nas_nogomet_39

1

Slovenija – predstavitev reprezentance 3

Belorusija – predstavitev reprezentance 4

Črna gora – Slovenija 1:1 5

Luksemburg : Slovenija 0:3 6

Realnost slovenske izbrane vrste 8

Aleš Čeh: »Vsi smo bili ena velika družina« 12

Radi imamo nogomet – igramo ga vsi 15

Gibanje »Rad igram nogomet« uspešno 17

Nekdanji bratje brez milosti 19

Poročilo o licenciranju nogometnih klubov I – VII

Prva liga končno televizijsko pokrita 29

Marketing v (slovenskem) nogometu 30

Tekme reprezentanc v zadnjem obdobju 32

Pred vrati novi »futsal« izzivi 35

ŽNK Krka spet na evropski ravni 37

Uspešne taktične priprave vodijo k uspehu 39

NZS med podpisniki sodniške konvencije UEFA 43

Bela knjiga o športu 45

Nova era Uefe s Platinijem na čelu 47

Naslovna stran: Slovenija – Belorusija

NAŠ NOGOMET št. 39 (2007)

izdaja:Nogometna zveza Slovenije

generalni sekretar:Dane Jošt

urednika:Irena Ilešič Čujovič, mag. Uroš Stanič

komisija NZS za obveščanje:Irena Ilešič Čujovič – predsednica, Igor Evgen Bergant – podpredsednik, Tomaž Klemenčič, Rok Šinkovc, Aleš Zidar – člani

računalniški prelom:FLORIN, d.o.o.

tehnični urednik:Franci Lešnjak

fotografije:Drago Wernig-TAKA, Sportal, foto Life – Peter Klinc, Drago Perko – kapodol.com, Daniel Videtič, RTS produkcija, arhiv NZS in UEFA-pjwoods.ch

tisk:

Izdajo revije je sofinancirala Fundacija za šport.

KazaloZaščitniška in nadzorna vloga

Sodobni nogomet se znajde pred vedno novimi in novimi izzivi, nekaterimi spodbud-nimi in nekaterimi težavni-mi. Zagotovo je doping ena od »bolezni« vrhunskega športa nasploh, pri tem pa tudi (predvsem vrhunske-ga) nogometa. Kaj nam do-ping sporoča in kakšna je vloga krovnih nogometnih

organizacij v boju proti dopingu? Po mojem trdnem prepričanju je naša vloga vsekakor delovati v interesu nogometa, zaščititi tako nogomet kot igro, kot tudi no-gometaše. Med igralce in med širšo javnost je treba pre-nesti sporočilo o tem, kaj doping pravzaprav je, o tem, kakšne so njegove pasti in kako nevaren je. Naša vloga pa je tudi nadzorna. S tem zavedanjem je NZS na finalni tekmi Pokala Hervis letos prvič izvedla doping kontrolo, v okviru katere so bili testirani po trije igralci vsakega moštva. Nogometna zveza Slovenije po vzoru svetovne in evropske nogometne zveze upošteva stroga pravila glede dopinga in izvajanja doping kontrol.

Zgodba pa je šele na začetku. Da vojno dobiš, ni dovolj zmaga na eni bitki. Zavedamo se, tako kot se zavedajo tudi drugod po Evropi in svetu, saj je doping globalni problem, da bo boj dolgotrajen. Vendar smo prepričani, da bo uspešen. Kajti, če bi bil neupsešen, bi bil to hkrati tudi začetek konca nogometa in športa nasploh. Tega pa vsi, ki imamo radi nogomet, ne smemo dopustiti. Del boja je gotovo izvajanje doping kontrol na tekmah na različnih ravneh, sprejemanje pravil, ki bodo omogočala uspešno preprečevanje pojava, nikakor pa ni zanemar-ljiva vloga izobraževanja na tem področja. Da bi hoteli preprečiti doping oziroma prepričati ljudi v škodljivost le-tega, moramo najprej jasno opredeliti, kaj doping sploh je, razložiti, da je popolnoma vseeno, ali nekdo substanco jemlje namenoma ali pa stori napako ...

V zadnjem času smo bili priča že vse preveč tragičnim primerom nenadnih smrti, ki so bile v nekaterih pri-merih tudi posledica. Ne smemo dopustiti, da nas zgolj opozorijo in nato utonejo v pozabo. Doping je morda na videz in na kratek rok »gonilna sila«, dolgoročno pa vodi v pogubo. Nogometna zveza Slovenije prav v sep-tembru soorganizira mednarodno konferenco »Nogo-med«, kjer se bodo nogometni strokovnjaki in zdravniki ukvarjali tudi z dopingom v profeisonalnem nogometu in njegovimi škodljivimi učinki. NZS se bo vsekakor stal-no trudila delovati v duhu anti-dopinga, to pa je hkrati tudi naloga vsakega posameznika, ki deluje v nogometu - nogometaša, funkcionarja, trenerja, sodnika, zdravnika - nič manj pa to ni vloga vseh navijačev, ki naj s pozitiv-nim odnosom do zdravega načina življenja in doživlja-nja nogometa podprejo nogomet za prihodnost.

Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije

2

SKUPŠČINA NZS36 DELEGATOV

MNZ CELJE – 3 DELEGATI

MNZ GORENJSKA – 3 DELEGATI

MNZ KOPER – 3 DELEGATI

MNZ LJUBLJANA – 5 DELEGATOV

MNZ MARIBOR – 4 DELEGATI

MNZ MURSKA SOBOTA – 4 DELEGATI

MNZ NOVA GORICA – 1 DELEGAT

MNZ PTUJ – 4 DELEGATI

MNZ LENDAVA – 3 DELEGATI

ZVEZA NOGOMETNIH TRENERJEV – 3 DELEGATI

ZVEZA NOGOMETNIH SODNIKOV – 3 DELEGATI

IZVRŠNI ODBOR NZS:17 ČLANOV

PREDSEDNIK NZS:RUDI ZAVRL

PODPREDSEDNIKI NZS:TUGOMIR FRAJMAN

TONE FRANTARmag. STANKO GLAŽAR

ALOJZ KOVAČIČBRANKO FLORJANIČ

ČLANI IO NZS:

JOŽE RAJH (MNZ Celje)

BLAŽ VIDMAR (MNZ Gorenjska)

KARLO EMERŠIČ (MNZ Koper)

IVAN SIMIČ (MNZ Ljubljana)

FRANC KANGLER (MNZ Maribor)

DANILO KACIJAN (MNZ Murska Sobota)

FRANC KOPATIN (MNZ Nova Gorica)

JANKO TURK (MNZ Ptuj)

BRANKO GROS (MNZ Lendava)

mag. RUDI BRAČIČ (ZNTS)

VLADO ŠAJN (ZNSS)

GENERALNI SEKRETAR NZS:DANE JOŠT

Pomembnejši termini v prihodnjem obdobju

SEPTEMBER10. – 15. 9. Velenje šolanje trener B

15. – 19. 9. Helsinki volilna konferenca UEFT (evropske trenerske organizacije)

21. 9. sedež NZS redna seja licenčnega oddelka – 08/07

22. in 23. 9. FIFA fair play dan

24. – 26. 9. London konferenca UEFA – šolanje strokovnih kadrov

25. 9. sedež NZS neodvisna zunanja presoja licenčnega sistema NZS – mednarodna revizijska družba SGS/Ženeva

26. – 27. 9. seja komisije UEFA za licenciranje (udeleženec: član komisije UEFA Aleš Zavrl)

27. – 30. 9. Ptuj šolanje trener C

28. – 29. 9. Maribor mednarodna konferenca Nogomed (nogomet in medicina)

OKTOBER4. – 7. 10. Ptuj šolanje trener C

22. – 26. 10. po Sloveniji licenčni obiski kubov 1. SNL/PrveLige Telekom SLovenije (1. del)

29. – 30. 10. Brdo pri Kranju UEFA seminar – licenciranje nog. klubov; 11 udeleženih držav (CRO, CYP, DEN, FIN, IRL, ISL, NOR, SCO, SRB, SWE, SLO)

NOVEMBER1. – 2. 11. Bled Delavnica UEFA Hattrick Media

6. – 9. 11. po Sloveniji licenčni obiski klubov 1. SNL/PrveLige Telekom Slovenije (2. del)

23. 11. Južna Afrika žreb skupin za svetovno prvenstvo 2010

29. 11. licenčni seminar NZS za klube 1. SNL (finančni kriteriji)

DECEMBER11. 12. sedež NZS seja komisije NZS za licenciranje nogometnih klubov

19. 12. Hotel Slon novoletna prireditev NZS

NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJEČerinova 4, poštni predal 3986, 1001 Ljubljana, tel.: 01/5300 400, fax: 01/5300 410

elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.nzs.si

4

BELORUSIJAIme in priimek Igralno mesto Klub Rojen

Vasili Khomutovski vratar FC Tom Tomsk 30. 08. 78

Vladimir Gaev vratar FC Chornomorets Odesa 28. 10. 77

Anton Amelchenko vratar FC Moskva 27. 03. 85

Artyom Radkov obrambni igralec FC BATE Borisov 26. 08. 85

Sergei Omelyanchuk obrambni igralec FC Rostov 08. 08. 80

Yan Tigorev obrambni igralec FC Metalurh Zaporihya 10. 03. 84

Pavel Plaskonny obrambni igralec FC Shakhtyor Soligorsk 29. 01. 85

Yegor Filipenko obrambni igralec FC BATE Borisov 10. 04. 88

Vladimir Korythko zvezni igralec FC Chornomorets Odesa 06. 07. 79

Timofei Kalachev zvezni igralec FC Rostov 01. 05. 81

Denis Kovba zvezni igralec FC Krylya Sovetov Samara 06. 09. 79

Aleksandr Hleb zvezni igralec Arsenal FC 01. 05. 81

Maksim Romashchenko zvezni igralec FC Torpedo Moskva 31. 07. 76

Nikolai Kashevski zvezni igralec FC Metalurh Zaporizhya 05. 10. 80

Aleksei Skverniuk zvezni igralec FC Krylya Sovetov Samara 13. 10. 85

Igor Stasevich zvezni igralec FC BATE Borisov 21. 10. 85

Sergei Kornilenko napadalec FC Dnipro Dnipropetrovsk 14. 06. 83

Gennadi Bliznyuk napadalec FC BATE Borisov 30. 07. 80

Roman Vasilyuk napadalec FC Gomel 23. 11. 78

Vitali Rodionov napadalec FC BATE Borisov 11. 12. 83

Dmitri Mozolevsky napadalec FC Dinamo Brest 30. 04. 85

Bernd Strange, selektor beloruske repre-zentance

5

Prijateljska tekma

Črna gora – Slovenija 1:1Datum: 22. 08. 07 ob 20.30

Štadion Pod Goricom – Podgorica Sodniki:

Claudio Circhetta, Antonio Fernandez, Christoph Erhard (vsi Švica), Nikola Damjanović (Črna gora)

Gledalcev: 8000

ČRNA GORAVukašin PoleksićSavo PavičevićJovan TanasijevićRadoslav BatakMilan JovanovićSimon VukčevićJanko TumbasevićBranko BoškovićVladimir BožovićMirko VučinićMilan Purović

Risto LakićLuka Pejović Nedeljko Vlahović Srdjan Radonjić

Selektor: Zoran Filipović

SLOVENIJASamir HandanovičBranko IličMitja MörecFabijan CipotBojan JokićAnton ŽlogarAndraž KirmDare VršičDalibor StevanovičValter BirsaKlemen Lavrič

Mišo BrečkoRene MiheličAleš KokotIgor LazičGoran ŠukaloBorut Semler

Selektor: Matjaž Kek

StrelciČrna gora Min.1:0 Vučinić 28’ – 11 mSlovenija1:1 Vršič 42’

OpominjaniČrna gora Min.Vukčević 48’Tanasijević 54’Vučinić 88’Slovenija Min.Jokič 16’Mörec 33’Brečko 77’

IzključenSlovenijaCipot 27’Menjave –Črna goraIgralec Min. Pavičević 84’ Lakić Jovanović 65’ L. Pejović B. Bošković 78’ Vlahović Purović 74’ Radonjić Menjave – SlovenijaIgralec Min. Ilič 53’ Brečko Mörec 83’ Mihelič Jokič 65’ Kokot Vršič 80’ Lazič Stevanovič 78’ Šukalo Birsa 53’ Semler

6

Kvalifikacije za EP 2008

Luksemburg : Slovenija 0:3 Datum: 08. 09. 07 ob 17. uri

Štadion Josy Bartel – Luksemburg

Sodniki: Sergiy Berezka,

Sergiy Tsymbal, Sergiy Sobotyuk, Igorj Ishchenko (vsi UKR)

Gledalcev: 2.000

LUKSEMBURG 1 Jonathan Joubert 2 Jérôme Bigard 4 Eric Hoffmann 7 Jeff Strasser 5 Jeremie Peiffer 10 Claudio Lombardelli 14 Carlos Ferreira 8 Gilles Bettmer 17 Mario Mutsch 6 René Peters 18 Daniel Huss 12 Marc Oberweis 3 Kim Kinziger 9 Daniel Da Mota 11 Dan Collette 13 Ben Payal 15 Chris Sagramola 16 Joël Kitenge

Selektor: Guy Hellers

SLOVENIJA 1 Samir Handanovič 21 Mišo Brečko 6 Mitja Mörec 16 Anton Žlogar 4 Aleš Kokot 19 Andraž Kirm 8 Robert Koren 10 Dalibor Stevanovič 13 Dare Vršič 9 Milivoje Novakovič 17 Klemen Lavrič 12 Sašo Fornezzi 2 Fabijan Cipot 3 Igor Lazič 11 Andrej Komac 7 Rene Mihelič 14 Zlatan Ljubijankič 18 Valter Birsa

Selektor: Matjaž Kek

StrelciSlovenija Min.1:0 Lavrič 7’2:0 Novakovič 37’3:0 Lavrič 47’

OpominjaniSlovenija Min.Mihelič 14’

Menjave – LuksemburgIgralec Min. Lombardelli 46’ Payal Peiffer 52’ Da Mota Huss 63’ Kitenge

Menjave – SlovenijaIgralec Min. Kirm 64’ Komac Vršič 78’ Mihelič Žlogar 82’ Cipot

7

LUKSEMBURG : SLOVENIJA 0 : 3

8Komentar kvalifikacij za EURO 2008

Realnost slovenske izbrane vrste

Slovenska nogometna reprezentanca se je podala v kvalifikacijske boje za nastop na evropskem prvenstvu leta 2008 s prikritim optimizmom. Skupen glas je veleval, da bo Nizozemska, nesporno prva favoritinja skupine, pre-hud zalogaj za vse, morebitna možnost za vrnitev na oder velikega tekmo-vanja pa se je sramežljivo odpirala ob pogledu na preostale konkurente, ki naj bi naskakovali »odrešilno« drugo mesto. Romunija, Bolgarija, Belorusija in Albanija ... Dežele, ki so pred padcem komunizma živele na drugi strani »železne« zavese, so bile dolga leta hvaležen gostitelj slovenski izbrani vr-sti.

Dobro se še spominjamo časov nogo-metne pravljice na sončni strani Alp, ko je Katančeva četa kot za stavo ostajala neporažena na vročih gostovanjih v Bukarešti, Moskvi, Beogradu, Tirani, Tbilisiju ... Tovrstni model nogometnih ekip naj bi bil kot nalašč ustvarjen za srčno in disciplinirano igro najboljše slovenske enajsterice, ki je nadaljeva-la posrečeno tradicijo tudi v dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na Euro 2004. Takrat so ostali izbranci Bojana Prašni-karja neporaženi v hrvaški prestolnici, žal pa priigranega niso znali pretopiti v zlato na »starem dobrem« Bežigradu. To je bilo še poslednje poglavje never-jetnega niza slovenske reprezentance, ki se je iz evropskega obrobja prebila do dveh elitnih tekmovanj ter si posle-dično priigrala še uvrstitev v drugi kakovostni razred (kar je prišlo še kako prav pri žrebu). Kasneje je sledila zame-njava generacij ter slovo večine »zele-nobelih« junakov, ki so razširili glas o majhni, a borbeni Sloveniji na vse kon-ce sveta. Sledil je potop sanj, dogodili so se le še redki »čudeži«, ki so spomni-li na nedavne izbruhe evforije (denimo domača zmaga nad Italijo v Celju). Ko je Branko Oblak s svojim delom, žal pa tudi rezultati, zašel v slepo ulico in se je v navijačih prebudila želja po radi-kalnih spremembah, je dobila zeleno luč odločitev vodstva Nogometne zveze Slovenije (NZS) o iskanju nove-ga selektorja. Izbor in odgovornost pomembnega mesta sta padla na pleča Matjaža Keka, ki si je po neslav-nem koncu na trenerski klopi Maribora nabiral prepotrebno samozavest v vlo-gi selektorja mlajših reprezentančnih selekcij. Krmilo članske izbrane vrste

je prevzel v začetku koledarskega leta 2007, njegov predhodnik pa mu je prepustil skromen iztržek treh točk iz treh tekem. Oblakova poraz v Sofiji ter celjska zmaga nad Luksemburgom sta obveljala za dosežek v mejah pričako-

vanj, najbolj pa je zbodla v oči nemoč na gostovanju v Minsku, ko sloven-ski tabor navkljub vodstvu po prvem polčasu ni znal zaustaviti »stampeda« Belorusov in kasneje ponižano podpi-sal bolečo predajo z rezultatom 4:2.

Nezmožnost doseganja zadetkovSpomladanski del kvalifikacij je klical k spremembam. Na reprezentančnem spisku je prišlo do nekaterih spre-memb, čeprav so bila še vedno v ospre-dju imena, ki so tvorila jedro moštva že v vladavini Oblaka. Glavni preizkus moči pred kvalifikacijskim prvencem 46-letnega Štajerca na selektorskem stolčku je ugledal luč sveta na prija-teljski tekmi z Estonijo. Razplet v obliki tesne zmage je obetal, igra nekoli-ko manj. A led je bil prebit, izgovor s pomanjkanjem razpoložljivega časa za večje število kakovostnih skupnih tre-ningov in prepotrebnega uigravanja

Gostovanje v Minsku je razkrilo nemoč slovenske izbrane vrste. Na fotografiji: Hleb in Novakovič.

9vrst pa s strani javnosti sprejet. Vse v duhu pričakovanja ugodnega rezul-tata na gostovanju v Albaniji, ki pa je kasneje naznanil poglavitno nemoč Kekove čete. Nezmožnost doseganja zadetkov. Obrambna vrsta je začuda izpeljala 90 minut zahtevnega dvobo-ja v še bolj zahtevnih vremenskih raz-merah (roko na srce je močan dež bolj pomagal gostom, saj je onemogočil drzne in izdelane nalete motiviranih Albancev), tako da ni bilo ne duha ne sluha o večjih napakah, ki so postale stalnica v novejšem obdobju repre-zentance in skoraj na vsakem dvoboju botrovale kakšnemu »prepoceni« pre-jetemu zadetku. Steber Boštjan Cesar – Matej Mavrič je naznanil napredek v vrstah reprezentance, na drugi strani pa je zatajil napad in ohranil nedore-čeno sliko o sposobnostih slovenskih »prvokategornikov«. V slovenski vrsti je dočakalo priložnost vedno več nekda-njih mladih reprezentantov, ki so se pod vodstvom Branka Zupana dostoj-no kosali celo s kasnejšimi (dvakratni-mi) evropskimi prvaki Nizozemci.

Srčna predstava proti NizozemcemZ nekaterimi izmed njih so se srečali na Areni Petrol, le štiri dni po remiju v Ska-dru. Po dolgem času je bil celjski objekt znova izpolnjen do zadnjega mesta. Pričakovanja pred tekmo so mejila vse od fanatičnih priklicev padca sveto-vnih prvakov (9. oktober 2004) pa do že izdelane »opozicije« selektorja Keka, ki je napovedovala potop proti »tuli-panom«. Bližje resnici so bili slednji, čeprav bi bilo lahko povsem drugače, če bi Klemen Lavrič reagiral bolj spre-tno v dveh »smrtnih« priložnostih, ki se proti tako močni branilski vrsti, kot jo premore Nizozemska, ne pojavita rav-no vsak dan. Vseeno se je v vrstah Slo-venije naselila tista pozitivna drznost in »slovensko« prepoznavna borbe-nost, ki je že v časih Katanca z dvojnim učinkom prikrila preostale slabosti na igrišču. Vedno bolj se je tekma bližala koncu, vedno večji pritisk so izvajali varovanci Marca van Bastna, ki ga toč-ka v Celju zagotovo ne bi razveselila. Nelagodnih muk ga je rešil Giovanni »Gio« van Bronckhorst s srečnim zadet-kom pet minut pred koncem tekme, ki je v trenutku podrl slovensko hišico iz kart, prepolno upanja na senzaciona-len izplen točke proti papirnatim favo-

Debi Matjaža Keka in zmaga na prijateljski tekmi z Estonijo

Boštjan Cesar se je proti Albancem boril kot lev

Brez Handanoviča bi bilo našim mnogo težje

10

ritom. Po skoraj treh tekmah je moral prvič po žogo v mrežo Samir Handano-vič, brez dvoma eno najbolj pozitivnih imen v dosedanjem delu kvalifikacij. Brez »Sarme« bi bil pogled na razliko v zadetkih na lestvici še bolj nizkoten. Kekovim izbrancem je za korak več proti (vsaj v drugem polčasu) »lete-

čim Holandcem« zmanjkalo izkušenj, posledice za »spontan« padec ritma v končnici srečanja pa je bilo iskati tudi v skromnih klubskih »minutažah«, saj povečini niso bili »zabetonirani« člani začetnih postav. Aplavz občinstva po tesnem in nesrečnem porazu, naper-jen požrtovalnim »trigijem«, je podal

ščepec nostalgije o časih, ko sta se v slovenskem reprezentančnem nogo-metu cedila med in mleko, gledalci pa so odhajali s štadionov s ponosom v srcu.

Enosmeren promet v Celju

Selektor Kek je zapustil ugoden vtis. Obrambna postavitev je dihala po novih pravilih, skrb vzbujajoča pa je bila še vedno praznina na seznamu priigranih priložnosti. Zdaj je bilo treba počakati na začetek junija in na »dvo-boja resnice« proti Romuniji, ki naj bi dokončno razgalila mit o realnosti pomlajene slovenske reprezentance po slovesu »zlate generacije«. »Sinovi Drakule« niso potrebovali veliko za dvig motivacije pred celjskim dvo-bojem. Spomin z deževne Bukarešte, tistega čarobnega novembra izpred šestih let, vsekakor še ni zbledel v srcih privržencev nogometa ob vznožju Kar-patov. Je prišel čas za sladko maščeva-nje ali bodo znova »trikolori« naleteli na srčen odpor Slovencev? Drugega junija so bila razmerja moči žal nekoli-ko drugačna. Lahkota gibanja, smelost v kombinatoriki in presežek v obliki posameznikov svetovnega kova (za uvod velja omeniti »le« Adriana Mutu-ja) so že od prve minute silili Kekove izbrance k kapitulaciji. Protiorožja za razigran romunski stroj, ki je v prvem delu ponudil le eno hibo – slabo učin-kovitost napadalcev, tisti večer sloven-ska ekipa ni premogla. Lahko je upala le na ponovitev že videnih scenarijev, morebitne točke v tekmi brez zadet-kov, ki se je le za las izjalovila proti Nizozemski, a je bilo tudi za to prepo-zno. Ko je v 52. minuti Gabriel Tamas načel mrežo ponovno vrhunskega Samirja Handanoviča, je sledil na celj-ski zelenici le še prizor enosmernega prometa. Žal v smeri domačih vrat. Vrzeli v obrambi so znova spominjale na »preluknjani« sir, ki je bil dodobra osmešen že v Minsku, častni zadetek debitanta Dareta Vršiča v poslednjih trenutkih sodnikovega podaljška pa je vsaj deloma prikril nemoč slovenske enajsterice. Za nameček je bil izklju-čen še Boštjan Cesar, teža prekrška pa je bila kasneje na zasedanju komisije UEFA ocenjena na kazen prepove-di nastopa kar na štirih tekmah. Hud udarec za Matjaža Keka, ki ni imel na

Nizozemci nam niso pustili dihati

Častni zadetek Dareta Vršiča je omilil poraz proti Romuniji

11razpolago bajnega števila kakovostnih in zaupanja vrednih branilcev.

Padec na predzadnje mestoPo domačem porazu z Romuni so utihnili še zadnji glasovi največjih opti-mistov, ki še vedno niso »vrgli v koš« možnosti preboja Slovenije na Euro 2008. Še več, štiri dni kasneje je bila v Temišvarju znova uprizorjena učna ura nogometa, Romuni pa so kar tekmo-vali med seboj, kdo bo zapravil lepšo priložnost. Žal so spravili tudi dve žogi za hrbet številke ena v dresu Slovenije. »Sarma« je v življenjski formi odrešil soigralce popolne blamaže in poraza s hokejskim rezultatom, ki bi še kako odmeval po Starem kontinentu. Zno-va je zatajil napad. Na eni strani je vla-dala očaranost nad perfektno izved-bo romunske reprezentance, ki ne bi dovoljevala večjih možnosti tudi moč-nejšim ekipam od slovenske, na drugi pa je bilo znova žalostno opazovati povsem odrezan par v konici napada (sprva Lavrič in Birsa, slednjega pa je v 54. minuti zamenjal Novakovič). Padec na predzadnje mesto v kvalifikacijski skupini G je sprožil resen alarm o upra-vičenosti dosedanjega dela selektor-ja Keka, ki je preizkusil na omenjenih dvobojih prav vse, kar je izstopalo v domačem nogometu. Ermin Rakovič, prvo ime PrveLige Telekom Slovenije, ni prišel do pričakovane veljave in je ostal nedorečen. Brez Milenka Ačimo-viča in neprepoznavnega Nastje Čeha tudi v zvezni liniji ni bilo tistih domi-selnih podaj, ki bi nahranile zadetkov lačne napadalce. Robert Koren je nav-duševal v angleški drugi ligi, predstave v državnem dresu pa so bile nekaj pov-sem drugega. Morda tiči razlog tudi v prepočasnem krogotoku podaj, saj Anton Žlogar, Goran Šukalo ali Andrej Komac ponavadi niso znali niti zadrža-ti žoge, kaj šele pravočasno jo posre-dovati. Tudi sodelovanja z bočnima igralcema ni bilo opaziti. Branko Ilič in Bojan Jokič sta s posameznimi akcijami dokazala, da sta zmožna opravljati tudi napadalne naloge. Obstaja pa še ved-no preveliko tveganje, saj se zaletavost pri preigravanju pri zahtevnem tekme-cu kaj hitro sprevrže v nenačrtovani protinapad slednjega in »mat« pred slovenskimi vrati. Potrebno je priznati, da so se tekmeci v zadnjem reprezen-tančnem obdobju izkazali za premoč-

ne. Tako Nizozemci kot Romuni so v tem trenutku vsaj za dva razreda moč-nejši, Sloveniji pa preostane še popra-vni izpit v jesenskem delu. Bo oprav-ljen z odliko ali se bo selektor odločil za preizkus novih mladih igralcev, ki bi lahko čez nekaj let spisali lepšo prihod-nost slovenskemu nogometu?

Sledi osvajanje prepotrebnih točk?Če pogledamo na razpored jesenskih tekem, ki ponuja še pet kvalifikacijskih dvobojev, se lahko zadeva v prime-ru uvrstitve Kekove čete obrne le na bolje. Razlog tiči v neprimerno lažjih tekmecih od spomladanskega dela. Za začetek je slovenska odprava 8. sep-tembra gostovala pri Luksemburgu, ki po osmih kvalifikacijskih nastopih še vedno ostaja brez točk. Na doma-čih tleh je priznal premoč že štirim reprezentancam, le Albaniji pa ni bilo potrebno trepetati za tesno zmago do zadnje minute. Nizozemska, Bolgarija in Belorusija so prišle le stežka do treh točk, kar je bilo svojevrstno opozorilo tudi slovenski izbrani vrsti. Sloven-

ska reprezentanca je srečanje dobro odigrala, vključno z novopostavljeno obrambno vrsto, saj so manjkali kazno-vani Ilič, Jokič, Mavrič in Cesar (slednji bo moral počivati še na dveh tekmah), od predstavnikov zvezne vrste pa tudi Komac. Tri dni po tekmi v Luksembur-gu pa se Kekova četa ponovno pred-stavlja v Celju, kjer bo pričakala Belo-rusijo. Nazadnje je v mestu ob Savinji v sodniški »komediji zmešnjav« ostala slovenska vrsta prikrajšana za zaslu-ženo zmago. Se bodo Aleksandr Hleb in soigralci znova rešili s pomočjo boginje Fortune? Sredi oktobra sledi še domača tekma z Albanijo, štiri dni kasneje verjetno »utopičen« poizkus presenečenja na nizozemskih tleh, v predzadnjem terminu je Slovenija pro-sta, kvalifikacije pa bodo sklenjene 21. novembra, ko bo na Areni Petrol odig-ran dvoboj med Slovenijo in Bolgarijo. Če bi se pričele pridno nabirati točke, bi bila uresničljiva tudi uvrstitev na četrto mesto. Povsem dovolj za mirno nadaljevanje v kvalifikacijskem ciklu-su za svetovno prvenstvo leta 2010 v JAR?

Rok Plestenjak

V Temišvarju so Romuni uprizorili učno uro nogometa. Na fotografiji: dvoboj Mutuja in Iliča.

12

Intervju Našega nogometa

Aleš Čeh: »Vsi smo bili ena velika družina«

Aleš Čeh bo v svetovno športno zgodovino zapisan kot kapetan nogomet-ne reprezentance Slovenije, ki je leta 2002 prvič nastopila na svetovnem prvenstvu. Nogometnih čevljev sicer še ni obesil na klin, a se že spopada s trenerskim izzivom. Julija letos je v selektorski vlogi vodil slovensko nogo-metno reprezentanco brezdomcev na svetovnem prvenstvu, ki se je odvija-lo v Kobenhavnu na Danskem.

Kako je pravzaprav prišlo do tega, da ste sprejeli to vlogo, ki je prav gotovo nekaj posebnega, glede na vse vaše dosedanje izkušnje?

Zavod 69 je dobil mandat za sestavo reprezentance Slovenije in vodilni so bili v stiku s Sašom Udovičem, ki se je spomnil name in Željka Milinoviča. Oba sva brez oklevanja in pomisleka takoj pristala na ponujeno nalogo, da izbere-va reprezentanco. Tako sem se spoprijel z vlogo selektorja, Željko je postal moj pomočnik, Sašo pa ambasador projek-ta. Ker se zelo dobro poznamo, nam to delo sploh ni bilo v kakšno večje breme, temveč kvečjemu v veliko veselje.

Kako je potekala celotna izbira repre-zentance? Glede na dosedanje športne izkušnje je bilo to verjetno za vas nekaj povsem novega in drugačnega.

Drži. V sodelovanju z Zavodom 69 smo izbrali večja slovenska mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje, Murska Sobo-ta, Ptuj, Koper, Kranj, Novo mesto), kjer smo priredili izbirne turnirje. Pri tem so nam bile v pomoč socialne službe, ki so priskrbele zainteresirane kandidate, ki so bili pri njih registrirani kot brez-domci, stanovalci oziroma stanovalke materinskega doma ali odvisniki, ki so s programom zdravljenja in rehabilitaci-je tik pred koncem. Odziv je bil za prvič odličen, saj se je turnirjev udeležilo več kot 100 kandidatov, in lahko rečem, da je akcija v tem smislu povsem uspela.

Kako ste vzpostavili stik s kandidati in kandidatkami, ki so zmogli hrabrost pokazati, kaj znajo z nogometno žo-go?

Na začetku so bili malce plašni. Gre namreč za sloj ljudi, ki jih je življenje na nek način odrinilo na rob družbe in jim primanjkuje samozavesti. A od prvega stika z njimi, s komerkoli, ki je prišel,

smo ga z Željkom in Sašom obravnavali kot sebi enakega. Dali smo jim vedeti, da gojimo do njih točno takšno spošto-vanje, kot so ga oni do nas. Ko so začu-tili, da nikakor niso v podrejenem pol-ožaju, so se sprostili in so uživali v igri ter izven nje. Bilo je veliko smeha, heca in zabave. Vsi skupaj smo se imenitno ujeli na teh izbirnih turnirjih in upam, da smo komu vlili dodatnih moči, da lažje prebrodi težko življenjsko situacijo, v kateri se je znašel.

Izbira reprezentantov pa verjetno ni bila lahka naloga. Kaj je odločilo po-tnike za Dansko?

To je bila res težka naloga. Z Željkom sva podrobno opazovala vse, ki so igrali na izbirnih turnirjih. Prav vsi so se zavedali, da niso zgolj številke. Morda so nekate-ri celo ponovno našli svojo identiteto, saj več kot 20 ali celo 30 let niso brcnili

žoge. Nekaj kandidatov je v mladosti celo igralo organizirano v klubih, neka-teri so bili v mladih letih najboljši v ulici, spet drugi so prišli zgolj zaradi radoved-nosti. Na koncu sva izmed vseh izbrala sedem moških in eno žensko reprezen-tantko (Melita Kveder, Ivan Ojsteršek, Dragan Kajtazovič, Alojz Predikaka, Dar-ko Pešl, Adi Tufek, Djoko Djukič ter Edin Bajrič). Z njimi smo opravili dva kratka mini ciklusa priprav, v katerih smo sku-šali osvojiti osnove in zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati v igri, ter se nau-čiti pravila, ki so malce prirejena glede na dimenzije igrišča.

Tekmovanje v središču glavnega me-sta Danske je bilo najbrž neponovljivo doživetje. Ste bili z organizacijo zado-voljni?

O organizaciji lahko govorim le v super-lativih. Vsi udeleženci, iz 48-ih držav jih je bilo skupaj z vodstvi reprezentanc več kot 500, smo stanovali v istem hote-lu. Vsi smo bili enaki. Organizatorji so se maksimalno potrudili in so vsem tek-movalcem priskrbeli praktična darila, ki so se jih vsi od prvega do zadnjega zelo razveselili. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom evropske nogomet-ne zveze in tekme je sodil tudi sloviti danski mednarodni sodnik Kim Milton Nielsen. Vse je potekalo v duhu fair-pla-ya. Rezultati so bili v ozadju. Vzdušje na tribunah je bilo enkratno. Prav vsak gol, ki je padel, so prisotni nagradili z grom-kim aplavzom. Navezovali so se stiki in

Sprejem reprezentance brezdomcev na veleposlaništvu

13prijateljstva. Za naše reprezentante lah-ko rečem, da so dobili močan občutek pripadnosti in zavedanja, da predstav-ljajo Slovenijo, da nekaj pomenijo.

Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu s tega tekmovanja?

Predvsem dejstvo, da smo bili vsi ena velika družina. Sklepala so se prija-teljstva med ljudmi, ki so v podobnih težavah, izmenjavale so se zgodbe, nekatere so zares zelo žalostne, a hkra-ti je v vseh sijal v očeh žarek upanja na boljšo prihodnost. Prav gotovo pa je v teh desetih dneh, kolikor je vse skupaj trajalo, večina pozabila na tegobe in težave, s katerimi se soočajo v vsako-dnevem življenju.

Zagotovo ste doživeli neprecenljivo iz-kušnjo.

Brez dvoma. Čeprav imajo vsi ti ljudje vsak svojo zgodbo, po večini zelo tež-ko, pa sem vesel, da smo ustvarili ekipo, ki je ponosno predstavljala Slovenijo. Rezultat ni bil v »prvem planu«. Osvo-jili smo 2. mesto v pokalu INSP Trophy in poželi nemalo aplavzov, ker smo bili simpatični. Naša ekipa se je spopadala s precej mlajšimi od sebe in gledalci so nas vzeli za svoje. V človeškem smislu so vsi člani reprezentance začeli verjeti eden drugemu, da so sposobni. Odprli so se. Z odnosom, ki so ga pokazali, ko sem bil z njimi, lahko prebrodijo tudi življenjske težave, ki jih v tem trenutku tarejo, v to sem prepričan. Najbolj bi bil vesel, ko bi se našel še kdo in jim dal pri-ložnost, saj si jo zaslužijo.

Kako je na vaše delo z njimi vplivalo dejstvo, da se zdaj ukvarjate z vzgojo mladih nogometašev?

Težko je delati primerjavo. Pri mladih fantih je vsakemu trenerju v največje zadovoljstvo, ko vidi, kako napredujejo, jih vzgaja, uči in tako formira tudi njiho-vo osebnost. Delo z mladimi me zelo veseli in zelo rad delam z njimi. Priznati moram, da mi je bilo to delo v veliko pomoč tudi pri tej selektorski funkciji.

Nogometne poti kot igralec še niste zaključili. Je tretjeligaška Olimpija Bežigrad za nekoga, ki je bil kapetan reprezentance na SP, odigral 74 tekem in zabil en gol, še vedno izziv?

Vztrajam predvsem zato, ker želim klu-bu pomagati. Upam, da se časi, ki jih je v zadnjih dveh letih preživel nogometni Bežigrad, ne ponovijo več. V teh dveh letih so vodilni klub postavili na zdra-

Reprezentanca brezdomcev objeta med slovensko himno

Zmaga naših

Veselo in prisrčno je bilo tako na igrišču kot ob njem

14

ve temelje in menim, da je osnova za naprej zdaj dovolj trdna, da ne bo več prišlo do popolnega kolapsa. Veseli me dejstvo, da se v klubu veliko pozornosti posveča mladim selekcijam. Piramida bo dokončno zaključena v naslednjih dveh letih in potem bomo videli prve rezultate. Pogoji, ki jih ima zdaj klub za delovanje, nas bodo v kratkem s trdim delom in malce sreče znova popeljali v prvo ligo.

Letošnje poletje je slovenski moški klubski nogomet na mednarodni sceni doživel bridko razočaranje. Že na za-

četku avgusta se je končala pot naših klubov v evropskih tekmovanjih. Prav vsi so izpadli. Zakaj mislite, da je prišlo do tega?

To je neprijetna tema. Naliti si moramo čistega vina in se vprašati, kaj je pripe-ljalo do tega. Menim, da sedaj žanjemo sadove dela z mladimi v preteklih letih. Očitno se ni dovolj dobro delalo. Sem pristaš razmišljanja, da morajo imeti najmlajši najboljše trenerje. Od 11. do 17. leta morajo s fanti delati tisti, ki imajo največ znanja, ki znajo največ pokazati in jih lahko največ naučijo. Prehodi iz

mladinske v člansko vrsto so pri nas zelo problematični. Mnogo zelo zanimivih, a še ne povsem zrelih fantov tu izgubi voljo in odneha, ali pa odidejo kam, kjer je raven dela za njihov razvoj premalo kakovostna. Temu bi morali posvetiti več pozornosti. A zadeva je večplastna. Tudi ambicije klubov in njihovo vodenje so lahko na tapeti.

Zdi se, da je t. i. zlata generacija, ki je ime Slovenije ponesla široko v svet, premalo vključena v nogometno de-lo. Na prvoligaški sceni sta prisotna le Zlatko Zahovič, kot športni direktor v Mariboru, in Dare Milanič, kot glavni trener novogoriškega kluba.

To so ljudje z mednarodnimi izkušnjami in škoda je, da jih ne izkoristimo. Zlatko in Dare sta premalo. Osebno bi se trudil tudi druge pritegniti k delu, predvsem za delo z otroki. Ti potrebujejo vzore, idole in če lahko z njimi delajo, bodo najbrž še z večjim veseljem trenirali. Na splošno opažam, da smo bili mi v mladih letih bolj zagreti. Z mladimi v tem času ni lahko. Niso stoodstotno pripravljeni vsega podrediti nogometu, ker imajo na voljo še cel kup drugih dobrin. Danes pa je tako, da, če ne daješ maksimuma na vsakem treningu in tekmi, potem ni napredka. In potem smo tam, kjer smo.

Reprezentanca vse bolj drsi po sveto-vni jakostni lestvici navzdol. Iz mese-ca v mesec smo bližje stotemu mestu na lestvici FIFA. Pred nami so recimo Libija, Mozambik, Burkina Faso, Ciper, Armenija in druge ne ravno ugledne svetovne reprezentance.

Zadeva je na moč preprosta. Reprezen-tanca je ogledalo dela v klubih in pika. Selektor ne more na reprezentančnih zborih popravljati napak, ki jih igralci delajo v klubih, in ne more storiti nič-esar, če se igralci sami ne zavedajo, da morajo za potrebe reprezentance še dodatno delati. Osebno mi je bilo igra-nje za reprezentanco vedno tako velik motiv, da mi dodatno delo ni predstav-ljalo težav. Že res, da ne bomo imeli za vsak kvalifikacijski ciklus izjemne gene-racije, a igranje brez motiva in prave volje ter borbenosti nas ne bo dvignilo iz družbe, v kateri smo trenutno. Izgubil se je kult reprezentance in to moramo dobiti nazaj. Igranje za reprezentanco je največja možna čast, ki te lahko dole-ti kot nogometaša, ne pa neka prisila. Menim, da bi se moral prav ta odnos spremeniti.

Tomaž Klemenčič

Veselje ob drugi zmagi

Dobre volje reprezentanci brezdomcev ni manjkalo

15Fair play

Radi imamo nogomet – igramo ga vsi

Slovenska nogometna družina postaja zadnja leta vedno bolj raznolika. Uspehi nogometnih reprezentanc na mednarodni sceni in različni projekti, ki spodbujajo k aktivnosti tako imenovane marginalne družbene skupine, so pripomogli, da se lahko ob pomembnih nogometnih dogodkih predsta-vijo širši javnosti tudi tisti, ki imajo zares radi nogomet, čeprav ga igrajo morda na nekoliko drugačen način kot njihovi vzorniki. V to smo se lahko prepričali ob letošnjem finalu slovenskega nogometnega pokala v Celju.

Komisija za fair play pri NZS si je v letu 2007 zadala za eno prednostnih nalog, pripraviti predlog spremljevalnega programa ob pomembnih nogomet-nih tekmah. Na ta način smo želeli spodbuditi pozitivno navijaško vzdušje in obenem spomniti širšo nogometno javnost na spoštovanje različnosti; kar naj bi posledično pripomoglo tudi k vzpostavitvi pristnejših odnosov med različnimi akterji velike nogometne družine.

Za finalno tekmo slovenskega nogo-metnega Pokala Hervis, ki je bila že tretje leto zapored odigrana na celjski Areni Petrol, smo v sodelovanju s Slav-kom Sakelškom, vodjo gibanja »Rad igram nogomet«, pripravili projekt »Radi imamo nogomet – igramo ga vsi«.

Iz spremljevalnega programa, ki je potekal na ploščadi med stadionom in dvorano Zlatorog in se je začel dobri dve uri pred tekmo med Mariborom in Koprom, izpostavljam dva vsebinska sklopa - Ulični nogomet na odboj in Fair play protokol.

Ulični nogomet na odbojV želji, da postane finale slovenskega nogometnega Pokala pravi športni praznik, saj predstavlja vrhunec najbolj množičnega tekmovanja v igrah z žogo pri nas, smo tokratni spremljevalni pro-gram pred tekmo preselili dobesedno na ulico. Na montažnem nogometnem igrišču, prirejenem za igro na odboj, so nastopili mladi nogometaši obeh fina-listov (NK Maribor in FC Koper), repre-zentanca Specialne olimpijade Slo-venije in reprezentanca brezdomcev, ki je julija letos premierno zastopala Slovenijo na 4. svetovnem prvenstvu

brezdomcev na Danskem. Prireditveni prostor je bil ustrezno urejen, ozvočen in v večernih urah tudi osvetljen. Kljub temu da se je igra odvijala na asfaltni podlagi, med nastopajočimi ni bilo poškodb.

Pozitivno smo bili presenečeni, ko se je okrog ograje nogometnega igrišča sklenil živ obroč navijačev, med kateri-mi so prevladovali pristaši NK Maribo-ra. Kot da bi šlo za prvoligaško tekmo, so z glasnim navijanjem in opremlje-ni z navijaškimi rekviziti spodbujali najmlajše nogometaše. Ti so jim v odgovor prikazali številna preigrava-nja in strele na gol, ki so kljub dobrim obrambam obeh vratarjev pogosto našli pot v mrežo. Na veliko zado-voljstvo mariborskih navijačev so se

zmage veselili nogometaši v vijoliča-stih dresih. Čeprav so bili v povprečju skoraj za leto dni mlajši od tekmecev iz Kopra, pa so pokazali veliko srčnosti in razkošen nogometni talent. Njihovo geslo »Bodi veselko in ne čemerko!« so v celoti izpolnili, zato jih je trener Marinko Šarkezi na koncu tekme pred vsemi upravičeno pohvalil.

V nadaljevanju programa je bila odig-rana premierna tekma reprezentance slovenskih brezdomcev z reprezentan-co Specialne olimpijade Slovenije. Po izenačenem začetku je prišla v nadalje-vanju do izraza izkušenost nogometa-šev z motnjo v duševnem razvoju, ki so na koncu zasluženo zmagali. Tekma je potekala v duhu fair playa in ob glasni podpori navijačev. Bilo jih je sicer manj kot na otroški tekmi, a so vztrajali do konca, kljub grozeči temi na nebu, saj je v okolici Celja besnela nevihta.

Pregovor pravi, da za dežjem vedno posije sonce! In mnogo sončnih trenut-kov so na naslednjih nastopih doživeli najboljši nogometaši med slovenskimi brezdomci, ki sta jih uspešno vodila selektor Aleš Čeh in njegov pomočnik Željko Milinović. Uspeha želimo tudi reprezentantom Specialne olimpijade, saj bodo v začetku jeseni nastopili na svetovih igrah Specialne olimpijade.

Fair play protokolNa tokratni prireditvi smo širši nogo-metni javnosti prvič predstavili pose-

Diskriminacijo v športu lahko zmanjšamo s primeri dobre prakse

16

ben »Fair play protokol«, v katerem sodelujejo predstavniki vseh akter-jev (igralci, trenerji, sodnik, gledalci – starši). Ob zvokih slovenske fair play himne Adija Smolarja »Ne pozabi na fair play« in v spremstvu igralcev obeh ekip je šesterica prinesla slovensko fair play zastavo (Srce športa) na igrišče. V nadaljevanju pa sta mladi nogometaš in sodnik s kratko prisego obljubila pošteno borbo in pravično sojenje. Novost, ki smo jo prvič predstavili na finalni prireditvi »Rad igram« nogo-met spomladi v Velenju, so uspešno vključili tudi v vse prireditve Žogarije, ki so se poleti odvijale po vsej Sloveni-ji. Pomembna je sporočilnost Fair play protokola, ki zavezuje vse udeležence nogometnega dogodka, da s svojim obnašanjem prispevajo k dobremu razpoloženju in s tem ugledu nogo-meta.

Izbrani mladi nogometaši obeh fina-listov so se po koncu dogajanja pred dvorano Zlatorog napotili na stadion, kjer jih je čakala še ena pomembna naloga – spremstvo nogometašev na igrišče v okviru FIFA fair play protoko-la. Vsi ostali udeleženci so zasedli pri-pravljena mesta na tribuni celjske Are-ne Petrol in si v živo ogledali prestižni dvoboj za pokalno lovoriko Slovenije.

Na osnovi izjav akterjev, njihovih spremljevalcev, gledalcev – navijačev in mimoidočih, ki so se za krajši ali daljši čas zadržali na prireditvenem prostoru, lahko zaključim, da je bila

naša odločitev za projekt »RADI IMA-MO NOGOMET – IGRAMO GA VSI« zadetek v polno. Skupaj smo dokaza-li, da ima slovenski nogomet zdrave temelje in razkošno paleto akterjev, ki imajo zares radi najbolj priljubljeno igro na svetu. Zato zmorejo sodelovati tudi kot tekmeci!

S projektom spremljevalnega progra-ma finalne prireditve Pokala Hervis v Celju smo želeli izzvati slovensko nogometno javnost, da prihodnje leto soustvari pravi športni praznik »Dan slovenskega nogometa«, ki si ga tako razvejana organizacija, kot je nogometna družina, tudi zasluži.

dr. Stanislav Pinter,namestnik ambasadorja za šport, strpnost

in Fair play Republike Slovenije

»Bodi veselko, ne bodi čemerko!« je geslo mladih mariborskih nogometašev

Slovenska različica Fair play protokola

17Mladi nogometaši

Gibanje »Rad igram nogomet« uspešno

Z gibanjem "Rad igram nogomet" (RIN) smo v slovenski prostor uspešno vnesli model razvoja posamezne športne panoge na področju dela z mladi-mi. Dosegli smo sodelovanje med različnimi institucijami, ki si prizadevajo za isti cilj, ter poskrbeli za ustrezno promocijsko podporo in večjo medijsko prisotnost nogometa mladih.

Pobudnik ustanovitve gibanja je bilo leta 1998 podjetje Media šport. V istem letu se je v sodelovanju z NZS pričela izvajati Zimska liga U-10, kasneje pa je zaživela še Zimska liga U-8. V zadnjih letih obe ligi uspešno potekata po celo-tnem slovenskem prostoru.

Leta 2001 smo pričeli z organizacijo igranja nogometa na osnovnih in sred-njih šolah ter šolah s prilagojenim pro-gramom, ob tem pa ves čas dajali velik poudarek na medijskih in promocijskih aktivnostih.

Velik del gibanja je tudi projekt Žogari-ja, ki se je v zadnjih letih dodobra zasi-dral tudi v srca mladih udeležencev in slovenski medijski prostor. Letno orga-niziramo 14 prireditev po vseh večjih

mestih, praviloma pred Mercator cen-tri. Dečki in deklice v starosti od 8 do 10 let sodelujejo v številnih zabavnih disciplinah: nogometu 3 na 3, žonglira-nju, zadevanju odprtine v golu in spre-tnostnih igrah, za mlade ustvarjalce in radovedneže pa priredimo tudi kotiček sveta živali in ustvarjalnih delavnic.

V sezoni 2005/06 se je gibanje RIN dotaknilo tudi klubskega in reprezen-tančnega nogometa do 18 let, kjer se izvajajo promocijske in medijske aktiv-nosti. Izpeljanih je bilo tudi nekaj akcij Nogomet za vse, ki so zamišljene kot druženje in igranje nogometa vseh starostnih skupin in struktur; od otrok, staršev, učiteljev in trenerjev do funkci-onarjev klubov in drugih. Namen tovrst-

nih akcij je približati igro tudi tistim, ki v nogometu niso aktivni.

V sezoni 2006/07 smo program dopol-nili z izvajanjem in organizacijo dogod-ka v okviru tekem PrveLige Telekom. Otroci pred člansko tekmo odigrajo tur-nir na velikem igrišču, ki je razdeljeno na manjša, v odmoru med polčasi glav-ne tekme pa odigrajo še finalno tekmo. S tem prispevajo k popestritvi odmora glavne tekme ter omogočajo »vpogled v živo« v delo z mlajšimi selekcijami.

Vsi dogodki in akcije so bili dobro pod-prti v širšem medijskem prostoru. Na TV Pika in športni televiziji Šport klub je bilo v letošnji sezoni predvajanih osemnajst oddaj RIN, vsak petek pa sta v športnem dnevniku Ekipa za RIN pri-hranjeni dve strani, na katerih poročamo o vseh področjih gibanja. Najbolj aktual-ne novice spremljamo na uradni spletni strani www.radigramnogomet.si, kjer vse obiskovalce pozivamo, da tudi sami sodelujejo pri ustvarjanju in posodab-ljanju strani s pošiljanjem člankov, foto-grafij in predlogov.

Slavko SakelšekFoto: Daniel Videtič

Gibanje RINZačetek: sezona 1998/99Izvajalca: NZS in MEDIA ŠPORTPodročje: Zimska liga U-10Število udeležencev: 450Obseg: večji del SlovenijeOsnovni cilji: zapolniti zimski odmorTrenutno stanje: sezona 2006/07Izvajalci: MEDIA ŠPORT, NZS, MNZ in MŠŠ Področje: Zimska liga U-8 in U-10, mali nogomet na OŠ – OŠPP – SŠ, predtekme PrveLige Telekom, Nogomet za vse, Žogarija, klubski nogomet mla-dih do 18 let, reprezentančni nogomet mladih do 18 let.Število udeležencev: 45.000Obseg: celotna Slovenija

Gibanje RIN zares živi med mladimi in s tem razvija ljubezen do nogometa že od malih nog.

http://www.radigramnogomet.si/

C_oglas_A4 9/29/06 1:01 PM Page 1 C M Y CM MY CY CMY K

19Slovenski klubi v evropskih tekmovanjih

Nekdanji bratje brez milostiŠtiri slovenske predstavnike v evropskih nogometnih tekmovanjih je v sezo-ni 2007/08 doletela podobna usoda. Vsi so morali priznati premoč klubom z območja nekdanje Jugoslavije, končno število porazov pa je bilo žal večje od zmag. Prvak Domžale je imel zagotovo najtežjo nalogo na papirju, izvrst-no priložnost v pokalu Intertoto je zapravil Maribor, oba primorska kluba pa sta vsaj navidez prepoceni prodala svoji koži. Prva zanimivost, ki pade v oči pri dvanajstih nastopih slovenskih moštev na kratkem evropskem sprehodu, je izostanek neodločenih rezultatov. Odigralo se je ducat tekem, prav nobena pa se ni končala z remijem. Kot smo že dejali, je bilo porazov (7) vendarle več kot zmag (5), najlepše poglavje pa so spisali Domžalčani s suverenim prebojem v drugi krog kvalifikacij za Ligo prvakov. Pa pojdimo kar lepo po vrsti ...

Dinamo prehud zalogajSlovenija ni občutila sladkosti Lige prvakov (že) osem let. Po treh zapo-rednih neuspelih poizkusih Novogo-ričanov je spodletelo še ambicioznim Domžalčanom. Elitna druščina 32 srečnežev ostaja znova brez slovenske udeležbe, lahko pa bi se končalo veliko bolje, če je ne bi rumeno-modri odpra-vi zagodel žreb. V bobnu je bilo veliko lažjih tekmecev od zagrebškega Dina-ma, ki ob vsesplošnem nazadovanju ligaškega nogometa na tleh nekdanje Jugoslavije vendarle izstopa iz povpre-čja, njegove ambicije pa ob zglednem delu klubske uprave, finančni pomo-či mesta, podpori zvestih navijačev, bogati tradiciji in pozitivnem razmer-ju s slovenskimi ekipami v evropskih pokalih niso nakazovale nič dobrega za Stojanovičevo četo.

Časten poraz na MaksmirjuTežko pričakovani derbi »sosedskih« prvakov je na začetku dvoboja v Dom-žalah ponudil enosmerno »cesto« do vrat Dejana Nemca, ko pa so se novo-pečeni slovenski prvaki osvobodili pri-tiska in spoznali, da so tudi Zagrebčani zgolj ljudje z nogometnimi čevlji, je bilo žal že prepozno. Če bi se tekma igrala vsaj še deset minut, bi morda dočakali tudi izenačenje, tako pa je odpotoval Dinamo v hrvaško pre-stolnico z dragoceno zmago in (ne)u-lovljivo prednostjo. Domžale tudi na povratni tekmi niso mogle zaigrati z najboljšo postavo. Bolezni in poškod-be so otežile možnost dostojnejšega odpora proti razigranemu tekmecu, ki je na krilih Luke Modrića sejal strah

v obrambne vrste slovenskih prvakov, taktično veliko bolj domiselna postavi-tev na Maksmirju pa je dala vedeti, da bi se z malce več sreče lahko ponudila »ravbarjem« tudi priložnost za sanjski preobrat. Da so zmožni premagovati ovire, so dokazali v prvem krogu proti nepredvidljivi Tirani, v drugo pa so jih

Rezultati slovenskih klubov v sezoni 2007/08

Liga prvakov:1. predkrog:

Domžale : Tirana (Alb) 1:0 (1:0)

Strelec: Janković 45.

Tirana (Alb) : Domžale 1:2 (0:1)

Strelca: Dede 75.; Ljubijankič 31., 78.

2. predkrog:

Domžale : Dinamo Zagreb (Hrv) 1:2 (0:1)

Strelci: Žeželj 87.; Šokota 7., Modrić 51./11-m

Dinamo Zagreb (Hrv) : Domžale 3:1 (2:1)

Strelci: Vukojević 18., Šokota 22., Sammir 60.; Zahora 27.

Pokal UEFA:1. predkrog:

Široki Brijeg (BiH) : Koper 3:1 (3:1)

Strelci: Ricardo 22., 29., Faria 43.; Viler 3.

Koper : Široki Brijeg (BiH) 2:3 (1:3)

Strelci: Volaš 33., Mejač 77.; Karoglan 17., Božič 24./ag., Ronielle 36.

1. predkrog:

HiT Gorica : Rabotnićki (Mak) 1:2 (0:0)

Strelci: Matavž 76.; Šuler 74./ag., Velkovski 90.

Rabotnićki (Mak) : HiT Gorica 2:1 (1:0)

Strelci: Velkovski 45., Demiri 69.; Demirović 85./11-m

Pokal Intertoto:1. krog:

Birkirkara (Mal) : Maribor 0:3 (0:1)

Strelci: Makriev 40., 46., Pekič 87.

Maribor : Birkikara (Mal) 2:1 (0:0)

Strelci: Mezga 53., Vračko 78.; Galea 58.

2. krog:

Maribor : Hajduk Kula (Srb) 2:0 (1:0)

Strelca: Makriev 29., Samardžič 52.

Hajduk Kula (Srb) : Maribor 5:0 (4:0)

Strelci: Vasiljević 15., Komazec 31., 67., Perić 38., Radanović 45.

Akcija na tekmi Domžale - Dinamo. Foto: Vid Ponikvar/Sportal

20

pustile na cedilu izkušnje, nekaj pa je prispevala tudi očaranost nad vzduš-jem, ki je vladalo na zagrebškem štadi-

onu. Če bi odigrali v sezoni več takšnih tekem, bi bilo zagotovo izbrancem Sla-više Stojanoviča lažje ...

Štiri tekme, štirje poraziKoličnik uspešnosti slovenskih klubov v evropskih tekmovanjih bo v prihodnji sezoni doživel strm padec. Največ sta k tej neslavni spremembi »pripomogla« primorska predstavnika v pokalu UEFA, ki nista zbrala niti točke proti Širokemu Brijegu in Rabotnićkemu. Če je zdeset-kani Koper zaradi številnih odhodov in nerazjasnjenih razmer znotraj kluba že »naglas« naznanjal hitro slovo od Evro-pe, pa toliko bolj preseneča dvakratna predaja podprvakov iz Nove Gorice. Darko Milanič v kratkem obdobju ni uspel združiti goriške mladosti in pre-izkušenih obrazov, sadovi njegovega dela so obrodili šele sredi avgusta. Žal prepozno. Tudi Rabotnićki naj bi veljal za najboljši klub, kar ga premore Make-donija. In tudi edino moštvo, ki redno plačuje igralce na nepredvidljivem koncu nogometnega Balkana.

Sramotna petarda na MarakaniEdina zmaga v neposrednih dvobojih s tekmeci z območja nekdanje Jugosla-vije je bila dosežena v Ljudskem vrtu. Kar ni uspelo omenjeni trojici proti moštvom iz Hrvaške, BiH in Makedoni-je, je uspelo Mariboru proti srbskemu Hajduku. A le na prvi tekmi. Po sprošču-joči izkušnji proti malteški Birkirkari so »vijolice« nadaljevale zmagoviti pohod še na tretji zaporedni tekmi. Gostje iz Kule niso izkoristili strela z bele točke, Makriev in Samardžič pa sta poskrbela za ogromno prednost pred povratnim dvobojem v Beogradu. Na Marakani pa se je dogodil nepričakovan potop mariborskih sanj. Uvodnih 45 minut je prinelo navidezno premoč sedem-kratnih slovenskih prvakov, iznajdljivi gostitelji pa so štirikrat nevarno smuk-nili v protinapad in prav vedno zatresli mrežo. Nogomet pričara tudi takšen dan. Trener Marijan Pušnik je prevzel odgovornost za nastalo sramoto, »uli-ca« mu je v mislih že podajala kovček v roke, a se kasneje navkljub nepriča-kovanem izpadu ni dogodilo nič kon-kretnejšega. Vsaj v tistem trenutku in na mestu trenerja ne. Je pa prišel skozi velika mariborska vrata novi športni direktor Zlatko Zahovič, dobri rezultati pa niso izostali niti v domačem prven-stvu ...

Rok Plestenjak

Drugi gol Koprčanov v Celju. Foto: Zoran Flis/Sportal

Dvoboj Osterc - Božinovski. Foto: Zoran Flis/Sportal

Maribor pred tekmo s Hajdukom v Beogradu. Foto: Miha Vidrih/Sportal

Licenciranje nogometnih klubov

Poročilo o licenciranju nogometnih klubov za TL 2007/2008

Licenciranje nogometnih klubov je eden najzahtevnejših in najpomemb-nejših projektov na področju nogometa in slovenskega športa nasploh. Mednarodni projekt na ravni UEFA je za Slovenijo še posebej pomemben v luči polnopravnega članstva v EU in približevanja evropskim kvalitetnim standardom tudi na športnem področju. Nogometna zveza Slovenije je res-no pristopila k izvajanju zahtevnega projekta in tvorno sodelovala vse od leta 2001 v okviru UEFA pilotske skupine nogometnih zvez. V Sloveniji ima-mo 4-stopenjski licenčni sistem oziroma licenciranje za UEFA tekmovanja, 1. L, 2. SNL in 3. SNL, obvezni kriteriji za pridobitev posamezne licence pa so prilagojeni posameznim rangom tekmovanj. Nogometni klubi morajo tako za pridobitev ustrezne licence izpolnjevati obvezne športne, infrastruktur-no-varnostne, administrativno-kadrovske, pravne in finančne kriterije na podlagi licenčnega pravilnika UEFA in NZS, v katerem so vsebinsko in ter-minsko točno določeni vsi licenčni postopki za pridobitev ustrezne licence. NZS v izvajanju svojih programov zasleduje osnovne cilje, ki na področju licenciranja predvidevajo dvig kvalitete nogometa kot panoge na vseh t.i. licenčnih področjih. Kvaliteta nogometa se tako danes ne meri zgolj in edi-no na igrišču, ki pa seveda vendarle mora biti v ospredju.

Licenčni oddelek NZS je v skladu s svojimi pristojnostmi v preteklem obdobju nadaljeval z aktivno vlogo vodenja licenčnega sistema s poseb-nim poudarkom na nadaljnjem razvo-ju licenčnega sistema NZS, strokovni, organizacijski in administrativni pod-pori licenčnim organom NZS, strokov-ni pomoči in svetovanju nogometnim

klubom ter sodelovanju v okviru UEFA licenčnega sistema.

Priprave na uradni licenčni postopek za tekmovalno leto 2007/08 so pote-kale po zastavljenem terminskem in vsebinskem načrtu. Licenčni oddelek NZS je v sodelovanju z drugimi organi in komisijami NZS izvedel vse potreb-ne aktivnosti za formalno in vsebinsko

izvedbo licenciranja. V pripravah na licenčne postopke smo izvedli tudi redne licenčne obiske in sestanke s predstavniki nogometnih klubov 1. SNL, ki so del redne komunikacije in spremljanja delovanja nogometnih klubov in pripomorejo k pravočasne-mu evidentiranju morebitnih odprtih zadev glede na licenčna pravila ter odpravi le-teh do pričetka uradnega licenčnega postopka ter izmenjavi izkušenj, mnenj in dobrih praks znotraj nogometa kot panoge.

Športni kriteriji in delo z mladimiŠportni kriteriji so pomemben del licenčnega sistema, saj med drugim predvidevajo aktivno vlogo nogomet-nih klubov najvišjih ravni na področju dela z mladimi. Evropski model športa temelji na principih solidarnosti med različnimi ravnmi, odprtosti tekmovanj in krovnosti športnih organizacij in je globoko zakoreninjen v tradiciji evrop-ske civilne družbe, saj izraža evropski odnos do športnih in etičnih vrednot. Temelji na piramidni organiziranosti, kjer so v enoten sistem povezane vse ravni športa (profesionalni, polprofe-sionalni in amaterski/mladinski nogo-met).

Evropski model

Ameriški model model

Prikaz 1: Evropski in ameriški model špor-ta

Enoten evropski model športa pred-videva povezanost različnih ravni tudi prek finančne solidarnosti, zagotavlja

I

nja univerzalnosti in enotnosti pravil, regularnosti tekmovanj ipd. ter se zelo razlikuje od ameriškega modela špor-ta, ki v osnovi predvideva ločenost profesionalnega športa brez sistemske finančne solidarnosti do drugih ravni. Kot predvideva tudi neodvisno poro-čilo o evropskem športu (Indepen-dent European Sport Review; Jose Luis Arnaut; oktober 2006), je potrebno tudi v bodoče vztrajati na evropskem športnem modelu, ki temelji na social-ni vključenosti, finančni solidarnosti in športnih vrednotah.

Elita

Profesionalninogomet

Polprofesionalni nogomet

Amaterski / mladinski nogomet

Prikaz 2: Nogometna piramida

Glavni cilji športnih kriterijev so pred-vsem dvig kvalitete slovenskega

nogometa z izoblikovanjem mladin-skih razvojnih programov na klubskih ravneh, spodbuditev vlaganj v klubske mladinske programe ter dvig ravni fair playja in splošne nogometne kulture. Delo z mladimi je nedvomno temelj za nadaljnji razvoj in spodbujanje doma-čih talentov, ki bodo tvorili prihodnost našega nogometa. Vsi nogometni klu-bi 1. SNL, 2. SNL in 3. SNL morajo imeti v skladu z določili pravilnika za licenci-ranje mladinske razvojne programe, ki dolgoročno omogočajo kvalitetnejše strokovno delo.

Razvejanost nogometa v Sloveniji kažejo tudi naslednji statistični podatki (december 2006):

Število klubov: 244

Število reg. igralk in igralcev: 43.063

Število trenerjev: 1.011

Število sodnikov: 960

Število ekip: 1.126 (81 % mlajših kategorij)

Pokritost članskih ekip z mlajšimi kategorijami:

4,24

239 238

244 244

200

205

210

215

220

225

230

235

240

245

250

2003 2004 2005 2006

Prikaz 3: Število nogometnih klubov

24.244

28.547 30.055

34.396

43.063

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

2002 2003 2004 2005 2006

Prikaz 4: Registrirane igralke in igralci

803

848

895

911

740

760

780

800

820

840

860

880

900

920

2003 2004 2005 2006

Prikaz 5: Število ekip mlajših kategorij

3,67

4,00

4,22 4,24

3,30

3,40

3,50

3,60

3,70

3,80

3,90

4,00

4,10

4,20

4,30

2003 2004 2005 2006

Prikaz 6: Pokritost članskih kategorij z mlajšimi kategorijami

Preglednica 1: Status nogometašev v 1. SNL

1. SNL2004/05

(12 klubov)2005/06

(10 klubov)2006/07*

(10 klubov)

Profesionalci 298 243 249

Amaterji 111 96 31

Povpr. število profesionalcev/klub 24,8 24,3 24,9

Povpr. število amaterjev/klub 9,2 9,6 3,1

II

Vlaganja v delo z mladimi pa se odra-žajo tudi pri vključevanju lastnih igral-cev v članska moštva in v številu tujih nogometašev. Pravila o lastnih igralcih v (profesionalnih) članskih moštvih (lastni igralec mora biti registriran za klub najmanj 3 leta med svojim 15. in 21. letom) vzpodbujajo vlaganja v mla-

dinski nogomet na lokalni ravni, zago-tavljajo uravnoteženost tekmovanj in jasno kažejo na to, da je nogomet športno in ne »nakupovalno« tekmo-vanje.

Analiza sezone 2005/2006 v 1. SNL pokaže, da:

• je bilo v posamezno člansko moštvo vključenih povprečno 32,3 nogome-tašev (od tega povprečno 24,3 pro-fesionalnih nogometašev);

• da je bila povprečna starost nogo-metašev 23,1 let;

29,730,8 30,9 31,3

30,429,3

30,2 29,729,1

34

32,3

27,2

20

22

24

26

28

30

32

34

36

1995/96

1996/97

1997/98

1998/99

1999/00

2000/01

2001/02

2002/03

2003/04

2004/05

2005/06

2006/07*

Prikaz 7: Povprečno število igralcev članskega moštva 1. SNL

24

23,5

23,9

23,4

23,8

24,124

24,123,9

23,6

23,1

23,8

22

22,5

23

23,5

24

24,5

25

1995/96

1996/97

1997/98

1998/99

1999/00

2000/01

2001/02

2002/03

2003/04

2004/05

2005/06

2006/07*

Prikaz 8: Povprečna starost igralcev 1. SNL

12,8 13,1

14,5

16,3

14,8

13,314 14,3 14,4

17,918,6

13,1

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

1995/96

1996/97

1997/98

1998/99

1999/00

2000/01

2001/02

2002/03

2003/04

2004/05

2005/06

2006/07*

Prikaz 9: Povprečno število mladih igralcev do 23. leta na člansko moštvo 1. SNL

27%

31%

34% 34%36%

31%30%

31%32%

39%

42%

29%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

1995/96

1996/97

1997/98

1998/99

1999/00

2000/01

2001/02

2002/03

2003/04

2004/05

2005/06

2006/07*

Prikaz 10: Delež »minutaže« mladih igralcev do 23. leta

13% 13%

15%14%

13%

17%18%

14%

11% 11%

8%

11%

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

18%

20%

1995/96

1996/97

1997/98

1998/99

1999/00

2000/01

2001/02

2002/03

2003/04

2004/05

2005/06

2006/07*

3131 tujcevtujcev

Prikaz 11: Delež tujih nogometašev v 1. SNL

6

3

1

0

1

2

3

4

5

6

7

1.SML/1.SKL 2.SML/2.SKL MNZ

Koper, Maribor, Dom žale,Gorica, Factor, Celje

Ptuj, Lendava,Bela Krajina

Primorje

Prikaz 12: Mladinska in kadetska moštva klubov 1. SNL v tekmo-vanjih NZS 2006/2007

Klubi 1.SNL so nastopali s svojimi mlajšimi selekcijami v TL 2006/2007 v različnih nacionalnih in regionalnih tekmovanjih: 6 klubov 1. SNL (Koper, Maribor, Domžale, Gorica, Factor, Celje) nastopa z mladinci (U18) in kadeti (U16) na najvišji državni rav-ni (1. SML/1. SKL), 3 klubi v 2. SML/2. SKL (Ptuj, Lendava, Bela Krajina) in 1 klub v medobčinski ligi (Primorje).

III

• da je bilo največ nogometašev (42) starih 19 let;

• da je bilo v članska moštva vključe-nih povprečno 18,6 mladih nogo-metašev do 23. leta, ki so odigrali 42 % vse »minutaže«;

• da je bil delež tujih nogometašev 8 % (odigrali 9 % vse »minutaže«);

• da je bil delež lastnih igralcev 39 % (odigrali 30 % vse »minutaže«).

Na podlagi analize delovanja nogo-metnih klubov in predloženih mladin-skih programov klubov 1. SNL ugo-tavljamo, da je za nadaljnji napredek ključnega pomena, poleg izboljšanja infrastrukturnih pogojev, tudi aktivna strokovna vloga vodij mladinskih pro-gramov, redna komunikacija in koor-dinacija med trenerji ter nadgradnja obstoječega strokovnega dela.

Nogometni štadioni in spremljajoča infrastrukturaKvalitetni, predvsem varni, udobni in okolju prijazni štadioni so postali nuj-nost sodobnega nogometa. Sloven-ski prostor na področju nogometne infrastrukture v povprečju zaostaja za evropskimi standardi, saj so bila vlaga-nja v športno, predvsem nogometno infrastrukturo v daljšem časovnem obdobju nezadostna. Navedeno se je v preteklih letih še posebej pokazalo pri pregledu nogometnih objektov na podlagi veljavnih licenčnih kriterijev. Z zadnjem obdobju pa je vendarle zaznati bistvene pozitivne premike, saj se z aktivnejšo vlogo nogometnih sredin v odnosu do upravljalcev in last-nikov nogometnih objektov, z jasneje definirano vlogo države in lokalnih skupnosti ter pomembnim prispev-kom NZS (FIFA Goal in UEFA Hat-trick)

izboljšujejo osnovni infrastrukturni pogoji tako na nacionalni kot regio-nalnih ravneh.

V letu 2007 bo tako v celoti zaključen in realiziran program sofinanciranja in izgradnje nogometne infrastruk-ture Hat-Trick 1, v okviru katerega je NZS prispevala 2,23 milijona evrov, ob sodelovanju Ministrstva za šolstvo in šport, Fundacije za šport in lokalnih skupnosti ter nogometnih sredin pa lahko vložek ocenimo na 6,75 milijona evrov. V okviru navedenega projekta so bila tako zgrajena nogometna igriš-ča z umetno travo v vseh devetih slo-venskih nogometnih regijah (Dekani, Ajdovščina, Kranj, Novo mesto, Vele-nje, Ptuj, Kidričevo, Dravograd, Mur-ska Sobota in Lendava), izgrajenih 40 malih igrišč (40m x 20m) po vsej Slove-niji, sofinancirana izgradnja nekaterih dodatnih igrišč z umetno travo (Nova Gorica, Celje-Olimp), sofinancirana postavitev razsvetljave (Celje, Domža-le, Ljudski vrt Maribor - pomožno igriš-če) in sofinancirana posodobitev »tre-ning centrov« (Šenčur, Filovci, Brežice, Črnomelj). V skladu z odločitvami UEFA in NZS pa bo v obdobju 2008-2012 potekal tudi nov projekt Hat-Trick 2, za realizacijo katerega že potekajo ustrez-ni razgovori na državni (MŠŠ, Fundacija za šport) in lokalni ravni.

UEFA na področju infrastrukturno-var-nostnih kriterijev uveljavlja nov pri-stop, zato je ob koncu leta 2006 potr-dila nov pravilnik za UEFA tekmovanja, v katerem so opredeljeni vsi obvezni infrastrukturni in varnostni kriteriji. Pravilnik, ki bo v celoti začel veljati za TL 2008/2009, prihodnja sezona 2007/2008 pa je t. i. prehodno obdo-bje, na enem mestu združuje vse dose-danje licenčne in tekmovalne pogoje

Ajdovščina (MNZ Nova Gorica) Jarenina (MNZ Maribor)

umetna trava80%

trening centri2%

garderobni prostori1%

razsvetljava17%

Prikaz 14: Realizacija projekta Hat-Trick 1 2004-2007

V okviru projekta Hat-Trick 1 je bilo 80 % sredstev namenjenih za izgradnjo igrišč z umetno travo, 17 % za razsvetljavo, 2 % za posodobitve trening igrišč in 1 % za izboljšavo garderobnih prostorov.

1.SNL43%

3.SNL29%

MNZ7%

2.SNL21%

Prikaz 13: Članska moštva klubov 1. SML/1. SKL v tekmovanjih NZS 2006/2007

Med slovenskimi mladinskimi nogomet-nim centri, ki nastopajo z mladinskimi in kadetskimi moštvi v najvišjem državnem tekmovanju – 1. SML in 1. SKL, je torej 6 klubov 1. SNL, 3 klubi nastopajo s član-skimi moštvi v 2.SNL (Rudar Velenje, Triglav, Aluminij), 4 v 3. SNL (Železničar, Dravograd, Svoboda, Krka) in 1 v me-dobčinski nogometni ligi (Britof).

IV

s tega področja, kar bo omogočalo poenoteno obravnavo infrastruktur-no-varnostnih vprašanj ter usklajeno koordinacijo in delovanje pristojnih organov na nacionalni in UEFA ravni. V pravilnik vključeni kriteriji so merljivi in rangirani ter vzpodbujajo izboljševa-nja in dvig kvalitete nogometne infra-strukture v vseh UEFA članicah. UEFA štadioni bodo razdeljeni v 4 kategorije, in sicer: elitni razred, 3*, 2* in 1*.

Licenčni organi NZS so v skladu z UEFA predpisi opravili pregled nogometnih objektov z vidika ustreznosti in usklaje-nosti z evropskimi standardi. Štadioni Arena Petrol Celje (3*), Ljudski vrt Mari-bor (2*) , Športni park Nova Gorica (2*), Športni park Domžale (2*) in Mestni štadion Lendava (1*) izpolnjujejo mini-malne UEFA kriterije in lahko v skladu z UEFA tekmovalnimi pravili gostijo tekme slovenskih klubov v evropskih

tekmovanjih. Ostali nogometni objek-ti klubov 1. SNL v večji ali manjši meri odstopajo od UEFA kriterijev, vendar pa izpolnjujejo kriterije za slovenske nogometne lige.

Finančni kriterijiZa pridobitev UEFA in 1. SNL licence za TL 2007/2008 so morali prosilci za

Športni park Nova Gorica Športni park Domžale

Mestni štadion Lendava

Arena Petrol Celje Ljudski vrt Maribor

38%43%

34%

14%

24%

51%46%

31%

12%

2% 2% 3%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

1996 2001 2006

nepokrita sedišèa pokrita sedišèa

stojišèa VIP&PRESS sedišèa

Prikaz 15: Štadioni 1. SNL – tribune za gledalce

Izboljšave slovenske nogometne infrastrukture se kažejo tudi pri analizi kvalitete pogojev za gledalce. V letu 1996 je bilo na štadionih 1. SNL največ stojišč (46 %), leta 2001 nepokritih sedišč (43 %) in leta 2006 pokritih sedišč (51 %).

V

licenco v celoti izpolniti vse tri finanč-ne kriterije, in sicer:

1. Revidirana letna poročila

Prosilec za licenco je moral predložiti letno finančno poročilo, sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida ter prilog s pojasnili, za poslovno leto 2006 v skladu z veljavno zakonodajo za gospodarske družbe za nogometni klub (in morebitne povezane pravne osebe, v okviru katerih so bile izvajane tipične nogometne aktivnosti). Letna finančna poročila so morala biti pregle-dana s strani pooblaščenega revizorja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. Pogoj za pridobitev UEFA in 1. SNL licence je pritrdilno mnenje pooblaščenega revi-zorja o finančnem poslovanju in raču-novodskih izkazih prosilca za licenco za poslovno leto 2006.

2. Obveznosti iz prestopnih dejavnosti

Prosilec za licenco je moral dokazati, da nima zapadlih oziroma neurejenih obveznosti iz prestopnih dejavnosti iz poslovnega leta 2006.

3. Obveznosti do zaposlenih in odvis-nih oseb

Prosilec za licenco je moral dokazati, da nima zapadlih oziroma neurejenih obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb (na primer do igralcev, trenerjev, administrativnega osebja), vključno z obveznostmi iz naslova socialnih pri-spevkov ter davkov in drugih dajatev iz naslova dohodkov zaposlenih in odvisnih oseb iz leta 2006. Popolnost in točnost predloženih dokazil o izpol-njevanju obveznosti s strani nogomet-nega kluba je moral potrditi pooblaš-čeni revizor prosilca za licenco.

Prosilec za licenco izpolnjuje določila finančnih kriterijev za pridobitev UEFA in 1. SNL licence za sezono 2007/08, v kolikor:

• ima poravnane pogodbene obvez-nosti iz prestopnih dejavnosti in obveznosti do zaposlenih in odvis-nih oseb;

• predloži pisni dogovor med prosil-cem za licenco in upnikom o odlogu plačila obveznosti;

• ima nedokončane postopke pri davčnih, sodnih ali drugih pristojnih institucijah oziroma v okviru NZS, UEFA ali FIFA, v zvezi z neporavna-nimi obveznostmi iz prestopnih

Preglednica 2: Rezultati licenciranja UEFA/1. SNL 2007/2008

Prosilec za licenco / pra-vna oseba

Ime članske ekipe v tek-movanju 2006/2007

Štadion Licenca

NK Bela Krajina Bela Krajina Štadion Loka, Črnomelj 1. SNL

NK Celje MIK CMCelje Arena Petrol, Celje UEFA/1. SNL

NK Domžale Domžale Športni park, Domžale UEFA/1. SNL

NK Factor InterblockŽŠD Ljubljana, Športni park, Nova Gorica*

UEFA/1. SNL

ND Gorica HIT GoricaŠportni park, Nova Gorica

UEFA/1. SNL

FC Koper KoperBonifika, Koper, Športni park, Nova Gorica*

UEFA/1. SNL

ND Lendava NaftaMestni štadion, Len-dava

UEFA/1. SNL

NK Maribor Branik Maribor Ljudski vrt, Maribor UEFA/1. SNL

NK Primorje PrimorjeŠtadion NK Primorje, Ajdovščina,Športni park, Nova Gorica*

UEFA/1. SNL

NK Ptuj DravaMestni štadion, Ptuj,A-rena Petrol, Celje*

UEFA/1. SNL

* štadion za UEFA tekme

4

7

89

10

3

21

42

0 0

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2004/05 2005/06 2006/07 2007/08

Zavrnjeno

licenca 1.SNL

licenca UEFA/1.SNL

Prikaz 16: Licenciranje UEFA/1. SNL

V prvem licenčnem postopku 2004/05 so bile podeljene 4 mednarodne UEFA licence, za naslednjo licenčno sezono 2005/06 7 licenc, za TL 2006/07 8 licenc in v letošnjem licenč-nem postopku za TL 2007/2008 9 UEFA licenc.

38 37

22 21 20

3

0

5

10

15

20

25

30

35

40

2001 2002 2003 2004 2005 2006

Prikaz 17: Število sporov iz pogodbenih razmerij - 1. SNL (organi NZS/ZNL)

Število sporov, ki so jih sprožili nogometaši 1. SNL iz naslova pogodbeni razmerij pri organih NZS/ZNL, je bilo v letu 2001 38, v prvem ‘licenčnem’ letu 2004 je število padlo na 21, v preteklem letu 2006 pa so bili obravnavani le 3 primeri.

VI

dejavnosti ali do zaposlenih oziroma odvisnih oseb.

Licenčne odločitve – UEFA in 1. SNL za TL 2007/2008Vlogo za pridobitev ustrezne licence za tekmovalno leto 2007/08 je vložilo vseh 10 (deset) klubov 1. SNL/PrveLige Telekom Slovenije 2006/07, 9 (devet) nogometnih klubov pa je hkrati vloži-lo tudi vlogo za pridobitev UEFA licen-ce. Vloge je na I. stopnji obravnavala komisija NZS za licenciranje nogomet-nih klubov. Pri organizacijski, admini-strativni in strokovni podpori komisiji je aktivno sodeloval licenčni oddelek NZS. Komisija je pregledala uradno licenčno dokumentacijo in odločala ob doslednem upoštevanju Pravilnika NZS in UEFA za licenciranje nogometnih klubov, UEFA standarda, sklepov orga-nov NZS in UEFA ter sprejela naslednje odločitve (glej Preglednico 2).

ZaključekNogometni klubi 1.SNL so izpolnili obvezne kriterije in pridobili ustrezne licence, kar je nedvomno posledica boljše organizacije na vseh licenčnih področjih, normalizacije finančnega poslovanja in delovanja v skladu z možnostmi ter večje transparentno-sti poslovanja. Navedeno se kaže tudi pri ustreznem izpolnjevanju obvez-nosti do zaposlenih in odvisnih oseb, zmanjšanju števila sporov ob presto-pih ali prekinitvah pogodb ter v redni komunikaciji z licenčnimi organi NZS. Vsi klubi 1. SNL so prav tako predložili pritrdilna mnenja pooblaščenih revi-zorjev o finančnem poslovanju in raču-novodskih izkazih za leto 2006.

38 37

22 21 20

3

0

5

10

15

20

25

30

35

40

2001 2002 2003 2004 2005 2006

Prikaz 18: Obveznosti iz prestopnih dejavnosti (F.02) – 1. SNL (v mio SIT)

Nogometni klubi so poravnali vse obveznosti iz prestopnih dejavnosti (F.02), razen v dveh nedokončanih primerih, ki sta v postopku pred ustreznimi organi FIFA. V poslovnem letu 2006 so klubi 1.SNL tako realizirali 33 prestopov s finančnimi obvez-nostmi v višini 34,1 milijonov SIT.

38 37

22 21 20

3

0

5

10

15

20

25

30

35

40

2001 2002 2003 2004 2005 2006

Prikaz 19: Obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb – 1. SNL (F.03)

Licenčni organi NZS so v okviru licenčnega postopka 2007/2008 pregledali mnenja po-oblaščenih revizorjev in izjave zaposlenih oziroma odvisnih oseb v zvezi s poravnava-njem obveznosti iz poslovnega leta 2006 (F.03) za 391 nogometašev, 177 trenerjev in 165 drugega administrativno-organizacijskega osebja ter ugotovili, da je 98 % obveznosti v celoti poravnanih, da v 4 primerih potekajo nedokončani postopki pred nogometnimi oziroma sodnimi organi (1 %) in da je bil v 4 primerih (1 %) dosežen pisni dogovor o od-logu plačila obveznosti.

NZS bo tudi v bodoče vztrajala na začr-tani poti in v okviru licenciranja skupaj s klubi težila k izboljšanju strokovnega in transparentnega delovanja nogo-meta kot panoge. Certifikat kakovosti, ki ga je s strani UEFA in mednarod-ne presojevalske družbe SGS prejela

NZS v okviru projekta licenciranja, pa zahteva transperentno, dosledno in strokovno delo licenčnih organov NZS in klubov tudi v prihodnje.

Aleš Zavrl,

vodja licenčnega oddelka NZS

VII

29Klubski nogomet

Prva liga končno televizijsko pokrita

Nogomet danes zagotovo ne bi bil to, kar je, brez TV produkcije in njene distri-bucije do domov nogometnih navijačev. Prav TV produkcija je iz nogometa naredila spektakel in ga spremenila v najbolj »globalno« gibanje 21. stolet-ja. Kako izkoristiti moč televizije in z njo še dodatno popularizirati slovenski nogomet, je bilo vprašanje, ki je vrsto let zaposlovalo slovenske nogometne prvoligaše v Združenju 1. SNL. Na žalost je bila vsakokratna realnost takšna, da so bila razmišljanja o tem, da bi bila prav vsaka tekma 1. SNL pokrita s pro-fesionalno TV produkcijo, zgolj iluzija. Nobena od TV postaj v Sloveniji žal ni premogla dovolj tehničnih in kadrovskih kapacitet, pa tudi komercialnega interesa, da bi slovenski »Prvi ligi« namenila tako obsežno in zahtevno tele-vizijsko spremljanje. Tako so se slovenski TV gledalci in ljubitelji nogometa pač morali zadovoljiti s številom prenosov, ki so ga omogočale produkcijske kapacitete nacionalne televizije. To je seveda tudi pomenilo, da kljub nekate-rim poizkusom v preteklosti ni bilo realnih možnosti za »pravo« nogometno oddajo, ki bi na enem mestu ponudila pregled ligaškega dogajanja.

K sreči in na veselje ljubiteljev nogo-meta danes ni več tako. Prihod novega generalnega pokrovitelja tekmovanja v 1. SNL, družbe Telekom Slovenije, d.d., je slovenskemu nogometu prinesel neprecenljivo novost in pridobitev. S pričetkom letošnje nogometne sezo-ne je namreč Telekom Slovenije pričel zagotavljati TV produkcijo prav na vseh tekmah »Prve Lige Telekom Slovenije« ter hkrati tudi razvijati multimedijsko nogometno ponudbo. Trenutno si je tako moč v vsakem krogu v živo na programu Planet TV (del ponudbe, ki jo zagotavlja storitev SIOL TV) ogledati najbolj zanimivo tekmo v posameznem krogu, v posnetku pa tudi vse ostale tekme. Povzetki vseh tekem so za ogled na voljo tudi na spletnem portalu SIOL/SPORTAL, v kratkem pa si bo moč gole z vseh tekem pogledati tudi na mobil-nih telefonih operaterja Mobitel. Tele-kom Slovenije pripravlja tudi povezavo vseh stadionov z optičnim omrežjem, kar naj bi morda že v prihodnji sezoni omogočilo neposredne prenose prav vseh tekem na Planet TV. Največji slo-venski telekomunikacijski operater je za realizacijo tega zelo zahtevnega pro-jekta angažiral produkcijsko hišo RTS iz

Maribora, ki skupaj s svojimi podizvajal-ci vsako tekmo spremlja z reportažnim avtomobilom ter štirimi do sedmimi kamerami.

Možnost distribucije TV signala preko nadgrajenega telefonskega omrežja omogoča idealno tehnično rešitev za razvoj plačljive nogometne TV ponud-be, ki jo danes poznamo v praktično vseh nekoliko bolj razvitih nogometnih državah. V večjih državah se je uveljavil model distribucije preko satelita, kar pa je zaradi majhnosti slovenskega trga pri nas praktično neizvedljivo. Prihodki od TV pravic so v razvitih nogometnih državah večinoma vezani na prihodke, ki jih lahko ustvarjajo plačljive televizije, kot so na primer Premiere v Nemčiji in Avstriji, Sky v Italiji ter Angliji, Canal Plus v Franciji in podobno. Kot primer naj navedem, da v Avstriji plačljiva televizija Premiere v živo omogoča oglede vseh tekem 2. lige, na ta račun pa vsak avstrij-ski drugoligaški klub na sezono prejme v povprečju cca. 200.000 EUR. Ko bo tudi pri nas na voljo plačljiva TV ponud-ba z živimi prenosi prav vseh tekem, je realno pričakovati, da se bomo navkljub relativni majhnosti našega tržišča v bliž-nji prihodnosti lahko približali številkam,

ki jih na račun trženja TV pravic iztržijo »vsaj« avstrijski drugoligaški klubi.

Vsa ta razmišljanja bi še vedno bila le pobožne želje, če se za ta korak ne bi odločili v Telekomu Slovenije in v pro-jekt poleg sponzorskih sredstev, ki jih prejmejo prvoligaški klubi, vložili tudi zelo velikih finančnih sredstev. Prav v nogometu so namreč prepoznali dovolj privlačno vsebino, ki zagotovo lahko močno pripomore k boljšemu trženju storitev IP televizije, ki se danes ponuja kot alternativa kabelski distribuciji TV programov. Čeprav naj bi imel danes SIOL TV v Sloveniji približno 30.000 naročnikov, so zelo realna pričakovanja, da se bo ta številka v kratkem močno povečala.

Kot posledico zagotovljene lastne TV produkcije na vsaki tekmi Prve Lige Telekom Slovenije pa bomo že v krat-kem dočakali še en mejnik v razvoju slovenske nogometne TV produkcije. V sodelovanju med Telekomom Slovenije in TV Slovenija bo z začetkom 2. četrti-ne letošnjega prvenstva (23. 9.) vsako nedeljo ob predvidoma 18.00 h na TV Slovenija 2 na ogled posebna nogo-metna oddaja »Podaljšek«, ki bo v živo oddajana s stadiona, na katerem bomo v posameznem krogu spremljali naj-bolj zanimivo tekmo kroga. Oddaja bo poleg pregleda dogajanja z vseh tekem ponudila tudi strokovne komentarje, analizo sodniških odločitev ter pogo-vore o aktualnih nogometnih temah. Oddajo bodo pripravljali novinarji TV Slovenija, Telekom Slovenije pa bo sku-paj s produkcijsko hišo RTS poskrbel za produkcijo »povzetkov« z vseh tekem ter produkcijo oddaje same.

Slovenski klubski nogomet je v Teleko-mu Slovenije resnično dobil partnerja, ki s svojimi dodatnimi vlaganji skrbi tako za promocijo, kot tudi za skupno trženje TV pravic domačega prvenstva. Upati je, da bodo klubi znali izkoristiti ves medijski potencial, ki ga omogoča sodelovanje s Telekomom Slovenije in da bo to partnerstvo trajalo čim dlje.Tomaž Ambrožič, S.V. – RSA d. o. o.

Foto: RTS produkcija

30Marketing

Marketing v (slovenskem) nogometu

Športni marketing ima v primerjavi s pojmovanjem marketinga, kot je uve-ljavljeno drugje v gospodarstvu, kar nekaj specifičnosti. Poglavitna je seve-da njegova povezanost s športnimi rezultati, na katere pa marketing kot tak, vsaj kratkoročno, ne more vplivati. Zato se bom v tem članku osredotočil na tiste bolj kratkoročne vidike športnega marketinga, kot so trženje medijskih pravic, oglasnega prostora na športnih prizoriščih, vstopnine za športne do-godke, sponzorstva ipd., ki jih večina delujočih v nogometu razume pod terminom športni marketing. Žal moram pred tem še ugotoviti, da je pri nas dolgoročno grajenje blagovnih znamk za klube/zveze ali njihove dogodke (beri: tekme) in vzpostavljanje dobičkonosnih odnosov s svojimi strankami, t. j. z ljubitelji najpomembnejše postranske stvari na svetu, prej izjema kot pravilo.

TV praviceMedijske pravice lahko v Sloveniji eno-stavno prevedemo v televizijske (TV) pravice, saj je zaenkrat televizija pri nas edini medij, ki za pravico do prena-šanja tekem lastnikom pravic, t. j. NZS, Združenju in klubom, sploh kaj plaču-je. V najboljšem položaju je NZS, saj A reprezentanca v povprečju enkrat let-no igra proti tekmecem iz nogometno razvitih držav, ki za pravico do TV pre-nosa iz Slovenije plačajo zajetne vsote. Nadalje se klubom ponavadi splača uvrstiti v UEFA Pokal, kjer jim v nada-ljevalni fazi kvalifikacij ugoden žreb prav tako lahko navrže nasprotnika iz držav, kjer televizijske postaje dobro plačujejo TV pravice. Precej netipična pa je taka situacija v slovenskem liga-

škem in pokalnem tekmovanju. Zaradi pomanjkanja zanimanja in posledično konkurenčne situacije nacionalna tele-vizija za posamezne prenose Združe-nju oz. klubom plačuje relativno nizke zneske, ki v proračunih klubov ne igrajo vidne vloge. Za primerjavo naj povem, da gre za več kot tisočkrat nižje zneske kot v Angliji. Ali je razmerje primerno razlikam v velikosti trga oz. v kakovosti »produkta«, presodite sami.

Klub temu da televizijski denar v našem ligaškem dogajanju še nima želenega neposrednega vpliva, pa je jasno, da klubi zaradi doseganja svo-jih potencialnih pristašev in predvsem zaradi izpostavljenosti svojih sponzor-jev televizijo potrebujejo. Po novem se v Prvi ligi Telekom Slovenije uveljavlja

»miks« med prenosi na plačljivi Siol TV in na skoraj brezplačni TV Sloveni-ja. Na dlani je, da se bosta z leti tako kakovost ligaškega nogometa, kakor tudi TV produkcija izboljšala in bo tudi na tako majhnem nogometnem trgu, kot je naš, denar iz naslova TV pravic dobil pomembnejšo vlogo. Seveda pa se bomo potem srečali z nujnimi odlo-čitvami, ali je bolj pomemben denar, ki ga je iz naslova TV pravic mogoče iztr-žiti od posameznega kupca, ali doseg TV postaje in koliko nogometa na TV je še sprejemljivo, da bomo sploh še lah-ko privabili navijače na stadione.

SponzorstvaDrugo najpomembnejše področje športnega marketinga za medijskimi pravicami so prav gotovo sponzorstva. Čeprav pri nas sponzorstva še niso povsem ločena od donacij po »zvezah in poznanstvih« ter »političnih direkti-vah«, o teh, razumljivo, ne mislim raz-glabljati, temveč lahko le ugotovim, da se njihov delež napram sponzorstvom s tržnimi vzgibi vztrajno zmanjšuje. V prvi vrsti se je treba zavedati, kaj sploh lahko nogomet sponzorjem ponudi. Nogometne tekme so čustveno nabi-to okolje, v katerem je ciljna populacija dojemljiva za sporočila sponzorjev in goji pozitivne odnose do tistih znamk, ki jih povezuje s priljubljeno igro, klu-bom in njegovimi najbolj izpostav-ljenimi akterji. Poglavitne cilje, ki jim sponzorji sledijo, lahko strnemo v štiri skupine:

a) Prepoznavnost blagovne znam-keTržno komunikacijska sporočila pokro-viteljev na vrtljivih panojih ob igriš-ču, scenskih ozadjih, opremi, video prikazovalniku, vstopnicah in drugih tiskovinah ter publikacijah dosežejo sponzorjeve ciljne skupine, od katerih je potrebno izpostaviti mlado in zrelo moško populacijo.

b) Naklonjenost blagovni znamkiNogometne tekme in vse, kar se okrog njih dogaja, predstavljajo izredno emocionalno okolje, v katerem prista-ši nogometa postajajo bolj naklonjeni blagovnim znamkam, ki jih povezujejo z nogometom.

c) Učvrstitev odnosov s poslovnimi partnerjiTekme so družabni dogodki, na katere sponzorji lahko povabijo svoje poslov-Trženje TV pravic je eden pomembnejših vidikov športnega marketinga

31ne partnerje in sproščeno okolje izkori-stijo za utrjevanje odnosov z njimi.

d) Motivacija zaposlenih

Sponzorstvo v športu lahko veliko pri-pomore k pozitivnemu odnosu zapo-slenih do lastnega podjetja. Sponzorji lahko svoje zaposlene tudi dodatno motivirajo z brezplačnim ogledom tekem, kar jim ponavadi omogoča-jo vstopnice, ki so del sponzorskega paketa.

V slovenskem nogometu je trenutno najbolj aktiven nogometni sponzor skupina Telekom Slovenije, kar je v skladu z evropskimi trendi, kjer so telekomunikacijski operaterji pravilo-ma med najbolj dejavnimi na šport-nem sponzorskem trgu in po novem tudi na trgu medijskih pravic. Med drugimi sektorji, na katere bi morali biti nogometni tržniki pozorni oz. kjer bi morali iskati potencialne sponzorje, velja izpostaviti proizvajalce in trgovce s športno opremo, druge maloprodaj-ne verige, ‘pivovarje’, avtomobilska in gumarska podjetja, energetska pod-jetja, blagovne znamke zabavne elek-tronike, turistične agencije, ponudnike finančnih storitev, gradbena podjetja, ponudnike hitre prehrane in osvežilnih pijač ter na splošno blagovne znamke dobrin hitre porabe.

Od ostalih področij trženja v nogome-tu se bom v eni od naslednjih številk podrobneje posvetil še trženju vstop-nic, oglaševanju na stadionu in trženju licenčnih izdelkov.

mag. Uroš Stanič,vodja marketinga in odnosov z javnostmi

Reprezentanti v »brendirani« opremi

32

A reprezentancaBolgarija – Slovenija 3:0 06. 09. 2006 Sofia kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Luksemburg 2:0 07. 10. 2006 Celje kvalifikacije za EURO 2008

Belorusija – Slovenija 4:2 11. 10. 2006 Minsk kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Estonija 1:0 07. 02. 2007 Domžale prijateljska

Albanija – Slovenija 0:0 24. 03. 2007 Skader kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Nizozemska 0:1 28. 03. 2007 Celje kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Romunija 1:2 02. 06. 2007 Celje kvalifikacije za EURO 2008

Romunija – Slovenija 2:0 06. 06. 2007 Temišvar kvalifikacije za EURO 2008

Črna gora – Slovenija 1:1 22. 08. 2007 Podgorica prijateljska

Luksemburg – Slovenija 0:3 08. 09. 2007 Luxembourg kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Belorusija 12. 09. 2007 Celje kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Albanija 13. 10. 2007 Celje kvalifikacije za EURO 2008

Nizozemska – Slovenija 17. 10. 2007 Eindhoven kvalifikacije za EURO 2008

Slovenija – Bolgarija 21. 11. 2007 Celje kvalifikacije za EURO 2008

U-21 reprezentancaSlovenija – Litva 2:1 05. 06. 2007 Domžale kvalifikacije za EP 2009

Črna gora – Slovenija 1:2 21. 08. 2007 Nikšič prijateljska

Litva – Slovenija 11. 09. 2007 Marianpole kvalifikacije za EP 2009

Finska – Slovenija 13. 10. 2007 Lahti kvalifikacije za EP 2009

Slovenija – Danska 16. 10. 2007 Domžale kvalifikacije za EP 2009

Slovenija – Škotska 17. 11. 2007 kvalifikacije za EP 2009

Danska – Slovenija 20. 11. 2007 Alborg kvalifikacije za EP 2009

U-19 reprezentanca (letnik 1989 in mlajši)BiH – Slovenija 4:3 28. 08. 2007 Velika Kladuša prijateljska

BiH – Slovenija 0:1 30. 08. 2007 Velika Kladuša prijateljska

Slovenija – Hrvaška 19. 09. 2007 Brežice prijateljska

Hrvaška – Slovenija 21. 09. 2007 Zabok prijateljska

1. tekma (Slovenija, Grčija, Francija, in Luksemburg 26. 10. 2007 Luksemburg kvalifikacije za EP/1. krog

2. tekma 28. 10. 2007 Luksemburg kvalifikacije za EP/1. krog

3. tekma 31. 10. 2007 Luksemburg kvalifikacije za EP/1. krog

U-17 reprezentanca (letnik 1991 in mlajši)Avstrija –Slovenija 4:0 24.-28. 08. 2007 Arnoldstein TOTO turnir

Slovenija – Škotska 1:2 24.-28. 08. 2007 Arnoldstein TOTO turnir

Švica – Slovenija 6:2 24.-28. 08. 2007 Arnoldstein TOTO turnir

Danska – Slovenija 14. 09. 2007 Rep. Irska (Athlone) kvalifikacije za EP/1. krog

Slovenija – Ukrajina 16. 09. 2007 Rep. Irska (Longford) kvalifikacije za EP/1. krog

Rep. Irska – Slovenija 19. 09. 2007 Rep. Irska (Longford) kvalifikacije za EP/1. krog

U-16 reprezentanca (letnik 1992 in mlajši)Igre treh dežel 21. 09. 2007 Novo mesto turnir

Igre treh dežel 22. 09. 2007 Novo mesto turnir

Slovenija – Češka 23. 10. 2007 prijateljska

Slovenija – Češka 25. 10. 2007 prijateljska

Tekme reprezentanc v zadnjem obdobju

33

Ženska A reprezentancaSlovenija – Srbija 0:5 05. 05. 2007 Dravograd kvalifikacije za EURO 2009

Francija – Slovenija 6:0 30. 05. 2007 Angouleme kvalifikacije za EURO 2009

Graphistudio – Slovenija 3:1 17. 08. 2007 Tavagnacco prijateljska

Slovenija – Islandija 2:1 26. 08. 2007 Dravograd kvalifikacije za EURO 2009

Slovenija – Francija 31. 10. 2007 Dravograd kvalifikacije za EURO 2009

Ženska U-19 reprezentancaBelorusija – Slovenija 2:1 16.-20. 05. 2007 Styrian cup (Avstrija)

Slovenija – Avstr. Štajerska 1 3:0 Styrian cup (Avstrija)

Avstr. Štajerska 2 – Slovenija 2:5 Styrian cup (Avstrija)

Slovenija – Madžarska 1:3 21. 08. 2007 Filovci prijateljska

Madžarska – Slovenija 5:1 22. 08. 2007 Zalalovo (Madžarska) prijateljska

Hrvaška – Slovenija 6:1 28. 08. 2007 Trnovec (Hrvaška) prijateljska

Slovenija – Hrvaška 2:3 30. 08. 2007 Filovci prijateljska

Nizozemska – Slovenija 27. 09. 2007 Ptuj kvalifikacije za EP

Slovenija – Norveška 29. 09. 2007 Lendava kvalifikacije za EP

Moldavija – Slovenija 02. 10. 2007 Murska Sobota kvalifikacije za EP

Ženska U-17 reprezentancaNagykutasz (Madžarska) – Slovenija 4:3 22. 06. 2007 Zalalovo prijateljska

Slovenija – Madžarska 2:8 21. 08. 2007 Filovci prijateljska

Madžarska – Slovenija 2:2 22. 08. 2007 Zalalovo prijateljska

Hrvaška – Slovenija 2:2 28. 08. 2007 Trnovec prijateljska

Slovenija – Hrvaška 3:3 30. 08. 2007 Filovci prijateljska

Ukrajina – Slovenija 17. 09. 2007 Lendava kvalifikacije za EP

Slovenija – Islandija 19. 09. 2007 Murska Sobota kvalifikacije za EP

Latvija – Slovenija 22. 09. 2007 Ptuj kvalifikacije za EP

Futsal A reprezentancaSlovenija – Češka 5:3 25. 05. 2007 Benedikt prijateljska

Slovenija – Češka 3:0 26. 05. 2007 Maribor prijateljska

Anglija – Slovenija 02. 12. 2007 London prijateljska

Anglija – Slovenija 03. 12. 2007 London prijateljska

Futsal U-21 reprezentancaSlovenija – Češka 3:3 25. 05. 2007 Benedikt prijateljska

Slovenija – Češka 2:5 26. 05. 2007 Maribor prijateljska

Avstrija – Slovenija 27. 10. 2007 Gradec prijateljska

Slovenija – Avstrija 28. 10. 2007 Žalec prijateljska

Madžarska – Slovenija 10. 11. 2007 Zalaegerszeg prijateljska

Slovenija – Madžarska 11. 11. 2007 Lendava prijateljska

turnir v Sankt Petersburgu 10.-18. 12. 2007 prijateljska

kvalifikacije za 1. evropsko prvenstvo U-21 05.-13. 04. 2008 kvalifikacije za EP

35Futsal

Pred vrati novi »futsal« izziviReprezentanci ni uspelo oditi na Portugalsko, ji bo pa morda uspelo v Brazilijo. Zdaj gre zares tudi z reprezentanco U-21. Prva naslednja je stota. Puntar prvič na Olimpu. Pred vrati licenciranje v futsalu, žal ne gre brez težav. Tudi dekleta pričenjajo s futsalom. Futsal tudi na mivki.

Že nekaj časa je minilo, odkar se je nazadnje pisalo o futsalu (malem nogometu). V tem času se je »prijelo« tudi ime, resda ni slovenskega izvora, vendar v svetu veliko bolje prepoznav-no kot mali nogomet. Ta beseda ostaja, kajti futsal se igra po strogo določenih pravilih, ki jih predpisujeta tako UEFA kot FIFA, mali nogomet pa ima vsaj v Sloveniji številne različice, od beto-na, asfalta, trave, z različnim številom igralcev v polju itd. Ampak mi bomo v nadaljevanju govorili o futsalu.

TV kamere niso prinesle sreče Futsal namreč kotira na jakostni lestvi-ci tako FIFE kot UEFE med prvimi dese-timi državami, kar je naši izbrani vrsti prineslo tudi mesto nosilca v kvalifika-cijah za evropsko prvenstvo, ki bo na sporedu meseca novembra na Portu-galskem, natančneje v mestu Porto, ki v ta namen gradi dvorano z deset tisoč sedeži. Na žalost slovenskih ljubiteljev futsala v njej ne bo moč spremljati naše izbrane vrste, ki je kljub dejstvu, da je bila organizator in nosilec ene izmed osmih predtekmovalnih skupin, osta-la tik pred vrati »raja«. To bi zagotovo

pomenila uvrstitev na Portugalsko. Moldavci, Romuni in Belgijci so bili nasprotniki naših fantov v laški dvorani Tri lilije, ki je bila na vseh treh srečanjih polna, kar je bil dokaz več, da si futsal zasluži tudi širšo podporo. Ta je prišla v nedeljo tudi s kamerami nacionalne televizije, za nameček z velikim odstot-kom gledanosti, ki pa našim fantom ni prinesla sreče. Po uvodni zmagi proti Moldavcem (6 : 2; Šnofl 2, Ibrišimović, Goranović, Uršič R.) je sledilo po mne-nju mnogih odločilno srečanje proti Romunom. Tudi ti so »padli« (4 : 2, Ibrišimovič 2, Šnofl, Simič) in nekateri so se že videli z vozovnico za Porto. A kaj, ko je sledila nedelja, TV kame-re, nabito polna dvorana in belgijska izbrana vrsta, ki ni več mogla napre-dovati. Našim bi zadostoval tudi poraz z zadetkom razlike, le da v tem prime-ru dosežejo dva zadetka, žal je sledil poraz s 3 : 1 (Ibrišimovič) in veselili so se Romuni, ki so bili v času tekme že nekje na Madžarskem. Slaba uteha za slovensko izbrano vrsto, da so jih nadi-grali, vendar na zahod Evrope gredo Romuni. Morda je majhna tolažba za naše, da je to kamenček v ustvarjanju izbrane vrste, ki kani na prihajajočih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo

z nekaj več izkušnjami upati na uspeh. Le-te bodo konec meseca februarja 2008, Slovenija bo ena izmed nosilk v desetih skupinah, žreb bo letos oktobra. Prvo mesto v skupini pelje v zaključne kvalifikacije, kajti deset zma-govalcev bo v petih tekmovalnih parih odločilo, kdo bo odšel v Brazilijo, kjer bo meseca novembra prihodnje leto zbrana najboljša druščina igralcev fut-sala. Bo tam tudi naša izbrana vrsta?

Ob tem zapišimo, da je kapetan izbra-ne vrste Mile Simeunovič odigral na kvalifikacijah 50. uradno srečanje (rekorder po nastopih v izbrani vrsti) in da bo naša izbrana vrsta prvo jesensko uradno srečanje zabeležila kot 100. Spomnimo naj, da je slovenska futsal reprezentanca pod vodstvom selek-torja Dušana Razborška svoje prvo sre-čanje odigrala na Slovaškem. V Košicah je 15. 9. 1995 s Slovaško odigrala neod-ločeno 1 : 1. Strelec zgodovinskega zadetka je bil Darko Daljevič.

U-21 na pohoduPred prvo resnejšo preizkušnjo je tudi izbrana vrsta do 21 let. V mesecu apri-lu 2008 jih čakajo kvalifikacije za sploh prvo evropsko prvenstvo v tej katego-riji. Še prej se bodo fantje morali doka-zati na nekaj prijateljskih srečanjih (Avstrija, Madžarska). Glavni test bo zagotovo največji turnir v tej starostni kategoriji v Evropi, ki se že vrsto let igra v Sankt Petersburgu in na čigar potr

Rajko Uršič v akciji

36ditev o sodelovanju so čakali dobri dve leti. Osem državnih reprezentanc pomeni obenem tudi največjo »trž-nico« mladih igralcev in na njej bodo tudi naši fantje.

Puntar zasluženo z dvojno krono V 13. sezono državnega prvenstva so krenili slovenski futsal-ligaši. Z dvojno krono, tako pokalnega zmagovalca kot naslovom državnega prvaka, je v njo krenil tolminski Puntar. Moštvo, ki je ob sedemkratnih prvakih iz Litije, ti so v ligi vse od začetka državnih prvenstev, Tolminci sezono manj, si je svoj prvi naslov priigralo povsem zasluženo in suvereno, v finalnih obračunih z zagor-skim Gip Beton Mto. Le-ta je, mimo-grede, po koncu sezone odšel na sme-tišče zgodovine, saj je klub propadel. Že omenjeni Zagorjani so neuspešno nastopili v UEFA futsal cupu v pretekli sezoni, kar je pomenilo znižanje koe-ficienta na jakostni lestvici. Posledično je moral Puntar v letošnjem ciklusu nastopiti že v predkrogu, kar je sploh prvič, da mora slovenski prvak že takoj v uvodu tekmovanja iskati priložnost za uvrstitev med 32 najboljših ekip stare celine. »Puntarji« so dobili orga-nizacijo turnirja, ki je bil na sporedu v Posočju od 16. do 19. 8. 2007. Ob Tol-mincih sta nastopila še prvaka Andore

(Granvalira Encamp) in Velike Britanije (London White Bear-USSR). »Puntarji« so upravičili slovenska pričakovanja in z dvema zmagama napredovali v prvi krog tekmovanja. Prvo evropsko zma-go so zabeležili ravno proti Angležem (5 : 3, Kovač 2, Rosič, Uršič B. in R.). V drugem srečanju, ki bi jim lahko pre-križal načrte in pot proti Gospiču, so bili Andorci preskromno moštvo, da bi ogrozili »puntarje«. Ti so slavili z rezul-tatom 7 : 3 (Kovač 2, Melink, Rosič, Šulin, Uršič B. in R). Znani so tudi že naslednji nasprotniki. V skupini, ki bo igrala v Gospiču, organizator je hrvaški prvak in domačin turnirja, sodelujeta še prvaka Romunije CIP Deva in Gruzi-je Iberia. Prvi krog je na sporedu od 12. do 15. septembra. Vsaka točka šteje, zato je še kako pomemben nastop tudi v nadaljevanju futsal Lige prvakov.

Dodajmo, da so državne prvake v pre-tekli sezoni imeli še v Kobaridu (U-15), Izoli (U-17) in Kobaridu (U-21) ter Des-trnik med dekleti do 15 let.

Tudi dekleta, mivka in licenciranjeKot zanimivost naj navedemo, da so v teku tudi pogovori s predstavniki nežnejšega spola o sodelovanju in igranju državnega prvenstva žensk v futsalu. Nič novega, če pogledamo v

Evropo, pri nas pa se kažejo pozitivni zametki. Optimistično si upamo napo-vedati, da bomo priča prvemu urad-nemu državnemu prvenstvu žensk že v letošnji sezoni. Morda sestavimo tudi žensko futsal reprezentanco, kot smo zapisali, za staro celino nič novega, za Slovenijo lep, obetaven in predvsem pravočasen skok. Če z njim zamudimo, nas bo Evropa »povozila« in spet bomo capljali za njo.

Obeta se nam tudi poletno igranje na mivki (beach soccer), ki ga je s semi-narjem v Turčiji predstavila FIFA in na katerem je bil tudi naš predstavnik. Spet se bomo ponovili v Evropi in sve-tu potekajo že prvenstva za najvišje naslove, pri nas smo na začetku.

Na začetku in pred dejstvom pa so tudi klubi, ki bodo, hočeš-nočeš, morali počasi sprejeti pogoje licenciranja. V preteklosti so se tudi v futsalu lahko dogajale marsikakšne stvari, ki so bile skregane z »logiko«. Z uvedbo osnov-nega licenciranja, pri katerem bo seve-da na voljo pomoč »starejšega brata« in njegove izkušnje, bi lahko futsal postavili še stopničko višje, predvsem v organiziranosti klubov. Zagotovo bo težko, ampak to od nas zahteva tudi »Evropa«.

Stane Kokaljfoto: Drago Perko – kapodol.com

Ekipa tolminskega Puntarja

37Ženski nogomet

ŽNK Krka spet na evropski ravni

S četrtim naslovom državnih prvakinj v zadnjih petih letih si je ženski nogo-metni klub Krka prislužil pravico nastopanja v kvalifikacijah za žensko ina-čico Lige prvakov, UEFA Women´s Cup, hkrati pa tudi dobil možnost organi-ziranja kvalifikacijskega turnirja, ki je potekal od 8. do 15. avgusta. Vodstvo kluba se je odločilo, da glede na slabo medijsko podporo in za boljšo po-pularnost ženskega nogometa ta turnir organizira v slovenskem glavnem mestu ter s tem privabi tudi predstavnike osrednjih slovenskih medijev, več gledalcev in morebitnih sponzorjev. Za prizorišči tekmovanj je organizator izbral štadion ŽAK v Ljubljani in štadion Domžale, ki sta edina dovolj dobra objekta na tem območju za izvedbo tako zahtevnega tekmovanja na dovolj visokem nivoju.

Žreb na sedežu evropske nogometne federacije je 5. julija Krki namenil moč-ne in atraktivne nasprotnike: španske prvakinje Athletic iz Bilbaa, italijanske prvakinje Bardolino iz Verone in prva-kinje Malte, klub Birkirkara.

Uvodna tekma 1. kvalifikacijskega kroga skupine A5 je bila na Žaku med domačo Krko in prvakinjami Španije. Kljub visoko favoriziranim naspro-

tnicam, ki imajo po podatkih Televi-zije Slovenije kar dober milijon evrov letnega proračuna, so se igralke Krke srčno borile in vse do 67. minute niso prejele zadetka. Odlična obramba in izredno razpoložena vratarka Krke sta preprečili Špankam kaj več kot zmago s 4:0.

Na drugi tekmi turnirja so prvakinje Ita-lije zmlele kolegice z Malte, saj je bilo

na domžalskem stadionu v izredno močnem nalivu na semaforju premalo prostora za kar 16:0 za Bardolino. Mal-teško vodstvo je za tako visok poraz krivilo tudi izredno hladno vreme in seveda dež, ki ga pač niso navajeni.

Tretja tekma turnirja se je odvijala na Žaku med Špankami in malteškimi prvakinjami, ki jim je bilo vreme tokrat sicer bolj naklonjeno, ne pa tudi Špan

Ekipa ženskega nogometnega kluba Krka: (čepijo – z desne) Ksenja Povh, Jasmina Mlakar, Polona Govek, Alja Krznarič, Adrijana Bogolin, (stojijo – z desne) vratarka Jadranka Kneževič, kapetanka Tanja Lekič, Natalija Miklavčič, Andreja Nikl, Anja Milenkovič, Manja Benak

Slavje ekipe Bardolino

38

ke, ki so ponovile izid deklet iz Verone. Athletic : Birkirkara torej 16:0!

Istega dne, zvečer pod žarometi dom-žalske nogometne arene, sta se v četrti tekmi turnirja srečali ekipi ŽNK KRKA in italijanskega Bardolina. Ponovno je pri-šla do izraza srčna borbenost sloven-skih prvakinj, ki so v neenakopravnem boju s favoritkami srečanja na igrišču pustile dušo in srce, tako da Italijanke kaj več kot 5:0 (polčas 2:0) niso uspele iztržiti.

Prava poslastica za ljubitelje in pozna-valce nogometa pa se je odvijala na srečanju v peti tekmi turnirja na Žaku med Italijankami in Špankami. Obe ekipi sta prikazali vrhunsko znanje in pripravljenost in o zmagovalkah sreča-nja ter hkrati tudi zmagovalkah turnirja je odločil en sam zadetek Bardolina v prvem polčasu tekme. Španke so poiz-

kušale storiti prav vse, da bi izid obrnile v svojo prid, a jim na srečo Italijank to ni uspelo in razočaranje nosilk skupine A5 je bilo na koncu toliko večje, saj so veljale za izrazitega favorita.

Po določilih tekmovalnega pravilnika za ženski pokal Uefa pa se je istočasno na domžalskem prizorišču odvijala tek-ma preostalih dveh ekip iz te skupine. Že od vsega začetka je bilo jasno, da je premoč na strani slovenskih prvakinj iz Novega mesta in da bodo malteške prvakinje, igralke kluba Birkirkara iz Birkirkare doživele še tretji poraz na tem turnirju. Dolenjske »farmacevtke« so na koncu slavile s 5:1 (polčas 4:0) in s to zmago osvojile končno tretje mesto v prvem kvalifikacijskem krogu v sku-pini A5. V naslednji krog tekmovanja se je uvrstila ekipa Bardolino iz Vero-ne, španski Athletic Bilbao je bil drugi,

Birkirkara z Malte, ki je po pričakova-nju osvojila zadnje mesto v skupini, pa je s svojimi simpatičnimi in prisrčnimi odnosi do ostalih udeležencev osvojila srca vseh sodelujočih na turnirju, ki so tej debitantski ekipi z Malte soglasno podelili neuradni naziv moralnih zma-govalk turnirja.

Za pravilnosti v organizaciji in izvedbi turnirja so skrbeli kar trije predstavniki UEFE, glavni delegat Bontcho Todorov iz Bolgarije, delegat kontrolor Miroslaw Ryszka iz Poljske in administrator Uefe Adrian Ixari iz Moldavije. Vsi trije so bili po končanem tekmovanju navdušeni nad odlično organizacijo in izvedbo turnirja, ženski nogometni klub Krka in Nogometna zveza Slovenije pa sta prejela tudi pisno pohvalo in zahvalo predstavnikov Uefe.

Marko KlincFoto: Foto Life - Peter Klinc

Uspešni napadi igralk ŽNK Krka na tekmi proti Maltežankam

Špankam ni uspelo zadeti gola ItalijankSlavje italijanskega trenerja in kapetanke ekipe

Akcija Alje Krznarič

39Trenerji

Uspešne taktične priprave vodijo k uspehu

Ekipa nogometne gimnazije iz Šiške se je v mesecu aprilu udeležila 20. sve-tovnega nogometnega prvenstva za nogometne srednje šole, ki je potekalo v Santiagu, prestolnici Čila. V konkurenci 20-ih ekip smo Slovenci dosegli izreden rezultat, saj smo prvenstvo zaključili na odličnem 5. mestu pred nogometnimi velesilami kot so Turčija, Italija, Čile, Belgija, Grčija, Francija, Danska, Iran ter nekatere druge. Svetovni prvaki so na koncu postali nogo-metaši šole iz Berlina (Akademija nogometnega kluba Hertha Berlin) pred tehnično izvrstnimi Južnoafričani in Čehi. Pričujoči prispevek bo na kratko predstavil priprave na prvenstvo, postopek selekcioniranja ekipe, kratek opis odigranih tekem in pomen »timskega« dela, brez katerega bi težko do-segli tako odmeven rezultat.

Gimnazija Ljubljana Šiška (GLŠ) se je že drugič zapovrstjo udeležila nogo-metnega svetovnega prvenstva ISF za srednje šole. V primerjavi z dvema letoma nazaj, ko je prvenstvo poteka-lo na Danskem, smo se na prvenstvo začeli pripravljati bistveno prej in bolj sistematično. Tako smo v letu dni zbrali preko 100 sponzorjev in donatorjev, ki so nam omogočili dolgo pot in bivanje v Čilu. Ekipo, ki je zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu, pa smo loče-no pripravljali mesec dni prej.

Priprava ekipePrvotno je širši izbor kandidatov za Čile štel 22 dijakov, ki so poleg treningov s svojim razredom opravili še dodatnih 12 treningov in 5 pripravljalnih tekem. Glavni namen teh skupnih treningov je bil še dodaten dvig telesne priprav-ljenosti, saj nas je čakala dolga pot na prvenstvo in nato še 7 tekem v osmih

dneh. Poleg tega smo želeli ekipo, ki je štela dijake treh različnih gimnazij-skih letnikov, tudi taktično pripraviti. Poudarek je bil na tesnem in agresiv-nem napadanju nasprotnika, na med-sebojni komunikaciji, hitrem potova-nju žoge in čim hitrejšem prehodu v napad v trenutku pridobljene žoge. V nadaljevanju bo podrobneje pred-stavljena le ena od taktičnih zahtev v trenutku pridobljene žoge, ki se je na prvenstvu izkazala kot uspešna, saj smo na osnovi te uigranosti dali kar polovico vseh golov.

Taktične posebnostiGlede na izbran kader igralcev in nji-hove nogometne sposobnosti smo se odločili, da bomo izhajali v fazi bra-njenja iz postavitve 1:4:1:4:1, oziroma 1:4:5:1. Predvidevali smo, da večina ekip igra v postavitvi 1:4:4:2 ali 1:4:3:3, kar pa zahteva v fazi branjenja večji

poudarek na zapiranju bočnih pol-ožajev. To smo z omenjenima posta-vitvama tudi dosegli. Fazo branjenja smo nekoliko drugače postavili, kot je to značilno za ekipe, ki igrajo v tem sistemu igre. Največjo posebnost je predstavljal naš krilni zvezni igralec na nasprotni strani žoge, ki ni aktivno sodeloval v fazi branjenja oz. oženja prostora (skica 1).

Skica 1: Delovanje ekipe v fazi branjenja, ko je žoga na bočnem položaju.

Primer na skici 1: levi krilni igralec napada nasprotnega bočnega igralca agresivno visoko. Sledi mu levi zvez-ni igralec, obema hrbet varuje zadnji zvezni igralec. Desni zvezni igralec se pomakne proti sredini igrišča in pre-prečuje podaje skozi sredino igrišča ter pazi na diagonalo. Desnega krilnega igralca smo v tem primeru »žrtvovali« oz. »pozabili« široko na »avt linijo«, v višini nasprotne obrambe. Ta igralec v tem primeru ni sodeloval v fazi branje-nja, ampak je bil načrtovan za presene-čenje po uspešno odvzeti žogi.

Skica 2: Hiter prehod v napad skozi globi-no ali z diagonalno podajo

Primer na skici 2: Naš glavni namen po odvzeti žogi je bil čim hitrejša podaja v globino na vtekajočega napadalca ali diagonalna podaja na »pozabljenega« krilnega igralca. Napadalec je s svojim gibanjem v globino povzročil oženje nasprotne obrambne vrste in s tem še povečal prostor za diagonalSlika 1: Ekipa GLŠ med pripravami v Šiški

40no podajo na »pozabljenega« krilnega igralca. Zvezni igralec, ki je žogo pre-stregel, je tako imel dve dobri rešitvi. Ob podaji na krilni položaj so se morali v zaključek akcije vključiti še centralni napadalec, ki je prihajal na prvo vrat-nico, nasprotni krilni igralec na drugo vratnico in eden od centralnih zveznih igralcev na povratno podajo za strel iz razdalje.

SelekcijaŽe v pripravljalnih tekmah se je poka-zalo, da so igralci zelo hitro osvajali taktične zamisli. Trenerji smo na pod-lagi testiranj kandidatov na Fakulteti za šport in ocenjevanja uspešnosti v igri na petih pripravljalnih tekmah izbrali v ekipo 17 dijakov nogometnih oddel-kov. V ekipi za Čile je tako bilo osem dijakov iz 1. letnika, sedem iz 2. letnika in dva dijaka iz 3. letnika. Vsi omenje-ni so letnik rojstva 1990 in 1991. Stro-kovni tim smo sestavljali: trener Miloš Kostić, pomočnik trenerja Goran Sentič in strokovni sodelavec Iztok Kavčič.

Nič kaj veliko optimizma pa nam ni vlivala naša kvalifikacijska skupina. Bili smo v skupini A skupaj z aktualnimi svetovnimi prvaki Iranci, vedno zani-mivo in tehnično izvrstno Južno Afriko, zelo močnimi domačini iz Čila in Luk-semburgom. Prvi dve ekipi skupine sta se uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja, med osem najboljših, kar je bil pred odhodom tudi naš cilj.

TekmePrvi nasprotnik je bila Južna Afrika, s katero smo igrali že pred dvema leto-ma na Danskem. Po ogledu in analizi njihove prve tekme z Iranom smo se ponovno prepričali, da gre za eno naj-hitrejših in tehnično najmočnejših ekip turnirja. To ne čudi, saj je morala nogo-metna šola iz Johannesburga zmaga-ti na državnem prvenstvu, kjer je za nastop v Čilu konkuriralo preko 1000 srednjih šol.

V tekmo smo šli zelo agresivno, kar je prav gotovo presenetilo tudi naspro-tnika, ki je v polčasu zaostajal že z 2:0. Oba zadetka sta bila dosežena po agresivnem napadanju na sredini igriš-ča ter hitrem prehodu po odvzeti žogi. Pri prvem zadetku je šlo za diagonal-no podajo na »pozabljenega« krilnega igralca. Slednji je lepo podal v sredino, kjer je bil storjen prekršek za najstrožjo kazen (skica 3).

Drugi zadetek je bil dosežen po glo-binski podaji med nasprotna centralna branilca, kjer je naš napadalec rutinira-no zaključil akcijo za vodstvo z 2:0. Do konca tekme smo z disciplinirano igro dobro zaprli vse prihode do naših vrat in slavili z rezultatom 2:1.

Slika 2: »Presing« na igralce Južne Afrike se je obrestoval

Skica 3: Gol za vodstvo proti JA – odvzeta žoga in podaja na široko postavljenega krilnega igralca

V drugi tekmi igra proti ekipi Luksem-burga ni stekla tako, kot smo si žele-li, vendar smo si vseeno priigrali štiri 100% priložnosti, ki jih nismo realizrali. Edini zadetek na tekmi smo dosegli po uigrani prekinitvi, na prvo vratnico, kar je bil tudi končni rezultat 1:0.

Tretja tekma, proti Čilu, je bila morda naša najboljša predstava. Pred števil-nim občinstvom, preko 5000 navija-čev (slika 3), smo po napaki domačega vratarja povedli že v prvi minuti. Naši napadi in priložnosti so se vrstili, ven-dar je zadel nasprotnik in polčas se je končal z rezultatom 1:1. Drugi polčas smo začeli prav tako bliskovito kot prvega in po naši najlepši akciji na tur-niju povedli z 2:1. Strelec je bil »poza-bljeni« zvezni igralec, ki je po predlož-ku s strani utekel na prvo vratnico in z glavo premagal domačega vratarja. Tekma se je končala z našo tretjo zapo-redno zmago in rezultatom 4:1.

Slika 3: Navijači na tekmi z domačini

Odločilna tekma za uvrstitev v četrtfi-nale je bila tekma proti Iranu. Zmaga ali neodločen izid sta nas vodila v četr-tfinale, v primeru poraza pa bi lahko bili celo tretji v skupini. Tekmo smo začeli zelo previdno in dovolili Iranu, ki je bil fizično močnejši, da nam je vsilil svoj način igre. Iran je hitro povedel, po prekinitvi s kota in neodločnosti naših branilcev. Mi smo si ustvarili edini dve priložnosti v prvem delu po prekinit-vah s kota, kjer je žoga za las zgrešila vrata. Tudi v drugem delu je imel Iran žogo več časa v posesti, vendar je ostal brez prave priložnosti za zadetek. Ize-načujoči zadetek smo dosegli sedem minut pred koncem tekme, po odvzeti žogi na polovici igrišča in natančni glo-binski podaji na vtekajočega central-nega napadalca. Tekma se je končala z rezultatom 1:1, kar je pomenilo prvo mesto v skupini A. Za nasprotnika smo tako v četrtfinalu dobili ekipo Češke, drugouvrščeno ekipo skupine C.

Tekmo s Češko smo izgubili z 1:0, po dobljenem zadeku z 11-tih metrov. Tekma je minila brez pravih priložnosti na obeh straneh, vendar je Češka sreč-no nadaljevala v polfinale in na koncu zasedla 3. mesto.

Po porazu v četrtfinalu sta nam ostali še dve tekmi, ki sta odločali za razvr-stitev od 5. do 8. mesta. Najprej so nas čakali Italijani, ki so v četrtfinalu doži-veli visok poraz z Nemci.

Proti Italiji smo bili celotno srečanje boljši nasprotnik, narekovali tempo igri in premoč kronali z dvema zadekoma. Končni rezultat 2:0 bi bil lahko še višji, a se je igralcem poznalo še »sveže« razo-čaranje zaradi poraza proti Čehom.

Zadnja od sedmih tekem na tem sve-tovnem prvenstvu je bila tekma za končno peto mesto proti Turčiji. Turki so nas takoj zelo visoko napadli, kar pa nas ni zmedlo in rezultat tega je tudi hitro dosežen zadetek. Po odvze-ti žogi na sredini igrišča in neuspešno

41postavljenem turškem prepovedanem položaju, je za 1:0 zadel ponovno tak-tično »pozabljeni« zvezni igralec. Tudi tekmo s Turki smo v celoti zelo dobro odigrali in na koncu slavili z 2:0.

Z uvrstitvijo in rezultati smo lahko zelo zadovoljni, še bolj pa nas lahko vese-li dejstvo, da je bila ekipa zelo dobro pripravljena, tako fizično kot taktično in da smo več kot polovico zadetkov dosegli prav na način, ki smo ga uigra-vali v pripravah na prvenstvo. Končna bilanca: pet zmag, en neodločen izid in en poraz. Razmerje v zadetkih 12:4 in končno peto mesto.

Timsko deloDo takega rezultata ne bi mogli priti brez sistematične priprave na prven-stvo kot tudi timskega dela med prvenstvom. Naloge smo si trenerji iz Šiške razdelili, saj je bil Kavčič zadolžen za ogled in analizo nasprotne ekipe, Kostić in Sentič pa za pripravo in vode-nje ekipe na tekmi. V ekipi je vladal zelo pozitiven duh in fantje so bili zelo samozavestni ter prepričani, da lahko premagajo vsakega na prvenstvu.

Slika 4: Pozdrav slovenskega konzula v kulturni hiši Santiaga

Zaključek20. svetovno prvenstvo ISF v nogome-tu je bila za igralce kot tudi za sprem-ljevalce dragocena izkušnja, saj smo igrali kar 7 tekem proti nogometnim šolam držav, ki vlagajo v nogomet bistveno več finančnih sredstev kot mi. Z dobrimi igrami in končnim pet-im mestom pa smo dokazali, da se da z dobrim delom kljub majhnosti »pari-rati« najboljšim. V času prvenstva nas je pozdravil tudi slovenski konzul, ki je skupaj s slovenskimi izseljenci pripra-vil sprejem in pogostitev v kulturni hiši Santiaga (slika 4).

Naslednje SP bo leta 2009 v Turčiji, kjer bo ekipa Gimnazije Ljubljana Šiška ponovno poskušala dostojno pred-stavljati slovenski nogomet.

Iztok Kavčič, prof.Miloš Kostić, prof.

Slovenijo smo na svetovnem prvenstvu ISF v nogometu zastopali:

Igralci: Jan Zibelnik, Blaž Božič, Matic Žitko (Svoboda Ljubljana), Alen Balažič, Matic Fink, Žan Rant Roos, Erik Marinšek (Factor Interblock), Matej Rapnik (NK Bravo), Luka Vrhunc (Slovan), Tadej Ramšak (Dravograd), Robert Berič (NK Krško), Mitja Novinič (NK Nafta), Denis Berginc (Koper), Borut Smajila (Bilje Primorje), Andrej Fajfar (NK Mura), Anej Wagner (NK Maribor) in Antonio Mlinar Delamea (Aluminij).

Trener: Miloš Kostić, pomočnik trenerja Goran Sentič, vodja nogometnih oddelkov Iztok Kavčič, nogometni sodnik Dejan Balažič in Jernej Peterlin kot predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport.

43Sodniki

Nogometna zveza Slovenije med podpisniki sodniške konvencije UEFA

Slovenija (NZS in ZNSS) je med prvimi desetimi zvezami, ki so podpisale sodniško konvencijo UEFA – sporazum, katerega cilj je izboljšati standarde za izobrazbo in organizacijo sodnikov po celi Evropi.

Na sedežu UEFE v Nyonu so 28. 6. 2007 predstavniki Slovenije (Zavrl, Jošt, Šajn, Nikolič, Čeferin), Belgije, Finske, Franci-je, Nemčije, Madžarske, Luksemburga, Norveške, Škotske in Švice v prisotno-sti predsednika Uefe, Michela Platinija, predsednika sodniške komisije UEFA Angela Marie Villa Llone in namestnika generalnega sekretarja UEFA, Giannija Infantina, podpisali sodniško konven-cijo UEFA, katere cilji vsebujejo izbolj-šanje na področju sodniškega izobra-ževanja, promocijo vloge sodnika in izboljšanje vloge sodniških struktur v evropskih nogometnih zvezah.

Omenjene države so torej prve, ki so podpisale konvencijo, in bodo služile kot »pilotske« države, saj je del dogo-

vora tudi pomoč drugim zvezam, ki so na tem področju manj razvite.

Izbor primernih držav za pilotsko vlo-go pri sodniški konvenciji so pri Uefi začeli že v letu 2003, celotno konven-cijo pa je lani potrdil kongres UEFA v Budimpešti.

Aprila 2006 so na zasedanju IO UEFA v Budimpešti na Madžarskem evropskim članicam predstavili projekt sodniške konvencije UEFA. Podrobno je bilo obrazloženo, kaj bo le-ta vsebovala in kakšni standardi bodo potrebni, da bo možno pristopiti in podpisati sodniško konvencijo že v prvem predpisanem roku, v juniju 2007. Zahteve in kriteriji za podpis so bili zelo obsežni in so zav-zemali celotno strukturo ZNSS in NZS. ZNSS je do decembra 2006 v obsež-

nem delu pripravila in posredovala na sedež UEFE vsa potrebna dokazila, najvišji organi sodniške komisije UEFA pa so se nato v aprilu letos na sedežu NZS v Ljubljani sami prepričali o vero-dostojnosti podatkov, ki so jim bili poslani.

Vse zveze-podpisnice so tako ob podpisu konvencije prejele finančno nakazilo, namenjeno za sodniške zade-ve, UEFA pa bo vsako leto v obdobju naslednjih 5 let prispevala še dodatna finančna sredstva, če bo Zveza nogo

Predstavniki Slovenije na sedežu Uefe v Nyonu ob podpisu sodniške konvencije UEFA

44

metnih sodnikov Slovenije zadovoljila določene standarde.

Predsednik Uefe, Michel Platini, je poudaril ključno vlogo nogometnih zvez pri vodenju sodniških zadev: »Sodniki so tisti, ki zagotavljajo inte-griteto igre,« je pred delegati povedal Platini, »… funkcionarji pa smo dolžni zagotoviti nepristranskost po vseh evropskih igriščih. Konvencija nam bo pri tem v veliko pomoč, saj s podpisom tega sporazuma skupaj priznavamo pomembnost sodniškega izobraževa-nja in odgovornost nacionalne nogo-metne zveze v zvezi z upravljanjem sodniškega sektorja.«

»Gre za prvi takšen primer v Evropi,« je dodal Platini. »Še posebno se počutim povezanega z vsem, kar smo naredili tukaj na Uefi v zvezi s pomočjo sod-nikom pri njihovem delu, ki je tako pomembno, toda včasih premalo cenjeno. Vaša prisotnost kaže, da ste se odločili pripomoči k razvoju sodni-kov v vaši državi. Rad bi vam čestital za vašo investicijo na področju trenin-

ga in izobraževanja sodnikov – to sta namreč temelja kvalitetnega sojenja.«

Konvencija vsebuje uvodno preambu-lo ter petnajst poglavij, ki opredelju-jejo obseg in cilje konvencije, pravice in dolžnosti tako zvez-članic kot Uefe, organe, ki so pristojni za odločanje v zadevah v zvezi s konvencijo, pravila za implementacijo konvencije, postopek pristopanja h konvenciji, način spremi-njanja konvencije in končne določbe. Pomemben del konvencije so (kot pri-loga) zapisana pravila za implementa-cijo, ki določajo minimalne standarde in najboljšo prakso pri izobraževanju sodnikov in strukturiranju sodniških zadev v nacionalnih zvezah. Impleme-tacijska pravila so sestavljena iz dvehj modulov: modul A je razčlenjen na štiri podpoglavja, in sicer:

1. delo v DNS, pridobivanje sodnikov pripravnikov v DNS;

2. izobraževanje kontrolorjev;

3. program sodnikov-talentov in njiho-vih mentorjev;

4. izobraževanje in pridobivanje sod-nikov-pripravnikov na ravni DNS, 1. SNL, 2. SNL;

modul B pa na organizacijo (sestavo, administracijo …).

Zveze, ki želijo pristopiti h konvenciji, morajo upoštevati vsa implemetacij-ska pravila, ki določajo cilje in načela, ki so določna, jasna in merljiva.

Dejstvo, da je Slovenija izbrana med prvih deset podpisnic sodniške kon-vencije, pomeni izjemno priznanje za NZS in ZNSS, obenem pa je konvencija za ZNSS izrednega pomena na podro-čju izobraževanja in izboljševanja stan-dardov sojenja znotraj in zunaj naših meja.

Darko Čeferin, sekretar ZNSS

Podpis konvencije pomeni izjemno pri-znanje za NZS in ZNSS, pa tudi spodbudo za nadaljnje delo

Predsednik Uefe Michel Platini in predsednik ZNSS Vlado Šajn

45Nogomet in pravo

Bela knjiga o športuEvropska Komisija je 11. julija letos po več kot dveh letih posvetovanj in raz-prav med Združenjem olimpijskih komitejev, evropskimi športnimi zvezami in državami članicami sprejela t. i. Belo knjigo o športu. Dokument pred-stavlja sekundarni nezavezujoči pravni akt Skupnosti, s katerim je Evropska komisija izrazila svojo namero aktivnejšega delovanja na področju športa. Komisija z Belo knjigo opredeljuje strateške usmeritve ter vlogo športa v EU, izpostavlja specifične probleme športa v sodobnem času, dotika pa se tudi uporabe komunitarnega prava v razmerjih, ki izhajajo iz športa. Usmeritve, ki izhajajo iz dokumenta, so sad spoznanja, da predstavlja šport bistveno vlogo v evropski družbi, hkrati pa je šport v današnjem času izpostavljen no-vim izzivom in nevarnostim, kot so pritiski komercialne narave, izkoriščanje mladih športnikov, korupcija, doping, rasizem in pranje denarja …Šport naj bi na ta način umestili v politični ustroj EU ter skozi pravne vire EU zagotovili primeren zakonodajni okvir in pravno varnost.

Sama vsebina Bele knjige je razdeljena na tri poglavja, ki jih v nadaljevanju na kratko opisujem:

1) Socialna vloga športaV uvodu Bele knjige je zapisano, da je »šport rastoči socialni in ekonom-ski fenomen, ki prispeva pomemben delež k strateškim ciljem EU o solidar-nosti in blagostanju. Olimpijski ideali o športu kot promotorju miru in razu-mevanja med narodi in kulturami ter vzgoji mladih so se rodili v Evropi.« Iz zgornje premise izhajajoča priporočila v tem poglavju govorijo o:

• poudarjanju splošnega zdravja ljudi v povezavi s športno aktivnostjo,

• združenih močeh v borbi proti dopingu,

• poudarjeni vlogi športa pri izobra-ževanju in vzgoji,

• promoviranju prostovoljstva,

• potencialu športa pri socialnem vključevanju, integraciji in enakih možnostih,

• krepitvi boja proti rasizmu in nasi-lju,

• delitvi naših vrednot z vrednotami na drugih koncih sveta.

2) Ekonomska razsežnost športaV tem poglavju Komisija priznava bistveno vlogo, ki jo ima šport na področju gospodarstva in ustvarjanja

novih delovnih mest. Raziskava iz leta 2006 je pokazala, da naj bi šport pred-stavljal 3,7 odstotka BDP Unije, med-tem ko naj bi bilo v športu zaposlenih 5,4 odstotka delovne sile Unije. Glede na trend je upravičeno pričakovati, da se bodo navedeni odstotki še pove-čevali. Da bi lahko v kar največji meri upoštevali navedene učinke športa, je priporočeno naslednje:

• vodenje evidenc o športni politiki v državah članicah,

• javna podpora ustvarjanju stabilne-ga okolja za ukvarjanje s športom.

Poglavje poudarja pomen t. i. »športne ekonomije«, ki je že postala pomem-ben del globalne industrije. Prav zato je treba ustvariti takšno okolje in zagoto-viti ustrezne pogoje za nemoten potek športnih aktivnosti. V »evropskem« modelu športa imamo na eni strani subjekte, ki prejemajo velike dohodke iz različnih virov, po drugi strani pa več-ina športne aktivnosti poteka v nepro-fitnih strukturah. Ureditev financiranja in vprašanje pretakanja denarnih sred-stev je ključnega pomena za ohranitev takšnega modela.

3) Organiziranost športaPoglavje, ki je najbolj zmotilo evropske športne federacije, govori o organizira-nosti športa in njegovega podrejanja evropskemu pravnemu redu. Priporo-čila v tem delu se nanašajo na proble-me, ki zadevajo interese profesional-nega športa. Z vse večjo profesionali-zacijo športa je prišlo tudi do pojava

vedno večjega števila udeležencev in vedno večjega nasprotja interesov.

Čeprav Bela knjiga priznava specifič-nost športa in avtonomijo športnih organizacij, je športna aktivnost ven-darle podvržena uporabi evropskega prava. Konkurenčno pravo in pravila skupnega trga urejajo športno aktiv-nost vedno, kadar le-ta predstavlja eko-nomsko aktivnost. S takšnim pojmova-njem je Komisija kljub vsemu odrekla popolno avtonomijo športnim fede-racijam pri organiziranju, reguliranju in promociji njihovih športnih panog. Zato tudi ne čudi naslov skupne izjave za javnost (»Much work remains to be done« – potrebno bo še veliko dela), ki so jo ob sprejemu Bele knjige podale vodilne evropske federacije v kolektiv-nih športih, tudi evropska nogometna zveza UEFA.

Najbolj pereči problemi s področja organiziranosti športa se nanašajo na naslednja vprašanja:

• prost pretok oseb in državljanstvo,

• prestopi športnikov,

• aktivnost športnih agentov,

• zaščita mladoletnih športnikov,

• korupcija, pranje denarja in druge oblike finančnega kriminala,

• sistem licenciranja klubov,

• mediji.

Evropska komisija bo jeseni letošnjega leta organizirala konferenco, na kateri bo Belo knjigo predstavila športnim subjektom. Ugotovitve konference bodo posredovane pristojnim mini-strom držav članic v nadaljnjo razpra-vo. Prav tako je Bela knjiga posredova-na Evropskemu parlamentu, Ekonom-skemu in socialnemu svetu in Svetu regij. Razprava o normativni ureditvi športa v EU še zdaleč ni končana …

Mladen Čičmir

46

C M Y CM MY CY CMY K

47UEFA

Nova era Uefe s Platinijem na čelu

Po 17-ih letih vladanja evropskemu nogometu se je moral konec januar-ja letos s čela Evropske nogometne zveze (UEFA) posloviti Šved Lennart Johansson. Na predsedniških volitvah ga je namreč porazil nekdanji su-per-nogometaš, v zadnjih letih pa neutrudni borec za zaščito integritete nogometne igre, Michel Platini. Platini je tako postal šesti predsednik UEFA in drugi Francoz po Jacquesu Georgesu, ki je evropski krovni nogometni organizaciji poveljeval med leti 1984 in 1990.

Trenutek, ki bo vsekakor šel v anale nogometne zgodovine, se je zgodil 25. januarja 2007 v Düsseldorfu, kjer je potekala 31. skupščina UEFA. Michel Platini je prejel na pet in pol ur trajajo-či volilni seji 27 glasov, njegov tekmec Johansson pa 23. Ob dveh neveljavnih glasovih je to seveda že pomenilo, da se je Švedova era na čelu Uefe konča-la. Skoraj simultano je svoj konec pri Uefi dočakal tudi Danec Lars Christer Olsson, generalni sekretar Uefe, ki je nekaj dni po porazu Johanssona podal svojo odstopno izjavo. Sledila je prva gentlemanska gesta novega predsed-nika Platinija, ki je Lennarta Johansso-na predlagal za častnega predsednika UEFA, kar je Skupščina v Düsseldorfu tudi potrdila.

Predsedniškim volitvam so sledile tudi volitve za šest mest v Uefinem izvršnem odboru. Staroselcem (Ange-lu Marii Villar Llonu, Senesu Erziku in Josephu Mifsudu) so se pridružili trije novi obrazi – izvoljeni so bili namreč še Romun Mircea Sandu, Portugalec Gilberto Madail in Ukrajinec Grigoriy Surkis.

Prve spremembeMichel Platini je po izvolitvi kar hitro »zavihal rokave«. Že prej predvidene spremembe Uefinega statuta, o kate-rih naj bi članice glasovale na skup-ščini leta 2008 v Kijevu, je premaknil na izredno skupščino v maju 2007, ko so se delegati zbrali v Zürichu. Glavni namen sprememb je bila vključitev licenciranja klubov v statut, možnost zavrnitve članice pri prijavi na tekmo-vanje, če je ta članica direktno ali indi-rektno sodelovala pri prirejanju rezul-tatov, pa možnost odvzema naslova ali

licence, skratka, dobiti vzvod, da lahko UEFA prepreči vmešavanje politike v nogomet, ter dodati v statut definicijo fair playa.

Platini je zgoraj omenjenim namenom na skupščini dodal še nekaj svojih idej. Tako je ustanovil strateški svet ter raz-širil število komisij z 11 na 19. »Statut UEFA smo popravili in razširili število komisij predvsem zato, da damo izku-šenejšim funkcionarjem nogometnih zvez možnost aktivnega sodelovanja pri napredku Uefe,« je v avgustovski številki Uefinega glasila uefadirect komentiral Platini. Ena njegovih pred-volilnih obljub se je nanašala prav na to: moč odločanja je namreč prenesel s profesionalcev, zaposlenih na Uefi, in jo dal v roke predstavnikom nogomet-nih zvez.

Kot večni idealist in nogometni roman-tik predsednik Platini samega sebe vidi kot neke vrste »glavnega trener-ja« evropskega nogometa – njegova glavna naloga je spremeniti miselnost ljudi, ki delajo v nogometu, saj imajo prav ti ljudje največji vpliv na razvoj same igre. Prepričan je, da bo njegova miselnost na dolgi rok uspešno vpliva-la na preživetje tekmovalnega aspekta nogometne igre, ob tem pa bo nogo-met tudi zadržal svojo izjemno popu-larnost, ki jo uživa v javnosti.

»Ni nam treba iskati takojšnjih potr-ditev in prodajati našega ‘produkta’ tistemu, ki ponudi največ. Naspro-tno, moramo poskrbeti, da bodo naša tekmovanja čim bolj privlačna za širši spekter ljudi. Narediti moramo vse, da bomo gledali atraktiven nogomet tako v smislu kakovosti, kot tudi izida tekem, katerega ne bo mogoče predhodno napovedati.« Tako je Platini strnil del

svojega razmišljanja o tem, kakšne bodo smernice novega vodstva Uefe v prihodnje. Sam v tem športu namreč ne vidi prostora za ljudi, ki bi radi skozi popularnost nogometa potešili lastne interese in na račun nogometa napol-nili svoje žepe. Po drugi strani pa se zaveda, da tudi nogomet potrebuje ljudi, ki bodo vanj pripravljeni vlagati: »Seveda nogomet potrebuje denar. Potrebuje ga za izboljšanje izobrazbe trenerjev, kar v daljšem časovnem obdobju pomeni boljše igralce, potre-buje ga tudi za izboljšanje infrastruk-ture, da bodo imeli igralci čim boljše pogoje ter da se bodo gledalci na tek-mah počutili varne, seveda pa je denar potreben tudi za to, da lahko nogomet nekaj vrne tudi družbi preko vlaganja v izobraževanje mladih.«

Večje število komisijKot že omenjeno, je bil naslednji Pla-tinijev korak povečanje števila Uefinih komisij, ki se ukvarjajo z različnimi področji dela v nogometu in v katerih imamo svoje predstavnike tudi Sloven

Slovenski predstavniki v Uefinih komisijah:

Rudi Zavrl – 1. podpredsednik komisije za fair play in družbeno odgovornost

Tugomir Frajman – član komisije za mladinski in amaterski nogomet

Dane Jošt – član komisije za varnost in stadi-one

Vlado Šajn – član sodniške komisije

Aleš Zavrl – član komisije za licenciranje klu-bov

48

ci. Iz enajstih komisij se je število pove-čalo na 19, nekaj komisij je tako novih, nekaj se jih je preimenovalo, nekatere pa je izvršni odbor zamenjal.

Novost pa ni le število komisij, pač pa tudi njihova sestava. Po novem bodo namreč komisije vodili člani izvršnega odbora, vsak med njimi pa je odgovo-ren za svojo komisijo in s tem za svoje področje. Predsednik Platini je tako v začetku junija predlagal sestavo posa-meznih komisij, konec junija pa jih je na svojem zasedanju v Heerenveenu potrdil tudi izvršni odbor Uefe.

Spremembe v evropskih pokalihNaslednja stvar, za katero se Platini zavzema, je prevetritev formata tako za Ligo prvakov, kot tudi za Pokal UEFA. Platini je svojo idejo razkril

konec avgusta na prvem zasedanju novo-ustanovljenega nogometnega strateškega sveta v Monacu. Strateški svet je sicer ena od novosti Platinijeve vladavine, ki je nekakšen poskus vra-čanja udarca G-14, saj je Platini v svet poleg štirih podpredsednikov pova-bil tudi štiri predstavnike, izbrane s strani evropskega klubskega foruma, štiri predstavnike poklicnih evropskih nogometnih lig (European Professio-nal Football Leagues) in štiri predstav-nike FIFPro-ja.

Tako naj bi model najelitnejšega klub-skega tekmovanja od leta 2009 naprej deloval nekako takole: v Ligi prvakov bo še naprej 32 moštev, s tem da se jih bo neposredno v tekmovanje uvrstilo kar 22. Število predstavnikov v tem tekmovanju iz posameznih držav bi še naprej diktirala uvrstitev nacionalne nogometne zveze na Uefini lestvici

– tri najvišje uvrščene zveze bi imele vsaka po 3 predstavnike, zveze na 4. do 6. mestu bi imele v Ligi prvakov vsaka po dva predstavnika, zveze na 7. do 12. mestu lestvice pa po enega predstavnika. To bi pomenilo, da bi se v Ligo prvakov avtomatsko uvrstilo šest moštev več, kot se jih sedaj.

To pa še ni vse. Za preostalih 10 mest v skupinskem delu naj bi se bilo možno kvalificirati na dva načina – kvalifikaci-je s tremi krogi za 40 državnih prvakov iz zvez, uvrščenih od 13. mesta naprej, s katerimi bi dopolnili še 6 mest, za preostala 4 mesta pa bi se pomerili še pokalni prvaki 16 najvišje uvrščenih zvez na Uefini lestvici. Na ta način želi Platini vrniti pomembnost domačim pokalnim tekmovanjem in obenem poskrbeti za večje število držav, ki nastopajo v Ligi prvakov: letos v tem tekmovanju nastopa 15 držav, od leta 2009 pa bi v Ligi prvakov nastopalo vsaj 18 predstavnikov različnih držav.

S spremembo Lige prvakov bi se seve-da spremenil tudi Pokal UEFA, Platini pa se zavzema tudi za večje število navijačev na finalnih obračunih evrop-skih pokalov. Po njegovem naj bi bilo na teh tekmah vsaj 75 % navijačev, več-ji delež pa bi šel predvsem na račun poslovnih partnerjev, sponzorjev in »vipovcev«. Vsekakor je to ideja, kakrš-no bodo oboževalci nogometne igre z veseljem sprejeli, odločitev o Platinije-vih predlaganih spremembah pa bo izvršni odbor UEFA sporočil na svoji novembrski seji.

Platini se je torej dela na svojem polo-žaju lotil resno in z veliko vnemo, kako uspešen pa bo v svojih namerah, da bi nogometno igro ponovno približal lju-dem, pa bomo videli že v kratkem.

Matjaž Krajnik

Novi predsednik Uefe, Michel Platini, je po izvolitvi kar hitro »zavihal rokave«

nas_nogomet_39

Documents