FI

NA

NC

E

TR

EN

DI

–

A

RH

IT

EK

TU

RA

I

N

IN

TE

RI

ER

I

LETNIK: IIŠT.: 3SEPTEMBER 2010

Urbani eko

Sodobno in funkcionalno stanovanje

I N T E R v j U z A l E N K o K R A g E l j E R ž E N , S T U D I o K R A g E l j A R H I T E K T ILjUbLjana ne potrebUje arhitektUrnih provokacij F E T I š Iod ‘vULkanske’ mize do seksi zofe

v o D v E T N I š K I p I S A R N I z I D A R K l E m E N č I čŽivahen deLovni prostor

Moderna d.o.o., oprema s konceptom, info@moderna.siwww.moderna.si

svetila s konceptom

kopalnice s konceptom

1

ARHITEK-TURA BIVANJA

ALEŠ ČAKŠ, UREDNIKales.caks@fi nance.si

foto

: Ire

na H

erak

Če posamezniku ni vseeno, v kakšni hiši, bloku ali stolpnici živi, kakšna je okolica stavbe, v kateri biva, in kako ima opremljeno stanovanje, mu tudi ni vseeno za arhitekturo, za notranji dizajn, za kulturo bivanja.

V novih TRENDIH pišemo o položaju arhitekture pri nas, zanimajo nas smernice v arhitekturi in notranjem dizajnu, katere stavbe v tujini in doma so arhitekturni presežki, kaj pomeni trajnostna gradnja, zakaj je les bolj varčen pri gradnji in tudi zakaj Ljubljana recimo ne sledi španskemu Bilbau in Metzu v Franciji ter ne zgradi novega Guggen-heimovega muzeja ali centra Pompidou.

Alenka Kragelj Eržen, direktorica in glavna arhitektka v Studiu Kragelj arhitekti, pravi, da Ljubljana ne potrebuje arhitekturne provo-kacije. Da je čudovito mesto, ki ima značilne arhitekturne posebnosti, pa Plečnikove stavbe, ekološko ozaveščene in napredne arhitekte ter nove arhitekturne pridobitve, ki dajejo pešcem več prostora za gibanje in dopolnjujejo šarm glavnega mesta.

Pa smo v arhitekturi dovolj drzni, si v prestolnici in drugih krajih urbanisti upajo več, si upajo graditi arhitekturno inovativne in drugačne objekte? Si Ljubljana upa narediti sodoben muzej, kot je Kunsthalle v bližnjem Gradcu? Dvomim. Sodoben prizidek k stari operni hiši v Ljubljani so popljuvali številni arhitekti. Nekateri so rekli, naj opera ohrani pridih klasike, drugi, naj bo povsem sodobna, večina pa se strinja, da je preplet starega z novim v enem objektu napačna odločitev.

In kaj si upamo doma, v svojih hišah in stanovanjih? Smo pri gradnji hiš in opremljanju stanovanj Slovenci inovativni, sledimo trajnostni gradnji, smo zavezniki lesa, izbiramo čim več barv za stene, ki nas obkrožajo?

Enostanovanjske hiše v Sloveniji rastejo kot gobe po dežju. Barve nekaterih so strupene in razprave o tem, ali lahko vsak svojo hišo po-

FI

NA

NC

E

TR

EN

DI

–

A

RH

IT

EK

TU

RA

I

N

IN

TE

RI

ER

I

LETNIK: IIŠT.: 3SEPTEMBER2010

Urbani eko

Sodobno in funkcionalno stanovanje

I N T E R v j Uz A l E N K oK R A g E l j E R ž E N ,S T U D I o K R A g E l j A R H I T E K T ILjUbLjana ne potrebUje arhitektUrnih provokacij

F E T I š Iod ‘vULkanske’ mize do seksi zofe

v o D v E T N I š K Ip I S A R N I z I D A RK l E m E N č I čŽivahen deLovni prostor

Naslovnica: MAJA PERKO

Foto: URBAN ŠTEBLJAJ

Številka: 3, september 2010 Finance Trendi je brezplačna revija Časnika Finance, d. o. o.

Urednik revije Finance TRENDI: ALEŠ ČAKŠURE DNIŠ TVO: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljanatele fon: 01 30 91 552, faks: 01 30 91 545,e-pošta: ales.caks@fi nance.si

Oblikovna zasnova: MOJCA ZAVOLOVŠEK Tehnična urednica in prelom: MAJA PERKOFotografi : ALEŠ BENO, URBAN ŠTEBLJAJ, IRENA HERAKObdelava foto gra fi j: SANDI BAUMKIRHERJezikovna urednica: TATJANA HABINC

Ogla sno trže nje: TOMAŽ ČEPON, vodja oglasnega trženjatelefon.: 01 30 91 457, tomaz.cepon@fi nance.siALEKSANDRA HORVAT, vodja projekta telefon.: 01 30 91 472, aleksandra.horvat@fi nance.si

Vodja trže nja nakla de: MIHA ERŽEN, tele fon: 01 30 91 456, e-pošta: miha.erzen@fi nance.siNaroč ni ne: SVETLANA MITRIĆ, tele fon: 01 30 91 577, e-pošta: narocnine@fi nance.si

Tisk: Unioninvestplastika, d. d., Sarajevo, Bosna in Hercegovina Naklada: 30.000 izvo dov ISSN 1844-7422Izdal in založil: ČASNIK FINANCE, D. O. O., Dalmatinova 2, 1000 LjubljanaDirek tor in odgovorni ure dnik: PETER FRANKL

TransakcijskI račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842

Revija Finance Trendi upošte va Kodeks Čas ni ka Finance in inter na pra vi la fi nanč ne ga novi nar stva, objav lje na na splet ni strani (http://www.fi nan ce.si/ kodeks). Portfelji čla nov redak ci je Čas ni ka Finance so objav lje ni na splet ni strani (http://www.fi nan ce.si/port fe lji).

www.fi nance.si/trendi

barva tako kričeče, so se že razvnele – tudi zato, ker v tujini obstajajo zakonske določbe, kako pobarvati hišo, da ne bo po tej plati pretirano silila v ospredje in motila drugih prebivalcev. V Skandinaviji so takšne določbe že tradicija, a je tudi njihov estetski čut povsem drugačen, izdelan. To ni čudno, saj denimo v Helsinkih ali Köbenhavnu najdete izjemno veliko pro-dajaln z vrhunskim pohištvom in dizajnom, ki narekujejo oblikovalske smernice vsemu svetu, divje pobarvanih hiš v mestih in manjših krajih pa ne boste opazili.

Smernice v arhitekturi in notranjem obliko-vanju našim arhitektom seveda niso tuje, daleč od tega. Imamo nekaj arhitektov in birojev (Bevk in Perović, Sadar in Vuga, Ofis arhitekti in še in še), ki so s svojo arhitekturno vizijo, znanjem in poznavanjem razvojnih smernic prodrli na zahteven mednarodni arhitekturni trg, opozorili nase s svojimi projekti in zanje dobili prestižne arhitekturne nagrade.

Zdaj mora občutek za lepo prodreti še v naše glave, predvsem pa nam arhitekti med drugim svetujejo, naj pri gradnji hiš ne pozabimo na energetsko varčnost in trajnostno gradnjo kot najznačilnejša dejavnika sodobne arhitekture na vseh ravneh.

Če bomo to upoštevali, si bo-mo izboljšali arhitekturo in kulturo bivanja.

PISMO UREDNIKA

2

S T A R C K I N R I K O : P R O J E K T T H E L A K E S 1 2 –1 4

A R H I T E K T U R N I P R E S E Ž K I :

G U G G E N H E I M O V M U Z E J V B I L B A U N A P R V E M M E S T U 2 6 –2 8

V A R Č N A H I Š A N A K R A S U 3 2 –3 3

V R T O V I : N I K O L I K O N Č A N A Z G O D B A 4 0 –4 1

T R E N D I V S T A N O V A N J I H 5 8 –6 2

» N O R E « L U Č I I N S V E T I L A I N G A M A U R E R J A 6 6

» O D P R T E « P I S A R N E 7 0 –71

F I N A N C E T R E N D I , Š T . 3 , S E P T E M B E R 2 0 1 0

INTERVJU: ALENKA KRAGELJ ERŽEN Studio Kragelj arhitekti

16–25

foto

: Ire

na H

erak

URBANI EKOSodobno in funkcionalno stanovanje

49–56

KOMPAS

ARHITEKTURNI FETIŠI Od »vulkanske« mize do seksi zofe

8–11

V ODVETNIŠKI PISARNIŽivahen delovni interier

72–76

F I N A N C E T R E N D I , Š T . 3 , S E P T E M B E R 2 0 1 0

4

DROBIŽ

V Londonu prodali najdražje stanovanje na svetuAvgusta so v osrednjem Londonu za 140 milijonov fun-tov (168 milijonov evrov) prodali najdražje stanovanje na svetu. Dvonadstropno stanovanje v One Hyde Parku ima čudovit razgled na London, zasebno vinsko klet in podzemno povezavo z restavracijo znanega kuharja Hestona Blumenthala. Sodi v kompleks 86 stanovanj, ki so delo arhitektov Christiana in Nicka Candyja iz podje-tja Rogers Stirk Harbour and Partners, med drugim pa ima tudi »sobo za paniko«. V ceno stanovanja so všteta še parkirišča ter dostop do centra dobrega počutja in

igrišč za skvoš, stanovanje pa ima še zasebno dvigalo, 24-urno osebno postrežbo in varnostnike. Za varnost je tudi sicer dobro poskrbljeno, saj so povsod nameščeni očesni čitalniki, vsa stekla pa so neprebojna. Novi la-stnik še ni znan, britanski mediji pa ugibajo, da bi lahko bil kakšen ruski ali arabski milijarder. Večina stanovanj v kompleksu je že prodana, vseljiva bodo konec tega leta, povprečna cena preostalih stanovanj pa je okoli 20 milijonov funtov.

L. D.

A. Č.

Poslovni objekt arhitektov Behnisch

v Hamburgu

Arhitektura v fotografi ji Do 15. oktobra bodo v ljubljanskem Jakopičevem dre-voredu razstavljene fotografi je projektov Global Award for Sustainable Architecture. Razstavo pripravljajo Monochrome arhitekti iz Ljubljane. Svetovna nagrada za sonaravno (trajnostno) arhitekturo je ena najpresti-žnejših za dosežke v tej vrsti arhitekture. Je priznanje za svetovno znane arhitekte, ki se v dolgoletni karieri z inovativnimi pristopi ukvarjajo z okoljsko problematiko, različnimi socialnimi vprašanji in z ekonomsko zaosta-limi območji. Glavni namen nagrade je izpostaviti pro-jekte kot dokaz, da sta estetika in funkcionalnost arhi-tekture dosegljiva tudi s spoštovanjem narave in okolja ter sobivanja z njima. Razstava je sestavljena iz 120 avtorskih fotografi j na panojih in 15 fi lmov s portreti posameznih arhitektov, ki jih vrtijo v MGLC. A. Č.

Trendi_RCZ_210x297_povprecje.indd 1 9/24/10 10:59:03 AM

Trendi_RCZ_210x297_povprecje.indd 1 9/24/10 10:59:03 AM

Finance

7

pripravila:

NATAŠA BOLARIČ natasa.bolaric@fi nance.si

Maja so v Šmarju pri Jelšah odprli nov del doma za starejše občane. S projektom, ki je nastal v pisarni Jereb in Budja arhitekti, so starostniki pridobili težko pričakovane dodatne zmogljivosti. Dom starejših, ki je bil zgrajen v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ima pritličje, dve nadstropji in mansardo. Glavni vhod je na sredini kom-pleksa. Prizidek sledi zazidavi in z izmikom tlorisnega gabarita na vzhodnem delu zaključuje promenado pred kompleksom. Njegova zadnja etaža je terasa z rožnim vrtom, ki se uporablja za delovno terapijo. Vzhodna fasada prizidka sledi obliki dvo-kapnice, s čimer se novi del oblikovno navezuje na starega. Fasada je lesena, kar ustvarja domačno ozračje. Novi del ima devet postelj za oskrbovance in dvorano za družabna srečanja. Ob vhodu so parkirišča, okoli doma pa številne pešpoti. Rece-sija je sicer upočasnila gradnjo domov za ostarele in varovanih stanovanj. Ta hip po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) na posteljo v domovih za ostarele po vsej Sloveniji čaka več kot 17 tisoč ljudi.

Spodbujanje trajnostne gradnje v Alpah

Spletni strežnik Google ljubiteljem arhitekture ponuja svoj brezplačni program za tehnično risanje, poimeno-van SketchUp. Program je preprost za uporabo in ne zahteva tehničnega predznanja, čeprav je opisan kot pripomoček za tehnično risanje. Omogoča tridimenzi-onalno risanje s preciznimi merami. Z miško je mogoče narediti skico hiše, pohištva ali uporabnega predme-

ta. Uporabniki lahko dodajajo in odvzemajo elemente, predmet opazujejo z vseh strani, barvajo, dodajajo teksture, senčijo … Na voljo je tudi pomoč z videoin-štrukcijami. Uporabniki objavljajo svoja izbrana dela v katalogu. Program si lahko snamete z naslova (http://sketchup.google.com). Na voljo je tudi profesionalna različica, ki pa je plačljiva.

Googlov brezplačni program za ljubiteljske arhitekte

Vlada Kneževine Liechtenstein je objavila razpis Konstruk-tivno, na katerem bo podelila nagrade za arhitekturo, ki te-melji na trajnostni gradnji in prenovi stavb. Nagradni sklad znaša 50 tisoč evrov. Z natečajem želi vlada zgraditi most, ki bi presegal državne meje in povečal ozaveščenost gradi-teljev o odgovorni in trajnostni gradnji v celotnem alpskem prostoru. Zmagovalcem se obetajo tri nagrade v vrednosti 25, 15 in 10 tisoč evrov. Predložitev kandidatur je v prvem krogu natečaja zelo preprosta in jo je mogoče opraviti zelo hitro. Mednarodna žirija bo v drugem krogu izbrala najbolj-še projekte, njihove predstavnike pa povabila, da o teh pre-

dložijo natančnejše informacije. Večina izbranih projektov bo predstavljena v posebni številki revije Hochparterre, švi-carskem časopisu za arhitekturo in oblikovanje. Razpis se nanaša predvsem na celosten trajnostni razvoj: sem sodi energijsko učinkovita gradnja, a tudi izbira do okolja prija-znih gradbenih materialov in dobra dostopnost s sredstvi javnega potniškega prometa. Ker je prav pri prenovi starih stavb veliko možnosti za izboljšave, je mogoče na natečaju poleg z novimi kandidirati tudi s prenovljenimi stavbami. Nagrade bodo podeljene na konferenci okoljskih ministrov in ministric alpskih držav marca 2011 v Sloveniji.

Sodoben prizidek k domu upokojencev

DROBIŽ

Finance

FETIŠI

8 ČRNA BARVA JE OSTRA IN ELEGANTNA. ZAHTEVNA IN PRE-PROSTA, SKRIVNOSTNA IN ODKRITA, ČAROBNA IN NEVTRAL-NA. ČRNA BARVA JE VEČNA, V VSEH SVOJIH ODTENKIH IN INTENZIVNOSTI. OSVOJILA JE TUDI SVET NOTRANJE OPREME. HERMINA KOVAČIČ

fi nance@fi nance.si

MASTERSStol masters bolj kot

sedalo deluje kot umetniški objekt,

ki bi ga namesto za mizo najraje posadili

na piedestal. Njegova posebnost je naslo-njalo, v katerem se v čudovitem vzorcu

prepletata praznina in polnost. Iz polipropi-lena so ga izdelali pri

Kartellu, pod njega pa se je v sodelovanju z

Eugenijem Quitlletom podpisal Philippe

Starck.

MENUAsketska, funkcional-

na, pregledna, prepro-sta in dovolj velika,

da vanjo vključite vse, kar potrebujete

pri pripravi hrane. Oblikovalka Paola

Navone je prepričana, da lahko že postavlje-nemu sestavu dodate kakšen element kuhi-nje menu. Izdeluje jo

Bontempi.

FACTORKnjižne police so ravne in visoke, včasih nedoseglji-ve. Factor je dru-gačna. Upognjena približa knjige vaši roki, pa tudi pre-glednost je večja. Novo ergonomijo si je za Driade zamislil Jonathan Olivares.

FETIŠI

9

TOOLKralj džinsa Diesel tako kot pri oblači-lih tudi pri notranji opremi išče navdih v svetu delavcev in mehaničnih delavnic. Svetila tool prinašajo robustno geometrijo iz gume, kovine in cementa.

DRAINMarcel Wanders se je z občutkom za kipar-stvo lotil oblikovanja jedilne mize. Nastala je svetleča se drain,

ki prinaša vizijo bru-hajočega vulkana. Tu

luknjo zakrijete s ste-klom. Mizo izdelujejo

pri Cappelliniju.

FETIŠI

10 MOŠKI ARHITEKTURNI FETIŠI: ‘STEKLENA’ KUHINJA, PRILAGODLJIVO ZLOŽLJIVA ZOFA, SVETILO ‘VELIKA NOGA’, PVC-STOLI IN ELE-GANTNA ZOFA, PRIMERNA ZA VSE INTERIERE.GREGOR DROBNIČ

fi nance@fi nance.si

KUHINJA LUCESlogovno dodelano

italijansko oblikova-nje: osnovni material kuhinjskih elementov

je steklo, ki podpira vse glavne funkcije

kuhinje.

ZOFA UNIVERSAL Ertl & Furch sta za

danskega proizvajalca oblikovala zofo, ki se

sestavlja po želji in z moderno obliko še

poudarja svojo uporabnost.

Cena: 5.110 evrov.

FETIŠI

11

SVETILO BIG FOOT Big foot je svetilo, ki ponazarja

sodoben življenjski slog. Poleg za-nimive oblike ponuja tudi optimalno

osvetlitev prostora. Cena: 996 evrov.

STOL PASHA Stol v novi in moderni preobleki iz PVC v prostor vnese pridih klasike. Cena: 252 evrov.

ZOFA ASPEN Tale elegantna zofa,

primerna za vsak interier, je nastala po

zamisli oblikovalca Jean-Maria Massauda. Cena: od 2.590 evrov.

STARCK IN RIKO

12

AVANTGARDA IN PAMETNA TEHNOLOGIJA SLOVITI FRANCOSKI ARHITEKT IN OBLIKOVALEC PHILIPPE STARCK SI JE ZA RIKO HIŠE ZAMISLIL ENERGETSKO UČIN-KOVITO NASELJE THE LAKES V NARAVI, 150 KILOMETROV STRAN OD LONDONA.

Starck je velik v oblikovanju, Riko pri izdelavi hiš – in zdru-žitev dveh močnih blagovnih znamk rodi tretjo, s katero lah-

ko osvojijo svet. Najlepše v tej zgodbi je, da je vanjo vključena tudi slovenska pa-met.

Blagovna znamka Starck with Riko»Nismo mi, on je prišel do nas!« se nasmeji Ja-

nez Škrabec. S slavnim francoskim oblikovalcem in arhitektom so se seznanili pri projektu The Lakes, zatočišču za utrujene sodobne poslovne-že in njihove družine, postavljenem v čudovito okolje angleškega Cotswoldsa. Okrog jezera na-

Oglas K Gradvest Finance oktober.indd 1 21.9.2010 15:19:06

>> Domiselne hiše projekta The Lakes v slikovitem angleškem Cotswoldsu so zatočišče za utrujene poslovneže s slogom in njihove družine.

HERMINA KOVAČIČfi nance@fi nance.si

foto: arhiv The Lakes

Oglas K Gradvest Finance oktober.indd 1 21.9.2010 15:19:06

STARCK IN RIKO

14

staja naselje lesenih hiš po načelu »prej opazite drevesa in vodo kot ljudi in stavbe. Narava in najboljše iz sodobnega oblikovanja delujeta kot v partnerstvu,« pravijo avtorji projekta. Navdih za The Lakes, le uro in pol vožnje iz Londona, sta podjetji Yoo in The Raven Group našli v pregovorno idiličnem življenju na podeželju. Seveda pa lesene vile, ki jih je zgradil naš Riko in ki upoštevajo sodobne smernice ekologije in energetske varčnosti, niti najmanj ne spominjajo na vaške hišice.

Z oblikovalskim dotikom Philippa Starcka, Jade Jagger (hčerke razvpitega Micka in njegove prve žene Biance) in Toma Bartletta so postale nadvse moderna, urbana, prefinjena, prestižna

prebivališča, namenjena predvsem za vikendaške in poletne oddihe njihovih lastnikov, ki imajo za svoj odmor na voljo kar 15 kilometrov poho-dniških in kolesarskih poti. Po obširnem jezeru lahko tudi plavajo in se vozijo s čolni.

Vselej elegantni direktor Rika pove, da projekt zaradi gospodarske krize in upada povpraševa-nja na trgu nepremičnin ne teče v tako polnem zamahu, kot so pričakovali, so pa že postavili ka-kšnih 50 hiš. A nekega dne ga je poklical Philippe Starck, ki je že imel novo idejo. »Najini filozofiji sta se združili. Skupaj smo ustvarili svetovno blagovno znamko Starck with Riko.«

Odgovorna hišaPhilippe Starck si je namreč zamislil odgo-

vorno demokratično ekološko hišo, ki bi zdru-ževala vrhunsko arhitekturo in najnovejšo teh-nologijo, za povrh pa bi bila dosegljiva širšemu krogu kupcev. Zanjo je skupaj z ekipo iz Rika postavil devet načel. To so: okoljska in družbe-na odgovornost, brez ogljika, visoka energetska učinkovitost, dosegljiva brezčasna arhitektura, dosegljivi visoki bivanjski standardi, sodobna tehnologija, po meri narejene montažne hiše, prihranek časa in denarja ter popolna podpora naročniku v celotnem procesu nastajanja hi-še. Proizvodnja bo organizirana podobno kot

v avtomobilski industriji. Obstajalo bo deset čim bolj standardiziranih osnovnih modelov, velikosti od 90 do 450 kvadratnih metrov, ki jih bo mogoče nadgraditi z »dodatno« opremo. Hiše bodo narejene na ključ ter bodo imele osnovno kopalniško in kuhinjsko opremo. Razporeditev prostorov ter uporabo materialov, opreme in barv sten bo mogoče prilagajati željam kupcev. »Hiše Starck with Riko prinašajo avantgardno oblikovanje in pametne tehnologije, kar izraža bivanjsko kulturo prihodnosti. Poudarek je na svetlobi – poleg lesa bo v konstrukcijo vpetega veliko stekla – in uporabi obnovljivih virov ener-gije,« pravijo v Riku. »Gotovo pomeni revolucijo v gradbenih standardih.«

Samozadosten in podjeten dom Hiše bodo energetsko učinkovite, saj bodo

uporabljene fotovoltaika, toplotne črpalke, so-larne zaščite stekla, imele bodo celo polnilnik za električni avtomobil. Hiše bodo same proizvajale sončno in vetrno energijo, kupci pa se bodo odlo-čili, ali to shraniti v baterije ali prodati v omrežje. Zato so v razvoj vključili ugledna podjetja, spe-cializirana za posamezna področja.

Zdaj končujejo projektiranje prve hiše, ki jo bodo do začetka prihodnjega leta postavili na obrobje Pariza, na hribček v mondeni soseski blizu Versaillesa. Tehnične rešitve, ki jih bo-do uporabili pri prvi hiši, bodo lahko s pridom izkoristili tudi pri drugih. Izvem še, da je prvo domovanje s podpisom Starck with Riko name-njeno prav velikemu Philippu Starcku.

»Moje izkušnje z njim so odlične,« dodaja Janez Škrabec. »Čim večji so ljudje, bolj preprosti so. Starck upošteva določena načela, zahteva strokovnost, kakovost, točnost, garanje. Od poz-drava do slovesa je vedno trdo delo, nobenega veseljačenja. Zelo me spominja na velikega di-rigenta Valerija Gergijeva, na katerega imam še sveže poletne spomine. Za njegovim uspehom so velika energija, ustvarjalnost in trdo delo. Oba potrjujeta, da aroganca in vzvišenost nista jamstvo za uspeh.«

Zato pravi uspeh pričakuje šele čez pet let. »Tudi nas čaka še ogromno trdega dela. Čeprav nikoli ne izključujem možnosti še za kakšen projekt s Starckom, moram priznati, da je za-dnji zelo obsežen. Morda povsem dovolj za eno življenje.«

Projekt inovativne demokratične ekohiše, katere ciljna skupina so predvsem petični kupci, torej od srednjega višjega sloja navzgor, in ki bo lahko vpeta v vsako pokrajino, je ta hip del zanimivosti na šanghajski razstavi Expo. Slo-venski paviljon, narejen v slogu odprte knjige, namreč gosti to hišo kot eno izmed naslovnic paviljona.

Kljub upo-rabljenim

materialom bodo hiše Starck with Riko energetsko učinkovite, saj bodo uporablje-ne fotovoltaika, toplotne črpalke, solarne zaščite stekla, imele bodo celo polnil-nik za električni avtomobil. Hiše bodo same proi-zvajale sončno in vetrno energijo, kupci pa se bodo lahko odločili, ali to shraniti v ba-terije ali prodati v omrežje.

foto

: arh

iv Th

e La

kes

LJUBLJANA NE POTREBUJE ARHITEKTURN IH IZZIVANJ

ARHITEKTURA JE BILA NEKOČ UMETNOST, ZDAJ JE ŽE PRAVA ZNANOST, PRAVI ALENKA KRAGELJ ERŽEN.

ALEŠ ČAKŠales.caks@fi nance.si

16

INTERVJU

LJUBLJANA NE POTREBUJE ARHITEKTURN IH IZZIVANJ

17

INTERVJU

Alenka Kra-gelj Eržen: »Predvsem v predmestjih in na podeže-lju imamo po-plavo enodru-žinskih hiš. Slovenci smo rekorderji po predimenzio-niranih hišah. Ne vem sicer, kako se je to zgodilo, saj so izhodišča slovenske tradicionalne podeželske arhitekture povsem dru-gačna.«

Alenka Kragelj Eržen je direk-torica in vodilna arhitektka v Studiu Kragelj arhitekti, kjer izdelujejo načrte za poslovne

objekte, večstanovanjske stavbe in eno-družinske hiše. Z njo smo se pogovarjali

o sodobni arhitekturi pri nas, kako vpli-va na gradnjo v Sloveniji, pa o tem, kako ocenjuje nekatere arhitekturne rešitve večjih gradbenih projektov, in tudi, za-kaj Ljubljana še nima Guggenheimovega muzeja.

foto

: Ire

na H

erak

INTERVJU

18

Kakšen je položaj slovenske arhitekture? Kje smo v primerjavi s tujino?

Moje mnenje je pozitivno. Slovenska arhitektura, ki se je nekoč že kosala z najboljšo evropsko arhitekturno prakso, v zadnjih desetih letih spet pridobiva veljavo. V tem kratkem obdobju je vrsta mladih arhitekturnih birojev dobila ve-liko priložnosti in s temi nase prevzela tudi veliko odgovornost. V naš prostor so

vnesli svežino in drugačno razmišljanje. Objave njihovih projektov v uglednih ar-hitekturnih publikacijah po svetu kažejo, da so slovenski arhitekti na pravi poti. Zdaj je treba k temu dodati še boljše ra-zumevanje načel zelene, trajnostne gra-dnje, jih prevesti v ekonomske koristi za naročnike ter tem zagotoviti tudi hi-trejšo, cenejšo in kakovostnejšo izvedbo projektov.

Stanovanjska hiša Mini Studia Kragelj arhitekti: simbioza hiše z naravo, nebom, soncem in vrtom.

INTERVJU

19

Specialisti za leseno stavbno pohištvo in lepoto doma

STEKLENA VRATA po meri z vzorcem po želji

Salon oken in vrat TULIP

Ormoška cesta 5, PTUJ

02/620 97 94, 051/61 74 71

salon@tulip-projekt.si

Imamo najbolj informativne spletne strani:

www.tulip-projekti.si

S tem kuponom podarimo

51 €pri nakupu nad 500 €

do 15.10., a ne za izdelke v akciji

Kakšne stavbe prevladujejo pri nas: enodružin-ske ali večstanovanjske hiše, poslovni objekti?

Vsekakor enodružinske hiše, kamor lahko prištejemo še počitniške hišice in zidanice, ki so glede na razširjenost slo-venska posebnost. Ljudje so prepričani, da stanovanjska hiša ponuja najkakovo-stnejše bivanje, kar pa v praksi ni nujno res. Tipična slovenska gradnja iz časov samograditeljske mrzlice v sedemdesetih

in osemdesetih letih prejšnjega stoletja – in zelo pogosta tudi danes – daje stanovalcem teh hiš neverjetno nizko bivalno vrednost. Vsaj kar zadeva vložek časa in denarja. In seveda dela. Bivalni prostori so v visokem pritličju ter prvem in celo drugem nadstro-pju, balkoni so ozki in razen za razstavo cvetja neuporabni. Okna so razmeroma majhna z visokimi parapeti, v notranjosti pa najdemo labirint majhnih, ozkih in z naravno svetlobo slabo osvetljenih pro-storov. Hiše so brez pravega stika z vrtom in dvoriščem, s prostorom, ki hišo obdaja. Bistvo hiše pa je prav povezanost stano-valcev z vrtom, naravo, nebom, soncem. Če tega ni, živimo v stanovanju, ne v hiši. In živeti v dobrem stanovanju je vsekakor bolje kot živeti v slabi hiši. In ceneje!

Torej je preveč slabih enodružinskih hiš …Predvsem v predmestjih in na podeželju

imamo poplavo tovrstne gradnje. Sloven-ci smo rekorderji po predimenzioniranih hišah. Ne vem sicer, kako se je to zgodilo, saj so izhodišča slovenske tradicionalne podeželske arhitekture povsem drugačna. Miselnost o zidanju »za zalogo« in navdu-

Foto

: arh

iv St

udio

Kra

gelj a

rhite

kti

INTERVJU

20

šenost nad izumetničeno, kvazisodobno tipsko gradnjo sta dodobra uničili čudovito slovensko pokrajino, ki je – oziroma je bila – eden najlepših kotičkov tega pla-neta. V zadnjih letih se je temu pridružila še fascinacija nad mavričnimi barvami in zdaj Slovenci veselo barvajo svoje stare in nove fasade v vse mogoče in nemogoče barve, proizvajalci in trgovci barv pa to početje s svojim oglaševanjem nekritično spodbujajo. O tem se je na srečo vsaj za-čelo govoriti in upam, da bomo našli pot, da se to regulira, kot to delajo v državah, kjer imajo razvit odnos do svoje naravne in arhitekturne dediščine.

Kakšno je sploh zavedanje naročnikov eno-stanovanjskih hiš in drugih gradenj? Kako po-memben je zanje arhitekturni vidik?

Izhajam lahko le iz izkušenj z našimi naročniki. Ti večinoma prihajajo k nam po priporočilu ali krajšem ali daljšem br-skanju po naših spletnih straneh. Imajo visoka pričakovanja in vsaj v grobem vedo, kaj želijo. Vedo, da arhitekt lahko prihrani čas in denar ter prepreči napake in zaplete. Zavedajo se, da so mogoče velike razlike v kakovosti končnega izdelka. Cena sto-

ritve zato ni nikoli najpomembnejša pri odločanju. Na prvem mestu je vrednost, ki jo pričakujejo.

Trudimo se snovati objekte, ki obli-kujejo naše naročnike v pozitivno smer. Objekte in interierje, ki navdušujejo, po-mirjajo, navdihujejo, ki potegnejo najboljše iz človeka, ga naredijo bolj pozitivnega, bolj ustvarjalnega, bolj ljubečega. Večina inve-stitorjev zelo dobro ve, da lahko gradbeni projekt, če je slabo načrtovan in izveden, negativno vpliva na ljudi. Da je lahko veliko slabe volje in nezadovoljstva zaradi zamud in napak pri izvedbi projekta, da so lahko naraščajoči stroški obratovanja in vzdr-ževanja povod za nesoglasja med lastniki in uporabniki, da neposrečeno zasnovani prostori neugodno vplivajo na razpoloženje stanovalcev in storilnost zaposlenih. Mo-rebitni naročniki se tega zavedajo, zato jih zelo zanima, s kom bodo intenzivno sodelo-vali leto, dve ali celo več, kakšen bo finančni in operativni načrt ter kakšno vrednost lahko pričakujejo ob koncu projekta. Vse to je v ospredju, šele nato arhitekturna forma. Ta je za naročnike vsekakor pomembna, a menim, da nobenega naročnika, ki pride k nam, ne skrbi, da njegov novi stanovanjski

Poslovni objekt INT v Todražu v Poljanski dolini: proces načr-tovanja traja od šest mesecev do enega leta. Če arhitekt nare-di dober načrt, bo gra-dnja cenejša, hitrejša in z manj napakami.

Foto

: arh

iv St

udio

Kra

gelj a

rhite

kti

INTERVJU

21

Izolacijske super folije!

SF 19 – 19 slojev, debeline 38 mm, učinek izolativnosti je enak 275 mm steklene volne

SF 40 – 36 slojev, debeline 60 mm, učinek izolativnosti je enak 450 mm steklene volne

SF UF – talna večslojna izolacija, posebej primerna za izvedbe s talnim gretjem

Prodaja v Sloveniji:Globtrade Ljubljana d.o.o., Šmartinska 130, 1000 Ljubljana

www.izolacijske-superfolije.si info@globtrade.siwww.SuperFoil.co.uk

Toplotna izolacija prihodnosti – večslojna izolacija za strehe, zidove in tla, ki izhaja iz Nasinih vesoljskih programov:

ali poslovni objekt ne bi bil arhitekturno in estetsko dodelan.

Kakšne so ta hip arhitekturne smernice? Zdi se, da so vse novogradnje kockaste, veliko je stekla in lesa.

Zelo bi bila zadovoljna, če bi bilo tako. Ne bi rekla, da smernice določajo obliko – različne oblike so vedno bile in bodo. Določena oblika je večinoma posledica zah-tev, ki jih narekujejo arhitekturne rešitve notranjih prostorov, torej je v ozadju želja po večji uporabnosti prostora. Obliko lahko narekujejo tudi podnebne razmere ter eko-nomski in tehnološki razlogi. Glavna smer-nica v arhitekturi je zdaj vsekakor zelena trajnostna gradnja. To je nova identiteta in novo, trajno poslanstvo arhitekturne stroke. Arhitektura bo zelena arhitektura ali pa je ne bo. Tudi pri nas, o tem ni no-benega dvoma.

Na kaj vse mora biti pozoren arhitekt pri izde-lavi načrta za gradnjo?

Ta stavek večkrat izrečem: arhitektura je bila nekoč umetnost, zdaj pa je prava znanost. Denimo izvedbeni proces načrto-vanja, projektiranja in gradnje zelenega po-slovnega objekta ima 12 korakov in v okviru teh skoraj 150 aktivnosti. Brez skrbnega in metodičnega načrtovanja se hitro kaj izmuzne. Nekatere glavnih nalog arhitekta pri takem projektu so: razumevanje potreb naročnika, sodelovanje pri določanju ciljev projekta, analiza lokacije in druge analize, preverjanje predpisov in pravilnikov, izbira projektnega tima, izobraževanje članov projektnega tima, analiza možnih nizko-energijskih in pasivnih strategij, analiza morebitnih zelenih in trajnostnih koristi, izdelava projektantskih rešitev, vodenje in koordiniranje tima, obveščanje naročnika, optimizacija predlaganih rešitev, izdela-va projektne dokumentacije, pridobitev soglasij in dovoljenj, pomoč pri izvedbi razpisov, projektantski nazor, poročanje investitorju, ocena uspešnosti po končani izvedbi.

Ali so slovenski arhitekti pri vsem tem inova-tivni? Kaj danes pomeni biti inovativen v arhi-tekturi?

Slovenski arhitekti so bili vedno inova-tivni, začenši s Plečnikom in nato Ravni-karjem, Severjem, Miheličem in drugimi. Če študirate njihovo delo, morate biti oča-rani nad izvirnostjo tlorisov, domiselnostjo detajlov in funkcionalnostjo objektov. Po

mojem videnju stvari danes ne premoremo tako kakovostne arhitekture za individu-alno in večstanovanjsko gradnjo, zlasti če upoštevamo, da so na voljo vsa mogoča tehnična in poslovna orodja. Dobra ar-hitektura zahteva čas za premislek in za posvetovanje, čas pa je denar in mnogi naročniki tega časa niso pripravljeni pla-čati. Inovativnost zame ne pomeni, da si inovativen samo v formi in materialih. To je arhitektura, ki je sama sebi namen. V stro-ki, pri nas in po svetu, je še vedno preveč larpurlartističnega razmišljanja. Narediti objekt, ki je funkcionalen, estetski, trajno-stno zasnovan, energijsko učinkovit, prija-zen do uporabnikov in okolja ter končan v roku in v okviru proračuna ... doseči vse to v enem projektu, to je inovativnost.

Kako bi arhitekturno opisali našo prestolnico oziroma katero mesto ima dobro in katero pov-sem zgrešeno arhitekturno podobo?

Ljubljana je čudovita! Zame je ob ka-teremkoli času dneva užitek sprehod po njenem prenovljenem jedru. Zdi se mi, kot da je oživela in pridobila še več šarma, zdaj ko je s preureditvami tudi pešec dobil drugačno vlogo in več prostora. Seveda ni

Slovenska arhitektura

se je nekoč že kosala z najboljšo evropsko arhi-tekturno prakso in v zadnjih de-setih letih spet pridobiva veljavo. V tem kratkem obdobju je vrsta mladih arhitek-turnih birojev dobila veliko priložnosti in s temi nase prev-zela tudi veliko odgovornost. V naš prostor so vnesli svežino in drugačno razmišljanje.

INTERVJU

22

vse rožnato in o razvoju Ljubljane bi lahko govorili ure, a splošna smer je, vsaj zame, prava. Kritična pa sem do enega najlepših slovenskih krajev, ki ga je zajela gradbe-na stihija s projekti slabega okusa. To je Kranjska Gora. Od te nekoč idilične alpske vasice ne po urbanistični ne po arhitektur-ni plati ni več kaj dosti ostalo.

Recimo, da gradite enostanovanjsko hišo. Koli-ko časa mine od načrta do končnega izdelka in koliko stane tak projekt v celoti?

Čas izvedbe je odvisen od velikosti in zahtevnosti objekta. V povprečju vza-me načrtovanje približno šest mesecev, z vsemi vmesnimi administrativnimi in birokratskimi postopki, temu pa je treba prišteti še vsaj tri mesece za pridobitev gradbenega dovoljenja, z veliko truda in sreče tudi manj. Kar zadeva gradnjo, je z dobrim načrtovanjem mogoče končati montažni objekt v šestih do osmih mesecih od pridobitve gradbenega dovoljenja, pri

klasični gradnji pa se časovno vse skupaj podaljša na leto in več. Tudi pri financah je vse odvisno od tega, kaj kupujemo – ali želimo malega volkswagna ali razkošne-ga mercedesa. Imamo nadvse zadovolj-ne mlade družine, ki živijo v svoji sanjski mali, od 120 do 150 kvadratov veliki hiši, za katero so z vsemi stroški razen parcele plačale manj kot 200 tisoč evrov. Kadar pa so prostorske potrebe večje in se izbirajo najboljši materiali in prvovrstna oprema ter so še želje po bazenu in podobno, gredo številke od 500 tisoč evrov navzgor.

Kako je s tem, ko gradite velik poslovni objekt?

Poslovne stavbe so zapleteni in kom-pleksni objekti. Veliko različnih sistemov mora delovati v sozvočju, da nam uspe ustvariti najugodnejše razmere za produk-tivno delo zaposlenih. Tega ravnotežja ni lahko doseči, popravljati stvari pa je drago, zamudno in pogosto le na pol uspešno. To

Zasnova večstanovanj-ske zgradbe na Dolenjskem: trajno-stna gradnja sledi nizkoenergijskim stan-dardom v arhitekturi.

Foto

: arh

iv St

udio

Kra

gelj a

rhite

kti

INTERVJU

23

Leto 1970 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot izjemno posebno. Tega leta je Evropska unija začela svojo pot k skupni valuti. Ženske so v sedemdesetih letih po vsem svetu začele dobivati bitke na poti proti svoji emancipaciji. Televizijsko občinstvo je leta 1970 lahko prvič v barvah spremljalo nogometno svetovno prvenstvo v Mehiki. Istega leta pa je v poslovni svet vstopila tudi nova družbaImmorent, ki bo letos praznovala že svoj 40. rojstni dan. Majhni koraki avstrijske družbe so postopoma postali veliki projekti in omogočili širitev Skupine Immorent še v 13 držav srednje in vzhodne Evrope, kjer danes svojim poslovnim partnerjem zagotavljajo rešitve v okviru celotnega spektra financiranja in investiranja v nepremičnine.

Letos mineva 11. leto, odkar je družba navzoča tudi na slovenskem trgu. Leta 1999, ko je avstrijsko pokrajino zatemnil prečudovit sončni mrk, je v Sloveniji stekel prvi projekt hčerinske družbe Immorent Slovenija – gradnja nakupovalnega središča Europark Maribor. Sledilo je desetletje uspešnih projektov, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, v sklopu katerih je družba pomembno pripomogla k razvoju lokalnih skupnosti, mest in mestnih središč.

Eden od zadnjih izjemnih projektov Immorenta Slovenija v sodelovanju s prof. Borisom Podreccoin arhitektom Sandijem Piršem je poslovni center Severna vrata, ki bo zacvetel v samem srcu Ljubljane.

Ob tej pomembni prelomnici sta direktorja Immorenta Slovenija mag. Boris Tuma in mag.Andreja Triller Tonin soglasno pozdravila dosedanje uspehe in se uzrla v prihodnost: »Družba Immorent stoji na trdnih temeljih. Zaupamo in

verjamemo v svoje zaposlene, s katerimi smo skupaj ustvarili izjemno pozitivno delovno okolje, ki nas motivira in spodbuja za še uspešnejšo prihodnost. Recept doseganja naših ciljev je prav vera v to, kar delamo, hkrati pa pričakujemo, da bo prihodnost prinesla nove izzive in s temi tudi nove uspehe.«

Skupina Immorent tako danes, po 40 letih delovanja, s svojimi strokovno usposobljenimi zaposlenimi in poslovnimi partnerji zagotavlja varno in uspešno poslovanje.

pomeni, da je dobro načrtovanje odločilno. Boljše bo načrtovanje, hitreje, ceneje in z manj napakami bo objekt postavljen ali prenovljen. Proces načrtovanja v povprečju traja od šest mesecev do enega leta, čas gradnje pa je odvisen od dobre priprave v fazi načrtovanja ter od kakovosti in iz-kušenosti izvajalcev. Trajnostna zelena arhitektura je prinesla izrazito drugačen pristop k organizaciji in vodenju projektov gradnje in prenove poslovnih objektov. Imenujemo ga IPIP – integrirani proces izvedbe projektov – in je pomembno orodje za uresničitev strateških ciljev gradbe-nih projektov. Pravzaprav glavnih kori-sti zelene gradnje – nižjih obratovalnih stroškov in večje storilnosti zaposlenih – sploh ni mogoče doseči s tradicionalnim pristopom.

Kaj je za vas primer dobre, sodobne arhitektu-re v Sloveniji in kateri projekti so z arhitektur-nega vidika povsem zgrešeni?

Še vedno doživljam kot zelo sodobno arhitekturo nekaj objektov, ki so z nami že mnogo let. Predvsem objekte Edvarda Rav-nikarja in Savina Severja. Ti me še vedno navdušujejo s koncepti, razmislekom in

detajli. Bili so izredno napredni za svoj čas in so še danes sveži in inovativni. Iz zadnje-ga obdobja bi težko postavila v ospredje le en primer dobre sodobne arhitekture, ker je v zadnjih dveh desetletjih s svežim valom mladih birojev nastalo veliko do-brih objektov. Na primer objekt GZS Sadar Vuga arhitektov, nizozemska ambasada Bevk Perović arhitektov, objekt Šmartinka A.biroja, prenova Mestnega muzeja Ofis arhitektov ...

Pri arhitekturnih stranpoteh bi se kri-tično opredelila do množične pozidave za trg, ki je prav tako zaznamovala zadnje obdobje, še zlasti zadnjih deset let. Ta-ka gradnja je v precej primerih šla prek vseh meja, brez kakršnegakoli odnosa do prostora – tako pri individualnih hišah kakor pri večstanovanjski gradnji. Gre za maksimiranje gostote pozidanosti in mi-nimiziranje stroškov, tudi z izbiranjem najcenejših projektov. Seveda je nujno, da so projekti finančno donosni, a je v celoti gledano projekt lahko uspešen le, če so doseženi cilji na vseh ravneh, če pridobi-jo vsi, ki so vpleteni v projekt: investitor, kupci oziroma najemniki, projektanti, izvajalci, dobavitelji in tudi uporabniki

Pri arhitek-turnih stran-

poteh je kritična množična pozi-dava za trg, ki je zaznamovala zadnje obdobje, zlasti zadnjih deset let. Taka gradnja je v pre-cej primerih šla prek vseh meja, brez kakršnega-koli odnosa do prostora – tako pri individualnih hišah kakor pri večstanovanjski gradnji. Gre za maksimiranje go-stote pozidanosti in minimiziranje stroškov.

Foto

: arh

iv St

udio

Kra

gelj a

rhite

kti

INTERVJU

24

javnega prostora v urbanih središčih ter naravno okolje na podeželju. Projekta, ki ne dosega minimalnih standardov energijske učinkovitosti in načel zelene, trajnostne gradnje, prav tako ne moremo imeti za uspešnega.

Kakšen se vam zdi prizidek k ljubljanski operi, glede na to, da se poznavalci in del stroke nad njim precej zgražajo?

Za prizidek k operi je bil narejen javni natečaj in stroka je ocenila, da je to naj-boljša rešitev. Ni dvoma, da je bil izbran pravilen vodilni koncept, da je staro staro, novo pa novo, da mora biti novo zgrajeno v spoštovanju do starega in da je treba paziti, da nas ne zanese v eno od dveh skrajnosti – da se bodisi poskuša rekonstruirati staro bodisi se izvajajo eksperimenti in ekshi-bicije s formo in materiali. S tega vidika ocenjujem prizidek kot optimalen. Opera je nujno potrebovala globlji in višji oder, ustreznejšo tehnično opremo, dodatne vadbene prostore in razširjene površine za obiskovalce. Za vse to pa je potreben prostor, volumen. Ne moremo izhajati iz zunanje oblike, ker potem notranji pro-stori ne bodo optimalno delovali, ne bodo pokrivali vseh potreb, ki jih, to moramo upoštevati, v celoti pozna in razume le vodstvo opere. Lahko nas zmoti črna barva zunanjosti, opero obiskujemo predvsem zvečer. Takrat je tenkočutno osvetljena in žari v svojem polnem sijaju, nov prizidek pa se bo prav zaradi izbrane temne barve zlil z nočjo in tako bo glavni objekt v ospredju tako kot leta 1892, ko je bil zgrajen.

Pa novi, razvpiti športni park Stožice ali načrt za novi Kolizej?

Arhitekturna pisarna Sadar Vuga je opravila odlično delo. Kot Ljubljančanka sem vesela in ponosna, da smo v prestolnici dobili sodoben športni objekt, ki je velika pridobitev predvsem za mlade športnike. Dobro je, da je v Stožicah javni prostor ure-jen kot park ter je kljub obsežnim športnim in komercialnim programom zagotovljenih veliko zelenih površin. Do projekta za novi Kolizej pa sem bolj zadržana. Bližja mi je bila kakšna druga natečajna rešitev, ki je bila bolj diskretna in preprosta, manj »gla-murozna« od zmagovalne. V samo mestno jedro po mojem mnenju sodijo bolj pre-proste sodobne strukture, take, kakršen je prizidek k operi. V središče Ljubljane sodi sodobna arhitektura, ki se ne baha ter ne poskuša prevladati in zasenčiti vsega okrog

sebe. Upam in želim si, da bi bil program, ki je v njem predviden in dragocen za Lju-bljano na tej lokaciji, izpeljan z drugačno arhitekturno rešitvijo.

Zakaj se Ljubljana ne spomni narediti nekaj po-dobnega kot španski Bilbao z Guggenheimovim muzejem ali francoski Metz z novim centrom Pompidou?

Bilbao je s svojim muzejem dosegel, kar je želel. Ali pa tudi ne. Iz povprečnega po-stindustrijskega mesta je postal oblegana turistična točka. Kot kaže, v Metzu upajo, da se bo pri njih zgodilo podobno. Ljubljana je v drugačnem položaju. Je prestolnica, hkrati pa ima v primerjavi z Bilbaom in Metzem tudi to srečo, da ji ni treba iti na nož s kon-kurenčnimi mesti. Poleg tega ima bogato zgodovino in kulturno dediščino, po kate-rih je znana pri ljubiteljih in poznavalcih starih evropskih mest. Ima pravljično staro mestno jedro z Ljubljanico in mostovi ter mogočnim Ljubljanskim gradom za piko na i. Ima šarm in lepoto, kar vsako leto odkrije vse več popotnikov z vsega sveta.

Ljubljana zaradi svoje privlačne vsebi-ne – dogodkov, zgodovine in tudi odlične kulinarike – ne potrebuje arhitekturnih izzivanj, da bi se zapisala na zemljevid priljubljenih turističnih krajev.

Vsak prostor in tudi vsako mesto ima omejene zmogljivosti. Če so te meje pre-sežene, se začne ravnotežje podirati. To se potem izraža v cenah in kakovosti storitev, prehodnosti mestnih ulic, čistoči in splošni prijaznosti ljudi.

Kakšna je plača arhitekta v Sloveniji in v tu-jini?

Odgovor ne more biti enoznačen, ker je prihodek večinoma odvisen od statusa arhitekta – ali gre za redno ali honorarno zaposlitev. Arhitektura je projektno delo in honorar sodelavcev je vezan na pro-jekt. Prihodek je odvisen tudi od veliko-sti in trajanja projekta. Med arhitekti je razmeroma malo rednih zaposlitev, tudi v večjih birojih, zato se ekipe v teh ve-liko menjajo. Zagovarjam stališče, da je nemogoče uspešno delati resne projekte brez stalne in uigrane ekipe, zato v našem biroju honorarnega dela ne poznamo. V Sloveniji se plače arhitektov, če govorimo o rednih zaposlitvah, začnejo nekje pri 1.100 ali 1.200 evrih bruto brez dodatkov, v tujini pa nekje pri tri tisoč evrih bruto in navzgor. Kjer ni rednih zaposlitev, pa honorarji močno nihajo.

>>Dobra arhitek-tura zahteva čas za premislek in za posve-tovanje, čas pa je de-nar in mnogi naročniki tega časa niso prip-ravljeni plačati. Tako pravi Alenka Kragelj Eržen.

foto

: Ire

na H

erak

INTERVJU

25

foto

: Ire

na H

erak

ARHITEKTUR-NI PRESEŽKI

26

V BARCELONI BO 5. NOVEMBRA NA FESTIVALU SVETOVNE ARHITEKTURE ZNANO, KATERE SO TA HIP NAJBOLJŠE STAV-BE NA SVETU.

Ko gre za stavbe, arhitekti in poznavalci le težko najdejo skupni jezik. Medtem ko so pri nas Plečnikove stvaritve

še vedno zelo cenjene, se je v tujini že zgodil miselni preskok in med najboljše uvrščajo stavbe sodobne arhitekture.

Na tretjem festivalu svetovne arhitekture, ki bo od 3. do 5. novembra v Barceloni, bodo razglasili

najboljše stavbe na svetu. Komisija, v kateri je 90 strokovnjakov, bo izbirala med več kot 100 stav-bami. Lani so za najboljšo izbrali kulturni center v južnoafriškem narodnem parku Mapungubwe, delo arhitekta Petra Richa in sodelavcev. Leto prej sta nagrado prejeli arhitektki Yvonne Farrell in Shelley McNamara iz družbe Grafton Architects za fakulteto na milanski Univerzi Luigija Bocconija. Po svetu je tako kar nekaj arhitekturnih biserov, preverili pa smo, kateri najbolj blestijo.

LANA DAKIĆ lana.dakic@fi nance.si

Londonska 40-nadstropna »ku-marica« je tudi na seznamu najlepših nebotičnikov na svetu.

foto

: Blo

ombe

rg

LONDONSKA »KUMARICA« JE NAJ NEBOTIČNIK

ARHITEKTUR-NI PRESEŽKI

27

Ko kritiki in akademiki obmolknejoNekatere najboljše stavbe na svetu je oblikoval

kanadsko-ameriški arhitekt Frank Gehry. Konec junija je revija Vanity Fair s pomočjo 52 strokov-njakov objavila seznam 21 največjih sodobnih arhitekturnih čudes. Na prvo mesto so postavili Gehryjev Guggenheimov muzej v Bilbau, ki je bil končan leta 1997. Ob odprtju sredi oktobra 1997 so stavbo takoj razglasili za eno najbolj spektaku-larnih na svetu, izjemoma pa so imeli vsi kritiki,

akademiki in javnost o njej isto mnenje. Stavba, velika 24 tisoč kvadratnih metrov, od teh jih je 11 tisoč namenjenih razstavam, je znana po značilnih krivuljah iz titana in stekla. Narejena je bila po naročilu, saj so želeli v Bilbao privabiti čim več turistov – in to jim je tudi uspelo, saj so že prvo leto našteli več kot 1,36 milijona obiskovalcev. Gradnja je stala 100 milijonov dolarjev, v stavbo pa so vložili še 118 milijonov dolarjev. Gehry je med drugim znan še po praški »plesni stavbi« Tančići

Dubajski Burj Khalifa (levo), Guggenheimov muzej v Bilbau (zgoraj desno), Stadion Ptičje gnezdo v Pekingu

Ljubljanski TR3 je po mnenju slovenskih ar-hitektov med arhitek-turno prodornejšimi stavbami v Ljubljani.

foto

: Urb

an Š

tebl

jaj

foto

: Blo

ombe

rg

foto

: Blo

ombe

rg

foto

: Blo

ombe

rg

ARHITEKTUR-NI PRESEŽKI

28

Dum (1996) in ameriški The Ray and Maria Stata Center v Cambridgeu (2004).

Pomemben del arhitekture so tudi stadioniIn medtem ko so si bili akademiki edini o najlepši

oziroma najboljši stavbi, so mnenja o prvi peterici zelo različna. V anketi Vanity Faira so med prvo pe-terico uvrstili leta 1987 zgrajeno Menil Collection v Houstonu, delo arhitekta Renza Piana, sledijo terme v švicarskem Valsu, ki jih je leta 1996 končal Peter Zumthor, in stavba banke HSBC v Hongkongu iz leta 1985, delo Normana Fosterja, ter osrednja knjižnica v Seattlu, ki jo je leta 2004 oblikoval Rem Koolhas. Na lestvico se je uvrstilo tudi Ptičje gnezdo – eden najbolj znanih olimpijskih stadionov, ki so ga za olimpijske igre leta 2008 zgradili v Pekingu. Arhi-tekti se večinoma strinjajo, da se stvaritev Jacquesa Herzoga in Pierra de Meurona uvršča med najboljše in najlepše stavbe. Največji stadion v Pekingu – ime je dobil po prepleteni obliki jeklenih cevi – je stal pol milijarde dolarjev, po poletnih olimpijskih igrah pa je postal turistična zanimivost. Sprejme lahko kar 91 tisoč ljudi, gradili pa so ga štiri leta.

Nebotičniki osvajajo svetMed najboljše se prišteva še nekaj stavb, med

drugim 40-nadstropni nebotičnik na 30 St Mary Axe v finančnem delu Londona. To tako imenovano kumarico so odprli konec maja 2004, oblikovala pa sta jo britanska arhitekta Norman Foster in Ken Shuttleworth. Stavba je prejela kar nekaj nagrad za najboljši nebotičnik, februarja 2007 pa so jo prodali za 630 milijonov funtov, s čimer se je zapisala v zgodovino kot najdražja poslovna stavba. Foster je med drugim oblikoval še eno najboljših stavb na svetu – The Hearst Tower v New Yorku.

Na lestvicah najboljših smo opazili še muzej sodobne umetnosti v New Yorku (MoMa), nekateri pa med najboljše prištevajo tudi svetovno znan nebotičnik v Dubaju. Poleg prestižnega hotela Burj Al Arab so v začetku tega leta odprli še več kot 800 metrov visok nebotičnik Burj Khalifa, za katere-ga so zapravili okoli poldrugo milijardo dolarjev. Glavni arhitekt 160-nadstropne stavbe je Američan Adrian Smith, ki je sodeloval z oblikovalci iz družbe Skidmore, Owings and Merrill.

Esmeralda, prelomnica v slovenski arhitekturiIn pri nas? Po mnenju arhitektov je prelomnica

v slovenski arhitekturi stavba Gospodarske zbor-nice Slovenije, znana tudi kot Esmeralda, ki sta jo leta 1999 v Ljubljani oblikovala arhitekta Jurij Sadar in Boštjan Vuga. Obnova je stala takratnih 240 tisoč tolarjev na kvadratni meter. Slovenski arhitekti se večinoma strinjajo, da je naš glavni arhitekt Jože Plečnik, najpomembnejša stavba pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Sledijo še nedavno prenovljeni Nebotičnik iz leta 1933, ki ga je oblikoval Vladimir Šubic, avstralski Slovenec Anthony Tomažin pa je za obnovo odštel šest milijonov evrov, ter stolpnici na Trgu republike iz leta 1976, delo Edvarda Ravnikarja, in Plečnikova stavba Zavarovalnice Triglav iz leta 1928. Med najlepšimi poslovnimi stavbami se omenjata še petnadstropna garažna hiša arhitektov Mateja Blenkuša in Miloša Florijančiča Šentpeter v bližini UKC Ljubljana, kjer ima na vrhu prostore Ander-ličeva Kranjska investicijska družba, ter poslovna stavba Primorja v Ajdovščini, delo arhitekta Borisa Podrecce.

Zgradba Gospodarske zbornice Slovenije arhitektov Sadar in Vuga velja za prelo-mnico v naši arhitek-turi

Zavarovalnica Triglav je bila zgrajena leta 1926. Arhitekt: Jože Plečnik.

Slovenski arhitekti so si enotni: Plečnikov NUK je najpomemb-nejša zgradba pri nas.

foto

: Ale

š Ben

o

foto

: Bar

bara

Rey

afo

to: U

rban

Šte

blja

j geprüfterAnschluss

PASSIVHAUS

Komponentegeeignete

Dr. Wolfgang Feist

geprüfterAnschluss

PASSIVHAUS

Komponentegeeignete

Dr. Wolfgang Feist

30

080 12 44

KLI_Logatec_210x297_190.indd 1 22.09.2010 14:49:20 Uhr

Umazana umetnost

Kakšne so razlike med inovativno špansko in slovensko arhitek-turo? Na prvi pogled absurdna ideja za pisanje. Vsak projekt v

arhitekturi je namreč unikaten in vsakršno problematiziranje lahko vodi k posplošitvam in stereotipom.

A to je pogled arhitekta. Pogled pisca pa zah-teva prepoznavanje razlik in podobnosti.

Arhitektura je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prešla skozi hudo krizo lastne identitete tudi zato, ker je najmanj od vseh »umetniških« disciplin ločena in neodvisna od širšega druž-benega konteksta. Slikarji lahko ustvarjajo in razstavljajo v praznih belih prostorih; skladatelji skladajo v svojih glavah in izvajajo svoja dela v dvoranah, kjer bi sicer vladala tišina. Medtem pa arhitekt nikoli, tudi če uresniči svoje delo v najbolj odmaknjenem kotičku Zemlje ali celo v galeriji, ne more ubežati tokovom svetlobe, zvokov in ljudi.

Ob odprtju odlične razstave arhitektov Ivan-šek v Moderni galeriji marca letos sem se z go-stujočimi študenti iz Velike Britanije pogovarjal, kako druge discipline morda res ponujajo več »umetniške svobode«, a jim nobena druga smer ne ponuja izziva izmojstritve v preigravanju tako številnih registrov, kot jih ima arhitektu-ra. Ne le barva, oblika, kompozicija, tudi otip, zvok, občutek gibanja in orientacije v prostoru, poti uporabnikov ob različnih časih ... vse to so razsežnosti, ki jih lahko in morajo arhitekti oblikovati v celoto.

Kaj ima to opraviti s špansko in slovensko arhitekturo? Arhitektura ni čista umetnost. Je »umazana« že od začetka do bridkega konca. In tu umazanijo razumem tako v konceptualnem kakor v dobesednem pomenu. Arhitekt ne bo nikoli uresničil svoje zamisli brez vmešavanja investitorja, gradbenega inženirja, strokovnjaka za požarno varnost, strojnika, pravnika, politika in – uporabnika. Kajti tudi ko je izdelana, njegova »mojstrovina« ne bo zavita v vato čakala večnosti v muzejskem hramu, temveč bo ob pogledih mimoidočih prehajala skozi svoja življenjska obdobja: gradnjo, odprtje, uporabo, predelavo, obnovo in – rušitev. To je dejstvo, ki se ga v Špa-

niji bolj zavedajo kot pri nas. V Sloveniji gradimo stavbe za 200 let in se ne pogovarjamo o smrti. V Španiji gradijo stavbe za 50 let in so pred kratkim denimo legalizirali evtanazijo.

Arhitektura ni čista umetnost. Zaznamovana je s poslom in denarjem, malto in zakonodajo ter z osebnimi interesi različnih županov. Španski odziv na to je značilno dvoznačen. Na eni strani birokracija, ki je tako zapletena, da večkrat sama sebe izloči iz procesa z uporabo postopkov »za posebne primere«. Na drugi dvorezni meč zaupa-nja in odgovornosti, položen v roke arhitekta.

Ta je zavezan sam nadzorovati izvedbo svojih del, a ima pri tej tudi zadnjo besedo.

Kaj je razlika med špansko in slovensko arhi-tekturo? Prva je materializacija avtorstva, druga večinoma posledica nerazpoznavne množice kolektivnih odločitev. Po angleško bi se to zadnje imenovalo »design by commitee«. Oblikovanje, ki nima jasne smeri in je posledica pretehtavanja neštetih mnenj. Kar je morda slišati demokra-tično, a Danci nimajo brez razloga pregovora, ki pravi, da kdor, ko gradi, posluša vsakega, ki pride mimo, ima na koncu prepišno hišo.

Arhitektura nujno nastaja v dinamičnem, razgibanem okolju. Da bi v takšnih razmerah lahko ohranila jasnost in prepoznavnost, potre-buje vizijo in nekoga z znanjem, da jo uresniči. V nasprotnem primeru je posledica prostor, zaznamovan in preplavljen s hiperprodukcijo anemičnih, generičnih projektov, ki delajo naše življenjsko okolje vse bolj brezoblično, dolgoča-sno in neprepoznavno.

BOR PUNGERČIČ fi nance@fi nance.si

KOMENTARPoslovna zgradba

Torre Marenostrum v Barceloni

Pogosto se sliši, da se

arhitekti radi »podpisujejo« s stavbami. Ne-kaj je na tem, a pomembneje je, da arhitektura vgrajuje smisel v prostor, kjer živimo.

Bor Pungerčič je arhitekt in performer, ustanovitelj studia Scapegoat Architects. Zdaj živi v Barceloni.

080 12 44

KLI_Logatec_210x297_190.indd 1 22.09.2010 14:49:20 Uhr

VARČNA HIŠA NA KRASU

32

HIŠA, KI SE VSAK DAN SPREMINJA

KRAS MED MORJEM IN CELINO, KRAS S POGLEDOM PROTI TRSTU, KRAS MED RURALNIMI IN URBANIMI VREDNOTAMI DANES IN JUTRI. KAJ JE PRAVZAPRAV ARHITEKTURA KRASA?

Matej Mljačfi nance@fi nance.si

foto

: Mat

ej M

ljač

VARČNA HIŠA NA KRASU

33

Tista, ki ni del zgodovinskega vaškega jedra, kjer so pravila igre, razmerja, barve in volu-mni znani? Kakšni so sodob-

no bivanje na Krasu, trajnostni razvoj, učinkovita izraba naravnih virov ener-gije? V čem in kako smo dediči moder-nizma Maksa Fabianija, Avgusta Černi-goja, Srečka Kosovela?

Ta vprašanja so pomagala pri snovanju eno-družinske hiše v Lokvi na Krasu. Na robu vasi, kjer so edina referenca smeri neba, dneva in

noči, subtilni relief terena, letno in zimsko sonce, pogled na zahod, burja. Referenca naj bi bila tudi odgovor na vprašanje, kaj je in kako je sploh organizirana enodružinska hiša danes. Hiša, ki se vsak dan spreminja s svetlobo in diha z barvami letnih časov. Hiša, ki se pred naravo brani in jo hkrati objema.

Hiša HMM je zasnovana na trapeznem trav-niku z vrtačo, ki se prelije v kletne prostore. Duh kraja ali genius loci je tisti prvi dialog ali meditacija o hiši, ki noče biti hiša, temveč prila-godljiv okvir sodobnega življenja. Arhitektura je

kot glasba, kjer s postavitvijo enega specifične-ga zvoka ob drugega oba skupaj zvenita vedno drugače. Enako je z volumni in odprtinami hiše HMM, ki so uglašeni z naravo, v katero je postavljena. Kakor pri glasbi gre tudi pri arhitekturi za ritem, dinamiko, kompozicijo, zven dura in mola, ki se prepleta z življenjem v njem.

Sonce ogreva prostorVertikalna komunikacija je v hiši postavljena

ob hrbtenico vzhod–zahod. Iz kleti se stopnice povzpnejo v pritličje in ob zidu v nadstropje, kjer se končajo s teraso in – nebom. Tako je dolina povezana z nebom. V pritličju določa hišo kamnit kraški zid, ki je hkrati reciklaža izkopanega materiala. V nadstropju pa je nanj postavljen izdolben rahlo moder volumen, ki prekriva odprte in zaprte prostore pritličja. Kot kontrast je v pritličju južna stena odprta, v nadstropju pa zaprta in deluje kot brisolej poletnemu soncu, ki ne sega v hišo. S tem seže zimsko sonce po celotnem tlorisu notranjega odprtega prostora in prostor ogreva. Volumen enotnega prostora galerijskega dela, kjer je ob najvišji steni nameščen litoželezni kamin, je oblikovan tako, da je omogočeno naravno kroženje toplega in hladnega zraka, ki daje prostoru posebno ugodje poletja in zime. Stene pritličja so zgrajene po načelu »sendvič kon-strukcije«, v nadstropju pa kot dvojna stena z zrakom. S premišljeno postavitvijo v prostor, zasnovanimi volumni, odprtinami in komu-nikacijo z naravo dosega hiša vse značilnosti nizkoenergijske gradnje.

Hiša, ki v sebi nosi bogato kulturo bivanja in odnos do prostora, ki je skladna z naravo, z razumom, s sodobnim bivanjskim slogom, s smernicami trajnostnega razvoja, a žal ne tudi z absurdno prostorsko zakonodajo in togimi lokalnimi subjekti Krasa.

Iz kleti se stopnice povzpnejo v pritličje in ob zidu v nadstro-pje, kjer se končajo s teraso in – nebom.

Hiša, ki se vsak dan spreminja s svetlobo in diha z barvami letnih časov.

Hiša, ki v sebi nosi bo-gato kulturo bivanja in odnos do prostora, je skladna z naravo in s sodobnim bivanjskim slogom.

foto

: Mat

ej M

ljač

foto

: Mat

ej M

ljač

foto

: Mat

ej M

ljač

HIŠE NA PRIMOR-SKEM

34

HIŠA V SOŽITJU Z NARAVO

VSAKA NOVA URBANISTIČNA UREDITEV RURALNIH NASELIJ MORA UPOŠTEVATI ARHITEKTURNO PODOBO, LEGO IN GABA-RIT OBJEKTOV, NOVOGRADNJE PA MORAJO BITI KOMPOZI-CIJSKO USKLAJENE S CELOTNO PODOBO NASELJA V KRAJINI.

Ko so naši predniki postavljali svoje hiše, so upoštevali kul-turno krajino, gradili funkci-onalno, prilagojeno naravnim

danostim, okolju in načinu življenja, ter uporabljali material iz okolja. Arhitekt Matej Mljač meni, da je treba tudi danes arhitekturni slog prilagoditi domačemu okolju in ustvariti prostoru lastno ar-hitekturo. Ker se Mljač osredotoča na razvijanje arhitekture, ki temelji na in-tenzivnih raziskavah arhitekturnih in urbanističnih praks, dobro pozna mož-nosti za razvoj našega urbanega in ru-ralnega prostora.

V minulih desetletjih so bile številne novo-gradnje slabo načrtovane in pogosto se zdi, da ne sodijo v okolje. Zato bi zdaj težko določili primorsko ali kraško arhitekturno identiteto in tudi prevladujočo gradnjo hiš na Primorskem. »Žal se Kras in tudi druga primorska regija ne moreta prav pohvaliti z novimi, inovativnimi, energetsko varčnimi in oblikovno estetskimi hišami,« pravi Mljač. »Še predobro poznam na-zadnjaški in aroganten odnos do arhitekture, ki bi lahko kulturni krajini dala dodano vrednost in nakazala smernice sodobnega regionalizma. Glavna težava je v občinskih aktih, ki jih je že zdavnaj povozil čas in rabijo le še špekulaci-jam s prostorom. Poskus, da bi naredili hišo, ki je v skladu z naravo in razumom ter ustreza potrebam sodobnega bivanja, trči ob takšne in drugačne birokratske ovire.« Za temi ovirami po Mljačevih besedah vedno stoji človek – občinski svetnik, predvsem župan, ki se »praviloma ne zaveda, da se razvoja človeštva ne da ustaviti, da se narava in prostor nenehno spreminjata, da je treba arhitekturo in urbanizem jemati veliko bolj resno, kot ju jemljemo pri nas«.

Stavbna dediščina vaških jederVsaka nova urbanistična ureditev ruralnih

naselij mora upoštevati arhitekturno podobo, lego in gabarit objektov, novogradnje pa morajo biti kompozicijsko usklajene s celotno podobo naselja v krajini. Z vaško arhitekturo morajo biti skladni tudi arhitekturni elementi novega objekta in kompozicija teh, uporabljeni materiali avtohtoni, zunanja ureditev pa ne sme motiti celotne podobe vasi. »Treba je ločiti historična vaška jedra, kjer bi morala veljati določena pra-vila, in poiskati glavne parametre, ki takšnemu prostoru določajo identiteto. In to identiteto – stavbno dediščino – je treba znati nadgradi-ti,« poudarja Mljač. Pravi, da je treba poiskati sodobne programske in tehnološke rešitve, ki bi ponujale odgovor na potrebe sodobnega bivanja, prostoru pa dale dodano vrednost. V sedemdese-tih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavila tipska gradnja, ki naj bi reševala socialna vprašanja in v razmeroma ugodnih gospodar-skih razmerah večini ponudila veliko bivalno kvadraturo. »Žal je takrat kultura bivanja zdr-snila globoko pod raven in pojavilo se je pravilo

Matej Mljač: »Vsaka nova urbanistična ure-

ditev ruralnih naselij mora upoštevati arhi-tekturno podobo, lego

in gabarit objektov, novogradnje pa mora-

jo biti kompozicijsko usklajene s celotno

podobo naselja v krajini.«

KAJA CENCELJfi nance@fi nance.si

foto

: Ale

š Ben

o

USTVARJENA IZ VAŠIH SANJHIŠA JELOVICA

Individualen pristop h gradnji

Jelovica je v svoji petinpetdesetletni tradiciji zgradila že 12.000 hiš. Velik obseg referenčnih projektov in širok spekter tipologij zgrajenih hiš sta vzvoda visoke kakovosti, znanja in izkušenj, ki vsako hišo Jelovica opremijo z garancijo na zadovoljstvo. Način pristopa k vsakemu posameznemu projektu temelji na upoštevanju individualnosti želja in potreb stranke. Individualen pristop je vsekakor prednost, ki Jelovico loči od ostalih ponudnikov serijskih energijsko varčnih objektov. Hiše Jelovica, katerih večino podjetje izvozi na zahtevno nemško, švicarsko in italijansko tržišče, uživajo vedno večji ugled in zaupanje, ki se kaže tudi v zahtevnih in ambicioznih projektih gradnje nizkoenergijskih objektov, ki jih podjetje čedalje uspešneje pridobiva.Celoten sistem zasnove in izvedbe projekta temelji na ideji, da se hiša ustvarja iz želja in potreb strank. Prednost novega koncepta gradnje energijsko varčnih hiš Jelovica je v tem, da se je podjetje oddaljilo od osnovnega modela gradnje tipskih hiš. Vsaka stranka je deležna celostne storitve, ki obsega vse aktivnosti, ključne za oblikovanje hiše po meri. Velik poudarek podjetje namenja predvsem dejstvu, da sanjske hiše ni možno ustvariti mimo tesnega sodelovanja celotne strokovne ekipe s stranko. Jelovica uspešno sodeluje z domačimi in tujimi arhitekti iz dežel kot so Italija, Avstrija, Švica, Nemčija in Turčija, kar dokazuje fleksibilnost načina dela in raznolikost v modeliranju in gradnji hiš. Koncept energijsko varčne moderne hiše, ki so ga razvili v podjetju Jelovica v osnovi temelji na standardih pasivne hiše, vendar je slednji podrejen aktivnemu načinu življenja, torej sodobnemu človeku, ki se z načinom bivanja in življenja ne želi prilagajati svoji hiši, temveč je osredotočen na svoje želje in potrebe. Z oblikovanjem novega načina dela in preoblikovanja celotne infrastrukture, v kateri osrednjo os predstavlja individualnost, se podjetje diferencira od ponudnikov tipskih hiš in si tako pridobiva pomembno prednost pri uresničevanju idej arhitektov in želja posameznikov.

JELOVICA_210x297_190.indd 1 23.09.2010 17:09:45 Uhr

USTVARJENA IZ VAŠIH SANJHIŠA JELOVICA

Individualen pristop h gradnji

Jelovica je v svoji petinpetdesetletni tradiciji zgradila že 12.000 hiš. Velik obseg referenčnih projektov in širok spekter tipologij zgrajenih hiš sta vzvoda visoke kakovosti, znanja in izkušenj, ki vsako hišo Jelovica opremijo z garancijo na zadovoljstvo. Način pristopa k vsakemu posameznemu projektu temelji na upoštevanju individualnosti želja in potreb stranke. Individualen pristop je vsekakor prednost, ki Jelovico loči od ostalih ponudnikov serijskih energijsko varčnih objektov. Hiše Jelovica, katerih večino podjetje izvozi na zahtevno nemško, švicarsko in italijansko tržišče, uživajo vedno večji ugled in zaupanje, ki se kaže tudi v zahtevnih in ambicioznih projektih gradnje nizkoenergijskih objektov, ki jih podjetje čedalje uspešneje pridobiva.Celoten sistem zasnove in izvedbe projekta temelji na ideji, da se hiša ustvarja iz želja in potreb strank. Prednost novega koncepta gradnje energijsko varčnih hiš Jelovica je v tem, da se je podjetje oddaljilo od osnovnega modela gradnje tipskih hiš. Vsaka stranka je deležna celostne storitve, ki obsega vse aktivnosti, ključne za oblikovanje hiše po meri. Velik poudarek podjetje namenja predvsem dejstvu, da sanjske hiše ni možno ustvariti mimo tesnega sodelovanja celotne strokovne ekipe s stranko. Jelovica uspešno sodeluje z domačimi in tujimi arhitekti iz dežel kot so Italija, Avstrija, Švica, Nemčija in Turčija, kar dokazuje fleksibilnost načina dela in raznolikost v modeliranju in gradnji hiš. Koncept energijsko varčne moderne hiše, ki so ga razvili v podjetju Jelovica v osnovi temelji na standardih pasivne hiše, vendar je slednji podrejen aktivnemu načinu življenja, torej sodobnemu človeku, ki se z načinom bivanja in življenja ne želi prilagajati svoji hiši, temveč je osredotočen na svoje želje in potrebe. Z oblikovanjem novega načina dela in preoblikovanja celotne infrastrukture, v kateri osrednjo os predstavlja individualnost, se podjetje diferencira od ponudnikov tipskih hiš in si tako pridobiva pomembno prednost pri uresničevanju idej arhitektov in želja posameznikov.

JELOVICA_210x297_190.indd 1 23.09.2010 17:09:45 Uhr

HIŠE NA PRIMOR-SKEM

36

cenenega tipskega projekta, ki ga je vsak predelal zase. To pravilo se je uveljavilo od Furlanije do Bitole in nastale so katastrofalne stavbne krea-ture enodružinskih bivališč,« pripomni arhitekt. »Ta miselnost prevladuje še danes in k temu pripomorejo predvsem togi lokalni veljaki.« Po Mljačevem mnenju bi bilo treba spodbujati in na-grajevati arhitekturno inovativnost, kar si želijo tudi mlade generacije, ki razumejo posebnosti ruralno-urbanih vrednot.

Kraška hiša kot trajnostna gradnjaTežava torej ni le v ohranjanju vaških jeder,

temveč tudi v novogradnjah, ki obkrožajo ta del vasi. Stara kraška vaška jedra so praviloma stisnjena na kamnu, hiše so s hrbti obrnjene proti severovzhodu, od koder pozimi piha burja. Zasnova te hiše je bila vedno prožna, pomenila je trdoživo enoto, ki se je skozi stole-tja ves čas prilagajala reliefnim in podnebnim razmeram regije. Uničevati so jo začele šele hitre spremembe v drugi polovici 20. stoletja, zdaj pa spet stopajo v ospredje značilnosti tradicionalne kraške gradnje. »Tako kakor historična je tudi sodobna kraška hiša odgovor naravi. Ozira se proti soncu in burji ali pa po-

udari dialog s historičnim stavbnim tkivom,« razlaga Mljač. Kraška hiša je vpeta v svoje naravno okolje, izhaja iz naravnih danosti, omejitev, gospodarskih, kulturnih in zgodo-vinskih okoliščin. Njeno temeljno gradivo je kamen, gradnja pa je estetska in trajnostno naravnana. Po njej se lahko zgledujejo tudi priljubljene nizkoenergijske ali pasivne hiše, ki zmanjšajo toplotne izgube in izkoristijo naravne vire toplotne energije iz okolja, to-

rej sonce, vodo in zrak. Mljač se strinja, da gre pri energetsko varčni gradnji za svetovno smernico. Takšne hiše bi želelo imeti vse več naročnikov, a tudi arhitektov, ki se ukvarjajo s takšnimi tehnologijami in oblikami hiš. »Take hiše zahtevajo preproste volumenske rešitve, natančno postavitev v prostor in uglašenost s smermi neba – kot je zasnovana historič-na kraška hiša.« Po Mljačevem mnenju se je naravi težko upreti, zato je najbolje, da se ji prilagodimo in z njo sobivamo v ruralnem in urbanem okolju. »Kras in Mediteran sta že v osnovi relief s šarmom, zato vidim prav tu urbanistične in arhitekturne priložnosti,« še dodaja Mljač.

Kraška hiša je vpeta v

svoje naravno okolje, izhaja iz naravnih danosti, omejitev, gospo-darskih, kulturnih in zgodovinskih okoliščin. Njeno temeljno gradivo je kamen, gradnja pa je estetska in traj-nostno naravnana.

foto

: Ale

š Ben

o

Untitled-11 1 22.09.2010 12:30:58 Uhr

Untitled-11 1 22.09.2010 12:30:58 Uhr

NIZKOENER-GIJSKE HIŠE

38

LESENA GRADNJA JE PRIHODNOST

LESENA HIŠA MOČNO PRIPOMORE K ZMANJŠANJU IZPU-STOV OGLJIKOVEGA DIOKSIDA IN TRAJNOSTNEMU GOSPO-DARJENJU Z GOZDOVI V ČASU PODNEBNIH SPREMEMB.

Čeprav več kot polovico Sloveni-je pokrivajo gozdovi, raba lesa za posek še zaostaja za prirast-kom. Na tem področju pa je pri-

čakovati velike spremembe, saj bi lahko z uporabo domačega lesa kot naravnega gradbenega materiala pomembno pripo-mogli k manjši onesnaženosti okolja.

Uporaba lesa za energetsko učinkovito gradnjo zmanjšuje izpuste toplogrednih pli-nov in omogoča razvoj celotne gozdno-lesne proizvodne verige, meni arhitektka Manja Kitek Kuzman, predavateljica na oddelku za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti, urednica spletnega portala Lesena gradnja in avtorica monografij Gradnja z lesom – izziv in priložnost za Slovenijo ter Les v sodobni arhitekturi 2000–2010. Les postaja vse bolj priljubljen visokotehnološki izdelek, novi lesni materiali in sodobne tehnologije obdelave pa skupaj s tradicionalnimi metodami omogočajo gradnjo kakovostnih lesenih stavb z visoko dodano vrednostjo.

Številne prednosti lesaSodobna lesena konstrukcija ima v primerjavi s

klasično številne prednosti. Les ima namreč vrsto dobrih lastnosti, ki omogočajo raznoliko funkcio-nalno uporabnost. »Razlogi za gradnjo sodobnih lesenih objektov, ki izpolnjujejo vse strožje sve-tovne okoljevarstvene zahteve, so dobre gradbe-no-fizikalne lastnosti lesa (visoka nosilnost glede na lastno težo), ekološka neoporečnost vgrajenih materialov, precej manjša poraba energije že pri pripravi materialov za vgradnjo, hitrost gradnje, večja uporabna površina pri enakih zunanjih gaba-ritih objekta, požarna varnost, trajnost, potresna varnost in ne nazadnje zelo kakovostni proizvajal-ci,« našteva Kitek Kuzmanova. Lesene montažne hiše se zaradi dobrih toplotnoizolacijskih lastno-sti uvrščajo med najboljše stavbe. »Energijsko varčna gradnja zdaj ni več luksuz, temveč stan-dard, lesena hiša pa izdelek, v katerem je največ dodane vrednosti in največja poraba lesa,« meni strokovnjakinja.

Prijazno do okoljaZ gradnjo energijsko varčnih in do okolja pri-

jaznih hiš lahko pripomoremo k zmanjševanju iz-pustov toplogrednih plinov in hkrati privarčujemo pri letni porabi energije. »Lesena hiša je zgrajena z malo porabljene energije, zaradi izolacije ima manjšo porabo pri ogrevanju in hlajenju, v letih uporabe pa skladišči od 10 do 25 ton ogljikovega dioksida,« pojasnjuje Kitek Kuzmanova. S takšni-mi lastnostmi precej pripomore k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida in trajnostnemu go-spodarjenju z gozdovi v času podnebnih sprememb. Prednosti lesa se najlaže ponazorijo s primerjavo količine sive energije, potrebne za pridobivanje in pripravo materiala, ter z analizo življenjskega cikla. »Siva energija za aluminij ima vrednost kar 515.700 megadžulov na kubični meter, za jeklo 151.200, za žagani les iglavcev, sušen na zraku, pa le 165

KAJA CENCELJ fi nance@fi nance.si

Čez manj kot deset let bo

v Evropi v celoti začela veljati direk-tiva o energetski učinkovitosti stavb, ki za javne zgradbe že od leta 2018, za stanovanjske pa od leta 2020 zahteva skoraj nično rabo primarne energije. Tu ima les kot slovenski nacionalni material nesporno priložnost, poudarja Manja Kitek Kuzman.

foto

: Mat

ej Le

skov

šek

NIZKOENER-GIJSKE HIŠE

39

megadžulov,« pravi sogovornica. Zato je dobro-došlo spodbujanje uporabe lesa na vseh področjih. Zanimanje za gradnjo nizkoenergijskih lesenih objektov se je v zadnjem času že povečalo, kar dokazujejo tudi statistični podatki izdanih gradbe-nih dovoljenj. Po besedah Kitek Kuzmanove se je število eno- in dvostanovanjskih objektov lani sicer zmanjšalo, okrepil pa se je delež novozgrajenih lesenih nizkoenergijskih hiš. K temu pripomo-rejo nepovratne finančne spodbude ekosklada in program dodeljevanja nepovratnih sredstev občanom za izboljšanje energetske učinkovito-sti zaradi varčevanja z energijo. Program sledi izvajanju finančnih instrumentov nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016.

V prihodnosti več javnih objektov Zaradi prednosti lesene gradnje lahko pričaku-

jemo povečanje te, kmalu pa naj bi celo presegla klasično gradnjo. »Čez manj kot deset let bo v Evropi v celoti začela veljati direktiva o energetski učinkovitosti stavb, ki za javne zgradbe že od leta 2018, za stanovanjske pa od leta 2020 zahteva skoraj nično rabo primarne energije. Tu ima les kot slovenski nacionalni material nesporno pri-ložnost,« zagotavlja Kitek Kuzmanova. Stavbe se

Sodobna lesena hiša v okolici Ajdovščine: konstrukcija je v celoti narejena iz križno lepljenih KLH-plošč iz masivnega lesa.

bodo vrednotile glede na vpliv njihove izdelave in rabe na okolje, ki po mnenju strokovnjakinje temelji na načelu vzemi-naredi-odloži. Prever-jali se bodo poraba in vrsta energije, uporabljeni materiali ter možnosti njihove vnovične uporabe in uničenja po odsluženju. Spodbujanje nizkoe-nergijske gradnje in uvajanje novih, inovativnih rešitev za uporabo obnovljivih virov energije bo še intenzivnejše. »Načrtovana je energijsko učinkovita prenova zdajšnjega stavbnega fonda, kjer pomeni uporaba lesa tudi veliko priložnost za lesene nadgradnje, toplotne sanacije, napre-dne fasadne ovoje, energetsko učinkovita lesena okna, toplotne izolacije podstrešij …« Sogovornica opozarja, da je treba izvesti tudi projekte lesene gradnje za javne stavbe, na primer vrtce in šole, večnadstropno gradnjo in povečati ozaveščenost o tem, da je les kakovosten, poceni in energetsko učinkovit gradbeni material. »Uporabo lesa kot gradbenega materiala je treba povečati na raven, primerljivo z drugimi gradbenimi materiali,« pravi Kitek Kuzmanova.

NA VRTU

40

NIKOLI KONČANA ZGODBA

KSENJA TRATNIKksenja.tratnik@fi nance.si

Zelenica ali pokrita tla? Visoko grmovje ali pisano cvetje v gre-dicah? Minimalistični slog ali vrt, poln palčkov, skal in rož?

To so le nekatera vprašanja, ki si jih po-stavlja vsakdo, kdor načrtuje urejanje okolice doma.

Že bežen pogled na lepo urejene vrtove in terase številnih hiš razkriva, da smo Slovenci veliki ljubitelji vrtnarjenja in urejanja okolice svojih domov. Ne nazadnje gre za odlično re-kreacijo in kakovostno preživljanje prostega časa. A za lično urejeno okolico je potrebno skrbno načrtovanje, zato se številni obrnejo po pomoč h krajinskim arhitektom. Izkušnje teh kažejo, da je čedalje več zanimanja za lepo zasajeno okolico hiše. O tem pričajo tudi šte-vilne revije o urejanju vrta in okolice domov. Nekateri poiščejo strokovno pomoč, ko že imajo izdelano vizijo vrta in jim jo krajinski arhitekti potem pomagajo le uresničiti, spet drugi stro-kovnjakom prepustijo urejanje vrta v celoti. Lepo urejen vrt in terasa morata izražati želje in značaj stanovalcev, hkrati pa biti usklajena s prostorom. Dober vrtni arhitekt namreč pri načrtovanju vedno upošteva tudi neposredno okolico vrta in krajevne oziroma regionalne značilnosti. Ob tem mora upoštevati še dvoje: da so sodobni vrtovi in terase ob stanovanjskih hišah v povprečju veliko manjši ter da imajo lastniki mnogo manj časa za delo na vrtu kot nekoč. Vrtovi vedno odsevajo čas, v katerem so nastali.

Vrt naj pripoveduje zgodbePri oblikovanju vrtov in odprtih prostorov je

bolj kot moda pomembna brezčasnost, pravita krajinska arhitekta Gregor Vreš in Mitja Škrja-nec iz podjetja Landscape. Sodobni bivanjski slog narekuje določene smeri v oblikovanju, vendar pa je po njunem prepričanju najpomembneje, da je vrt oblikovan kot kompleksen, večpomenski prostor, ki pripoveduje zgodbe. Za nekatere je vrt kraj druženja z družino ali prijatelji, za dru-ge kraj aktivnega preživljanja prostega časa, za tretje kraj sproščanja bodisi z ležanjem bodisi z vrtnarjenjem. »Prizadevamo si, da s sodobno reinterpretacijo dediščine – tradicionalnih in avtohtonih značilnosti prostora – ustvarjamo razkošne in poetične krajine, ki poživljajo način bivanja,« filozofijo svojega ustvarjanja razkrivata Vreš in Škrjanec. Ob tem dodajata, da je izbor materialov za vrtove zelo širok, od toplega lesa, brezčasnega peska do sodobne kovine in ste-kla, posebno ambientalno noto pa da vrtu tudi ustrezna razsvetljava.

Manj časa za vzdrževanjeVrtovi morajo biti preprosti za vzdrževanje,

in ker so manjši kot nekoč, bolj domišljeno zasajeni, pravi Andreja Kalan Lovšin iz Arbo-retuma Volčji Potok. Podobno kot preostala sogovornika meni, da smernice v vrtnem obli-kovanju niso modna muha. Po njenih besedah je še največ smernic, predvsem barvnih, pri balkonskem in sezonskem cvetju. Pri urejanju okolice vrtov je pogosta uporaba kamna in de-korativnih peščenih površin, ki so velikokrat

DOBER VRTNI ARHITEKT PRI NAČRTOVANJU VEDNO UPO-ŠTEVA TUDI NEPOSREDNO OKOLICO VRTA IN KRAJEVNE OZIROMA REGIONALNE ZNAČILNOSTI

NA VRTU

41

dopolnjene z okrasnimi travami ali bambusi, razlaga sogovornica in dodaja, da trato izpodri-vajo tlakovane površine različnih materialov. Veliko vlogo igra tudi vrtno okrasje, od loncev in posod do skulptur, klopi in sedežnih elementov, pergol in opor za plezalke. Terasa je podaljšek notranjega bivalnega prostora, opremimo pa jo barvno usklajeno s cvetjem, blazinami in drugo opremo, pojasnjuje Kalan Lovšinova.

Podoba vrta naj bo usklajena z arhitekturo hiše

Vrt in terasa morata kljub vsemu ostati enovita, skladna estetska celota. »Zahtevnejši naročniki razumejo, da mora biti arhitektura vrta usklajena z arhitekturo hiše.« Vrt ni nikoli končana zgodba, vsak letni čas mu lahko do-

damo enoletnice, čebulnice, pa tudi trajnice, pravi Kalan Lovšinova, s tem pa vnesemo bar-vitost, kar daje videz sprememb. Ljudje so ob prebiranju revij o hišah in vrtovih na tekočem s prevladujočimi smernicami, veliko pa jim po-maga tudi to, da pri uvozu in naročanju rastlin in opreme iz tujine ni več ovir, pojasnjuje Kalan Lovšinova. Vse več ljudi se tudi zaveda vloge krajinskega arhitekta. Da strokovno pomoč poiščejo tisti, ki želijo nekaj več, oziroma tisti, ki se zavedajo, da je za vsako področje potreben ustrezno usposobljen strokovnjak, se strinja tudi dvojec Vreš-Škrjanec. Prepričana sta, da krajinski arhitekt s svojimi oblikovalskimi za-mislimi in videnjem prostora združuje tako značilnosti in kakovost krajine in arhitekture kakor tudi potrebe uporabnikov.

Vrtovi morajo biti

preprosti za vzdrževanje, in ker so manjši kot nekoč, bolj domišljeno za-sajeni.

MATERIALI

42

NARAVNO SE MEŠA Z UMETNIM

MATERIALI V ARHITEKTURI IN GRADBENIŠTVU SE RAZVIJAJO GLEDE NA FUNKCIONALNOST IN POTREBE. KLASIČNI MATERI-ALI, KOT SO BETON, ŽELEZO IN PLASTIKA, SO NEPOGREŠLJIVI.

Dobri lastnosti plastičnih mas sta lahkost in odpornost. Be-ton je nepogrešljiv pri gradnji na visokopotresnih obmo-

čjih. Železo in jeklo pa sta v arhitekturi in gradbeništvu zmanjšala težo in obseg konstrukcij, pomagala premoščati veli-ke razpone ter povečala trdnost in sta-bilnost stavb.

Arhitekti in gradbeniki veliko pozornosti posvetijo izbiri materialov. Veliko je umetnih, nekaj naravnih, najpogostejša pa je kombina-cija obojih. Plastične mase so zelo pomemben material v gradbeništvu. Približno 20 odstotkov vse plastike, uporabljene v Evropi, se porabi za izdelke v gradbeni industriji. Ta je po uporabi plastike na drugem mestu, takoj za embalira-njem. Plastika se uporablja za vodovodne in ka-nalizacijske cevi, okna, ki tako pridobijo dobro toplotno in zvočno izolativnost, za talne obloge, izolacijske mase za hiše, pa tudi za temelje in fasadne barve. Strokovnjaki pravijo, da je plasti-ka v gradbeništvu primerna predvsem zato, ker je zelo lahka in zahteva zelo malo vzdrževanja. Ima tudi dve zelo dobri lastnosti: ne rjavi in ne trohni. Obstaja več kot 50 vrst plastičnih mas in vsaka ima v gradbeništvu svojo vlogo.

Med umetnimi materiali v gradbeništvu in arhitekturi najpogosteje srečujemo še steklo, železo in jeklo. Železo in jeklo sta zmanjšala težo in obseg konstrukcij, pomagala premo-ščati velike razpone ter povečala trdnost in stabilnost stavb. Kot pravijo na Gradbenem inštitutu ZRMK v Ljubljani, je tudi beton eden nepogrešljivih materialov v gradbeništvu in ar-hitekturi. Čeprav je pogosto deležen kritik, ker naj bi bil škodljiv, omogoča predvsem cenejšo in varnejšo gradnjo. Nepogrešljiv je na primer

NATAŠA BOLARIČnatasa.bolaric@fi nance.si

Približno 20 odstotkov vse plastike, upora-bljene v Evropi, se porabi za izdelke v gradbeni industriji.

Voda sama po sebi ni mate-

rial za gradnjo, jo pa štejejo med naravne materia-le, nepogrešljive pri izdelavi ume-tnih materialov in mnogih gradbe-nih postopkih.

foto

: Dre

amst

ime

na območjih, kjer je potrebna visoka stopnja zaščite pred potresi, poplavami in drugimi naravnimi nesrečami.

Naravni materialiV gradbeništvu označujemo za naravni tisti

material, ki se lahko uporabi v bolj ali manj nepredelani obliki, kot je bil odvzet iz narav-nega okolja. Voda sama po sebi ni material za gradnjo, jo pa štejemo med naravne materiale, nepogrešljive pri izdelavi umetnih materialov in mnogih gradbenih postopkih. Zelo pogost naravni gradbeni material je glina. Ponavadi jo uporabljajo v notranjosti stavb za različne obloge, pa tudi za izdelavo opečnatih zidakov in blokov.

PROSTOR JE PRAZNINA IN

SVETLOBA ...

EKO-VIGNUDASALON SVETIL ILeskovškova 12

LJUBLJANA040 20 30 15

EKO-VIGNUDAŠEMPETER PRI

GORICI05 39 36 460

Untitled-13 1 22.09.2010 16:25:02 Uhr

PROSTOR JE PRAZNINA IN

SVETLOBA ...

EKO-VIGNUDASALON SVETIL ILeskovškova 12

LJUBLJANA040 20 30 15

EKO-VIGNUDAŠEMPETER PRI

GORICI05 39 36 460

Untitled-13 1 22.09.2010 16:25:02 Uhr

INTERIERI NA KRATKO

44

Japonski Muji osvaja svetVeriga Muji je specializirana za poceni pohištvo in do-datke s poudarkom na unikatnem oblikovanju in ka-kovostni izdelavi. Vsi izdelki so označeni kot do okolja prijazni, saj v podjetju sledijo vsem svetovnim pohi-štvenim smernicam. Blagovna znamka je zaživela na Japonskem že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, do zdaj pa se je razširila že v dobršen del Evrope, ZDA in drugje po svetu. Trgovine so odprli v Milanu, Parizu, Londonu, Stockholmu, Oslu in Berlinu. Izdelki znamke Muji so preprosti in posnemajo japonski življenjski slog. Med materiali so ostanki tekstilne industrije, iz kate-rih nastajajo bombažna, lanena in sintetična oblačila po vzoru japonskih delavcev, tako imenovana oblačila za eno miljo. Kroji so klasični in naravni, barve svetle in nevsiljive. Iz odpadnega tekstila izdelujejo še igrače, nogavice in majice. Veliko izdelkov je iz recikliranega nebeljenega kartona oziroma papirja, med njimi tudi eden najbolj priljubljenih, zvezek z bež ali črnimi platni-cami. Drugi materiali so prozorna ali matirana plastika. Na svetu že deluje društvo ljubiteljev omenjenih izdel-kov, ki sami sebe imenujejo »mujijers«.

Umivalniki iz avtomobilskih gumSkrb za okolje je postala glavno vodilo številnih obliko-valcev, med njimi tudi ameriškega arhitekturnega biro-ja Minarc. Izdelkom iz recikliranih materialov se je tako pridružil umivalnik iz avtomobilskih gum. Te so najprej temeljito očistili, pri čemer so odstranili železna vlakna,

ki omogočajo oprijemljivost gum na cestišču, in stopili. Nov material so potem vpeli v različne okvirje – lese-ne, železne ali iz kakšnega drugega materiala. Glavni prednosti takih umivalnikov sta mehkoba in preprosto čiščenje.

Prednosti umivalnika iz avtomobilskih gum sta mehkoba in pre-prosto čiščenje

Izdelki Muji so prijazni do okolja in posnema-jo japonski življenjski slog.

INTERIERI NA KRATKO

46 Kuhinje ErjavecKoreninova 131000 Ljubljana, Slovenija

T/ 01 256 67 26F/ 01 256 67 27E/ info@kuhinje-erjavec.si

W/ www.kuhinje-erjavec.si

Vabimo vas, da si ogledate novosti Kuhinj Erjavec v časuSejema pohištva – Ambient Ljubljana,ki bo potekal od 9. do 14. 11. 2010.

Nova podoba Ovalne pisarne

Slovenski podpis na domiselnih posteljahNuša Jelenec je prejela odlične kritike za oblikova-nje postelj za italijansko podjetje Lago, ki je znano po sodelovanju z nadarjenimi mladimi oblikoval-ci. Diplomantka ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje je linijo zanimivih postelj poimenovala Col-Letto Bed, kar pomeni poste-lja z ovratnikom. Domiselne postelje omogočajo veliko kreativnosti tudi uporabniku, ki lahko po-ljubno premika »ovratnik« postelje, to je zunanji del postelje, narejen iz blaga in pene. Nenavadne postelje so odlična izbira predvsem za tiste, ki se bojijo, da bi padli z ležišča, saj »ovratnik« poskr-bi za varen spanec. Poleg postelj, pri oblikovanju katerih se je Jelenčeva zgledovala po želvah, bodo uporabnikom na voljo tudi dopolnjujoče nočne mi-

Znamenita Ovalna pisarna, delovni prostor predsednika Združenih držav Amerike, je doživela temeljito prenovo. Barack Obama se je po dobrem letu in pol predsedo-vanja odločil za preureditev pisarne in delo prepustil notranjemu opremljevalcu Michaelu S. Smithu, ki je že prenovil tudi zasebne prostore Obamove družine v Beli

hiši. Smith ni imel lahkega dela, saj mora biti preure-ditev skladna z željami in modnimi smernicami, hkrati pa zaradi zgodovinske vloge pisarne ne preveč opazna. V novi pisarni je tako zdaj po pisanju ameriških medijev manj rdeče, bele in modre barve, mahagonijeve nasla-njače so preoblekli z usnjem peščene barve.

zice. Nuša Jelenec je na letošnjem milanskem oblikoval-skem tednu za svoje postelje dobila mednarodno nagrado elle decor.

foto

: Blo

ombe

rg

Mahagonijeve naslonjače so preo-blekli v usnje

Kuhinje ErjavecKoreninova 131000 Ljubljana, Slovenija

T/ 01 256 67 26F/ 01 256 67 27E/ info@kuhinje-erjavec.si

W/ www.kuhinje-erjavec.si

Vabimo vas, da si ogledate novosti Kuhinj Erjavec v časuSejema pohištva – Ambient Ljubljana,ki bo potekal od 9. do 14. 11. 2010.

INTERIERI NA KRATKO

48

Stik z naravo tudi pri obeduAmeriški oblikovalec pohištva John Begin zbuja veliko pozornosti s svojimi nenavadnimi mizami, ki jim je do-dal prave veje. »Želel sem oblikovati pohištvo, v kate-rem bodo naravni elementi v svoji prvinski obliki,« pravi 48-letni Begin. Mize, poimenovane Počivajoče veje, so

narejene iz steklenega pokrova in akrilnih stranskih plošč, veje pa ležijo pod steklenim delom mize. Cene miz, ki jih Begin izdeluje tudi po željah kupcev, se zač-nejo pri 11 tisoč dolarjih.

Nazaj k bralnim užitkomNekoč so bivališča aristokratov in bogatašev krasili dnevni počivalniki, zdaj pa je povsem drugače. V vse hitrejšem tempu življenja si večina le redko vzame čas za branje, časa za poležavanje pa skorajda ni. A morda se bo to spremenilo po zaslugi mladega Izraelca In-barja Paradnyja Kalomidija, ki je oblikoval funkciona-len in privlačen bralni kotiček. Sestavljajo ga moderno zasnovan počivalnik in knjižne police, združeni v eno, ergonomično oblikovano ležišče pa omogoča odlično bralno izkušnjo.

Nova zvezda na oblikovalskem nebuObjeti je družinsko podjetje iz Ohia, ki ga je lani usta-novil Američan slovenskega rodu Joseph Ribic, ukvarja pa se z oblikovanjem pohištva in notranje opreme. Na letošnjem mednarodnem sejmu sodobnega pohištva v New Yorku je podjetje s svojimi izdelki navdušilo obi-skovalce in prejelo uredniško nagrado za novega obli-kovalca. Ribic se je po diplomi iz arhitekture na univerzi v Ohiu leta 2001 odpravil v Los Angeles, po osmih letih dela v enem izmed birojev pa se odločil za samostojno pot. Še prej je bil na polletnem potovanju po Turčiji, ki ga je po njegovih besedah zelo navdihnilo, saj je tam dobil zamisel za oblikovanje svetilk iz blaga soft tools, ki so eden njegovih najbolje prodajanih izdelkov. Ri-biceva fi lozofi ja oblikovanja je preprosta: iz tega, kar imamo na voljo, narediti uporaben izdelek.

Nenavadno mizo »skupaj držijo« prave drevesne veje

Bralni počivalnik in knjižna polica kot ena enota.

foto

: Urb

an Š

tebl

jaj

URBANI EKO

foto

: Urb

an Š

tebl

jaj

TRENDI STANOVANJE

50

KO SE ZDRUŽITA KUHINJA IN DNEVNA SOBA

ČRNA BARVA V STANOVANJU NI NUJNO DEPRESIVNA; V SOŽITJU Z LESOM LAHKO DELUJE TOPLO, ESTETSKO IN – SOFISTICIRANO.

D. G. fi nance@fi nance.si

Dnevni prostor

Prenova stanovanja je sledila naroč-nikovi želji po temeljiti spremembi koncepta bivanja. Stanovanje je bilo opremljeno v slogu poparta z moč-nimi barvami, umetnimi materiali in

opaznejšimi kosi pohištva. Naročnik je želel drugačne materiale, izčiščen tloris, bolj umirjeno barvno lestvico in rdečo nit, ki bi povezovala pro-store.

Fotografi je:URBAN ŠTEBLJAJ

TRENDI STANOVANJE

51

Kuhinja in

bivalni prostor

Kuhinja, bolj v vlogi zajtrkovalnice, in dnevni prostor sta bila pred prenovo ločena. Naročnik je izrazil potrebo po večjem jedilnem prostoru in kuhinji, ki omogoča hiter in preprost dostop do hrane in posode. Zato smo po-drli večji del stene med sobama ter kuhinjo in dnevni prostor povezali v celoto. Kjer je bila prej stena, je zdaj večja miza za štiri osebe, ki se lah-ko razširi, postavi pravokotno med nekdanji dnevni prostor in kuhinjo ter tako gosti do osem ljudi. Kot osnovni material za kuhinjo je arhitekt Gregor Drobnič izbral oljen naravni les akacije, brez dodatnih la-kov. Tako obdelan les diha s prosto-rom in daje celotnemu stanovanju bolj naraven, umirjen videz. Kuhinja

je odprta, brez zgornjih elementov, z dodatnimi izvlečnimi delovnimi povr-šinami, kar omogoča hitro in prepro-sto uporabo pri pripravi hrane. Optika in material se nadaljujeta v jedilno mizo, ki podpira celoto. Kot kontrast barvi lesa je črna tabelna barva na vodni osnovi. Stena oziro-ma tabla je namenjena zapisovanju idej ali nakupovalnega seznama. Črna barva se ponovi v jedilniških stolih, v keramiki na kuhinjskih tleh, domačem kavču in spet na večji steni s tabelno barvo v dnevnem prostoru. Ta je izčiščen, ima zgolj osnovno opremo, ki pa se lahko spreminja glede na namen: gledanje televizije, branje oziroma druženje ob večerjah.

52

TRENDI STANOVANJE

Design in kakovost izdelave sta tisto, kar naredita kuhinjo Intuo edinstveno. Vsak njen detajl bo poskrbel za vaše kuharske mojstrovine, od 22 milimetrskega pulta pa do vgrajenih kuhinjskih aparatov. Obiščite galerijo Rolf Benz v ljubljanskem Domodromu (BTC City), v Murski Soboti (Obrtna ulica 11) ali na spletu: www.rolf-benz.si

Plura je s svojo zmožnostjo spreminjanja navdušila na pohištvenih sejmih v Milanu in Kölnu. Sedenje ali poležavanje? Naj bo izbira vaša. Obiščite galerijo Rolf Benz v ljubljanskem Domodromu (BTC City), v Murski Soboti (Obrtna ulica 11) ali na spletu: www.rolf-benz.si

Plura. Več kot sedežna garnitura.

Intuo. Samo ena kuhinja je taka.

plura_intua_oglas_finance_2010_09_11.indd 1 23.9.2010 16:33:31

Design in kakovost izdelave sta tisto, kar naredita kuhinjo Intuo edinstveno. Vsak njen detajl bo poskrbel za vaše kuharske mojstrovine, od 22 milimetrskega pulta pa do vgrajenih kuhinjskih aparatov. Obiščite galerijo Rolf Benz v ljubljanskem Domodromu (BTC City), v Murski Soboti (Obrtna ulica 11) ali na spletu: www.rolf-benz.si

Plura je s svojo zmožnostjo spreminjanja navdušila na pohištvenih sejmih v Milanu in Kölnu. Sedenje ali poležavanje? Naj bo izbira vaša. Obiščite galerijo Rolf Benz v ljubljanskem Domodromu (BTC City), v Murski Soboti (Obrtna ulica 11) ali na spletu: www.rolf-benz.si

Plura. Več kot sedežna garnitura.

Intuo. Samo ena kuhinja je taka.

plura_intua_oglas_finance_2010_09_11.indd 1 23.9.2010 16:33:31

Domača pisarna oziroma delovni kabinet V najmanjšem prostoru stanovanja je bil izziv združiti dve delovni mesti z manjšo knji-žnico in prostorom za shranjevanje. Prostor je ozek in dolg, zato linije polic in linija novih enotnih delovnih površin sestavljajo sklenjeno celoto. Arhitekt je uporabil klasično OSB-ploščo v beli barvi. Končni rezul-tat so površine, ki z nesimetričnim reliefom podpirajo celotno idejo stanovanja. Leseni elementi se vizualno skrijejo ob podobni barvi stene in ne zapi-rajo prostora. Do višine prvih polic je na stenah olivno zelena, ki kot tretja barva dopolnjuje celotno barvno paleto stanovanja.

54

TRENDI STANOVANJE

Spalnica Prostor za spanje je bil že pred prenovo ekološko navdihnjen – stene so bile pobarvane s kraško zemljo. Kljub naročnikovi želji po spremembi smo to ohranili, saj se povsem zlije z novo za-snovo stanovanja. Dodana je nova postelja iz oljenega lesa akacije (kot v kuhinji) in indirektno razsvetljavo, ki optimalno osvetli prostor. Ob vgradni omari in postelji je tu le še fotelj, ki s svojo barvno kombinacijo podpira celostno podo-bo stanovanja.

Kopalnica Kopalnica je majhna in je zaradi nove razporeditve potrebovala nekaj vizualnih elementov in barv. Zelena, ki je bila osnova že v de-lovnem kabinetu, je uporabljena na vratih.

56

TRENDI STANOVANJE

KE

RIN

.PO

VIR

K

KERIN.POVIRK D.O.O., MENGEŠKA CESTA 15, 1236 TRZIN, T: 01 564 44 55, INFO@KERIN-POVIRK.SI, WWW.KERIN-POVIRK.SI

KUHINJA HACKER EM 3065/5080

KE

RIN

.PO

VIR

K

KERIN.POVIRK D.O.O., MENGEŠKA CESTA 15, 1236 TRZIN, T: 01 564 44 55, INFO@KERIN-POVIRK.SI, WWW.KERIN-POVIRK.SI

KUHINJA HACKER EM 3065/5080

SODOBNA STANOVANJA

58

SVETLOBA, LES, OTOK IN DOMAČI WELLNESS

SLEDITE MODNIM SMERNICAM IN SI POPESTRITE DOM Z DETAJLI IZ MODERNIH MATERIALOV, ŽIVIH BARV IN NENAVADNIH OBLIK.

Nove smernice pri opremlja-nju stanovanja so usklajene z zahtevami sodobnega ži-vljenja. Poudarek je na večji

funkcionalnosti, čim večjem udobju in preprostosti vzdrževanja. Dnevna soba naj omogoča gibanje, sodobne kuhinje se z estetskimi in dekorativnimi elementi vključujejo v družabno dogajanje v sta-novanju, kopalnica in spalnica pa sta še vedno najudobnejša prostora.

Vsako stanovanje ali hiša je unikaten pro-stor. Prenovo tega lahko najbolje projektirajo le vrhunski arhitekti, kakovostno pohištvo po meri pa izdelajo mizarski mojstri.

Od dnevne sobe do odprtega dnevnega prostoraZaradi življenjskega sloga je v sodobnem

stanovanju oziroma hiši vse pogostejši in tu-di najprimernejši velik, odprt dnevni bivalni prostor, v katerem je dnevna soba s sedežno garnituro, morda še z delovnim kotom ali otro-škim kotičkom, združena s kuhinjo in jedilnico. Tej razporeditvi je prilagojena tudi oprema, ki se med posameznimi prostori skoraj ne loči. Pogosto je pohištvo v vseh prostorih iz istega materiala, barv in istega sloga. Še vedno sta zelo moderni bela in črna barva, tudi lakirane površine v matirani ali svetleči izvedbi. Hladne barve lahko izvrstno kombinirate s pohištvom

iz masivnega lesa toplejših odtenkov, s pohi-štvom iz umetnih mas, ki dopuščajo uporabo najrazličnejših barv, ali z omaricami s stekle-nimi površinami.

Ker je dnevna soba javni prostor v stanova-nju, naj bo svetla, s čim več sončne svetlobe, morda povezana z balkonom, teraso ali zimskim vrtom. Najpomembnejši in nepogrešljiv kos pohištva je udobna sedežna garnitura, pred-vsem kot sedežni sistem, ki omogoča različne postavitve, prilagojene aktivnostim in počutju. Mnogi si v neposredni bližini zaželijo še so-dobne kamine ali kaminske peči in tehnične naprave, denimo velike ploske televizorje ali domači kino. Medtem ko pri velikih kosih po-hištva še vedno prevladuje minimalizem, to ne velja za dekorativne dodatke, ki so prilagojeni okusu in željam posameznika. Vračajo se tudi nekoč zelo priljubljeni dekorativni elementi, kot so tapete ali zavese iz različnih materialov in oblik, ki lahko delujejo kot navidezna pregrada. Po svojem okusu lahko dodajate še nesimetrič-ne regale, oblazinjeno pohištvo z živahnimi vzorci oddaljenih kultur in klubske mizice ali luči živahnejših barv in drznejših oblik, kar bo osvežilo prostor in mu dalo osebni pečat.

Otok, središče sodobne kuhinjeTudi kuhinjo oziroma kuhinjski del dnev-

nega prostora še vedno določa preprostost, za katero pa se skriva visoka tehnologija. Vse

KAJA CENCELJfi nance@fi nance.si

SODOBNA STANOVANJA

59

več je elementov, ki so opremljeni s sistemi za samodejno odpiranje in zapiranje na tipalo ali celo daljinsko upravljanje. Tehnološko napre-dna je tudi tehnologija LED, ki je varčnejša in trajnejša razsvetljava, diode pa lahko prižiga in ugaša senzor gibanja. Moderna osvetlitev ni namenjena le osvetljevanju prostora in majhne luči so vgrajene tudi v notranjost omaric in predalov. Pogosto se kuhinjske omarice na-daljujejo v dnevno sobo in v takšnih odprtih kuhinjah je v središče postavljen kuhinjski otok. Ta je nekakšna delna pregrada in hkrati povezuje prostore, predvsem pa je glavni obli-kovni motiv kuhinje, ki je lahko ustvarjen z več svobode kot drugi deli kuhinje. Najprimerneje ga je postaviti v sredino prostora, v majhnem prostoru pa je izvedljiv polotok, ki je z najožjim delom prislonjen k zidu. V prostornih kuhinjah

je otok dostopen z vseh strani in tako postane družabni prostor, kjer pripravljamo hrano, zajtrkujemo ali poklepetamo ob prigrizku. A središče doma je še vedno jedilna miza. Tudi tu prevladujejo gladke in preproste oblike svetlih barv, najpogosteje v naravnih odtenkih lesa, pa tudi v visokem sijaju, ki doda prefinjenost. Izdelane so lahko iz masivnega lesa, ki otopli minimalistično zasnovo kuhinje. Priljubljene so tudi eksotične vrste lesa, kot so indijsko ja-bolko, afriški oreh, kanadski javor ali wenge. V prestižnejših stanovanjih pa je miza pogosto iz barvanega ali potiskanega kaljenega stekla.

Odmaknjena zasebnost v spalniciSpalnica je ponavadi nekoliko odmaknjena

od odprtih in prehodnih prostorov. Ker v njej preživimo skoraj tretjino svojega življenja,

Kuhinjske omarice se pogosto nadaljujejo v dnevno sobo in v tak-šnih odprtih kuhinjah je v središču kuhinjski otok.

SODOBNA STANOVANJA

60

naj bo opremljena s pohištvom iz naravnih materialov, obdelanim s postopki, ki manj obremenjujejo okolje in človekovo zdravje. Še najboljša izbira bo oprema iz slovenskega lesa, denimo smreke, bukve ali jesena, ki je po-vršinsko obdelana le s premazi na vodni osnovi ali z naravnimi olji in lepili brez formaldehida. Lahko se odločite tudi za nove vrste furnirja, denimo bukev kern ali zebrano, ki dajejo videz masivnega pohištva. Postelja mora biti povsem prilagojena posamezniku, da mu lahko omogoči kakovosten nočni počitek, nujen za splošno dobro počutje. Temu so prilagojene tudi modne smernice, zato še tako nenavadne in obliko-valsko samosvoje postelje upoštevajo pravilo udobja. Ogrodje postelje je navadno leseno, svetlih barv, v svetleči ali matirani različici. Za prijetnejše ozračje izberite posteljo, kjer so v naslonu ali policah ob ležišču vgrajene svetilke z razpršeno svetlobo. Počasi se vračajo tudi razkošne postelje, mehko oblazinjene ali z vsaj oblazinjenim vzglavjem, ki imajo lahko tudi zelo rustikalne poteze. Sodobne ženske svojo spalnico rade podaljšajo v garderobno omaro, kjer so oblačila pregledno in dostopno shranjena. Priljubljene so tudi vgradne omare s steklenimi drsnimi vrati, ki pri odpiranju in zapiranju ne posegajo v prostor.

Razvajanje v kopalniciKopalnica je najintimnejši del stanova-

nja, ki ga uporabljamo večkrat na dan, se v njem sprostimo in nabiramo energijo. V sodobni kopalnici ne prevladujejo več klasične oblike, temveč je prostor veliko bolj prostoren, odprt in funkcionalno raz-porejen. S pravilnim izborom barv lahko ustvarite še boljši videz svetlosti, s pro-sojnimi materiali pa prostor optično po-večate. Tla v sodobni kopalnici prekriva lesen pod, z lesenimi pulti, omaricami in predalniki, če so skladno izdelani po meri, pa boste v prostor vnesli mehkobo in topli-no. Umivalniki, bideji in straniščne školjke so ponavadi še vedno istega sloga in tako sestavljajo kolekcijo sanitarne keramike, ki pa je lahko različnih oblik.

Vse bolj priljubljena je ostra pravokotna keramika, bolj drzni pa si omislijo prave skulpture znanih oblikovalcev. Kadi so ve-činoma vgrajene, lahko tudi sredi prostora, in v sožitju s preostalo sanitarno keramiko. Skoraj obvezno imajo različne masažne nastavke, denimo za bioenergetsko masažo ali hidromasažo. Enako razkošje so sodobne prhe, različnih geometrijskih oblik in le na videz minimalistične, v katerih lahko

Zaradi življenjskega sloga je v sodobnem stanovanju oziroma hiši vse pogostejši in tudi najprimernejši velik, odprt dnevni bivalni prostor.

Pogosto je pohištvo v

vseh prostorih iz istega materiala, barv in istega sloga. Še vedno sta zelo moderni bela in črna bar-va, tudi lakirane površine v mati-rani ali svetleči izvedbi.

Predstavl jamo vam popolno novost na s lovenskem tr žišču - dari lno paleto k lasičnih, sodobnih in domišl j i jsk ih idej za pr i ložnostne in trajnejše aranžmaje

NAR AVNO C VE TJE V STEKLU,k i ostane obstojno ne glede na letni čas več let !

Podjet je ARIAN d.o.o. je eksk luz ivni zastopnik edinst venega pro iz voda v Evropi , dar i la narave – naravnega c vet ja , k i je obsto jno več let ! ! !

PE Š enčur,Delavsk a cesta 26, 4208 Šenčur Tel. : 05 90 34 444

031/742-008,

Obstojno več let

(Luther Burbank)

Naravno cvetje v steklu

Faks: 05 90 34 445,E-pošta: info@ar ian.s iI nternet : w w w.ar ian.s i

- NARAVNO CVETJE je najboljše darilo za najljubše, obletnico, poroko ali kot poslovno darilo. Lahko je kot samostojno darilo, ali pa kot dekoracija oz. dodatek k darilu.

- NARAVNO CVETJE tako v bivalnih, kot tudi v poslovnih prostorih oživlja, spodbuja, razveseljuje in ustvarja prijetno ozračje. Atraktivne steklene oblike dajejo poseben mik in čar cvetju, ki je že samo po sebi lepo.

- POSAMEZNI ARANŽMAJI so več namenski, saj jih je moč uporabiti kot svojevrsten svečnik.

Predstavl jamo vam popolno novost na s lovenskem tr žišču - dari lno paleto k lasičnih, sodobnih in domišl j i jsk ih idej za pr i ložnostne in trajnejše aranžmaje

NAR AVNO C VE TJE V STEKLU,k i ostane obstojno ne glede na letni čas več let !

Podjet je ARIAN d.o.o. je eksk luz ivni zastopnik edinst venega pro iz voda v Evropi , dar i la narave – naravnega c vet ja , k i je obsto jno več let ! ! !

PE Š enčur,Delavsk a cesta 26, 4208 Šenčur Tel. : 05 90 34 444

031/742-008,

Obstojno več let

(Luther Burbank)

Naravno cvetje v steklu

Faks: 05 90 34 445,E-pošta: info@ar ian.s iI nternet : w w w.ar ian.s i

- NARAVNO CVETJE je najboljše darilo za najljubše, obletnico, poroko ali kot poslovno darilo. Lahko je kot samostojno darilo, ali pa kot dekoracija oz. dodatek k darilu.

- NARAVNO CVETJE tako v bivalnih, kot tudi v poslovnih prostorih oživlja, spodbuja, razveseljuje in ustvarja prijetno ozračje. Atraktivne steklene oblike dajejo poseben mik in čar cvetju, ki je že samo po sebi lepo.

- POSAMEZNI ARANŽMAJI so več namenski, saj jih je moč uporabiti kot svojevrsten svečnik.

SODOBNA STANOVANJA

62

voda priteče s stropa, v obliki deževne ali masažne prhe, pod njimi si lahko privo-ščimo aromaterapijo, barvno terapijo ali poslušamo glasbo. Če imamo na voljo do-volj prostora, si lahko v kopalnici omislimo wellness ter poleg masažne kadi in prhe

vgradimo še savno, finsko ali infrardečo. Za dve ali tri osebe potrebujemo približno sedem kubičnih metrov, učinki segrevanja in razporejanja toplote pa bodo boljši, če je savna bolj kockaste, ne preveč podolgo-vate oblike.

Ogrodje postelje je

ponavadi leseno, svetlih barv, v svetleči se ali matirani različici. Za prijetnejše ozračje izberite posteljo, kjer so v naslonu ali po-licah ob ležišču vgrajene svetilke z razpršeno sve-tlobo.

V sodobnih spalnicah so priljubljena velika okna in drsna vrata, ki pri odpiranju in zapiranju ne posegajo v prostor.

Tla v sodobni kopal-nici prekrivajo velike ploščice ali lesen pod, z lesenimi pulti, oma-ricami in predalniki, če so skladno izdelani po meri, pa boste v prostor vnesli mehko-bo in toplino.

PARKETI, SVETILA, KAMINI

64

PARKET NA STROPU ALI NAROBE SVET

KLASIKA – PARKET ZGOLJ V SPALNICAH IN DNEVNIH PRO-STORIH – SE POSLAVLJA. MODNE SMERNICE SE SPREMINJA-JO. PARKET V KOPALNICI NI VEČ NOVOST.

Vsak prostor v stanovanju ima svoj namen in na tej podlagi se navadno odločamo za vrsto svetil in talnih oblog. V za-

dnjem času je najbolj priljubljen parket, pri svetilih pa je v ospredju varčevanje z energijo.

Pri izbiri talnih oblog je pomembna namemb-nost prostora. V dnevnih prostorih, kot so kuhinja, jedilnica, dnevna soba, kopalnica in vhodna veža, se ponavadi uporabljajo ploščice, v spalnem delu (spalnice, otroške sobe, tudi kabineti in nočni ho-dniki) pa parket, pravi Blažičeva. Seveda obstajajo tudi izjeme. Kozlevčar in Lotričeva ugotavljata, da se naročniki odločajo za parket v večjem delu svojih stanovanj. Kozlevčar meni, da je razlog za to

obsežna ponudba slogov, barv in kakovosti parketa. Tega je mogoče dobiti tako rekoč v vseh uporabnih odtenkih, s končno obdelavo pa ga lahko prilago-dimo slogu interierja, pojasnjuje. Kot še opaža, se ljudje počasi navajajo na nelakiran oziroma oljen parket, ki je primeren tudi za frekventnejše prosto-re. Visokokakovostni parket lahko polagamo celo v kopalnice, ne samo na talno gretje. »Zanimiva, zelo moderna in tudi zelo ekstravagantna je na-mestitev parketa na strop,« poudarja Kozlevčar. Če to kombiniramo z zelo fino belo keramiko po tleh, dobimo narobe svet, dodaja.

Nekateri dajejo prednost obstojnosti in traj-nosti, zato se recimo v kuhinji ne odločijo za les, temveč kamnito talno oblogo ali talno keramiko. »Proizvajalci keramike ponujajo obsežno izbiro talne keramike, ki na otip in po videzu spominja na naravne materiale,« pravi Lotričeva. Obstajajo še druge talne obloge, kot so poliuretanski tlaki ali tlaki iz epoksidnih smol, ki se ponavadi bolj uporabljajo v poslovnih prostorih, dodaja Blaži-čeva. Najnovejša smernica na področju ploščic je asimetrija, kar pomeni, da ima vsaka ploščica svojo obliko in mero. Še vedno pa so, tako pri ploščicah kakor pri parketu, moderni tudi veliki formati.

Zaprt kamin je varnejši Za prijeten občutek ob prasketanju ognja v

zimskih dneh si lahko omislite kamin. Kljub širo-kim možnostim izkoriščanja grelne moči kamina (voda, zrak in celo hranjenje toplote) se ljudje za tega pogosto odločajo zaradi videza in čustvenih razlogov, manj zaradi gretja samega, opažajo v Notru. Pri izbiri kamina je pomembno določiti velikost kurišča in obliko, ki se mora ujemati s preostalim pohištvom oziroma slogom opreme v prostoru. Velikost in oblika kamina naj bi bili v sorazmerju z velikostjo prostora, svetuje Blažičeva. Najbolj priljubljen je zaprti kamin, predvsem iz

TANJA SRNOVRŠNIKtanja.srnovrsnik@fi nance.si

V kuhinji se najpo-gosteje uporabljajo

ploščice, a se trendi spreminjajo in zato

prihaja parket tudi v – kuhinje.

foto

: Blo

ombe

rg

PARKETI, SVETILA, KAMINI

65

Če želite svojemu stanovanju nadeti do-daten čar, si omislite kamin. Tisti, ki nimate prostora za klasični kamin, lahko uporabi-te biokamin.

Pri izbiri ka-mina je po-

membno določiti velikost kurišča in obliko, ki se mora ujemati s preostalim pohi-štvom oziroma slogom opreme v prostoru.

foto

: Blo

ombe

rg

PARKETI, SVETILA, KAMINI

66

varnostnih razlogov. Steklena vratca onemo-gočajo poškodbe, ki jih sicer lahko pri odprtih kaminih povzročijo ogorki na parketu. Težava pri teh kaminih so lahko tudi saje v prostoru, če dimne tuljave ne vlečejo dovolj dobro, dodaja Blažičeva. In če ste naveličani kamnitih kami-nov, imate po Kozlevčarjevih besedah na izbiro kovinske obloge, aluminij, jeklo …

Če postavitev klasične oblike zaprtega ali odprtega kamina ni mogoča, se lahko odločite za biokamin, ki ohrani plešoče ognjene plame-ne v intenzivnih naravnih odtenkih. Njegova skrivnost je v ekološkem tekočem gorivu na osnovi etilnega alkohola. Tak kamin ne proizva-ja ogljikovega dioksida, namesti pa se lahko v steni, kot klasični kamin, postavljen samostojno v prostor, ali kot majhen dodatek na mizi, pravi Lotričeva.

Kako postaviti svetiloPred izbiro svetil je pomembno vedeti, čemu

bo prostor namenjen. Ločimo namreč med splošno, delovno in ambientalno svetlobo. Delovna svetloba je primerna za kuhinjske pulte, pisalne mize, kopalnice, torej povsod, kjer potrebujemo dobro osvetlitev, medtem ko z ambientalno svetlobo poudarjamo likov-ne stvaritve ali površinsko različno obdelane stene, pojasnjuje Maja Blažič iz MA.K Interier Designa. Pomembna je tudi postavitev svetila. Denimo pri kuhinjskem pultu je po besedah Blažičeve najboljša postavitev vgradnega sve-tila v viseče kuhinjske omarice. »S takšno po-stavitvijo zagotovimo, da je delovna površina povsem osvetljena,« pravi. V vsakem prostoru je pomembna tudi osrednja razsvetljava, po-navadi je to stropno svetilo.

Poplava svetil Na trgu sicer vlada prava poplava svetil: od

sodobne klasike do igrivih, eksperimentalno oblikovanih svetil ter od minimalističnega, naravnega in preprostega dizajna do avantgar-dnih svetil, ki pričarajo že skoraj nezemeljsko sceno, našteva arhitektka Andreja Lotrič. Nino Kozlevčar, direktor družbe Notro, opaža, da že nekaj časa prevladujejo minimalistične luči, ve-činoma vgrajene v strop ali steno, tako da so del prostora. Po njegovih besedah lahko dodamo še kak oblikovalski kos kot dominanto v prostoru, lepo visečo luč, morda kar serijo v jedilnici ali vhodni veži, stoječo luč v dnevni sobi, ki deluje kot skulptura … Vse pomembnejše postajajo tudi tehnologije, ki pripomorejo k varčevanju energije. Tako se vse bolj priporočajo LED-svetila – zaradi ekološke sprejemljivosti, še bolj pa zaradi prilagodljivosti željam oblikovalca, pojasnjujejo v Notru.

Svetila svetovno zna-nega in inovativnega oblikovalca Inga Mau-rerja so estetska pika na i v ambientih.

foto

: arh

iv In

go M

aure

r

Barvajte v barvah vaših želja …

Casco Adhezivi d.o.o., PE Dekorativni premaziŠpruha 19, 1236 Trzin

tel: 01 721 99 85, fax: 01 721 99 86, www.dulux.com

Barvajte v barvah vaših želja …

Casco Adhezivi d.o.o., PE Dekorativni premaziŠpruha 19, 1236 Trzin

tel: 01 721 99 85, fax: 01 721 99 86, www.dulux.com

BARVE

68

UMIRJENOST

NI MODNA

BARVE VNESEJO V DOM ŽIVLJENJE IN ENERGIJO. V SLOVEN-SKIH DOMOVIH SE ZA BARVNE STENE NAJPOGOSTEJE OD-LOČAJO MLAJŠI.

Na voljo imamo izjemno široko paleto barv, a pri tem modne smernice niso tako pomembne, saj si raje izberemo tiste odten-

ke, ob katerih se bomo dobro počutili.

»Ker stanovanja ne opremljamo in pleskamo kar vsako leto, se barvne smernice na tem področju ne spreminjajo tako hitro kot pri oblačilih,« poja-snjuje arhitektka Špela Modic iz arhitekturnega biroja Prostorama. Na milanskem sejmu je res bilo videti veliko grafitno sive in svetlo rjave, barve bele kave v kombinaciji z rumeno in kovinsko modrimi odtenki, vendar je bilo opaziti tudi veliko živih barv, od ciklamne in vijolične do pomladno zelene, pravi Modičeva. Pri pleskanju se ne ozira-mo pretirano na modne smernice, saj vsak izbere barvo, ki mu je všeč, poudarja arhitektka. Ta hip so med najmanj priljubljenimi barva vanilje ter kombinacije češnjevega lesa in modre.

Tudi Slovenci nismo izjema pri pleskanju sten v naših domovih. Barvne stene so pri nas sicer postale stalnica, a se za takšno popestritev od-ločajo predvsem mlajši, ugotavlja Špela Modic. Po izkušnjah z naročniki opaža, da je izjemno priljubljena pomladno zelena barva, radi pa imamo tudi vijolične odtenke, rumeno in sploh živahne, tople barve.

Vsak prostor ima svojo barvoIn kako izbrati pravo barvo? Arhitektka sve-

tuje, da si je treba dobro predstavljati, kako bo barva videti na steni. Najbolje je, če prislonimo barvno karto na steno, ki jo želimo prepleskati, se nekoliko odmaknemo in si predstavljamo, kaj

bo takšna barva pomenila v prostoru in kako bo usklajena s pohištvom. Barvni odtenek je namreč odvisen tudi od svetlobe, ki pada v prostor. Če smo v dvomih, Modičeva svetuje, da kupimo kilogram barve in pobarvamo malo večjo ploskev. »Barvnih odtenkov ne izbiramo na pamet v trgovini, saj je vsak prostor specifičen. Pomembno je, da si ob odtenku predstavljamo tudi vse druge materiale v prostoru.«

JUB kemična industrija d.o.o.Dol pri Ljubljani 28SI-1262 Dol pri LjubljaniT: 080 15 56, E: info@jub.si

Član Skupine JUB

1000 idejza vaš dom na enem mestu.

prodajalna in razstavni salonDol pri Ljubljani

Obiščite nas v Dolu pri Ljubljani in sami se boste prepričali, da je potreben le majhen korak do velikih sprememb.

V novem prodajno-razstavnem salonu JUB Design Studio nas lahko obiščete vsak delavnik med 7. in 19. uroter ob sobotah med 7. in 14. uro, brezplačno svetovanje arhitekta in tehničnega svetovalca se prične ob 9. uri. Za vsa dodatna vprašanja nas lahko pokličete na (01) 5884 390.

Vljudno vabljeni.Vaš JUB

Z otvoritvijo novega razstavnega salona JUB Design Studio ponosno zaokrožujemo 135-letnico poslovanja podjetja JUB.

Nov razstavni salon je namenjen pridobivanju kreativnih idej za vaš dom, saj boste v njem brez dvoma našli zanimive rešitve za zaščito in dekoracijo notranjihzidnih površin, fasadnih površin, lesa in kovine, ... Vaše želje in ideje vam bodo pomagali udejanjiti arhitekt svetovalec, ki vam bo svetoval pri izboru ustreznih barvnih kombinacij, tehnični svetovalec in prodajno osebje pa vam bodo priskočili na pomoč pri izboru ustreznih materialov za različne podlage.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

LANA DAKIĆ lana.dakic@fi nance.si

KAJ NAM GOVORIJO BARVEBela – pomeni jasnost in nedolžnost. Klasična barva, a preveč beline lahko deluje tudi sterilno. Stene lahko po-pestrimo s slikami ali drugimi dekorativnimi elementi.Rumena – pomeni sonce, ki nam daje energijo, kaže pa tudi našo odprtost in samozavest.Oranžna – izraža veselje do življenja, za take barve pa se odločajo delovni ljudje, polni energije. Priporočljiva je za prostore, v katerih spimo, saj olajša začetek novega dne in zgodnje vstajanje, nekoliko manj pa za jedilnico, saj spodbuja apetit.Rdeča – poživi in izraža samozavest. Veliko ljudi se od-loča za rdečo barvo v spalnici, toda previdno, saj lahko preveč rdeče škodi in moti spanec.Modra – pomeni mir in sprostitev, zato je primerna za ljudi s stresno službo. Modra barva v jedilnici tudi zmanjšuje tek.Zelena – pomeni naravo in harmonijo. Po naravno zelenih odtenkih navadno posegajo nežni in sramežljivi ljudje, ki neradi prihajajo v stik s soljudmi. Zelena barva v stanovanju deluje pomirjevalno, zato je primerna za kopalnice ali spalnice.Vijolična – je barva domišljije, saj izraža ekstravagan-tnost in željo po prestopanju meja. Vijolična v stanova-nju pričara razkošje, skrivnostno ozračje, a tudi tu naj velja zmernost.Črna – ob kombiniranju z drugimi barvami lahko pope-strimo stanovanje. Vendar pozor, v stanovanju lahko deluje mračno in dušeče, zato ne barvajte večjih povr-šin v črno.

Pri izbiri barve bo najbolje,

če prislonimo barvno karto na steno, ki jo želi-mo prepleskati, se nekoliko od-maknemo in si predstavljamo, kaj bo takšna barva pomenila v prostoru in kako bo usklajena s pohištvom.

JUB kemična industrija d.o.o.Dol pri Ljubljani 28SI-1262 Dol pri LjubljaniT: 080 15 56, E: info@jub.si

Član Skupine JUB

1000 idejza vaš dom na enem mestu.

prodajalna in razstavni salonDol pri Ljubljani

Obiščite nas v Dolu pri Ljubljani in sami se boste prepričali, da je potreben le majhen korak do velikih sprememb.

V novem prodajno-razstavnem salonu JUB Design Studio nas lahko obiščete vsak delavnik med 7. in 19. uroter ob sobotah med 7. in 14. uro, brezplačno svetovanje arhitekta in tehničnega svetovalca se prične ob 9. uri. Za vsa dodatna vprašanja nas lahko pokličete na (01) 5884 390.

Vljudno vabljeni.Vaš JUB

Z otvoritvijo novega razstavnega salona JUB Design Studio ponosno zaokrožujemo 135-letnico poslovanja podjetja JUB.

Nov razstavni salon je namenjen pridobivanju kreativnih idej za vaš dom, saj boste v njem brez dvoma našli zanimive rešitve za zaščito in dekoracijo notranjihzidnih površin, fasadnih površin, lesa in kovine, ... Vaše želje in ideje vam bodo pomagali udejanjiti arhitekt svetovalec, ki vam bo svetoval pri izboru ustreznih barvnih kombinacij, tehnični svetovalec in prodajno osebje pa vam bodo priskočili na pomoč pri izboru ustreznih materialov za različne podlage.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

V PISARNI

70

PODJETJA SO ZA ODPRTE PISARNE

VELIKO PODJETIJ PRI OPREMLJANJU PISARN NAJAME STRO-KOVNJAKE, TUJA JIM NISO NITI NAČELA FENG ŠUJA

Vse več podjetij se odloča za sve-tle in odprte pisarne, ki spod-bujajo storilnost, prožnost in komunikacijo med zaposleni-

mi. Zanimalo nas je, kako pomembno je za slovenska podjetja opremljanje pisarn in ali pri tem najemajo strokovnjake.

V Krki sta glavni merili pri opremljanju ra-cionalna izkoriščenost prostora in zagotovitev primernega delovnega okolja. Po zakonodajnih predpisih skrbijo za to, da so prostori zračni, pri-merno osvetljeni in osenčeni ter imajo ustrezno delovno temperaturo. »Pozornost namenjamo ergonomiji, hkrati pa izbiramo opremo, prepro-sto za vzdrževanje in prijetnih barv. Seveda je

pomembno tudi primerno razmerje med ceno in kakovostjo opreme,« pravijo v Krki. Pri opremlja-nju prostorov vedno sodelujejo tudi z arhitekti, večino opreme pa kupijo na domačem trgu.

V Mercatorju že dalj časa niso prenavljali pisarn. Pisarne v poslovni stavbi so opremljene preprosto in funkcionalno. »Ko se pojavi potreba po kakšni manjši prenovi, denimo ob selitvi ka-terega izmed oddelkov ali služb, jo zaupamo naši službi v okviru splošnega sektorja, medtem ko za posebna dela poiščemo zunanjega izvajalca,« so pojasnili v Mercatorju.

Oprema naj bo čim bolj prilagodljivaVlaganje v opremo prostorov je pomemb-

na naložba v izboljšanje počutja zaposlenih in

LANA DAKIĆ lana.dakic@fi nance.si

Filozofi ja feng šuja (barve, rože in svetloba) v pisarni Microsofta.

foto

: arh

iv Mi

cros

oft

V PISARNI

71

učinkovitosti njihovega dela, je prepričan Miloš Ebner iz Trima. Po njegovem sta organizacija notranjih prostorov in njihova oprema pomemb-na dejavnika, ki lahko okrepita tudi komunika-cijo, spodbujata ustvarjalnost in model odprtega inoviranja ter širita želeno korporativno kulturo. V Trimu prisegajo na čim bolj prilagodljivo in večfunkcionalno opremo prostorov, ki omo-goča različne prostorske organizacije glede na projekte in različno ambientalnost prostorov glede na naravo dela zaposlenih. Dobra notranja organizacija in pripadajoča oprema morata omo-gočati in zadovoljevati vse te potrebe, hkrati pa je lahko tudi podoba prostorov jasno sporočilo o temeljnih vrednotah, poslanstvu in strategiji podjetja, pravi Ebner.

Pri opremljanju in notranjem urejanju prostorov v Sloveniji in po svetu uporabijo kar svoje arhitekte,

medtem ko pri novih prostorih in preureditvah najamejo zunanje oziroma avtorje arhitekturne zasnove. V zadnjem času so največ sodelovali z Alešem Prinčičem, ki je projektiral prostore v Srbiji in razvojno-raziskovalni center TRIP.

Arhitekti sodelujejo tudi z drugimi strokovnjakiV Microsoftu so pisarne opremljene po stan-

dardih, ki veljajo v korporaciji, v slovenski po-družnici pa so upoštevali tudi filozofijo feng šuja. Pri opremljanju sodelujejo z arhitekti in drugimi strokovnjaki, med drugim z Metodom Vidicem in Tanjo Glažar za področje feng šuja.

Posebna pi-sarna pod-jetja Trimo za tako imenovani brainstor-ming.

Pisarna oblikovalskega studia Toaster: Belina in či-stost linij sta prekinjeni z vpadljivo ograjo, ki odprt

in živahen prostor razdeli, hkrati pa povezuje. foto

: Prim

ož Z

anoš

kar

foto

: arh

iv Mi

cros

oft

foto

: arh

iv Tr

imo

USTVARJALNO DELOVNO OKOLJE

72

BELINA V ODVETNIŠKI PISARNI

Na Dvořakovi 5 v Ljubljani skupaj delujeta Odvetniška pisarna Zidar & Klemenčič in Inštitut za intelektualno

lastnino – Intellectual Property Institu-te (IPI). Odvetnica Nina Zidar Klemen-čič in direktorica inštituta Maja Bogataj Jančič sta iz sivo rjavih »žalostnih« pi-sarn, ki jih imata v najemu, želeli obli-kovati ustvarjalno delovno okolje, ki bo navdihovalo zaposlene, obiskovalce pa presenetilo z izčiščeno podobo in mla-dostno energijo.

ALEŠ ČAKŠales.caks@fi nance.si

Črno-belo v sprejemniciV črno-beli sprejemnici je mesto našla klasika

Bauhausa: črni Le Corbusierjev trosed LC 2, njemu nasproti pa dva bela fotelja pinto proi-zvajalca Machalke. Protiutež oblikovalskim so »poceni« kosi iz Ikee: črna konzolna mizica pod ogledalom, steklena čajna mizica in črna luč. Oblikovalski detajli (ogledalo, vaza, zavese, pre-proge, blazine, obešalnik) so od vsepovsod.

Bela pisarnaV beli pisarni direktorice IPI prevladujeta

bela miza ego zeroventiquattro in bel pisarniški

Fotografi je:ALEŠ BENO

Belina in čistost v sejni sobi.

USTVARJALNO DELOVNO OKOLJE

73

USTVARJALNO DELOVNO OKOLJE

74

stol, bel je tudi trosed twist proizvajalca Tom. Drugo belo pohištvo je Ikejino.

Arhitekturne slikeIzčiščene prostore so z drzno energijo

napolnila dela slikarja Andreja Kamnika. Stalna prodajna razstava, ki je v poslovnem času pisarn odprta tudi za obiskovalce, je sinergija dveh svetov: umetnika, ki je našel stalni razstavni prostor za svoje slike, in dveh uspešnih pravnih pisarn, ki v sodelovanju s slikarjem začenjata izpolnjevati željo, da bi promovirali slovensko umetnost.

Živahna jedilnicaSvetle prostore, ki se na 300 kvadratnih

metrih raztezajo čez vse nadstropje, je funkci-onalno zasnoval arhitekt Matjaž Jančič. Javni del, ki si ga pisarni delita in je namenjen spre-

USTVARJALNO DELOVNO OKOLJE

76

jemanju strank, ima recepcijo, sprejemnico in dve sejni sobi, ki se lahko povežeta v manjšo predavalnico. Ta del je arhitekt ločil od pisar-niškega, ki ima poseben dostop iz recepcije ter deluje ločeno za odvetniško pisarno in za inštitut. Skupna je tudi živahna jedilnica v ciklamni barvi z belo mizo in belimi stoli različnih oblik, kjer se zaposleni srečujejo med listanjem časopisov ob jutranji kavi, med kosilom ali na skupnih zajtrkih, ki jih imajo vsak petek.

Žive barveBarvno zasnovo je oblikovala arhitektka

Petra Gaber Jovanovič iz studia Gaber Jova-novič arhitekti. V pisarnah na prvi pogled pre-vladujejo bele stene, ki jih presekajo peščeni ali grafitni pasovi, v jedilnici pa so opazne stene v ciklamnih tonih, ki presenetijo tudi na stropih v sanitarijah. Z grafitnimi pasovi, ki delujejo kot stebri, je arhitektka optično povišala standardno višino stropov. Arhitekt-ka je zasnovala tudi črno-bel receptorski pult in opremo v jedilnici.

IZI mobili, d. o. o., je eden vodilnih proizvajalcev pohištva po meri na slovenskem trgu. Poleg omar z drsnimi vrati izdelujejo tudi ostalo pohištvo za opremo stanovanj in tudi poslovnih prostorov.

Vgradne omare po meri – za popoln izkoristek prostora, notranjo

razporeditev in zunanji videz po želji.

IZI mobili, d. o. o., je eden vodilnih proizvajalcev pohištva po meri na slovenskem trgu. Poleg omar z drsnimi vrati izdelujejo tudi ostalo pohištvo za opremo stanovanj in tudi poslovnih prostorov.

Vgradne omare po meri – za popoln izkoristek prostora, notranjo

razporeditev in zunanji videz po želji.

OGLASNE NOVIČKE

7830OGLASNE NOVIČKE

PRODAJALNA IN RAZSTAVNI PROSTOR JUB DESIGN STUDIO:LE MAJHEN KORAK DO VELIKIHSPREMEMB!V septembru smo 135-letnico podjetja JUB zaokrožili z od-prtjem prenovljene lastne prodajalne in novega razstavnega salona JUB Design Studio.Prodajalna in razstavni salon JUB Design Studio je center, ki vam daje možnost za sodelovanje, svetovanje, prenos koristnih informacij in učenje. V njem so na enem mestu na voljo vse informacije za enostavnejšo odločitev o izbiri barvnih kom-binacij na fasadi ali v notranjih prostorih, hkrati pa vam bodo naši arhitekti, tehnični svetovalci in prodajno osebje z nasveti pomagali pri izbiri ustreznih izdelkov in s tem uresničili vaše ideje o novem domu.

V novem prodajno-razstavnem salonu JUB Design Studio, ki se nahaja v Dolu pri Ljubljani, nas lahko obiščete vsak de-lavnik med 7. in 19. uro ter ob sobotah med 7. in 14. uro.Svetovanje arhitekta in tehničnega svetovalca v razstavnem salonu pa je na voljo od 9. ure.

Vljudno vabljeni!

DOBRA OSVETLITEV PROSTORA JE NUJAOsveščenost nas dandanes sili k optimalni osvetlitvi pro-storov s čim manjšo porabo energije.

Pri razsvetljavi lahko veliko prihranimo predvsem z izbiro pravega svetila ter njegovo postavitvijo v kombinaciji z na-ravno svetlobo.

Z bliskovitim ra-zvojem svetlobnih virov, ki so vse manj energetsko potratni, se je močno razširila izbira oblik in ma-terialov svetil. Za-to je danes svetilo predmet, ki obe-nem osvetljuje in sooblikuje okoli-co: njegova izbira in umestitev sta pomembni, tako za naše počutje kot za ubranost in namembnost prostora.

Pri tem smo vam pripravljeni pomagati s svojimi bogatimi dvajsetletnimi izkušnjami.

www.ekovignuda.com

Kuhinje Intuo odlikuje izjemno dovršeno oblikovanje in vrhunska izdelava. K temu sodijo poslastice kot je 22-milimetrski pult in vgrajeni kuhinjski aparati. Intuo je narejen za vaše kuharske mojstrovine.

Sedežne garniture Rolf Benz s svojo inovativnostjo navdušujejo na sejmih po Evropi in svetu. Težko bi si zamislili sedežno garnituro, ki natančneje ustreževašemu domu in življenjskemu slogu.

Obiščite galerijo Rolf Benz v ljubljanskem Domodromu(BTC City), v Murski Soboti (Obrtna ulica 11) alina spletu: www.rolf-benz.si

NOVI NISSAN MURANODrznite si biti drugačni

Nissan je s preple-tanjem prestižnosti luksuznih športnih limuzin in predno-stimi zmogljivih te-rencev ustvaril pre-poznavno novo nišo crossover avtomobi-lov, ki iz dveh skraj-nosti povzemajo naj-boljše značilnosti.

Vse to se združu-je v novem Nissan Muranu, ki ga odli-kujejo zmoglji-vost, prestižnost in rafiniranost.

Novi Murano je po-leg posodobljene in še bolj elegantne zu-nanjosti na sloven-ski trg pripeljal tudi dolgo pričakovano

dizelsko različico, kar pomeni zmanjšanje emisij in porabe goriva.

www.nissan.si

OGLASNE NOVIČKE

7930OGLASNE NOVIČKE

PRODAJALNA IN RAZSTAVNI PROSTOR JUB DESIGN STUDIO:LE MAJHEN KORAK DO VELIKIHSPREMEMB!V septembru smo 135-letnico podjetja JUB zaokrožili z od-prtjem prenovljene lastne prodajalne in novega razstavnega salona JUB Design Studio.Prodajalna in razstavni salon JUB Design Studio je center, ki vam daje možnost za sodelovanje, svetovanje, prenos koristnih informacij in učenje. V njem so na enem mestu na voljo vse informacije za enostavnejšo odločitev o izbiri barvnih kom-binacij na fasadi ali v notranjih prostorih, hkrati pa vam bodo naši arhitekti, tehnični svetovalci in prodajno osebje z nasveti pomagali pri izbiri ustreznih izdelkov in s tem uresničili vaše ideje o novem domu.

V novem prodajno-razstavnem salonu JUB Design Studio, ki se nahaja v Dolu pri Ljubljani, nas lahko obiščete vsak de-lavnik med 7. in 19. uro ter ob sobotah med 7. in 14. uro.Svetovanje arhitekta in tehničnega svetovalca v razstavnem salonu pa je na voljo od 9. ure.

Vljudno vabljeni!

DOBRA OSVETLITEV PROSTORA JE NUJAOsveščenost nas dandanes sili k optimalni osvetlitvi pro-storov s čim manjšo porabo energije.

Pri razsvetljavi lahko veliko prihranimo predvsem z izbiro pravega svetila ter njegovo postavitvijo v kombinaciji z na-ravno svetlobo.

Z bliskovitim ra-zvojem svetlobnih virov, ki so vse manj energetsko potratni, se je močno razširila izbira oblik in ma-terialov svetil. Za-to je danes svetilo predmet, ki obe-nem osvetljuje in sooblikuje okoli-co: njegova izbira in umestitev sta pomembni, tako za naše počutje kot za ubranost in namembnost prostora.

Pri tem smo vam pripravljeni pomagati s svojimi bogatimi dvajsetletnimi izkušnjami.

www.ekovignuda.com

Kuhinje Intuo odlikuje izjemno dovršeno oblikovanje in vrhunska izdelava. K temu sodijo poslastice kot je 22-milimetrski pult in vgrajeni kuhinjski aparati. Intuo je narejen za vaše kuharske mojstrovine.

Sedežne garniture Rolf Benz s svojo inovativnostjo navdušujejo na sejmih po Evropi in svetu. Težko bi si zamislili sedežno garnituro, ki natančneje ustreževašemu domu in življenjskemu slogu.

Obiščite galerijo Rolf Benz v ljubljanskem Domodromu(BTC City), v Murski Soboti (Obrtna ulica 11) alina spletu: www.rolf-benz.si

NOVI NISSAN MURANODrznite si biti drugačni

Nissan je s preple-tanjem prestižnosti luksuznih športnih limuzin in predno-stimi zmogljivih te-rencev ustvaril pre-poznavno novo nišo crossover avtomobi-lov, ki iz dveh skraj-nosti povzemajo naj-boljše značilnosti.

Vse to se združu-je v novem Nissan Muranu, ki ga odli-kujejo zmoglji-vost, prestižnost in rafiniranost.

Novi Murano je po-leg posodobljene in še bolj elegantne zu-nanjosti na sloven-ski trg pripeljal tudi dolgo pričakovano

dizelsko različico, kar pomeni zmanjšanje emisij in porabe goriva.

www.nissan.si

30OGLASNE NOVIČKE

EKO - Gradvest, podjetje za izgradnjo in upravljanje objektov d.o.o., Ljubljana, smo ustanovili z namenom investiranja v nepremičninske projekte, konkretno v izgradnjo bivalnega naselja v Komendi pri Ljubljani.

V okviru naselja pričenjamo z gradnjo prvega ekološkega, energetsko varčnega večstanovanjskega objekta v Sloveniji, s čimer postavljamo nove standarde v sodobni stanovanjski gradnji pri nas. Sproščeno bivanje, povezanost z naravo in ohranjanje okolja so naša primarna vodila.

Ogledi na lokaciji naselja potekajo vsak delovnik med 8. in 18. uro. Informacije in najeve po telefonu: 051/ 60 10 20

www.mojnovidom.eu

KUHINJE ERJAVEC

IZOLACIJSKE SUPERFOLIJEToplotna izolacija prihodnosti – večslojna izolacija za strehe, zidove in tla, ki izhaja iz Nasinih vesoljskihprogramov!

Superfolijeimajo izreden izolativniučinek.

Tip SF 19 – 19 slojev debeline 38 milimetrov ima enak izolativni učinek kot 275 milimetrov steklene volne, tip SF 40 – 36 slojev debeline 60 milimetrov pa enak izolativni učinek kot 450 milimetrov steklene volne. Tip SF UF – talna večslojna izolacija pa je posebej primeren za izvedbe s talnim gretjem.

Z njimi prihranimo dragoceni prostor v stanovanju, montaža pa je izredno enostavna. Režemo jih lahko s škarjami. Montaža je zdravju prijazna, saj superfolije nimajo nobenih prašnatih delcev ali drugih zdravju škodljivih snovi.

Več informacij na www.globtrade.si.

ENERGETSKO VARČNA STANOVANJA V BLIŽINI LJUBLJANE Ponašajo se s pestro izbiro materialov, oblik in tehnoloških rešitev

ter vam ponujajo visokokakovostno po meri izdelano pohištvo. Pri načrtovanju nove kuhinje pa so vam v pomoč strokovnjaki, ki znajo združiti funkcionalnost in estetiko v harmonično celoto. Najpomembnejši dejavnik je ustrezna razporeditev kuhinjskih elementov, s katero se zagotovi funkcionalnost, ki uporabniku omogoča učinkovito in prijetno delo. Poleg tega se lahko izbor materialov in oblik v kuhinji prenese še na pohištvo v jedilnici in dnevni sobi, kar na koncu ustvari funkcionalno in estetsko opremljen integralni bivalni prostor. Pomemben vidik funkcionalne in estetske kuhinje so tudi tehnološko dovršeni gospodinjski aparati, ki jih poskušamo po načelu delovnega trikotnika razporediti čim bolj funkcionalno. Pri načrtovanju nove kuhinje ponujamo tridimenzionalne prikaze, v katere so vključeni izbrani materiali in barvne kombinacije. Prikaz omogoča realen vpogled v prostor, zato je odločitev za novo kuhinjo laže sprejeti.

Podjetje Kerin.Povirk sredi oktobra v hali 4 ljubljanskega BTC-ja odpira nov salon notranje opreme. Štiristo kvadratnih metrov razstavnih in prodajnih površin salona bo poleg uveljavljene ponudbe kuhinj ter otroškega in vrtnega pohištva kupcem ponudilo tudi pester izbor notranjega pohištva novih blagovnih znamk – od spalnic in kopalnic do jedilnic in dnevnih sob ter bogate izbire dodatkov za dom.

Osebni pristop, pozornost in prilagodljivost so značilnosti, ki jih v podjetju Kerin.Povirk prenašajo tudi na odnose z naročniki. Njihova filozofija je preseganje vsakdana domačega okolja z estetskim in uporabno dovršenim pohištvom. Prepričajte se tudi sami, zato vljudno vabljeni k obisku!

www.kerin-povirk.si

OSEBNI PRISTOP, POZORNOST IN PRILAGODLJIVOST

80

OGLASNE NOVIČKE

- Morda je sveže rezano cvetje predrago za vsakodnevni okras?- Je kakovost svežega cvetja zadovoljiva?- Se šopek lahko poškoduje, še preden ga sploh postavim na želeno mesto?- Ali poznam rastline in posebnosti nege, ki jo zahtevajo različne rastline?- Imam čas za nego zahtevnih rastlin?- Bo potrebno nameniti veliko denarja za pogosto menjavanje ovenelih cvetlic?- Mi sveže cvetje povzroča alergije in se zato odločam za umetno cvetje, pa čeprav mi deluje neokusno?

Naša zbirka NARAVNEGA CVETJA V STEKLU vsebuje kolekcijo več kot 50 različnih vrst vrtnic in orhidej, ki jih krasijo raznolike oblike okrasnega stekla različnih dimenzij za vse priložnosti.

www.arian.si

CVETJE POVE VEČ ... Vgradna OmarakOT TraJnOsTni nakuPPodjetje Akron je začelo poslovati pred 19. leti. Njihove vgradne omare, ki so jih vgradili na začetku svojega poslovanja, v veliko primerih še danes zelo dobro služijo svojim lastnikom. To je dokaz, da gre pri kakovostno zasnovani vgradni omari za trajnosten nakup in za vložek, ki se med uporabo produkta vsekakor povrne. Sicer pa je najpomembnejša lastnost vgradnih omar, da so izdelane po meri. To ne pomeni zgolj tega, da lahko z njo zapolnimo ves razpoložljivi prostor, ampak predvsem, da lahko notranjo razporeditev prilagajamo specifičnim potrebam in da lahko omara služi toliko namenom kot jih uporabnik pačpotrebuje. Druga pomembna lastnost pa so drsna vrata, ki v primerjavi s klasičnim odpiranjem zavzemajo neprimerno manj prostora, kar je sploh v manjših stanovanjih dobrodošla lastnost. Hkrati lahko taka vrata uporabljamo tudi za pregraditev prostorov in s tem omogočamo maksimalno fleksibilnost uporabe notranje arhitekture.

“Serija žarometov Occhio Più nemškega proizvajalca Axelmeiselicht, je v letu 2010 prejela kar dve prestižni oblikovalski nagradi in sicer red dot ter Design Plus.Occhio Più je zahtevno žirijo prepričal z edinstvenim modularnim konceptom, vrhunsko obliko ter zasnovo, ter s praktično neomejenimi možnostmi za uporabo.Occhio Più se od povprečja razlikuje zaradi svoje inovativnosti, saj uporablja najnovejšo LED tehnologijo.To pomeni, da poleg izpolnjuje najvišje zahteve za kakovostno svetlobo.

www.occhio.de

nOVa liniJa dEkOraTiVnErazsVETlJaVE

PalETa barV VrhunskE kakOVOsTiza PrOfEsiOnalCE in dOmaČEmOJsTrE: duluX TradEZa končno obdelavo notranjosti je dobro izbrati takšen material, ki kar najbolj skrajša čas dela in tudi čas mukotrpnega čiščenja, ne škodi zdravju in je primeren za vzdrževanje, s čimer mu občutno podaljšamo rok trajanja.

Poleg tega, da vplivajo na razpoloženje ali odražajo posameznikovo osebnost, barve tudi ščitijo površine, na katere jih nanesemo. Tako ne opravljajo samo dekorativne, ampak tudi zaščitno funkcijo.

Skupna značilnost vseh barv DULUX so visoka stopnja prekrivnosti (liter barve zadostuje za 10 do 12 kvadratnih metrov površine), pralnost in pastoznost, zato med nanašanjem ne curljajo in ne kapljajo. Hitro se sušijo, redčijo se z vodo in so skoraj brez vonja, zato je mogoče prostor uporabiti že kmalu po pleskanju. Program stenskih barv DULUX Colours of the World ponuja 28 tovarniško določenih odtenkov v embalaži velikosti 2,5 litra (dovolj za 16 kvadratnih metrov površine v dveh premazih). Namenjen je uporabi po načelu »naredi sam« in primeren za vse, ki želijo ob največjem možnem prihranku časa in denarja hitro urediti svoj prostor.

Moderna d.o.o., oprema s konceptom, info@moderna.siwww.moderna.si

svetila s konceptom

kopalnice s konceptom