stres na delovnem mestu - diplome.fov.uni-mb.sidiplome.fov.uni-mb.si/vis/13268kepic.pdf · pregovor...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

STRES NA DELOVNEM MESTU

Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidat: Sabina Kepic

Kranj, avgust 2008

PREGOVOR PRAVI:

Štejte svoje darove, ne svojih bremen,

štejte dobi�ke, ne izgub. Štejte radosti namesto bolezni,

štejte prijatelje namesto sovražnikov.

Cenite zdravje, ne bogastva.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Mariji Ovsenik za pomo� pri izdelavi diplomske naloge ter za vztrajno vodenje mojega dela. Zahvaljujem se tudi Zdravku Poto�nik, profesorju slovenskega in nemškega jezika, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi Upravni enoti Kranj, Osnovni šoli Naklo, še posebej pa anketirancem, ki so bili pripravljeni izpolniti anketne liste.

POVZETEK Danes tempo življenja postaja vedno hitrejši, vse bolj se nam mudi in vedno manj �asa najdemo zase. Stres je postal normalen del našega življenja. Nanj smo se navadili, da ga sploh ne opazimo, dokler ni prepozno in lahko resno zbolimo. Stres je globalni pojav, saj je prisoten tako v razvitem kot tudi nerazvitem svetu. Nastaja kot posledica naših odnosov in spreminjajo�ega se okolja, ki zahteva od nas nenehno prilagajanje. Njegov pojav je mo�no viden tudi na delovnem mestu v razli�nih službah. Stres v službi je odvisen od zadovoljstva z delom, ki ga opravljamo, z okoljem, v katerem delamo, in od našega odnosa s sodelavci. Lahko povzro�i motnje pri ustvarjalnosti in u�inkovitosti. Storilnost se zato zmanjša, zve�a se pogostost odsotnosti z dela, pogosteje zamujamo, agresivno komuniciramo in se prepiramo s sodelavci. KLJU�NE BESEDE -stres -delovna sila -zaposleni

ABSTRACT The tempo of modern life is faster than ever. We are always in a hurry and have every little time for ourselves. Therefore stress has become a normal part of our lives. We almost used to it without paying attention until it is too late and we get ill. Stress is getting a global problem and it’s generally present in developed as well as undeveloped countries all over the world as a consequence of our relationships and changing environment which demands a never ending accommodation. We can see its phenomena at everal different workplaces; stress at workplace depends on how we are content with our work, how we get along with our co-workers. Stress can provide disturbance of creativity and effectiveness; productivity is decreasing, absences and begining late are more often, our communication is aggressive and we quarrel mor often. KEYWORDS -stress -work place -employees

KAZALO 1. UVOD.................................................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV STRESA .............................................................................. 1 1.2 ZGODOVINA STRESA.................................................................................. 3 1.3 STRES PREŽI ZA VSAKIM VOGALOM..................................................... 3 1.4 RAZLOGI ZA STRES..................................................................................... 3 1.5 SIMPTOMI STRESA...................................................................................... 4 1.6 FAZE STRESA................................................................................................ 5

2. IZVORNI DEL ...................................................................................................... 6 2.1 KONSTRUKTIVNI STRES............................................................................ 6 2.2 DESTRUKTIVNI STRES ............................................................................... 6 2.3 STRESNA REAKCIJA ................................................................................... 7 2.4 SPROŠ�ANJE MIŠIC..................................................................................... 8

3. STRES, POKLIC IN ZAPOSLITEV..................................................................... 9 3.1 STRES NA DELOVNEM MESTU................................................................. 9

3.1.1 STRESNI POKLICI ............................................................................... 10 3.1.2 DELO IN STRES.................................................................................... 11 3.1.3 IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU ........................................ 12 3.1.4 ODSOTNOST POŠTENOSTI................................................................ 13

3.2 PREPRE�EVANJE STRESA V DELOVNEM OKOLJU ........................... 13 3.2.1 DVANAJST NASVETOV ZA PREPRE�EVANJE STRESA V

DELOVNEM OKOLJU .......................................................................... 14 3.2.2 POSAMEZNIK IN PREMAGOVANJE STRESA ................................ 16

3.3 VPLIV STRESA NA GOSPODARSKO IN POSLOVNO USPEŠNOST ..... 16 3.4 USPEŠNOST PRI DELU .............................................................................. 17

4. RAZISKOVALNI DEL....................................................................................... 19 4.1 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA......................................................... 19

4.1.1 OPREDELITEV PROBLEMA............................................................... 19 4.1.2 CILJ RAZISKAVE................................................................................. 19 4.1.3 HIPOTEZE ............................................................................................. 20 4.1.4 POPULACIJA ........................................................................................ 20 4.1.5 METODE, TEHNIKE IN USTREZNI ELEMENTI RAZISKAVE ...... 20

5. RAZISKAVA ...................................................................................................... 21 5.1 TEORETI�NA OSNOVA............................................................................. 21 5.2 EMPIRI�NA RAZISKAVA ......................................................................... 21 5.3 PRIKAZ REZULTATOV.............................................................................. 22

5.3.1 DOMA RAZMIŠLJAM O TEŽAVAH NA DELOVNEM MESTU ..... 22 5.3.2 NADREJENI OZIROMA SODELAVCI SE VTIKAJO V MOJE DELO

IN ME S TEM MOTIJO.......................................................................... 24 5.3.3 �E BI IMEL/A MOŽNOST BI ZAMENJAL/A SLUŽBO.................... 26 5.3.4 PO DELOVNEM DNEVU SEM PSIHI�NO IN FIZI�NO UTRUJEN/A

................................................................................................................. 27 5.3.5 V SLUŽBI VLADA TEKMOVALNOST.............................................. 29 5.3.6 OPRAVLJAM NEZANIMIVO DELO .................................................. 31 5.3.7 ZAMUJAM V SLUŽBO ........................................................................ 34

5.3.8 ZA DOBRO DELO SEM POHVALJEN/A IN PRIMERNO NAGRAJEN/A ........................................................................................ 35

5.3.9 MENIM, DA SEM PODVRŽEN/A STRESU ....................................... 38 5.3.10 TEŽKO OZ. Z ODPOROM SE ODPRAVIM V SLUŽBO ................. 40 5.3.11 HITRO SE RAZBURIM ZARADI MALENKOSTI ........................... 42 5.3.12 MOJA KOMUNIKACIJA Z NADREJENIMI, SODELAVCI,

PRIJATELJI IN DRUŽINO JE NAPETA............................................... 44 5.3.13 TEŽKO SE ZBEREM .......................................................................... 46 5.3.14 POZABLJIV SEM................................................................................ 47

5.4 POTRDITEV OZ. ZAVRNITEV HIPOTEZ ................................................ 50 6. ZAKLJU�EK ...................................................................................................... 51 7. LITERATURA IN VIRI...................................................................................... 52 8. KAZALO TABEL, SLIK IN GRAFOV.............................................................. 53 9. PRILOGA ............................................................................................................ 55

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Sabina Kepic: Stres na delovnem mestu 1

1. UVOD

Živimo v �asu in okolju, ki ceni predvsem materialne dobrine. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj �asa zase. Vrženi smo v tok življenja, ki nas obra�a in vrtin�i, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas. Stres je sestavni del našega življenja in dogodkom, ki nas vedno znova in druga�e spravijo v stanje pripravljenosti, se ne moremo izogniti. Stres se iz zaveznika, ki omogo�a u�inkovito dejavnost pri reševanju stisk, v�asih spremeni v sovražnika, ki nas hromi. �im prej se ga za�nemo zavedati in se nau�imo živeti z njim ter ga obvladovati, tem bolje bo za nas. Pomembno je vedeti, da lahko hude stiske obrnemo sebi v prid, pristopno dejavno premagovanje težav pa nam vra�a ob�utek mo�i in samospoštovanja. Vsaka izkušnja in izziv je lahko vir ve�je mo�i in spretnosti pri spopadanju z izzivi, ki še sledijo. (Ovsenik, Ambrož, 2000)

1.1 OPREDELITEV STRESA

Izraz stres izvira iz latinš�ine. Prvi� je bil uporabljen v angleš�ini 17. stoletja in se je prvotno uporabljal v fiziki za ozna�evanje mehanske obremenitve. Pomeni zunanji pritisk, napetost, obremenitev nekega predmeta. V 18. in 19. stoletju se je splošen pomen besede stres spremenil – poslej je pomenil silo, pritisk ali mo�an vpliv, ki deluje na osebo. (Traven, 2005) Opisala bom nekaj definicij stresa: pomen je pri vseh enak, le druga�e so zasnovane. Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja, na katere organizem ni pripravljen. Je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri tem pa se organizem soo�i z ogrožajo�o okoliš�ino. Temu sledi nespecifi�na reakcija organizma, ki vodi v boj ali beg. Gre za vrsto bioloških pojavov, ki se jih zavedamo le delno. V medicini je izraz stres uvedel Hans Selye leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliš�inam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje, kaže na psihosomatski mehanizem, s katerim �lovek reagira na napore, utrujenost, razo�aranje in jezo. Razli�ni dražljaji v telesu povzro�ajo skoraj enako biološko reakcijo. �e je dražljaj premo�an ali traja predolgo, oslabi organsko obrambo. Stres lahko opredelimo tudi kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostjo za obvladovanje zahtev na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za kljubovanje pritiskom odlo�no vpliva na doživljanje stresa – škodljivega in prijaznega.



Stres je �ustvo, ki ga izzovemo sami, zato se moramo usposobiti tudi za njegovo obvladanje. Nastane kot posledica ravnovesja med zahtevami iz okolja in lastno usposobljenostjo. Stres je duševna telesna reakcija na spremembe, ki se jim skuša �lovek prilagoditi, zato �ez mero obremenjuje svoje telesne in duševne sposobnosti prilagajanja. Slika 1:Razumno telo stresa in distresa (Spielberger,1985) Stres ni stranski pojav sodobnega �asa, temve� je prirojen mehanizem, ki �loveku omogo�a, da se soo�a s pritiski iz okolja.

�USTVENI DRAŽLJAJ

Aktivacija struktur (možganska jedra)

Stimulacija nevrohumoralnega

izlo�anja

ODGOVOR

Vedenjski Biokemi�ni Miši�ni Vegetativni



1.2 ZGODOVINA STRESA

Prve opredelitve stresa in njegovega vpliva na ljudi izhajajo s podro�ja medicine. Delo je opravil Hans Selya (Traven, 2005), ki je priznan kot o�e koncepta stresa. Pri svojem raziskovalnem delu, ki je bilo povezano z iskanjem novega spolnega hormona, je Selya po naklju�ju odkril, da nastanejo poškodbe na tkivu kot odziv na vse škodljive dražljaje. Ta pojav je najprej imenoval splošni prilagoditveni sindrom, približno desetletje pozneje pa je vpeljal pojem stres v svoja dela. Za ta sindrom so zna�ilne tri faze: - alarm, - odpor, - iz�rpanost. V prvi fazi zunanji stresor sproži notranji stresni sistem v telesu. Pojavijo se številne fiziološke in kemi�ne reakcije, kot je na primer izlo�anje adrenalina, pospešeno dihanje, hitrejši sr�ni utrip in zvišan krvni pritisk. �e stresor še naprej deluje, pride do druge faze, v kateri telo pozove posamezen organ ali sistem, da se odzove na stres. �e stresor deluje dalj �asa, lahko prilagoditveni mehanizem odpove in nastopi tretja faza, iz�rpanost. Ko pride do tega, obstaja možnost vrnitve v prvo fazo in cikel se spet za�ne, tokrat z obremenitvijo drugega organa ali sistema, ali pa oseba umre. Poleg tega pa sta pomembna tudi psihološki in vedenjski pristop k stresu. Psihološki pristop se nanaša na spremembe razpoloženja, na negativna �ustva in ob�utek nebogljenosti, vedenjski pristop pa na neposreden upor stresorjem ali na poskus pridobitve informacij o stresorjih. Vsi trije na�ini so pomembni, da bi lahko razumeli stres in oblikovali uspešne strategije za njegovo premagovanje. (S. Traven, 2005)

1.3 STRES PREŽI ZA VSAKIM VOGALOM

�e je res tako, da spada stres k našemu življenju, bi lahko rekli, da se nam ga ni treba otepati. Vendar pa bi bil takšen zaklju�ek zgrešen, kajti preobilica stresa, ki se danes zgrinja na nas, je kriva neštetih obolenj in tudi smrti. �e si zamislimo sodobno življenje z neodložljivimi roki, s poslovnimi potovanji po prenapolnjenih cestah, z neizogibnim poklicnim dopolnilnim študijem po kon�anem delu, s poplavo dražljajev, ki nam jih pripravljajo �asopisi, radio, televizija, pa s hrupom in smradom onesnaženega okolja, potem se nam zazdi, da je postalo življenje aktivnega �loveka en sam stres brez konca. (dr.H.Lindemann, 1982)

1.4 RAZLOGI ZA STRES

-osebni razlogi -družinski razlogi -delo in finance -narodni in mednarodni vzroki Pravimo, da je življenje neprestano prilagajanje. Vsakemu dejavniku, tudi psihi�nemu, se �lovekov organizem poskuša prilagoditi. Reakcij na stres, ki bi bile samo telesne ali samo duševne, ni. Dokazano je celo, da lahko stres že pred porodom



vpliva na mater in na plod ter tako pripomore k porodnim zapletom in poškodbam. Mladi se neizogibno sre�ujejo z viri stresa vse od porodne travme do konca mladostniškega obdobja: od odstavljanja od prsi in navajanja na kuhalnico do obveznega šolanja in pozneje prilagajanja družbenim normam. (Spielberger, 1985)

1.5 SIMPTOMI STRESA

Vsak dan smo izpostavljeni vrsti negativnih vplivov na razpoloženje, odnos do sveta in na splošno zdravstveno stanje. To se kasneje izraža v razli�nih znamenjih, ki jih oddamo in jih sprejema tudi naša okolica. Simptomi stresa so: (Luban –Plazza, 1994) - telesni simptomi, - duševni simptomi, - vedenjski simptomi. Holmesova lestvica stresnih dogodkov (Holmes, 1967) Dogodek Srednja vrednost smrt partnerja 100 razveza 73 lo�itev 65 zaporna kazen 63 smrt bližnjega svojca 63 poškodba ali bolezen 53 poroka 50 odpust iz delovnega razmerja 47 pomiritev zakoncev 45 upokojitev 45 bolezen v družini 44 nose�nost 40 spolne težave 39 prirastek v družini 39 vstop v poklicno življenje 39 finan�ni pretresi 38 smrt dobrega prijatelja 37 sprememba poklica 36 naraš�ajo�i zakonski spori 35 huda zadolžitev ali veliko posojilo drugemu 31 nova delovna obveznost 29 otroci zapuš�ajo dom in starše 29 velik osebni uspeh 28 za�etek ali konec šole 26 za�etek ali konec ženine zaposlitve 26 sprememba gmotnih razmer 25



sprememba lastnih obi�ajev 24 spor s šefom 23 sprememba delovnega �asa 20 preselitev 20 zamenjava šole 20 sprememba v organizaciji prostega �asa 19 sprememba družbenih dejavnosti 18 manjša zadolžitev ali posojilo drugemu 17 sprememba glede spanja 16 sprememba v pogostosti sre�anj s sorodniki 15 sprememba v uživanju jedi 15 dopust 13 prazniki 12 manj pomembni prekrški 11

(Tabela 1:Holmesova lestvica stresnih dogodkov)

1.6 FAZE STRESA

Stresna reakcija se vedno odvija v treh stopnjah ali fazah: -faza alarma -faza odpornosti -faza iz�rpanosti Faza alarma: Telo izlo�i stresne hormone, ki pospešijo dihanje in utrip srca ter povzro�ijo mo�nejše potenje. Spodbuden je tisti del vegetativnega živ�nega sistema, ki posamezniku omogo�a akcijo in v njem sprosti tiste energetske zaloge, ki to akcijo sploh omogo�ijo. Gre za stanje pripravljenosti. Faza odpornosti: Vklju�uje dolo�eni mehanizem, katerega naloga je, da telesne procese normalizira in jih vrne v izhodiš�ni položaj. Da �lovek sploh lahko jasno misli, mora organizem zbrati vse mo�i, da stresne hormone razgradi in prepre�i breme. Do te faze je lahko u�inek stresa pozitiven, saj �loveka lahko spodbudi in osveži. Faza iz�rpanosti: Do nje pride, �e stres deluje naprej kljub poskusom poravnave z njim. Energetske zaloge prizadetega se pri�nejo po�asi prazniti. Pojavljajo se prva znamenja utrujenosti, ki vodijo do iz�rpanosti.



2. IZVORNI DEL

Stresa ne moremo vedno obravnavati kot nekaj negativnega. Ima namre� dve plati, pozitivno in negativno.

2.1 KONSTRUKTIVNI STRES

Konstruktivni stres deluje pozitivno. Blag stres pri �loveku povzro�a pove�anje delovne vneme, spodbuja ustvarjalnost in delavnost. Poznamo stres pred izpitom, ki je povzro�il, da smo marljivo preu�evali študijsko gradivo in usmerjali pozornost na dolo�ena podro�ja.

2.2 DESTRUKTIVNI STRES

Destruktivni stres ima negativen vpliv na po�etje, vedenje in delovanje. Prevelik stres lahko namre� preobremeni in poruši �lovekov fiziološki in mentalni sistem. Posledice takšnega zloma se kažejo v bolezenskem stanju, nezadovoljstvu, neeti�nem vedenju, napakah, zmanjšanem delovanju in odsotnosti z dela. Na hud stres se ljudje razli�no odzovemo. (S.Traven, 2005)

Slika 2: Posledice stresa (Traven, 2005)

Odziv na stres pri �loveku

Fiziološke posledice �bolezen srca �težave s hrbtenico �rana na želodcu �glavobol �rak �kožne bolezni �visok krvni pritisk

Psihi�ne posledice �družinske težave �nespe�nost �impotenca �depresija �fobije �no�ne more �sindrom izgorevanja

Vedenjske posledice �pretirano kajenje �potreba po alkoholu �uživanje drog �dovzetnost za nesre�e �motnje v prehranjevanju



2.3 STRESNA REAKCIJA

Ob poznavanju stresne reakcije bo stres veliko lažje odpraviti. Tako lahko dolo�imo in prepoznamo znake stresa ter razumemo, zakaj stres škoduje zdravju. Vemo tudi, da stres pogosto izvira iz naše notranjosti in ga ustvarjamo sami. S pojmom »stresna reakcija« ozna�ujemo zaporedje razli�nih in zapletenih odzivov na zahteve, s katerimi se soo�amo. Stresna reakcija nenehno poteka v mejah normalnega obmo�ja, znotraj katerega premagujemo vsakdanje in predvidene težave. Kadar pa nastopijo nepredvidene, neznane ali pretirane zahteve, novi izzivi in ob�utki ogroženosti, sproži stresna reakcija pove�ano pripravljenost, da se telo lahko z njimi spopade. (Looker, Gregson, 1993) Telesni odzivi se prilagajajo okoliš�inam, v katerih se znajdemo. Vsako telo je druga�no, zato za razli�ne vrste in stopnje stresne reakcije najde ustrezno in druga�no pot. Pri stresnih reakcijah, ki jih doživljamo vsak dan, je najbolje, da si izdelamo oporne to�ke bojevniškega na�rta. Te to�ke so: - odpravimo notranje dejavnike stresa - omilimo zunanji stres

- pove�amo odpornost proti stresu - uživamo življenje s polno paro u�inkovitost nameravana u�inkovitost

dejanska u�inkovitost zdrava napetost iz�rpanost slabo zdravje stres utrujenost zlom

Slika 3: Krivulja u�inkovitega �lovekovega delovanja (Luban- Plozza,1994)



2.4 SPROŠ�ANJE MIŠIC

Ameriški psiholog Edmund Jacobson (Mihajli�, 2000) je razvil poseben na�in zaš�ite pred strahom in tremo, ki temelji na sproš�anju mišic. �e se ne�esa bojimo ali ob�utimo tremo, se naše telo napne in skr�i. Postavimo se v nekakšno stanje pripravljenosti, da bi se lahko branili in borili. Vaja poteka takole: � najdemo si miren prostor, kjer nas ne bo nih�e motil � sedemo na udoben stol, roke sproš�eno položimo na stegna in zapremo o�i � desnico (levi�ar pa levico) stisnemo v pest, mo� stiska postopno pove�ujemo � stisnemo zobe, nato se sprostimo � nagubamo �elo in stiskamo obrvi, nato se sprostimo � ramena stisnemo k ušesom, stopnjujemo napetost, potem se sprostimo � napnemo trebušne mišice, nato jih sprostimo � nožne prste mo�no ukrivimo navzdol, nato pritisk popustimo Vaje lahko izvajaš mimogrede, na delovnem mestu, doma ali v šoli. Primerne so tudi takrat, ko te nekaj razjezi in bi se rad pomiril. � Stojiš na obeh nogah, s celega telesa streseš strah in napetost, pri tem pa ne pozabi na glavo. � Stoje ali sede iztegneš roki, ju po�asi dvigneš in prekrižaš za glavo. Nato po�asi napneš vse ro�ne mišice in dlani pritisneš ob glavo. Pri tem vdihneš. Potem roki sprostiš in po�asi vrneš v prvotni položaj, pri tem pa izdihneš. � Sediš na robu stola in se premikaš sem in tja. Pri tem se z mislimi osredoto�i na po�asno in globoko dihanje. � V sede�em položaju obe nogi mo�no pritiskaš v tla. Vdihneš in zadržuješ dih kakšnih pet sekund. Potem postopoma sprostiš pritisk v nogah in po�asi izdihneš. ( Mihajli�, 2000)



3. STRES, POKLIC IN ZAPOSLITEV

Celo najmanj ambiciozni ljudje navadno od svojega dela pri�akujejo osebno zadovoljstvo, gmotni uspeh in priznanje. Zato izbiranje poklicne poti in zaposlitve precej mo�no pritiska na dvajsetletnike. Celo tisti, ki to�no ve, kaj bi rad delal, in ki ima za to potrebne sposobnosti in izobrazbo, lahko ob�uti hud strah, ko kandidira za zaposlitev, posebno ob veliki brezposelnosti. V današnjem svetu se mlade žene vedno bolj sre�ujejo z vprašanjem, ali naj bodo uspešne v poklicu ali naj se odlo�ijo za enako zahtevno vlogo žene in matere. Obe možnosti sta stresni, prav tako izbiranje med njima. Tiste, ki se same odlo�ijo za poklic, se morajo sre�evati z enakimi pritiski kot moški. Tiste, ki se odlo�ijo, da bodo predvsem gospodinje, morajo rešiti ni� lažji problem izbire pravega moža. Ni potrebno dodati, da je kombinacija obeh vlog še bolj stresna. Vsako delovno mesto vklju�uje mnogo možnih virov stresa. Slabe delovne razmere, dolg delavnik, �asovni pritisk, samostojno odlo�anje ter slabi odnosi s predstojniki in sodelavci lahko vsak zase ali vsi skupaj povzro�ijo škodljive pritiske. To pa velja tudi za nasprotja med poklicnimi in družinskimi zahtevami, za preveliko ali premajhno odgovornost ter za zlorabo ali premajhno izrabo posameznikovih nadarjenosti in sposobnosti. (Spielberger, 1982)

3.1 STRES NA DELOVNEM MESTU

V Evropski uniji je stres na delovnem mestu druga najpomembnejša težava, povezana s službo. Bolniki v 70 do 80 odstotkih obiš�ejo zdravnika zaradi bolezni, ki so povezane s stresom. Stres v službi je odvisen od zadovoljstva z delom, ki ga opravljamo, z okoljem, v katerem delamo, in od našega odnosa s sodelavci. Sleherni �lovek –(so)delavec- po lastni svobodni presoji oziroma predstavi, vsakokratne objektivne situacije – zamišlja, vzpostavlja, spreminja in ukinja svoje stike, zveze, razmerja z drugimi (so)delavci. Stres, povezan s poklicem, lahko povzro�i težave doma in na delovnem mestu. Težave pa povzro�a tudi konflikt med razli�nimi vlogami, ki jih opravljamo. Konflikt je notranji boj motivov, ki si nasprotujejo ali pa so nezdružljivi. Je duševno stanje nemo�i zaradi nasprotujo�ih si teženj in nastaja v pogojih, ki jih ustvarja družba z nasprotujo�imi si predpisi. (S. Kepic, zapiski predavanj, 2005) Konflikt kaže predvsem na probleme in s tem zahteva rešitve, zato je korenina za spremembe. Izhaja iz razli�nih interesov, odpravlja stagnacijo in vodi do novih spoznanj. Trpi tisti, ki nima dela, in tisti, ki ga ima preve�. Tisti, ki misli, da ga okolica premalo ceni, in tisti, ki ima preve� odgovornosti. Zagotovo je najhujši stresni dejavnik za delavce bojazen, da bodo izgubili delo. Drugi pomemben dejavnik stresa, povezan z delom, pa je nesposobnost. Ta ni nujno povezana z neuspešnostjo, saj �lovek svoje pomanjkljivosti v sposobnostih lahko uspešno



nadomesti s pridnostjo. To pomeni, da se preobremenjuje, utruja in vznemirja bolj, kot to lahko daljši �as vzdržita njegovo telo in psiha. Delovno mesto je pogosto pravo žariš�e škodljivega stresa, ki ga najverjetneje povzro�a splet številnih dejavnikov: (Looke, Gregson, 1993) �preobremenjenost �prevelike zahteve �premajhne zahteve, kar povzro�i zdolgo�asenost in nesmiselnost opravljanja dela �prehuda tekmovalnost �nenehno pomanjkanje �asa zaradi prekratko postavljenih rokov �nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priložnosti, da bi se lahko izkazali �nejasna vloga in pomen delovnega mesta �spreminjanje delovnih metod �majhna svoboda odlo�anja �premajhna podpora sodelavcev �enoli�no, dolgo�asno delo �neustrezni delovni pogoji (hrup, majhen prostor, slaba svetloba) �prevelika odgovornost �nejasen opis delovnih nalog �e ne moremo spremeniti povzro�iteljev stresa, je potrebno spremeniti svoj odnos do njih. Vsi poklici niso enako stresni, zato se težave pojavljajo predvsem zaradi narave dela. Poklicna podro�ja, pri katerih so po splošnem prepri�anju pogosti dodatni pritiski, so predvsem medicina, policija in sodstvo, pou�evanje, socialna dela, igralstvo in oglaševanje. Morda je stresno delovno mesto edina možnost, in �e je tako, se je najbolje prilagoditi neugodnim razmeram in kar najbolje uveljaviti sposobnosti. Velik stres na delovnem mestu povzro�a organizacija dela, saj omejitve in vsiljene zahteve zaradi organizacije dela povzro�ajo, da postane delavcu lastno delo tuje in je zato nezadovoljen. Tako je predvsem pri zelo mehaniziranih in strogo nadzorovanih delih, pri katerih so naloge specializirane do najmanjše podrobnosti, nadzor nad izdelkom pa prevzamejo stroji.

3.1.1 STRESNI POKLICI

Takšen je na primer poklic zdravnika splošne medicine, ki mora biti ob vsaki uri podnevi in pono�i na voljo svojim bolnikom in mora obvladovati domala vse širno podro�je medicine. Takega zdravnika obide tesnoba, ko se ozre na kup neprebranih strokovnih �asopisov, ki jih zaradi pomanjkanja �asa ne more prebrati. Za svoje izpopolnjevanje mora porabiti dopust. Ti ljudje umirajo v povpre�ju prej kakor njihovi strokovni kolegi specialisti. Po naravi dela je s stresi obremenjen pilot, ki redno preletava zemljepisne dolžine in širine. Njegov biološki ritem prihaja pri tem v nered zaradi velikih �asovnih razlik. Stres obremenjuje tudi kontrolorja, ki z letališ�a usmerja in vodi svoje tovariše v zraku, zlasti še, �e mora delati v hudi �asovni stiski in �ez obi�ajne delovne norme. (Ameriške raziskave kažejo, da ti delavci pogosteje obolevajo za povišanim krvnim



pritiskom, �irom na dvanajsterniku in sladkorno boleznijo, tembolj pogosto, kolikor ve� letal morajo sprejeti). Stresom so izpostavljeni avtobusni vozniki, ki se ne utegnejo razgibati, servirke-nekadilke, ki morajo stre�i v zakajenih prostorih in zato tudi pogosteje zbolijo za plju�nim rakom, ljudje vseh poklicev, ki jih ogrožajo poklicne bolezni, in še mnogi drugi. Stresi se sicer pojavijo pri vsakem poklicu, �e jim ljudje niso kos. To velja za nekatere starejše ljudi, ki bi jih morali zamenjati na delovnem mestu. Prav tako velja to tudi za bolnike, ki menijo, da zahtevam svoje dosedanje zaposlitve ne morejo ve� zadostiti. (Lindemann, 1977)

3.1.2 DELO IN STRES

Raziskave kažejo, da delavec, ki je zaposlen v izmenah ali pono�i, premalo spi. Podnevi nasploh �lovek slabše spi kot pono�i, tudi �e ima doma vse potrebno udobje. O normalnem družinskem življenju pri teh delavcih ni mogo�e govoriti. Tudi raznim družbenim obveznostim v teh primerih �lovek ne more slediti. Delovna organizacija in družina morata biti do teh delavcev zelo uvidevni in razumevajo�i. Obremenitev je še hujša, �e delavec takšne zaposlitve ne mara. Kdor se iz dolo�enih razlogov prostovoljno vklju�i v no�no delo, doživlja svojo zaposlitev v manjši meri kot stres kakor tisti, ki mu no�no delo odredijo. Mnogi ljudje si nalagajo nepotrebna bremena in se sami potiskajo v stres. Kdor meni, da za družino in razvedrilo nima ve� prostega �asa, mora takoj temeljito pregledati dnevni program. Živeti je treba sproš�eno in mirno, v skladu s �loveškim dostojanstvom, osvoboditi se moramo malenkostnih vsakdanjih poželenj, je odgovoril Selye na vprašanja, odkod �rpa mo�i za življenje. �lovek, ki ga življenje peha v stres, tudi veliko tvega. Tega se mora zavedati vsakdo, kdor misli, da so zaloge njegovih mo�i neiz�rpne. Na splošno pa si ljudje, ki prenesejo veliko stresov, tudi izbirajo stresne poklice, na primer tvegane samostojne poklice. �e je �lovek v svojem poklicu ob�asno preobremenjen s stresi, in takih poklicev je veliko, se zmanjša prilagodljivost organizma in se utegnejo uveljaviti tudi takšni stresni dejavniki, ki jih je organizem dotlej držal v ravnotežju. Posledica tega je bolezen. Bolnik lahko tudi svoje normalno opravilo doživlja kot stres. Da bi se temu stresu izognil, se je znani medicinski strokovnjak dosledno ravnal po na�elu, da je treba pri vsakem prehladu le�i za nekaj dni v posteljo. Slabi delovni pogoji na splošno veljajo za hud stres. Seveda pa doživlja tovrstno obremenitev vsakdo druga�e. Nekatere ljudi tesen delovni prostor komaj kaj moti, drugi pa se po�utijo v takšnem prostoru mu�no utesnjeni. Za take ljudi je lahko premestitev v pisarniško dvorano pravo odrešenje. Kot hudo moro pa takšno preselitev doživlja nekdo, ki je dotlej užival v spokojnosti svoje lastne pisarne. Poklicno delo lahko povzro�a ob�asne stresne reakcije pri delavcih, tako pri profesorjih, tajnicah in pri gospodinjah. Najpogosteje se znajdejo v stresni situaciji malenkostni, ob�utljivi pa tudi �astihlepni ljudje, ki se na vsak na�in želijo prebiti v ospredje. Vodilni ljudje so bistveno manj ogroženi. Ti so v glavnem svoj cilj že dosegli in sedaj drugim odredijo s stresi obremenjene obveznosti.



Anketa je pokazala, da uspešno delo podaljšuje življenje, kar �loveku prinaša sre�o in notranjo harmonijo. Tiso� ljudi, starih od 65 do 70 let so vprašali, v katerem življenjskem obdobju so bili najsre�nejši. Skoraj soglasno so odgovorili, da v starosti med 25. in 45. letom, torej v obdobju, ko so trdo delali in so morali nositi velike odgovornosti. Delu dati smisel pomeni zmanjšati stres. (Lindemann, 1977) Kdor na svoj poklic in na svoje stvaritve ne more biti ponosen, kdor v tem ne vidi nobenega smisla, temu delo kaj lahko postane tlaka. Kogar delo navdaja s tesnobo, že sama misel nanj pomeni stres. Prav zato poskušajo mlajši ljudje najti nove življenjske in delovne oblike.

3.1.3 IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU

Splošno prepri�anje u�i, da so za izgorevanje na delovnem mestu v prvi vrsti problem ljudje in rešitev problema je, da jih spremenimo ali se jih znebimo. Raziskava pa trdi druga�e; da izgorevanje ni samo problem ljudi, marve� družbenega okolja, v katerem ljudje delajo. Zgradba in delovanje okolja, v katerem ljudje opravljajo delo, oblikujeta odnos medsebojne interakcije in na�in izvrševanja delovnih nalog. �e delovno mesto ne priznava �loveške plati opravljanja dela, tveganje zaradi izgorevanja raste in s seboj prinaša visoko ceno zanj. (C.Maslach, M.P.Leiter, 2002) �eprav vsi priznajo, da je izgorevanje problem delovnega mesta, se o tem da je ta problem treba jemati zelo resno, vsi ne strinjajo. Iz razli�nih nagibov izgorevanju ne pripisujejo pravega pomena ali pa ga ocenjujejo kot neizogiben, toda obvladljiv del delovnega življenja. Primer: Dave je eden od vodilnih managerjev v zavarovalniškem podjetju. Priznava, da malce dvomi o izgorevanju na delovnem mestu, vsekakor pa se je po neskon�nih sestankih in poslovnih potovanjih tudi sam po�util povsem iz�rpanega. Toda ljudje se ne morejo sami spopasti s tem problemom. Delodajalec jim je dolžan pla�evati dostojno pla�o in zagotoviti razumne delovne razmere. Ni delodajal�eva dolžnost, da jih osre�uje. Dave je dal svojemu oddelku za zaposlovanje jasno vedeti, da ne želi, da bi izgorevanju ali stresu na delovnem mestu namenili del svojega �asa. Podjetje ima sklenjeno pogodbo s svetovalno ustanovo v okviru programa za pomo� zaposlenim. To bi ljudem moralo zadostovati, da se spopadejo z osebnimi težavami, ki jih prinašajo s seboj na delo. (M.L.Leiter, 2002) Bistvo izgorevanja je, da gre za problem, ki zadeva posameznika. Za produktivnost organizacije nima resnejših posledic. Gre za blag problem, ki ni tako izrazit kot finan�ne zadeve ali strateški management. Ni� nimamo proti, �e ljudje želijo sodelovati v programu za pomo� zaposlenim ali pa vzeti dopust, da si dodobra odpo�ijejo. Temu so te stvari tudi namenjene. Kaj ve� organizacija ne more storiti zanje. �e ne zmorejo tolikšnega bremena, se bodo morda toliko iz�rpali, da bodo odšli po svoji volji in jim bodo prihranili težave s tem, da jih bi morali odpustiti. Ljudje morajo storiti vse potrebno, da poskrbijo sami zase. Naloga vodilnega je, da vodi podjetje.



Prisluhnite svojemu telesu in umu, zavedajte se nevarnih signalov ter si priznajte svoja �ustva. Izgorelost, �e je diagnosticirana, lahko zmanjšate s pazljivim na�rtovanjem, z ukrepanjem in ocenjevanjem svojega osebnega in strokovnega življenja.

3.1.4 ODSOTNOST POŠTENOSTI

Da bi veliko energetsko podjetje zagotovilo ve�jo produktivnost in manj napak, je vzpostavilo sistem novega nadzora. Vsem zaposlenim, ki bi predložili nove na�ine za nadaljnje izboljšave, so ponudili dodatke na storilnost. Za izvajanje tovrstnega nadzora so se zavzemali managerji, ki so se potikali po proizvodnih halah in odkrivali prekrške. Zaradi tega je delovna kultura postala toga in je, podvržena strogi disciplini, spominjala na vojaški tabor. Zaposleni, ki so hoteli pridobiti dodatke, so v�asih goljufali in za kakšno staro tehniko trdili, da je njihova nova zamisel. Izgorevanje na delovnem mestu se je razbohotilo in imelo svoje vzroke predvsem v opaženi nepoštenosti. Zaposleni so imeli ob�utek, da v podjetju primanjkuje osnovnega spoštovanja, da je izkoriš�anje sistema za osebne koristi neeti�no in da je dodeljevanje nagrad nepošteno. Niso se bili ve� pripravljeni dodatno potruditi, kadar je to potrebno, marve� so v dano vlagali le minimalne napore. Niso poro�ali o kršitvah predpisov o varnosti na delu. Pove�ala se je odsotnost z dela in marsikaj je kazalo na sabotaže in krajo. Stroški za zdravljenje težav, povezanih s stresom, in primeri invalidnosti so ob�utno narasli. Izkazalo se je, da te stroškovno nizke in k posamezniku usmerjene strategije prinašajo malo glede na vložek. Zapis o njihovem omembe vrednem izboljšanju stanja zaradi izgorevanja ni preve� zanesljiv. Z naše perspektive je klju�ni vzrok njihove relativne neu�inkovitosti nedvomno dejstvo, da se ne vmešavajo v delovanje organizacije. Ironi�no je, da se kljub raziskavam, ki kažejo, da je delovno mesto bistveni vzrok stresa, posve�ajo posamezniku, ne delovnemu mestu. Druga negativna lastnost teh programov je, da jih tisti, ki sodelujejo v njih, ob�utijo kot ponižujo�e in pokroviteljske. (C. Masloch, M.P. Leiter, 2002)

3.2 PREPRE�EVANJE STRESA V DELOVNEM OKOLJU

Dolo�itev prednosti: • dolo�ite najpomembnejšo nalogo, • razvrstite jih po pomembnosti. Uravnavanje vašega �asa: • koliko �asa za dolo�eno nalogo, • ve� �asa za pomembnejše naloge. Komunikacija: • izogibajte se izolaciji, • delajte v timu.



Razdeljevanje nalog: • zaupajte sodelavcu, • manj potrebne naloge prepustite sodelavcu. Pravilna prehrana Telesne vaje (Ovsenik, 2006)

3.2.1 DVANAJST NASVETOV ZA PREPRE�EVANJE STRESA V DELOVNEM OKOLJU

Tabela 2: Dvanajst nasvetov za prepre�evanje stresa (Looker, Gregson, 1993)

1. POKAŽIMO SVOJA �USTVA Ne zatirajte svojih �ustev in ob�utkov! 2. VZEMITE SI �AS ZA DRUŽABNO ŽIVLJENJE Ne odpovejte se konji�kom in prostemu �asu! 3. NE ODLAŠAJTE Naloge, ki jih morate opraviti, opravite takoj! 4. PRERAZPOREDITE DOLŽNOSTI Ne mislite, da morate vse opraviti sami! 5. NAU�ITE SE RE�I NE Ni treba, da prevzamete vsako delo, ki vam ga naložijo! 6. PRIVOŠ�ITE SI REDNE ODMORE za kavo, kosilo, klepet! 7. NE DELAJTE NADUR 8. NE POSTANITE ZASVOJENI

Vzdržite se odvisnosti od alkohola, cigaret, mamil, hrane!

9. SLUŽBA IN DOM NAJ BOSTA LO�ENA Službenega dela ne jemljite domov! 10. NE BODITE PERFEKCIONIST Tudi 80% rezultat je dober! 11. PROSITE ZA POMO� �e imate probleme, jih zaupajte kolegom! 12. NE POZABITE, da je služba le služba!



V organizaciji imajo na razpolago dva na�ina za prepre�evanje stresa pri zaposlenih. Prvi je povezan z dejavniki, ki povzro�ajo stres pri ljudeh. Te dejavnike lahko razvrstimo na tiste, ki se pojavljajo zunaj delovnega okolja. V organizacijah, kjer skrbijo za kadre in si prizadevajo pomagati zaposlenim premagati stres, lahko vplivajo na prvo skupino dejavnikov. Drugi na�in za prepre�evanje stresa na delovnem mestu pa se nanaša na oblikovanje razli�nih programov, ki so usmerjeni na vzdrževanje dobrega po�utja pri zaposlenih in delajo kot preventiva proti pojavljanju stresa. Namen stretegij, s katerimi v organizacijah nadzorujejo dejavnike, ki povzro�ajo stres pri zaposlenih, je zmanjšanje ali popolna odprava izvorov stresa (stresorjev) v delovnem okolju. (Schermerhorn in drugi, 2004) Oblikovanje delovnih nalog v organizacijah poteka pogosto na na�in, ki ne upošteva motivacijskega vidika in zadovoljstva pri delu. Zato bi morali v organizacijah pri dejavnosti oblikovanja posameznega dela biti pozorni tudi na elemente obogatitve dela. Ta element se nanaša na izboljšanje vsebinskih dejavnikov dela. Vsebinski dejavniki dela so predvsem odgovornost, samostojnost, priznanje, možnost za uspeh, napredovanje in razvoj. Dela, ki so oblikovana tako, da upoštevajo element obogatitve delovnih nalog, predstavljajo manjši stresni dejavnik v delovnem okolju za zaposlene kot tista, pri katerih navedeni element ni predmet posebne pozornosti v procesu njihovega oblikovanja. Na�rtovanje dela je pomembna dimenzija oblikovanja dela, �e upoštevamo vidik pojava stresa pri zaposlenih. Strategija na�rtovanja dela, ki bo omogo�ila zaposlenim, da po lastni presoji dolo�ijo svoj delovni �as znotraj predpisanih omejitev organizacije je tudi manj stresna za zaposlene v organizaciji. V mnogih organizacijah se takšne omejitve nanašajo na prihod zaposlenih na delo med sedmo in deveto uro zjutraj in odhod med tretjo in peto uro popoldan. Namen strategije fleksibilnega na�rtovanja dela pa je, da imajo zaposleni visoko stopnjo samokontrole v delovnem okolju in pri izgradnji svojega celotnega življenja. Programi za fleksibilno na�rtovanje dela imajo mnogo prednosti. Zaposlenim omogo�ajo, da u�inkoviteje izpolnjujejo vse zahteve, ki izhajajo iz njihovega delovnega okolja. Poleg tega pa jim omogo�ajo tudi, da so pri uresni�evanju zahtev, ki se nanašajo na njihovo osebno življenje, manj obremenjeni s stresom. Ena izmed pomembnih strategij za zmanjševanje stresa pri zaposlenih je tudi na�rtovanje in razvijanje kariere. �e so možnosti za razvijanje kariere v organizaciji slabe, lahko povzro�ijo nezadovoljstvo pri zaposlenih. Zato je naloga managementa, da sproži pobudo glede razvijanja kariere posameznikov in jim ustvarja priložnost, da tudi sami izvršijo dolo�ene akcije v želeni smeri. Zaposleni pa ne morejo u�inkovito na�rtovati svoje kariere, ne da bi najprej celovito ocenili, kakšne so njihove potrebe, veš�ine, sposobnosti in znanje.



3.2.2 POSAMEZNIK IN PREMAGOVANJE STRESA

Kakor sta Friedman in Rosenman, (Spielberger,1985) razdelila ljudi na osebnosti tipa A in B, tako je tudi Tyrer razdelil ljudi, vendar na ve� tipov: Tabela 3: Tipi osebnosti Tip osebnosti Verjetnost škodljivega stresa Zvrst škodljivega stresa ambiciozni zelo velika telesni mirni zelo majhna telesni zaskrbljeni zelo velika duševni brezskrbni majhna telesni nezaupljivi zmerna duševni in telesni odvisni zmerna duševni živ�ni zmerna telesni S tem ho�emo poudariti, da razli�ni tipi ljudi doživljajo stres na razli�ne na�ine, z razli�nimi posledicami. Lahko pa se tisti, ki so po svojih osebnostnih lastnostih manj dovzetni za negativne u�inke stresa, kot tisti, ki so bolj izpostavljeni fiziološkim, psihološkim ali vedenjskim posledicam stresa, nau�ijo obvladovati stres. Individualne strategije, ki so se doslej izkazale za uspešne, so redna fizi�na aktivnost, meditacija, avtogeni trening in druge metode za sproš�anje, zdrav življenjski slog.

3.3 VPLIV STRESA NA GOSPODARSKO IN POSLOVNO USPEŠNOST

Posledice stresa na ljudeh pogosto puš�ajo znake, ki nam vzbujajo so�utje zaradi slabega zdravja in psihi�nega trpljenja. Redko pa pomislimo, da stres uni�ujo�e deluje tudi na gospodarstvo, trgovino in na številne bolj izpostavljene poklice. Dolgotrajni izostanki z dela zaradi bolezni, ki so povezane s stresom, pred�asne upokojitve izkušenih uslužbencev, ki se ne morejo ve� spoprijemati z naraš�ajo�imi zahtevami, ali celo prezgodnje smrti povzro�ajo hude izgube. (Looker, Gregson, 1993) Uslužbenci so zagotovo najve�je bogastvo vsakega podjetja. Bilanca podjetja odseva njihovo telesno in duševno zdravje, zavzetost in delovno storilnost. Nekatera podjetja so že toliko osveš�ena, da že pripravljajo in izvajajo izobraževalne programe o obvladovanju stresa in uslužbence spodbujajo, naj se jih udeležijo. Vendar je kljub prizadevanjem nadrejenih najbolj od nas samih odvisno, ali bomo vstopili v obmo�je prijaznega stresa in se uprli škodljivemu.



Slika 3: Ledena gora stresa (Looker, Gregson, 1993)

Odsotnost iz dela, prezgodnja upokojitev, prezgodnja smrt, stroški zdravljenja. Padec miselne sposobnosti, nagnjenost k nezgodam, slabi �loveški odnosi, slaba koncentracija, pristranske sodbe, neu�inkovito upravljanje in vodenje, padec ustvarjalnosti in primanjkovanje izvirnosti , po�asne in neustrezne odlo�itve. Podatki, ki jih lahko izra�unamo in izrazimo s številkami, so žal samo vrh ledene gore. Veliko težje pa je izvedeti, kaj vse se skriva pod gladino.

3.4 USPEŠNOST PRI DELU

Delovna uspešnost delavca je sestavni del treh dejavnikov: -sposobnosti, -znanja, -motivacije; torej splet: kar �lovek zna, zmore in ho�e. Poleg tega je dobro upoštevati še �ustvenost in zna�aj vsakega posameznika. (�erneti�, 2001) Uspešnost (efektivnost) je v za�etku ozna�evala stopnjo realizacije zastavljenih ciljev oziroma kazala naš napredek. Uspešnost ozna�uje neko splošno vrednost podjetja, poslovnega sistema ali institucije, kar pravzaprav ni pomembno, ker je vsakdo lahko uspešen ali neuspešen.



Za uspešnost pri delu mora biti izpolnjen velik dejavnik, in sicer organiziranje samega sebe. Za organiziranje samega sebe je potrebno, da: (Ovsenik, 2001) a) naredimo seznam: - kreativnih delovnih nalog, - rutinskih delovnih nalog; b) ugotovimo prednostne naloge glede na: - pomembnost, . – nujnost; c) razvrstimo svoj delovni �as: - dolo�imo �as za kreativne naloge,

- pustimo dovolj �asa za opravljanje rutinskih nalog.



4. RAZISKOVALNI DEL

4.1 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

4.1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja, na katere organizem ni pripravljen. Je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri kateri se organizem soo�i z ogrožajo�o okoliš�ino. Temu sledi nespecifi�na reakcija organizma, ki vodi v boj ali beg. Gre za vrsto bioloških pojavov, ki se jih zavedamo le delno. Stres � težava � slabo po�utje � odnosi� kvaliteta delovnega življenja � slabši rezultati dela. Stres na delovnem mestu je �edalje ve�ji problem, saj vodi v zdravstvene težave, povzro�a motnje v storilnosti, kreativnosti,… Povsod po svetu, še najbolj pa v civiliziranih deželah z mnogo industrije se sre�ujemo z velikim številom obolenj ki so posledica stresa. Uradni podatki govorijo da ve� kot polovica odraslih pri svojem delu doživlja dokaj pogoste ali vsaj ob�asne hujše obremenitve, ve� kot polovica jih tudi meni, da se je treba sprijazniti z zdravstvenimi okvarami, ki so nastale pri obremenitvah. Koli�ina stresa, ki jo mora posameznik prenašati, ni odvisna le od delovnih pogojev na delovnem mestu. V dolo�eni meri je opredeljena že s poklicem. Na splošno so v ve�ji nevarnosti, da podležejo ve�jim psihi�nim obremenitvam tisti, ki v službi ves �as delajo z ljudmi. Odnos do strank, pacientov ali u�encev zahteva od delavca �ustveno vpletenost, zato so takšna dela bolj naporna. Virov stresa je v delovnem okolju pravzaprav nešteto, saj se ljudje na enake okoliš�ine odzivajo razli�no, individualno. Kar nekoga hudo obremeni, se drugega morda komaj dotakne. Vsi pa tudi niso enako odporni proti stresu.

4.1.2 CILJ RAZISKAVE

Cilj raziskave je ugotoviti • stopnjo stresa pri zaposlenih na Upravni enoti Kranj ter Osnovni šoli Naklo s podružnicami. Kot sem že omenila, povzro�ajo stres razli�ni dejavniki in od vsakega posameznika je odvisno, ali si bo vzel �as zase in za svoje zdravje ter se poskušal nau�iti, kako obvladovati stres. • katere na�ine stresa zaposleni najpogosteje uporabljajo, • na osnovi rezultatov predlagati morebitne rešitve za zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Stresorji, ki jih bom uporabila v anketi so:

- kaj je stres na delovnem mestu, - ali so delavci zadovoljni z delom, ki ga opravljajo, - ali lahko potrdijo, da so uspešni na svojem delu,



- �e imajo možnost napredovanja, - na koga se obrnejo, �e imajo težave v službi, - kako se spopadajo s škodljivimi vplivi stresa, - ali doma razmišljajo o težavah v službi, - ali bi zamenjali službo, - ali so podvrženi stresu, - kakšna je komunikacija v službi,….

4.1.3 HIPOTEZE

Hipoteze so znanstvene predpostavke, glede katerih raziskovalec meni, da z njimi lahko pojasni dolo�en pojav ali skupino pojavov. Funkcija hipoteze je, da formulira specifi�en odnos med pojavi tako, da ga je mogo�e empiri�no dokazati, da je hipoteza verjetna oziroma ni verjetna. Osnovna metoda tega dokazovanja je v tem, da hipotezo logi�no potrdimo ali jo zavrnemo. Hipoteza torej predstavlja odnos med predmetom in ciljem raziskave.

4.1.4 POPULACIJA

Za vzorec sem si izbrala 50 žensk in 50 moških

4.1.5 METODE, TEHNIKE IN USTREZNI ELEMENTI RAZISKAVE

Za ugotovitev postavljene hipoteze sem si izbrala anketo, torej metodo, ki je primerna tehnika za pridobitev tovrstnih podatkov. Prednosti so, da je anketa anonimna, da ima anketiranec dovolj �asa za premislek o postavljenih vprašanjih. Raziskava v mojem diplomskem delu je kvalitetnega in kvantitetnega zna�aja. Prva se kaže v kvaliteti življenja skozi stresorje, ki to kvaliteto znižujejo, druga pa je razvidna iz merjenja stresorjev in ugotavljanjem na�inov, ki se jih zaposleni poslužujejo v boju s stresom.



5. RAZISKAVA

5.1 TEORETI�NA OSNOVA

nikoli – 0 ob�asno – 1 pogosto – 2 zelo pogosto – 3 vedno – 4 Pri interpretaciji vsakega stresorja sem na koncu odgovore na vprašanja seštela (glede na ozna�eno število v kvadratku oziroma odgovor), in dobila rezultate o vrednosti stresa pri posamezniku. Vse skupaj sem še ponazorila z grafi in tabelami. Tabela 3: To�kovna predstavitev jakosti stresa 0 – 16 to�k

Stres na delovnem mestu dobro obvladujete

17 – 32 to�k

Trpite za stresom na delovnem mestu. Skušajte se nau�iti obvladovati stres.

33 – 48 to�k

Nau�ite se tehnik obvladovanja stresa, da se boste izognili najhujšemu.

49 – 64 to�k

Ste že v fazi izgorevanja (sindrom »burn out«), zato vam priporo�amo, da obiš�ete svojega osebnega zdravnika in si pripravite na�rt obvladovanja stresa.

5.2 EMPIRI�NA RAZISKAVA

V izbranih ustanovah sem izvedla anketo o stresu na delovnem mestu, in sicer po vprašalniku. Anketni vprašalnik sem oddala osebno in ga tako tudi prejela. Na anketo sta se odzvala 102 anketiranca, od tega enako število v obeh ustanovah. Anketni list sem oblikovala premišljeno, izpustila sem nepomembna vprašanja. Vprašanja so bila razumljiva in kratka, z možnimi odgovori v pomo�, da sem jim še olajšala delo in tako tudi pridobila anketirance.



5.3 PRIKAZ REZULTATOV

5.3.1 DOMA RAZMIŠLJAM O TEŽAVAH NA DELOVNEM MESTU

Upravna enota Kranj ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 2 6 8 16,00% ob�asno 19 13 32 64,00% pogosto 4 6 10 20,00% vedno 0 0 0 0,00% SKUPAJ 25 25 50 100,00% Tabela 4: Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu

Graf 1: Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu

Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu

nikoli16%

ob�asno64%

pogosto20%

vedno0%

nikoliob�asnopogostovedno



Osnovna šola Naklo ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 1 4 5 10,00%ob�asno 16 14 30 60,00%pogosto 6 7 13 26,00%vedno 2 0 2 4,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 5: Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu

Graf 2: Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu Iz zgornjih dveh tabel je razvidno, da zaposleni relativno veliko �asa razmišljajo doma o težavah na delovnem mestu, saj dobra polovica anketirancev, 60% in ve� ob�asno razmišlja o problemu, od tega ve� žensk kot moških. 20% in ve� ljudi pogosto razmišlja o težavah, obstajajo pa tudi 4% anketirancev, ki vedno razmišljajo o težavah na delovnem mestu doma. To pa se je predvsem pokazalo pri u�iteljih. Kot vemo, ti veliko dela nosijo domov, saj morajo vedno kontrolne naloge popravljati doma, ker v službi ni �asa. Poleg tega si morajo tudi že doma organizirati delo, kaj bodo naslednji dan predavali. �e preve� razmišljamo o dolo�eni stvari pomeni, da smo zaskrbljeni, zaskrbljenost pa povzro�a hud stres. Kadar smo zaskrbljeni, smo razdražljivi, napeti in brez energije. Hitreje se razjezimo in smo nerazumno vznemirjeni, osredoto�imo se na težave in razmišljamo, kako naporno je življenje. Kadar smo zaskrbljeni, se težje zberemo in skoncentriramo. Namesto da bi se poglobili v delo, nam misli begajo k negotovi prihodnosti ali napakam v preteklosti. Korenit notranji preobrat se zgodi, ko

Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu

nikoli10%

ob�asno60%

pogosto26%

vedno4%




spremenimo svoj odnos do skrbi. V nas vzklikne novo upanje, da bomo natanko vedeli, kaj moramo narediti in kako se dolo�ene zadeve lotiti, �e ne bomo zaskrbljeni. Za�eti se moramo zavedati, kako zanesljivi in sposobni smo, kadar ne dopuš�amo, da bi nam zaskrbljenost odvra�ala misli. Takrat se nam življenje zdi lažje in manj stresno.

5.3.2 NADREJENI OZIROMA SODELAVCI SE VTIKAJO V MOJE DELO IN ME S TEM MOTIJO

Upravna enota Kranj ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 10 11 21 42,00%ob�asno 15 14 29 58,00%pogosto 0 0 0 0,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 6: Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo in me s tem motijo

Graf 3: Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo in me s tem motijo

Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo

nikoli42%

ob�asno58%

vedno0%

pogosto0%

nikoli

ob�asno

pogosto

vedno



Osnovna šola Naklo ŽENSKA MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 14 12 26 52,00%ob�asno 8 12 20 40,00%pogosto 2 1 3 6,00%vedno 1 0 1 2,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 7: Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo in me s tem motijo

Graf 4: Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo in me s tem motijo Dobri odnosi bistveno pripomorejo velikemu številu delavcev k doseganju osebnih in organizacijskih ciljev, medtem ko slabi medsebojni odnosi povzro�ajo stres. Ve� kot polovica anketiranih oseb, v osnovni šoli 52%, je spodbudno ocenila, da sodelavci niso nikoli nedisciplinirani in da jih ne motijo pri delu. Le 20 oseb je ocenilo, da jih le v�asih nekateri motijo pri delu. Temu se pa� ne da izogniti. Zmeraj obstajajo neka odstopanja. Vendar v tem primeru ne gre za velika odstopanja, saj je ve� kot polovica anketiranih zadovoljna s sodelavci. Vsakdo pa ima v�asih slab dan in ga moti vsakršno razpravljanje, kot prikazuje graf v osnovni šoli, saj sta 2% ljudi, ki pravi, ta da jih vedno kaj moti. Graf pri upravni enoti pa kaže, da so se anketiranci postavili, v dve skupini, saj 42% ljudi nih�e ne moti in se nih�e ne vtika v njihovo delo, 58% ljudi pa pravi da jih ob�asno motijo pri delu.

Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo

nikoli52%ob�asno

40%

pogosto6%

vedno2%

nikoli

ob�asno

pogosto

vedno



5.3.3 �E BI IMEL/A MOŽNOST, BI ZAMENJAL/A SLUŽBO

Upravna enota Kranj ŽENSKA MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 14 14 28 56,00%ob�asno 4 6 10 20,00%pogosto 3 2 5 10,00%vedno 4 3 7 14,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 8: �e bi imel/a možnost, bi zamenjal/a službo

Graf 5: �e bi imel/a možnost, bi zamenjal/a službo Osnovna šola Naklo ŽENSKA MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 17 19 36 72,00%ob�asno 5 5 10 20,00%pogosto 1 0 1 2,00%vedno 2 1 3 6,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 9: �e bi imel/a možnost, bi zamenjal/a službo

�e bi imel možnost bi, zamenjal/a službo

nikoli56%ob�asno

20%

pogosto10%

vedno14%

nikoli

ob�asno

pogosto

vedno



Graf 6: �e bi imel/a možnost, bi zamenjal/a službo Rezultati pri tem vprašanju so zelo zanimivi. Kot lahko vidimo iz grafa, je namre� kar 72% ljudi, ki so zaposleni v šoli, zelo zadovoljnih z delom, ki ga opravljajo. To pa pomeni tudi, da z veseljem hodijo na delo. Najve�ji odstotek za možnost zamenjave dela je na Upravni enoti Kranj, kar 14%. To pa je zelo veliko. Po mojem mnenju je dejstvo, da mnogi zaposleni razmišljajo oz. so že kdaj razmišljali o menjavi dela, zaskrbljujo�e. Sprašujem se namre�, kako zaposleni sploh funkcionirajo in so uspešni in u�inkoviti pri svojem delu, �e pa razmišljajo, kako bi delo zamenjali. Mislim, da bi se moralo takim vprašanjem v podjetjih posvetiti znatno ve� �asa in sredstev, saj bo le tako lahko kolektiv uspešen in skladen ter bo dosegal predvidene rezultate.

5.3.4 PO DELOVNEM DNEVU SEM PSIHI�NO IN FIZI�NO UTRUJEN/A

Upravna enota Kranj ŽENSKA MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 1 6 7 14,00%ob�asno 15 16 31 62,00%pogosto 7 3 10 20,00%vedno 2 0 2 4,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 10: Po delovnem dnevu sem psihi�no in fizi�no utrujen/a

�e bi imel možnost, bi zamenjal/a službo

nikoli72%

ob�asno20%

pogosto2%

vedno6%

nikoli

ob�asno

pogosto

vedno



Graf 7: Po delovnem dnevu sem psihi�no in fizi�no utrujen/a Osnovna šola Naklo ŽENSKA MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 1 6 7 14,00%ob�asno 12 17 29 58,00%pogosto 11 2 13 26,00%vedno 1 0 1 2,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 11: Po delovnem dnevu sem psihi�no in fizi�no utrujen/a Stres v službi najbolj ogroža ljudi, stare med 30 in 40 let. Delajo mnogo ve�, kot dolo�a normalni delovnik. Številni si vsak mesec naberejo do 160 nadur. Študija, ki so jo opravili med sr�nimi bolniki, je pokazala, da je tretjina od njih na mesec opravila 80 do 100 nadur, �etrtina pa od 100 do 120 nadur, vsak deseti pa je opravil 160 nadur na mesec, kar pomeni, da je bil vsak dan v službi pet ur dlje. Seveda je utrujenost tudi odvisna od pogojev za delo. Med u�itelji je veliko ve� volje in ustvarjalnega duha. U�itelji so del istega šolskega sistema, ki ga tudi sami marsikdaj kritizirajo. Zakaj bi spreminjali druge? Spremenimo nekatere mote�e stvari v sistemu. Ko bomo vsi bolj zadovoljni, bomo tudi manj utrujeni.

Psihi�no in fizi�no utrujen

nikoli14%

ob�asno62%

pogosto20%

vedno4%

nikoli

ob�asno

pogosto

vedno



Graf 8: Po delovnem dnevu sem psihi�no in fizi�no utrujen/a Graf na Upravni enoti Kranj prikazuje, da je 62% anketiranih ob�asno po delovnem dnevu psihi�no in fizi�no utrujenih, 20% ljudi je pogosto utrujenih, 4% oziroma 2 ženski pa sta stalno utrujeni in pod nekakšnim pritiskom. Rezultat 14% oziroma 6 moških in 1 ženska, pa prikazuje, da niso nikoli utrujeni in da jih ni� ne spravi iz tira. Rezultati pri osnovni šoli pa so prikazali, da je ve� kot polovica anketiranih 58% ob�asno utrujenih, posebno takrat, ko imajo kakšne seminarje ali projekte, 26% je pogosto utrujenih psihi�no in fizi�no, 2% vedno in 14% nikoli, ne psihi�no ne fizi�no utrujenih.

5.3.5 V SLUŽBI VLADA TEKMOVALNOST

Upravna enota Kranj ŽENSKA MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 9 9 18 36,00%ob�asno 13 13 26 52,00%pogosto 1 1 2 4,00%vedno 2 2 4 8,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 12: V službi vlada tekmovalnost

Psihi�no in fizi�no utrujen

nikoli14%

ob�asno58%

pogosto26%

vedno2%




Graf 9: V službi vlada tekmovalnost Osnovna šola Naklo ŽENSKA MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 11 9 20 40,00%ob�asno 7 16 23 46,00%pogosto 6 0 6 12,00%vedno 1 0 1 2,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 13: V službi vlada tekmovalnost Za primerjavo bi rada opisala najve�jo tekmovalnost pri družinskem podjetju. Za �lane družinskih podjetij ni preprosto nastopati hkrati v razli�nih vlogah in razmerjih. Družinsko podjetje je po svoji strukturi in medsebojnih odnosih zelo zapletena organizacija, v kateri kombinirano delata dva razli�na sistema, ki si zelo pogosto stojita celo nasproti. V procesu nasprotovanja v prikriti ali odkriti obliki razlog za nestrinjanje sploh ni pomemben. Pomembno je nasprotovati, in to za vsako ceno, ne glede na posledice. Najpogosteje v slovenskih podjetjih tekmovalnost in konflikti nastajajo med o�eti in sinovi ter brati in sestrami.

V službi vlada tekmovalnost

36,00%

52,00%

4,00% 8,00%

nikoli

ob�asno

pogosto

vedno



Graf 10: V službi vlada tekmovalnost Anketiranci na Upravni enoti Kranj so odgovorili na vprašanje, da v službi vlada ob�asna tekmovalnost, kar z 52%, in s 4% pogosta tekmovalnost. Da vsak dan vlada tekmovalnost med sodelavci meni 8% celotne populacije, 36% jih je odgovorilo, da nikoli ne vlada tekmovalnost. Na osnovni šoli Naklo so rezultati bistveno druga�ni, saj 12% populacije pravi, da v službi vlada pogosta tekmovalnost, 2% oz. ena oseba je odgovorila, da vedno vlada tekmovalnost. 40% anketirancev je prikazalo, da nikoli ne vlada tekmovalnost in 46%, da ob�asno vlada tekmovalnost.

5.3.6 OPRAVLJAM NEZANIMIVO DELO

Upravna enota Kranj ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 11 18 29 58,00%ob�asno 11 7 18 36,00%pogosto 3 0 3 6,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 14: Opravljam nezanimivo delo

V službi vlada tekmovalnost

40%

46%

12% 2%

nikoliob�asno

pogosto

vedno



Graf 11: Opravljam nezanimivo delo Osnovna šola Naklo ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 16 22 38 76,00%ob�asno 8 3 11 22,00%pogosto 1 0 1 2,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 15: Opravljam nezanimivo delo Menim, da ljudem, ki opravljajo nezanimivo delo, ni prav lahko. �e se malo zamislimo, lahko ugotovimo, da taki ljudje vsak dan prihajajo na delo zelo težko, so brez volje, �isto obupani, vsak dan se jim dogaja enako in tako se jim zdi vse nezanimivo. Najbolje je, da se vsak �lovek, ko iš�e službo, najprej vpraša, kaj bi rad delal in potem poskusi sre�o pri tistem delu, šele potem bo iskal vsemogo�e. Tako bo delo bolj uspešno opravljeno, bolj natan�no in lahko bo tudi svoje znanje nadgrajeval. Lahko se zgodi, da dobi tudi višje delovno mesto, �eprav nima dovolj izobrazbe, saj je s svojim zanimanjem do dela pokazal najboljše. Tisti, ki pa se ne trudijo in hodijo na delo samo zato, da dobijo pla�o in jim te�e delovna doba, se jim zelo slabo godi, kajti poslabšali si bodo svoje zdravje in odnos z ljudmi.

Opravljam nezanimivo delo

nikoli58%

ob�asno36%

pogosto6%

vedno0%




Graf 12: Opravljam nezanimivo delo Odgovori anketirancev na to vprašanje so me precej presenetili, saj se je v obeh primerih pokazalo, da so ljudje zadovoljni z delom in da ni nobenega kandidata, ki bi mu bilo delo vedno nezanimivo. Rezultat na osnovni šoli pa je pokazal, da je 76% ljudi zelo motiviranih za delo. Tako se je tudi pokazalo, da to delo opravljajo z ljubeznijo do otrok. Bilo je tudi nekaj odstopanja, 22% jih meni, da ob�asno opravljajo nezanimivo delo. Na Upravni enoti Kranj je dobra polovica oziroma 58% anketirancev odgovorila, da nikoli ne opravljajo nezanimivega dela , da so z njim zadovoljni. 36% ljudi ob�asno opravlja nezanimivo delo, kar pa je odvisno tudi od dneva in od razpoloženja. 3 osebe ženskega spola (ali 6%) so pogosto nezadovoljne z delom, ki ga opravljajo. To se predvsem kaže v njihovi nesposobnosti in nejevolji do dela. Strinjam se, da delo v pisarni ni tako razgibano in stimulativno kot delo v šoli, zato s �asom postane monotono, nezanimivo. Zato je na delu potrebno razviti pozitiven odnos do sodelavcev in strank in s tem poskrbeti za lastno boljše po�utje in sprostitev v kolektivu. Oseb, s katerimi prihajamo v stik pri delu, ne izbiramo sami. Z malo dobre volje lahko sodelujemo s komerkoli, ne glede na tip osebnosti. Skrivnost je v sprejemanju drugih.

Opravljam nezanimivo delo

nikoli76%

ob�asno22%

pogosto2%

vedno0%




5.3.7 ZAMUJAM V SLUŽBO

Upravna enota Kranj ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 21 23 44 88,00%ob�asno 4 2 6 12,00%pogosto 0 0 0 0,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 16: Zamujam v službo

Graf 13: Zamujam v službo Osnovna šola Naklo ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 23 23 46 92,00%ob�asno 2 2 4 8,00%pogosto 0 0 0 0,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 17: Zamujam v službo

Zamujam v službo

nikoli88%

ob�asno12%

pogosto0%

vedno0%




Graf 14: Zamujam v službo Graf na Upravni enoti Kranj prikazuje, da 88% ljudi redno hodi ob 7h na delo, takrat ko je to dolo�eno, 12% ljudi pa ob�asno zamudi delo. Graf na osnovni šoli pa prikazuje, da 92% ljudi nikoli ne zamudi na delovno mesto, 8% pa ob�asno zamudi na delo.

5.3.8 ZA DOBRO DELO SEM POHVALJEN/A IN PRIMERNO NAGRAJEN/A

Upravna enota Kranj ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 4 6 10 20,00%ob�asno 18 17 35 70,00%pogosto 3 0 3 6,00%vedno 0 2 2 4,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 18: Za dobro delo sem pohvaljen/a in primerno nagrajen/a

Zamujam v službo

nikoli92%

ob�asno8%

pogosto0%

vedno0%




Graf 15: Za dobro delo sem pohvaljen/a in primerno nagrajen/a Rezultati na upravni enoti so prikazali naslednje: deset anketiranih oseb ali 20% je ocenilo, da jih nadrejeni nikoli ne pohvali za dobro opravljeno delo. Ve� kot polovica anketiranih (35,kar znaša 70%) je izjavilo, da jih nadrejeni v�asih pohvali za dobro opravljeno delo. Iz celotne populacije anketiranih je 6% anketiranih pogosto pohvaljenih in 4% ali 2 osebi vedno pohvaljeni in za delo tudi primerno nagrajeni. Osnovna šola Naklo ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 5 4 9 18,00%ob�asno 14 18 32 64,00%pogosto 5 3 8 16,00%vedno 1 0 1 2,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 19: Za dobro delo sem pohvaljen/a in primerno nagrajen/a

Nagrajevanje za delo

nikoli20%

ob�asno70%

pogosto6%

vedno4%




Graf 16: Za dobro delo sem pohvaljen/a in primerno nagrajen/a Rezultati na osnovni šoli pa so slednji: 18% anketiranih pravi, da nikoli niso pohvaljeni in primerno nagrajeni. Dobra polovica ali 64% je ob�asno pohvaljenih in primerno nagrajenih, 16% ob�asno in 2% oziroma 1 oseba je vedno pohvaljena in nagrajena. Trditve, pri katerih je skupaj 19 oseb oz. 38% ocenilo, da jih nadrejeni nikoli ne pohvali za dobro opravljeno delo, bi že kar težko komentirali. Po moji oceni gre v veliki verjetnosti za manj sposobne in seveda tudi posledi�no tudi nezadovoljne delavce. Zaskrbljujo� je podatek, da je kar 67%, ljudi, ki so trditev ocenili le na v�asih. Menim, da gre za napake oz. nepozornost vodij, da pohvalijo svoje podrejene. Dolgoro�no to ne prinaša dobrih rezultatov, saj so upravi�ene pohvale potrebne, nujne, zaželene. Pohvala je po mojem mnenju zelo mo�an motivator. Precej je takih, ki so izredno motivirani in zadovoljne s svojim delom in so tudi ocenili, da je vodja pozoren do njih ob uspešno opravljeni nalogi. Skoraj nemogo�e je, da bi v podjetju ali organizaciji bili vsi zadovoljni. Zmeraj obstajajo dolo�ena odstopanja. Vendar v tem primeru po mojem mnenju ne gre za velika odstopanja, saj je ve� polovica zadovoljnih z odnosom nadrejenih.

Nagrajevanje za delo

nikoli18%

ob�asno64%

pogosto16%

vedno2%




5.3.9 MENIM, DA SEM PODVRŽEN/A STRESU

Upravna enota Kranj Naklo ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 5 8 13 26,00%ob�asno 15 13 28 56,00%pogosto 5 3 8 16,00%vedno 0 1 1 2,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 20: Menim, da sem podvržen/a stresu

Graf 17: Menim, da sem podvržen/a stresu Osnovna šola ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 3 12 15 30,00%ob�asno 16 13 29 58,00%pogosto 6 0 6 12,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 21: Menim, da sem podvržen/a stresu

Menim, da sem podvržen/a stresu

nikoli20%

ob�asno60%

pogosto20%

vedno0%




Graf 18: Menim, da sem podvržen/a stresu Na upravni enoti so rezultati naslednji: 26% ljudi pravi, da ni nikoli podvržena stresu, 56% jih je v�asih podvrženo stresu, 16% je pogosto podvrženo stresu in 2% sta vedno podvržena stresu. V osnovni šoli je kar 30% ljudi, ki niso nikoli podvrženi stresu, dobra polovica (kar 58%) je ob�asno podvržena stresu in 12% jih je pogosto podvrženo stresu. Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje). Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in katerega rezultat je stres. Stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko rešljivi, pa� pa jih dolo�ajo posameznikova osebnost, njegove izkušnje, energetska opremljenost, okoliš�ine, v katerih se pojavijo, ter širše in ožje okolje, v katerem živi oseba. Pomembna so tudi življenjska naravnanost posameznika ter trdnost in kakovost mreže �loveških odnosov. Tako lahko sklenemo, da bo dolo�eni dogodek za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju.

Menim, da sem podvržen stresu

nikoli30%

ob�asno58%

pogosto12%

vedno0%




5.3.10 TEŽKO OZ. Z ODPOROM SE ODPRAVIM V SLUŽBO

Upravna enota Kranj ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 4 13 17 34,00%ob�asno 17 11 28 56,00%pogosto 4 0 4 8,00%vedno 0 1 1 2,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 22: Težko oz. z odporom se odpravim v službo

Graf 19: Težko oz. z odporom se odpravim v službo Osnovna šola Naklo ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 13 19 32 64,00%ob�asno 11 6 17 34,00%pogosto 1 0 1 2,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 23: Težko oz. z odporom se odpravim v službo

Težko grem v službo

nikoli34%

ob�asno56%

pogosto8%

vedno2%




Graf 20: Težko oz. z odporom se odpravim v službo Odgovori na to vprašanje so bili zelo zanimivi, zlasti na osnovni šoli, saj je 64% anketirancev odgovorilo na to vprašanje negativno, kar pomeni, da z užitkom prihajajo na delo; najbrž zato, ker jih delo stimulira, jih izpopolnjuje, jih veseli stik z otroki ali odnosi s sodelavci. Slika na Upravni enoti Kranj pa prikazuje, da 2% ljudi (1 �lovek) vedno gre z težavo na delo, saj nima nobene volje, da bi imel stik z delom in strankami. Le 34% ljudi rado hodi na delo. Ve�ini anketirancev, in sicer 56% se ob�asno upira že misel, da morajo na delo. Najpogostejši vzroki, ki povzro�ajo stres in s tem nezadovoljstvo na delovnem mestu: -preobremenjenost, -neprijetni sodelavci, -neorganiziranost, -slabe navade, -nenehno pomanjkanje �asa, -spreminjanje delovnih metod, -slaba obveš�enost, -prezahtevni nadrejeni, -nezadostno nagrajevanje in pomanjkanje poštenosti.

Težko grem v službo

nikoli64%

ob�asno34%

pogosto2% vedno

0%




5.3.11 HITRO SE RAZBURIM ZARADI MALENKOSTI

Upravna enota Kranj ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 9 10 19 38,00%ob�asno 14 12 26 52,00%pogosto 2 2 4 8,00%vedno 0 1 1 2,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 24: Hitro se razburim zaradi malenkosti

Graf 21: Hitro se razburim zaradi malenkosti Osnovna šola Naklo ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 7 4 11 22,00%ob�asno 13 17 30 60,00%pogosto 5 4 9 18,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 25: Hitro se razburim zaradi malenkosti

Hitro se razburim zaradi malenkosti

nikoli38%

ob�asno52%

pogosto8%

vedno2%




Graf 22: hitro se razburim zaradi malenkosti Odgovori na to vprašanje pri upravni enoti: 52% anketirancev je odgovorilo, da se ob�asno razburi zaradi malenkosti, od tega 14 žensk in 12 moških, medtem ko se 38% ljudi vprašanih nikdar ne razburi. 2% oz. en anketiranec se vedno razburi zaradi malenkosti. Razlogov, ki osebo pripeljejo do tega, da se hitro razburi, je veliko in se od osebe do osebe spreminjajo. Mogo�e je to prirojena karakterna lastnost ali pa samo posledica slabega dne doma ali v službi, lahko je posledica nakopi�enja problemov ali pa posledica negativne samopodobe. Pomembno je, da poiš�emo pri sebi razloge hitre vzkipljivosti, se z njimi soo�imo in jih skušamo odpraviti ali pa poiš�emo strokovno pomo�, �e tega sami ne zmoremo. Rezultati pri zaposlenih v šoli so prikazali, da se 60% ljudi ob�asno razburi zaradi malenkosti, 22% se jih nikdar ne razburi zaradi malenkosti. 18% pa pogosto. Menim, da so u�itelji veliko bolj odporni na stres kot drugi.

Hitro se razburim zaradi malenkosti

nikoli22%

ob�asno60%

pogosto18%

vedno0%




5.3.12 MOJA KOMUNIKACIJA Z NADREJENIMI, SODELAVCI, PRIJATELJI IN DRUŽINO JE NAPETA

Upravna enota Kranj ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 11 13 24 48,00%ob�asno 14 11 25 50,00%pogosto 0 1 1 2,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 26: Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji in družino je napeta

Graf 23: Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji in družino je napeta Osnovna šola Naklo ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 7 11 18 36,00%ob�asno 15 14 29 58,00%pogosto 2 0 2 4,00%vedno 1 0 1 2,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 27: Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji in družino je napeta

Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji in družino je napeta

nikoli48%ob�asno

50%

vedno0%

pogosto2%




Graf 24: Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji in družino je napeta �e ni prave komunikacije, je to zelo stresno za vsakega posameznika. Graf pri upravni enoti je pokazal, da obstaja 48% ljudi, ki se zelo dobro razumejo in nikoli med njimi ni nobenih napetosti. 50% anketiranih se ob�asno sre�a v napeti situaciji, 2% pa meni, da je njihova komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji in družino napeta. Podatki osnovni šoli: 36% anketiranih nima težav s slabo komunikacijo, 58% ob�asno, odvisno od situacije, 14% anketirancev pravi, da se pogosto sre�uje s slabo komunikacijo, 2%, ljudi ima vedno slabo komunikacijo s sodelavci. Boljše poznavanje samega sebe nam pomaga razumeti, zakaj so med�loveški odnosi v�asih tako zapleteni in težavni. Sprejemanje odgovornosti za konflikte in težave v medosebnostnih stikih je pomemben korak k pozitivni spremembi. Komunikacijo ob�utimo kot nepredvidljivo hojo po paj�evini. �e izbiraš neprimerne besede in vedenje, se paj�evina pretrga in padeš v konflikt.

Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji in družino je napeta

nikoli36%

ob�asno58%

pogosto4%

vedno2%




5.3.13 TEŽKO SE ZBEREM

Upravna enota Kranj ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 7 13 20 40,00%ob�asno 18 11 29 58,00%pogosto 0 1 1 2,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 28: Težko se zberem

Graf 25: Težko se zberem Osnovna šola Naklo ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 3 7 10 20,00%ob�asno 19 17 36 72,00%pogosto 2 1 3 6,00%vedno 1 0 1 2,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 29: Težko se zberem

Težko se zberem

nikoli28%

ob�asno72%

pogosto0%

vedno0%




Graf 26: Težko se zberem Graf na upravni enoti se je razdelil na dva dela in nam kaže, da se 72% anketiranih težko zbere. To je lahko zaradi težav, ki se pojavijo v družini, na podro�ju zakona, službi ali pa so to zdravstvene težave, ki nas pestijo. 28% jih meni, da se z lahkoto zberejo, da nimajo nikakršnih težav. Rezultati na osnovni šoli pa so naslednji: 10 anketirancev oziroma 20% je ljudi, ki nimajo težav z zbranostjo, 72% je ljudi, ki se ob�asno težko zberejo, 6% anketirancev se pogosto težko zbere in 1 anketiranec ima vedno težave s tem.

5.3.14 POZABLJIV SEM

Upravna enota Kranj ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 5 12 17 34,00%ob�asno 18 11 29 58,00%pogosto 2 2 4 8,00%vedno 0 0 0 0,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 30: Pozabljiv/a sem

Težko se zberem

nikoli20%

ob�asno72%

pogosto6%

vedno2%




Graf 27: Pozabljiv/a sem Graf na Upravni enoti Kranj je pokazal, da je 58% ljudi, 18 žensk in 11 moških ob�asno pozabljivih. 34% jih trdi, da niso nikoli pozabljivi, to je 12 moških. 8% anketirancev, enako število moških kot žensk, je pogosto pozabljivih. Do pozabljivosti najve�krat pride zaradi kakšnih težav, ki nas pestijo, kot so lahko bolezen, težave v zakonu in družini, na delovnem mestu, denarne težave, saj neprestano razmišljamo o stvareh, ki nas težijo, potem pa smo na delu manj funkcionalni. Osnovna šola Naklo ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ ODSTOTEK nikoli 2 7 9 18,00%ob�asno 20 17 37 74,00%pogosto 2 1 3 6,00%vedno 1 0 1 2,00%SKUPAJ 25 25 50 100,00%Tabela 31: Pozabljiv/a sem

Pozabljiv/a sem

nikoli34%

ob�asno58%

pogosto8%

vedno0%




Graf 28: Pozabljiv/a sem Rezultati na osnovni šoli: 74% ljudi (20žensk in 17 moških) je odgovorilo, da so pozabljivi. 18% ljudi ni nikoli pozabljivih (2 ženski in 7 moških). 2% ljudi sta vedno pozabljiva, 6% ljudi pa se pogosto soo�a s pozabljivostjo. Skupni rezultat raziskave pri zadnjem vprašanju kaže, da je, kar 66% vseh anketiranih ob�asno pozabljivih. Skoraj 26% niso nikoli pozabljivi, 7% je pogosto pozabljivih, en anketiranec trdi, da je vedno pozabljiv.

Pozabljiv/a sem

nikoli18%

ob�asno74%

pogosto6%

vedno2%




5.4 POTRDITEV OZ. ZAVRNITEV HIPOTEZ

Po natan�nem analiziranju izpolnjenih anket sem prišla do naslednjih zaklju�kov in ugotovitev oz. so bile potrjene naslednje hipoteze:

- Ljudje so ob�asno podvrženi stresu, dve osebi (ženski) pa vedno. - Ljudje bi v�asih najraje zamenjali službo. - Ljudje so kar zbrani na delovnem mestu, to pa je prvi pogoj za delo, da

ga lahko opravljajo. V�asih imaš slab dan in se težko zbereš, �e pa to traja dalj �asa, pa je izvor v stresu.

- Potrjena, je bila tudi hipoteza, da ob�asno v službi vlada tekmovalnost. Pet oseb je to zelo natan�no potrdilo.

- Potrjena je bila hipoteza, da ljudje ne zamujajo na delo. - Ljudje so zadovoljni s svojim delom, ki ga opravljajo. - Anketiranci so potrdili hipotezo, da so ob�asno pohvaljeni in primerno

nagrajeni za dolo�eno opravljeno nalogo, 6% jih je potrdilo, da so vedno pohvaljeni in nagrajeni. Nagrajevanje je odli�en in mo�an motivator za delo.

- Ljudje so potrdili, da se ob�asno razburijo zaradi malenkosti. V�asih zaradi lastnega razpoloženja ali pa je to samo posledica slabega dne doma ali v službi, v�asih zaradi problemov.

- Potrdila bi hipotezo, da se težko zberemo. V�asih se ljudje sploh ne moremo zbrati, odvisno od našega razpoloženja in dneva.

- Pozabljiv sem; to hipotezo bi potrdila predvsem pri ženskah, saj so precej podvržene stresu. Predvsem se je pokazalo, da morajo skrbeti in misliti na vse, �e je v najlepšem redu; �e so otroci v šoli, �e so pisali kontrolno nalogo, �e je mož oblekel zlikano srajco,… V�asih se potem bolj slabo prehranjujejo in to je povezano tudi s pozabljivostjo.

Zavrnjene hipoteze:

- Moški so bolj podvrženi stresom kot ženske. Ta hipoteza ne drži. Ker so ženske bolj optimisti�ne kot moški in so ve�krat v težavah, si pomagajo s pozitivnim na�inom mišljenja, tudi v stresnih situacijah. A kot se je izkazalo so moški proti stresu bolj odporni kot ženske. Na ženske vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so skrb za gospodinjstvo, družino,..

- Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo in me s tem motijo. Hipoteza je zavrnjena, ker se ne vtikajo v tiste re�i, ki se jih ne ti�ejo.

- Moški so zelo psihi�no in fizi�no utrujeni. Ta hipoteza ne drži, saj so moški bolj odporni na fizi�ne napore.

- Ljudje opravljajo nezanimivo delo. Ta hipoteza ne drži, kajti anketa je pokazala, da ljudje ljubijo svoje delo, da so z njim zadovoljni, tako moški kot ženske. Posebno bi poudarila, da je rezultat na osnovni šoli pokazal, da so tam zaposleni pravi ljudje, ki so z delom, ki ga opravljajo zadovoljni, saj je delo v šoli zelo odgovorno, razgibano, dinami�no ter stresno.

- Težko oz. z odporom grem v službo. To hipotezo bi zavrnila. U�itelji so potrdili, da nikoli ne gredo s težavo na delo. Delo jim daje nekakšno spodbudo za življenje.



6. ZAKLJU�EK

Delovne organizacije, privatni sektor, vladne službe, delodajalci, zaposleni, skratka vsi, ki smo vklju�eni v delovni proces, bi si morali prizadevati za odpravo stresnih situacij na delovnem mestu in v okolju. Nekaterim je že sama zagotovitev dela dovolj velika spodbuda za opravljanje dela, drugi tudi z raznimi dodatki niso zadovoljni, hoteli bi ve�, ne samo zadovoljitev fizioloških in socialnih potreb, ampak tudi potreb po napredovanju, spoštovanju,… Skratka, na managerjih je, da v podjetje uvedejo vzdušje, ki bo prijetno, inovativno, raznovrstno, odnosi do nadrejenih naj bodo prijazni, demokratski, zaposleni naj se po�utijo zadovoljni, varni, duševno mo�ni, kajti le tako se bodo sposobni spoprijemati z vse ve�jimi vsakdanjimi problemi, ki nas obkrožajo, in uspešni pri doseganju ciljev. Kadar je le mogo�e, poskusim odpraviti sam vir težav, torej stresor, tako da se lahko pogovarjamo s partnerjem ali pogumno odklonimo dodatne delovne obveznosti. Na splošno pa je pomembno, da se nau�imo izogibati konfliktnim dogodkom in težave rešujemo sproti. Velikokrat seveda stresorji obstajajo neodvisno od nas in zato je dobro poznati metode, ki nam pomagajo preoblikovati naš lastni odziv nanje. Nadvse pomembno je upoštevati, da so okoliš�ine, ki ustvarjajo stres, prav tako enkratne, kot je enkraten vsak posameznik sam. Kar je stresno za enega, je drugemu lahko zabavno - gre le za to, kako se naše osrednje živ�evje, naša osebnost, naše telo odzove na razli�na dogajanja. Na to pa vplivajo tako podedovane lastnosti (geni), kot tudi vzgoja in izkušnje, ki jih pridobimo v življenju; refleksne odgovore na dogajanja in izzive iz okolja pa se seveda da z u�enjem in potrpežljivim trudom tudi spremeniti. Za bi podala še nekaj koristnih nasvetov za obvladovanje stresa: •Vzemite si minuto �asa zase; karkoli že delate, upo�asnite ritem ali pa prekinite aktivnost in globoko dihajte. •Organizirajte si �as, vnaprej na�rtujte svoje obveznosti. Naredite seznam obveznosti, jih razvrstite po pomembnosti in naredite urnik njihovega izpolnjevanja. •Sprostite se, družite se s prijatelji, pojdite na izlet z družino, obudite svoje najljubše hobije. •Ve� se pogovarjajte. Zadrževanje �ustev in nezadovoljstva v sebi pove�uje stres. S pogovorom boste zbistrili svoje misli in se sproš�eno lotili reševanja problemov. •Razmišljajte pozitivno, osredoto�ite se na svoje prednosti in v vsaki situaciji poskusite najti kaj dobrega. •Za�nite se ukvarjati s športom. S tem boste preoblikovali telo, okrepili srce, izboljšali svoje po�utje in bolje spali. •�im ve� se smejte. •Pojdite na sprehod, uživajte ob branju dobre knjige ali pa se posvetite rastlinam na vašem vrtu. •Ni treba, da imate vedno prav. Nau�ite se odpuš�ati, najprej sebi. •Ozrite se in poiš�ite koš�ke sre�e okoli sebe. Nau�ite se sprejemati komplimente, uživajte v son�nem dnevu in trenutkih sre�e.



7. LITERATURA IN VIRI

Knjige: •Antun V., Kova� J. (1997) Osnove organizacije in managementa, Moderna organizacija, Kranj •Cooper L.C. (1994) Talking the stress out of work, Randam House, London •�erneti� M. (2001) Skripta – Vrednotenje in motivacija – ravnanje z ljudmi pri delu Kranj •Kern B., Ovsenik M., Ovsenik S. (2001) Osnove organizacije in managementa •Looker T., Gregson O. (1993) Obvladujmo stres :kaj lahko z razumom storimo proti stresu, Cankarjeva založba, Ljubljana •Kepic S. (2, letnik) Stres zapiski predavanj pri Ovsenikovi •Schmidt A. (2003) Najmanj kar bi morali vedeti o stresu, Samozaložba, Ljubljana •Spielberger C. (1985) Stres in tesnoba, Pomurska založba, Murska Sobota •Lindemann H.(1982), (1982) Premagani stres, prevedel prof. dr.L.Mili�inski, Cankarjeva založba •Lindemann H. (1977) Premagani stres, Cankarjeva založba •Maslach C., Leiter M.L. (2002) Resnica o izgorevanju na delovnem mestu, kako organizacije povzro�ajo osebni stres in kako ga prepre�iti •Mihajli� Z., Šantl Mihajli� L. (2000) Poslovno komuniciranje – delovni zvezek, Ljubljana, Jutro •Traven S. (2005) Premagovanje stresa, Ljubljana, GV Založba •Luban B.- Plozza (1994) V sožitju s stresom, DZS, Ljubljana �lanek v reviji: •Kralj Z.: �asopis: Skrbimo za svoje zdravje: Stres, september, 2003, številka 2 •Revija Nika – priloga Dnevnika: Stres na delovnem mestu, 15. junij 2004 •Revija Nika – priloga Dnevnika: Ženska v ve�jem stresu kot moški, 15. junij 2004 Spletna stran: •http:// www.lek.si/skrbimo za zdravje/stres, 12.marec 2008 •http://www.e-zdravje.com, 23.marec 2008



8. KAZALO TABEL, SLIK IN GRAFOV

Tabele: Tabela 1: Holmesova lestvica stresnih dogodkov Tabela 2: Dvanajst nasvetov za prepre�evanje stresa v delovnem okolju Tabela 3: Tipi osebnosti Tabela 4: Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu; UE Tabela 5: Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu;OŠ Tabela 6: Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo in me s tem motijo; UE Tabela 7: Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo in me s tem motijo; OŠ Tabela 8: �e bi imel/a možnost, bi zamenjal/a službo; UE Tabela 9: �e bi imel/a možnost, bi zamenjal/a službo; OŠ Tabela 10: Po delovnem dnevu sem psihi�no in fizi�no utrujen/a; UE Tabela 11: Po delovnem dnevu sem psihi�no in fizi�no utrujen/a; OŠ Tabela 12: V službi vlada tekmovalnost; UE Tabela 13: V službi vlada tekmovalnost; OŠ Tabela 14: Opravljam nezanimivo delo; UE Tabela 15: Opravljam nezanimivo delo; OŠ Tabela 16: Zamujam v službo; UE Tabela 17: Zamujam v službo; OŠ Tabela 18: Za dobro delo sem pohvaljen/a in primerno nagrajen/a; UE Tabela 19: Za dobro delo sem pohvaljen/a in primerno nagrajen/a; OŠ Tabela 20: Menim, da sem podvržen/a stresu; UE Tabela 21: Menim, da sem podvržen/a stresu;OŠ Tabela 22: Težko oz. z odporom se odpravim v službo; UE Tabela 23: Težko oz. z odporom se odpravim v službo; OŠ Tabela 24: Hitro se razburim zaradi malenkosti; UE Tabela 25: Hitro se razburim zaradi malenkosti;OŠ Tabela 26: Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji ali družino je napeta; UE Tabela 27: Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji ali družino je napeta; OŠ Tabela 28: Težko se zberem; UE Tabela 29: Težko se zberem; OŠ Tabela 30: Pozabljiv/a sem;UE Tabela 31: Pozabljiv/a sem; OŠ Slike: Slika 1: Razumno telo stresa in distresa Slika 2: Posledice stresa Slika 3: Krivulja u�inkovitega �lovekovega delovanja Slika 4: Ledena gora stresa



Grafi: Graf 1: Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu; UE Graf 2: Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu; OŠ Graf 3: Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo in me s tem motijo; UE Graf 4: Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo in me s tem motijo; OŠ Graf 5: �e bi imel/a možnost, bi zamenjal/a službo; UE Graf 6: �e bi imel/a možnost, bi zamenjal/a službo;OŠ Graf 7: Po delovnem dnevu sem psihi�no in fizi�no utrujen/a; UE Graf 8: Po delovnem dnevu sem psihi�no in fizi�no utrujen/a; OŠ Graf 9: V službi vlada tekmovalnost; UE Graf 10: V službi vlada tekmovalnost; OŠ Graf 11: Opravljam nezanimivo delo; UE Graf 12: Opravljam nezanimivo delo; OŠ Graf 13: Zamujam v službo; UE Graf 14: Zamujam v službo; OŠ Graf 15: Za dobro delo sem pohvaljen/a in primerno nagrajen/a; UE Graf 16: Za dobro delo sem pohvaljen/a in primerno nagrajen/a; OŠ Graf 17: Menim, da sem podvržen/a stresu; UE Graf 18: Menim, da sem podvržen/a stresu, OŠ Graf 19:Težko oz. z odporom se odpravim v službo; UE Graf 20: Težko oz. z odporom se odpravim v službo; OŠ Graf 21: Hitro se razburim zaradi malenkosti; UE Graf 22: Hitro se razburim zaradi malenkosti; OŠ Graf 23: Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji in družino je napeta; UE Graf 24: Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji in družino je napeta; OŠ Graf 25: Težko se zberem; UE Graf 26: Težko se zberem; OŠ Graf 27: Pozabljiv/a sem; UE Graf 28: Pozabljiv/a sem; OŠ



9. PRILOGA

ANKETA Pred vami je anketni vprašalnik, ki ga bom uporabila za raziskavo. Prosim, da obkrožite po en odgovor. Za odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem.

1. Spol: a) moški b) ženska

2. Starost:

a) do 25 let b) od 26 do 30 let c) od 31 do 35 let d) od 36 do 40 let e) od 41 do 45 let f) od 46 do 50 let g) nad 51 let

3. Število let delovne dobe:

a) do5 let b) od 6 do10 let c) od 11 do 15 let d) od 16 do 20 let e) nad 21 let

4. Stopnja izobrazbe:

a) do IV. stopnje b) V. stopnja c) VI. stopnja d) VII. stopnja

5. Kaj je za vas stres na delovnem mestu:

a) preobremenjenost z delom b) konflikt s sodelavci, nadrejenimi ali podrejenimi c) nezanimivo delo d) slaba komunikacija e) slabi delovni pogoji f) neustrezen na�in vodenja g) drugo____________________________

6. Ali ste zadovoljni z delom, ki ga opravljate?

a) da b) ne c) ne vem



7. Ali bi lahko zase trdili, da ste uspešni na svojem delovnem mestu? a) da b) ne c) ne vem

8. Kaj vam v življenju povzro�a najve� skrbi?

a) družina b) denar c) zdravje d) služba e) odnosi z ljudmi f) drugo______________________________

9. Ali imate možnost za napredovanje?

a) obstaja možnost za napredovanje b) ni možnosti napredovanja c) ne vem

10. Kolikokrat letno si privoš�ite daljši premor oz. dopust (nekajdnevni)?

a) 1x b) 2x c) 3x ali ve�

11. Stil vodenja, ki ga po vašem mnenju uporablja vodja v odnosu do

zaposlenih? a) avtoritativni (vodja se sam odlo�a in ne sprejema mnenj in

predlogov sodelavcev in podrejenih) b) demokrati�ni (deluje skupaj s podrejenimi, skupaj sodelujejo pri

odlo�itvah in sprejemajo predloge) c) liberalni (vodja daje le informacije, podrejenim pa dovoljuje

popolnoma samostojno izbiro delovanja)

12. Na koga se obrnete, �e imate težave v službi? a) najtežje to rešujem sam/a b) na sodelavca c) na nadrejenega d) na partnerja e) na prijatelja f) na strokovno službo v podjetju g) na strokovno službo izven podjetja

13. Kako se najve�krat spopadate s škodljivimi vplivi stresa?

a) z razvedrilom (kino, ples, nakupovanje) b) druženje s prijatelji c) šport d) hobiji e) pomirjevala (kava, cigarete,…)



f) na strokovno službo v podjetju g) drugo_____________________

14. V �asovni stiski vas �aka gora dela. Kako se boste odzvali:

a) dali vse od sebe in delo dokon�ali b) odrinili misel na delo in si privoš�ili pija�o c) opravili, kolikor se bo pa� dalo d) naloge razvrstili po pomembnosti in dokon�ali najnujnejše e) poiskali pomo�

15. Dvomite, da boste delo pri pomembnem projektu dokon�ali do roka. Ali

boste: a) garali vso no� in dan in oddali vrhunski izdelek b) prestrašeno trepetali, da dela ne boste dokon�ali c) v �asu, ki vam je še na voljo, dali vse od sebe, vendar ne boste

dovolili, da bi vam delo kratilo brezskrben spanec

16. Ob osmih zjutraj imate pomemben sestanek, projekt. Ali boste? a) vso no� prebedeli v skrbeh b) dobro spali in se dokaj spo�iti zbudili z mislimi na sestanek c) dobro spali in se že navsezgodaj veselili sestanka

17. Ozna�ite po eno možnost:

Trditev NIKOLI OB�ASNO POGOSTO VEDNO Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu.

Nadrejeni oz. sodelavci se vtikajo v moje delo in me s tem motijo.

�e bi imel/a možnost bi zamenjal/a službo.

Po delovnem dnevu sem psihi�no in fizi�no utrujen7a.

V službi vlada tekmovalnost. Opravljam nezanimivo delo. Zamujam v službo. Za dobro delo sem pohvaljen/a in primerno nagrajen/a.

Menim, da sem podvržen/a stresu. Težko oz. z odporom se odpravim v službo.

Hitro se razburim zaradi malenkosti. Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji ali družino je napeta.

Težko se zberem. Pozabljiv/a sem.

stres na delovnem mestu - diplome.fov.uni-mb.sidiplome.fov.uni-mb.si/vis/13268kepic.pdf · pregovor...

Documents