UTRIPUTRIPGLASILO OBČINE OPLOTNICAGLASILO OBČINE OPLOTNICA

MAJ 2009, ŠTEVILKA 1MAJ 2009, ŠTEVILKA 1

OB 11. OBČINSKEM PRAZNIKU OB 11. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE OPLOTNICAOBČINE OPLOTNICA

UTRIP - maj 20092

Izdala: Občina Oplotnica ob 11. občinskem prazniku 2009

Uredila: Aljoška Sanda

Naklada: 1300 izvodov

Oblikovanje, lektoriranje, priprava za tisk in tisk: IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica, maj 2009

Časopis Utrip prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Oplotnica brezplačno.

11. OBČINSKI PRAZNIK

PETEK, 22. maj 2009ob 19. uri:-

svečana akademija ob 11. občinskem prazniku Občine Oplotnica s podelitvijo občinskih priznanj v športni dvorani Milenij

SOBOTA, 23. maj 2009od 10. do 14. ure:-

»ODPRTA VRATA VRTCA« z naslovom OHRANJAMO VEZ MED VRTCEM IN DRUŽINO

ob 12. uri- srečanje starejših občanov (v športni dvorani Milenij)

NEDELJA, 24. maj 2009 od 9. ure:-

medobčinsko strelsko tekmovanje lovskih družin v Partovcu otvoritev razstave malih živali (Društvo gojiteljev malih živali Oplotnica) v parku Oplotnica

od 10. do 13. ure:- razstava otroških del z naslovom »OHRANJAJMO VEZ MED VRTCEM IN DRUŽINO« v prostorih DMCO (Društvo mladinski center Oplotnica, Ul. Pohorskega bataljona 25, Oplotnica)

ob 13. uri v centru Oplotnice:- koncert Godbe na pihala KUD Oplotnica in Pihalne godbe Sp. Polskava

od 13.30 do 18.00 v centru Oplotnice:- nastop glasbenih skupin:

TRIO VRČ ZLATI DEČKI IZ ORMOŽA ANSAMBEL NAVEZA ANSAMBEL BILJARD ANSAMBEL NEŽA TONY LIMBO SHOW ELIZABETA NOVAK – kantavtorka ANSAMBEL GLAS ANSAMBEL VESELI SLAVČKI GEMAJ

ob 15. uri: - prikaz športnega ribolova v centru Oplotnice. Način lova – muharjenje (Ribiška sekcija Oplotnica)

ob 16. uri:- predstavitev pranja perila na perišču v Oplotniščici (TD Oplotnica)

od 18. ure dalje:- ZABAVNI PROGRAM Z ANSAMBLOM »VRT«

V nedeljo, 24. maja 2009, bodo od 13. ure dalje potekale raznovrstne prireditve v centru Oplotnice:

predstavitev izdelkov učencev Osnovne šole - Pohorskega bataljona Oplotnica,predstavitev čebeljih pridelkov in izdelkov z - degustacijo (Čebelarsko društvo Oplotnica),predstavitev Partovca in Martinove poti, delitev - lesenih spominkov ob 11. obletnici Občine Oplotnica (TD Trta),predstavitev raznih kmečkih del in kmečkih dobrot - (Društvo kmečkih žena Oplotnica),prikaz vaških odborov, društev in razne degustacije ter- razstava likovne sekcije KUD Oplotnica v grajskem - objektu »PRISTAVA«.

-

DRUGE PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU

SOBOTA, 30. maj 2009 ob 8. uri - pohod do Tehnike Mernik OO Združenja - borcev za vrednote NOB Oplotnicaob 9. uri - odhod avtobusa iz AP Oplotnica- ob 10. uri - program in Partizanski miting-

-

SOBOTA, 6. junij 2009od 10. do 15. ure - - regijsko tekmovanje v karateju (ŠD Milenij)

PROGRAM 11. OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE OPLOTNICA

PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ 2009

Občinski svet Občine Oplotnica je na svoji 13. redni seji, 14. maja 2009, soglasno sprejel sklep, da ob 11. občinskem prazni-ku Priznanja Občine Oplotnica za leto 2009, za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo, prejmejo:

Leopold Klančnik,- Ljudski pevci in godci pri Društvu kmečkih žena Oplo-- tnica inVeterani Prostovoljnega gasilskega društva Oplotnica.-

Podelitev Priznanj Občine Oplotnica bo na svečani akademiji ob 11. občinskem prazniku v petek, 22. maja 2009, ob 19. uri v športni dvorani Milenij.

UTRIP - maj 2009 3

NAGOVOR ŽUPANA OB PRAZNIKU

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

KAZALO11. OBČINSKI PRAZNIK 2NAGOVOR ŽUPANA OB PRAZNIKU 3OBČINSKA UPRAVA 4PRORAČUN OBČINE OPLOTNICA 2009 7OBČINSKA UPRAVA 9KRAJEVNI URAD 15ZDRAVSTVO 15KNJIŽNICA 17VARNA HIŠA MARIBOR 19ŽUPNIJA 21ŠOLSTVO 22VRTEC 24DRUŠTVA 28PRIREDITVE 44ŠPORT 46KULTURNA DEDIŠČINA 48

Enajsti občinski praznik Občine Oplotnica praznujemo v času, ko v svetu in pri nas vlada gospo-darska kriza, ki ji ni videti konca. Le upamo lahko, da ne bo imela prevelikega vpliva na zaposlitve in kvaliteto življenja naših občanov in občank. To je tudi čas, ko se je izkazalo, da smo se veliko prej kot je to dojela državna politika zavedali pomena razbremenjeva-nja davkoplačevalcev ter v zvezi s tem že leta 2007 sprejeli naslednje odločitve:

da morajo vse investicije v • občini potekati brez samopri-spevkov,

da se občina za realizacijo • investicij lahko zadolži le v za-konsko dovoljenih okvirjih,

da se za vse večje investicije za-• gotovi sofi nanciranje s strani države ali Evropske unije,

da ne dvigujemo davkov na • zazidana in nezazidana stavb-na zemljišča,

da nudimo vsem učencem • in učenkam, ki obiskujejo osnovno šolo Pohorskega bataljona v Oplotnici in nje-no podružnico na Prihovi, brezplačno zimsko in letno šolo v naravi.

Navkljub splošni gospodarski krizi in naštetim odločitvam, ki razbre-menjujejo davkoplačevalce in do-datno bremenijo proračun občine Oplotnica, pa je ob tej priložnosti potrebno poudariti, da je Občina Oplotnica v dobri kondiciji. S tem mislim predvsem na številne investicije, ki potekajo (gradnja kulturno turističnega centra, ob-nova graščine v Oplotnici, adap-tacija in dograditev Osnovne šole Pohorskega bataljona v Oplotnici) in na številne, ki so pripravljene na realizacijo v bližnji prihodnosti (gradnjo večnamenskega prostora na Prihovi, izvedbo ogrevanja na biomaso, gradnjo doma za starejše občane, dokončanje rekonstrukcije ceste Oplotnica – Tepanje, pričetek novogradnje vrtca v Oplotnici, gradnjo centralne čistilne naprave

v Oplotnici …).

Gradnja KTC se bliža koncu. Objekt nameravamo svečano predati namenu konec meseca junija tega leta. V njem bodo poleg kulturnega doma tudi prostori za delovanje kulturno umetniškega društva Oplotnica, turistično informacijska pisarna, prostori za delovanje Občine Oplotnica in velika sejna soba, ki bo po potrebi na razpolago vsem organizacijam v občini.

Šestega maja smo pričeli z obnovo graščine v Oplotnici. Pričakujemo, da bo v enem letu v celoti obno-vljena. V obnovljeni graščini bo prostor za delovanje Krajevnega matičnega urada, prostor za iz-vedbo civilnih porok in prostori za delovanje turističnih društev, kmečkih žena in vinogradnikov. Obnovljena graščina pa bo služila tudi protokolarnim potrebam občine.

Adaptacija in dograditev Osnovne šole Pohorskega bataljona v Oplo-tnici poteka nemoteno. Adaptacijo smo prilagodili potrebam šole, tako da pouk kljub obsežnim delom poteka nemoteno. Glav-nino del na adaptaciji šole bomo opravili med šolskimi počitnicami, tako, da bo šola septembra tega leta pričakala učence obnovljena, do-grajena in na novo opremljena.

Za gradnjo večnamenskega pro-stora na Prihovi je s strani Občine urejeno vse potrebno, da se z gradnjo prične v letu 2010. Že leta 2007 smo odkupili primerno zemljišče. V letu 2008 smo izdelali projekte in z njimi kandidirali na razpis Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, kjer smo bili na prioritetni listi uvrščeni na triintrideseto mesto. Ministr-stvo pa se je odločilo, da bo v letu 2009 sofi nanciralo samo projekte uvrščene do tridesetega mesta. Upravičeno torej pričakujemo, da bomo na naslednjem razpisu uvrščeni na prioritetno listo ter z gradnjo pričeli in končali v letu 2010.

Omogočili bomo gradnjo sistema

Nihče ni dolžan storiti več, kot je mogoče.(latinski pregovor)

ogrevanja na lesno biomaso v Oplotnici. Izvajalca ogrevanja bo na predlog komisije izbral občinski svet Občine Oplotnica. Z izbranim izvajalcem pa se bo sklenila večle-tna pogodba. Predvidena lokacija gradnje je poleg VŠD Milenij. V prvi fazi je predvideno ogrevanje prostorov doma starejših obča-nov, VŠD Milenij, OŠ Pohorskega bataljona in Zdravstvenega doma. Kasneje pa se bo sistem ogrevanja širil glede na potrebe in interes občanov.

Pričetek gradnje doma starejših občanov je predviden v mesecu avgustu tega leta in dokončanje del v letu dni. V domu bo potreba po šestdesetih novih delovnih mestih oziroma zaposlitvah. Zaposleni bodo nudili oskrbo sto dvajsetim oskrbovancem.

Cesta Oplotnica – Tepanje, ki je velikega pomena za razvoj občine, bo letos v celoti razširjena in asfal-tirana. Upamo, da bo tudi država realizirala svoj plan asfaltiranja ceste Cezlak- Lukanja - Pesek.

Do jeseni tega leta nameravamo pripraviti vse potrebno za pričetek novogradnje vrtca v Oplotnici, ki naj bi bil zgrajen do jeseni leta 2010.

Za gradnjo centralne čistilne na-prave v Oplotnici smo pripravili vso potrebno dokumentacijo in kupili zemljišče, kar je bil pogoj, da skupaj z ostalimi občinami, ki

sodelujejo v projektu »Očistimo reko Dravinjo«, letos kandidiramo na evropska sredstva. V kolikor bomo skupaj uspeli na razpisu, se bo gradnja centralne čistilne naprave pričela v letu 2011.

Naštel sem le nekaj fi nančno bolj zahtevnih projektov. Verjamem, da občanke in občani vse naštete projekte in aktivnosti tudi opazijo in spremljajo ter da je večina njih z doseženim zadovoljna. Hkrati pa bi se rad zahvalil vsem, ki s svojim pozitivnim razmišljanjem in delo-vanjem prispevajo k uspešnemu delu občine.

Spoštovane občanke in občani! Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitam ter vam želim predvsem zdravja in dobrega počutja v naši občini Oplotnica.

Župan Občine OplotnicaMatjaž ORTER

UTRIP - maj 20094

OBČINSKA UPRAVA

V mesecu juliju 2008 smo pričeli z izgradnjo kulturno-turistič-nega centra v grajskem kompleksu, ki pa se v mesecu maju 2009 zaključuje. Po dolgih letih vztrajnega prizadevanja kulturnih društev nam bo uspelo pridobiti primeren prostor, da se njihova neizmerna želja po prostorih tudi udejanji. Osnovna dejavnost v kulturno-turističnem centru bo namenjena kulturi in turizmu, ki pa jo bo uspešno dopolnjevala tudi upravna dejavnost občin-ske uprave. To pomeni, da se nam je po pridobitvi vseh ustreznih soglasij uspelo dogovoriti, da se v prostore kulturno turističnega centra preseli tudi občinska uprava. Z dopolnitvijo dejavnosti v kulturnem centru bo objekt zasijal v vsem svojem sijaju tudi v dopoldanskem času, ko bo na široko odpiral vrata vsem občan-kam in občanom.

V pritličju kulturno-turističnega centra bo sprejemna pisarna oz. blagajna, dvorana s 172 stoli, ustrezni spremljajoči prostori, v nadstropju bodo prostori občinske uprave in sejna soba za po-trebe občinske uprave in društev, v mansardi pisarna kulturno -umetniškega društva in soba za vaje. V pritličju bo ločen prostor v turistično informativno pisarno. Cilj projekta je zaposlitev tudi dveh novih delavcev v okviru javnih del.Celotna vrednost projekta znaša približno 1.307.000 EUR, od tega zneska projekt Izgradnja kulturno-turističnega centra delno sofi nancira Evropska unija – prednostne usmeritve »Regional-ni razvojni programi« v višini 448.928,00 EUR, ostala sredstva bomo zagotovili iz proračuna Občine Oplotnica.

Bojana Fideršek

KULTURNO-TURISTIČNI CENTER

Vhod v kulturno-turistični centerSejna soba v kulturno-turističnem centru

OBNOVA IN DOGRADITEV OSNOVNE ŠOLEV jesenskem času so se pričela dolgo pričakovana dela adaptacije in dograditve osnovne šole Pohorskega bataljo-na. V 1. fazi so se pričela dela z dograditvijo prostorov za potrebe devetletne osnovne šole in upravnih prostorov šole, prizidek je bil še pred zimo pod streho. V času počitnic in vikendov pa so se menjala tudi okna v vseh razredih. Pri-hranek energije je že opazen. Prav tako je v izgradnji dvi-galo, ki bo velika pridobitev za osnovnošolce. Osrednji del obnove prostorov se bo izvajal v času poletnih počitnic. Prav tako še čakamo na podpis aneksa k pogodbi za dodatno so-fi nanciranje obnove in dograditve OŠ s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Glede na težave, ki jih ima vlada, je težko pričakovati, da bomo za 2. fazo pridobili še dodatna sredstva v letošnjem letu. Vsekakor pa planiramo, da bomo izvedli vsa predvidena dela. Z ravnateljem osnovne šole smo se do-govorili, da bo v prizidku v prihajajočem šolskem letu tudi prostor otroškega vrtca. Vrtec bo imel ločen vhod, skupaj z otroki iz prve triade. Obnovo in dograditev izvaja izvajalec podjetje Granit, d. d.

Bojana FideršekPrizidek k OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica

UTRIP - maj 2009 5

OBČINSKA UPRAVA

V začetku maja 2009 se je pričela obnova graščine Oplotnica in restavratorski posegi na objektu, ki predstavljajo revitalizacijo kulturne dediščine za javne namene in hitrejši razvoj turističnih in kulturnih dejavnosti. Obnova graščine Oplotnica bo zagotovila načrtovano rabo objekta. Nova predvidena javna vsebina objekta v lasti Občine Oplotnica bo pomenila ustrezno rabo objekta zara-di stalne prisotnosti uporabnikov, hkrati pa omogoča javno pred-stavitev spomeniškovarstvenih kvalitet, ki jih je mogoče obnoviti. Obnova graščine je upravičena predvsem iz naslednjih razlogov:

povečanje prostorskih zmogljivosti za namene kultur-- nih dejavnosti;ohranitev kulturno zgodovinskega spomenika;- vpliv na kulturni in turistični razvoj občine.-

Rekonstrukcija bo izvedena tako, da se stavba skoraj v celoti ohra-ni nespremenjena z obstoječimi okenskimi in vhodnimi odprti-nami. Da bi zadostili novim potrebam in omogočili dostop tudi gibalno prizadetim osebam, se poruši obstoječe lesene stopnice in na njihovo mesto umesti dvigalo. Na tem mestu se podre pritlični prizidek s sanitarijami. Tudi oblika strehe ostaja nespremenjena.

Graščino sestavlja po celi dolžini centralna avla z dostopom iz-pod napušča na dveh stebrih na vzhodni strani gradu. Nad vho-dnim nadstreškom je v prvem nadstropju kapela. Iz avle je dostop v prostore na levi in desni strani z dozidkom sanitarij na severni strani. V kotu zadnjega desnega kareja so enoramne lesene sto-pnice, ki delno segajo v avlo. Nadstropje je enako pritličju, le da se

avla na vzhodu zaključi v baročni kapeli (je obnovljena in statično sanirana). Podstreha je delno izrabljena za mansardne prostore in ima enako delitev kot nadstropje, le da podstrehe nad kapelo ni možno uporabiti. V podaljšku avle v prizidku na zahodni fasadi pa se zgradi novo dvoramno stopnišče. V pritličju so prostori na-menjeni raznim društvom, matičnemu uradu, arhivu in manjšim sanitarijam. Nadstropje je namenjeno županstvu in poročnim obredom. Tu so tudi običajne dvojne sanitarije in večji WC za invalide. Mansarda se v celoti izrabi za pisarniške prostore, manj-šo sejno sobo ter sanitarije in čistila. Za dostop na podstreho se postavijo nove lesene stopnice v požarnovarnem hodniku. Obnova graščine bo potekala odgovorno in s polnim posluhom do zaščitenega objekta, za kar bo še posebej skrbel Zavod za var-stvo kulturne dediščine. Ob prenovi se bodo deponirali v zaščiten prostor vsi demontirani elementi stavbnega pohištva, vsi kamniti elementi in vsi fragmenti, ki se bodo pojavili ob obnovi.

Obnovo graščine bo izvajalo podjetje Kongrad, d. d., ki je ponu-dilo najugodnejšo ponudbo v višini 436.296,99 EUR. Obnovo bo delno sofi nancirala (do 85 %) Evropska unija, in sicer iz Evrop-skega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega progra-ma krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »regionalni razvojni programi«.

Bojana Fideršek

OBNOVA GRAŠČINE

Pripravljalna dela za obnovo graščine

UTRIP - maj 20096

OBČINSKA UPRAVA

UREDITEV IGRALNICE VRTCA V VEČNAMENSKI DVORANI MILENIJ

V občini Oplotnica je v letu 2008 bil vpis otrok večji od razpolo-žljivih kapacitet, zato je bilo nujno, da zagotovimo nov dodatni oddelek, ki smo ga v mesecu juliju 2008 pričeli urejati v več-namenski dvorani Milenij v pritličju. Prvotno je bilo potrebno obstoječe prostore urediti v garderobo, igralnico in sanitarije za otroke drugega starostnega obdobja. V skladu z minimalnimi standardi smo obstoječi prostor pregradili z nizom omar višine 2 m na igralnico in garderobo. V garderobi so garderobni elementi

s klopjo za preobuvanje in obešalniki. Otrokov prostor v gardero-bi je jasno razviden in opremljen tako, da lahko otroci shranjujejo svoje drobnarije. Sanitarje za otroke drugega starostnega obdobja so razdeljene na umivalnico in prostor s straniščnimi kabinami. V igralnici se je na obstoječi tlak namestila gumasta talna obloga noraplan v različnih barvnih odtenkih. Prebelile so se tudi stene, in tako so postali prostori prijaznejši za bivanje otrok.

Bojana Fideršek

Igralnica novega oddelka vrtca v pritličju športne dvorane Milenij Igralni kotiček v igralnici

PRIZNANJE »ŽUPANOVA PETICA«Preden se v življenju dobro zavemo, nas kot blisk spreleti spoznanje, da so mimo leta osnovnošolskega izobraževanja, leta otroštva, odraščanja in zorenja, ki so zaznamovala naša življenja v določenem okolju in času.Lepo se je z mislimi sprehajati v preteklost, ko veš, da je bilo delo odlično opravljeno. Uspehi žal ne pridejo čez noč, sami od sebe! Potrebno je veliko truda, volje, potrpežljivosti, podpore, pripravljenosti na učenje. Priznanje »županova petica« in nagrada, ki jo vsa-ko leto podelimo samo najuspešnejšim in predvsem vztrajnim učencem, ima ravno tak namen - vztrajati in si izgraditi trdno pot do uspešne poklicne kariere.V Občini Oplotnica pozorno spremljamo uspehe in rezultate osnovnošolcev. Najboljše ob koncu osnovno-šolskega izobraževanja nagradimo z »županovim zajtr-kom« in priznanjem Občine Oplotnica.Ponosni smo na dosežke naših mladih občanov in želimo, da samozavestno nadaljujejo pot v življenju do kvalitetnih strokovnjakov, s katerimi bomo skupaj oblikovali prihodnost naše občine.V šolskem letu 2007/2008 so bili prejemniki »župano-ve petice« Ana Kvas, Matej Lubej, Dominik Mlakar,

Doroteja Podkrajšek, Teja Regoršek, Urška Pačnik, Maja Leskovar in Matej Fridrih.Letos pa pričakujemo nove prejemnike priznanja, ki pa se sedaj še pridno učijo.

Irena Cehtl

UTRIP - maj 2009 7

PRORAČUN 2009

VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifi kaciji do ravni kontov.Splošni del proračuna se na ravni skupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih_________________________________________________________________________________________________________________________________ Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2009_________________________________________________________________________________________________________________________________

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.571.384 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.509.461 70 DAVČNI PRIHODKI 2.353.961 700 Davki na dohodek in dobiček 2.132.241 703 Davki na premoženje 101.020 704 Domači davki na blago in storitve 120.700 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 155.500 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 54.800 711 Takse in pristojbine 3.500 712 Globe in druge denarne kazni 200 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 97.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 140.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 5.000 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 135.000 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 921.923 740 Transferni prihodki iz drugih javnofi nančnih institucij 921.923 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.229.294

40 TEKOČI ODHODKI 779.284 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 286.115 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 38.696 402 Izdatki za blago in storitve 376.973 403 Plačila domačih obresti 65.000 409 Rezerve 12.500 41 TEKOČI TRANSFERI 1.159.286 410 Subvencije 40.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 521.730 412 Transferi neprofi tnim organizacijam in ustanovam 164.500 413 Drugi tekoči domači transferi 433.056 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.187.574 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.187.574

PRORAČUN OBČINE OPLOTNICA ZA LETO 2009

UTRIP - maj 20098

PRORAČUN 2009

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 103.150 431 Investicijski transferi pravnim in fi zičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 29.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 74.150 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) - 657.910 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) _______________________________________________________________________________________________________

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB_________________________________________________________________________________________________________________________________ Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2009_________________________________________________________________________________________________________________________________

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (IV.-V.)_______________________________________________________________________________________________________

C. RAČUN FINANCIRANJA_________________________________________________________________________________________________________________________________Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2009_________________________________________________________________________________________________________________________________

VII. ZADOLŽEVANJE (500) 550.000 50 ZADOLŽEVANJE 550.000 500 Domače zadolževanje 550.000

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 128.400 55 ODPLAČILA DOLGA 128.400 550 Odplačila domačega dolga 128.400

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 236.310

X. NETO ZADOLŽEVANJE 421.600 (VII.-VIII.)

XI. NETO FINANCIRANJE 657.910 (VI.+VII.-VIII.-IX.)

_________________________________________________________________________________________________________________________________ STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA

9009 Splošni sklad za drugo 236.310

Danijela Dovnik

UTRIP - maj 2009 9

OBČINSKA UPRAVA

Po izboru posebne novinarske komisije, ki so jo sestavljali novinarji Panorame, Štajer-skega vala in športni pedagog z OŠ Oplotni-ca, sta najboljša športnika leta 2008 postala judoist David Kukovica, karateistka Lucija Šturm, najboljši športni koleltiv pa Judo klub Oplotnica. Slovesna razglasitev je bila 20. fe-bruarja v dvorani Milenij.Uvod v osrednji športni dogodek leta je bila no-vinarska konferenca v gostišču Pozne dan pred razglasitvijo. Ekipa šolskih novinarjev si je pose-bej prišla pogledat najboljše v oplotniškem judu in karateju.Lep obisk v prvi polovici dvorane Milenij je na-povedoval uspešno razglasitev najboljših špor-tnic in športnikov ter športnih delavcev občine Oplotnica. Tudi številni ugledni gostje, med nji-mi bistriški športnik leta, olimpijec Miran Vo-dovnik, smučarski skakalec Urban Klinc, judoist Sašo Jereb in nogometaš Aleš Mejač, so pričako-vanja privržencev športa le še podkrepili. Napovedovalski trio je krmaril dobro uro in pol trajajočo prireditev med podelitvami, glasbeni-mi nastopi in športnimi anekdotami, ki jih je iz rokava stresal Panoramin urednik, medtem ko sta uradna fotografa Miko Čerič in Drago Jovič iskala primerne obraze. Slovesni nagovor župana Matjaža Orterja, ble-ščeč nastop domačega Sonusa z dvema a capella izvedbama Avsenikove Slovenije in beatlesovske All my loving, in že sta člana komisije za izbor nagrajencev, Tomaž Ajd in Matej Korošec, po-delila prvih 32 priznanj najobetavnejšim karate-istom in judoistom. Karateistka Lucija Šturm je javno povedala, da bo poskušala še tretjič zapored postati oplotni-ška športnica leta. David Kukovica kot športnik leta in Peter Vučina kot trener najboljšega špor-

tnega kolektiva občine, Judo kluba Oplotnica, sta obljubila še trdnejše delo na treningih. Ker Kukovica odhaja med mladince in mlajše člane, je še uspešnejšo generacijo najmlajših napove-dal prav trenerjev sin, Alen Vučina, ki je v de-setih lanskih nastopih na turnirjih dosegel deset prvih mest. Ravnatelju OŠ Pohorskega bataljona Matjažu Vrtovcu je pripadla čast, da je izročil priznanja trem najboljšim športnikom na šoli, glasbena skupina Gemaj je obudila nostalgijo na staro-gradske pesmi, novinar Robi Lesjak je poklepe-tal s častnima gostoma Miranom Vodovnikom in Urbanom Klincem, ki sta prejela posebni

priznanji občine.Na povabilo organizatorjev sta bila posebna gosta reprezentanta Sašo Jereb (judoistični) in Aleš Mejač (nogometni), ki sta skozi novinarski pogovor pustila odličen vtis. Mlada mariborska pevka Samanta je s simpatičnim nastopom potr-dila, da bomo še kdaj slišali zanjo. Podžupan Franc Fideršek je vročil pokale nomi-nirancem, karate klubu, Petri Fridrih, Gašperju Naveršniku in Urbanu Založniku. Župan Ma-tjaž Orter pa je ob koncu najboljšim trem po-delil največje pokale.

Bojan SINIČ

DAVID KUKOVICA, LUCIJ A ŠTURM IN JUDO KLUB OPLOTNICA

CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA OPLOTNICAObčina Oplotnica je skupaj s šestimi občinami v projektu »Celovi-to urejanje porečja Dravinje«. Investicija predstavlja novogradnjo in posodobitev obstoječih kanalizacijskih sistemov ter izgradnjo čistilnih naprav na obravnavanih območjih. Občina Oplotnica pripravlja projekt, ki je izrednega pomena za lokalno skupnost ter upravičen tudi z regionalnega vidika, in sicer projekt izgradnje CČN Oplotnica. Projekt je nadalje vezan na črpanje kohezijskih sredstev. Obstoječi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda vseh ob-čin na območju reke Dravinje niso v stanju zagotoviti storitve, ki bi ustrezala splošno priznanim pravilom tehnike. Na osnovi podat-kov evropskih smernic za vodo (Wasserrahmenrichtlinie - WRRL) za izboljšanje kvalitete podtalnice in nadzemnih voda ter zavoljo zagotovitve kakovostne in učinkovite oskrbe vseh občin s pitno

vodo, je nastala potreba po celostnem reševanju odvajanja odpa-dnih voda in oskrbe s pitno vodo v porečju Dravinje.S tem namenom se je šest občin v porečju Dravinje združilo pod vodstvom Občine Zreče ter naročilo izdelavo idejnih zasnov za reševanje omenjenega problema na območjih svojih občin ter v porečju Dravinje. Obseg nalog in natančno področje raziskave sta bila določena s strani ustreznega oddelka Ministrstva za okolje in prostor RS. Projekt predstavlja prispevek k zmanjšanju onesnaženih vodotokov in posledično izboljševanje kakovosti površinske vode in zmanjše-vanje onesnaženosti podzemnih vod. Projektna dokumentacija za kanale in čistilno napravo bo narejena tako, da bo negativni vpliv na okolje zmanjšan na primerno raven. Vsa oprema, ki je vir emi-sij hrupa, bo ustrezno varovana in vgrajena znotraj objektov. Tako

UTRIP - maj 200910

OBČINSKA UPRAVA

se bo emisija zvoka v okolje zmanjšala v skladu z zakonodajo. Za zmanjšanje vonja je v objektih predviden primeren sistem zrače-nja.Zaradi reliefnih značilnosti na območju občine Oplotnica in potrebni višinski legi čistilne naprave (nižje od poselitve) ter prisotnosti recipi-enta ni drugih možnosti za lociranje čistilne naprave, ki bi naj zajela odpadne vode čim večjega deleža poselitvenega območja. Predvide-na lokacija leži na najnižji koti tega dela občine, do katerega je možno brez zapletenih tehničnih ukrepov speljati kanalizacijo. Z izvedbo omenjenih primarnih kanalov in zadrževalnih bazenov bo celostno rešeno in kontrolirano odvajanje odpadne vode na bodočo čistilno napravo. Celotna investicija je ocenjena na 2.893.765 evrov.Območje, predvideno za CČN Oplotnica, se nahaja v naselju Mala-hona na parceli, št. 3405/1, k. o. Oplotnica. Območje obsega 6003 m2. Bojana Vučina

Lokacija predvidene centralne čistilne napravePOKOPALIŠČE ČADRAMNa zgornjem delu pokopališča v Čadramu smo postavili ograjo. SANACIJ A MOSTU

KORITNONa mostu, ki povezuje Lačno Goro in Koritno, smo izvedli sana-cijo. Most je bil v zelo slabem stanju in dotrajan.

OBNOVA VEČSTANOVANJSKEGA

OBJEKTA

Bojana Vučina

UTRIP - maj 2009 11

OBČINSKA UPRAVA

SANACIJ A MOSTU POBREŽ-BRDO

Pristopili smo k sanaciji mostu, ki povezuje občino Oplotnica in občino Slovenske Konjice v kraju Pobrež.

REKONSTRUKCIJ A LC OPLOTNICA-TEPANJE

Občina Oplotnica je že v letu 2006 pristopila k rekonstrukciji lo-kalne ceste Oplotnica-Tepanje, saj so se na cesti pričele pojavljati mrežaste razpoke in poškodbe, nastale zaradi preobremenjenosti, ki pa jih ni bilo možno sanirati le z rednimi vzdrževalnimi deli, temveč je bilo potrebno vključiti večji obseg sanacijskih in obno-vitvenih del. Rekonstrukcija omenjene ceste je del cestnega programa vzposta-vljanja primernih povezav z okolico. Celotna dolžina ceste, ki je predmet rekonstrukcije, znaša 4000 m. Sama izvedba del poteka v štirih ločenih etapah. I. etapa je bila izvedna v letu 2006 v dolžini približno 1000 m, v letu 2007 je bila izvedna II. etapa v dolžini 1300m, v letu 2008 III. etapa, ki je obsegala rekonstrukcijo ce-stišča v dolžini 800 m, izgradnjo pločnika skozi naselje Pobrež v dolžini 600 m in izvedbo umiritve prometa v naselju z ležečimi policaji. IV. oziroma zadnja etapa bo izvedena v letošnjem letu.Zaradi izboljšanja varnosti za udeležence v prometu, zagotovitve kvalitetnejše dostopnosti do sosednjih občin in avtoceste ter za-gotovitve možnosti za nadaljnji razvoj občine je nujno, da je cesta v dobrem stanju. Izvedba investicije daje bistvene možnosti za nadaljnji razvoj na-selij ob lokalni cesti in razvoj občin, ki jih povezuje.V letošnjem letu bomo rekonstruirali še zadnjo, IV. etapo in z investicijo na tej cesti zaključili.

Bojana Vučina

UTRIP - maj 200912

OBČINSKA UPRAVA

O b č i n s k a u p r a v aGrajska cesta 1, 2317 OPLOTNICA

tel.: 02/845-09-00, faks.: 02/845-09-09, e-mail: obcina.oplotnica@siol.net

OPOZORILA: • Zbirni center je namenjen izključno za

zbiranje in začasno hranjenje različnih vrst odpadkov - ločenih frakcij iz gospodinjstev.

• Ob dovozu ločeno zbranih frakcij je občan dolžan pokazati potrdilo o plačilu komunalnih storitev ravnanja z odpadki.

• Zbirni center za ločene odpadke ni namenjen sprejemanju mešanih komunalnih odpadkov.

• Odlaganje odpadkov izven delovnega časa ni dovoljeno.

Informacije: www.oplotnica.siEKO d.o.o.: tel.: 03-759-0050, 041-754-855, oz. okolje.oplotnica@siol.net ali Občina Oplotnica, Grajska

cesta 1, 2317 Oplotnica.

Izvajalec javne službe ravnanja z odpadki: Komunala Slovenska Bistrica d.o.o.Ulica Pohorskega bataljona 122310 Slovenska Bistrica

ZBIRNI CENTER ZA LOČENE ODPADKE

OPLOTNICADELOVNI ČAS:

vsako sredo od 15.00 do 19.00 ure in soboto od 10.00 do 15.00 ure

Lokacija zbirnega centra:Zbirni center se nahaja ob cesti med Oplotnico in Cezlakom (Lačna Gora).

NAVODILA ZA ZBIRANJE LOČENIH FRAKCIJ V ZBIRNEM CENTRU:V zbirni center lahko občani - povzročitelji odpadkov oddajo sortirane odpadke iz gospodinjstev, katerih količina je prevelika za njihov redni odvoz oziroma se jih redno ne odvaža, in sicer:

papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke; • steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla; • plastične mase, vključno z embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov ter drugih odpadkov iz plastike;• odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin;• les, vključno z odpadno embalažo iz lesa; • jedilna olja in maščobe;• barve, laki, lepila, črnila, smole; baterije in akumulatorji; • ostali nevarni odpadki iz gospodinjstev (odpadna olja, škropiva, zdravila, topila, kisline, baze, detergenti in čistila ipd.); • električna in elektronska oprema (bela tehnika); • kosovni odpadki (kosi pohištva, vzmetnice, preproge, talne obloge, vrtna oprema, kolesa, smuči, deske ...);• izrabljene avtomobilske gume.•

ODDAJA ODPADKOV JE ZA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNA!V primeru praznika zbirni center ne obratuje!

ZBIRNI CENTER ZA LOČENE ODPADKE OPLOTNICA

UTRIP - maj 2009 13

OBČINSKA UPRAVA

Občina Oplotnica je krepko zakorakala v tretji štiriletni mandat od njene ponov-ne ustanovitve. Sedaj že lahko rečemo, da je ustanovitev naše lokalne skupnosti bila upravičena, saj je prišlo do vidnega razvoj-nega premika v nasprotju z obdobjem, ko je njeno zdajšnje območje pripadalo še k občini Slovenska Bistrica. Smernice bodočega razvoja občine se bodo začrtale z sprejetjem Občinskega prostorske-ga načrta (v nadaljevanju OPN), ki bo odra-žal tako socialne, ekonomske kot prostorske vidike nadaljnega razvoja občine. Komisija za okolje in prostor sodeluje pri nastajanju tega občinskega strateškega dokumenta. Pričakovali smo, da bomo OPN sprejeli že v lanskem letu. Na žalost je izdelovalec OPN, s katerim je bila podpisana pogodba že v prejšnjem mandatu, krepko prekoračil že vse pogodbene roke. Po vseh ustnih zagoto-vilih izdelovalca OPN Harmonija, d. o. o., in po zakonskem določenem roku upamo, da bo OPN čimprej končno sprejet, saj meni-mo, da je nedopustno, da bodoči investitorji tako dolgo čakajo na gradnjo in so ves ta čas v negotovosti. Z OPN se bodo zagotovile

prostorske možnosti za individualno in več-stanovanjsko gradnjo poleg že do sedaj na-črtovanih zemljišč za poslovno in turistično cono. Tako bo občina v prostorskem načrtu zagotovila zemljišča po namenski rabi za nadaljnji razvoj. Glede na trenutne svetov-ne gospodarske razmere je v prihodnje pri-čakovati, da s strani investitorjev na bo več tako velikega povpraševanje po zemljiščih za gradnjo. Občina sedaj zagotavlja svoj velik del sredstev za gradnjo objektov družbene-ga standarda (šolski objekti, kulturni dom, graščina) ter bo po dokončanju teh investicij lahko več sredstev namenila za komunalni razvoj. To je predvsem za modernizacijo cest, gradnjo kanalizacijskih sistemov s či-stilnimi napravami in vodooskrbo v pove-zovalnih vodooskrbnih sistemih z mejnimi občinami (skupna projekta več občin). Na teh področjih nas čaka še ogromno investi-cijskih vlaganj. Določeni projekti glede či-ščenja odpadnih voda in vodooskrbe so že v izdelavi in postopki potekajo že dalj časa. V občini bo prav tako potrebno vso pozornost nameniti domačemu obrtništvu in podjetni-štvu, kakor tudi kmečkim gospodarstvom,

ki vsi skupaj zagotavljajo velik del zaposlo-vanja in razvoja v občini. Vsako delovno mesto, ki se ohranja ali na novo odpira, je za občino velikega pomena. Investitorji so v občini dobrodošli, potrebno pa je, da se pri tem upošteva vse okoljske in prostorske standarde. Za samo lokalno oskrbno sredi-šče naselje Oplotnica bo potrebno čimprej sprejeti občinski podrobni prostorski načrt, kjer bomo skozi predloge prebivalcev in jav-ne razgrnitve sprejeli merila in kriterije za vse nadaljnje posege, ter bo takšen načrt ga-rancija, da bo naselje še naprej zagotavljalo kvaliteto in čim višji standard bivanja prebi-valcev oz. da posegi ne bodo v škodo bivanja prebivalcev. Skratka, predhodno se bodo na pristojnih občinskih komisijah in občinskem svetu sprejemale odločitve prihodnjega razvoja občine. Prepričan sem, da bodo odločitve preudarne in da bomo skupaj uspešno spe-ljali zastavljene cilje in razvojne projekte, saj imamo vse prostorske in druge pogoje za njihovo realizacijo.

Franc Fideršek,predsednik komisije za okolje in prostor

RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE OPLOTNICA

Bodo občine po novem imele svojo lokalno policijo? Bo občin-ski redar po novem občinski miličnik ali policist? Bo smel nositi strelno orožje? Bo moral posredovati ob gostilniških pretepih? Bo občina morala zagotoviti 24-urno pristojnost občinskega redarja ali več po celotnem svojem območju? Taka in podobna vprašanja je slišati vse od sprejetja Zakona o občinskem redarstvu. Glede na razlago snovalcev zakona so odgovori na zastavljena vprašanja ne-gativni. Zagotovo pa zakon prinaša pomembne novosti in celovito ureditev tega področja.Občinsko redarstvo je pristojno:

nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,- varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah - zunaj naselij,skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacij-- skih in drugih javnih površinah,varovati javno premoženje, naravno in kulturno dedišči-- no,vzdrževati javni red in mir.-

Občinski redar ima pri opravljanju nalog naslednja pooblastila:opozorilo,- ustna odredba,- ugotavljanje istovetnosti,-

varnostni pregled osebe,- zaseg predmetov,- zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja,- uporaba fi zične sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter - plinskega razpršilca.

Občinski redarji se morajo strokovno usposobiti, ter opraviti pre-izkus znanja. Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja občinskih redarjev določa:

program in čas osnovnega strokovnega usposabljanja in - način opravljanja preizkusa znanja,program in način obdobnega izpopolnjevanja.-

Program osnovnega strokovnega usposabljanja, ki obsega 370 ur strokovno teoretičnega in praktičnega usposabljanja, se je za tri redarje sedmih občin pričelo 16. februarja 2009 in se konča s praktičnim izpitom konec maja. Za opremo občinskih redarjev se štejejo službena vozila ter tehnična in osebna oprema. Pod oseb-no opremo občinskega redarja spadajo: kovinske lisice, plastična zatega, plinski razpršilec, delovni pas s torbico za lisice in torbico za plinski razpršilec, službena torbica, odsevni brezrokavnik, pi-ščalka z vrvico, STOP loparček in žepna svetilka.

ORGANIZIRANOST, PRISTOJNOSTI IN POOBLASTILA OBČINSKEGA REDARSTVA

UTRIP - maj 200914

OBČINSKA UPRAVA

V Oplotnici že vrsto let deluje krajevni urad. Tudi ob ustanovitvi upravnih enot v Sloveniji smo v Upravni enoti Slovenska Bistrica ocenili, da je delovanje krajevne-ga urada v Oplotnici potrebno. Krajevni urad deluje kot način dela upravne enote in s svojim delovanjem poskuša občanom občine Oplotnica v čim večji meri približati

storitve iz državne pristojnosti, da bi s tem prihranili čas in nepotrebne poti.

Skupaj z matičarko Nevenko Stopar si pri-zadevamo, da bi bilo delo opravljeno učin-kovito in prijazno, da bi bile stranke zado-voljne.Storitve v pristojnosti upravne enote, ki

se opravljajo na Krajevnem uradu Oplo-tnica, so:

sprejem vlog za izdajo osebne izkazni-- ce, potne liste ter sprejem vlog za vpis sprememb naslova v potnem listu;sprejem naznanitve pogrešitve oseb-- nih izkaznic in potnih listov;sestava zapisnika o priznanju očeto--

KRAJEVNI URAD OPLOTNICAKRAJEVNI URAD

Nove naloge, ki jih natančno opredeljuje Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in ki jih poleg policije lahko od uveljavitve Zakona o občinskem redarstvu ter sprejetja OPV opravljajo tudi občinski redarji, so:

7. člen; nedostojno vedenje;- 9. člen; beračenje na javnem kraju (vsiljiv ali žaljiv način - beračenja);11. člen; uporaba nevarnih predmetov (zaseg predme-- tov);12. člen; poškodovanje uradnega napisa, oznake ali od-- ločbe;13. člen; pisanje po objektih;- 16. člen; vandalizem;- 18. člen; nedovoljeno kampiranje;- 19. člen; uporaba živali (za zastraševanje drugih oseb);- Prvi in tretji odstavek 22. člena; neupoštevanje zakonite-- ga ukrepa uradnih oseb.

V Zakonu o varnosti cestnega prometa – ZVCP – 1 E (Uradni list RS, št. 37/2008) so opredeljena pooblastila občinskega redarstva na področju cestnega prometa v občini, ki v 14. členu določa, da občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega pro-meta:

urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samou-- pravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju;izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter - ovirami v naselju: izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega - prometa v območju umirjenega prometa in območju za pešce;ugotavljajo kršitve določb 113. člena ZVCP (določbe se - nanašajo na onesnaževanje ceste in okolja z vozili) v na-selju in na občinskih cestah zunaj naselja;opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi na-- pravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikov-no dokumentirajo.

Pri urejanju prometa vozil morajo občinski redarji uporabljati znake, ki jih dajejo policisti.

Na območju občin, kjer deluje Medobčinski inšpektorat, se je do sedaj pokazalo največ potreb na področju mirujočega prometa. Stalna prisotnost občinskega redarja bi prekrške s tega področja močno zmanjšala. Globe, ki jih izreče občinski redar, se stekajo na račun občine, kjer občinski redar deluje.

Glede prekrškov s področja Zakona o varstvu javnega reda in miru bi lahko ocenili, da se bo občinski redar največ srečeval s kršitvami 12. člena (poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe),13. člena (pisanje po objektih) in 16. člena (vandalizem). V šestih letih delovanja beračenja in nedovoljenega kampiranja nismo zasledili. Iz dosedanje prakse je sklepati, da bo verjetno potrebno ukrepati v primeru kršitve 19. člena – uporaba živali za zastraševanje. Priča-kovati je težave pri dokazovanju omenjenih prekrškov.Kaj prinaša Zakon o varstvu javnega reda in miru, je natančneje težko napovedati, saj ga še občinska redarstva v celoti ne izvajajo. Izvajati ga bodo začela po sprejetju OPV in po uspešno zaključe-nem usposabljanju občinskih redarjev.

Občinski program varnosti je temeljni strateški dokument. V njem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev občine. Obsega naloge v zvezi z varnostjo, do-ločene z zakoni in občinskimi predpisi, lahko pa tudi druge naloge, ki jih občinski svet določi na podlagi ocene varnosti v občini. Iz-vajanje OPV je potrebno redno usklajevati s programi policije. Za to usklajevanje ter za redno medsebojno sodelovanje je odgovoren župan in vodja organizacijske enote policije, pristojne za območje občine. OPV sprejme občinski svet na predlog župana. OPV zato predstavlja pomemben dokument za delovanje občinske redarske službe. V njem so opredeljena:

izhodišča za zagotavljanje varnosti v občini,- cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev, - konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za dosego - želenih ciljev,opredelitev fi nančnih posledic.-

Za območje vseh sedmih občin bodo za zagotavljanje zakonskih obveznosti v začetku zaposleni trije občinski redarji. Glede na pri-stojnosti občinskega redarja bo verjetno večkrat potrebna priso-tnost vsaj dveh na kraju samem. Ali bodo trije redarji dovolj, bo pokazal čas.

Občinska redarka ima uradne ure vsak torek med 8. in 11. uro, v primeru intervencije na terenu prosimo za razumevanje zaradi odpadlih ur. V tem primeru pa pokličite tel. št. 051 687 114, Sonja Kramar.

Vodja SOU Mojca Skalein Nataša Kos

UTRIP - maj 2009 15

vstva;izdaja izpiskov in potrdil iz matičnega registra in matičnih - knjig;sprejem vlog za spremembo osebnega imena;- sestava smrtovnic;- sestava zapisnika o prijavi sklenitve zakonske zveze;- izdaja potrdila, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze;- sprejem prijav in odjav stalnega in začasnega prebivališča slo-- venskih državljanov in tujcev;sprejem prijav potovanj v tujino nad tri mesece ter vrnitve iz - tujine;potrjevanje dovoljenj zakonitim zastopnikom za potovanje v - tujino mladoletnim osebam do 15. leta starosti;potrjevanje podpor volivcem;- izdajanje potrdil iz registra stalnega prebivalstva ter potrdil iz - gospodinjske evidence;izdajanje potrdil o državljanstvu;- overitve podpisov, kopij, garantnih pisem in- vodenje evidence volilne pravice.-

Vse zgoraj navedene storitve lahko stranke opravijo v času ura-dnih ur, in sicer:

v ponedeljek in četrtek od 8.00 do 15.00, v sredo od 7.00 do 17.00 in v petek od 8.00 do 13.00.

V letu 2008 smo za občane v krajevnem uradu Oplotnica opra-vili naslednje naloge:

vloge za izdajo osebne izkaznica - 450,- vloge za izdajo potne listine - 58,- naznanitve pogrešitve osebne izkaznice in potne listine - 21,- dovoljenja zakonitim zastopnikom za potovanje v tujino mla-- doletnim osebam do 15. leta starosti - 41,

izpiski, potrdila in podatki iz matičnih knjig - 798,- prijava - odjava stalnega in začasnega prebivališča - 309,- upravne overitve - 407,- ponudbe o prodaji kmetijskih zemljišč, gospodarstev in goz-- dov - 225,smrtovnice - 52,- potrjevanje podpor volivcev - 1,- posredovanje podatkov iz registra stalnega prebivalstva - 310.-

Gornji podatki kažejo, da občani pogosto urejajo zadeve na kra-jevnem uradu v Oplotnici. To nas veseli, saj potrjuje naš moto, da je uprava za in zaradi ljudi.

Načelnica Upravne enoteSlovenska Bistrica

Lidija Stebernak

KRAJEVNI URAD

Matičarka na krajevnem uradu Oplotnica Nevenka STOPAR

S 1. januarjem 2009 so se začele uporabljati spremembe in dopolnitve Zakona o zdra-vstvenem varstvu in zdravstvenem zavaro-vanju, ki prinašajo spremembo in noviteto za vse upravičence – prejemnike denarnih socialnih pomoči.

Zakona o zdravstvenem varstvu in zdra-vstvenem zavarovanju, ki v 24. členu med drugim določa: Republika Slovenija za-gotavlja iz proračunskih sredstev razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 2. do 6. točke 23. člena tega zakona za zavarovance in po njih zavarovane dru-žinske člane iz prvega odstavka 15. člena tega zakona pod pogojem, da navedenih

pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova in če izpolnjujejo pogo-je za pridobitev denarne socialne pomoči.Šteje se, da zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izpolnjuje po-goje iz prejšnjega odstavka, če je med uveljavljanjem pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev upravičen do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjuje pogoje za pridobitev de-narne socialne pomoči, ki se izda največ za obdobje, za katero se lahko dodeli denarna socialna pomoč.Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izkazuje izpolnjevanje po-

gojev iz prejšnjega odstavka z odločbo do denarne socialne pomoči ali z odločbo pri-stojnega centra za socialno delo o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstve-nih storitev. Center za socialno delo obvesti o izdani odločbi zavod, ki v evidenci o zavarovanih osebah vodi podatek o upravičenosti do kritja polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član je do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev upravičen za čas prejemanja denarne socialne pomo-či oziroma za čas izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči.

PRAVICA DO DODATNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA ZA UPRAVIČENCE DENARNE

SOCIALNE POMOČI

ZDRAVSTVO

UTRIP - maj 200916

Tistim občanom, ki že imajo denarno so-cialno pomoč in temu ustrezno odločbo o pravici do denarno socialne pomoči, ni potrebno storiti ničesar – že s samo odloč-bo o pravici do denarne socialne pomoči so upravičeni tudi do kritja razlike do pol-ne vrednosti zdravstvenih storitev. Občani, ki sicer izpolnjujejo pogoje za pri-dobitev pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja, vendar iz kakršnegakoli razlo-ga niso prejemniki denarne socialne pomoči (nimajo odločbe o denarni socialni pomoči, pa bi jo lahko imeli, če bi zanjo zaprosili, ker izpolnjujejo zakonske pogoje), morajo vloži-ti posebno vlogo za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do kritja razli-

ke do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Osebe, ki so na primer vložile vlogo za pri-dobitev denarne socialne pomoči, pa po tej odločbi niso upravičene do denarne social-ne pomoči, ne izpolnjujejo pogojev za pri-dobitev pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdra-vstvenih storitev v skladu s 24. členom Za-kona o zdravstvenem varstvu in zdravstve-nem zavarovanju.

Vsem upravičencem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, sve-tujemo, da zavarovalnici podajo zahtevo za mirovanje zavarovanja, kot dokazilo pa priložijo kopijo odločbe do denarne soci-alne pomoči ali kopijo odločbe pristojnega

centra za socialno delo do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Za-varovalnica bo zahtevi za mirovanje ugodila tako, da bo zavarovalni pogodbi za dopolnil-no zdravstveno zavarovanje dodelila status mirovanja za obdobje trajanja upravičenosti do plačila razlike do polne vrednosti zdra-vstvenih storitev iz proračuna RS, po izteku tega obdobja pa bo, v kolikor ne pridobi po-datkov o ponovni oziroma podaljšani upra-vičenosti, zavarovalno pogodbo ponovno aktivirala.Zahtevo za mirovanje lahko upravičenci po-dajo preko obrazca zavarovalnice ali v drugi pisni obliki.

Direktorica CSD Slov. Bistricamag. Barbara Tiselj

Živimo v svetu, ki je zelo neprijazen do nas in do našega zdravja in v katerem je značilen hiter tempo življenja. Naše službe so stresne, naporne, razporejene preko celega dneva. Vse to nam krade energijo in voljo do tega, da bi naredili kaj dobrega za svoje zdravje … Tudi naši otroci živijo nezdravo. Če jih bolj kritično pogledamo, ugotavljamo, da so pre-malo telesno aktivni, nekateri imajo tudi prekomerno telesno težo. Njihove prehra-njevalne navade so slabe, jedli bi hambur-gerje, pomfri ter sladkarije. Njihov vstop v odraslost je zaznamovan z nezdravim ži-vljenjskim slogom, ki jih bo spremljal skozi vse življenje … Vodilo za zdravo življenje je zdrav življenjski slog, ki vključuje poleg zdrave prehrane in vsakodnevnega gibanja še nekajenje (prene-hanje kajenja), zmerno pitje alkoholnih pijač ter obvladovanje stresa. Zdravstvenovzgojna dejavnost v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica je zasnovana na podlagi naštetih navad (razvad), saj se večina predavanj in delavnic, ki jih izvajamo, odvija v okviru omenjene tematike. Osveščanje o zdravem prehranjevanju in o pomenu gibanja se začne že v predšolskem obdobju v dispanzerju za otroke. Zdravnici, pediatrinji, in medicinske sestre v okviru sistematskih pregledov seznanjajo starše, ki spremljajo svoje otroke z osnovnimi načeli zdrave prehrane ter o težavah, ki nastanejo zaradi premalo gibanja. Z vstopom v osnovno šolo se osveščanje z

omenjenima tematikama nadaljuje v dis-panzerju za šolske otroke, kjer to delo opra-vljata zdravnici, spec. šolske medicine, ter medicinske sestre. Ko pridejo ti otroci na sistematski pregled (1., 3., 5., 9. razred), jih medicinski sestri, zaposleni na zdravstveni vzgoji, povabiva v našo učilnico, kjer se za njih izvedejo predavanja o zdravem načinu življenja. Le-ta so prilagojena starostnim skupinam otrok. Prvošolčki med predava-njem barvajo pobarvanko s tematiko pro-metne varnosti, za otroke višjih razredov pa imava pripravljena še predavanja o obdobju odraščanja in o spolni vzgoji. V okviru Cindi Slovenija izvajamo različne delavnice in predavanja za odraslo popula-cijo. Uvodni delavnici sta »Zdrav življenjski slog«, kjer se pogovarjamo o tem, kaj je treba storiti, če želimo ohraniti oz. izboljšati svoje zdravje, ter »Dejavniki tveganja«, kjer pa se podrobneje predstavijo dejavniki tveganja (povišan krvni pritisk, povišane maščobe in sladkor v krvi, prekomerna telesna teža), ki so povzročitelji za nastanek kroničnih nena-lezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, rak). V uvodnih delavnicah seznanjamo tudi s potekom ostalih delavnic in posameznike glede na njihovo stanje napotimo v nadalje-valne delavnice. Uvodni delavnici sta name-njeni vsej odrasli populaciji. Vse, tudi nada-ljevalne delavnice, pa so brezplačne. Odrasle z več kot 20 % tveganja za srčno-žil-ne bolezni, hipertonike (osebe s povišanim krvnim pritiskom), osebe, ki se prekomerno hranijo, sladkorne bolnike in osebe s poviša-

nimi maščobami in/ali sladkorjem v krvi po uvodnih delavnicah napotimo v delavnice: 1. Zdrava prehrana (podrobna predstavitev o osnovnih načelih zdravega prehranjeva-nja, seznanitev z enotami živil v povezavi s potrebami po kalorijah); 2. Telesna aktiv-nost (podrobna seznanitev s pomenom vsa-kodnevne telesne aktivnosti za naše zdravje ter praktično izvajanje telesne aktivnosti); 3. Test hoje na 2 km (ugotavlja se telesna zmogljivost in se po potrebi svetuje zdravju prijazna telesna vadba); 4. Delavnica zdra-vega hujšanja (znanje o zdravi prehrani in o telesni aktivnosti združimo in izvajamo v praksi z namenom, da osvojimo zdrav na-čin življenja, s pomočjo katerega izgubimo odvečne kilograme in nato znamo to telesno težo obdržati); 5. Da, opuščam kajenje (po-moč pri opuščanju kajenja). Zavedamo se, da je spreminjanje življenjske-ga sloga zelo težka naloga, za katero moraš imeti zelo veliko motivacije in trdne volje. V delavnicah, ki jih izvajamo, je zato poudarek ravno na motiviranju in vztrajanju pri zasta-vljenih ciljih. Izvajalci zdravstvene vzgoje v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica verjamemo, da je zdravstvena vzgoja zelo pomembna. Ker je vedno več bolezni zaradi nezdravega načina življenja, je potrebno nenehno opozarjanje in svetovanje, kaj je dobro za zdravje. Naš moto je: Bolje je preprečevati kot zdraviti.

Sonja Mok, dms

ZDRAVSTVENOVZGOJNA DEJAVNOST V ZDRAVSTVENEM DOMU SLOVENSKA BISTRICA

ZDRAVSTVO

UTRIP - maj 2009 17

KNJIŽNICA

KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA - KNJIŽNICA OPLOTNICA

Kratka zgodovina knjižnice(Zapisala Štefk a Žnidarič za Panoramo št. 40, 7. 10. 1999)“Zametki segajo v zgodnja povojna leta. Za njeno rojstvo je poskrbel prvi povojni ravnatelj oplotniške šole Franc Brglez, ki je med prebi-valstvom organizoral zbiranje vseh vrst knjig, ki jih Nemci med vojno niso uspeli uničiti. Napredni ljudje so knjige prinašali na dogovorjeno mesto. To je bilo v prostorih grajske pristave, kjer so v tistih časih učenci imeli pouk. Knjige so si izposojali šolarji in tudi odrasli. Za knjižnico je skrbela učiteljica Gisela Štibler. Šolski prostori niso bili primerni za pouk. Le-ta je potekal na treh lokacijah: v grajski pristavi, pri Petelin-ških in v nekdanjem zdravstvenem domu, ki je zdaj že nekaj let preure-jen v stanovanjske prostore. Zgradili so novo šolo in se 1958. leta vselili vanjo. V tem času je ravnateljeval Maks Sekirnik. V pristavi so ostale le še knjige, in to do leta 1961, ko je sindikalno KUD dobilo od Lipa v uporabo žago in jo preuredilo v kulturni dom. Ta je postal središče vse-ga kulturnega življenja na tem področju. V njem so svoj prostor našle tudi knjige, ki so jih sem preselili v letih med 1958 in 1967. Leta 1967 je knjižnico na novo uredil in ponovno poskrbel za izposojo učitelj Stane Gradišnik, današnji ravnatelj Zavoda za kulturo v občini Slovenska Bi-strica. Knjižnco je vodil do leta 1972, ko je njegovo delo prevzela učite-ljica Marta Pavlič. Vestna in natančna Marta je vztrajala celih deset let. Upokojila se je, se odselila na sončno Prihovo, knjižnico pa prepustila mlajši kolegici, Štefk i Žnidarič, ki je svoje volontersko delo opravljala vse do leta 1997. Med leti 1982 in 1997 so knjižnico preseljevali še dva-krat. Spomladi leta 1987 v stavbo 'granitnega' bloka in od tam zaradi vlage oktobra 1994 v nove prostore v pritličju bloka, kjer je knjižnica še danes. Kljub veliki ljubezni do knjig in duhovni pomoči Knjižnice Josipa Vošnjaka (ravnateljic Kristine Šega, Metke Pristovnik in Anice Korošec), je knjižničarka Štefk a čutila, da bi se v knjižnici poleg izpo-soje lahko in morala odvijati še kakšna dejavnost, kot so pravljične ure, knjižne uganke, srečanja z literati, seznanjanje s knjižnimi novostmi. Temu delu ob svoji redni zaposlitvi in skrbi za družino ni bila kos. Zato je leta 1997 delo v celoti prevzela Knjižnica Josipa Vošnjaka iz Slovenske Bistrice.”Knjižnica Oplotnica danesŽe od leta 1994 knjižnica deluje v prostorih na Prešernovi 28. Ob se-litvi knjižnice je seveda velikost prostora, ki meri 64 m2, zagotavljala

primeren prostor. Danes pa temu več ni tako. Knjižnica se srečuje s prostorsko stisko, na kar opozarjamo že nekaj let.

Prireditve za mladino in odrasle uporabnikeNajvečji problem prostorske stiske predstavljajo dejavnosti v knjižni-ci, saj moramo za vse prireditve gostovati v šoli ali v prostorih drugih društev v kraju, razen pravljičnih ur, ki potekajo v knjižnici vsak to-rek od oktobra do marca. Čeprav dobro sodelujemo z društvi, saj nam prostora nikoli ne odre-čejo, pa se moramo zavedati, da promocija knjižnice popolnoma ne doseže svojega namena, če se prireditev ne dogaja v njenih prostorih.

Prireditev za otroke, lutkovna predstava; gostovali smo v osnovni šoli Oplotnica. Obisk lutkovnih predstav je velik, saj v kraju ni lutkovnega abonmaja. Vsako leto knjižnica izvede dve lutkovni

predstavi.

Knjižnica Oplotnica vsako leto organizira dve prireditvi za otroke in dve za odrasle uporabnike. Za otroke je najpogosteje lutkovna pred-stava. Odraslim pa pripravimo literarne večere, potopisna predavanja in predavanja na temo zdravega življenja.

Prireditev za odrasle – večer indijske poezije. Gostovali smo v osnovni šoli Oplotnica.Zapolnjene police s knjigami, ki že komaj zdržijo težo knjig.

UTRIP - maj 200918

KNJIŽNICA

Patricija Brdelak

Potopisno predavanje s popotnico Andrejo Jernejčič. Potovali smo v Mehiko in se oblekli v njihova tradicionalna oblačila.

V letu 2008 smo izvedli:

Lutkovno predstavo Muca Copatarica - udeležilo se je je 38 - otrok in 32 odraslih.Velikonočno delavnico izdelovanja pirhov – sodelovalo je - 14 otrok in 12 odraslih.Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic smo odšli na literar-- no popotovanje s pisateljico Meo Valens, ki je predstavila zbirko zgodb o strasti do potovanja in življenja z naslovom Uglašena. Udeležilo se je 12 odraslih.Adventno božično delavnico, kjer smo izdelovali voščilnice. - Ustvarjalo je 15 otrok in šest odraslih.

Adventno božična delavnica v prostoru Društva kmečkih žena

Oplotnica.

Knjižnica Oplotnica v številkah – statistika obiska in izposojenega gradiva Knjižnica je dobro obiskana; število izposojenega gradiva, obisk mla-dih in odraslih uporabnikov v knjižnici narašča, kar nakazuje na po-trebe po daljši odprtosti knjižnice. Skupno je odprta 12 ur tedensko, kar je za 8 ur manj kot je bilo v času enovite občine Slovenska Bistrica, ko je bila tedensko odprta 20 ur. Obratovalni čas bi se moral podalj-ševati in ne krajšati, kar pomeni, da bi glede na potrebe kraja in na

podlagi zakonskih določil morali zagotoviti še en dan v tednu, ko bi bila knjižnica odprta ves dan.

Z nastankom nove občine Oplotnica v letu 1999 so se začele težave s fi nanciranjem knjižnične dejavnosti v Oplotnici. Zagotavljanje sred-stev za knjižnično dejavnost je izvirna naloga vsake občine, ki mora pokrivati vse stroške krajevne knjižnice, vključno z zaposlitvijo enega knjižničarja in nakupom knjižničnega gradiva ter ustreznim deležem skupnih stroškov osrednje knjižnice. V letu 2001, od 1. 10., smo morali na podlagi sklepa sveta knjižnice zmanjšati obratovalni čas knjižnice Oplotnica na samo štiri ure te-densko, ker občina ni pokrivala stroškov strokovne delavke in materi-alnih stroškov knjižnice. Kasneje smo dosegli dogovor o zagotavljanju stroškov za polovico zaposlene delavke, kar bi naj bilo začasno, dokler ne bi bili sprejeti vsi zakonski predpisi o izvajanju knjižnične dejavno-sti. Tako je ostalo še danes, čeprav že nekaj let izpostavljamo zahtevo za fi nanciranje ene strokovne delavke.

Knjižnica Oplotnica v številkah:število prebivalcev 3.966,- knjižnična zbirka: 12.098, od tega 5.348 enot za mladino,- prirast: 638 enot,- aktivni člani: 506, od tega mladi 193,- obiskovalci: 8.449,- izposojeno gradivo: 18.176 enot,- število prireditev: 35.-

Kazalci uporabe knjižnice v letu 2008:število članov/1000 prebivalcev: 127,58,- delež včlanjenih prebivalcev: 12,76 %,- število obiskov/prebivalca: 2,13,- število izposojenih enot/člana: 35,92 enote,- število izposojenih enot/obiskovalca: 2,15 enote,- število izposojenih enot/prebivalca: 4,58 enote. -

BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE

Vabimo vse uporabnike knjižnice in vse, ki bodo še postali člani knjižnice, da se udeležijo sodelovanja pri BRALNI ZNAČKI ZA ODRASLE. Na novo je Bralna značka za odrasle v naši knjižnici zaživela že lani. V projektu sodelujemo s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Vse informacije so vam na voljo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in v Knjižnici Oplotnica.Pridružite se nam, knjige vas nestrpno čakajo!

Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica

KNJIŽNICA OPLOTNICA

OBVESTILOUPORABNIKE KNJIŽNICE OPLOTNICA Z VESELJEM

OBVEŠČAMO, DA BO KNJIŽNICA V SKLADU Z DOSEŽENIM DOGOVOROM Z OBČINO OPLOTNICA

OD 8. MAJA 2009 ODPRTA PONOVNO DVAKRAT TEDENSKO,

TO JE VSAK TOREK OD 10. DO 18. URE.IN PETEK OD 10. DO 14. URE.

VABLJENI V KNJIŽNICO!

UTRIP - maj 2009 19

VARNA HIŠA MARIBOR

Namesto uvodaBilo je pozno zvečer in nekdo iz skupine mimoidočih je rekel: »Nasilje v družini je velik problem.«Ženska ob njem je dodala: »Dogaja se za vsakim temnim oknom.« »Glej«, je pokazala z roko na hiše vzdolž ulice, »vsako peto okno je te-mno!«Mimoidoči se je zgrozil: »Je to mogoče?«

Hiša kot toliko drugih, pa vendar drugačnaDrugačna je, ker v njej stanujejo samo ženske. Drugačna, ker smo vse, ki tam delamo, ženske. Drugačna, ker v njej živi več otrok kot v običaj-nih hišah. In drugačna, ker so njena vrata vedno zaklenjena, na oknih pa cvetijo rože tudi pozimi.

Ena od tistih hiš, kot jih že dolgo poznajo drugod po Evropi:Prostor, kjer ni nasilja.Prostor, kjer je mogoče zaupati in povedati tudi najbolj boleče izku-šnje.Prostor, kjer je bivanje z drugimi lahko prijetno.Prostor, kjer nihče nikogar ne ponižuje.Prostor, kjer skupaj raziskujemo možnosti za življenje brez strahu in nasilja.

Varna hiša v Mariboru.

ZgodovinaČe primerjamo razvoj socialnega dela drugod po svetu s tistim v Slove-niji, ugotavljamo, da je tovrstna socialna služba nastala v Sloveniji dokaj pozno. Na področju pomoči ženskam in otrokom, ki preživljajo nasi-lje, so po Evropi pričele nastajati prve varne hiše od 70. let prejšnjega stoletja dalje in so ves čas dokazovale svojo potrebnost. Ustanavljanje varnih hiš je v dobršni meri spremenilo tudi doktrino socialnega dela, ki se je odtlej bolj osredotočila na potrebe najbolj ranljivih in se zato nujno spremenila.Ko je srečno naključje hotelo, da je Center za socialno delo Maribor končno pridobil še hišo, kjer bi ideja o varnem prostoru lahko živela, in sta Mestna občina Maribor in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pokazala posluh za argumente stroke in potrebe uporabnic, se je zdelo, da nič več ne more ustaviti toka dogodkov.Ob odločnosti in zaupanju posameznic, posameznikov, društev, dona-torjev in državnih ustanov, ki so idejo o varnem prostoru v SV Sloveniji od vsega začetka vzeli za svojo, je mariborska varna hiša lahko odprla svoja vrata in na mednarodni dan aktivnosti proti nasilju nad ženskami, dne 25. novembra 1996, sprejela prvo žrtev nasilja v družini.V Varni hiši Maribor smo odtlej orali ledino na področju pomoči žr-tvam nasilja. Oblikovali in razvijali smo nove prakse dela z ogroženimi, pri čemer smo se zgledovali po tujih vzorih. Tuje izkušnje, zlasti av-strijske Koroške ženske hiše v Celovcu, smo prilagodili slovenskemu prostoru in potrebam. Razvili smo način dela, ki v središče zanima-nja postavlja žensko, njene pravice, potrebe in cilje, njeno avtonomijo. Ogroženim smo ponudili varnost in razumevanje, zagovorništvo pra-vic, spoštovanje in zaupnost.

Kaj pomeni evropski koncept varne hiše?Ob ustanovitvi je bil naš namen, da v Varni hiši Maribor zaživi koncept

varnih prostorov oziroma ženskih hiš, kot so jih že dvajset let prej po-znali drugod po Evropi, in temelji na nekaterih nujnih principih delo-vanja, brez katerih ni učinkovite pomoči:

Lokacija hiše je tajna, o stanovalkah brez njihovega soglasja ne • posredujemo informacij. Princip tajnosti lokacije in anonimnosti uporabnic onemogoči nasilnežu dostop do žrtve in ponovitev na-silja. Zatočišče dobi vsaka ženska, ki išče varno zavetje, če sprejme pra-• vila bivanja. Njihovih zgodb ne preverjamo in ne raziskujemo oko-liščin nasilja (Princip enake dostopnosti).Stanovalke so same odgovorne zase in za svoje otroke, njihove od-• ločitve spoštujemo in upoštevamo (Opolnomočenje žrtev nasi-lja).Zagovorništvo pravic žrtev - princip, po katerem so v ospredju • našega zanimanja pravice žrtev. Za nasilje je odgovoren izključno tisti, ki nasilje izvaja. Legalnost - nasilje nad ženskami je potrebno obravnavati kot ka-• znivo dejanje.Vizibilnost - javnost mora vedeti, kaj se dogaja v družinah, kjer • eden ali več članov izvaja nasilje - princip, ki poudarja pomen raz-krivanja in javnega govora o nasilju kot nasprotje skritosti, prikri-tosti nasilja za domačimi stenami.Preventivnost - princip, ki poudarja pomen zaščitnega ravnanja in • izogibanja tveganim odnosom, zgodnjega izobraževanja za nena-silje in ničelne tolerance do nasilja. Preventivni učinek dosežemo z zgodnjim izobraževanjem otrok in mladih ljudi o nasilju in nasil-nežih ter poudarjanjem pravice vseh ljudi do nenasilja, z učenjem nenasilnih oblik medsebojnega komuniciranja in opozarjanjem na nevarnosti normalizacije nasilja (ko nasilja več ne prepoznavamo kot nasilje, ampak kot nekaj normalnega, sprejemljivega).Prostovoljnost in začasnost bivanja v varni hiši - ženska se vključi • v program na lastno željo in lahko biva v varni hiši le tako dolgo, dokler obstaja nevarnost nasilja, največ pa eno leto.Avtonomija žrtev nasilja - princip, po katerem ogrožene ženske • svobodno odločajo o tem, kako želijo živeti, o oblikah pomoči, ki jih potrebujejo, in o svojih ciljih. Njihove odločitve sprejemamo in spoštujemo.

Poleg občutka varnosti, ki ga daje bivanje v varni hiši, želimo z zagovor-niško podporo ogroženim ženskam dodati več osebne moči, ki jo nujno potrebujejo za izboljšanje kvalitete življenja. S tem ko jih opogumljamo, da aktivno odločajo o sebi ter prevzemajo več odgovornosti za svoje od-ločitve, jim pomagamo, da bodo bolj samozavestne v bodoče bolje po-skrbele zase in za otroke. Ženskam, ki doživijo izkušnjo zaupnega, pod-pornega delovnega odnosa, se odpre nov prostor za spoznavanje sebe, svojih potreb, čutenj, vedenjskih vzorcev … V varnem okolju zaupnosti dobijo priložnost, da raziščejo svojo življenjsko zgodbo, premislijo o povezavah, sosledjih in učinkih nasilnih dogodkov (dinamika nasilja), prepoznajo neučinkovita ravnanja in se naučijo novih, boljših.

Dostopnost Varne hiše MariborZa prvi stik in pogovor z ogroženimi smo dostopni na telefonskih šte-vilkah 02/ 480 11 86 in 02/ 480 11 87, vsak delovni dan od 8. do 21. ure. Klice sprejemamo strokovne delavke in dežurne prostovoljke, ki po-sredujemo žrtvam nasilja prve nujne informacije o možnostih zaščite in se dogovarjamo o nadaljnjem sodelovanju po željah in potrebah tistih, ki nas pokličejo.

ZAČASNO VARNO BIVANJE IN STROKOVNA POMOČ ŽENSKAM IN OTROKOM OB NASILJU V DRUŽINI

UTRIP - maj 200920

VARNA HIŠA MARIBOR

Kako delamo?Naše metode dela izhajajo iz teorije in prakse socialnega dela na po-dročju pomoči, svetovanja, opolnomočenja in zagovorniške podpore ogroženih, ki odgovarjajo temeljnim izhodiščem kvalitetnih socialnih služb po svetu (evropski koncept) in tvorijo jedro teorije in prakse so-cialnega dela na tem področju tudi pri nas. Cilji naših prizadevanj so skupnostni, uporabniški in strokovni:

Opozoriti želimo javnost na problem nasilja in kršitve človekovih • pravic žensk in otrok ter pravico vseh ljudi do nenasilja (skupno-stni cilji). Žrtvam nasilja v družini zagotavljamo varnost in več avtonomije • ter posredujemo potrebne informacije, nova znanja in veščine za kasnejše bolj varno in samostojnejše življenje (uporabniški cilji).Vse to z namenom, da se nasilje konča, ženskam in otrokom pa • omogoči okrevanje od posledic nasilja, več avtonomije v osebnih odnosih in več varnosti za otroke (strokovni cilji).

Pravila bivanjaV Varni hiši Maribor veljajo pravila skupnega življenja, ki zagotavljajo vsaki posameznici pravico do miru in zasebnosti in nekatere prepovedi (prepoved obiskov, uživanja alkohola in drugih drog, prepoved izdaje tajnosti lokacije), ki jih je potrebno dosledno upoštevati. Ženske zase in za otroke skrbijo same, druga drugi pa solidarno pomagajo pri organi-zaciji vsakodnevnega življenja.Zaposlene strokovne delavke skupaj s prostovoljkami skrbimo za to, da sta nasvet in pomoč dostopna 24 ur dnevno.

ProstovoljkeV začetku jih je bilo deset, nato pet, po petih letih še štiri, zadnje leto ostajajo z nami le še tri najbolj zveste. O svojem delu so povedale:»Kadar pridem, so v glavnem, bolj ali manj, vse ženske okoli mene, vsa-ka s kopico svojih težav, jaz pa jim skušam te olajšati z vsebinami, ki jih spravijo v smeh. Skrbi me tudi, kaj bo z njihovimi otroki, kako se bodo znašli v življenju in kakšne bodo njihove težave, predvsem pa, kakšen bo njihov odnos do nasilja.«»Vesela sem, da obstaja v Mariboru varen prostor za ženske in otroke, ki so žrtve družinskega nasilja. Delo z njimi mi daje mnogo osebnega zadovoljstva, ker lahko po svojih močeh pomagam tistim, ki pomoč potrebujejo. Videti ženske, ko odhajajo iz hiše močne in odločne, je pla-čilo, ki se ne meri v denarju.«»Osnovna misel, ki me je vodila ob prijavi za delo v varni hiši, je bila pomoč ženskam in otrokom. Vendar ne kot tolažba in pomilovanje, temveč pomoč za aktivno reševanje problemov. Znan kitajski prego-vor pravi, da človeka ne rešiš, če mu daš ribo, ampak tako, da ga naučiš ribo uloviti.« Kaj so povedale ogrožene ženske V dvanajstih letih delovanja je živelo in sodelovalo v programu Varne hiše Maribor več sto žensk iz SV Slovenije, pa tudi širše. Bile so različ-nih starosti, bolj ali manj izobražene, zaposlene, nezaposlene, študent-ke, dijakinje, upokojenke, gospodinje ... Vsem pa je bilo skupno eno: njihovo življenje je razdejalo nasilje. Približno polovica jih je po letih trpljenja in ponižanj, ki se zdijo skoraj neverjetna, upanje, da se bo nasilnež spremenil, izgubila. Potrebovale so varen prostor in čas, da svoje odločitve ob podpori svetovalk izpelje-jo. Možnost bivanja v Varni hiši Maribor je bila njihova življenjska prelomnica.Druge so se po krajši vključenosti vrnile v okolje, iz katerega so prišle. Domov so odšle prepričane, da vedo, kaj bodo v bodoče dopustile in česa ne. Samozavest jim je vlival občutek, da niso več same, da jim bo v primeru potrebe znova nekdo pomagal. Nekatere so se s partnerji vklju-čile v svetovanje, terapijo, šolo za starše ... Žal podatka o tem, kolikim je uspelo, nimamo. Iz te skupine se jih je v Varno hišo tekom let vrnilo

kar nekaj, ki so potem vztrajale ali pa tudi ne. Pot iz nasilja je dolga, pol-na ovinkov in ovir. Večina ogroženih žensk vlaga svojo energijo in emo-cionalno pripravljenost v brezupne poskuse, da bi odnos postal znosen. V nasilnem odnosu so razvile optimistično prepričanje, da se bo nasilje končalo, če bodo same boljše, pozornejše, bolj razumevajoče. Njihove izkušnje nam kažejo, da je končanje nasilnega odnosa dolgo-trajen proces, odločitev pa izjemno težka. Zdi se, kakor da začaran krog nasilja, ponižanj in strahu z neverjetno močjo obvladuje svoje žrtve. Pogosto ženske zaradi socialne izolacije, ki je ena od posledic nasilja, ostajajo v takem odnosu tudi zato, ker so prepričane, da nimajo kam oditi. Nasilje sprejmejo kot neizbežen del vsakdana. Ne verjamejo, da obstajajo rešitve, in zato molčijo.

Same so o tem povedale :»Ko se nama je rodil otrok, je bilo vse še huje. Tepel me je, ne glede na to, kaj sem ali nisem naredila. Vedno je našel kak razlog.«

»Če je bil v bližini, sem otrpnila od strahu. Hodila sem po prstih, da ga ne bi razburila ...«

»Najhuje je bilo, ker leta in leta nisem mogla nikomur povedati. Raje bi umrla kakor povedala.«

»Bivanje v varni hiši je bila moja najboljša odločitev. Brez nje bi še danes verjela, da iz mojega pekla ni izhoda.«

In otroci ? V trinajstih letih jih je bilo veliko preveč: majhnih, velikih, osamljenih, prestrašenih, agresivnih … Barbar, Mihcev, Andrejev… Otrok, ki ne govorijo o sebi, ker jih je nasilje trajno zaznamovalo. Otrok, ki ne jedo, ker so siti življenja. Otrok, ki hlastajo po hrani, ker so lačni ljubezni … Vsem pa je bilo skupno eno: ker so izgubili varno navezanost, so nujno potrebovali oporo in novo zaupanje v bližnje osebe.

Trudimo se, da otroci skupaj z mamami pri nas najdejo del tistega, kar so izgubili: zaupanje v odrasle in izkušnjo, da je življenje lahko tudi prijetno.

Namesto epiloga

Nasilnež se ne spremeni Podatek, ob katerem je težko govoriti o doseganju cilja, ki smo si ga zastavili - pomoč ženskam pri iskanju možnosti za življenje brez nasilja. Tudi zato, ker ženska, ki leta dolgo preživlja nasilje, zelo težko prekine tak partnerski odnos. Poskuša se zavarovati, da bi preživela. Izogiba se okoliščinam, ki bi lahko povzročile napad, umika se in prilagaja, molči in … Verjame v čudeže. Udarci, grožnje in ponižanja, strah, zmeda in občutek nemoči, ki ga povzroči nepredvidljivost naslednjega trenutka, so uničili njeno osebno moč, brez katere ni resnične spremembe.

Da bi zmogla tako spremembo, v Varni hiši Maribor ogroženo žensko spodbujamo na njeni poti nazaj. Pa ne nazaj v nasilje, temveč nazaj v obdobje, ko je bila prepričana, da se njej kaj takega ne more zgoditi. Nazaj v čas, preden je srečala nasilneža .

In veselimo se z vsako, ki pri nas ponovno postane tisto, kar je nekoč že bila.

Ženska, ki lahko sama izbira, kako želi živeti.

Brigita Peršak, univ. dipl. soc. del., vodja v Varni hiši Maribor

UTRIP - maj 2009 21

ŽUPNIJA

Življenje naše župnije je v tem obdobju poleg rednega pastoralnega dela najbolj zaznamova-la obnova župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika. To veliko delo smo načrtovali od leta 2003, ko smo uspešno opravili obnovo podružne cerkve sv. Barbare. Pokazalo se je, da bo delo obsežnejše kot smo prvotno mislili in načrtovali, saj se od spodaj ni videlo, kako hude so poškodbe na fasadi, posebej tam, kjer je bila najbolj močno členje-na (ksimsi, šembrane). Ko so bili zidarski odri postavljeni, pa se je pokazalo, da je tam, kjer je bilo prej videti še vse lepo, vse skupaj držala samo še barva. Vlaga je zaradi zatekanja nare-dila svoje. Večji obseg del je zahteval več časa,

pa tudi večja sredstva. Za predstavo o velikosti opravljenih del naj navedem nekaj številk:Postavili smo 3850 m2 zidarskih odrov, na novo smo izdelali 90 tm kapnih ksimsov, 140 tm drugih ksimsov, 70 tm zidnih šembran, 400 m2 novega ometa na stenah, celotna obnovlje-na in prebarvana fasada pa meri 2950 m2. Stre-ho smo pokrili z novo opeko bobrovec Creaton naravne barve in na novo izdelali vso kleparijo: na novo polatane in po potrebi s popravljenim ostrešjem pokrite strehe z opeko je 1390 m2, 195 m2 strehe je podeskane in pokrite z ba-kreno pločevino (ob zvoniku in odkapni del). Da bo voda lažje odtekala, smo namestili ve-čje žlebove in bolj goste odtočne cevi: žlebov je 156 tm, odtokov je sedaj kar 15, kar je 187 tm odtočnih cevi; poleg tega smo na vse ksimse namestili podometne obrobe, na streho pa še 5000 točkovnih snegobranov. Namestili smo tudi 260 tm strelovoda in obnovili stari strelo-vod iz zvonika. Barvo je na podlagi sondiranj določil Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Maribora in je sedaj prvotna barva, kot je bila na novi cerkvi. Zavod je tudi določil materia-le, obseg del ter opravil tudi strokovni nadzor. Vrednost opravljenega dela je dobrih 215.000 €, skoraj tretjino smo zbrali z vašimi darovi, saj ste se odzvali res velikodušno, botrov ob-nove je bilo kar 170. Tudi Občina Oplotnica je že prispevala dvakrat po 16.000 €, enak pri-spevek pa načrtuje tudi v letošnjem in priho-dnjem letu. Da smo lahko vsa dela plačali, smo poleg privarčevanih sredstev najeli še 70.000 € posojila, ki ga bomo odplačali v petih letih. Naša župnijska cerkev je tako zasijala v svoji prvotni podobi in je res mogočen okras naše-ga kraja. Poleg zaščite stavbe je namen obno-ve tudi, da bi obnovljena cerkev vabila k obi-sku notranjosti, k bogoslužju in vabila tudi k

ohranjanju krščanskih vrednot v vsakdanjem življenju. Ob uspešno opravljeni obnovi se zahvaljujem najprej Bogu za blagoslov in varstvo, da je vse delo potekalo brez nesreče, potem vsem do-natorjem, posebej botrom, in vsem na razpisu izbranim izvajalcem: obnovo strehe in fasade je prevzelo Podjetje za gozdne gradnje in hor-tikulturo iz Maribora pod vodstvom Srečka Črešnarja s podizvajalci Zidarstvom Štrukelj in Pleskarstvom Ogrizek z Zgornje Polskave. Vsa kleparska dela pa sta opravila Branko in Tomaž Hribernik iz Fošta. Slovesno je obno-vljeno cerkev blagoslovil metropolit in nadškof dr. Franc Kramberger na zahvalno nedeljo! Po končani obnovi zunanjosti smo temeljito očistili tudi glavni oltar, ki je zasijal v prvotni lepoti. Letos je zakrament sv. birme prejelo 34 birman-cev, prav toliko pa bo tudi prvoobhajancev. Veliko pozornosti še vedno namenjamo tudi urejenemu okolju. Okrog župnišča, veroučnih učilnic in župnijske cerkve že nekaj let posto-pno snujemo park različnih dreves in cvetočih grmovnic, kjer bo že čez nekaj let možno uži-vati ob sprehodu ali posedanju na klopcah. V lanskem letu je pod parkiriščem in veroučnimi učilnicami nastal velik okrasni ribnik s potočk-om in teraso ter skalnim in močvirnim vrtom kot središče nastajajočega parka. Tako sem natresel nekaj drobcev o življenju naše župnije, ob občinskem prazniku pa vsem občankam in občanom čestitam z željo, da bi bili srečni, zadovoljni ter notranje umirjeni in duhovno bogati!

Roman Štus, župnik

ŽIVLJENJE ŽUPNIJ E ČADRAM-OPLOTNICA OD MAJA 2008 DO MAJA 2009

Tomaž Hribernik povezuje pretrgan strelovod na višini 50 metrov, ki ga je

pretrgal udar strele

Postavljanje odrov in razkrivanje prezbiterija Obnovljena župnijska cerkev

UTRIP - maj 200922

ŠOLSTVO

OPLOTNIŠKI UČENCI PRESPALI V ŠOLI

Iz petka, 17. 4. 2009, na soboto, 18. 4. 2009, smo učenci in nekateri učitelji ter delavci šole prespali v šoli. Da, prav zares. Pridružili smo se projektu Noč branja, katerega cilj je spodbujati branje in pokazati, da tudi z branjem lahko koristno preživimo prosti čas. Projekta se je udeležilo 26 učencev, za njih pa so skrbeli vodji pro-jekta Nataša Črešnar in Vida Javornik, učiteljici Klara Toplak in Tatjana Hren, študentki Mateja Vivod in Katja Leva ter informa-torka na šoli Lidija Ivanuša. Vse dogajanje pa sta budno spremlja-la tudi ravnatelj Matjaž Vrtovec ter pomočnica ravnatelja Maja Valenčak. Program je bil zelo pester. Poleg branja, debat o prebranih knji-gah, likovne delavnice je učence obiskal tudi Jurij Vodovnik, ki ga je odlično zaigral g. Danijel Oplotnik. Le-ta jim je tudi prikazal, kako je šola potekala včasih. Za prazne želodčke je poskrbelo go-stišče Pri Janezu, ki je vsem skupaj sponzoriralo družinske pice. Ob polnoči smo skupaj z nekaterimi člani Turističnega društva Oplotnica šli na nočni pohod z baklami, in sicer smo šli do vrha Lačne Gore. Prav tako ne smemo pozabiti na vaditeljico aerobike Antonijo Matevžič, ki se nam je v soboto zjutraj prijazno pridru-žila in poskrbela tudi za zdrav duh v zdravem telesu.Bilo je super in že komaj čakamo na naslednje šolsko leto.

Nataša Črešnar

Noč branja

Noč branja

Noč branja – pice gostišča Pri Janezu

Skupinska fotografi ja – noč branja

V SOBOTO ZOPET NA LOV ZA NEVARNIMI ODPADKI

V soboto, 4. aprila 2009, smo v občini Oplotnica zbirali ne-varne odpadke. Organizator te akcije je bila ekošola OŠ Oplo-tnica v sodelovanju z Ženskim forumom Oplotnica ter Obči-no Oplotnica. Tako kot vsa pretekla leta smo tudi letos zbirali barve in lake, pesticide, motorna olja in maziva, akumulatorje, baterije, zdravila, kozmetiko, odpadna jedilna olja, tonerje in oljne fi ltre. Največ smo zbrali motornih olj in maziv, najmanj pa drugih odpadkov – tonerjev. Skupaj smo zbrali vsega 838 kg nevarnih odpadkov. Tako zbrane nevarne odpadke so or-ganizatorji predali pooblaščenim odstranjevalcem tovrstnih odpadkov.

Sara Plohl in Patricija Urlep, 9. bMentorica: Nataša Črešnar

UTRIP - maj 2009 23

ŠOLSTVO

18. 3. 2009 smo na šoli imeli zbiralno akcijo nevarnih odpadkov. V njej smo sodelovali ne samo učenci, ampak tudi starši, učitelji in ostali vaščani. G. Robert iz podjetja ZEOS nama je povedal, da ti odpadki niso ravno najnevarnejši odpadki, ampak le izrabljena oprema. Čeprav je ta akcija na naši šoli prvič organizirana, smo se učenci zelo po-trudili in zbrali 2680 kg nevarnih odpadkov. Ti se najprej stehtajo,

reciklirajo, šele nato gredo v topilnice. Vaščani so zelo zadovoljni s to akcijo, saj so se znebili odvečne krame, obenem pa se zavedajo, da so s tem pripomogli k čistejši naravi.

Mateja Polanec in Simona Jereb, 9. a Mentorica: Nataša Črešnar

ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV NA OŠ OPLOTNICA

Različni odpadki na odlagališču v Oplotnici Nekateri še vedno ne vedo, da imamo v Oplotnici urejeno odlagališče za kosovne odpadke

ZBIRALNA AKCIJ A PAPIRJANedavno nazaj, 7. 4. in 8. 4. 2009, smo zbirali star papir. Zbirali smo ga dopoldan in popoldan. Glede na to, da je ta papir zbira-la celotna šola (tudi učitelji in ostalo osebje na šoli) ter seveda občani, smo vsi skupaj zbrali 16.860 kg papirja. Če to preraču-namo (1 tona papirja je 24 rešenih dreves), smo vsi rešili 705 in pol drevesa. Največ starega papirja so zbrali učenci 8. a, skupaj so ga zbrali več kot 2 toni.

Andraž Kvas, 9. b, mentorica: Nataša ČrešnarObiskali smo odlagališče nevarnih odpadkov v Oplotnici. Ker vemo, da osveščenost ljudi še vedno ni zadovoljiva, kar smo se prepričali tudi ob obisku gozda Partovca, smo o divjih in pravih odlagališčih napisali čla-nek.Sprva smo se odpravili na naše edino kosovno odlagališče v Oplotnici. Ugotovili smo, da se na njem nabere veliko različnih odpadkov (akumulatorji, električne naprave - televizorji, raču-nalniki, sesalniki, pralni stroji …, zeleni odpad, kovine, steklo in še marsikaj drugega), katere občani naše občine pripeljejo na odlagališče. Ker vemo, da se v vseh domovih naberejo različne stvari, ki tako ali drugače niso več primerne za uporabo, pozi-vamo vse ljudi, da preprečite vsak vnos teh stvari v naravo in jih preprosto brezplačno pripeljete na odlagališče, kjer bodo z njimi primerno ravnali. Da živijo v Oplotnici ljudje, ki jim ni mar za čistočo narave in so neosveščeni o ekologiji, smo se na lastne oči prepričali ob obisku enega izmed divjih odlagališč v gozdu Partovcu. Še enkrat: raz-lične vrste odpadkov, ki se naberejo v gozdu, sprejmejo tudi na odlagališču v Oplotnici! Ob obiski odlagališča smo se prepričali, da Oplotničani nimajo več izgovora, da nimajo odpadkov dati drugam kot v gozd. Upava, da se bodo stvari le obrnile v prid naravi.

Benjamin Očko, 9. a in Rok Klinc, 9. a Foto: Andraž Kvas, 9. b

Mentorica: Nataša ČrešnarOdlagališče so obiskali tudi učenci naše šole. Kaj več o odlagališču

jim je povedala Marinka Vovk.

KOSOVNO ODLAGALIŠČE

NEVARNIH ODPADKOV V OPLOTNICI

UTRIP - maj 200924

ŠOLSTVO

MLADI NA MEDOBČINSKEM PARLAMENTU SPREGOVORILI O LJUBEZNI IN SPOLNOSTI

V sredo, 4. 3. 2009, smo se odpravili na letošnji medobčinski parlament. Letos sva našo šolo predstavljala Tina Hohler in An-draž Kvas v spremstvu mentorice šolske skupnosti Nataše Črešnar. Poleg OŠ Po-horskega bataljona Oplotnica, so na parla-mentu sodelovale še druge osnovne šole iz okoliških občin, med katerimi so bili letos »glavni« na OŠ Kebelj, na kateri je potekal parlament. Program se je začel z igro, ki so nam jo pripravili učenci OŠ Kebelj. Nato smo se odpravili v učilnico, kjer so nas raz-

delili v skupine. Vsaka skupina je dobila svojo temo in podatke, na katero je delala plakat. Ker je bila letošnja tema parlamenta Ljubezen in spolnost, so bili izdelki parla-mentarcev zelo zanimivi. Ko smo vse sku-pine predstavili svoj plakat, smo se odpra-vili v Slovensko Bistrico, kjer smo razpravo nadaljevali v sejni sobi na občini Slovenska Bistrica, ob prisotnosti pomembnih gostov. Tam smo vsi še enkrat predstavili svoje plakate, nato pa smo debatirali na vsako temo posebej. Moram reči, da je bila raz-

prava zelo zanimiva. Potem smo izvolili še dva predstavnika, ki nas bosta zastopala na parlamentu v Mariboru. Ob koncu smo le stežka odšli domov, saj smo se imeli super in sklenili veliko novih prijateljstev. Drugo leto bo še posebej zanimivo, saj smo gostitelji Občina Oplotnica, pravzaprav Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplo-tnica.

Tina Hohler, 9. aMentorica: Nataša Črešnar

PROJEKT PASAVČEK TUDI V NAŠIH ODDELKIH VRTCA

Otroke je potrebno že zelo zgodaj sezna-njati o varni in pravilni vožnji v avtomobi-lu, zato sta dve skupini drugega starostnega obdobja otrok, starih od 4 - 6 let, že tretje leto vključeni v projekt PASAVČEK.To so nasmejani in razigrani otroci, ki radi prihajajo v vrtec in želijo odkrivati novosti v ožji in širši okolici.V mesecu septembru sva si z vzgojiteljico Marjetko v individualni letni delovni na-črt dodali tudi cilje za projekt PASAVČEK. Tudi najin cilj je bil, da jih izpeljeva tako, kot sva si jih zastavili.

Cilji:Zaščita otroka v avtomobilu• Uporaba varnostnih sedežev in pasov• Varno prečkati cesto• Varna hoja v prometnih situacijah • (sprehodi, izleti)Spoznati poklic policista• Obisk policista v skupini• Učenje pesmi o prometu•

Z otroki smo se v skupini veliko pogovar-jali o morebitnih posledicah, kadar niso pripeti, in o naši udeležbi v prometu.Aktivnosti:

Opazovanje prometa in prometnih • situacij.Razgovor o predvidenem in vide-• nem.Vodenje otrok na sprehodih in izle-• tih.Spoznavanje osnovnih prometnih •

znakov.Petje in poslušanje pesmic na temo • promet.Uganke o prometu.• Hoja v prometu, pravilno prečkanje • ceste skupaj s policistom.Predstavitev dejavnosti na plakatih.• Pravljice o prometu.• Likovno ustvarjanje (risanje, slikanje, • barvanje, izdelovanje iz odpadnega materiala …).

Za likovno dejavnost smo uporabili od-padni material, barvice, fl omastre, risalne liste, škarje, lepilo itd.Na razpolago so nam bile tudi knjige, ki jih imamo v knjižnem kotičku. Šli smo tudi v našo ljudsko knjižnico in si tam izposodili nekaj primernih knjig.

Na sprehodih in izletih smo uporabljali varnostne brezrokavnike.

V skupini nas je najprej obiskal policist, čez nekaj časa pa tudi redarka. Oba sta otrokom predstavila svoje delo in otroke spremljala na sprehodu ter jih spro-ti seznanjala s pomembnostjo pravilnega ravnanja v prometu.

Tudi obisk redarke je navdušil otroke, zbra-no so ji prisluhnili.V projekt sva uspešno vključili tudi starše otrok, ki obiskujejo najina oddelka. Zjutraj ob prihodu v vrtec, so na plakat označili, ali so bili otroci v avtomobilu v varnostnem sedežu in pravilno pripeti. Beleženje je pozi-tivno vplivalo na otroke in starše.

VRTEC

UTRIP - maj 2009 25

VRTEC

Ugotovili smo, kako pomemben je zgled odraslih (staršev). Če se bodo starši v av-tomobilu pripenjali, tudi z otroki ne bo težav.Starši se zelo dobro zavedajo posledic, ki nastanejo pri nepravilnem ravnanju, in zato je treba z vzgojo začeti zelo zgodaj (pri dojenčkih). Naš projekt smo zaključili v soboto, 4. 4. 2009, v Poljčanah. Vzgojiteljice smo pri-

pravile razstavo plakatov in likovnih del na temo PASAVČEK. Pripravile smo kotičke, kjer so otroci ustvarjali.Sodelovali so tudi gasilci, policisti in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome-tu. Starši so se seznanili z naletno težo pri različni hitrosti vožnje z avtomobilom.Otroke pa je navduševala maskota PA-SAVČKA, s katero so se fotografi rali.

Z izvedbo projekta sva vzgojiteljici v obeh

najstarejših oddelkih zelo zadovoljni.

Skupaj z otroki smo na koncu naredili eval-vacijo in ugotovili, kako je pomembno:

RED JE VEDNO PAS PRIPET!

Jožica Sitar, vzgojiteljica

3. aprila 2009 smo kot aktivnost v okviru učno vzgojnega sklopa, imenovanega Spoznavanje družbe v našem vrtcu, v skupini otrok, starih od 3 do 5 let, gostili Ambasadorja nasmeha, Špelo Juršič in njenega kužka, kraljevega kodra Saia.

In kdo so Ambasadorji nasmeha?

To je neprofi tno društvo za terapijo s pomočjo živali, ki svojo lju-bezen do ljudi in živali razdaja na drugačen način, njihovo poslan-stvo pa je želja, da starejšim, osamljenim, invalidom in otrokom popestrijo njihov vsakdanjik in jim prikličejo nasmeh na obraz.

Špela in Sai sta prišla v naš vrtec naravnost iz Ljubljane. Svoj obisk sta pričela s predstavitvijo, v okviru katere je Špela podrobno opi-sala Saievo pasmo, starost in druge značilnosti. Po predstavitvi so

otroci kužku postregli z vodo, saj je bil zaradi toplega pomladnega vremena in dolge vožnje iz Ljubljane žejen, nato pa so se z njim igrali zanimive igrice.Ena od njih je bila raziskovanje Saievega nahrbtnika, pri kateri je vsak izmed otrok iz nahrbtnika potegnil stvar, ki jo Sai potrebuje v svojem vsakdanjiku, kot so nagobčnik, povodec in brisača, Špela pa je otrokom pokazala, kako se te stvari pravilno uporablja. Za konec je Sai od vsakega otroka dobil priboljšek.

S pomočjo tega obiska so otroci spoznali, kaj Sai potrebuje za svoj vsakdanjik, kako se mu lahko približajo in kaj počne. Nekaj otrok, ki so bili na začetku boječi, so se na koncu ob igrah sprostili. Urica, preživeta s Špelo in Saiem, je kar prehitro minila.

Karin Vauda, dipl.vzgoj.

AMBASADORJA NASMEHA V NAŠEM VRTCU

UTRIP - maj 200926

NOVICE IZ VRTCA V OPLOTNICI

VRTEC

Vrtec v Oplotnici v letošnjem šolskem letu obiskuje 90 predšolskih otrok, ki so razpo-rejeni v pet oddelkov. Letos torej oddelek otrok več kot v lanskem šolskem letu. V sami stavbi vrtca imamo dva oddelka – oddelek prvega starostnega obdobja in sta-rostno kombiniran oddelek. Trije oddelki pa se nahajajo na dveh različnih lokacijah: eden v prostorih osnovne šole in dva od-delka v športni dvorani Milenij. Te obisku-jejo otroci drugega starostnega obdobja.Odprtje petega oddelka, ki je na novo ure-jen in moderno opremljen, je omogočila Občina Oplotnica v letošnjem šolskem letu. Dejavnosti na prostem, ki jih načrtujejo vzgojiteljice teh oddelkov, se odvijajo na igrišču pri vrtcu, ki je ograjeno in primer-no za igro predšolskih otrok. Oddelek na Prihovi letos obiskuje 7 pred-šolskih otrok.V občini Oplotnica je skupno 97 otrok.Število otrok, ki vsak dan obiskujejo orga-nizirano in načrtovano predšolsko vzgojo v našem kraju, narašča.

Da čas res hitro teče, vam lahko pritrdimo vsi, ki vsak dan poskrbimo, da se otroci v vrtcu dobro počutijo, se igrajo in nadgra-jujejo svoje izkušnje in spoznanja. Menim, da bi mi pritrdili tudi otroci, ki bodo jeseni postali čisto pravi šolarji.

Vsak dan posebej je pomemben, zaposle-ni v vrtcu pa se trudimo, da otroci, ki so nam jih zaupali starši, aktivno soustvarjajo vzgojno izobraževalni proces in tako obli-kujejo pozitivno samopodobo in osnovni okvir svoje osebnosti, imajo možnost izbire in pravico do drugačnosti in zasebnosti.Torej, v vrtcu najdemo dovolj časa, da se posvetimo vsemu, kar nas zanima in bogati z novimi izkušnjami.

Eden izmed temeljnih ciljev, ki jim v na-šem vrtcu sledimo, pa je tudi skrb za med-sebojno povezovanje in sodelovanje med družino in vrtcem ter širšim družbenim okoljem.Pri tem nam pomagajo tudi starši, ki se ak-tivno vključujejo v vsa načrtovana sodelo-vanja. Načrt sodelovanj pripravimo skupaj, na prvih sestankih s starši, v začetku šol-skega leta.

Vsa srečanja s starši, družabna, kulturna in tudi izobraževalna, so v našem vrtcu dobro obiskana. Tako smo se v mesecu oktobru, ob Tednu vseživljenjskega učenja, katerega namen je ozaveščati otroke, starše in širšo okolico o pomembnosti učenja v vseh starostnih ob-dobjih, skupaj s starši in tudi starimi starši, letos spet podali na pohod » Treh genera-cij« po turistični - sprehajalni poti v Par-tovec.

Na poti smo opazovali jesenski gozd in prečudovite barve narave. Na cilju pa nas je čakalo prijetno presene-čenje, saj so nas predstavniki turističnega društva Trta pogostili in pripravili vse po-trebno za peko jabolk in kostanjev.

Veselo druženje se je nadaljevalo ...

Pridno smo pekli jabolka in skupaj preži-veli prijetne urice …

Tudi za žejo in lakoto so poskrbeli …

Zelo dobro so v našem vrtcu obiskane tudi ustvarjalne delavnice v mesecu decembru, ko otroci in starši izdelujejo novoletne iz-delke in skupaj preživijo nekaj časa v vrt-cu.

Starši se udeležujejo tudi različnih priredi-tev in kulturnih nastopov otrok, ki jih pri-pravimo za njih. Veliko vlogo imajo starši tudi pri prazno-vanju rojstnega dne otroka, prazniku, ki je daleč najbolj pomemben dan za vsakega otroka v vrtcu, saj je to »njegov« dan. Tudi v našem vrtcu letos velja dogovor, da pra-znujemo s sadjem (dogovor na sestanku s starši).

Svečke pihamo kot na »ta pravi » torti ...

Srečanja s starši pa so tudi izobraževalna, saj z nasveti in praktičnim preizkušanjem

UTRIP - maj 2009 27

VRTEC

nudimo staršem pomoč pri vzgoji in izo-braževanju njihovih otrok. Delavnica, ki je bila organizirana v našem vrtcu z na-slovom »Kako se malčki učijo?«, je vodila ravnateljica vrtca Ivana Leskovar in je bila zelo dobro obiskana

V mesecu maju pa pripravljamo še Odprta vrata vrtca Ustvarjalnost otrok – Igrajmo in ustvarjamo skupaj. To je dan, ko si lahko starši skupaj s svoji-mi otroki ogledajo pripravljene razstave po igralnicah. Na igrišču vrtca pa lahko otroci še ustvarjajo v pripravljenih delavnicah. Hkrati pa so v vrtec lepo vabljeni tudi starši in otroci, ki bodo naslednje šolsko leto prvič obiskovali naš vrtec. Pravzaprav na dan odprtih vrat vabimo prav vse, ki jih zanima, kako poteka življe-nje v vrtcu.Zelo pomembno in nadvse slovesno pa je tudi Slovo od vrtca, ki ga pripravijo vzgo-jiteljice skupaj z otroci, ki bodo jeseni pr-vošolčki.

Omenila bi še nekaj projektov, ki potekajo na državnem nivoju in v katere smo vklju-čene tudi strokovne delavke našega vrtca. S sodelovanjem v različnih projektih že-limo vzpostaviti sodelovanje z zunanjimi institucijami in strokovnjaki. Metode in oblike dela, ki jih uporabljamo pri delu, pa skrbno načrtujemo.

V projektu Unicef – spoznavajmo otroke sveta – potovanje k sebi in okrog sveta – uspešno sodelujemo že drugo leto. Program EKO vrtec – zgodnje naravo-slovje temelj za trajnostni razvoj – pri-vzgajati pozitiven in trajnostni odnos do okolja – spoznavamo rastlinski in živalski svet v različnih ekosistemih.

V letošnjem letu nam je eko šola podarila sadna drevesa, ki smo jih skupaj z otroki sadili v vrtcu.

Otroci starejših oddelkov sodelujejo v EKO BRALNI ZNAČKI, kjer preko ustre-znih ekoloških vsebin razvijajo kritično in kreativno mišljenje, ki krepi otrokovo sa-mozavest.

Projekt Pasavček – v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu – že drugo leto zapored.

Spoznajmo čebelo – v sodelovanju s Če-belarsko zvezo Slovenije in s čebelarji iz Čebelarskega društva Oplotnica.

Prek skrbno načrtovanih in spontanih de-javnosti se bomo v letošnjem letu še bolj podrobno seznanili s čebelo, njeno kori-stnostjo in vplivom čebeljih izdelkov na naše zdravje.

»EN DAN ZA ZAJTRK MED SLOVEN-SKIH ČEBELARJEV V NAŠIH VRT-CIH«Akcijo so poleg Skupnosti vrtcev Sloveni-je in Združenja ravnateljev in ravnateljic podpirali tudi Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo in socialne zadeve in Ministrstvo za okolje in prostor.

Uspešen je bil že medeni zajtrk, ki so nam ga omogočili čebelarji iz Oplotnice, ko so nam podarili različne vrste medu, ki so ga otroci poskušali.

Projekt Varno s soncem – otroci skupaj z vzgojiteljicami na njim razumljiv način širijo spoznanja o škodljivih učinkih izpo-stavljanja UV sevanju.Sodelujemo pa tudi v projektih, ki potekajo na nivoju vrtca.

Vseskozi se strokovne delavke v našem vrtcu še permanentno in interno izobra-žujemo in usposabljamo po predpisanih in ponujenih programih v vrtcu, saj vsi vemo, da je znanje potrebno vseskozi posodablja-ti in slediti novim spoznanjem in smerni-cam tudi na našem področju – na področju predšolske vzgoje.Trudimo se, da je naš vrtec hiša veselih, ko-munikativnih in radovednih otrok, ki se v vrtcu dobro počutijo.Oplotnica je hitro razvijajoča se občina. Izgrajuje se infrastruktura, priseljujejo se mlade družine z malimi otroki. Naj vam zaupam še našo največjo željo – želimo si, da bi predšolski otroci tudi v naši občini obiskovali vrtec »pod eno streho«. Upam, da se bo naša želja in želja staršev predšolskih otrok kmalu uresničila.

Vodja enote vrtca: Andreja SUPE

UTRIP - maj 200928

DRUŠTVA

V septembru 2008 je na Krempljevi ulici 1 na Ptuju pričel s svo-jim delovanjem zavod Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja. LEA Spodnje Podravje je bila ustanovljena v okviru evropskega programa Inteligentna energija Evrope. Nje-no delovanje temelji na evropski in slovenski politiki o energetski učinkovitosti in izrabi obnovljivih virov energije LEA Spodnje Podravje pripravlja ter izvaja projekte in aktivnosti, ki so v podporo javni upravi, podjetjem in gospodinjstvom ter ob-čanom, in sicer na področju učinkovite rabe energije, povečanja uvajanja in rabe obnovljivih virov energije, uporabe in izkoriščanja lokalnih energetskih virov, promocije učinkovitejšega ter okolju prijaznejšega prometa. Agenturo vodi dr. Janez Petek, doktor teh-niških znanosti s področja kemijske tehnologije, ki prihaja s Ptuja in ima za seboj že bogato študijsko in poklicno pot. V agenturi je za področje energetike, načrtovanja, analiz, vzdrževanja in re-konstrukcij energetskih sistemov zadolžen Dalibor Šoštarič, dipl. inž. str., za področje pridobivanje fi nančnih sredstev s strani RS, Evropske komisije in drugih fi nancerjev pa Mateja Sajko, univ. dipl. ekonom. V projektne aktivnosti vključuje tudi druge stro-kovnjake, inštitucije in podjetja, predvsem s področja energetike in trajnostnega razvoja.Agentura sodeluje tudi z Energetskosvetovalno pisarno Ptuj, ki jo vodita Bojan Grobovšek in Božidar Muršec. Energetsko sveto-valna pisarna nudi svetovanja občanom ob ponedeljkih in sredah

med 16. in 18. uro, predvsem glede investicij v toplotne črpalke, ovoj stavb, vgradnjo oz. menjavo stavbnega pohištva, nakupa varč-ne bele tehnike ipd. Nahajajo se na istem naslovu kot LEA Spodnje Podravje.Na področju rabe energije smo lokalne skupnosti in gospodinjstva prekomerno potratni, vendar nas naraščajoči stroški energije silijo v uporabo obnovljivih virov energije in nasploh v zniževanje po-rabe energije. Tudi država preko subvencij in podpor nudi pomoč prebivalcem pri uvedbi obnovljivih virov ter pri doseganju učinko-vite rabe energije, zato vabimo vse, ki načrtujejo vlaganja v ukrepe za zagotovitev znižanja rabe energije oz. v sisteme za pridobivanje energije, da se obrnejo na nas, v kolikor bi potrebovali kakršenkoli nasvet, napotek ali pomoč pri pridobivanju sredstev in urejanju dokumentacije za izvedbo investicij. Lokalno energetsko agenturo Spodnje Podravje (LEA Ptuj), najde-te na Ptuju, na Krempljevi ulici 1 (v nekdanjih prostorih policijske postaje Ptuj). Dosegljivi pa smo vsak dan med 8. in 16. uro na tel. 05/99-74-658, fax: 05/99-78-002 ter preko elektronske pošte lea.ptuj@siol.net.Energetsko svetovalna pisarna v istih prostorih nudi svetovanja vsak ponedeljek in sredo med 16. in 18. uro, dosegljivi pa so na tel: 02/77-11-527.

dr. Janez PETER

PREDSTAVITEV LEA PTUJ

DRUŠTVO KABELSKE TELEVIZIJ E OPLOTNICAV kolikor želimo še naprej, kot edini televizijski medij, ostati zanimi-vi, gledani in aktualni, se bo potrebno nenehno truditi. Truditi v prvi vrsti za to, da bodo z nami in našimi programi zadovoljni naši člani in da bodo naši programi vzpodbudili še koga, da se nam pridruži. Zavedamo se, da so za to potrebne zanimive in aktualne oddaje na internem kanalu, aktualni in zanimivi programi in jasna ter čista sli-ka na naših TV-ekranih. Ravno zato smo s svojo prisotnostjo na vseh prireditvah v naši občini

in širše, pridobivamo gradivo za svoj program ter tako zapolnjujemo del programske sheme. Poskušamo pripraviti tudi nekaj lastnih od-daj. Pri tem se je ekipa programskega sveta po svojih močeh trudila, da zadeve potekajo zadovoljivo.Poleg programskega dela izvajamo tudi informativno dejavnost pre-ko video strani. Preko njih želelimo našim članom prenesti preko malih ekranov informacije o dogodkih v naši občini in širše. V ta namen smo v lanskem letu pripravili preko 400 različnih video stra-ni. Upamo, da smo z namero večje informiranosti naših članov, ob-čanov uspeli.Da naš sistem glede na starost deluje s čim manj izpada, skrbi vod-stvo društva skupaj s pogodbenim podjetjem DROZG, d.o.o.. Opra-vljenih je bilo nekaj večjih posegov, vsi z namenom, da je signal bolj-ši in izpadov čim manj. V kolikor pa se izpadi le pojavijo, poskrbimo, da so ti čim krajši. Zavedamo se, da je naša prva naloga dobra slika na televizorjih slehernega člana.Naša namera, ostati edini oplotniški KTV medij, bo v bodoče terjala tudi posodobitve, kakšne in v koliki meri bodo te izvedljive, pa bo odvisno od mnogo dejavnikov. Želje so, upamo, da nam bo to tudi uspelo!Ob vsem tem naštetem si bomo še naprej prizadevali, da vas bomo kar se da ažurno informirali o vseh dogodkih v naši občini in širše. Omogočili bomo, da si boste z našo pomočjo lahko še ogledali kaka-kšno zanimivo prireditev, ki ste jo morda zamudili ali bi si jo želeli še enkrat podoživeli.

Vodstvo društva KTV OplotnicaNaši studijski prostori, iz katerih se odvijajo naše lastne oddaje

UTRIP - maj 2009 29

DRUŠTVA

Srečanje borcev in veteranov na Limbuškem nabrežju 3. julija 2008

Komemoracija 24.10.2008

Pohod k Tehniki Mernik 24.5.2008

V občinski organizaciji borcev za vrednote NOB Oplotnica se združujejo borci, ki so bili aktivni udeleženci ali sodelavci NOB, in tudi mlajši člani, ki znajo spoštovati štiriletno borbo staršev ali starih staršev za svobodo Slovencev.V težkih časih, polnih strahu, obupa in trpljenja, so se pogumni in zavedni Slovenci uprli okupatorjevemu uničevanju, borili so se za svoje pravice, za slovensko besedo in pesem, že takrat so se borili za vrednote, ki so tudi danes vrednote vsega človeštva. Njihove sanje so postale resničnost. Danes živimo v svoji in neod-visni državi Sloveniji, kjer je poskrbljeno za zdravje, za šolanje, za stanovanja, za delo, za varnost … Žal čas neusmiljeno pobira žive priče dogajanja med vojno, naše starejše člane, a se kljub temu naše članstvo veča. Ob pomembnih obletnicah zgodovinskih dogodkov ali ob pra-znikih smo se tovariško družili na Boču, na Poljanah, pri Ju-hartovem križu, na Frankolovem, na Zgornji Polskavi in na Limbuškem nabrežju. Spominske svečanosti na Osankarici, ki so jo letos s kulturnim programom oblikovali tudi učenci OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica in člani KUD-a Oplotnica, smo se udeležili kar z dve-ma avtobusoma. Pridružili smo se več tisočim pohodnikom iz različnih krajev Slovenije, ki so se poklonili spominu borcem na zadnjem bojišču Pohorskega bataljona, tem svetem kraju, kot ga je imenoval slavnostni govornik, predsednik države dr. Danilo Türk. Najpomembnejše tovariško srečanje za občinsko organizacijo pa je bilo v okviru občinskega praznika na spominski svečanosti pri Tehniki Mernik in na kmetiji Anice in Jožeta Bobika v Božjem.Kaj pomeni Tehnika Mernik, je med drugim lepo povedala slav-nostna govornica Maja Valenčak: » …in če še postojimo pri spo-minjanju na tiskarno, ki je v okrilju pohorskih dreves opravljala enako poslanstvo kot dobra štiri stoletja pred tem Trubar, lahko rečemo, da je DOMAČA BESEDA v najtežjih trenutkih naroda najmočnejše orodje in orožje …«Ob tej priložnosti vas naj povabim na letošnji pohod in srečanje pri Tehniki Mernik v soboto, 30. 5. 2009.Množično smo se udeležili 1. Šarhovega pohoda po poteh Pohor-skega bataljona in mitinga miru na Treh Kraljih. Prav tako bomo storili letos. Vabljeni! Praznujmo skupaj!Borci za vrednote smo prepričani, da lahko v miru z znanjem in s srčnostjo dosežemo vse ali skoraj vse.Praznični dnevi pa so priložnost za razvijanje in poglabljanje spoštovanja, razumevanja, strpnosti in prijateljstva med nami.PRIDRUŽITE SE NAM!

Predsednica OO borcev za vrednote NOB OplotnicaBreda Verstovšek

BORCI ZA VREDNOTE NOB

UTRIP - maj 200930

DRUŠTVA

ČEBELARSKO DRUŠTVO OPLOTNICAČebelarsko društvo aktivno deluje že četrto leto. Drugi mandat za predsednika društva so zaupali dosedanjemu predsedniku Dragu Kameniku.Čebelarsko društvo se bo še naprej trudilo spodbujati osnovnošolce in ostale krajane za sodelova-nje pri vzgoji čebel in razvoju ekološkega čebelarstva ter pridelavi čebeljih pridelkov v občini Oplo-tnica. Vključujemo se tudi v projekte na področju kmetijske panoge, turizma in varstva okolja.Medene izdelke predstavljamo ob raznih prireditvah, kot na primer ob občinskem prazniku ter na jesenskem in božičnem sejmu, kjer jih je mogoče tudi kupiti. V osnovni šoli vodimo čebelarski krožek. Letos bomo izvedli izobraževanja za čebelarje začetnike ter pridobitev kvalifi kacije NPK čebelar, čebelarka skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije. V maju bo tekmovanje mladih čebelarjev na Koroškem. Lani smo izvedli strokovno ekskurzijo v jesenskem času po Koroški – ogled rojstne hiše Prežihovega Voranca ter ogled rudnika Mežica. Ob 30-letnici ČZD Slovenske Konjice so naši zaslužni člani prejeli priznanje in zlato čebelo. To so Ivan Potnik, Ivo Dobrovnik, Alojz Črešnar in Marija Kamenik.Ob občinskem prazniku želimo vsem občankam in občanom veliko medenih užitkov in se jim zahvaljujemo za njihovo podporo ter jih vabimo, da se nam pridružijo.Naj medi!

Marija KAMENIK

DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI V LETU 2008Ko se ozrem na prehojeno pot društva v letu 2008, zasije iz mene ponos, saj je lan-sko leto bilo eno izmed uspešnejših. Če poskušam kronološko obdelati izstopajo-ča dogajanja, lahko začnem kar v januar-ju.Skupaj z Društvom kmečkih žena smo pri-pravili predavanje na temo »Priprava jedi iz kunčjega mesa«. Res je, da smo preda-vanje pripravljali kar dolgo časa, toda ko smo resno pristopili k izvedbi, je nastalo koristno predavanje o možnostih uporabe kunčjega mesa v vsakdanji prehrani. Po končanem teoretičnem delu predavanja smo pripravili pašteto iz kunčjega mesa, vmes pa smo pojedli okusno juho, ki je prav tako bila pripravljena iz kunčjega

mesa. Sledilo je prijetno in veselo dru-ženje. Predavanje je vodil gospod Ivan Kočivnik, za kar se mu na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujem. Obenem pa zahvala tudi Društvu kmečkih žena, brez katerega izvedba ne bi bila tako uspešna!Naslednje večje dogajanje je bil zbor čla-nov društva prvo soboto v februarju. Pre-gledali smo dogajanje v letu 2007, napra-vili plan dela za leto 2008 in se na koncu tradicionalno poveselili.Komaj smo pošteno zakorakali v leto 2008, že je bil tu mesec maj in z njim praznova-nje občinskega praznika. Malo pokazno razstavo naših ljubljenčkov smo pripravi-li pod oboki grajske pristave. Razstava je bila, kot vedno, zelo dobro obiskana.

Naša naslednja akcija je bila zopet poka-zna razstava, tokrat na Keblju v sklopu praznovanja njihovega krajevnega prazni-ka. Razstavo posebej omenjam, ker je bila postavljena pod našimi novo nabavljeni-mi šotori. Prostor sicer ni posebno velik, le 36 m2, nam pa omogoča predstavitev kjerkoli.Poletni čas je čas piknikov. Tudi mi smo si ga organizirali v mesecu septembru. Stroške za piknik smo poravnali iz lastnih sredstev. Cilj takih srečanj je druženje in zopet smo se imeli čudovito.Proti jeseni so se začele razstave pri dru-gih društvih. Najprej smo sodelovali v Račah na razstavi društva »Gojitelj« iz Miklavža, in to s 40 živalmi. Kasneje smo

UTRIP - maj 2009 31

DRUŠTVA

sodelovali še na razstavi v Mariboru. Na koncu razstavne sezone smo sodelovali še na razstavi parov v Laškem.Med vsem tem razstavljanjem smo orga-nizirali meddruštveno razstavo »Oplotni-ca 2008«. Izkoristili smo zatišje v Sloven-ski Bistrici in Slovenskih Konjicah. Tam lani ni bilo razstav, zato smo jih povabili k sodelovanju pri naši razstavi. V pripra-vo razstavišča na Poznejevem dvorišču smo vložili ogromno dela in truda. Kot razstavni prostor smo uporabili kozolec, del dvorišča, od prostovoljnega gasilskega društva smo si sposodili šotor in še naša dva šotora smo postavili. Tako smo prido-bili prostor za 250 kletk. Te smo napolnili z našimi živalmi in živalmi gojiteljev iz društev, ki so sodelovala. Obiskovalci so si lahko ogledali 92 kuncev, 85 kljunov pe-rutnine, 73 golobov, kot atrakcijo pa smo

od gospoda Grobelšeka in njegove prijate-ljice dobili na ogled še ameriškega rakuna. V petek, 24. 10., je bil organiziran ogled razstave za osnovnošolce in predšolske otroke. V soboto, 25. 10., so sodniki oce-njevalci ocenili razstavljene živali. Dosegli smo 25 prvakov pasme, dva prvaka barve in dva prvaka razstave z oceno 97 točk (od 100 možnih točk). Obisk razstave je bil še kar zadovoljiv, lahko pa bi bil še števil-nejši, vendar podeželje naredi svoje. Res je, da imamo prebivalci podeželja doma različne živali, toda pasemskih malih ži-vali ni možno srečati na vsakem koraku. Razstava Oplotnica 2008 je bila ena izmed največjih, če ne največja, v našem kraju, zato si jo je bilo vredno ogledati.Za konec leta smo si aktivni člani, name-sto zaključka, skuhali golaž v kotlu in tako zaključili leto 2008.

Kar se tiče samega gojenja pri posame-znikih, se stanje spreminja. Na začetku našega novega zagona smo imeli le kunce, zelo malo perutnine in skoraj nič golobov. Danes je stanje postavljeno na glavo, saj premoremo zelo veliko različnih pasem perutnine, od pavov, okrasnih fazanov, jerebic, prepelic, kokoši, rac, gosi itd., ka-kor tudi precej pasem golobov in najmanj pasem kuncev. V naše članstvo bi morali sprejeti še več gojiteljev, da bi lahko goji-li še več pasem živali, sedanje člane pa bi morali pripraviti do tega, da bi se še bolj potrudili.Za konec naj vam prestavimo še nekaj po-sebnih pasem živali, ki jih naši gojitelji z veseljem gojijo.

Predsednik DGMŽ OplotnicaMilan Sitar

Bele štajerske kokoši

Modri pav

Pritlikava yokohama kokoš

Velikonočni piščanček Štajerske kokoši

UTRIP - maj 200932

DRUŠTVA

KAJ VSE SMO POČELI V LETU 2008 V DRUŠTVU KMEČKIH ŽENA V OPLOTNICI

Že kar 29. in 30. 1. smo se udeležili izobraževanja v ŠC v Zrečah na temo priprave in strežbe hrane ne le zase, ampak tudi za goste. Zbor članov v februarju nam je dal nove smernice za tekoče leto. Ker je naš cilja med drugim tudi sodelovanje z društvi v občini in izven nje, smo že 4. 3. skupaj s KORK v Oplotnici pripravili predavanje na temo »Se-kunde rešujejo življenje«. Za praznik žensk smo pripravili čajanko, ki je lepo uspela, in po udeležbi sodeč, je bila ta zamisel dobra. Na vabilo Društva kmetic LIPA Vitanje smo se udeležili predavanja o zdravilnih rastlinah, predvsem o čemažu, njegovi zdravilnosti in njegovi uporabi v kuhinji.Delavnica peke rezin nam je pomagala pri pripravi občinskega pra-znika, kjer smo poleg rezin obiskovalcem ponudili tudi špargljevo juho, prev tako dokaj nepoznano jed.Na povabilo Ptujskih vedut so se naše članice udeležile tekmovanja v peki krušnih izdelkov in slaščic ter prinesle lepa priznanja.Tudi košnja in žetev pšenice na star način je že naša stalnica, saj se ponavlja že vrsto let in je zato iz leta v leto več obiskovalcev.V programu smo imeli strokovno ekskurzijo; tokrat smo izbrali Go-ričko, nam manj znani del Slovenije. Prepričali smo se, da se kljub trdemu delu in ljubezni do zemlje narava mnogokrat poigra z ljudmi grobo, pa kljub temu ne obupajo in z novim zagonom začnejo novo leto. Tudi to je bilo za nas poučno. Za razvedrilo smo pogledali na drugi konec naše države, to je na Pri-morsko, in si ogledali še kraje, ki jih še nismo videli.V avgustu smo na pobudo Agencije za kmetijske trge in razvoj pode-želja Šentjur sodelovali skupaj z TD Oplotnica in kmečkim turizmom na mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni. Menim, da smo dobro predstavljali našo občino, kakor tudi agencijo.Kar hitro se je prevesilo v jesen in na vrsti je bilo praznovanje dneva kmetic v oktobru. Skupaj s skromno proslavo za ta praznik smo letos organizirali tudi mali jesenski sejem. Na ta sejem smo povabili do-mače rokodelce, da se pokažejo. Že kar ob tej priliki povabimo vse, ki imajo kakšne ročne spretnosti, da se tega sejma udeležijo in pokažejo svoja znanja in veselje do ustvarjalnosti. Marsikateri izdelek se ob tej priložnosti lahko proda. Na tem sejmu smo po zaslugi naše nove čla-nice in sadjarke Emilije Leskovar prikazali sadjarsko razstavo s kar devetini sortami jabolk, saj sadjarske razstave kljub mnogim sadjar-jem na našem področju nismo videli že vrsto let. Zato vabim sadjarje, da v jeseni strnete vrste in nadgradite lanski začetek.Za martinovanje, ko je že mošt postal vino, so vinogradniki skupaj s TD Oplotnica in našim društvom organizirali pobiranje pridelka –

Obisk vrta orhidej na Goričkem

Sprejem novih članic v naše društvoNjam njam, ne morem se upreti

vinskega – in pripravili pokušino le-tega na Podpohorski vinski cesti Prihova. Številna udeležba je pokazala, da se na tak način da prite-gniti turista. Tukaj se ne sme pozabiti, da je bila izbrana naj kmetica - vinska kraljica, kar je ob martinovanju že tradicija.Večer napitnic v tem letu je bil organiziran že drugič, in sicer pod naslovom »Hrana, vino in pesem z roko v roki skozi življenje« skupaj z Društvom vinogradnikov v Oplotnici. Tovrstna srečanja nam dajo vedeti, da je takšno sozvočje še kako pomembno, saj je vino, ki ga pridelajo naši vinogradniki, vedno boljše in boljše in tako slajše. Če pa je zraven še kaj dobrega za pod zob, pa je trud poplačan.Čas koledovanja pove, da je zima pred vrati in da se bližajo božični prazniki. Žive jaslice in prihod svete družine zaključijo leto.Ob koncu lahko rečem, da je sodelovanje z društvi tista nit skozi celo leto, ki nas združuje, nam daje voljo za nadaljnje delo in uspehi so tukaj v zadovoljstvo vseh sodelujočih.V letu 2009 pripravljamo nekaj izobraževanj v okviru Agencije za ra-zvoj podeželja Šentjur, zato vabimo vse kmetice in nekmetice, torej vse tiste, ki jih tovrstno druženje zanima, da se nam pridružite. V letošnjem letu bo kar nekaj izobraževanj brezplačnih, kar bo dobro-došlo za marsikoga tako na področju izobraževanja kakor tudi na področju druženja.

Predsednica društva Marica Polenek

UTRIP - maj 2009 33

DRUŠTVA

Tradicionalna žetev

Tudi za naše želodčke je treba poskrbeti

Sodelovanje na sejmu v Gornji Radgoni

Zbira se dobra kapljica vinogradnikov s Prihove

Čas hitro mineva in človek se še ne zave dobro, ko na njegova vrata potrka neznan-ka in vstopi, brez da bi jo povabili. Brez da bi jo prosili, je z nami in zato ji nismo niti malo hvaležni.Ali se nemara sprašujete, kako ji je ime. Imenujemo jo vendar starost. Medse jo mora sprejeti vsak, ki mu jo je dano doča-kati. Vprašanje, ki se poraja, pa je, kako bi to dobo posameznik sprejel čim bolj pri-pravljen in bi to svoje življenjsko obdobje preživel čim bolje.Da bi bilo temu tako, pa starostniki niso dovolj sami sebi, ampak jim mora pri tem pomagati širša skupnost. Včasih so bili tež-ji časi, bi pomislili, a se zdi, da je bilo sa-

moumevno, da mlajši poskrbijo za starejše, vsak po svoji moči in vesti. Že pregovor nas je učil: Ti očeta do praga, sin tebe čez prag. Kdor se je nad njim zamislil, je to nalogo tudi z vso odgovornostjo prevzel. Vemo, da so bili takrat drugi časi in da so po večini ženske ostajale doma in jim je tako bilo to lažje.Časi so se spreminjali, k sreči na bolje, in tudi ljudje so postajali drugačni. Bolj samozavestni in zahtevnejši. Kaj kmalu je svet ugotovil, da stari in mladi pač ne gredo skupaj. Mladi so odhajali na svoje, starejši pa so ostajali doma. Tako je mno-gim starejšim v zadnjem obdobju njihove-ga življenja ostala le še oskrba v domu za

ostarele. Težko je po tolikih letih zapustiti kraj, ki ti je najdražji. Težko se je ločiti od vsega, kar si vsa svoja najboljša leta ustvar-jal, in težko se je prilagoditi na drugačno, tuje okolje.V DU Oplotnica preko naših poverjeni-kov po vseh zaselkih spremljamo življenje naših članov. Prizadevamo si doseči, da bi čim dlje lahko ostali v svojem okolju in čim bolje preživeli svojo starost.Pri vsem tem pa ni dovolj le naše društvo, ampak mora k temu pristopiti vsa širša javnost, predvsem pa država. Menimo, da je nujno potrebno boljše medgeneracijsko povezovanje. Opustiti moramo razmišlja-nje iz preteklosti, stopiti v dobrem in sla-

MEDGENERACIJ SKO POVEZOVANJE

UTRIP - maj 200934

DRUŠTVA

bem skupaj. Ali je še kaj lepšega kot to, da starostnik sproščen ob sebi začuti hčer ali vnuka, ki mu je pripravljen v zadnjih tre-nutkih pomagati.Vemo, da je to tudi za mlade težko pri ihti in današnjih delovnih razmerah. Zaveda-ti pa bi se morali, da tudi mi starši nismo bili in tudi ob današnjih slabih časih ni-smo ravnodušni do njih. Pripravljeni smo

sprejeti marsikateri del njihovega breme-na nase, samo da bi naši otroci čim manj boleče preživeli današnje krizno obdobje. Ker so naše pokojnine še redne in sigur-ne, čeprav majhne, jim z njimi kolikor se le da pomagamo. Če še zmoremo, jim z veseljem priskočimo na pomoč pri varstvu vnukov in ustvarili smo stanovanja tistim, ki stanujejo doma, ni treba odštevati dra-

gih stanarin.V društvih upokojencev menimo, da je prav zdaj čas, da stopimo z roko v roki, pomagamo eden drugemu, saj bo tako ži-vljenje vsem lepše. S tem bomo naučili tudi bodoče rodove prenašati dobra dela iz ge-neracije v generacijo. Svet bo tako boljši in v duši marsikoga bo vladalo zadoščenje.

PREDSEDNICA DU Olga Stebernak

KONCERT OB IZDAJI ZGOŠČENKE MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA KUD OPLOTNICA

Ob zelo domiselnem scenariju, ki ga je povezoval Davor Leskovar, je v nedeljo, 29. 3. 2009, v nabito polni dvorani Milenij Mladinski pi-halni orkester KUD Oplotnica ob 17. uri pričel s predstavitvijo pesmi iz novo nastale zgoščenke z naslovom »Feel the brass« avtorja Val-terja Kukoviča. Takšen obisk v Oplotnici ni ravno običajen, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da je potekal v zelo sproščenem vzdušju,

orkester pa je pokazal odlično pripravljenost in kvaliteto, saj tako majhna zasedba, ki šteje komaj 17 članov, pričara zvok velikega orke-stra. Kot je bilo pričakovati, so blesteli tudi glasbeni gostje Mike Orešar, Tadeja Mlakar in Franja Gomaz, ki so pokazali izjemen pevski talent. Tudi pri vokalni skupini Sonus občin-stvo ni ostalo ravnodušno, saj so fantje po od-peti pesmi »All for one« bili deležni velikega aplavza. Tudi vizualnih učinkov in projekcije, na kateri so si lahko gledalci v kratkem pre-moru ogledali novo nastali spot mladinskega orkestra z naslovom »Utrinki Oplotnice«, ni manjkalo. Tisti, ki so koncert zamudili ozi-roma se ga niso mogli udeležiti, bodo lahko prišli na svoj račun v mesecu aprilu in maju, saj bo orkester zaradi velikega povpraševanja koncertiral širom Slovenije, tudi v Slovenski Bistrici in v Slovenskih Konjicah. Datumi na-stopov bodo javljeni pravočasno v različnih medijih in drugih virih obveščanja.

UTRIP - maj 2009 35

DRUŠTVA

Da čas nezadržno mineva, se v teh dneh zavedajo pevke Ženskega pevskega zbora KUD Oplotnica, ki letos praznujejo okrogli jubi-lej, in sicer 20-letnico neprekinjenega delovanja njihovega zbora. Natanko 20 let je minilo od takrat, ko je zborovodkinja skupaj s pevkami izpeljala prve pevske vaje. V času delovanja se je ženski pevski zbor tudi spreminjal, kajti nekatere pevke so odhajale, spet druge so prihajale, spreminjala pa se je tudi zunanja podoba zbora. Kljub temu pa drži ena stvar: zbor je v vseh dvajsetih letih vodila in mu ostala zvesta vse do današnjega dne zborovodkinja gospa Jožica Brečko. Za njeno potrpežljivost smo ji pevke res hvaležne. V dolgi dobi delovanja je zbor sodeloval na številnih dogodkih in prireditvah v Oplotnici in okolici, gostoval je v Nemčiji, kjer je prepeval slovenskim zdomcem, v Oplotnici je gostil mešani pev-

ski zbor Lidia Doushek iz Bolgarije, pevke so izdale svojo kaseto in zgoščenko in še in še je bilo lepih ter nepozabnih trenutkov in dogodkov. Glede na to, da ženski pevski zbor obeležuje okroglo obletnico, je pripravil 10. maja 2009 veliki koncert pod naslovom »Dvajset pe-smi za dvajset let«, ki je bil v športni dvorani Milenij v Oplotnici. V ta namen so pevke pobrskale po svojem spominu in izbrale dvajset pesmi izmed vseh pesmi, ki so se jih naučile v dvajsetih letih in ki so jih zapele na svojem koncertu v mesecu maju. Seveda pa na tem koncertu tudi ni manjkalo gostov ter ostalih nastopajočih. V imenu župana in občinske uprave jim iskreno čestitamo.

KUD Oplotnica

DVAJSET PESMI ZA DVAJSET LET

Ku, ku – verjeli ali ne – tudi literarna sek-cija je še zmeraj tu. Niti ne tako v ozadju, kot se dozdeva na prvi pogled. Zadnje čase so se ji odprla vrata malo bolj na široko, ne le v oplotniško kulturno dogajanje, tem-več tudi tja, v Ljubljano, na republiški nivo. Lahko bi rekel: »Ja, kaj nam pa manjka? Vodstvo našega kulturnega društva nas upošteva kot enakopravno hčerko v dru-žini naše druge matere KULTURE, Javni sklad republike Slovenije za kulturo, nas je, hotel ali ne, spoznal in nas začel spošto-vati, čemur je nemalo pripomogel šarm, ki ga naše pisanje izžareva iz vsakega našega dela!« Za celotno oplotniško kulturno društvo bi lahko rekel le, da je fenomen brez prime-re. Brez lastne strehe nad glavo je preživelo

skoraj štiri desetletja, zato je pravi čudež, kako mu je uspelo, da se ni nalezlo nomad-skega življenja, si postavilo šotora nekje na obrobju naše občine in zaživelo povsem samo zase, kot neka osamljena nerazumlje-na, izzobčena manjšina. No, da dam šalo na stran in se posvetim najbolj perečemu problemu! Nataliteta nas muči – predvsem našo literarno sekcijo. Podmladka nam manjka! Samo trije člani smo ostali, pa še od teh treh sva vsaj dva že prestara, da bi poskrbela za naraščaj. Zato prosim vse, ki čutijo vsaj malo ljubezni do literature, da se nam pridružijo. Prav radi jih bomo »posvojili«, pri tem pa jim svečano obljubljamo, da jim bomo pustili vso osebno svobodo – tako ono splošno kot tisto, povezano z literarnim ustvarja-

njem. Družba enako čutečih bomo in sku-paj bomo poskušali doprinesti vsaj delček opravičila za naložbo v naš novi hram kul-ture. Vljudno vabljeni!In komentar za konec – ta se je porodil med pogovorom z upravljavcem delovnega stroja, ko sem pasel svojo radovednost na nastajajoči lepotici: »Če je mogel skozi portal tako velik stroj, skupaj s človekom, zakaj se ne bi mogla skozenj zriniti tudi kultura?« Zares lepe pozdrave vam pošilja moja ma-lenkost – predsednik literarne sekcije! V upanju, da bo moja prošnja čimbolj za-legla, jo v imenu sekcije, poln nestrpnega pričakovanja, še enkrat ponavljam: »Pri-družite se nam v čim večjem številu!«

Feliks Štefane

KAJ PA LITERATI?

UTRIP - maj 200936

DRUŠTVA

Stanko Horvat, uspešni oplotniški literarni ustvarjalec, je v minulem letu, letu mednarodnega dialoga, sodeloval pri oblikovanju 7. zbor-nika kulturnega društva nemško govorečih žena »Mostovi«. Med besedili ostalih avtorjev je bilo objavljeno tudi njegovo - v obeh jezikih; slovenščini in nemščini. Izbor je opravil Marjan Pungartnik. Zbornik je izšel v Mariboru decembra 2008.Čestitamo!

DOMAČI LITERARNI USTVARJALEC

STANKO HORVAT: KULTURNI DIALOG – VEZ MED LJUDMI

Letošnje leto so evropske institucije in dr-žave članice Evropske unije razglasile za leto medkulturnega dialoga. Zakaj ome-njam dialog? Zato ker je v vseh segmentih našega življenja premalo prisoten.

Čisto kratka defi nicija kulture bi bila: »Je skupek dosežkov in vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delova-nja in ustvarjanja.« Različne vrste kultur so: antična, srednjeveška, evropska, ori-entalska, grška in rimska. Pomembna je tudi duhovna, zlasti na področju miselne-ga ustvarjanja, in materialna na področju tehničnega ustvarjanja.

Kaže se tudi kot dejavnost, ki obsega po-dročje človekovega umskega, umetniške-ga delovanja in ustvarjanja. Uporabna je tudi kot lastnost človeka glede na njegovo obvladanje, uporabljanje splošno veljav-nih načel, norm, pravil pri vedenju in ravnanju.

Dialog se zrcali kot izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum. Zato bi bilo dobro, da bi se k njemu zatekli večkrat, kajti le tako lahko začnemo graditi plu-ralizem mnenj.

Znano je, da smo Slovenci v preteklosti govorili veliko narečij, ki počasi in ne-zadržno izumirajo. Zavedati se moramo, čeprav vsaka vas ne govori več svojega narečja, da je jezikovna raznolikost boga-stvo našega naroda. Prav tako naš planet krasi jezikovna raznolikost. Zato se mi zdi prav, da jezikovno razslojenost premagu-jemo na takšen način, kot je sodelovanje. Le tako lahko kljub jezikovni raznolikosti obogatimo kulturno sfero našega in vaše-ga prostora.

Kaj vse pa bi lahko napisal o naši prelepi Štajerski! Kleni in trdni ljudje naj bi živeli tod. Vendar, je vedno tako? Verjetno ne. Kako bi potem razložili »mehkobnost« ljudi na tem našem koncu Slovenije. Pri tem imam v mislih naše literarne ustvar-jalce. Za ta podvig sta potrebna nežnost in sozvočje. Njihovemu pogumu in volji se je treba zahvaliti, da nezadržno konku-riramo svetovnim trendom.

Vendar, kje je ta tanka črta? Je to črta ali črtica, ni pomembno. Pomembnejša stvar so vezi med ljudmi. Dialoškost teh pove-zav se kaže v tem, da z literaturo poskuša-mo vzpostaviti ta manjkajoči vezni člen.

Pri tem sploh ni pomembno, ali je to pri-zadevanje na začetku okorno.

V letošnjem letu se je »zgodil« še en po-memben mejnik. Minilo je natanko 500 let, odkar se je rodil Primož Trubar. Zakaj ga omenjam? Zato ker je ravno on uteme-ljitelj slovenske književnosti ter strokovne in znanstvene publicistike. Z njegovima prvima knjigama smo se Slovenci postavi-li ob bok svetovnim jezikom. Istočasno se skozi njegov ustvarjalni duh zrcali pove-zanost med ljudmi takratnega časa. Lah-ko rečemo, da si je prizadeval vzpostaviti temelje slovenski narodni identiteti.

Torej, če povem še drugače: »Vsi njeni pripadniki imajo skupno identiteto.« Da ohranimo to identiteto, moramo narediti vse, da začnemo graditi most med lju-dmi. Naloga nas pri tem je povezati vse niti tega ustvarjanja v celoto. Naj bo tole pisanje nekakšen temeljni kamen, iz kate-rega bodo zrasle takšne ali drugačne vezi med nami in pa tudi zametek novodobne ustvarjalnosti.

KUD OPLOTNICA

KDOR POJE RAD, JE VEDNO MLAD IN VESELTako so rekli starejši pevci ob jubilejnem koncertu MoPZ Oplotnica. Spomniti želim, da je koncert lepo izzvenel in je bil dobro obi-skan. Ponosni smo, da so številni prisotni strokovnjaki pohvalili naše petje.Odpeli smo tisti del programa pesmi, iz katerega se čuti naša slovenska kulturna dediščina.Vse pohvale in priznanja so nam dala energijo, da z delom nadaljujemo. Želimo, da se zbor še pomladi in številčno okrepi. Naše načrte do naslednjih obletnic bi radi uresničili, zato pozivamo vse, ki radi pojejo in nastopajo ali bi se v znanju zborovskega petja želeli še izpopolniti, naj se nam pridružijo. Tukaj je priložnost, izkoristite jo.Člani MoPZ Oplotnica se zavedamo, da vse priznanje in zahvala za dobro petje gresta potrpežljivi pevovodkinji mag. Petri Juhart-Brdnik in njenemu možu Luki Juhartu, ki se trudita, da zbor zveni na visokem nivoju. Za MoPZ KUD Oplotnica Avgust Leskovar

UTRIP - maj 2009 37

DRUŠTVA

Ljudje, ki delujemo v organizaciji RK, še posebej spoštujemo, negu-jemo in spodbujamo solidarnost med ljudmi in se trudimo pomaga-ti ljudem v stiski. Solidarnost in pomoč sta v današnjih kriznih časih še posebej pomembni človeški vrednoti. V občini Oplotnica je bilo v letu 2008 v Krajevno organizacijo RK vključenih 1474 članov. Vsi niso aktivno sodelovali, a tisti, ki so, takih je bilo nad 40, so opravili preko 1600 prostovoljnih delovnih ur. Njihovo plačilo je bil le prije-ten občutek, da so nekomu, ki je bil v stiski, pomagali. Razdeljevali so živila iz zalog EU, pakete NIKOLI SAMI, opravljali merjenje krv-nega pritiska, holesterola in sladkorja v krvi, sodelovali pri organi-zaciji in izvedbi dveh krvodajalskih akcij, organizirali zdravstveno predavanje o osteoporozi, obiskovali bolne in invalidne občane na domovih ter v domu za starejše v Poljčanah in Slovenskih Konjicah, organizirali srečanje starejših. To je le nekaj naštetih opravil. Da smo vse lahko uspešno opravili, se zahvaljujemo vsem, ki ste nas pri delu podpirali in z nami sodelovali. Hvala za pomoč Občini Oplotnica, DKŽ, KTV, OŠ, sekretarki Območnega združenja RK Mariji Bračič in vam, spoštovani občani občine Oplotnica, ki ste naši člani. K sodelovanju vas vabimo tudi letos. Ob tej priložnosti pa vas ob-veščamo, da: - v Rdečem kotičku drugo soboto v mesecu od 9. do 10. ure opra-vljamo merjenje krvnega pritiska, holesterola in sladkorja v krvi (za člane RK brezplačno);- zbiramo oblačila, obutev in še uporabne tehnične predmete, po-hištvo … (ob sredah od 16.30 do 17.00 v prostorih sejne sobe pri matičnem uradu);- bo jesenska krvodajalska akcija v petek, 4. septembra, v OŠ Oplo-tnica;- že poteka vseslovenska akcija z naslovom »Lepo je deliti«, ko lahko s položnico, ki jo boste prejeli po pošti, prispevate sredstva za doda-tne prehranske pakete;- bomo ustanovili sekcijo za sladkorne bolnike;- se za pomoč v stiski lahko obrnete na zastopnika KO RK iz vaše vasi ali na telefonsko številko 80 20 250.Pričakujemo vaše sodelovanje in podporo. Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitam in želim predvsem zdravja, sreče in zadovolj-stva.

Predsednica KO RK Oplotnica Štefk a Žnidarič

»Jadrnice« na obisku pri skupini Utrip

PODAJMO ROKO SOČLOVEKU

Maksi Ostruh je prejel bronasto plaketo prof. prim. dr. Edvarda Glaserja za 50-kratno darovanje krvi

Člani KO RK Oplotnica - jih poznate?

Obisk varovancev dr. Jožeta Potrča v Poljčanah

UTRIP - maj 200938

DRUŠTVA

DRAGI PLANINSKI PRIJ ATELJI!Kje so tiste poti, o katerih smo sanjali kot otroci in bili pripravljeni na vse na-pore, da jih premagamo samo zato, da uresničimo svoje sanje? Nič ni narobe, če smo zgrešili pot in hodili po vijugastih cestah in iskali bližnjice, kjer jih ni bilo.Celo življenje se učimo in prav šola iz lastnih izkušenj je najbolj učinkovita. Le prepričanje, da smo na pravi poti, nas lahko osreči in obogati, izkušnje, ki jih na tej poti doživljamo, pa so prava popotnica za naprej.Leta 2008 smo zabeležili 58 let uspešnega in neprekinjenega delovanja planin-skega društva Oplotnica. Zagotovo so se naši predhodniki srečevali s takšnimi in drugačnimi dilemami, težavami, iskanjem prave poti. A prav neprekinjeno delovanje društva kaže, da so iz vseh zagat našli pravo pot. To je bilo možno samo s sodelovanjem številnih posameznikov-prostovoljcev, ki so poleg zado-voljevanja svojih lastnih želja in ciljev našli čas tudi za to, da so veliko svojega prostega časa namenili delu društva in s tem omogočili izvedbo številnih ak-cij. Če je bilo prostovoljno delo v času ustanovitve cenjeno in podprto s stra-ni družbeno gospodarskih subjektov, se je to v zadnjem desetletju žal precej spremenilo. Delodajalci na prvo mesto postavljajo pričakovani dobiček in jih kaj drugega ne zanima preveč. Zato sem toliko bolj vesela, da je krog tistih, ki ste pripravljeni del svojega prostega časa nameniti društvu, dovolj velik, da iz leta v leto pripravimo in izvedemo širok program aktivnosti. Tako je tudi odziv naših članov, ki so jim namenjene te aktivnosti, dober, njihova pričako-vanja pa so tudi za v prihodnje velika.Čeprav prostovoljno, je delo opravljeno strokovno, saj imamo vsi člani, ki so-delujemo pri izvajanju akcij, ustrezno strokovno ali planinsko izobrazbo. Ugo-

tavljam, da je bilo v letu 2008 opravljenih več kot 1000 ur prostovolj-nega dela mentoric, vodnikov, markacista in ostalih članov društva.V planinstvu imamo izdelan program aktivnosti od najmlajših do najstarejših članov. Naše akcije in pohodi so različnih zahtevnosti, primerni za prav vsa življenjska obdobja. Zato se začne že pri naših najmlajših članih v vrtcu, kjer vzgojiteljice-mentorice skrbijo za kraj-še in daljše sprehode v naravo, otroci pa so vključeni v akcijo Ringa raja. Delo z najmlajšimi se nadaljuje v prvi triadi osnovne šole, kjer se otroci udeležujejo že nekoliko daljših izletov in pohodov. S seboj tudi povabijo svoje starše ali sorodnike in skupaj z njimi odkrivajo lepote narave in gora. V nadaljevanju so otroci vključeni v akcijo Mladi pla-ninec. Za delo s planinskimi skupinami na šoli skrbijo naše mentorice in planinska vodnica, ki se skupaj z otroci udeležujejo naših akcij.Program izletov je sestavljen tako, da tudi člani z nekaj več izkušnjami najdete sebi primerne cilje. Izlete organiziramo skozi vse leto, največ seveda lažjih.Čeprav je večina organiziranih izletov po različnih koncih Slovenije, tudi na domači kraj ne pozabimo. Letos smo organizirali že 16. spo-mladanski pohod k Črnemu jezeru, ki je v naš kraj privabil množico planincev in ljubiteljev gora. V jeseni pa vas vabimo na pohod Oplo-tnica-Rogla. Pri izvedbi nekaterih akcij sodelujemo z lokalno skupno-stjo. Dobro je tudi sodelovanje z drugimi društvi v kraju.Z leti se v človeku navada zahajanja v gore spremeni v potrebo in lju-bezen do gora. Prikrade se nam v srce tako skrivnostno, kot je skriv-nostna gora sama. Pridružite se nam pri odkrivanju in raziskovanju lepot narave in gora, da odkrijemo to, kar ni bilo nikoli skrito…

Stanka ČohJesenski pohod

Peca

Uršla gora

Jesenski pohod

UTRIP - maj 2009 39

DRUŠTVA

Dovolite mi, da za trenutek zavrtim čas nazaj v leto 1848. Povzpnem se nad korito Oplotnice in opazujem šumeč in deroč potok, poln vode, brez nenarav-nih ovir. V potoku je veliko potočnih postrvi in rakov. Nikjer ni plastenk, na vejah ne visijo vrečke, v vodi ni ploče-vink. Rib je toliko, da niti vsakodnevni odlov niti krivolov ne onemogočata na-ravnega prirasta.Voda ljudem služi predvsem za spra-vljanje podrtih hlodov do žag. Ker je potok vseeno premajhen, da bi nosil hlode, je daleč nad Lukanjo narejena t.i. »klavža«, to je velik jez z vratci, za katerimi se nabira voda. Ko se nabere dovolj vode, odprejo vratca in silovita voda pobere v strugo navlečene hlode in jih v divjem teku odnese do »gra-belj« v Lukanji, kjer jih drvarji polovijo s cepini in spravijo na žage. V teh časih je potok gnal prek 40 žag.Knjiga Janeza Koprivnika »Pohorje« opisuje lepoto potoka Oplotnica (ta-krat Oplotniščica) takole: »Svoj izvi-rek ima v širokem močvirju na Pesku blizu Rogle, teče naprej proti severu, krene pod Brvijo na jugovzhod, potem na jugozahod, malo nižje zopet na ju-govzhod in se drži te smeri do združi-tve z Dravinjo. Na levi strani sprejme Črnovo s Kamenitca, Mrzli studenec z Jagerskega vrha, v Lukanji Črmljo, Čadramščico (Čadro) s Keblja in Je-všenico izpod Svinjače. Na desni strani Skabelico z rogelske strani, Božnico iz Božij (danes iz Božjega) in Gradčanico iz Brezja.Oplotniščica drvi s šumom in penah po kameniti strugi v globokem jarku v dolino. Na desni in levi stoje v obilnem številu strme, na vse strani razpokane granitne skale, ki so ali gole ali z nizkim grmovjem obrasle. Posebno od Luka-nje naprej proti Oplotnici je jarek divje romantičen in slikovit; v veličastnosti in slikovitosti prekaša tukaj vsak drug pohorski potok, celo lepega lobniškega pri Rušah.«»Potočna postrv je edini ribji prebiva-lec tega potoka. Rib je v obilju, voda je čista. Ribolov je dovoljen lastnikom posestev, mestnim in kmečkim obči-nam. Posebno pravico ribolova imajo bližnji graščaki, občine pa smejo loviti ribe po tistem delu vode, ki je v dotični občini.«Danes je potok precej spremenjen. Naravnega ribjega prirasta ni več. Če ne bi ribiči ribiške sekcije Oplotnica

letno vlagali postrvi, ki so vzrejene v ribogojnicah, in pa postrvi, ki so vlo-žene v ribogojne potoke, bi bil potok praktično prazen. Krivolov je prešel vse meje. Ravno pred kratkim smo bili priča krivolova na najbolj grozovit način, ki se je dogajal pod Cezlakom. Očitno je šlo za krivolov z elektriko, in sicer kar 220 voltov. Ribe so bile pobra-ne, na jezu pod Cezlakom pa je ostalo med 80 in 100 poginjenih žab. Struga potoka Oplotnica je v precej krajih re-gulirana, od Lukanje do Cezlaka pa še malo nižje so zgrajene štiri elektrarne z odvzemom vode. Ob suhem letu je po-tok med odvzemom vode in elektrarno praktično presušen, ker voda od jezu za odvzem pa do elektrarne teče po ceveh. Taki predeli so v dolžini od 100 do 300 m. V tem delu struge ni več življenja. Kljub izdelanim t.i. ribjim stezam na jezu, se v sušnih obdobjih voda ne pre-taka, saj je potreba po izdelavi elektrike velika in prevelika.V spodnjem delu od vasi Oplotnica navzdol potok prejme večino kanali-zacijskih voda. To še dodatno onesna-žuje potok, tako da so ribe v vodi od Oplotnice navzdol higiensko vprašlji-ve, pojavlja pa se čedelje več klena, ki je znak onesnažene vode, pri vsem tem pa izpodriva našo potočno postrv in one-mogoča njen normalen razvoj. Pred 10 leti je bilo možno v okolici Tepanja uloviti lipana, ribo, ki je za muharje predvsem zanimiva zaradi hitrosti in divjega boja. Že nekaj let te ribe v po-toku ni več. Kot član ribiške sekcije Oplotnica sem potok prehodil od Oplotnice do Luka-nje navzgor. Za to sem potreboval po etapah cela tri leta. Med hojenjem sem seveda muharil in ugotavljal količino potočne postrvi. Res je, da je v tem delu še nekaj potočnih postrvi, ki pa v večini primerov ne dosegajo ribiške mere. Kje je vzrok ? Glavni vzroki so: manj vode, manj hrane in krivolov.Zaradi odločitve občine, da uredijo re-den odvoz smeti in da vsi občani dobi-jo smetiščne zabojnike, se je že v enem letu potok od vasi Oplotnica bistveno spremenil, saj ne opažamo več smeti v takšnih količinah, kot prejšnja leta, kar je zelo spodbudno. Člani ribiške sekcije Oplotnica organiziramo vsako leto naj-manj dvakrat akcijo čiščenja vode. Pri vsakem čiščenju naberemo vsaj za dve traktorski prikolici raznih odpadkov. Problem je v tem, da nam v zadnjih le-

OPLOTNIŠČICA NEKOČ IN DANEStih članstvo neverjetno hitro upada. Glavni vzroki so »izropan« potok, cena letne dovolilnice in članarine ter neuspešna prido-bitev ribnika Partovec v upravljanje.Ne glede na vse napisano, nas je ostalo skupaj z mladinci 23 čla-nov, ki bomo še naprej zagnano delovali v dobro potoka, občine Oplotnica in končno tudi nam v veselje, ko bomo videli nov in zdrav ribji zarod v potoku. Največja želja nam je ponovna pri-dobitev ribnika Partovec v upravljanje, saj je zdaj zaradi nam neznanih razlogov v upravljanju Gozdnega gospodarstva Mari-bor. Ne glede na posmehe nekaterih ljudi, bomo še vedno čistili potok, predvsem pa si prizadevali za čimprejšnjo izgradnjo ka-nalizacije, kar bi dokončno rešilo naš in vaš potok.

Ribiška sekcija Oplotnica

Elektro odlov v Oplotniščici

Skupinski posnetek po sekcijskem tekmovanju

Vlaganje rib v potok

UTRIP - maj 200940

V lovskih družinah v Sloveniji je bilo lan-sko leto vse v znamenju priprav za pridobi-vanje koncesij v skladu z Uredbo o podeli-tvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Tako je bilo tudi v LD Oplotnica to obdobje, ki je za nami, polno dinamič-nega dogajanja, polemik, zapletov in tudi ustvarjalnega nemira, ki ga je v lovski or-ganizaciji vse več. To je dobro znamenje in obetavna popotnica za naprej, saj je po dol-goletnem ustaljenem delovanju prišel čas sprememb. Razmere so povsem drugačne, zato je potrebno doumeti duh novega časa, v katerem se od nas zahteva, še bolj kot v preteklosti, odgovorno in strokovno delo-

vanje, spoštovanje etičnih načel in izvaja-nje mnogih zakonskih predpisov, ki nam nalagajo vedno nove in nove obveznosti ter dolžnosti, hkrati pa nam dejansko od-vzemajo nekatere pravice in pristojnosti, za katere smo še včeraj menili, da so samo-umevne. Vendar lovci menimo, da ni ra-zloga za zaskrbljenost, čas je za optimizem in vedrejši pogled v nove čase, ki so nam kljub črnogledim napovedim po svoje na-klonjeni. Mi, lovci, se bomo predvsem trudili doka-zati, da želimo ohraniti divjad v naravnem okolju in da je naša dejavnost vedno bolj usmerjena v varstvo divjadi in vedno manj v izvajanje lova. Vedno moramo opozarjati tudi na to, da teh nalog ni mogoče uspešno opravljati brez obilice zagnanosti, dobre volje in veliko prostovoljnega dela. Leto, v katero smo že dodobra zakoraka-li, nam je torej prineslo vladno Uredbo o podelitvi koncesij za trajnostno gospo-darjenje z divjadjo za prvih 20 let s 15% koncesijo. To pomeni, da se bomo na leto morali odpovedati določenemu prihodku od prodane divjačine in lovskega turizma. Zavedati se moramo, da tega denarja, ki ga bomo v bodoče morali odvajati za konce-sijo, nismo uporabljali nenačrtno, ampak smo ga vestno vračali v lovišče, predvsem za dejavnost, ki zagotavlja ohranitev divja-di ali drugače: porabili smo ga za trajno-stno gospodarjenje z divjadjo v lovišču. V preteklem letu je bilo prizadevanje LD usmerjeno predvsem na dosledno izvajanje nalog v smislu varstva, gojitve in odstrela, predvsem parkljaste divjadi. Veliko napora smo tudi v preteklem letu namenili vlaga-

nju fazanov v lovišče, da bi ponovno pri-dobili naravni prirastek tako priljubljene divjadi in vse kaže, da nam to že uspeva.Velike probleme še vedno imamo s klate-čimi psi in delno tudi z mačkami. Število le-teh se izredno povečuje in nam povzro-čajo velik odvzem raznovrstne divjadi iz lovišča. Tu smo lovci skoraj nemočni. Za zmanjšanje oziroma rešitev tega problema poskušamo več narediti z osveščanjem lju-di, potrebno pa bi bilo tudi nadziranje in sankcioniranje kršitev s strani ustreznih organov. Iz leta v leto se povečujejo izgube srnjadi na cestah, v spomladanskem času ob košnji

DRUŠTVA

Streljanje v tarčo je kot športna disciplina.Zadevanje tarče je gotovo izziv za vsakega športnika, da doseže čim boljši rezultat.Kako do dobrega rezultata? Kar več dejavnikov vpliva na uspe-šnost v streljanju.Treba je imeti ustrezne materialne pogoje za vadbo in tudi redno trenirati. Oplotniški strelcivadijo na strelišču območne strelske zveze v Slovenski Bistrici. Člani se redno udeležujejo tekmovanj v okviru Regijske strelske zveze. Vsako tretje leto organizirajo tekmovanje v spomin Pohor-

skemu bataljonu. To je troboj strelskih društev občin Oplotnica, Ruše in Slovenska Bistrica za pokal Pohorskega bataljona. Vitrine strelcev krasi kar nekaj pokalov.Že tretje leto smo sodelovali v počitniških delavnicah za šolarje. Zadevanja tarče se je udeležilo veliko število počitnikarjev, ki so se uspešno preizkusili v streljanju.Glede na dober odziv, smo prepričani, da se bo naše društvo okre-pilo z novimi člani.

Predsednik društva:Iztok Leskovar

STRELSKO DRUŠTVO POHORSKEGA BATALJONA OPLOTNICA

Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije

mag. Srečko Feliks Krope

Podelitev naziva častnega člana LD Oplotnica

Maksimiljanu Višnerju

DELO IN ŽIVLJENJE V LD OPLOTNICA

UTRIP - maj 2009 41

DRUŠTVA

s stroji in tudi zaradi krivolova. Vse skupaj je tega odvzema iz lovišča vsako leto kon-stantno od 30 do 34 % in zaradi tega že načrtno pristopamo k ukrepom za zmanj-šanje te izgube na različnih segmentih.V preteklem letu so predvsem divji prašiči naredili veliko škode na poljščinah in trav-natih površinah v dvanajstih primerih. Za povrnitev škod smo porabili 5.650 kg koru-ze, kar znaša ovrednoteno 960,00 €. Škodo na travnikih pa smo z delovnimi akcijami sanirali sami. Z oškodovanci nismo imeli nikakršnih težav pri ocenjevanju škode, kar kaže, da imamo dobre odnose z lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov.Lovsko društvo Oplotnica mora skrbe-ti tudi za vzdrževanje lovskega doma in opreme. Lansko leto smo sanirali hladil-

nico, tako da ustreza vsem veterinarskim predpisom. V okolici lovskega doma smo uredili živo mejo in postavili pomična vra-ta. Seveda je ostalo še kaj za urediti, žal pa je vse pogojeno s fi nančnimi sredstvi, kljub temu da člani lovske družine veliko dela opravimo sami. V lanskem letu smo opra-vili 2.242 ur dela v lovišču in 3.067 ur za društveno dejavnost. Na področju društvene dejavnosti se v LD Oplotnica lahko pohvalimo z zelo uspešno strelsko ekipo, ki na skupinskih, še bolj pa na tekmovanjih posameznikov, dosega za-vidljive rezultate.Seveda pa pri vsem delu ne pozabimo na družabno življenje. V jesenskem delu smo izvedli piknik in istočasno strelsko tekmo-vanje med revirji. Vsako leto si ogledamo

tudi lovski sejem, ki je bil to leto v Gornji Radgoni. Tudi v letošnjem letu smo se z na-šimi ženami poveselili in zaplesali na pra-vih domačih kolinah. Vzdušje je bilo zelo prijetno, kar kaže, da potrebujemo takšna druženja.To je predstavitev delovanja naše lovske družine, ki se trudi, da bi to dejavnost pri-bližala vsem, ki so usmerjeni v naravo in gozd, v naše okolje, v našo prihodnost. Da-nes lov ni samo šport, ampak je stroka, ki mora biti uglašena tudi z ostalimi stroka-mi, ki gospodarijo s prostorom.

Spoštovani sokrajani, čestitamo vam ob občinskem prazniku Občine Oplotnica!

Člani Lovske družine Oplotnica

TURISTIČNO DRUŠTVO OPLOTNICAOD MAJA DO MAJA

Naj začnem predstavitev našega društva z nekaj stavki o veselem dru-ženju ob občinskem prazniku. Pridni člani društva so spomnili na kulturno dediščino Oplotnice, »Mlin za stare babe mlet«, ki so ga za šale zbijat uporabljali v pustnem času. V čudežni mlin smo poslali našemljene »stare babe«, ven pa so nato prišla mlada dekleta. Pošteno smo se nasmejali mlinarju, saj je tistim, ki so se hotele pomladiti in polepšati, pošteno izprašal dušo. Obenem smo na naši stojnici prika-zali izdelke domače obrti, kot so spletanje rožic, žganje slik iz lesa … Obiskovalcem smo ponudili tudi domače dobrote naših članic.Že tretje leto zapored smo postali kresničke na POHODU Z BAKLA-MI NA KRESNO NOČ. Na kmetiji Golčer smo se prijetno okrepčali in veselo nadaljevali pot po vinski cesti Gorica. Prijazno so nam odprli vrata in nas pogostili pri zidanici Veber in pri gospe Albini Črešnar. Pri družini Guček pa je pravo praznično vzdušje pričarala še Godba na pihala KUD Oplotnica. Ko nas je ujela tema, smo si z baklami, kot prave kresničke, osvetljevali pot do domačije Vodovnikovih. Tam smo

ob dobrotah degustirali še njihovo odlično vino. Pohod smo zaključili na Turistični kmetiji Črešnar. Okrepčala nas je okusna kisla juha, da smo se še naprej lahko veselili ob zvokih domače glasbe in z igrami ob kresnem ognju.Prav tako smo že tretje leto zapored organizirali, skupaj z Ženskim forumom in Osnovno šolo Oplotnica, poletne delavnice za otroke. Poimenovali smo jih POČITNIŠKA ČETRTKOVA POTEPANJA. Vsako leto se jih udeleži več otrok, največ se jih je potepalo s kolesi in streljalo z zračno puško. Animatorji so bili predstavniki planinskega društva, strelskega društva, skupine Utrip in delavci OŠ Oplotnica.V akciji urejanja okolja Zlata vrtnica občin Slovenska Bistrica, Polj-čane, Makole in Oplotnica so vsi sodelujoči iz naše občine dobili pri-znanja. Zlati vrtnici sta si prislužili družini Ramšak in Vodovnik v kategoriji zasebnih stanovanjskih hiš.Na jesenskem pohodu smo se pohodniki napolnili z energijo ob bu-kvah v Šparovčevem gozdu. Do tja nas je vodila Marica Polenek in Bili smo kot prave kresničke ...

Martinovanje v Obrskovi gorici

UTRIP - maj 200942

DRUŠTVA

nam povedala kar nekaj zanimivosti. Pridružil se nam je tudi Jože Kolar, ki je odkril bukve kot dobro energijsko točko. Veselje na ko-stanjevem pikniku pri Brencejevih je trajalo kar celo popoldne. Med potjo smo s polnimi želodci in dobre volje občudovali še male živali pri Perkličevih v Malahorni.Že tradicionalno MARTINOVANJE smo izvedli v Oberskovi »gorci« na Prihovi. Društvo vinogradnikov je priskrbelo mošt, kmečke žene so pripravile martinovo pojedino, naše društvo je oblikovalo kultur-ni program, krst mošta je zopet opravil prihovški župnik, naddekan Franc Brglez. Okronali smo Slavico Smogavc za »ženo kmetico-vinsko kraljico«. Ljudski pevci, Štirje revni, Zimzeleni in vsi prisotni smo si s pesmijo zaželeli: »PO PAMETI GA PIJMO, DA PAMET NE IZGU-BIMO…«Decembrske dni smo polepšali s postavitvijo adventnega venca v oplotniškem parku, s koledovanjem in prikazom živih jaslic v gra-ščini, z obiskom Božične vasi v Banovcih, s Silvestrovanjem za naj-mlajše in prihodom dedka Mraza ter s Silvestrovanjem na prostem.Tradicionalno PUSTOVANJE je bilo še posebej bogato z mnogimi maškarami in številnimi nagradami sponzorjev. Predstavili smo se na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgo-ni, na Podobah bistriških domačij na Tinju, na Srečanju turističnih

društev v Zrečah in na Festivalu za 3. življensko obdobje v Cankar-jevem domu v Ljubljani ter na sejmu Turizem in prosti čas v Lju-bljani. Predstavitve je uspešno popestrila vokalno – instrumentalna skupina Turističnega društva Oplotnica »ZIMZELENI«.Uspeli smo na razpisu za evropska sredstva v okviru programa Leader. Izdelali smo projektno dokumentacijo za ureditev tematsko učne poti OPLOTNIŠKI VINTGAR.Na občnem zboru je predsednik Turistične zveze Slovenska Bistrica, Leopold Turk podelil plakete za uspešno dolgoletno delovanje zaslu-žnim članom Turističnega društva Oplotnica.Plakete so prejeli Ivica Hojnik, Cvetka Klančnik, Vojko Korošec, Avgust Leskovar, Amalija Perbil in Štefk a Žnidarič. Zlato plaketo Turistične zveze je prejelo Turistično društvo Oplo-tnica.Plaketa je priznanje za številne opravljene prostovoljne ure in trud na-ših članov za vse dobro opravljeno v korist vseh nas.Turizem smo ljudje, tisti, ki ga delamo, in tisti, ki ga sprejemamo. Že-limo, da smo skupaj čim uspešnejši.

Zinka Leskovar,predsednica Turističnega društva Oplotnica

Na festivalu v Cankarjevem domu v Ljubljani Pustne šeme so priklicale pomlad.

TD TRTA OPLOTNICAČlani TD Trta smo v letu 2008 organizirali tradicionalne prire-ditve in sodelovali z drugimi društvi v občini Oplotnica in dru-štvi sosednjih občin. Tako smo gostovali na Tirolskem v občini Wenzel. Udeležili smo se občinskega praznika pri njih. Na stojnici smo predstavili dobrote pohorskih kmetij, predstavili so se tudi naši vinogradniki s ponudbo slovenskih vin. Ob stisku rok obeh županov je stekel pogovor za sodelovanje med občinama Wenzel in Oplotnica.

Stari običaji – »Furež na Prihovi«1. Predstavitev kleti in degustacija (pušlšank na Prihovi ob 2. občinskem prazniku)Postavitev mlaja - kresovanje3. Jesenski pohod v Partovec (piknik za otroke)4. Martinov pohod s krstom mošta v cerkvi Sv. Martina5. Trgatev na kmetiji Jevšenak ... in še bi lahko naštevali ...6.

TD Trta Oplotnica Krst mošta v cerkvi sv. Martina

UTRIP - maj 2009 43

DRUŠTVA

Degustacija vina turistom v kleti na Prihovi

V objemu podeželja od Pohorja do Bohorja

Trgatev na kmetiji Jevšenak Predstavitev dobrot naših kmetij na Tirolskem

Postavitev mlaja v Brezju

Piknik z otroki

Ogled Kostanjeviških jam Krst novih članov

UTRIP - maj 200944

DRUŠTVA

Čisto na kratko, a v tem kratkem opisovanju je veliko postorjenega, še več zastavljenega do izteka letošnjega leta.

V mesecu maju leta 2008 smo sodelovali ob praznovanju občine. • V mesecu avgustu smo bili organizatorji tekmovanja lige Veteranov. Vsa organiza-• cija in zaključek odlično ocenjena.Naši veterani prejeli obilico prvih mest skozi tekmovanje v tem letu in na koncu že • drugič zmagovalci lige, kjer tekmujejo najboljša društva. V to druščino brez dvoma tudi spadajo. K zlatemu priznanju ob državnem tekmovanju tudi zmagovalci lige. Predlagali smo jih za priznanje občine Oplotnica. Pri Kunejih v Brezju smo pripravili meddruštveno vajo.• Praznični december – Miklavževanje, ogled božične vasi Banovci. Obiskali smo • naše občane s koledarji, za prispevke se vsem iskreno zahvaljujemo.V januarju smo izvedli občni zbor ali zbor članstva.• Članek o materinskem dnevu potrjuje uspešnost prireditve. Ne pozabimo, da v letu • 2010 praznujemo 20. obletnico te prireditve.Posodobili smo obe garaži in del prostorov v samem domu.• Po sklepu UO smo si zadali, da moramo v letu 2009 nabaviti novo člansko vozilo, • ker nam predpisi ne dovoljujejo več prevoza mladine s starim vozilom. Sklep je že v izvajanju. Novo vozilo, ki ga bomo dobili, bo poplačano z vašimi prispevki od koledarjev in povrnitev DDV namesto državi PGD Oplotnica in prihranki društva. Tu ne bo obremenitve občine.V doglednem času bomo dom gasilcev preoblekli in se tako pripravili za praznova-• nje 100. obletnice obstoja društva, ki bo leta 2012.

Na koncu samo še beseda hvala za pomoč in sodelovanje!Tajnik PGD Oplotnica

OD MAJA DO MAJA DELO PGD OPLOTNICA

S tem naslovom je v nedeljo, 22. marca izzvenela tradicionalna glasbena prireditev v Oplotnici, posvečena materinskemu dnevu. Res tradicional-na, saj je bila letos 19. po vrsti in verjamemo, da se bo ob tako uspešni organizaciji nadaljevalo še vrsto let.

Za uvod poglejmo malo v zgodovino teh prireditev. Začelo se je leta 1990, ko je Franci Slatinek, takratni poslovodja največje trgovine v kraju, dal pobudo za prireditev, posvečeno materinskemu dnevu. Ansambel Bratje iz Oplotnice je bil takoj za to, tudi domačinka Valerija, vešča napovedo-vanja in organiziranja prireditev prav tako. Polno podporo je prireditev dobila tudi od Francijevega delodajalca, poznejšega najboljšega soseda, ki je bil vrsto let osrednji pokrovitelj. Prve prireditve so namreč potekale na prostem, na prostoru pred trgovino. Sredstva za organizacijo priredi-tve so izključno prispevali pokrovitelji in sopokrovitelji, med katerimi niso manjkala niti domača društva. Prireditev so Oplotničani vzeli za

svojo in tako je še danes.Bistvene spremembe v organizaciji priredi-tve so se zgodile z dograditvijo športne dvo-rane »Milenij«. V letu 2001 se je prireditev selila v dvorano in s tem so bili zagotovljeni bistveno boljši pogoji za gostujoče ansam-ble in seveda gledalce. Prireditev je dobila na kvaliteti in ta se vsako leto še dopolnjuje. S to preselitvijo in upokojitvijo Francija pa se je tudi organizacijsko jedro preselilo pod okrilje Prostovoljnega gasilskega društva Oplotnica, kjer deluje še danes.Pa poglejmo še malo v številke. Vključno z letošnjo prireditvijo je doslej sodelova-

lo prek 180 narodno zabavnih ansamblov in glasbenih skupin. V to ne štejemo domačih pevskih, folkornih in recitatorskih skupin, ki so bile stalnica, posebej še, ko so prireditve bile na prostem. Tudi šola in vrtec so prispevali svoje. Skratka, to je prireditev vseh za vse. To potrjuje tudi okrog 15.000 obiskovalcev prireditev.

Vse od začetka pa imajo prireditve tudi humanitarni značaj. Prireditelj namreč ostanek zbranih sredstev po pokritju stroškov da v humanitarne namene. Nameni nekomu, ki je pomoči potreben in organizator verja-me, da so vsakokratne odločitve prave. Naj omenimo le nekatere: prispe-vali v Krambergerjev sklad za otroka, ki sta ostala brez staršev, večkrat sodelovali pri nakupu invalidskih vozičkov, vzpodbudili ureditev dvigala v ZD, prispevali k nabavi gasilskega vozila, večkrat prispevali sredstva

NAJLEPŠO PESEM IZ SRCA, POKLANJAMO TI, MATI …

DRUŽENJE V SKUPINI »UTRIP«

SE NADALJUJEŽe sedmo leto se vsako sredo ob 17. uri v sejni sobi pri Matičnem uradu v Oplotnici srečujemo članice skupine »Utrip«. Skupina šteje enajst članic. Deluje pod okriljem društva Mavrica iz Poljčan. Vodita jo Štefk a Žnidarič in Marica Kranjc. Na srečanju si v pogovornih temah izme-njujemo številne življenjske izkušnje, se predajamo spo-minom iz preteklosti, si pripovedujemo šale, praznujemo rojstne dneve, si zapojemo, včasih telovadimo … Skratka, to druženje je za nas prijetno in koristno, ker ob tem po-zabimo na starost in njene težave.Lansko leto smo si ogledale muzej v Ptuju. Izmenjujemo tudi obisk s skupino »Jadrnice« iz Zlogone vasi. To dru-ženje nam je popestrila sekretarka Območnega združenja RK iz Slovenske Bistrice Marija Bračič z opisom in ogle-dom diapozitivov njenega potovanja po Libiji.Skupina »Vitice« iz Kovače vasi nas je povabila na ogled vinske kleti in pokušnjo vin v kleti Emavs Slovenska Bistri-ca. Bilo je zelo prijetno.Vsako leto se udeležimo občnega zbora našega društva »Mavrica« v Poljčanah.Ob tej priliki se Občini Oplotnica iskreno zahvaljujemo za denarno pomoč.Ker nas naše prijateljstvo osrečuje in bogati, naj skupina »Utrip« še dolgo živi!

Marica Kranjc

UTRIP - maj 2009 45

PRIREDITVE

OO RK. Odmevna je bila lanska akcija »dar za življenje«, ko je bil pomo-či deležen domačin. Letošnji ostanek sredstev bo namenjen družini iz Kovaškega vrha, kjer je ob srečnih dogodkih rojstva dveh otrok pozneje usoda hotela nekoliko drugače.

S tem pa se pestrost te prireditve še ni izčrpala. Od preselitve priredi-tve v dvorano je v vsakokratni program bila vključena razglasitev »NAJ MAME«. Dobra ideja in prijetna popestritev, ki se je čuteče dotaknila odgovorne vloge mame predvsem v številčnih družinah, katerih garanje, v nenehnem hitenju za materialnimi dobrinami, pogosto niti ne opazi-mo.Tudi na letošnji prireditvi so razglasili »NAJ MAMO«. Ta naslov je bil podeljen Jožici Sevšek iz Gorice, kmečki ženi in skrbni materi, ki je ve-dno našla čas tudi za delo v raznih organizacijah in društvih. Njenega velikega prispevka v organiziranju kmečkih žena, dela na kulturnem področju in skrbi za razvoj kraja smo se prav zavedli šele, ko je zaradi zdravstvenih težav morala nekoliko popustiti. Vsa pohvala organizator-ju za pravi predlog.Letos pa je tu bila še ena novost. Gasilsko društvo Oplotnica je že vrsto let pobrateno z GD Banovci. Nenehno poglabljanje vezi in sodelovanja med društvi je tudi uresničitev ideje, da bi pobrateni Banovci uporabi-li prireditev v Oplotnici tudi za razglasitev »NAJ MAME« KS Banovci. Zakaj pa ne – so rekli organizatorji in tako je bila razglašena še »NAJ MAMA« Banovcev. V spomin je vsaka prejela tudi umetniško sliko avtorice Dragice Kalšek, »NAJ MAME« v letu 2007.

Zdaj pa poglejmo, kdo je vse sodeloval na letošnji prireditvi.Od domačih ansamblov in skupin so sodelovali:Tine Lesjak z domačini, glasbena skupina SONUS, ansambel VRT, FAN-TJE s Koritnega, deloma domače VESELE ŠTAJERKE ter skoraj domači MePZ iz Banovcev.

Za pester glasbeni program pa so poskrbeli še IVO MOJZER ter ansam-bli: TONE RUS, SICER iz Mengša, SVATJE, VIŽARJI, MLADI SPO-MINI, Si. JURE ZALOŽNIK, PETKA in ansambel ALIBI. Za humor je poskrbel Jaka Polajžer, prireditev pa je povezovala Darja Klade.

Glasbena skupina SONUS

Ansambel VESELE ŠTAJERKE

Ansambel VRT

Letošnja prireditev je bila pestrejša od prejšnjih in hkrati uvod v priprave na 20. prireditev v letu 2010. V uspeh ne dvomimo. Ne dvomimo pa tudi v dosedanje in tudi nove donatorje, ki s svojimi prispevki omogočajo, da lahko glasbeniki nastopajo na naši dobrodelni prireditvi.

I. V.Posnetki: Foto Brbre

UTRIP - maj 200946

ŠPORT

David Kukovica je znova dokazal, da je v vrhunski formi, saj mu je uspel velik rezultat – osvojil je na-slov državnega mladinskega prvaka. S tem je izpol-nil normo za udeležbo na evropskih pokalih, ima pa tudi mesto v slovenski mladinski reprezentanci. Realizacija lanskega dela je zelo uspešna. Cilji so doseženi nad našimi pričakovanji. S strani Občine Oplotnica smo ponovno prejeli laskavi naziv naj-boljši športni kolektiv.S kadeti, starejšimi dečki, deklicami, mlajšimi dečki in deklicami ter cicibani smo se udeleževali doma-čih in mednarodnih tekmovanj. Na tekmovanjih so naši tekmovalci nabirali dragocene izkušnje, ki jih pridno uporabljajo v borbah.David Kukovica in Urban Založnik sta se udeleže-vala evropskih pokalov, saj sta potrebovala točke za izpolnitev norme za udeležbo na evropskem prven-stvu v Sarajevu. Sam nastop na evropskem prvenstvu je bil zazna-movan z grenko izkušnjo, naše želje se žal niso uresničile. Seveda pa je že za samo udeležbo na evropskem prvenstvu bilo potrebno ogromno tru-da, energije in odrekanj. Za odlične rezultate so poskrbeli naši cicibani in ci-cibanke. V preteklem letu so se udeležili 10 tekmo-

DAVID KUKOVICA – DRŽAVNI MLADINSKI PRVAK

Sarajevo, julij 2008

vanj, polovica od teh je bila mednarodnih. Rezultati, ki so jih dosegli, se kažejo v prvih, drugih ali tretjih mestih.Osvojenih je bilo ogromno zlatih, srebrnih in bronastih tekmovanj. Vsaka nosi svojo zgodbo. Judo klub Oplotnica

SHOTOKAN KARATE KLUB OPLOTNICA

V lanskem letu smo si zopet zadali zelo ambiciozen plan, če vemo, da pred nekaj leti v Oplotnici ni bilo organizirane nobene tekme razen ekipnega DP. Ponovno smo izpeljali smo kar štiri tekme, in to na vseh nivojih: organizirali smo ekipno DP, tekmo šolske lige, tekmo za pokal Občine Oplotnica in turnir za Pokal Pohorca na Gorenju. Veseli nas, da so nekateri najmlajši prav na teh tekmah osvojili svojo prvo medaljo, premagali začetni strah in si pridobili dragoceno izkušnjo.

V veliko veselje nam je poročati, da smo v letu 2008 osvojili število medalj, ki je večje kot v letu 2007, ko je bilo največje v zgodovini kluba. Število se je končalo pri 166.

V letu 2008 smo se organizirano udeležili 20 tekem izven našega kraja, doma pa smo organizirali še štiri, če k temu prištejemo še udeležbo Gašperja Naveršnika za reprezentanco Slovenije, smo klub in Občino Oplotnica zastopali na 27 tekmovanjih v štirih državah; poleg Slovenije še na Hrvaškem, v Italiji in Slovaškem.

STATISTIKA MEDALJ DO 2008Skupaj po letih

312

515

30 35

5444

72 70

34

100110

70

153 154166

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

leto

�t� �

e�al

j

Medalje

UTRIP - maj 2009 47

ŠPORT

V ponos nam je, da so naši karateisti zastopali barve Slo-venije na uradnih tekmah. Gašper Naveršnik se je skupaj z reprezentanco udeležil tur-nirjev v Bratislavi, Zagrebu in v Slavonskem Brodu, kjer je z državno reprezentanco osvo-jil 3. mesto. Uvrstil se je tudi v reprezentanco Slovenije, ki je zastopala naše barve na Evropskem prvenstvu v Pari-zu konec januarja in v začetku februarja letos, žal mu na tek-

Gašper NAVERŠNIK

movanju ni uspelo doseči vidne uvrstitve.Eden od razlogov za uspešno nastopanje so bile kondicijske priprave, ki smo jih izvedli avgusta na Rogli, saj se je poznalo na rezultatih, doseženih v jesenskem delu sezone. Priprave so bile namenje-ne tudi druženju, saj je bilo na koncu na Rogli kar 23 naših članov.Posebej nas veseli, da imamo kot lani zopet tri kategorizirane športnike, to so Lucija Šturm, Pe-tra Fridrih in Gašper Naveršnik, ki so si uspeli z

uvrstitvami na državnih prvenstvih in mednaro-dnih turnirjih podaljšati status kategoriziranega športnika.V letošnjem letu želimo vsem še več športnih uspehov in da bi pokazali tisto, kar se naučimo na treningih, čeprav rezultat tega ni vedno medalja, ampak športni duh, druženje in konec koncev tudi zaupanje drug v drugega.

Shotokan karate klub Oplotnica

Nogometni klub Oplotnica je bil ustanovljen daljnega leta 1971. Takratna generacija ljubiteljev nogometa je imela vsekakor težke začetke pri razvoju nogometa v Oplotnici. Tako kot vsak šport, je tudi nogomet v Oplotnici imel svoje vzpone in padce. V letu 2008 je članska ekipa izpadla iz Štajerske nogometne lige in sedaj v tekmovalni sezoni 2008/2009 nastopa v 1. razredu MNZ Ptuj. Po jesenskem delu prvenstva je članska ekipa zasedla 3. mesto, kar samo zase govori o izenačenosti vodilnih ekip. Poleg članske ekipe v klubu delujejo in tekmujejo še tri mlajše selekcije, in sicer mlajši dečki U10, starejši dečki U 12 in kadeti U 16. V klubu se zavedamo, da je za resen in

organiziran klub ter za razvoj nogometa vsekakor potrebno strokovno delo s prav vsemi mlajšimi se-lekcijami, ker le tako lahko prideš do članske ekipe, ki je končen cilj kvalitetnega dela vsakega športa. V jesenskem delu prvenstva smo si v klubu zadali, da se ustanovi še mladinska ekipa. Članska ekipa je v tej tekmovalni sezoni zelo pomlajena in njen čas šele prihaja. V klubu trenirajo s selekcijami štirje trenerji z licencami. Prav tako se za trenersko li-cenco »A« na Fakulteti za šport izobražujeta dva trenerja.Klub nogometa Oplotnica se počasi približuje 40 -letnici obstoja kluba. Veliko je še dela in zastavlje-nih ciljev pri razvoju nogometa v Oplotnici. Vse-kakor so bile večkrat posamezne odločitve v klubu težke, so pa bile zmerom v interesu razvoja nogo-meta in KN Oplotnica. Veseli nas, da se v klubu dela dobro in strokovno z mladimi nogometaši, kar je edina garancija za uspeh v vsakem športu.

KN OPLOTNICA

KLUB NOGOMETA OPLOTNICA

Najmlajši oplotniški upi U – 10 pred prijateljsko tekmov Zrečah z vrstniki NK Zreče, kjer so zmagali s 3:1.

Naši člani po treningu v Oplotnici

UTRIP - maj 200948

Brez dvoma je na prvem mestu Graščina. Prvi zapisi o kraju Oplo-tnica segajo v obdobje med 11. in 15. stoletjem.Postavljene so bile številne zgradbe, ki so so pomemben del tega ob-močja. Takrat sta bila zgrajena grad in dvor na Keblju, ki sta skupaj z Oplotnico in Čadramom spadala pod konjiško pražupnijo.Leta 1124 je zavladal Otokar V. Leto 1151 je pomembno tudi za razvoj naših krajev. Tega leta je Otokar V. ustanovil kartuzijanski samostan v Žičah. Po smrti Otokarja V. leta 1164 so v času, ko so bili konjiški gospodje trije bratje: Leopold, Oetolf in Otokar, poda-rili žičkemu samostanu nekaj zemlje. V povezavi s tem dogodkom pride tudi do prve omembe naših krajev. Prva je bila omenjena vas Malchen – Malahorna. Oplotnica se pod imenom Oplotnitz prvič omenja leta 1182, takrat je vojvoda Otokar VI. podaril žičkemu sa-mostanu neko kmetijo–Mansum unum in Oplotnitz. Torej je bil kraj pred tem deželno-knežja posest.Listina je ohranjena v izvirniku v štajerskem deželnem arhivu. Po-svetni vladarji so podarjali samostanu v Žičah veliko zemlje in šele okoli leta 1235 je krški škof dal menihom pravice do ribolova, lova in vinogradništva v okolici Oplotnice.V Oplotnici je živel konjiškim podrejeni plemiški rod Oplotniških. Leta 1213 je vitez Siboto »Siboto Miles de Oplotnitz« omenjen v neki pravdni zadevi. Leta 1294 je v kroniki zapisano, da je župnik vikar v Konjicah odstopil svojo desetino iz kraja Gybel (Kebelj) Žički kartu-ziji. Žička kartuzija si je pridobila posestva oz. dajatve s Keblja. Tako je bilo v 14. stoletju obdobje, ko so si samostani kopičili zemljo Oplotniškega polja in okolice.Na področju Oplotnice je leta 1302 štajerski deželni komornik Oton Lichensteinski podelil Žički kartuziji svojo posest v Markečici. V Lačni gori so imeli v tem stoletju veliko posesti v lasti Massenbergi, sorodniki Viganda Kebeljskega. Žički kartuzijani so tako imeli tudi v Oplotnici svojo posest. V vasi Oplotnica je nekdaj stal grad Oplo-tnica, ki je bila prvotno zgrajen v 11. stoletju. Njegovi posestniki so bili znani gospodje Oplotniški. Štajerski vojvoda Otokar Trangavski je nato ta grad s posestvijo v Oplotnici podaril Žičkemu samostanu, ki je tu domoval nato 600 let. V začetku 17. stoletja pa so Žički med leti 1621 – 1631 zgradili se-danji dvorec, takrat je bilo zgrajeno tudi obzidje, ki je ohranjeno še danes. Ta dvorec je leta 1782 pripadel državi. Leta 1828 ga je kupi-la družina Windischgrätz, ki ga je imela v posesti do leta 1945. Ta dvorec je bil pomembno gospodarsko središče žičkih kartuzijanov. O njegovem pomenu poroča inventarni popis iz leta 1699, ki govori o opremljenih prostorih, od katerih so bili nekateri kar razkošni, saj

so imeli z usnjem obložene stole in naslonjače. Sobe so krasile slike z nabožnimi prizori, portreti redovnikov in krajinskimi motivi. Popis omenja tudi veliko število gobelinov (Ptujski grad), srebrnino, po-zlačen jedilni pribor, medeninasto in bakreno posodo. Ena zanimivost dvorca Pristava je nedvomno Kapela. Kmalu po letu 1182, ko so Kartuzijani tod okoli dobili zemljo, so zaradi od-daljenosti od samostana na njej postavili pristavo. Leta 1631 je bila v pristavi posvečena Kapela. Že kmalu zatem, leta 1635, so Pristavo napadli uporni kmetje, a ni znano, kakšno škodo so povzročili. Da-našnja stavba je nastala po Kmečkem uporu. Pred glavnim vhodom je k stavbi prizidana kapela oprta na dva slopa. V njej se je ohranilo to, kar se ni dalo odnesti. Izvrstna štukatura na križnem svodu je najkvalitetnejše tovrstno delo na slovenskem Štajerskem. Danes je štukatura živobarvno poslikana. Toda sprva je bila bela in le sadje in nekaj obrob je bilo pozlačenih, kar je tej kapeli, veliki komaj 3,55 x 3,55 m, dajalo svojevrsten aristokratski vtis. Štukature so tesno pove-zane z mavzolejem oziroma grobnico cesarja Ferdinanda II, ki si jo je dal postaviti pri stolnici v Gradcu. Štukaturni okras kripte, ki je zelo podoben oplotniškemu, je nastal v letih 1640/41. Dejstvo je, da so kmetje poškodovali Pristavo, kartuzijani pa se njene obnove niso lo-tili takoj, saj so imeli zaradi upornih kmetov tudi drugod veliko ško-de, še zlasti v svojem samostanu in cerkvi. Kartuzijanski prior Janez Serpentin 1639-1663 je mojstre za obnovo poiskal med najboljšimi in ti so prišli iz Gradca. V tem dvorcu so imeli kartuzijani tudi svojo rezidenco. V steni je bil vzidan čudovit kovan svečnik in umetniško obdelana kovana ograja. Na vzhodni zunanjščini kapele je kakovo-stna kamnita skulptura sv. Janeza Krstnika, ki je bila po I. svetovni vojni pripeljana iz Žičke kartuzije. Obsežne reforme cesarja Jožefa II so leta 1782 zaprle tudi starodavni Žički samostan in njegovo posest, država pa ga je šele 1826 prodala knezu Weriondu Windischgrätzu. V njegovi lasti je bila do konca II. svetovne vojne, potem so bila v njej šola, stanovanja, tapetništvo in delavnica Lip. Danes pa se obetajo graščini boljši časi, tako da bo temeljito obno-vljena. V tem zapisu sem uporabil podatke avtorjev Romana Štusa in Mar-jana Slatineka, iz knjige »Stopinje v pesku časa«, Župnijsko kroniko, Bistriški zbornik, Krajevni leksikon dravske banovine in iz Deželne-ga pokrajinskega arhiva v Gradcu.

Edvard Petrič, Oplotnica

OPLOTNIŠKA KULTURNA DEDIŠČINA

KULTURNA DEDIŠČINA

UTRIP - maj 2009 49

BIOREGIJA - PORTAL

»BIOREGIJ A – REGIJ A NARAVNE PESTROSTI«Občina Oplotnica je skupaj s partnerskimi občinami: Dobje, Dobrna, Šentjur, Sloven-ske Konjice, Vitanje in Zreče pristopila k izvajanju projekta »Bioregija - regija narav-ne pestrosti«. Po razpisu javnih naročil dne 15.02.2008 je bila za najugodnejšega ponu-dnika izbrana Razvojna agencija Kozjansko, ki se je na razpis prijavila v konzorciju s Koz-janskim parkom, Mednarodnim centrom za ekoremediacije iz Filozofske fakultete Uni-verze v MB in Okoljsko raziskovalnim zavo-dom, s katerimi bo v prihodnje sodelovala pri izvajanju aktivnosti in nalog določenih v Projektni nalogi.

Vrednost projekta »Bioregija - regija na-ravne pestrosti« je 236.400,00 €. Do višine 85% upravičenih stroškov projekt fi nancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega skla-da za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih programov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Razliko do celotne

vrednosti zagotavlja naročnik - Občina Šen-tjur in partnerji v projektu: Občine Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Vi-tanje in Zreče. Projekt se bo na omenjenem območju izvajal v času med aprilom 2008 in septembrom 2009.

Projekt »Bioregija - regija naravne pestro-sti« želi prispevati k ohranjanju naravne in kulturne dediščine območja in jo v povezavi z drugimi vsebinami vključiti v turistično ponudbo območja. Tovrstna ponudba bo vsebinsko dopolnjevala ponudbo velikih turističnih subjektov na območju, ki promo-virajo aktivno preživljanje prostega časa in počitnic ter krepitev zdravja skozi korišče-nje njihovih uslug. Vendar ne bo gradila na množičnosti, ampak na unikatnosti in nosil-ni kapaciteti posamezne lokacije in okolja. Tako bomo turizem prilagajali zmožnostim naravnega okolja in ne obratno, zato ne že-limo razvijati množičnega turizma, temveč ekoturizem. Ekoturizem predstavlja turistič-no panogo, ki doživlja svoj razmah v Evropi in svetu, medtem ko je pri nas še slabo po-

znana in v veliki meri neizkoriščena prilo-žnost. Do sedaj niti ponudba niti marketing in trženje ne podpira tovrstnega turizma v ustrezni meri.

Projekt »Bioregija - regija naravne pestrosti« gradi na izhodišču, da je naravna pestrost kvaliteta, ki jo je treba ohranjati in svoja razvojna prizadevanja prilagoditi tej pred-postavki. Obenem želi promovirati naravno pestrost kot vrednoto, ki je razvojno izjemno pomembna, ne kot razvojna ovira temveč kot razvojna priložnost, ki jo lahko izkori-stijo različne gospodarske panoge, seveda pa je ena najpomembnejših panog turizem oz. ekoturizem.

»Operacijo delno fi nancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativ-nega program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeri-tve »Regionalni razvojni programi«

Irena Cehtl

TURISTIČNO INFORMACIJ SKI PORTALZačetki nastanka turistično-informacijskega portala www.oplotni-ca.info segajo v začetek leta 2008, ko sem kot predsednik občin-skega odbora Nove Slovenije prišel na idejo, da bi preko svetovnega spleta oziroma interneta predstavljali naše delo in aktivnost. Mar-ca letos je turistično-informacijski portal doživel tehnično in obli-kovno prenovo, s katero želimo projekt zastaviti širše in v njegovo nastajanje pridobiti tudi soustvarjalce. Predvsem želimo privabiti društva, podjetja, obrtnike, kmetije, ki bi želel predstavljati svoje dejavnosti in aktivnosti širši slovenski in tuji javnosti. Uporabniki lahko sodelujejo na turistično informacijskem portalu na številne

načine: s pisanjem prispevkov, s komentiranjem prispevkov, z gla-sovanjem na aktualna vprašanja ipd. Prispevki so lahko razvrščeni v različne kategorije: kultura, turizem, šport, novice itd. Možno je dodajati fotografi je v obliki albumov in tudi kratkih videoposnet-kov preko spletne storitve Youtube. Na portalu je tudi napovednik dogodkov, ki obiskovalce obvešča o aktualnih dogodkih v občini. Zaenkrat objavljam dogodke, ki jih zasledim v drugih medijih. Prednosti turistično-informacijskega portala so številne. Naj na-štejem le nekatere. Portal je dostopen celotni slovenski in svetovni javnosti. Informacije so vedno dostopne, tako podnevi kot ponoči.

Z razliko od tiskanih medijev, so lahko informacije bogatej-še z več slikovnega materiala ter možnostjo pregledovanja in iskanja arhivskih prispevkov. Skratka, portal bi lahko po-nujal številne koristne informacije za tiste, ki bi želeli obi-skati našo občino. Skupen turistično-informacijski portal za vsa društva je zagotovo učinkovitejša in cenejša možnost njihove predstavitve širši slovenski javnosti. Enoten portal omogoča lažje tehnično vzdrževanje. Obstoječe spletne predstavitve, ki jih imajo nekatera društva, so zelo pone-srečene. Tehnično in oblikovno so precej slabe, kar meče slabo luč na celotno občino in tudi na ta društva. Na koncu bi želel povabiti vse, ki bi želeli soustvarjati turistično-in-formacijski portal, da navežejo stik z mano na elektronski naslov: bolipus@gmail.com ali kako drugače.

dr. Bogdan Lipuš

UTRIP - maj 200950

POZIV

Lokalna akcijska skupina »Od Pohorja do Bohorja« objavlja

Javni poziv za oddajo predlogov projektov za izvajanjeLokalne razvojne strategij e v letu 2010

občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Zreče.Predmet poziva je dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo projektov, ki bodo prispevali k razvoju podeželja ter k uresničevanju ciljev zastavljenih v Lokalni razvojni strategiji na območju občin od Pohorja do Bohorja.

Javni poziv bo odprt od petka, 15. maja 2009, do petka, 3. julija 2009, do 13.00 ure.Javni poziv in razpisno dokumentacijo lahko potencialni prijavitelji natisnejo s spletne strani las:www.ra-kozjansko.si/las, na kateri najdejo tudi vse druge podatke, povezane z izvedbo javnega poziva.Za predstavitev javnega poziva bomo organizirali štiri delavnice:

datum ura lokacijatorek, 19. maj 2009 16.30 Sejna soba Občine Dobrna (Dobrna 19, Dobrna)sreda, 20. maj 2009 16.30 Sejna soba Občine Zreče (C. na Roglo 13/b, Zreče)

torek, 26. maj 2009 16.30 Sejna soba RA Kozjansko – Center za usposabljanje za razvoj podeželja (Ul. Skladateljev Ipavcev 17, Zgornji trg, Šentjur)

sreda, 27. maj 2009 16.30 Sejna soba Občine Slovenske Konjice (Stari trg 29, Slovenske Konjice)

Za udeležbo na delavnicah je potrebna predhodna prijava na telefonsko številko 03 747 13 02, Suzana Zupančič, RA Kozjansko.

Območje sedmih občin v okviru delujoče Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja« že izvaja aktivnosti, s katerimi bo upravičeno do koriščenja evropskih sred-stev, saj je v prvem letu delovanja izbralo sedem projektov, katerih glavni cilj je pred-vsem promocija podeželja, oživitev dedi-ščine ter razvoj turizma na podeželju.V okviru projektov za leto 2008 v skupni vrednosti 218.705,00 €, ki se že aktivno iz-vajajo ter za katere bo območje pridobilo 96.855,00 € iz naslova ukrepov Leader za izvajanje projektov, se bo uredila Guzaje-

va tematska pot, pohodne poti na Dobrni, vzpostavila tržnica v Vitanju ter v Sloven-skih Konjicah, uredila Vodovnikova zbirka v Skomarju, nadgradil skupni podeželski spletni portal Podeželje.com, vzpostavila mreža mladinskih koordinatorjev in izve-deni manjši mladinski projekti po krajev-nih skupnostih občine Šentjur. Območje se zaveda priložnosti, ki jo izva-janje programa Leader daje, t.j. da samo odloča o prioritetnih aktivnostih glede na obstoječe potrebe, ki jih bo z lastnimi zmožnostmi tudi realiziralo ter si s tem

vzpostavilo trdno osnovo, ki bo omogo-čala nadaljnji trajnostni razvoj tega pode-želskega območja. Tudi za leto 2009 je z javnim pozivom, na katerega so se lahko prijavili predstavniki različnih ciljnih sku-pin, ki so imeli izdelano projektno idejo, s katero bodo prispevali k izvajanju lokalne razvojne strategije ter njenih ciljev, izbralo 9 projektov, v skupni vrednosti 233.207,00 €, ki pa še čakajo na odobritev s strani Mi-nistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano. V tem mesecu pa se bo pričelo že z zbiranjem novih projektnih idej, katerih izvedba se bo pričela v letu 2010.

Predstavite na internetu svojo kmetijo ali društvoInternet postaja glavni medij, skozi katerega ljudje iščemo infor-macije, tudi tiste, povezane s podeželjem, oddihom ter domačimi pridelki in izdelki.Spletni portal www.podezelje.com vam ponuja možnost brez-plačne predstavitve na internetu. Registrirani ponudniki lahko na portalu predstavite svojo kme-tijo in dejavnost ter izdelke. Podeželska in turistična društva pa lahko obiskovalce informirate o svojem delu in dogodkih.O portalu Podezelje.comNa portalu je predstavljenih preko 100 registriranih ponudni-kov, društev in znamenitosti z območja. Ker želijo obiskovalci dobiti na enem mestu celovito informacijo, so na portalu predsta-vljene tudi kolesarske in pohodne poti na območju ter aktualni turistični dogodki.

Del portala je spletna trgovina, v kateri lahko registrirani ponu-dniki predstavijo svoje izdelke in storitve.Za portal skrbi Razvojna agencija Kozjansko, ki ga razvija v skla-du s sodobnimi trendi na internetu in skrbi za pomocijo portala ter ponudnikov, ki so na njem predstavljeni.Informacije: na tel. 03 747 13 08 ali na e-naslovu rajko.antlej@ra-kozjansko.si

V letu 2009 bomo portal, ponudnike in izdelke na portalu pro-movirali tudi na internetu, natančneje na iskalniku Google.Prednost pri promociji bodo imeli ponudniki, ki bodo imeli pri-vlačne predstavitve, fotografi je in predstavljene izdelke v sple-tni trgovini.

UTRIP - maj 2009 51

VEM CENTER - TURIZEM - POKROVITELJI

TURISTIČNO ZANIMIVE POTI NA OBMOČJU OPLOTNICEPohorje 1. s številnimi sprehajalnimi potmi.Turistično sprehajalna pot Partovec2. : ribnik in gozd okoli ribnika, naravni spomenik, kjer je redek vodni biotop in življenjski prostor vodnih in obvodnih rastlinskih in žival-skih vrst.Martinova pot3. Pot k spomeniku NOB Tehnike Mernik4. Podpohorska vinsko turistična cesta s kraki: 5.

Vinsko turistična cesta Prihova - Vinsko turistična cesta Gorica-

Planinske poti: 6. Oplotnica - Črno jezero s krakom na Tri Kralje in kra-- kom na Osankarico, Oplotnica – Rogla – Pesek, - Oplotnica – Brinjeva Gora – Zlakova – Oplotnica.- iz Oplotnice - Čadram, - iz Oplotnice na Gorico, Brezje, Malahorno-Oplotnica-

Pešpot:7. Iz Oplotnice na Lačno Goro do cerkve Sv. Mohorja in - Fortunata - Oplotnica

Razgledišča:8. Gorica, - Prihova, - Malahorna, - Cerkev Sv. Mi klavža v Koritnem,- Lačna Gora-

Program VEM centra ORa Pohorje-Dravinja,

občin Slov. Konjice, Zreče, Vitanje in Oplotnica za leto 2009

Po programu dela Vem centra Ora Pohorje-Dravinja za leto 2009 in glede na gospodarsko situacijo, občine podprejo naslednje pro-grame za spodbudo, razvoj podjetništva, in sicer:

1. Program podpornih aktivnosti, ki jih s tem programom ob-čine Slov. Konjice, Zreče, Vitanje in Oplotnica nudijo kot brez-plačno pomoč njihovim podjetjem, potencialnim podjetjem, zasebnikom, brezposelnimi osebami in drugemu aktivnemu prebivalstvu, preko delovanja VEM centra Ora Pohorje-Dravinja:

Področja dela (podroben opis del v programu dela za 2009)Informiranje vseh ciljnih skupin; Osnovna svetovanja; • Izvajanje postopkov registracij; Zaposlovanje in uspo-sabljanje in; Program vavčerskega sistema svetovanja in usposabljanja (vse pred neposredno naročeno storitvijo s strani stranke).

Občine podjetjem, potencialnim podjetjem, zasebnikom, brez-poselnimi osebami in aktivnemu prebivalstvu (skupno občanom) nudijo brezplačne ure koriščenja za zgornja področja, in sicer:

Partnerji lokalne skupnosti brezplačne ure za občane

Občina Slov. Konjice 552

Občina Vitanje 70

Občina Zreče 248

Občina Oplotnica 130

Skupaj 1000

Vem center se zavezuje ustrezno zagotoviti obveščanje in vodenje poročil, kader in infrastrukturo. Odstopanja med urnimi postav-kami so možna do 15% vrednosti ur med posameznimi območji.2. Izvedba Projekta »Odpiranje sistemov izobraževanja in uspo-sabljanja v širše okolje-partnerstva »Sistem usposabljanja in iz-obraževanja za kvaliteto bivanja in dela» in Center vseživljenj-skega usposabljanja Savinjska- CVŽU.

Jasmina Mihelak Zupančič

UTRIP - maj 200952

POKROVITELJI

Ponujamo dnevne malice ter nedeljska kosila***

Vsako soboto ples ob živi glasbi***

Vabljeni na praznično obarvane tematske večere: Martinovo, Silvestrovanje, Novo leto, Valentinovo,…

*** Sprejemamo rezervacije za poroke, različna praznovanja, seminarje,…

Pos

lovn

i sis

tem

Mer

cato

r d.

d., D

unaj

ska

c. 1

07, 1

000

Ljub

ljana

Koliko dobrih stvari se vam zgodi, ne da bi morali zanje storiti kaj posebnega?

Ena od njih je od 3- do 6- odstotni popust na vso ponudbo, ki vam ga prinesejo nakupi s kartico Mercator

Pika in določeno število zbranih pik v določenem bonitetnem obdobju. Bonitetne pike lahko zbirate tudi v

samopostrežni prodajalni v blagovnici Mercator Oplotnica, Pohorskega bataljona 5 – vljudno vabljeni!

Igraje do ugodnostiŽivite s Piko

Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080. Zbirajte lepe trenutke

3-6%

Z zbranimipikami s karticoMercator Pika

popusta.

UTRIP - maj 2009 53

POKROVITELJI

Strojna zemeljska dela in avtoprevozništvo

Albin Kolar s.p.Čadram 77, Oplotnica

Tel.: 02/802 00 91GSM: 041 216 698

UTRIP - maj 200954

POKROVITELJI

Gorica pri Oplotnici 25, 2317 OplotnicaTelefon: 02 84 50 163

Izdelovanje vseh vrst stenjevTomas KREMAUTZ s.p.

Ključavničarstvo, kleparstvo, umetno kovaštvo in zaključna dela v gradbeništvuBranko HRIBERNIK s.p.

Fošt 28, 2317 OplotnicaTel.: 02 801 96 29, fax: 02 801 96 26

GSM: 041 712 015

NOVOST NA POKOPALIŠČU

ČADRAMSvečarstvo Alma Tomas Kremautz s.p. Gorica 25, 2317 Oplotnica. Zaradi vse večjega povpraševanja po svečah smo na pokopališču v Čadramu omogočili neprekin-jeno prodajo sveč iz avtomata za sveče, ki je postavljen zraven kioska. Svečomat deluje neprekinjeno 24 ur. Navodila, kako lahko dobimo-kupimo ustrezno svečo so na samem avtomatu. Cena za svečo po kosu je od 1€-2€. Obstoječi kiosk za prodajo sveč bo še naprej odprt od torka do petka od 16. do 20. ure po potrebi tudi v ponedeljek, ob sobo-tah, nedeljah in praznikih od 8. do 18. ure, na dan pogreba tudi od 8. do 20. ure. V kiosku lahko tudi dobite-naročite pakete sožalja s svečami. Svečarstvo Alma

UTRIP - maj 2009 55

ORGANIZACIJE

UTRIP - maj 200956

NAŠI NAJMLAJŠI

Jernej Sevšek

Lana Leva

Žana Višnar

Taja Ravnjak

Tjaša Stegne

Tjaša Stegne

Aljaž Ratej

Urška Volčič Aleks Rak