ZAČIMBE IN ZDRAVJE

SLADKORJI Najboljši so tekoči sladkorji Mnoge šole zdrave prehrane učijo, da so edine sprejemljive oblike sladkorja takšne, ki niso kristalizirane. V naravi je sladkor vedno v tekoči obliki (v sadju ali v naravnih sirupih), zato se med najbolj zdrava sladila uvrščajo tista, ki iz narave le prevzamejo ta sladkor v naravni obliki. Takšna sladila so javorjev, palmov in agavin sirup ter zgoščeni jabolčni in hruškov sok. (Pozor: V to skupino nikakor ne sodijo umetna sladila, ki jih prav tako ponujajo v tekoči obliki!)

Javorjev sirupje najboljši dokaz narave, da sladkor ni nujno greh. Je bogat z minerali in očiščujoče deluje na organizem. Slaba novica pri naravnih sirupih je le njihova cena, vendar procesa pridobivanja sirupov nikakor ne moremo primerjati z masovno proizvodnjo sladkorja. Javorjev sirup pridobivajo iz soka javorjevih dreves, ki morajo biti stara med 40 in 80 let. Sezona se začne, ko nočne temperature padejo pod 0oC, kar je v Kanadi med novembrom in marcem. Iz enegadrevesa od štiri do šest tednov črpajo sok, ki vsebuje le 3 % sladkorja. Šele po 72 urah kuhanja dobi sirup želenih 64 % sladkorja. Iz enega drevesa na leto načrpajo okrog 40 litrov soka, kar omogoči pridobivanje le enega litra sirupa.Po videzu in okusu pa javorjev sirup delimo na štiri kategorije. GRAD AA je najsvetlejše barve in najblažjega okusa. GRAD A, ki ga dobite v naših trgovinah, je temnejši in močnejšega okusa. Grad B je še temnejši in še močnejšega okusa. GRAD C pa je po okusu in videzu podoben temni melasi. To izjemno okusno sladilo je tudi bogat vir magnezija in selena. Zaradi njegove cene je najbolje, da ga dodajate sladicam, kot so palačinke, sadne solate, sladoledi ali kuhane žitne jedi. Odličen je tudi v domačih piškotih. Enako kot agavin sirup ima tretjino manj ogljikovih hidratov in tretjino nižji glikemični indeks od belega sladkorja.

Agavin sirup pridobivajo iz rastlin agave, starih med osem in deset let. To je eno od redkih naravnih sladil, ki v telesu deluje bazično, kar pomeni, da nas ne zakisa. Ena čajna žlica agavinega sirupa je enako sladka kot ena žlica sladkorja. Njegov glikemični indeks je za tretjino manjši od belega sladkorja, obenem pa daje enako sladkost in tretjino manj ogljikovih hidratov. Je zelo dobrega okusa, kot raztopljeni sladkor z nekaj limone, in se zato dobro ujema s skoraj vsemi sladicami brez omejitev. Lahko ga dodate povsod, kjer ste do zdaj uporabljali sladkor. Če delate biskvite z jajci, ga lahko stepete z beljaki. Kljub temu, da »sneg« ne bo tako trd kot ponavadi, bo biskvit enako uspel. Ker vsebuje nekaj kisline, ni uporaben le pri pudingih, ali kavi z mlekom, saj lahko sesiri mleko.

Melasa

je temen, gost sirup, po videzu podoben medu, ki je stranski produkt pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa. Je prava zakladnica hranilnih snovi (vsebuje magnezij, železo, baker in mangan ter vitamine skupine B). V eni žlici melase je trikrat več železa kot v jajcu in več kalcija kot v kozarcu mleka. Tudi pri melasi obstaja več vrst. Najbolj zdrava je tista najtemnejša, ki je rahlo grenkega okusa. Svetla melasa je bolj sladka, vendar manj bogata z vsemi navedenimi vitamini in minerali. Zaradi veliko rudnin je to eno izmed redkih sladil, ki vas ne zakisa. Melasa se odlično ujame s kislimi okusi (npr. pomaranče, limone, šipkov čaj). Če jo dodajate v kuhane kaše, lahko uporabite naslednji trik. Jedi dodajte dve žlički melase in žličko čokolade v prahu (ali ustrezno količino temne čokolade). Melasa in čokolada se dobro ujemata in skupaj dajeta okus po grenki čokoladi. Tako bodo tudi otroci pojedli zdrob ali ovseno kašo s »čokolado«. Ovsene kosmiče lahko skuhate tudi na vodi in jim dodate pomarančni sok ter žlico melase. Ta kombinacija se odlično obnese. Na policah z zdravo prehrano vse pogosteje najdemo tudi rižev in ječmenov slad. Pridobivajo ju z vrenjem riževih (brez glutena) oziroma ječmenovih zrn. Če ob sladu ne želite uživati še kemije, s katero so žita danes obdelana, izbirajte slad iz ekološke pridelave.Zgoščeni jabolčni ali hruškov sok je cenovno najbolj ugodna alternativa sladkorju. Ima okus po sadju, iz katerega je pridobljen. Dejansko je to sok, ki mu je odvzet delež vode. Iz osmih litrov jabolčnega soka tako pridobivajo en liter zgoščenega soka. Če ga zmešate z osmimi decilitri vode, boste imeli naravni jabolčni ali hruškov sok. Zgoščenega ga lahko dodajate sladicam namesto sladkorja. Tri žlice zgoščenega soka so po sladkosti enake dvema žlicama sladkorja. Idealno se poda vsem sladicam, v katerih uporabljamo sadje (jabolčni zavitki, pite, sadne rezine itd.).

ŽAJBELJ ZDRAVI OD A DO ŽŽajbelj je hvaležno zelišče, ki so ga cenili že v davnini. Na neki zdravniški šoli v Salernu je celo pisalo ''Zakaj naj bi umrl človek, ki mu na vrtu raste žajbelj?''Začnimo z zanimivostjo, ki je tako prikupna, da se mora čim prej zapisati. Žajbelj je nekoč služil kot ljubezenski urok. V žajbljev list je bilo treba napraviti tri luknje inpotegniti skozi njih svoje lase ter lase svoje izvoljenke. Nato so ga zakopali pod prag dekletove hiše, dekle pa se je čez noč zaljubilo v vas.Žajbljeva domovina je Sredozemlje, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Njegovolatinsko ime Salvia izhaja iz besede 'salvus', ki pomeni 'zdrav', kar kaže, da je bil zelo cenjen že pri Rimljanih, ki so ga nadvse častili.Pred nabiranjem so se oblekli v bele tunike in bogovom žrtvovali vino in kruh, priobiranju pa so morali biti bosi in niso smeli uporabljati kovinskega orodja. Pri žajbljusicer nabiramo liste, ki so koristni sveži in posušeni ali pa kot sestavina za izdelavo zelo kakovostnega eteričnega olja. Zdravilni učinki Žajbelj uživa ugled najpomembnejšega ljudskega zdravila. Če ga grgramo, pomaga proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporablja se tudi pri odpravljanju težav, povezanih z ustnimi

razjedami, ali vnetju dlesni. Uporablja se tudi kot razkužilo, saj zdravi rane in zaustavlja kri. Koristi pri prebavnih motnjah (vetrovi, driska, vnetje črevesne ali želodčne sluznice), na dihala deluje blagodejno ter blaži astmatične napade in kašelj, zmanjšuje potenje, znižuje količino sladkorja v krvi, pomaga pri sprožanju zaostale menstruacije in pri težavah v menopavzi, pomirja in spodbuja živčevje, lajša glavobol, znižuje vročino … Proti prehladnim obolenjem dihal in za krepitev ustne sluznice je preventivno dobro večkrat na teden prežvečiti suh ali svež žajbljev list. Za bolj bleščeč nasmeh Liste lahko uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice ali pa z njimi drgnemo zobe, da povrnemo belino. S poparkom dobimo čistilni losjon za kožo, ki ga lahko uporabimo tudi za potemnitev sivih las.Gospodinje so navdušene Žajbelj je vsestransko uporaben in gospodinjstvo ni izjema. Njegov vonj preganja molje in drug mrčes, prekuhane liste pa lahko uporabimo za razkuževanje prostorov. Suhi listi, žgani na žerjavici, služijo za nevtraliziranje neprijetnih vonjav. Katera kuharica se ne razveseli tega vsestranskega zelišča? Posušeni ali sveži listi so odlična začimba za ribje in mesne jedi, juhe iz stročnic, enolončnice, omake, prelive… Tudi v kombinaciji s kisom, sirnimi namazi in maslom se dobro odreže. Kljub vsem zdravilnim učinkom je treba biti previden, saj se dolgotrajno uživanje žajblja odsvetuje. Zdravljenje naj ne traja več kot tri tedne, primerno pa se je posvetovati z zdravnikom. Prav tako ni priporočljivo uživanje žajblja med dojenjem in nosečnostjo, odsvetuje se tudi ljudem z epilepsijo. Praktičen nasvet Poparek za notranjo uporabo:2,5 g zelišča poparite z 2,5 dl vode. Pustite stati 10 minut in precedite. Popijte do tri skodelice na dan pol ure pred obrokom. Poparek za zunanjo uporabo:20 g zelišča poparite s pol litra vode. Pustite stati 10 minut in precedite. S poparkom umivajte in izpirajte obolelo mesto ali uporabite za grgranje.Spodnji članek o žajblju pa je prispel po elektronski pošti:Latinsko ime Salvia izvira iz besede salvare, kar pomeni rešiti ali shraniti. Obstaja preko900 različnih vrst. V zdravilne namene uporabljamo predvsem vrtno varianto Salvia Officinalis L. in špansko Salvia lavandulaefolia. Ljudska imena pri nas so čistec, kadulja, vrtni žajbelj …Zdravilni deli so predvsem listi, ki jih obiramo pred cvetenjem, sušimo jih le v senci, pri čemer jih večkrat obračamo. Zdravilne snovi in učinkovine so eterična olja, salviol,salvoen, tion, pinen, cineol, bormeol, kafra, čreslovine, grenčine, beljakovine, škrob, gumi, kalcijeve in kalijeve soli. Koristnost žajbljaNjegova priznana zdravilnost je primarno v tem, da ureja potenje: pri ljudeh, ki se zelo potijo, zavira potenje, pri tistih, ki se malo pote, pa ga pospešuje. Žajbljev čaj – 1 žlička posušenih listov na 1 skodelico zavrele vode kot preliv – ni samo zelo dobro naravno zdravilo zoper premočno potenje v puberteti in meni, ampak je tudi eno izmed najboljših zdravil zoper nočno potenje jetičnih.Žajbelj čisti kri, pomaga izločati sluz iz dihal in iz želodca, če je zasluzen, izgubljeni tek spet dobimo. Sladkornim bolnikom priporočajo čaj iz enakih delov žajblja in rmana. Žajbelj deluje protivnetno, pozdravi vnetje črevesa, želodca, jeter, žolčnika in mokril. Izpiranje z žajbljevim čajem pomaga pri belem toku. Žajbelj je odličen za grgranje pri žrelnem katarju, pri vnetih mandeljnih in vneti ustni sluznici. Žajbelj uporabljajo pri različnih presnovnih boleznih, dober je pri revmatizmu in protinu, za zmanjševanje živčnih motenj, do katerih pride pri teh boleznih.

Žajbljev čaj je pomemben za doječe matere . Če pijejo čaj, ko odstavijo otroka, se zmanjša izločanje mleka. Če bi matere pri odstavitvi bolj upoštevale ta nasvet, bi odpadlo zastajanje mleka in vse posledice, ki iz tega izvirajo. Tudi nagnjenost k splavom pod določenimi pogoji preneha, če žene uživajo žajbljev čaj.Žajbelj uporabljajo tudi za rane in žuželčje pike ter gnojne čire. Parne kopeli iz zavretka priporočajo pri zastajanju vode in bolečem uriniranju. Kopeli večkrat na dan zdravijo ekceme in garje. Pri vnetih dlesnih žvečijo 4 do 5-krat na dan sveže liste, drže nekaj časa v ustih in potem izpljunejo. Ker dobro vplivajo na prebavo, so jih že zelo zgodaj dajali med jedi; jabolčno pito. Popusti tudi glavobol. Žajbelj je zelo čislan v mnogih kozmetičnih preparatih. Zaradi močnega vonja z vrta odganja različne žuželke, privablja pa čebele in metulje (vir: Zdravilne rastline in njih uporaba, Richard Willfort, 1978, Založba Obzorja, Maribor).Žajbelj umirja in nekako razjasnjuje misli. Pridobite mentalni fokus. To postorite tako, da zdrobite nekaj svežih listov in vdihujete njihove hlape. Takoj se boste počutili tako, kot da bi se zbudili iz sanj ali da ste ravnokar končali z meditacijo.Sam vonj izhaja iz treh kemičnih sestavin: kafre, ki ima svež vonj po lesnem mentolu; alpha-thujone ima podoben vonj, le malo bolj oster; viridiflorol ima podoben vonj kot kafra, le da je bolj sladek. Žajbelj vsebuje tudi cineol, ki je glavna komponenta pri evkaliptusu. V kombinaciji s kafro pomaga pri zaprtju in lajša težave pri oteženem dihanju. V kliničnih raziskavah se je žajbljevo olje dokazalo za koristno pri rakastih obolenjih (predolga izpostavljenost UV žarkom).Žajbelj izboljšuje tudi spominske funkcije. V eni zadnjih študij sta sodelovali dve grupi odraslih. Ena je prejemala placebo, druga pa žajbelj. Že po eni uri je tista, ki je zaužila žajbelj, izboljšala spominske sposobnosti in pozornost. Zmanjšala se jim je tudi mentalna utrujenost. Vse izboljšave so trajale več kot štiri ure. Tudi doma si lahko za boljše spanje po eni strani in mirnejših misli po drugi pomagate z žajbljevim čajem.

Žajbljev čaj:Čaj iz listov pomaga pri glavobolih, nemirnosti, živčnosti, ne spanju, kašlju, prebavnihmotnjah in vročicah. Če ga shranite na hladnem, ga lahko kasneje uporabite zaobravnavanje srbečice, pri pikih, odrgninah in vnetjih kože.Priprava čaja:- 1 žlico posušenih listov kuhajte v skodelici vode od 2 -3 minute. Precedite zavretek. Po kuhanju ne sme imeti grenkega okusa. Če ga ima, potem ste ga kuhali predolgo, ali pa je bil žajbelj prestar ali že zdrobljen v prah, ali pa ste imeli napačno vrsto žajblja. - sveže nabrane liste (eno pest) kuhajte v skodelici vrele vode ne več kot 5 minut, ter nato zavretek precedite v drugo skodelico.

Žajbljevo oljeNeka študija je pokazala, da že samo vdihavanje arome žajbljevega olja izboljšujekognitivne funkcije, razpoloženje in spominske sposobnosti. Aroma ima relaksirajoče, očiščevalne učinke. Aroma vam pomaga razčistiti misli in lažje zaspati. Nekateri se pohvalijo tudi, da sanjajo bolj intenzivno.

Liste .... sveže, posušene ali zmrznjene ... lahko uporabljate tudi v kuhinji. Žajblja ne bo nikoli preveč. Predvsem pri peki in žaru ne skoparite z njim. Uporabite lahko tudi cvetove.

ALOE VERA, ZDRAVILO ZA VSE BOLEZNISpletni časnik Žurnal24 piše, da Aloe vera v zadnjih letih spet žanje slavo. Kako tudi ne, ko pa je to rastlina, cenjena na mnogih področjih. Če ste do zdaj z njo negovali le suho kožo, je čas, da njeno uporabo razširite.Razstruplja in obnavlja Neredna in nezdrava prehrana povzročata črevesne motnje, ki lahko pripeljejo do resnejših želodčnih obolenj. Da bi to preprečili, strokovnjaki priporočajo razstrupljevalno terapijo, ki jo lahko naredite dvakrat na leto, skozi vse leto pa telo lahko razstrupljate s pomočjo soka z izvlečki aloe vere. Ta spodbuja delovanje ledvic in pospešuje odpravljanje strupov iz telesa. Nekatere sestavine v aloe veri pomagajo pri vezavi prostih radikalov in s tem pri njihovi nevtralizaciji. Poleg tega aloe vera spodbuja obnavljanje živčevja in delovanje notranjih žlez, kar prispeva k boljšemu počutju. Bodite vitalni.Zagovorniki aloe vere trdijo, da ta poživlja duha in telo. Preprost test s pitjem soka lahko naredite sami. Vsak dan spijte okoli deciliter in pol soka aloe vere (sok pijte pred obrokom) in po šestih tednih bi se morali počutiti bolje. Pozitivne spremembe boste opazili na celotnem telesu – lepša polt in zdrave, nekrvaveče dlesni ste le dve od njih. Zlato za kožo Najbolj cenjena je aloe vera pri lepotnih strokovnjakih, danes pa jo najdemo že v marsikaterih lepotnih in kozmetičnih izdelkih – šamponi, negovalne kreme, balzami, losjoni in geli za prhanje so le nekateri od njih. Zakaj je tako cenjena? Učinkovine aloe vere zdravijo suho kožo, uspešno preprečujejo pojav gub in gubic ter zdravijo mnoga kožna obolenja.Aloe vera je zelo cenjeno vlažilno sredstvo, ki ima dvojno delovanje – prenaša hranilne sestavine in vlago skozi plasti kože in s pomočjo polisaharidov ustvarja zaščito na koži ter preprečuje njeno izsuševanje. V kozmetični industriji so cenjene tud njene pomlajevalne lastnosti, saj kožo ohranja čvrsto in prožno.Zdravilo za rane Aloe vera je prava izbira za zdravljenje manjših površinskih ran, opeklin in pikov insektov.Manjšo različico gela imejte vedno s seboj, pomagate pa si lahko tudi s svežimi listi – list odtrgajte, ga malo stisnite, da iz njega priteče gel, ter z njim namažite rano ali oteklino. Gel aloe vere blaži bolečine, preprečuje infekcije, pospešuje celjenje kože in ustvarjanje nove povrhnjice – tkivo obnavlja kar osemkrat hitreje od navadnega procesa regeneracije. Brez bolečin v sklepih. Ste vedeli, da gel aloe vere zdravi tudi osteoartritis in revmo? Nedavna raziskava je pokazala, da aloe vera zdravi takšne težave bolje od mazil s steroidi. Aloe vera zmanjšuje vnetja, bolečine in otekline sklepov in mišic, z njo lahko zdravite tudi modrice.Za zdravo srceŠe en plus, ki ga strokovnjaki pripisujejo uživanju soka aloe vere, je njegovo blagodejno delovanje na srce. Sok pomaga ljudem s srčnimi težavami, znižuje raven holesterola v krvi in krvni pritisk. Dokazano je tudi, da je aloe vera učinkovito zdravilo pri zdravljenju bolezni jeter, saj izboljšuje njihovo delovanje.

Izbira soka So vsi sokovi aloe vere enaki ? Še zdaleč ne. Na izbiro naj vplivajo pridobljeni certifikati (o njih se lahko pozanimate na spletnih straneh proizvajalcev), vsebnost aloe vere in vsebnost aloina. Tega naj bo v soku čim manj, najbolje pa je, da izberete sok brez aloina – ta doda grenak priokus in deluje zelo odvajalno. Pri izbiri soka bodite pozorni tudi na to, da vsebuje čim manj konzervansov. Pomembna pa je tudi svežina – kdaj je bil sok narejen, kako je aloe vera pridelana in koliko obdelana, še pišejo v Žurnalu24

STEVIAPrvotno rastišče stevie so gorska območja Paragvaja, kjer so jo Indijanci Guarani uporabljali že stoletja. Imenujejo jo "kaa-he-e", kar pomeni v njihovem jeziku sladka zel. Liste so uporabljali predvsem za sladkanje grenkega čaja mate in v medicinske namene. V 19. stoletju je bila uporaba te rastline razširjena tudi v sosednjih deželah,predvsem v Braziliji in Argentini. Stevia je samorodni grmiček, večletna rastlina, ki zraste do višine 60 cm, na plantažah pa tudi do 90 cm. Rastlina ima veliko vejic, ki so porazdeljene po steblu s parnimi in mesnatimi listi. Liste stevie pobirajo v začetnem stadiju cvetenja, ko je tudi najslajša.Sestava:V različnih raziskavah so analizirane vsebnosti in hranilni elementi, ki jih vsebuje stevia podrobno analizirani. To so: vitamin C, beta-karotin (pro vitamin A ), krom, kobalt, rastlinske maščobe in vlakna, železo, magnezij, mangan, niacin, fosfor, kalij, proteini, riboflavin, selen, silicij, natrij, tiamin, vodo, cink in olje, ki vsebuje še 53 elementov. Stevia vsebuje veliko različnih substanc. Najbolj so zanimive substance, ki se pojavljajo kot sladilo, so glikozidi. Znanih je osem sladkih glikozidov stevie: steviozid, rebaudiozid A, rebaudiozid B, rebaudiozid C (dulkozid B), rebaudiozid D, rebaudiozid E, dulkozid A i steviolbiozid. Strukturo teh glikozidov tvorijo diterpenski aglikon steviol (13-hidroksi, kaur-16- en-18-karbonska kislina) kot tudi 1 do 5 sladkornih enot (glukoza in ramnoza).Zdravilnost stevie:V nekaterih južnoameriških deželah se stevia uporablja za zdravljenje diabetesa inhipoglikemije. Diabetiki, ki uživajo stevio ob vsakem obroku, so opazili, da se jim v relativno kratkem času regulira nivo sladkorja. Študije so pokazale, da stevia deluje tudi antihipertenzivno - (znižuje previsok krvni tlak), na normalen krvni pritisk pa ne vpliva.Izjemno zanimiva ugotovitev je, da stevia preprečuje rast in reprodukcijo nekaterihbakterij in drugih mikroorganizmov, vključujoč bakterije, ki povzročajo karies, bolezni dlesni in krvavitve dlesni. Zato jo priporočajo za ustno vodico za vzdrževanje ustne higijene. Zaviranje razvoja bakterij so ugotovili tudi pri bakterijah v ustni votlini in pri nekaterih povzročiteljih grip.Stevia je izvrstni pripomoček oz. pomočnik v procesu odpravljanja odvečne telesne teže, saj ne vsebuje kalorij in ima tendenco zmanjševanja zalog v naših maščobnih skladiščih ter odpravlja naše želje po sladki in mastni hrani. Stevia uravnava apetit pri ljudeh, ki imajo porušen odnos in povezavo med

hipotalamusom in želodcem. Z drugimi besedami ... ob uživanju stevie ob obrokih hitreje dosežemo občutek sitosti in ustavimo pretirano željo po hrani. Dokazano je, da stevia izboljšuje prebavo in funkcijoniranje gastrointestinalnega trakta, umirja želodec in pomaga, da se telo hitreje okrepi po boleznih. Skratka - STEVIA ...... regulira metabolizem sladkorja v krvi,... znižuje krvni pritisk,... pomaga pri sproščanju inzulina iz pankreasa,... predstavlja vir rastlinskih hormonov rasti,... deluje antibakterijsko ( karies in vnete dlesni ),... zmanjušuje željo po sladkem in mastnem,... ima zelo podoben okus kot sladkorji ...Prednosti STEVIE v primerjavi s sladkorjem:... nima kalorij,... karamelizira,... ni kancerogena,... ne fermentira v alkohol,... ne vsebuje konzervansov

KATERE ZDRAVILNE RASTLINE ŠČITIJO PRED VIRUSI GRIPE?Na spletni strani enaa.com pišejo, da virusi povzročijo 90 odstotkov vseh prehladnihobolenj ter seveda gripo - tudi novo. Antibiotiki pri virusnih obolenjih ne pomagajo, ker lahko učinkujejo le proti bakterijam. Zato pa obstajajo rastline, ki lahko premagajo viruse. Granatno jabolko vsebuje polifenole, ki prav tako zaščitijo imunski sistem pred virusi. Pomaga preventivno, a tudi v akutnih primerih. V skladu z zadnjimi raziskavami pa ima antivirusni učinek tudi timijan ali materina dušica, še pišejo pri enaa.com Drugačen učinek ima kapska pelargonija. Njen izvleček okrepi imunski sistem, tako da se lažje spopada z virusi. Obrambne celice začnejo tvoriti več interferona beta, ki povzroči, da naravne celice uničevalke hitreje prepoznajo povzročitelje bolezni in jih uničijo. Izvleček naj bi zaužili že ob prvih simptomih bolezni.

METIN ČAJ NAMESTO ANALGETIKOVSkodelica brazilskega metinega čaja lajša bolečine prav tako učinkovito kot analgetiki. Zdravilni napitek iz rastline Hyptis crenata brazilski zdravilci že tisočletja pripisujejo za lajšanje bolečin pri glavobolih, bolečinah v trebuhu, vročini in gripi. Raziskave, ki so jih britanski znanstveniki izvedli na miših, so pokazale, da sredstvo resnično učinkuje. Prav za prav so rezultati zelo presenetljivi, saj se je izkazalo, da je brazilski zdravilni napitek učinkovitejši kot običajni analgetiki, ki jih je mogoče brez recepta kupiti v lekarnah."Ko so ljudje začeli hoditi po Zemlji, so za zdravljenje različnih obolenj uporabljalinajrazličnejše rastline. Ocenjuje se, da se v medicinske namene danes uporablja več kot 50.000 rastlin. Poleg tega več kot polovica vseh obstoječih zdravil temelji na molekulah, ki jih je v naravni obliki mogoče pridobiti iz rastlin," je povedala vodja raziskav Graciela Rocha in dodala, da želi skupina v naslednjem koraku izvesti klinične teste tudi na ljudeh

Zdravilna kurkuma I. Kurkuma je izrazito rumen začimbni prašek, ki ga pridobivajo iz oranžne korenine rastline Curcuma longa, sorodne ingverju (Zingiber officinalis). Pri nas ni ravno znana in uveljavljena, razen v začimbnih mešanicah, denimo curryju, zato pa jo veliko uporabljajo na Daljnem vzhodu, kjer je vsakdanja sestavina mnogih jedi. Še manj znane so pri nas njene zdravilne lastnosti; v tradicionalni vzhodnjaški medicini velja za učinkovito čistilo krvi, prebavil in izločal, koristna je pri težavah z jetri, žolčnikom, prebavi in hepatitisu. Kurkuma vsebuje aktivno snov kurkumin, ki stimulira jetra in žolčnik pri izločanju žolči, bilirubina in holesterola. Ko se staramo, se izločanje teh sestavin ponavadi zmanjša, in tako upadejo tudi sposobnost prebave, presnove in absorpcije v maščobah topnih hranil.Redna uporaba kurkume lahko pomaga pri preprečevanju tega problema.Nadalje kurkuma skrbi za zaščito proti zastrupljenju jeter z mnogimi strupenimikemikalijami. Na Kitajskem so ugotovili, da je zelo učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa. V študiji, opravljeni na triintridesetih bolnikih, so po enomesečnem vsakodnevnem zdravljenju s kurkumo pri enaindvajsetih opazili, da so simptomi hepatitisa izginili, pri osemnajstih pa se je delovanje jeter povrnilo v normalno stanje. V primeru resnejših problemov z jetri bi nekateri bolniki verjetno morali začeti s tretjino ali polovico ustno zaužite doze (od spodaj navedene doze), potem pa količino v prvem tednu postopoma povečevati.Kurkuma izboljšuje izločanje zaščitnega mucina v želodcu. Mucin je komponenta, ki jo proizvaja želodčna stena, da bi se zaščitila pred prebavnimi kislinami. Želodčne težave so najpogosteje posledica primanjkljaja mucina in ne viška kislin. Kurkuma ne ovira izločanja nujno potrebnih kislin, po drugi strani pa učinkovito zdravi in preprečuje želodčne neprijetnosti in nastajanje čirov.Oralno doziranje Priporočena dnevna doza za zdravljenje katere koli od zgoraj omenjenih težav, je okoli 4 grame oziroma za eno zvrhano žličko. Najboljše rezultate dobimo, če to količino razdelimo na tri dele in jo zaužijemo zjutraj, opoldne in zvečer. Nekatere študije so pokazale, da so manjše dnevne doze (med pol grama in gramom in pol) primerne za preventivo ali varovanje.Rezultate lahko dodatno izboljšamo, če kurkumo zaužijemo v obliki, ki jo telo lažjepresnovi. Ena možnost je, da k žlički kurkume primešamo žličko lecitina. Mešanico lahko zaužijemo samo ali pa skupaj z majhno količino hrane, vode ali soka. Če preprosto ne prenesemo okusa same kurkume, lahko z njo z nekaj truda napolnimo prazne kapsule za zdravila in jo zaužijemo tako. Število kapsul, ki jih je treba zaužiti, je odvisno od njihove velikosti, tako da skupaj vsebujejo približno štiri grame kurkume. Varnost kurkumeKurkuma je zelo varna sestavina. Ker zmanjšuje lepljivost trombocitov, ni dobro užiti večje količine, če jemljemo zdravila v zvezi s trombociti. Iz varnostnih razlogov naj se večjim dozam izogibajo tudi nosečnice. V zelo redkih primerih se lahko ob lokalno uporabljeni kurkumi pri posameznikih pojavijo blage alergične

reakcije, denimo srbečica. V tem primeru jo preprosto speremo in nehamo uporabljati.

ZDRAVILNA KURKUMA II. Tudi proti revmiKlinične raziskave dokazujejo učinkovitost kurkumina pri zdravljenju revmatoidnegaartritisa, saj je, kot že omenjeno, močan antioksidant. To pomeni, da uničuje prosteradikale, ki znatno poškodujejo celice in celične membrane. Prosti radikali prirevmatoidnem artritisu povzročajo boleča vnetja in tudi poškodbe sklepov. Bolniki, ki so sodelovali v raziskavi, so povedali, da jim je dodajanje kurkume precej olajšalo in skrajšalo jutranjo okorelost, podaljšalo obdobje boljše gibljivosti in zavrlo otekanje sklepov Zelenjava proti raku prostate Čisto posebna zgodba je učinkovanje kurkume na raka prostate. Znano je že, da zelenjava zadržuje napredovanje raka na prostati, kar posebej velja za paradižnik (v mezgi, kjer je največ zaščitnega likopena), brokoli oziroma vso zelenjavo iz družine križnic (zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cvetača, koleraba in repa). V raziskavi se je pokazalo, da kurkumin zadržuje rast tumorja. Še najboljši učinek pa je pri součinkovanju koristnih sestavin zelenjave iz družin križnic in kurkumina. To pomeni, da je pametno jesti zelenjavo s kurkumo. Tega znanstveniki še niso uradno potrdili, vendar dosedanje raziskave obljubljajo, da gre za zmagovito kombinacijo.Za jetra in srce Naštevanja koristnih učinkov še ni konec. Dokazano je tudi, da izboljša delovanje jeter tako, da jih razstruplja. Znanstveniki predvidevajo, da bi redno uživanje kurkume preprečilo škodljivo delovanje karcinogenov v hrani. Poleg tega naj bi kurkumin preprečeval oksidacijo holesterola, ki poškoduje stene krvnih žil in ustvarja obloge v žilah,to pa pomeni napredovanje ateroskleroze, ki je smrtno nevarna. Ker kurkuma vsebuje vitamin B6, s tem znižuje raven homocisteina, ki neposredno povzroča poškodbe žil. Kurkuma dokazano znižuje raven škodljivega holesterola (LDL). Učinkovita proti rakuKurkuma je torej močan antioksidant. Raziskovalci so doslej ugotovili, da varuje črevesje pred prostimi radikali, ki poškodujejo celice DNK. To je namreč zelo dobrodošlo, saj se celice v črevesju zamenjajo zelo hitro, približno vsake tri dni. Zaradi pogoste zamenjave z novimi celicami se lahko tudi rakave celice hitreje razmnožujejo. Kurkumin uničuje spremenjene celice, da se ne morejo širiti po telesu. Treba je dodati, da izboljšuje delovanje jeter. Potrjeno je tudi, da zavira rast tumorskih celic in metastaz pri raku dojke. Rezultati so bili objavljeni v reviji Biochemical Pharmacology (september 2005). Strokovnjaki, ki sodelali to raziskavo, pojasnjujejo, da kurkumin učinkuje na ravni genov. Prav na tej ravni pa deluje tudi rak. Kurkuma proti limfomu V isti strokovni reviji so bili objavljeni tudi izsledki raziskave s kurkumo pri bolnikih z neHodgkinovim limfomom, ki so jo delali na univerzi v Teksasu. Spet se je pokazalo, da kurkumin učinkuje na molekule, ki spodbujajo rast tumorskih celic. Dodatno so odkrili, da kurkumin preprečuje razmnoževnje tumorskih celic in spodbuja normalno odmiranje celic po zaključku njihovega življenjskega ciklusa. Na isti univerzi zdaj raziskujejo učinkovitost kurkumina na multipli mielom(vrsta krvnega raka), na raka trebušne slinavke in na vse vrste raka v usti votlini.

Kako jo zaužiti Če ne poznate recepta, v katerem bi našli kurkumo, je tu nekaj nasvetov: dajte jo v vsako rižoto, pa naj bo mesna ali zelenjavna. Vedno jo dodajte na koncu kuhanja. Dajte jo v riž, enolončnice itd. Čajna žlička bo dovolj, če pa vam okus ustreza, je dodajte več. Preberite si še članek na spodnji povezavi in si oglejte filmček:

http://www.orgon.si/clovek-in-zdravje/zacimbe-in-zelisca/herbs-kurkuma-turmeric-curcumalongae100.htmlČe se urežete, si rano lahko posujte s kurkumo, kajti kurkuma ima lastnost, da ranoposuši in zaceli z neverjetno hitrostjo. Poznam človeka, ki se je globoko urezal na roki, rano je posul s kurkumo, odhitel k zdravniku na šivanje. Tam pa so mu rekli, da bi moral priti še tisti dan, ko se je urezal. Ko je povedal, da se je urezal pred pol ure, mu skoraj niso verjeli. Seveda pa se tega s kurkumo ni izmislil sam, ampak je za to izvedel od drugih. Od koga, nimam pojma, vem le, da je bil tisti nekdo nekaj časa tudi v Indiji, kjer je ta začimba doma.

DIVJI KOSTANJDivji kostanj ( Aesculus hippocastanum ) je priljubljeno okrasno drevo v parkih in drevoredih. Cvete maja, beli in rožnati cvetovi so grozdaste oblike. Plod je bodičast, kodozori, pade ven svetleča se glavica z belo liso. Nabiramo liste, cvetove, skorjo in plodove. Zdravilnost tega skromnega drevesa je v današnjem času vse premalo cenjena. Njegovi najpomembnejši učinkovini sta escin (saponinski kompleks - najdemo ga v semenu) in eskulin (kumarin - največ ga je v skorji, popkih in oplodju). Vsebuje pa tudi drugesaponine, čreslovine, smolo, olja in grenčine. Zaradi omenjenih sestavin deluje protivnetno, je dober diuretik in astringent ter povečuje učinek UV žarkov. Divji kostanj je eno najboljših zdravil za ožilje. Njegov izvleček oz. escin deluje protivnetno, zmanjšuje krhkost kapilarnih sten, tonizira oslabele venske sisteme, in najpomembnejše ... ščiti pred edemi. Številne klinične raziskave so pokazale izboljšanje bolezenskih znakov pri kronični insuficienci ven (težke noge, občutek napetosti v nogah, srbenje kože nad krčnimi žilami, bolečine in vnetje krčnih žil). Prav tako se uporablja pri zdravljenju:• črevesnih bolezni, drisk in katarjev;• zlate žile, lišajev, ozeblin;• krvavitvah (iz maternice, pri kroničnih driskah in zlati žili),• belega toka;• revmatizma, protina, povečane prostate, ledvenega useka;• angine, prehlada;• malarije, nevralgij.Zmotno je mnenje, da je divji kostanj strupen, res pa je, da ni priporočljivo uživanjesvežih plodov, kakor tudi njegova uporaba med nosečnostjo. Prav tako lahko vkombinaciji s posameznimi zdravili, npr. s sredstvi proti strjevanju krvi (aspirin,varfarin), pride do neželenih učinkov.Uporaba v kozmetiki: Izvleček divjega kostanja se v kozmetiki uporablja

- za odstranjevanje celulita (snov eskulin pospešuje cirkulacijo, stimulira celično tkivo in krepi kožna vlakna),- kot dodatek h kremam za sončenje (eskulin, ki ga je največ v lubju, vsrkava UV žarke in tako poveča njihov učinek),- za odpravljanje kapilar na obrazu, vratu in prsih,- izvleček (iz svežih cvetov) dodajajo k šamponom za pospeševanje rasti las.Zanimiva je njegova uporaba pri predelavi domače ovčje volne (izdelava odej), kjer zizvlečkom divjega kostanja impregnirajo volno. S tem dosežejo zaščito pred pršicami, molji in plesnijo, odeje pa lahko uporabljajo tudi astmatiki.Pa še tole … Nekje sem zasledila, da je divji kostanj živi prevodnik kozmične energije, ki nas vedno hrani in dopolnjuje, polni našo auro, nas naredi radostne in vrača zdravje ... Zatorej naberimo ga (če ga bomo še kje dobili ), nosimo ga v žepih, položimo ga k postelji – skratka imejmo ga vedno pri sebi.

ZDRAVILNI UČINKI RDEČE PESE IN PESINEGA SOKARdeča pesa je ena najbolj zdravih vrst zelenjave na svetu. Vsebuje ogromne količine betaina, ki stimulira jetrne celice in deluje blagodejno na prebavni trakt. Poleg tega, dapesa ščiti zoper srčne bolezni, saj betain zmanjšuje ravni homocisteina, in ta zelenjava odstranjuje iz telesa tudi toksine in razstruplja.Betain ima drugače blagi učinek izboljševanja počutja, saj povečuje raven serotonina v telesu in tako pomaga pri depresiji. Če nočete jesti rdeče pese, pa vseeno hočete znižati svoj krvni pritisk, vam priporočamo dva kozarca pesinega soka na dan. V študiji iz leta 2008 se je prostovoljcem krvni pritisk znižal že po treh urah od takrat, ko so prvič spili okoli pol litra pesinega soka. Neverjetno je raven krvnega pritiska ostala nizka še naslednjih 24 ur.Rdeča pesa ščiti tudi pred rakavimi obolenji (predvsem raku na debelem črevesu) -nekateri zdravniki menijo, da pomaga pri odstranjevanju tumorjev in boleznih krvi. Celo listi surove pese so užitni in delujejo zdravilno. Poleg tega so liste uživali že od Hipokrata dalje, saj jih je predpisoval za pospešitev celjenja ran.Drugače pesa čisti tudi prebavni trakt, krepi žolčnik, povečuje vzdržljivost in celi abscese ter akne.Rdeča pesa je nizkokalorična zelenjava brez nasičenih maščob in visoko vsebnostjo folata, ki je nujno potreben za produkcijo in vzdrževanje novih celic. Vsebuje tudi magnezij, kalcij, natrij, železo in fosfor. Njena značilno rdeča barva izvira iz pigmenta betacianina, ki blažilno deluje tudi pri rakavih obolenjih.Boršč je tradicionalna zelenjavna juha iz rdeče pese, ki je še posebej popularna v Rusiji, Nemčiji in na Poljskem. Obstajata tako hladna kot topla varianta, vendar je v obeh glavna sestavina rdeča pesa.Pesin sok ima sicer intenziven in nekoliko neprijeten okus, ga pa lahko zato zmešate z drugimi sokovi (npr. korenčkovim, limoninim ali jabolčnim).Opozorilo: Navkljub dokazani blagodejnosti za zdravje pa z uživanjem pesinega soka ne gre pretiravati. Pesin sok namreč zgoščuje kri.

ČUDEŽNE LIMONE Limona je čudežni proizvod narave, ki v človeškem telesu ubija kancerogene celice. Učinek limone je kar 10.000 x močnejši od kemoterapije. In zakaj ta informacija nikakor ne prodre v javnost?Na svetu obstajajo laboratoriji, ki so zainteresirani za izdelavo sintetičnih spojin, ki prinašajo ogromne dobičke. Od zdaj naprej pa lahko pomagamo svojim prijateljem in znancem tako, da jim predamo informacijo o blagodejnosti limoninega soka in njegovi učinkovitosti pri preprečevanju raka. Medtem ko se to znanje ljubosumno skriva, ogromno število ljudi umira, lastniki farmacevtskih družb pa nedotaknjeno uživajo v svojih dobičkih. Okus limoninega soka je prijeten in, v nasprotju s kemoterapijo, v telesu ne pušča nobenih uničujočih posledic. Če le imamo le možnost, posadimo limonino drevo na svojem balkonu ali na vrtu, saj ne zavzema veliko prostora.Limone lahko uživamo na več načinov. Lahko jih jemo ali pa iz njih stisnemo sok, ki gadodamo raznim napitkom ali ga uporabimo kot sestavino pri pripravi različnih kolačev. Limoni pripisujejo številne blagodejne učinke, največji efekt pa daje limona pri težavah s cistami ali tumorji. Ta rastlina je dokazano zdravilo proti vsem oblikam raka. Prav tako so ugotovili, da je limona antimikrobski agens širokega spektra proti bakterijskim infekcijam in glivicam, da učinkuje proti notranjim parazitom v črevesju, da uravnava visok krvni pritisk in delovanje živčevja ter deluje antidepresivno. Izvor teh ugotovitev je eden od največjih proizvajalcev zdravil na svetu, ki na podlagi več kot 20 letnih laboratorijskih raziskav trdi, da limona uničuje maligne celice pri dvanajstih vrstah raka, med katerimi so rak debelega črevesa, rak na dojkah, prostati, pljučih in slinavki.Limona deluje 10.000 x bolje od Adiamicina, kemoterapevtske droge za upočasnjevanje rasti kancerogenih celic, in nima nobenih škodljivih vplivov na zdrave celice.

REGRATZdravilna je cela rastlinaZa zdravljenje služi celotna rastlina, nadzemni in podzemni deli. Nadzemne dele rastline nabiramo pred cvetenjem, cvetne koške pa v času cvetenja. Najbolj zdravilni del je korenina, ki jo izkopljemo pred cvetenjem ali v jeseni. Pri tem moramo biti previdni, da je ne ranimo, ker lahko odteče mlečni sok, izguba le-tega pa zmanjša zdravilni učinek. Med drugim pa je regrat znan tudi kot diuretik, kar pomeni da je odličen „očiščevalec telesa“. Bogat je z vitaminom A, B in D , rudninskimi snovmi, železom in beta karotenom. Sicer pa vsebuje približno 85, 6 odstotkov vode, 2,7 odstotkov beljakovin, 0,7 odstotkov maščob in 9,2 odstotka ogljikovih hidratov. Če upoštevamo samo izboljšanje celotne presnove in izreden vpliv na čiščenje krvi, lahko sklepate, da ga lahko uporabite v boju pri naslednjih težavah: kožnih ekcemih, lišajih, revmi, krvnih boleznih, motnjah pri delovanju jeter in žolčnika itd. Pospešuje tudi delovanje žlez (vse od žlez v želodcu, slinavke in trebušne slinavke), pomlaja in obnavlja celice in olajšuje težave sladkorne bolezni.

Recept za REGRATOV MED: 300 cvetov, 3 limone in 3 pomaranče zrežemo in dodamo 1,5 l vode. Kuhamo 1/2 ure in nato še vroče precedimo. V še vroč in precejen sok dodamo 1,5 kg sladkorja in mešamo ter počasi segrevamo toliko časa, da se sladkor popolnoma raztopi. Še vroč med polnimo v kozarce.Regratov med lahko uporabljamo za sladkanje čaja, limonade, lahko pa ga tudinamažemo na kruh skupaj z maslom.

KARDAMOMKolikor je znano, je bil kardamom nekdaj tretja najdražja začimba na svetu, takoj za žafranom in vaniljo. Danes je žafran še vedno drag, medtem ko so druge tropske začimbe glede cene manj kakor senca svoje nekdanje dragocenosti, a še vedno, pravzaprav še bolj uporabne v vsakdanji kuhinji, saj niso dostopne zgolj izbrancem - v resnici smo izbranci vsi mi, ki si radi dajemo opravka z njimi, posebno s kardamomom.Delovanje: Uporabljamo ga lahko kot aperitiv, učinkuje proti vetrovom, je stimulativen, regulira znojenje, uporaben za urejanje prebave, za olajšanje izkašljevanja, vzbuja tek.Uporabljamo ga tudi pri astmi, riganju, bronhitisu, prehladih, kašlju, diareji, glavobolu, hripavosti, slabi prebavi, uhajanju urina, slabosti, respiratornih motnjah, bolečinah v trebuhu, stimuliranju spomina, bruhanju.Kardamomova semena se uporabljajo proti riganju, večinoma pa kot pomožna sredstva pri drugih zvarkih. Prav tako se uporabljajo kot začimba pri kuhanju ter kot aromatično sredstvo pri naravnih zdravilih.Semena in stroki vsebujejo vnetljivo olje, ki se uporablja za vonjave ter kot stimulant. Kardamomovo olje se je uporabljalo kot afrodiziak že v starih časih na Bližnjem vzhodu. Kardamom je stimulans, hladi telo v primeru visoke vročine ter pomaga pri prebavi. Kitajci ga uporabljajo pri kuhi hrane za ljudi, ki trpijo za glutensko intoleranco (celiakalijo).Doziranje: Semena in stroke prelijemo z vročo vodo (ne smemo vreti!!). Prav tako lahko semena zmeljemo v prah, ki ga uporabljamo v kuhinji.ZNIŽAJMO HOLESTEROL S ČEMAŽEMV spomladanskih dneh ne moremo mimo čemaža ali divjega česna, ki z blago aromo in svojimi zdravilnimi učinki razveseljuje vse do poletja. Če prisegamo na naravno ali pa smo privrženec ljudske medicine, čemaž gotovo poznamo. Ponekod ga imenujejo tudi divji, medvedji ali gozdni česen, kačji lek ali štrkavec.V ljudski medicini se je obdržal vse do danes zaradi številnih zdravilnih lastnosti, med katerimi danes v ospredje postavljajo predvsem prečiščevanje telesa, urejanje prebave in nižanje holesterola v krvi. Čemaž spodbuja tudi delovanje žlez, pospešuje prekrvavitev, čisti dihalne poti, zaradi razkužujočega učinka pa deluje tudi protivnetno, čisti kožo, odpravlja izpuščaje in lišaje ter pospešuje celjenje ran.Za nižji pritisk in holesterol Vsi, ki imamo težave z visokim krvnim pritiskom ali povišanim slabim holesterolom v krvi, poskusimo s čemažem. Strokovnjaki ga

priporočajo tudi vsem s prebavnimi težavami, diarejo ali vetrovi, učinkovit pa je tudi pri izgubi teka. Prečistimo se.Čemaž je odličen čistilec celega telesa. Sveže pripravljeni listi (v solati, namazu) čistijo ledvice in mehur ter pospešujejo izločanje seča. Popestrimo okus jediZa uživanje so primerni prav vsi deli čemaža (listi, čebulice, cvetovi in plodovi), najbolj aromatični pa so sveži, še mladi listi. Iz njih pripravimo juho ali namaz, dodajmo jih solati ali pa jih uporabimo kot začimbo namesto česna. Pazimo le, da ga jedem dodamo na koncu – tako bo čemaž obdržal pravo aromo in vse zdravilne lastnosti. Kljub zdravilnim učinkom pazimo, da ga naenkrat ne zaužijemo preveč.Namig za nabiranje Čemaž lahko pa vse do začetka poletja nabiramo skoraj povsod po Sloveniji. Najpogosteje ga najdemo ob gozdnih poteh ali na jasah, prepoznamo pa ga po špičastih listih in belih cvetovih. Pri nabiranju bodimo pozorni na izrazit vonj po česnu.

PITJE ZELENEGA ČAJA KOT UČINKOVITA PREVENTIVA PROTI PLJUČNEMU RAKUPitje zelenega čaja je učinkovita preventiva pred nastankom pljučnega raka, menijo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem omenjene bolezni na univerzi za medicino na Tajvanu. Predvsem polifenoli v zelenem čaju naj bi krepili imunski sistem človeškega telesa in ga tako varovali pred nekaterimi boleznimi.Študija je bila izvedena na podlagi raziskav, ki so jih strokovnjaki opravili pri več kot 500 ljudeh, tako kadilcih kot nekadilcih. Vsi, ki so na dan popili vsaj eno skodelico zelenega čaja na dan, so bistveno zmanjšali tveganje za nastanek pljučnega raka. Zeleni čaj se pridobiva iz posušenih listov čajevca in je ena izmed najbolj priljubljenih pijač v Aziji. Tukaj je stopnja obolelosti za rakom precej nižja kot v drugih delih sveta. Na podlagi omenjenega dejstva so strokovnjaki razvili ekstrakt iz zelenega čaja, polifenol, ki rakavim celicam preprečuje rast.Vendar pa so bili rezultati študije tudi mešani, medtem ko se je pitje zelenega čaja pri nekaterih pokazalo kot izjemno učinkovito v boju proti raku, pa pri drugih ni bilo opaziti nikakršnega učinka. Raziskovalec I-Hsin Lin iz medicinske univerze v Shanu pa je ugotovil, da je bilo med kadilci in tistimi, ki zelenega čaja niso pili, obolenje za pljučnim rakom petkrat pogostejše kot pri tistih, ki so popili vsaj eno skodelico te pijače na dan.

ZDRAVILNA MOČ ŠIPKAŠipek začne zoreti septembra, oktobra in novembra pa je idealni čas za nabiranje njegovih plodov. Plodovi šipka so bogati z vitaminom C, jabolčno in citronsko kislino.Nabrane plodove lahko posušimo in jih nato zmeljemo ter iz pripravljene snovi v prihajajočih zimskih mesecih pripravimo okusen čaj, ki bo poskrbel za

naše zdravje in dobro počutje. Šipek zaradi njegove zakladnice vitamina C uporabljamo za:* čiščenje in izboljšanje krvi ter povečanje odpornosti organizma - zato je zelo priporočljiv pri prehladu,* odvajanje iz telesa nakopičenih soli sečne kisline - zato ga pijemo pri protinskih alirevmatičnih bolezni,* preprečevanje ledvičnih kamnov in peska,* preprečevanje slabokrvnosti pri nosečnicah in doječih materam, saj jim šipek zviša količino vitamina C v mleku. Kako uživati šipek? Za presen šipkov čaj potrebujemo:* 1l mlačne vode* 5 žlic zdrobljenega šipkaS toplo vodo zalijemo zdrobljen šipek in pustimo stati 1 uro. Odcedimo in po malempijemo čez dan. Vsako jutro naredimo novega. V vodo lahko dodamo 1/4 žličke (naravne) soli ali 2 žlici domačega medu.Šipkov čaj 1 jedilno žlico zmletih šipkovih plodov damo v 2 dl mrzle vode in pustimo vreti 10 minut. Vitamin C je v čaju obstojen nekaj ur, ne sme pa priti v stik s kovino.Popijemo 3 skodelice dnevno pri kroničnih boleznih mehurja in ledvic, kamnih terrevmatičnih boleznih. Enak učinek imata prašek in šipkov liker.Šipkov prašek Šipkova semena – oreške – ki smo jim odstranili dlačice in jih prehodno posušili, zmeljemo v fin prah, ki ga lahko uporabljamo namesto šipkovega čaja kadar smo na poti ali v službi. Dvakrat na dan popijemo za noževo konico praška s čašo vode. Ustvarimo si svojo lekarno kar doma in preprečimo gripi ter prehladu, da nas v hladnejših dneh poležeta v posteljo.

PETERŠILJKaj vsebuje in kje pomaga Vsebuje velike količine mineralov, predvsem železo, mangan, kalcij in baker. Iz tega razloga je redno uživanje peteršiljevega soka (o katerem več v nadaljevanju) izjemno učinkovito pri odpravljanju anemije. Kalcija vsebuje kar dvakrat več kot primerljiva količina kravjega mleka! Tudi pri vitaminih ni od muh, za zelenjavo vsebuje nenavadno veliko vitamina C (približno 160mg v 100g), beta karotena pa ima celo več kot korenček. Ker je zelen, je očitno, da vsebuje tudi klorofil, za tega pa vemo, da je med najpomembnejšimi snovmi, ki jih lahko vase vnesemo s hrano. Peteršilj je odličen vsesplošni čistilec. Brez težav počisti po črevesju in vzpodbudi izločanje prebavnih sokov, ti pa prebavo; čisti kri in pomaga pri slabokrvnosti; odpravlja toksične snovi iz tkiv; čisti sečne poti; spodbuja izločanje vode in sečne kisline. Zaradi slednjega j priporočljiv pri lajšanju revme in artritisa. Nadalje spodbuja delovanje živčevja in bistri um. Deluje izrazito spodbujajoče, kar je posledica eteričnih olj, ki jih vsebuje. Po drugi strani so ista eterična olja v prevelikih količinah odgovorna tudi za njegove dražeče učinke, ki jih ima, če bi ga pojedli preveč (kar pa je v praksi težko izvedljivo). V ljudski medicini so bili pripravki iz

peteršilja uporabljani za vzbujanje splava, ker v večjih odmerkih povzroči močne krče maternice Tako kot pri ostalih zeliščih in rastlinah, ki vsebujejo eterična olja, naj bodo tudi s peteršiljem previdne nosečnice.Poleg omenjenega za peteršilj velja še, da blaži krče gladkih mišic, ureja menstrualne težave, pomaga pri izkašljevanju, deluje protimikrobno, blaži notranja vnetja, pomaga pri odpravljanju težav z ledvicami in ostalimi sečili, odpravlja vetrove in slabo prebavo, če ga žvečimo, odpravlja slab zadah in ima pozitivne učinke na kožo.UporabaUporabljamo lahko praktično vse njegove dele, pri tem upoštevamo tudi vrsto peteršilja, ki ga imamo na voljo. Korenasti peteršilj se odlikuje po debelem korenu, ki ga s pridom uporabljamo v juhah, omakah ali naribanega v solati. Koren vsebuje nekoliko večje količine eteričnih olj kot listi, zato je tudi bolj ostrega okusa in v kulinariki ne tako priljubljen kot peteršiljevi listi. Ga pa zato bolj cenijo zeliščarji, katerih zeliščni recepti večkrat vsebujejo koren kot liste.Listnate vrste so (kot že ime pove) bolj primerne za trganje listov, te pa lahko uporabimo sveže ali posušene. V obeh primerih se odlično podajo v najrazličnejše namaze, solate, juhe, omake, k rižu, testeninam, v sendviče …

INGVERIngver štejejo med najmočnejše rastlinske antioksidante. Znanstvene raziskave posameznih sestavin ingverja so pokazale, da v resnici pomaga pri slabi prebavi, zgagi, bruhanju in preprečevanju morske bolezni (oziroma nasploh slabosti med potovanjem). Poleg tega ingver stimulira krvni obtok, sprošča periferno ožilje, krepi izločanje sline, pomaga pri vnetju grla, lajša izkašljevanje in ima antiseptične lastnosti.Sestavine in učinkiIngver (lat. Zingiber officinale) vsebuje veliko aktivnih sestavin, značilen vonj in okus mu dajejo predvsem shogaoli in gingeroli (spoji eteričnih olj in smol). Raziskave na Univerzi v Sydneyju so pokazale, da so gingeroli po sestavi in učinku precej podobni capsaicinu, ki je dobro znan kot naravno sredstvo proti bolečinam in vnetjem. Vodja študije prof. Basil Roufogalis meni, da so gingeroli celo prijaznejši za bolnika, saj so manj pekoči, poleg tega pa ne odpravljajo le bolečin, temveč tudi vnetja, ki jih spremljajo; ingver enači z aspirinom in ibuprofenom po učinkovitosti pri zdravljenju vnetij, dodatna prednost ingverja pa je v tem, da v nasprotju z aspirinom pomirja črevesje. Po prispevku v angleškem zdravstvenem časniku Lancet iz leta 1982 ingver v prahu zelo učinkovito pomaga pri morski bolezni. Preizkus na 36 študentih, nagnjenih k slabosti na potovanju, je pokazal, da 940 mg ingverja v prahu učinkoviteje blaži slabost kot 100 m farmacevtskega zdravila (dimenhydrinata).Možnost, da bi si z ingverjem škodovali, je zelo majhna. V pretiranih količinah utegne vplivati na osrednje živčevje ter povzročiti depresijo in aritmijo. Če imate žolčne kamne, če ste noseči ali dojite, se o uživanju večjih količin ingverja vendarle posvetujete z zdravnikom. Raziskave so potrdile, da so nosečnice, ki so jih pestile težave z bruhanjem in slabostjo, opazile veliko izboljšanje po uživanju 1 g svežega ingverja na dan, toda zdravniki odsvetujejo uporabo suhega

ingverja za odpravljanje slabosti med nosečnostjo; sveži ingver je po merilih Ameriškega združenja za zeliščne izdelke (AHPA) v varnostnem razredu 1, suhi pa le v 2b.Na Kitajskem in v Indiji je ingver po nekaterih podatkih znan že 5000 let. Raste na vlažni plodni tropski prsti. Tradicionalno so ga uporabljali za krepitev teka, čiščenje telesa s potenjem, blaženje slabosti, kot sredstvo proti vetrovom, za odpravljanje simptomov prehlada in kot krepčilo. Kitajski mornarji so žvečili koščke svežega ingverja za premagovanje morske bolezni, ženske pa so z ingverjevim čajem lajšale menstrualne tegobe. Grki so po obilnem obroku zavili kos ingverja v kruh in ga pojedli, da bi s tem pomagali prebavi. V Angliji so ga dodajali k pivu za blaženje driske, slabosti in bruhanja.POVZETEK:Ingver pomaga pri:- slabi prebavi,- zgagi,- bruhanju,- slabosti med potovanjem.Poleg tega ingver:- stimulira krvni obtok,- sprošča periferno ožilje,- krepi izločanje sline,- pomaga pri vnetju grla,- lajša izkašljevanje in- ima antiseptične lastnosti.

ČUDEŽNI ČILI Strokovnjaki pravijo, da ima čili toliko zdravilnih učinkov, da bi ga morali na svoj jedilnik vključiti prav vsi. Preberite, zakaj, in bodite veseli, če ga lahko vzgojite na svojem balkonu ali vrtu. Nekateri ga zaradi njegovega pekočega okusa in značilne arome, ki jo že v zelo majhnih količinah dodajo jedem, enostavno obožujejo, drugi pa ga iz istega razloga ne prenesejo ... Izbira receptov s čilijem je ogromna - pobrskajte po spletu ... in hitro boste ugotovili, kako enostavno je to pekoče zdravilce. A prav ta hudičevo pekoča snov, imenovana kapsaicin, je "kriva" za to, da čili pomaga pri celi vrsti bolezni in obolenj. Na primer: - proti migreni, glavobolu in bolečinam v sinusihŠtudije so pokazale, da je čili pravo domače zdravilo proti glavobolu. Kapsaicin, kemična snov, ki jo naravno vsebuje čili (tvori med 0,5 in 1,5 % sestave plodu) in povzroča, da je plod pekoč, namreč iz čutnih nevronov črpa tako imenovano substanco P, nevropeptid, ki deluje kot prenosnik signalov bolečine v osrednji živčni sistem. Povedano preprosto: kapsaicin nevronu prepreči pošiljanje signala za bolečino. Zatorej - uživajmo čili za življenje brez tablet! - preprečevanje sinusitisa in zamašenega nosu Spet je na delu kapsaicin. Pekočina stimulira izločanje sluzi iz nosu, antibakterijske lastnosti kapsaicina pa pomagajo v boju s kroničnim sinusnim vnetjem. - zaviranje raka prostat Že tretjič kapsaicin. Ne le da vam opeče jezik, ta žgoča snov tudi dobesedno požene rakave celice v

samomor, so pokazale študije o zdravljenju raka na prostati. Raziskave na miših so pokazale, da kapsaicin povzroči razkroj kar 80 % rakavih celic, velikost tumorjev, izpostavljenih kapsaicinu, pa je dosegla le petino tistih brez kapsaicina. Raziskovalci še pravijo, da ima kapsaicin velik vpliv na zaviranje množitve kulture celic človeškega raka na prostati.- zniževanje visokega krvnega pritiskaRedno uživanje čilija bo naše telo oborožilo z vitaminoma A in C ter z bioflavinoidi. Ti pomagajo krepiti žilne stene, ki tako postajajo debelejše in bolj prilagodljive naspremembe krvnega pritiska. Ob uživanju čilija se potimo, kar povzroča izgubo tekočine in začasno zmanjšanje volumna krvi. - blaženje vnetijKer zavira tvorbo substance P, ki je povezana tudi s širjenjem vnetij, kapsaicin deluje protivnetno. Znanstveniki upajo, da ga bodo nekega dne lahko uporabljali kot zdravilo proti artritisu, luskavici in diabetski nevropatiji.- olajšanje pri črevesnih boleznihŠtudija ameriške univerze Duke (North Carolina) je pokazala, da kapsaicin igrapomembno vlogo pri zdravljenju črevesnih vnetij. Hkrati ubija bakterijo H. Pylori, kar preprečuje nastanek čira na želodcu.- pomoč pri hujšanju Kdo bi si mislil, da lahko s pomočjo pekočih papričic hujšamo!?Kapsaicin je termogeničen, kar pomeni, da se pri njegovi presnovi sprošča toplota. S tem spodbuja telo, da "kuri" maščobe. - zaščita za srceKapsaicin pomaga ščititi srce, saj zmanjšuje holesterol, trigliceride zgoščevanje krvi. Izsledki raziskav kaažejo, da bi lahko pomagal tudi pri razkroju fibrina, ki povzroča krvne strdke.Kulture, v katerih je čili vsakodnevna sestavina obrokov, beležijo veliko nižje povprečje kapi in srčnih zastojev.- zaloga vitamina C Povprečen svež čili vsebuje precej več vitamina C kot pomaranča, zato kar po njem! - pogreje nam mrzle nogeSe v hladnejših mesecih kar naprej borite z mrzlimi nogami? Stresite v svoje čevlje nekaj kajenskega popra (ki, če niste vedeli, pravzaprav ni poper, ampak zmlet kajenski čili) in, čarovnija, vaše noge bodo prijetno tople!Torej ... malce čilija, veliko zdravja!

RAZKUŽILA, KI JIH NAJDEMO NA VRTUŠtevilne zdravilne rastline vsebujejo snovi z antiseptičnim oz razkužilnim učinkom. V ta namen že stoletja uporabljamo prave kamilice, izrazit protimikrobni in tudi protiglivični učinek imata tudi [size=14]materina dušica in vrtni timijan[/size]. Tudi pri nas pa narašča uporaba pripravkov z eteričnim oljem čajevca, avstralske zdravilne rastline, ki sicer pri nas ne uspeva.

PRAVA KAMILICAPripravki iz cvetov prave kamilice (Matricaria chamomilla) so v obliki poparka primerni za obkladke ali kopeli vnete kože, manjših prask in ranic, za izpiranje ustne votline in grgranje. Učinek kreme z izvlečkom kamilice je primerljiv z učinkom kreme z dekspantenolom, ki se ponavadi uporablja za pospeševanje celjenja ran.

Družina nebinovke (Asteraceae), v katero je uvrščena prava kamilica, je sicer znana po tem, da nekatere rastlinske vrste vsebujejo zelo alergene spojine, imenovaneseskviterpenski laktoni. Cvetovi prave kamilice sicer ne vsebujejo alergena antekotulida, ki je glavni krivec za pojav preobčutljivosti. Previdni pri uporabi morajo biti predvsem tisti, ki so preobčutljivi na druge vrste rastlin iz družine nebinovk, ker se pogosto pojavi navzkrižna preobčutljivost. Zanimivo je, da so pri ljudeh, ki so bili preobčutljivi na pripravke iz navadnega pelina (Artemisia vulgaris), ugotovili tudi navzkrižno preobčutljivost na pravo kamilico.Koncentracija poparka za grgranje in izpiranje ustne votline ali za obkladke je običajno med 3 in 10 odstotki (3 do 10 g cvetov prave kamilice, na 100 ml vode), za kopeli pa je navadno potrebna močnejša - med 50 in 100 g droge, ki jo prelijemo z litrom vrele vode in potem še primerno razredčimo za kopel. Iz cvetov prave kamilice lahko pripravimo tudi tinkturo, tako da 5 g cvetov namakamo v 100 ml razredčenega alkohola (navadno je to 70-odstotni etanol, ki ga kupimo v lekarni, ali pa uporabimo krepko žganje, če ga imamo).

MATERINA DUŠICA IN VRTNI TIMIJANMed rastlinami, ki imajo izrazit antiseptični učinek, sta še zel materine dušice (Thymus serpyllum) in zel vrtnega timijana (Thymus vulgaris). Obe sta znani in priljubljeni zdravilni rastlini, pogosto se znajdeta tudi v kuhinji kot dišavnici. Obe vsebujeta eterično olje značilnega vonja in okusa, v katerem so glavne sestavine fenolne spojine, med njimi je največ timola in karvakrola. Pripravki iz njiju so namenjeni lajšanju težav pri vnetju žrela in kašlju, lahko pa tudi pri vnetjih v ustni votlini, vnetjih dlesni in blaženju slabega zadaha iz ust.Izvlečki materine dušice oz vrtnega timijana zavirajo razmnoževanje in rast znanebakterije Helicobacter pylori, odpornih sevov povzročitelja tuberkuloze ter tudipovzročiteljev vnetja žrela in dihalnih poti. Poleg tega ima eterično olje močanprotibakterijski in tudi protiglivični učinek. Iz zeli materine dušice ali vrtnega timijana si lahko pripravimo poparek oziroma zdravilni čaj. V lekarnah so na voljo sirupi, ki vsebujejo vodno-etanolni izvleček zeli timijana in so namenjeni predvsem pomoči pri izkašljevanju in lajšanju vnetja žrela. Pripravke iz zeli obeh rastlin lahko pripravimo na različne načine, najbolj običajen je zdravilni čaj v obliki poparka, ki ga pripravimo iz 1–2 g suhe zeli večkrat na dan, odmerek za otroke je za pol manjši. Za domačo rabo, predvsem za izpiranje ustne votline, masažo dlesni in grgranje, je primerna tudi tinktura timijana, za katero namočimo 10 g zeli v 100 ml razredčenega etanola (70-odstotnega) ali močnega žganja.

KAJENSKI POPER Zdravilni učinkiKajenski poper sodi med najpomembnejše začimbe in zaradi svojih lastnosti sodi v vsako kuhinjo. Slovi kot naravnost čudežna začimba, ki jo v tradicionalni in alternativni medicini uporabljajo za zdravljenje mnogih bolezni. Uravnava prebavo, saj spodbuja izločanje prebavnih sokov, uravnava krvni obtok in spodbuja

celjenje ran, ustavlja notranje krvavitve in odpravlja rane na želodcu. Snov kapsaicin blaži bolečine, pomaga pri zobobolu in parodontozi, kronični utrujenosti, kašlju in prehladu, menstrualnih težavah, krvnih strdkih, artritisu in drugih revmatičnih težavah, poleg tega tudi uničuje rakave celice. Vsebuje veliko vitamina A, B6, E in C, riboflavin, kalij in mangan.Nakup: Kajenski poper pridobivajo iz pekoče kajenske paprike, ki jo zmeljejo v prah. Rdečkasto rumenega bomo našli na policah z začimbami. Ponekod prodajajo tudi cele posušene paprike, na voljo pa so tudi sveže.Shranjevanje: Kot vse začimbe tudi kajenski poper hranimo v suhem prostoru, in sicer mora biti dobro zaprt v steklenički ter zaščiten pred neposredno svetlobo. Sveže paprike lahko zamrznemo.Priprava: Kajenski poper, bodisi v prahu bodisi na drobne koščke sesekljane paprike dodajmo jedem, če želimo ustvariti pekoč okus mehiških in azijskih jedi, primeren pa je tudi za druge jedi. Nepogrešljiv je v ribjih in mesnih jedeh, juhah, pekočih omakah, v solatah in jedeh z jajci. Naprodaj je tudi omaka, pripravljena iz kisa in kajenskih paprik, ki jo zmerno dodajamo vsem mogočim jedem.Zanimivost: Kajenski poper je v Evropo prinesel Krištof Kolumb, že pred tem pa so ga srednje- in južnoameriška ljudstva uporabljala v medicinske namene.Opozorilo: Po sekljanju paprik ali dotikanju kajenskega poprav v prahu s prsti ne segajmo v oči ali ustno votlino, saj nas bo zelo peklo. Roke si temeljito operimo pod tekočo vodo. Kajenskega popra naj ne uživajo otroci, mlajši od dveh let, nosečnice pa naj se o njegovem uživanju posvetujejo z zdravnikom.

ČEMAŽ NAMESTO PENICILINADejstvo, da ima ena desettisočinka grama čemaža enak učinek kot kar 25 enot penicilina, medtem ko je čemaž seveda veliko bolj zdrav, nam pove skorajda vse. Seveda pa je ravno zaradi tega priporočljiva zmernost, saj lahko razdraži prebavila, vpliva pa tudi na presnovo. Dnevni vnos, ki zadostuje, je le 1 gram. Sodobne raziskave so pokazale, da čemaž vsebuje več magnezija, železa in žveplovih spojin kot običajni česen. Poleg tega čemaž ne povzroča neprijetnega zadaha, čeprav vsebuje alicin, ki mu daje tipičen vonj po česnu in je obenem znan tudi po tem, da deluje kot naravni antibiotik in ubija glivice.Alicin nam pomaga tudi očistiti kožo, ki jo mučijo akne, ekcemi in izpuščaji. Uživajte ga med jemanjem antibiotikov, saj pripomore k obnovitvi naravne črevesne flore, med drugim pa tudi varuje rdeče in bele krvničke, uničuje živo srebro, kadmij in svinec. Spomladi nabrani listi čemaža vsebujejo od 20 do 50 mg vitamina C in približno 7 mg provitamina A, v čebulicah pa je teh sestavin veliko manj. V listih in čebulicah je tudi eterično olje, ki je podobno česnovemu in ki mu daje značilen vonj. Sulidi v čemažu delujejo kot razkužilo, v listih pa so tudi klorofil, razni vitamini in minerali pa karotenoidi in flavonoidi, ki delujejo zaščitno in krepčilno.Tradicionalna fitoterapija mu priznava ugodne vplive na znižanje krvnega tlaka inholesterola, učinkovit je tudi zoper aterosklerozo. Učinkovito uravnava in znižuje visok krvni tlak ter znižuje nivo slabega holesterola v krvi. Priporoča se ga osebam, ki imajo prebavne motnje, kot so diareja, vetrovi, izguba teka in slaba prebava. Odpravlja tudi glistavost. Sveže pripravljeni listi so uporabni pri

čiščenju ledvic in mehurja ter pospešujejo izločanje seča. Čisti zasluzena pljuča ter jetra in žolčnik. Zvišuje pa tudi odpornost proti infekcijam.Čemaž kot čistilec telesa Spomladi si privoščite kure v obliki soka iz svežih čemaževih listov, poleti pa si sok pripravite iz čebulic. Dve pesti listov ali čebulic zmešajte z decilitrom vode, odcedite in shranite v hladilniku. Uživajte po dve žlici soka trikrat na dan. Odličen je za čiščenje želodca, črevesja in krvi. Očisti telo, odstrani strupene snovi in zdravi kronično nečisto kožo. V knjigah najdemo zapise, da naj ga uživajo bolehni in šibki ljudje z lišaji, gnojnimi čiri, izpuščaji.Z naravnimi sredstvi nad glavobole in kronične bolečine Na milijone ljudi po vsem svetu vsakodnevno jemlje zdravila proti bolečinam, ki blažijo posledice poškodb, glavobole in kronične bolečine. Da bi se izognili posledicam vsakodnevne uporabe zdravil, si bolečine lajšajmo z uporabo naravnih protibolečinskih sredstev.Bolečino običajno čutimo zaradi vnetij, ki jih protibolečinska zdravila ustavljajo inodpravljajo. A na žalost za to plačamo tudi svoj davek, saj redna uporaba tovrstnih zdravil povzroča čir na želodcu, kapi, infarkte in poškodbe jeter. Na srečo je narava tudi tokrat poskrbela za nas in ustvarila odlična naravna protibolečinska sredstva.

Bosvelija - to zelišče odpravlja tako kronično kot trenutno bolečino, saj vsebuje bosvelično kislino, ki odpravlja vnetja, do katerih prihaja na primer pri revmatoidnem artritisu. Poiščimo tablete z vsaj 60 odstotki bosvelične kisline in 750 mg dnevnega odmerka, ki ga razdelimo na tri odmerke dnevno.

Arnika - ta rumena alpska roža vsebuje seskviterpen lakton, ki blaži vnetja in okrepi imunski sistem. Švicarska raziskava iz leta 2007 je dokazala, da je nanos gela iz arnike na sklepe prav tako učinkovit pri blaženju bolečine kot ibuprofen. Gel, ki je učinkovit tudi pri poškodbah, nanašamo tri do štirikrat dnevno.

Kurkuma - neverjetna začimba, ki ne le blaži vnetja, temveč tudi izboljša odpornost telesa na vnetne procese. Kurkuma odpravlja kronično bolečino pri revmatoidnem artritisu in drugih bolezenskih stanjih. Trikrat dnevno jemljemo 400 do 600 mg kurkumina, snovi, ki se nahaja v kurkumi.

Omega-3 maščobne kisline - so ključnega pomena za dolgoročno lajšanje bolečin, saj naše telo omega-3 maščobne kisline razgradi v protivnetne snovi. Ko se spopadamo s kronično bolečino, jemljimo 2000 do 4000 mg omega-3 maščobnih kislin dnevno.

Ingver - ta korenina vsebuje encime, ki izničijo delovanje snovi, ki povzročajo vnetja. Na žalost samo pitje ingverjevega čaja ni dovolj, ko govorimo o kroničnih bolečinah, saj moramo dnevno zaužiti 2 grama mletega ingverja v treh odmerkih, da se spopademo z akutno in 1 gram dnevno za kronično bolečino.

Bela vrba - bela vrba zaradi salicina, ki ga vsebuje, deluje podobno kot aspirin, sajodpravlja vnetja, a je pri tem nežnejša od farmacevtske različice. Za odpravljanje bolečin jemljemo izvleček s 120 do 240mg salicina vsake tri do štiri ure.

Laneno seme za zdravljenje opeklin Sama imam z opeklinami dragocene izkušnje, ki jih ob vsaki priložnosti širim naprej ... in že mnogim so pomagale. Tu je torej navodilo, kako ravnati, saj se prej ali slej vsak kdaj opeče, če ne zelo, pa vsaj malo!Pred 22 leti mi je eksplodiral ekonom lonec. Pljusk vrele juhe mi je brizgnil preko glave na zatilje, se razlil okrog vratu in naredili so se mi krvavi mehurji. Najprej sem se ohladila z vodo, potem pa iskala rešitev v knjižici "Domača lekarna" patra Simona Ašiča. Med konkretnimi primeri je bil naveden primer vojaka, ki je odprl peč, vanj je bušnil plamen in ga močno opekel po vsem obrazu. Pater Ašič mu je svetoval uporabo lanenega semena in z njim je odpravil posledice brez vidnih sledov, kakršne navadno ostanejo za opeklinami! Zame je bilo navodilo kot naročeno! K zdravniku sploh nisem šla. V enem tednu mi je čudežno zrasla nova koža brez kakšnih brazgotin! Sama imam odtlej doma vedno na zalogi laneno seme (vzamem ga tudi na morje, saj tam pride v poštev za sončne opekline, z njim pa smo že popolnoma odpravili tudi posledice opekline od meduze).Vzamem zvrhano žlico lanenega semena in ga zavrem v 1-2 dl vode (količina je odvisna od obsega opekline). Vre par minut, toliko, da postane voda sluzasta. Vročo laneno zmes, dokler je še redka, precedim, potem z ohlajanjem postaja vse bolj viskozna oz. želatinasta. Ker se navadno mudi, jo dam za kratek čas kar v zamrzovalnik. Potem z zelo ohlajeno želatino obložim opeklino in jo prekrijem z gazo. Pri sebi sem pri odprtih ranah menjala oblogo vsakih nekaj ur, več dni, sicer pa se menja pogosteje, vsaj dokler peče.

ŠE NEKAJ MALEGA O ČAJIH ...Čaji so vedno bolj popularni. Za njih pravijo, da izboljšujejo zdravje in podaljšujejoživljenje. Čaj je poznan kot naravno 'čudežno zdravilo'. Njegove prednosti za zdravje so že od nekdaj znane v mnogih delih sveta, posebej na Kitajskem, Japonskem, Indiji in Angliji. Čaj je napitek, ki se ga poleg vode največ spije. Je sestavni del vsakodnevnega družabnega življenja v mnogih delih sveta.Po legendi je čaj odkril kitajski cesar Shen-Nung 2737 p.n.š. Bil je dober vladar, kreativen znanstvenik in ljubitelj umetnosti. Pazljiv, dalekoviden, zdravstveno podkovan (prvi je zahteval, da se vsa voda za pitje prej prekuha).Na poti po podeželju je v kipečo vodo padlo nekaj posušenih lističev iz sosednjega grma in jih rjavo obarvalo, poleg tega je tekočina še lepo zadišala. In

ker je bil znanstvenik, se ni mogel upreti, da ne bi poskusil tudi okusa, ki ga je navdušil.Zeleni čaj:v 12. stoletju so rastlino Camellia Sinensis uvozili iz Kitajske na Japonsko ter pričeli s proizvodnjo zelenega čaja. Zeleni čaj se obdeluje le s paro, da se ne uniči encimov. Nato ga posušijo na zraku. S takšno metodo ne pride do oksidacije in fermentacije, čaj pa zadrži svojo zeleno barvo in dragocene sestavine. Na Japonskem se zeleni čaj pije prav vsak dan, zato morda ni nenavadno, da imajo najmanjši odstotek rakavih obolenj na svetu. Zanimivo je, da Japonci svojih čajev ne fermentirajo. Zeleni čaj vsebuje vitamine A1, B2, B12, C in E kot tudi mnogo elementov v sledeh. Razstruplja telo, zmanjšuje bolečino pri težavah z želodcem in črevesje, zmanjšuje maščobo v krvi, dober je za srce, preprečuje arteriosklerozo, pomaga pri vnetjih, deluje proti depresiji… Po najnovejših raziskavah zeleni čaj vsebuje EGCG (EpiGalloCatechin Gallate), ki zmanjšuje celice raka ter se uspešno bori proti raku in virusu hepatitisa. Športniki ga obožujejo, ker pospešuje telesno aktivnost, koncentracijo, motivacijo in vzdržljivost. Odkrili so tudi njegov učinek na izgubljanje maščobnih zalog: zeleni čaj pospešuje metabolizem in stimulira razgradnjo maščob - tako pa telo očisti toksinov.Črni čaj:Najbolj razširjena vrsta čaja je prav črni čaj. Vsebuje velik delež kofeina in je zatoprimeren kot zamenjava kavi. Po obiranju lističe sušijo na zraku 12 do 18 ur. Takoomehčani listi se zavijejo in s tem procesom membrane listnih celic popokajo, sokovi in eterična olja pa se pocedijo iz njih. Tako jih pustijo, da fermentirajo in s fermentacijo izgubijo svojo prvotno trpkost in razvijejo svojo karakteristično barvo in aromo. Proces fermentacije se ustavi s praženjem. Tako sokove in eterična olja posušijo na površini lističev. Tam ostanejo, dokler jih ne potopimo v vrelo vodo. Na koncu čaj še sortirajo po kvaliteti in pakirajo. Osebe, ki pijejo črni čaj imajo 50% manjšo verjetnost, da zbolijo za srčnimi boleznimi. Črni čaj je močan antioksidant, flavonoidi iz čaja pa povečujejo raztegljivost žilnega sistema. Z rednim uživanjem črnega čaja se zmanjšuje holesterol v krvi in verjetnost nastanka krvnih strdkov. Športniki ga s pridom uporabljajo, ker stimulira organizem.Beli čaj:Stoletja poznan kot čarobna sestavina mladosti. Smatra se celo kot ena izmed sestavin eliksirja mladosti, danes pa ga s pridom uporabljajo v kozmetični industriji. Za beli čaj se izbirajo le najboljši primerkih popkov in lističev, ki so prekriti z belimi dlačicami in vsebujejo večji odstotek eteričnih olj.Ko se ti lističi posušijo, zaradi dlačic dobijo srebrno barvo in tako se je tega čaja prijelo ime 'Beli čaj'. Nežne lističe minimalno obdelujejo, jih le poparijo in osušijo – proces fermentacije pa izpustijo. Zaradi obdelave in kvalitete je beli čaj resnično bogat z antioksidanti, okus pa ima malenkost trpek. Dobljeni napitek ima rahlo zlato barvo in je zelo osvežujoč.Rumeni čaj:Zelo redek in eden izmed najdražjih kitajskih čajev. Ta čajevec je redek in zahteva

specifično proizvodnjo in obdelavo. Zgodaj spomladi, ko čajevec prične brsteti, sepoberejo le prvi listi in popki, ki jih obdelajo takoj po obiranju - zaradi tega pride dominimalne fermentacije. Nato ga sušijo, da izgubi travnat okus.Sledi sušenje na visokih temperaturah, po nekaj minutah pa ga zavijejo v poseben papir, kjer se nato do konca posuši. Tako pridobljen zlati čaj je blagega oreščkasto-sladkega okusa. Rumeni čaj vsebuje obilje antioksidantov, ki ščitijo telo pred svobodnimi radikali in fluoridi, ki uničujejo bakterije.Glede na čas fermentacije bi ta čaj lahko uvrstili med zelenega in Oolog čaj, ki gapriporočajo za hujšanje. Rumeni čaj vsebuje encim, ki pomaga pri prebavljanju hrane ter dodatnem izgorevanju maščobe v telesu.Oolong čaj:Nekje na pol poti med zelenim čajem in črnim čajem je Oolong čaj. Ta polfermentiran čaj se proizvaja v glavnem na Kitajskem in Tajvanu. Lističi čaja ne smejo biti premladi niti prestari in se takoj po obiranju izpostavijo sončni svetlobi, da ovenijo. Tako oveneli listi se denejo v posebne košare iz bambusa, da se deloma posušijo. Nato se čaj suši v hladnem prostoru - temu sledi fermentacija, da čaj dobi svojo značilno barvo - centralni del lističev pa mora ohraniti zeleno barvo. Postopek ponavljajo dokler ne fermentira okoli 20% površine lističev. Nato ga hitro posušijo pri visokih temperaturah. Oolong čaj ima ugodne vplive na metabolizem in je znan pod imenom 'aromatičen ubijalec maščob'.Rooibos čaj: ali 'materino čudo' je že preko 300 let znan po južnem delu Afrike. Njegovo slavo je v svet poneslo dejstvo, da zelo ugodno vpliva na dojenčkov trebušček, preprečuje krče, pomaga pri normalni prebavi in pomirja.Rooibos je rastlina, ki lahko raste le v Afriki, saj potrebuje temperaturo med 40 in 45 stopinjami Celzija, zahteva pa tudi čist zrak brez prahu in industrijskih delcev. Čaj vsebuje: kalij, natrij, kalcij, baker, cink, magnezij, fluor in mangan in posebej veliko železa - vse to so osnovni minerali, ki jih človeško telo potrebuje. Ne vsebuje pa taninov, kofeina ali teina. Pomaga pri preprečevanju alergij, težavah pri spanju, stresu, napetosti, želodčnih težavah, slabostih. Dokazano deluje pri majhnih otrocih proti krčem in kolikam. Rooibos se uporablja tudi na koži proti mozoljem, ekcemom, sončnim opeklinam ter pri vnetju zob. Ker je Rooibos bogat z vitaminom C, je primeren pri prehladih in gripi. Denimo ga v vročo vodo za 10 minut in ga nato spijmo.Pu erh čaj: – čudežni čaj, pri katerem ne gre našteti vseh pozitivnih vplivov na zdravje. Uravnoveša in uravnava telesno presnovo, spodbuja razstrupljevalno delovanje jeter in izgorevanje maščob v telesu, čisti ožilje ter razbremenjuje srce. Pospešuje odvajanje vode, čisti sečila, preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov. Odpravlja tudi menstrualne krče.Kamilični čaj: vsebuje veliko antioksidantov, ki preprečijo zaplete zaradi diabetesa, kot so izguba vida ter poškodbe ledvic in živčnega sistema. Upočasnjuje rast rakavih celic. Odlično pomirja vnetne procese v telesu in uravnava prebavo.Ameriški slamnik odličen v boju proti prehladom.Hibiskus čaj: tri skodelice hibiskusovega čaja dnevno učinkovito znižajo krvni pritisk.

ZELENI ČAJ ...... je lovec na proste radikale, ki povzročajo raka in infarkte, lajša sončne opekline, znižuje krvni tlak, krepi imunski sistem, blaži preobilje želodčne kisline, odpravlja zadah iz ust, varuje pred nastankom ledvičnih kamnov, obnavlja moči po telesnih naporih, prenavlja mladostnost kože, dviguje koncentracijo. Skratka, zdravilni napoj v vseh pogledih!1. Zeleni čaj in rakZeleni čaj pomaga zmanjšati tveganje za nastanek raka. Vsebuje 100-krat bolj učinkovit antioksidant kot je vitamin C, in 25- krat učinkovitejšega kot vitamin E. Telesu pomaga ščititi celice pred poškodbami, za katere menijo, da so povezane z nastankom raka.2. Zeleni čaj in bolezni srcaZeleni čaj preprečuje bolezni srca in kapi, saj znižuje nivo holesterola. Tudi po srčnem napadu preprečuje odmiranje celic in pospešuje njihovo obnavljanje.3. Zeleni čaj in mladostZeleni čaj vsebuje antioksidante, poznane kot polifenole, ki se borijo proti prostimradikalom. Kar pomeni, da pomaga pri ohranjanju mladostnega videza in spodbujavitalnost.4. Zeleni čaj in hujšanjeZeleni čaj pomaga pri izgub telesne teže. Topi maščobe in spodbuja metabolizem knaravnemu delovanju. S pitjem čaja bomo pokurili 70 kalorij dnevno, kar v enem letupomeni kar 7 kg.5. Zeleni čaj in zaščita kožeZeleni čaj varuje kožo pred škodljivimi vplivi prostih radikalov, ki povzročajo gube instaranje kože. Pomaga pa tudi pri preprečevanju kožnega raka.6. Zeleni čaj in artritisZeleni čaj pomaga preprečevati in zmanjšati tveganje za revmatoidni artritis. Je zelo koristen za zdravje, saj varuje hrustanec tako da blokira encim, ki ga uničuje.7. Zeleni čaj in kostiKljučnega pomena za korist kosti je visoka vsebnost fluorida, ki ga najdemo v zelenem čaju. Le ta pomaga ohranjati naše kosti močne. Če bomo zeleni čaj uživali vsak dan, nam bo pomagal ohraniti kostno gostoto.8. Zeleni čaj in holesterolZeleni čaj nam lahko pomaga zmanjšati raven holesterola. Prav tako pa izboljšujerazmerje dobrega in slabega holesterola z nižanjem ravni slabega.9. Zeleni čaj in debelost ????? ha ha ha Zeleni čaj preprečuje debelost z zaustavitvijo pretoka glukoze v maščobnih celicah. Če se bomo zdravo prehranjevali, redno telovadili in uživali zeleni čaj, je malo možnosti da bomo predebeli.10. Zeleni čaj in diabetes

Zeleni čaj izboljša raven lipidov in glukoze v metabolizmu, preprečuje zvišanje ravnisladkorja v krvi in uravnava stanje metabolizma.11. Zeleni čaj in Alzheimerjeva bolezenZeleni čaj pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina. In čeprav za bolezen še neobstajajo zdravila, pomaga zeleni čaj upočasniti proces delovanja acetilholina v možganih, kar povzroča Alzheimerjevo bolezen.12. Zeleni čaj in Parkinsonova bolezenZeleni čaj pomaga preprečevati poškodbe celic v možganih, kar bi lahko povzročiloParkinsonovo bolezen. S pitjem čaja znatno zmanjšamo možnost za nastanek te bolezni.13. Zeleni čaj in jetrne bolezniZeleni čaj pomaga pri transplantaciji jeter in ljudem z jetrno odpovedjo. Raziskave so pokazale, da uničuje škodljive proste radikale v zamaščenih jetrih.14. Zeleni čaj in visok krvni tlakS pitjem zelenega čaja lahko preprečimo visok krvi pritisk. Pomaga ohranjati normalno raven krvnega pritiska.15. Zeleni čaj in zastrupitev s hranoCatechin, najden v zelenem čaju, uničuje bakterije, ki lahko povzročijo zastrupitev s hrano in ubija toksine, ki jih te bakterije proizvajajo.16. Zeleni čaj in sladkor v krviRaven sladkorja v krvi se veča s starostjo. Polifenoli in polisaharidi v zelenem čaju pa pomagajo naš krvi sladkor zniževati.17. Zeleni čaj in imunski sistemPolifenoli in flavonoidi v zelenem čaju pomagajo h krepitvi imunskega sistema, zaradičesar je tudi naše zdravje močnejše v boju proti okužbam.18. Zeleni čaj in prehlad ali gripaZeleni čaj preprečuje, da bi se nas lotila prehlad in/ali gripa. Vitamin C v čaju nampomaga pri hitrem zdravljenju bolezni.19. Zeleni čaj in astmaZeleni čaj sprošča mišice, ki podpirajo bronhialne poti in zmanjšuje možnosti za nastanek astme.20. Zeleni čaj in vnetje ušesaZeleni čaj pomaga pri problemu vnetega ušesa. Za naravno čiščenje ušes namakajmobombažno palčko v zelenem čaju in z njo nato očistimo vneto uho.21. Zeleni čaj in herpesZeleni čaj poveča učinkovitost zdravljenja herpesa. Nanašamo ga na prizadeto mesto in počakamo, da se posuši.22. Zeleni čaj in zobna gnilobaZeleni čaj uničuje bakterije in viruse, ki povzročajo številne zobne bolezni. Prav tako zavira rast bakterij, ki povzročajo slab zadah.23. Zeleni čaj in stresL - theanine, ki je vrsta aminokisline v zelenem čaju, pripomore k razbremenitviorganizma pod stresom.

24. Zeleni čaj in alergijeEGCG, najden v zelenem čaju, preverjeno lajša alergije in preprečuje nastanek le teh.25. Zeleni čaj in HIVZnanstveniki na Japonskem so odkrili, da EGCG v zelenem čaju preprečuje virusu HIV, da bi napadal zdrave imunske celice. Kar pomeni, da lahko zeleni čaj pomaga upočasniti širjenje virusa.

Z GOBO NAD RAKA Ganoderma lucidum – svetlikava sploščenkaNarava zna zelo dobro poskrbeti za nas. Najdemo lahko najrazličnejše zdravilne rastline in celo gobe, s katerimi si pomagamo, ko z našim zdravjem ni vse tako, kot bi moralo biti. Medicinske gobe so postale silno popularne po vsem svetu in v Sloveniji. V Aziji že dolga desetletja uporabljajo gobe pri zdravljenju različnih oblik raka. V zadnjem desetletju, so klinične študije pripeljale celo do tega, da jih na Japonskem uvrščajo na uradno listo zdravil, spremljajočih pri kemoterapiji. V sistem zdravljenja raka jih je vključil tudi Onkološki inštitut.Po svetu in pri nas je med medicinskimi gobami dobro poznana drevesna goba. Gre zaSVETLIKAVO POLOŠČENKO (Ganoderma lucidum), znano tudi pod kitajskim imenom ling zhi in japonskim REIŠI. Je ena izmed najpomembnejših zdravilnih gob. Informacije o njej so prišle z daljnega Vzhoda. Te gobe je mogoče najti tudi pri nas, in sicer v Beli krajini in na Primorskem. V zadnjem času tudi na Dolenjskem in Gorenjskem.Njeno kitajsko ime ling zhi pomeni »duhovno moč« in »goba nesmrtnosti« Pri Kitajcih je cenjena kot »zdravilo kraljev«, imenujejo tudi "čudežni kralj med zelišči". Prva kitajska knjiga o zeliščih, ki je bila napisana pred približno 2400 leti, jo opredeljuje kot vrhunsko zelišče, ki s svojim delovanjem krepi zdravje in ohranja vitalnost. Tudi po dolgotrajnem jemanju ne povzroča neželenih učinkov. Na Kitajskem že od nekdaj velja za pravi nacionalni zaklad. Že več kot 4000 let se namreč goba reishi uporablja v tradicionalni kitajski medicini v medicinske namene.Japonska knjiga Shinnoh Honzohkyo, ki je izvorni učbenik orientalske medicine, vsebuje opise in razvrstitev 365 različnih vrst zelišč. Podrobno opisuje tudi šest vrst gobe reishi (modro, rdečo, rumeno, belo, črno in škrlatno). Najbolj cenjena med njimi je rdeča reiši. Slovensko ime svetlikava pološčenka je dobila zaradi svetleče površine klobuka. Znanstveniki so v gobi odkrili številne zdravilne substance. Klinične študije so pokazale, da reiši učinkuje na srčno-žilni sistem. Dobri učinki so se pokazali tudi pri pacientih s hepatitisom B ter pri akutnem in kroničnem hepatitisu.Opredeljujejo jo kot vrhunsko zelišče: Deluje v petih ključnih organih – izboljša srce, pljuča, jetra, vranico in ledvice. Pomaga pri boleznih v različnih človeških organskih sistemih vključno z respiratornim, obtočilnim, prebavnim, živčnim, endokrinim, lokomotornim itd. Harmonizira telesne funkcije.

Vidni so uspehi pri lajšanju bolečin, diabetesu, kroničnem bronhitisu s spodbujanjemregeneracije bronhialnega epitelija in bronhialne astme, alergijah, proti bakterijam in virusom.Pomaga uravnavati previsok krvni tlak.Učinkuje pri vnetnih spremembah.Učinkuje na vse organe.Ima številne učinke na imunski sistem.Zavira vnetne procese in staranje.Znižuje nivo holesterola.Izboljša delovanje srca.Blaži krče gladkih mišic.Zmanjšuje nivo škodljivega holesterola v krvi.Pomaga pri terapijah pri bolnikih, kateri imajo AIDS.Zavira nastajanje rakavih tvorb.Izredne učinke ima pri jemanju ob kemoterapiji.Nima nezaželenih učinkov. Neodvisno od tega, kdaj gobo zaužijete, pred ali po kemoterapiji, se število levkocitov, eritrocitov in trombocitov izredno hitro povrne v prvotno stanje, zato jo že zelo dolgo uporabljajo kot alternativno zdravilo proti raku in za zdravljenje raka, saj učinkovito vzpodbuja in krepi imunski sistem in ker delujejo proti rakavim celicam. Vsebuje polisaharide, triterpene, organski germanij, adenozin, manitol, vitamine, nenasičene maščobne kisline in beljakovine, mineralne (železo, magnezij, cink, baker, mangan, germanij ...) in vitamine (A, B2, B3, B6, biotin, folno kislino …).Tudi, če nismo zboleli, nam uživanje te gobe lahko koristi zaradi tega, ker:- oskrbuje telo s kisikom,- zagotavlja več energije in moči,- razstruplja organizem,- pomaga pri spanju,- pospešuje cirkulacijo,- podpira in izboljšuje imunski sistem,- spodbuja zdravje in vitalnost,- vsebuje številne vitamine A, B2, B3, B6, biotin, folno kislino, mineralne snovi, železo, magnezij, cink, baker, mangan in germanij.Uživamo jo lahko v obliki več vrst kave, praška, vroče čokolade ali čaja in kapsul. Olje pridobljeno iz spor gobe reshi vsebuje 20 krat več učinkovin kot kapsula iste teže gobe reishi v prahu. Kapsule lahko kupite v lekarnah.Gobo pa si lahko pridelate tudi doma. Pri proizvajalcih kupite kozarce s substratom za gojenje. Po šestih mesecih je goba zrela in primerna za sušenje, saj jo zelo redko uživamo svežo. Dobre rezultate daje tudi kot pomoč otrokom, ko imajo oslabljen imunski sistem, kašljajo ali so pod stresom. Res, ta goba je čudežna!Piše: Tanja Tomšič v novi Hani www.revija-hana.comPa še en link: zanaravo.com kjer dobite vse o tej gobihttp://24ur.com/specialno/vizita/ganoderma-lucidum-kraljica-med-zelisci.html

ČESEN

No, jaz pa imam zelooo rada česen. Zato sem iz radovednosti že nekaj časa nazaj malo raziskovala po internetu, da sem videla, za kaj vse je dober...Danes so redke rastline, ki so vsesplošno poznane in tako zelo uporabne kot česen, ki se že tisočletja uporablja v zdravilne namene. Dolgo so ga namreč uporabljali le kot zdravilo in ne kot začimbo. Tako česen že od pradavnine velja za eno najučinkovitejših naravnih zdravil za odpravljanje črevesnih zajedavcev ter lajšanje težav z dihanjem in prebavo. Česen je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima neprijeten vonj, a brez njih ni zdravilen. Pripravki brez vonja so zelo učinkoviti, saj je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno tehnološko obliko. Česen, med drugim, vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike količine vitaminov B in C ter beljakovine.Česen je bolj učinkovit kot tavžentroža Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik. Znanstveniki so v številnih raziskavah ugotovili, da so sestavine v česnu koristne za srce, ker znižujejo krvni tlak, preprečujejo nastajanje holesterola v jetrih, znižujejo raven škodljivega holesterola in dvigujejo ravni koristnih lipoproteinov velike gostote krvi. Česen znižuje povišan krvni tlak, saj kot diuretik spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Visok holesterol pa znižuje približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica česnovega stroka na dan lahko zniža visok holesterol za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in povečuje hitrost, s katero se le-ti razkrajajo. Ker česen pripomore k redkejši krvi, lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo.Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi česen zagotovo med najučinkovitejše, sajpomaga proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen bolje učinkuje proti bacilom in stafilokokom. Tako ima antibiotično delovanje in učinkovanje proti bakterijam, virusnim ter glivičnim okužbam, kot so na primer vse vrste vnetij v prsnem košu, nahod, gripa, vnetje ušes, vnetja ustne votline, ter blaži tudi katar in herpes. Lahko ga uživamo presnega, da odmašimo zamašen nos in ublažimo druge simptome prehlada. Učinkovito blaži tudi vnetja prebavil, kot so vnetje želodčne in črevesne sluznice ter griža. Česen v črevesju preprečuje gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnotežju črevesne flore. Takšno delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in širjenje škodljivih sestavin, ker preprečuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.Znanstveniki so dokazali vpliv česna na črevesne parazite, zato ga lahko uporabljamo proti njim, ima pa tudi učinek detoksifikacije in čisti kri. Opazili so,

da pri rudarjih, ki so uživali večje količine česna, ni prišlo do zastrupitve s svincem. Česen je zelo učinkovit pri slabokrvnosti, utrujenosti in onesnaženem okolju. Pomlajuje možgane in imunski sistem. Najnovejše japonske raziskave na živalih kažejo, da uživanje česna lahko obnavlja možganske in imunske funkcije pri starih podganah, torej tiste funkcije, ki slabijo s staranjem. Česen lahko celo pomaga preprečevati in zmanjševati Alzheimerjevo “senilnost”. Zavira tudi splošno propadanje telesa, ki ga pospešujejo napadi prostih radikalov na celice.Ker ima česen antioksidativno lastnost, pomeni, da deluje tudi kot zaščita pred rakom. To potrjuje tudi mnenje Ameriškega inštituta za raziskavo raka, kjer postavljajo česen na prvo mesto seznama tistih prehrambenih proizvodov, ki lahko preprečujejo nastanek nekaterih vrst raka. Na Kitajskem so statistike potrdile, da se na področjih, kjer zaužijejo velike količine česna, rak na želodcu najmanj pojavlja, z raziskavami med ljudmi v Shandongu na Kitajskem, kjer je največ primerov želodčnega raka na svetu, pa so ugotovili, da redno uživanje česna deloma varuje pred to boleznijo. Danes raziskave na živalih kažejo, da sestavina česna, imenovana alidisulfid, preprečuje rast malignih tumorjev.Česen tudi uravnava sladkor v krvi in tako blaži starostno sladkorno bolezen. Pri težavah z aknami ali blagim kožnim vnetjem pa lahko sveže stroke česna neposredno vtiramo v kožo.Včasih tudi kakšna težavica … Splošni stranski učinki, ki se pojavijo ob uporabi česna, so lahko pri ljudeh goreč občutek v ustih in želodcu, driska ter bruhanje. Pri nekaterih ljudeh izzove tudi alergije, pri občutljivih pa migrene. Lahko moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znižanje sladkorja v krvi in anti koagulansi ter zdravili zoper strjevanje krvi, stopnjuje proti strjevalni učinek protivnetnih zdravil ter zveča delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega-3.V korist našega zdravja je česen priporočeno uživati predvsem v obliki raznih pripravkov, ki vsebujejo dragocena česnova olja, po zaužitju pa za seboj ne puščajo neprijetnega zadaha po česnu. Tako je proti okužbam črevesja in dihal ter za preprečevanje težav z ožiljem priporočeno zaužiti 40 do 50 kapljic tinkture na osnovi česna ali pa 1 do 3 tablete ali kapsule s česnom (300 mg, na voljo v obliki brez vonja) na dan. Proti črevesnim zajedavcem pa je priporočljivo zaužiti 100 do 250 mg suhega izvlečka česna na dan. V primeru zdravljenja s česnom je namreč potrebno zaužiti velike količine le-tega (deset ali več strokov dnevno), in ker žveplove spojine v česnu hitro izhlapevajo, nastane neprijeten zadah, ki ga sicer lahko preženemo z žvečenjem peteršilja. Da se torej izognemo nezaželenim posledicam česna in žvečenju peteršilja, ga raje uživajmo v obliki prehranskih dopolnil, vseeno pa vsak dan pojejmo vsaj en strok česna. Zgodovina uporabe česna:Ostanki česna so najdeni že v pečinah izpred 10.000 let, sumerske ploščice iz leta 3.000 pred našim štetjem pa že priporočajo njegovo uporabo.Zanimivo je, da so Egipčane imenovali “smrdljivi narod”, ker so v velikih količinahuporabljali česen. Bil je tako zelo cenjen, da je služil kot denarna valuta. Takrat so celo sužnje vrednotili s česnom in tako je en zdrav suženj veljal 5 kg česna. Egipčani so česen dobesedno častili, saj so glinene modele česnovih gomoljev postavili v Tutankamonovo grobnico. Sužnji, ki so gradili piramide, so dobivali velike količine česna, ker so njihovi lastniki ugotovili, da če jih hranijo s česnom, delajo več in so bolj vzdržljivi, hkrati pa jih zaščitijo pred raznimi nalezljivimi boleznimi, ki so takrat terjale smrt množice ljudi. Najstarejši znani medicinski

zapisi, Ebersovi papirusi, poudarjajo, da je “česen dober proti glavobolu, pikom mrčesa, menstrualnim težavam, črevesnim glistam, tumorjem in srčnim težavam” ter navajajo 22 receptov za zdravljenje s česnom. Grki so česen uporabljali v času priprav na olimpijske igre, da bi si zagotovili dovolj moči.Tako so ga borci, tik pred končno borbo, zaužili, da bi z njegovim vonjem prestrašili svoje sovražnike. Celo v Odiseji je navedeno, da je Odisej užival česen. Grški zdravnik Hipokrat pa predpisuje “česen proti zaprtju, kopičenju vode v organizmu, vnetju, raku, gobavosti, za celjenje ran in proti težavam s prebavo ter raku na maternici”. Rimski zgodovinar Plinij starejši (1. st.) svetuje uživanje česna celo proti 61 različnim boleznim, medtem ko ga Diskorides priporoča le proti poapnenju žil in srčnim težavam. Indijanci so česen uporabljali proti raku in gobavosti, v srednjem veku pa je menihom služil kot zaščita pred kugo. V času prve svetovne vojne, ko še niso poznali penicilina, so ruski vojaki uporabljali česen za celjenje ran. V drugi svetovni vojni, ko je bil penicilin že v uporabi, vendar ga ni bilo dovolj, pa so česen masovno uporabljali proti infekcijam in zastrupitvi. Zato ga imenujejo tudi “ruski penicilin”. Sicer pa je česen skozi zgodovino dobil še mnogo drugih imen, kot na primer “madžarska limona”.Ljudje so kmalu spoznali, da je česen izredno učinkovito sredstvo proti infekcijam, katerih izzivalci so amebe in paraziti, ki se lahko najdejo v vodah iz okuženih vodnjakov. Do leta 1940 česna v Ameriki niso sprejemali, našel se je le v poganskih jedeh delavskega razreda. Kasneje so spoznali njegove vrednote in ga umestili v svoje recepte kot pomembno sestavino, ne le kot manjšo začimbo. Danes pa se Italijani trudijo, da bi ga umaknili iz mediteranskih jedi.Vir: http://www.bodieko.si/cesen-za-dobro-zdravje (revija zdravje in prehrana)

MARELIČNA JEDRCAGrenka marelična jedrca iz Himalaje ... izjemna grenka jedrca marelic, ki rastejo med1800 m in 3000 m nadmorske višine, so po okusu podobna mandeljnom in marcipanu. So eden najboljših virov vitamina B17, zato jih plemena, kot so Hunzi, Hopi in Karakorum redno dodajajo svoji prehrani in ne poznajo običajnih zahodnjaških bolezni.Marelična jedrca lahko odstranijo iz telesa mutirane celice z majhnimi vrednostmicianida, zdrave celice pa vsebujejo encime, ki cianid nevtralizirajo in zato ostanejonedotaknjene. Imajo prijetno aromo po mandeljnih, a so zelo grenke. Lahko jih uživate skupaj z Goji jagodami, da se grenkoba porazgubi.Vitamin B17 Učinek vitamina B17 na raka je še vedno opisan samo teoretično, čeprav so rezultati njegovega jemanja precej temeljito raziskani. Že leta 1902 je John Beard, profesor embriologije na Univerzi v Edinburghu, predlagal zdravstveni javnosti, da bi maligne tumorje in raka zdravili z učinkovito uporabo navadnih encimov in ne z operacijami, kemoterapijo in obsevanji.Vitamin B17 najdemo v naravni hrani, ki vsebuje nitroloside (zlasti v koščicah marelic, breskev, jabolk, češenj ...). Čeprav so ga izolirali šele pred petdesetimi leti, so ga na Zahodu v naravni obliki prvič uporabili za zdravljenje raka že vsaj leta 1843. Na Kitajskem naj bi že pred tri tisoč leti zdravili tumorje z grenkimi mandlji, ki imajo precej visoko vsebnost tega vitamina.

Kot rečeno, to je naravna sestavina koščic sadežev iz rodu Prunus rosacea, najbolj bogata z vitaminom B17 pa so jedrca koščic marelic (vsebujejo ga od 2 do 3 odstotke), sledijo grenki mandeljni, jedrca koščic breskev, nektarin, češenj, sliv in jabolk. Vitamin B17 je sestavljen iz dveh molekul glukoze, močno vezanih z molekulama benzaldehida in hidrogencianida. Zaradi vsebnosti dveh zelo strupenih sestavin ga ima uradna medicina za strupenega in je v obliki tablet marsikje po svetu prepovedan. Poleg tega uradna medicina trdi, da mu je zmotno reči vitamin, saj nima enakih lastnosti kot drugi vitamini. S trditvijo, da B17 nima enakih lastnosti kot drugi vitamini, bi se tehnično strinjala tudi dr. Krebs in njegov sin, toda na drugi strani imata zelo tehten argument, zakaj si laetril vseeno zasluži ime vitamin. Dr. Krebs ugotavlja, da je rak bolezen presnove in ne nastane zaradi virusa, bakterije ali zastrupitve, poleg tega ni nalezljiv; takšne bolezni so vedno povezane s prehrano, ali bolje rečeno, z določenim prehrambnim primanjkljajem. Po Dr. Krebsu "v zgodovini medicine ni bilo nobene kronične ali presnovne bolezni, ki bi jo lahko preprečili ali ozdravili drugače kot s snovmi, ki jih najdemo v prehrani ali nastanejo pri presnovi". Snovem, ki zdravijo bolezni ali napake v presnovi oziroma skrbijo za njegovo brezhibno delovanje, pravimo vitamini.Učinek vitamina B17 Zakaj človek dobi raka? Zaradi cigaretnega dima, različnih sevanj, toksičnih dodatkov k prehrani, izpostavljenosti soncu ali morda zaradi neštetih drugih dejavnikov tveganja?Dr. Krebs meni, da je dejanski vzrok preprosto pomanjkanje vitamina B17, ki ga vrafinirani zahodnjaški prehrani ni že veliko let. Kancerogeni dejavniki naj bi samo sprožili bolezen, ki se je sicer že dolgo razvijala zaradi pomanjkanja vitamina B17.V rakastih celicah je encim beta-glukozidaza, ki deluje tako, da sprosti trdno vez dveh molekul glukoze, benzaldehida in hidrogencianida. Sproščeni strupeni sestavini uničita rakasto celico. Beta-glukozidaze je v rakastih celicah tudi do stokrat več kot v normalnih celicah, ki jo obdajajo, zato vitamin B17 sprosti strupene sestavine samo v rakastih celicah.Drug zelo pomemben encim, rhodanese, pa je prisoten izključno v zdravih celicah, kjer deaktivira cianid in benzaldehid ter ju v trenutku spremeni v zdrave in koristne stranske produkte (tiocianat in benzojevo kislino). Mehanizem omenjenih encimov naj bi skrbel za to, da vitamin B17 selektivno uničuje rakaste celice. Tej razlagi nekateri zdravniki nasprotujejo, češ da je nezadostno dokazana in neutemeljena. Prednosti vitamina B17 Vitamin B17 ni čarobna paličica, s katero bi lahko z malo truda ozdravili vse vrste raka. Koristil ne bo prav veliko, če bolnik ne spremeni načina življenja, zlasti ko gre za prehrano, telesno dejavnost in življenjsko okolje, če ne zmanjša stresa in pesimizma ter če ne poveča volje do življenja. Najučinkovitejši je kot preventivno sredstvo, za kar je dovolj, če čim več sadja užijemo skupaj z jedrci iz razbitih koščic, peške jabolk pa lahko kar zgrizemo.Priporočeno je zaužiti do sedem jedrc mareličnih koščic na dan ali ustrezno količino vitamina B17 iz koščic drugega sadja. Ker vitamin B17 v zmernih količinah nima stranskih učinkov, velja poskusiti. Po mnenju neodvisnih raziskovalcev lahko na dan zaužijemo približno 6-10 jederc, po mnenju FSA (Food Standards Agency) pa največ 2 na dan. Te informacije so namenjene samo izobraževanju in jih ne priporočamo za ugotavljanje ali zdravljenje bolezni. Ne

svetujemo, da bi kdorkoli zamenjal tradicionalno zdravniško oskrbo s katerim koli izdelkom.

CAMU CAMU

... izvira iz področij amazonskega deževnega gozda, kjer se ta živahno zeleno-rdeča jagoda že tisočletja uporablja v prehrani in medicini. Camu Camu v prahu je bogat zantioksidanti, aminokislinami, fitokemikalijami, vitamini in minerali, kar naredi tozanimivo jagodo odlično hrano za izboljšanje imunskega sistema.Na vrhu deževne sezone se prebivalci amazonskega deževnega gozda po rekah in močvirjih prevažajo s kanuji, polnimi (za nas) nenavadnih sadežev. Kot oliva velike jagode, obarvane zelenkasto-rdeče, se že tisočletja uporabljajo v medicini domorodcev porečja Amazonke.Grmičasta drevesa, ki rastejo tik ob in v vodi, obrodijo šele po več letih rasti.Ker je bila zdravilna moč njihovih plodov dolgo skrita, razen tamkajšnjim prebivalcem, je število dreves v naravi zadostovalo za potrebe ljudi. Z novodobnimi raziskavami, ki so razkrile neverjetne hranilne lastnosti camu camu sadežev tudi ostalemu svetu, pa so mnog divji predeli s temi drevesi postali ogroženi. Na srečo se čedalje bolj spodbujajo umetni nasadi te zanimive rastline, ki hkrati ne zahtevajo umetnega gnojenja in škropljenja, poleg tega pa omogočajo domačinom, da živijo od dela z rastlino, ki jo poznajo mnogo bolje kot mi. Nikakor torej ni vseeno, za kateri izdelek se odločimo – izbirajmo tiste, ki prihajajo z biološko certificiranih nasadov in po možnosti nosijo “fair trade” oznako!Vitamin C … In zakaj je camu camu vzbudil tako pozornost po vsem svetu? Predvsem zaradi svoje neverjetno visoke vsebnosti vitamina C. Nekateri viri navajajo, da ga vsebujejo kar 30- krat več kot pomaranče, vsekakor pa je camu camu nedvomni zmagovalec po vsebnosti tega vitamina. Čeprav se po obiranju in sušenju del količine vitamina C izgubi, ga je v plodovih in prahu, ki se iz njih pridobiva, še vedno veliko več kot v katerikoli drugi rastlini. Vitamin C deluje kot močan antioksidant in kot tak varuje naše celice pred škodljivimi prostimi radikali. Je vitamin, ki ga najpogosteje povezujemo s prehladi in ostalimi zimskimi tegobami, oziroma z njihovim preprečevanjem. In vitamin C pri tem v resnici pomaga, saj krepi imunski sistem in tako zagotavlja obrambo pred neugodnimi zunanjimi vplivi. Aktivira tudi levkocite, ki so odgovorni za obrambo v primeru infekcij, in spodbuja tvorbo limfocitov, ki proizvajajo protitelesa. Vitamin C sodeluje še pri tvorbi kolagena, ki gradi vezivno tkivo v našem telesu. Zaradi tega so zadostne količine vitamina C nujno potrebne za zdravo kožo, hitro celjenje ran in drugih poškodb kateregakoli tkiva, ter za ustrezno regeneracijo mišic po fizični aktivnosti. Pomemben je tudi zato, ker izboljša absorbcijo železa v tankem črevesju za kar 85 odstotkov in lahko tako pozitivno vpliva proti slabokrvnosti.

Raziskave kažejo, da Slovenci ne zaužijemo dovolj vitamina C, poleg tega pa predoziranje praktično ni mogoče, saj se presežek izloči skupaj z urinom. Čeprav umetno sintetizirane tablete vitamina C vsebujejo večje količine vitamina kot naraven prah iz camu camu sadežev, pa o izbiri ne bi smelo biti dvoma. Le naravni viri hranil so tisti, ki jih naše telo najbolj učinkovito absorbira, predvsem pa ima v kombinaciji s še drugimi hranili veliko dolgotrajnejše in boljše učinke.… in ostali Praktično vse sodobne raziskave camu camu sadežev se osredotočajo le na njihovo vsebnost vitamina C. A v teh kiselkastih sadežih najdemo še vitamine B1, B2 in B3, kalcij, fosfor, kalij in železo. Bogati so tudi z barvnimi antocianini, ki deluje antioksidativno, bioflavonoidi in aminokislinami.Vsestranski sadež S svojo bogato hranilno sestavo krepijo možganske funkcije, oči in vid, srce, jetra in kožo. V obsežni raziskavi, ki je primerjala zdravilno uporabnost in efektivnost različnih rastlinskih virov, je bil camu camu označen kot sadež, ki blaži vsa sledeča stanja: - Astma, - Arterioskleroza - Prehlad, - virusna obolenja – depresija – paradontoza – hepatitis – neplodnost - migrena in glavoboli- bolečine v glavi in zobobol - Parkinsova bolezen - bolezni, ki so posledica delovanja prostih radikalov. Uporaba Ker so sveži sadeži precej kiselkastega okusa, jih domačini niso pogosto uporabljali prehrani, temveč so iz njih v zdravilne namene delali predvsem različne napitke ali pa so jih posušili in mleli v prah. Prav uporaba v obliki prahu je najbolj priročna in učinkovita, saj se izgubi del trpkega okusa, pa tudi hranilne sestavine so bolj koncentrirane. Prah lahko vmešamo v sadne in zelenjavne sokove ter smoothije in jim tako, poleg dodatne hranilne vrednosti, dodamo osvežilen sadni okus. Najbolje se camu camu obnese v sadnih napitkih, sicer pa je njegova uporaba neomejena. Te informacije so namenjene samo izobraževanju in jih ne priporočamo za ugotavljanje ali zdravljenje bolezni. Ne svetujemo, da bi kdorkoli zamenjal tradicionalno zdravniško oskrbo s katerim koli izdelkom.

NONI SOK - ČUDEŽNO ZDRAVILO MORINDO CITRIFOLIO in iz tega sadeža ustvarjen naraven sok imenovan Noni sok. Noni (latinsko Morinda Citrifolija), ki je med primitivnimi ljudstvi Polinezije, Azije in Avstralije že od pradavnine bila smatrana za čudežno rastlino, celo sveto, pridobiva vse večjo kredibilnost kot izvor lajšanja bolezni moderne dobe.Že pred 2000 leti se je Noni uporabljal v Polineziji, na Kitajskem in v Indiji ter tudidrugod kot sredstvo za barvanje, hrano ter zdravilo. Uporabljeni so bili vsi deli rastline, od cveta, sadeža, pečk, listja, lubja do korenin. Z njimi so zdravili vsakršne težave od motenj reproduktivnega organa do preloma kosti, od infekcij do vnetij, od težav s težo do težav z lasmi in kožo.Na Tahitiju je bil poznan za čiščenje črevesja, skupaj z listi in lubjem pa za diabetes, srčne težave, visok pritisk (v odvisnosti od tipa bolezni tudi v različnem razmerju in različni deli rastline) V Indiji so ga v sanskrtu imenovali Ach in ga prav tako uporabljali v medicinske namene. Več stoletij je bil pomemben del indijske medicine imenovane Ayurveda. To medicinsko tradicijo naj bi razvili

tako imenovani Aryani v severozahodnem delu Indije, kateri so bili smatrani za nekakšno kozmično civilizacijo. Na Filipinih sadež uporabljen za čiščenje prebavnega trakta, posebno proti parazitom, saj vsebuje Antraquinone, ki imajo antiseptične (antibakterijske) učinke na bolezni prebavnega trakta povzročenih s strani bakterij (npr. salmonele). V Maleziji proti prehladu, motnjah v menstruacijskih ciklih in bolečinam, diabetesu in želodčnim težavam.Na Havajih kot poglaviten sestavni del sestavin v boju proti rakastim obolenjem, težavam pri dihanju, tudi pri opeklinah. In-vitro študija zelo uglednega japonskega laboratorija v Yokohami na Kao univerzi je leta 1993 pokazala, da določena substanca Nonija - Damnacantal - učinkuje na celice tumorja tako, da izklopi signal reproduciranja teh celic. (Japonci so na podlagi tega spoznali, da od vseh rastlin Noni vsebuje največjo količino Damnacantala.)V soku je najdenih preko 150 elementov - noben drug naravni sok ne vsebuje take količine različnih snovi. Poleg kopice vitaminov prav tako najdemo vitamin B12, ki sicer obstaja v zelo redkih rastlinah.Nekaj pomembnejših aktivnih snovi; Scopoletin - anti histaminiski in anti bakterijski učinek, sprošča krvne žile, jih naredi bolj elastične (zato deluje kot pomožno sredstvo proti visokemu pritisku), skupaj s serotoninom pomaga uravnavati spanje, apetit in temperaturo; damnacantal zaustavlja razvoj nekaterih rakastih celic; olje eugenol pomaga lajšati bolečine; Pro-Xeronin pomaga pri revitalizaciji celega telesa, ohranja elastične stene celic, deluje protivnetno in krepi imunski sistem organizma; Terpeni skrbijo, da se telesne celice obnovijo; Antraquinoni imajo antiseptične (antibakterijske) učinke na bolezni prebavnega trakta povzročenih s strani bakterij; 17 aminokislin od 20 znanih (od tega vsebuje vseh 9 esencialnih aminokislin); Tu so še Caratenoidi, Rastlinski Steroli, Sitisterol, Glokozidi, Alizorin, Glukopiranoza PA, Encimi, Multireceptorji aktivatorji, Metionin, Isoleucin, Litin, Fenilalanin, Threonin, Triptofan, Valin, Histadin,Olja Morindadov, Rubiadin, Magnezij, Karbonati, Proteini, Železo, Morindon, Soranjidol, Fosfati, Rubiadnin MME, Acetin GlucoP, MM-MA-R GlucoP, Koprilne kisline, Asperulozidi, Alkaloidi, Klororubin, Alenin, Arginin, Aspartati, Cistein, Glicin, Glutamati, Tirozin, Prolin, Serin ... PROXERONIN in PROXERONASA so pomembni, ker se v jetrih spremenijo v XERONIN, ki ga celice nujno potrebujejo za rast, delitev in jačanje odpornosti. Teh encimov je v naravi zelo malo. Za primer povejmo, da je v 0,3 dcl noni soka iz Tahitija toliko Proxeronina kot v 12 kg ananasa ali 32 kg banan! Če noni sok vsebuje vse te za telo potrebne sestavine in vpliva na izboljšanje počutja pri mnogih boleznih, zakaj je tako pozno prišel na svetovni trg?Kot že rečeno, prebivalci krajev, kjer noni uspeva, so ga uporabljali že stoletja in ga uporabljajo tudi danes. Problem je, ker sadež sam smrdi in tudi okus ima močan, zato so ga lokalni vrači in zdravilci dajali po večini obolelim, za prehrano pa je služil, ko je zmanjkalo druge vsakodnevne hrane. Pripomniti velja, da ko sadež dozori, kmalu pade na tla in zgnije v dveh dneh (pri čemer zadeva širi močanj vonj), zato ga je nemogoče dobiti na trgu v obliki sadeža.Prvi kontakt s 'civilizacijo' je noni dobil med drugo svetovno vojno, ko so se ameriški vojaki srečali s tem sadežem. Analize ameriške vojske so uvrstile noni sadež kot varen za uporabo. Šele leta 1993 sta John Wadsworth in Stephen Story, ugledna prehrambena strokovnjaka, preko prijatelja izvedela za sadež Noni. Da sta izpopolnila celoten postopek obiranja sadeža, procesiranja in ustekleničenja, brez uničenja naravnih elementov, sta potrebovala kar tri leta.

Tako šele novejša tehnologija, ki je bila razvita samo v namen raziskave in proizvodnje Noni soka, omogoča, da se vsi encimi, ki v naravi zelo hitro razpadejo, ohranijo brez kemičnih dodatkov in konzervansov! S temi postopki se tudi okus, ki je sicer zelo močan, drastično popravi.Na kratko, noni je čudovito preventivno sredstvo, ki ga lahko uživa skoraj vsakdo in pomaga pri večini tegob moderne dobe. Vendar pa obstojajo trije tipi bolezni, pri katerih nonija NE smemo dajati:1. ljudem, ki imajo v sebi tuj organ (transplantacija), saj zaradi povečanja odpornosti organizma lahko pride do zavrnitve organa2. ljudem, ki so alergični na citruse (torej tisti, ki ne smejo uživati limon,pomaranč,grenivk ...)3. Ljudem, ki hodijo na dializoPijemo ga na tešče, najbolje takoj zjutraj, če ga pijemo čez dan potem 2 uri pred pitjem ne jemo. Po pitju ne jemo cca 20 minut, da se vsrka v telo. Če bi jedli takoj, potem v želodec pridejo prebavni sokovi, ki lahko izničijo delovanje soka. Normalno pijemo 0.3 dcl na dan, to znese skupno 1 liter na mesec. Obvezno je pitje tekočine čez dan, najbolje vode, saj voda očisti telo in dobesedno spere strupe iz telesa.Kakšna količina vode se priporoča piti čez dan?Odvisno od vaše teže, cca 2 litra. To se na prvi pogled sliši veliko, toda ob pitju nonija sčasoma postanete žejni in 2 litra ni noben problem, četudi ste do sedaj pili samo en kozarec na dan.Te informacije so namenjene samo izobraževanju in jih ne priporočamo za ugotavljanje ali zdravljenje bolezni. Ne svetujemo, da bi kdorkoli zamenjal tradicionalno zdravniško oskrbo s katerim koli izdelkom.

KOKOSKokosovi orehi rastejo na palmah, ki dosežejo v višino do 30 metrov in imajo 5 metrov dolge liste. Od cvetenja do končne kalitve kokosovega oreha včasih traja tudi do 2 leti in pol. Dočaka lahko tudi do 100 let, najbolj pa obrodi med 10 in 50 letom. Na enkrat lahko obrobi 75 orehov, ki so veliki kot otroška glava in tehtajo do 2-2,5kg. Preden pridemo do pravega oreha, se moramo najprej prebiti skozi zelenkasto do svetlorjavo, vodoodporno in voskasto vrhnjo plast, pod katero se nahaja porozna vlaknasta plast in šele pod slednjo se nahaja kokosov oreh. Kosmata rjava lupina je debela nekaj centimetrov. Pod to lupino se nahaja plast kokosa, v votlini na sredi sadeža pa se nahaja kokosovo mleko, ki bi se pravzaprav moralo imenovati kokosova voda, saj je tekočina skoraj prozorna. Kokosov oreh najlažje odpremo takole: na lupini se nahajajo tri očesa. Dva od teh očes sta ojačana, tretje pa je prevlečeno le s tanko kožico, ki jo s konico noža z lahkoto predremo. Skozi to odprtino iztočimo kokosovo mleko, nato pa lahko sadež razbijemo s kladivom.Oreh zavijemo v kuhinjsko krpo, da deli lupine ne odletijo vstran. Kokosov oreh lahko pražimo v pečici, pri čemer na lupini nastanejo razpoke, zato potem sadež z lahkoto odpremo. Meso sadeža kljub temu ostane sveže in sočno.Kokosovo olje spodbuja delovanje metabolizmaJe eno najbogatejših virov srednjeverižnih maščobnih kislin – trigliceridov, katere oživijo lenobni metabolizem. Znanstvene raziskave so potrdile, da trigliceridi

pospešijo presnovo za skoraj 50 odstotkov, njihov učinek pa traja skozi ves dan. Torej, v kolikor vaše presnova ne deluje kot bi morala zaradi vseh že preizkušenih diet in vsakodnevnega stresa, vam svetujemo da dnevno uživate kokosovo olje in se pripravite na korenite spremembe v vašem metabolizmu. Uravna sladkor v krviPoleg učinka, ki ga ima olje na našo presnovo pa učinkovito vpliva tudi na delovanje inzulina. Kokosovo olje telesu podaja energijo, katera je podobna tisti pridobljeni iz glukoze in nima nikakršnega negativnega učinka na inzulin in krvni sladkor. Redno uživanje kokosovega olja znižuje tudi glikemični indeks zaužite hrane in s tem posledično preprečuje nihanja krvnega sladkorja.Uspešno zdravi kandido in preprečuje razmnoževanje glivicOmenili smo že zdrave maščobne kisline v kokosovem olju, ki pospešijo metabolizem. Naj še dodamo, da lavrična in kaprilna kislina, ki se med ostalim tudi nahajata v olju, naš organizem varujeta pred kandido in glivičnimi obolenji. Kandida je pogosto tudi tisti skriti krivec za debelost. V kolikor se omenjene glivice v našem telesu preveč razmnožijo obstaja minimalna možnost, da bomo shujšali. Kandida posledično s seboj prinese tudi ostale težave, kot so utrujenost, težave s koncentracijo, vnetje sinusov redne ponavljajoče glivične okužbe, itd. Prej omenjen skriti krivec, ki onemogoča hujšanje pa je neustavljiva želja po ogljikovih hidratih in sladkem. Kako pride do tega? Glivice se v telesu hranijo s sladkorjem in zato v nas spodbudijo željo po hrani. Zato priporočamo uporabo kokosovega olja, saj odlično deluje v boju proti omenjenim težavam. Včasih je njegovo delovanje tako uspešno in močno, da se to kaže v glavobolu, mrazenju, nastajajo težave z razmišljanjem. Vendar naj vas to ne prestraši, to ni nič slabega ampak predvsem nekaj dobrega, saj vsi ti simptomi kažejo na to, da glivice v telesu odmirajo. Zato pričnite čimprej uživati ta organski čudež narave!Torej poenostavljeno povedano, kokosovo olje premore številne zdravilne učinke na naše telo:- zmanjšuje vnetja in deluje protivirusno;- pomaga pri boju z glivičnimi obolenji;- uravnava holesterol v krvi;- deluje kot odličen NARAVNI antioksidant;- kožo in telo ščiti pred nevarnimi prostimi radikali, ki povzročajo poškodbe kože in njeno staranje;- obnavlja lasišče in dokazano deluje proti prhljaju;- zmanjšuje možnosti za nastanek sladkorne bolezni in pomaga - zmanjšati morebitnesimptome bolezni;- uspešen v boju proti boleznim srca in ožilja;- odpravlja tudi različna rakava obolenja;- pomaga pri izgubljanju telesne teže;- spodbuja metabolizem in nenehno uravnava prebavoKokosovo olje je uporabno za:- zdravo prehrano;- kot olje za pripravo hrane;- kot vlažilno in masažno olje za telo;- za nego otrok;- za nego lasDeset razlogov, zakaj uživati kokosovo maslo

1. - Kokosovo maslo oziroma olje je edina maščoba, ki koristi pri diabetesu; pomaga namreč uravnavati raven sladkorja v krvi in zmanjšuje sekundarne posledice bolezni. Pri prebavi kokosove maščobe je potrebnih manj encimov, torej ne obremenjuje trebušne slinavke. Poleg tega kokosova maščoba dobavlja energijo v celice neposredno in pri tem ne potrebuje inzulina. Dokazano izboljšuje izločanje inzulina in resorpcijo glukoze.2. - Kokosovo maslo, v nasprotju s prepričanjem, pospešuje presnovo in izgorevanje maščob v celicah ter pomaga zniževati raven holesterola v krvi.3. - Kokosovo maslo odlično celi rane in brazgotine.4. - Kokosovo maslo pomaga premagovati utrujenost. Če celice zaradi presežkanenasičenih rastlinskih olj ne morejo sprejeti dovolj glukoze, to občutimo kot kronično utrujenost.5. - Kokosove maščobe ne redijo. Nasprotno, raziskave kažejo, da maščobne kisline potujejo naravnost v jetra, kjer se pretvarjajo v energijo in se ne nalagajo kot maščoba v tkivih. Kokosovo maslo je ena od redkih maščob, ki spodbuja pospešeno izgorevanje maščob in tako pripomore k hujšanju.6. - Kako močno je protivirusno delovanje kokosovih maščob, potrjujejo tudi raziskave dr. Conrata S. Dayrita Emertiusa, profesorja farmakologije z Univerze na Filipinih. Ob pomoči kokosovih maščob mu je uspelo znižati obremenjenost z virusi pri bolnikih, obolelih za aidsom.7.- Dr. Mary Enig, znana biokemičarka in nutricionistka, poroča o primerih, ko je pri HIV-pozitivnih otrocih prišlo do tega, da so bili po določenem času spet HIV-negativni. Pri prehrani so uporabljali visok odstotek kokosovih maščob, ki so po mnenju te znanstvenice pomagale, da je v telesu nastajalo dovolj monolavrina, za katerega je značilno protivirusno delovanje.8. - Kokosove maščobe so pokazale izredne rezultate tudi pri zdravljenju herpesa,luskavice in glivice kandide.9. - Ali ste prepričani, da v svojem telesu ne gostite zajedavcev? Protozoe, gliste in druge nezaželene organizme "gosti" od 20 do 30 odstotkov ljudi. Če imate psa, kako drugo domačo žival ali dojenčka, ki je še vedno v pleničkah, obstaja precejšnje tveganje, da se bo tudi v vašem telesu naselil kateri od zajedavcev. V Indiji uporabljajo terapijo s suhim kokosom in magnezijevim sulfatom (kot odvajalom), ki v dvanajstih urah spravi iz telesa 90 odstotkov zajedavcev. Zelo dobre rezultate so dosegli tudi pri odpravljanju zajedavcev pri hišnih ljubljenčkih. Redno uživanje kokosovih maščob, bogatih s srednje dolgimi verigami maščobnih kislin, zelo uspešno uničuje zajedavce ali vsaj omejuje njihovo rast.10. - Kokosovo maslo je odlična krema za obraz, a tudi primerno sredstvo za nego stopal, zlasti če imate težave z glivicami. Uporabljajo ga tudi kot regenerativno masko za lase: lase namažete, maslo pustite delovati nekaj ur in ga nato sperete z blagim naravnim šamponom. Vse našteto seveda velja le za hladno stiskane, nerafinirane maščobe. Kokosovo olje je eno redkih olj, ki ostane stabilno pri pregrevanju (ne prihaja do tvorbe škodljivih trans maščobnih kislin) in z njim lahko pripravite tudi zdravo cvrtje. Uporabljate ga lahko celo 2 leti oz. ga ponovno pregrejete do 60-krat, ob čemer ne izgublja svojih dobrodejnih lastnosti.Kokosova moka – zdravje se začne z zdravo prebavo Kokosova moka vsebuje preko 60% balastnih snovi, kar je dvakrat več kot pšenični otrobi ali laneno seme. Vsebuje 20% beljakovin, od tega vseh 8 esencialnih beljakovin. Vsebuje

zelo malo, samo 4% ogljikovih hidratov. Na 100 g vsebuje le 187 Kcal, kar je 40-50% manj od ostalih vrst moke. Brez fitinske kisline, brez ostankov cianida in brez glutena.Moko lahko preprosto potresete po svojih jedeh; v omako, k jogurtu, čez kosmiče. Lahko jo dodate v napitke – vodo, sok, skahe, smoothie, vročo čokolado, kavo, čaj … Seveda pa kokosovo moko lahko uporabljate tudi za peko in pripravite izvrsten kruh, pecivo, prigrizke (15% kokosovo moke poleg klasične moke).Da si zagotovite dobro delovanje črevesja, bi morali z vsakim obrokom zaužiti 10 g vlaknin. Večina ljudi ne doseže te vrednosti, zaradi tega pogosto trpijo želodčne bolečine in imajo težave z odvajanjem, kar je zelo nezdravo. Redno uživanje kokosove moke ob obrokih, uredi vašo prebavo in odpravi občutek napetosti v trebuhu. Kokosova moka vamo čisti črevesje in tako zagotavlja večjo odpornost in vitalnost. Poskrbi, da holesterol in toksini hitreje zapustijo telo ter tako zagotavlja boljše zdravje. V eni žlički se skriva le 30 kalorij.

JANEŽSnov, kateri gre zasluga za večino njegovih učinkov, je fitoestrogen anetol. Po kemični strukturi je podoben kateholaminom, ki v našem telesu skrbijo za prenašanje živčnih sporočil po telesu.Anetol:- ima pomirjevalne učinke,- blaži menstrualne krče,- deluje razkuževalno.Janeževa semena (oziroma njihov poparek) pomagajo- pri slabi prebavi, napenjanju, črevesnih krčih, vetrovih,- slabem zadahu,- zaprtju,- pomanjkanju apetita,- olajšajo izkašljevanje in pomagajo pri težavah z dihali (bronhitis, vneto grlo, astma,oslovski kašelj …), saj učinkovito razkužuje dihalne poti.- nasploh delujejo antiseptično,- zatirajo črevesne parazite, ob zunanji uporabi pa uši in garje.Na Bližnjem vzhodu čaj iz janeževih semen ponudijo doječim materam, ker spodbuja tvorbo mleka in lažjo prebavljivost za dojenčka. Uporaben je tudi za druge ženske zadeve, saj ureja menstrualne težave, olajša porod in blaži simptome menopavze. Že rimski pisec Plinij starejši je janež omenjal v povezavi z odpravljanjem nespečnosti, če semena zaužijemo s toplim mlekom. Priporoča ga tudi za svež dah: v ta namen nekaj semen vsako jutro prežvečimo skupaj z medom.Zdravilne začimbe:V zadnjem času je vse več govora o nevarnosti prostih radikalov in koristnostiantioksidantov. Mnogi za tovrstna prehranska dopolnila odštejejo zajeten kupček denarja. Če bi le vedeli, da ščepec začimb odtehta več kot marsikateri umetni pripravek, lahko pa je tudi pomembnejši kot pol kilograma zelenjave.

Marsikatero okrasno rožo bi lahko zamenjali za začimbnice, ljudje pa bi si jih lahko podarjali namesto lepih rož brez vonja.Začimbe zdravijo bolj modro, bolj celostno in se ne obnašajo v telesu kot slon v trgovini s porcelanom. V kuhinji so dragocene pomočnice za vsakdanje iskanje ravnovesja in sprotno odpravljanje težav. Ob tem nam povrnejo občutek, kako ljubljeni, varni in preskrbljeni smo na vsakem koraku.Če primerjamo uradne meritve antioksidativnih potencialov različnih živil, spoznamo, da začimbe močno prekašajo vse znano sadje in zelenjavo.Za primerjavo:Dva grama klinčkov ima več antioksidantov kot 300 g sveže solate ali 200 g dušenega brokolija.Gram origana na pici v telo prinese več antioksidantov kot 700 g svežega korenčka.Pol žličke cimeta (3 g) ima več antioksidantov kot 400 g pomaranče.Gram kurkume, ki ga dodamo rižu, je enakovreden kot če bi ob tem rižu zaužili 100 g surove špinače.Deset gramov sveže bazilike vsebuje več antioksidantov kot 250 g svežih kumar.Premislimo, kaj je bolj vredno gojiti.Več o zdravilnih lastnostih začimb pa preberimo v knjigi Ščepec rešitve – Zamolčane zdravilne moči začimb (avtorice uspešnic Resnice in zmote o kandidi, Resnice in zmote o osteoporozi in Vojna ali mir z bakterijami oz Kako zmanjšati porabo antibiotikov ... Sanje