AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA EEl KAJ DELP

Prve pilotske diplome

v ccl rt ck, 5. aprila In 4, so na slro jni I"a­k ullcli v Ljuhljani na kraj si slovcs nos li po­dclili dipl o111C dipl o­manl 0111 lC I"akuitclc. Vcrjcln o nc bi lC111U dogodku pripisova li posc bnega pomena, CC nc bi mcd nj imi bila lU­di skupina prvih I"a­kuitcln o izso lanih pro­fcsionarnih pilotov. Sc kirnik , Jure Rihl ar. Boris Plclcrski , .l anez Jarm in Julijan Sosic so ic la ni dipl omirali, scda j pa so jim izrocili "ura dno pOlrdil o 0

oprav ljcni diplomi". Fanljc so zc pozabili dipl o111Sko lrCIll O, saj si ZC od .janua rja vncto vbijajo v glavo Illod ro­sli 0 poscb nos lih "la pravega Iclala D C 9". IzpilC so dobro oprav i­Ii in pri pravljajo sc na zo nsko IClcnjc.

Tud i Illi ' sc prid­ruzujc1110 ccslil kam in jim zc li mo, da kar na j­hil rcjc vzlc lij o pod nc­bo!

(ADRIA)

HomolosaCija LBA za G-300

.l adra ln o Iclalo DG-300 E LA N jc 6. a prila 1 9~4, lo rcj II 111 CSCCCV po prvc m polc lU pro­lOli pa , pr ido bil o ho­mologacijo pri LBA (N cmskcm uradu za zracn i promcl).

S lcm jc izpolnjcn osn ovn I pogol za pro­dor novcga IClala na svetovnclll lrziscu. Iz­mcd 25 do zdaj in lo­bav ljcnih lc la ljih II Ic­li v ZDA, ~ v ZRN , 3 v Svici in cno na Finskc111.

Proizvajalcc ELAN sc nadcja, da bo s sko­rajsnjo nosl ri I"i kacijo h0111ologacijskcga lis­la LB A pri Zvcznc111 kOlllilcju za pro mcl in zvczc nOVC111U Iclalu kmalu odprl a pOl ludi na jugoslovansko nc­bo.

T. (' ERIN

Ka ksna resitev se ponuja Informacija za osnovo predloga druzbenega dogovora za krepi­lev malerialne baze LZJ od 1985 do 1990

Po drll zbenem d ogovo rll na ra vni I"ede raeij e za obnovo ma teri a lne baze LZ.J leta 1975 jc Slovc nij a p.a rti eipira la v petih letih 4,960.000 din (RSTO) od skll­pnih 120,000.000 d in zdrll ze nih sredstev po te m dogovo rll . II. tega nas lova je Slovc nij a (Z LOS ) prc jela do 1984 leta 14 moto rnih leta l UTV A - 75 v vredn osti 98,000.000 din. Prejcla pa bo se eea 20 jadralnih Icta l VlIk s pa rtieipaeij o 3YYcJ in d ye jadralni leta li Kosa va brezplaeno v skllpni vredn os ti 24,000.000 din . Skllpaj bo Slovenij a iz tega drll zbenega dogovo­ra prejcla materi a ln o po moe v jadralnih in motornih leta lih v vredn os ti 122,000.000 din . Zara di kas nit ve reali za­eij e progra ma te l' inIlae ij e dina rj a jc bil prvo tni progra m mate ri a lne obnove LZJ rea li zira n Ie 50 odsto tn o. Zaradi tega so os ta la odprta nerese na vprasanja spreje­tega p rogra ma in to :

- pa dal a za po trebe sporta in rcsc­val na pada la

motorna ja dra ln a letala - jadra ln a leta la - dvo sedi - 'radio pos ta jc Do leta 1990 bi LZ.J potrebova la: 50 mot o ro nih ja dra lnih Icta l v vredno­

sti 200,000.000 din 50 jadra lnih Icta l - dvoscdov v

vredn osti 100,000.000 din 100 radijskih posta j v vredn os ti

15,000.000 din 60 spo rtn o tckm o valnih padal v

vredn osti 30,000.000 din 200 rcsevalnih pa dal v vrcdn os ti

60,000 .000 din Za.r cali za cij o te ga minimalnega prog­

rama bi v petih Ictih potrebo va li 405 ,000.000 din ali letno eea 80,000.000 din po eenah iz let a 1984.

ReSitcv tega prohlema je mozna Ie z novim drllzbcnim d ogovo ro m 0 partiei­pacl.!1 vseh zainteres ira nih na ravni fcdera eije .

Participaeija na j bi bila nas lednja: SSNO 65 (Yc, a li 263 ,250.000 din

RSTO , TK S in A K 141,750.000 din Sl ovenija naj bi v pctih letih partieipi­

rala 17,717.000 din a li Ictno 3,543.000 din in to :

RSTO !ctn o 1,543.000 din (7,615.000 din skllpajr

TKS Si ovenij e !etno 1,000.000 din (5 ,000.000 din skllpaj)

Lcta lske so le letn o 1,000.000 din iz nas lova 20% od pogodbenih na log

(5,000.000 din sk llpaj) T o jc edina resitev obnove ma tc ri a ln e

haze LZ.J za ohstojeee dim enzije nj ene d ejav nos ti. V nas pro tn cm primc rll bo ta dcjav nost ze lo skreena in nj ene dim c­nzij e zma nj sa ne 7a po lovieo.

Ae ro klllbi nimaj o d ovo lj las tnih sred­, tev za razs irj eno r:e prodllk eij o. Ze pros­ta reprod ukcij a zn asa ktn o v Z LOS eea 90,000.000 din. Druzbena po moe iz na­slova TK S, S IS in NO pa znasa Ictn o eea 40,000.000 d in. Samo stros ki gor iva zn asaj o !etn o 25,000.000 din .

To :je !c ne ka j podatk ov iz ka te r ih se da videti , d a brez sirsc drll zhene pOlll oCi ni moe res iti mate rialne ba ze LZ.J .

MIRK O BIT I:: NC, sckrctar PS Z LOS

Zakljucni racun ZLOS za leto 83

Na os nov i I.a klju enih rac lI nov I.a leto 19X3, ki smo jih pre jcli od clani e Z LOS (d eve t cla ni e ni pos lal o pod a tk ov ) s mo imcli v lelU 1983 skllpni prihod ek vv isi ni 97,325.002 din (v !etu 1982 Ie 87,040 .3 13 din) . No min aln o vse ka kor vee toda rea ln o ma nj od pre jsnj ega leta. Struktll­ra priho dk o v j e naslednja:

- las tni prihodki 69 ,000.832.- din a li 70,89%

- TK S in ZTKO 10,927 .8 57.- din a li 11 ,22%

- S IS za il.o brazevanje 2,270.7 15.­din a li 2,3 %

tc hni cna k ultura 3,207.5XO. - din a li

T O, SLO, K VL in.J LA 11,65 , .(,7X. - din a li 11 ,97%

Menim o, da .I e dcl d dru z!Jcni li sredstcv za te lcsno in tehni cno kulturo v skupnih prihodkih prcmajh en v p rim c­rjavi z las tnimi lI stvarJcnimi sredstvi i/. nasl ova d opolnilnega dela elanstva. S te­mi sn.: dstvi ne pokrivamo niti osc hnili dohodk ov stro kovno za pos lenih po za ko nu , ki masajo lc 15% skLrpnih prih odk ov . T udi iz na slova izo bra z.cva l­nih skupnos ti smo prej eli Ie 2,3 % dcna­rj a, ka r je abso lutn o prema lo gled c na po men so lanja teh kad rov za sirso dru 7.bo. T o ncra zumc vanj e nave dcnih da ja leev se po nav lja ze vsa leta na/.a j. Vse ake ijc sa mo upra vnih ud e!eze neev na se I.VCZC od ba ze do fcderac ij c g!ede te­ga ni so rodilc za z.eljcnih re/.ultato v. Za­nirni va je tudi struktura odllOdko v v iclll 19 X3.

(Nadaljcvanjc na 27 Sir,)

sir. 28

revija letalcev in Ijubiteljev letalstva

LETO XIV MAJ 84 ST. 5

Koneno je tudi letosnja (I) majska stevilka KRIL v vasih rokah! Prevee prostora bi vzelo nastevanje vseh " objektivnih " in stJbjektivnih vzrokov za to grdo zamudo, pa se dolgoeasno bi bilo to dandanasnji, ko ie ne vemo vee, kateremu opravieilu je se kaj verjeti ... " Nie pardon, jajca so po kron !" je rekla branjevka nerodni gospodinji. Upajmo, da bodo pristojni tudi krivcem za ta nas zamik temeljito navili usesa! -Zdaj pa k stvar i: najvee prostora namenjamo tokrat do sedaj najveeje­mu jadralskemu p rvenstvu v Sioveniji. Temu majskemu dogodku smo posvetili tudi naslovnico, na kateri nastopa Elanov novi OG-300. Na ialost niti tak fin ale ni zadostoval, da bi po svetovnem prvenstvu lahko nastopil tudi v Lescah ... No, pokal FAI in bronasta kolajna sta vseeno ostala za lep spomin in spodbudo v prihodnje! - Za raketarje bo zani­mivo nadaljevanje odlani 0 njihovih FAI kategorijah , za letalske fotog­rate p a p rvi del navodil za slikanje letal zrak-zrak. Prihodnjie se kaj vee o po trebni opremi. - Ko z uvodnikom na naslednji strani obujamo spomine na slavno zgodovino partizanskega letalstva, se v zadnjem delu stevilke otoi no spominjamo tudi slovenske letalske p rojektive in njenega reakc ijskeg a prvenca. To pa je za danes ie skoraj vse, ker " vlagamo intenzivne napore ", da bi vam junij- julijsko stevilko lahko poslali se pred boiieem. Pa lepo pozdravljeni!

Ko SO se razrasle korenine Letalska posta Ivo Simenc - zmagovalec Fotografiranje zrak - zrak Kategorije v raketnem modelarstvu Reakcijsko letalo KBL-12 Lisca 84

4 8

12 22 24 28 30

re'LIJ IzdaJa Zveza letalskih organizacij Siavenije II LJubljani, Lep i pot 6 1:; Revija izhaja vsak mesee, "razen ju lija in avgusta t". Gradivo za objavo II KRI LI H prispevaj o IjubiteJji letalstva brezplacno. Oenarno nagrado prejme sarno avtor fotografije. uporabljane za naslovno stran: 500 din za ba rvni diapozitiv, 300 din za crnobeli pozitiv. Za tocnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pi sci sami. Vabimo Ysakoga r, naj sodeluje II reviji 5 poroeili in slikami . ki obravnavajo dejavnosti , kat: modelarstvQ. JadralstvQ, padalstvo, matorna letenje, raketarstvQ, zmajarstvo in balo­narstvo. Urednistvo si pridrfuJ e pravieo skrajsati , dopolnit i ali prilagodi ti prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revi li ,,:; U redniski odbor: Gustav Ajdi t . M irko Bitene , Stane Bizi lj . Janez Brezar, Jofe Cuden , Juri; Franko. Do minik Greg!. Belizar Ke rsic. Leon Mesa ri t , Jure Meinarsit. Francek Mordej. Marjan Moskon (glavni in odgovorni urednik) , Joie Perhave. Sreco Petrie (tehnicni urednik) in Giril Trcek -t,.. Lekto r: Joie Mik ee -:,.. Na­slov urednistva : Marjan M oskon . postn i predal 33.68001 Novo mesto 0('; Prispevki za objavo v KRILI H morajo biti v urednistvu najpozneje do 10. dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja stevilka - Rokopisov in slik ne vracamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , ce je priloiena ovojniea s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami ,,:; N aslov uprave: Zveza letalskih organizacij Siovenije, Lepi pot 6, postni predal 496 , 61001 LJU BLJAN A, lelefon (061) 222 -504. lekoti ratun pri ZLOS. Slev. 50101-678-51077 . Spremembo nasi ova sporotile upravi revile ler obvezno napisite stari in novi naslov, upravi revile sporocite tudi , ce revije ne preje mate red no -::.. Letna na rotnina 500 din, cena posamezne stev ilke'So" din { ... Lektorira(lj e rokopi.sov. graficna priprava in t isk : Dolenjski informativni in tiskarski ce nte r N ovo mesto.

JUBI LEJ I

Barvanje parlizanskih oznak na letala NOVJ (slika levo)

Lelos nj e IelO je I.a pripadnik e Vojnega lela ls I \ a in pro l i/.ra c ne o bra Illb e \. pra ve lll pOlll cnu besc de ielO Illn og ih .i ll­bil e jn ·. Iz Igod ov inskih dok ulll CnlO\ 0

na sljanjll in ra zvojll .illgoslova ns kega \'o ja s kega iela lsl\ajc l·a z\ idllO. d a so b ile \. V0.ill e lll lew 1944 o rga ni zil'<ln e slev iln c lelalske e nOle inli SlallO\c. kal e l'ih ill"oc i­la closlo jn o neg uj c.i o Pllvo jni Iclal ski rodcl\i . T o pOlrjuj e llidi podalek 0 ak­li vnos lih in pripI'a vah na ie tos nj o o bel­eLi le \ 40- le lni ce lISla nO\i l ve ;cl i kega sle vi la enOl in lI Slan o v. Po n jiho vih bo rb e nih i;rocilih zi\i jo in delaj o Illn og i pripadn iki VL in PZO. Ke r Sl11 0 se odl­oc ili govo rili 0 lel os njih jllb ileji h Ie-talcev. naj zac ne lll o po ·vrsli . .

Kolekl iv vojas kc lela lske akade lmj e je sveca no pr os la vil 20.ja nllar - clan . ko se je pred 40 leli v Savelclri v Ilali.ii pri ce l pOllk kadra. ki naj bi ses tavIjal prve le­tal ske e not e NOV.I.

Posebno svecano je bil o 22. aprila v e noti . ki slcdi bo rb enilll izrocil o m I. lovske es kadrilj e, I. jlllija pa llidi ve no li. ki 7.ivi in del a po izroCilih 2. lo vs ko bom­barde rske es kadrilj e. 0 7.i ve li bodo s po­mini na I ~. a vgust - dan. ko je bila na o lo kll Vi su uSlanov Ij ena es kad rilj a la zve/.o I vrh ov nim slabom NOV.I. in 2 1. se pt e mbe r. ko je bila na lela li sc u Zalu za­ni pri Ba nj a Lu ki usta no vljen<l cs kadri­Ija. k i naj bi it lI"a ka pomagala S. lIdarn e­rTlll korpu s u.

Zbor Prve in Druge eskadrile NOVJ na letaliScu Benin v Libiji

(jlede Ila ra/po I07e njevc no la h. k is le­di.i 0 inoi:" il o m \oj nih le la lskih po lko\·. a ludi med lisl illl i. k i so pred s li ri mi desc ll e lj i sla li \ lelal skih \Tsla h. la hk o pr icak u·jc lll o. cia bo 40-le lni ca uslano­\il \ "C lela Isk ih enol NO V. I dos lo j no o bek zc na I ra/nimi priredil va illi v c'no­la h. ki slcdijo voj ne ll1l1 iLroc illi 4 22. Ie­la lskega .jmisnega polka. ustan ov l.jc nega 4. decc illbra \ Novelli Sadu : 42l Ie­lal skegajuri snega polka.uSlanov l.i e nega 9. decc illb ra \ Rlllll i: 11 2. lo\'s kega po l­ka. ll s lano vlj c nega 15. d ecembra v Veli­kih Rad inc ill : 113. IO\'s kega po lk a. us­la no\' ljenega iSlcga dne v Rllllli : 42 1. Ie­lalskc:ga jurisnega po lk a. ll s tan ovije ncga 20. dece illbra \' I.aca rkll , in III. lovs ke­ga po lka. ll s la no\' lj enega 25. dece illbra v N ()ve lll Sad ll.

Ilkra li L obelde nj cm jllbil e jne o b le­lni ce lI stan ov it ve le'tal sk' ih polk ov bo o belde n tllcii 29. d ecember . da nll sta no­vit ve II. lovs ke divizij e v Rllllli , 42 . jll­I'isnc di vizij e v No ve lll Sadll, 9. o bill oc ne le tal s ke ba 7e pra y tako v Novelll Sadll in petih balaIjono v (7~ .. 79 .. 9 10 .. 9 11. in 9 12. ) let a liskih Slll Zb za oskrbova nje le­la lskih e no t na lelali sc ih : Novi Sad ', Ru­Illa . La eara k, Ve liki Radin c i, Bac ki Bres lovac . SO lllbo r. Kl enak . G os podinj-ci. Kalin ovac. Na daIj . Saba c, Zeillun ild .

Tudi ciani padal ske desa nln e e note, ki slcdij o ill" ocilu I. pa dal s kega ba ta lj o na NOV in 1'0.1. lI stano vlj e nega 14. o kt o b-

Bombnik Oornier 00-17 Prve letalske baze NOVJ v Livnem novembra 1943

Povezava z Mostarjem

V polelni sezoni nasa Ictala Dash-7 direklno povezuj cjo Mosla r z 12 leli ledensko. Taka ga povczujcjo z Beog­rado m seslkra l leden­sko, Zagreb pelkrat in enkra l Skopje. Kljub temu , da je lO sc lc zace lek rednejsih po­vezav, je odmcv velik in ugotJ en, kar sc od­ra za tudi v dobri zase­dcnosli lelal.

(ADR IA)

ra 1944 v Ita liji , se priprav lj a jo na pro­s la vo tega po membnega jubileja.

Jubil ejn o le ta predstav lja za okoli 500 ne kdanjih b o rcev o bl etnico us tan ov itve 1. mladinskega le ta lsk ega bataljona ma­ja 1944. leta v Bosa nsk em Petrovcu , za vee kot 3.000 pripadniko v pa ob letnico ustanovitve Ml a dinsk ega letalskega cen­tra oktobra 1944 v Be li crkvi. Kadri , ki so se ta m so lali, so dese tl etj a bili v prvih vrstah razvoja in m o d ernizacije VL in PZO d o ma in v tujini .

Po membn o mes to m ed letosnjimi ju­bileji ima tudi 25. maj - dan , ko j e pred 40 leti sovraznik izved e l m oca n zracni desant n a vrhovni s tab NOV in POJ v Drvarju , kak o r tudi datum (4. na 5. ju­nij) , ki j e poveza n s prvim leto m vrhovn ega p ove ljnika NOV in POJ , to-

Mostvo Prve letalske baze NOVJ na solanju v Italiji februarja 1944

varisa Tita , s Kupreskega polja. Po lcg ze o menj e nih je le tos tudi jubile jno leto o r" ga ni z ira nja raznih s lu zb, kotje Il1c teoro­loska, stev ilnih le ta lsk ih zalednih e no t in us tan ov, 66 leta ls kih te hni cnih d elav ni c in 29.o kt o bra 1944 tudi s taba le ta lst va NOV J, k i je kasneje prcrase l v povc lj st vo VL in PZO . Tokrat se je price l tudi pr vi radi o-tel egrafsk i tecaj.

Za raw Il1cva nje p o m ena o bel d i t vc o ll1e njenih jubilejev s mo upo rabili vec­letn e izk usnj e 0 nacinu o be ldeva nja po me mbnih d ogod kov s pod rocja na­slank a in razvoja vojaskih leta ls kih <:not in us tan ov. Ugotovili sm o, da se povoj ni rodov i le ta lcev ze lo zavzc maj o za cimbo lj vsebinsko o beldeva nje naj­po me mbnejs ih d ogodkov iz zgod ovine nas tajanja vojaskega leta lstva nove Ju gos lav ij e. Za cim temeljitejse spozna­vallj e vprasa nj 0 nas tanku In ra zvoju jugos lo vansk ega leta lstva med NOB se !ie p ose bno za nimajo mladi stardine iz ses tava VL in PZO, nekda nji pripadn iki leta lskih enot , o rga ni ziranih med NOB , pripa dniki eno t , ki.sJedijo izrocil o m voj­nih e no t, ml itd ina in pre bi va lc i ti stih kra jev, kjer so bile m ed vojno o rganiz i­ra ne ietalske e no te, a li kra jev, kje r so bila bazna letali sca ali sedezi drug ih letal sk ih eno l.

Po leg o m e nj enih se ze lo za nima jo za vojna izroCila in zgodovinska d ej s tva 0

nas ta nku leta lstva v NOB tudi mn og i ciani letalskih o rgani zacij', Ictalski po d­ml a d ck, so ls ka mladin :t po vsc j domovi­ni , kako r tudi le talsk i navdu se nci, ki sc

JUBILEJI

Najboljsim zlati I.etalski znak

21. ma ja jc bil a v do­nl ll voj n ~ga Ic ta lstva v Zcmllnu pr il oi.nos tna slovcs nos t za dan Ie­talstva, na ka tcr i je povdjni k vo jncga Ie­talstva in pro ti le ta lske ob ra m b~ ge ncra lpod­po lkov nik Sioboda n Alagic izroCi"1 staresi­nam t ~ga rodu oboro­ze nih sil ~kl ovn a priz­na nja. Cas tni naziv pilota in zla ti Ictalski znak vo jncga Ic ta lstva in prot iletalskc obram­bc so podd ili trem sta­res·i nam. nazi v Ic ta l­skega instrukto r ja in zlati Ic ta lski znak pa je dob il o 19 pil otov.

(Ta njug)

ba vij o s pro ueeva nj e m zgod ovine tega p od roej a , in us lu zbe nc i mu zeja PL in PZO .

R es j e, d a so ti s tevilni jubile ji pray v cas u , ko ' v laga m o ve lik e na po re, d a bi o bvl a dali eko n o ms ke tdave, ve nd a r ne s m e m o za ne ma riti 40- letnice usta no ­vitve za VL in PZO p o m e mbnih leta lskih en o t tudi zara di ml a dih ro d o v letalce v in ti s tih , ki so pred stirimi dese tl etji po nos no sta li v njih ovih vrstah. Z a to so ne kdanji pripad lliki vo jask ih leta lskih e no t priprav lj e ni , da se v Ci m veej e m ste­v ilu vk ljueijo v letos nj e a kti vn os ti te r p o ­m agaj o p ri o rga ni zaciji o bi ska ti stih kr aj ev, kje r so bile pred 40 leti us­ta nov lje ne e no te, o biska bazn ih leta lise, pri o rga ni zaciji s reeanj z mla d ino in ljud ­mi , ki so z nj imi m ed vojno d eli Ii d o bro in z lo . Obis ka li na j bi tudi enote, ki s le­dij o vo jnim iz roe il om, in o budili sp o­mi ne na o rga ni zira nj e te h enot , spozn a li uspe he pri po uk u in vzgoji leta lcev t er si ogled a li leta lska sp o mins ka o b eld j a in zgod ov in ske so be.

Leta lsk i ve te ra ni bi ze le li videti tud i film e 0 nas ta ja nju in razvoju .jugoslo ­va nskega vojas kega let a lst va ali razs ta ve ­z le ta lsko te ma ti ko, k o t so razs tava o pre m e in o rozja, fo togra fij in d o-

k um e nt ov 0 nas tajanju in razvoju VL in PZO , le ta ls kega m a keta rst va, fila teli sti­ena razs tava z le talsk o te ma ti ko, razs ta­va lik ovnih de l le ta lskih navd use ncev, nova tors t va in rac io na li zato rs t va v VL in PZO . Precej le talskih ud elde ncev vojne j e pripra vljenih pos red o va ti ar­ma dnim inj a vnim s reds tvo m o bveSea nja ste viln e pod a tk e 0 nas ta nku in d elova nju nas ih le ta lskih e no t v vo jni, p ose bno v zak lju ce nih o p erac ij a h za k o ne n o osvo­bo ditev nase d o m ovin e.

LJ UBOMIR KRSTIC

Clovek liz SZ) na Marsu? Sovjetska zveza bi la hk o pos lala clove ka na

Mars, jc izjav il d irekt or p rograma za_ ur jen je sovjctskih veso Ijcev ge nera l Vlad imir Sata lov, ki:ic pr.ipotova l v Ne~ Delhi s prvim in el ijskim v~so Ij ce l11 Ra kese m Sarm ol11 . Ge ncra lje iz:i a­v.i.!, da je morebi.t.ni sovjetski polel na Mars od vise n oel vzorcev Marsov ih ta l, ki so jih vzcle sovjetske av to l11a tske sonele. Ko jih bodo raz iska li , bodo ugotovi li , a li je takse n pole t izvedUi v.

(jenera l Sa ta lov se je v New Delhiju zavzel za usta novi tcv kluba vcso ljcev in as tronav tov, ka tercga ciIj naj bi bil pos pes iti raz iskave v vcso lju v miroljub ne na mene.

(Po DELU)

Priprava Spitfirejev za prvo bojno nalogo na letaliscu Kana v Juzni Italiji (18. avgusta 1944)

o IJETALSKA POSTA 0 PAR AVIaN 0 AIR MAIL 0 VIA A:E

Secoveljsko letalisce podaljsano

Leta!ci prekDmDrci so. 20. maja na seeD­veljskem letali seu PD­east ili dan letalstva in prDtiletalske Dbrambe JLA. Zbranim ' nekda­njim le talcem, prekD­mDrcem in drugim bDr­cern, druzbenDpDliti­enim delavcem in kra­janDm ,je spregDvDri l narodni heroj Stane BDbnar, ki je tudi Ddk­ril spDminskD plDseD trinajstim padlim pilD­tDm prve in druge IDvske eskadrilje.

Ob 4O-Ietnici ustanD­vitve nasih leta lskih s il je kDmandant puljske­ga letalskega garnizo­na MiljenkD Bagar izr­Dei l zla tD plaketD kD­mandata vojnega letal stva in prDtiletalske Dbrambe J LA Rafaelu Perhavcu, enemu naj­zasluznejsih pilDtov pri ustanDvitvi prvih leta l­skih enDt JLA.

SIDvesnDst so. izkD­ristili delavci seeDvelj­skega letalisea PDrtDroZ in uradnD Ddprli pDda­Ij sanD leta lskD stezo­i200 metrDv dDlgD in pDvsem ,DpremljenD za sprejem pDtniskih le tal z do. 50 seddi.

(Po. OELU)

Letalisce V Nisu? V Nisu so. spet pred­

lagali, naj bi to. mestD pDvezali z letalskim prometDm. Razsirili bDdD vDjaskD letalisee, zgradi li 'dD tja cestD in pDstavili leta liskD, PD­slDpje ter nakuplll us­treznD Dpr~ mD , 0. tern so. ze sk lenile dDgDvDr vse za interesira ne us­tanDve. JA T je uradnD pDtrdil, da je priprav­Ijen skrbeti za redni , sezonsk i in earterski prevDz pDtnikDv in blaga do. mnDgih mest v drZavi in turistienih centrov Db Jadranskem mDrju.

(Tanjug)

Glavnemu uredniku revije Krila

Prisrcno se yam zahvaljujem za pozor­nosl. ki sle mi jo poklonili z objavo Clanka v reviji Sl. 211984. kOI spomin na moj skromen doprinos jugoslovanskemu lelal­SIVU.

Breme nadaljnjega razvoja in uspehov nasega sporlnega lelalsl va lako doma kOI lUdi v lujini pripada mladim generacijam. reviji Krila pa Cimboljse in pesl/'o ob­vescanje Ijubileljev lelalslva 0 nacrlovanju dela v nasih lelalskih organizacijah. 0 us­pehih posameznikov in 0 vseh zanimivih dogodkih in novoslih s podrocja lelalslva.

Z velikim zanimanjem in zadovoljslvom Cilam clanke 0 izrednih uspehih nasih sp0rlnikov in organizacij. posebno pa se veselim delovnih uspehov in napredka od­licnih mojslrov gradileljev kakovoslnih le­lal v lovarni Elan. kalerim ze/im. da Cimprej zaplove po modrem nebu Corenj­ske njihovo novo. se boljse lelalo.

Vam in uredniskemu odboru zelim ve­liko uspeha pri nadaljnjem urejanju revije. v prepricanju. da ji bosle uspeli zagolOvili lUdi za naprej izhajanje in dosedanjo kakovosl.

Tovarisu CUSlaVU Ajdicu hvala za njegol'o pozrlvovalnosl

prof dr. inz. BORIS C!.IAN

Konferenca V AK Edvard Rusjan

V pelek. dne 16. 3. 1984 smo CIani Aero­kluba Edvard RUJjan imeli redno lelno konlerenco. na kaleri smo pregledali delo kluba v preleklem lelU.

Prisolni so bili ludi cIani Aerokluba AjdovsCina in predslavniki Ijudske ob­rambe. OK ZSMS in SZDL. Obravnavali smo doseike in pomanjkljivosli v lelU 1983 ler si zadali smernice za delo v lelosnjem lelU. kajli vedno bolj inlenzivno bomo mo­rali uSlvarjali. iskali nove moznosli za pridobivanje pOlrebnih sredSlev.

i.e v preleklem lelU smo si z laslnim delom prisluzili velik del denarja in naba­viii novo. visoko sposobno jadralno lelalo DC 101 (C-I) .

Poleg delovnih uspehov sma dosegli !udi dobre sporlne doseike. Nas Clan. lov. Spa­capan Aleksander je na mladinskem repu­bliskem sprvenslvu zasedel odlicno osmo meslo. na republiskem prvenslvu v mOlOrnem lelenju pa je lov. Kodric Malija zasedellrelje meslo v navigacijskih nalo­gah. Na lekmovanju za pokal Branka Iva-

nusa v POrlorozu je posadka Kodric -Slegovec osvojila prvo meslo v navigacij­skih nalogah. v skupni razvrSlilvi pa Irelje meslo. V madralnem lelenju so sl ilje CIani osvojili srebrne C znacke.

Tudi v lelOsnjem lelU bomo sodelovali na lekmovanjih. saj so nas dosezeni uspehi se bolj spodbudili k nadaljnjemu delu. Marsikalero sobolo in nedeljo bomo -kOllani - zamenjali lelala za krampe. 10-pale. mOlOrne zage in odsli na delovne ak­cije (za pridobivanje kondicije­seveda!).

IRIS slue Nova Corica

Vesti iz AK Ajdovscina Ob koncu lanske lelalske sezone sma

bili v klubu v dilemi kako popravili jad­ralno lelalo Blanik kaleremuje pOleke/ 1'1'­

SUI'S. Enosfavna racunica je pokazala. da se ga najbolj izplaca pregledali kar doma. Seveda so bili v zacelku problemi okrog urejanja vseh mogoCih soglasij in dovoljenj. Vse Ie problemI' je uspesno rdeval 10V. {orencon. Socasno z urejanjem dok umen­facije sma lelalo ze IUdi rasfavljali. lako. da je bilo ob prejemu soglasij vse pri­pravljeno za ugolavljanje okvar. poskodb. oziroma merilev na posameznih zivljenj­skill de/ill.

Celolno de/a je opravil nas mellanik SlOkelj SlOjan. Pri lem mu je s slrokovni­mi nasveli pomagal Lorencon IeI' pri rnos­lavnih delih lUdi oSfali CIani Aerokluba. Nadzor nad opravljenim delom je izvajal IOV. Dominik Grrgl.

Konrc maja je bil Blanik seslavljen. prrglrdan ad insprklolja lerje s lem dobil lUdi dovoljenje za polrlanje.

Po grobill oeenall sma fako v klubu pri­hranili vsaj polovico drnmja. ki je sicer prrdviden za lovrSlna popravila.

* * *

V casl praznovanja dn eva mladosli j e modrlarska srkcija pripravila zanimivo mednarodno sreCanje modelmjev z ra­dijsko vodrnimi modrli. SreCanja so se poleg domaCiIl modelmjev ude/eiili IUdi gos lje iz Il alije in Avslrije. KOl najveeja al­rakcija pa je bil naslOp 12 proslo leleCih zmajev IeI' 5 mOlOrnih zmajev. Modelalji so v svojem programu pokazali vrhunsko lehniko. posebej 51' goslje iz Avslrije. saj so po oceni zirije preje/i dva pokala. Ii avslrijski ekipi jr naslopillUdi slirikralni svelOvni prvak v akrobalskih 1110drlih.

oLETALSKA POSTA ° PAR A VION ° AIR MAIL °VIA A] Proslava Db dne­vu letalstva

Z Ictalski111 111it ingo111. ki sc ga jc udelczi lo we lisoe dclovnih Ijudi in pripadnikov .J LA . so 20. ma ja v Cerklj a h ob Krki s lovesno poeas tili dan jugos lovanskcga vojncga Ict a lstva in protilcta lskc obrambe. Ob ob lc tni ci ustano­vit ve na sih Icta lskih s il so na Ic ta li seu v Ccr­klja h o dprli razs ta vo najso dob ncj sc 1cta lskc oprc111c in orozja. ki sta na le ta li seu v Cer­kljah o dprli razstavo na jso dobncj se Icta lsk e opre111c in orozja. k i stu skoraj v cdot i sa d domaeega znanja in nasih izddova ice v to ­vrstnih ob ra111bn ih sred­slCV. Pros lavc so sc udddi li visok i o fi c irji .J LA ter d ru zbe nopo i"i­ticni ddavei SR Slow­nijc in SR Hrvaske. na lcia lskc 111 111it ingu pa so sc piloti Zvcze Ictal­ski h organi zae ij S low­nije. pada Lei AI pskc­ga Ictalskcga ec ntra iz Lcse in pi lo ti nasega vojnega Ic ta ls tva prcd­sta vili s prelcto111 spor­tni h in jadralnih Ictal. akrobaisk i111 Ictenjc111. prika zo 111 mancvl:skih sposobnos ti protitan­kovskcga hdik optcrja gazda. so ls kih Icta l ga lcb in G-4 s upcr ~~alcb. lovskcga bomb­nika orci in 10\l<.:a 1.-1 7. Miting sc jc ko­nea l s figurativni111i skoki padaLecv. I'rirc­dit vc ob dncvu Ictals­tva so b ilc tudidrugml. braniicc111 nascga I;eba pa jc ecs tital IlIdi zvez­ni se kreta r za Ijudsko obrambo admir;1i Il o te Ihanko Mamula.

(Po DELU)

Kitajski balon K itajei so prci zk usili

svoj prvi lc pc lin. Kot jc sporo(i la agcncija Xi nhua. so to storili \ obmocju Lin Il a y v vllwdnc111 dclu dr7.a\·c. Njcg()v ko ns truktm jc Zang C hu II () ng.

Zaradi slabih vrc/11cnskih napovcdi sc sreeanja ni uddeiilo ludi nckaj nasih 1710de/mj(' v in zl11(!im j('v, k ar pa V\C('/10 111

ok milo zarcs Icpc l11a llijes tacijc in propa­gamIc m odclarsl va na IC/11 podrocju.

* * *

Se zadl~jc Ickcijc uccnosli zb irajo Ic/O­snji zacell1ik i jadralci. Re.l'nih kandidalov jc 0.1'1010 samo 5, ad Icll .1' 10 d va zc plod polilikc kluba in sic('l' iz vrs{ /11 odclmjev. Prak licni leeaj .1'1' bo zacclprcdvidoma v prvi polovici julija. Osnovno so/anje bo 11'10.1' po dolg ill IClih spCI .I' pOl11ocjo aVlovi­Ila. I.ansko lela nom je namrec uspelo gs'neralllo popra vilo villa H erkules na Cdk el1l. Poleg Clanov ajdovskega kluba .l'C bodo solali /lIdi CIani klubov iz Novc Go­ricc in Toll77ina.

Zacetek sezone

L'MIL FRAS AjdovsCina

na ajdovskem letaliscu V nedeljo, dll c 18. J. 1984 j e bil 110

ajdOl'sk CI77 IClaliJ(u pra vi zi v-za v. Soncc je usliSalo zclje mladill pilolo v in odgnalo vc l('/' 1('1' oblake.

CIani Aerokluba AjdovsCina in Aero­kluba /:'dvard Rusjan - Nova Gorica so iz lIallgarjev pripcljali leta la, jih UI77i!i in pri­pravili najadranje. OCi.l' Iili so IClali.fce, saj .IC je v Jeslill /11e se('ill znaJlo IUkaj prccej lIepolreb//(' Ja re, pa ludi vzlcllla s leza je dobila okrask e: kal11 clljc in knine.

Ob odpnju 1I0ve se20nc sojadralci tako k OI vsako 11'/0 opral'ili kOlllrolne lele z ueile /jem , slcdilo paje sa l11 oslOjno lelenjc. I.elala .\'o prislajala ill 20pel vzlelala , sa jje hilo pilUl Ol' vei' k OI I('{al. Vsakdo;e hOlel bili prvi ill oiJcuciovali ze l11/)o z neha ler ,divali ob poglcdu ;1(1 mrav/je spodaj. Ure .1'0 bezale k OI millule in .fele veeemi I71ra z je jadralce spomnillla vmilev do 111 0 I'.

Pospravili so le/(/Ia in zaprli hangmje, v.wkdo pa sije zelel, da bi ledell hilro minil ill bi hila IU lI ede/ja . k o bi .1'1' spel vmil na le/(fIiNe. Ob 20. uri je na le/illiScu lise 1'0-lillllilo, jadralci .1'0 odJli dO/1l oV - z nekaj lepimi obculki vee.

IRIS S IU C Nova Gorica

Spostovani urednik! V lelosllji aprilski Jle vilki Kril j e

ohjill'ljm Clall l' k "Kdaj se splaca ::avrle­Ii:)" V.I'ekllkor. Clllllek j e k oris{ell, Ie da .Ie jc prikradel liskarski .5kral ali pa napaka

aVIOlja ali prevajalca. K cr 111 en il11 , da na­paka ni l11ajhna - kar na develih l11es­lih- bi bila pOlrebna koreklura v sledcCel11:

AVlUr ol11 enja Mc R eadyja - gre za priil11ek l1aJega osebnega dobrega znanca in slovilega jadralnega lelalco in k OI1.\·I­ruklorja ::namenilih ultra lahkih lelalna Clovdki pogon (0 cel11er .1'1110 pisali) . Pra­vilno je:

dr. Paul Mac Crea(~)' , one M c Ready, kar IUdi/onelicno ni locn o. Ker gre za ugled na.fe revije 111 i.l'lil11 , da bo popra vek korislen.

S 10variJkim pozdra vom B. CI./AN

Zemun

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplatno objav­ljamo oglase, ki niso daljii od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko podrotje. Oglase poiiljajte na na­,Iov uredniStva: Marjan Moikon, D.

p. 33, 68001 NOVO MESTO.

PRODAM avtogir zgrajenega po " BENS EN" nacrtu z originalnim kovin­skim Rotorjem, tudi po delih , in Mo to r VW 160055 KW zg rajenega za av togi r a li leta lo in prikolico za tra nspo rt avtogi­ra. Tda avtogira 102 kg. Gr.Zinic Egidi o, Ka mpel 36,66000 Ko per, telefon 066-2 1-775, d o 15 ure.

PRODAM moto r THUNDERTIGRE 2,5 cc m s svecico, 2 I goriva , kljuk o za vzig, polnil ec za a kumulato r ter ak umu­la to r 1,5 V 2 A ter kolesa. Vse nas tete stvari pa za menjam tudi za epoxy trup jadrilice C IROS 75 a li NIMBUR. Razpo n naj bo najma nj 3 m z nacrt o m. Mlaka r Bo jan, Dol. Kamence 68, 68000 Novo mesto, telefo n (068) 25-487.

Proda m amer iskega letecega zma ja in nekaj material a za izdelavo zma jev, tel. (064) 4 7-688

Ugodno prodam zmaja tip "Savro n". .I e avs tra lskega po rekla. Povrsina 18 mI. Infor mac ijc na naslov: O stervuh Drago, Flo ria n 135.63325 Sosta ni.

AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVE-ZA ~ KAJ DELl Novo letalisce za Ijubljanske sportne letalce

v zaeetku iuniia so se prieela dela na novem spartnem letaliseu ac­rokluba Ljubljana. 0 0-kanena je osvDjena 10-kacija na Ijublja nskem barju , med naVD Dbv­aznica in naseljem Ma­tena. Zaeetna priDriteto dajeja ureditvi steze, saj barja nska tl a dru­gaee ni ,!!agoee dovo lj utrditi . Ciani aerDklu­ba upaja, da jim ne bo treba vee dDlgo gosto­vati pri prijaznih SDse­dih in da bDdD kmalu imeli nared strehD in trdna tla za svaja leta­la, eeprav najraje vi­dija, da bi bila Ci m vee v zrak u.

(ADRIA)

Drazje potovanje z letali

Od 7. maja bado v jugas lava nskem leta l­skem pra metu cene veeje za 20Ddstatkav. Taliksna padrazitev je adabrena vsem Juga­slova nskim letalskim prevaznikam v skladu z naertavanim gibanjem cen v letasnjem letu. Po. a bvestilu infDrma­cijskega centra JAT-a visje cene ne bo.da ve­Ija le za karte, ki so. bile kupljene do. vkljuena 6. maja.

(Tanjug)

Uresnicevanje vsebinske zasnove KRIL

Predsedstvo ZLOS je V vlogi izda­jateljskega sveta revije KRILA na seji 20. aprila 1984 razpravljalo 0 ure­sni~evanju vsebinske zasnove KRIL in sprejelo naslednjo oceno:

Vsebinska zas nova rev ije Krila , orga­nizacijskega in stro kovnega glasila Zveze leta lskih organizacij Siovenije, v d esetih letih se od o kto bra 1973, ni d ozivela for­maine spre ine mbe. Vendar se je v te h desetih letih izhaja nja in izkusenj izo­blikovala ta ka urednis ka politika, da smo revij o , ko lik o r je bilo vamaterskih pogojih dela Ie mogoce , priblizali bralcem in stvarnim po trebam prosto ra , v kate rem izhaja.

Izk aza lo se je namrec d voje: da so bila Krila v vsem te rn cas u edini tovrstni recl­ni caso pis na oze mlju celotne Jugoslav ije in , da je za o rga ni zacijsko obveScanje v ZLOS po trebno pose bno glasilo - Le­talski vestnik, ki je zace l izhajati ko t priloga Kril ze pred 8 leti .

Tako so Krila obravnavala zlasti sport no dejavnost Zveze letalskih o rga­nizacij Siovenije, pog la bljala letalsk o­tehnicno znanje predvse m z razpravami s podrocij aerod inamike, meteoro logije, zracnega pro meta ter graclnje leta I in le­talskih modelov, hkra ti pa siril a le tal sko kulturo tudi z izvirni m o bravnava njem stev ilnih te rn iz d o mace leta lske zgodo­vine in predstavitvami vojaskega,gospo­darskega in potniskega leta lstva ter spor-

Yugotours Letosnja Mednarodna razstava aeronavtike v

Farnboroughu v Veliki Brital)iji bo odprta od 3. do 9 . septembra. Potovalna agencija Yugotours iz Beogra­da nas je obvestila , da organizira vee izletov v Lon­don na .. obisk te prireditve . Sedemdnevni obisk Londona in razstave stane 53 .000 din za osebo, petdnevni pa 47 .000 din za osebo. Zadnji rok za pri­javo je 15. avgust 1984. Prijavite se lahko na naslov: YUGOT0URS - Kongresna poslovalnica, ul. Djure Djakovi6a br. 31, 11000 BEOGRAD, telefon : 763-876 in 764-622/ Iok . 273 in 427 . Informacije pa lahko dobite tudi pri Yugotoursu v Ljubljani na Titovi 36/ 1X, telefon 321-794 in 321-795.

tnih in potniskih letalisc. Vsebina je torej najbo lj spo rtn o in izobrazeva lno obarva­na, cepra v je med prispev ki tucli nekaj ta­kih, ki so cis to raz iskova ln ega znacaja .

Izdaja teljsk i sve t revije ugotav lja, da revija v o kviru moznosti v celoti d osega zas tavlj e ne cilje: clviga stro kovno rave n med ciani ZLOS, razs irja le ta lsko de­jav nost in kulturo v javnosti , izobrazuj e in sezna nja z napredk o m leta lsk ih pa nog siro k krog mladih bra lcev, krepi o b­rambne sposobnosti spo rtn ega leta lstva ter spocIbuja spo rtn o Ijubite lj stvo in navcIuse nje .

Bra lci K ril so pretd no mladi ljudj e, ka rj e pokaza la tudi anketa 0 ures niceva­nju vsebins ke zas nove v j eseni 1981. Naj­bo lj jih za nimata sport v le ta lstvu na­sploh in razvoj najml ajsih leta lskih panog (zmajarstvo, avtogiri, ultra la hka leta la, ba lona rstvo. ra keta rstvo , ma ke­tars tvo ), ki te melji v velikem delu na Iju­biteljski gra cInji lastnih leta lnih naprav. Tern pri za cIeva njem bo mo tudi v bodoce posvecali naj vec pozo rn osti, saj za hte­vaj o temeljit o poznava nje teore ticnih in tehnoloskih spozna nj , hkra ti pa spod bu­ja jo in ven ti vnost in sa mostoj nost , kakr­sni bi td ko nas li pri drugih udejstvova­njih mladih .

IZDAJATE LJSKI SVET R E VU E KRILA

Zakljucni racun revije Krila za leto 1983

Zakljucni racun revije Kril a za le ta 1983 je po trdil izdajateljsk i svet 20. a pri­la 1984 Prihodki v le tu 1983 N a rocni na revije Pogodbena narocnina OZD Re klam ni og las i PI S PZ za revijo, s ubvencija TKS Siove nij c, sUbvcncija Skupaj

din 757.883 230.000 49 .000 40.000 80.000

1, 172.383

din Od hadki v letu 1983 Tisk 12 stcv ilk rev ij e Ad re ma Lckt o rira nje Vrecke za revij o Bru lO honora rji gl. in

1,017.290.95 16.062,70 10.294 ,00 27.060.00

te hn . ured nik a 86 .280,00 PTT strosk i 3.463,80 Osta li materialni s troski 14.362.00 Sk upa j 1, 174.8 13,45

Deficit iZdajanje revijc Krila za Ie to In3 znasa 2.430,45 din in s moga pokrili iz prihodkov PS Z LOS.

Manj omejitev za luje letalce

Predvidevajo, da bo­do tuji turisti kmalu lallko "pristajali s svoji ­mi letali ludi na dru­gih , ne sa mo mcd­narodnih IclalisCih v Siove niji , Ie da bodo morali "najprej opravili carinske i"onnalnosli na lreh slownskih med­narodnih ICla li sCih.

V razvilem svelu up­orabljajo za luri zcm vse vee majhnih IClal. Zalo, ker "i (prcd vse m lisla iz ,,(.1rugc rokc") WI ncjo Ic nc kaj sto dolarjc v vee kOl naj­sodobne jsi avtomobi­Ii. NjilH)vi laslniki se vse bo lj zanilllajo ludi za jugoslova nska 1ela­Iisca, kjcr so prislaja­nja od os1ej ovirali slro­gi prcdpis i. V Slovcniji lahko razcn na Brniku in v Ma riboru prisla­jajo lurisli samo sc v Seeo vljah pri POl"lor­oz u. Ta mkaj je lela 1982 v mednarodnem promClu prislalo 1167 Ielal, s 3983 pOlniki,1e­la 1983 ze 1657 Iclal s 5266 pOlniki. Najvee jill bo v Seeovljah pris­lalo srcdi poiclja.

Sceovljc so primer, kako bi lahko pozivili najboljsi mcdnarodni lUrislicn i promcl. Zalo pri nas zc razmisljajo 0

vecji sproslilvi IClalise za lujcc.

(Po DELU)

Trki V zraku Lani jc bilo na vscm

svelU priblizno 10.000 lrccnj mcd iclali in plici , skoda pa jc dosc­gla, 1.5 milijardc do­larjcv, so sporocili za­Ilodnoncmski strokov­njaki. Po mncnju pilo­loy so v lcm pogicdu sc zlasli ncva rna iclal isca v Ncw Dc1hiju,' Nairo­biju in Bangkoku, cc­pray jc ptic vc1iko tudi v drugih mcstih in lirzavah. V ZR NcmCi­ji jc bilo lani priblizno 1000 takih "karambo­lov", skoda pa jc dose­gla 20 milijonov mark .

(Po DELU)

Ob kapitualciji izdajalskega vojne~a povcljstva bivse Jugoslavije, ki .Ie ukazalo, da se morajo letala in drugi voj­ni materijal predati neposkodovani ok u­patorju , je s se 26 somisljeniki sklenil , cia letal ne boclo preclali, pac pa boclo oclleteli k za veznikom. 16. aprila 1941 je 9 letal oclle telo eez Grcijo v Egipt. V blizini Aleksanclrije so bila nasa letala prikljucena angleskemu pomorskemu le­talstvu , kjer je porocnik-pilot Leopolcl Ankon v letih 1941-1942 opravil vee kot 100 borbenih poletov, ki so bili pro­tipoclmornisko patroljiranje ali pa iz­viclovanje v obalne pasu od Port Saida clo Marsa Matruka.

Pripaclal je skupini napreclnih letalcev 94. eskaclrilje RAF in bil je velik pobor­nik, cia se eim vee pripaclnikov jugoslo­vanskih kraljevskih enot prikljuCi NOVJ. Sam se je mecl prvimi javil v januarju

Odkritje spominske plosce pilotu Leopoldu Ankonu

V Lavrici pri Ljubljani je bila na procelju rojstne hise LEOPOLDA AN­KONA, kapetana, pilota-Iovca I. lovske eskaclrilje NOV J, oclkrita cine 31. marca tl. v pocastitev 40 letniee ustanovitve eskaclrilje , spominska plosca, ki sta jo posta viii organizaeija letalcev preko­moreev boreev NOVJ in zclruzenje boreev NOVJ iz Lavriee.

Oclkritja se je ucleldilo veeje stevilo njegovih nekclanjih tovarisev-Ietalcev, preclstavniki borcevskih organizaeij, ga­silei in pionirji s svojimi praporji. Na­vzoce je pozclravil preclseclnik ZB iz Lav­rice tov. Viktor Oneilij. Poseben pozdrav je namenil prisotnima letalskemu vetera­nu Rafaelu Prhaveu in spanskemu boreu Stanetu Bobnarju, katerima se je zahva­Iii za obisk.

Nato je tov. Janko Peracl govoril 0

zivljenjski poti Leopolda Ankona in dejal:

Ze kot mlacienicsejevbivsiJugoslavi­ji znasel med pomorskimi leta lei . Ko se je prieela va pril u 1941 druga svetovna voj­na, je bil pilot na izvidniskih letalih "DO-H". Cepravje iznenaclni fasisticni napad na Jugoslavijo napravil v vojski splosno zmedo, je njegova letalska sku­pina uspesno opravila 13 izviclniskih ak­eij in 5 bombnih napadov na sovraznika.

1944 v novo jugoslovansko letalstvo, v katerem je imel velik prispevek pri oblikovanju I. lovske eskadrilje NOV J , ki je bila ustanovljena 22. aprila 1944 na letaliscu Benin. v Libiji. Eskadrilja je bi­la 18. a vgusta premeSeena na letalisee Canne v juzni Italiji, od ko~er je delovala na poclroeju Dalmaeije, Crne Gore in Hereegovine. Leopolcl Ankon je paclel kot voclja letalske skupine 25, septembra 1944 pri opravljanju osme bojne naloge ob napadu na enote 118 nemske divizije na prostoru Vrgoree-Ljubuski ,

Leopold An kon je posmrtno povisan v cin kapetana, obenem pa odlikovan z "redom partizanske zvezde s puskami". Docleljena mu je tudi diploma letalskega instruktorja z zlatim znakom.

Govornik je se omeni\, da letalci­prekomorei postavljajo spominske plo­sce vsem svojim padlim kolegom.

Po koncanem govoru in odkritju plosee, so delegaeije polozile se svoje venee.

Na koneu je kratko spregovoril se le­talski veteran Rafael Perhavee, ki je z zadovoljstvom ugotavljal, da je odkri­vanje spominskih plose, znak pozornosti <to pacllih letalcev, ki so zrtvovali svoje zivljenje za svobodo svoje domovine in napreclek letalske tehnike.

GUSTAV AJDIC

Ivo Simenc - zmagovalec 3. evropskega prvenstva za

u · azred ..

Obalo bodo nad­zorovali tudi iz zraka

Po bese da h sekreta­rj a Leta lske zveze Hr­vaske Dragutina Mar­culjosa bodo !etos jad­ra nsko obalo v o kviru zascite pred pozari nad­zorova li tudi iz zra ka. Od 15. junija do srede septembra bo s pctih jadra nskih letali sc -'vrsa rskega, reskega, za­drskega, splitskega in dubrov niskega - vsa­kih pet ur vzletelo po eno sportno !etalo. To pomeni , da bo sta lno deZ ura lo stirina jst Ictal s priblizno 50 cia ni po­sadke. k i bodo oprav ili 30.000 ur lete nja.

Cfanjug)

Na tretj e m e vro pskem prvenstvu v jadra ln em lete nju za klubs ki ra z red , kij e bil o od 2. d o 13. ma ja na leta liscu v Les­ca h, se je zbralo 29 te km o va lcev iz sed­!)lih ev'roJlskih drZa v: CSSR , Finske, Svedske, Svice, It a lij e, Z a hodne Ne mcij e in Ju gos la vii e.

Najstevilnejsi so bili nasi z 10 te km o­valci , Za hodnih Nemcevje bilo ose m in v na jmocnejsi posta vi nemskega klubsk e­ga razreda , z evropskim prva ko m Wernerjem Mull erj em na celu . Po t ri tekmo valce sta imeli za sto pstvi Italij e z mladimi tekmova lci pod vodstvo m iz­~usenega veterana Smilj a na Cibica , in Svedske, z odli cnima Matso m Olssono m in Leifo m T ho rngreno m. Suomi - Finci so bili zastopa ni z Mikk o P. Bertlingo m in Veso Pajuneno m.

Ob zbran'i eliti je bil o pricako va ti da bodo imeli po membno vl ogo v bo rbi za kolajne mocn o sam ozavestni Ne mci. Z a o ba 'Cehos lo va ka se ni vedelo ka m po kvalite ti spada ta, prica ko va ti pa je bil o, da bo medn a rodni prva k socia listicnih dr.Za v iz la nskega leta , Jii'i Ste pane k, rese n ko nkure nt fa vo ritom. Svicar IStva n Am o rt je bil popolna nezna nka, Svicarji pa so sicer zna ni ko t odlicni tekm o valci. Kma lu pa se je izkaza lo , da po svo jih sposobnostih ni spa da l v zbrano elitn o druscin o.

Jugos lova ni sm o bili nezna nka ta ko za do maci ta bo r ko t za tuj ce . Ker sm o sc v prete klih letih p re ma lo sreceva li s tuji ­mi te km o va lc i na naj vecjih te km ova njih , pa c ni bil o moc vedeti ka m spa da mo. U pa nje je bi I do mac i teren in poc u tj e na do mace m d vo ri scu j c ve dn o prij et nejse ka ko r na ka ke m tuj em. Med dese timi Jugos lova ni je bil o ka r se dcm d rZavnih prva ko v, p rva k la nskcga leta Miha T hale r in Ivo Simenc, tud i bi vsi d ri av ni prvak iz leta 19 79, sta ko t do mac in a na leta lisc u v Lesca h vli va la na jvcc upa nja. ena ko tudi J anez Sta rih a, ki je ze vec let sta lni gos t na leta li scu A LC. Izk uscnos t os talih pa je bila tudi po membn a pri up­anju , cia bo m o Ju gos lo va ni ko ncno Ie prijaclrali tudi ka ko ko la jno .

Prvenstvo je bil o ura dno in sloves no za klju ce no v nedelj o 13 . ma ja o b le pc m soncne m vre me nu , ka krsnega so si vs i tekm ova lci in se bo lj o rga ni za to rji ze lcli yes cas te km ova nj a . Bilo pa je vec ddev­nih in o blacn ih dni ko t lepih in primer­nih zajadra nj e, pac ta ko ko t sm o ga vaje­ni ze vso letos nj o po mla d . Pred stevilni­mi gleda lci in gos ti , m ed ka terimi je bil tudi preclsednik predse cls tva SR Siove­nij e to var is F ra nce Po pit - bil je tudi castni p redsednik o rga ni zacij skega ko­mite ja J. evro pskega prve nstva v jad­ra lnem letenju za klubski razred -jeslo-

JADRALSTVO

Letalski prevozniki - po starem

Lela ls ki prcvozniki kljub vrsli pos kusov in akcij , s ka le rimi na j bi jih pripra vili d o I11 cd­sc bojnega sod elovanja, nada ljllj e jo po Slare m, Ce pnlv'jc b il pred kra l­ki m na po blldo svcta Zveze sindi ka lov Ju­gos lavije po hlldih le­zava h uSla novlje n a d­bar za uskl a jeva nje pa lilike razvoja in pa ­slav lela lsk ih prcvoz­ni kov, pa la orga n za zd a j p ra kli cno se ni c nc d ela, To je bilo recc no na plena rni seji predsla vn i kov le la 1-skega pro l11 cla v Go­spad ars ki zb o rnici Ju­gos lav ije, Ka nkrel nej­sega dogavara fa l ni so sp reje li , Na ses la nck ni p ri sC\ nili ed en ad po­va blje nih d irek lo rjev (iz Ja la in Av iogene k­sa sla pri sla na mes lni­ka , iz Incx-Ad ri e pa ni bil o nikaga r ),

(Tanjug)

sna razg las itev zmagova lcev vzbudila tis­ti prijetni o bcutek, ki si ga vedno ta ko srcn o zelim o na vse h medna rodn ih tekmova nj ih, Videti vihra ti na ja mbo ru jugos lova nsko tro bojnico o b do maci himni , je ti sto na jvec, ka r v sp o rtu lahko dosdes ko t spo rtnik in das s tem tudi svojemu na rodu in do mo vini nekaj ti ste to pline, ki smo jo v spo rtu Ie po redko ma d eld ni .

Tg po t je zav ihra la t ro bojnica v cas t Ivu Simencu, nove mu ev ro pskemu prva­ku in prve mll Ju gos lo va nu , kije na ta ko ve likih tekm ova njih pozel zmago, in J a nez u Star ihi za osvojeno tretj e mesto. Vihra la pa je tudi ceS kos lovas ka zas tava za drugo mesto in st'ebrno ko lajno Jifija Stepa ne ka, i zr~dnega borca in se bo \jse­ga leta lca. Za Simence m je zaosta l sa mo 45 toc k in ce bi zmaga l, bi lahko govo rili o zasluze ni zmagi. Za to bi bila d ovolj ze majhna Simenceva na pa ka , '

Ko la jne je pod elil podpredsednik FAI tova ris Sta ne M enegalija , prehodni po­ka l zma go va lcu pa tova ris F ra nce Po pit. SpQminske krista lne po ka le je prejelo prvih pet uvrsce nih , o b prvih treh sc ce tr­ti C la us Triebel in peti Helmut Kiff­meye r, oba iz mostva Za hodne Nemcij e, pod elil jih je predsednik Z LOS tova ris A lojz Gojcic. De lovna o rga ni za cij a In ex Adria Avi opro met pa je pri speva la kri s­talna po ka la za na juspesnejsega tuj ega in do macega te km ova lca. T o sta bila Simenc in Stepa nek, ki jima ju je izroCiI J anez Koc jancic v spo min na Franca Struklj a in 'Fra nca Mirnika - Hakelca.

Velik uspeh jugoslova nskega most va so d o po lnili se Mih a Tha ler s ses tim in

Jugoslovansko mostvo v svecanem deflleju

~e't413

C rto mir Ro jnik z osmim mesto m, T ud i Ko la ricevo 1 I. mes to in 15. mesto Vlada Pfeife rj a sta lepa dosdka . Razoea ra l pa je predvse m Z iva F renc . Za ra di pre­ma jhne bo rbenos ti. Staro vic si je za pra­vii d ob ro uvrstite v s kikso m v 3. discipli­ni , ko j l! veCina te km ova lcev pril etela do c ilja, Ga to lin in Filko bi la hko po kaza la vee.

O b pris rcnem in prija te \j skem sloves u gos tov so ti izrazili zadovo ljstvo, da so bi va li d va tedna med prij etnimi Ijudmi . Vsi tujc i so bili prvic v nasi ddeli , bili pa so tudi prijetno prese nce ni o b spozna­njih , da je Jugoslavija in nj eni prebi va lci neko lik o drugacna ko t so si jo predsta­vlj a li . Pray o dprtost in gosto ljubn ost na­sih \judi sta jim po maga la, da so spro ti poza blj a li tegobe te km ova nj a za ra di sla bega vremena. Stev ilni izvenleta liski pri sta nki po vsej Si ove niji so jim po ma­ga li , da so si vtise z leta lisca d o po lnili z nerd ira nimi srecanji s p odeze lskimi Ijudmi in z nepri ca ko va nimi prij etnimi dozive tji . Z ato j e to evro psko prve nstvo oprav il o ve lik o vec kot sa mo tekm o­va nj c. Bil o je sreca nje ka krsnihj e da nes v d a nasn jem za pletene m sve tu velik o pre­ma lo. Zato delam o Jugoslova ni ve liko na pa ko, ke r ne pusca mo nasih sp o r­tnik ov na velika mednarodna sreca nja, pri ce mer so pra y leta lski spo rti ka r p recej pri za deti .

In ka j la hk o recemo 0 sa mem tekm o va nju 'i

V o rga ni zac iji ni bilo na pa k, ki bi la hk o povzroci'le pro tes te ekip. Z irija za to ni imela dela in se ni niti enkra t ses­ta la, Meteo ro los ka sluzba je bil a doslej

Dostojen dokaz, da je bil pricetek III. EP zares presenetljiv - snega je bilo do gleznja, a ga je sOl'lce se isti dan do kraja obdelalo, vsaj na letaliscu

Mikrovalovni sistem vodenja tudi V praksi

Letalisce Valdez na Aljaski je prvo opre­mljenoz MLS (Micr­owave landing system). Proizvajalec oaniranih letov in prepeljali 5.000 potnikov. Letaliska oprema MLS je cene­jsa od standardne I LS in je leta 1982 stala 716,000 ameriskih do­larjev (vkljucno s 50-lanjem). Sprejemnil<na letalu bo stal manj kot 1O.000dol!lrjev, ko bodo pricelj s serijsko proizvodnjo.

(ADRIA)

tetenje z zmajem se je koncalo V bolnisnici

KOBARID, 21. mar­ca - Kobaridcan, 29-letni Vladimir Kori­tnik, se je marca ' ucil letenja z zmajem. Ko se je spuscal,je s kovin­skim trikotnikom zadel v zemljo in si zlomil nadlahtnico desne ro­ke . Odpeljali so ga v sempetrsko' bolnisnico.

(Po DELU)

najboljsa na tekmovanjih na domacih tleh. Mira n Ferlan, ki joje vodil,je opra­vii zares vse kar je bilo v nasih domacih pogojih mozno. Napovedi so bile dokaj realne, vcasih malo preoptimisticne ali malo prevec zaddane, vendar vedno v okvirih, ki so karakterizirali vreme tiste­ga dne. Nekolil-..o tdav mu je naredila kaplja hladnega zraka nad severo­vzhodno Evropo, ki se je nepricakovano zakotalila proti jugu in to pray preko Siovenije in kot v posmeh se je pri nas nekoliko predolgo zaddala, na vzhodu in zahodu, pa tudi v sosednji Avstriji pa so v tern casu cudovito jadrali. Taki dne­vi so bili izrabljeni za kegljanje, izlete do Postojne in morja, pa tudi drugam .

Tekmovalno komisijo je dobro in odlocno vodil Gaber Pesjak, kije bil tudi vodilni rdiser tekmovalnih disciplin, ki jih tekmovalci niso uspevali zadovoljivo zakljucevati zaradi izredno muhastega vremena . V petih tekmovalnih dneh je bilo sarno 35 uspesnih letov s preletom ciljne linije, kar je ob devetindvajsetih tekmovalcih izredno malo. Tudi prelete­nih kilometrov ie bilo sarno 25 tisoc ..

Pomemben uspeh v organizaciji tek­movanja je dosden pri izracunavanju rezultatov. Na dveh vzporednih racunal­nikih sta prizadevna programerja loze Uhan in Andrej Mlakar vestno, hitro in natancno opravljala zahtevne naloge v zadovoljstvo vseh. Listo neuradnih rezultatov sta izdajala sarno nekaj minut za tern, ko je tekmovalna komisija dobila zadnji poziv po telefonu 0 mestu pristan­ka tekmovalca.

Brez napak, hitro in kvalitetno je vodil fotqlaboratorijsko sluzbo laze Prim­ozic. S svojo domiselnostjo je izdelal na­mizni povecevalnik za desifriranje filmov

in stem omogoCiI tekmovalni komisiji lahko delo in tudi tekmovalci so se lahko na njem prepricali 0 napakah, ki so jih napravili. France Primozic je kot sekre­tar prvenstva opravil veliko deja pri pri­pravah prvenstva in tudi med tekmo­vanjem. S Tonetom Polencem sta pripra­vila licno publikacijo, preko njegovih rok pa je sla celotna papirnata administ­racija, ki je za tako prvenstvo pray gotovo ni malo. V veliko zadovoljstvo vseh, organizatorjev in tekmovalcev, pa je Branko Perko opravil nalogo izredne­ga prevajalca in voditelja vseh razgovo­roy v angleskem jeziku. Za tehnicno sluzbo in red na letaliscu so skrbeli Bojan Kaduc, Bruno Stular in Vojko Hladnik. Svoje naloge so opravili brez pripomb, saj so delovali kot dobro uigran orkests; r. Tudi zemeljska ura je delovala brez­hibno. Kjer spleta in veze vrvice- Joze Fon drugace tudi ne more biti, Stane Bizilj pa je poskrbel za brezhibno delo­vanje ure. Nekaj malenkosti pa sem v celotnem organizacijskem timu opravil tudi jaz, tako kot stevilni drugi ciani ALe, brez katerih prvenstva ne bi izpe­Ijali tako dobro. Svoj deld k dobremu pocutju nasih gostov je prispevala tudi letaliska restavracija laneza Pristavca, ki je dobro skrbela za del nujnih zivljenj­skih potreb vseh, ki so se mudili na letaliscu.

Letalisce v Lescahje ob vzhodnem ro­bu Alp, Maribor in Novo mesto pa ze se­gata v ravninsko podrocje. Zato je bilo pricakovati, da bo relief Siovenije zelo pogodu predvsem Nemcem, ceskoslo­vaskima tekmovalcema in Svicarju, pray tako slovenskim tekmovalcem vjugoslo­vans kern mostvu. Nasi so res pokazali da se nad domacimi hribi nekoliko bolje

JADRALSTVO

Tudi 8Z ima "ve­soljsko letalo"

Ne kdanji visok i fra n­cosk i fun kcio na r a mc­riskih o boroze nih silje izjav il no vinarjem , da ima me nda Sovjetska zvcza "vesolj sko Ie ta l-0", povscm :, idc nticno Space S h uttlu ". "V ide­Ii smo to sov jelsko veso lj sko Ieta lo: k i je na las podob no nas il11 Space S huttlu, Co lu lll­bi i in C ha lie nge rju ," jc izjav il nekdanji sef ob­vesceva lne slu zbe Pe n­lago na za na dzo r nad vcsoljel11, upokojeni podpo lkovnik T homas Krebs. Ko l je deja l, je Sov jct ska zveza dob ila v roke nac rtc amc­riskega plov il a Space Shutt le in na pod lagi nj ih izdci a la svoje vc­so ljsko Ie la lo. To na j bi polelcio v veso lj c eez kako lew a li d vc.

(AP)

zna jdejo, Stepa ne k pa je , cepra v je bil prvic pri nas, lete l ena ko d obro kot nasi najbo lj si. Za to so bili spodrsljaji seve r­nja kov in Nemcev nek olik o prese netljivi . Slednji so neuspeh v cetrti di sciplini oce- ' nili ko t ka tas trofo nemskega mostva, v res nici pa jih je skla til o v Savinjski do lini neprica ko va no pos labsa nje vre mena z vetro m, ki ni d opusca l la hkega pre leta med Menino pl a nino in T roja na mi . Osnovni vzro k za sla bsi uspeh je bil o d ejstvo, da nihce med njimi ni imel iz­kuse nj letenja v hribih . Edini , ki je bil v tern izkuse n, j e bil Kla us O hlma nn , ki pa .ie nes rec no poskod ova l leta lo ze v d rugi cli sciplin i in ni nada lj eva l te km ova nja. Vsi so pri zna li , cia so imeli pred hribi ve­liko spostova nje in ci a je po trebno za letenje t ik ob pobocju hribov ve li ko iz­ku se nj, ocl li cne tehnike in tudi hra bros ti . Pray za ra cli tega jih je ve lik o obljubilo, ci a se bode k na m se vrnili na trenazno letenje, pa tudi na d obro in poceni hra no in p ij aco .

T ipi leta l, k i so lete la na te rn prve nstvu so se precl neka j let i preclstav lja la jeclro in vrh kva litete v sta nd arclnem razredu tucl i na svetov nih prve nstvih . V pisa ni clrusci­ni trinajstih tipov jadra lnih leta l, so se spet izkaza li Ela novi degej i, na jbo lj

Tekmovalce je pozdravil tovaris France Popit

Starovic poclva in razmislja 0 napaki, ki ga je veljala odlicne koncne uvrstitve

b'lescece z zmago Simenca in Starihe, med deseterico pa jih je bilo ka r pet in ka r pet let so na jugos lova nskih te km o­vanjih in za dnjih clveh evropskih prvens­tvih zma go va li sa mo Ela novi degeji. Zato je lesko evropsko prvenstvo tudi prijetn a zmaga Ela no vih delavcev v pr­o izvodnji leta I, pose bno se, ker so prizna­nj a tujih t ekm ovalcev d a na tudi proizvo­dnji , ki so si jo ogledali v enem od ddev­nih dni . Naj vec za nima nja je ve lja lo novi Ela no vi o rhid eji , leta lu D G - 300-ELA N. Leta lo smo la hko videli tudi v prvem letu na domacem nebu o b za kljucni sloves­nos ti evropskega prve nstva. Za pr­o izvodnj o leta l se je za nima l tudi tova ris Po pit, ki je izre kel Ela novim strok ov­nja ko m prizna nj e za uspeSni prodor na za pa dno td isce z izjem no kva liteto izd elkov.

Pa se nekaj za nimivosti petih tekm ova l­nih dni:

1. TEKMOVALNI DAN - 2. ma;: hitrostni prelet V trikotniku LES­CE-KRANJSKA GORA-NOVO MESTO-LESCE (256,2 km)

Po kra tki slo ves ni o t vo rit vi evro pske­ga prve nstva je 29 te km ova lcev d obilo pr vo na logo. Kljub mocnemu ve tru so se ter micni vzgo rnik i lepo razv ija li in tekmova lci so v d viga njih z 2 d o 3 m/s b rez tdav dosega li na jvecjo do vo ljeno visin o 2000 metrov. Na tej visini so tudi vs i sta rta li v smeri pro ti Kra nj ski gori . Zace te k je bil ze lo obetave n, saj so tekmo valci v vecini pre ko Kra njske gore pr il ete li v dobri uri do Kr va vca. Pro ti Nove mu mestu pa so se pri ce le tdave. Baza obla kov se je mocno zn iza la in ce ln i juzni ve ter se je krepk o po jaca l. Taje tr­ga l termicna dv iga nja in vs i, ki so uspeli oble tet i tocko na leta liscu v Nove m mes­tu so na ni zki h visina h Ie s tdavo na­predova li pro ti Ljublja ni . Kma lu so bili vs i na tleh mecl No vim mesto m in Lju­blj a no. Najdlje je uspelo pril eteti Svedu O lsso nu . Prista lje v Stegna h pri Ljublja­ni in ta da n po bra l zmago, F inec Bertling se je s pri sta nko m

v pri Velikih Lasca h

uvrst il na drugo in Cehoslova k Stepa nek [l a tretj e mesto. J ugos lova na Thaler in Simenc sta prista la pri G ros upljem na is­ti nji vi in se uvrstila na osmo mes to z zaosta nk om sto toc k za prvim. Med d eseterico so se uvrstili tudi stirje Nemci: Kiffm eyer, T riebel, Worf in Ohlma nn. Zace lj e pa so po prve m dnevu krojili pred vse m J ugoslova ni , na jsla bse pa se je odreza l F ilk o, k i je za beld il nicl o za ra di prista nka Ie dober kil o mete r od leta lisca .

Tekmovalna komisija (M. Ferlan, G. Pesjak, B. Perko in B. Kadunc) seznanja pilote z dnevno disciplino

Predsednik ALe In predsednlk org. komlteja III . EP tovariA Lado GorlAek pozorno sledi delovanju zemeljske ure, ki jo je vodil Stane Blzilj s pom<>tnlki

Kontrolno tehtanje letal pred vzletom

JADRALSTVO

2. TEKMOVALNI DAN - 4. maj: Hitrostni prelet na lomljeni liniji LESCE - KRVAVEC - POD­KOREN - KRVAVEC - LESCE (175,2 km)

Po dnevu, ko so organizatorji prehitro razpustili tekm ova lce zara di ni zke obla­enosti, je sledil dan s krajso disciplin o. Ker je bil a Cisto hribovska, je bil o prieakovati, d a bo veeina tekm ova lcev priletela do cilja. Baza ob lakov se je dvignila pre ko tisoe petsto metrov in zaeetek je kaza l, da se bod o prieakova­nja uresnieila.

Veeina tek movalcev je brez tdav ob letela Kr vavec in Kra nj sko goro in se preko Dobree ze spuseala proti Kr vavc u z rae un o m do leta do cilja. Ob Kri zki go­ri, Storzieu in Zaplati so bila se vedno ra­hla dviganja , kar je dajal o vsem ve lik o sa mo za ves ti , d a dolet d o cilja ne bo vee tdaven. Pri o bra tu nad Kr vavce m so imeli po raeunih kar prevce reze rvn e visine. Ko so se s Kr vavca podali v iz­raeuna ni d o let po po ti , ki je se pred nekaj minutami zago tavljala se d oda tn a dviga­nja ob poboejih, so se prieele tdave , s katerimi nihee ni niti v sa nj a h raeun a l. Zaradi prod ora hl a dnega zraka preko Karavank in hitre ohladitve podroeja o b poboeju se je vali l hladni zrak s po boeij v doli no in poziral neu smi ljeno reze rvne visine tak o hitro , da so s Krvavca s tisoe metrov visine prilet eli sa mose do TrZiea , kjer so tudi mn ozieno pristajali. Tisti , ki so lete li bo lj nad doli no so imeli ma njsa propadanja in se sreeno privl ek li do cilja . Med osmerico, ki je preletela ciljno erto so bili ka r stirj e Jugoslo va ni , Janez Sta­riha je bil naj hitrejsi vendar je zma ga l Zahodni Nemec C laus Triebel na M IST­RALU zaradi ugodnejsega ize na ee va ln c­ga fakto rja ~er prevzel vods tvo v skupni razvrstitvi . Simenc se je s tretjim easo m prebil na ee trt o mesto, peti in sesti pa , ta bila Gatolin in Starovie. Tha ler, Ko larie in Rojnik , so bili med tistimi , ki so prista­Ii pri TrZieu. V do le tu je za radi prepozne odloCitve za izve nletaliski pristanek pos kodova l letal o Nemec Kl a us Ohl­mann , ki se je na sreeo Ie lazje o praska l, pristal pa je Ie dva kil ometra od leta lisea. Tekmovanja ni na da lj eval.

3. TEKMOVALNI DAN - 6. maj: Hitrostni prelet V trikotniku LES­CE MARIBOR NOVO MESTO - LESCE (307 km)

Po prehodu hladne fro nte, ki je pre­preeila letenje 5. maja , se je za tretji dan

Stari - Janez Stariha je svojo hladnokrvnost in vztrajnost poplacal z bronasto kolajno

Dusan Dragojevic, novinar Radia Triglav z Jesenic je veliko posnel za televizijo, vendar, kot ponavadi, smo videli na malih zaslonih Ie malo tega. Letalstvo pac ni nogomet ali kosarka!

skuhalo pravo vreme, kakrsnega smo vajeni nad Siovenijo v tern letnem casu. Vsi tekmovalci so dobro startali nad zemeljsko uro in tekma se je razvijala v prid fvu Simencu. Letel je najbolje med vsemi in zmagal pred 'Cehoslovakom Stepanekom za sarno 45 tock in tudi pre­vzel vodstvo pred Stepanekom za dvajset tock. Do cilja je priletelo kar 23 tekmo­valcev in razen Starovica tudi ostalih devet ]ugoslovanov. Pet tekmovalcev med deseterico je bil kar lep uspeh do­macinov, Stariha pa se je z desetim mestom prebil na cetrto v skupni razvrstitvi.

4. TEKMOVALNI DAN - 7. maj: Hitrostni prelet na lomljeni liniji LESCE-CELJE - MARIBOR -CELJE-LESCE (259 km)

Zactek poletanja je bil dolocen za 11,30. uro in ob tern casu je bilo nebo se povsem pokrito z gostimi cirrusi, skozi katere je sonce Ie rahlo nakazovalo svoj zenit. Po dveh prestavitvah zacetka sta-

Simenc Iva in Jana, ki mu je pomagala do prvega mesta

Vladu Pfeiferju je slo slabse kot je pricakoval

ROJrilk nad clljno linilo v tretji disciplini

JADRALSTVO

rtanja so tek movalci ob 13. uri Ie pol ete­Ii. Kmalu je bilo vidno, da je start za­mujen najmanj za pol ure. Vreme se .i e izredno hitro razvijalo v prid tekmo­valcem . Po odprtju starta so se viS. mi­nutah zvrstili nad zemeljsko uro vsi in poleteli proti Celju. Stariha je po tekmi pripovedoval, da je do Celja potreboval sarno 35 minut in da mu na tej poti sploh ni bilo trcba vrteti za pridobivanje visine.

Proti Mariboru pa jim je slo nekoliko pocasncj e, a sc vedno dobro. Med tcm pa se jc prieelo Pohorje zapirati za radi obscZne kumulusne oblaenosti. Zato je povratek iz Maribora proti Celju zahte­val izredno paz ljivost. Pojav il se je ne­napovcdan jllgozahodni veter, ki je po­vzroeil v podroej 1I od Konjiske gore do Vranskega moeno vrtineenje zraka nad Savinjsko dolino.

Zato so dragoceno visino izgllbljali vsi tckmovalci. Kar po dye d o tri ure so se nckateri tekmovalci trlldili in poskllsali najti pot preko grebenov med Trojanami in'Mcnino planino. Zalje to lIspefo samo stirim, Starihi, Si menCll, Staroviell in od­liencmll ter vztrajnemll Cehoslovakll Stcpanckll. Ti so tlldi edini prileteli do cilja v Lescah . Najhitrejsi j e bil Stariha s popreeno hitrostjo 64,39 km/h pred Sil11cnecl11 z 62,95 km/h, Stepanckol11 56,65 k m/h tel' Sta roviee m s 50,90 k m/h.

Mcd tistimi, ki so pristali v Savinjski dolini jc bil najdaljsi Miha Thaler z 202 kl11, v razdalji dcsctih kilometrov pa je pristalo kar 0vajset Ictal. V skllpni razvrstitvi je Simene obdrzal vodilno mcsto prcd Stcpanekom, vendar jc po­vceal prcdnost samo na 25 toek . Z zmago sc jc prcbilna trctje mesto Stariha, a sc s 146 toekami zaostanka.

5. TEKMOVALNI DAN 9. maj: Hitrostni prelet na lomljeni liniji LESCE - SKOFJA LOKA -TREBNJE - SKOFJA LOKA LESCE (170,4 km)

Po ddcvnclll d ncvlljc bilo priea kova­ti, da bodo do konca tckmovanja vsaj sc trijc dobri tckl110valni dncvi. z,il pa jc bil pcti tckl110valni dan tlldi za dnji, ker jc nato do kOllCa tckmovanja del.cvalo.

Zato jc bila pcta diseiplina tlldi odloCilna I.a koncno razvrstitcv .

Mctcorologjc za ta dannapovcdal,da vrcmc nc bo roznato in da jc malo

JADRALSTVO

verjetnosti za uspesno disciplino. Startje bil se dokaj dober in vsi , ki so imeli voljo do tekme so tudi odleteli s solidnimi vis i­nami proti Trebnjemu. Trije tekmovalci, Svicar Amort, Finec Bertling in Jugoslo­van Frenc pa so se pri Sko(ji Loki obrnili in pristali na letaliscu v Lescah. To PJav gotovo ni bilo potrebno, posebno Zivi Frencu ne, ker je bil jugoslovanski re-

Na st~pnicah za zmagovalce so se torej zvrstili od zgoraj navzdol: 1. Simenc, 2. Stepanek, 3. Stariha, 4. Triebel in 5. Kiflmeyer (slika zgoraj) - sret:nemu sampionu III. EP izrot:a prehodni pokal FAI tovaris France Popit (slika spodaj)

JADRALSTVO

ekipe ZRN

pre ze ntant in ce bi od S·kofje Loke poletel proti Trebnjemu, bi se ob koncu uvrstil namesto na 22. na estnajsto mesto, s cimer bi prispeval lep delei k skupnemu uspehu celotne nase repreze n­tance .

Vsi ostali so se borili in vztrajali. Samo stirinajst jih je obletelo tocko v Trebnjem in se napotilo proti Lescam . Vreme pa se je slabsalo. Siaba termicna dviganja so izginila in vsi so bili prisiljeni pristati na njivah in travnikih . Na jdalj je priletellvo S·imenc s pristankom· pr; ·Grosupljem, preletel jel07 kilometrov, drugi je bil ~iha Thaler, tretji in cetrti pa oba Cehoslovaka Stepanek in Matousek, pe­ti pa je bil St;lrovic. Zaradi kratke disci- . pline in neizpolnjene naloge so bile tudi tocke za preletene razdalje nizke . Simenc je za najdaljsi prelet prejel samo 261 tock, tako, da do kakih pretresov v kon­cni razvrstitvi ni moglo priti. Kljub temu pa je mostveni uspeh Jugoslovanov v za­dnji disciplini lep doseiek. Kar sest se jih je uvrstilo med desetorico in osem mecl petnajsterico.

Za zakljucek lahko mirno recemo, cia je evropsko prvenstvo doseglo namen. Nasi letalci so dokazali, da niso za odmet in da se lahko kosajo tudi z najboljsi mi , ce je tehnicno in organizacijsko urejeno vse tisto , kar za uspeh ne sme manjka ti . Doseien je tudi propaganclni namen in blejski okolis je spet cl obil nekaj pozitiv­nih turisticnih tock. Pray pa bi bilo tudi, da bi podobno tekmo cez nekaj let spet ponovili.

Pripravil LEON M ESARIC

KONeNI rtEZULTATI 3 . EVHOP . PRVENSTVA V JADRALNEM LETENJU - KLUBSKI RAZRED

uva ::>TI TEKr,ov ALtC 'rtV

DR TIP ZA JADRAL . VA LtTALA

IZENA 1. DAN - 256,2 K11 2. DAN - 175,2 K~13 . DAN - 397,0 KM 4. DAN - 259 , 2 KM 5. DAN - 170 ,4 KM KONCNE Ci:,VAL. km/h TOC MES km/h roc MES km/h TOC MES km/h Toe MLS km/h TOC MES TOCKE MESTO FAKTOR km x KE TO km x KE TO km x KE TO km x KE TO km x KE TO

1. SIMENC 1\00

2. STEPANEK JI~I ' }. STARIHA JANEZ

4. TRIEBEL CLAUS

5. KIFFMEYER HELMUT

6. THALER MIRA:

7. MATOUSEK FRANTIS.

8. ROJNIK CRTOMIR

9. MULLER 'WERNER

10. GUAZZONI ROBERTO

11. KOLARIC I GOR

12. BREITENFELD ARNO

13. FERGliANI MICHELE

14. MERIZIOLA STEFANO

15. PFEIFER VLADO

16. OLSSON MATS

17. STOI ECKHARD

18. STAROVIC VOJKO

19. GATOLIN MIODRAG

20. 'WORF GoSTA

21. WOLLSCHLaGER P.

22. FRENC ZIVA

"23. BUCHT GoRAN

24. BERTLING MIKKO-P.

25. THORNGREN LEIF

26. PAJUNEN VESA

27. FILKO IVAN

28. AMORT ISTVAN

29. OHLMANN KLAUS

YU DG-l0l 102

OK ASW-15B 100

YU DC - l00 102

D MISTRAL 100

D DC-l00 102

YU DC-l00 102

OK ASW-15B 100

YU CIRR . 75 102

D DC -l0l 102

CIRR . 75 102

YU DC- l00 102

D ASW - 19 102

I ST .LIB . 100

I ASTIR ST. 100

YU DC - l00 102

SE C IHlU;T . lll2

D CIRj{ . ~;T . 10 2

YU DC - l0l 102

YU DG- l01 102

D CLUB LIB. 96

D DG-l0l 102

YU DG-l00 102

SE LS-lF' 102

OH ST.LIB. 100

BE JANT.ST. 102

OH ASW-19B 102

YU CIRR.ST. 102

HE LS-1D 100

D ASW-19 102

~ ~ §. -;: ~ ~ ."8 -<~ [g:'~. 3" ~ N" ~ ~ ~ ~sos~~~cl~~~o~90~.~~ - ~,~ -~~~o ~- 0-?'(c ';3 "0 s~· cc;;. <:~: 0 <: ~~.:. ~ a. =-8.. ~. (') a. Z ,,('0. ~ N'~·,,:-ac :; C

og~2~~~~oh~35~~~~~ ~~<8~=~ 3~ ~~ ~~~no

-? < ~: cc.g ~ ~ 3 0" ~ -. ~ '_. r: ~~. ;' ,,::-.~'!!.~. ,- ,0 ~"O ~ ~~.('O o~_~·

.:3 ~ ~"O '~'::i Q n ~ ~.2.o.~.e:.~ cr'S!! ~ ~. ;. ~. a·f§ 3. ~ ~ ~ ~~ ~ = 0 g ~ £<~. ~~ _ _ .. I I ~ I ~ 0 N n <: cr- ~ I ""1 _ f tJ

174 ,2x 548

183 , 4x 588

154 ,8x 487

180 , 2x 578

184,2x 579

174 , 2x 548

164 , Ox 526

145,8x 458

160 , 8x 506

160,8x 506

160,8x 506

160,8x 506

160 , 8x 516

160,8x 516

137,4xP 398

217 ,6><1' 650

146 ,dx L~6?

160 , 8xP 465

87 ,Ox 2'74

1'71 , 8x 574

160 , 8x 506

146 , 8x 462

182,8x 575

194 , Ox 622

160,8xP 458

168,2x 529

1,2xP 0

109,2x 350

173,4x 545

8 .

3. 20.

5. 4 .

8 .

12 .

24 .

15 .

15 .

15 .

15 .

13 .

13 .

26 .

1.

22 . 2l.

28.

7. 15 .

22 .

6. 2.

24.

1l.

29.

27 .

10.

78 , 57 523 3 .

68 , 39 500 4 .

84 , 35 542 2 .

84 , 24 552 1.

169 , 8x 438 lll .

166 , 4x 429 13 . 122 ,6x 323 18 .

164 , 8x 425 15 .

168 , 8x 435 1l.

74 , 39P 455 8 .

165 , 2x 426 14 .

87 , 6x 226 23 .

165 , 2x 435 11 .

141 , 6x 373 17 .

122 , 6x 316 20 .

146 , Ox 377 16 .

87 ,6x 226 23 .

61 , 38 "68 6 .

6'7,7'1 489 5.

59 , Ox 162 25 .

59,Ox 152 26 .

89 , 8x 232 22 .

59 , Ox 152 26 .

57,75 466 7 .

32,8x 85 28

O, Ox 0 29 .

122 , 6x 316 20 .

1 22 ,6x 323 18 .

173,6x 448 9 .

83 , 17 901

79 , 80 864

76 , 36 792

75 , 64 796

75,41 776

73 , 19 741

78 , 80 847

80 , 15 852

75 , 42 777

75 , 70 781

70 ,44 697

80,17 853

63 , 15 592

68,48 679

77,43 809

57 ,61 491

78 , 12 820

16? , 8x ~4?

72 , 731' 644

61 , 71 592

67 , 87 656

76 ,91 800

69,24 678

16? , 8x ?47

?80,Ox 417

162 ,8x 242

62,86 576

77,4x 117 onSTOP 0

l. 2 .

10 .

9. 13 .

14,.

5. 4.

12 .

11 .

15 .

3. 20 .

16 .

7. 23 .

6 . ~16 .

19

?O .

18 .

8 .

17 .

25 . 24 .

26.

22 . 28.

29.

< ..­... CD ::::1--.~ CQ

en CD i~i!;~llil!l~i;i

I g- rOO 8..~. d ~. ~ c.; J. §-.~ ~ . ~

>::::ICD..­::::I ~ :=0::" CD IC en­CD"C"C ~

CD"dc rn enlCN:=o::" I ;:: :. ~

CD

"C ... ~ .

-'!:! S n< '"7 ~ "2. ,. ~);> tl.: - . " cr-_ ;l'"O =-:::. ~~.~. c ~:J ~ ~ c ~ ;;' c » ""1. C C ,,::l _ ~ --" t: r:. c.. ""1 ,.;, ~ • ~~~~oc~-~cc~~~~~~ _. _ . ('0 < <: 0 ::l I ,-. c.. r,. , ..., """ ,. {J:

.,= ~ en ... N'

62,95 769

56 , 65 765

64,39 774

176 ,8x 492

196,8x 537

202 ,Ox 551

196,8x 548

190 , 4x 520

192,6x 526

198,4x 542

176,8x 483

lC)6 , 8x 537

189 , 4x 527

189 ,4x 527

190 ,4x 520

197 ,6x 539

192 ,6x 526

50 ,90 732

191 ,8x 524

196 , 8x 571

192 ,6x 526

191 ,8x 524

191,8x 524

189,4x 527

190 , 4x 520

190 , 4x 520

129,6x 354

176,8x 492

ODSTOP 0

2.

3. l.

25 . '

10 .

6. 7.

21.

15 .

8.

27 .

III •

12 .

12 .

21.

9 . 15

4 .

18

5. 15 .

18.

18.

12 .

21.

2l.

28 .

25 .

29.

107,2x 261

97 , Ox 240

84,2x 205

90 , 8x 225

85,2x 207

99 ,4x 242

95 , 6x 237

86 , 2x 210

75,8x 184

32,6x 79

85 , 2x - 207

75,8x 184

85 , 2x 211

74 , 6x 185

86 , 2x 210

79 ,2x 193

56 , Ox 136

97 , Ox 236

86,2x 210

90 , 8x 234

75,8x 184

O, Ox ° 35 , 2x 86

o ,Ox 0

32 ,6x 79

53 , 8x 131

35,2x 86

O,Ox 0

ODSTOP 0

l.

3. 14.

7. 12 .

2 . 4 .

9. 17 .

24 .

12.

17.

8 .

16.

9. 15.

20

5. 9. 6 .

17 .

26 .

22.

26.

24 .

2l.

22

26

29.

3002

2957 2800

2643

2537

2511

2481

2465

2428

2363

2319

2306

2281

2280

2253

2250

?170

2143

2141

2133

2024

2018

2015

1862

1559 1422

1332

1282

993

~~~~_~~~~czz~~_z~~~z

1.

2.

3. 4.

5. 6. 7. 8.

9. iLO.

11.

12.

13 . 14 .

15 .

16.

17 .

18.

19 .

20 .

2l. 22 .

23 .

24.

25.

26 .

27 .

28 .

29.

~~:~. ~ ~F 2. ~:. & g --g 2 .~ g. 2.;1 ~ 9.~. ~: 2. ~<~ 3 ~ ~ g- g. ~ 3' =' ~ i i §.~. ~.g- ~ ~ ~-J ~( :::. 3 t.: ~ ; ~ ~ ~ - ~ 3 g" ~ » ~ ~ _. ~ c

~~~~i~i~~i~1 :~~~Il~]~~

(I) "C ... CD -::::I = CD -~ 0::: 7:" C "0 ::;-"c':::' C ~ ~ g £. ti c; "0 ~ =. £. ~ l> 3

mCcC.c -:-c:r.<uC;::::-~_'OC::lctl.::lZS ~~~e~~~<:~~~~~~~~~@C IQ S~2~f~~~~7~~~~~K9~§~tg

=

Jumhovih petnajst let

Ju mbo jet praznuje letos 15. rojs tn i dan. Na prvi polet se je po­dal v februarju 1969 in od !akrat je tovama Boeing proda la letal­sk im druzba m ze 619 letal tipa B 747.

(A DRIA)

Strmoglavilo vo­hunsko letalo V J. Koreji

22. ma ja je neda lec od Scu la strm oglav ilo amerisko vohunsko le­talo U-2. Pilotu se je posreCi lo resiti s pa­dalom. Ko t poroca a merisko vojasko po­ve ljstvo, je leta lo tre­scilo na Zemljo kmalu po vzlet u iz leta lskega oporisca. okoli 30 ki­lometrov juzno od ju­znokorejskega glavne­ga mesta.

(Reuter)

Veekra t mi je ze kdo rekel: "R ad bi na­redil iz zra ka kaksno sliko jadra lnega le­ta la v zra ku , ta ko kotjih de la te vi. Ka te ri a pa ra t pa upora blja te?"

To je pribli zno ta ko, ko t ee bi jaz vprasal Georga Mo fTata: "Rad bi zm aga l na nas lednje m sve tovne m prve nstvu. Katero jadra lno leta lo rabi m za to?". Ceprav . ne mo rem primerja ti mojih fo togra fskih sposobnosti z Georgovimi jadra lskimi izk usnja mi , se m ve nda rle ho tel s lik ovit o poveda ti, da je ka mera, ta ko kot jadra ln o leta lo, sa rno pripo mo­ee k, s ka terim se le upora bnik ovo zna nje la hk o naredi ka j vee.

T oda ta ko, ko t nekd o td k o kaj d osde na jadra lnem te km ova nju z neprimer­nim leta 10 m , tudi ne m o re na rediti sa lo nskega pos netk a z neustrezn im apa­ra to m in o bje kti vo m. Bo j za pres ti z na tdi seu ka mer pa je ved ar le pripo mogel, da sko raj vsa k 35 mm fo toa pa ra t la hk o da primerne negati ve. Zato se ta prispeve k uk varja p red vsem s posto pki , ki la hko poveeaj o m oznost i, d a bi dobil i ka kse n res izje me n posnete k.

OSNOVNA PRAVILA Prednost d aje m zo rnemu ko tu 100 mi­

limeterskega o bj ektiva (a li odgo va rjaj o­ee mu zoo mu), ker mo rata p ri kra jsi za ri­seni razd a lji leta li leteti prevee drugo

blizu drugega, pri vee ko t 135 mm pa se ka me ra kaj la hk o pre mak ne. Da b i se izognil tej neva rn osti , tudi ve dn o sne­mam z na jma nj sim mozni m easom osve tlit ve.

Mo je prvo p rav il o : pos neml Clill vee film a je m ogoee . Ne d a bi bi l prod a jni agent r ume no-skat last ih Ijud i iz Roc hes t ra (Kodak, o p. prev. ). a mpak. ker d rzi, d a vee pos net kov daje vee moznos t i za izjemne pos netke.

Dr ugo prav il o: nik o li se ne odp ravi v zra k, d ok ler ne bo vsak sode lujoCi na­ta ne no vedel. kaj se bo d efa lo in kako se bo dela lo. Vse, k ar je ma nj ko t to , seje nesreeo.

Za leta lo . iz ka te rega bos sli ka l, po­s kusi naj t i pi lo ta, ki je ze kdaj le tel v sku­pini, a li pa ima vsaj izkusnje z ja d ra nje m v ja t i. Us peh a li ne uspeh sta v ve li k i me ri od visna od mo to rnega pil o ta.

M nogo bo lj po me m be n ko t uspe h je var nos tni vidik . Kada rk o li let ita d ye !e­ta li dru go b li zu (trugega , vedn o la hko p r id e d o t ree nja. Ce ugotovite , da ed en od pil o tov ne mo re drzat i pl ozaja v sk u­p ini , odpovejte let - sicer ya m kra ksa la h ko po kva ri le p da n ...

POSTAVITEV PREDMETA

Ko t mo ram o pray pos ta viti elove ka, ee hoee mo na rediti po rtret , mo ra mo

LET ALSKA FOTOGRAFIJA

Prisilni pristanek na Brniku

Jatovo potnisko Ic­talo DC-9, ki icti na rcdni progi med Du­brovnikom in Lutho­nom v Veliki Britaniji, je moralo 27. maja ob 10.50 zasi lno pristati na brniskem letaliscu.

Posad ka leta la se jc za ta ksen ukrep odl­oCila potem, koje neki potnik med letom opo­zori l stevardeso, da na dcsni strani letala nc­kaj mocno ropoce, hk­rati pa od casa do casa precej trese. Kopil ot in meha ni k sta na stc­vardesino opozorilo ta­koj pregledala mesto v Ictalu in posumila, da jc z leta 10m najbri. res 'neka j na robe. Po nj u­nih ugotovitvah sc je posadka Jatovega po­tniskega letala ne mu­doma odlocila, da za vsak primer pristanejo na Brniku in letalo temeljito pregledajo.

o prisilnem pristan­ku so, ko t to za htcvajo pravila, obvestili tudi pristojni tehnicni center v Beogradu, ki je po­sadki, ko so leta lo se enkrat pregledali, ob 14.03 dovolil polet pro­Veliki Britaniji.

(Po DELU)

"posta viti" tudi jadralno letalo tako, da bo slika prikupna. Kot beremo z leve proti desni, bomo ugotovili, da mora tu­di predmet "gledati" v levo, ee hoeemo narediti prikupen posnetek. Zato mo­ramo snemati z desne strani leta la, v katerem letimo - Super Cub, Citabria ali Scout so najprimernejse "snemalne pl­oscadi ". Njihove hitrosti se kar dobro ujemajo z idealnimi hitrostmi povpre­enega jadralnega letala.

Za vzpostavitev snemalnih pogojev uporabljam posebno proceduro, ki vsakega postavi v pravi polozaj za sli­kanje in hkrati zagotavlja najbolj varne mozne okolisCine.

Potem, ko je jadralec dovolj visoko splezal a li pa odpel tako visoko, da bo mozno narediti vee dobrih fotografskih vozenj, mora leteti naravnost z udobno hitrostjo za jadralno letalo in omogociti snemalnemu letalu, da se mu pocasi pri­bliza z leve strani. Tako la hko pilot sne­malnega letala prilagodi svojo hitrost in drsni ko t jadralnemu letalu in se postavi na primerno oddaljenost glede na zariscno razdaljo objektiva, ki ga upora­blja snemalec. Med tem delom leta leti motorno letalo po jadralnem letalu, ki leti pasivno.

SNEMALNA VOZNJA

Snemalno letalo se pomakne rahlo na­prej, vzdduje visino, in ko je jadralec priblizno 45 stopinj za njim , zacne blagi levi zavoj. V tej tocki postane snemalno letalo pasivno injadra lni pilot mora lete­ti po njem tako, da mu sledi v zavoj z is­tim pol merom in leti kot v zapregi, Ie da je na zunanji strani kroga . Tako pride

"e'£423

Jadralno letalo v najboljsi polozaj za fotografa, ki lahko zacne pritiskati.

Jadralni pilot lahko potem zacne spre­minjati polmere zavoja, da. bi naredil snemalcu razlicne poglede . Ce bo zavoj sirsi kot pri motornem letalu, se bo zacel oddaljevati, ce bo delal ostrejsi zavoj, se bo priblizal. Na ta nacin bo lahko na­tancno prilagodil razdaljo in ddal nagib, dokler bo potrebno.

Ker je jadralno letalo v zavoju mnogo sposobnejse od motornega, bo morda moral pilot uporabiti celo zavore, da ga ne bi prehitel ali ostal nad njim. Zavore bo izvlekel samo toliko, da bo nastavil svoj polozaj, in jih potem spet popolno­ma zaprl, saj nic ne more slike bolj po­kvariti, kot tista hlevska vrata, ce visijo odprta. Snemalec bo imel dovolj casa za pritiskanje med spremembami nagiba in stalno krozenje mu bo nudilo dovolj pestra ozadja za posnetke.

Ugotovil sem, da postavitev jadralne­ga letala na zunanjo stran zavoja omog­oca uspeSno snemanje pri najvecji stop­nji varnosti. Ce naredi jadralno letalo preoster zavoj "v skarje" s snemalnim le­talom, bo preletelo za njim. Ce pride pre­blizu za dober posnetek, mora samo zravnati nagib, in ze bdi strano Najbolj nevaren polozaj nastopi , kadar se jad­ralno letalo znajde na notra nji strani zavoja snemalnega leta la, saj se v tem primeru nima kam umakniti in skoraj vsaka napaka ga se bolj pribliza motornemu letalu.

Poletite in uzivajte v zrak-zrak posnet­kih jadralnih letal, toda - mislite na varnost.

JIM M.FOREMAN v SOARINGU maja 1979 (prevod Marjan Moskon)

ree'LIJ 24 RAKET ARSTVO

~ Kategorije v raketnem

Kupil si ie letalo Kitajska casopisna

agencija Xinhua por­oca 0 k metu. k ije obo­gatel s tekstilnim ob­ratom in si kupil le­talo. Guo Juanjing iz province Henanje lani zasluzil 7500 dolarjev. Sklenil je. da bo stem denarjem kupil majhno letalo .. cebcla-3". Up­orabljal ga bo za kme­tijska opravila. Lokalne oblasti nameravajo po­slati tri k mete v aero­navti cni institut v Pe­kingu. kjer naj bi se na­ucili kako jc treba lete­ti in vzdrieva ti Ictala. Doslej so skupine ki­tajskih kmetov 7.e ku­pile taksna Ictala. zdaj pa je to prvic storil po­sameznik. Rcforme na kitajskem pode7.elju so v zadnj ih petih Ictih omogocile kmetom. da so se speciali/irali. (e­pray so nekateri tako obogateli. Inasa po v­precni dohodek kitaj­skega k meta (sk upaj jih je HOO milijonov) okoli 300 juanov (150 dolarjev) na leto.

(Po DELLJ)

Vzletel ie B 737-300

24. februarja I~tosje prvic poletcl novi boeing 737-300. Serija Ictal ti­pa 30n je 2;64 metra daljsa ol,lletal 737-200. MOlorje .lTHD-15 so lamenjali s tisjimi in s,e ekonomicnejsimi CTM56-3. Po prvem

: .Ictu. ki je trajal 2 uri in ;" 56 minut.je prci/kusni

pilot izjavil . da se Ic­lalo obnasa skoraj ta­ko kot njcgov prcd­hmlnik . .

, (ADRIA)

modelarstvu (nadaljevanje iz stevilke 10, oktober 1983)

DEVETIDEL Tekmovanje maket (kategori­ja 8-7)

9.1 Definicija

Tckmovanje maket sc izvaja kot samostojna panoga in se omcjuje na lctece modele raket. ki so zvestc kopije v merilu ubstojecih ali zgodovinskih vode­nih projcktilov. rakct a li vcsoljskih ladij.

9.2. Vecstopenjski prototip

Ce jc model. ki tekmuje. maketa vecstopenjskcga plovila. je lahko konst­ruiran ta ko. da so ena ali vee zgornjih

stopenj izdelani kot nedelujoci sk lop mak ete. vendar pa se zgornji del vccstopenjskega plovila ne more prijaviti in izstre liti brez dclujocih spodnjih stopenj. razen ce se sodnikom predloze ustrczni podatki. ki dokazujejo. daje bil sklop zgo rnjih stopenj konstruiran ta ko. da bi letcl ali daje letelloceno. sam in kot samostojno plovilo. Npr., vse rakete Aerobee morajo im eti akt ivne busterje.

9.3. I zbira prototipa

Tekmovalec mora modclirati ncki doloceni prototip s scrijsko stevilko. razcn v primcru, ko je prototip v tako mnozicni proizvodnji. da ni 11ckega do loccnega plovila. ki bi ga lahko izdv­ojili z namenom maketiranja. VendaI' pa mora tekm ovalcc skusati. ccje Ie mozno. izdclati model dolocenega prototipa.

Maketa sovjetske rakete nosilke vesoljskih ladij Sojuz nedvomno sodi med naj­zahtevnej~e. Odlikuje se po visoki tezavnostni stopnji, zahtevni konfiguraciji in moznosli izvedbe ~tevilnih detajlov. Medtem, ko pri nas modelarji izstreljujejo te makete Ie v enostopenjski varianli , pa naj v ilustracijo dodam, da sovjetski raketni modelarji suvereno ,obvladajo ze tristopenjske variante, z odpadanjem bocnih startnih blokov prve stopnje. S takim po!etom sku~ajo kar najbolj realislicnoposnemali izstrelitev pravega Sojuza s kozmodroma Bajkonur. Na sliki kratek predah pred odlocilnimi starti na drzavnem prvenstvu leta 1982. Levo od obeh Sojuzov kategorije S-7 je maketa za doseganje vi~ine ameri~ke sondazne rakete ASP - Redwing (foto: J. Cuden).

RAKETARSTVO

Nike Tomahawk ponuja tudi v modelarski izvedb moznost dvostopenjske variante. Modelar je merilo svojega modela katego­rije 5-5 prilagodil standardnim premerom motorjev. kar mu omog­oca namestitev mini motorja <'13 mm) v ozjodrugostopnjo. Motor se lahko vZiga pirotehnicno an pa z elektronskim tajmerjem. Seve­da pa v primeru slabie vidljivosti model lahko leti tudi kot enostopenjska raketa (Ioto: J . tuden).

Strateske raketne enote kitajske ar­made

V kit ajsk ih obo roze­nih s ilah so ustanov ili stra tdkc rake tnc e no­tc . To j e spo roCi I po­moc nik nacc ln ika ge­nera lsta ba kitajs kc a r­made H a n Hua ic hi , ki jc sc doda l. d a gre za posodablja nje kitajske ar madc glcdc na naj­novcj sc vojasko te hno­loskc d osez.kc v s·vc tu .

(X inhua )

9.4. Dokaz razmerja

Tekmova lec mo ra pres krb eti podatk e o razmerju , da dokaze verod ostojnost razmerja, dim enzij . oblike, ba rv in sheme barva nja. Minimum dovo lj enih podatk ov tvo rij o dolzina in premer proto tipa ter ena fotogra fij a. Osta li po­datki so seveda v po moc . Podatk i 0

dimenzij ah morajo biti iz zanes lji vih virov, kot so revije, knjige, pod ro ben o pis pro izvaja lca ali prospekti in podob­no. Fotogra fij e so sprejemljive iz katere­gako li vi ra . Vsi preds ta vlj eni podatki naj bi se nanasa li na doloce ni prototip, ki je modelira n in s ka terim se tekmuj e. Sod-

niki la hk o znizaj o tocke za radi netocnih podatk ov.

9.5. Kompleti Ko mplete leteCih ma ket ra ket se la hko

upo ra blja kot izvo r konstrukcije, ma te­ri a la in podobnega ter so sprejemlji vi za tekmo va nja sarno, ce imajo prilozene podatk e 0 dokazu razmerja, druge kot te. ki jih vse buje komplet a li ki se dobijo od pro izvaja lca kompleta. Tekm ova lec bo odgovore n, da ug oto vi tocnos t razmerja ko mpleta ter mo ra predloziti zadovoljiv d okaz, daje model iz ko mple­ta v pravilnem razmerju .

9.6. Stabilizatorji Ma keta rakete, projektila a li veso lj ske

ladj e, ki ni sta bilizirana s po mocj o sta bi­li za to rjev, se la hko opremi s p rozo rnimi plas ticnimi sta bilizatorji, ki na pra vij o model sta bilen v letu, a da je pri te rn Cim ma nj o krnjeno razmerje modela.

9.7. Deli plasticnih modelov iz kom­pleta

Deli plas ticnih modelov iz kompleta se la hko upo ra bijo na maketa h ra ket, ce je upo ra ba te h delov naznace na v podat­kih , predl ozenih k modelu v casu tocko­va nja ka ko vosti ma kete.

9.8. Stanje modela za tockovanje Ka kovost ma kete se tockuj e v sta nju,

ka krsna naj bi letela, la hko je Ie brez ra ketnih moto rjev. Za tocko va nj e mo­raj o biti vsi prozo rni plasticni sta bi­liza to rji , vodila, ojacitve in druge stva ri po trebne za let , pritrjeni na modelu . V cas u med toc kovanjem in leto m se na modelu ne sme nicesa r d od ati a li od vzeti, raze n modela rskih raketnih moto rjev in pri sta ja lnega sistema.

9.9. Maksimalna masa in impulz Najvecja dovo lj ena skupna sta rtna

masa je o mejena na 500 g. Najvecji dovo ljen to ta lni impulz pa znasa 80.00 Ns.

9.10. Stevilo letov Vsa k sodelujoci model mora o prav iti

sta bi len let, za ka r ima te km ova lec na vo lj o moznos t d ve h posk usov, ce cas in vremenski pogoji to dopuscajo.

9.11. Tockovanje m aket

Toc ke za ka ko vost se dodelij o vsa ke­mu sodeluj oce mu modelu po nas lednjem razpo redu :

YU-ANB zopel v barvahlAA

Ponoci 14. maja jc YU-ANB koncno do­~·il zopCI .nasc barye. Zc 'V zacctk u maja s<' delavc:i iz tchnikc, pod vodslvom nascga :Iib­rja oblcpili rcp in nasli­.kali nas znak tcr rc­gistrsko omako , scdaj pa ,jedobil se napis na obeh 'stranch trupa. Kljub lemu, da .ni­mam0 vsch potrebnih pripomoc.kov jc bilo dclo opra vljeno v rc­kordncm casu, I:a rcp so potrcbovali 4 upe, za napis na trupu pa pet UP.. Spet cn nov do­kaz, ·da smo sposobni nar.ed iti marsikaj tUlLi sami in pray skoda je, da smo morali cakati na to ugotovitev d obro lclo. V)

(ADRIA)

Strmoglavilo jad­r.alno 1elalo

27. mafja ob 17. urije 'V Kosnici pri CcI,i u slrmoglavilo jadr.alno leta.Io Cyr us 75, last :aewkluba Levee. Pi:lot , 27"let'ni Zan Pizorn, k i sc jc udclczil repnbliskc­:ga p'rvellstva, je med pre'letom izg ubil visino ,in z ·desnim krilomlrCi'l v drevo ter strmogla­viI. Pri tem se je hudo ranil ·in so ga prepcljali .v celjsko bolnisnico. Gmot na skoda ,ie Dce­njena na milijon dvesto :tisoc dinarjcv.

(po DELU)

ZAA-320 TUDI HAT

Po .Ilapoved i franco­skc Ic'talskc industrijc bo pri ral.vijanju 111;'­torjcv I.a sk upno cv­ropsko leta 10 Airbus /\ 320, k i naj hi prvic polctch, 1·9XK. leta, so­del",valo tudi italijan­sko podjctjc Fiat t\Vi­al. lon~.

9.11.1. Verodostojnost in zanesljivost bistvenih te:hnicnih pod'atkov: najvec 50 I tock.

Ocenjujc naj se kakovost in ne .stevi lo podatkov. Ker je ma:keta kopija nekega dolocenega plovila naj bi se tehnicni po­datki nanasaIi na to plovilo. Slike, risbe, in fotografije naj bi prikazovale vse detajle na modelu. Sodnikilahko zniZajo tocke za netocne podatke ali ce se ra zmerj e, naznaceno v podatkih, ne uje­ma z razmerjem modela.

9.11.2. Ustreznost razmerja: najvec 350 tock

Model .se steje za ma keto, cc dimenzijc ne odstopajo 'od razmerja vee kot 10fYr,.

Ta del to.ckova nja 'naj obsega sliri podr­ocja: a) splosni VIis 0 razmerju IUodela. najveC 50 tock . b) telo in vrh, najvec ;100 lock. c) barye in oznake, najvec 100 tock d) stabilizatorji, najvec 100 lock. ;rci IUodC'lih brez stabilizalOrjevali s prozor­nimi plas.ticnimi stabilizatorji se 100 lock za stabili za torje doda tdesuin vrhu. kitera sc mora'v tem primeru tockovati z na;ivcc 200 tockami.

RAKETAHSTVO

9.11.3. Izdelava: najvec 300 tock

Tock:uje naj se ,cistost, skrbnostizde­lave konstrukcije in stopnja koncne obde lave. Dobra ·izd elava. ki odstopa od razmerja - kot n. pr. povrsinska obde­lava z visokim sijajem na modelu, ki naj hi imel gladko ali mat povrsino - vpliva na odvzeman,je tock od maksimuma.

9.11.4. Tezavnostna stopnja: najvec 200 tock

Tockuje naj se tez.avnostnastopnja. vezana na gradnjo modela. Faktorji 'katerc -se uposteva so simetrija modela. stev.ilo zunanjih komponent. za htevn ost barvne shcme. stopnja detajlnosti in s-lopnja tez.avnos ti prilagoditvc modela loa let.

9.11.5. Znacilnosti leta: najvec 100 lock

Tockuje naj se izstrel.itev ,slabi:l.nost v Jetu. stopnjevanje {kol ikor je). prista­,ianje :in poskodbe pri pristanku.

Preden gre tekmovalec na startno mesto, mora maketa na obvezno tehtanje. Pri maketah za tockovanje se teza modela cesto gibljeblizu najvisje dovoljenej meje, zato mora mode­lar ze pri gradnji posvetiti precejsnjopozo.rnost izbiri materialov, konstrukciji makete in merilu. Maketa poljske meteoroloske rakete Meteor 2K na sliki ne povzroca toliko tezav pri sami gradnjikotpri barvanju, saj .imaizredno zahtevno barvno shemo (Ioto: S. Lilik).

RAKETARSTVO

Razvoj makel " visink" se giblje v dveh smereh. Eno predslavljajo makele rakel nosilk vesoljskih ladij, ki lahko zaradi visoke lezavnoslne slopnje dosezejo precejsnje slevilo lock za kvalilelo izdelave, a obicajno niso najprimernejse za let. Drugo smer pa predslavljajo vilke sondazne rakele s slabo razclenjeno konfigura­cijo in z malo delajli, ki na lockovanju sicer resda ne morejo kon­kurirali prvim, zalo pa imajo izvrslne aerodinamicne karaklerislike ler zlahk~ dosegajo rekordne visine. Rezullali zadnjih svelovnih prvenslev govore v prid slednjim, kalerih lipicna predslavnica je makela ceskoslovaske sondazne rakele Sonda S-5 na sliki (folo: S. Lilik)

Kaditi prepovedano

i\lllcirska \' Iada jc spn.:jcla zaca~l' ll pn:~ I ­pis. s katcrilll prCpll\ 'l'­lIlije kajcnjc n' l letalill na" vS l: li d~lIlla l: ih pro­g' lll. cc .i e P,)let kraj si <I ll d ve ll lIr . '1'<1 lIkrCp no /'.ljd pk I' (lg dc­\ 'l'l t k Sl,t oli st{ It k{ l V VSf....' h d' >lll acill polet"'·.

DE5ETIDEL

Tekmovanje maket za dose­ganje visine (kategorija 5-5)

10.1. Definicija Ta ni z ka te go rij o bsega tekmovanja v

t\oseganju visin e z maketami raket in predstavlja kombinacijo tekm ova nj v vis ini leta (d el 5) in tckm ova nj a make t (del 9) . Ci lj tek m ova nj a je doscci­na jvccjo visi no z maketo rake te .

10.2. Pravila Vsi sodci uj oci modeli morajo ustrezati

pravilom za tekm ova nj e mak et (del 9), in se tock ujejo po istih prav il ih te r d obe ena ko najvecje ste vil o lOck za kak ovost , kot pri tekmovanju maket (del 9).

10.3. Rangiranje Skupno stev il o tock, ki jih dobi mod el

za kako vos t se pristeje k naj vec ji uradni vis ini , katno dosde.' Ce je t'irni ca pokta 'izg ublj c na , sc visina ne pristeva. Mo d el, ki ima najvccjc sku pn o stcvil o tock , ki iz­haj a iz stcvi la tock za kakovos t in tock za vis in o (v metrih) sc progl as i za te kmova l­ca. V primcru cnakega stc vi la lOck dol­oCa s tevil o lOck za ka kovost.

10.4. Diskvalifikacija Sodniki morajo diskva lificirati katc­

rikoli model , ki po nJih ove mmislj cnjunc kaze zados tnc ustreznosti razme rja ali ustrezn ega nivoja k va litete izd clave , k i se za ht eva za maketo v pravi lih za tek m o­van ja maket (de l 9 ). Namen te ga pravila je.cia sc iz te kmovanja izloci vsak model, ki ima kvalitete makete v vecj i meri podrejene v prid sposob nos tim dosega­nja visilll:.

10.5. Podkategorije Tek mova n jc mak et v d osega nju visine

se lahk o izva ja v na slednjih ka tego rij a h:

podkategorija to ta lni

S-5-A S-5-B S-5-C S-5-0 S-5-r

naJveC.ja impulz (N s) masa (g) 0,00 2,50 60 2,51 5,00 90 5.01 10,00 120

10,01 40,00 240 40,0 I 80,00 500

JOZE CU O EN

(Nadaljcva njc z 2 SIL)

SkUplll o dhodki so znasali 92,018.153. - din

za 00 z daja tvami 15, 106.113.- din za stro kovn o d ejavnost 37,099.0 18.- din za modelarstvo 1,758.073.- din za an uitete 4,386.050.- din za in ves ticije 20,827.795.- din za os ta le stroske 13,429.093 .- din

Realna vred nos t prihodkov je v up­ada nju . Se pose bej to ve lja za le to 1984. Pray iz tega raz loga jc nujno po trebno, cia so samoupravn e st rukture clanie ZLOS zelo aktivne na tem podrocju, da iscejo nove vire prihodkov, s ice r b o ta zvrs t sporta v prevelikem upada nju.

MIRKO BITENC se kreta r PS ZLOS

All danes lahko ve­rjamete, da smo 510-venci pred skoraj tri­deset leti skonstrui­rail svoje prvo (in zadnje?) reakcijsko letalo? Tezko, pa vendar ... v majski Atevilki KRIL letnika 1958 smo lahko brali malce nostalgicen clanek 0 tem neroje­nem lepotcu. To je zdaj ze zgodovina­clanek, ki ga v celoti ponatiskujemo, pa je sam dovolj zgovoren, da ne potrebuje ko­mentarja ....

Ariane 3 v avgustu Iz vesoljskega cent­

ra Kourou v francoski Gvajani bodo 4. av­gusta izstrelili nov mo­del evropske rakete iz serije Ariane. Kot por­oea AFP, bo Ariane 3 v vesolje ponesla dva telekomunikacijska sa­telita: francoski Tele­com-I in evropski ECS-2.

lares poskusni polet

Z bombnika britan­skih letalskih sil so od­padla vrata in pristala v parku v Aldershoo­tu, mestu na jugu An­glije. Le za las so zg­resila dYe zenski. ki sta se nie hudega slutee sprehajali po parku. Preiskava bo pokaza­la, kako se je to moglo zgoditi. Letalo je bilo na rednem posk usnem poletu.

Helikopter V mn­ozico: 5 mrtvih

Pet Ijudi je izgubilo zivljenje , najmanj 24 pa je bilo ranjenih, med njimi dva tezje. ko je helikopter padel na gledalce motoristiene dirke v kraju Hameen­linna na juznell1 Fin­skell1. Veterje nenado­ll1a zagrabil helikopter, ko je bil na vzletu. Zrtve so ljudje, ki so hoteli sprell1ljati tlirke iz zraka.

(UPI)

Reakcijsko lelalo KBL-12 Takoj ob zacetku naj povem, da mi je

pri tern, ko pisem te vrstice, priblizno ta­ko, kot bi pisal nekaksno "sarabando". Zakaj, pa bomo spoznali na koncu tega clanka.

Nemiren duh, vecne zelje po novem in bQljsem, vse to in prigovarjanje pokojne­ga tovarisa Branka Ivanusa, je privedlo konstrukcijski biro do misli, kako naj bi izgledalo lahko reakcijsko letalo, zg­rajeno z material om in moznostmi, kijih imamo pri nas.

Nekatera tuja in domaca letala te zvrs­ti, ki so imela vgrajene motorje Turbo­meca "Palas", so vzpodbudila konstruk­cijski biro, da je resno price I z del om. Za motor je bila odloCitev kratka. Edini dostopni motor je bil ze omenjeni Turbomeca "Palas". In glede na sposob­nosti tega motorja, naj bi izdelali nacrte za zeleno letalo.

Ze od vsega zacetka je bilo jasno, naj bo krilo laminarno. Izkusnje, pridoblje­ne na jadralnem letalu "KB-9" so nu­dile siroke moznosti izdelave krila in tru­pa po novih tehnoloskih postopkih, ki bi omogoCili doseci resnicno laminarno krilo in trup.

Osnovna zamisel se je po natancni analizi zahtev in moznosti dokoncno izcistila. Letalo naj bo dvoseddni nizkokrilec, s seddema drug za drugim. Namenjeno naj bi bilo solanju, trenazi ter sportu. Sposobno naj bi bilo za izva­janje vseh akrobacij, pri vsem tern pa naj bi letalo bilo sposobno vzletati in prista­jati na travnatih letaliscih. Letalo naj bo cim hitrejse, dobro na; bi se dvigalo,

njegov dolet pa naj bi bil vsaj tako velik, kot je dolet turisticnih stiriseddnih Ictal.

Upostevajoc vse te zahteve, so lahko zaceli s tocno raziskavo domacih tehno­loskih sposobnosti. Predvideli so tudi uvoz nekaterih lepil, tako, da so bile moznosti jasne in pogoji za uspeh zagotovljeni. Domace tovarne so od konca vojne pa do zacetka raziskav za "KBL-12" ze tudi toliko napredovale, da bi bilo mozno izdelati pray sodobno letalo.

Potrebni podatki so bili tu in zaceli so z izdelavo predhodnih nacrtov in prve dispozicije. Tako se je izoblikovala prva tocna predstava . Letalo je nizkokrilec z razpetino 6,5 m. Krilo je izdelano iz ene­ga kosa, s kovinskimi nosilci in rebri iz lesa, prevleceno pa z duralno plocevino. Plocevina ni kovicena na rebra, pac pa lepljena tako, da bi bila povrsina krila cim bolj gladka. Na splosno naj bi bilo na letalu cim vec lepljenega, izogibajoc se kovicenju. Krilo ima prigra;ena zak­rilea. Glavni kolesi uvlacljivega podvoz­ja se uvlacita proti sree!ini trupa in sta pritrjeni mee! glavnim in pomoznim no­silcem. Trup je sestavljen iz dveh delov in to iz prednjega, v katerem sta namescena pilotska sedda in zadnjega, v kateremje namescen motor. Prvotno je imelo letalo na vsaki strani trupa vstopnik za zrak, ker pa so v vstopniku precejsnje izgube, so racuni pokazali, da je bolje ize!elati en sam vstopnik in tako je imela dokoncna verzija en sam vstopnik za zrak na zgor­nji strani trupa, takoj za zadnjo kabino. Prvi del trupa naj bi bil sestavljen iz lese-

ZGODOVINA

Na Cipru gradijo amerisko letalisce

Ko t po rocajo s C i­pra , so na d el u o toka, ki ga na d zira jo ciprsk i Turki, v bli zini m es ta Lcfk o nik o zaccli gra­d iti vcli ko Ic ta li scc. List E left e ro ti pija , k i jc b liz u vla di , p isc , d a so g ra dnjo p odp rlc Zdru ze nc d rzavc Al11c­rike , ki so prispeva lc 5()() milijo no v d o la rjev. Le ta li sce naj b i b il o (xlskocna deska za a l11 er iskc silc za hitrc poscgc na BI iznjcm vzhodu . V prista ni scu Thircnia , ki je pray ta­ko v roka h ciprs kih Turko v, pa so menda zaccli g ra diti vc lik o pO l11 o rsko o por isee.

Nesreca pri letenju z zmajem

( f a njug )

Petindvajsctcga a pri­la sc jc z zm aje m po ne­srcc il Bo rut Pcsto tn ik . N esrcea se je zgocl i la na mcdna roclnc m te­kmovanju v Ita liji pr i Vicenzi. Borut jc na prista nku prcpozno opa­zil c lektri cni d aljnovod in sc mu z manev ri­ra nj c l11 ni l11 0gcl izog­niti. Na zica h je pr i kra tkc l11 s tiku nasta la visoka tc m pe ra tu ra , k i jc pre tali la zm a jevo ogrodj e. Z os ta nk o l11 z l11 a ja je pa dcl ka kih dva.jsct mct roy g lo boko med gr movje, k i je na­to pr iecio gorc t i. Bo rut je d obil poskod be na kole nih , zlo l11 il si je roke v za pes tji h In po lol11i l cei.jUSI. Ob za­kljucku reda kc ii e je ze z,ipus til bo lni s,i ic().

(ADR IA)

n ih o kvirjev in prev lece n z veza nim leso m. Ve nda I' naj bi b il ta de/tako izd e­lan, d a se na trupu o bris i o kvirj ev ne bi poznali. Zadnji del naj bi bil zvarje n iz jekle nih eevi te l' pre krit z dura lno pl oce­vin o. Pre hod kril a v trup je odeblj en ta­ko , da se skrij e ko ntura uvlece nega ko le­sa, ki siee r gleda iz o brisa kril a, Iz o pi­sa nega je razvidno, d a je bila pos vece na po sebna pozo rn os t , po leg ze o menje nim aerodin a micnim za htevam , se pra y posebno td i letala. Ta ko so izvedene a mo rti zae ije nog o ljno-pnevm a tsko in ne z je kle nimi vzmetm i kot j e bila do te­da j nava da pri nas . Pri izd elav i nacr tov so bile vsa kemu na jma nj se mu d elu skrbno izrac un a ne tde.

T a ko skrbn o in tocno do tlej v ko nst­ruk eijs kem biro ju se ni so izd elova li na­crtov. Kljub ne ne hni bo rbi za tdo in prostor pa je aerodina mik a k rila in trupa odlicno uspela .

Vsi pogo ni nog , za kril c in trimerj a so bil i pred vid e ni v ele ktri cni izvedbi . Vsa k vzvod , vsa k d elje bil sto kra t prete htan in p re misljen.

" K BL 12" je tudi p rvo leta lo ko nstruk­e ijskega biro ja, za ka tero so na mak eti v ve t rov niku izvedli toc ne me rit ve. Po­da tk e 0 le ta lu , po trebne za me ritve, so posla li v ve trovnik v d rugi po lo vi ci d el

n'L,429

pri izd ela vi nacrtov. Tedaj pa je iz ra zlogo v, ki niso povsem zna ni , pa dla odlocitev na j se preneh a z d elo m pri na­crtih za "KBL-12". T ed a j je ta noviea med sod ela ve i biro ja vzbudila za los t in po trtos \. Kma lu po pre kinit vi de l na te rn p rojektu pa je kot nalasc prislo po rocilo o rezulta tih merje nj a v vet rovniku . Rezultati merj enj so bili odlicni in so v cel oti po trd ili pra viln ost aerodinamskih stabiln ostn ih p ro racun ov.

T a ko je od sla v poza bo ze lja in za misel - zgraditi nase mu leta lstvu sodo bno in modern o la hk o rea ktivno leta lo. Sko raj go tovi nacrti in rezulta ti meritev v vetrovniku , pa se prase v a rhivu ko nst­rukcijskega biro ja.

Mi slim , da bo zdaj slehernemu bra leu jas no, za kaj se m na zacetku na pisa l, d a mi je pri pisa nju te h vrstie ta ko, ko t bi pi­sa l "sa ra ba ndo".

Ob za kljucku se neka j mi sli in ugoto­vitev. Pra y verjetno je, d a bo cas po­ka zal , da so bile id eje in nac rti ko nstruk­eijskega bi roja prav ilni . Pray ta ko pa la hko rac una m o s tem , d a bo prisel cas, ko bode p otrebe po novno na re kova le zgradit ev ta ksnega ali pod o bnega letala . VendaI' pa bo od casa, k o so b ili v izd ela­vi nac rti "KBL-12", pa do ta kra t , ko bo pri na s tema 0 la hke m rea kti vnem leta lu spet a ktua lna , prete kla preeejsnja do ba. Ta kra t bod e nacrti "KBL-I 2" ze v ma r­sicem zasta reli in ce b o po trebno, bo tre­ba izdel ati nacrte za sod o bnejse in mo dern ejse leta lo , ve nd a I' pri te rn brez pre po trebnih pra kticnih izkuse nj .

Racunski podatki 0 letalu "KBL-12": razpetina 6,5 m dolzina 7,32 m viSina 2,65 m krilo: trapez 7,00 m2

vitkost 6,1

Profil NA C A serije 65 Tefe: prazno letalo polno letalo obteiba

Sposobnosti : maksimalna

355 kg 700 kg

100 kg/m 2

hitrost 510 km / h pri H = 0 m potovalna hitrost 450 kmlh dviganje na H = 0 m z maksimalnim potiskom s stalnim pritiskom dolet na visino 3000 m dolet na visino 9000 m

10 m/ sek 6,5 m/sek

450 km 900 km

11000 m prakticni doseg motor maksimalna

Turbomeca "Palas"

postisna sila 150 kg pri 33800 obr I min

~re'£430

REZULTATI

Posarnezno:

1. Mlakar Borut 2. Svoljsak Tone 3. Krajne Stane 4. Marcie Bojan 5. Brovc Ivan 6. Simer! Miran 7. Pestotnik Borut 8. Pave Franc 9. Brovc Emil

10. Pompe Stane 11. Sotelsek Andrej 12. Brezar Matjaz 13. Meglic Mirko 14. Fajfar Janko 15. Konavee Ivo 16. Klemencic Brane 7. Sorli Mirko 8. Kustrin Franc 9. Yres Yiktor O. Grasic Du!ian 1. Podpecan Jure

Cater Herman Gruden Boris

4. Sk ulj Brane S. Artinger Karel S. Yolaric Ivo

Zagar Sreco Rems Lojze

I . Smodej Stojan I. Racic Tine

Bernik Bostjan Yetorae Franc Podbevsek Dusan Beline Marjan Svatovsek Klemen Musolin Nikola Elezovic Darko Hocevar Marko

Lisca 84 Po dobrem letu dni so se zmajarji 14.

in 15. aprila lOpet zbrali na dvodnevnem tekmovanju v prostem letenju na Lisei.

Otvoritvene tekme letosnje tekmo­valne sezone se je udelezilo 38 tekmo­valcev iz devetih drustev v veeini iz Siovenije, saj sta se iz drugih republik tekmovanja udeldila samo dva tekmo­valea z Reke.

Tekmovalei kakor tudi organizatorji so bili tokrat lahko zadovlini z vreme­nom, saj so bili v obeh tekm'ovalnih dne­vih !ie kar ugodni pogoji.

Kri1a Let Prepih Comet Posocje Delta Kavka Krila Prepih Krila Krila Prepih Prepih Let Posocje Posocje Posocje Posocje Prepih Prepih Let Kri1a Let C. Gora Maribor Let Kavka Kavka Delta Krila Let Kavka Kavka Krila Let Rijeka Rijcka I'osocjc

Start 1

2500 2500 2500 2313 2188 1813 1813 2500 1625 1625 1625 1250 1563 1000

o 1000 1625 1625 1625 1563 1500

o o

1250 o o o o o o o o o

Start 2

2500 2270 2235 2305 2325 2270 2225 1231 2100 1538 1231 1538 1154 1538 2345 2330 2310 2290 2260 1231

o o o o o

1385 1385 1385

o o o o o o o o o o

Skupaj tack

5000 4770 4735 4618 4513 4083 4038 3731 3725 3163 2856 2788 2717 2538 2345 2330 2310 2290 2260 2231 1625 1625 1625 1563 1500 1385 1385 1385 1250

o o o o o o o o o

SPORT

Prvi dan je .bda na spon:du diseiplina prelct na relael.ll Lisea - Radece - Sev­niea ... Baze kumulusovsobilena 1900m in ob ugodnih dviganjih do 5 m/s so preleteli najdaljso razdaljo 20 km stirje tekmovalei: Krajnc, Svo1jsak, Pave In Mlakar.

Drugi dan je bil na sporedu hitrostni prelet na relaeiji Lisea - Radece -Kompolje (13 km). Ob suhi termiki in dviganjih tudi prcko 7 m/s je razdaljo na.lhltre.le preletel Mlakar s povprccno hitrostjo 39 km/h. Ciljno linijo je preletelo !ie 12 tekmovalcev.

Domacini so izkoristili prednost do­macega tcrena in zmagali v razvrstitvi drustev z minimalno prcdnostjo pred Prepihom. .

Izvrsni odbor KRII.A KLUI3A

Ekipno:

I. Krila 2. Prepih 3. Posocje 4. Let 5. Kavka 6. Delta 7. Comet 8. Maribor 9. Rijeka

6. Kurentov pokal

16.375 16.225 13.788 11.943 6.808 5333

4.618 1.500

o

Aeroklub Ptuj je 5. in 6. rnaja organiziral zvezno tekrnovanje clanov in republisko pionirsko prvenstvo s hitrostnirni rnodeli za Kurentov pokal. Obljavlja­rno rezultate:

KATEGORIJA F 2 - A (hitros­tni rnodeli)

1. KAJIC Iviea - A. K. Franjo Kluz Yard - 268,657 km/h (novi rckord SFRJ)

2. YELUNSEK Oton - A. K. Ptuj-253 , 169 km/h

3. BOROYAC Nikola - A. K. Franjo Kluz Zemun - 244,900 km/h

4. '~IRUSTANOYIC Ahmed - A. K. Doboj - 241,600 km/h

5. PRAPROTNIK Maliaz - A. K. Ptuj - 233,769 km/h .

SPORT

6. ZARIC Sinjo - L T EMO Celje-203,390 km/h

7. OBLAK Tomaz - A. K. Vrhnika - 0.000 km/h

KATEGORIJA F 2 8 (akrobat­ski modeli)

1. IVANCEK Marjan - A. K. Tresnjevka - 5968 tock

2. ZARIC Sinjo - L T EMO Celje-5717 tock

3. ROBIC Roman - L T EMO Celje - 4642 tock

4. ROZMAN Stane - A. K. Ljublja­na - 4444 tock

KATEGORIJA F 2 C (ekipna dirka)

1. BREZGOVSEK - LESKOVSEK - L T EMO Celje 3'44" - 100 kr. -7'39" Finale

2. VELUNSEK - ALIC - A. K. Ptuj 4'09" - 100 kr. - 9'40" Finale '

3'. ANTIC - GOLUBOVIC - Novi Sad 4'02" - 100 kr. - 37 krog. Finale

4. BOROVAC - STOJANOVIC­Zemun 4'39" 100 kr.

KATEGORIJA 82 - pionirji - HITROSTNI MODEll (re­publisko prvenstvo)

1. KOLMAN PETER - A. K. Litija - 115,756 km/h

2. DIMEC Sebastjan - A. K. L1TI­.fA - 100,000 km/h

3. OBLAK Tomaz - A. K. Vrhnika - 88,889 km/h

4. SIMCIC Roman - KMTSempetcr - 87,805 km/h

5. STEBLA.f Grega - A. K. Vrhnika - 75,000 km/h

6. ELIAS Peter -.- LT EMO Celje­II krogov

MAKS ZURAN vodja tckmovanja

Pilot ali pilotka? KAREN ULANE, dvainstiridesetletna

ameriska pilotka, je bila do leta 1980 moski KENNETH ULANE, ki se je kot pilot vojaskega Ictala udelefil vietnamske vojne, nato je bil dvanajst let pilot pri letalski druzbi Eastern Airlines . Pred tremi leti pa se je odl­oeil za operacijo, s katero so mu spremenili spol. Vodstvo letalske druzbe je ugotovilo, da kot zenska ne more vee opravljati pilotskega poklica, in jo odpustilo iz sluzbe. Karen pa je menila, da je postala Zrtev spolne diskrimina­cije in je tozila delodajalca. Sodisee je nj~o pritozbo najprej zavrnilo, po ponovni obrav­na vi pa je sodnik zveznega sodisea v Chicagu John Grady razsodil v njeno korist. Letalska druzba jo mora ponovno zaposliti inji placati tudi za obdobje, ko ni delala.

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohistva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon: (061)861·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polJma notranja vrata vhodna vrata garazna vrata lamelirani profili lamelirane plaice

Statisticni podatki o naletu v Jugoslaviji Na o.s no.vi po. ro.c ila, ki s mo. ga prcje li o.d LZJ za

skupscino. LZJ (26. 4 .84) la hk o. bra lce m revij e KRI ­LA po.s trdem o. s sta ti stic nimi po.d a tki 0. na le tu jad­ra lnih in m o.to. rnih leta I v p o.sa meznih republikah in A P za o.bd o. bje d ese t ih le t. Po.d a tki so. za nimi vi za Slo. ve nij o. , za to. jih primerja ln o. p o.glej te. Iz te h po.­da tk o.v la hk o. za kljucim o., d a edin o. Slo. ve nij a , H rvat­ska, Bo.sna in H ercego. vina te r Vo jvo.dina, vo.dij o. ne ko. pe rsp ektivn o. p o. litik o. razvoja jadralnega sp o. r- ' ta o Seved a je pri te rn d a lec pred o.sta limi S lo. venija, ki j e ta pro. ble m reSeva la pre ko. d o.p o. lnilnega dela c la nstva za OZD te r iz tega nas lo.va fin a nciral a na­bavo. jadra lnih in mo. to. rnih le ta I, o. pre m o. in go.rivo., k<lr j e o.s no.va za dimenzije in rezulta te tega sp o. rta. Ta p ra ksa bo. ve lja la tudi v b o.d o.ce, s icer b o. tudi Slo.ve nija n azado.va la . T udi Sl o.ve nija (Z LOS) ne bi imela ta ksn ih rezulta t o.v, ce b i vsa leta nazaj svoj razvoj baz ira la izkljucno. na druz beni p o. m o.Ci. Ta ko.

Jadralna dejavnost

Repub1ilta in AP 19711- 1975 1976 1977

Boane in aerQagov Ina 1520 1888 1293 1976

~1'Ila Gora 3~7 566 401 193

Hrvataka 1857 2053 2065 2464

l1al1:edon1Ja 692 1824 564 652

SLOVENIJA 6772 9281 9635 lo.!S59

Srb1Ja 928 907 1614 15111>

AP )[OIlOTO 52 79 156 68

AP VojTod1ne 1781 1837 16.07 2978

Skupaj: 13.989 18.435 17.336 20. 203 -

Motorna dejavnost

Republika in J.l> 1974 1975 1976 1977

BOline in Hereegov1 2704 3489 3012 3438

~rna Gora 876 1206 1089 999

Hrvatllka 3408 3873 4198 5272

l1akedonij a 1225 1709 1311 1116

SLOVENIJA 7407 7811 7648 8341

srb1ja 4805 3823 3956 3955

AP )[OIlOVO NP 602 329 355

AP Vojvod1na NP 2691 1760 2185

SlI:upaj: 20.~5 25.204 23. 303 26.661

pa je iz nas lo.va lastnega d ela c la nst va za O ZD i'n ve, ­tira la v tehn o. lo.g ij o. p re ko. 2 5 star ih milja rd d inarjev . Od to.d tud i njena p redno.st v tem sp o.r tu.

J a dra lni in mo. to. rni na let j e p renize k g led e na ste­vito. p il o. to.v. Iz tega tud i izv ira nekva lite ta. Zad o.v­o. ljiv jadra lni na let za 1. 529ja dra lnih pil o.to.v bi m o.­r,,! ie tno znasat i na jma nj 4 5. 000 ur (se da j 28. 000 ur ). Skupn I na let za 1.1 22 m o. to. rn ih p il o. to.v pa bi mo.ra l znasa ti n a jma nj 33 .000 ur (sed a j 20.000 ur).

. Let no. bi mo. ra li izvrsiti najma nj 500.000 p re lete­nih kll o. met rov z jadra lnimi leta li (se da j 300. 000 km ). Ko. bo. m o. do.segli neko. po.vprec no. kva ntite to na s te­vil o. p il o.tov, k i je da nes ni , se bo. m o. se le la hk o p o.go­va fJ a h tudl 0. kva liteti . Ta ksna na j bi bil a tudi o.cena sta nj a tega sp o. rt a v Jugo.s lav iji . .

1978 1979 1980

2292 3306 2054

240 197 555

3376 3947 3463

1927 1092 699

9845 10.492 9332

2416 2330 2330 t--- -

107 NP 226

3071 3031 263~

22.644 24. 395 20. 570

1978 1979 1980

3747 3018 2992

1013 679 1219

3998 3411 4184

1119 1083 1423

8578 9266 9276

4305 4084 3808

668 789 882

3129 2058 3389

26. 557 24.338 27.174

MIRKO BITE NC se kreta r PS Z LOS

1981 1982 198~

2806 2839 3069

230 306 66~

3899 JIM 6416

1282 1176 816

12.368 12.431 12.997

1771 2095 1487

456 326 253

3292 2253 2781

26.430 24.701 28.483

1981 1982 1983

3569 3031 2676

1134 688 1089

4640 1964 3169

1501 981 1031

8960 6939 7490

4691 2978 2654

525 476 402

4714 1500 1943

29.724 16.833 20.457