OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA ENOTA VRTEC PAPLERJEVA 5

1353 BOROVNICA

REALIZACIJA IN EVALVACIJA

2016/2017

Sonja Pristavec, Daniel Horvat, pomočnica ravnatelja ravnatelj

Borovnica, julij 2017

1

1. VIZIJA NAŠEGA VRTCA

Vizija, ki ji v našem vrtcu sledimo, se glasi: »PUSTIMO OTROKU BITI OTROK«. Glavni cilji so bili

usmerjeni v otroka, v njegovo igro, učenje skozi gibanje, vzpostavitev primernega odnosa med

sovrstniki, v komunikacijo in sodelovanje s starši in dobre medsebojne odnose v kolektivu.

Vsak otrok se razvija na svoj način in v svojem ritmu. Z lastno aktivnostjo, raziskovanjem,

preizkušanjem in možnostjo izbire oblikuje svoja spoznanja, pri čemer mu le pomagamo in ga

vzpodbujamo. Spoštujemo različnost in poskušamo biti odkriti. Zavedamo se, da je vsak otrok

osebnost zase, da ima različne sposobnosti, interese, potrebe po znanju, zato pri delu to tudi v čim

večji meri upoštevamo.

Temeljna naloga vrtca je pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroka, ki temelji na skupnem cilju,

omogočanje optimalne vzgoje in stalni razvoj in napredek otroka. Le s skupnim sodelovanjem,

zaupanjem in profesionalnostjo bomo otroke peljali varnemu, srečnemu in uspešnemu življenju

naproti.

Strokovne delavke vzpostavljamo korekten odnos do otrok, staršev in sodelavcev v kolektivu. Dobro

počutje, optimizem, tolerantnost, strpnost in odkriti medsebojni odnosi so podlaga za dobro delovno

klimo. To dviga motivacijo, krepi timsko delo, viša učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih, kar se

zagotovo odraža tudi na zadovoljstvu otrok in staršev. Skozi vse leto smo se trudili vzdrževati

pozitivno delovno klimo.

2. CILJI – IZVEDBA KURIKULA IN NALOGE VRTCA

2.1 Uvod

Vzgojno-izobraževalno delo našega vrtca temelji na Kurikulu za vrtce (1999). V njem so temeljna

načela in cilji predšolske vzgoje. Oblikovani so različni programi, dejavnosti ter raznoliki pristopi in

metode. Delo ves čas dopolnjujemo z novimi pedagoškimi in vzgojnimi spoznanji, s katerimi se

seznanjamo na izobraževanjih.

2.2 Cilji in naloge vrtca

Cilji kurikula za vrtce in načela se prepletajo skozi vse dejavnosti, ki jih v posameznih skupinah

izvajajo strokovne delavke. Prav tako se odražajo v vseh projektih, prednostnih nalogah oddelkov in

vrtca. Cilji nam služijo za izvedbo posameznih vsebin in projektov. Če se tesno prepletajo med

seboj, je delo bolj kakovostno, otroci so dobro umeščeni v celotno dogajanje v vrtcu, s tem so

aktivnejši in bolj motivirani. Dobro je tudi timsko delo strokovnih delavk, kar se je odražalo pri

celotnem utripu vrtca.

2.3 Prednostna naloga vrtca

Glede na spoznanja o vse večjem pomanjkanju gibanja, smo se tudi v tem šolskem letu posvetili

gibanju, ki je osnova dobrega počutja in posledično veselja do spoznavanja novosti ter vrednot.

2

»Gibanje je ključ do dobrega počutja in optimalnega vsestranskega razvoja, ki odpira

vrata kakovostnemu življenju.«

Gibalne igre so tudi ena od poti za osvajanje in krepitev vrednot.

SPREJEMANJE, SPOŠTOVANJE: trudimo se, da so otroci dobro sprejeti v skupini, da radi hodijo v

vrtec. V čim večji meri poskušamo sprejeti otroka takega, kot je in ga voditi v smeri spoštovanja

drugih.

ODGOVORNOST: vsi zaposleni v vrtcu se odgovorno vedemo do otrok, še posebno v smislu

varnosti. Trudimo se, da nam starši zaupajo in da konstruktivno sodelujemo na vseh področjih. Pri

porabi hrane pazimo, da je čim manj zavržemo. Kuhamo čim bolj zdravo: z manj soli in sladkorja ter

čim več sadja in zelenjave.

ODPRTOST ZA SODELOVANJE IN MEDSEBOJNO ZAUPANJE, PROFESIONALNOST: pomembno je, da

si vsaka strokovna delavka pridobi zaupanje staršev, sodelavcev in otrok. Če s starši navežemo

pristne odnose, poteka dobra medsebojna komunikacija, ki temelji na spoštovanju vseh. Delo v

kolektivu je zgledno. Konflikte s starši smo reševali z osebnim pristopom in razgovori.

2.4 Prednostna naloga oddelkov

VZGOJITELJICA NALOGA

MARTINA FRANCELJ

Z majhnimi, ljubečimi in varnimi koraki v veliki svet. Spoštovali in zadovoljevali sva otrokove potrebe po varnosti, ljubezni, svobodi, naklonjenosti in toplini. Spoštovali sva individualnost in zasebnost vsakega posameznika. Delali smo brez hitenja – otrokom sva dali čas, še posebej za prikriti kurikulum (hranjenje, nega, počitek). Navajali smo se na samostojnost pri hranjenju - uporaba in pravilna drža žlice, pitje iz lončkov, otroke sva učili samostojnosti pri skrbi za lastno urejenost (uporaba kahlice, pravilno umivanje in brisanje rok). Otrokom sva ponudili njim primerne dejavnosti in igre, pestro in raznovrstno ponudbo pripomočkov in materialov za delo ter pridobitev novih izkušenj na vseh področjih dejavnosti predšolske vzgoje. Otroke sva navajali na red v oddelku – vsak za sabo pospravi igrače s katerimi se je igral, na določeno mesto. Gradili smo dober obojestranski odnos s starši. Pri otrocih sva razvijali odgovoren odnos do sebe in drugih, kar sva spodbujali s primernim zgledom, pogovorom, dejavnostmi, ter izboljševali vključevanje otrok, pri oblikovanju pravil skupnega življenja. Otroke sva glede na njihove zmožnosti vključevali pri oblikovanju pravil skupnega življenja v skupini.

3

TINA MAZI

Slišim – vidim – pišem. V okviru našega projekta hkratnega opismenjevanja z vertikalno povezanostjo med vrtcem in šolo, sva letos otrokom ponujali vsebine, ki so bile povezane z razvijanjem predopismenjevalnih in predbralnih sposobnosti. Zato smo izvajali bralno značko v sodelovanju s starši, veliko smo brali v jutranjem krogu in pred počitkom, se o vsebinah prebranega tudi pogovarjali in s tem bogatili besedišče otrok. Otroci so imeli na razpolago veliko didaktičnega materiala, s katerim so lahko manipulirali in razvijali fino in grobo motoriko, ki sta podlaga za nadaljnji razvoj na področju opismenjevanja. Otroci so imeli na voljo dovolj spodbud, da so lahko preslikavali podobe in risali. Tako velika večina otrok svoje ime prepozna kot simbol, nekateri pa se znajo celo podpisati sami. Velik napredek so otroci dosegli na področju fonološkega zavedanja, prepoznavanja in zapisa črk ter na področju slušnega zaznavanja (sinteza in analiza).

PIA JANJA KRANJEZ

V naravi se zabavamo in učimo. Z vsakodnevnim treningom so otroci postali vešči hoje v parih in v koloni. Iz manj prometnih površin smo prehajali na bolj prometne. Naša najboljša naravna učilnica so postali gozd, travnik, potoček na Malencah. Spoznali smo pomladne cvetlice, si izbrali svoje drevo in ga opazovali v vseh letnih časih. Trenirali smo hojo v različnih pogojih in na različnih razgibanih površinah: po snegu, ledu, lužah, po strminah, blatu, preskakovali smo male potočke in se naučili, da se moramo varovati vbodov klopov, sončne pripeke in drugih nevšečnosti v naravi. Opazovali smo različne živali, dejavnosti ljudi, vremenske pojave. Iz ptičje perspektive smo spoznavali domači kraj in naštevali objekte, ki jih prepoznamo. Obiskovali smo šolo, knjižnico, zdravstveni dom. Otroke sva naučili, da se znajo ustvarjalno igrati v naravi tudi brez igrač: s kamenčki, palicami, deli rastlin, vodo ob potočku.

MATEJA MILOSAVLJEVIČ

V vrtcu nam je lepše, če se poslušamo, upoštevamo in si pomagamo. V skupini je skoraj polovica mlajših otrok, zato sva obe strokovni delavki otroke spodbujali, da so si medsebojno pomagali pri vsakodnevnih dejavnostih. Pri tem so se izkazale predvsem deklice, ki so bile takoj pripravljene pomagati vsakemu. Prav tako sva veliko pozornosti posvetili primerni komunikaciji – otroke sva navajali, da se poslušajo, si ne vpadajo v

4

besedo ter jih učili strpnosti in potrpežljivosti v medsebojnih odnosih. S tem sva imeli kar veliko težav, saj hoče biti vsak otrok prvi na vrsti. Največ težav so imeli otroci ob konfliktnih situacijah, ki jih niso znali mirno reševati, ampak so vedno hodili po pomoč k nama. Le nekaj predšolskih otrok zna situacije reševati brez naju. Veliko truda sva vložili tudi v to, da sva otroke učili uporabljanja vljudnostnih besed (prosim, hvala, izvoli…) in pozdrava ob prihodu v vrtec oziroma odhodu domov.

SONJA ROŽMANC

Igramo se z glasovi in besedami. Dejavnosti z jezikovnega področja smo izvajali večkrat na teden. Vsak dan pa je bilo veliko nenačrtovanih priložnosti, ko so otroci sami začeli igro. Te priložnosti so bile še posebej dragocene, saj so bili otroci motivirani sami od sebe. Otrokom so bile dejavnosti s tega področja všeč, sami so pokazali veliko interesa in željo po spoznavanju glasov in črk. Izkoristila sem vsako igro, kjer smo lahko utrjevali že znane stvari.

JANA SEDEJ

Na novo se spoznamo in radi se imamo. Skozi vse leto smo se preko igre in gibalno-plesnih igric spoznavali. Prav tako smo dali velik poudarek na lepem vedenju ter opazovanju sveta okoli nas. Velik poudarek sva dali na medsebojno spoštovanje in zaupanje. Na koncu šolskega leta so se otroci med seboj že sami opominjali o primernem vedenju v vrtcu. Prav tako je v našem oddelku veliko vlogo imela glasba. Ob petkih (pa dostikrat tudi vmes) smo imeli glasbeno urico, kjer smo ob spremljavi klavirja in kitare peli znane pesmice in spoznavali nove. Predvsem sva želeli pri otrocih doseči, da se med seboj razumejo in se imajo radi.

SABINA MIKLAVČIČ

Radovedno raziskujem svet. Veliko časa smo namenili bivanju na prostem – sprehodi v bližnjo in daljno okolico vrtca in opazovanje sprememb v naravi v vseh letnih časih. Gibalne igre smo izvajali tudi na igrišču vrtca. Otroci so večkrat izrazili željo po obisku občinskega igrišča, kjer so plezalne spretnosti urili na igralu »piramida«. Telovadne poligone, štafetne igre in igre z različnimi rekviziti smo izvajali v dvoranah TVD Partizan. Sodelovali smo v projektu predopismenjevanja: Razvijanje pismenosti s povezovanjem vrtca in šole, ki ga je vodila ga. Katarina Grom. Otroke sem v začetku in ob koncu šolskega leta preverila (prepoznavanje črk, fonološko zavedanje, interes za branje). Napredek je

5

bil pri nekaterih otrocih zelo opazen, pri nekaterih pa malo manj.

KLARA BAJEC

Narava je naše igrišče. Prednostna naloga skupine se je dopolnjevala s prednostno nalogo vrtca. Otrokom smo omogočale čim več bivanja v naravi. Spoznavali smo gozd, travnik, mlako, ter živali, ki tam živijo. Raziskovali smo z vsemi čutili. Vonjali, tipali, poslušali in okušali smo bogastvo, ki nam ga ponuja narava. Opazovali smo spremembe, ki se dogajajo v različnih letnih časih, opazovali živali v naravi in se učili kako skrbeti za njih. Otroke smo ozaveščala, da ima vsako živo bitje, tudi majhna žuželka, pravico do življenja.

ROMANA POVIRK-MATAS/ TJAŠA TRČEK

Od joka do smeha. Trudili smo se, da so bili rutina, pričakovanja in naloge konstantni, prehodi med dejavnostmi pa čim manj moteči za otroke. S tem smo dosegli, da so se otroci počutili varne, kar je privedlo do boljše klime v oddelku. Otroci so bili sproščeni, nasmejani in pripravljeni za sodelovanje. Z jutranjimi prihodi v skupino nismo imeli težav, saj so otroci v oddelek prihajali z veseljem. Ob tem smo se navajali na čim večjo samostojnost. Tako so otroci že obvladali sezuvanje copatk in prinašanje svojih stvari v garderobi. Znali so sedeti za mizo, večina je jedla sama, učili pa smo se tudi piti iz lončka. Otroci so se učili pomagati pospravljati igrače in bili ob tem vedno pohvaljeni, zato so tudi to dejavnost izvajali spontano, s pozitivno motivacijo. Napredek je bil viden pri vseh otrocih.

NATALIJA STRMŠEK

Gibanje je jezik otrok. Čez celo šolsko leto smo hodili na sprehode, predvsem daljše, ter se veliko gibali. Veliko smo hodili v gozd, gibalne in rajalne igre smo izvajali na šolskem igrišču in v TVD Partizan, kjer smo izvajali tudi tematske poligone in vadbene ure. Naloge za rumeni sonček smo v večini izvedli. Velik poudarek smo dali tudi na opismenjevanje otrok skozi spoznavanje črk ter na razvoj grafomotorike.

TAMINA JUVAN

Rad se gibam, v naravi uživam. Poudarek sva dali gibanju na prostem. Vsakodnevno smo hodili na krajše in daljše sprehode – po ravnem, v hrib, v gozd, po makadamu, čez travnike in se na ta

6

način privajali na naravne oblike gibanja. Večkrat smo se šli igrat v glavno enoto Mavrica, se družili z drugimi otroki, se vozili s poganjalčki, spuščali po toboganu, gugali, plezali, se igrali v peskovniku, tako da otroci niso bili prikrajšani, ker so bili v bloku.

POLONCA GABRIEL

Jaz sem tak, ti si drugačen. Skupina se je v tem letu na novo formirala iz nekaj otrok, ki so že obiskovali vrtec, večina pa je bila novincev. Tako smo se v obdobju uvajanja najprej prilagajali drug drugemu, se med seboj spoznavali, spoznavali družinske člane, navade. Različna vedenja, družinske navade in korelacije v družini pa smo spoznavali tudi preko zgodb različnih vsebin. Otroci so spoznavali življenje in rutino v vrtcu ter prevzemali določena samostojna opravila in odgovornosti. Pri tem sva se s pomočnico trudili, da se je prav vsak posameznik počutil varnega in sprejetega. Veliko časa sva posvetili tudi individualnemu pristopu in stiku z otrokom - vsakodnevni kratki pogovori, skozi katere sva se skušali približati otroku, ga pobliže spoznati, mu omogočiti igre, ki jih ima rad ali pa se z njim igrati v manjših skupinah otrok. Skupaj smo razmišljali, se pogovarjali, učili poslušati drug drugega in se tako bolje spoznali. Ker so otroci napredovali tudi v komunikaciji, sva jih spodbujali, da so določene zaplete pri igrah poskušali reševati sami in s tem še bolj razvijali komunikacijske spretnosti dogovora, reševanja problemov ter vključevanja v določene igre.

LEA MAČEK KRŽMANC

Zvezdice se navajamo na samostojnost. Otroke sva celo leto navajali na samostojnost. Spodbujali sva jih, da so sami jedli, se sezuvali, obuvali, se slačili in oblačili (nogavice, hlače), umivali in pospravljali. Kadar so potrebovali pomoč, sva jim pokazali, kako lahko to sami naredijo in nisva tega naredili namesto njih. Večkrat so njihovi poskusi spodleteli, takrat sva jim pomagali. Trudili sva se, da je bilo navajanje na samostojnost za otroka igra, da je to delal z veseljem in da sva ga pri tem vzpodbujali. Otroka sva pohvalili že za poskus in tudi, ko mu je uspelo. S pohvalo naredimo veliko, otrok se zaveda svojega uspeha in z veseljem to počne še naprej. Tako začenja prve korake k samostojnosti. Pohvala otroka pripelje do samostojnosti in tudi do pozitivne samopodobe.

7

JASNA GABROVŠEK

Kar zmoremo sami, sami tudi naredimo: rajamo, rišemo, skačemo, plezamo, se obujemo in sezujemo, pa tudi slečemo in oblečemo. Otroke sva skozi celo leto spodbujali, da so bili kar se da samostojni na vseh področjih. Razen ene ali dveh izjem, se vsi otroci povsem sami obujejo in sezujejo, prav tako jih večina ne potrebuje več pleničke.

3. PROJEKTI

3.1. Mali vrtnar

Koordinatorica projekta: Sonja Rožmanc

V projektu smo sodelovale 4 skupine.

Otroci iz skupine Zvezdice so posadili fižol v lonček. Vsak otrok je svojo rastlino zalival. Vsi fižolčki

so zrasli in otroci so jih nesli domov. Na sprehodih smo opazovali naravo in poimenovali rastline.

Otroci vedo, da so za nas zelo pomembne in moramo zato zanje skrbeti.

Tudi Krtki so sadili in skrbeli za fižol. Posejali so seme ognjiča.

Gumbki so v okviru Malega vrtnarja opazovali, kako raste mikrozelenje in se učili, kako se ga

poseje. Ob dnevu Zemlje pa so sadili fižolčke, ki so jih otroci v jogurtovih lončkih odnesli domov in

čez praznike doma opazovali, če je iz lončkov kaj zraslo.

Pri Pikah smo opazovali rastline v okolici vrtca in po vrtovih v Borovnici. Otroci so že veliko vedeli o

vrtnih in okrasnih rastlinah. Veliko so jih prepoznali in poimenovali. Opazovali smo majhno hrastovo

drevo, kako se spreminja glede na letni čas.

3.2. Ohranimo naš planet

Koordinatorica projekta: Mateja Milosavljević

Tudi letos smo v vrtcu ob vsakodnevnih dejavnostih pri otrocih razvijali odgovoren odnos do okolja.

V sodelovanju s starši smo zbirali odpadne tonerje in kartuše, za društvo Vesele nogice smo pridno

prinašali PVC pokrovčke. Skrbeli smo za varčno uporabo vode in elektrike ter ločevali različne

odpadke.

Skupina predšolskih otrok je sodelovala v Medexovem in Hoferjevem nagradnem natečaju Eko

smreka s sloganom »Deluj eko – ohrani čebelo in smreko«. Poudarek je bil na krašenju kartonskih

smrečic z recikliranimi in ekološkimi materiali.

Konec marca smo skupine 2. starostnega obdobja v okviru čistilne akcije v občini očistile bližnjo in

malo širšo okolico vrtca, najmlajši pa so uredili teraso vrtca.

Projekt smo zaključili 21. aprila z naravoslovnimi dejavnostmi ob dnevu Zemlje. Tudi letos smo ta

pomemben dan obeležili s pogovori, ustvarjalnimi delavnicami in drugimi dejavnostmi na temo

ekologije.

V enoti Sonček na Bregu so Sovice in Gumbki presajali lončnice, sadili fižol in se igrali z zemljo v

bazenčku. V Zarji so Zvezdice in Krtki poslušali pravljico z ekološko vsebino, sejali ognjič, sadili fižol

8

in ustvarjali z odpadnim materialom. Skupina Pikapolonice v šoli so na sprehodu spoznavali gozd in

njegov pomen za naše življenje.

V enoti Mavrica so Polžki, Ptički, Pike, Škrati in Žabice sejali in sadili cvetlice, pomarančne in

limonine peške, krešo ter okrasne buče. Poleg tega so Žabice izdelale »zelene možičke«, Škrati so

se igrali eko družabne igre, Polžki so se sprehodili v naravi, Ptički pa so obiskali živalski vrt v

Ljubljani. Kresničke in Konjički so skupaj izvedli orientacijski pohod z ekološko tematiko, Konjički so

v zabojčke tudi posadili grah. V Mačjem mestu so otroci iz starega časopisa izdelovali nov papir in

ustvarjali z odpadno embalažo, Ježki pa so iz recikliranega papirja naredili kalilne lončke s semeni

redkvice.

Otroci iz skupin Ježki in Mačje mesto so uredili ekološki vrt na »Košutovem« vrtu, kjer pridno skrbijo

za zelenjavne gredice in spoznavajo drobne živali.

3.3. Bralna pismenost

Razvijanje pismenosti s povezovanjem vrtca in šole

Koordinatorica: Tina Mazi

Za razvijanje predbralnih in predopismenjevalnih veščin v vrtcu so bili otroci izjemno dojemljivi na

podane vsebine in dejavnosti, v katere je bilo vpeto tudi področje branja in pisanja. Glede na

začetno stanje in stanje ob koncu šolskega leta lahko sklenem, da je hkratno opismenjevanje z

vertikalno povezanostjo med vrtcem in šolo izjemnega pomena za dvig bralne pismenosti slovenskih

otrok.

Z otroki smo načrtno in sistematično razvijali predopismenjavalne veščine branja in pisanja z

namenom dviga bralne pismenosti na podlagi ambicioznejšega dela na področju branja in pisanja.

Izvajali smo bralno značko v sodelovanju s starši, otroci so se naučili eno dvokitično štirivrstično

pesem (deklamacijo) in obnovili vsebino doma prebrane in že poznane pravljice svojim sovrstnikom

v vrtcu.

V vrtcu smo veliko brali v jutranjem krogu in pred počitkom ter otrokom predstavili koncept tiska, se

o vsebinah prebranega tudi pogovarjali in s tem bogatili besedišče otrok. Otroci so imeli na

razpolago veliko didaktičnega materiala, s katerim so lahko manipulirali in razvijali fino in grobo

motoriko, ki sta podlaga za nadaljnji razvoj na področju opismenjevanja. Prav tako smo skozi

različne usmerjene dejavnosti krepili vidno in slušno zaznavanje. Otroci so imeli na voljo dovolj

spodbud, da so lahko preslikavali podobe, risali, razvijali grafomotoriko in tako danes velika večina

otrok svoje ime prepozna, nekateri pa se znajo celo sami podpisati. S pomočjo določenih vaj Brain-

Gyma so otroci razvijali tudi orientacijo na sebi in v prostoru.

Velik napredek so otroci dosegli na področju fonološkega zavedanja, prepoznavanja in zapisa črk ter

na področju slušnega zaznavanja (sinteza in analiza), zato bomo s tem načinom dela nadaljevali.

3.4. Varno s soncem

Koordinatorica projekta: Klementina Šraj

V programu »Varno s soncem« so sodelovale vse skupine, njihove strokovne delavke in starši. V

mlajših skupinah so vzgojiteljice skrbele za zaščito otrok pred močnim soncem in o tem osveščale

tudi njihove starše. Projekt je potekal od konca maja preko celega poletja.

V starejših oddelkih so se otroci o škodljivih učinkih premočnega sonca na naše telo seznanjali

preko strokovne literature (enciklopedije, revije), gradiva NIJZ in pogovorov. Pogovarjali so se o

9

tem, kako se je treba zaščititi pred škodljivimi sončnimi žarki ter o pomenu zadrževanja v senci. Pri

bivanju na prostem niso pozabljali na zaščitne kape, ki so jih prinašali od doma. Na sprehode so

hodili takoj po zajtrku, kasneje pa so dejavnosti izvajali v ohlajenih igralnicah. Ob ne preveč vročih

dneh so se v senci na igrišču igrali z vodo. Otroci so imeli vedno na voljo veliko tekočine - svežo

vodo in nesladkan čaj.

3.5. Dobrodelne in druge dejavnosti

Sodelovali smo v vseh planiranih dobrodelnih dejavnostih: Anina zvezdica, Podari nam modro srce –

Nivea, Podarim – potrebujem in zbiranje pokrovčkov za društvo Vesele nogice.

4. ORGANIZACIJA DELA

4.1 Uvod

Naše delo je v letošnjem letu potekalo v štirinajstih oddelkih, od tega je en oddelek v šoli ter po dva

na Bregu in v stanovanju novega naselja ob Borovniščici. Imeli smo šest oddelkov I. starostnega

obdobja in osem oddelkov II. starostnega obdobja. V začetku septembra je bilo vpisanih 238 otrok.

Do januarja se nam je pridružilo še nekaj starejših otrok ter otrok, ki so dopolnili 11 mesecev, tako

da smo v nadaljevanju imeli 252 otrok.

Staršem smo tudi v tem šolskem letu ponudili poldnevni program. Ta program so obiskovali

predvsem otroci, ki imajo doma stare starše ali pa so mamice na porodniškem dopustu in jih pridejo

iskat po kosilu. Otroci s poldnevnim programom so bili v različnih skupinah celodnevnega programa.

Poslovni čas vrtca je od 5.30 do 17.00 ure. V šoli je bil oddelek odprt od 6.30 do 16.00, na Bregu od

6.15 do 16.15, v bloku pa od 6.15 do 16.30. Čez poletje je bilo manj otrok, ker so starši uveljavljali

rezervacije, delo je potekalo samo na lokaciji na Paplerjevi 5. Tako so delavci vrtca lažje izkoristili

dopust. Vse več je zdravstvenih rezervacij zaradi daljših bolezenskih odsotnosti otrok. Te odobri

občina.

Glede na sprejeto sistemizacijo smo imeli v deležu zaposlene naslednje strokovne delavce:

organizatorja prehrane in zdravstveno higienskega režima (ZHR), specialno pedagoginjo,

psihologinjo in računalnikarja (dodatno financiran s strani občine).

V letošnjem letu smo imeli več daljših bolniškhi odsotnosti: dveh čistilk, dveh pomočnic vzgojiteljic

in ene vzgojiteljice. Tri delavke (dve pomočnici vzgojiteljice in vzgojiteljica) pa so bile na daljši

bolniški, ki se nadaljuje s porodniško. S porodniškega dopusta se je maja vrnila ena delavka.

Pomočnica ravnateljice je nadomeščala krajše odsotnosti delavk, spremljala otroke na plavalnem

tečaju, kmetiji, CŠOD, obiskih in izletih izven vrtca.

V pokoj sta odšli dve delavki, ena vzgojiteljica in ena pomočnica kuharice. Zaposlili smo dve novi

delavki.

10

4.2 Delo hišnika – vzdrževalca

Hišnik: Marko Žitko

Vsako jutro naredi obhod, da odstrani smeti in steklovino ter preveri stanje igral. Za oddelke v šoli,

na Bregu in v bloku vozi dvakrat dnevno hrano. Opravi vse tekoče vzdrževanje na objektih in v

okolici. Pri večjih okvarah poskrbi, da pridejo vzdrževalci in serviserji. Pri delu se dopolnjujeta

vrtčevski in šolski hišnik. Veliko si medsebojno pomagata in sodelujeta. Poleg tega Marko opravlja

še delo za občino.

4.3 Delo svetovalne delavke

Psihologinja: Maja Maček

V šolskem letu 2016/2017 je svetovalno delo v vrtcu potekalo vsak torek, od 7.30 do 12.30 ure.

Svetovalna delavka se je glede na potrebe posameznih otrok in vzgojiteljic vključevala v skupino,

bodisi kot dodatna pomoč, bodisi kot opazovalka skupinske dinamike.

Za predšolske otroke je bil izdelan program grafomotorike in opazovanja, ki so ga bili deležni vsi

otroci tega starostnega obdobja. Na podlagi ugotovitev, je svetovalna delavka opravila razgovor s

starši in jih usmerila k pridobitvi zunanje pomoči (logoped, specialni pedagog).

V soglasju s starši je bilo spremljanih 7 otrok iz predšolskih skupin, s katerimi se je delalo

individualno (vaje na področju grafomotorike, govorno-jezikovno področje). Za dva otroka je bil

uveden tudi postopek usmerjenja za pridobitev odločbe.

Postopek usmeritve je bil predlagan in speljan še za 4 otroke I.-II. starostnega obdobja. Skupaj smo

v šolskem letu usmerili 6 otrok, predvsem z govorno jezikovnimi težavami.

Svetovalna delavka je skozi celo leto prejemala vloge za vpis v vrtec, vodila vpisne sezname in

obveščala starše o nadaljnjih postopkih vpisa ter sodelovala s pomočnico ravnatelja pri oblikovanju

skupin.

4.4 Delo organizatorja prehrane

Vodja prehrane: Simon Lukan

V šolskem letu 2016/2017 smo uporabljali smernice zdravega prehranjevanja. Otrokom za pitje

ponujamo manj sladkan čaj ali vodo. V jedilnike smo uvedli več bio živil in ekološko pridelanega

sadja in zelenjave, tudi od lokalnih pridelovalcev.

V šolskem letu je delovala v vrtcu skupina za pripravo jedilnikov. Skupino so sestavljali Romana

Grdina, Mateja Milosavljević, Marta Sedej Urbančič in Simon Lukan. Skupina se je sestajala 1x

mesečno. Pregledali so jedilnik ter analizirali prehrano preteklega meseca. Pri sestavi jedilnikov se

trudimo, da dobijo otroci čim bolj pester izbor živil in jedi. Jedilnik je sestavljen tako, da se jedi v

mesecu ne ponavljajo, čeprav vsi otroci ne jedo vse hrane. Pri sestavljanju upoštevamo, da dobijo

otroci po eno mlečno živilo dnevno. Kot sistem notranjega nadzora uporabljamo sistem HACCP. V

šolskem letu 2016/2017 smo imeli dva redna pregleda sanitarne inšpekcije.

Sanitarna inšpektorica Mateja Škofic je v šolskem letu 2016/2017 opravila dva zdravstveno

higienska pregleda. V skladu s pogodbo je pregledala HACCP dokumentacijo in opravila tudi pregled

11

vzorcev in brise delovnih površin ter jedilne posode. Pri pregledu 25. 5. 2017 je ugotovila

neustrezen bris na snažnost na penovki. Zaposlene smo opozorili na ustrezno shranjevanje

pripomočkov in jih opomnili, da je potrebno občasno pomiti tudi tiste pripomočke, ki že dolgo niso

bili v uporabi.

V kuhinji smo zaposlene seznanjali z novostmi in priporočili zdravstvene in sanitarne inšpekcije.

Organizator prehrane spremlja tudi nabavo živil in kontrolira cene, načrtuje pa tudi nakup strojev,

pripomočkov in kuhinjske posode.

Pregleda inšpektorja za varno hrano v tem šolskem letu nismo imeli.

4.5 Delo računalnikarja

Računalnikar: Mitja Zotti

Opravljene dejavnosti v letu 2016/2017:

- pregledani vsi računalniki ter pripadajoča oprema/ vrtec,

- čiščenje virusov/ vrtec,

- izpeljan računalniški krožek (1 skupina), (risanje, didaktični programi).

V tem šolskem letu smo vrtec opremili z naslednjo računalniško strojno opremo:

- 1x HP prenosnik,

- 1x HP Laserjet 501dm,

- 1x projektor Acer dlp P1285,

- 1x PCPlus School A8,

- 1x IIyama 22«,

- 2x zunanji disk Segate 1TB,

- 1x PCPlus School W8,

- 1x monitor AOC 22«,

- 1x Presenter Logitech WL R400,

- 1x projektor NEC V302X,

- 1x Router Auss Ac55V.

- ADSL internetna povezava 40/20,

- IP telefonija,

- vzdrževanje strojne in programske opreme,

- urejanje in posodobitev vrtčevske spletne strani,

- kopiranje CD-jev, DVD-jev, fotografiranje, skeniranje.

4.6 Delo vodij triaž

Glede na širitev vrtca, naraščajoče število otrok in razseljenost po lokacijah imajo vodje triaž

pomembnejšo vlogo, bile so pobudnice in koordinatorice za skupne dejavnosti ali dejavnosti na

določeni lokaciji.

12

Komisija za igrišča sproti in skrbno opravlja svoje delo. Martina Francelj je vodja in koordinatorica

med strokovnim kadrom, hišnikom in vodstvom. Sodelujemo z vzdrževalno službo Borštnar & Co,

d.o.o.

5. PROGRAMI

Poleg standardnih poldnevnih in celodnevnih programov smo imeli še obogatitvene dejavnosti, ki se

izvajajo v okviru kurikula. Namenjene so dopolnjevanju dela v oddelku ter prilagajanju interesom

otrok in staršev.

5.1 Obogatitveni program

JESENSKI ŽIV – ŽAV

Koordinatorica: Jana Sedej

18. 10. 2016 smo imeli druženje s starši ob peki kostanja in krompirja. Na stojnicah so si otroci

trajno izmenjali igrače.

VESELI DECEMBER

Koordinatorica: Natalija Strmšek

Novoletno vzdušje se je pričelo z novoletnimi delavnicami, kjer so starši in otroci izdelovali

najrazličnejše izdelke za sejem, ki je potekal pred OŠ. Na stojnicah so strokovne delavke

obiskovalcem ponudile voščilnice, svečnike, adventne venčke,… Hvala vsem, ki ste prispevali, tako

na delavnicah, kot na sejmu in nam pomagali s prostovoljnimi prispevki za šolski sklad.

Veseli december je bil nadvse barvit. Okraševanje igralnic je potekalo skupaj z otroki in ponekod

tudi s starši; pekli so piškote in vaflje, toaste, imeli čajanko in sadno-čokoladni fondi, novoletni kino

ter Miklavžev zajtrk. Skupine Žabice, Škrati in Mačje mesto so obiskali Kino Dvor in se udeležili

programa Kino Balon, kjer so si ogledali kratke animirane filme.

Starejši otroci (4-6 let) so se izkazali z dramatizacijami; Tri goske (Škrati), Ogledalce (Žabice),

Lunino kraljestvo (Mačje mesto), predstavo z naslovom Malo drugače pa so nam pripravili Ježki

(deklamacije in zvočne cevi). Skupini Pikapolonice in Mačje mesto sta pripravili pohod z lučkami in

ustvarili pravo pravljično vzdušje. Na zelenem vhodu so skupine Konjički, Kresničke in Pike pripravile

dejavnosti z naslovom Pozdrav zimi.

Zborček Mavrica je pod vodstvom Tine Mazi in Polonce Gabriel ubrano zapel nekaj otroških pesmi,

dijaki predšolske vzgoje iz Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina pa so zaigrali predstavo Poredna

muca. Lutkovno gledališče Ku-kuc nam je zaigralo predstavo Medvedje sanje, obiskal nas je tudi

Dedek Mraz in nas razveselil z novimi igračami. Veseli december smo zaključili z novoletnim plesom.

13

MESEC KULTURE

Koordinatorica: Pia Janja Kranjez

V oddelkih in na vhodih smo postavili spominske kotičke namenjene našemu največjemu pesniku,

dr. Francetu Prešernu. Na zelenem vhodu smo pripravili tudi razstavo starih fotografij borovniškega

viadukta, otroci pa so maketo viadukta zgradili iz lesenih kock. Dan pred 8. februarjem smo

praznovali kulturni praznik. Starejše otroke so vzgojiteljice povabile k poslušanju poezije, mlajši pa

so se seznanili s pesnitvijo Povodni mož. Vsi smo poslušali našo himno Zdravljico, ki sta jo strokovni

delavki Tinka in Nika zaigrali na violino in prečno flavto. Himno smo tudi peli. Otrokom smo po

prireditvi delili tudi suhe fige, kot naj bi to nekoč počel naš pesnik.

Svoj kamenček kulturnega dogajanja v vrtcu so prispevali tudi otroci iz skupine Ptički, ki so nam pod

vodstvom strokovne delavke Klare zaigrali pravljico Rokavička. Strokovni delavki Jana in Nika sta

uprizorili hudomušno igrico z naslovom Ovčka pride na večerjo. Skupini Mačje mesto in Ježki sta

obiskali Narodno galerijo v Ljubljani. Otroci so si ogledali nekaj umetnin iz stalne zbirke v galeriji,

po kateri jih je s svojimi namigi popeljal zeleni škrat Gal. Kasneje so se sprehodili tudi do

Prešernovega spomenika, kjer so zapeli slovensko himno in si ogledali hišo Primičeve Julije.

Učenci Glasbene šole Vrhnika so nas letos razveselili z dvema koncertoma. Otroci so prisluhnili

klavirju, kljunasti in prečni flavti, violini in klarinetu. Z otroki smo izdelovali instrumente in se med

oddelki predstavili z izvajanjem slovenskih ljudskih pesmi. Ob valentinovem smo plesali srčkov ples

ob slovenskih ljudskih pesmih. Ta dan pa smo posvetili tudi humanitarni akciji Nivee – podarite

modro srce.

Posamezne oddelke je obiskala knjižničarka ter otrokom prebirala zanimive pravljice. Po vsaki

pravljici je sledila tudi ustvarjalna delavnica. Starejši otroci so obiskali krajevno knjižnico. Otroci iz

skupine Mačje mesto so z vlakom odpotovali v Ljubljano na obisk RTV Slovenija. Ogledali so si nekaj

studiev, v katerih snemajo različne oddaje in snemanje otroške oddaje Križ Kraž.

Sovice in Gumbki smo kulturni mesec preživeli v spoznavanju določenih inštrumentov v živo. K nam

je na obisk z violino prišla Maja Naveršnik, na harmoniko pa nam je zaigral Injin dedek. Cel mesec

smo prepevali otroške pesmice, prav tako smo prebirali pesmice iz Cicidoja.

PUSTOVANJE

Koordinatorica: Tina Mazi

Pustna zabava v dopoldanskem času je potekala 28. 2. 2017. Oddelki 2. starostnega obdobja smo

se pridružili pustni povorki po ulicah jedra Borovnice ter zimo preganjali z igranjem na instrumente.

Rajanje smo zaključili v TVD Partizan, kjer so se nam pri plesu in zabavi pridružili tudi sorojenci in

starši. Mlajše skupine so rajanje izvedle po vhodih ali v skupinah, ob pustni glasbi in plesu v

maskah.

14

POMLADNI POZDRAV

Koordinatorica: Polonca Gabriel

Letošnje praznovanje pomladi in praznovanja mamic ter žena, smo v vrtcu v Borovnici strnili v že

tradicionalno prireditev z naslovom »Mi se imamo radi«. Prireditev je potekala v večnamenskem

prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v četrtek, 23. 3. 2017. Na njej so se predstavili otroci

skupin Pike, Škrati, Žabice, Mačje mesto, Ježki, Kresničke, Konjički in Ptički. Otroci so s pomočjo

vzgojiteljic zaplesali, zapeli ali pa deklamirali in tako staršem popestrili popoldne. Za zaključek je

zazvenela skupna pesem »Mi se imamo radi«.

V istem tednu pa so potekala vzporedna srečanja za starše in stare starše, ki so jih pripravili otroci

skupaj z vzgojiteljicami mlajših skupin. Tako so se predstavili tudi naši najmlajši: Sovice, Gumbki,

Zvezdice, Krtki, Pikapolonice in Polžki.

GUMBKOV TEK in BAZAR ZDRAVJA

Koordinatorica: Klara Bajec

Gumbkov tek smo izvedli 8. 6. 2017 v sodelovanjem z ZD Vrhnika. Delavke ZD Vrhnike so pripravile

delavnice na temo higiena zob in rok, merjenje količine sladkorja v živilih ter temeljne postopke

oživljanja.

Otroci so se pomerili v različno dolgih tekih in za sodelovanje prejeli medaljo. Letos smo uvedli novo

tekaško preizkušnjo in sicer tek treh generacij. Trojko so sestavljali otrok, starš in stari starš. Pravilo

je bilo, da trojka skupaj priteče skozi cilj. Za konec smo vsi sodelujoči skupaj zaplesali na znano

slovensko pesem Sreča na vrvici.

ZAKLJUČKI ŠOLSKEGA LETA

Osrednje zaključno druženje je predstavljal Gumbkov tek. Zaključki s starši so se izvajali v obliki

predstavitev programa, ki so ga imele nekatere skupine pred tekom, ostale pa druge dni. Starši več

skupin so organizirali še zaključni piknik, na katerega so povabili tudi vzgojiteljice.

KNJIŽNA VZGOJA

Veliko pozornosti namenimo bralni kulturi. Otroke že od vsega začetka navajamo na pravilen odnos

do knjige, seznanjamo jih z različnimi deli, pisatelji, pesniki. Navajamo jih na poslušanje različnih

vsebin.

Otroke pripravljamo za dobre poslušalce in bralce, seznanjamo jih s pomenom knjižnice. Vsi oddelki

tudi obiskujejo knjižnico, kjer si sposojajo knjige. Delavnice za starejše otroke nam pripravijo

knjižničarke v krajevni knjižnici, najmlajše skupine obiščejo v vrtcu. V starejših skupinah poteka

bralna značka, nadaljujemo pa tudi s knjižnim nahrbtnikom v mlajših oddelkih. Namen tega projekta

je, da starši z otrokom berejo, se pogovarjajo in narišejo vsebino zgodbe. Seznanjajo se s prozo in

poezijo. V nahrbtniku je tudi en strokovni priročnik za starše in ena plišasta igrača.

ZOBNA IN ZDRAVSTVENA PREVENTIVA

Medicinska sestra Zdenka Suhadolnik je otroke učila pravilnega umivanja zob, kako si temeljito

umijemo roke, kako se zdravo prehranjujemo. Vse starejše skupine so imele sistematski pregled zob

v zobozdravstveni ordinaciji. Žabice, Mačje mesto in Škrati so si v vrtcu vsakodnevno ščetkali zobe.

15

ZD Vrhnika je v starejših skupinah izvajal zdravstveno vzgojo, patronažna sestra je vodila

dopoldansko delavnico v vsaki skupini posebej.

CICI VESELA ŠOLA

Letos smo imeli Ciciveselošolski dan 14. 4. 2017. Izvajale smo ga starejše skupine: Škrati, Žabice in

del Mačjega mesta. Sodelovalo je 61 otrok. Liste z nalogami smo reševali v vrtcu skupaj oz. po

manjših skupinah v okviru svojih skupin. Vsi otroci so dobili priznanje za sodelovanje.

CICI MATURA in IZMENJAVA OTROK

Izmenjavo otrok smo imeli 6. 6. 2017. Otroke smo za eno šolsko uro odpeljali v šolo, kjer jih je

prevzela učiteljica, mi pa smo v vrtec odpeljali prvošolce. Ta oblika seznanjanja s šolo je za

predšolske otroke zelo pozitivna, saj je njihov prvi stik s šolo sproščen in prijazen, šolarji pa se tudi

vrnejo v vrtec.

Cici maturo smo izvedli 13. 6. 2017 na vrtčevskem igrišču. Otroci, ki bodo drugo leto predšolski, so

najprej z reševanjem ugank in petjem pesmi dokazali, da nas bodo dostojno nasledili, predali smo

jim »maturantski« klobuček in zapeli cici maturantsko himno. Ob piskanju s piščalkami smo

ponosno odšli okoli šole, do občine in na kratek sprehod po vasi.

MALI SONČEK

Mentorica: Natalija Strmšek

V šolskem letu 2016/2017 je v programu Mali sonček sodelovalo 211 otrok. Od tega je sodelovalo

38 otrok v starosti 2-3 leta, 55 otrok starih 3-4 leta, 57 otrok starih od 4-5 let ter 61 otrok starih 5-6

let.

Na koncu šolskega leta so bila za osvojen športni program podeljena priznanja 39 otrokom starosti

2-3 leta, 52 otrokom starosti 3-4 leta in 58 otrokom starih 4-5 let. Medalje pa je dobilo 61

predšolskih otrok starih 5-6 let.

Skupno je bilo podeljenih 149 priznanj in 61 medalj.

RAČUNALNIŠKI TEČAJ

Mentor: Mitja Zotti

Na računalniškem krožku (5 otrok – Mačje mesto, Škrati) so otroci pridobili osnovno znanje pri delu

z računalnikom (slikar, TuxPaint, ArtRAge 4, didaktični programi). Doseženi so bili vsi zastavljeni

cilji.

IGRAMO SE SOCIALNE IGRE

Mentorica: Katarina Filipič

Interesna dejavnost je potekala ob četrtkih med 14.30 in 15.15. Prijavljenih je bilo 16 otrok iz

skupin Mačje mesto, Škrati in Žabice. Otroke sem razdelila v dve skupini po 8 otrok.

Otroci so se med seboj spoznavali, razvijali komunikacijo, vadili nastop pred skupino, naučili so se

poslušati sogovornika, izraziti svoje mnenje. Ravno tako so se naučili razumevati in se vživljati v

občutja drugih, reševali so konfliktne situacije ter gradili odnose sodelovanja in ne tekmovanja.

16

Osamljeni so dobili priložnost, da se pogovarjajo in spoznajo s sošolci. Otroci, ki so bili preveč

vsiljivi, so se morali podrediti pravilom skupine. Učili so se solidarnosti, medsebojne pomoči in

upoštevanja različnosti.

S socialnimi igrami sem poskusila spodbuditi ustvarjalnost in omogočiti številne interakcije, ki so

pomembna sestava učenja. Izkušnje otroka spodbujajo, da pri razmišljanju ne upošteva le lastnega

gledišča.

Otroci so radi in redno prihajali k uram interesne dejavnosti. Vedno so sodelovali, spoštovali pravila

in se prilagajali drugim. Menim, da je ta delavnost zelo koristna, predvsem za otroke, ki imajo

težave z izražanjem čustev v socialnem življenju in v enostavnih vsakdanjih situacijah.

RAZGIBAJMO SE SKUPAJ

Mentorica: Klara Bajec

Projekt RAZGIBAJMO SE SKUPAJ je vključeval:

➢ Lumpi tek na Ljubljanskem maratonu

➢ Pohod ob žici okupirane Ljubljane za vrtce

➢ Malčke pohajalčke, pohode otrok s starši

V letošnjem šolskem letu smo v sklopu obogatitvenih dejavnosti z MALČKI POHAJALČKI realizirali

vse pohode, ki smo jih načrtovali.

24.9.2016 smo šli na Debeli hrib - Žaba

14.4.2017 smo šli na Kuren nad Vrhniko

13.5. 2017 smo šli v Star Maln

9.6.2017 smo šli na Rakitno

Spremenili smo lokacijo zadnjega, zaključnega pohoda. Namesto izleta do Ledene jame na Planinci,

smo odšli na razgledni pohod po obronkih rakiške planote, ter do dveh razglednih točk, od koder se

vidi borovniška dolina.

Po pogovoru z udeleženci smo se odločili, da bomo pohode drugo leto načrtovali ob petkih.

PEVSKI ZBOR

Mentorica: Tina Mazi

Otroci so pod mentorstvom vzgojiteljice Tine Mazi ter klavirske spremljevalke Polonce Gabriel

prepevali otroške pesmi ter se udeležili novoletnega koncerta v OŠ. Otrokom smo prepevali na

novoletnem koncertu v mesecu decembru 2016.

Sodelovali smo tudi na reviji predšolskih pevskih zborov na Vrhniki v organizaciji JSKD z naslovom

Nagajiva pomlad 28. 3. 2017.

GLEDALIŠKE IN DRUGE PREDSTAVE

Dopoldneve v vrtcu so nam popestrile predstave v izvedbi različnih gledaliških skupin:

- oktobra nas je obiskalo Lutkovno gledališče Fru-fru z lutkovno predstavo Vidkova srajčica,

- decembra so si otroci predšolskih skupin Žabice, Škrati in Mačje mesto v ljubljanskem kinu Dvor

v sklopu Animateke, festivala animiranega filma, ogledali program za predšolske otroke,

17

- v praznični december nas je z igrico Medvedje sanje popeljalo Miškino gledališče Ku-kuc,

- pred novoletnimi prazniki so nas obiskali tudi dijaki vzgojiteljske šole iz Ajdovščine in z avtorsko

igrico Poredna muca razveselili otroke v vseh enotah vrtca,

- januarja nam je zimsko vzdušje v Borovnici pričaralo Lutkovno gledališče Fru-fru z lutkovno-

igrano igro Zimska pravljica, otroke na Bregu pa je obiskalo Družinsko gledališče Kolenc s

predstavo Lisička je prav zvita zver,

- aprila nas je Lutkovno gledališče Fru-fru nasmejalo z igrico Štirje muzikantje,

- konec meseca pa so Žabice, Škrati, Mačje mesto in nekaj otrok iz skupine Ptički v Cankarjevem

domu v Ljubljani uživali v baletni predstavi Pepelka.

Februarja je na Vrhniki potekalo območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin Mladi

oder, ki pa letos ni nudilo nobene predstave, primerne za predšolske otroke, zato se ga skupine

Pike, Ježki in Mačje mesto niso udeležile.

Tudi letos so vsi izvajalci, ki so nas obiskali v vrtcu, vsako igrico izvedli po dvakrat, za mlajše in

starejše otroke posebej, tako da med publiko ni bilo pretirane gneče in smo ob predstavah lahko

bolj uživali.

DAN MEDU

Vsako leto v novembru obeležimo dan medu, letos je bilo to 18. 11. 2016. V okviru dneva medu

izvedemo več dejavnosti, med drugimi tudi tradicionalni slovenski zajtrk – kruh, med, maslo, mleko,

jabolko. V skupinah potekajo aktivnosti na temo pomena čebel in medu. Vrtčevski pevski zbor je

sodeloval v najštevilčnejšem pevskem zboru. Ob deseti uri so vsi prijavljeni zbori v Sloveniji zapeli

pesem Čebelar.

PLAVALNI TEČAJ

Tečaj je potekal od 10. do 14. aprila 2017 v Logatcu. Udeležilo se ga je 66 otrok iz skupin Žabice,

Škrati in Mačje mesto. Pod strokovnim vodstvom plavalnih učiteljev je večina preko igre izgubila

strah pred vodo, usvojili so plovnost.

5.2 Bivanje v naravi

Kmetija

Naše tridnevno bivanje na kmetijah Davčen in Ožbet se je pričelo z odhodom Pik in Ježkov izpred

vrtca v sredo, 31. 5. 2017, pod vodstvom Sonje Pristavec in v spremstvu 5 strokovnih delavk vrtca.

Prijavljenih je bilo 43 otrok. Vse načrtovane dejavnosti so bile izvedene, otroci so bili zelo zadovoljni

in vodljivi.

CŠOD

Od 19. do 21. oktobra 2016 smo se udeležili naravoslovnega tabora v CŠOD, in sicer na Medvedjem

Brdu v domu Medved. Udeležilo se ga je 62 otrok skupin Mačje mesto, Škrati in Žabice, 8

spremljevalk in študentka, ki je bila v tem času pri nas na praksi. Aktivnosti je vodilo osebje iz

doma, strokovne delavke vrtca pa smo bile za spremstvo in pomoč. Tako so tabor tudi otroci

18

doživljali čisto drugače – bili so bolj samostojni, med seboj so bolj sodelovali, začutili so pripadnost

skupini oz. posamezni sobi. V vseh dejavnostih so aktivno sodelovali in se veselili svojih uspehov.

5.3 Dodatne dejavnosti Izvajali so jih zunanji sodelavci.

PLESNA DELAVNICA: Vadba je potekala 1x tedensko skozi celo leto. Otroci so svoje znanje

pokazali na novoletnem in zaključnem nastopu. Dejavnost je obiskovalo 17 otrok iz drugega

starostnega obdobja.

BALET: Vadba je potekala 1x tedensko skozi celo leto, v treh skupinah. Udeleženih je bilo 33 otrok

od 3 – 6 let. Svoje znanje so pokazali na zaključnem nastopu.

VADBA V TVD: Vse skupine drugega starostnega obdobja so jo izvajale v dopoldanskem času, 40

otrok pa se je udeležilo tudi popoldanskih aktivnosti.

PRAVLJIČNA URICA: v knjižnici dr. Marje Boršnik ob ponedeljkih.

ANGLEŠČINA se ni izvajala zaradi premajhnega števila prijavljenih

6. DELO ORGANOV

6.1 Svet staršev vrtca

Svet staršev se je v šolskem letu 2016/17 sestal trikrat.

27. 9. 2016 smo obravnavali in potrdili LDN za š. l. 2016/17 ter realizacijo za preteklo leto. 29. 11.

2016 smo se pogovarjali o protokolu ukrepanja v primeru, da je otrok prisoten v vrtcu več kot 9 ur.

28. 6. 2017 smo pregledali realizacijo letnega delovnega načrta za tekoče leto, predstavljeni so bili

tudi novi predlogi za naslednje šolsko leto. Starši so bili z delom zadovoljni, vsa vprašanja pa se je

reševalo sproti s pogovori.

6.2 Vzgojiteljski zbor

Novo šolsko leto začnemo s sestankom, na katerem so prisotni vsi strokovni delavci.

29. 8. 2016 smo imeli prvi vzgojiteljski zbor, na katerem smo podali smernice za LDN, potrdili

evalvacijo in organizirali delo za novo šolsko leto. Na drugem vzgojiteljskem zboru 26. 9. 2016, smo

potrdili LDN vrtca.

20. 6. 2017 smo imeli zadnji vzgojiteljski zbor v tem letu, analizirali smo delo v maju in juniju,

pregledali celoletno realizacijo letnih delovnih načrtov, se pogovarjali o delu v poletnih mesecih ter

predlagali izvedbo taborov in plavalno opismenjevanje v novem šolskem letu.

Predstavili smo vrste oddelkov in okvirno razdelitev kadra za naslednje šolsko leto.

19

6.3 Strokovni aktivi

Vodja: Natalija Strmšek

V letošnjem letu smo imele strokovne delavke vrtca štiri aktive.

1. 25. 10. 2016 ORFFOVI INSTRUMENTI – izvedba Melodija Mengeš

Uporaba instrumentov v vrtcu, igranje preprostih skladb na zvončke, metalofone in ksilofone.

2. 10. 11. in 17. 11. 2016 TIMSKO DELO - dr. Alenka Polak

Predavanje z delavnico, kjer smo usvajali veščine timskega dela.

3. 26. 1. 2017 BRAIN GYM - Tadeja Rupar

Predavanje z delavnico na temo Z gibanjem do grafomotorike.

4. 13. 3. 2017 CAHONI - Jaka Strajnar

Glasbena delavnica, kjer smo spoznali in praktično izvajali igranje na različne cahone, ustvarjali

ritme, igrali otroške pesmice.

6.4 Delovni sestanki

V tem šolskem letu smo imeli 2 vzgojiteljska zbora, 5 delovnih in 6 timskih sestankov. Na njih smo

potrdili realizacijo za preteklo leto, LDN za tekoče leto, analizirali delo in ga načrtovali za naprej.

Poleg teh smo imeli še dva sestanka vzgojiteljic prvega in drugega starostnega obdobja. Ti potekajo

med pedagoško uro.

6.5 Hospitacije

Imeli smo kolegialne hospitacije, hospitacije pri praktikantkah, ki delajo prekvalifikacijo ter pri treh

vzgojiteljicah na nastopih za strokovni izpit.

7. SODELOVANJE S STARŠI

Sodelovanje je poteklo v različnih oblikah, od igralnih uric, ustvarjalnih delavnic, zdravstvenih

delavnic, gibalnih dejavnosti in druženj.

Predavanja za starše:

o Miha Kramli – Močni starši, stabilni otroci - 28. 9. 2016

o Prva pomoč - 8. 11. 2016

o Zobna preventiva – februar po skupinah

Vse skupine so redno mesečno izvajale pogovorne urice, delavnice in načrtovane roditeljske

sestanke.

Vse tekoče zadeve pa se dnevno obravnava v pogovoru s starši.

20

8. VKLJUČEVANJE VRTCA V OKOLJE

Sodelovanje z različnimi zunanjimi sodelavci obogati naše dejavnosti, otroke dodatno motivira za

delo in nas strokovno bogati.

- Imeli smo 4 predstave, ki so jih različna otroška gledališča izvedla v vrtcu.

- Komunalno podjetje Vrhnika – 19., 27. in 28. 10. 2016 je starejše skupine obiskala Breda Kovač

Babnik. Skozi pravljico so se otroci seznanili s pravilnim ravnanjem z odpadki in z ohranjanjem čiste

narave. Odpadke so sami razvrščali v ustrezen koš.

- Že vrsto let sodelujemo s šolsko in krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik, pa ne samo z

obiskovanjem, temveč tudi pri delavnicah, ki jih pripravijo za otroke. Najmlajše obišče knjižničarka v

vrtcu in jim v znanem okolju predstavi knjižno delo.

- ZD Vrhnika – redno nas obiskuje zobna asistentka, ki otroke uči pravilne nege zob in umivanja rok.

Organizira tudi delavnico za starše. V predšolskih skupinah teče projekt ščetkanja zob. Starejše

skupine imajo preventivni pregled zob v zobni ambulanti v Borovnici. Patronažne medicinske sestre

so imele delavnice v starejših skupinah.

- Še naprej teče sodelovanje z gasilskim društvom v Borovnici, na Bregu in v Brezovici pri Borovnici.

Starejši otroci so obiskali gasilce v Brezovici. Borovničani in Brežani pred vrtcem predstavijo gasilska

vozila in demonstrirajo gašenje, s katerim se preizkusijo tudi otroci. V mesecu juniju smo z njihovo

pomočjo izvedli vajo evakuacije na vseh lokacijah.

- Ob dnevu medu 18. 11. 2016 smo sodelovali s čebelarji iz Čebelarskega društva Borovnica. Vsako

leto prinesejo v vrtec med za vse skupine ter predstavijo vlogo čebelarjev in življenje ter pomen

čebel. Ob 10. obletnici praznovanja medenega zajtrka se je naš pevski zborček na pobudo

Čebelarske zveze Slovenije pridružil najštevilčnejšemu pevskemu zborčku. Vsi prijavljeni zbori so

vsak na svoji lokaciji, a ob istem času, zapeli Slakovo pesem Čebelar.

- Imeli smo vsakoletni koncert z glasbeno šolo.

- Sodelujemo z NLB in zdravstvenim domom, kjer razstavljamo likovne izdelke.

- V sodelovanju z občino Borovnica smo v marcu izvedli čistilno akcijo.

- Sodelovanje s šolo poteka preko prireditev in sodelovanja s prvimi razredi.

- Redno sodelujemo s srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani in Ajdovščini, pedagoškima fakultetama

v Kopru in Ljubljani ter z institucijami, ki izvajajo prekvalifikacije. Dijaki iz Ajdovščine so se nam 14.

12. 2016 predstavili z igricami.

- Konjeniška zveza Slovenije in Konjeniški klub Eohippus d.o.o. sta nas povabila k projektu »300

otrok na konja«. Obiskali smo konjeniški center na Bregu, kjer so otroci poskrbeli za konje

(hranjenje, krtačenje, čiščenje kopit) in po želji tudi jahali.

- Ciril Cerk je v okviru Konjeniškega društva 17. 5. 2017 otrokom v Borovnici predstavil ponije, ki so

jih lahko jezdili.

- Mačje mesto je sodelovalo na Medexovem in Hoferjevem natečaju Eko smreka.

- Žabice in Škrati so sodelovali na likovnem natečaju »Mali sončki rajajo« Zavoda za šport Planica in

prejeli nagrado, dežnika z logotipom športnih programov.

- Podjetje Bitea zbira odpadne tonerje in kartuše, vrtec od tega dobi simbolični znesek.

- Še posebej se zahvaljujemo staršem in ostalim, ki so na različne načine vrtcu donirali še kako

uporabne stvari (letos še posebno papir za risanje) ali nam popestrili vsakdan z različnimi nastopi

ter predstavitvami.

- Hvala vsem staršem za prispevke za šolski sklad ter za sodelovanje v dobrodelnih akcijah.

21

9. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE

Cilj strokovnega izpopolnjevanja je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev,

povečevanje kakovosti in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela ter posodabljanje programa in

didaktičnega materiala.

Z novostmi smo se seznanjali v okviru strokovnih aktivov, študijskih skupin in individualnih ter

skupnih izobraževanj.

NAZIV DATUM IZVAJALEC

Močni starši, stabilni otroci 28. 9. 2016 Miha Kramli

Orffovi instrumenti 25. 10. 2016 Melodija Mengeš

Prva pomoč 8. 11. 2016 Bolničarji

Timsko delo 10. in 17. 11. 2016 Alenka Polak

Brain Gym 26. 1. 2017 Tadeja Rupar

Cajoni 13. 3. 2017 Jaka Strajnar

Delavke so se udeležile še študijskih skupin, ki so potekale v vrtcu na Vrhniki 22. 11. 2016, tema Na

otroka osredotočen kurikul in podpora odraslega pri otrokovem razvoju in napredku. Pomočnica

ravnatelja se je udeležila srečanja ravnateljev in pomočnikov na Zavodu za šolstvo dne 30. 9. 2016,

oktobra v Ribnici in maja na Igu.

Udeležba na individualnih izobraževanjih: predavanje Polajnar, zborovska šola, varstvo pri delu,

Razvijanje pismenosti s povezovanjem vrtca in šole, srečanje mentorjev dijakom predšolske vzgoje

v Ajdovščini in Ljubljani, Igra in učenje predšolskega otroka (mednarodna konferenca - MIB),

Različni otroci – enake možnosti (strokovni posvet dobrih praks – Supra), folklorni plesi, Ustvarjanje

pozitivne klime v vrtcu (posvet za pomočnice vzgojiteljic), HACCP tečaj in izpit za pomočnice

vzgojiteljic in delavke iz kuhinje.

V letošnjem letu smo imeli na redni praksi pet dijakinj (dve 1. letnik, ena 2. letnik in dve 3. letnik),

enega dijaka (4. letnik) in tri študentke, ki so delale prekvalifikacijo.

10. MATERIALNI IN TEHNIČNI POGOJI

Na terasi na modrem vhodu smo uredili predel (rob iz hlodov, sekanci), kjer ni gume. Igrišče na

Bregu ima zamenjan pesek pod igrali. Mavrica ima na igrišču novo kombinirano igralo za starejše

otroke (tobogan, plezalo, ravnotežna mreža), s katerim smo nadomestili dotrajano igralo. Obnovljen

je del ograje igrišča in z zunanje strani zaščiten s cvetličnimi koriti.

Dvorano smo opremili s projektorjem, platnom, daljincem za prezentacije in internetno dostopno

točko. Okna v dvorani imajo senčila.

Na zelenem vhodu ter pri zgornjih igralnicah 6 in 7 imamo nove garderobe. V pralnici je nov šivalni

stroj, v kuhinji je zamenjana prekucna ponev, hišnik pa ima novo kosilnico na nitko.

22

Obogatili smo knjižnico. Dedek Mraz je vsako igralnico obdaril z novimi igračami, kupili smo tudi

nova računalnika za sobo 8 ter pedagoško sobo. Za skupno vrtčevsko rabo smo zamenjali star

prenosnik z novim. Sproti smo dopolnjevali didaktični material.

Mavrico smo opremili s šest sedežnim vozičkom za najmlajše.

Menim, da smo z naštetim izboljšali pogoje za delo in počutje ter upamo, da bomo s pomočjo

občine, društev in posameznikov še naprej ohranjali tak standard.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k realizaciji letnega delovnega načrta.

Zaposleni v enoti vrtca OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

Borovnica, 31. 8. 2017 Daniel Horvat,

ravnatelj

Zaključno poročilo o delu OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v šolskem letu 2016/2017 je bilo potrjeno na 2. redni seji Sveta zavoda OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, dne 28. 9. 2017.

Metka Pristavec-Repar, predsednica Sveta zavoda