utrip kočevje maj 2014

Dogodki › kultura › vrtnarjenje › šport › astrološka napoved › in vse, kar morate izvedeti ...

kočevski brezplačni lokalni mesečnik I maj 2014 I poštnina plačana pri pošti 1330 kočevje

kočevski

Masaža tui-na Žagar Barbara Žagar s.p.

v mesecu maju-10% za 20 minutno masažo po vaši izbiri (vratni ali ledveni del hrbta ali sproščujoča masaža

obraza, glave in dekolteja)

v mesecu juniju-10% za 45 minutno TUI-NA masažo

DARILNI BONI tudi v prodajalni

Žaba v Tuš centru

www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00

Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnine.

Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš osebni račun nakažemo tudi celoten znesek kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalci v NLB Poslovalnicah.

Nekatera doživetja so nepozabna

NLB Stanovanjski kredit

NLB

d.d

., Tr

g re

publ

ike

2, 1

000

Ljub

ljana

maj 2014 / [email protected] / KOČEVSKI UTRIP 3

UVODNIK

Izdaja NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29, 1330 KOČEVJE | Vpisani v razvid medijev pod številko 1398 | Uredila BARBARA PRELESNIK KOJEK | Oglasno trženje BARBARA PRELESNIK KOJEK | Oblikovanje in tehnična ureditev Artiks d.o.o. | Urejanje besedil TANJA TURK | Foto naslovnice VASJA MARINČ | Tisk PARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE | Naklada KOČEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV, RIBNIŠKO SODRAŠKI UTRIP 3.300 IZVODOV | oddaja oglasov in prispevkov DO 10. JUNIJA 2014 | V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRŽUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA. | Za morebiten obisk tiskarskega škrata se vam opravičujemo. | Za oglaševanje v našem časopisu pokličite BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986, ali pišite na e-mail [email protected], ali na naslov NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29 1330 KOČEVJE | Vabimo k sodelovanju vse, ki želite soustvarjati naš mesečnik. | Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip

O novih idolih ob prazniku dela

kočevski in ribniško

sodraški UTRIP lahko prebirate tudi na spletni

strani: http://www.scribd.com/

noviutrip

Če vsaj malo spremljate nove infor-macijske in »zabavne« tehnologije, pa tudi ekonomijo in celo zvezdniške trač rubrike, ste zanesljivo že mno-gokrat naleteli na ime Steva Jobsa.Zdaj že pokojni Steven Paul Jobs,

ameriški računalnikar in poslovnež, je znan kot soustanovitelj korpo-racije Apple, še bolj pa po izrednih tržnih uspešnicah na i - od iPoda prek iPhonea do iPada. O njem je napisana množica knjig, posnetih nekaj filmov, razglašajo ga za genija in vizionarja, marketinškega guruja in pozitiven zgled za mnoge. Eden od naših politikov ga primerja celo z Leonardom da Vincijem!Verjetno v večini del, ki ga kujejo

v zvezde, ni niti omembe naslednje zgodbe, a glede na to, da je še nihče ni niti poskusil zanikati, je zanesljivo verodostojna.Sredi sedemdesetih let prejšnjega

stoletja je Jobs po tem, ko je poskusil to in ono, delal za Atari. Ta je ponu-dil nagrado za zmanjšanje števila či-pov v vezju. Jobs je delo »oddal« svo-jemu takratnemu (menda) prijatelju z ravno tako zelo znanim imenom Steve Wozniak. Ta je »nalogo« opra-vil tako dobro, da so Jobsu izplačali 5000 dolarjev!Toda Jobs je »partnerju« dal le po-

lovico od 700 dolarjev, kolikor naj bi jih dobil, torej 350 dolarjev. Honorar za delo Stevea Wozniaka je bil torej celih 7 odstotkov Jobsovega zasluž-ka! Wozniak, ki je pozneje sicer z Jobsom »soustanovil« Apple compu-ters, je resnico o tem Jobsovem »za-služku« izvedel šele po desetih letih in mislim, da to ni koristilo njunim odnosom.Če si je takrat Jobs postregel kar

s klasično prevaro, je do leta 2005 bistveno napredoval, tako pri mili-jardah kot pri metodah ‒ takrat se

je s šefi Googla in še nekaterih vi-sokotehnoloških podjetij že začel dogovarjati o nezaposlovanju »pre-bežnikov« s ciljem, da tudi najbolj strokovnim delavcem znižajo plače. Njegova zasliševanja zaposlenih v stilu »kakšno korist imam od tebe« ob srečanjih na hodniku ali v dviga-lu so bila menda precej razvpita. Bi rekel, ja.Kot vidite, je šlo za res »prijetnega«

človeka. A koliko bi zaslužil Jobs, če ne bi bilo Wozniaka? Ali množice strokovnjakov pri Applu, ne naza-dnje tudi vseh tisočih Kitajcev, ki pri Foxconu v slabih razmerah izdelujejo Applov program? Toda ljudje njegove baže so si z

bančništvom in globalizacijo ustva-rili razmere, v katerih po izračunih ekonomista Thomasa Pikettyja pre-moženje prinaša več prihodkov kot delo, zato last praktično vsega vse hitreje prehaja v roke enega promi-la človeštva. Čedalje več ljudi pa ima vse manj, zato iščejo delo. Delo bo torej še cenejše. Zato bo manjša ku-pna moč. In potem bo še manj dela.

In tako dalje in tako dalje.Dokler se ne bo v svetovni ekono-

miji nekaj zelo spremenilo. A to je od Slovenije kaj malo odvisno.

Bojan Marinč

4 KOČEVSKI UTRIP / [email protected] / maj 2014

AKTUALNO

15. maj - svetovni dan podnebnih spremembPo vsem svetu 15. maja obeležujejo svetov-

ni dan podnebnih sprememb. S tem pojmom označujemo spreminjanje globalnega in regio-nalnega podnebja na Zemlji v daljšem časov-nem obdobju. Segrevanje ozračja je bistveno ožji pojem od podnebnih sprememb in ozna-čuje povečanje povprečne temperature zraka in vode v zadnjih nekaj desetletjih. Na podnebje na Zemlji vpliva več pomembnih dejavnikov, ki so: intenzivnost sevanja Sonca, gibanje naše-ga planeta, lastnosti zemeljske površine in se-stava atmosfere. Vsem tem naravnim vplivom se v zadnjih dveh stoletjih pridružujejo tudi in-tenzivni vplivi človeških dejavnosti, še najbolj povečanje emisij CO2 v zraku, skupaj s pove-čanjem vsebnosti drugih toplogrednih plinov,

kjer izstopajo predvsem metan in dušikovi oksidi … Spoznanje, da pregled dejstev kaže na zastrašujoč človeški vpliv na globalno pod-nebje oziroma na njegovo spreminjanje in da je

za normalno življenje človeka, rastlin in živali nujno potrebno omiliti te klimatske spremem-be, so številne države že leta 1997 podpisale znameniti Kjotski protokol, med njimi ga je leta 1998 podpisala tudi Slovenija … Cilj tega protokola je omejiti emisije številnih plinov, ki vplivajo na toplotno sevanje zemeljske površi-ne, ki jih povzroča izgorevanje fosilnih goriv na področju kmetijstva, pri ravnanju z odpadki, pa tudi izpušni plini in različni vplivi pri industrij-skih procesih. Protokolu nasprotujejo vse tiste velike države, ki imajo pri proizvodnji najra-zličnejših energentov ogromne dobičke …

(vir: Wikipedija)Franci Koncilija

SPOROČILO ZA JAVNOST

Potek sanacije gozdov, poškodovanih v fe-bruarskem žledolomu, in nadaljnji ukrepi za preprečitev dodatnih škod v gozdovih zaradi podlubnikov ter učinkovito sanacijo gozdov

Od katastrofalnega žleda, v katerem je bila poškodovana polovica slovenskih gozdov in zaradi katerega bo treba posekati preko 9 mi-lijonov m³ lesa, so minili trije meseci. V sana-cijskem načrtu, ki ga je Zavod pripravil pred mesecem dni, je bilo predvideno, da bodo dela potekala nekaj let. Najobsežnejše delo, ki ga je treba opraviti, je posek poškodovanega drevja, še zlasti iglavcev, ker le-ti pomenijo potencial-no nevarnost za namnožitev podlubnikov. Po treh mesecih od naravne ujme Zavod za goz-dove ugotavlja, da je hitrost sanacije različna po posameznih območjih in lastništvih. Do zdaj je bilo posekanih in iz gozda odpeljanih največ iglavcev na najbolj prizadetih območjih (Lju-bljana, Postojna, Kranj) ter na tradicionalno gozdarskih območjih (Slovenj Gradec, Kočev-je, Nazarje, Maribor). Do prvega tedna v maju 2014 Zavod ocenjuje, da je v celoti saniranih 23 % poškodovanih iglavcev (26 % v zasebnih gozdovih in 14 % v državnih gozdovih) in 11 % listavcev. Glede na celotno količino drevja je pospravljenih 15 % vse poškodovane lesne mase. V kubičnih metrih to pomeni 735.000 m3 iglavcev in 658.000 m3 listavcev. Taka dina-mika sanacije je za približno 75 % hitrejša od običajnih rednih sečenj, saj se v primerljivem obdobju od časa po žledu do danes v normal-nih letih povprečno poseka 0,8 mio m3, letos pa se je 1,4 mio m3. Takega tempa v prihodnje ni pričakovati zaradi različnih vzrokov (zastoj pri prodaji, prevozu, poletna opravila na kme-tijskih zemljiščih ipd.), če pa bi se teoretično nadaljeval, bi to pomenilo zaključek sanaci-je v prej kot letu in pol. Zaradi teh podatkov ocenjujemo dosedanji potek sanacije kot zelo

uspešen, še zlasti v zasebnih gozdovih.Zaradi velike količine poškodovanih dreves

ves les iglavcev ne bo pospravljen iz gozdov do 15. maja, ki je določen kot rok za izvedbo seč-nje iglavcev in varstvenih del v večini poško-dovanih gozdov. Ta rok je določen na podlagi razvojnega cikla podlubnikov. V toplem delu leta je s podlubniki napadene iglavce treba po-sekati v 21 dneh po odkritju. Če se podlubniki namnožijo, bodo začeli napadati tudi zdrava in vitalna drevesa, zaradi česar se bo škoda zaradi žledoloma dodatno povečala.

Po Zakonu o ukrepih za odpravo posledic žleda lahko lastnik v primeru, da iz objektiv-nih razlogov ne bi mogel izvesti v odločbi za izvedbo sanitarne sečnje določenega poseka iglavcev in varstvenih ukrepov do roka, prosi za podaljšanje roka. Zavod za gozdove Slovenije bo lastnike gozdov, ki niso uspeli zagotoviti izvedbe sanitarne sečnje iglavcev in preventiv-nih varstvenih del, pozval, da lahko do preteka roka na odločbah na pristojno krajevno eno-to Zavoda pisno ali ustno na zapisnik vložijo vlogo oziroma zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del. Kjer so izdane generalne odloč-be (143 izdanih) bo ZGS na podlagi prejetih prošenj za podaljšanje rokov roke smiselno po-daljšal v tistih predelih, kjer do večjega napada podlubnikov še ni prišlo. Obdobje podaljšanja bomo presodili glede na konkretne razmere v posameznih gozdnih sestojih.

Individualne odločbe za izvedbo sanitarne sečnje, ki so bile izdane posameznim lastni-kom gozdov, se bodo podaljševale na zahtevo lastnika in na podlagi utemeljenih razlogov za podaljšanje.

Zaradi za-gotavljanja hitre in učin-kovite sana-cije gozdov smo svetova-nje Zavoda za gozdove S l o v e n i j e

razširili tudi na pomoč pri organizaciji sečnje in spravila in na povezovanje lastnikov gozdov za skupno izvedbo del v gozdu. Za boljše po-vezovanje lastnikov gozdov z usposobljenimi izvajalci gozdarskih del smo vzpostavili in-formacijsko bazo o povpraševanju in ponudbi gozdarskih storitev. Lastniki gozdov, ki iščejo izvajalca gozdarskih del, naj svoje potrebe spo-ročijo na pristojno krajevno enoto Zavoda za gozdove, kjer jih bodo vnesli v evidenco potreb po gozdarskih storitvah in jih skušali povezati z ustreznimi izvajalci gozdarskih storitev na določenem območju ali zunaj njega. Eviden-ca potreb po gozdarskih storitvah pri lastnikih gozdov je objavljena na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije.

1. maja 2014 je poteklo 20 let od začetka delovanja Zavoda za gozdove Slovenije, ki je vseskozi zavezan k usmerjanju gospodarjenja s slovenskimi gozdovi na načelih sonaravno-sti, trajnosti in večnamenskosti. Na Zavodu za gozdove Slovenije okroglo obletnico praznuje-mo delovno, ob odpravljanju posledic naravne ujme.

Pri sanaciji poškodovanih gozdov se vedno bolj zavedamo, kako pomembno je tesno sode-lovanje med različnimi inštitucijami in orga-nizacijami in kako pomembno je usklajevanje aktivnosti pri odpravi posledic naravne ujme, zato smo tej temi posvetili tudi letošnji Teden gozdov, ki bo potekal od 26. maja do 1. junija 2014 pod sloganom: Skupaj za gozd. Osrednja prireditev ob Tednu gozdov 2014 bo v Šen-trupertu na Dolenjskem, v Deželi kozolcev, v soboto, 24. maja 2014.

Zavod za gozdove Slovenije

Podrobneje so podatki o dinamiki sanitarne sečnje navedeni v preglednici:

LASTNIŠTVOPoškodovana drevesa za posek

(ocena) Realizacija na dan 08.05.2014 Delež posekam3-iglavci m3-listavci m3-skupaj m3-iglavci m3-listavci m3-skupaj iglavci % listavci % skupaj %

Zasebni in občinski gozdovi 2.440.886 5.482.338 7.923.224 628.445 611.519 1.239.964 26 11 16Državni gozdovi 742.192 721.360 1.463.552 107.036 46.171 153.207 14 6 10SKUPAJ VSI GOZDOVI 3.183.078 6.203.698 9.386.776 735.481 657.690 1.393.171 23 11 15


AKTUALNO

LJUDJE IN DOGODKI

Zavod za gozdove Slovenije ponuja pomoč lastnikom gozdov, ki sami ne morejo izvesti del na sanaciji žledolomaIzjava za javnost 22.04.2014Zaradi izjemno velikih količin lesa, poško-

dovanega po žledu, ki ga je treba izdelati v dokaj kratkem času, mnogi lastniki gozdov sami ne bodo zmogli opraviti vseh del dovolj hitro in morda potrebujejo pomoč.

Nenavadno toplo vreme v začetku letošnje pomladi je že pred časom omogočilo aktiv-nost podlubnikov in drugih škodljivcev na gozdnem drevju. Zato je skrajni čas za sa-nacijo dreves iglavcev po žledolomu, saj se v gozdu drugače obetajo še težave s prena-množitvijo podlubnikov (lubadarjev).

Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) lastnikom gozdov pomagamo tudi pri orga-niziranju izvedbe potrebnih del v gozdovih. Z namenom, da informacija doseže kar naj-širši krog lastnikov gozdov, jo posredujemo širši javnosti.

Zavod za gozdove Slovenije poleg ostalih nalog v okviru javne gozdarske službe po-nuja strokovno pomoč lastnikom gozdov, ki imajo s sanacijo žledoloma težave.

Strokovna pomoč obsega:• Svetovanje lastnikom gozdov, kaj in kako

je treba v gozdu postoriti.• Seznanjanje potencialnih izvajalcev del o

potrebah po izvedbi del. • Pomoč pri povezovanju lastnikov goz-

dov v večje skupine, ki omogočajo lažjo, hitrejšo in cenejšo izvedbo sanacije. ZGS bo pri organizaciji izvedbe del predno-stno pomagal tistim lastnikom gozdov, ki bodo povezani oziroma se že povezujejo.

• Pomoč in svetovanje lastnikom gozdov pri izbiri primernega in usposobljene-ga izvajalca del, kjer je na voljo seznam usposobljenih izvajalcev.

• Dodatne plačljive storitve za lastnike gozdov (dela, ki ne spadajo med nalo-ge javne gozdarske službe po Zakonu o gozdovih): določitev normativov za posa-mezna delovna opravila, ocena strukture gozdno lesnih sortimentov, izračun cene lesa na panju, klasiranje lesa, nadzor izva-janja del, prevzem zaključenega delovišča, priprava pogodbe z izvajalcem del ipd.

Lastniki gozdov naj potrebe po izvedbi po-seka oz. ostalih oblikah pomoči sporočijo na pristojno krajevno enoto. Osnovne podatke o krajevnih enotah lastniki najdejo na sple-tnem naslovu Zavoda za gozdove Slovenije (http://www.zgs.si/slo/obmocne-enote/ko-cevje/krajevne-enote/index.html) ali v tele-fonskem imeniku.

S koordiniranim skupnim delom pri sana-ciji slovenskih gozdov lahko dosežemo naj-boljše rezultate tako za lastnike gozdov kot za slovenski gozd.

Zavod za gozdove SlovenijeObmočna enota Kočevje

Seznam in kontaktni podatki krajevnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Kočevje:KE Velike Lašče - Velike Lašče 70, 1315 Velike Lašče; tel.: 01 78-81-470, e-pošta: [email protected] Pugled - Rožna 39, 1330 Kočevje; tel.: 01 89-50-400, e-pošta: [email protected] Rog - Rožna 39, 1330 Kočevje; tel.: 01 89-50-400, e-pošta: [email protected] Travna gora - Trg 25. maja 13, 1317 Sodražica; tel.: 01 83-66-322, e-pošta: [email protected] Kočevska Reka - Kočevska Reka 40, 1338 Kočevska Reka; tel.: 01 89-40-031, e-pošta: [email protected]

Kočevarska literarna zapuščina za pokušinoČe je Kočevska s svojo preteklostjo v očeh

marsikoga morda res še vedno črna luknja na koncu sveta, pa temu vsaj v zadnjih dveh desetletjih gotovo ni krivo pomanjkanje literature o tem delu Slovenije. Kot je na predstavitvi najnovejše knjige o nemškem jezikovnem otoku v Pokrajinskem muzeju Kočevje 8. maja opozoril tudi njen avtor, prof. Jakob Müller, smo namreč v zadnjih treh desetletjih dobili že več kot trideset knjižnih izdaj, ki obravnavajo kulturno dediščino kočevskih Nemcev oziroma ti-sto, kar se je od nje ohranilo.

Prof. Müller, dolgoletni sodelavec Inštituta Primoža Ramovša za slovenski jezik in eden izmed snovalcev Slovarja slovenskega knji-žnega jezika, je k tej beri primaknil še dvoje-zično knjigo Kočevar ima samo eno domovino – Göttscheabar hot lai oin Hoimöt. V njej se je sprehodil skozi šest stoletij bivanja nemško govoreče skupnosti na Kočevskem, z izbra-nimi pesmimi in odlomki iz del nekdanjih staroselcev pa je bralcem skušal približati tudi literarno zapuščino te, kakor pravi, mar-ginalne etnične skupine na robu slovenskega državnega ozemlja.

Pri tem si je prizadeval, da bi dogodke, ki so pripeljali do njenega uničenja, prikazal brez predsodkov. Zato ne zamolči sramo-tnega odnosa predvojne slovenske in jugo-slovanske politike do manjšine – ta je bil po njegovih besedah primerljiv kvečjemu z odnosom fašistov do primorskih Sloven-cev – hkrati pa spregovori tudi o drugi plati medalje, vzponu nacistične ideologije, ki ga je v svoji študiji o preselitvi nemškega pre-bivalstva Kočevske doslej sicer najbolj celo-vito znanstveno obdelal dr. Hans Hermann Frensing, pred časom ravno tako gost Pokra-jinskega muzeja.

Kajpada od Müllerjeve knjige že zaradi skromnega obsega ne smemo pričakovati, da bi zgodovino in ustvarjalnost kočevskih Nemcev lahko prikazala v vseh podrobno-stih, kar pa tudi ni njen namen, saj bodo njena ciljna skupina predvsem tisti bralci, ki bi radi v osnovnih potezah spoznali izginulo kulturo avtohtonih Kočevarjev.

Ali, bolje rečeno, domala izginulo, kajti ne-kaj staroselcev na Kočevskem vendar še živi in si prizadeva za ohranitev svoje identite-te. Čeprav z velikimi težavami, saj tudi Re-publika Avstrija, ki se razglaša za skrbnika nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, na svojo južno sosedo raje le naslavlja zahteve, kot pa da bi za svojo manjšino sama poskr-bela vsaj desetinko toliko, kolikor slovenska država skrbi za Slovence na Koroškem. Tudi zato v Kočevju in drugje že zastaja pouk kočevarščine, s čimer bo edinstveni jezikov-ni idiom, ki ga Unesco uvršča med kritično ogrožene svetovne jezike, v najkrajšem času verjetno za vselej izginil z obličja Zemlje.

Besedilo in fotografija: Mihael Petrovič ml.


LJUDJE IN DOGODKI

Tudi mačje življenje je lahko zelo kruto in prezrto od vseh nas, ki bi za žival, ki si sama ne more pomagati, lahko poskrbeli bolj odgovornoA na srečo v Kočevju za sirotice poskrbi

Društvo za zaščito živali in njihova neutru-dna borka Lidija Žegarac.

Zgodbica se je več kot eno leto dogaja-la na Trati v Kočevju. Mlada črna muca, ki jo je najverjetneje neki brezvestnež odvrgel v naselju, je prekmalu postala mamica. Cel kupček črno-belih muckov je bil zelo lačen in kar prosili so za posvojitev. Z neskončnim trudom smo kar pet mladičkov polovili in jih dali v začasno posvojitev naši prekrasni začasni posvojiteljici Petri Klun, ki še danes skrbi za tri ubožčke, ki si zelo želijo svoj pravi dom. Nekako se je problem vsaj na pol rešil in hvala tistim, ki so mladičke posvojili. A kaj, ko je bila mati tako plaha in neukro-tljiva, da ji nikakor nismo mogli pomagati, in tako je že drugič skotila mladičke. Spet se je začel boj za hrano in prostor in seveda boj za to, da so mucki lahko živeli na prostem, v miru, saj pet mladičev naenkrat, ko pa so še prvi skakali okoli, ni mačji kašelj. Pa tudi to se je vsaj navidezno nekako uredilo, saj sta dva ostala pri ljudeh, kamor se je muca zatekla. Nekateri so za trpljenje živali bolj dovzetni kot drugi in zopet so priskočili na pomoč. Vedno smo bili na vezi z našo Lidijo in ona nas je usmerjala kako pomagati, pri

tem pa je sama ničkolikokrat posredovala pri reševanju mame v smislu, da bi jo ujeli in jo sterilizirali, saj smo se bali, da bodo ponovno na svet prišli nezaželeni mačji mladički. Zgodilo se je prav to. Shujšana in izčrpana ma-mica je tekala sem in tja in se zelo trudila priti do hra-ne. Zelo dobro smo morali opazovati, da smo izsledi-li, kam je zopet skrila svoje mladičke. Zahvaljujemo se sosedu, ki je omogočil, da se te majhne kepice ulovijo, in po velikih naporih smo ujeli tudi mamico. Prenesli smo jih v varno zavetje, kjer zanje vzorno skrbi naša Lidija.

Ker pa mucki rastejo in si zaslužijo veliko ljubezni in skrben dom, si tisti, ki si resnično želite in ste sposobni vse to tudi živali dati, mucke lahko posvojite.

Prepričana sem, da je v našem mestu kljub glasu, da nimamo preveč posluha za zavr-žene živali, volja in pripravljenost priskoči-

ti na pomoč, zato prosimo naše občane, da se odzovejo pri oskrbi mladičev in seveda vse prostovoljce prijazno vabimo k sodelo-vanju. Pokličete lahko na številko 051 314 102. Hvaležni pogled ubogih živali vam bo polepšal dan in občutek, da ste naredili ne-kaj dobrega, vam bo v srce naselil nepopisno srečo.

Sonja Čibej

Naša mlada družinica se počasi privaja na novo okoljeFotografija: Lidija Žegarac

Triinsedemdeset odločnihKar nekaj odločnosti je treba, da se v ti-

pično aprilskem vremenu, kakršnega so za tisto soboto napovedovali vremenoslovci, odpraviš na Roško pešpot. Če nameravaš ob tem v enem dnevu prehoditi še 61 kilo-metrov ali pa vsaj tistih 30, kolikor znaša razdalja med Kočevjem in nekdanjo Au-erspergovo roško žago, potem moraš biti odločen še toliko bolj. In vendar se je na prvem vzdržljivostnem pohodu »Po med-vedovih stopinjah«, kakor so pohodniško doživetje v kočevskih gozdovih poimeno-vali organizatorji iz Turističnega društva Brezpotja, v zgodnjih jutranjih urah 26. aprila zbralo kar 73 udeležencev. Odziv, ki je presegel vsa pričakovanja.

Pohodnike, med njimi je bil tudi Franci Rupnik, idejni oče pohoda, je pot od Rudni-škega jezera mimo gozdne koče Luža naj-prej popeljala do Žage Rog, od tod pa naprej do Podsten ter mimo Rajhenava, Oneka in Cvišlerjev nazaj proti Kočevju. Najhitrejši so jo zmogli v manj kot dvanajstih urah, najbolj vztrajna, 36 jih je namreč prepešačilo celo-tno razdaljo, pa sta na cilj prispela malo pred deseto zvečer. Tako kot se je pohoda ude-ležila pisana množica športnih navdušen-cev – poleg Kočevarjev so bili med njimi še prebivalci 14 drugih občin iz vse Slovenije –, je bila pestra tudi njihova starostna sestava: najstarejši izmed tistih, ki so prehodili vso traso, je dopolnil 64 let, najstarejša »boljša polovica« sedem let manj, najmlajši pa je

pred časom praznoval 22. rojstni dan.

Toliko o statistikah. Seveda pa te ne mo-rejo opisati vzdušja in predvsem ne zavzeto-sti tistih, ki so se spo-padli s transverzalo. Prenekateremu se je zvečer vidno poznala utrujenost, v nasle-dnjih dneh pa so se mnogi gotovo ubadali z razbolenimi miši-cami in sklepi. A je pri večini brez dvoma prevladalo zadovolj-stvo nad premaganim izzivom. Čeprav je Roška pešpot po besedah njenega snovalca, inž. Antona Prelesnika, ki je na zaključnem druženju pri Penzionu Jezero izrazil željo, da bi bila v prihodnosti opremljena še z do-datnimi učnimi tablami, v prvi vrsti kajpak namenjena spoznavanju gozdov, pa se je po-kazalo, da lahko dobro služi tudi športnim namenom.

V Turističnem društvu Brezpotja name-ravajo zato pohod z nekaj manjšimi izbolj-šavami pripraviti tudi prihodnje leto. Pou-darjajo pa, da uspešna izvedba ni le zasluga društva, temveč tudi zasluga vseh, ki so pri pripravah in izvedbi sodelovali: gozdarjev,

občine, kočevskih radijcev, donatorjev, go-stincev, skavtov, prostovoljnih sodelavcev in, ne nazadnje, vseh, ki se niso ustrašili blatnih poti in dežja, temveč so se odzvali vabilu k celodnevni hoji »po medvedovih stopnjah«. Njihova udeležba pa konec koncev dokazuje tudi to, kar vsi dobro vemo, si pa neradi pri-znamo: da Kočevska vsekakor ima danosti za razvoj pohodniškega turizma, da pa jih žal očitno prepogosto ne znamo izkoristiti. Za povpraševanje je pač še vedno potrebna tudi primerna ponudba.

Besedilo: Mihael Petrovič ml.Fotgrafija: Vasja Marinč


ODPRTO PISMO

Odprto pismo županu Vladimirju PrebiličuSpoštovani gospod župan,v decembrski (2013) številki Kočevskega

utripa sem na strani št. 4 in 5 v interesu širše javnosti napisal članek z naslovom »Razmi-šljanje o razprodaji občinskega premože-nja«. Občina Kočevje je prodala opuščeno kočevarsko vas Mokri Potok zasebni firmi z namenom, da jo relativizira in trži. To je vse lepo in pohvale vredno, čeprav se tega niste spomnili na Občini. Da ne bo pomote; v prispevku nisem polemiziral o smotrno-sti in o ekonomski upravičenosti odprodaje občinskega premoženja, saj mora sleherni župan biti najprej tudi dober gospodar. To

me sploh ni zanimalo. Težave vidim drugje. Po mojem globokem prepričanju je bila pri tem sklenjenem poslu sporna odsotnost cele vrste z zakoni in z občinskim statutom pred-pisanih postopkov, katerim se ni dovoljeno izogibati ali jih celo izigrati! Samo to in nič drugega! V ta namen sem Vam zastavil kar deset (10) tehtnih vprašanj, na katera do zdaj še niste odgovorili ali jih demantirali! Vaš molk je zato zgovoren!

Lokalne volitve se hitro približujejo … Kaj boste rekli volivcem v primeru ponov-ne kandidature? Izgovarjanje na občinske svetnike, ki so tak sklep sprejeli, bo jalovo.

Župan je dolžan strokovno nedodelane pre-dloge občinskih služb zavrniti že na kole-giju, nezakonite sklepe občinskega sveta pa zadržati! Pa jih niste! Zakaj, gospod župan? Ali se Vam ne zdi vredno pojasniti javnosti, kako ste postopali pri odprodaji občinskega premoženja? Zakaj molčite, če je vse v naj-lepšem redu, »pred Bogom in partijo«, kakor smo včasih rekli …!?

V pričakovanju Vašega odgovora v interesu javnosti se Vam že vnaprej zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.

Franci Koncilija

ZahvalaPrijatelji, znanci, sodelavci, ljudje dobrega

srca!Vsi navedeni ste v petek, 9. maja 2014, ob

19.00 uri pokazali, da upanje umre zadnje. Temu je bila priča nabito polna športna dvo-rana v Kočevju, kjer so bili zasedeni prak-tično vsi kotički v njej! Nekaj nepojmljivega, nedojemljivega – saj tega v domačem kraju ne pomnimo! Odzivi na koncert, ki je tako napolnil dvorano, so fenomenalni! Trud vseh, ki ste pripomogli k izvedbi koncerta, je zagotovo s tem dobil novo veljavo.

Nejc, zvezda večera, bo to pomnil za veko-maj, tako kot cela njegova družina. Kako da ne, saj je bilo za koncert prodanih kar 1173 kart, kar je pripomoglo k dodanih 11.730,00 EUR zbranega denarja k Nejčevi operaciji v ZDA.

Od vseh donatorjev, tako fizičnih kot prav-nih oseb, je bilo tako do 14. 5. 2014 skupno zbranih kar 44.889,24 EUR.

Vsi skupaj se še vedno trudimo zbrati po-trebnih 60.000,00 EUR.

Na dan koncerta je Dr. Park, ki bo Nejca operiral v ZDA, staršem poslal pismo, ki smo ga prejeli včeraj, 13. 5. 2014. V njem sporoča, da je Nejc odličen kandidat za ope-racijo, na katero nestrpno čakamo, točen da-tum in način plačila nam bo še posredovan.

Kako se zahvaliti vsakomur, ki je kakor-koli prispeval, da pri tem nekoga nehote ne imenuješ, nehote ne izpustiš, je za nas ne-kaj najtežjega. Beseda HVALA je premalo za vse tisto, kar ste do sedaj storili za našo družino, upanje, ki ga imamo, pa ste nam ga le potrdili!

Zatorej res HVALA vsakemu posamezni-ku, ki je kakorkoli in karkoli prispeval za Nejčevo operacijo. Posebno zahvalo moramo izreči tudi vsem nastopajočim, ki so nesebič-no priskočili na pomoč. Vsi skupaj ste s temi dejanji Nejcu zagotovo omogočili njegovo in tudi našo željo – »da steče v življenje«, prav tako pa ste pokazali vsem zlobnim jezikom, ki so namigovali k okoriščanju družine z vašo dobroto, da nimajo toliko moči, da bi škodovali vaši dobrodelnosti!

z iskrico v očeh,očka Peter Kotar

inmamica Irena Lavrič Kotar

Kočevje, 14. 5. 2014

Naj knjigi meseca aprila v Kočevju

V mesecu aprilu so si Kočevci, vsaj kar se tiče lokalpatriotizma, zaslužili veliko prizna-nje … Množično so v knjižnici iskali in po-

tem tudi prebirali knjigo »V Kočevje pa že ne: 75 znamenitih kočevskih in s Kočevsko povezanih osebnosti« avtorja domačina in someščana Mihaela Petroviča mlajšega. V knjigi je zbranih 75 zgodb kočevskih in s Kočevsko povezanih osebnosti, Kočevcev v časovnem razponu od leta 1396 pa vse do leta 2012. Poleg tistih ljudi, ki jih je Petrovič objavil v knjigi, je odkril še okoli 150 ljudi, ki so tako ali drugače povezani s tem pro-storom. Življenjske zgodbe izjemnih, pa tudi malo manj znanih Kočevcev so fascinantne in predstavljajo pomembno kulturno dra-gotino širšega območja. Knjigo, ki ima 272 strani in vsebuje preko sto fotografij, je izda-lo Društvo Peter Kozler, in samo tisti ljudje, ki vedo, kako nastaja knjiga, se zavedajo, da je Mihael Petrovič za prepoznavnost širše Kočevske pokrajine naredil ogromno dela, in to z ljubeznijo, potrpežljivostjo in preda-nostjo. Čestitamo!

Mladina pa se je pretekli mesec ogrevala za knjige irskega pisatelja Eoina Coilferja, kjer živi z ženo in dvema otrokoma. Njegova prva knjiga je bila objavljena že leta 1998,

popularen pa je postal s serijo knjig, ki jih je poimenoval Artemis Fowl. Do zdaj so prodali že okoli 20 milijonov izvodov po vsem svetu. V pripravi ima že novo zanimivo knjigo, ki jo je naslovil z The Last Guardian. Pisatelj pravi, da bo knjige pisal, dokler mu ne bo zmanjkalo idej, teh pa ima še veliko.

Pripravil: Franci Koncilija


INTERVJU

Marijan Cvitak: Ko sem prišel k Novi Štifti, mi je nekaj manjkaloFrančiškani pri Novi Štifti praznujejo okro-

gel jubilej. Natanko sto let namreč mineva, odkar so prevzeli vodenje samostana, ki je pod njihovim okriljem prerastel prvotne okvire in se razvil v današnje središče duhovnih vaj. Zato tokrat klepet s predstojnikom samostan-ske skupnosti, bratom Marijanom Cvitkom. O Novi Štifti in frančiškanih, o obletnici in še čem.

Pogovor in fotografije: Mihael Petrovič ml.Kako ste frančiškani prišli k Novi Štifti? Sem smo prišli leta 1914. Pred tem so pogovo-

ri s škofom Antonom Bonaventuro Jegličem, ki je izrazil željo, da svetišče prevzamemo v oskrbo, trajali kar nekaj let. V ustanovni listini piše škof našemu provincialu, da se zahvaljuje, ker so se frančiškani odločili, da sprejmejo Novo Štifto.

Vam je znano, zakaj se je škof Jeglič odločil ravno za vas?

Verjetno je želel redovnike tudi v tem predelu Slovenije. V Ribniški dolini, tja do Kočevja, ni bilo nobene redovne hiše oziroma samostana.

Kdo pa je svetišče upravljal pred prihodom frančiškanov?

Škofijski duhovnik Karel Klinar, ki pa je bil takrat že zelo bolan. Po prihodu frančiškanov je živel v Ribnici, kjer je leta 1923 tudi umrl.

Karel Klinar je bil znan pesnik in skladatelj. Kot je ob njegovi smrti v Cerkvenem glasbe-niku zapisal Vinko Lovšin, je Novo Štifto 40 let zgledno vodil in ji med drugim priskrbel lepe orgle. Je spomin nanj še ohranjen?

Vsaki skupini, ki želi strokovno razlago, ome-nim Karla Klinarja kot zadnjega škofijskega duhovnika. Tudi skladbo »Slepec«, ki je bila na-pisana v njegovih najtežjih časih. Na starost je namreč oslepel.

Včasih je bila frančiškanska »ekipa« pri Novi Štifti verjetno precej večja kot danes. Kako se je število bratov spreminjalo s časom?

Seveda se je veliko spremenilo, tako v številu bratov frančiškanov kot v namembnosti samo-stana. Včasih je samostan upravljal veliko kme-tijo. Za pomoč so se bratje lahko obrnili tudi na prebivalce bližnjih vasi, pri čemer pa je bilo natanko določeno, katerih. Kasneje se je naše vodstvo v Ljubljani odločilo opustiti kmetijo in narediti dom duhovnih vaj. Zdaj sva tukaj dva, pater Filip Rupnik in jaz.

Tudi drugače se je najbrž marsikaj spreme-nilo?

Danes je Nova Štifta znana kot božjepotna cerkev in turistična točka. Vsako leto nas obiš-če več kot sto avtobusov romarjev in množice izletnikov z osebnimi avtomobili. Od blizu in od daleč prihajajo. Nemčija, Italija, Poljska, Av-strija, Hrvaška, Amerika, Avstralija …

FRANČIŠKANI ŽELIMO DELOVATI Z LJUDMI IN ZA LJUDI

Kujalnik, kakor pravite hišici na lipi pred sa-mostanom, bržčas prav tako že dolgo ne služi več svojemu namenu. Po izročilu naj bi ga eden izmed nekdanjih duhovnikov dal narediti za kuharico, ki si je potem v senco hodila hladit

jezo, kadar jo je zaradi česa razsrdil … Pravijo že tako, ali pripovedi tudi držijo, pa se-

veda ne vem. Uradno zapisano ni nikjer. Nas pa je očitno zadela kazen. Uta je obnovljena in zelo obiskana, vendar kuharice že dolgo nimamo.

Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše, kar ste frančiškani v stoletju bivanja pri Novi Štifti dali širšemu ribniškemu območju s Sodražico in Loškim Potokom?

Mislim in upam, da lahko redovniki na tem območju zelo veliko naredimo. Z domačim prebivalstvom smo vedno tesno sodelovali, oni so po svojih močeh pomagali nam, mi pa njim. Nova Štifta je ob tem bila in ostaja ne samo du-hovno, ampak tudi kulturno središče. Časi, ko so frančiškani tukaj organizirali celo pihalno godbo, niti Ribnica je takrat še ni premogla, so sicer minili, a kultura je pri nas še zmeraj zelo prisotna. Ne samo skozi prireditve, tudi sam se ukvarjam z zborovsko glasbo. Predvsem pa sku-šamo frančiškani skladno s svojim poslanstvom delovati med ljudmi in za ljudi.

Če se za tiste bralce, ki cerkvenega ustroja ne poznajo, ali pa so pripadniki drugih verskih skupnosti, nekoliko pomudiva pri splošnih vprašanjih: kdo frančiškani sploh ste?

Frančiškanski red je ustanovil sveti Frančišek Asiški z vodilom, ki je stopilo v veljavo z bulo oziroma slovesnim pismom papeža Honorija III. leta 1223. Seveda ima to vodilo svojo zgo-dovino, vendar ta ne spada sem. Uradno se ime-nujemo Red Manjših Bratov, ime frančiškani pa nosimo po svetem Frančišku. Naš red je razdel-jen na province, nekatere so pravzaprav šele na nižji razvojni stopnji in so zato viceprovince, na vsem svetu pa jih je okoli 120.

REDOVNIKI, NE MENIHISlovar slovenskega knjižnega jezika vas pri-

števa med tako imenovane beraške redove. Zakaj takšna oznaka?

Naziv izvira iz zgodovine. Prvi red v zapad-ni Cerkvi je ustanovil sveti Benedikt okrog leta 540. To je bil čas preseljevanja narodov. Novim ljudstvom, ki so prihajala v Evropo, ni bilo do-volj oznanjati evangelij, ampak jih je bilo treba naučiti stalnega bivanja in obdelovanja zemlje. Zato je značilnost benediktinskega reda ze-

mljiška posest in pa stalnost kraja, kar pomeni, da je bil član reda vse življenje v isti opatiji. Iz tega reda so se razvili še drugi, na primer cister-cijani, ki pri nas živijo v Stični, ali pa trapisti, na Slovenskem v nekdanjem Rajhenburgu, sedanji Brestanici.

V Frančiškovem času so bile potrebe drugačne, zato njegov red in drugi sodobni redovi, na pri-mer dominikanski, odklanjajo zemljiško posest. Člani so mobilni, torej jih prestavljajo iz enega v drug samostan in živijo od prostovoljnih da-rov. Od tod tudi naziv »beraški«: odvisni smo od prostovoljnih darov dobrotnikov, kakor so od njih odvisni berači.

Kolikor vem, niste edini red, ki je nastal iz duhovne tradicije sv. Frančiška Asiškega. Ko-liko jih še obstaja in kakšne so razlike?

Pojem »samostan« je v Frančiškovem času po-menil »skupnost bratov«, ne pa zgradbe, v kateri bi živeli. Sčasoma pa se je začela uveljavljati po-treba po stalnih hišah, konventih, vendar je ta »konventualizacija« trajala precej dolgo. Iz tega zgodovinskega procesa sta se izkristalizirala dva reda: frančiškani in minoriti. Oba sta znana pod imenom Prvi red.

Od njih se je okrog leta 1520 ločila še veja kapucinov, ki so skušali uveljaviti tradicije iz Frančiškovih časov. Tako ima danes Prvi red tri različne veje: frančiškane, minorite in kapucine. Razen uniform kakih bistvenih razlik – če od-mislimo zgodovinske – med njimi ni. V Slove-niji delujejo vsi trije.

Obstajata pa tudi še Frančiškov Drugi in Tre-tji red. Drugi Red so klarise. Pri nas imajo sa-mostane v Nazarjih, Dolnicah pri Ljubljani in v Turnišču. Tretji red je sveten. Namenjen je torej ljudem med svetom, članom, ki živijo v svojih družinah, na delovnem mestu, pri poklicnih dolžnostih. V Sloveniji se imenuje Frančiškova družina.

Pravite, da niste menihi in ne nosite kut, kot je včasih slišati …

Izraza »kuta« običajno ne uporabljamo. Svo-jo uniformo imenujemo »habit«. Ne vem, kdo je rekel, da habitov ne nosimo. Če boste prišli k maši, me boste videli v habitu, prav tako v nedeljo na koru, ali ko sprejemam romarje in jim razkazujem cerkev. Res pa je, da smo izven uradnih opravkov v navadni civilni obleki. Razlog je preprost. Frančišek je namreč nosil obleko tedanjih pastirjev in je hodil v glavnem bos – toda umbrijsko podnebje je precej dru-gačno od našega. Iz pastirske preproste noše se je razvil stiliziran habit, ki pa ni več tako poceni, kot so bila več ali manj cunjasta oblačila prvih frančiškanov. Vsekakor so preprosta civilna ob-lačila dosti cenejša. Zato omejujemo habit na uradne priložnosti. Menihi pa res nismo. Meni-hi živijo od zunanjega sveta odmaknjeno živl-jenje, mi pa ne. Smo redovniki.

DOMA NA TREH CELINAHKakšna je organiziranost frančiškanov v

Sloveniji? Kje še domujete?Slovenija ima svojo frančiškansko provinco,

njen zavetnik je Sveti Križ. V ljubljanski nad-škofiji so frančiškanski samostani v Ljubljani,


INTERVJUin sicer pri cerkvi Marijinega Oznanjenja ob Tromostovju, na Viču, v Šiški in Bežigradu ter v Kamniku, Brezjah in pri Novi Štifti. V mari-borski nadškofiji nas najdete v Mariboru in pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah, v koprski pa v Kostanjevici nad Novo Gorico, na Sveti gori, v Kopru in v Strunjanu. Potem sta tu še Novo mesto v novomeški in Nazarje v celjski škofiji. V murskosoboški škofiji samostana nimamo, zato pa v slovensko provinco sodi še samostan v Lemontu, ZDA, s podružnima hišama v New Yorku in Johnstownu ter avstralske postojanke v Sydneyju, Melbournu in Adelaidi. Geografsko torej ljubljanska provinca sega na območje treh celin.

Cerkev Marije Vnebovzetne, če se vrneva k Novi Štifti, je bila vse od nastanka priljubl-jena božja pot. Tja do srede šestdesetih let minulega stoletja so verniki k njej od blizu in daleč romali peš, šele potem je ta tradicija z dostopnostjo motornih vozil začela zamirati. V osemdesetih ste frančiškani samostanu, kot ste že dejali, namenili vlogo doma duhovnih vaj. Kakšne prilagoditve je to zahtevalo?

Da, samostan je v osemdesetih letih postal tudi dom duhovnih vaj. Različne skupine nas obiščejo. Ministranti, pevci, birmanci … Seveda to do neke mere vpliva na življenjski utrip pri Novi Štifti, predvsem pa so bili potrebni posegi na sami samostanski stavbi. Tako smo uredili bivalne prostore za udeležence vaj ter predaval-nico oziroma dvorano, v kateri se skupine sreču-jejo. Nekaj stvari pa bomo morali tudi postoriti, na podstrešju imamo na primer še neizkoriščen prostor.

Ob praznikih romarji še vedno prihajajo. Dandanašnji celo ob novih priložnostih, kot je denimo blagoslov motorjev?

Točno. Prav pred dnevi, 27. aprila, smo mo-toriste gostili že šestnajstič in tudi tokrat se jih je kar nekaj zbralo. Blagoslov motorjev je pri Novi Štifti postal tako rekoč tradicija. Sicer pa se junija motoristi odpravljajo tudi na romanje v Asissi. Mi gremo tja že nekoliko prej, konec maja.

Pater Niko Žvokelj, ki je na tem področju oral ledino, je velik ljubitelj jeklenih konjič-kov. Ste tudi vi motorist?

Ne. NAPORNO? TAKO JE TUDI PRAV!Kako pravzaprav poteka tipičen dan fran-

čiškanskega brata pri Novi Štifti? S patrom Filipom, ki ga poznate še iz mladih let, sta tu že kar nekaj časa. Vi, če prav vem, že malone petino stoletja.

Samostanska družina pri Novi Štifti ima svoj dnevni red, kot ostale redovne družine v Slo-veniji. Ponavadi vstanem ob petih. Potem sledi premišljevanje, brevir, molitev rožnega venca, sveta maša. Sledijo razna dela in opravila, ki jih v tako veliki hiši ne manjka. Po opoldanskem kosilu je kratka “siesta”, sledi molitev brevirja in dela v cerkvi in okolici hiše. Seveda je treba tukaj poudariti, da smo vedno na razpolago romarjem in ostalim ljudem, ki nas potrebujejo. Poleg teh obveznosti igram orgle in vodim tri pevske zbo-re. Dan se konča okoli pol enajste zvečer.

Nova Štifta ni le duhovno središče, temveč,

kakor ste že povedali, tudi prostor kulturnega srečevanja in turistična znamenitost, saj sodi med najpomembnejše umetnostne spomeni-ke tega dela Slovenije. Koliko obiskovalcev letno sprejmete? Se vam kdaj vse skupaj mo-goče vendar zazdi malce prenaporno?

Mislim, da ne bom pretiraval, če povem, da je obiskovalcev približno 50.000 na leto. Napor-no? Seveda! In tako je tudi prav.

Lani ste za javnost odprli samostansko kn-jižnico. V urejanje je bilo treba vložiti veliko truda, saj je bila med zadnjo svetovno vojno zelo poškodovana. A bralcem najbrž ponuja tudi marsikaj, česar v drugih knjižnicah ne bodo našli?

Knjižnica vsebuje okoli 7.000 knjižnih enot in je odprta vsako sredo. Obiskovalci si lahko izposodijo knjige brez članarine. Izbira pa je dejansko precejšnja, od cerkvenih knjig – naj-starejših seveda ne izposojamo – do sodobne literature, tudi tiste družboslovne iz časa pred letom 1990, ki je danes že marsikje izginila s

knjižnih polic.KNJIGA PRINAŠA VELIKO NOVEGA Skrbeti za tako izjemno dediščino, kot

je Nova Štifta, ni ravno preprosto, že iz fi-nančnih razlogov ne. Letos bi radi nadaljeva-li obnovo kapele sv. Jožefa, ki ste jo zastavili pred časom. Verjamete, da bo šlo? Ali pa bi se prilegel kakšen premožen pokrovitelj, kakrš-ni so bili Khisli in Trileki, ki so kot ribniški graščaki v 17. stoletju prevzeli patronat nad gradnjo cerkve?

Mogoče je vseeno bolje tako, kot je sedaj. Tisti časi le niso imeli samo dobrih plati in graščaki najbrž tudi niso bili vselej vsakomur prijazni. Naj pretekla stoletja zato kar ostanejo, kjer so, mi bomo pa že kako.

Med načrtovanimi dejavnostmi ob jubileju je tudi razstava »Frančiškani pod Marijinim Zavetjem pri Novi Štifti«, ki jo boste septem-bra pripravili pod cerkvenimi arkadami. Že junija pa boste javnosti predstavili knjigo, v kateri bodo zbrana starejša in novejša besedi-la o Novi Štifti. Ste pri brskanju po zapisih ter pogovorih s svojimi predhodniki in najstarej-

šo prebivalko vasi izvedeli tudi kaj takega, kar vas je, reciva, osupnilo?

V knjigi, ki se že tiska, bo veliko novega in osupljivega, kaj več pa za zdaj ne bi izdal. Malo reklame za noviteto pa že mora biti!

Za simbol, ki vas bo spremljal skozi jubilej-no leto, ste izbrali plastiko svetega Frančiška, ki krasi travnik pred samostanom. Natisnili ste jo tudi na priložnostnih znamkah in spo-minski podobici. Včasih je bil na tem mestu lesen kip, mar ne?

Pred nekaj leti smo zares morali odstraniti lesen kip svetega Frančiška, delo akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja, ker je začel propadati. Podnožje je bilo gnilo in obstajala je nevarnost, da se prevrne na kakšnega romarja. Umetnostno kovaštvo Oblak iz Ljubljane je po našem naročilu potem naredilo svetega Frančiš-ka iz “tolčenega železa”. Tehta tristo kilogramov.

V STISKAH SE PRIPOROČIM MARIJIPraznovanje obletnice delovanja frančiška-

nov pri Novi Štifti je v prvi vrsti tudi praznik vere. Maj bo tako minil v znamenju šmar-ničnih pobožnosti, ki jih bo vsako nedeljo vodil eden od nekdanjih samostanskih pred-stojnikov, konec meseca se boste pri svetišču zbrali frančiškanski redovniki ljubljanske province, še prej pa vas čaka romanje v Fran-čiškov Assisi. Kaj vam kot frančiškanu pome-ni takšno osebno srečevanje z zgodovinskimi začetki vašega reda?

Poleg praznovanja 100-letnice prihoda fran-čiškanov k Novi Štifti slovenska frančiškanska provinca letos praznuje tudi 500-letnico pri-hoda frančiškanov v Slovenijo. Praznik je torej kar dvojen. Srečanje s svetim Frančiškom oziro-ma z zgodovinskimi začetki reda pa mi seveda vsakokrat znova pomeni posebno doživetje, saj gre navsezadnje tudi za vprašanje moje lastne identitete, za pot, ki sem si jo izbral.

Baročno razkošje Nove Štifte s skladno arhi-tekturo in slovitimi »svetimi štengami« mno-ge, tudi neverne, prevzame. Spet drugi se radi pomudijo ob grobu Matije Furlana, ki naj bi mu Marija naročila gradnjo cerkve, ali pa ob eni od votivnih podob, ki so jih božjemu hra-mu po zaobljubi darovali ljudje. Kaj pa najbolj fascinira brata Marijana Cvitka? Obstaja pri Novi Štifti kakšna tovrstna posebnost?

Pred šestnajstimi leti, ko sem prišel k Novi Štifti, mi je nekaj manjkalo. Le kaj? Rojen sem v Ljubljani aprila leta 1959, vajen vsega mogoče-ga hrupa, škripanja zavor, motorističnih zvokov, reševalnih vozil. Tukaj pa mi je to manjkalo. Vse to, kar sem prej naštel. Sedaj tega ne pogrešam več. Kako lepo je prisluhniti jutranji simfoniji ptic, pogled na travnik, kjer se pasejo srne, na medveda, ki hlača okoli lipe, na čebele … pa še bi lahko našteval. Največ pa mi pomeni glavni oltar Marije, ker ji lahko vse zaupam. Veselje, žalost, hudomušnost – slednjo sem pridobil tukaj. Kadar sem v skrbeh in ne morem spati, mi zazveni v glavi ta lepa Marijina pesem. O, Marija pri Novi Štifti, jaz se tebi priporočim … Verjemite mi, da vedno pomaga, če se ji iz srca priporočimo.

S patrom Filipom


NOVICE IZ OBČINE KOČEVJE

Teniška igrišča v Gaju so bila zgrajena oktobra 1987, z razsvetljavo pa so bila opre-mljena septembra 1989. Spomladi 1989 pa je bil ustanovljen Teniški klub Kočevje. Kot zanimivost naj povemo, da so bila v Kočevju že v obdobju med obema svetovnima vojna-ma vsaj tri travnata teniška igrišča. Današnji veterani kočevskega teniškega športa pa so svoje lesene loparje vihteli na igrišču legen-darnega Naceta Karničnika že od leta 1960.

O omenjenih igri-ščih, na žalost, ni niti sledu več, žal pa je v 27 letih tudi ‚naša‘ v Gaju že krepko načel zob časa. Ker so bila igrišča po večini narejena z ročnim delom prosto-voljcev, je razumljivo, da so imela določene

pomanjkljivosti. Ker gramozna podlaga ni bila ravna, so bile zelo neenakomerne tudi plasti dodanega opečnatega peska – tenisita. Posledice so se kazale v obliki neenakomerne trdote igralne površine, pri utrjevanju igrišč, slabemu odvodnjavanju površinske vode in zato predolgih obdobjih po dežju, ko igranje ni bilo mogoče.

S sanacijo igrišč želimo predvsem izboljšati odvodnjavanje, s tem pa povečati kakovost

igralne površine. V ta namen smo odstranili ves star tenisit, najprej izravnali spodnji gra-mozni ustroj, zatem pa ga dokončali v na-klonu s padcem za 7 cm od sredine proti prečnemu robu igrišč. Na tako pripravljeno podlago je izvajalec nanesel enakomerno de-belo plast tenisita, ki jo bo še primerno utr-dil. Pomembna pridobitev za kakovost igre in čas igre pozno v noč, pa je tudi dodatna in okrepljena razsvetljava z osmimi novimi reflektorji.

Vse zainteresirane vabimo, da si na spletni strani www.sport-kocevje.si ogledajo Pravil-nik o igralnem redu za teniško sezono 2014 ter nas v zvezi z rezervacijami terminov in načini plačila že pred začetkom obratova-nja pokličejo na tel. 01 8931 326 ali tel. 01 8931 327 ali pišejo na [email protected]. Javni zavod za šport Občine Kočevje N

aroč

nik

obja

ve: O

bčin

a Ko

čevj

e

KOČEVJE IMA POSTAJALIŠČE ZA AVTODOME

Teniška igrišča v Kočevju so kot nova

Vse več ljudi potuje in spoznava svet in Slovenijo s šotorom ali avtodomom, zato je bilo našim turističnim delavcem prevečkrat postavljeno vprašanje o možnosti kampira-

nja. Turistični kompleks Jezero je z letošnjim letom oživel in ga lahko obiščete vsak dan, kar je tudi pripomoglo k odločitvi, da ob je-zeru na obrobju mesta v sklopu Turističnega

kompleksa Jezero odpremo novo brezplačno postajališče za avtodome, ki obsega tri par-kirna mesta, bivanje pa je omejeno na 48 ur. V neposredni bližini je informacijska pisar-na, kjer turisti dobijo nasvete in koristne na-potke za ogled bližnje in daljne okolice. Ob samem jezeru sta na novo urejena plaža in del s pomoli ter privezi za plovila. Možnih je več vodnih športov in športni ribolov, v oko-lici pa hoja, tek, balinanje ali pa enostavno poležavanje na plaži in predajanje užitkom ob pitju kavice v bližnjem lokalu.

Kje v Kočevju je parkirišče za avtodome? V naravi, v neposredni bližini jezera, pa vendar skoraj v mestu!

Urejeno parkirišče za avtodome in po zapisi za Facebook strani Občine Kočevje (www.facebook.com/kocevje) zasedeno že prvo noč.

Dodatna osvetlitev bo omogočala igranje tudi v večernih urah

Prenovljena teniška igrišča v Gaju

Župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič je v začetku maja s simbolično otvoritvijo predal v uporabo prenovljena teniška igrišča v Gaju. Dogodek je bil povezan s tekmo 4. Kroga v Posa-vsko - dolenjski rekreativni ligi, v kateri člani Teniškega kluba Kočevje tekmujejo že dvanajst let.


Nar

očni

k ob

jave

: Obč

ina

Koče

vje

Ženske, odzovite se vabilu državnega programa DORA!

V Sloveniji je rak dojk najpogostej-ši rak pri ženskah, saj na leto pri nas zboli več kot 1200 žensk. S preprosto preiskavo - presejalno mamografijo (slikanje dojk z rentgenskimi žarki), lahko zgodaj odkrijemo bolezenske spremembe v dojki, ko jih ženska ali njen zdravnik še ne moreta zatipati in znaki bolezni še niso vidni. Če pa bolezen odkrijemo v zgodnji fazi, je verjetnost za uspešno zdravljenje velika.

Onkološki inštitut Ljubljana je zato leta 2008 začel izvajati držav-ni presejalni program za raka dojk

DORA, ki z vnaprejšnjim vabljen-jem omogoča ženskam med 50. in 69. letom vsako drugo leto presejalni pregled dojk z mamografijo. V tem starostnem obdobju je namreč naj-večja verjetnost, da ženske zbolijo za rakom dojk.

DORA tudi za ženske iz kočevsko-ribniškega območjaProgram DORA iz strokovnih ra-

zlogov širimo postopno. Januarja le-tos smo pričeli s slikanjem na doda-tni lokaciji v Zdravstvenem domu Ljubljana, enota Center, Metelko-va. Tja na presejalni pregled vabimo vse ženske med 50. in 69. letom, ki imajo stalno prebivališče v občinah Kočevje, Ribnica, Kostel, Loški potok, Sodražica, Bloke, Loška do-lina in Osilnica.

Strokovnjaki Onkološkega inštituta svetujejo

sodelovanje v DORICilj programa DORA je v prese-

jani populaciji zmanjšati umrlji-vost žensk za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov. Pogoj za uspešnost programa je, da se vabilu na pregled z mamografijo odzove vsaj 70 odstot-kov žensk. Sodelovanje žensk v or-ganiziranem državnem presejalnem programu za raka dojk DORA je v njihovem interesu, saj jim zagotavlja večjo kakovost kot dosedanje pre-sejanje v diagnostičnem sistemu.

Program Dora izpolnjuje vsa me-rila evropskih smernic za zagota-

vljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zdravljenja in že daje prve rezultate: od začetka programa do sedaj smo odkrili več kot 500 ra-kov med udeleženkami presejalnega programa. Več kot 65 % rakov smo odkrili v povsem začetni fazi bolezni, ko se rak še ni razširil izven dojke in je zdravljenje zelo uspešno.

Zato strokovnjaki Onkološkega inštituta priporočajo: Ženske, nare-dite korak za svoje zdravje — odzo-vite se vabilu na pregled in se s tem vključite v program DORA.V program pa se ženske lahko na-

ročijo tudi same, če ustrezajo meri-lom, in sicer tako, da pokličejo brez-plačno telefonsko številko 080 27 28, vsak dan od 9.00 do 12.00, ali pišejo na elektronski naslov: [email protected].

Naredite korak za svoje zdravje, odločite se za

presejalno mamografijo!

Občina Kočevje bo občan-kam omogočila organiziran brezplačni prevoz na prese-jalni pregled dojk z mamo-grafijo v okviru programa Dora Občina Kočevje vse svoje

občanke obvešča, da jim bo omogočila organiziran brez-plačni prevoz na presejalni pregled dojk z mamografijo v okviru programa Dora. Prija-ve za organiziran brezplačni prevoz bo sprejemala Občina Kočevje, Oddelek za družbene dejavnosti ter splošne in prav-ne zadeve ga. Mojca Volf. Vse podrobnejše informacije

o brezplačnem prevozu dobi-te na tel. št. 01 8938 250 oz. elektronskem naslovu [email protected].

Predstavitev programa Dora v KočevjuObčina Kočevje in Držav-

ni presejalni program za raka dojk (DORA) vabita vse ob-čanke občin Kočevje, Osilnice in Kostel na podrobno pred-stavitev in način izvajanja pro-grama Dora, ki bo v sredo, 11. junija 2014 ob 19. uri, v Sre-dnji šoli Kočevje, Trg zbora odposlancev 22, Kočevje.


LJUDJE IN DOGODKI

Biodiverziteta – priložnost za Kočevsko, priložnost za vas!Društvo Kočevarjev staroselcev že vrsto let na

Kočevskem v svojih drevesnicah raziskuje, zbira in vzgaja različne sadne vrste. V nasadih lahko naj-dete drevja, kot so jablane, hruške in orehi. Plo-dovi in sorte teh starih dreves, tudi drugih, so na Kočevskem še danes močno zastopani. Pri tem se sprašujemo, kako je to mogoče, ko pa vemo, da je dejstvo, da se po letu 41 za to skoraj ni skrbelo. Kočevarji so morali oditi, spremenila se je struk-tura prebivalstva kot tudi način izkoriščanja tal. Vse to skupaj s pretežnim ekstenzivnim kmetij-stvom je naravi odprlo popolnoma prosto pot. To je ustvarilo specifične pogoje, ki jih na kmetijah, ki se ukvarjajo z intenzivno predelavo, enostavno ne najdemo več.

Na področju sodobnega kmetovanja vidimo pre-težno monotono rastlinstvo, ki je manj biotsko pe-strejše. Ta negativni trend, ki je posledica hrepene-nja po visokih dobičkih, na Kočevskem ni prisoten. Iz tega tu nastaja izredno zanimivo področje, ki ga sodobna znanost še kako potrebuje. Znanstvene raziskave na inštitutih po vsem svetu namreč kaže-jo, da mora biti narava čim bolj genetsko pestra – biodiverziteta. In ravno ta naravni zaklad imamo v deželi rjavega medveda. Vse več je povpraševanja in zanimanja s strani znanstvenikov, ki se tega pro-blema dobro zavedajo in na vse pretege v naravi iščejo nove sorte, ki bi lahko zadovoljile nove zah-teve, kot npr. potrebe sodobnega človeka v prehra-njevanju in ohranjanje narave. Ni presenetljivo, da so se za bližnjo prihodnost pojavile priložnosti za znatne vrednosti, ki bodo namenjene prav anali-ziranju in iskanju teh dragocenih sort.

Osnovni cilji so:

• več zdrave kakovostne prehrane,• večja pestrost ponudbe,• pestrejša biotska raznovrstnost,• ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst,• odkrivanje kvalitetnih genov itd.

Potem imajo vpliv vse težji klimatski pogoji, suša, vročina, preobilne padavine, globalno segrevanje Zemlje, onesnaževanje narave … Vse to pušča opazne negativne posledice. Zato je nevarnost, da kratkoročne posledice še niso tako vidne. Saj se da-nes preveč evforično hlasta po novih izsledkih, ki naravi niso prijazni. Nezdrave ponudbe so vabljive, saj je pridelava cenejša, pridelki so večji, višja je od-pornost in, kar je bistveno, manj je fizičnega dela. A žal se premalo upošteva dejstvo, da je izredno tvegano in nevarno v naravi uvajati popolnoma nove ukrepe, ki rušijo naravni ritem rasti. S tem se ravnovesje podira.

Napočil je trenutek, ki nas postavlja pred kon-kretne odločitve. Nimamo več veliko časa. Pred nami so težki izzivi, ki jih bo treba reševati z is-krenim sodelovanjem. Naša osveščenost se sicer iz-boljšuje, vendar to še zdaleč ni dovolj. Na nas je, da vsi pri tem sodelujemo, kajti Zemlja je samo ena.

V DKS se tega že leta zavedamo. Posebno smo veseli, da na takšne projekte pristanejo tudi mlaj-še generacije. Na Kočevskem postaja vedno bolj opazna dejavnost KD nemško govoreče mladine pod vodstvom predsednika Vita Ofaka, ki ima ko-renine na Kočevskem. Glede teh nalog je on kot naročen in dobrodošel. Pomembno je, da se pri nas usklajujejo mladi, ne glede na razna prepri-

čanja in nazore. Lahko trdimo, da tovrstne aktivnosti segajo v mednarodno področje. Le-to se zrcali v samem dejstvu, da je vse več interesentov na tem širokem področju. Vse našteto je novo in zanimivo za Kočevsko, saj do zdaj nismo dovolj prepoznali na-šega naravnega bogastva.

Obeta se odpiranje novih de-lovnih mest. To je razvidno v projektih, ki smo jih pripravili in jih pripravljamo tudi zdaj. Na področju znotraj meja Republike Slovenije so največje možno-sti ravno na Kočevskem, kjer je ohranjenega ogromno genetske-ga materiala. Pri projektu starih sadnih sort smo do te ugotovitve prišli povsem naključno. Znani pomologi so začeli opažati edin-stvenost Slovenije v evropskem merilu glede na bogastvo omenjenih vrst. Poleg Kočevske je zanimivo tudi ribniško območje. Na podlagi tega, da sta zanimivi prav ti dve območji, lahko naredimo sklep, da je to posledica krošnjar-jenja, ki se je začelo širiti že v 15. stoletju! Kro-šnjarji so s svoje poti po stari celini domov nosili razno sadje in njih semena. Po odselitvi domačinov se je na območju zapuščenih vasi naravi ponudila priložnost pestrega razvoja rastlinstva in živalstva. Ni bilo pretiranega posega človeka. Največji odraz tega najdemo prav v sadnem drevju, kjer so križa-nja našla svojo pot. Zato ni presenetljivo, da znana strokovnjakinja na tem področju polovice sort ni mogla identificirati. Gre za unikate, ki jih ni nikjer drugje na svetu.

Pika na i pri teh spoznanjih je, da skoraj vse sorte vsebujejo snovi, ki so odporne proti različnim bo-leznim. Iz znanstvenega področja so prišle mikro-analize, ki dokazujejo, da te vrste vsebujejo močne antioksidante. Ker take ugotovitve sovpadajo v obdobje, ko se človek vedno bolj zaveda pomena zdrave prehrane, je nastal velik interes po raziska-vah. Večje vsebnosti pomembnih snovi za naše zdravje postajajo vedno bolj pomembne vrednote. Enako velja tudi za odpornost proti raznim bole-znim. To v prihodnosti pomeni zmanjšanje nujne-ga zla, kot je npr. škropljenje. Vedno bolj postaja jasno, da sleherni obdelovalec zemlje pri pridelavi in vseh nadaljnjih postopkih do potrošnika pušča negativne posledice. Tega dejstva sicer ne bomo zmogli v celoti sanirati. Vsekakor pa je mogoče, da v večji meri izkoristimo dane naravne lastnosti. To ne bo majhna naloga.

Kako dobro izkoristiti to na-ravno bogastvo? K sreči, kot smo že omenili, vse dobro sovpada z novimi razpisi sredstev, ki bodo v okviru EU na razpolago za biodi-verziteto v naravi. Sredstva bodo dostopna in se bodo dodeljevala preko projektov.

DKS in Kulturno društvo nem-ško govoreče mladine se na tej možnosti že intenzivno pripra-vljata. Imamo svojo pisarno in organizirali smo lastno podjetje. Projektno pisarno bo vodil Vito Ofak na sedežu, ki se nahaja na naslovu: Šalka vas 101 B, tel.: 051 321 507 in 030 660 500. Projekte bomo vlagali na sledeče naslove:• LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe• Razvojni center Novo mesto

Iščemo tudi možnosti vključevanja v interregio-nalne projekte.

Za sodelovanje se zanimajo razni strokovnjaki in inštituti:

Biotehniška fakulteta – Univerza v Ljubljani, Gospodarska zbornica južne Tirolske, Dr. Michael Ebner, Razvojni center Sankt Andrä, Kmetijska zbornica Klagenfurt/Celovec, svetovno znan In-štitut Laimburg, EU poslanec dr. Hubert Pirker, ddr. Karl Anderwald, dr. Karl Rainer, dr. Manfred Büchele, mag. Marko Vizjak, pomologinja Kathe-rine Dianath, prof. Aleksander Šiftar, dr. Gregor Osterc, Ana Zobec Gril, višji svetovalec za kmetij-stvo, lovstvo, ribištvo in varstvo okolja Alojz Vesel (Občina Kočevje), Štefan Rauch, Tone Andrejčič, Janez Konda, Niko Gorše, Alenka Plahutnik, univ. dipl. inž. kmet. Ana Ogorelec, Viktor Pešelj, prof. Darja Delač Felda, Janez Rus s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, dr. Katarina Vukelič, predse-dnik Ribiške družine Kočevje Tomaž Arko, Čebe-larstvo Barbara Prelesnik Kojek, dr. Peter Kozmus.

Veliko vlogo bo odigral Grm Novo mesto – cen-ter biotehnike in turizma.

Na projekt se lahko prijavljajo:

• pravne osebe,• društva,• razni zavodi ipd.

Dobrodošli so tudi strokovni sodelavci naravo-varstveniki in posamezniki, ki se ukvarjajo z ljubi-teljsko dejavnostjo, vezano na naravo.

Posamezni projekti so limitirani do 120.000 €. Kar pomeni, da so dobro prilagojeni za manjša podjetja v okviru malega gospodarstva ali šole, društva, zavode itd. Možnosti so nedvomno ši-roke in primerne tudi za samozaposlovanje. Sami evidentiramo možne projekte in do zdaj jih je že okoli 35. Zato vljudno vabimo vse zainteresirane, mlade, brezposelne, podjetne, ljubitelje narave … Vse tiste, ki imajo interes, da za bodoče rodove ohranimo naravo in sedanji generaciji najdemo ra-zne možnosti v zvezi z brezposelnostjo.Avgust Gril, dipl. ing. agronomijeVito Ofak, vodja pisarne

Prosimo občane, šolsko obvezne otroke, naravovarstvenike ipd., da nas obvestijo, če kjerkoli v naravi najdejo kakšno gnezdo čmrljev. To lahko javite na telefon 030 660 509. Črmlji so žal tudi ogrožena vrsta in jih je težko najti v evropskem prostoru. So lahko gospodarsko zelo zanimivi in kot ugotavlja-mo, je čmrljev na Kočevskem še sorazmerno veliko, kar je izredno važna ugotovitev. Vse to je v interesu ohranitve te vrste živali.


Pečnice iz lastne proizvodnje za lončene peči, šamotni pečarski material in malte ter montaža peči.

Kaminska kurišča priznanih evropskih proizvajalcev Kobok in Schmid.

Gornje Lepovče , Ribnicatel:

gsm: e-mail: [email protected]

Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil


RAČUNOVODSKE in

POSLOVNE STORITVE

Smo podjetje s 15 letno tradicijo. Naše storitve dopolnjujemo z vašo pomočjo in vašimi

potrebami, zato ste vabljeni, da nam zaupate svoje želje, za katere bomo skupaj našli rešitev.

Gradel d.n.o., Roška c. 9, 1330 Kočevje. Telefon 01/8950-205, mobi 041/505-965, fax. 01/8950-200, mail: [email protected]

Gradel Delić&Co. d.n.o. Roška c.9, Kočevje

KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOČEVJET: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET

IZDELOVANJE, PRODAJAIN MONTAŽAOKENSKIH SENČIL

TEHNIČNE ZAVESE: LAMELNE,PLISE, PANELNEŽALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJEROLOJI: RAVNI, GUBANISCREEN IN SOLTIS SENČILA, TENDE

KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOČEVJET: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET

IZDELOVANJE, PRODAJAIN MONTAŽAOKENSKIH SENČIL

TEHNIČNE ZAVESE: LAMELNE,PLISE, PANELNEŽALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJEROLOJI: RAVNI, GUBANISCREEN IN SOLTIS SENČILA, TENDE

T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 [email protected] I WWW.KILT.SI

Kilt

sen

čila

, Bri

gita

klu

n s.

p., P

odgo

rska

ul.

11, K

očev

je

BELMAN D.0.0., GORENJE 62, STARA CERKEVM: 041 322 946, F: 01 89 53 [email protected], WWW.BELMAN.NET

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADEPoskrbimo za pridobitev do 25% nepovratnih sredstev EKO skladaBrezplačna izdelava barvne študije objektaPLESKARSKA DELAOBNOVA IN SANACIJA FASAD, NAPUŠČEV IN NOTRANJIH PROSTOROV PREVOZ GRADBENEGA MATERIALA do 9,5 t, dvigalo HIAB

IZDAJA PRIPOMOČKOV NA NAROČILNICO ZZZS

BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM

Privoščite si zdravje! www.123zdrav.si

VPD BLED, PE KOČEVJE - ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE, Roška cesta 18, 1330 KOČEVJEtel. 01-893-9017; [email protected]

ZA VAS POSLUJEMO: ponedeljek, torek, četrtek: 07-15, sreda: 07-17, petek: 07-14

V NAŠI SPECIALIZIRANI PRODAJALNI Z MEDICISNKO TEHNIČNIMI PRIPOMOČKI VAM NUDIMO:

PRIDITE IN IZMERITE SI PARAMETRE V KRVI (sladkor, holesterol in trigliceride)

• merilnike krvnega sladkorja, trigliceridov in holesterola 3in1. slovenski proizvod

• merilnike krvnega tlaka MICROLIFE • hladilna linija ICE POWER • pripomočki za diabetike (glukometri, testni lističi, igle,

lancete, penleti) • vse za inkontinenco (plenice, predloge, vložki) • pripomočki pri umetno izpeljanem črevesju • ortopedska obutev in natikači • opornice in ortoze • sanitarni pripomočki, vozički, bergle • prsne proteze in nedrčki • obvezilni material, obliži, povoji • prehranska dopolnila, izdelki za nego nog in stopal • terapevstke nogavice in terapevstki pripomočki


KOČEVARSKI RECEPTI

Krompirjevi žganci (Eareppflgantsn)Jedi, kakršna je bila pobolica ali filanje, ki

smo ga predstavili v prejšnji številki Utripa, so bile seveda na kočevskem podeželju, tako kot drugje, rezervirane za posebne prilo-žnosti. Večinoma je bila hrana preprosta in je izhajala iz tistega, kar so ljudje pridelali doma. Ena takšnih tipičnih jedi so bili tudi z mesnatimi ocvirki zabeljeni krompirjevi žganci. Mesnatimi v dobesednem pomenu te besede, saj so jih domačini pripravljali iz približno 4 cm velikih koščkov mesa. V tr-govini bi jih danes verjetno le stežka našli, zato bodo za prvo silo dobri tudi navadni (debeli) ocvirki, čeprav okus kajpak ne bo čisto enak.

Sestavine: 2 velika krompirja, 0,5 kg pše-nične ali koruzne moke, 2 jedilni žlici masla, sol, mesnati ali debeli ocvirki

Priprava: Olupljen in na polovice narezan krompir skuhamo v osoljeni vodi ter zmeč-kamo. Dodamo moko in kuhamo nadaljnje pol ure. Nato vmešamo maslo ter dobro pre-tlačimo. Pri nizki temperaturi grejemo še nekaj časa, da izpari preostanek vode. Z žlico izoblikujemo majhne zalogaje, jih zložimo v skledo ter posujemo z ocvirki. Tradicionalno so kot prilogo zraven postregli kislo zelje ali kislo repo.

Pripravil: Mihael Petrovič ml.

Fotografija: H. Krauland: Gottscheer Kochbuch, Celovec, 2008

KOLUMNA

Vhod v hišo je kot naslovnica knjige. Je prvi pozdrav in prvi vtis o lastniku. Vhod nas zbliža ali razdruži. Je mejnik med nami in drugimi, med dvema svetovoma, med znanim in neznanim. Moč simbolike vhoda je zajeta v pregovorih in šegah. Skozi dolgo zgodovino je navdihovala mojstre, slikar-je, arhitekte. Pomen vhoda je od naročnika terjal, da je ne oziraje se na vse del sredstev obvezno namenil za kulturo in dostojanstvo portala.

Bogat prikaz človekovega odnosa do vho-da skozi čas je razstava VRATA, ki je tre-nutno v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Ogled toplo priporočam. Koli-ko pozornosti in ustvarjalnosti je vtkano v ta arhitekturni element. Naj bodo skromna ali razkošna, vedno govorijo o ljudeh, ki za njimi živijo.

In kaj nam govorijo naši vhodi. Mimo av-tomobilov in smetnjakov komaj najdemo vrata.

Za eno skromno polovico parkirnega me-sta se odpovemo dostojnemu pozdravu, kul-turi sprejema in vhoda. Avtomobili tik pred vhodom so v naprednih družbah preživeti. Merilo za standard je varna dostopnost za pešce brez parkiranja pred vrati.

Za dva koraka manj do smetnjaka se od-povemo majhni zelenici, ki bi nas prijazno pozdravila in vsakič razveselila. Namesto cvetoče gredice in prijazne klopčice stojijo kontejnerji. Ločevanje odpadkov smo zdaj

že osvojili, kar je lepo in prav. Zato ni več potrebe, da nas na to opozarjajo smetnjaki takoj na vhodu.

Z vrati, ki ne razkazujejo bahaštva in sla-bega okusa, ki spoštujejo karakter hiše, ki morda izrazijo ustvarjalnost stanovalcev, z malo prostora pred vrati, s skromnim gr-mičkom, s posodo cvetja, z vzdrževano ograjo in stopnicami bomo našim vhodom vrnili kulturo in arhitekturo!Mateja Dekleva, arhitektka, za CI »Uredimo in polepšajmo naše Kočevje«

Kultura in arhitektura vhoda

Dovolj en grmiček in malo prostora

Skromno, a prijazno in skrbno

ZnanoVhod pove, kdo smo

Za vhod so sredstva vedno rezervirana


VRT IN PREHRANA

Fižol (Phaseolus vulgaris)Rastne razmereFižol zahteva toplo in vlažno podnebje. Slabo prenaša

vročino in sušo, saj ta skrajšuje čas rasti, s tem pa količino pridelka in navsezadnje tudi kakovost.

Fižol že med kaljenjem zahteva več toplote, zato ga sadimo na prosto šele maja oziroma takrat, ko se tempe-ratura tal dvigne na 10 do 15 °C.

Optimalna temperatura za razvoj fižola je 18 do 25 °C, pri temperaturah pod 15 °C se občutno zmanjšuje pri-delek, neugodno pa delujejo tudi temperature nad 35 °C.

Fižol začne cveteti pri temperaturah od 18 do 25 °C. Pri temperaturah pod 15 in nad 30 °C fižol ne cveti, v jeseni cvetovi odpadajo pri temperaturah pod 7 °C.

Visoke temperature vplivajo na skrajšanje strokov, manjše število zrn v stroku in manjšo maso semena. Pri visoki temperaturi in nizki relativni vlagi zraka odpadajo cvetovi in stroki, ki so krajši od 4 cm.

Oskrba z vodoPoleg zračne vlage potrebuje fižol tudi veliko vlage v

tleh. Že ob kaljenju zrno vsrka veliko vode, zato hitro in enakomerno vznikne samo v vlažni zemlji.

Fižol namakamo predvsem do cvetenja in po njem, naenkrat damo največ 20 litrov vode na m2. Med cve-tenjem lahko nepravilno namakanje, to je po rastlinah, povzroča odpadanje cvetov. Kapljično namakanje po cvetenju ali ob razvoju strokov zelo ugodno vpliva na povečanje pridelka. Prevelika zračna in talna vlaga vpli-vata na podaljšanje rastne dobe. Pri preveliki zračni vlagi in visokih temperaturah rastlinam odpadajo cvetovi in postanejo občutljive za napad bolezni.

Gnojenje Fižol zahteva bolj kakovostno zemljo kot druge stroč-

nice. Zelo dobro uspeva na peščeno-ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste, zato je tam pridelek manj-ši. Največji pridelki so na srednje težkih tleh, ki dobro zadržujejo vodo.

Optimalna reakcija tal je pH 6,5 do 7,8. Fižol zelo sla-bo uspeva v kislih tleh s pH pod 5,5, ker se v teh ne mo-rejo tvoriti nitrifikacijske bakterije, ki živijo na fižolovih koreninah. Te bakterije vežejo dušik iz zraka, ga dajejo na voljo fižolu, od njega pa iz korenin črpajo organske spojine. Te bakterije v tleh potrebujejo veliko hranil ‒ poleg kalcija še veliko fosforja, bora in molibdena.

Nizkemu fižolu običajno ne gnojimo s hlevskim gno-jem. Na izredno siromašnih tleh gnojimo ob setvi z mineralnimi gnojili. V zemljo zadelamo 50 kg dušika/ha, 80 do 150 kg kalija/ha in 60 do 90 kg fosforja/ha (npr. 500 kg/ha NPK 7-20-30). Na dobro založenih tleh omenjene količine mineralnih gnojil zmanjšamo za 20‒30%, na slabših pa jih za prav toliko povečamo. Nizki kultivarji fižola odvzamejo iz zemlje pri hektar-skem pridelku 10 ton strokov, približno 200 kg NPK

7-20-30/ha. Fižol je treba gnojiti tudi z mikroelementi, kajti predvsem v lahkih peščenih tleh primanjkuje bakra, mangana, železa, cinka in magnezija.

Saditev NIZEK FIŽOLSejemo ga lahko v vrste (med njimi je 40 cm razdalje,

med semeni pa je 5 cm) ali v »kupčke« (20–25 cm je raz-dalja med kupčki, v jamico pa damo 4–8 semen) samo 3–4 cm globoko. Porabimo 80–150 kg semena. Tempe-ratura tal za setev naj bo vsaj 10 °C. Vznik je 7–20 dni. Tehnološka zrelost nastopi 50–70 dni po setvi – stroki, za zrno pa do 150 dni. Dober predposevek je žito, rdeča pesa, korenček, radič, solata.

VISOK FIŽOLVisok fižol je bolj zahteven, saj potrebuje več prostora,

toplote in hranilnih snovi. Sadimo ga od srede maja do srede junija. Temperatura zemlje naj bo vsaj 10, še bolje 15 °C. Lahko vzgojimo tudi sadike. Postavimo žičnice, »prekle« oz. oporne palice v razdalji 70 x 60 cm, največ 50 x 100 cm. Okoli opornih palic položimo 8–10 zrn v 3 cm globoko jamico. Porabimo 40–60 kg semena. Ko prične cveteti, ga rahlo usujemo. Priporočljivo prekri-vanje tal s pokošeno travo, slamo, senom. Stroke redno obiramo, dobimo višji pridelek, več cvetov. Fižol je sa-moprašen, vendar samo navaden fižol, kar pomeni, da si seme lahko pridelamo sami. Laški ali turški fižol je delno tujeprašen, zato za pridelavo semena zahteva izo-lacijo (300 m).

Dobro raste v družbi s paradižnikom, ki ga varuje pred škodljivci, kumarami, zeljem, kolerabico, rdečo peso, ze-leno in kapucinko. V njegovi družbi naj obvezno raste začimba šetraj, saj ga varuje pred napadom uši.

Nekaj sort fižola (Semenarna):NIZEK FIŽOL ZA ZELENE STROKEStarozagorski – zeleni, ploščati stroki; okusen in roden; stara evropska sortaAntea – zeleni, ploščati stroki; zgoden in zelo rodenNIZEK FIŽOL ZA RUMENE STROKEBerggold – rumeni, okrogli stroki; najpopularnejša sorta

v EvropiNIZEK FIŽOL ZA ZR-NJEEtna – dozori v pribl. 70 dneh po setvi; hitro rastoč, kompakten, zelo roden; zr-nje je v tipu češnjevca Češnjevec nizekNIZEK FIŽOL ZA STROKE IN ZRNJEČudo Piemonta (Merveille de Piemonte) – je zgoden (dozori v 55–60 dnevih), ZA STROČJE (široki, mesnati, vijolično marmo-rirani, ki se pri kuhanju obarvajo rumeno) in mar-morirano ZRNJE

VISOK FIŽOL ZA ZELENE STROKEHilda (Helda) – srednje zgodnja sorta; dolgi, ploščati, mesnati stroki, odličnega okusa; tudi za zamrzovanje NOVO

Cipro - avtohtona sorta z debelimi sivo rumenimi zrni z rjavo zelenimi lisami. VISOK FIŽOL ZA RUMENE STROKEPtujski maslenec Maslenec rani – pozen VISOK fižol z rumenimi plo-ščatimi stroki, izboljšan Ptujski maslenec (pribl. 10 dni zgodnejši); slovenska sortaMeraviglia di Venezia – italijanski pozni fižol z rumeni-mi ploščatimi strokiVISOK FIŽOL ZA ZRNJESemenarna 22 (SIVČEK) – visok fižol za sivkasto zrnje; slovenska sortaLingua di Fuego (Borlotto) – stroki so rdeče-beli mar-morirani z rdeče-belimi marmoriranimi semeni; močno rastoči fižol daje visoke pridelke; zelo okusen; uživamo mlade stroke in suho zrnje VISOK FIŽOL ZA STROKE IN ZRNJEJeruzalemski – za pridelavo rumenih okroglih strokov in rjavkastega zrna; čudovita okusna slovenska sorta Jabelski pisanec – fižol z zelenimi in zrelimi pisanimi ploščatimi stroki; uživamo zelene stroke in pisano zrnjeTURŠKI ALI LAŠKI FIŽOLTurški fižol je nezahtevna vrtnina. Sejemo ga maja. Uži-vamo mlade in nežne stroke ali veliko zrnje (sveže ali posušeno).

Fižol je zelo kakovostna vrtninaVsebuje veliko mangana (za rast las), molibdena (za

presnovo), železa, kalcija, kalija, vitamina C in različnih vitaminov B.

Zaradi mineralov in vitaminov ter svoje edinstvene se-stave (veliko beljakovin in nukleinskih kislin) fižol deluje pomlajevalno na celice, v telesnih celicah pospešuje na-stajanje beljakovin, deluje poživljajoče, pomaga pri pre-bavnih motnjah, pomaga pri težavah z jetri, ledvicami in mehurjem, odvaja vodo iz telesa, krepi srce in ožilje.

Še ostale zanimive stročniceČičerika (Cicer arietinum)Čičerika je toplotno zelo zahtevna stročnica, ki dobro prenaša suha in vroča poletja. Plod je zelo kratek strok bledo rumene barve. Zelo okusno zrnje uživamo podob-no kot fižol. Leča (Lens esculentum)Leča je enoletna metuljnica. Strok je majhen in vsebuje 1–3 majhna rdečkasta semena. Dozori v pribl. 100 dne-vih po setvi (ko se stroki obarvajo). Rdeča leča je zelo aromatična (lupina) in se uporablja predvsem za juhe in enolončnice.Bob (Vicia faba)Nezahtevna stročnica za pridelavo okusnih velikih zrn, ki so najboljša mlada.

Ana Ogorelec, KGZS – Zavod Lj

Domači češnjevec

Nizek fižol za stročje in zrnje - pijemontski

www.TvKočevje.siwww.TvKočevje.si

Odgovore lahko poiščete v oddaji Svet pred domačim pragomObiščite našo spletno stran in komentirajte

Spremljajte naš Koledar dogodkovNaročite se na novice

ste zamudili prireditev?vas zanimajo kulturni dogodki?želite videti dogajanje na Kočevskem?želite biti tekoče obveščeni o dosežkih lokalne politike?ste radovedni, kdo je pustil najboljši vtis v preteklem tednu? ali veste kdo ga je najbolj polomil?

L O K A L N A I N T E R N E T N A T E L E V I Z I J A

kliknite

na:


LJUDJE IN DOGODKI

Teden Vezenine in/ali Praznik urbane kulture 2014 V prostorih Vezenine je ustvarjalec Sašo Ko-

privec v petek, 16. 5. 2014, predstavil sklop kul-turnih dogodkov. Ti se bodo zvrstili večinoma v njenih prostorih do 24. v mesecu. Program je za Kočevje v vsakem pomenu dobrodošel, saj uvaja pestrost in spontanost tako ustvarjalcev kot obiskovalcev. To pa si na koncu želi tudi Občina, z Vesno Malnar kot predstavnico, ki je hkrati ob umetniku predstavila tudi širši kulturni spekter razvijanja kulture v Kočevju za leto 2014 (in dalje).

Tedenski program bo potekal povezano in vsa-kodnevno, z izjemo ponedeljka, za katerega pro-grama ne bo. Za vse ostale dni pa bo poskrbljeno na različne kulturne načine (so)ustvarjanja. Po besedah Saše Koprivca je namreč umetnost uni-katen proces, ki ima za posebnost, da se poraja in materializira večinoma sproti. In ker smo ljudje tisti, ki kulturo in z njo umetnost ustvarjamo, smo zanjo odgovorni tudi mi, prav vsi. To je, če ne že z lastnim ustvarjanjem, pa s svojo prisotno-

stjo oz. obiskom dogodka oz. kraja. Dogodek je sovpadal tudi s prvo obletnico delovanja ustvar-jalnega središča Vezenine.

Temu so zdaj očitno prisluhnili tudi na Ob-čini, kjer si želijo večjega sodelovanja in pobud, ne samo oblikovanja kulturnih vsebin, s strani tovrstne komisije. Ta bo na eni od prihodnjih občinskih sej dala v uveljavitev Strategijo Obči-ne Kočevje za razvoj in promocijo kulture in kul-

turne dediščine. Če sprejeta, se bo slednja trudila poleg že 2 obstoječih dejavnosti, to je priznanja Deklice s piščalko in kulturnega leta, še za tri do-datne. To je zvišanje kreativnega festivala, odpr-tje kulturnega centra ter za vsebinsko-procesno dejavnost oz. dejavnost mimo formalnih institu-cij. Izziv je zlasti v tem, da imamo kot občina na upravni enoti registriranih kar 200 društev, a hiba je ta, da so slednja med seboj zelo slabo povezana ali niso. To ima raznovrstne in nega-tivne posledice, zato je cilj četrte dejavnosti rav-no preko centra te akterje med drugim povezati. Hkrati bodo zaradi izjalovitve poletnih večerov na mestni ploščadi ti četrtkovi večeri z letošnjim letom dobili popolnoma novo preobleko in lo-kacije. Del teh naj bi se zaradi povezanosti kul-ture in turizma preselil tudi na Kolpo, drugače pa po najrazličnejših zanimivih lokacijah občine in mesta.

Besedilo: Sergej AmbrožičFotografija: Romana Novak

Koncert, kot ga že dolgo, dolgo v Kočevju ni bilo!Petek, 9. maj, je bil dokaz, da se tudi v Kočevju

da, če se hoče. Dobra organizacija in še boljši namen sta sicer obetala. Polna dvorana pa je bila vseeno dokaz, da se je delo izplačalo in upajmo, da se bo do jeseni, ko bo mladi Nejc prvič samostojno prestopil šolski prag, tudi poplačalo.

O mladem Nejcu je bilo do zdaj že veliko na-pisanega, zato samo malo za obnovitev. Nejc je star pet let in pol ter se od vrstnikov razlikuje le po tem, da ima cerebralno paralizo III. sto-pnje. Temu je od svojega drugega leta večino časa preživel/preživi v bolnišnicah in različnih preiskavah. Če tega in seveda ljubezni staršev ne bi bilo, bi bil Nejc usojen na invalidski voziček. Starša sta izčrpala vse možnosti pri nas, zdaj pa se je pojavila priložnost operacije v ZDA, kjer sta operacijo že uspešno prestala dva otroka iz Slovenije. Operacija stane 60.000 EUR in dr-

žava ni in ne more nič pripomoči. Približati se temu znesku, se je zato Kočevje, glasbeniki in širše, tudi s pomočjo poslanih SMS-ov, zgrnilo in napotilo na dotičen večer v športno dvorano.

Glavni organizator koncerta, Rdeči križ, je zagotovil pestrost nastopajočih. Slednji, ki so se Nejcu odzvali, so bili: Policijski orkester, Nuška Drašček, Eva Černe, Ansambel Roka Žlindre,

Andraž Hribar, Primož Turk, Urška Bakovič, Sell Out, Prifarski muzikanti, Ansambel Franca Miheliča, Tamburaška skupina Dupljak. Prire-ditev je lepo povezoval Robert Erjavec. Večer je s tem za vstopnico poskrbel za visoko kakovost in uspešnost koncerta.

To, da ljudje v množičnih in individualiziranih stiskah znamo stopiti skupaj, smo že neštetokrat dokazali. Da, ljudska solidarnost in človeškost, kot temeljni sestavini, kar nas dela ljudi Ljudi. To je tu, kjer sistem in strukturno reševanje pro-blemov očitno večkrat kot ne zataji ali odpove. Država se ima v teh primerih za odvečno in s tem nesposobno za odzivanje, z mogoče zgolj upanjem, da bo ljudstvo tovrstne težave rešilo in reševalo samo. In je, Bravo Kočevje!

Besedilo: Sergej AmbrožičFotografija: TV Kočevje

Ljubezen in odgovornostV aprilu je s povabilom vrtca Kočevje v Še-

škov dom prišel Primorec in zdravnik, speci-alist za mladino Viljem Ščuka. V nekje na tre-tjini zasedeni dvorani je slabi dve uri govoril o otrocih in o osveščanju današnjega časa.

Globoko v sebi si vsakdo enkrat, nekdaj zaželi dobiti občutek po ustalitvi in z njo otroku (slej ko prej). Vsakdo si tudi želi za otroka (ali pa vsaj tako govori), da ta kar se da hitro odraste, po-stane neodvisen, da razmišlja s svojo glavo ipd. Otroci so zares nekaj prav najimenitnejšega, kar se lahko v življenju človeka dogodi. Ker z njimi niso samo punčke in avtočki, pač pa mnogo in še več, so namreč tudi katalizatorji našega učenja.

Viljem Ščuka je izkušen zdravnik, ki odkrito kritično nastopa napram permisivni (popustlji-vi) vzgoji in do neustreznega odnosa politike do zdravstva in šolstva. To popuščanje in zategova-nje, trdi Ščuka, ima za posledico odklone v ču-stvovanju in vedenju otrok in mladostnikov ter

za čedalje pogostejše psihosomatske težave tudi odraslih. Za sabo ima dve knjigi (Država v me-gli in Šolar na poti do sebe) ter pilotno uvajanje izbirnega predmeta Vzgoja osebnosti za sedmo-šolce. Projekt je bil izveden na 200 slovenskih šolah v letu 2011.

Zase pravi, da ni revolucionar, temveč buldožer. Čeprav kritični prst najbolj uperja v neodzivnost stroke in politik, pa tudi njegov nedolžni prst ni usmerjen v starše. Ti med drugim in (pre)pogo-sto za čas, ki bi si ga vzeli za otroka, raje skom-penzirajo z nakupom igračke, da je mir v hiši. Temu je Ščuka kritičen tudi do potrošništva in hitrega zadovoljevanja potreb, na procesa, ki da pritiskajo na starše, za posledicami pa na koncu vselej najbolj trpijo otroci. Torej ravno tisti, ki se jih s strani staršev hoče najbolj zavarovati.

Ko greš namerno poslušat tovrstna zastonj predavanja, postaneš dejansko bolj pozoren na večkrat sicer dobre namene ljudi, a z njimi tudi

prikrite in škodljive vzorce in navade, ki jih ima-mo prav vsi ‒ brez razlik. S tem torej ne postane-mo samo bolj pozorni na navade drugih, pač pa tudi na lastne. Otrok pa je vseeno pri tem tisti, ki opazuje in se uči. In ne, zares ne potrebujemo nobenih novih teorij glede vzgoje otrok, samo ljubezen in odgovornost jim dajmo v enakih me-rah, to, kar so govorila že stara ljudstva, z Grki. Se splača, bo povrnjeno!

Besedilo: Sergej AmbrožičFotografija: TV Kočevje


Ples in gib 2014V četrtek, 24. aprila, se je ob 16.30 uri v

Šeškovem domu pričela Območna revija plesnih skupin Ples in Gib, srečanje plesnih skupin in plesnih ustvarjalcev. Dogodek je potekal v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ko-čevje.

Območna plesna revija že vrsto let vabi plesne navdušence na svoj oder, da predsta-vijo plesne točke, ki so jih pripravljali sko-zi tekoče šolsko leto. Plesna revija poteka v dveh delih, najprej na odru predstavijo svoje nastope najmlajši, sledijo jim starejše skupi-ne. Oko strokovne spremljevalke Petre Pika-lo je tudi na letošnji reviji spremljalo plesne točke, ki so jih predstavile plesne šole, in sicer Plesni studio Rusalka, Plesni klub Ja-smin, Glasbena šola Kočevje, KUD Godba Kočevje, OŠ Ob Rinži, OŠ Stara Cerkev, OK Založba Obča kultura Kočevje in Dru-štvo mažoret in plesalcev Ribnica.

Plesni klub Jasmin so zastopali Mini ja-sminčki s točko Vesele kokške pod mentor-

stvom Jasmine Arko. Jasminčki so predsta-vili točko Škratki, Jasminčki show dance pa točko Indijci, koreografiji je pripravil Ale-ksej Rubcov. Samo Polutak Kos je pripravil koreografijo za točko Break non stop. Ba-letna pripravnica 1. razreda Glasbene šole Kočevje je pripravila Ples metuljčkov, ple-sna pripravnica 2. razreda točko Lutke ter Sodobni ples/Balet 3. in 5. razred se je pred-stavil s točko Late summer, vse pod men-torstvom Alekseja Rubacova. KUD Godba Kočevje se je predstavila s skupino Migifrigi in točko Dežek, skupina Sončki in reka s točko Podarim, članice skupine mažoretno--plesne sekcije so predstavile točko Ujeta, vse pod mentorstvom Tonje Rožman. S toč-ko Sanjam sta se predstavili članici skupine mažoretno-plesne sekcije, za slednjo je ko-reografijo pripravila Urša Štefanič Mlakar. OŠ Ob Rinži je pod mentorstvom Branke Rajner pripravila točki Banger Nation in All around the world in kesha – worrio. Plesno Pot iz šole je pod mentorstvom Tja-še Šarkezi predstavila OŠ Stara Cerkev. OK Založba Obča kultura Kočevje se je pod

mentorstvom Klavdije Križ Potisk predsta-vila s točko Note ter step točkami. Ples na dežju in Na potepu s solo nastopom je po-stregla točka Dance is.

Društvo mažoret in plesalcev Ribnica je pod mentorstvom Anje Pajnič pripravilo točko Hair spray. Plesni studio Rusalka je na odrih zastopala skupina malčkov, ki so zaplesali Hula Dance pod mentorstvom Tonje Kajtna, mlajša skupina s točko Sin-gin‘ in the rain, starejša skupina s točko Swing, članska in starejša skupina s točko Sočutje ter članska skupina s točko Stres, vse pod mentorstvom Tine Begič, slednja je za zaključek pripravila tudi solo točko Give me love.

Območna revija plesnih skupin Ples in Gib je bila zaključena, ko je Matevž Novak, ko-ordinator Javnega sklada RS za kulturne de-javnosti, območna izpostava Kočevje, podelil diplome mentorjem plesnih šol.

Besedilo in fotografija: Barbara Adlešič

Pozornost do starejših občanov

Pred tremi leti je na Društvu upokojen-cev Kočevje in pod okriljem Invalidskega podjetja »Želva« Ljubljana – enota Ko-čevje zaživel dnevni center za varovanje starejših. Center je nastal zaradi potrebe po dnevnem srečevanju starejših, kjer se izvajajo različne aktivnosti in druženja,

primerna tej starostni skupini.V smeri skrbi in pozornosti do starejših

občanov v občini Kočevje je nastala pobuda za organizacijo srečanja s starejšimi občani, ki je bila podana s strani župana občine Ko-čevje dr. Vladimirja Prebiliča. Organizator srečanj je Društvo upokojencev Kočevje, ki v tej smeri izraža skrb za starejše občane.

Tako je v ponedeljek, 7. aprila 2014, župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič obi-skal center za varovanje starejših. Seznanil se je z delovanjem centra in aktivnostmi, ki v okviru centra potekajo. Center redno obi-skuje 8 varovancev različnih starostnih sku-pin. Župan je ob obisku namenil posebno pozornost najstarejši varovanki gospe Veri Rus, ki je decembra lani praznovala svoj 95. rojstni dan. Pogovor je bil prisrčen, prijeten in prijateljski, vsi varovanci so bili obiska zelo veseli.

V mesecu maju je župan obiskal občanko gospo Anko Obranovič, ki je letos prazno-vala 91 let. Srečanje je bilo organizirano na Društvu upokojencev Kočevje. Gospa je bila obiska vesela in hkrati presenečena, ker ji je bila namenjena tolikšna pozornost.

Obe slavljenki sta prejeli knjigo »V Ko-

čevje pa že ne: 75 znamenitih kočevskih in s Kočevsko povezanih osebnosti« avtorja Mihaela Petroviča ml., s posvetilom župa-na, prav tako pa sta prejeli simbolični darili.

Zapisali: Ana Kosten in Barbara Adlešič

Anka Obranovič

Župan s slavljenko Veroniko Rus

LJUDJE IN DOGODKI


Recikliranje po slovensko

Pobeg h kulturi …

V tej naši mali deželici sta recikliranje in po-novna uporaba dosegla neslutene razsežnosti. Ne recikliramo le stekla, papirja, plastike in za-maškov, temveč recikliramo tudi članke, zamisli, kolumne in celo skeče oziroma standup nastope, ali pa se le-te preobleče v kolumno, se pod njo podpiše njen tobože avtor in jo lansira kot la-stno misel, ki je zrasla na njegovem zelniku, brez da bi navedel, od kod je črpal gradivo.

Eden najbolj odmevnih primerov ‘recikliranja’ – ah no, prenehajmo s sprenevedanjem in reci-mo bobu bob – plagiatorstva oziroma kraje je nedvomno Mojca Mavec, ki je prepisala celotno kolumno nekega nemškega kolumnista iz ene-ga nemškega zeitunga, kasneje pa se je domne-valo, da se ji ta ‘napaka’, kot jo imenuje Marko Crnkovič, ni pripetila le enkrat samkrat, temveč so njeni zapisi v Premieri močno spominjali na kolumne iz nemškega Die Welt. Celo v njenem opravičilu za kolumno v Oni je bil opažen rahlo prirejen citat iz Ane Karenine.

Toda komu to mar? Se pač zgodi. Ukradeš av-torsko delo, intelektualno lastnino, jo prepišeš/prevedeš/prirediš, reč ozaljšaš z lastnoročnim podpisom in jo okličeš za lastno stvaritev. Njej kaj dosti ni škodilo. Tiste bruke, ki si jih je nare-dila, je pozabila ob ustvarjanju oddaje Čez plan-ke in Eko utrinki. Vodenje slednje si je bržkone prislužila zaradi svojih izkušenj z ‘recikliranjem’. Zdaj se nam še vedno smehlja z ekranov iz od-daje Dobro jutro. Nacionalka jo ‘ma rada.

O plagiatorstvu v glasbi je bilo povedanega že toliko, da ne vem, če bi o tem zgubljal besed in dolgovezil, bom pa vseeno omenil Pop Design, Agropop ter nenadkriljivega Klinčija, ki je pred mesecem ali dvema na Valu 202 Karoliju razla-gal, da se je to takrat pač tako počelo. Po parti-zansko, diverzantsko, iz zasede. Rokenrol. Kdo ma pa cajt za te fore?

Presenetil me je pa štovani gospod Jonas Žni-daršič s svojo kolumno v Dnevniku z naslovom ‘Slovenc’. V njej na sila pronicljiv, zabaven, kri-tičen in piker način opisuje sebe. Prekleto do-ber zapis. Mestoma celo v rimah. A kaj, ko se je našel eden, ki je zapisane besede prepoznal kot slišane v angleščini iz ust gospoda Georga Car-lina ter pod članek dodal povezavo do Carlino-vega ‘Modern man’. Razkrinkan in razgaljen v svoji iznajdljivosti in ‘kreativni prilagodljivosti’, ki jo v sestavku omeni celo sam, se brž znajde in pripiše – citiram: ‘Zapis je mišljen kot hom-mage Georgu Carlinu in je v celoti sestavljen na novo, prevzel sem le (odlično) formo pripovedi.’

Kako že pravijo Srbi? Kasno Marko na Koso-vo stiže. Zakaj si nekdo umaže roke iz pozablji-vosti, če je res bilo mišljeno kot ‘omaž’ njegovi genialnosti, ki se ji pravi George Carlin? Ni ta podatek ključnega pomena v poklonu nekomu? Da se navede komu? Bi dejal, da ja …

Morda bi to še šlo skozi, če bi Jonas ne bil Jonas in George Carlin ne George Carlin. Če bi bil Jonas recimo Miki Bubulj ali pa Ranko Babič, George Carlin pa Cedric the Entertainer in bi ne šlo za ‘Modern man’ ampak za stand up, kjer Cedric razlaga, kako temnopolti prevzema-jo vse športe in je samo še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo še s hokejem. Eden od prej ome-njenih je v njunem B&B showu besedo ‘nigga’ preprosto nadomestil z besedo ‘čefur’ in zadevo nadaljeval v isti maniri. Le da tu ni bilo dvignje-nega kaj dosti prahu ali pa sem nemara edini, ki je opazil in je ta del oddaje celo videl.

Ampak sem videl … in opazil … in povezal.Ravno to hočem poudariti!Zadostuje en samcat osebek, ki bo zadevo

povezal. Zgolj in samo eden! Ni jih potrebnih

deset. Sto. Eden je povsem dovolj. Zato me jezi, da vsi zgoraj našteti tako zelo podcenjujejo svo-je občinstvo, bralce, gledalce, opazovalce, da nas imajo za neuke, nepodučene, nerazgledane in neiznajdljive bebce.

Ne piše se leto 1988, ko so bili na voljo le TV Ljubljana, Druga mreža in TV Zagreb, v trafiki pa so nam ponujali samo Delo, Dnevnik, Borbo, Oslobođenje ter Novo Dalmacijo.

Na razpolago imamo svetovni splet z milijar-domilijavžent podatki, nešteto spletnimi stran-mi, in četudi bi nam bil dosegljiv le YouTube in vsevedni striček Google, se ne da prodajati okrasnih bučk za jajčevce.

Če se komu le zazdi, da je določeno reč že nekje videl in če vtipka v brskalnik še tako bizaren iskalni niz, kot je ‘porsche bus stop peo-ple waiting’ in klikne na slike, mu enaindvajseta fotografija razkrije, da odmevna in izvirna ogla-ševalska akcija, ki so je bila polna vsa občila, s katero je Pristop Ljubljančane vabil na krog po Ljubljani s prestižnimi avtomobilskimi znam-kami, morda le ni tako izvirna, kot trdijo oni.

A vendarle, roko na srce.Bo to kaj pomagalo, da se nekateri ‘polni sa-

mih sebe kot Fructalov sok’ (Iztok Mlakar) ne bodo posluževali takihle zvijač in vehementno trdili, da je umotvor njihov, ga nežno gladili in mu šepetali ‘My precious …’ (Gollum) in se pi-šmevuhovsko obračali proč, češ ‘Ne čujem do-bro!’ (Slobodan Milošević)?

Najbrž ne. Kar pa nam vsekakor ne preprečuje, da ne verjamemo vsega, kar nam servirajo, po-strežejo in nesejo pod nos.

Dvomite! Dvomite v vse! (George Carlin)Robert Kostadinoski

Težki časi so, ni služb, socialni status ljudi je vse nižji, mladi ostajajo pri starših vsako leto dlje, vlade padajo, ni denarja za dopust, pri-boljške … Manjka nam samo še »štrik« … Pa je temu res tako? Rekla bi, da ne … Vsakdo, tudi če nima denarja za obisk gledališča, plačilo letalske karte, nakup računalnika, ima zagoto-vo doma knjigo. Knjigo, ki človeka bogati, mu odpira vrata domišljijskega sveta, ga napolni z razmišljanji drugega, ga popelje v dušo neko-ga tretjega in, kot piše Victor Hugo, »Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu.« Na list papirja zapisana proza in poezija te bogatita, prinašata veselje in zabrišeta žalost vsakdanjega dne. Zato je v tem času pomembno, da se zavedamo, kaj pomeni, da se udeležimo dogodkov, ki nas kulturno hranijo, polnijo dušo in od nas ne zahtevajo plačila. To je tisto, kar prinaša veselje v naš vsakdan. Nekdo bo rekel, »kaj naj berem knjige, ko mi ni do tega«. Ja, se čisto strinjam, vsi ne moremo brati, hoditi na razstave, občudovati ulično gledališče. Vsak pa

se lahko sprehodi po vaški poti, vonja polja trav in cvetja, posluša ptičje petje. Tudi to bogati pra-zen vsakdan, tudi to je brezplačno božanje duše in dvigovanje kakovosti življenja.

Sami smo odgovorni za to, ali bomo depresiv-no razmišljali, kako nimamo denarja za normal-no življenje, kako nam država nič ne da, kako gre vse samo še nižje … Na nas je, da stvari po-gledamo drugače, odpremo lokalni časopis in preberemo, koliko dogod-kov se nam tedensko ponuja, kriči po naši družbi. Le videti moramo in se ob takih dogodkih družiti, si bogatiti vsakdan. Ne pa zgolj razmišljati, kaj nam morajo drugi dati, nam drugi pomagati. Pa ne samo morajo, kaj so nam drugi dolžni. Dolžan si samo sam sebi, samo ti si odgovoren, kaj te bo razveseljevalo in kaj te bo spra-vljajo v depresijo. Jaz se skoraj vsak dan razveselim in si preberem kratko pesem, angelsko misel … ali pa zgolj preberem kakšno kratko življenjsko

zgodbo. Še eno misel sem našla ob prebiranju, kaj je knjiga, kaj je branje: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Richard Steele. In res je, hrana za telo in duha je zastonj. Samo odpri vrata in pojdi ven, samo stopi do knjižne police in najdi svojo najljubšo pesem. Vse je le na tebi.

Maruša P. Zdešar

LJUDJE IN DOGODKI


KOLUMNA

Spoštovati se učimo celo življenje. Želimo si, da bi nas ljudje spoštovali, sami pa nismo ravno navdušeni nad tem, da bi spoštovali. Vendar če ne spoštujemo, tudi sami ne bomo spoštovani. Recimo, da želimo spoštovati. Zmoremo spoštovati? Znamo izkazati spo-štovanje? Koga in koliko je treba spoštovati?

Spoštovati sebeČeprav se na prvi pogled zdi malo ošabno,

da se spoštovanje sebe postavi na prvo mesto, pa temu ni tako. Spoštovanje samega sebe nima nikakršne veze z narcisoidnostjo. Človek, ki želi, da bi ga ljudje spoštovali, se mora naučiti spoštovati sebe in ljudi okoli sebe. Če ne znamo spoštovati sebe in vseh ostalih ljudi, ne bomo deležni spoštovanja.

Spoštovanje samega sebe se ne izraža v besedah, temveč v odločitvah in načinu ži-vljenja. Človek, ki si s svojimi razvadami, zasvojenostmi, življenjskim stilom ali odlo-čitvami ne izkazuje spoštovanja, ga ne bodo spoštovali niti ljudje okoli njega. Spoštova-nja ni mogoče zahtevati. Se preprosto zgodi ali pa se ne.

Spoštovanje samega sebe se začne s spošto-vanjem življenja in časa, ki sta nam podarje-na. Zato je treba oboje uporabljati odgovor-no in spoštljivo. V trenutku, ko se imamo za odrasle, moramo prevzeti odgovornost zase. Toliko, kolikor se spoštujemo, toliko odgo-vornosti prevzemamo. Uspešno soočanje z odgovornostjo povzroča spoštovanje do nas.

Nasprotno od prevzemanja odgovornosti je obtoževanje drugih. Če za svoje stanje ob-

tožujemo druge in se pritožujemo nad situ-acijo, pravzaprav povemo, da se sami nismo sposobni spoprijeti z izzivi ter dopuščamo drugim ljudem, da odločajo o našem poču-tju. Čakanje, da se bo spremenila situacija ali ljudje, je izraz lastne nesigurnosti in nezau-panja svojim sposobnostim, s tem povezano pa nespoštovanje samega sebe.

Torej, poenostavljeno povedano: odrasel človek, ki za svoje stanje, početje, izražena čustva in odločitve krivi otroštvo, partnerja, šefa, sodelavca, otroke ali se kakorkoli počuti žrtev nekoga ali nečesa, se ne spoštuje dovolj, da bi samega sebe smatral za dovolj zrelega in sposobnega odločati o samem sebi. Tak človek se postavlja v vlogo žrtve ter ne pre-vzema odgovornosti za svoje življenje, kriv-do za to pa išče v drugih ljudeh. Na takšen način človek izraža lastno nespoštovanje in s tem povezano ne zmore izražati spoštovanja do drugih ljudi, kakor tudi ne more prejema-ti spoštovanja.

Človek, ki se spoštuje, skrbno izrablja čas za usposabljanje in dozorevanje. Se ne počuti žrtev, temveč vedno razmišlja, kaj lahko naredi, da se situacija izboljša. Ne čaka na druge, temveč prevzema odgovornost in iniciativo za izboljšanje situacije, odnosov in lastno dozorevanje. Ne sprašuje se, kaj pri-čakuje od življenja, temveč se ima za dovolj močnega, da odgovarja na vprašanje, kaj ži-vljenje pričakuje od njega ter katere življenj-ske lekcije se mora naučiti v dani situaciji.

Spoštovanje staršev Ena od desetih Božjih zapovedi pravi:

»Spoštuj očeta in mater, kakor ti je zapove-dal Gospod, tvoj Bog, da se podaljšajo tvoji dnevi in da ti bo dobro na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!« (Sveto pismo, 5 Mz 5,16) Že od nekdaj velja, da je starše treba spoštovati!

Če se moramo kot otroci podrejati staršem in jim biti poslušni, jih moramo v odrasli dobi predvsem spoštovati. Starši nikoli ne prenehajo biti starši in to najbolj razumemo, ko sami postanemo starši. Zato jim je treba vedno izkazovati spoštovanje.

To isto spoštova-nje pa smo dolžni izkazovati tudi par-tnerjevim staršem in s tem spodbujati in pomagati partner-ju, da spoštuje svoje starše, kar pa ne po-meni podrejanja in nekompromisnega ugajanja njihovim pričakovanjem.

Spoštovanje staršev se odraža v odnosu do njih. Staršem je treba pomagati in ne pričakovati, da se bomo celo življenje

opirali na njih. Živeti na račun staršev je iz-kaz nespoštovanja do njihovega dela in tru-da, ki so ga vložili, da danes uživajo v sado-vih le-teh. Staršem je treba nakloniti tudi čas in pomoč, če to potrebujejo. Odrasli otroci so dolžni ceniti in spoštovati svoje starše, ne glede na to, kakšni so bili do njih.

Spoštovanje odločitev in drugačnostiZelo potrebno je spoštovati drugačnost.

Ljudje smo si različni, imamo različne po-trebe, miselne vzorce, izkušnje, dozorevanja in različna poslanstva. Zato je treba spo-štovati vsakega človeka. Spoštovanje pa ne pomeni, da se moram tudi strinjati. Vsakdo ima pravico do svojega lastnega mnenja, svo-jih odločitev, svojega življenja, svoje vere in svojega svetovnega nazora.

Vendar je ob tem treba poudariti, da spo-štovanje pomeni tudi dopustiti človeku, da se sam odloča in da sam nosi posledice svojih odločitev. Mnogokrat prava pomoč ni tista, ki pomaga človeku nositi posledice njegove odločitve, ampak tista, ki mu dovoli nabiranja izkušenj in dozorevanja skozi na-stalo situacijo. Spoštovati bližnjega pomeni mu dati popolno svobodo odločanja o sa-mem sebi. To ne pomeni, da mu pustimo, da odloča o naši lastnini, čustvih ali odločitvah. O tem odločamo sami!

Spoštovanje je ključno za medsebojne do-bre odnose. Spoštujmo sebe, svoje starše ter vse ljudi. Pustimo jim svobodo odločanja. Spoštujmo njihova prepričanja. Dopustimo jim tudi to, da živijo s posledicami svojih odločitev. Pomagajmo jim skladno s spošto-vanjem samega sebe, kajti pomagati bližnjim pomeni spoštovati sebe, ker s tem izkažemo, da imamo dovolj moči nositi svoj križ in še pomagati nositi križ nekoga drugega.

S spoštovanjem,pastor Toni Mrvič

Spoštovanje

email: [email protected]

Sevenšek Peter s.p., Željne 5, 1330 KočevjeMONT gsm: 031 560 584

KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vaši izbiri in s pomočjo naših predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...

IZVAJALEC montaže strešnih oken VELUX

TESARSKA DELA: izdelava strešnih

konstrukcij stanovanjskih

stavb, nadstreškov, brunaric,kozolcev, vrtnih paviljonov ...

KLEPARSKA DELA:

žlebovi, obrobe, žlote,

dimniške obrobe ...

SUHOMONTAŽNA GRADNJA:

spuščeni stropi, predelne stene,

mansardna stanovanja iz gips plošč Knauf, termo

izolacija

www.mont-krovstvo.si

MISEL MESECAV naših časih je mir v resnici vojna, svoboda suženjstvo, nevednost pa moč!George Orwell

Ne premišljuj o tem, česar nimaš. Premišljuj o tem, kaj lahko narediš s tem, kar imaš!Ernest Hemingway


IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV

Turistični podmladek znova osvojil posebno zlato priznanje in 1. nagrado

Člani turističnega krožka so se tudi letos udeležili 28. festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Tema letošnjega festivala je Na zabavo v naravo. Cilj letošnjega festivala je, da mladi v svojem okolju pripravijo dogodek v naravi, ki bo namenjen njihovim vrstnikom in jih

tako odtegniti od računalniških za-slonov, jih povabiti medse v naravo.

Učenci so v me-secu novembru preživeli vikend na kmetiji Padovac v Selu pri Kostelu, kjer so se preizkusili v vlogi turistov in v vlogi organizatorjev prireditve. Namen je bil, da obstoječo

ponudbo kmetije Padovac nadgradijo s svojimi idejami: tako so ustvarjali v de-lavnicah Ustvari svojo gozdno pravljico, Gozdni slepci in Objemi drevo. Pouda-rek je bil na gozdni pedagogiki in doži-vetju v njem. Sami so pripravljali obro-ke, izdelovali izdelke iz sena in spali na

seniku. Oblikovali so vsebino vikend paketa na kmetiji, svoje ugotovitve pa zapisali v turistični nalogi.

V torek, 22. apri-la, so se predstavili s stojnico (v obliki skednja) na turistič-ni tržnici v Merca-torjevem centru v Mariboru. Na turi-

stični tržnici v Mariboru je sodelovalo 33 ekip iz celotne Slovenije, torej vse, ki so na državnem tekmovanju po regijah osvojile zlata priznanja. Članici turistič-nega krožka Ana Južnič in Kristina Ko-vač sta prejeli posebno zlato priznanje za najboljši promotorki na stojnici, ekipa OŠ Fara pa še posebno 1. nagrado, ki jih bo popeljala v mladinsko zdravilišče in letovišče na Debeli rtič, kjer se bodo ko-pali, se udeležili mini tečaja kajaka, čaka pa jih tudi slastno kosilo.

Prireditve so se udeležili tudi predstav-niki lokalne skupnosti (župan občine Kostel Valentin Južnič) ter predstavniki Turističnega društva Kostel, Zavoda za kulturo in turizem Kostel, OŠ Fara, la-stnica izletniške kmetije Padovac Anica Padovac ter starši otrok. Njihovo pred-stavitev pa si boste lahko ogledali tudi na prireditvi Tamburanje va Kostele, ki bo v mesecu avgustu pri Fari.

Geraldine Frbežar

Plesni festivalV sredo, 16. 4. 2014, so se učenci OŠ

Fara udeležili področnega tekmovanja za osnovne šole, ki je potekalo v športni dvorani ŠD Ribnica v Ribnici.

Tekmovanje je organiziralo Ministr-stvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s Plesno zvezo Slovenije. Plesalci so se pomerili v posamičnih ple-sih (hip-hop, pop, latino) s predpisanimi

koreografijami in predpisano glas-bo in plesnih pa-rih (počasni valček, cha-cha-cha, roke-nrol) s predpisanimi koreografijami in predpisano glasbo. Vsak tekmovalec je moral odplesati vse tri posamične plese ali vse plese v parih, tekmovati pa je bilo možno tudi ekipno (najmanj 6 plesal-cev). Sodelovalo je 16 osnovnih šol, z naše šole pa so se tek-movanja udeležile 3 učenke (Ana Juž-nič, Ajda Štimec in Zaja Cimprič) pod mentorstvom Alana Furlanija. Skupaj je tekmovalo 78 tekmovalcev v kategoriji B (4.‒6. razred).

Plesalke OŠ Fara so se zelo izkazale, saj je Ana Južnič tekmovanje zaključila v polfinalu in je zasedla skupno 11. mesto, kar je izjemen rezultat glede na to, da smo se tekmovanja udeležili prvič.

Alan Furlani


ŠPORT IN REKREACIJA

Strelski uspeh kadeta Domna Jarnija

Dvanajstega in trinajstega aprila 2014 je v Rečici pri La-škem potekalo 23. državno pr-venstvo v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja se je ude-

ležilo 707 strelcev in strelk, ki so na predhodnih tekmovanjih dosegli normo za nastop. Norme so visoke, tako da so na tekmo-vanje prišli le najboljši strelci iz cele Slovenije, ki so se za naslove državnih prvakov potegovali v vseh 18 kategorijah s puško in pištolo.

Med njimi je bilo tudi 16 strel-cev Občinske strelske zveze Ko-čevje, ki so nastopili v katego-rijah cicibani, mlajši pionirji in pionirke, pionirji in kadeti.

Naš kadet Domen Jarni je med posamezniki osvojil odlično 3. mesto s 395,01 nastreljanimi krogi in bil za svoj dolgoletni trud in delo nagrajen z bronasto medaljo.

Pionir Jakob Jurjevič je s 179 krogi zasedel odlično 5. mesto.

Tudi Gal Žvab je dosegel do-ber uspeh, saj je med 105 mlajši-

mi pionirji zasedel 18. mesto. Ekipa mlajših pionirjev OSZ

Kočevje v sestavi Gal Žvab, Tim Oberstar in Daniel Vuk je zase-dla 6. mesto.

Ekipa cicibanov v sestavi De-mej Jarni, Vid Dejak in Jan Šatjdohar je zasedla 7. mesto.

Ekipa pionirjev v sestavi Jakob Jurjevič, Miha Marinč in Luka Štajdohar je zasedla 9. mesto.

Državnega prvenstva so se udeležili še Tjaša Avžlahar, Žiga Avžlahar, Nik Cilenšek, Žan Perko, Uroš Janež in Marcel F. Kalič.

Ernest deržek, predsednik OSZ Kočevje

• Notranja vrata LIP BLED• Pohištvo po meri• Lesene stopnice • Obrezovanje drevja• Izposoja kombija

Rijavec Goran s.p., Omerzova 28, Kočevje, GSM: 031 694 728

Frančiškanski samostan Nova Štifta

VABILO

Frančiškanski samostan Nova Štifta v sodelovanju z občino Sodražica

vas ob 100-letnici prihoda frančiškanov k Novi Štifti vabi

na PREDSTAVITEV KNJIGE O NOVI ŠTIFTI s kulturnim programom

v petek, 6. junija 2014, ob 19.00

v cerkev Marije Vnebovzete pri Novi Štifti.

Ob dnevu državnosti obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan je bila sprejeta Deklaracija o neod-

visnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ob tej priložnosti vas vabimo na predvečer praznika,

v torek, 24. junija 2014, ob 19.00

v cerkev Marije Vnebovzete pri Novi Štifti

k MAŠI ZA DOMOVINO

in na KONCERT vokalne skupine CANDELA iz Petrovč pri Žalcu.

Sveto mašo bo vodil provincial p. Stane Zore, nagovor pred koncertom bo imel župan občine Sodražica g. Blaž Milavec.

Vljudno vabljeni na Novo Štifto

Mir in dobro

Turistično društvo Kočevje se seli v nove poslovne prostore

Cenjene stranke obveščamo, da s 1. junijem 2014 selimo svojo turistično pisarno in društveno trgo-vino na novo lokacijo, in sicer na naslov Trg zbora odposlancev 47 (bivši prostori Mystery shopa in Študentskega servisa Maribor, pri Trgu sv. Jerneja).

Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v novih poslovnih prostorih, kjer bomo svojo poslovno dejavnost še dodatno popestrili.

ŠALANeke noči policaj sedi v policijskem avtomobilu v zasedi pred znano gostilno … Kmalu zagleda, kako iz nje prihaja vsaj na prvi pogled zelo pijan človek, ki se je opotekal, komaj pa je tudi odprl svoj avtomobil … Končno sede za volan in odpelje. Policaj ga je takoj začel loviti z odprto sireno in vklopljeno modro lučjo. Po kratki dirki pijani možakar le ustavi vozilo in opravi alkotest, a kaj ko pokaže 0,00! Policaju je počil živec in jezno vpraša možakarja, v čem je finta, fora? Voznik mu mirno in preudarno odgovori: »Oprostite, jaz sem danes samo vaba za policiste!«

ZA OGLAŠEVANJE POKLIČITE:

031 655 986

ALI PIŠITE NA E-MAIL: [email protected]


MISEL MESECANASVET PSIHOTERAPEVTA, KO JE ČLOVEK V STISKI»Pogovarjajte se z ljudmi, ki emocionalno trpijo. Kajti to zelo pogosto niso ljudje daleč od vas – to je lahko vaš brat, sosed, sodelavec, prijatelj … Njihovo trpljenje ni umišljeno, temveč zelo resnično in zelo boleče. Nič manj boleče kot izguba službe ali prometna nesreča …«Will Hall, psihoterapevt

ŠAHOVSKE NOVICE

Kočevske šahistke državne podprvakinjeV mesecu aprilu se je v šahovskem domu

v Ljubljani odvila državna ženska liga 2014. Med osmimi najboljšimi ženskimi ekipami v državi je nastopila tudi ženska članska eki-pa Šahovskega društva Kočevje, ki se je zo-pet do zadnje poteze borila za članski naslov, na koncu pa kljub vsemu osvojila odlično drugo mesto. Tekmovanje je potekalo v dveh vikendih, ekipe pa so odigrale sedem kol po Bergerjevem sistemu.

Za prvo žensko člansko ekipo so letos uspešno nastopile Borka Frančišković, Kar-men Mar in Špela Kolarič, ki je na tretji de-ski dosegla tudi najboljši posamezni rezultat. Derbi zadnjega kola med vodilno ekipo Ko-čevja in drugouvrščeno ekipo ŠK Komenda je z visoko zmago izkoristila tretjeuvrščena ekipa ŠK Nova Gorica ter tako za pol točke osvojila naslov državnih prvakinj.

Mar, Karmen (ŠD Kočevje)Kejžar, Petra (ŠD Kranj)1. e4 c5 2. Sc3 a6 3. g3 d6 4. Lg2 Sf6

5. Sge2 Sc6 6. O-O e6 7. d4 cxd4 8. Sxd4 Dc7 9. Te1 Le7 10. Sxc6 bxc6 11. e5 dxe5 12. Txe5 Sd5 13. Sxd5 cxd5 14. Lf4 Dd7 15. c4 Lf6 16. Te2 O-O 17. cxd5 Td8 18. Db3 exd5 19. Lxd5 Ta7 20. Lb8 Tb7 21. Lxb7 Lxb7 22. Tae1 h6 23. Lf4 Dc6 24. f3 Ld4+ 25. Kg2 g5 26. Te7 Td7 27. Dxf7+ 1-0

Kolarič, Špela (ŠD Kočevje)Vošpernik, Mira (ŠD Maribor)1. d4 Sf6 2. c4 g6 3. g3 Lg7 4. Lg2 d6 5.

Sc3 O-O 6. Sf3 c6 7. O-O h6 8. e4 e5 9. dxe5 dxe5 10. Dxd8 Txd8 11. Sxe5 Te8 12. f4 Sbd7 13. Sxd7 Lxd7 14. e5 Sh7 15. Se4 Lf8 16. Le3 Lf5 17. h3 h5 18. Tad1 Lxe4 19. Lxe4 Ted8 20. f5 Txd1 21. Txd1 gxf5 22. Lxf5 Lg7 23. Lf4 Sf8 24. b3 Te8 25. Te1 Se6 26. Lxe6 fxe6 27. Td1 Te7 28. Kf2 Kf7 29. Kf3 b5 30. Td4 Tb7 31. g4 hxg4+ 32. Kxg4 c5 33. Te4 Kg6 34. h4 bxc4 35. h5+ Kh7 36. Txc4

Lf8 37. Ta4 Tg7+ 38. Kf3 Tf7 39. Ke4 Td7 40. Ta6 Te7 41. Lg5 Tg7 42. Kf4 Tf7+ 43. Lf6 Tc7 44. Txe6 c4 45. bxc4 Txc4+ 46. Kf5 Tc8 47. Le7 Lh6 48. Ld6 Tc4 49. Te7+ Kg8 50. Kg6 Lf8 51. Te8 1-0

Vse podrobnejše rezultate s prvenstva, fotografije, spremljajoča dogajanja in in-formacije najdete na uradnem spletnem naslovu ŠD Kočevja: www.sah-kocevje.si.

ŠD Kočevje

Končno stanje:

Mesto: Klub: Točke MT MedMT SonnT

1 ŠK Nova Gorica 15,0 11 0 133,3

2 ŠD Kočevje 14,5 12 1 140,3

3 ŠK Komenda 14,5 12 1 134,8

4 ZŠK Maribor 12,0 8 0 101,5

5 ŠD Domžale 10,0 6 0 83,0

6 ŠD Radenska Pomgrad 7,0 3 1 69,0

7 ŠD KRKA Novo mesto 7,0 3 1 55,5

8 ŠS Tomo Zupan Kranj 4,0 1 0 43,3

Pobeg h kulturi …PRODAMO 1,5-sobno stanovanje, Tomšičeva 19 v Kočevju, 2. nadstropje. Nova okna, vrata in prenovljena kopalnica. Stanovanje je delno opremljeno (kuhinja, kopalnica, dva kavča, omare) in ima pripadajoči dve kleti. Cena 42.000 EUR. Kontakt: 031 886 796

Prodam krožno žago (cirkularko) za rezanje drv - trifazni tok, vrtni kozolec, 25 kg tetrapak papirja in tri mlade ptičke-Zebrice. Vse dodatne informacije na 031 853 153

V UHM 4, Kočevje, prodam 1,5 sobno stanovanje, 46,5 m2, 4. nadst., zgrajeno l. 1983, zaprt balkon, prenovljena kuhinja, obnovljeni parketi, nova okna, klima. Cena: 45.000,00 EUR. Kontakt: 041 414 640

Iščem frizerski ali kozmetični salon v Kočevju, Ribnici ali okolici za souporabo. Rabila bi ga za občasno ličenje. Več info na 031 731 681

Prodam dvosobno stanovanje v centru Ribnice (Škrabčev trg), v 1. nadstropju

večstanovanjske stavbe (le 3 stanovanja), v skupni izmeri 42,36 m2. Stanovanje je v celoti obnovljeno, bližina vrtca, trgovine, šole, lekarne, avtobusne postaje ..., ZK urejeno (vpisano v etažno lastnino), vsa infrastruktura, možnost priključitve na CK na lesno biomaso, delno opremljeno. Vseljivo takoj. Cena: 45.000 EUR, tel.: 041 897 097

Podarite odvečne knjige, priročnike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225

Oddam delno opremljeno 3-sobno stanovanje v UHM Kočevje od 01.06.2014.

Cena najema: 300 EUR. Tel.: 041 454 275

Oddamo poslovne prostore. Tel.: 041 698 806

V Osilnici oddamo ali prodamo enosobno opremljeno stanovanje v izmeri 40 m2. Tel.: 041 698 806

PRODAM, PODARIM, KUPIM

kočevski in ribniško sodraški UTRIP

lahko prebirate tudi na spletni strani:

http://www.scribd.com/noviutrip


ZGODOVINSKA PABERKOVANJA

Mihael Petrovič ml. Kočevska Reka v plamenih: Usodni krompirPo Kočevskem je, kakor tudi drugje po Slo-

veniji, v preteklosti mnogokrat divjal rdeči petelin. Zapisi o požarih so se ohranili v kro-nikah in poročilih, kot denimo o tistem, ki ga je leta 1596 zanetila neka deklica in je razdejal mesto. Zgorela je cerkev, stopili so se zvonovi in topovi, razpokalo je celo zidovje mestnega obzidja. Eden najhujših kočevskih požarov 20. stoletja pa se je pred natanko 85 leti raz-plamtel na Kočevski Reki. Danes se morda tega niti ne zavedamo, a komaj katera izmed ohranjenih predvojnih hiš v ožjem središču naselja je stala že pred letom 1929.

»Na praznik Vnebohoda je upepelil požar celo vas Kočevsko Reko. Do tal so pogorele 24 posestni-kom hiše z opeko krite in 59 gospodarskih poslopij. Posestnikom je uničeno prav vse, živež, obleka, poljsko orodje in stroji, krma za živino in mnogo denarja, ki so ga varčni gospodarji hranili doma. Iz dobrostoječih kmetov so postali čez dan popolni berači brez vsega. Skupna škoda znaša nad 5 mili-jonov dinarjev. Zavarovalnina bo krila le majhen del škode,« je o ognjeni ujmi na Kočevski Reki 15. maja poročal Kmetski list. In zadel tragično bistvo, kajti večina hiš je bila – če sploh – zava-rovana le za nizke zneske.

Priče dogodkov so pripovedovale, da se je ti-sti, za Rečane tako nesrečni 9. maj, začel nadvse obetavno. Sijalo je sonce in verniki so židane vo-lje krenili k praznični maši. Ko pa so ob enajstih dopoldne zapustili cerkev ter po razglasih, ki jih je prebral občinski sluga, še klepetali na prosto-ru pred svetiščem, je zadonel klic orožnika Be-znika: »Požar!« Takoj za tem so zagledali oblak belega dima, ki se je dvigoval iz Dulzerjevega skednja na spodnjem koncu vasi. Močan južni veter je ogenj najprej v divjem vrtincu raznesel po enem delu naselja, potem pa so zublji pre-skočili cesto in se ob zahodniku, ki je medtem zapihal, razširili proti cerkvi. V manj kot pol ure je gorelo po skoraj vsem vaškem središču.

ZAMUDNO ISKANJE VLEČNEGA VOZILA

Med ljudmi je izbruhnila panika, je dva dni kasneje pisalo Jutro. Drveli so v hiše in skuša-li rešiti vsaj delček premoženja, a jim je ogenj uničil tudi večino tistega, kar so odnesli stran od gorečih stavb. Orožniki so z župnikom Kra-kerjem in nadgeometrom Führerjem poskusili vzdrževati red in organizirati reševalno akcijo, vendar je morala biti zmeda nepopisna. Neka mati je vpila, da ne more najti otroka. Orožnik Beznik, ki je prvi opazil ogenj, je zato planil v plamene in preiskal njeno hišo, toda otroka tudi on ni našel, saj je ta s prestrašenimi vrstniki medtem že zbežal iz vasi. Podobno se je izkaza-la tudi Magdalena Gerbič, poročena Lampeter, ki je iz gostega dima rešila mater Marijo. Starka je ležala na smrtni postelji, tako da se ni mogla premikati in bi se zadušila, če je ne bi hčerka spravila na prosto.

Kolikor niso reševali lastnih hiš, so se z ognjem prvi spopadli domači gasilci. Nato so se jim eden za drugim pridružili oddelki iz Koč, Borovca, Novih Lazov, Gotenice, Štalcerjev, Dolnje Brige, Zajčjega Polja, Črnega Potoka,

Grčaric, Livolda, Dolge vasi, Mozlja in končno še iz Kočevja. Žal nekateri precej pozno, saj se je poštar Marincelj zaman trudil, da bi z brzo-javom priklical pomoč. Zato je voznik Stampfl z avtomobilom, ki je vzdrževal potniško zvezo med Kočevsko Reko in Kočevjem, zdrvel proti mestu in spotoma obveščal gasilska društva. Tik pred njegovim prihodom je mestne gasilce že alarmiral nek drug voznik (ali pa, kot je zatrjeval Slovenec, mizar Ivan Novak, ki naj bi v Kočevje privihral na kolesu), tako da se je del moštva z ročno brizgalno pod vodstvom načelnika Pa-vlička po najbolj zanesljivem poročilu v vas ob treh popoldne odpeljal z avtomobilom trgovca Kresseta.

Medtem so si ostali prizadevali, da bi organi-zirali prevoz za motorno brizgalno. Šele čez pol ure so z velikimi težavami na Jakominijevi žagi v Podgorski ulici našli tovorno vozilo, s katerim so brizgalno odvlekli proti Kočevski Reki. Tam pa je v tem času po pisanju časopisov divjal ognjeni inferno. »Najhuje je besnel požar do 13. ure,« je beležilo Jutro. »Takrat je bila Kočevska Reka iz-premenjena v ogromen goreč steber. Sadna drevesa so gorela kakor sveče. Na vrtovih ni ostalo niti eno steblo, vse je zgorelo do korenin.« Gasilci, ki so sprva lahko le nemočno opazovali plamene in si prizadevali, da se ne bi razširili na druge hiše, so požar zadušili šele proti jutru. Pri tem jih je bilo več poškodovanih, med njimi kočevskore-ški gasilski načelnik Peter Wittine, gasilec Fitz iz Štalcerjev pa je v zadnjem hipu odskočil, ko je proti njemu padlo goreče drevo.

ISKRE SO SEGALE DO CERKVENaslednje jutro je »najlepša vas na Kočevskem«,

kakor so Kočevsko Reko imenovali nekate-ri časniki, kazala klavrno podobo. Pogorela je skoraj četrtina izmed blizu 120 hiš, po prvih poročilih pa je bilo še kakšnih 50 domov bolj ali manj poškodovanih. Ljudje so hodili med pogorišči domačij, iz Kočevja in drugih krajev pa so se v vas začeli zgrinjati firbci, da bi se pre-pričali o razsežnostih katastrofe. Med redkimi ohranjenimi stavbami v vaškem središču sta bila hotela Meditz in Lackner, ogenj je prizanesel tudi poštnemu poslopju, šoli, orožniški postaji in župnišču, gasilski dom pa je pogorel do tal. Prizadeta je bila celo cerkev na vzpetini, saj so iskre letele tako daleč, da se je vnela z lesenimi skodlami pokrita streha. Samo prisebnim štal-cerskim gasilcem, ki so s cerkve takoj potrgali gorečo kritino, so se vaščani lahko zahvalili, da niso ostali še brez božjega hrama.

Vzrok požara je bil hitro ugotovljen. Zanetila ga je skupina tri do pet let starih otrok, ki so si pod Dulzerjevim skednjem hoteli speči krom-pir. Igra z vžigalicami se je sprevrgla v najhujšo od ognjenih ujm, ki so jih spomladi leta 1929 zabeležila slovenska občila. »V kratki dobi šestih tednov je zadelo ljubljansko oblast kar sedem večjih požarnih nesreč, ki so imele v štiri primerih kata-strofalen obseg. Dva dni po velikonočnem požaru sloveče božjepotne cerkve v Tunjicah je zažgala strela v Žerovnici pri Cerknici šestnajst gospodar-skih objektov, tri tedne pozneje je iskra iz lokomo-tive zanetila v Gatini pri Grosupljem požar, ki je

uničil del vasi. Istega dne je gorel ponovški gozd, a dan nato Pribinci v črnomeljskem srezu. Neodpu-stijiva lahkomiselnost pa je zopet v zadnjih dneh povzročila veliki katastrofi v Glineku na Dolenj-skem in v Kočevski Reki,« lahko preberemo v enem od časopisov.

SALONITKE ZA POGORELKOVsekakor oblastem ni mogoče očitati, da se na

nesrečo niso odzvale. Že 11. maja sta Kočevsko Reko obiskala veliki župan ljubljanske pokraji-ne, t. i. ljubljanske oblasti, dr. Fran Vodopivec in komisar pokrajinske skupščine dr. Marko Na-tlačen. Vaščanom sta izročila 40.000 dinarjev začetne pomoči. Slednja je bila glede na škodo – samo gostilničar Franz Braune je npr. izgubil premoženje v več kot šestkratni vrednosti tega zneska – sicer skromna, vendar pa se je na po-budo velikega župana oziroma, kot bi mu danes rekli, pokrajinskega načelnika, v naslednjih te-dnih izoblikovala »podporna sekcija za pogorel-ce v Kočevski Reki« in začela zbirati prispevke za prebivalce vasi.

Tako je iz pepela vstala nova Kočevska Reka. Obnova je s seboj prinesla celo nekaj tehničnih sprememb. Na gospodarskih poslopjih, ki so bila prej običajno prekrita s skodlami, se je uveljavila požarno odpornejša opečna kritina, v vasi pa so se pojavile tudi prve s salonitnimi ploščami krite hiše, saj je denimo ljubljanska delniška družba Split, kot je oktobra bralce obvestil Slovenski narod, pokrila »brezplačno in popolnoma na svoje stroške s svojim asbetnim škriljem »Salonit« novo stavbo pogorelki v Kočevski Reki.« S podporo javnosti, izseljencev iz tujine, pa tudi uspešnih poslovnežev, kakršen je bil ptujski trgovec ko-čevarskega rodu Alois Kraker, ki je rojakom po požaru med prvimi priskočil na pomoč z večjim denarnim zneskom in zanje organiziral zbira-nje oblačil, se je Kočevska Reka v manj kot letu dni po ugotovitvah Slovenca »še kar nekam do-bro opomogla«. Časnik je napovedoval, da bo po končanih delih urejena kakor »kak mal trg«.

S tem se je ime Kočevske Reke začelo umikati iz dnevnega časopisja. Vsaj v zvezi s požarom, kajti dogodkov, ki so pritegovali pozornost tiska, seveda v vasi in okolici tudi v naslednjih letih ni manjkalo. Maja 1930 so časopisi tako poročali, da so v gozdu nad Borovcem ljudje našli okostje neznanega moškega, junija pa je ogenj, na srečo mnogo manj uničujoče kot leto prej v Kočevski Reki, pustošil še po bližnji Dolnji Brigi. Več o tem pa morda ob kakšni drugi priložnosti.

Kočevska Reka po požaru (foto: Dornig)


DOBRO JE VEDETI

Ogrožene zveriTri vrste zveri, ki domujejo tudi v naših

krajih in smo po njih celo prepoznavni, so vsak dan bolj ogrožene. V mislih imam risa, volka in medveda. Vprašanje je, ali bi-stveno ogroženost teh živali povzročamo ljudje. Na to vprašanje je težko odgovoriti. Jasno pa je, da ljudje lahko vplivamo na to, da iz naših krajev te zveri ne bodo za vedno izginile.

Ena od osnovnih pravic živih bitij se po-gojuje tudi z avtohtonostjo. Prav gotovo bi se večina prebivalcev naših krajev strinjala, da so te zveri živele v naših gozdovih pred prihodom prvih naseljencev.

VolkVemo, da je ris ponovno na robu prežive-

tja. Populacija (menda) sedmih risov v naših krajih ne zagotavlja naravne ohranitvene ali celo širitvene reprodukcije. Recimo, da je ri-sov nekaj več ali pa bolj verjetno celo nekaj manj, a podatek, da jih je med 5 in 10 pome-ni, da so na robu preživetja ali celo na robu izumrtja. Risa sem v živo videl le enkrat, pa tudi takrat že odstreljenega. Bil je iztegnjen čez celotni zadnji sedež Maksovega Volks-wagna (zelenega hrošča).

Volkov je v Sloveniji nekaj več. Samega števila sicer ne poznamo, a ocena je dovolj precizna in je nastala kot rezultat proučeva-nja evropskega projekta Life (plus), kjer se je financiral in izvajal tudi projekt Slo-Wolf. Po tem projektu, ki je živel med leti 2010 in 2013, na našem področju (Slovenije) živi od 30 do 50 volkov. Med njimi je tudi nekaj tujcev iz sosednje Hrvaške, tako da lahko največje število v resnici malo zmanjšamo. K tej številki je treba dodati še nekatere smi-selne podatke. Vemo, da volkovi živijo v tro-pih. Ti so v omenjenem številu skromni od 2 do 4 primerki odraslih volkov in mladiči na en trop. Tako lahko ugotovimo, da je pri nas od 10 do 12 tropov volkov. Število od 30 do 50, ki vas je verjetno presenetilo, je pred-vsem rezultat nihanja skozi leto. Na pomlad je to število večje, ker so pozimi na svet prišli mladiči, potem pa se proti koncu leta zmanj-šuje iz različnih vzrokov pogina.

Na populacijo volka vpliva tudi privzgojen odklonilni odnos do te živali. Večina otrok ima v svojem odraščanju plišastega med-vedka, in je zato medved v podzavesti ljudi prijazna žival. To potrjuje vrsta pripovedk in pravljic, kjer je medved velik, močan, a ne-škodljiv prebivalec gozda. Volk pa je po tej tezi krvoločna, popadljiva zver, ki je pokon-čala sedem kozličkov in Rdečo kapico.

PesNajbližji sorodnik volka je pes. Znano je,

da je pes človekov najboljši prijatelj. Zani-mivo, pes je prijatelj, volk je sovražnik! Nekaj tu ne bo čisto logično. V tem času, ko sesta-vljam ta članek, se po radijskih valovih obja-vlja sporočilo o tem, da se išče lastnika psa, ki je napadel dekle, ki se je rolkalo na križ-išču Tržaške in Jadranske ulice v Ljubljani.

Pes naj bi bil Rotvajler. Ali ste kdaj slišali, da bi volk napadel človeka? O napadih psov pa je vrsta primerov, čeprav se strinjam z vašim pomislekom, da je to verjetno posledica slabe vzgoje psa, torej napaka lastnika, in ne gen-ske predispozicije kužka. Torej bi bilo morda bolje, če bi sprejeli tezo, da je volk človekov najboljši prijatelj, in ne pes, ker volka ni mo-goče pokvariti z napačno dresuro.

S tem se boste trenutno težko soočili, ker vemo tudi za vrsto pokolov drobnice tako v naših krajih (na primer okrog Mozlja) kot tudi širše po Sloveniji. Tudi o tem bom zapi-sal kakšno misel, a zdaj se vrnimo k osnov-nim podatkom o volkovih.

Vloga volkaPrimer, kako je volk koristen v človekovem

biotopu, si lahko pogledamo na izkušnjah iz Ameriškega narodnega parka Yellowstone. Ta največji (900 ha) in najstarejši (od leta 1872) narodni park, ki se nahaja na severo-zahodu ZDA. Leta 1926 so v parku izgubili zadnjega volka. V okolju se to, po mnenju parkovnih nadzornikov, ni drastično za-znalo. Kljub temu so skoraj sedemdeset let kasneje ponovno naselili volka. Populacija se je od leta 1995 lepo razmnožila. Ameri-ški kolegi pri tem ugotavljajo, da volk po-trebuje 50.000 do 60.000 hektarsko lovno površino, pri nas pa ugotavljamo, da je areal posameznega volka manjši, in sicer okrog 40.000 hektarov, vendar mislim, da gre za drugo obliko meritve. Navzočnost volka v ameriškem nacionalnem parku Yellowstone se pozitivno odraža na izčiščenju vrste po-pulacij drugih živali, posebno pri srnjadi in jelenjadi. Zmanjšala se je erozija, posebno ob vodotokih. Povečalo se je število rastlin, ujed, žuželk in dvoživk. Kako je to mogoče? Jelenjad in srnjad je popasla na določenih predelih v bližini vodotokov vse, kar je bilo zelenega. Ker te živali niso imele naravnih sovražnikov, so se prekomerno odebelile in s svojo težo ob gibanju povzročale prekomer-no erozijo. Pogosto se je tako dogajalo, da je ob skoku jelena na brežino, ki bi ga morala zadržati, nastal odlom materiala, in večja ko-ličina proda in zemlje je zgrmela v vodotoke. S ponovno naselitvijo volka se je življenjski ritem uravnotežil. Populacija šibkih živali se je znižala, ostale živali so zopet zaradi giba-nja pridobile naravne lastnosti divjadi, kar jim omogoča preživetje.

Torej je v okolju volk kot plenilec dejav-nik uravnoteženja populacij živih bitij in naravne selekcije ter ohranjanja kvalitetnej-ših osebkov. Še dve dejstvi vam bi o volku rad pojasnil. Prvo je, da je volk monogamna vrsta. To pomeni, da sta samec in samica skupaj vse življenje. To je pri tako majh-ni populaciji težko izvedljivo in temu so se naši volkovi prilagodili. Partnerja si iščejo na večji površini. Med najbolj znanimi iskalci svoje ljubezni je bil volk Slavc. Kako je po-toval, bom zapisal v naslednjem odstavku. Druga značilnost volka pa je v tem, da se

premika predvsem ponoči, čez dan počiva in se le omejeno giblje.

Volk Slavc je ime dobil po tem, da so ga najprej sledili v pogorju primorskega hriba Slavnik. Ta Primorec se je odločil za dolgo pot, najprej na Gorenjsko, saj so ga videli v okolici Brnika, potem se je odpravil proti Karavankam in od tu na Štajersko, kjer je preplaval reko Dravo in se odpravil v Av-strijo. Tudi v avstrijskih gozdovih ni našel partnerice in se je zato podal v Italijo, kjer so ga videli v okolici Verone. Za to pot, ki je bila dolga 2000 km, je potreboval 100 dni. In na koncu je srečal ljubezen svojega srca, volkuljo, ki so jo mediji poimenovali Julija. Letošnjo pomlad sta opazovalcem pokazala prvi sad ljubezni, tri mlade volčiče.

Volk napadel drobnicoS telemetrijo so v projektu Slo-Wolf sledili

vrsti volkov, kar si lahko pogledate na sple-tni strani www.volk.si. Naravni življenjski prostor volka se začne ali konča na Vrem-ščici, teče mimo Nanosa do Krasa, od tu na Postojnsko, od tu na Notranjsko v širokem pasu skoraj do Ljubljane v zaledju Cerknice, Starega trga do Bloške planote v naše kraje občin Sodražica, Velike Lašče, Ribnica, Ko-čevje, Osilnica, Kostel v vzhodno Dolenjsko skoraj do Novega mesta in celotno Belo kra-jino. Iz prejšnjega primera pa smo videli, da si prostor gibanja volk tudi poveča.

Na teh prostorih se je obnovila ovčereja in delno tudi reja koz. Drobnica, ki je slabo varovana, je pogosto žrtev volčjega napada. Volk je zver, ki lovi manj spretne živali, ki so manjše od njega. Volkovi so zelo povprečno uspešni lovci, saj se z ulovom konča le vsak peti poizkus (uspešnost je torej med 20 in 25 odstotki). Spretna divjad se mu torej z lahkoto izogne in zato so pogosto žrtve ovce in koze. V medijih smo večkrat videli slike volčje morije, a ta medalja ima dve plati. Če rejcu uspe dokazati volčji napad, lahko za pokončane živali dobi večjo odškodnino, kot bi za živali iztržil na trgu mesa. Odškodnine se zato od leta 2013 znižujejo in je upraviče-nje pogojeno s sorazmerno natančno opisa-nim varovanjem. To je varstvo z ovčarskimi psi (kraški ovčar ali celo anatolski ovčar) in električnim pastirjem, ki mora dosegati vi-šino 1,7 metra ali več. Nižje ograje ustavijo medveda, ne pa poskočnejšega volka.

Naravni sovražniki volkov so bolezni (tri-hinela, garjavost) in lov (stara miselnost o škodljivosti volkov kaže na to, da je pri nas večji odstrel teh živali kot pri zahodnih in severnih sosedih. Ob znanem dejstvu, da le-tos ni bil ustreljen noben volk, lani pa sku-pno kar 13). Med sovražnike volčje popu-lacije je treba upoštevati tudi promet, saj te plahe živali pogosto končajo pod kolesi.

Edvard Šilc


ASTROLOŠKI NAPOVEDNIK MAJ - JUNIJ 2014OVEN: Včasih je ljubezen to, kar boli, zavoljo česar ste nesrečni, kar vas spravlja ob pamet. Videli boste osebo, ki vam je bila blizu, in osupnil vas bo pogled nanjo. Vseka-kor ji je sreča milejša kot vam. Lekcije glede služenja denarja se bodo ponavljale, tako da si boste lahko natančno ogle-dali preizkušene načine. Sicer vam ne bo všeč, kar boste vi-deli, vendar je nekako treba zaslužiti, posel pa bo tudi uspešno potekal.

BIK: Čas je za izkoristiti svoja znanstva. Bik je v zenitu in po-sli bodo šli kot namazani. To vas bo tolažilo tudi v kakšni temni uri, kajti ne bo vse tako rožnato. Pronicljiv starec vam bo stal na poti in bolje bo, da se tokrat ne sprenevedate, kajti znal bo vas prijeti tam, kjer vas najbolj boli. Sprijazni-ti se boste morali z dejstvom, da tudi drugi kaj vidijo, oziro-ma bolje rečeno, da kdaj vidi-jo stvari izza zavese, stvari, ki so zastrte vašim očem. Imeli boste slabo mnenje o svoji sa-mopodobi.

DVOJČKA: Morda bi bilo razumnejše, ne precenjevati sadov z domačega vrta, kaj-ti tokrat se v njih skriva kača strupenjača. Ljubezensko srečanje srečno, četudi ču-dno neobičajno. Od dela si lahko obetate vse najboljše, zaslužek bo odličen in pravne zadeve bodo uredili drugi. Ra-zumeti bistvo je več, kot bi si kdo mislil.

RAK: Jadrati je treba na krilih zadovoljstva, tudi če drugim

to ni vselej všeč. V središču pozornosti boste in na vas se bo gledalo kot na srečno ose-bo. Priznanja od zunaj niso priznanja od znotraj (najtežje je tisto, česar ni videti), ven-dar nekaj zaležejo. Premišlje-vali boste o sebi, ljubezen pa bo prevratniška. Ni vse eno-stavno, vendar brezskrbnega spremlja sreča.

LEV: Tu in tam se zgodi, da kdo spi zimsko spanje, četudi je pomlad v razcvetu – tako se bo dogajalo tudi vam. Službe-ne zadeve obvladujete neka-ko z levo roko, kakšnih drugih pa tudi ne bo na sporedu. Dolgčas vam sicer ne bo, saj boste ponirali vase, kdove česa si pa tudi ne obetajte. Čas za relaksacijo. Samotno.

DEVICA: Nekaj težav v službi in nekaj doma. Zamujali boste z roki in to bo vir nesporazu-mov. Domači vas kajpak sla-bo razumejo in ne da se vam razlagati, za kaj vam gre. Svo-

jo odgovornost in vestnost imate in na živce vam gre, da morate komu kaj dokazovati. Ponovno boste premišljevali o preteklosti, celo srečali neke ljudi iz nje, spoznali pa boste tudi nekoga novega. Izkazalo se bo za tehtno in dobrodošlo znanstvo.

TEHTNICA: Bolje bo, da

uredite pravne zadeve glede premoženja, naj vam je to všeč ali ne. Sploh tiste, ki se ne nanašajo neposredno na vas, marveč so zaostala dedi-ščina nekoč drage osebe. To ne bi smelo biti prezahtevno in izognili se boste težavam z zakonom. Službene zadeve bodo dobro tekle, domači pa vam bodo tudi v podporo.

ŠKORPIJON: Pričakujete lahko nekaj službenih nevšeč-nosti, vendar se bo vse uredi-lo. Oseba iz neposredne oko-lice vas bo napravila srečno. Manjka vam smisla za humor

in malo svežine vam bo dobro delo; ljudje smo za to, da se med sabo dopolnimo. Premi-šljevali boste o sebi in zado-voljni boste.

STRELEC: Ognja bo malo in vode veliko. Ljubezenske zadeve vas bodo preplavile s težo, ki se vam bo zdela pre-veliko breme, bržčas breme, ki bi se mu bilo vredno odreči. Sicer pa, ljubo doma, kdor ga ima – in vi ga imate!

KOZOROG: No, bil je že čas, da začnete premišljevati o sebi in svojih dejanjih. Potreb-no bi bilo čestitati vašemu partnerju, ki vse vaše muhe toliko časa strpno prenaša. Ugotovili boste, da sadje s tu-jega vrta le ni toliko slajše, kot ste si domišljali. Zaklad imate ob sebi in to si velja priznati. Znali se boste pomeniti z lju-dmi, tako kot od sebe tudi pri-čakujete.

VODNAR: Od tega mesca lahko pričakujete vsakdanja opravila in nekaj premišljeva-nja o ljudeh, ki vodijo nevarne igre, kaj dosti drugega pa ne. Postorite tiste reči, ki bodo prišle same po sebi!

RIBI: V ljubezni se boste ime-li noro dobro, vse vam bo šlo na roko, vendar bo to šlo v nos tako vašim domačim ka-kor tudi sodelavcem v službi. Po tehtnem premisleku boste ugotovili, da se s temi ljudmi ne splača toliko ukvarjati. Razmerje moči vam je v prid in tega se držite!

Venera bo tokrat nastopala tudi kot kaznovalka. V nesre-čo bo pahnila prav tiste, ki mislijo, da so varno zazidani v svojih slonokoščenih stol-pih. Neumni se bodo prepirali, pametni pa bodo poskrbeli za svoje zdravje, urejevali svojo dokumentacijo, dokazila in podobne papirnate zadeve. Celo čas divjega zahoda je imel svoja pravila, kako jih ne bi imel naš. Megalomanom bi bilo bolje spremeniti vero, pa je ne morejo. Naložiti si je kajpak lažje, kakor potem nositi.

Piše: astrolog Ivan Crnič

VAM IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV DELA TEŽAVE?

Želite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako?

Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma, vloge, prošnje, dopise po vaših željah.

NE BODITE VEČ BREME SVOJIH OTROK, VNUKOV, sosedov in prijate-ljev.

Oglasite se v naših poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj poskrbeli za brezskrbno korespondenco.

Tel. 01 8950 205, 041 505 965, Gradel d.n.o., Roška c. 9, Kočevje

SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si

*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE- (BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA, STROKOVNI NADZOR, KVALITETNA IZVEDBA) (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €)- CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN) SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €)

*GRADBENA DELA- NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA)- ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ)- ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…)- SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN)

*SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA

*POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)

*ČISTILNI SERVIS

Še vedno iščete

ZANESLJIV SERVIS za svoje vozilo?

Če ste nekoč lahko izbirali zgolj med dragimi avto-mobilskimi popravili na

pooblaščenih servisih na eni strani ter neod-

visnimi servisi na drugi strani, vam zdaj nudi-mo možnost dodatne izbire: MREŽA KAKO-VOSTNIH AVTOSER-

VISNIH STORITEV EUROSERVIS

Euroservis vam zagotavlja:

• jamstvo na storitev• pošteno ceno in

• potrjen vpis v ser-visno knjižico.

Ob Mahovniški cesti 3, 1330 Kočevje, tel.: +386 1 89 54 042

Vrata za varen, topel in urejen dom

42 mm

42 mm

42 mm

Garažna sekcijska vrataM-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.

vrata EPU z debelino lamel

42/20 mmza samo

888 €

vrata LPU z debelino lamel

42 mmza samo

925 €

POOBLAŠCENI ZASTOPNIK:ˇ

ELSTAR Starc Matjaž s.p.Gorica vas 85a | 1310 RIBNICAGSM: 041 612 [email protected]

ˇ

TZ-Anz-4c-98x68-SLO-Starc.indd 1 25/02/14 13:23

KUPON ZA

10% POPUSTPopust velja za nakup v Apoteki Lavrica, Dolenjska cesta 324a, Lavrica.

Apoteka se nahaja na Lavrici v Mercatorjevem centru nasproti trgovine Hofer.Izkoristite popust pri vožnji iz Ljubljane proti Kočevju.

Popust velja do 15. junija. Popust ne velja na izdelke v akciji.

549 €Stara cena

Velikost zaslona: 102 cm (40”) LED TVFull HD ločljivost 1920 x 1080Osveževanje slike: 200HzWi-Fi®, Smart TV

Intel Celeron Dual-Core procesor N2815 (do 2,13 GHz)·39,6 cm (15.6”) HD LED (1366x768) svetlečRAM 4 GB DDR3, trdi disk 500 GBIntel HD grafična karticaHDMI, Wlan, HD ka-mera, BT4.0, USB 3.0, čitalec kartic, 2 leti garancije

VABLJENI V TRGOVINO JANA!

TRAJNO UDOBJE S PVC OKNI SALAMANDER

TRGOVINA JANAJana invest d.o.o.,Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Kočevjegsm: 070/700-802, e-mail: [email protected]

Brezplačna izmera!

informacije na

gsm: 070/700-803

Cepilniki drv LANCMAN 7 in več tonski

Skuter Longija Digita

SUBVENCIJE ZA

BIOLOŠKE

ČISTILNE

NAPRAVE

od 4-30 osebdostava in montažaugodne cene

799 €AKCIJSKA CENA

PREKOPALNIK Marko 81

Motor: Briggs &Stratton -4 taktenMoč motorja: 4,3 KW (6 KM)Obdelovalna globina: 220 mmDelovna širina: 52 cm

479€

HONDA HRG466 SKEX

Moč motorja 5,5 KMŠirina reza; 46 cmLahek zagongratis mulčer3 LETA GARANCIJE

Originalni Honda prodajni program

Honda UMS 425

Zmogljiv 4-taktni motorMajhna porabaPolavtomatska glava z nitko3 LETA GARANCIJE

339€AKCIJA

Hitri kredit do 36 obrokovNlb/nakup na obroke do 12 obrokov,Karanta, visa, mastercard, Diners kartica do 6 obrokov

499 €AKCIJSKA CENA

Potrebujejo minimalno vzdrževanje in odlično kljubujejo okoljskim vplivom.

Na izbiro tudi:- notranje in zunanje police- senčila, alu rolete- notranja lesena vrata in- zunanja vhodna vrata pvc, alu ter protivloma stanovanjska vrata

99€

TOSHIBA 40L3433DG Asus x551MA-SX 035D

449,99 €

BEKO EV 6800 pralni strojEnergijski razred A+Zmogljivost pranja: 6 kgHitrost ožemanja: 800 obratovGarancija 5 let

199,99 €

Pooblaščeni posrednik za sklepanje naročniških razmerij Telekom

Novi Paketi NeomejenoA,B,C,D že od 19 € dalje

MOTORNA OLJA REPSOL

Na zalogi!

- 20 %

vrhunska kvaliteta! ugodne cene!PVC okna iz okenskih profilov SALAMANDER s svojo optimalno protihrupno zaščito in toplotno izolacijo profila ustrezajo vedno višjim standardom stavbnega pohištva.Z možnostjo trojne zasteklitve.

BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE

319,99€

MAKITA PRODAJNI PROGRAM

od 549€AKCIJA*

daljeodKolesa

utrip kočevje maj 2014

Documents