na risto [i[kov

Glaven i odgovoren urednik:Bratislav Ta{kovski

Redakcija:Danilo KocevskiGane Todorovski

Venko AndonovskiSande Stoj~evski

Slave \or|o Dimoski

Izdava~:ULIS DOOEL & Skopje

Pomo{nik na glavniot i odgovoren urednik:

Serjo`a Nedelkoski

Kompjuterska podgotovka:Bane Gali}

Pe~at:†Van Gog# & Skopje

Pe~ateweto na ovoj brojfinansiski go pomogna

Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija

Adresa na redakcijata:†Stale Popov# br. 9, vlez 1,mezanin br. 8 & 1000 Skopje

Telefon/faks:02 3233306

@iro smetka: 210-0573704401-66

Dano~en broj: MK4030003471803Deponent na

†Tutunska banka# AD & Skopje

Spored misleweto na Agencijata za in-formacii br.02-87/2 od 20.02.2006 godi-na, spisanieto za literatura i kultura†Akt# e proizvod za koj se pla}a poseb-na povlastena dano~na stapka.

Godi{na pretplata: Za R. Makedonija800,00 den. Za stranstvo: (Evropa) 15€;(Amerika, Avstralija i Kanada) 25€

Prviot broj na †Akt# izleze na 19 dekemvri 2003 godina

Spisanieto izleguva edna{ mese~no. Tekstovite i fotografiite ispra}ajtegi na adresa †Stale Popov# br. 9, vlez 1,mezanin br. 8 & 1000 Skopje so naznaka -za spisanieto †Akt#.

SPISANIE ZA KNI@EVNOST I KULTURASPISANIE ZA KNI@EVNOST I KULTURA

36/3736/37

SODR@INA

AKTUELNO - Sedumdeset godini od ra|aweto na Risto [i{kov . . . . . . . . . . . . . . 2

LUPA - Poezijata na Slave \or|o Dimoski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

KRITIKA - U`ivawe od roman. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

POEZIJA - Trajan Petrovski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

PROZA - Bratislav Ta{kovski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

POEZIJA - Rade Siljan. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

KRITIKA - Paskal Gilevski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

NOVI PESNI - Razme Kumbaroski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

ESEJ - \oko Zdraveski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

NOVI PESNI - Vaso Nikolovski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

RASKAZ - Onore de Balzak. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

POEZIJA - Julijana Veli~kovska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

OSVRT - Aco Gogov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

PREPEVI - Danilo Jokanovi} . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

PREPEVI - Viktor Radowi} . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

DRAMA - Mile Nedelkoski. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

2 30.04.2010

aakkttuueellnnoo

Risto [i{kov, bardot na makedonskoto akterst-vo i modernata akterska {kola na Jugoisto~na Evropa,e roden na 23 mart 1940 g. vo Mrsna, Egejska Makedonija.Vo znak na se}avawe na negoviot 70-ti rodenden, mo{neimpresivno i so mnogu emocii be{e odbeleàn ovoj ju-bilej vo Strumica, so primer na sestrana samopo`rtvu-vanost - za generaciite koi go znaeja [i{kov i za oniekoi doprva }e u~at za nego.

Strumi~kata reminiscencija koja e vrzana zaimeto, ìvotot i deloto na velikanot na makedonsko-to akterstvo Risto [i{kov, ne be{e slu~ajna. Toj nesamo {to dobar del od svojata rana mladost ja pominu-va vo Strumica: od dete, preku simpati~en mladi~, s¢do sredno{kolec vo gimnazijata †Jane Sandanski#, pas¢ do zaminuvaweto na studii. Toj vo ovoj yvezden gradsozrea kako vqubenik vo dramskata umetnost, pa durii svoite prvi ~ekori vo akterstvoto gi pravi tokmu

po strumi~kata teatarska scena, pred se kako tolku-va~ na ulogite vo pretstavite †No}i na gnevot# odSalakru vo reìja na Aco Aleksov vo 1957 g., †La`li-

vec# od Goldoni vo reìja na @ivko Vrtev vo 1957/58g. i †Krug so kreda# od Klabund vo reìja na StojanGogov vo 1958 g. Vo 1962 g. zavr{uva akterstvo na bel-gradskata Akademija. Iako po diplomiraweto e mo{nebaran vo drugi sredini, toj odlu~uva da se vrati da igrana svojot maj~in jazik, stanuvaj}i redoven ~len na ansam-blot na dramata pri Makedonskiot naroden teatar voSkopje.

I u{te po negovite debitantski ulogi, za relativ-no kratko vreme stanuva eden od najbaranite makedon-ski akteri. Akterskata virtuoznost na Risto [i{kove protkaena so mno{tvo emocii i ekspresija. Vo tekotna samo 26 godini profesionalna kariera, [i{kov ig-ral vo 54 teatarski pretstavi, vo 11 filmovi, vo 5 TV

SEDUMDESET GODINI OD RA\AWETO NA RISTO [I[KOV(23 mart 2010, Strumica)

30.04.2010 3

SEDUMDESET GODINI OD RA\AWETO NA RISTO [I[KOV

drami, vo 3 TV serii, kako i vo niza radiodrami. Nayvezdenite {tici ~ekore{e kako Mazgrejv, Glembaj,Helderlin, Cezar, Ivanov... Na magi~niot ekran trium-fira{e kako Pitu Guli, Goce Del~ev, Turunxe... @iri-jata za nagradi ~estopati go zaobikoluvaa, no publika-ta do solzi go nagraduva{e i mu ostana verna - do kra-jot. Risto [i{kov po~ina vo Skopje na 17 juni 1986 g.

I, sekako, tuka ostana da lebdi eden golem para-doks, do denes pravno i sudski nerazjasnet: zo{to sitestradawa mu se slu~uvale tokmu na Risto [i{kov? Naedna ~ista i iskrena umetni~ka du{a? Vo toj kontekst,ovaa godina simboli~no se navr{uvaat i 30 godini odbesmisleniot zatvorskiot proces na [i{kov.

Odbeleùvaweto na 70-godi{ninata od ra|awetona Risto [i{kov e mo{ne va`no za makedonskata kul-tura i demokratsko op{testvo, so ogled na faktot {tolustracijata i otvoraweto na arhivite, moèbi }e po-tvrdat deka Risto [i{kov e unikatna, dolgo vreme ne-razjasneta umetni~ka `rtva na eden sistem, za {to tol-ku mlad, na samo 46 godini vozrast, apsurdno go potro{ii svojot ìvot. Procesot i embargata na koi be{e pod-loèn toj, do den-denes ostanaa nerasvetleni. Za negose napi{ani edna nau~na i edna publicisti~ka monogra-fija. Vo 2001 i 2002 g. strumi~kata javnost vo ramkitena FKT Risto [i{kov ima{e prilika da gi vidi siteigrani filmovi vo koi nastapuva toj.

Toj balkanski akterski fenomen svojata rana mla-dost ja pominal tokmu vo Strumica. Vo ovoj tiverio-polski i astraionski centar na duhovni zbidnuvawa iden-denes ve~na kulturna inspiracija e duhot na [i{-kov. Tuka so godini nanazad dramskite umetnici gi man-ifestiraat svoite dela na festivalot na kamerenteatar †Risto [i{kov# i na festivalot na dokumen-taren i kratok film †Asterfest#.

Dokumentarniot film †Duhot na tatko mi#pretstavuva seopfatna umetni~ka biografska storijaza fenomenot na akterot i ~ovek Risto [i{kov. Fil-mot e avtorski, samostoen proekt na reìserot GoranTren~ovski. Za ovaa prigoda, na rodendenot na [i{kov,na 23 mart, so po~etok vo 20 ~as., vo Strumica, se slu~inegovoto prvo prikaùvawe.

Na sve~enosta so svoj govor se obrati i Minister-kata za kultura na Republika Makedonija, ElizabetaKan~eska-Milevska, pred golemiot broj prisutni emi-nentni umetnici i kulturni rabotnici. Za zna~ewetona ovoj jubilej, kako i za filmolo{ko-teatrolo{kiotaspekt na [i{kov, govorea i prateni~kata SilvanaBoneva i filmskiot kriti~ar Ilindenka Petru{eva.

Vo 39-minutnata vozbudliva filmska storija †Du-

hot na tatko mi# besedat dvaesetina sovremenici na[i{kov i negovi najbliski, rodnini i sorabotnici. Vodokumentarecot niz brojni filmski inserti se ispre-pleteni i momenti od ìvotot i deloto na ovoj akter-ski velikan. Filmot e inspiriran od istraùva~kiot

ùrnalisti~ki tekst na Bratislav Ta{kovski †Koj go

kodo{el Risto [i{kov#.Inicijatorot na odbeleùvaweto na ovoj jubilej,

reìserot Goran Tren~ovski, avtor na filmot i pretse-datel na Tiveriopolskata filmska alijansa, po toj po-vod, pred filmskata publika, neposredno pred proekci-jata re~e:

†...Proektot koj go rabotev re~isi tri godini,

bez nikakov nadomest i so human respekt kon idolot

na mojata generacija rodena 70-tite godini, sam po

sebe dovolno kaùva, pred se, niz filmskiot jazik i

niz poetikata na dokumentarnata drama. Rodum od

ovoj grad, avtorski se obidov da gi ovekove~am dostig-

nuvawata na slavnite strumi~ani na dvaesettiot

vek, edna{ niz naslovot VERUVAM VO MAKEDONI-

JA posveten na na{iot Boris Trajkovski, a ovojpat

niz naslovot DUHOT NA TATKO MI, koj aludira ne-

dvojbeno na tatkoto na mojot generaciski profesio-

nalen drugar Vasil, no i na site na{i tatkovci koi

go ponesoa najgolemiot tovar za ova na{e slobodno i

demokratsko vreme. Od tie pri~ini odlu~ivme ovaa

specijalna proekcija da bide tokmu ovde i tokmu sega,

a filmot }e ima i svoja letna premiera vo Skopje, vo

Kinotekata na Makedonija...#

Nastanot se odrà vo NUCK †Anton Panov#, avo holot se proektiraa slajdovi so [i{kov. Ovoj nas-tan zaedni~ki go organiziraa Tiveriopolskata film-ska alijansa, Festivalot Risto [i{kov, Kinotekatana Makedonija i NUCK A. Panov. Pokroviteli za od-beleùvaweto na 70-tiot rodenden na [i{kov bea Mi-nisterstvoto za kultura na RM i Komisijata za kultu-ra pri Sobranieto na RM.

R.A.

4 30.04.2010

lluuppaa

Nema somnenie deka planinata e najvidlivo i naj-pokazatelno prisustvo, dramati~na demonstracija namaterijata, o~igledna polnota i izobilstvo. Sepak,bidej}i n¢ poveduva ugore, n¢ povikuva kon bezmeri-eto i kako da ja vetuva nedofatlivosta, taa istovreme-no re~isi bolno ukaùva na preotvorenosta, na nedo-statnosta na materijata da go pokrie i da go doispol-ni, sosema da go zaposedne praznoto koe kako da vika:u{te, u{te!

Ako se rodite na planina, na toj magi~en ~ardakni na nebo ni na zemja, vie u{te so prviot detski pogledse ispolnuvate so spoznanieto za seprisutnosta na pro-cepot i prazninata, na nedostigot. Zabeleùvate dekas¢ okolu vas kopnee po u{te, po sopstven del koj e nekadenadvor od nego. Ako ste poet roden na planina, toga{va{iot pogled proniknuva u{te podlaboko vo vakvitegletki i dokraj ja iscrpuva zbunetosta od nezavr{enos-ta na bo`joto delo, od povredata, od ranata vo predme-tite. So drugi zborovi, ponesuvate ~uvstvo deka prisut-noto e samo eden del na nekakva metafizi~ka celost,deka e samo na pat kon sopstvenata zasitenost, dekabara vnimanie, dokolku e mo`no preku ~udewe i pev.Ugore od planinata praznina, udolu neispolnetost, vosubjektot procep. Poetot zabeleùva deka ne samo {tonaokolu otsustvuvaat polnotata i zaokruènosta tukui ona {to o~igledno ¢, naedna{ potonuva, istekuva niznekakov nenadeen procep vo prisutnoto.

Niz procepot gledam kako

moite zborovi

is~eznuvaat.

Zborovite is~eznuvaat, no i ne{tata {to se nastaroto mesto, s¢ {to ja so~inuvalo poku}ninata, kakoisto taka da trgnuva na pat kon sopstvenoto praznewe;toa ve}e stanuva izlupeno i izliteno. Duri i svestakoja, na nekoj na~in, go prikrepuva prisustvoto na vid-livoto, ja gubi stabilnosta, se polni so neizvesnost iso pra{alnici, se zatresuva, se zavrtuva, se vrti, brzo

se vrti. Se vrti vratolomno, zafa}aj}i go na toj na~ini nositelot na svesta koj konstatira deka i samiot toji samata svest biduvaat zafateni od nepostojanosta ineizvesnosta za sudbinata na glagolot sum, pa izjavu-va: se gubam. ûdno li e toga{ {to lirskoto jas, ispotre-seno od dramata na materijalnoto, zbuneto, ispla{enoi fascinirano istovremeno, gleda vo nas i go upatuvavo svetot dramati~niot, emotiven i intelektualen iz-ve{taj od ekspedicijata od koja se vra}a so spe~alenosoznanie deka toj svet e nesogledliv, nestabilen i ne-bezbeden:

Is~eznuvaat

Predmetite. Ostanuva

Samo prav, vetar. I – ni{to.

Ostanuva ni{toto, no toa e vistinsko izobilst-vo od drugata strana, toa e veliko lirsko ne{to {ton¢ soo~uva so edno isklu~itelno delo, so edno trajnoprisustvo, so svedo{tvo za plodotvornosta i proizvod-stvenata magija na nedostigot i uskratenosta. Toa delo,lirikata na Slave \or|o Dimoski, go osvetluva kop-neòt po toa {to nedostiga, u{te pove}e, po toa {tosme go po~uvstvuvale, sme go imale ili barem sme go na-setile i naedna{ gledame kako so galop zaminuva od dru-gata strana, bukvalno ni se topi pred o~ite i pred po-segaweto po nego. Se topat planinite, mol~at oniena koi samo licata im otsjajuvaat edno od drugo, se

spu{ta no} nad Vavilon i eve toj se ru{i, nasprotinaporot da go osvetlime so silni ognovi, i na toj na~inda ja prodolìme na{ata iluzija deka go branime, go

Sande Stoj~evski

POEZIJATANA SLAVE \OR\O DIMOSKI

SLAVE \OR\O DIMOSKI

30.04.2010 5

POEZIJATA NA SLAVE \OR\O DIMOSKI

ukrepuvame, uspevame da go zadrìme i {to podolgo dago spe~alime vidlivoto, proverlivoto, doka`livoto.

Dali ovaa lirska ispoved sugerira deka e izmamai na{eto ululkuvawe vo svesta za vistinitosta na top-linata vo na{iot svetski dom, deka i na{iot konkretendom e vetrovita izmama i iluzija? Kade e na{ata ku}a?

Vo zgusnatiot ritam na vetrot

izvestuva poetot, no toa istovremeno e i uteha inagovarawe za pomirenost so celosnata provevnost nasvetot, bidej}i vedna{ dodava: taa e: nema da ja vidi{.U{te pove}e, nea ne samo {to ne moème da ja vidimetuku naskoro stanuva jasno deka nea ja snemuva, deka is-

~eznuva pod sne`noto pole i edinstveno moèbi osta-nuva vozdu{estata uteha deka }e ni se pri~ini kako daja naslu{nuvame vo akusti~nata preciznost na vet-

rot. Ovoj lirski govor za Slave \or|o Dimoski uka-ùva na svojstvoto na svetot da istekuva i da se prazni,da blesne pred na{ata svest i vedna{ da bide odveanso zgusnatiot ritam na vetrot, da n¢ ostavi so polnio~i otsjaj od irealnoto iskrewe na nekoj metafizi~kisneg koj pokriva s¢ i zaramnuva sekakva izdanka na pri-sutnoto, zaramnuvaj}i go svetot kako opa{kata na zme-

jot {to se vee. Vakvata fortuna na ni{toto se probi-va i niz puknatinite na prozorcite i vratite, razgradu-va i raznesuva s¢ {to ni se pri~inuva deka e garanci-ja za na{e dofa}awe do svest {to garantira kakvo-tak-vo spokojstvo ili barem podzalaùvawe. Lirskoto jaspravi gr~evit napor da se vospostavi, da se vostanovii da se situira vo intimata i vo duhovnoto, pa barapribeì{te vo domot i vo poslednite rakopisi,

No masata i stolot

pod mene is~eznuvaat.

Podgoneta i prikle{tena do granicite na sopstve-noto bitie, lirskata svest kreva barikadi i se obiduvada se zadrì na dinata na svetot koja pod nea nezapirli-vo se roni. Bitieto se obiduva da se ukrepi, da se spoz-nae, da se definira i na toj na~in da spasi makar agol~esvest pred ’r|ata {to s¢ nagrizuva. Eve kako, obiduvaj}ise da dopre do sopstventa priroda, lirskoto jas izviknu-va zaprepasteno od sopstvenata ranlivost i ronlivost:

Vo vozduhot

Boè, Jas sum

Bestelesen,

imenuvaj}i se sebe so golema po~etna bukva, na-babruvaj}i, pokaùvaj}i se pred samoto sebe pogabar-itno i potrajno. Uplavot, sepak, e tolkav {to drama-ti~no mora da se vnimava na sekoja yirka i proyirka,pa predupreduva: ne otvoraj vrata, ni prozor, i vo obid

da se garantira sebe, prio|a od sprotivnata strana ipravi napor, barem negativno, da se definira: ne sum

ti, jas ne sum no}. Jas ne sum ti, jas ne sum no}, upori-to povtoruvaj}i, naglasuvaj}i do iznemo{tenost.

Prazneweto na svetot e proces {to se {iri nao-kolu i se prefrla duri i vo najdlabokata intima. Tojgo zgrap~uva i sakanoto su{testvo so no}nite kanxi,go pretvora vo golemo krilo

koe mavta na horizontot

pretvoraj}i se vo to~ka,

Liebe Marija.

I nema ni{to! No}ta, otsustvoto, belinata nasnegot, pokrivaat i nosat s¢, duri i predmetite vo

temni oblogi se gubat i zastuduva. Svetot tuku{tobil veten, zaiskril nekade na rabot od mo`nata svesti n¢ ostavil da kopneeme po ne{to {to re~isi i ne sezbidnalo, {to e samo kapka kopne` po prisustvo, po mo-èn dofat do bogatstvoto i rasko{ot na glagolot sum.Zatoa se obiduvame makar da ja konstatirame apsolut-nata difuznost na vidlivoto, da se zayidame vo tvrdi-nata-telo i da izvestime za toj velik i neizvesen pohod:

So posledniot ~ekor

vleguvam: Mrak!

S¢ ponisko

vo samiot sebe bez dno.

No duri i tamu –Viulica. Toga{, ajde nazad, nadvor odsebe: edna{, u{te edna{ i u{te edna{. Dramati~enobid po obid. Zaludno:

I posledniot obid

Da izlezam od sebe si

Ostana neuspe{en.

Dokolku i ovie navodi za uvidot od fragmentar-noto is~eznuvawe na svetot ne se dovolni sosema da gouverat ~itatelot vo pozicijata na ovaa lirika, eve bes-

6 30.04.2010

lluuppaaSande Stoj~evski

prekorno jasen, sovr{eno eksplikativen iskaz od pesna-ta Poslednite rakopisi:

Nasproti mene svetot

Se smaluva

I }e se stro{i vo prav.

Ovaa lirika, sepak, se obiduva da iscedi nekak-va uteha za svetot {to se rasprsnuva. Pred naezdata natotalnata entropija taa go pretvora teloto vo tvrdi-na, vo koùrec, vo grutka prisustvo so kolkva-tolka-va trajnost. Od zad bedemite na taa posmatra~nica, odtoa ukrepeno metafizi~ko Velestovo sega i natamumoàt da se so~inuvaat bleskavi izve{tai za dramatana nepostojaniot svet, koj prodolùva da se topi, dase raskostuva i da is~eznuva. Ene, brodot od parea se

raspa|a preku okeanot, liceto se stopi vo otsustvo,Solun se sronuva na slogovi, sinata yvezda }e se rasturi

vo pogre{na forma, }e se razdrobi na sitni kristali

do molk, svetot se zatvora vo neproyirna tajna mod-

rina i puka ko meur. Ututkana vo relativnata bezbednost vo zatvorot

na teloto, lirskata svest e prenapregnata od velikaprotivre~nost: kolku {to uìva vo zavetrinata na os-voenoto privremeno traewe, istovremeno tolku i kop-nee po izlevaweto, po celosnoto predavawe na poro-jot na minlivosta.

Koò moja koò

zo{to me so~uva

tolku godini

ne me pu{ti

da izlezam

da se rasprsnam

vo mikro-par~iwa

{to }e ja opfatat

seta vselena?

Da se izlee vo beskrajot teloto saka, za{to vero-jatno tai namisla deka moè da bide za~etnik, nukleusna nova vselena, pa lirskata svest izvestuva: Praznina-

ta i Eterot / gi sozdava moeto telo. Pritoa, se raz-bira, teloto se vbrojuva vo najvisokiot moèn red su{-nosti, se postavuva me|u Prazninata i Eterot i zatoa,kako i tie i toa se objavuva so golema po~etna bukva.

Sme pi{uvale i porano za prisustvoto na telotovo poezijata na golemite lirski majstori Ungareti,Himenes i Gotfrid Ben, kako i kaj na{iot SlavkoJanevski. Vidovme toga{ deka Ungareti go doìvuvateloto kako tovar (†Ova telo {to sega premnogu n¢

pritiska#), Ben mu prio|a so studena indiferentnostna nau~nik (†Najposle pod dijafragmata / pronajdoa

gnezdo na mladi staorci# – kaj udavenata devojka, zab.moja), dodeka Himenes najprirodno i najuverlivo moèda se povrze so na{iot Dimoski, bidej}i negovata pesna†Raka nasproti svetlinata# pretstavuva silen izvik,vosklik i vrisok istovremeno deka vo tesnite ramkina teloto, vo tie skromni negovi dimenzii sepak se so-drì i preta semkata na ve~noto i boèstvenoto, nanepoznatata beskone~nost, deka †te~e seme koe od nas

pu{ta edinstvena peperutka, celata od svetlina i

samo od senka#. Peperutkata na Himenes kaj na{iotpoet se razloùva na Praznina i Eter, koi isto takaprvnuvaat od semkata na teloto.

Kako i da e, stanuva otpove}e jasno deka vo poezi-jata na Slave \or|o Dimoski teloto e markanten prisut-nik. Od nego trgnuvaat vpe~atocite, uplavot i voshi-tot, fascinacijata i zadumanosta. Od nego trgnuvaat ivo nego se vra}aat. So drugi zborovi, toa e vo centarot,toa e samiot centar, postojano opsednato od nezgasli-vo qubopitstvo, neprekinato pod lupa i vo napor dabide osvetleno i spoznaeno, no i natamu uporno uspe-va da ostane tajno telo, koe zad devet katanci ja kriesopstvenata formula. Toa neprekinato se gubi, ìvee

pod brzinata na slapovite, vo vrtoglavicite, ìvee

30.04.2010 7


vo tekot, {to zna~i postojano vo vodovrte`, nezapir-livo zafateno od nepredvidlivi i neprekinati trans-formacii.

Vo eden mig se zabavuvam so svoeto telo, izjavu-va poetot, no toj mig ili postojano se povtoruva ili enekoj totalen, ako taka moè da se kaè, vonvremens-ki, nadvremenski mig, koj go vcical vo sebe seto vreme,za{to zabavuvaweto so teloto vo ovaa poezija voop{tone prestanuva. Vo naslovite, no i vo telata na pesni-te, teloto naiduva vo siloviti naleti; cvrsto i celoili razdrobeno, otvoreno, preispolneto so èlba zapokaùvawe. Eve eden od tie naleti na telesnosta: ~elo

o~i usni / vrat, ramewa. / Gradi: papok (†Trajniot#). Se pokaùva deka vo poezijata na Slave \or|o Di-

moski teloto ja otkriva svojata prazni~na afirmaci-ja. Toa postojano se promovira i se voveduva vo nov, po-visok rang. Podmamuva so svoite htonski dlabini, sosvoite zagado~ni i ma|osni sodrìni {to gi tai nadnoto zamra~eno studeno. Se prepora~uva sebe kakonajcvrst argument me|u elementite, me|u ne{tata ~iestvarno prisustvo kako da e makar za stepen poizves-no. Vo poranite stihozbirki na na{iot poet telotoiznurnuva{e ovde-onde kako karpa srede porojot, kakozasolni{te od provev, od naezdata na irealitetot koj,kako plima na siniloto vo koe obituva Tatkoto Nebe-sen, golta{e s¢ vo nezasitnata modra utroba. Taka doz-navame deka i ku}ava tone vo sino. I, se razbira, nesamo ku}ata tuku i s¢ {to vo sebe otkriva svojstvo nacvrstina, tvrdost i iluzija za kakva-takva trajnost.

Ova e samo prikazna na kriti~arot, no uvereni smedeka e taa vo proverliva vrska so poezijata za koja sakada prikaùva. So pesnata na Dimoski vo koja se naidu-va ne samo na dovolna tuku i na ~esta opsada na poimottelo i ne moème da si dopu{time nepretpazliva komo-cija pa da zaklu~ime deka toj poim ne e, ako ne central-niot toga{ sekako eden od temelnite ukrepuva~i naovaa pro~istena i yunliva lirika. Poetot zapira soproduktivno ~udewe i pred mno{tvoto drugi predmeti

i argumenti, no redovno, uporno i so strast povtornose zadrùva i kruì okolu teloto. Go posmatra, go obi-koluva, sleguva vo negovite tainstveni potoni, go na-pu{ta i pak mu se vra}a. Pa edna{ e voshiten i ma|osanod negovite iskrewa i blesoci, drugpat zamislen i sta-pisan pred negovata neporyirnost. Vo migovi na o~igle-den intelektualen umor kako da kreva race od opsada-ta i rezignirano se ispoveda:

go menuvam liceto za prazno, o~ite

gi menuvam za ni{to, teloto

za svoja otsutnost.

No nabrgu povtorno mu se navra}a na teloto, goopeva odnovo, pak, i pak. Iskreva himna, apoteoza natelesnosta, na plotta. Gi osvetluva i gi podvlekuva na

neizbroj na~ini mo`nostite, {ansite i radosnitefunkcii preku koi se demonstrira taa vol{ebna oble-

ka na du{ata. Teloto vo poezijata na Dimoski, kako{to vidovme, ima ne{to od metafizi~kiot uplav naHimenes, ne{to od anatomskata vivisekcija na GotfridBen i ne{to od èstokosta i surovosta kaj Janevski,no ova telo e pred s¢ telo vo posegnuvawe, po pohota,po kopne`, po sladostrastie i po ne`nost. Toa e mnoguposloèno, posloevito, palimpsestno. So ednata stranae ispaknato, takare~i silovito izbiva vo osvetlenatastvarnost, vo sogledlivata i merliva i proverliva re-alnost, a so drugata se protega nanazad vo temninata,kon prapo~etokot, kako da istekuva od zad predmetnos-ta; nedofatlivo, nepodatlivo, nerazbirlivo i nedo-ka`livo. Neiska`livo. Verojatno zaradi vakvoto nego-vo svojstvo da se izmolknuva, toga{ koga }e uspeeme dago osvoime, da go pritesnime vo vetuva~ka pretpostavkadeka e, nie gi pu{tame dizginite, galopirame kon po-cvrsto soznanie deka go imame i deka go poseduvame, pago vrtime kon posilna svetlina, se obiduvame da pro-nikneme vo nego, da se nasladuvame duri i od negoviteiscedeni sokovi, makar toa i da ne se sovpa|a sekoga{i vo s¢ so vostanovenite standardi za vkus:

teloto ti se razleva po parketot

mala nimfo.

go liàm so vrvot od jazikot.

se cedi lepliv sok.

tvojata usta rastegliva

kako svilen ~orap

me {muka za tvojot nov ìvot

me {mrka{ mala nimfo

kako kompot

ligav

me|u tvoite usni

se topam i jas.

8 30.04.2010


Ova e dinami~na lirska po~va, taa ne vi dopu{ada se voznemirite zaradi naturalisti~kiot nalet,za{to vedna{ ve propu{ta da se sliznete vo podolni-te, vnatre{ni sloevi vo koi teloto ve}e ne e tolkustabiliziran predmet i odvaj ako e argument za crvsti-nata na materijalnoto i za na{ata svest za nego. Prekusokovite, ajde da ne re~eme iscedocite, teloto se razla-ga, ja menuva agregatnata sostojba, ja vesti svojata pri-padnost kon praznoto, otsutnoto i ni{toto.

dlaboko vo tebe

niz tvoite usviteni ìli

niz tvojot kruèn kosmos

istekuvam.

jas sum te~en...

Voveduvaj}i go teloto vo violenten erotski tanc,poetot ja slavi negovata ovde{nost, gi prepora~uvablesokot na minlivosta, ~udoto na zagleduvaweto ivyiraweto vo na{ata sopstvena neproyirnost. Setilataneka se vo pogon, neka bide prekopana od kopitata pe-soklivata ledina na stvarnosta. Eve me, telesen, uverli-vo stvaren. Imam telo, se imam. Eve ja i nea, u{te ednagarancija za neporeklivosta na teloto i materijalnos-ta, na toa ~udo {to pupi od pazuvite na ni{toto. Ahteloto, tvoeto telo, tvoeto ubavo telo! Kako da go is-kaàm toa ~udo, osven so pesna, so kniga pesni, so strast,so site formi na strasta. So blag, bajkovit, pozlat-en pev:

no}e sum gugal vo zlatniot dvorec

po kralicata / otkaj ubavata bav~a,

preku sti{an napev vo koj teloto se pojavuva, se poka-ùva i budi kopne`:

vodata {to se sleva

ìvata voda

go nababruva

tvoeto belo telo,

pa s¢ do sogolen, provokativen iskaz †od kolokvijalotna skarednosta#.

Dro~na e tvojata vidra

se podava se potkreva

da go srkne da go goltne

mojot penis telote~en

Se pokaùva deka site tie obidi, lakomosti po po-tvrda i po garancija deka teloto }e go osvoime i }e gousvoime, deka }e go prestorime most, argument, dekasigurno sme, sepak biduvaat preplaveni od nesigurnost,neizvsnost i somne`. Toj obid za asimilacija na telo-to, na materijalnoto, redovno zavr{uva so uskratenost.Nie ne uspevame celosno da se rastvorime vo drug, vodrugoto, nitu niv da gi dosipeme vo nas. †Toj ja golta{eso o~ite#, pi{uva Sartr, †taa fraza, kako i mnogu drugiznaci, ja obeleùvaat iluzijata {to im e svojstvena narealizmot i idealizmot, a spored koja da se spoznavazna~i da se progolta#.

O~igledno deka toa e iluzija vo filozofijata,no za poetot toa e produktiven gr~, poriv da mu se pri-stapi lice v lice na senliviot, nepodatliv i ronlivsvet i da go podvle~e so pesna, so telo, so pohota potelo i po pesna. So uveruvawe deka se tie povrzani,povrzlivi, podatlivi eden za drug i podadeni eden kondrug. Neuspehot za filozofot e {ansa za poetot. Kakoi filozofot, i poetot se obiduva da go zgrap~i pri-zrakot, no toa {to n¢ ostava re~isi so prazni race, taagrska metafizi~ka pepel e sveta maja za buewe, za vis-tinska eksplozija na pevot. Na{iot poet, poetot, me|ufilosofite otkriva eden sobrat, fenomenologot,Huserl, koj go ohrabruva negoviot napor: moèbi telo-

30.04.2010 9


to, predmetot, svetot, ne moème da gi spoznaeme, noima i drugi na~ini i pati{ta za da se privrzeme zaniv, da gi vrzeme za nas i na toj na~in sepak da imamene{to od niv. Da imame ne{to za niv: qubov, omraza,odbivnost, ramnodu{nost, strast.

Ovde sme daleku od pomislata da zagovarame, durii samo da navestuvame, deka na{iot poet so jasna name-ra trgnal da go tolkuva i da go promisluva svetot nana~in kako {to toa go pravat filosofite. Prepora~-livo e da si go zamislime kako vleguva me|u predmetite,me|u dopirlivite ili nepodatlivite ne{ta {to go pol-nat i go so~inuvaat svetot, i od nivnite iskresti po-vr{ini ja sobira lirskata prav, no i dolgo go drìuvoto vrz niv, naslu{nuvaj}i, sonuvaj}i za vnatrinatai za dlabinata vo niv. Toj ne gi opeva tolkuvaweto irazgatkata, tuku ~udoto, a toa zna~i opienosta od da-denostite, od porojot evidencii, od dopirot na povr-{inata i od pretpostavkata i od nasetuvaweto na vna-trinata i na dlabinata. No dodeka se rasprsnuva me|udrugoto, ~uvstvuva deka toj nepoznatoto go kontamini-ra so sopstveniot zdiv, iako se pla{i deka †na onoj{to osoznava vistinski mu se dadeni samo fenomeni,nadvor i preku vrskite na svoite doìvuvawa toj niko-ga{ ne }e moè da izleze, toj zna~i so pravo moè dare~e: Jas sum, s¢ {to e Ne-Jas, e samo fenomen, se rastvo-ra vo fenomenalni vrski#.

So drugi zborovi, onamu kade {to filozofot iz-vlekuva konstatcii i formulira stavovi i tezi, poe-tot se vra}a so ogan i mraz, so poln naramok nedoumi-ci i so yun od raznoglasie, so izve{taj vo koj se raz-mesteni ~udenki i pra{alnici. Tie, me|utoa, se tukane da ukaàt na nekoi drugi golemi dobivki i vrednos-ti, tie se samite neporeklivo azno. Tie moàt da bidatiskovani od ~ista praznina, od odvaj ~ujno eho na mate-rijata. Eve, ~itajte kako svetot vleguva vo sopstvena-ta senka, skipnuva, doka`liv edinstveno preku pev:

..........................................toa {to seni

se nepostoe~ki planini. nad niv visat

nevidlivi oblaci. a vrne sneg

vrz {turite praznini, slepi idoli

vrz nestignatite svetlosti...

I ete, u{te ne be{e vtisnata prazninata vo tek-stot, a i toj, sledej}i go svetot, iste~e vo belinata irealitetot, sronuvaj}i se preku trite to~ki.

Neli ovoj pev e vistinski lirski podvig za{to eopis na ne{to {to vsu{nost go nema, a sepak sozdavaizobilstvo otkako e dosipano vo jazikot, potturnato ipobudeno da babri preku ritamot, da se prepora~uva ka-ko nedvosmislena lirska polnota. Celosna afirmaci-ja izvedena i postignata so pomo{ na apsolutna nega-cija: oblacite se nevidlivi, planinite nepostoe~ki, asnegot, u{te pred da se vostanovi vo sferata na vidli-voto, ve}e e progoltan od {turite praznini. Imamesamo u{te nekakvi idoli, senki, apstrakcii, no i tie seodre~eni i isprazneti od vid i od vidlivost, tie se sle-pi, no duri i takvi odvaj nasetlivi, tie se pokaùvaatoddale~eni na nedofatlivi rastojanija: pevot veli dekadoprva treba da pristignat so nestignatite svetlosti.

Go izmisluvam li ova jas, drag ~itatelu, ili vak-vite ~udesii navistina gi sodràt ovie pesni, pa predsite nas tolku ednostavno niv gi izveduva ovoj lirskima|osnik? Za vakvite svojstva na negovata poezija pi-{uvav u{te vo 1981 g., analiziraj}i ja knigata Studen

poriv, koja na nekoj ~uden na~in stasa kaj mene kakorakopis, a be{e objavena duri 1985 g celi ~etiri godi-ni po mojot tekst †Sjajot i toplinata na †Studen

poriv#, koj prvin se pojavi na stranicite na spisani-eto †Streme`#, a potoa i vo mojata prva kniga kriti-ki i esei. Mora da bilo vo pra{awe silna fascinaci-ja za da napi{am i da objavam tekst za neobjavena knigaod mlad avtor! Sega, koga pi{uvam predgovor za izborod poezijata na istiot avtor koj e eden od najutvrdeni-

10 30.04.2010


te gordosti na sovremenata makedonska literatura, senavra}am kon toj moj damne{en tekst i, eve, zapirampred zaklu~okot {to sovr{eno moè da bide del odovoj predgovor zatoa {to go konstatira istoto svojst-vo, ukaùva na stoèrnoto, na konstantata vo negovo-to doìvuvawe na svetot i na tekstot Go pozajmuvam odtamu i gledam kako besprekorno srasnuva ovde: †Poseto ova svetot ve}e odvaj ako i moè da se nayre; kakoniz nekoe razma~kano, ne~isto okno, kako vo matnasvest pred zgasnuvawe toj u{te samo tlee, sveduvaj}i ses¢ pove}e na nejasna, slu~ajna {ara, na obi~na damka,te{ko zabele`liva.#

Se pokaùva: dodeka poetot go prenesuva svetot vosvesta, dodeka vospostavuva dlabinska, su{tinska rela-cija svet-svest (Splav-Spev), zapo~nuva da se odviva zaga-do~en tvore~ki proces; svetot se ten~i, seknuva i seprazni, se topi, no se ~ini deka toj istekuva vo velikalirska ramka i deka polni i zaobluva isto takvo delo.Vo ova pismo, preku vakvata mo`na prerabotka, pred-metite ne se gubat. Naprotiv, svetot e vo krupna dobivkaza{to preminuva vo eden povisok red vrednosti, se pre-poznava kako nepobiten argument vo polza na ogrom-nite proizvodstveni lirski kapaciteti {to gi stava vofunkcija na umetnosta. Kaàno so pohotniot re~nik naSlavevata poezija, tekstot go golta svetot, se nasladu-va so negovite izobilstva, pa makar kolku tie i da sepokaùvaat kako opasno bliski do rasko{en privid.

Svet ili privid, s¢ e toa blagosloven materijalza pev. Lirikata na Slave \or|o Dimoski nema prob-lem so prihranata. Taa dobro gi †vari# i tvrdosta nasvetot i seni{nosta na negoviot privid. Taa e sekadevo svojot element zatoa {to ne se koleba vo sopstvena-ta priroda, vo stepenot na pobudata i vo rangot {to £prinadleì. Vtemelena vo sopstveniot poriv, lirika-ta na ovoj na{ najpoet se ostvaruva preku jasna i prove-rena strategija, prisutna kaj site isklu~itelni tvor-

ci; svesna za sloènosta na svetot i, u{te pove}e, zaodrazot negov vo svesta, ovaa poezija ni prio|a so istotolku sloèna struktura; so pove}eslojnost, so palimp-sesnost. Taa ispra}a odeci i signali, znae i da vresnei potoa da se pritai vo re~it molk, da naleta so ispre-kr{en zbor, so navidum izpremetkana sintaksa, prekujukstapozicija, so rima i vo proza, vo udvoen govor, somnoguglasje.

Poezijata na Slave \or|o Dimoski, vakva kakva{to se obidovme da ja opi{eme, pred s¢ e pismo za telo-to, za svetosta na teloto11. Vo nea ne se samo dobliènituku sosema se poistoveteni teloto i pismoto. Svetostana teloto i svetosta na pismoto. Splav koj svetot goprenesuva vo (s)pev. Taa ne e samo Spev za eden Splav,taa e i Splav za eden Spev.

Ama kakov Splav! Ama kakov Spev!

30.04.2010 11

kkrriittiikkaa

Venko Andonovski

U@IVAWE OD ROMAN

(Tomislav Osmanli:

†Dvaeset i prviot#, Blesok, 2009)

Eve go Tomislav Osmanli so negoviot prv roman,pod naslov Dvaeset i prviot, vo izdanie na izdava~kataku}a †Blesok# od Skopje. Prv roman, so nekolku knigiproza pred toa, roman koj neodamna ja osvoi presti`natanagrada †Roman na godinata# na †Utrinski vesnik#.Toa e romaneskno debi {to }e se pomni, iako e dolgo-trajno podgotvuvano niz knigite raskazi (i se razbi-ra, niz markantniot dramski i filmsko-scenaristi~kiopus na avtorot); za nekoi od tie negovi dela se imamizjasneto so ubavi sudovi.

Dvaeset i prviot e roman koj & nedostigal na na{a-ta sovremena proza. Toa sega, po nagradata i superlativiteizneseni i od strana na ìrito, kako i po prvi~nata reak-cija na ~itatelite, stanuva jasno. Romanot ima svoja speci-fi~na tema i svoja specifi~na struktura i pretstavuvapoplnuvawe na va`na, do sega prazna paradigma vo na{atasovremena romaneskna knièvnost. Taa paradigma bimoèla da se nare~e postmoderna na stvarnosta.

Najprvin, temata: stanuva zbor za roman koj kakoretko koj drug roman se naso~uva kon na{ata realnostkon krajot na vekot. Koga velam †na{ata# ne mislamsamo na makedonskoto, tuku i na svetskoto milje, zatoa{to romanot smestuva paralelni dejstvija vo dva pros-tora. †Nie# i †tie#, nie i drugite (konkretno, Amerikai Evropa). Stanuva zbor za dvonaso~na imagologija:Istok go ~ita Zapad, Zapad go ~ita Istok. Romanot po-kaùva kako nie gledame na niv, a kako tie na nas nakrstosnicata na vekovite, krstosnica koja kaj nas (naBalkanot i vo Makedonija 2001) donese vojna, a kaj †niv#& teroristi~ki napad koj pokaà deka ìvotot ne e si-guren duri ni vo †najbezbednata zemja# na svetot. \a-volot do{ol po svoeto, kako da nabliùva Apokalip-sata. Poznato e deka krajot na vekot sekoga{ pretstavu-va krizna i nevralgi~na to~ka vo razvojot na ideite,vklu~uvaj}i gi tuka i politi~kite i estetskite idei:se ~uvstvuva †kosmi~ki zamor# i èlba za raskin sostaroto. Nastanuva promena na vrednostite koja sedoìvuva kako eden vid slom na staroto i simboli~kanajava na novoto, koe treba da otvori nov civilizacis-ki ciklus. Tokmu taa promena na vrednostite ja detek-tira romanot na Osmanli, obduciraj}i gi mrtvite ide-ali (koi umrea nenadejno brzo), no i obiduvaj}i se dagi naseti novoredenite, vo ginekolo{ko-ideolo{kataklinika na svetot. Vo taa svoja dvojna zada~a, roman-ot na Osmanli sepak e ponaklonet kon idejata dekastaroto umre, no novoto ne e u{te dojdeno!

Avtorot se koristi so metaforata na ogromen hi-jatus, dupka vo vremeto: vremenskata buba~ka od sfera-ta na kompjuterskata tehnologija, za koja negoviot mladglaven lik (Gordan) tvrdi deka e †gre{ka vo vremeto#.Imeno, negovoto tvrdewe e deka razlikata me|u 31 de-kemvri 1999 i 1 januari 2000 ne e eden den, poradi gre{-ka pri smetaweto na vremeto! Taka, od toj mal hijatuspo~nuva metaforata za defektot vo sintaksata na is-torijata: preminot me|u dvaesettiot i dvaesettiot vekstanuva mesto kade se vkrstuvaat site vremiwa i isto-rii, nebare se pravi rekapitulacija na s¢ {to minalo.

Romanot, kako {to ve}e kaàv, za razlika od dru-gite postmoderni romani kaj nas, ne pretstavuva begaweod stvarnosta (nitu spored parametarot vreme nituspored parametarot lokacija), tuku naprotiv soo~uvaweso nea. Vo taa smisla, toj e roman na atmosferata, du-ri i vo edna istorisko-dokumentarna smisla: toa e at-mosfera na neodamne{nite vojni, begalci, krizata naKosovo, bombardiraweto na Srbija od strana naNATO... Svetot e vo beznade`na entropija! Taa semilo-gija na entropijata e prvoto {to ve presretnuva vo ro-manot: svetot e vo bezredie, kako da se nao|a pred obno-va; kako da e stavena u{te edna alka vo mitskata pret-stava za postepeno propa|awe na dobata: zlatna, srebre-na, bronzena i kone~no & krvava doba, dvaesettiot noi dvaeset i prviot vek. Krv i gnoj se ~istat od ranatana svetot, nebare se osloboduvame od nasobraniot mo-ralen balast niz istorijata! Ponekoga{ na likovitena romanot (a i na ~itatelot so niv) im se ~ini deka iIstok i Zapad, sekoj preku svojata imagologija, ja pre-pravaat sopstvenata istorija so vojni i nasilstvo.

Vo eden takov entropi~en svet, Osmanli sledi~etiri narativni linii, ~etiri prikazni koi gi vplet-kuva edna vo druga. Prvata prikazna e onaa za ~istataqubov na mladite Makedonci od Skopje, Maja i Gordan,koi soo~eni so besperspektivnosta na svojata zemja, vokoja talentot e najgolemo prokletstvo, a krvno-rodov-skite vrski talent, re{avaat da si ja probaat sre}ata†kaj niv#, †tamu#, vo utopisko-imagolo{kata pretsta-va za sjajniot Zapad. I dvajcata znaat deka za tamu sedobri, a za ovie ovde (kako dekanot Kostov) & ne ~inat.

TOMISLAV OSMANLI

12 30.04.2010

kkrriittiikkaaVenko Andonovski

Cenata na taa nivna potraga po sre}a nadvor od doma& e da se razdelat. Taa odi na stipendija vo Amerika,toj na rabota vo nekakva kompjuterska firma vo Evropa.Vetuvaweto e deka po specijalizacijata na Maja povtor-no }e bidat zaedno. Paralelno, no i vkrsteno so ovaaprikazna, se plete edna druga, ne za †nas# ovde, tuku za†niv# tamu: toa e triagolnikot Pamela & Niklas &Rouz. Toa, po odnos na makedonskata qubov e edna banal-na qubov, holivudska prikazna za kli{iraniot, zapaden,neuspe{en brak. Maja i Gordan imaat emocii, a nemaatpari; ovie vtorive pak, imaat pari a nemaat emocii nisre}a. Vrv na nivnata emotivna investicija e poseta-ta na Diznilend, dodeka kaj nas vrie, se vodat vojni imladite masovno se iseluvaat. Prikaznite se dopiraat:vo eden mig na o~aj vo tamo{niot, za nea studen svet,Maja }e se najde po gre{ka vo krevetot na Niklas, nizkoj, o~igledno pominale mnogu devojki vo egzil, so is-tite kli{irani re~enici, frazi i protokoli na osvoju-vawe i zaveduvawe. Tretata prikazna e najezoteri~natai go pretstavuva simboli~koto jadro na romanot: semio-logot Kliment Kavaj, tatkoto na Maja, koj otkako }eja isprati }erkata vo †beliot# (a vsu{nost emotivnoi moralno crn, iscican) svet, i negoviot prijatel Pipan(arheolog) se nao|aat vo potraga po nekakov misteri-ozen taen premin pod Ohrid. Legendata govori deka tojpremin po~nuva od sredinata na Ohrid (Mesokastro),a potem prodolùva so podzemen pat kogo narodot govika Vol~ani. Podzemniot premin odi na severoistoki izleguva kaj manastirot Sv. Petka, Velgo{ti.

Se razbira deka toj premin vo romanot e pove}eod narativna atrakcija ili narativna investicija: nee celta da doznaeme dali navistina se nao|a takov pre-min pod Ohrid, tuku toj premin stanuva metafora zapreminot od ednoto iljadaletie kon drugoto, a so toai metafora za inicijacija, premin na ~ove{tvoto odedna sostojba vo druga. Toj e metafora i na li~no nivo:pretstava za smrtta kako premin od kone~nosta konve~nosta. Imame li {ansi da go pronajdeme preminot{to n¢ vra}a vo rajot? Kakva uloga ima istorijata votaa na{a potraga po rajot? Pipan go ima klu~ot odvlezot vo preminot, no umira pred da go odvede Kavajtamu. Potoa Kavaj sam go nao|a vlezot i go nao|a vo tojpremin, ìv a mrtov & tokmu Pipana, so u{te deseti-na, duzina drugi likovi od istorijata. Ovaa, treta pri-kazna vo romanot e simboli~ko suvo zlato; vo ednastrukturna smisla taa e armaturata na romanot, zatoa{to go nosi enigmatskiot kod na deloto & kodot koj janosi misterijata i koj, vo krajna raka e †odgovoren# dago zalepi ~itatelot za stolot i da mu gi zalepi raceteza koricite na knigata. Od ovaa prikazna proizlegu-va i starata mitolo{ka pretstava deka svetot na ìvitee povrzan so svetot na mrtvite. Kolku i da izgleda ~ud-no, tokmu ovaa †podzemna# prikazna e izvor na optimiz-mot vo romanot: nasproti grdata nadzemnost, postoi

podzemnata, mitska {ansa za izlez vo nekakvo drugo, pos-re}no vreme-prostor.

êtvrtata prikazna e povtorno prikazna †odtamu#, no †za vamu#: toa e prikaznata na poru~nikotHju Dablju Elsinor, ~ija sudbina sakala negovite ì-votni vrvici da se isprepletat so Balkanot, poradivoenite operacii. Se razbira, tuka e i negovata ima-gologija (pretstava) za nas ovde.

Spored toa, ~etiri prikazni te~at paralelno, seprekinuvaat i se nadopolnuvaat, se isprepletuvaat i sivlijaat edna na druga. Toa e kompozicijata na ovoj roman- dvoen kontrapunkt. Bi moèle da go nare~eme i romananagram, no i roman paragram. Anagramot, kako {to epoznato, se sostoi vo vmetnuvawe zborovi ili re~enicivo nekoj tekst; tie vmetnati zborovi, i samite za sebepravat tekst. Od druga strana, romanot ja sozdava svoja-ta smisla ne samo po horizontala (vo svojata linearnost),tuku bara aktivno povrzuvawe na smislovni elementi ipo vertikala (kako {to vo muzi~ka partitura se sozda-va harmonija/akord koga †vertikalno# }e se sovpadnattonovi proizvedeni od razli~ni muzi~ki instrumenti).So toa, ovoj roman mu pripa|a na ona semejstvo romanikoi baraat aktivna i zgolemena uloga na ~itatelot.

Metaforata za †gre{ka vo vremeto#, ozna~ena voromanot preku tehni~kiot poim na †kompjuterskata

30.04.2010 13

U@IVAWE OD ROMAN

buba~ka#, na Tomislav Osmanli mu sluì za da otvoriedna nova estetska vizura na sfa}aweto na vremeto voromanot. Negoviot roman donesuva nevoobi~aen kon-cept za vremeto vo na{ata knièvnost (se razbira, zatoj koncept znaeja svetskite modernisti preku teori-ite na Anri Bergson i Albert Ajn{tajn): vremeto nesamo {to ne e linearno (i naracijata ne mora da bidetakva), ne samo {to moè da bide cikli~no, tuku moèda ima i hijatusi, procepi vo sebe. Kako vremeto da sesopnalo, da zatrokiralo, kako da se javila gre{ka vosintaksata na istorijata, a mitskata zmija Uroboros(koja se spomenuva vo romanot na Osmanli kako metafo-ra vo prikaznata za stariot arheolog Pipan i negoviotkolega Kavaj) si ja griznala opa{kata, pa vo sega{nostase vseluvaat site prethodni vekovi. Minatoto se provi-ra vo hijatusot koj go imenuvame kako na{a sega{nost,na razme|eto od vekovite. Zatoa i e mo`no Gordan, vodvaesettiot vek da trgne od èlezni~kata stanica odSkopje na pat kon Paramarimbo preku Belgrad, a da senajde vo starovremski voz koj trgnal za Solun! Zatoai e mo`no (i knièvno motivirano) vo vozot toj dasretne galerija poznati likovi od minatite vekovi:Kemal pa{a, Zizi @abot, Konstantin Miladinov, apodocna, vo celata taa galerija, da gi sretneme i SimonDe Bovoar i @an Pol Sartr (koi vo 1965 navistinabile vo Skopje). Duri, Miladinov pie pivo so Zorbas,Grk {to poseduva rudnik vo skopskoto selo Bawani!O~igledno, tezata e deka vo takvi krupni krizni to~ki,kako {to e preminot od edno iljadaletie kon drugo,site vremiwa moàt da postojat paralelno. Na delo esozdavawto na edna sinhroniska, nadrealna istorija.Toa e ~ovekoviot kopne` po nova dimenzija na vreme-to & premin kon ahronijata i bezvremenoto, kopne` poesencija, izbegnuvawe na padot vo egzistencijata!

So prifa}aweto na taa posebna estetika na vreme-to vo romanot, Osmanli ostvaril i dekomponirawe nahronolo{kata (linearna) naracija, so {to go prifatilkonceptot na panhronija (paralelno postoewe na pove}evremiwa istovremeno vo prezentniot mig). Taa smrtna linearnata naracija na{iot roman ve}e odamna jaobjavuva (po~nuvaj}i od prvite modernisti~ki impul-si na Solev i Varo{lija), preku generacijata postmo-dernisti (Duracovski, â~anski, Mihajlovski) no segaja doìvuva svojata kulminacija, tokmu vo romanot naOsmanli. Tamu taa preo|a vo ona {to jas li~no kakopisatel go narekuvam †mozai~na struktura#, a za meneromanot-mozaik e najcenetata forma na naracija denes.Pred s¢, stanuva zbor za polifokalna struktura (poz-nata u{te od Henri Xejms): pove}e gledni to~ki naramni{teto na likovite. Potoa taa polifokalnost seprefrla od lik na cela kultura, na ramni{te na me|u-sebno ~itawe na kulturite & imagologija ili semioti-ka na kulturite. Istok go gleda Zapad, Zapad Istok(†Primitivci!#, kriknuva Zizi @abor, vo vagonot vo

koj se vozat u{te i Miladinov, taa, Kemal Pa{a, na-{iot lik od sega{nosta & Gordan i u{te nekolkumi-na †marginalci, a koj e napadnat od U^K). Potoa, tukae i kontrapunktnata kompozicija (poznata u{te odHaksli), vo koja narasnuva ulogata na ~itatelot

(taka tvrde{e Umberto Eko vo istoimenata kniga). î-tatelot, od taa skr{ena slika na svetot treba so svojainicijativa i ume{nost da ja sostavi celinata. Kako{to se gleda, vakov roman, zad koj stojat najmalku tri-~etiri krupni estetski revolucii na romaneskniotdiskurs, moèl da napi{e samo ~ovek so isklu~itel-na erudicija. Sre}en moment e {to taa erudicija sespoila so ogromen kopne` i inspiracija, seto toa eks-plodiralo vo eruptiven tvore~ki ~in & i eve go prednas Dvaeset i prviot!

Koga kon seto toa }e se pridruì i dobropoznata-ta majstorija na Osmanli za vodewe na dramskite si-tuacii i posebno & majstorijata na dijalogot (toa eo~igledno iskustvo od dramskiot i filmski opus), to-ga{ se dobiva & kompletno uìvawe od roman. Romanotsepak zavr{uva so hepiend: po teroristi~kiot napad na11 septemvri, koj ne ja zagrozuva Maja, Gordan i taa sepovtorno zaedno. So toa, romanot se zatvora onaka kako{to i po~nal, vo soglasnost so zmijata Uroboros - sevra}a{ od kade {to si trgnal; s¢ e krug, uroboros, zmija{to si ja brka opa{kata. Toa e roman za vra}aweto,roman koj po dolgo patuvawe gi vra}a ~itatelot i ne-govite likovi doma. I koj jasno kaùva deka doma si edoma i deka nema posre}no mesto od toa. Zatoa {to, dase posluàm so edna misla od eden moj roman & domotne e nekade, domot e so nekogo.

Trajan Petrovski

@itieto za mene

@itieto za menesozdadeno kako za prikazod ustite na vakov narodizliten od stradanija,iznakitena zlatousta kniga.

@itieto za menestutkano vo skri{en kov~egsudbinski tajni krie.

Nepotkupliv be{e mojot ìvotîtliv kako lebot i nade`taSekoga{ podaleku od dnotoPoblisku do najvisokotoVo natprevar so janyiteNo i so korifei bogunemili.

Nekoja glasovita taà~kaPrikaàna pesnarijaVelat se obiduvala da me sporeduvaso senta na Sveti KlimentaMi ja ~itala strastapreku rebrata nevidlivi, a strogi.

Toa bilo pri~inata za somneì za raspretuvawe vo àrot{to }e ja usviti mojata idna smrt.

Nepotkupliv be{e mojot ìvotNo somneòt ostanuva trajno.

Stoèrot

Mojot zbor be{e stoèrotvo polskata dramaBakarnoto gumno od srebreni potkovicina drevni zborovie~i niz stihijata od trwe.

Na kowanicite im zapovedavda ispijat po deset krbli vinoi da ja bodnat vo viso~inado son~evite porti.

Samo so takov krilat porivmoè da se stigne do ètva.

Du{ite na moite pretcitancuvaat okolu stoèrotna mojata poezija.

Ognot ve}e se rasprodava.

Kaj {to sum se rodil

Vo sobata kaj {to sum se rodilMirisa na preleàno vinoI na prav od pregorena son~evina.

U{te stojat jasliteVo koi spokojno zoba{eMojot kow podaren od yvezdite.

Trajan Petrov-ski (Arbinovo, Ohrid, 31januari 1939). Poet, ras-kaùva~, romansier, ese-ist, publicist, polemi-~ar. Diplomat od kari-era. Bil ambasador vonekolku dràvi. Bilpretsedatel na Sovetotna SVP i na Dru{tvotona pisatelite na Make-donija.

Avtor e na zbirkite poezija: †I padina i goro-

cvet#, †Opalenik#, †Blagoslov na lebot#, †Drenovi-

na#, †Ni den, ni grobnina#, †Govorot na selanite#,†Staro lozje#, †Sfinga#, †Razgovori so Prli~ev#,†Anadolskite vetrovi#, †Bosforsko zave{tanie#,†@iveam vo Azija#, †Besedewa po dervi{ki#,†Puknatina#, †Veruvawe vo Ohrid# (poema). Avtor e ina antologiskite izbori †Slepiot harfist# i†îtawe na papirusite#, kako i na izborite od negov-ata poezija: †Vodici#, †Preto~uvawe na son~evinata#,†Zave{tana svetlina# i †Bosforsko zave{tanie#.

Petrovski e zastapuvan vo brojni antologii vozemjata i stranstvo. Negovi oddelni poetski knigise prevedeni i objaveni na arapski, angliski, ruski,srpski, turski, romanski, kineski, bugarski, mongol-ski jazik.

Nositel e na nagradite: Racinovo priznanie,Ko~o Racin, Grigor Prli~ev, Zlaten Jupiter na gra-dot Tosja (Turcija), Van~o Nikoleski, Zlatno pero,Povelba na gradot Ohrid, Sv. Kliment Ohridski(nagrada za ìvotno delo na gradot Ohrid), Zlatenmedal na Vselenskiot patrijarh i dr.

14 30.04.2010

ppooeezziijjaa

TRAJAN PETROVSKI

POEZIJA

30.04.2010 15

Tuka sega e sobran celiot svetNa koj mu se voshituvaat poetiteOd poetskata prestolnina Struga.Na yidovite oblikuvani so belokalicaSliki i soyvezdijaOd mnogu dale~ni predeliNiz koi sum se porevalDokaùvaj}i deka nemam namera da izgoramVo razàrenite ogni{ta na presudnosta.

Tuka i po mojata smrt]e mirisa na preleàno vinoI na prav od pregorena son~evina.

Narodnata maka([to se slu~i so mojot narod!)

Duri i insektite od ridjetose nakrenale vo pohodkon mojata zemna postela

sprostrena srede ugaritepretvoreni vo glamni.

Se nakrenale za da mi soop{tatdeka veli~ieto mi go podjaduvamrtvo istorisko vreme.

Leàm na pripekot so raskostena du{aI mislam {to se slu~i so mojot narod!

Mislam zaludno.

Edna raspukana grutka sproti meneme ubeduva tagovno i àlnodeka narodnata maka teìkolku planina prazna slama.

Vo kobna me|a

Lapa~ite na lebotIm go kradat opstanokotna kopitarite.Im go kradat bez sramI se veselat kako vasili~arska surija.

Kopitnicata{to be{e sto~na bolestMoè da bide i ~ove~ka.

I trwe ve}e se gruvaatso bosi stapala

I brat so brat se grubivo kobna me|a.

Potkovicata na sre}ataDemne od zmisko gnezdo.Pritivnat molitven glasKani na zmiska ve~era.

Patnik, namernik

Doa|a ~ovek ~etvoren, stamenod dale~inaZastanuva pred na{ata rodna ku}ai pra{uva:Ova li e manastirot {to go podignape~albarot Lito?Zapovedano mi e vo son i vo javeOd zvu~ni angeliDa se poklonam.Jas sum vrsnik na drevnostaMojot razum e izbezumen.

Mu odgovaram:

Jas sum toj {to go dopiva vinotood prvite lozi

êkam verni pobratimi.

Razoruvawe na razumot

Da se razorapo sredinata na razumotza da se dorasplodiskrienata son~evina na iskonotSkrieniot doma}inski govor.

Da se razora so plugtokmu preku laticite na nade`ta.Da se obrazdi so ispolinski zagrabna ubav den, so raspukani dlankiìva beskone~na brazda.

Da mu se sotvori znameniena sekoj podzaboraven svetitel{to ostavil seme od zborovi.

Razoruvaweto na razumot e nu`nostNe{to nalik na otkrovenie.Razumot e ìva i prosta zemjaHumus od bilki i buba~kipreku koj di{at na{ite mo{ti.

16 30.04.2010

ppooeezziijjaaTrajan Petrovski

Treba zdravo da se razoraZa da ne zaboravi da svedo~iZa smislata na stareewetoZa da ne mu se slu~ipreìvuvawe na zaludnosta.

Razoruvajte udarni~kiBarem vie poprostodu{niteZa{to }e bide docna.Vam vi e dadena taa privilegija.

Da im se sudi na trevite

Da im se sudi na trevitei na {umite, kastreni i nekastreniNa tie visoki steblaspoulaveni od soni{tata.Da im se sudi, da im se sudiZaviva porotata divina.Da im se sudi strogoZa{to se poìlavi od pusteòt,od zlobata, od gromovite.Neka se amnestira ~ove~kiot porodza site storenija i pregre{enija.Seta vina neka se svali na trevitei na steblata zaskitani niz vselenata.Neka zacaruva nekoja druga ti{inaBez stebla i bez trevi.

Im sudat na trevite i na {umitestra{ni luwi, te{ki porojnici.Likuva porotata divina.Im sudat natrapnici, goltariso raskrvaveni kosi i sekiri.

Stojam naslikan vo procepna strmna karpai nemo ja nabquduvamsvirepata procesija na obezli~uvaweto.

êkam da navasa vselenska magla.

Pred pragot na starosta

Pred pragot na starostaMoè{ da se pokloni{Ili da klekne{ na kolenaDa se pomoli{ za pro~kana gre{nite storenijakako pred oltar.Moè{ i so pcostda go ukrasi{ ostatokotod dogruvaniot ìvot.

Zad tvoite ple}iTemelot na vekotRaspukal kako lubenica.

Pred pogledot {to te doceduvavo vozbudeniot prostorpcosta fatena vo kostecso sa|ite na sudbinata.

Na{ata bela omraza

Lastarot se ispravaod teìnata na moeto teloSe isprava i trevkata{to sum ja nagazildodeka sum ~ekorelso vulkan vo du{atai so lutina usilnasproti strvnosta na vremetonaseleno so ~ove~ki porod.

Se isprava i pcostaizre~ena od pogani usti(za sojot, za ku~iloto)Se topori da mi go zase~i patot.

Ne se isprava samo ti{inatasmramorenaod zeerot na omarninata.Nalegnala vrz spomenite i demneza podmolno da èga, da ubivaDodeka trae na{eto surovo is~eznuvaweNa{ata bela omraza.

30.04.2010 17

pprroozzaa

Bratislav Ta{kovski

LENA

Taka be{e i taka se slu~i. Se iznaslu{av s¢ i votoa te{ko vreme vidov mnogu ~udni raboti za mene imojata Makedonija. Toga{ bev pop, sega sum episkop.Toga{ bev vojnik, sega sum samo molitel. I samiot sepra{uvav, mnogupati, {to sum napravil jas vo mojotdolg ìvot? Mnogu i ni{to. Za sebe posebno, a za dru-gite sekako mnogu. Sekoga{ pomagav, a pomo{ ne barav,a toa {to sum sega vo ovoj ubav manastir e samo Bo`javolja i sekako ne~ija èlba; bidej}i mojata vojnazavr{i odamna. Ja snema so povlekuvaweto na golematavojska, koja so talambasi dojde, a so sram zamina.

Toga{ po atentatite, grabnuvawata i ubistvata,mnogu raboti izgasnaa vo mene. Se pla{ev da ne go za-kopam celiot narod, da ne mu gi sotram nasmevkata ipesnata, da ne preteram, jas i tie okolu mene vo tvr-dosta, da se dokaùva ne{to po sekoja cena. Sega gle-dam, toa bilo stra{no neprijatno. Ve}e spomnav, Ma-kedonija e crna gradina, no vo nea cvetaat najubavitecvetovi na svetot. Se nau~ile tie da ra|aat ubavina ivo crnila, i vo kamewari, i vo pirej. Tie se hrabrilu|e i pokraj toa {to, ponekoga{, ne znaat da ja iska-àt svojata hrabrost. Eve, posle tolku vreme, }e se na-vratam na prikaznata za ubavata Lena. Vi raskaàv zanea preku ustata na Ali Hilmi. Toa navistina be{eto~no, a jas i pokraj toa {to toga{ bev pop, i s¢ u{tesum, barav dopolnitelno objasnuvawe zo{to e toataka. Neka mi prosti Gospod za ova {to }e go kaàm,i onaka pove}e ne veruvam vo mnogu raboti, no kaànomora da bide. Eve gi moite zborovi, onaka kako {to gi~uv od Lena pred mnogu godini:

Be{e sredinata na golemata vojna. Turciteodamna si zaminaa i nikoj pove}e ne se se}ava{e nanivnite zulumi, bidej}i tie {to dojdoa na nivnotomesto danesoa novi. Nikoj vo seloto ne znae{e za Xe-ladin-beg, negoviot saraj i ~udnata navika ubaviteèni od seloto, odvreme navreme, da gi povikuva nagosti kaj nego. Na po~etokot na vojnata Lena ostanavdovica. Trajko kazanxijata, bez mnogu objasnuvawa,go ubija novite spasiteli i Lena mora{e da si go bara~areto sama. Eden den dojde kaj mene vo crkvata.

Mi veli:†Dobar den, pope!#Jas ja gledam & namesto da staree, Lena stanala

u{te poubava. Samo nekolku mali crti~ki na liceto£ go otkrivaat dolgoto postoewe. ¥ odgovaram:

†Dobar den, Leno. So koe dobro, sestro?#Taa gleda po ikonite i spokojno odgovara:

†Ne e za dobro, otec Ivan, za lo{o e. Pove}e nemoàm da izdràm. Sakam da si otidam, da is~eznamkako nevreme od seloto, no pred toa moram da se ispo-vedam i da kaàm nekomu za toa {to so godini me stega.Sakam da kaàm s¢, a potoa, kako mi dal Gospod#.

Jas, malku za~uden, izleguvam od zad oltarot.Lena mi e svrtena so profil i mnogu dobro ja gledamnejzinata stava. ûdesna ubavina. Sovr{enstvo. Ja po-kanuvam da sedneme na klupata i ja pra{uvam:

†Zo{to ne e dobro, Leno? Kaì, te slu{am#.Lena sedna na klupata i spokojno ja zapo~na svo-

jata ispoved:

Ti, otec Ivan, sigurno znae{ za moeto gajle.

Site vo seloto znaat za toa, a site mol~at i samo

mi se potsmevaat, no jas se pravam deka ne go zaprime-

tuvam toa. No pove}e ne moàm. Zatoa, slu{aj me

vnimatelno. Moèbi nema ni{to da smeni, no }e mi

olesni.

Toga{, koga dojde Xeladin-beg na poleto, site

mu kleknavme na kolena. Kleknav i jas, no namesto

kako drugite, da gledam udolu, jas se osmeliv i go po-

glednav Xeladin v o~i. I tuka zapo~na mojot grev.

Vidov navistina ubav ~ovek, ma`, i ne samo {to ne

prestanav da gledam, tuku vo toj mig niz glavata mi

minaa razni ludosti. Ne znam dali toj me vide, no

kako da ja pro~ita gre{nata vo moite misli.

18 30.04.2010

pprroozzaa

Popladneto koga Ali Hilmi dojde kaj nas, jas

ve}e znaev zo{to doa|a i bev podgotvena za toa. Po

nekoe vreme vleguva ma` mi Trajko. Go gledam celiot

svitkan, pozelenet od gnev, samo {to ne zaplakal.

Saka ne{to da kaè, a ne znae kako. Zapo~na ne{to

da mrmori:

†Znae{, Leno, znae{...?#

Potoa pak }e zamolkne i po nekoe vreme }e

prodolì:

†Znae{, Leno, znae{...?#

I povtorno }e zamolkne. Toga{ go prekinav i

mu velam:

†[to e bre, Trajko? [to dali znam? Kaì?#

Toj i natamu mol~i, no po nekoe vreme podzina:

†Leno, begot }e mi go zapali du}anot i }e me

prati surgun#.

Jas se pravam iznenadena i go pra{uvam:

†Zo{to bre, Trajko da ni go napravi toa? [to

sme mu zgre{ile nie na begot Xeladin?#

Toj u{te popodzinat, me gleda i veli:

†Ne sme zgre{ile, ama }e zgre{ime!#

Jas se ~udam na zborovite i pra{uvam:

†Kako?#

Toj od strav sednuva na stol~eto i prodolùva:

†Begot saka da te zeme kaj nego#.

Jas svikuvam:

†Kaj nego!? Pa {to baram jas tamu? Jas sum kaj

tebe, sramota e da odam po tu|i ku}i, maù#.

Toj, go gledam mu olesnuva makata, odgovara:

†Znam. Znam, Leno, deka si tuka i deka si moja,

ama znae{ {to mi re~e Ali Hilmi? Slu{na?#

Jas odgovaram:

†Slu{nav, i {to? A da te pra{am, ti se sogla-

si na toa?#

Toj, po ova pra{awe, ne odgovara. Mol~i i zee so

o~ite. Jas go povtoruvam pra{aweto, a toj povtor-

no isto. Po nekoe vreme mu velam:

†Zna~i, si se soglasil. Bravo bre stopane, ni

edno ni dve, ja dade ènata na begot. Bravo!#

Na ovie moi zborovi Trajko progovoruva:

†Ne e taka. Jas ne se soglasiv da te dadam za pos-

tojano, tuku za malku, za nekoj den, dodeka mu pomine

lutinata na begot. Ete, tolku#.

Jas go gledam budala, no si mol~am, si velam, ako

toj se soglasil, {to da pravam jas? Na krajot na kra-

i{tata, begot ne me vika na gosti kaj nego da me

kole. Se pravam u{te malku iznenadena i po nekoe

vreme mu odgovaram:

†Dobro, Trajko, ako si se soglasil, jas nema {to

da zboruvam ve}e#.

Taka be{e. Po ovoj sram, Trajko izleze nadvor i se

vrati po desetina minuti. Stoi na vratata i mi veli:

†Oble~i se i doteraj se, ve~er jas }e te odnesam

kaj begot#.

Ni{to ne odgovoriv, izlegov od sobata i ve~er-

ta Trajko me zede za rakata i pravo vo {talata. Tamu

me sedna na magaricata Mitra i mi veli:

†Slu{aj, nemoj od ova da napravime nekoja golema

glupost. ]e si bide{ tamu nekoj den, }e mu se najde{

na begot, a potoa }e si dojde{ povtorno doma. Me

razbra?#

Jas, sednata na Mitra, mu odgovaram ponizno:

†Da, gospodaru, ajde da odime#.

I taka naskoro bevme pred sarajot.Tamu n¢ pre~e-

ka gavazot Ali Hilmi. Zastanavme i {to da vidam, onoj

mojot se rascimolil i pla~e kako dete. Da se ~udi{ i da

ne veruva{. Jas si mol~am i ~ekam. Ali Hilmi gi zede

uzdite od magaricata i mu veli na Trajko da si odi i i~

gajle da ne bere za mene. Toj razligaven si odi i se gubi vo

temnicata. Ali Hilmi mi veli da slezam i odime do

edna soba vo sarajot. Go gledam tamu se vrti okolu mene,

celiot izbezumen. Po nekoe vreme mi veli deka moral da

me pretrese. Jas, podgotvena na s¢, mu velam, pretresuvaj.

I toga{ Ali Hilmi zapo~nuva. Mi prijde odzadi i mi gi

stavi racete na kolkovite. Zapo~na da se simnuva na-

dolu, potoa mi gi ra{iri nozete i so racete me pogali

me|u niv. Mene zapo~na da mi minuvaat mornici, no

trpam. Toga{ mi veli deka dolu e dobro i nema ni{to,

no sega moral da proveri gore. Jas mu velam da pravi {to

mora. I toj se vrti i so racete mi gi fa}a gradite, go

otkop~uva elekot, i onaka, na golo, gi proveruva moite

gradi. Kako {to veli, da ne krijam tamu ne{to opasno.

Koga vide deka nema opasnosti vo moite cicki, se

povlekuva so strav nazad i mi veli deka s¢ e dobro.

Celiot izbezumen i podzinat.

Jas i natamu sum mirna. Go pra{uvam dali se iz-

nasiti, a toj odgovara deka takvi bile pravilata.

Potoa dojdoa ènite i me odnesoa vo bawata. Tamu

me podgotvija za mojata sredba so Xeladin-beg.

Ja slu{am Lena i ne moàm da poveruvam vo les-notijata so koja taa ja raskaùva ovaa prikazna. Kakoda saka da simne nekoja teìna od sebesi, no i kako dane saka! Vo tie migovi nikoga{ ne pomisliv dali edobro takvi razgovori da se vodat vo crkva, no se se-tiv deka za pomo{ na sekoja du{a mestoto ne e va`no,bidej}i du{ata mora da se spasi. Zatoa i natamu ja slu-{av prikaznata, a najverojatno nea ja slu{a{e i Gos-pod. Jas znaev {to da napravam po nejziniot kraj, a nese somnevav deka i Toj toa ne go znae{e. Znam deka itoj gi sakal ènite i tuka nema nikakvo somnevawe.Ako ne gi sakal, toga{ zo{to gi sozdaval ili, u{tepoopasno: na {to }e li~el svetot bez niv, ako ne pos-toele? No da gi ostavam sega moite ereti~ki misli,da se vratam povtorno na sudbinata na Lena. Lenaprodolì tamu kade {to zastana:

30.04.2010 19

LENA

I taka, O~e, jas celata rastreperena i qubo-

pitna, vlegov vo haremot na Xeladin. Tamu ènite me

soblekoa i me izbawaa. Potoa me nama~kaa so mirisni

masla, na vratot mi stavija |erdani od zlato, a na

racete òlti belegzii. Na nozete imav {areni pa-

pu~i, a me oblekoa vo fustan od prekrasna svila i jas,

Lena Kazanxikata, od kazanxika se pretvoriv vo svi-

lena robinka na Xeladin. Me odnesoa vo edna svetla

odaja i mi rekoa da ~ekam. Sednav na minderite i se

potprev so nekolku perni~iwa. I taka ~ekam, i po

nekolku minuti se pojavi toj. Xeladin vojskovodecot,

na{iot gospodar. Be{e oble~en vo dolga bela ko{ula,

a opa{an so svilen kolan. Zastana pred mene i me

gleda. Tie migovi mi se vidoa cela ve~nost. Jas stanav

i stojam mirno pred nego. Toj toga{ progovori:

†Dojde?#

Jas go gledam vo crnite o~i i odgovaram:

†Da, gospodaru!#

Xeladin sedna na minderot. Me povika do nego.

Jas sednav celata rastreperena. Toj toa go po~uvstvu-

va i mi veli:

†Ne pla{i se, ovde jas ne sum ti gospodar. Ovde,

ako dobro se snajde{, ti moè{ da gospodari{. Ot-

pu{ti se i razmisluvaj za ne{to ubavo, se razbira,

ako moè{#.

Jas i natamu mol~am i ~ekam {to }e se slu~i.

Toga{ negovata raka mi minuva niz kosata. Vo toj

mig me ponesoa vetrovite i jas kako netrpeliva srna

mu se frliv vo pregratki. Toj me pregrna i mi {epoti:

†Ti si najubavta robinka {to sum ja imal.

Ajde, stani i soble~i s¢. Sakam da te vidam gola#.

Jas ne ~ekam da mi kaè u{te edna{, se ispravam

pred nego i za edna sekunda svilata pa|a pred negovite

noze. Stojam mirno i go o~ekuvam negoviot sleden

~ekor. Toj me gleda so vàreni o~i. Se podava napred

od minderot i so racete me opfa}a za polovinata. Me

povlekuva kon nego i ve}e sledniot mig negovite race

se na moite gradi. Me baknuva vo papokot i...

Tuka, vidno vozbudena, Lena prekinuva. Me po-glednuva zasramena, kako da saka da mi se izvini, istanuva od klupata. Mi se obra}a:

†Izvini, otec Ivan, moèbi malku preterav, nojas ne znam poinaku. Jas kaùvam onaka kako {tobilo. Ete, toa mi e moèbi mana, no taa sum#.

Jas ja gledam ubavata Lena kako rasko{no se{eta niz crkvata i otkako se sosredo~iv, odgovaram:

†Ni{to, Leno. Ni{to, ako bilo taka, toga{taka i mora da se kaè. Jas sum se iznaslu{al s¢ vomojot ìvot. Najdobro e taka, ne ~ini da se laè#.

Lena, za~udena od ikonite, kako da ne me ~u. Sezavrte i pra{uva:

†Ivane, a dali saka{ da slu{ne{ {to se slu~iponatamu?#

Jas, zbunet od pra{aweto, £ velam da, a taa pro-dolùva:

†Zna~i, s¢ saka{ da znae{?#Jas se prekrstuvam i odgovaram:†S¢, Leno, s¢ {to e potrebno za spas na tvojata

izma~ena du{a#.Lena smireno sednuva do mene i mi veli:†Dobro, {tom taka saka{, no da bide{ miren,

pope. Gleda{, vo crkva sme#.Jas £ go vetuvam toa, a Lena prodolùva so svoja-

ta prikazna:

Otkako mi go bakna papokot mnogupati,

Xeladin mi naredi sega jas nego da go baknuvam. I

taka be{e. Mu ja soblekov belata ko{ula i go leg-

nav na minderot. Toj me pogali po kosata i jas

zapo~nav so izvr{uvawe na negovata naredba.

Celosno i sekade po negovoto telo. Po tie

najubavi migovi Xeladin stana i zapo~na da go

natiska i da go vrti moeto telo kako {to saka.

Pa|avme vo dlabo~ini i se iska~uvame na naj-

golemite visini. Toj gospodare{e so mene i jas so

nego. Me java{e kako najsakana kobila i me vle~e{e

za kosite kako da sum samovila. I taka so migovi i

denovi. Sopiravme samo koga }e posakavme da se

napieme studena voda i {erbet. Toga{ }e se pogled-

nevme, }e razmenevme po nekolku zborovi i povtorno

}e se vratevme vo na{eto divo leglo. I povtorno do

visinite i nazad.

20 30.04.2010

pprroozzaaBratislav Ta{kovski

Toga{ navistina ne znaev {to pravam. Vo eden

mig se po~uvstvuvav izlaàna, a vo drugiot vozvi{e-

na. Toga{ se slu~i slednoto:

Dodeka Xeladin me java{e, vo ogledaloto pred

mene vidov kako od mene izleguvaat tri demoni. Site

se kikotea i doa|aa pred mene. Edniot se vika{e

Isabo, vtoriot Erizal, a tretiot Elsender. Mi

rekoa deka povtorno }e se vratat nazad i da ne se obi-

duvam da gi brkam. Za toa vreme Xeladin me brka{e niz

visinite i ne moè{e da zamisli deka takvo ne{to mi

se slu~uva. Demonite mi velea deka }e napravat s¢ za da

poludam i deka ne smeam ni{to da kaàm za niv.

I taka, Ivane, jas so maka gi potisnuvam vo mene.

Tie s¢ ne{to baraat. Eden }e mi kaè povtorno da

otidam kaj Xeladin. Drugiot da odam vo xamija kaj

oxata, a tretiot da odam i da gi ~ekam vojnicite po

poliwata. I jas, {to da pravam, gi slu{am. I koga si

zaminaa Xeladin i negovite, tie me pra}aa kaj novite,

a tie so radost me zemaa. Me gme~ea, me tormozea do

kraj. I taka mislev do beskraj. S¢ dodeka v~era vtori-

ot demon Erizal ne mi naredi da pojdam kaj tebe vo

crkva. I eve, jas sum tuka, Ivane i ti, kako i drugite,

moè{ so mene da pravi{ {to saka{. Me slu{na?

Ovie zborovi me upla{ija. Znaev deka mojatabitka so demonite e zapo~nata i zatoa morav da se bra-nam. Ja poglednav ispla{eno Lena i ve}e ne moèv daja prepoznaam. Stanav, go dofativ suviot bosilek izamavnav, po negovite suvi cvetovi ima{e u{te krs-tena vodi~ka. Ja isprskav Lena, a taa sripa kako popa-rena od klupata. Se izgubi vo temninata na crkvata, ajas se prekrstiv i zapo~nav da se molam. Po molitva-ta ja povikav Lena da se vrati. Taa ispla{eno se dob-ilì do mene. Me fati za rakata i mi veli:

†Prosti, o~e Ivane. Jas navistina ne znam {tomi se slu~i. Jas se sramam od toa {to go zboruvav. Neznam...#

Tuka prekina i zapo~na da pla~e. Ja pregrnav iizlegovme od crkvata. ¥ rekov da ne se griì mnogu zakaànite zborovi, no toa so demonite treba opasno dago razbere. Taa samo kima{e so glavata i ne zboruva-{e ni{to. Se ka~ivme na tremot i tamu, mnogu pospo-kojno, go prodolìvme razgovorot. Ja zamoliv da kaès¢ {to slu~ilo do krajot, za da znam {to da prezemamza odbrana na nejzinata du{a. Taa me pogledna i se so-glasi. Prodolì so prikaznata, no sega posmirena:

Ne znam dali jas, ili demonite go izmorija Xe-

ladin. Toj po~na da zaspiva i da se oddale~uva od

mene. Na krajot od tretiot den mi re~e deka pove}e

ne moè i deka jas moàm da si odam doma. Do doma }e

me ispratel gavazot Ali Hilmi. Toa mogu me navre-

di, bidej}i sum èna, a niedna èna ne saka da bide br-

kana od postelata. No {to da pravam, begovskata e

posledna. Se vrativ kaj ènite, tie mi gi zedoa

zlatnite |erdani i mi gi vratija starite ali{ta.

Gi oblekov i izlegov nadvor. Tamu me ~eka{e Ali

Hilmi. Mi veli deka mora da me nosi doma. Jas go pra-

{uvam dali treba povtorno da me pretrese, a toj so

golema taga odgovara deka sega ne trebalo.

I taka, povtorno me ka~i na magaricata Mit-

ra i pojdovme. Pred domot me ~eka Trajko. Lut, if-

rit. Gi zema uzdite i zaedno so Mitra me nosi vo

{talata. Tamu, {to da vidam. Po gredite posednale

demonite. Koga vlegovme Isabo im veli na drugite:

†Eve ja, ja vratija kobilata javnata na magarica#.

Drugite se smeat i piskaat. Toga{ Erizal veli:

†Ajde, bra}a, da mu napravime ne{to na onoj bu-

daliot Trajko, isto kako {to mu napravivme koga ja

nose{e Elena kaj Xeladin#.

Drugite dvajca se soglasuvaat i mu velat:

†A {to bre, brate?#

Erizal mol~i, stana od gredata i duvna kon nas.

Potoa se zavrte kon Isabo i Elsender i im veli:

†Eve, gotovo e. Sega }e vidite {to e#.

Vo toj mig kako ne{to da go udri mojot Trajko.

Se zavrte i me butna od magaricata. Jas padnav na

slamata, a toj zapo~na da vika:

†Dolu, kurvo edna! Dolu, kako ne se sramuva{

{to se vrati doma? Ti si sram za site i jas za toa

moram da te kaznam#.

Jas leàm dolu i ne znam {to da pravam. Gledam,

ovoj pobudalel. Ja odnese magaricata i zede jaè. Si

pomisliv }e me besi, no toj imal druga namera. Me

grabna za kosite i zapo~na da me vle~e nadvor. Zasta-

na pred dudinkata. Tuka me ispravi i zapo~na da me

vrzuva za drvoto. Otkoga me vrza, jas go pra{uvam:

†Zo{to bre, Trajko, mi go pravi{ ova. Pa neli

ti saka{e da odam tamu?#

A toj ni{to ne odgovara. Zdiven, mu doa|a pena

na usnite. Se dere:

†Dosta, kurvo! Turska kurvo! Tebe treba poina-

ku da te kaznam, no i vaka e dobro, za da te vidat

site. Kolku dena tamu be{e, tolku tuka }e bide{

vrzana. Dosta! Dostaaa!#

Toga{ vidov deka demonite rabotat. Jas bev

vrzana, a Trajko kako poluden vrte{e okolu mene i

vika{e. Celo vreme me pra{uva{e {to pravev jas

tamu, a jas ne odgovarav. Mol~ev i trpev. Se nadevav

deka na Trajko }e mu mine lutinata, no ne be{e taka.

No}ta be{e pred zaminuvawe i naskoro treba-

{e da se razdeni. Toga{ mi prijde Isabo i mi veli:

†Gleda{?#

Jas za~udeno go pra{uvam:

†[to?#

A toj lut od moeto pra{awe, me potegnuva za

kosata i prodolùva:

†Kako {to, mori ku~ko? Gleda{ li {to se

30.04.2010 21

LENA

slu~uva koga ènata }e go izlaè maòt? Sega

gleda{?#

Koga Isabo se podistavi, {to da vidam. Trajko,

celiot zapenaven, mi prio|a so kofa voda i me plis-

nuva. Svikuva:

†Eve, kurvo, da se oladi{#.

Jas celata se stresuvam i takva ìva voda, mu

velam na Isabo:

†Sega gledam, ste go pobudalele ma` mi isto kako

mene#.

Isabo, zadovolen od odgovorot, dodava:

†Nego go pobudalevme, no tebe }e te poseduvame

ve~no. Vo toa e razlikata. Toj ne ni e vaèn. Ti si

taa koja e interesna za na{eto bratstvo. Zatoa,

ako saka{ ova da prestane, kaùvaj navreme#.

Jas povtorno za~udeno pra{uvam:

†[to da kaàm?#

Toga{ Isabo smireno mi nabrojuva:

†[to saka{, no najva`no e da kaè{ deka Gos-

pod ne postoi, deka sekoga{ si bila takva, bezbo`na,

deka nema angeli, tuku deka postoime samo nie, demo-

nite. I ne zaboravaj, i ti si ve}e takva, polovina

èna polovina demonka. Razbra?#

Go slu{am demonot i se tresam. Ne{to razbrav

ne{to ne. Mu odgovaram:

†Ne!#

A toj vika:

†Ne!? Kako ne? Pa znae{ li {to te o~ekuva sega?#

Jas studeno odgovaram:

†A {to polo{o od ova moè da mi se slu~i?#

Na ova Isabo se povle~e i go snema. Toga{ pov-

torno se pojavi Trajko. Pospobudalen od predmalku.

Povtorno so kofa voda. Me plisnuva, a jas silno svi-

kuvam od studeniloto. Toga{ po~nuvam s¢ posilno

da se deram, da vreskam, da rikam. ûvstvuvam kako mi

izvira ogan od grloto i zapo~nuvam da se penavam i

jas. Toj, budaliot Trajko, me pra{uva {to sum prave-

la kaj begot, a jas, Lena, polovina èna polovina de-

monka, mu se deram v lice: Mu go drèv!

Toj toga{ se vivnuva u{te pove}e i vrti okolu

dudinkata vikaj}i deka sum takva, onakva i deka sum

mu go drèla na begot. I taka, toj vika jas vreskam.

Toj se ~udi zo{to sum mu go drèla na begot, a jas mu

velam deka taka sum sakala i deka bilo dobro.

Seto toa go gledaat Isabo, Erizal i Elsender.

Sedat otstrana i gledaat seir. Toga{ Isabo veli:

†Dosta e za denes? [to velite?#

Drugite mol~at, no podocna davaat znak deka e

dosta. Toga{ Isabo mi prio|a, a ma` mi Trajko se

vra}a kaj bunarot so kofata. Zadovolno me gleda. Me

pra{uva:

†I?#

Jas ne mrdam so pogledot. Samo pra{uvam:

†[to i?#

Toj mi ja pogaluva kosata i me baknuva vo obraz.

Prodolùva:

†Sega }e bide{ li cela na{a?#

Mene me stegaat ortomite so koi me zavrzal

Trajko, me boli celata snaga i celata voda, umiram

za kapka voda. Potvrduvam:

†Dobro, }e bidam#.

Isabo se izraduva na mojata soglasnost i otide

da im prenese na Erizal i Elsender. Tie ve}e znaeja s¢.

Elsender mu veli na Isabo:

†I dobro, brate, {to najde vo nea? Za {to }e

ni sluì sega toa istro{eno telo?#

Isabo smireno veli:

†Za mnogu va`ni raboti#.

Dvajcata, i Erizal i Isabo, istovremeno

pra{uvaat:

†Za koi?#

Isabo ne zboruva mnogu. Samo odgovara:

†]e vidite#.

Potoa se vra}a do mene i mi veli deka sega }e se

vratat vo mene i }e bide mir so mene s¢ dodeka taka

sakaat tie. †Sega, kako tvoi bra}a, vleguvame vo tebe, jas

kako najvaèn }e ti vlezam od dolu, me|u nozete. Drugite

dvajca }e mora{ da gi goltne{. Jasno?# Mene mi e ve}e

seedno. Gi podra{iruvam nozete i velam:

†Ajde!#

Toga{ Isabo kako furija se vturnuva vo mene, a

Erizal i Elsender gi goltnav vo dva zdiva. I potoa s¢ se

smiri. Vo dvorot dojde gavazot Ali Hilmi. Mu kaà

ne{to na Trajko, no toj i natamu penave{e. Po nekoe vreme

se smiri. Gavazot si zamina, a Trajko me odvrza od dudinka-

ta. Go poglednav, toj be{e onoj istiot moj ispla{en ma .̀

Vlegovme doma. Trajko stopli voda i vo koritoto kako

palavo dete me izbawa. Potoa me izbri{a so mirizliva

krpa i me bakna. Ve~erta si legnavme kako ni{to da ne

bilo. Jas i demonite vo mene odmaravme od slu~enoto.

Koga gi kaà zborovite, Lena stana i si zamina.Ottoga{ ja vidov u{te dvapati. Se prave{e deka ne me poz-nava. Za nea se slu{aa najrazli~ni prikazni, no jas, eve, ipokraj Bo j̀ata zabrana, ja raskaàv najgor~livata. Kogastanav Episkop, mnogu godini po razgovorot vo crkvata,kalu|erite mi kaàa deka golema |avol{tina se slu~ila voblizinata na nekoga{nata moja crkva. Edno utro ja na{leLena gola, obesena na orev. Bog da ja prosti, ako moè.

No premnogu se oddale~iv so ovaa prikazna zagre{nata Lena. Da se vratam povtorno vo logorot vo {umata.Kako {to vi kaàv, zaspav vedna{ po krajot na prikaznatana Ali Hilmi. Utroto me razbudi negoviot glas:

†Ajde, pope stanuvaj, n¢ ~eka pat. Surgun treba daodi{#.

(fragment od romanot †Kafez od grevovi#, izdanie na Makavej)

22 30.04.2010

ppooeezziijjaa

Rade Siljan

Prokoba

1.

Mojot narodVo tunelot nedogledenSo borin~eZrak svetlina baraA vo iskopanite o~i na svetciteTatkovinata ja prepoznava.

Mojot narodOd iskoniNa posna ve~era jatagan vadiNevidliv crvec vo nego laziI na trn glogov leglo pravi.

Mojot narodSo vekoviNa presna pepel se greeI so podotvoreni o~iDolgoDolgo vremeSe luleeBdee

2.

Mojot narodNo}e razgovaraSo korenotSo steblotoSo cvetotA dewe prespivaDo izvorotDo moreto do bregotI vo utrobataNa zmejot stoglavRo`bata ja krie

Mojot narodSemeto go oploduvaI vo neorana nivaGo ostavaSo pticiteDa samuva I da ~mae

3.

Semeto na mojot narodSo vekoviVo rovka zemjaOd bo`ja rakaPoseano’RtiTlee

Semeto na mojot narodSo pesni `alovniNa kamena postelaDu{ite na MakedonciteKo vetre proletnoGi miluvaGi gree

RADE SILJAN

30.04.2010 23

4.

Imeto na mojot narodOd pla~ot na lozjataVo nevreme kroeniPod sa~otNa sonceto vàrenoVo na{ite damariDrugo ime krie

Imeto na mojot narodRelikvija svetaSrasnata so koreniteNa na{eto rodno drvoPod vodoskociI brzaci penliviVo druga usta se krie

5.

Koj li pofteKoj li kaà

Dali racete na BogaSme{aa prstiTatkovina da imameTatkovina bez ime

Koj li pofteKoj li du{aNa |avolot prodade

I pak ostanaI pak ostanaVo ìva pesokDa kopaDa rieVo dlabok bunarDu{a da svie

Dali elenot ednorogPreskokna mnogu ridjeIli ~ovekot bezbo`nikNi veti la`ni dumiI za vekutuma vekaN¢ beleà so znak palenPri sveto imeDa ìveeme bez ime

Paskal Gilevski

KRUGOVI NA JANYATAI NADE@TA

(Rade Siljan: †Krugovi#, Matica makedonska, 2009)

Vo svojata najnova stihozbirka †Krugovi#, na-{iot istaknat poet Rade Siljan go pravi svojot, takada re~eme, zavr{en poetski krug, odnosno ja zaokru-ùva svojata dosega{na poetika, (unikatna poetika -T. [irilov), i sodrìnite na onie krugovi na poet-sko interesirawe so {to stana prepoznatliv vo na-{ata literatura. Toa ne zna~i deka toj otsega }e seorientira kon sosem novi motivi i lirska vokacija,tuku vo ramkite na taa sodrìnska i vrednosna zao-kruènost mo`no e da se nadopolnuvaat i da se doraz-vivaat nekoi elementi i aspekti na negoviotdosega{en (zaokruèn) pev, kako {to e, vpro~em,slu~aj i so drugi tvore~ki opusi.

Stihozbirkata †Krugovi# e komponirana (birekle, so izvesna simbolika) vo tri ciklusi ili - votri krugovi: †Krugot na istorijata#, †Magi~en krug#i †Krugot na ìvotot#, so vkupno pedeset i osum (58)pesni, od koi prvata pesna (†Prokoba#) pretstavuvaciklus od pet pesni.

kkrriittiikkaa

24 30.04.2010

kkrriittiikkaaPaskal Gilevski

Mo{ne brgu, odnosno ni se ~ini deka za mnogukratko vreme e sozdadena ovaa stihozbirka, barem {tose odnesuva za nejzinoto objavuvawe, re~isi vo edengodi{en zaokrug (krug) po prethodnata stihozbirka†Vrvovi# za koja zabeleàvme (i taka mislevme) dekapretstavuva vrv na negoviot dosega{en (dotoga{en)bogat poetski opus (devet prvoobjaveni stihozbirki),i so koja, kako {to istaknavme, poetot se izdignuvame|u vrvovite na dene{nata mnoguslojna makedonskapoezija, zadrùvaj}i gi, kako i vo poslednava kniga,svoite standardni, prepoznatlivi poetski odliki ikvaliteti, metri~ki dobro organiziraniot stih, vdah-novenoto ponirawe vo temi i sodrìni od aktuelnotoìveewe, asocijativnosta na stihovite, efektnata ikoncizna poenta, {to e edna od najsilnite aduti nadobrite poeti, potoa potenciranata melodiska zvu~-nost, {to namnisuva na melodiskite vrednosti na na-rodnite poetski tradicii, baladi~niot ton, karakte-risti~nata elipti~nost na poetskite frazi, stilizi-ranosta na formata i na dikcijata, izrazitata zaga-do~nost i enigmati~nost, isto taka vo duhot na narod-noto lirsko peewe, {to e svojstveno za ovoj poet,vpro~em, kako i gorespomenatite poetski odliki. Ivo †Krugovi#, kako i vo †Vrvovi# i †Gor~liv vilaet#gi sretnuvame (se razbira, donekade poinaku obliku-vani i modificirani kon novite sodrìnski potticii jadra) ve}e poznatite avtenti~ni negovi metafo-ri~ni videnija, asocijacii, aluzii, leksemi, poimi,lirski fragmenti od legendi i rituali, predadenimo{ne slikovito, so golema emotivnost, jasnost i sug-estivnost, suptilno evociraj}i go narodnoto minato,no, se razbira, temelej}i se vrz sega{nosta i napome-nuvaj}i na idninata, napati so blagi, smiruva~ki, no~esto i so gor~livi i èstoki predupredi.

Stihozbirkata †Krugovi#, kako {to rekovme, eorganizirana vo tri ciklusi, odnosno vo tri krugovi,no bidej}i spored nekoi ukaùvawa sekoj krug vsu{-nost moè da se sostoi od tri krugovi, zna~i deka tukaja dobivame brojkata devet (9), taa famozna, simbo-li~na, dijaboli~na, no istovremeno i sveta, boès-tvena brojka, kako na primer kaj Dante, vo negovata†Boèstvena komedija# (devette krugovi na Pekolot)ili kaj Betoven, vo negovata Devetta simfonija, kakosudbinska sovpadnost, kako op{to~ove~ka predesti-nacija, za {to imaat pi{uvano golem broj poznava~ina ova grandiozno muzi~ko delo. Imeno, i †Boèstve-nata komedija# e komponirana vo tri dela (Pekolot,

îstili{teto i Rajot), sekoj del ima po 33 peewa,a sekoe peewe se sostoi od t.n. tercini, strofi od potri stihovi, vo jambski edinaesterec. Interesno edeka Rade Siljan vo pove}eto pesni upotrebuva stro-fa tercina (iako ne se drì do klasi~nata versifi-kacija, {to e razbirlivo). No, ne e sosem izli{no dase pra{ame dali faktot deka negoviot dosega{en po-

etski opus e objaven vo devet (9) stihozbirki? Sekakodeka brojkite tri i devet kaj Dante se dlaboko pro-misleni, no dali e slu~ajnost devetkata vo opusot naBetoven? Ili 33 iljadi i 333 stiha na eposot †Odisej#na Kazanyakis? Dali e slu~ajnost i kaj [opov onojpoznat stih Tri dena na race te nosevme zbrana iliona tagovno dvosti{je Bolen leàm do devet godini/

{to iskinav do devet posteli od pesnata †BolenDoj~in# na Blaè Koneski {to go prezema re~isibukvalno od istoimenata narodna pesna?

No, da se vratime na naslovot na stihozbirkata. Za da go sfatime podobro zna~eweto na zborot

krug, treba da go razglobime, odnosno da poso~ime na ne-kolku negovi zna~ewa i konotacii. Vpro~em, krugot esovr{ena geometriska figura, ramna povr{ina koja eograni~ena so krivina ~ii krajni to~ki se na isto rasto-janie od edna fiksirana to~ka {to se narekuva centar.Linijata {to go obikoluva krugot (kru`nicata) pravi,iscrtuva krug. Krugot ozna~uva objekti ili li~nosti koise postaveni kru`no (vo krug); potoa ozna~uva i grupi-rawe na lica, soedineti poradi odredena cel (literatur-na, umetni~ka, politi~ka) ili za zaedni~ko oddeluvawe,dejstvuvawe, praznuvawe itn., mesto kade {to tie sesostanuvaat. Ponatamu, krugot zna~i {irina, prostor,

30.04.2010 25

KRUGOVI NA JANYATA I NADE@TA

opseg {to ve opkruùva, {to moè duhovno da ve pregrne:krug na ~ovekovite poznavawa, krug na interesirawe; paimame familijaren (semeen) krug, obedinuvawe na ednaili pove}e familii koi sozdavaat pomala ili pogolemazaednica (kolektiv) ili nacija. (Imeno, ovoj e glavniotkrug (krugovi) na Rade Siljan vo poslednava negova sti-hozbirka.) Osven toa, imame kruòk, dru{tvo, asocijaci-ja, intimen krug, potoa visok op{testven krug (krugovi),pa krug (kruèwe) na nebesnite sferi paralelno so hor-izontot (golem i mal krug na edna sfera), pa nebesniotkrug na edna yvezda. Najposle imame kru`ni, trkalezni,ovalni predmeti od drvo ili metal (trkalo, trkalce zaigrawe, alka, obra~ itn.).

Site ovie zna~ewa povrzani so krugot ne gi spo-menavme slu~ajno, samo kako op{ta, komparativna in-formacija, tuku za da ukaème na nekoi pojdovni sfe-ri na specifi~nata (unikatnata - T. [.) poetika nana{iot poet. Tie predmeti (objekti) gi nao|ame or-ganski vtkaeni vo razli~ni formi, tu direktno, tuasocijativno-meditativno, metafori~no i vo †Krugo-vi# i vo negovite prethodni stihozbirki.

Vpro~em, poetot Rade Siljan ne zboruva apstrakt-no, ili narodski re~eno: ne zboruva vo prazno, toj nekove apstraktni poraki i sintagmi, zamagleni, matni ila`ni skazni i paraboli (za †glotnoto seme# i za †blud-nite talka~i# po pustite korii), ami kako i nekolkunajdobri makedonski poeti, mu se obra}a na celiotkolektiv, na narodot (odnosno na †mojot narod#, kako{to veli samiot), sublimno-poetski iskaùvaj}i ginegovite su{tinski, nasu{ni, egzistencijalni i gor-livi pra{awa, janyi i predizvici, rani i isku{enija voova nemirno, bolno, traumati~no i dramati~no vreme,polno so tragizam i depresija, so razignacija i o~aj, noi so eden silen, iskonski i zdrav optimizam, so nade` iverba vo opstojbata na nacionalnite i op{to~ove~kitehumanisti~ki imperativi i perspektivi.

Vo poezijata na Rade Siljan spontano i izvornose ra|a izvesno sre}no obnovuvawe na makedonskatapatriotska poezija, eden nov, moderen i kvalitetenvid na patriotskata poezija {to doa|a kako prirodenprodolètok na najdobroto vo taa poetska nasoka. ]enajdeme tuka tonovi, frazi, oblici, idiomi, zna~ewa,emotivni i sodrìnski izblici i lirski sklopovi{to ni namnisuvaat na glasot, na rezonot i na ~uv-stvitelnosta na onaa odli~na plejada sjajni prethod-nici vo koja vleguvaat Racin, Vapcarov, Koneski,Gane, Ante itn. Na primer, koga vo prvata pesna (cik-lus) so naslov †Prokoba# }e gi pro~itame stihovite

Koj li povte

Koj li kaà

Dali racete na Boga

Sme{aa prsti

Tatkovina da imame

Tatkovina bez ime

zar nemame vpe~atok deka i Racin koga bi ìve-el denes, dodeka skomrazno treperime i se borime (soisklu~ok na malodu{nite i licemerite koi sekoga{gi imalo vo na{ata istorija) za da ne go zagubime na-{eto iskonsko, pradedovsko ime (na{ata ~est), na istna~in, so identi~ni zborovi i duh bi se izrazil, bra-nej}i go svojot identitet, svoeto poteklo? Kako i voRadevoto ta`novito pra{awe: A znae{ / A pameti{ /

Utre{ ku}a ne krepi. Ili, na primer, poslednatastrofa od istata pesna

Dali elenot ednorog

Preskokna mnogu ridje

Ili ~ovekot bezbo`nik

Ni veti la`ni dumi

I za vekutuma veka

Ne beleà so znak palen

Pri sveto ime

Da ìveeme bez ime

zar ne go voskreva vo nas miliot spomen za Veli-kanot od Nebregovo, negovata dlaboka intimna janyaza †sma~kanoto pleme# (ili kako {to Rade Siljan }ego imenuva kako †kolnato pleme#) i negovite trevo`-ni zvuci {to gi nao|ame u{te vo romanti~arskitevosklici na Prli~ev i na @inzifov, podocna kajVapcarov i Kole Nedelkovski, a vo ponovo vreme kaj[opov, kaj Slavko, kaj Ganeta, kaj Anteta itn.? Zar vo†~ovekot bezbo`nik# koj †ni veti la`ni dumi# ne gootkrivame licemerniot portret (maska) na eden eks-poniran sovremenik i na negovata surija od nacional-ni pazarxii i pramatari, koi ne izbiraat sredstva zada ja zemaat vlasta i da prigrabat i da rasprodadat s¢{to e nacionalno vredno i sveto, pa duri i na{etosveto ime? Zar i Blaè Koneski ne yemnel od takvitesurtuci i Tartifi, a {tom }e gi videl begal na druga-ta strana od ulicata, za da ne im go vidi suratot?!

Ima vo poezijata na Rade Siljan silen izraz nanaroden, racinovski pe~al, izblik na individualna iop{ta bolka i gor~ina, vpro~em, kako i vo lirikatana spomenatite narodni poeti, no ima i zdrav, ìlavdamar {to bie za spas i povikuva za sprotivstavuva-we, za otpor protiv ve~nata prokletija, kako {to }ekaè vo edna pesna: vo teloto papsano tlee nemirna

du{a. Toj se izrazuva, kako {to rekovme, elipti~no,koncizno, rakursno, preku plipot soodvetni i avten-ti~ni metafori, asocijacii i aluzii (†{uma od ilu-zii#, †more od zabludi#, †sito od zborovi# itn.).

Mo{ne va`na komponenta vo ovaa stihozbirka e be-leìtoto evocirawe na eden od golemite periodi odna{ata istorija - komitaxistvoto, koe za vreme na Raz-

26 30.04.2010

kkrriittiikkaaPaskal Gilevski

love~koto, a osobeno za vreme na Ilindenskoto vostanie,no i vo podocne`nite periodi (vo balkanskite vojni), s¢do {irokiot zamav na partizanstvoto vo Vtorata svetskavojna, vo juna~kite asnomski pazuvi, }e go ozna~uvahrabriot nepokor i otpor na makedonskiot narod, kako ivekovnata borba za sloboda i za svoja dràva. Moème dakaème deka po Vapcarov retko koj drug poet tolkumarkantno i sugestivno (pak so jazikot na dobrata poets-ka metaforika i simbolika) ja tretira vo na{ata umet-ni~ka poezija ovaa veli~estvena nacionalna tema.

Mojot narod

Od iskoni

Na posna ve~era jatagan vadi

Nevidliv crvec vo nego lazi

I na trn glogov leglo pravi

Ima mnogu stihovi, strofi, simboli {to go evo-ciraat na{eto herojsko komitstvo: Luda glava znae /

Deka sam ~ovek / Planina ne osvojuva. Duri i sintag-mata †kamena postela# se odnesuva na komitskiot ì-vot. Kako i vo mnogu pesni od drugi tematski sferi(obredni, religiozni, ìtejski, juna~ki, socijalni,filozofski) poetot se inspirira i se bazira vrz nar-odnata dikcija i izraz, ~esto pati so direktni remi-niscencii na narodniot pomin, folklorot i na na-rodnata leksika, {to isto taka pokaùva bliskost sosvoite spomenati prethodnici.

Rade Siljan osobeno resko gi ~uvstvuva vremetoi prostorot vo koi ìveeme. Toj e zagrièn i se pla-{i za sudbinata na narodot i Tatkovinata. Poetot kojvo edna od svoite prethodni knigi ja ispeal trevo`na-ta opomena deka moèbi utre tatkovina }e imame, no

narod }e nemame, {to ve}e se citira kako sintagma,isto kako i stihot na Gane kolku sme, tolku sme,

tokmu sme, vo svojata nova stihozbirka }e gi ispee iovie predupreduva~ki i pove}ezna~ni stihovi:

Lo{i duhovi

Duhovi od drugo vreme

Se {etaat vo na{ata ku}a

Od rodata bli`na

I na{eto plodno seme

Sevi{niot raka ve}e krena

(†Za kletvata lek nema#)

Ili, vo druga pesna (†Tragi#), izrazuvaj}i go na-cionalnoto nesoglasie, }e go napi{e i ova konciznoi morbidno tristi{je:

Si ìveeme

Se kolvame

Se glodame

Poetot ìvotot go gleda i go opi{uva kako la-òven, moren, {to neprestajno se vrti na †staro vre-teno#. Za nego ìvotot e i aramija {to so otvorenausta i ra{ireni race svojot plen go ~eka.

Vo tretiot ciklus (†Krugot na ìvotot#) odnovo}e sretneme stihovi {to predizvikuvaat budewe na pat-riotski ~uvstva (nasproti sekojdnevnite gra~ewa na jataboèmni †evrocentri~ni# intelektualci i la`ni †pro-roci#, kako i †la`ni krstiteli#) pak {to go vra}aatspomenot na makedonskiot slobodarski komitski duh:

A na{ite majki

So molitvi gi to~at

Sabjite

Na svoite ro`bi

I pokraj zapla{uva~kite gragorewa i {umovina malodu{nite politi~ari i samonare~enite inte-lektualci, poetot povikuva na osvestuvawe i na na-cionalno splotuvawe i prepoznavawe na slavnite ju-naci, na istoriskite velikani i veli~ija, kako vo pes-nata †Prepoznavawe# kade {to se pee za simboli~nopovrzuvawe na potomcite so predcite:

]e si legnat potomcite

Pod kro{nata na dabot

]e zaspijat

Pod grankite svieni

Rascvetani

Zeleni

I vo ovie stihovi se ~uvstvuva zdivot od poetskiotblagovej na Racin i Vapcarov kako i arovniot {um namakedonskata narodna pesna, {to za novite generciizna~i nov, osveùva~ki impuls obgrnat so mili reminis-cencii od na{eto slavno i herojsko minato. Zatoa poezi-jata na Rade Siljan, potpiraj}i se vrz tradicionalnitepoetski pouki i sovladuvaj}i gi modernite iskustva iizrazni mo`nosti, ima trajni estetski i humanisti~kivrednosti i poraki, za {to najdobro svedo~i faktot dekaovaa poezija u{te otsega ja ~itaat mnogubrojni i pomla-di i povozrasni qubiteli na literaturata.

30.04.2010 27

nnoovvii ppeessnnii

Razme Kumbaroski

Gletka od senki(Spored Vojdan Pop Georgiev êrnodrinski)

Se skamenuvame na cel glasod Selci do Burinecpa ottuka niz ~ukata i zalezots¢ do Drenok i Drimda go ~ueme migot i trepetotna êrnodrinski

Ubava ti e loztacutot i cvetecot vo livadata,a najubava ti be{e darbata,duhot,kambanata,kamenot od ku}atai golemata iskrana †Krvavata svadba#

Se skamenuvame pred Gletkata od Selci,Pred poslanieto i skrbot na utehatai ~inam: si † patevme od umot i glavata ...#

Selci, juni 2000

(i Loreta i Ilinka i Aleksiev

i Jovo i Rade i pokolenijata

na êrnodrinski)

Vavilonski {um

Kon metaforata na Vavilonskoto pladnei efedritedu{ata tivko spie{e,vrz iskonskite vizii i iskopina medovinataBibliskite govori bea vidlivi,sloèni,stari.Ma{ki ruzmarinski horovi i potomciso strela i lakgo rasparuvaa svileniot mrakna dobataZad Trojanskite galii i potoniniknuvaa letopisitei kugite na Kain i Aveltie patila na is~eznatite okca.

Gospode:Od {to li se sostoe{e prokletstvoto,plodnata mudrost,o~ite zatvoreni so para i plamen?

Od mrtviot kamen na mugratase ra|aa mirisite,bunarite,nevidlivite karsti i la|ina ne~ujnite nedogledi

Marsija 1

Bev bolen od omajataod gradinite na sosednite vokalii Edelvajsot.

Karanfile, moj karanfilekaì mi kade cutat i tlejat korewata starii plodorodnina visokite drvja?

Bev bolen i omaenod bulkite i vrutocite,od poilata,vol{ebstvata,slogarite,kirilskite slova-izustite na pesnatai manastirite bujni i provejani

Bev bolen opalnik,mnogu bolenpo ~udesnata globoka muzana Marsija

1Imeto i muzata na narodnoto izvorno tvore{tvo i peewe

od Balkanskiot poluostrov i Rumelija

Ni{to ne e nerazbirlivo(Spored M. Ernst)

Ni{to ne be{e nerazbirlivopred naslovot na izumot

RAZME KUMBAROSKI

28 30.04.2010

nnoovvii ppeessnniiRazme Kumbaroski

na Gospodarskiot duh i teatarotKoga oklopite i rabovitebea nesovladlivia pogledite gnili,dabovni,skr{livi.Na povr{inata od slikatase pretskaùva{eGolemoto Oko na narcisot,lamarinata,grebenoti bezredieto na kukleniot krikkoj od besse jadosuva{e

Voveda2

(Na Dragan Janevski)

îja li ti be{e yvezdata, grloto?

Krsteniot darmominskiot izvorstavatai pletenkata do krstot protegnata

Od mesta i kamewariod izumi i do~uise plete{ei nize{etvoeto ime i rodkako PredzborieKako Vovedili po~etokna javata i iskrata od zborot

Vovedamnogu znajno n¢ zaveduva{epo kristalnite cutovii Eufonii na izustenite vokali

(Ejdetski nedelni sliki)

2Staro ènsko ime od Vev~ani, od ~ij izvor poteknuva i poimot Voved

Ajanteja3

Ajantovciteso svoite korabi i znacibea go otkrile Trojanskiot bedem,toj breg i hramna odmazdite i crnite biseriKon imiwata

i me~evite na junacitese proslavuvaa praznicite,gozbite- tie stadai nadmudruvawapo Trojanskiot kowi Ajanteja

3Ajanteja, praznik na praznicite

Klitajmestra

Stra{niot prezir i naumne go predizvikuvaaneznajcitenepoznatitetu|incite- tuku najbliskite,najmilite ...Klitajmestra be{e ubienaod Orestadodeka sjajot i zlatotoblikaa od moretoPoetot be{e raspnatod vekoti izumieto na atlantidai rasko{ite

Homo sapiens(Spored Bertland Rasel)

Si iskopal skri{ni dupkitaini i pitomini.rani te soblekuvale- streli te proboduvale.

Go izumi palweto na ognotglamnoto setiloiskrata,is~eznatite dlaboki bunari ...

Ti izumi i kopjai {titovii lakovi.Sekoga{ si ja pobeduval bezdnata.Jazikot si go kr{elniz eri i dosozanija,niz viroj, potkovici i pajaìnina nemiot govor.

Postepenoti be{e Gospodar na yvezditei edinkite.

30.04.2010 29

eesseejj

\oko Zdraveski

VLAKNESTIOT [TO@IVEE V [UMA

1. [uma

Vo pravo e Nikos âusidis koga veli deka ako sepotpreme na srednovekovnite istoriski izvori priprou~uvaweto na slovenskiot panteon, }e se izgubimevo {umata od kontadiktorni podatoci, koi spomnuvaatboèstva so razli~ni imiwa, a isti karakteristiki,no i boèstva so isti ili sli~ni imiwa, a sosem raz-li~ni funkcii i osobini. Situacijata e u{te polo{akaj Ju`nite Sloveni, kade {to i taka retkite sredno-vekovni izvori vr{at re~isi celosna cenzura, †pritoa

redovno premol~uvaj}i gi nivnite imiwa, osnovnite

karakteristiki i elementite od kultot.# (âusidis,1994, 335) [to se odnesuva do kontradiktornosta, si-tuacijata ni denes ne e kojznae kolku smeneta. Veruvamdeka sekoj {to se nafatil da se zanimava so problemotnare~en slovenski panteon se sudril so more podato-ci, koi nemaat ba{ sekoga{ nekakva logi~na povrza-nost. Edno isto boèstvo se javuva i kako solarno ikako htonsko (Da`bog–Dabog), povtorno problem pravibliskozvu~nosta na nekoi boèstva (Da`bog–Dabog,Volos–Veles) – dali se raboti za isto boèstvo ili zadve sosema razli~ni? nau~nicite se raspravaat okolu

etimologijata – {to e prvo, a {to sleduva: dali e prvVeles ili sv. Vlasij? Pra{awa, tolkuvawa, teorii...Kolku Vi du{a saka.

Da ne ostanam i jas pokus, eve i od mene eden po-gled, no ne na celiot panteon (taman rabota!), ami samona edno boèstvo. Mene okoto mi se fati za Vo-los–Veles. Vo tekstov }e pi{uvam za mestata {to menemi se vidoa interesni vo tekot na ova kratko istra-ùvawe, {to me zaskokotkaa i me nateraa da razmislu-vam. Moèbi del od moite razmisluvawa }e bidat pre-tendenciozni, no jas ne velam deka s¢ {to }e napi{amtreba da bide prifateno kako to~no. Vpro~em, kako{to veli Slavuj @ièk vo edno svoe predavawe: †Jas

sum tuka samo za da gi zapletkuvam rabotite.#U{te ne{to! Vo tekstov }e se obidam da gi razgle-

dam onie argumenti {to odat vo prilog na tezite {togi iznesuvam za Volos/ Veles. Svesen sum deka postojatbrojni protivargumenti, no smetam deka pri~inata zatoa e sloènosta na ova, pa i na site paganski boèstva.

2. Poznatite za Volos/ Veles

Voop{to nema ni da se obidam da im posvetam vni-manie na site teorii {to se povrzuvaat so ovoj bog. Giima premnogu, a verojatno ima i u{te tolku, samo {to jasne uspeav da dojdam do niv. ]e se obidam, sepak, da gi izd-vojam onie karakteristiki {to se kolku-tolku zaedni~kiza pove}eto istraùva~i na ovaa problematika.

Ona {to e sigurno e deka Veles e htonsko bo-èstvo (iako nekoi go smetaat i za solarno, se razbi-ra). Trgnuvaj}i od ovaa osnova poleka go gradat negoviotprofil. Naukata se sloùva vo u{te edna rabota –Veles e za{titnik na stokata i nare~en e †skotskibog# (istraùva~ite naj~esto se povikuvaat na dogovo-rite me|u Kievska Rusija i Vizantija od 907, 944 i 971g.). Natamu, Veles e povrzuvan so podzemniot svet i kul-tot na mrtvite, go povrzuvaat so vegetacijata, go sme-taat za bog na bogatstvoto, bog na trgovijata. Vo Slovo

za pohodot Igorev mitskiot peja~ Bojan se narekuvavnuk Velesov, pa ottuka ova boèstvo moè da se povrzei so poezijata, muzikata, a moèbi moè da se dovedei vo relacija so Orfej. Karakteristika na htonskiteboèstva e poznavaweto na minatoto, sega{nosta iidninata, pa ottuka Veles e onoj {to go poznava mina-toto i ja predviduva idninata. Vraìnovski go spo-menuva gataweto na mesoto od ìvotnite, koe bilodel od obredot pri `rtvoprinesuvaweto. Veles e pret-stavuvan i kako boèstvo so naglasena seksualnost,{to e odlika na htonskite boèstva.

Gore-dolu toa se pova`nite mesta okolu koi sesloùvaat prou~uva~ite na slovenskata mitologija.Se zabeleùva deka zaedni~ko za site negovi karakte-ristiki e htonskiot princip.

30 30.04.2010

eesseejj\oko Zdraveski

3. Nomina sunt odiosa

Vo vrska so imeto Veles postojat mnogu razli~niteorii, no ne znam zo{to vo re~isi nitu eden izvor{to go koristev (osven moèbi kaj âusidis) ne sret-nav povrzuvawe na imeto Veles so najbliskata i prvaasocijacija {to bi mu do{la na um na sekoj (barem odova na{e podnebje) {to se zanimava so ovaa problemati-ka, a toa e deka Veles vsu{nost zna~i v {uma ili onoj

{to ìvee v {uma. Mene najlogi~no objasnuvawe zaetimologijata na imeto na ova boèstvo mi e tokmutaa – onoj {to ìvee v {uma. Smetam deka toa e, vsu{-nost, edna od epiklezite na boèstvoto, ~ie vistinskoime e najverojatno tabuirano. (Ne slu~ajno se javuva ivtorata varijanta – Volos, koja verojatno isto taka esamo zamena, no za toa malku podolu.) Na krajot na kra-i{tata, Veles e povrzuvan so {umata. Vpro~em, {umataspored sfa}awata na primitivniot ~ovek (ovaa sintag-ma ne ja koristam so pejorativno zna~ewe) e sovr{enomesto za edno htonsko boèstvo. I u{te ne{to! [umataza Slovenite e sveto mesto. Tie vo svoite sveti gaevigi pogrebuvale i svoite mrtvi, a spored mnogumina kul-tot na mrtvite spa|a vo domenot na Veles.

U{te eden fakt, koj e za mene interesen, a odi voprilog na ovaa teorija e faktot deka ju`no od gradotVeles (toponim {to pove}eto nau~nici go povrzuvaatso slovenskoto boèstvo), 17 kilometri ju`no od Grad-sko, se nao|a seloto Podles. Zarem i ovoj toponim ediskutabilen? Jas bez mnogu mudruvawe bi rekol dekaPodles bi bilo isto {to i Podgorica.1

Ako se povikame na faktot deka na mnogu malateritorija imame toponimi Veles i Podles, toga{ negledam pri~ina zo{to vo korenot na boèstvoto Velesda ne go vidime les – staroslovenskiot zbor za {uma(koj s¢ u{te se koristi vo nekoi slovenski jazici).2

Za vtorata varijanta na imeto (Volos) povtorno}e se povikam na najbliskata asocijacija, koja ja spo-menuva i ̂ ausidis, a toa e vlaknest. Volos e onoj vlak-

nestiot. âusidis veli: †Priloènite mitski sliki

htonskiot bog go prikaùvaat so lice obrasnato so

krzno i musta}i – sekako trag na negovata teriomorf-

na komponenta, no moèbi i odlika {to pomaga lice-

to na ova boèstvo da se doìvee kako temno.# (âu-sidis, 1994, 394) Da ne zaboravime deka zborot volos/

volos? vo ruskiot jazik zna~i vlakno/ kosa, a vo vrskaso kosata postoi u{te edno interesno sovpa|awe na ra-botite, no za toa }e spomenam malku podolu.

Kako i da e, kako {to veli Nina Anastasova-[kriwari}: †ne e najva`no boèstvoto da se imenu-

va (nitu, pak, e potrebno da se insistira na negovo-

to ime), tuku pova`no e da se utvrdi negoviot pro-

fil, atributi i funkcii.# (Anastasova-[kriwari},2004, 148)

4. Lesnik vs. Pan

Veles e boèstvo {to moè da se razgleduva odmnogu razli~ni aspekti. Jas odbrav ovde da go razgledu-vam, pred s¢, kako balkansko boèstvo vo koe se inkor-porirani karakteristikite na starite balkanski bo-èstva.3 Mnogu e verojatno deka Veles od Balkanot iruskiot Veles imaat pove}e razli~ni otkolku zaed-ni~ki ne{ta. Tie moèbi na po~etokot bile edno istoboèstvo, no sepak vo eden dolg vremenski period ì-veele oddelen ìvot. Za razvivaweto na edno boèstvo,pa i na cel eden panteon, ako sakate, vlijaat golem brojfaktori. Teritorijata e sekako eden od klu~nite. Tukanajmnogu doa|aat predvid klimatskite uslovi, no i tra-dicijata na lu|eto {to ve}e ìveele na taa teritori-ja. Spored toa, Veles, pa i site drugi boèstva ({to sepojavile na ovaa teritorija) treba da gi razgleduvamevo balkanskiot kontekst, bidej}i kako {to edna li~nostne e dadena edna{ zasekoga{, ami se gradi pod vlijaniena kulturniot kod vo koj ìvee, taka i boèstvata nese otporni na svoeto opkruùvawe.

Spored site svoi karakteristiki, Veles mnogupotsetuva na anti~kite gr~ki bogovi. âjkanovi} sopravo go sporeduva so Hermes (âjkanovi}, 1994, 36)4,†bogot na site kravari i ov~ari# (Grejvs, 2002, 61),bogot vo ~ij domen vleguva trgovijata, no i bogot kogo

1 Spored Vikipedija, vo Evropa postojat u{te tri sela so istoto ime – dve vo Rusija i edno vo Bugarija.2 Sepak, postoi mo`nost imeto na boèstvoto da ima mnogu podlaboki koreni, a toa {to se povrzuva so {umata da bide samo posled-

ica na narodnata etimologija, koja podocna go smestila ova boèstvo v {uma i so tekot na vremeto mu gi nakalemila atributite ifunkciite.

3 Vsu{nost, smetam deka kultot za Veles se ra|a na Balkanot, a duri potoa se {iri kon Rusija, i voop{to ne me ~udi faktot {to gonema vo Vladimiroviot panteon.

4 âjkanovi} go spomnuva Veles kako slovenski bog nekolkupati na po~etokot od svojata studija, me|utoa podocna sosem zaborava nanego. Vo glavite {to sleduvaat podocna toj site karakteristiki {to mu gi pripi{uva na Veles gi pretstavuva kako atributi na Dabog(kako nacionalen bog na Srbite), a Veles vo toj kontekst (bog na mrtvite i bog na stadata) voop{to ne go spomenuva. Se dobivavpe~atok deka âjkanovi}, pod vlijanie na patriotskoto ~uvstvo, se gubi vo svoeto izloùvawe na argumentite i site htonski atribu-ti do krajot na studijata mu gi pripi{uva na Dabog, ili kako {to toj go narekuva – na{iot summus deus.

Interesno e {to âjkanovi} go zapostavuva Veles vo odnos na Dabog, iako koga zboruva za nacionalniot bog na Srbite, toj predvidja ima i teritorijata na dene{na Republika Makedonija, so ogled na toa deka studijata e pi{uvana vo Kralstvoto Jugoslavija, no iporadi toa {to toj spomnuva makedonski toponimi. Interesno e, zatoa {to nevozmo`no e nau~nik od rangot na âjkanovi} da napravitolkav previd i da ne gi zabeleì toponimite {to nedvosmisleno n¢ naveduvaat, ako ni{to drugo, barem da pomislime deka moèbimu se posveteni na bogot Veles.

30.04.2010 31

VLAKNESTIOT [TO @IVEE V [UMA

Had †go vrabotil kako svoj glasnik – da gi povikuva

onie {to se na umirawe, ne`no i re~ito, spu{taj}i

im go zlatniot prevez preku o~ite.# (Grejvs, 2002, 62).No, âjkanovi} zboruvaj}i za sakralnite gozbi povrzaniso kultot na mrtvite gi spomenuva i †misteriite na

htonskiot Dionis vo Trakija.# (âjkanovi}, 1994, 29-30) Na ova mesto bi sakal da se zadràm.

Vo narodnite veruvawa {umata e mesto polno sodemonski su{testva, no ovde }e im posvetam vnimaniesamo na {umskiot duh Lesnik (Le{ij) i vo sledniotdel na samovilite.

Lesnik ili Le{ij (kaj Rusite) se smeta za {umskiduh i za{titnik na stokata, a po svoite karakteristi-ki najmnogu potsetuva na gr~kiot Pan. Slobodan Ze~e-vi} vo svojata kniga Mitska biØa srpskih predawa zbo-ruva za koledarskite obi~ai vo okolinata na Leskoveci veli deka vo obrednite povorki se nao|aat maskira-ni lica {to se narekuvaat lesnici. Oble~eni se voov~i koì prevrteni naopaku. Na liceto imaat maskana ìvotno so rogovi. Vo tekot na obredot pravat gole-ma buka i ja zaka~aat †sna{kata#, koja e ma`, so nepris-tojni gestovi i pokaùvaat neskrieni erotski nameri(Ze~evi}, 2008, 19-20).

Spored ruskite veruvawa, Le{ij bil po~ituvansekade niz {umata, se smetalo deka saka glasno smeewe,vikawe i peewe. Ponekoga{ se javuval kako rogat |avolso kopita. Toj e gospodar na {umskite ìvotni i na ov-~arite, a me~kata mu e qubimec5. Isto taka, se veli deka

ima kozji noze, oble~en e vo belo krzno, sladostrastene i gi odvlekuva ubavite èni vo svojata koliba pre-kriena so krzno. Gi tera ubavite devojki da igraat oko-lu nego. Svoeto prisustvo go najavuva so silna buka. Lu-|eto go narekuvaat †djedu{ka#6 (Ze~evi}, 2008, 20-21).

Seto ova govori deka ovoj {umski ~ovek slobod-no moème da go sporedime so Pan, eden od najstaritegr~ki bogovi, no i so Dionisovite satiri. Pan bilpretstavuvan kako ~ovek so kozji kopita oble~en vo ja-re{ka koà. Bil poznat sladostrasnik, qubovnik namenadite za vreme na nivnite pijani orgii.7 Poznat epo kricite {to gi ispu{tal koga nekoj }e mu go pre-kinel popladnevniot odmor.

5. Samovilite vs. menadite

Samovilite se najkompleksnoto demonolo{kosu{testvo vo ju`noslovenskata narodna demonologi-ja. Vo niv se prepleteni ogromen broj funkcii, atribu-ti, domeni vo koi zadiraat, taka {to ako se odi dijahro-niski vo dlabo~ina, }e se pronajdat relikti od mnoguperiodi i vlijanija od mnogu drugi mitski su{testvakarakteristi~ni za balkanskite mitologii, no i zaonie povrzani so indoevropskiot kontekst, voop{to.Reliktite {to se sre}avaat kaj samovilite †gi afirmi-raat ovie mitski su{testva kako boèstva na priroda-ta: boèstva na vegetacijata, boèstva na vodite,

5 Me~kata e i Velesov za{titen znak.6 Silenite, najstarite satiri, bile narekuvani papus (dedo). (Ze~evi}, 2008, 22) 7 Ze~evi} veli deka Arkadijcite, Pan go narekuvale Dionis. (Ze~evi}, 2008, 21)

32 30.04.2010


boèstva na prirodnite pojavi (vetrot), boèstva

na smrtta i na dolniot svet, boèstva demiurzi, koi

u~estvuvaat vo kosmogenezata.# (Anastasova-[kri-wari}, 2004, 258)

Kako boèstvo na smrtta samovilite se smetaatza degradirani nasledni~ki na golemoto matrijarhal-no boèstvo, a verojatno svojot status na boèstvo goizgubile vo patrijarhatot. †Poznato e deka ènskite

boèstva vo indoevropskata religija imaat edna

zaedni~ka crta: toa se stra{ni, surovi boèstva.#(Anastasova-[kriwari}, 2004, 267) Samovilite, i toakako, gi imaat ovie karakteristiki, a za toa postoi ibroen folkloren materijal, koj ovde nema podetalnoda go razgleduvam.

Koga zboruvam za samovilite, bi sakal da se za-dràm na nekolku nivni atributi {to se klu~ni zaona {to }e go kaàm podolu: 1. kozjite kopita, koi seo~igleden rudiment od zoomorfnata faza; 2. elenot,koj zaedno so zmijata i orelot se spomenuva kako nivniatribut; 3. lakot i strelata, kako atributi {to gi do-bliùvaat do Amazonkite; 4. dabot, kako nivni dendro-morfen atribut; 5. jasen~eto (Dictamnus albus), kakocve}e {to e nivni za{titen znak (se upotrebuvalokako narkotik); 6. mitologemata †samovilsko oro#.8

Zo{to gi odbrav tokmu ovie atributi (moèbimoè da se vmetnat i drugi)? Zatoa {to sakam da na-pravam relacija pome|u Veles/ Lesnik/ samovilite,od edna strana, i Dionis/ Pan (i satirite)/ menadite,od druga strana. Postojat mnogu argumenti za vakvatavrska. Da odime so red.

Za kozjite kopita verojatno ne mora mnogu da sezboruva – gi sre}avame kaj Lesnik i kaj samovilite,od edna strana, i kaj Pan i satirite, od druga strana.Dionis e ~esto pretstavuvan so kozji rogovi, a ednood negovite imiwa bilo Jare. Veles isto taka e pret-stavuvan so rogovi, no ne e precizirano so kakvi.

Elenot se povrzuva so menadite. Robert Grejvsvo Gr~ki mitovi, vo poglavjeto posveteno na Orfejveli deka †na vaznoto slikarstvo vo pretstavata

za smrtta na Orfej majnadata na podlakticata ima

istetovirano mal elen.# (Grejvs, 2002, 107) Voprodolènie toj, citiraj}i go Proklo, veli dekaOrfej vsu{nost igral glavna uloga vo obredite naDionis i deka ja deli istata sudbina so samiot bog.9

Vo delot, pak, posveten na Dionis, Grejvs zboru-va za negovite talkawa po svetot zaedno so svojot vos-

8 Za sive ovie atributi pi{uva Nina Anastasova-[kriwari} vosvojata kniga Slovenski panteon (str. 258-275), taka {to ovdenema da se zadrùvam na onie argumenti {to se odnesuvaat naslovenskata strana, ami }e ja pokaàm samo situacijata vo gr~katamitologija.

9 Malku pogore spomenav deka vo Slovo za pohodot Igorev mit-skiot peja~ Bojan e nare~en vnuk Velesov, {to ni dozvoluvaVeles da go povrzeme so Orfej, a spored napi{anoto kaj Grejvsi so samiot Dionis.

30.04.2010 33

VLAKNESTIOT [TO @IVEE V [UMA

pituva~ Silen i divata orda satiri i menadi i pritoaveli deka koga bil me|u Libijcite pokanil so sebe ne-koi amazonski kralici da trgnat so nego protiv titan-ite. (Grejvs, 2002, 98) Ovoj detaq me potseti deka Ana-stasova-[kriwari} gi sporeduva samovilite so mit-

skite amazonki, pritoa povikuvaj}i se na matrijarhal-nite crti, no i na lakot i strelata, koi se javuvaatkako nivni zaedni~ki atributi.

Zaedni~kata povrzanost na samovilite i menadi-te so dabot povtorno ja nao|ame kaj Grejvs, i povtornovo delot posveten na Orfej. Vo toj del se veli deka me-nadite po ubistvoto na Orfej bile vo nezavidna po-lo`ba, a Dionis uspeva da gi spasi taka, {to gi pre-storuva vo †dabovi drvja so dlaboki korewa vo zemja-

ta.# (Grejvs, 2002, 106)Za razuzdanosta na Dionis i negovata pridru`ba

e pi{uvano mnogu. Vpro~em, vinoto i narkoti~nitesredstva se za{titen znak na nivnite orgii. Koga sezboruva za narkoti~nite sredstva se spomnuvaat glavnodve: br{lenot (Hedera helix) i sin~ecot (Centaurea cyanus).Dionis e pretstavuvan kako drì tirzus – stap od trskaobvitkan so br{len i vinova loza, so {i{arka od pitombor na vrvot (Frejzer, 2003, 389), menadite xvakalelisja od br{len, a sin~ecot e povrzuvan so kultot naPan, i koristen e kako purgativ i diuretik pred po~e-tokot na ritualnite obredi. Vo slovenskiot kontekstovaa funkcija ja izvr{uvalo jasen~eto.

Na ova se nadovrzuva mitologemata †samovilskooro#, koja ima dopirni to~ki so halucinativnite sred-stva. Samovilskoto oro potsetuva na razuzdanite erot-ski tanci na menadite, koi verojatno bile takvi kakvi{to bile tokmu poradi vinoto i narkoticite. Menaditei samovilite imaat u{te barem dve zaedni~ki ne{ta,koi se povrzani so tancot: 1. seksualnata mo} i 2. sa-kateweto na svoite qubovnici. Koga rekov deka menadi-te go ubile Orfej, ne spomenav deka vsu{nost go ma-sakrirale: mu gi otsekle ekstremitetite i glavata.Gore-dolu istite postapki gi sre}avame i kaj samovi-lite, posebno dodeka vo dlabok trans go igraat svoetooro. Vo ovoj kontekst moè da se spomene i veruvawe-to deka epilepsijata i paralizata se samovilski bo-lesti, {to me naveduva da pomislam deka ova veruvawee povrzano so koristeweto narkotici (moèbi prego-lemi dozi) vo obrednite tanci, pa|aweto vo trans namenadite i sl.

Vo prethodnite {est pasusi pravev sporedba (glav-no), me|u samovilite i menadite. No, bi sakal da obr-nam vnimanie na u{te edno sovpa|awe. Ovojpat me|usamovilite i Veles za da Ve ubedam deka samovilitese del od kultot na Veles, isto kako {to menadite sedel od kultot na Dionis. Vo delot vo koj zboruvav zaimeto na ova boèstvo, rekov deka varijantata Volos

najverojatno e povrzana so zborot volos, koj vo ruskiotjazik zna~i vlakno (vo mnoìna volos? – kosa). Ona{to mene mi go privle~e vnimanieto, be{e faktotdeka ìvotnata sila na samovilite se nao|a vo nivna-ta kosa. Samo edno izgubeno vlakno moèlo da bidekobno za niv. Toa go naglasuvaat mnogu prou~uva~i,taka {to toa ne e podatok za zanemaruvawe.

Drugite nivni zaedni~ki funkcii se mnogu o~i-gledni: boèstva na vegetacijata, povrzanosta so kul-tot na mrtvite, pretskaùvaweto na idninata, boèstva{to u~estvuvaat vo kosmogenezata.

6. Komu mu go ostavil zanaetot?

Verojatno o~ekuvavte deka sledniot del }e se vikaVeles vs. Dionis, no takvo ne{to nema da ima, baremne vo ovoj tekst. Mislam deka zaklu~ocite vo vrska soovoj boèstven par mnogu lesno moàt da se izvedat ods¢ {to dosega napi{av, no i od ona {to doprva }e gonapi{am. Vo ovoj del bi sakal malku da se pozanimavamso naslednicite na Veles. Gi ima mnogumina, no ne e~udno, Veles imal golem broj funkcii, a pokraj toa,fakt e deka ima mnogu pove}e hristijanski svetci ot-kolku slovenski boèstva. Taka {to, ima za sekogo pone{to.

Sv. \or|i e naj~esto spomnuvaniot svetec koga evo pra{awe Veles, i toa osobeno onoj del {to se odne-suva na vegetacijata i plodnosta10: obrednoto lulawena |ur|ovdenskite ni{alki, bereweto bilki na izgrej-sonce, obrednoto trkalawe po rosa. Sevo ova go povrzu-va i so samovilite, koi se za{titni~ki na vegetacija-ta, a se veruvalo i deka tie za~nuvaat bespolovo, od ut-rinskata rosa. Sv. \or|i isto taka se smeta za za{tit-nik na sitnata stoka, a toa, kako {to vidovme, e glavna-ta funkcija na Veles. Najposle, \ur|ovden i Mitrovdense praznici vrzani za sto~arskiot kalendar.

Sv. Dimitrija isto taka se smeta za naslednik nahtonskoto boèstvo. Kako i sv. \or|i, i toj e za{titnikna stokata, a negoviot praznik go ozna~uva po~etokot nazimskiot period vo sto~arskiot kalendar. âusidis gopovrzuva ovoj svetec so kultot na mrtvite, mu dava agrarenkarakter i go povrzuva so divite ìvotni, pred s¢ some~kata. Vrskata so me~kata ja bara vo ruskiot jazik, kade{to taa nagaleno se narekuva Mi{a (âusidis, 1994, 396).Sepak, Mi{a vo ovoj kontekst ne e nagaleno od Dimitrij,ami od Mihail. Imeno, vo ruskite skazni me~kata sesre}ava kako Mihailo Potapi~. Ottuka, moèbi trebada ja barame vrskata me|u me~kata i Arhangel Mihail,kogo sekako go vbrojuvaat vo naslednicite na Veles, i toapovrzuvaj}i go so kultot na mrtvite. Toj e hristijanskiotdu{evadnik, hristijanskiot Hermes.

10 Samoto ime na ovoj svetec vo svoeto zna~ewe ja nosi funkcijata na plodnosta. \or|i e slovenska varijanta na gr~koto Georgos (Γεωργιοζ),so zna~ewe zemjodelec, t.e. onoj {to ja obrabotuva zemjata. Ottuka, lesno moè da se zabeleì ma{kiot princip na plodnosta.

34 30.04.2010


Sv. Vlasij e povrzuvan so Veles poradi dve pri-~ini: bliskozvu~nosta na imiwata i sto~arstvoto.11Nekoi smetaat deka vsu{nost Veles e naslednik na sv.Vlasij, a ne obratno.

Vo vrska so kultot na Veles se spomnuvaat i Sv.Andrea i Sv. Nikola. Prviot zatoa {to ja javal me~-kata, a vtoriot najmnogu poradi povrzanosta so podzem-nite vodi, koi go delat ovoj svet od onoj.

\avolot ba{ i ne e nekoj svetec, no sepak e nasled-nik na Veles. Toj, vsu{nost, e najdobriot pokazatelkolku va`no boèstvo bil Veles, {tom crkvata tolkuse potrudila da go ocrni negoviot lik.

Vo nekoi ~e{ki spomenici od XV i XVI vek sesre}ava imeto na Veles, no tamu toj ne ozna~uva pagan-sko boèstvo, ami samiot |avol. (Le�e, 2003, 99) Inte-resen e i srednovekovniot grad Devol, koj bil zna~ajnahristijanska naselba, a go nosi imeto na najgolemiotBo`ji protivnik. Edinstvenoto logi~no objasnuvawee deka toa bilo kultno mesto posveteno na nekoe hton-sko boèstvo, koe podocna bilo izedna~eno so |avolot.(âusidis, 1994, 398)

Ne~estiviot nosi brojni karakteristiki nahtonskoto boèstvo: crn e, ima kozji atributi, gospoda-

ri so podzemniot svet, moè da bide i dobrodu{en (od-lika na paganskite boèstva, koi ne se delat na dobrii lo{i), sobira okolu sebe druìna sostavena od drugi|avoli i sl.

7. [to ostana ne(do)kaàno?

Na krajot izleze deka likot i deloto na Velespobaruvaat mnogu pove}e stranici od ovie desetina{to jas mu gi posvetiv. Svesen sum deka mnogu rabotiostanaa nedore~eni, pove}eto od niv ostanaa nedoka-

àni (ako e ne{to voop{to doka`livo vo ovaa oblast),mnogu ne{ta samo gi spomenav bez voop{to da se obidamda gi obrazloùvam (naj~esto zatoa {to mislev deka tiemesta se dovolno jasni sami po sebe i ostavav ~itatelotda se doseti zo{to gi spomenuvam), nekoi (svesno) negi ni spomenav za da ne otvoram novi pra{awa {to }eme odvedea vo nova {uma, a jas i od ovaa edvaj izvadivìva glava.

Kako i da e, temava ne e zavr{ena, ami zapo~nata.Barem za mene.

11 Vlasite, koi verojatno se povrzani so imeto na ovoj svetec, se sto~arski narod.

Koristena literatura:

Anastasova-[kriwari}, Nina, Slovenski panteon, Skopje, 2004.B’lgarski narodni p’sni – Fototipno izdanie, Skopje, 2000.Vasiqev, Spasoje, Slovenska mitologija (elektronsko izdanie)Vraìnovski, Tanas, Makedonska narodna mitologija kn.1, Skopje, 2002.Vraìnovski, Tanas, Narodna mitologija na Makedoncite kn.2, Skopje, Prilep, 1998.Vraìnovski, Tanas, Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite, Skopje, 2000.Grejvs, Robert, Gr~ki mitovi, Skopje, 2002.Elijade, Mir~a, Aspekti na mitot, Skopje, 1992.Elijade, Mir~a, Mitot za ve~noto vra}awe: arhetipi i povtoruvawe, Skopje, 2007.Elijade, Mir~a, Vodi~ kroz svetske religije, Beograd, 1996.Ze~eviØ, Slobodan, Kult mrtvih kod Srba, Beograd, 2007.Ze~eviØ, Slobodan, Mitska biØa srpskih predawa, Beograd, 2008Kitevski, Marko, Makedonska narodna lirika: obredni pesni, Skopje, 1997.Le�e, Luj, Slovenska mitologija, Nova Pazova, 2003Slovenska mitologija: enciklopedijski re~nik, Beograd, 2001 (elektronsko izdanie)Slovo za pohodot Igorev, Skopje, 2002.Frejzer, D�ejms D�ord�, Zlatna grana: prouØavanje magije i religije, Beograd, 2003.âjkanoviØ, Veselin, O vrhovnom bogu u staroj srpskoj religiji, Beograd, 1994.âusidis, Nikos, Dualisti~ki sliki: bogomilstvoto vo mediumot na slikata, Skopje, 2003.âusidis, Nikos, Mitskite sliki na Ju`nite Sloveni, Skopje, 1994.

30.04.2010 35

nnoovvii ppeessnnii

Vaso Nikolovski

Ostavina od tatko

Nikoga{ nemojda se kiti{

so tu|o perje.

Nikoga{ nemojso tu|i kowi

da odi{na trki.

S¢ {to }e napravi{napravi si sam.Tu|oto e tu|o

i nikoga{ne moè da bide svoe.

Tvoeto e vo tvojot ~erep.

Dolgot e bolestod koja~ovek

se lekuva.

***

TatoTi siPoet

Mi veli edna{Moeto dete.

Zo{to vo ìvototNe se fati

So nekoja drugaRabota.

Ne znam, muRekov

Pra{aj go boga.

***

Koga }e umramNemoj da pla~i{

Mojata smrtRazloì ja

Vo edinica vremeNa zaborav

iNepostoewe.

***

Sekoga{Poglednuvaj

Vo tvojotâsovnik

MnoguminaNosatIli

Neto~niIli

Dopreni.

***

Sega{niovâsovnikPove}e

Mi li~iNa igra~ka.

DodekaPoglednam

Vo negoVremetoLetnalo.

Zaminuvawe na majstorotNa Liljana Stojkovska- Eftimova

Za ni{to i nikoga{Tajnata na svojot zanaetNe ja kaùva majstorot,

Nema poteòkZanaet od umetnosta.

Najtaèn sumKoga umira pisatel,

Edna{ na sto godiniSe ra|a majstot

A sekojdnevno ~iraci

36 30.04.2010

rraasskkaazz

Onore de Balzak

NEPOZNATO REMEKDELO

Kon krajot na 1612 godina, vo edno studeno de-kemvrisko utro, eden mlad ~ovek vo izlitena i tenkaobleka se {eta{e vamu-tamu pred portata na ednaku}a koja se nao|a{e vo ulicata Gran-Ogisten voPariz. Po dolgo vreme {turawe vo taa ulica, so nere-{itelnosta na nekoj zaquben ~ovek koj ne se osmeluvada se pojavi kaj svojata prva qubovnica, kolku i da etaa lesno osvojliva, najposle toj se be{e re{il da gomine pragot na vleznata vrata i pra{a dali e domaslikarot Fransoa Porbis. Po potvrdniot odgovor{to go dobi od starata èna koja mete{e vo dvorot,mladiot ~ovek po~na kroce da se ka~uva po skalite,podzastanuvaj}i za mig na sekoe skalilo, nalik na novdvorjanin, koj e krajno voznemiren od toa kako }e bidepre~ekan od kralot. Koga stigna na vrvot od spiral-nite skali, zastana malku na odmori{teto, nere{i-telno pogledna kon grotesknata ukrasna alka na vra-tata od ateljeto vo koe nesomneno rabotel slikarotna kralot Anri IV kogo poradi Rubens go ostavilakralicata Marija Medi~i. Mladiot ~ovek be{e obze-men od ona dlaboko ~uvstvo koe pravi da zatreperi sr-ceto na golemite umetnici koga so silata na mlados-ta i nivnata qubov kon umetnosta ja ~uvstvuvaaatbliskosta na nekoj genijalen um ili na nekoe remek-delo. Soprvo vo sekoe ~ove~ko ~uvstvo postoi nekojprvobiten cvet niknat od nekakvo blagorodno odu{e-vuvawe koe potoa s¢ postojano slabee dodeka najposleod sre}ata ne ostane samo pust spomen, a od slavatabedna laga. Me|u tie krevki i minlivi emocii ni{tone nalikuva tolku na qubovta, kako onaa mlade{kastrast na nekoj po~etni~ki umetnik, slatkata maka nanegovata sudbina ispletena od slava i nesre}a, strastpolna so smelost i srame`livost, so nesigurna verbai so sigurni razo~aruvawa. Na onoj koj so prazni xe-bovi i so ve}e razvien talent se pojavuva pred nekojMajstor bez da mu zatreperi srceto, sekoga{ }e mu ne-dostiga edna struna vo srceto, nekoj poteg na ~etkatai edno ~uvstvo vo negovoto delo, izvesen izraz na poe-ti~nost. Samo vo o~ite na glupacite izgledaat talen-tirani onie samobendisani falbaxii koi prerano iso preterana verba gledaat vo idninata. Vo taa smis-la, nepoznatiov mlad ~ovek se ~ine{e deka krie vosebe vistinski sposobnosti, ako talentot go merimeso taa prvi~na bojazlivost i so taa neobjasliva sra-me`livost deka lu|eto povikani od slavata isto takamoàt da ja zagubat svojata umetnost za vreme na prak-tikuvaweto, kako {to ubavite èni ja gubat svojata

vo manevrite na koketnosta. Navikata na pobeda gooslabuva somneòt, a i srame`livosta e moèbi edenvid somne`.

Proniàn od ~uvstvoto na beda i iznenaden votoj moment od svojata drskost, kutriot mlad umetnikmoèbi voop{to nema{e da vleze kaj slikarot nakogo sme mu dol`ni za odli~niot portret na Anri IV,ako slu~ajnosta nenadejno ne mu dojde{e na pomo{.Tokmu toga{ eden starec se ka~uva{e po skalite.Spored neobi~nosta na negovata obleka i prekrasna-ta jaka od tanteli, kako i spored negoviot nadmen isiguren ~ekor, mladiot ~ovek pomisli deka taa li~-nost e ili pokrovitel na slikarot ili negov prija-tel, pa se povle~e malku na svijokot od skalite, za damu napravi mesto da pomine, pritoa qubopitno gozagleda, nadevaj}i se vo nego da otkrie crti od dobro-du{nosta na umetnicite ili od srde~niot karakter naqubitelite na umetnosta; no namesto toa, toj vo taastare~ka figura zabeleà ne{to demonsko, a osobenone{to od ona nedolovlivo {to gi zaveduva umetnici-te. Zamislete si edno }elavo, ispup~eno ~elo {to senadnesuva nad mal ploskat nos, kako na Rable ili naSokrat; podbivna, zbr~kana usta; kusa, gordo podigna-ta dolna vilica obrasnata so siva, {ilesta brada; o~iso boja na morsko zelenilo, navidum potemneti od sta-rosta, no koi so kontrastot na sedefnite belki vokoi plivaa zenicite, napati, vo momenti na gnev ilina voshit, frlaa magnetski pogledi. Inaku, licetobe{e neobi~no iznemo{teno od zamorot na godinite,

30.04.2010 37

NEPOZNATO REMEK DELO

a u{te pove}e od mislite koi podednakvo dlabat vodu{ata i teloto, za da gi sotrat nadokraj. Klepkite nao~ite ve}e gi nema{e i odvaj moèa da se vidat tragi-te na ve|ite na mestoto od nivnite ispaknati arkadi.Stavete ja taa glava vrz edno su{terlavo i grovnatotelo, zavitkajte go so edna bleskotno bela tantela iz-rabotena kako noèvi za ~istewe ribi, frlete potoavrz crnata nametka na starecot eden teòk zlatensinxir, pa }e dobiete pribli`na slika za taa neobi~-na figura na koja slabata svetlina na skalite mube{e dodala u{te i nekakva fantasti~na boja. ]e sire~ete deka e toa edno naslikano platno od Rembrant{to se dviì nemo i bez ramka vo karakteristi~natatemna atmosfera na golemiot slikar.

So eden proniùva~ki pogled starecot go izmerimladi~ot od glava do peti, potoa tripati tropna navratata i na ~ovekot so bolezliv izgled i na vozrastod okolu ~etirieset godini, {to mu otvori, mu re~e:

-Dobar den, majstore. Porbi u~tivo se pokloni, pa go pu{ti da vleze i

mladiot ~ovek, mislej}i deka doa|a zaedno so stare-cot i samo zatoa pomalku se trude{e za nego, bidej}imladiot umetnik be{e obzemen od onaa magija {to ve-rojatno ja ~uvstvuva sekoj roden slikar koga prvpat }evidi umetni~ko atelje kade {to otkriva nekolku ma-terijalni prinadle`nosti na umetnosta. Ateljeto namajstorot Porbis be{e osvetleno od eden staklenprozorec na tavanot. Sosredoto~ena vrz edno platnostaveno na {tafelajot, a vrz koe bea nafrleni samotri ili ~etiri potezi so bela boja, dnevnata svetlinane dopira{e do crnata dlabo~ina na }o{iwata od og-romnata prostorija; no sepak nekolku zaskitani zra-ci vo taa purpurna polutemnina palea po nekoja sre-brena pulejka na mevot od kowani~kiot oklop obesenna eden yid i so ostra svetlosna brazda go {araa od vo-sok izvajaniot venec na eden anti~ki orman natrupanso neobi~ni tegli~ki ili so sjajni to~ki go bodea zr-nestiot jatok na nekolku stari draperii od zlatenbrokat vo isprekr{eni golemi dipli, frleni tukakako modeli. Policite i masi~kite bea na~i~kani sogipseni muskulaturni mostri i so fragmenti i torzana anti~ki boìci, qubovno izmazneti od bakneìtena vekovite. Mnogubrojni skici, studii so molivi votri boi, so crvena kreda ili so pero gi pokrivaa yido-vite s¢ do tavanot. Kutiite so boi, {i{iwata so mas-lo i so razreduva~, prevrtenite taburetki ostavaasamo tesen pat za da se stigne pod svetlosniot krug{to go proektira{e visokoto tavansko okno ~ii zra-ci obilno pa|aa vrz bledoto lice na Porbis i vrz ~e-repot na neobi~niot starec, bel kako slonova koska.Vnimanieto na mladi~ot nabrgu celosno go privle~eedna slika koja i vo toa vreme na meteì i prevratistanala pro~uena i doa|ale da ja vidat takvi tvrdogla-vi posetiteli na koi im ja dolìme na{ata blago-

darnost zatoa {to i vo te{ki vremiwa go ~uvaat sve-tiot ogan. Taa ubava slika ja pretstavuva{e Marija

egipetska vo momentot koga se gotvi da plati za pre-minot na la|ata. Ova remek-delo bilo naslikano zakralicata Marija Medi~i koja vo denovite na nejzi-nata beda go prodala.

-Tvojata Bogorodica mi se dopa|a, mu re~e stare-cot na Porbis, i za nea }e ti platam deset zlatni ta-liri pove}e otkolku kralicata; no zar da se natpreva-ruvam so nea? Po |avolite!

-Vie smetate deka e dobra? -Oho! - re~e starecot. - Dali e dobra?... Da i ne.

Dobrata èna ne e lo{o naslikana, no ne e ìva. Sitevie mislite deka e dovolno ako korektno nacrtateedna figura i ako s¢ postavite na svoe mesto sporedzakonite na anatomijata! Vie gi obojuvate osnovnitecrti so ton na plotta odnapred napraven na va{atapaleta, vodej}i grià ednata strana da bide potemnaod drugata i bidej}i ja gledate odvreme-navreme gola-ta èna koja stoi prostum vrz podiumot, veruvate dekaste ja preslikale prirodata i si zamisluvate deka steslikari i deka ja ukradovte tajnata na Boga!... Brrr!Za da se bide dobar poet ne e dovolno samo temelno dase poznava sintaksata i da ne se pravat jazi~ni gre{-ki! Pogledni ja tvojata svetica, Porbis! Na prvpogled taa e ~udesna, no ako malku podobro pogled-ne{, }e zabeleì{ deka taa e prilepena za osnovata ine moè da se sogleda od site strani nejzinoto telo.Ovaa Marija e samo edna silueta so edno lice, taa eedna ise~ena figura, edna slika koja ne moè da se za-vrti, nitu da se pomrdne, da ja izmeni svojata polo`-ba. Jas ne go ~uvstvuvam vozduhot me|u nejzinite racei poleto na slikata; nema ni prostor ni dlabo~ina; asepak perspektivata e dobra i vozdu{nite premini seto~no zabeleàni; no, i pokraj tolkav trud {to e dos-toen za po~it, jas ne moàm da veruvam deka ova ubavotelo }e bide animirano od topliot dah na ìvotot.Mi se ~ini deka ako ja stavam rakata vrz ova sovr{enozaokruèno grlo, }e mi se stori studeno kako mermer!Ne, prijatele, ne te~e krv pod ovaa koà so boja naslonova koska, a purpurnata rosa na ìvotot ne ginadro~uva venite i vlaknencata {to se isprepletuva-at mreèsto pod kilibarnata proyirnost na slepoo~-nicite i na gradite. Ova mesto treperi, no ova tuka enepodvi`no; vo sekoj detaq se borat ìvotot i smrt-ta: ovde e edna èna, tamu edna statua, a potamu edenle{. Porbis, tvoeto ostvaruvawe e nekompletno. Tisi vdahnal samo edna ~esti~ka od tvojata du{a vo svoe-to omileno delo. Prometejskiot fakel pove}e patizgasnal vo tvoite race, a mnogu mesta od tvojata slikane gi ni doprel bo`jiot plamen.

-No zo{to, moj drag majstore? - mu re~e so gole-ma po~it Porbis na starecot, dodeka mladiot ~ovekodvaj se vozdrà od silnata èlba da go udri.

38 30.04.2010

rraasskkaazzOnore de Balzak

-Ah! Glej - odgovori sumalo~niot starec. Ti ne-re{itelno si se kolebal me|u dva sistema, me|u crte-òt i bojata, me|u ladnokrvnata minucioznost i stro-gata preciznost na starite germanski majstori i zas-lepuva~kata plamenost i sre}noto izobilie na itali-janskite slikari. Naedna{ si sakal da gi imitira{Hans Holbajn i Ticijan, Albreht Direr i Paolo Ve-roneze. O~igledno toa bila edna prekrasna ambicija!No {to izleze od toa? Ti si go nemal ni strogiot{arm na suvoparnosta, nitu mamlivata magija na svet-lo-temnoto. Na ova mesto, kako bronzata koja se topii go razbiva svojot mo{ne slab kalup, rasko{nata isina ticijanovska boja ja ima razbieno tenkata dire-rovska kontura, vo koja si ja izleal. Na drugi mestacrteòt odoleal i gi zadràl veli~estvenite izlivina venecijanskata paleta. Ova lice ne e ni napolnonacrtano nitu perfektno naslikano i nasekade ginosi tragite na taa nesre}na nere{itelnost. Ako nesi se ~uvstvuval dovolno silen za da gi slee{ zaednovo ognot na svojot genij dvata soperni~ki maniri, tre-ba{e hrabro da se opredeli{ za ednoto ili za drugo-to, za da go postigne{ edinstvoto {to treba da ja soz-dade edna od iluziite na ìvotot. Ti si vistinskisamo koga ja slika{ sredinata, tvoite konturi se ne-to~ni, ne se obvivaat so ni{to i ne nudat ni{to vozadninata. Tuka ima vistina, re~e starecot pokaù-vaj}i gi gradite na svetata èna. - Potoa i tuka, doda-de toj pokaùvaj}i go so prstot mestoto na slikatakade {to zavr{uva{e ramoto. - No tuka, re~e, vra}aj-}i se na sredinata od grloto, s¢ e pogre{no. Da ne ana-lizirame ni{to, za{to toa bi te razo~aralo.

Starecot sedna vrz edna taburetka, se fati soracete za glavata i zaneme.

-Majstore, mu re~e Porbis, jas sepak serioznosum go prostudiral toj vrat na ìv model; no, za na{anesre}a, postojat efekti koi se vistiniti vo priro-data, a na platnoto ve}e ne se verojatni…

-Zada~ata na umetnosta ne e da ja kopira priro-data, tuku da ja izrazuva! Ti ne si obi~en kopist, amipoet! - ìvo izvika starecot prekinuvaj}i go Porbisso despotski gest. - Inaku, skulptorot ne bi trebaloda se ma~i i da raboti, tuku ednostavno bi zel otpe~a-tok na edna èna! Vpro~em, obidi se da zeme{ otpe~a-tok na racete od svojata qubovnica i postavi go predsebe; }e se najde{ pred uàsen trup bez nikakva sli~-nost i }e bide{ prinuden da go povika{ na pomo{dletoto na ~ovekot koj, bez da ja iskopira verno, }e gopretstavi nejzinoto dvièwe i nejziniot ìvot. Nietreba da go fatime duhot, du{ata, fizionomijata narabotite i na su{testvata. Efektite! Efektite! Patie se slu~ajnostite na ìvotot, a ne samiot ìvot.Rakata, koga ve}e ja zedov za primer, rakata ne e vo

vrska samo so teloto, taa ja izrazuva i ja prodolùvamislata koja treba da se dofati i da se pretstavi. Nislikarot, ni poetot, ni skulptorot ne smeat da jaodvojuvaat posledicata od pri~inata, bidej}i tie seneraskinlivo me|usebno zdruèni! Vo toa se sostoivistinskata borba! Mnogu slikari uspevaat instink-tivno bez da ja znaat temata na umetnost. Vie crtatenekoja èna, no ne ja gledate! Taka ne se uspeva da seskr{i katanecot na tajnite na prirodata. Va{ataraka i nesvesno go reproducira modelot {to ste go is-kopirale kaj va{iot u~itel. Vie ne vleguvate dovol-no vo dlabo~inata na formata, ne ja barate so dovol-no qubov i istrajnost vo nejzinite svijoci i pribe-ì{ta. Ubavinata e seriozna i te{ka rabota, koja nemoè da se stigne tukutaka, treba da se ~eka nejziniotvistinski ~as, treba da se demne, da se goni, da se pri-tisne, pa da ja prinudime da se predade. Formata eProtej* koja mnogu pote{ko moè da se fati otkolkuProtej od basnata; taa ima pove}e oblici otkolkuProtej i moè da ja prinudime da se pokaè takvakakva {to e, vo vistinskoto lice, duri po dolgi bor-bi; vie se zadovoluvate so nejziniot prv izgled ili, vonajdobar slu~aj, so vtoriot ili tretiot; taka ne pra-vat pobedni~kite borci! Tie nepobedlivi slikari nedozvoluvaat da bidat izmameni od la`ni lavirinti,tie istrajuvaat s¢ dodeka ne ja prinudat prirodata dase pokaè vo seta svoja golotija i da go otkrie svojotvistinski duh. Taka rabotel Rafael, - re~e starecotvadej}i ja svojata crna kadifena kapa, za da go izrazisvoeto po~ituvawe {to go ~uvstvuva{e sprema kralotna umetnosta - negovata golema superiornost leì vointimnoto ~uvstvo koe kaj nego kako da saka da ja raz-bie Formata. Vo negovite figuri Formata e isto toa{to e i vo nas, tolkuva~ koj gi prenesuva ideite, ~uv-stvata, neizmernata poezija. Sekoj lik e eden svet,eden portret ~ij model se pojavil vo prekrasno privi-denie, oboen so svetlina, ozna~en so eden vnatre{englas i soble~en od eden nebesen prst koj gi pokaàl,vo minatoto na eden cel ìvot, izvorite na izrazot.Vie na va{ite platna gi oblekuvate ènite vo pre-krasna obleka od meso, im nametnuvate ubava draperi-ja od kosa, no kade e krvta koja e za~etok na mirot ilina strasta i koja predizvikuva neobi~ni dejstva? Tvo-jata Marija e crnomurna èna, a ovaa ovde, moj kutarPorbis, e rusokosa! Va{ite likovi se pretstavenikako bledo oboeni seni{ta i vie toa go narekuvateslikarstvo i umetnost. Zatoa {to vie ste napravilene{to koe pove}e nalikuva na èna otkolku na ku}a,mislite deka ja postignavte celta, i mo{ne gordideka ne ste obvrzani da ispi{uvate pokraj va{ite fi-guri, kako {to pravele prvite slikari, currus venustus,

ili pulcher homo vie si voobrazuvate ~udesni umetni-* Protej e mitolo{ko morsko boèstvo na koe mu bilo pripi{uvano svojstvoto da moè da dobiva lik na razli~ni ìvotni i ~udovi{ta.

(Zabel. na preved.)

30.04.2010 39

NEPOZNATO REMEK DELO

ci! Oho! Vie s¢ u{te ne ste toa, moi dragi drugari,treba da potro{ite mnogu molivi i da nama~kate mno-gu platna za da uspeete najposle! Sigurno, nekoja ènavaka ja drì glavata, vaka go nosi fustanot, nejziniteo~i se zamoruvaat i se topat so toj izgled na rezigri-rana ne`nost, treperlivata senka na klepkite se reetaka po obrazite! Toa e toa i sepak ne e toa. [to ne-dostiga tuka? Edna sitnica, no toa e ni{to i s¢. Viego predavate nadvore{niot izgled na ìvotot, a ne goizrazuvate negovoto izobilie koe se preleva, ona {toni samiot ne znam {to e, moèbi du{ata. Ona {tolebdee kako oblak po nadvore{nata obvivka na rabo-tite; nadokraj, onoj cvet na ìvotot {to go demnele igo dolovile Ticijan i Rafael. Koga bi trgnale odtamu kade {to ste zastanale, moèbi bi sozdale od-li~no slikarstvo; no vie mnogu brgu se zamoruvate.Obi~niot ~ovek se voshituva, a vistinskiot poznava~se nasmevnuva. O, Mabiz, u~itelu moj, dodade ovaa neo-bi~na li~nost, ti si kradec, si go odnesol ìvotot sosebe! - Ako ova se odbie - prodolì toj - platnovovredi pove}e otkolku slikite na onoj ugursuz Rubens,so negovite kupi{ta od flamansko meso posipano socinober, so negovoto more od lisesti kosi i so nego-vite bu~ni boi. Tuka barem imate boja, ~uvstvo i cr-te`, trite su{tinski sostojki na umetnosta.

-No, ~i~ko, ovaa svetica e veli~estvena!- gromo-glasno izvika mladi~ot, trgnuvaj}i se od dlabokotome~taewe. - Ovie dve lica, liceto na sveticata i na la-|arot imaa psiholo{ka finesa za koja ne znaele ita-lijanskite slikari; ne znam nieden od niv koj na vakovna~in bi ja prikaàl nere{itelnosta na la|arot.

-Va{ li e ovoj ligu{?- go pra{a Porbis starecot. -Ah, u~itele, prostete mi za mojata drskost, re~e

mladi~ot vcrvenuvaj}i se. - Jas sum nepoznat, ma~ka~spored instinkt, i neodamna sum dojden vo ovoj grad,{to e izvor na site znaewa.

-Toga{, na rabota! - mu re~e Porbis i mu podadecrven moliv i list od hartija.

Nepoznatiot mladi~ prgavo ja skicira Marija.

-O!- izvika starecot. - Kako vi e imeto? Mladi~ot napi{a na dolniot del od hartijata:

Nikola Pusen.

-Da, ova ne e lo{o za eden po~etnik, re~e ~udni-ot starec koj zboruva{e tolku naludni~avo. - Gledamdeka pred tebe moème da razgovarame za slikarstvo.Ne te kudam {to se voshituva{ na sveticata na Por-bis. Taa e remek-delo za cel svet, a samo onie koi seupateni vo najskri{nite tajni na umetnosta moàt dagi otkrijat nejzinite gre{ki. No bidej}i ti zasluù-va{ da te pou~am i moè{ da me razbere{, }e ti poka-àm kolku malku treba za da se zavr{i ova delo. Ot-vori gi o~ite ~etirinaeset i vnimavaj, moèbi niko-ga{ pove}e nema da ti se ukaè vakva mo`nost za danau~i{ ne{to. Daj mi ja tvojata paleta, Porbis!

Porbis otide da pobara paleta i ~etki za slika-we. Star~eto so vrapito i gr~ovito dvièwe gi zasu-ka rakavite i go provle~e palecot niz dup~eto na {a-renata paleta polna so boi {to mu ja podade Porbis;pove}e mu go istrgna otkolku {to mu go zede od racetevrzopot so ~etki od razna golemina, a negovata {iles-ta brada naglo se zamrda so zakanuva~ki dvièwa {toizrazuvaa nadrazba na strasna fantazija. Maknuvaj}ija ~etkata vo bojata, toj promrmori niz zabite:

-Bogami, ovie boi treba da se frlat niz prozore-cot zaedno so onoj koj gi sostavil, tolku se surovi ipogre{no izme{ani! Kako moè da se slika so niv?

Potoa po~na treskavi~no da go razmakuva vrvotna ~etkata vo razni kup~iwa od boja, ponekoga{ pre-minuvaj}i preku seta taa hromatska gama pobrzo ot-kolku orgularot vo katedralata preku klavi{itekoga na Veligden ja sviri misata O Filii.

Porbis i Pusen stoeja nepodvi`ni na dvetestrani od slikata, gledaj}i so napregnato vnimanie ivozbuda.

-Gleda{ li, mladi~u,- vele{e starecot bez da sesvrti - gleda{ kako moè so tri-~etiri potezi na ~et-kata i so malku sinkav lazur da se razdviì vozduhotokolu glavata na kutrava svetica, koja dosega se zadu-{uva{e vo gustata atmosfera! Gledaj kako sega drape-rijata se vee i nebare moè da se vidi kako povejot ja

40 30.04.2010

rraasskkaazzOnore de Balzak

podiga! Pred malku taa nalikuva{e na kruto platnopricvrsteno so krfici. Dali zabeleùva{ kako svi-leniot sjaj {to go staviv na gradite dobro ja izrazuvamrsnata mekost na devoj~inskata koà i kako kafea-vo crvenata boja izme{ana so okerot ja zagreva sivatastudenost na ovaa golema senka kade {to krvta be{ezamrznata namesto da strui? Mladi~u, mladi~u, ova{to ti go pokaùvam sega, ne bi moèl da ti go poka-è nieden drug majstor. Edinstveno Mabiz umee{e dago oìvee liceto na slikata. A toj ima{e samo edenu~enik: toa sum jas. Jas nemam nieden, a ve}e sum star!Ti si dovolno inteligenten za da go otkrie{ ostana-toto vrz osnova na ona {to ti go navestiv.

Dodeka zboruva{e, ~udniot starec gi dopre sitedelovi na slikata: ovdeka dva potega so ~etkata, ondesamo eden, no sekoga{ tolku umesno, {to se ~ine{e dekae toa nekoja nova slika, no slika iskapena vo svetlina.Rabote{e so takov strasten àr {to nav~as na ~elotomu izbija gravu{ki pot; so sitni, tolku nervozni iisprekinati dvièwa na rakata i so takva neverojatnabrzina slika{e {to na mladiot Pusen mu se stori dekavo teloto na taa bizarna li~nost se nao|a nekoj demonkoj na fantasti~en na~in i pokraj negovata volja gidviè{e negovite race. Natprirodniot blesok nao~ite i gr~ovitite dvièwa na teloto {to izgledaakako posledica na nekakvo burno sprotivstavuvawe, nataa pomisla £ davaa realen izgled {to sekako mora{eda dejstvuva vrz fantazijata na mladiot ~ovek.

Rabotej}i, starecot zboruva{e: -Paf, paf, paf! Eve kako ova se nama~kuva, mla-

di~u! Dojdete, moi mali potezi, neka pocrveni ovojstuden ton! Ajde, napred! Bam, bam, bam! - zboruva{etoj zagrevaj}i gi onie delovi na slikata za koi be{erekol deka se bezìvotni, otstranuvaj}i gi so nekol-ku naslojki razlikite vo temperamentot i vosposta-vuvaj}i go tonskoto edinstvo {to bi £ odgovaralo nastrasnata Egip}anka.

-Gledaj, male~ok, vaì samo posledniot poteg so~etkata. Porbis napravil stotina, a jas samo eden.Nikoj ne ni iskaùva blagodarnost za ona {to senao|a pod nego. Dobro zapameti go toa!

Najposle ovoj demon zapre, se svrte kon Porbis ikon Pusen koi stoeja zanemeni od voshituvawe i im re~e:

-Ovaa s¢ u{te ne £ e ramna na mojata Ubava kavga-

xika, sepak, pod vakvo delo ~ovek moè da go stavisvoeto ime. Da, jas bi go potpi{al, dodade toj stanu-vaj}i za da zeme edno ogledalo vo koe ja pogledna sli-kata. - A sega da ru~ame, re~e. - Dojdete dvajcata vo mo-jot stan. Imam zadimena {unka i dobro vino! E, i po-kraj lo{ive vremiwa, }e razgovarame za slikarstvo-to. Sposobni sme za toa. Eve edno mom~e, dodade tojudiraj}i go po ramo Nikola Pusen, koj ima lesna raka.

Zabeleùvaj}i go toga{ bedniot mantil na mla-diot Normandiec, toj go izmolkna od svojot pojas ko`-noto }ese, izvadi od nego dva zlatnika i pokaùvaj}igi, mu re~e:

-Go kupuvam tvojot crte`. -Primi gi - mu re~e Porbis na Pusen, gledaj}i go

kako treperi i crvenee od sram, bidej}i ovoj mladprivrzanik na slikarstvoto, iako siromav, be{e gord.- Ama zemi gi, ta ima toj vo svojot }emer otkupnina zadvajca kralevi!

Trojcata izlegoa od ateljeto i razgovaraj}i zaumetnosta ispe{a~ija do edna ubava drvena ku}a kojase nao|a{e blizu do mostot Sen-Mi{el, ~ii ornamen-ti, àpkata na portata, prozorskite ramki i arabes-kite go odu{evija Pusen. Nade`niot slikar vedna{se najde vo edna prizemna prostorija, pred arovenogan, pokraj masa polna so vkusni jadewa i, blagoda-rej}i na neverojatnata sre}a, vo dru{tvo na dvajca go-lemi i dobrodu{ni umetnici.

(Fragment od raskazot †Nepoznato remek delo#. Od francuski jazik na makedonski go prevede Paskal Gilevski.)

30.04.2010 41

ppooeezziijjaa

Julijana Veli~kovska

Otvorena kniga

Ti si otvorena kniga,mi veli,Ti si kaktus vo forma na srce.Ti si ma~ka,sama i nakisnata od oktomvriskite do`dovi.Ti si kniga,mi veli,Ubava, specijalna kniga,koja ja ~itam samo koga vrne,dodeka slu{am xez...Ti si kniga{to sakam da ja ~itam,{to izbiram da ja ~itam za praznici,za specijalni prigodi.Ti si kniga,koja stoi na mojot facebook books tab.Ti si ilustrirana kniga,ilustrirana kniga poezija.Ti si mokra kniga,te navrnale oktomvriskite do`dovi,te zamrznala utrinskata slana.Ti si zgu`vana,ta`na, specijalna kniga.Stoi{ sama na policata.Ja kupiv samo za tebe,re~e,Ti ja kupiv policata vo London.Ti si knigaza specijalni prigodi.Te ~itam koga sakam da se po~estam.No ne me ostava{ na mira,go {iri{ toj miris,taa smrdea na skapano cve}e,na mokra hartija...Me vika{,saka{ da te ~itam sekoj den?!Te zedov od policata,be{e celata nakisnata,no denes ne vrne{e do`d?!Moja draga, solena, osamena knigo,}e te otvoramUtre...]e te ~itam Zadutre...]e te pro~itamza dva ili tri dena...

I toga{, moja knigoednostavno}e te vratam vo bibliotekata.

Me Boli

Dalmatinec na na{iot siv i mokar plo~nik...Crvenkapa babi~ka tr~a po avtobusot,toj ne zapira, a taais~eznuva vo smog i }esi za otpadoci,

dodeka francuski ninxase vqubuvai se gubi

vo smeata na maloto mom~ence,a brzata pomo{ juri so vklu~eni sireni po ulicite... KADE IS^EZNAA SITE? Niz crevo za infuzija se strkalaa

nanazad vo {i{eto polno {e}eri ja zatvorija vratata zad sebe!Mrazam bajki – veli{,no toa tumorot zboruva.Pcujam majki & veli{, pcujam majki dodeka kovam {ajki na kov~egotvo koj gi pogrebav site svoi soni{ta! Izlegoa seni{tai zad mene odat.Niven sum voda~{tom me sledat i gonat.Gi fativ za opa{i piknav vo konak! Mi pukna ~ir, veli{Me boli kur, veli{,za bajki i majkiza udobni najki

za neverni snajki...Za gradot ubavi dali pak }e nikneZa gulabi belii ptici vo letza vojna il’ mir vo cel svet...Me boli, veli{...Me boli...Boli...

JULIJANA VELI^KOVSKA

42 30.04.2010

ppooeezziijjaaJulijana Veli~kovska

Mermer

S¢ be{e sovr{enovo mermerniot svet:

studenite skalidrveniot pod

sveò varosani yidovi...Golemite prozorci

{irokite portii silni, cvrsti stolbovi...

S¢ e sovr{enovo mermerniot svet:

sveò su{ibelo vino

crno ~okoladoi jas

vo moeto bezobrazno kusocrveno fustan~e...

S¢ e sovr{eno vo mermerniot svet:seriozno bel

bolni~ki ~isti kanadski bezbeden

magi~en svet... Svetot e plo~a

od Bili Holidejneprestajno vrti

me raduva.A jas lesna

vo prostorot lebdamk’o balon

so helium naduvan. S¢ e sovr{eno vo mermerniot svet:

ni toplinata ni studotne gi ~uvstvuvam

i vo ni{to pove}e ne veruvam!Plo~ata vrtivonvremenskia jas se smejami te raduvamjas se smejam

i te baknuvam...Na usnite traga krv ostavam

vo graditeno` si zaboduvam

so kosatadolga i crna

rasipaniot patent go sokrivam...

Kutija na stravot

Imam kutija polna stravovi.Doìvuvam eden

i go pikam vo nea.Go pravam toa otsekoga{,otkako pametam za sebe.

Imam svoja skapocena kutija.Kutija polna stravovi.

Ja neguvam i hranam redovno.Taa raste, a jas ja ~uvam

vrzana vo sinxiri,vo temni, mra~ni zandani,

pod te{ki, ~elik katanci...Mojata kutija e polnataa e re~isi prepolna,

no nikoga{ sita,nikoga{ zadovolna!

Imam kutija polna stravovi.Ja imam otkako pametam za sebe.Moèbi ja naslediv od baba mi...

Mojata kutija,mojata kutija za stravovi,

taa e moe galeni~e,a jas, pak, nejzino!

Ja hranam sekojdnevnoso svoi

i tu|i stravovi.A taa raste...

Dostigna straotni dimenzii.Mojata stra{na kutija na stravot

se pla{am deka eden den }e me lapne!

Grafitna krv

Go nao|am tvojot mirisvo sekoj drven moliv {to go dràm.

Ja isturam tvojata grafitna krvvrz sekoe par~e hartija

na koe pi{uvam ili crtam.Go povreduvam tvoeto

okeanski sino srcesekoga{ koga gi ostram:

moite molivisebe simene...

30.04.2010 43

oossvvrrtt

êtirisettinata pesni od stihozbirkata Baraj}i

karpa za molitva na Boban Bogatinovski nudat poet-ski koncept vo koj rapavosta i grubosta na svetot, ba-naliziranata stvarnost i is~eznatata smisla se estet-ski otelotvoreni kako pesni-vizii, pesni-pret~ustva,pesni-razgovori so sebe i so drugite. †S¢ e virtuelno

i pove}edimenzionalno# - veli lirskoto Jas vo pesna-ta Virtuelen park. Takva e i postapkata na oblikuva-we na lirskite pesni: kola`na, fragmentarna, prekuraslojuvawe na pretpostavenata stvarnost na par~iwa,nebare kompjuterski fajlovi koi stojat eden pokrajdrug. Pesnata ne e obid da se opfati Celoto, tuku nasto-juvawe da se pomine niz {to pove}e dimenzii ili †da

se reproducira mehani~kata stvarnost# (Novo ludi-

lo). Pesnite se komponirani kako niza od razli~nikonteksti koi brzo se vkrstuvaat i se nadovrzuvaateden na drug – edna asocijacija povlekuva druga, ednaslika se nadovrzuva na druga. Ottuka naglasenata depo-etizacija na lirskiot iskaz, negovoto dobliùvawe doraskaùva~kite i dramskite formi preku voveduvawe-to – nebare na teatarska scena – na dramatis personae, naedna cela povorka na lirski likovi od urbanata peri-ferija: marginalci, osamenici, fantasti, klo{ari,sonuva~i, o~ajnici....

Ottuka, isto taka, i postapkata na voveduvawe nasekojdnevniot govoren model preku negova stilizaci-ja, negovoto pravo na postoewe – kako dijalog – vo pes-nite na Bogatinovski. Prostorot na sekojdnevieto sosite negovi kulisi i dekori – lirski predmeti – e onaapozadina vrz koja se odviva onoj razgovor so sebe i sodrugite, kako provocirawe na sudbinata, kako kock-awe so nea samata, igra na ìvotot vo koja i ne morada ima pobednik, i vo koja ne{tata mora da bidat ka-àni i ispeani so ednostavnost koja porazuva. Se rabotiza edna apsolutno nesentimentalna no bolna lirikakoja, se ~ini, barem povr{no, deka e celosno svrtenakon nekoj prepoznatliv socijalen kontekst na real-nosta, no vsu{nost, se raboti za svoevidna potraga pometafizikata na sekojdnevieto – onaa metafizika kojae zadskriena zad ona {to izgleda voobi~aeno, trivijal-no, zdodevno, vo prostorot pome|u internet klubot,praznata soba, ulicite, liftovite i parkovite. Celatastihozbirka e edna epistemolo{ka potraga po ona {tobi trebalo da pretstavuva oblik koj dava smisla na ì-veeweto, po onaa †karpa za molitva#, - bez ogled dalie toa Bog, umetnosta, naukata, boemijata.

Taa potraga ne e mo`na bez pridviùvawe vo pros-torot, bez onoj nomadizam na patuvawe od edno do drugomesto: †Eve n¢ kako avtostopirame / po makedonskite

pati{ta / obvitkani so mol~ewe / obiduvaj}i se da go

pridviìme / trkaloto na molitvata vo nas.# (No}-

niot sokol). Sebespoznavaweto na lirskiot subjekt esekoga{ povtorno raspra{uvawe na s¢ okolu sebe, nagon-ska potreba da se nadmine stati~nosta, makar i pridvi-ùvaweto nemalo fizi~ki karakter: †Jas sum poet / lu-

tam na internet# (Ne se otkaùvaj sega). Nekoi od pesnite na Bogatinovski nalikuvaat na

vistinski metafizi~ki †slu~ai#, koga navidum objek-tivnata stvarnost i mnogute ~ove~ki sudbini videni od-blizu, se celosno vovle~eni vo doìvuva~kata sfera nasubjektot i se preobrazeni vo tragi~ni i groteskni lir-ski vizii (Poetot Bumbar, Videotekata prikaùva,Slikarot). Isto kako {to kaj nekoi drugi pesni pre~inedovolnata oformenost kako celini, pregolemoto insi-stirawe na referencijalnoto nasproti poetskoto, sve-duvaweto na lirskiot iskaz na manir i jazi~na igra.

Baraj}i karpa za molitava e kniga za patuvawe-to. Onaa vnatre{noto. I pokraj rapavosta na sekojdne-vieto.

Aco Gogov

RAPAVOSTA NA SEKOJDNEVIETO

44 30.04.2010

pprreeppeevvii

Danilo Jokanovi}

NENAPI[ANI PESNI

Ovaa kniga, vsu{nost, treba{e da se vika Nena-pi{ani pesni.

Otpo~etok sekoj raskaz }e trgne{e kako pesna -stihovi & pa pobegni. Kako p~eli koga se rojat i }e po-begnat v {uma.

Bukvite na nenapi{anite pesni zujat so bessonitekrila i se vra}aat vo kotariwata-raskazi nosej}i nanoìwata polen i med.

A kako medot se vadi, se cedi... se stava v tegla &toa ve}e e sosema druga i druga prikazna. Taa ve{tinau{te ne sum ja sovladal.

@IVA VISTINA

Vie mislite deka ova {to go pi{uvam e izmis-leno. Deka jas samo si redeam bilo {to - denguba. Ne.S¢ ova {to sum go napi{al e ìva vistina.

S¢ se slu~ilo pred moite o~i ili pred o~ite naonie koi mi raskaùvale. Moèbi ne{to malku i sumdodal, no sum moral & raskaùvaweto da bi izgledalo{to povistinito, da ne bi se prekinalo na pol-re~enicai da otide vo druga prikazna vo koja u{te pote{ka bipoveruvale.

PEPELA[KA

Dodeka skitav od bajka vo bajka, edna no} predmene, kako da bega, protr~a bosonoga ubavica.

Vo ku}ata, vo koja vleze, zateknav samo edna mala,izvalkana sluginka. No, pred da uspeam bilo {to da japra{am & se oglasija petlite.

RID

Godini, decenii & jas i moite bra}a, moite prija-teli, siot moj narod & patuvame kon ridot ~ij vrv nas,i pokraj mnogute ridovi, ni se kaùva{e u{te od ra-|awe. Malu po malu, pa do mene }e stigne{e glas dekanekoj od lu|eto {to gi poznavav ve}e za{ol na ridot.I kako {to }e zajde{e od nego ve}e ni traga ni glasda dopre...

Mora tamu da e dobro i ubavo inaku, nekoj, barna son }e dojde{e da kaè.

KAFEANSKApodolgo moàm da izdràm pod voda

otkolku doma

Edinstvenite mesata vo koi pove}e sum presto-juvav otkolku na zabolekar se kafeanite i bib-liotekite, so taa razlika {to od biblioteka sekoga{brzav vo kafeana...

Ako pak od kafeanata nekade sum brzal toa be{esamo druga kafeana.

Danilo Jokanovi} roden e na 11 april1956 g. vo Podgorica. @ivee vo Belgrad i ja vodiizdava~kata ku}a GRAMATIK.

Objaveni knigi: Poinakvi motivi (1981),Mo`nost na izbor (1984), Eros na kolena (1992),Noeviot gavran (1994), Tramvaj za Kolhdi (1997),Nepodmitlivi pesni, stari i novi (2002), So merana rozite i vetrovite (2004) i Nenapi{aniraskazi (2009)

30.04.2010 45

NENAPI[ANI PESNI

VE^NA TEMA

Site nie koi sme piele ili pieme cel svoj vek ba-rem po edna{ sme ja izgovorile onaa poznata pateti~nafraza pijam da zaboravam.

No ni pijan ni trezen nikoga{ ne moèv da safa-tam {to e toa {to treba da go zaboravam, no, vo kafeana,s¢ po~esto mi se slu~uva da zaboravam da platam.

A s¢ pove}e {to se oddale~uvam od kafeanata s¢pote{ko ja otfrlam pomislata deka so smetkata me~ekaat na moston.

KNIGA NA VPEÂTOCI

To~non e deka istorijata sekoga{ ja pi{uvaatpobednicite, no fakt e deka }e ja ispravat, koga-toga{.

POBO@NA

Bog postoi.Posebno ako veruva{...Ako ne veruva{ - {to }e ti e...

POKAZALEC

Vam moèbi }e vi izgleda sme{no, no sosema seri-ozno dolgo vreme se pra{uvam:

-Dali i na nogata prstot pome|u palecot i sred-niot se vika pokazalec?

NENAPI[AN RASKAZ

Poln e gradov so junaci od moite nenapi{ani ras-kazi. Najmnogu gi ima onie za koi i ne znam dali posto-jat. Nivnite ulogi se vgradeni vo sekojdnevnoto scenarona gradskiot ìvot i teìnata so nenapi{anite ras-kazi mi ja pravat vistinita. A nenapi{anite raskazi sevo dosluh so èlbata vo koja treba skri{um da se vte-ram.

Bez nekakva namera ne{to da menuvam po cel densedam do kafeanskiot prozorec i gledam kako ìveegradot. Negoviot ìvot tolku ubavo se vklopuva vonenapi{anive raskazi, a stakloto koe me deli od nivna nastanitge im dava nestvarna dimenzija.

Mojot sogovornik od kafeanata koga }e otidezad prozorecot, na ulica, sosema e nekoj drug & vo ne-napi{aniot raskaz.

Samo jas sum od ovaa strana i |avolot ne mi davamir, tuku & pi{uvam.

Prevod: Slave \or|o Dimoski

Viktor Radowi}

Grut~e spokoj

Zdivot vo povlekuvawePrelevaweto vo gr~Prznikot lebdi Jazi~nata dupka eZa stoma~nite peperutkiIkawa na scenataIstagata na koàta Go bara svoeto imeVo padeìte na grevotIspu{tawe na filxanitePareata na somneòtZaminuva so treperewataNiz gradnot kanalBistrinata na kladataPodizleguvaOd fonetskata ti{inaMaglina na razvratotNe moè da se pobegne takaOd vasGo kreva{ pogledotOloven du}anPoema koja poòltuvaPri dopirot so bukviteAkordite vo kasPelete~eweto procvetuvaTokmu od du{nikotSlabosta e hrabrostVo konzervite so toponimiRakataKako kusa formaRazdelbata oplemenuvaZapletSimnuvawe na saatiteListawe na vesnicite

Vo zabavi{teto na spomenite

Yve~kawe na èdtaNa usnite pesokMilost vo odrekuvawataDocno su{eweNa javeto otsonuvanoVerveri~kataTreperiNad tvoite jagodiZad ìcataKisel viorVo ìli~kite na zemjataSigurnost koja boli

Pa|awa niz qubovtaSloboden trepne`Vo zabavi{teto na se}avawata

Vo pokrainata na gugutkite

MieweVo pokrainata na gugutkiteStakleno zglavjeDamki na straàDim od mokrite koìOstar StapaloNa golite soplemeniciVo dnoto na {akataSlepa ribaObliùva usniTopla te~nostSliv kraj papokot Budilnikot go odloùva{ za pladne

Prevod: Slave \or|o Dimoski

Viktor Radowi} roden e 1973g. vo Belgrad, kade {to ìvee i raboti.

Objavuval vo internacionalnatarevija Signal.

Zbirki pesni: Efemeron (2000),Nadir (2002), Temnina i srebro (2004)i Ekologija na frazite (od koja se iprevedenite pesni) (2005)

46 30.04.2010

pprreeppeevvii

30.04.2010 47

ddrraammaa

Mile Nedelkoski

PE[TERA

VTOR DEL

U~estvuvaat:

MaksoVatanSimeonMargaSneànaOlgicaD-r KovilkoskaSegej

1. Letna, yvezdena no}.

Na Balkonot, plus osvetlen od svetilkite vo

salonot, sam na masata sedi Makso, pi{uva,

pre~krtuva vo tevter~eto.

Daleku nekade na mrtven bie kambana.

MAKSO(Poglednuva na ~asovnikot.) Dvanajset ~asot,

ve}e e polno}. (Stanuva, se krsti.) Utre e golempraznik, Sveta Petka, Sveta prepodobna ma~eni~kaParaskeva Rimjanka, imenden na mojata Paraskeva.Jas i Olgica, dojde so nas i Sneàna, deneska }e gouredime grobot, utre }e i izvadime dvaeset godi{enpomen, potoa niv so kaj~eto }e gi vratam, a jas pak }ese vratam vo Kali{ta. So rodnini i prijateli vo rod-nata ku}a }e go proslavime nejziniot imenden.

Kambanata prestanuva da bie, Makso se prekrstuva.

Po~inka.

Nejziniot imenden rodenden na ubiecot Gospo-di, te ima li gore na nebesata?

Se prekrstuva, vleguva vo †salonot#, gi izgas-

nuva svetlata.

Na masata na balkonot gi zaborava tevter~e-

to, penkaloto i kalendar~eto.

2.

Kasna kve~erina.

I yidot sproti barot e †zogravdisan#.

Vleznata vrata vo salonot e {irum otvorena,

prostorijata od taa strana na vratata – imitaci-

ja na vlez vo pe{tera.

Tamu e ispravena skalata, na nea se sadovite so

boi i ~etki, Simeona go nema.

Od †salonot#, osven kau~ot, pak e tamu, na sre-

dinata na prostorijata, siot drug mebel iznesen e.

I kilimite i patekite gi nema, silno lasnat

parketot ble{ti.

Na yidovite gi nema umetni~kite platna i fo-

tografiite.

Tuka se samo lusterite, visat od tavanot, svetat.

Po~inka.

3.

Oficijalno kostumosan, bez †koronata† na gla-

va, po skalite sleguva vatan; vleguva vo barot,

prebaruva niz {i{iwata – edno po edno zema v race,

ja pro~ituva etiketata, gleda vo {i{eto, go

proklackuva na u{i, go vra}a na policata.

VATANPrazno. I ova e prazno. I u{te edno prazno.

Vo †vlezot# na pe{terata doa|a Simeon, od

skalata gi simna sadovite so boi i ~etki, gi vnesuva

vo †salonot#, gi redi na tezgafot na barot.

Vatan qubopitno go gleda {to pravi.

MILE NEDELKOSKI

(†Pe{tera# premierno e prikaàna na scenatana Dramski teatar & Skopje, 1969-1970 godina.

Direktor na teatarot Risto Stefanovski, drama-turg Bogomil \uzel, reìser Du{ko Rodi}, scenografGligor êmerski, kostimograf Zorica Todorova, muzi~-ka ilustracija Andrej Beqan.)

48 30.04.2010

ddrraammaaMile Nedelkoski

Simeon se vra}a vo †vlezot# prodolùva da gi

vnesuva sadovite.

Vatan prodolùva da gi pregleduva {i{iwata.

VATANSite {i{iwa prazni se. Poim nema koga bi,

koga sme gi ili koj gi ispraznil.

SIMEONIma edno polno, najdolu pod tezgafot. Desno, desno.

Simeon izleguva vo †vlezot#, Vatan prebaruva

pod tezgafot.

Izvaduva {i{e, ne kako drugite na raftot,

obi~no; go otvora, go pomirisuva, otpiva.

VATANHm, odvratno. (Na Simeona, vo me|uvreme toj ja

vnese i skalata, ja ispravi pred yidot me|u vlezot i

od taa strana na barot ja zatvori vratata) [to e

ova? (Mu go pokaùva {i{eto).

SIMEONRakija, komova, doma{na. Od Kali{ta Makso ja

donese.

VATANSo Maksa se znaeme od olkavi, (So rakata poka-

ùva kolkav) Kapka alkohol ne stava v usta. Za kogo

ja donesol?

SIMEONZa du{a za pokojnata.(I taa oficijalno kostumosana)

Najgore na skalite doa|a Marga, gledaj}i go Va-

tana zad tezgafot na barot, i doa|a da zeme glasno

da se smee, so dvete dlanki si ja pokriva ustata.

Ostanuva tamu.

4.

VATANVo posledno vreme Makso ne si ja vr{i rabota-

ta, mu sum rekol nikoga{ da ne ostava prazni {i{i-wa. Kade e, cel den deneska go nema. (Napravo na Si-

meona). I {to sega, so skalata tuka?

SIMEONNe sega, kasno e, od utre natamu. Prvo ovoj del

na yidov, potoa barot }e go zogravdisam. I }e go preu-redam mesto drveni polici i {i{iwa, kameni poli-ci i kameni sadovi. Sadovite }e gi nakitam so~erepi, so rogovi, so opa{ki od praistoriskiyverovi. I so kameni sekiri. Na{ite pra-pra-pra-

prapretci od toa ìveele, od lov. I nie, li~no vieste prv, najprv lovec me|u nas nivnite po-po-po-potomci.

VATANZa toa toga{. Sega drugo me interesira, si li ti

~ovek od zbor, od doverba?

SIMEONZavisi {to }e podelime, koj del i kolkav del }e

mi padne mene.

VATANPostojano si tuka, postojano gleda{ kako Sergej

se vle~ka po Maksa i postojano slu{a{ kako ne{todvomisleno mu zboruva protiv mene. Me interesirakako vozvra}a Makso i kakva e vo seto toa, kakva ulo-ga Sergej si dodelil sebesi.

MARGAHamlet. (Sleguvaj}i po skalite i neot}inuvaj}i

gi o~ite od Vatana ne moè da se zapre da ne se smee.)

Vo tvoja reìja. (Sednuva na kau~ot, prodolùva da

se smee.)

VATAN[to e, {to e tolku sme{no?

MARGASme{en si ti. Bez kralskata †korona# na glava,

crn kostum doteran. Vo crn kostum doteran, od taastrana na tezgafot li~i{ na barmen.

Ne moè da se zapre da ne se smee.

30.04.2010 49

PE[TERA

VATANNo ti ne si kralicata majka.

MARGAJas sum Ofelija, pomni{? (Na Simeona.) Ja dava-

vme †HAMLET#, premierna pretstava, jas ja igravOfelija. Vatan i tajfata negova, kako i sekoga{ drugpat, vo prviot red. Po pretstavata nas akterite ne od-vedoa vo restorantot vo nivnata stoli~na rezidenci-ja. Vatan do mene se nakmeti, pravej}i mi komplimen-ti kolku sum ubava i kolku sum mnogu talentirana, midotura{e vo ~a{ata. Potoa pijana me natovari vo†slu`beniot †Mercedes# i me odnese, (Na Vatana).Pomni{ kade? Taka se utopi Ofelija, taka se utopipretstavata. Taka jas se utopiv, mu stanav ma{tea naSergej.

Od gorniot kat se istura traurna muzika, peema{ki glas.

Vatan, Marga i simeon neprijatno iznenadenigledaat vo tavanot.

Muzikata prodolùva.

5.

VATANOva ne e muzika, ova e nikakva muzika! Ova e opelo!

SIMEONTo~no, opelo e. Pee evrejski rabin, dodeka negovi-

te sonarodnici gi frlaat vo krematorium vo Au{vic.

Po~inka.

Opeloto prodolùva.

VATAN(Na Marga.) Ti,... Ti si vinovna. Mesto da zeme{...

MARGAMesto da zemam – {to?

VATANZaradi d-r Kristina Sergej doa|a kaj nas. Inaku,

ti da moè{ bez nea, Sergej kako i porano, ne bi nistapnal kaj nas. (Po~inka, mala). Sekoga{ koga }e doj-de }e se ka~i gore kaj nea i, - i ja pu{ta ovaa prokletamuzika.

Opeloto prodolùva.

Po~inka.

MARGATe razbiram i ti so~ustvuvam. Te potsetuva...

Vatan brzo izleguva vo †vlezot# na †pe{tera-

ta#, sled sebe vratata ja ostava otvorena.

MARGA(Se smee.) Izbega. Go potsetuva, - zarem malku

ima na {to.Opeloto prodolùva.Marga ne gi otkinuva o~ite od Simeona. Toj

sedi na tezgafot od {i{eto si sipa vo ~a{kata.

Po~inka.

6.

Marga stanuva od kau~ot, odi kaj Simeona, go

zema {i{eto, namirisuva.

MARGA[to i da e napolni ja ~a{ava.

Simeon i sipe vo ~a{kata od Vatana, se ~uknuva-

at, otpivaat.

MARGATolku mi se saka da porazgovarame na ista visina.

SIMEONSakate da re~ete nizina. Za{to ako sakate na

ista visina da razgovarame }e morate da sednite natezgafov, do mene.

Marga go grabnuva za race, go sfalkuva od tezga-

fot, go pregrnuva, go qubi, Simeon se otima.

50 30.04.2010

SIMEONMoàt ìvi da ne fatat. Vatan ottamu, (poka-

ùva na vratata) drug nekoj ottamu. (Pokaùva na

skalite.)

MARGA(Ne go ispu{ta, se smee.) Imam izgovor, }e re~am

sum ti ~estitala za uspe{noto i prekrasno †zogravdi-suvawe#, na †pe{terava#, (Go turnuva od sebe, se vra}a,

sednuva na kau~ot).

Po~inka.

7.

Na scenata se vra}a Vatan, sled sebe ja zatvora

vratata.

VATAN(Na Marga.) Ne mi pre~i mene doktorkata, za tebe

sum zagrièn.

MARGANe bil rak, obi~en tumur, benignen. (Na sime-

ona.) Zatoa moàm da si dozvolam ispadi. I }e pro-dolàm da gi pravam. (se smee).

VATANSo tumurite nikoga{ ne si na ~isto.

MARGAE, me ute{i, ti blagodaram. A, eve i ja i doktorkata.(So rakata udira po kau~ot). Poveli, Krista,

sedni si do pacientkata.

Opeloto zavr{i.

Najgore na skalite, i taa oficijalno kostumo-

sana, dojde i tamu ostana D-r Kovilkoska. Silno

iznenadena od izgledot na †salonot# se zagleduva po

yidovite, qubopitno se zagleduva vo Marga, vo

Vatana, vo Simeona.

8.

MARGA(Povtorno plesnuva po kau~ot). Dojdi, dojdi,

Krista. ]e ti kaàm kade n¢ stemnuva – vo pe{tera –i kade }e n¢ razdeni – vo restorantot na dràvnatarezidencija. Vatan ne vodi na ve~era, na dràvnasmetka. (Na Vatana). Neli? Pa deneska ti e rodenden.@iti majka, kolku godini napolni i si ostana so umot(pokaùva na yidovite) na ovie.

D-r KAVILKOSKA(Sleguvaj}i po skalite). Priznavam, gi krevam

racete, se predavam. (Sleguva od skalite, se razoduva

niz †pe{terata#, se zagleduva vo yidovite.) Siteovie ~uda sum gledala vo detski slikovnici, vo crtanifilmovi, pak i vo nau~ni knigi, no sega, tuka, (Se

smee) ìva me|u niv,... îja e ideata?

SIMEON(Pokaùva na Vatana). Moja e samo †umetnosta#

D-r KAVILKOSKA(Pokaùva na yidovite). I plus site ovie ~ude-

sii. (Se smee.) Nivni gosti li sme?

MARGANe, tie se na{i gosti. Nepokaneti dojdoa, zaed-

no da go proslavime rodendenot na Vatana. (Na

Vatana). Ne kaùva{, krie{ kolku godini polni{na dene{en. (Se istura vo smea.) @iti majka, Vatane,koj ti be{e kum, toj li ili tatko ti mu pora~al da tekrsti Vatan, na turski minister.

Kambana, nekade daleku traurno bie.

Site se zagleduvaat kon balkonot, pa se

gledaat me|u sebe.

Po~inka.

9.

MARGAKoj den i {to praznik e deneska, verski se

razbira, Simone, ti si po crkovnite raboti, po tretbie kambana, na mrtven.


30.04.2010 51

SIMEONNe deneska, utre. Den sabota, star stil 26-ti av-

gust nov osmi, Sveta Petka.

Po~inka.

Kambanata bie.

D-r Kavilkoska sednuva na kau~ot.

10.

MARGAGo nema Maksa da ne posluì kafe, (Naglaseno

†Simone#)

Ti Simone, posluì ne. (Pokaùva na {i{eto

na tezgafot.)

Simeon gi posluùva, trojcata se ~uknuvaat so

~a{kite, †Za na{e zdravje#.

VATAN(Na d-r Kavilkoska.) Smee li da pie?

D-r KAVILKOSKAPa, sega,...

VATANMislam so ogled na dijagnozata?

D-r KAVILKOSKAPa, sega,... so ili bez dijagnoza, nie, lekarite, vo

princip sme protiv alkoholot. No ako pacientot,pred dadojde kaj nas...

SIMEONI pred da se ispruì na operacionata masa, ~a{-

ka, dve, moè. A ako do{ol trezen, samo so ~a{ka, dve,za da go okuraìte, vie go doopijanuvate, i so inekcii.

Site se smeat.

D-r KAVILKOSKAMaliciozen ste.

MARGABravo, Simone, me okuraì. Na Krista i mene

sipi ni u{te po edna, i za sebe edna. Ti, Vatan, nepie{ za moe zdravje?

Kambanata go potseti da se zagriì, bie{e namrtven. @iti majka, vatan, koj be{e toga{ pijan? Ilitebe ~esto ti se slu~uva{e da bide{ pijan, koga majkamu na Sergej, Sergej i Maksa so †slu`beniot mercedes#}e gi isprate{e na †letuvawe#, na †toplite moriwa#.

Najgore na skalite, i tie kostumosani doa|aat

Sneàna i Olgica. Ostanuvaat tamu, qubopitni se

zo{to se napregnati tie vo †salonot#.

Sednuvaat na skalite.

Po~inka.

11.

D-r KAVILKOSKANekolku denovi pominati so vas zasekoga{ }e mi

ostanat vo se}avawe! Daleku od bolnicata, daleku oddijagnozite, daleku od pacientite i griìte za niv.(Izleguva na balkon). Prekrasno e ezerovo, ugreano odmese~ina i opsipano so yvezdi neboto se ogleduva vonego. I po nekoj zadocnet kapa~ na plaìte! (se vra}a

vo †salonot# se zagleduva po yidovite). Sepak, malkusum i pritesneta, (Se smee) ovie ~udovi{ta...

MARGASlu{a{, Simone, ova e prva javna kritika na to-

veto †zografsko majstorstvo#.

SIMEONDoktorkata ne ja kritikuva mojata †umetnost#,

se pla{i od ~udovi{ta neli, doktorke? Ima nekoj kojsi voobrazuva ne ìvee vo pe{tera!

D-r KOVILKOSKANa{ite pra-pra-prapretci ìveele vo pe{teri

no bile inteligentni, doblesni. Pa {tom go postig-nale na{evo dene{no nivo. Jas, sepak, ne bi se osudilada ostanam sama so nekogo od ovie. (Pokaùva na yido-

vite, se smee, na Simeona). Ste moèle da zogravdisatene{to od ponovo vreme, nekoj svetec, ili ma~enik.

PE[TERA

52 30.04.2010

VATAN(Navreden.) Mojava rezidencija ne e crkva, nitu

manastir. Gledate, nema sve}nici, ne gorat kandila isve}i, ne mirisa na temjan. Ako na toa mislevte, da za-palite sve}a, da se prekrstite, da padnete na kolena ida zemete...

SIMEONDa se molite Gospod Bog da vi gi prosti gre-

vovite.

MARGATuka, vo privatnata rezidencija na Vatana,

Krista, ìveat bo`ji pravednici. Eden do drug i kojod kogo pobezgre{en.

SNE@ANA(Plesnuva so racete, stanuva). Se karate a nas so

Oli za ìvi ne ne sajkalite. Poglednete kako sme do-terani. ([irej}i gi polite na oblekata se zavrtuva

vo krug.) Stani Oli i tebe da te vidat kako si doter-ana. (Olgica stanuva, no ne se zavrtuva vo krug.) Kako{to gleda{ tato spremni sme da go proslavime tvojotrodenden. Mesto {to se karate, - odime.

Sneàna se opituva zaedno dvete da slezat vo †sa-

lonot#, Olgica se otima, ostanuva na skalite, sednuva.

Po~inka.

12.

MARGAGo nema Makso da n¢ posluì so kafe. Simone,

ti posluì n¢.

VATANJas }e ve posluàm.

Go zema {i{eto od Simeona, ne znae {to da go

pravi, dali da go tresne od tezgafot ili da otide i

da go isfrli preku balkonot; najsetnem gi posluùva,

vo poza na kelner.

VATANPovelete, napijte se, za va{e zdravje.

MARGAZa tvojot rodenden i za tvoe zdravje! (Se smee). Do-

deka ne bev razbolena so Vatana ~esto izleguvavme, †napo edna# se znae vo nivnite restorani. I sekoga{ kogaVatan kasno no}e }e si dojde{e, ako bev si legnala, odkrvet me kreva{e. Da se napieme †po edna#, za uspehotna re{enijata {to gi izboril tamu, edi kade si. Pau{te po edna za na{e zdravje, pa u{te po edna za zdrav idolg ìvot. I u{te samo po edna, za sre}en brak.


30.04.2010 53

VATANDosta vi be{e. (Im gi sobira ~a{kite, gi frla

zad tezgafot na Olgica.) Kade e tatko ti. Rano izut-rina trojcata izlegovte, Makso, ti i Sneàna se vra-tivte, nego cel den go nema.

OLGICAOstana na grobot na majka mi. Deneska go uredi-

vme, utre }e i vadime pomen, dvajsetgodi{en.

VATANAaa, zatoa cel den deneska bijat kambani. [to

praznik e utre?

OLGICA(Za sebe.) Idiot, kreten, ubiec! (Glasno.) Utre e

Sveta Petka, imenden na pokojnata mi majka. Svetaprepodobna ma~eni~ka Paraskeva Rimjanka.

MARGAKutrata!

OLGICAI utre tatko mi nema da bide tuka. Vo rodnata

negova ku}a }e go slavime imendenot na pokojnata mimajka.

Na katot povtorno se oglasuva opeloto, se po-

glasno i potrevo`no.

Po~inka.

MARGAUàs!Si gi zatnuva u{ite, d-r Kovilkoska ja poveduva

kon †vlezot# vo †pe{terata#.(Na Olgica i Sneàna) i vie dvete dojdete so nas.

Opeloto prodolùva.

Po~inka.

13.

SIMEON(Od xepovite gi izvaduva tevter~eto, penkaloto

na Makso i kalendar~eto mu gi pokaùva na Vatana).Gi prepoznava{, tevter~eto, penkaloto na Makso, iova, kalendar~evo. Neverojatno za Makso no vistini-to, gi zaboravil na masata na balkon. (Go otvora tev-

ter~eto.) Slu{aj, negovo †stihotvorenie#. Gi imamnogu no ova }e te interesira. (îta od tevter~eto.)

Ti pla~e{.

Ti pla~e{ poinaku

otkako {to se pla~e za umreno,

poinaku otkako {to pla~e{

na grobot na pokojnata.

Ti pla~e{ vo usama,

srede polno},

pod yvezdi i mese~ina,

ti pla~e{ vo tevter~e.

Po~inka.

Simeon i Vatan qubopitno eden so drug se gledaat.

SIMEONI u{te ova, pointeresno e. S¢ drugo e negova

tajna a jas, (se smee) neli sum ~ovek od zbor, od dover-ba, gi pazam tu|ite tajni. (îta od tevter~eto.)

Ti velam

~ovekot ima pravo,

~ovekot ima tri ~isti

mrtov na zemja da go ispruì.

Ti velam

~ovekot ima tri ~isti

koga ne se tuka doma{nite,

koga e sam doma mu,

da go zapali vo ku}ata,

zaedno so se vo ku}ata

i toj ìv da izgori.

No toga{

nema da mu prostat na ~ovekot,

za dràven neprijatel

broj eden }e go proglasat.

Vatan silno vozbuden, ne gi okinuva o~ite od

Simeona.

Po~inka.

14.

VATANZna~i taka, †slobodniot umetnik# si ja svr{il

rabotata! ([eta niz †salonot#, sednuva na kau~ot,

skoknuva). Ne, ova ne e rabota na Sergej, ova e zada~a,nejzina, na Evdokija, mojata prva sopruga od pred ednagodina pokojna. Taa go ozada~ila Sergej da ja odmazdi.Samo, samo koj e ~ovekot koj }e me ispruì mrtov nazemja, koj ìv }e me izgori zaedno so rezidencijata iso se vo nea, Makso, ili Sergej?

SIMEON(Se smee). Takvi dvosmisleni poetski †metafo-

ri# vo tevter~evo edno~udo ima.

PE[TERA

54 30.04.2010

Vatan posignuva da mu go zeme tevter~eto, Si-

meon go krie zad grb, se sotimaat. †Vo Salonot# se

vra}aat Marga, d-r Kovilkoska, Sneàna i Olgica.

Iznenadeni se od toa {to se slu~uva me|u niv

dvajcata.

SNE@ANATato!...

Na katot s¢ poglasno i se potraurno se oglasuva

opeloto.

Site gledaat vo tavanot, se zagleduvaat me|u sebe.

Po~inka.

15.

VATAN(Mnogu razgneven.) Prestani! Prestani! Ili

neka prestani, ili... (Na D-r kovilkoska, so nesmalen

gnev.) Odete, ka~ete se i... Prestani! Prestani!...D-r Kovilkoska se ka~uva po skalite.

VATAN(Na Marga.) Utre ili najkasno zadutre vas dvete,

tebe i doktorkata, milum ili silum, li~no jas }e veodvezam vo bolnicata. Ti, rekov, so tumurite nema bavewe.

SNE@ANAA vo rezidencijava sami nie, ~i~ko Makso, Oli

i jas.

MARGANe griì se, Sne{ke, ima koj da ve ~uva.

Straàrot pred portata i dràvnoto zname, gore napokrivot.

SIMEONI jas nema da ja ostavam nedovr{ena †pe{terava#.

Po skalite, drèj}i se za raka, sleguvaat D-r

Kovilkoska i Sergej, vo drugata raka Sergej nosi

kufer.

MARGAGledajte, Sergej ulovil sirena!

SERGEJNe ja uloviv v ezero, gospo|o Marga, leta{e na

marginite na va{eto jato.

OLGICAA jas, †kopileto#, na opa{kata na jatoto.

MARGA(Na d-r Kovilkoska.) Si odite? Go gledam Sergej

so kufer v race pa si pomisliv... (Na Sergej, se smee.)

Sam si odi{, pe{a po ezero?

SERGEJNe pe{a po ezero, gospo|o na marginite, so kaj~e

po ezero. (Na d-r Kovilkoska.) A ti, Krista,...

MARGANe griì se, jas }e ti ja donesam (se smee) so

†slu`beniot mercedes#.

SNE@ANAToga{, - nie, tato, odime vo dràvnata reziden-

cija ne ~eka tvojot rodenden.

Po~inka.

Vatan ne gi otkinuva o~ite od kuferot na

Sergej, so dvete race si gi zatnuva u{ite, istr~uva

vo †vlezot# vo †pe{terata#.

Po nego istr~uva Marga, pa Sneàna, pa Olgica.

D-r KOVILKOSKA(Na Sergej). Od opeloto izbega. Uvreden e, £ se

poàlil na Marga, go izramnuva{ so Hitler a sitenas drugite so `rtvite vo krematoriumite voAu{vic...Slu{na, ne toj, Marga }e me donese vo hote-lot, (Se smee). So †slu`beniot mercedes#. Dotoga{,(Go pregrnuva, go baknuva; go zemapod raka, go povedu-

va kon izlezot od †pe{terata# na Simeona) lesnano} †zografu#.

Simeon, toj prez celo vreme sedi na tezgafot, gle-

da i slu{a {to se slu~uva me|u drugite; sleguva od tez-

gafot, se razoduva niz †pe{terata#, zastanuva pred yi-

dovite; zagleduvaj}i se vo niv, - se smee, r’ì, zaviva.

Se vra}a kaj tezgafot, si sipa vo ~a{ata; so ~a-

{ata v race odi i sednuva na skalite; povtorno se za-

gleduva po yidovite, povtorno gi imitira †zografi-

te# – so dvete race mavta, leta, r,ì, zaviva, kvi~i.

SIMEONTakvi sme nie, †zografite#, prepu{teni na svoi-

te svetovi. Na zdravje, za sre}en i dolg ìvot na sitevas. (Ja kreva ~a{ata, se zagleduva vo nea.)

Naedna{ †na eks#, bratu.

Ja iskapuva ~a{ata, ja ostava do sebe, ostanuva

da sedi na skalite.


30.04.2010 55

TRET DEL

Napomena:

Dali †pe{terski# kostimirani ili ostaveni

vo nivnite obleki, akterite nametnuvaat vpe~atok

na teatarska druìna, trgnala nekade da prikaè

pretstava no zateknati od mo`no nevreme na{le

zasolni{te vo pe{tera, pa nemaj}i {to drugo da pra-

vat tie toa pravat & davaat pretstava.

1.

†Pe{terata# e †kompletna# i vo nea s¢ e †pe{ter-sko#: yidovite, vratata zatvorena, podot neramen; tezga-fot, barot, policite i sadovite na niv, skalite, kosanavedena ramnina, potporkite ostaveni se i no i tiese †pe{terski# & †kameni#.

Pred vratata raskra~ena e skalata, Simeon, ~estose iska~uva najgore na nea, so prekrsteni race na gradi-te sedi cini~no i bez radosna vozbuda gi gleda†zografite# na yidovite; ili se simnuva na prvoto ska-lilo odozdola, so prekrsteni race na gradite, pak ci-ni~no nasmean, gi gleda †pe{terjanite#.

Vo sredinata na †pe{terata# na mestoto na kau~otimprovizirano ogni{te, pod golemi cepenici svetatraznobojni elektri~ni svetila, od dvete strani na †og-ni{teto#, edna sproti druga sedat Marga i dr. Kovil-koska, ednata na drugata £ gata od dlankite.

Najdolu na skalite, na podot, so prekrsteni racena gradite, sedi Olgica, sama.

Najgore na skalite, na izramnetoto, sedi samaSneàna, od zemjena ~inija srka so drvena laìca.

Na prostorot me|u †pe{terata# i balkonot, i toj†zografdisan#, ja nema masata na nejzinoto mesto †gra-nitna# govornica, nad govornicata veter go vee dràv-noto zname. Vatan i Makso na golem odozgora ubavo iz-ramnet trupec igraat dama, so beli i crni kamewa.

Tamu, nadvor nekade daleku, `drakaat sekavici,tre{tat grmotevici.

Od katot, so istiot kufer v race, prudolu po ska-lite se sliznuva Sergej, sednuva na tezgafot, kuferotgo ostava do sebe, podbivno gi gleda †zografite# na yi-dovite i †pe{terjanite#.

2.

SNE@ANA(Pee.)

Majmun jade popara

dve, tri, nedeli,

po~na da se debeli...

înijata i laìcata gi ostava do sebe, stanu-

va, plesnuva so racete.

Uraaa, gledajte me!

Se sliznuva po prudolninata, drèj}i se potpor-

kata se vra}a najgore na prudolninata.

Uraa, me vidovte! Prekrasno e napravena pe{tera-va, moè{ da se slizne{ prudolu, da stigne{ na dnotoi pak da si se vrati{ najgore.

Sednuva, gi zema ~inijata i laìcata, srka.

Po~inka.

PE[TERA

56 30.04.2010

3.

SIMEON(Na Sergej). I, †sloboden umetniku# , kako se

~uvstvuva{ na sloboda, vo tatkovata pe{tera?

SERGEJTemi, zalo`nici, sodrìni kolku saka{! Mi ne-

dostiga inspiracija da gi stavam vo dviènie.

OLGICATi nedostigaat majka ti tvoja, Evdokija, i majka

mi moja Paraskeva pokojnite. Site drugite tuka sme,Marga i doktorkata sedat kraj ogni{te i si gataat oddlankite, tatko ti tvoj, Vatan, i tatko mi moj, Makso,ene gi, igraat dama. Ete ti ideja i inspiracija, stavigi niv dvete vo †dviènie#, majka ti tvoja, Evdokija,i majka mi moja, pokojnite. (Kon Makso.) dovr{ete jaigrata i si odime, tato, imame kade.

MAKSO]e si odime }erko.

Po~inka.

4.

MARGAKoga se omaìv za Vatana, (naglaseno cini~no).

To est koga se otrezniv i go najdov mrtov zaspan domene sfativ & nemam drug izbor. Ostanav so nego, seponadevav, pomagana od nego, avtoritet, mo}, vlast,pari, nema da ostanam (Se smee). Samo vo ulogata naOfelija, }e stanam grande dama, akterka broj eden,prvenka na teatarot.

Dr. KOVILKOSKALekar, hirurg sum, no i od ènskata psihologija

znam po ne{to. @ena ne moè da bide iznasilena ako sa-mata taa, vaka ili taka, ne go navle~e na sebe nasil-nikot.

OLGICA(Na Sergej). Slu{a{, Sergej, doktorkava se fali

te navlekla da ja iznasili{.

Dr. KOVILKOSKA(Navredena.) Jas i Sergej se znaeme od olkavi.

(So rakata pokaùva kolkavi, male~ki). Od prvo odd-elenie, prez osnovnoto i srednoto obrazovanie na istaklupa sedevme.

Stanuva, odi kaj Sergej, se potpira na negovite

kolena.


30.04.2010 57

Neli, Sergej?

SIMEONI sega sedite na ista klupa, magare{ka.

Dr. KOVILKOSKA(U{te pove}e navredena.) Naprotiv, ne sedime

gleda{ za race se drìme. Nie se sakame, go sakam, tesakam, Sergej! Za vreme na studiite malku se oddale-~ivme, jas se opredeliv da studiram medicina, Sergejzamina na hudoèstvenata Akademija. No sega pak smesi zaedno, Sergej e sloboden umetnik a jas negova po-krovitelka, negov mecena. Neli, Sergej?

Nekade daleku kambana na mrtven bie.

Sergej go otvara kuferot, od kuferot izvaduva

gramofon, gramofonot go poloùva na tezgafot, go

otvora, stava plo~a, no ne go vklu~uva.

Kambanata prodolùva da bie.

Po~inka.

5.

VATANPak kambana! Celo leto tuka samo toa pravat, gi

udiraat kambanite, na mrtven!

MAKSO(Od xepovite go izvaduva kalendar~eto, ~ita.)

Den petok, mesec septemvri, nov stil edinajsetti stardvajsetideveti. Otsekuvawe na glavata na Sveti JovanKrstitel, strog post.

SNE@ANAAaa, zna~i zatoa jas sum ostavena samo na popara,

bilo strog post! (Pee.)

Majmun jade popara

dve, tri nedeli,


înijata i laìcata gi ostava.Uraaa, ~ekaj me, mamo. (Se sliznuva po prudolnina-

ta, zastanuva nad Marga.) ti i doktorkata si sedite krajogni{te, ednata na drugata si gledate vo dlanki, onie dva-jca, tato i ~i~ko Makso, igraat dama. Na dene{en, naotsekuvaweto na glavata na & ne znam koj bil sveti JovanKrstitel no leli bil ~ovek i leli mu ja otsekle glava-ta! (Pridrùvaj}i se za potporkite, se vra}a najgore na

skalite.) Bzebo`nici, nevernici! (Sednuva, gi zema ~ini-

jata i laìcata, ja povtoruva pesni~kata, srka.)

Po~inka.

Kambanata prodolùva da bie.

PE[TERA

58 30.04.2010

6.

Dr. KOVILKOSKA(Na Sergej). Ja slu{a{, sestrati stanala Bogo-

molka.

SERGEJPokraj Vatana i druga~ka ti Marga }e stane i ka-

lu|erka, vo manastir }e se odmetne.

OLGICA[to drugo? Jas i Sneè ~esto razgovarame na taa

tema, dali vo pe{tera dali vo manastir seedno, i tukai tamu & sami!

Dr. KOVILKOSKA(Ja izgleduva upreknato.) Ti moè{, vozrasna si,

sama re{ava{, no Sneè e u{te mala, deti{te, za da ija polni{ glavata so, so... (Se vra}a kaj Marga, sednuva

i gi podva dlankite.) [to n¢ ~eka u{te mene i Sergej{to n¢ ~eka u{te?

MARGA(Gleda vo nejzinite dlanki.) Ako dove~er ne se

isturi neboto }e si go sobere{ Sergej i }e si otidete.êkaj, ~ekaj. Nema da bidete sami vo kolata, }e imatei dru{tvo, jas i Sneè }e vi pravime dru{tvo.

Dr. KOVILKOSKASlu{a{ Sergej, Marga i Sneè }e ni pravat dru{-

tvo, so nas }e si dojdat.

Po~inka.

7.

VATANMakso, drugar, se slu~i taka, ne veruvaj mu na

Sergej i na site tuka. Be{e leto, pekolno, kako i ovasega, Evdokija, Sergej i ti bevme na letuvawe, na toplitemoriwa,...


30.04.2010 59

MAKSONi pijan, ni vakov, ni takov, kasno no}ta si dojde,

vleze kaj nea, ja na~eka zaspana i ja siluva. Bremena, vovtoriot mesec so Olgica. (Po~inka). Koga mi go kaàParaskeva toa, go grabnav pi{tolot i mesto da dojdamda te ubijam cela no} se {etav pokraj ezero. (Po~inka.)

êkav da se razdeni, da dojdam vo kabinetot, srede belden da te ubijam. Site da znaat, vedna{ da se ras~uezo{to sum te ubil. (Po~inka). A koga utroto se vrativdoma si, za da se zboguvam so Paraskeva i Olgica, nivgi nema{e. Si pomisliv Paraskeva izbegala kaj majkasi i }e se vrati.

(Po~inka.) Ve~erta ribarite mi ja donesoa mrtva.Udavena ja izvadile od ezeroto. Klu~, katanec!

Mavnuva so raka, gi rastura kamewata, izleguva

na balkon; so dlankite nad o~i se zagleduva vo neboto,

toa e u{te vedro, no sekavicite i grmotevicite se

umnoùvaat, se posvetli i poglasni.

8.

SIMEONNe{to po~na da se slu~uva vo dràvata Danska,

setiki.

VATANSum imal sre}a, ne me ubil! Popravo dràvata

imala sre}a, potreben £ sum!

SERGEJBil, be{e, ostana i }e prodolì da bide idiot.

Dr. KOVILKOSKASergej, nikoga{ nema da mu prosti na tatko si.

MARGASergej me potsetuva na nekogo, na kralot Edip. I

vo taa tragedija sum igrala, ja glumev Antigona, negova-ta }erka.

SNE@ANA(Se sliznuva po skalite, zastanuva pred peperuga-

ta na vratata.) Peperugo, peperuè, - porugano, na-rugano izrugano! ]e te fatam, (Potskoknuva, ja lovi

peperugata.) Op, te fativ, a sega... O, sum ja ubila!(Pristoreno pla~e, pa se smee.) Glumica, neli mamo, ijas kako tebe. (Se vra}a najgore na skalite, sednuva, gi

zema ~inijata i laìcata, srka.)

9.

MAKSO(Vra}aj}i se od balkonot.) Se zabavija.

MARGAKoi se zabavija, Makso, ~eka{ nekogo, nekoi da doj-

dat?

MAKSO[trkovite se zabavija. Na pat za toplite krai{ta

u{te zav~era treba{e da preletaat preku ezero. (Za-

stanuva nad Vatana, gleda vo }utukot.) Sega jas igramso belite kam~iwa. ]utukov ne moème, mestata }e gismenime.

Gi menuvaat mestata, Makso sednuva na mesto-

to na Vatana, vtrene~eno gleda vo damata.

VATANAjde, de, {to ~eka{, ti otvora{, ti prv mrda{!

MAKSO(Pee, pla~ovno.)

Zasirela zlostorni~ka banda,

banda i muzika,

dojde vreme kralot da se ubie,

kralot Aleksandar...

PE[TERA

60 30.04.2010

Mrdnuva kamen, ja smenuva melodijata.

(Skandira.)

êrnozemski ima{ sre}na raka,

ti ne kurtuli od maka...

Vatan silno neprijatno iznenaden skoknuva.

Site vo nego i vo Maksa gledaat, site toj, i

†zografite# na yidovite, neprijatelski gi gleda.

Se smiruva, sednuva, no ne mrdnuva kamen, neprija-

telski gleda vo damata na }utukot.

Po~inka.

10.

MAKSOAjde, de, jas mrdnav, sega ti mrdni kam~e. Drugiot

den, koga ja pogrebavme Paraskeva, lesna £ zemja, Ev-dokija si go sobra Sergej i pobegna, a jas ne te ubivtebe. Na druga ideja dojdov, treba da ostanam ìv i dago ~uvam spomenot na pokojnata! Re{iv taka i stanavpoet. (Od xepovite go izvaduva tevter~eto, na

Simeona.) Mu blagodaram na Gospoda {to ti si gona{ol, za{to da go najde{e Vatan moè }e iskine{e,moè }e go zapale{e. (Na Vatana.) Slu{aj, siteslu{ajte! (Stanuva, se poklonuva, recitira)

TRI VISTINI

Mojata i tvojata vistina

dve ednakvo vistiniti

vistinski vistini,

edna od druga se krijat,

edna so druga se debnat,

se progonuvaat,

vo treta vistina,

vo nejzinata,

na pokojnata,

se prete~uvaat,

nejzinata vistina

tebe te prokolnuva,

mene me zakolnuva &

~uvaj go spomenot na mene,

raduvaj se na ro`bata na{a!

Makso se poklonuva, sednuva na stol~eto.

Ajde de, {to ~eka{, u{te ne si mrdnal kam~e.

Po~inka.

11.

SNE@ANA(Stanuva, rakopleska.) Bravo, bravo, ~i~ko

Makso! Vistinski poet, roden poet! (Se sliznuva po


30.04.2010 61

skalite, zastanuva nad Marga.) Glumica, glumica! Goslu{na ~i~ko Makso, Sergej, Olgica i jas ne sme kakoti {to se potsmeva{, eden brat i dve sestri od trirazli~ni majki od eden tatko. Glumica, glumica! (Odi

kaj Olgica, sednuva do nea, ja pregrnuva.) Te sakam, Oli,kako rodena sestra. Ti ne si kopile, rodena }erka sina tatko ti tvoj, na ~i~ko Makso.

Po~inka.

Kambanata povtorno se oglasuva.

12.

Dr. KOVILKOSKAMarko, druga~ke, sestro, gi donesov poslednite re-

zultati, dobri se, odli~ni se. Se raduvam no pove}e nemoàm tuka, (So raka pokaùva na yidovite.) Me|u ovie,me|u site vas. (Otr~uva kaj Sergej.) Si odime, Sergej.(Kon site.) Go sakam, (Na Sergej.) Te sakam, Sergej!

OLGICATi rekov, tato, nie si odime, imame kade.

SIMEONPe{a, po ezero, vo Kali{ta. I jas }e dojdam so vas.

Samo u{te da go izmolam Vatana da mi plati. (Na Vatana.)

Gazda, da se rasplatime, jas si ja zavr{iv rabotata.

VATANTi rekov {to }e napravime so tebe, }e dojde{ vo

kabinetot, }e najdeme na~in i kako da ti kupime nekoeod tvoite, - ajde da re~am †genijalni platna#.

Simeon se vovira pod skalata, so skalata na rame-

na nakrivnuvaj}i i kvi~ej}i se razoduva niz †pe{tera-

ta#, se zagleduva vo †Zografiite#.

VATANI ti, Sergej, doktorkata mi kaà ovaa esen }e

ima{ golema izlo`ba, retrispektiva, oma` ili kakogi vikate. I da ne me pokani{, kako i sekoga{ dosega,jas }e dojdam. ]e donesam lu|e, ne edna, ne dve, site,edno~udo sliki }e ti gi kupat.

PE[TERA

62 30.04.2010

SERGEJ(Na Marga.) Te potsetuvam na nekogo, re~e te pot-

setuvam na Edip, kralot tatkoubiec. E pa taka i nekazavr{i ovaa pe{terska onamatopea.

Sergej go vklu~uva gramofonot, se poglasno i po-

traurno odeknuva evrejskoto opelo.

Site gledaat vo gramofonot, vo Sergej, vo Vatana.

Po~inka.

13.

VATANPrestani! Prestani! Prestani, ili... (Skoknuva

od stol~eto.) Of, srceto, srceto!... (So edna raka se

fa}a za gradi so drugata se potpruva na }utukot).

Svetlosta se smenuva, se zatemnuva, †pe{tera-

ta# so kliktawe na {trkovi, se napolnuva.

MAKSO[trkovite! (Istr~uva na balkonot, se razoduva

po balkonot, gleda vo neboto.) [trkovi, {trkovi, jaset-nem mu go zedovte stravot na nevremeto, letate prekuezero! (Se vra}a, na site.) Sre}ni ptici se {trkovite,si odat vo toplite krai{ta.

14.

Vatan se ispruùva na podot.

Olgica pritr~uva nad Vatana, se razgoluva, ob-

lekata ja frla vrz Vatana.

Makso pritr~uva, se opituva da ja pripokrie so

svojata i nejzinata obleka.

MAKSOOli, }erko, sramota, gola te gledaat.

OLGICAMrtvite ne smeat da ostanat nepokrieni. Nekoe

od ovie ~udovi{ta moè da go preskokne pa toj da sepovampiri. Setnem zaedno so niv, site tuka, vo pe{tera-va }e ne pogreba.

MARGA(Rakopleska.) Bravo, Oli, ima{ pravo. Mrtvite

ne smeat da ostanat nepokrieni, no ne smeat ni so ot-voreni o~i da ostanat.

Marga pritr~uva nad Vatana, se opituva da mu gizatvori o~ite, Vatan se otima, stanuva.

VATANA taka, toa sakate, mrtov da me vidite, pcovisan!

Zatoa kambanite celo leto na mrtven bijat, vie gi po-ra~uvate, smrt mi kobite! (Na Sergej). Ne me pla{i{ti so tvoeto evrejsko opelo, samo me nervira{, i meizedna~uva{ so Hitler, so Gebels a sebesi i site tukaso Evrei, moi `rtvi, mesto vo krematorium vo pe{terafrleni. No jas nemam vreme za umirawe, dràvata ~ekana mene.

15.

Vatan edna{, dvapati plesnuva so racete, vrata-

ta se otvora. Teatarskite slu`benici i scenskite ra-

botnici, tie nosat stolici, doa|aat vo †pe{tera-

ta#. Vatan im pokaùva kade da gi naredat stolicite

& na prostorot me|u †pe{terata# i balkonot.


30.04.2010 63

Dodeka scenskite rabotnici gi redat stolicite,

vo †pe{terata# doa|aat oficijalno, vo crno, kostumi-

rani, dami i gospoda; site nosat ~adori. Razoduvaj}i se

niz pe{terata komentiraat & †ûdesno!# †Originalno#!

†Umot da mu zajde na ~oveka! †Prvpat gledam vakvo ne{to#.

SNE@ANA(Pritr~uva kaj Marga, se skrie vo nejzinata pre-

gratka). @iti tebe, mamo, koi se, pak, ovie sega?

MARGAOsven vo vesnicite i po televiziite i jas, Sneè,

prv pat gi gledam.

SIMEONNa{ite pra-pra-pra-praaaapretci, vtemeluva~i

na na{ava pe{terska civilizacija. Gledajte gi se pre-poznavaat so onie na yidovite.

Dr. KOVILKOSKA(Pritr~uva, go zema Sergej pod mi{ki). Sergej,

Sergej, nie si odime! (Na Marga.) Pro{tevaj, utre e sab-ota, neraboten den, no jas sum deùrna vo bolnicata.

OLGICATato, ti rekov, kolku pati da ti re~am, si odime!

MAKSOOli, }erko, si odime.

SIMEON(Padnuva na kolena pred Olgica.) Ja sakam, te sa-

kam, Oli! Kolkupati ti rekov i u{te kolkupati da tikaàm? Osven {to †zografdisuvav# {to pravev jasdrugo ova leto, sekoj den, sekoj ~as, sekoj mig, se vqubu-vav vo tebe.

Olgica mu gi stava racete na glava, se navednu-

va, go baknuva v ~elo.

SNE@ANA(Rakopleska.) Bravo, bravo, Oli! Znaev deka toa

}e se slu~i. (Pee.)

Majmun jade popara/dve, tri nedeli/po~na da se

debeli...

(Na Marga.)

Ako tie si otidat i nie }e si otideme, mamo! Inie imame kade, kaj majka ti tvoja kaj baba mi moja.

MARGA(Qubomorna na Sergej i Olgica, neotkinuvaj}i

gi o~ite od niv.) Jas sum, Sneè, akterka, mene siteulogi mi odgovaraat. I crna vdovica da ostanam, pak}e sum si akterka. Samo ne vaka, svadbeno oble~ena,

vo crno.

VATANProkletnice, prokletnice! Toa saka{, na dene-

{en, ispruèn, mrtov da me vidi{! A jas sevo ova votvoja ~est i slava go napraviv. Zasrami se od sebe si!

Edna{, dvapati plesnuva so racete, istr~uva na

balkon, se isprava zad govornicata, prodolùva da ra-

kopleska.

Gospodata potr~uvaat kon stolovite, se oti-

maat koj na koj stol da sedne.

PE[TERA

64 30.04.2010

16.

VATAN(Koga gospodata se rasporeduvaat na stolovite.)

Va{a ekselencija, diplomatski prestaviteli, gospo-da ministri, po~ituvani visokodostojnici, intelektu-alci, akademici, filozofi, enciklopedisti, knièvni-ci, hudo`nici, ete tie se neodminlivite istoriskifakti. To~no nivnata neodminlivost, go osvetluva ikrasi moralniot lik na na{iot ~ovek, voop{to na na-{eto op{testvo, pak i vo celost i voop{to moralniotlik na na{iot dene{en visokociviliziran moderensvet. To~no zaradi toa tie neodminlivi istoriski fak-ti nas, nivnite aktivni i samopregorni dvigateli inositeli, pred idnite pokolenija n¢ zadolùvaat.

Vo †salonot#, drèj}i se pod raka, doa|aat Ev-

dokija i Paraskeva, seni{ta. Dvete nosat ~adori, Ev-

dokija zastanuva zad Sergej i dr. Kovilkoska, Paraskeva

zad Simeona i Olgica. I dvete vo ist mig, gi otvora-

at ~adorite nad niv.

Vo istiot toj mig, koga tie gi otvoraat ~adorite,

nadvor na balkonot se zareduvaat sekavici i grmotevici.

VATANZatvorete, zatvorete ja vratata! Zatvorete gi site

vrati, nikoj pove}e da ne vleze!

Scenskite rabotnici potr~uvaat da ja zatvorat

vratata. Dodeka tie se otimaat koj poprv da stigne

do vratata i da ja zatvori, nadvor, na balkonot se istu-

ra poroen do`d.

Gospodata, so otvoreni ~adori, potr~uvaat kon

Vatana; go zemaat pod mi{ki, go vnesuvaat vo †pe{tera-

ta#. Ne znaat {to da pravat, zaedno so nego se razoduva-

at niz †pe{terata#.

VATANCelo leto ìv ne se stori, kapka ne ispu{ti! Se

ìvo se zapali, izgore.! A sega, koga proslavuvame, sogromovi }e ne ispoubie! (Sednuva na stol~eto do }utu-

kot, zamavnuva so raka, gi rastura kamewata; na Evdokija

i Paraskeva & seni{tata.) Pekolni~ki, pekolni~ki,vie ova prokletstvo so sebe go donesovte!

Silni sekavici, silni grmotevici & mrak.

ZAVESA

Mig potoa zavesata se kreva. †Pe{terata# e silnoosvetlena. Vatan, nalakten na }utukot so dvete dlan-ki si ja ima pritisnato glavata, site drugi †pe{terja-ni# rakopleskaat, Sneàna pee:

Majmun jade popara

dve, tri nedeli,


ZAVESA

KRAJ


na risto [i[kov

Documents