Gimnazija Brežice

Trg izgnancev 14 Brežice

SEMINARSKA NALOGA

KMETIJSTVO

Mentor: T. Habinc, prof. Avtor: Andraž Jurečič, 1.c

Brežice, marec 2019

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 2

Zahvala Posebna zahvala gre mentorici prof. Teji Habinc, za njeno izdatno pomoč in usmerjanje ter

spodbudo, ki je v veliki meri pripomogla k izdelavi seminarske naloge.

Izjava Spodaj podpisani dijak, Andraž Jurečič, izjavljam, da je ta zaključna naloga moje avtorsko delo.

Slika 1: Podpis

Ključne besede

V slovenščini Kmetijstvo, intenzivno kmetijstvo, ekstenzivno kmetijstvo , živinoreja, poljedelstvo, kmetijska

mehanizacija, ekološko kmetijstvo

Keywords Farming, intensive agriculture, extensive agriculture, agriculture, livestock breeding, agricultural machinery, organic farming

Povzetek

V slovenščini Kmetijstvo ali agrikultura je najstarejša ter najbolj razširjena dejavnost, s katero se ljudje

ukvarjamo, poleg tega pa je tudi najpomembnejša, saj skrbi za pridelavo hrane za ljudi in živali

že od nekdaj. Prvi ljudje so sicer živeli od lova, ribolova, nabiranja sadežev in zbiranja koreninic,

zato so se morali neprestano seliti, če so želeli preživeti. Šele kasneje so spoznali, da utegne v

zemljo posajeno seme pognati in preživljati človeka. S tem se je začel eden izmed največjih

prevratov v zgodovini človeka.

Abstract Agriculture is the oldest and most widespread activity that people are dealing with, and is also

the most important, since it has always been a concern for the production of food for people

and animals. First people lived from hunting, fishing, gathering fruits and collecting roots, so

they had to move permanently if they wanted to survive. Later they realized that seeds can

be planted and can feed and sustain people. This was the beginning of one of the greatest

revolutions in the history of people.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 3

1 KAZALO

1.1 Kazalo vsebine

ZAHVALA __________________________________________________________________ 2

IZJAVA ____________________________________________________________________ 2

KLJUČNE BESEDE ____________________________________________________________ 2

V slovenščini _______________________________________________________________________________ 2

Keywords __________________________________________________________________________________ 2

POVZETEK __________________________________________________________________ 2

V slovenščini _______________________________________________________________________________ 2

Abstract ___________________________________________________________________________________ 2

1 KAZALO ________________________________________________________________ 3

1.1 Kazalo vsebine _______________________________________________________________________ 3

1.2 Kazalo slik ___________________________________________________________________________ 5

1.3 Kazalo grafikonov ____________________________________________________________________ 5

2 UVOD _________________________________________________________________ 6

3 RAZMERE KOT POGOJ ZA KMETIJSTVO ________________________________________ 7

3.1 Naravne razmere _____________________________________________________________________ 7 3.1.1 Rastlinski pasovi: ___________________________________________________________________ 7 3.1.2 Toplotni pasovi: ____________________________________________________________________ 8 3.1.3 Obdelovanje zemlje: ________________________________________________________________ 8

3.2 Družbene razmere ___________________________________________________________________ 10

4 KMETIJSKE PANOGE IN ZEMLJIŠKE KATEGORIJE ________________________________ 10

4.1 Kmetijske panoge ___________________________________________________________________ 10 4.1.1 Živinoreja ________________________________________________________________________ 10 4.1.2 Poljedelstvo ______________________________________________________________________ 12

4.2 Kmetijske kategorije _________________________________________________________________ 14

5 OBLIKE KMETIJSTVA _____________________________________________________ 16

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 4

5.1 Intenzivno in ekstenzivno kmetijstvo____________________________________________________ 16

5.2 Monokulturno in polikulturno kmetijstvo ________________________________________________ 17

5.3 Samooskrbno in tržno kmetijstvo_______________________________________________________ 19

5.4 Tradicionalno in sodobno kmetijstvo ____________________________________________________ 19

5.5 Specializirano kmetijstvo _____________________________________________________________ 20

5.6 Ekološko kmetijstvo _________________________________________________________________ 21

6 KMETIJSKA MEHANIZACIJA ________________________________________________ 21

6.1 Včasih _____________________________________________________________________________ 21

6.2 Danes _____________________________________________________________________________ 22

6.3 Problemi kmetijske mehanizacije _______________________________________________________ 23

7 GLAVNE OKOLJSKE TEŽAVE ________________________________________________ 23

7.1 Kemizacija prsti _____________________________________________________________________ 23

7.2 Erozija prsti ________________________________________________________________________ 24

7.3 Degradacija okolja ___________________________________________________________________ 25

7.4 Zaslanjevanje prsti ___________________________________________________________________ 25

7.5 Čezmerna raba vode za namakanje _____________________________________________________ 26

7.6 Agrarna prenaseljenost _______________________________________________________________ 26

7.7 Deagrarizacija_______________________________________________________________________ 26

8 KMETIJSTVO PO SVETU ___________________________________________________ 26

8.1 Azija ______________________________________________________________________________ 26

8.2 Afrika _____________________________________________________________________________ 27

8.3 Latinska Amerika ____________________________________________________________________ 28

8.4 Angloamerika _______________________________________________________________________ 29

8.5 Avstralija __________________________________________________________________________ 30

8.6 Severna Evropa _____________________________________________________________________ 30

8.7 Zahodna Evropa _____________________________________________________________________ 30

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 5

8.8 Južna Evropa _______________________________________________________________________ 31

8.9 Srednja Evropa ______________________________________________________________________ 31

8.10 Slovenija ___________________________________________________________________________ 31

9 PRAKTIČNI DEL _________________________________________________________ 32

10 VIRI ________________________________________________________________ 35

1.2 Kazalo slik SLIKA 1: PODPIS _____________________________________________________________________________ 2 SLIKA 2: RASTLINSKI PASOVI ___________________________________________________________________ 7 SLIKA 3: TOPLOTNI PASOVI ____________________________________________________________________ 8 SLIKA 4: ORANJE (RADIO SLATINA, 2015) _________________________________________________________ 8 SLIKA 5: ŠKROPLJENJE ________________________________________________________________________ 9 SLIKA 6: GNOJENJE ___________________________________________________________________________ 9 SLIKA 7: ŽETEV ______________________________________________________________________________ 9 SLIKA 8: OVČEREJSKA FARMA V AVSTRALIJI ______________________________________________________ 10 SLIKA 9: LIPICANCI __________________________________________________________________________ 11 SLIKA 10: INTENZIVNA GOVEDOREJA V ZDA ______________________________________________________ 11 SLIKA 11: PRAŠIČEREJA NA KITAJSKEM __________________________________________________________ 11 SLIKA 12: PERUTNINARSTVO __________________________________________________________________ 12 SLIKA 13: RIŽEVA POLJA NA BALIJU _____________________________________________________________ 12 SLIKA 14: HMELJARSTVO V SLOVENIJI___________________________________________________________ 13 SLIKA 15: NASADI ČAJEVCA NA KITAJSKEM ______________________________________________________ 13 SLIKA 16: PLANTAŽA SLADKORNEGA TRSA _______________________________________________________ 14 SLIKA 17: INTENZIVNA MLEČNA ŽIVINOREJA (GOVEDO) ____________________________________________ 17 SLIKA 18: EKSTENZIVNA OVČEREJA _____________________________________________________________ 17 SLIKA 19: MONOKULTURNO POLJEDELSTVO (PLANTAŽA ČAJEVCA) ___________________________________ 18 SLIKA 20: POLIKULTURNO POLJE _______________________________________________________________ 18 SLIKA 21: PRIMER KOLOBARJA ________________________________________________________________ 18 SLIKA 22: PRIMER KMETIJSKE MEHANIZACIJE ____________________________________________________ 19 SLIKA 23: UMETNO GNOJILO __________________________________________________________________ 20 SLIKA 24: FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA _______________________________________________________ 20 SLIKA 25: VINOGRAD ________________________________________________________________________ 21 SLIKA 26: ORANJE NEKOČ ____________________________________________________________________ 22 SLIKA 27: ORANJE DANES ____________________________________________________________________ 22 SLIKA 28: UPORABA KEMIČNIH SREDSTEV _______________________________________________________ 24 SLIKA 29: UPORABA KEMIČNIH SREDSTEV _______________________________________________________ 24 SLIKA 30: EROZIJA PRSTI Z VODO ______________________________________________________________ 25 SLIKA 31: ZASLANJEVANJE PRSTI _______________________________________________________________ 25 SLIKA 32: ARALSKO JEZERO LETA 1989 (LEVO) IN LETA 2008 (DESNO) _________________________________ 26 SLIKA 33: TRŽNICA V ABU DHABIJU, KJER PRODAJAJO DATELJNE, KI PREDSTAVLJAJO VSAKODNEVNO HRANO 27 SLIKA 34: KMETIJSTVO V AFRIKI _______________________________________________________________ 28 SLIKA 35: PLANTAŽE BANAN V MEDMORSKI AMERIKI ______________________________________________ 29 SLIKA 36: PROPADLA TOVARNA V ORMOŽU, KI JE SLOVENSKEMU KMETIJSTVU PRINESLA VELIK DOHODEK ___ 32

1.3 Kazalo tabel TABELA 1: KOLIČINA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V LETIH OD 2000 DO 2016 ________________________________ 15

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 6

1.4 Kazalo grafikonov GRAFIKON 1: KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V PRIMERJAVI Z DRUGIM KOPNIM POVRŠJEM NA ZEMLJI ____________ 16

2 UVOD

Za to temo sem se odločil zato, da bi pobližje spoznal kmetijstvo kot osnovno dejavnost prvih

kultur in tudi današnjega sveta, saj si tako ljudje pridelujemo osnovno potrebo za življenje –

hrano. Čeprav mi je kmetijstvo blizu, sem se naučil ogromno novih stvari. Še posebej zanimive

so mi posledice kmetijstva v naravi, saj gredo le-te v vse večje ekstreme, ljudje pa se tega

vsekakor ne zavedamo dovolj. Spoznati hočem tudi nove načine kmetovanja ter njihove učinke

na okolje. Pri nas doma smo tudi sami kmetovalci, zato želim to podrobneje spoznati in o tem

poročati doma. Poskušal bom najti čim več rešitev za ohranjanje kmetijstva in okolja, kako

pridelati več hrane z manj denarja in kako s tem pripomoči k ohranjanju okolja.

Uporabljal sem metodo analiziranja, pisanja in branja.☺

Namen naloge: Čim podrobneje želim spoznati delovanje in razvoj kmetijstva, različne kmetijske

panoge in vplive na okolje.

Cilj seminarske naloge: Najti čim več rešitev za ohranjanje kmetijstva in okolja, kako pridelati več hrane

z manj denarja in kako s tem pripomoči k ohranjanju okolja.

Hipoteze oz. predpostavke: Onesnaževanje okolja s pesticidi je eden izmed pogostih vzrokov

onesnaževanja okolja; ljudje zemljo čedalje bolj izkoriščajo intenzivno.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 7

3 RAZMERE KOT POGOJ ZA KMETIJSTVO Pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva imajo predvsem naravne in družbene razmere, pri

čemer so v manj razvitih državah v ospredju naravne razmere, v razvitih pa bolj družbene.

Razlike so predvsem v količinah padavin, kjer jih je v manj razvitih državah manj ali pa jih je

dovolj in jih ne znajo izkoriščati, v bolj razvitih državah pa tega problema nimajo, saj lahko

polja umetno namakajo.

3.1 Naravne razmere Med naravne razmere oziroma pogoje za kmetijsko pridelavo štejemo padavinski režim,

količino svetlobne energije, temperaturo tal, temperaturo zraka ter rodovitnost prsti, ki je

odvisna od kamninske podlage, podnebja, vodnih razmer, reliefa in drugega. Zaradi tako zelo

raznolikih pogojev med drugim nastajajo tudi rastlinski pasovi. Človek je zlasti v razvitem svetu

pri tem problem, saj je meje rastlinskih pasov z namakanjem sušnih območij, gojenjem v

rastlinjakih ter še posebej z novimi sortami rastlinskih vrst, močno razširil.

3.1.1 Rastlinski pasovi: I. Listnati gozd (do 1000m)

II. Mešani gozd (800m – 1300m)

III. Iglasti gozd (1300m – 2000m)

IV. Ruševje (2000m – 3000m)

V. Trava, planinsko cvetje (2000m – 3000m)

VI. Grušč, skalovje (2000m – 3000m)

VII. Trajni sneg in led (nad 3000m)

Slika 2: Rastlinski pasovi (Senegačnik & Drobnjak, 2003)

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 8

3.1.2 Toplotni pasovi: I. Tropski pas

II. Subtropski pas

III. Zmerno topli pas

IV. Subpolarni pas

V. Polarni pas

Slika 3: Toplotni pasovi (Senegačnik & Drobnjak, 2003)

3.1.3 Obdelovanje zemlje:

Z obdelovanjem, kot je na primer oranje, gnojenje, namakanje ipd. je mogoče izboljšati

fizikalne in kemične lastnosti prsti in s tem povečati njeno rodovitnost; še posebej v razvitejših

evropskih državah so tako dosegli veliko večje donose njivskih kultur in travnikov na manj

rodovitnih prsteh kot pa na bolj rodovitnih prsteh.

Slika 4: Oranje (Radio Slatina, 2015)

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 9

Slika 5: Škropljenje

Slika 6: Gnojenje

Slika 7: Žetev

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 10

3.2 Družbene razmere Kmetijstvo je odvisno tudi od številnih družbenih razmer. Med njimi so še posebej pomembne

razvitost skupnosti, gospodarska politika in usmeritev te skupnosti, pomanjkanje hrane in

razmere na svetovnem trgu. Na načine kmetovanje še vedno močno vplivata tudi tradicija in

vera; na primer prepoved uživanja svinjskega mesa pri muslimanih, Hindujcih in Židih,

prepoved uživanja alkohola pri muslimanih, prepoved uživanja govejega mesa pri Hindujcih in

budističnih skupinah, v precejšnjem delu Afrike pa se recimo izogibajo uživanju mleka, jajc in

perutnine.

4 KMETIJSKE PANOGE IN ZEMLJIŠKE KATEGORIJE

4.1 Kmetijske panoge

Kmetijstvo se deli na različne kmetijske panoge. Poznamo poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo

in vinogradništvo, med kmetijske panoge pa lahko prištevamo tudi vrtnarstvo.

4.1.1 Živinoreja

Živinorejo lahko delimo na hlevsko in pašno. Hlevska živina se krmi v hlevih, pašna pa se pase

na okoliških pašnikih. Glede na vrsto živine ločimo govedorejo, svinjerejo, ovčerejo, konjerejo

in perutninarstvo, gojimo pa lahko tudi katere druge živali. Govedorejo lahko še naprej delimo

na mesno in mlečno, podobno pa lahko delimo rudi ovčerejo, saj ovce gojijo zaradi mesa,

mleka in tudi volne.

Slika 8: Ovčerejska farma v Avstraliji

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 11

Slika 9: Lipicanci

Slika 10: Intenzivna govedoreja v ZDA

Slika 11: Prašičereja na Kitajskem

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 12

Slika 12: Perutninarstvo

4.1.2 Poljedelstvo

Poljedelstvo je pomembno za večino človeštva, saj s tem pridelujemo žito. Poglavitni vrsti sta

pšenica in riž, na posameznih območjih sveta pa je pomembna še koruza, rž in proso. Pšenico

gojijo predvsem v Evropi, Avstraliji in Severni ter Južni Ameriki, pridelek pa je odvisen od

podnebnih razmer in prsti. Riž je osnovna hrana za več kot polovico človeštva. Za rast

potrebuje obilo vode, pognojeno zemljo in toploto v dobi, ko raste ter sušno in sončno vreme

v rasti zorenja. Največ riža pridelajo na Kitajskem, v Indiji, Indoneziji, Italiji, pa tudi druge

države Jugovzhodne Azije ter Združene države Amerike. Koruza je dobila večji pomen z

večanjem človekovih potreb po beljakovinah in mesu. Zaradi povečane pridelave koruze se je

ponekod razvila tudi svinjereja (še posebej je to značilno za Združene države Amerike),

uporabljajo pa jo tudi za druge industrijske izdelke, kot so na primer škrob, alkohol, olje in

drugo. Tudi drugi pridelki, kot so na primer krompir, sladkorna pesa in sladkorni trs ter oljne rastline

so prav tako nujna sestavina človekove prehrane, zato tudi te v velikih količinah pridelujejo po svetu.

Slika 13: Riževa polja na Baliju

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 13

Slika 14: Hmeljarstvo v Sloveniji

Slika 15: Nasadi čajevca na Kitajskem

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 14

Slika 16: Plantaža sladkornega trsa

4.2 Kmetijske kategorije Glede na to, kaj pridelujemo na kmetijskih zemljiščih oziroma kaj na njih raste, pa ločimo

kmetijske kategorije. K njim štejemo njive, vrtove, vinograde, sadovnjake, travnike, pašnike in

gozd. Kot kmetijsko kategorijo lahko štejemo tudi močvirja.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 15

Tabela 1: Količina kmetijskih zemljišč v letih od 2000 do 2016

Površina (ha)

2000 2003 2005 2007 2010 2013 2016

Njive 170571 172144 175864 174709 170144 173697 176807

Gozd 394701 385934 376741 377768 373629 375504 387868

Drevesnice, trsnice in matičnjaki 233 172 294 224 362 344 288

Sadovnjaki / / / / 9190 9795 10261

Oljčniki / / / / 892 905 1037

Vinogradi 16603 16556 16428 16085 16351 16234 15241

Trajni travniki in pašniki 285410 285562 282119 288222 277492 276047 276244

Neobdelana kmetijska zemljišča 51470 39774 41229 35392 32659 22391 /

Nerodovitna zemljišča 18320 14640 17911 19292 17049 18513 15142

Vsa kmetijska zemljišča v uporabi 485879 486473 485432 488774 474432 477023 479589

Vsa zemljišča 950269 926821 921312 921226 897769 893431 897650

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 16

Posebej med kmetijskimi kategorijami ločimo še zemljišča, ki jih človek ročno ali strojno

obdeluje. To so t.i. obdelovalna zemljišča, med katere uvrščamo njive, vrtove, vinograde in

sadovnjake, včasih tudi travnike.

Grafikon 1: Kmetijska zemljišča v primerjavi z drugim kopnim površjem na Zemlji

5 Oblike kmetijstva Glede na to, da po svetu najdemo zelo različne pogoje za kmetovanje, se tudi oblike

kmetovanja razlikujejo.

5.1 Intenzivno in ekstenzivno kmetijstvo

Kot prvi ločimo dve najbolj osnovni obliki kmetijstva – intenzivno in ekstenzivno kmetijstvo.

Prvo je značilno za kmetijsko razvite države, kjer je vanj vloženega veliko dela in sredstev.

Tu gre predvsem za območja z ugodnejšimi podnebnimi in reliefnimi razmerami ter

gostejšo poselitvijo, vendar obstajajo tudi izjeme, kot so na primer slabo razvite države

Jugovzhodne Azije kjer intenzivno obdelujejo majhne parcele, na katerih gojijo riž, pri tem

pa nimajo velikega dobička.

Kmetijska zemljišča

nerodovitne in pozidane površine gozd pašniki obdelovalne površine

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 17

Slika 17: Intenzivna mlečna živinoreja (govedo)

Na drugi strani je ekstenzivno kmetijstvo, ki je značilno bolj za kmetijsko nerazvite države,

kjer vanj vlagajo manj dela in sredstev ter imajo posledično tudi manjše dobičke. Po navadi

je takšno kmetijstvo predvsem v obsežnih, naravno manj primernih območjih. Izjema je v

tem primeru na primer visoko razvita Avstralija, kjer imajo izrazito ekstenzivno ovčerejo.

Slika 18: Ekstenzivna ovčereja

5.2 Monokulturno in polikulturno kmetijstvo Glede na količino kultur, ki se jih prideluje, ločimo med monokulturnim in polikulturnim

kmetijstvom. Za monokulturno kmetijstvo je značilno pridelovanje le ene kulturne rastline

(na primer: pšenice, kavovca, bananovca) ali ene vrste živine (na primer: govedo). To je še

posebej značilno za plantaže v manj razvitem tropskem svetu. Slaba stran takega kmetijstva

je ta, da lahko cena monokulturnega pridelka zelo hitro pade, pridelovalci pa ostanejo brez

dobička. Pri polikulturnem kmetijstvu je ravno obratno – gre torej za gojenje večih kulturnih

rastlin ali večih vrst živine.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 18

Slika 19: Monokulturno poljedelstvo (plantaža čajevca)

Slika 20: Polikulturno polje

Slika 21: Primer kolobarja

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 19

5.3 Samooskrbno in tržno kmetijstvo

Glede na to, komu je namenjen pridelek, ločimo dve vrsti kmetijstva – samooskrbno in

tržno. Pri samooskrbnem prideluje kmet hrano samo zase oziroma za svojo družino. Ta

oblika kmetijstva se pojavi predvsem v manj razvitih državah, kjer še danes prevlada, v

preteklosti pa je tudi pri nas. Danes je delež samooskrbnih kmetij v razvitih državah zelo

majhen (pod 10%). Tržno kmetijstvo je namenjeno proizvodnji hrane za tržišče. V razvitih

državah je kmetov, ki se ukvarjajo s tržnim kmetijstvom le majhen delež, vendar ti pridelajo

dovolj hrane za celo državo in še za izvoz. K tržnem kmetijstvu sodi tudi plantažno

kmetijstvo v revnejših državah, ki kmetijske pridelke izvažajo za svetovno tržišče, ker ne

morejo izvažati nič drugega, čeprav dostikrat ne pridelajo niti dovolj hrane zase.

5.4 Tradicionalno in sodobno kmetijstvo Velikokrat govorimo o tradicionalnem kmetijstvu na eni strani in sodobnem na drugi. Pri

tradicionalnem kmetijstvu gre za kmetijstvo, ki je takšno, kot je bilo v preteklosti ali pa vsaj

podobno tistemu. Značilno je predvsem za manj razvite države, kjer nimajo kmetijske

mehanizacije ipd. Druga vrsta kmetijstva pomeni, da gre za kmetijstvo, pri katerem se

uporabljajo sodobna agrotehnična in agrokemična sredstva (to so kmetijska mehanizacija

in kemična sredstva za izboljšavo rodovitnosti). Značilno je za razvite države, lahko pa se

pojavi tudi v nekaterih nerazvitih.

Slika 22: Primer kmetijske mehanizacije

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 20

Slika 23: Umetno gnojilo

Slika 24: Fitofarmacevtska sredstva

5.5 Specializirano kmetijstvo Kadar kmetje prodajo več kot polovico svojega pridelka, govorimo o specializiranem

kmetijstvu. Tu so se kmetje usmerili samo na določene pridelke ali samo eno vrsto pridelka

oziroma živine, ki na trgu prinašajo največ dobička. Sem spada predvsem gojenje posebnih

kulturnih rastlin, kot je na primer vinska trta ali pa vrtnarstvo. To so na primer velike farme

v Severni Ameriki in Avstraliji, pojavi pa se tudi v evropskih državah in nekaterih slabše

razvitih državah po svetu.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 21

Slika 25: Vinograd

5.6 Ekološko kmetijstvo V ekološkem kmetijstvu se dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali ter na ta način

sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. V ekološkem kmetovanju se

nepretrgano in transparentno izvaja nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oz. živil

»od njive do krožnika«, kar potrošnikom zagotavlja varnost kupljenih ekoloških pridelkov

in izdelkov. Ekološko kmetovanje je tudi sinonim za visoko kakovostno in varno hrano, z

bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov.

Pri tem načinu kmetovanja je prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil,

kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih

organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti pri

tem načinu kmetovanja prepovedana, zato praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v

pridelkih ali živilih.

6 Kmetijska mehanizacija

6.1 Včasih V starih časih je bila priprava njive za setev bolj naporna, trajala je dlje časa kot danes.

Najprej so na voz, ki ga sta ga vlekla konj ali vol, naložili hlevski gnoj in ga potem odpeljali

na njivo, kjer so ga raztrosili z lesenimi vilami. To sta počela vsaj dva ali več ljudi. Ko so z

vozom za gnoj (gnojni koš) navozili gnoj na njivo, je bilo treba pognojeno njivo zaorati.

Včasih so orali s konjem ali volom, ki ga je moral en človek voditi, drugi pa držati za plug, ki

ga je vlekel konj ali vol. Plug je bil včasih zelo majhen, npr. enobrazdni.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 22

Slika 26: Oranje nekoč

Včasih, ko ni bilo obračalnih plugov, je bilo to težje, saj so morali orati z dveh strani njive.

Ko so zaorali do konca, je na sredi njive nastal graben. Tega pri obračalnih plugih ni. Ko so

njivo zaorali, je bilo potrebno njivo prevleči z branami. Nekoč sta brane vlekla konj ali vol,

a to danes dela traktor. Tudi brane so se zelo spremenile. Včasih so bile brane narejene

tako, da so kovinske špice, ki so bile pritrjene na leseno ogrodje bran, rile po zemlji in s tem

zravnale brazde, ki jih je naredil plug in zemljo nekoliko zdrobile. Danes take brane vidimo

le v muzejih ali na kakšni starejši kmetiji. Ko je brananje končano, je potrebno njivo še

zasejati. Nekoč je bilo to delo ročno, saj je moral sejalec (po navadi je bil to gospodar

kmetije) z roko metati seme žita po obdelani površini. Včasih je bilo to delo bolj zamudno,

saj ko je sejalec posejal zemljo, je bilo treba semena pokriti z zemljo. To so storili tako, da

so za branami, kot po oranju, šli čez posejano površino in s tem opravilom pokrili semena.

Tu sta bila potrebna spet vsaj dva človeka, ker pomeni, da je bilo nekoč potrebno več

delovne sile in časa, kot ju je potrebno danes.

6.2 Danes Danes gnoj z bagrom ali traktorskim nakladačem naložimo na trosilnik hlevskega gnoja,

katerega vleče traktor. S traktorjem odpeljemo gnoj na njivo, kjer trosilnik gnoja, ki ga

poganja traktor, raztrosi gnoj. Po tem ko na njivo navozimo gnoj, velik traktor, ki ga upravlja

en človek, vleče večbrazdni plug, npr. dvobrazdni, tribrazdni ali celo večbrazdni plug, kot so

obračalniki. To pomeni, da se plug obrne in s takim plugom orjemo v obe smeri po enem

kanalu, ki ga naredi plug za sabo. Čas oranja je veliko krajši danes kot nekoč.

Slika 27: Oranje danes

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 23

Po tem, ko njivo zaorjemo jo obdelamo z vrtavkasto brano, kar pomeni, da se vrteči kovinski

deli, imenovani noži, zarijejo v zemljo. Ko se ti deli pod velikimi obrati vrtijo v zemlji, jo

dobesedno zmeljejo in tako zravnajo tudi brazde. Za vrtečimi noži je tudi valj, ki zemljo rahlo

potlači. Te brane lahko uporabljamo samo s traktorjem, ki ima vrtljivo kardansko gred,

katera poganja nože na brani. Današnje brane so učinkovitejše, kot so jih poznali nekoč, saj

lepše zdrobijo zemljo. Ko je brananje končano, je potrebno njivo še zasejati. To delo je bilo

včasih bolj zamudno, kot je to danes. Danes se sejalnica lahko namesti kar na zgoraj

omenjeno vrtavkasto brano. To pomeni, da lahko v enem prehodu obdelamo zemljo z

vrtavkastimi branami in posejemo žito hkrati. Ta kombinacija prihrani zelo veliko časa, saj

sejalnica, ki je nameščena na vrtavkaste, z zemljo pokrije semena, padla na obdelano

zemljo.

6.3 Problemi kmetijske mehanizacije Problem v današnji kmetijski mehanizaciji je uporaba fosilnih goriv, opuščanje starih

običajev in navad, ljudje se ne družijo, kot so se družili včasih, uporaba fitofarmacevtskih

sredstev … Nekoč pa je bil problem v kmetijstvu ta, da je bilo potrebno več delovne sile,

delo je bilo delo naporno. Vsaka doba ima svoje dobre in slabe plati.

7 Glavne okoljske težave Glavne okoljske težave s katerimi se soočamo pri kmetijstvu:

Kemizacija kmetijstva

Erozija prsti

Degradacija okolja

Zaslanjevanje prsti

Agrarna prenaseljenost

Deagrarizacija

Čezmerna raba vode za namakanje

7.1 Kemizacija prsti O kemizaciji kmetijstva govorimo takrat, kadar gre pri pridelavi kulturnih rastlin za

povečano ali čezmerno rabo kemičnih sredstev. V kmetijstvu je namreč zelo razširjena raba

umetnih gnojil, pesticidov (sredstva proti rastlinskim boleznim), herbicidov (sredstva za

zatiranje plevela), fungicidov (sredstva za zatiranje gliv) in insekticidov (sredstva za zatiranje

škodljivcev). Uporaba kemičnih sredstev je sicer močno povečala zanesljivost in količino

pridelane hrane. Najpogostejše negativne posledice njihove uporabe pri kmetijski pridelavi

so onesnaževanje prsti in talne vode (kemična sredstva se s padavinami izpirajo v prst in od

tam v podtalnico), izumiranje nekaterih vrst rastlin in kopičenje strupenih snovi v rastlinah,

živalih in človeku. V žive organizme namreč strupene snovi prehajajo prek hrane, zraka in

vode. Največje probleme s pretirano rabo kemičnih sredstev imajo države v razvoju, saj je

njihova uporaba v teh delih sveta pogosto prevelika in nestrokovna.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 24

Slika 28: Uporaba kemičnih sredstev

Slika 29: Uporaba kemičnih sredstev

7.2 Erozija prsti Najbolj pogosti primer degradacije okolja v kmetijstvu je erozija prsti, ki jo povzroči

nepravilno obdelovanje, monokulturna usmerjenost ter uničevanje gozdov in travnikov. Ta

je veliko močnejša tam, kjer so visoke temperaturne amplitude med dnevom in nočjo ter

obilne in intenzivne padavine. Močneje prizadene tudi mehkejše kamnine in nagnjena tla.

Velikokrat so pogubni tudi neprimerna obdelava zemlje in pretirano izkoriščanje ter

uporaba težke mehanizacije, ki uničuje tla in pospešuje erozijo. Škodljiva je tudi pretirana

paša na sušnih območjih. Predvsem je erozija problem kmetijstva v razvitih državah,

prisotna pa je tudi v revnih državah, kjer je glavni razlog pretirana paša (Sahel) ali pa

pridobivanje novih obdelovalnih zemljišč na strminah (Nepal). Zaradi strmine površja in

pogostih močnih padavin je erozija še posebej prizadela Sredozemlje, kjer je opuščanje

kmetijstva povezano tudi z izrazito gospodarsko usmerjenostjo v turizem.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 25

Slika 30: Erozija prsti z vodo

7.3 Degradacija okolja Kmetijstvo je povzročilo močno degradacijo okolja, ki je zavzelo skoraj vse kmetijske

površine po svetu. Segla je tudi v velik del za kmetijstvo neprimernih hribovitih območij,

kjer se kmetijstvo povezuje z gozdarstvom. Tudi v tropskem pasu, kamor kmetijstvo še ni

povsem prodrlo, se to izrazito kaže. Vzroki so lahko naravni (suša, poplave …), velikokrat pa

je krivec človek, ki zaradi vedno večjih potreb po hrani in surovinah pretirano obremenjuje

okolje.

7.4 Zaslanjevanje prsti Zaslanjevanje ali salinizacija je proces nabiranja topljivih snovi v prsti. Poteka tam, kjer

izhlapevanje močno presega količino padavin, se pravi zlasti v puščavskih in polpuščavskih

območjih. Glavni vir soli v prsti je preperevajoča matična podlaga, sekundarni pa morja,

oceani in izhlapela notranja morja. Zaradi zaslanjevanja prsti je posebej prizadeta Avstralija.

Zaslanjevanje prsti je lahko naravno ali antropogeno. Slednje se dogaja predvsem kot

posledica namakanja kmetijskih zemljišč. Namakanje je sicer precej povečalo hektarske

donose in površino zemljišč, kjer je mogoča kmetijska pridelava, vendar ima na daljši rok

tudi negativne posledice. Povzroča namreč zaslanjevanje prsti (v vodi raztopljeni minerali

se kopičijo v prsti), kar povzroča spremembe kemijske sestave prsti in njihovo slabšo

rodovitnost.

Slika 31: Zaslanjevanje prsti

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 26

7.5 Čezmerna raba vode za namakanje Čezmerna raba vode za namakanje pomeni tudi manjšo količino vode v vodonosnikih in

spodnjem toku rek, ki lahko zato ob izlivu celo presahnejo (primer reke Kolorado pred

izlivom v Mehiški zaliv). Posebej pereča, kar katastrofalna, pa je čezmerna raba vode iz

srednjeazijskih rek Sir Daria in Amu Daria, zaradi katere se je že skoraj povsem izsušilo

Aralsko jezero, nekdaj četrto največje jezero na svetu.

Slika 32: Aralsko jezero leta 1989 (levo) in leta 2008 (desno)

7.6 Agrarna prenaseljenost V zgodovini je prebivalstvo le počasi naraščalo. S hitrejšim naraščanjem prebivalstva pa se

je pojavila agrarna prenaseljenost. To pomeni, da se je zaradi hitre rasti prebivalstva število

kmečkega prebivalstva na nekem območju tako povečala, da enostavno ni bilo na voljo

dovolj kmetijskih površin, da bi si naredili hrano za preživetje.

7.7 Deagrarizacija Problem agrarne prenaseljenosti se je začel zmanjševati z industrijsko revolucijo v zahodni

Evropi, ko je ogromno ljudi migriralo v mesta, kjer so našli delo v industriji. Začel se je proces

deagrarizacije, ki pomeni preslojevanje kmečkega prebivalstva v nekmečko, posledica tega

pa je zmanjšanje števila kmečkega prebivalstva, kmetijske pridelave ter krčenje kmetijskih

površin oziroma na kratko – opuščanje kmetijstva. Najmočneje je deagrarizacija prizadela

najbolj razvite države, kjer je obilica delovnih mest v industriji odtegnila veliko kmečke

delovne sile. Deagrarizacija ni prizanesla tudi nerazvitim in od kmetijstva gospodarsko zelo

odvisnih držav Afrike, Latinske Amerike in pa Azije. Tam se številno podeželsko prebivalstvo

seli v prestolnice in druga večja središča, podeželje pa se prazni in izgublja kmečko delovno

silo.

8 Kmetijstvo po svetu Tako kot vse dejavnosti, se tudi kmetijstvo po svetu razlikuje.

8.1 Azija Za Azijske države z izjemo močno industrijsko razvitih velja, da njihovo gospodarstvo temelji

na kmetijstvu, saj delež kmečkega prebivalstva znaša okoli 55%. Izrazito kmetijsko

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 27

usmerjene države so Bangladeš, Butan, Kambodža, Nepal ter Afganistan, ki imajo preko

70% kmečkega prebivalstva.

V Aziji je zaradi neprimernega podnebja in slabo rodovitnih prsti ogromno površin

neobdelanih, zato bi bili potrebni veliki posegi v naravo, ki pa so večinoma predragi in

povzročijo preveč škode naravnemu okolju. Na drugi strani pa imamo rečne delte in ostala

rodovitna območja, ki so zelo intenzivno obdelana in dajejo velike kmetijske donose.

Najpomembnejša kultura v Aziji je riž, ki ga pridelujejo na ravninah ali kulturnih terasah,

zahteva pa veliko namakanja. Ostali pomembni pridelki so proso, pšenica, koruza, maniok,

soja, banane in ostalo sadje. Kmetijstvo je usmerjeno tudi v pridelavo industrijskih rastlin,

saj več kot 90% kavčuka in jute pride prav iz Azije. Tam prinašajo dobiček še posebne

kulture, ki jih pridelujejo za izvoz, kot sta čaj na Šrilanki in dateljni na Arabskem polotoku,

še posebej v Združenih Arabskih Emiratih, kjer dateljeve palme predstavljajo 98% vseh

sadnih dreves, kar je 44 milijonov dateljnovih palm.

Slika 33: Tržnica v Abu Dhabiju, kjer prodajajo dateljne, ki predstavljajo vsakodnevno hrano

Azijsko kmetijstvo pridela ogromno hrane, a kljub temu veliko ljudi živi v lakoti, saj imajo

hrane premalo, poleg tega pa je v njej premalo proteinov. Čeprav se količina pridelane

hrane povečuje, se povečuje tudi število prebivalcev, saj rodnost raste, smrtnost pa je v

zadnjem času močno padla.

8.2 Afrika V Afriki večina ljudi živi od kmetijstva, še vedno pa se najdejo tudi ljudje, ki še vedno živijo

od lova in nabiralništva. Kmetijstvo v Afriki delimo na samooskrbno in tržno.

Samooskrbno se pojavlja v različnih oblikah, ki so odvisne od naravnih razmer. V tropski

Afriki prevladuje predvsem selilno samooskrbno poljedelstvo, ko domačini izkrčijo del

gozda kjer nato nekaj let gojijo kulturne rastline, ko pa se zemlja izčrpa pa se preselijo

drugam, staro zemljišče pa zaraste naravno rastlinstvo. Obstaja tudi način, ko del polja ne

obdelujejo, da se hranilne snovi tam lahko obnovijo. Tam, kjer pa so prsti zelo rodovitne

(predvsem v Zahodni Afriki in na Vzhodnoafriškem višavju) lahko stalno obdelujejo polja.

Za lastno prehrano gojijo maniok, jam, batato, koruzo, proso in riž, kjer pa je možno tudi

namakanje (v severni subtropski Afriki) pa gojijo tudi koruzo, pšenico, zelenjavo in ostale

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 28

pridelke.

Tržno kmetijstvo je zelo pomembna gospodarska panoga v Afriki, ki pa ima tudi slabe strani,

saj je veliko afriških držav usmerjenih v eno ali dve kulturi, kar ob slabi letini ali padcu cen

na svetovnem trgu pomeni katastrofo. Afriško tržno kmetijstvo je izvozno in predstavlja kat

dve tretjini celotnega afriškega izvoza. Glavni izvozni artikli so: kakav, kava, rastlinska olja,

arašidi, bombaž, čaj, tobak in sladkorni trs. V sredozemskih območjih gojijo tudi oljke,

vinsko trto in južno sadje. Živinoreja ima v Afriki večinoma samooskrbni pomen saj so pogoji

zanjo slabi. Večina živinoreje se je razvila v savanskih območjih, kjer pa kulturne rastline ne

uspevajo več. Živinoreja je nomadska in nizko produktivna, razen v Južnoafriški republiki,

kjer se je razvila tržna živinoreja, ki daje kakovostno meso, volno ter mlečne izdelke,

namenjene za izvoz.

Slika 34: Kmetijstvo v Afriki

8.3 Latinska Amerika Šibko gospodarstvo Medmorske Amerike temelji na izvozu kmetijskih proizvodov,

predvsem kave, banan in bombaža. Zaradi razdrobljenih posesti je veliko kmetov

najemnikov. Te države so v preteklosti dobile ime bananske države, ker so se ob vlaganju

tujega kapitala iz Združenih držav Amerike povsem preusmerile v pridelavo in izvoz banan.

Danes se te države počasi rešujejo gospodarske odvisnosti od ZDA.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 29

Slika 35: Plantaže banan v Medmorski Ameriki

Kmetijstvo Karibskega dela Južne Amerike je zaznamovala predvsem kolonialne preteklost,

kar pomeni, da je zlasti ob Karibskem otočju še vedno veliko plantaž agrumov, kakavovca

in riža, višje pridelujejo tudi kavo, v andskih kotlinah pa krompir in žita. Višje na ravninah je

razvita živinoreja, kjer je bolj suho pa kozjereja. Na celotnem območju ilegalno pridelujejo

koko, mak in indijsko konopljo, ki so osnova za proizvodnjo prepovedanih drug. Slabo razvit

Andsko-indijanski del Južne Amerike zaradi veleposestnikov, vodi do tega, da se kmetje tam

raje odločajo za gojenje koke kot katere druge kulture, saj je odkupna cena zanjo precej

višja, kljub temu, da oblasti nasade stalno uničujejo. V Braziliji je vsa obdelovalna zemlja v

bogatih južnih pokrajinah. Za poljedelstvo uporabljajo le majhen del zemljišč (7% celotne

površine zavzemajo njive). Brazilija je največja svetovna pridelovalka banan, oranž, papaj in

sladkornega trsa. Pomemben je izvoz kave, čaja, kakava, sadja in bombaža. Večji poudarek

dajo na živinorejo, čeprav da le četrtino vse vrednosti brazilske kmetijske proizvodnje, a

vseeno vzredi največ govedi, konj, svinjine, ovc in piščancev na svetu. Argentinsko

gospodarstvo sloni na kmetijstvu. Na obrobnih ravninah v Pampah, ki veljajo za eno najbolj

rodovitnih območij na svetu, se pase veliko goveda, ki daje mleko, meso in kože, v

zahodnem delu Pamp pa se pridela veliko pšenice, sadja zelenjave ter soje. Čile imajo na

severu t.i. Srednjega kmetijskega pasu sredozemsko podnebje, zato tam prevladuje

vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, pridelava pšenice, koruze in krmnih rastlin. Na jugu

tega pasu je podnebje bolj suho, zato prevladuje bolj živinoreja.

8.4 Angloamerika Kmetijstvo v Severni Ameriki je odlično razvito. V ZDA je razdeljeno je na kmetijske pasove,

na katerih so se farme usmerile v določeno kmetijsko proizvodnjo. Na nastanek kmetijskih

pasov je močno vplivala klima ter dolžina vegetacijske ali rastne dobe, poleg tega pa so v

sušnejših območjih kmetijstvu pomagali z namakanjem. Takšni pasovi so na primer koruzni

pas, ki je središče pridelave koruze, soje, goveda in svinjine, bombažni pas, ki je dobil ime

po plantažah bombaža v 19. stoletju, danes pa tam pridelujejo bolj malo bombaža in imajo

več gozdnih farm itd. Kanada ima kljub slabim naravnim razmeram precej dobro razvito

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 30

kmetijstvo. Kmetujejo na prerijah (obsežen raven svet), na katerih s pomočjo dobro razvite

kmetijske mehanizacije pridelujejo žita. Velike presežke hrane tako izvažajo po svetu.

8.5 Avstralija V Avstraliji je zaradi obsežnih polušnih območij razvita ekstenzivna ovčereja, ki temelji na

ogromnih pašnikih. V jugovzhodnih in jugozahodnih delih, kjer je vlage že malo več, je

pomembna pridelava žita in tudi ovčarstvo, ki omogoča prihodek tudi v sušnih letih.

Govedoreja je značilna za severne in severovzhodne dele, ostala kmetijska območja, ki

ležijo v obalnem pasu pa imajo zaslužek z mlečno živinorejo in sadjarstvom. V tropskem

pasu v ogromnih količinah pridelujejo sladkorni trs. Kljub temu, da zaradi obsežnih sušnih

območij Avstralija ne izgleda kot kmetijska država, je ena največjih svetovnih izvoznic

kmetijskih pridelkov. Ti predstavljajo med 30% in 50% celotne vrednosti izvoza, to je

predvsem odvisno od letine.

8.6 Severna Evropa Od nordijskih držav je kmetijstvo razvito le na Danskem, saj drugje ni dobrih pogojev.

Danska spada med kmetijsko najučinkovitejše države na svetu, usmerjeno pa je predvsem

v izvoz svinjine, mlečnih izdelkov in jajc. Dansko kmetijstvo se je v preteklosti izkazalo za

zelo prilagodljivo, saj so se morali prilagajati tržišču. Najprej je bilo kmetijstvo tam

usmerjeno v govedorejo in pridelavo žitaric, nato so se preusmerili v svinjerejo, mlekarstvo

in perutninarstvo, sedajšnje obdobje pa pomeni obdobje specializiranih farm, ki so

usmerjene predvsem v žitarice, zmanjšana pa je pridelava mleka zaradi kmetijske politike v

Evropski uniji. Pribaltske države je zaznamovala kolektivizacija pod Sovjetsko zvezo, kar

pomeni, da so si prizadevali uničevati zasebne kmetije. To se je z vstopom pribaltskih držav

v Evropsko unijo maja 2004 izboljšalo, saj število družinskih kmetij spet narašča. Te so

usmerjene predvsem v govedorejo in prašičerejo.

8.7 Zahodna Evropa Velika Britanija je znana po odlično razvitem kmetijstvu, ki ima visoko stopnjo mehanizacije

in majhen delež zaposlenih. Prevladuje intenzivno poljedelstvo v Nizki Britaniji, na

severozahodnem delu otoka, kjer so pogoji za kmetovanje slabši, pa se ukvarjajo z

ekstenzivno živinorejo. Domače kmetijstvo zagotovi dve tretjini potreb po hrani, ostalo pa

uvozijo, predvsem mediteranske in tropske izdelke. Irska je bolj razvita le v živinoreji. V

ravninskem delu je razvita mlečna in mesna živinoreja, v hribovitih delih pa prevladuje

ovčereja. Nizozemska je kmetijska sila Beneluksa. Kmetijske površine so večinoma dobili s

polderji. To so kopna na Nizozemskem, ki so jih ljudje pridobili z izsuševanjem morja ter leži

nižje od morske gladine ter je zato obdano z varovalnimi nasipi. Kmetijstvo tam je visoko

produktivno, tržno in ustvarja velike presežke, ki so posledica tehnološko dovršenega

kmetovanja. Vrtnarstvo in cvetličarstvo je računalniško vodeno, specializirali pa so se v

proizvodnjo visoko kakovostnih pridelkov namenjenih za izvoz. Kmetijstvo v Franciji spada

med pomembnejše panoge, saj pridela kar četrtino kmetijskih izdelkov Evropske unije, ki

jih večinoma tudi sama predeluje v živilski industriji. Pridelujejo žitarice in sladkorno peso,

v Alpah je prisotna živinoreja, za južno Francijo pa je značilna pridelava mediteranskih

kultur. Posebnosti francoskega kmetijstva so kvalitetna vina in sirarstvo.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 31

8.8 Južna Evropa Kmetijstvo Španije je pogojeno s podnebjem. Kmetijska območja so predvsem poleti slabo

namočena. Tam se je razvila posebna oblika kmetovanja, ki jo imenujemo peskovne

kulture. Za njo gre, ko zemljo prekrijejo s plastjo organskega gnojila, čez pa nasujejo plast

drobnega peska, ki preprečuje izhlapevanje vode. Da veter peska ne odnaša ga prekrijejo s

folijo in tako ustvarijo neke vrste rastlinjake, ki so zelo rodovitni. Špansko kmetijstvo je sicer

osnovano na sušnih območjih, ki pa so jih pametno obdelavo spremenili v ena najbolj

rodovitnih kmetijskih zemljišč na svetu. Pridelujejo pšenico, ječmen, bombaž in sončnice.

Največ oliv pridelajo ravno v Španiji, pa tudi v vinu močno konkurirajo svetovni pridelavi,

saj zasedajo tretje mesto na svetu. Značilno namakalno poljedelstvo, za katerega so znane

huerte (visoko donosna namakalna polja ali vrtovi) najbolj temelji na južnem sadju in

zelenjavi, ki ga v velikih količinah izvažajo po Evropi. V Italiji ima kmetijstvo kljub močni

industriji še vedno pomemben del italijanskega gospodarstva. V najbolj kmetijskem

območju pridelujejo koruzo, sladkorno peso in riž. Območja s slabšimi razmerami za

kmetijstvo so z namakanjem, dognojevanjem in ostalimi posegi spremenili v bolj rodna, tu

pa predvsem pridelujejo južno sadje, zelenjavo in pšenico, ogromno pa je tudi vinske trte,

saj Italija spada na prvo mesto po pridelavi vina na svetu. V Grčiji pogoji za kmetovanje niso

ugodni zaradi hribovitega in kraškega sveta ter pomanjkanja vode. Kljub temu je kmetijstvo

tam usmerjeno k pridelavi sadja in zelenjave, tobaka, bombaža in oliv, iz katerih pridelujejo

olivno olje. Živinoreja je manj razvita, gojijo pa ovce in koze. Poleg pomanjkanja vode je

problem grškega kmetijstva tudi drobna zemljiška posest ter razdrobljenost parcel.

8.9 Srednja Evropa Nemčija ima dobre možnosti za kmetijstvo, predvsem zaradi rodovitne prsti v Nemško-

poljskem nižavju, in tako pridela tri četrtine svoje hrane. Pridelujejo predvsem žita in

sladkorno peso, v sredogorju in v severnih nižavjih pa so glavne okopanine riž, oves in ostale

krmne rastline. Je tudi pomemben proizvajalec vina. Poljska ima dobro kmetijsko lego na

rodovitnem nižavju, a je kmetijstvo tehnološko razvito, zato potrebuje veliko delovne sile.

Kljub temu pridelajo veliko žitaric in krompirja, pridelujejo pa tudi sladkorno peso in oljno

repico. V nižinah je razvita tudi živinoreja. V Avstriji in Švici kmetijstvo ovirajo naravne

značilnosti gorskega sveta, zato je v nižjih gorskih območjih razvita mlečna in mesna

živinoreja. V nižinah vzhodne Avstrije uspevajo tudi pšenica, ječmen in vinska trta. Češka in

Slovaška sta bili zaradi socialistične ureditve in podržavljanja kmetijske zemlje rahlo

prikrajšanih, a so danes tam najpomembnejši pridelki žita, sladkorna pesa in krompir,

pomemben pa je tudi hmelj, ki ga uporabljajo za izdelavo piva v čeških pivovarnah. Ponekod

v gričevju se je razvilo tudi sadjarstvo in vinogradništvo. Madžarsko kmetijstvo je v večini

zaradi ravninskega sveta dobro razvito. To omogoča pridelavo pšenice, koruze, sončnic in

sladkorne pese.

8.10 Slovenija Slovenija je kmetijsko precej omejena država. Ker okoli 60% našega površja prekriva gozd,

je le 20% površja zelo primernega za kmetijstvo. Ostalo površje je preveč razgibano, kraško

ali pa neprimerno na kak drug način. Poleg slabih naravnih razmer imamo v Sloveniji še

težave z majhnostjo in razdrobljenostjo kmetijskih posesti, poleg tega pa kmečko

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 32

prebivalstvo vse bolj upada, kar je posledica industrializacije. Glavno vlogo v slovenskem

kmetijstvu ima živinoreja, ki predstavlja približno dve tretjini vrednosti kmetijske pridelave.

Predvsem so razvite govedoreja, svinjereja in perutninarstvo. Poljedelstvo je osredotočeno

na ravninska območja, število kultur pa se je kar precej zmanjšalo. Prevladuje predvsem

pridelava koruze, a suša pridelek vsako leto močno zmanjša, pšenice, krompirja ter

zelenjave, ki je značilna za primorsko Slovenijo. Pomembno mesto v poljedelstvu je imela

tudi sladkorna pesa, ki pa se je zaradi zaprtja tovarne sladkorja v Ormožu nehala pridelovati,

kar še danes predstavlja velik minus v slovenskem kmetijstvu.

Slika 36: Propadla tovarna v Ormožu, ki je slovenskemu kmetijstvu prinesla velik dohodek

Vinogradništvo in sadjarstvo sta gospodarsko pomembni panogi, kljub temu, da vinogradi

in sadovnjaki obsegajo le malo slovenskega površja. Poleg izvoza in hrane je kmetijstvo

pomembno tudi za ohranjanje poselitve, saj zadržuje del prebivalstva na podeželju, kar

razbremeni kotline. Kmetijstvo ima tudi kulturno funkcijo, ki se kaže v slikovitosti pokrajine

in načinu življenja, vedno več ljudi pa se ukvarja s kmetijstvom kot rekreacijo.

9 Praktični del V praktičnem delu bom predstavil vpliv kemičnih sredstev na okolje in človeka. Kemična

sredstva sem preizkusil s pomočjo očeta in jih na koncu še analiziral ter razvrstil v

posamezne kategorije.

V kmetijstvu je namreč zelo razširjena raba pesticidov (sredstva proti rastlinskim boleznim),

herbicidov (sredstva za zatiranje plevela), fungicidov (sredstva za zatiranje gliv) in

insekticidov (sredstva za zatiranje škodljivcev). Uporaba kemičnih sredstev je sicer močno

povečala zanesljivost in količino pridelane hrane.

9.1 Pesticidi Uporaba pesticidov poraja številne polemike. Okoli 98% celotne količine insekticidov in 95%

herbicidov dosežejo druga mesta kot pa tarčne vrste, in sicer poleg raznih vrst organizmov

tudi zrak, vodo in kopno. Veter lahko torej raznese pesticide kot aerosolne delce v

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 33

oddaljene kraje, so eden izmed pomembnih vzrokov onesnaženja vode, nekateri pa kot

trajni organski onesnaževalci (polutanti) prispevajo k onesnaženju kopna.

Poleg naštetega pesticidi zmanjšujejo biodiverziteto, fiksacijo dušika in populacijo

opraševalcev, uničujejo življenjske prostore oz. habitate (še posebej tistih od ptic) in so zelo

nevarni za ogrožene vrste. Škodljivci lahko razvijejo odpornost (rezistenco), kar terja razvoj

in uporabo novih pesticidov. Po drugi strani se lahko uporabi večjo količino pesticida,

vendar to hkrati še poslabša problem onesnaženja okolja.

Mnogi pesticidi delujejo škodljivo na človeka, pri katerem lahko povzročijo akutne ali

kronične zastrupitve. Pogostejše so v državah v razvoju, kjer znaša incidenca od 17-180

primerov na 100.000 ljudi, visoke stopnje pa so prisotne tudi v državah, kjer so pesticidi

uporabljeni tudi v samomorilne namene, kot je na primer Šri Lanka. V Sloveniji je incidenca

nizka. Nekateri pesticidi, ki jih uporabljamo tudi pri nas lahko ob kronični izpostavljenosti

povzročijo raka, genetske napake in mutacije. V zadnjem času se število rakavih obolenj

veča. Eden od dejavnikov, ki povzročajo raka so tudi pesticidi.

9.2 Herbicidi Herbicidi imajo širok razpon toksičnosti. Pri višjih koncentracijah lahko pride do pojavov

kancerogenosti ter pojavih drugih dolgoročnih zdravstvenih težav, kot je Parkinsonova

bolezen. Herbicidi povzročajo široko paleto učinkov na človeka vse od blagih draženj kože

do smrti. Fenoksi ehrbicidi so po navadi kontaminirani z dioksini kot npr.: TCDD. Raziskave

so pokazale, da taka kontaminacija povečuje tveganje rakastih obolenj. Izpostavljenost

Triazinu je tesno povezano s pojavom raka na dojkah. Poleg splošno znanih tveganj pri

uporabi herbicidov je v veliko tržno dostopnih herbicidih prisotno mnogo drugih kemikalij,

katere imajo tudi negativen vpliv na človeka ter okolje. Negativno vplivajo herbicidi tudi na

populacijo ptic. Ne toliko zaradi toksikološke narave samih herbicidov, ampak zaradi krčena

določenega rastlinja od katerih so nekatere ptice posredno ali neposredno odvisne.

9.3 Fungicidi Fungicidi so kemična sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje gliv. Večina fungicidov človeku

ni nevarnih. Kljub temu obstajajo fungicidi, ki so zdravju škodljivi in se danes v kmetijstvu

ne uporabljajo več.

9.4 Insekticidi Insekticide razvrščamo na več načinov, največkrat pa po kemijski zgradbi. Najbolj v grobem

jih delimo na naravne in sintetične; med naravne sodijo izvlečki rastlin, kot so tobak (z

aktivno substanco nikotinom), ki so jih v te namene uporabljali že pred odkritjem

fiziološkega učinka ustreznih učinkovin. Danes je njihova uporaba večinoma opuščena, saj

delujejo tudi na druge organizme (imajo zelo širok spekter delovanja) in zaradi svoje

obstojnosti kontaminirajo pridelek, s čemer pridejo tudi v človeški organizem.

9.5 Rešitve Da bi zmanjšali količino in vpliv kemičnih sredstev na okolje, bi morali zmanjšati dovoljeno

količino kemičnih sredstev na hektar in pa tudi zmanjšati vsebnost aktivnih snovi, ki delujejo

na rastline in posledično človeka, ko ta na primer pije vodo v katero je pronicalo kemično

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 34

sredstvo. Lahko bi razvili okolju prijazna škropiva in s tem pomagali pri ohranjanju okolja.

Ljudje bi se morali začeti zavedati pomena narave in okolja. Razviti bi morali nove načine

kmetovanje v katerih ne bi uporabljali toliko kemičnih sredstev in gnojil.

10 Zaključek Kmetijstvo ali agrikultura je najstarejša ter najbolj razširjena dejavnost, s katero se ljudje

ukvarjamo, poleg tega pa je tudi najpomembnejša, saj skrbi za pridelavo hrane za ljudi in

živali že od nekdaj. Vključuje pridelovanje različnih uporabnih rastlin za ljudi, živali in

industrijo ter rejo domačih živali, zato je njegov pomen za človeka izjemen. Temeljne

kmetijske panoge so poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Kmetijska

zemljišča delimo na posamezne zemljiške kategorije glede na to, kaj in kako se na njih

prideluje oziroma kaj na njih raste. Med njimi so najpomembnejše njive, vrtovi, vinogradi,

sadovnjaki, travniki, pašniki in gozd. Ugotovil sem, da se je kmetijska mehanizacija skozi

leta zelo spremenila in, da ljudje sedaj veliko lažje obdelujejo kmetijska zemljišča. Prav tako

sem ugotovil, da imajo kemijska sredstva zelo negativen učinek na okolje ter posledično na

nas. Prišel sem do zaključka, da kmetijstvo je in še zmeraj bo glavna dejavnost človeštva.

KMETIJSTVO

Andraž Jurečič, 1.c Marec, 2019 35

11 Viri http://eucbeniki.sio.si/geo1/2539/index.html;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (Kralj Serša,

2019))

http://eko-generacija.org/?p=2659;( pridobljeno: 1. 4. 2019 (Ceglar, 2017))

http://tkm.splet.arnes.si/;(pridobljeno: 1. 4. 2019)

https://earthobservatory.nasa.gov/world-of-change/aral_sea.php;(pridobljeno: 1.

4. 2019 (Earth Observatory NASA))

https://www.delo.si/novice/okolje/aralsko-jezero-spomenik-cloveskega-

pohlepa.html;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (Grmadnik, 2014))

http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/aralsko-jezero-spomenik-cloveskega-

pohlepa.html;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (Grmadnik, 2014))

http://www.theguardian.com/world/2014/oct/01/satellite-images-show-aral-sea-

basin-completely-dried;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (The Guardian, 2014))

https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1516501S&ti=&path=../Datab

ase/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/03_kmetijska_gospod/01_15165_zemljisca/&l

ang=2;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (Statistični urad Slovenije, 2019))

https://www.nina-potuje.com/tag/oman/;(pridobljeno: 1. 4. 2019 (Nina potuje,

2015))

https://images.cdn-cnj.si/tips/sl/610/485-0.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)

https://www.agencija-oskar.si/images/srilanka-cajeve-plantaze.jpg;(pridobljeno:

1. 4. 2019)

http://postings.agricultureinfor.netdna-cdn.com/postings/wp-

content/uploads/2014/10/dairy-farm.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)

http://www.topindonesiaholidays.com/blog/wp-

content/uploads/2015/02/Tirtagangga-rice-paddies-3.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)

http://www.exploreaustralia.net.au/images/content/rec/32/16267-

1000x800.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)

http://www.stat.si/statweb;(pridobljeno: 1. 4. 2019)

http://i51.tinypic.com/25z1kb8.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)

http://www.simcic.si/assets/o-nas/Simcic-0002-vinogradi3.jpg;(pridobljeno: 1. 4.

2019)

http://irena.blog.siol.net/files/2009/02/banane.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)

http://psn.sdn.si/sn/img/s2288x1363/15/043/635593609914348995_20070117-

00021515.jpg;(pridobljeno: 1. 4. 2019)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Herbicid#Zdravstveni_in_okoljski_u%C4%8Dinki;(prid

obljeno: 1. 4. 2019)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Pesticid#U%C4%8Dinki_na_okolje;(pridobljeno: 1. 4.

2019)