pravoznanstvo skripta dg (1) (2) (1)
TRANSCRIPT
Za izdelavo skripte je uporabljena knjiga Teorija prava (M. Pavčnik, 3. izdaja) ter izpiski in prosojnice iz
predavanj pravoznanstva (dr. Tomaž Keresteš).
DORIAN GJERKEŠ
PRAVOZNANSTVO Pravna fakulteta Maribor
Dorian Gjerkeš
2011/2012
©Dorian Gjerkeš
Stran 2
Kazalo I. Pravo in drugi normativni sistemi ........................................................................................................................ 6
1. Odnos med pravom in moralo: ........................................................................................................................... 6
2. Razlika med pravom in moralo:........................................................................................................................... 6
3. Težavnost razlikovanja: ....................................................................................................................................... 6
4. Temeljne funkcije prava: ..................................................................................................................................... 6
5. Preddržavno / moderno pravo: ........................................................................................................................... 7
6. Značilnosti modernega prava: ............................................................................................................................. 7
7. Značilnosti moderne države: ............................................................................................................................... 7
II. Pravno pravilo ..................................................................................................................................................... 8
1. Pojem pravnega pravila: ...................................................................................................................................... 8
2. Sestavine pravnega pravila: ................................................................................................................................ 8
3. Sporočilnost pravila: ............................................................................................................................................ 8
4. Primarna hipoteza: .............................................................................................................................................. 9
5. Primarna dispozicija: ........................................................................................................................................... 9
6. Sekundarna hipoteza: ....................................................................................................................................... 10
7. Pravna sankcija: ................................................................................................................................................. 11
8. Tipsko pravno pravilo: (splošno in abstraktno) ................................................................................................. 11
9. Konkretno pravno pravilo: (posamično in konkretno) ...................................................................................... 12
10. Nepopolna pravna pravila: .............................................................................................................................. 12
11. Pravna načela: ................................................................................................................................................. 12
III. Pravno razmerje ............................................................................................................................................... 13
1. Pravno razmerje: ............................................................................................................................................... 13
2. Subjekti prava:................................................................................................................................................... 13
A. Fizične osebe: ............................................................................................................................................... 13
B. Pravne osebe: ............................................................................................................................................... 14
a) Nastanek pravne osebe: ........................................................................................................................... 15
b) Tipologija pravnih oseb javnega prava: .................................................................................................... 15
c) Tipologija pravnih oseb zasebnega prava: ................................................................................................ 15
3. Pravica: .............................................................................................................................................................. 15
A. Teorija o naravi pravice: ............................................................................................................................... 16
4. Dolžnostno upravičenje: ................................................................................................................................... 16
5. Pravna dolžnost: ................................................................................................................................................ 16
6. Hohfeldova analiza pravic: ................................................................................................................................ 17
7. Zloraba pravice: ................................................................................................................................................. 17
IV. Normativni pravni akt (NPA) ............................................................................................................................ 18
1. Pojem NPA: ....................................................................................................................................................... 18
2. Sistem pravnih dejstev: ..................................................................................................................................... 18
©Dorian Gjerkeš
Stran 3
3. Delitve NPA: ...................................................................................................................................................... 18
4. Sestavine NPA: .................................................................................................................................................. 19
5. Veljavnost splošnih NPA: ................................................................................................................................... 19
6. Hierarhija NPA: .................................................................................................................................................. 20
V. Pravni viri .......................................................................................................................................................... 21
1. Pojem pravnih virov: ......................................................................................................................................... 21
2. Vrste pravnih virov: ........................................................................................................................................... 21
3. Formalni pravni viri: .......................................................................................................................................... 21
4. Delitve formalnih pravnih virov: ....................................................................................................................... 21
5. Materialni viri prava: ......................................................................................................................................... 22
6. Spoznavni pravni viri: ........................................................................................................................................ 23
7. Avtonomni pravni viri: .................................................................................................................................. 23
VI. Pravne praznine ............................................................................................................................................... 24
1. Predmet pravnega urejanja: ............................................................................................................................. 24
2. Predmet pravne praznine: ................................................................................................................................ 24
3. Narava pravne praznine: ................................................................................................................................... 24
4. Nujnost pravnih praznin: ................................................................................................................................... 24
5. Vrste pravnih praznin: ....................................................................................................................................... 24
6. Zapolnjevanje pravnih praznin: ......................................................................................................................... 25
VII. Uporaba splošni pravnih aktov ....................................................................................................................... 26
1. Potek uporabe NPA: .......................................................................................................................................... 26
2. Pravniški silogizem: ........................................................................................................................................... 26
3. Pomen pravnih dejstev: .................................................................................................................................... 26
4. Posamični pravni akti: ....................................................................................................................................... 26
A. Upravni akti: ................................................................................................................................................. 27
B. Sodni akti: ..................................................................................................................................................... 27
C. Pravni posli: .................................................................................................................................................. 27
5. Zastaranje: ......................................................................................................................................................... 28
6. Priposestvovanje: .............................................................................................................................................. 28
7. Varstvo pravnega razmerja: .............................................................................................................................. 28
8. Instančna (pritožbena) pot: ............................................................................................................................... 29
9. Izvršitev: ............................................................................................................................................................ 29
10. Ustavnosodno varstvo: ................................................................................................................................... 29
VIII. Razlaga normativnih aktov ............................................................................................................................. 30
1. Model uporabe tipskega pravnega pravila (silogistično sklepanje): ................................................................. 30
2. Težave pri razlagi: .............................................................................................................................................. 30
3. Načini razlage: ................................................................................................................................................... 30
4. Približen seznam metod: ................................................................................................................................... 30
©Dorian Gjerkeš
Stran 4
5. Posamezni logični argumenti (logična razlaga v širšem smislu): ....................................................................... 31
6. Posebnosti razlage posamičnih NPA: ................................................................................................................ 31
IX. Sistemizacija prava ........................................................................................................................................... 32
1. Pomen sistemizacije: ......................................................................................................................................... 32
2. Sistemske enote prava: ..................................................................................................................................... 32
3. Pravna področja (dvodelbe): ............................................................................................................................. 32
4. Javno pravo: ...................................................................................................................................................... 32
5. Zasebno pravo: .................................................................................................................................................. 33
6. Oblikovanje novih panog:.................................................................................................................................. 33
7. Mešana področja: ............................................................................................................................................. 34
8. Primer sistemizacije: ......................................................................................................................................... 34
X. Temeljno o državi (država kot organizacija) ...................................................................................................... 35
1. Za organizacije je značilno: ................................................................................................................................ 35
2. Družbena razmerja v organizaciji: ..................................................................................................................... 35
3. Posebnosti državne organizacije: ...................................................................................................................... 35
4. Definicija države: ............................................................................................................................................... 36
XI. Državna organizacija (sestava) ......................................................................................................................... 37
1. Prvine organiziranosti: ...................................................................................................................................... 37
2. Vrste državnih organov: .................................................................................................................................... 37
3. Državne dejavnosti: ........................................................................................................................................... 37
A. LEGISLATIVA (ustavo-zakonodajna dejavnost): ............................................................................................ 37
B. EKSEKUTIVA (izvršilno-politična dejavnost): ................................................................................................. 38
C. Pravosodna dejavnost: ................................................................................................................................. 38
D. Upravna dejavnost: ...................................................................................................................................... 39
XII. Tipologija držav ............................................................................................................................................... 40
1. Pojem tipologije: ............................................................................................................................................... 40
2. Oblika vladavine: ............................................................................................................................................... 40
A. Monarhija: .................................................................................................................................................... 40
B. Republika: ..................................................................................................................................................... 40
C. Diktatura (tiranija): ....................................................................................................................................... 40
3. Državna ureditev: .............................................................................................................................................. 40
A. ENOTNA (unitarna) DRŽAVA: ........................................................................................................................ 40
B. SESTAVLJENA DRŽAVA: ................................................................................................................................. 40
4. Politični sistem: ................................................................................................................................................. 41
A. Avtokracija: ................................................................................................................................................... 41
B. Oligarhija: ..................................................................................................................................................... 41
C. Demokracija: ................................................................................................................................................. 41
5. Birokratizem: ..................................................................................................................................................... 42
©Dorian Gjerkeš
Stran 5
6. Stopnja decentralizacije: ................................................................................................................................... 42
7. Pravna država: ................................................................................................................................................... 42
A. Podnačela pravne države: ............................................................................................................................ 42
©Dorian Gjerkeš
Stran 6
I. Pravo in drugi normativni sistemi
1. Odnos med pravom in moralo: - ZGODNJE PRAVO: morala se tesno prepleta z pravom, težko je razlikovati pravna in moralna pravila;
o Stopnja identitete prava in morale (tudi običajev) je velika;
o Značilno je spontano nastajanje;
o Danes še vedno prisotno npr. v islamski družbi;
- MODERNO PRAVO:
o Proces diferenciacije: zmanjševanje
identitete prava in morale;
o Proces širitve prava: na nova
področja družbenega življenja;
o Proces pravnega omejevanja oblasti:
vladavina prava – omejevanje države
da ne posega preveč na določena
področja (npr. v zasebnost zaradi
terorizma ipd.)
o Naraščanje vpliva politike:
organiziran nastanek prava;
varovalka da ne bi prišlo do
identitete politike in prava je ustavno
sodišče;
2. Razlika med pravom in moralo: - Pravo ne posega v intimno sfero, morala pa lahko. Morala zahteva popolno podreditev, je bolj totalitarna.
- Morala nastaja spontano, pravo organizirano.
- Morala zasleduje cilj »dobrega«, pravo pa ima širši cilj (t.i. funkcije prava – cilj ni, da bi bile pravne norme
dobre, ampak realistične).
- Morala je v nasprotju z pravom kot racionalno tvorbo, iracionalna in emocionalna.
- Pravne sankcije so državne, moralne pa ne.
- Formalna razlika v Kelsnovi teoriji temeljne norme (Grundnorm) –> samo pravne norme nastajajo iz
temeljne norme, v morali pa ni temeljnih norm, zato nobeno moralno pravilo, ni drugim nadrejeno.
3. Težavnost razlikovanja: - Meja med pravom in moralo je pogosto zabrisana, ker si pravo in morala v precejšnjem delu delita
besednjak (npr. pravica, načelo, ipd.).
- Pravne norme pogosto vsebinsko odgovarjajo moralnim (npr. ne ubijaj).
- Nepopolna diferenciacija na določenih področjih.
- Ljudje težko moralno nevtralno vrednotijo pravna pravila (npr. prepoved ali dovolitev umetne prekinitve
nosečnosti).
4. Temeljne funkcije prava: - Zagotavlja red v družbi (tudi preddržavna)
- Zagotavlja pravičnost (tudi preddržavna)
- Zagotavlja oblast (z nastankom države)
- Zagotavlja kontrolo oblasti (vladavina prava)
Pravo je dinamičen fenomen, ki se skozi čas spreminja. Obstoja tudi t.i. preddržavno pravo, pravo zgodnjih
držav, antično pravo, srednjeveško pravo, nas pa zanima predvsem moderno pravo.
©Dorian Gjerkeš
Stran 7
5. Preddržavno / moderno pravo: # Preddržavno pravo Moderno pravo
1. Konflikti se rešujejo s konsenzom in poravnavo;
Konflikte rešujejo sodišča;
2. Uporaba samopomoči; Državna prisila in izjemoma samopomoč;
3. Posredniki niso diferencirani (organi); Diferenciacija institucij (organov);
4. Samoregulativa; Usmerjena regulativa;
5. Statičnost in konzervativnost; Dinamičnost in progresivnost;
6. Kolektivizem in konkretnost (enotnost osebe in dejanja);
Individualizem in abstraktnost (ločitev osebe in dejanja);
7. Kompenzacijske sankcije; Kaznovalne sankcije;
8. Kompromisi brez predvidljivega rezultata; Racionalna predvidljivost;
9. Zagotavlja red in pravičnost; Zagotavlja red, pravičnost, oblast in kontrolo oblasti;
10. Enotnost normativnih oblik (identiteta); Diferenciacija normativnih oblik (pravo, morala, religija in običaji);
6. Značilnosti modernega prava: - Povezanost z državo;
- Usmerjeno nastajanje prava skozi državne institucije (parlament in še kdo);
- Reševanje sporov skozi državne organe (sodišča);
- Pravna ustrojenost državne organizacije;
- Država zagotavlja prisilno funkcijo prava.
7. Značilnosti moderne države: - Je teritorialna država (vzpostavlja oblast na določenem območju)
- Načelo suverenosti (suverenost državne oblasti)
- Kompleksna organiziranost
- Konstitucionalizem in parlamentarizem
- Je pravna država (sama zavezana k omejevanju svoje oblasti)
- Človekove pravice
Nasprotje je srednjeveška stanovska partikularna država. Razlika tudi do antičnega polisa in drugih zgodnjih
oblik držav.
Današnji fenomen je postmoderna država.
©Dorian Gjerkeš
Stran 8
II. Pravno pravilo
1. Pojem pravnega pravila: (=pravna norma)
- Povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo1 v družbenih razmerjih;
- So temeljna sestavina prava;
- BIT in NAJSTVO: pravna pravila povedo, kaj NAJ se zgodi, če nastopi takšen ali drugačen dejanski stan
(Normativna narava) -> omogoča dva izključujoča načina vedenja in ravnanja;
- PRIMARNA PRAVNA PRAVILA: pravila dovolitev, prepoved ali zapoved ravnanja in vedenja, v danih
okoliščinah -> VEDENJSKA PRAVILA (narekujejo vedenje subjektom);
- SEKUNDARNA PRAVNA PRAVILA: določajo sankcije, ki dosežejo, da pravno pravilo vsaj drugotno učinkuje ->
SANKCIJSKA PRAVILA;
- Niso TEHNIČNA PRAVILA, ki imajo zgolj deskriptivno naravo (zgolj opisujejo kaj se zgodi, če se zgodi –
vzročne povezave) -> PRAVNA PRAVILA, se osredotočajo na to kaj NAJ se zgodi ČE nastopi določen dejanski
stan;
o Tehnična pravila so lahko zajeta v pravnih pravilih.
- Urejajo le človekovo ZUNANJE VEDENJE IN RAVNANJE, ne pa tudi njegovega notranjega vedenja, ki sodi na
področje moralnosti;
- Pravna pravila so PRISILNA DRUŽBENA PRAVILA, ki jih vsaj naposled sankcionira država. Pravo je prisilni
okvir, v katerega so umeščene možnosti vedenja in ravnanja, ki jih sporočajo pravna pravila; umeščenost
zagotavlja, da so možnosti vedenja in ravnanja pravno zavarovane.
2. Sestavine pravnega pravila: - Ločimo INTEGRALNI in DIFERENCIRANI POGLED(samo veš da obstaja)
o Pravilo ima PRIMARNI SKLOP (določa tip vedenja) in SEKUNDARNI SKLOP (določa sankcijo) - >
sklopa sta funkcionalno (smiselno) povezana (sekundarni pride v poštev šele tedaj, če primarni ni
bil udejanjen)
o 4 sestavine (obeh sklopov)
PRIMARNA HIPOTEZA: opredeljuje dejanske okoliščine, v katerih nastopi primarna
dispozicija
PRIMARNA DISPOZICIJA: določa, kako naj se subjekt vede v okoliščinah, ki jih določa
primarna hipoteza
SEKUNDARNA HIPOTEZA: opisuje pravno kršitev, ki je zanikanje primarne dispozicije
SANKCIJA: sekundarna pravna posledica, ki zadene storilca pravne kršitve
o Civilno pravo, se ukvarja z obema načinoma ravnanja (vsi 4 sklopi), kazensko pravo pa samo s
sekundarnim način ravnanja (samo 3. In 4. Sklop)2.
3. Sporočilnost pravila: - PRAVNI AKTI (normativni): s pisano ali govorjeno besedo sporočajo pravila o vedenju in ravnanju
o KONKLUDENTNA DEJANJA: sredstvo izražanja, pri katerih iz dejanja (molče) sklepamo kakšen je
njihov namen (primer: časopis položimo na pult, prodajalec sklepa da ga želimo kupiti)
- PRAVNI STAVEK(določilo): del normativnega akta (člen, paragraf, druge enote pravnega akta) -> ni pravno
pravilo!
- PRAVNA PRAVILA: so pomen, ki ga sporočajo jezikovni znaki NPA - > konstituira se ob vsakokratni uporabi
na temelju pravnega stavka; potrebno ga je odkriti, izluščiti;
o Elementi pravila se nujno NE nahajajo na istem mestu v NPA oz. v istem NPA;
1 Vedenje in ravnanje je pravna posledica, ki ne nastane samodejno, ampak je odvisna od volje posameznika.
2 Dvočlenska struktura pravnega pravila v kazenskem pravu.
Opisujeta PRIMARNI
NAČIN VEDENJA
NEURESNIČITEV
PRIMARNEGA
NAČINA VEDENJA
Opisuje SEKUNDARNI
NAČIN VEDENJA
©Dorian Gjerkeš
Stran 9
o Pravno tehnično gledano je pravno pravilo lahko vsebovano v enem samem členu zakona, v
različnih členih istega zakona, v več različnih pravnih aktih iste ali celo različne pravne veljave
(ustavna določila).
o Ni istovetno pravnim stavkom (določilom).
4. Primarna hipoteza: Predvideva (opisuje, opredeljuje ali vsaj nakazuje) DEJANSKI STAN (dejanske okoliščine ali dejstva) v katerem so
pravni subjekti NOSILCI PRAVIC IN DOLŽNOSTI -> Opisuje ZAKONSKI ali ABSTRAKTNI DEJANSKI STAN, v katerem
se aktivira primarna dispozicija;
- DOLOČLJIVOST: primarna hipoteza je:
o Relativno določna: npr. po cesti skozi naselje se ne sme voziti hitreje kot 50km/h -> omejitev velja
za vse, ki vozijo po cesti skozi naselje;
o Relativno nedoločna (ohlapna): npr. kdor koga razžali -> kje in kdaj naj ne žalimo drugega, lahko
ugotovimo šele z razlago pravnih določil;
o Sploh ni opisana;
- Dejanski stan se opiše z ELEMENTI/ZNAKI abstraktnega dejanskega stanu -> znaki so lahko našteti na več
načinov: Alternativno (ali, ali), komulativno(vsi znaki morajo biti izpolnjeni), taksativno (zajema vse
primere), eksemplifikativno (v poštev pridejo podobni primeri); lahko so oročeni(vezani na rok) ali
pogojeni.
Imajo jo samo abstraktna pravna pravila.
PRAVNA DRŽAVA ZAHTEVA PREDVIDLJIVOST VEDENJA IN RAVNANJA!
5. Primarna dispozicija: Je primarna pravna posledica. Pravnim subjektom sporoča pravice in obveznosti, ki jih imajo v medsebojnih
razmerjih. Pravice in obveznosti so primarna pravna posledica, ki jo pogojuje primarna hipoteza.
- Vsebuje lahko:
o ZAPOVED: zapoveduje, da se na določen način vedemo (npr. plačamo davke)
o PREPOVED (negativna zapoved): prepoveduje, da bi se na določen način vedli (npr. drugega žalili)
o DOVOLJENJE (pooblastilo): dovoljuje, da se na določen način vedemo
Pasivno ravnanje: smo v celoti nedejavni (npr. ne terjamo povračila škode)
Aktivno ravnanje: sami nekaj storimo ali to zahtevamo od drugega (npr. od drugega
terjamo povračilo škode)
- Korelativnost: če sem nosilec upravičenja, je druga stran zavezana da v to ne posega; če sem nosilec
obveznosti, je druga stran upravičena, da od mene zahteva njeno izpolnitev
- Kogentno pravo: je PRISILNO, ker zapoveduje ali prepoveduje kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo,
ne da bi zapoved ali prepoved lahko spreminjali (npr. kazensko, upravno, finančno pravo); zapovedi so
brezpogojne, določajo prisilni okvir, od katerega ni mogoče odstopiti;
- Dispozitivno pravo: je POPUSTLJIVO; predvidevano vedenje in ravnanje (ki naj bi bilo pravilno in tipično),
zavezuje le, če se stranke ne dogovorijo drugače (npr. civilno pravo); dopolnjuje ali v celo v celoti
nadomešča voljo strank;
o Subsidiarna veljava: v poštev pride le, če ni dogovora;
- Posameznik: je pravno svoboden, v kolikor ga ne omejujejo pravne prepovedi in zapovedi ali pravice
drugega
- Pravna država: dovoljeno ji je le tisto, kar sodi v njeno pristojnost, vse drugo ji je prepovedano
- DOLOČENOST: (vsebina je v pravnih aktih opredeljena z različno stopnjo določenosti)
o Striktna: najvišja stopnja določenosti (natančna in jasna); tolmačenje ne pride v poštev (npr.
matematični znaki – evro se deli na 100 centov);
o Relativno določljiva: dopušča interpretacijo; takšna je večina pravnih norm -> pristojni organ
mora raztolmačiti takšno dispozicijo
Elastična s standardi (merilo povprečnosti ravnanja): npr. skrbno ravnanje, javni interes,
kot dober gospodar, itd.
©Dorian Gjerkeš
Stran 10
pojmi so soodvisni od okoliščin primera in od izoblikovanih standardov vedenja
in ravnanja
RAZTEGLJIVI POJMI: pojmi s spreminjajočo se vsebino (npr. vestno zdravljenje v
bolnišnici ali prva pomoč v gorah) -> vsebina se prilagaja okoliščinam;
o Pravni standardi: ravnanje, ki je tipično, normalno in povprečno v
določenem okolju ali delovnih razmerah.
Alternativna dispozicija (ali ali): na enem mestu je zbranih več različnih prepovedi,
zapovedi ali dovolitev, ki vse omogočijo, da nastopi ista pravna posledica -> pravni
subjekt ima več različnih možnosti ravnanja (npr. lahko upravičencu plačuje preživnino,
lahko ga vzame k sebi v preživljanje ali kako drugače poskrbi za njegovo preživljanje)
LOČIMO: Alternativna prepoved (hkrati prepoveduje več ravnanj), alternativna
dovolitev (pravni subjekt, glede na lastne interese izbira med več dovolitvami),
alternativna zapoved (zapovedani cilj dosežemo tako, da ravnamo v skladu z
enim od zapovedanih načinov ravnanja)
Blanketno urejanje: dispozicija je vsebinsko prazna; zakon nič ne zahteva, se pa sklicuje
na moralo, običaje, itd.
Dispozicija z omejitvijo (rok, pogoj): dovolitve, prepovedi in zapovedi, se morajo gibati v
mejah, ki jih določa pravno pravilo (npr. zapor ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od
15 let)
Dispozicija s pooblastilom za diskrecijsko odločanje (prosti preudarek) – upravno pravo:
državni organ ima pravico da odloča po prostem preudarku, določen je le cilj, ki ga mora
organ pri odločanju zasledovati in zahtevana je obrazložitev odločitve (npr. izdaja orožnih
listin; državni organ lahko zavrne izdajo, če so zaradi okoliščin v katerih prosilec živi,
utemeljeni pomisleki zoper izdajo) -> to odločanje je sprejemljivo le v obsegu, ki je
nepredvidljiv, ostalo mora biti po zakonu;
Dispozitivna dispozicija: pravni subjekt lahko dispozicijo zamenja z novo (lastno)
dispozicijo (glej dispozitivno pravo); pogosto v zasebnem, civilnem pravu, npr. pogodbe;
če subjekt te možnosti ne izrabi, ga zavezuje dispozicija;
MEŠANE DISPOZICIJE: v praksi so primarne dispozicije pogosto sestavljene iz mešanih
sestavin različnih vrst dispozicij;
6. Sekundarna hipoteza: Je opis pravne kršitve in njenih sestavin -> protipravno vedenje in ravnanje, ki krši primarno zapoved, prepoved
ali dovoljenje; kršitve razlikujemo glede na naravo in pomembnost vrednost (dobrin) v katere posegajo;
- GLEDE NA VRSTO KRŠITVE:
o KAZNIVO DEJANJE: protipravno (pravno nedopustno) dejanje, ki ga zakon zaradi njegove
NEVARNOSTI določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa KAZEN -> dejanja, ki posegajo v temeljne
dobrine (življenje, svoboda, čast, premoženje,…)
o PREKRŠEK: dejanje, ki pomeni kršitev javnega reda, zakona, uredbe, odloka in je določeno kot
prekršek in tudi SANKCIONIRANO -> bistveno manj intenziven kot kaznivo dejanje, z njim se krši
sožitje med ljudmi in državljanska disciplina.
o DISCIPLINSKI PRESTOPEK: na področju delovnega prava -> kršitev delovnih obveznosti in delovne
discipline;
o CIVILNI DELIKT: protipravno vedenje in ravnanje, s katerim se drugemu povzroča škoda;
o KRŠITVE PRAVIC IN OBVEZNOSTI: kršitev se le posredno nanaša na kršitev tipskih pravil, na
katerih pravice in obveznosti tudi temeljijo; pravice in obveznosti so konkretizirane s posamičnimi
akti
- GLEDE NA TIP RAVNANJA:
o AKTIVNO RAVNANJE: kršitelj stori nekaj, česar pravno ni upravičen storiti -> krši prepoved; npr.
vzame tujo stvar in si jo prilasti;
TIP
SKE
PR
AV
NE
KR
ŠITV
E
(nep
osr
edn
a kr
šite
v za
kon
ske
pri
mar
ne
dis
po
zici
je)
©Dorian Gjerkeš
Stran 11
o PASIVNO RAVNANJE (opustitev): kršitelj opusti dejanje, ki bi ga moral storiti - > krši zapoved;
npr. ne pomaga ponesrečencu, čigar življenje je ogroženo;
- STEK PRAVNIH KRŠITEV: storitev več pravnih kršitev hkrati (npr. naklepno poškodovanje tuje stvari, je
hkrati kazenski delikt in tudi civilni delikt, saj je drugemu povzročena škoda)
- NAVIDEZNI STEK: strožja vrsta kršitve, zajema tudi milejšo (npr. pri kaznivem dejanju umora, je navidezno
storjeno tudi kaznivo dejanje hude telesne poškodbe in lažje telesne poškodbe
- GLEDE NA NARAVO KRŠITVE:
o MALA IN SE (moralno vrednotenje): hujše kršitve, ki so v nasprotju z moralo (npr. umor) -> kršitev
sama po sebi
o MALA PROHIBITA (pravna prepoved): lažje, manj sankcionirane kršitve, družba jih lahko sprejema
tudi kot pozitivne (npr. piratstvo, davčna utaja, vožnja po desni v Angliji, itd) - > kršitev zaradi
zakona, ki prepoveduje takšno ravnanje
- Za pravno kršitev je poglavitno, da je v zakonu ali drugem pravnem aktu, vnaprej določena kot kršitev na
katero se navezuje ustrezna sankcija;
7. Pravna sankcija: Sekundarna pravna posledica -> pogojuje jo pravna kršitev, ki tudi aktivira sekundarna pravna pravila (kako naj
ravnajo prizadeti subjekti, kateri državni organ je pristojen da o tej zadevi odloča, v kakšnem postopku naj se
zadeva rešuje); pravila brez sankcije niso popolna pravna pravila;
- Ni nujno da je neposredno državna, lahko gre za stopnjevanje sankcije;
- Mora biti VNAPREJ DOLOČENA, določen pa mora biti tudi ORGAN ZA SANKCIONIRANJE IN POSTOPEK (v
katerem pristojni državni organ odloča, ali je sploh gre za pravno kršitev, in glede na to odredi ustrezno
sankcijo)
- Izjemoma je sankcija lahko tudi pravica do NAGRADE – obratna sankcija (npr. najdena stvar)
- RESTITUTIVNA (nadomestna) SANKCIJA: vzpostavlja stanje kot je bilo pred kršitvijo in vsak približno
nadomešča poseg (npr. odškodnina);
- RETRIBUTIVNA (povračilna) SANKCIJA: storilca kaznuje za kaznivo dejanje, ki ga je storil - povračilo za ZLO
(zapor);
- Tudi RESOCIALIZACIJSKI NAMEN (usposabljanje storilca, za ponovno vključitev v družbo po prestani kazni)
- Zasledujejo PREVENTIVNI UČINEK (zastrašujejo):
o Generalni: zoper vse;
o Specialni: zoper storilca, da ne ponovi dejanja;
- SANKCIJE V KAZENSKEM ZAKONIKU: prizadenejo storilca kot celoto (oz. njegovo premoženje) ali pa mu
odvzamejo prostost:
o KAZNI: zapor, denarna kazen, prepoved vožnje, izgon tujca iz države
o OPOZORILNE SANKCIJE: pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim nadzorom, sodni
opomin
o VARSTVENI UKREPI: različne oblike prisilnega zdravljenja, prepoved opravljanja poklica, odvzem
vozniškega dovoljenja, odvzem predmetov
- PREKRŠKI: bistveno milejše kazni, kot za kazniva dejanja (drugače analogno KZ)
- SANKCIJE V CIVILNEM PRAVU:
o USMERJENE K AKTU: ex nunc – razveljavitev (velja za naprej), ex tunc – odprava (velja tudi za
nazaj)
o PREMOŽENJSKE SANKCIJE: odškodnine, …
- SANKCIJE ZA DISCIPLINSKE PRESTOPKE: storilca zadanejo v tisti lastnosti, ki terja, da je disciplinsko
odgovoren; npr. izrek opomina, odvzem bonitet, odpoved delovnega razmerja, itd.;
8. Tipsko pravno pravilo: (splošno in abstraktno) Nanaša se na nedoločeno število pravnih naslovljencev in določa, kako naj se vedejo, če se znajdejo v vnaprej
določenih okoliščinah.
- SPLOŠNOST: s tipskimi znaki opredeljen nedoločen krog naslovljencev (npr. vsakdo, državljan, študent,..)
Gle
de
na
NA
MEN
©Dorian Gjerkeš
Stran 12
- ABSTRAKTNOST: nanaša se na vnaprej zamišljen in s tipskimi znaki predviden tipiziran dejanski stan, ki ni
konkretiziran (ustreza mu lahko nedoločeno število konkretnih situacij);
- Splošnost in abstraktnost se lahko stopnjujeta;
- Splošnost in abstraktnost, sta GARANT NEPRISTRANSKOSTI OBRAVNAVANJA IN PREDVIDLJIVOSTI pravila:
o Načelo nediskriminacije: enakost pred zakonom;
o Načelo pravne varnosti: predvidljivost vedenja in ravnanja (pravni subjekt, ve kako naj se vede in
kakšno vedenje naj pričakuje od drugih);
9. Konkretno pravno pravilo: (posamično in konkretno) Nastane z INDIVIDUALIZACIJO (posamični subjekt ima lastnost, ki jo določa tipsko pravilo) in KONKRETIZACIJO
(dejanski stan, ustreza abstraktnemu, ki je predviden v tipskem pravilu)
- Poznamo dve vmesni situaciji:
o Splošno in konkretno pravno pravilo: -> INTERVENTNI ZAKONI (npr. vsi prebivalci kraja, ki ga je
prizadel potres, dobijo denarno pomoč)
o Posamično in abstraktno pravno pravilo: -> POGODBA (npr. ob močnih padavinah, naj skladiščnik
blago še posebej zavaruje)
10. Nepopolna pravna pravila: So nesamostojna pravna pravila, ki na popolna pravna pravila ODKAZUJEJO, jih DOPOLNJUJEJO, OMEJUJEJO,
RAZŠIRJAJO, OPREDELJUJEJO ali SOOBLIKUJEJO; skupaj z drugimi normativnimi sporočili tvorijo popolno pravno
pravilo;
- To so predvsem DEFINICIJE (pravne opredelitve; npr. premična stvar?), PROGRAMSKE NORME3,
PEDAGOŠKE NORME, PRAVILA BREZ SANKCIJ (lex imperfecta)
- So brez ene izmed sestavin pravnega pravila
11. Pravna načela: So vrednostna merila, kako ravnati v danem primeru (pravilo pa to določa);
- Lahko so:
o MORALNA NAČELA, ki jih sodišče uporabi v spornih primerih;
o TEORETIČNA NAČELA (logična) niso zapisana, jih je pa mogoče logično izpeljati iz zapisanih;
o POZITIVNA NAČELA (obvezujoča) zakonodajalec jih vnaša v zakone – so postavljena;
o USTAVNA NAČELA zaradi visoke ravni znotraj pravnega reda (npr. delitev oblasti) ;
- Načeloma se NE UPORABLJAJO SAMOSTOJNO - > potrebo jih je OPERACIONALIZIRATI (jih uporabiti v
pravnih pravilih in postopkih) -> izjema so ustavna načela
o Razlog je v tem, da so to norme VIŠJE ABSTRAKTNOSTI. To pomeni, da ob njihovi pomoči šele
ustvarimo pravno pravilo (zakonodajalec ali sodnik) oz. ga v njihovi luči (vrednot) razlagamo.
- Za načela velja da jih je MOGOČE TEHTATI – mogoča uporaba več načel hkrati -> za pravila velja obratno;
uporabi se lahko le eno samo pravno pravilo naenkrat!
- Npr. Slovenija je pravna in socialna država;
3 Zakonodajalec predvideva cilj, ki ga želi doseči in se hkrati zaveda, da morebitne neuresničitve tega cilja, ne
more sankcionirati, ker ni v celoti uresničljiv (npr. URS – država ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo stanovanje); sankcija je lahko le politična (npr. neizvolitev), ne pa pravna;
©Dorian Gjerkeš
Stran 13
III. Pravno razmerje
1. Pravno razmerje: Je med pravnimi subjekti vzpostavljeno, pravno urejeno družbeno razmerje -> temelji na medsebojnih pravnih
dolžnostih in pravicah.
- Lahko je abstraktno ali konkretno,
- So predvsem tista razmerja, ki so INTERESNO KONFLIKTNA (pravo skuša izravnati konflikte) ali zahtevajo
PRAVNO UTRJENOST (npr. promet),
- Npr. prodajna pogodba, najem, davčnopravno razmerje, zakonska zveza…
2. Subjekti prava: So (potencialni) nosilci
4 PRAVIC in PRAVNIH DOLŽNOSTI v pravnem redu.
- FIZIČNE OSEBE: predstavljajo pravno priznan status (nosilca pravic in dolžnosti) človeka v pravnem redu
o Fizična oseba ≠ človek!
- PRAVNE OSEBE: so pravno priznan status določenih združevalnih oblik ali premoženja (npr. država, občine,
podjetja, ustanove, društva, zavodi,…)
- NAČELO ENAKOSTI SUBJEKTOV (v mejah mogočega)
- Obstajajo tudi nekatere druge skupine, za katere se razpravlja o tem ali bi lahko postali subjekti prava
(živali,nerojeni otroci – nosilec rimo-katoliška cerkev, zanamci – ali imajo pravico, da jim zapustimo planet,
ki bo omogočal preživetje).
A. Fizične osebe: - Vsi ljudje so ENAKI in imajo ENAKE PRAVICE (načelo pravne enakosti)!
- Priznanje SUBJEKTIVITETE, je temeljna pravica!
- Subjektiviteta se pridobi s pravno sposobnostjo (rojstvo => smrt)
SPOSOBNOSTI:
- PRAVNA SPOSOBNOST: (z rojstvom, nasciturus5) abstraktno predvideva možnost, da je pravni subjekt
nosilec pravic in dolžnosti;
- SPOSOBNOST ZA DEJANJA: je intelektualna in voljna sposobnost, da posameznik z svojimi dejanji pridobiva
pravice, prevzema dolžnosti in odgovarja za svoja dejanja;
o POSLOVNA SPOSOBNOST: subjekt z lastnimi dejanji in voljo pridobiva pravice in obveznosti v
pravno poslovnih razmerjih (sklepanje pogodb);
Delna (15+): lahko sam sklepa posle, razen če so ti tako pomembni, da bistveno
vplivajo na njegovo življenje;
Popolna (18+): sam lahko sklepa vse posle, brez zastopnika;
IZJEMA: tudi mladoletnik, ki je sklenil zakonsko zvezo ali postal roditelj -
EMANCIPACIJA
ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI (preklicane osebe): posameznik ni sposoben
samostojno nastopati v pravnih razmerjih (npr. duševna bolezen, zaostalost,
odvisnost,…)
SPECIALNA POSLOVNA SPOSOBNOST: delno sposobni, ki so zaposleni, lahko s svojim
zaslužkom prosto upravljajo
o CIVILNA DELIKTNA SPOSOBNOST: odgovornost za škodo (odgovarja s svojim premoženjem);
POGOJI ZA ODGOVORNOST: prištevnost, krivda (naklep ali malomarnost), določena starost;
0-7let: ni deliktno sposoben;
4 Je človek, ki nastopa bodisi kot fizična oseba, bodisi kot član in organ pravne osebe;
5 Zarodek se šteje za že rojenega, v kolikor gre za njegove koristi – PRAVNA FIKCIJA;
©Dorian Gjerkeš
Stran 14
7-14let: ni deliktno sposoben, razen če je mogoče dokazati, da je bil zmožen
razsojati;
14+let: popolna deliktna sposobnost;
OBJEKTIVNA ODGOVORNOST: odgovornost za škodo, ne glede na krivdo (npr. starši
odgovarjajo za škodo, ki jo je povzročil otrok; podjetje odgovarja za škodo, ki so jo
povzročili delavci,…) – samo v civilnem pravu, v kazenskem ne!
HUDA MALOMARNOST: ravnanje odstopa od ravnanja, ki se zahteva od povprečnega
človeka -> skrajna nepazljivost;
LAHKA MALOMARNOST: ravnanje odstopa od ravnanja, ki se pričakuje od izjemno
skrbnega človeka;
o KAZENSKA/PREKRŠKOVNA DELIKTNA SPOSOBNOST: krivdna odgovornost
0-14let: ni kazensko odgovoren;
14-16let (mlajši mladoletnik): uporabljajo se vzgojni ukrepi (ukor, navodila in
prepovedi, oddaja v prevzgojni dom);
16-18let (starejši mladoletnik): poleg vzgojnih ukrepov, se lahko izrečeta tudi
denarna kazen in mladoletniški zapor;
18+let: popolno kazensko odgovorni
NAKLEP: storilec se zaveda svojega dejanja in posledic, ter ga hoče storiti (direktni
naklep) ali privoli da posledica nastane (eventualni naklep);
ZAVESTNA MALOMARNOST: storilec se zaveda, da zaradi ravnanja lahko nastane
prepovedana posledica, pa lahkomiselno meni, da jo lahko prepreči ali da ne bo
nastala;
NEZAVESTNA MALOMARNOST: storilec se ne zaveda posledic, pa bi se jih moral in
mogel zavedati;
- SPOSOBNOST BITI STRANKA: sposobnost, biti nosilec pravic in dolžnosti v procesno pravnem postopku
o Širša od pravne sposobnosti; imajo jo tudi krogi, ki nimajo pravne sposobnosti, npr.
SOCIETETE (npr. skupina prijateljev kot subjekt)
- PROCESNA SPOSOBNOST: sposobnost procesnih dejanj v pravnem postopku (vložitev/umik/sprememba
tožbe,…)
o Izenačena, s popolno poslovno sposobnostjo
- POSTULACIJSKA SPOSOBNOST: sposobnost samostojno nastopati pred sodiščem -> SPLOŠNA (Slovenija),
razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (OBVEZNO ZASTOPANJE)
B. Pravne osebe: So različne združevalne oblike ali namensko izločeno premoženje, ki jim je pravni red priznal pravno sposobnost
(SUBJEKTIVITETO)
- PO SUBSTRATU (podlagi) LOČIMO:
o UNIVERSITAS PERSONARUM: korporacije(združenje več oseb) in pravne osebe societetnega
tipa -> podlaga so osebe
o UNIVERSITAS RERUM: ustanove -> podlaga je premoženje, ki mu je določen namen (npr.
sklad za pomoč otrokom);
- PO NARAVI RAZMERJA LOČIMO:
o PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA: imajo oblastna upravičenja in so pristojne izvajati javne
naloge, javno dejavnost ali javno službo. Delujejo v JAVNEM INTERESU; ustanovi se jih z
zakonom; npr. država, občina, …
o PRAVNE OSEBE ZASEBNEGA PRAVA: njihova dejavnost temelji na avtonomiji volje, njihov
namen pa je da v pravno dovoljenih mejah uresničujejo ZASEBNE INTERESE; ustanovi se jih z
zasebnimi pravnimi akti; npr. društva, zadruge, …
- SPOSOBNOSTI: analogno (podobno) fizičnim osebam (imajo enake sposobnosti kot njihov zastopnik –
popolna poslovna sposobnost);
Kaznivo dejanje mora biti
storjeno naklepno,
malomarnost pride v
poštev, le če je izrecno
določeno!
©Dorian Gjerkeš
Stran 15
- SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI: za obveznosti družbe odgovarja tudi družbenik, če je storil eno izmed
predvidenih pravnih kršitev (npr. s premoženjem družbe ravna kot s svojim, zmanjšajo premoženje družbe
v svojo korist in v škodo drugih - ZLORABA PRAVNE OSEBE: zanikanje ločenosti med pravno osebo in
njenimi člani);
o pravna oseba odgovarja za kršitve, ki jih pravni red označuje za kršitve pravnih oseb (civilni
delikti, kršitve pravic, prekrški, izjemoma tudi za kazniva dejanja); sankcije so denarne kazni,
odvzem premoženja in prenehanje pravne osebe.
a) Nastanek pravne osebe: - POTREBNI ELEMENTI: substrat(osebna in/ali stvarna podlaga), namen in dejavnost(pravno dopustna),
organi(da lahko deluje in udejanja svoj namen)
- NASTANEK:
o P.O. JAVNEGA PRAVA: z javnopravnim ustanovnim aktom
o P.O. ZASEBNEGA PRAVA: z zasebnopravnim ustanovnim aktom
Normativni sistem (večina pravnih oseb): praviloma registracijskega tipa (pristojni
organ preveri, če so izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev in če so, mora dovoliti vpis
pravne osebe v sodni register – pravna oseba nastane z vpisom v register)
Koncesijski sistem (zasebne ustanove): ministrstvo izda soglasje (dovoljenje) za
ustanovitev – pravna oseba nastane z izdajo dovoljenja, ne s vpisom v sodni register
b) Tipologija pravnih oseb javnega prava: - KORPORACIJE: javne območne (država, občine), osebne (zbornice – namesto države regulirajo določeno
področje), realne (kmetijsko gospodarska zbornica), druge (mednarodne organizacije, RKC)
- SKLADI IN USTANOVE: temeljijo na materialnem substratu
- ZAVODI: opravljanje javnih služb (vrtci, šole, zdravstveni domovi)
- JAVNE AGENCIJE: regulatorne naloge (so bolj samostojne kot službe ministrstva – niso pod vplivom
politike); namesto države opravljajo naloge (AUKN)
- SUI GENERIS OBLIKE (unikatne, posebne,..): država lahko (ad hoc) ustanovi novo obliko pravne osebe - > ne
velja načelo NUMERUS CLAUSUS
c) Tipologija pravnih oseb zasebnega prava: - Velja načelo NUMERUS CLAUSUS (poznamo samo tiste pravne osebe, ki so z zakonom predvidene)
- KORPORACIJE: društvo, d.d., d.o.o., k.d.d., zadruga6, etc.
o Značilna fluktacija (spreminjanje) članstva, člani tudi niso poimensko določeni
o Člani korporacije ne odgovarjajo za obveznosti korporacije
- PRAVNE OSEBE SOCIETETNEGA TIPA: d.n.o., k.d., dvojna družba, etc.
o Niso kot SOCIETETE! -> ki niso pravne osebe!!!
o Pomembno je kdo je član, s spremembo članstva lahko preneha
o Člani odgovarjajo za obveznosti, zato je tudi pomembno kdo je član
- USTANOVE(javno koristne): ne temeljijo na personalnih pravicah (nimajo članov), ampak na premoženju
3. Pravica: Je možnost, da pravni subjekt na določen način ravna in pri tem uresničuje svoj pravno zavarovani interes, ki
predstavlja cilj pravice; možnost ravnanja je pravno zavarovana;
- Pravice izvirajo iz DOVOLJUJOČIH NORM (abstraktne in splošne - vsebina pravice izhaja iz primarne
dispozicije, nosilec pa iz primarne hipoteze)
6 Zadruga: organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi
svojih članov in temelji na prostovoljnem pristopu;
©Dorian Gjerkeš
Stran 16
- SESTAVINE PRAVICE: vsaj eno temeljno upravičenje (omogoča koriščenje pravice) in pravovarstveno
upravičenje (možnost, da je uporabljena sankcije, če pravice ni mogoče uveljaviti – če je pri tem
upravičenje kršeno)
- VRSTE PRAVIC:
o ABSTRAKTNE (v pravni normi predvidena možnost ravnanja – pravica) / KONKRETNE
(dejanski obstoj in uporaba pravice) ->voljne narave (sami se odločimo ali bomo zahtevali in
izvajali svojo pravico)
o ABSOLUTNE (učinkujejo proti vsakomur – erga omnes; npr. lastninska pravica)/ RELATIVNE
(učinkujejo samo nad določenimi osebami – inter partes; terjatvena pravica)/
KVAZIABSOLUTNE PRAVICE (po naravi so relativne, ampak se zaradi določenega dejstva
obnašajo kot absolutne; npr. predkupna pravica vpisana v zemljiško knjigo.)
o POPOLNE (vsebujejo temeljno upravičenje in pravovarstveno upravičenje) / NEPOPOLNE
(NATURALNE – brez pravovarstvenega upravičenja – pravica ne obstaja, gre za PRAVNO
NEZAVAROVAN INTERES!)
A. Teorija o naravi pravice: - TEORIJA VOLJE (Windscheid): voljna moč in voljna oblast, sta temeljni prvini pravice, ki jih pravo priznava
subjektu prava.
o Voljna moč: pravni subjekt se sam (voljno) odloči ali bo pravico udejanil in ali bo uporabil
pravna sredstva, če mu je kršena
o Voljna oblast (razpolaganje s pravico): pravni subjekt se odloči ali bo nastala pravica in ali bo
prišlo do prenehanje pravice (odsvojitev, odstop terjatve, …)
o Teorija volje, zanemarja interesno plat pravice;
- TEORIJA INTERESA (Jherig): pravica je pravno zavarovan interes, volja pa je pomembna za odločanje o
uporabi pravice; interes je bistvena sestavina pravice;
o Če konkretni subjekti presodijo, da se tipični interesi ujemajo z njihovimi, jih bodo udejanili
(aktivna izbira), če pa presodijo, da jim tipični interesi ne ustrezajo, bodo ostali pasivni
(pasivna izbira);
- VOLJNO – INTERESNA TEORIJA (Jellinek): abstraktna pravica izraža tipičen interes, ki se nanaša na
tipičnega pravnega subjekta in tipičen dejanski stan. Volja je pomembna pri presojanju ujemanja tipičnega
in konkretnega interesa in odločanju o uresničitvi pravice.
4. Dolžnostno upravičenje: Je spoj pravice in pravne dolžnosti v celoto (nosilec ne nastopa v lastnem interesu, ampak dela v interesu
drugega (javnem interesu)
- Zakonodaja jih praviloma imenuje kar pravica.
- Ne omogočajo NEGATIVNE (pasivne) IZBIRE!
- Pravica je istočasno tudi DOLŽNOST!
- PRIMER: roditeljska pravica (pravica skrbeti in dolžnost skrbeti za otroka)
5. Pravna dolžnost: Je dolžnost (obveznost), da na določen način delujemo.
- Je KORELAT (zrcalna slika) pravice
- SESTAVINE DOLŽNOSTI: obveznost (dolžnost, da pravni subjekt na določen način deluje) in sankcija
(pravna posledica, ki je sproščena, če obveznost ni bila udejanjena ali je kako drugače kršena)
- Nosilec je PRAVNO ODGOVOREN za svoje vedenje in ravnanje
- PRAVNA DOLŽNOST (izraz normativnih zakonitosti) ≠ MORALNA DOLŽNOST (avtonomno sprejeta in je
obveznost do samega sebe)
- Lahko so abstraktne ali konkretne
- Uresničitev dolžnosti je vedno v interesu drugega, lahko pa tudi v interesu zavezanca (npr. cepljenje zaradi
nalezljive bolezni)
©Dorian Gjerkeš
Stran 17
6. Hohfeldova analiza pravic: Pravica je širši pojem, ki zajema več oblik. Vsaki tej obliki obstaja korelativ in nasprotje!
- NASPROTJA: pravica/ne-pravica; privilegij/dolžnost; voljna moč in oblast/nesposobnost;
imuniteta/odgovornost
- KORELATIVI: pravica/dolžnost; privilegij/ne-pravica; volja moč in oblast/odgovornost;
imuniteta/nesposobnost
7. Zloraba pravice: Je napačno uporabljanje pravice – v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila pravica priznana. Bistveno je,
da zloraba pravice predpostavlja konflikt s pravico drugega.
- CILJ NI ELEMENT PRAVICE – nahaja se zunaj nje in pravico je potrebno uporabljati tako, da se dosega
zakonsko določen cilj;
- KDOR PRAVICO ZLORABLJA, NE UŽIVA VARSTVA! (nevestno, nemoralno izvrševanje pravice)
- PRIMER: izvrševanje pravice, z izključnim namenom drugemu škoditi in ga šikanirati.
©Dorian Gjerkeš
Stran 18
IV. Normativni pravni akt (NPA)
1. Pojem NPA: Namen NPA je ustvarjanje pravnih pravil. NPA so nosilci pravnih sprememb (nastajanje, spreminjanje,
razveljavljanje, odpravljanje pravnih pravil), ki ustvarjajo pravna pravila.
- Ločimo ožji in širši pojem – v širšem pojmu so zajeti tudi predlogi za izdajo NPA (predlogi zakona,
obtožnica, tožba, …)
NPA je IZJAVNO DEJANJE enega ali več pravnih subjektov, s katerim se deloma ali v celoti ustvari pravno pravilo
– izjavljanje volje;
2. Sistem pravnih dejstev: Dejstva se deli na naravna in pravna dejstva.
- PRAVNA DEJSTVA: dejstva, ki jim pravna pravila pripisujejo pravne posledice
o DOGODKI: so naravna dejstva, ki nastanejo ne glede na voljo prizadetih oseb, a so tako
pomembni, da jih opredeljujemo kot PRAVNE DOGODKE, ki naj imajo določene PRAVNE
POSLEDICE (rojstvo, potek časa, potres, …)
o ČLOVEKOVA RAVNANJA: voljna in zavestna ravnanja ljudi (ustvarjajo pravne posledice)
Pravna ravnanja: v skladu s pravno normo
Normativna: splošni in posamični pravni akti (v ožjem pomenu NPA) in
predlagalni akti (NPA v širšem pomenu – tožba, obtožnica, ugovor, pritožba)
– izražajo se z izjavo volje!
Realna (materialna): v konkretnih družbenih primerih uresničujejo pravna
pravila – volja ne rabi biti izražena! (npr. plačilo davka, vožnja v skladu s
CPP, …)
Protipravna ravnanja (delikti): v nasprotju s pravno normo – vedenje in ravnanje, ki
krši pravne dovolitve, zapovedi in prepovedi -> pogojujejo ustrezne PRAVNE
POSLEDICE;
- NORMATIVNA ČLOVEKOVA DEJANJA = NORMATIVNI PRAVNI AKTI
3. Delitve NPA: - SPLOŠNI NPA (vsebuje eno ali več splošnih in abstraktnih pravnih pravil – ustava, zakon, podzakonski
pravni akti,…) / POSAMIČNI (INDIVIDUALNI) NPA (njegova vsebina je posamično in konkretno pravno
pravilo – lahko so oblastni ali zasebni)
o OBLASTNI NPA (so upravni in sodni akti s katerimi pristojni državni organi oblastno odločajo o
posamičnih pravnih zadevah) / ZASEBNI NPA (najrazličnejši enostranski in dvostranski pravni
posli) /+ AVTONOMNI NPA (zasebne narave; osebe na katere se nanašajo, pa sodelujejo pri
njihovem sprejemanju)
- VEČOSEBNI (kolektivni) NPA (so sad izjave več ljudi – parlament, več poslancev) / ENOOSEBNI NPA (izjava
volje ene osebe – sodnik,…)
- PRAVNI POSLI:
o ENOSTRANSKI (ena oseba, ki izjavi voljo)/
o DVOSTRANSKI (dva subjekta si izmenjata volji, posledica nastopi, če se volji srečata – možno
več oseb npr. razred : učitelj)
Enoobveznostni (darilna pogodba)
Dvoobveznostni (prodajna pogodba)/
o VEČSTRANSKI (skupščinski sklepi – glasovanje)
- GLEDE NA NARAVO POSTOPKA ZA IZDAJO NPA: zakonodajni NPA (državni zbor), upravni in sodni NPA
(pristojni državni organ, sodišče) -> velja za sekundarna pravna pravila (kršitev+ sankcija).
©Dorian Gjerkeš
Stran 19
4. Sestavine NPA: - VSEBINA: razlikuje se jih glede na vsebino, ne glede na ime, saj se v praksi pogosto ne ujema;
o Splošni NPA: so nosilci tipskih pravnih pravil (splošnih in abstraktnih)
o Posamični NPA: individualizirajo in konkretizirajo tipska pravila (->posamična in konkretna
pravna pravila)
- OBLIKA: določa obvezujočo naravo -> vsebina je zavezujoča samo, če je v ustrezni obliki!
o Pristojni organ: kateri pravni subjekt je pristojen za sprejemanje NPA -> bolj pomemben kot
je NPA, manj organov je pristojnih za sprejemanje (državni zbor sprejema najpomembnejše
NPA, fizične osebe pa le manj pomembne (npr. pogodbe)
če NPA ne sprejme pristojni organ, akt ne postane pravni akt
o Predviden pravni postopek: ustrezna večina za sprejetje, demokratičnost postopka, ustrezni
roki, …
Bistvene in nebistvene sestavine (kršitve) postopka (vplivajo na vsebino in pravilnost
akta ali ne?)
o Ustrezno izrazno sredstvo: da je vsebina NPA pravno utrjena in navzven spoznavna
Splošni, oblastveni in pomembnejši zasebni NPA morajo biti izraženi pisno in biti
objavljeni (pisno tudi tožbe, obtožnice, pritožbe, …)
- MATERIALNO POJMOVANJE NPA: nanaša se na vsebino in naravo pravnih pravil, ki jih sporoča => VSEBINA!
- FORMALNO POJMOVANJE NPA: osredotoča se na oblikovne sestavine NPA => OBLIKA!
5. Veljavnost splošnih NPA: Značilnost NPA, da so v določenem pravnem redu OBVEZNI. Veljajo na določenem prostoru (krajevna
veljavnost), za pravne subjekte na katere so naslovljeni (personalna veljavnost) in v določenem času (časovna
veljavnost)
- KRAJEVNA (teritorialna) VELJAVNOST NPA: NPA veljajo na določenem ozemlju (obseg krajevne
veljavnosti, je odvisen od obsega krajevne pristojnosti organa, ki je izdal NPA)
o Včasih je veljalo PERSONALNO NAČELO (vsak nosi svoje pravo s seboj); v Rimu do 212,
barbarskih državah, povsod kjer je bila oblast države šibka…
o Danes velja NAČELO KRAJEVNE VELJAVNOSTI, ki je KORIGIRANO z načelom PERSONALNE
VELJAVNOSTI (npr. sklenitev zakonske zveze med dvema tujcema -> mednarodno zasebno
pravo, ob uporabi prava držav vsakega od zakoncev in prava države, v kateri se sklepa
zakonska zveza);
- ČASOVNA VELJAVNOST NPA: NPA imajo obvezno pravno moč, le v točno določenem časovnem obdobju
o Začetek veljavnosti: po OBJAVI + VACATIO LEGIS7 (URS 15dni oz. pritožbeni rok)
o Konec veljavnosti:
Sam akt določi konec veljavnosti: v praksi redko (npr. cenejši vpis v zemljiško knjigo
od 1995 velja 5 let)
Drugi akt razveljavi prejšnjega: specialnejši razveljavi bolj splošnega, hierarhično višji
razveljavi hierarhično nižjega in kasnejši razveljavi prejšnjega.
Abrogacija: popolna razveljavitev, odprava (ex tunc – tudi za nazaj) ali
derogacija: razveljavitev (ex nunc – samo za naprej)
o Izrecna (derogacijska klavzula): v končnih in prehodnih določbah
NPA, je navedeno kateri nižji ali starejši NPA nehajo veljati
o Tiha/splošna: razveljavijo se vsi predpisi, ki so v nasprotju z novim,
ne da bi bili našteti; ko se na novo ureja (spreminja) neko novo
širšo pravno področje;
Odprava (ex tunc) ali razveljavitev (ex nunc) z odločbo USRS
7 Čas, ki poteče od objave, do začetka veljave NPA; URS določa 15 dni, oziroma pritožbeni rok; lahko je
določeno tudi drugače, npr. začetek veljave takoj po objavi (interventni zakoni) ali čez daljše časovno obdobje (ko so potrebne priprave), zakon lahko začne veljati takoj, uporabljati pa se začne čez določeno obdobje.
©Dorian Gjerkeš
Stran 20
Desuetudo (nasprotni običaj): pojavi se ko država sprejme norme, ki jih ne more ali
nima namena uveljaviti; desuetudo je v nasprotju z NPA, a ga sprejemajo tudi
pristojni državni organi; v modernem pravu redkost;
Preneha predmet pravnega urejanja, ki mu je bil NPA namenjen (npr. CPP za
tramvaje v Sloveniji); če preneha smisel zakona, preneha sam zakon;
o PREPOVED RETROAKTIVNOSTI: NPA ne sme veljati za nazaj (URS 155 in 28)
IZJEMA: (1)samo posamezne zakonske odločbe, (2) retroaktivnost mora biti v javno
korist, (3) retroaktivnost, ne sme posegati v že pridobljene pravice => ustavne
predpostavke
Tudi INTERPRETATIVNI PREDPIS (avtentična razlaga): normodajalec poda
splošno obvezno razlago že sprejetega in veljavnega NPA -> ne posega v
vsebino NPA
Prepovedano v kazenskem pravu, razen če je novi zakon milejši;
6. Hierarhija NPA: - NPA so v medsebojnem hierarhičnem razmerju
- Zahteva se vsebinska (materialna) in oblikovna (formalna) skladnost8 -> vseh splošnih in posamičnih NPA
- Hierarhično so splošni akti NADREJENI posamičnim aktom
- HIERARHIJA SPLOŠNIH NPA:
o USTAVA in DRUGI USTAVNI PREDPISI (sprejema jih državni zbor; značilni sta abstraktnost in
splošnost); vsi splošni NPA, morajo biti v skladu z ustavo;
MEDNARODNO IN EVROPSKO PRAVO
ZAKONI (sprejema jih državni zbor, po drugačnem postopku kot ustavo in
ustavne predpise; tudi visoka stopnja abstraktnosti in splošnosti)
o PODZAKONSKI AKTI (izvedbeni predpisi za zakone; izdaja jih
vlada/ministri)
//////////////////////////// konkretizacija //////////////////////////////////////
o Splošni NPA so viri za sodne in upravne odločbe,…
- Če sta neusklajena NPA iste hierarhične ravni, se upoštevajo klasični argumenti časa, specialnosti in
avtoritete.
8 Skladnost: gibanje v mejah, ki jih zarisujejo višji NPA;
©Dorian Gjerkeš
Stran 21
V. Pravni viri
1. Pojem pravnih virov: So vir ustvarjanja in uporabe prava.
- MERKL-KELSNOVA TEORIJA STOPNJEVITOSTI PRAVA: vsak pravni akt, je hkrati akt uporabe in ustvarjanja
prava, razen prvega (prva ustava9), ki zgolj ustvarja pravo in zadnjega materialnega akta
10 (npr. vrnitev
posojila), ki pravo zgolj uporablja.
o USTAVA (ustvarja) -> (uporablja)ZAKON(ustvarja) -----> splošno in abstraktno pravo
<-|konkretizacija|->
(uporablja)SODBA(ustvarja) -> (uporablja)MAT. AKT -----> konkretno in posamično pravo
- Pravni viri so hkrati STATIČNI (normativna plat) in DINAMIČNI (soodvisni od družbene realnosti)
- Bistveni so predvsem FORMALNI PRAVNI VIRI
2. Vrste pravnih virov: Nastanejo SPONTANO (npr. običaj kot pravni vir) ali ORGANIZIRANO (npr. zakon kot pravni vir)
- FORMALNI PRAVNI VIRI: kaj so veljavna pravna pravila;
- MATERIALNI PRAVNI VIRI: določajo vsebino pravnih virov in področja, ki naj bodo urejena;
- SPOZNAVNI PRAVNI VIRI: omogočajo spoznavanje formalnih virov in razlagajo njihovo vsebino;
- AVTONOMNI PRAVNI VIRI: subjekti, neposredno sodelujejo pri njihovem ustvarjanju;
3. Formalni pravni viri: Obvezne in vnaprej določene oblike (ustava, zakon, uredba), v katerih nastajajo splošna in abstraktna pravna
pravila oz. tista, ki kot taka učinkujejo (sodbe najvišjih sodišč v sistemu precedenčnega prava – anglosaksonski
svet)
- USTAVA > MEDNARODNO IN EVROPSKO PRAVO > ZAKON( + zakoniki + uredbe z zakonsko močjo) >
PODZAKONSKI AKTI (uredbe, odloki, pravilniki, etc.)
o MP in EP ima prednost pred ustavo, vendar je ustava hierarhično še vedno najvišja, saj je MP
in EP šele z ustavo zagotovljena moč nad ustavo (prednost pred nacionalnim pravom)
Teoretično11
lahko ustavno sodišče pravu EU in MP, odreče veljavo na teritoriju
Slovenije, če ugotovi, da je v nasprotju z ustavo.
- USTAVNA TVARINA(vsebina): temelji državnopravne ureditve in temeljne človekove pravice in svoboščine
-> temeljna in najpomembnejša družbena razmerja
- ZAKONSKA TVARINA: pravice in dolžnosti ter drugo (če ni pridržano ustavi)
- TVARINA PZA: organizacijska in izvedbena pravila (ne odločajo o pravicah in dolžnostih)
- SKLADNOST: (ustavnost in zakonitost) – pravni viri, morajo biti v skladu z višje uvrščenimi pravnimi viri
(formalno in vsebinsko)
4. Delitve formalnih pravnih virov: - USTAVA:
o gibka (enostavno spreminjanje – izenačena z zakoni) in čvrsta (zahtevnejše spreminjanje –
kvalificirana večina ali ustavodajna skupščina) ustava
o formalno (izhodiščni pravni akt, najvišje veljave) in materialno (vsebina, ki ima ustavni pomen
– kaj naj ustava ureja?) pojmovanje
9 Revolucionarna ustava; prva, pred njo ni bilo ustave in urejenega prava
10 Materialni akt: aktivno dejanje uresničevanja NPA v konkretnem primeru
11 Praviloma USRS že pred podpisom mednarodnih pogodb, preveri skladnost z ustavo, saj bi odrek veljave
ratificirani mednarodni pogodbi pomenil kršitev mednarodnega prava in sankcije mednarodne skupnosti
©Dorian Gjerkeš
Stran 22
o preambula (cilj, načela in razlogi za sprejem ustave – deklarativna funkcija), temeljna načela
in normativni del (vsebina ustave)
o ustavni zakon (urejanje ustavne materije in spreminjanje ustave – hierarhično enak ustavi)
- ZAKONI:
o Zakoni in zakoniki (v celoti urejajo neko širše družbeno področje – družinski, kazenski, etc.)
o Splošni (generalni – vsakdo; npr. zakon o zdravstvenem zavarovanju) in specialni (posebni –
izloča določeno tvarino ali skupino subjektov, ki jih obravnava drugače kot splošni zakon; npr.
zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov)
o Popolni (do popolnosti regulirajo neko področje) in nepopolni (temeljni, splošni, republiški –
regulirajo samo del nekega področja; značilno za SFRJ)
o Kvalificirani (2/3 večina) ali navadni (1/2 večina) – glede na večino in proceduro sprejemanja
- EVROPSKO PRAVO: primarni viri (mednarodne pogodbe) in sekundarni pravni viri (direktive, uredbe,
odločbe, soft law)
o DIREKTIVA (doseganje harmonizacije prava): za vsako članico zavezujoča glede cilja, ne določa
pa oblike in metode doseganja cilja
če država obveznosti ne izpolni, ima direktiva lahko tudi NEPOSREDNI UČINEK!
o UREDBA (unificiranje prava): je akt neposredne učinkovitosti v državah članicah (je v celoti
zavezujoča).
o ODLOČBA: je zavezujoča za vse na katere je naslovljena
Odločbe sodišča EU, imajo tudi splošno in abstraktno veljavo (veljajo kot
precedenčno pravo).
o +SOFT LAW: ni formalni pravni vir v pravem pomenu (zgolj dejanski pomen se približa pojmu
formalnega pravnega vira).
nek organ pove, kako si bo v nekem primeru razlagal neke druge pravne akte ->
čeprav razlaga nima zavezujoče narave, jo moramo upoštevati;
- PODZAKONSKI AKTI (PZA):
o UREDBA: izvršilni predpis (ureja podrobnosti za izvajanje zakona); ne posegajo v vsebino;
Podrejena zakonu in ustavi; ne sme določati pravic in dolžnosti subjektov;
Temelji na zakonskem pooblastilu (izvršilni klavzuli)
o UREDBE V SILI in UREDBE Z ZAKONSKO MOČJO: ista hierarhična raven kot zakon; izdajajo se
samo v izjemnih razmerah in so vedno časovno omejene;
o PRAVILNIKI, ODREDBE, NAVODILA;
5. Materialni viri prava: Nastanejo spontano in vplivajo na vsebino formalnih pravnih virov; sami po sebi nimajo zavezujoče narave,
lahko pa jih sistem prevzame v pravno normo.
- MORALA: vpliva na presojanje po pravičnosti in legitimnosti; kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj je
humano in kaj nehumano; (vrednostne sodbe, iracionalnost in emocionalnost);
o BLANKETNO UREJANJE: pravno pravilo se v dispoziciji sklicuje na moralo
o Odsev družbene realnosti
- OBIČAJI: družbeni standardi; ustaljeno prepričanje kaj je v nekih razmerah normalno (običajno) postane
obvezno; značilnost običajev je njihova TIPIČNOST in POVPREČNST;
o BLANKETNO UREJANJE: pravno pravilo se v dispoziciji sklicuje na običaj -> pravni običaj
o UZANCE: zapisani in v zbirko zbrani običaji; niso zavezujoči, razen če tako določa zakon
Npr. trgovinske, gostinske, …; zbere jih ustrezni družbeni (državni) organ
o OBIČAJNO PRAVO: običaji, ki so sami po sebi prešli v pravno normo (pravni red priznava
pravno veljavo) -> predvsem pri mednarodnem pravu
- SODNA PRAKSA: ustaljena sodna praksa in enotna uporaba gradiva;
o Čeprav pri nas sodne odločbe niso formalni vir prava, pa ustava zagotavlja enako varstvo
pravic, kar pomeni, da sodniki morajo upoštevati pretekle odločbe (razen če imajo boljše in
novejše razloge, da od njih odstopijo)
©Dorian Gjerkeš
Stran 23
NEPRAVI PRECEDENSI: odločbe formalno niso pravni vir, ampak zaradi enotnega
varstva pravic, DE FACTO so!
Nižja sodišča sledijo praksi višji sodišč!
- PRAVNA ZNANOST (doktrina): stališča strokovnjakov s področja prava (komentarji, etc.)
o nimajo formalno zavezujoče narave, vendar obstaja tradicija upoštevanja;
o sodniki se opirajo na mnenja strokovnjakov, ki so se poglobili v podobni primer;
o Načelno pravno mnenje: sprejme ga vrhovno sodišče.
6. Spoznavni pravni viri: Omogočajo spoznavanje formalnih pravnih virov.
- Predlogi in obrazložitve NPA: v predlogu NPA, predlagatelj obrazloži pravne podlage in pravne okvirje za
sprejem NPA in iz tega je mogoče razbrati namen zakona,
- Besedila NPA,
- Sodne in upravne odločbe,
- Monografije (pravna dogmatika in teorija), članki, komentarji, itd.,
- Baze podatkov,
7. Avtonomni pravni viri: Subjekti vsebinsko soglašajo z njimi, ali jih celo sami postavljajo!
- Stopnja avtonomnosti (vsebinsko soglašanje s pravom) in heteronomnosti (vsebinsko neodobravanje
prava)
o NI ABSOLUTNA: pravo ne obstaja, če ni avtonomno (vsaj del subjektov mora soglašati z njim),
prav tako pravo ne obstaja, če ni heteronomno (če bi vsi soglašali s pravili, jih ne bi
potrebovali).
o Pravo je razpeto med avtonomna in heternomna pravila.
- KRITERIJI:
o SUBJEKT UREJANJA: neposredno urejanje (subjekt, sodeluje pri ustvarjanju prava
neposredno); npr. lokalna mikroraven (občinski svet) ali zakonodajni referendum
o OBJEKT UREJANJA: nizka stopnja konfliktnosti; posamezniki jo sami obvladujejo
o STOPNJA SPLOŠNOSTI IN ABSTRAKTNOSTI: nižja stopnja; konkretizirano in individualizirano
o NARAVA PRAVNE SANKCIJE: pravna sankcija je vsaj na prvi stopnji avtonomna (ni takoj
prepuščena državi)
- PRIMERI:
o STATUTI PRAVNIH OSEB: opredeljujejo namen, organizacijo in način delovanja pravne osebe
(»ustava« pravne osebe)
o KOLEKTIVNE POGODBE: urejajo odnose med delavci in delodajalci
o ODLOKI LOKALNIH SKUPNOSTI: lokalne zadeve, ki se tičejo samo prebivalcev lokalne
skupnosti (občine), se lahko avtonomno urejajo;
©Dorian Gjerkeš
Stran 24
VI. Pravne praznine
1. Predmet pravnega urejanja: Pravno urejanje je potrebno pri:
- Interesno konfliktnih družbenih razmerjih (pravna nedisciplina bi ogrožala temeljne človekove pravice,…)
- Družbenih razmerjih, ki zahtevajo pravno utrjenost (neurejenost bi onemogočala pravno varnost)
Izven tega se nahaja področje pravne avtonomije in svobode!
2. Predmet pravne praznine: Tista družbena razmerja, ki niso zajeta s splošnimi in abstraktnimi pravnimi pravili, a so tako pomembna, da
morajo biti pravno urejena.
- ZAPOLNJEVANJE PRAZNIN: pristojni organ (npr. sodišče), mora pravno praznino zapolniti s posamičnim
(individualnim) pravnim aktom (npr. sodbo)
o Pristojni organ mora najprej ugotoviti ali je določeno družbeno razmerje predmet pravnega
urejanja, torej ali sploh gre za pravno praznino (glej narava pravne praznine).
3. Narava pravne praznine: Ali sploh gre za pravno praznino?
- Nepopolnost formalnega pravnega vira, ki ni načrtna (ne nanaša se na pravno svobodo)
- Nepopolnost se ujema z načeli pravnega urejanja v določeni državnopravni skupnosti (zahteva se
urejenost tega razmerja)
- Nepopolnost, je hkrati nepopolnost na določenem ožjem področju (npr. institut), praviloma pa ne na
širšem.
4. Nujnost pravnih praznin: - So neizogibne – zaradi nepopolnosti pravotvorne dejavnosti, jezikovne poroznosti in družbene dinamike
- So kot institut lahko ZELO NEVARNE – omogočajo zlorabe
o predvsem s strani oblasti, ki neko področje, ki bi moralo biti urejeno, pusti pravno neurejeno
(pravna praznina), nato pa to področje retroaktivno ureja z individualnimi pravnimi akti ->
pogosto v totalitarnih državah
- zato so na določenih področjih IZKLJUČENE (kazensko pravo); retroaktivnost je prepovedana, saj bi ogrozila
PRAVNO VARNOST
o »Nullum crimen et nulla poena sine lege praevia, certa et scripta«; URS 28
Tisto kar ni urejeno, je PRAVNA SVOBODA!
5. Vrste pravnih praznin: - KLASIČNE(zakonske): nek specifičen del nekega pravnega področja ni urejen
o Notranje (znotraj pravnega pravila): da je pravilo bolj elastično -> NAČRTNO (edino dopustno
v KZ)
o Prave (na nivoju pravnega pravila): manjka celotno pravno pravilo
- PRAVNE PRAZNINE V ŠIRŠEM POMENU BESEDE: neurejena so obsežna pravna področja
o v državah, ki so nastale na novo ali v revolucionarnih državah (kjer se je ureditev v celoti
spremenila)
AO-> D. SHS-> K. SHS – K. J.-> Okupacija FLRJ - SFRJ SLOVENIJA
ODZ (Občni državljanski zakonik)
- v Sloveniji in Dalmaciji v novelirani izdaji
ZRPP: okupatorjevi zakoni so
odpravljeni, stara zakonodaja
(ODZ) pa razveljavljena
UZITUL
KONTINUITETA (prej veljavni zakoni ostanejo v veljavi dokler se ne
sprejmejo novi)
DISKONTINUITETA (pravne
praznine!!!!)
KONTINUITETA
©Dorian Gjerkeš
Stran 25
- ZAČETNE (neko področje nikoli ni bilo urejeno) in NAKNADNE (neko področje je bilo urejeno, pa je
naknadno postalo neurejeno z strani zakonodajalca – načrtno ali pomotoma)
- PRIKRITE PRAVNE PRAZNINE: na podlagi pravnih stavkov, je mogoče konstituirati pravno pravilo, ampak je
namen NPA takšen, da moramo konkretno razmerje izvzeti (ne sme biti urejeno s tem NPA)
o Najredkejša vrsta pravnih praznin
6. Zapolnjevanje pravnih praznin: Organ, ki zapolnjuje praznino, prevzame vlogo zakonodajalca za ta primer (pravilo velja sicer samo za
konkreten primer, ampak zaradi načela enotne sodne prakse, de facto velja tudi širše – splošno).
TEMELJNO NAČELO: pravna enakost12
!
- KLASIČNE NOTRANJE PRAZNINE:
o analogija intra legem: zakonodajalec pri pravnem pravilu omogoči uporabo tudi na drugih
podobnih primerih (razmerja, ki imajo podobne tipske znake) - Naštevanje primerov, »in
drugo«, »in podobno«,…
- KLASIČNE PRAVE PRAZNINE:
o Analogija legis (zakonska analogija): razmerje, ki je pravno neurejeno, je v bistvenem
podobno razmerji, ki je pravno urejeno.
o Analogija iuris: poiščemo pravila, ki urejajo podobna razmerja in z logičnim sklepanjem
izpeljemo temeljna (splošna) načela, na podlagi katerih izoblikujemo novo pravilo za
konkreten primer.
o Argumentum a contrario (izločitev praznine): sklepamo, da neko področje ne rabi (ne sme)
biti urejeno -> ne gre za praznino; primeri so si v bistvenem različni npr. ob določeni starosti
morajo moški služiti vojaški rok, sklepamo da to ne velja za ženske (torej ni praznina).
- PRIKRITE PRAZNINE: (teleološka redukcija – oža domet pravnega pravila, zaradi njegovega namena)
ugotovimo kakšen je namen pravnega pravila in izvzamemo13
neko konkretno razmerje (nato pa
uporabimo analogijo legis, analogijo iuris ali argumentum a contrario)
o Primeri so v bistvenem različni v tolikšni meri, da jih je potrebno neenako vrednotiti;
- V ŠIRŠEM POMENU BESEDE: zakonsko predvideni načini npr.:
o Pravna pravila po ZRPP14
: zakon ODZ odvzema le formalno veljavo, materialno pa se še
naprej uporablja (če ni v nasprotju z ustavo SFRJ), da se izognemo pravnim prazninam
Pred letom 1945 Po letu 1945
FORMALNO: ODZ FORMALNO: ZRPP
MATERIALNO:ODZ MATERIALNO: ODZ
»…Na podlagi x člena ODZ…« »… na podlagi x člena ODZ, ki se še naprej uporablja v
skladu z y členom ZRPP…«
o Sodna praksa
o Dispozitivni zakoni
SUBP (splošne uzance za blagovni promet): zakon jim določa splošno veljavo (de
facto kot zakon), razen če so izrecno izločene
12
Pravna enakost: od sodnika se pričakuje, da bo konkretne primere, ki so si v bistvenem podobni obravnaval enako, tiste, ki so si v bistvenem različni pa različno, a tudi tokrat tako, da bo uporabljal isto merilo za primere, ki imajo iste skupne značilnosti. 13
Dodamo izjemo od pravnega pravila – IZJEMNI DEJANSKI STAN. 14
Zakon o razveljavljanju pravnih predpisov pred 1945; sprejete pred okupacijo razveljavlja, sprejete med okupacijo pa odpravlja.
©Dorian Gjerkeš
Stran 26
VII. Uporaba splošni pravnih aktov Je vedenje in ravnanje, s katerim subjekti udejanjajo pravna pravila, ki jih ti akti vsebujejo in sporočajo;
- PRIMARNA PROSTOVOLJNA UPORABA: spoštovanje NPA
- SEKUNDARNA PROSTOVOLJNA UPRABA: prostovoljno izpolnjevanje sankcij za kršitev NPA
(npr. prostovoljno plačilo kazni)
- PRISILNO OBLASTNO DEJANJE15
: država nas prisili, da sprejmemo sankcije za kršitev NPA
Glede na to govorimo o PRIMARNI (prostovoljni) in o SEKUNDARNI (prisilni) učinkovitosti.
1. Potek uporabe NPA: Poznamo tri načine:
- Uporabljamo splošna in abstraktna pravila in ustvarimo nova splošna in abstraktna pravila (npr. ustava ->
zakon) = PRAVNI VIRI
- Uporabimo splošna in abstraktna pravila in oblikujemo posamično in konkretno pravno pravilo (npr. zakon
-> sodba) = PRAVNIŠKI SILOGIZEM
- Z materialnimi akti udejanjamo dispozicije pravnih pravil (splošnih in posamičnih)
(npr. sodba -> materialni akt)
2. Pravniški silogizem: Na temelju formalnih pravnih virov, oblikujemo posamična in konkretna pravila.
3. Pomen pravnih dejstev: Dejstva so elementi življenjskega primera in jih primerjamo s znaki abstraktnega dejanskega stanu.
- PRAVNE DOMNEVE (praesumptio iuris): so pravna dejstva, ki veljajo na temelju drugih dejstev kot
resnična, brez da bi jih bilo treba dokazovati.
o Izpodbojne domneve (praesumptio iuris tantum): izpodbojnost mora dokazati toženec; npr.
za očeta velja mož matere v zakonski zvezi in 300 dni po razvezi;
o Neizpodbojne domneve (praesumptio iuris et de iure): npr. pravnomočne sodne odločbe ali
očetovstvo po prekluziji;
- PRAVNE FIKCIJE: dejstvo, ki velja kot resnično, čeprav vemo da ni resnično (ne obstaja); npr. nasciturus;
4. Posamični pravni akti: Delijo se na:
- Upravni akti -> oblastni
- Sodni akti -> oblastni
- Pravni posli -> neoblastni
15 Za državne organe, je to primarno vedenje; če ostanejo pasivni, pa to pomeni kršitev, kar pravno sproži
reakcijo drugega organa;
ADS (kdor koga razžali, se kaznuje z …) Predvideva PRAVNE POSLEDICE
KDS (A je razžalil Bja) =je v bistvenem podoben ADS
KDS (A se kaznuje z ….) Nastopijo PRAVNE POSLEDICE
Terminus maior: ljudje so sesalci (zgornja premisa); tipski znaki;
Terminus minor: pravniki so ljudje (spodnja premisa); elementi;
Conclusio: pravniki so sesalci (sklep)
Konkretni dejanski stan (KDS)
subsumiramo pod abstraktni dejanski
stan (ADS).
©Dorian Gjerkeš
Stran 27
A. Upravni akti: So akti pristojnih upravnih organov, s katerimi ti kot nosilci oblasti enostransko oblikujejo pravice in dolžnosti
subjektov v konkretnih pravnih razmerjih in temeljijo na ustavi in zakonu.
- KONSTITUTIVNI: ustanavljajo (konstituirajo), spreminjajo (rekonstruirajo) ali odpravljajo (dekonstitutirajo)
pravice in dolžnosti pravnih subjektov
o npr. državljanstvo, izdaja gradbenega dovoljenja,…
- DEKLARATIVNI: le ugotavljajo in potrjujejo, da obstajajo določene pravice, dolžnosti, pravna razmerja, itd.
o Npr. potrdilo o državljanstvu, vpis v matično knjigo,…
Najbolj tipične so UPRAVNE ODLOČBE:
- Izdajajo jih pristojni državni organi, v upravnem postopku
o Posebna vrsta so ODLOČBE IN SKLEPI, ki nastajajo v podjetjih in zavodih; niso oblastni upravni
akti, so pa jim zelo podobni; npr. odločba o plači;
B. Sodni akti: So oblastveni akti sodišč, s katerimi na temelju ustave in zakonov odločajo o pravnosti konkretnega vedenja in
ravnanja pravnih subjektov, o pravicah in dolžnostih, ki so med njimi sporne, o pravnosti posamičnih pravnih
aktov in v širšem smislu tudi o pravnosti splošnih pravnih aktov, ter tudi o drugih pomembnih zadevaj, če jih je
glede na njihovo naravo potrebno obravnavati v sodnem postopku.
- So predvsem SODBE (poglavitni sodni akt, s katerim sodišče odloči o posamezni zadevi) in SKLEPI (je
procesni pravni akt, s katerim se rešujejo vprašanja, ki se nanašajo na potek postopka)
o V širšem pomenu tudi AKTI USTAVNEGA SODIŠČA (z njimi sodišče odloča o ustavnosti in
zakonitosti splošnih pravnih aktov, ustavnih pritožbah, itd.
V glavnih stvareh ustavno sodišče izdaja ODLOČBE, v ostalih pa odloča s SKLEPI.
- KAZENSKO PRAVO (kazenski postopek): obsodilna sodba (obtoženec je kriv), oprostilna sodba (obtoženec
ni kriv), zavrnilna sodba (ugotovi, da se postopek ne more nadaljevati, ker je bila obtožba umaknjena, za
isto dejanje sodba že izrečena ali obstaja kakšna druga procesna ovira – pomilostitev, zastaranje,…)
- CIVILNO PRAVO (pravdni postopek): zavrnilna sodba (tožbeni zahtevek ni utemeljen), ugodilna sodba
(tožbeni zahtevek je utemeljen)
o Dajatvena sodba – KONDEMNATORNA: toženec naj nekaj stori, da, opusti ali dopusti; npr.
vrnitev izposojene stvari;
o Ugotovitvena sodba – DEKLARATORNA: ugotavlja obstoj oz. neobstoj določene pravice,
pravnega razmerja ali pa prisotnost oz. neprisotnost neke listine; npr. tožnik JE služnostni
upravičenec;
o Oblikovalna sodba – KONSTITUTIVNA: določeno pravno razmerje razveže, spremeni ali
oblikuje na novo; npr. razveza zakonske zveze;
- UPRAVNI SPOR: sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov
o Zavrnilna: zahtevek ni utemeljen (nedopusten)
o Ugodilna: zahtevek je utemeljen (dopusten)
Odprava
Nadomestitev: nadomesti odpravljeni akt –IZJEMA!
C. Pravni posli: So avtonomna voljna izjavna dejanja ene ali več oseb (pravnih subjektov), s katerimi se oblikujejo pravice in
dolžnosti v konkretnih pravnih razmerjih – ZASEBNI PRAVNI AKTI;
- Temeljijo na avtonomiji volje in dispozitivnosti (stranke prosto razpolagajo z zahtevki in sodišče upošteva
le zahtevane)
- So enostranski (pravno posledico povzroča že voljno izjavno dejanje enega pravnega subjekta), dvostranski
(stranki se morata šele sporazumeti o njegovih bistvenih sestavinah), večstranski
- Niso oblastvene narave;
- Stranke so druga drugi PRIREJENE;
©Dorian Gjerkeš
Stran 28
5. Zastaranje: Po preteku določenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
- CIVILNOPRAVNO: sprememba (na ugovor) pravice iz civilne v naturalno (neiztožljivo – če jo dolžnik vseeno
izpolni, je izpolnitev veljavna, in tega ne more zahtevati nazaj, tudi če ni vedel da je zastaralo)
- JAVNOPRAVNO: prenehanje pravice voditi kazenski pregon ali izvršiti kazen;
6. Priposestvovanje: Je originirana (izvirna) oblika pridobitve pravice na podlagi kontinuirane (tudi po pravnih prednikih) lastniške in
dobroverne posesti (10 let za nepremičnine in 3 leta za premičnine)
7. Varstvo pravnega razmerja: Pravovarstveno razmerje nastane zaradi pravne kršitve. Pristojni subjekti morajo sprožiti PRAVOVARSTVENI
POSTOPEK.
Ločimo tri oblike pravnega varstva:
- SAMOZAŠČITA: načeloma ni dovoljena, saj bi vodila v nekontrolirano uporabo nasilja.
o Možne so izjeme:
SILOBRAN: obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga
drugega istočasen protipraven napad.
SKRAJNA SILA: kadar storilec stori dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, zato
da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost.
SAMOPOMOČ: pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, ko grozi neposredna
nevarnost.
Da je samopomoč dopustna mora biti: nujna, istočasna in sorazmerna!
Stranke lahko odločitev o sporu prepustijo RAZSODIŠČU (kot nedržavnemu organu),
ki ga same izberejo
o PREVENTIVNO PRAVNO VARSTVO, ki preprečuje nastanek kršitev in utrjuje obstoječe pravno
razmerje; (npr. poroštvo, ara, vnaprejšnje zavarovanje dokazov, preventivna prisotnost
policije (na tekmah),…
- AVTONOMNO VARSTVO: spor se poskuša rešiti brez državnih organov (npr. mediacija, poravnava,
arbitraža, priložnostna razsodišča,…)
- DRŽAVNO VARSTVO:
o Upravni postopki (inkvizitorni): upravni organi sami zbirajo gradivo iz katerega sklepajo
(preiskovalno načelo)
o Kazenski postopki (kontradiktorno – akuzatorni): stranke, predvsem tožilstvo morajo
predložiti dokaze
o Pravdni postopki: dejstva je potrebno ustno obravnavati pred sodiščem (razpravno načelo);
tudi kontradiktorno načelo (toženec sme navajati dokaze, ki so mu v korist)
ZBIRANJE PROCESNEGA GRADIVA: priprava na pravno odločitev
- Organi, ki vodijo postopek, morajo ugotoviti dejansko stanje in dejstva pomembna za izdajo odločbe
- Zbiranje procesnega gradiva lahko potega po NAROKU ali IZVEN (gradivo se pridobi brez prisotnosti strank,
stranke pa morajo imeti možnost, da se dokazih izrečejo)
PRAVOVARSTVENA ODLOČBA: je posamični oblastni pravni akt, s katerim se odloči o predmetu obravnavanja
(upravna odločba, sodna odločba - sodba)
- UVOD: kdo odloča, kdo so stranke, datum, v kakšni zadevi odloča?
- DISPOZITIV (IZREK): avtoritativno se odloči o predmetu postopka
- OBRAZLOŽITEV: navaja razloge, ki utemeljujejo pravno odločitev (procesno gradivo, dokazi, upoštevane
norme,…)
- PRAVNI POUK: navaja pravno sredstvo, rok v katerem ga je treba podati in pri katerem organu
©Dorian Gjerkeš
Stran 29
8. Instančna (pritožbena) pot: Je ustavno zagotovljena pravica (25-URS), do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in
drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
- o njej odloča organ višje stopnje, ki lahko pritožbo zavrne ali ji ugodi in odločbo razveljavi ali jo spremeni
- PRAVNOMOČNOST: pridobitev pravne veljavnosti – zagotavlja pravno utrjenost;
o Neizpodbojnost z rednimi pravnimi sredstvi – FORMALNA PRAVNOMOČNOST
o Vezanost strank na vsebino – MATERIALNA PRAVNOMOČNOST
o O pravnomočnih zadevah ni mogoče še enkrat odločati (»ne bis in idem«); sprejemamo jih kot
pravilne in resnične;
- IZREDNA PRAVNA SREDSTVA: po pravnomočnosti; če so podani tehtni razlogi;
o Obnova postopka: zaradi bistvenih kršitev postopka; npr. sodnik bi moral biti izločen, odločba
je bila izdana na podlagi ponarejene listine,…
o Zahteva za varstvo zakonitosti (zaradi kršitev predpisov)
o Izredna omilitev kazni (KZ – naknadno se pokažejo okoliščine in dokazi, ki bi vplivali na
strogost kazni)
o Revizija (bistvene kršitve pravil postopka in materialnopravnih pravil); vlaga se proti
drugostopenjskim pravnomočnim sodbam in je tretja stopnja v pravdnem postopku;
o AKTI MILOSTI: izredna pravna sredstva v širšem smislu
Pomilostitev (predsednik države): nanaša se na individualno določeno osebo -
POSAMIČNI
Amnestija (z zakonom državnega zbora – legislative): nanaša se na individualno
nedoločen krog ljudi, z določenim tipskim znakom – SPLOŠNI
9. Izvršitev: Pravno odločitev lahko naslovljenci izvršijo sami (npr. plačajo kazen), pri nekaterih morajo nujno sodelovati tudi
državni organi (npr. zaporna kazen), v nekaterih primerih pa morajo državni organi sodelovati, ker naslovljenci
nočejo ravnati prostovoljno (npr. nočejo plačati kazni).
Če pravna odločitev ni prostovoljno uresničena, je predviden poseben IZVRŠILNI POSTOPEK, v katerem se
pravne odločitve prisilno izvajajo.
- CIVILNA IZVRŠBA: (ZIZ – zakon o izvršbi in zavarovanju)
o Denarne terjatve
o Nedenarne terjatve
o Zavarovanje
- UPRAVNA IZVRŠBA: izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca
o Upravna izvršba
o Davčna izvršba
- KAZENSKA IZVRŠBA: (ZIKS – zakon o izvršitvi kazenski sankcij)
o Kazenske sankcije
10. Ustavnosodno varstvo: Nosilec je USTAVNO SODIŠČE (USRS)
- Konkretno: ustavna pritožba (kršitev je storjena s posamičnim aktom)
- Abstraktno: zahteva ali pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov
Odločbe USRS so dokončne in obvezne, proti njim ni niti rednih, niti izrednih pravnih sredstev.
©Dorian Gjerkeš
Stran 30
VIII. Razlaga normativnih aktov NPA pomensko opredeljujejo pravno pravilo, ki ga zakonodajalec sporoča.
- NPA ni le rekonstrukcija pravnega pravila16
, ampak tudi nova konstrukcija na podlagi pravnih stavkov
normativnih pravnih aktov17
.
o Sodnik odloča tudi o primerih, ki jih zakonodajalec ni predvidel.
- Čeprav ima sodnik pri ustvarjanju novih pravnih pravil določeno svobodo, je vseeno vezana na meje, ki jih
določa zakon: jezikovni pomen pravnih stavkov (odločati mora znotraj meja pomena pravnih stavkov),
pravna varnost (ko se za nek primer oblikuje neka razlaga pravnih pravil, mora to upoštevati), formalna
pravičnost in izročilo.
- PRAKTIČNA (operativna) RAZLAGA se uporablja v konkretnih primerih in določa enopomenski odgovor;
- ZNANSTVENA (metodična) RAZLAGA se uporablja, ko tisti ki se ukvarjajo s pravno znanostjo iščejo
alternativne možnosti odločitev v hipotetičnih ali že rešenih primerih.
o preverja ali je sodnik odločil pravilno: pravilen postopek, pravilno ugotovljen dejanski stan in
upoštevanje mej (ki jih zakon določa za razlago).
o če so nosilci državni organi, gre za AVTENTIČNO RAZLAGO; če so nosilci posamezniki, pa gre
za najrazličnejše pravne strokovnjake, izvedence, itd., ki v strokovnih delih razlagajo NPA.
1. Model uporabe tipskega pravnega pravila (silogistično sklepanje): PREMISA MAIOR (ZDS/ADS): hipoteza pravila (znaki)
↗↘↗↘↗↘↗↘↗↘↗↘↗: vrednotenje (ni 100% racionalno)
PREMISA MINOR (KDS): konkretni primer (elementi)
CONCLUSIO: pravna posledica (če nam v KDS uspe najti znake ADS)
2. Težave pri razlagi: - NEJASNOST POJMOV: ni definirane vsebine (npr. umor na grozovit način; kaj je grozovit način?)
- POROZNOST JEZIKA: večpomenskost besed, postavitve vejic, …
- NAČRTNO VGRAJENA ELASTIČNOST S STRANI ZAKONODAJALCA: standardi, blanketne norme
- PRAVNE PRAZNINE: najprej jih je potrebno zapolniti, da sploh ugotovimo abstraktni stan
- NESKLADNOST NORM IN NAČEL:
- NEPREGLEDNOST PRAVNEGA SISTEMA: zaradi velike količine NPA; upoštevati je potrebno tudi pravo EU,
itd.
3. Načini razlage: Odpravljajo težave, ki se pojavljajo pri razlagi (glej zgoraj); da bi dobili približno enak rezultat, si pomagamo z
metodičnim delovanjem.
- ob pomoči RAZLAGALNIH METOD (oz. argumentov)
o problem: ni konsenza o številu metod, njihovem imenu, vsebini, vrstnem redu uporabe,
prioriteti in pristopu (subjektiven/objektiven)
način, ki ga zagovarja Pavčnik ni edini, je pa v Sloveniji najbolj pomemben.
4. Približen seznam metod: - JEZIKOVNA RAZLAGA (gramatikalna interpretacija): analiza možnih jezikovnih pomenov pravnega stavka -
> umestitev v kontekst
o Dobesedna(iz NPA je mogoče neposredno razbrati pravilo in njegov pomen), zožujoča (pri
obravnavi IZJEM) ali razširjajoča (vsi možni pomeni pravnega stavka)
16
Stara razlaga: sodnik zgolj uporablja pravna pravila v konkretnih primerih; 17
Nova razlaga: sodnik na podlagi pravnih stavkov, ustvari novo pravno pravilo in jo uporabi v konkretnim primeru;
Na podlagi primerjave abstraktnega
in dejanskega stanu, z vrednotenjem
(logičnim sklepanjem) ugotovimo
kateri so pomembni elementi.
©Dorian Gjerkeš
Stran 31
o Izhodiščna metoda -> pogosto tudi zadošča
- GENETIČNA RAZLAGA (subjektivno teleološka razlaga/tudi subjektivna zgodovinska razlaga): zanima nas
geneza (nastanek) NPA in kakšen je bil namen zakonodajalca (ustvarjalca pravnih stavkov); to lahko
razberemo iz zapisnikov o nastajanju NPA, zakonodajnih predlogov (ki vsebujejo obrazložitev), …
o Pomembno predvsem pri mednarodnih pogodbah
- ZGODOVINSKA RAZLAGA V ŠIRŠEM POMENU: proučevanje zgodovinskih okoliščin v katerih je bil zakon
sprejet in ali je bil sprejet kot odgovor nanje.
- SISTEMATIČNA IN LOGIČNA RAZLAGA: zanima nas kje v sistemu pravnih norm se nahaja pravilo.
Posamezni sklopi so podvrženi določenim načelom in z logičnim sklepanjem lahko razložimo vsebino.
o Logična razlaga v širšem smislu vključuje tudi argumente.
- OBJEKTIVNA TELEOLOŠKA RAZLAGA: zanima nas objektivni namen pravne norme (s potekom časa se lahko
objektivni namen pravne norme loči od subjektivnega namena zakonodajalca); norma ima svoj lastni
namen
o Razlagamo jo s pomočjo genetične razlage (subjektivno teleološke razlage)
- ------ pomožne metode ----------------------------------------------------------------
- KOMPARATIVNA RAZLAGA (primerjalno pravna): če neko pravno pravilo izvira iz tujega prava (je
prevzeto), nas zanima tudi kako se to pravilo uporablja v tisti državi (pravnem sistemu)
- USTAVNO SKLADNA RAZLAGA: norme je potrebno razlagati tako, da so v skladu z ustavo
- EVROPSKO SKLADNA RAZLAGA: norme je potrebno razlagati tako, da so v skladu s pravom EU
5. Posamezni logični argumenti (logična razlaga v širšem smislu): - A SIMILI AD SIMILE (analogija): širi domet pravnega pravila (zapolnjuje pravne praznine);
o Inter legem: zakonodajalec omogoči uporabo NPA tudi na drugih podobnih primerih (npr. »in
podobno, ali kako drugače, na drug način, …«)
o Inter legis: razmerje, ki je pravno neurejeno, je v bistvenem podobno razmerju, ki je urejeno
o Inter iuris: na temelju več pravnih pravil, oblikujemo splošna pravna načela in iz teh načel
izpeljemo novo pravno pravilo.
- TELEOLOŠKA REDUKCIJA (prikrite pravne praznine): oža domet pravnega pravila
- A CONTRARIO (logično sklepanje): če je KDS v bistvenem podoben ADS, nastopi pravna posledica, drugače
ne nastopi.
- A FORTIORI (=tem bolj): želimo utemeljiti logičnost zaključka
o A maiori ad minus: sklepanje iz večjega na manjše (npr. če služnost dovoljuje vožnjo z
avtomobilom, dovoljuje tudi hojo)
o A minori ad maius: sklepanje iz manjšega na večje (npr. večja kršitev vsebuje tudi manjšo
kršitev)
- A COHAERENTIA: v pravu ni neskladij!
o Specialnost: specialnejši zakon ima prednost pred splošnim(lex specialis derogat legi generali)
o Kronologija: poznejši zakon ima prednost pred prejšnjim (lex posterior derogat legi priori)
o Hierarhija: zakon višji po hierarhiji velja bolj kot nižji (lex superior derogat legi inferiori)
- A COMPLITUDINE: predvideva da je pravni sistem zaključena celota, ter da obstaja rešitev za vsak problem
(ni pravnih praznin). Zavrnitev pravnega varstva ni dopustna.
- AD ABSURDUM: izpeljemo nepravilne rešitve problema in tako prikažemo absurdne posledice takšne
razlage; tako utemeljimo neustreznost razlage (ko je več razlag)
6. Posebnosti razlage posamičnih NPA: - Oblastveni NPA: so osamosvojeni (neodvisni) od volje ustanovitelja
- Zasebni NPA: so odvisni od izjave volje (razlagajo se subjektivistično)
o Neodplačni: razlaga se v korist tistega, ki ima obveznosti (npr. darilna pogodba – darovalec)
o Odplačni: razlaga se po načelo vzajemnosti (dajatve obeh strank morajo biti uravnotežene)
Kadar je mogoče prepoznati VOLJO, ima ta PREDNOST.
Izločeno v
kazenskem pravu
©Dorian Gjerkeš
Stran 32
IX. Sistemizacija prava Znanstveno razporejanje pravnih pravil in pravnih načel, ki veljajo v določenem času in prostoru.
1. Pomen sistemizacije: - Nomotehnični (vzpostavitev sistema)
- Interpretativni (kontekst sistema)
- Didaktični (poučevanje sistema)
- Metodološki (sistematična metoda)
- Zgodovinski (zgodovinski proces)
- Znanstveni (znanstvena klasifikacija)
2. Sistemske enote prava: Sestavljajo sistem prava:
- PRAVNO PODROČJE (dvodelbe)
o PANOGA (več pravil, drugih elementov in institutov, ki urejajo širši sklenjen krog družbenih
razmerij; lahko se deli na PODPANOGE)
INSTITUT (pravna ustanova – več pravil in drugih elementov, ki urejajo ožji sklenjen
krog družbenih razmerij; npr. služnost, pravni subjekt, pogodba, kaznivo dejanje,…)
PRAVNO PRAVILO IN DRUGI ELEMENTI (načela): splošno in abstraktno
o SKLOPI IN SESTAVINE PRAVNEGA PRAVILA (primarna hipoteza,
primarna dispozicija, sekundarna hipoteza, sankcija)
3. Pravna področja (dvodelbe18): Samo najpogostejša:
DRŽAVNO (notranje) PRAVO in MEDNARODNO PRAVO
- Nacionalni pravni red
- Ureja razmerja znotraj posameznih držav
- Mednarodni pravni red
- Ureja razmerja med subjekti mednarodnega prava (države
in mednarodne org.)
MATERIALNO PRAVO in FORMALNO PRAVO
- Reguliranje družbenih odnosov
- Pravila, ki posameznikom dajejo pravice in dolžnosti
- Namen je uresničevanje materialnega prava
- Organizacijsko pravo, postopkovno pravo, zunanja
spoznavna oblika,…
JAVNO PRAVO in ZASEBNO PRAVO19
- Ureja položaj države
- Nadrejenost države nad drugimi strankami v postopku;
država enostransko določa vsebino, uveljavlja prisilo,…
- Ureja razmerja med posamezniki in koristi posameznikov;
- Prirejenost subjektov (enakopravnost), dispozitivnost;
4. Javno pravo: Nadrejeni položaj države.
- Panoge:
o Ustavno pravo: pravna pravila in načela o temeljih državnopravne ureditve;
o Upravno pravo20
: pravna pravila in načela o organizaciji in dejavnosti državne in javne uprave,
pravicah in dolžnostih v upravnih razmerjih in o nadzoru in odgovorih upravnih organov;
o Kazensko pravo: opredeljuje kazniva dejanja, kazensko odgovornost in kazenske sankcije;
o Pravo prekrškov:
18
Delitev na dvoje 19
Najpomembnejša delitev (na javno in zasebno pravo)! 20
Zadeve vedno v javnem interesu
©Dorian Gjerkeš
Stran 33
o Finančno pravo: ureja finančno delovanje države in finančno pravna razmerja med pravnimi
subjekti
o Mednarodno javno pravo: ureja mednarodna razmerja med subjekti mednarodnega prava
o Postopkovno pravo21
: pravila o organizaciji in načinu delovanja pristojnih organov v
posameznih vrstah postopkov
o Davčno pravo:
o Konkurenčno pravo: (brez prava nelojalne konkurence)
5. Zasebno pravo: Enakopravni položaj subjektov – prirejenost.
- Panoge:
o CIVILNO PRAVO (=OBČE ZASEBNO PRAVO): večinoma dispozitivne narave;
Splošni del civilnega prava: tvarina, ki je skupna celotnemu civilnemu pravu (pravni
subjekti, pravno razmerje, pravni posel, zastopanje, načelo vestnosti in poštenja,
prepoved zlorabe pravic, …)
Stvarno pravo: pravila o stvareh, posesti in posameznih pravicah,…
Obligacijsko pravo: ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti kot
udeležencih teh razmerij
Dedno pravo: ureja prehod premoženja umrlega na drugo osebo
Družinsko pravo: ureja zakonsko zvezo, izven zakonsko skupnost, razmerja med
starši in otroki, posvojitev, rejništvo in skrbništvo; (del civilnega prava samo
zgodovinsko, danes samostojna panoga)
o MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO: na posreden ali neposreden način ureja statusno
družinska, premoženjska in druga materialnopravna razmerja s tujo prvino (npr. poroka s
tujko,…)
o IZLOČENE PANOGE: imajo izvor v civilnem pravu, vendar so se iz njega zaradi zgodovinskih
potreb izločile;
gospodarsko pogodbeno pravo22
: osredotoča se na pravne posle, ki jih sklepajo
gospodarski subjekti; drugačna pravila kot za fizične osebe (bolj poenostavljeno,
pospešeno, itd. saj se predvideva večje poznavanje prava);
gospodarsko statusno pravo23
: nanaša se na tipologijo gospodarskih subjektov, na
njihovo ustanavljanje in prenehanje, na njihovo pravno osebnost in organizacijo;
delovno pravo: pravila glede delovnih razmerij;
pravo socialne varnosti: zagotavlja socialno varnost (pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, zdravstveno varstvo, varstvo otrok in družine,…)
pravo nelojalne konkurence;
nastajajoče panoge;
6. Oblikovanje novih panog: Je dolgotrajen proces, saj se morajo izoblikovati pravni instituti in pravna načela, ki to novo področje tako
učinkovito obvladujejo, da gre za enovito in koherentno pravno celoto.
21
Tudi civilno pravo 22
Velja za osebe, ki se profesionalno ukvarjajo z neko dejavnostjo 23
Velja za osebe, ki se profesionalno ukvarjajo z neko dejavnostjo
Po
dp
ano
ge
©Dorian Gjerkeš
Stran 34
7. Mešana področja: Področja, ki se nahajajo na vmesnem polju med javnim in zasebnim.
- Poudarjen je JAVNI INTERES, DISPOZITIVNOST je praviloma IZKLJUČENA, obstaja pa določena, predvsem
sklenitvena AVTONOMIJA.
o Primer: potrošniško pravo;
8. Primer sistemizacije: - PODROČJE: zasebno, državno, materialno pravo;
o PANOGA: civilno pravo;
PODPANOGA: obligacijsko pravo;
INSTITUT (ustanova): sklepanje pogodb;
o PRAVILO: pogodba mora biti sklenjena v predpisani obliki, drugače
je nična.
©Dorian Gjerkeš
Stran 35
X. Temeljno o državi (država kot
organizacija) Država nastopa kot temeljni ustvarjalec prava (v pravi vrsti vsebinsko, zagotavlja pa tudi izvršljivost pravnih
norm). Je pravno-normativna tvorba.
Država predstavlja posebno vrsto organizacije (je pravno organizirana).
1. Za organizacije je značilno: - Združuje se SKUPINA LJUDI,
- Zaradi SKUPNIH CILJEV,
- Uveljavljena je DELITEV DELA,
- HIERARHIČNO POVEZOVANJE DELA,
- HIERARHIČNO POVEZOVANJE SREDSTEV, (ki jih potrebuje za doseganje ciljev)
- Organizacija pa temelji na SKUPNIH PRAVICAH.
2. Družbena razmerja v organizaciji24: - MOČ (potencialna prisila): potencialna sposobnost pripraviti nekoga, da se obnaša drugače, kot bi se sicer
po svoji volji;
o Izvira iz fizičnih sposobnosti, ekonomskega bogastva in psihičnih sposobnosti;
- PRISILA (uporaba moči): dejansko napeljevanje nekoga, da se obnaša drugače, kot bi se v resnici želel;
o Fizična, ekonomska in psihična;
- OBLAST (legitimna uporaba prisile): prisila, ki je utemeljena na družbenih pravilih
o Legitimnost (obča sprejemljivost): prepričanje določene skupine ljudi, da je prisila, ki se
izvaja, upravičena, sprejemljiva oz. »dobra«;
Ocenjuje se po številu ljudi, ki verjamejo v upravičenost prisile; več ljudi kot verjame
v upravičenost prisile, bolj je oblast legitimna.
- HIERARHIJA (nadrejenost/podrejenost): odnos med člani družbene skupnosti, ki imajo več oblasti in
tistimi, ki imajo manj oblasti.
3. Posebnosti državne organizacije: Elementi, po katerih se država loči od drugih oblik organizacij.
- GLOBALNI (ni ozko specializirana; ima nešteto ciljev in aktivnosti) in POLITIČNI (utemeljena je na politiki in
je glavni in najmočnejši politični subjekt; sprejema politične in pravne odločitve obvezujoče narave)
KARAKTER
- SUVERENOST DRŽAVNE OBLASTI: predstavlja najvišjo in vrhovno oblast, ki so ji vsi ostali podrejeni; ne
priznava nobene višje oblasti in je oblast sposobna ohraniti.
o Notranja suverenost: država ima izključno pooblastilo za kreiranje najvišjih pravnih norm, ki
veljajo na njenem ozemlju;
Omejena je samo s človekovimi pravicami in načeli pravne države; država si je to
omejitev postavila sama – samoomejevanje (v ustavi)
o Zunanja suverenost: enakopravni odnos med državami; zgolj ideal, saj je zunanja suverenost
v veliki meri odvisna tudi od dejanske moči (npr. ZDA vs. Irak)
o Del suverenosti, je mogoče prenesti na mednarodne organizacije, vendar notranja suverenost
ostaja, dokler je mogoče iz organizacije izstopiti.
- OBOROŽENA MOČ: država ima monopol nad oboroženo močjo, vzpostavlja oborožene organizacije
(policija, vojska), omejuje in nadzira oboroževanje državljanov;
24
Med člani;
©Dorian Gjerkeš
Stran 36
EKONOMSKA MOČ: država ima monopol nad monetarno politiko, davčno politiko ter nad politiko
nadziranja in organiziranja gospodarstva;
IDEOLOŠKA25
MOČ: sposobnost prepričevanja državljanov v neke ideološke cilje; s pomočjo religije,
šolskega sistema in množičnih medijev;
- ODNOS DO TERITORIJA IN PREBIVALSTVA: država se nanaša na določen teritorij in prebivalstvo (država
brez teritorija in/ali prebivalstva ni država)
o Teritorij: prostor (vsaj približno določen), kjer se nahaja prebivalstvo (trajno naseljeno) in kjer
se izvaja suverena politična oblast; obsega kopno, vodo in zrak
o Prebivalstvo: vsi ljudje, ki so v danem trenutku pod oblastjo države in so dolžni spoštovati
njene norme
Državljani: stalna pripadnost državi
Državljanstvo: predstavlja trajno vez določene osebe z državo. Vsebina te
vezi je v tem, da ima ta oseba posebne pravice in obveznosti (ki jih tujci
nimajo), država pa ima dolžnosti, da jih ščiti. Državljanstvo se pridobi (a) po
rodu, (b) z rojstvom na ozemlju določene države, (c) z naturalizacijo, (d) z
mednarodno pogodbo.
Tujci: državljani druge države (načeloma izenačeni z državljani, razen na področju
političnih pravic)
Apatridi: ne pripadajo nobeni državi
- SPECIFIČNE DRŽAVNE FUNKCIJE: država zagotavlja obrambo družbene skupnosti, varuje red v družbi,
zagotavlja socialno blaginjo državljanov;
- POVEZANOST DRŽAVE IN PRAVA: država temelji na pravu in je hkrati glavni ustvarjalec najvišjih pravnih
norm ter zagotavlja sankcije za kršitve pravnih pravil.
4. Definicija države: Je organizacija, ki je predstavljena v globalni družbi, ki ima politično in suvereno oblast na temelju monopola
nad legalno fizično, ekonomsko in ideološko prisilo ter se nanaša na določeno prebivalstvo in teritorij. S
pravnimi normami regulira najvažnejše družbene odnose in uresničuje svoje zgodovinske funkcije.
25
IDEOLOGIJA: sistem racionalnih in čustvenih stališč, s katerimi posamezne družbene skupine vrednotijo, opravičujejo in razlagajo najvažnejše vidike družbenega življenja.
©Dorian Gjerkeš
Stran 37
XI. Državna organizacija (sestava)
1. Prvine organiziranosti: - URADNA OSEBA: oseba, ki opravlja uradne državne naloge (v korist države); npr. predsednik države,
minister, sodnik, policist, …
- DRŽAVNI ORGAN: skupek del, nalog in pristojnosti (v sklopu organa delujejo uradne osebe); npr.
ministrstvo, sodišče, predsednik države (kot funkcija, ne kot oseba) – ni določena oseba, niti zgradba
o Pristojnost: skupek pravnih pooblastil in obveznosti opravljati posle nekega organa; npr.
državni zbor ima pristojnost sprejemati zakone;
Stvarna pristojnost: skupek po vsebini določenih zadev, ki naj jih organ opravlja;
Krajevna pristojnost: upravičenost organa, da te zadeve opravlja samo na
določenem teritoriju.
- DRŽAVNE DEJAVNOSTI: državni organi se združujejo v širša področja, to so državne dejavnosti; npr.
ustavo-zakonodajna, izvršilno-politična, pravosodna, upravna;
- DRŽAVNE ORGANIZIACIJE: sestavljajo jo državne dejavnosti;
o Popolne organizacije (vse državne organizacije) / nepopolne organizacije (ena dejavnost
manjka)
o Če ima država več državnih organizacij, gre za sestavljeno državo (federacija);
- DRŽAVA
2. Vrste državnih organov: Delimo jih glede na:
- Vrsto poslov: ustavo-zakonodajni (DZ), izvršilno-politični (vlada), upravni (vojska) in pravosodni (sodišče)
- Način konstituiranja: dedni (monarh), voljeni (predsednik), postavljeni (minister), vsiljeni (diktator)
- Glede na oblikovanje: demokratični, nedemokratični
- Po pomenu moči: odločujoči (parlament, absolutni monarh, diktator), izvršilni
- Po sestavi: individualni (predsednik), kolektivni (DZ)
- Po lastnosti uradnih oseb: profesionalni (edini vir zaslužka, primerna izobrazba, licenca, trajno zasedanje),
neprofesionalni (ni edini vir zaslužka, časovno omejen mandat, ni predpisane izobrazbe, politična funkcija)
- Po vrsti sile: oboroženi (vojska), civilni (predsednik republike)
o Civilni organi imajo nadzor nad delovanjem oboroženih organov.
- Po krajevni pristojnosti: centralni (vrhovno sodišče), regionalni (višje sodišče), lokalni (okrajno sodišče)
3. Državne dejavnosti: - Ustavo-zakonodajna dejavnost (LEGISLATIVA)
- Izvršilno-politična dejavnost (EKSEKUTIVA)
- Pravosodna dejavnost
- Upravna dejavnost
Samo delno prekrivanje z načelom delitve oblasti; delitev oblasti je POLITIČNI VIDIK, dejavnosti pa
ORGANIZACIJSKI VIDIK.
A. LEGISLATIVA (ustavo-zakonodajna dejavnost): - Je SUVERENA dejavnost (nadrejena je vsem drugim državnim dejavnostim).
- Njen organ je PARLAMENT (predstavniki ljudstva);
o Poznamo enodomne, dvodomne in večdomne parlamente ;
Prid DVODOMNEM parlamentu en dom zastopa širše (splošne) interese (DZ), drugi
dom pa ožje (partikularne) interese (D. SVET); domova sta lahko enakopravna ali
neenakopravna;
- Sprejema NAJVIŠJE PRAVNE NORME v državi (ustava, zakoni) in POLITIČNE ODLOČITVE;
©Dorian Gjerkeš
Stran 38
- Določa SREDNJEROČNO in DOLGOROČNO POLITIKO države;
- V parlamentarni republiki je položaj legislative nasproti eksekutivi OSLABLJEN!
o V Sloveniji je vlada v odnosu do DZ ojačana; parlament samo potrjuje vladne zakone (zaradi
večine v parlamentu so vsi zakoni sprejeti);
B. EKSEKUTIVA (izvršilno-politična dejavnost): - Je druga najpomembnejša dejavnost;
- Zaradi politične sestave in pristojnosti sprejemanja višjih pravnih norm (PZA, uredbe z zakonsko močjo) jo
ločimo od upravne dejavnosti
- Organa eksekutive sta POGLAVAR DRŽAVE in VLADA.
o Organa sta lahko ločena (npr. parlamentarna republika26
– Slovenija) ali povezana (npr.
predsedniški sistem27
– ZDA)
↘ popolna delitev na tri veje oblasti!
- Poglavar države je praviloma INDIVIDUALNI28
, vlada pa KOLEKTIVNI državni organ.
- Poglavar države ima predvsem simbolno funkcijo (predstavlja državo, je vrhovni poveljnik vojske) in
nekatere pomembne pristojnosti (izdaja uredbe v sili29
, izdaja individualne akte milosti, razglaša zakone,
predlaga šefa vlade, itd.30
)
- Vlado sestavljajo šef vlade in ministri. Vlada sprejema višje pravne norme (PZA), določa kratkoročno
politiko države (v okvirih, ki jih določa parlament) in opravlja vsakodnevne posle vodenja države (vodenje,
usklajevanje, nadziranje in sankcioniranje državnih organov)
C. Pravosodna dejavnost: - Je v odnosu do legislative in eksekutive IZVRŠILNA DEJAVNOST, kjer na podlagi njunih splošnih aktov
ustvarja posamične akte!
o So pa posamični akti sodišč zavezujoči za vse druge dejavnosti (zaradi načela enotne sodne
prakse) -> zato ni samo izvršilna dejavnost
- Pravosodje v OŽJEM SMISLU (sodišča, tožilstvo) in v ŠIRŠEM SMISLU (tudi odvetništvo in notariat); (zanima
nas predvsem pravosodje v ožjem smislu)
- TOŽILSTVO skrbi za pregon storilcev kaznivih dejanj pred sodišči (v imenu države).
- SODIŠČA rešujejo spore med posamezniki in državo ter samimi posamezniki, izrekajo sankcije za pravne
kršitve in opravljajo druge z zakonom določene naloge.
o Sodišča je mogoče deliti na:
Sodišča splošne pristojnosti: najširša pristojnost odločanja (okrajno/okrožno, višje,
vrhovno31
);
Specializirana sodišča: posebni tipi sporov (delovno in socialno, upravno);
Ustavno sodišče: možnost abstraktnega odločanja (ustavne pobude) in posamičnega
(ko kontrolira odločitve drugih sodišč – ustavne pritožbe);
o Temeljna načela delovanja sodišč:
Načelo zakonitosti: pri odločanju vezanost na ustavo in zakon;
Načelo neodvisnosti: višje plače, trajni mandat (varovalka pred političnimi vplivi);
Načelo večstopnosti: možnost pravnih sredstev
Načelo stalnosti: preprečevanje zlorab »ad hoc« sodišč (ustanovljenih za konkreten
primer)
Načelo javnosti: podvrženost nadzoru laične in strokovne javnosti, javne obravnave,
možnost komentiranja pravnomočnih obsodb,…
26
Predsednik predlaga predsednika vlade, ki potem sestavi vlado in vodi njeno delo. 27
Predsednik sam sestavi vlado in vodi njeno delo. 28
Izjema je Andora, kjer sta predsednika hkrati francoski predsednik in škof iz Katalonije; predsedstvo SFRJ; 29
Uredbe v sili so na ravni zakona; predsednik prevzame funkcijo parlamenta; 30
V ZDA ima predsednik možnost VETA 31
Vrhovno sodišče – izredna pravna sredstva, redna pravna sredstva, upravni spori,..
©Dorian Gjerkeš
Stran 39
- Sodišča v pravnih sporih samo odločajo in odrejajo kazni; ne skrbijo za izvršitev odločitev in kazni, to je
naloga upravne dejavnosti.
D. Upravna dejavnost: Državna administracija ali državna uprava.
- Je najnižja državna dejavnost in do vseh izvršilna (izvršuje akte vseh drugih organov), je najobsežnejša, v
najtesnejšem stiku z državljani (največje možnosti konfliktov) in poseduje materialna, oborožena in druga
sredstva države
- Njeni organi so upravni organi, ki opravljajo določena dela in naloge; več upravnih organov, ki opravljajo
širše področje sorodnih del in nalog, lahko povežemo v RESOR. LOČIMO:
o Državotvorni resorji: imeti jih mora vsaka država; zunanje in notranje zadeve, finance in
obramba (tudi če država nima vojske, obrambo zagotavlja na drugačen način);
o Drugi resorji: zaradi povečane državne intervencije v vsakdanje življenje; kultura, promet,
izobraževanje, sociala, zdravstvo, gospodarstvo, etc.
- Upravni organi so lahko CENTRALNI ali LOKALNI (regionalni)
- Eden ali več resorjev se združuje v najvišje upravno telo, to je MINISTRSTVO ali SEKRETARIAT (ZDA). Temu
načeljuje minister ali sekretar, ki je tudi član vlade in tako vezni člen med upravo in eksekutivo.
- Poleg ministrstev in resorjev poznamo še druge organizacijske členitve uprave:
o KOMITEJI, UPRAVE, UPRAVNE ENOTE32
, DIREKCIJE, INŠPEKTORATI, URADI, AGENCIJE, itd., ki
se nadalje delijo še na:
ODDELKE, ODSEKE, IZPOSTAVE, REFERATE, itd.
- Nad upravo je POTREBEN NADZOR (možnost samovolje in birokracije)
o Nadzor vršijo vlada (preko ministrstev), sodišča (preverjanje ustavnosti in zakonitosti) in
parlament (komisije)
o Zato uprava NI NEODVISNA (kot so npr. sodišča)
o Omejevanje moči uprave je možno tudi s PRIVATIZACIJO (prenos upravnih dejavnosti na
nedržavne organizacije – šolstvo, kultura, komunala) IN DECENTRALIZACIJO (prenos poslov s
centralnih organov, na organe lokalnih samoupravnih skupnosti)
32
Upravna enota, je teritorialni (ne resorski) organ; v eni enoti združuje vse resorje.
Urejajo se z
PZA ->
©Dorian Gjerkeš
Stran 40
XII. Tipologija držav
1. Pojem tipologije: Primerjamo države v času in prostoru, po njihovih temeljnih značilnostih!
SPLOŠNI KRITERIJI: (obstajajo tudi drugi)
- Oblika vladavine
- Državna ureditev
- Politični sistem
- Stopnja centralizacije
2. Oblika vladavine: Položaj poglavarja države v neki državi; kako pride na oblast, kako dolgo opravlja svojo funkcijo ter ali je pravno
in politično odgovoren?
A. Monarhija: Praviloma dedni princip
33, dosmrtna funkcija
34 in monarh ni politično in pravno odgovoren
35.
- USTAVNA MONARHIJA (parlamentarna): monarh nima več ustavo-zakonodajne oblasti in večine izvršilno-
političnih pooblastil (npr. VB, Španija, Monako, Belgija, …);
- ABSOLUTNA MONARHIJA: monarh v svojih rokah združuje vse državne dejavnosti;
B. Republika: Voljen poglavar države (posredno ali neposredno), svojo funkcijo opravlja za čas trajanja mandata, je pravno in
politično odgovoren (npr. impeachment).
- PREDSEDNIŠKA: predsednik države je hkrati predsednik vlade (ne rabi večine v parlamentu); npr. ZDA;
- PARLAMENTARNA: funkcija poglavarja države in šefa vlade sta ločeni; npr. Slovenija;
- POLPREDSEDNIŠKA; npr. Francija;
C. Diktatura (tiranija): Poglavar pride na oblast nasilno in protipravno, vladavina ni časovno omejena, na oblasti se obdrži nasilno in
ni pravno in politično odgovoren za svoja dejanja.
- Tudi konec diktature je pogosto povezan z nasiljem – revolucija, upor;
- Po prenehanju funkcije, diktator lahko pravno odgovarja za svoja dejanja v času vladanja;
- Diktatura se večinoma skuša »zakamuflirati« v eno od zgoraj naštetih oblik vladavine, najpogosteje v
republiko; npr. S. Koreja, …
3. Državna ureditev: Ali obstaja v državi ena sama ali pa morda več državni organizacij? Je država na svojem teritoriju enotna ali
vsebuje več »držav« znotraj sebe?
A. ENOTNA (unitarna) DRŽAVA: Ima samo eno državno organizacijo (en ustavo-zakonodajni organ, enega poglavarja države, eno vlado, en
pravosodni sistem in en sistem upravnih organov); večina držav.
B. SESTAVLJENA DRŽAVA: Ima več državnih organizacij; ena organizacija deluje na področju celotne države, najmanj dve pa na
posameznih delih države.
33
Voljene monarhije: Vatikan, Rimsko-Nemško Cesarstvo,.. 34
Monarh lahko od svoje funkcije odstopi, vendar je to velika izjema. 35
Po revolucijah so absolutni monarhi morali odgovarjati za svoja dejanja. Npr. Ludvik XVI.; vendar takrat več niso bili monarhi.
©Dorian Gjerkeš
Stran 41
- PERSONALNA UNIJA: (značilno za monarhije) ko je monarh poglavar države v različnih državah; npr.
Poljska-Litva, Švedska-Norveška;
o Državi sta sicer povezani, ampak navzven vsaka za sebe samostojni.
- REALNA UNIJA: (tudi značilna za monarhije, a večja stopnja povezanosti kot pri personalni uniji) skupni
vladar in drugi skupni posli in organi (finance, obramba, …); npr. Avstro-Ogrska, VB;
- KONFEDERACIJA: (pogodbena zveza držav) zelo ohlapna povezava, nosilci zunanje politike so posamezne
enote, zvezni zakoni veljajo le, če jih potrdijo organi članic, članice lahko iz konfederacije izstopijo; npr.
Švica do 184836
, Južne države ZDA, EU;
- FEDERACIJA: nosilec suverenosti je federacija, federalna ustava pa je nadrejena zveznim;
o Tradicionalna: potreba po ohranjanju zgodovinskih posebnosti; npr. Švica, Avstrija;
o Decentralizacijska: olajšuje vpliv prebivalstva na oblast v državah z velikim teritorijem; npr.
ZDA, Kanada, Rusija, Indija, Avstralija;
o Nacionalna: potreba po političnem priznanju narodov v večnacionalnih državah; npr. SFRJ,
Belgija;
4. Politični sistem: Način na katerega se oblikuje državna oblast? Vpliv naroda na državno oblast?
A. Avtokracija: Avtokrat sam sprejema politične odločitve, iz odločanja pa izključuje vse druge. Pri vladanju se opira na vojsko
ali na ozek krog elite, ki pa proti njemu nima zavarovanega položaja (v celoti je odvisna od avtokrata);
absolutna monarhija;
B. Oligarhija: Oblast je v rokah ozke skupine najvplivnejših državljanov (plemstva ali bogatašev) – elita, ki pomaga vladati
vladarju je institucionalizirana (pravno zaščitena); aristokracija (plemstvo), plutokracija(finančna elita);
C. Demokracija: Velik del ali večina prebivalstva (naroda - demos) ima politične pravice – načelo enakosti in ljudske suverenosti;
- V različnih zgodovinskih obdobjih je DEMOS predstavljal različno velik del prebivalstva;
- VRSTE DEMOKRACIJE:
o Antična (sužnjelastniška; demos predstavlja manjšino ljudstva; neposredno odločanje) in
moderna meščanska (kapitalistična; temelji na enakosti in posrednem odločanju)
demokracija;
o Neposredna (odločanje vseh državljanov na skupščini; najčistejša oblika demokracije, vendar
v moderni državi neizvedljiva) in posredna (politični narod sprejema odločitve preko
izvoljenih predstavnikov) demokracija;
Slovenija je kombinacija obojega;
o Politična (zagotavlja samo politične pravice) in socialna (državljani zahtevajo tudi socialne
pravice37
, saj je ekonomska enakopravnost temelj politične enakopravnosti) demokracija;
o Formalna (državljani imajo zgolj deklarirane pravice, saj jih ne morejo uveljavljati – S. Koreja,
DDR) in dejanska (državljani imajo možnost uveljavljati svoje pravice) demokracija;
- ELEMENTI DEMOKRACIJE:
o Izgrajena politična zavest in kultura (v Sloveniji vprašljivo?);
o Materialna preskrbljenost (državljani v političnem življenju sodelujejo samo če imajo dovolj
sredstev za življenje in normalen življenjski standard);
o Obstoj in spoštovanje demokratičnih pravic (predvsem človekovih pravic);
o Uresničevanje in varstvo demokratičnih pravil:
Pluralizem,
36
Švica je danes federacija. 37
Izobrazba, normalen ekonomski status,…
©Dorian Gjerkeš
Stran 42
Izmenljivost oblasti,
Voljenost oblasti,
Zakonitost in ustavnost,
Javnost,
Politična in pravna odgovornost,
Delitev oblasti;
5. Birokratizem: Je nezakonito prilaščanje privilegijev državnih uslužbencev v javni upravi
38;
- Temeljne značilnosti birokratizma:
o Neupravičeno širjenje oblasti in moči (ki ne temelji na zakonu ali ustavi);
o Tajno delovanje;
o Ustvarjanje privilegijev (zase ali bližnje);
o Notranja solidarnost birokratske skupnosti (med seboj si pomagajo in se ščitijo);
o Izmikanje politični in pravni odgovornosti;
- Birokratizem je za demokracijo škodljiv pojav in pomeni odmik v smeri oligarhiji!
6. Stopnja decentralizacije: Se presoja glede na naravo hierarhičnega razmerja med centralnimi in lokalnimi državnimi organi (centralni
organi so vedno nadrejeni lokalnim). To razmerje je lahko:
- SUBORDINACIJA (konkretna navodila podrejenim organom) -> kaže na CENTRALIZACIJO
- KOORDINACIJA (splošna navodila podrejenim organom) -> kaže na DECENTRALIZACIJO
Ni popolne centralizacije ali decentralizacije; država je samo bolj ali manj centralizirana oz. decentralizirana.
Decentralizacija je pomembna, ker predstavlja enega od temeljnih elementov demokratičnega sistema.
Omogoča namreč večji vpliv državljanov na delo državne oblasti in usklajevanje njihovih interesov.
7. Pravna država: Temeljna načela pravne države so:
- Vladavina zakona,
- Delitev oblasti,
- Varovanje človekovih pravic in svoboščin,
- Zakone sprejema demokratično voljeni parlament,
- Neodvisna sodišča kot varuh temeljnih pravic.
Oblast države nad državljani je pravno omejena!
A. Podnačela pravne države: - Načelo pravne varnosti,
- Načelo enakosti pred zakonom in v zakonu,
- Načelo zaupanja v veljavnost in trajnost zakona,
- Prepoved retroaktivnosti,
- Načelo javnosti zakonov,
- Načelna prepoved ukrepov, ki presegajo namen zakona,
- Načelo neodvisnosti sodišč,
- Načelo sodnega nadzora upravnih odločitev,
- Načelo pravnega varstva človekovih pravic (ustavna pritožba),
- Načelo nullum crimen sine lege certa et praevia ter nulla poena sine lege,
- Itd.
38
Eden od pomenov besede; drugi pomeni: profesionalni državni uslužbenci, državni uslužbenci, ki slabo delajo;