AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA El7 KAJ DELA

Pred skupščinami Vse članice ZLOS-a trenutno pri­

pravljajo poročilo o rezultatih dela v letu 1981 ter strokovne in finančne plane za leto 1982. Prav tako priprav­ljajo zaključne račune prihodkov in odhodkov za leto 1981. Vse to bodo člani ' obravnavali na svojih letnih skupščinah, ki so obvezne za vse članice, tako po zakonu o društvih, kot po statutih. Vse te skupščine naj bi bile končane pred sezono. Vse članice pa so dolžne dostaviti Zvezi zaključne račune prihodkov in odhod­kov za leto 1981. Te podatke potre­bujemo za letno poročilo o delu ZLOS-a, ki ga PS ZLOS izdela vsako leto po dogovorjeni metodologiji. Ta poročila dostavimo vsem članicam ZLOS-a ter vsem strukturam izven naše organizacije, ki posredno ali ne­posredno sodelujejo ali pa so zainte­resirane za razvoj športnega letalstva v Sloveniji. Takšna poročila, bi morale vse članice izdelati tudi za svoje ob­činske ali regijske strukture. Dejstvo

- ALI JE PARTIZANSKI GOLAŽ? - NE, GORIVO ZA LETALSKO SEZONO 1982.

je namreč, da le od široke infor­miranosti zavisi afirmacija posamezne­ga društva v občini ali regiji. še posebej to velja za letalske šole. V tem vsekakor prednjači ALC Lesce, ki vsako leto izda tiskano brošuro o rezultatih, problemih in programih svojega dela za območje Gorenjske regije, ki je sofinancer tega centra.

Drugo zelo aktualno vprašanje v začetku tega leta je vsekakor revija KRILA. Problem so prispevki z vsebi­no, ki j ih je premalo od članic, ter prihodki iz naslova reklam. Po pred­računu za leto 1982 so zagotovljeni viri za revijo premalo v odnosu na izdatke. To razliko je možno pokrivati le iz naslova reklam,ki pajih na žalost ne dobimo od naših članic . Zavedati se moramo, daje to naša skupna revija in ne revija delovne skupnosti Zveze. Prepričani smo, da boste z razume­vanjem sprejeli ta poziv,

sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

Karikatura: Janez Brezar

naslovna

str. 4

str. 7

str. 20

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XII. * JANUAR 82 * ŠT. 2

Čeprav vse ka že, da letos na Brniku z veliko letalsko prireditvijo ob 40·!etnici jugoslovanskega vojaškega letalstva zaradi varčevanja ne bo nič, to skoraj nič ne zmanjšuje pomembnosti izjemnega razvoja našega vojaškega letalstva in proti· zračne obrambe v minulih štirih desetletjih. Obljubili so nam, da bomo letos lahko izčrpneje pisali tudi o našem vojaškem letalstvu in morda celo predstavili novega domačega reaktivnega trenažerja G-4 (super Galeb) . Za uvod k temu pisanju objavljamo v tej štev i lki prispevek o štiridesetletnem razvoju VL in PZO ter naslovnico z vojaškim pilotom v bojnem letalu. - Sicer pa smo se odločili , da to številko zaradi obilice dobrega gradiva razširimo za 8 strani: namesto 24, ste jih dobili ka r 32 plus Vestnik. Do ber t ek!

40 let našega vojaškega letalstva Letalska pošta Letališče Ig že na papirju! Trenaža za tekmovanje Od želje leteti. do letenja Venčeslav Vrtovec - letalski opazovalec v prvi svetovni vojni Mali Brandenburg O modelarskih kategorijah Vestnik

4 7

12 14 18 20 26 30

Izdaja Zveza le talsk ih organ izacij Slovenije v L jub ljan i, LepI pot 6 . Revi ja izh aja vsak mesec , razen Jul i ja ln avgusta ' Grad l 'Jo za objavo II KRI LI H pr ispevajo ljub i te lj i letalstva brezp lačno . Denarno nagrado prejme samo av lor fo tog ra fi je . uporab ljene za nas lovno ", Ira n: 500 din za barvn i d iapozit iv. 300 din za črnobe l i poziti v. Za točnos t vsebine SVOJih p rispevkov odgovaqajo pisc i sam i_ Va b imo vsakogar. na j sode lUje II reviji s po roči l i in sl ik am i . k i obravnavajo dejavnOSIl. kOl : modelar stvo. jadral stvo. padalst vco. motorno letenje. raketa rstvo. zmajarstvo ln balona l stvo . Uredrus tvo SI pndržu je prav ico skrajša li . dopolniti ah pn lagod lt l pri spevke g lede na p ros torske ln kakovostne zdhteve v reviJI' U redni šk i odbor Glis tav Ajdic . M irko Bitenc . Stane B lz l l l . Janez B rezar . J lHlJ F ranko . Domin ik G regl . Be ll.la r Kerš ic . Leon M esanC. Francek Mordej. Ma rj an M ošk(;n (g lavn i ln odgovo rni uredn ik ). Jože Perhavc . Sreco Petrle (tehnICf11 .!redn lk) 111 C I n i TIček' Naslov uredništva : M arjan M oškon. poštni p redal 33 . 6800 1 Novo mesto' Prispevki za nas le dnjO številko morajo biti v urecin ištvu na jpozneje do 10 dne tekoce ga meseca - RokopI sov ln Sl ik ne vračamo . .. al en bf1rVfl l tl dlapolltivov Irl tUJih knj ig . če le prIlozena ovoJnica s p ovrat n im na s lovom ln po trebn imi Lflamk am l' Nas lov uprave ' Zveza letalskltl organizaCij S loven ij e . LepI pot 6. poštn i predal 496 . 61001 LJUBLJANA. te lefon (061) 222 - 504. t ekOČ I račun pri ZLOS. stev o 50 10 1-- 678 - 51077. Sp remembo naslova sporoČite upravI rev i je ter obvezno napi si !!'! stari ln nov I nas lov. upravI revIJ e sporoči t e tud i. če rev IJe ne prejemate redno · Le tna naročn ina

200 d in. cend posa mezne štev ilk e 25 din ' LektOriranje rokopI SOV. graf i č na prip rava ln tis k : Dol enjs k i Informa ti vn i ln t iskarsk i cen ter N ovo mesto

VOJAŠKO LETALSTVO

Slika levo: monta­~a Orlov v mostar­skem SOKU

Prvi ~rtizanski pilot - narodni heroj Rudi Čajavec

Letos slavi naše vojno letalstvo in protizračna obramba štiridesetletnico od ustanovitve ali bolje rečeno 40 let od prve uspele akcije, ko sta sodelavca narodnoosvobodilnega gibanja Franjo Kluz in Rudi Čajavec 21. maja 1942 preletela z letaloma potez in breguet iz letalskih enot Nezavisne države Hrvatske v Prijedor na svobodno ozemlje. S tem dnem se je torej začelo delovanje partizanskega letalstva, če­prav je Vrhovni štab NOV in POJ že januarja tega leta organiziral prve le­talske skupine za prevzem pomoči iz Sovjetske zveze, ki pa ni prišla.

************************** Priložnost za prvo bojno akcijo

partizanskega letalstva se je ponudila 4. junija 1942, ko je ustaška "Črna legija" prodrla iz Dubice na osvoboje­no ozemlje. II . krajiškemu odredu v pomoč proti tej sovražni enoti sta vzletela Franjo Kluz in njegov mitra­ljezec Ivica Mitrečič. Kluz je o dobro opravljeni nalogi poslal poročilo tudi Krajiškim partizanskim novinama, ki so ga objavile še isti dan:

,,4 . junij. Danes ob 7. uri in 45 minut sem opravil let z bombardira­njem Orahovega in ustaških kolon, ki so napredovale proti Medjedju. Bilo jih je okrog 800. Tankov in topov nisem videl. Kolemo sem tako razgnal in prestrašil, da so skakali v vodo in močvirja ob Savi, ker v Prosaro niso mogli bežati zaradi naših, ki so jim bili za petami na 200 do 300 metrov. Z našimi sem vzpostavil stik. Kaže, da so se naši že spopadli s sovražnikom. Okrog Dubice nisem videl nobenih premikov sovražnikove vojske.

LETALEC - PARTIZAN"

Istega dne, že zgodaj zjutraj, sta vzletela z letališča Urije pri Prijedoru tudi Rudi Čajavec z mehanikom­strelcem Mišom Jazbecem. Nad Banja Luko sta metala letake in napadla z bombami in strojnico letališče in skla­dišča, pri tem pa je bil Čajavec zadet in letalo se je pri zasilnem pristanku pri vasi Kadinjan razbilo. Jazbeca so ustaši ujeli živega in ga odpeljali v Banja Luko.

Ostal je samo še Kluzov potez 25. 7. junija sta Franjo in mitraljezec Ivica spet uspešno napadla Bosanski Novi in

Dvor, potem pa se je 10. junija začela velika sovražnikova ofenziva na Koza­ro. K1uz in Mitrečič sta se morala 14. junija umakniti na varnejše letališče v Lušci Palanko, med letom pa spet metala letake in napadala sovražniko­vo kolono.

V drugi polovici junija ni bila izve­dena nobena letalska akcija , saj so hoteli "prihraniti letalo za najnujnejšo silo. Ceprav so sovražnikova letala vsak dan preletavala in napadala Lušci Palanko, dobro zamaskiranega poteza niso odkrila.

Šele 5. julija je bilo odločeno, da bo Kluzovo letalo pomagalo je bil za naše ljudi in borce zelo ohrabrujoč, hkrati pa je seveda krepko nočna akcija in narejen tudi en poskusni start. Vendar je bil načrt pozneje spremenjen in polet je bil predviden za 6. julij ob 10. uri. Pripravili so stezo in demaskirali letalo, takrat pa se je iznenada pojavil nemški lovec, ki je v nekaj napadih z bombami in streljanjem uničil Kluzovega poteza.

Tako se je končala kratka, vendar pomembna dejavnost prvih letalcev naše narodnoosvobodilne vojne. Njen pomen ni bil samo v bojnih podvigih, ki jih niti ni bilo veliko, toda moralni in politični učinek je bil za naše ljudi in borce zelo ohrabrajoč , hkrati pa je seveda krepko prizadel svoražnika.

Za prebivalce Bosanske Krajine pa je imel prestop domobranskih pilotov v vrste narodnoosvobodilnega gibanja še globlji pomen, saj so pokoli in nasilstva ustašev in četnikov spodbuja­li bratomorno vojno. Poleg tega je ustaška propaganda poskušala še po­globiti ta prepad , ko je prikazovala narodnoosvobodilni boj kot čisto srbsko gibanje. Najvažnejša naloga Partije je bil boj za bratstvo in enotnost narodov, od česar sta bila v veliki meri odvisna uspeh in razvoj vstaje.

V ta boj sta se takoj vključila tudi partizanska letalca Čajavec in K1uz. Nastopala sta kot predstavnika hrvatskega naroda na mitingih v Prije­doru in drugih krajih osvobojenega ozemlja, ter tako dokazovala, da se tudi Hrvatje borijo proti okupatorju

Dežurni par migov med opravljanjem naloge

in ustašem. O tem so pisali tudi časopisi.

V sovražnem taboru pa je prestop Čajavca in Kluza ustvaril pravi pre­plah, kar je mogoče prebrati v števil­nih njihovih dokumentih in sklepati po njihovih paničnih akcijah. 4. julija so celo sestrelili lastnega bregueta 19, misleč, da je partizanski... Ko so končno uničili Kluzovega poteza, so šteli to za svojo veliko zmago!

Spomnili smo se teh slavnih dni pred 40 leti, kot uvod v letošnje proslavljanje našega vojnega letalstva in protizračne obrambe.

Prvo obdobje tega razvoja , ki se je končalo nekako ob koncu druge sve-

tovne vojne, je podvig brez primere: na tleh okupirane Evrope, sredi naj­hujših bitk in v · naročju sovražnikov divizij in domačih izdajalcev, se je rodilo vojaško letalstvo, raslo in zore­lo v partizanskih pogojih, ter končalo boj sodobno opremljeno in razvito , z vsemi vrstami letal, z organizirami enotami zaledja, s številnim in pre­kaljenim zborom pilotov in drugega letalsko-tehničnega kadra. Česa po­dobnega v drugi svetovni vojni ni bil sposoben nihče, razen nas.

V prvih ' povojnih letih šmo morali temu našemu mlademu silaku ustvariti tudi pogoje za zdravo rast: obnoviti letališča, nastaniti ljudi in opremo, postaviti organizacijo , zagotoviti po­pravila, ustanoviti šole za mlade kadre in njihovo idejno politično obliko-

vanje, ter obnoviti industrijo za proiz­vodnjo lastnih letal, jadralnih letal in opreme za naše vojno letalstvo.

Vse to je zahtevalo nove neizmerne napore, saj je bila vsa domovina v ruševinah. Takorekoč iz nič so rasli inštituti, akademije, remont ni zavodi, doma skontruirana in zgrajena letala, osvojili smo najsodobnejšo opremo in vrhunsko znanje.

Tretje obdobje, v začetku šestdese­tih let, se z vsebinsko spremembo v naši splošni ljudski obrambi prilagaja času tudi z uvedbo nadzvočnih letal. Širili smo idejo neuvrščenosti s šola­njem letalskega kadra v prijateljskih deželah, in večino potreb našega letal­stva in protizračne obrambe zagotav­ljamo doma, najsi bo z lastnimi kon­strukcijami ali z licenčnim sodelova­njem. Celo pri vrhunski tehniki za protizračno obrambo, kjer moramo še vedno precej uvažati, smo dosegli prve uspehe v osamosvojitvi.

Kot vedno do zdaj, se zavedamo, da je pri vsem tem razvoju odigral usodno vlogo človek . Vse težave smo premagali predvsem z iskrenimi in tovariškimi odnosi med našimi vojni­mi letalci. Njihova moralno-politična enotnost in odloča opredeljenost v duh';! ustave in politike Zveze komu­nistov pa zagotavljata, da bodo tudi v bodoče zvesto izpolnjevali vse naloge, ki jim jih zastavljajo narodi in narod­nosti socialistične samoupravne Jugo­slavije.

M.MOŠKON

mA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER Poleteli smo v Novo leto

Clani Letalskega centra Maribor smo lansko sezono zaključili z novo­letnim praznovanjem v prijetnem gostišču zunaj Maribora. Udeležili so se ga skoraj vsi aktivni člani s svojimi soprogami in čeprav je bila zadnja se­zona za nekatere člane (padalska sekcija) dokaj kritii!na, smo jo slo­vesno zaključili v dobri veri, da bo pri­hodnja sezona boljša.

Zaključek letalske sezone pa nam seveda ne pomeni, da smo preko zime pozabili na letališče in na družbo, s katero preživima celo poletje. Tudi v zimskem času se redno sestajamo na letališču ali v učilnici v mestu. Na le­tališču nas čaka delavnica, v kateri ni­koli na zmanjka dela, vsak pa tudi rad poklepeta in vidi kaj je novega.

Ker nam je bilo med novoletnimi prazniki vreme dokaj naklonjeno, smo se v nedeljo, 3. januarja, zopet zbrali in tudi uradno odprli novo sezono. Ob devetih nas še ni bilo veliko, vendar so zaspanci, ki so nameravali ostati do­ma, takoj, ko so zagledali v zraku prvo letalo, prihiteli na letališče. Južni ve­ter je pobral ves sneg in ker je bila travnata steza mokra, smo poletali in pristajali na as[altni stezi.

Vreme za jadranje sicer ni bilo ugodno, vendar so naši jadralni in mo­torni piloti napravili kar precej šolskih krogov, padalci pa tudi nekaj skokov. Na letališču je poletel tudi letalski model in tako smo z zadovoljstvom ugotovili, da so pri tem novoletnem

Ptujski kurir vzleta na smučeh

letenju sodelovale vse štiri sekcije le­talskega centra. Ko smo pospravili le­tala in padala, smo bili zopet nekako po tešeni, saj sta nam v tem zimskem času, ko manj letimo in skačemo, vsa­ka minuta letenja in vsak skok dobro­došla.

Ta dan je bil za nas še posebej zani­miv, ker je bilo na bližnjem Pohorju tekmovanje za Zlato lisico. Letalci smo lahko kar iz zraka navijali za de­kleta, ki so se spuščala po pohorski strm ini.

- fk-

Bela opojnost tudi na Ptujskem letališču

Kom.aj zapadli sneg ni presenetil ptujskih letalcev. Z velikim navduše­njem so pripravili starega orla in (beli kurir) mu nadeli zimske copate. Po nekajurnem gretju motorja s [enom je dal stari prijatelj znake življenja. Ker so naši letalci navajeni ravnice so brž sedali na pilotski sedež in poskušali smučanje na ravnem. Prvi polet s tre­mi zajetnimi piloti ni uspe/. Uspela je samo prva faza - zalet V=50 km/h. Ko je stari orel poteptalyzežno pot je kot blisk šinil v višayein vsi navzoči piloti so uživali ob;1etenju v čudovitem sončnem zimskem 'dnevu.

Vsem slovenskim pilotom želimo mnogo takšnih užitka v in srečno 1982.

PTUJSKI LETALCI

mA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER

PZL 104 WILGA - v Sloveniji še tujka ...

Kdaj spet klubska letala za slovenske padalce

Taka in podobna vprašanja sz ze dalj časa postavljajo padalci in uprav­niki v slovenskih aeroklub ih. Ne mi­slim, da bo s tem sestavkom problem slovenskega padalstva rešen, vendarle pa upam, da bo prišel v roke tistemu, ki je za to odgovoren. Odkar je iz ve­čine slovenskih aeroklubov odšlo leta­lo Kurir slovensko padalstvo občutno nazaduje, vrste navdušenih fantov in deklet se redčijo, tudi prenekatero df!-

;;r-I

! .... -~ .. '

Prospekt zatrjuje, da lahko Wilga pristane in vzleti na vsakem manjšem športnem igrišču

t5m~ ___ ,~--------- ~Innm~:-m;-;?Jl _: m~1fr

Vzletni razdalji z enim in tremi jadralnimi letali v vleku

voljenje športnega padalca, ki je bilo z dopolnilnim delom težko prigarano, je propadlo. Že vrsto let poslušamo ob­ljube da bo letalo Utva rešilo proble­me, pa jih ni in tudi AN -2 ga ni. Tudi če bi imeli letala AN-2, ki so nujno potrebna, si z njimi večina klubov ne bi mogla kaj dosti pomagati

Slovenski padalci potrebujejo leta­lo, v katerega bi lahko sedli vsako po­poldne, da ne rečem v soboto in nede­ljo, kot je bilo v praksi leta nazaj. Te­mu primerna je bila tudi množičnost v padalskih vrstah Slovenije.

Katero letalo bi lahko rešilo pro­blem padalstva v Sloveniji? Sem ter tja se sliši ime poljske Wi/ge vendar nekateri zlobneži hitro pripomnijo: "Oh ta vzhodna ,jajca '1" Za aeroklube v SR Srbiji in Makedoniji in celo za Švicarje, ki so jih nabavili večje število za klubske namene, pa so dobra.

Dobro bi bilo verjeti prospektu ali pa se prepričati o sposobnosti t.ega večnamenskega klubskega letala pri tistih aeroklub ih, ki to letalo s pridom uporabljajo.

Ce kdo meni, da nimam prav naj to napiše in naj predlaga boJt eko­nomično in cenejše letalo.

BOGOMIR BAJC

Internat motornega letenja v Ptuju

Tudi letos je JLA skupaj z LZJ organizirala začetni tečaj za motorne pilote. Tako smo dobili mladi jadralni piloti možnost, da se prvič srečamo z motornim letalom. Po opravljenih zdravniških pregledih in selektivnih izpitih nas je iz slovenskih aeroklubov ostalo sedem. To smo bili: Sali Huseini (AK Maribor), Samo Cebulj (AK Velenje), Roland Mozetič (AK Ajdovščina) ter Gorazd Habjan in Bojan Jeras (AK Ljubljana). Z delom v klubu sta si tečaj omogočila tudi Vlado Korošec (AK Slovenske Konji­ce) in Otmar Gaiser (AK Ptuj).

V lepem poletnem popoldnevu smo se prvič srečali na ptujskem letališču v MosKanjcih. Naš novi dom, v katerem smo preživeli mesec dni, smo si posta­vili kar iz sivozelenega platna, alumini­jastih cevi in debelih tramov. Namesti­li smo vojaške postelje in uredili ostale

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER stvari, tako da se nad udobjem ni nihče pritoževal.

Vzdušje je bilo dobro in vedno bolj smo si želeli leteti. Seveda smo se mo­rali prej dobro teoretično pripraviti. Ze pred izpiti smo se veliko pripravlja­li in učili, vendar smo se na tej nekaj­dnevni pripravi naučili še veliko nove­ga. Ves čas so se z nami ukvarjali uči­telji motornega letenja: vodja Danilo Hojnik ter Kost ja Kolarič in Zan Pižam.

Najprej smo se seznanili z leta­liščem in okolico. Spoznali smo delov­ne cone, osnove letalske termino­logije, upravljanje UTVE 75, zasilne postopke in uporabo padal. Po konča­ni teoretični pripravi smo položili tudi izpite. Tako smo izpolnili vse pogoje in začeli s prvimi poleti. Prvič smo se na informativni polet odpravili 25. ju­nija. Ze prvi stik z Utva nas je prepri­čal, da je bila dobra priprava nujna, imeli pa smo tudi občutek, da bo do prvega samostojnega poleta potrebno še veliko delati.

Vsako jutro smo se zbirali na mestu, kjer smo imeli maketo šolskega kroga in se pripravljali na polet ter obravnavali napake, ki so se pogosto pojavljale. Vsak dan smo morali napi­sati tudi pripravo za naslednji dan. Iz dneva v dan smo bili bolj praktično in teoretično pripravljeni. Učitelji so nam vse bolj zaupali, pa tudi graje so bile že za najmanjšo napako hude.

Ko smo imeli osem do deset ur na­leta, je bil čas za samostojen polet. To

Udeleženci internata v Ptuju

je pomemben trenutek. Učitelj ti da zadnja navodila. Zapreš kabino in kar ne mqreš verjeti, da je desni sedež pra­zen. Se zadnja kontrola pred poletom: vrata zavarovana, korak mali, magneta vključena, zmes bogata, zavore od­blokirane, trimer nastavljen, gorivo odprto, zakrilca izvlečena. Z ob­čutkom dodaš plin, zastavice bežijo mimo vse hitreje, nos se rahlo dvigne, letalo malo podrhti in že si v zraku. Šele po prvih zavojih se spet zaveš, da letiš sam. Prepričaš se, če res ni niko­gar na desnem sedežu. V srce se naseli veselje, ponos in sreča tega prvega le­ta. Vse pa mine hitro in že se priprav­ljaš na pristanek. Ko se mehko do­takneš tal, si vesel in zadovoljen, saj je za začetnika pristati najtežje. Med sabo si čestitamo, starejši piloti pa nas po stari navadi krstijo z močno brca.

Vse več smo leteli in knjižica lete­nja se je hitro polnila. Po dvajsetih urah naleta smo odleteli na prve pre­lete. Veliko dela smo imeli z navigaci­jo in vodenjem letala, hkrati pa smo spoznavali mesto in letališča, kjer smo pristajali in poletali. S preletav smo se vračali polni vtisov in doživetij. Tako se je naše učno letenje bliža~dncu. Zaključili smo ga z izpitnim letom, ki smo ga vsi končali uspešno.

Zelo smo hvaležni našim učiteljem, ki so v pouk vložili veliko truda. Do­bro smo se razumeli in bili kot pravi prijatelji. Še si želimo srečanj z njimi. Zahvaljujemo se tudi AK Ptuj, JLA, LZJ in našim matičnim klubom, ki so nam omogočili šolanje. Prepričani smo, da smo se v internatu veliko na­učili in da bomo pridobljeno znanje še lahko izpopolnjevali v klubih Na prvo srečanje pa nas bodo za vedno vezali lepi spomini.

TECAJNIKI

Predlog za razmerje Uvedite rubrike: "Analiza letalskih

nesreč", "Varnost v letenju" in "Leta­lišča" (ponovitev za SRS in vsa nova v SFRJ).

Sicer pa predlagam razmerje član­kov: šport 30 %, zgodovina 20 %, vesti 10 %, tehnika 15 %, varnost lete­nja in nasveti 15 %, ostalo 10 %.

Letališča predstavite na tak način kot jeppessen, brez termičnih pogo­jev, samo karte in značilne podatke.

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER Pišite o tehnikah letenja v slabi vidlji­vosti, ponoči in pozimi. Objavite pri­silne ppstopke pri aerovleku in o šolanju - ne poznam nobene litera­ture, vse se dela po sistemu "rekla-sli­šala . .. ". Napišite kaj o izvenleta­liščnem povlačenju, ponovite prispev­ke o izvenletališčnih pristankih jadral­nih letal in izboru terena!

Spregovorite kaj o pravilni pripravi pred letenjem (varnost!), o meteorolo­ških kartah in depešah TAF,METAR. Povejte kako deluje SELCAL, EGT, reševalni jopič. Objavite športni pra­vilnik (co de sporti[) ter klase, kot so npr. motorne Cl, C2, C3 in druge. Nekdo naj zbere (morda šolski center IAA) vse okrajša ve, kot so: Vso, Vsi, Vne, Va, Vfe, VI, V2, Vrotate in jih razloži. Pišite tudi o plastičnih mode­lih za sestavljanje.

Vsaj enkrat letno objavite spisek domače in tuje letalske literature, in kje jo je možno nabaviti. Pozdrav!

NEPODPISANI Ptuj

lahko smo srečni Mislim, da so Krila kot taka, v redu.

Ce bi prihajala točneje, ne bi bilo slabo. Vsekakor pa smo lahko srečni in hkrati ponosni, da imamo vsaj to, česar nikjer drugje v Jugoslaviji ni­majo.

BOJAN WEITZER Maribor

Sodobni instrumenti in jadralna letala

Pogrešam prispevka o taktiki pre­letov, o uporabi računarjev in o so­dobnih instrumentih v jadralnem le­talu, razlago njihove zgradbe, delo­vanja in uporabe. Pri tem mislim tudi na računalniške inštrumente z LCD displejem, ki združujejo vse podatke in tudi nudijo vse podatke. Pogrešam opise jadralnih letal, mislim na kon­kretne risbe s preformansami, kar bi lahko bila rubrika, recimo na sredini, da bi se dalo iztrgati in pozneje liste združiti v pregled sodobnih letal.

Ni treba, da so Krila tiskana na tako dobrem papirju. Lahko bi bila na navadnem časopisnem, z izjemo ovit-

ka, kar bi po cenilo izdajanje, oziroma, še boljše, lahko bi povečali obseg revije. Tudi z reklamami bi lahko dobili denar za revijo, česar pa do sedaj nisem opazil.

JULIJAN SOSIČ Ajdovščina

Kako delajo drugje Revija naj izhaja bolj redno, članki

naj bodo po panogah bolj enakomer­no objavljeni, ne enkrat samo o padal­stvu, drugič o modelarstvu in tretjič o zmajarstvu.

Pišite več o tem, kaj delajo drugi klubi in kako športno letalstvo in druge panoge živijo drugje po svetu, zlasti v sosednjih državah. Poro čajte o aktualnih športnih in tehničnih do­sežkih v svetu, o načinu šolanja letal­skega osebja v klubih, vojski in pod­jetjih. Zanima me tudi nova in stara strokovna literatura, ki obstaja pri nas, in kako lahko pridem do njc'.

Sicer pa mi je revija zelo všeč in mislim, da bi bila za našo dejavnost velika izguba, če bi prenehala izhajati.

PETER RA VNAK Slovenske Konjice

Starejšim delamo krivico Žal ni več pokojne Cvetke

Klančnik, ki je zavzeto zbirala gradivo · za zgodovino slovenskega letalstva. Zdaj se nihče več za to ne zanima. Kaj dela Zveza ? Marsikdo bo ostal ano­nimen, morda ga že celo ni več, čeprav bi lahko povedal marsikaj zani­mivega iz predvojnega in {XJvojnega letalstva, zlasti o prvih začetkih na Primorskem, po priključitvi k Jugosla­viji.

Sam sem začel kot modelar leta 1938, bil pri prvih poletih letalske grupe v Ljutomeru, s "ceglingi" v Križevcih, potem pa učitelj letenja in inštruktor v civilnem in vojaškem le­talstvu. Letel sem z več kot 50 raz­ličnimi letali . . . Ne mislim, da je to kaj posebnega. Za to sem se odloc'il, to so zdaj lepi in slabi spomini, tisoče in tisoče ur v vseh mogočih "škatlah" ponoči, v megli, nevihtah in burji. Toda to je tudi del zgodovine našega letalstva, od dogodkov do ljudi, ki jim danes ne posvečamo niti malo pozor-

~A oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AEI nosti, čeprav so ustvarili delček tega kar krasi jugoslovansko in slovensko letalstvo. Prav gotovo jim delamo kri­vico.

Oblik in možnosti za srečanja, s katerimi bi vsaj malo osvežili goli boj za kilometre in uvrstitve, je dovolj, le najti je treba nekoga, ki bi se nad tem resneje zamislil.

Revija je lepa, potrebna in vse priznanje tistim, ki jo vodijo. Zato nadaljujmo, popestrimo in zabeleži­mo.

Tovariški pozdrav, "letalski luftar"

DRAGO GABRIJEL Postojna

Predplatit CU i drugove Poštovani drugo vi! Zabrinule me je vaša trenutačna

situacija koja je zbog nedovoljnih fi­nancijskih izvora dovela upitanje dalj­nje izlaženje vašeg lista. Razlog je tim veCi što ste vi jedini informator i list ove vrste u zemlji.

Ukoliko se ipak odiučite za daljnju nakladu ovog lista - bez obzira na broj godišnjih izlaženja i cjenu, pre­platit cu na vaš list još najmanje 5 ili 6 klubskih kolega, zainteresiranih za vašu reviju, a ujedf10 i pomoc u ovim teškim trenucima, kako bi ih SIli za­jedno što uspješnjije prebrodili. Dru­garski pozdrav!

ŽARKO LJUŠTlNA, Opatija A. K. "KRILA KVARNERA"

Rijeka

PONUDBA & POVPRAŠEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, t:er sodijo po vsebini v letalsko in .nodelarsko področje. Oglase pošiljajte na na­slov uredništva: Marjan Moškon, o. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Modelarske radijske postaje popravlja Žarko Manojlovič, Omladinskog po­kreta 6a, 21000 NOVI SAD, tel. (021 )-332--627.

Prodam napravo za daljinsko vo­denje SIMPROP SSM CONTEST 8/16 kanalov, komplet, s tremi servomotor­ji. Sekirnik Aleksander, Novosadska 14,61110 Ljubljana, tf: 061 44 353.

* * *

Naročite se na MODELARJA, edino strokovno glasilo za raketne in letal­ske modelarje pri nas. Letno naročni­no 70.- dinarjev nakažite na žiro račun: Vazduhoplovni savez Jugosla-VIJe, Beograd, številka 60806-678-13565 s pripombo ,.PRETPLATA ZA MODELAR"

* * * Prodam kompletni mehanizem za uvlačenje koles za RC modele. Peter Penzeš, Miletičeva br. 93, 21220 BE­ČAJ.

* * *

Prodam napravo za radijsko voden­je SIMPROP SSM CONTEST 8 SPECIAL z dvema speed servo motor­jema. Cena 14.500 din. Franc Kavčič, Ul. Bratov Rozmanov 10, 61110 Ljubljana, tf: 061 446963.

* * *

Če želite dobiti modelarski material ali literaturo, pišite na naslov: CENT AR ZA VAZDUHOPLOVNO MODELARSTVO, Timočka 18, 11000 BEOqRAD, ali pa pokličite isti naslov po telefonu (011)- 422- 901.

* * *

Pri Vazduhoplovnem savezu Jugosla­vije lahko naročite vijake z maticami M 2x,5 po 5.- din za kos in trenažer­je za RC helikopterje po 1.451 .- din za kos. Naslov: VSJ, Uzun Mirkova 4/1, 11000 BEOGRAD, tel.' (011}- 626- 077.

* * *

Kupim zmaja za letenje ali načrte zanj. Ponudbe pošljite na naslov: Dra­go _ Ostervuh, Florjan 135, 63325 SOSTANJ.

ICert412 ŽGOČATEMA

Letališče Ig že na papirjul

Veselo vzklikanje gledalcev in mla­dih modelarjev ob svojih radijskih napravah zvodenje letal , šumenje veli­kih jadralnih letal in brnenje vijakov motornih letal, med njimi tudi aero­taksija - takšna naj bi bila podoba dela Ljubljanskega barja čez tri ali štiri leta, ko bo imel lahko Aero-klub yubljana spet po dolgem času svoje

ČRNA VAS

Iz.kke je razvid ... lega »I.etaljčlllg«, ki leži med trDO "asjo i.l~om, ob cesti proti Mateni. kjer Sli si že sedaj leblski modellIlji uredili malo vzletno stezo. Piki-asto ozn:K'ena površina (2 hektarp) zajema pri~a­jarno stezo z letali~u infrastrukturo, s črtami označeu pasov .. PII do­letno in udletnu rav"n. kjer ne sme biti .. ,henih .. vir.

Po I.JubljamKem dnevniku od 6. januarja 1982 povzema­mo veselo napoved za gradnjo novega ljubljanskega športnega letališča pri Mateni na Barju. Upamo, da nam bodo za katero od naslednjih številk KRIL pri­pravili bolj strokovno poročilo ljubljanski letalci sami. Za ugo­dno rešitev naših pričakovanj se že vnaprej najlepše zahvaljuje­mo!

športno letališče in njegovim članom ne bo več treba gostovati na travniku "Kležnik" ob Lescah. Za športno leta­lišče na Ljubljanskem barju, natan­čneje za "Letališče Ig" , kot se bo imenovalo , so se na predlog letalcev že odločili na ravni Skupščine mesta Ljubljana in gradnjo , ki bo poceni, če se je bodo le lahko lotili pravi čas (vsaj v prvi polOvici leta 1982) tudi že vključili med elemente srednjeročnega plana mesta.

Čeprav je Aero klub yubljana že pred leti izgubil svoje letališče v Polju prt LJubljani , zaradi velikega zanima­nja svojih članov za to dejavnost seveda še ni izumrl. Člane so namreč sprejeli v goste v Alpskem-letalskem centru v Lescah , kjer lahko nadaljuje­jo svoje šolanje. "Vendar", pravijo predstavniki kluba, "s takšno prakso dolgo ne moremo več nadaljevati, saj lahko zanimanje članov uplahne, pa tudi hangar v Lescah postaja za vse že premajhen. Skratka, za svojo dejav­nost rabimo lasten prostor. yubljana je trenutno tudi edino večje mesto v Jugoslaviji, ki nima športnega letali­šča. "

Upanje ljubljanskih letalcev, da bodo kmalu prišli do svojega letališča , se je namreč prav po nepotrebnem zavleklo , kot lahko danes ocenjujemo bližnje pretekle dogodke in pogovore za lokacijo letališča na Brezovici, ki je

ŽGOČATEMA

'1'

izven meja ljubljanskih občin, o~iro­ma ob meji občine Vič-Rudnik. Stiri leta trajajoči pogovori , kljub pridobi­vanju lokacijske dokumentacije , so žal dokazali , da je bila v tem primeru občina Vrhnika precej negostoljubna. Razen tega je ob tem primeru hotela iztržiti " še marsikaj" , kot je že doma­la stara praksa ob podobnih primerih . Pri vsem tem je res tud i to , da je začel motiti letalce bližina avtoceste . Na kratko rečeno, morali so se lotiti iskanj a druge lokacije, kar je uspelo samim članom kluba oziroma gradbe­nemu odboru .

,,Ko smo se odločali za Ljubljansko batje, so bili na občini Vič -Rudnik dobesedno navdušeni nad izbrano lo­kacijo, ker se zavedajo , da bomo v ta pusti predel lahko vlili nekaj življen­ja ," pravi inž. Teodor Belec , predsed:. nik gradbenega odbora . "Zato so tudI. takoj podprli pridobivanje najrazlične­jših dovoljenj. Uspešni so bili že tudi pogovori z lastniki zemljišč, ki jim bomo , ker so v glavnem kmetovalci , dali odškodnino za izpadlo proizvod­njo oziroma košnjo , ki se je bodo pozneje lahko spet lotili . Pri tem želim poudariti, da se bo z gradnjo letališča povečala vrednost tamkaj­šnjih zemljišč, sedaj kislih travnikov. Namem~!10st zemljiš se namreč ne bo spremenila, na njih pa bo rastla boljša trava kot doslej."

Za svojo dejavnost bodo ljubljanski letalci sicer zavzeli površino 24 hekta­rov, vendar bosta od tega samo 2 hektara namenjena za hangar, za ploščad , upravno zgradbo in parkirni prostor. Povsod drugod bo travnik , kar velja tudi za samo vzletno-pristajalno stezo . Lahka šport­na letala ne rabijo asfaltne poti, pa tudi posebno močno utijenega terena ne. Zadovoljni so s travnikom , na katerem je lahko od 15 centimetrov visoka trava.

Pri gradnji "Letališča Ig" je zanimi­vo tudi to , da bo izredno poceni , saj zemljišče v glavnem zahteva le odpa­dne materiale. Pri ljubljanskem KEL in SlS za ceste se že strinjajo, da bodo na odmetjene površine začeli odlagati odpadni material. Predvidoma ga

r:e'L413

bodo začeli navažati že v prvih mese­cih prihodnjega leta.

Pred vsemi deli bodo na barjanska tla položili polster (beli filc) , kot so delali tudi cestatji na odseku avtoceste Ljubljana - Vrhnika. Temu kot prvi sloj sledi leš ali elektrofjlterski pepel, v višini 50 do 60 centimetrov. Nato bodo na pepel nasuli še 70 do 80 centimetrov debelo plast zemlje in nanjo še tanjšo plast humusa za trav­nik . S tem bo celotna površina precej dvignjena in tudi zavarovana pred pogostimi poplavami . Zaradi pose­danja zemljišča naj bi gradnja trajala 3 do 4 leta .

Če se bodo načrti in želje ljubljan­skih športnih letalcev uresničile , potem bo pomenilo letališče tudi nekakšen zgodovinski dogodek za Ljubljansko barje , vsaj glede na večji poseg na njegovih površinah, kakr­šnega v tem stoletju še ni bilo. Občani Ljubljane in njene okolice pa bodo s tem pridobili novo in zanimivo izletni­ško točko, ki bo najbrž privlačen cilj tudi za kolesaIje .

ROGER GOGALA

Aeroklub Nov o mesto v abi 20. februa ~ia 1982 ob 19.30

'v hotelu METROPOL v N O7.!em mestu na

DRUŽABNO PRIREDITEV

z razglasitv ijo najboljših športnikov letalcev za leto 1981 in letalskim plesom.

Vsto'pnina s konzumacijo: 250,- dinarjev.

~ I

Trenaža za tekmovanje

Urjenje je osnovni pogoj za dosega­nje dobrih rezultatov.

To je ključ za uspešen napredek, ne glede na to, ali ima pilot dve ali dva tisoč ur letenja. V dolgoletnem le­tenju sem srečeval številne pilote, ki niso razlikovali trenaže od navadnega jadranja. Trenaža za tekmovanje mora biti vedno usmerjena k specifičnim izboljšavam in specifičnim pro­blemom. Vsebinsko bogata trenaža mora poleg mehaničnih vidikov le­tenja vsebovati tudi vse drugo, kar vodi k zmagovanju. V tej razpravi bodo na splošno obdelane tri teme, ki so po mojem mnenju življenjskega pomena za vsakogar, ki resno raz­mišlja o tekmovanju. To so:

l . psihološka priprava 2. izkoriščanje pridobljenih iz­

kušenj in 3. samo letenje. l. Začenjam s psihološkim vidi­

kom, ker se mi dozdeva, da je to za večino ljudi največji kamen spotike. Jadranje je sestavljeno iz sklepov, od­ločitev paje potem relativno l~hka, če je psihološki pritisk majhen. Zal je ta pritisk jedro tekmovalnega letenja. Na primer: nykateri piloti, ki so uspešni v vsakodnevnih letih, prično besedičiti o pogojih za stres. Spominjam se, bilo je v začetku šestdesetih let, ko sem v Marfi (Teksas), v taboru za doseganje rekordov, letel z Ben Greeneom, zna­nim ameriškim jadralcem, večkratnim reprezentantom in rekorde Ij em. Bil sem prepričan, daje on najboljši pilot, s katerim sem letel: bil je hladnokrven ter preudaren in je vedno pametno sklepal. Vendar še nekaj let pred tem teh mojih lastnosti nikakor ni mogel odražati na tekmovanjih. Poglavitna razlika ni bila v tehniki pilotiranja, saj je bila skoraj enaka, temveč v njegovi sposobnosti, da zna obvladati psiho­loški pritisk tako, da je delal zanj, ne pa proti njemu.

Kako vaditi, da bi dosegli ta nad­wr? Edini način je, da tekmujete na vseh tekmovanjih, na katerih pač lah­ko tekmujete. Velika tekmovanja so še zlasti pomembna. Številni jadralci,

KAKO DELAJO DRUGI

Sestavek G. Moffata je prevedel in priredil G. Ajdič

ki so uspešni na regionalnih tekmo­vanjih, nimajo dobre "samokontrole" na velikih tekmovanjih. Poznam več pilotov, ki bi jih bilo težko premagati na manjših tekmovanjih v razredu 15 metrskih letal, na državnih prvenstvih pa niso prav nič konkurenčni. Njihov miselni proces je popolnoma napačen . Prično razmišljati o vseh tistih kon­kurentih, ki bi jih lahko premagali , ne pa o kolegih, katere bodo premagali.

Pomembno je doumeti, da je pritisk dober za dosego naloge samo dotlej, dokler nadzirate ta pritisk . Tako kot za pilota je tudi za pomožno ekipo pomembno, da obvlada psihično ravnotežje. Dobri pomočniki morajo delovati skupinsko in morajo z vso resnostjo opravljati dela, za katera so določeni. Skoraj bi raje sodeloval s pomočnikom svojega konkurenta kot pa s pomočnikom, ki ima mnogo več izkušenj in znanja, pa rad beseduje. Pomočnik in pilot se morata obvlada­ti. Pomočniki, ki kot piščanci tekajo brezglavo naokoli, niso koristni, ampak delujejo na pilota destruktiv­no.

Ena izmed najtežavnejših stvari, ki se jo mora naučiti, je, kako "koraka­ti" na tekmovanju. Začetniki izko­ristijo vso svojo psihično moč v prvih štirih dneh tekmovanja tako, da jim za drugo polovico tekmovanja ne pre­ostane ničesar. To je lahko eden izmed glavnih razlogov, zakaj nekateri piloti, ki dosežejo zelo dobre uspehe na regionalnih tekmovanjih, ne mo­rejo ničesar pokazati na državnem

prvenstvu . Leta 1971 mi je neki pilot v Bryanu, ki je bil na koncu petega dne tekmovanja med prvimi desetimi, priznal, da se sedaj samo prizadeva obdržati doseženo mesto do konca tekmovanja. Prav nič več ni imel volje , da bi zmagal. Pa vendar, če bi se le nekoliko potrudil, bi lahko pre­magal še enega tekmovalca pred seboj .

Zjutraj, ko je tekmovalni dan, imam rad, da so vse mehanične in tehnične zadeve urejene najmanj eno uro pred poletom. Tako pridobim čas, da se duševno pripravim na tekmo­vanje. Predno se pred poletom skon­centriram na samo nalogo, pri sebi večkrat nekaj opazim. Namreč na­raščajoči občutek osamelosti in vse večjo oddaljenost od prijateljev in pomožne ekipe. Kakor da se vse bolj pogrezam v tisto , kar moram opraviti sam. Avedno 'sem imel rad "prehod" skozi cilj in pristanek: to mi pomeni vrnitev med ljudi.

V dneh brzinskih disciplin, med poletom in preletom "štartne" črte, je čas, ki dela mnogo preglavic. Pojavlja se težnja po letu v skupini, vendar se moč izgublja v poizkusih, da te kdo ne preko si , ko se dvigaš. Če je le mogoče, letite nekoliko kilometrov naprej in poiščite svoj termični steber, v katerem boste ,)enarili" vse do takrat, ko bo prišel čas za odlet. Če v času čakanja ni več od enega ali dveh stebrov, je potrebno leteti v širokih lenih zavojih, pri tem pa se popolno­ma sproščati , kajti točke začnete zbi­rati šele potem, ko preletite "štartno"

Pred vzletom odprtega razreda na 16. svetovnem prvenstvu v Franciji

rcefL4 16

Na ciljni črti

črto. Mislim, da je v času čakanja, ki lahko traja dve ali več ur, najpomemb nejše to, da ima pilot pravo količino psihične napetosti. Ta napetost pa bo neizbežna pred koncem tekmovanja, še zlasti , če ste dosegli dobro mesto. Zelo važno je, da se psihično samo­kontrolirate (podobno kot tekač na atletski stezi).

Dober pilot se mora zavedati psihi­čnega stanja ostalih tekmovalcev. Ne­kateri ljudje so "izgubljeni" že po enem neuspešnem dnevu, nekateri pa sploh nikoli ne odnehajo.

Edini način, da se doseže trenaža, ki zagotavlja ustrezajoče duševno stanje tekmovalca, je sodelovanje na vseh tekmovanjih, na katerih sme biti. Pri tem se mora tekmovalec zavedati značaja psihične tenzije in njene spre­membe. Tudi z največjimi letalskimi izkušnjami in najboljšo tehniko pilo­tiranja ne boste zmagali, če se bosta pod psihozo tekmovanja "razleteli" v kose.

2. Drugi pomemben dejavnik za dobro trenažo je uporaba informacij, dobljenih po izkušnjah, osebnih ali tujih. Vsak pilot, ki želi zmagati, se mora zavedati svojih dobrih in slabih strani. Ocenjevati mora polete in tek­movanja, ki jih je že opravil in ugo­tavljati, kaj je bilo dobro in kaj ne. Včasih vam lahko pomaga tudi pri­jateljeva ocena o tem, kaj ste opravili dobro in kaj ne. Tudi stroga kritika bi vsekakor bila koristna.

Osebno menim, da najbolje letim v \TemenU, ki ga je moč relativno na­tančno predvideti in v katerem je lahko oceniti strukturo terrnike. Moja slaba stran pa je, kaže, ocenjevanje zamotanih vremenskih situacij. Očit­no bom moral še mnogo delati in trenirati način razmišljanja.

V prizadevanju, da ocenite pred­hodne rezultate, ne dovolite da vas zavede dober plasman, ki ga niste zaslužili, pa tudi ne razburjajte se preveč, če niste imeli sreče.

Pomembno je, da je človek ne-

KAKO DELAJO DRUGI

zaupljiv do posebnosti, ki se nanašajo na srečo. Če vas v določenih okolišči­nah vedno spremlja "slaba sreča" , je večja verjetnost, da ste vse slabo cenili. Naučite se spoznati stvaren uspeh, svoj ali pa tujega , vendar ne ob končnem plasmanu.

3. Poglejmo še tretji dejavnik -trenažo v letenju. Najvažnejša stvar je, da spoznate, da če ne boste opravili preleta, ne boste dosegali prave tre­naže. Skoraj brezsmiselno je zbirati ure naleta z jadranjem nad letališčem. Mislim, da je takšno letenje v bistvu škodljivo. Zelo malo pilotov in uči­teljev letenja je z mojega letališča letelo tako (izkoriščajoč tri "stalne" termične stebre v coni letališča). Tak­šni piloti se popolnoma izgubijo, ko morajo iskati termiko nad neznanim terenom. V knjižico letenja že leta in leta ne vpisujem preletov, krajših od 50 milj. Seštevek preletenih kilo­metrov daje precej stvarno podobo o kakovosti trenaže nekega pilota . Oseb­no navadno spomladi, preden se po­javim na kakšnem večjem tekmo­vanju, prele tim 1000 do 1500 milj

'(I800 do 2700 km). Najboljši način treniranja je, da

zberete skupino prijateljev in da organizirate tekmovanje v preletih. V Wurtsborou smo čestokrat izbrali "maršruto" šele po poletu, zatem pa smo skupno startali z iste višine. Seveta to ni tako dober način treni­ranja kakor tisti, ko pilot starta po­samezno in sam ocenjuje najboljši čas za odlet. Če se starta skupaj, manj izkuš.eni letalci težijo za tem, da bi spremljali vodjo. Tako se v odločanju človek nauči zelo malo. V teh tre­nažnih poletih je zelo pomembno , da resnično tekmujete . Mimogrede re­čeno, uspeh na tekmovanju in trenaži je obratno proporcionalen času, ki ste ga porabili, ko ste uporabljali radijsko zvezo. Piloti, ki veliko govorijo po radiu, so redko zmagovalci.

Nadaljevanje v prihodnji številki

NOVOSTI r:etL,4 17

Časopisi in druga literatura Glede na vaše želje iz odgovorov na

anketo revije KRILA v lanski jeseni smo poskusili zbrati nekaj naslovov revij, ki so trenutno dosegljive našemu uredniškemu odboru . Ker seveda ni­mamo popolnega pregleda nad vso koristno časniško bero, ki dan danes izhaja po svetu na področju najrazlič­nejših letalskih dejavnosti , vas hkrati prosimo, pošljite nam naslove ured­ništevali uprav vseh listov, za katere veste, da še izhajajo v letu 1982.

Prizadevnejšim bomo seveda še toli­ko bolj hvaležni , če nam lahko vsaj na kratko predstavijo vsebino teh publi­kacij , da bi se bilo nam, in seveda vsem našim bralcem, lažje odločiti, če se izplača tak list tudi naročiti. Napi­šite torej , kaj je vseb ina lista , koliko­'krat na leto izide , in koliko stane naročnina , oziroma posamezna števil­ka . Podobno velj a tudi za vso ostalo letalsko literaturo, knjige , kataloge , prospekte , posterje in drugo . Prav gotovo nam bo tako medsebojno ob­veščanje najhitreje pomagalo do raz­gleda po svetovni letalski literaturi .

Začnimo z domačimi listi :

ADRIA, glasilo del~vne organizacije Inex Adria aviopromet , izhaja mesečno na 12 straneh in obvešča o delu in življenju slovenskega letalskega prevoznika. Naslov : Titova 48, 61000 LJUBLJANA, telefon (061 )- 313- 316 interno 27.

AERODROM, glasilo delovne skupnosti Aerodrom Ljubljana, izhaja priložnostno na 16 straneh in piše o dejavnosti kolektiva na letališču Brnik. Naslov uredništva sicer \' listu ni objavljen, vendar verjamemo, ::Ja ga lahko najdete na letališču Brnik, oziroma vprašate zanj po telefonu na informacije (064) - 22- 844.

DOLENJSK I LETALEC, ijlasilo izvršne­ga odbora Dolenjskega letalskega centra, izhaja po potrebi in je namenjen organi za­r;ijskemu obveščanju članov DLC. Naslov : DLC, Prečna 47 , pp. 9, 138001 NOVO MESTO.

AVIO REVIJA, ki jo izdaja Savez vazduhoplovnih udruženja Jugoslavije, piše na splošno v letalst vu v Jugoslaviji , tudi o športnem letalstvu, in o novostih v svetu. Naslov: Uzun Mirkova 4 / 11, 11000 BEO· GRAD, telefon (011 )- 627- 290.

BAZ - bil ten Aero'kluba Zagreb, izhaja na 16 stranf!i" vsao<i dva meseca in pi se o

zadevah iz Ak Zagreb in novicah iz sveta. Objavljajo tudi strokovne prispevke. Na­slov: Jurišičeva 5/ 1,41000 ZAGREB.

BILTEN HEL! KLUBA, ki ga izdajata "Heli klub - vozduhoploven klub na lesni letala" in Vozduhoploven sojuz na Makedo­nija, piše o ultralahkih letalih, žirokopterjih in zmajih. Naslov: HEL! KLUB, poštanski fah 299, 91000 SKOPJE .

MODELAR, glasilo Komisije za mOdelar­stvo PK Letalske zveze Jugoslavije, izhaja mesečno in piše o delu letalskih in raketnih modelarjev v Jugoslaviji, objavljajo tudi strokovne prispevke. Letna naročnina znaša 70.- dinarjev in jo lahko plačate na žiro račun Vazduhoplovno!l saveza Jugoslavije v Beogradu, številka 60806-678-13565 s pripombo "PRETPLATA ZA MODELAR". Naslov: Vazduhoplovni savez Jugoslavije, Uzun Mirkova 4/1, 11000 BEOGRAD, telefon (011 )-626-077.

JAT, list za gospodarska in družbena vprašanja, :zdaja vsak drugi ponedeljek Cen­tar za infol misanje radnika Jugoslovanskega aerotransporta. List piše o delu tega kolek­tiva, oa tudi o tehničnih novostih s podro­čja letalskega prevozništva doma in po svetu . Naslov: Birčaninova 1/111 , 11000 BEOGRAD, telefon (011 )-675- 594 ali 60,1-555 lokal 2701.

To seveda še zdaleč niso vsi tisti, ki pri nas pišejo "o letalstvu. Prihodnjič bomo opisali še KRILA ARMIJE, GLASNIK RV i PVO, FRONT in GALAKSIJO, zakaj več posebej speci­aliziranih pa ne vemo. Z našimi bralci vred bomo hvaležni vsakemu, ki bi nas opozoril , če smo na kakšno glasilo pozabili.

V prihodnji številki bomo začeli objavljati pregled tujih letalskih časo­pisov in revij . Nekaj naslovov imamo že zbranih , prosimo pa vse, ki preje­majo kakršenkoli tuj letalski časopis , naj nam takoj sporoče njegovo polno ime (npr.: FLIGHT INTERNATIO­NAL, SKRZYDLATA POLSKA , SAILPLANE & GLIDlNG in po­dobne) , kdaj izhaja (tedensko, me­sečno ipd .) , kaj obravnava (npr. : jadralstvo , vojaško letalstvo, zmajar­stvo, maketarstvo ipd .) , kdo ga izdaja , ceno posamezne številke in naslov uredništva , oziroma kje in kako je list mogoče naročiti . Za pomoč , že vnaprej , najlepša hvala!

MARJAN MOŠKON

ZMAJARSTVO

Od želje leteti, do letenja

Razgrizla bom železo, polomila si bom zobe. Zemlja se bo razpočila in ostalo bo tisočem v nebo vpijajačih koščkov. Energija, ki se je pričela sproščati. Krčevit jok. Moram gor, v nebo, v njegovo neskončno modrino.

Ja, dolgo se je prebujala, naenkrat je izbruhni{a želja - LETETI! Ni bila več želja, postala je moje življenje. Razpela bom krila in poletela v nebo.

Že kot majhno dekle semse srečala z naravo. Živela sem z njo in vzljubili sva se. Kot vsak otrok, sem tudi jaz veliko sanjala o letenju. Plavaš po zraku kot ptica, zlahka premagaš tež­nost. Kadar sem bila sama doma, sem skakala s postelje in pri tem na vso moč mahala z rokami, da bi vsaj malo čutila, kako se z lastno močjo obdržim vsaj sekundo dlje v zraku. To sem ponavljala že prav bolestno. Na­predek se je pokazal samo v sanjah, ki so bile tako žive, da sem čez nekaj let mislila, da sem v resnici lahko letela. ,,Prifrčala" sem do stropa in nazaj. Seveda mi nihče ni verjel in tako sem morala na to misel pozabiti.

Kaj je lep~ega, kot prosto leteti.

Želja je ostala. Prvič sem se srečala s .. ta zaresnim " jadralcem, ko sem imela let, kot je prstov na eni roki. Zasilno je moral pristati na Suškem travniku blizu mojega doma. Sledila sem deroči reki firbcev in prišla. Ostala sem čisto v ozadju, prikrito opazovala pilota in letalo in občudo­vala. V spominu mi je najbolj ostala roza barva letala.

Potem me je stric nekoč odpeljal v Lesce. Tam sem videla čisto .. živa" letala. Želela sem si, pobožati ga, čisto malo. A kaj, ko je prišel nezna­nec in preplašena sem se umaknila. Letala so vile tela, sonce je sijalo, jaz pa sem kar strmela in mislila, da že letim.

V meni se je prebudila skrita želja - postati jadralni pilot. Te najbolj skrite želje nisem nikomur zaupala. Leteti z letalom sama, to se mi je zdelo tako grozno nedosegljivo.

Spet je preteklo nekaj let. Bila sem razposajena peto šo Ika, v času, ko te že po!teno obdeluje puberteta. Takrat se je začelo govoriti o zmajarstvu. Pri nas v Škofji Loki je bilo to. Saj so začeli tu. Veliko sem slišala o Krajn­cu. In brata Krajnc sta !e mi zdela najpomembnejši osebi v Loki. Še pre­den sem videla prvega zmaja, sem začutila, da bom tudi jaz letela.

Nek sončen poleten dan je bil, ko smo prisopihali na Šmarno goro . .. Zmajarji so tu", se je že govorilo. Pozabila sem na žejo, na lakoto in ostala na preži. .. Veter je prima, greš ti prvi? " In že je stal na rampi. Srce mi je tolklo, v grlu me je stiskalo. Pokrije si čelado, nadene rokavice, gleda v vrečo za veter, qvigne zmaja, noge se mu tresejo. Se enkrat ga položi na tla in zajame zrak. Čutim z njim. Strah ga je, a to ni pravi strah, morda je pričakovanje, želja leteti. Stiskam pesti. Postaja vedno manjši, je le še bucika pripeta v nebo. Potem vz letita še naslednja dva.

ZMAJARSTVO

Pijana hodim po hribu navzdol. Cutim, da bom resno zbolela. Grabi me bolezen - letenje. Ne vidim niko­gar več. Povsod je le zmaj in jaz. Vsak pukeljček si ogledujem, kje bi si upala prvič z zmajem. Takrat pa ni bilo več pomoči. Mami sem dejala: ,,Mama, jaz bom tudi letela z zmajem!" Seveda niti malo nisem pomisli/a, da bo to kdaj res.

Preteklo je še nekaj let. Medtem sem zvedela, da moraš biti star šest­najst let, predno začneš leteti.

Še nekaj dni in moj šestnajsti roj­stni dan bo tu. Takrat bom potrkala na vrata kluba LET in pričela bom leteti. Med tem sem si že poiskala počitniško delo, saj potrebujem de­nar, da si kupim zmaja.

Kakšen dan po rojstnem dnevu sem se opogumila in se šla vsa prestrašena vpisat v klub. Ko sem povedala svoje želje in namene, so bili vsi zelo pri­jazni, normalno pa nihče ni pomislil, da bom res letela - mala otročja deklica.

Dva meseca počitnic sta pretekla in nestrpno pričakujem plačilo - denar, za katerega se dobi čisto "ta pravi" zmaj. In že hop - zmaT na avto in polni pričakovanja proti Bradatki, naj­popularnejšemu šolskemu terenu. Bližje smo, večja trema. "Si pripra­vljena, boš poizkusila? " Ko se spom­nim dolgoletnih sanj, se umirim, se privežem, dvignem zmaja, · malo za­brcam in bum!

"Vse je v redu, samo laufat moraš in prevleči ga ne smeš!" Poskusim drugič, malo poskakujem, uspe se mi odlepiti in vem, da letim.

Tako se je pričela moja zmajarska šola. Takrat na Bradatki, drugič za Gradom, na Godešču, še in še štartov

na šolskem terenu. Nošnja zmaja, ki se mi zdi kot iz svinca in pomoč pri­jateljev. Potem začutim, da bi lahko letela z visokega hriba. To zaupam prijateljem-zmajarjem in tudi oni so za to.

S pogledom božam nežne obrise hriba. Nežno se dotaknem njegovega pobočja. Hodim po mehki preprogi dolgoletnih sanj. V obraz se mi zaleti kakšna osamljena snežinka. Mesto mo­jega rojstva se s trdimi koraki pri­bližuje. Ponosno storm in prišla sem.

Razpela bom krila in poletela v življe­nje. Gledam v globino, ki kliče.

Sanjska pot do štarta je za menoj. Nič več romantike. Vreča z zmajem, ki je tako vražje mrtev. Z divjo odlo­čnostjo ga sestavljam, ga pregledujem enkrat, dvakrat in še. Tako resnično sw na štartu zmaj in jaz in pri­čakovanje prijateljev. Psihična pri­prava. Odločitev pade. Dvignem zmaja, slišim prijateljev glas: "Jana, fejst laufil" Nekaj korakov - letim! Za vita v mehkobo zraka se počutim svobodno. Cutim mojega najnežnejše­ga ljubimca, vsak delček telesa vzvalo­vi. Moje nosnice so na široko odprte in željno vsrkavajo prostost. Sem brezskrben perešček na nebu. Še za­jokam in rojena sem. Razpeta med dvema bojevnikoma, med nebom in zemljo. Nebo me vpija, prepuščam se mu, a zmagovalka je zemlja. Pristanek. Kar sedim pod zmajem in ne vem kaj bi. Potem pridejo prijatelji in čestitke in brce in še vedno re vem, kaj bi.

Krst je bil z mano in pričela sem letati. Lubnik, Dražgoška gora, Lisca, Križka gora, Krvavec... Moje živ­ljenje je ostalo le še letenje, pozabila sem na vse. Minili sta dve sanjski leti.

Zbudila sem se iz sanj in se zave­dala, da ne morem ostati sanjav ro­mantični letalec. Moram se osamosvo­jiti, priti do poklica.

Zdravim svojo ranjeno dušo. Ze par mesecev nisem letela. Cutim, da okre­wm. ('ut im , da bom kmalu zdrav letalec in bom spet letela. Mogoče bo sedaj, ko bom imela odprte oči še lepše! Nočem biti več sanjav, romantični

letalec! JANA JERAM

ZGODOVINA

Pogled iz zraka na Po naključju sem ob zbiranju gra­letališče avstrijske- diva o starih le talcih prišel do infor-ga letalstva v macije o letalcu iz 1. svetovne vojne, Ajdovščini leta ki živi v Ljubljani. Nikakršnih drugih 1918 in portret podatkov nisem vedel kot samo to, da vojnega opazovalca je pater-jezuit. Nekaj dni sem poizve­jioročnika Venče- doval, dokler končno nisem prišel do slava Vrtovca iz le- njegovega naslova in priimka. 1:a 1917 Napotil sem se v Dravlje, kjer zdaj

živi ta 87-letni junak z Doberdoba in letalski opazovalec Venčeslav Vrto­vec. Nekoliko nezaupljivo me je sprva sprejel, ko pa je opazil moje zanima­nje za poškodovani propeler z letala ,,Albatros" iz 1. svetovne vojne, ki ga ima v svoji sobici, mi je ponudil, da sedem. Razložil sem mu namen mojega obiska, hkrati pa pripomnil, da bi ta propeler sodil v muzej. Odgovoril mije, da se mora prav temu propelerju zahvaliti, da je še živ. Ko sem mu povedal, da sem tudi jaz letalec, se je omehčal in najin pogovor je stekel sproščeno.

Na vprašanje, kako je zašel med letalce v bivši Avstro{)grski monar­hiji,je pričel:

Poročnik Venčeslav Vrtovec na Soški fronti med Krnom in Mrzlim vrhom, kjer je imel leta 1916 enoto vojakov iz Bosne (vse fotografije za objavo v tem zapisu je yodaril pater V. Vrtovec avtorju prispevka) I

"re'L,4 21

,,Bil sem v 8 . razredu gimnazije v Gorici, ko sem bil leta 1914 vpoklican v 99 . tržaški regiment. Po nekaj mese­cih vojaškega šolanja sem se kot vojak vrnil v Gorico. Ker pa je precej voja­kov italijanskega porekla pobegnilo preko meje v Italijo, so nas premestili na Koroško. Od tam sem zopet prišel v LJubljano in ko sem opravil kadetski izpit, sem bil dodeljen 7. lovskemu bataljonu v Borovlje na Koroškem. Kasneje smo skozi Dornberg in Renče odkorakali na fronto pri San Martinu. S svojim vodom, postal sem re poro­čnik, smo se nastanili v rovih nasproti Tržiča (Monfalkone), kasneje pa na Doberdobu, kjer sem zbolel. PO nekaj mesecih bolniške nege sem bil do­deljen k vojakom Bosancem na Mengore pri Tolminu, kjer smo morali večkrat neusmiljeno jurišati na sovra­žnika. Moram priznati, da so se Itali­jani zelo bali bosanskih fesov s cofi in so takoj pričeli neusmiljeno biti s topniškim ognjem. Kasneje Sem bil še na postojankah med Mrzlim vrhom in Krnom in povsod nam je bilo zelo težko."

KRILA: Sklepati je, da ste na soški fronti kot pehot ni časnik doživljali hude dneve. Je bil morda to povod in razlog, da ste se posvetili letalstvu?

VRTOVEC: Delno. Tako bi se umaknil iz pekla, posebno tistega, ki je bil okoli Doberdoba. Seveda pa me je vlekla k letalcem tudi relja po nečem novem. Takrat se je letalstvo komaj pričelo intenzivneje razvijati. Ko je leta 1915 "oberkomanda" obja­vila poziv za sp~ejem v šolo za letalske opazovalce, sem se hladnokrvno in brez razmišljanja prijavil. Tri mesece smo na letališču pri Dunajskem Novem mestu šolali na letalih "Alba­tros". 'Moram vas opozoriti na to, da so letalski opazovalci bili lahko samo :;astniki, medtem ko so bili piloti predvsem podoficirji ali pa celo nava­dni vOjaki. Tudi piloti-lovci so imeli oficirske čine.

Na tem letališču je bilo središče avstro-ogrskega letalstva . Opazovalec je moral poznati snov iz telegrafije, navigacije, meteorologije, fotogra­firanja in še marsikaj drugega. Po končanem šolanju so izbirali kader za novo bombardersko eskadriIjo . Sreča se mi je nasmehnila, saj sem bil edini

f(e'LIJ22

Skladišče z rampo vb železnici za po­trebe letališča Di­vača v letu 1917 (letalski posnetek)

Slovenec, ki sem ji bil dodeljen. Kot nastanjevalca za novo eskadriIjo so me poslali na teren blizu Divače. Kaj kmalu so pričeli graditi letališče : hangarje, stezo za poletanje ter cesto do železniške proge. Dela so opravljali srbski ujetniki, s katerimi sem se večkrat pogovarjal in jim dajal tobak . Nekaj mesecev za tem so po železnici pričeli prihajati deli za letal~, ki so jih mehaniki sestavljali na letališču. Spo­mladi leta 1916 smo pričeli s prvimi poleti vendar samo tiste dni, ko ni pihal' kraška burja. V takih dneh pa so Italijani večkrat nadletavali naše ozmelje z dvomotornimi letali Caproni. Vzletali so iz okolice Vidma: vendar si niso upali daleč v naš zračm prostor. Spominjam se, da nam ta letala niso bila posebno nevarna , zato smo jih tudi zlahka preganjali. Tudi jaz sem se enkrat , bilo je to še v začetku, uspešno zoperstavil takemu letalu in ga pregnal, ne da bi opravilo svoje naloge .

ZGO[)OVINA

KRILA: Ali ste z omenjenega leta­lišča opravljali polete in kam?

VRTOVEC: Kajpada . Prve opera­cije z operativnega letališča Divača smo pričeli opravljati aprila ali maja leta 1916. Stab poveljstva soške fronte, katere poveljnik je bil general 8orojevic, je zahteval posredovanje podatkov o položaju sovražnih enot. Na fronti, ki je bila omejena z reko Sočo, sta sprti strani imeli svoje voja­štvo močno vkopano v rovih in utrd­bah. Italijani so imeli izvrstno topni­štvo, ki nas je točno in neprestano obstreljevalo . Te njihove položaje smo morali fotografirati, da bi jih kasneje zasuli z bombami.

Letal sem s piloti podoficirji na letalih "Albatros". To so bila letala, predvidena za bombardiranje , opazo­vanje, usmeIjanje in reglažo topniške­ga ognja in podobno . Ob neki pri­ložnosti je naša eskadrilja varovala prevoz vlaka, polnega streliva, od Bo­hinja na fronto . Kadar so naše enote napadale sovražne položaje, takrat smo morali varovati naš zračni prostor pred vdori sovražnih letal.

KRILA: Je bilo kje v bližini še kakšno vaše letališče, s k<lterega ste opravljali polete na fronto?

VRTOVEC: Seveda' Razen enot na našem letališču, so na fronti aktivno sodelovale še letalske enote ki so bile nameščene na letališčih v Ajdovščini, Podnanosu (Št. Vid), Sežani in Nabre­žini. Ko je bilo dano povelje , da moramo bombardirati obsežno itali­jansko vojno taborišče v Gradiški, so pri tej nalogi sodelovale vse letalske enote z omenjenih letališč. Taborišče je nadletelo od 50 do 60 naših bombarderjev, s katerimi smo poleteli ob svitu in v nizki megli. Vsaka eskadrilja je prišla nad cilj posamično, vendar druga za drugo . Sovražnik se je žilavo branil, kar so dokazovala naša dokaj poškodovana in zrešetana leta­la."

KRILA: Verjetno se še spominjate kakšnega dogodka, ki ste ga doživeli pri opravljanju borbenih nalog?

VRTOVEC: Najprej naj povem, da smo v tistih časih leteli brez padal. Oblečeni smo bili v usnjene kombine­zone ter imeli kape z očali. Če je letalo odpovedalo je letalec brez padala lahko dočakal samo katastro-

ZGODOVINA

Letalski izvidnik­poročnik V. Vrto· vec (desni) s prija· teljem po okreva­nju, ko je bil ranjen v letalski bitki na italijan­skem bojišču leta 1918

V. Vrtovec v šoli za opazovalce v Dunajskem Novem mestu leta 1916

fo. Vsak polet z borbeno nalogo je bil zato zelo težaven in docela negotov. Enega izmed najhujših dogodkov sem doživel tistega dne, ko sem bil dolo­čen za zaščito drugega našega letala, ki je bilo poslano na frontno linijo zaradi korekture našega topniškega ognja. To letalo je priletelo iz sosednje eskadrilje z letališča št. Vid. Preletelo

ICe'l423

je naše letališče in tu sem se mu priključil. Skupaj sva letela do frontne linije nekje do Gorice . Tu je začel opazovalec dajati našim topničaljem dogovoljene znake po katerih so top­ničalji popravljali elemente streljanja na sovražne položaje . Ves ta čas sem jaz letel okoli tega letala in ga varoval pred napadom sovražnih letal. Kljub temu sta se dve italijanski letali ,,Njepor" približali varovanemu letalu tako blizu , da sta ga sestrelila . Potem sta se spravila še na mene . Trdo­vratno sem ju odbijal , dokler sem imel dovolj streliva . Na srečo sta nenadoma odletela proč . Verjetno sta bila v podobnih težavah kot jaz, ali pa je bil kdo od njuju zadet. Nihče od naju , ki sva bila v letalu , ni bil ranjen, samo letalo je bilo na vseh straneh zrešetano.

KRILA: Omenili ste, da ste bili ob neki zračni borbi ranjeni. Bi nam opisali ta dogodek?

VRTOVEC: Do resne nesreče , ki mi je onemogočila nadaljnje letanje in ki se je dogodila nad Vipavsko dolino pri vasi Osek 23. maja leta 1917, sem opravil že nad 50 borbenih poletov. Na sovražnika sem zmetal precej bomb. Manjše so bile težke 7 kg, večje pa 10 kg. Seveda pa takrat bomb še nismo imeli pritrjenih v nosilce tako kot danes , temveč smo jih zlagali kar v kabino opazovalca. Za aktiviranje

ICeILIJ 24

Vrtovčevo letalo po zasilnem pri­::tanku pri Oseku

Nadporočnik opazovalec V. Vrtovec pred leta­lom

sem jih moral prej, predno sem jih vrgel , še pripraviti.

Ko sem odletel na borbeno nalogo, sem moral z ostalimi varovati naš zračni prostor zaradi ofenzive, ki so jo pričeli Italijani. Če se prav spomin-

ZGODOVINA

jam, je bila to zadnja soška ofenziva. Nenadoma se je nad fronto v moji bližini pojavil sovražni ,,Njepor" . Spo ­prijel sem se z njim, izvajajoč ostre zavoje . Izmikal sem se mu in delal vse mogoče, da bi se mu izognil in ga sestrelil. Kar naprej naju je spremljal in obstreljeval. Nenadoma se je ne­varno približal in si izbral dober polo­žaj , da je zlahka zasul naše letalo z naboji. Z dumdumko sem bil ranjen pod kolenom. Zelo sem krvavel , zato sem ukazal pilotu , naj se nemudoma spusti na prvi travnik. Pilot me je poslušal , vendar je slabo ocenil travna­to površino, ki ni bila ravna. Ob pristanku sva se postavila na nos in pri tem se je poškodoval propeler, ki pa je hkrati preprečil , da ni bilo te~ih poškodb na letalu . Drugih poškodb nisva utrpela . Moram pa poudariti , da se morava za življenje zahvaliti neke­mu našemu pilotu , ki naju je rešil tako , da je pregnal sovražno letalo , ki naju je spremljalo do pristanka. Pred tem sem tega letalca branil jaz .

PO tej nesreči so me odpeljali v bolnišnico v Ajdovščino, kasneje pa v Ljubljano , kjer so mi hoteli amputirati nogo . Na to' pa nisem pristal in kot vidite, hodim s svojo nogo , čeprav nekoliko teže.

KRILA: Ali se s svojih 50 in več poletov spomnite še kakšnega do­godka?

VRTOVEC: Seveda! Naj spregovo­rim še o enem , ki bi bil lahko tudi za naju oba usoden . Ob nekem borbe­nem poletu, ko smo se šele dvigali , je

ZGODOVINA

Letalski opazovalci 1. 1<. u. k. Luft­geschwader v Diva­či leta 1917 (Vrto­vec stoji drugi z level

prišlo zaradi pomanjkanja olja do hude poškodbe letalskega motorj~. Preprosto: motor je prenehal delovatI. Takrat bi morali bombardirati. Pilot se je moral takoj odlo~iti za pr~silno pristajanje še pred letališčem. Pri pre­skoku neke prepreke je letalo izgubilo potrebno hitrost in zatem ~dar.ilo z nosom v zemljo. Propeler, ki se Je ob zaustavljenem motorju postavil verti­kalno, je pri tem udarcu p.revz~1 ylogo amortizerja in se odlomil. Vidite, s tega dogodka je ta moja trofeja, ki jo tako brižno hranim, kajti nihče od naju ni bil poškodovan. Imela sva srečo, da ni eksplodirala nobena od bomb, ki so se ob tem nenavadnem pristanku razletele po kabini '.' . ..

KRILA: Omenili ste soJ zadnji polet. Potem menda niste več sodelo­vali kot letalski opazovalec. Kam so vas takrat premestili?

VRTOVEC: Po desetmesečnem . zdravljenju v ljubljanski bolnišnici sem se moral javiti v vrhovno letalsko poveljstvo v Dunajskem Novem mestu . To je bilo tistega dne, datuma se ne spominj am, ko so Italijani prile­teli nad Dunaj in metali nanj letake, pozivajoč avstrijske vojake, naj se predajo. Pri tem "lis~kovrie~ napad~" je sodeloval t.udl . zna~1 p~mik Danuncio. V spreJemm sobi poveljstva sem videl italijanskega vojaka-pilota, ki je sodeloval v tej akciji in ki se je

lCefL425

moral prisilno spustiti z letalom nekje na robu Dunaja. V štab so ga pripeljali zaradi zaslišanja.

V bojazni, da bodo Italijani bom­bardirali mesto, je poveljstvo še istega dne pričelo po bližnjih hribih raz­meščati svoje opazovalce , ki naj bi javljali sovražna letala, če bi se pribli­žala mestu. Mene so razporedili v letalsko enoto na letališče, ki je bilo oddaljeno okoli 20 km od mesta. Moja četa je opravljala pretežno po­možna dela na letališču. Samo dva meseca sem bil na čelu te enote, nato pa so me premestili za komandirja enote za prisluškovanje in opazovanje sovražnih letal. Enota je dežurala noč in dan. Nameščena je bila na okoli 1800 m visoki gori Wiener Schneeberg, na katero je vozila zob­časta železnica. Tu sem se torej znašel leto dni zatem, ko sem doživel hudo nesrečo. To je bilo maja leta 1918 . Avgusta tega leta pa je ne.ka madžar~ ska enota pričela polagatI telefonski kabel še na nekoliko višjo točko, kamor naj bi se preselila moja enota.

Na srečo te premestitve nisem doži­vel, temveč so me septembra meseca premestili v niže ležečo opazovalno točko , v letoviško mestece Aspang, kjer je v tistem času živel naš znani pisatelj Josip Stritar.

Nadaljevanje v prihodnji številki

Prvo letalo "mali iCiCiCiCililiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCililiCiCiCiCiCiCiCililiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiC .. Brandenburg", zgrajeno v tovarni Da bi našo revijo popestrili in Janic, je z zadovoljstvom pozdra­"Ikarus" v letih jo napravili zanimivejšo, mlajše- vil idejo in obljubil, da nam bo ,!9~/24 (lz_ foto- mu rodu letalcev pa dočarali omogočil uporabo ohranjene do­arhIVa Muzeja ju- konstrukcije letal na katerih so kumentacije o gradnji letal v na-;oslovanskega le- let 1- -lo - ed d - vOh I Isk-h h d k taistva) e I PI ti m verna svetovni- SI eta I tovarna o onca

ma vojnama, je uredništvo skle- 1. svetovne do začetka II. svetov­nilo, da prične z objavljanjem ne vojne. konstrukcij letal, ki so bila zgra­jena v naših letalskih tovarnah skupaj z dosegljivimi tehničnimi podatki.

Na odgovorne v muzeju jugo­slovanskega letalstva v Zemunu smo se obrnili s prošnjo, da nam pomagajo pri tej zamisli. Uprav­nik muzeja, profesor Cedomir

Jugoslovensko letalsko graditeljstvo ima bogato tradicijo. Če izvzamemo posamezne samograditelje, kot je bil npr. Ržiha, potem lahko trdimo, da je leto 1909, ko je Slovenec Edvard Ru­sijan poletel na samostojno skonstru­iranem in zgrajenem letalu, letnica, ki

Uredništvo revije se naj iskre­neJse zahvaljuje kustosinjama tovarišici Mirjani Skerlj ter Biser­ki Isakovic, ki bosta posredovali podatke za zgrajena civilna in vojna letala, ter upravniku tov. Janicu za naklonjenost in tova­riško razumevanje.

predstavlja začetek gradnje letal pri nas. Sledili so mu Merčep , Šaric in drugi. To je bilo obdobje, ko nihče ni niti pomislil, da bo letalstvo uporab ­ljeno v vojne namene . Cilj vseh gradi­teljev je bil zgraditi čim zanesljivejše letalo, ki bo zagnan ce dvignilo v sinje

NAŠA ZGODOVINA

višave. PO celem svetu so se pojavile najrazličnejše konstrukcije letal.

Pričela se je balkanska vojna in v zraku je že bil duh 1. svetovne vojne. Dalekovidnejši militaristi so ocenili, da bo letalo v bodoči vojni lahko od­igralo zelo važno vlogo. Nemčija je leta 1914 pričela pospešeno graditi le­tala za svoje pilotske šole. Gradila je dvosedo dvokrilo letalo ,,Brandenburg D" z motorjem Benz s 110 KM. Zgra­jenih je bilo samo 14 letal. Ker je bila konstrukcija uspešna, jo je leta 1915 inž. Ernest Heinkel z nekaterimi spre­membami še izboljšal. Tako je letalo dobilo naziv ,,Brandenburg B 1", V Nemčiji je bilo to letalo grajeno v seri­jah, po licenci pa so jih za potrebe njihovih pilotskih šol gradili tudi v avstro-ogrskih tovarnah.

Sicer pa so bila ta letala v Avstro­Ogrski grajena v raznih serijah, ki so jih označevali s številkami 75, 76, 77 in 78. Prvi seriji sta imeli vgrajene mo­torje ,,Mercedes" s 100 KM, serija 77 je imela motor ,,Deirn1er" s 100 KM,

. serija 78 pa motor ,,Deimler" s 120 KM.

Ob razpadu Avstro-Ogrske je po letališčih, ki so jih imeli v svoji po­sesti, ostalo od vseh serij po nekaj le­tal.

Ko so po končani drugi svetovni vojni pričeli ustanavljati vojno letal­stvo kraljevine SHS, so v sestavo uvrstili tudi zaplenjena in zaostala le­tala bivšega avstro- ogrskega in srbske­ga letalstva s solunske fronte, ki ga je srbski vojski preskrbe la zaveznica Francija. Ustanovljeno letalstvo je raz­polagalo z letali tipa Albatros, Bran­denburg, Feniks, Njepor , Spad, Rumpier in drugimi.

Za ustanovitev prve pilotske šole v Novem Sadu so leta 1919 uporabili 10 letal ,,Brandenburg Bl". Izšolan je bil I. razred pilotov, šolali pa so jih izku­šeni vojni piloti avstrijskega in srbske­ga letalstva.

Uporabljena letala so bila za šolanje začetnikov izredno dobra, seveda z ozirom na njihovo starost in izkorišče­nost, zaradi pomanjkanja rezervnih delov pa, je bilo vsak dan vse manj za letenje sposobnih letal. Odgovorni so pričeli razmišljati o tem, kako bi pri­čeli z gradnjo letal v domačih tovar­nah, saj nabava letal v tujini ni bila mo~oča.

Tedanja jugoslovanska industrija je bila še prešibka, da bi s svojimi sred­stvi pričela graditi letala , ko pa je ko­manda vojnega letalstva obljubila od­kup večjega števila letal in ponudila zainteresiranim prOizvajalcem brez­plačne načrte in ugodne pogoje od­kupa, so se za tak aranžma pričele za­nimati nekatere .tovarne v Novem Sadu, Beogradu in Zagrebu.

RODIL SE JE S8-1 Komanda tedanjega letalstva je v

štabu ustanovila skupino inženirjev ter med njimi zadolžila inž. Fizirja in Mikla, da izdelata načrte ter pripravita tehnično dokumentacijo za gradnjo prvega jugoslovanskega šolskega letala. To je bila pravzaprav kopija avstrijske­ga letala ,,Mali Brandenburg", ki je na natečaju konstrukcij na začetku leta 1923 dobila označbo ŠB-l (Šolski Brandenburg).

Že spomladi leta 1924 je tovarna ,,Ikarus" , ki je bila takrat v Novem Sadu in ki se je prva lotila gradnje le­tal, izdelala in predala na uporabo voj­nemu letalstvu prva štiri letala jugo­slovenske variante ,,Malega Branden­burga". Letala je prevzela pilotska šola v Novem Sadu.

Istega leta je tudi tovarna ,,Rogo­žarski" iz Beograda pričela izdelovati krila za ta letala, že leta 1925 pa je izdelovala tudi kompletna letala. Iste­ga leta je tovarna predala vojnemu le­talstvu tudi 10 letal ŠB-l .

Uspeh naših proizvajalcev letal je bil burno pozdravljen. Prvo letalo do­mače proizvodnje je bilo dograjeno 3. marca 1924. Takrat so bili opravljeni tudi prvi preizkusni poleti . Letalo je bilo uradno predano koristniku 28. aprila. Tovarna "Rogožarski" je prvo letalo od 10 zgrajenih pričela preverja­ti 10. maja 1925, še istega leta pa je tudi predala vseh 10 letal. Tovarna ,,Ikarus" iz Novega Sada je do 20. februarja leta 1926, torej v štirih letih, izdelala 22 letal tipa ŠB-l . Medtem so v Zemunu zgradili nove tovarniške hale , kamor se je tovarna tudi preseli­la.

Tovarna ,,Rogožarski" je ta tip gra­dila od leta 1925 do 1927 ter v treh letih napravila 35 letal.

Tedanja letalska industrija je v ome­njenih letih zgradila okoli 60 letal tipa

"eU428

ŠB- l. Razen nekaterih jeklenih zateg, okovov in motorjev, ki so jih uvažali, je naša industrija hitro obvladala teh­nologijo obdelave lesa in gradnjo. Če­prav so bili to skromni začetki indu­strij ske proizvodnje, je bilo na ta na­čin uspešno odpravljeno pomanjkanje šolskih letal.

15 trofej nih "Malih Branden­burgov" propadlega avstro-ogrskega letalstva je 1. pilotska šola uporabljala od leta 1919 do 1926. Ob koncu tega leta so letala vzeli iz uporabe, zame­nj ali pa so j ih z letali, ki sta jih zgrad ili tovarni "Ikarus" in "Rogožarski" . Zadnje serije teh letal so bile dodelje­ne novoustanovljenim pilotskim šolam v VII. letalskem polku v Mostarju, IV. letalskem polku v Zagrebu in polku v Sarajevu. Mali Brandenburgi so v Zagrebu leteli celo do leta 1933, ko so bili končno vsi do zadnjega ,,razhodo­vani" . Veliko teh letal pa je bilo zara­di pogostih letalskih nesreč, ki so jih povzročali neizkušeni piloti - učenci, odpisanih tudi predčasno .

Tudi predvojni ,,kraljevi aeroklub" je želel, da za svoje potrebe ustanovi lastne pilotske šole. To mu je uspelo šele leta 1932, ko muje komanda voj­nega letalstva, poleg domačih letal tipa FN in H- 32, predala še štiri "srednje" in osem ,,Malih Branden­burgov" , katerim je prenehala "vojna služba". Aeroklub Ljubljana je dobil dva ,,Mala Brandenburga" na katerih se je izšolalo pet pilotov.

Leta 1935 so bila kon čno vsa letala ,,Mali Brandenburg" umaknjena iz

Tehnični podatki:

označba tipa ŠB- l moč motorja razpon kril dolžina višina površina kril teža (prazno) teža v letu obremenitev max. hitrost plafon leta dviganje na 2000 m avtonomija leta dolet

100KS 12,173 m

8,5 m 2,926 m

36m2

680 kg 960 k~

29,5 kg/m 120 km/h

3500m 7'50"

3,00h 350 km

NAŠA ZGODOVINA

uporabe. Dotolklo jih je lO-letno intenzivno izkoriščanje v vojnih, za­tem pa še dvoletno letenje v civilnih pilotskih šolah.

Letalo "Brandenburg Bl" je bilo dvokriIni šolski dvosed za začetniško šolanje, lesene konstrukcije, prevleče­no z lesno lepenko in platnom. Vzdolžnice trupa in konstrukcija repnih površin so bile iz jeklenih cevi, vse ostalo na trupu in krila pa je bilo leseno . Zgornje krilo je bilo montira­no na baldahin, ki je bil tudi izdelan iz med seboj zvarjenih jeklenih cevi . Podvozje je imelo dva kolesa inje bilo ojačano z zateznimi jeklenimi žicami. Trup je imel na repu dr1jačo. V za­četku so imela letala serije 75 in 76 vgrajene motorje ,,Mercedes" DI, se­rije 77 in 78 pa motorje ,,Deimler".

Pri nas izdelano letalo je bilo iz­redno prikladno za ŠOlanje začetni­kov , ker je bilo precej tolerantno do pilotskih napak . Poleg te svoje "do­brote", pa je imelo tudi temno stran, ki so jo občutili letalci na SVOjih kombinezonih. Motor "brandike", ka­kor so imenovali to letalo, je bilo namreč vedno zelo zamaščeno ln olje, ki ga je izmetaval, je razen letala mastil tudi pilota.

Sicer pa je bilo letalo zelo primitiv­no opremljeno . Imelo je dve odprti kabini, namesto komandne palice pa lesen volan . Od instrumentov so bili vgrajeni samo najnujnejši: višinomer, brzinomer in še nekateri za kontrolo delovanja motorja.

GUSTAV AJDIČ

MODELARSTVO ICe'L429

o modelarskih kategorijah

Zaradi velikega zanimanja bralcev smo se odločili, da bomo v nadaljeva­njih predstavili letalsko modelarstvo po tekmovalnih kategorijah in opisali vse pomembne definicije letalskih mo­delov ter njihove karakteristike , prav tako pa bomo opisali tudi pravila tekmovanja .

Prvi del: Splošni odlok in pravila za modele letal

l. 1 Splošna definicija modela letala Model letala je leteči predmet, težji

od zraka, manjše velikosti , s katerim pa človek ne more leteti.

l. 2 Osnovne karakteristike modela letala

Maksimalna teža v letu skupaj z gorivom (ne velja za krožno vezane makete) 5 kg

Maksimalne nosilne površine 150 dm2

Maksimalno obremenitev 100 gr / dm 2

Maksimalna delovna prosto mina motorjev (ne velja za krožnovezane makete) 10 cm 3

1. 3. Kategorizacija modelov letal 1. 3. 1 Kategorija FI - prostilet To je tisti let , med katerim ni nobene

veze med tekmovalcem in modelom . Kategorijee : FI A jadralni model , FI B - model na pogon z razteglj ivi m motrojem (gumo), FI C -model na pogon z batnim motor­čkom , FID - sobni model, FIE -jadralni z avtomatskim upravljanjem , FI F - helikopter , FIG - Coupe d' Hlver (neuradno)

l. 3 . 2 Klasa F 2 - krožno koman­dni let - vezani lef

To je tisti let , pri katerem model dela kretnje . Upravlja ga pilot , kije na zemlji , s pomočjo dveh neraztegljivih žic, direktno vezanih na model. Žice so lahko pritrjene na ročki, s katero potem upravljamo model. Ne sme pa se uporabljati kak drugi način uprav­ljanja modela ali motoIja za vzletanje in let.

Kategorije : F2A - brzinski model F 2B - akrobatski model F2C - ekipna dirka F2D - zračni boj 1. 3. 3 Kategorija F 3 radio­

upravljani let To je let , ki ga upravlja pilot z

zemlje , za kar uporablja posebno ra­dijsko napravo .

Kategorije : F3A večkomandni motorni

mocfel F3B - večkomandnajedri!ica F3C - helikopter F3D - Pyton Racing (dirka okoli

stolpov) I. 3. 4 Kategorija F 4 modeli maket Model makete mora biti verna

. reprodukcija letala in težja od zraka . Kategorije : F 4A - prostoleteča maketa

- F 4B - krožno vezana leteča ma­keta

F 4 C - radijsko upravljana leteča maketa

1. 2 Definicija izrazov, ki jih upo­rabljamo pri specifikaciji modelov in pravil

l . 4. ·1 Nosilna površina zavzema skupno površino enega ali ve č kril in površino horizontalnega stabilizatoIja ali kose stabilnih površin (ene ali več). Računska površina je normalna pro­jekcija površine na horizontalno ra­ven , pri čemer morajo biti vs~ nosilne površine v naklonskem kotu 0° . Če so krila ali stabilizacijske površine vgraje­ne v trup , računska površina zajema tudi tisto površino, ki se dobi s podaljšanjem normalnih kontur po­vršin do ravni simetrije modela.

1. 4. 2 Teža: teža, s katero se odreja minimalna obtežba, je teža kompletnega modela brez goriva. Teža, s katero se odreja največja obtežba, je teža kompletnega modela, pripravljenega za let (z gorivom) v trenutku vzletanja.

l. 4. 3 Obtežba: obtežba se odredi kot teža v gramih po kvadratnem decimetru nosilne površine.

l. 4. 4 Balast: kadar je nujno, da se uporabi dodatni balast za pravilno težo modela ali ureditev težišča, mora biti ta nameščen v notranjosti modela in dobro pritrjen . Vse to pregleda službena oseba, potem ko je balast že nameščen. Če je za ureditev težišča uporabljen pomičen balast, mora model imeti odrejeno težo brez pomičnega balasta.

l . 4. 5 Razpetina krila: je največja oddaljenost med skrajnimi točkamI kril.

l. 4. 6 Raztegljivi motorji: so motorji , pri katerih se energija doseže z navijanjem ali raztegovanjem traku iz elastične materije (gume).

I. 4 . 7 Batni motor: je motor, od katerega se energija dobiva z zgore­vanjem ali raztezanjem tekočega go­riva, motor pa deluje z enim ali več bati .

I . 4 . 8 Motor z Ž3rilno svečico -Glow plug: je motor, ki rabi za vžig stalni žariIni element.

l. 4. 9 Diesel motor: je motor, v katerem se gorivo vžiga z delovanjem kompresije. Ta motor ima lahko tudi mehanizem, ki uravnava stopnjo kompresije v času delovanja motOIja.

l. 4. 10 Reaktivni motor: je motor , v katerem se energija razvija z zgorevanjem trdega , tekočega ali plinastega goriva ali pa z raztezanjem

MODELARSTVO

tekočine, ki deluje na vrte če ali pulzi­rajoče dele .

Če immodel za pogon reaktivni motor, morajo biti izpoljnjeni nasled­nji pogoji: največjteža čistega reaktor­ja - O,t kg . Največja skupna teža modela , pripravljenega za let, skupaj z gorivom - 1,0 kg.

l. 4. Il Start z roko: se opravi z roko. Tekmovalec stoji tleh.

l. 4. 12 Vzletanje: model se mora dvigniti z zemlje ali vode na pravilen način brez pomoči pilota ali po­močnika.

l. 4. 13 Pristajanje: smatrase , daje model pristal , ko se dotakne zemlje oziroma ko konča svoje premikanje naprej .

l . 4 . 14 Hidromodel : je model aviona , ki obvezno poleti z vodne površine in na njej tudi obvezno pri­stane . Pred vzletom mora biti vsak model preizkušen v plovnosti , kajti pred vsakim startom mora model sam plavati I minuto in to v položaju, v katerem bo vzletel.

l. 4 . 15 Kategorija FI F Helikopter: je težji od zraka in ima rotomodel s katerim med poletom ustvarja vzgon. Ta rotira okoli vertikalne osi . Pritrdi­tev kakšnih koli nosilnih horizon­talnih površin ni dovoljena . Pričvrščena stabilizatorska horizontal­na površina je 1,5 % zamišljene površine , ki jo ustvarja rotor s svojim vrtenjem.

JANEZ GROŠEU

Zimsko prvenstvo Dolenjske V soboto, 13. februarja je Aerokl ub

Novo mesto na letališču v Prečni organiziral najbrž prvo letošnje med­klubsko tekmovanje v kategoriji prostoletečih modelov. Prijavilo se je 30 tekmovalcev iz Ljubljane, Bele krajine , Mirne in Novega mesta . Meglen in mrzel zimski dan je tako ohladil motorje in oba tekmovalca v FlC, da so se zares pomerili samo pionirji, jadralci in gumenjaki. Zlasti med jadralci je bilo živahno, saj sta nastopila lanska šampiona, svetovni prvak Videnšek in državni prvak Kranjc. Tekmo je vodil Slavko Kos, glavni sodnik pa je bil Srečo Petric.

Pionirji Al (10 tekmovalcev):

l . Roman Mišmaš, L T Mirna 270 2. Mitja Brudar, AK Novo mesto 184 3. Primož Moškon, AK Novo mesto

182

Ekipno : l. AK Novo mesto 2. AK Bela krajina 3. LT Mirna

Kategorija FI A (13 tekmovalcev):

514 291 270

l . Damjan Žulič, AK Novo mesto 1236

-MODELARSTVO

Kategorija FI B (5 tekmovalcev): 2. Anton Videnšek, AK Ljubljana 1235

3. Stojan Kranjc, AK Novo mesto 1168

4. Dragan Stankovič, AK Novo mesto 1145

l. Dragan Stankovič, AK Novo' mesto 1197

2. Tine Brudar, AK Novo mesto 1129

5. Tomaž Hribar, AK Ljubljana 1110 6. Darko Bauer, AK Novo mesto 1099

3. Tomaž Hribar, AK Ljubljana 823

Ekipno:

1. AK Novo mesto 2. AK Ljubljana 3. AK Bela krajina

3549 2345

907

Ekipno:

l . AK Novo mesto 2. AK Ljubljana

3033 823

Zmagovalci so si prislužili pokale, po trije najboljši pa tudi priznanja.

M.M.

-_._-----'----_._--------------------.,.. OBSEG JADRALSKE DEJAVNOSTI V LETALSKI ZVEZI JUGOSLAVIJE V LETU 1981

Zveza število število število nalet preleteni jadralnih izšolanih pilotov v urah kilometri letal pilotov

VS BiH 25 24 172 2.806 9774 VSCG 4 8 35 230 50 ZSHrv. 34 75 272 3.899 11.759 VS Mak. 13 28 93 1.282 6.350 ZLOS 83 95 626 12.368 143.992 VS Srb. 22 39 202 2.095 14.164 VS Vojv. 19 36 133 3.292 55.677

VS Kos. 3 19 34 456 SKUPAJ 203 324 1.567 26.430 241.166

OBSEG PADALSKE DEJAVNOSTI V LETALSKI ZVEZI JUGOSLAVIJE V LETU 1981

Zveza število število število število število izšolanih skokov padalcev dovoljenj učiteljev padalcev

VS BiH 43 5.211 180 86 14 VSCG 18 ,399 44 6 2 ZS Hrv. 125 7.174 227 132 19 VS Mak. 33 1.916 69 36 10 ZLOS 26 7.349 129 82 16 VS Srb. 211 6.432 387 106 18 VS Vojv. 89 4.654 197 76 8 VS Kos. 20 343 30 10 1 SKUPAJ 565 33.478 1.263 534 88

Podatkov za motorno dejavnost od modelarstvu, ter o zmajarstvu, letenju Letalske zveze Jugoslavije nismo dobi· z ultralahkimi letali, o amaterski grad· ,.

nji in balonarstvu, saj so vse te panoge t1.

Nadvse zanimivi pa bi bili seveda enakopravno vključene v Letalsko tudi podatki o letalskem in raketnem zvezo Jugoslavije.

o pionirjih varčevalci h

Ni vedno treba hoditi v banko, včasih kar hranilnica pride na obisk. Če ji je lepo, se nastani za stalno. V šole so prišle pionirske hranilnice. Pionirske hranilnice? Da. V njih delajo pionirji: najprej so tu pionirji varčevalci, ki dinarjev, zasluženih s priložnostnim delom, ali dinarjev, s katerimi so jih nagradili mame in očki in tete in strici in dedki in babice, ne porabijo za sladkarije ali kakšne neumnosti,

pač pa sklenejo varčevati, da bi si kasneje kupili kaj koristnega in lepe­ga. Potem so tu pionirji uslužbenci: v hranilne knjižice vpisujejo, koliko denarja je kdo vložil, koliko ga je kdo vzel ter vodijo podatke, ki jih mora hranilnica vedeti o vseh varčevalcih, o količini denarja ter o datumih dvi­gov in pologov. Na koncu seveda tudi zračunajo, kolikšne obresti bo­do dobili vsi varčevalci.

r---------------- .--.- _______ -,

10 ljubljanska banka

Ef3 LETALSKI VESTNIK Organizacijsko gla'silo 10 ZLOS *Ieto VII *številka 2. februar 1982,

Posvet upravnikov v Portorožu ZAPISNIK seminarja upravnikov , mehanikov in ostalih strokovnih delavcev ZLOS , ki je bil v času od 14. do 17 . januarja 1982 v Portorožu, ter sprejetih dogovorov.

Prisotni: AK AJDOVŠČINA

Lorencon Edvard , Štokalj

Stojan, ALC - - Kadunc Bojan , Hladnik Vojteh , AK CEUE -Karner Peter , Glinšek Drago in Gajšek Franc , AK UUBLJANA - Pirc Vasko, Janežič Franc in Golobič Vinko, LC MARIBOR - Erjavec Rudi , Vrečko Edi in Majcenovič Zvonko, AK MUR· SKA SOBOTA - Petrovič Sta· nislav in Brodar Franc, DLC

SKUPŠČINA ZLOS-a Predsedstvo skupščine Z LOS ski icuje na osnovi 18. in 21. člena

Statuta .. SKUPŠČiNO ZVEZE LETALSKIH ORGANIZACIJ SLOVE·

N IJE v soboto, 27. februarja 1982 ob 10. uri v dvorani Savskih elektrarn na Hajdrihovi 2 v Ljubljani.

Predlog dnevnega reda:

1. Pozdrav gostov in delegatov ter ,izvolitev delovnega pred· sedstva

2. Razglasftev najboljših športnikov in organizacij ZLOS za leto 1981 ter podelitev plaket ZLOS

3. Izvolitev organov skupŠČine 4. Uvodna razprava v. d. predsednika predsedstva k poročilu

ZLOS 5. Poročilo verifikacijske komisije 6. Sprejem programa ZLOS za leto 1981 7. Zaključni račun PS ZLOS za leto 1981 8. Poročilo samoupravne kontrole 9. Sprejem programa ZLOS in predračuna PS ZLOS za leto

1982 10. Sprejem sprememb statuta ZLOS 11 . Razprava o poročilih jn pianih 12. Volitve 13. Sklepi skupščine Po 17. členu statuta sestavljajo delegacijo največ trije delegati s

pravico enega galsu, če imajo pismeno; pooblastilo svoje osnovne organizaci,ie.

Vršilec dolžnosti predsednika PS ZLOS: ALOJZ GOJČIČ

NOVO MESTO - Kos siivko in Šuštar Adolf, KL POSTOJ· NA - Golob Rok , OLC POR· TOROŽ - Ličer Benjamin, Marjanovič Vlado in Ganza Uroš, AK PTUJ - Čuček Ivan, Hojnik Danilo in Firšt Branko •

. AK SLOVENJ GRADEC - Čas Jože in Tretjak Alojz, AK VE· LENJE - Leskov~k Marko. KA SLOVENSKE KONJICE -Zorko Dušan, ŠC IAA - Go· riupJanči, DS pri P~ ZLOS -Bitenc Mirko, Bizilj Stane in Brezar Janez.

Ostali Plnanji sodelavci in gostje, ki so bili ,risotni na seminarju in dogovoPlli:

Gojčič Alojz v. d . predsendik PS ZLOS. Step&čič Peter -sekretar KVSJ . Turk Janez -poUc V. P. 2050. Gligor I vaščenko. Trifunovič Svetozar. Isakovič Miroslav - SVI ZKPZ. tov. Djordjevič in 'Dr-aškovič -teh. insp. SVI ZKPZ. major Tica larko in kap . Bivic Bori· voj VV A Zadar. Sarlah Ivan -AC'RVP Ljubljana- Brnik. Ajdič Avgust - preds. prop. komisije pri PS ZLOS. Rojnik Črtomir - preds.jadr. kom . pri PS ZLOS. Pesjak Gabrijel -vabljeni predavatelj. Menegalija Stane preds. PK VSJ in Potoč· nik Pavel predavatelj .. ELAN;!".

Seminar jypotekal po progra· mu seminarja. obdelane so bile vse strokovne panoge. ter spre· jet program dela za leto 1982 z določenimi zaključki za po. samezno dejavnost. '

Strokovni program posamez·

nih letalskih šol za leto 1982je na tabelah v prilogi tega zapisni­ka. - Prvi dan seminarja je tov.

Gojčič Alojz, izčrpno sezna­nil vse udeležence o družbe­no ekonomskih in političnih odnosih doma. in v svetu . Stabilizacijskih naporih in ciljih , kakor tudi o zunanje-

I politični dejavnosti Jugosla­vije in njeni vlogi v gibanju neuvrščenosti.

••• JAORALNA DEJA~OST

Osnovno šolanje

Osnovno šolanje učencev v jadralnem letenju in s tem tudi kandidatov za motorno šolanje ŠROA v letu 1983 se je vdiHo v internatih posameznih letalskih šol. Planirano število kandida­tov v letošnjem letu za to šo­lanje je realno oz. v okviru po­treb šolanja novih kadrov.

Vse letalske šo)e morajo za šolanje brezpogojno izpolnjeva­ti Rogoje minimalnih norm , predpisanih za tovrstpo šolanje.

Internat šolanja učencev po­godbenih nalog bo organiziran' v Murski Soboti. Vsa vprašanja v zvezi z organizacijo tega inter­nata rešujeta ZLOS in AK Mur­ska Sobota medsebojno , ko bo­do znana pogodbena določila. Sprejet je bil sklep, da v pri­meru, da BLANIK Murske So­bote ne bi bil popravljen do internata, to letalo posodi M. Soboti AK Slovenj Gradec.

J

Republiško jadralno prvenstvo Prvenstvo organizira AK Ptuj ,.

v času od 28 . 5. do 6 . 6. 1982. V zvzei z organizacijo prvenstva je bilo dogovorjeno: - osnutek Pravilnika tekmo­

vanja izdelata ZLOS in AK Ptuj do 15. 2 . 1982. Na osnovi tega se mora pravo­časno zahtevati odobritev sli­kanja iz zraka,

- višina kotizacije po tekmo-

JI

valni ekipi bo določena kas­neje,

- vodja tekmovanja bo tov . Hojnik Danilo .

- glavni so.dnik tov. Bizilj Sta­ne

- sodniki: AK ptuj (Cestnik Matevž, Kolarič Igor) DLC Novo mesto (Kastelic Zmago) ALC Lesce - doloqi sodnika in sporoči ime ZLOS-u

- foto laborant tov. Primožič Jože (z njim uredi ZLOS).

- za potrebe republiškega prvenstva ZLOS deponira v AK Ptuj 2500 I goriva 100 LL iz prve uvozne kvote ka­tero bomo prejeli .

- Letala za vlek s pilotom za potrebe prvenstva dajo slede­či klubi:

AK PTUJ AK CELJE AK M. SOBOTA DLC NOVO MESTO LC MARIBOR OLC PORTOROŽ

2 letali I letalo l letalo l letalo l letalo

- rezerva. - Predvideno število udeležen-

cev - tekmovalcev na prven­stvu:

AK A~DOVŠČINA ALe LESCE AK CEUE AK MARIBOR AK M. SOBOTA KLPOSTOJNA DCL NOVO MESTO OLe PORTOROŽ AK PTUJ AK SL. GRADEC AK VELENJE Skupno

)

I letalo 3 letala 5 letal

4 letala 3 letala I letalo 4 letala I letalo 4 letala :2 letali 3 letala 31 letal

Tekmovanje jadralnih pilotov za pokal "B - 4"

Tekmovanje hQ v času od 13 do 16. maja 1982. Organizator tekmovanja je DLe Novo me~o. ,

V zvezi s tem tekmovanjem je bilo dogovorjeno : _. Pravilnik tekmovanja izdela

DLe Novo mesto do 15. ,2. 1982.

- ZLOS deponira v Novo mesto 2000 I goriva 100 LL za to tekmovanje.

1

- Vodjo tekmovanja in sod­niško komisijo določi DLC Novo mesto .

- Letala za vlek s pilotom za .tekmovanje "B- 4" dajo:

DLC Novo mesto 2 letali AK PTUJ ' 1 letalo AK CELJE 1 letalo AK AjDOVŠČINA rezerva - Predvideno število tekmo-

valcev na pokalu "B- 4" iz letalskih šol:

AK AJDOVŠČINA 1 letalo ALC LESCE 1 letalo AK CELJE 2 letali AK LJUBLJANA 2 letali AK MARIBOR 1 letalo AK MURSKA SOBOTA

1 letalo DLC NOVO MESTO 4 letala KL POSTOJNA 1 letalo OLC PORTOROŽ 1 letalo AK PTUJ 2 letali AK SLOVENJ GRADEC

AK VELENJE Skupno:

1 letalo 2 letali 19 letal

Državno jadralno prvenstvo Termin tega tekmovanja in

orgaI'lizator še nista določena . V vzezi z organizacijo tega tek­movanja je bila iznešena pri­pomba oz. predlog, da naj bi to tekmovanje trajalo časovno 12' dni. Pravilnik tekmovanja in ostala določila izdela zvezna jadralna komisija , a jad raIna ko­misija pri PS ZLOS določi reprezentanco Slovenije za ude ­ležbo na tem tekmovanju in vse ostalo v zvezi s tem .

V ZVEZI Z UDELEŽBO NA VSEH' TEKMO­VANJIH SO HIll VSI OPOZORJENI NA PRA­VOČASNO NABAVO FIL­MOV ZA SVOJE TEKMO­VALCE!

Izpiti za dovoljenja jadralnega pilota in pooblastila

Spomladanski izpitni rok : termin od II. do 13 . (l. 19X~

, organizator: OLe Novo mesto . Zadnji rok /'.<1 pošiljanje pri ·

LE rA 1.. S I(A locblQl;I;I" SR ZL

1"0 c.,OJ I ~A: DIJ ~ ~1I""..i i\,~~", Or."". Do". Sk.UP'<\"J UR \( M - t> .. ddov o

Iol~ ~k.u/">j J . \Xi., !>lotI" '1 (" l::.. " sp~~jll ireM~~ 1',lotov do'lO~"'; UI2.

ŠOLA. ~,,~. ,,; Ic.t, I,-t, "C " $0 H 600 'Ic. r~ r:1dV -.. 7 ~ - - - - - - - - bb5 2.451 VO :29 53 3!1" t2 1\.:100'15(.1 f...lA .---.

5 ~ - 2 2- • - - - - tO oo (0,000 20\- 31' --.. 5' 44 40 ~!; ~!\ :2. :2 o ? ~ 1 (, -1 ~ 2 .949 38 . ~a8 18 - ,. "2 8:2. ,,:2 41! ALe ti 42 2- 3 8 3 .. .. .. ~ 2000 20.000 .ta CDi &0 71t- 2S' -8 ;2 :2. 3 j - - - - - t...ae 2.3 "oo ~b 52 v;; 52 :2:2.

C L.L::JE. 8 CD 2. 2 3 2- 2. 2 .. .. -4(0'12- 25.000 .ta 52 '10 58 2~ ?

" lo :2. 2 4- - 1 - - ~,545 ~7. 74<0 ~ !le 8'~ "" 2.0 LJUBl..::JA!-JA (o 8 • 2- It- 3 ~ .. / .. .. 4~00 "~.000 -4S 6& & .. 10 -iG

19 ~O - - s . - - - - - 1.:!>94- H -595 . 3b 40 7" Ito ~

MA.RIBOR. -to 40 .. 2- 5 .3 5 - 2. 2000 2.0.000 38 40 78 50 2S' o

~

7 4 - - lo - - - - - 818 to .200 1" 1:2. ~ 15 :29 M ·.SOBOTA 5 ~ 2 2- 5 2- 4 .. 4 4. 800 - 8.000 "'1 ~S 32 2" 2S

7 4- - - 2- 1 4 -1 - - 915 13. lb7 ~S 3.s ~ ~9 I~

h.\()YO ML5TO 5 3 - 3 3 2- .. .. - 4000 40.000 '&7 39 7CD 42- 43 -:5 2 1 o - - - - - 255 :2.88 I~ II . 22 15 11

POS TO::HJA It- 4- .. a 3 .. - - - - ~lt-o . 3.400 15 43 28 4'1 42

PORTOROŽ. ~ - - - - - - - - - 16:lo . :2..:250 19 4- :l~ 4- · 7

S 2 .. .. 2 .. - - - - 35'0 5.500 .. It tO 20 tO 47 S 5' o " :lo - - - - - 1. 071 13. 007 ~:2. .5.5 4-S ~7 :2.4-

Pru'] S .3 4 2. 3 ~ .. .. .. .. Hoo .4.000 43 3'1 50 It-o 22 ~1 2- - :2. 2. 2- 2. - - - 759 ' 9. 5~~ H 2..0 .31 :l:l 25

SL. GRAD.f.c.. 5 5 It- 2. It 2 2. 2: " " HH "".·HO 8 22 30 35 37 (

- - - - - - - - - - 2.b9 1.989 e 2.. 29 2.. 9 VLLE!-J::JE.

~ 2 .. 2. 3 ~ " .. .( ti ~oo 6.000 .. It 2.~ 35" 2~ 47

'RiALl ZAC lJA 81 95 58 ~ ~5 2.9 4- 7 e- I ~ ..fQ.:2.7~ ~43. 9Q2 2.3·{ ~75 G06 4-oG 2.0

Pi.A~ --i982. 76 f01 "6 ~5 45 ~2. W .-to 9 7 "'2._87.3 .f~7.o.co 2~-1 408 639 4-74- 20

jav - prošenj in taks za ZLOS je 10.5.1982 Jesenski izpitni rok - termin od 1 7 . do 19. 9.

1982. - organizator: ALC Lesce

Zadnji rok za pošiljanje pri­jav-prošenj in taks na ZLOSje 17.8.1982.

Kandidati za organizacijo izpitov za pooblastilo za uči­telje jadralnega letanja so:

OLC Portorož - spomladan­ski izpitni rok

AK Slov. Gradec - jesenski izpitni rok.

O teh kandidaturah naj se obvesti VSl, ki formira komi­sijo in določi organizatorja to­vrstnih izpitov.

Takse za izpite ostanejo v višini iz leta 1981 in znašajo: za izpit 700.- din, popravni izpit 500.- din.

Dogovor je, da s~ pri prijavi za izpit vplača 50 % takse .

V zvezi z izpiti je bilo dogo­vorjeno še sledeče: - vsi kandidati za polaganje

morajo predhodno polagati klubske kontrolne izpite,

- stroko~ komisija za jadral­no letenje mora najresneje pričeti reševati . vprašanje strokovne literature za to zvrst dejavnosti,

- izpitna komisija mora v bo­doče uporabljati v svojih testih izključno podatke in vrednosti iz ,,Navodil za upo-­rabo" posameznega jadralne-ga letala, katerega je izdal proizvajalec letala. Ravno ta­ko se mora izboljšati metodi­ka dela pri organizaciji -polaganju izpitov,

- podana je bila sugestija, da se izpiti za učitelje letenja pola­gajo sukcesivno po predmet­niku tokom celega leta (ali letalske sezone). Sedanji na­čin nam namreč ne zago­tavlja, niti daje potrebne strokovne ravni tega kadra.

Sklep s katerim se strinjajo tudi predstavniki ZKPZ je: - strokovne službe ZLOS

(izpitne komisije panog)

naj takoj izdelajo predlog na osnovi podanih sugestij in istega pošlje na ZKPZ oz. VSl .

Ostali dogovori in vprašanja v jadralni dejavnosti - Po določilih Pravilnika o

uporabi padal, bodo skoro vsa rešiIna padala za jadral­no letenje (Z- IP- Ml) v letošnjem letu odpisana. Ker je to problem v celotni LZJ, bo VSl poizkušal dobiti za­dostno število padal POL-04 od KVL za zame­njavo odpisanih padal. Do­govor je bil, da vsi klubi pošljejo zahtevke za nova padala preko ZLOS naj­kasneje do 1. 3. 1982.

- VIT LA : - "TOST" vitko se po odobritvi KVL lahko ko­risti tudi za potrebe šolanja pilotov AK s tem, da je pre­venstveno namenjena za učence pogodbenega šolanja. V zezi s tem je bilo dogo­vorjeno : AK Murska Sobota in AK Ptuj organizirata skupni internat šolanje učencev z uporabo vitle "TOST". Ta internat se organizira pred terminom pogodbenega šola­nja. Drugi internat šolanja učen­cev z uporabo te vitle se organizira v Celju . Ta inter­nat bo po šolanju učencev pogodbenih nalog in je po­dogovoru skupen za AK Ce­lje, AK Slovenj Gradec in AK Velenje . V zvezi s temi internati je bil dogovor, da se v njih vključijo kandidati za učite­lje jadraJnega letenja, da iz­vrše potrebni metodski nalet (20 ur) za učitelje na vitlu

- Ker vitla niso v registru ZKPZ in s tem tudi ni ob­vezen letni tehnični pregled istih, so bili vsi imetniki vitel opozaorjeni od delegata SvI na vzdrževanje tega sred­stva . Obvezni letni pregledi obsegajo: - pregled motorja,

- pregled sistema navijanja in bobnov,

- pregled sistema za seka­nje.

- AK Murska Sobota mora ta­koj oz. najkasneje do 1. 2. 1982. dostaviti ZLOS-u seznam potrebnih rezervnih delov za vzdrževanje vitle "TOST" , da se pošlje zahte­vek za te dele na VSJ.

- Vi tla ,,Herkules" so že v ze­lo izrabijenem stanju in je zelo vprašljiva nadaljna var­na uporaba istih, ker je mo­tor teh vitel izvenserijski in zanj ni moč dobiti rezervnih delov.

- Z ozirom na energetsko kri­zo moral strokovna komisija za jadralno letenje vprašanju · vitel posvetiti več pozorno­sti. V zvezi s tem je bilo po­danih več informacij: ~ TAM - možnost koopera­

cije s "TO ST" - FAJ "Jastreb" Vršac -

razvija projekt vitla - ČSSR - izdeluje , mož­

nost uvoza (kliring). - Ponovno je bilo izpostavlje­

no vprašanje TERMIČNE KARTE SRS in dopolnje­vanje iste z novimi podatki. Zadnja leta so upravniki le­talskih šol pozabili na to svojo obvezo in obstoja bo­jazen, da bo dolgoletno raziskovalno delo slovenskih jadralcev zaman oz. ne bo služilo svojemu namenu. De­lo na tem področju se mora nadaljevati , to je naloga ko­misije pri PS ZLOS, ki naj to delo ponovno oživi s konkretnimi zadolžitvami.

- Za vse učitelje jadralnega le­tanja letalskih šol ZLOS bo organiziran strokovni semi­nar. Program seminarj a izde­la tov. Rojnik Črtomir, ka­terega preko ZLOS-a pravo­časno pošlje vsem organiza­cijam. Seminar bo v Celju dne 27. 2. 1982.

MOTORNA DEJAVNOST

Osnovno šolanje Po programu dela v tej de­

javnosti bomo v letošnjem letu šolaH 20 učencev-začetnikov. Število je realno v odnosu na potrebe za nadaljnji ko~ti­nuirani razvoj te dejavnosti. Večina letalskih šol bo šolala učence v lastnih internatih. Šo­le , ki pa ne izpolnjujejo pogoje minimalnih norm za tovrstno šolanje , pa pošljejo učence v organizirane internate po med­sebojnem dogovoru.

Internat pogodbenega šola­nja motornih pilotov bo v Ptu­ju. Ko bodo znana vsa po­godbena določila in število učencev se pd vseh vprašanjih v :zvezi z organizacijo in reali­zacijo tega internata dogo~ori­ta medsebojno ZLOS in AK Ptuj.

Republiški aero-raUy Tekmovanje bo organizirano

v času od 25 . do 27.6. 1982. Organizator tekmovanja je LC Maribor .

V zvezi z organizacijo rally-a je bilo dogovorj\enq: - Pravilnik tekmovanja izqela

motorna komisij k pri PS ZLOS in mora biti poslan organizacijam najkasneje do 25 . 5. 1982 .

- Pravilnik mora vsebovati do­ločilo , da je dovoljeno pri­stajanje samo na glavno pod­vozje z uporabo za.krik,

- dogovorjeno je bilo, da po­sadko letala sestavljata dva člana pilot in copilot (mlajši persp. motorni pilot),

- vodja tekmovanja: določi LC Maribor.

- glavni sodnik: tov. Golob Rok ,

- sodniki: določi motorna ko­misija pri PS ZLOS,

- višina kotizacije za tekmo­valno ekipo bo določena kasneje ,

Republiško akrobatsko prven­stvo

Prvenstvo organizira K l PO-

stojna 22. 7. 1982\ V zvezi z organizacijo tekmovanja je bilo dogovorjeno: - tekmovanje je moč organizi­

rati samo pod pogoj~m , da imamo ' v ZLOS-u najmanj dve leti ,,zUN",

- Pravilnik tekmovanja izdela motorna komisija pri, PS ZLOS, skupno s KL Postoj­na in ~ora biti poslan orga­nizaoijam najkasneje do ~2 . 6.' 1982.

- vodja tekmovanja: tov. Rupnik Franc,

- glavni sodnik: tov. Hojnik Danilo ,

~ sodniki: določi mot. komisi­ja pri PS ZLOS, \

- višina kotizacije se določi kasneje. )"

JugQslovanski aero-rally Tekmovanje bo v času od

28 . 7. do 2. 8.1982 . Organiza­tor tekmovanja je AK Štip. Določila Pravilnika tekmovanja še niso znana, yendar je bilo dogovorjeno , da v kolikor bo predvidena dvočlanska po­sadka, le to sestavlj ata ' dva pi­lQta, športnika- tekmovalca. Posadke določi mot. komisija pri PS ZLOS na osnovi rezulta­tov rep. aero- rally.

DriJlvno prvenstvo v akrobat­skem letenju

Tekmovanje je predvideno za čas od 4. do 7. 7. 1982, a organizator tekmovanja naj bL bil AK Paračin . Z ozirom na potrebno trenažo za tovrstna tekmovanja in s tem na var­nost letenja je mnenje vseh, da predvideni termin ni sprejem­ljiv. V zvezi s tem je bilo do­govorjeno sledeče : . - VSJ naj vidi z organizator·

jem možnost prestavitve da­tuma tekmovanja na kasnejši termin,

- za organizacijo tega tekmo­vanja je poslal kandidaturo na VSJ tudi O lC Portorož. Zakaj njihova kandidatura ni bila upoštevana?' Sestavo ekipe Slovenije za

to tekmovanje določi motorna I

komisija pri PS ZLOS na osno­vi tekmovalnih rezultatov pilo­tov akro- letenja.

Izpiti za dovoljenja športnega pilota in pooblastila

Spomladanski izpitni rok - termin od 21. do 23. 5.

l 1982. ;: - organizator: DLC Novo

mesto Zadnji rok za pošiljanje pri­

jav- prošenj in taks na ZLOS je 21. 4. 1982.

Jesenski izpitni rok - termin od 24. do 26. 9.

1982. - organizator: LC ,Maribor

Zadnji rok za pošiljanje pri­jav-prošenj in taks na ZLOS je 24. 8.1982.

Takse za izpite ostanejo v I

višini iz leta 1981 in dogovor je , da se pri prijavi za izpit vplača 50 % takse . - Izpiti za učitelje motornega

letenja so v domnevi zvezne izpitne komisije pri VSJ, vendar naj bi se polagali 'po predlogu, ki je naveden v jadralni dejavnosti iz istih vzrokov.

Ostali dogo.vori in vprašanja v motorni dejavnosti

- "ZUN" - ZLOS naj takoj napravi

prošnjo za dodelitev še ene­ga letala ,,zUN - 526" in naj isto pošlje na KVL pre­ko VSJ. V prošnji naj bo navedena trajna rešitev -dodelitev letala, oz. časovno omejena rešitev - posojilo dveh letal ,,zUN" za čas se­zone (dodelitev resurza) .

- Vprašanje lastništva letal ,,zUN" oz. uporaba istega izven matičnih klubov. Pra­vilnik v zvezi s tem je bil w­delan in sprejet na PS ZLOS z določenim dopolnitvami. Za izdelavo istega je bil za· dolžen ,tov. Berčič Maks (AK Ljubljana) . a Pravilnik naj ZLOS pošlje vsem orga­nizacijam do l . 4.1982 .

L.LTALSK.A O!otl. Š/-o.t l'rof. i'bcI.lal,1i IQ. 501a. ... je. -. Vle" : ..... ~1. 1'os,lovt:lO -SK.UPA:J Ha ~Q &I"'"co,j Sltvr .. j '.,...r ......

dov. lJ~;~. ; ... ~Il<>= {,_I",lu" to.) ... ;!>tiifto

t ... e-&; ",IL SOl-A šola. d.O'll. A.~. UR UR uR. UR. ~IQ"'3\1 ili 10\0" clo,o~ .... ~ .. ~"o1"

, . .~ 2 4- - - 398 2."~ ... 2- "lo"! e 2.0 že :2·2 2.1 A:JOOVS('It-.lA. 4 2 - 3 - , 2'14- 2~5 ~oo 58'7 '1 24 28 ~ i'1

~ 3 ~ - - 403 4-6" 285 ~t74- 4 ... 2 ~ 4-2- ~9 ALe. 3 3 ol ~ 550 430 500 ~480

i--2 6 43 49 4~ 20

- 2- 2 - ·14-5 2.92- foV 501 3 "'0 4-3 OIt-O 012 (.l...L::JE

4 t ol 3 249 450 50 74.9 .. 41 43 42 1. -1 :JUB.L:JA..,I--I A.

4- Z 2- - - B02 2~4- 25~ . 1299 ~2 50 b:2. 54- :2~

It 4 i 2- S 600 ~00 eOO 4700 ~ .2 ~ '-6 "3 '7 ~ - 2- - 422- ~:2. - eS4- 8 ' 25 ~~ ;l5 '2.7

MA.RIBOR .. 5 - - 3 4.00 4090 - 890 9 2~ 35 14 25 . :z. - - - - 24-'+- 2. ... 3 .- 487 2- ~2. 1 ... 1:2. 3 ...

1'<1 . SOBOTA t 2. 2 2 220 243 lo 505 2 ~7 .(9 .f9 2S -3 .3 - - - 2.~" . '37" -1!)o '782- -t ... 1 .... 28 19 28

h.Jovo M~S TO 1-- 2 - .. - 46'0 350 400 600 9 49 ~8 24 11 :) - - - - 18.5 63 8 2."''t- '7 8 iS' 9 l7

POSTO:JI-JA 4 3 - ~ - 240 ~60 - ? 9 46 ' .fi. U 3'60 II .3 .3 - - 2- 255" 8f> b03$C.~ .• -1136 13 to 23 to t70u:

PO~TOROz:. ~ 3 .. .. 2 350 60 0/800 490/800 43 to 2& il 24 ~ - - - - 4.30 .30:2. 72- 805 I .55 3'1- .53 :lit-

PTUJ .. -i - - - Jt,to 3"0 200 92.0 2. 3~ ~5 3't- 20 -- .3 t ~ - 317 2.10 \28 655 3 17 2.0 :2.0 :3~

SL . ~R"DLc.. - .( - 2 2. 280 2.00 "50 ~30 1 .. 2 22 043 lot ... j 2- 1 - :2.8fo 41 - !>27 ... H 15 42- :2.:2.

VE-LEl--.l:J.E. 3 2 - - 2. .00 200 - 300 ~ 4i ~5 .fit 20

1aALl Zl\CIJA. . 81 ~i 2.0 14- " 2- 4. ~4-1 '3.0'78 1.780 8 .999 "79 2.64- .36.3 ~oc 2-1

PLA~ - .. 982- 2.0 ~O 4 ~4- 2~ 3.?6!> ~.4.e 2.780 9.961 ,~ 30~ 37~ ~!>lt .(9

- Mehaniki letalskih šol AK Ljubljana in AK Celje mora­jo takoj dostaviti ZLOS-u seznam potrebnih rezervnih delov za vzdrževanje letal "ZLIN". ZLOS na osnovi seznama napravi zahtevek za te dele in ga pošlje na VS] (KVL). oz. poizkuša dobiti potrebne dele iz ČSSR.

- Dogovor je bil, da vse letal­ske šole pošljejo na ZK.PZ točne p<Ddatke' o pozidjah svoj ih letališč. Podatki naj bodo vrisani na karti 1 :2000 ali 1:5000. Te podatke rabi ZK.PZ - TAKO], ker je v izdelavi ,,AIP športnih leta­lišč v Jugoslaviji" (se že pri­pravlja na tisk)

- Sprejet je bil dogovor, da se pošlje zah tevek na ZK.PZ, za spremembo Pravilnika proti­požarne zaščite na letališčih, oz. sredstvih za to zaščito po določilih Pravilnika.

- Za vsa letala, katera so bila nabavljena v preteklih letih iz uvoza je potrebno formi­rati knjižice za vzdrževanje letal, Knjižica naj bi bila po vzorcu ALC Lesce oz. naj se uredi nabava preko njih.

- Vse letalske šole morajo imeti do pričetka letalske sezone urejene oz. oformlje­ne ,,Registre servis biltenov" proizvajalcev letal, za vsa le­tala, ki jih letalska šola po­sreduje.

- Na vseh letalih PA - 18.je potrebno izvršiti do letalske sezone MODrFIKAC'IJO po določilih "BILT~NA št. 706". Material za to n~odifi­kacijo se lahko nabavi v ,,SOKO" Mostar.

--' Ponovno so bili . opozOIjeni vsi upravniki in mehaniki le­talskih šol na redno pošilja­nje "MESEČNIH TEH­NiČNIH POROČiL". Dogovorjeno je bilo. da to­kom cele letalske sezone vsi upravniki vodijo evidenco prepeljanih potnikov oz. za to P0rabljencga resurza in iz

, tcga naslova ustvarjenega prihodka. Prihodki naj se

vodijo ločeno za dinarsko oz. devizno plačilo uslug.

- Podana je bila informacija, da bo v času od 8. do 13. 3. 1982. organiziran seminar za letalske mehanike. Semi­nar bo organiziran v VTC Vršac z izpiti z!l poobla-stilo fa vzdrževanje jadral-nih letal. Tega seminarja naj bi se udeležili vsi mehaniki letalskih šol. ~LOS-a.

••• PADALSKA DEJAVNOST

Osvnovno šolanje

Po programu te dejavnosti bomo v letošnjem letu šolali 45 učencev začetnikov. V tem šte­vilu so tudi deloma zajeti učen­ci pogodbenega šolanja v koli­kor izpolnjujejo določila po­godbe (letniki 1963,64,65).

Vse v zvezi z organizacijo internata šolanja pogodbenih nalog se določi kasneje, ko bo­do znana določila pogodbe. V kolikor bodo pogoji za realiza­cijo te naloge nesprejemljivi v odnosu na sklep PS ZLOS v zvezi šolanjem oz. varnostjo skakanja.

Termini internatov šolanja, višjega-šolanja skoriščenjem letala AN-2 za leto 1982.

od 23. 4. do 03. 5. 1982. A LC' -- Lesce

od 12. 6. do 20. 6. 1982. A LC' -- Le see

od 4. 7. do 13.7.1982. AK PTUJ

od 14.7.do 18.7. 1982. AK ' M. SOBOTA republiško

prvenstvo

Republiško padalsko prvenstvo - člansko in mladinsko

Republii;ko člansko in mla­d insko prvenstvo organ izira AK Murska Sobota ob pomoči ZLOS-a. Tekmovanje bo v času od 13. do 18.7. 1982. V zvezi z organizacijo tekmovanja je bi­lo dogovorjeno: + vodja tekmovanja: tov Brezar

Janez

- glavni sodnik: tov. Bunčič Drago

- sodniki: ALC Lesce (1) AK Maribor (1) AK Celje(l) AK Ptuj (1)

- Tekmovalni Pravilnik mora biti poslan organizacijam naj­kasneje do 13.6.1982.

- Višina kotizacije za udeležbo na tekmovanju se določi kasneje

Državno padalsko prvenstvo -člansko

Tekmovanje bo v času od 21. do 27. 7. 1982. Organizator tekmovanja je SAK Zagreb. Slo­venij a se bo tega tekmovanja udeležila po doloČilih tekmo­valnega sistema. Ekipno določi padalska komisija na osnovi re­zultatov republiškega padalske­ga prvenstva.

Državno padalsko prvenstvo -mladinsko

Tekmovanje bo v času od l. do 4. 7 . 1982 - organizator tekmovanja še ni znan. ZLOS se tega tekmovanja udeleži z ekipo v skladu z določili tekmovalne­ga sistema.

Pokal • .podlehnik 82" Tekmovanje bo 1. 8. 1982 v

Ptuju. Organizacijo tekmovanja v celoti prevzema AK Ptuj, vključujoč Pravilnik tekmo­vanja. športno komisijo in dolo· čitev višine kotizacije.

Tekmovanje za • .Pomurski po· kal"

To tekmovanje orgaIl1Z1ra AK Murska Sobota v okviru ob· činskega praznika in na njem sodelujejo tudi padalske ekipe pohratenih mest z Mursko So hoto. Točen termin tekmovanja se ni določen, a predvidoma bo organizirano v drugi polOvici meseca septembra 1982 .

Izpiti za dovoljenje plldalca

Spomladanski izpitni rok - termin od I3~ do 14. 7.

" 01).4 01J.2 Ll: TAL 5 K.A. 0s41. . Do'" 1)Č;.;~, Sil. Zi. . ~1Q.'l. ~cI.. r<Ml. : c.- .. of. ., ," SO!...A. uc.

-- / - ~ ..

~

"::lDOV~CI~A - ~ - - - - -

- 2. - - - -ALe.

, '7 ~ . ~ 5' 2 2 ---~O 4- . .. 4- 2 - -3 - - - -

CEtJ.f. - - - - - - -,

-LJUBLJA.\..lA.

- - - - - -- - ~- - - - -/

/ 4- t - 2- • 2- 3 MAR-IBOR.

{o lt- i _, lt 2 3 -M.SOBOTA

2... - - - - - -1- -

~ S . 2. 2 --\Jovo ML5TO

~ - - - - -

- - - - - - --- - - - - - ->0

POSTO::J~A. S 2. - - _. -- -I

PO"TOROŽ. S - - - ---, - - -S 2. - - - .... -4- - - - - - 4 L

PTU::J CD ~ .. 2- 2- J .. , J - -- - - -- -

SL. ~ RAD.E..c.. . - - - - - - -V:E.. J...E t-.l ::J.E. -

1 - - - - - -4- - - - - - -

~ZAC.IJA. -81 26 4 4 7 3 5 5 --.

'PLA~ -1982. 45 22 6 .0 fi> 6 .4 /

DIJ.3 5IlUPA,:l \ola. ~ . , h· ... u; .. '" - S ilO KOV &o'"",.

- e- l 5'

- 249 '7 5 - 4-.828 '7 :li

... 26'00 --- 040 2.+ -- 7'- 8 4-

- ---300. -t 4-- - - --- ~

- - - -,

oS4- ~ .. e - , 42,00 ~4- ... &

- 52.0 7 9

4-50 ~ V 9 32- iO 2-

- 50 --- - 3 - 7 2- -

r - .. as- '1 - 2. - 04~_ ~o 2-

- ~oo- '5 '1 - 4058 . 1+- .. ~ - ~Q.SO 42- 45·

- - - -

- - - -- 2.4- ~ • - .. .co s • - 7. 349' .!il 76

~ 6.5~ 76 79

~--

Sltu .... ~ SIw,...j ~cod.k~ .I.o>iotj •

a- e 42 S 2.e. ~4

3+ 28. -

~'- 4-

S It - -- -W te

.30 2.0

"Eo 9 ,,~ H U 4-

3 3 2- {

9 3 iL 2.

·us 4-17 13

25 "9 - -- -2- -i

6 ~

~~9 83.

~5'.5 98

~ ..... ~. ~I&c .. r;; .. -1..

~

20 ~"2.

. 7~ b

~O

--~

4-0 3,3

2.8 ;5

.ff» :.3

43 W

2.0 -

~

50 --42

.8 - 57,..,

4-2, .

11 > O > ~r

(1'

-t < O , r;j fn )­r-.-N >--c u >­{p ->-

" r-> r. ~ ~

~

1982. - organizator: AK Ptuj

Zadnji rok za pošiljanje pri­jav na ZLOSje 13.6.1982.

Jesenski izpitni rok - termin od 2. do 3. 10. 1982. - organizator: letalska šola re-

gije, ki bo imela največ kan· didatov ' Zadnji rok za pošiljanje pri­

jav na ZLOSje 2. 8.1982.

Ostali dogovori in vprašanja v zvezi s padalsko dejavnostjo - Analizirani so bili vzroki za

stagnacij o te dejavnosti v zadnjem obdobju in so nekje skupni: 1. Odnos samoupravnih

struktur v AK do te dejav-nosti. .

2. Vprašanje učiteljskega kadra v posameznih letal­skih šolah, za to zvrst de­javnosti.

3. Vprašanje letal za metanje padalcev in s tem v zvezi tudi objektivna možnost realizacije plana dejavno­sti.

- Sprejet je bil sklep, da se po teh vprašanjih izdela analiza in prezentira na naslednji se­ji PS ZLOS.

- Dogovorjeno je bilo, da se organizira seminar za učite­lje padalstva. Seminar naj bi bil dvodnevni in bi bil orga­niziran v ALC Lesce. Ter­min seminatja naj bL bil v mesecu marcu-aprilu 1982.

- Dogovotjeno je bilo, da AK Murska Sobota da za potre­be padalske dejavnosti pri­morske regije letalo VTV A-60. Dogovor je bil za 40h resurza. Termin in vse ostalo se dogovorijo ' medsebojno z organizator­jem padalskega inteplata (KL Postojna ali AK Ajdovščina). .. ~

ANALIZA NESREČ V LETU 1981

Podana je bila analiza nesreč v letu 1981, ki so se zgodile v naših organizacijah. Inšpektotji SVI-ZKPZ, pa so podali analizo inspekcijskih pregledov naših letalskih šol tokom lanske letalske sezone, njihove ugotovitve oz. najdeno stanje.

Dogovor za bodoče delo na osnovi ugotovitev - v zimskem času izboljšati

uttjevanje teoretičnega zna­nja pilotov,

- veG pozornosti posvetiti po-

znavanju ekspoatacije letal, - poostriti oz. striktno izvajati

splošno pripravo na letenje, - posebno pozornost posvetiti

organizaciji letenja, kadar se leti z letali ,,zUN-S26" in "VTVA-7S".

- pri jadralnem letenju ob­vezno vnesti v program šola­nja ali trenaže ,,PRISTAJA­NJE ' V KVADRAT", ker je &0 % vseh nesreč posle­dica neznanja ali netrenaže pri izvenletališčnem pristan­ku,

- upravniki letalskih ~l so dolžni in morajo izvajati kontrolo nad delom učite­ljev padalstva,

- primarna naloga vseh uprav­nikov letalskih šol je organi­zacija letenja in skrb za var­nost letenja. Za vse to so kazensko in materialno od­govorni. Vsa ostala dela in naloge upravnikov letalskih šol so sekundarnega zna­čaja in niso opravičilo za nemarnost oz. neorganizaci­jo letenja.

. - v vse samoupravne akte le­talskih šol ali AK je potreb­no vnesti klavzule in razčle­niti materialno odgovornost pri nesrečah,

- v obdobju pred pričetkom

letalske sezone se mura skli­cati sestanek vseh komisij za nesreče pri ZLOS-u. Odgo­vornost komisije pri nesre­čah te Ij a enoten pristop in

, ~' --, ' " " 1: .7,":, . . .. ." ' .,"" ""

enako delo vseh komisij, za­to se smatra, da je dogovor pred pričetkom letalsk~ se-zone nujen. ,

- ta dogovor za bodoče delo naj se obravnava na vseh se- I

minaIjih učiteljev letenja in padalstva, ki bodo organizi­rani v letu 1982.

Letalo "UTV A - 75" - napa­ke, vzdrževanje in eksploatacija

Predstavnika VV A Zadar 'sta seznanila vse sodelujoče na se­minarju z izkušnja1}li, ki jim

ima VV A z letali UTVA- 75" . Ta letala so pri

;{jih naletela do sedaj cca 10.000 ur letenja. Pri tem so se pokazale določene po~anj­kljivosti katere, pa pr?lzva~~lec žal prepočasi odpravlja. NJiho­ve izkušnje bodo za naše org~­nizacije, ki imajo ta letala se kako dobrodošle, tako v pogle­du vzdrževanja kakor tudi eksploatacije teh letal.

VVA Zadar priporoča: - uporabo olia, ScheIl W- 80,

univerzalno olje za motOIje na V- 53,

- uporabo maske za zaporo zraka hlajenja cilindrov mo­torja pri uporabi letala -v zimskih pogojih. Vzorec te maske ZLOS lahko dobi v VVA Zadar,

_ itesnila za izpušne cevi mo­torja, katerih nabava je bila do sedaj zelo problematična se lahko nabavijo pri pod-jetju "SILARAPID Zagreb". Tesnila so izdelali po naročilu VV A, so zelo kvalitetna in poceni.

- VV A Zadar je izdelal~ listo pregledov letala "UTVA-75", ki je že v tisku. To prepotrebno navo­dilo Ila vzdrževanje letala, ki bi ga sicer moral izdelati proizvajalec, bodo imetniki letal lahko dobili v Zadru .

VV A Zadar opozarja: - vrij z letalom "lITVA-75"

je pri sedanji k9nstrukciji nepriporočljiv nevaren. Letalo pri pravočasne1p in popolnoma pravilnem ukre­panju po enem obratu za­muja z zaustavljanjem za 2 in 1/2 obrata,

- vso pozornost posvetiti ob­ratom motorja pri letenju v

, ,

zavojih. Motor samodejno poveča število obratov v ostrih zavojih (popusti pri- , tisk v glavi za menjavo kora­ka) - rezultat nepazljivosti: 1 motor ' VVA, 2 motorja VS] že , ,zarib ali"

- pri letenju z letalom "UTVA- 75" stalno paziti na' ročko rezerva~a za gori­vo LO Oba. Učence stalno opoza~ati.

- Vse. letalske šole se lahko tokom sezone obrnejo za pomoč pri vzdrževanju teh letal '"!.a VV A z:adar - major Tica Zarko tel. 057 22- 946 ali 25- 841 in ter. 374. '

Letenje v kontroliranem zračnem prostoru - aerodrom­ska zona Ljubljana Brnik.

Predstavnik KL Brnik tov. Šarlah je seznanil vse upravni­ke z mejami nove (predvidene) zone letališča Brnik, načinom letenja v tej zoni oz. preletanju iste. Večjih kršitev pri letenju v aerodromski zoni v lanskem letu ni bilo in se je -stanje v tem pogledu v dokajšnji meri pbpravilo v odnosu na pretekla leta. Postavilo, pa se je vpraša­nje letenja vojaških letal v zo­nah našilI letališč in s telil resno , ogro žanje varnosti lete- , nja. V zvezi s tem vprašanjem , pa je hilo ugotovljeno, da je popolna nekordinacija med vojno kontrolo letenja in K L Ljuhljaila Brnik , ravno tako je hilo ugotovljeno še niz dru­gih anomalij pri vodenju letal npr. za nobeno letališče v SFRJ ni napravljena VFR pro­cedura s postopki za tovrstno letenje pristajanje ali preleta­nje . Sprejet je bil sklep, da se po vseh tch vprašanjih skličc sestanke, na katerem naj se iz­dela predlog za rešitev sedanje-ga stanja in ' sicer: ,

določijo koridorji VFR lete­nja v aerodrolllski zoni določijo vhodna izh09na

, " vrat a" v aerod ~olllsko zono in točkc obvczncga javljanja K L. pred vstopom v zono, il'.dcla,io VFR proccdure pri -

hoda ali odleta za letališča "Ljubljana- Brnik" in ,,Mari-bor". I

- Vsi ti predlogi s~ skupno z analizo ogrožanja varnosti letenja zaradi nekoordinacije vojna - civilna KL, pošljejo na VSJ in ZUKL.

- Sklicatelj sestanka je ZLOS in naj bi bil najkasneje do l. 3. 1982. in se ga udeležijo : KL "Ljubljana ':"Brnik" (tov.' Djuranovič) KL ,,Maribor" upravniki: ALC' Lesce AK Celje AK Ptuj AK Postojna DLC' Novo mesto

- Upravnik AK Maribor je opozoril vse , da se morajo letala, ki prihajajo v aero­dromsko zono Maribor jav­I~ati na frekvenci 122, 1 ker v ' primeru, da KL ne dela LC' Maribor povzame njiho­vo frekvenco.

V času seminarja so bila tudi ' sledeča strokovna predavanja:

Variometer totalne en'ergi­je, njegova montaža na jadral­na letala, napake in vzdrževa­nje.

Predavatelj: Črtomir Rojnik - dip. ing.

Jadralno letalo DG - 100 ELAN montaž<l letala, pregle­di, vzdrževanje , popravila in odklanjanje napak. Pravilnost eksploatacije .

Predavatelj: Pave I Potočnik - ELAN.

V zvezi s tem j~ bilo dogo­vorjeno s predstavnikom ELAN-a , da se v toku me'seca februarja 1l)~2 organizira stro­kovni praktični seminar za me­hanike organizacij ZLOS-a v tovarni ELAN. Tega seminarja se mehaniki udeleže v dveh skupinah, datUlIl sporoči ELAN po dogovoru z ZLOS-om .

Meteorološki pogoji jadra­nja, pogc:>ji za prelete in takti­ka preletav v od nosu na speci­fičnost danih meteo . pogojev.

Pred'avatelj: Gahrijel Pesjak dip . meteor.

Zapisnik sestavil IlREZAR JANEZ '

~amoupravna orgariiziraQost ZLOS

Zveza letalskih organizacij Slovenije je asociacija včlanje­nih organizacij na ravni republi­ke. Najvišji samoupravni organ je skupščina ZLOS. NJen izvršil­ni organ 'je Predsedstvo skupšči­ne ZLOS, ki ga sestavljajo dele­~ati včlanjenih ·organizacij. Za posamezna področja ima PS ZLOS strokovne komisije, kate­rih delegati so najboljši strokov­njaki iz vrst članstva za posa­mezna področja . ZLOS je pre­ko delegatov vezana na Zvezo telesnokulturni h organizacij Slovenije glede dogovarjanja o programih in sofinanciranju vrhunskega športa iz združenih sredstev ter Zvezo organizacij za tehnično kulturo glede dogo­varjanja o prQgramih letalskega modelarstva. ?TKOS in ZOTKS sta asocijaciji republiških stro .. kovnih zvez. ZTKOS je pred­stavnik strokovnih zvez kot iz­vajalec pri Telesnokulturni skupnosti Slovenije. Pri PS ZLOS sta tudi dve komisiji in to za izpite ter letalske nesreče. Obe komisiji sta imenovani od stmni ZKPZ ter tudi odgovorni za svoje delo temu komi teju. Za razvoj letaliških dejavnosti smo samoupravno organizirani pre­ko SIS-a za razvoj letališč. Za šolanje vsch profilov letalskih kadrov pa smo samoupravno organizirani preko Temeljne izobraževalne skupnosti v okvi­ru Posebne izobraževalne skup­nosti za promct in zvezo Slove­nije. Prav tako SI1IO samouprav­no povezani z Il). enoto SISEOT -a za teles no kulturo Slovenije. S KVL , RŠTO, RSLO, J LA pa je PS ZLOS vezano z letnimi pogodbami o šolanju in trenaži letalskih ka­drov.

-LCMlribor AK A;dovWna ALC Lesce AK Celje AK Brežice MK TitoVI) Velenje DLC N. mesto KLPostojna AK Ptuj OLC Portorož AK N. mesto Bloke AK Belil Kr';ilMl AK SI. Konjice AK Tolmin AK Kranj MK Domžale MK Mirna

AK Litija KMT Sernpetar OM Ljubijana AK Idrija AK M.Sobota

KLSlownij. RCMlII'ibqr LMS Kranj MK Emo Ceije I

AK Gorenje

AK No.,. Gorice KL Vrhnika RK Vladimir Komarov AK Ljubljana KAS SI. Gradec

,

I 1 I

Samoupravna kontrola

~ Skupščina ZLOS r 1 Komisija za mode.stvo

Komisija za j.tralni iport ~ (

- l- I

KO~ija za motorni iport

I PSZLOS I -

Komisija za padalski iport r- I I ZTKOS in ZOTKS r- l

Komisija za prosto let.nje

I

I Komisija za propagando t-I 19. enota SISEOT za telesno kulturo

I KVL, RSTO, RSLO, JLA

l- I Komisiji za t.hnično sluibo , I I

SlS za letališka d'ejavnost Komisija samogr.tit.ljev Blok. to--

Komisija za iport t--r TIS za letališki promet in

-1 letališke dejavnosti v okviru PIS PZ :

Disciplinska komisija l- I ZKPZ in RKPZ

I " I Komisija za gospodarsko dejavnost r- UredniJki odbor revije Krilil I I Komisija za izpite llKomisija za nesreče