kmalu pa sem staršem »zamazal« oči. izkazal sem se, pokazal v lepši luči, se zresnil, naredil kaj dobrega za njih. sčaso-ma je to zbledelo in neko obdobje nisem bil toliko v tem. Potem pa, ko sem se »spustil z bremze«, ko sem začel s trdo drogo, so vedeli, da se z mano nekaj dogaja. a kaj točno, niso vedeli. Glede na prejšnje izku-

inTeRvju

Ljudje so v mojih očeh videli nekaj, kar jih je prestrašilo in ta strah sem dobil nazaj.

21krošnjar maj mmxi

šnje z marihuano so vedeli, da je nekaj v zvezi s prepovedanimi sub-stancami. niso vedeli, kako se mi približat. karkoli so vprašali, sem vedno agresivno odgovarjal. Moji argumenti niso dopuščali nobene-ga ugovora več. Mama je bila v tem času na romanju v Međugorju in se tam, med fanti v skupnosti, poza-nimala kakšni so simptomi, ker je nekaj sumila. Tudi, ko mi je to sku-šala povedati, je nisem želel poslu-šati in sem raje odšel ven pohajat.Kaj je bil tisti »kritični moment« na podlagi katerega si se odločil, da je skrajni čas za ukrepanje, ker bo drugače prepozno?Šele kasneje, čez približno 3 ali 4 leta, ko so se začeli pojavljati pro-

blemi s trdo drogo, sem se v nekem trenutku sam odločil za zdravljenje. Zavedel sem se, da potrebujem po-moč. nekega večera, ko sem vzel preveč t.i. speeda – amfetamina, ki sem ga uporabljal, ko ni bilo moje glavne droge - metamfetamina, sem sam sedel v sobi in bolščal v zid. ne-kako sem otrpnil in res čudno sem se počutil. spreletelo me je, da bo to konec in bo samo še huje, če ne bom nekaj izbral. v tistem trenutku sem se tega dokončno zasitil. Čutil sem, da gre moje življenje samo še navzdol. stopil sem v dnevno sobo k staršem in rekel, da grem v ko-muno. oni so me v tem času (v času jemanja drog) že nehali prepričeva-ti v to in se na nek način tudi bali reči karkoli v zvezi s tem. ob mojih besedah o vstopu v komuno so bili nadvse veseli, da sem se, končno

sam, odločil za pomoč.Nam lahko zaupaš neko situacijo, nek dogodek ali dejanje, ki se ga najraje ne bi želel spominjati in te zaboli, ko se spomniš? Se kakšnega dejanja sramuješ in ga raje ne bi priznal? Marsikaj takega je, pa ne vem, kaj bi izbral … Recimo, ko se je začela v meni prebujat neka notranja ne-gotovost, neka psihološka stanja, avtodestrukcija. To so stvari, ki jih malo težje razložim. Začelo se je, ko sem začel jemati halucinogene gobe. Šel sem na rojstni dan in vi-del. Zgodilo se je prvič. ljudje so v mojih očeh videli nekaj, kar jih je prestrašilo in ta strah sem dobil na-zaj. Začutil sem ga. To me je toliko šokiralo in pobilo. da je v meni lah-ko prisotno nekaj strašnega, česar se drugi bojijo. Tako me je šokiralo, da je prešlo v frustracijo, v travmo. Pri vsakem naslednjem stiku z lju-dmi sem se bal, da se bo spet zgodi-lo. notranje me je tako razjedalo, se popolnoma razraslo v meni in me totalno zastrupilo. bilo je strašno. Tega ne želim nikomur. ko sem do-bil ta problem, ko je to v meni ve-dno bolj raslo in raslo, sem se vrtel v nekem začaranem krogu. Če sem se boril proti temu, je to pomenilo, da sem o tem še več razmišljal in je

bilo še slabše. Če sem pustil prosto pot, sem mislil, da zopet nimam nič pod kontrolo in stanja nimam pod nadzorom. nisem videl rešitve. bilo je res nekaj strašnega. ves čas sem to videl kot problem, ki ga ne znam ne izrazit ne definirat. Mislim sem, da ni zunanje rešitve in moram to rešit sam pri sebi.Na kakšen način so ti tu na pomoč priskočili starši? Jih je bilo strah? Kaj je sledilo? Meniš, da bi morali biti starši bolj strogi v takšnih si-tuacijah? Nekako preprečiti stik otrok z drogami, poskrbeti za ve-čjo osveščenost o drogah, da ne pride do česa takega? Se zavedati nevarnosti in pravočasno poiskati pomoč?ja, meni osebno je pomagalo, da so bili starši dovolj strogi. Prvič, ko naj bi šel na teste za drogo, sem rekel, da ne grem. starši so rekli, da moram, drugače bom moral iz hiše. Šel sem od hiše, a se čez pol dneva vrnil, ker nisem imel dovolj poguma in pristal na testiranje. Tudi kasneje, ko sem bil premeščen v drugo komuno. Približno 4 ali 5

mesecev sem bil v komuni v Među-gorju. Že po dveh tednih sem hotel ven. Plačali so mi karto do karlov-ca, kjer so me na avtobusni postaji pričakali starši - z namenom, da me odpeljejo v stari trg, nikamor dru-gam. Moj namen je bil iti kamorkoli in narediti karkoli, samo, da ne bi šel nazaj v skupnost. v kolikor ne grem, naj se znajdem sam, kakor vem in znam, so rekli starši. bilo je mnogo pregovarjanja, a nazadnje sem vendarle pristal na to. Če starši ne bi bili tako strogi in odločni, se ne bi spremenil. vzeli bi me domov in kaj bi bilo? nič ne bi naredil na sebi. bilo bi enako kot prej.Kako si sploh prihajal do droge? Si jo sam kupoval, se ob tem morda celo posluževal kaznivih dejanj? imel sem svoj dohodek, ker sem ho-dil v službo. delal sem v tovarni, ki proizvaja material za zobotehnične proteze. Prejemal sem kakih 700 € na mesec. na začetku je denar ta-koj pošel, v enem samem vikendu, zato sem bil vseskozi brez denarja. kasneje sva s prijateljem kupova-la drogo in jo malo dajala naprej. s tem sva pokrila vse stroške in poskrbela, da se je denar malo vr-tel. Prodajal sem tistim, za katere sem vedel, da jo tudi uživajo. imeli smo razne kombinacije … sicer pa

sem znal tudi staršem ukrasti kaj denarja. nekaj časa sem delal na njihovi vrtnariji in včasih na svojo roko prodajal rože, npr. vrtnice, da sem lahko kupoval drogo.In katere vse vrste drog si užival in koliko časa si bil na drogi?Marihuano, metamfetamin, am-fetamin (speed), »ekstazi«, haluci-nogene gobe, kokain (3x), ker sem bil na močnejši drogi (metamfeta-min), ta ni imel nobenega učinka, sploh se ni splačalo). vsega skupaj sem bil na drogi 5 let. Je to tvoja prva komuna? Kakšno je tvoje življenje v njej in katere so tvoje dolžnosti? Kakšen je kontakt z zunanjim svetom? Kaj je tisto, kar boš prenesel naprej v življenje po te-rapiji? Katere so tiste dobre lastno-sti, na katerih tu gradiš in kako se razumeš z ostalimi fanti? Ste drug drugemu v oporo?To je moja prva komuna. Tu v sku-pnosti živimo brez medijev (in-ternet, radio, Tv, časopis, telefon, mobitel). Razen ob sobotah si ogle-damo kakšen film, če je stanje v hiši dobro. To pa zaradi tega, da lahko

Včasih sem v življenju imel problem, ker sem celo preveč razmišljal.

22 www.e-utrip.si

čas posvetimo sebi. včasih nam župnik poda kakšno pomembno informacijo o zunanjem svetu. ob vikendih lahko poslušamo glasbo, v postnem času samo duhovno. se-veda imam precej problemov, zato sem tudi tu. ko sem videl in doži-vel ta »sistem«, sem ugotovil, da lahko svoje probleme rešujem sam. imam namreč probleme s koncen-tracijo in prisotnostjo. Težko mi je skozi ves dan biti skoncentriran. v skupnosti imam svoje odgovornosti pri delu in vsem, kar se počne sko-zi dan. To mi absolutno ta hiša da. Zadnje tri mesece sem bil zadolžen za kuhinjo. Tudi to je odgovornost, zdaj dobim novo. Zadolžen sem tudi za druge, za organizacijo in za to, kako bo potekalo delo v hiši in zu-naj nje. največja pomoč med brati je ta, da smo drug drugemu v oporo in si tako še najbolj pomagamo.Katere so stvari, ki jih počneš v pro-stem času? Je to kaj ustvarjalnega? Ustvarjalnost je namreč dobra tera-pija, ki človeka poživlja in navdušu-je, s tem pa na novo prižge strast do življenja.v otroštvu sem sedem let igral kla-

vir, a jih je minilo že petnajst, odkar ga nisem, niti ga ni tu, da bi lahko spet zaigral. Glasbo poslušamo ob sobotah in nedeljah. Če imam čas, kaj preberem. Čeprav je časa za te stvari bolj malo. ob večerih grem na kratko molitev v kapelo in raz-mišljam. v kapeli se počutim kot v zibelki. Prosti čas je ravno pravšnji za pogovor s katerim izmed bratov v skupnosti, za sprehod in podobno …Povej mi nekaj dobrega o sebi. Neko lastnost, ki te zaznamuje. Kaj je ti-sto najboljše, kar lahko daš? Morda nekaj, kar bolj kot ti opazijo bratje v skupnosti in vodstvo hiše. (smeh) ja, kaj pa vem … veliko-krat se mi ljudje zahvalijo, ker jim pomagam s pogovorom in razmi-šljanjem. sem taka oseba, da grem pri vsaki stvari, ki se mi pojavi v življenju, v njeno globino in o njej globinsko razmislim. Grem v vse podrobnosti in detajle. včasih sem v življenju imel problem, ker sem celo preveč razmišljal. Manjkalo mi je te neke enostavnosti, ki je včasih v življenju potrebna.kaj praviš, kakšno vlogo ima oko-lica in kako gleda nate? meniš, da bi znal imeti težave z vključeva-njem v okolje, ko zaključiš s tera-pijo? Zna biti okolica tista, ki člo-

veka pahne spet nazaj v to, ker mu ne pomaga, ga stigmatizira, ne za-upa in ne da druge možnosti?Po letu in pol in po dveh letih in pol, greš domov na 15-dnevno pre-izkušnjo, da vidiš, kako si, kje si in v kateri fazi. ugotovil sem, da imam probleme. Še celo večje, kot sem mislil. dejansko smo tu zaščiteni od zunanjih vplivov in kaj kmalu se porodi lažni občutek, da si notranje zelo močan in te nič nepravega ne more pritegnit. ugotovil sem, da imam še vedno probleme z zasto-panjem svojih stališč in tistega, kar vem, da je prav. Še vedno je ostalo nekaj tega sramu, da bi izpadel po-božen. nekaj tega, kar ni v skladu z družbo, s katero se družim. vem, da moram okrepit to svojo notranjo trdnost in zgraditi še veliko tega. Ravno tu imam probleme, v tej neki negotovosti, ki se izraža tudi v komunikaciji z ljudmi. nekako se smešno sliši, saj to ne bi smelo biti težko. imam skoraj malo težav s sproščenim kramljanjem z ljudmi. Mogoče sem celo preveč resen. Rad imam resne debate, rad se ukvar-jam s problemi. Težko se sprostim,

ko je čas za sproščenost in zabavo. Recimo, na moji prvi preizkušnji sem s prijatelji malo posegel po alkoholu, spil sem namreč nekaj piva. Šele takrat sem prišel na neko sproščeno raven. Tu tiči neka moja sproščenost in spontanost. vem, da je moje »versko« življenje pravi način. vem, da je to tisto pravo, kar moram negovati. v preteklosti so, odkar sem na terapiji, velik pro-blem predstavljala srečanja s starši. ob snidenjih sem bil negotov. strah me je bilo. nisem bil sproščen, spontan in naraven. ampak zdaj je precej bolje. vidim spremembe in čutim dobre rezultate. To mi daje vzpodbudo za naprej.Kako je s prijatelji? Predvidevam, da so ostali le tisti res pravi in se oddaljili »kvazi« prijatelji, ki so se v resnici družili s teboj le zaradi ko-risti in droge? ko sem bil na preizkušnji se nisem družil s tistimi, s katerimi sem je-mal drogo, ampak z onimi, s kate-rimi smo skupaj že vse življenje. s pravimi prijatelji iz Šempetra, kjer sem živel. s temi nismo bili nikoli skupaj zaradi interesa. večina teh hodi ven, kaj spije, a se ne drogira nobeden. Zelo so bili obzirni do mene. Me vprašali, če me moti, ko

kadijo ali kaj spijejo, ter da se lahko tudi vzdržijo zaradi mene.Ti je kateri izmed njih ali nekdo drug priznal, da se te je bal in se je raje iz-ogibal srečanj in druženj s tabo?ja, to je bilo že prej. so mi znali reči, da me niso povabili npr. na rojstni dan, ker so mislili, da bi znali ime-ti probleme. Proti koncu moje poti zasvojenca sem znal biti agresiven, počel sem ekscese … Si imel v življenju priložnost se dru-žit s kom, s komer se sporazumevaš na isti ravni, ko v pogovoru in raz-mišljanju gradiš na sebi in ob tej osebi notranje bogatiš? Recimo, da se še najbolje spora-zumevam s sestro. To je oseba, s katero se lahko res pogovorim in me dobro razume. Tako, da karko-li bom rekel, je tudi ona že šla čez to, čez neke duhovne dimenzije, notranje zadeve in dobro ve, o čem govorim.Kako neguješ te svoje sposobnosti, darove in kako nadgrajuješ svojo duhovno rast, nova spoznanja, do-gnanja, razmišljanja? Od kod črpaš odgovore in prejemaš informacije, ki te zanimajo? So to pogovori, je to

morda branje? Zelo so mi pomagale knjige an-tonyja de Mella (indijski jezuit, mi-stik in duhovni pisatelj), kar se tiče literature kot nečesa, kar pomaga. To mi je bila izhodiščna točka za naprej in tudi prelomnica. Takrat sem prvič videl in začutil defini-cijo tega, kar nisem znal definirat v sebi. To me je osvobodilo, spod-budilo in ves čas dajalo upanje. da ne gledam tako osebno na nek moj problem. da gledam nase z očmi nekoga tretjega in ko gledaš nase z očmi nekoga tretjega, skozi to projekcijo, tvoj problem postane manjši. je v sklopu vse svetovnega, nekako globalnega. nisi več toliko suženj njega, vseeno je vse bolj ši-roko. občasno še kaj preberem. Zu-naj sem več bral, tu v skupnosti pa ni toliko časa za branje. Povej mi, kaj si želiš? Kakšne so tvoje želje za prihodnost? Je to študij, delo, družina, življenje glasbenika, mor-da popotnika? Se boš trudil uresni-čevati svoje iskrene želje? Si dovolil malce več sproščenosti in igrivosti?Zaenkrat je moj prvi in edini cilj, da se pripeljem v neko stanje, v katerem bom lahko izkoristil vse svoje sposobnosti. Želim doseči to sproščenost, iz katere izhaja

Molitev mora biti spontana. Nekaj, kar pride od srca, kar sam začutiš, ...

inTeRvju

23krošnjar maj mmxi

vse drugo. vse ostalo potem pride samo po sebi. Poznam svoje spo-sobnosti in ni me strah glede tega, da ne bom uspel, če bom tak, kot je treba. iz sebe želim potegniti maksimum. vse drugo je postran-sko. Rad bi počel nekaj, kar me za-res zanima in izpopolnjuje. Poklic mora biti hobi, da v njem uživaš, pa še nekdo ti da sredstva za ži-vljenje. Zanima me družboslovje, glasba in filozofija. najprej želim končati srednjo šolo. obiskoval sem Škofijsko gimnazijo v vipavi in se izpisal, kasneje obiskoval še srednjo agroživilsko, a sem bil iz-ključen. Rad bi dosegel višji nivo koncentracije, ki je potrebna za nadaljnji študij. Po eni strani so mi vsi ti cilji še zelo daleč, po drugi strani pa imam to v sebi in moram le najti način, da to izkoristim.Se v prihodnosti morda vidiš kot sodelavec, pomočnik, svetovalec ali terapevt v takšni skupnosti, kot je Tav? Da bi morda ti, tako kot gospod župnik ali gospa Katica in ostali, ki so zaslužni, za vašo terapi-jo, s svojimi izkušnjami in znanjem pomagal tistim, ki zaidejo s prave poti ponovno vrniti se v življenje? ne vem. o tem resnično nisem raz-mišljal še nikoli. Če bi se pokazala priložnost, če bi videl, da lahko tako nekomu pomagam in v kolikor se izkaže takšna božja volja, potem ne vem, zakaj ne.Lahko ob koncu najinega pogovo-ra mladim, staršem in vsem osta-lim daš kakšen dober nasvet, neko vzpodbudno besedo. Kaj je tisto res važno? Je potrebno ostati, to kar v resnici si in se ne oddaljevati od svo-jega sebstva? Je eden od nasvetov morda molitev ali meditacija? Toliko tega je … molitev mora biti spontana. nekaj, kar pride od srca, kar sam začutiš, četudi si je-zen na boga. Mu vse poveš, ne pa, da se delaš in praviš - ja hvala ti za to in ono, v resnici si pa jezen in ta jeza ostane. vse moraš vreči ven. Med drugim je to neke vrste odtočni ventil. naj bodo starši pri-jatelji z otroci, naj se pogovarjajo in podelijo svoje probleme. enkrat je bil tu en fant, ki je imel navado reči, da nima nasveta za mlade, ker mladi na svetu ne poslušajo. in, če pogledam sebe, kdorkoli mi je dal še tako razumske argumente in nasvete, jih nisem sprejel, niti ne poslušal. nekako sem imel težave s superiornostjo. imel sem občutek, da sem najpametnejši in korak nad drugimi. Šele lastno izkustvo me je prepričalo.

Center za preprečevanje in zdravlje-nje odvisnih od nedovoljenih drogsR. Mila koRene

namen naše ambulante je, da se osebe, ki se v odno-su do jemanja drog vedejo

rizično, da pridobiti v ustanovo, kjer izvajamo programe za pre-prečevanje širjenja nalezljivih bolezni in preprečevanje krimi-nala povezanega z jemanjem drog ter ne nazadnje tudi programe za preprečevanje predoziranja in ne-potrebnih smrti. Trudimo se, da pacienti vzpostavijo abstinenco od prepovedanih drog in jo tudi ohranjajo.naše aktivnosti so testiranja na nalezljive bolezni, ki se širijo s tve-ganim vedenjem, izvajanje zašči-tnih cepljenj, motiviranje za vzpo-stavitev abstinence in ohranjanje le- te. Motiviranje za izboljšanje življenjskega sloga, dokončanje šole in kasnejše zaposlovanje. v našem centru je več kot polovi-ca pacientov zaposlenih oziroma opravljajo razna druga pridobitna dela. nekaj jih tudi končuje šola-nje. Zavedamo se, da brez izboljša-nja življenjskega sloga ne moremo pričakovati rezultatov v smislu opuščanja tveganega vedenja. Za-vedamo se, da delamo z najbolj občutljivo populacijo, ki je mla-da, stigmatizirana in največkrat še drugače zanemarjena oziroma travmatizirana. Pri taki populaciji z nezdravimi navadami moramo izredno veliko energije vložiti, da jih prepričamo v težnjo po bolj zdravem in kvalitetnejšem ži-vljenju, saj takega življenja mladi sploh ne poznajo. brez takih spre-memb so tudi rezultati našega dela slabi. Za dosego tega upora-bljamo tudi nadomestno terapijo, saj jim odvzame potrebo po iska-nju droge na nezdrav način. Za boljše razumevanje vam podajam primerjavo z ostalimi kroničnimi bolniki, kot so npr. diabetiki, ki tudi zelo težko spreminjajo svoje navade, čeprav so nujne za ohra-njanje njihovega zdravja. Tukaj pa imamo mlade ljudi, ki kvalitete zdravega življenja še ne poznajo. center za preprečevanje in zdra-vljenje odvisnosti od nedovolje-nih drog pokriva območje celotne jugovzhodne regije. od leta 2003 smo registrirali 200 pacientov. od tega jih imamo trenutno 110 na vzdrževalni terapiji; te so tri:

metadon, buprenorfin/nalokson in sR morfin. Te terapije se neko-liko razlikujejo in jih uporabljamo po veljavnih smernicah in doktri-ni ter v dogovoru s pacientom (ni vsako zdravilo za vsakega pacien-ta). statistika po spolu je: 90% mo-ških in 10% žensk.opravljamo urinske hitre teste za določanje substanc v urinu in pa preventivna testiranja krvi za na-lezljive bolezni, kot so hepatitis b in c ter hiv. izvajamo tudi napo-titve na zdravljenje teh bolezni in kontrolne preglede v zvezi z zdra-vljenjem. Poleg tega je velik del usmerjen v motivacijo za zmanj-ševanje škode, ki nastane zaradi jemanja drog, zdravljenje hudih vnetij tkiv, sanacija zob in drugih urgentnih stanj.Pomoč, ki jo nudimo, je v prvi vrsti substitucijska, saj moramo pacientu zagotoviti, da mu ni več potrebno tvegano in kriminal-no vedenje za preprečevanje od-tegnitvenih simptomov. Če je le mogoče, pritegnemo v obravnavo pacienta tudi svojce, saj je potem uspeh večji. nudimo jim pomoč pri obvladovanju abstinence od drog, psihosocialno pomoč pri reševanju včasih težkih situacij, napotitve v višje pražnje progra-me (komune) in motiviranje za nadaljnje zdravljenje oziroma te-žnjo po popolni opustitvi jemanja drog in usmeritev v zdrav način življenja.nujni ukrep ob tveganem vbodu je, da se le-ta spere pod tekočo vodo in rano tudi nekoliko stisne, da kri odteče iz vbodne rane in napotitev v najbližjo zdravstveno ustanovo ali infekcijsko kliniko. seveda pa je najboljša preventiva in samozaščitno obnašanje. vsem pomoči potrebnim smo na razpo-lago vsak delovni dan od 5. do 12. ure ali po telefonu na št.: 01 89 39 031, Mila.naš uradni naziv je"center za preprečevanje in zdravljenje od-visnih od nedovoljenih drog" (ne več kar metadonska ambulanta). naše delo je že dolgo mnogo bolj kompleksno in nudimo mnogo več kot točenje metadona. Že terapije so najmanj tri, predpisuje jih tudi psihiater, ki dela v centru samo za naše paciente.

dRuŽba

24 www.e-utrip.si

izbor obleke za poroko lea Pisani, sveTovalka Za kulTuRo oblaČenja

Želje mladoporočencev glede poročnega dne zelo so raz-lične. kljub novemu tisoč-

letju, ki nas tudi v oblačenju za posebne priložnosti nagovarja s kreativnostjo in alternativnostjo, je še vedno največ klasičnih porok. nevesta je oblečena v belo dolgo obleko in ženin v temno obleko ali dnevni frak.

Ravni oblaČenja Za PoRokeČe bi se ravnali zgolj po ravneh oblačenja, bi bil pravilna izbira za to slovesnost dnevni frak, ki je najslovesnejše oblačilo za dnevne slovesnosti naprostem. v sloveniji tega načina oblačenja v prejšnjem sistemu nismo poznali, nekateri že-nini in neveste se zanj odločajo šele zadnja leta, svatje pa le poredko.NevestaČe se ženin odloči za dnevni frak, je za nevesto primerna dolga bela obleka. Za odtenek bele naj se od-loči glede na svojo naravno obar-vanost. izbira lahko med rahlo zasivljeno, smetanasto ali slonoko-ščeno belo. Prav tako je imenitno, če se glede na svojo naravno obar-vanost odloči za barvo šopka. Če se nevesta ne odloči za klasično po-

ročno obleko, ima na izbiro več mo-žnosti. obleka je lahko dvodelna z zanimivim korzetom, lahko je v kombinaciji s slovesnim plaščkom, koktajl obleka ali slovesen hlačni kostim. Pomemben del celovite po-dobe so pričeska, diskretno ličenje in nevpadljiv nakit. Čevlji naj bi bili usklajeni z barvo obleke. Čevljarji izdelajo tudi čevlje iz enake tkani-ne, iz kakršne je obleka. Če želite, da vas čevlji zagotovo ne bodo ožu-lili, izberite sicer klasične, vendar zelo udobne prave plesne čevlje, ki vam jih izdelajo po meri.

Pretirano kombiniranje ženino-ve in nevestine obleke, npr. moški metuljček ali celo pas v barvi ne-vestine obleke, lahko deluje neele-gantno. Bistvo je celovitost podobe ženina in neveste. Povezuje naj ju cvet na moški obleki, ki je tudi v nevestinem šopku.

ŽeninŽenin se lahko odloči za tradicio-nalen dnevni frak, črno obleko ali smoking, ki je sicer večerno oblači-lo. smoking lahko postane dnevni v kombinaciji s srebrno kravato. v zadnjem času se kot poročni su-knjič uveljavlja izvorna oblika su-

knjiča – dolg suknjič (frock coat) brez zaobljenih prednjih delov. Čevlji morajo biti črni, po možno-sti novi. elegantnejši so čevlji brez vidnih šivov.Svatice - poroka čez danZa ženske povabljenke so primerni:•vzorčasta ali barvna obleka, le

bela in črna ne;• ◆◆krilo in zanimiv zgornji del:

bluza ali majica, dopolnjena z za-nimivim neformalnim suknjičem

•svetel kostim, ki ne spominja na poslovnega. izbirajte med zanimivimi barvami, vzorci in sproščenimi kroji;

•klobuk, ki dopolnjuje obleko (kupite ga glede na že izbrano obleko).

Svatje - poroka čez dansvatje si lahko nadenejo:•obleko svetle barve, če je poroka

poleti, kravata ni nujna;•temno modro ali črno obleko v

drugih letnih časih ali če•nimajo svetle obleke;•belo srajco, ki odlično povzdigne

podobo v bolj slovesno;•smoking je primeren za poroke

po 18. uri.Svatice in svatje - poročna slovesnost čez dan, ples zvečer

Moda

25krošnjar maj mmxi

Primerna raven oblačenja za večer-ni ples je koktajl obleka. Če je kot želeno oblačilo pripisan smoking, svatice oblečejo dolgo obleko, sva-tje pa smoking.

svaTice in svaTje - nekaj naMiGov Za iZboR oblaČilUra porokena izbor primernega oblačila vpli-vata tako okolje kot ura poroke. Če je ta po peti uri popoldne, se sva-tje lahko oblečejo v koktajl obleko, tako moški kot ženske. Če je poro-ka čez dan, je za moškega primerna raven temna obleka ali dnevni frak (pri nas ni v navadi), za ženske pa dnevni frak.Barve oblačil za svaticene izberite oblačil v barvi nevesti-ne obleke, saj mora na ta dan izsto-pati le ona. Pogosto je že vabilo v barvi, ki označuje poroko. Ta barva ni primerna za svatovska oblačila. ne izberite črnih oblačil, če je po-roka čez dan. Rjava oblačila niso slovesna. odlična izbira za ženske obleke so vsi vijoličasti, modri in zeleni odtenki.Dolga oblekadolga obleka za dnevne priložnosti ni primerna, če dnevnemu dogod-ku sledi gala večerja s plesom in imajo gostje čas, da se preoblečejo, pa je za zvečer zelo dobra izbira. Če je ženska oblečena v dolgo obleko, bi moral moški obleči smoking .Sproščena svatovska oblačilaČe je na vabilu pripisano, da je za-želena sproščena obleka, pogosto tudi z angleškim izrazom informal, potem morajo biti vaša oblačila še vedno dogodku primerna. Tudi če poroka poteka na plaži ali na travniku, lahko svojo sproščeno podobo povzdignete z zanimivim nakitom, domišljeno kombinacijo oblačil, in če je mogoče, z elegan-tnejšimi čevlji, vendar ne z viso-kimi petami (trava, pesek). Moški lahko oblečejo laneno srajco z dol-gimi rokavi in dolge lanene hlače ali svetlo obleko brez kravate. Žen-ske imajo na izbiro obleke, krila ali hlače v kombinaciji z zgornjim de-lom, klasičen suknjič ni primeren (glej poglavje elegantna sproščena obleka). Tudi s sproščenimi oblačili lahko pokažete spoštovanje do do-godka in gostiteljev.

S pokritimi rameni v cerkevNihče vas ne bo poslal iz cerkve, če boste imele razgaljena ramena. Vendar pa je del bontona, da so ta v cerkvi pokrita in dekolte ni preveč globok. Eleganten šal, kep ali štola so za te priložnosti odlična izbira.

Studio TinaTina Tkalec s.p.

Ljubljanska c. , Kočevjegsm

SOLARIJ• % popust na

paket min• % popust

na paket min + kreme

KAVITACIJA tretje generacije (oblikovanje telesa brez liposukcije) ob nakupu paketa tretma gratis + min solarij

NOVOVrhunska, naravna kozmetika La Cremerie, vodilna v Italiji, saj tudi pri nas z edinstvenimi vonji in blagodejnimi učinki na celotno telo (pilingi, maske, obloge) in obraz (serumi, ampule, - fazne maske).

PONUDBA• spa pedikura• oblikovanje moškega telesa• beljenje kožnih madežev• glajenje gub z

mezoterapijo brez igel• ličenje (poročni make up)• možnost plačila na obroke

ter s plačilnimi karticami.

OBLEKA Pano 80x200.ai 3 18.11.10 16:03

26 www.e-utrip.si

- Montaža predelnih sten GSM: 041/743-679 031/358-537

Dejan Kralj s.p.Turjaško n. 111330 Kočevje

Matej

Memed

ovič s.

p., Ob

mahovn

iški ce

sti 1, 1

330 Ko

čevje

www.fp-trgovina.si

TRG

OV

INA

Mat

ej M

emed

ović

s. p

.O

b m

ahov

nišk

i ces

ti 1,

133

0 Ko

čevj

e

NOVA kolekcija

ŠIROK IZBOR BARV ZA KOVINOOD PRIZNANEGA PROIZVAJALCA ALCEA,ZA INDUSTRIJSKO IN ZASEBNO RABO

BARVE VAM ZMEŠAMO V SKLADU Z RAZLIČNIMI BARVNIMILESTVICAMI (RAL, PANTONE, NCS, ...) ALI PO VAŠEM VZORCU.

PRIPRAVLJENE BARVE LAHKO DOSTAVIMO Z LASTNIM PREVOZOM,PO POŠTI, OZIROMA JIH LAHKO PREVZAMETE V NAŠI PRODAJALNI.

TRŽAŠKA CESTA 133, LJUBLJANA | 041 532 657 | 070 625 457 | INFO@BINK.SI

nagrajencinagradne igre

Zaključili smo še z eno nagra-dno igro, in sicer je bila tokra-tna igra v znamenju uradnega prevoznika Studia Utrip. Od-govor na nagradno vprašanje "Kdo je bil uradni prevoznik Studia utrip v mesecu marcu?" se glasi Toyota, Toyota Yaris in Toyota Auris.

Odgovor (znamko vozila) je bilo potrebno zapisati v komentar ob koncu članka in ga objaviti v svojem Facebo-ok profi lu. Srečni izžrebanci majčk s podpisi slovenskih alpskih smučarjev so:1. Bojan Bauer2. vanja odorčič3. igor gričar

Nagrajencem iskreno čestita-mo vsem pa se zahvaljujemo za sodelovanje!Za nagrade se prav tako zahvaljujemo podeljevalcu in uradnemu prevozniku Studia utrip Toyota Lovše.

UTRIP VAŠE OBČINE je Facebo-ok profi l, ki vam je lahko všeč!

WWW.e-utrip.si

sodelujTe v naGRadnihiGRah PRekoFb PRoFila:

utripVaše oBčine

27krošnjar maj mmxi

reCesija mimo DruŽBe inles i.l.

V delniški družbi Inles, ki zaposluje več kot 400

delavcev, je največje podjetje na Ribniškem, so uspešno pre-stali viharje svetovne gospo-darske krize. Pravzaprav, kot je dejal Andrej Mate, predsednik uprave, ki je pred kratkim prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodar-ske in podjetniške dosežke, re-cesije pri njih niti niso občutili, saj poslovna politika Inlesa v zadnjih 13 letih ni bila naslonje-na na gradbeništvo. Celo več, družba je lani ustvarila največji čisti dobiček doslej, prihodki pa so porasli za 12 odstotkov. Tudi v tem letu jim dobro kaže, čeprav jim bo načrte nekoliko prekrižala hitra rast surovin. V dveh letih bodo več vlagali v tehnološke kot prostorske poso-dobitve, in sicer z nakupom linij za proizvodnjo lesenih in leseno aluminijskih oken.

Bo uspel neoDplačani prenos Dotrajane staVBe?i.l.

o bčina Ribnica je slovenski vladi podala pobudo za

neodplačni prenos lastniške pravice za stavbo in pripadajoča zemljišča nekdanjega doma JLA na Kolodvorski ulici v Ribnici.Čeprav je občina doslej že dvakrat skušala uveljaviti to pravico, ji ni uspelo. Ribniški župan Jože Levstek ob soglasni podpori občinskega sveta upa, da bo v tretje šlo. V primeru pridobitve tega premoženja, bi občina aktivno pristopila k pripravi projektne dokumentacije.Stavbo bi, če seveda občina postane njen lastnik, v nekaj letih uredili v regijski kulturni center, kot je zapisano v primerni študiji, ki je bila podlaga o sklepanju na občinskem svetu. S to vsebino so seznanili tudi vlado, od katere pričakujejo, da bo ravnala modro, torej v interesu lokalne skupnosti.

Območno združenje RK Ribnica organizira

zdravstveno letovanje otrok na deBeleM rtiču

OZRK Ribnica organizira

letovanje za 80 otrok

starih od 7 do 14 let na

Debelem rtiču.

Zdravstveno letovanje bo potekalo:

od 28. julijado 7. avgusta 2011

Polna cena letovanja na otroka znaša 348 €, od te cene starši prispevajo 105 €.

Vse zainteresirane obve-ščamo, da zbiramo »Pre-dlog-e« otroškega zdravni-ka do 3. junija 2011.

v ta namen zbiramo do-datna finančna sredstva, zato prosimo podjetnike in posameznike, ki bi želeli pomagati, da svoj prispevek nakažejo na:ttr: 02321 1001 1113 634 »donacija za debeli rtič«.

Vsem, ki se boste odzvali se že v naprej najlepše zahvaljujemo.

OZRK Ribnica

o elitaH in elitiZmu besedilo in FoTo: i.l.

V skednju Škrabčeve domačije je potekala debata o elitah. Raz-

galjenje (ne)elitizma v slovenskih medijih so si privoščili strokovnja-kinja za strateško komuniciranje Marta Kos Marko, svetovalec mednarodne medijske uprave Dejan Steinbuch, gospodarstve-nik Janez Škrabec, operna pevka Alenka Gotar, podjetnica Nevenka Črešnar Pergar, ki je pogovor vo-dila, in avtorica knjige Razgaljeni: medijski fenomen elit v Sloveniji, dr. Jerca Legan Cvikl. Dogodek je bil začetek serije polemičnih javnih razprav o moči slovenskih medijev pri konkretnih predstavitvah so-dobnih elit in njihovih predstavni-kov. Govorniki so ugotavljali, ali in kako močan vpliv imajo medijske institucije danes, tako na politično in ekonomsko, kot na kulturno in druga družbena področja, ter kako nacionalno in mednarodno strukturiranje medijske industrije prevzema funkcionalno družbe-no vlogo, ki ureja, strukturira, oblikuje velik del javnega in tudi vedno večji del zasebnega življenja. Pri tem imajo veliko vlogo prav sodobne elite kot družbeni vrhovi in nekateri njihovi predstavniki, ki krožijo v javnem – medijskem prostoru ali ga kot pripadniki novonastale, t. i. popularne elite, celo aktivno soustvarjajo kot predstavniki ekonomske, politične, kulturne, znanstvene, verske, špor-tne, vojaške ali medijske elite. Za-nimivemu pogovoru s pogledi z raz-ličnih zornih kotov je tudi tokrat prisluhnila množica obiskovalcev, ki so znova napolnili skedenj Škrabčeve domačije. Med njimi je bilo tudi precej znanih obrazov z različnih področij elitizma.

iZ naŠe obČine

28 www.e-utrip.siavTo MoTo2 AVTO MOTO

Na avtomobilskem salonu v New Yorku so Chevroletu Voltu podelili naslov zele-

ni avto leta 2011. Chevrolet Volt je bil izbran s seznama 12 novih avtomobilov, poleg njega pa sta se v finale izbora uvrstila še BMW 320d Efficient Dynamics Edition in Nissan Leaf. Nissanu Leafu je ista komisija, v kateri je bilo 66 avtomobilskih novinarjev iz 24 dr-žav, podelila naslov svetovni avto leta 2011. Nissan Leaf je tako iz evropskega avtomobila leta 2010 napredoval v svetovni avtomobil leta 2011 in prehitel Audija A8 na drugem in BMW-ja serije 5 na tre-tjem mestu.

NAgrAdi zA prijAzNOsT dO OkOljA

Po lanskem deževnem krstu, je letos posijalo sonce in pripo-moglo k prijetnemu druženju

motoristov. Člani Moto kluba Big Star so poskrbeli za prijetno vzduš-je, za okusno hrano pa Teofil Krese.Zjutraj so se zbrali pred klubom pri Big Starju in ob deseti uri naredili pot k cerkvi na Trati, kjer je kočevski kaplan Tadej Kersnič posvetil mašo vsem motoristom in po končani maši naredil obhod po parkirišču in blagoslovil vsakega posebej, na svoj motor seveda ni pozabil.Po skupni vožnji, ki je sledila po maši, tja do Livolda in nazaj pred klubske prostore, kjer so se predajali glasbenim užitkom Danijela Popo-vića in njegove Džuli ;).Dobro leto je naokoli in kočevski klub šteje 109 članov, število članov narašča in z njimi tudi nove ideje in pogovori o prihodnjih projektih. V klubu so zelo usmerjeni k varnosti, zato tudi prirejajo varno vožnjo, ta se je zgodila v aprilu, na parkirišču pred klubom, v sodelovanju z moto-rizirano enoto policistov.

kOčeVski blAgOslOV

Michelin predstavlja novo gumo Pilot Super Sport, ki je narejena na podlagi izkušenj

z dirkaških stez, še posebno s slovite dirke za 24 ur Le Mansa, na kateri so preizkusili tudi dve tehnološki reši-tvi, ki sta vključeni v novost: drugo generacijo spremenljive kontaktne plasti in poseben tekalni obroč iz dveh zmesi. Francozi so novo gumo razvijali skupaj s tovarnami Ferrari, Porsche in BMW M. Nova guma je na voljo od velikosti 18 vse do 22 palcev, pohvali pa se z oznako Y, kar pome-ni, da je narejena za doseganje hitro-sti do 300 kilometrov na uro.

NAjhiTrejšA

V aprilu je 22-letna Ribni-čanka Živa Viktoria Turk, ki se ukvarja s plesom in z

dresurnim jahanjem, postala de-veta Miss športa Slovenije. Ob tej priložnosti ji je Nissan v polletno uporabo izročil novo Micro.

Miss špOrTA z NOVO MicrO

29krošnjar maj mmxi

40% GOTOVINSKIPOPUST LETNIHAVTOPLAŠČEVRAZLIČNIHPROIZVAJALCEV

OB NAKUPU4 PREVMATIKPREJMETEDARILO

BREZPLAČNAMENJAVAMOTORNEGAOLJA

T 01 895 36 03M 041 415 314E AVTOSERVIS.M@SIOL.NETI WWW.AVTOSERVIS.MAJERLE.SIDELAVNIKI 8-18, SOBOTA 8-13CANKARJEVA 7A, 1330 KOČEVJE

SERVISJURIJ MAJERLE S.P.

AKCIJAZUNANJE PRANJES PODVOZJEM5 EUR

2 AVTO MOTO

Na avtomobilskem salonu v New Yorku so Chevroletu Voltu podelili naslov zele-

ni avto leta 2011. Chevrolet Volt je bil izbran s seznama 12 novih avtomobilov, poleg njega pa sta se v finale izbora uvrstila še BMW 320d Efficient Dynamics Edition in Nissan Leaf. Nissanu Leafu je ista komisija, v kateri je bilo 66 avtomobilskih novinarjev iz 24 dr-žav, podelila naslov svetovni avto leta 2011. Nissan Leaf je tako iz evropskega avtomobila leta 2010 napredoval v svetovni avtomobil leta 2011 in prehitel Audija A8 na drugem in BMW-ja serije 5 na tre-tjem mestu.

NAgrAdi zA prijAzNOsT dO OkOljA

Po lanskem deževnem krstu, je letos posijalo sonce in pripo-moglo k prijetnemu druženju

motoristov. Člani Moto kluba Big Star so poskrbeli za prijetno vzduš-je, za okusno hrano pa Teofil Krese.Zjutraj so se zbrali pred klubom pri Big Starju in ob deseti uri naredili pot k cerkvi na Trati, kjer je kočevski kaplan Tadej Kersnič posvetil mašo vsem motoristom in po končani maši naredil obhod po parkirišču in blagoslovil vsakega posebej, na svoj motor seveda ni pozabil.Po skupni vožnji, ki je sledila po maši, tja do Livolda in nazaj pred klubske prostore, kjer so se predajali glasbenim užitkom Danijela Popo-vića in njegove Džuli ;).Dobro leto je naokoli in kočevski klub šteje 109 članov, število članov narašča in z njimi tudi nove ideje in pogovori o prihodnjih projektih. V klubu so zelo usmerjeni k varnosti, zato tudi prirejajo varno vožnjo, ta se je zgodila v aprilu, na parkirišču pred klubom, v sodelovanju z moto-rizirano enoto policistov.

kOčeVski blAgOslOV

Michelin predstavlja novo gumo Pilot Super Sport, ki je narejena na podlagi izkušenj

z dirkaških stez, še posebno s slovite dirke za 24 ur Le Mansa, na kateri so preizkusili tudi dve tehnološki reši-tvi, ki sta vključeni v novost: drugo generacijo spremenljive kontaktne plasti in poseben tekalni obroč iz dveh zmesi. Francozi so novo gumo razvijali skupaj s tovarnami Ferrari, Porsche in BMW M. Nova guma je na voljo od velikosti 18 vse do 22 palcev, pohvali pa se z oznako Y, kar pome-ni, da je narejena za doseganje hitro-sti do 300 kilometrov na uro.

NAjhiTrejšA

V aprilu je 22-letna Ribni-čanka Živa Viktoria Turk, ki se ukvarja s plesom in z

dresurnim jahanjem, postala de-veta Miss športa Slovenije. Ob tej priložnosti ji je Nissan v polletno uporabo izročil novo Micro.

Miss špOrTA z NOVO MicrO

G.T.S.P. ANDREJ ERJAVEC S.P.KOČEVSKA CESTA 39, (DOLGA VAS)1330 KOČEVJE, TEL: 041-919-223

KOLESARSKI SERVIS

MOŽNOST NAKUPA: - STARO ZA NOVO- STARO ZA STARO- KOMISIJSKA PRODAJA- PO KOLESA ZA SERVIS PRIDEM TUDI NA DOM

IN JIH TUDI DOSTAVIM V KOČEVJU IN OKOLICIVSI REZERVNI DELI ZA KOLESA: PLAŠČI, ZRAČNICE, PLETENICE,ZAVORNE GUMICE

30 www.e-utrip.si

zlata ribicaizpolnjujevaše želje

INFO: 070 74 36 25 IN 041 213 236

ROK.OBERC@GRAMIZ.SI

V NOVEM NASELJU ZLATA RIBICA - RIBNICAVAM NUDIMO VELIKO IZBIRO MANJŠIH IN VEČJIH NEPREMIČNINCELOVITA REŠITEV PRIPRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU NEPREMIČNIN

STAN NEPREMIČNINE D.O.O.PROLETARSKA 4, LJUBLJANAT&F: 01 521 2362GSM: 031 711 915GSM: 041 279 831E-P: INFO@STAN.SIWWW.STAN-NEPREMICNINE.SI

31krošnjar maj mmxi veTeRinaR sveTuje

leptospiroza ali 'mišja mrzlica' vaRja ToMaŽinČiČ, dvM

leptospirozo včasih imenuje-mo tudi mišja mrzlica, saj so glodalci naraven rezervoar te

bolezni. leptospiroza je bakterij-ska bolezen. v sloveniji jo največ-krat povzročata bakteriji leptospi-re icterohaemorragiae (podgane) in leptospire canicole (psi). sta tudi najbolj patogeni. omenjeni bakteri-ji okužita tudi človeka in zato tudi to bolezen imenujemo zoonoza. ostale vrste iz rodu leptospir (l. grippotyphosa, l. sejroe, l.australis in l.pomona) so veliko manj nevar-ne, vendar zelo različno geografsko zastopane in vezane na specifične rezervoarje, kot tudi vodo.bakterija prodre v organizem čez poškodovano kožo ali sluznico in se razmnožuje le v gostitelju. izloča se preko ledvic z urinom v zunanje okolje. Žival največkrat ne kaže zu-nanjih kliničnih znakov okužbe. Prenosa tako poteka bodisi preko glodalcev, ki so naravni rezervoar bodisi preko drugih živalskih vrst, kot npr.pes. največje tveganje okuž-be sta spomladi in jeseni, ko so tem-perature za preživetje zelo ugodne. Med 10°c in 34°c. Prenos bolezni poteka preko okuženih vod, direk-tnega kontakta z urinom in oku-ženih površin (nevarnost je večja na poplavljenih območjih). največ

primerov je poleti in zgodaj jeseni. bakterije imajo raje alkalno prst in alkalno okolje.Mačke navadno ne razvijajo simpto-mov in ne obolevajo za boleznijo, so pa lahko prenašalci.klinični znaki bolezni se pri psih razvijejo 4-11 dni po okužbi, v povprečju 7 dni. Prvi znak akutne oblike bolezni je povišana telesna temperatura, nato pa sledi še raz-pad rdečih krvničk (hemoliza) in levkocitoza (povišane bele krvnič-ke). vendar večina psov ne razvije akutne faze. največkrat poteka bolezen v subakutni, inaparetni ali kronični obliki. simptomi pa naj-večkrat spominjajo na hemoragič-no mrzlico. Žival je deprimirana, neješča, pojavi se kri v urinu (he-moglobinurija), pohitreno dihanje, blede sluznice, krvavo bruhanje, driska, bolečine v mišicah in vne-tne spremembe na očeh. bolezen prizadene ledvica in jetra.bolezen se prenaša tudi na ljudi in sicer najbolj nevarni so sevi lepto-spire icterohaemorragiae, canico-le in grippotyphosa. inkubacijska doba pri človeku je 7-12 dni, pojavijo se gripi podobni znaki ter spremem-be na očeh. seveda pa so možne tudi hujše oblike, ki prizadenejo organe.Pri diagnostiki bolezni moramo ve-

deti, da žival šele 2-3 tedne po okuž-bi, razvije specifičen obrambni me-hanizem na bolezen in zato bodo serološki testi takrat še lažno nega-tivni. Tudi drugače niso krvne pre-iskave zadosti specifične, saj imajo nekatere druge bolezni podoben potek bolezni in enako krvno sliko kot leptospiroza. končno diagnozo se postavi šele po dokazu povzroči-telja v urinu, krvi ali drugih tkivih.Zdravljenje je sestavljeno iz teko-činske terapije, aplikacije antibi-otikov, protibolečinske terapije in podporne terapije jeter in ledvic. ker je bolezen zoonoza, se izogiba-mo urinu prizadete živali oz. nosi-mo zaščitne rokavice, kadar pride-mo v stik z obolelimi.kako zaščititi sebe in naše lju-bljenčke? najbolj učinkovita zašči-ta je še zmeraj cepljenje. opravlja se ga že pri mladičih od 6-8 tednov dalje, v kombinaciji z ostalimi ku-žnimi bolezni psov. Ponovi se čez 3-4 tedne nato pa je potrebno ce-pljenje letno obnavljati, če želimo doseči maksimalno zaščito.

veterinarska ambulanta MaxMilan hrovatin dr. vet. med.dolenjska cesta 250, Škofljicat: 01 366 65 44 | m: 031 394 678milan.hrovatin@gmail.com

V NOVEM NASELJU ZLATA RIBICA - RIBNICAVAM NUDIMO VELIKO IZBIRO MANJŠIH IN VEČJIH NEPREMIČNINCELOVITA REŠITEV PRIPRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU NEPREMIČNIN

STAN NEPREMIČNINE D.O.O.PROLETARSKA 4, LJUBLJANAT&F: 01 521 2362GSM: 031 711 915GSM: 041 279 831E-P: INFO@STAN.SIWWW.STAN-NEPREMICNINE.SI

32 www.e-utrip.siPsiholiGija

stres - zahrbtni, škodljivi tihotapec in ubijalec v sodobnem življenjudaRinka suljević

stres je v današnjem času pogo-sto rabljena beseda, saj je več-krat krivec za slabo počutje. je

angleškega izvora in pomeni nape-tost, obremenitev, pritisk.Stres je prilagoditveni odziv or-ganizma na zunanje vplive, ki jih prepozna kot škodljive. besedo so začeli uporabljati leta 1930 v psiho-logiji, biologiji, endokrinologiji. v vsakdanjem življenju je veliko teh dejavnikov ali stresorjev doma, v službi, okolju … vpliva na ljudi, živali, nekatere raziskave so poka-zale, da tudi na rastline. Trenutna gospodarska kriza kot zunanji vpliv deluje stresno na vse ljudi že zaradi negotovosti za prihodnost; za ljudi, ki so izgubili delo in osnovni vir za preživetje, še toliko bolj. Tisti z nizkimi osebni-mi dohodki se že sedaj preživljajo težko, zaradi česar so v stresu, že vsaka misel na njihov slab položaj jih spravlja v še večji stres. Treba je plačati položnice in preskrbeti družino, a nimajo rezerve za priho-dnje mesece, ko že vedo, da bo šla njihova firma v stečaj, oni pa na ce-sto, zato doživljajo še večjo stisko, ki stres še stopnjuje. veliko jih je v letih, ko zaradi starosti ne bodo več dobili zaposlitve. ob tem se pojavi skrb za delo, preživetje, reakcija pa je ponovni stres.sodobna družba je že v osnovi na-ravnana potrošniško. Če pada po-trošništvo, s tem tudi delo in zapo-slitve. Po drugi strani s produkcijo in široko ponudbo izdelkov in sto-

ritev z reklamami obremenjujejo ljudi, ker da so nujni za kvalitetno in lažje življenje, saj rešujejo take in drugačne težave. Mnoge posredni-ške firme imajo na programu stal-ne novosti za osebno nego, zdravje, gospodinjstvo … in kdor jim sledi, seveda ni nikoli konca in dovolj denarja za vse, kar na posamezni-ke deluje stresno, ker ne morejo biti kar naprej v trendu. največji absurd je, ko nimamo dovolj časa za uporabo vseh kupljenih novosti in izkoristka v tolikšni meri, da bi povrnili težko prisluženi in vloženi denar, občasno pa se tega zavemo

s trenutnim neprijetnim notranjim občutkom, kar ni nič drugega kot stres. ob vsem tem pogosto poza-bimo, da bo treba kupljene izdel-ke nekam spraviti, pa zaradi tega odstraniti še uporabne stare, npr. gospodinjske pripomočke ali doku-piti omaro za shranjevanje, posle-dično pa spet seči v žep in novemu stresu naproti. vse zahteva svoj čas, vzdrževanje, čiščenje, časa je pa vedno premalo. jemljemo si ga od spanja. Zavedamo se, da ni prav, zato smo ob misli na to ponovno v stresu. s prijatelji se radi družimo kar po telefonu ali elektronski po-šti, mnogokrat, ko se rabimo, in to ponovno zaradi nekih obveznosti.

nevede zapadamo v nove strese, ko moramo zmanjšati svoje apetite ali se odločiti za kredit – a služba je pod vprašajem. Zunanjim vplivom so se pridružili še notranji stre-sni vplivi, ki se kar vrstijo, vezani so na osebno doživljanje stresnih situacij. določeni ljudje si realno situacijo predstavljajo še težjo, kot je v resnici. Čeprav gre za delo do-mišljije, ravno tako povzroča stres. so različni pri posameznikih. kar je za nekoga stresno, za drugega ni, temveč ravno obratno, predstavlja nov izziv. Pri nekaterih jih je torej več, pri dovolj močnih in samoza-vestnih manj. na to vplivajo tudi izkušnje, vrednote, prepričanje, energetska opremljenost, okolje in odnosi z ljudmi …izstopiti je treba iz tega, si postaviti meje glede na svoje zmožnosti, tudi pri najemanju potrošniškega kre-dita, saj nam morajo vedno ostati sredstva za dostojno življenje, npr. za počitnice, lepe trenutke, spro-stitev, rekreacijo, druženje, šport, kulturo … vse našteto nas sprošča, omogoča psihično in fizično razbre-menitev, čiščenje uma in telesa, ki sta obremenjena s stresom. Če tega ne znamo, vedno znova zapadamo v nove strese, ki pa dolgoročno pu-ščajo na nas zdravstvene posledice. Problem današnjega človeka je ravno v tem, da ne zna izklopiti stresa, ki aktivira preko možganov živčevje in spremeni delovanje številnih organov. Telo lahko primerjamo z aparati, ki se pregrejejo, tudi pre-gorijo, če so stalno vključeni. na londonski univerzi so raziskave v štiridesetih letih na 28.000 ljudeh v

državni upravi, kjer so delovna me-sta razporejena po strogi hierarhiji, pokazale, da kolikor so ljudje nižje na tej hierarhični lestvici, slabše je bilo njihovo zdravstveno stanje in tveganje za srčne in druge bolezni. ob tem velja pripomniti, da imajo vsi redno službo, so v enakem zdra-vstvenem sistemu, niso podrejeni tržnim dejavnikom. Razlikovali so se samo po položaju, višini prejem-kov in preživljanju prostega časa. Tisti z nižjega mesta na hierarhični lestvici, ki so poleg službe vključeni še v društva, klube in druge intere-sne dejavnosti, so imeli boljše zdra-vstvene rezultate, saj jim verjetno služba ni pomenila vse.

Telo lahko primerjamo z aparati, ki se pregrejejo,

tudi pregorijo, če so stalno vključeni.

33krošnjar maj mmxi

ribničani z novo"čistilno" besedilo in FoTo: i.l.

občina Ribnica in družba hidroinžinering d.o.o sta podpisali pogodbo o nadgradnji čistilne na-prave v Goriči vasi, ki bo zmogljivost čiščenja

odpadnih voda od sedanjih 4 tisoč populacijskih enot povečala na 6 tisoč petsto enot. nanjo bo po zaključe-ni investiciji leta 2013 na novo priključenih 1.090 pre-bivalcev z območja naselja Ribnica in Grič. izgradnja nove čistilne naprave je del širšega projekta odvaja-nja in čiščenja odpadne vode v porečju krke (2. Faza), ki ga sofinancira kohezijski sklad eu, pri njem pa so partnersko povezane občine Ribnica, kočevje in Šen-tjernej. vrednost projekta v Ribnici znaša 2,3 milijona evrov. od tega je 58 odstotkov sredstev ali 1,3 milijona evrov pridobljenih iz kohezije; 10, 4 odstotka oziroma 239 tisoč evrov so državna sredstva. nekaj manj kot 31 odstotkov naložbe, kar nanese okoli 700 tisoč evrov

pa bo občina Ribnica namenila iz okoljskih dajatev za obremenjevanje vod. dela bodo začeli okoli prvega maja. jože levstek je še dejal, da bodo z novo napravo v sistem čiščenja vode priključili več kot dve tretjini občanov. območje dolenje vasi bo do nove čistilne na-prave prišlo v tretji fazi projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju krke. da bi lahko kandidirali za sredstva tega projekta bodo morali v tej krajevni skupnosti zagotoviti najmanj dva tisoč populacijskih enot. krajevni skupnosti sveti Gregor in velike Polja-ne bodo priključene na male čistilne naprave.

Velikolaška tržnica s pridihom suhe robe besedilo in FoTo: i.l.

danes so pred levstikovim domom predstavili prvo letošnjo, in sicer suhorobarsko tržnico, na njej pa je deset društev in posameznikov

predstavilo del bogate ponudbe krajev v okolici ve-likih lašč. velikolaška tržnica nadgrajuje in povezuje že začete aktivnosti pri ponovnem oživljanju velikolaškega tr-škega življenja, znotraj katerega zavzemajo pomemb-no mesto tržni dnevi – prodaja domačih obrtnih in kmetijskih izdelkov na stojnicah na velikolaškem trgu. Pobude zanjo so že nekaj časa prihajale iz raz-ličnih smeri, od lokalnih društev do zasebnikov. od-raz tega so bile prireditve, ki so jih organizirali ob-čina velike lašče, lokalna društva, zavodi in ostale

organizacije. cilj projekta je povezati in nadgraditi že obstoječe aktivnosti. namen je, da se tržnica uve-ljavi, torej ne le nekajkrat na leto, ampak da postane mesečna, celo tedenska. s tem bodo spodbudili ohranjanje tradicionalnih na-činov pridelovanja hrane, tradicionalnih obrti in obi-čajev. Tržnica bo skušala skozi vse leto pričarati utrip nekdanjega trškega direndaja v organizaciji javnega zavoda Trubarjevi kraji in tamkajšnje občine.

... z novo napravo v sistem čiščenja vode

priključili več kot dve tretjini občanov.

Namen je, da se tržnica uveljavi,

torej ne le nekajkrat na leto,

ampak da postane mesečna,

celo tedenska.

PoŠljiTe naM oPis ZaniMivosTi iZ vaŠeGa kRajawww.e-utrip.si

PoŠiljajTe naM svoje ZGodbe Za objavo na PoRTaluwww.e-utrip.si

iZ naŠe obČine

34 www.e-utrip.si

Pom

lad

2010

je p

oskr

bela

za ro

jstv

o no

vega

čas

opis

a v

naši

regij

i – »

tam

au«

Utrip

. Pris

podo

bo lj

ubke

ga

mal

čka

mu

v pr

vi v

rsti

daje

man

jši f

orm

at, b

ogat

a vs

ebin

a, le

po o

blik

ovan

i ogl

asi i

n pr

ispe

vki t

er

najp

omem

bnej

ši d

el -

kade

r, ki

ga

sest

avlja

mla

da

ured

nišk

a ek

ipa

in n

jeni

sou

stva

rjalc

i. Iz

jem

nost

ča

sopi

sa u

stva

rja p

rav

ta s

iner

gija

med

nam

i, s

kate

ro

naše

mu

mal

čku

daje

mo

dušo

. Ob

prvi

obl

etni

ci s

mo

časo

pis

nadg

radi

li z

imen

om, k

i mu

vdah

ne s

peci

fi-če

n, lo

kale

n ka

rakt

er.

ČASO

PIS

Večj

o ra

zgib

anos

t in

mav

rično

st d

aje

časo

pisu

več

ba

rvni

h st

rani

. Pos

krbe

li sm

o, d

a je

naš

mal

ček

ljuds

ki

na m

oder

en n

ačin

in v

nje

m v

se g

ener

acije

naj

dejo

ne

kaj z

ase.

S p

oroč

anje

m s

e tr

udim

o ja

vnos

t bol

je

obve

ščat

i o d

ogod

ki lo

kaln

ega

in re

gijsk

ega

znač

aj s

po

udar

kom

na

kultu

rnih

, špo

rtni

h, g

lasb

enih

, go

spod

arsk

ih in

pol

itičn

ih d

ogod

kih

ter o

bveš

čati

o do

godk

ih, k

i se

še b

odo

zgod

ili. Z

bog

ato

vseb

ino

skrb

imo

za in

form

iranj

e vs

eh s

taro

stni

h sk

upin

pr

ebiv

alce

v, s

aj s

takš

nim

vse

bins

kim

kon

cept

om

posk

ušam

o za

jeti

čim

širš

i kro

g br

alce

v za

hodn

o-do

-le

njsk

e re

gije.

Ure

dniš

tvo

pose

ben

poud

arek

nam

enja

tis

tim te

mam

in a

ktua

lnim

dog

odko

m, k

i so

v dr

ugih

m

ediji

h po

gost

o za

post

avlje

ni.

Utrip

Koč

evar

in U

trip

Kro

šnja

r im

ata

v za

hodn

o-do

-le

njsk

i reg

iji n

ajve

čjo

pokr

itost

(Koč

evje

, Kos

tel,

Ribn

ica,

Loš

ki P

otok

, Sod

raži

ca in

Vel

ike

Lašč

e) in

sta

po

sled

ično

v n

aši r

egiji

tudi

naj

bolj

bran

a ča

sopi

sa.

Na o

men

jene

m o

bmoč

ju z

11.7

00 iz

vodi

mes

ečno

do

seže

ta 3

4.74

4 lju

di!

SPLE

TNI P

ORT

AL w

ww

.e-u

trip

.si

Ustv

arili

sm

o 1.

por

tal z

uni

katn

im d

izaj

nom

v o

bčin

i z

novi

cam

i zah

odno

-dol

enjs

ke re

gije,

ww

w.e

-utr

ip.s

i.

Dnev

no in

ažu

rno

osve

ščan

je in

zag

otav

ljanj

e

info

rmac

ij lo

kaln

ega

znač

aja,

spl

ošne

ga z

nača

ja n

a ra

vni s

veta

, EU

in S

love

nije,

ki s

e tič

ejo

vseh

preb

ival

cev

in s

krb

za v

zpod

buja

nje

inte

rakt

ivno

sti

upor

abni

kov

prip

omor

e k

vse

večj

i obi

skan

osti

port

ala,

saj

ima

ta m

eseč

no ž

e ve

č ko

t 4 ti

soč

ogle

dov

- »

uniq

ue«

klik

ov. S

pop

olno

pre

novo

, ki j

e še

v te

ku,

bo n

aša

sple

tna

stra

n po

stal

a vr

huns

ki m

ultim

edijs

ki

port

al. S

ami s

mo

razv

ili m

odul

za p

rikaz

ovan

je

vrem

ena,

ki z

a vi

r upo

rabl

ja A

RSO,

last

no k

ompo

nen-

to za

mal

e og

lase

, sis

tem

za u

reja

nje

vseb

in, k

i om

ogoč

a ur

ejan

je o

glas

nih

pasi

c, d

ogod

kov,

čla

nkov

, vi

cev,

gal

erij,

… s

kozi

adm

inis

trac

ijo.

TENI

ŠKI T

URNI

R »K

OČE

VJE

OPE

N«Je

seni

sm

o v

sod

elov

anju

z Gr

egor

jem

Mem

edov

ičem

or

gani

zira

li 1.

teni

ški t

urni

r »KO

ČEVJ

E O

PEN

2010

« z

najv

išjim

den

arni

m s

klad

om v

Slo

venij

i. 4-

dnev

nega

tu

rnirj

a se

je u

dele

žilo

51 r

egis

trira

nih

igra

lcev

, s

čim

er s

mo

že p

rese

gli z

asta

vlje

ni c

ilj (v

izija

turn

irja

je

sode

lova

nje

32 ig

ralc

ev, o

d te

ga 2

izm

ed S

LO T

OP

10

igra

lcev

). Zm

ago

na 1.

teni

škem

turn

irju

KOČE

VJE

OPE

N 20

10 s

i je

priig

ral 2

5-le

tni R

ok Ja

rc T

K Tr

igla

v iz

Kr

anja

, ki j

e v

final

nem

dvo

boju

s 6

:4 in

6:1

pre

mag

al

28-le

tneg

a M

atja

ža Ju

rman

a, T

C Lj

ublja

na. Z

a ce

lotn

o iz

vedb

o tu

rnirj

a sm

o bi

li po

hval

jeni

tako

s s

tran

i so

dnik

ov k

ot s

str

ani i

gral

cev.

Odl

ično

med

ijsko

po

dprt

turn

ir z

boga

tim n

agra

dnim

skl

adom

, vz

pore

dnim

i dog

odki

, vrh

unsk

i skr

bi za

igra

lce

in

kultu

rno-

glas

beni

mi p

rired

itvam

i bo

mo

leto

s po

novi

li in

pos

krbe

li, d

a bo

z ta

ko le

ti po

stal

tr

adic

iona

len.

HUM

ANIT

ARNA

AKC

IJA»Z

BIRA

JMO

ZAM

AŠKE

ZA

NAŠE

«V

mes

ecu

sept

embr

u 20

10 je

v o

rgan

izac

iji n

ašeg

a ča

sopi

sa U

trip

ste

kla

hum

anita

rna

akcij

a zb

iranj

a za

maš

kov

nam

enje

na o

seba

m, k

i so

se z

našl

e v

težk

i fin

ančn

i situ

aciji

zar

adi z

drav

stve

nih

teža

v. Z

akc

ijo

smo

stop

ili s

kupa

j in

z do

brim

nam

enom

spo

dbud

ili

utrip

tist

im, k

i to

res

potr

ebuj

ejo.

Ker

se

zave

dam

o de

jstv

a, d

a se

dru

žine

oz.

pos

amez

niki

, s to

vrst

nim

i te

žava

mi,

ne ž

elijo

med

ijsko

izpo

stav

ljati,

bom

o zb

rana

sre

dstv

a na

men

ili z

a or

tope

dske

prip

omoč

ke

Razv

ojni

am

bula

nti Z

drav

stve

nega

dom

a Ko

čevj

e, k

i po

kriv

a ce

lotn

o ob

moč

je k

očev

ske,

ribn

iške

, so

draš

ke in

vel

ikol

aške

obč

ine.

Ver

jam

emo,

da

bom

o

otro

kom

, ki o

bisk

ujej

o Ra

zvoj

no a

mbu

lant

o Ko

čevj

e,

z zb

rani

mi s

reds

tvi

za o

rtop

edsk

e pr

ipom

očke

m

očno

prip

omog

li k

nada

ljnje

m ra

zvoj

u, h

krat

i pa

s te

m d

ejan

jem

opo

gum

ili tu

di d

ruge

ose

be s

pod

obni

-m

i tež

avam

i. Hu

man

itarn

a ak

cija

je š

e ve

dno

v te

ku,

zato

prid

no z

bira

jte z

amaš

ke. M

anjš

o ko

ličin

o zb

rani

h za

maš

kov

(npr

.: na

kupo

valn

e vr

ečke

) do

stav

ite n

a se

dež

Kom

unal

e Ko

čevj

e, Te

sars

ka u

lica

10, K

očev

je. V

ečjo

kol

ičin

o za

maš

kov

pa iz

vaš

e lo

kacij

e od

pelje

Kom

unal

a Ko

čevj

e po

pre

dhod

nem

do

govo

ru p

o te

lefo

nu 0

1 89

51

260.

PRO

JEKT

O O

DGOV

ORN

OST

I V C

ESTN

EM P

ROM

ETU

»VES

ELI T

AXI™

«Že

dru

gič

smo

v ča

su V

esel

ega

dece

mbr

a s

pom

očjo

po

dpor

niko

v iz

vedl

i pro

jekt

o o

dgov

orno

sti V

esel

i

taxi

™, k

i vse

m o

mog

oča

brez

plač

en p

revo

z po

m

estu

. Pos

amez

niko

m ta

ko p

onuj

amo

mož

nost

od

loči

tve,

in s

icer

odg

ovor

no in

zave

stno

izbi

ro te

r jih

sp

odbu

jam

o k

mod

ri od

loči

tvi.

Proj

ekt s

e je

pol

eg

Koče

vja

izva

jal š

e v

Ribn

ici i

n No

vem

mes

tu. V

3

obči

nah

je n

aše

vozi

lo v

des

etih

noč

eh k

oris

tilo

več

kot 2

.000

ose

b. L

etos

bom

o pr

ojek

t nad

grad

ili š

e z

dela

vnic

ami v

več

mes

tih p

o Sl

oven

iji n

a te

mo

odgo

vorn

osti

in p

osle

dice

v ce

stne

m p

rom

etu.

Pri

dela

vnic

ah b

odo

sode

lova

li st

roko

vni d

elav

ci z

razl

ični

h po

droč

ij (z

drav

stvo

, pro

met

, pol

icija

, za

varo

valn

ištv

o, iz

obra

ževa

nje,

…),

udel

ežen

ci

prom

etni

h ne

sreč

, za

spro

ščen

o vz

dušj

e pa

bod

o po

skrb

eli k

očev

ski g

lasb

eni i

n pl

esni

ust

varja

lci.

ORG

ANIZ

ACIJA

KUL

TURN

IH D

OGO

DKOV

Stud

io u

trip

je v

prv

em le

tu o

bsto

ja iz

vede

l kar

nek

aj

kultu

rnih

dog

odko

v, k

i so

v dv

oran

o Še

škov

ega

dom

a pr

ivab

ile m

noži

co, o

b ko

ncu

pred

stav

vid

no za

dovo

lj-ni

h in

nas

mej

anih

, obi

skov

alce

v, in

sic

er g

leda

liške

pr

edst

ave:

MO

NOKO

MED

IJA FO

TR z

Lado

m B

izov

ičar

jem

v v

logi

no

vope

čene

ga fo

tra

KOM

EDIJA

HOT

EL B

ABIL

ON

v ka

teri

je 11

razl

ični

h lik

ov

pred

stav

ila e

na s

ama

igra

lka

Viol

eta

Tom

ičKO

MED

IJA K

URSA

DŽIJE

, gl

edal

iška

razl

ičic

a pr

iljub

lje-

nega

TV s

how

a Ku

rsad

žije

5-ČL

ANSK

O M

ARLJ

IVO,

IZNA

JDLJ

IVO,

ZAB

AVNO

IN

SPRO

ŠČEN

O E

KIPO

SES

TAVL

JAJO

:

IVAN

GAB

RIČ,

34

gl

avni

in o

dgov

orni

ure

dnik

časo

pisa

Koč

evar

Utr

ip in

Kr

ošnj

ar U

trip

, sp

letn

ega

port

ala

ww

w.e

-utr

ip.s

i ,

idej

ni v

odja

vse

h pr

ojek

tov

in d

irekt

or S

tudi

a ut

rip

d.o.

o., p

od o

krilj

em k

ater

ega

izva

jam

o vs

e na

štet

e pr

ojek

te.

ANA

ŠABI

Č, 2

6vo

dja

proj

ekto

v, s

krb

za tr

ženj

e og

lasn

ega

pros

tora

in

plač

ljivi

h vs

ebin

, vsa

kad

rovs

ko-o

rgan

izac

ijska

del

a,

adm

inis

trat

ivna

del

a in

z nj

imi p

ovez

ana

opra

vila

ur

edni

štva

.

KATA

RINA

TUR

KOVI

Č, 3

1ko

ordi

nato

rka

proj

ekto

v in

adm

inis

trat

orka

spl

etne

st

rani

, pis

anje

in u

reja

nje

član

kov

za s

plet

in č

asop

is,

orga

niza

cija

in p

ridob

ivan

je s

ponz

orje

v pr

ojek

ta

Vese

li ta

xi™

, org

aniz

acija

pro

jekt

a Ko

čevj

e O

pen,

ad

min

istr

ativ

na d

ela

in o

stal

e na

loge

ure

dniš

tva.

GAŠP

ER P

REM

OŽE

, 29

oblik

oval

ec č

asop

isa,

ogl

asov

in s

plet

nih

pasi

c,

svet

oval

ec n

a po

droč

ju tr

ženj

a in

ogl

ašev

anja

.

PRIM

OŽ

KRKO

VIČ,

30

sple

tni r

azvij

alec

, izd

elav

a na

pred

nih

 spl

etni

h st

rani

z

mod

erni

m d

izaj

nom

, spl

etne

pos

lovn

e ap

likac

ije in

sp

letn

e tr

govi

ne,

sple

tni m

arke

ting,

SEO

opt

imiz

aci-

ja, F

aceb

ook

prom

ocija

, …

SOUS

TVAR

JALC

I:M

atej

Mem

edov

ič, M

iha

Kola

rič, N

ina

Štau

doha

r, Pe

tra

Šola

r, Ro

k Bo

sina

, Sar

a Va

jdič

, Ser

gej A

mbr

ožič

, Ti

na Z

ajc

in o

stal

i.

Ured

ništ

vo U

tripa

se vs

em so

ustv

arja

lcem

časo

pisa

Ko

čeva

r Utri

p in

Kro

šnja

r Utri

p te

r spl

etne

stra

ni

ww

w.e

-utri

p.si

iskr

eno

zahv

alju

je za

sode

lova

nje.

V

okvi

ru iz

vaja

nih

proj

ekto

v se

zahv

alju

jem

o tu

di vs

em

spon

zorje

m za

pod

poro

, soo

rgan

izat

orje

m za

pom

oč p

ri iz

vedb

i in

pros

tovo

ljcem

, ki s

o s s

vojim

del

om p

rispe

vali

k us

pešn

i rea

lizac

iji p

roje

ktov

. Pra

v tak

o va

bim

o k

sous

tvar

janj

u na

ših

vseb

in ča

sopi

sa in

sple

tneg

a po

rtala

vse

kraj

ane

zaho

dnod

olen

jske

regij

e, k

i žel

ijo

skup

aj z

nam

i obv

ešča

ti in

osv

ešča

ti ja

vnos

t.

Ugan

ite, k

aj p

reds

tavl

jam

o na

foto

grafi

ji in

nam

poš

ljite

od

govo

re. Z

a pr

aviln

e od

govo

re b

oste

nag

raje

ni!

UTRI

PAM

O Ž

E 1 L

ETO

: )

35krošnjar maj mmxi

Pom

lad

2010

je p

oskr

bela

za ro

jstv

o no

vega

čas

opis

a v

naši

regij

i – »

tam

au«

Utrip

. Pris

podo

bo lj

ubke

ga

mal

čka

mu

v pr

vi v

rsti

daje

man

jši f

orm

at, b

ogat

a vs

ebin

a, le

po o

blik

ovan

i ogl

asi i

n pr

ispe

vki t

er

najp

omem

bnej

ši d

el -

kade

r, ki

ga

sest

avlja

mla

da

ured

nišk

a ek

ipa

in n

jeni

sou

stva

rjalc

i. Iz

jem

nost

ča

sopi

sa u

stva

rja p

rav

ta s

iner

gija

med

nam

i, s

kate

ro

naše

mu

mal

čku

daje

mo

dušo

. Ob

prvi

obl

etni

ci s

mo

časo

pis

nadg

radi

li z

imen

om, k

i mu

vdah

ne s

peci

fi-če

n, lo

kale

n ka

rakt

er.

ČASO

PIS

Večj

o ra

zgib

anos

t in

mav

rično

st d

aje

časo

pisu

več

ba

rvni

h st

rani

. Pos

krbe

li sm

o, d

a je

naš

mal

ček

ljuds

ki

na m

oder

en n

ačin

in v

nje

m v

se g

ener

acije

naj

dejo

ne

kaj z

ase.

S p

oroč

anje

m s

e tr

udim

o ja

vnos

t bol

je

obve

ščat

i o d

ogod

ki lo

kaln

ega

in re

gijsk

ega

znač

aj s

po

udar

kom

na

kultu

rnih

, špo

rtni

h, g

lasb

enih

, go

spod

arsk

ih in

pol

itičn

ih d

ogod

kih

ter o

bveš

čati

o do

godk

ih, k

i se

še b

odo

zgod

ili. Z

bog

ato

vseb

ino

skrb

imo

za in

form

iranj

e vs

eh s

taro

stni

h sk

upin

pr

ebiv

alce

v, s

aj s

takš

nim

vse

bins

kim

kon

cept

om

posk

ušam

o za

jeti

čim

širš

i kro

g br

alce

v za

hodn

o-do

-le

njsk

e re

gije.

Ure

dniš

tvo

pose

ben

poud

arek

nam

enja

tis

tim te

mam

in a

ktua

lnim

dog

odko

m, k

i so

v dr

ugih

m

ediji

h po

gost

o za

post

avlje

ni.

Utrip

Koč

evar

in U

trip

Kro

šnja

r im

ata

v za

hodn

o-do

-le

njsk

i reg

iji n

ajve

čjo

pokr

itost

(Koč

evje

, Kos

tel,

Ribn

ica,

Loš

ki P

otok

, Sod

raži

ca in

Vel

ike

Lašč

e) in

sta

po

sled

ično

v n

aši r

egiji

tudi

naj

bolj

bran

a ča

sopi

sa.

Na o

men

jene

m o

bmoč

ju z

11.7

00 iz

vodi

mes

ečno

do

seže

ta 3

4.74

4 lju

di!

SPLE

TNI P

ORT

AL w

ww

.e-u

trip

.si

Ustv

arili

sm

o 1.

por

tal z

uni

katn

im d

izaj

nom

v o

bčin

i z

novi

cam

i zah

odno

-dol

enjs

ke re

gije,

ww

w.e

-utr

ip.s

i.

Dnev

no in

ažu

rno

osve

ščan

je in

zag

otav

ljanj

e

info

rmac

ij lo

kaln

ega

znač

aja,

spl

ošne

ga z

nača

ja n

a ra

vni s

veta

, EU

in S

love

nije,

ki s

e tič

ejo

vseh

preb

ival

cev

in s

krb

za v

zpod

buja

nje

inte

rakt

ivno

sti

upor

abni

kov

prip

omor

e k

vse

večj

i obi

skan

osti

port

ala,

saj

ima

ta m

eseč

no ž

e ve

č ko

t 4 ti

soč

ogle

dov

- »

uniq

ue«

klik

ov. S

pop

olno

pre

novo

, ki j

e še

v te

ku,

bo n

aša

sple

tna

stra

n po

stal

a vr

huns

ki m

ultim

edijs

ki

port

al. S

ami s

mo

razv

ili m

odul

za p

rikaz

ovan

je

vrem

ena,

ki z

a vi

r upo

rabl

ja A

RSO,

last

no k

ompo

nen-

to za

mal

e og

lase

, sis

tem

za u

reja

nje

vseb

in, k

i om

ogoč

a ur

ejan

je o

glas

nih

pasi

c, d

ogod

kov,

čla

nkov

, vi

cev,

gal

erij,

… s

kozi

adm

inis

trac

ijo.

TENI

ŠKI T

URNI

R »K

OČE

VJE

OPE

N«Je

seni

sm

o v

sod

elov

anju

z Gr

egor

jem

Mem

edov

ičem

or

gani

zira

li 1.

teni

ški t

urni

r »KO

ČEVJ

E O

PEN

2010

« z

najv

išjim

den

arni

m s

klad

om v

Slo

venij

i. 4-

dnev

nega

tu

rnirj

a se

je u

dele

žilo

51 r

egis

trira

nih

igra

lcev

, s

čim

er s

mo

že p

rese

gli z

asta

vlje

ni c

ilj (v

izija

turn

irja

je

sode

lova

nje

32 ig

ralc

ev, o

d te

ga 2

izm

ed S

LO T

OP

10

igra

lcev

). Zm

ago

na 1.

teni

škem

turn

irju

KOČE

VJE

OPE

N 20

10 s

i je

priig

ral 2

5-le

tni R

ok Ja

rc T

K Tr

igla

v iz

Kr

anja

, ki j

e v

final

nem

dvo

boju

s 6

:4 in

6:1

pre

mag

al

28-le

tneg

a M

atja

ža Ju

rman

a, T

C Lj

ublja

na. Z

a ce

lotn

o iz

vedb

o tu

rnirj

a sm

o bi

li po

hval

jeni

tako

s s

tran

i so

dnik

ov k

ot s

str

ani i

gral

cev.

Odl

ično

med

ijsko

po

dprt

turn

ir z

boga

tim n

agra

dnim

skl

adom

, vz

pore

dnim

i dog

odki

, vrh

unsk

i skr

bi za

igra

lce

in

kultu

rno-

glas

beni

mi p

rired

itvam

i bo

mo

leto

s po

novi

li in

pos

krbe

li, d

a bo

z ta

ko le

ti po

stal

tr

adic

iona

len.

HUM

ANIT

ARNA

AKC

IJA»Z

BIRA

JMO

ZAM

AŠKE

ZA

NAŠE

«V

mes

ecu

sept

embr

u 20

10 je

v o

rgan

izac

iji n

ašeg

a ča

sopi

sa U

trip

ste

kla

hum

anita

rna

akcij

a zb

iranj

a za

maš

kov

nam

enje

na o

seba

m, k

i so

se z

našl

e v

težk

i fin

ančn

i situ

aciji

zar

adi z

drav

stve

nih

teža

v. Z

akc

ijo

smo

stop

ili s

kupa

j in

z do

brim

nam

enom

spo

dbud

ili

utrip

tist

im, k

i to

res

potr

ebuj

ejo.

Ker

se

zave

dam

o de

jstv

a, d

a se

dru

žine

oz.

pos

amez

niki

, s to

vrst

nim

i te

žava

mi,

ne ž

elijo

med

ijsko

izpo

stav

ljati,

bom

o zb

rana

sre

dstv

a na

men

ili z

a or

tope

dske

prip

omoč

ke

Razv

ojni

am

bula

nti Z

drav

stve

nega

dom

a Ko

čevj

e, k

i po

kriv

a ce

lotn

o ob

moč

je k

očev

ske,

ribn

iške

, so

draš

ke in

vel

ikol

aške

obč

ine.

Ver

jam

emo,

da

bom

o

otro

kom

, ki o

bisk

ujej

o Ra

zvoj

no a

mbu

lant

o Ko

čevj

e,

z zb

rani

mi s

reds

tvi

za o

rtop

edsk

e pr

ipom

očke

m

očno

prip

omog

li k

nada

ljnje

m ra

zvoj

u, h

krat

i pa

s te

m d

ejan

jem

opo

gum

ili tu

di d

ruge

ose

be s

pod

obni

-m

i tež

avam

i. Hu

man

itarn

a ak

cija

je š

e ve

dno

v te

ku,

zato

prid

no z

bira

jte z

amaš

ke. M

anjš

o ko

ličin

o zb

rani

h za

maš

kov

(npr

.: na

kupo

valn

e vr

ečke

) do

stav

ite n

a se

dež

Kom

unal

e Ko

čevj

e, Te

sars

ka u

lica

10, K

očev

je. V

ečjo

kol

ičin

o za

maš

kov

pa iz

vaš

e lo

kacij

e od

pelje

Kom

unal

a Ko

čevj

e po

pre

dhod

nem

do

govo

ru p

o te

lefo

nu 0

1 89

51

260.

PRO

JEKT

O O

DGOV

ORN

OST

I V C

ESTN

EM P

ROM

ETU

»VES

ELI T

AXI™

«Že

dru

gič

smo

v ča

su V

esel

ega

dece

mbr

a s

pom

očjo

po

dpor

niko

v iz

vedl

i pro

jekt

o o

dgov

orno

sti V

esel

i

taxi

™, k

i vse

m o

mog

oča

brez

plač

en p

revo

z po

m

estu

. Pos

amez

niko

m ta

ko p

onuj

amo

mož

nost

od

loči

tve,

in s

icer

odg

ovor

no in

zave

stno

izbi

ro te

r jih

sp

odbu

jam

o k

mod

ri od

loči

tvi.

Proj

ekt s

e je

pol

eg

Koče

vja

izva

jal š

e v

Ribn

ici i

n No

vem

mes

tu. V

3

obči

nah

je n

aše

vozi

lo v

des

etih

noč

eh k

oris

tilo

več

kot 2

.000

ose

b. L

etos

bom

o pr

ojek

t nad

grad

ili š

e z

dela

vnic

ami v

več

mes

tih p

o Sl

oven

iji n

a te

mo

odgo

vorn

osti

in p

osle

dice

v ce

stne

m p

rom

etu.

Pri

dela

vnic

ah b

odo

sode

lova

li st

roko

vni d

elav

ci z

razl

ični

h po

droč

ij (z

drav

stvo

, pro

met

, pol

icija

, za

varo

valn

ištv

o, iz

obra

ževa

nje,

…),

udel

ežen

ci

prom

etni

h ne

sreč

, za

spro

ščen

o vz

dušj

e pa

bod

o po

skrb

eli k

očev

ski g

lasb

eni i

n pl

esni

ust

varja

lci.

ORG

ANIZ

ACIJA

KUL

TURN

IH D

OGO

DKOV

Stud

io u

trip

je v

prv

em le

tu o

bsto

ja iz

vede

l kar

nek

aj

kultu

rnih

dog

odko

v, k

i so

v dv

oran

o Še

škov

ega

dom

a pr

ivab

ile m

noži

co, o

b ko

ncu

pred

stav

vid

no za

dovo

lj-ni

h in

nas

mej

anih

, obi

skov

alce

v, in

sic

er g

leda

liške

pr

edst

ave:

MO

NOKO

MED

IJA FO

TR z

Lado

m B

izov

ičar

jem

v v

logi

no

vope

čene

ga fo

tra

KOM

EDIJA

HOT

EL B

ABIL

ON

v ka

teri

je 11

razl

ični

h lik

ov

pred

stav

ila e

na s

ama

igra

lka

Viol

eta

Tom

ičKO

MED

IJA K

URSA

DŽIJE

, gl

edal

iška

razl

ičic

a pr

iljub

lje-

nega

TV s

how

a Ku

rsad

žije

5-ČL

ANSK

O M

ARLJ

IVO,

IZNA

JDLJ

IVO,

ZAB

AVNO

IN

SPRO

ŠČEN

O E

KIPO

SES

TAVL

JAJO

:

IVAN

GAB

RIČ,

34

gl

avni

in o

dgov

orni

ure

dnik

časo

pisa

Koč

evar

Utr

ip in

Kr

ošnj

ar U

trip

, sp

letn

ega

port

ala

ww

w.e

-utr

ip.s

i ,

idej

ni v

odja

vse

h pr

ojek

tov

in d

irekt

or S

tudi

a ut

rip

d.o.

o., p

od o

krilj

em k

ater

ega

izva

jam

o vs

e na

štet

e pr

ojek

te.

ANA

ŠABI

Č, 2

6vo

dja

proj

ekto

v, s

krb

za tr

ženj

e og

lasn

ega

pros

tora

in

plač

ljivi

h vs

ebin

, vsa

kad

rovs

ko-o

rgan

izac

ijska

del

a,

adm

inis

trat

ivna

del

a in

z nj

imi p

ovez

ana

opra

vila

ur

edni

štva

.

KATA

RINA

TUR

KOVI

Č, 3

1ko

ordi

nato

rka

proj

ekto

v in

adm

inis

trat

orka

spl

etne

st

rani

, pis

anje

in u

reja

nje

član

kov

za s

plet

in č

asop

is,

orga

niza

cija

in p

ridob

ivan

je s

ponz

orje

v pr

ojek

ta

Vese

li ta

xi™

, org

aniz

acija

pro

jekt

a Ko

čevj

e O

pen,

ad

min

istr

ativ

na d

ela

in o

stal

e na

loge

ure

dniš

tva.

GAŠP

ER P

REM

OŽE

, 29

oblik

oval

ec č

asop

isa,

ogl

asov

in s

plet

nih

pasi

c,

svet

oval

ec n

a po

droč

ju tr

ženj

a in

ogl

ašev

anja

.

PRIM

OŽ

KRKO

VIČ,

30

sple

tni r

azvij

alec

, izd

elav

a na

pred

nih

 spl

etni

h st

rani

z

mod

erni

m d

izaj

nom

, spl

etne

pos

lovn

e ap

likac

ije in

sp

letn

e tr

govi

ne,

sple

tni m

arke

ting,

SEO

opt

imiz

aci-

ja, F

aceb

ook

prom

ocija

, …

SOUS

TVAR

JALC

I:M

atej

Mem

edov

ič, M

iha

Kola

rič, N

ina

Štau

doha

r, Pe

tra

Šola

r, Ro

k Bo

sina

, Sar

a Va

jdič

, Ser

gej A

mbr

ožič

, Ti

na Z

ajc

in o

stal

i.

Ured

ništ

vo U

tripa

se vs

em so

ustv

arja

lcem

časo

pisa

Ko

čeva

r Utri

p in

Kro

šnja

r Utri

p te

r spl

etne

stra

ni

ww

w.e

-utri

p.si

iskr

eno

zahv

alju

je za

sode

lova

nje.

V

okvi

ru iz

vaja

nih

proj

ekto

v se

zahv

alju

jem

o tu

di vs

em

spon

zorje

m za

pod

poro

, soo

rgan

izat

orje

m za

pom

oč p

ri iz

vedb

i in

pros

tovo

ljcem

, ki s

o s s

vojim

del

om p

rispe

vali

k us

pešn

i rea

lizac

iji p

roje

ktov

. Pra

v tak

o va

bim

o k

sous

tvar

janj

u na

ših

vseb

in ča

sopi

sa in

sple

tneg

a po

rtala

vse

kraj

ane

zaho

dnod

olen

jske

regij

e, k

i žel

ijo

skup

aj z

nam

i obv

ešča

ti in

osv

ešča

ti ja

vnos

t.

Ugan

ite, k

aj p

reds

tavl

jam

o na

foto

grafi

ji in

nam

poš

ljite

od

govo

re. Z

a pr

aviln

e od

govo

re b

oste

nag

raje

ni!

UTRI

PAM

O Ž

E 1 L

ETO

: )

36 www.e-utrip.sihoroskop za april 2011

Str. avtomobilizem39 Amzs18 As-avto29 avtoservis Majerle 16 avtoodpad Zupanc 29 avtodeli Copex16 Ročna avtopralnica

Str. nepremičnine30 STAN

Str. gradbeništvo39 Belman 26 Bujo16 Delič30 Gramiz 2 Skan

Str. Fotografiranje25 Dogled

Str. zdravstvene in kozmetične storitve/izdelki12 Optika center25 Studio Tina16 Studio Nina15 VPD

Str. za dom in poslovne prostore26 Barve in Kurivo6 De- les storitve16 elektromehanika Novak11 Ga gospodinjski aparati16 parketarstvo Klarič5 plin servis Črček2 parket Desal 6 Pomis lesena vrata39 Mizarske storitve Mazo 18 Hud parket6 Torrsten okna, vrata, ograje

Str. prevozne storitve38 Pony-express

Str. ostalo16 Adriatic Slovenica26 Foppapedretti2 Gallop pub29 Kolesarski servis G.t.s.p.5 Prevodi40 Poravnava6 Sitomat

Prvi v lokalnem časopisu nudimo rubriko Najdi me, kjer lahko hitro najdete naše oglaševalce po njihovih storitvah in izdelkih.Rubriko bomo ustrezno nadgrajevali in dopolnjevali glede na konstruktivne kritike uporabnikov.

IZDAJA

sTudio uTRiP d.o.o.

TRaTa Xiv/6, 1330 koČevje

VPISANI V RAZVID MEDIJEV:

1542

UREDNIK

ivan GabRiČ

OBLIKOVANJE IN PRELOM

GaŠPeR PReMoŽe

OGLASNO TRŽENJE

ana ŠabiČ

SOUSTVARJALCI UTRIPA

iRena ciGliČ

kaTaRina TuRkoviČ

MaTej MeMedoviČ

Miha kolaRiČ

nina ŠTaudohaR

PeTRa ŠolaR

Rok bosina

saRa vajdiČ

seRGej aMbRoŽiČ

ŠTeFka GRabRovec

Tina Zajc

TISK

kvM GRaFika, Ribnica

NAKLADA BILTENA UTRIP:

• uTRiP obČin koČevje & kosTel

6.300 iZvodov

• uTRiP obČin Ribnica, sodRaŽica,

loŠki PoTok & velike laŠČe

5.400 iZvodov

ZA OGLAŠEVANJE V UTRIPU POKLIČITE:

070 899 998 - ana ŠabiČ

ALI PIŠITE NA E-MAIL:

ana@sTudiouTRiP.si

vse PRavice ZadRŽane. PonaTis

celoTe ali PosaMeZnih delov

je dovoljen le s PRivoljenjeM

iZdajaTelja.

Za MoRebiTen obisk TiskaRskeGa

ŠkRaTa se vaM Globoko

oPRaviČujeMo

PoŠTnina PlaČana PRi PoŠTi

1330 koČevje

leTna naRoČnina Za dosTavo

naslovljeneGa ČasoPisa

je 12,00€ Z ddv

37krošnjar maj mmxi

izpolnite križanko in dobljeno geslo pošljite po pošti s poštno dopisnico na naslov: studio utrip d.o.o., trata Xiv/6, 1330 kočevje, najkasneje do 31. maja. Izžrebanci bodo objavljeni v naslednji številki. na dopisnico čitljivo napišite svoje ime in priimek, naslov ter davčno številko. Nagrade so:1. Vikend paket s Toyoto Yaris2. 2x kapa Toyota3. 1x majica »Zapeljala me je Toyota«

pravilno rešeno geslo nagradnekrižanke #12 je: »lepota in zdravje«Nagrajenci:1. Tatjana Romih, Kočevje2. Metka Marn, SodražicaOpomba: Z dopisom, ki ga nagrajenci prejmejo po pošti, bodo nagrado prevzeli na naslovu podeljevalca.

Rešitev sudoku-ja preverite na portalu:www.e-utrip.si

kRiŽanka #13 sudoku

38 www.e-utrip.sihoRoskoP Za Mesec Maj - Mesec ljubeZni

OVEN (21.3. – 20.4.)Resen in za večino med vami ne najbolj romantičen začetek me-seca. Mars v Kozorogu bo do 15. preusmerjal vaš libido v kariero, ki vas bo polno zaposlovala, razen morda če imate Venero v Biku ali Ribah. Če jo imate v Ovnu, lahko po 8. pričakujete malo več zabave in lahkotne romantike, če v Vodnarju ali Dvojčkih, pa boste v 2. polovici meseca nenadoma povsem dru-gačni: strastni, živahni in spogle-dljivi, vaše spolno življenje pa se bo precej izboljšalo! Nemirno in stresno le med 17. in 19.

BIK (21.4. – 20.5.) V osnovi ste zelo ljubeči in topli, toda vsaj do 7. januarja boste v ljubezni nekoliko zadržani, saj bo vaša vladarica Venera prehajala Škorpijona, kjer je njen »izgon«. Možno je tudi, da boste tedaj (še) stopali po tujem terenu ali hrepene-li po nekom, ki vam je nedosegljiv. No, če ste rojeni po 9.5., boste imeli v prvi polovici meseca kljub temu srečo, podkrepljeno s pogumom in povečano mero samoiniciativno-sti. Po 8. se boste sprostili in iskali nove priložnosti - več sreče tudi za tiste, ki imate Venero v Ovnu!   

DVOJČKA  (21.5. – 20.6.)V novo leto boste vstopili dobre vo-lje, polni načrtov za naprej. Mnogi se bodo vrteli okrog ljubezni in par-tnerstva, toda v drugi polovici me-seca se boste morali posvetiti pred-vsem službi in karieri – pa čeprav boste imeli veliko občudovalcev, kot kaže Venera v vašem partner-skem znamenju Strelcu. Če ste roje-ni maja ali na začetku junija, boste imeli proti koncu meseca vendarle več energije, Dvojčice pa tudi sreče v ljubezni. Rojeni junija boste načr-tovali tudi spremembe v domačem okolju (stanovanje).  

RAK (21.6. – 22.7.)Približno prva polovica meseca utegne v vaše ljubezensko življenje vnesti precej stresa in negotovosti – razen če imate Venero v Levu ali (delno) Dvojčkih, saj boste vi tedaj spontano izražali svojo iskrivo, pri-srčno in igrivo romantično naravo. V drugi polovici meseca se bo tehtni-ca sreče precej odločno nagnila na stran ljubečih Rakov in Rakic z Ve-nero v istem znamenju ali v Devici, še bolj pa boste v ljubezni uživali tisti z Venero v Biku. Še zlasti, če ste rojeni junija (tretji teden) ali do 10. julija (po 22.)!

LEV (23.7. – 22.8.)Na svoj romantični račun boste v tem mesecu skoraj zagotovo prišle Levinje, rojene po 15.8., in tudi Levi, rojeni v teh dneh, boste uspešni, saj boste osvajali suvereno in samoza-vestno – še zlasti v prvi tretjini me-seca. Do 15. odlično za vse avgusto-vske Leve, kot tudi za tiste, ki imate Venero v Levu ali Dvojčkih, medtem ko je druga polovica meseca precej bolj naklonjena tistim z Venero v Raku in Devici. Pozor: če ste rojeni julija, se med 12. in 22. varujte ne-strpnosti in jeze, ki bi lahko vodili v prepir. 

DEVICA (23.8. – 22.9.)V 1. polovici maja boste nenehno hiteli, vaša romantična usoda pa bo malo razburkana. Planeti v Ovnu opozarjajo na možnost krize, izgu-be, strahu ali vsaj negotovosti. Le če imate Venero v Levu, boste ohra-nili zaupanje in pogum, drugi (zlasti tisti z Venero v Tehtnici) pa se boste morali trdno prijeti, da vas ne od-nese! Stvari se bodo spet postavile na svoje mesto po 12., ko bo Mars vstopil v Bika, kjer se mu bo 15. pri-družila Venera; odlično za rojene avgusta, konec meseca za rojene septembra!

TEHTNICA (23.9. – 23.10.) Sreča spremlja pogumne, si boste govorili v prvi polovici meseca, in se živahno lotili osvajanja. Če ima-te Venero v Levu ali Strelcu, boste najbrž našli, kar in kogar iščete, če v kakem drugemu znamenju, pa se vam lahko zgodi, da boste le nemočno opazovali, kako se vam »plen« izmika... Potolažili se boste v drugi polovici meseca, ko bo Ve-nera prehajala Bika, kjer ima svoj nočni »dom«, zato se boste nenado-ma začeli počutiti bolj varne, spre-jete in ljubljene. Še najbolj tisti, ki imate Venero v Devici!

ŠKORPijON (24.10. – 22.11.) Zanimiv mesec, ki vam lahko pri-nese ključno spremembo! V Biku, vašem partnerskem znamenju, bo namreč na začetku meseca nastopil mlaj, kar kaže na možnost novega začetka. Srečno obdobje za razi-grane Škorpijone z Venero v Strelcu se bo nadaljevalo še prvo polovico meseca. Osvajali boste spontano in brez zadržkov, če pa je vaša rojstna Venera v Kozorogu ali Devici, boste imeli več romantičnih priložnosti kasneje. Rojeni z Venero v Škorpi-jonu? Strastno in dramatično, toda ohranite trezno glavo!

STRELEC (23.11. – 21.12.) Naravnost do zmage! V Ovnu bodo kar štirje planeti, in ker je to zna-menje harmonično z vašim, boste skoraj zagotovo uspeli v tistem, kar bo vaša največja želja – v me-secu ljubezni je to seveda ljube-zen! Če imate Venero v Strelcu ali Vodnarju, bo zmaga hitra in slad-ka, če v Tehtnici, se boste morali malo bolj potruditi, če v Kozorogu, boste slavili v drugi polovici me-seca, če v Škorpijonu, pa boste v malo bolj delikatnem položaju, saj planeti v opoziciji lahko v vas pre-budijo ljubosumje. Ne dajte se!

KOZOROG (22.12. – 20.1.) Pomanjkanje obzirnosti in prilago-dljivosti lahko »zakuha« še kakšen partnerski prepirček – še zlasti, če ste rojeni po 12. januarju. Beseda bo dala besedo, toda umirjeno in konstruktivno boste lahko reševa-li nesoglasja šele v drugi polovici meseca. Med 12. in 21. odlično za rojene decembra, za druge (pred-vsem rojene v prvi tretjini januarja) kasneje. Takrat bosta prevladali str-pnost in potreba po harmoniji – še zlasti, če imate Venero v Kozorogu ali Ribah, tisti z Venero v Škorpijonu pa ne zahtevajte preveč!

VODNAR (21.1. – 18.2.)  »Norosti« iz aprila se bodo za roje-ne z Venero v Ovnu, Strelcu in Vod-narju nadaljevale še prvo polovico meseca, dokler kar trije planeti (Ve-nera, Mars in Merkur) ne prestopijo v Bika. Takrat se bo začelo bolj stra-stno in zaljubljeno obdobje za sicer bolj umirjene in potrpežljive, a zelo čutne Vodnarje z Venero v Ribah in Kozorogu. Toda pozor: če ste rojeni januarja in še zlasti če imate Vene-ro v Vodnarju, se tam do 25. varuj-te nestrpnosti in zaletavosti, ki bi lahko povzročili nesoglasja ali celo hujši spor.

RIBI (19.2. – 20.3.) Za strastne in iskrive Ribe z Vene-ro v Ovnu se bo zaljubljeno obdo-bje nadaljevalo še vsaj do sredine meseca, dokler bodo to znamenje prehajali štirje planeti, ki bodo ro-mantiko postavljali v samo središče vašega življenja. Tehtnica sreče se bo kasneje nagnila na stran tistih z Venero v Biku, ki boste morda dah-nili celo usodni »da« - četudi ne bo »uraden«. Druga polovica meseca je zelo naklonjena tudi Ribam z Ve-nero v Kozorogu in Ribah. Osamljeni bi partnerja lahko spoznali po ura-dni poti (v službi).

PE KočevjePodjetniško n.14, Kočevje

Pisarna: 01 8930 840Delavnica: 01 8930 846fax: 01 8930 848

Delovni čas PE:Delovniki od 700 do 1900

sobote od 700 do 1300

(delavnica do 1500 )

Mehanik AMZS svetuje:Za člane AMZS še vedno velja posebna cena za strokovni pregled in polnjenje klimatske naprave s plinom.

Akcija začlane AMZS:Ob pregledu klimatskenaprave prejmete darilo:malo hladilno torboTrajanje akcije od 28.4.2011 do 28.5.2011

Klimatska naprava niso zgolj gumbi za upravljanje, temveč je to kompleksen sistem, ki za optimalno delovanje potrebuje redno vzdrževanje. V sistemu je namreč plin, ki skozi različne bolj ali manj tesne spoje počasi uhaja, s čimer se zmanjšuje učinkovitost klimatske naprave.Klimatska naprava vozniku in potnikom zagotavlja prijetnejšo in udobnejšo vožnjo, voznik pa je tudi bolj zbran pri vožnji, kar pripomore k večji aktivni varnosti v cestnem prometu.

Pozor, poletje!Klimatska napravazahteva vzdrževanjein servisiranje

• TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

• PLESKARSKA DELA

• OBNOVA IN SANACIJA FASAD,NAPUŠČEV IN NOTRANJIH PROSTOROV

• PREVOZ GRADBENEGAMATERIALA DO 9,5 T (HIAB)

BELMANBELMAN BELMAN D.O.O., GORENJE 62, STARA CERKEVM: 041 652 882, M: 041 322 946, F: 01 89 53 953INFO@BELMAN.NET, WWW.BELMAN.NET

MAZO Izdelava in montaža pohištva ter notranje opreme:

- kuhinje- dnevne sobe- spalnice- mansarde- vgradne omare

- pisarniški program- polaganje laminatov- menjava kuhinjskih vrat in delovnih plošč

- montaža pohištva

Mizarske storitve Mazo s.p.Podgorska 41, 1330 Kočevjegsm 041 836 214e-p mizarmazo@gmail.comnet www.mazo.si

39krošnjar maj mmxi

PE KočevjePodjetniško n.14, Kočevje

Pisarna: 01 8930 840Delavnica: 01 8930 846fax: 01 8930 848

Delovni čas PE:Delovniki od 700 do 1900

sobote od 700 do 1300

(delavnica do 1500 )

Mehanik AMZS svetuje:Za člane AMZS še vedno velja posebna cena za strokovni pregled in polnjenje klimatske naprave s plinom.

Akcija začlane AMZS:Ob pregledu klimatskenaprave prejmete darilo:malo hladilno torboTrajanje akcije od 28.4.2011 do 28.5.2011

Klimatska naprava niso zgolj gumbi za upravljanje, temveč je to kompleksen sistem, ki za optimalno delovanje potrebuje redno vzdrževanje. V sistemu je namreč plin, ki skozi različne bolj ali manj tesne spoje počasi uhaja, s čimer se zmanjšuje učinkovitost klimatske naprave.Klimatska naprava vozniku in potnikom zagotavlja prijetnejšo in udobnejšo vožnjo, voznik pa je tudi bolj zbran pri vožnji, kar pripomore k večji aktivni varnosti v cestnem prometu.

Pozor, poletje!Klimatska napravazahteva vzdrževanjein servisiranje

• TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

• PLESKARSKA DELA

• OBNOVA IN SANACIJA FASAD,NAPUŠČEV IN NOTRANJIH PROSTOROV

• PREVOZ GRADBENEGAMATERIALA DO 9,5 T (HIAB)

BELMANBELMAN BELMAN D.O.O., GORENJE 62, STARA CERKEVM: 041 652 882, M: 041 322 946, F: 01 89 53 953INFO@BELMAN.NET, WWW.BELMAN.NET

MAZO Izdelava in montaža pohištva ter notranje opreme:

- kuhinje- dnevne sobe- spalnice- mansarde- vgradne omare

- pisarniški program- polaganje laminatov- menjava kuhinjskih vrat in delovnih plošč

- montaža pohištva

Mizarske storitve Mazo s.p.Podgorska 41, 1330 Kočevjegsm 041 836 214e-p mizarmazo@gmail.comnet www.mazo.si

40 www.e-utrip.si

najboljši partner v nesreči

UPORABEN NASVETZmotno je prepričanje, da boste zadovoljni z delom katerekoli

odškodninske družbe, ki vam ponuja hitro rešitev vašega primera, saj v takšnih primerih pogosto nastane dodatna nepopravljiva škoda! Uveljavl-

janje odškodnine ni preprost postopek in ravno naša strokovnost in dostop-nost je tisto, kar nas loči od ostalih odškodninskih družb. Mi naši stranki in

njenemu primeru posvetimo čas, veliko časa! V množici možnosti, ki se ponujajo na našem trgu, smo mi prava izbira, zato vam ponujamo

brezplačen obisk in pregled vaše dokumentacije, na podlagikaterega se boste lažje odločili za sodelovanje z nami.

PNA D.O.O. PE KOČEVJE, TRG ZBORA ODPOSL. 64

Za oglaševanje pokličite ali pišite na:070 899 998, ana@studioutrip.si070 988 889, katarina@studioutrip.si

www.e-utrip.si