UTRIPGLASILO OBČINE OPLOTNICA

MAJ 2008, ŠTEVILKA 1

OB 10. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE OPLOTNICA

UTRIP - maj 20082

Izdala: Občina Oplotnica ob 10. občinskem prazniku 2008

Uredila: Sanda Stamenković

Naklada: 1300 izvodov

Oblikovanje, lektoriranje, priprava za tisk in tisk: IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica, maj 2008

Časopis Utrip prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Oplotnica brezplačno.

10. OBČINSKI PRAZNIK

PROGRAM 10. OBČINSKEGA PRAZNIKA

PETEK, 16. maj 2008

Ob 17. uri Park Oplotnica, koncert Godbe na pihala KUD Oplotnicaob 20. uri Svečana akademija ob 10. občinskem prazniku s podelitvijo Priznanj Občine Oplotnica (v športni dvorani Milenij)

SOBOTA, 17. maj 2008

ob 8. uri Otvoritev razstave malih živali v grajski pristavi (Društvo gojiteljev malih živali Oplotnica)od 9. ure dalje Odprtje razstav v graščini:

jedi iz krompirja (Društvo kmečkih žena)- čebelji pridelki in izdelki z degustacijo (Čebelarsko društvo Oplotnica)- degustacija nagrajenih vin (Društvo vinogradnikov)- stare fotografije (Občina)- lovska razstava (Lovska družina)- 55 let Društva upokojencev Oplotnica z razstavo izdelkov članov in spominkov,- razstava starodobnih vozil - avtomobili, motorji, kolesa (Turistično društvo Trta)-

od 10. ure - Predstavitev reševalnih psov, REPS Maribor, za Gasilskim domom od 10. do 14. ure Odprta vrata vrtca Oplotnica ob 12. uri srečanje starejših občanov (v športni dvorani Milenij). ob 13. uri Rekreativno druženje kolesarjev in enourno kolesarjenje po krožni, srednje težavni poti. Start bo na prireditvenem prostoru med graščino in gasilskim domom. ob 15. uri Prikaz kmečkih običajev in obrti, razstave, predstavitve šole, društev, vaških odborov in degustacije na prireditvenem prostoru med občino in graščinood 17. ure dalje Zabavni program z ansamblom Mira Klinca na ploščadi pred gasilskim domom.

V nedeljo, 18. maja, bo možnost vožnje s turističnim vlakom z odhodom ob 13. uri izpred Gasilskega doma Oplotnica. Vlakec bo imel postajališča tudi na križišču Gmajne, pri gostišču Sovič, na Gorici in na Prihovi pri cerkvi. Ogledali si boste romarsko cerkev na Prihovi, pokušali najboljša oplotniška vina in pohorske dobrote.

DRUGE PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU

Sobota, 24. maja, ob 8. uri - Pohod po sprehajalni poti do Tehnike Mernik – partizanski golaž – OO Združenja borcev za vrednote NOB Oplotnica ob 10. uri - Pokal Občine Oplotnica, Shotokan karate klub Oplotnica, Športna dvorana Milenij

Nedelja, 25. maja, ob 9. uri - medobčinsko strelsko tekmovanje lovskih društev, Partovec ob 10. uri - ekipno državno prvenstvo v katah in borbah - Shotokan karate klub Oplotnica – v športni dvorani Milenij;

UTRIP - maj 2008 3

NAGOVOR ŽUPANA OB PRAZNIKU

Bodi ti zmeraj jasno, da je tvoj košček zemlje prav tako dober, kot drugi kraji na svetu, in da imaš tu vse tisto, kar na vrhovih gora ali ob morju ali kjerkoli.

Mark AVRELIJ (rimski cesar)

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Želja ljudi in sposobnost organizacijskega odbora za ustanovitev občine pri takratni KS Oplotnica sta vzroka, da letos praznujemo deseti praznik Občine Oplotnica.Teh deset let je seveda vsak izmed nas doživljal na svoj način in vsak po svoje vrednoti to obdobje, pravo oceno pa bodo lahko dali tisti, ki bodo na to obdobje lahko gledali z večje časovne distance ter posledično bolj nevtralno.Dolžnost vodstva Občine pa je, da po svojih najboljših močeh ustvarjamo pogoje za uspešno delo, razvoj in kvalitetno življenje občanov. Mednje nedvomno sodi enotnost Občinskega sveta, učinkovitost Občinske uprave ter dobri odnosi s sosednjimi obči-nami, državnimi poslanci, ministri in političnimi strankami.Vse našteto in še veliko lastnega truda ter dela je potrebno, da ne le z besedami, ampak tudi s konkretnimi dejanji nadaljujemo z uresničevanjem želja in potreb naših občanov in Občine po na-predku in razvoju. K temu bodo pripomogle tudi letošnje aktivnosti in investicije. Med drugim nameravamo:- pričeti z dograditvijo in adaptacijo OŠ Pohorskega bataljona v Oplotnici,- pričeti gradnjo kulturno turističnega centra,- nadaljevati z adaptacijo in rekonstrukcijo ceste Oplotnica – Te-panje skozi naselje Pobrež (zgradili bomo tudi pločnik),- končati dela na zbirnem centru za kosovne odpadke ter ga pre-dati namenu,- omogočiti in sofinancirati gradnjo doma za ostarele,- sprejeti nov prostorski plan,- financirati izdelavo projektne dokumentacije za odvajanje fekal-nih voda in za oskrbo s pitno vodo, širokopasovni internet, novo-gradnjo vrtca v Oplotnici, novogradnjo večnamenskega prostora na Prihovi, razširitev mrliške vežice v Čadramu, pločnik Mala-horna – Oplotnica in pločnik Gmajna, adaptacijo graščine ter projekte za ogrevanje na biomaso.K razvoju kraja bo prispevala tudi gradnja večstanovanjskega bloka na lokaciji bivšega kulturnega doma, gradnja večstanovanj-skega bloka na Prihovi in pričetek asfaltiranja republiške ceste Cezlak – Pesek.

To je le nekaj aktivnosti in investicij, ki po mojem mnenju, poleg že realiziranih, dovolj nazorno kažejo, da se počasi, a vztrajno bli-žamo ciljem, ki smo si jih zastavili pred desetimi leti.

Spoštovane občanke in občani, ob 10. občinskem prazniku vam iskreno čestitam in vam želim predvsem zdravja in dobrega po-čutja v naši občini.

Župan Občine Oplotnica Matjaž ORTER

KAZALO

Prejemniki občinskih priznanj 2008

Občinski svet Občine Oplotnica je na svoji 7. redni seji 8. maja 2008 soglasno sprejel sklep, da ob 10. občinskem prazniku Priznanja Občine Oplotnica za leto 2008, za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo, prejmejo:

Turistično društvo Trta Oplotnica- Moški pevski zbor KUD Oplotnica in- Društvo upokojencev Oplotnica. -

Podelitev Priznanj Občine Oplotnica bo na svečani akademiji ob 10. občinskem prazniku v petek, 16. maja,

ob 20. uri v športni dvorani Milenij.

PRORAČUN OBČINE OPLOTNICA 2008 4

INVESTICIJSKI PROGRAMI 9

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT 10

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV 12

DVOR ŽIŠKIH KARTUZIJANOV 13

OSNOVNA ŠOLA POHORSKEGA BATALJONA 15

KNJIŽNICA OPLOTNICA 23

NOVICE IZ VRTCA OPLOTNICA 24

ŠPORT 26

TURIZEM 29

PREGLED DELOVANJA DRUŠTEV 31 – 55

ZGODBE IZ ČASOV NOB 56

LEKARNA OPLOTNICA 57

DRUŠTVO ZA REŠEVALNE PSE MARIBOR 58

MOŠKI PEVSKI ZBOR KUD OPLOTNICA 62

UTRIP - maj 20084

POMLAD - PRORAČUN 2008

PRORAČUN OBČINE OPLOTNICA ZA LETO 2008

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOVV EUR

I. S K U P A J P R I H O D K I 3.262.960,00

1 DAVČNI PRIHODKI 2.159.170,001.1.2. Dohodnina odstopljen vir občine 1.997.496,001.2. DAVKI NA PREMOŽENJE 90.000,001.2.2. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 80.000,001.2.4. Davek na dediščine in darila 3.000,001.2.5. Davek na promet nepremičnin in finančno premoženje 7.000,001.3. DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 71.674,001.3.1. Davek na dobitke od iger na srečo 3.874,001.3.2. Taksa za obremenjevanje voda 40.800,001.3.4. Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest 200,001.3.7. Požarna taksa 3.800,001.3.8. Taksa za obremenjevanje okolja - odlaganje odpadkov 23.000,00

2 NEDAVČNI PRIHODKI 135.300,002.1. UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODEK OD PREMOŽENJA 36.000,002.1.1. Prejete dividende iz naslova finančnih naložb v podjetja 300,00

Prav nežno se je pomlad naselila v naš kraj. Zelenilo se je vrnilo na travnike, pašnike in v gozdove. Cvetje je kar razgnalo ob prvih toplejših žarkih sonca. In v Oplotnico se je naselilo kar nekaj več življenja. Zemlja kar kliče k obdelavi in samo vprašanje časa je, kdaj bodo lahko krave šle na svoje pašnike.Oplotnica je vasica z mnogimi znamenitostmi in lepotami. Kogar enkrat korak pripelje vanjo, verjetno še večkrat pride. Najbolj, kar pa ogreje, sta nasmeh in dobra volja ljudi, ki tukaj živijo. Čeprav se

POMLADNA OPLOTNICA

Pomladno cvetje na skalnjaku v Oplotnici

znajdejo večkrat pred mnogimi izzivi, pa se ne vdajo, ostajajo trdni in neomajni. Torej zraven prekrasne narave te podpohorske vasice, lahko tujec tukaj najde marsikaj zanimivega.Ne, to niso moderne novodobne stavbe ali znana radijska postaja ali morda kakšen znan spomenik, to so narava in ljudje, ki človeka privabijo, da bi si zaželel, da bi večkrat obiskal Oplotnico. Tukaj se ljudje ukvarjajo z različnimi dejavnostmi in nikoli jim ne zmanjka časa, da zraven svojega trdega dela na nekaterih kmetijah, ne bi delali še kaj zraven. Zato pa je toliko društev in drugih stvari, ki kar vabijo, da se jim pridružiš in preživiš z njimi kakšen trenutek ali dva. Zraven zabave se je mogoče naučiti marsičesa novega in uporabnega za življenje. Predvsem pa, kako je biti preprost človek, dostopen in vedno pripravljen priskočiti na pomoč sočloveku. Ob njih začneš ponovno spoštovati naravo, v kolikor si to pozabil, saj je Oplotnica lepa in čista. Posebna pozornost gre starejšim in bolnim krajanom, ki morda ne morejo biti več tako aktivni, kot so bili nekoč. Vendar še zdaleč niso pozabljeni. Mestni utrip, kjer je veliko trušča in mestnega vr-veža, skorajda ne pozna več te složnosti in spoštovanja. Zato je Oplotnica kljub temu, da smo zapisali leto 2008, ohrani-la svojo identiteto in še vedno utripa v starih običajih, ki so vse redkejši. Nekateri posamezniki še vztrajajo in vzdržujejo tradicijo babic in dedkov. Zato je Oplotnica posebna, drugačna, zanimiva. Takšno jo delajo narava in ljudje, ki tukaj živijo.Bodimo ponosni nanjo.

Sanda Stamenković

UTRIP - maj 2008 5

PRORAČUN 2008

2.1.2. Prihodki od obresti od sredstev na vpogled 1.000,002.1.4. Prihodki od najemnin za poslovne prostore 6.000,002.1.5. Prihodki od najemnin za športno dvorano 7.000,002.1.6. Prihodki od najemnin za stanovanja 20.000,002.1.7. Prihodki od pod.koncesij 500,002.1.8. Prihodki od koncesij za vodno pravico 1.200,002.2. TAKSE IN PRISTOJBINE 4.000,002.2.1. Upravne takse 4.000,002.3. DENARNE KAZNI 300,002.3.1. Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora 300,002.5. DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 95.000,002.5.1. Prihodki od komunalnih prispevkov – priklopne takse 51.000,002.5.2. Prih. od komun. prisp. pokopališča 7.000,002.5.6. Drugi izredni nedavčni prihodki 37.000,00

3 KAPITALSKI PRIHODKI 298.900,003.1. PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 12.900,003.1.1. Prihodki od prodaje stanovanj - kupnine za stanovanja 4.800,003.1.2. Prodaja sanitarij in garderob stara telovadnica 8.100,003.2. PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ 286.000,003.2.1. Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč 286.000,00

4 PREJETE DONACIJE 0,00

5. TRANSFERNI PRIHODKI 669.590,005.1. TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFIN. INSTITUCIJ 669.590,005.1.2.Prejeta sredstva iz drž. pror. tekoča finančna izravnava 74.435,005.1.7. Ministrstvo za šolstvo in šport 247.584,005.1.10.Ministrstvo za kmetijstvo – gozdne ceste 400,005.1.11.MKGP 7.000,005.1.13. Republiški zavod za zaposlovanje - javna dela 10.000,005.1.14. Rep. z. za zaposl. subvencioniranje zaposlitve 20.937,005.1.15. AGENCIJA RS za regionalni razvoj 77.000,005.1.17 Neposredne vzpodbude (MRA) 232.234,00

II. SKUPAJ ODHODKI 3.857.525,00

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0

C. RAČUN FINANCIRANJA

VIII. ZADOLŽEVANJE1. Najeti krediti pri poslovnih bankah 545.565,00

IX. ODPLAČILA DOLGA2. Odplačilo kreditov poslovnim bankam 72.000,00

XI. ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 121.000,00

XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 121.000,00

UTRIP - maj 20086

PRORAČUN 2008

SPLOŠNI DEL PRORAČUNA - PO FUNKCIONALNI KLASIFIKACIJI(PODROČJIH PRORAČUNSKE PORABE)

FUNKCIONALNI NAMEN (DEJAVNOSTI)EUR

1 JAVNA UPRAVA (OBČINSKA UPRAVA IN OBČINSKI ORG.) 1.949.174,00

1.1 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIH 204.500,00

1.2 PRISPEVKI DELODAJALCA ZA SOCIALNO VARNOST 27.850,00

1.3 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 179.250,00

1.4 SREDSTVA IZLOČENA V REZERVE 12.600,00

1.5 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.524.974,00

1.5.1Nakup zgradb in opreme 57.200,00

1.5.1.1.Nakup računalnikov in programske opreme 8.500,00

1.5.1.2.Nakup zemljišča 39.000,00

1.5.1.3.Nakup ostale opreme 1.200,00

1.5.1.4.Rekonstrukcija zgradbe za mladinski center 8.500,00

1.6 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 1.467.774,00

1.6.2. Novogradnje, adaptacije 1.220.574,00

1.6.3. Stroški financiranja 26.700,00

1.6.4. Izdelava projektne dokumentacije 220.500,00

2 OBRAMBA (CIVILNA ZAŠČITA) 13.550,00

2.1.Usposabljanje štabov, enot in prip. CZ 4.000,00

2.2.Oprema in tehnična sredstva 8.000,00

2.3.Organizacije posebnega pomena 0,00

2.4. Preventiva v cestnem prometu 1.500,00

2.5. Ostalo 50,00

3 JAVNI RED IN VARNOST (GASILSTVO) 26.000,00

3.2.Gasilsko društvo Oplotnica 25.000,00

3.4. Skupni stroški zagotavljanja požarne varnosti 1.000,00

4 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 1.084.071,00

4.1 KOMUNALA 259.100,00

4.1.1. Komunalno gospodarstvo - javna razsvetljava 45.500,00

4.1.1.1.Redno vzdrževanje javne razsvetljave 11.000,00

4.1.1.2.Tokovina 20.000,00

4.1.1.3.Investicija – javna razsvetljava 14.500,00

4.1.2 Komunalno gospodarstvo - vodovod 20.000,00

4.1.2.3.Investicije v vodovod 20.000,00

4.1.3 Komunalno gospodarstvo - smeti 112.000,00

4.1.3.1.Urejanje javnih površin 23.000,00

4.1.3.2. Stroški odlagališča Pragersko 59.000,00

4.1.3.3. Stroški zbirnega centra 30.000,00

4.1.4 Komunalno gospodarstvo - vodno gospodarstvo 81.600,00

UTRIP - maj 2008 7

PRORAČUN 2008

4.1.4.2. Inv. na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda 40.800,00

4.1.4.3. Tekoče vzdrževanje komunalne infrastrukture, urejanje pokopališč, zelenic 25.000,00

4.1.4.5. Pokopališče Prihova, Čadram (investicije) 15.800,00

4.2 PROSTORSKO PLANIRANJE 2.000,00

4.2.1.Izdelava prostorskih izvedbenih aktov 2.000,00

4.3 CESTNA DEJAVNOST 669.500,00

4.3.1. Redno vzdrževanje lokalnih cest 31.000,00

4.3.2. Vzdrževanje krajevnih cest 100.000,00

4.3.3. Investicijsko vzdrževanje lokalnih cest 292.000,00

4.3.4. Redno vzdrževanje gozdnih cest 1.500,00

4.3.5. Cestni kataster, odmera cest 5.000,00

4.3.6. Inv. vzdrž. lokalnih cest - c. Tepanje + pločnik 160.000,00

4.3.7. Pridobivanje gramoza - peskolom Brinjeva Gora 4.000,00

4.3.8. Zimska služba 31.000,00

4.3.10. Sanacija plazov 32.000,00

4.3.14. Sanacija mostov 4.000,00

4.3.15. Izgradnja kanalizacije 9.000,00

4.4 STANOVANJSKA DEJAVNOST 25.451,00

4.4.1. Odvajanje 30 % kupnin v odškodninski sklad RS 1.700,00

4.4.4. Upravljanje stanovanj (+urejanje etaž.last.) 6.000,00

4.4.5. Vzdrževanje stanovanj 12.500,00

4.4.7. Vzdrževanje poslovnih prostorov 4.000,00

4.4.8. Tekoči str. stare telovadnice 1.251,00

4.5 KMETIJSTVO 88.020,00

4.5.1. Usposabljanje kmetijskih zemljišč (melioracije) 16.800,00

4.5.2. Pomoč pri elementarnih nesrečah 800,00

4.5.3. Delovanje društev in aktivov 5.900,00

4.5.4. Sredstva za razvoj kmetijstva (krediti) 41.520,00

4.5.5. Celostni razvoj podeželja 19.000,00

4.5.6. Izobraževanje v kmetijstvu 4.000,00

4.6 DROBNO GOSPODARSTVO 19.000,00

4.6.1. Razvoj obrti in podjetništva (kredit, razvojna strategija) 8.000,00

4.6.2. Sofinanciranje projektov 11.000,00

4.7 TURIZEM 21.000,00

4.7.1. Promocija in propaganda 2.500,00

4.7.2. Sofinanciranje razvojnih programov 6.000,00

4.7.4. Sofinanciranje funkcionalnih stroškov TD 4.200,00

4.7.5. Sofinanciranje izdelave turističnih prospektov 1.000,00

4.7.6. Turistične prireditve 5.300,00

4.7.7. Izobraževanje 2.000,00

UTRIP - maj 20088

PRORAČUN 2008

7 ZDRAVSTVO 42.300,00

7.1. Zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb 29.000,00

7.2. Mrliško ogledna služba 2.300,00

7.3. Investicije - ZD Oplotnica, Slov. Bistrica 6.700,00

7.4. Oskrba bolnika na domu 4.300,00

8 REKREACIJA IN KULTURA 122.530,00

8.1 Šport 41.800,00

8.1.1 Nnacionalni program športa na občinski ravni 33.400,00

8.1.2. Ostale naloge 8.400,00

8.2 Kultura 71.930,00

8.2.1. Plače + obv. + drugi os. prejemki Knjižnica J. Vošnjaka 21.000,00

8.2.2. Materialni stroški - funkcioniranje knjižnice 8.000,00

8.2.4. Nabava knjig 5.500,00

8.2.5. Nabava nove opreme 1.000,00

8.2.15. Sredstva za odpravo nesorazmerij v plačah 330,00

8.2.6. Investicijska sredstva - obnova graščine 1.000,00

8.2.7. Ohranjanje in varovanje kulturne dediščine 16.700,00

Amaterska kulturna dejavnost 18.400,00

8.2.9. Dotacija za funkcionalno dejavnost KUD 13.400,00

8.2.10. Ostale dejavnosti s področja kulture 3.000,00

8.2.11. Izdatki za blago in storitve v graščini Oplotnica 2.000,00

8.3 Informiranje 8.800,00

8.3. Informiranje, sofinanciranje KTV 8.800,00

9 IZOBRAŽEVANJE 522.900,00

9.1 Otroško varstvo 330.400,00

9.1.1. Redna dejavnost VVZ Oton Župančič 258.000,00

9.1.2. Vzdrževanje objektov 4.000,00

9.1.3. Nakup osnovnih sredstev 1.500,00

9.1.4. Drugi VVZ 52.000,00

9.1.6. Programi za otroke 2.000,00

9.1.8. Javna dela 8.800,00

9.1.9. Sredstva za odpravo nesorazmerij v plačah 4.100,00

9.2 Osnovnošolsko izobraževanje 173.700,00

9.2.1. Materialni stroški OŠ 11.300,00

9.2.2. Nabava kurilnega olja 26.000,00

9.2.3. Prevozi otrok 80.000,00

9.2.5. Sredstva za tekoče vzdrževanje in nabavo opreme 10.000,00

9.2.6. Dodatni program 18.000,00

9.2.7. Ostali nepredvideni stroški 0

9.2.8. Programi za učence in mladino 7.000,00

UTRIP - maj 2008 9

PRORAČUN - INVESTICIJE 2008

9.2.9. Tekoči str. za plače zaposlenih - delež naročnika za javna dela 10.000,00

9.2.11. Zavarovanje in nadzor 5.900,00

9.2.12. Materialni str. glasbene šole oddelek Oplotnica 5.500,00

9.3 Štipendije 18.800,00

9.3. Štipendije 18.800,00

10 SOCIALNO VARSTVO 97.000,00

10.1. Materialni stroški CSD 3.400,00

10.2. Zavodsko varstvo 44.500,00

10.3. Storitve zdravstvenega zavarovanja brezposelnih 2.800,00

10.4. Program za mlade in starejše občane 4.200,00

10.5. Socialno-varstvene pomoči 5.000,00

10.6. Javna dela 4.400,00

10.7. Subvencije stanarin 2.300,00

10.8. Humanitarne organizacije in društva 2.100,00

10.9. Sofinanciranje RK in družinskih pomočnikov 12.000,00

10.11. Služba pomoči na domu 6.500,00

10.12. Varna hiša, materinski dom, svetovalni center 2.500,00

10.13. Pomoč novorojencem 7.300,00

SKUPAJ VSE DEJAVNOSTI (od 1 do 10) 3.857.525,00

Odplačila kreditov poslovnim bankam 72.000,00

ODHODKI SKUPAJ 3.929.525,00

Pripravila: Danijela Dovnik

Iz proračuna Občine Oplotnica je razvidno, da v letu 2008 planiramo investicijo v »Izgradnjo kulturno turističnega cen-tra« s pripadajočimi manipulativnimi površinami in parkirnimi prostori. Lociran bo v sklopu grajskega kompleksa in zaključuje južni del kompleksa. Objekt bo predviden za kulturno turistične namene. V centru se bodo odvijale kulturne prireditve, del prostorov bo služil za namen kulturnih društev (pisarne, prostor za vaje društev), del centra pa bo namenjen turistično informa-tivni pisarni.V pritličju je predvidena turistično informativna pisarna, ki bo imela ločen vhod iz pokritega dostopa do objekta. Preko ločenega vhoda v pritličju bo urejen dostop do kulturnega dela objekta.

V tem sklopu se bo nahajala dvorana za prireditve z odrom in vsi potrebni spremljajoči prostori (vhodna veža s prostorom za prodajo vstopnic, povezovalni hodnik s stopniščem v nadstrop-je, sanitarije za goste, sanitarije za invalide, garderoba za goste, prostor za projekcijo in priročno skladišče). V posebnem sklopu z ločenim vhodom se bodo nahajali prostori za nastopajoče (garderobe, sanitarije), priročno skladišče za odrske rekvizite in kurilnica. V nadstropju so predvideni prostori za potrebe kul-turnih društev, preko avle dostop do prostora za vaje in društvene pisarne. V nadstropju se bo nahajala tudi sejna soba, priročna skladišča, sanitarije in čajna kuhinja. Kulturno turistični center je tlorisnih dimenzij 38,00 m x 15,60 m

in je planiran v NRP Občine Oplotni-ce za leto 2008 in 2009. »Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepi-tve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prio-ritete Razvoj regij; prednostne usme-ritve Regionalni razvojni programi.«

PLANIRANE INVESTICIJE V OBČINI OPLOTNICA

UTRIP - maj 200810

INVESTICIJE

Prav tako planiramo v letu 2008 »Obnovo in dograditev Osnovne šole Pohorskega bataljona« za zagotovitev nemotenega izvajanja programa devetletke. Osnovna šola je sestavljena iz dveh delov:

starejšega južnega dela, ki je bil zgrajen leta 1956, in- novejšega severnega dela, ki je bil prizidan leta 1988. -

Z namenom pridobitve manjkajočih prostorov se zagotovi prizi-dava na zahodni strani obstoječega objekta v etažnosti K+P+1, dimenzij 16,06 x 9,00m, ter na vmesnem delu med obema deloma obstoječega objekta, kjer se predvidi umestitev osebnega dvigala, ki bo omogočalo dostop do vseh delov (obstoječa šolska objekta sta medetažna).V prizidku na zahodni strani obstoječega objekta se uredijo v kletni etaži vhod za prvo triletje, učilnica za prvi razred, prostor za razgovore, shramba (hišnik) ter spremljajoče komunikacije. V pritličju prizidave bo locirana zbornica ter upravni prostori in v nadstropju učilnica za matematiko in kabineti. Zaradi predolgih evakuacijskih poti je predvidena iz-vedba jeklenega požarnega stopnišča ter dodatnih evakuacijskih izhodov v pritlični etaži in nadstropju.Med starejšim in novim delom osnovne šole bo izvedeno osebno dvigalo za največ 8 oseb, s central-

nim odpiranjem in prehodno kabino dimenzij 110/140cm, ki bo omogočalo neoviran dostop v vse etaže.Dodatno se bodo v južnem delu obstoječega objekta odstranile določene predelne stene in pozidale nove, kar je potrebno za pri-lagoditev objekta programu devetletke. V nosilno konstrukcijo obstoječega objekta se ne bo posegalo, razen s preboji za vrata v učilnice in kabinete (šest) in nova okna (tri) v starejšem delu objekta ter preboji za povezavo z dvigalom v novejšem delu objek-ta. Ostali novo predvideni prehodi in okna so izvedeni na mestih obstoječih odprtin ter so pridobljeni bodisi z rušitvijo parapetov (vrata) ali delnimi pozidavami obstoječih okenskih odprtin. Istočasno je na obstoječem objektu predvidena izvedba vzdrževal-nih del in energetska sanacija ovoja objekta.Projekt Obnove in dograditve OŠ Pohorskega bataljona bo sofi-nanciran s sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport v letih 2008 in 2009.

Pripravila: Bojana Fideršek

Občina Oplotnica je do sprejetja nove zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja vodila postopek priprave Strategije pros-torskega razvoja Občine Oplotnica in Prostorskega reda Občine Oplotnica. V skladu s prehodnimi določbami novega Zakona o prostorskem načrtovanju se oba navedena postopka združita v en prostorski akt, to je Občinski prostorski načrt Občine Oplotnica. (v nadaljevanju OPN). Tako bo OPN predstavljal temeljni strateški dokument in operativni prostorski dokument, ki bo omogočal iz-vedbo načrtovanih prostorskih ureditev za naslednje dolgoročno obdobje. Komisija za okolje in prostor vseskozi aktivno sodeluje v postopku sprejemanja OPN. V postopku sprejemanja pobud s strani občanov je bilo prejetih 178 pobud, opredeljenih kot nove gradnje, in 282 pobud, opredeljenih kot legalizacije objektov. Os-talih 660 pobud je bilo predvsem za spremembo rabe zemljišč, kot so izvzemi iz nezazidanih stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča in sama sprememba rabe kmetijskih zemljišč (iz gozda v kmetijs-ka). Ker v Občini Oplotnica potekajo aktivnosti na kar nekaj pro-jektih, se bo v OPN vključil tudi skupen projekt občin «Očistimo reko Dravinjo«, kjer je potrebno v OPN predvideti mikrolokacije bioloških čistilnih naprav. Tako je za centralno naselje Oplotnica skupaj z naselji Gorica, Malahorna, Lačna Gora in Čadram ter za predvidena območja stanovanjske gradnje, turistično rekreacijsko območje in poslovno cono, predvidena skupna biološka čistilna naprava zmogljivosti 4000 PE. ČN bo locirana ob vodotoku Oplot-nica, med naselji Malahorna in Markečica. Za vsa ostala naselja v Občini se bodo predvidele male biološke čistilne naprave ter se v komisiji za okolje in prostor najbolj nagibamo k izgradnji rastlin-skih čistilnih naprav. V te namene bo tudi zgrajena prva rastlinska čistilna naprava v Občini, in sicer za naselje Okoška Gora. Naveden projekt čiščenja odpadnih voda je velikega pomena za Občino, saj

gre za izboljšanje našega bivalnega okolja in same pestrosti še dokaj ohranjene krajine. Drugi pomemben projekt je celovita oskrba s pitno vodo na porečju Dravinje osmih občin, kjer je potrebno v OPN vključiti predvidene vrtine na območju Malahorne in prima-rne vode s pripadajočimi vodohrani. V OPN se bo predvidelo, da se za območje stanovanjske gradnje (območje plantažnih vinogra-dov), turistično rekreacijsko območje in območje poslovne cone izdela podroben prostorski načrt ter predstavljajo ta območja do sprejetja načrtov rezervat za na daljnjo predvideno gradnjo. Pod-robni prostorski načrti bodo predmet samostojnih postopkov spre-jemanja na Občinskem svetu. V komisiji za okolje in prostor smo pri obravnavi pobud bili za-skrbljeni nad številom pobud za legalizacijo objektov. Komisija je sprejela stališče, da se vlagateljem pobud omogoči legalizacija ob-jektov, vendar je veliko vprašanje, ali bodo vse legalizacije objektov tudi dobile zeleno luč na pristojnem ministrstvu. Mnenje komisije za okolje in prostor je, da si v bodoče investitorji raje predhodno uredijo potrebna dovoljenja za poseg v prostor ter bomo storili vse, da se ti posegi omogočijo, v kolikor ne bo šlo za razpršeno grad-njo, ki pa jo onemogoča in je ne dovoljuje Zakon o prostorskem načrtovanju.V skladu s postavljenimi roki za pripravo OPN se predvideva dokončno sprejetje OPN na Občinskem svetu nekje v novembru 2008, seveda v kolikor ne bo potrebno novih usklajevanj z nosilci urejanja prostora (ministrstvi, soglasodajalci), kar pa je nemogoče predvideti, saj je postopek zelo zahteven in predvsem časovno odvisen od izvajalca (Harmonija, d.o.o.) in vseh akterjev oz. nosil-cev urejanja prostora in ne samo od Občine Oplotnica.

Franc Fideršek, dipl.inž.grad.,predsednik komisije za okolje in prostor

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE OPLOTNICA

UTRIP - maj 2008 11

OKOLJE IN PROSTOR

SANACIJA PLAZU OB CESTI STRAŽA – ZG. GRUŠOVJE

Ob cesti Straža – Zgornje Grušovje smo uspešno sanirali plaz, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Bojana VUČINA

UREJANJE POKOPALIŠČA V ČADRAMU

Na pokopališču v Čadramu smo pričeli z urejanjem zgornjega dela pokopališča. Potrebno je narediti betonske okvire za grobove ter položiti prane betonske plošče. Nad novimi žarnimi grobovi bomo namestili police iz naravnega kamna.

Bojana VUČINA

UTRIP - maj 200812

Projekt Zbirni center kosovnih odpadkov je končan. Z vsemi deli smo zaključili, trenutno smo v fazi tehničnega prevzema. Tehnič-ni prevzem je bil v četrtek, 8. maja 2008. Do dneva, ko bo glasilo Utrip izšlo, bo zbirni center že pripravljen za obratovanje.

Občani Občine Oplotnica bodo imeli v zbirnem centru možnost brezplačnega odlaganja različnih kosovnih odpadkov, ki po svoji velikosti in namenu spadajo tja. Zbirni center bo odprt 2 x tedensko, v sredo od 15. ure do 19. ure in v soboto od 10. ure do 15. ure.

Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. Ko-sovni odpadki so odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike in teže

niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.Med kosovne odpadke spadajo: kosi pohištva, sanitarna oprema, gospodinjska bela tehnika, hladilne naprave, vzmetnice, preproge, talne obloge, avdio in elektronska oprema, vrtna oprema, kolesa, smuči, deske,…V zbirni center Oplotnica lahko poleg kosovnih odpadkov pri-peljete ločeno zbrane odpadke, kot so: papir, karton, kartonska embalaža, steklo, steklena embalaža, plastika, plastična embalaža, kovina, odpadna folija, stiropor, lesena embalaža, oblačila, tekstil, zeleni odpad, gradbeni material, izrabljene avtomobilske plašče, elektronske odpadke, odpadna bela tehnika, odpadne barvne kovine in nevarni odpadki iz gospodinjstev (npr. zdravila, čisti-la, barve, laki, lepila, umetne smole, fitofarmacevtska sredstva, onesnažena embalaža, odpadno jedilno in motorno olje, baterije, akumulatorje, pesticide, kemikalije, flurescentne cevi).

Bojana VUČINA

OKOLJE IN PROSTOR

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV

Občina Oplotnica je skupaj s partnerskimi občinami: Dobje, Dobrna, Šentjur, Sloven-ske Konjice, Vitanje in Zreče pristopila k izvajanju projekta “Bioregija - regija na-ravne pestrosti”. Po razpisu javnih naročil dne 15.02.2008 je bila za najugodnejšega ponudnika izbrana Razvojna agencija Koz-jansko, ki se je na razpis prijavila v konzor-ciju s Kozjanskim parkom, Mednarodnim

centrom za ekoremediacije s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Okoljsko raziskovalnim zavodom, s katerimi bo v prihodnje sodelovala pri izvajanju aktivno-sti in nalog določenih v Projektni nalogi.

Vrednost projekta “Bioregija - regija na-ravne pestrosti” je 236.400,00 €. Do višine 85% upravičenih stroškov projekt financira

Evropska unija, in sicer iz Evropskega skla-da za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru prednostne usmeritve »Regional-ni razvojni programi« v okviru Operativ-nega programa krepitve regionalnih ra-zvojnih programov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Razliko do celotne vrednosti zagotavlja naročnik - Občina Šentjur in partnerji v projektu:

Izjava za medije o projektu »BIOREGIJA – REGIJA NARAVNE PESTROSTI«

UTRIP - maj 2008 13

OKOLJE IN PROSTOR

občine Dobje, Dobrna, Oplotnica, Sloven-ske Konjice, Vitanje in Zreče. Projekt se bo na omenjenem območju izvajal v času med aprilom 2008 in septembrom 2009.

Projekt “Bioregija - regija naravne pestro-sti« želi prispevati k ohranjanju naravne in kulturne dediščine območja in jo v poveza-vi z drugimi vsebinami vključiti v turistično ponudbo območja. Tovrstna ponudba bo vsebinsko dopolnjevala ponudbo velikih turističnih subjektov na območju, ki pro-movirajo aktivno preživljanje prostega časa

in počitnic ter krepitev zdravja skozi kori-ščenje njihovih uslug. Vendar ne bo gradi-la na množičnosti, ampak na unikatnosti in nosilni kapaciteti posamezne lokacije in okolja. Tako bomo turizem prilagajali zmožnostim naravnega okolja in ne obra-tno, zato ne želimo razvijati množičnega turizma, temveč ekoturizem. Ekoturizem predstavlja turistično panogo, ki doživlja svoj razmah v Evropi in svetu, medtem ko je pri nas še slabo poznana in v veliki meri neizkoriščena priložnost. Do sedaj niti po-nudba niti marketing in trženje ne podpi-

rajo tovrstnega turizma v ustrezni meri. Projekt “Bioregija - regija naravne pestro-sti” gradi na izhodišču, da je naravna pe-strost kvaliteta, ki jo je treba ohranjati in svoja razvojna prizadevanja prilagoditi tej predpostavki. Obenem želi promovirati naravno pestrost kot vrednoto, ki je razvoj-no izjemno pomembna, ne kot razvojna ovira temveč kot razvojna priložnost, ki jo lahko izkoristijo različne gospodarske pa-noge, seveda pa je ena najpomembnejših panog turizem oz. ekoturizem.

Irena CEhTL

Ravnokar zaprta razstava žiških rokopisov v Narodni galeriji v Ljubljani je ponovno razkrila in tudi utrdila sloves nekdanje kar-tuzuje v Žičah. Zbrani rokopisi iz sloven-skih arhivov, še zlasti pa z Dunaja in Grad-ca, so razgrnili izredno duhovno bogastvo in umetniško vrednost rokopisov, s čimer kartuziji pripada ugledno mesto v sre-dnjeveški monastični kulturi. Žiče so bile nesporno eno od žarišč verskega in kultur-nega življenja srednje Evrope. Ta prestižna vloga samostana se odraža na vsakem ko-raku, kjerkoli so žiški menihi zgledno go-spodarili.

Takšen uvod je potreben, da v tem konte-kstu spoznamo mesto, ki ga je imela oplo-tniška Pristava, oz. bolje Oplotniški dvorec

v gospodarski in kulturni podobi žiških kartuzijanov. Oplotniški dvorec je namreč najkakovostnejši stavbni spomenik žiških kartuzijanov izven njihovega samostan-skega območja. Takšna gradnja pa razkri-va, da so imeli kartuzijani z Oplotniškim dvorcem druge načrte, kakor zgolj stavbo gospodarskega pomena, ki naj bi služila potrebam sredi njihovih vinogradniških posesti. Lahko bi rekli, da če so jim redov-na pravila strogo določala življenjski ritem znotraj samostanskih zidov, pa so si lahko predstojniki samostana v oddaljeni Oplo-tnici privoščili več udobja in tudi možno-sti prijaznejšega gostoljubja za imenitnejše goste.

Na mestu današnjega dvorca je bil vsaj že ob koncu srednjega veka dvorec s kapelo, kar dokazuje najden rozetni sklepnik, ki je pripadal oboku kapele. Že ta predho-dni dvorec je sodeč po kapeli presegal le utilitarno namembnost stavbe. Naslednik poznogotske stavbe pa je današnji dvorec, nastal v tridesetih letih 17. stoletja. Najbrž je današnji dvorec nastal zaradi posledic opustošenja puntarskih kmetov, ki so leta 1635 prejšnjo stavbo poškodovali in najbrž devastirali tudi kapelo. Zato so se kartu-zijani odločili za temeljito predelavo oz. novogradnjo stavbe. Kakor celi stavbi, so se menihi posvetili tudi kapeli, posvečeni njihovemu žiškemu zavetniku sv. Jane-zu Krstniku. Kapela kvadratnega tlorisa s stranico 3,55 m je na vzhodni strani in z dvema slopoma dvignjena nad glavni vhod pravokotne stavbe.

Najpomembnejši okras kapele je štuka-

tura, ki je tudi odlično ohranjena, seveda če odmislimo kasnejše slikarske posege, ki pa bodo z zaključkom restavratorskih del odstranjeni in štukatura bo zaživela v pre-tanjenem razmerju belih površin z zlatimi obrobami in delno pozlačenih girlandah.

O času nastanka in o mojstru teh štukatur se je v stroki že kmalu opozorilo na po-dobnost s štukaturnim okrasom v kripti grobnice cesarja Ferdinanda II., ki je bila postavljena pri stolnici v Gradcu. Te štu-kature, ki so jih izdelali vodilni mojstri, so iz let 1640/41. Podobnost med graški-mi in oplotniškimi je tako prepričljiva, da smemo govoriti o isti štukaterski delavni-ci. Med restavratorskimi posegi pa je bila v oplotniški kapeli na notranji strani sla-

Dvor žiških kartuzijanov v Oplotnici

Umetnine na stropu kapele

Ročno kovana vrata v graščinski kapeli

UTRIP - maj 200814

KULTURA - ŠPORT

voločnega loka odkrita letnica 1639, kar je povezave z Gradcem še dodatno okre-pilo. Štukature so torej nastale kmalu po

nastopu žiškega priorja Janeza Serpetina (1639–1663), a je najverjetneje le dokon-čal delo, ki ga je začel njegov predhodnik

Janez Otto (1632–1639). Kakorkoli, oplo-tniška kapela je s štukaturami edinstven spomenik s te vrste krasilne kulture na slo-venskem Štajerskem, kar dovolj zgovorno priča o naročniških ambicijah in prestižno-sti kartuzijanov. Zato oplotniške štukature niso le izjemne po kakovosti, ampak tudi prve v našem prostoru, kajti naslednje ka-kovostne štukature v Sloveniji so nastale kar četrt stoletja kasneje (Begunje; Grad Borl; Maribor, grad in Rotovž; Velika Ne-delja; Bokalce pri Ljubljani; Polhov Gradec itd). Takšne ocene pa postavljajo oplotniški dvorec med pomembne spomenike našega umetnostnega patrimonija. Primerna ob-nova dvorca, še zlasti pripadajoča kapela obetata, da bomo povrnili temu spome-niku ugledno mesto med zgodnjebaročni-mi spomeniki na slovenskem. S primerno namembnostjo pa gotovo tudi odmevno žarišče kulturnega utripa. Ne nazadnje se Oplotnica lahko vključi v promocijo ži-škega samostana, kateremu se obeta večja medijska pozornost in privlačna turistična destinacija.

Pripravila: Irena CehtlKljučavnica, ki odpira graščinsko kapelo.

Tradicionalna športno – zabavna prireditev Športnik leta Obči-ne Oplotnica je v dobro obiskani dvorani Milenij tokrat potekala nekoliko prej kot običajno. Tako so Oplotničani že 15. februarja uradno izvedeli, komu je pristojna komisija pri Občinskem svetu namenila to čast, da jih je razglasila za športnico in športnika leta ter športni kolektiv leta 2007.

ŠPORTNIKI LETA 2007 V OBČINI OPLOTNICA16-letna karateistka Lucija Šturm in 17-letni judoist Rok Črešnar ter Judo klub Oplotnica s trenerjem Petrom Vučino na čelu so bili v dvorani Milenij v središču pozornosti in jih niso zasenčili niti posebni gostje razglasitve, absolutno najboljši oplotniški športnik vseh časov, Miran Vodovnik, najboljši slovenski športnik Primož Kozmus, prelestna koroška pevka Monika Pučelj in glasbena sku-pina Štajerski baroni. Kratke novinarske pogovore so prispevali sodelavci Štajerskega vala, Radia Rogla in tednika Panorama.Lucija Šturm je med kadetinjami lani dosegla visoke uvrstitve na mednarodnih turnirjih v karateju in je kategorizirana športnica mladinskega razreda, medtem ko je Črešnar državni prvak med kadeti v judu.Občinska priznanja za dosežke na področju športa so prejeli še športna delavca Toni Janež in Miha Valenčak (karate) ter najboljša športnika na osnovni šoli Tilen Dovnik in Doroteja Podkrajšek.Razen Vodovnika sta posebni priznanji prejela še atletinja Nata-lija Waldhuber in skakalec Urban Klinc (oba v odsotnosti). Osre-dnja govornika sta bila športni sodelavec tednika Panorama Ro-bert Lesjak in župan Občine Oplotnica Matjaž Orter. Priznanja so podeljevali člani komisije za družbene in društvene dejavnosti, najpomembnejša pa župan Matjaž Orter in podžupan Franci Fi-deršek.Prireditev so tehnično izvedli sodelavci tednika Panorama iz Slo-venske Bistrice.

(Posnetek: Uroš Subotič)Pripravil: Bojan Sinič

Najboljši oplotniški športniki, z leve Rok Črešnar, Lucija Šturm in trener Peter Vučina, zadaj Leopold Klančnik in Marjaž Or-ter.

UTRIP - maj 2008 15

OSNOVNA ŠOLA

Bilo je v četrtek, ko smo na naši šoli skušali nekako obeležiti tudi Svetovni dan vode, ki je bil v soboto, 22. marca.Obisk gospoda Josepha Rakotorahalahya se mi je zdel zelo zanimiv. Veliko nam je povedal o življenju in navadah ljudi na Madagaskarju. Dobro se mi zdi, da je pou-daril naš malomaren odnos do vode in do ekoloških problemov. Mi se ne zavedamo, kako pomembna je čista voda za naše življenje. Šele ko se v sušnih poletjih vodni

OSNOVNOŠOLCEM JE AFRIČAN SPREGOVORIL TUDI O VODI

Tudi praznik vode je lahko zabaven.

zbiralniki izpraznijo in moramo po vodo v trgovi-no, začnemo razmišljati, kako bi bilo, če sploh ne bi imeli neoporečne vode in bi po njo morali ho-diti v drugo vas, mesto, kjer bi bil izvir čiste vode. Takrat bi zagotovo začeli z njo ravnati bolje in je ne bi ogrožali z raznimi pesticidi in drugimi ne-varnimi odpadki. Tega se zagotovo zaveda gospod Joseph, ki je to sam doživel, saj je otroštvo preži-vel na zelo revnem otoku, Madagaskarju. Povedal nam je tudi, da moramo probleme reševati sami, kar se mi zdi zelo dobro. Ko se sami namreč soo-čimo s kakšnim problemom, za pomoč zaprosimo starše ali koga drugega, ki bi težavo znal rešiti na-mesto nas. V tistem trenutku se nam to zdi dobro, vendar se včasih znajdemo v situaciji, ko moramo sami priti do rešitve in takrat se šele pokaže, česa smo v resnici sposobni. Zelo zanimivi so bili tudi njegovi inštrumenti, saj so značilni za Afriko. Presenetil nas je s svojim talentom za glasbo, saj igra veliko glasbil. Najbolj všeč so mi bili bobni, saj je glasbilo, na katerega ni težko igrati, obenem pa iz njih izvabiš prave afri-ške melodije.

(Foto: Danuška hauptman)Avtor: Rok Klinc, 8. a

Če bi zagorelo?Ja, tudi na to je potrebno misliti. Na Osnovni šoli Po-horskega bataljona smo tehniški dan izvedli nekoliko drugače, in sicer smo vsebino prilagodili evakuaci-ji. Šolski okoliš je že ob osmi uri zjutraj bil nekoliko drugačen. Radovedni pogledi učencev so se ustavljali predvsem na policijskih in gasilskih avtomobilih. Za-nimivo – učenci sploh niso vedeli, kaj jih čaka. Tako kot vsak dan so se tudi tokrat v razrede odpravili s svojimi učitelji in pričeli začetek šolske ure. Naenkrat pa so dobili v razrede sporočilo, da morajo šolske prostore nemudoma zapustiti, kajti grozi eksplozija

plina. In tako se je vse skupaj začelo …Učence je čakalo 14 postaj, ki so jih pripravili: PGD Oplotnica, PGD Slovenska Bistrica, ZD Slovenska Bistrica (reševalna postaja), pripadniki Gorske re-ševalne službe, pripadniki Slovenske vojske, Upra-va RS za zaščito in reševanje (izpostava Maribor) in Civilna zaščita (enota Oplotnica). Učenci so videli marsikaj: raznovrstno gašenje, uporabo aparatov, re-ševanje z gasilsko lestvijo, prvo pomoč ponesrečen-cem, tehnično reševanje prometnih nesreč v tunelih, reševanje in prvo pomoč pri nesrečah, predstavitev regijskega centra za obveščanje (112), predstavitev

TEHNIŠKI DAN MALO DRUGAČE

In še nekaj o uporabi gasilskih aparatov Tudi najmlajši so bili navdušeni.

in specialno vozilo eno-te NUS, predstavitev meteorološke postaje, prikaz reševanja iz stav-be in predstavitev dejav-nosti Slovenske vojske. Učenci so bili navdušeni prav nad vsemi prikazi, tisti najbolj »korajžni« pa so se povzpeli celo v najvišje prostore šolskih prostorov, od koder so se spustili po vrvi, prav tako so se nekateri popeljali z gasilskim dvigalom do same višine šolske strehe, se preizkusili pri gašenju in še bi lahko naštevali. Tehniški dan je tako mi-nil nekoliko drugače, predvsem koristno, kar je bil tudi namen tega dneva.

(Foto: Drago Jovič)Avtor: Nataša Črešnar

UTRIP - maj 200816

OSNOVNA ŠOLA

ODNOS OPOLOTNIČANOV DO ŠOLSKEGA OKOLIŠA

V okviru eko projekta ŽIVALI IN MI so učenci 9. a razreda raziskovali, kakšen je odnos Oplotničanov do okoliša vrtca in šole. Pravzaprav se je raziskovanje nanašalo na lastnike psov. In kaj jih je k raziskovanju spodbudilo? Učenci so namreč ugotovili, da namesto otrok po veliki večini kakršnih koli zelenic kra-ljujejo pasji iztrebki. Dela so se lotili načrtno. Več dni so opazovali okolico vrtca, šol in doma ter ocenjevali pogostost pasjih iztrebkov. Prav tako so pripravili anketo za lastnike psov, s pomočjo katere so ugotovili, kako lastniki skrbijo za sprehajanje psa in s tem povezanimi pasjimi iztrebki. In kaj so ugotovili? Veliki večini ni mar, kje iztrebki ostanejo, pa čeprav je to okolica šole ali vrtca. Seveda so dejansko stanje ujeli tudi v objektiv fotoaparata. Učenci so želeli tako opozoriti nekultur-ne in neozaveščene lastnike psov na številne bolezni, ki se s pasjimi iztrebki širijo. In sporočilo Oplotničanom? Skrajni čas je, da na zelenicah zopet zavladajo otroci, in ne pasji iztrebki!Pa brez zamere.

(Foto: Tadeja Leskovar, Martina Motaln in Natalija Slodej)Avtor: učenci 9. a in mentorica Nataša ČrešnarPasje fige niso v okras našim zelenicam.

Osnovnošolci počistili Oplotnico in zbrali veliko

odpadnega papirja22. april, dan, ko je Svetovni dan Zemlje, so učenci oplotniške osnovne šole vzeli zelo resno. Nismo pozabili, da na šoli plapola eko zastava in tudi za naše okolje jim ni vseeno. Tako so zjutraj vzeli rokavice, vrečke in se lotili dela. Vsak razred je imel svoj okoliš, katerega je moral očistiti (pobrati smeti in ostalo nesnago). Prav tako je dva dni pred šolo stal kontejner, katerega so pridno polnili, skupaj z ostalimi občani naše občine. Koliko papirja se je v njem nabralo, še ne vemo, zagotovo pa zavidljiva količina. Ta dan se je Občina bohotila s čisto okolico in prav bi bilo, da bi vsi skupaj skr-beli, da taka tudi ostane.

(Foto: Sara Plohl)Nataša Črešnar

Mlade članice RK iz OŠ Oplotnica dosegle 1. mesto na

območnem tekmovanju iz prve pomoči

V petek, 11. aprila 2008, je bilo v Slovenski Bistrici v okviru Evropske kampanje o varnosti v cestnem prometu 2. tekmovanje osnovnošolskih ekip iz prve pomoči, ki ga je organiziralo Območ-no združenje RK Slovenska Bistrica. Učenke naše šole so pokazale dobro znanje, dosegle so 1. mesto in se 24. aprila udeležile dr-žavnega tekmovanja v Mariboru.Pokazati so morale teoretično znanje iz ukrepov prve pomoči, znanje o cestnem prometu in gibanju RK. Po teoretičnem preiz-kusu je potekal še praktični preizkus, kako pomagati ponesrečen-cem v primeru nesreče. Ponesrečence so pravilno oskrbele in usklajeno nudile prvo pomoč.Čestitke tekmovalkam in mentorici Nadi Celcer.

Pokal je za nas nagrada za vložen trud.

UTRIP - maj 2008 17

OSNOVNA ŠOLA

Med 25. in 29. februarjem 2008 so se imeli učenci 5. razredov Osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica, z obema podružničnima šolama (Prihova in Kebelj), še posebej lepo. Preživeli so namreč že 28. šolo v naravi, in sicer letos na Ruški koči na Arehu. Pod budnimi očmi spremljevalcev, razredničark Zdenke Gošnik, Martine Smogavec, ravnatelja Matjaža Vrtovca, športnih pedagogov Karlija Adamiča, Mateja Koršca, Klemna Vodovnika in Danijela Oplotnika, in seveda obiska razredničarke kebeljskih učencev Albine Fifer, se je dogajalo marsikaj zanimivega. Učenci so poleg tega, da so ves čas intenzivno gladili zasnežene strmine, igrali nogomet, poslu-šali predavanje o astronomiji, splavarjenju, FIS pravilih, Pohorju v besedi in sliki in vzponu na Aconcaguo. Deležni so bili tudi vožnje z gondolo, nočnega pohoda in še se je našlo zanimivih dogodkov. Da je šola v naravi resnično zanimivo doživetje, priča tudi obisk učitelja Alojza Lipuša in avtorja himne, ki vsako leto spremlja učence v šoli v naravi, Dušana Ravnjaka. Gosta sta namreč prišla obujat spomine na skupno druženje, saj sta bila med prvimi, ki so sploh začeli prisostvovati v šoli v naravi. Letos se je šole v naravi udeležilo kar 29 učen-cev, in sicer že drugo leto zapored pod finančnim okriljem Občine Oplotnica.

(Foto: Drago Jovič)Avtorica: Nataša Črešnar

NEPOZABNA ZIMSKA ŠOLA V NARAVI

V polni opremi na snegu Po smučanju se prileže malica.

OBISKALI SMO ZAVETIŠČE ZONZANI

V torek, 18. marca 2008, smo učenci 4. razredov obiskali zavetišče Zonzani v Jar-movcu pri Dramljah. Ob 8. uri smo šli na avtobus, ki ga je vozil gospod Jurič. Končno smo prispeli v Dra-mlje. Ko smo se peljali po ozki cesti, nam je nasproti pripeljal kombi. Hotel se nam je umakniti in je zapeljal s ceste v sneg. Pri tem je nasedel in tam obstal. Učiteljici in voznik so mu priskočili na pomoč. Kljub pomoči je obstal v snegu. Čez pol ure ga je izvlekel traktor, mi pa smo končno nadaljevali pot v zavetišče. Tam nas je kljub zamudi že čakala lastnica. Najprej nam je povedala nekaj besed o zavetišču. V za-vetišču dela šest ljudi, ki skrbijo za živali. Ob devetih zjutraj začnejo čistiti kletke in za to porabijo štiri ure. Nato smo si šli ogledat živali. V prostoru, kjer so bile živali, je zelo smrdelo. Ogledali smo si živali, nekatere mladičke smo lahko prijeli tudi v roke, druge pa smo pobožali. Nato smo šli še ven in si tam ogledali zunanji del bo-ksa. Potem smo si umili roke in počakali še učence 4. b razreda. Skupaj smo lastnici zavetišča postavljali vprašanja, ki so nas zanimala. Povedala nam je, da psom ne dajejo imen. Vsako soboto pridejo prostovoljci in peljejo pse na sprehod. Na koncu so nam pokazali neke vrste bolnišnico in ambulanto za pse. Ko smo vstopili v am-bulanto, smo videli na mizi uspavanega psa. Po tem ogledu smo šli nazaj na avtobus, ki nas je peljal v šolo. V razredu smo skupaj napisali miselni vzorec in dobili domačo nalogo, da opišemo današnji dan.

(Foto: Andreja Pogorevec)Avtorica: MAŠA LIPUŠ, 4. a Odnos do živali se prične v mladih letih.

UTRIP - maj 200818

OSNOVNA ŠOLA

ZAČETEK POMLADI NA OPLOTNIŠKI OSNOVNI ŠOLINa Osnovni šoli Pohorskega bataljona Oplotnica so že peto leto zapovrstjo pripravili Pozdrav pomladi. Učenci so skupaj s svojimi učitelji in mentorji pokazali, kako pridni so bili to šolsko leto – pa čeprav so pred njimi še trije meseci. Letos je bila rdeča nit predstave prosti čas. Na prireditvi, ki so jo povezovali liki iz Pike Nogavičke, torej Pika, Anica in Tomaž, so nas učenci nižjih razredov spomnili na igre, s katerimi smo si včasih krajšali prosti čas. Prav tako smo lahko videli vadbo aerobike, ples in petje. Učenci iz višjih razredov pa so pripravili glasbene točke, deklamacije, zanimive dejavnosti na šoli, kot so risanje pri likovnem sno-vanju in risanje s pomočjo sodobnih računalniških programov. Prav tako je v ta namen nastal filmček, ki je prikazal dogajanje na šoli. Kot vsako leto pa so nas učenci s Keblja razveselili tudi z gledališko igrico. Da pa je bil volk sit in koza cela, so učenci svoj trud dobili tudi nekoliko poplačan. Po prireditvi so si starši namreč lahko ogledali bazar, na katerem so učenci razstavili nekaj samostojnih izdelkov. Kar precej staršev in ostalih obiskovalcev je našlo kaj zase in tako so s prostovoljnimi prispevki pripomogli k računu posameznega razreda, ki ga bodo porabili za zaključno ekskurzijo. Prireditev so si ogledali župan Občine Oplotnica, starši, stari starši, sorodniki, občani … Pohvalno ni bilo samo število, ampak predvsem nasmejani obrazi obiskovalcev.

(Foto: Drago Jovič)Avtor: Nataša Črešnar

Četrtošolci pekli kruh

V ponedeljek, 21. aprila 2008, smo bili pri gospe Jožici Sevšek. Predstavila nam je peko kruha, kako se zamesi in katere sesta-vine se dajo v kruh.Ni nam pa samo povedala, kako se peče kruh, ampak smo ga naredili tudi sami. Povedala je nekaj podrobnosti o hiši, da je stara 150 let in v njej se je rodilo 12 otrok. Med njimi tudi moja babica.Pokazala nam je tudi priznanja, ki jih je dosegla na razstavah jedi. Medtem ko se je pekel kruh, smo se zunaj igrali. Igrali smo se igre: lovljenje, nogomet, gumitvist, vozi-li smo se tudi po tarzanki.Ko je bila ura 12, nas je gospa Jožica pokli-cala v hišo po kruh. Ko smo si vzeli kruh, vsak svojega, smo pozdravili gospo Jožico Sevšek in šli nazaj v šolo.

Alen Žigart, 4. b

Telovadba je zelo koristna.Spajanje plesa, petja in telovadbe je prineslo navdušenje v dvorano.

Pečenje kruha

UTRIP - maj 2008 19

OSNOVNA ŠOLA

POZDRAV POMLADI IN MOJI MAMI

Vsako leto na šoli Prihova meseca marca pripravimo prireditev, na kateri posebno pozornost posvetimo našim mamam in priha-jajoči pomladi. Tudi letos so se učenci predstavili z deklamacija-mi, petjem, plesom in dramskimi igrami. Prireditev so s svojim nastopom popestrili tudi najmlajši otroci iz enote vrtca. Našim mamam smo se na koncu zahvalili s skromnim darilcem. Bili smo veseli, da smo lahko polepšali dan našim staršem.

Učenci OŠ Prihova

Pozdrav pomladi

Prireditev za mame

Prijazne misli

ZA BOLJ PRIJAZNO ŠOLO

Vsak si želi, da bi živel in delal v okolju, ki je prijazno. Na naši šoli se tega dobro zavedamo. Zato smo se letos že drugič zapo-red pridružili projektu Ekologija medsebojnih odnosov. Odkri-vali smo svoje dobre lastnosti, se urili v različnih veščinah, kot so pozdravljanje, uporabljanje prijaznih in lepih besed, upoštevanja pravil iger in šolskih pravil. Marsikaj novega smo spoznali drug o drugem in šola je res bolj prijazna.

Ekokordinatorica: Mojca VrešZa bolj prijazno šolo

UTRIP - maj 200820

ŠOLSKI INTERVJU

Prijazen, kljub napornemu delovniku pripravljen na pogovor, odkrit, uspešen − župan Občine Oplotnica, Matjaž Orter. Obi-skal nas je neko aprilsko soboto, na sobotni šoli, kjer smo gosti-li znane Oplotničane. In kdo bi lahko bil še bolj znan kot sam župan? Nam je uspelo. Prišel je, sedel in razvila se je debata. Vprašanja niso deževala samo z naše stani, tudi sam župan je želel kaj izvedeti od nas. In prav je tako. Pravijo, da na mladih svet stoji, in če imamo možnost izraziti želje samemu županu, lahko pričakujemo že kaj. Na primer, obnovo naše šole? Tudi o tem smo spregovorili …

Kakšni so vaši začetki? Kje ste se rodili in kdaj, če seveda 1. ni skrivnost?

Rodil sem se v Slovenj Gradcu, 26. 4. 1969. Torej sem star 38 let.

Ali imate še kaj bratov ali sester?2. Ne, nimam.

Kje ste obiskovali osnovno šolo?3. Obiskoval sem osnovno šolo v Zrečah.

Kakšni so vaši spomini nanjo? A se spomnite kakšne lum-4. parije, ki ste jo ušpičili?

Spomini so prijetni, najbolj so povezani s športom. Lumparije? Ne, teh se pa res ne spomnim.

Z osnovno šolo največkrat povežemo tudi prvo ljubezen. 5. Simpatijo ste gotovi imeli tudi vi. Koliko?

Veliko, največ dve naenkrat. (smeh)

Katere predmete ste imeli najraje in katere najmanj?6. Oh, kje je že to. Najraje? Vsi predmeti so bili zanimivi, izjema je bila kemija.

Kakšen pa je bil vaš učni uspeh?7. Odličen.

Potem ste imeli verjetno stroge starše. 8. Ne. Sicer pa je bil oče bolj strog kot mama.

Kako ste se najraje oblačili?9. To pač, kar sem dobil. Včasih ni bilo velike izbire. Otroci smo bili včasih skromni in zadovoljni, s tistim, kar smo imeli na razpola-go.

Kaj pa glasba? Ali igrate kakšen inštrument?10. Obiskoval sem glasbeno šolo eno leto in takrat sem se učil igrati na frulico.

Vaša najljubša glasbena skupina je bila …11. U2.

Kaj pa cigareti, droga …12. Ja, jaz kadim, in sicer sem začel kaditi v vojski. Kar se tiče mamil, pa jih nisem nikoli užival, niti poskusil.

ŽUPAN SEDEL V OSNOVNOŠOLSKE KLOPIKje ste nadaljevali srednjo šolo?13.

Srednjo šolo sem nadaljeval na Drugi gimnaziji v Mariboru.

Kaj pa nadaljnje šolanje? Kakšna je pravzaprav vaša izo-14. brazba?

Sem računalniški tehnik. Obiskujem Visoko upravno šolo v Lju-bljani. Manjkata mi dva izpita in diploma.

Ali se vam zdi, da smo otroci danes drugačni kot ste bili vi 15. v naših letih?

Ja. Sedaj ste bolj sproščeni, več si upate.

Danes smo vas povabili predvsem zato, ker ste naš župan. 16. Kdaj ste dobili ta naziv in kaj bi nam o tej vlogi lahko po-vedali? Kako poteka vaše delo, vaš delovni dan?

Naziv sem dobil na volitvah, in sicer 20. oktobra 2006. Moj delovni dan pa poteka nekako takole: najprej pri tajnici pregledam, katere obveznosti me čakajo. Tam namreč stranke naročijo svoj termin, kar pomeni, da sem zaseden en teden naprej. V službo grem ob 8. uri zjutraj, domov pa pridem velikokrat ob 10. uri zvečer.

Prej ste bili na Občini Oplotnica direktor občinske uprave. 17. Se vam zdi, da je sedaj delo napornejše?

Ni, enako je.

Smo Oplotničani zahtevni občani? Kakšne so vaše izku-18. šnje z nami?

Imam dobre izkušnje, niste prezahtevni.

Katere znamke avto vozite?19. Mitsubishi outlander.

Radi bi izvedeli še kaj v zvezi z vašim osebnim opisom. 20. Npr: katera je vaša najljubša jed? Ali tudi sami kdaj kaj skuhate?

Sam ne kuham, jem pa vse, razen dateljnov in včasih nisem jedel kumine.

Najljubši film?21. Stari slovenski filmi: Na svoji zemlji, Kekec, Dolina miru …

Baje ste včasih igrali nogomet. Kateri je danes vaš najljubši 22. šport? Ali imate kak izbran klub, za katerega navijate?

Še vedno je moj najljubši šport nogomet. V otroštvu sem imel tudi sanjski poklic − postati nogometaš. Sedaj ga igram bolj redko. Na-zadnje sem ga igral v Oplotniški zimski ligi, kjer smo igrali proti novinarjem in zmagali z 2:0. Sicer pa nogomet zelo rad spremljam po televiziji. Najraje gledam Ligo prvakov. Navijam pa za Man-chester United.

Kaj počnete v prostem času?23. Prostega časa praktično nimam. Če pa se slučajno najde, pa naj-raje berem ali pa grem na izlet.

UTRIP - maj 2008 21

ŠOLSKI INTERVJU

Ste že bili na Triglavu?24. Ja, sem bil. Enkrat, leta 1993.

Videli smo vas tudi na naši prireditvi Pomladni dan. Vam 25. je bilo všeč in kaj mislite o takšnih prireditvah?

Ja, so mi všeč. Je prav, da se na njih pokažete mladi.

Na koga mislite, da smo danes Oplotničani lahko najbolj 26. ponosni?

Na Mira Vodovnika, vsekakor.

Bi nam zaupali načrte za prihodnost?27. Moji načrti so predvsem investicijske narave za Oplotnico. Ti pa so nova šola, gradnja vrtca in alsfaltiranje ceste do Peska.

Marsikaj novega smo izvedeli. Od tega, da ima župan doma tudi psa labradorca, z imenom Luks, da je veren in hodi k maši ob pomembnih cerkvenih praznikih, da je tudi boter Luki Go-renjaku, da se je naučil plavati v drugem razredu osnovne šole, da so včasih imeli poletno šolo v naravi v Umagu in zimsko na Rogli … Bili smo morda kar malce preveč radovedni, ven-dar, kdo ve, kdaj bo spet priložnost poklepetati z županom? Za nami je ne samo zanimiv pogovor, tudi prijetna izkušnja, ki se je bomo z veseljem spominjali, in − resnično je bilo zabavno.

hvala, gospod župan.

Radovedni smo bili: Andraž Kvas, Ernest Špragelj, Patricija Lunežnik, Sara Plohl. Mentorica: Nataša Črešnar.

Intervju z županom

UTRIP - maj 200822

Ja, pa še res je. Na Osnovni šoli Pohorskega bataljona Oplotnica skozi šolsko leto potekajo tudi sobotne šole, ki so namenjene spodbuja-nju nadarjenosti. Zvrstilo se jih je že kar nekaj. Ena izmed teh je bila tudi v soboto, 12. aprila. In zakaj zvezdniška?Na to sobotno šolo se je prijavilo dvajset učencev, in sicer jih je pritegnila tema Intervju z znanimi Oplotničani. Učenci so v petih skupinah pridno začeli brskati po internetu in revijah ter si pripravljali vprašanja, s katerimi so kasneje oblegali goste.Goste sta pričakala učiteljica Nataša Črešnar, ki je za pomoč poprosila tudi učitelja Draga Joviča, da so učenci na koncu lahko izkoristili priložnost in se skupaj s svojimi idoli lahko tudi poslikali. V osnovnošolske klopi so zopet sedli župan Matjaž Orter, bivši tekmovalec in sedaj uspešen trener juda Peter Vučina, pevka skupine Turbo Angels Maša Medik, pevka skupine Skater Katja Lesjak in članica dekliške zasedbe Vesele Štajerke Mojca Črešnar. Seveda niso pozabili povabiti tudi na trenutno najuspešnejšega oplotniškega športnika Mira Vodovnika, ki pa se srečanja žal ni mogel udeležiti, ker je na pripravah v Medulinu. Gosti so prisedli k učencem, in sicer so kar sami poiskali svoje mesto, saj jih je na pripravljenih mizah čakala njihova fotografija. Da so učenci resnično nestrpno pričakovali svoje intervjuvance, priča opazka, da so jih začeli obletavati z vprašanji, še preden so sploh uspeli v miru odložit garderobo in se namestit. No, pogovor je trajal dobre tri četrt ure, nato je sledila še skupinska slika, pa posamezna, pa še so se kazale želje posameznih posnetkov, tako da je bilo dela več kot dovolj.

Gostje so bili navdušeni, veseli pova-bila, še posebej Mojca, Maša in Ka-tja, ki so, kot bivše učenke oplotniške šole, z veseljem zopet sedle v osnov-nošolske klopi – in navsezadnje po-zirale tudi svojemu bivšemu učitelju Dragu Joviču. In kaj pravijo gostje o naših učencih? »Ja, pravi mladi novinarji, ni kaj …« Postavljali so zanimiva vprašanja, najbolj drzni so župana spraševa-li tudi o komaj pričakovani obnovi naše šole, o najljubši jedi, športu, glasbi, dogodkih iz osnovnošolskih klopi in še marsikaj. Vse to in še več pa si lahko v inter-vjujih, ki so kasneje nastajali še v računalniški učilnici, vsakdo ogleda na oglasni deski v avli Osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica.

(Foto: Drago Jovič)Avtorica: Nataša Črešnar

OPLOTNIŠKO OSNOVNO ŠOLO SO OBISKALE »ZVEZDE«

Oplotniški župan Matjaž Orter med učenci in zvezdami.

OSNOVNA ŠOLA

POLFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V KOŠARKI ZA STAREJŠE DEKLICE

V mesecu februarju so deklice 8. in 9. razredov v športno dvorano Milenij privabile množico gledalcev. V polfinalu državnega prven-stva v košarki so tekmovale OŠ Vransko, OŠ Domžale in OŠ Oplotnica. Sodnik, ki je budno spremljal tekmo, je bil delegiran s strani KZ Slovenije, za zapisnikarsko mizo pa so sedeli Dejan Štefane, učenka Lora Jevšenak in športni pedagog Matej Korošec, ki je oplotniškim deklicam bil tudi mentor. Po zanimivih tekmah so naslov zmagovalk domov ponesle osnovnošolke iz Domžal.

Nataša Črešnar

UTRIP - maj 2008 23

KNJIŽNICA OPLOTNICA

Knjižnica Oplotnica se nahaja na Prešernovi cesti 29, kjer domu-je že štirinajsto leto. Knjižnični fond je zelo obsežen in knjižne police so s knjigami napolnjene do zadnjega centimetra. Potreba po večjih prostorih knjižnice se kaže že nekaj let. In kdaj lahko pričakujemo spremembe? Na to vprašanje nam bi zagotovo znal odgovoriti župan občine Oplotnice, ki ga z velikim spoštovanjem in pričakovanjem vabim v našo knjižnico. Knjižnica je kulturni center kraja, v katerem živite. To je 64 m2 ve-lik prostor, kjer si lahko poiščete nekaj za »svojo dušo« ali pa gra-divo za izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Če katere knjige, ki jo iščete, ni v knjižnici Oplotnica, vam jo priskrbimo iz knjižnice v Slovenski Bistrici in njenih enot, lahko pa jo naročimo preko medknjižnične izposoje.Najmlajši uporabniki knjižnice so v pravljičnih uricah, ki jih je bilo 22, spoznavali pravljične junake in njihove dogodivščine.

Knjižnica za vas organizira tudi druge dejavnosti in prireditve – razne delavnice, literarne večere s pisatelji, potopisna predavanja in lutkovne predstave za najmlajše. Našo prostorsko stisko rešuje-ta Osnovna šola in Društvo kmečkih žena v Oplotnici, saj so nam (in vam) vedno odprta vrata, da lahko te prireditve izvedemo v gosteh.

Kaj nudimo v knjižnici Oplotnica?izposojo knjižničnega gradiva, medknjižnično izposojo, prireditve za otroke in odrasle,uporabo OPAC-a – za iskanje podatkov o knjigah,uporabo podatkovnih baz IUS INFO, OXFORD REFE-RECE ONLINE in EBSCOhost support,uporabo računalnika za osebne namene in brskanje po INTERNET-u.

Dostop do gradiva je prost in si ga lahko uporabniki sami izbirate. Za širši vpogled v gradivo pa so na razpolago ustrezni računal-niški katalogi. COBISS/OPAC je javno dostopen on-line računalniški katalog.Obiskovalcem nudimo vse potrebne informacije za osnovno iska-nje, na voljo pa so tudi pisna navodila. V vseh splošnih knjižnicah je gradivo ločeno za odrasle uporabni-ke in mladino. Velike knjižnice imajo posebej oddelek za odrasle in posebej oddelek za mladino. V knjižnici Oplotnica imamo za-radi prostorske stiske samo ločene police z gradivom za odrasle in z gradivom za otroke in mladino.

Kaj lahko najdete na oddelku za odrasle?Tu se nahaja pestra izbira leposlovja v slovenskem in tujih jezikih, od zelo zahtevnih vsebin pa do takih za sprostitev in zabavo. Po-leg leposlovja je na voljo še veliko strokovnih in poljudnoznan-stvenih knjig, ki bodo potešile radovednost in pomagale razrešiti zastavljeno vprašanje oz. nalogo. Obsežna je tudi izbira serijskih publikacij (revij) in filmov na videokasetah in DVD-jih. Oddelek za mladinoMladi lahko izbirajo med leposlovnimi in poučnimi knjigami za različne starostne stopnje - od predšolskih otrok do mladostni-

kov. Mladim obiskovalcem so na voljo otroške in mladinske re-vije, zvočne in videokasete, risanke, zgoščenke in drugi mediji. V čitalnicah mladinskih oddelkov lahko otroci vedno kaj preberejo ali narišejo, obiščejo lahko uro pravljic, rešijo knjižno uganko, ki krepko nakodra možgane in na zabaven način popelje do no-vega znanja.

In za konec še nekaj statističnih podatkov za preteklo leto 2007, morda za ilustracijo, da knjižnico v vaši občini dobro obiskujete.

Aktivni člani knjižnice : 525 (mladina in odrasli).Obiskovalci: 3.766 (mladih in odraslih). Izposojeno knjižnično gradivo: 15.884 enot.

Število prireditev: 2 ustvarjalni delavnici –velikonočna in adventna,2 lutkovni predstavi – Pohorska legenda, Vrana in glas-ba,22 pravljičnih uric,1 pesniški večer indijskega pesnika in Nobelovega na-grajenca Tagoreja, ki so ga izvedli člani Ljubiteljskega gledališča Teharje,1 predavanje Antona Komata o tveganjih genske tehno-logije, v sodelovanju z Občino Oplotnica,1 potopisno predavanje mag. Andreje Jernejčič po Šri Lanki.

Prireditve je obiskalo skupaj 669 obiskovalcev.

Vabim vas v vašo knjižnico, kjer se knjižničarke trudimo, da se počutite prijetno in da nas ponovno radi obiščete.

Naj končam z mislijo o knjigi.

»Knjiga je nekaj več kot besedna struktura. Je dialog, ki ga začne s svojim bralcem. Ta dialog je neskončen, književnost je neizčrpna, in to zaradi zelo preprostega razloga - ker je vsaka knjiga taka. Knjiga ni stvar brez komunikacije: je razmerje, je opora neštetih razmerij.« (Jorge L. Borges)

Vaša knjižničarka Patricija Brdelak

VAŠA IN NAŠA KNJIŽNICA

Občanke in občane, ki si želijo poglobljenega branja, obvešča-mo, da bo Bibliobus na postajališču na Prihovi vsak drugi petek

od 8.00 – 8.45, in sicer naslednje dni: 16. in 30. maja

13. junija11. julija

5. in 19. septembra3. in 17. oktobra

14. in 28. novembra12. decembra

UTRIP - maj 200824

VRTEC

Vrtec v Oplotnici v letošnjem šolskem letu obiskuje 80 otrok, ki so razporejeni v štiri oddelke. Oddelek z 9 predšolskimi otroki pa deluje tudi na Prihovi, v osnovni šoli.Vsak dan v vrtcu je poseben dan. Otroci, ki so nam zaupali, so vedoželjni, veseli in radi prihajajo v vrtec, saj imajo radi družbo vrstnikov. Vzgojiteljice se trudimo, da učenje in igro v vrtcu načrtujemo tako, da so otroci aktivni sooblikovalci vzgojno-izobraževalnega procesa. Torej, vsak izmed nas nekaj prispeva in zato skupaj z majhnimi koraki zmoremo veliko. Posebej pozorno v vrtcu obeležimo različne praznike. Najpomembnejši praznik v vsakem oddelku je rojstni dan otroka. Praznujemo ga veselo, s presenečenjem in rojstnodnevno zabavo. Ker smo ZDRAV VRTEC, je praznična miza obložena s sadjem (za kar seveda poskr-bijo naši starši). Kuharica v vrtcu pa se potrudi, da so sadni krožniki vabljivi tudi na pogled.

V mesecu oktobru, v TEDNU OTROKA, so otroci vsak dan posebej neizmerno uživali. Vzgojiteljice smo jim pripravile dejavnosti, v katere so se aktivno vključe-vali. Najvažnejša dneva pa sta bila DAN ZLATEGA SONČKA (športne dejavno-sti) in JESENSKA TRŽNICA.

Igra vlog je zelo uspela. Otroci so prodajali in kupovali sadje, zelenjavo, kostanje (ki smo ga prej seveda pridno zbirali s pomočjo staršev otrok). Z lutkovno igrico, ki smo jo zaigrale vzgojite-ljice, pa smo popestrili ta pomemben teden.

Omeniti moram tudi prireditev, ki je bila zelo odmevna. Skupaj s starši smo se v TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA (TVU) odpravili po TURISTIČNI UČNI POTI v Partovec. Prisotni smo bili na otvoritvi poti, kar je bilo še posebej zanimivo.

V mesecu novembru so nas obiskali čebelarji iz Čebelarskega društva Oplotnica. Povedali so nam veliko zanimivega o čebelah, mi pa smo si nato pripravili pravi »Medeni zajtrk«, saj so nam podarili tudi več vrst medu.

NOVICE IZ VRTCA V OPLOTNICI

UTRIP - maj 2008 25

VRTEC

V vrtcu pa vzgojno delo popestrimo tudi z vključevanjem v različne projekte. Tako smo letos sodelovali v projektu UNICEF - Izdelajmo punčko iz cunj, ČEBELICA - spoznajmo čebelo (Čebelarska zveza Slo-venije), PASAVČEK/ EUCHIRES, EKO- BRALNA ZNAČKA, KOLESARČEK.

V vseh projektih, ki so potekali oz. še po-tekajo v vrtcu, otroci z veseljem sodeluje-jo, dejavnosti jih pritegnejo, saj na njim razumljiv način spoznajo in se naučijo veliko novega in zanimivega.

Z odobravanjem spremljajo projek-te tudi starši, saj vzgojiteljice pred-stavimo delo v projektih tudi njim (informiranje na oglasnih deskah, predstavitev projektov ob odprtih vratih vrtca).

Res je vsak dan v vrtcu pomemben in poseben.Vsi, ki smo aktivni soustvarjalci dela in življenja v vrtcu, si bomo še naprej prizadevali, da bodo otroci v oplotniškem vrtcu zadovoljni, rado-vedni in otroško razigrani.

Vodja enote vrtca : vzg. Andreja Supe

NOVO IGRIŠČE NA PRIHOVI Pri nas na Prihovi je vsak dan lepše. Toliko lepega se nam dogaja zadnje čase, da človek komaj verjame, da se lahko kar naenkrat vse tako spremeni. Čudovito. Pa menda ne mislite, da nas razganja pomlad. Ali pa tudi, ampak čisto malo.Veste, ko se okolje v enem tednu tako spremeni, kot se je naše, človek že lahko začne verjeti v čudeže. Ampak naši čudeži so čisto pravi. Lahko si jih pridete ogledati skupaj z vašimi otroki, ki jih bodo prav gotovo z velikim veseljem preizkusili.No, zdaj pa konec s skrivnostmi, na Prihovi imamo novo igrišče z novo ograjo.Vse se je začelo dogajati v mesecu decembru, ko je trgovsko podjetje TUŠ odprlo novo poslovalnico v Oplotnici. Kot je znano, podjetje TUŠ ob takšnih priložnostih nameni tudi nekaj denarja za kraj. In tako je bil denar, tudi po zaslugi gospoda župana, namenjen za novo

večnamensko igralo na Prihovi. Pa tudi denar za novo ograjo se je našel in sedaj, ko to berete, je igrišče že takšno kot mora biti, varno in prijetno.Težko je z besedami opisati, kako veseli so bili otroci, ko so se prvič spustili po toboganu. Stali so pred toboganom in mu peli pesmice ter obljubili, da ga bodo čuvali in lepo ravnali z njim.Ob Dnevu zemlje smo posadili svoje drevo in nekaj trajnic, da bo naše igrišče še lepše.V imenu vseh otrok, tudi šolarjev, se zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli, da je otroško igrišče dobilo lepšo podobo.Posebna zahvala pa še trgovini TUŠ, županu gospodu Matjažu ORTERJU, ravnatelju OŠ Oplotnica, gospodu Matjažu VRTOVCU, in naši ravnateljici Vrtca »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica, gospe Ivani LESKOVAR.

Pripravila: vzgojiteljica Marjana ŠRAM

UTRIP - maj 200826

VRTEC

Sodelovanje vrtca z okoljem je uspešno že kar nekaj let. Tokrat naj omenim sodelovanje z vrtcem in Planinskim društvom Oplotnica.Planinsko društvo Oplotnica nas je povabilo, da se udeležimo srečanja mladih planincev Podravja in Pomurja, ki je potekalo 15. marca 2008 na TROMEJNIKU na Goričkem.Seveda smo se vabilu takoj odzvali. K sodelovanju sem povabila starše z vabilom, da se nam pridružijo in preživijo sobotni dan z svojimi otroki.V soboto zjutraj, katera je bila obsijana z soncem, smo se zbrali pred športno dvorano Milenij, kjer nas je čakal avtobus.Otroci so bili navdušeni, se posedli in avtobus nas je odpeljal novim dogodivščinam naproti.Vozili smo se, se pogovarjali, otroške glavice pa so kukale skozi okna in opazovale prelepo prekmursko naravo. Pokončani vožnji smo si oprtali nahrbtnike in se napotili proti cilju. Pot smo z lahkoto prehodili.Naš cilj Tromejnik je bil dosežen. Pogostili so nas z sadnim čajem in jabolko. Malo smo se odpočili, iz naših nahrbtnikov se posladkali in lakoto potešili s sendviči. Za spomin smo se postavili pred objektiv in posneli eno veselo.Pot nazaj nas je vodila do gradu na Goričkem. Ogledali smo si ga, slišali veliko zanimivega in si ogledali kratek film o Goričkem.Otroci so postajali utrujeni, odpravili smo se k avtobusu, kateri nas je odpeljal proti domu. Razgreta lička in iskrivi nasmehi otrok, ter njihovo veselje so nam dajali vedeti, da so preživeli res lepo soboto.Planinska vodnica Stanka Čoh se nam je zahvalila za prijetno druženje, ter nas povabila naj se pridružimo naslednje leto.Tudi jaz bi se rada zahvalila g. Stanki Čoh za vse informacije in sodelovanja z nami.

Planinska mentorica: Silva Leva

PLANINCI IZ VRTCA OPLOTNICANA TROMEJNIKU NA GORIČKEM

UTRIP - maj 2008 27

Oplotničani imamo enega športnika več, ki bo Oplotnico predsta-vljal zunaj meja naše države. Za najboljši rezultat v zgodovini klu-ba je poskrbel DAVID KUKOVICA, član Judo kluba Oplotnica. Lahko bi rekli, da smo za vsa odrekanja, garanja v telovadnici in trud poplačani. Rezultati se vidijo.DAVID KUKOVICA je seriji zmag v letu 2008 dodal še zmago na Pokalu Ptuja in izpolnil normo za nastop na Evropskem kadet-skem prvenstvu, ki bo od 4. – 6. julija v Sarajevu. David se je za normo pripravljal dobro leto in priznati mu je, da je zelo dobro pripravljen.

URBANU ZALOŽNIKU, letošnjemu državnemu kadetskemu pr-vaku manjka za izpolnitev norme na EP le 5 točk. Urban si bo na-stop na EP skušal zagotoviti že v mesecu maju v Teplicah (Češka) in v Berlinu. Tudi za Urbana trdno upamo in želimo, da mu bo uspelo.

Davida, in če bo vse po sreči tudi Urbana, bomo v Sarajevu se-veda spremljali in spodbujali k čim boljši uvrstitvi. Konkurenca

bo izredno močna, saj ni mačji kašelj kar tako priti na Evropsko prvenstvo.

Nastop na Evropskem prvenstvu za naš majhen klub pomeni največji re-zultat v vseh 8 letih delo-vanja.

S strani Občine Oplotni-ca smo bili ponovno pro-glašeni za najboljši špor-tni kolektiv za leto 2007, najvišje občinsko prizna-nje je osvojil tudi ROK

ČREŠNAR, ki je bil razglašen za najboljšega športnika v občini.

V mesecu februarju smo v Oplotnici organizirali Državno prven-stvo za kadete in kadetinje. Naslov državnega prvaka v kategoriji do 90 kg je osvojil URBAN ZALOŽNIK, DAVID KUKOVICA je v kategoriji do 81 kg osvojil 2. mesto, DEJAN KOLAR v kategoriji + 90 kg 3. mesto. MATIC STRELEC je kategoriji do 55 kg osvojil 5. mesto, prav tako DAVID VOLČIČ v kategoriji do 66 kg.

Pridobili smo dva kategorizirana športnika, DAVID VOLČIČ ima kategorizacijo za državni razred, DAVID KUKOVICA ima katego-rizacijo za mednarodni razred.

Zelo dobre rezultate dosegajo tudi naši najmlajši. V letošnjem letu so bili na tekmovanju v Dravogradu in na Ptuju. Rezultati, ki so jih dosegli, so več kot odlični:

Pokal Dravograda:1. mesto - VALENTINA LESKOVAR1. mesto - ALEN VUČINA2. mesto - MICHEL SITAR3. mesto - MAŠA FLOR3. mesto - ANEJ DUKARIČ5. mesto - LARISA ČREŠNAR5. mesto - ANJA LESKOVAR

Pokal Ptuja:1. mesto - LARISA ČREŠNAR1. mesto - ANEJ DUKARIČ1. mesto - ALEN VUČINA2. mesto - MAŠA FLOR3. mesto - ANJA LESKOVAR

Judo klub Oplotnica

ŠPORT

DAVID KUKOVICA IZPOLNIL NORMO ZA EVROPSKO PRVENSTVO

ANEJ DUKARIČ – 1. mesto ALEN VUČINA – 1.mesto

DAVID KUKOVICA in URBAN ZALOŽNIK: skupaj v Sarajevo?

UTRIP - maj 200828

ŠPORT

Po koncu jesenskega dela prvenstva v Štajerski ligi je NK Oplotnica s šestimi osvojenimi točkami pristala na zadnjem, štirinajstem mestu. Vodstvo kluba si je pred začetkom spomladanskega dela prvenstva zadalo cilj, pripeljati med prestopnim rokom v klub kakšno okrepitev. Žal ljudem v klubu ni uspelo okrepiti igralskih kadrovskih vrst, ravno nasprotno, iz kluba so med drugim odšli zelo kvalitetni igralci, kot so Tomi Pučnik, Timotej Kavc in Aleš Primožič. S prihodom novega predsednika Andreja Kosa in v glavnem novega upravnega odbora je stanje v tem trenutku, glede na prejšnja leta, slabše. Članski ekipi, kot vse kaže, letos ne bo uspelo obstati v štajerski ligi in bo prihodnje leto igrala v MNZ Ptuj. Tudi ljubitelji nogometa, ki se jih je še v jesenskem delu prvenstva na domačih srečanjih zbralo tudi do 150 ali več, po slabih rezultatih ne prihajajo več na tekme. Nekaj se bo v prihodnosti moralo spremeniti, predsednik in upravni odbor so bili na volilnem lanskem občnem zboru potrjeni, sedaj pa imajo vso možnost, da se dokažejo in oplotniški klub vodijo tako, kot se spodobi.Nekateri mladi oplotniški igralci, ki so kvalitetni, so člani sosednjih klubov Dravinje in Zreč. Žal vsi v teh klubih ne igrajo in tukaj bi mo-rali vodilni možje doreči marsikaj dobrega v prid vseh, še posebno igralcev. To medsebojno sodelovanje bi z leti gotovo prineslo bogate sadove, ki bi mladim igralcem prinesle med drugim konkurenco in, kar je najpomembneje, kvaliteto, tako nogometašem kot klubom.

Pripravil: Robi Lesjak

SLABE IGRE IN PORAZI NK OPLOTNICA SE NADALJUJEJO

U10 in U12 NK Oplotnica s trenerjem Vengustom

V zimskem delu sezone smo osvojili že 27 medalj, od tega 2 v eki-pnih katah na tekmovanjih:.Januarja: Nestla Žganka Velenje (D) in CRO OPEN Samobor (B)Februarja: Kobe Osaka LimbušMarca: 1 pokalna KZS (D) in mednarodnega turnirja 6. Grand prix Žalec (C)Aprila: udeležba Gašperja Naveršnika, ki je skupaj z reprezentanco zastopal naš klub v Bratislavi na Slovaškem (A), kjer je po preboju v četrtfinale izgubil, ostal brez repasaža in tako delil 7. - 8. mesto.Najvrednejše medalje v letu 2008;1. mesto Gašper Naveršnik 6. Grand prix Žalec3. mesto Lucija Mlakar v Samoborju na Hrvaškem1. mesto Gašper Fošt in Lucija Mlakar, 2. mesto Gašper Naveršnik,

3. mesto Lucija Šturm, Matjaž Hajšek, Nejc Strnad, Manja Slatinek – 1. pokalna tekma KZS1. mesto Manja Slatinek, 2. mesto Gašper Fošt, Laura Mlakar in Jure Gorinšek – MT Kobe Osaka Limbuš2. mesto Nejc Strnad, Lucija Mlakar in Jure Gorinšek, 3. mesto Pe-tra Fridrih – 6. Grand prix Žalec2. mesto Matjaž, Jure in Laura - MT VelenjeTekmovali še na 1 tekmi šolske lige, kjer smo osvojili 4 posamezne (od najmlajših je Matic Janžič osvojil 2. mesto posamezno) in 2 ekipni medalji (2. mesto Lea Kranjc, Janja Fridrih in Monika Gosnik).Konec marca smo tudi organizirali vikend trening, kamor smo po-vabili Danijela Gospiča, sicer člana Karate kluba Rogaška Slatina.

SHOTOKAN KARATE KLUB OPLOTNICA V PRIČAKOVANJU 1000. MEDALJE

UTRIP - maj 2008 29

Shotokan karate klub Oplotnica

Danijel je bil večletni član hrvaške reprezentance in nosilec medalj z največjih svetovnih turnirjev, bil pa je tudi večkratni državni pr-vak Slovenije in Hrvaške.Kar nas najbolj veseli je, da smo v zadnjih dveh letih uspeli pove-čati članstvo, tako sedaj obiskuje treninge na različnih lokacijah preko 40 članov, kar daje tako trenerjem kot vodstvu kluba novo energijo in smisel vztrajanja v volonterskem delu in pri organizi-ranju tekmovanj. Rezultati so tudi staršem v veselje in potrditev pravilne odločitve, da so svojega otroka vpisali v pravi klub, ki stoji na zdravih teme-ljih in skrbi, da se njihovi nadebudneži naučijo nekaj novega, ob tem pa tudi spoznavajo sovrstnike ter da se naučijo reda in ob tem pridobijo na samozavesti skozi igro in na tekmovanjih najrazlič-nejših rangov.

Tako imamo po dosedanjih statistikah osvojenih že 983 medalj in nestrpno pričakujemo 1000. medaljo. Tudi ta podatek nas bodri,

da bomo delali še tako trdno naprej, da zastopamo dostojno klub in Občino Oplotnica na tekmovanjih, kljub temu da smo odšli sklonjenih glav s prireditve Športnik leta.Plod pravilnega dela je tudi podatek, da so v lanskem letu trije naši člani izpolnili pogoje za kategorizacijo, v letošnjem pa še štirje drugi, tako bo imel naš klub od maja naprej sedem kategoriziranih športnikov, kar še ni bilo nikoli v 27-letni zgodovini kluba. Letos pripravljamo v času praznika Občine Oplotnica VIKEND KARATEJA, saj organiziramo 24. 5. že 3. Pokal Občine Oplotnica, dan kasneje pa še EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO V KATAH IN BORBAH za vse kategorije.

Pripravil:Maks Vivod, predsednik

Shotokan karate kluba Oplotnica

ŠPORT

UTRIP - maj 200830

TURIZEM

Ob razglasitvi prvih lokalnih turističnih vodnikov so bili nekateri skeptični. »Zakaj vodniki, če v občini ni turistov, ki bi jih vodili?« Čas je pokazal, da smo imeli prav. Tisti vodniki, ki so se aktivno vključili v turistično vodenje, so sami pripeljali turiste v Oplotni-co. V zadnjem preteklem letu smo zabeležili 25 avtobusov turi-stov iz različnih krajev Slovenije. Letos so ti turisti pripeljali še več novih in tako se veriga nadaljuje. Torej ne drži, da v Oplotnici nimamo kaj pokazati. Oplotnica je bogata z naravnimi danost-mi, kulturno dediščino in dobrimi ljudmi. Zlasti pa so tu zaslužni nekateri prizadevni turistični vodniki. Lani sta dve najaktivnejši turistični vodnici Milica Sevšek in Amalija Perbil pridobili tudi licence za vodenje po območju sedmih občin (Oplotnica, Slov.Konjice, Zreče, Dobrna, Dobje, Šentjur, Vitanje). S tem pridobi-vajo turiste tudi v teh občinah, ki jim hkrati lahko predstavijo tudi našo občino. Ocene obiskovalcev naše občine so zelo spodbudne, prav tako pa so tudi gostinci ugotovili, da jim turisti prinesejo koristen dohodek in se trudijo ustreči posebnim zahtevam po avtohtoni ponudbi in so popestrili ponudbo tudi s kulinaričnimi posebnostmi in ponudbo domačih kvalitetnih vin. Gostinci so se bolj pripravljeni prilagajati tudi zahtevam turizma. Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov torej le ni bilo zaman. Sedaj se lahko pohvalimo vsaj z dvema zares dobrima vodnicama, katerima gre tudi vsa zahvala za turistični obisk v Oplotnici. Tu-ristični vodnik je izjemnega pomena, saj je od njega odvisno če obiskovalci gredo od nas zadovoljni in ustvarjajo v svojem okolju pozitivno promocijo turizma v Oplotnici. Človek je najpomemb-nejši element turizma in vedno znova se dokazuje pravilnost izre-ka »Turizem smo ljudje«.

TURISTIČNO VODENJE V OPLOTNICI ZAŽIVELO

Konec aprila se je fotoaparatu turistov takole nastavila turistična vodnica Milica Sevšek z gostitelji pri Borutu Mlakarju v Čadra-mu, ki so ji obiskovalci napisali tudi to prisrčno pismo, v katerem so izrazili zadovoljstvo. Vse to in še kaj dokazuje, da smo na pravi poti.

Pripravila: Irena Cehtl

V aprilu mesecu nas že močno zamika, da bi se na izlet peljali, da bi se skupaj družili, pokramljali in košček sveta spoznali. Fran-ci Zadravec je premišljeval, po internetu ra-zne ponudbe iskal, Oplotnica ga je s svojo ponudbo privlačila in odbor se je strinjal s tem.Tako smo se v torek, 22. aprila 2008, na Dan Zemlje - pred sedmo uro, na Kosijevi ulici zbrali. Na parkirnem prostoru je že čakal avtobus agencije Jereb s šoferjem Janezom. Kar 47 potnikov je poiskalo svoje sedeže, trije pa so jih zasedli v Šentvidu. Jutranja ploha ni nikogar zadržala doma, vsi smo z optimizmom pogledovali v nebo in ta dan je prošnja za izlet brez dežnika uspela, saj je že na avtocesti proti Štajerski pokukalo sonce skozi črne oblake. Bolj smo se bližali cilju, bolj se je jasnilo, čeprav so se nekate-ri deževni oblaki še pripodili, a veter jih je

prepodil drugam.Za optimizem in pozitivno energijo je naj-prej poskrbela s tekočo zadevo - žižulo ali borovničkami, nato pa Milica s šaljivimi vprašanji: kakšna je razlika med telefonom in žensko, med golobom in upokojencem, med slabim strelom in slabim šoferjem, med mercedesom in kravjakom ... ter du-hovitimi odgovori. Na vse je odgovorila Milica, se jih še spomnite? Milici ne zmanj-ka šal, nasmejali smo se do solz. Res čudo-vito vzdušje v avtobusu in ko prepeljemo vse trojanske tunele, nas pozdravlja umita, spomladansko barvita pokrajina. Ob osmi uri in trideset minut smo že na odcepu za Slovenske Konjice, zapeljemo na parkirni prostor za bencinsko postajo in čakamo vodičko. Tu je ne pričakamo, po mobilcu je Franci usmerjen na drugo bencinsko črpalko, kjer se sestanemo s kra-

jevno turistično vodnico občine Oplotnica, Milico Sevšek.Po uvodnem pozdravu, predstavitvi in opozorilu, da jo bomo poslušali v njenem domačem narečju, smo izvedeli, da nas bo skupaj zbrala, k poslušanju pozvala, ko bo na leseno trtno piščalko zapiskala. Se od-peljemo na ogled po Občini Oplotnica, ki leži v severovzhodnem delu Slovenije pod obronki Pohorja. Razprostira se na 33 kva-dratnih kilometrih, sestavljena je iz 21 za-selkov na nadmorski višini od 370 do 937 m z okrog 4000 prebivalci. Ukvarjajo se z vinogradništvom, sadjarstvom, poljedel-stvom, živinorejo, gozdarstvom ter turi-stično dejavnostjo. Ker ni tovarn, živijo v neokrnjeni naravi. Vse to izvemo in še kaj več med vožnjo do kraja Prihova z zna-menito župnijsko cerkvijo Matere Božje iz leta 1513. Glavni oltar je eden najlepših »

Pismo turističnih obiskovalcev ob izletu po občini z našo turistično vodnico Milico Sevšek

Oplotnica s turistično in gostinsko ponudboTorek, 22. aprila 2008

UTRIP - maj 2008 31

zlatih oltarjev« v Sloveniji. Cerkev obdaja pokopališko obzidje. Po ogledu notranjosti cerkve z zanimivimi orglami, si zunaj ogle-damo okolico – Pohorje, Roglo in naselja v dolini. Spoznamo gostoljubnost oskrbnice te cerkve, saj nam ponudi domače pecivo in kozarec dobrega belega vina. Dobimo tudi turistični prospekt, da bomo lažje obujali spomine. Vodnica Milica poleg opisovanja krajev poskrbi za humoristično dopolnitev in izvemo, da se šmarnica pri njih imenuje GRABENVALER. Okrog 10.45 se usmeri-mo proti Oplotnici, vendar pri odcepu za Čadram zavijemo, ker je tam gostilna So-vič in nas čaka malica, »pohorski pisker« - odlična enolončnica iz več vrst mesa in zelenjave. Uživamo in hvalimo zvrhan kro-žnik pohorskega piskra s kruhom ter se po-slovimo od gostilničarke Nade Sovič. Polni energije odpešačimo na degustacijo vin do kleti Boruta Mlakarja, ki je tudi trsničar in drevesničar podjetja MANTET. Sin lastni-ka nam predstavi delo, ogledamo si klet s cisternami vina, nasad trstičev in preidemo na degustacijo treh vrst belega vina – prvi je iz devetih sort trt, drugi sladki traminec, tretji sauvignon – zraven prigriznemo kruh, obložen s sirom in divjačinsko salamo. Za-želimo si nekaj teh dobrot za domov in jih naročimo. Na poti do MANETA smo bili opozorjeni na novo postavljen Križev pot, ki je bil narejen za staro cerkev, ki je nekoč stala na mestu rimskega svetišča.Pri Borutu Mlakarju degustiramo do 12.30 ure. Spet odpešačimo do krajevne znameni-tosti, čadramske – oplotniške župnijske cer-kve Sv. Janeza Krstnika. Zanimiva je osre-dnja slika sv. Janeza Krstnika, lepo poslikan strop, barvna okna, posvečena Sv. Juriju in Sv. Mihaelu, razstava mašnih knjig, plaščev in originalni načrt za gradnjo cerkve arhi-

tekta Pascherja iz Gradca iz leta 1895.Ob 13. uri se usmerimo proti Cezlaku, vozimo po ozki gozdni vzpenjajoči se poti, pripeljemo do »tromeje« treh občin – Oplotnice, Slovenske Bistrice in Zreč. Opozorjeni smo na potoke Oplotniščica, Čadramščica in Gračevica. Pripeljemo do kamnoloma Cezlak, ki je sedaj v lasti Mi-nerala iz Ljubljane. Uslužbenec nas odpelje do kamnoloma, kjer vidimo pridobivanje tonalitnih blokov po etažah, rezanih z ži-cami, videli smo obdelavo kamenja, prerez plošče, poliranje, narezane granitne kocke. Za marsikoga od nas nekaj neznanega, kaj skriva zemlja in kako jo izkoriščamo.Ob 14. uri in 20 minut se z avtobusom vračamo v Oplotnico, na ogled graščine – Žiškega dvorca – iz 17. stoletja. Posebna pozornost pripada kapeli, okrašeni z dobro ohranjeno štukaturo. Še prej se odžejamo in odtočimo v Gasilskem domu Oplotni-ca. Tu se sestanemo z prodajalcem dobrin – vina in salam; plačamo, razporedimo po avtobusu. Naši ogledi se nadaljujejo v smeri Malahorna – Bezina; najprej ogled cerkve Sv. Barbare, za katero so temeljni kamen položili 24.7.1452. Sledi ogled obnovljene Mežnarije z ohranjeno črno kuhinjo, »hišo« - v kateri je stara postelja, omara, krušna peč, šivalni stroj, kolovrat, Bogov kot ... V kletnih prostorih je urejena priročna ku-hinja, klet in dve sobi, kjer se gostje lahko prijetno odpočijejo.Spuščamo se po poti do avtobusa, ogledu-jemo cvetoče sadne nasade, vrtove, polne pisanega cvetja, vetrnice v obliki ptic, pe-telina, ki vrtijo krila v pihajočem vetru. Ob 16.15 odpeljemo iz Bezine v smeri proti Zrečam okrog Brinjeve gore, kjer stojita cerkvici Sv. Neže in Sv. Matere Božje. Šofer upočasni vožnjo, ko smo nad Zrečami, da

si ogledamo objekte – hotel Terme, podje-tje Unior, Comet, šolo, športno igrišče ... Še malo vožnje in že parkiramo pred go-stiščem ZIMRAJH na Brezju pri Oplotnici št. 13, kjer imamo večerjo (pozno kosilo, zgodnjo večerjo). Postrežejo nas s pijačo po naročilu, sledi juha z domačimi rezanci, pražen krompir, riž, pečenka, polpet, pečen piščanec, mešana solata, sladica, po želji tudi kava. Naši želodci so polni, dobre vo-lje nam ne zmanjka. Obe Milici poskrbita za smeh s šalami, lastnik gostišča zaigra na harmoniko, mi pokažemo svoje pevske in plesne sposobnosti. Res je veselo, poskočno in nas še nič ne vleče domov. Staro pravilo pravi: ko je najlepše, se poslovi, in to smo naredili ob 19.30 uri. Poslovimo se od go-spodinje, gospodar pa nas s harmoniko po-spremi pojoče do avtobusa.Vodnica Milica se pelje z nami do Sloven-skih Konjic, prej se ji zahvalimo za profe-sionalno vodenje, že prej ji napišemo tudi pisno oceno (ker to zahteva turistično dru-štvo) – seveda res pohvalno, kot si to zaslu-ži.Šofer Janez pot do Ljubljane pozna in nas varno pripelje v Gunclje ob 21.30 uri, za kar se mu zahvalimo.Vso pohvalo zasluži organizator Franci Za-dravec, sodelavec Janez Logar in vsestran-ska Darinka Goljar. Za smejalne mišice sta poskrbeli obe duhoviti Milici. Čudovito!Predsednik društva Stane Fele je z digital-nim fotoaparatom spremljal dogajanje in bil je vesel, da se je zbralo toliko zadovolj-nih izletnikov.Misli zbrala, mogoče preveč napisala, če-prav sem veliko izpustila, da ne bi vestnika preveč obremenila.

hvala vsem,Renata Izda

TURIZEM

UTRIP - maj 200832

DRUŠTVA

ČD Oplotnica je 18. aprila 2008 imelo 3. redni občni zbor, katerega so se udeležili večina članov, župan in gostje. Pridružile so se nam tudi žene naših pridnih in vztrajnih čebelarjev. Zelo smo bili veseli našega ča-stnega člana, Iva Dobrovnika in žene Mance, ki sta se prav tako udeležila občnega zbora. Plan dela, ki smo si ga zastavili v letu 2007, smo ga v večjem delu realizirali. V marcu smo imeli izobraževanje v Lukovici na temo »Ekološko čebelarjenje«. Nato smo v maju prisluhnili izobraževanju o vzreji matic, nato smo odšli na izlet v Prekmurje. Že v juliju smo nadaljevali z izobraževanji, in sicer zdravljenje s kislinami ter pašni viri. Avgusta smo se poveselili na čebelarskem pikniku.Oktobra smo se ponovno izobraževali o čebelarstvu, in sicer na temo razvoja čebelje družine.Čebelarji se trudimo, da bi naše čebele pridelale čim več medu, saj bi s tem dali našemu tržišču kvaliteten, domač med. Vendar smo velikokrat, žal, nemočni zaradi naravnih in drugih okoliščin, ki ogrožajo pridne in delovne čebele. V jesenskem času je prišlo na našem širšem območju do velikega pogina naših čebel. V mesecu novembru smo izvedli dan slovenskega medu, kjer smo čebelarji obiskali šole in vrte in za malico ponudili, za spremembo, med naših čebel. Na kratko smo jim predstavili čebeljo družino in njihovo delo, razvoj čebel ter možne bolezni, ki se lahko razvijejo. Letos se bodo mladi čebelarji udeležili tekmovanja pod mentorstvom Herberta Justineka. V letu 2008 imamo namen realizirati projekt čebelar-skega centra na novi lokaciji, ki naj bi jo potrdil Občinski svet. Čebelarsko društvo se bo prav tako aktivno vključevalo v izgradnjo centra, v obliki osebnega dela in materiala. Letos bomo tako kot do sedaj sodelovali na raznih sejmih, kot so velikonočni, ki je sicer že mimo,

na občinskem prazniku, jesenskem sejmu ter božično novoletnem sejmu kot tudi na drugih prireditvah.Ob občinskem prazniku želimo vsem občankam in občanom veliko sladkih užitkov ob medu in medenih izdel-kih, hkrati pa se jim zahvaljujemo za njihovo podporo. Ob tem jih vabimo, da se nam pridružijo. Posebna zahva-la gre tudi Občini Oplotnica za njeno podporo in dobro sodelovanje.

Naj medi!

Pripravil: predsednik ČD Oplotnica: Drago Kamenik

DELOVANJE ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V OPLOTNICI

Čebelarji pri dogovarjanju pomembnih stvari

Namenoma smo v naslovu izpustili naved-bo planinskega društva. Namenoma zato, ker v uvodu prispevka želimo govoriti o planinski dejavnosti v Oplotnici v širšem pomenu in ne le o delu planinskega društva. S tem seveda ne želimo zmanjšati pomena dejavnosti društva, nasprotno. Želimo opo-zoriti na rezultate, ki so posledica dobro or-ganiziranega dela društva, ki se začenja že pri najmlajših v vrtcu in nadaljuje v osnovni šoli. To organizirano delo z mladimi ima za posledico, da so neposredno vključeni tudi njihovi starši. Pomeni, da s tem vzpodbuja-mo in vzgajamo kar dve različni generaciji, da vzljubijo gibanje v naravi, jim približamo lepote hribov in gora. Res je, da se po do-ločenem času nekaj teh mladih in njihovih staršev tudi začasno umakne iz teh aktivno-

sti, vendar le začasno. Praksa kaže, da se vsi, ki so enkrat spoznali in vzljubili lepoto gora, prej ali slej vrnejo na planinska pota, čeprav ne nujno člani planinsko društvo.In prav na to želimo opozoriti s tem, ko smo rekli, da bomo govorili o planinski dejavno-sti v širšem pomenu. Poslanstvo planinske-ga društva je v tem, da spodbuja, opozarja in pomaga pri aktivnostih, da se v nas pre-budi čut do naravnih lepot. Rezultatov se ne ugotavlja na kratki rok, ni odmevnih re-zultatov, ne delijo se pokali in priznanja, ni zmagovalcev po kategorijah. Vsi smo v eni kategoriji in vsak je zmagovalec, ki se zapiše planinstvu. Planinsko društvo Oplotnica je razvrščeno v kategorijo štirih športnih društev v občini. Pri tem prevladujejo merila za uspešnost,

doseženi rezultati na tekmovanjih posame-znih selekcij, vidni rezultati posameznikov na različnih nivojih, ligaška tekmovanja in podobno. Ko tekmovalec zaključi tekmoval-no pot, se v večini ne pojavlja več kot član društva in pogosto nadaljuje z aktivnostmi v planinstvu. To omenjamo zato, ker želi-mo opozoriti na tesno povezanost društev in njihove dejavnosti na osnovnem občin-skem nivoju in se ne bi smeli obremenjevati s težnjami po vrhunskih rezultatih posame-znikov. Za te je poskrbljeno po drugi poti. Naš nivo je osnovna selekcija. Seveda v pla-ninski dejavnosti tega ni, zato ni slučaj, da se je ob prireditvi za športnika leta povsem pozabilo zgolj omeniti planinsko društvo, kot eno od društev na športnem področju v Občini Oplotnica.

KAJ POČNO PLANINCI?

UTRIP - maj 2008 33

UTRIP - maj 200834

UTRIP - maj 2008 35

UTRIP - maj 200836

UTRIP - maj 2008 37

Še nekaj podatkov o članstvu in članarini pri Planinskem društvu Oplotnica. Okoli 120 članov je ustaljeno število že kar nekaj let. Po-leg tega sta še skupini mladih planincev v šoli in vrtcu, ki skupno štejeta okrog 50 članov.

Pri odraslih članih je večina v kategoriji B, kjer je članarina 17 evrov. Na prvi pogled kar visoka članarina, kar je lahko tudi ovira za večje včlanjevanje. Žal pa pri določanju višine članarine ne odloča dru-štvo samo, ampak jo določa Planinska zveza in ji tudi pripada 65 % članarine, 35 % pa jo ostane društvu. Na prvi pogled neobičajno razmerje. Ko pa podrobneje pogledamo, čemu je članarina v glav-nem namenjena, je taka razdelitev razumljiva. Večina teh sredstev je namenjena nezgodnemu zavarovanju planincev pri zavarovalnicah in plačilu stroškov za reševanje v primeru nesreč planincev na pla-ninskih poteh. Kaj to pomeni, se največkrat zavemo šele, ko pomoč potrebujemo.Društvo je že večkrat razmišljalo o uvedbi nižje interne članarine, ki ne bi vključevala pravice do nezgodnega zavarovanja, ampak le dru-štvene ugodnosti, vendar nas pravna stroka opozarja na pravice iz članstva, ki morajo biti za vse člane enake. V primeru nesreče inter-nega člana bi lahko stroški bremenili društvo in težko si je zamisliti, kako bi z minimalno članarino to lahko pokrivali.

DRUŠTVA

Tradicionalno zbirališče pohodnikov pred Blagovnico

Strnjena kolona v globokem snegu hiti proti Kotu.

Pri Mohorju so bile že zimske razmere.

Zdaj pa poglejmo, kaj smo letos odmevnega že opravili in kaj nas bistvenega čaka. Omenili bomo od vsakega po eno aktivnost, čeprav je program aktivnosti, ki smo ga sprejeli na letnem zboru članov v januarju, kar zajeten.

Pomladanski pohod Oplotnica – Črno jezero je prav gotovo najbolj odmevna prireditev, ki jo organizira planinsko društvo ob pomoči drugih društev v občini. Letošnja udeležba na 15. pohodu ni bila rekordna glede na absolutno število udeležencev pohoda, vendar rekordna glede na prave zimske razmere. Skoraj 400 udeležencev pohoda se je hrabro spopadlo s takimi razmerami in kljub povečane-mu naporu so bili vsi še kako zadovoljni. Težko je na kratko opisati pot v takšnih pogojih. To je bilo treba doživeti. Splačalo se je biti zraven. Dokaz več, da za planince ni ovir.

Omenili smo že, da je program nadaljnjih aktivnosti društva kar za-jeten in rekli tudi, da bomo tu navedli le eno od sledečih nalog, ki pa nekoliko odstopa od ustaljenih aktivnosti. Gre za aktivnosti, veza-ne na Kočo na Pesku. Izteka se namreč 25-letna pogodba o najemu. Upravni odbor je o tem že razpravljal in oblikoval stališča, ki bodo podlaga za pogajanja z interesenti za odkup ali nadaljnji najem.Enotno je mnenje, da se planinsko društvo ne namerava angaži-rati kot neposredni oskrbnik koče, ampak bo iskalo druge ustrezne rešitve. Največ podpore ima ideja, da bi obstoječe objekte in zemlji-šča prodali, od kupca pa zahtevali, da za vrednost kupnine v sklopu obstoječih objektov zgradi samostojno depandanso, ki bi bila pri-merno urejena in namenjena taborjenju in usposabljanju mladih planincev, tabornikov, gasilcev, skavtov, za potrebe šole v naravi in podobno. Lastnik takega objekta bi bilo planinsko društvo, ki bi tudi odločalo o njegovi uporabi. S posebno pogodbo bi proste zmogljivo-sti ob ustreznem nadomestilu ponudili nosilcu gostinske dejavnosti v osnovnih objektih. S tako rešitvijo bi na nek način zadržali del vpli-va na dogajanje na Pesku, hkrati pa omogočili širšemu krogu mladih Oplotničanov koristiti te zmogljivosti. Individualnega najema ali najema neformalnim skupinam ne bi omogočali.Verjamemo, da bomo ob naslednji izdaji UTRIPA lahko že napisali kaj bolj konkretnega, dovolj konkretno pa je opredeljena dejavnost planinskega društva, zato občane vabimo, da se nam pridružijo, morda tudi kot novi člani društva.

PD Oplotnica Ivo VIšnAR

UTRIP - maj 200838

DRUŠTVA

Turistično društvo Oplotnica je tudi v obdobju od oktobra do maja izvedlo veliko število aktivnosti. Kot smo povedali že v jesenskem Utripu, smo se oktobra odpravili na jesenski pohod po Podpo-horski vinski cesti Prihova, kjer so nas gostoljubni domačini pri-jazno sprejeli in nam ponudili domače dobrote ter njihovo vino. Prvi postanek je bil že na Gmajni pri domačiji Leva, kjer smo se ogreli ob kuhanem vinu in čaju, sledil je ogled cerkve Marijinega vnebovzetja na Prihovi in še postanek v Mihelagovi kleti, kjer smo imeli tudi degustacijo. Prijeten pohod, čeprav v mrzlem vremenu, smo zaključili na domačiji Kvas, kjer so nas pogostili in smo ob kostanjih ter dobri kapljici veselo zapeli. V mesecu novembru se je seveda zgodilo Martinovanje, tokrat malo drugače. Na pobudo Vinogradniškega društva Oplotnica smo se letos na Martinovo soboto že dopoldan s sodom odpravili po vinski cesti, kjer so nam člani društva le-tega pridno polnili z mladim vinom. S polnim sodom smo nato pred oplotniško graščino v kulturnem programu in s pomočjo naddekana Franca Brgleza opravili krst in že drugo leto zapored izbrali »Ženo kmetico za vinsko kraljico«. To leto je ta naziv pripadel Emici Jevšinek, ki je z veseljem prevzela simbo-lično krono. V prvem vikendu meseca decembra smo ob pomoči ostalih domačih društev v oplotniškem parku postavili adventni venec, ki je v premer meril 2,5 metra in nam je svetil v adventnem času. Spletle so ga pridne članice našega društva in Društva kmeč-kih žena, v kratkem kulturnem programu ob postavitvi venca so nastopili cerkveni pevski zbor iz čadramske cerkve, blagoslov pa je opravil župnik Roman Štus. Praznični mesec smo obeležili tudi s koledovanjem ter prikazom živih jaslic. Kolednike sta v grašči-ni pozdravila gospodar in gospodarica, ki sta jih bogato pogostila, kasneje pa smo se skupaj odpravili v zgornje prostore graščine, kjer smo spremljali prihod Svete družine v Betlehem ter obisk Svetih Treh kraljev. Skupaj z Društvom kmečkih žena smo pripra-vili tudi pogostitev, za veselo vzdušje pa so poskrbeli Štirje revni s skupino Zimzeleni ter skupina Postružki iz Kota. Ponovno smo se v mesecu decembru skupaj z Gasilskim društvom Oplotnica odpravili v Banovce na ogled Božične vasi, skupina Zimzeleni in ljudski pevci in godci Društva kmečkih žena pa so z glasbo po-

Zelo aktivno TD OPLOTNICA

Jesenski pohod po vinski cesti Prihova

Krst mošta pred Oplotniško graščino

Občni zbor društva

Postavitev adventnega venca v parku

UTRIP - maj 2008 39

Obisk božične vasi v Banovcih Pustovanje

pestrili skupno večerjo. Za uspešen zaključek leta smo tudi lani pripravili Silvestrovanje za najmlajše s prihodom dedka Mraza, tradicionalno Silvestrovanje na prostem je popestrila skupina Alf iz Maribora, opolnoči pa smo se posladkali z županovo torto. Letošnji pust se je zgodil zelo zgodaj, kljub temu se je prireditve udeležilo veliko število mask, ki so se tudi letos v povorki odpra-vile po oplotniških ulicah, sledile pa so seveda nagrade za najlepše individualne in skupinske maske. V mesecu marcu se je zgodil redni letni občni zbor društva, ko je čas za pregled opravljene-ga dela v preteklem letu in za postavitev novi načrtov in ciljev, ki jih bomo izpeljali v tem letu in tudi v prihodnje, seveda pa je to tudi priložnost za srečanje vseh članov in prijateljev društva. Kot je že tradicionalno, smo na velikonočni ponedeljek zgodaj zjutraj

pozdravili pohodnike, ki so se v organizaciji Planinskega društva Oplotnica ponovno odpravili na Pomladanski pohod. Naj vas povabimo tudi na preostale prireditve v organizaciji našega društva, ki se bodo še zgodile v tem letu. Še posebej naj omenim Pohod na kresno noč, 24. junija, postavljanje klopotca v mesecu avgustu ter Jesenski pohod v mesecu septembru. Najbolj pa bomo veseli vaše udeležbe in pomoči ob urejanju Oplotniškega vintgarja, ki je pravi biser naše občine. Naj bo to korak k ohranjanju naše lepe narave in skrbi za čisto okolje.

Tadeja Waldhuber, predsednica Turističnega društva Oplotnica

V soboto, 29. aprila 2008, smo ribiči ribiške sekcije Oplotnica or-ganizirali odlov rib v potoku Boženica. Potok Boženico, kot pri-tok Oplotniščice, ribiči ribiške sekcije Oplotnica uporabljamo kot gojitveni potok, v zadnjih letih kot samorodni vzgojitveni potok. Ugotovili smo, da se vlaganje mladic ne izplača, ker jih prva večja voda odnese v potok Oplotniščica ali pa končajo na suhem.

V prejšnjem obdobju smo izvajali tako imenovani »totalni« odlov, kar pomeni, da smo iz potoka Boženica izlovili prav vse. Obve-zen totalni odlov smo izvajali zato, ker smo vsaki dve leti vlagali v potok Boženica do 15.000 mladic. Če ne bi prej izlovili vse, bi vložene mladice pojedle postrvi, ki bi jih pustili v potoku. Ker se »računica« ni izšla in smo imeli ob vsakem vložku mladic izgubo, smo se odločili, da ta potok pustimo kot samorodni vzgojitveni potok. To pa pomeni, da bomo odlov vršili vsake tri ali štiri leta, vendar ne kot »totalni« odlov, pač pa vse postrvi, manjše od 10-15 cm, pustimo v potoku. Namesto vlaganja mladic v gojitveni potok, vlagamo v potok Oplotniščica vsako leto merske postrvi, velikosti nad 25 cm.Zbrali smo se pri »Golčerju«, našemu dolgoletnemu članu. Ude-ležba je bila letos na izredno visokem nivoju, saj se nas je že ob 7. uri nabralo 11, kar je za našo sekcijo precej, glede na to, da je trenutno 22 članov. Veseli nas »podmladek«, saj so se nam letos pridružili štirje pionirji.Ob tej priliki vabimo vse starejše in pionirje, naj se nam pridružijo, saj je večje članstvo tudi večji uspeh pri raznih akcijah. Predvide-vamo, da bomo letos s pionirji poskušali narediti nekaj več prak-tičnih prikazov na terenu (ribniki), pa tudi praktičen prikaz ribo-lova potočne postrvi na muharski način v potoku Oplotniščica. Vabimo vse starše, da vpišejo otroke, ki kažejo interes za tovrstno

Ribiči počnemo tudi druge stvari

DRUŠTVA

Ekipa na delu

UTRIP - maj 200840

dejavnost. Vse informacije dobite pri predsedniku Ivanu Črešnar-ju ali pri gospodarju Dragu Javorniku.Pred odlovom smo seveda pripravili agregat, ki je glavni pripomo-ček za nemoten odlov. Pripravimo tudi večji kontejner za vodo, ki ga napolnimo z vodo, obvezno iz potoka, da ribe ne doživijo večjega šoka. V kontejner napeljemo tudi cev z kisikom, da ribe do vlaganja ostanejo žive.Za prevoz vsega seveda potrebujemo traktor, za katerega je poskr-bel kar Golčer sam.Začeli smo pri izlivu Boženice v potok Oplotniščica. Pri odlovu je potrebna previdnost, ker lahko elektrika agregata, pri nepravilnem ravnanju, povzroči tudi smrt. Najbolj »težaško« delo odlova je no-šenje agregata, zato se pri tem delu izmenjujemo.Sam odlov poteka tako, da posebni lopar, preko katerega teče eno-smerni tok, potopimo v vodo in počasi izvlečemo. Ribo enosmerni tok samo za trenutek omami, s posebnimi mrežami jih poberemo iz vode in takoj odnesemo v kontejner z vodo.Ob samem odlovu opažamo še vedno precej onesnaženja, pred-vsem plastike, pločevinke in plastične steklenice, pa tudi odpadke zidakov, salonitk itd. Vse občane prosimo, naj se zavedajo, kaj za naše življenje pomeni čista narava, zato ob vodo in v vodo naj ne odlagajo odpadkov, saj s tem ne pomagate samo ribičem, pač pa ohranjate naravo sebi in svojim otrokom.Odlov smo izvajali od 8. do 15. ure. Odlovili smo 480 potočnih postrvi, od tega približno 100 merskih (25 cm), naleteli smo pa tudi na nekaj izrednih primerkov. Za odlično malico »na terenu« je poskrbel Zvonko Pristovnik, ki nam je pripravil okusen golaž in polento.Odlovljene postrvi smo vložili v potok Oplotniščica, predvsem v središče Oplotnice, saj tam ostanejo najbolj varne pred krivolovci.Tudi letos v mesecu maju pripravljamo akcijo čiščenja. Vabimo vas, da se nam pri delu pridružite, vsaj na tistem delu vode, ki teče

mimo vas, mimo vaše hiše, vašega travnika ali parcele. Če ste pred kratkim pospravljali doma in ne veste, kam bi odvečno kramo od-ložili, jo pripravite nam oziroma naložite na prikolico, da ne bi v naslednjih mesecih končala v vodi. Pripravljeni smo prisluhniti vsem vašim idejam v zvezi s čisto vodo in urejeno okolico!

Ribiška sekcija Oplotnica:Ivan Črešnar, predsednik

DRUŠTVA

UTRIP - maj 2008 41

DRUŠTVA

Slovenska lovska organizacija je lani praznovala 100. obletnico svo-jega obstoja. Ob ustanovitvi so si slovenski lovci postavili zelo jasno poslanstvo: varovati naravo, divjad in interese svojih članov. Danes Lovska zveza Slovenije šteje preko 20.000 članov, ki s svojim prosto-voljnim delom skrbimo za divjad in njeno naravno okolje.V preteklem letu je slavil 80. življenjski jubilej Ludvik Brence in 50 let Stanko Kovše. V lanskem letu smo se za vedno poslovili od naše-ga člana Janka Žišta, letos pa sta nas po težki bolezni zapustila tudi naš starešina Ivan Landeker in Milan Kovše. Mesto starešine je po izvolitvi prevzel takratni namestnik starešine Maksimilijan Lešnik.

Starešina in jubilanta ob podelitvi jubilejnih nagrad

LD Oplotnica šteje danes 58 članov in je razdeljena na osem revirjev: Partovec, Doberca, Prihova - Vinarje, Straža - Ugovec, Zabukovca - Modrič, Sujek, Koritno - Božje in Brezje -Kovaški vrh. V našem lovišču so člani lani opravili 1.312 ur prostovoljnega dela. V lovišču imamo naslednje lovske naprave in priprave: 68 samostoječih prež, 29 prež ob deblu, 5 krmišč za visoko divjad, 18 krmišč za nizko div-jad, 126 solnic, 1 oboro za fazane in dve prilagoditveni obori. Že več let v naše nižinske predele lovišča vlagamo mlade in odrasle fazane, da bi ponovno pridobili naravno populacijo tako priljubljene div-jadi, kar nam delno že tudi uspeva. Naši lovci imajo 9 pasemskih psov: 2 goniča, 1 ptičarja, 3 jamarje in 3 šarivce. Lovci imamo v lasti lep lovski dom na Gmajni in njivo, na kateri pridelujemo približno tretjino potrebne hrane za dodatno krmljenje divjadi v zimskem in letnem času. Preteklo leto je Turistično društvo Trta zelo lepo uredilo pot do je-zera po gozdu Partovec, lovci pa smo naredili ob poti krmišča za divjad. Ta pot je namenjena mirnemu in tihemu sprehajanju, ker bodo sprehajalci le tako lahko občudovali živalski in rastlinski svet, ki je na tem področju izredno bogat. Opažamo, da so problem na tej poti psi, ki se prosto gibljejo po gozdu. Zato prosimo vse, ki se spre-hajajo po tej poti, da s hrupom ne vznemirjajo divjadi ter da imajo pse na povodcih.Problem psov je tudi na vseh drugih področjih še posebej pereč, ker imamo dosti primerov, da so psi pokončali različno divjad, predvsem pa mlajšo in starejšo srnjad. V tej zvezi opozarjamo vse lastnike psov, da jih ne spuščajo brez nadzora.Naše lovišče obsega skoraj 4000 ha, lovne površine pa približno 2800 ha, vendar opažamo, da se mnogo prebivalcev vede nekulturno, saj povsod ležijo razni odpadki. Grozovit je pogled tujca kakor tudi do-

mačinov, ko vidimo ob cesti odvržene vreče, kartonske in plastične zaboje, avtomobilske dele in gume ter tudi razne gospodinjske apa-rate ... Kljub vsakoletni čistilni akciji se ta nekulturna dejanja pona-vljajo iz leta v leto. Upajmo, da sedaj, ko bomo dobili zbirni center za odpadke, takšnih nelegalno odvrženih smeti ne bo več. V preteklem letu so predvsem divji prašiči naredili škodo na polj-ščinah in travnatih površinah v osmih primerih. Za povrnitev škod smo porabili 2200 kg koruze, kar znaša ovrednoteno 540,00 €. Škodo na travnikih pa smo z delovnimi akcijami sanirali sami ter posejali s travnim semenom, zato na teh škodah ni bilo večjega finančnega bremena za našo lovsko družino. Z oškodovanci nismo imeli nikakr-šnih težav pri ocenjevanju škode, kar kaže, da imamo dobre odnose z lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov.Tri leta in pol po sprejetju novega lovskega zakona je še vedno veliko negotovosti glede bodoče organiziranosti lovstva v Sloveniji. Mnogo je bilo negativnih dejavnikov do sprejetja vladne novele Zakona o divjadi in lovstvu. Vsaka privatizacija lova bi na daljši rok pomenila omejevanje vseh funkcij gozdov. Zagotoviti je potrebno vso skrb za divjad s ciljem, da zagotovimo biotsko raznovrstnost in še vse tisto, kar je značilno za našo lovsko ureditev. Prepričani smo, da bo dobrih 22.000 slovenskih lovcev bolje skrbelo za varovanje narave in dobro-bit naše divjadi, kot pa 350.000 lastnikov gozdov, katerim je v večini primerov glavna skrb lesna funkcija gozda v ekonomskem smislu.

Utrinek s skupnega lova na Prihovi

Lovstvo v Sloveniji bo kot stroka za divjad skrbelo po svojih najbolj-ših močeh, saj nam to potrjujejo tudi strokovnjaki iz celega sveta.Organizirano lovstvo na Slovenskem je v svoji dolgoletni tradiciji dokazalo, da je gospodarjenje z divjadjo občutljiva tema in da je po-trebno mnogo strokovnosti in znanja za opravljanje lovišč in sona-ravno ustvarjanje rastlinskih in živalskih vrst. Še posebej bo ta tema v bodoče zelo občutljiva, saj bodo podnebne spremembe, ki jih je s svojim mačehovskim odnosom do narave ustvaril človek, negativno vplivale na biotsko raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst.Vsesplošni problem v lovski organizaciji je starost našega članstva, saj le-ta trenutno znaša komaj en mesec manj kot 60 let. Zato pozi-vamo vse, predvsem mlajše ljudi, ki imajo naklonjenost do narave in varstva okolja, da se nam pridružijo.

Gregor Črešnar

NEKAJ AKTUALNIH TEM IZ ŽIVLJENJA LOVSKE DRUŽINE OPLOTNICA

UTRIP - maj 200842

DRUŠTVA

Preteklo leto je bilo precej pestro in če se ozremo nazaj, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo večino zadanih ciljev uresničili; v Oplotnici je tako bilo skupaj petnajst prireditev, ki jih je organi-ziralo Kulturno umetniško društvo Oplotnica. Sekcije so pridno delale in sodelovale na domačih prireditvah, če pa je bilo le mogo-če, so se tudi odzvali vabilom drugih društev, bodisi iz domačega kraja ali pa tudi iz sosednjih občin. Naše prireditve so se v glav-nem, izjema je seveda že tradicionalno Srečanje ljudskih pevcev in godcev v Koritnem, odvijale v graščini in v športni dvorani Milenij in tako je prva odmevnejša prireditev bila že v februarju, ko je član domače likovne sekcije Jani Konec pripravil svojo prvo samostoj-no razstavo v Oplotnici, katero si je z navdušenjem ogledalo veliko število ljubiteljev likovne umetnosti. Potem pa so se že takoj priče-le organizacijske priprave za gostovanje mešanega pevskega zbora Lidia Doushek iz bolgarske Varne. Številni priprave, sestanki in dogovarjanja so bila potrebna, da smo v drugem tednu maja lahko naše nove bolgarske prijatelje končno pozdravili v Oplotnici. Da pa brez zapletov ne gre, smo se lahko prepričali že prvi večer, ko je avtobus naših gostov zamujal kar pet ur … Vendar dobra volja lahko nadomesti tudi takšne pripetljaje. Tako je minil prvi dan in vsi tisti, ki so še dvomili o smislu povabila pevskega zbora iz od-daljene Bolgarije, so se že naslednji večer lahko na lastne oči in seveda predvsem na lastna ušesa prepričali, da se splača, saj so Bol-gari imeli v viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici imeniten sa-mostojni koncert. V nedeljo pa je sledil še zaključni koncert naših

ČE JE VOLJA, SE LAHKO MARSIKAJ URESNIČI …pevskih zborov, na katerem so kot posebni gostje seveda nastopili pevci pevskega zbora iz Bolgarije. Popoldne je sledilo še prijazno slovo, vsem ki smo sodelovali, pa je še dolgo ostal prijeten spomin na ta res lep pevski vikend. Naj se ob tej priliki še enkrat zahvalim vsem tistim, ki so bili pri-pravljeni bolgarske pevce gostiti doma pri sebi, saj brez te podpore KUD ne bi zmogel izpeljati tega zahtevnega mednarodnega pro-jekta, ob enem pa naj zahvala še velja vsem donatorjem in spon-zorjem, predvsem pa Občini Oplotnica, ki so s svojimi prispevki precej olajšali potek samega gostovanja. Že naslednji vikend je bil ponovno pester, saj so se moški in ženski pevski zbor ter vokalno skupina Sonus udeležili najprej revije pevskih zborov v Slovenski Bistrici, nato pa so se nemudoma odpravili v Oplotnico, kjer je po-tekala akademija ob občinskem prazniku. Že naslednji večer pa se je naša vokalna skupina Sonus udeležila 5. festivala Sredi zvezd, to je prireditev, ki jo skupaj organizirata Kulturno umetniško društvo Žalec ter Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in je v Sloveniji edinstvena, saj se na njej predstavljajo vokalne skupi-ne, ki skoraj izključno izvajajo pop-jazz zvrst akapelnega petja. Kot začetniki na tem področju so se člani skupine Sonus tja odpravili brez velikih pričakovanj in bili seveda navdušeni, saj so prejeli kar tri nagrade: 3. nagrado strokovne žirije, 2. nagrado občinstva in izbrani so bili tudi kot najboljša debitantska skupina.V času občinskega praznika je v Oplotnici potekala tudi medob-činska likovna kolonija, na kateri so sodelovali tudi člani Likovne-ga društva iz Slovenske Bistrice. Dela, ki so tako nastala, so si lahko občani ogledali na razstavi, ki je bila v nedeljo. Člani vokalne sku-pine Sonus so se po mnenju ocenjevalca revije v Slovenski Bistrici uvrstili naprej, tako da so se v začetku junija udeležili medobčin-ske revije malih pevskih skupin, ki je bila v Lenartu.Ob dnevu državnosti je v Oplotnici potekalo že deveto medobčin-sko srečanje pevskih zborov, ki je kljub odpovedi dveh zborov v zadnjem trenutku postreglo ljubiteljem zborovskega petja z zani-mivo prireditvijo, ki je v vseh pogledih zadovoljila.V avgustu je bilo že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev v Koritnem nad Oplotnico. To je priljubljena prireditev, ki vsako leto pritegne v cerkev svetega Miklavža številne ljubitelje ljudskega petja in seveda veliko število nastopajočih skupin.V oktobru je bila v Oplotnici že druga samostojna razstava v tem letu. Tokrat se je opogumila Suzana Marovt, ki je pripravila nepo-zabno razstavo, ki je kar precej časa krasila zgornje in za spremem-bo enkrat tudi spodnji hodnik Oplotniške graščine. Potem pa je sledil še Veseli december, ki je glede na prikazano tokrat res v ce-loti dosegel svoj namen. V tem času so se zvrstili samostojni kon-certi moškega pevskega zbora, ženskega pevskega zbora, vokalne skupine Sonus, Marija Bračič nas je popeljala v svet lepot otoka Madagaskar. Tudi za najmlajše je bilo poskrbljeno. Na delavnici, ki jo je pripravila Branka Plajh, so med drugim barvali samokolnice in jih še primerno okrasili. Dan samostojnosti in enotnosti je letos prvič potekal v športni dvorani Milenij in glede na prikazano in odziv gledalcev, lahko koncert ocenimo kot zelo uspešen, delno tudi zaradi tega, ker je v dvorani seveda veliko topleje kot v ča-dramski cerkvi. Zaključek novega leta pa so nam popestrili člani dramske skupine Alojz Avžner iz Zgornje Ložnice, ki so v graščini uprizorili komedijo z naslovom »Trije tički«.Še enkrat bi se posebej zahvalil vsem članom KUD-a, da s svojim

UTRIP - maj 2008 43

DRUŠTVA

prostovoljnim delom soustvarjate kulturo v Oplotnici in naj vsa-komur ob tej priliki čestitam za vse dosežene rezultate in uspehe. Tudi na meddruštvenem področju je bilo mnogo sodelovanja, za kar gre zahvala tudi vsem ostalim društvom v kraju, predvsem pa bi pohvalil še našo godbo, ki je sodelovala na številnih prireditvah v kraju in tudi izven. Pa tudi pevske zasedbe KUD-a so na takšen ali drugačen način sodelovali z drugimi društvi. Konec junija in v začetku julija smo se člani izvršnega odbora sestali večkrat, med drugim tudi z županom, in plod teh srečanj je bil prenos lastništva starega kulturnega doma s strani KUD-a na Občino Oplotnica, ta pa je kasneje stavbo z zemljiščem vred prodala bistriškemu Grani-tu. Pred kratkim je kulturni dom tako bil porušen in na njegovem zemljišču se obeta investicija, ki bo ponudila nekaj novih stano-vanj v Oplotnici. Prenos lastništva je po pogodbi vložek Kulturno umetniškega društva Oplotnica v gradnjo novega in ravno zaradi tega bo leto 2008 kot kaže prelomno, saj naj bi v letu, ko KUD Oplotnica praznuje 60 let od njegove ustanovitve, zrasel v Oplotni-ci nov kulturni dom, ki bo tako Oplotnici omogočal še kvalitetnej-

šo organizacijo kulturnih prireditev in končno bodo omogočeni tudi pogoji za normalno delovanje dramske sekcije. Na slavnostni akademiji, ki je bila ob Slovenskem kulturnem prazniku, je bilo letos nagrajencev kar nekaj; za življenjsko delo so prejeli prizna-nja Avgust Leskovar, Alojz Leskovar, Ivo Trdin, Jože Sentočnik in Vojko Kumer, priznanji ob okroglem jubileju sta prejeli dve sekciji KUD-a; likovna sekcija je namreč praznovala 10. obletnico obsto-ja, moški pevski zbor KUD Oplotnica pa celo 40 let, kar je pri-merno obeležil tudi s samostojnim koncertom. Posebno nagrado na področju kulture pa je povsem zasluženo prejel tudi dolgoletni blagajnik našega kulturnega društva Franci Slatinek. Vsem nagra-jencem naj ob tej priliki izrazim še enkrat iskrene čestitke.

Pripravil: Predsednik KUD Robert Obrul

Vsako sredo se ob 17. uri v sejni sobi pri Matičnem uradu v Oplotnici zberemo članice skupine samopomoči, ki smo jo imenovale »Utrip«. Skupina deluje pod okriljem društva »Mavrica« iz Poljčan. V našo skupino je včlanjenih štirinajst članic. Z druženjem je nastalo pravo prijateljstvo. To je tudi namen Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, ki združuje pod geslom »Drug z drugim« starejše ljudi v skupine za samopomoč po celi Sloveniji. Lani smo v Mengšu proslavili 20. obletnico ustanovitve prve skupine. Istočasno smo proslavili tudi 15. obletnico naše nevladne organizacije. Prireditev je bila pravi praznik prijateljstva in prostovoljstva. Proslave so se ude-

ležile tudi naše članice. Ob povratku smo si ogledale še Arboretum Volčji potok.Voditeljici skupine »Utrip« sva Štefka Žnidarič in Marica Kranjc. Trudiva se, da so pogovorne teme čim bolj zanimive. Največkrat so o izkušnjah in modrostih našega življenja. Včasih pa kar iz kakšnega časopisnega članka. Zelo rade zapojemo, posebej takrat, ko praznu-jemo rojstne dneve. Pripovedujemo si šale in uganke, rešujemo kri-žanke, izmenjujemo obiske s skupino »Jadrnice« iz Zlogone vasi in s skupino »Vitice« iz Kovače vasi nad Slovensko Bistrico.Večkrat povabimo tudi kakšnega gosta. Jeseni je naše druženje pope-strila sekretarka Območnega združenja RK iz Slovenske Bistrice Ma-rija Bračič z zanimivim predavanjem o potovanju po Madagaskarju. Ogledale smo si tudi gledališko predstavo v Mariboru. Prijateljstvo nas veže in krepi. Skratka, trudimo si polepšati jesen življenja. Želi-mo si še dosti let in zdravja, da bi lahko naše druženje nadaljevale.

Pripravila: Marica Kranjc

SKUPINA UTRIP ŠE UTRIPA

Članice skupine Jadrnice iz Zlogone vasi na obisku pri skupini Utrip v Oplotnici

UTRIP - maj 200844

DRUŠTVA

»JADRNICE« SPET PLUJEJO S POLNO ZASEDBO

Velikonočni venčki in pisanke ročno izdelane.Tudi Jadrnice se znamo poveseliti.

Ročno izdelan velikonočni venček

Ta skupina deluje tretjo leto, vsak teden na isti dan in uri, na istem mestu. Iz skupine je odšel en član, nato smo pridobili dve novi čla-nici. Tu se zelo dobro počutimo in smo zadovoljne z druženjem.Ker skupina deluje na principu pogovora, se hkratno posvetimo vsem drugim dejavnostim. Tako pečemo kekse, keksov okraskov ob praznikih, izdelujemo različne aranžmaje in ob času adventa tudi adventne venčke ter vse ostale dekoracije, ki sodijo zraven. Vse odnesemo na naše domove in nam je v ponos, kaj vse zmo-remo.Za praznik mamic smo dobile cvetje, košarice iz papirja pa smo izdelale same. Bile so res prekrasne. V bolnici je bila naša članica Nežika, ki smo jo obiskale. Bila je pre-srečna, da ima nekje nekoga, ki se je spomnil nanjo in mi smo bili srečni z njo. Sedaj smo zelo vesele, ker smo ponovno vse skupaj.Tukaj je najlepše tudi zaradi tega, ker se počutimo kot ena velika družina. Zato imamo še veliko načrtov in ker smo vztrajne, se bo prav kmalu vse uresničilo.

Lep pozdrav od »Jadrnic«

55 LET DELOVANJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV19. marca smo se zbrali, da počastimo 55 let delovanja Dru-štva upokojencev v tem našem oplotniškem koncu.Oplotnica, le kje je ta vas, bi pomislil nekdo iz mesta. Verjetno nekje daleč, kjer še niso seznanjeni z vsemi dogajanji v našem vsakdanu. A ni tako. Že takoj po vojni in med njo so tudi tod živeli izobraženi, pošteni ljudje, ki so ob pomoči mnogih kra-janov spoznali cilje razvoja za dobro tukaj živečih ljudi.Eden takih je bil tudi takratni nadučitelj Franček Brglez, ki je kaj kmalu spoznal moč v povezovanju. Tako je leta 1952, ko se je upokojil, pričel ustanavljati Društvo upokojencev Oplo-tnica in leta 1953 se je to društvo tudi uradno registriralo in takrat štelo že 68 članov. Iz starih zapisov je razvidno, da je že takrat društvo izvajalo vrsto aktivnosti, ki so bile za upokojen-ce v tem kraju dobrodošle in koristne.Torej, pred 55 leti se je vse pričelo. Skozi ves ta čas so se po-samezniki trudili delo v našem društvu, ki je bilo vsako leto številčnejše, še izboljšati. Uspelo jim je, saj imamo danes šte-

Slavnostna proslava ob 55. letnici delovanja Društva upokojencev

UTRIP - maj 2008 45

DRUŠTVA

vilčno skupnost, ki šteje 550 članov, in mnogi upokojenci vidimo smisel življenja v druženju in prijateljstvu, ki se spleta med nami ob raznih srečanjih, izletih in prireditvah. Trudimo se, da bi jesen življenja za vsakega našega člana bila zadovoljiva.

Ali zmore to samo društvo, ali nam pri tem dovolj poma-ga tudi država s svojimi, za to ustanovljenimi institucija-mi, ali so nam naše, s trdim delom pridobljene pravice zagotovljene v zadostni meri? Ne, tega si ne bi upala tr-diti in dostikrat se danes po 55 letih čutimo opeharjene, tu, v tej naši pohorski vasici Oplotnici. Z zanesljivostjo lahko trdim, da mestni ljudje preživljajo jesen življenja dosti kvalitetnejše in varneje kot mi na deželi. Vse jim je lažje in hitreje dosegljivo, bodisi organizirana prehrana, klic na pomoč ali hitrejša zdravstvena oskrba.Starejši ljudje v teh oddaljenih zaselkih so za vse to pri-krajšani, včasih ob bolezni tudi za požirek vode ali ko-šček kruha, pa ne, da ne bi imeli, ampak, kdo jim ga bo, zaradi večje obremenjenosti naših potomcev, sploh še postregel.V Društvu upokojencev Oplotnica si želimo te razlike in pomanjkljivosti naše družbe odpraviti, da bi lahko sta-rejši ljudje tudi tod živeli človeka vredno življenje.Da bi vse to lažje uresničili, vabimo upokojence, da se nam pridružijo in se včlanijo v naše društvo.

Pripravila: Predsednica Društva upokojencev:Olga Stebernak

Zastava in 55 let Društva upokojencev

10. marca 2007 sem prevzela funkcijo predsednice društva. Čeprav mi delo v društvu ni bilo neznanka, sem bila v veliki negotovosti ali bom zmogla opravljati to delo. Ker pa mi je bilo predsedovanje izglasovano z zelo visoko podporo in ker so bili v UO izvoljeni člani (torej člani in članice), ki sem jim lahko zaupala, smo seve-da delo nadaljevali iz prejšnje mandatne dobe in s programom, ki smo si ga zastavili na občnem zboru.Naš upravni odbor je zasedal 11-krat, vmes pa so bile nekajkrat tudi korespondenčne seje.Že kar 20. marca smo prejeli vabilo za sodelovanje na sejmu »Turi-zem in prosti čas« v Ljubljani. Tam smo se predstavili z velikonoč-nimi jedmi, poleg pa je bila tudi glasbena skupina. Predstavitev je

DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA OPLOTNICA SE PREDSTAVI

Žetev 7. julija 2007

bila zanimiva za obiskovalce, saj so pokrajine vsaka zase posebnost. Za izvirnost jedi za velikonočni zajtrk so poskrbele naše članice.10. aprila smo organizirali predavanje o zdravilnih zeliščih z men-torico Dragico Černigoj Kropf. Predavanje je bilo dobro obiskano in zanimivo.To predavanje je bilo izhodišče za zeliščno razstavo ob občinskem prazniku. Takrat smo se predstavili tudi s potico velikanko.V mesecu maju smo dodali našemu društvenemu prostoru novo vsebino. Uredili smo namreč kuhinjo, seveda s pomočjo donator-jev, nekaj pa z lastnimi sredstvi. Vsem seveda najlepša hvala. S to pridobitvijo smo olajšali delo članic in ta prostor je pridobil na funkcionalnosti in je zato članicam v veliko veselje.

Tekmovanje na družinskih igrah na Podobah Bistriških domačij

UTRIP - maj 200846

DRUŠTVA

19. maja so me povabili na vseslovensko srečanje predsednic DKŽ na Ptuj. Ob predstavitvi svojih društev smo ugotovile, da imamo pravzaprav podobne interese in zelo podobne težave. Največja te-žava pa je financiranje društev, nato prostori, kuhinje, ki povzro-čajo okrnjenost kuharskih tečajev. Ta pomanjkanja onemogočajo tudi druge pomembne dejavnosti. Tukaj moram povedati, da sem bila bahaška, saj mi takih težav skoraj nimamo. Za to gre zahvala naši Občini in pa seveda zavzetosti našega članstva.Na Podobah slovenskih kmetij na Ptuju so sodelovale štiri naše članice in prinesle lepa priznanja, med njimi tudi kipec kakovosti. Slednjega je prejela Danica Šmon.

Krst potnika na splavarjenju na SaviPraznovanje dneva kmetic 15. oktobra 2007

Našo novo kuhinjo smo preizkusile 1. junija za pripravo jedi iz špargljev. Tukaj so bile mentorice kar članice same, ki so te jedi poznale.9. junija lani, letos namreč pozno zaradi slabega vremena, smo imeli tradicionalno košnjo, tudi tokrat pri Slavici Smogavc.Razmeroma zgodaj pa je bilo treba požeti pšenico, prav tako je že-tev tradicionalna, saj je bila letos že osmič. Vse večje je zanimanje za stare običaje, kar je videti po udeležbi.

Pripravila: Predsednica društva Marica Polenek

NESEBIČNA POMOČ SOČLOVEKU Gotovo veste, da je med društvi, ki delujejo v Občini Oplotnica, tudi Krajevna organizacija RK. Vanjo je bilo v letu 2007 vključenih 1.444 članov. Lepo število! Skupno smo opravili veliko nalog. Vse, kar smo delali, je bilo namenjeno tistim našim soobčanom, ki so se znašli v stiski. Kaj vse smo delali? Organizirali smo dve krvoda-jalski akciji, prvo spomladi, drugo jeseni. Skupno je darovalo kri

293 krvodajalcev in krvodajalk. Hvala jim v imenu tistih, katerim je morda njihova kri rešila življenje ali izboljšala zdravje. Maja smo organizirali srečanje občanov, starih 70 in več let. Vabilu se jih je odzvalo 138. V ŠD Milenij so najprej prisluhnili kulturnemu pro-gramu, nato pa ob kosilu obujali spomine, si zapeli in vsaj za ne-kaj časa pozabili na tegobe, ki se v jeseni življenja začno pogosteje

Priprava na odvzem krviOdvzeta kri bo nekomu rešila življenje

UTRIP - maj 2008 47

DRUŠTVA

oglašati. Posebno pozornost smo posvetili najstarejšima prisotni-ma. To sta bila Klara Potočnik iz Ugovca in Albert Hohler iz vasi Božje. V mesecu maju in decembru smo obiskali naše varovance v domu v Poljčanah in v Slovenskih Konjicah. Naši odborniki so na domovih obiskali 126 ostarelih in bolnih. Vse, ki smo jih obiskali, smo skromno obdarili. Veseli so bili obiska in klepeta z nami. Socialno ogroženim družinam in posameznim občanom smo v letu 2007 razdelili 106 paketov NIKOLI SAMI in iz intervencij-skih zalog EU 1.768 litrov mleka, 356 kg moke, 888 kg sladkorja, 220 kg testenin, 400 kg koruznega zdroba in 440 kg riža. Finančno smo pomagali nekaterim posameznikom, ki so se znašli v materi-alni stiski. Ker jim gotovine ne moremo dati, saj gredo vsa plačila KORK preko TR, smo jim poravnali položnice za elektriko, zdra-vstveno zavarovanje, vodo, kurivo in za šolske potrebščine. Drugi četrtek v mesecu smo in še opravljamo med 17. in 18. uro v pro-storu pri Matičnem uradu merjenje krvnega pritiska, holesterola in sladkorja v krvi. Za naše člane RK so meritve brezplačne. Pridite na meritve in tako poskrbite za svoje zdravje. Da smo določene naloge lahko opravili, imate zasluge vsi, ki ste člani naše KORK in ste plačali članarino, ki je lani znašala dva evra. Upamo, da boste tudi letos z razumevanjem sprejeli naše odbor-

Po kulturnem programu je vsem teknilo kosilo.

Klara Potočnik na srečanju starejših maja 2007 prejema sladko darilo.

Na obisku pri najstarejši občanki Štefaniji Celcer. Ob njenem roj-stnem dnevu so jo obiskali aktivistke RK in župan Matjaž Orter.

nike, ki se bodo zglasili pri vas doma z željo, da ostanete naš član, če še niste, se lahko včlanite in poravnate dva evra letne članarine. Posebno zahvalo za opravljeno delo namenjam mladim članom RK v OŠ Oplotnica in njihovi mentorici Nadi Celcer, blagajničarki Jožici Trdin, tajnici Mariji Krajnc, Mariji Bobik, višji medicinski sestri, za nesebično strokovno opravljanje dela v Rdečem kotičku, vsem odbornikom KORK, društvom, s katerimi sodelujemo, OŠ Oplotnica ter Občini Oplotnica. Brez skupnega dela ne bi bili tako uspešni. Ob desetem občinskem prazniku vsem občanom Občine Oplo-tnica iskreno čestitam in želim predvsem zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja.

Predsednica KORK Oplotnica:Štefka Žnidarič

UTRIP - maj 200848

DRUŠTVA

Prav na pustno soboto smo zaklali prašiča. Saj pust mora biti ma-stem okrog ust. »Furež« smo naredili tako, kot so ga včasih, ob starih šegah in navadah ter nagajivih igrah, ob petju starih ljudskih pesmi in pripovedovanju različnih dogodkov iz starih časov, ki so nam jih pripovedovali starejši ljudje ali so morda kje zapisani.

Ob obilo zabave in smeha smo tako obujali tudi stare šege in nava-de s tega področja Pohorja, ki jih sedaj več ni. Našega »fureža« se je udeležilo preko 50 ljudi.

Udeleženci »fureža« so lahko sodelovali pri razdelavi prašiča, izde-lavi klobas in drugih opravilih. Sami so si pripravili različne speci-alitete, značilne za tak praznik. Posebnost je bila večerja, ko so bile na mizi slastne jedi. Ob tem pa smo peli, plesali in si pripovedovali različne stare zgodbe s Pohorja.

TURISTIČNO DRUŠTVO TRTA OPLOTNICA IN TRADICIONALNI »FUREŽ«

Domače koline 2008

Klobase na kolinah

Sejem Ljubljana - gostinska razstava

Oplotniški čebelarji na sejmu

Trio Adijo

UTRIP - maj 2008 49

DRUŠTVA - KMETIJSTVO

Društvo gojiteljev malih živali Oplotnica je v minulem letu delovalo skoraj tako kot v preteklih letih. Takoj na začetku leta smo opravili preglede našega dela na občnih zbo-rih, tako tukaj pri nas, kakor tudi pri naših prijateljih. Hkrati z občnimi zbori se začenja tudi nova rejska sezona. Poskrbeti smo mo-rali za naraščaj v naših hlevih. Na področju kunčereje ni bilo posebnih težav. Na podro-čju perutnine so se razmere v primerjavi z letom 2006 bistveno izboljšale, saj ni bilo več strahu pred ptičjo gripo. Normalno smo lahko valili in vzgajali vse vrste perutnine in golobov in tako se je številčno stanje živali precej povečalo. Komaj smo pošteno zako-rakali v novo leto 2007, že je bil tu mesec maj in z njim občinski praznik. V sklopu prire-ditev ob praznovanju občinskega praznika vsako leto organiziramo razstavo malih ži-vali in tako smo jo tudi lani. Razstavili smo na starem mestu, to je v grajski pristavi, kjer smo bili v središču dogajanj. Kot vedno je

bila razstava zelo obiskana.Skozi vse leto smo se sestajali na rednih mesečnih sestankih Izvršilnega odbora, po potrebi pa smo sklicali sestanek celotnega društva, da smo se vsi skupaj lahko pogo-vorili o pomembnih dogajanjih v društvu. Na enem od sestankov Izvršilnega odbora smo sprejeli sklep, da ne bomo organizirali jesenske društvene razstave, oziroma da jo bomo odslej vsaki dve leti. Vzrok za takšno odločitev je v tem, da smo v letu 2006 kljub trudu s pripravo razstavnega prostora zabe-ležili zelo skromen obisk, saj smo prodali samo 35 vstopnic. Mnenja smo, da smo s svojimi živalmi postali nadležni za nekatere občane Oplotnice, saj po izjavah nekaterih redkih posameznikov takšne živali vsako-dnevno vidijo v svojih hlevih. Gojitelji ma-lih pasemskih živali dobro vemo, da temu ni tako, saj so naše živali nekaj posebnega. K odločitvi je mnogo pripomoglo tudi dejstvo, da v Oplotnici nimamo primernega prosto-ra za organizacijo takšnih prireditev. Upam, da nam bo razstava v letu 2008 uspela, kar bi bil dokaz o pravilnosti naše odločitve.V poletnih mesecih navadno organiziramo društveni piknik. Lanski je kar lepo uspel in žal je lahko tistim, ki se ga niso udeležili.Če že nismo organizirali lastne razstave, smo pa aktivno sodelovali na razstavah sosednjih društev, seveda če smo bili povabljeni.V Mariboru je naš član dosegel prvaka ko-košje pasme v pasmi holandskega belokapa. V Račah sta na razstavi društva gojiteljev iz

Miklavža naša člana dosegla prvake v pa-smah ožgani kunec, rdeče zlati fazan in ko-kinkinska kokoš. Vrh uspehov sta naša člana dosegla na državni razstavi v Celju, kjer sta dosegla državne prvake v pasmah rdeče zlati fazan, golobkodravec in holandska beloka-pa. Ta naša člana sta brata Patricij in Alen Perklič. Za njuno požrtvovalno delo si zaslu-žita pohvalo.Skozi vse leto smo skoraj redno obiskovali mesečne sejme malih živali v sosednji Av-striji, trikrat smo se odpeljali po nakupih v Madžarsko in še enkrat v Nemčijo. Skozi takšne obiske se je nekaterim izboljšala koli-čina in kvaliteta živali.

Predsednik DGMŽ Oplotnica: Milan Sitar

TUDI PRVAKI MED GOJITELJI MALIH ŽIVALI

holandska belokapa

Pritlikavi ovnač

SILIRANJE TRAVEBliža se čas košnje trave. Na kvaliteto krme prav čas košnje odločilno vpliva, zato ne zamudite. V času slabših gospodarskih pogojev za prirejo mleka in še poseb-no mesa je zelo pomembno, da pridelamo krmo s čim večjo hranil-no vrednostjo. S tem bomo privarčevali pri porabi močne krme in dosegli boljšo zdravstveno stanje živali, saj prav prevelike količine močne krme povzročajo prebavne motnje pri prežvekovalcih, obo-lenja parkljev in slabšo kvaliteto mleka. Kako pridelati krmo z zaže-leno kakovostjo?Strokovnjaki so ugotovili, da na kakovost krme vpliva več dejavni-kov. Ti so:

Čas košnje1. Višina rezi2. Primerna ovenelost, čas sušenja3. Hitrost polnjenja in tlačenje silosov4. Ustrezno pokrivanje silosov5.

Kako določiti optimalni čas košnje? Da pridelamo krmo optimalne energetske in beljakovinske vredno-

sti, moramo kositi v času, ko je trava visoka okrog 25 cm ali velikosti pivske steklenice, zlasti to velja za sejane travnike. Za naravne trav-nike pa velja takrat, ko je manj kot 10 % trav v latenju ali takrat, ko do 10 % regratov semeni. V naših razmerah je to v času med 20. in 30. aprilom, v hribovitih krajih okrog 10. maja. Trava, košena v tem času, ima okrog 6,2 NEL/kg suhe snovi (merilo za energetsko vre-dnost), pod 240 g surovih vlaknin in 180-200 g surovih beljakovin. Vsak dan zamude pomeni 0,1 NEL/ kg suhe snovi manj.

UTRIP - maj 200850

KMETIJSTVO

Regratova lučka nam kaže na začetek košnje - Optimalni čas - velikost pivske steklenice

Kakšna je primerna ovenelost krme?Pri pripravi silaže strokovnjaki priporočajo, da krma vsebuje 40-45 % suhe snovi. Za takšno sušino potrebujemo do dva dni sušenja. Po dveh dneh sušenja začnejo močno upadati hranilne snovi, zato je naš cilj v tem času pospraviti krmo.Pomembno je tudi, da dosežemo enakomerno sušino, torej da en del krme ni prevlažen, drugi pa ne presuh. Za doseganje enako-

merne sušine krme moramo travo v čim krajšem času pokositi. Naj-bolje je to v 5-6 urah.

Kako visoko kosimo? Kosilnico za košnjo nasta-vimo na višino rezi 7- 8 cm. S prenizko rezjo

vnašamo v krmo zemljo, ki zelo škodljivo vpliva na sam proces

kisanja krme, hkrati pa znižuje energetsko vrednost krme. Viso-ko košena trava se tudi hitreje obrašča, tako da je naslednji odkos prej.

Tlačenje silosovPri pripravi silaže je tlačenje najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na kakovost pripravljene silaže. Pravilo tlačenja je, da tlačimo plast za plastjo. Višina posamezne plasti ne sme biti višja od 25 cm, kajti le do te globine prodre pritisk traktorske gume. Posamezen sloj prevozimo s hitrostjo 4 km/h, 3 - 4 krat. Dokler to ne postorimo, ne smemo navažati novega sloja. Napake neustreznega tlačenja so po odprtju silosov zelo pogosto opazne, kakovost takšne krme pa je neprimerna za krmljenje živali.Nikoli ne tlačiti krmo z dvojnimi kolesi. Uporabljate za ta namen najtežje stroje.

Pokrivanje in obteževanje silosovDobro potlačeno krmo moramo primerno pokriti. Za pokrivanje silosov uporabljajmo več slojev folij. Plastične folije morajo biti odporne na ultravijolične žarke. Najprej uporabimo stensko folijo, s katero pokrijemo del silosa ob steni. Preko te pa prevlečemo pod-folijo, ki je lahko zelo tanka 40-50 μm. Ta folija se zelo prilega kupu krme in ne ostane med njo in kupom zrak. Na pod-folijo damo folijo večje debeline 200 μm. To prevlečemo preko sten silosov, da preprečimo zatekanje padavinske vode ob stenah silosov. Na to fo-lijo damo še trajno folijo, ki je debeline 500 μm, ta naj bo zaščitena proti poškodbam, ki jih lahko napravijo ptiči ali glodavci. Tako pokriti silos tudi dobro obtežimo. Za obtežitev so najprimernejše vreče napolnjene s peskom. Odpadne pnevmatike niso najbolj pri-merni način obtežitve.Dobro pripravljen kup krme za kisanje pustimo zaprt vsaj 6 te-dnov.

Naj končam še z nasvetom. Nikoli ne krmite plesnive ali pregrete krme !

Anton hohler univ.dipl.ing.,specialist živinorejske tehnologije

Kmetija Obrulovih, z doma-čim imenom Lamperčeki, je zelo strma kmetija, ki leži nad Cezlakom, v Koritnem. Večina kmetijskih površin, ki jih imajo v lasti so zelo strme preko 50 % naklona. Za nevešče šoferje je prihod na kmetijo v zim-skih razmerah že pravi pod-vig. Kljub težavnim razmeram kmetovanja na kmetiji odloč-no 8-članska družina ne samo vztraja, ampak vse prihranke vlaga v razvoj. Tako se kmetija že od leta 1990 stalno razvija.

Ko je Milan v tistih časih izrazil željo za gradnjo novega moder-nega hleva za prosto rejo živa-li, so mnogi odmajali z glavo. Kljub zadržkov mnogih, je go-spodar Milan vztrajal pri svo-jem načrtu. Tako je nastal prvi hlev za prosto rejo na Oplotni-škem Pohorju za okrog 20 krav molznic. Kmalu je z načrtnim delom in povečevanje pridelave krme hlev postal za novi stalež živine premajhen. Zato so pod hlevov uredili boks za mlado živino, pred 3 leti pa so razši-

Sejane travnike kosimo 8 cm visoko.

Predstavitev kmetije Milana Obrula iz Koritnega, predsednika Govedorejskega društva Oplotnica

Pogled na kmetijo Lamperček

UTRIP - maj 2008 51

KMETIJSTVO

rili hlev. Sedaj imajo hlev s kapaciteto za okrog 30 krav molznic in 30 plemenskih telic. Hlev je že v celoti zaseden. V letošnjem letu so hlev opremili še s krmilnim avtomatom za močno krmo, ki je računalniško voden. S tem krmilnim avtomatom se krave oskrbujejo s krmili in sicer tako, da žival dobi glede na količino proizvedenega mleka tudi temu ustrezno količino močne krme. Zanimivost na kmetiji je reja dveh toplokrvnih kobil, ki se jima je pred kratkim pridružilo še žrebe. Kobili rad pelje na sprehod predvsem najstarejši sin.

Notranjost hleva

OSEBNA IZKAZNICA KMETIJE

Člani kmetijskega gospodarstva:Obrul Milan, gospodarObrul Martina, žena 3 sinovi in 2 hčerkiAngela, mati žene.

Obseg: 10 ha kmetijskih površin v lasti15 ha gozda9 ha kmetijskih površin v zakupu2,5 ha koruze Redijo: 34 krav molznic 25 telic in 5 telet 3 konji , angleške polnokrvne pasme 15 ovac

Proizvodi: Mleko: 222.000 mlečna kvota, v letu 2007 215.000 kg prodanega mleka Mlečnost po kravi:7000 kg na leto, 4 % tošče in 3,4 beljakovin

Strojne storitve:Baliranje krme za silažo z balirko - kombinirkoOranje s trobrazdnim plugom

Kmetija je opremljena s sodobno mehanizacijo , dvema traktorje-ma in linijo za spravilo krme, od katere je najbolj zasedena balirka za pripravo bal za siliranjem. S to gospodar Milan na mnogih kme-tijah opravlja spravilo krme. V zadnjem letu je ponudbo razširil na oranje njiv. Za ta namen so nabavili 3-brazdni obračalni plug.Na kmetiji se preživljajo od prodanega mleka in s strojnimi stori-tvami, ki jih opravljajo preko Strojnega krožka Slovenska Bistrica.

Na Lamperčkovi kmetiji živi 8-članska družina. Poleg gospodarja Milana in žene Martine še 5 otrok. Najstarejši Dejan jih ima 20, Uroš 17, Anja 16, Adrian in najmlajša Valentina pa štiri pomladi. Veselo pričakujejo še enega Pohorca ali Pohorko. Bog daj, da bi bil zdrav in čil. Tudi mati Angela igra važno vlogo na kmetiji, zlasti pri gospodinjskih delih in v delovnih konicah.Zaradi veselja do kmetovanja člani kmetije z optimizmom gleda-jo na prihodnost. Tako uspešno kmetovati v tako težkih naravnih razmerah je ponos ne samo za to družino, ampak tudi za širšo sku-pnost, saj je kmetija Obrulovih lahko zgled za marsikatero drugo kmetijo v Občini Oplotnica. Marsikdo lahko na tej kmetiji dobi navdih, kaj postoriti na svojem kmetijskem gospodarstvu. Članom družine želim še veliko zdravja in posebnega Božjega bla-goslova.

Anton hohler, strokovni tajnik Govedorejskega društva Oplotnica

UTRIP - maj 200852

KMETIJSTVO

Trta v naših vinogradih se je čez zimo oddahnila in ravno v času, ko se je začela zopet prebujati, smo mi poizkušali njene lanske sa-dove. V lovskem domu na Gmajni se je 1. aprila 2008 odvijalo 15. ocenjevanje vin Vinogradniškega društva Oplotnica. Petčlanska strokovna komisija pod vodstvom mag. Antona Vodovnika je oce-njevala 100 vzorcev vin normalnih trgatev.Na ocenjevanju so bili doseženi sami presežki. Kar 66 vzorcev je prejelo oceno 18.10 ali več in tako dobilo zlato diplomo, to pomeni da je 66% vzorcev doseglo raven vrhunskih vin. 21 vin je dobilo srebrne diplome, bronastih pa letos nismo podelili. Izločenih je bilo 13 vzorcev.Povprečna ocena ocenjevanja je znašala kar 18.13 točke. Ponosni pa smo tudi na velik napredek naših vinogradnikov, ki pridelujejo rdeča vina, saj so tudi ta dosegala vrhunske rezultate. Najuspešnej-ši vinarji s po štirimi zlatimi vini so bili: Dejan Topolovec, Gregor Vodovnik in mag. Damjan Kvas in Mateja, ki imata v svoji posesti tudi prvaka ocenjevanja, to je traminec z oceno 18.43 točke.

NA ZDRAVJE!!! Pripravil: Gregor Vodovnik, predsednik vinogradniškega društva

Zadovoljni oplotniški vinogradniki

Komisija letos ni imela lahkega dela.

Le kakšen bodo letos ocene vin?

OCENABELO ZVRST

1. Gorinšek Srečko Ugovec 18,302. Pliberšek Silvo ps Fošt 18,303. Šega Peter Ugovec 18,274. Trunkl Alojz Malahorna 18,205. Ločnikar Anton Strma ul., Oplotnica 18,206. Brglez Ivan Straža 18,207. Guček Rajko Gorica 18,208. družina Hren Malahorna 18,179. Jesenek Brigita Ugovec 18,1710. Topolovec Dejan Oplotnica 18,1311. Videčnik Maksi Okoška Gora 10a 18,1012. Rakovnik Milan Fram 18,1013. Brečko Maks Oplotnica 18,1014. družina Hren Malahorna 18,0715. Kvas Anton Strma ul. 7, Oplotnica 18,0716. Tonkovič Peter Korplje Zg.Ložnica 18,0017. družina Vodovnik Malahorna 18,0018. Justinek Aleš Okoška Gora 17,8719. Juhart A. Boris Pobrež 17,8720. Rupnik Franc Bezina 17,8021. družina Hren Malahorna 17,8022. Pučnik Rajko Pobrež 17,7723. Jankovič Franc Prihova 17,5724. Višnar Maks Oplotnica 17,5725. Leskovar Bojan Straža 17,5726. Rožanc Zvonko Bezina 17,4727. Sevšek Anton Gorica 17,43

LAŠKI RIZLING1. Trdin Avgust Gorica 18,232. Fošt Stanko Gorica 18,203. Topolovec Dejan Oplotnica 18,174. Zagomilšek Jani Lačna Gora 18,175. Veber Aleš Oplotnica 18,176. Gošnjak Stanko Fošt 16 18,177. Videčnik Vlado Oplotnica 17,63

BELI PINOT1. Golčer Franc Malahorna 18,272. Brglez Jože Brezje 18,17

CHARDONNAY1. Vodovnik Gregor Gorica 18,402. Sevšek Maksimiljan Gorica 18,403. Sadek Andrej Brezje 18,404. Jevšenak Ignac Fošt 18,335. družina Vodovnik Malahorna 18,306. Kvas Damjan, Mateja Ugovec 13 18,307. Rakovnik Anton Malahorna 7 18,308. Ločnikar Anton Strma ul. 9 18,239. Veber Aleš Oplotnica 18,2310. Golčer Jože Oplotnica 18,2311. Leskovar Matej Oplotnica 18,20

UTRIP - maj 2008 53

VINOGRADNIKI

12. Videčnik Vlado Oplotnica 17,97SIVI PINOT

1. Mihelag Erih Prihova 18,372. Brglez Jože Brezje 18,233. Vodovnik Grega Gorica 18,23

ZELENI SILVANEC1. Brglez Anton, Marjan Čadram 18,30

KERNER1. družina Hren Malahorna 18,332. Trunkl Alojz Malahorna 16b 18,273. družina Vodovnik Malahorna 18,204. Celcer Franc Oplotnica 18,175. Brglez Jože Brezje 18,10

RENSKI RIZLING1. Topolovec Dejan Oplotnica 18,302. Rakovnik Milan Fram 18,233. Koprivnik Rudi Oplotnica 18,17

SAUVIGNON1. Rakovnik Anton Malahorna 7 18,372. Mihelag Erih Prihova 18,333. Vodovnik Gregor Gorica 18,334. Topolovec Dejan Oplotnica 18,305. Fošt Stanko Gorica 18,276. Sadek Andrej Brezje 18,277. Trdin Avgust Gorica 18,278. Kvas Damjan, Mateja Ugovec 18,239. Leskovar Matej Oplotnica 18,2310. Jevšinek Janko Ugovec 18,00

TRAMINEC1. Kvas Damjan, Mateja Ugovec 18,43

RUMENI MUŠKAT1. Gorinšek Srečko Ugovec 18,372. Golčer Franc Malahorna 5 18,333. Zagomilšek Jani Lačna gora 18,334. Gošnjak Stanko Fošt 18,305. Jevšinek Janko Ugovec 18,306. Kvas D. Mateja Ugovec 18,237. Jevšenak Ignac Fošt 18,208. Jevšinek Janko Ugovec 17,60

MODRA FRANKINJA1. Vodovnik Gregor Gorica 18,132. Jevšenak Marino Gorica 18,133. Višnar Maks Oplotnica 18,134. Fošt Stanko Oplotnica 18,105. Rupnik Franc Bezina 17,976. Brečko Maks Šolska ul. 17,83

MODRI PINOT1. Jevšenak Marino Gorica 18,172. Jevšinek Janko Ugovec 17,87

Skupaj vzorcev 100Izločenih 13Zlata diploma 66Srebrna diploma 21

Povprečje vseh 18,13

TUDI DOBRIŠČANI DOČAKALI ASFALTDolgoletne sanje so se novembra 2007 uresničile tudi Dobriščanom. Gospod župan je obljubil: »Asfalt bo!« Svojo obljubo je držal, njego-vi predhodniki je namreč niso in zato se mu prisrčno zahvaljujemo! Gospod Orter, naš župan, pa je mož beseda. Vemo, da nam bo še marsikdaj priskočil na pomoč, če bo le v njegovi moči.Zares lepo je imeti takšnega župana!

Zadovoljni Dobriščani

Delovna akcija - brez problema Utrujeni, a srečni ob polni mizi dobrot

UTRIP - maj 200854

GASILCI

Take so bile misli predsednika Slovenije dr. Danila Tϋrka, slavno-stnega govornika ob dnevu civilne zaščite. Ja, ja večkrat se tako govori, pa najsi bo na državnem nivoju ali v okolju, kjer živimo in ustvarjamo. Želim si, da bi vsi ti veljaki doumeli, da je res tako. Včasih pozabljamo morda zaradi tega, ker pač nismo vpreženi v voz, ki ga vlečejo prostovoljci. Bojim se, da bodo ti vozovi obtičali, ker ne bo več tistih, ki bi skrbeli, da bi se kolesa vrtela. Prosimo vas, ne dopustite, da bi se to zgodilo.Izhajam iz društev, kjer se veliko dela in ustvarja, pa čeprav pro-stovoljno. Kako se razveseliš, ko ti nekdo le prizna, da si kar precej pripomogel k razvoju društva, pa čeprav še zmeraj nekateri misli-jo, da je prostovoljstvo »mus«, da lahko delaš. No, no počakaj, Franci, da ne boš porabil preveč papirja, potem pa ne boš mogel opisati dela društva, kjer preživiš zajeten zalogaj ur. Kar ne skrbite, tudi lansko leto sem pripravljal članek, a glej ga, šmenta, nekje se je izgubil. Vsekakor vam radi povemo kaj delamo, kaj bomo delali, pa tudi za besedo, ki je najlepša, smo bili

prikrajšani ob izgubi članka, da bi vam rekli, spoštovani občani, hvala. Hvala vam, ki ste nas podpirali, in upam, da bo tako tudi v bodoče.Naš delovni plan za leto 2008 je že kar precej načet, pa tudi dobro realiziran.Občni zbor je predstavljal obračun dela in financ za leto 2007. O tem smo poročali v lokalnih časopisih. Tu so dogodki, ki smo jih že spravili pod streho.Izobraževanje naših članov.Več, kot smo pričakovali od prireditve ob dnevu materinstva, smo naredili. Sami veste, da smo praznovanje morali prestaviti na zgo-dnejši datum zaradi velikonočnih praznikov, pa še ena glasbena prireditev je bila teden predtem. Rezultat za veliko vloženega tru-da: odlično. Potrudili se bomo, da bo učinek dobrodelnega kon-certa tudi nekdo občutil.19. marec – Jožefovo smo združili moči z upokojenci. Zakaj ne? Tudi nas je precej med njimi.

PROSTOVOLJSTVO JE KAPITAL, KI GA NI MOGOČE NADOMESTITI Z NIČEMER

Kaj neki se dogaja z našo šolo? Otroci in osebje šole so na varnem, gasilci ukrepajo.

Po končani vaji še prikaz delovanja gasilke opreme

24. marca smo se podali s planinci na 15. pohod planincev Oplo-tnica – Črno Jezero – Trije Kralji. Letos izredne razmere, vendar doživeto.April je letos namenjen pripravam desetin za državno tekmova-nje, ki bo ravno takrat, ko praznuje Oplotnica. Upam in želim si, da bi gasilci praznovali obogateni s kolajnami.V mesecu marcu smo imeli vajo pri osnovni šoli, namen vaje: kako pomagati v slučaju elementarnih nesreč, ki bi prizadele ustanovo. Ocena vaje: odlično. Koliko stvari bi še lahko našteval, kje so bili udeleženi gasilci. Več vam dajem v razmišljanje. Prepričan sem, da boste o našem delu razmišljali pozitivno. Tudi o temi o posta-vitvi kapele v centru Oplotnice. Gasilci smo tu delavci, sredstva pa bomo zbirali od donatorjev in od občanov. Mi denarja nimamo, saj smo odvisni od vaše pomoči.Vsem na koncu hvala!

Tajnik PGD Oplotnica:Franc Slatinek

UTRIP - maj 2008 55

GASILCI - ORGANIZACIJE

KRALJICA MIRU, PROSI ZA NASBilo je davnega leta 1860, ko so Oplotničani postavili sredi vasi lepo vaško kapelo, ponos vasi. Prišel je datum 2. oktober 1961, ko je kapela postala objekt rušenja z zagotovilom takratne oblasti, da bo v doglednem času, prav takšna, nastala nova nekje v bližini. Vendar od obljub do danes nič.Kapela je imela v zvoniku zvonček, ki je zvonil tudi gasilcem plat zvona in naznanjal, da nekje gori. Na zunanji steni je bil upodo-bljen tudi sveti Florijan. Prav zaradi teh dveh simbolov, smo se današnji gasilci odločili, da bomo organizacijo ponovne postavi-tve vzeli v svoje roke.Na upravnem odboru smo sestavili komisijo, in sicer:Božidar Kunej – predsednik,ter šest članov:Jože Črešnar, Matjaž Orter, Franc Fideršek, Stanč Škrinjar, Anton Podgrajšek in Franc Slatinek.

Pričeli smo s priprava-mi zemljišča in grad-benega dovoljenja, ki je za takšen objekt potrebno. Letos ne bomo kaj velikega na-redili, ker je pred nami obnova farne cerkve, kjer bomo vsi občani sodelovali pri obnovi. Za kapelo bomo pri-pravili dovoljenja in predvidoma do konca septembra bomo po-stavili temeljni kamen.Več o delu in finančni podpori bomo pisali v jesenskem Utripu, ko nam bodo znane vse podrobnosti o gradnji. Sredstva, ki jih društvo prejema za gasilsko dejavnost, ne bodo porabljena za to investicijo, pač pa bomo gradnjo izvedli s pro-stovoljnimi sredstvi in donatorji. Sredstva se bodo nakazovala na poseben transakcijski račun. Delo bodo opravili člani PGD.Ob blagoslovitvi kapele bomo organizirali srečanje rojakov, kar bo tudi obeležilo praznovanje delovanja 100-letnice PGD Oplo-tnica.Bodite z nami!

Za PGD Oplotnica: tajnik Franc Slatinek

Občinska organizacija borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB) Oplo-tnica je nevladna organizacija, ki skrbi za ohranjanje zgodovinske resnice o parti-zanskem boju med NOB, jo prenaša na mlajše rodove, skrbi za spominska obeležja in spomenike žrtvam fašističnega in naci-stičnega okupatorja in povezuje še živeče borce z zagovorniki zgodovinskih vrednot NOB, ne glede na starost. Naša organizacija šteje 92 članov. Vsako leto se nam pridru-žijo novi, letos se jih je včlanilo že enajst. Na zboru članov vsako leto sprejmemo program aktivnosti. Udeležujemo se tova-riških srečanj in prireditev ob pomembnih obletnicah zgodovinskih dogodkov. Na teh prireditvah nas je vsako leto več. Lani smo obnovili krožno pot do partizanske Tehnike Mernik v Božjem, izdali zloženko ter pripravili spominsko svečanost. Zahva-ljujem se vsem udeležencem te svečanosti, planinskemu društvu, učencem OŠ, MoPZ,

harmonikarju Francu Koširju, gostoljub-nosti Jožeta Bobika ter Občini Oplotni-ca za finančno pomoč in razumevanje. V okviru praznovanja občinskega praznika bo prireditev pri Tehniki Mernik postala tradicionalna. Letošnja bo 24. maja. Ob 8. uri bodo krenili na pot pohodniki, ob 9. uri avtobus, ki bo peljal do cerkve sv. Lenarta. Zbrali se bomo pri kmetu Bobiku, po do-mače Dobočniku, v Božjem, nato pa sku-pno odšli na kratko pot do spominskega obeležja. Po kulturnem programu se bomo vrnili do Bobika, kjer nas bo čakal parti-zanski golaž. Vabljeni!Koledar aktivnosti organizacije je za leto 2008 zelo pester. Udeležili smo se že spo-minske svečanosti ob 65-letnici padca Pohorskega bataljona (8. januar), poklo-nili smo se frankolovskim žrtvam. Udele-žili smo se I. Šarhovega pohoda po poteh Pohorskega bataljona in Mitinga resnice pri Treh kraljih (26. april), svečanosti na

Boču (27. april), zraven smo bili na sve-čanosti ob 63-letnici zadnjih bojev v dru-gi svetovni vojni na Poljani na Koroškem (17. maja). Petega julija bo tradicionalno srečanje borcev za vrednote NOB, vetera-nov vojne za Slovenijo in veteranov Sever na Limbuškem nabrežju. Šestega julija bo svečanost pri Juhartovem križu v Modriču, ki ga prirejata lovski družini Oplotnica in Slovenska Bistrica. Pred dnevom spomina na mrtve bo spominska svečanost pri spo-meniku v Oplotnici. Vabimo vse občanke in občane, da se nam pri omenjenih aktiv-nostih pridružite. Dobrodošli!Uradne ure organizacije imamo drugo in četrto sredo v mesecu. Od 8.30 do 11.00 delamo v pisarni Društva upokojencev, v tem času nas lahko tudi pokličete na tele-fonsko številko 801 919 8, izven delovnega časa pa na mobitel 051 315 137.

Pripravila: Breda Verstovšek

VEDNO VEČ NAS JE

UTRIP - maj 200856

ORGANIZACIJE

Resnične zgodbe iz časov NOB - 1941 do 1945Burni, težki in nevarni časi so bili v letih od 1941 do 1945, ko je po svetu divjala druga sve-tovna vojna. Tudi na slovenskih tleh. Pri nas so se pogumni ljudje uprli nacizmu in fašiz-mu, odhajali v gozdove , postali partizani in se borili proti okupatorjem. Proti okupatorjem so se na svoj način borili tudi tisti, ki so ostali doma. Partizane so oskrbovali s hrano , oble-ko, sanitetnim materialom, bili kurirji…Na te težke čase sta spomine obujala Stanko Lande-kar in Jože Matevžič.Stanko Landekar ima domačo hišo v Gorici

pri Oplotnici. Rodil se je 28. marca 1929 oče-tu Janezu, ki so ga po domače klicali Anza, in materi Agati. Družina je živela v Dečarjevi, po domače Udamovi viničariji v Koritnem nad Oplotnico. Trije otroci so bili pri hiši. Stanko je osnovno šolo končal 1943. leta. Želel se je izučiti za kovača, a v Oplotnici, kjer sta de-lala dva kovaška mojstra, Pristovnik, Robidl po domače, in Leskovar, po domače Korošec, ga nista mogla vzeti v uk. Pri Korošcu sta že bila dva vajenca, Edi Košir in Jože Sevšek, pri Robidlu pa Franc Lipuš. Več vajeniških mest ni bilo, zato je moral Stanko v kovaški uk v Tepanje h kovaču Janezu Kropfu. Pri njem se je kovaške obrti tudi izučil. Stanko se spo-minja: »V času NOB so tudi iz naših krajev moški odhajali v partizane. Eden od njih je bil Karel Golčman iz Fošta. Po vaseh so bili organizirani vaški odbori NOB. Kot štirinaj-stletnika sta me k sodelovanju povabila Janez Petrič in Anton Hohler iz Koritna. Postal sem partizanski kurir. Svoje poizvedbe o Nemcih sem sporočal kurirki Mariji Vivod, ki smo ji po domače rekli Tajnkarjeva Micka. Dobivala sva se pri Grmovih, po domače Kanglerjevih, v Koritnem. Novice, ki mi jih je prinesla Mic-ka, sem prenesel do Matevžičevih v Božjem, spodnjih Kvasekov po domače, kjer so kuhali za partizane, ki so delali v partizanski Tehniki Mernik. Spomladi 1944. leta sem že imel zve-zo s Petričem in Tonetom Hohlerjem. Neke-ga večera sva imela s Tonetom dogovor, da se

dobiva pri njih. Najin razpoznavni znak je bil trikratni žvižg. Zažvižgal sem in ker sem dobil odgovor, sem se približal hiši. Nenadoma pa sem zaslišal: »Stoj!« Ustavil me je partizan, ki ga nisem poznal. Preveril je, kdo sem. Med-tem je drugi partizan dal opozorilni znak, da so se nepričakovano pojavili Nemci. Poskrili smo se. Jaz sem se skril v levi kot skednja. Bilo me je strah, da so se mi hlače tresle. Nemci so vstopili v hišo, v kateri je bilo več ljudi, ker so imeli sedmino za očetom. Ljudem je stregel Nande Tajnikar. Postregel je tudi Nemce, nato pa odšel k partizanom in jim predlagal, naj se tiho umaknejo, da ne bi prišlo do borbe in požiga vasi. Umaknili smo se, Nemci so odšli. Vse se je srečno končalo.V veliki življenjski nevarnosti sem bil še en-krat. Takrat sem se v Tepanju učil za kovača. Pri kovaču je bila javka. Na javko so prihajali partizani, ki jih je bilo treba po skrivnih poteh odpeljati na javko na Brdo. To nalogo sem ne-kaj časa opravljal. Nekega dne sem nesel važno sporočilo kovaču na Vrhole. Med potjo sem prišel v roke partizanski patroli. Ni me pustila naprej, ker so čakali nemško patrolo z avtom. Ko so Nemci prišli, so jih partizani napadli. Skrit sem bil za štepihom, ko je začelo pokati. V moji neposredni bližini je padel nemški vo-jak, ostali so se umaknili. Po bitki so partizani pobrali orožje in odšli, jaz pa sem srečno pre-nesel sporočilo. Med vojno sem doživel še marsikaj, a teh dveh dogodkov se najbolj spomnim. Življenje je bilo težko in nevarno, a vedel sem, da se parti-zani borijo za veliko stvar, zato bom vrednote NOB ohranjal do svoje smrti.

Moj drugi sogovornik je bil Jože Matevžič, ki jesen svojega življenja preživlja na domačiji v vasi Božje. O sebi je povedal: »Rodil sem se 2. marca 1936 Antonu in Mariji Matevžič. Preži-vljali smo se s kmetovanjem. Oče je bil po po-klicu tkalec in je doma tkal laneno platno. Še sedaj hranim fotografijo, na kateri sedi za sta-tvami. V osnovno šolo sem hodil v Oplotnico. Ko se je začela druga svetovna vojna, sem bil star komaj pet let. Starša sta se v NOB vključila 1944. leta. Za dogajanja okoli sebe sem imel dobro našpičena ušesa. Vse me je zanimalo. Še danes se spomnim nekaterih dogodkov.«Opišite vsaj enega. »Bilo je sredi poletnega dne. K nam sta prišla soseda Jože Golenač in Ivan Petrič. Z očetom in mamo sta se dogo-varjala, da bi pri nas kuhali za ljudi, ki delajo v partizanski Tehniki Mernik. Starša se nista mogla takoj odločiti. Soseda sta odšla rekoč, da naj do naslednjega dne premislita in da se bosta spet oglasila. Res sta naslednji večer prišla. Z njima je prišel Tugomir Vut – Nace, vodja partizanske Tehnike Mernik. Dogovorili

so se za sodelovanje. Živila so k nam prinašali ponoči. S konji jih je vozil Polanec iz Čadra-ma. Priskrbeli so moko, sol, sladkor in druga živila. Meso je priskrbel Ivan Petrič. Dobil ga je pri pohorskih kmetih, ki so sodelovali s partizani. Posodo so priskrbeli terenci – sode-lavci partizanov. Zaloge živil smo imeli skrite v prizidku hiše, kjer so bila zložena drva. Pri nas smo hrano kuhali, do Tehnike Mernik jo je spravljal Jože Golenač. Le on je poznal pot. Tudi ostali material za potrebe Tehnike je nosil Jože. Za njim sva pozimi s sosedom Avgustom Petričem, ki je bil od mene štiri leta starejši, s smrekovimi vejami vedno zabrisala sled. Za kraj Tehnike sem izvedel še le po vojni. Do nje se je hodilo po potoku. Težko bi jo odkrili.«Ste bili kdaj v življenjski nevarnosti? »Bilo je nekega spomladanskega dne. V bližini naše hiše se je pojavila skupina vermanov, okoli 50 jih je bilo. Vodil jih je Jurak , ki je dobro govoril nemško. Jurak je o prihodu vermanov predčasno naskrivaj obvestil vse v Tehniki Mernik, da so se pravočasno lahko umaknili. Bil sem pred hišo. Približali so se mi vermani in me v nemščini spraševali o banditih. Takrat se je oglasil Jurak in me vprašal, kaj želijo od mene. Povedal sem mu, da govorijo o nekih banditih, jaz pa ne vem, kaj to pomeni. Jurak je vermanom razložil, da pri nas banditov ni. Vsi so se nato vrnili v dolino, v Oplotnico.«Jože Matevžič je še povedal, da so se po voj-ni delavci Tehnike Mernik pri njih oglasili še dvakrat in da je bil njihovega obiska zelo ve-sel, saj je ponosen, da je po svojih močeh kot osemletni fantič sodeloval v NOB. Jože in Ana Matevžič, ki se partizanov spo-minja le iz očetovih pripovedovanj, rojena je bila 1941. leta, sta člana Občinske organizacije borcev za vrednote NOB Oplotnica, sta še re-kla: »Svoboda nam ni bila podarjena, bila nam je priborjena. Ohranimo jo. Ohranimo pa tudi spoštljiv spomin na vse, ki so nam jo priborili. Kdor ne spoštuje svoje preteklosti, nima pri-hodnosti.«

Pripravila: Štefka Žnidarič

Stanko Landekar

Jože Matevžič

UTRIP - maj 2008 57

LEKARNA

V septembru 2007 je v okviru 3. Dneva slo-venskih lekarn potekalo obširno obveščanje bolnikov o pravilni in varni uporabi zdravil. Poudarek je bil na zdravilih, ki vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev, ter alkoholu in zdravilih v prometni varnosti. Paciente, ki jemljejo zdravila, kot tudi nji-hove svojce in širšo javnost smo želeli po-sebej opozoriti na znak (trikotnik z rdečim robom in rdeč trikotnik), ki je natisnjen na zunanji ovojnini nekaterih zdravil-trigoni-kov. Pomembno je, da smo na to pozorni, da vemo, kaj to pomeni in seveda da to tudi upoštevamo. Petina zdravil, ki jih uporablja-mo za zdravljenje, vpliva na naše psihofizične sposobnosti. Najpogostejši neželeni učinki zdravil, ki vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev, so zmanjšana pozornost, za-spanost, upočasnjena hitrost odziva ali nad-zor dogajanja, vrtoglavica, motnje vida in slu-ha, slabost ter nenadna agresivnost. Neželeni učinki zdravil se pri posamezniku izražajo v različnih jakostih in oblikah, kar je odvisno od starosti, spola, telesne zgradbe in teže, bo-lezenskega stanja, sočasnega jemanja drugih zdravil ali pitja alkohola. Zato je pomembno, da se pred prvim jemanjem zdravila o njem pozanimate pri zdravniku ali farmacevtu, ter da ob prvem jemanju kateregakoli zdravila preverite njegov učinek na svoje psihofizične

sposobnosti. Alkohol lahko na več načinov vpliva na močneje izražene neželene učinke zdravil, zato odsvetujemo sočasno jemanje zdravil in pitja alkohola, saj »varnega« od-merka alkohola v takem primeru ni mogoče opredeliti. Z upoštevanjem navodil ne boste ogrožali svoje in tuje varnosti pri vožnji z motornimi vozili in kolesom, pri delu s stroji in napravami ter pri delu in športnih dejav-nostih na višini. Da je bila akcija potrebna in koristna, so pokazali tudi odzivi ljudi, ki so pripovedovali o svojih izkušnjah ob jemanju zdravil. S tem delo lekarniških farmacevtov ni končano in se nadaljuje vsakodnevno pri izdajanju zdravil, ko želimo ne samo sezna-niti, ampak tudi ozavestiti ljudi za njihovo odgovorno jemanje zdravil, da se ne bi več

soočali z možnimi hudimi posledicami neu-poštevanja navodil.Lanskoletno sprejetje novele »kadilskega za-kona« je zdramilo še tako vztrajne kadilce k razmisleku o škodljivosti kajenja in načinu, kako se rešiti zasvojenosti. V lekarni vam ob svetovanju lahko ponudimo nikotinske nado-mestke v obliki žvečilnih gumijev in obližev ter na samoplačniški zdravniški recept pred-pisani zdravili za pomoč pri odvajanju od kajenja. Letos maja vam je zopet v pomoč in vzpodbudo že osma mednarodna kampanja »OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ«, ki je na-menjena opuščanju kajenja za starejše od 18 let. Udeleženci so morali izpolniti in poslati podpisano prijavnico ali se prijaviti na sple-tnem naslovu www.cindi-slovenija najkasne-je do 2. maja 2008, ko se je kampanja začela. S podpisom ste se zavezali, da se boste štiri tedne, to je od 2. do 29. maja, skušali vzdr-žati kajenja. Na koncu kampanje bodo med izžrebanimi za nagrade izvedli preizkus na kajenje. Naslednja kampanja bo potekala čez dve leti. Ne glede na nagrade ste povabljeni vsi kadilci, da se akciji pridružite uradno ali neuradno – na koncu boste zmagovalci vsi, ki boste uspeli vztrajati brez cigaret, posebni nagrajenci pa bodo predvsem vaši družinski člani.

Irena Bauman, mag.farm.

ZA VAŠE ZDRAVJE GRE

Patronažna služba Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica že od 1.2.1985 zaposluje dve bolničarki za potrebe nege in oskrbe bol-nika na domu, ki zaradi narave svoje bolezni sodijo med najtežje paciente. Sem spadajo pretežno bolniki v terminalni fazi bolezni, občasno tudi nepokretni pacienti po prihodu iz bolnišnice, zaradi neurejenih razmer v domačem okolju. Te paciente obiskuje tudi patronažna sestra, ki vodi in usklajuje delo negovalk po navodilih osebnih zdravnikov. Njuno financiranje poteka iz virov občinskih sredstev občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole.Glede na to, da naši bolničarki obdelujeta zelo velik in včasih tež-ko dostopen teren, potreb po tej vrsti oskrbe bolnikov pa je čeda-lje več, ne zmoreta zadovoljiti vseh potreb, ki nastajajo na terenu. Opažamo, da zaradi močno zmanjšane ležalne dobe v bolnišnici prihaja v domačo oskrbo čedalje več težkih pacientov, svojci pa za-radi narave njihove bolezni ne znajo in ne zmorejo poskrbeti za njih. V veliko primerih je to tudi oblika finančne pomoči družini, saj opažamo tudi na našem območju vseh štirih občin naraščanje revščine, ne samo na podeželju ampak tudi mestu. Pomagati člo-veku, ne samo dostojno živeti, ampak tudi umreti, pa mislim, da je naloga nas vseh, ki smo v službi pomagati ljudem.Bolničarki naj bi dnevno opravili 8 obiskov oskrbe bolnika na

domu, čeprav to število dostikrat presegata. To pomeni, da imata lahko v obdelavi po enega pacienta dnevno na vsako patronažno medicinsko sestro oz. enega pacienta na 2200 prebivalcev. Obisku-jeta zgolj najtežje paciente ne glede na geografsko lego in ne glede na meje novonastalih občin.V drugem polletju leta 2007 sta imeli v obravnavi 25 pacientov in sicer:

trije z območja Občine Oplotnica- dva z območja Občine Poljčane- enega z območja Občine Makole- devetnajst z območja Občine Slovenska Bistrica.-

V letu 2007 so dejavnost nege in oskrbe bolnika na domu financi-rale vse štiri občine. Glede na skupno število prebivalcev – 34.259 in delitev po občinah, pripadata:

dva obiska dnevno prebivalcem Občine Oplotnica- dva obiska dnevno prebivalcem Občine Poljčane- en obisk dnevno prebivalcem Občine Makole- dvanajst obiskov dnevno prebivalcem Občine Slovenska Bi-- strica.

Pripravila: Milena Gajšt, vms

NEKAJ O NEGI BOLNIKA NA DOMU V DRUGI POLOVICI LETA 2007

UTRIP - maj 200858

KINOLOGIJA

KINOLOŠKO DRUŠTVO ZA REŠEVALNE PSE MARIBOR je lani praznovalo svojo 10. obletnico delovanja, Zveza reševalnih društvenih organizacij Slovenije pa 3. obletnico delovanja.Predstaviti želimo svoje dosedanje uspehe in dosežke.V SV Sloveniji je bilo leta 1997 področje reševanja s psi praktič-no še neznano. Z željo po pomoči tistim, ki jo v težkih trenutkih potrebujejo, je 10 ustanovnih članov društva REPS svoje doteda-nje kinološko znanje nadgradilo na raznih usposabljanjih, preu-čilo mnogo literature ter navezalo stike s člani sorodnih društev v Sloveniji. V desetletnem obdobju smo se izšolali po mednarodnih smernicah, zahtevah in merilih in usposobili kakovosten strokov-ni kader, ki skrbi za nadaljnje temeljito in uspešno izobraževanje novih tečajnikov in njihovih psov. Poslanstvo društva je v izšolanju reševalnega psa in njegovega vodnika, da poišče izgubljeno ali pogrešano osebo v primeru naravnih ali drugih nesreč. Naši psi iščejo na vseh terenih:v lavini, v ruševini, v naravi in v vodi.

Poleg šolanja reševalnega psa se ukvarjamo tudi s šolanjem in vzgojo psa za ljudi s posebnimi potrebami, leta 2006 pa smo pri-dobili tudi licenco za šolanje psov vodičev za slepe. Trdo delo in nešteti treningi so se obrestovali z odličnimi uspehi na svetovnih prvenstvih in tekmovanjih ter številnih akcijskih vajah in nastopih doma in v tujini. Še zlasti pa smo ponosni na to, da na pravih reševalnih akcijah s pomočjo psov zbrano, načrtno ter usklajeno (po)iščemo pogreša-ne osebe.Po smernicah Organizacije Združenih Narodov smo verificirali svoje znanje na področju organiziranja in vodenja mednaro-dnih reševalnih misij.Vse to ni ostalo neopaženo – kot priznanje za dosežke je že leta 1999 naša članica prejela Bronasti znak Civilne zaščite Republi-ke Slovenije, leta 2004 pa ga je prejelo še društvo. V letu 2006 nam je Ministrstvo za zdravje RS zaradi našega uspešnega reševalnega dela podelilo status humanitarne organizacije.

10. obletnica delovanjaKINOLOŠKEGA DRUŠTVA ZA

REŠEVALNE PSE MARIBOR

Naši psi pozirajo.Člani REPS se predstavijo.

– REPS in triletnega delovanja Zveze reševalnih društvenih or-ganizacij Slovenije za mednarodno pomoč in sodelovanje

namen društvaPonosni smo, da smo v svojem desetletnem delovanju po medna-rodnih merilih izšolali več psov reševalcev, ki so sposobni poiska-ti pogrešane osebe, naj bo to v lavini, ruševini, naravi ali v vodi. Širšemu krogu ljudi želimo predstaviti svoje dosedanje uspehe in dosežke in seznaniti javnost tudi s humanitarno dejavnostjo društva – šolanje psov za psa spremljevalca, za ljudi s posebnimi potrebami in psa vodiča za slepe.

mejniki v razvoju društva

1995 - prvi stiki med potencialnimi kandidati za šolanje •reševalnih psov.1996 - formiranje Sekcije reševalnih psov pri KD Mari-•bor.1997 - ustanovni občni zbor članov Kinološkega društva •za reševalne pse Maribor. 1998 - prvi izpiti iz lavine in ruševine ter iskanju pogre-•šanih oseb v naravi v okviru KZS.1999 – prvi podpis pogodbe z MOM - Službo za zaščito •

NEKAJ POUDARKOV IZ DESETLETNEGA DELOVANJA DRUŠTVA ZA REŠEVALNE PSE

UTRIP - maj 2008 59

KINOLOGIJA

Intervencija v MS

in reševanje o opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.1999 - prve tekme v tujini - Avstrija, Češka, Slovaška•1999 - prva udeležba na Svetovnem prvenstvu reševal-•nih psov v Ljubljani, nekateri člani društva so aktivno sodelovali tudi v organizacijskem odboru.2000 - pristop v članstvo pri Zvezi društev in klubov vo-•dnikov reševalnih psov Slovenije ZVRPS.2002 - sprejeti v Športno zvezo Maribor. Trije vodniki •uspešno opravili izpit za trenerje športnih panog (splo-šni del)2002 - Udeležba na prvih realnih iskalnih akcijah v Ilir-•ski Bistrici, vasi Gorenje pri Postojni, Celjski koči.2003 - organizacija dveh novih regionalnih enot na ob-•močju Prekmurja in Vzhodne Štajerske2004 -• REPS je bil pobudnik in soustanovitelj nove zve-ze, ki združuje reševalce iz različnih področij delovanja. Zveza reševalnih društvenih organizacij Slovenije za mednarodno pomoč in sodelovanje - ZRDS (NASSAR) je prva zveza v Sloveniji, ki deluje interdisciplinarno po smernicah Združenih narodov OCHA in INSARAG.2005 – ustanovili smo novo Sekcijo radioamaterjev, ki •skrbi za radijske zveze in APRS navigacijo.2006 - od Ministrstva za zdravje RS smo prejeli smo od-•ločbo o statusu humanitarne organizacije

2007 - v sobivanje z varovanci VDC Polž iz Maribora (v •bivalno enoto z osebami s posebnimi potrebami) smo predali zlato prinašalko Lajko, ki smo jo usposabljali na našem društvu. najpomembnejši dosežki (mednarodni certifikati, tekme, priznanja)bronasti znak Civilne zaščite kot priznanje za požrtvo-•valno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči – leta 1999 Darinka Lečnik Urbancl, leta 2004 društvo REPS.2000: mednarodne tekme: Slovaška: ekipno 3. mesto, •Češka: ekipno 2. mesto, Ljubljana: ekipno 1. mesto; Slo-vaška posamično 3. mesto.2001- Memorial Olge Kralowe na Slovaškem: 4. mesto v •skupni uvrstitvi in 1. mesto med konkurenco žensk ter 1. mesto na mednarodni tekmi na Madžarskem.med leti 1999-2003 udeležba na štirih svetovnih prven-•stvih, dosežena mesta med 26. in 28. mestom med 140 tekmovalci.2004 - Gdansk, Poljska, III. Mednarodni manevri »SAR •GROUPS«: 3. mesto v disciplini PP in PVP; 5. mesto v disciplini iskanja pogrešanih oseb in 14. mesto v iskanju na ruševini.2005 - REPS in njegovi člani smo pridobili končni in zelo •pomemben certifikat o uspešnem zaključku usposablja-nja in usposobljenosti po smernicah Združenih Naro-dov OCHA in INSARAG za delovanje v mednarodnih reševalnih misijah.2006 – udeležba na tridnevni prestižni vaji Civilne zašči-•te na turškem delu Cipra v Lefkosi (KKTC – TRNC). Na vaji je sodelovalo kar 25 držav iz celega sveta po smerni-cah INSARAG.vsakoletna udeležba na izredno težkih preizkušnjah - 24 •

urnih vajah v reševanju Eurodogs v organizaciji nemške-ga Rdečega križa.2006 – Memorial Olge Kralowe v Banski Bistrici: osvoje-•ni 3. in 5. mesto; Košice 10. mesto.

število reševalnih akcijDruštvo REPS je od leta 2002 večkrat pomagalo pri iskanju pogre-šanih oseb, Na pomoč pri iskanju pogrešanih oseb smo priskočili 12-krat. Pokrivamo zelo veliko področje, od Prekmurja, Podravja, Koroške, Celjskega, iskali pa smo tudi v Ilirski Bistrici, Postojni, Novi Gorici, nekajkrat je bilo iskanje tudi pravočasno in uspešno.

trenutna problematikaPri izvajanju temeljnega poslanstva društva – pomoči pri iskanju pogrešanih oseb – se srečujemo z nekaterimi problemi, ki nam otežujejo uspešnost dela, predvsem je to dolg odzivni čas svojcev pogrešanih, ki iz različnih vzrokov šele po nekaj dneh sporočijo pogrešanje, s tem pa se znatno zmanjša možnost preživetja osebe. Trudimo se osveščati in seznanjati javnost, da lahko z reševalni-mi psi, kljub vsej moderni tehniki, dostikrat uspešneje in hitreje uspemo najti osebo, zahvaljujoč predvsem izrednim naravnimi sposobnostim psov (vohu). Bilateralne, regionalne in multilate-ralne mednarodne povezave na področju zaščite, reševanje in po-moči so v zelo slabem položaju, saj se vse informacije in financira-nja stečejo na ozek krog organizacij v center Slovenije, Ljubljano.

Kot vse nevladne organizacije tudi v naši zvezi ZRDS-NASSAR in društvu REPS želimo imeti predvsem stimulativno politično okolje, ki bi omogočalo civilni dialog med nevladnimi organi-zacijami in državnimi organi, primerno sistemsko pravno ure-ditev in urejen sistem javnega financiranja.

Zaradi različnih vzrokov (telesnih, duševnih, psihičnih) imajo ne-kateri ljudje probleme pri vključevanju v okolico, oziroma jih le-ta ne sprejema popolnoma. Zaradi težje navezave stikov z ljudmi in posebnega načina obnašanja in reagiranja na zunanje dražljaje, je potrebno več razumevanja, sprejemanja in dajanja. Prepričani smo, da »pet terapija«, nadzorovani stiki z živaljo, občutno pri-pomore k izboljšanju počutja varovancev, njihovi samopodobi in sposobnosti komuniciranja. Leta 2004 smo zato pričeli sodelovati z VDC (Vzgojno delovni center) Polž iz Maribora in jim izšolali psa spremljevalca.

UTRIP - maj 200860

Kot humanitarna organizacija nadgrajujemo svoje znanje s šola-njem psov vodičev za slepe, v Sloveniji in tujini je velik razkorak med potrebami in zmožnostmi, saj šolanje takega psa traja pribli-žno 1 do 2 leti.

pogled v prihodnost

dokončna vzpostavitev delovanja Operativne enote (is-•kalno-reševalnih enot) ZRDS-NASSAR, nadaljevanje pogajanj s pristojnim Ministrstvom za •obrambo, natančneje z Upravo RS za zaščito in reševa-nje o podelitvi statusa oziroma koncesije za opravljanje te dejavnosti ter o vključitvi ZRDS-NASSAR kot prosto-voljno-humanitarne organizacije v sistem zaščite, reše-vanja in pomoči na državnem nivoju,dokončna vzpostavitev APRS sistema za navigacijo na •terenu s pomočjo naše Sekcije radioamaterjev,krepitev sodelovanja s sorodnimi društvi in organizaci-•jami, mednarodno sodelovanje in afirmacija,•ohranjanje visokega nivoja strokovnosti, •sodelovanje v humanitarnih in reševalnih akcijah, •razširitev dejavnosti na šolanje psov vodičev za slepe in •pse spremljevalce za osebe s posebnimi potrebami,nadaljnje šolanje vseh članov in reševalnih psov z uvaja-•njem novih spoznanj in veščin,

Iskanje v lavini (Milena in psička Moli)

postopno zviševanje kriterijev izbire članov operativnih •enot (strokovnost, fizične dispozicije, humanost, etič-nost);

To so le nekatere izmed naših idej, vse pa temeljijo na poslanstvu društva - humanitarnosti: »MORDA BODO NEKOČ, NEKJE, NAŠI PSI IMELI PRILO-ŽNOST, DA KOMU REŠIJO ŽIVLJENJE.«

Maribor, marec 2008

UPRAVNI ODBOR KD REPS MARIBOR

KINOLOGIJA

Simbino reševanje iz ruševin

UTRIP - maj 2008 61

KINOLOGIJA

»Vsakemu, ki se je kdaj ukvarjal s psi, se je verjetno prej ali slej porodila tudi želja, da bi svojega štirinožnega prijatelja vzgojil za čimbolj prijetnega družabnika. Morda ste si tudi vi zaželeli še kaj več kot samo spre-hodov, božanja in družbe, čeprav nas že to včasih bolj obogati, kot bi lahko pričakovali od male kepice dlak. Ste razmišljali o čem, kar bi vaše kužke zaposlilo, jim bilo v veselje in izziv? Saj vendar vsi vemo, kako so pame-tni, družabni, radovedni in igrivi. Psi imajo čudežna čutila, neverjeten voh in sluh, igra pa jim je v največje veselje do pozne starosti. Če pomislimo, da se od vsega na svetu pes najraje igra pogumnega in uspešnega lovca, pa naj bo to lovljenje, vlečenje, sledenje ali prenašanje plena, potem smo že skoraj pri pravih pasjih nebesih.« je uvodoma poveda-la Alenka, ko smo letos začeli s tečajem za vodnike reševalnih psov.

1. REŠEVALNA DEJAVNOST

V situacijah, ki terjajo hitro in učinkovito pomoč, npr. pri iskanju pogrešanih v naravi, zasutih v ruševinah ali pod snegom in pla-zovi, so reševalni psi s svojim vohom nepre-cenljivi in, kljub vedno modernejši tehniki, še vedno nezamenljivi.

Kar najboljša opremljenost in najvišja uspo-sobljenost vodnikov in psov sta temeljna po-goja za uspešno delovanje na terenu, ko gre zares. Poleg sprotnega dopolnjevanja s so-dobno tehniko pa lahko to dosežemo samo z rednimi treningi, vajami in usposabljanji.

Delovni rezultati so poleg pozitivne usmeri-tve v mišljenju ljudi pripomogli k temu, da nas je danes v društvu REPS že okrog 40: aktivnih vodnikov s psi in brez njih, tečajni-kov s psi, radioamaterjev in ustanovnih ter častnih članov.

Ob raznih treningih ter prikazih usposoblje-nosti na izpitih se udeležujemo tudi raznih akcijskih vaj, kjer si nabiramo izkušnje, tako psi kot vodniki. Akcijske vaje so namreč neke vrsta simulacije naravnih nesreč, kjer je potrebno ukrepati.

Kar nekaj letošnjih vikendov zaporedoma smo vodniki reševalnih psov REPS Maribor utrjevali svoje znanje. V januarju smo orga-nizirali in izvedli težko preizkušnjo vodni-kov reševalnih psov za ekipe regijskih enot v Zvezi vodnikov reševalnih psov Slovenije,

nekaj dni smo preživeli na lavinskem tečaju v Logarski dolini. Tečaj smo zaključili s pravo reševalno akcijo športnega padalca, ki je pa-del globoko v krajno poč pod slapom Rinka. K sreči je bila pomoč pravočasna, padalec je bil le zelo podhlajen, vendar brez težjih po-škodb. Treningi tudi v zimskem obdobju so poka-zali pravo pripravljenost timov – v letu 2006 in 2007 smo osemkrat uspešno sodelovali pri iskanju pogrešanih oseb. Iskanje pogrešanih v naravi sodi med najzahtevnejša znanja, že zaradi običajno zelo skopih informacijah o pogrešanih. Praviloma se išče manjše število pogrešanih, eden ali dva, vendar na precej velikem področju, katerega težko prostorsko omejimo. Psi in vodniki so izpostavljeni ve-likim fizičnim naporom ter slabim oskrbo-valnim razmeram. Na terenu so lahko po več ur skupaj in celo več deset kilometrov stran od baze, kar od njih zahteva dobro psihično in fizično kondicijo. Iskalno - reševalni psi v takih okoliščinah samostojno delujejo na ve-čji oddaljenosti od vodnika kot na ruševini ali plazu.

Pri vseh področjih iskanja se vsakemu vo-dniku odvali kamen od srca, ko sliši lajež svojega štirinožnega pomagača. To namreč oznani veselo novico: »Našel sem osebo!« Zadovoljstvo vodnika in vseh udeleženih je še večje, če je najdba osebe pravočasna, kar je dostikrat bistveno že za samo preživetje pogrešanega.

Res je, da vsak vodnik reševalnega psa še ni imel priložnosti občutiti radosti ob trenutku, ko je njegov pes uspešno zaključil iskanje, a ob takšnih dogodkih vsi vodniki dobimo ob-čutek, da je naše delo koristno in potrebno.

Zakaj je tudi za vodnike reševalnih psov pomembno obvladovati določene segmen-te in manevre vrvne tehnike?

Emil Urbancl, predsednik REPS, pravi: »Velikokrat v akcijah na terenu delamo v deloma neprehodnih ali težko prehodnih te-renih, ki narekujejo bodisi varovanje ali pa spuščanje in dvigovanje psov, reševalca in/ali ponesrečene osebe. Da lahko na akcijah aktivno sodelujemo z drugimi reševalci, je potrebno obvladati osnovne vrvne manevre za lastno varnost in varnost drugih udele-žencev. Učne ure seveda potekajo v Domu reševalcev v Pekrah, kjer imamo poligon tudi

za tovrstne naloge.«

hUMANITARNO UDEJSTVO-2. VANJE IZVEN PODROČIJ REŠEVANJA

V našem društvu smo po naravi veseli in družabni ljudje, predvsem pa optimisti, zato naše dejavnosti ne omejujemo samo na tre-niranje psov, čakajoč na katastrofe in klic po pomoči.

Ker so naši kužki dobrodušne narave, jih prav radi pokažemo. Navezali smo stike z Varstvenim delovnim centrom VDC Polž Maribor, kjer se združujejo osebe s poseb-nimi potrebami. Vsako leto imamo nekaj srečanj. Ob 10. obletnici našega delovanja – REPS - smo v letu 2005 za njih izšolali in jim v letu 2007 podarili psa spremljevalca za osebe s posebnimi potrebami. Tako darilo je neprecenljivo, saj bo kuža olajšal in olepšal življenje devetim osebam v bivalni enoti.

S pomočjo naših štirinožnih prijateljev ob pravem trenutku in na pravem mestu lahko pričaramo srečo in nasmeh svojcem, poško-dovanim, telesno in duševno prizadetim, »Polžkom« pa lahko pomaga pri korakih do večje samostojnosti in samozaupanju.

Naše delovanje vidimo tudi v prihodnosti: nadaljnje šolanje psov za iskanje in •

reševanje pogrešanih oseb, usposabljanje vodnikov reševalnih •

psov in psov spremljevalcev,krepitev sodelovanja s sorodnimi •

društvi in organizacijami, ohranjanje visokega nivoja stro-•

kovnosti, ozaveščanje javnosti, •sodelovanje v humanitarnih in re-•

ševalnih akcijah, razširitev dejavnosti na šolanje •

psov vodičev za slepe in pse spremljevalce za osebe s posebnimi potrebami.

To so le nekatere izmed naših idej, vse pa temeljijo na poslanstvu društva – humani-tarnosti.

mag. Darinka Lečnik Urbancl, REPS Maribor

REŠEVALNI PSI - AMBASADORJI NASMEHA

UTRIP - maj 200862

DELOVANJE ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ČASTNIKOV-OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKA BISTRICA V LETU 2008

MESEC DEJAVNOST ZADOLŽENI

Januar Polaganje venca na Treh žebljih Člani predsedstva

Februar 1. redna seja predsedstva Šošter IztokČlani predsedstva

Marec Začetek projekta »PRAPOR« Šošter IztokČlani predsedstva

April Kondicijsko streljanje s pištolo M57 in MK puško 19.4.2008 Kom. za šport

Maj

Streljanje z APV sodelovanju s 37. VTP-strelišče ApačeKondicijsko streljanje s pištolo M57 in MK puško 24.5.2008Sodelovanje na pohodu v počastitev Pekrskih dogodkov

Kom. za športKom. za športČlani predsedstva

Junij Strokovna ekskurzija z ogledom Nuklearne elektrarne v Krškem in vojašnice v Novem mestu 7.06.2008 Kom. za strok. usposabljanje

Julij Sodelovanje na proslavi pri skladišču na Zg. Ložnici – v sodelovanju z ZVVS Slov. Bistrica Člani predsedstva

September

Družabno srečanje družin članov OZ ZSČ na Boču 27.9.2008Odprto državno tekmovanje slovenskih časnikov v vojaških znanjih in veščinah »Maribor 08«Veliko srečanje podčastnikov in častnikov na letališču Lajše pri Velenju

Karl MaliČlani predsedstvaKom. za športKom. za strok. usposabljanje

Oktober

Strelsko tekmovanje s pištolo M 57 in MK puško 25.10.2008Vojaško strokovno orientacijski pohod »Ljutomer 08«Odprto državno strelsko tekmovanje ZSČ v streljanju s pištolo in re-volverjem »Trbovlje 08«.

Kom. za športČlani predsedstvaKom. za šport

VETERANI

Recept za 40 let? Prav gotovo ljubezen do ljudske, slovenske pesmi, prijateljstvo, in po teh letih tudi toliko lepih spominov in trenut-kov, ki so jih preživeli skupaj tako na pevskih vajah, kot na mnogih piknikih in druženju po napornih vajah v kakšni vinski kleti. S petjem v zboru tako ohranjajo tradicijo ter izkazuje-jo predanost kulturi.Menjavale so se generacije, tako med pevci, kot tudi zborovodji. Na svoji poti so nizali mnoge uspehe, ampak v takšni luči kot so se predstavili v petek zvečer v oplotniški športni dvorani Milenij, ob svoji 40-letnici obstoja, se niso pokazali še nikdar. V lepih svečanih oblekah so z veselimi obrazi prepevali velike-mu številu obiskovalcev. Pa ne toliko zaradi obleke in nasmehov, v dvorani je bilo čutiti njihovo samozavest in ponos ob visokem jubileju. Pod vodstvom zborovodkinje mag.

Petre Brdnik je vsaka pesem zvenela res lepo, s svojim ubranim petjem so vsaki ljudski sta-ri, že nič kolikokrat odpeti pesmi, še enkrat zagotovili neizbrisljivi pečat…Svečani, lepo pripravljen koncert so pevci podarili vsem, ki jih že spremljajo vsa ta leta, pa tudi sebi, v počastitev jubileja. Tako so prepevali prelepe slovenske pesmi s solisti Ivom Trdinom, Av-gustom Leskovarjem in Domnom Višičem.Program sta prijetno povezovala Borut Va-lenčak in podpredsednica KUD-a Oplotnica Klavdija Jurše. Prišli so gostje, ki so zazna-movali ta zbor že pred 40 leti in kasneje: Ivo Dobrovnik in Dušan Pečnik, ki sta pred šti-rimi desetletji povezala misli in idejo o usta-novitvi MoPZ. Ljudje, ki so zboru tudi pustili velik pečat skozi leta in imajo velike zasluge za njihov obstoj, so tudi bivša zborovodkinja Jožica Brečko ter zborovodji Vinko Godec

in Dušan Pečnik. Koncerta se je udeležil tudi znani pedagog na področju zborovskega pe-tja iz Slovenj Gradca, Jože Leskovar, njihov dober prijatelj, ki z zborom že dolgo sodelu-je.Vid Podgrajšek iz OŠ Pohorskega bataljona, je s svojim mladim glasom zapel dve pesmici in pevcem tako napovedal, da v prihodnosti ni strahu za obstoj pevskega zbora.Nekaterim pevcem pa petje v zboru še ni dovolj, ker jim nekaj v njih kliče še po pesmi več, morda malo drugačni.Tako se je s krasnimi pesmimi prestavil tudi oktet, katerega večino sestavljajo tudi pevci MoPZ. Oktet je sicer pred časom razpadel, a so se za jubilejno prireditev zopet zbrali in pripravili program s pomočjo zborovodkinje, mag. Petre Brdnik. Za mlade duše so nasto-pili tudi mladi kitaristi, tudi člana MoPZ Do-

MOŠKI PEVSKI ZBOR V OPLOTNICI PRAZNOVAL 40 LET!

UTRIP - maj 2008 63

Jubilejni vtisi predsednika zbora

OBLETNICE

men Višič in Nejc horvat ter Toni Valenčak, s pesmijo Help me trough the night.Pevci moškega pevskega zbora vseh generacij so ob svečanem dogodku prejeli priznanja, ki jih je podelil predsednik KUD-a Oplotnica Robert Obrul.Častne bronaste, srebrne in zlate ter jubilej-

ne častne Gallusove značke pa je jubilantom podelila Mateja Kuharič, članica odbora za vokalno glasbo pri Zvezi kulturnih društev občin Slov. Bistrica, Poljčane in Makole in predstavnica sklada ljubiteljske kulture Slo-venija.Velika želja MoPZ je bila, da na jubilejnem

koncertu zapojejo skupaj s pevci, ki so priče-li pred davnimi štiridesetimi leti. Želja se je uresničila in da so se zares za trenutek ali dva vrnili v leto 1968, je združenemu zboru di-rigiral prvi zborovodja zbora Dušan Pečnik. Pesmi, združeni v generaciji štirih desetletij, sta zveneli neponovljivo in mnogim pomenili dragocen trenutek.Ob njihovi obletnici je izšel tudi bilten, ki je nastal s trudom mnogih pobudnikov in ak-terjev zborovskega petja v Oplotnici. Predsednik MoPZ Avgust Leskovar se je za-hvalil vsem obiskovalcem, da jih spremljajo na koncertih, zborovodkinji za njen trud, in svojim pevcem, brez katerih zbora ne bi bilo.Hvale in zahvale so prišle iz strani mnogih, vse od oplotniškega župana Matjaža Orterja, predsednika KUD-a Roberta Obrula, pred-stavnice ženskega pevskega zbora Oplotnica, predstavnice zborovskega petja iz Zreč…Ob koncu prireditve, so pevci zapečatili svoj koncert, kot je od njih tudi pričakovati. S pesmijo seveda in poželi močan aplavz obi-skovalcev, ki so odšli domov z res lepimi vtisi melodij, zdaj bi lahko rekli že »legend« zbo-rovskega petja v Oplotnici.Pevci, še na 40 let!

Marinka BRGLEZ

MoPZ med svojim svečanim koncertom z zborovodkinjo mag. Petro Brdnik.

»Pje, je blu lepu ?«; tako smo se vprašali pevci moškega zbora, ko so izzveneli zadnji takti na samostojnem koncertu ob 40. obletnici delova-nja MoPZ KUD Oplotnica v soboto, 19. aprila.Po dveletnem napornem delu smo pevci prosla-vili 40. obletnico obstoja zbora, ki sta ga ustano-vila dr. Ivo Dobrovnik in umetniški vodja Dušan Pečnik.V športni dvorani Milenij se je zbralo lepo število ljubiteljev zborovskega petja. Praznično vzdušje v dvorani so dopolnjevali gromki aplav-zi poslušalcev, po katerih smo sklepali, da je bilo navdušenje precejšnje. O kvaliteti petja so izra-zili pozitivno mnenje gostje, glasbeni strokov-njaki, kot je Jože Leskovar, mag. Mojca Dobnik-Koban, Mateja Kuharič, Darinka Ivačič, Milena Korošec in drugi.Peli smo samo slovenske ljudske in umetne pe-smi slovenskih avtorjev, kar je tudi navdušiloobčinstvo. Da je koncert tako kvalitetno izzvenel, je poskr-bela umetniška voditeljica zbora, mag. Petra Br-dnik, ki je bila tudi sama zadovoljna z izvedbami pesmi.Prav gotovo pa so veliko znanja o petju v zboru dali nam pevcem tudi bivši zborovodje, Dušan Pečnik, Jožica Brečko in Vinko Godec.Ob tej priliki smo izdali bilten o delovanju zbo-ra od začetka pa do danes. Želimo, da bi bilten,

skupaj z zgoščenko posnetka koncerta, dobila vsaka domačija v občini.Veseli in počaščeni smo bili, da so se nam na odru pridružili številni pevci, ki so v preteklo-sti prepevali v zboru. Med njimi tudi starosta Ivo Dobrovnik. Tudi sam je krepko »pritisnil« s svojim basom in pod taktirko Dušana Pečnika je pesem Sem fantič z zelenega Štajerja, v prete-klosti skoraj njihova himna, mogočno zadonela po dvorani.Koncert so s še vedno prodornim petjem obo-gatili prekaljeni pevci noneta LIO Oplotnica, ki so se zopet zbrali in prav v čast jubileja moškega pevskega zbora obnovili program za koncert, pod vodstvom mag. Petre Brdnik. Za popestritev na koncertu so poskrbeli tudi drugošolec Vid Podgrajšek in mladi kitaristi Toni Valenčak, Domen Višič in Nejc Horvat.Da je petje zvenelo kot mora, kljub športni dvorani, je mojstrsko poskrbel prijatelj Gvido Hauptman, ki je ozvočenje prireditve tudi delno sponzoriral.Prijetno nam je bilo ob zapetem voščilu Miše iz ŽePZ Oplotnica in prav tako ob pohvalah, vo-ščilih in darilih pevskih prijateljev iz sosednjih občin.Po skrbno in všečno pripravljenem scenariju Maje Valenčak sta prireditev uspešno vodila Klavdija Jurše in Borut Valenčak.

Dvorana je izgledala praznično s postavljenimi stoli in tudi poslušalci so sede na njih udobneje spremljali prireditev. K temu je dalo svoj prispe-vek Turistično društvo Trta.Kot večino prireditev v Oplotnici sprejme pod svoje okrilje Občina z županom na čelu, tako je bilo tudi tokrat. Pri organiziranju prireditve pa se rado tudi kaj zatakne, takrat se ponavadi, vsaj po moji, išče pomoč na občini. Res je prijetno, ko ugotoviš, da ti z veseljem in z nasmejanimi obrazi pomagajo.KTV Oplotnica je uspešno prispevala k prazno-vanju jubileja.Za prijetno druženje, prepevanje, izmenjavo mnenj po koncertu je ob bogato obloženi mizi nadvse strokovno poskrbel Borut Pozne s svojo ekipo.Vsem sponzorjem, donatorjem, ki ste ali še bo-ste finančno podprli naš projekt, ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, se še enkrat vsi pevci iskreno zahvaljujemo.Vsi boste zapisani v arhivu Mo PZ Oplotnica.Pevci zbora načrtujemo še nove projekte. Prepri-čan sem, da jih bomo s skupnimi močmi uspeli uresničiti v zadovoljstvo in veselje nas vseh.

V imenu odbora za pripravo 40. obletnice MoPZ zapisal predsednik zbora,

Avgust Leskovar

UTRIP - maj 200864

PROJEKTI

V Katalogu socialnega dela je zapisan lep izrek, ki pravi:“PROJEKTI so izvirni, izoblikujejo se za vsakega uporabnika, dru-žino posebej in so soustvarjeni skupaj z njimi in zanje. PROJEKTI so delovni, ker v vsakdanjem jeziku in življenju ljudi konkretizirajo dogovorjene spremembe.” Tovrstno se mi zdi pomembno poudariti prav zato, ker tudi naše delo temelji na skupnem sodelovanju z vsako materjo in otrokom, kot tudi z žensko, ki pri nas poišče pomoč, posebej. Tudi drži, da smo soustvarjali projekt za uporabnike, ki ga potrebuje-jo. Matere z otroki in ženske iz celotne Podravske regije, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči osebni, bivanjski, eksistenčni, odnosni ali drugi stiski, smo vse do leta 2003 nameščali v druge domove po Sloveniji, kar je predstavljajo dodatne obremenitve, tako za žensko, kakor tudi za otroka, ki je moral zamenjati svoje primarno okolje – tudi šolo ali vrtec. Hkrati pa je to zanje predstavljalo tudi večje stroške, saj so si vse stvari morale urejati v domačem kraju. Danes, po štirih letih delovanja, je razvidno, da je Materinski dom Maribor v regiji še kako pomemben. Pri nas je do danes bivalo nekaj več kot 120 mater, žensk in otrok.Seveda pa je projekt tudi deloven, saj ga oblikujemo za uporabnike in jim v času bivanja poskušamo pomagati - da razvijejo določene spo-sobnosti ali izpeljejo rešitve, ki so pomembne zanje in za njihovo na-daljnje samostojno življenje. Tako skupaj urejamo stanovanjska vpra-šanja, iščemo zaposlitve, skušamo urejati medsebojne odnose, učimo se vzgajati otroke, vadimo se pri izvajanju vsakodnevnih življenjskih opravil in podobno. Pri tem sodelujemo z vsemi potrebni zunanjimi institucijami in v svoje delo glede na potrebe, želje in možnosti vklju-čujemo tudi socialno mrežo posamezne uporabnice (družina, partner, oče otrok).

Delo v programu izvajamo:strokovni delavci, strokovna sodelavka in laična delavka ter- delavci iz programa javnih del.-

Pri delu nam pomagajo prostovoljci. Smo hkrati tudi učna baza za študente Fakultete za socialno delo in Fakultete za psihoterapijo.

CILJ PROJEKTA MATERINSKI DOM MARIBOR je:pomoč pri razreševanju eksistenčnih, osebnih in drugih stisk ma-- ter in otrok ter pomoč pri njihovem vključevanju v družbo.

POMOČ SE NAVEZUJE NA: Pomoč pri reševanju in urejanju eksistenčnih in bivanjskih vpra-

šanj (stanovanje, zaposlitev) Pomoč pri reševanju in urejanju osebnostnih in odnosnih stisk

in težav Pomoč pri vzgoji otrok

Zagovorništvo, informiranje, izobraževanje

Delo s socialno mrežo uporabnice

Učenje za samopomoč in samoorganizacijo uporabnikov.

METODE DELA, ki jih izvajamo, so: Socialno delo s posameznikom in družino (individualno, v sku-pini) Družinska terapija Učenje socialnih veščin Socialno delo s skupnostjo Samopomoč, samoorganizacija.

DODATNE AKTIVNOSTI so tiste, ki pomembno bogatijo vsakdanjik naših mater in otrok. Z njimi jih spodbujamo v njihovi lastni kreativnosti, krepimo njihove sposobnosti in njihove lastne vire moči. Te aktivnosti potekajo v okvi-ru ustvarjalnih delavnic, skupin uporabnic in otrok, kot tudi drugih dejavnosti, ki jih izvajamo (na primer Predstavitvenih dnevov Mate-rinskega doma Maribor).

MOŽNOST SPREJEMA IN BIVANJAPo osebnem razgovoru, ki ga opravimo skupaj z uporabnico in po od-ločitvi za bivanje, se dogovorimo za namestitev. V času, ko je uporab-nica naša stanovalka, je pomembno, da upošteva pogoje hišnega reda in pravil bivanja ter aktivno sodeluje v procesu reševanja svojih stisk in težav. Prispeva tudi delež k plačilu stroškov bivanja. V primeru, da je brez sredstev za preživljanje, skupaj raziščemo možnosti, kako raz-rešiti položaj, v katerem se nahaja, in ji pri tem pomagamo.

Čas bivanja uporabnic v Materinskem domu Maribor je različen. Pri nas so lahko do enega leta, z možnostjo podaljšanja, če strokovni tim presodi, da je uporabnica aktivna pri reševanju svojih stisk in težav in da še potrebuje našo pomoč. Sicer pa je povprečen čas bivanja - v vseh štirih letih delovanja Materinskega doma pri vseh dosedanjih uporab-nikih - 6 mesecev.

SOFINANCERJI PROJEKTA: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Lokalna skupnost – Mestna občina Maribor

Občine Podravske regije ( Oplotnica, Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Miklavž na D. polju, Lovrenc na Pohorju, Benedikt, Sv. Ana, Star-še, Slovenska Bistrica, Selnica ob Dravi). V letu 2008 so pristopili k sofinanciranju še Občina Ruše, Duplek in Šentilj. Prispevki uporabnic

Drugi viri (humanitarne akcije, donacije, sponzorstva)

DODATNE DEJAVNOSTI ZA DELOVANJE PROGRAMA Socialni in projektni menedžment, od katerega je pravzaprav od-

visen obstoj programa Sodelovanje z mediji in javnostjo – v smislu primarne in sekun-

darne preventive, informiranja javnosti in sodelovanja z lokalno skupnostjo Vzpodbujanje in razvijanje humanitarnih dejavnosti in donator-

stva Aktivnosti za potrebne zakonodajne spremembe. Pri tem naj

spomnimo, da je z letošnjim letom (natančneje v mesecu marcu 2008) začel veljati Zakon o preprečevanju nasilja v družini.

Država je s tem priznala, da nasilje v družini obstaja in da ga je po-trebno reševati.

Nasilje v družini namreč zajame vse družinske člane in če želimo ži-veti v družbi brez nasilja, se je potrebno z njim soočiti in ljudi usmer-jati v nove načine reševanja konfliktnih situacij, kot tudi vzpostavljati boljše in ustreznejše medsebojne odnose.Ob zaključku pa naj vendarle še enkrat poudarimo, da projekta, ki pomembno vpliva na reševanje problematike nasilja, ne bi bilo brez sodelovanja vseh vas - občin in drugih sofinancerjev programa, ki se vam tudi na tem mestu iskreno zahvaljujemo!

Vaš Materinski dom MariborŽanet Mithans, univ. dipl. soc. del., strokovna vodja programa

RAZVOJNI PROJEKT – MATERINSKI DOM MARIBOR

UTRIP - maj 2008 65

KTV - KOMUNALA

Če želimo ostati še vnaprej, kot edini OPLOTNIŠKI MEDIJ, za-nimivi, gledani in aktualni, se je potrebno nenehno prizadevati in truditi. Truditi v prvi vrsti za to, da bodo z nami in našimi progra-mi zadovoljni naši člani in bodo naši programi spodbudili k temu še koga, da se nam pridruži. Zavedamo se, da so za to potrebne zanimive in aktualne oddaje na internem kanalu, čim več zanimivih programov in jasna ter čista slika na naših TV ekranih. Ravno zato smo prisotni na vseh prireditvah v naši občini in širše, pridobivamo gradivo za svoj program ter tako zapolnjujemo del programske sheme. Poskušamo pripraviti tudi nekaj lastnih oddaj. Pri tem se je ekipa programskega sveta po svojih močeh trudila, da zadeve potekajo kolikor toliko zadovoljivo.Poleg programskega dela izvajamo tudi informativno dejavnost preko video strani. Preko njih želelimo našim članom prenesti pre-

ko malih ekranov informacije o dogodkih v naši občini in širše. V ta namen smo v lanskem letu pripravili preko 400 različnih video strani. Upam, da smo z namero večje informiranosti naših članov - občanov uspeli.Da naš sistem glede na starost deluje s čim manj izpada, skrbi tehnični odbor skupaj s pogodbenim podjetjem DROZG d.o.o.. Opravljenih je bilo nekaj večjih posegov vse z namenom, da je si-gnal čim boljši in izpadov čim manj. V kolikor pa se izpadi le po-javijo, poskrbimo, da so ti čim krajši. Zavedamo se, da je naša prva naloga dobra slika na televizorjih slehernega člana.Naša namera, ostati edini oplotniški KTV medij, bo v bodoče ter-jal tudi razširitve, kakšne in v koliki meri bodo te izvedljive, pa bo odvisno od mnogo dejavnikov. Želje so, upamo, da nam bo to tudi uspelo!Ob vsem tem naštetem si bomo še v naprej prizadevali, da bomo

kar se da ažurno informirali o vseh dogodkih v naši občini in širše. Omogočili bomo, da si boste lahko z našo pomočjo še naprej ogledali marsikatero zanimivo prireditev, ki ste jo morda zamudili ali bi si jo želeli še enkrat podoživeti.

Predsednik društva KTV Oplotnica:

Vojko KOROŠEC

DRUŠTVO KABELSKE TELEVIZIJE OPLOTNICA

Zaradi vse strožjih zahtev in direktiv EU ter posledično slovenske zakonodaje je in bo v pri-hodnje postalo čiščenje odpadnih voda vse bolj pereč problem.

Še pred nedavnim so bili ljudje navajeni, da so v območjih, kjer ni bilo kanalizacijskega omrežja, zgradili pretočne greznice ali pa odplake zgolj spustili v bližnji jarke, potoke ali gozdove. Za-radi vse večje skrbi za okolje, pa so z novo za-konodajo takšna dejanja prepovedana in so v nasprotju z zakoni in predpisi.

Investitorji novih stavb morajo upoštevati novo zakonodajo, ki prepoveduje gradnjo pretočnih greznic. Na območjih, kjer ni javne kanalizaci-je, je tako dovoljeno graditi:

greznice brez iztoka – zaprti tip greznice, a.) vsebino greznic pa je potrebno odvažati na čiščenje na čistilno napravo,male komunalne čistilne naprave.b.)

Na območjih z javno kanalizacijo, ki je zaklju-čena s čistilno napravo, je priključitev na javni sistem obvezna za vse uporabnike.

Nova zakonodaja prav tako predpisuje, da mo-rajo lastniki stavb obstoječe pretočne greznice na območjih, kjer ne bo javne kanalizacije za-ključene s čistilno napravo, spremeniti ali v male komunalne čistilne naprave ali greznice brez iztoka, in sicer na:

vodovarstvenih območjih do konca leta a.) 2015,ostalih območjih do konca leta 2017.b.)

Greznica vedno pomeni potencialno ekolo-ško nevarnost, cena gradnje greznice pa je na ravni cene ustrezne male čistilne napra ve. Ker je po novi zakonodaji dovoljena le gradnja gre-znic brez iztoka, pomeni, da potrebuje 4-član-ska družina, s povprečno porabo vode (4m3/osebo,mesec), najmanj 16 m3 greznico, v kolikor želi odvažati blato in odpadno vodo samo 12 x letno. Odvoz greznične vsebine pomeni velik tekoči strošek, ki bo z leti še naraščal. V primeru postavitve male čistilne naprave, iz katere izte-ka ustrezna prečiščena odpadna voda, pa lahko dose žemo 85 % oprostitev plačila okoljske daja-tve, ki trenutno dosega približno polovico cene pitne vode. S tega vidika sta potreb na premislek in preudarna odločitev, da je gradnja lastne bio-

loške čistilne naprave naj boljša odločitev, kljub začet nim nekoliko večjim stroškom v primerja-vi z gradnjo grezni ce. Malo čistilno napravo si lahko postavi tudi več uporabnikov (stanovanjskih hiš) skupaj. V ko-likor je velikost čistilne naprave s pripadajočo kanalizacijo manjša od 50 PE (1 oseba = 1 PE), lahko ostane sistem v upravljanju in vzdrževa-nju lastnikov pripadajočih stavb. V primeru, da je velikost sistema večja od 50 PE, sistem zapade pod upravljanje javne gospodarske službe.

Biološke čistilne naprave posnemajo delova-nje mikroorganizmov, ki tudi sicer v naravnem okolju razgrajujejo nečistoče, le da v čistilnih napravah ti procesi zaradi obilice hrane, zraka in vode potekajo v znatno večjem obsegu. Čistilno funkcijo opravljajo mikroorganizmi, ki v umaza-ni vodi lebdijo v obliki majhnih kolonij, lahko pa jim nastavimo posebne nosilce, na katerih se raz-rastejo v t. i. biomaso. Biološke čistilne naprave so pravzaprav nadzorovano gojišče bakterij, zato lahko predelajo le vodo, v kateri je biološko raz-gradljiva umazanija. To so komunalne vode, ki nastajajo v gospodinjstvih, restavracijah, hote-lih, naseljih in so rezultat človekove dejavnosti.

Male biološke čistilne naprave

UTRIP - maj 200866

Produkta delovanja čistilne naprave sta v osnovi dva: to sta čista voda, ki lahko ponikne v naravi ali odteka v jarke, vodotoke, meteorno kanaliza-cijo in čez čas tudi odmrlo neaktivno blato, ki ga je potrebno do dvakrat letno v majhnih koli činah odstraniti. Ker se neaktivno blato, čeprav je odlično organsko - mineralno gnojilo, šteje za posebni odpadek, ga sme odstraniti le za to pooblaščeno komunalno podjetje, vendar je strošek tega odstranjevanja bistveno manjši, kot če bi vsak mesec praznili celotno greznič no vsebino. Pri mali čistilni napravi za enodružinsko hišo (3- 6 PE), z dna čistilne naprave odstra nimo približno kubični meter blata do dvakrat letno.

Med možnimi postavitvami čistilne naprave je tudi tako imenovana ra-stlinska čistilna naprava, ki posne ma naravne lagune oziroma močvirja. Pri tovrstni napravi, je v primerja vi z malo biološko napravo potrebno zagotovi ti več prostora na površju zemljišča, medtem ko je biološka či-stilna naprava v celoti zakopana v zemljo. Prav tako je pri rastlinski či-stilni napravi prisoten višji strošek vzdrževanja, predvsem zaradi obnove rastlin po zimskem obdobju in odvoza blata iz primarnega usedalnika oz. greznice.

Pri nakupu male biološke čistilne naprave je potrebno paziti, da ima na-prava vse zakonsko potrebne certifikate in dokumen te ter da zagotavlja čiščenje v skladu z veljavno zakonodajo. Od prodajalca in monterja to-vrstnih bioloških čistilnih naprav je potrebno zahtevati, da vas seznani z referencami. Več naprav je vgrajenih, več je možnosti, da zadeva deluje, kot mora, saj so izboljšane in preizkušene.

Primer male biološke čistilne naprave tip Mala biološka čistilna naprava iz polipropilenske mase

Primer vgradnje male biološke čistilne naprave

Odvoz in čiščenje grezničnih gošč

Poleg sanitarne in fekalne odpadne vode se v greznicah nahaja ogromno stvari, ki tja ne spadajo: kondomi, vložki, plenice, nogavice, razne emba-laže, ostanki hrane, … V greznicah prihaja do anaerobnega gnitja organskih snovi, zaradi česar nastajajo plini, ki povzročajo smrad. V stiku plinov z vodo nastaja kislina,

ki med drugim nažira tudi kanaliza-cijske cevi in jaške. Prav tako se v grezničnih goščah nahajajo maščo-be, detergenti, čistila, zdravila, razne kemikalije. V primeru razsipanja vsebine gre-znic po okolju (njive, travniki, vo-dotoki) prihaja poleg vidnega one-snaženja okolja tudi do ponikanja navedenih nečistoč v podtalnico, ki pa je vir naše pitne vode. Podtalnica se tako kontaminira s fekalnimi bakterijami, kemikalijami (čistila, zdravila, ki jih uporablja-mo v vsakdanjem življenju), kloridi

(dezinfekcijska sredstva, ki jih uporabljamo), težkimi kovinami, idr., kar pa vpliva tudi na okus in vonj pitne vode.Zaradi navedenega grezničnih gošč ni dovoljeno oz. jih je prepove-dano odvažati v okolje: na njive, travnate površine, vodotoke, idr. Potrebno jih je predelati na čistilni napravi. Kazen za nedovoljen odvoz grezničnih gošč v okolje je bistveno višja, kot plačilo za urejen odvoz gre-zničnih gošč na čistilno napravo.

Pri predelavi grezničnih gošč na čistilni napravi, nečistoče, ki v greznico ne spadajo, najprej odstranimo na mehanskem predčiščenju. Vse neči-stoče se nato odpeljejo na odlagališče odpadkov. Prečiščene greznične gošče se vodijo v nadaljnji postopek čiščenja skupaj z odpadno vodo, ki prispe po javni kanalizaciji. Stranski produkt čiščenja odpadne vode je dehidrirano blato, ki se na osnovi analize tudi lahko uporablja na kmetij-skih površinah kot gnojilo.Kmetje poleg prepovedanega raztrosa vsebine greznic na svoja zemlji-šča odvažajo tudi gnojila, gnojevko in gnojnico. Nova zakonodaja je tudi tukaj postavila omejitve. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur.l. RS, št. 85/05) med drugim predpisuje, da morajo kmetijska gospodarstva gnojiti svoja kmetijska zemljišča z živinski gnojili v skladu z gnojilnim načrtom ali letnim operativnim načrtom razvoza živinskih gnojil, ki predpisuje količine snovi, ki jih kmetje lahko vnesejo v svojo zemljišča.

Prav tako je po navedeni Uredbi gnojenje z gnojevko in gnojnico prepo-vedano:

na tleh, nasičenih z vodo ali prekrito z 10 cm snežno odejo, na veli-- kih strminah, na zamrznjenih tleh ali na vodnih zemljiščih,na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. - februarja,na zemljiščih na najožjem vodovarstvenem območju in na stavb-- nih zemljiščih.

Odvoz grezničnih gošč lahko naročite vsak delovni dan, od ponedelj-ka do petka, od 7. do 15. ure, na telefonsko številko: 02 843 00 24 (čistilna naprava Slovenska Bistrica).

Vodja CČN:Jerneja Zorko

ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA SLOVENSKA BISTRICA

Trg svobode 26, 2310 Slov. BistricaSvetovanje vsak četrtek od 16.00 do 18.00 ure .

Naročanje za obisk ESP Slov. Bistrica vsak delovni dan v tednu med 8.00 in 14.00 uro na tel. 02 84 32 840

ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA SLOVENSKE KONJICE

Mestni trg 12, 3210 Slovenske KonjiceSvetovanje vsak torek od 16.00 do 18.00 ure .

Naročanje za obisk ESP Slov. Konjice vsak dan v tednu med 8.00 in 14.00 uro na tel. 03 759 2716.

Energetsko svetovanje je nasvet na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v zgradbi in gospodinjstvu.

ENSVET je strokovno in brezplačno svetovanje o: - toplotni zaščiti zgradb- izbiri ustreznih oken in zasteklitvi- izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav- regulaciji ogrevalnih sistemov- zamenjavi ogrevalnih naprav- uporabi obnovljivih virov energije- zmanjšanju porabe goriva- uporabi varčnih gospodinjskih aparatov- pripravi tople sanitarne vode- možnosti pridobitve nepovratnih sredstev za URE in OVE

Čistilna naprava je popolnoma vgrajena v zemljo.

Na ENSVET po NASVET

KOMUNALA

UTRIP - maj 2008 67

NAJMLAJŠI

Luka OBRUL, 3 leta

Aljaž ZAVŠEK, 4 leta

Julija FRIDRIh, 5 let

Katja RUPNIK, 6 letAva DUKARIČ, 4 leta

Aleksander PERBIL, 4 leta

Rebeka KREMAUTZ, 4 leta

Lana ZVIŽEJ, 2 leti

Maja KOROŠEC, 4 leta Larisa JEVŠENAK, 3,5 leta

Tilen PEPEVNIK, 6 let

Toni KOVŠE, 6 let

IZ ARHIVA