P o l d e O b l a k

MORFOGENEZA DNA LJUBLJANSKE KOTLINE

Y svoj i š tud i j i sem se omej i l na morfogenezo dna L j u b l j a n s k e kot l ine, n a relief, k i n a j b i ga v tem dnu zapust i la t e rc ia rna doba in k i j e bi l nato na široko, ponekod tudi na debelo, p r ek r i t s kon-glomeratom odnosno s p rodom tako imenovanega s ta re j šega in mla j š ega zasipa, v k a t e r e m so se razvile terase Save in n j e n i h pr i -tokov, razl ične po svoj i višini in svoj i starosti . P rob lem pliocenske morfogeneze kotl ine, odnosno n j e n e g a n iž jega in v iš jega ob rob ja , sem pust i l ob strani . Iz svojega o b r a v n a v a n j a sem izločil tudi L j u b -l j a n s k o b a r j e , n a j j u ž n e j š i del L j u b l j a n s k e kot l ine.

O b r a v n a v a n o gradivo sem razporedi l v t r i pog lav ja . V p rvem obravnavam nepropus tno podlago, v d rugem n ivo je in terase, v t r e t j e m pa morfogenezo kotl ine.

P rvo pog lav je (Nepropustna osnova) v s e b u j e sistematično zbrane poda tke o m e j i med propus tn imi prodnimi odnosno konglo-mera tn imi plas tmi ter med nepropus tno te rc ia rno podlago. Zabeležil sem vrsto mest, k j e r p r i h a j a ta m e j a na površ je , še več pa sk lepam o t e j m e j i na osnovi poda tkov o globini v o d n j a k o v in o globini t a lne vode, k i sem j ih n a b r a l p r i r az i skovan ju od vasi do vasi, včasih celo od hiše do hiše. Na podlagi vsega tega sem skušal r ekons t ru -i ra t i relief dna L j u b l j a n s k e kotl ine, k a k r š e n j e bil v času pred sta-re j š im zasipom.

D r u g o pog lav je (Pregled n ivo jev in teras) v s e b u j e popolno geomorfološko gradivo za vse g o r e n j s k e ravn ine od Radovl j ice do vstopa Save v l i t i j sko ant ikl inalo . Gradivo, k i j e tu zbrano, j e do neke mere prevzeto iz l i t e ra ture , vendar j e v g lavnem rezul ta t po-drobnega dela v te renu, k i j e m a r s i k j e dopolnilo, popravi lo ali modif ic i ra lo dosedan je navedbe in t rdi tve.

V t r e t j e m pog lav ju (Morfogeneza te rasnega sistema) sem vzpo-redil pleistocenske in postpleistocenske te rase v L j u b l j a n s k i kot l in i s sistemom teras ob D r a v i in drugod v Podonav ju . P r i m e r j a m n j i h število in n j ihove re la t ivne višine. Tako sem prišel do zak l j učka , da so te rase v vsem P o d o n a v j u odsev istih f a k t o r j e v . N a k a z u j e m tudi problem nas tanka in starost i s ta re jšega zasipa (v zvezi z di lu-vialno glaciaci jo in s pl iocenskim eroz i j sk im ter akumulac i j sk im

procesom). V tem pog lav ju sem skušal kr i t ično anal iz i ra t i morfo-genezo dna l j u b l j a n s k e kotl ine.

I. N E P R O P U S T N A OSNOVA

Začnimo v Radovl j i šk i kotl ini . Ze t a k o j j užno od Muž prot i cesti Lesce—Bled opazimo na desnem b regu Save Dol inke t ik pod vrhom r o j s tudencev. Podobna sl ika se ponovi nekol iko niže, na levem b regu Save, in sicer ob k lancu od leškega mostu pro t i Lescam. Po temtakem j e mla j š i zasip v Radov l j i šk i kot l ini n e k j e le 5—10 m nad to osnovo (glej pog lav je : Nivo j i in te rase ; Nivo II, III!). Vzhodno od Radovl j i ce imamo v visoki terasi ,1 vzhodno od vasi Gorica, zopet s ta re j šo podlago, in sicer nekol iko više od n ivo ja visoke terase. Ons t r an Mošenjskega potoka (na levem bregu) j e t e rc ia r zastopan od severa na jug , nekako do g lavne ceste Radovl j ica—Černivec . Terc ia rno g r i čev je na severu v ve l ikem obsegu o b r o b l j a b r e z j a n s k o teraso. D a pa tudi pod to teraso s t a re j ša osnova ni globoko, lahko vidimo po studencih, k i i zv i ra jo 10—15 m pod n ivo jem b r e z j a n s k e te rase (več o tem v p o g l a v j u : Morfo logi ja nivojev) . P r a v tako j e tud i da l j e , v L jubnem, t e rc ia rna osnova k a k i h 15 m pod n a j v i š j i m vrhom (Br i ickner jev l j u b e n s k i s tadij!) , k j e r teče umetno regul i ran s tudenček neposredno iz kapel ice . Podobno sliko opazimo pr i š tevi lnih s tudencih visoke te rase južno pod Britofom, t ako v smeri pro t i Savi k a k o r tudi v smeri p ro t i Trž iški Bistrici. D a j e s t a re j ša osnova v teh »konglomeratnih« n ivo j ih zelo visoko navzgor , kaže tud i izvir Komar , k i teče prot i Savi, d a l j e s tudenec na k lancu ob glavni cesti, k j e r se odcepi cesta na Podnar t , k a k o r tudi Močilnik nad Čudrovo k m e t i j o v D o l e n j i vasi in končno sivozeleni peščen jak , k i sem ga dobil 10—15 m pod v rhom na planot i nad D o l e n j o vas jo (nivo I a). Ti p r imer i kaže jo , da sta imeli Sava in Trž i ška Bistrica v mla j š em te rc ia ru podobno h id rogra f sko omrež je k a k o r v po-zne j š ih d i luvia lnih fazah. Pog le jmo še prot i Udenborš tu ! Ta planota j e skoro docela pokr i t a s konglomera tom, k i j e m a r s i k j e že p r e c e j prepere l . Vendar j e omeniti, da konglomera tn i pas s k o r a j popol-noma m a n j k a med Cegelnico in Malim Naklom. Številni izviri na Udenborš tu (potok Zelen vzhodno od Sp. Dupe l j ) , potem izvir pr i Š i n t a r j u na Polici št. 30, i z p r i č u j e j o nedebelo plast konglomera ta . Sam nivo nake l ske ravnine pa ima s ta re j šo podlago tem globje , čim b o l j gremo prot i današn jemu toku Trž iške Bistrice. Podobne so razmere na desnem bregu Save. V S r e d n j i in Spodn j i D o b r a v i j e nepropus tna osnova 'že 8—10 m pod konglomeratom. In to n a j b i bile t iste mogočne »konglomeratne« D o b r a v e ! Le na jugovzhod, pro t i P r e z r e n j u , j e konglomera t g lob l je ; to pa že kaže na vpliv Lipnice

1 Tako jo na splošno označujejo v geomorfološki literaturi. Shemo teras I a, I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII sem povzel po Ilešiču (Terase na Gorenjski ravnini, Geografski vestnik, 1935).

v n jenem preddiluvialnem hidrografskem razvoju. V neposredni okolici K r a n j a na jdemo terciar sko ra j povsod zelo globoko. Ker j e d r u g j e na obrobju predkonglomeratna podlaga p rece j višja, smemo sklepati , da j e neposredno k r a n j s k o področje zelo razvit preddi-luvialen hidrografski vozel. Kako j e to re j z obrobjem? Ze okoli vasi Kodrica j e nepropustna glinena osnova, k i se tu skriva pod jezerskimi sedimenti, le kak ih 9 m pod površjem, jugozahodno od Šenčur ja pa le 6—7 m (v samem Šenčur ju okoli 10 m), medtem ko j e na Bregu ob Savi s tare jša podlaga kak ih 15 m nad savsko gladino. Vse to kaže, da je okoli K r a n j a prece j visok nepropusten obroč, k i pa so ga savski pr i toki že močno razrezali. Navzdol ob Savi ta nepro-pustna podlaga enakomerno pojema, tako na desnem kakor na levem bregu. Na Sorškem po l ju pade v smeri od Brega proti železniški progi Zabnica—Kranj na 46 m pod površ je (pri železniški čuvajnici), in p rav tako v smeri od Mavčič proti Meji (od 30 na 40 m). Onst ran železnice se nepropustna osnova naglo dviga proti vasem Stražišče, Bitnje , Zabnica, Trata , Goren ja vas, tako da j e nad dolsko b r v j o le 4—6 m pod ravninskim nivojem. Od Podreče proti Zejskemu hr ibu leži sicer kak ih 30—35 m globoko, vendar se t a k o j vzhodno od Zejskega hr iba že pr ikaže 11 m pod ravnino. Od tu do Svetij , k j e r j e na robu visoke terase vrsta vil, tvori globl je upognjen lok, k i v nagubanih skladih stopi na dan na zahodnem pomolu svetuške visoke terase. Ves predel med Zejskim hribom in Dobravama pa j e 35—45 m globok nepropusten dol, čigar koren smo opazili že med Stražiščem in Bregom. Ta dol ima svoj s t ranski odcepekv smeri proti jugovzhodu. Od Zej na vzhod prot i Savi s tare jša osnova hitro pada. Na ta padec opozar j a jo številni studenci v Stanu (savski a luv i j jugovzhodno od Zbilj). Na vzhodnem delu visoke svetuške terase pa naletimo pr i »Kovaču« v Medvodah na oligo-miocenske sklade (21), ka te re pokriva do deset metrov debel konglomerat. Tako smo bežno pregledali relief nepropustne osnove Sorškega po l ja (natančnejša i zva j an j a slede v poglavju: Nivoj i in terase). Na pod-lagi omenjenih dejs tev se lahko odločimo za Morlotovo mnenje , ki pravi, da j e Sorško pol je erozi jskega nastanka (14, str. 392). N a j poudarim, da Kossmat svojega mnenja , češ da j e Sorško pol je tek-tonska udorina (10, str. 82) ni utemelji l . To pol je j e po svojem na-s tanku tektonsko v toliko, kolikor j e v sklopu vse Goren jske ravnine. V podrobnem pa kaže jo razmere, da j e n jegov preddilu-vialni relief povsem delo erozije. Kar se tiče same terciarne osnove na Sorškem polju, omenjam, da jo j e opisal že Rakovec (22, str. 33).

Če nada l j u j emo pot ob Savi navzdol, naletimo v Zg. Pirničah na več studencev. Doženemo lahko, da teče tu osnova zelo visoko navzgor (4 m pod robom I a ilovnatega nivoja v Zg. Pirničah. G le j odstavek o nivoju l a v poglavju »Nivoju in terase«). Od tega roba gravi t i ra severovzhodni del v predel med Smleškim hribom in Šmarno goro, drugi del pa ima padec proti Savi. Tu gre to re j za

podzemeljsko razvodnico med Savo in Dobravo, k i teče po za-hodnem robu Skaručenskega pol ja . Razmere na L jub l j anskem pol ju je opisal že Rakovec (20, 21). Po teh podatkih lahko povzamemo, da j e na levem bregu, med Šmartnom in Gameljni , karbon močno denudiran, veliko m a n j pa med Črnučami in Nadgorico, k j e r j e pod Nadgorico sicer p rece j globl j i kakor pr i Šent jakobu. Permo-karbonska podlaga j e na zgornjem delu L jub l j anskega pol ja na j -globlja približno tam, k j e r teče rob IV. nivoja. Z natančnejšo loka-lizacijo maksimalnih globin, oziroma debeline prodnega nanosa na tem mestu L jub l j anskega po l j a pa bi lahko določili stržen stare Save.

Še o razmerah severno od Plane gmajne! Od Šenčur ja navzdol narašča globina v smeri zahod — vzhod. Tako j e nepropustna osnova v Bi l jah pr i Šenčur ju že 15 m (v Šenčur ju okoli 10 m), v Sp.. Brnikih okoli 18 m, v Vopolah pa 19 m globoko; približno enako tudi v Lahovčah in Nasovičah (14 m). Na Bregu so zabeležili 15 m. Ska-ručensko po l je (in sicer predel visoke terase) ima osnovo p rece j više (6—9 m pod površjem). Te »skaručenske« razmere se prično že nekako sredi Vodic, k j e r j e vzhodni predel (proti Mostam) že po 6—10 m v globino dobro založen z vodo. Zahodno in jugozahodno področje pa ima ravno obratne razmere. Nepropustna osnova j e tu okoli 20 in še več metrov pod površjem. Podobne so razmere vse t j a do Hraš. Ta razlika obs ta ja zaradi različnih s t rat igrafskih razmer na tem področju. Vzhodno od Vodic se namreč kmalu pod površino p o j a v l j a j o mastne glinaste plasti. Pr i opekarni »Lokarji« vidimo v profilu, da leži ta glina pod konglomeratom. Imam jo za pliocenski jezerski sediment, in sicer zato, ker so v n j e j vložene pole lignita, k i ga omenja že Lucerna (19,20) na Klancu in trdi , da j e pod konglomeratom. Med polarni lignita so plasti gline, k i so tem bo l j temne, čim bo l j gremo od zgora j navzdol. Rakovec j e našel pod konglomeratom tudi lapor in ga istoveti z onim (19), ki ga j e našel Teller pr i Duplici. Te podkonglomeratne plasti so nagnjene. Omen jene nepropustne plasti izda ja tudi studenec v prodni j ami jugovzhodno od Vodic in zamočvir jeni predel med Skaručno in Gmajnico, k j e r tečeta dva potoka. Zdi se, da gre od Klanca do Skaručne zda j v ožjem, z d a j v širšem pasu za podobne, če ne enake s trat igrafske razmere v zgornj ih horizontih.

Na Kamniški ravnini se znižuje nepropustna osnova nekako v smeri bistriškega vršaja, to je od severovzhoda proti jugozahodu. Tako je pri Topolah od 9—10 m globoko, v Šmarci 11 m, medtem ko je v Velikem Mengšu že od 16—20 m. Vendar se južno od Domžal ta nagnjenost neha in je tu pod sedimenti Pšate nepropustna osnova že samo 7 m pod ravnino. Ali je ta razlika med severnim in južnim delom Kamniške ravnine erozijskega ali tektonskega nastanka? Zgo-r a j bi se odločili za tektonski moment, kaj t i dognano je, da je severni del Kamniške ravnine tektonsko zasnovan, spodaj (južno od Mengša)

pa bi potrdili erozijski faktor, ki je oblikoval južni del Kamniške ravnine že od srede pliocena dalje. Kamniška ravnina je torej po svoji genezi heterogena.

Po tem kratkem orisu nepropustne osnove v Ljubljanski kotlini poudarimo to-le: erozijski konglomeratni osamelci v Ljubljanski kotlini so stvarno le s tarejš i hrbt i iz glin in peščenjakov, na ka te re je bila pozneje naložena do 20 m debela plast proda (zdaj konglo-merat). Hidrografsko omrežje iz terciarne dobe j e povečini istovetno z diluvialnim, oziroma postglacialnim. Le videz so tiste navedbe, ki govore za 200 m (in še več) debele plasti konglomerata na Gorenjskem (1, str. 408). Gre samo za napolnitev globokih starejših dolin s prodom poznejše akumulacije. Medtem ko se je ta prod na več ali m a n j ravnih terciarnih hrbtih naložil le okoli 20 m na debelo, vzbuja danes, raz-rezan od vert ikalne erozije, v nekdan j ih zgornje terc iarnih dolinah videz vel ikanske prodne akumulaci je . Odveč j e še govoriti o nekem globinskem maksimu miocenske osnove na Kranjsko-Sorškem po l ju (10) in v Radovl j iški kotlini (11). Videli smo, da gre pr i vsem tem le za globoke terciarne dole, k i so bili napoln jeni v poznejših aku-mulaci jskih fazah. Jasno pa je, da je terciar kot celota tako v Radovl j iški kotlini kot na Kranjsko-Sorškem pol ju relativno nižj i od neposrednega terciarnega obrobja omenjenih kotlin. Temu pa j e nedvomno iskati vzrok v tektonskih modif ikaci jah.

II PREGLED NIVOJEV IN TERAS

Kakor sem že omenil, sem pustil v svoji š tudi j i ob strani plio-censke nivoje, ker spada jo le-ti po svoji genezi v obravnavanje pliocenskega obrob ja L jub l j anske kotline. Omej i l sem se na ple-istocenski in postpleistocenski sistem teras v dnu kotline. Naslonil sem na na Ilešičeve navedbe v razpravi »Terase na Gorenjsk i rav-nini« (6) ter j ih mars ik je izpopolni 1 ali popravil . Držal sem se tudi n jegove razvrsti tve teras, ki je, kakor bomo videli v t re t j em po-glavju, zelo pr imerna za p r imer j avo s študijami, ki so j ih izvršili d r u g j e na vzhodnem obrobju Alp odnosno na zahodnem obodu Panonske kotline. Po t e j razvrstitvi leži najviše nivo I a, sledi mu tako imenovana »visoka terasa« (I), nato »nizke terase« (II, III, IV) in še nižje postglacialne terase (V, VI, VII), dokler tik nad današ-n j imi rekami ne obstanemo na a luv i ju (VIII).

Znano je , da izvirata izraza »visoka« in »nizka« terasa od Briick-ner ja , ki j e glede na domnevno starost prodnega odnosno konglo-meratnega zapisa razlikoval razen tega še dva krovna proda (De-ckenschotter, 9. str. 1053). K starejšemu krovnemu produ š te je jo koti 527 m in 515 m nad Ljubnom, k mla jšemu krovnemu produ pa Ljubno. Kasneje j e Ampferer (1) podčrtal, da gre pr i vsem tem gradivu dejansko samo za tako imenovani starejši zasip, ki je veči-noma konglomerat, in za mlajš i zasip, ki j e iz sipkega proda. Temu

po jmovan ju so se pridružil i kasnejši proučevalci (6, 19, 24), med katerimi pa j e Rakovec (24) podčrtal, da je sipka prodna nasipina ponekod tudi iz mlajše faze starejšega zasipa. Nasprotno se je prod mlajšega zasipa ponekod spri jel v konglomerat (6 str. 134, 25 str. 254). Vsa ta problematika kliče še k nada l j evan ju proučevanja savskega terasnega sistema, ki mu j e posvečena tudi pr iču joča razprava.

Preden pa pridemo k sistematičnemu pregledu teras v samem dnu L jub l j anske kotline, se ustavimo še pr i dveh obrobnih pod-ročjih, ki sta navidezno doživljali samostojen morfološki razvoj, de jansko pa sta se razvijal i v organski zvezi z osrednj im področjem kotline. Tu gre za predel, ki sega južno od ceste Tržič—Begunje globoko dol proti savskim in bistriškim terasam in za svet med Udenborštom in Kokro1. Ta dva prede la se po svoji posebni morfo-loški razdrobljenosti značilno raz l ikuje ta od enotne slike osrednjega terasnega sistema.

Ozemlje južno od ceste Tržič—Begunje je k repko razrezano po dolinah Lešanščice, Piračice, Strašnika in Lešence. Začeli bi prav-zaprav lahko že z zgornj im delom doline Zgoše, ki se proti severu globoko za jeda med Dobrčo in Begunjski hr ib t j a do podnožja Begunjščice. Čeprav j e ta voda močna, v morfološki podobi nima večj ih učinkov. Glavno delo, k i ga j e opravila, j e erozi ja zgornjega dela doline, k j e r leže Begunje ; v spodnjem delu pa ima na obeh s t raneh le n e k a j teras. Preidimo na dolino Mošenjskega potoka! Severni del te doline (pri vasi Otok) ima videz nekake suhe doline. V strugi j e voda samo ob deževnem času. Zdi se celo, da se voda po podzemeljski poti odteka proti Mošnjam, ka j t i tu šele pr ide na dan. Mošenjska dolina se kot globoka deber vleče p rav do Save, k j e r pravokotno prereže savske terase. Vzhodno od Mošenjskega potoka j e dolina Piračice. Piračica izvira V več izvirkih pod vas jo Zlatna. Dolina j e zelo ozka. Izrazitih teras ni sko ra j n ik je r . Omenim n a j le tisto, na kater i s toj i vas Piračica in jugovzhodno od tod Piraško po l je v višini 458 m. O t e j terasi bomo govorili še v drugi zvezi. Severno od Cernivca, na desnem bregu Piračice, je omeniti več erozijskih faz Piračice, in sicer iz IV. in V. savske faze. Najširša je v tem predelu dolina Lešanščice, ki izvira ob cesti p r i Hudem grabnu in j e že t ako j ob izviru zelo močna. Ta dolina j e pod cesto Tržič—Begunje omejena od dveh grebenov, in sicer na zahodu od onega med vasmi Palovič in Mlaka, na vzhodu pa od tistega, na ka terem stoji vas Visoče. Južno od Leš j e lešansko polje. Vsa ta lešanska kot l ina j e erozi jska dolina Lešanščice, k a j t i vso dolino zavzemajo terase, ki segajo na vzhodu do vasi Vadiče, na zahodu pa do Palovič. Ob Vadičah pr ide v Lešanščico Vadišnik, k i ima na desnem bregu tri lepe terase, ki zav i j a jo polkrožno proti Lešam. Na nj ihovih ježah je jasno videti prodnato gradivo, ki je prišlo z Do-brče. Terase opazimo tudi ob potoku, ki p r ide iz Palovič in se izliva v Lešanščico. Nada l je je 6—7 teras, ki tečejo pravokotno na današnj i

tok, ob desnem pri toku Lešanščice pod Sv. Luci jo in Mlako. Tik pred izlivom tega pri toka pa so še tri terase. P red izlivom Strašnika v Lešanščico bi bil zak l juček vse lešanske doline. Dolina se tu namreč zelo zoži, potem se n a d a l j u j e ob vzhodnem robu vasi Piračica in se zahodno od Praproš združi z dolino, po kater i teče od severovzhoda potok Piračica. Strašnik, k i smo ga p ravkar omenili, teče po globoki dolini zahodno od hruškega polja . Ta dolina se začne pod Brez jami pr i Sv. Neži. Malo niže deli huško in popovsko pol je (popovsko pol je j e za malenkost viš je od huškega). Zdi se, da sta bila oba nivoja nekoč povezana med sabo. Sredi pobočja Strašnika je pribl ižno meja med konglomeratom in glinasto osnovo, po kater i polže številni stu-denci. Na jugu popovskega pol ja p r eha j a Strašnik proti zahodu v dolino Lešanščice. Ob Stražniku, jugozahodno od Hudega, tečejo p rav lepe terase od vzhoda na zahod pravokotno na današnj i tok. Preostane še področje Lešence. Ta izvira na južni strani vasi Hudo. Je zelo vodnata in nikoli ne usahne. Sprva se pre taka po senožet^h, naka r preide severovzhodno od Brda v široko dolino, južno od n jega pa jo ubere proti Ljubnemu. Tu zavije v pravem kotu proti vzhodu ob robu IV. nivoja in se na koncu tega obrne zopet proti jugu, pre-korači cesto pod Gobovcami in teče nad Podnartom v Savo. V zgor-n j e m toku, tam, k j e r j e dolina najširša, opazimo n e k a j lepih teras, ponekod pet, drugod šest. Vlečejo se popolnoma vzporedno s potočno strugo. Srednje in zgornje lešanske terase so med seboj približno enake, p rav tako ježe. Široka dolina vzhodno od Brda pa j e delo več manjš ih potokov, ki v poletnem času popolnoma usahnejo-. Prot i jugu se dolina zožuje, le ponekod, k j e r priteče van jo kaka manjša voda (vzhodno od Praproš), se nekoliko razširi. Zanimivo je pred-vsem to, da imata tako Lešenca kot Piračica v svojem spodnjem toku izrazito vzhodno smer. Zdi se, da sta omenjena potoka ubrala vzhodno smer že v dobi pred zajezi tvi jo po s tarejšem zasipu in tako pričela vrezavati v mehko terciarno dno. Na to kaže jo približno enako debele plasti konglomerata nad desnim bregom omenjenih potokov. Na splošno visi ves svet pod Dobrčo proti jugu. Sprva pada polagoma, in sicer od višine 579 m na huškem pol ju do višine 557 m in še j užne j e do 544m; pr i k r a j u Brdo izjemno še nekoliko narase na 548 m. Od tod proti Praprošam pa sleme hi t ro pade, nakar za-vzame zopet višino 527 m (Briickner jo j e za razliko od ostalih označil za giinzško, 16), k i se polagoma znižuje prot i L jubnemu (509 m). Tako smo zakl juči l i prvi per i ferni (severozahodni) del L j u b l j a n s k e kotline.

Svet med Udenborštom in Kokro je gričevnato ozemlje s hrbt i od severa prot i jugu. Zaradi nepropustnih glinenih sedimentov se j e na tem področju razvilo gosto vodno omrežje. Vodo teh potokov o d v a j a j o Strašnica, Srednj i potok ter še n e k a j drugih potokov. Ti se izl ivajo v Kokrščico, ki se v spodnjem toku imenuje Rupovščica. Zaradi tal, po kater ih teče, j e Kokrščica blatna voda; povsem dru-

gačna pa j e Belca, ki izvira pod Storžičem. To vodno omrežje loči na eni strani hrbet med Tenetišami in Tatinci, na drugi strani pa h rbe t med Belo in Suho. Ti hrbt i so poraslis smrekovim gozdom, doline pa so močno zamočvir jene in v t ravnikih. Kako j e v tem pre-delu s terasnim sistemom? Terase so ob Kokrščici in tudi ob Belci. O b Kokrščici so nad vasjo Mlaka sicer majhne , večje pa so na desnem bregu med Mlako in Kokrščico. Visoke so 1—3 m, večinoma ozke, ponekod pa tudi 5—10 m široke. Na n j ih so travniki . Posebno izrazite so pod cerkvi jo na Kokrci. Ugotoviti se d a j o tri, ki so pa večkrat pret rgane. Zelo lepo razvite terase na jdemo na obeh bre-govih med Kokrco in Ilovko. V spodnjem toku pa se Kokrščica za jeda globoko v konglomerat in tvori kanjon. Desna stran te struge se južno pod Ilovko razširi in Rupovščica dela tu zopet terase, ki so spoda j nizke, zgornji nivoj i pa so po n e k a j metrov visoki. Tako smo prispeli v področje kokrske akumulaci je . Omenili smo že, da tvori terase tudi Belca. Ta potok izvira pod Storžičem in ima že južno od Bašl ja p rece j globoko strugo. Terase so lepo razvite na desnem bregu, k j e r so prece j široke, na levem pa sta le dve: ena j e visoka okrog 1 m, druga pa j e p rece j višja. Po n j e j vodi deloma cesta iz Preddvora čez Bašelj v Gorice. Male in večkrat pre t rgane terase j e Belca ustvari la potem na poti od Bele do Predosel j , do izliva v Kokro. Imamo pa še eno Belco. Vanjo se izHva Stražnica. Zanimiv je n j e n v i š a j zahodno od Bobovka. O b cesti Babo vek—Mlaka j e prav lepo viden njegov profil, in sicer v prodni jami »Zamšestno«. Tam je prod naložen 3—4 m na debelo. Uvrščam ga v pojezersko fazo Bobovka, k j e r so se pred prodom sedimentirale gline. Kakor kaže razmer je , gre pr i tem produ za ekvivalent kokrskega vrša ja (sta-re jš i prod). Nekoliko južne je , v Čukovi jami, pa so p rav lepo vidni limnični sedimenti zajezi tvenega jezera. Tamošnj i profi l nam kaže do globine 9 m nas lednje plasti: 1. orno zemljo, potem ilovico, nato »mehek« prod, »trd« prod; 2. tr i tanke plasti ilovice, ki ima jo vmes tanko peščeno in vodopropustno plast »glinčka«; 3. r javo, svetlosivo in temnosivo ilovica. Spodnj i horizont, ki je 3—3,5 m debel, se še enkra t ponovi. V n j e m gre t o r e j v celoti za 6—7 m mastne, sivoni-ansirane ilovice. V globini 2,2 m so našli kosti, in sicer v docela nedo takn jen i legi. Za vso to morfogenetsko enoto od Udenboršta do Kokre j e značilno, da ima svojo erozi jsko osnovo v predelu med Bobovkom, Kokro in Mlako. Bobovsko jezersko sedimentacijo pri-števam v dobo starejšega zasipa, ki j e s kokrske in savske strani zajezi l odtočno strugo in tako ustvari l vse pogoje za limnično od-laganje . Predel med Udenborštom in Kokro se j e od t e d a j do verti-ka lne faze, ki jo preds tavl ja kan jon Rupovščice, razvi ja l docela samostojno. Kako j e s ta lno vodo na tem predelu? N j e n nivo je v Kokrci 9—10 m pod površ jem (pri hiši št. 60), v smeri proti Tetincem pa 7 m (Tetinci št. 4). Kakor smo že rekli, j e to področje tudi stra-t igrafsko zelo homogeno. Nad nepropustno opoko (lapor) j e pona-

vadi plast propustne ilovice (težka zemlja), nad n jo pa tan jša plast proda, predvsem ob potokih.

Razvrsti tev terasnih sistemov v pravem dnu L jub l j anske kotline pričnimo z na jv i š jo fazoi.

Nivo I a

K nivoju l a spadajo te-le višine v L jub l j ansk i kotlini: višina 540 m zapadno od Zgornje Dobrave, 527 m pri Praprotnem, planota severozahodno od Žvirč 520 m, 500 m pri Srednj i Dobravi, 490 m Ljubno, 481 m Tabor, planota med Dolenjo vas jo in Savo od 486— 460 m, na desnem bregu pr i P rez ren ju 475 m, od 460—470 m Dobrava med Okroglim, Savo in Naklom. Nivo I a se potem n a d a l j u j e čez sleme na Okroglem 418 m in vzpetinah v smeri Naklo—Rupe (od 420 —410 m). Na Potokih, vzhodno od Visokega, se vzpne na 447 m. Prav-ka r omenjena kota kaže, da gre za akumulac i jo s kokrske strani. V Zejskem hribu na obrob ju Sorskega pol ja se nivo I a vzpne 571 m visoko, v koti zahodno od Klanca 363 m, zahodno od Nasovič pa 364 m. Komendska konglomeratna terasa j e visoka 360 m. Pri Kamniku, oziroma pr i S t ran jah je ta konglomeratna terasa 30 m nad spodnjo (IV). Od Perovega, k j e r je 370 m visoka, prot i Volčjemu potoku počasi popušča v višini (335). Če premotrimo omenjene raz-mere, vidimo, da j e bil stržen Save v dobi I a pretežno na desnem bregu današn je struge, levi breg pa j e bil svet, k j e r so se erozi jsko uve l jav l ja le Tržiška Bistrica, Kokra. Pšata in Kamniška Bistrica. Pripomnim na j , da spada k fazi I a tudi nivo Hudo—Popovo—Pra-p ro t ih . Pr i terasah iz te faze gre večinoma za konglomeratno osnovo.

Ogle jmo si terase nivoja I a posebej na levem in na desnem savskem bregu.

Levi breg Save. Začnemo že lahko z majhnim fragmentom severno od vasi Črnivec. Ta fragment j e poraste! s travo. Za spoznanje višji j e l jubenski nivo, o katerem srno že rekli, da ima v globini 10—15 m nepropustno osnovo. Pogled v a n j o dobimo lahko pri l jubenski Kra-jevni opekarni, k j e r so sive, mastne in plastične gline razvrščene takole: zgora j n e k a j prepereline, potem siva plast, nato modrikasta in spodaj temnomodra. Ti horizonti se vlečejo na sever proti Pra-pročam.

Tudi severozahodno od Žvirč imamo nivo I a. Značilno zan j je, da j e pravzaprav po grapah razrezan terciarni svet, na čigar površju j e konglomerat. Grape so posebno izrazite na južnem koncu zvirške planote, k j e r se vlečejo od severa na jug. Preidimo na planoto med Dolen jo vasjo in Savsko dolino.. Iz n j e izv i ra jo številni studenci, ki se iz tekajo tako na savsko kot na bistriško stran. Prot i Savi teče Studenec Komar, ki smo ga že omenili. Ob n j e m leže prodniki na miocenski osnovi (33). V smeri proti Dolenj i vasi preidemo nato v predel Močivnika. To j e potok z docela kraškim značajem, ki izvira

9 Geografski zbornik 129

iz t ipične k r a š k e j a m e p r e c e j visoko nad vasjo. V j a m i opazimo opuščene, suhe podzemske rove. Močivnik se j e nekoč izlival v Savo, p o z n e j e pa j e zavil v smer prot i Tržiški Bistrici, kamor teče še danes. D r u g a značilnost t e j a m e je , da ima v svojem o z a d j u stoječo vodo. Ako namreč vržemo t j a kamen, slišimo p l ju sk . T r e t j a n j e n a zanimivost j e pa v tem, da so v suhem delu j a m e apnenčas te tvorbe. To so m a n j š e s ta lagmitske kope iz ka lc i jevega karbona ta , ki v sebu je p r e c e j železa. Eroz i j sk i uč inek Močivnika sta tud i dve lepi teras i v smeri pro t i Do len j i vasi. č im pr ide potok v nižj i , r avn i predel , b rž ponikne . P r ikaže se na dan zopet niže n a IV. n ivo ju . Ob visoki vodi pa k rašk i ponor ne more sp re j e t i vse vode; t e d a j zdrvi potok prot i D o l e n j i vasi. Tu, na Močilih, izvira še n e k a j d rug ih m a j h n i h studencev. Po vsem tem sklepamo, da pada nepropus tna osnova, podobno kakor sama konglomera tna planota, od severozahoda prot i jugovzhodu. Omenil i bi l a h k o še studence, k i t eče jo prot i S redn j i vasi, so pa p r e c e j manjš i . Na zahodnem delu p lanote d rug ih stu-dencev ni, o h r a n j e n e so samo suhe doline. Značilni za p lanoto so tudi sledovi s ta re j š ih savskih faz. Ugotovit i se da, da j e Sava v dobi I b zavila p r i izlivu Tržiške Bistrice v smeri p ro t i Nak lemu, da l je , da j e v dobi visoke te rase že p reusmer i l a svoj tok v današn jo smer, in da j e v dobi mla j šega zasipa s svoj im prodom zasula globoko g rapo potoka, ki se j e izlival pro t i Savi.2 Dokazi? Nivo Ib ima smer in s t rmec prot i Naklemu, enakega ima tudi f r a g m e n t mla j š ega zasipa. To se dobro pozna ob deževju , k o od teka voda prot i severovzhodu. P r i d r u ž u j e m se Wentzelu, v ko l ikor govori, da g re pr i p rodorn i dolini Trž iške Bistrice za pretoči tev po savskem pr i toku . Sam mla j š i zasip na desnem bregu Trž iške Bistrice t ik p red n j e n i m izlivom pa j e po m o j e m m n e n j u savskega izvora. Bistr iški mla j š i zasip j e bil t o r e j za jezen od savskega. Trž iška Bistrica bi se- bi la po temtakem v dobi mla j šega zasipa izlivala v Savo že p r i D o l e n j i vasi. Da sta oba m l a j š a zasipa istočasna, i zp r i ču je is ta višina, oziroma enako-meren s t rmec obeh n ivojev . Imamo dokaze, da tudi v dobi visoke te rase Sava ni tek la v smeri prot i Naklemu. Vzhodni del p lanote p r i D o l e n j i vasi namreč n ima visoke terase. T o opazimo le na n j e -nem severozahodnem robu. T u k a j imamo opravit i s široko, visoko teraso, ki se začenja v zgo rn j em K o v o r j u in se vleče v smeri prot i Podnar tu . Na svoj i vzhodni s t rani ima ta te rasa ostanke n ivo ja I a (Tabor in gozdnati grič severovzhodno od n j e g a ; kota , na ka te r i s toj i P r e t n a r j e v a vila). Tud i zapadni rob planote, k i jo> obravna-vamo, j e razrezan vse p r e j v smeri seve r—jug kot v smeri vzhod— zahod. Bistr iško visoko te raso p o t r j u j e tudi sam padec sever—jug. N a j t o r e j znova poudar imo, da j e imela Sava v dobi visoke terase tu že povsem svojo d a n a š n j o smer.3

2 Analogen primer: savski mlajši zasip je zasul grapo, po kateri pelje danes glavna cesta od Srednje vasi v Podnart.

3 Morfogenetski problem tega predela smo si ogledali na tem mestu zato, da si ustvarimo enotno podobo za nadaljnja izvajanja.

K nivoju I a prištevamo tudi Dobrave med Naklim, Savo in Okroglim. Porasle so večinoma s smrekami in borovci, kakor večina nivojev l a v L jub l jansk i kotlini. Ohran j ena j e p rav lepa ježa teh Dobrav vzhodno od današnjega bistriškega izliva v smeri sever—jug. Zdi se, da gre za ostanek bistriške struge iz dobe nivoja I a. Do-brave so danes narahlo razrezane v smeri proti Savi; redke grape opazimo tudi v pravcu nakelskega nivoja. Dobrave se polne vrtač.

Preidimo na Udenboršt! Njegovo površ je sestavlja konglomerat, kmalu pod n j i m pa se pr ikaže terciarna osnova. Tudi z a n j j e zna-čilno, da ima obilo studencev. Ti so ali visoko zgora j (v Čanševem rebru pr i St rahinju , v Matijevčevem in Vukhovem borštu nad Ce-gelnico) ali pa izvi ra jo na njegovem vznožju. Tečejo v smeri sever— jug, podobno kakor globoke doline, po kater ih j e udenborška terasa sama zelo razrezana. Na pobočjih teh dolin opazimo kompaktne bloke konglomerata. Med drugimi n a j omenim grapo., ki se vleče severno od Strahinja . Spoda j j o imenu je jo Trate, zgora j pa Zijavka. Ta grapa ima videz prave doline. Gre za krepak pri tok diluvialne Tržiške Bistrice. Udenboršt j e antropogeografsko zanimiv zato, ker kaže znake starih naselbin (Beli grad nad S t rah in jem in ostanki starega nasel ja na Štucl ju nad Pivko). Proti vzhodu p r e h a j a Uden-boršt k o m a j vidno v vzpetine, ki j ih imenu je jo Brezje; na vzhodu od n j i h j e Veliki hr ib in onstran Rupovščice Ivovška gmajna. Zna-čilno za Brezje je, da so vrtačaste, porasle z gozdom in delno kult ivirane. Pomenijo razvodje med rupovskim ter starim bistriškim porečjem. P rece j je namreč ohranjenih suhih dolin, ki pada jo na vzhod, oziroma na zapad. Kako je z nivojem talne vode na tem področju? Pri Š in ta r ju (Polica št. 30) ob p ravkar imenovani cesti Mlaka—Naklo imajo 25 m globok vodnjak, ne daleč od tod pa že naletimo na studenec (v Katarinekovem borštu). Potemtakem skle-pamo, da na Brez jah nepropustna osnova proti vzhodu hitro pade. V smeri proti Velikemu hr ibu j e padec počasnejši (pri Cigliču ob cesti Kranj—Kokrica so pr i kopan ju vodnjaka namerili 32 m). On-stran Rupovščice se nivo I a n a d a l j u j e v Ivovški gmajni . Ta erozijski f ragment ima na zahodnem robu zasnutke terase, ki teče od severa na jug. Vse te vzpetine od Pivke do Ilovke smemo šteti za mejno akumulaci j sko področje savskega starejšega zasipa. Podoba je, da je ta pas ločil savsko in kokrsko denudaci jsko delovanje v pred-wiirmskih fazah. Ivovška gmajna pa je obenem tista, ki j e ustavila pot kokrskemu vrša ju na zapad.

Preden preidemo na kokrske erozi jske osamelce s tare jšega za-sip«, si oglejmo Piano gmajno, ki se širi od levega brega Save na vzhod t j a do Vodic. O n j e j so že p r e j razprav l ja l i (24, str. 113; 6, str. 153). Plana gmajna j e širok konglomeratni nivo, ki se na severu začne tam, k j e r ni več kokrskega vršaja . Na zapadu ga ome-j u j e že p rav izrazita ježa vzhodno od T rbo j in Dragočajne, na jugu pa ga od Smleškega hriba loči Hraško-zapoška dolina. Vzhodna meja

9* 131

Plane g m a j n e ni izrazita, k a j t i t u imamo opravit i še z višj im, močno razrezan im svetom, k i ga i m e n u j e m o Lokar j i . P l ana g m a j n a j e ti-pična konglomera tna terasa. Konglomerat lahko opazimo ob vsaki stezi, ki p e l j e iz Zapoške dol ine na to »zapoško«, oziroma hraško gmajno . Opaz imo ga n a d a l j e l a h k o v grapah, oziroma ob studencih, ki o d v a j a j o vodo s severnega področ ja od Vokla in Vogel j prot i j u g u . Konglomera t ima na sebi 1—2 m prepere l ine (grumpeža). S P l ane g m a j n e od t eka jo m a n j š e vodice, venda r to le ob dežev ju . Ta voda se potem nabi ra v Zapoški dolini (na h rašk ih in imenskih t ravnikih) . Po 5—6-dnevnem dežev ju zas tane jo v n j e j več je mlake, čez n e k a j dni pa voda zopet odteče, in sicer p ro t i R e p n j a m . Toda del te vode se razleze pro t i severu, p ro t i Sv. J akobu p r i Hrašah . Ugo-tovili so, da t r a j a podzemel j sko o d t e k a n j e od h rašk ih t r avn ikov do Sv. Jakoba k a k e t r i dni. t e d a j se namreč pr ikaže voda v v o d n j a k u omen jenega k r a j a . P r i Sv. Jakobu , k i s toj i p r i P lan i g m a j n i , j e ne-propus tna osnova kak ih 21 m pod površ jem. Kakor k a ž e j o razmere, pada nepropus tna osnova z j u ž n e in severne s t rani p ro t i P lani g m a j n i (od Šenču r j a in od Smleškega hriba) .

Zanimiva j e k u l t u r n a geogra f i j a P lane gmajne . Kakor pove že ime, j e bil nekoč tu p l an svet, večj i pašniki , k j e r so pasli pas t i r j i z zapoške in t r b o j s k e strani . Pozne je so pašnike opustili in zaseja l se j e borovec. Na neka te r ih mest ih pa so ume tno zase j ali smreko. Temu p o j a v u se ni čuditi, k e r j e pedološka osnova izvrs tna za dre-vesno ras t j e . Na splošno danes l ahko rečemo: vzhodni del P lane g m a j n e j e zaraščen z borovcem, p r a p r o t j o in res jem, zapadni del (od h r a š k e do t rbo j ske gmajne) p a j e v p r e c e j š n j e m obsegu obdelan, le tu in t am se pokaže smrekov boršt . Rekli smo že, da j e prehod med P iano g m a j n o in L o k a r j i s k o r a j docela neopazen. Vendar že severno od Pust inc in Torovega nalet imo na re la t ivno višj i in vodna te j š i svet. Nepropus tno osnovo L o k a r j e m tvori povečini »brst-nik«. Bol j eksponiranemu, močvi rna temu delu L o k a r j e v p r a v i j o »Na Izarcah«. Predvsem gre tu za t r i izv i rke (»Na štirni«, »Jakobov studenec« in »Na beč«), k i se v severovzhodni smeri p r e t a k a j o prot i Vodicam. N a p r e j prot i vzhodu pa se začne p rav i i lovnati svet. Domnevamo, da j e ta mehki , razrezani , i lovnat i svet igral važno morfogene tsko vlogo v d i luvia lnem in postglacialnem razvo ju Ska-ručenskega pol ja . Menim, da se j e skozi g loboke in močvirne lo-k a r s k e grape o d v a j a l p r o d s K r a n j s k e g a na Ska ručeusko pol je . Vse kaže, da je p rod na Skaručenskem p o l j u (gre za ozko, 3 m debelo nasutino) p o izvoru kokrski . 4 Več o tem še p r i morfo logi j i n ivo ja I. Svet L o k a r j e v se vleče tudi n a sever prot i Brniškemu potoku. Ker j e pa t a vmesni predel za s topn jo nižj i , ga navadno š te jemo že k visoki terasi ; geološko osnovo pa ima podobno L o k a r j e m . Zdi se, da

4 Tudi domačini (iz Polja) ga imajo za kokrskega. Kamniški prod loči od skaručenskega ilovnati Pšatin nanos, še bolj na zahodu pa pas kon-glomerata.

je ta vmesni severni predel doživel dobo ploskovne denudacije, medtem ko je Lok ar j i niso1. Lokarske gline opazimo tudi na severnem podnožju Bukovice in pr i Repnjah .

Severno od L o k a r j e v in zajpadno od Nasovič opazimo nivo l a v koti 346 m. Raztegnjena j e v smeri vzhod—zahod in ima tudi ne-znatno ježo v te j smeri. Konglomeratna terasa I a se vleče tudi med Komendo in Klancem. Terasa j e ravna, nepropustno osnovo pa ima okoli 9 m globoko (pri š i š a r j u na Klancu). V ta nivo spada tudi terasa, na kater i leži vas Križ. Omeniti je, da so tudi tu vodnjak i zelo plitki. Med St ranjami in Kamnikom imamo tudi opraviti z ni-vojem I a. Konglomerat je zelo dobro opaziti t ik nad novim kam-niškim kolodvorom. Terasa Perovo—Duplica—Volčji potok gre v smeri sever—jugovzhod. V zgornjem koncu j e zaraščena, pri Volč-jem potoku pa j e obdelana in deloma poseljena. Kmet i ja na robu te terase v Volčjem potoku ima le 5 m globok vodnjak. Omenim na j , da strmec te terase neenakomerno pojema v smeri Perovo—Volčji potok. Temu j e v veliki meri kr iva naknadna denudaci ja stranskih voda. Tudi v Gamel jnah gre za nivo I a, in sicer za ilovnato teraso. Svet med Pirničami, Repnjami in Skaručno je tudi za s topnjo višji od visoke terase. Ta svet pada v smeri od Smleškega hriba proti Šmarni gori in obenem od Pirnie proti Skaručni. Močno j e razrezan od voda, ki se zb i ra jo v Dobravi, potoku, ki se izliva v Ganieljščico. Po večini pa imamo na tem področju vrsto suhih dolin, ki gravi t i ra jo v že omenjeni smeri. Prvotno j e bil ta svet intenzivno hidrografsko področje, ki j e gravit i ralo na zahod proti Savi. Tak vtis dobimo, če si ves ta razrezani svet ogledamo s Šmarne gore. To domnevo pod-p i r a j o tudi ostanki nivojev, oziroma n j i h padec v smeri severo-vzhod—jugozahod. Omenili smo že, da pada nepropustna osnova od jugozahoda proti severovzhodu. Danes j e t o r e j ves hidrografski tok s talno vodo vred ob rn jen proti vzhodu. Prvotno so mislili, da na tem področju ni upati na konglomeratno plast pod ilovico. Vendar se j e pr i natančnem proučevan ju (6) dognalo, da leži konglomerat pod ilovico, pod n j im pa r j a v prod. V Zg. Pirničah pr i Smolcu j e 15 m globok vodnjak . Tu so pri kopan ju našli zgora j 10 m ilovice, potem niže konglomerat in nato r j a v prod. Pr i Tonatu v Pirničah pa j e 14 m globok vodn jak (spodaj j e 1 m »labore«). Na robu tega ni-voja I a (na Verjah) pa v globini štirih metrov naletimo na nepro-pustno osnovo (tu konglomerata niso našli). Poudarim na j , da so zgornj i horizonti te »pirniške« ilovice zelo mastni in da dobro opazimo sloje. In še to: v zgornj ih horizontih včasih naletimo na tako mastno plast, da drži celo vodo. Če to prebi jemo, se spusti voda v spodnji nivo ta lne vode.

Seda j pa še o n ivo ju I a na severnem delu Kran jskega polja. Sem spada jo kota vzhodno od Visokega (ali »Na Potokih«), nivo, na katerem stoji vas Olševek in erozi jski f ragment pri Velesovem.

Desni breg Save. Oglejmo si n a j p r e j dolgi pas, ki se vleče od Laneovega do Prezrenj . Lahko ga delimo na dva dela. Prvi del gre od Laneovega do kote 540 m, drugi pa od tu do Prezrenj . Prvi ima absolutno višino okoli 525 m in je po t e j višini b o l j podoben visoki terasi na levem savskem bregu. Vendar je med obema v morfolo-škem oziru bistvena razlika. Levi nivo (I) j e lepo raven, desni nivo (I a) pa je zelo vrtačast. Zato ga priš tevam terasi I a. Nivo je sko ra j docela obdelan, n e k a j j e travnikov, n e k a j sadovnjakov. Tu in tam naletimo na samotne kmeti je . Predel od kote 540 m do P rez ren j je pa svet Dobrav (Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava). Značilno za ta konglomeratni pas je, da j e stopnjevit . To so t o r e j nizke terase, ki gredo prečno na smer celotnega nivoja. Te terase gredo tem bo l j na vzhod, čim b o l j se bližamo Prezren ju , tako da opazimo od Spodnje Dobrave do P rez ren j že prav lepo im dolgo teraso, ki z lipniške strani (pri Sp. Dobravi) počasi zavi ja proti Savi (pri Prezrenju) . To je tista ježa, ki loči visoko teraso od nivoja I b . Ta dolga ježa kaže tok Lipnice v dobi visoke terase. Prečna terasa pr i Srednj i in Spodnji Dobravi pa kaže tok Lipnice v dobi nivoja 1 a. Skra tka : prečne terase na teh Dobravah kaže jo razvoj voda, ki so pr i tekale z Jelo-vice proti Savi. V dobi vert ikalne erozi je pa j e Lipnica ločila nivo, ki je bil v s tare jšem di luvi ju enoten, na njegova današn ja dva kosa: na Dobrave in na teraso pr i Češnj ici in Rovtah. Dobravsko teraso obda ja na savski strani strma konglomeratna stena, ki je na lipniški strani p rece j položnejša. Koliko j e konglomeratno gradivo Dobrav v zvezi s pliocenskim vravnavan jem Jelovice, se ne da reči. Kako j e z nepropustno osnovo na Dobravah? Omenili smo že, da ni v glo-bokem. Razmere kažejo, da j e v Zgornj i Dobravi globlje kot v ostalih dveh Dobravah. V Zgornj i Dobravi i m a j o namreč samo kapnice, v Srednj i Dobravi pa naletimo na vodnjake . V Spodnji Dobravi je, nasprotno, horizont studencev, in sicer kakih 10 m pod površino. V Srednj i Dobravi so pri Bod l j a ju namerili samo 8 m in prišli do vode, prav tako pr i Fernanu v Srednj i Dobravi . Vode ima jo tu obilo. Talna voda odteka na obe strani. Tako i m a j o p rece j stu-dencev v Mišačah (velik studenec pri Cimpermanu), vodnjake pa imajo le kak ih 5 m globoko. Ima jo pa vodo tudi na lipniški strani (že omenjeni r o j studencev pod Spodnjo Dobravo). Močen studenec izvira pr i Bohincu na Borštu pri Kamni Gorici, in sicer visoko na Dobravah! Nasel ja se drže tu roba prečnih teras; obdelan svet pa j e le okoli naseli j . Na prehodu med dvema obdelanima področjema j e gozd.

Onst ran Lipnice se vleče Cešenjska planota dol do Polšice. Svet okoli Češnjice j e močno razrezan in gravitira proti Lipnici. Jugo-vzhodno od Češnjice dobiva vrtačast značaj, navzdol proti Polšici pa j e pretežno raven. P r e t rga jo ga le posamezne grape, k i gredo v smeri Rovt. Po številnih studencih, ki j ih opazimo okoli Rovt, Pol-šice, Ovsiš in navzgor prot i Dobravcam in Češnjici (»Na kmetih«)

sklepamo, da je nepropustna osnova zelo visoko. Krovni konglome-ratni horizont je to re j le okoli 10 m debel. Za spoznanje globlji so le vodnjaki »Na kajžah« (južni del Češnjice). Poudarim n a j zopet to, da je svet okoli Češnj ice in Polšice močno obdelan. Med obema področjema pa imamo širok gozdnat pas. K nivoju I a spada tudi Besniška planota. To je vrtačasta konglomeratna terasa, vendar na široko obdelana in posel jena. Po planoti teče Besniški potok, ki priča, da nepropustna osnova ni globoko.

Seda j pa si oglejmo erozi jske osamelce na Sorskem polju, ki vsi p r i p a d a j o nivoju I a. To so Velika Dobrava, Smrekova Dobrava in Žejski hrib. Velika in Smrekova Dobrava ležita v neposredni so-seščini Sore. Pomembno zan ju je, da sta bili v dobi visoke terase neposredno raz vodno področje med Savo in Saro. D a j e temu tako, izpr ičuje mnogo dejstev. V prečni smeri (sever—jug) sem našel v Dobravah dva prodna nanosa (sicer ne na jdemo na teh erozijskih osamelcih n i k j e r prodnega nanosa). Eden j e severovzhodno od grape Zabnice, drugi pa j e okoli tako imenovane Jenkove prodne jame, tik pod novo napel janim električnim daljnovodom. Ni pa izključeno, da bi ne naleteli na savski v r š a j tudi drugje , s a j j e znano, da j e savski prod tudi p rece j južne je (ob železnici Trata—Reteče). Do-brave so bile razvodni hrbet predvsem pred dobo savskega vrša ja . Za strat igrafske razmere Dobrav j e poučen profil, ki sem ga dobil na Smrekovi Dobravi, kakih 200m zapadno od kmet i j e »Na Frtic«. Ta prof i l kaže od zgora j navzdol: 6 m ilovice, 1 m prst i mešane s prodom, 1 m r javkas tega proda, % m drobne jšega proda, 4—5 m m a n j spr i je tega konglomerata in končno t rdno spr i je t i konglomerat do sige (do vode).

Velika in Smrekova Dobrava sta poraščeni s smrekami in bre-zami. Ta gozdnati pas pa se danes že močno umika obdelanemu svetu.

Tudi Žejski hr ib sestavlja konglomerat, le kake 4 m debelo zgornjo plast tvori preperelina. Genezo Zejskega hr iba si bomo ogledali v poglavju o n ivo ju I.

Nivo Ib

Ta nivo, ki ga na novo uvrščam k dosedanj i shemi, pomeni prehod od nivoja I a na nivo I (visoka terasa). K n j emu spada ozki f ragment pr i Prezrenju , potem pr i izlivu Tržiške Bistrice, del Ivov-ške gmajne in kote 364 m zapadno od Nasovič. Tudi Požar j e (zahodni del Plane gmajne) in Stare njive (vzhodno od Dragočajne) prištevam sem. K nivoju I b spada še severozahodni del Zejskega hr iba in terase v sk ra jno jugovzhodnem pomolu Smrekove Dobrave p r i Go-ren j i vasi. Nivo j e t o r e j splošen po jav v L jub l j ansk i kotlini. Po-nekod je le bo l j pregib, drugod prava terasa. Gre za bo l j ali m a n j intenzivno bočno erozijo, ki j e v dobi od I a do visoke terase pre-trgala vert ikalni razvoj .

Nivo I ali visoka terasa

Z obravnavanjem nivoja I ali visoke terase začnemo lahko na Ledevnici (537 m), na Bratranici (513 m) in pri koti zahodno od Mošenj 508 m. Tu opazimo, da gre od severa na jug za 29-metersko višinsko razliko. Pripomniti je, da k temu veliko pripomore mo-renska kopa na Ledevnici, ka j t i opaziti je, da brezjanski nivo tega padca nima (485 m). N a d a l j n j a ostanka visoke terase sta sleme se-verno od l jubenske cerkve (478 m), ter pomol pr i P rez ren ju v višini 456—4577 m. Visoka terasa ob Tržiški Bistrici se začne nad Ko-vor jem (510 m), nato pa se vleče na jug proti Britofu (460—450 m). Od severa proti jugu pade to re j za 50—60 m. Okrogelska visoka terasa pada od 410 do 405 m (pomol nad Strževem). Tudi Kranjsko-Sorško pol je j e na splošno ena sama visoka terasa. Na Jeperci do-sega višino 346 m, nad Zbiljami 349 m, p rav toliko meri tudi nivo I v Goričah na desnem bregu Sore. Pirniška visoka terasa meri 346 m.

Podrobna lokalizacija posameznih ostankov visoke terase nam pokaže to-le sliko.

V odseku Ledevnica—Bratranica ima visoka terasa različno geološko osnovo. Od Ledevnice čez Vrben je in t j a mimo Gorice do glavne ceste opazimo morenski material , ki na Seidlovi geološki kar t i Kamniških ali Savinjskih Alp še ni vrisan (13, str. 10). Pod n j i m j e večinoma konglomerat, ki ga opazimo na vzhodni in zahodni strani Ledevnice, na zahodu Mošenj in ob grapi Zgoše. Konglomerat sega na vzhodni strani Ledevnice na jug do terciarnega pomola, oziroma do jase, ki gre vzhodno od Vrben j čez teraso1. Rekli smo že, da ga opazimo tudi južno od glavne ceste. Sestavl ja jo ga debeli prodniki. Ledevnica sicer nima tistih strmih konglomeratnih sten, ki smo jih va jeni gledati p r i konglomeratnih terasah, ježe pa so vendar močno nagnjene. Terasa j e obdelana samo okoli Gorice, d rug j e pa v naspro t ju s sosedno ravnino porasla z močnim smre-kovim borštom. Isto vel ja za Bratranico, (ki j e v glavnem ravna terasa, le na severnem delu ima kopasto obliko, ki n a j bi bila iz morene (13, str. 29). Do tu j e segal t o r e j še bohinjski ledenik. Od-klonili bomo potemtakem Morlota (14, str. 392) in Taramel l i j a (28, str. 224), ki sta podaljšala neposredne učinke glaciacije ob Savi daleč navzdol.

Visoka terasa se n a d a l j u j e v brezjamskem nivoju. Sestavlja ga starejši zasip. Padec ima v smeri zahod—vzhod. Pr i Brezjah j e nižj i kot v spodnjem Črnivcu. Nepropustno osnovo ima do 15 m globoko (v t e j globini pride na piraški strani na dan r o j studencev in to> med hišo Brezje št. 62 in znamenjem). Visoka terasa j e potem ona široka od Kovor ja do Save. V zgornjem delu jo p r e č k a j o številni potoki (Blajšnica, Dunajščica, Mošenik in Kovornik), ki tečejo od severo-zahoda proti jugovzhodu. Po t e j smeri sklepamo, da j ih je Bistrica v dobi s tarejšega zasipa zajezi la in da so prvotno tekli naravnost na vzhod. Kakih lastnih morfogenetskih oblik na svojih bregovih niso

ustvarili. Terciarna osnova bistriške visoke terase je okoli 15 m globoko. (V zgornjem Kovor ju pr i hiši št. 44 . je 14 m globoko-, pr i Ih t e r ju v Žvirčah pa 15 m.) Tudi po ro ju studencev pri Žvirčah skle-pamo, da nepropustna osnova ni globoko. Omenili smo- že, da ima ta terasa izrazit strmec od severa na jug. Med Zvirčami in Britofom je močno zaraščena z gozdom

Sredi nakelske ravnine štejemo k nivoju I t r ikotni fragment, na ka terem stoji Po tokar jeva vila. Na n j e m se prepleta severno-južni in vzhodno-zahodni strmec. Na južni strani, k j e r stoj i vila, j e terasa močno razrezana od suhih grap, a j e brez studencev. Onstran ceste, v smeri proti Udenborštu, preds tavl ja visoko teraso konglomeratni pomol, na katerem stoji s t rahin jska cerkev. Strahinjski f ragment j e bil svoj čas povezan s »Potokarjevo« teraso. Danes se razprost ira med n j ima ilovnati svet nakelske višine.

Na desnem savskem bregu (nad Kranjem) imamo z visoko teraso opraviti le okoli Prezren ja . Lepo razvita j e tudi pod Okroglim, k j e r j e obdelana in ima na sebi zasnutke poznejše bistriške terase.

Na široko se razvi je ravnina vi&Oke terase okrog K r a n j a in pod nj im. N jen del na levem savskem bregu imenujemo K r a n j s k o pol je ; področje na desnem savskem bregu, t j a do Medvod, pa ozna-čujemo pretežno za S o r š k o polje. Prehod v to široko- ravnino tvori svet severozahodno od Kran ja , ki j e fosilno razvodno pod-ročje med Kokro in Tržiško- Bistrico-, k a j t i na n j e m je dobro- -opaziti rahel razvodni hrbet , od katerega po teka jo široke in suhe, pl i tke doline tako na zapad ko-t na vzhod. Na tem ozemlju je ohran jena tudi fosilna struga Rupovščice, ki je v starejši dobi tekla izrazito v južni smeri in se j e šele pri današnjem mestnem kopališču izlivala v Kokro. Kopališče leži v n jen i strugi. Ko pa j e Kokra naredila pr i vasi Rupa zavoj proti zapadu, je obglavila tudi Rupo-vščico in jo pri tegnila nase. Svet severozahodno od K r a n j a je brez prodne na-sipine, globoko prepere l in docela obdelan.

Ravnina visoke terase na levem bregu Kokre in Save ima neposredno ob Kokri po-največ znača j kokrskega vršaja , kaže pa že na k ra tke razdal je velike razlike. Ne daleč, na zapad od Uprave k ran j ske mlekarne naletimo na preperel svet, na katerem se da zabeležiti od zgora j navzdol: pol metra ilovice, pol metra peska in preperel konglomerat. Foaonnu j e t j a do Hrast ja. Neposredno ob savskem bregu med Cirčami in Hras t j em j e konglomerat zelo splaknjen. Proti Prebačevemu ter proti severu in severovzhodu pa ga pokriva več ali m a n j debela prodna nasipina. Že kakih 500 m severovzhodno od Cirč naletimo na prodno jamo-, ki j e 4—5 m glo-boka. Področje kokrškega vršaja , k i smo ga srečali že onstran Kokre med Predosl jami in Ivovško gmajno, se razteza na levem bregu Kokre na eni strani na široko proti Šenčur ju in Plani gmajni , na drugi pa t j a mimo T r b o j do Smlednika, k j e r se že meša s savskim. Svet, na katerem se pisano m e n j u j e t a smrekov bo-ršt in obdelana

površina, ima enakomeren s t rmec n e k a k o od severozahoda prot i jugovzhodu, č e bi ga hoteli p r ikaza t i hipsografsko, bi videli, da gre za t ipičen v r ša j . Nepropus tne osnove n ima globoko. Pr i hiši št. 227 v Š e n č u r j u j e p rodna j a m a (8 m globoko), v ka te r i izvira studenec. P rodna nasipina leži tu neposredno na nepropustn i osnovi. V Šen-č u r j u pr i Cene tu i m a j o 10 m globok vodn jak , pr i hiši št. 29 pa 8 m. Šenčurski p rod j e p r e c e j p rs ten in j e kot tak zelo dober za zidavo in omet. Je p r a v o nasp ro t j e »poliškemu« produ, k i j e zelo* čist, »požre« zato vel iko apna in j e dober za beton. Več ja h id rogra f ska žila tega ozemlja j e Šenčurski potok. Potok, ki kaže v svo j em režimu močno neposredno odvisnost od dežja , izgine v t a k o imenovani Lev-čevi jami , t ik j užno od Šenčur ja . Dok le r niso umetno posegli v n j egov tok, j e t eke l površ insko še daleč na j u g skozi Voklo. Še z d a j vpl iva na vodnatost tal v Voklem in Vogl jah ter se podzemel jsko od teka pod P iano g m a j n o prot i Zapoški dolini. V Voklem j e k a k a 2—3 m globoka p rodna jama, ki kaže na znatno p o j e m a n j e proda v pr imer i s Šenčur jem. Tudi pr i L i k o z a r j u v Voklem št. 31 je, k a k o r t rdi gospodar, pod p rodom kmalu mastna ilovica. Toda že kak ih 100 m od tod prot i zahodu (pri hiši št. 25) j e p rodna nasipina okrog 20 m debela. Razmere t o r e j kažejo , da se skozi Voklo vleče kak ih 200 m širok i lovnat pas, in sicer v smeri sever—jug. Ravno p o n j e m j e n e k d a j tekel Šenčurski potok prot i j ugu . Menim, da gre na pod-roč ju Voklo—Voglje—Šenčur za več ali m a n j razrezano s ta ro je-zersko površino.5 Ta j e deloma pokr i t a s prodom, tu in tam pa sega ilovica p r a v do površine. Iz n j e so nekoč izdelovali opeko. Svet med Voklom in Vogl jami ima za k rovno plast le okoli 0,7—1 m proda. V sami vasi Vogl je i m a j o do 4 k l a f t r e globoke vodn jake . Zanimivo je , d a v severnem obrob ju vasi še p r e v l a d u j e prod, venda r v ne-znatni debelini , pr i novi Do l ina r j ev i hiši j e p rodna jama, k j e r namer imo lahko le %—1 m proda, s p o d a j pa j e že ilovica. D r u g j e v vasi pa sega ilovica p r a v do površja . 6 V zahodnem de lu vasi, imenovanem Krakovo, nale t imo na m a j h n o b a r j e (Vuža), ki i zp r iču je nepropus tnos t ilovice.7 Voda p r i t eka v b a r j e neposredno iz tal , izvir j e pod vodno gladino. Vuža j e globoka do dva me t r a in obraščena z b ičev jem (visoka, debela in os t ra t rava) . Mehka in i lovnata osnova pod Vogl jami p r i h a j a do izraza v r ah lo valovitem svetu, ki se razteza p r a v t j a do P lane gmajne . V n j e m p r i č a j o široke p l i tke suhe doline o s tarem h id rogra f skem omrež ju . Pač pa ima svet od Vogel j p ro t i Brn iškemu potoku še izrazi to ravninski znača j , znamenje , da prot i vzhodu še p r e v l a d u j e prodna nasipina. Debe le j ša plast se vleče s šenčurske s t rani prot i Brnikom. T a k o i m a j o v Bi l j ah d o 15 m

5 Domnevam, da gre okoli Šenčurja za zajezitveno jezero iz dobe sta-rejšega zasipa.

6 Domačini se pritožujejo čeznjo, da jo je treba preveč gnojiti in da škoduje drevju. Tu je dobra letina takrat, kadar je suša.

7 Na Kranjskem polju je marsikje voda odločilno vplivala pri na-stanku naselij.

globok v o d n j a k . Smer Šenčur—Brnik i j e izrazi ta smer v r ša ja , gre namreč za močen padec ravnine od severozahoda prot i jugozapadu .

Na vsem tem področ ju se p rep le ta t a smrekov boršt in obdelan svet. Le-ta j e p redvsem okoli nasel i j , n. pr . okoli Vok l j a in Vogelj . V smeri prot i vzhodu in j ugu s m r e k a vedno b o l j izginja , na n j e n o mesto pa s topata borovec in breza . T o j e lepo vidno* v gozdnem pasu med Vogl jami in Brniki . Nekol iko m a n j ras te tudi hras t . Vzhodno od vog l j anske g m a j n e se razpros t i ra svet t r avn ikov in pašnikov, k i po plodnosti ni r avno na jbol j š i . 8

T a k o srno prišli na področ je Brniškega potoka, oziroma Cerk-l j a n s k e r eke na severu. Tud i t u tvori površ insko plast večinoma prod, le ob samem po toku gre za ož j i i lovnat i pas. V r š a j a C e r k l j a n -ske r eke in Kokre se p rep le ta j užno od Spodn jega Brn ika in Vopol; t a n k e plasti p roda se v leče jo p r a v do severovzhodnega konca P lane g m a j n e in d a l j e prot i L o k a r j e m . V gozdu j u ž n o od omen jen ih vasi nale t imo tu in tam še na pl i tke p rodne jame.9 V podrobnem so r azmere nas l edn je : zahodno od Zgorn jega Brn ika imamo 3—4 m globoko jamo, dočim v o d n j a k i dosega jo razl ične globine; t a k o p r i Volku v Zg. Brn iku 21 m, pr i J e r a j u 26 m, na splošno pa so v vasi globoki od 13—15 m. P r i Bar le tu v Sp. B r n i k u so namer i l i 18 m, v Vopolah p a i m a j o od 16—20 m (pri S a m o t a r j u 16 m, pr i hiši št. 4 celo 24 m). Značilno za vopolske v o d n j a k e je , da ima jo v deževnem času od 10—11 m vode, ob suši p a zelo malo. Vzroke iščemo v slabo n a g n j e n e m s ta re j šem re l ie fu o b C e r k l j a n s k i reki , oziroma v denu-dac i j sk ih sledeh iz s tarodi luvia lnega časa. Omenit i je , da so pr i k o p a n j u v o d n j a k o v naletel i n a konglomera t .

Vzhodno od Spodn jega Brn ika in Vopol se razpros t i ra t j a do Komende, Most in L o k a r j e v p rav i i lovnati pas, b r ez k rovne prod-nine. Ta predel j e v v s e j širini obdelan.

V sklopu morfološko tako homogenega sveta, ko t j e r avn ina od K o k r e do Pšate, ob ravnavam tud i podo l j e Brniškega potoka. To podal j e j e p r e c e j n i ž j e od n ivo ja I, zato ga Ilešič (6) morfološko pr iš teva k IV. fazi. T o j e to l iko b o l j pravi lno, ako upoštevamo, da imamo tu opravit i z geološko povsem drugačno podobo kakor v vzhodnem i lovnatem prede lu K r a n j s k e g a po l ja . V dolini Brniškega potoka nale t imo namreč na več met rov debele plasti proda, ki j ih v b l i žn jem kompleksu visoke terase ni. Razmere pr iča jo , da j e Brniški potok v svoj i di luvialni fazi nekoliko razrezal ta kompleks in da j e svojo dolino v dobi kamniško-bis t r i škega v r š a j a nasul z las tno prodnino. Kamniška ravn ina j e b i la vseskozi n jegova ero-z i j ska osnova. Pog le jmo konk re tne r azmere o b t em potoku! V La-hovčah so v o d n j a k i globoki od 22—24m (spodaj j e konglomerat) .

8 Zemljo zahodno od Brnikov imajo za zemljo tretje vrste, ono v smeri proti Pšeni polici pa za prve vrste.

9 Prod s Kranjskega polja leži torej neposredno pred lokarskimi grapami!

V Nasovičah so namerili le 14 m (pri hiši št. 16), ne daleč stran (pri hiši št. 26) pa 15 m. Na Bregu št. 10 i m a j o tudi 15 m globok vodnjak. V Nasovičah so pod ilovico našli b la tnat prod, na Bregu pa kon-glomerat. Tako smo bežno pregledali visoko teraso od Kokre do Pšate.

Preidemo na jug od Plane gma jne v svet, ki sega od Hraš t j a do Vodic in nas vodi na Skaručensko polje. Imenovali bi ga Zapoška dolina. Razvodno sleme med1 savskim in skaručenskim vodnim omrežjem j e že vzhodno od Sv. Valburge. Zapoška dolina (podolje) zbira vodice s Plane gmajne in Smleškega hriba. Te vode se potem v rahlem strmcu pomikajo prot i Repnjam. Tu se razcepi dolina v dve suhi plitki dolini, ki imata vodo le ob deževju. Nepropustna osnova Zapoške doline leži zelo globoko. V Hrašah j e 16 m pod površjem (spodaj j e kake 4 m labore), v Zapogah do 24 m, v Torovem in Pustincah pa spet okoli 20—25 m. Proda v vse j t e j dolini ni; gre le za peščeno ilovico, ki je večinoma nanos s Smleškega hriba. Dolina se konču je pri Vodicah. V Vodicah vlada glede na globino talne vode neka dvojnost. Zahodni del Vodic vsebuje »zapoški« element (globoki vodnjaki) , vzhodni del pa nosi že pravi pečat Skaručenjskega polja . Pr imeri : na zahodnem delu (pri Koželju) je vodnjak globok 25 m, pri hiši št. 142 pa 21 m. V vzhodnem delu Vodic pa so vodnjak i globoki le kakih 9 m. Jugovzhodno pod vas jo je prodna jama, v kater i izvira studenec. Tu je prodna nasipina 3 do 4 m debela in leži neposredno na glineni osnovi, in sicer na tisti glini, ki smo jo opazili že v profi lu pri Loikarjih. Videli smo, da tvori krovno plast glini konglomerat, ki je od Vodic do Skaručne, po sredi polja, široko denudiran. V to erozi jsko podolje je bil pozneje nanešen prod s Kranjskega pol ja . Rekli smo, da obstoji možnost, da j e dospel sem po lokarskih grapah. Skaručenski prod bi bil potemtakem k ran j sk i s tarejši zasip, le da ima na Skaručenskem pol ju sekundarni značaj . Domnevam, da j e bil sem nanesen po dobi vert ikalne erozije Lokar jev . V tem smislu predstavl ja tudi mlajšo diluvialno fazo na Skaručenskem pol ju in zato ga Ilešič uvršča (6) v IV. nivo ali nivo mlajšega zasipa. Vendar gre za prodni predel le v s rednjem nižjem pasu, ki ga obda ja z obeh strani s tarejši zasip (konglomerat). IV. nivo o b d a j a na vzhodu rahlo sleme v smeri sever—jug; to sleme je posebno izrazito zahodno« od Vesce, še bo l j pa pr ide do izraza na pomolu vzhodno od Skaručne, k i ga ozna-ču j e jo z imenom »Na Gmajnici«. Ker imamo pred sabo« celotno problematiko Skaručenskega polja, kaže že tu na kra tko karakter i -zirati tamošnj i IV. nivo. Ta del ravnine j e ves iz proda. Prod opa-zimo že pri Vodicah, da l j e jugozahodno od vasi Bukovica (2—3 m visoka prodna jama) in v vasi Polje . Pr i Majneku so n. pr. kopali 3 m globoko in prišli že do vode. Prod leži tu neposredno na ne-propustni osnovi. Sama vas Skaručna in del R e p e n j pa ležita na nivoju visoke terase. Pr i Polačku v Skaručni ima jo 9 m globok

vodn jak , enako globino dosega tudi pr i Lonča r ju . Pod 3—4 m grum-peža so naletel i na konglomerat , ki ga opazimo tudi ob bregu Ska-ručenskega po toka (6, str. 154). Ta konglomera t imam za ekvivalent P lane g m a j n e in vmesnega hor izonta pr i L o k a r j i h . Svet med Ska-ručno in G m a j n i c o j e močvirnat . Vode Skaručenskega po l j a zbira Dobrava , k i se izliva v Gameljščico. Razmere kaže jo , da se j e D o b r a v a p red dobo mla j š ega zasipa izl ivala naravnos t v Savo in d a j o j e šele mla j š i savski zasip odrinil p ro t i Gameljščici . Zato imamo danes južno od P o v o d j a nizek, močvirnat svet — plod savske zajezi tve .

Ogledat i si moramo še svet med Vodicami in Mostami. T o j e š iroka, rah lo n a g n j e n a dolina, k i j e deloma obdelana, deloma pa poras la z gozdom. Ima pr ib l ižno isto absolutno višino kot Zapoška dolina. Tudi po širini sta si zelo podobni. P r e d sabo imamo t o r e j dobro o h r a n j e n f r agment visoke terase, ki po svojem strmcu gravi-t i ra p ro t i Mostam. Za osnovo ima debele plast i ilovice.

Naša naloga je, da si ogledamo še svet zahodno od P lane g m a j n e t j a do Sore. Razvodni predel med savskim in skaručenskim omrež j em vzhodno od Sv. Va lpurge smo že omenili. Od tod se vode p r e t a k a j o na zahod prot i Savi. Nepropus tna osnova visi od Smleškega hr iba proti Savi, in sicer v naslednjem redu: p r i Sv. Valpurgi imajo p r i Kolencu v o d n j a k 3—4 m globok, pr i Treskavcu 12 m, p r i Golt-n a r j u 13 V? m, pr i Jak lu 14 m, v g radu pa j e v o d n j a k globok 24 m. č e p remot r imo r azda l j o do Save, vidimo, da j e padec zelo močan.10

Levi savski b reg od Prebačevega do Smlednika pa ima tole podobo: p rodna nasipina visoke terase, k i j o uvršča A m p f e r e r (1) v pred-glacial, se vleče od severnega dela Prebačevega dol do Smlednika. Neposredno ob Plani g m a j n i j e v tem pasu deloma konglomerat , deloma i lovnata prepere l ina . E n a k o osnovo n a j d e m o v vzpetini, na ka te r i s toj i t r b o j s k a cerkev. V s r edn jem delu tega podolžnega pasu (Prebačevo—Smlednik) p a j e na debelo naložen prod. Opazimo ga v prodni j ami pr i t r a n s f o r m a t o r j u v T r b o j a h in v prodni j ami vzhodno od Košar j a v Mošah. Na d ragoča jnskem nivoju , ki j e za s t o p n j o n iž j i od t rbo j skega , pa j e p rodna površina zelo t anka . V eni od svojih erozi jskih faz j e Sava tu odnesla prod (več o tem v nasled-n j e m pog l av ju : Nivo II in III). Pod teraso, na ka te r i s toj i vas Sv. Valburga, j e n a j p r e j ilovica, toda čim b o l j g remo prot i Savi, tem b o l j se u v e l j a v l j a prod. M e j a med ilovico in p rodom j e vidna že v razporedi tv i k u l t u r : na ilovici j e t ravnik , n a p rodu pa polje, Ilovica se vleče od Sv. Va lburge p r a v do hiše št. 62 v Smledniku, k j e r j e do 3 m globoko še sama ilovica. Na v rhu smleškega k lanca pa na-let imo že n a kak ih 6 m globoko p rodno jamo. Tu leži prod nepo-s redno na nepropus tn i osnovi. Šele ob Savi navzdol, v smeri prot i Smledniku, z a m e n j a p rodno nasipino konglomerat , ki leži na mehkih ol igomiocenskih plasteh (22). K a k o j e sicer z nepropus tno osnovo

10 Ni čuda, da pravijo tu ljudje, da so vedno brez vode.

ob tem savskem bregu? V Hras t j ah j e le en v o d n j a k m še ta j e 32 m globok. Medtem k o v H r a s t j a h s tudencev ne opazimo, j i h p r a v lepo vidimo v Prebačevem pod hišo št. 50, pod v a s j o Z e r j a v k a in tudi nekol iko vs t ran pr i Bašetu. Pod T r b o j a m i j i h ni. P r ide pa voda zopet na dan pod Mošami in pod Košar j e m (izven vasi). Tudi p r i D r a g o č a j n i izvira n e k a j s tudencev. Ti izviri so t ik nad savsko gladino. Na desnem savskem bregu j e več s tudencev; i zv i ra jo p r ece j visoko nad Savo. Na Bregu pr i K r a n j u izvira s tudenec že kak ih 15 m nad vodo, in sicer pr i Ml ina r ju . P r e c e j niže se p r ikaže na dan v P r a š a h pod Jur jevcem. Tudi v Mavčičah in n a Podreči so, in sicer t ik nad Savo. Vendar so v o d n j a k i tu p r e c e j globoki, v Mavčičah pr i Mervcu 30 m, p r a v toliko na Podreči (pri Janezu in Rešku). Rekli smo že, da nepropus tna osnova prot i zahodu pada. Na Mej i št. 39 j e v o d n j a k 40 m globok. Pod p e d j o prepere l ine j e pr ibl ižno 3 m proda, a potem do vode sama »labora«.11 P r i bivši gostilni »Na Gaš te ju« j e v o d n j a k 38 m globok. P r i železniški čuvajn ic i Žabn ica—Kran j so pr i k o p a n j u v o d n j a k a nameri l i 46 m. Neposredno ob desnem savskem bregu sega konglomerat povsod od Dru lovke do Jame p r a v do vrha . N j e g o v a površina, k i jo pr iš tevamo k n ivo ju II—III, j e polna grobel j . G r o b l j e so v smeri Save. Domnevam, da so to e roz i j sk i os tanki iz dobe, k o j e Sava p r e h a j a l a iz n i v o j a I v dobo ve r t ika lne e roz i je (k f o r m i r a n j u kan jona) .

V zahodnem delu ravnine vst ran od Save in prot i Sorskemu po l ju so razmere nas lednje . V Stražišču št. 50 j e v o d n j a k 15 m glo-bok. P r i k o p a n j u so našli i lovico in grumpež. Vzhodneje , na pol ju , j e pa že prod. Ta lne razmere so b is tveno d rugačne na zahodni strani, k a k i h 200 m od Stražišča. Tu j e že po 3 met r ih voda. V Zg. B i tn j ah je p r i Tinetovem Jožetu v o d n j a k globok 20m, sicer se pa drži n j i h globina ob biten j sk i cesti 12—18 m. Vzhodno od vasi nalet imo na p rodno jamo, k a k i h 500—600 m od tu na zahod pa p r idemo že p o šestih met r ih do vode. Tu opazimo, da j e nepropus tna osnova nag-n j e n a v smeri Stražišče—Loka. V Spodnjem Bi tn ju so v o d n j a k i globoki okoli 16 m (pri hiši št. 17). K a k o pa v Žabnici? Pr i hiši št. 55 j e t a lna voda 21 m globoko; z g o r a j j e grumpež, potem šibek vodni horizont, do p rave nepropus tne osnove pa je še 7 m ilovice.12 Vzhodno od Zabnice j e p rodna jama, zahodno od vasi, »Na Šutni«, pa j e voda le 2—3 m pod površ jem. Tu i zv i ra jo tudi studenci. Za samo vas Zabnico j e omeniti , da ima v o d n j a k e zelo razl ične globine. P r i hiši št. 18 i m a j o 10—12 m globok v o d n j a k . D a l j e na j u g u so značilne razmere p r i vasi Tra ta , k i s to j i podobno kot Vodice na t leh z dvo jno morfogenetsko osnovo. Južni del vasi ima zelo g loboke v o d n j a k e ( južno od predi ln ice po 26 m, p r i hiši št. 13 34 m, p r i Rešku 23 m), severni del pa ima, nasprotno, zelo pli tke, le 5—6 m (severno od predilnice). Podobne razmere so v G o r e n j i vasi. Razl ika j e le v tem,

11 Vodnjak so kopali eno leto. 12 V ilovici so dobili štore in storže v nedotaknjeni legi.

da j e tu s k r a j n i jugovzhod zelo plitev.13 Vzhodno od Vigredi nale-t imo na vodo po 4—5 m. Na severu pr i novi hiši zahodno od k m e t i j e »Na F rtič«, p a j e v o d n j a k globok okoli 24 m. S t ra t ig rafske razmere Smrekove Dobrave p r i t e j hiši smo navedl i že na drugem mestu.

Samo Sorško pol je , ki ga v glavnem š te jemo k visoki terasi, kaže več erozi jskih , oziroma akumulac i j sk ih faz. P rvo tn i akumulac i j i s t a re j šega zasipa (današn jega konglomerata) j e sledila faza la te ra lne erozi je , k i j e zapusti la erozi j ske osamelce (I a). F ragment i visoke t e rase iz te dobe so predel , ki se vleče jugovzhodno od Jame ter potem zahodno od Mavčič in Podreče s k o r a j do Ze jskega hr iba ter svetuško po l j e jugovzhodno od Zejskega hr iba . Vse to področ je j e brez p roda in močno prepere lo . Od m l a j š e faze ga p r a v dobro loči ježa, k i teče od Jame in gre potem jugozahodno od Mavčič in Podreče d a l j e prot i j ugu . Nad Zejsk im hr ibom j e močno deformirana . Južno od h r iba pa se vleče lepa te rasa v smeri seve r—jug od Že j do Svet ja . Domnevam, da gre v vsem p rede lu od Jame do Sve t j a za enotno s taro teraso, ki j e nas ta la na t e d a n j e m levem savskem bregu. Terasa Že je—Svet je bi bi la t o r e j del t e terase, ne pa delo Sore, k a k o r t rdi Rakovec (24), niti delo k a k e g a sorskega pr i toka z leve, kako r domneva Ilešič (6). Vsa ravn ina pod ježo Jama—Svet je , to se p rav i t ist i del Sorskega po l ja , k i j e danes pokr i t s prodom, j e t o r e j delo ponovne l a te ra rne erozi je , ki p a j e za j e l a mnogo ožje področ je k a k o r v svoj i s tare jš i fazi . T a k r a t j e bi lo konec t is temu vel ikemu razmahu Save, ki j e pusti l s ledove v vse j L j u b l j a n s k i kotl ini (brez-j ansk i nivo, n ivo Kovor—Britof , svet od Brni kov t j a do Komende in Most). To drugo e roz i j sko fazo zasledimo tudi na K r a n j s k e m pol ju , povsod tam, k j e r j e savski in kokrsk i v r š a j . Tek terase nam kaže, d a j e Sava v n j e j us t reza joč i d rug i fazi e roz i je tekla od Brega in D r u l o v k e do Sve t i j i n Goric pr ib l ižno v isti smeri, k j e r j e t ek la še v zgo rn j em terc iaru , k a k o r smo videli iz p reg leda nepropus tne osnove, k i kaže tu s taro p redkonglomera tno dolino. Imela j e skromen padec, k a r lahko ugotovimo, če p r i m e r j a m o debelino prodnega nanosa v vasi Me ja (40 m p rodne nasipine) z debel ino p rodne plasti v vasi Graben p r i goriški papi rn ic i (prodne j a m e so tu globoke le okoli 8 m).

Drug i erozi jski fazi j e sledila ponovna akumulac i j ska faza, faza savskega in kokr skega v r š a j a . P rod j e tokra t napolni l vso dolino, k i j e bi la izobl ikovana tudi prot i Škof ji Loki. P r i vsem tem produ gre za s ta re j š i zasip, k i ga n a j d e m o tudi v Loki (na n ivo ju vojašnice, n e k a k o v smeri mesta). Temu p rodnemu zasipu je sledila t r e t j a e roz i j ska faza, k o j e Sava znova preš la iz bočne v globinsko erozijo. T e d a n j e dno savske doline j e terasa , ki j o v celotnem te rasnem savskem sistemu označu jemo kot II—III nivo. Teraso o m e j u j e j o na desnem b r e g u ježa Šmar tno—Jama, na levem pa ježa , ki- gre p r i

13 Mehka miocenska osnova (22) je tu bliže Sori. Ustavila je prodiranje starejšega nasipa proti jugu.

Kožar ju v Mošah t j a prot i P o ž a r j a m (vzhodno od Dragoča jne ) ter t ik p red cesto Smlednik—smleški most zav i je prot i Savi; t am j e močino denudi rana . T a te rasa ima malo p roda na sebi. V t e j e roz i j sk i fazi j e bil t o r e j savski in kokršk i v r š a j na globoko erodi ran , a to le v ož j em pasu. Sava se j e v t e j dobi iz smeri Breg—Svet je pres tavi la pr ibl ižno v d a n a š n j o smer, ne da bi podrobno vedeli z a k a j in kako. Kmalu na to so preš le Sava, Kokra in Sora k ob l ikovan ju današn jega k a n j o n a . To j e četr ta faza ve r t i ka lne erozije.1 4

Kran j sko-so r ško po l j e t o r e j ni homogena morfogenetska enota, č e ga š te jemo k visoki terasi , moramo to razumet i le relat ivno. Ne gre za eno samo morfološko teraso, nit i za enoten zasip. P r a v a visoka t e rasa v ož jem smislu j e le oni f r agmen t od Jame do Podreče in od Ž e j mimo Sve t i j do Medvod. Os ta la r avan pr ipada mla jš im, s pro-dom zasutim fazam. Razl iko med p r a v o visoko teraso in mla j šo p rodna to fazo dobro vidimo tudi v ku l tu rn i geograf i j i . P r v a j e po-vsod k r e p k o nase l jena , zlasti v vel ikih obsavskih vaseh. Na d r a g i je s icer mnogo p o l j a in le deloma hras tov log, toda nase l j a se j i zaradi p o m a n j k a n j a vode izogibl je jo .

O d ostal ih f ragmentov visoke t e rase v L j u b l j a n s k i kotl ini j e pomembna še terasa, na ka t e r i s t o j i j o vasi Ver je , P i rn iče in del Vikrč. Ses tav l ja j o večinoma prod, k i ga j e tem več, čim b o l j gremo od n ivo ja I a prot i robu n i v o j a I. K a k o pada nepropus tna osnova pod te terase? Čim b o l j gremo od P i rn ič prot i Vikrčam, tem globl je je. V Zgorn j ih P i rn ičah št. 65 in pr i Mihovcu ima jo le okoli 5 m globok v o d n j a k . V Zgorn j ih P i rn ičah izvira pod tem n ivo jem tudi m a j h e n studenec. Samo vas pa deli na dvo je g lobl ja grapa, znamenje , da je nepropus tna osnova zelo blizu. Vzhodneje , pr i hiši št. 140, j e vodn jak globok 8,5 m.

Tud i i lovnati nivo pr i Kosezah spada k n ivo ju I. K visoki terasi navadno pr iš tevamo še i lovnato t e raso na vzhodnem obrob ju Kam-niškega po l j a od Volčjega po toka in R a d o m e l j t j a do P revo j . (6, str. 165.) Te ra sa j e š i roka in poras la s smrekovim gozdom, le pr i R a d o m l j a h j e intenzivno obdelana. V P r e v o j a h vidimo, da ima ta n ivo nep ropus tno osnovo zelo globoko. V vasi j e 22 m globok vod-n j a k . I lovnat i nivo I a in I s ta v L j u b l j a n s k i kot l ini t o r e j le f rag-men ta rno zastopana. Drž i t a se o b r o b j a h r ibov ja , podobno kakor v Radovl j i šk i kotl ini (n. pr . p r i vasi Dvor) .

Nivo II.

Nas ledn j i (II.) nivo ima v L j u b l j a n s k i kotl ini povečini akumu-laci jski znača j . Gre za n a j s t a r e j š o in obenem n a j v i š j o wiirmsko ravnino p r i nas. Razvi ta j e v Radovl j i šk i kotl ini in na L j u b l j a n s k e m po l ju . V Radovl j i šk i kotl ini teče n j e n a ježa pod Vrbo, Studenčicami

14 Tako jo na splošno imenujejo v geomorfološki literaturi o Sorskem polju.

in Hrašami . Od tu prot i vzhodu j e močno denudirana, 1 5 vendar se n a d grapo Šmidol n a d a l j u j e v izrazit i terasi , ki j e okoli 10 in visoka. P r o d v n j e j j e povsod lepo sort i ran. Zanimivo je, da ponekod v t e j te ras i t a lna voda ni globoka. T a k o j e v Vrbi 5—6 m globoko, po-dobno v Hrašah. Toda če p r e b i j e m o horizont, u ide voda v g lobl je plasti . G r e t o r e j za dva ta lna horizonta. Zgorn j i (v globini 8 m) j e p r e c e j tanek. Domnevamo, da gre pr i tem zgorn jem horizontu za l imnične sedimente iz d i luvia lnega časa, iz dobe p red mla j š im za-sipom, s a j leži mla jš i zasip na n j ih . Na L j u b l j a n s k e m po l ju j e nivo II nivo neizrazi te terase, ka t e re ježa teče j u ž n o od Tomačevega v smeri Stožic in d a l j e na jugovzhod. II. in III. n ivo imata t o r e j v L j u b l j a n s k i kotl ini za osnovo pre težno sipek prod.

Med Radovl j i ško kot l ino in L j u b l j a n s k i m p o l j e m naletimo- samo na f r agmen te omenjen ih dveh n ivojev , vrezane v konglomera t visoke terase, odnosno n ivo ja I. Te konglomera tne terase, k i j i h n a j d e m o v savskem, kokrskem in sorškem kan jonu , so vmesna s topnja (II—III) med visoko te raso (I) in mla j š im wii rmskim nivojem. Pr i -č a j o nam o tem, da se j e Sava v dobi nas tanka n ivo jev II—III zgora j in s p o d a j vrezavala v prod, v vmesnem predelu , med Radovl j i ško kot l ino in L j u b l j a n s k i m pol jem, pa j e pr ičela oblikovati svoje da-n a š n j e tesni. Nivo III v k a n j o n u j e ekv iva len t v n i v o j u III na obeh ravninah. Nivoja II—III se že pod Brez jami s t ap l j a t a v enega (III).

Nino III.

V Radovl j i šk i kotl ini ležita na n j e m Lesce in Radovl j ica . P rav do savske tesni sega j u ž n o od vasi Breg in v Radovl j ic i (13, str. 134; 6, str . 135). Na desnem b regu m u ust reza vsa ravn ina med Zasipom in Rečico te r do ceste Lesce—Bled. Tud i tu sega n e k a j časa do da-n a š n j e savske doline. Vas Bodešče s toj i na n j em. Kor i tno pa leži za s topn jo niže (IV. nivo). Na levem bregu s to je na n ivo ju III Mošnje, p r ipada ta m u pa še k lanec nad Velikim Dobr im po l j em in nivo jugo-vzhodno od b r e z j a n s k e I. terase. Posebno m a r k a n t e n j e f r agmen t III. te rase med Struževim in K r a n j e m ( k r a n j s k i drevored) ; ves s tar i K r a n j leži na n j em. Ob Kokr i j e ta nivo zelo razvi t : jugo-vzhodno pod Preddvorom, d a l j e pr i spodnj ih hišah Tupa l ič in pr i Br i tofu (2—3 m pod ravnino). Na n j e m leži tudi spodnj i del vasi Rupa . Ob Savi navzdol j e to terasa , na ka te r i s to je vasi Dru lovka . Breg in del vasi Jama, na levem bregu pa predvsem D r a g o č a j n a . Na desnem bregu j e omenit i us t rezni n ivo pod Podrečo, k j e r pomeni vmesno s topn jo med IV. in I. n ivo jem. Ob Sori je posebno izrazit na levem bregu med Godeščami in Retečami ter še p r e c e j nap re j , do Vigredi v G o r e n j i vaisi. Na L j u b l j a n s k e m po l ju kaže n jegovo razpros t r an jenos t terasni rob, ki gre od Po l j an pr i Šentvidu mimo vodovoda v Klečah prot i Stožicam. Potem se po jav i spet jugovzhodno

15 Vpliv erozijskega delovanja Blatnice.

10 Geografski zbornik 145

od Tomačevega, gre mimo šmartinske cerkve in n a d a l j u j e svojo pot mimo letališča proti jugovzhodu; na levem bregu pa gre v smeri od Podgorice k sotočju Pšate in Kamniške Bistrice.

Nivo IV.

Hipsografske razmere tega nivoja so naslednje. Njegova višina pojema od Brega (pri Žirovnici 510 m), proti Radovlj ici (477 m). Pod Mošnjami ima absolutno višino 471 m. Nakelski nivo je pod Pristavo 510 m, pri znamenju severovzhodno od Križev pa 508 metrov visok. Malo niže, v vasi Breg, ima nivo IV 500m višine, v spodnjem delu Kovor ja 495 m, pod Dolenjo vasjo 431 m, nad Struževim pa so na-merili 370 m. Podobna višina (385 m) j e tudi v nivoju pod cesto Rakovica—Besnica, 380 m pa pri vasi Sv. Jošt. Pod Primskovim ima nivo IV — 377 m, v Trbojah nad 345 m, v Mavčičah 345 m, v Podpeči 343 m, v Zgornj ih Pirničah pa 330 m. O b Sori so razmere naslednje-pri Stari Loki 362—358 m, pr i Godešiču 350 m, v Preski 332 m, na medenskem plancu 324 m, v samem Mednu 332 m, zahodno od Ga-mel jnov pa 309 m. Pr i Kamniku, in sicer v Zdušah, imamo za nivo IV višino 400 m. Za zgornji del L jub l j anske kotl ine ve l ja na splošno, da j e nivo IV. kakih 10—15 m pod nivojem I. Drugače j e seveda v spodnjem delu L jub l j anske kotline, k j e r je razlika med posamez-nimi nivoji znatno manjša.

V podrobnem d a j e lokalizacija IV. nivoja naslednjo podobo: Zelo je razvit v Radovlj iški kotlini, in sicer na obeh straneh

Save. Na levem bregu stoji na n j e m posta ja Lesce, na desnem pa je to predel od Bleda do Koritnega. To j e obenem tipična morenska pokra j ina o kater i so p rece j že pisali (13, str. 20; 6, str. 135). Nivo IV. se potem vleče pod Mošnjami, k j e r j e v celoti obdelan. Veliko bo l j razvit pa j e v predelu Velikega in Malega Dobrega pol ja . V ozkem pasu je ohranjen tudi jugovzhodno pod Ljubnem.

Podrobneje j e t reba pregledati nivo IV. ob Tržiški Bistrici, k j e r j e znan pod imenom »nakelski nivo« (6, str. 144). Njegova široka ravnina ima velik kul turnogeografski pomen, s a j zavzema na-kelsko, s t rahinjsko in kr ižko polje. Z nakelskim nivojem se je do seda j na jveč u k v a r j a l Wentzel (33). Zdel se mu j e prikladen, da n a n j aplicira morfološke teor i je A. Pencka (15, str. 2, 4, 5, 65, 67, 68, 69, 134, 142, 319). Nakelski nivo j e po Wentzelu (23) in Ilešiču (6) mlajš i zasip, prod iz wiirmske dobe. Konkretno so razmere nas lednje : V Sebenjah št. 2 imajo 9 m globok vodnjak, ki leži v prerezu oa vrha do tal v sami ilovici. V Zgornjih in Srednj ih D u p l j a h so podobne razmere. V deževnem času vdira voda v klet Kuhar j eve klavnice. V Srednj ih Dup l j ah pr i hiši št. 45 ima jo 8 m globok vodnjak . V n jem j e zgora j ilovica, spodaj pa prod. Ilovica j e nanesena z Udenboršta. Na površ ju se prikaže prod šele pri Zadragi. To dobro opazimo med Zadrago in Zgornjimi Dupl jami , k j e r vodi čez potok Zadrago majhen

cestni in železniški most. Tu opazimo v profi lu zgora j kakih 8 m proda, pod n j im pa t a k o j mehke, nepropustne plasti. Pogled v bi-striški prod nam nudi tudi Rančeva jama v Zejah. Rekli smo, da j e to prod bo l j prsten kot oni v poliški jami. V predelu med Udenbor-štom in »Potokarjevo« teraso j e sam ilovnat, močvirnat in t ravnat svet ki ga prečka neznaten potoček. V St rah in ju na jdemo zgora j prod, spoda j pa opoko. Na splošnem smemo trditi, da ima vzhodno obrobje nakelskega nivoja bo l j ali m a n j debelo plast prodnine. Obra tno j e na južnem in zapadnem obrobju . V nakelski jami so prišli do vode po 32 m, j ama sama pa je globoka kakih 12—14 m. Pr i Španu v Naklem ima jo sko ra j 50 m globok vodnjak! Stara nepro-pustna osnova diluvialne Bistrice leži zelo globoko. Razmere kažejo, da j e bil stržen t edan je Bistrice bližj i Dobravam kot Udenborštu. V Malem Naklem, blizu Udenboršta, je namreč osnova zopet znatno m a n j pod površjem. Tu je blizu Zaletela vodnjak, ki je globok le 8 m. Še b o l j proti vzhodu so tudi kopali, vendar n e k a j metrov globlje. Značilno je, da se pr i Zaletelu še mešata prod in ilovica, vzhodno od Zaletela pa j e že sam ilovnat (masten), močvirnat svet, morda sled majhnega zajezitvenega jezera. Če pogledamo danes po nakelskem nivoju, vidimo, da močno viisi proti jugovzhodu (zlasti od Po toka r j a do Naklega). Od St rah in ja proti glavni cesti je p rav dobro opaziti neznatno teraso, ki izpr ičuje za naknadno bočno učin-kovan je Nakelskega potoka. Še en problem j e pri tem wiirmskem bistriškem nivoju; to j e ozki in izraziti pregib, na katerem stoji vas Polica. Če pr imer jamo višino tega f ragmenta z zapadnim delom na-kelskega nivoja, vidimo, da gre še vedno za enakomeren strmec rav-nine v vzhodni smeri. Višinska razlika med današnj im nakelskim nivojem in tem poliškim fragmentom, ki ima svoj ekvivalent tudi nad Struževim, je nastala po pretočitvi Tržiške Bistrice v Savo. Skra tka : to diferenco j e ustvari l Nakelski potok, ostanek nekdan je Bistrice. Nakelski potok je odplavil skozi ožino »Na Tamniku« prod z n e k d a j enotnega nakelskega nivoja. Erodiral je predvsem v spod-n jem koncu, k j e r nastopa že omenjena razlika v sami wiirmski rav-nini (prim. 6, str. 148).

Wiirmski (IV.) nivo nastopa v večjem obsegu tudi na desnem bregu Save nasproti Okroglega, in sicer v višini okrog 385 m pod teraso I ob cesti Rakovica—Besnica. Imamo ga n a d a l j e ob Kokri v p rece j široki ravnini na desnem bregu nasproti Visokega, potem pod Milami in Rupo. Je tudi pod Primskovim, na ka r opozar ja že Lucerna (12, str. 25, 26). V savski debri od K r a n j a do Medvod na-letimo n a n j n a j p r e j pod Hras t jem, potem pa pod Bregom pri Kran ju . Osnova mu je tudi tu mlajš i zasip in ne konglomerat, kakor nava ja Tlešič (6, str. 155). Terasa IV nad Jamo je jasno razvita le na desnem bregu; vrezana je v konglomerat, ozka in poraščena z borštom (6, str. 155). Na levem bregu je na tem mestu le zasnutek terase v obliki denudiranega konglomerata. Še preden pridemo v samo vas Praše,

10* 147

nalet imo ob Savi na obdelan pomol mla j šega zasipa. P rod sega prav-do Save. V prof i lu dob ro vidimo, k a k o j e se-dimentiran: zgo ra j j e prod, potem 1 m sipa, na to do dna debel , nesor t i ran prod . V Mavčičah j e nivo IV p r e c e j širok, pose l jen in obdelan. Ima dve etaži. V smeri pro t i Podrečam se zoži in j e porasel z gozdom. Na mla j š i zasip na-let imo znova pod Podrečo, k j e r i zp r iču je p rodnino m a j h n a prodna j ama . Tik pod Podrečo ima mla j š i zasip lepo t r iko tno obliko. P r i Kodr inovem mlinu se zopet p r ikaže n ivo IV, k i j e bil medtem tu in tam večkra t p re t rgan , t e r se n a široko razv i je okoli Zbilj . Vas sama s toj i n a n j em. Tud i tu j e intenzivno obdelan. Nivo IV j e tudi na desnem bregu savske epigenetske doline pr i Medvodah. Za osnovo ima t r i adn i dolomit (22).

O b Sori j e mla j š i zasip f r a g m e n t a r n o o h r a n j e n v ravnici v Stari Loki in d a l j e prot i vzhodu. Ons t ran potoka Suhe, k j e r teče po n j e m cesta, j e n a š iroko razvit t j a do Godešiča (6, str. 157). Je obdelan, ob robu g rape Zabnice pa porasel s hras tovim logom. Pod Godešičem se neha. Na desnem bregu Sore se vleče v zgo rn j em delu Punger ta , med Gostečami in Drago. Nivo IV j e tud i veliki t rapez: Draga—Dol —vas Sora (6, str. 157). V Sori j e 10—14 m pod ravninsk im nivojem. Je v celoti obdelan. Na n a d a l j n j i poti ga zasledimo med Goričami in Presko. Tu stoj i na n j e m večj i del vasi Vaše (6, str. 157). N a d a l j u j e se pod preško šolo in v t ako imenovani Polici, k i se razpros t i ra pod Cerenom. v smeri Seničice, Polica ni obdelana. Mlajš i zasip je tu bolj , t am m a n j na debelo naložen. V Dolu j e 20 m proda. V Goricah pr i Ovnu j e 14 m globok v o d n j a k ; tu so dobili z g o r a j 5 m ilovice, potem kak ih 7 m proda, na to debele prodovce, pod n j imi pa j e osnova.16

V prede lu od Medvod do Zaloga se n ivo IV. n a j p r e j v p r a v skromni meri p r ikaže v Pirničah. V Zgorn j ih P i rn ičah stoj i na n j e m hiša št. 110. Tu i m a j o 4 m globok v o d n j a k , k j e r so do osnove kopal i samo v prod. V Spodnj ih P i rn ičah pa s toj i na n j e m hiša št. 11. Ko zapust imo medansko ožino, p re idemo na L j u b l j a n s k o pol je . Na levem savskem bregu nastopi n ivo IV p r a v z a p r a v šele pr i Šmar tnu . k j e r ga g rapa Pušava deli na dvoje . O d Šmar tna se potem razteza v smeri Gamel jn . S r e d n j e G a m e l j n e s to j e na n j em. V a n j j e Gamel j -ščica vreza la velik zavo j pro t i zapadu vendar se j e še v isti fazi (IV) pre l iva la prot i vzhodu (proti cerkvi v S redn j ih Gamel jnah) . V ožini med G a m e l j n a m i in Črnučami nivo IV. ni oh ran j en . Od Č r n u č do Nadgorice ga o m e j u j e p r a v izrazi ta ježa, k i p a ima še lepši izraz

16 Poglejmo še stratigrafske razmere visoke terase na sorškem desnem bregu, kaj t i v resnici gre tu za mlajši zasip, ki je bil šele pozneje pre-plavljen s preperelino z obrobja. V Gostečah je zgoraj M m ilovice, potem 12 m proda do osnove. V Dragi: zgoraj 7 m r jave ilovice, potem 3 m proda, 6 m ilovice, nato debeli prodniki in končno osnova. V vasi Sora: 3 m »šifra«, potem % m rjave ilovice, nato 8 m proda in slednjič osnova. Razmere ka-žejo, da so debeli prodovci več ali manj v vsej Ljubljanski kotlini in da predstavljajo najstarejši akumulat v savskem nanosu.

med Šent jakobom in Br in jami t j a do Beričevega. Tu ga j e močno razrezala Kamniška Bistrica. V smeri prot i Dolu in Dolskemu j e sicer nivo IV. na široko razvit, a je relativno še t ako nizko nad da-našnj imi vodami, da ima že močno drugačen pokra j insk i znača j kakor pr i Radovljici . Na desnem bregu Save spada k nivoju IV. ves tisti del ravnine mlajšega zasipa, ki je pod ježami višjih teras II in III. Omej i tev nivoja IV j e tu p rece j težavna, ke r so s tare jše terase (II—III) močno deformirane. Od Medna t j a do- Pol jan pr i Šent Vidu j e nivo prece j širok, od tod do Zaloga relat ivno ožji. Na južnem koncu ga omejuje rob II. in III. terase, ki smo ju že omenili, na sever-nem pa rob, ki loči to na jmla j šo wiirmsko ravnino od postglacialnih teras. Strat igrafske razmere na L jub l j anskem pol ju je opisal že Rakovec (21, str. 168—180), zato j ih na tem mestu ne kaže ponavl ja t i .

Bol j nas zanima Kamniško polje, ki spada pretežno v nivo IV. Gre za wiirmski nanos Kamniške Bistrice in Pšate. Meja med bi-striškim prodom in glinenimi sedimenti Pšate gre nekako sredi Most, vzhodno od Suhadol, zapadno od vasi Topole in potem na jug, tako, da ima Veliki Mengeš še docela prodnato osnovo. Zdi se, da j e bi-striški vrša j , ki gre v smeri proti jugozahodu, močno odrinil vstran Pšato in n j ene sedimente. Pač pa se ti glinasti sedimenti znatno raz-šir i jo na levem bregu Pšate v smeri Žej in d a l j e na jugovzhod. V južnem delu Kamniškega polja, južno od Trzina in Domžal pa zavi je me ja med bistriškim prodom in Pšatinim akumulaci jskim področjem k repko proti jugovzhodu. To j e ver je tno vpliv Save, ki je s svojim prodom že v wiirmski dobi zaprla Pšati pot na jug ter j o prisilila, da se j e obrnila proti jugovzhodu. Zato na jdemo sedimente Pšate in ver je tno tudi wiirmskega zajezitvenega jezera daleč proti Depal i vasi in Dragoml ju te r celo v severnem delu Podgorice. Ilovnata plast sega 7—9 m globoko. Tako so v Depali vasi pri hiši št. 41 kopali 7 m globok vodnjak in pri tem nakopali samo ilovico. Tudi v Dra-gom! j ah (pri hiši št. 13) so šli pri kopan ju vodn jaka prece j globoko (9 m) in našli samo ilovico. V Podgorici št. 84 j e do talne vode tudi sama ilovica (8 m). Južni del Podgorice pa ima za osnovo pretežno prod (pri hiši št. 6 j e 16 m samega proda). Svet ob Pšati je močvirnat in porasel z redko travo. Po n jem meandri ra Pšata v do 2 m visoki strugi. Danes se ta svet naglo meliorira. P rečka jo ga kanal i v vseh smereh. V bližnji prihodnosti bo ta siva ilovica na jmočne jša eko-nomska baza l jub l janskega trga.

Ogle jmo si z d a j sam v r š a j Bistrice. Na zapad j e prodrl nekako do Most pr i Kamniku. Tla, na ka ter ih stoj i ta vas, so morfogenetsko in strat igrafsko komplicirana. V zahodnem delu vasi so vodn jak i globoki 5—7 m (pri Andre jevcu 5 m, enako pr i Košar ju , p r i hiši št. 31 pa 7 m). Severovzhodni del vasi pa ima nasprotno po 24 m glo-boke vodnjake . Še n e k a j pomembnega j e v Mostah. Zdi se, da gre za dva talna horizonta; zgornj i j e p rece j tanek. Izkazalo se je , da j e voda izginila kak ih 10 m globlje, ko so ga presekali . Ver je tno je, d a

j e bila Pšata v dobi, ko se j e nasipal bistriški vrša j , okoli Most močno zajezena, da pa j e ta zajezi tveni obroč pozneje prebila. Za-hodno od Most, v smeri prot i Kap l j i vasi, Pšata še danes močno pre-plavl ja . V enem zadnj ih let j e 17 k ra t preplavila cesto, k i pe l je iz Vodic v Komendo (od Kap l j e vasi do Komende). Jugovzhodno od Most pa že srečavamo večje prodne jame, k i kaže jo na prodnino jugovzhodno od Topol. V Topolah št. 6 imajo 99 m globok vodnjak , v Velikem Mengšu pr i Drnovšku j e globok že 16 m, pr i Smajdu pa 20 m. Na vzhodni strani Kamniške ravnine, v Šmarci (pri hiši št. 17), imajo 11 m globok vodnjak . Tu gre zgora j za 7 m proda, spoda j pa j e r j a v a labora. V P r e s e r j u st. 42 j e vodn jak globok 21 m, pr i hiši št. 50 pa 19 in pol metra. Pripomniti je, da sta ti dve hiši skupa j . V Jaršah št. 17 j e globina vodn jaka 16 m (8 m proda, 8 m konglomerata). V Radomljah, k i so še na nivoju IV., so na-kopali 6—8 m proda in tako prišli do vode. V Volčjem potoku (nivo IV.) pr i hiši št. 14 — 9 m, v Češmiku št. 8 pa 9—11 m. Svet južno od Domžal in Doba v smeri Ihana j e ilovnat in t ravnat . Če premotrimo omenjena dejstva, vidimo, da tečejo črte z isto globino nepropustne osnove p rece j radialno (s središčem Kam-nika), dal je , da j e na južnem koncu pod prodnino še znatno- ohranjen konglomerat in slednjič, da j e tudi Kamniška Bistrica sama od wiirma da l je močno preobrni la svoj tok. Postglacialne terase Kam-niške Bistrice bodo pokazale, da j e tekla Bistrica prvotno zapadno od Homca v smeri prvotnega vrša ja , potem pa j e vedno bo l j pre-mikala svoj tok na vzhod tako, da teče danes skozi ozko tesen vzhodno od osamelega, visokega Homca. Podoba je, da j e manjši potok, ki je re t rogradno erodiral vzhodno od Homca, pretočil Kam-niško Bistrico in jo prestavil bol j na vzhod.

III. POSTGLACIALNE TERASE

Nivo V.

V Radovlj iški kotlini (prim. 6, str. 137) spada sem široka terasa v višini 482 m jugovzhodno od Muž (na desnem bregu Save pri Bregu). Tu j e mlajš i zasip rahlo spri jet . Poraščen pa j e s travo-. Na n jem j e tudi n e k a j parcel s kul turami. Na levem bregu naletimo n a n j pod razcepom stare savske doline in današn je Save Dolinke. Je neznaten fragment, porasel s travo. Na avst r i j ski originalki ga na jdemo t a k o j vzhodno od kote 441 m. Niže doli ga dobimo- zopet severovzhodno od leškega. mostu in sicer na desnem bregu v višini 470—480 m. V njegovem profilu j e videti poševno plastovitost, ki pa j e le plod počasnega d r sen ja prožnih prodnih plasti navzdol proti Savi. Neobdelan je ta nivo tudi da l je na levem bregu med Ieškim mostom in Lescami. Tik nad tem nivojem izvira r o j studencev. Prav lepo j e ohran jen tudi pod leško skakalnico. Sicer je ozek, vendar

ga natančen opazovalec lahko zasleduje prav do Radovljice, čeprav j e večkrat pretrgan. Nad kmet i jo Jezernica dosega višino 460 do 465 m, pod kapelico Sv. Ane severovzhodno od Radovlj ice pa okoli 455 m. Na desnem bregu je to širok f ragment terase s pregibom na katerem leži spodnji del Koritna (470 m). Terasa je. obdelana. Na desni strani Dolinke, oziroma že v pomolu, ki sega od Peči pri Bo~ deščah proti sotočju obeh Sav, se zopet pr ikaže nivo V. Pod Selcami zavzema višino 452—455 m. Širok je in dobro viden daleč naokrog. Na desnem bregu ga lepo ohranjenega srečamo le še pod Mišačami (426 m) in v Otočah, k j e r stoji na n j em vas. Na levem bregu je ohran jen jugovzhodno od radovlj iškega pokopališča (447 m). Na n jem j e n e k a j n j i v in m a j h n a kmeti ja . Vzhodno od pokopališča pa zavzema nivo V. le skromen ostanek med Savo in grapo Suhe (445 m). Potem ga imamo t ik nad glavno cesto pod Ljubnom. Na n jem j e kmet i ja in prodna jama. P red izlivom Tržiške Bistrice ga na jdemo v lepi obliki še nad Ovsišami.

V področju Tržiške Bistrice (6, str. 146) imamo nivo V ob potoku Dunajščici , dal je proti Kovor ju in pod n j im (kovorsko polje) ter pod znamenjem s koto 508 m severovzhodno od Križ. Tudi nasproti Tabora tiči f ragment te terase. Potok Zadraga ga prereže na dva dela. Poraščen je z gozdom. Na desnem bregu se prikaže spet pri Srednj i vasi. Razteza se do Dolenje vasi in je obdelan. Na levem bregu stoji na n j em n e k a j hiš v vasi Bistrica. Od izliva Tržiške Bistrice do K r a n j a ga je manj . Dobimo ga pod odsekom nakelske doline pr i Struževem (spodnji del vasi) in ob besniški cesti pod Šmar je tno goro (najviš je postavl jene hiše stoje na njem) (6, str. 148). Ob Kokri sploh ni izrazitih postglacialnih teras. Le nivo VII j e tu in tam širše razvit.

Med Kran jem in Medvodami se nivo V. na široko prikaže v gozdu pod Prebačevim (6, str. 156). N a d a l j u j e se pr i ovinku Save jugozahodno od T r b o j (pod koto 340 m). Na n j e m so n j ive in kozolci. Dobimo ga tudi pod Prašami ter severozahodno pod Mavčičami (340—345 m) in pod južnim delom Podreče (335 m). To je manjša ravnica z n e k a j nj ivami. Na levem bregu, nasproti Zbilj, je nivo V. porasel s smrekovim gozdom. To j e tam, k j e r naredi Sava velik ovinek v smeri Medvod (nad Tonetovim travnikom).

Ob Sari se nivo V. začne pod Plevno (6, str. 157), na n j e m stoji cerkev na Suhi (348 m). Tu j e terasa na spodnjem koncu že zelo denudirana. Pr i vasi Suha se sicer močno razširi, potem nekoliko pretrga, zopet nekoliko razširi ter neha tik pod vasjo Lipica. Tu j e obdelana le v spodnjem koncu. V večjem obsegu se pokaže šele za goričansko papirnico. Osnova j i j e sorski prod, v n jenem severnem koncu pa savski, ki j e sekundarno nanesen. Na levem bregu zasle-dimo teraso V tik pod vilo »Sora« in da l je pod Svet jem nad Zdrav-stvenim domom (v Medvodah), o n k r a j glavne ceste proti zahodu. Terasa na tem mestu ni obdelana, ker j e preozka. Na desnem bregu

spada k terasi V ravnina ob cesti Pungert—Gosteče—Draga. Tu se je morala Sora v dobi terase VI k repko zajedat i v desni breg, ka j t i mlajš i zasip j e odnesen p rav do ceste. Severozahodno od Drage se nivo V prece j razširi, nato je proti vzhodu zopet močno zabrisan, a se n a d a l j u j e na široko proti vzhodu. Pre t rga ga potok Ločnica, š i rše j e razvit tudi v smeri Seničice.

V sektor ju od Medvod do Zaloga opazimo nivo V n a j p r e j pod Ver jami in Zg. Pirničami, k j e r sega p rav do Save ter je široko razvit in obdelan. Mlajši zasip j e tu spri jet v rahel konglomerat. Na poti proti Sp. Pirničam zavije terasa ostro proti severovzhodu, tako da je pocl Sp. Pirničami ohran jena le še v ozkem pasu. Prodnina je tu okoli 9 m debela (pri Tomšiču). Da l j e spada sem široka ploskev jugo-vzhodno od Medna in severozahodno od Kleč. Pr i Klečah zasledimo nivo V le v ozkem pasu. Tudi terasa jugovzhodno od Sne-brja do Zaloga spada sem. Zadobrovska cerkev (282 m) stoji na n jem. Na levem bregu Save pa se razteza terasa V. zahodno od Tacna t j a do Šmartna, k j e r j e pretrgana. Vendar jo zasledimo spet jugovzhodno pod Šmartnom prav do Sp. Gamel jnov (305 m). Pr i spodnj ih hišah vasi Ježa in pod Nadgorico j e zopet na široko ohranjena . Slednjič se pokaže še jugovzhodno pod Sv. Jakobom, pod Dolom, naka r se vzhodno od Kleč in Dolskega konča v ozkem pasu (prim. 6, str. 162).

Nivo VI.

V Radovlj iški kotlini (gl. 6, str. 137) spada k nivoju VI višina 463 m (pod Bregom na desnem bregu Save zahodno od mosta Breg-Muže, sredi klanca). Na t e j s t rani naletimo n a n j še na pomolu pri ovinku Save, južno od Brega. Tudi pod razcepom stare savske doline in današn je Dolinke ga imamo. To j e fragment v višini 461—465 m, ki j e porasel z gozdom. Na desnem bregu je potem zopet severo-zahodno od leškega mostu. Tu se zgubl ja voda, ki pr i teka s terase V. Od leškega mostu navzdol ga zabeležimo med mostom in Lescami v višini okoli 456—460 m. V n jem je golica. P rece j šn je dimenzije zavzema vzhodno nad kmet i jo Jezernica. Tod j e široka ravnica, po kateri teče plitva in suha dolina. Pretežno je neobdelan. Tudi pod kapelico Sv. Ane (zahodno od Radovljice) ga dobimo tik nasproti žage pod Selcami, k j e r ima višino 448 m (6, str. 138). Zahodno- od radovlj iškega pokopališča dosega že višino 430 m. Tu leži zahodno od terase V. Na desnem savskem bregu ga opazimo v obliki široke ravnice ob cesti, ki pe l je od savskega mostu na Koritno. Tudi severo-vzhodno pod Koritnim obstoji in j e le deloma obdelan. Široko teraso severovzhodno od B-odeš-č (nasproti Jezernice) prištevamo prav tako sem (6, str. 139). Dosega višino nad 448 m. Nedaleč od tod v pomolu, ki sega od Peči pri Bodeš-čah proti sotočju obeh Sav, j e le 3 m nižja (445 m). Pr i Selcah j e 440 m visoka. Od tod navzdol do Tržiške Bi-strice naletimo nan jo le še na nekater ih mestih. Tako spada sem pomol pod vasjo Mošnja, v Mišačah je pod nivojem V., na n j e j sto-

j i ta železniška pos ta ja v Otočah in vas Zaloše; ob izlivu Lipnice pa prištevamo sem višino 380 m (vas Ovsiše). Če bi šli ob Lipnici na-vzgor, bi naleteli na lep f ragment mlajšega zasipa, katerega bi po relativni višini lahko prišteli v nivo VI. Na n j e m stoji vas Brezovica. Na levem bregu smo obstali pod radovlj iškim pokopališčem. Tu ima terasa VI. vzhodno od radovlj iškega pokopališča višino 432 m. Na-d a l j u j e se v pomolu na levem bregu Save severovzhodno od Otoč in v terasi, na kateri stoji okrevališče pri Posavcu.

Ob Tržiški Bistrici (6, str. 146) dobimo nivo VI. na obeh straneh izliva Blajšnice v Bistrico. Ima višino 482 m in j e obdelan. Srečamo ga zopet ob potoku Dunajščici v smeri proti Kovorju , k j e r je p rav izrazit. Na levem bistriškem bregu spada sem gozdnata terasa pod vasjo Breg ter terasa pod nivojem V. nasproti Tabora (zahodno od Zadrage). Tudi tu j e v gozdu in ima izražen rahel pregib. Na desnem bregu pr ipada nivoju VI. dolg pas od Srednje do Dolen je vasi. Po n j em gre kos glavne ceste. Pr i križišču stare in nove ceste j e p r ece j denudiran, vzhodno od tega križišča pa se pr ikaže v dveh etažah. Na n jem j e spodnji del Dolen je vasi. Tudi tu j e nivo VI. močno obdelan. Na nasprotni strani stoji na n j em spodnji del vasi Bistrica. Preden zapustimo predel nad Kranjem, n a j omenimo, da je nivo VI. tudi pod odsekom nakelske doline pri Struževem in da leži na n j e m predmest je K r a n j a Goren ja Sava (6, str. 148).

Med Kran jem in Medvodami na jdemo teraso VI. pod južnim delom Brega pri K r a n j u (342 m). Dobro j e razvita pod Prebačevim, posebno pa še v dal jšem pasu med Trbojami in Mošami. Višino* 330 m zavzema pr i ruševinah mlina pr i Mavčičah (6, str. 156).

Ob Sori opazimo nivo VI. tik nad sovodnijo obeh Sor. Na n j e m stoji večji del vasi Suha. Od tod se ta terasa na široko razvi je in zavi ja v oster, vendar širok ovinek proti Lipici (večina vasi stoji na n j e j ) ter se slednjič konča v grapi Žabuica. Popolnoma je obdelana Na levem bregu j i sledimo pod Svetjem (na n j e j s toj i Pirhovčev mlin), o n k r a j proge pa ima ravno pot od železniškega mostu do glavne ceste. To j e edina obdelana terasa pod Svetjem. Na desnem bregu jo dobimo že pod Pungertom-Gostečami, nakar se n a d a l j u j e proti Dragi (med izgonoma j e slabo ohranjena) . Razvita je tudi pod Dolom, 12 m pod nivojem IV. in 5 m nad Soro (6, str. 158). Drži se pod robom vasi Rakovnik, pr i gostilni Mrak v Goričah se n a d a l j u j e in gre ravno pot do železnice, o n k r a j n j e pa kmalu začne svojo zavito pot proti Preski. Na n j e j j e pokopališče, ki j e za spoznanje višje zaradi ilovnatega nanosa Prešnice. Terasa j e tu povsod ob-delana. N a d a l j u j e se ob Prešnici proti Seničici, a hkra t i popušča v višini.

Od Medvod do Zaloga je terasa VI. p rece j ohranjena . N a j d e m o j o že pod Spodnjimi Pirničami (2 m nad nivojem VII.). O n k r a j medanske ožine stoji na n j e j postaja Medno. Nato terasa v rahl ih s topnjah v vzhodni smeri polagoma izgine. Na desnem bregu j e še

v pasu Ježica—Jarše. Tu stoje na n j e j vasi: Mala vas, j ed ro Stožic in spodnji del Tomačevega. Dobimo jo potem v gozdu vzhodno od Jarš in na široko pod Šmartnom ob Savi. Tudi Zgornja in Spodnja Žadobrova sta večji del na nivoju VI., ki se od tu nepretrgoma širi do kmet i je na Gradišču pri Zalogu. Na levem savskem bregu spada k nivoju VI. zgornj i del ravnine med Vikrčami in Tacnom, potem spodnji del Tacna, široka ravnina med Šmartnom in Spodnjimi Ga-mel jn i ter terasa z nj ivami pod vasjo Ježo okoli 2 m nad aluvialno ravnino (6, str. 162).

Na Kamniškem pol ju j e težko določiti terasi V in VI. Široka in izrazita terasa se vleče od Kamnika do Šmarce. Od tu n a p r e j se počasi izgublja rob nivoja IV., ki j e doslej ločil nivo IV. od V. ali nivoja VI. Od Šmarce navzdol gre v glavnem za eno samo> ravnino, k i visi proti vzhodu (od Mengša proti Homcu). Nad Kamnikom, v smeri Mek in j in Zduš, je stvar drugačna. Nižji nivo (V. ali VI.) je prav izrazito ločen od višjega (IV.) in še bo l j od nižjega (VII.) ni-voja. Rekli smo že, da je imel pr i teh terasnih višinskih razlikah glavno vlogo bistriški vršaj . Ker j e v r š a j v severnem predelu (Zduše—Mekinje) izdatnejši, so tudi višinske razlike med posamez-nimi nivoji večje kot v južnem predelu (Kamnik—Šmarca).

Nivo VII. i

Nivo VII. je v Radovlj iški kotlini (gl. 6, str. 138) pod Bregom na desni s trani Save t ravnata ravnica, na levem bregu pa j e po večini poraščena z gozdom. Pod razcepom stare savske doline in današnje Dolinke spada sem manjš i f ragment , poraščen z gozdom. Severo-zahodno od leškega mostu j e ta aluvialna ravnica docela zamočvir-j e n a (na desnem bregu). Na n j e j opazimo mrtev rokav, sicer pa je poraščena s travo. Dobimo jo na obeh straneh Rečice. Enako višino (450 m) zavzema med savskim mostom in Lescami. Na levem bregu prištevamo sem še široko teraso s senikom jugovzhodno od Jezernice (435—438 m). P rece j razgibana j e pod Sv. Ano zahodno od Radov-ljice. Na robovih ima studence in j e le na pol obdelana. Zahodno od radovlj iškega pokopališča j e le n e k a j metrov nad Savo (435 m). Pripomniti je, da se v tem radovl j iškem koncu prav intenzivno us tva r j a mla jša in n iž ja dan ja ravnica, ki je pa bo l j lokalen pojav. Aluv i j ob Savi zastopa predvsem terasa VIL Na desnem bregu jo dobimo potem zopet pod Koritnom (449 m). Lepo se vidi, kako vzhodno od vasi v več etažah pada proti Savi. Na jn i ž j a terasa je na široko razvita tudi v pomolu, ki sega od vasi pr i Bodeščah proti sotočju obeh Sav. Ima višino 435 m. Pod Selcami je obdelana in visoka 430 m. Pod Mošnjo obdaja pomol VI in j e obdelana. Na široko se razteza tudi med Mišačami in Globokim ter j e porasla s travo. O d Posavca do Podnar ta zavzema večje predele, in sicer več na levem bregu kot na desnem (pod Zalošami). Na levem bregu je p rece j porasla z gozdom, na desnem pa je povečini obdelana.

Ob Tržiški Bistrici gre terasa VIL tik ob reki od potoka D u n a j -ščica da l j e proti Kovorju , k j e r konča jugovzhodno od vasi. Vendar le ze t renutek, ka j t i brž se prikaže na levem bistriškem bregu. Od tod da l je j o na jdemo povsod, če ne na levem, pa na desnem bregu. V znatnem obsegu se p r ikazu je vse od Srednje do Dolenje vasi, in sicer na obeh bregovih. Na desnem bregu j e obdelana, na levem pa povečini porasla s travo. Ob izlivu Tržaške Bistrice jo na jdemo v več s topnjah. Vse te s topnje so pretežno sekundarne in kažejo na n a j m a n j š e erozi jsko delovanje ob sovodnji Save in Tržiške Bistrice. Nivo VII. na jdemo tudi pod odsekom nakelske doline pri Struževeni, od koder se vleče daleč proti železniškemu mostu (na tržiški progi). Na tem nivoju leže tudi k ran j sk i kolodvor, tvornica »Tiiskanina« ter ves k ran j sk i industr i jski bazen (»Standard«, »Inteks«, »Zvezda«, »Iskra«) t j a dol do Drulovke, k j e r se začne pravi savski kan jon . Preden pa se spustimo vanj , si oglejmo kokrsko tesen. Tudi Kokro povečini spremlja terasa VII., in sicer zlasti od Tupalič do Visokega (na levem bregu); sledimo ji pa lahko prav do Britofa. Šele tu za-čenja tisti imenitni kanjon , k i j e posebno izrazit zahodno od Gorenj . Zahodno od Primskovega (na desnem bregu) v smeri Rupovščice pa je nivo VII. zopet zelo razvit. Od Rupe do izliva Kokre v Savo imamo globoko vrezan kanjon, ki je dejansko brez aluvija.

Na poti od K r a n j a do Medvod j e nivo VII. razvit pod Prašami, k j e r mu j e osnova mivka in j e poraščen z goščavo. Med Zer javko in Trbojami j e zastopan v p rav znatnem obsegu. Toliko ga j e tudi pod Zbiljami in v Stanu (južno od Zbil j). K nivoju VII prištevamo tudi spodnji del Medvod. Za to vas smemo reči, da nase l ju j e vse savske s topnje od visoke terase do na jmla j š e aluvialne ravnice (pregib v terasi VII.).

Ob Sori j e nivoja VII. precej . Njegov zgornj i del tudi ob viso-kem vodnem s tanju ni več poplavljen. N a levem bregu sledimo te-rasi VII. pod vasjo Suha, dal je ob mostu (ki gre pod Suho čez Soro) t ja do Lipice in Godešiča. Ta aluvialna ravnina se razteza še napre j pod Retečami in Goren jo vasjo, dokler se pod vasjo Spodnja Senica ne konča. Izkazalo se je, da ima na tem spodnjem koncu za osnovo večinoma konglomerat. Pod Svet jem jo n a j d e m o v širšem razmahu. Tik pred izlivom Sore v Savo stoji na n j e j »vila Sušnik«. Pomembno j e zan jo to, da na levem bregu skora j ni obdelana. Na desnem bregu sega od Punger ta do Gosteč p rav do Sore, pred Drago- pa zavije nekoliko navznoter, t. j . približa se ostalim terasam, a j ih že po 200 m zapusti in zavije zopet k Sori. Vse do tu j e bila terasa veči-noma obdelana. Kmalu pod Dolom opazimo, da se izrazito usmer ja prot i Ločnici in rakovniški cesti. Med goriškim zidanim in želez-niškim mostom se zopet nada l ju je , nakar se prav ob Sori vleče skozi Medvode, ki stoje na n j e j , t e r daleč navzdol proti medanski ožini. Okoli Medvod j e zelo široka, nasel jena in obdelana. Na pirniški strani jo pa na jdemo jugozahodno od Dedkovega kamnoloma, od

tam se n a d a l j u j e prot i Vikrčam. Ons t ran medanske ožine spada v nivo VII ves močvirnat i in nizki svet ob Savi, in sicer od Mednega t j a dol do Kleč, Tomačevega, Zadobrove in p r a v do Zaloga pod Gradiščem. Nič m a n j širok ni ta svet na levem bregu. Začen ja se pod Črnučami in sega mimo Nadgor ice in Šen t j akoba te r Brin j p r a v do Dola in Dolskega. Ima to znači lno potezo, da j e pretežno ne-obdelan. Obde lan j e le okoli nasel i j . Vsa ta široka ravnina j e tipičen p roduk t bočne erozi je , oziroma nizke erozi j ske osnove v spodn jem delu L j u b l j a n s k e kotline. V v s e j kot l ini ne na jdemo temu vel ikemu a luvia lnemu kompleksu enakega pr imera . Zanimiv j e p o svojih morfoloških obl ikah in raznolik v ku l tu rno-geografskem pogledu.

Aluvia lna ravan ob Kamniški Bistrici p r eds t av l j a p r avzap rav le ožj i pas t ik ob vodi. Tega opazimo že pod S t r an j ami in Zdušami, pod Kamnikom pa b o l j na desnem kot na levem bregu (nad Perov im sta le dve s topnj i , od ka te r ih zgo rn jo pr iš tevamo k IV., spodnjo pa k n i v o j u V—VI). Omeni l i smo že, da imamo med Homcem, Dobom in P r e v o j a m i opravit i z eno samo ravnino-, v ka te r i se izraža en sam s t rmec: zahod-vzhod. To j e de l s tare bis t r iške nasipnie in j e vse p r e j wi i rmskega kot mla j šega da tuma.

Pregledal i smo postglacialne terase v L j u b l j a n s k i kotl ini . Se-k u n d a r n i h oblik (IV. a, IV. b, VI. a) ne kaže omenja t i . Poudar imo lahko samo to, da so zastopane predvsem v Radovl j i šk i kotlini (6. str. 132—139). Potemtakem ne s p a d a j o k terasni problemat ik i celotne L j u b l j a n s k e kotline. Omeni t i j e da l je , da imamo v širših dolinah in kot l inah opravi t i z lokalnimi terasnimi sistemi, ki kot tak i tudi i zpade jo iz o b r a v n a v a n j a celotne kotl ine. Tud i n ivo ja VIII in IX, ki se včasih omen ja t a (6, str. 139), sta le lokalen po jav . P r i teh z a d n j i h dveh gre večinoma le za skromen pregib, k i j e kot morfogenetska tvorba sicer zanimiv, venda r kot enoten nivo v L j u b -l j a n s k i kot l in i ne pr ide do izraza, v s a j v spodn jem delu kot l ine ne. Pač pa j e toliko značilen za sektor od Radov l j i ške kot l ine do K r a n j a , da ga j e kaza lo vnesti na k a r t o kot v iš jo (VII. a) fazo d a n a š n j e rav-nice ob Savi.

IV. M O R F O G E N E Z A TERASNEGA SISTEMA

Zanimiva j e po t e j podrobni prouči tvi savskega te rasnega si-stema p r i m e r j a v a s prouči tvami ob Drav i in d r u g j e v Podonav ju . Podobi ob Savi in Drav i se p resene t l j ivo u j ema ta . Heri tsch (4, str. 127) j e na levem bregu D r a v e od Sv. Lovrenca na P o h o r j u do Ruš ugo-tovil ta- le terasni sistem:

I. t e rasa (Deckenschotter 328 m),17 potem 5 m niž ja (vmesna), II. te rasa (Heri tscheva visoka terasa) ,

III. te rasa (iz s ipkega proda) , IV. t e rasa (20 m n iž j a od III.). 17 Briickner je ob Savi ugotavljal dva »krovna proda«, Heritsch ob

Dravi pa samo enega.

Sistem, teras ob zgo rn jem toku Save pa j e na osnovi Ilešičeve (6) razvrs t i tve z upoš t evan jem Br i i ckne r j a in z dodatno uvrs t i tv i jo te rase I. b ta le :

I. a te rasa (Br i ickner jev Deckenschot ter ) , potem k a k i h 5 m n iž ja te rasa ; označil sem j o I. b,

I. te rasa (na splošno znana visoka terasa), IV. t e rasa (iz p roda ali rah lo spre je tega konglomerata , mlajš i

zasip), V. te rasa (20—30 m n iž j a od IV., že postglacialna).

Med d ravsk im in savskim sistemom se k a ž e j o t o r e j p resene t l j ive podobnosti . T a k e podobnosti bomo pozneje nakazal i še pr i drugih postglacialnih terasah, ko bomo p r imer j a l i d ravski tok med Mari-borom in P t u j e m (dravski desni breg) s savskim postglacialo-m.

Madžarsk i in češki terasologi pa so ob Donav i p r i Devinskih vra t ih zabeležili (2, str. 199—230) tele te rase :

IV. te rasa (starodiluvialna), III. te rasa (srednjedi luvialna) , II. t e rasa (mlajša di luvialna), I. t e rasa (staroaluvialna).1 8

P o svoj i genezi sta t o r e j podonavski in savski terasni sistem zelo sorodna. Tako imamo ob Donav i in ob Savi 3 glavne di luvialne terase ; s tari a luvialni terasi ob Donavi pa j e genet ično zelo sorodna p rva postglacialna te rasa ob Savi (V). Važno j e tudi, da j e Bulla (2, str. 199—230) posplošil t o podonavsko shemo na vso Panonsko kotlino, k a j t i tudi os ta le mer i tve v n j e j so pokazale podobne re-zul tate . Iz vseh o m e n j e n i h ana log i j smemo t o r e j sklepati , da j e šlo v p reda lpskem področ ju za enoten fak tor , k i j e istočasno odločeval v genezi teras. Vel iko vlogo j e pr i tem moral imeti k l imatski faktor , k a j t i k o l e b a n j e k l ime v Alpah j e istočasno vzrok k o l e b a n j a vodne množine tako na Donav i in D r a v i kot na Savi. Če pa b i zanikal i k l imatski fak tor , bi hk ra t i a f i rmira l i tektonski moment. Toda zdi se mi, da tektonski f a k t o r ne more regul i ra t i celotnega razvo ja teras od izvira do izliva.19 T a k o j e Wink le r ugotovil tek tonsko modifi-k a c i j o na p rehodu iz wi i rma v postglacial in sicer le med Kobar idom in Tolminom, k j e r j e našel l imnične sedimente v različnih višinah (36, str. 69). Ugotovil je , da j e šlo le za loka lna izostatična n ihan ja , in sicer v času, ko se j e umikal wiirmski ledenik t e r t a k o razbre-m e n j e v a l spodnje področje . V n a d a l j n j i h 3 postglacialnih te rasah ni našel teh tektonskih p remakni tev . V s a j v postglacialnih terasah moramo gledati na odločilen vpliv klime, t a k o pr iporoča Zalyomi (2, str. 199—230), ki j e na osnovi svoj ih f i top ale ontoloških razisko-v a n j ugotovil, da se j e v r ezavan j e vršilo v vlažnem in milem vre-

18 Po takem vrstnem redu in z istimi izrazi je terase ob Donavi označil Bulla (2).

19 Mislim na daljše, obsežnejše hidrografsko območje.

inenu postglacialne dobe, in sicer takrat , ko so smreke in breze odstopile mesto lešniku (leski), odnosno ko se j e spreminja la hladna suha in topla suha postglacialna klima. Toliko o morfogenezi teras na splošno v pr imer jav i savskega področja s panonskim. Če natanč-ne je datiramo to morfogenezo, pa bi lahko rekli (če bi našli staro* diluvialno moreno pod konglomeratom), da se j e savsko področje razvi ja lo v enakih etapah kot soško. Tudi tam j e ugotovil Winkler starejši konglomerat, ki ga j e zaradi na jdene stare morene uvrstil v mindelsko-riški interglacial. Nad tem konglomeratom omenja še riško-wiirmski konglomerat, nad n j im pa wurmsko moreno (36, str. 9).

Konglomerat pokriva v L jub l j ansk i kotlini posredno ali ne-posredno s tarejšo osnovo. O njegovi starosti so že veliko razprav-ljali , tako Klebelsberg (7, str. 59), Teller (29, str. 112), Winkler (35, str. 358, in 36, str. 109), Seidl (27, str. 13), Ampferer (1, str. 431). Nekater i so ga uvrščali v zgornj i miocen ali v pliocen, drugi zopet v s tarejš i d i luvi j . Ta razlika j e od tod, ker so kr i te r i j i za določe-van je starosti različni, oziroma ker j ih doslej zaneslj ivo sploh še ne poznamo. Tudi misel o postpanonskem (diluvialnem) orogenetskem procesu obrobja in o n j emu ustrezajočih (korelativnih) diluvialnih in nesklenjenih akumulaci jskih fazah v kotlini j e nesprejemlj iva. Nesklenjenega odlaganja konglomerata v L jub l jansk i kotlini ni, ka j t i s konglomeratom imamo opravit i v vsej kotlini, le da j e tu bolj , tam m a n j globoko (visoko) pod oziroma nad površjem. Na-letimo celo le na ozke pasove konglomerata, k j e r j e bil ver je tno kmalu po akumulaci j i denudiran. V Ljub l jansk i kotlini z njenimi grobimi sedimenti j e t reba t o r e j računati z enotno kontinentalno epoho. Koliko j e ta v zvezi s postpanonskim orogenom, koliko pa z diluvialno glaciacijo, j e vp rašan je zase. Za enotno pojmovanje j e t reba enotne metode, ta pa n a j pregleda in premeri vrednost raz-ličnih kr i ter i jev . S takimi načeli moramo gledati tudi določevanje proda (faza sipkega starejšega zasipa na Kranjsko-Sorškem polju), ka j t i tudi tu se mnenja močno r az l iku je jo (33, str. 99, 100). Tudi glede na peščeno ilovico, ki j o dobimo od Stražišča do Loke, sta se Rakovec (24, str. 119) in Kossmat že izrazila (10, str. 83; 8, str. 68—69; 9, str. 692). O ilovici (oziroma puhlici) pri Kapl j i vasi pa je raz-p rav l j a l Lipold (11. a, str. 233).

Rekel bi, da so med konglomerati samo formalne razlike in ne genetične. Te razlike so: 1. Spodnjo plast tvor i jo debeli konglome-rirani prodniki, medtem ko teh v zgornj ih horizontih ni. 2. Razlike v teksturi konglomeratov; te razlike določajo tudi n j ihovo prak-tično uporabnost. Tako so v Jami nekoč izdelovali iz konglomerata mlinske kamne, medtem ko j ih danes ne, in sicer zato, ker je zmanj-kalo ravno tega konglomerata. Za mlinske kamne j e namreč potrebna fina konglomeratna tekstura, ke r sicer kameri ne melje . Danes de-la jo te mlinske kamne v gozdu nad Otočami, potem v Puhar jevem

kamnolomu na Polici pr i Naklem, na Bregu ob Savi, nekoč pa so j ih izdelovali tudi v Lahovčah pri Komendi. — 3. Vidi se, da inten-zivnost konglomeraci je pojema od zuna j navznoter. Posebno pri mla jš ih konglomerat ih se to dobro vidi (vpliv vlage!). — 4. V profi lu s tarejšega zasipa na Sorškem po l ju se da dognati t rdno spr i je t kon-glomerat in rahlo spr i je t konglomerat. Oba navadno loči plast proda. — 5. Ob Savi spoznamo n. pr. prav lep apnen konglomerat, medtem ko v Š marci pr i Kamniku govore o r j avem konglomeratu, ki je pod prodom. — 6. Že na z u n a j j e opaziti, da se v konglomeratu m e n j a j o plasti f ine sedimentacije s plastmi grobih prodnikov. Podobno me-n j a v a n j e opazimo tudi pri plastovitosti proda. To sedimentacijo peskov in mivke v spodnj ih predel ih imam za korelat iv bočni erozij i v zgornjem rečnem toku, sedimentacija grobih prodnikov pa n a j bi bila korelat iv globinskih vrezavanj . Glede na konglomeratne ero-zi jske osamelce pa bi ponovil, da so v glavnem erozijski, na sever-nem obrobju L jub l j anske kotl ine (Kamnik, Križ, Komenda) pa so to pona jveč ohran jene prvotne oblike vrša ja . Kar se tiče proda (sipkega starejšega in mlajšega zasipa) n a j omenim le to, da v smeri nasutine navzdol rapidno pridobiva v čistoči (primer: prodna jama v Zejah ob Tržiški Bistrici in razmeroma mnogo čistejši prod v poliški jami pr i Naklem). Za peščeno ilovico zahodno od ceste Stražišče—Loka pa sem ugotovil, da leži neposredno na nepropustni osnovi (le kakih 6—8 m globoko) in zato menim, da se je sedimen-t irala že od dobe akumulaci je starejšega zasipa, ki j o je bil zajezil, in p rav do holocena. N jen profil kaže to re j vse utr ipe diluvialnih in postglacialnih klimatskih sprememb.

Vsekakor j e bil postglacialni razvoj v vsem savskem porečju enoten. Sava j e glavna hidrografska os L j u b l j a n s k e kotline. Ker j e pa ta kotlina hidrografsko enotna, naravno sledi, da so vzroki me-n j a v a n j a savskega rečnega toka enotno in istočasno vplivali na rečni mehanizem pritokov. Zato imamo opraviti z določeno ser i jo nivojev, ki so po izvoru istovetni. Res je, da so višinske razlike med posa-meznimi nivoji zgornje savske doline (nekako do Kran ja ) več je kot pr i savskih pritokih, vendar to še ne izpr ičuje heterogenost celot-nega terasnega sistema. D a so višinske razl ike med posameznimi nivoji relativno manjše na pri tokih kot pa v zgornjem savskem toku, j e pripisati predvsem visoki erozijski osnovi pri tokov; tako j im j e bil onemogočen intenziven razvoj v vertikalo. Podoba je, da se j e ta morfogenetski proces vršil že v stari, miocenski pokraj in i , v po-znejših glacialnih in postglacialnih fazah pa j e us tvar ja l svojo da-našn jo terasno sliko. Rezultat omenjenega razvoja j e torej , da so terase iste faze relativno višje ob Savi kot ekvivalenti ob n jen ih pritokih. Zgora j omenjene višinske odnose nam nazorno raz jasn i jo tile podatki :

I. Višinske razlike med terasami ob z g o r n j i S a v i : A. Višinska razlika med IV. in V. teraso j e okrog 30 m:

1. pod leško postajo j e nivo V. 3 m pod IV. 2. pri Selcah je IV. = 483 m

V. = 445 m 3. pod kapelico Sv. Ane pr i Radovlj ici : IV. = 487 m

V. = 455 m 4. nad Fuksovo b r v j o pri Radovlj ici : IV. = 477 m

V. = 445 m B. Višinska razlika med V. in VI. teraso je okoli 10 m:

1. pod Koritnim: V. = 452 m VI. = 440 m

2. pri Selcah: V. = 452 m VI. = 440 m

3. nad Fuksovo< b rv jo : V. = 445 m VI. = 432 m

C. Višinska razlika med VI. in VII. teraso: 1. pod leško postajo: VI. — 460 m

VII. = 450 m 2. pod Koritnim: VI. = 460 m

VII. = 450 m 3. pod kapelico Sv. Ane pri Radovlj ici :

VI. = 448 m VII. = 435 m

4. pri Selcah: VI. = 440 m VII. = 430 m

II. Višinske razlike med terasami ob T r ž i š k i B i s t r i c i : pri Dunajščici : IV. = 495 m

V. = 480 m VI. = 470 m

III. Višinske razlike med terasami ob S a v i p r i M a v č i č a h : IV. — 345 m V. = 335 m

VI. = 330 m IV. Višinske razlike med terasami ob S a v i , zahodno od G a -

m e 1 j n o v : IV. = 309 m V. = 305 m

VI. = 303 m V. Višinske razlike med terasami ob K a m n i š k i B i s t r i c i nad

Duplico: nivo V. j e cca. 4 m nižj i od IV. nivo VI. j e cca. 2 m nižj i od V.

Iz teh podatkov je razvidno, da j e r azmer j e (IV : V : VI : VII) v zgornjem savskem toku približno enako kakor na drugih delih savskega poreč ja (na pritokih). V vsem savskem hidrografskem sistemu gre t o r e j za enoten, homogen morfogenetski proces v post-glacialu. Omenjena shema nivojev nam j e to re j pokazala, da zgornj i tok Save ni doživljal individualnega morfogenetskega razvoja. Ome-niti je nadalje, da samo število tri (V, VI, VII) postglacialnih faz izpr ičuje enoten perialpski morfogenetski pojav. Tr i postglacialne terase j e ugotovil namreč tudi Winkler ob Soči (35, str. 72), prav tako Penck, oziroma Troll na Dravi med Mariborom in P t u j e m na desnem dravskem bregu (32, str. 211, fig. 8). Značilno j e namreč predvsem to, da je tudi tu prva postglacialna terasa, kakor ob Savi, 20 m pod nizko teraso. Pod prvo postglacialno pa sledita, kakor smo rekli, še dve.

Ob Savi sami kakor ob n jen ih pri tokih pa imamo opraviti tudi z znatnimi sekundarnimi tvorbami (terase: IV. a, IV.b , VI. a), ki ne spadajo v enotni ciklični proces celotnega hidrografskega razvoja v L jub l j ansk i kotlini. Če si podrobneje ogledamo omen jene razmere in če p r imer j amo terasni sistem pri tokov z glavno reko, se nam ponudi zanimiva podoba. Predel med Dobrim pol jem in Podnartom kaže posebne analogi je terasam ob Tržiški Bistrici. Na levem bregu Save imamo na tem predelu n a j p r e j 3—4 spodnje terase, ki so med seboj ločene od nizkih, na jveč pa r metrov visokih jež. Te na jn i ž j e terase tvor i jo nekako ser i jo zase in so drugačnega značaja kot više ležeče. Tudi po razsežnosti so savske spodnje terase podobne tistim ob Tržiški Bistrici. Na jveč j a j e podobnost med 3., oziroma 4. teraso (če š te jemo od struge navzgor) ob obeh vodah. Na obeh k r a j i h j e nad temi spodnjimi terasami izrazita visoka ježa (pri Bistrici okrog 20 m, pr i Savi okrog 30 m). Slede široke zgornje terase1, po številu 3—5 (od IV. b navzgor).

Konkretno j e stvar taka le : na poti ob Savi navzgor mimo Po-savca na Brez je na jdemo ob Savi n a j p r e j t r i (ponekod štiri) spodnje terase, nato visoko ježo, na kater i j e spel jana cesta, od mlina Ankerst pr i potoku Pirašica prot i Dobremu pol ju . Na tem klancu moremo zabeležiti dve terasi (tu j e cesta povsem ravna). Klanec se konča na Dobrem po l ju (nivo IV.). Nad n j i m imamo še terasi III in I. V enakem razmer ju so terase med Posavcem in Podnartom. N a j p r e j t r i spod-n je , potem visoka ježa do višine 423 m. Nad tem nivojem sta potem še dve terasi, ponekod se pa pokaže med n j i m a še t re t ja , ki se me-stoma popolnoma zgubi. Spodnj i del vasi L jubno stoji na terasi III. (na 8. od Save gor). Preden p r imer jamo tamošnj i levi breg Save z bistriškimi terasami, si oglejmo tu savski desni breg. Na desnem bregu j e sicer težko določiti posamezne nivoje, ke r so že p rece j uničeni, vendar so f ragmenti erozijskih faz p rav dobro vidni. Od Mišač navzdol, posebno pa med Otočami in Zalošami te r da l j e proti Podnar tu na jdemo pod konglomeratno steno 3—4 erozi jske faze, in

11 Geografski zbornik 161

sicer še nad teraso V. (vas O toče). To sliko nam sicer zameg l ju j e jo številne grape in razbiti kosi konglomerata pod konglomeratno steno. Naletimo pa tudi na nivo mlajšega zasipa nad Zalogami, po n j e m gre kolovoz. Mlajši zasip opazimo tudi ob poti Podnar t—Pre-zrenje . Te erozi jske faze dobimo v celotni ser i j i zopet na levem bregu Save, tik pred izlivom Tržiške Bistrice. Značilno je , da Tržiška Bistrica ni vrezala tu v mlajš i zasip nobene terase, medtem ko ima Sava v n j e m od nakelskega nivoja do a luvi ja 4—5 teras. Nakelska faza ob Savi neha t ik pred mla jš im zasipom (pri izlivu Tržiške Bistrice), medtem ko gre nivo V. v zajedi mlajšega zasipa p rav do recentne struge Tržiške Bistrice. Vsi ti erozijski f ragment i so po-rasli z gozdom. O b izlivu Tržiške Bistrice imamo le dva taka f rag-menta, in sicer na levem bistriškem bregu. Bistveno drugačna po-doba pa je, kakor smo že omenili, v zgornjem in s rednjem toku Tržiške Bistrice. Tu gre za podobo, analogno levemu savskemu bregu, ki smo si ga podrobneje ogledali v predelu med Dobrim pol jem in Podnartom. Ze t a k o j nad posta jo Tržič so na desnem bregu lepo razvite štiri terase. Tik ob vodi sta dve manjš i , nato j e visoka ježa, nad n j o se vleče ozka pa dolga terasa, kakih 10 m više pa zadn ja terasa; na n j e j leži spodnji del vasi Bistrica pri Tržiču. Število teras se prot i Kovor ju znatno poveča (8—9), terase pos t a j a jo tam izrazitejše; posebno izrazita j e ona, k i ima 20 m visoko ježo. N a p r e j proti jugu terase izg in ja jo ; ne daleč pred vasjo Zvirče pre-neha jo vse srednje , ostaneta pa samo dve: n a j n i ž j a (VII) in visoka terasa (I). Vendar se terase p r ikaže jo zopet vzhodno od pod b reške Srednje vasi. Pr i Kuhar j evem in Belejevem mlinu, k j e r se dolina p rece j razširi, so posebno dobro ohran jene 3—4 spodnje terase. Te imajo pribl ižno enake ježe; vzrok temu j e nenadni obrat Bistrice na zahod v prodorno dolino, k i j o j e razložil že Wentzel (33) in o kater i smo podrobno govorili v poglavju o »Nivojih in terasah«;.

Tam smo govorili tudi že o genezi predela, k i leži med Tržiško Bistrico in Savo do ceste Tržič—Begunje na severu. Ker so v n j e m tudi miocenski sedimenti, spada organično k celoti, ki jo imenujemo L jub l j anska kotlina. V tem per i fernem predelu kotline pa ne opa-zimo iste terasne sheme, ki smo jo videli v glavnem savskem ožilju. Tipične z a n j so enake višinske razlike med posameznimi nivoji, ka r n. pr . kaže bo l j na analogije s spodnj im bistriškim tokom kot na podobnosti z zgornjim. Druga značilnost je, da. tu marsikod naletimo, in sicer v zgornj ih nivojih, na polkrožne oblike teras in na terase, ki gredo pravokotno na današn je tokove. Ta po j av si razlagamo tako, da so imele vode v starejših fazah na tem predelu smer vzhod— zahod, oziroma zahod—vzhod; polkrožna oblika pa je učinek dveh potokov, ki sta se združila v omenjeni smeri. K l j u b temu pa, da na prvi pogled tu ni podobnosti s savskim terasnim sistemom, smemo trditi , da j e bil r i tem teh pr i tokov močno odvisen od morfogenet-skega r i tma same Save. D a bi imeli na t ako kra tk i razdal j i opraviti z individualno morfogenetsko dejavnost jo , ni ver je tno.

Kakšne so razmere ob Kokri? Tu moremo ločiti dve diluvialni fazi. Zgornjo imam za ekvivalent erozijske faze II—III ob Savi, spodnja pa j e pr iznana kot mla jš i zasip (IV; gl. 1). Značilen za Kokro j e predvsem tesni kan jon med Goren jami in vasjo Suha in n j e n zavoj proti zahodu pod Primskovim. V tem zavoju je naredila n e k a j teras, v ka te re so vrezane terase Rupovščiee. Kokra je tako v kra tki razdal j i prešla tudi v s trat igrafsko neenotno področje : iz rahlo spr i je tega konglomerata (15, str, 4) na severu, v področje mlajšega zasipa na jugu. Rekli smo, da so kokrske terase na obeh straneh Rupovščiee. Rupovščica se j e van je vrezala takrat , ko je Kokra poglobila svojo strugo in se umaknila prot i jugovzhodu, oziroma jugu. T e d a j je morala Rupovščica poglabl jat i svojo strugo in se t ako sproti zajedat i v kokrski terasni sistem. Terase, ki j ih j e pr i tem ustvari la Rupovščica, tvor i jo s kokrskimi značilen pravi kot. Vse te terase so pretežno porasle s travo, deloma s kul turami.

Sorski sistem se v marsičem raz l ikuje od bistriškega. Pr i n jeni se d a j o zaslediti sicer iste faze kot pri p ravkar omenjenih, le da j e šla Sora pr i teh na mnogih mestih mnogo b o l j v širino. Tako j e zelo na široko erodirala savski »starejši« prod, na ka terem stoji vas Graben, ter je isti nivo v svoji kasnejši fazi prekr i la s prpdom. Sorški sistem pa se loči od drugih tudi po tem, da j e tipičen rezultat konf igurac i je terena. Živo skalna osnova j e namreč na mnogih mestih usmer ja la njegov razvoj. Enosmerne terase pod Hosto in pod Svetjem so živ pr imer te koordinacije. Tudi številnih sekundarnih oblik ne m a n j k a ob n j e j . Sorški a luv i j j e zelo na široko razvit, s a j imamo pr i izlivu Sore, na levem bregu, opraviti celo z osmo teraso- (VIII).

Predel ob Kamniški Bistrici j e široko in plitko- akumulaci jsko področje. Ta del L jub l j anske kotline j e t o re j doživel skromen ver-t ikalni razvoj v postglacialu. Terasna podoba Kamniške Bistrice j e v glavnem proizvod visoke erozi jske osnove.

Zaključek

Povzamem n a j glavne rezultate svojega proučevanja. Predvsem se je pokazalo, da so erozijski konglomeratni osamelci v L jub i j ansk i kotlini stvarno le s tarejš i hrbti , na ka tere j e bila pozneje naložena b o l j ali m a n j debela plast proda (zdaj konglomerat) . Navidezne so t o r e j trditve, ki n a v a j a j o do 200 m debele plasti konglomerata na Goren j skem (10, str. 408). Videli smo, da gre pr i tem samo za napol-n jen j e globokih starejših dolin s prodom poznejše akumulaci je . Pod-č r t a jmo tudi dejstvo, da je diluvialno in postglacialno hidrografsko omrežje takorekoč istovetno s hidrografskim omrežjem iz zgornje terciarne morfogeneze. Z natančno analizo smo lahko dognali, da nimamo povoda govoriti o heterogenem savskem terasnem sistemu. Sava in n j en i pri toki so doživljal i v vseh svoj ih glavnih morfoge-netskih fazah homogen proces. Zato smo se odločili za enotno poime-

n* 163

n o v a n j e t e ras na Goren j sk i ravnin i in uporab l j a l i namesto označb 5, 6, 7, (gl. 6) označbe V, VI, YII. Dotakni l i smo se tudi širše morfo-genetske p r i m e r j a v e . Na n j e n i podlagi ne dvomimo, d a v l a d a j o p resene t l j ive podobnosti med posameznimi terasnimi sistemi v per i -a lpskem področ ju . N j i h o v glavni vzrok j e n a osnovi navedenih de j s t ev kl imatski faktor , ki j e vpl iva l enotno na vse te te rasne sisteme.

V razprav i smo skušali p r i spevat i tudi k reši tvi d rug ih načelno važnih geomorfoloških problemov. Zanimiva j e p redvsem fiziogno-m i j a konglomera tov , potem podrobna anal iza posameznih glin v pe r i f e rnem področ ju kot l ine, d a l j e p rob lem l imničnih sedimentov pod mla j š im zasipom v Radov l j i šk i kot l ini i td. V r azp ravo smo vpletl i tudi r a z v o j čisto1 lokalnih h id rogra fsk ih omreži j , n a t a n č n e j e določili obseg savskega, kokr skega in kamniškobis t r i škega v r š a j a . Raznim morfogenetsk im enotam (Skaručensko, Sorško p o l j e itd.) smo skušal i da t i svoj, d o s e d a j še nedognani izraz.

Literatura •

1. O. A m p f e r e r : Uber die Saveterrassen in Oberkrain. Jahrb. d. geol. R. A. Wien 1917.

2. B u 11 a : A. Magyar medence pliocen es pleistocen terrassai. Fold-rajzi Kozlemenyek. LXIX št. 4.

3. J. F r a n k e : Die Gevvasser in Krain und ihre nutzbare Fauna. Jahresbericht der k. k. Staatsoberrealschule in Laibach fUr das Schuljahr 1891/92. Separatabdruck.

4. F r . H e r i t s c h : Die glacialen Terassen des Drautales, Carinthia II, 1905.

5. S. I 1 e š i č : Nekaj smernic v sodobnem morfogenetskem prouče-vanju. Geografski vestnik, Ljubljana 1936/37.

6. S. 11 e š i č : Terase na Gorenjski ravnini. Geografski vestnik 1935. 7. R. K l e b e l s b e r g : Die Hauptoberflachensysteme der Ostalpen-

Vhdl. d. Geol. B. A. Wien 1922. 8. F. Kossmat: Erlauterungen zur geologischen Karte Bischoflack

und Idria. Wien 1910. 9. F. K o s s m a t : Die morphologische Entwicklung der Gebirge im

Jsonzo und oberen Savegebiet. Z. d. Ges. f. Erdkunde zu Berlin, 1916. 10. F. K o s s m a t : t)ber die tektonische Stelung der Laibacber

Ebene. Vhdl. geol. R. A. Wien 1905. 11. N. K r e b s : Die Ostalpen und das heutige Osterreich. Stuttgart

1928, II. 11 a. M. V. L i p o l d : Bericht uber die geologischen Aufnahmen in

Oberkrain im Jahre 1856. Jahrb. Geol. R. A. Wien 1858. 12. R. L u c e r n a : Gletscherspuren in der Steiner Alpen. Geograph.

Jahresberich aus Osterreich, IV. Wien 1906. 13. A. M e 1 i k : Bohinjski ledenik. Geografski vestnik 1929/30. 14. A. M o r 1 o t : tlber die geol. Verhaltnisse in Oberkrain. Jb. geol.

R. A. Wien, leta 1850. 15. A. P e n c k : Morphologie der Erdoberflache, 2 Theil. Bibliothek

geographischer Handbiicher, Stuttgart 1894. 16. P e n c k - B r u c k n e r : Die Alpen im Eiszeitalter. III. Leipzig

17. I. R a k o v e c : Doneski h geomorfologiji L jubl j . kotline. Odlomki iz inavguralne disertacije, L jub l j ana 1927.

18. I. R a k o v e c : Postglacialne terase Blejskega jezera v zvezi z njegovo morfogenezo. Geografski vestnik 1928.

19. I. R a k o v e c : K razvoju osamelcev in hidrografskega omrežja med Savo in Kamniško Bistrico. Geografski vestnik 1929/30.

20. I. R a k o v e c : H geologiji L jub l j ane in n j ene okolice. Geografski vestnik 1932.

21. I. R a k o v e c : Prispevki h geologiji Ljubl janskega polja. Geo-grafski vestnik 1935.

22. I. R a k o v e c : Razvoj te rc iar ja pri Medvodah. Vestnik Geol. inst. kr . Jugoslavije, 5. Beograd 1937.

23. I. R a k o v e c : Prispevki k tektoniki in morfogenezi Loških hribov in Polhograjskih dolomitov. Geogr. vestnik 1939.

24. I. R a k o v e c : H geologiji Kranjsko-Sorškega polja . Geografski vestnik 1940.

25. I. R a k o v e c : Dolina Vrat v pleistocenski dobi in razvoj Pe-ličnika. Geografski vestnik 1948/49.

26. F. S e i d 1: Kamniške ali Savinjske Alpe, geološka kar ta v prilogi. 27. F. S e i d 1: Sirokočelni los (alces latifrons) v diluvialni naplavini

Ljubl janskega bar ja . Carniola. 1912. 28. T a r a m e l l i : Sugli antichi ghiacciai della Drava, della Sava

e del Isonzo. Atti Soc. Ital. di Sc. nat. XIII. 1870. 29. F. T e 11 e r : Erlauterungen zur. Geol. Kar te d. osterr. ung. Mo-

narchie. SW Gruppe No. 8 Eisenkappel und Kanker. Wien 1898. 30. F. T e 11 e r : Er lauterungen zur geologischen Karte der ostlichen

Auslaufer der Karnischen und Julischen Alpen, Wien 1906. 31. F. T e 11 e r : Exkursion in das Feistritzthal bei Neumarktl in

Oberkrain. Fiihrer f. geol. Exkursionen in Osterreich. Hrg. v. d. Komm. d. IX. intern. geol. Kongres. Wien 1903.

32. K. T r o 11 : Die jungglazialen Schotterfluren im Umkreis der deutschen Alpen, Miinchen 1926.

33. J. W e n t z e 1 : Ein Beitrag zur Bildungsgechichte des Thales der Neumarkt ler Feistritz. Jahresbericht d. Staats-Oberrealschule in Lai-bach 1901.

34. J. W e n t z e 1 : Zur Bildungsgeschichte des Laibacher Feldes und Laibacher Moores, Lotos 70, Prag 1922.

35. A. W i n k 1 e r : tJber die Beziehungen zwischen Sedimentation, Tektonik und Morphologie in der jungter t iaren Entwicklungsgeschichte der Ostalpen. Sitzber, d. Akad. d. Wiss. Wien Math. naturw. KI. 1923. Wien, 1924, str. 358.

36. A. W i n k 1 e r : Zur Eiszeitgeschichte des Isonzotales. Z. f. Glet-scherkunde XV. 1926/27.

P o l d e O b l a k

THE MORPHOGENESIS OF THE BOTTOM OF LJUBLJANA BASIN

The essay gives a morphological and morphogenetic description of the bottom of the L jub l j ana Basin. The author examines in detail the character of the old oligomiocenic landscape and treats critically the problem of the sub-soil water a t the bottom of the Basin. The essay deals especially with the bottom of the Basin, with the landforms as they were formed during the ter t iary period and which were later largely covered by a broad stratum of gravel, in many places cemented into conglomerate. River Sava and its t r ibutaries have eut into this deposits terraces of different heights

and ages. The author does not deal in detail with the pliocenic morpho-genesis as well as with the moor of Ljubljana.

The first chapter contains systematically grouped data on the boundary between permeable strata of gravel or conglomerate and the impermeable tertiary basis. In the places where the unpermeable basis does not reach the surface the author determines it using data on the level of the sub-soil water as it appeares in the villages of the basin.

The second chapter gives a survey of the terrace levels cut into gravel or conglomerate strata for the whole plain of Upper Carniola from Radov-ljica to Zalog, where Sava enters the anticline of Litija. The terraces are in detail indicated on the append^d map. It has been found that the pre-vious results have to be modified in various places.

In the last chapter the pleistocenic and postpleistocenic terraces of the bottom of the Ljubl jana basin a re compared with the terraces along river Drava and on the margin of the Danubian plain. Comparing the number of terraces and their relative heights the author comes to con-clusion that ali these terraces are the result of the same factors. In the whole marginal territory of Eastern Alpis there are surprising similarities between various terrace systems.

It was possible to discover that the so called erosion buttes of the Ljubl jana basin are old ridges covered later by a gravel stratum of various depth. This was later cemented into conglomerates, which are therefore not merely a product of the river deposition during pleistocene period. The local hydrographic nets have been developped in accordance with that of the river Sava. The heights of terrace levels of Sava tributaries varv slightly, nevertheless we must assume that the bottom of Ljubl jana basin has been formed in a uniform cyclical process.

The petrographic quality of gravel and conglomerate serves to de-termine the age of various parts of the bottom of the basin. It was found that the degree of conglomeration depends largely on the fact how much the gravel was exposed to moist air. Firmly cemented conglomerate does not mean necessarilly a great age. Moreover it was found that the lacustrine sediments under the younger pleistocenic deposits of Radovljica basin are the remnants of an interglacial lake.

P. Oblak: Morfogeneza dna Ljubljanske kotline Geografski zbornik I. Terase na dnu Ljubljanske kotline

Številke v legendi se nanašajo na označbo terasnih nivojev v razpravi. Terase od I a do VI b so diluvialne, od V do VII postglacialne