uporaba digitalnega marketinga v …univerza v mariboru ekonomsko-poslovna fakulteta delo...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Delo diplomskega projekta
UPORABA DIGITALNEGA MARKETINGA V
PODJETJU JAGROS, d. o. o.
Avgust 2017 Šek Urška
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Delo diplomskega projekta
UPORABA DIGITALNEGA MARKETINGA V
PODJETJU JAGROS, d. o. o.
The use of digital marketing in company Jagros, d. o. o.
Kandidatka: Urška Šek
Študijski program: Poslovna ekonomija
Študijska usmeritev: Marketing
Mentor: prof. dr. Bruno Završnik
Jezikovno pregledala: Sanja Berend, mag. prof. slov.
Študijsko leto: 2016/2017
Maribor, avgust 2017
ZAHVALA
Iskrena hvala mentorju dr. Brunu Završniku za strokovno svetovanje, nasvete in pomoč.
Hvala podjetju Jagros, d. o. o., za vso pomoč in podatke.
Na koncu se zahvaljujem tudi svoji družini, prijateljem in sorodnikom za podporo ter
razumevanje med pisanjem diplomskega projekta.
POVZETEK
V svetu tehnologije nastajajo nove oblike medijev in podjetja morajo uporabljati
digitalne medije, z namenom, da jim omogočijo lažje komuniciranje s svojimi
odjemalci. Da ugotovijo, kateri način je najprimernejši, se lahko odločajo za različne
načine družbenih omrežij.
Digitalni marketing je način, ki je izbruhnil v svet tehnologije. Predstavlja gospodarski
razcvet zaradi tradicionalnih marketinških metod, ki so manj dobičkonosne, saj so ostale
v večini omejene le na standardne oglase (televizija, časopis). Odjemalci pa so povsod
postali vedno zahtevnejši in tudi bolj kritični, tako zahtevajo pred nakupom izdelkov
podrobne informacije. Digitalni marketing omogoča podjetjem boljši stik s svojimi
odjemalci, podjetja pa si morajo za svojo uspešnost z digitalnim komuniciranjem
ustvariti sliko o svojih odjemalcih ter upoštevati njihove potrebe in želje.
Če želijo uspešno digitalno marketinško komuniciranje, morajo pred začetkom izvajanja
pripraviti pravo strategijo, da lahko nato določijo in preučijo prednosti in slabosti.
V diplomskem projektu bomo predstavili digitalni marketing, ga primerjali s
tradicionalnim, raziskali njegov razvoj, opredelili njegove strategije ter predstavili vrste
digitalnih marketinških kanalov. Osredotočili se bomo na to, kako uvesti digitalni
marketing v podjetje. Navedli bomo, zakaj je pomemben za podjetje ter njegove
prednosti in slabosti, potem pa bomo opisali še postopek uvajanja digitalnega
marketinga v podjetje.
Nadalje bomo predstavili podjetje Jagros, d. o. o., in navedli, katere načine digitalnih
medijev uporablja ter kateri so njegovi cilji za prihodnost.
Ključne besede: digitalni marketing, digitalno komuniciranje, trgovine Jager, digitalni
mediji, tradicionalni marketing
ABSTRACT
In the world of modern technology, it is imperative that new forms of media are created.
It is essential for companies to use digital media, as it makes it easier for them to
communicate with their clients. Companies are able to choose among several types of
social networks to find out which one is the most appropriate.
Digital marketing has become a powerful tool in the world of technology. It represents
an economic revival, as traditional marketing methods have become less profitable and
mainly refer only to standard television and newspaper advertisements. Clients have
become more demanding and critical, as they require detailed information before
purchasing products. Digital marketing enables companies to have better contact with
their customers. It also helps businesses to create a picture of their clients through
digital communication, and take into account their needs and desires, in order to
increase their performance.
In order for digital marketing communication to be as successful as possible, they have
to choose the correct strategy at the beginning of each media. They have to examine all
the advantages and potential weaknesses.
In the diploma project we will present digital marketing. We will compare it to the
traditional marketing, explore its development, define its strategies, and present the
types of digital marketing channels. We will focus on how to introduce digital
marketing into a business. We will highlight its importance for the company, its
advantages and disadvantages, and describe the process of introducing digital marketing
into the company.
Next, we will present Jagros Ltd. We will introduce the digital media methods they use,
and their goals for the future.
Key words: digital marketing, digital communication, Jager stores, digital media,
traditional marketing
i
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................... 1
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA .......................................................................... 1 1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE RAZISKAVE ................................................................................... 1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .................................................................................................. 2 1.4 METODE DELA ......................................................................................................................... 2
2 OPREDELITEV DIGITALNEGA MARKETINGA.......................................... 3
2.1 DIGITALNI MARKETING ........................................................................................................... 3 2.2 TRADICIONALNI MARKETING .................................................................................................. 3
2.2.1 Plačani mediji ................................................................................................................. 4 2.2.2 Zasluženi mediji .............................................................................................................. 4 2.2.3 Lastni mediji ................................................................................................................... 4
2.3 ODNOS MED TRADICIONALNIM IN DIGITALNIM MARKETINGOM ............................................... 5 2.3.1 Aktivno proti pasivnemu ................................................................................................. 5
2.4 RAZLIKE MED DIGITALNIM IN TRADICIONALNIM MARKETINGOM ............................................ 5 2.5 STRATEGIJE DIGITALNEGA MARKETINGA ................................................................................ 6
2.5.1 Načrtovanje ..................................................................................................................... 6 2.5.2 Kreiranje ......................................................................................................................... 7 2.5.3 Izvedba ........................................................................................................................... 7
2.5.3.1 Časovna omejitev ................................................................................................... 7 2.5.3.2 Doslednost ............................................................................................................. 7
2.5.4 Vrednotenje in ocena ....................................................................................................... 7
3 PREGLED MEDIJEV ZA PRIDOBIVANJE NOVIH KUPCEV ...................... 8
4 SODOBNO DIGITALNO MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE ................ 10
4.1 RAZVOJ DIGITALNEGA MARKETINGA ..................................................................................... 10 4.2 OGLAŠEVANJE NA SPLETU ...................................................................................................... 12
4.2.1 Kontekstualno oglaševanje ............................................................................................ 13 4.2.2 Vedenjsko oglaševanje................................................................................................... 13 4.2.3 Oglaševanje znotraj družbenih medijev .......................................................................... 13
4.3 VRSTE DIGITALNIH MARKETINŠKIH KANALOV ....................................................................... 13 4.3.1 Mobilni marketing ......................................................................................................... 13 4.3.2 Družbeni mediji ............................................................................................................ 14
4.3.2.1 Družbena omrežja ................................................................................................ 15 4.3.3 Virusni ali viralni marketing .......................................................................................... 16 4.3.4 Marketing elektronske pošte .......................................................................................... 16 4.3.5 Prikazno oz. »display« oglaševanje ................................................................................ 17
4.4 IZBOLJŠANJE IN OCENJEVANJE DELOVANJA DIGITALNIH MEDIJEV ......................................... 17
5 UVAJANJE DIGITALNEGA MARKETINGA V PODJETJE ........................ 19
5.1 POMEMBNOST DIGITALNEGA MARKETINGA V PODJETJU ........................................................ 19 5.2 UVAJANJE DIGITALNEGA MARKETINGA V PODJETJE ............................................................... 19 5.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI DIGITALNEGA MARKETINGA............................................................ 20
6 PREDSTAVITEV PODJETJA JAGROS, D. O. O. .......................................... 22
6.1 POLITIKA IN CILJI PODJETJA ................................................................................................. 23
7 PODJETJE JAGROS, D. O. O., IN DIGITALNI MEDIJI .............................. 25
ii
8 SKLEP................................................................................................................ 29
9 SEZNAM LITERATURE IN VIROV ............................................................... 30
iii
KAZALO SLIK
Slika 1: Primer spletnega oglasa ............................................................................................................. 4 Slika 2: Znamka Catrice na forumu ........................................................................................................ 4 Slika 3: Stičišče treh ključnih tipov digitalnih medijev ............................................................................ 5 Slika 4: Razvoj digitalnega marketinga po letih .................................................................................... 12 Slika 5: Cilji podjetja ........................................................................................................................... 24 Slika 6: Spletna stran trgovin Jager ....................................................................................................... 25 Slika 7: Primer SMS-sporočila ob razprodajah ...................................................................................... 26 Slika 8: Primer SMS-sporočila ob vikend akcijah ................................................................................. 26 Slika 9: Snapchat logotip ...................................................................................................................... 27
KAZALO TABEL
Tabela 1: 10 najpogostejših razlik med tradicionalnim in digitalnim marketingom ................................... 6 Tabela 2: Analiza posameznih orodij za pridobivanje novih kupcev ......................................................... 8 Tabela 3: Poslovalnice podjetja Jagros, d. o. o. ...................................................................................... 22
SEZNAM OKRAJŠAV
SEO Search Engine Optimization
SWOT Strengths, Weaknesses, Opportunities, and Threats
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Digitalni marketing je postal skoraj nujen za podjetja v današnjem času, saj se je
tehnologija že vidno razvila. Mediji so postali že tako prodorni, da omogočijo vsakemu,
da dostopa do informacij kjer koli in kadarkoli, tako pa jih družba uporablja vsak dan. S
tem, da so tako razviti in napredni so izrinili tradicionalno marketinško komuniciranje.
Podjetjem omogoča, da lahko sledijo najnovejšim trendom, odjemalcem pa, da izvedo,
kako se predstavljajo podjetja sama in tudi kaj menijo o podjetjih njihova družina,
prijatelji ter mediji, saj smo ljudje velikokrat naravnani tako, da smo bolj zadovoljni z
informacijami iz prve roke in bližjim zaupamo bolj kot podjetjem. Odjemalci si želijo
podjetja, katerim lahko zaupajo. Če želijo podjetja to doseči, potrebujejo usklajen
pogled na potrebe odjemalcev skozi: pametne telefone, splet, pošto, družbena omrežja.
Družbene medije uporablja večina podjetij za oglaševanje, zato predstavljajo dober
način komuniciranja. Z njimi lahko oglašujejo vsa podjetja, z vsemi vrstami storitev.
V diplomskem projektu bomo navedli, kaj je marketinško komuniciranje. Opredelili
bomo možnosti, kako ga lahko podjetja izkoristijo kot priložnost za oglaševanje.
Predstavili bomo tudi prednosti in slabosti digitalnega marketinga, jih komentirali in
napisali izboljšave.
1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave
Namen diplomskega projekta je preučiti digitalno marketinško komuniciranje, saj je
postal vedno pogostejši kanal komuniciranja. Vse skupaj bomo povezali s praktičnim
primerom podjetja Jagros, d. o. o., tržnega podjetja, prepoznavnega po imenu Trgovine
Jager.
Cilji, ki smo si jih v diplomskem projektu, zastavili so:
– na podlagi različne strokovne literature analizirati pojem digitalni marketing,
– pojem digitalno marketinško komuniciranje raziskati na podlagi praktičnega
primera,
– podati prednosti in slabosti digitalnega marketinškega komuniciranja ter
opredeliti predloge za izboljšave.
Hipoteze, ki jih bomo v diplomskem projektu preverjali, so naslednje:
– H1: S pomočjo digitalnega marketinga podjetja lažje komunicirajo s svojimi
odjemalci.
– H2: Uspešnost digitalnega marketinga je razvidna iz dobrega načrtovanja in
izvedbe, ki je prilagojena aktualnim razmeram na trgu.
– H3: Oglaševanje prek spletnih družbenih medijev lahko porabi veliko časa in
podjetju prinese veliko stroškov, vendar se ta način oglaševanja lahko izkaže
kot nekaj uspešnega, če se uporabi natančen, sistematičen in ciljno usmerjen
pristop.
2
1.3 Predpostavke in omejitve
Omejili se bomo na digitalni marketing, katerega bomo opredelili, potem pa bomo
skušali še ugotoviti, kakšen pomen ima marketinško komuniciranje za podjetja.
Predpostavke diplomskega projekta so naslednje:
– teoretična izhodišča izhajajo od domačih in tujih avtorjev,
– pridobljene informacije in podatki so točni in objektivni;
– v času pisanja se ne bodo spremenile razmere na trgu;
– pri porabnikih se lahko ustvarita uspešna promocija in prepoznavnost.
Omejitve diplomskega projekta so:
– pomanjkanje strokovne literature na temo;
– zaupnost podatkov ter
– težavnost izločanja uspešnih in manj uspešnih metod.
1.4 Metode dela
Diplomski projekt temelji na raziskovalni metodi. V prvem delu diplomskega projekta
bomo opredelili teoretična izhodišča, v drugem delu pa se bomo posvetili praktičnemu
delu.
V teoretičnem delu bomo uporabili deskriptivno metodo, saj bomo preučevali prednosti
in slabosti sodobnega marketinga. Uporabili bomo naslednje metode:
– Metodo obdelave podatkov.
– Metodo deskripcije, ki pomeni enotno opisovanje predmetov in procesov v
naravi in družbi. Nima znanstvene razlage, uporablja pa se v začetni fazi
znanstvenih raziskovanj. Njen cilj je opis predmeta in izbranih pojavov. Opis
predmeta je še pomembnejši, če je objektiven, vsestranski in popoln. Gre za
postavljanje hipotez in pojasnjevanje pojavov, katere raziskujemo (Ivanko,
2007, str. 14).
– Komparativno metodo oziroma primerjalno metodo, ki pomeni primerjanje
enakih ali podobnih dejstev in odnosov oziroma ugotavljanja njihovih razlik
med njimi. Raziskovalcem omogoča, da pridejo do novih zaključkov, ki
posplošijo že znana spoznanja. Če uporabimo to metodo, najprej ugotovimo
skupne značilnosti, nato pa še vse preostalo (Ivanko, 2007, str. 15).
– Metodo kompilacije, ki predstavlja postopek prevzemanja tuja znanstvena
raziskovalna dela, stališča in spoznanja. Je nesamostojno, ter je sestavljeno iz
več tujih del. Kompilacija pa pogosto prehaja tudi v plagiat, kar pa ni
zakonsko dovoljeno. Paziti moramo na ustrezno citiranje, da se natanko ve, kaj
je prevzeto iz tujih del. Imeti morajo pečat avtorskega dela, kar pa pomeni, da
citirajo vse, kar so prevzeli od drugih avtorjev (Ivanko, 2007, str. 14).
3
2 OPREDELITEV DIGITALNEGA MARKETINGA
2.1 Digitalni marketing
Jančič in Žabkar (2013, 301) navajata, da lahko oglaševanje v digitalnih medijih
opredelimo podobno kot oglaševanje nasploh ali pa kar kot oglaševanje v katerem koli
drugem mediju. Najpreprosteje lahko povemo, da gre za plačano obliko komuniciranja s
porabniki prek digitalnih medijev (npr. spletnega mesta, interneta, interaktivne
televizije, mobilnega telefona), ki jo je naročila določena organizacija (oz. podjetje).
Od ostalih oblik komuniciranja se razlikuje po tem, da ohranja tristopenjski pristop:
– podjetje oz. komunikacijska agencija ustvari oglas, ki je primeren za digitalni
medij; – agencija oz. zakupnik medijskega prostora rezervira prostor; – digitalni medij objavi oglas, ter izbira pokazatelje uspešnosti objavljenega
oglasa.
Chaffey (2012, 10) pojasnjuje, da digitalni marketing povzema uporabljanje platform, ki
služijo interakciji. Za podjetja so pomembne aktivnosti, ki so v obsegu digitalnega
marketing in morajo biti narejene glede na stopnjo prioritete. Opredelitev digitalnega
marketinga je torej uresničitev marketinških ciljev, pri kateri se uporablja digitalna
tehnika.
V praksi pa digitalni marketing zajema upravljanje spletne podobe podjetja oziroma:
– spletno stran podjetja;
– strani na družbenih omrežjih;
– spletni marketing;
– spletno oglaševanje;
– marketing elektronske pošte;
– in partnerske dogovore z drugimi spletnimi stranmi.
2.2 Tradicionalni marketing
Če želimo uspešen digitalni marketing, ga moramo usklajevati s tradicionalnimi mediji
(tisk, televizija, neposredna pošta). Tradicionalni marketing pa pomeni, da so podjetja
prisotna na tistem mestu kot odjemalci.
Podjetja se pri uporabi tradicionalnega medija spopadajo z:
– Pošiljanjem sporočil: na splošno ni pomembno samo to, če bo sporočilo
prispelo do njegovega ciljnega občinstva, ampak je pomemben tudi čas, kdaj
bo prispelo.
– Usklajevanjem kampanj: od odjemalcev se ne more pričakovati, da bi se
njihove navade spremenile čez noč (uporabljati se mora veliko kanalov,
uskladiti se morajo kampanje).
– Povratnimi informacijami: znano mora biti, kateri kanali so najučinkovitejši in
kateri so tisti ki spodbudijo odjemalce k nakupu.
4
2.2.1 Plačani mediji
So kupljeni mediji, pri katerih gre za vlaganje v spletne strani, profile na družabnih
medijih, spletne oglase pasice ipd. Velika večina plačanih medijev pa je še vedno
tradicionalnih, npr. televizijski oglasi in časopisih itd. (Chaffey 2012, 11).
Slika 1: Primer spletnega oglasa
Vir: www.spored.tv
2.2.2 Zasluženi mediji
Ime so dobili po investicijah. Podjetja so vložila veliko v odnose z javnostjo, da so
povečale prepoznavnost. Danes vsebujejo tudi način oglaševanja »od ust do ust«, le-to
pa je usklajeno z marketingom družbenih omrežij, ter razpravami na družbenih omrežjih
(Chaffey 2012, 11).
Slika 2: Znamka Catrice na forumu
Vir: www.cosmopolitan.si
2.2.3 Lastni mediji
Gre za medije, ki si si jih podjetja lastijo. Mednje lahko štejemo spletno stran podjetja,
bloge, profile na družabnih omrežjih ipd., ali pa predstavljajo tudi različne trgovine na
drobno – lahko je to podjetje samo, ki nudi drugim podjetjem alternativo vlaganje v
promocijo izdelkov in drugih storitev. Poudarjajo, da morajo vsa podjetja začeti
uporabljati večkanalni marketing.
5
Slika 3: Stičišče treh ključnih tipov digitalnih medijev
Vir: www.titan-seo.com
2.3 Odnos med tradicionalnim in digitalnim marketingom
Podjetja vedno bolj prisegajo na digitalno trženje, zato je pomembno, da diferencirajo
svoje znamke tako prek digitalnih kot tradicionalnih kanalov. Ker zaposleni hitijo za
»všečki« in »tviti«, pogosto pozabijo na tradicionalno komuniciranje, ki je še vedno
učinkovito.
Še vedno bi naj bile najuspešnejše tiste strategije, ki združujejo oboje – digitalno in
tradicionalno komunikacijo, saj tako iz odjemalcev izvabijo želeno vedenje. Pri tem pa
podjetja delajo največjo napako, saj se želijo odločiti za le eno strategijo, namesto da bi
združila oboje.
2.3.1 Aktivno proti pasivnemu
Dober primer lahko vidimo, če primerjamo tradicionalno sporočilo, ki je pasivne narave
s tistimi aktivnostmi, ki jih izvaja digitalna kampanja. Oglas bo trajal le 30 sekund,
pasivnost odjemalcem pa se zvišuje. Nasproti pa je digitalna kampanja, ki bo sprožila
aktivno sodelovanje od dveh do petih minut. Najboljša možnost je, da podjetja
uporabljajo pasivno uporabo z osredotočanjem na odjemalce, pa se lahko podan oglas
razišče podrobneje tudi prek digitalnih medijev.
Tradicionalno in digitalno marketinško komuniciranje sta povezana tudi na raznih
dogodkih. S tradicionalnim komuniciranjem zajamemo sponzorstvo, z digitalnim pa
pritegnemo občinstvo, da sodeluje na dogodku. Digitalno komuniciranje je zadnja leta
zelo učinkovito pri doseganju rezultatov, vendar podjetja ne smejo spregledati
tradicionalnih načinov, ki imajo prav tako določene prednosti in pomembnosti.
2.4 Razlike med digitalnim in tradicionalnim marketingom
Tradicionalni marketing predstavlja omejen način zavedanje znamke podjetja, čisto
nasprotje pa je digitalni marketing, ki pa s svojim napredkom predstavlja nekakšno
revolucijo. Mnenja o tem, ali izbrati enega ali drugega, so različna, saj imata oba
6
prednosti in slabosti oglaševanja. Na spodnji sliki pa je lepo razvidno deset
najpogostejših razlik med tradicionalnim in digitalnim marketingom.
Tabela 1: 10 najpogostejših razlik med tradicionalnim in digitalnim marketinškim
komuniciranjem
TRADICIONALNO
KOMUNICIRANJE
DIGITALNO
KOMUNICIRANJE
Uniformirano, strukturirano
(kampanje)
TIP Razkosano, razširjeno (blogi,
komentarji, posodobitev statusov)
Enosmerno (podjetje pošilja
sporočila, občinstvo je
pasivno)
SMER
KOMUNICIRANJA
Večsmerno (podjetje in
odjemalci aktivno komunicirajo)
Dolgoročno načrtovanje
(oglaševalske kampanje so
načrtovane vnaprej in za daljši čas)
URNIK Spontanost (oglaševalske
kampanje niso načrtovane
vnaprej, so odziv na komentarje odjemalcev)
Dobro premišljeno in
ocenjeno (samo med
odjemalcem in podjetjem po pošti ali telefonu)
KOMUNICIRANJE Z
ODJEMALCI
Hitro, javno (podjetja
odgovorijo takoj; pogovoru se
lahko pridružijo vsi)
V okviru delovnega časa (ni
podpore zunaj delovnega
časa podjetja)
DOSTOPNOST Na voljo 24 ur na dan
(odjemalcem odgovorijo na
njihove težave najpozneje v 24 urah)
Specifičen (osredotočeno na
določene ciljne trge)
OBSEG Splošen (osredotočen na celotno
javnost, dostopen vsem)
Analogno (zagotovljen legalni položaj)
BOGASTVO IZKUŠNJE Inovativno (nestabilen pravni položaj)
Varnost odjemalcev
(aktivnosti so nadzorovane)
NADZOR Uporabniki (nenadzorovane
aktivnosti)
Oddelek za marketing
(oddelek prodaje, odnosi z javnostjo)
ZAPOSLENI Novi oddelki (oddelek za
družbena omrežja)
Formalen, pravnovaren
(marketinški izrazi)
JEZIK Pristen, neposreden (kratki
odgovori)
Vir: prirejeno po Weller, 2013
2.5 Strategije digitalnega marketinga
Strategije digitalnega marketinga zajemajo več korakov, ki so predstavljeni v
nadaljevanju.
2.5.1 Načrtovanje
Razumemo kot pomemben del strategije marketinga. Pri digitalnem marketingu gre za
poslovno in marketinško strategijo, ki se tako začne kot konča pri strankah, zato si ob
načrtovanju postavimo različna vprašanja:
– Kdo so stranke?
7
– Kje so?
– Kakšne so potrebe strank?
– Kakšne so bolečine strank?
– Kakšne so koristi?
– Ali ponudba ustreza našim odjemalcem?
Če podjetje pravilno načrtuje, mu to prinaša doslednost in osredotočenost, ki dajeta
rezultat, da aktivnosti, ki jih podjetja izvajajo, postanejo prednost. Lahko se prilagodijo
položaju, finančnim sredstvom in ciljem (Continuum, 2017).
2.5.2 Kreiranje
V splošnem moramo veliko pozornosti nameniti idejam. Podjetja morajo tiste ideje, ki
jih zaradi finančne zmogljivosti ne morejo izvesti, zavreči, saj so lahko neskončne ter se
prav zaradi financ ustavijo. Vzpostaviti morajo stičišče med primerno idejo in
financami. Tako se lahko idejo oceni s stroški izvajanja in nadaljnjega vzdrževanja
Upoštevati moramo ciljno skupino, ki ji oglaševanje namenimo. Pri tem si zastavljamo
vprašanja kot so (Mujkanović, 2016):
– Kako bomo izstopali od konkurence?
– Katere so tiste platforme, ki jih naši odjemalci najraje koristijo?
– Kakšen je način, ki ga uporabljamo, da odjemalci dobijo informacije o naših
storitvah, izdelkih in znamki?
– Kako vplivajo mediji na našo strategijo?
2.5.3 Izvedba
Vsebuje dva koraka:
2.5.3.1 Časovna omejitev
Pri njej tvorimo časovnice. Omogočajo nam, da izberemo dodajanje ali odstranjanje
sporočila. Previdni moramo biti, da marketinških atrakcij ne načrtujemo v prihodnost,
saj lahko zaradi neodzivnosti škoduje strategiji (Mujkanović, 2016).
2.5.3.2 Doslednost
Pomembno je, da blagovna znamka pritegne svoje potrošnike. Spodbujati jih mora, da
povejo izkušnje in mnenje o podjetju. Če se odločijo, da želijo pošiljati sporočila po več
kanalih, pa jih prilagodijo posameznemu glede na cilje(Mujkanović, 2016).
2.5.4 Vrednotenje in ocena
Digitalne marketinške strategije tečejo v ciklih in njihov cilj ni iskati dobre in slabe
značilnosti, temveč se učiti, kako nadgraditi naslednji cikel.
Da lažje ocenimo uspešne strategije, pa si moramo postaviti naslednja vprašanja
(Mujkanović, 2016):
– Ali so doseženi zastavljeni cilji? Če so preseženi, za koliko?
– Česa nas je naučila pripravljena strategija?
– So doseženi dolgoročni učinki?
8
3 PREGLED MEDIJEV ZA PRIDOBIVANJE NOVIH
KUPCEV
Preden začnemo pridobivati nove kupce, moramo vedeti, s katerimi mediji, metodami in
orodji razpolagamo.
Detroy (2001) je zapisal nekaj metod za pridobivanje novih kupcev, njihov opis ter
prednosti in pomanjkljivosti.
Tabela 2: Analiza posameznih orodij za pridobivanje novih kupcev
Metoda Prednosti Pomanjkljivosti Priložnosti
Pismo/neposredno oglaševanje
V velikih količinah, poceni, udobno, ni
potovanj
Pogosto gre veliko v nič, množice včasih ni
mogoče obdelati,
zapozneli odzivi
Kakovost pred količino, oglašuje se
vedno večstopenjsko,
odziv izzovemo z besedilom
Telefon Poceni, veliko stikov
na dan, neposreden
odziv
Ni stika z očmi,
zvonenje telefona
pomeni motnjo, klicu se je lahko izogniti
Prenašamo vzdušje,
uporabljamo
najsodobnejšo tehniko, razumljivost
sporočil, pripravimo
rdečo nit pogovora
Obisk Stik s pogledom, neposredni vpliv,
ostane najdlje v
spominu, omogoča predstavitev
Visoki stroški, malo obiskov na dan,
počasnost
Obvladanje psiholoških zakonov,
kupca postavimo v
ospredje, pogovor mora biti
»dramaturško«
pripravljen in izveden
Nenapovedan obisk Vaja za pridobivanje kupcev, zapolni čas,
vizualna opažanja
Morebitna povzročitev
nezaupanja vase,
prazno potovanje, treba se je sprijazniti s
številnimi
zavrnitvami
Odlična vaja v prodaji, odpravljanje
preočitne gotovosti
vase, nobenih priliznjenih izjav
Priporočila Najcenejši način, vnaprejšnje
zaupanje, malo
priprav
Posnemanje se ne posreči vedno, velika
pričakovanja
Načrtno prosimo za nadaljnja priporočila,
ne pozabimo na
zahvalo
Multiplikator Soprodajalec Hitra izguba
motiviranosti,
nevarnost, da se
preveč zanesemo na multiplikatorje
Multiplikatorje dobro
usposobimo,
podprimo z
najboljšimi pripomočki, z njimi
vzdržujmo telesni stik se nadaljuje
9
nadaljevanje
Metoda Prednosti Pomanjkljivosti Priložnosti
Sejem/razstava Veliko stikov, veliko zanimanje
obiskovalcev
Naporno, obiskovalci so prepolni
informacij, hrup
Jasna zamisel pogovorov, poudarek
na kratkih sporočilih
in rokih za obisk,
takoj po sejmu pisna zahvala
Predavanje Veliko udeležencev,
učinek množičnosti
pri udeležencih, odlične možnosti
predstavitve
Pomanjkanje
discipline, malo
zanimanja; če je brezplačno, prevelikih
skupin ni mogoče
obvladati
Organizacija mora
biti odlična,
udeleženci dobro oskrbljeni, cene ne
previsoke, nujno je
dobro gradivo
Seminar Veliko časa za
vplivanje, dobra
možnost za stike,
odlično usmerjeni kupci
Morda drago,
nevarnost šibkih
referatov, težko je
pridobiti udeležence
Zahtevajmo plačilo,
udeležence dobro
oskrbimo, priskrbimo
dobro gradivo
Prireditve Dobra izvedba dviga
ugled, privlačno, ostane dolgo v
spominu, pripadnost
udeležencev
Nevarnost zavisti,
glavna postane izvedba, zahtevne
priprave, drago
Ustrezati mora
vsebini, dostopno mora biti vsem, ki
odločajo
Klub Kupec ima močan občutek pripadnosti,
povezanosti,
zvestoba tudi v težavah
Nenehna oskrba, nobenih izjem, nujne
ugodnosti
Izberimo svet kupcev, vedno nov program,
članarina, ravnem
prilagojene dejavnosti, vključimo
partnerje
Internet Nenehna prisotnost,
dobra predstavitev imidža, vedno več
uporabnikov
Dobro je samo
najboljše in vedno sodobno, pogosto
preveč informacij, še
preveč neresnih obiskov
Hitra postavitev slike,
živahnost, omogoča dialog, pokažimo
razumevanje za kupca
Faks in e-sporočila Hitro, kratko,
natančno, velika
možnost odgovora
Pravno vprašljivo,
kupca lahko moti
Dobra, tekoča, kratka
besedila, dobro pri
znanih interesentih za spomin in spodbudo
Oglasi Zelo dobro pri blagu
za vsakdanjo
uporabo, udobno, smiselne so samo
cele serije
Hitra minljivost, zelo
velika razpršitev,
drago, površno odločanje, samo
zaradi izpolnitve
proračuna
Pogumno, drzno
oblikovanje, kultna
figura, geslo »pogumno se dvignite
nad množice«,
najhitrejši odziv z vračanjem kuponov
TV, kino, radio,
plakati
Primerno za končne
porabnike, prikrito
vplivanje
Drago, velika
razpršitev učinkuje na
nakup samo, če je trajno
Element se mora
pogosto ponoviti,
drzno, zabavno/smešno
Vir: prirejeno po Detroyu, 2001
10
4 SODOBNO DIGITALNO MARKETINŠKO
KOMUNICIRANJE
4.1 Razvoj digitalnega marketinga
Jančič in Žabkar (2013, 303) navajata, da je internet pomembna tehnološka inovacija,
saj je od leta 1991, ko so oblikovali prvo spletno stran in se je začel internet še le
razvijati ter je deloval kot približek današnjega, pričelo spreminjati vedenje porabnikov
in oglaševalcev. Sledile so mu še druge inovacije, ki temeljijo na digitalni tehnologiji:
mobilna telefonija, ki omogoča prenos podatkov, televizija in video, elektronska pošta,
interaktivna, televizija ipd. Vse te so vsaka na svoj način vplivale na razvoj oglaševanja,
ker so odjemalcem omogočale, da so spremljali porabnike ter njihovo vedenje. Leta
1995 je bilo za oglaševanje na internetu še veliko prezgodaj, število spletnih mest pa je
v tem obdobju skokovito naraščalo. Leta 1995 je bilo na spletu denimo približno 19.000
spletnih mest, leto pozneje pa že okoli 342.000.
Prvi izdajatelj medijskih vsebin na spletu, ki je začel prodajati svoj oglasni prostor, je
bila spletna revija HotWired v letu 1994. Oglasi so bili klasične podolgovate slikovne
pasice (486 x 60 pik), prek katerih se je uporabnik lahko s klikom povezal na spletno
mesto. Internet se je vedno bolj razvijal, imel je vedno več uporabnikov in oglaševalci
so se začeli pospešeno zanimati za priložnosti, ki jih je nudil. Začela se je rast spletnega
oglaševanja s pasicami, ki so bile zanimive za izdajatelje vsebin, saj so z njimi lahko
financirali brezplačne spletne vsebine. Bile so dobra priložnost tudi za oglaševalce, saj
so lahko z njimi učinkovito seznanjali porabnike s svojo ponudbo. V naslednjih nekaj
letih so se pojavili različni iskalniki (AltaVista, Excite, MetaCrawler), zato je rast
spletnega oglaševanja s pasicami upadla. Leta 1999 se je pa še končno razvilo spletno
mesto Google.
Z uvedbo Googla, se je v spletnem oglaševanju začelo veliko sprememb. Oglaševalci so
si začeli prizadevati, da bo učinkovitost oglaševanja večja, kar so pri Google hitro
sprevideli, ter jim začeli ponujati t.i. tekstovne oglase in oglaševanje na klik. Takšna
storitev se je imenovala Google AdWords in je postala ena izmed najvidnejših storitev
oglaševanja. Gre za precejšnjo revolucijo, kar se tiče doseganja porabnikov – tu lahko
oglaševalec res nagovarja zgolj tiste pripadnike ciljne skupine, ki iščejo informacije s
ključnimi besedami povezanimi s ponudbo oglaševalca.
Google AdWord omogoča oglaševanja na klik. Uporabniki vpišejo v iskalnik ključne
besede, s programom izberejo, kje vse se bo oglas prikazoval, nastavijo si lahko
proračun in tako izmerijo vpliv oglasa. Slednji se lahko prikaže na Googlu in na
partnerskih spletnih mestih. Oglasi se po navadi pojavijo ob strani ali na vrhu iskalnih
zadetkov.
Na sliki je prikazan razvoj digitalnega marketinga vse od leta 1990, ko je bila
uporabljena besedna zveza digitalni marketing. Prikazane lahko tudi vidimo začetke
spletnih brskalnikov, ki so se prvič pojavili leta 1998, prav tako pa druga družbena
omrežja, kot so YouTube, Snapchat, Twitter, WordPress ipd. S časovnice lahko
razberemo, kako se je digitalni marketing z leti razširil, v prihodnjih letih pa mu
napovedujejo še nadaljnjo rast.
11
12
Slika 4: Razvoj digitalnega marketinga po letih
Vir: Monnappa, 2015
4.2 Oglaševanje na spletu
Promocija in oglaševanje sestavljata vsako organizacijo na spletu. Česa vse je samo
podjetje sposobno, pa je odvisno od tega, kako bodo pripravljena sporočila za
odjemalce in na kakšen način bodo ta sporočila prišla do ciljnega občinstva. Vendar pa
ni samo ustvarjalnost oglaševanja bistvenega pomena, temveč mora tudi samo podjetje
delati na medijskem načrtovanju in se truditi, da pravilno izbere tržne segmente.
13
4.2.1 Kontekstualno oglaševanje
Kontekstualno oglaševanje je tisto oglaševanje, ki prevladuje na spletu in drugih
digitalnih medijih. Jančič in Žabkar (2013, 305) opredeljujeta, da gre pri tem za prikaz
oglasov na spletnih straneh, le-te pa so vsebinsko povezane z oglasom. Oglaševalec na
ta način doseže tiste porabnike, ki kažejo zanimanje za določeno področje.
Namen kontekstualnega oglaševanja je odziv porabnikov, saj je učinkovitost
pomembna, le-to pa merimo z odzivom. Pri tovrstnem oglaševanju je izmera odziva
porabnika enostavna, kar pa je čisto nasprotje tradicionalnih medijev.
4.2.2 Vedenjsko oglaševanje
Namen je zbiranje podatkov na spletu in v drugih digitalnih medijih o vedenjskih
navadah. To omogočajo sledilne tehnologije gradnikov in piškotkov. Le-ta omogoča
shranjevanje uporabnikovih poti na spletu v njegov pametni telefon ali osebni
računalnik. Piškotki pa so tisti, s pomočjo katerega lahko uporabniku sledimo pri
njegovih aktivnostih in akumuliramo podatke o njegovem spletnem vedenju. Če je na
primer uporabnik v zadnjem času iskal informacije o ladjah, se mu bodo na straneh
prikazovali oglasi, ki so povezani z ladjami.
4.2.3 Oglaševanje znotraj družbenih medijev
Je najnovejša oblika oglaševanja. Predstavlja nadaljevanje vedenjskega oglaševanja,
dodaja pa mu lastnosti družbenih medijev, kjerkoli se pojavlja. Podatki o porabnikih, ki
jih vsebujejo profili v družbenih medijih, temeljijo na oglaševanju (Jančič in Žabkar,
2013).
4.3 Vrste digitalnih marketinških kanalov
Preden se podjetje uvaja v digitalno strategijo, mora preučiti različne tipe digitalnih
kanalov. S tem, ko izberejo primeren digitalni kanal, podjetju pomagajo izboljšati
poslovanje in prodajo. Vsako podjetje pa prodaja različne izdelke, zato je treba najprej
preučiti, kateri koncept je najprimernejši v posameznem primeru za trženje.
V nadaljevanju smo našteli in opisali nekaj najpogostejših digitalnih marketinških
kanalov, ki jih podjetja uporabljajo.
4.3.1 Mobilni marketing
Lahko obravnavamo kot posredovanje sporočila porabnikom prek sinhroniziranega ali
brezžičnega prenosa (pametni mobilni telefon, prenosna naprava za video in igrice). V
večini gre za oblike oglaševanja, ki so značilne tudi za druge tehnološke platforme;
poudarek je na prenosu na brezžične mobilne naprave.
Med oblike mobilnega oglaševanja štejemo:
– mobilno sporočilno oglaševanje;
– mobilno spletno oglaševanje;
– mobilno televizijsko in video oglaševanje;
– mobilne aplikacije in igre;
– mobilno »off-line« oglaševanje in
– mobilno lokacijsko oglaševanje.
14
Sporočilno oglaševanje – oglaševalec porabniku posreduje sporočilo prek kratkih
tekstovnih sporočil (SMS), kratkih glasovnih sporočil (VSMS) ali multimedijskih
sporočil (MMS). Temelji na t. i. pristopu »marketing z dovoljenjem«, saj mora
uporabnik soglašati s prejemanjem tovrstnih promocijskih sporočil s posredovanjem
svojih podatkov.
Spletno oglaševanje – gre za oglase, ki se uporabniku nalagajo na mobilno napravo
prek mobilnega interneta.
Pametni telefoni in tablični računalniki omogočajo oglaševalcem, da svoja sporočila
posredujejo tudi prek mobilnega prenosa video vsebin, ki postaja ena izmed
najuspešnejših oblik mobilnega oglaševanja.
Mobilne aplikacije in igre omogočajo porabnikom večje poosebljenje njihovih
mobilnih naprav. Sistemi, ki jih ponudniki dostikrat razvijejo in njihove vsebine
brezplačno ponujajo uporabniku, imajo vsebine dopolnjene z manj vsiljivimi
promocijskimi sporočili.
Mobilno »off-line« oglaševanje podpira oblike oglasnih sporočil, ki ne zahtevajo
vnaprej vzpostavljene povezave oz. prenosa podatkov. Ta se zgodi šele, ko uporabnik
pride v stik z oglaševano vsebino in se aktivno poveže z različnimi multimedijskimi
vsebinami o oglaševanem izdelku.
Mobilno lokacijsko oglaševanje temelji na prenosu večjega števila oglaševalskih
sporočil vsem uporabnikom na določeni lokaciji, ki je v dosegu brezžičnega signala.
Oblike oglasnih sporočil so podobne tistim, ki jih poznamo na spletu, prenašajo pa se
prek tehnologije Bluetooth ali WiFi.
4.3.2 Družbeni mediji
Lahko jih opišemo kot skupnost, ki med seboj komunicira in sodeluje. Je novo orodje,
ki ga uporabljajo v marketingu. Podjetjem omogoča, da spoznajo potencialne odjemalce
na način, ki ga tradicionalni marketing ne omogoča. Družbeni mediji ne predstavljajo le
modne muhe, ampak so začetek tržne revolucije, ki se nam približuje. Sam izraz lahko
obsega katero koli spletno skupnost, ki promovira posameznika in poudarja odnos
posameznika do skupnosti.
Meerman (2011, 38) pravi, naj o njih ne razmišljamo kot o tehnologiji, temveč jih
skušamo razumeti na način, da je prav tehnologija zaslužna za to, da lahko neposredno
komuniciramo z ljudmi, ne glede na to, kje smo mi in naši sogovorci. So nadpomenka
izrazom, kot so: družbena omrežja, forumi, strani z zaznamki in podobno.
Spletna stran Medijska pismenost (2017) pa navaja, da lahko družbena omrežja štejemo
med najbolj priljubljene aktivnosti na spletu. Pod priljubljena omrežja na spletu
spadajo: Facebook, Instagram ter Twitter.
15
4.3.2.1 Družbena omrežja
Je družbena spletna stran, ki je bila ustanovljena leta 2004. Brezplačen dostop strani
omogoča uporabnikom, da se povežejo na več omrežij ter tako komunicirajo z ostalimi
na istem omrežju. Na Wikipediji (2017) lahko zasledimo, da bi naj spletna stran do leta
2008 imela po celem svetu več kot 845 milijonov uporabnikov.
Oglaševanje na Facebooku poteka na več načinov. Lahko ga plačujemo po učinku,
lahko pa vsak od nas oglašuje povsem brezplačno. To izkoristijo predvsem podjetja, ki
si omislijo nagradno igro, naša naloga pa je, da označimo »všeč mi je« in objavo
delimo, da jo vidi čim večje število uporabnikov (Vendi, 2017).
Je eno izmed najbolj znanih brezplačnih družbenih omrežij današnjega časa. Z
delovanjem je pričelo leta 2006 in ima danes že več kot 350 milijonov uporabnikov.
Spominja na mešanico med blogom in klepetalnico.
Velika prednost Twitterja je, da pri registraciji ni treba posredovati nobenih osebnih
podatkov razen imena in priimka ter e-poštnega naslova. Nato lahko dodajamo slike,
lokacijo in napišemo kaj o sebi.
Vse, kar rabimo za oglaševanje, sta prijava in čim večje število obiskovalcev. Če želimo
pritegniti veliko obiskovalcev, moramo komentirati čim več objav drugih uporabnikov,
objave tematsko usklajevati, iskati prijatelje ter znance ipd. (Vendi, 2017).
Je aplikacija, ki uporabnikom omogoča, da ustvarjajo slike ter videoposnetke in jih
delijo z drugimi. Z mobilnim telefonom lahko ustvarimo sliko ali 3- do 15-sekundni
video, mu dodamo filter ter tako ustvarimo umetniški vtis.
Na voljo je za vse mobilne naprave (Android in iOS). Povezave do slike/videa lahko
istočasno delimo še na omrežjih Twitter, Facebok, Tumblr in drugih, v prihodnosti pa
napovedujejo, da bomo lahko delili še z drugimi storitvami.
Za njegovo uporabo moraš imeti vsaj 13 let, vendar tega ne preverjajo. Če dobijo
prijavo, da gre za uporabnika, ki je mlajši od 13 let, mu profil izbrišejo.
– Snapchat
Je aplikacija za pametne telefone in tablice, ki uporabnikom omogoča hitro
komuniciranje s pošiljanjem fotografij in videoposnetkov. Sporočilo, ki ga prejmemo ali
pošljemo prijatelju, imenujemo »snap«, saj gre za hitro posneto fotografijo.
Fotografijam je možno dodati napise in posebne učinke.
Posebnost sporočanja je, da je ogledovanje prejetih sporočil omejeno. Ko sporočilo
odpremo, se vklopi štoparica, ki začne odštevati čas. Za ogled prejete slike imamo na
voljo 1–10 sekund, ko pa se ta čas izteče, si sporočila več ne moremo ogledati. Izjema je
»Story«, na katerem si lahko sporočilo ali sliko ogledamo poljubno pogosto.
16
Na podlagi trenutnih smernih digitalne komunikacije lahko trdimo, da je Snapchat
prihodnost mobilne komunikacije. Digitalna komunikacija uporabnikom omogoča
vpogled v dogajanje okrog sebe z dvema oz. tremi pritiski na zaslon. Na področju
digitalne komunikacije z večpredstavnostim sporočanjem pa postavlja smernice, ki jim
drugi že sledijo.
Je aplikacija, ustanovljena leta 2010. Aplikacija ponuja možnosti zbiranja, deljenja in
shranjevanja. Uporabniki jih dopolnijo s tem, da izberejo izdelek, ter ga »pripnejo« na
desko. Izbirajo lahko, katera področja jih zanimajo (npr. živali, narava, knjige, moda
itd.), nato pa prejemajo novice iz področij, ki jih lahko delijo na svoji »deski«.
4.3.3 Virusni ali viralni marketing
Opredeli se kot tehnika trženja, ki uporablja socialna omrežja, da poveča zavedanje
blagovne znamke. Ta tehnika trženja ustvari širjenje sporočil, podobno širjenju virusov.
Navezuje se na tehnike trženja, s katerimi podjetja poskušajo izkoristiti obstoječe
socialne mreže in tako poveča zavedanje o blagovni znamki. Lahko rečemo, da se
razširijo kot epidemija. Sporočilo se širi od ust do ust s pomočjo svetovnega spleta.
Viralna sporočila se lahko širijo s:
– posnetki;
– igrami;
– pripomočki;
– sliko ali grafiko ali
– kot del besedila.
4.3.4 Marketing elektronske pošte
Lahko ga opredelimo kot najhitrejši, ciljni in najfleksibilnejši medij v današnjem svetu.
Zaradi komercialne pošte (spami) doživlja slabši ugled, je pa še vedno najmočnejše
orodje za komuniciranje.
Med marketinškimi pristopi je prav on tisti, ki prinaša največjo donosnost naložb. Za
začetek lahko s takšnim programom pričnemo z majhnimi rečmi (novice) in ga sčasoma
nagrajujemo, saj v njega ni potrebno vlagati velikih finančnih sredstev.
Elektronska pošta predstavlja odlično orodje, če želimo poudariti doseganje zvestobe
znamki. Podjetje ustvari sporočila in jih razpošlje glede na potrebe svojih odjemalcev.
Prednost:
– Uporabnike motivira, da se usmerijo na ponudbo iz sporočila. Preusmerjeni so
na domačo stran podjetja, kar pa poveča možnosti za takojšnji odgovor
odjemalcev.
Slabosti:
– dostava: ovirajo jo lahko ponudniki internega;
– odzivnost in vzdrževanje: odzivnost je največja takrat, ko se prvič prijavijo na
elektronsko pošto, zato je odziv težko vzdrževati;
– komunikacijske preference: prejemniki imajo lahko veliko preferenc za
ponudbe, kar vpliva na odgovor;
17
– veliko sredstev: čeprav so omogočene priložnosti za segmentiranje in boljše
komuniciranje, je potreben tudi dodaten kader (Chaffey 2012, 531).
4.3.5 Prikazno oz. »display« oglaševanje
Zajema plačilo oglasa na družbenih omrežjih. Izvaja se na različnih straneh, ter ima
zastavljen cilj: pridobivanje občinstva na domačo stran podjetja.
Prednosti:
– vsebina: povezava vodi na domačo stran podjetja, tam imajo odjemalci dostop
do dodatnih značilnostih izdelka;
– transakcija: do prodaje vodi povezava do prodajalca (potovalna agencija);
– odnosi: oglas, ki je dosleden z znamko, pripomore k večjemu zavedanju
znamke;
– dialog: namen je začeti dvosmerno komunikacijo.
Slabosti:
– kliki: uporabniki ignorirajo takšne oglase; raziskave so že pokazale, da veliko
uporabnikov na spletni strani ignorira vse, kar jih spominja na oglas, več
klikov pa so dobijo oglasi z video vsebinami;
– stroški ter učinkovitost: če se odjemalci na oglase slabo odzivajo, to vodi do
visokih stroškov. Takšnega oglaševanja ne prištevamo k učinkovitim medijem;
– ugled znamke: v primeru, da je vsebina povezana s pornografsko ali rasistično
tematiko, lahko znamke izgubijo ugled.
4.4 Izboljšanje in ocenjevanje delovanja digitalnih medijev
Delovanje trendov, uvajanje novosti v poslovanje, uporabo najnovejših orodij je treba
nekako izmeriti. Vsi tržniki imajo po navadi zastavljen večji cilj in sicer, da če natančno
prikažejo stroškovne marketinške aktivnosti, to pozitivno vpliva na poslovanje.
Naložbe so težko merljive in težko jih je predstaviti nadrejenim.
Mnoga podjetja nimajo strogih sistemov, ki bi jim omogočali natančno opredelitev
donos digitalnega marketinga. Podjetja morajo v orodja vložiti veliko truda in dela, da
lahko uspešno zajemajo in analizirajo podatke. S tem pripomorejo k velikemu koraku na
poti do donosnosti naložb.
Chaffey (2012, 560)pa poudarja tri korake za meritev učinkovitosti:
1. Oblikovanje sistema za upravljanje izvedbe
Merjenje izvedbe lahko obravnavamo kot proces dodajanja vrednosti preteklih akcij s
primerjanjem in analizo podatkov.
Po drugi strani pa lahko izvedbo upravljamo, ter jo nadgradimo v proces analize.
Chaffey poudarja štiri stopnje oblikovanja ustreznega procesa:
1. stopnja: postavitev strateških ciljev kot izhodišče za merjenje;
2. stopnja: meritev izvedbe, ki obsega podatke za določanje metrik merjenja;
3. stopnja: analiza izvedbe, ki obsega analizo rezultatov;
4. stopnja: popravki - pomenijo posodobitev vsebine in oblike spletnih strani.
18
2. Določanje metrik za merjenje izvedbe
Poznamo naslednje metrike:
– Promocija: število in kakovost obiskovalcev spletne ali mobilne strani podjetja
ter katere strani so jih usmerile k obisku. Analizira se, katere strani napotujejo
obiskovalce na našo stran ter kakšne oz. katere besedne zveze se morajo
uporabiti pri iskanju določenega izdelka. Promocija je uspešna takrat, ko je
obisk skladno s cilji o kakovosti in številu.
– Zadovoljstvo: predstavlja ključni pomen za želene pozitivne izide marketinga.
Uporabimo lahko vprašalnike, intervjuje ipd., da dobimo oceno uporabniških
mnenj.
– Vedenje odjemalcev – vsebina, ki si jo ogledujejo, koliko časa preživijo na
strani, če vodi ta stik v marketinški nakup.
– Donosnost: kako in koliko prispeva digitalna komunikacija k poslovanju.
Izidi: meri se število registracij na spletni strani ali naročanje na elektronsko
pošto, nakup (trgovina, spletna prodaja), promocija (spletno tekmovanje itd.
3. Izbira primernih orodij in povzetek rezultatov
Izberemo najprimernejša orodja, da bomo izbirali matrike, ki bodo izpolnile zahteve,
kot so vizualna orodja, enostavnost uporabe, natančnost ipd.
19
5 UVAJANJE DIGITALNEGA MARKETINGA V
PODJETJE
5.1 Pomembnost digitalnega marketinga v podjetju
Ljudje vsak dan uporabljamo digitalne vsebine in podjetja so se začela zavedati, kakšen
pomen ima digitalni marketing in tudi tega, da je treba trženje hitro prilagoditi novim
okoliščinam. Digitalni marketing prinaša v podjetje tudi veliko prednosti (Velasco,
2013).
Razlogi uporabe digitalnega marketinga (Velasco, 2013) so:
– Je finančno bolj dostopen od tradicionalnega. S pomočjo sporočil ali
elektronskih sporočil podjetja porabijo manj denarja, prav tako pa dosežejo
veliko število uporabnikov.
– Število odjemalcev: veliko ljudi novice sprejema prek mobilnih aparatov. Tako
tradicionalni marketing izgublja veliko število uporabnikov.
– Statistika pa se lažje spremlja pri digitalnem marketingu. Če zbiramo podatke,
to pomeni da lahko pridobivamo rezultate trženjskih kampanj. Tako lahko
ugotovimo, kako to sprejemajo odjemalci, ter kaj lahko izboljšamo. Te
podatke in analize lahko pridobimo tudi za tradicionalne medije. Prednost
digitalnih medijev pa je ta, da lahko podatke pridobivamo v realnem času. To
predstavlja večjo učinkovitost, saj se lahko takoj oz. že v danem trenutku
odzovemo na odzive in spremembe.
Pintar (2016) je mnenja, da so pametni telefoni in video vsebine popolnoma spremenili
način komuniciranja, ki poteka med ponudniki in odjemalci. Podjetja so prisiljena, do
sprememb. Pomembno je, da upoštevamo konkurenco. Ta podjetjem narekuje, da se
prilagajajo in nadgrajujejo. Po raziskavah lahko sklepamo, da odjemalci poiščejo
informacije z več napravami naenkrat, npr: aplikacije, družbena omrežja ipd., kar pa
pomeni prilagajanje uporabnikom.
5.2 Uvajanje digitalnega marketinga v podjetje
Podjetja morajo za uspešnost, sledenje trendom in zanimivosti za odjemalce tudi
vključiti digitalni marketing. To strategijo uporablja že veliko podjetij, kot kaže, pa se
bo strategija le še večala.
Digitalni marketing je vedno prisotnejši v podjetjih, digitalni svet pa se bo v prihodnjih
letih še širil, saj se veliko prodajalcev odloča za spletno prodajo, kar pomeni, da so
papir začele nadomeščati vsebine, ki se pošljejo v veliko hitrejšem času. Veliko podjetij
pa je že uvedlo pametne telefone namesto osebnih računalnikov (Bilban, 2016).
Avtorica Bilban je leta 2016 navedla ključne točke, ki jih pričakuje v prihajajočem letu
Predstavljajo še nekaj več razlogov, zakaj je uvedba digitalnega marketinga v podjetjih
nujno potrebna.
Mobilnost
Uporabniki so dandanes veliko bolj mobilni kot nekoč. Raziskave kažejo, da bi naj do
leta 2020 80 % celotnega prebivalstva nakup opravilo prek pametnih telefonov.
20
Video vsebine
Je zelo priljubljen način digitalnega komuniciranja, saj ga odjemalci dobro sprejemajo.
Mobilni video in tekmovalnost
Družbena omrežja se spopadajo s tekmovalnostjo, kje si uporabniki ogledujejo največ
video vsebin. Med prve na lestvici lahko uvrstimo Facebook, saj ta sam predvaja
vsebine. To so zaznali podjetniki, ki so to uporabili v svoj prid ter tako dodatno
neposredno objavljali vedno več video vsebin. Takoj za Facebookom sta še Snapchat in
Youtube.
Standardizacija video metrik
Vedno več uporabnikov naredi video vsebine z mobilnim telefonom, in sicer kar 50 %.
Facebook, Youtube in Snapchat, katere lahko štejemo za največja družbena omrežja, so
se združula. Industriji bodo ponudila standardizirane metrike.
Internet stvari
Prinaša priložnosti, da se blagovne znamke približajo svojim potrošnikom. V internet
stvari se povezuje veliko naprav, število pa se še veča. Internet stvari pridobiva velik
pomen v življenju uporabnikov. Posameznik ima lahko s pomočjo pametnih naprav
nadzor nad kakovostjo življenja. Področja na katerih deluje so: mesta, vozila, dom,
trgovina in osebna tehnologija.
5.3 Prednosti in slabosti digitalnega marketinga
V veliki meri se podjetja sama odločajo, če želijo izkoristiti prednosti oz. slabosti
digitalnega marketinga.
Specialisti za digitalne raziskave morajo poznati vrste trga, preden pričnejo z
aktivnostmi, saj je aktivna prodaja lahko uspešna ali neuspešna.
Uspešna je takrat, kadar se povpraševanje in ponudba srečata ter izvedeta aktivnost. Pri
tem poudarjamo lastnosti trga, ker ni nujno, da so vsi izdelki na vseh trgih enako
priljubljeni oziroma poznani. Izdelki in storitve morajo biti odjemalcem znane, zato je
treba ugotoviti, kaj uporabnike na trgu zanima. Za neuspešno pa se šteje takrat, kadar se
potencial ne oceni pravilno.
V nadaljevanju bodo predstavljene prednosti in slabosti digitalnega marketinga.
Prednosti
Na splošno ima digitalni marketing veliko prednosti. Z usmerjenimi (»targetiranimi)
sporočili za uporabnike lahko uspešno presežemo prodajne izzive, s katerimi se
srečujemo (Jeromel, 2015).
Kot prednosti lahko izpostavimo:
– pridobivanje potencialih strank;
– grajenje prepoznavnosti podjetja in blagovne znamke;
21
– pomoč odjemalcem pri pridobivanju informacij o izdelkih, ki jih ponuja
podjetje;
– ugodnejši od tradicionalnega marketinga;
– ponudba dodatnih kanalov;
– omogočanje, da potrošniki lažje najdejo podjetje;
– vzpostavljanje povezave med podjetjem in odjemalci ter
– pridobivanje e-mail naslovov.
Slabosti
Izpostavimo lahko naslednje (Mušić, 2015):
– Nerazumljivost trga: pred izvedbo aktivnosti je potrebno demografske
značilnosti potencialnih odjemalcev analizirati. Na tak način bo podjetje lažje
razumelo njihove potrebe, saj oglaševanje predstavlja velik denarni zalogaj.
Pred izvajanjem pa mora podjetje izvesti prav tako SWOT analizo.
– Nerazumljivost SEO algoritma: SEO algoritem se ves čas razvija, kar
pomeni, da se podjetja morajo ves čas prilagajati in širiti. Algoritem od
podjetij zahteva, da ustvarijo uporabno vsebino.
– Uporabljanje strategij brez testa: s testiranjem pred izvedbo se podjetja
lahko izognejo neuspehom. Pripravijo možne aktivnosti, ki se lahko izvajajo,
nato pa izberejo tisto, ki bi jo potrošniki najlažje razumeli. Strategija trženja
omogoča, da lažje razumemo naše odjemalce in tako povečamo prodajo.
– Neupoštevanje potenciala mobilnih uporabnikov: vse več ljudi že uporablja
mobilne telefone, zato se morajo podjetja prilagajati in akcije tržiti tudi prek
mobilnih naprav.
– Površna uporaba medijev: če želimo izdelke uspešno tržiti, ne zadostuje le,
da družbene medije le osnovno poznamo, kot je objavljanje slik. Razumeti
moramo njihovo delovanje, kako določiti cilje in kako prepoznati ključne
kazalnike uspešnosti, da aktivnosti dosežejo čim ljudi.
Če želi podjetje prodajati aktivnosti brez prisotnosti strokovnjaka, moramo izbirati tista
omrežja, ki so najenostavnejša za uporabo. Napaka pri podjetjih je nesodelovanje s
svojimi odjemalci oz. da ne odgovarjajo na njihova vprašanja in kritike.
22
6 PREDSTAVITEV PODJETJA JAGROS, D. O. O.
Iz prvotno majhnega družinskega podjetja, ustanovljenega leta 1989, ko so v Tržišču pri
Rogaški Slatini zgradili in odprli prvo lastno trgovino s kava barom, je zraslo veliko
slovensko podjetje, prepoznano pod imenom Trgovine Jager. Podjetje vodi direktor
Franc Jager. Skupaj z nekdanjo ženo in tremi sinovi soustvarjajo zgodbo o uspehu.
Glavna dejavnost podjetja je maloprodaja živilskega in neživilskega blaga.
Leta 1989 so poslovanje začeli s štirimi zaposlenimi, danes pa podjetje šteje okrog 400
zaposlenih. Zadnjih 10 let se podjetje uvršča med hitro rastoča slovenska podjetja –
gazele.
Franc Jager trdi, da so zaposleni ključ do uspeha, zato se trudi, da jim nudi prijazno,
varno in stabilno okolje. Želi, da se njegovi delavci dobro počutijo, opravljajo delo z
ljubeznijo in gojijo pozitiven odnos do potrošnikov, ki postajajo čedalje zahtevnejši. Na
prodajnih policah prav tako nudijo blago slovenskih proizvajalcev, vendar sta še vedno
dve tretjini prehrambnih izdelkov na policah uvoženih.
Širijo se po načelu postopne rasti in z vlaganjem lastnega kapitala. Pri novogradnjah
trgovin vzamejo največ 50 odstotkov posojila, preostanek zagotovijo z lastnim
kapitalom. Ugotavljajo pa, da je ta odločitev dobra, namreč dosegajo okoli triodstotni
tržni delež. Franšiznega sistema nimajo vpeljanega, saj so v primerjavi s konkurenco še
vedno mali kupec in nimajo enakih nabavnih pogojev.
Imajo svojo blagovno znamko, za katero pravi gospod direktor, da se odlično prodaja.
Njihova kakovost je primerljiva s kakovostjo originalne blagovne znamke, cena je pa
nižja.
Tabela 3: Poslovalnice podjetja Jagros, d. o. o.
POSLOVALNICA
Braslovče
Duplek
Gorišnica
Kidričevo
Ljutomer
Melje
Odranci
Poljčane
Prvomajska
Ptuj
Radvanje
Šentjur
Turnišče
Velenje
se nadaljuje
23
nadaljevanje
POSLOVALNICA
Bistrica ob Sotli
Globoko
Grobelno
Kostrivnica
Kozje
Krško
Loka
Majšperk
Mestinje
Pišece
Podčetrtek
Prevorje
Prušnikova
Radenci
Rogatec
Sladka Gora
Sladki vrh
Starše
Šentilj
Šmarje pri Jelšah
Trnovska vas Jager
Tržišče
Vransko
6.1 Politika in cilji podjetja
Vizija
Pravijo, da želijo biti najboljša trgovska veriga na območju celotne Štajerske in tudi
Slovenije. Želijo biti prepoznavni po nizkih cenah, odlično opravljenih trgovskih
storitvah, kakovostnih izdelkih, prijaznih zaposlenih in zadovoljnih kupcih.
Poslanstvo
Menijo, da mora poslanstvo vedno temeljiti na napredku. Njihovo poslanstvo je
zadovoljiti potrebe kupcev predvsem z odlično opravljenimi trgovskimi storitvami,
visoko kakovostjo trgovskega blaga in tudi s konkurenčnimi cenami. Zaposlenim
zagotavljajo varno in prijetno delovno okolje z možnostjo osebnega in strokovnega
razvoja. Želijo ostati hitro rastoče, zelo dobro organizirano podjetje, ki temelji na
odgovornosti do zaposlenih ter na odgovornem odnosu do naravnega in družbenega
okolja, v katerem živimo.
Osebje v trgovinah je usposobljeno, da lahko ukrepa v smislu izpopolnjevanja zahtev, ki
se nanašajo na ponudbo proizvodov v trgovinah, logistiko in reševanje morebitnih
pritožb.
Ravnajo po načelu: »Nismo največji. Nismo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši.«
Zastavljenih imajo 5 olimpijskih krogov.
24
Slika 5: Cilji podjetja
Olimpijski krogi predstavljajo temeljne smernice delovanja njihovega sistema.
Konkretno opredeljeni cilji za tekoče leto pa so podani v poslovnem načrtu družbe.
25
7 PODJETJE JAGROS, D. O. O., IN DIGITALNI MEDIJI
Podjetje Jagros, d. o. o., se zaveda, da je digitalna tehnologija za podjetja nujno
potrebna, saj jim omogoča lažje komuniciranje z odjemalci.
Na splošno so glede digitalnega oglaševanja zelo inovativno podjetje, saj imajo že od
leta 2004 svojo spletno stran.
– Kakovostna spletna stran pomeni konkurenčno prednost. Je prvo ogledalo in
imidž podjetja. Mora biti tako privlačna kot tudi uporabna, ker je to
navsezadnje njen osnovni cilj.
Spletna stran mora biti dobro rangirana oz. umeščena, kar pomeni, da jo iskalnik takoj
najde. Obiskovalci na spletni strani iščejo konkretne informacije, zato mora biti vsebina
pred obliko, saj so prijazne strani neuporabne, če na njej ne najdemo prave vsebine.
Vsebina na spletni strani pa mora biti redno osvežena in aktualna.
Namen spletne strani trgovin Jager je, da informira obiskovalce spleta o osnovnih
podatkih podjetja, delovnih časih, lokacijah in kontaktnih podatkih posameznih
poslovalnic. Obiskovalci spletne strani najraje posegajo po zavihku, imenovanem
»letaki«, kjer lahko zasledijo akcijske izdelke.
Slika 6: Spletna stran trgovin Jager
Vir: www.trgovinejager.com
Uporabljajo pa še druge načine digitalnega oglaševanja:
– E-poštno trženje
Predstavlja obliko neposrednega trženja ter omogoča neposredno komuniciranje med
oglaševalci in ciljno skupino.
Podjetje po elektronski pošti v e-sporočilih po novem pošilja tudi tedenske aktualne
kataloge v digitalni obliki. Vendar pa zaradi poplav nezaželene e-pošte uporabniki zelo
omejeno odpirajo tovrstna e-sporočila, kajti ne želijo reklamnih sporočil, ki jih v tistem
trenutku ne rabijo.
26
V katalogih lahko kot obliko pospeševanja prodaje najdemo kupone. Ob prejetju kupona
se ta natisne oziroma izreže in se lahko unovči v prodajalnah. V večini primerov ob
unovčitvi kupona dobimo brezplačen izdelek pri nakupu nad določenim zneskom.
– SMS-sporočila
Že raziskave so pokazale, da uporabniki brez večjih težav sprejemajo oglaševanje prek
SMS-sporočil, saj se na njih naročajo kar sami. V večini jih zanimajo akcijske ponudbe.
Je izjemno učinkovit, zanesljiv in stroškovno ugoden prodajni kanal. SMS-sporočilo
mora biti kratko in učinkovito besedilo, ki vabi k nakupu, obisku trgovine in koriščenju
akcij. Raziskave so prav tako pokazale, da kar 97 % uporabnikov odpre in prebere SMS.
Torej so oglaševalska sporočila vedno opažena in prebrana.
Podjetje uporablja oglaševanje prek SMS-sporočil ob posebnih akcijah. Z njimi tako
stranke obvestijo na dodatna znižanja, kar pa je po izkušnjah pokazalo še večje
zanimanje za akcijske artikle.
Slika 7: Primer SMS-sporočila ob razprodajah
Slika 8: Primer SMS-sporočila ob vikend akcijah
V nakupovanju z mobilnimi aparati se kaže velika prihodnost. Tehnologija se razvija
tako daleč, da lahko predvidevamo, da bo kupec v trgovino prišel le še z mobilnim
aparatom, s katerim bo nakup tudi plačal. Na razvoj takšnega produkta se še čaka,
podjetje pa poudarja, da želi biti na trgu med prvimi, ki bi sprejemali tovrstno plačilno
sredstvo.
– Snapchat
Kot smo že zapisali v teoretičnem delu, je Snapchat aplikacija, ki uporabnikom
omogoča komuniciranje prek pametnih telefonov s pošiljanjem fotografij ali
videoposnetkov.
27
Podjetje ga je uvedlo pred kratkim ter tako pričelo s pošiljanjem slikovnih in video
sporočil članom Jager Kluba, katerih telefonske številke imajo. Ker je aplikacija
priljubljena pri vseh starostnih skupinah, se uporabniki na aktivnosti dobro odzivajo.
Slika 9: Snapchat logotip
Vir: www.afponline.org
– Družbeni mediji
Omogočajo nam, da prek spleta komuniciramo z drugimi uporabniki. Prav tako nam
omogočajo, da si splet prikrojimo po lastnih potrebah.
Na primer:
– vsebine, ki so nam všeč, označimo s ključnimi besedami, da jih lahko pozneje
hitro najdemo;
– vsebine lahko shranimo;
– prispevamo lahko komentarje.
Tako so se pred leti skušali povezati preko družabnih medijev oz. Facebooka. Za
oglaševanje prek omenjenega družbenega medija pa je potrebna dobra dvosmerna
komunikacija. Prav tako je treba imeti dobrega administratorja. Ker so bili odzivi bolj
slabi, so profil ukinili.
– TV-oglaševanje
S kombinacijo slike, glasu, barve in gibanja se lahko doseže večji učinek kot s katerim
koli drugim medijem. Z oglaševanjem na TV-zaslonih bi moralo podjetje zagotoviti
učinkovito izkoriščanje tehničnih prednosti in ne bi smelo predvajati dolgočasnih
informacij. TV-oglasi so med najbolj znanimi oblikami oglaševanja. Televizijo gleda
največ ljudi, na podlagi tega pa tudi oglase opazi zelo veliko število ljudi. Slabosti tega
predstavljajo zelo veliki stroški in čas predvajanja, ki je zelo kratek.
Oglase trgovin Jager lahko trenutno vidimo samo na programu Planet TV, kjer
promovirajo akcijske izdelke, ki so po navadi tudi njihove lastne znamke. Slednje lahko
zasledimo tudi v oddaji Kmetija ali v slovenski nanizanki Ena žlahtna štorija.
28
– Prikazno oz. »display« oglaševanje
T. i. »displayi« ali prikazovalni zasloni predstavljajo pomembno orodje za predstavitev
izdelkov v prodajalnah ali drugih prodajnih mestih. Njihov cilj je pomagati
proizvajalcem, da izdelek čim bolj približajo porabniku in mu ga čim bolj predstavijo.
Pomembno je, da so prikazovalni zasloni postavljeni na mesto, kjer je frekvenca
porabnikov največja ter čim dlje od police, na kateri se izdelek običajno nahaja. Njihova
količina v poslovalnicah ne predstavlja ključnega pomena, saj lahko že samo en
prikazovalni zaslon dvigne oz. pospeši prodajo izbranega izdelka med promocijo.
Vendar pravijo, da se za t. i. »display oglaševanje« zaenkrat še ne bodo odločili, saj
menijo, da stranka, ko pride v trgovino, želi fizičen stik z blagom. To predstavlja
prednost za stranke, ki imajo odpor do nakupovanja prek spleta. Tako lahko stranka
izdelek vzame v roko ter ga pobližje spozna.
Kot vsako drugo uspešno podjetje pa se tudi oni želijo širiti. Med ožjimi cilji glede
inovacij v digitalnem marketingu so si zastavili naslednja dva:
1. Spletna trgovina
Lahko jo opredelimo kot novo obliko kataloške prodaje. Podjetja, ki se že ukvarjajo s
kataloško prodajo, izkoristijo internet kot zelo obetaven trg, zato želi tudi izbrano
podjetje narediti pravo spletno trgovino, v kateri bodo nudili večino izdelkov, ki jih
nudijo v trgovinah Jager, razen režimskega blaga. Načrtujejo, da jo bodo zagnali do
polovice leta 2018.
To bi prineslo podjetju dodaten plus tudi glede konkurentov, saj poleg tega, da nudi
široko paleto različnih izdelkov v primerjavi s klasično trgovino nudi tudi možnost
primerjave med različnimi konkurenti. Spletno trgovino lahko obiščejo kadar koli, saj je
dostopna ves čas.
Slabost kupovanja v spletni trgovini pa je lahko ta, da izdelka fizično ne vidimo, se
pravi, da če nam nakup ne ustreza ali če je izdelek v okvari, nastanejo dodatni stroški.
Poznamo pa še druge slabosti spletnega nakupovanja:
– končni stroški nam niso znani (pakiranje, poštnina);
– nezmožnost fizičnega ogleda in preizkusa blaga;
– blaga ni na zalogi in
– reklamacije.
2. Aplikacija JagerKlub
Kot kratkoročni cilj imajo zadano tudi izvedbo aplikacije JagerKlub za mobilne
telefone, kjer bi kupcu nudili naslednje informacije:
– JagerKlub kartico;
– stanje na bonitetnem računu;
– tekoče akcije;
– nakupovalni listek;
– skeniranje izdelkov po kodi za dodajanje na nakupovalni listek in
– povezavo v spletno trgovino (naknadno).
29
8 SKLEP
Ugotovimo lahko, da je digitalni marketing obsežen pojem. Povzema tehnološko
revolucijo zadnjih let. Pametne naprave so preplavile čase, ko so ljudje novice iskali ter
jih prebirali v tiskanih medijih, predstavljajo pa tudi izziv za podjetja, saj jih vedno več
uporablja za izvajanje aktivnosti.
Omogoča, da zajamejo širšo množico, ni pa nujno, da pri tem porabijo celo
premoženje, kot bi jo mogoče pri uporabi tradicionalnega marketinga. Obstaja pa še
vedno velika povezanost s tradicionalnim marketingom, katero je treba vzdrževati. S
finančnega vidika lahko potrdimo, da je primeren za vsa podjetja. Če pa želimo, da
doseže želeni učinek, se najprej pripravi potrebna strategija, ter se podrobno preučijo
dejavniki, ki lahko vplivajo na izvajanje aktivnosti. V nasprotnem primeru lahko pride
do tega, da aktivnosti ne bodo učinkovite.
Digitalni marketing spremljajo hitro rastoči trendi: podjetja imajo vedno več podatkov o
svojih odjemalcih, svoje izdelke lahko prikazujejo s številnimi videi, z njimi pa lahko
komunicirajo tudi glede na njihovo lokacijo. Osredotočajo se na mobilni marketing, saj
je prav ta tisti, ki ga uporabljamo na vsakem koraku ter kjer smo vedno dosegljivi.
Za konec smo teorijo prenesli v študijo, kjer smo analizirali podjetje Jagros, d. o. o., za
katerega lahko trdimo, da se trudi slediti trendom digitalnega marketinškega
komuniciranja. Cilji, ki so si jih zastavili, bodo te še samo dopolnili, saj imajo še nekaj
prostora za izboljšanje interakcije z uporabniki.
Potrdimo lahko, da podjetja z uporabo digitalnih medijev lažje komunicirajo s svojimi
odjemalci, saj jim ti omogočajo, da pridobijo povratne informacije v veliko krajšem
času kot, če bi uporabljali tradicionalne medije.
30
9 SEZNAM LITERATURE IN VIROV
1. Bilban, N. 2016. Še bolj digitalno leto 2016. Pridobljeno 20. april 2017 iz
iPROM: https://iprom.si/blog/se-bolj-digitalno-leto-2016-2/
2. Cajnko, Katja. 2015. Digitalno marketinško komuniciranje v podjetju Si.mobil,
d. d. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
3. Chaffey, Dave in Ellis-Chadwick Fiona. 2012. Digital marketing. Strategy,
implementation and practice. Essex: Pearson education limited.
4. Clow, Kenneth E. in Donald Baack. 2004. Integrated advertising, promotion
and marketing communications. Upper Saddle River: Pearson education,
Prentice hall.
5. CTR digitalni marketing. 2016. Digitalne strategije in digitalni marketing.
Pridobljeno 20. aprila 2017 iz CTR digitalni marketing:
http://www.ctr.si/digitalni-marketing.html
6. Devetak, Gabrijel. 2000. Evropski marketing storitev. Kranj: Moderna
organizacija.
7. Detroy E. N. 2001. Kako uspešno pridobivamo nove kupce. Ljubljana:
Narodna univerzitetna knjižnica.
8. Digital Marketing. 2016. How to Choose the Best Digital Marketing Channel
for Your Business. Pridobljeno 20. aprila 2016 iz Digital Marketing:
hhtp://digitalmarketingphilippines.com/how-to-choose-the-best-digital-
marketing-channel-for-your-business/
9. Fill, Chris. 1999. Marketing communications, context, contents and strategies.
London: Prentice Hall.
10. Furjan, Tamara. 2014. Marketinško komuniciranje v podjetju Henkel. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
11. Goneli, Jernej. 2010. Trženjsko komuniciranje preko družbenih medijev.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
12. Hren, Marko. 2010. Marketinško komuniciranje v podjetju Dana. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
13. Ivanko, Š. 2007. Raziskovanje in pisanje del – metodologija in tehnologija
raziskovanja ter pisanja strokovnih in znanstvenih del. Ljubljana: Cubis
image.
14. Jeromel, A. H. 2015. Digitalni marketing in povečanje prodaje. Pridobljeno
15. julija 2017 iz Fenomena komunikacije: http://www.fenomen.si/digitalni-
marketing-povecanje-prodaje/
31
15. Kotler, Philip. 2004. Management trženja. Ljubljana: GV založba.
16. Leppaniemi, Matti in Heikki Karjaluoto. 2008. Mobile marketing: From
marketing strategy to mobile marketing compaign implementation.
International journal of mobile marketing.
17. Michael, Alex in Ben Salter. 2006. Mobile marketing. Achieving competitive
advantage through wireless technology. United Kingdom: Elsevier.
18. Možina, Tavčar, Zupan in Kneževič. 2004. Poslovno komuniciranje. Maribor:
Obzorja.
19. Mujkanović, Maja. 2015. Poslovni potencial družbenega omrežja Instagram
na primeru podjetja X. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta.
20. Mušić, M. 2015. Napake digitalnega marketinga. Pridobljeno 15. julija 2017 iz
Mladi podjetnik: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/napake-
digitalnega-marketinga-ki-se-jim-morate-izogibati
21. Pintar, M. 2016. Zakaj se morajo podjetja prilagoditi digitalni dobi.
Pridobljeno 15. julija 2017 iz Linkedin: https://www.linkedin.com/pulse/zakaj-
se-morajo-podjetja-prilagoditi-digitalni-dobi-mario-pintar
22. Pompe, Sašo. 2013. Trženjsko komuniciranje prek pametnih prenosnih naprav.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
23. Starman, Danijel. 1996. Tržno komuniciranje: Izbrana poglavja. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
24. Tomšič M. 2016. Snapchat: starejši ga ne razumejo, mladi brez njega ne
morejo več. Pridobljeno 23. julija 2017:
http://siol.net/digisvet/novice/snapchat-starejsi-ga-ne-razumejo-mladi-brez-
njega-ne-morejo-vec-416396
25. Velasco, M. 2013. Why Digital Marketing is important for Business.
Pridobljeno 15. julija 2017 iz CareerAdict: http://www.careeraddict.com/wh-
digital-marketing-is-important-for-business.
26. Zupančič, Vinko. 2005. Marketing. Maribor: Doba Epis.
27. Žabkar V. in Jančič Z. 2013. Oglaševanje. Ljubljana: Fakulteta za družbene
vede.