letnik v, december 2003 - gssrm.si · astro horoskop leta gospodovega dva taužent četrtiga...

LETNIK V, DECEMBER 2003 www.astromaister.sc-rm.net

e-mail: [email protected]

RAZISKOVALNO ASTRONOMSKI KROŽEK

www.rak.sc-rm.net e-mail: [email protected]

UVOD

5…..... Trije dnevi zvezdoznanstva (Monika Vombergar in Klemen Brumec) 9….… Raziskovalni tabor Kamniška Bistrica (Klemen Brumec) 12…… Raziskovalni tabor (Simon Podgoršek)

DOGODKI IN ODMEVI IZ VESOLJA

15…… Corona (Primož Grkman) 16…… Kratka zgodovina časa v orehovi

lupini (Domen Resnik) 17…… Nastanek lune (Aleš Ručigaj) 18…… Ko je bil dan dolg le 18 ur in so po

zemlji hodili dinozavri (Gašper Koželj)

20…… Kulumbija, k je po simirju letava inu pol dol padva (Simon Podgoršek)

21…… Tragedija (Aleš Senožetnik) 22…… Vesoljska postaja Mir (Franci Zajc) 24…… Zemlja ima novo luno

(Monika Vombergar)

OPAZOVANJE VESOLJA

26…… Astronomske zmote (Nina Orehek) 28…… Temna snov – prvič (Uroš Stele) 29…… Kometi (Anja Zajc) 30…… Glaksija kot vetrnica (Ana Kladnik) 32…… Nekaj zanimivosti o Marsu…

(Anja Stankovič) 33…… Pionirji astronomije: Tycho Brahe

(Gašper Koželj) 35…… Temna snov – drugič

(Monika Vombergar) 36…… Najostrejša fotografija dela sonca

(Benjamin Novak) 36…… Palovče 2002 (Simon Podgoršek) 38…… Turista na poletnem nebu, pa še en

njihov prijatelj na zimskem (Aleš Senožetnik in Simon Podgoršek)

ASTRONOMIJA &

ASTROLOGIJA

42…… Nezemljani in NLP (Špela Trampuš in Mateja Balantič)

44…… Kdo oz. kaj so Plejade in kako so dobile ime? (Andreja Letnar)

45…… Zvezde (Lea Letnar) 46…… Mitologija ozvezdij

(Andreja Hacin) 49…… Vesoljčki – da ali ne?

(Damjana Filip in Mateja Erjavec) 50…… Astro horoskop leta Gospodovega

dva taužent četrtiga (Klemen Brumec)

Raziskovalno Astronomski Krožek - RAK 5

TRIJE DNEVI ZVEZDOZNANSTVA Monika Vombergar, 3.A in Klemen Brumec

»Argh! Počakaj še malo, kam se ti pa mudi?!« Ura je bila šest zjutraj in že so nas prebujali v temno jutro. Takrat še Sonce spi, zakaj ne bi še mi. A vendar je bil to poseben dan za mlade astronome. Bil je namreč petek, dan, ko naj bi šli v Nemčijo. Pa vseeno, tako zgodaj… Takrat gre vendar vsak normalen astronom šele spat. No ja, naši protesti niso prepričali vodstva šole in zato smo ob sedmih zjutraj že vsi pridno sedeli (spali) na avtobusu. Še zadnji pregled prisotnosti, preverjanje sendvičev, ki jih je pripravila mami, ter pogled v mrzlo jutro in že smo se peljali. Nekam daleč. Največjo srečo so spet imeli tisti, ki so dobili sedeže ob oknih, saj jih je neprestano butanje glav ob šipo, medtem ko so poskušali spati, opominjalo, da bi morali biti po uradni dolžnosti budni. Najbrž vsi veste, kako potekajo take dolge vožnje. Nova prijateljstva, ogled kakšnega »šenikolividenegafilmavstiluSamdoma«, boleče vratne mišice, skrčena kolena, prazni želodci… In potem je nekomu slabo, drugega tišči lulat… Zakon! In vse le zato, ker so poleg astronomov na izlet odšli še fiziki in biologi. Kdo pa je rekel, da je življenje popolno? In smo šli. In smo prišli. Nekam na avstrijsko-nemško mejo. V neko luknjo. Aha, rekli so, da je to rudnik soli. Tudi prav, a vseeno, kaj ne dobivajo soli na morju? So nori ti Rimljani. Vas zanima, kako to izgleda? Pravzaprav niti ni napačno biti Hugo, rudar. Dobiš hlače, pulover in naritnik. Heh, res je. Nato pa v divji boj z drčami, ki pa nikakor ni klanje, temveč prav velik špas. Veste, tile rudarji imajo po celem rudniku narejene tobogane, po katerih se prebijajo iz nadstropja v nadstropje. Za nazaj pa je seveda obvezno dvigalo. Po tem, ko smo preizkusili vsako steno, ali je res slana, so nas (z veseljem?) spustili ven. In prišli smo v pravo idilično bavarsko vasico, kjer so nam obljubili pravo domačo bavarsko hrano v pravi domači bavarski gostilni. Krasno. Vsi navdušeni smo se podali v iskanje obljubljene dežele s pečenimi klobasami in varjenim… Sokom. Vendar v eni uri tavanja po mrazu nismo našli nobene (0) odprte gostilne, zato smo zavili v bližnji McDonalds in si privoščili pravi domači bavarski hamburger. S pomfrijem, da se razumemo.

Uvod

6 AstroMaister, December 2003

Vaška prigoda je bila kmalu pozabljena, saj smo bili kmalu prepuščeni na (ne)milost ovinkom na poti do našega hotela. Vemo, da je Nemčija malce večja od Slovenije, zato se je tudi pot do hotela zavlekla na nekaj uric. Doooolgih uric. Na tem mestu bi spet lahko ponovili zgodbo o vsakdanji vožnji z avtobusom iz začetka astročlanka, a saj veste, da nam je bilo v resnici prav lepo, saj so se naši sošolci potili pri pouku, mi pa ob svojih sendvičih. Torej, cesta gre dalje, zato zvečer pridemo v naš hotel. Najbrž niso računali na tako veliko število astronomov, zato so na vrata namestili le dve zvezdici, kar je posledično seveda pomenilo, da jih je zmanjkalo za vse… Nerodna stvar, a smo se znašli po svoje. (Naslednji odstavek je zaradi tehničnih težav izpuščen, prav tako pa nismo našli nikogar, ki bi se natančno spomnil, kaj se je dogajalo. Stran glejte vsi, to so moje sanje…) Recimo, da smo se zbudili. Ob sedmih, takrat so namreč začele zvoniti ure, telefoni, petelini in kar je še tega. Vse le zato, ker je poglavar Lojze ukazal, da se ob osmih vidimo na zajtrku. V naši naivnosti tega seveda nismo želeli zamuditi, a smo kmalu ugotovili, da bi bila skorja kruha in kozarec vode zlahka pogrešljiva. Res, pomanjkanje zvezdic pri astronomih kmalu pride do izraza. A mi se ne damo zlahka, zato naprej! Le kam? Program nas je vodil… Dobro, vodička nas je vodila do muzeja tovarne BMW. Be My Wife as they say. Končno nekaj astronomskega! Cene namreč. Tisti čisto najmanjši modelček avtomobilčka (cca. 4 cm) stane okrog 10 kiloSIT. Enmalček veliko, zato smo kmalu ugotovili, da bomo šli domov vseeno raje v mercedesu. Prvi ogled nas je zdramil, zato smo bili ob prihodu pred nemški tehnični muzej veselo prebujeni. Nekateri so tam že bili, večina pa ne, a vseeno smo se ga veselili vsi. Znano dejstvo je namreč, da si tega muzeja ni mogoče nikoli ogledati do konca. Kar je res, je res. Pa naredimo malce retrospektive in se poskušajmo spomniti, kaj smo uspeli videti. Kot prvo so bili to seveda avioni vseh vrst, barv in okusov. Nekateri lepi, drugi malo bolj, tretji skoraj tako, kot naš profesor Lojze. Kar nismo se mogli nehati čuditi, pa vendar smo morali iti naprej, saj je bila pred nami še dolga pot. Predolgo bi trajalo,


če bi vam razlagali, kaj vse imajo v Münchnu, zato se osredotočimo na bolj nezemeljske reči. Spremljali smo razvoj vesoljskih plovil skozi čas, vse od Sputnika pa do nesrečne Kolumbije, ogledali smo si skafandre (za neznalce: vesoljske pižame), sonde (pa ne rektalne, ampak raketne) in še marsikaj. Razstavljena je celo prva nemška raketa V2, ki jo je načrtoval Werner von Braun. Mikal nas je še ogled Faradayeve kletke, vendar je bil gospod Faraday nekoliko bolehen, zato smo si ta ogled prihranili za drugič. Čas je bežal neizmerno hitro, zato je nekaj uric, ki smo jih preživeli v muzeju, minilo prehitro, dodatno pa so nam jo zagodli še organizatorji, ki so muzej zaprli eno uro prej in se izgovarjali na zimski čas. Ko bi oni vedeli, kako veliko nam pomeni ena ura v primerjavi s časom eksplozije supernove… S povečano količino mlečne kisline v mišicah (ah, ta biologija) zaradi tekanja smo se vrnili v naš hotel, ki medtem ni dobil nobene nove zvezdice, zato so nekateri raje odšli nazaj v mesto, večina pa je po uradnih informacijah, ki smo jih dobili iz kriznega štaba profesorjev, odšla spat. Takole med nami pa lahko povemo, da uradne informacije niso vedno najbolj točne. Poznate film »Rude awakening«? Krasen naslov, ki opiše naše stanje. Vstajanje od sedmih in pakiranje prtljage oziroma boj z izgubljenimi nogavicami. Misija je bila kmalu zaključena, zato smo se kmalu znašli na avtobusu. Spet v Münchnu, le da je bil naš cilj »Olympiaturm«. To je 289 metrov in 53 centimetrov visok stolpič (podatek je prepisan iz biltena, saj nismo imeli časa, da bi ga izmerili), seveda pa k tej višini pripomore tudi njegova antena. Mi smo se povzpeli približno 190 metrov visoko in razgled je res lep. Videli smo lahko celotno mesto, v neposredni bližini pa je vsem znana Bayarena, štadion münchenskega Bayerna. Ta dan smo imeli tudi

Uvod


nenavadno lepo vreme, ki so ga s svojimi uroki priklicale čarovnice… Pardon, profesorice. Zadnji ogled v Nemčiji je bil precej zanimiv, vendar smo astronomi komaj čakali, da pridemo nazaj v Avstrijo, kjer se nam je obetal ogled planetarija. Najprej nas je čakalo nujno zlo, reptilarij, ki pa pravzaprav ni bil tako dolgočasen, kot bi lahko bil. A človek se kmalu naveliča druženja s pajki, kačami in raznimi žužki, zato smo vseeno dajali prednost svežemu zraku. In nato – planetarij! Velika kupola je izgledala precej obetavno, zato smo se pogumno podali v notranjost. Znašli smo se v veliki okrogli dvorani z nekaj vrstami sedežev. Seveda se nismo mogli upreti skušnjavi, zato se je vsak zleknil v svojega in malce zamižal. Nekateri s(m)o mižali kar naprej, tisti, ki so odprli oči, pa so doživeli zanimivo predstavo. Najprvo je moderator trikrat poskušal speljati slovensko predstavitev, vendar je imel njegov računalnik nekaj dvojezičnih zadržkov, zato smo bili povabljeni, da nekoliko preizkusimo našo briljantno nemščino. Pa smo šli: Sonne, Erde, Sterne, erm… Lune? So wie so… Kakor koli že, animacija je bila zanimiva, seveda pa izkušenih astronomov niso mogli pretentati z nekaterimi ljudskimi grafičnimi rešitvami, vseeno smo komentarje zadržali med seboj, saj nismo želeli pokvariti veselja plazilsko orientiranim biologom in njim podobnim. Luči so nas prebudile iz sna in sanj o domačih klobasah, nakar so nas profesorji strpali nazaj na avtobus, nam zaželeli mirno vožnjo in oznanili, da zdaj pa le še domov. In smo spet šli. Par ur vožnje in bili smo doma. Starši so bili seveda presrečni, ko so nas spet videli, ne bo pa odveč, če povemo, da je bilo veselje obojestransko. Posebna radost nas je prevzemala, ker se je vse to dogajalo pred našo ljubo šolo (Kanček ironije pač nikoli ne škodi, kajne?). Kaj napisati ob koncu? Bilo je lepo, dokler je trajalo. Videli smo, kaj skriva München in dobili zadosten razlog, da se še kdaj vrnemo tja, morda le zato, da preverimo, ali naš hotel brez nas še stoji.


RAZISKOVALNI TABOR KAMNIŠKA BISTRICA Klemen Brumec

Slovenski ljudski običaji prehajajo iz roda v rod že mnogo stoletij, vendar lahko logično sklepamo, da ima vsak tak ponavljajoč dogodek svoj začetek. In tako je imel svoj začetek tudi raziskovalni tabor, ki ga je lani pod vodstvom profesorja Časa že četrtič organizirala naša draga šola. Ker smo astronomi posebna vrsta Zemljanov, se ne obremenjujemo preveč s tako obsežnimi stvarmi, kot je tabor, temveč se posvečamo le najpomembnejši stvari. To je seveda kloba… Astronomija! Astronomija, najrazsežnejše področje fizike (in to dobesedno), je prisotna tudi na taboru. Pravzaprav je tam prisoten naš poglavar, profesor Lojze, in njegova četica zvezdnih bojevnikov. Predpriprave na ta velepomembni dogodek (ki se lahko primerja le še s šolsko malico) se pričnejo že nekaj dni prej in so sestavljene predvsem iz intenzivnega počivanja in iskanja naušnikov. Vsak dijak, ki izpolnjuje osnovne pogoje (napolitanke v nahrbtniku), lahko postane aktiven član astro-fizikalne skupinice. Seveda to za tri dni povsem spremeni njegovo življenje, ki nikoli več ne bo takšno, kot je bilo prej (bioritem ne pride več v poštev). Vas zanima, s čim se ukvarjamo na taboru? Seveda vas! Podnevi je to predvsem opazovanje zvezd, še posebej ene izmed njih, ki jo bomo za potrebe tega članka imenovali Sonce. Torej Sonce, ta svetleča rumena kroglica, ki nam običajno razsvetljuje dan, je predmet občudovanja zagrizenih zvezdostrelcev. Teleskope usmerimo v nebo, jih opremimo s filtri ter preverimo, kaj smo ujeli. Ponavadi je to košček neba, ako pa imamo srečo, se v objektivu znajde tudi majhna svetla ploskvica, Sončece poimenovana. Morda se vam to zdi preprosto, toda s tem se stvar šele začne. Sedaj je treba prešteti Sončeve pege, »majhna« področja na zvezdici, kjer je nekoliko nižja temperatura (le 5000 – 5500 Kelvinov). Pege se rade družijo med seboj, zatorej več peg poimenujemo kar skupina. Vse to je pomembno pri računanju wolfovega števila, ki določa Sončevo aktivnost. Wolfovo število dobimo po preprosti enačbi w=10xs+p. S predstavlja

Uvod


število skupinic, p pa število pegic. Ko je Sončece pegasto in je wolfovo število nekje nad 80, takrat rečemo, da je zelo aktivno. Največja območja nizkih temperatur oziroma pege so lahko vidna tudi s prostim očesom, a le skozi oblake. Nikarte ne glejte v Sonce! Meni je zažgalo filter, vam lahko še kaj več. Dnevne aktivnosti na taboru poleg določanja števila peg obsegajo še merjenje razdalje med Zemljico in Soncem, določanje višine Sonca nad horizontom (bla, bla, saj niti sam ne vem točno). Pravo veselje pa se začne šele takrat, ko nam najbližja zvezdica zaide za Kamniške planine in se začne delati noč. Če imamo srečo, se takrat na nebu pojavi Zemljin satelit, ki ga najbrž poznate pod imenom Luna, če pa imamo še večjo srečo, se Luna ne pojavi in lahko v temi opazujemo nebesne objekte. Lanskoletni tabor nas prvi dan ni spravil v ravno najboljšo voljo, saj se je pooblačilo nekje okrog enajstih, kar je seveda pomenilo, da so šli mladi astronomi spat. Najbolj vztrajni smo sicer iskali luknje v nebu in premlevali rezultate tekem svetovnega nogometnega prvenstva, a smo okrog dveh tudi mi obupali in se odpravili v šotore. Zjutraj nas je razveselil profesor Čas, in sicer z budnico ob sedmih zjutraj ter krajšim tekom. Ah, kako navdušeni smo bili nad tem! Jutranji zrak človeka osveži, mu požene kri po žilah ter ga naredi čilega in zdravega, še posebej, če je prej spal le štiri ure. Vstopili smo v nov dan, poln zanimivih predavanj (o čem so govorili, vprašajte koga drugega) in prijateljskih druženj. A nismo se mogli premagati in kmalu je bila naša pozornost namenjena trem teleskopom na travniku. Opravili smo še zadnje podrobnosti, ugotovili, da se je v preteklih dvanajstih urah pojavila nova velika pega, si jo označili, nato pa smo se lotili pravega astrokviza, ki nam ga je izročil profesor Lojze. Bili smo uspešni, hkrati pa smo se veliko naučili. Ste morda vedeli, da Saturn sploh ni zvezda, temveč


planet? Kdo bi si mislil, glede na to, da sveti ponoči… Nekateri presenetljivi odgovori nas niso zmedli, a smo vseeno nekaj uric preživeli ob premlevanju rezultatov. Kmalu se je dan prevesil v večer in razen kosila se ni dogajalo nič posebnega. Nato pa je prišla noč in z njo krasno jasno nebo. Sanje vsakega astronoma. Namerili smo teleskope in že začeli »streljati« zvezdice, kopice, galaksije, sprva pa tudi staro znanko Luno. Krasno nam je šlo, vreme je bilo lepo, kaj še hočete lepšega! Izpolnili smo zastavljeni cilj in nadoknadili prejšnji izgubljeni dan. Kazalec je kazal malo čez polnoč, ko so se prvi odpravili proti šotorom v toplo zavetje spalnih vreč. Nekatera dekleta pa so bila pogumnejša in so z nami zdržala vse do treh. Očitno je, da še marsikaj obetajo… Tudi mi smo se že nagledali nebeških lepot in okrog pol štirih zasanjano odtavali do prve vodoravne mehke podlage. Zadovoljni z opravljenim delom smo lahko v miru zaspali. Vse do takrat, ko se je profesor Čas spomnil, da bi bilo dobro spet živeti zdravo in se športno udejstvovati. Žal se je to zgodilo že tri ure po tem, ko smo zvezdogledi odšli spat. Potem pa naj še kdo reče, da šola ni zanimiva. Kdaj še preveč. Kljub negodovanju nekaterih smo se rekreirali vestno. Sam v takih primerih priporočam še kakšno urico kolesarjenja. Ob upoštevanju dejstva, da dva dni prej ne spiš, zna biti tudi to izredno zanimiva stvar, skoraj tako kot Andromedina galaksija. Nov dan, isto Sonce, druge pege. Dovolj velik razlog, da smo se spet namestili za okularje in naredili nove sličice. Opoldne so nas z nenadejano selitvijo presenetili delavci gradbenega podjetja, ki so začeli postavljati plesišče, a nam to ni veliko pomenilo, saj smo nameravali oditi domov. Še prej pa je imel izredno zanimivo predavanje astroarheolog Ivan Šprajc, ki v Južni Ameriki preučuje Maje, Inke in podobna rdečekoža ljudstva, katerih življenje je bilo močno povezano z zvezdami in ostalimi objekti. Po predavanju je bil mišljen zaključek tabora in odhod domov, prav tako pa so nas nameravali razveseliti z odojkom. Žal ga je dočakal le profesor Čas, ostali pa smo takrat že ležali v domačih posteljah in si nabirali energijo, ki je ni nikoli preveč, še posebej, če živiš prečudovito življenje astronoma.

Uvod


RAZISKOVALNI TABOR Simon Podgoršek

Šolski center Rudolf Maister Kamnik je lansko leto organiziral že jubilejni 4. raziskovalni tabor. Tabor je potekal v Kamniški Bistrici od 18. do 20. junija in je bil namenjen za 3. letnike naše šole. Ena od tem, za bralce AstroMaistra najzanimivejša, je bila tudi biologija... (med drugim pa smo se ukvarjali tudi z astronomijo). Za to področje smo bili zadolženi člani RAK-a s profesorjem Lojzetom Vrankarjem na čelu, kateremu je pomagala še profesorica Suzana Perhavec. Poleg Rakovcev so se k astronomskemu delu tabora pridružili še ostali dijaki, tako da nas je bilo skupaj okoli 20. S seboj smo imeli šolska Meade 20cm LX 200 in novi Orion XT10, ter še moj XT10. Imeli pa smo tudi ostalo opremo, kamor spadajo daljnogledi, fotoaparati, filtri, karte, revije... Tabor se je začel zjutraj, prav tako tudi astronomski del. Takoj po zboru

smo postavili teleskope in naredili še moj filter za Sonce. Žal nam vreme ni bilo kaj dosti naklonjeno, saj je bilo večinoma oblačno. Vseeno pa se nam je kdaj pa kdaj pokazala kakšna luknja med oblaki in lahko smo začeli z delom. Ker smo podnevi lahko opazovali le eno zvezdo, smo naša "preučevanja" usmerili nanjo. Vsak dan smo skozi teleskop pogledali pege in jih tudi prerisali na papir. Tako smo lahko ugotovili, kako se pege premikajo po Soncu, izračunali pa smo tudi Wolfovo število. To seveda nismo počeli cel dan, Sonca pa tudi nismo pustili na miru. S camero obscuro nam je uspelo izmeriti

premer Sonca. S kotomeri smo merili višino Sonca, velikost posameznih predmetov in podobne reči. Na več načinov smo tudi merili senco. Ker je bilo nebo kar dosti časa prekrito z oblaki, smo imeli čas tudi za druge stvari. Profesorja sta nam pripravila astronomski kviz, v katerem sta nas naučila kar nekaj novih stvari. Vseeno pa nam je ostalo dovolj časa za udelžebo na


predavanjih z različnih področij. Za astronome je bilo najbolj zanimivo predavanje arheo-astronoma Ivana Šprajca, ki se ukvarja z raziskovanjem arheoloških najdb v Mehiki. Razložil nam je povezanost starih južnoameriških civilizacij z nebom, ki so ga uporabili za koledar. Povedal je, da so arhitekturne podrobnosti z ostalimi civilizacijami verjetno zgolj naključne (na primer piramida, ki se pojavlja v veliko kulturah, je najbolj stabilna zgradba). Podobnosti v postavitvi zgradb pa se pojavljajo zato, ker je bilo nebo za vse zelo pomemben koledar, saj so s položaja zvezd vedeli kdaj bo prišlo obdobje deževne dobe in podobno. Zato so oblike z neba poskušali prerisati na tla. Zelo pogosto so svetišča postavljali tako, da so lahko določili, koliko časa je še do enakonočja. Za konec pa sem pustil moj najljubši del - nočna opazovanja. Kljub temu, da nismo imeli kaj dosti sreče z vremenom in tudi lokacija ni ravno idealna za astronomska opazovanja, saj so nas obdajale visoke gore, smo si vseeno lahko ogledali nekaj objektov. Opazovali smo Luno, kjer smo s pomočjo karte prepoznali morja in kraterje in določili njihova imena. Nato smo si ogledali še klasične poletne objekte, kot sta kroglasti kopici M13 in M92. Pogled oz. teleskop smo si drznili usmeriti izven naše galaksije in si ogledali M81 in 82, ter kasneje še M31 z M32 in M110. Pozabili pa nismo niti na meglice in si ogledali M57 in M27, z mojim OIII filtrom pa še meglico Severna Amerika in Tančico. Na pomoč so prišli tudi nekateri člani AD Komet, a tudi z njihovo pomočjo nismo uspeli priklicati boljšega vremena. Raziskovalni tabor je uspel. Skupaj smo uspešno preživeli v naravi in se na zabaven način naučili kar nekaj novih stvari. Skozi teleskop pa so si nekaj objektov ogledali tudi tisti, ki jim astronomija ni najbližje in so prvič pokukali skozenj.


CORONA Primož Grkman, 3.A

Ko slišimo besedo korona, najprej pomislimo na sončni mrk, vendar ta članek ne govori o sončnem mrku, ampak o prvem ameriškem vohunskem satelitskem sistemu, ki se je imenoval Corona. To je bil prvi vohunski satelitski sistem na svetu, saj je Sovjetska zveza svoj prvi vohunski satelit izstrelila 1962, imenoval pa se je Zenit. Corona je bila prvič javnosti predstavljena leta 1995, petintrideset let po prvi uspešni izstrelitvi leta 1960. Corona naj bi nadomestila vohunska letala U2, katera so takrat uporabljali za vohunske fotografije nad Sovjetsko zvezo. Ta sistem so uporabljali vse so leta 1972. S sistemom Corona je bilo posnetih več kot 800 000 fotografij na 650 km filma. V orbito je bilo poslanih 147 satelitov, od tega sta 102 uspešno odvrglo kapsula s posnetim filmom. Posamezen satelit je bil samo za enkratno uporabo ko je zmanjkalo filma, je satelit odvrgel kapsulo s filmom, ki so jo ameriška letala ujela nad Pacifikom. Prva uspešna izstrelitev je bila opravljena 110 dni po sestrelitvi pilota Garya Powersa v vohunskem letalu U2, ki je fotografiralo Sovjetsko zvezo. Kamere na satelitu so bile zasnovane že leta 1955, film pa je bil posebej razvit pri Kodaku, bil je zelo vzdržljiv in tanek, negative so lahko povečali do 40-krat. Razločiti pa se je dalo predmete od 2 do 3 metrov. Fotografije so dokazale tudi, da Sovjetska zveza ni sposobna za nuklearni spopad, saj so našli le nekaj izstrelišč za medcelinske rakete. Ti prvi vohunski sateliti so zaslužni tudi za ohranitev ravnovesja med hladno vojno, saj so obema stranema pokazali zmožnosti nasprotnika. K odprtju arhivov o Coroni so najveš pripomogli znanstveniki vseh strok, ki so pritiskali na senat, saj so te slike uporabne za odkrivanje antičnih mest in geoloških posebnosti, saj so slikane iz velike višine.

Soviet air base, taken August 1960

Dogodki in odmevi iz vesolja


KRATKA ZGODOVINA ASA V OREHOVI LUPINI

Domen Resnik, 3.A Stephen William Hawking je bil rojen 8. januarja 1942 v Oxfordu v Angliji. Že to, da se je rodil na ta dan, je nekaj posebnega, saj se je rodil točno 300 let po smrti Galilea. Pri enajstih je začel obiskovati šolo v St. Albans, kamor se je njegova družina tudi preselila. Šolanje

je nadaljeval na Oxfordu, kjer se je hotel vpisati na študij matematike, a te smeri ni bilo, zato se je odločil za študij fizike. Dandanes je znan kot eden izmed najgenijalnejših teoretskih fizikov po Albertu Einsteinu. Največ ljudi pa ga prepozna kot moža na invalidskem vozičku, ki vedno strmi nekam v daljavo in razmišlja o skrivnostih vesolja. Že kmalu po njegovem 21. rojstnem dnevu so zdravniki ugotovil da ima neozdravljivo bolezen - mišično distrofijo. Napovedovali so mu le nekaj let življenja, a sam se ni sprijaznil s tem - letos je imel namreč že 62. rojstni dan. Svetovno znan je tudi po dveh svojih delih, ki sta eni izmed najbolj prodajanih knjig. Kratka zgodovina časa je bila njegova prva poljudnoznanstvena knjiga, ki je dosegla milijonske naklade. Napisana je bila leta 1988. Knjiga govori o nastanku in razvoju vesolja, črnih luknjah, osnovnih delcih in kvantni mehaniki, postavi pa tudi prve okvire Teorije vsega. V zadnjem desetletju je prišlo do velikega napredka v teoretski fiziki, zato se je Stephen Hawking odločil, da izda še eno knjigo - Vesolje v orehovi lupini. Ljudje so knjigo dobesedno "pograbili". V njej zasledimo povzetek relativnostne in kvantne teorije, potovanje v času in napovedovanje prihodnosti, mnogoternost zgodovin, razpravlja pa tudi o prihodnosti človeške rase. Hawking je s tema knjigama pokazal, da je teoretska fizika lahko dovolj razumljiva tudi za povprečne ljudi. Priporočam ju vsem, ki jih takšne stvari zanimajo.


NASTANEK LUNE Aleš Ru igaj, 2.A

Astronavti so že pred več kot tridesetimi leti na Luninem površju postavili majhna zrcala, ki so znanstvenikom omogočila, da so zelo natančno izmerili, koliko je Luna stran od Zemlje. Z laserskim snopom osvetljujejo zrcala in merijo čas potovanja žarka. Tako so odkrili, da se Luna vsako leto oddalji za približno 4 centimetre. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila Luna nekoč precej bližje Zemlji. Nastanek Lune je bil dolgo nerešljiva uganka. Preden je človek prvič stopil na Luno, so o njenem nastanku krožile tri različne teorije. Charles Darwin je razlagal, da naj bi se Zemlja ob svojem nastanku vrtela mnogo hitreje kot danes. Večji kos snovi se je tako od nje odtrgal, iz njega pa naj bi kasneje nastala Luna. Ta teorija je napačna, saj so strokovnjaki pokazali, da bi se morala Zemlja okoli svoje osi zavrteti v dveh urah, da bi se od nje odtrgal kos v velikosti Lune. Druga teorija govori o tem, da naj bi Luna samostojno begala med planeti, dokler je Zemlja s svojo težnostjo ni ujela. Tudi ta ideja je napačna in celo nemogoča, saj ima Zemlja ˝le˝ 81- krat večjo maso od Lune. Tretja teorija pa govori o tem, da naj bi Zemlja in Luna nastali sočasno kot nekak dvojni planetarni sistem. Vendar tudi ta teorija le težko pojasni zakaj se je to zgodilo le našemu planetu, ne pa tudi drugim, Zemlji podobnim planetom v Osončju. Šele v zadnjih desetih letih so analize kamnin izoblikovale najverjetnejšo teorijo o nastanku Lune. Rečemo ji lahko teorija o poševnem trku. V mladem Osončju je moralo mrgoleti manjših teles, ki so se zaletavala v tedaj mlade planete. Ti trki naj bi imeli pomembno vlogo pri oblikovanju planetov in vsega Osončja. S pomočjo superračunalnikov so pričeli s stimulacijo trkov med mlado Zemljo in drugimi telesi najrazličnejših mas. Največje presenečenje so doživeli pri posnemanju poševnega trka telesa velikosti Marsa in Zemlje. Pri določeni hitrosti se je pri takem trku kovinsko jedro manjšega telesa povsem zlilo z jedrom Zemlje, kamnita plašča obeh teles pa sta se zaradi silovitega trenja močno segrela in premešala. Del te snovi se je v nekaj urah utiril v orbito okoli Zemlje. Velikost in masa tega telesa sta bili skoraj enaki naši Luni. Računalniški model je tudi pokazal, da je imelo tako nastalo telo sorazmerno manjše kovinsko jedro v primerjavi z Zemljo. To se ujema tudi z meritvami kovinskih jeder Zemlje in Lune. Večina strokovnjakov sedaj meni, da je teorija poševnega trka najustreznejša razlaga o nastanku Lune.



KO JE BIL DAN DOLG LE 18 UR IN SO PO ZEMLJI HODILI DINOZAVRI

Gašper Koželj Astronomi že dolgo vedo, da se zapisi o luninih mrkih v starih kronikah ne pokrivajo povsem z današnjimi napovedmi, če pri računanju ne upoštevajo, da se Zemlja in Mesec počasi oddaljujeta. Da bi pojav natančneje preučili, so že leta 1969 astronavti Apolla 11 na Luni namestili posebna mačjim očesom podobna zrcala. Nanje so z Zemlje usmerili laserski žarek in opazovali njegov odboj. Iz zelo natančno izmerjenega časa med trenutkom odhoda žarka in njegovo vrnitvijo dobri 2 sekundi kasneje ter znane hitrosti svetlobe 300 000 km/s so lahko astronomi izračunali oddaljenost ogledal od observatorija. Večkrat ponovljeni poskus je pokazal, da se razdalja med Zemljo in Mesecem vsako leto poveča za 3,82 cm. Za geološko potrditev oddaljevanja Lune pa so se morali naravoslovci malo bolj potruditi. Po študiji, ki so jo julija 1996 v reviji Science objavili ameriški znanstveniki, je bil dan pred 900 milijoni let dolg le borih 18 ur. Do spoznanja so prišli s preučevanjem plimnih vzorcev v sedimentnih kamninah iz ZDA in Avstralije. Raziskovali so usedline znane pod imenom plimni ritmiti ali plimaliti (tidalites), ki nastajajo iz med vsako plimo na morski obali odloženega peska in blata. Kamnine so študirali na štirih nahajališeih iz različnih časov Zemljine zgodovine: na skalni formaciji Big Cottonwood v Utahu (stari 900 milijonov let), formaciji Elatina v Avstraliji (stari 650 milijonov let), formaciji Pottsville v Alabami (stari 312 milijonov let) in formaciji Mansfield v Indiani (stari 305 milijonov let). Skalna formacija je skupina sedimentnih plasti, ki so si dovolj podobne, da jih lahko obravnavamo kot celoto. Najfinejše plasti v plimalitih so zapisi nastali ob dnevnih nihanjih plime. Dve visoki in dve nizki plimi


vsak lunarni mesec (čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo) pa povzročijo nastanek bolj poudarjenih pasov. Takšni pasovi v plimalitih, ki so tipično debeli le kak milimeter, nosijo posredne informacije o gibanju Meseca in Zemlje iz časov, ko so nebo opazovali le trilobiti. Raziskovalci so v vzorcih kamnin iskali periodične spremembe v strukturi pasov na nivoju leta. Ko jim je uspelo v plimalitih določili letne periode, so nato le prešteli koliko luninih mesecev pride na eno leto in tako dobili hitrost kroženja lune v primerjavi z mnogo bolj stalno hitrostjo Zemlje okrog Sonca. Po pričakovanjih so ugotovili, da je Mesec pred milijoni let obkrožil Zemljo hitreje, kot to naredi danes. Podaljšanje luninega meseca in hitrost vrtenja Zemlje pa sta tesno povezana. Mesečeva gravitacija povzroča plimovanje Zemljinih oceanov in s tem trenje ob vsakodnevnem dviganju in spuščanju morij. Zaradi trenja se nekaj kinetične energije Zemljinega vrtenja vsak dan pretvori v toploto, kar Zemljino vrtenje počasi zavira. Ker pa se mora v sistemu Zemlje in Meseca po Newtonovih zakonih ohranjati tudi vrtilna količina, se nekaj izgubljene kinetične energije zaradi trenja prenese tudi v potencialno energijo Meseca, kar z drugimi besedami pomeni, da se Mesec za malo oddalji od Zemlje. Iz posredno izmerjene dolžine luninega meseca pred več milijoni let, so geologi izračunali hitrost oddaljevanja Meseca od Zemlje in prišli do številk, ki so primerljive z rezultati laserskega merjenja iste hitrosti ob projektu Apollo. Iz poznavanja mehanike sistema Zemlja-Mesec, so izračunali, da je bil dan na Zemlji pred 900 milijoni let dolg le okrog 18 ur, leto pa je imelo kar 481 dni. Podatki o gibanju Lune za tako davne čase pa so zelo uporabni za planetologe, ki se ukvarjajo z zgodovino in nastankom Meseca. Danes je aktualnih kar nekaj teorij o njegovem izvoru. Ena trdi, da je Mesec kos odtrgane Zemlje, druga, da je nastal sočasno s planeti in celotnim sončnim sistemom in tretja, da se je formiral kot posledica kataklizmienega trčenja Zemlje z ogromnim meteoritom.

Zemlja in Luna



KULUMBIJA, K JE PO SIMIRJU LETAVA INU POL DOL PADVA Simon Podgoršek

Zastran je tula Astronomski Majster, inu je to en tak cajtnk, k dost svejže stvari objavlja, mi je u glavo tak misel šinla, d sm tole zapisati del. D b bolje razumel kuga bom djal, b najtapred raj mal še ukol povedu. Priroda je človeka nardiva, karteri je rad u simirje gdaj p gdaj kj pogledu. Inu k je svuje stvari izumu je tu ke sam šou. Taku je blo tut ne dolg nazaj, a na velko žalost nazaj ni pršou. Zategatelj se je to zgodil z vesoljsko kočijo, k kulumbija so ime ji nadel že neki cajta nazaj. D pa mrbit kkšnmu moj način spisavanja neb preveč u zele hodu, bom ud zdej naprej mjčkn svog spremenu inu drgač pisu. Columbia je bila ena od štirih Shuttlov vesoljske agencije NASA. Ameriško-izraelska posadka STS - 107, je bila na 16 dnevni raziskovalni misiji. 16 minut pred predvidenim pristankom pa se je hudo zalomilo in raketoplan Columbia je razpadel. Žal je umrlo vseh 7 članov posadke. To je bila prva nesreča s smrtnim izidom pri NASI po 17 letih, ko je eksplodiral Challenger. 23 minut pred predvidenim pristankom so pri NASI zaznali odpoved različnih senzorjev za temperaturo, ki so bili predvsem pod levim krilom, 3 min kasneje je odpovedal še merilec tlaka v zračnici kolesa pod istim krilom. 16 min pred pristankom pa je Columbia razpadla. Takrat je letela s hitrostjo 18,3 Macha in je bila na višini okoli 63.134 m. Šlo je za 28. polet Columbie, ki je bila z 22 leti najstarejši ameriški raketoplan (predvidena doba delovanja je sicer 100 izstrelitev). Deli raketoplana so padli na tla nekje v osrednjem delu Texasa. Vzrok za nesrečo v času pisanja tega članka še ni znan. Pri izstrelitvi raketoplana je sicer prišlo do odkrušenja dela izolacije zunanjega rezervoarja za gorivo, ki je nato zadel levo krilo Columbie. To so na posnetkih opazili dan po izstrelitvi in ocenili, da

Posnetek z ameriške CNN, kjer naj bi Columbia potovala z 18-kratno hitrostjo svetlobe! Nekateri pa res nimajo pojma…


dogodek ne ogroža varnosti raketoplana. Pri tem stališču zaenkrat ostajajo, niso pa izključili nobene možnosti. Do nadaljnjega so preostali trije ameriški raketoplani prizemljeni. Tako pa bo verjetno ostalo kar še nekaj časa, NASA pa bo več pozornosti posvetila odpravam brez posadke. Člani posadke raketoplana Columbia so bili poveljnik Rick D. Husband, pilot William C. McCool, Chawla Kalpana (ZDA, indijskega rodu), David M. Brown, Michael P. Anderson, Laurel B. Clark, Ilam Ramon (Izrael).

TRAGEDIJA Aleš Senožetnik

V soboto, 1. 2. 2003 ob deveti uri po lokalnem času, je strmoglavil Space Shuttle Columbia ob vrnitvi v Zemljino atmosfero. To je največja nesreča ameriške vesoljske agencije NASA po nesreči Challengerja leta 1986. V času ko pišem ta prispevek (3 dni po nesreči) še ni natančno znano kaj je bil vzrok nesreče. Po nekaterih podatkih naj bi se že ob vzletu poškodovalo levo krilo. Druga možnost je, da je shutlle v atmosfero vstopil pod nepravim kotom. Skrivnost pa ostaja tudi to, zakaj se je plovilo tik pred nesrečo sunkovito obrnilo v levo. Znano je, da je temperatura plovila ob vstopu v atmosfero narasla na nenormalnih 1400 C, kar kaže na okvaro instrumentov za temperaturo. Sedemčlanska posadka, se je vračala s 16 dnevne misije, na kateri so opravili več kot 80 znanstvenih eksperimentov. Šlo je za povsem navaden polet, v katerega ni bil vključen pristanek na mednarodni vesoljski postaji. Ob vstopu v atmosfero pa je šlo očitno nekaj narobe. Nekaj minut pred deveto so na višini 64 km kontrolorji na tleh zgubili stik s posadko. Le nekaj trenutkov kasneje pa je na višini 62 km pri hitrosti 20.120 km/h vesoljski taksi dobesedno zgorel nekje nad

Razpadla Columbia



Ponosni ruski Mir v vesolju obdan z vsemi moduli

Teksasom. Posamezne kose plovila iščejo na več 100 km2 velikem območju. Po zadnjih podatkih pa naj bi našli dele posmrtnih ostankov posadke. Oblasti so prebivalce območja, na katerega naj bi padli ostanki plovila, opozorile, naj ne pobirajo, delov shuttla, ker so lahko nevarni zaradi goriva, ki ga uporabljajo vesoljski taksiji. Kljub opozorilom pa so v bolnišnice sprejeli nekaj deset ljudi, ki so "nabirali" dele plovila. Natančna preiskava nesreče, naj bi po napovedih trajala dve leti, v tem času pa bodo najverjetneje prizemljili preostale tri shutlle (Atlantis, Endeavour, Discovery). Kljub temu pa bo verjetno vsaj en taksi še poletel v vesolje, saj so na mednarodni vesoljski postaji še trije astronavti, ki jih je potrebno pripeljati na zemljo. Načrtovano je sicer bilo, da jim bo vrnitev omogočila prav Columbia. Med posrednimi krivci naj bi bili tudi politiki, predvsem republikanci, med katerimi je tudi George Bush, ki so zagovorniki zmanjšanja proračuna Nase, na račun katerega naj bi predvsem trpela varnost poletov. Med nasprotniki poletov je veliko takih, ki mislijo, da je ameriška vlada želela tudi s poleti v vesolje potrditi vodilno vlogo na svetu in to celo na račun varnosti. Karkoli že je vzrok tragične nesreče, je dejstvo, da je ravno program vesoljskih taksijev omogočil marsikateri napredek v znanosti. Kljub temu pa se poraja vprašanje, ali še nadaljevati uspešen, a drag in očitno tudi tvegan program. Po mnenju očeta Davida Browna, ki je bil na nesrečnem plovilu, bi njegov sin na vprašanje odgovoril: "The program must go on."

VESOLJSKA POSTAJA MIR Franci Zajc, 3.A

Mir, 125-tonski ruski največji objekt izven zemeljske orbite, je kraljeval tam več kot deset let. Pravzaprav je bil to skupek več modulov, ki so jih v vesolju spojili med seboj. Modul Mir je bil pravzaprav prvi in glavni, ki so ga pripeljali v vesolje, imel je prostor za osebno higieno, v katerem je bil umivalnik, WC-školjka (malce


drugačna od tistih, ki jih uporabljamo mi, navadni smrtniki) ter tuš, v tem modulu pa so imeli tudi kuhinjo in jedilnico, ki sta se držali skupaj, vsebovali pa sta mizo, aparate za pripravo hrane ter prostor za odpadke. Ta modul je bil pravi luksuz, kajti imel je preprogo in pobarvane stene, bel strop in fluorescenčne luči. Njegova masa je bila 20,9 t, dolžina 13,8 m in širina 4,15 m. Drugi modul se je imenoval Kwant-1. Bil je astropsihološki modul. Omogočal je informacije za psihološke raziskave galaksij (saj bi pisal o tem več, a ne vem kaj ima psihologija opraviti z astronomijo), v tem modulu pa so imeli tudi rentgen in sicer za preiskave neživih snovi in predmetov, a če bi po naklučju našli marsovca, bi mu po vsej verjetnosti tudi pregledali okostje (če bi ga imel in če bi jim dovolil), pa tudi elektromagnetne merilne stroje in naprave. Kwant-2 je bil znanstveni modul. Biotehnikom je pripomogel k raziskavam, bil pa je tudi lepa razgledna točka po vesolju. Od tod si, če ni bilo oblačno, videl na Zemlji marsikaj. Njegova masa je bila 18,5 t, dolg je bil 13,7 m in širok 4,29 m. Kristal je bil modul, ob katerega je "pripeljala" raketa (ne novoletna, temveč malo večja) novo posadko ali pa prinesla hrano in ostale stvari, ki jih potrebuje vsakdo, ki se odpravlja na izlet na Luno. Spektr je kompleks, ki je prispel junija 1995 in je vseboval opremo za atmosferske raziskave in študije površja. Priroda je bil izstreljen spomladi leta 1996, imel je infrardeče radiometre, ki so jih potrebovali za merjenje ozona v atmosferi. Njegove mere in masa so bile skoraj popolnoma enake kot pri modulu Kristal. 23. marca malo pred sedmo uro po srednjeevropskem času leta 2002 je končal svojo pot. Zdaj počiva v kosih nekje v južnem Tihem oceanu, blizu otočja Fidži. V primeru, da si želite poiskati kakšen košček ali, če boste imeli srečo, kar kos nekdanje postojanke Mir, se potopite v Tihi ocean, kjer vas čaka še kakih 30 ton tega umetnega satelita.

Spektakularni pogled skozi okno Mira (kakor vidimo, smo imeli takrat na Zemlji oblačno vreme)



ZEMLJA IMA NOVO LUNO Monika Vombergar, 3.A

Neke lepe noči, natančneje 3. septembra 2002, je ameriški ljubiteljski astronom Bill Yeung v ozvezdju Ribi odkril šibek objekt, za katerega se je v nekaj dneh pokazalo, da se je nedavno ujel v razpotegnjeno in neurejeno orbito okoli Zemlje. Ta objekt z oznako J002E3 se naši ljubi Zemlji približa nekako do Lunine orbite in oddalji za dvakrat večjo razdaljo. Njegov obhodni čas je 48 dni, zaradi gravitacijskih vplivov Sonca in Lune pa se tir ves čas spreminja. Glede na značilnosti tira in meritve sija so astronomi kmalu po odkritju mislili, da je Zemlja ujela enega izmed asteroidkov premera 30 metrov in si tako privoščila novo luno. Taki dogodki v Osončju niso nič nenavadnega, saj sta npr. Jupiter in Mars s svojo težnostjo ujela številne lune. A spektroskopska opazovanja so to zanimivo teorijo kmalu ovrgla, saj je bilo v od objekta odbiti svetlobi opaziti absorpcijo titanovega dioksida. To pa ni nič drugega, kot sestavina barve, ki so jo pred tridesetimi leti pri Nasi uporabljali za rakete misij Apollo. Izračuni so pokazali, da bi to lahko bil del rakete Apollo 14, ki so jo proti Luni izstrelili leta 1971. Začuda pa noben njen večji del ni bil izgubljen. Dve stopnji rakete Saturn V sta potrjeno padli na Zemljo, tretjo pa so usmerili proti Luni. Ta je ob padcu povzročila manjši potres, ki so ga seizmografi na površju našega satelita tudi zaznali. Pozneje je enako vlogo odigral lunarni modul, komandni modul pa je astronavte varno pripeljal domov. Ponovni pregled podatkov je dal najverjetnejši odgovor na to nenavadno vesoljsko uganko. J002E3 bi lahko bil tretja stopnja rakete Saturn, ki je konec leta 1969 proti Luni ponesla misijo Apollo 12. Ta dvajsetmetrski del ni padel ne na Zemljo in ne na Luno. Med misijo so ga poskusili potisniti v orbito okoli Sonca, a manever ni uspel. Ostanek se je ujel v nestabilno orbito med Zemljo in Luno. Nihče ne ve, kdaj je pozabljeni del rakete zapustil svoj tir in se odpravil na samostojno pot po Osončju, a vse kaže, da se je letos vrnil. Po zadnjih izračunih naj bi junija prihodnje leto ponovno ušel Zemljini težnosti in se mogoče čez kako desetletje vrnil. Na nebu bo tako še vedno sijala samo ena Luna.

Opazovanje vesolja


ASTRONOMSKE ZMOTE Nina Orehek, 2.A

Ljudje si že od nekdaj poskušamo razložiti svet okoli nas: zakaj pada dež, kako veliki so utrinki, od kod mavrica ipd. Največkrat se zatečemo k znanstvenim revijam, člankom iz časopisa ali pa se kar na lastno pest odpravimo raziskovat naravo v upanju, da bomo našli rešitev na vsa ta vprašanja. Ko prebiramo članke, smo skoraj prepričani, da podatki držijo, saj so jih napisali svetovni veleumi. Seveda pa se lahko vmes najdejo tudi najpogostejše napake, kot so:

Katastrofe na Zemlji niso posledica poravnave planetov. Kadarkoli se planeti poravnajo v vrsto, ali pa se vsaj znajdejo na isti strani Sonca, se mediji in ostali "preroki" trudijo, da bi uveljavili trditev, da to povzroča katastrofe na Zemlji. Planeti naj bi namreč na Zemljo delovali z večjo gravitacijsko silo - bi jo bolj privlačili. Na ta način nam prodajajo zgodbice o poplavah, potresih, izbruhih vulkanov, ali koncu sveta. Planeti, pa tudi Sonce in Luna na Zemljo delujejo z dvema silama: gravitacijsko, ki je zanemarljivo majhna ter s plimsko silo (sila, ki Zemljo "razteguje"). Če bi bila gravitacijska sila premočna, bi ta lahko Zemljo iztrgala iz orbite, plimska pa bi jo lahko razdelila na dvoje. Ti dve sili sta odvisni od mas planetov in njunih oddaljenosti. Čim večja je razdalja med planetoma, tem manjša je gravitacijska sila - ta pada s kvadratom razdalje: desetkrat bolj oddaljen objekt deluje s stokrat manjšo silo. Plimska sila je podobna gravitacijski, le da pada s tretjo potenco (kubom) razdalje: desetkrat bolj oddaljen objekt deluje s tisočkrat manjšo silo. Na Zemljo najbolj vplivata sili Lune in če bi povzeli, da je Lunin vpliv na nas enak 1, bi nam seštevek sil planetov v celoti prinesel 0,017 ali približno 2% Lunine privlačnosti. Vsak mesec pa zaradi gibanja Lune Zemlja ta vpliv spremeni za 25%. Torej, bi bilo to dovolj, da bi se Zemlja spremenila v kak asteroid?

Dvanajst ozvezdij v zodiaku? Sonce naj bi se po mnenju astrologov gibalo skozi 12 glavnih ozvezdij zodiaka (po katerih tudi določajo horoskop), večina planetov pa na svojem potovanju prečka vsaj 20 ozvezdij (razen Plutona, ki se giblje po svoji ravnini). Sonce pa v resnici navidezno potuje skozi trinajst ozvezdij. Vsi pozabljajo na ozvezdje Kačenosca, ki ga vsi pripisujejo Škorpijonu, saj leži v njegovi neposredni bližini. Torej nekateri, ki mislite, da ste po horoskopu škorpijon, lahko ugotovite, da ste v resnici "kača".


Modro nebo ni posledica odboja modrine iz oceanoov Svetloba, ki prihaja od Sonca mora do nas priti skozi zrak in atmosfero. Skoraj nemoteno se skozi atmosfero prebijejo daljše valovne dolžine - rdeča, oranžna, rumena pa tudi zelena, krajše valovne dolžine oziroma modra pa se od delcev v atmosferi odbija. Ko foton zadane molekulo zraka, se od nje odbije v poljubno smer, kjer zopet naleti na delec zraka, itn. Temu pojavu pravimo sipanje svetlobe. Rdeča, oranžna in druge barve z daljšimi valovnimi dolžinami pridejo skoraj neposredno na tla, modra pa se siplje po nebu in šele potem pride do nas. Pojav je še bolj opazen, ko je delcev na poti, ki jo potuje svetloba še več. Ker atmosfera povsod po Zemlji sega enako visoko, mora svetloba z objektov nižje na nebu potovati skozi debelejšo plast zraka. Takrat se začno močneje sipati tudi rumena in zelena barva, najlažje pa se prebije rdeča, zato Sonce zjutraj in zvečer vidimo rdeče.

Luna ne oddaja svetlobe. Luna je edini naraven Zemljin satelit, ki kroži okoli nje. Na nočnem nebu se človeku večkrat zazdi, da Luna oddaja svetlobo, kar pa ni res, saj je mnogo prehladna. Luna je kot nekakšno ogledalo, ki odbije sončno svetlobo proti nam.

Je luna na nebu vedno enako velika? Ko opazujemo Luno od njenega vzhoda do zahoda, se marsikdo zamisli o njeni velikosti. Ostaja pa dejstvo, da Luna svoje velikosti ne spreminja. Luna je, ko je na obzorju, od opazovalca na površju Zemlje celo nekoliko bolj oddaljena kot višje na nebu, saj mora opazovalec gledati "mimo" Zemlje, če pa bi stali v središču Zemlje, te razlike ne bi bilo. Zato imamo občutek, da je Luna zjutraj oz. zvečer nam bližja in večja.

Severnica - najsvetlejša zvezda na nebu. Severnica je ena najpomembnejših zvezd na našem nebu, vsekakor pa to ne pomeni, da je najsvetlejša. Severnica "lebdi" nad severnim polom, vse ostale zvezde pa se vrtijo okoli njega. Prav tako pa je zmotno tudi mišljenje, da bo Severnica večno kraljevala na severu, saj jo bo čez par tisoč let zamenjala Vega, ki pa je dejansko ena najsvetlejših zvezd. To so le nekatere od premnogih zmot, ki so posledica posploševanja. Zagotovo vsak pozna vsaj kako zmoto, ki je že burila njegovega duha.

Opazovanje vesolja


TEMNA SNOV – PRVI Uroš Stele

Marsikdo si je že kdaj zastavil vprašanje, zakaj je ponoči temno ali zakaj svetijo zvezde, druge je morda zanimalo, kdaj in kako je nastalo vesolje, če sploh je in morda spet tretje, kaj je tam zadaj na "koncu" vesolja. Tisti, ki se malo bolj ukvarjamo z astronomijo, nam po glavi roji tudi vprašanje: Kaj je temna snov? To seveda ni kavna usedlina, vrečka blata ali traktor premoga, pač pa nekaj mnogo bolj vznemirljivega, fantastičnega, nepojasnjenega, nekaj, česar ne poznajo niti najboljši znanstveniki današnjega časa. Res je, temne snovi ni še nihče videl, ker ne oddaja nobenega elektromagnetnega valovanja in je zato nevidna za vse vrste teleskopov. Na njen obstoj lahko sklepamo le posredno prek gravitacijskih učinkov med objekti v vesolju. Prvi pomisleki o temni snovi so se pojavili v tridesetih letih dvajsetega stoletja, v zadnjem času pa se je izkazalo, da se temna snov nahaja prav v vsaki galaksiji in torej ni prisotna v medgalaktičnem prostoru. Torej je temna snov tudi v naši galaksiji in nas lahko ponoči napade! Kot sem že omenil, deluje temna snov kot gravitacijski magnet, saj drži skupaj tako zvezde v galaksiji kot tudi jate galaksij med seboj. Pričakovali bi, da zvezde na zunanjih predelih galaksij krožijo počasneje okoli središča, kot tiste ki so bližje, a temu ni tako. Zunanje zvezde krožijo enako hitro! Najboljša razlaga tega je zagotovo temna snov v halojih galaksij, ki prispeva k hitremu kroženju zvezd. Tudi jate galaksij bi se že zdavnaj morale raztrgati oz. sploh ne bi nastale. Temna snov ima tako močan vpliv na dinamiko vesolja, nastanek galaksij in še česa, a to že presega okvir tega prispevka. Po ocenah je temne snovi od 60%-90% vse obstoječe snovi, pri čemer so nekoliko bolj verjetne vrednosti pri zgornjih mejah te ocene. Žalostno dejstvo je torej, da verjetno vidimo le okoli 10%-20% vse snovi v vesolju in da preostanka naša fizika ne more in ne zna opisati. Pojavljajo se različne teorije o tem, kaj naj bi temna snov pravzaprav zares bila. Nekateri trdijo, da so to stare zvezde, pri katerih nikoli ni prišlo do jedrskih reakcij, drugi so prepričani, da jo sestavlja kopica črnih lukenj. Obstaja tudi bolj eksotična teorija, da je mogoče temno snov razložiti z obstojem delcev z majhno maso, ki preplavljajo celo vesolje. Domišljija seveda nima meja,


zato si lahko tudi vsak zase predstavlja potencialne kandidate za temno snov. Kakorkoli že, vprašanje temne snovi zaenkrat ostaja še nerazjasnjeno, ali pa bo sploh kdaj dobilo odgovor, bomo morali še malo počakati. Čeprav je temna snov še nepojasnjen odgovor sodobne kozmologije, pa nam je ena stvar zagotovo jasna. Temna snov verjetno ne bo mogla zaustaviti širjenja vesolja in zato se bo to širilo še naprej, po predvidevanjih celo pospešeno. Tako bomo v vesolju čedalje bolj sami, kajti galaksije se bodo med seboj vedno bolj oddaljevale. Vesolje bo postalo nepredstavljivo velik, mrzel, temen in nadvse osamljen kraj. Če bi se ljudje zavedali, da živimo v primerjavi z vesoljem na neskončno majhnem planetu, skoraj vesoljski ladji, bi najbrž z Zemljo lepše ravnali.

KOMETI Anja Zajc, 4.B

Kometi so sestavljeni iz plina, prahu in ledu. Prvotno so se kometi gibali

prosto v medzvezdnem prostoru. Vkolikor jih je tir gibanja prinesel v bližino Sonca, so bodisi spremenili smer ali pa se ujeli v eliptično tirnico okoli Sonca. Kljub temu, da je njihov rep dolg miljone kilometrov, gre za razmeroma majhne tvorbe pretežno zmrznjenih plinov, ki zaradi bližine

Sonca začnejo izhlapevati. Te pline sončev veter nosi daleč stran premočrtno radialno glede na Sonce. Odboj sončne svetlobe od molekul plina so vidi kot rep kometa. Razen nekaj izjem se njihove in Zemljina tirnica ne sekajo. V zgodovini Zemlje je do nekaj teh trčenj prišlo. Eno takšnih naj bi po eni izmed hipotez povzročilo izumrtje dinozavrov.

Opazovanje vesolja


GALAKSIJA KOT VETRNICA Ana Kladnik, 4.B

Mlečna cesta ni najbolj znana cesta za prevoz mleka od krave do človeka, kot bi lahko sklepali po njenem imenu. Mlečna cesta je galaksija, za katero ste prav gotovo že slišali, saj sta njen del tudi naše Sonce in celoten Sončni sistem. Če pa se na jasno poletno noč ozrete v nebo, ne bo težko uganiti, zakaj tej galaksiji rečemo ravno Mlečna cesta. Vidimo jo namreč kot širok pas mlečno bele svetlobe (ker gledamo njen disk od strani), ki sega od obzorja do obzorja. Ta pas sestavlja približno 200 milijard zvezd, medzvezdnega prahu in plinov, planetov, asteroidov... če bi nanjo lahko pogledali "od zgoraj", bi videli, da je pravzaprav pas zaokrožen in da izgleda kot vetrnica, ki se vrti v vesolju.

Ogromna spiralna galaksija Mlečna cesta ali Rimska cesta, kot ji rečeno pri nas, je velika spiralna galaksija, ki je nastala več kot 14 milijard let nazaj. V njen so zvezde razporejene v obliki diska-ravnine, ki ima središče v ozvezdju Strelca,kjer je tudi najbolj gosto posejana z zvezdami in najbolj "debela". Sredina je obkrožena z več kraki, ki se vijejo iz središča in ustvarjajo videz vetrnice. Naše Sonce je del zunanjega kraka in je približno 30.000 svetlobnih let oddaljeno od središča galaksije.

Tudi Sonce kroži okrog središ a galaksije... Galaksija oziroma njen disk ima premer približno 100.000 svetlobnih let, debel pa je v povprečju približno 10.000 svetlobnih let. Vsa telesa, ki so del naše galaksije, se vrtijo okoli njenega središča, vendar pa Sonce potrebuje za eno krožno pot kar približno 225 milijonov let. Vsa telesa v galaksiji okrog središča ne potujejo enako hitro, pač pa se bolj oddaljeni deli gibljejo počasneje.

Mlajše in starejše zvezde galaksije Galaksija je sestavljena iz dveh različno starih delov, dveh tako imenovanih populacij. Zvezde prve populacije izvirajo iz središča Galaksije in v teh


spiralah se iz plinov zgoščajo še nove in nove zvezde. Spiralne krake in centralno ravnino torej sestavljajo plini, kozmični prah in svetle mlade zvezde, ki predstavljajo prvo populacijo. Sij, ki galaksijo obkroža, in prostor med spiralnimi kraki in jedrom pa sestavljajo starejše, manj opazne zvezde druge populacije. Taka razporeditev je nastala zaradi načina nastanka galaksije, saj naj bi ta nastala iz velikanskega oblaka prahu in plina, ki se je zgostil in ustvaril drugo populacijo, medtem, ko se je preostanek razsul v razmeroma tanek disk prve populacije.

Potovanje Mle ne ceste

Mlečna cesta "potuje" med ozvezdji Gredelj, Križ, Strelec (kjer je najsvetlejša), Škorpijon, Orel, Labod, Perzej, Kasiopeja, Kočijaž in Dvojčka. Ima tudi dva temna predela, za katera so nekoč verjeli, da gre za dva velika prazna prostora v vesolju, v resnici pa gre za oblake temne snovi, ki zakrivajo pogled na svetlobo za njimi. Kakor vse zvezdno nebo, se tudi Mlečna cesta navidez vrti okoli Zemlje. Vzrok je seveda rotacija Zemlje okoli svoje osi in kroženje Zemlje okoli Sonca.

Herino mleko V grški mitologiji je Mlečna cesta pot, po kateri duše najlažje prispejo na nebo. Po legendi naj bi nastala takrat, ko je Hermes, Zevsov sin in bog trgovine, na Olimp (bivališče bogov) prinesel malega Herakleja (sina Zevsa in Alkmene). Zevs ga je položil na prsi svoje speče žene Here. Ta se je zbudila in strgala tujega otroka s svojih prsi, njeno mleko pa se je v obliki mlečnega prahu razlilo preko neba. Različni narodi in religije pa poznajo še druge zgodbe o nastanku Mlečne ceste. Indijci poznajo legendo, po kateri njihova sveta reka Ganges izvira prav v Mlečni cesti. Boginja Ganga (boginja reke Ganges) naj bi nekoč padla z neba na glavo boga Šive, od koder se je počasi razlila po deželi. Druga zgodba je povezana z neumrljivostjo indijskih bogov, ki naj bi svoje sredstvo za dosego neumrljivosti našli prav v Mlečni cesti. Mnogi narodi pa so videli Mlečno cesto kot most, ki povezuje bodisi zemljo z nebom, bodisi zemljo z deželo bogov. Seveda pa naša galaksija še zdaleč ni edina v vesolju in tudi ne največja, čeprav je njena velikost nad povprečjem. Že naša "bližnja" 2,8 milijona svetlobnih let oddaljena Andromedina galaksija je večja od naše, da ne govorimo o milijonih drugih galaksij, s katerimi si delimo vesolje. To pa je le še en razlog več, da se v tem našem vesolju počutimo zelo, zelo majhne.

Opazovanje vesolja


NEKAJ ZANIMIVOSTI O MARSU Anja Stankovi , 2.

Mars, ali tako imenovani rdeči planet, je četrti od Sonca. Povprečna temperatura na Marsu je približno 218 K (-55°C). Je precej manjši od Zemlje, a ima podobno površino kot kopno Zemlje. Toda njegovo površje je zelo spremenljivo. Zanimivo je, da je gora (Olympus Mons) na Marsu visoka kar 24 km. Gorovje Tharsis je dolgo okoli 4000 km in je 10 km visoko. Njegova atmosfera je zelo tanka, ozračje pa je dovolj gosto za nastanek peščenih viharjev. Peščeni viharji so lahko ogromni in prekrijejo planet tudi za več mesecev. Skorja na južni polobli je debela okoli 80 km, na severni pa približno 35 km. V jedru je verjetno velik delež žvepla in železa. Na Marsu naj ne bi bilo tektonskih premikov plošč, zato so pod skorjo 'vroče točke'. To je poleg površinske gravitacije vzrok za nastanek že prej omenjenega gorovja Tharsis. Toda dobili smo nove dokaze o obstoju tektonike v zgodovini. Global Survey je poslal nove fotografije, ki dokazujejo odkritje sedimentnih kamnin in naplavin. Napravila naj bi jih voda, ki je bila nekoč na Marsu.

Kamnine so že močno erodirane - nov dokaz, da je Mars imel vodo. Če je nastanek teh kamnin res posledica tekoče vode, smo na dobri poti, da iz kamnin razberemo zapisano geološko zgodovino Marsa. To bi nam bilo tudi v veliko pomoč pri odkrivanju nekdanjega obstoja življenja. Oba landerja (Viking), ki sta obiskala Mars, sta naredila veliko raziskav. Hotela sta odkriti prisotnost življenja. Večina znanstvenikov

meni, da na Marsu ni bilo življenja, a še vedno nekateri ostajajo v dvomih. Ko pa so leta 1996 odkrili organske sestavine na marsovskem meteoritu, so se raziskave ponovno začele. Kljub temu, da bi bil to lahko močan dokaz za življenje, je to vendarle premalo, da lahko potrdimo to trditev. Mars lahko na jasnem nebu vidimo s prostim očesom. Ima dva satelita, Fobos in Deimos. Tudi o tem bi lahko povedali še marsikaj zanimivega...a mogoče naslednjič.


PIONIRJI ASTRONOMIJE: TYCHO BRAHE Gašper Koželj

Ko govorimo o astronomiji, vsakdo pomisli najprej na J. Keplerja, G. Galileia ali pa na N. Kopernika. Pa vendar so obstajali še drugi astronomi, ki so prav tako pripomogli k razvoju astronomske znanosti. Eden takih je bil tudi Tycho Brahe, o katerem govori ta članek. Tyge (latinizirano Tycho) Brahe se je rodil 14. decembra 1546 v Knudstrupu na Danskem (danes Švedska). Oba starša, oče Otto Brahe in mati Beatte Bille, sta bila iz vrst plemstva. Za malega Braheja je prevzel skrb njegov stric Jörgen Brahe. Ko je Brahe v letu 1560 študiral na univerzi v Kopenhagnu, je imel 21. avgusta priložnost videti sončev mrk. Ta pojav je napravil nanj tako močan vtis, da se je začel zanimati za astronomijo. Kasneje je v Leipzigu, Wittenbergu, Rostocku in Baslu študiral pravo, matematiko in astronomijo, zanimal pa se je tudi za alkimijo. V tem času je prebiral Ptolemejeva dela inzačel opazovati nebo s pomočjo naprav, ki si jih je napravil sam ali pa jih je kupil. Med študijem v Wittenbergu, leta 1566, se je sprl z enim od študentov in v dvoboju izgubil velik del nosu. Odtlej je nosil kovinski nadomestek. Bil je prepričan, da mu je to namenila konstelacija zvezd ob rojstvu. Po vrnitvi v domovino si je na stričevem domu uredil astronomsko opazovalnico, ki jo je opremil z instrumenti, ki jih je napravil sam ali pa jih je nabavil med študijem v Nemčiji. V tej zvezdarni je začel z opazovanjem neba.Leta 1572 je opazil v ozvezdju Kasiopeje novo zvezdo, ki je takrat zažarela močneje od ostalih zvezd, nato pa je v naslednjih mesecih njen sij postopoma zbledel. V letu 1573 je o tem napisal poročilo z naslovom De Nova et Nullius Aevi Memoria Prius Visa Stella (Nova in nikoli prej videna zvezda). Poročilo je med znanstveniki vzbudilo veliko zanimanja, Braheju pa je prineslo slavo. Že naslednje leto so ga povabili na univerzo v Kopenhagnu, kjer je nato predaval astronomijo. V tem času je prišel do sklepa, da lahko astronomija napreduje le, če se poveča natančnost opazovanja nebesnih teles. V Kopenhagnu ni ostal dolgo, ampak se je odpravil v Nemčijo, kjer se je srečal s hessenskim vladarjem Viljemom IV (1532-1592). Viljem ga je

Tycho Brahe

Opazovanje vesolja


Uraniborg

priporočal danskemu kralju Frideriku II (1534-1588), ta pa je želel, da mu Brahe bere usodo iz zvezd. Brahe je kralja prepričal, da je za dobro prerokovanje potrebno imeti ustrezno opremljeno zvezdarno. Kralj mu je podaril otok Hveen (danes Ven) v bližini Kopenhagna, kjer si je lahko Brahe dal postaviti zvezdarno, ki jo je poimenoval Uraniborg. Na osnovi podatkoa, zbranih

v Uraniborgu, je Brahe sestavljal horoskope. Tako je tudi trem kraljevim sinovom ob rojstvu sestavil horoskope oz. nativitete. Pri napovedovanju prihodnosti je imel posebno srečo, vendar pa je za razvoj znanosti pomembno predvsem to, da je izboljšal tehniko opazovanja nebesnih teles. Na osnovi opazovanj je izdelal svoj sistem vesolja Leta 1588 je kralj Friderik II umrl in za Braheja so se začeli slabi časi. Tisti plemiči in velikaši, ki so prišli na oblast, so ga v naslednjih letih začeli nadlegovati in preganjati, nazadnje pa so mu vzeli otok Hveen in Uraniborg ter mu ukinili denarno pomoč. Brahe je v astronomiji pomemben predvsem kot zelo natančen opazovalec, kot teoretik pa manj. Natančnost svojih opazovanj je povečal z uporabo boljših instrumentov in boljših metod. Dotlej so bila opazovanja natančna na 10 ločnih minut, Brahe pa je opazoval na 1 ločno minuto natančno, kar pomeni 10-krat večjo natančnost! Med opazovanji je natančno opisal poti planetov, napovedal hitrost gibanja točk enakonočja, dokazal nepravilnosti v Luninem gibanju in dokazal, da kometi niso pojav v zemeljski atmosferi. Obsežne zapiske Brahejevih opazovanj je nasledil Kepler in z njihovo pomočjo dokončno zrušil Ptolemejev nauk.


TEMNA SNOV – DRUGI Monika Vombergar, 3.A

Obstoj temne snovi je ena izmed nerešenih ugank moderne astronomije, stara že več kot 50 let. V zadnjih letih so skrbne meritve pokazale, da je razlika med tem, kar lahko v vesolju vidimo, in tistim, česar ne moremo videti, zares velika. Kar 90% vse snovi v vesolju naj bi bilo v neki, nam nevidni obliki, ki ji pravimo temna snov, svojo navzočnost pa razkriva le z gravitacijskim privlakom, s katerim deluje na svojo okolico. Predstavljajmo si manekenko, ki stopi na tehtnico, kazalček pa se ustavi pri 500 kg! Ali je pokvarjena tehtnica, ali pa gospodična precej uspešno skriva svoje kilograme. Prav takšne manekenke so galaksije. Mase, ki jo vidimo, je znatno manj od mase, ki jo stehtamo. Danes znamo iz izseva celotne galaksije oceniti maso, ki seva, torej maso snovi, ki jo lahko vidimo. Galaksij žal ne moremo tehtati tako, da bi jih posadili na tehtnico, zato so si astronomi izmislili bolj prefinjen način, in sicer na podlagi gravitacijskega zakona. Pri tem morajo poznati hitrost vrtenja galaksije okrog lastne osi. To hitrost pa lahko izmerijo s pomočjo Dopplerjevega pojava. Meritve so pokazale, da je snovi v galaksijah mnogo mnogo več, kot je vidimo. Rešitvi iz zagate sta dve - ali obstaja večina snovi v neki, nam nevidni obliki ali pa je napačen gravitacijski zakon. Obe rešitvi imata svoje zagovornike, vendar se večina astronomov bolj nagiba k prvi. Ugibanj, kaj bi temna snov lahko bila, je veliko. Astronomi so doslej predlagali že rjave, rdeče in bele pritlikavke, nevtronske zvezde in črne luknje. Bolj eksotične teorije govorijo o nebarionski snovi, ki naj bi bila v obliki osnovnih delcev, veliko manjših od atoma. Dokončnega odgovora še ni. In zakaj se astronomi toliko ubadajo z nečim, česar niti videti ne moremo? Masa vesolja je odločilen dejavnik pri njegovi evoluciji. Ali se bo vesolje širilo v nedogled ali pa bo nekega lepega dne vsa snov zgrmela skupaj v Velikem srku, je namreč odvisno ravno od njegove mase. In v primeru temne snovi ne iščemo le nekaj zvezdic, ki se nam skrivajo v zaprašenih kotih galaksij, temveč snov, iz katere je narejena večina našega vesolja.

Temna snov

Opazovanje vesolja


NAJOSTREJŠA FOTOGRAFIJA DELA SONCA Benjamin Novak, 3.A

Ta slika je najostrejša slika Sonca, kar so jih kdaj posneli. Najmanjše podrobnosti imajo v premeru 90 km. Slika je bila posneta 15. julija 2002, z uporabo novega teleskopa SST (Swedish 1-m Solar Telescope) v La Palmi. Vsa področja optične astronomije ovira atmosferska turbulenca, ki popači slike zemeljskih teleskopov. Pri opazovanju Sonca pa je še huje, saj Sonce s segrevanjem še poveča turbulenco. SST pa to oviro odpravi z merjenjem velikosti popačenja in mu prilagodi lečo, tako da ga odpravi. To naredi 1000 krat v sekundi. Slika kaže sončno pego, hladno območje na Soncu. Deli se na temno središče 'umbro' in svetlejšo obrobo 'penumbro'. Na sliki so vlakna v penumbri, s skrivnostnimi temnimi jedri. To naj bi, po mnenju znanstvenikov, držalo črno pego skupaj.

PALOV E 2002 Simon Podgoršek

S sošolcem in zvestim astronomskim prijateljem Klemnom Brumcem sva se odločila, da se poleti odpraviva na najin 5-dnevni privatni astronomski tabor v Palovče. Za termin sva določila 8.-12. julij, saj je bil v temu času mlaj in tako Luna ni motila najinih opazovnj. Podobno kot lansko leto so nama lovci LD Kamnik prijazno posodili lovsko kočo, ki je postavljena nekaj kilometrov iz Kamnika, tako da naju svetlobno onesnaženje ni preveč motilo. Sposodila


sva si šolski 8˝ Meade LX200 teleskop, CCD-kamero Starlight MX5-C in prenosni računalnik, ki ga sicer uporabljamo člani RAK-a na ŠCRM. Zato sva si za cilj "tabora" postavila, da se naučiva uporabljati našo opremo. S seboj pa sva vzela še moj Orionov XT 10, še en osebni računalnik, ter nekaj druge astronomske opreme ter seveda nekaj potrebščin za preživetje. Ponoči sva si poleg slikanja ogledala kar nekaj bolj znanih poletnih objektov, obiskali pa so naju tudi prijatelji in starši, katerim sva veselo razložila, kaj je tista svetla lisa, ki jo vidijo skozi teleskop. Žal nisva imela kakšne pretirane sreče z vremenom, ampak tako sva imela med čakanjem na lepše vreme vsaj čas, da si skuhava kakšen čajček in pripraviva malico. Podnevi pa nisva le spala, ampak sva se lotila opazovanja Sonca, ki sva ga naključnim mimoidočim z veseljem pokazala in jim razložila, kaj so črne pikice na njem. Dobila sva nekaj čudnih vprašanj - na primer, če so črne packe na soncu prah ali muhe, nekdo pa je celo pokazal na teleskop in vprašal, če je to naprava za lovljenje metuljev. Zdaj pa naj nas tok zavesti zanese še v del bolj zanimiv za neimetnike CCD kamere. Prepričan sem, da je v Sloveniji kar nekaj imetnikov CCD-kamere, ki pa kamere kaj dosti ne uporabljajo in tudi ne znajo uporabljati. Med slednje smo do nedavnega spadali tudi RAK-ovci, zdaj pa so se stvari rahlo spremenile (da ni bila sprememba na še boljše kot je trenutno stanje, lahko v naš zagovor povem, da smo imeli smolo z vremenom, nato pa se nam je pokvaril še teleskop). Za astrofotografijo je potreben teleskop s sledenjem, kot je naš Meade LX200. Poleg tega pa je za daljše posnetke potrebna tudi polarna nastavitev. Ker imamo v šoli polarno nastavitev v kupoli, sta nama Rok Palčič in Tone Špenko iz observatorija Rezman posodila nastavek za polarno nastavitev (t.i. Equatorial Wedge) in nekaj vijakov. Če je teleskop na altazimutni nastavitvi, pri daljših ekspozicijah pride do podobnega efekta, kot pri slikanju severnice brez sledenja. Lep primer tega je slika Kometa Ikeya - Zhang in kopice M13, narejena na Kisovcu (fotoaparat je bil pritrjen na teleskop na altazimutni nastavitvi). Za uspešno fotografiranje sva potrebovala dobro sledenje, za kar sva morala natančno nastaviti teleskop.

Opazovanje vesolja


Prve dve noči nama ni uspelo dobro nastaviti teleskopa in CCD-kamere, zato sva pred tretjo nočjo za strokovne nasvete še enkrat prosila Roka in Toneta, ki sta nama še enkrat razložila vse skupaj. Nastavila sva teleskop, namestila CCD kamero in vse skupaj povezala s prenosnim računalnikom. Seveda ni šlo vse tako gladko kot se zdi, ampak težave sva uspešno rešila. Nato pa sva lahko začela z slikanjem. Posnela sva slike kroglasih kopic M13, M92 in M15, planetarno meglico M57 (pri kateri nama je teleskop dokaj uspešno sledil 3 minute) in z mozaikom dveh slik jedro galaksije M31. Za več objetkov pa nama je zmanjkalo časa, saj se je že začelo daniti.

Zadnjo noč pa žal nisva imela sreče zaradi vetra.Veter je pihal tako močno, da nisva mogla nastaviti teleskopa kljub zaščiti z "marelo". V šoli smo teleskop uspešno namestili v kupolo in tudi od tam naredili nekaj slik, naša galerija pa še ni tako velika, kakor bi radi tudi zato, ker se nam je vmes znova pokvaril teleskop.

Naše slike si lahko na pogledate v galeriji na strani www.rak.s-rmkam.lj.edus.si. TURISTA NA POLETNEM NEBU, PA ŠE EN NJIHOV

PRIJATELJ NA ZIMSKEM Aleš Senožetnik in Simon Podgoršek

Poletje je čas toplih, toda na žalost, kratkih noči, ko nam užitka ob opazovanju ne kvari mraz. Labod, Strelec, Škorpijon, Lira... To so ozvezdja, ki kraljujejo na poletnem nebu. Včasih pa pozornost pritegne tudi kak turist, ki prileti na kratek izlet v naše Osončje. In prav to se je zgodilo lansko poletje. Skupaj sva za soboto, 3. avgusta, načrtovala opazovanje v Kališah pri Črnivcu, in ko sva v četrtek izvedela, da je na nebu komet desete magnitude, viden vso noč, sva imela še razlog več za opazovanje. 22. julija je nemški amaterski astronom Hönig opazil megličast objekt 12. magnitude v ozvezdju Andromede, pozneje pa se je izkazalo, da gre za komet. To je tudi prvi komet, ki ga je odkril kakšen Nemec po letu 1946.


V soboto zvečer se torej utaboriva na travniku pred cerkvijo svetega Ahaca. Družbo nama delata dva dobsona, in sicer 20 in 25 centimeterska Oriona. Na lov se bo očitno treba podati hitreje kot sva pričakovala, saj že takoj po prihodu s severovzhoda slišiva grmenje in vidiva bliskanje, z jugozahoda pa je ponoči napovedana pooblačitev. C/2002 O4 Hönig je na meji med Kasiopejo in Andromedo. Kmalu ga imava v zornih poljih najinih teleskopov. Primerjava sliki. Okrog desete magnitude je, pa je vseeno lažja tarča od marsikatere galaksije takšne svetlosti. Ima svetlo jedro, tako da ga z dvajsetimi centimetri zrcala ni težko opaziti. O kakšnem repu pa ni sledu. Glavni cilj opazovanja je tako izpolnjen in posvetiva se še galaksijam na vzhodu, v jesenskih ozvezdjih, ki se vzpenjajo na nebo. Z večjim od Orionovih bratcev opazujeva tudi meglice poletnega neba, oborožena z Meadeovim 32mm SWA-jem in Lumicon-OIII filtrom. Severna Amerika in Tančica sta kljub precej povprečnim razmeram fantastični! Po kakšni uri znova usmeriva teleskop proti kometu. Že je opaziti premik med zvezdami! Z jugozahoda se prikradejo oblaki, pa tudi Luna se bo počasi prikazala izza hriba. Pospraviti bo treba. Čez nekaj dni zveva novico o novem odkritju kometa, in sicer C/2002 O6, ki je bil ob odkritju svetel objekt okrog 7. magnitude! To je vsekakor razlog za še eno neprespano noč, preživeto pod nebom. Tokrat se odločiva za opazovanje v Palovčah ob lovski koči, saj je tukaj nebo bolj odprto na vzhod, komet pa vzide šele malo pred koncem astronomske noči. Medtem je napredoval in je še nekaj malega svetlejši kot ob odkritju, tako da z opazovanjem ne bi smelo biti problemov. Pridruži se nama še Matej Mihelčič, ki na fotografski film slika nekaj objektov, poizkuša pa ujeti tudi še kakšnega Perzeida, katerih maksimum je bil prejšnjo noč, ko je opazovanje pokvarilo vreme. Ker so nam lovci spet dovolili uporabo koče, smo lahko s seboj poleg dobsonov vzeli še šolski Meade LX200 z osmimi inčami premera zrcala, CCD kamero in prenosni računalnik. Na observatoriju Rezman pa sta nam Rok in Tone posodila nastavek, da smo lahko Meada postavili na polarno nastavitev. Postavili smo teleskope in opazovanje se je lahko začelo. Ogledali smo si standardne poletne objekte, nekaj meglic, z 20 centimetrskim dobsonom pa tudi nekaj šibkejših galaksij, seveda pa nismo pozabili na komet C/2002 O4, ki je prijadral do Kefeja. Potem pa smo se

Opazovanje vesolja


pozabavali z nastavljanjem polarne nastavitve in Meada. Po nekaj težavah s CCD kamero smo teleskop le približno nastavili in naredili nekaj testnih posnetkov. Vmes smo pogledali še nekaj objektov skozi dobsona in kmalu je prišel čas vzhoda kometa, ki ga čakamo. Medtem opazujeva objekte na vzhodu in nestrpno pogledujeva proti Dvojčkoma, če je slučajno že vzšel. Opa! Kaj pa je tale meglica, še med smrekami na oddaljenem hribu?! Komet, seveda! Prav lepo opazen že v iskalu in binokularju 8×30! Sicer pa svetla šestica ne sme delati velikih težav, pa čeprav je nizko na vzhodnem nebu. Komet smo uspeli posneti tudi s CCD-jem, rezultat bolj ali manj uspelega posnetka pa si lahko ogledate tudi sami. Oba kometa sta bila lepa popestritev kratkih poletnih dni, ko si tudi astronomi privoščimo malo oddiha in uživamo v obilici lahkih objektov, ki nam jih ponujata Škorpijon in Strelec, ali pa se zgolj z lovskim daljnogledom v roki sprehajamo po Rimski cesti. Z obema kometoma sva obogatila najina spiska v beležnicah, ki pa sta kljub temu bolj skromna. V opazovanju kometov sva še začetnika, z vsakim novim pa rastejo tudi dragocene izkušnje, ki so še kako koristne. Vedno večji izziv nama namreč predstavljajo tisti šibkejši kometi, ki so že na meji zmogljivosti najinih teleskopov. Seveda pa je neverjetno doživetje opazovati tako svetel komet kot je bil Hale-Bopp.

Članek bi se lahko tukaj lepo zakjučil, ampak temu pač ne bo tako. Ja taledva sta bila poleti, ampak tudi pozimi se po nebu pojajo kometi. Najlepši med njimi je bil C/2002 V1 (LINEAR). Zato sva se odločila za novo

ekspedicijo na Kališe, katere glavni cilj je bil ogled tega kometa. Da je stvar vredna ogleda, se lahko prepričate iz slike, posnete pri Observatoriju Rezman. Poleg kometa sva si ogledala tudi nekaj drugih objektov. Bolj kot karkoli drugega (npr. dolžina noči ali podobno) naju je motil "peklenski" mraz. Kljub najini veliki vnemi sva pod milim nebom vzdržala le kake 3 ure. Verjetno je bilo nekaj stopinj pod ničlo, veter naju je (ne)prijetno hladil, povrh pa je še premikal teleskopa, tako da je bilo pri najmočnejših sunkih opazovanje onemogočeno. Vseeno nama ni bilo prav nič žal, saj je bil komet res vreden ogleda.

Astronomija & Astrologija


NEZEMLJANI IN NLP Špela Trampuš, 2.D in Mateja Balanti , 2.D

Ali nezemljani obstajajo ali so le plod človeške domišljije? Če obstajajo, zakaj obiskujejo ravno nas? Neznani leteči predmet je vsak predmet, ki ga zaradi njegovega nenadnega in nepoznanega leta, nepoznane oblike in materiala ne moremo uvrstiti med do zdaj znana plovila, oz. ga ne moremo prepoznati. NLP-je je do zdaj videlo več milijonov ljudi po vsem svetu. Raziskovalci sicer trdijo, da je skoraj 90% le-teh moč pojasniti kot posledico nenavadnih naravnih pojavov ali drugih posebnih okoliščin. Ljudje so kot NLP-je prijavljali vse mogoče: planet Venero, vojaška in civilna letala, meteorje in meteorite, oblake v obliki krožnika,... In vendar je med poročili vedno tudi 10-20% takšnih, ki jih ni moč pojasniti. V centru za preučevanje NLP-jev v Illinoisu v računalniškem spominu hranijo več kot 50.000 poročil, ki jih niso mogli nikoli pojasniti. Dandanes vse več vlad priznava, da se na nebu občasno prikažejo predmeti, ki jih verjetno ne upravljajo zemljani. Ameriške oblasti sicer vztrajno zanikajo možnost obstoja NLP, toda njihove oborožene sile imajo že precej časa v rokah navodila, kako naj ravnajo ob srečanju z njimi (npr.: ne dotikajte, oz. ne poskušajte se dotakniti NLP, ki je ravnokar pristal. Z letenjem skozi zemeljsko atmosfero se je njegova površina segrela). Očitno obstajajo stvari, ki jih nismo sposobni razumeti. Doktor Rutledge se je leta 1973 s precejšnim dvomom lotil raziskav. S 500 pomočniki je 2000 ur opazoval nebo nad 3 mesti v Missouriju - Cape Giradeaujem, Piedmontom in Farmingtonom. V tem času je 157 ljudi videlo 178 NLP-jev; v 16-ih primerih so se neznana plovila odzvala bodisi na njihove gibe, glasove, radijska sporočila in celo misli. "Začutili smo, da imamo opraviti z razumnimi bitji", je povedal doktor Rutledge; "imel sem občutek, da se igrajo z nami. Nekoč smo namerno zapustili naše opazovališče in odšli do 15 km oddaljenega mesta, nad katerim so letala neznana plovila; ta so nemudoma spremenila smer in nas ponovno obšla.


Mislim, da vem, kaj želijo doseči s takšno igro: hočejo, da zemljani sprejmemo resnico o njihovem obstoju." Zaenkrat si večina zemljanov prve stike z nezemljani predstavlja v stilu bolj ali manj množičnega pristanka NLP-jev, iz katerih pride nekaj zelencev, ki ali streljajo po vsem kar leze in gre, ali pa povedo, da so tudi oni demokratični, da jih pošilja njihova vlada. Problem, zakaj do stikov ne pride (seveda, če sploh obstajajo), ni pri nezemljanih ampak pri človeštvu. Zaradi več kot očitnih razlik bi se človeška civilizacija pri takšni vzpostavitvi stikov dobesedno sesula. To je bil glavni razlog, da so vladajoče strukture skrbno prikrivale vse dogajanje okrog NLP-ja. Okrog NLP-jev se vrti še mnogo vprašanj! Nekatera so mogoče že razrešena, vendar so zaenkrat še prikrita javnosti, saj bi drugače lahko povzročila vsesplošen preplah!

ZEMLJAN



KDO OZ. KAJ SO PLEJADE IN KAKO SO DOBILE IME?

Andreja Letnar, 3.A Kot najbrž že veste, so Plejade drobna skupinica sedmih, s prostim očesom vidnih zvezd, ki svetijo v ozvezdju Bik. Z daljnogledom je mogoče tam videti več sto zvezd, Plejade pa so v najprikladnejši legi za opazovanje od novembra do decembra. Ker pa vi, kot že rečeno, vse to veste, vas bom

popeljala v zgodovino teh prečudovitih zvezd. Skupno ime teh zvezd si je nadela skupina sedmih francoskih pesnikov sredi 16. stoletja. Pesniško šolo Plejade je vodil Pierre de Ronsard, znan renesančni lirik. V svojih odah je opeval

vojskovodje in vladarje, ki jim je Francija lahko hvaležna za njihova dela. Proslavil se je tudi z verzi o ljubezni in radosti življenja, pokazal se je tudi v sonetih in stancah ter še marsikaj drugega. Predvsem pa je veliko naredil za obogatitev francoskega jezika. Znana je tudi aleksandrijska Plejade, skupina sedmih znamenitih pesnikov, ki so delovali v času faraona Ptolomeja II., ki je vladal okrog 3. stoletja pr. n. št. Kje pa se pravzaprav vse skupaj začne? Pravi odgovor je - v mitologiji. Da, v grški mitologiji so bile Plejade hčerke Atlasa in Plejone. Bilo jih je sedem. V te lepe in mile deklice se je zaljubil veliki lovec Orion in jih stalno zalezoval. (Si predstavljate, da se zaljubite kar v sedem izbrancev oz. izbrank?). Da bi se znebile njegovega zasledovanja, so prosile vsemogočnega boga Zevsa, da jih je spremenil v lastovke. Odletele so na nebo, se skrile v bližino bikovih rogov in se tam spremenile v zvezde. Tako se bile varne pred Orionovim zasledovanjem. Če pa dobro pomislimo, ugotovimo, da jih nebesni Orion vsako zimo znova, noč za nočjo, zasleduje na nebu tudi danes. Pred njim res nimajo miru, a so lahko srečne, da jih nikdar ne more doseči.


ZVEZDE Lea Letnar, 2.

Zvezda je nebesno telo, ki sveti z lastno svetlobo. Zvezde sijejo, ker del svoje jedrske mase spreminjajo v energijo. To so v resnici ogromne plinaste krogle, ki pa jih zaradi zelo velikih oddaljenosti tudi v največjih teleskopih vidimo kot majhno svetlečo točko. 1. Skupino zvezd, ki, povezane s rtami, prikažejo dolo en lik, imenujemo

…………………… 2. Najsvetlejša zvezda na nebu je Sirij in jo najdemo v ozvezdju

…………………… 3. Ve ina zvezd pripada skupinam. Najdemo (zvezde) jih v parih

imenovane …………………. 4. Oven Bik, Bik, Dvoj ka, Rak, Lev, Devica, Tehtnica, Škorpijon, Strelec,

Kozorog, Vodnar in Ribi so imena ………………… ozvezdij, ki so ljudem precej znana.

5. Katero je manj znano ime za zvezdo Severnico? Zvezda ………………… 6. Kako imenujemo zvezde, ki za enjajo svojo pot? Rde e …………………

1. 2.

3. 4.

5. 6.



MITOLOGIJA OZVEZDIJ Andreja Hacin

Vsako jasno noč nebo osvetljuje veliko ozvezdij, a večinoma se ne zavedamo, da ima vsako izmed njih svojo "življenjsko" zgodbo, ki nas pritegne in navdušuje. Da bi izvedeli delček njihove celote, preberite naslednjih nekaj vrstic. Andromeda, Kasiopeja in Kefej Kasiopeja, žena etiopskega kralja Kefeja, je nekega dne iz neprevidnosti hvalila lepoto hčere Andromede in trdila, da v njej prekaša Nereide (morske boginje). Pozejdon se je zaradi omalovaževanja svojih hčera razjezil in nad deželo poslal morsko pošast. Kraljestvo se bo, po besedah preročišča, nadloge rešilo le, če bo Andromeda darovana bogu. Pogumni Perzej je Andromedo rešil pred pošastjo in se poročil z njo. Po smrti je bila ponosna žena postavljena med severna ozvezdja, blizu Perzeja, Kefeja in Kasiopeje. Berenika – Berenikini kodri Berenika je bila egiptovska kraljica, žena Ptolomeja III. Evergeta. Ko je šel njen mož v boj v Sirijo, je obljubila bogovom, da jim posveti koder svojih las, če bodo varovali kralja. Ptolomej se je vrnil domov živ in zdrav. Posvečeni koder je izginil iz templja in bil postavljen med zvezde. Herkul oz. Herakles je med najbolj priljubljenimi grškimi junaki, število njegovih junaštev je zbujalo občudovanje mnogih antičnih piscev, npr. Sofokla in Evripida. Astronomi so po njem imenovali eno izmed ozvezdij. Na nebesnih kartah iz 17. in 18. stoletja je to ozvezdje predstavljal Herkul v boju: kleči na kolenu in v eni roki drži gorjačo, v drugi pa kožo nemejskega leva, ki mu služi za ščit.


Hiade (sestre plejad) je splošno ime za nimfe, ki tvorijo skupino sedmih zvezd v ozvezdju Bika. Zevs jih je v zahvalo, ker so dojile in varovale Dioniza, umestil med nebesna ozvezdja. Neko drugo izročilo pa trdi, da so Hiade, žalostne zaradi smrti brata Hiasa, ganile Zevsa s tožbami. On jih je v tolažbo, da bi nehale jokati, spremenil v zvezde. Toda solza niso nehale točiti in od tod ime hyades (tj. deževnice): kadar se pojavijo ob sončnem vzhodu ali zahodu, napovedujejo dež. Kentaver Iksion (kralj Lapitov) se je združil z Nefelo, oblakom v podobi Here, ki ga je ustvaril Zevs; tako so se rodili kentavri. Imeli so strašno zunanjost: zgornji del njihovega telesa je bil človeški, spodnji konjski. Hranili so se s surovim mesom in živeli kot živali v tesalskih gozdovih. Zaradi surovih navad ter pretirane nagnjenosti do vina in žensk so se jih smrtniki bali. Lira Nekateri viri trdijo, da je to glasbilo izumila muza Polihimnija, drugi pa da Hermes (božji sel), ki je kot novorojenček zbežal iz zibelke, se spotaknil ob želvo in jo pri tem ubil. Čez vbočeno stran oklepa je nato napel sedem strun. Lira je simbol poezije. Mira Ciprski kralj Kiniras je nekoč trdil, da lepota njegove hčere Mire prekaša Afroditino. Boginja se je maščevala za to žalitev: Mira se je zaljubila v očeta in nekega dne smuknila v njegovo posteljo. Kiniras je tako zaplodil sina, ki je bil obenem tudi njegov vnuk. Ko se je zavedel krvoskrunskega zločina, je izgnal hčer iz palače. Na vrhu hriba je Afrodita nesrečnico spremenila v drevo, njenega sina pa je iz usmiljenja vzela k sebi.



Orion Zgodb, ki zadevajo tega orjaškega in zelo lepega lovca, je nešteto: nekatere pripovedujejo, da je bil sin bojotskega kmeta, ki je gostil Zevsa, Pozejdona in Hermesa. Bogovi naj bi mu v zahvalo za to gostoljubje podarili sina Oriona. Drugi spet trdijo, da je bil Pozejdonov in Evrialin sin. Na nekem otoku se je zaljubil v Dionizovo vnukinjo Meropo in jo skušal zapeljati. Njen oče mu je za kazen vzel vid. Da bi spregledal, je moral na vzhod, kjer se je izpostavil sončnim žarkom. Nato je bil lovec v

Artemidini (boginja lova) družbi, a ljubila ga je zarja in ga ugrabila, Artemida pa ga je iz ljubosumnosti ubila s puščico. Pegaz je krilati in čarobni, kakor veter hitri konj, ki se je rodil iz krvi Meduze, ko ji je Perzej odsekal glavo. Na mestu, kjer je na Helikonu (gorovje) udaril s kopitom, je na dan privrela Hipokrena. Plejade Mit o sedmih sestrah, hčerkah Atlasa in Plejone, ki predstavljajo ozvezdje Plejad (Gostosevcev), nastopa v več zgodbah. Po nekem beotskem izročilu jih je Zevs spremenil v ptice, da bi jih rešil pred Orionom, ki jih je zasledoval, potem pa postavil med zvezde. Najsplošnejše izročilo pa trdi, da so bile obupane zaradi kazni, ki jo je Zevs naložil njihovemu očetu, zato so se predale smrti in se spremenile v zvezde. Ko se pojavijo spomladi (meseca maja), povedo mornarjem, da je prišla pomlad in s tem ugoden čas za plovbo, in ko v začetku novembra izginejo, se začne viharno, ladjam nevarno vreme.


VESOLJ KI – DA ALI NE? Damjana Filip 2. in Mateja Erjavec 2.

Že vrsto let se znanstveniki in običajni ljudje ubadamo z vprašanjem, če nad nami prebivajo ali nas opazujejo kakšna nam nepoznana bitja. Trdnih dokazov o njihovem obstoju (še) nimamo, pa vendar naj bi že več milijonov ljudi po vsem svetu opazilo NLP-je (neznane leteče predmete). Kar 15 milijonov takšnih informacij so v ZDA dobili samo v letu 1973. Marsikatere med njimi niso bile resnične, vendar je še vedno 10-20% takšnih, ki nimajo logične razlage. Več kot 50.000 takšnih primerov hranijo v centru za preučevanje NLP-jev v Illinoisu. Oblasti ZDA zanikajo možnost obstoja NLP-jev. Kljub temu imajo njihove oborožene sile navodila v primeru (ne)napovedanega obiska. Še vedno v dvomih? Ste že slišali za Območje 51 (Area 51)? To je vojaško oporišče v Nevadi, ki je razdeljeno na več sektorjev. Eden od njih je Dreamland ali S4. Tam naj bi v strogi tajnosti hranili enega od NLP-jev in preučevali njegove funkcije. Kako so prišli do njega, je še vedno skrivnost. Ameriška vlada zanika njegov obstoj. Colin Philip Corso je leta 1947 v ameriški vojaški bazi opazoval truplo mrtvega nezemljana, ki je ležalo v krsti. Ta naj bi bil s strmoglavljenga NLP-ja. Vesoljček je bil visok 1,2m in je ležal v svetlo-modri tekočini. Imel

je čudne roke s štirimi prsti, tenke noge in svetlečo glavo, ki je izgledala kot balon, sicer pa človeku podobno postavo. Koža je spominjala na nekakšno tanko snov, oči so bile pogreznjene v očesno votlino. Imel je izredno majhen nos. Kaj mislite vi? Vesoljčki obstajajo ali ne? Ozrite se v nebo. Morda se vam bo nasmehnila sreča in boste namesto zvezd zagledali simpatičnega vesoljčka. Vendar se potem le uščipnite in preverite, če morda sanjate.



ASTRO HOROSKOP LETA GOSPODOVEGA DVA TAUŽENT ETRTIGA

Klemen Brumec

Na noviga leta dan bilo je sklenjeno, da bodemo zvezdoslovci kamniški pak študentom čast storiti, ke jim bodemo z žegnom našega gospoda Lojzeta, z učiteljsko profesuro ovenčanega moža postave inu postavnega moža, horoskop spisati. Taista domislica je bila gvišno deležna tudi radosti gospe ravnateljice, ke je pomenilo, da nam je milostno nasula goldinarjev za narbuljši tisk. Za časa mojiga otroštva pa to ni tak fletno bilo. Se spomnim, ko smo od duri do duri naokrog hodili inu za groše fehtali, pa vsak je imel po dva faconetelna v varžetih. Burja je zavijala inu s polkni dol zabijala, ravno taku, kot da bi vsaka ponorela peršona v boršti okol divjala. Dan današnji pa so vsakemu, ki pred obličje zakona stopivši jamra, reči kakopak šenkane. Ovbe, takale viže moramo poslušat, ka-li? Zategadelj smo vkup stopili inu sklenili, da temu zlodeju konec postorimo. Baš to vam na tem mestu v čitanje podajamo inu upamo, da vam po godu bode.

Oven (21. 3. – 20. 4.) Šola: ŠCRM je zakon, to vemo vsi, jaz in ti. Težava je le v tem, da tega nihče noče priznati. Zato naj še naprej velja, da šola ni ravno najlepši kraj na svetu (razen astronomske kupole, seveda). Zdravje: Kljub vašemu debelemu kožuhu lahko predolgo tičanje v kupoli povzroči vnetje levega

sinusa in otežen uvid aurore borealis. Finance: Denar je. Eksistira. Zaenkrat sicer še bolj v miselnem svetu, a uredništvo predlaga, da ga čim prej transcendirate na naš astro tekoči račun s številko ZA-113-NA-2004-IVNE. Sreča: Ko opravite nakazilo, ki je omenjeno pod zgornjo rubriko, se vam obetajo srečne urice pri pouku fizike. Ljubezen: Ja, to pomeni, da vas bomo imeli radi. Še vedno pa obstaja možnost nerazumevajočega odnosa vašega razrednika do dejstva, da ste pri pouku obuti v dereze.


Bik (21. 4. – 20. 5.) Šola: Predlagamo menjavo akumulatorjev, saj so se prejšnji dodobra izrabili v preteklem letu, ko ste blesteli na vseh področjih. Ali pa so bile to ribe? Hum… Zdravje: Ako niste bolni, potem ste zdravi; stopnja holesterola v žilah je na normalni stopnji. Morda bi vseeno razmislili o kakšni

žgalni daritvi kranjske klobase profesorju Lojzetu. Finance: Denarja imate kot pečka. Sreča: Sreča je za vas nepomembna, saj imate denarja kot pečka, ste pozabili? Ljubezen: Kljub temu, da imate še vedno denarja kot pečka, še naprej vestno zalivajte svoje rože. Za to vam bodo hvaležne.

Dvoj ka (21. 5. – 21. 6.) Šola: Vaša razdvojena osebnost vam preprečuje sedenje v šolskih klopeh, zato priporočamo uporabo divana, tisti s težo nad 900 N pa naj se obrnejo na šolsko kuhinjo, kjer jih čaka posebna hmeljna dieta. Zdravje: Po hmeljni dieti se vam bo zdravje drastično izboljšalo, tudi vaša samozavest bo

večja, lahko pa še kaj drugega (V naslednjem horoskopu glej pod »Trojčka«). Finance: Vaše znanje fizike bi vam moralo zadoščati za izračun finančnega stanja na računu (Namig: 0+0=0). Sreča: Vam Astromaister ni dovolj? Kaj še hočete drugega? No, lahko vam skoraj obljubimo, da vas morda (a le morda) ne bo zadel meteorit… Ljubezen: Obeta se vam neskončno lepa in razburljiva noč na Kisovcu. Primrznili boste namreč na cev teleskopa.



Rak (22. 6. – 22. 7.) Šola: Letos RAK obratuje krasno, pravzaprav nam ni šlo še nikoli tako dobro. Imamo vse, sedaj potrebujemo le še vas (in pa lepo vreme). Zdravje: Baje bodo nekoč vsi umrli. Kdo ve, morda tudi vi. Finance: Zapravite ves denar, ki ga imate. Le

tako se lahko zavarujete pred vsiljivimi roparji, ki vam poskušajo odtujiti premoženje in tla pod nogami. Sreča: Ste najsrečnejši človek na svetu, le da tega še ne veste. Ko pa boste to dokončno spoznali, vam je dovoljeno, da v navalu veselja častite pico članom astronomskega krožka in njihovemu mentorju. Ljubezen: Bliža se vam rakovica, le da je ne opazite, ker hodi nazaj. Zato glejte okrog sebe, ker vas ljubezen čaka povsod.

Lev (23. 7. – 23. 8.) Šola: Levi so levi in ta stavek si lahko zaradi njegove kompleksnosti razlagate večplastno. Leva plast ni plast leva, prav tako tudi sam lev ni povsem desen, saj levova levost na sebi ustvarja določeno centraliziranost njegovega sebstva [SICHSELBST].

Zdravje: Če se vam še ni zmešalo ob branju zgornje rubrike, ne skrbite. Še vedno je čas za to. Finance: Ko boste zadeli na loteriji, se bo vaše stanje normaliziralo, saj boste spet v plusu. Do takrat pa še naprej prodajajte strojene hrčkove kožuhe. Sreča: Globoko v sebi se zavedate, da je sreča povsem objektiven pojem, in ji zato ne dajete velikega pomena. Ljubezen: Ljubezen seveda ni sreča, zato ji posvetite več Časa. Mislim, časa…


Devica (24. 8. – 23. 9.) Šola: Ste najboljši primer pridnega dijaka, ki vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. Problem je le v tem, da to dobro skrivate. Zdravje: Najprej boste zdravi, potem pa ne boste več, saj se vam v tretji dekadi dopoldne obeta nenadejana prelomnica (cvetlični lonček

s pospeškom g iz zgornjega nadstropja). Finance: Zavarovalnica vam bo izplačala bajne vsote denarja, nakar bodo ugotovili, da niste prava oseba in vas tožili. Za povrnitev stroškov boste morali prodati sebe, vaš kaktus in stol, ki ga uporabljate pri pouku matematike. Sreča: Če slučajno še niste ugotovili, potem vam še enkrat potiho zaupamo, da sreče letos ne boste imeli. Ljubezen: Zaradi splošnega pomanjkanja sreče boste izgubili tudi svoje astrološko znamenje.

Tehtnica (24. 9. – 23. 10.) Šola: Iz položaja Plutona glede na Jupiter lahko razberemo, da vas v šoli čaka… Ah! Prehudo je, da bi lahko izrekel. Zdravje: Res, v šoli vas bodo… In po vsem tem še vedno upate, da boste zdravi? Predlagamo vam, da si vnaprej rezervirate

posteljo v ustanovi za umsko omejene svizce. Finance: Postelja je draga, za kar boste porabili 127 % vašega BOP (bruto osebni proizvod). Sreča: Imeli boste neizmerno srečo, saj boste že po dvainsedemdesetih letih neprestanega uživanja hrena popolnoma ozdraveli in se zmagoslavno vrnili v šolske klopi. Ljubezen: Ste brezupen primer, zato je najbolje, da se preselite v Arabske emirate in ustanovite harem.



Škorpijon (24. 10. – 22. 11.) Šola: Kot naravnemu talentu za sestavljanje lego kock se vam obeta uspešen študij arhitekture. Zdravje: Ena izmed vaših stavb se vam bo sesula na glavo, zato boste še nekaj časa nosili čelado s fluorescentno zelenim vizirjem.

Finance: Vaš novi stil oblačenja bo prevzel vodilne modne oblikovalce, ki vam bodo za avtorske pravice ponudili milijon evrov, ki pa jih boste ponosno zavrnili. Sreča: Dedek Mraz v svojem mimohodu ne bo pozabil na vaše zasluge v boju za pravice dijakov. Ljubezen: Srečali boste izredno simpatično osebo nasprotnega spola, s katero boste odšli na prečudovito potovanje na Karibe, kjer boste uživali kot še nikoli do zdaj. Nato se boste z njo poročili in živeli srečno, dokler se ne boste zbudili.

Strelec (23. 11. - 21. 12.) Šola: Ste morda že kdaj pomislili, da imajo vaše težave v šoli nek globlji pomen? Sedaj je skrajni čas za to. Zapomnite si pohvale, pozabite na žalitve. Zdravje: Seveda ni vse tako idealno, kot se zdi, kar posledično pomeni, da bi bilo dobro, če bi uporabljali zobno nitko, saj se v

nasprotnem primeru lahko zgodi, da postanete skeptični, ker v stavku, ki ga berete, ne manjka nobena vejica. Finance: Če vseeno ugotovite, da v prejšnjem stavku manjka kakšna vejica, vam uredništvo Astromaistra podari tedensko bivanje v tematskem parku z imenom »Boj s krokodili«. Sreča: Imeli boste srečo, če ne boste našli manjkajoče vejice… Ljubezen: Nekdo vas neizmerno ljubi, kar pa vam ne koristi preveč, saj ta oseba živi na Saturnu in ima šestindvajset parov trepalnic. Okrog popka.


Kozorog (22. 12. – 20. 1.) Šola: Postali boste prepričani, da so profesorice sorodstveno povezane z vašim astrološkim znamenjem. To naj vam ne daje lažnega upanja, zato se vam še naprej obeta tedensko čiščenje terarija s paličnjaki. Zdravje: Glede na vašo živalsko klasifikacijo bolezen norih krav na vas ne vpliva, zato

lahko mirno živite dalje ob obujanju spominov na čas, ko so svetu še vladali ljudje. Finance: Morda ste opazili, da je vaša slika upodobljena na kovancu za 2 tolarja. Ker je to trdna valuta, ne pričakujte radikalnih premikov. Sreča: Sreča je opoteča, a to vas naj ne skrbi, saj vemo, da je najpomembnejša ljubezen. Ljubezen: Brez sreče ni nič, a ljubezen je tu izjema, zato se vam obeta nepozabna noč ob igranju monopolija, kjer boste spoznali vašega partnerja in to, da nimate pojma o ekonomiji.

Vodnar (21. 1. – 19. 2.) Šola: Po natančnem preučevanju Plutonovih mrkov lahko sklenemo, da se vam obeta uspešna kariera astroraziskovalca. Izkopavali boste črne luknje. Zdravje: Uravnovešeno mentalno stanje obari namenjene kokoši bo umirilo vaše prebavne težave. Za boljši učinek vam

lokalni prerokovalci svetujejo, da dodate ščepec popra in bazilike. Finance: Počutili se boste bogati, nato pa vam bo zmanjkalo denarja. Brez strahu, prejeli boste nagrado Sklada za ohranitev pridnih dijakov in mamutov, s tem zneskom pa boste podprli astronomsko odpravo »Na juriš 2004«. Sreča: Zmagali boste na lepotnem tekmovanju za miss Mlečne ceste. Kategorija: pod 200N v breztežnem prostoru. Ljubezen: Splošno znano je, da težko navezujete stike z zunajzemeljskimi bitji, zato vam svetujemo, da ostanete prizemljeni. Vseeno vas lahko preseneti dejstvo, da oseba, ki vam je všeč, lahko obrača ušesa in ima na vratu odtisnjen napis »Made on Venus«.



Ribi (20. 2. – 20. 3.) Šola: Vaša najljubša ura pouka je še vedno Malica, zato vas spodbujamo, da pri tem ostajate. A vendar bodite pozorni, kajti širijo se govorice, da se človek lahko česa nauči tudi pri fiziki (nepotrjeno). Zdravje: Po lanskoletni operaciji nosnega korena ne boste več mogli delati

dvanajstmetrskih skokov in počepov v levo. Prednost je, da zdaj lahko gledate tudi nazaj. Finance: Operacija vam je izsušila denarne zaloge, zato začnite razmišljati o iskanju naftnega vrelca. Trenutna predvidena lokacija za izkop je šolska zbornica. Pnevmatično kladivo dobite v fizikalnem laboratoriju (morda pa je ta predmet le uporaben). Sreča: Našli boste naftni vrelec, obogateli in odprli zdravilni gaj ŠCRM. Zaradi kopičenja negativne energije v učilnicah bo vaš posel propadel, kar pomeni, da boste ostali na istem. Ljubezen: Prenehali boste gojiti negativna čustva do pločnika, ob katerega ste se spotaknili v drugem razredu osnovne šole. Občutili boste olajšanje in se začeli ukvarjati z vrtnarstvom.

Sevede upamo, da ne bodeste ta sestavek prebravši kruto smert storili inu zlodju v večno radost svojo dušo pak prodali. Malodane nam je strah kosti stresel, češ kaj pa, če kdo bode naš nasvet upoštevati, a bržkone se to ne more storiti, ke ne moreste nagruntati, kaj vse vkup pomeniti zna. Kakopak verujemo, da se ob letu osorej vse napraviti more, ke da se ta štelunga izpolni inu ljudstvu dokaže, kak fletno šternkukerji vaši vam prihodnost nakažemo inu povemo, kaj se vam dogoditi bode.

ISSN 1580-3562 Šolsko glasilo astronomskega krožka AstroMaister je proizvod, za katerega se po 13. točki tarifne številke 3 Zakona o prometnemu davku (Ur. 1. RS, št. 4/92, 9/92, 71/93, 16/96, 75/97 in 3/98) plačuje davek od prometa proizvodov.

UREDNIŠKI ODBOR:

MENTOR: prof. Lojze Vrankar

Iskrena hvala lektorici prof. Tatjani Zorman, ki skrbi za »slovnično urejenost« naše revije!

Primož Jeras, Andreja Letnar, Monika Vombergar, Klemen Brumec, Simon Podgoršek, Žiga Kralj, Mare Strehar

letnik v, december 2003 - gssrm.si · astro horoskop leta gospodovega dva taužent četrtiga...

Documents