utrip kočevje november 2013

Dogodki › kultura › vrtnarjenje › šport › astrološka napoved › in vse, kar morate izvedeti ...

kočevski brezplačni lokalni mesečnik I november 2013 I poštnina plačana pri pošti 1330 kočevje

kočevski

KROMPIRJEVE POČITNICE V KOPRIVNIKU

Masaža tui-na Žagar Barbara Žagar s.p.

Terapevtske masaže,

Ayurvedska masaža za sporščanje,

Bownova terapija

v mesecu novembru-10% za ZA 60 MIN BOWNOVE TERAPIJE

v mesecu decembru-10% na vse darilne bone

DARILNI BONI tudi v prodajalni Žaba v Tuš centru

•SPLOŠNAINZAKLJUČNADELAVGRADBENIŠTVU

•IZDELAVAFASAD

•POLAGANJEKERAMIKE,ROBNIKOV,NARAVNEGAINUMETNEGAKAMNA

•ZIDARSKADELA(zidanje,ometavanje,...)

ZidarstvoMarko Kastelic s.p., Deskova vas 23, 8342 Stari trg ob KolpiGSM: 031/289-507e-pošta: [email protected]

AKCIJAPolaganje

keramike že za 10eur/m2

november 2013 / [email protected] / KOČEVSKI UTRIP 3

UVODNIK

IzdajaNOVI UTRIP D.O.O.OMERZOVA 291330 KOČEVJE

Vpisani v razvid medijev pod številko1398

UredilaBARBARA PRELESNIK KOJEK

Oglasno trženjeBARBARA PRELESNIK KOJEK

Oblikovanje in tehnična ureditevArtiks d.o.o.

Urejanje besedilTANJA TURK

Soustvarjalci utripaROMANA NOVAKIRENA NIMAC MARŽIĆBOJAN MARINČSONJA ČIBEJMARUŠA PRELESNIK ZDEŠARNADJA ZOBECANJA ČUČEKKATARINA URŠKA JAKOVAC ROBERT KOSTADINOSKIRUDOLF BALOHBARBARA ADLEŠIČFRANCI KONCILIJAMIHAEL PETROVIČSERGEJ AMBROŽIČ

Foto naslovniceROMANA NOVAK

TiskPARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE

NakladaKOČEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOVRIBNIŠKO SODRAŠKI UTRIP 3.300 IZVODOV

oddaja oglasov in prispevkovDO 10. DECEMBRA 2013

V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRŽUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.

Za morebiten obisk tiskarskega škrata se vam opravičujemo.

Za oglaševanje v našem časopisu pokličiteBARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986

Ali pišite na [email protected] na naslovNOVI UTRIP D.O.O.OMERZOVA 291330 KOČEVJE

Vabimo k sodelovanju vse, ki želite soustvarjati

naš mesečnik.

Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip

kočevski V veliki meri ljudi poneumljajo prav medijiPrejšnji teden zjutraj, ko sem hitela v službo,

sem mimogrede prisluhnila pozdravu ene izmed voditeljic naše televizije, ki je začela nekako ta-kole: »Dobro jutro, Slovenija, za nami so krom-pirjeve počitnice, zdaj pa bomo šteli dneve, ko bomo praznovali božične in novoletne prazni-ke.« Ali pa slišiš nekako takole: »Danes je sre-da, še jutri in potem bo prišel težko pričakovani petek, ko bo pred nami lep, sončen, krasen, ne-pozaben … vikend. Vsem, ki se odpravljate na morje, v tujino, na letalo, v raketo … vse lepo in veliko brezskrbnosti …« In tako naprej.

Komu so namenjene te besede? Ko takole po-slušam, vedno pomislim, da mediji nagovarjajo le tiste ljudi, ki jim »pripadajo« vsi ti prosti dnevi in tedni in meseci. Pa tiste, ki za vsako ceno ne-kam bežijo, samo da se potem, ko pridejo nazaj v službo, »hvalisajo«, kako da je lepo v Londonu, Bruslju, Dunaju, pa na Kitajskem in bog si ga vedi kam si želi ta naš slovenski narod, samo da ni doma. Četudi so šli nekateri za te izlete v ban-čni limit ali pa bodo cel mesec živeli skromno, samo da bodo spet šli in da se bodo, kar je zelo pomembno, lahko hvalili, kje vse so bili. Zadnjič sem poslušala, kako so spraševali majhne otroke, kam bodo šli na počitnice. Ubogi otroci so se mi kar zasmilili, ko so se po zgledu starejših po-membnežev »napihovali«, da bodo obiskali tuja pomembna mesta in države in sploh so naštevali

same imenitne stvari. Seveda le nekateri, tisti drugi so molčali.

Kaj pa tisti, ki ne vedo, kaj je prost vikend, pa tisti, ki delajo vse praznike, in tisti otroci, ki med počitnicami ostanejo doma, pa oni, ki bi radi delali, pa ne morejo ali dela ne dobijo, in tisti, ki so preprosto radi doma. In vsi tisti, ki so oboleli, ostareli, pozabljeni in osamljeni, pa tisti, ki komaj živijo in si ne morejo privoščiti niti najosnovnejših nujnih življenjskih potreb-ščin. Kaj tem ljudem pa ni vredno nameniti niti ene prijazne besede, kot da takšnih ljudi pri nas v Sloveniji ni. O pa jih je. Vedno več jih je in vedno več jih bo, saj so časi slabi, pa spet ne tako slabi, kot nas še čakajo. Zato bi bilo dobro, da bi se vsi zavedali, sploh takšni, ki se jih najbolj sliši, da bi spremenili mišljenje in namesto da na ogenj prilivajo olje, naj se potrudijo in začnejo gasiti. Potem bi Slovenijo lahko nagovorili ne-kako takole: »Vsi, ki ste med vikendom v službi, vsi, ki delate vse sobote in nedelje za minimal-no plačilo, tisti, ki delate vse praznike, in tisti, ki si med vikendom zaradi slabega socialnega in zdravstvenega stanja ne morete privoščiti kaj dosti ali skoraj nič, in nazadnje še tisti, ki imate to srečo, da imate redno plačo in ste doma vse vikende in praznike.«

Sonja Čibej

Zabavno do spoštovanja pravicŽivite na robu revščine s svojim prejemkom?

Vam sosed meče odpadke na vrt? Vas delodajalec trpinči? Vam vodo onesnažuje lokalno podjetje? Si ne upate tožiti, ker menite, da bodo postopki trajali predolgo? Vam je uslužbenka za okencem zagrenila dan?

Ne dovolimo, da se takšne situacije dogajajo! Prav zato vas varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer vabi, da se ji pridružite v Knjižnici Kočevje v četrtek, 12. 12. 2013, ob 18. uri in po kratki predstavi gledališča zatiranih podebatirate, kako se postaviti po robu kršitvam vaših pravic ali pravic vam dragih ali znanih ljudi.

Pri uveljavljanju pravic niste sami. Da bi pa bili čim bolj učinkoviti, je dobro, če veste, kako jih uresničiti. Morda se vam je zgodila točno takšna kršitev, kot bo ta dan predstavljena skozi gleda-lišče zatiranih. Imeli boste možnost, da nastalo situacijo neposredno pomagate rešiti s svojimi iz-kušnjami in predlogi. Lahko pa boste zgolj uživali v predstavi in vedno zanimivi razpravi, v kateri

bo sodelovala tudi varuhinja človekovih pravic. Morda bodo ta dan pridobljene izkušnje poma-gale komu, ki ga poznate. Morda vam.

Vabljeni na odmerek zabave, sodelovanja in ustvarjalnosti. Za boljši jutri vseh nas.

Več o projektu Večer z Varuhom na www.vecer-zvaruhom.si .

4 KOČEVSKI UTRIP / [email protected] / november 2013

AKTUALNO

Prvi vtisi so nadobudniSocializacija in integracija RomovŠtevilne lokalne skupnosti po Sloveniji,

kjer živijo Romi, imajo z njimi veliko težav. Južno od Ljubljane sta trenutno najbolj iz-postavljeni občini Škocjan in Kočevje, ob-časno pa nastajajo težave tudi v občinah Trebnje in Črnomelj ter v mestni občini Novo mesto. Seveda pa so v teh konfliktnih razmerah Romov z večinskim prebivalstvom tudi svetle točke, na katere je treba opozoriti, saj so zgled prave in uspešne prakse, ki lahko pomaga k hitrejši inkulturaciji Romov.

Že pred časom je v občini Kočevje zaživela pobuda predstavnikov ustreznih socialnih in-stitucij, Občine in občanov, da se je na Koče-vskem treba začeti ukvarjati tudi z Romi, kajti brez obojestranskega sožitja in prilagajanja drug drugemu ne bo pravega napredka. Tako danes že beležimo prve rezultate. V oktobru in novembru poteka v Podružnični šoli Željne program za posebno etnično skupino Romov na temo socializacija in integracija Rominj. Namen tega izobraževanja je uspešno vključe-vanje Rominj v lokalno okolje in spodbujanje k samostojnosti in vseživljenjskemu učenju.

Program sofinancira Zavod RS za zaposlo-vanje iz Ljubljane, Ljudska univerza Kočevje pod vodstvom direktorice Maje Rupnik pa je bila izbrana za nosilko in izvajalko uresničitve tega programa na ravni osrednje slovenske re-gije. Gre za 105-urni program, kjer se okoli štirinajst Rominj srečuje in druži kar trikrat tedensko po štiri pedagoške ure.

Program socializacije in integracije je in-terdisciplinaren, saj vsebuje podprograme, kot so preventiva v zdravstvu, popularizacija zdravega načina življenja s pripravo obrokov,

vzgoja otrok, ki vključuje tudi delovne in učne navade, spoznavanje digitalne pismenosti itd. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Kočevje in Policijsko postajo Kočevje izvaja-jo informativni program o nasilju v družinah, varnosti v cestnem prometu itd. V prihodnje v Kočevju načrtujejo v izobraževanje pritegniti tudi moške Rome, katere bodo v sklopu pilo-tne izvedbe usposobili za vzdrževalce javnih površin. Izkušnje v občini Grosuplje so na tem področju zelo obetavne.

Organizatorji in izvajalci tega pomembnega projekta socializacije in integracije Romov v Kočevju so prepričani, da bodo s tem prispe-vali k večji inkulturaciji, osveščenosti in navse-zadnje tudi h kakovostnejšemu življenju vseh Romov, še posebej žensk in otrok. Projekt se je dobro »prijel« in Rominje ga že imajo za svojega, zato bo to pomemben prispevek k zmanjševanju predsodkov, tabujev in stereoti-pov o romski skupnosti pri večinski populaciji in obratno.

Franci Koncilija

Skrajno uspešni!20. septembra so iz občinske uprave razpo-

slali županovo sporočilo za medije, v katerem nas dr. Prebilič obvešča o 'skrajno uspešnem' dogovoru z zavarovalnico Adriatic Slovenica glede Osnovne šole Stara Cerkev.

V življenju sem prebral že kar nekaj knjig, časopisov in revij, a se ne spomnim, da bi kdaj naletel na tako besedno zvezo. Zato ob takem načinu izražanja pomislim predvsem na skraj-no napihnjenost takšnega sporočanja.

Skrajne pa so tudi informacije, ki s kočevske politične 'scene' prihajajo o obnovi šole v Stari Cerkvi. Dan po nadaljevanju 29. seje OS, ki je bila 9. julija, je Vesna Malnar okrivila opozi-cijo, da z ne-sprejemom rebalansa proračuna onemogoča začetek obnove OŠ Stara Cerkev, opozicijski svetniki pa so v izjavi za medije od-govorili, da v rebalansu šola ni bila niti ome-njena ter da za takšne primere v proračunu obstaja splošna rezervacija v znesku 211.000 EUR. Kljub temu so na medije z Občine še naprej prihajala sporočila o nujnosti sprejema

rebalansa za obnovo OŠ. A ko v sporočilu z dne 23. oktobra preberemo, da je OS končno sprejel rebalans in za OŠ Stara Cerkev zagoto-vil 476.000 EUR, izvemo tudi to, da sta župan in občinska uprava temu nasprotovala! Ker da denarja letos ne bo mogoče porabiti!?

Tako je torej bilo videti opozicijsko onemo-gočanje obnove OŠ Stara Cerkev.

Potem pa 2. novembra iz članka Petre Šolar v Dnevniku izvem, da se je naložba medtem z 1,3 povečala na 2,4 milijona EUR. Če je še ra-zumljivo, da se s tem ne strinja šolsko ministr-stvo, pa je najmanj nenavadno, da se določeni posegi celo ravnateljici ne zdijo potrebni. Nje-na izjava, da se roki zamikajo zaradi vključeva-nja nepotrebnih stvari v projekt, pa da vedeti, da so jo iz obnove šole popolnoma izključili!

Njene besede v kratkem telefonskem pogo-voru so mi to tudi potrdile. Povedala je, da je bila avgusta enkrat na AG inženiringu, po 18. septembru pa skoraj nima informacij o do-gajanju. Župan je 7. oktobra staršem obljubil

začetek del v novembru, zaključek pa marca ali aprila. Na ogled šole sta doslej prišla dva potencialna izvajalca, čeprav naj bi jih menda iskali z razpisom. V šoli pa imajo vtis, da vse stoji že pet mesecev.

Ravnateljica, ki šolo vodi že kar nekaj let in zanesljivo pozna potrebe, ki bi jim bilo pa-metno slediti pri obnovi, pri tem očitno ne bo imela nobene besede. So pa (morda ravno zato) nekje precej 'povečali' projekt, ob tem pa, če držijo navedbe iz dokumentov šolskega ministrstva, pozabili na preverbo gradbenega stanja objekta, kar naj bi bilo pravzaprav prvo opravilo pred obnovo in je bilo napovedano kmalu po požaru!!! Po vsem tem bo zanimi-vo izvedeti, kolikšen delež sredstev bo sploh prispevala država, kolikšnega pa bomo morali 'pokriti' občani.

Kot vidite, skrajno uspešno na vseh podro-čjih in nivojih. Zato je trenutni rok za zaklju-ček del 27. junij 2014.

Bojan Marinč


AKTUALNO

V občini Ribnica uspešno gospodarijo z lesomV oktobrski številki Kočevskega utripa

smo v uvodniku pozvali župana Prebiliča, da bralcem in drugi zainteresirani javno-sti predstavi dejavnosti, ki jih je Občina Kočevje izvajala na implementaciji pro-jekta lesnopredelovalnega centra na Koče-vskem. Tozadevne razmere na Kočevskem smo primerjali z razmerami v občini Šen-trupert, kjer je župan Rupert Gole prepo-znaven po vsej Sloveniji prav po tem pro-jektu. O teh vprašanjih smo se pogovarjali tudi z ribniškim županom Jožetom Levst-kom, ki nam je predstavil njihove dragoce-ne izkušnje in dosežene uspehe.

Župan Levstek je najprej malo za šalo, precej pa zares, poudaril, da na območju ob-čine Ribnica tako ali drugače deluje svojstven lesnopredelovalni center že od daljnega leta 1492. V Zavodu za gozdove je zaposlenih veliko ribniških strokovnjakov in gozdarjev, ki izvajajo monitoring nad gozdno maso, s katero upravljajo lastniki z več sto hektarji gozda, pa tudi okoli sto lastnikov, ki imajo samo nekaj hektarjev gozda. Na območju občine deluje pet večjih in deset manjših žag, eno žago so že dodatno usposobili za proizvodnjo peletov. Vse te žage dobavljajo mleto biomaso večjim centrom za ogrevanje po vsej Sloveniji, zadnje čase tudi sekance in ostala kuriva za ogrevanje na lesno biomaso.

To pa še ni vse. Dve največji podjetji za predelavo lesa, kjer izdelujejo končne iz-delke, kot so okna in vrata, zaposlujeta kar

450 delavcev. V občini Ribnica tako uspešno deluje preko 20 večjih podjetij in obrtnikov, ki v sklopu lesnopredelovalne industrije pro-izvajajo praktično vse: lesno in transportno embalažo, polizdelke za industrijo, pohištvo in stavbno pohištvo, parket, opremo za jah-te in druga plovila, lesene hiše itd. Kmetij-ska zadruga pa že več kot sto let povezuje izdelovalce znamenite suhe robe in drugih lesenih izdelkov, kar predstavlja pomemben segment v turistični ponudbi, še posebej pa suha roba širi prepoznavnost in izvirnost Ribničanov in s tem tudi občine. Več kot 100 izdelovalcev suhe robe in nekaj deset krošnjarjev nadaljuje z več kot 500-letno tradicijo te dejavnosti. Tako je v občini Rib-nica v lesni panogi vključno z dopolnilno dejavnostjo in pavšalisti zaposlenih več kot 700 občanov! Ti delavci ustvarijo okoli 46 milijonov evrov skupnega prometa, čisti do-biček panoge pa znaša okoli 760.000 evrov.

Zaradi tako močno razvite lesne industri-je v ribniški občini, ki je zaslužna za nizko stopnjo brezposelnosti, na Občini ni treba vzpostavljati ustrezne podpore v prostor-skem smislu, ker združevanje teh gospodar-skih subjektov v neki lesnopredelovalni cen-ter preprosto ni potrebno, saj infrastruktura obstaja in zagotavlja uspešno gospodarsko rast vseh udeležencev. Tudi na področju ko-generacije toplotne energije s pomočjo lesne mase na ravni občine nemoteno potekajo vse dejavnosti. Že pred tremi leti so v Ribnici izbrali koncesionarja za ogrevanje stano-

vanjskih sosesk na biomaso, večja podjetja pa se povezujejo z nosilnim koncesionarjem pri posameznih dejavnostih, kot je na pri-mer Inles, v sklopu katerega obstaja možnost povezovanja kotlovnic itd. Župan Levstek je glede tega še dodal, da je bil za njihovo občino projekt kogeneracije toplotne ener-gije smiseln pred leti, ko je država za takšno izgradnjo nudila precej visoke subvencije, danes pa je na čistem trgu električne ener-gije takšna naložba lahko relativno tvegana. Dokler pa bo pri njih izdelava zobotrebcev imela tako visoko dodano vrednost, ne po-trebujejo nekega megalomanskega projekta za kogeneracijo toplotne energije.

Razvojne načrte na Občini Ribnica usmer-jajo drugam, v preizkušeno tržno nišo, v program razvoja in zaščite ribniške suhe robe! V ta namen že projektno sodelujejo v več skupinah in na različnih ravneh (regija, medobčinsko sodelovanje itd.) ter skrbno zasledujejo trende razvoja na ravni subre-gije in države. Tako zadnje čase na Občini posebna projektna skupina aktivno razmi-šlja tudi o razvoju dejavnosti Rokodelskega centra, izvedbi izobraževanj za pridobitev naziva NPK suhorobar ter o nadaljnjem so-delovanju v več (tudi evropskih) projektih. Strokovno so pripravljeni in aktivno delujejo tudi pri povezovanju občin v regiji ter na dr-žavni in mednarodni (podonavska pobuda) ravni!

Franci Koncilija

Življenja ne zapuščajmo na cesti!Vsako leto je 17. novembra svetovni dan

spomina na žrtve prometnih nesreč, ko se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bli-žnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Mnogi ta dan imenujejo tudi dan brez prometnih nesreč. Leta 1993 je ta dan prvič organizirala britanska nevladna organizacija RoadPeace, ki jo je podprlo tudi Evropsko združenje žr-tev prometnih nesreč. Leta 2005 so gibanje podprli Združeni narodi (OZN), leta 2007 pa tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Tako je to gibanje razširjeno že po vsem svetu.

Smrt ali poškodba v prometni nesreči je nenaden, silovit in travmatičen dogodek, ki ima dolgotrajen ali celo trajen vpliv na ži-vljenje celotne družine. Vsako leto se šte-vilu poškodovanih in trpečih zaradi izgube ljubljene osebe po vsem svetu prišteje več milijonov novih trpečih ljudi zaradi posle-dic prometnih nesreč. Svojci še posebej tr-pijo, ker se število ponesrečenih mladih ljudi stalno povečuje. Problematičen je tudi odnos javnosti do smrti, poškodb in žrtev prome-tnih nesreč, ki občutek nemoči samo še po-večuje. Večina javnosti je do teh dogodkov brezbrižna. Strokovnjaki ugotavljajo, da je

svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč lahko tudi odgovor na potrebo žrtev prometnih nesreč po javnem priznanju nji-hovega trpljenja in izgube najbližjih.

Za zmanjšanje žrtev v prometu imajo ne-katere države sprejete nacionalne programe in zakonodajo, s pomočjo katerih skušajo omiliti drastične razmere, tudi s primernim in stalnim izobraževanjem ter preventivo za varnost v cestnem prometu, še posebej do vpliva alkohola, hitrosti, uporabe varno-stnega pasu itd. Na ta dan lahko prižgete svečo za vse te nesrečne ljudi in se na ta na-čin sodalizirate z vsemi, ki še trpijo. Še bolj pomembno pa je, da sami nekaj storite zase in vse druge udeležence v prometu. Vozite

strpno in disciplinirano, upoštevajte vso horizontalno in vertikalno prometno si-gnalizacijo, med vožnjo pa se obnašajte tudi vljudno in kulturno! Pa srečno!

Franci Koncilija

ŠALA MESECADijakinja Mojca je vsa bleda in prestrašena prišla iz šole. Stopi v kuhinjo do mame in ji začne razlagati: »Veš, mami, sošolka Irena je noseča, pa Maja in Jožica tudi, pa …«Mama jo prekine in strogo pobara: »Pa kaj? Zakaj mi vse to pripoveduješ?«Mojca: »Da ne boš morda mislila, da sem jaz izjema!«


LJUDJE IN DOGODKI

Od jabolčnega soka do likovnega izdelkaKoprivniška likovna delavnica med jesenskimi počitnicami

Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nessel-tal Koprivnik je v okviru projektov za mlade, ki jih sofinancira Občina Kočevje, pripravil razve-drilno likovno delavnico »Od jabolčnega soka do likovnega izdelka« za otroke med 10. in 13. oz. 14. letom starosti. Pod mentorstvom likovne pe-dagoginje Kristine Povh iz Kočevja in kiparja-ke-ramika Matjaža Matka iz Koprivnika je potekala med jesenskimi počitnicami, njena izvedba je bila predvidena v prostorih Nama centra Kočevje in v

Koprivniku, a je zaradi nezanimanja v mestu bila prestavljena ter izvedena samo v prostorih Zavo-da Nesseltal Koprivnik v Koprivniku. Potekala je dva dni – v sredo, 30. oktobra, in v četrtek, 31. oktobra 2013, med 9. in 12. oz. zaradi želja otrok po dodatnem ustvarjanju do 13. ure.

Program likovne delavnice, ki so se je v dveh dnevih udeležili skoraj vsi koprivniški otroci, fan-tek iz Kočevja ter otroci iz Poljanske doline, je bil razširjen na različna likovna področja – risanje, slikanje, kiparstvo in oblikovanje. Otroci so se

spoznali še s tradicionalnim postopkom predelave jabolk v jabolčnik.

Mladi likovni ustvarjalci in spoznavalci jabolk in hrušk ter njihove uporabe so hvaležno sprejeli likovno ustvarjanje, saj se zaradi oddaljenosti od mesta in slabih avtobusnih povezav česa takega ne morejo udeleževati v Kočevju – Jabolka, hruške in slive, potem pa gremo ustvarjat v med koprive. Tako se je odločitev, da se oba dneva delavnice preselita v Koprivnik, torej na podeželje, izkazala

kot strateška in zelo pametna poteza. Kar obe-nem – tudi na tak način – vodi k oživitvi pode-želja, ki je tako ali tako že v osnovi zastavljena v razvojno strategijo Kočevske.

Gal, 11 let, iz Kočevja: Iz gline izdelujemo raz-lične izdelke. Tukaj mi je fajn. Zdaj delam jabol-ko, naredil pa sem hruško, medvedkovo glavo in bajsiko. Jutri tudi pridem.

Ana, 11 let, iz Koprivnika: Počutim se dobro. Naredila sem veliko izdelkov: posodico, hruško, jabolko … v glavnem, kar se je dalo in kar sem znala iz gline narediti.

Dimitro, 7 let, iz Poljanske doline: Ja, sedem let imam, pa sem že tukaj, v Sloveniji sem pa tri leta. Sem iz Ukrajine. V Koprivniku se malo igram, pa ustvarjam kar veliko. Najprej sem nare-

dil ograjo z vrečo, potem žlico in ježka z jabolkom na hrbtu, pa krožnik s kosmiči in spodnje hlače, pa obleko za zimo od beračev … Ker rastem, sem bil kar lačen. Pa sem jedel napolitanke, piškotke, čips in sendvič, pa sir. Pil sem pa coca-colo, pa čaj, pa mislim, da nič več drugega. Želim čim hitreje zrasti.

Uroš, 9 let, iz Koprivnika: Tukaj je ful carsko! Oblikoval sem z glino. Hruške še nisem naredil, sem pa napravil štiri jabolka in šalčko. Učitelja sta me naučila delati iz gline.

Anja, 8 let, iz Poljanske doline: Na delavnici se imam dobro in sem ustvarjala z glino. Danes sem naredila ježka, ki nosi hruško, pa mlin, ki melje sadje, pa jabolko, steklenico, skledo s sadjem in polovičko jabolka. Tukaj se počutim zelo v redu in sem vesela.

Matej, imenovani Johnny, 11 let, iz Kopriv-nika: K Matjažu prihajam zelo rad. Danes iz-delujem izdelke iz gline. Naredil sem medvedka,

debeluško, jabolko, hruško in tako naprej. Tukaj mi je dobro, pa tudi z Rupijem (hišnim psom) sem se igral.za Zavod Nesseltal Koprivnik Romana Novakfotografije: Romana & Maridi Tscherne


LJUDJE IN DOGODKI

Večer mošta in kostanjaV prvi popolnoma slovenski 100 let stari

gostilni na Kočevskem Bistro Beljan je 23. 10. 2013 že tradicionalno potekal večer mo-šta in kostanja. Družabni večer so popestrili pevci MoPZ Svoboda, ki so goste ob po-strežbi vročega kostanja in hladnega mošta razvajali z ubranimi pesmimi, ki so zazve-nele iz grl pevcev, ki se bližajo 40. obletnici obstoja.

V začetku novembra so se pevci odzvali vabilu Bistroja Tjaša v Kočevski Reki, kjer so skupaj z ostalimi sodelujočimi popestrili

večer martinovanja. V kolikor se dogodkov niste uspeli udele-

žiti, vas MoPZ Svoboda vabi na letni kon-cert, ki bo v sredo, 27. 11. 2013, z začetkom ob 19. uri v dvorani Šeškovega doma v Ko-čevju, kjer bo tudi gost večera, ki naj ostane skrivnost, in bo pomagal dodatno razgreti in navdušiti občinstvo.

MoPZ SvobodaFotografija: Sergej Ambrožič

Vokalna skupina Vocabella je v soboto, 26. oktobra, v Šeškovem domu ponovno odprla vrata v Vocabellin svet in izvedla dva koncer-ta country glasbe. Dekleta so po odmevnem večeru gospel in pop glasbe ter Vocabellini zimski pravljici predstavila največje country uspešnice, kot so Ring of fire, Stand by your man in Jambalaya.

Koncert so tokrat povezovale same, ob skladbi Cotton eyed Joe pa so odplesale tudi skupinski country ples. Za pravo vzdušje so že v preddverju poskrbeli trije kavboji, ki so obiskovalce pospremili skozi čisto prava salonska vrata. Pevke je na odru spremljal petčlanski bend, ki so ga sestavljali Miha Gorše (aranžer, vodja benda, akustična kita-ra in klaviature), Martin Lunder (električna kitara, banjo), Matej Tekavčič (bas), Dorian

Granda (bobni) in Matija Krečič (violina, klaviature). Koncert je popestril tudi gost večera, kočevski kantavtor Primož Turk, ki je skupaj z Vocabello odpel pesem Kočevje.

Vodja Vocabelle Petra Likar je takoj po koncertu povedala: »Res smo navdušene, da

se je ta velik projekt zaključil tako uspešno! Še vedno smo pod vtisom odličnih odzivov občinstva. Zelo smo hvaležne, da so se na-šemu povabilu za sodelovanje odzvali vsi odlični glasbeniki, ki so bili danes z nami na odru. Se že veselimo novih izzivov!«

Vocabella je s svojo mladostno energi-jo in prepričljivim odrskim nastopom več kot navdušila občinstvo. Da pa bo koncert še dolgo odmeval, si boste lahko kmalu na spletu ogledali tudi posnetke s koncerta.

Vsekakor si vsi želimo še kakšno ponovitev koncerta in se že veselimo naslednjega vsto-pa v Vocabellin svet.

Do takrat pa howdy!Anja Pavlin

Iz etnološke zbirke Kočevarjev in kulturna dediščina Kočevarjev

V dvorani Rokodelskega centra Ribnica je Javni zavod za ohranitev kulturne dedi-ščine Nesseltal Koprivnik 7. oktobra, s sli-kovno projekcijo Darke Matko, predstavil projekt revitalizacije objekta v Koprivniku, ki ga v okviru oživitve podeželja podpira in sofinancira Evropski kmetijski sklad za ra-zvoj podeželja: Evropa investira v podeželje, evropski program LEADER ter Lokalna akcijska skupina: LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Vodja zavoda Matjaž Matko je na temo kulture pitja sadnih so-kov in vina spregovoril o izboru predmetov iz etnološke zbirke Kočevarjev in obenem s tem predstavil način sadjarstva ter različne

sorte zasajenih sadnih dreves še iz časa Ko-čevarjev – visokodebelnih jablan travniških sadovnjakov klimatsko posebnega Kopriv-nika.

V pogovoru z interpretatorjem kulturne dediščine, ki ga je vodila Romana Novak, so s svojimi vprašanji, vtisi in predlogi sodelo-vali tudi obiskovalci predstavitve ter večeru vdahnili dodatno širino.

Podobna predstavitev, ravno tako v sode-lovanju s partnerji Las Leader projekta, se je le dva dni kasneje, 9. oktobra, odvijala v prostorih Javnega zavoda za kulturo in tu-rizem Kostel, v Stari šoli – TRIS v Koste-lu. S to razliko, da je bilo povezovanje med obema zavodoma usmerjeno na tamkajšnjo tradicijo kulture pitja pijač, narejenih iz sad-ja, medtem ko je beseda v Ribnici prevagnila na ribniško tradicijo.

Že 15. oktobra pa se je na ribniškem koncu Zavod Nesseltal Koprivnik pojavil vnovič. Tokrat v dvorani Knjižnice Miklova hiša in v sodelovanju z Javnim zavodom za ohranitev kulture Mošnice – Moschnitze ter v pred-stavitvi kulturne dediščine, ki so jo na tleh, nekdaj živečih kočevskih Nemcev, zapustili Kočevarji s svojim več kot 600-letnim soži-

tjem z domačini.Z Matjažem Matkom (ZNK) in Maridi

Tscherne (Zavod Mošnice) je razgiban ve-čer jezikoslovja, kulinarike in umetniškega ustvarjanja Kočevarjev tudi tu, zdaj od ene zdaj k drugi tematiki, vodila Novakova.

Odziv obiskovalcev na predstavitev je bil nad pričakovanji, saj jim je bila zgodovinska tema podana na precej drugačen način, kot se zgodovina kočevskih Nemcev interpretira navadno. za Zavod Nesseltal Koprivnik, Romana Novak

Vocabellin svet – koncert country glasbe


LJUDJE IN DOGODKI

Ob stoletnici rojstva slovenske partizanske zdravnice, po kateri se imenuje partizanska bolnica FranjaFranja Bojc Bidovec (26. 11. 1913 Nemška vas pri Ribnici – 26. 11. 1985 Ljubljana)Obdobje druge svetovne vojne je bilo eno

najtežjih v zgodovini človeštva. V boju proti fašizmu in nacizmu so se, tako kot drugi, bo-rili tudi Slovenci. Posebnost odporniškega gi-banja je bila gradnja skritih, težko dostopnih partizanskih bolnišnic, v katerih so se zdravili ranjeni vojaki. Ena takih je bila partizanska bolnica Franja, ki so jo po predlogu dr. Vik-torja Volčjaka začeli graditi novembra leta 1943 v naravni votlini v strmi grapi, podobni kanjonu. V njej so se v času druge svetovne vojne zdravili najtežji partizanski ranjenci 9. korpusa. Svoje ime je dobila po zdravnici in upravnici dr. Franji Bojc Bidovec, ki je v partizansko bolnišnico prišla 2. januarja 1944 in v njej ostala do konca vojne 5. maja 1945. Že kmalu po prihodu je dr. Franja postala upravnica bolnišnice.

Franja Bojc se je rodila 26. novembra 1913 v Nemški vasi pri Ribnici kot tretja izmed sedmih otrok. Po končani osnovni in meščan-ski šoli se je vpisala na gimnazijo v Ljubljano, kjer so jo kmalu izključili iz internata, saj je prepisovala pri šolski nalogi iz verouka. Ker je bilo bivanje izven internata drago, si je del denarja morala prislužiti tudi sama; v prostem času si je tako pomagala z inštrukcijami boga-tih otrok. Leta 1933 se je po končani maturi vpisala na študij medicine. Ker Ljubljana pred drugo svetovno vojno ni imela popolne medi-cinske fakultete, je Franja svoj študij nadalje-vala kratek čas v Beogradu, nato pa še v Za-grebu. Leta 1939 je dosegla doktorski naziv. Svojo prvo zaposlitev je sprejela v Bohinjski Bistrici.

Ob začetku druge svetovne vojne na Slo-venskem se je Franja Bojc z Gorenjske uma-knila v Ribnico in tam odprla zasebno ordi-nacijo. Povezala se je z Osvobodilno fronto (OF) in odporništvom ter tako za potrebe

partizanske vojske iz Ljubljane v Ribnico pri-našala sanitetni material, ilegalni tisk in dru-ga obvestila za aktiviste. Zaradi ovadb je bila do leta 1943 kar trikrat aretirana, a na srečo brez hujših posledic. Dvakrat so jo izpustili zaradi pomanjkanja dokazov, tretjič jo je rešila kapitulacija Italije. Septembra 1943 je sledila nemška ofenziva na Ribnico. Takrat se je dr. Franja Bojc skupaj s partizanskimi ranjenci umaknila na Travno goro. Tam je doživela prvo kalvarijo: bolnišnica je bila napadena, del osebja in ranjencev je bil pobit, del pa jih je sovražnik zajel. Med sojenjem se je skupaj s soobtoženimi sklicevala na zdravniško etiko, ki zavezuje zdravnike k pomoči vsem ljudem.

Po srečni vrnitvi se je pridružila partizanom na Primorskem, kjer je bila dodeljena v no-voustanovljeno bolnišnico v bližini Cerknega. Tu je bilo njeno življenje vse prej kot lahko. Tudi sama je po vojni zapisala: »Ranjenci so bili vseh vrst, kakor so različni ljudje povsod po svetu: potrpežljivi in nergavi, veseljaki in če-merneži, prijetni in neprijetni …« In vsem je pomagala po najboljših močeh. Kot upravni-ca bolnišnice je morala skrbeti še za vodenje seznama bolnikov, odrejati nove naloge čla-nom osebja, določiti hišni red, strogo paziti na higieno, nabavljati sanitetni material, pošiljati poročila o številčnem stanju bolnikov, priskr-beti hrano in potrebno opremo ipd. Njena skrb je bil tudi načrt za umik ranjencev v pri-meru napada sovražnika.

Bolnica Franja se je dvakrat znašla pred nevarnostjo, da jo odkrije so-vražnik. Prvič, 20. aprila 1944, ko so jo nemški vojaki obkolili in obstreljevali. Ponoči so ra-njence evakuirali, a do končne-ga spopada ni prišlo. Takrat so bolnišnico navidezno požgali in zapustili, v resnici pa se je delo v njej nadaljevalo s sprejemanjem novih in novih ranjencev. Dru-gi napad se je dogodil v marcu 1945. Takrat so nemški vojaki napadli z minami in zažigalni-mi naboji. Bolnica je tudi takrat ostala nepoškodovana, čeprav je celotno sotesko zajel ogenj. Dr. Franja Bojc Bidovec je bolnico zapustila 5. maja 1945, ko so jo ob osvoboditvi Primorske za-pustili še zadnji ranjenci.

Dr. Franja Bojc Bidovec je svoje delo nadaljevala v voja-ških bolnišnicah v Gorici, Tr-stu in Ljubljani do leta 1946. Takrat je začela specializacijo iz ginekologije in porodništva ter se skupaj z možem in otrokoma preselila v Beograd. Postala je asistentka primarij na gineko-loški kliniki v Beogradu ter ne-kaj časa vodja operativnega in porodniškega oddelka. Po vrni-

tvi v Ljubljano leta 1968 je vodila ginekološki oddelek vojne bolnišnice in se upokojila leta 1973. Objavila je vrsto strokovnih del v jugo-slovanskih in tujih revijah ter svoje spomine. Od leta 1982 pa do danes prirejajo zahteven kolesarski maraton Franja, ki je poimenovan po bolnici in zdravnici Franji.

Partizanska bolnica Franja je kulturni spo-menik državnega pomena, vpisana je na po-skusni seznam svetovne dediščine pri UNE-SCU in nosi znak evropske dediščine. Ostaja simbol mednarodnega povezovanja in odpo-ra, predvsem pa dragocen pomnik humano-sti, solidarnosti, plemenitosti in tovarištva, katerega velik del je bila tudi naša rojakinja dr. Franja Bojc Bidovec.

Da bi bolje spoznali ženo, ki je dala ime par-tizanski bolnišnici, in izvedeli, kakšna je bila doktorica Franja, priporočam v branje knjigo: dr. Franja Bojc Bidovec – Ni neskončnih poti, pisma sinu.

Podatke zbral in zapisal: Peter LesarViri:Dr. Franja Bojc Bidovec – Ni neskončnih poti,

pisma sinu, 1984, Založba Borec,Partizanska bolnišnica »Franja«, Mestni mu-

zej Idrija, 1983,Slovensko knjižnično – muzejski kviz, MKL,

Pionirska-center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Ljubljana

Dr. Franja Bojc Bidovec, fotografija iz knjige Ni neskončnih poti, pisma sinu, Založba Borec 1984

Kočevje, 25. - 29. november 2013

V tednu med 25.-29. novembrom 2013 bo v organizaciji Ljudske univerze Kočevje potekal Teden medgeneracijskega učenja, namenjen spodbujanju in ustvarjanju sinergije, ki nastaja pri medgeneracijski izmenjavi specifičnih znanj in veščin. Vključite se v delavnice, ki predstavljajo skrbno načrtovane in vsebinsko pestre dejavnosti, ki bodo generacije povezovale pri izmenjavi znanj in izkušenj v obojestransko korist.

10.00 – 10.30 Uradna otvoritev Tedna medgeneracijskega učenja v Kočevju Lokacija: Osnovna šola Ljubo Šercer , Reška cesta 6, 1330 Kočevje Pozdravni nagovor koordinatorja projekta Ljudska univerza Kočevje: Maja Rupnik, direktorica Slavnostni govornik: dr. Vladimir Prebilič, župan Občine Kočevje, ambasador medgeneracijskega učenja

10.30 – 13.30 Delavnica Bil sem rudar Lokacija: Osnovna šola Ljubo Šercer , Reška cesta 6, 1330 Kočevje Sodelujoči: učenci OŠ Ljubo Šercer, Društvo upokojencev Kočevje, Društvo podeželskih žena Kočevske

8.00 – 12.00 Delavnica Izdelovanje ptičje hišice Lokacija: prostori učnih delavnic Gimnazije in srednje šole Kočevje v podjetju NOLIK Kočevje, Novomeška c. 5, 1330 Kočevje Sodelujoči: dijaki GSŠ Kočevje, program mizar, Društvo upokojencev in Društvo invalidov Kočevje

10.00 – 13.00 Delavnica Izdelava igrače opice iz nogavic Lokacija: Dnevni center Šent Kočevje, Turjaška ulica 6, 1330 Kočevje Sodelujoči: uporabniki programa DC Šent Kočevje in učenci OŠ Ljubo Šercer

10.30 – 11.30 Zaključek Tedna medgeneracijskega učenja Lokacija: Ljudska univerza Kočevje, Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje (multimedijska učilnica)

11.30 – 12.30 Postavitev ptičjih hišic Lokacija: park pred Ljudsko univerzo Kočevje, Trg Zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje Sodelujoči: vsi partnerji v projektu Center medgeneracijskega učenja

Partnerji v projektu Center medgeneracijskega učenja so: Ljudska univerza Kočevje, Gimnazija in srednja šola Kočevje, Društvo upokojencev Kočevje, Društvo invalidov Kočevje, Društvo podeželskih žena Kočevske, Osnovna šola Ljubo Šercer Kočevje in Šent – Dnevni center Kočevje.


LJUDJE IN DOGODKI

Vokalna skupina Cantate Domino je prepevala v Srbiji in Slovenski filharmoniji v LjubljaniV organizaciji Srbskega kulturnega društva

(SKUD) iz Kočevja je VS Cantate Domino skupaj z omenjenim društvom in Folklorno skupino Predgrad od 4. do 6. oktobra 2013 gostovala v Srbiji. Po nočni vožnji z avtobu-som smo zjutraj prispeli v Niš, kjer smo se v mestni trdnjavi osvežili z jutranjo kavico. Sledil je ogled leta 1999 zgrajene bazilike sv. Helene in Konstantina v parku sv. Save. Obiskali smo še znamenito čele kulo, stolp z lobanjami srbskih vojščakov, ki so izgubili življenja v borbi s turško vojsko. Popoldan smo se pevci nastanili pri prijaznih srbskih družinah v Nišu, zvečer pa smo v s Kočev-jem pobratenem Prokuplju nastopili skupaj z domačo folklorno zasedbo in FS iz Pred-grada.

V soboto, 5. oktobra, smo obiskali glavno tržnico v Nišu in si ogledali pestro ponudbo domačih pridelkov in izdelkov. Med temi je bilo veliko spominkov, s katerimi mesto obeležuje 1700-letnico milanskega edikta, ki ga je leta 313 izdal rimski cesar Konstantin Veliki. Njegova mati sv. Helena ga je leta 272 rodila v antičnem mestu Naissus (današnji Niš), zato številni verski in kulturni dogodki v okviru praznovanja že vse leto privabljajo v Niš veliko obiskovalcev.

Prijazni gostitelji so nam popoldne pripra-vili nepozaben piknik na podeželju, kjer smo

občudovali v jesenske barve odeto pokrajino in si nabrali moči za nadaljevanje poti v Pi-rot. Tam smo si ogledali ostanke gradu ter poskusili sladke srbske specialitete v prizna-ni slaščičarni v centru mesta. Sledile so pri-prave za večerni koncert v športni dvorani.

Vzdušje je bilo enkratno. Nastopile smo vse tri kočevske zasedbe ter različne staro-stne kategorije domačega folklornega dru-štva Dukat. Člani VS Cantate Domino smo Srbom predstavili slovenske ljudske pesmi, člani FS Predgrad pa belokranjske pesmi in plese. Številno občinstvo je z dovršenim plesnim nastopom navdušila folklorna sku-pina SKUD iz Kočevja. Za izjemen zaklju-ček prireditve je poskrbela domača folklorna zasedba, ki je obiskovalce dvignila na noge, vsi nastopajoči pa smo se za konec (bolj ali manj uspešno) združili ob plesu srbskega

kola in kasneje na po-gostitvi.

V nedeljo, 6. ok-tobra, smo se člani VS Cantate Domino pred baziliko sv. He-lene in Konstantina v Nišu udeležili osre-dnje pravoslavne slo-vesnosti ob 1700-le-tnici milanskega edikta (katoliško pra-znovanje je bilo 21. septembra na niškem stadionu). Prisotni so bili najvišji pred-stavniki pravoslavnih cerkva z vsega sveta, katoliški predstavniki iz Srbije z nadškofom Stanislavom Hoče-varjem iz Beograda, predsednik Srbije, družina Karađorđević, predstavniki lokalnih skupnosti in številni novinarji. Slovesno bogoslužje je trajalo kar štiri ure. Čeprav je bilo predvideno, da v kulturnem programu po slovesnosti nasto-pi tudi naša skupina, smo zaradi velike za-mude nastopili šele po

kosilu pred množico romarjev, ki je še vedno potrpežljivo čakala na vstop v baziliko sv. Helene in Konstantina. Med drugimi smo zapeli tudi pesem Sveta Helena, ki jo je na-pisala in uglasbila pevka VS Cantate Domi-no Helena Štefanič.

Člani VS Cantate Domino se zahvaljuje-mo predsedniku SKUD iz Kočevja g. Stoja-nu Miloviću za povabilo na turnejo v Srbijo ter čudovitim gostiteljem, posebej ge. Sonji Nikolić, tajnici slovenskega društva iz Niša, ki je organizirala naše bivanje v Nišu, oglede, prevoze in nepozaben nastop pred baziliko sv. Helene in Konstantina.

V petek, 8. novembra, je skupina prvič na-stopila v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Na svoj letni koncert jo je povabila Godba ljubljanskih veteranov. V 55-članski zased-bi igrajo pretežno poklicni instrumentalisti. Predsednik godbe in klarinetist Milan Pa-vliha je VS Cantate Domino spoznal kot član instrumentalnega kvarteta Folklorne skupine Cof iz Ljubljane, katero jo skupina

povabila na skupno gostovanje v Rusijo leta 2011.

Godba ljubljanskih veteranov bo gost na letnem koncertu VS Cantate Domino v športni dvorani v Kočevju, 30. novembra ob 19. uri.

Za VS Cantate Domino Helena in Franc Štefanič

LETNI KONCERT

VOKALNE SKUPINE CANTATE DOMINO

v soboto, 30. novembra ob 19. uriv Športni dvorani v Kočevju

Gostje:GODBA LJUBLJANSKIH VETERANOV

z dirigentom Viktorjem Kresnikomharmonikar CIRIL SKEBE

tenorist DIEGO BARRIOSS ROSS

Koncert je posvečen: 60-letnici glasbe SLAVKA in VILKA AVSENIKA

80-letnici rojstva skladatelja in dirigenta VINKA ŠTRUCLA

200-letnici rojstva skladatelja GIUSEPPA VERDIJA

Vabljeni, da zapojete s pevci najlepše Avsenikove pesmiin druge slovenske uspešnice

Program bo povezovala: PETRA GORŠE

Vstopnina je 5 eur.V predprodaji so vstopnice na voljo v trgovini Zakladi lesa

in v Grajski kavarni v Kočevju (blagovnica Nama) ter uro pred koncertom v Športni dvorani v Kočevju

Moje iskrivo ime je Rožle, najraje po stanovanju plazim se, tako obrišem vso umazanijo, da mamico in atija kar oči bolijo. Preden pa k počitku odvihram, se rad še z bratcem pocrkljam.


LJUDJE IN DOGODKI

Najboljši turistični spominek občine Kočevje za leto 2013

Občina Kočevje že od leta 2006 razpisuje natečaj za izbor najboljšega turističnega spo-minka občine za tekoče leto. Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki iz-virno predstavljajo občino Kočevje ter njeno dediščino in sodobno ustvarjalnost. Izdelki so vse kakovostnejši, tržno dodelani in pred-vsem nosijo zgodbo, ki kupce uči tudi o de-diščini Kočevske. Za najboljši spominek za tekoče leto znaša nagrada 800 EUR, za dru-go mesto 400 EUR, za tretje pa 200 EUR. Podelitev nagrad je bila v okviru Festivala lesa 2013 v prodajni galeriji Zakladi lesa v torek, 12. 11. 2013.

Na natečaj je prispelo 19 predlogov. Pre-

dloge je ocenjevala komisija v sestavi Mateja Dekleva, Nadja Kovačič, Simona Fajfar in Alenka Rovan. Naj spominek za leto 2013 je komisija namenila avtorjema Gozdne jantarne zapestnice, Janiju Majerletu in

Mateji Oberstar iz Predgrada. Prvo mesto je tako šlo v roke kandidatoma, ki sta spretno združila koščke lesa s sporočilom iz naše ar-heološke zakladnice. Drugo mesto si je za-služil predlog Viktorije Petrovič z nazivom Čarobni okusi s Kočevske, ki nam čajne mešanice ponudi celovito: dodelano obli-kovana embalaža, domiselno poimenovanje, ki vključuje lokalne posebnosti, navodila za pripravo in namen zelišč. Tretjeuvrščen pa je

bil predlog Turističnega društva Kočevje z nazivom Okusi Kočevske, ki vsebuje piško-te po receptu iz stare kočevarske kuharice. Če pa so zapakirani v več kot uporabni okro-gli škatli iz bukovega lesa z lepim napisom, je to dvakrat okusna promocija.

Posebno pohvalo si zaslužijo še naslednji predlogi: namizna igra Odkrivajmo Koče-vsko, energijske kroglice Natouria, pri-ponka medvedek, kamenčkanje na Koče-vskem in Eleonorina žajfa.

Povzeto po Vesni Malnar Memedovič, višji svetovalki za odnose z javnostmi in informi-ranje ter protokol

Večer katalonsko slovenskega prijateljstvaV sklopu festivala Kočevska filmska jesen

se je v soboto, 9. novembra, v Kreativnem središču Vezenina odvil drugi kantavtorski koncert. Tokrat katalonskega kantavtorja Jordija Magrinye, Magrija iz Barcelone, ki živi v Sloveniji že skoraj desetletje.

Če je bilo pričakovati kakšen eksotični temperament oziroma katalonsko glasbo s tradicionalnimi primesmi in katalonskimi besedili, so bila pričakovanja precej neu-slišana. Magri je namreč svoje pesmi resda prežel z izročilom katalonskega globoko izpovednega žanra in življenjskih situacij, a jih je zapel v neverjetno lepem in pra-vilnem slovenskem jeziku, kakršnega brez vsakega naglasa uporablja v slovenskem

vsakdanu in s kakršnim je svoje pesmi vezal z govornim delom koncerta.

Da bi večer katalonsko slovenskega pri-jateljstva, ki so ga zakrivili prav prijatelji iz Kočevja, v Kreativno središče Vezenina vdahnil esenco Katalonije, se je tamkaj okušalo še tradicionalne katalonske okuse v pijači in prigrizkih.

Drugi koncert v veliki dvorani KSV-ja: NEDVOMEN USPEH!

za Kreativno središče Vezenina, v besedah in fotografiji Romana Novak

Novi prostori Zavoda Nesseltal KoprivnikV letošnjem oktobru je bila zaključena

prenova objekta, ki je del stavbne dediščine Zavoda Nesseltal Koprivnik. Prenovitvena dela in nadaljnje dejavnosti znotraj objekta so podprli Evropski kmetijski sklad za ra-zvoj podeželja: Evropa investira v podeželje, evropski program Leader ter Lokalna ak-cijska skupina: LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe.

V revitalizirani in ambientalno urejeni stavbi so razstavljeni predmeti na temo kul-ture pitja sadnih sokov in vina, ki imajo ko-privniško, belokranjsko in bližnjo-okoliško provinienco ter so iz časov bližnjih in daljnih zgodovinskih obdobij.

Otvoritev razstavnega prostora s stalno po-stavitvijo »Iz etnološke zbirke Kočevarjev« je v izvedbi Pokrajinskega muzeja Kočevje

v Koprivniku potekala v četrtek, 17. okto-bra 2013. Udeležil se je je kočevski župan Vldimir Prebilič, ob tej priložnosti v slavno-stnem govoru pozdravil prizadevanja k oži-vitvi tako etnološkega izročila kot kočevske podeželske vasice, hkrati pa pohvalil sode-lovanja in povezovanja med štirimi zavodi (ZNK iz Koprivnika, PMK Kočevje, ZKT Kostel, RC Ribnica).

Z glasbenim programom je dogodek obo-gatil še akademski glasbenik in skladatelj Tomaž Burkat.

za Zavod Nesseltal Koprivnik Romana No-vak


LJUDJE IN DOGODKI

Shizofrenija ni norostPredstavitev knjige Shizofrenija ni norost

ali Ljubezen na preizkušnji je bila ravno tako malce nenavadna, kot je nenavaden njen na-slov.

Prvi preblisk, ko sem videl vabilo, je bila podobnost – tako po nenavadnosti kot tudi po dolžini naslova – s televizijsko dramo Toneta Partljiča O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Fran-čekom in Gelo.

Oba naslova sta malce zavajajoča, saj dajeta slutiti trpko vsebino, v resnici pa je, vsaj po predstavitvi sodeč, knjige namreč še nisem uspel dobiti v roke, prav zabavna.

Nikakor nočem reči, da je shizofrenija za-bavna!

Je pa zbrane v knjižnici 15. oktobra s svojo sproščenostjo, dobrosrčnostjo in humorjem vsekakor zabavala avtorica knjige Lidija Maričič. Na svojevrsten način nam je pred-stavila, kako je živeti s to boleznijo in pou-darila, da je o njej treba govoriti … vendar ne povsod.

Nekdanja učiteljica razrednega pouka prav dobro ve, zakaj.

Potem ko je spregovorila o shizofreniji, službe ni dobila nikjer več …

Pričakovano in nič presenetljivo ni, da je bilo med občinstvom bore malo takih, ki bi o tematiki ne vedeli ničesar in bi se o njej hoteli podučiti. Duševne bolezni in duševne motnje so kljub osveščanju še vedno tabu, četudi se lahko pripetijo prav vsakemu iz-med nas.

Zato je bilo morda v čitalnici tako sprošče-no vzdušje …

Ker ni bilo nikogar, ki bi si mislil: »Tale je pa čez les.«

K neobičajnosti in pestrosti večera je za-gotovo pripomoglo število sodelujočih pri predstavitvi.

Kantavtorica in izvrstna pevka Erika Kralj

je ob kitari predstavila nekaj svojih avtorskih pesmi, izkazala pa se je tudi kot odlična po-vezovalka, čeprav ji je avtorica knjige kar ne-kajkrat pomešala štrene s svojo spontanostjo in jo prekinila oziroma popravila, kjer se ji je to zdelo potrebno.

Svoje videnje shizofrenije je podala tudi dolgoletna psihiatrinja prof. dr. Vesna Švab, knjižničarka Nevenka Južnič je delila svoje mnenje o knjigi in kako jo je ganila, s čimer je ganila ostale, predstavnica uporabnikov društva Šent (ki je knjigo izdal) Marjetka Henigman je prebrala nekaj odlomkov iz knjige, med prisotnimi pa je bil tudi ilustra-tor naslovnice Damir Bukovac.

Pesem Čas za spremembo, ki jo je Erika Kralj zapela na samem začetku, bi lahko služila kot namig, da bi bilo lahko več takih večerov in da bi bila lahko taka postavitev stolov ‚v krogu‘ pogostejša, saj je bil občutek povsem drugačen kot sicer.

Običajno so predstavitve bolj predavanja, tokrat pa je bil pogovor o knjigi in docela drugačna izkušnja, k čemur je pripomoglo vse po malem, škodilo pa zagotovo ne bi, če bi v prihodnje morda še kdaj poskusili z bolj neformalno predstavitvijo.

Robert Kostadinoski

Tisti dve besedi … kateri že?Na večer 24. oktobra je v športni dvorani

potekal zelo zanimiv dogodek, zlasti za star-še. Dogodek, poimenovan Tisti dve besedi je bil v Kočevju letos drugič in poteka pod okriljem vseslovenskega programa Ne-odvi-sen.si. Čeprav se je dvorana zapolnila pribli-žno do polovice, so se obiskovalci kar dodo-bra in zastonj seznanili z reševanjem izzivov (samo)vzgoje, prejeli priročnik in se ob vsem še dodobra nasmejali.

Program Ne-odvisen.si je naravnan celo-stno in sooča mladostnike vseh starosti in odrasle s pojavi najrazličnejših zasvojenosti. Teži in vabi k sprejemanju zdravih odzivov na zaplete odraščanja in v oblikovanje urav-novešene osebnosti. Program odpira vrata medgeneracijskim stikom in premisleku o odgovornem ter usklajenem starševstvu ob hkratnem postavljanju trdnih vzgojnih po-stavk. Namen in cilj programa je ozaveščati širšo javnost glede različnih pasti zasvojeno-sti, o pomoči zoper njih ter o zdravem življe-

nju. Toliko z njihove uradne spletne strani.Dogodek v obliki »talk showa« se je začel

ob 19. uri, potem ko se ga je v prilagojeni inačici dopoldne udeležilo približno 1500 osnovnošolcev. Na oder pred velikim zaslo-nom so stopili voditelj Bojan Kodelja, tera-pevt za zdravljenje odvisnosti Miha Kramli, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nus-sdorfer ter svetovalka s področja zdravstve-ne vzgoje Fani Čeh. Za humoren vložek je namesto tv reklam interaktivno skrbel Iztok Mlakar, ki je na hudomušen način interpre-tiral verze znane ljudske pesmi. Za tisti resni in poučni del so poskrbeli gostje na odru s številnimi smernicami in predvsem izku-šnjami za delo z otroki in mladostniki. Pa seveda in ne predvsem ter samo z njimi …

Varuhinja je opomnila, da se samospo-štovanje otroka začne in nastane v družini. Kolikšna je pri tem zato neprecenljivo po-membna miselna enotnost staršev pri ključ-nih stvareh in njihova vzdržljivost, v smislu ostati skupaj, ko je hudo, je opomnil tera-pevt. Gostje so nas spomnili, da so otroci kot pivniki, ker se najbolj učijo z zgledom. Od tega in tod na žalost ali srečo jabolka zares ne padajo daleč od drevesa. Svetovalka je opomnila na pomen učenja vzdržljivosti pri otroku, tj. odlaganja užitkov. Obenem je tudi priznala, da današnje šole niso po meri otrok, kakor tudi današnji otroci niso po meri šol in da tako že dalj časa v naših šolah ne dosega-mo optimalnih rezultatov. Terapevt je pou-daril tudi pomembnost razlikovanja otroko-vih želja od potreb in opomnil, da z lastnimi

toplimi občutki delanja stvari zanje delamo svojim otrokom velike medvedje usluge za življenje. In še mnogo …

Vsak udeleženec na dogodku je brezplačno prejel priročnik za odrasle, ki vsebuje nasvete in usmeritve s področja vzgoje otrok, vzpo-stavljanja in vzdrževanja dobrih medosebnih odnosov in graditve pozitivne samopodobe.

Biti starš, sploh v današnjih časih, ko se ži-vljenjsko pomembne vrednote razkrajajo in izgubljajo, zares ni lahka naloga. Navkljub temu družina ostaja in bo osnovna celica ter gonilo družbenega napredka. Ob rasti in spreminjanju otroka smo se (ne)hote pri-morani spreminjati in rasti tudi starši. Ob tem pa je vendarle pomembno hkrati tudi vedenje, ki sem ga prebral, in dejansko drži, da namreč starševstvo ni in ne more biti šport za popolneže. Vse, kar je potrebno, sta (samo) tisti dve besedi – zaupaj mi.

Besedilo in fotografija: Sergej Ambrožič


LJUDJE IN DOGODKI

Röthlov nagrobnik vendar ne bo propadelPred časom je Utrip poročal o na-

grobniku nadžupana Josipa Röthla, ki pozabljen razpada ob cerkvenem zvoniku v Stari Cerkvi. Röthel, v času Ilirskih provinc francoski mêr Male Gore, h kateri je tedaj sodilo še več okoliških naselbin, vključno s Staro Cerkvijo, je bil eden najbo-gatejših Kočevarjev svojega časa, po izročilu pa naj bi svojo domačo vas ob protifrancoskem uporu leta 1809 rešil celo pred požigom. Njegov na-grobnik je edini znani spomenik v kočevski občini, ki ga lahko poveže-mo z zgodovinsko izpričano javno osebnostjo iz tega obdobja.

Vendar pa mu je zaradi dotrajanosti grozilo popolno uničenje, zato je toliko bolj razveseljivo, da ga zdaj čakajo boljši časi. V prvih dneh novembra sta ga kamnoseka Aleš in Matej Erjavec po naročilu Ob-čine Kočevje odpeljala v delavnico, kjer ga bosta do konca leta kon-servirala in deloma obnovila. Potem bo znova postavljen na staro mesto, da bi kamen tudi naslednjim generacijam lahko pripovedoval zgodbe kočevske preteklosti.

Besedilo in fotografija: Mihael Petrovič ml.

Priznani kočevski umetnikiBelokranjsko naselje

Drašiči, znano tudi kot vinorodni raj pod Gor-janci, je v slovenskem prostoru znano, kot re-čeno, po vinu (Dolc), vsakoletnem pohodu ter likovni koloniji. Pred-vsem slednje se v svobo-dnem duhu in ob lepih kulturnih in naravnih danostih okolice udele-žujejo tisti znani in tisti malo manj znani slikarji.

Kljub temu, da je letos kolonija odpadla, to ni pomenilo, da ne bo s kulturo v Drašičih ničesar. Nasprotno! Medse so se krajani odlo-čili povabiti udeleženca njihovih kolonij, kočevskega slikarja Ivana Gedra, da jim na betonski zid ob vhodu v naselje za dobrodošlico naslika središče vasi s sosesko zidanico in cerkvijo. Za slavnostno otvoritev so na koncu z metliškim županom in predsednikom sose-ske zidanice prerezali kajpak trto. Prireditev je povezoval slavni ko-medijant Toni Gašperšič, Ivanu pa je ob 15 m² velikem slikarskem podvigu v akrilni tehniki pomagala žena Darja.

Besedilo: Sergej Ambrožič / Fotografija: Darja Geder

Saj to je pa dobro!Rikk lshüppm, Göttscheabar Khnellan,

Pfraümshnittn … Kako bi se počutili, če bi vam natakar v gostilni k mizi prinesel jedilnik s takšnimi imeni? Če bi pomislili na eksotično kuhinjo tihomorskih otokov ali drugih krajev na koncu sveta, bi se, milo rečeno, zmotili. Kajti poimenovanja označujejo jedi, ki so jih še pred nekaj več kot sedemdesetimi leti jedli ljudje na Ko-čevskem. In, kot so lahko ugotovile udele-ženke enotedenskega tečaja tradicionalne kočevarske kuhinje, ki je med 14. in 19. oktobrom potekal v Kočevju, te sploh niso bile slabe. Ravno nasprotno.

Tečaj, ki ga je v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Kočevske, Pokrajinskim muzejem Kočevje, Ljudsko univerzo Kočev-je, Turističnim društvom Brezpotja in Gott-scheer Landsmannschaft iz Celovca pripra-vilo Društvo Peter Kozler, finančno pa ga je podprla Občina Kočevje, je bil namenjen vsem, ki bi radi spoznali kočevarsko kulina-riko in jo vključili bodisi v domačo prehrano bodisi z njo razširili gostinsko ponudbo. Žal se ga je izmed gostincev udeležila le Zalka Tušek iz Penziona jezero, vendar pa je treba k temu dodati, da so se za prijavo zanimali tudi nekateri drugi gostinski ponudniki, a so jim udeležbo onemogočile obveznosti oziro-ma višja sila.

Res pa je tudi, da del gostilničarjev za iz-obraževanje ni pokazal zanimanja, čeprav je to bilo neprofitno in so se vsi sodelujoči v celoti odrekli honorarjem. Škoda, kajti med tradicionalnimi kočevarskimi recepti je najti marsikaj zanimivega in nekatere jedi bi se po izvirnosti in okusu zlahka kosale s tistimi, ki jih v drugih delih Slovenije uspešno tržijo

kot lokalne ali regionalne specialitete. Da je temu tako, je dokazal tudi eksperiment Zal-ke Tušek, ki je sodelavkam in gostom svo-jega lokala še v času tečaja postregla z Ri-kkelshüppm, na tem mestu naj bo izdano le toliko, da se za imenom skriva značilna ko-čevarska juha, ter naletela na navdušen odziv. A o tem le mimogrede.

Seveda na tečaju, ki je potekal pod stro-kovnim vodstvom Erwina Michitscha iz Celovca in Maridi Tscherne iz Starih Žag, ni ostalo le pri juhah, temveč je poldruga desetina udeleženk lahko spoznala celoten razpon kočevarske kuhinje, od preprostih vsakodnevnih do zahtevnih prazničnih jedi. Izobraževanje se je začelo s predavanjem Erwina Michitcha in nastopom mladih fol-kloristov iz Osnovne šole Semič v Šeškovem domu – otroci so ob belokranjskih obisko-valcem in obiskovalkam predstavili tudi ko-čevarske igre in plese – nadaljevalo pa se je s praktičnim delom v gospodinjski učilnici Osnovne šole Ob Rinži.

Kot so ob tem ugotavljale tiste udeleženke, ki izvirajo iz Kolpske doline, kjer se je zaradi

kontinuitete naselitve še ohranila stara kuhi-nja, nekatere recepte v kočevarskim podobni obliki poznajo tudi tamkajšnje gospodinje, medtem ko so jim bili drugi popolnoma novi. To po eni strani priča o medsebojnih stikih slovenskega in nemškega prebivalstva ob robu nekdanjega jezikovnega otoka, po drugi pa tudi o tem, da so se določene jedi ali postopki vendarle ohranili kot izključ-no kočevarske posebnosti, zaradi česar so tovrstna izobraževanja nujna že zato, da ne bi dokončno izginile v pozabo. Tudi koče-vski Nemci so med članstvom svoje celovške organizacije namreč že težko našli človeka, ki še zna pripraviti večino jedi, s katerimi so včasih gospodinje postregle domačim in gostom.

Čeprav je bil tečaj sprva zamišljen le kot enkraten projekt, pa so se ob zelo pozitiv-nem odzivu udeleženk, ki so nekatere težje dosegljive sestavine prinašale celo od doma, organizatorji odločili, da ga bodo na njihovo željo skušali organizirati tudi prihodnje leto, seveda z drugimi jedmi oziroma z »novimi« starimi recepti in istima predavateljema, kar so tečajnice, sicer vse po vrsti izkušene kuha-rice, izrecno želele. Upajmo le, da bo šlo vse po načrtih in da se bo naslednjič za udeležbo odločilo tudi več gostincev, saj perspektiva kočevske gostinske ponudbe nikakor ne bi smel ostati le »dunajski zrezek s pomfrijem« in podobne postavke z jedilnika povprečne slovenske gostilne, temveč bi morali gostom ponuditi tudi kaj takega, kar Kočevsko loču-je od siceršnje kulinarične sivine.

Besedilo in fotografija: Mihael Petrovič ml.


KOLUMNA

Benz gre dol!Juhej!Vesolje veselja in radost, prešernost in

vzhičenost!Nepopisna sreča me je obšla, ko sem čul

vest, da se bo pocenilo gorivo in bom, v ko-likor bom natočil poln rezervoar, prihranil – reci, piši, zabeleži, na koledarju datum za-cahni – polna dva (2!) evra!

Tuhtam, ali naj tisti kovanec uokvirim sku-paj s sliko z bencinskega servisa, kjer bom kot Borat z dvignjenima palcema stal poleg točilnega aparata, na katerem bo izpisana številka 66 pri ceni in 50 pri litrih, pa sem se spomnil ene manjše težavice, ki moj šegavi načrt krasno sfiži in se lahko mirno slikam z nekaj bakrenimi kovančki na dlani, koli-kor jih bom prihranil, če bom natočil dizla za dvajset evrov.

Še vedno pa bo ta prihranek bolj realen, kot je resnična sama pocenitev, če upoštevamo dejstvo, da novčič za 0,2 centa NE obstaja in da imam včasih, kadar točim gorivo, občutek, kot bi moj avto poganjale solze neizprosnega sadista ali pa semenska tekočina prikupnih pand, ne pa nekaj, kar se vsakodnevno črpa in leži v skladiščih po svetu v gromozanskih količinah, četudi nas že dvajset let prepriču-jejo, da bo fosilnih goriv zmanjkalo, obenem pa še vedno izdelujejo vozila na izključno ta

vir energije.Še bolj bedasto se mi zdi, ko najprej ceno

dvignejo, mi skomignemo z rameni, češ ‘kaj češ, kola je, takla mamo …’, ko pa jo potem spustijo, pa smo vsi ‘juhej, benz je šel dol!’ oziroma nismo, le novico nam servirajo na tak način.

‘Najbolje prodajani 95-oktanski bencin bo cenejši za 3,9 centa, dizel pa za 4 cente.’

Resno!? Pri znesku 1,435 evra za liter je to novica, vredna obešanja na veliki zvon!?

Naj jih koklja brcne in maček pobruha.Zdi se mi nekako tako, kot bi starši svoje-

mu potomcu žepnino dvajsetih evrov znižali na 16 evrov, kar ga seveda potolče in razža-losti, naslednji mesec pa bi mu jo dvignili na 18, s čimer ga seveda strašno razveselijo.

Če bi upošteval, da jih je pred dvema me-secema dobival okroglih dvajset, bi ne bil več tako vesel, saj bi ugotovil, da je še vedno za dva evra na slabšem kot prvotno.

Poznate tisti hebrejski vic, ko pride možak k rabinu, mu potoži, da je v njegovem malem domovanju vse prej kot udobno, saj poleg žene in treh otrok z njimi biva še tašča in njegova ostarela teta, in naj mu velecenjeni um svetuje, kaj storiti?

Ne? Res ne?No, čislani mož si navije obušesni koder na

prst in mu veli, naj v goste pozove bratranca, naj kupi še par kokoši in kozo in naj se čez teden dni vrne.

Možak upošteva, čez en teden se vrne in kakopak potarna, da zdaj je šele tesno in utesnjujoče, da kozjega smradu in perja pe-rutnine niti ne omenja.

‘Prodaj kozo, kokoši pripravi za gostijo, se-dite z družino in bratrancem k večerji, sledn-jega zjutraj odslovi in pridi zopet k meni.’

Naslednji dan se ves nasmejan vrača k rabi-nu, saj je situacija neprimerno boljša, prosto-ra je več, smrad se razblinja, pa še bratranec ne otipava več njegove žene.

Komaj čakam naslednjo podražitev, za ka-tero si takole preroško upam trditi, da pride čez štirinajst dni, nakar ji bo čez nekako isto časovno periodo sledila vnovična pocenitev, ki pa bo v cekinih manjša od podražitve.

Gre kdo stavit? Za liter benza?Lahko tudi v steklenici, zamašeni s cunjo

…Robert Kostadinoski

Odprto pismo županuGospod župan!Ob mrzličnih prizadevanjih za obnovo šole

v Stari Cerkvi in ažurnem razreševanju vseh ostalih težav v občini ste uspeli ugotoviti tudi znesek sofinanciranja nekdanjega lokal-nega časopisa, kar ste 'obelodanili' v svojem odgovoru na članek Občina Univox 2.5. A od zapisanih očitkov držijo le zneski.

V letu 2000 smo propagandni bilten Koče-vski kam vpisali v razvid medijev kot lokal-ni časopis, kar je bilo za izdajatelja, podjetje Propaganda! d.o.o., stroškovno zelo zahtev-no. Zato smo se za pomoč obrnili na Občino Kočevje. Seveda se je na to takoj odzval Ra-dio Univox in napovedal 24-stranski barvni časopis. A ko se je izkazalo, za kolikšna sred-stva gre, jih to ni več zanimalo, čeprav so že imeli vzpostavljeno novinarsko poročevalsko mrežo (že sofinancirano iz proračuna), kar smo mi takrat šele izgrajevali. Takrat sem podpisal pogodbo, ki nas je za 1388 EUR na mesec obvezovala na časopisno spremljanje vseh dogodkov v občini ter brezplačno do-stavo časopisa v vsa gospodinjstva, kar je po-menilo dvig naklade s 4400 na 6300 izvodov ter raznos preko pošte. Ob tem pa je imela Občina vsak mesec na razpolago 6 strani za objavo obvestil, razpisov, oglasov javnih za-vodov itd. Neporabljeni oglasni prostor se je prenašal v naslednje mesece. Poštnina je bila

okoli 1000 EUR, ostalih 388 EUR pa ni bilo dovolj niti za razliko v tisku, tako da smo morali stroške uredniškega in novinarskega dela pokrivati iz prihodkov podjetja.

Kljub temu so nam ta sorazmerno skro-mna sredstva pomagala pri razvoju časopisa. Takratna občinska uprava pa je s tem, ko je pomagala pri nastanku prvega zasebnega in popolnoma neodvisnega lokalnega časopisa, ugodno pridobila še ves potrebni prostor za uradno časopisno obveščanje in informira-nje občanov.

Tiskovina z naslovom Kočevska kronika pa je nastala, če citiram gospo Malnar, ta-kole: »Tiskano publikacijo .. bomo vsebin-sko pripravljali zaposleni na Občini Kočevje z vsebinami in področji, ki jih pokrivamo. Sodelovali bodo vsi javni zavodi in društva, javne gospodarske družbe. S strani izvajalca ... pa bodo dodali novinarske vsebine in ce-lotno novinarsko obdelali ter tiskano publi-kacijo pripravili za tisk.«

In kljub temu, da je velik del Kočevske kronike očitno nastajal na Občini in v jav-nih zavodih, ste vi, gospod Prebilič, podjetju Univox d.o.o. za 'novinarske vsebine, novi-narsko obdelavo in pripravo za tisk' plača-li 6045 EUR na številko!!! Poleg tega je iz proračuna odšlo še 1830 EUR za tisk ter 994 EUR za poštnino!! Da ne omenim delavcev

v javnih ustanovah, ki so morali namesto svojega dela početi nekaj drugega!

Nato pa celo 'izračunate', da je 276 EUR x 32 strani (skupaj 8832 EUR) za vašo lastno hvalo, pardon, za vašo tiskovino, ugodne-je, kot je bilo 1338 EUR za sofinanciranje javnega glasila!!?? Z vašega stališča vsekakor, saj v Kočevskem kamu takratni župan zgolj zaradi sredstev iz proračuna ni dobil niti fotografije! Ste pa ravno zaradi tega denar-ja tudi sami imeli priložnost, da se oglasite v Kamu, ko vas je leta 2003 ali 2004 Janko Veber kot svojega podžupana čez noč 'posta-vil na stranski tir'. Ali ste jo izkoristili, se ne spomnim, vem pa, da ste po tistem za naše uredništvo postali 'dobro poučen sogovornik o dogajanjih v občinski upravi'. In prepričan sem, da je vašo izvolitev med drugim omo-gočil tudi obstoj neodvisnih in nepodkuplji-vih medijev v občini ‒ Kočevski kam je bil prvi med njimi.

Ob takšnih 'argumentih' in ob takšni 'ma-tematiki' lahko vaš odgovor na članek ... označim le z imenom majhne vasice v Ko-stelu, ki je sicer v pogovorni slovenščini izraz za dno od dna!

Bojan Marinč


KOLUMNA

Smrt – naravni del življenja

November je kot nalašč čas, ko se več po-govarjamo o smrti. Že takoj na začetku meseca se spomnimo na pokojne, ki jih še vedno nosimo v srcu. Narava nam v tem me-secu s svojim ciklom sporoča, da se pripravlja na zimski počitek. Oboje pa nas spomni na našo lastno minljivost in nam da priložnost za razmislek o življenju ter o odhodu, ki ga imenujemo smrt.

Smrt skoraj poslednji tabuŽal mnogokrat ugotavljamo, da je smrt

tabu, o katerem neradi govorimo in se z njim neradi soočamo. Povsem nenaravno je, da se soočanju s smrtjo izogibamo do te mere, da smo jo potisnili v institucije. Ljudje umirajo izven svojih domov, največkrat v bolnišnicah ali domovih za ostarele. Še pred nekaj de-setletji temu ni bilo tako. Ljudje so umirali doma, tam, kjer so se počutili najbolj domače in sproščeno. Svojci, katere so imeli najraje, so jih spremljali pri odhodu s tega sveta. Pri tem procesu so jih partnerji, otroci, vnuki, starši ali nekdo od bližnjih držali za roko in jim nudili oporo. Danes to zelo humano delo opravlja Hospic. Čeprav zelo spoštujem nji-hova prizadevanja, pa vendar nihče ne more zares nadomestiti svojca in ljubljene osebe.

Moderni človek poskuša smrt iztisniti iz svojega vsakodnevnega življenja do te mere, da se o njej ne želi nikakor zares pogovarja-ti. Z izreki »Misli pozitivno«, »Ne misli na smrt« itd. ne naredimo nič drugega. Smrt še globlje tabuiziramo in jo predstavljamo kot nekaj negativnega, kar se nam in našim bli-

žnjim ne bi smelo zgoditi. To je pravzaprav smešno, ker se bomo z njo prav vsi, ampak res vsi, soočili. Vprašanje je samo, kdaj!

Vsaka smrt je individualna izkušnjaKakor je rojstvo individualna izkušnja in

kakor je vsako življenje enkratno in nepo-novljivo, tako je tudi smrt individualna iz-kušnja vsakega posameznika. Odhajajoči se največkrat globoko v sebi zaveda, da njegov čas prihaja. Zato je treba slediti njegovim potrebam. Ko se želi pogovarjati o smrti, ga je treba poslušati, ko želi govoriti o pogre-bu, mu je treba prisluhniti. Nekdo rad go-vori o premoženju, ki ga bo zapustil, ali pa o ljudeh, ki bodo ostali tu, medtem ko njega več ne bo. Nekdo se rad pogovarja o prete-klih dogodkih, za katere čuti, da so tako ali drugače zaznamovali njegovo življenje. Če hočemo svojcu najbolje, prav nič ne pomaga, da tajimo njegovo realno stanje. Treba mu je prisluhniti in se z njim pogovarjati o temah, o katerih se on želi pogovarjati. Nikakor ne smemo dopustiti, da nam naše lastno nela-godje ob takšnih temah onemogoči, da bi bili koristni odhajajočemu.

Žalovanje – individualen procesPo odhodu nam ljubljenega nastopi pro-

ces žalovanja. Najbolj naravno je, da otroci pokopljejo svoje starše, eden od partnerjev drugega, mlajši bratje in sestre starejše, ne-malokdaj pa se zgodi, da starejši pokopljejo mlajše in najtežje je, ko se starši poslovijo od svojih otrok.

Žalovanje in bolečina ob izgubi je povsem naraven proces, ki se ga ne smemo bati, sra-movati, ga zavračati ali kako drugače izogi-bati. Žalovanje in bolečina neizogibno na-stopita ob izgubi ljubljene osebe, na katero smo bili navezani. Globljo ljubezen in večjo navezanost, ki smo ju gojili do pokojnika, močnejše žalovanje in bolečino bomo čutili ob izgubi drage osebe.

Pravijo, da čas celi rane. Osebno se s ta-kšno formulacijo ne strinjam. Globoko sem prepričan, da ni čas sam po sebi zdravilec, temveč da je bolečina tista, ki zdravi. Bolj ko se izogibamo bolečini in jo na kakršenkoli umeten način zaustavljamo, dlje se aktivno soočamo z njo. Zato se je treba z ozdravlja-jočo bolečino aktivno spoprijeti.

Nobena skrajnost pa ni dobra. Kakor ni dobro, da poskušamo bolečino omiliti z raz-ličnimi substancami (razen v izjemnih pri-merih, pod nadzorom zdravnika), prav tako ni dobro bolečino potencirati do te mere, da žalujoči človek ne vidi več ničesar dobrega in lepega ter da začne zanemarjati še živeče ljudi okoli sebe.

Žalovanje ter soočanje z bolečino ob izgubi mora biti aktiven proces. V tem procesu se človek ne sme pasivno predajati emocijam in nekontroliranim mislim. Marsikdaj se mora prisiliti, da ostane ali postane telesno, inte-lektualno, duševno in duhovno aktiven. Ak-tivnost omogoča, da poleg soočenja z glo-boko bolečino vidi in občuti tudi druge bolj prijetne strani življenja, ki pa seveda vedno obstajajo. Nikakor pa se žalujoči človek ne sme pustiti občutku samopomilovanja do te mere, da bi nehal deliti pozornost in ljube-zen bližnjim, ki so ostali okoli njega. Ravno aktivno-ljubeč pristop do bližnjih nas izpol-njuje z notranjo močjo, ki nam omogoča, da premagujemo negativne občutke bolečine.

Smrt in krščanstvoKot kristjan verujem, da je telesna smrt

samo prehod iz telesnega življenja v duhov-no življenje. Verujem v Jezusove besede: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veru-je, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl.« (Ev. po Janezu 11,25-26 SSP). Čeprav je ločitev težka in prinaša mnogo bolečin, je vera v ponovno snidenje pravi balzam za ranjeno dušo. Še več, zavedanje, da je ljubljeni, katerega smo izgubili, na mnogo lepšem, ali kot pravi Sveto pismo: »In obrisal bo vse sol-ze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.« (Razodetje 21,4 SSP), daje tolažbo, kajti smrt ni črna luknja ali en velik nič, temveč novo in drugačno življenje v povsem novih dimenzijah, ki si jih mi ne moremo niti predstavljati. Tam v Božji pri-sotnosti pa je čista ljubezen in obilje veselja.

ZaključekŽalovanje je boleč proces, ki se čisto

dokončno nikoli ne poslovi. Bolečina sicer popusti, pa vendar nikoli dokončno ne mine. Zato vsem ožaloščenim izrekam globoko sožalje.

Po drugi strani pa je vsakokratna smrt opo-mnik, da se bomo tudi mi vsi z njo enkrat soočili. Nesmiselno jo je odrivati. Modro se je na njo pripraviti. Tudi če smo mladi in zdravi, nam to ne nudi nikakršne garancije, da se z lastno smrtjo ne bomo soočili zelo kmalu.

Treba je živeti tako, da smo v vsakem tre-nutku pripravljeni mirno umreti ter globoko, ljubeče in odgovorno živeti.

Pastor Toni Mrvič

• Kuhinje• Omare• Stopnice• Notranja vrata• Polaganje

gotovih podov• Mizarski servis

DOBAVA IN MONTAŽA VSEH VRST POHIŠTVA

Rijavec Goran s.p., Omerzova 28, Kočevje, GSM: 031 694 728

MISEL MESECANe hodi za mano, nikamor nisem namenjen. Ne hodi pred mano, najbrž ti ne bom sledil. Hodi ob meni in bodi prijatelj!Albert Camus


KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOČEVJET: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET

IZDELOVANJE, PRODAJAIN MONTAŽAOKENSKIH SENČIL

TEHNIČNE ZAVESE: LAMELNE,PLISE, PANELNEŽALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJEROLOJI: RAVNI, GUBANISCREEN IN SOLTIS SENČILA, TENDE

KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOČEVJET: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET

IZDELOVANJE, PRODAJAIN MONTAŽAOKENSKIH SENČIL

TEHNIČNE ZAVESE: LAMELNE,PLISE, PANELNEŽALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJEROLOJI: RAVNI, GUBANISCREEN IN SOLTIS SENČILA, TENDE

T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 [email protected] I WWW.KILT.SI

Kilt

senč

ila, B

rigita

klu

n s.p

., Po

dgor

ska

ul. 1

1, K

očev

je

RAČUNOVODSKE in POSLOVNE STORITVEDel naše ponudbe:

• Vodenje poslovnih knjig (glavna knjiga, analiti čne evidence, obračun osebnih prejemkov in vse evidence v zvezi s plačami za Durs in ZPIZ, obračun drugih prejemkov, vodenje evidence osnovnih sredstev, DDV, opravljanje plačilnega prometa, obračun obresti , izdelava računovodskih izkazov in ostalih računovodskih evidenc

• Svetovanje pri izterjavi dolgov, telefonska izterjava v vašem imenu, pošiljanje opominov, vlaganje elektronskih izvršb

• Preverjanje bodočih poslovnih partnerjev in njihove bonitete

• Izbira najugodnejše banke pri pridobivanju kreditov

Naše storitve dopolnjujemo z vašo pomočjo oz. z vašimi potrebami, zato ste vabljeni, da nam zaupate svoje želje in težave, za katere bomo skupaj našli rešitev.

Gradel Delić&Co. d.n.o., Roška c. 9, 1330 Kočevje.

Telefon 01/8950-205, mobi 041/505-965, fax. 01/8950-200,

mail: [email protected]

TRGOVINA Z ORTOPEDSKIMI IN MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI ŽAGAR D.O.O., LIVOLD 27A, 1330 KOČEVJE, TEL/FAX 01 895 45 34, GSM 041 746 312, DELOVNI ČAS: DELOVNIKI OD 900 DO 1630 IN SOBOTA OD 900 DO 1130

ŽAGAR TRGOVINAOd 1.12. do 31.12. 2013 vam zaradi prene-hanja dejavnosti nudimo 40% popust za vse artikle, ki se plačujejo z gotovino. Popust velja do prodaje zalog.


Gornje Lepovče , Ribnicatel:

gsm: e-mail: [email protected]

Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil

NAŠI POSLOVNI PARTNERJI

Pravilna in varna uporaba antibiotikovAntibiotiki so protimikrobne učinkovine.

Zavirajo razmnoževanje mikroorganizmov ali jih ubijajo in se uporabljajo izključno za zdravljenje bakterijskih okužb. Proti dru-gim patogenom, kot so denimo virusi ali glivice, so popolnoma neučinkoviti. Z njimi ne moremo pozdraviti navadnega prehlada ali gripe, prav tako si z njimi ne zagotovimo večje imunske odpornosti.

Velika težava pri uporabi antibiotikov je pojav rezistence (odpornosti). Odpornost na antibiotike se lahko razvije zaradi pre-velikega predpisovanja ali zaradi nepravilne uporabe. Zelo pomembno je, da ta zdravila jemljemo redno in ves predpisani čas te-rapije. Če se tega ne držimo, podaljšamo čas zdravljenja, bakterije pa lahko razvijejo odpornost proti antibiotiku. Ob morebitni ponovni okužbi z odporno bakterijo ali pre-nosu le-te na drugega človeka antibiotik več ne bo deloval.

Antibiotiki so skupina zdravil, ki se upo-rabljajo le po predpisu zdravnika. Večino antibiotikov je treba jemati točno na uro. Le tako vzdržujemo plazemsko koncen-tracijo, ki uspešno zatre bakterije. Pri neka-terih antibiotikih ima na učinek vpliv tudi sočasno zaužita hrana. Učinek se ne pojavi takoj, temveč šele čez nekaj dni. Četudi se stanje bistveno izboljša, jih je treba jemati ves predpisani čas. Če pozabimo vzeti od-merek, ga vzamemo čim prej in nato na-

daljujemo po rednem režimu odmerjanja. Če je že skoraj čas za naslednji odmerek, ga izpustimo in nadaljujemo z rednim je-manjem. Neporabljenih antibiotikov ne smemo hraniti doma, temveč jih moramo zavreči med odpadna zdravila. Prav tako ta skupina zdravil ni primerna za uporabo po lastni presoji. Četudi se naslednjič pojavijo podobni simptomi in znaki, lahko le zdrav-nik določi potrebo po zdravljenju z anti-biotikom in predpiše ustrezno terapijo. S takim samozdravljenjem lahko podaljšamo trajanje bolezni ali pripomoremo k razvo-ju rezistentnih sevov. Še manj primerno je posojanje zdravil znancu ob podobnih te-žavah, saj je lahko to zdravilo pri njem za-radi določenih razlogov (bolezenska stanja, uporaba drugih zdravil) kontraindicirano in lahko resno ogrozi njegovo zdravstveno stanje.

Antibiotiki so na voljo v različnih far-macevtskih oblikah, na primer kot tablete, kapsule, suspenzije, kreme ali mazila za na-nos na kožo, kapljice ali mazila za oči, pri nekaterih resnejših okužbah v bolnišnicah uporabljajo antibiotike tudi v obliki infuzij. Pri otrocih najpogosteje uporabljamo anti-biotik v obliki suspenzije. Za shranjevanje zdravil je treba izbrati relativno hladno in suho mesto, stran od oken ali prostora, kjer je možen zunanji vpliv vremena. Prostor, namenjen zdravilom (predal, omarica), naj

bo višje ležeč ter pod ključem, da se pre-preči neželen dostop (otroci, mladostniki). Zdravila je treba vedno hraniti v originalni ovojnini. S tem so zaščitena pred zunanjimi vplivi (svetloba), poleg tega pa zmanjšamo nevarnost zamenjav. Antibiotične suspen-zije so uporabne le kratek čas, nekatere pa je treba shranjevati v hladilniku, ločeno od hrane, najbolje v posodi s pokrovom. Suspenzije je treba vedno odmerjati s pri-loženo žličko ali brizgo, saj odmerjanje na primer s čajno žličko ni dovolj natančno.

Zdravila lahko poleg želenih povzročajo tudi neželene učinke. Najpogostejši neže-leni učinki ob zdravljenju z antibiotiki so prebavne motnje, kot sta slabost in driska. Preventivno ali ob pojavu driske si lahko pomagamo z uporabo probiotikov. Alergije na antibiotike se kažejo kot kožni izpuščaji, koprivnica, bolečine v sklepih, vročina, ast-matični napad in anafilaktični šok. Kadar pride do alergične reakcije, je treba o tem obvestiti zdravnika.

Za zagotovitev varnega jemanja antibioti-kov, dosego želenega učinka in preprečitev pojava rezistence je treba upoštevati od-merek, časovni razmik in trajanje terapije, zanemariti pa ne smemo niti dejstva, da so antibiotiki skupina zdravil, ki so neprimer-na za samozdravljenje.

Lekarna Kočevje: Duša Čahuk, mag. farm.


Kočevarski receptiKot smo napovedali v prejšnji številki Utri-

pa, začenjamo objavljati tradicionalne koče-varske recepte. Tokrat:

Pecivo iz ajdove moke ‒ Hoidntort1 skodelica ajdove moke2 žlici bele moke1 skodelica sladkorja25 dag surovega masla5 rumenjakov 5 beljakov½ žlice nastrgane limonine lupinice ½ žličke pecilnega praška½ žličke soli1 žlica ruma

4 jedilne žlice (domače slivove ali malino-ve) marmelade

Beljake stepite v trd sneg in mu dodajte 2 žlici sladkorja. Posebej stepite zmehčano su-rovo maslo, preostali sladkor, rumenjake in limonino lupinico. Počasi dodajajte moko s pecilnim praškom in na koncu rahlo vme-šajte še sneg iz beljakov. Vlijte v pomaščen pekač in pecite na zmerni temperaturi (170o C) pol ure. Ko je pecivo ohlajeno, ga prere-žite in namažite z mešanico ruma in mar-melade.

Po vrhu lahko pecivo premažete še z limo-nino glazuro (gladko zmešajte ½ skodelice sladkorja v prahu in sok ene limone ter pre-mažite).

Iz knjige Albert Belay: Hoimischei Khöscht. New York, 1993

VRT IN PREHRANA

Jesensko sajenje sadnega drevjaKo drevesa jeseni odvržejo listje, je najprimernejši čas za

presajanje sadnega drevja. Sadike kupimo v kmetijskih trgo-vinah, kjer prodajajo gole oziroma puljene sadike ali posajene v loncih. Kadar iščemo posebne sorte ali podlage, je najbolje, da to poiščemo na spletu in se odpravimo v drevesnico.

Pri nakupu sadik najprej pogledamo korenine. Te morajo biti bujne in zvezdasto razporejene enakomerno na vse stra-ni. Na njih ne sme biti nobenih bul. Če gledamo višje: od pete, kjer se podlaga razcepi v korenino, do cepljenega mesta naj bo vsaj dvajset centimetrov, bolje še nekoliko več. Skupna višina sadike naj bi bila vsaj meter in pol. Najpomembnejše je, da po nakupu korenine zavarujemo pred izsušitvijo. Vse-kakor je priporočeno pred sajenjem korenine oziroma celo sadiko namočiti za nekaj ur v vodo.

SajenjeNapake pri

sajenjuPrva napaka

je zagotovo p r e g l o b o k o sajenje. Vodilo naj bo globina posajene sadi-ke v drevesnici, kar ugotovimo po blatnem robu. Dovolj je pet centi-metrov zemlje

nad peto sadike. Kar je višje od tega, mora biti obvezno nad zemljo, ker drugače izničimo funkcijo podlage. To na primer pomeni, da bomo imeli lahko drevo visoko šest metrov, in ne tri, kolikor smo si želeli, saj bo cepljeni del pognal svoje lastne korenine in ne bo več pomembno, da je bil cepljen na šibko podlago. Druga napaka je, da sadike spomladi ne obrežemo. To je pomembno zato, da se obraste, drugače gre le v višino, saj sili k svetlobi. Pozneje zelo težko dosežemo, da se drevo obraste tudi spodaj. Odrezati je treba vedno sredi marca, ne glede na to, ali smo sadili jeseni. Iz prvega preo-

stalega očesa bo pognal nov vrh, iz ostalih približno štiri veje. Sami oblikujemo višino debla. Če sadiko odrežemo na 0,8 metra, bo prva veja pognala na 0,6 metra. Če sadimo nekje ob gozdu, kjer je veliko divjadi, bomo spodnje veje odstra-nili vse do višine 2 metrov. V tem primeru moramo kupiti podlago sejanec, kar bo zraslo v visokodebelno drevo. Tretja napaka je slabo impregniran količek. Ta po navadi po štirih, petih letih propade. Ravno ko drevo začne obilno roditi in bi resnično potrebovalo oporo, se s količkom vred zlomi. Lesen količek naj bo dobro impregniran in iz trpežnega lesa, recimo akacijev. Paziti je treba tudi na njegovo debelino. Če je debel, ga postavimo na južno stran, da je sadika v senci in spomladi ne odganja prezgodaj. V vsakem primeru naj drevesce ne bo pritisnjeno ob kol, ampak odmaknjeno vsaj pet centimetrov, da bo lahko z vseh strani prišlo do njega sonce in se bo lahko na vse strani obraslo. Še ena napaka, ki jo ljudje radi zagrešijo, je, da se ne pozanimajo, koliko prostora bo drevo, ki so ga po-sadili na vrt, potrebovalo. Problem pomanjkanja prostora so bolezni. Drevesu z rezanjem ves čas umetno zaviramo njegov rastni potencial, na kar odgovori s pretirano rastjo, s tem pa je vedno bolj dovzetno za bolezni in škodljivce.

Založno gnojenje

Za povprečno vrtičkarsko sadilno jamo bomo potrebovali kilogram in pol mineralnega gnojila z veliko fosforja in kalija. Če kupite gnojila NKP, naj bo prva številka čim nižja, drugi dve pa čim višji: čim manj dušika in veliko fosforja in kalija. S tem gnojimo na zalogo, kar bo drevesu koristilo v času ro-

dnosti. Potrebujemo tudi pol samokolnice dobro uležanega hlevskega gnoja ali humusa. Prva tri leta ne puščamo trave pod sadikami, ker ta vzame neverjetno veliko hranil in vlage. Okopavamo v premeru 70 centimetrov od debelca. Dobra možnost je zastirka, ki je idealna, vendar le, če na vrtu ni-mamo voluharja ali miši. Proti voluharju kupimo pocinkano mrežo z luknjami premera največ 13 milimetrov. Skoznje bo korenina normalno rasla in nič ne bo narobe, če jih bo voluhar na obodu obglodal. Pomembno je, da na površini zemlje mreža ni zadrgnjena, saj bo to drevo zadušilo, ampak pritisnjena ob lubje. Lahko pa je samo dvignjena kakšnih 10 centimetrov, česar voluhar, ki je slab plezalec, ne bo preplezal.

Če so tla peščena, drevesce hitreje prizadene suša, zato je smiselno izbrati sadiko, cepljeno na nekoliko bujnejšo pod-lago. Recimo na MM 106, in ne na M 9. Ta bo sicer zavzela več prostora, vendar bo bujnejša, zato bo manj trpela za sušo. Tudi pri mokrih tleh moramo biti pazljivi. Podlaga MM 106, ki je srednje bujna in pri vrtičkarjih najbolj priljubljena, je zelo občutljiva za talno vodo, zato jo lahko napade bolezen koreninskega vratu ter zgnije. Na vlažnih tleh je najprimer-nejša podlaga M7.

Izbor sort jablan je prepuščen okusu. Ne kupujmo občutlji-vih sort, kot je na primer zlati delišes, ki je najbolj občutljiv na škrlup. Primerne so stare sorte, ki so hkrati tudi odporne, kajti to dvoje ni nujno povezano. Take sorte so beličniki, car-jeviči, kosmači in druge. Zelo se širijo tudi nove sorte, ki so odporne na škrlup, kot je recimo topaz, poleg njega pa še ru-


VRT IN PREHRANA

MODRI PLANET

Tudi na področju ekologije in okolje varstva se je izobliko-vala vrsta vprašanj, na katere ne najdemo argumentiranih odgovorov. So le odgovori, ki jih zagovarja določen okoljevar-stveni pol, pogosto vezan na določeno politično ali lobistično ozadje. Ne želim ponovno odpirati majave teorije globalnega ogrevanja, ki so jim ruski hekerji prestregli elektronsko pošto, kjer je bilo zapisano, da potvarjajo izvirne podatke. Odkritje teh hekerjev si je povsem neupravičeno prilastil tudi Julian Assange, tako da ga kljub vsem simpatijam, označim za pla-giatorja.

Precej odmevno je tudi vprašanje velikih kipov na Tiho-morskem otočju. Kako so več ton težke upodobitve uspele premagati dolge poti do obale. Med vsemi možnostmi mor-da najbolj prepriča teorija o tem, da je na otočju pred tem raslo veliko drevja, ki so ga domačini posekali zato, da so kipe valjali na okroglih hlodih vse do dne, ko so v imenu vere posekali zadnje drevo. Drugo vprašanje je izginjanje koral. Kako je mogoče, da te v bistvu apnenčaste tvorbe, ki bi mo-rale rasti kot kapniki, izginjajo – ali pa se le spreminjajo. Ver-jetno se ni potrebno ozirati tako daleč okoli nas, ki imamo že lastnih problemov in vprašanj toliko, da bi bil skrajni čas, da jih pričnemo reševati in ne le odrivati na kasneje.

Plastenke in gensko spremenjeni organizmiMnogi okoljevarstveniki, predvsem tisti, ki so združeni v

različne skupine, so prepričani o škodljivosti plastenk, v kate-ri hranimo tekočine – tudi vodo. Izhodišče naj bi ob tem bilo, da se iz plastike izločajo snovi, ki znižujejo reprodukcijsko sposobnost. Ali imamo o tem dokaze, ki temeljijo na ustre-znih vzorcih meritev. Ne! Vse je le ugibanje, ki se kot izročilo širi med ljudmi, tudi če o tem govori Anton Komat. Pred ka-kšnim letom sem bil na predavanju predstavnice Kemijskega inštituta na to temo – ko sem jo poprosil za samo raziskavo, mi je odgovorila, da žal nima časa!

Enako bi se lahko vprašali, kako je z gensko spremenjeno hrano. Ali je ta hrana res tako škodljiva, posebno ob tehtanju med lakoto in tovrstno hrano. Ko pišem o lakoti, imam v mislih predvsem tradicionalna področja Afrike, kjer so so-lidarnostno pomoč iz Amerike odklonili, ker naj bi bila to gensko spremenjena hrana. Predsedniku tiste države ni bilo težko zavrniti ponudbe, ker ne on in ne njegovi niso lačni. Dejstvo pa je, da je v svetu lakota množično prisotna in tudi pri nas so vsak dan novi primeri lačnih ljudi, o čemer, v tako opevanem družbenem razvoju civilizacije in demokracije, ne bi smelo biti niti sledi. Vemo pa, da se stanje slabša. Tudi o gensko spremenjeni hrani nimamo drugega izhodišča kot tega, kar so nam povedali: da je škodljiva. Kaj pa dokazi, em-pirične študije, evalvacije …

Ali lahko rečemo, da je gensko spremenjena koruza za zdravje manj škodljiva od, na primer, krompirja. Pred nekaj dnevi je polemiko o škodljivosti krompirja, pogosto našega osnovnega živila, podprl poslušalec, ki se je vključil v radijsko

oddajo Toplovod. To je sicer politično naravnana oddaja, a politika, priznajmo si, je tako rekoč vse, kar nas razvnema. Dodajam le to, da je bil ta poslušalec pridelovalec krompirja, ki je zagovarjal tezo, kako je krompir v primerno majhnih odmerkih lahko celo zdravilo. Po večkrat objavljenem (na primer zdravilca Maršiča) krompir ne bi smel biti osnovno živilo. Torej je to še ena od polemik, ki temelji na ugibanju, medijskih »informacijah« in govoricah.

Greenpace Mnoga okoljska združenja so v zadnjih desetletjih spreme-

nila svojo podobo. Pred dvajsetimi, tridesetimi ali štirideseti-mi leti je Greenpace bila skupina mladih okoljevarstvenikov, ki so tvegali svoje imetje, zdravje in celo življenje, ko so se na razmajanih starih ribiških ladjah zoperstavili skandinavskim, kanadskim, japonskim, kitajskim in drugim velikim ribiškim ladjam – te so pobijale tjulnje, morske pse, kite, želve. Takrat so imeli velike težave z oblastmi, policijo in mediji, ki niso hoteli objavljati njihovih nevarnih zgodb. Danes, ko bi na mainstream medijih lahko objavi potek vseh svojih akcij, pa nimajo česa objaviti, ker so se iz revolucionarjev spremenili v ugledne poslovneže, ki so razmajane barke zamenjali za fotelje in hlajene pisarne, hipijevska oblačila pa za obleke uglednih znamk.

Koliko je med njimi še okoljevarstvenikov s srcem in koli-ko je le medijem in lobistom naklonjenih gorečnežev, ki pri-pomorejo pri uzakonitvi nenavadnih ter celo spornih pravil? Teh pravil imamo kar precej in pripravljajo se vedno nova. Trenutno se precej govori o tem, da bi prepovedali ribolov tunov, tako da verjetno čez nekaj let tunine ne bo več v ri-barnicah, in tudi Rio Mare bo vzel slovo s prodajnih polic.

Prepoved uvoza artiklov, ki so narejeni iz redkih živaliKakšna so merila za zaščito določene vrste živali? Laično

bi mislil, da je ta zaščita mišljena zaradi upadanja količine primerkov določene vrste živali ali rastlin. Ko njihovo število postane kritično, je res smiselno, da se odlov prepove. V tem razmišljanju se bom namenoma izognil smiselnosti lova in ribolova na splošno, posebno za pri nas najbolj znane zvrsti.

Govorim o ribolovu in lovu za zabavo posameznikov ter po-sameznih skupin.

Lotimo se teme na nekaj primerih. V časopisu sem prebral, da so na carini zaplenili več ženskih torbic iz kačjega usnja. EU in mnoge druge države prepovedujejo uvoz takšnih ek-skluzivnih in dragih artiklov, saj se izdelujejo iz redkih vrst živali, ki jim grozi izumrtje. Ekskluzivne torbice so bile iz kože kobre naočarke. Pogosto jih vidimo ob filmskih zapisih, ko kače dvigajo iz košar svoje upognjene glave in nevarno telo ob igranju na piščal.

Kobra naočarka je v Indiji, po Wikipediji, ena najbolj nevarnih kač. V svetu je med kačami na četrtem mestu po nevarnosti ugriza ali »pika«. Vsako leto za posledicami nje-nega ugriza umre 40.000 ljudi. Zakaj je torej prepovedan uvoz izdelkov iz kože kobre naočarke. Ne nazadnje je vsaka prepoved lahko tudi dvorezni meč, saj povečuje zanimanje in vključuje ilegalno trgovino, ki išče dobiček v vsem, kar je prepovedano.

Zelo podoba je zgodba o tem, kako so pri pregledu zaple-nili pošiljko, so opozorili televizijski novinarji, ko so cariniki v eni od pošiljk, ki je prispela v koprsko pristanišče, našli okra-ske, ki so bili narejeni iz poroženelega oklepa, recimo temu kože nilskih krokodilov. V predstavi nas, običajnih ljudi, se ob besedi krokodil odvije film, ko po motnem zeleno-rjavem porečju Nila iz vode kot štrclji dreves molijo posamezni deli krokodilov, ki se kot divja druščina fosilnih zmajev iz dneva v dan bori za svoje preživetje. Film v glavi se nadaljuje. Mirno idilo skupino tiho plavajočih ali na obali počivajočih nilskih krokodilov obkroži skupina krvoločnih lovcev. Ti iz varne razdalje s sodobnimi puškami pobijejo vse od kraja, kar plava po vodi, in potem iz umirajočih živali trgajo ali režejo posa-mezne dele, iz katerih se bodo naredili okraski.

Ne, slike v glavi nimajo veze z realnostjo. Ti krokodili si namreč v vsakdanji borbi za obstanek in mesto v družbeni lestvici, s pogostimi pretepi s svojimi tekmeci, tako poško-dujejo svojo kožo, da ta za okraske ali druge izdelke ni upo-rabna. Vse to se dela iz gojenih krokodilov, kjer so razmere zelo podobne kot pri gojenju drugih živali drugod po svetu ali pri nas.

Cariniki budno pazijo tudi na izdelke (predvsem okra-ske) iz školjke strombus gigas. Tudi ta je ogrožena vrsta. Če ste se pri kobri naočarki povprašali, kako je lahko ta vrsta ogrožena, če pomori 40.000 ljudi, in že z enostavnim izho-diščem lahko ocenimo, da je populacija vsaj nekaj sto tisoč ali celo milijon(ov), si seveda lahko predstavljate podobno sliko tudi pri tej gigantski školjki. V Karibskih pristaniščih ležijo zvrhani kupi lupin teh školjk, ki jih je EU proglasila za ogrožene. Uporabljajo jih v namen posipa za ceste, za kar pri nas uporabljamo pesek. Žal pa po drobljenju školjčnih lupin ostanejo ostri robovi, ki lahko poškodujejo bose noge.

Avtor: za Naturalist Newsletter Jim Conrad

Edvard Šilc Ogrožena bitja

mene sorte produkta, opal, sirius, goldrush ali rdeče obarvane ecolette, relinda, florina, delorina ali zelo sladek vinsko rdeči enterprise. To so sorte, ki sodijo v ekološki sadovnjak, ker so odporne na škrlup. Drevesnice se v zadnjem času odzivajo na naše povpraševanje in razmnožujejo odporne sorte.

Med novostmi so še razni križanci med koščičarji (mare-lica x breskev, marelica x sliva, marelica x češnja) in razne izboljšave okusov pri ostalih sadnih vrstah. Kupimo lahko rdečo breskev in ploščato breskev, ki je kot plod že nekaj časa na našem tržišču. Ponujajo tudi ostale manj razširjene sadne vrste, kot so asimina, žižula, aktinidija, kaki in ne pozabimo

na vinsko trto – namizne sorte, ki so primerne za brajdo in odporne proti glivičnim boleznim (peronosporo).

Na trgu najdemo še eno novost, to so drevesa stebričaste rasti. Najpogosteje so to jablane, ki jim rečemo tudi balerin-ke. Pri nas so v sortni listi sorte bolero, polka in waltz ter charlotte. Balerinke so nastale po letu 1960, ko je v Kanadi žlahtnitelj opazil naravno mutacijo ‒ jablano z zelo zbito rastjo. Iz debla so izraščale zelo kratke veje oziroma že kar cvetovi in kasneje plodovi. Drevesa počasi rastejo in dosežejo višino 3–4 m, odvisno od podlage. Ker ne potrebujejo veliko prostora (kratke veje), jih lahko sadimo na razdaljo pol metra

oziroma naredimo iz jablan živo mejo. Drevesa skoraj ne po-trebujejo rezi, saj zelo malo rastejo.

Mogoče se kdo navduši nad novimi drevesi, ampak ne vem, ali so to drevesa. Glede na gostoto sajenja (0,5m) je to »para-dajzarstvo«, in ne sadjarstvo. Stvari se spreminjajo in pustimo se presenetiti.

Ana OgorelecKGZS – Zavod Lj


INTERVJU

Pogovor z novim kočevskim župnikomPo starodavni praksi se župniki pravilo-

ma po desetletnem delu v pastorali v duhu pokorščine svojemu škofu, ordinariju, od-povedo stari župniji in se tako pripravijo na poslanstvo evangelizacije v neki drugi žu-pniji. Tako je bilo tudi v Kočevju. Prejšnji župnik Anton Gnidovec je odšel v Vinico v Beli krajini, v Kočevje pa je iz Škocjana na Dolenjskem prišel novi župnik Damjan Štih, sicer doma iz Hinj v Suhi krajini. Vabilu na pogovor se je z veseljem odzval. Tako bodo tudi bralci Kočevskega utripa spoznali, kako živi, dela in razmišlja novi kočevski župnik.

Kako se počutite v Kočevju? Kakšni so vaši prvi vtisi po komaj dveh mesecih žu-pnikovanja med Kočevci?

Prvi vtisi so zelo mešani. Župnija je velika in zelo pestra. Kočevska je od nekdaj svojstvena pokrajina in tega se moram počasi navaditi. Je zanimivo in včasih naporno. A se veselim vsega, kar še pride, čeprav me je tudi nekoliko strah. Ker sem doma iz dokaj bližnjih Hinj, poznam Kočevje še iz otroških let. Spomnim se, da sem se v njem vedno počutil zelo do-mače, motila pa me je megla. Tudi po več kot četrt stoletja ni dosti drugače …

Začenjate novo katehetsko leto, s prvo adventno nedeljo pa se bo začelo tudi novo cerkveno (liturgično) leto. Kakšne pasto-ralne prijeme načrtujete? Ali je župnijski pastoralni svet že sprejel pastoralni načrt za leto 2013/2014? Katere so najpomemb-nejše dejavnosti, ki jih načrtujete? Ali bi-blična in molitvena skupina že deluje? Ka-tere skupine še imate v kočevski župniji?

Zdi se mi zelo pametno, da od začetka ni-sem preveč »pameten«. Moji predhodniki so bili srčni in dobri duhovniki in vsak je Ko-čevju pustil svoj pomemben pečat. Zato je župnija kljub mnogim svojstvenim težavam zelo živa. Vsakokratni župnik lahko računa na mnoge zanesljive, Bogu in župniji predane ljudi. Z župnijskim pastoralnim svetom sem se sestal šele enkrat in na »prvo žogo« nismo delali pastoralnega načrta. V prihodnjih me-secih bo še dovolj časa, da oba z g. kaplanom Dejanom, ki je tudi nov v Kočevju, dodobra spoznava župnijo in njeno življenje, potem pa skupaj s sodelavci vidimo in sklenemo, kaj še lahko storimo bolje in kam nas kliče Bog po izzivih tega časa in prostora.

Novi papež Frančišek s svojo preprosto-stjo in spoštljivostjo tudi do neverujočih navdušuje vse ljudi! Zdi se, da katoliška Cerkev prav v tem času hudih preizkušenj potrebuje takšno karizmatično osebnost. Kako ga doživljate vi, kako vas nagovarja kot duhovnika?

Papež Frančišek je papež, ki ga potrebuje naš čas. Kakor tudi njegove predhodnike, ki sem jih »poznal«, je tudi njega Bog poslal, da odgovori na potrebe cerkve in sveta. Mislim, da mu gre res dobro od rok. Navdušen sem nad njim in upam, da nas bo vse okužil s svo-

jo veselo in življenjsko vero. Slovenska Cerkev je bila v pičlih dveh

letih kar ob štiri nadškofe! V zgodovini cerkvenih pokrajin po celem svetu še ni bilo takšnega primera. Kako ocenjujete ta radikalni papežev ukrep? Ali je slovenska Cerkev resnično tako na dnu? Kakšni pa-storalni ukrepi bodo potrebni za katarzo slovenske Cerkve?

Ne čutim se poklicanega, da bi sodil slo-venske škofe ali Vatikan. Raje se sprašujem, kaj hoče Bog meni in vsej slovenski Cerkvi s to preizkušnjo povedati. K čemu nas vabi? Ali ni zanimiv podatek, da ima letos revna in

ponižana mariborska nadškofija, ki niti nima pravega pastirja, kar štiri nove bogoslovce. V času bogastva, ponosa in moči jih ni imela …

Pred 50 leti se je začel znameniti dru-gi vatikanski koncil. Poleg konstitucije o svetem bogoslužju (Sacrosanctum Conci-lium), dogmatične konstitucije o božjem razodetju (Dei Verbum) ter dogmatične konstitucije o Cerkvi (Lumen gentium) je koncil sprejel tudi odlok o ekumeniz-mu (Unitatis redintegratio), ki je uveljavil pojem »edinost v različnosti«. V Kočevju sta do zdaj odlično sodelovali katoliška in evangelijska skupnost. Boste tudi vi nada-ljevali s to tradicijo, ki se je lepo ukorenini-la med ljudmi obeh veroizpovedi?

Sodelovanje med katoliško in evangeljsko cerkvijo je bilo v preteklih letih res odlično. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Ne sme-mo pa pozabiti tudi na odlično sodelovanje katoliške in pravoslavne Cerkve. Slednji je župnija dala v uporabo kapelo sv. Frančiška Ksaverja. Tudi z muslimani je bilo sodelova-nje dobro zastavljeno. V kratkem času, kar sem v župniji, sem se že srečal z mnogimi predstavniki drugih Cerkva in vsi upamo na

lepo sodelovanje tudi v prihodnje. Naj ome-nim, da je v začetku oktobra tudi letos v Ko-čevju potekal mini svetopisemski maraton, ki je povezal vse krščanske Cerkve.

Sprava med ljudmi in z Bogom se mi zdi na Kočevskem še posebej pomembna. Od-sotnost pravičnosti, poštenja, medsebojne-ga spoštovanja, sprejemanje drugačnosti in osebne svobode človeka usmerja drugam. Ali je sploh mogoče kaj narediti, da se bodo ljudje bolj spoštovali?

Hvala za to vprašanje. Ko sem spoznaval zgodovino in sedanjost Kočevske, je prav sprava beseda, ki se mi vedno bolj kaže kot edino zdravilo in moje osnovno poslanstvo. Toliko zla in trpljenja, kot so ga bili deležni ti kraji, si je težko zamisliti. In ker stvari nismo reševali, smo se okužili. Okuženi smo ljudje v svojem odnosu do Boga in do samega sebe, okuženi v medsebojnih odnosih, okužena z razprtijami, sovraštvom in zlom se včasih zdita tudi že zrak in čudovita narava, ki nas obdajata. Ali je mogoče kaj storiti? Odgovo-ril bom z besedami bl. Matere Terezije (ci-tiram po spominu): »Začeti morava jaz in ti – vsak pri sebi!«

Zdi se, da se nova evangelizacija, ki jo zelo priporoča papež in ki ni gibanje v Cerkvi, ampak gibanje Cerkve, kar prepočasi uve-ljavlja v slovenski Cerkvi. Mnogi župniki so v zadregi, preprosto nimajo poguma za-četi živeti po vzoru prvih kristjanov v apo-stolskih časih! Kako naj oznanjujejo nekaj, česar ne živijo? Kako gledate na to proble-matiko?

Prepričan sem, da se mnogim duhovnikom danes dela velika krivica. Od blizu poznam trud, delo, trpljenje mnogih duhovnikov, ki žal ne žanjejo zunanjih uspehov. Taka je pač zakonitost Božjega kraljestva. Eden seje, drugi žanje … Razumem, da nekateri ob ne-uspehih izgubijo pogum in zagon. Ne sodim jih. Pričakovanja ljudi in škofov jih pogosto čisto ohromijo. Prepričan pa sem, da če bi tisti, ki tarnajo nad župniki, samo živeli bolj veselo in evangeljsko krščanstvo, bi bilo sta-nje bistveno boljše in bi sploh ne imeli časa opazovati »premalo pogumnih župnikov«.

Dandanes je veliko kristjanov, ki zavra-čajo Cerkev kot občestvo in ne verjamejo v posmrtno življenje … Kako preseči to odsotnost eshatoloških razsežnosti med ljudmi?

Pogosto se zalotim, da tudi sam vedno zno-va ugotavljam, kako danes ni vse tako, kot je bilo nekdaj oziroma kaj vse je slabše … Pa je res tako? V zadnjem času se trudim načr-tno videti zlasti vse tisto, kar je pozitivno in dobro, pa včasih ni bilo. Pomanjkanje esha-tološke razsežnosti očitno ni samo problem našega časa. Jezus je pred 2000 leti nenehno govoril o nebeškem kraljestvu, o večni gostiji, o poslednji sodbi … Bržkone zato, ker so tudi tedaj ljudje trpeli za pomanjkanjem eshato-loške razsežnosti … Tudi apostol Pavel je v


INTERVJUAtenah doživel »hladen tuš«, ko je začel razlagati o Jezusovem vstajenju. Ne smemo torej obu-povati, a tudi ne odnehati ozna-njati to, kar je bilo bistveno za Jezusa ali pa za sv. Pavla …

Od koncila naprej ne pojenja-jo nasprotujoča si mnenja o po-menu in vlogi ženske v Cerkvi. Katoliška tradicija od začetkov Cerkve ne pozna ženskega du-hovništva, mnoge feministke pa zahtevajo pomembnejšo vlogo ženske v liturgiji, zavze-majo se tudi za duhovnice. Se vam zdi, da je ženska zaposta-vljena v Cerkvi?

Da, ženska je v Cerkvi pogosto zapostavljena. Nekaj resda zaradi ukoreninjenih navad, veliko bolj pa prav v sodobnem času, kadar si bolj kot odkriti vlogo, ki ji jo je namenil Bog, skuša izsiliti svoj prav in svoje pravice. V zgodo-vini Cerkve poznamo cel kup žena, ki so odigrale nezamenljive vloge. Prepričan sem, da je tudi danes lahko tako …

Kaj pa celibat? Mnogi menijo, da je to nekaj nenaravnega, da je človek ustvarjen za družino itd. Kakšne so prednosti celi-bata?

Verjamem, da bo celibat v ka-toliški Cerkvi obstal in obenem verjamem, da ne bo obvezen. Sam bi ga vseeno še enkrat iz-bral. Prednosti? Nenavezanost prinaša svobodo, ki jo način na-šega dela skorajda predpostavlja. Obenem smo celibaterji v tem svetu priča za svet, ki ga še ča-kamo, kjer se ne bodo možile in ženili … Je kdaj težko? Seveda je. Ali v zakonu ni?

Ali ste bili kdaj v Međugor-ju? Menda se tam spet dogaja-jo novi čudeži. Povejte našim bralcem kaj o zasebnem in od Cerkve priznanem razodetju.

V Međugorju sem bil že veli-kokrat. Rad imam ta kraj in rad spremljam ljudi, ki tja poromajo. Čudeži se tam res dogajajo. Ves čas. Sam sem pogosto priča tem čudežem: ljudje se spreobračajo, opravijo dobro sveto spoved, spet začnejo moliti, se truditi za svoj zakon, lepe odnose v družini. Vsem žal Međugorje ne pomaga ... Kako je s prikazovanji in dru-gimi čudeži si ne upam prehite-vati razsodbe Cerkve, ki je modra in se ne prenagli. Tudi prikazo-vanja in razodetja, ki jih Cerkev prizna, niso za kristjana obvezu-joča. Zasebna razodetja pa sploh ne zavezujejo vseh. Včasih me moti način, kako določeni ljudje »posiljujejo« z zasebnimi razode-tji druge vernike in jih maloda-ne pošiljajo v pekel, če ne bodo verjeli … Božje razodetje je z za-dnjo knjigo Nove zaveze (Razo-detjem) končano. Razna zname-nja in prikazanja nam ne morejo razodeti nič novega, lahko pa nas spodbudijo, da že razodeto Bož-jo ljubezen bolje spoznamo in jo vzamemo bolj zares. Nekateri za to potrebujejo znamenja, drugi ne, nekaterim pa žal nič ne po-maga … Bog spoštuje človekovo svobodo.

Katera Jezusova prilika v Sve-tem pismu vas najbolj nagovar-ja in osvaja?

V zadnjem času gotovo najbolj prilika o izgubljenem sinu ali usmiljenem očetu.

Kako bi v treh stavkih pred-stavili vašo vero v Jezusa Kri-stusa?

On je moj Bog. On je moj Od-rešenik. On je moj Prijatelj.

Kakšno je vaše sporočilo Ko-čevcem in vsem ljudem dobre volje?

Res je, da imam dva metra in 120 kg, a se me ni treba bati. Rad bi bil v času, ki ga bom preživel z vami in med vami, priča Ne-koga še večjega, ki se ga je treba še manj bati, ker nas ima vse zelo rad …

Zahvaljujem se vam za za-nimive in izčrpne odgovore, s katerimi izražate svojo vero in razumevanje Cerkve, ter odre-šenjsko poslanstvo, ki ga ure-sničujte med ljudmi na Koče-vskem.

Hvala za priložnost in dobro voljo. Vse dobro želim tudi vam. Pogovarjal se je: Franci Koncilija Foto: Romana Novak

POGOVOR

Zasedbe, bendi, ekipe, bande, ansambli se predstavijo InnKako ste izbrali ime?Izbiri imena ne pripisujemo

prevelikega pomena, zdi se nam pomembno bolj to, kako kako-vostna je naša glasba. Drugače pa ima beseda Inn več pomenov. Interpretacija je pravzaprav pre-puščena poslušalcu samemu.

Kdo sestavlja ekipo in kakšne so njihove vloge?

Ekipo sestavljamo Nejc Zorko in Klemen Čampa na kitari, Jer-nej Drobnič na basu, Rok Ćurić na bobnih, Jurij Dekleva na vio-lini in vokalistka Urška Baković. Vsak izmed nas prispeva svoj del pri aranžmaju, avtorja glasbe pa sta po navadi Nejc in Klemen. Besedila v večini primerov piše Urška. Vsak član opravlja tudi čisto birokratske obveznosti, s katerimi se sooča vsak bend ‒ od organiziranja nastopov do prija-ve skladb itd.

V katero zvrst sodi vaš reper-toar?

Nagibamo se k bluesu, popu, pa tudi soulu, r‘n‘b-ju in funku. Svojim komadom damo unika-ten pečat, za katerega je v veli-ki meri zaslužna tudi violina, ki ustvarja to morda sprva ne-navadno navezo med tipičnim zvokom kitare in klasiko.

Kje vadite in na kakšen način ste do vadbenega poligona pri-šli?

Vadimo na Marofu, ki je eden izmed kočevskih glasbenih »štabov«. Do prostora smo pri-šli preko navez z bendom, ki je svoje prostore tam že imel, tako da si trenutno vadbeni prostor delimo.

Kaj ste kot skupina ustvarili in počeli do zdaj in kakšni so vaši načrti za v prihodnje?

Kot skupina smo ustvarili več kot 10 pesmi, nekaj jih je že slišanih, druge še dobivajo svo-jo končno obliko in čakajo na priložnost za snemanje v studiu. Udeležili smo se tudi festivala Glas mladih, kjer smo kot debi-tanti dosegli kar solidno uvrsti-tev. Drugače pa naše izkušnje te-meljijo na nastopih v živo. Načrti za prihodnost so precej natrpani. Trenutno smo v zaključni fazi snemanja nove pesmi (tokrat v slovenščini), tej pa bo predvido-ma sledila nova. Želimo si še več koncertov, predvsem pa ustvar-jalnosti in dobre muzike.

S kakšno problematiko se so-očate v Kočevju in kaj bi si že-leli od lokalnih oblasti?

Stvari se premikajo. Izposta-viti velja predvsem Društvo kočevskih glasbenikov, ki spod-buja sodelovanje in tako krepi interakcije med glasbeniki pre-ko raznih projektov in druženj. Neke strašne problematike ne čutimo, ker smo na svoji poti, ki ji sledimo, vsem dejavnikom okolja navkljub. Mogoče manj-ka tisti element patriotizma, pri tem mislimo to, da je ob kakšni občinski proslavi ali dogodku veliko lepše videti glasbenika iz domačega kraja, kot pa nekoga, ki je sicer znan, a s stališča ob-čine in njenih prebivalcev tujec. Kot problem se lahko izkaže tudi pomanjkanje prostorov, kjer bi lahko bendi v živo nastopali, posledično prihaja tudi do dol-gočasenja in tega, da »nič ne do-gaja«. Kočevje ni mesto duhov, le več priložnosti, predvsem pa mest za koncerte bi moralo biti, ker je znotraj »placov« skritih veliko neizpostavljenih talentov.

Na kakšen način skrbite za promocijo oziroma kje pred-stavljate svojo glasbo?

Nedavno smo odprli svojo stran na Facebooku, kjer tudi poteka večina promocije. Nekaj naših posnetkov je možno slišati na portalu SoundCloud, imamo pa tudi svoj kanal na YouTubu.

Bi radi bralcem sporočili kakšno misel, anekdoto ali za-nimivost glede vašega delovan-ja?

Bodite ustvarjalni v vsem, kar počnete.

Pogovarjal se je: Robert Kosta-dinoski

Fotografija: Nik Vidmar

kočevski in ribniško

sodraški UTRIP

lahko sedaj prebirate

tudi na spletni strani:

http://www.scribd.com/

noviutrip


PRIZMA DUHA

Edvard Šilc Kaplja čez rob(pisano v zadnjih dnevih letošnjega oktobra)Med nastopom pevske skupine Gift of the Heart se

mi je utrnila misel, da bi bilo primerno strniti vsa spoznanja o čustvovanju v članek, kjer bomo bolj podrobno spoznali in razumeti žalost. Sedaj, ko le še nekaj dni manjka do dneva spomina na mrtve, se tudi pogosto spomnimo na svojce, znance in prijate-lje, ki so odšli, kar vedno povzroči žalostne spomine.

Povod za pričujoči zapis se je v mojih mislih oblikoval med kon-certom, ki je bil izveden v napol polni dvorani Šeškovega doma 25. oktobra. Vzrok za te misli pa je bil že uvodni nagovor patra Tonija Merviča in spontane pri-povedi pevk in pevcev, ki so med posameznimi skladbami pripo-vedovali svoje življenjske zgodbe in izkušnje. Te pripovedi so bile za večino navzočih presenetljive, saj so nastopajoči med petjem s svojo pozitivno energijo dajali vtis zadovoljstva, brezskrbnosti, vznesenosti in sreče. Iz njihovih pripovedi pa smo izvedeli, da so njihove življenjske izkušnje povsem drugačne. Tudi njihova življenjska pot teče mimo mnogih ovir in čeri, in je tako daleč od brezskrb-nosti, sreče in brezmejnega zadovoljstva. Vsak od nas ima torej svoje skrbi in težave. Slava in posebni talenti jih ne odpravijo. Kdo je torej na tem svetu brez skrbi, težav in žalosti. Keneth Blanchard je v enem od svojih del, verjetno ob podobnih razmi-šljanjih, zapisal: 'Bodimo veseli, da imamo teža-ve, skrbi in občutimo vrsto manj prijetnih čustev, saj tisti, ki tega nimajo, bivajo na pokopališčih.'

Posameznik – enkratna stvaritev naraveLjudje smo si med seboj podobni, a hkrati tudi

različni. Vsi zaznavamo različne misli in čustva. Med slednjimi se najpogostejše spomnimo na ve-selje, ljubezen, žalost, jezo. Vsak od nas je drugačen od drugih ljudi tudi v čustvovanju. Tako lahko za-ključimo, da smo si v svojih bistvih različni, a vsak

od nas se vendarle ves čas na tak ali drugačen način sooča s trpljenjem, nemočjo in žalostjo, torej smo si v tem pogledu tudi enaki.

Večina čustev ima več oblik ali intenzivnosti. Na primer, jeza je lahko izražena le kot manj po-membno nezadovoljstvo, v skrajnih oblikah pa tudi kot bes ali srd. Žalost teh izpeljank nima. Večkrat se zato vprašamo, kako se soočiti z bolečino ob

izgubi? Izguba ni samo ob smrti najbližjih, je lahko tudi takrat, ko se dva kot par razideta, ali ta-krat, ko izgubimo žival ali celo takrat, ko pogrešimo predmet, ki nam je bil ljub. Pogosto šele izguba teh ljudi, živali in pred-metov pokaže, kako smo jih imeli radi, jih cenili ali ljubili, in jih zato sedaj pogrešamo.

Iz naših krajev (kamor zahaja naš časopis) izhaja tudi zgodba, ki jo pripovedovalci opredelijo kot anekdoto. V neki družini so izgubili moža in očeta in nekaj

mesecev kasneje je slovo vzel tudi hišni ljubljenec. Poudarek na zaključku pripovedovanja te zgodbe je v tem, da so menda bolj žalovali za hišnim lju-bljenčkom kot za očetom oziroma možem. Vpra-šajmo se, zakaj do takšnega stanja lahko pride?

Človeška psiha ni tako enostavno razložljiva, da bi bilo tako izražanje čustev lahko enostransko in s tem smešno. Ena od družbenih norm je namreč tudi ta, da naj pretirano ne kažemo svojih čustev. To naj bi veljalo posebno za moške, saj poznamo tisto: »Saj si fant, kaj se boš cmeril.«

Mnogim se je tudi dogodilo, da so po smrti svojih bližnjih povsem otopeli. V njih je nastala praznina, ki jih je osupnila. Ob tem so se celo spraševali, ali morajo sedaj žalost za okolico enostavno zaigrati. Za žalost kot čustvo, oziroma njeno izražanje, je potrebno, kot za zgoraj zapisano zgodbo, dati im-pulz ali povod, in tako je bila lahko smrt domačega mačka le kaplja čez rob, ki je sprožila blokade žalo-

sti ob izgubi družinskega člana.Odrasla in otroška žalost Z rastjo in odraščanjem na videz dobivamo novo

osebnost. A ta je le nekakšna nadgradnja tiste z otroških dni. Psihologi in psihiatri vzroke za ne-naden izbruh določenih reakcij pri posamezniku pogosto iščejo v otroških strahovih, zaznavah, ču-stvih in dogodkih. Torej je osebnost kot knjiga, ki jo beremo, in ob tem spoznavamo nova poglavja, dogajanja in nastopajoče ljudi. Če izgubimo nit zgodbe (pogosteje, če je knjiga napisana v tujem jeziku) se vrnemo nazaj in razčistimo, kdo je kdo in kako je lahko do zapleta, ki ga prebiramo, a ne razumemo, prišlo. Šele ko ujamemo predhodna dogajanja in nastopajoče, lahko sledimo nada-ljevanju.

V bolečini ob izgubi smo tako na začetku naše knjige, torej v otroštvu, čeprav se med lasmi že skrivajo sive nitke. Torej se otrok v nas najbolj odraža v obdobju intenzivnega čustvovanja. To čustvovanje občutimo v sebi in ga pogosto zaradi kulture okolja ne pokažemo navzven. Torej svoji okolici iz različnih vzrokov ne želimo pokazati, da smo žalostni. Včasih prikrijemo tudi veselje in druga čustva, ker si mislimo, da bi lahko takšno razkazovanje povzročilo pri drugih nenavadne re-akcije. To zadrževanje gre do teh meja, da si niti v svojih mislih ne priznamo čustveno vrvenje v svoji notranjosti, ali pa se sprašujemo, zakaj občutimo notranjo živčnost, žalost ali nepotrebne skrbi.

Zadrževanja čustev seveda ni dobro za naše po-čutje, psihično in fizično zdravje. Vsak terapevt spodbuja svoje paciente, da se čustveno bolj odpre-jo. Kako to lahko naredimo? Nekateri si pomagajo z vajami za sprostitev, drugi s sprehodi v naravi, tretji z dodatnim fizičnim naporom, nekateri z odrivanjem misli na ta čustva, nekateri pa celo z alkoholom in drugimi opojnimi sredstvi. Vsako je po svoje nekoliko tvegano, in prirojena čustvena odprtost bi vsekakor bila boljša za naše mentalno stanje in zdravje.

(se nadaljuje)

Globina žalosti; fotoarhiv R. N.

NAJ KNJIGI MESECA

Kaj so brali Kočevci?Spet je minil mesec in

bralce gotovo zanima, kaj so Kočevci prebi-rali v oktobru. Starej-še bralce je pritegnil afganistanski pisatelj Khaled Hosseini, ki se je na področju lite-rature proslavil s tremi uspešnicami: Tek za zmajem (2003), Tisoč veličastnih sonc (2007) ter In v gorah odzvanja (2013), katero so si Ko-čevci osvojili za knjigo meseca. To so trije romani o življenju ljudi v Afganistanu, ki se na zahodu odlično prodajajo. Hosseini se v prvi knjigi usmer-ja v odnos oče-sin, v drugi mati-hči, v tretji pa opisuje življenje v razširjeni vzhodnjaški družini,

kjer prevladuje temati-ka sorojencev. V trilo-giji pisatelj zahodnega bralca opozori, da je Afganistan mnogo več kot le država, kjer se vr-ste vojne in kjer si ljudje še vedno prizadevajo za ohranitev človeškega dostojanstva. Poleg tega Hosseini mojstrsko opi-suje medčloveške odno-se, kakršnih se pri nas že sramujemo, vključno s psihološko in moralno neenoznačnostjo zna-čajev ter zvrhano mero humorja in ironije.

Slovenski otroški in mladinski pisatelj Pri-mož Suhodolčan pa je mlade kočevske bralce očaral s knjigo Lipko in KošoRok. Slikanica mlade bralce nagovarja z zgodbo o odraščanju, še posebej pa poudar-ja pomen prijateljstva, opozarja na sožitje z naravo in neguje športni duh. Slikanica je zmagovalna zgodba razpisa, ki ga je Društvo slovenskih založnikov izpeljalo v sklo-pu evropskega prvenstva v košarki letos. Knjigo je ilustriral Gorazd Vahen.

Franci Koncilija


IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV

Ustvarjalna delavnica za učence in staršePrišla je jesen, ki predstavlja prehod poletja

v zimo. Narava se spreminja v vsej svoji ve-ličini. Konec oktobra se začnejo prve šolske počitnice in med počitnicami zarajajo tudi čarovnice. Zato smo se malo prehitro, pa nič

zato, v sredo, 23. oktobra, na OŠ Zbora od-poslancev prvič srečali učenci podaljšanega bivanja in njihovi starši ter učiteljici Nataša in Tanja na ustvarjalni delavnici. Tema de-

lavnice je bila »v pričakovanju noči čarov-nic«. Starši so v šolo prinesli buče, tam pa so jih čakale še druge oblike dela.

Najprej smo ocenili, kako bo buča stala, nato smo odrezali pokrov, pa ne preveč, ker potem ne bi mogli delati naprej. Z roko smo iz buče pobrali seme in z žlico izdolbli sredi-co, pri tem pa uživali ob mečkanju vsebine. Sledilo je risanje, skiciranje oči, nosu in ust. Da le ne bodo vse enake – pokažimo sebi in drugim, kaj znamo. Potrebno je bilo večkra-tno preverjanje dela. Pri vsem tem smo se lahko veliko naučili, saj so nekateri to počeli prvič. Pazili smo, kako uporabljamo nož, da ni bilo poškodb.

Ko so naše buče zasijale z lučkami, smo se preselili k sosednjim mizam, kjer so nas čakale še druge zanimive stvari. Iz slanega testa smo ustvarjali bučke in testa je hitro zmanjkovalo. Naredili smo si tudi lanterne, ki so nam osvetljevale pot domov. Da pa ne bi imeli samo bučk in lučk, smo iz papirja

naredili še netopirčke, duhce in čarovniške pajke.

Med druženjem smo poklepetali, se spo-znali, prispevali ideje in se posladkali s sad-jem in sokom. Čas je hitro minil in odpravili smo se domov, s seboj pa odnesli unikatne izdelke in komaj čakali, da pride težko pri-čakovani dan, ko okoli buč s prižgano lučko zaplešejo čarovnice.

Učiteljici Nataša Bjelajac in Tanja Lavrič

Tisti dve besedi V četrtek, 24. oktobra, smo bili v rdeči dvo-

rani na predavanju Tisti dve besedi. Prisluh-nili smo strokovnjakoma Bojanu Kodelju in Mihi Kramliju pri razpravi, zakaj je sla-bo biti zasvojen. Slišali smo razne resnične zgodbe, ki se dogajajo ljudem po svetu.

Zasvojenost se največkrat začne s cigare-tami in tobakom (zaradi katerega umre mi-lijone ljudi po svetu), nato pa se stopnjuje v droge. Te nas lahko v hudo zasvojenost pah-nejo po 3‒7 dneh uživanja.

Ste vedeli, da človek, ki je že več kot eno leto na drogi, ne bo več ozdravel? Da se vsa-ka sedma avtomobilska nesreča zgodi zaradi

marihuane? Da droga prve tri mesece nagra-juje, a te nato zatolče?

Ljudje, ki so že več kot eno leto na drogi, imajo abstinenco (obdobje, ko ne jemljejo droge), a jo pogosto slej ko prej spet začnejo uživati.

Toda marihuana je tudi zdravilna, če se-veda veš, kako jo uporabiti. Uporablja se v avtomobilski, letalski, tekstilni industriji … Toda kajenje ni nikoli zdravilno. Je le ško-dljivo za zdravje.

Mamila učinkujejo tudi na možgane ‒ po enem letu se na njih ustvari poškodba. Če nehaš jemati droge, te ta stara poškodba

ukani, da jih moraš. Kruto, kajne?Droga je najmočnejša. Bolje je preprečiti

kot zdraviti. Premislite, kaj delate. Mogoče vam bo kasneje še žal za to. Sama sem se od-ločila, da nikoli ne bom niti poskusila droge.

Za konec sta gospoda prepričala učitelje, da naslednji dan ne bomo imeli nobenih domačih nalog. Ko bi se le večkrat kdo česa podobnega spomnil!

Alenka Mavrin, 8. aNovinarski krožek OŠ Ob Rinži

Ustvarjalno doživljanje jeseni na OŠ Stara Cerkev

Društvo podeželskih žena Kočevske je tudi v letošnjem letu organiziralo jesensko razstavo v Likovnem salonu v Kočevju, ki je bila odprta od 8. do 11. oktobra. Tako kot vsako leto smo se na povabilo društva z ve-seljem odzvali tudi učiteljice in učenci OŠ Stara Cerkev.

S prihodom jeseni in prečudovitih barvnih odtenkov v naravi smo se prepustili harmo-niji narave in polni navdiha ustvarjali barvite jesenske izdelke. Doživljanje čudovite li-stnate preproge v gozdu, prijeten vonj po pe-čenem kostanju, prijetna druženja ob trgatvi in pobiranju jesenskih pridelkov so učenci pričarali v pestri zbirki likovnih izdelkov.

Svoje ustvarjalne ideje so učenci izražali v različnih likovnih tehnikah in z uporabo različnih naravnih materialov. S pomočjo mentorice je nastal posebno zanimiv izde-lek ‒ hotel za koristne žuželke, ki ni samo vreden ogleda, temveč je tudi zelo koristen na vrtu. Koristne žuželke uničijo večino škodljivih žuželk in poskrbijo za naravno ravnotežje v vrtovih. Obiskovalci so lahko občudovali tudi slike, risbe, grafike in kipe, oblikovane iz jesenskih plodov (buč, koruze,

želoda, različnih semen ipd.). Iz Likovnega salona smo razstavljene iz-

delke preselili na šolo, kjer krasijo začasno avlo naše šole.

Besedilo in fotografija: Katica Kamnik


IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV

Hvala.

Tako se je namreč oglasila učenka iz OŠ Ljubo Šercer, ko sta ravnateljica šole ter župan občine Kočevje prerezala slav-nostni trak ob predstavitvi nove podobe šole. Dogodek je nekako sovpadal z lansko pet-desetletno jubilejno obletnico šole od ustanovitve, nanj pa so čakali skoraj trideset let.

Ustanoviteljica javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Ljubo Šercer je Občina Kočevje. Ta je za energetsko sanacijo sredstva pridobila iz Kohezijskega sklada Evropske unije na temelju javnega razpisa Mi-nistrstva za infrastrukturo in prostor, katerega prednostne usmeritve so tudi energetske sanacije javnih stavb. Skupna vrednost popolnega stoodsto-tnega financiranja je bila nekaj čez 208.000 evrov, za ostalo pa je poskrbela Občina. Za to ceno so bile narejene nasle-dnje stvari: zamenjava stavb-nega pohištva, prezračevanje,

fasada s 16-centimetrskim slojem ter povezava s pečjo na pelete, ki je preko ceste v Bračičevi šoli.

To, da so učenci, ki na videz zahtevajo nekoliko več, po drugi resnici zelo hvaležni z malim, se je zares lepo dalo videti in opaziti na omenje-nem dogodku. Še več, kot da so zraven dobili poleg vese-lja tudi ponos, da imajo zdaj novo in moderno šolo. To se je dalo jasno razpoznati med kulturnim delom prireditve, ko so skrajno neobremenje-no in suvereno nastopali pred številnimi obiskovalci.

In tako je tudi edino prav. Kajti šola, ki se že v osnovi ima za drugačno, želi to dru-gačnost razširiti še malo dlje. Že zdaj jo namreč obiskujejo učenci, ki prihajajo iz Loške-ga Potoka in Velikih Lašč. Njihovo poslanstvo je postati glavni strokovni center v ju-govzhodni regiji, ki bo nudil celovito obravnavo, strokovno pomoč in svetovanje na po-dročju vzgoje in izobraževanja otrok oz. oseb s posebnimi potrebami.

Besedilo: Sergej AmbrožičFotografija: OŠ Ljubo Šercer

ŠPORT IN REKREACIJA

Šolsko šahovsko prvenstvo in ostale miselno-športne dejavnosti na OŠ Ob RinžiV sredo, 6. novembra 2013, je bilo izvedeno šolsko ša-

hovsko prvenstvo OŠ Ob Rinži. Tekmovanje je potekalo v tehnični izvedbi Šahovskega društva Kočevje, vodil ga je Robert Kolarič, državni šahovski sodnik. Sodelovalo je 23 učencev OŠ Ob Rinži. V skupni razvrstitvi je zma-gal Sergej Aćimović pred Vasjo Aćimovićem in Alenom Rajšljem. Po posameznih kategorijah pa so bili doseženi naslednji rezultati:Dečki do 9 let: 1. mesto Enej ŠnelerDeklice do 9 let: 1. mesto Lara SkebeDečki do 12 let: 1. mesto Sergej Aći-mović, 2. mesto Alen Rajšel, 3. mesto Jure ŠkotnikDeklice do 12 let: 1. mesto Ana Ma-rija Petković, 2. mesto Tinkara La-vrič, 3. mesto Zala PerkoDečki do 15 let: 1. mesto Vasja Aći-mović, 2. mesto Robert Škotnik, 3. mesto Žan PerkoDeklice do 15 let: 1. mesto Drea Kurtalj

Naši šahisti bodo imeli svoj nasle-dnji nastop 25. novembra v športni dvorani Kočevje v prostorih Šahovskega društva, kjer se bo odvijalo medobčinsko osnovnošolsko šahovsko pr-venstvo, tako posamično kot tudi ekipno. V decembru pa seveda sledijo kvalifikacije za državno prvenstvo na Igu.

Poleg tega smo nadaljevali z miselnimi tekmovanji tudi v drugih panogah. Naši logiki (Helena Petković, Uroš Figar in Tjaša Novak) so solidno zastopali našo šolo na državnem prvenstvu, saj so vsi dosegli več kot polovico možnih točk, kar je zagotovo velik uspeh glede na dejstvo, da na naši šoli ne izvajamo niti izbirnega predmeta niti

interesne dejavnosti s področja logike.Izpeljali smo tudi šolsko tekmovanje iz razvedrilne

matematike. Deveti razredi so ga pisali v šoli v naravi v Radencih ob Kolpi, ostali pa v šoli. Šolski prvaki so po-stali Sergej Aćimović, Tia Novak, Helena Petković, Uroš Figar in Patricija Delač. Državnega prvenstva v Ribnici se bodo udeležili vsi šolski prvaki od vključno 6. razre-da naprej, Tjaša Novak pa bo kot drugouvrščena imela

častno nalogo zamenjati prvakinjo Patricijo Delač, saj bo le-ta v tem času udeležena na svetovnem ju-jitsu prvenstvu v Romuniji. Tako je pač to, uspešni učenci v miselnih disciplinah so tudi dobri športniki. Mimogrede: tudi Tjaša bo za nastop v razvedrilni matematiki morala žrtvovati plesni trening, ki bi ga imela v soboto, ko bo naše tekmovanje.

Poleg že naštetih je bronasto pri-znanje iz razvedrilne matematike osvojil še učenec devetega razreda Jože Križman.

V petek, 8. novembra, je potekalo še šolsko prvenstvo v prostorski predsta-

vljivosti »matemček«. Tudi na tem tekmovanju nastopajo približno isti učenci kot v logiki, razvedrilni matematiki, šahu in v različnih športih. Vendar pa je to tekmovanje le za otroke do 6. razreda, tako da 3. triada s tem ni dodatno obremenjena.

O rezultatih v razvedrilni matematiki (državno), »ma-temčku« (šolsko in državno) ter šahu (medobčinsko) pa prihodnjič.

Tomaž Cokan

Prvi trije v skupni uvrstitvi šolskega prvenstva v šahu: brata Aćimović in Alen Rajšel


Kdo izmed prebivalcev občine Kočevje si ne želi pridobiti v last stavbišč in parcel po nizki ceni ali skoraj zastonj? Tu je zgodba, kako je Občina praktično podarila celotno vas skupini ljubljanskih ekoloških zanesenjakov.

Mokri Potok je le ena izmed 22 opustelih vasi v KS Kočevska Reka. Ob ponikalniškem potoku je okoli leta 1498 nastalo naselje Spodnji Vecenbah (sloven-

sko Mokri Potok), kjer so živeli pretežno nemško govoreči prebivalci. Novembra 1941 so se le ti izselili in ostale so le štiri kmetije in 11 Slovencev. Po vojni je tu živelo še osem dru-žin, ki pa so jih neugodne življenjske razmere silile v preselitev v sosednje večje kraje. Vas je opustela sredi šestdesetih let 20. stoletja. Danes vidimo tu le ostanke nekoč mogočne vasi, ki je štela 17 hiš z manjšo cerkvico sredi vasi.

V neposredni bližini je gozdni rezervat Mi-žuk, kjer je locirana ena najlepših tovrstnih kraških znamenitosti v Sloveniji, ponikalni-ca Mokrega Potoka. Izjemno ohranjena na-ravna dediščina kočevske pokrajine in krasa.

In vse do letos je vas z okolico uživala svoj spokoj.

Zaključki:• Občina Kočevje je prodala (beri podarila) 21 stavbišč in 36 parcel ter 5 parcel v so-

lastnini v skupni izmeri 3.35 ha po nedopustno nizki – sramotni ceni 1,22 €/m² neto. Kvadratni meter stavbišč stane danes na nepremičninskem trgu 6 € in več, v Kočevju med 12 in 25 €/m²,

• minimalna tržna vrednost prodanih stavbišč in parcel znaša od 250.000,00 € navzgor,• prodali so tudi cesto (javno dobro), ki poteka skozi vas Mokri Potok, kar posledično

pomeni možnost zapore ceste ali odkup ceste nazaj s strani Občine po bistveno višji ceni,

• o nameravani prodaji nisi bili obveščeni niti Zavod za gozdove RS, Agencija za varstvo okolja in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov,

• o izpeljani prodaji niso obvestili niti predstavnikov Krajevne skupnosti Kočevska Reka, kaj šele ostalih prebivalcev,

• kljub zavezam v pogodbi je usoda Mokrega Potoka nejasna: ali bo to postalo ekološka vas ali vikendaško naselje, kjer bo novi lastnik zemljišč po izvedeni parcelaciji mastno služil,

• za Občino to v prihodnosti pomeni dodatne naloge in stroške na področju komunal-nega urejanja, gradnje vodovoda, kanalizacije, elektrike, asfaltiranja ceste itd.

• dosežena cena na široko odpira špekulacije o sumih koruptivnih dejanj akterjev.

Mokri Potok leta 1930

Stavbišča in parcele v Mokrem Potoku

Sum novega oškodovanja občinskega premoženjaŽupan prodal vas Mokri Potok za pičlih 50 tisočakov

Nova, konec leta 2010 izvoljena občinska ob-last z županom dr. Prebiličem na čelu si je ob začetku mandata zastavila smele cilje tudi na področju oživitve opustelih kočevskih vasi. Šti-riletni mandat se hitro bliža koncu in potreben je bil premik z ukrepanjem tudi na tem podro-čju. Praksa uči, da se počnejo največje neum-nosti pri odločanju prav v primerih, ko nastopi

časovna stiska in je treba na hitro nekaj storiti. In za to gre tudi v primeru, ki je opisan v nadaljevanju.Ekološka vas Mokri PotokSkupina slovenskih državljanov, pretežno iz Ljubljane in okolice, je ustanovila »zadrugo«, ki jo je poimenovala Ekovas Mokri Potok. Da bi svoj pro-

jekt realizirala, je morala postati lastnica zemljišč, stavbnih zemljišč in predvsem stavbišč v omenjenih vaseh. Stekle so dejavnosti, ki naj bi pripeljale do prodaje občinskega premoženja tej interesni skupini ljudi.

Tu je nastopil v ključni vlogi vodja (?) Oddelka za okolje in prostor na Občini Kočevje Nejc Zemljak z utečeno skupino, ki jo sestavljajo stalni sodni cenilec Kožar iz Ljubljane, pogodbena odvetniška pisarna in Zemljak sam.

Najprej je bilo treba sprožiti postopek spremembe meja gozdnega rezervata Mižuk, ki je prvotno obsegal celotni severni del vasi Mokri Potok. To je bilo tudi izpeljano, in tako ni bilo več ovir za prodajo celotne vasi zainteresirani »zadrugi«.

Na Občini Kočevje so v letu 2013 stekli postopki prodaje, ki so bili zaključeni z javno dražbo.Javna dražba je bila razpisana avgusta in izvedena septembra letos. Kot edini kupec se je pojavila omenjena zadruga Ekovas Mokri Potok in kupila

celotno vas Mokri Potok in del vasi Sadni Hrib v skupni površini 3.35 ha po izklicni ceni 1.22 €/m² (brez DDV).

S to prodajo se še enkrat več potrjuje, da Ob-čina Kočevje praktično na nobenem od podro-čij svojega delovanja nima izdelanih jasnih vizij in strategij razvoja, ampak deluje inercijsko, sti-hijsko in nenačrtno.

Občinski prostorski načrt (OPN), ki je os-nova za delo Občine na tem področju in ki je zapisan na prvem mestu udarnih 40 projektov župana Prebiliča, pa je le prazna črka na papirju.

Zlatko Ficko, občinski svetnik Nar

očni

k ob

jave

: Zla

tko

Fick

o, o

bčin

ski s

vetn

ik


LJUDSKA POBUDA: ZAKON OPS za Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije!

(za materialno spodbudo, saj pomanjkanje denarja pesti že mnoge ljudi v Sloveniji, vsak peti je že na obrobju naše družbe in družbeno obrobje se nevarno širi).

MINIMALNA PLAČA BO V SLOVENIJI v času od 7 do 10 leti dosegla nivo med 1.200 in 1.500 zdajšnjih evrov.

Berite, prosimo naprej, zelo pomembno je:Sprašujemo! 1. Ste za to, da z zakonom odstavimo vse nesposobne in

skorumpirane kadre do tretjega nivoja vodenja v celotni javni in državni upravi ter gospodarskih družbah v državni lasti in drugih organizacijah, ki negativno vplivajo na naša življenja (gre za izrez rakaste tvorbe iz narodovega telesa in razgradnjo – »resetiranje« najbolj neučinkovitega, zbirokra-tiziranega, megalomanskega in skorumpiranega sistema na svetu z miselnostjo v vodstvu iz let pred letom 1990). In ali ste za to, da takoj ukinemo negativno kadrovsko selekcijo na vseh nivojih naše družbe, tudi v političnih strankah?

2. Ste za to, da sprejmemo novo, zares demokratično DRUŽBENO POGODBO – USTAVO po vzgle-du drugih uspešnih demokratičnih držav in z novimi kadri, ki bodo izbrani po zahtevnih in javnih me-rilih resnične stroke, morale in etike, postavimo PRAVIČNO PRAVNO DRŽAVO, ki bo sposobna izvesti VSE POTREBNE REVIZJE, pri-peljati pred sodišče PRAVE TATO-VE IN PREVARANTE ter povrniti vse ali pa vsaj večji del pokradenega premoženja prvotnim lastnikom – slovenskemu narodu?

3. Ali ste za to, da s povrnjenim pokradenim denarjem in z racionalizacijo državne in javne porabe ZAŽENE-MO VSE RAZPOLOŽLJIVE INTELEKTUALNE IN GOSPODARSKE POTENCIALE, ODLIČNE INO-VACIJE, INOVATIVNE IDEJE TER PROJEKTE, DA DOSEŽEMO RAZCVET SLOVENSKEGA GOSPO-DARSTVA, ZMANJŠAMO DAVKE IN PRISPEV-KE, DOHODKE PA DVIGNEMO NA OD 1.200 DO 1.500 EVROV MINIMALNE PLAČE, POKOJNINE OD 1.000 ZDAJŠNJIH EVROV NAPREJ, NAJKA-SNEJE V ROKU OD 7 DO 10 LET.

4. Ste za to, da se Slovenija začne gospodarsko razvijati v

tri glavne smeri?a) Drobno gospodarstvo

s surovinami, ki so nam na voljo doma, in z razvojem in uvedbo proizvodenj vi-sokih tehnologij z visokimi dodanimi vrednostmi, ter dobrimi storitvenimi de-javnostmi doma in po svetu.

b)Visoko kakovostni eko-loški sonaravni turizem.

c) Pridelava zdrave ekolo-ško pridelana hrane.

5. Ali ste za to, da Slove-nija postopoma v roku 10-15 let doseže vodo oskrbno, energijsko ter prehransko samozadostnost, ko bomo vse presežke izvažali v dru-ge zainteresirane države?

6. Ste za to, da začnemo v vse šole uvajati programe

za življenje, in za to, da bo slovenska šola vzgajala aktiv-nega, suverenega ter uspešnega državljana, ki se bo sam odločal o svoji usodi ter skupaj z drugimi preko vzvodov NEPOSREDNEGA odločanja soodločal, ko bo šlo za vsa pomembna odprta vprašanja za usodo slovenskega naroda in slovenske države?

7. Ali ste za to, da iztrgamo oblast iz rok klanov, klik, ško-dljivih združb in vzpostavimo suvereno vse bolj neposredno oblast slovenskega naroda – LJUDSKO-VLADO, ki je za-pisana in določena v 3. členu obstoječe slovenske Ustave: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«

ALI STE ZA TO, DA NAŠIM OTROKOM, VNU-KOM IN PRAVNUKOM, SEBI IN SLOVENIJI VRNEMO UKRADENO PRIHODNOST IN STO-PIMO NA POT MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVA-NJA, ENOTNOSTI, NAPREDKA, USPEHA TER

BLAGOSTANJA?Kako to storiti, je vprašanje?

TAKO, DA TAKOJ STOPIMO SKUPAJ IN SPREJMEMO PRE-KO POSLANK IN POSLANCEV ALI PA NEPOSREDNO NA VSESLOVENSKEM REFEREN-DUMU ZAKON OPS, KI BO, KO BO SPREJET, OMOGO-ČIL, DA URESNIČIMO VSE, KAR JE ZGORAJ ZAPISANO IN ŠE VEČ. OMOGOČIL BO

PRELOM S STARO MISELNOSTJO IN BO SPRO-ŽIL MORALNI, ETIČNI IN DUHOVNI PREPO-ROD SLOVENSKE DRUŽBE!

Širšo obrazložitev in člene Zakona OPS (Zakon za Od-pravo Privilegijev Socializma in vseh drugih neupravičenih oblastniških privilegijev pridobljenih v času 23. let trajajoče za večino slovenskega naroda škodljive tranzicije) lahko pre-berete na spletnih straneh www.gibanje-ops.com v katego-riji »NUJEN PROJEKT SLOVENSKEGA NARODA«.

Ker smo prepričani, da so vaši odgovori na zgornja vprašanja DA in ste pripravljeni podpreti Zakon OPS, ki bo vse našteto omogočil, Vas vljudno prosimo, da podpi-šete to pobudo in o tem predlogu obvestite čim več naših sonarodnjakov doma in po svetu:

Najdete jo na spletnem naslovu: www.gibanje-ops.com Podpišite to LJUDSKO POBUDO, s podpisom vstopate

v KOALICIJO DOBRIH LJUDI, ki se zavedamo, da zlo vedno zmaga tam, kjer dobri ljudje ne ukrepajo. Preko elektronske pošte ali preko SMS sporočil (če nam boste posredovali svojo telefonsko številko na [email protected] ali po navadni pošti), vas bomo redno obveščali, kaj se dogaja, koliko je že podpisnikov (podpisi se zbirajo na več mestih) in kdaj bomo Zakon OPS vložili skupaj s podpisi v Državni zbor RS, da bodo potem razpisali 60 dnevni rok za zbiranje 5.000 podpisov podpore na upravnih enotah, ko vas bomo znova poprosili za sodelovanje.

Pot za uveljavitev zastavljeni ciljev ne bo lahka, a prepri-čani smo, da jo bomo zmogli – ZMAGALI BOMO SKU-PAJ!

VSAK SAM JE MOČAN, SKUPAJ SMO SLOVENCI NEPREMAGLJIVI!

Posredujte to ljudsko pobudo, ki je zdaj tudi vaša pobu-da, na najmanj 10 naslovov vaših prijateljev, sorodnikov, znancev in sodelavcev. Prosite in spodbudite jih, da ta zelo pomemben ljudski predlog preberejo, da bi potem ravnali enako kot ste vi, ki ste že podpisali.

DELUJMO, SODELUJMO IN UKREPAJMO ZA OSVOBODITEV, OČIŠČENJE IN PREPOROD SLOVENIJE!

Zanje, Andreja Repše u.d.i.atel.: 040 165 015

Če nimate interneta, Vas vabimo, da podporo Zakonu OPS (Zakon za Odpravo Privilegijev Socia-lizma in vseh drugih neupravičenih oblastniških privilegijev pridobljenih v času 23 let trajajoče za ve-čino slovenskega naroda škodljive tranzicije), podprete tako, da vnesete svoje podatke v spodnjo raz-predelnico, se pišete, izrežete kjer je označeno in nam podporo pošljete z navadno pošto na naslov: Gibanje osveščenih Prebivalcev Slovenije – OPS, Ruska ulica 2, 1000 Ljubljana, tel.: 031 274 419.

Ime in priimek:Naslov:Mesto:

Tel. št. za obveščanjeLastnoročni podpis:

TV ODDAJA O ZAKONU OPS „VROČI STOL“ V SREDO,

20.11.2013 OB 20.00


ZGODOVINSKA PABERKOVANJA

Mihael Petrovič ml. Kuga na Kočevskem: pomagale niso ne veverice ne krastače (2. del)»O, moj ljubi Avguštin, Avguštin, Avguštin.

O, moj ljubi Avguštin, vse je po zlu!« Pesmico o Avguštinu verjetno marsikdo pozna še iz otroštva, če ne drugače iz Andersenove pra-vljice o svinjskem pastirju. Malce manj pa je morda znano, da se imamo zanjo zahvaliti eni od epidemij kuge, ne sicer v Sloveniji, temveč na nekdanjem cesarskem Dunaju, kjer je bo-lezen pogosto razsajala. A je tudi pri nas njega dni marsikdo imel razloge, da bi si jo popeval. Črna smrt, kakor so bolezni pravili, ker se pri eni od oblik na telesu zaradi podkožnih krva-vitev pojavijo črne lise, namreč v obup ni spra-vljala le Dunajčanov.

Pa ostanimo za trenutek pri Avguštinu. Mar-kus ali Marx Augustin, kakor mu je bilo dejan-sko ime, je zgodovinska osebnost in je bil v svo-jem času priljubljen ljudski godec. Ljudje so ga poznali tudi kot »brata Zanikrneža« ali »ljubega Avguština«. Med epidemijo kuge leta 1679 se je menda nekoč tako napil, da je obležal sredi ce-ste, kjer so ga ponoči našli hlapci, ki so pobirali mrliče. Misleč, da se je preselil v onstranstvo, so ga vrgli v kužno jamo pri cerkvi sv. Ulrika. Ko se je zjutraj prebudil, pa je, zvest svojemu poklicu, začel med trupli na ves glas prepevati in igrati na dude ter tako uspešno pritegnil pozornost mimoidočih, ki so ga izvlekli na prosto. Okužil se ni, v naslednjih letih pa je z opevanjem svoje neprostovoljne dogodivščine menda tudi prav dobro zaslužil.

Skrivnostne smrtiAli je kdaj podobno srečo imel kakšen ko-

čevski ljubitelj žlahtne kapljice, sicer ni znano, znano pa je, da so za razliko od leta 1599, ko so jo po vsej verjetnosti odnesli dokaj poceni, Ko-čevarji nekaj desetletij kasneje resnično imeli ra-zloge za tarnanje. V najstarejši ohranjeni mrliški matični knjigi župnije Kočevje namreč najdemo podatek, da je med januarjem 1669 in decem-brom 1672 v fari bilo pokopanih kar 317 ljudi, od tega 44 iz mesta. Ta številka močno odstopa od siceršnjih povprečij in kaže na verjetnost iz-bruha neke epidemije, saj je denimo v naslednjih šestih letih, to je od 1673 do 1679, skupaj umrlo zgolj 287 oseb, od tega 27 iz mesta. Povprečna letna umrljivost je bila torej v tem času skoraj za tretjino manjša kot predhodnem štiriletju.

Znova je število umrlih močno narastlo v letih 1680 in 1681, ko je v letu dni umrlo 89 oziroma celo 138 ljudi, med njimi tudi mestni ranocel-nik. Brez dvoma je tudi tokrat v Kočevju morala razsajati bolezen. Zanimivo pa je, da naj po Val-vasorjevih zapisih na Kranjskem v tem obdobju ne bi bilo kuge, ki je divjala le po Štajerskem in na Goriškem. Je morda možno, da so jo v Ko-čevje prinesli krošnjarji, ki so potovali po svetu? Ali pa je ljudi pobijala kakšna druga infekcija? Zgodovina nam odgovor ostaja dolžna, saj v žu-pnijskih mrliških knjigah ni podatkov o vzrokih povečane smrtnosti.

Zato pa viri kot kugo označujejo epidemijo, ki je na Kranjskem izbruhnila leta 1715. Že pet let poprej je z Ogrskega prišla v Slovenske Gori-ce in v letih 1713 in 1714 drugega za drugim kosila ljudi na Ptuju. Iz Spodnje Avstrije so jo nato popotniki zanesli v Zgornjo Štajersko ter

od tam v okolico Maribora in Celja. Poleti 1715 se je iz Štajerske razširila še na Koroško, naj-kasneje sredi leta pa tudi na celotno Kranjsko, medtem ko je na Dolenjskem v okolici Stične, Šentruperta in Novega mesta morila že pomla-di. In to hudo.

Katastrofa leta 1715Tokrat je na Kočevskem terjala toliko žrtev

kot verjetno še nikoli poprej. Smrtnost na ob-močju mestne župnije Kočevje se je v primer-javi z običajnim številom povečala za neverje-tnih 262 odstotkov. Duhovniki so zabeležili, da so tisto leto pokopali 246 oseb, od katerih jih je 145 znanih po imenu, 82 ubožnih odraslih in otrok so anonimno pokopali brez plačila, 19 otrok pa so evidentirali le sumarično. Glede na to se epidemija, ki je Kočevsko dosegla šest let kasneje, zdi skorajda nedolžna, saj je takrat v mestni župniji umrlo »samo« 166 ljudi, kar pa je še vedno nekajkrat več, kot jih je povprečno umiralo v normalnih letih.

Ob izgubi človeških življenj pa so kužne bo-lezni Kočevsko prizadele tudi gospodarsko. Ne samo, da smrt ni izbirala med revežem in boga-tašem, bajtarjem in obrtnikom – zaradi slabših higienskih razmer so sicer pogosteje obolevali revni – temveč so ukrepi, s katerimi so oblasti skušale preprečiti širjenje bolezni, ovirali tudi kmečko trgovino in krošnjarjenje, ki je bilo za Kočevarje eden najpomembnejših virov dohod-ka. Seveda je strogo omejitev gibanja blaga in ljudi zato marsikdo skušal zaobiti. Zvesti dolgi tihotapski tradiciji so bili najbrž tudi Kočevarji, iz leta 1692 pa je ostal zabeležen primer dveh Ribničanov, ki so jima novomeški stražniki za-segli volovski tovor kož, usnjenih podplatov, sla-nine in svinjskega mesa, ker sta ga s Hrvaškega brez dovoljenja skušala pretovoriti na Kranjsko. Tovor so stražniki zažgali v vasi Mraševo, Rib-ničana pa sta pobegnila v hribe in so ju kasneje iskali s tiralico. Kaj so o tem menili v večno ri-valskem Kočevju, žal ni zapisano.

Po letu 1815 naj kuga, če izvzamemo posame-zne primere na Primorskem, Slovenije vsaj po znanih podatkih ne bi več obiskovala. V Avstro--Ogrski so zadnjega umrlega uradno zabeležili leta 1899, ko je na Dunaju črni smrti podlegla ena oseba. Zato pa je toliko večji problem še lep čas predstavljala kolera, ki do Kočevarjev ni bila prav nič prizanesljiva. Leta 1855 je tako v Ko-čevju terjala 120 življenj, v Nemški Loki 102, v Starem Logu pa celo 199. Za primerjavo: v mnogo večji Ljubljani je tedaj umrlo 140 ljudi. Deželni glavar Chorinsky, ki je na vrhuncu bo-lezni pripotoval v najbolj ogrožene kraje, je zato dosegel, da so v Kočevje, pa tudi v Črnomelj, ki ga je kolera ravno tako hudo prizadela, pristoj-ni poslali vsaj najnujnejšo prehrano, saj si ljudje sami niso več bili sposobni pomagati.

Pod kužnim znamenjemNa čase, ko je po slovenskih tleh divjala kuga,

še danes v številnih krajih spominjajo kužna znamenja. Običajno jih najdemo na poljih in travnikih blizu mest, trgov in vasi, zlasti ob ce-stah med dvema naselbinama ali na razpotjih. Včasih so jih postavljali tudi na umetno nasute gričke ali druga izpostavljena mesta. Označeva-

la naj bi grobove žrtev kuge ali kužne jame, a to nikakor ni pravilo.

Kužna znamenja so seveda poznali tudi na Kočevskem. Vendar pa se jih je do danes ohra-nilo le malo, bodisi ker so jih kasneje nadome-

stile kapele, kot to npr. velja za nekdanje zname-nje v Mozlju, bodisi ker je bil zanje usoden zob časa ali vojne in povojne vihre, saj od približno 400 kapelic in znamenj, kolikor jih je še pred drugo svetovno vojno premoglo območje nem-škega jezikovnega otoka, stoji le še peščica. Tako lahko enega redkih kočevskih znamenj, datirajo ga v 18. stoletje, najdemo na polju severovzho-dno od Livolda, drugega, nastalo je v približno istem času, pa ob robu vasi Primoži, kakor se se-daj imenujejo nekdanji Handlerji. Prav slednje je še posebej zanimivo, saj so se na celotnem ob-močju Kočevske Reke ohranili le trije skromni pomniki sakralne arhitekture.

Zgodovinski spomin na kugo pa ohranjajo tudi cerkve. Omenjeno je že bilo, da sta soza-vetnika kočevske mestne cerkve, sv. Fabijan in sv. Boštjan, znana priprošnjika proti kužnim bo-leznim. Enako velja za sv. Roka, patrona cerkve v Šalki vasi in porušene podružnice na Smuki. Nasploh katoličani poznajo precej zavetnikov proti kugi, skupaj kar okoli šestdeset. Ob Fabi-janu, Boštjanu in Roku so bili na Slovenskem zelo priljubljeni še sv. Trojica, sv. Rozalija, sv. Barbara ter Marija in sv. Frančišek Ksaverij. Od tod bi morda lahko sklepali, da je bila s kugo povezana tudi gradnja Ksaverijeve kapele ob ce-sti Kočevje‒Dolga vas, vendar pa velja tukaj biti previden, saj je bil svetnik kot soustanovitelj nji-hovega reda zelo v čislih tudi pri jezuitih. Ome-njeno kapelo pa naj bi po nekaterih domnevah dali postaviti Auerspergi, ki so podoben prostor že prej uredili tudi v Šentjakobski cerkvi v Lju-bljani, sedežu tamkajšnje jezuitske družbe. Tudi na imena svetnikov se torej ne kaže vselej slepo zanašati.

Kapela sv. Frančiška Ksaverija v Kočevju

kočevski in ribniško sodraški UTRIP

lahko sedaj prebirate tudi na spletni strani:

http://www.scribd.com/noviutrip


Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da mora biti predpisana zimska oprema na motorna in priklo-pna vozila v cestnem prometu nameščena od 15. no-vembra do 15. marca naslednjega leta in v zimskih razmerah. Zimske razmere na cesti ali na njenem delu opredelimo, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena deska) ali poledenelo (poledica).

Za zimsko opremo osebnih vozil se štejejo zim-ske pnevmatike (M+S) na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo za zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro od-stranjevanje vode in brozge izpod koles ter stabilnost v snegu in ledu.

Kadar je na cesti več snega, je priporočena upora-ba snežnih verig. Pogoji za uporabo snežnih verig pa so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča.

Voznika osebnega vozila, ki pozimi ali v zimskih

razmerah nima ustrezne zimske opreme, se kaznuje v skladu z 29. členom ZPrCP z globo 40 evrov. Če pa je zaradi tega oviran ali onemogočen promet, je kaznovan z globo 500 evrov in 5 kazenskimi točka-mi.

Osebna vozila v cestnem prometu morajo biti očiščena, kar pomeni, da na njih ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normal-na vidljivost. Voznika osebnega vozila, ki vozila ni očistil, se kaznuje v skladu z 29. členom ZPrCP z globo 200 evrov.

Policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prome-ta osebno vozilo, ki nima predpisane zimske opreme ali ni primerno očiščeno. Izločitev traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena.

Nizke temperature, slabša vidljivost, led in sneg lah-ko voznikom povzročijo veliko neprijetnosti ali celo ogrozijo varnost cestnega prometa, zato pravočasno poskrbite za ustrezno zimsko opremo in tehnično

brezhibnost motornega in tudi priklopnega vozila. Poleg opreme sta v zimskih mesecih nujni še dodatna previdnost in večja pozornost.

PRIPOROČILA ZA VOŽNJO V ZIMSKIH RAZMERAH IN POZIMI:

hitrost vozila zmanjšajmo in prilagodimo razme-ram ter stanju vozišča

povečajmo varnostno razdaljo med svojim vozi-lom in vozilom, ki vozi pred nami

zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z več-kratnim pritiskom na stopalko

ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj lah-ko vsako tako ravnanje povzroči zanašanje vozila (po-dobno velja tudi za sunkovito speljevanje)

zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, saj lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in one-mogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila

vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti

posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ce-ste, na katerih se pogosteje pojavlja poledica

predvidimo daljši čas potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno

med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah so še posebej pomembne vozniška kultura, etika in so-lidarnost.

Policisti Policijske postaje Kočevje bodo v času zime in zimskih razmer pri nadzoru cestnega pro-meta preverjali tudi opremljenost vozil s predpisa-no zimsko opremo. Zoper kršitelje bodo ukrepali v skladu z veljavno zakonodajo.

Želimo vam varno udeležbo v cestnem prometu.Boštjan RücklVodja policijskega okoliša na PP Kočevje

POLICIJA SVETUJE

Sevenšek Peter s.p., Željne 5, 1330 KočevjeMONT

email: [email protected]

gsm: 031 560 584

KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vaši izbiri in s pomočjo naših predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...

IZVAJALEC montaže strešnih oken VELUX

TESARSKA DELA: izdelava strešnih

konstrukcij stanovanjskih

stavb, nadstreškov, brunaric,kozolcev, vrtnih paviljonov ...

KLEPARSKA DELA:

žlebovi, obrobe, žlote,

dimniške obrobe ...

SUHOMONTAŽNA GRADNJA:

spuščeni stropi, predelne stene,

mansardna stanovanja iz gips plošč Knauf, termo

izolacija

Zima v cestnem prometuPozimi, ko so vremenski pogoji nepredvidljivi, moramo udeleženci v prometu, predvsem

vozniki motornih vozil, predvideti možnost hitre spremembe voznih razmer. Ob spreme-njenih voznih razmerah je za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motor-nega in tudi priklopnega vozila temeljni pogoj, za katerega moramo pravočasno poskrbeti. S tem namenom vas, bralce, s PP Kočevje seznanjamo z obvezno uporabo zimske opreme ter priporočili za vožnjo v zimskih razmerah.

Policijska postaja Kočevje: 01 / 8939-700

Policijska postaja Ribnica: 01 / 8372-110

Interventna številka policije: 113

Kočevska Reka, center, v večstanovanjski hiši ugodno s sprotnim plačilom oddam opremljeno garsonjero in enosobno stanovanje. Tel.: 031 617 676V prostorih bivše Opreme oddamo poslovne pros-tore. Tel.: 041 698 806V Osilnici oddamo ali prodamo enosobno opreml-jeno stanovanje v izmeri 40 m2. Tel.: 041 698 806Prodam dvosobno stanovanje v centru Ribnice (Škrabčev trg), v 1. nadstropju majhnega bloka (le 3 stanovanja), v skupni izmeri 42,36 m2. Stano-vanje je v celoti obnovljeno, bližina vrtca, trgovine, šole, lekarne, avtobusne postaje ..., ZK urejeno (vpi-

sano v etažno lastnino), vsa infrastruktura, mož-nost priključitve na CK na lesno biomaso. Delno opremljeno, vseljivo takoj. Cena: 45.000 EUR. Tel.: 041 897 097Najamem garažo, čim bliže Kidričevi ul. v Kočevju. Tel.: 031 356 426Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih knjig? Ne zavrzite jih! Rajši jih podarite. Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohra-nim. Tel.: 030 996 225Kmetija Gornik, Petek Anica in France, Hrovača 36, ponuja iz sonaravne pridelave rdečo peso, kolera-bo in kislo zelje za ozimnico. Tel.: 01 8362 228

PRODAM, PODARIM, KUPIM


PojasniloŽupanov odgovor na članek Občina Univox 2.5 smo,

čeprav se v ničemer ne nanaša na omenjeni članek (ki govori o občinskih merilih za podizvajalca pri izbiri or-ganizatorja Poletnih večerov, in ne o Kočevski kroniki), morali objaviti zato, ker zaradi odsotnosti nismo uspeli poslati zavrnitve v zakonskem roku (1 dan po prejemu).Uredništvo

KRITIKA ALI NEZNANJE?V septembrski številki Kočevskega utripa je avtor uvo-

dnika Franci Koncilja navrgel kar nekaj trditev, pred-vsem pa vprašanj in za nekoga, ki naj bi to področje spremljal, kar nekaj nepreverjenih informacij.V mojem mandatu je bilo na tem področju storjene-

ga ogromno. Nekatere stvari so se po desetletju končno premaknile z mrtve točke, kar nekaj pa je tudi takšnih zadev, o katerih doslej na Kočevskem sploh niso raz-mišljali. Če začnemo z izgradnjo lesno-predelovalnega centra,

ki bi vzpostavil ugodne pogoje za razvoj industrijske in obrtno-podjetniške dejavnost na področju t.i. gozdno--lesne verige na kočevskem. Za dosego zastavljenega ci-lja so bile izvedene številne aktivnosti, in sicer na podro-čju urejanje prostora (OPN) se zagotavljajo možnosti za nadaljnji razvoj in širitev lesno-predelovalnega centra v Kočevski Reki. Dodatno se v predlogu OPN zagotavlja-jo nove površine za razvoj industrijske dejavnosti.Pri pripravi regionalnega razvojnega programa v ju-

govzhodni regiji za obdobje 2014 – 2020 se Občina Kočevje aktivno zavzema za podporo projektom za razvoj predelave in izrabe lesne biomase. V ta namen sem organiziral posvet s predstavniki različnih podjetij gozdno-lesne verige, na katerem so bili definirani ključ-ni razvojni projekti na tem področju za obdobje 2014-2020.Znova omenjam PROJEKT NER300 – uplinjanje

biomase. Ta projekt je najbolj tehnološko dovršen in inovacijsko usmerjen v Republiki Sloveniji, čemur je pritrdila tako Vlada RS (še drugič je zagotovila izdatno podporo projektu pri kandidiranju na sredstva Evropske komisije in Evropske investicijske banke), kot tudi sama Evropska komisija, ki je s skrbnim pregledom (Due Dil-ligens) zagotovila vso podporo za sofinanciranje. Žal je v proračunu EU zmanjkalo sredstev (gospodarska kriza je povzročila izpad prihodkov iz naslova trgovanja za emisijskimi kuponi CO2) in sedaj poskušamo ponovno. Prepričani smo v uspeh, saj poleg tega postopka vodimo aktivne pogovore s potencialnimi partnerji. Realiza-cija projekta pomeni: 50 novih delovnih mest (več kot pol za višje izobražene), stabilno in cenejše ogrevanje v Občini Kočevje, neposredna spodbuda kočevskemu gospodarstvu (zaradi nižjih cen toplote, ki je v tem pri-meru stranski produkt), osnova za razvoj novih panog (turizma, kmetovanja v steklenjakih,…) in zasnova za raziskovalno središče (veliko zanimanje kaže Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Inštitut Jozef Stefan). In ko smo že pri Univerzi. Občina Kočevje je na Bio-

tehniški fakulteti, domačinu in mednarodnemu strokov-njak prof. dr. Andreju Bončina naročila izdelavo Anali-ze gozdov in gospodarjenja z gozdovi v lasti Občine Kočevje. Ker vemo, da je občina Kočevje ena izmed najbolj gozdnatih občin, ko jo gozdovi pokrivajo v kar 46.600,00 ha površine in ker je večina teh površin (83%) v lasti države, 9% v zasebni lasti in je občina lastnica cca 8% gozdov, moramo, če želimo imeti kakršnokoli korist od tega lastništva, znati prioritetno gospodariti s temi gozdovi. Zato je Občine Kočevje končno vzpostavila lastniško pravico nad lastnimi gozdnimi površinami, kar pomeni, da se prihodnje leto zaključuje postopek prenosa gozdov in postopek razdružitev lastnine Skla-da kmetijskih zemljišč in gozdov na Občine Kočevje. Občini je uspelo povečati prihodek od gospodarjenja z gozdom iz nekdanjih 20.000 EUR na več kot 300.000 EUR letno. Za še bolj učinkovito gospodarjenje pa prvič v zgodovini Občine zaposlujemo gozdarja-ko, in v sode-

lovanju s prof. Andrejem Bončina izvajamo aktivnosti, ki bodo omogočile ne samo prodajo lesa na panju, tem-več tudi dodajanje vrednosti in s tem ustvarjanje novih delovnih mest s pomočjo občinskega lesa.Na seznam vsekakor sodijo tudi projekti izvedbe ener-

getske sanacije javnih objektov, s katerimi se poleg zmanjševanja rabe energije tudi povečuje raba lokalnih obnovljivih virov energije. Sanacija objektov je že za-ključena na OŠ Ljubo Šercer, OŠ Mirka Bračiča, Vrtec Ostržek. Prihodnje leto nas čaka še energetska sanaci-ja OŠ Zbora odposlancev, Vrtca Mojca in Narcisa. Pri rekonstrukciji objektov Srednje šole Kočevje in OŠ Stara Cerkev skrbno upoštevamo izvajanje Zakona o zelenem javnem naročanju, kar pomeni, da se uporablja les kot gradbeni material. Posebej pa velja omeniti gra-dnjo Dementnega oddelka Doma starejših občanov, ki bo v celoti lesena gradnja.Občina Kočevje je v mojem mandatu pripravila Pra-

vilnik o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinske-ga proračuna za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini Kočevje, ki predstavlja osnovo za dodeljevanje nepovratne pomoči mikro in malemu gospodarstvu na kočevskem. In nenazadnje. Razpis »naj spominek« je velika spod-

buda za razvoj kreativnega razmišljanja, predvsem na področju oblikovanja lesnih izdelkov. Samo letos je tako od 19 prispelih predlogov, kar 13 lesenih.Na podlagi vsega napisanega menim, da je bilo izpe-

ljanih mnogo aktivnosti z enim samim skupnim ciljem učinkovitega izkoriščanja občinskih gozdov, promocijo lesa kot našega bogastva in spreminjanje razumevanja pomena lesa nasploh. Morda, bi bilo mogoče narediti več, vendar ne smemo

pozabiti, da so bile razmere na tem področju do sedaj slabe in da tudi razumevanja za izvajanje korenitejših ukrepov velikokrat ni bilo. Prvič nam je tudi uspelo vzpostaviti tesno sodelovanje med politiko, izobraževa-njem in gospodarstvom, o čemer priča prvi Festival lesa na Kočevskem.Zato lahko zaključim, da je s tega vidika moj mandat

lahko poimenovati kot uspešno-lesnega in ne lesenega.dr. Vladimir Prebilič, župan Občine Kočevje

Replika k repliki Avgusta Grila na članek Bolje go-lob na strehi kot vrabec v rokiKakorkoli obračam Utrip, ne najdem dveh avtorjev v

naslovu navedenega članka. Kot avtor je podpisan iz-ključno in samo Mihael Petrovič ml. Kje je našel dru-gega avtorja, Miha Petroviča, lahko pojasni samo g. Gril. Če s tem misli mene, kot menijo nekateri, je udaril mimo. Moj sin svoje članke piše sam, kar pa ne pomeni, da se s tistim, kar je napisal, ne strinjam. Ali mogoče g. Gril sodi po sebi?Samo on lahko tudi pojasni, kje je ob svojem nastopu v

Šeškovem domu slišal oziroma zaznal aplavze oziroma odobravanje, kar naj bi pričalo, da je govoril v imenu večine prisotnih v dvorani. Odziv je bil v resnici medel, ploskali niso povečini niti gostje iz Avstrije. Kot kaže, sva očitno sedela na različnih srečanjih v različnih dvo-ranah.Iskreno upam, da je ostalo, kar je g. Gril v svoji repliki

zapisal, kaj bolj verodostojno.Mihael Petrovič, st.

Prebral sem repliko g. Avgusta Grila na moj prispevek »Bolje golob na strehi kot vrabec v roki« (Utrip, septem-ber 2013). Čeprav večina njegovega pisma pravzaprav nima kaj dosti opraviti s tistim, o čemer sem pisal, tem-več gre bolj za samopromocijo »blagovne znamke« A. Gril, se mu zanj vseeno iskreno zahvaljujem. Dalo bi se sicer razpravljati, koliko je v uspehih in »uspehih«, ki jih našteva, bilo koristi za Kočevsko, koliko pa za g. Grila samega, a bom za zdaj to pustil ob strani. V članku na-mreč nisem izražal mnenja o njegovem siceršnjem delu, temveč le o obnašanju ob obisku predsednikov Fischerja in Pahorja v Kočevju.

In glede tega ostajam pri mnenju, da bi bilo tudi za nemško govorečo skupino v Sloveniji pametneje, če bi namesto neskončnega ponavljanja – zaenkrat očitno ne-uresničljivih – zahtev za ustavno priznanje manjšine, v Šeškovem domu raje razpravljali o tem, kaj je na kratki rok možno storiti za izboljšanje položaja skupnosti in kako lahko Avstrija pripomore k razvoju prostora, kjer nemško govoreči Slovenci prebivajo, za kar ima seveda tako možnosti kot sredstva. G. Grilu se njegov monolog sicer lahko zdi imeniten, a je bil po mojem mnenju prej izraz zaletavosti in pomanjkanja občutka za mero, ki sta ga v preteklosti že stala nekaterih tesnih sodelavcev, kot pa prispevek k razreševanju problemov. Vljudnost, s ka-tero sta oba predsednika prezrla njegovo obnašanje, tega dejstva ne spremeni.Še več: ob pridušanju, da je bil žejen prepeljan čez vodo,

saj naj bi na kulturni sporazum med Avstrijo in Slove-nijo pristal le zato, ker mu je avstrijska zunanja mini-strica zagotovila, da gre zgolj za začasno rešitev na poti k priznanju manjšine, bi se izigranega prej lahko čutil kdo v slovenski politiki. Ne vem sicer, čemu bi diplo-mati g. Grila morali prositi za soglasje k meddržavnim dogovorom, vem pa, kaj so pred sprejetjem kulturnega sporazuma govorili v njegovem društvu: da ne zahtevajo nujno ravno manjšinskega statusa in poslanskega mesta, temveč bi jim zadostoval že vsebinsko sprejemljiv kul-turni sporazum oz. priznanje etnične jezikovne skupine. So takrat torej v žepu držali figo?S tega vidika se mi zdi zanimivo tudi, kako skuša g. Gril

zaradi včlanitve v krovno kočevarsko organizacijo Got-tscheer Arbeitsgemeinschaft diskreditirati predsednika Društva Peter Kozler Erika Krischa. Sprašuje se, ali je to za Slovenijo dobro in tako sugerira, da naj bi šlo za nekakšno protislovensko združbo. G. Gril seveda dobro ve, da je prav omenjena skupnost omogočila obnovitev prenekaterega kulturnega spomenika na Kočevskem in si v času agresije JLA prizadevala za avstrijsko podporo naši državi, njemu osebno pa odprla številna vrata, brez katerih večine rezultatov, s katerimi se tako rad pohvali, bržkone ne bi bilo. Vendar tega niti z besedo ne omenja. Hvaležnost, se bojim, ni ravno njegova čednost.A če že meni, da skupnost deluje proti Sloveniji – kar

po mojem sicer ne drži – potem me čudi, zakaj še vedno prihaja na njena srečanja v Hrastovico pri Celovcu. Tudi letos je bil tam. Sicer pa podobnih zadržkov ne izraža, ko gre za njegovo lastno sodelovanje z organizacijo Süd-mark, ki se je za razliko od Gottscheer Arbeitsgemein-schaft dejansko drži dolg sloves protislovenskega delo-vanja in je po ugotovitvah zgodovinarke dr. Lise Rettl leta 1954 delovanje v Avstriji obnovila »v tesni osebni in ideološki povezavi z nacionalsocializmom«. Se mar tukaj ne bi dalo vprašati, koliko je to dobro za Slovenijo, predvsem pa ali je takšno bratenje predsednika grosu-peljske borčevske organizacije združljivo z vrednotami ZZB NOB? Toliko g. Grilu v razmislek, ali bo moj od-govor sprejel kot dobronameren ali v slogu »kdor ni z mano, je proti meni,« pa je seveda njegova osebna stvar. Mihael Petrovič ml.

Kar se tiče g. Ofaka, ki se prav tako odziva na moje mnenje o obnašanju g. Grila ob obisku dveh predse-dnikov v Kočevju, bom kratek. Ne čutim potrebe, da bi komuniciral z mladeniči, ki imajo o zgodovini tako nerazčiščene pojme, da nepripravljenost dobrih dvajset let stare države za priznanje nemško govoreče manjšine komentirajo z besedami, da »nacionalsocialistični rablji slovenskim ne sežejo niti do kolen«. Ker je sam poln na-svetov, se mu tudi jaz drznem svetovati, naj kdaj obišče Ausschwitz ali Dachau in se osebno prepriča, kaj so tam počeli nacisti, za kar pa ni možno kriviti sodobne Nem-čije ali Avstrije, kakor tudi države Slovenije ni možno kriviti za povojne zločine. Sicer pa mu želim predvsem uspešno učenje nemščine. Potem bo morda tudi opazil, da se dr. Fischer v pismu g. Grilu ni v ničemer odmaknil od svojih v Kočevju izrečenih stališč.Mihael Petrovič ml.

ODZIVIOdzivi so objavljeni na podlagi pravice do odgovora na objavljeno informacijo v skladu z 42. členom Zakona o medijih (Uradni list, RS, št. 110/2006). Odzive ne lektoriramo.


ASTROLOŠKI NAPOVEDNIK NOVEMBER - DECEMBER 2013OVEN: Za ovne bo to precej te-žek mesec. Obeta se jim boj, tako na področju njihovega prikriva-nega dela, kakor tudi na področju njihove osebne sreče. Ob tem en astrološki razmislek. Ni mogoče prikriti neljubega vpliva, ki ga kdaj človeku zvezde namenijo, vendar je ravno zavoljo takšnih vplivov pomembno, kako se odloča, kadar še drži glavo nad površino. Imejte to na umu! Situacija je natančno takšna, kakršno ste si želeli. Ob strani so vam ostali t.i. dobri ljudje, pa si oglejte zdaj, koliko so zares dobri. Če sebe niste uspeli pre-pričati v lastno srečo, kako boste koga drugega. Na srečo vam bo podzavest prikrite vsebine napla-vila na dan, tako da se boste lahko ozavestili svojih napak.

BIK: S preteklostjo se boste sreča-li. Zdela se vam bo načečkano lepa in toplo vam bo pri srcu. Morali bi se zavedati, da se dogaja le re-lativno osrečujoča komunikacija, ki sicer ima neko globino in težo, vendar je vse tisto, za čemer ste si prizadevali, namenjeno nekomu drugemu. Škoda. Z vsem se bo-ste sicer pomirili, obstajala je pač prikrita zgodba, o kateri nič niste vedeli, ampak presodilo se vas je. V prihodnje bolje pazite na svoj obraz!

DVOJČKA: Vsi so odšli od doma, iščoč novih priložnosti. To jih bo vsaj malo osrečilo, naposled pa bodo natrapali na staro. Sami bo-ste ostali doma in postorili nekaj malenkosti. Zelo dobro bi bilo imeti kakšno knjigo pri sebi in se zatopiti v branje, ali v kakšno dru-go mentalno dejavnost. Lahko bi se naučili česa novega.

RAK: Finančni proračun vas res-

da ne dela srečne, denar kopni še naprej in cel hudič je pod domačo streho zaradi tega. Ne pustite se! Kaj vam bodo drugi pravili, kaj je za vas najboljše. Osrečuje vas, kar počnete, marsikatero bitko ste že izborili, in bil bi čas, da tudi doma-či opazijo vsaj odblesk vaše zvez-de. Obeta se vam izjemno srečno vsakdanje življenje, ljubezenske urice, od katerih se vam bo krat-

ko-malo mešalo, tako boste zado-voljni, in počutili se boste močno in srečno. Zaenkrat je še čas za ek-sponiranje lastne osebnosti in ne zamujajte ga! Medaljo za pogum bi vam morali podeliti, ne pa da vas v nič devajo. Zaupajte si, vsaj neverjetni spomini vam bojo sle-dili!

LEV: Tuhtali in tuhtali boste. Misel na ljubezen vas daje, to je, vendar bi se zanjo treba potruditi. Vam je pretežko usesti se v avto in se od-peljati do sosednje vasi? To ni za verjeti, kakšen lenuh ste. Če se bo-ste takole vdajali sanjarijam, vam jo bo (ljubezen) še kdo speljal, po-tem vam pa, razen sanjarij, res ne bo nič ostalo. Ampak, morda je pa tako še najbolj fer. Kdo bi vedel.

DEVICA: Ma, evo, ljubezen bo stoodstotno spet potrkala na vaša vrata! In to tako močno, da vam bo sapo vzelo. Skoncentrirati bi se

morali na službo, to ja, ampak kje boste pa mogli kaj misliti. Dežnik bo stalno odprt, kajti ne grom ne strela vaju ne bosta ustavila – in sploh bo vse mokro. Same popla-ve. Malo pripazita, da se ne bi čisto obrabila!

TEHTNICA: Ja, ja, zaprli bi se vi še s kom v skrito kamrico in se lju-bili noč in dan, ampak to so sanje!

Tokrat si boste morali pomagati sami. Žal. Ne bodite žalostni in ne obupujte! Nova zora bo prisijala, o ja! Vse ob svojem času.

ŠKORPIJON: Škorpijone bi po-sebej rad opozoril na ta fantastični mesec. Ni stvar le v tem, da je to njihov čas, marveč jim je mnogo nebesnih vplivov naklonjenih. Imeli bodo nadvse srečen vsak-dan, srečno, drzno in izpolnjeno spolno življenje, doživeli bodo neverjetne urice ljubezenske sre-če, intimne in svetu prikrite, zelo verjetno pa je tudi, da se bodo od-pravili na potovanje po vodi ali še neodkriti duševni razsežnosti. Le govorijo naj ne preveč, saj se jim, kadar jim je srce prepolno, jezik rad zapleta.

STRELEC: Vse se dela samo, de-narci pritekajo tako ali drugače, ljudje pa tudi – če vas bodo potre-bovali, vas bodo že poiskali. Lahko

se vam gladko fučka za cel svet. Kozmosu ste dali, kar je od vas pri-čakoval, ko pride povratni učinek, pač pride. Dotlej živite navdušujo-čo srečo, pa pika, amen!

KOZOROG: Z denarjem se bo napletel živ hudič in le hudič tudi ve, kako se bo vse skupaj razpletlo, ampak nekako se pač zmeraj. Veli-ke ljubezenske sanje, ljubezen pa na snežnih vrhovih. Takoj poiščite smuče in zimska športna oblačila, kajti ko bodo zobniki kolesa zagra-bili, boste še brez spodnjic ostali, če ne boste poprej pripravljeni! Alo, gremo, gremo!

VODNAR: Skrbi vas vaš finančni položaj, sprašujete se, ali bo tokrat kaj sreče, in le upate lahko na naj-boljše. Ni vam prav všeč odvisnost od ljubljene osebe, ampak, duša božja, sprostite se vendar! – koz-mos vas je pripeljal v ta položaj, da vam pač postreže s čim lepim! Naposled nastopate v glavni vlogi, četudi na vse skupaj pogledujete s sumničavim očesom. Vse bo v redu.

RIBI: Hvalili se boste na vse prete-ge in ljudje bodo zijali. Najbolj ti-sti, ki vas že dolgo poznajo. Bahali se boste z novimi znanstvi, sploh inozemskimi, lepo vas prosim! Neverjetnih stvari se boste domi-slili, partnerju bodo domala oči izskočile iz jamic. Izdatno ga boste nagradili za njegovo toleranco. Pri vsej siceršnji fantaziji vas bo trgala še seksualna. Čas je, da preizkusite vse položaje, ki vam le padejo na pamet, s tem partnerja že ne bo-ste spravili v neroden položaj. To od vas že daljši čas pričakuje in je s svoje strani docela pripravljen.

Ljubezen bila je, je in še bo, pa naj bo vreme lepo al' grdo. Če ljubica čaka na toplem nekje, kaj ljubčku ostane, kot da gre do nje.Če sončece sije kot čisti zlatnik,vse super, če ne, si pa vzemi de-žnik!

Piše: astrolog Ivan Crnič

VAM IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV DELA TEŽAVE?

Želite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako?

Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma, vloge, prošnje, dopise po vaših željah.

NE BODITE VEČ BREME SVOJIH OTROK, VNUKOV, sosedov in prijate-ljev.

Oglasite se v naših poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj poskrbeli za brezskrbno korespondenco.

Tel. 01 8950 205, 041 505 965, Gradel d.n.o., Roška c. 9, Kočevje

SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU*GRADBENA DELA

- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb (subvencija za pasivne in nizkoenergijske hiše)- celotna energetska sanacija stavb (subvencija za energetsko sanacijo do 7000 €)-adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na ključ)- zunanja ureditev (tlakovanje dvorišč, asfaltiranje, izdelava škarp…)- sanacije (balkonov, pločnikov, vlage v zidu, temeljev…)- rušitvena dela (vodni izrez betonskih ali opečnih površin)

*FASADERSTVO- (brezplačna barvna študija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba) (pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 €, ugodni krediti)

*SLIKOPLESKARSTVO

*POLAGANJE TALNIH OBLOG - (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)

*ČISTILNI SERVISV MESECU FEBRUARJU IN MARCU PRIZNAMO 5% POPUSTA NA VSA DELA IN V NAPREJ SKLEPANA NAROČILA

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, e-mail: [email protected], www.blesk.si

FIZIO.FLEX- Po poškodbah - Boleča hrbtenica - Bolečine v vratu - Išias - Hernija - Odrevenelost rok, nog - Glavoboli

NEGA TELESA Kavitacija z RF ultrazvok elektrostimulaija radiofrekvenca solarij laser z RF

MASAŽE terapevtske sprošujoče ayurveda azijske endodermne kineziotapig

PEDIKURA medicinska klasična GELeration manikura/pedikura (lak obstojen do 3 tedne)

Merharjeva ul. 15, 1310 Ribnica

KOZMETIKA nege obraza, oblikovanje obrvi, depilacije obraza in telesa

DARILNI BONI

Bernarda Pahulje Tomšič s.p., Nemška vas 14, 1310 Ribnica

NOVOSTI: DIAMANTNI PILING OBRAZA

Naročanje na naše storitve tudi preko spleta: www.jans-masaza-kozmetika.com

Svetovanje in prodaja profesionalne kozmetike BABOR, GERARD`S, LCN, GEHWOL.

Predhodno naročanje, infor.:

041/99 33 16

VPD, Bled, d.o.o. PE KOČEVJE – Zdravstveni dom, Roška c. 18,1330 Kočevje, tel. 01-893-9017

delovni čas: pon., tor., čet., od 7. do 15. uresreda od 7. do 17. ure; petek od 7. do 14. ure

inhalatorji MICROLIFE

Popust velja v mesecu oktobru in novembru in se obračuna ob nakupu z gotovino pri blagajni.

-10 %

SERVIS JURIJMAJERLE S.P.

VULKANIZERSTVOHITRI SERVISAVTOPRALNICATRGOVINA Z AVTOPLAŠČI

PRIPRAVA VAŠEGA VOZILA NA ZIMSKE RAZMERE

T: 01 895 36 03M: 041 415 314E: [email protected] 8-18, sobota 8-13cankarjeva 7a, 1330 kočevje

in ostale blagovne znamke pnevmatik

AKCIJA ! DO KONCA NOVEMBRA UGODNE CENE ZIMSKIH AVTOPLAŠČEV

Sprejemamo in prodajamo malo rabljeno, čisto in zelo dobro ohranjeno otroško opremo, do 10 leta otrokove starosti, otroška oblačila in

obutev, oblačila za nosečnice, vozičke, avtomobilske sedeže, igrače…

NUDIMO VAM TUDI• ŠIROKO IZBIRO OTROŠKIH SEZONSKIH OBLAČIL IN OBUTVE• IZPOSOJO OTROŠKE OPREME ANGELSOUND, TEHTNICA ZA NOVOROJENČKA

TO IN ŠE VEČ VAM NUDIMO V RIBNICI V BIVŠIH PROSTORIH

TRGOVINE MAK, CESTA NA UGAR 2

DELOVNI ČAS:PONEDELJEK-PETEK: 8:30 - 19:00

SOBOTA: 8:30 - 12:00NEDELJA IN PRAZNIKI: ZAPRTO

KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENE

OTROŠKE OPREME IN OBLAČILTrgovina z rabljeno otroško opremo in oblačiliPolonca Štuhec s.p., Grič c. VIII/9, +tel.: 030 664 487

utrip kočevje november 2013

Documents