CPP - Vprašanja in odgovori

1.Kdo sestavlja pravosodni sistem? (U-39)

V sistemu oblasti je sodna funkcija ena od treh klasičnih vej oblasti. Ustava posebej ureja sodstvo v členih od 125 do 134, državno tožilstvo v 135-136 členu ter odvetništvo in notariat v 137 členu, uporablja pa tudi pojem pravosodje. Tako opredeljuje v prvem odstavku 137.čl.odvetništvo kot samostojno in neodvisno službo, ki jo ureja zakon, in kot »del pravosodja«.Pravosodje je mogoče opredeliti kot sistem sodišč ter drugih organov in služb, ki so trajno povezani z delovanjem sodne funkcije. Pravosodni sistem torej obsega:1 - vse vrste sodišč (okrajna, okrožna, višja, vrhovno, specializirana)2 - državno tožilstvo3 - državno pravobranilstvo (Zakon o državnem pravobranilstvu)4 - odvetništvo (Zakon o odvetništvu)5 - notariat (Zakon o notariatu).

2.Vrste sodišč! (U-40)

Sodišča so na podlagi Zakona o sodiščih organizirana tako, da sodijo v vseh zadevah na prvi stopnji okrajna in okrožna sodišča. To velja seveda tudi za civilno sodstvo. V Sloveniji je - 44 okrajnih sodišč in - 11 okrožnih sodišč, - 4 višja in - 1 vrhovno sodišče. Imamo pa tudi specializirana sodišča, ustanovljena s posebnim zakonom

3.Zakaj so pristojna okrajna sodišča? (U-40)

V civilnih zadevah sodijo OKRAJNA SODIŠČA:a-v premoženjskih sporih, kadar vrednost spornega zahtevka ne presega 2mio SITb-ne glede na vrednost spora pa tedaj kadar gre za :

1-spore zaradi motenja posesti2-spore glede služnosti ali realnih bremen3-spore iz najemnih ali zakupnih razmerij4-spore o zakonitem preživljanju, če se ti spori ne rešujejo skupaj z zakonskimi spori ali s spori o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva

Okrajna sodiščac- odločajo tudi o zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevahd-vodijo zemljiško knjigo ine- odločajo v izvršilnih zadevah.

4.Zakaj so pristojna okrožna sodišča? (U-41)

Okrožna sodišča pa v civilnih zadevah odločajo na prvi stopnji a- v premoženjskih in drugih civilnopravnih sporih, za katere niso pristojna okrajna sodišča (zlasti torej v premoženjskih sporih, kadar vrednost spornega zahtevka presega 2mio SIT)b-ne glede na vrednost spora pa tudi:

1-v sporih iz družinskih razmerij (razen v sporih o preživljanju92-v gospodarskih sporih3-v sporih o priznanju tujih sodnih odločb

1

CPP - Vprašanja in odgovori4-v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti

sodišča5-v sporih o pravicah intelektualne lastnine.

c-Okrožno sodišče vodi tudi sodno register.

5.Zakaj so pristojna višja sodišča in o čem odločajo? (U-40)Višja sodišča so pristojna predvsem1-za odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja, 2-za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja, 3-za odločanje o prenosu pristojnosti z enega na drugo okrajno ali okrožno sodišče s svojega območja4-in o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni.Višje sodišče je torej skupno pritožbeno sodišče okrajnih in okrožnih sodišč na njegovem območju.V Sloveniji imamo torej dve vrsti sodišča prve stopnje (okrajna in okrožna), ki niso v hierarhičnem razmerju, obema vrstama pa je nadrejeno skupno višje sodišče.

6.Državno tožilstvo! (U-44)7.Kdaj je lahko državni tožilec udeležen v civilni pravdi in kdaj je lahko v njej stranka? (U-241)Državno tožilstvo kot del pravosodja ureja Zakon o državnem tožilstvu.Glavna funkcija državnih tožilcev je pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj (prekrškov), za katere je tako določeno z zakonom. Poleg tega pa državni tožilec opravlja tudi procesna dejanja oziroma vlaga procesne akte tudi v civilnih in drugih sodnih postopkih ter v upravnih postopkih, če tako določa zakon.Na področju civilnega sodstva ima državni tožilec predvsem naslednje funkcije:1-da na podlagi pooblastila posebnega zakona nastopa kot stranka v nekaterih civilnih sporih (npr. v sporih zaradi razveljavitve ZZ)

2-da z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti skrbi za enotno uporabo zakonov na področju civilnega sodstva (385-391 ZPP)

3-da se izjavi o vsaki vloženi reviziji stranke proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji (373,375,382 ZPP

Se pravi, da državni tožilec nastopa v civilni pravdi v treh vlogah:1-kot stranka (ZZDR pravi, da lahko državni tožilec vloži tožbo za razveljavitev zakonske zveze – v taki pravdi nastopa državi tožilec kot pravdna stranka)2-kot vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti (t.j.izredno pravno sredstvo)3-kot državni organ, ki se lahko izjavi o vsaki vloženi reviziji (kot intervenient sui generis – intervenient za javni interes)

8.Državni pravobranilec – kdaj je lahko državni pravobranilec udeležen v civilni pravdi in kdaj je lahko v njej stranka? (U-)Državno pravobranilstvo ureja Zakon o državnem pravobranilstvu.

2

CPP - Vprašanja in odgovoriDržavno pravobranilstvo pred sodišči zastopa državo, njene organizacije in organizacije v sestavi upravnih organov, ki so samostojne pravne osebe. Pred sodišči je državni pravobranilec zakoniti zastopnik države in omenjenih subjektov.Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerju razreši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.

Državni pravobranilec RS nastopa v civilnem sporu pred sodišči kot zastopnik države, njenih organov in upravnih organizacij v sestavi, ki so pravne osebe in na podlagi zakona o državnem pravobranilstvu opravlja vsa procesna dejanja , kot jih je v postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec.Državni pravobranilec v pravnem sistemu Republike Slovenije nima več pooblastil, da bi nastopal kot stranka v postopku!!!

9.Družbeni pravobranilec! (U-45)Po spremembi ekonomskega in političnega sistema je bil družbeni pravobranilec v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij še vedno pooblaščen varovati družbeno lastnino. Zakon o družbenem pravobranilcu ga še (Url,RS 96/95) vedno ohranja kot varuha družbene lastnine in pravic delavcev in pravi, da bo družbeni pravobranilec deloval do dokončanja sodnih postopkov v zvezi z varstvom družbene lastnine in do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal delovna razmerja.V sistemu zasebne lastnine in tržnega gospodarstva družbeni pravobranilec kot varuh družbene lastnine nima več svojega mesta!

10.Kdo je lahko odvetnik? (U-46)Odvetnik je lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje predpisane v 25.čl.Zodv.:1-mora biti državljan RS2-mora biti poslovno sposoben3-imeti mora v RS pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v RS nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete4-imeti mora opravljen pravniški državni izpit5-imeti mora 4 leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik , od tega najmanj 1 leto pri odvetniku6-mora aktivno obvladati slovenski jezik7-mora biti vreden zaupanja8-imeti mora opremo in prostore.

11.Vloga odvetnika! (U-47)Glavna vloga odvetnika v civilnem pravdnem postopku je zastopanje strank na podlagi pogodbe o mandatu. V skladu s 86.čl.ZPP smejo stranke v cpp opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. Pooblaščenec je sicer lahko vsakdo, ki je popolnoma poslovno sposoben.V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pa je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (87/3 ZPP).V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa je uveljavljeno celo obvezno zastopanje po odvetnikih. Stranka lahko v teh postopkih opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik(96/3 ZPP).V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko torej stranka načeloma opravlja sama procesna dejanja, kadar pa jih opravlja preko

3

CPP - Vprašanja in odgovoripooblaščenca, mora biti ta bodisi odvetnik ali oseba ,k je opravila pravniški državni izpit.V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa stranka sama ne more opravljati procesnih dejanj, temveč lahko opravlja procesna dejanja samo preko odvetnika. V tem primeru gre torej za obvezno zastopanje po odvetniku.

12.Kdo je lahko notar? (U-48)

Za notarja je lahko imenovan tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje:1-da je državljan RS2-da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost3-da ima v RS pridobljeni strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v RS nostrificirano v tujini opravljeno diplomo pravne fakultete4-da je opravil pravniški državni izpit5-da ima 5 let praktičnih izkušenj kot uni. Dipl. pravnik, od tega najmanj 1 leto pri notarju in najmanj 1 leto pri sodišču, odvetniku ali državnem pravobranilcu6- da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata (npr.tega pogoja ne izpolnjuje tisti, kdor je v kazenskem postopku ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše)7-da aktivno obvlada slovenski jezik8-da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata9-da še ni dopolnil 64 let

13.Kaj je notarska listina? (U-48)

14.Kdaj je notarska listina izvršilni naslov? (U-48)15.Pogoji za izvršljivost notarskega zapisa! (U-48)

Notarji kot osebe javnega zaupanja 1-sestavljajo javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice, 2-prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje za izročitev tretjim osebam ali državnim organom (depozit) in 3-opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu.

Notarji sestavljajo notarske listine, to je :1-notarske zapise2-notarske zapisnike in3-notarska potrdila.

Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene z zakonom (3 ZN)

Notarski zapis (ki je tudi notarska listina) je izvršilni naslov,: 1-če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, 2-če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in 3-če zavezanec soglaša z neposredno izvršitvijo notarskega zapisa.

V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli:1-pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema2-pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost

4

CPP - Vprašanja in odgovori3-pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju4-darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti5-drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

16.Razlika med pravdnim in nepravdnim postopkom? (U-73)

PRAVDNI POSTOPEK NEPRAVDNI POSTOPEK1-norme so pogosto bolj stroge2-praviloma se začne na predlog (tožbo) strank (v celoti je uveljavljeno dispozitivno načelo)3- bolj sta poudarjeni načeli ustnosti in neposrednosti4-stranki : tožnik in toženec

1-bolj elastičen (razbremenjen določenih formalnosti)2-ponavadi se začne in vodi po uradni dolžnosti (načelo oficialnosti-oficiozni postopek)3-bolj uveljavljeno preiskovalno načelo pri zbiranju procesnega gradiva, saj ima sodišče v nepravdnem postopku možnost raziskovati tudi tista dejstva, ki jih stranki nista zatrjevali;- le izjemoma nepravdno sodišče odloči na podlagi ustne obravnave4- stranka postopka je tisti, kogar se odločba neposredno tiče ali tisti, ki uveljavlja svoj pravni interes, s tem, da zahteva da sodišče izda neko odločbo5-sistem pravnih sredstev je drugačen – v nepravdnem postopku včasih o pravnem sredstvu lahko odloča tudi sodišče, ki je izdalo odločbo prve stopnje; v določenih primerih nepravdno sodišče upošteva tudi nepravočasna pravna sredstva oziroma lahko spremeni odločbo, ki je že postala formalno pravnomočna.

Za razmerje med civilnim pravdnim in nepravdnim postopkom so pomembne tudi določbe 21.člena PZZ!

Glavni primeri nepravdnega postopka pri nas so:-zapuščinski postopke-postopek za ureditev razmerij med solastniki-postopek za delitev skupnega premoženja-postopek za ureditev meje-postopek za omejitev, odvzem, in vrnitev poslovne sposobnosti-postopek za podaljšanje, odvzem in vrnitev roditeljske pravice…

17.Razlika med civilnim pravdnim in izvršilnim postopkom! (U-74)

V pravdnem postopku sodišče izda avtoritativno odločbo o spornem razmerju oziroma o sporni pravici. Kadar odločba ne učinkuje sama po sebi (npr.konstitutivne ali deklaratorne sodbe), ni mogoče pravnega varstva zagotoviti samo v civilnem pravdne postopku. V pravdnem postopku sodišče naloži s sodbo tožencu (dolžniku iz materialnopravnega razmerja)

5

CPP - Vprašanja in odgovoriizpolnitev določene obveznosti. Če toženec tega izpolnitvenega naloga ne izvrši, je potrebna prisilna izvršitev. Za dokončno realizacijo materialnopravne pravice je torej treba v izvršilnem postopku uporabiti neposredno prisilo. Sodno izvršbo potrebujejo le dajatvene sodbe in tudi te le tedaj, kadar toženec ne izpolni prostovoljno izpolnitvenega naloga. Pravdnemu postopku torej vedno ne sledi izvršba.V vsebinskem pogledu če ocenjujemo izvršilni postopek kot obliko varstva materialne pravice, je izvršilni postopek vendarle le del procesa, ki naj rabi uveljavitvi te pravice. Zaradi tega lahko govorimo samo o relativni samostojnosti izvršilnega postopka oziroma o samostojnosti s stališča normativnega urejanja obeh postopkov.

17.člen ZIZ Izvršilni naslovi so:1-izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava2-izvršljiv notarski zapis3-druga izvršljiva odločba, seznam ali listina, za katero zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba določa, da je izvršilni naslov.

18.člen ZIZOdločba in poravnavaS sodno odločbo so po tem zakonu mišljeni sodba oziroma arbitražna odločba, sklep ter plačilni oziroma drug nalog sodišča ali arbitraže, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred sodiščem ali arbitražo.

23.člen ZIZVerodostojna listinaIzvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine.Verodostojna listina je v smislu tega zakona 1-faktura, 2-menica in 3-ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, 4-javna listina, 5-izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, 6-po zakonu overjena zasebna listina in 7-listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. 8-Za fakturo se šteje tudi obračun obresti.Kadar iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, dovoli sodišče izvršbo, če je upnik predložil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, in navedel dan zapadlosti.

18.Odločanje o pristojnosti – kompetenca o kompetenci!

KOMPETENCA O KOMPETENCI- to pravilo pomeni, da so sodišča pristojna odločati o tem, ali zadeva spada v sodno ali v upravno pristojnost . Sodiščem torej pripada kompetenca o kompetenci (odločati o pristojnosti).V našem pravnem sistemu pripada pristojnost odločati v sporu o pristojnosti med sodišči in upravnimi organi ustavnemu sodišču.Tako Ustavno sodišča RS odloča v sporu o pristojnosti med upravnimi organi in sodišči (8.alinea 160 čl.Ustave RS).Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost.

I.Sodišče ni pristojno:Če med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kak drug organ (npr.upravni), 1-se izreče za nepristojno, 2-razveljavi opravljena pravdna dejanja in 3-zavrže tožbo (18.čl.ZPP).

6

CPP - Vprašanja in odgovoriČe je sodišče odločilo v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, temveč v pristojnost upravnega organa, je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka iz 3.točke drugega odstavka 339.čl.ZPP, ki jo je mogoče uveljaviti tudi z izrednim pravnim sredstvom-revizijo (glej 1.točko prvega odstavka 370.čl.ZPP, ki pravi, kdaj se lahko vloži revizija).

II.Upravni organ ni pristojenKadar pa upravni organ izda odločbo, za katero je pristojno sodišče, je taka odločba nična (1.točka 279.čl.ZUP). Ta ničnost obstaja po samem zakonu, tako da je odločba organa druge stopnje le deklaratorna (249.čl.ZUP). Odločbo je mogoče vsak čas razglasiti za nično, bodisi po uradni dolžnosti ali po predlogu stranke oziroma državnega tožilca (280.čl.ZUP)

19.Razmerje med civilnim pravdnim in kazenskim postopkom! (U-92)

To razmerje se kaže predvsem v reševanju: 1-predhodnih vprašanj in medsebojni vezanosti na pravnomočno odločbo,2-v obravnavanju identičnega dejanskega stanja, ko civilno in kazensko sodišče, vsako s svojega vidika obravnava isti historični dogodek in3-pri ureditvi adhezijskega postopka, ko kazensko sodišče v kazenskem postopku odloča o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca.

20.Predhodna vprašanja! (U-92)

Predhodno vprašanje je tisto vprašanje, ki sicer samo ni predmet civilne pravde, od njegove rešitve pa je odvisna odločitev v glavni stvari. (U-132)

13.čl.-ZPP - Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.

206/1 čl.ZPP Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.

Primer:Ker je bila škoda povzročena in se ne ve kako je bila povzročena, nastane takoj vprašanje kateri zastaralni rok za odškodninski zahtevek se naj uporabi ali po OZ-353 ali pa predpisani daljši zastaralni rok pri kazenskem pregonu-ZKP. Predhodno vprašanje je ali je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem? Od rešitve tega je odvisna tudi odločitev o glavni stvari.

Če je kazensko sodišče že odločilo o vprašanju, ki pomeni za civilno sodišče predhodno vprašanje, je civilno sodišče na tako odločitev vezano! V obratni smeri tega ni!

Po soglasnem stališču sodne prakse in pravne doktrine je civilno sodišče tedaj, kadar odloča o kaznivem dejanju kot o predhodnem vprašanju v civilnem sporu, vezano tako na obsodilno kot tudi na oprostilno kazensko sodbo.

7

CPP - Vprašanja in odgovori

21.Identično dejansko stanje! (U-93)

Včasih pa civilno in kazensko sodišče obravnavata isti historični dogodek vsak s svojega vidika. Primer: Tako na primer obravnava civilno sodišče določeno prometno nesrečo in ugotavlja, kdo je odškodninsko odgovoren za škodo, ki je pri prometni nesreči nastala, ter kolikšna škoda je nastala.Kazensko sodišče pa v tem primeru presoja ali je bila prometna nesreča povzročena s kaznivim dejanjem, ali torej obstaja kaznivo dejanje in ali je povzročitelj kazensko odgovorenV takem primeru ne gre za predhodno vprašanje, saj je na primer obstoj civilne odškodninske odgovornosti po 154 OZ povsem neodvisen od vprašanja, ali je povzročitelj povzročil škodo s kaznivim dejanjem.

14.čl.ZPP Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.

Ni pa civilno sodišče vezano na kazensko oprostilno sodbo. Če je bil obdolženec v kazenskem postopku oproščen obtožbe, da je s kaznivim dejanjem povzročil prometno nesrečo, ga bo civilno sodišče še vedno lahko obsodilo na plačilo odškodnine, češ da je kriv za prometno nesrečo. Ne bo pa moglo (civilno sodišče) zavrniti odškodninskega zahtevka proti povzročitelju prometne nesreče, če bo povzročitelj prometne nesreče v kazenskem postopku pravnomočno obsojen, češ da je s kaznivim dejanjem povzročil to nesrečo.

22.Adhezijski postopek! (U-95)

V adhezijskem postopku kazensko sodišče obravnava premoženjskopravne zahtevke, ki so nastali zaradi izvršitve kaznivega dejanja. Ti premoženjskopravni zahtevki se lahko nanašajo na povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev določene ga pravnega posla (100.čl.ZKP)

Premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku lahko uveljavlja, kdor je pooblaščen uveljavljati zahtevek v pravdi (praviloma oškodovanec).Če dajejo podatki kazenskega postopka dovolj podlage za popolno ali delno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku, bo kazensko sodišče v obsodilni sodbi oškodovancu v celoti ali deloma prisodilo premoženjskopravni zahtevek.V primeru delne ugotovitve zahtevku bo kazensko sodišče napotilo oškodovanca, da preostali del zahtevka uveljavlja v civilni pravdi.

Kazensko sodišče napoti oškodovanca, naj v celoti uveljavlja svoj zahtevek v pravdi, kadar:1-ni podlage za delno ali popolno ugotovitev zahtevku v kazenskem postopku;2-v primeru oprostilne ali zavrnilne sodbe;3-v primeru ustavitve kazenskega postopka.

Odločba kazenskega sodišča izdana v adhezijskem postopku, se izvršuje po pravilih civilnega izvršilnega postopka. Po istih pravilih se tudi izterja denarna kazen, izvrši kazen zaplembe premoženja, izvrši ukrep odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem in izterjajo stroški kazenskega postopka.

8

CPP - Vprašanja in odgovori

23.Procesne predpostavke! (U-95)

GLEDE NA SODIŠČE:Med procesne predpostavke, ki se nanašajo na sodišče spadajo:1-slovenska jurisdikcija (18/3 in 29.čl.ZPP, ter 48-86 ZMZPP) – to je pristojnost slovenskih sodišč v sporih z mednarodnim elementom;2-sodna pristojnost – to je pristojnost sodišča (kot organa), da odloča o zadevi (18/1.čl ZPP)3-stvarna in krajevna pristojnost (17.,19.,22. ZPP)4-pristojnost rednega ali specializiranega sodišča (17/1 ZPP)

GLEDE NA STRANKE:1-obstoj stranke in sposobnost biti stranka - to je sposobnost biti v procesu nosilec procesnih pravic in obveznosti (76.ZPP)2-pravdna (procesna) sposobnost – to je sposobnost samostojno opravljati procesna dejanja (77.ZPP)3-pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank (78.-80.ZPP)4-obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde (86-101)

GLEDE NA SPORNI PREDMET:1-visečnost pravde ali litispendenca (189/3 ZPP) – med pravdo se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama;2-pravnomočno razsojena stvar ali res iudicata (319/2 ZPP) – to je prepoved nove pravde v že pravnomočno razsojeni stvari;3-sodna poravnava ali res transacta (308 ZPP), ki učinkuje enako kor pravnomočna sodba in zaradi katere je v isti sporni zadevi prav tako nova pravda nedopustna;4-pravni interes za sodno varstvo materialne pravice, ki je izrecno predpisan pri ugotovitveni tožbi (181/2 ZPP), ki pa mora biti podan tudi pri vseh drugih oblikah tožbe.

POZITIVNE – NEGATIVNE:Pozitivne procesne predpostavke so tiste, ki morajo biti podane, da je pravda dopustna. To na primer slovenska jurisdikcija, sodna pristojnost, stvarna in krajevna pristojnost,.. Negativne procesne predpostavke so tiste, ki ne smejo biti podane, da je pravda dopustna, katerih obstoj torej preprečuje vsebinsko (meritorno) odločanje o sporu. To so naprimer litispendenca, res iudicata, res transacta,…

SPLOŠNE – POSEBNE:Splošne predpostavke se nanašajo na ves potek civilne pravde, morajo torej obstajati ves čas spora- (npr.sposobnost biti stranka, procesna sposobnost, slovenska jurisdikcija…)Posebne procesne predpostavke pa so tiste, ki se nanašajo samo na posamezna procesna dejanja oziroma na posamezne faze civilnega pravdnega postopka. Od obstoja teh posebnih predpostavk je odvisna dopustnost posameznega procesnega dejanja

ABSOLUTNE (prave) – RELATIVNE (neprave) :Absolutne-prave procesne predpostavke so tiste, na katere mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti.(npr.vse tiste, ki se nanašajo na sodišče, stranke ali sporni predmet).Relativne – neprave procesne predpostavke pa upošteva sodišče le na ugovor stranke. Nepravi procesni predpostavki sta v bistvu samo dve:

9

CPP - Vprašanja in odgovori1- sklenjena pogodba o arbitraži: Stranki v določenih primerih lahko izključita sodno varstvo pred rednim sodiščem in se dogovorita, da bo njun spor razsodila arbitraža (460 čl.ZPP). Pogodbo o arbitraži pa upošteva sodišče le na ugovor stranke (464/1 ZPP).2- tožniška varščina: Toženec lahko zahtev v primeru, če ga toži tuj državljanali oseba brez državljanstva v RS, da položi tožnik varščino za pravdne stroške. Tujec mora položiti varščino le na zahtevo toženca, položitve varščine torej ne zahteva sodišče po urdni dolžnosti (90/1 ZMZPP).

Povzetek: Sodišče praviloma razpravlja najprej o tistih predpostavkah, katerih obstoj ali neobstoj bi po njegovem mnenju najprej pripeljal do zavrženja tožbe (274 ZPP). Praviloma pa bo sodišče najprej pazilo na dopustnost sodne poti in pristojnost.Pri nekaterih predpostavkah oziroma pomanjkanju nekaterih predpostavk ne pride do zavrženja tožbe, temveč le do sklepa o ustavitvi postopka odstopitve zadeve pristojnemu sodišču. Tako bo na primer ravnalo redno sodišče, kadar bo prejelo zadevo iz pristojnosti določenega specializiranega sodišča in tako bo ravnalo sodišče tudi v primeru, če ne bo stvarno ali krajevno pristojno.

24.Katero avtonomijo imajo stranke pri oblikovanju procesa? (U-107)

Stranke imajo določeno avtonomijo pri oblikovanju procesa predvsem pri naslednjih procesnih institutih:1-v primeru sklenitve pogodbe o arbitraži, s katero sploh izključijo pristojnost rednega sodišča odločati v določenem sporu ali v določeni vrsti spora (460ZPP)2-v primeru dogovora o krajevni pristojnosti (prorogatio fori) – ko se stranki lahko sporazumeta, da jima bo sodilo na 1.st.sodišče, ki sicer po zakonu ni krajevno pristojno, vendar je to možno le, če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča in če je dogovorjeno sodišče stvarno pristojno za sojenje v zadevi (69 ZPP)3-v primeru mirovanja postopka, do katerega lahko pride tudi na podlagi izrecnega sporazuma strank (209 ZPP)

25.Katera so materialna in katera procesna dispozitivna dejanja strank v pravdnem postopku? (U-108)

Dispozitivna dejanja se razlikujejo na materialne in procesne dispozicije.Materialne dispozicije so takrat, kadar stranke z dispozitivnimi dejanji razpolagajo z zahtevkom materialnega prava in so naslednje:1-odpoved tožbe tožbenemu zahtevku (tožnik –317 ZPP)2-pripoznava tožbenega zahtevka (toženec-316.ZPP)3-sklenitev sodne poravnave (oba-306-309 ZPP)4-neaktivnost toženca, ki pripelje do izdaje zamudne sodbe.

Procesne dispozicije-so takrat, kadar je podana zahteva za pravno varstvo-izključno s procesnim zahtevkom in so:1-umik tožbe (188/1-4 ZPP)2-umik pravnega sredstva.

Od tod sledi, da se 3/3 člen ZPP, ki navaja kdaj sodišče ne prizna razpolaganja strank, nanaša na razpolaganje z materialnimi zahtevki, torej za materialne dispozicije

10

CPP - Vprašanja in odgovori

26.Načelo dispozitivnosti! Posledice prekoračitve tožbenega zahtevka! (U-108)

Načelo dispozitivnosti pomeni, da se začne postopke po volji strank, da postopek po volji strank teče in se zaključi. Sodišče nudi pravno varstvo strankam le na njihovo zahtevo, ne pa po uradni dolžnosti.V ZPP je to načelo uveljavljeno v:-2.členu–v pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov-3.členu-stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku in svojemu zahtevku se lahko odpovejo, priznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo.

Če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (3/3 ZPP), je podana tako imenovana absolutna bistvena kršitev procesa iz 6.točke 339/2 ZPP. Ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi, upošteva to absolutno kršitev po uradni dolžnosti, sodna odločba pa je absolutno neveljavna; sodišču torej ni treba ugotavljati ali je kršitev pravila iz 3/3 ZPP vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.Prekoračenj tožbenega zahtevka je kršitev procesa, ki jo upošteva sodišče samo na predlog strank!!!!

27.Načelo oficialnosti! Kdaj je najbolj uveljavljeno? (U-108-110)

Bistvo načela oficialnosti je, da se začne postopek po uradni dolžnosti, da po uradni dolžnosti teče in da sodišče postopke po uradni dolžnosti tudi zaključi.Najbolj je to načelo uveljavljeno v zakonskih in očetovskih sporih. V 421 ZPP predpisuje, da sodišče, kadar razveže zakonsko zvezo, obligatorno odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. Sodišče mora torej o teh razmerjih odločati ne glede na zahtevke strank in tudi v primeru, ko nobeden od zakoncev zahtevkov sploh ne postavi. Načelo oficialnosti je tu uveljavljeno zaradi posebnega varstva, ki ga v našem pravu uživajo otroci!

28.Kdaj se načelo oficialnosti lahko pojavi kot korektor načela dispozitivnosti v civilni pravdi? (U-109)

Načelo oficialnosti se tudi na procesnem področju pojavi kot korektor načela dispozitivnosti takrat, 1-kadar prisilni predpisi onemogočajo dispozicijo strank na področju materialnega prava oziroma, 2-kadar taka dispozicija ne bi bila v skladu s pravili morale. (3/3 ZPP)

29.Kako je omejena dispozitivnost strank v civilni pravdi? (108)

Dispozitivnost strank je omejena:1-če nasprotuje prisilnim predpisom (tu sodišče ne prizna razpolaganja strank 3/3 ZPP)2-če nasprotuje moralnim pravilom (tu sodišče ne prizna razpolaganja strank 3/3ZPP)3-v statusnih sporih - v zakonskih in očetovskih sporih, kjer mora senat vedno pri razvezi zakonske zveze (sporazumno ali s tožbo) obligatorno odločiti tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnih otrocih.

11

CPP - Vprašanja in odgovori

30.Kje sta načeli dispozitivnosti in oficialnosti uveljavljeni v ZPP? (108)

Načeli sta v ZPP uveljavljeni:1-dispozitivnosti v 2.in3.členu2-oficialnosti v 421 členu

31.Uveljavitev načela oficialnosti v posebnih postopkih? (U-111)

Še bolj kot v civilnem pravdnem postopku se je načelo oficialnosti uveljavijo v civilnem nepravdnem postopku.Temeljna delitev nepravdnih postopkov izvira prav iz različne uveljavitve načela dispozitivnosti in oficialnosti v posameznem nepravdnem postopku.Poznamo namreč dve skupini nepravdnih postopkov:1-Oficiozni postopki: so postopki, ki jih sodišče začne uradno, ne da bi bili potrebni predlogi strank. To so na primer postopki v nekaterih statusnih zadevah, zlasti na primer odvzem, omejitev in vrnitev poslovne sposobnosti, odvzem, podaljšanje in vrnitev roditeljskih pravic, zavarovanje premoženjskih koristi otroka z zavarovalnimi ukrepi …Vsi ti postopki, potem ko začno teči, tečejo po uradni dolžnosti in se po uradni dolžnosti tudi zaključijo.2-Predlagalni postopki: -to so postopki, ki se začno na predlog, v njih pa se je uveljavilo načelo dispozitivnosti (npr.določitev zasilne poti, razdružitev skupnosti…).

32.Katero načelo prevladuje v CPP? (U-111-12)

Značilno za civilni pravdni postopek je razpravno načelo, ki velja za najpomembnejši del procesnega gradiva, to je za trditve o dejstvih in za dokaze.V procesno gradivo spadajo:1-trditve o dejstvih (razpravno načelo)2-dokazi (razpravno načelo)3-pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila logičnega mišljenja (preiskovalno )4-pravna pravila (preiskovalno načelo).

Bistvo razpravnega načela v čisti obliki je, da so le stranke tiste, ki preskrbijo procesno gradivo, in da sodišče ne sme upoštevai procesnega gradiva, ki ga niso predložile stranke. Običajno se razpravno načelo povezuje z načelom dispozitivnosti v civilnem pravdne postopku, inkvizicijsko (preiskovalno) načelo pa z načelom oficialnosti.

33.Kdaj pride do izraza preiskovalno načelo? (U-114)

Preiskovalno načelo v čisti obliki pomeni, da sodišče samo zbira procesno gradivo in seveda tako zbrano procesno gradivo tudi vzame za podlago svoji odločbi.

Preiskovalno načelo pride do izraza pri ugotavljanju vsebine pravil znanosti, stroke, izkustvenih pravil in pravil logičnega mišljenja ter pri ugotavljanju vsebine pravnih pravil. Ta pravila mora sodišče ugotavljati oziroma upoštevati po uradni dolžnosti, strankam pa jih ni treba dokazovati.

Preiskovalno načelo je v večji meri uveljavljeno v nekaterih posebnih postopkih. To velja zlasti za zakonske in očetovske spore.

12

CPP - Vprašanja in odgovoriPo 408/3 ZPP sodišče zaradi varstva otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese v teh sporih, ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in zbere podatke ( izvaja torej dokaze), potrebne za odločitev.

34.Izjeme razpravnega načela! (U-112)

Pri tem pravilu so tudi izjeme. Tako sodišče upošteva tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena stranka. To velja za:1-splošno znana dejstva2-domnevna dejstva –tu se zatrjuje samo domnevno bazo, ne pa tudi samega dejstva, ki se na podlagi zakonske presumpcije domneva.

Primer. –tako je po zakonu o stečaju in prisilni poravnavi eden izmed pogojev, za izpodbijanje pravnih dejanj, storjenih pred uvedbo stečajnega postopka, tudi slaba vera sopogodbenika. Ta slaba vera pa se predpostavlja, če je pogodbenik dobil plačano svojo terjatev, ki še ni dospela, ali jo je dobil plačano v nenavadni obliki in na nenavaden način…

35.Kaj je materialno procesno vodstvo! (U-113)

Pravilo, da sodišče ne sme upoštevati dejstva, ki ga nobena izmed strank ni zatrjevala (razpravno načelo), je omiljeno s tako imenovanim materialnim procesnim vodstvom.Materialno procesno vodstvo je pravilo, s katerim mora predsednik senata izzvati stranke, da navedejo vsa odločilna dejstva: -po 285 ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, 1-da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, 2-da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih,3-da se ponudijo ali dopolnijo dokazi, ki se tičejo navedb strank4-in sploh, da se dajo vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za odločbo.

Nasprotno:Pravilo, da sme sodišče upoštevati pri odločanju le tista dejstva, ki so jih zatrjevale stranke, in izvajati dokaze, ki so jih predlagale, je omejeno tudi z določbo 7/2 ZPP, ki pravi, da sme sodišče ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso zatrjevale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki,s katerimi ne morejo razpolagati(3/3 ZPP). Dispozicija v postopku (razpolaganje z zahtevkom), je mogoča tudi posredno, bodisi z zamolčanjem nekaterih odločilnih dejstev, s priznanjem dejstev… Ker je ta dispozicija omejena z določbo 3/3 ZPP, je vsebinsko isto omejitev treba uveljavljati tudi pri pravilu o upoštevanju dejstev.

36.Iskanje materialne resnice in novi ZPP! (U-115)ZPP iz leta 1999 v primerjavi z ZPP iz leta 1977 ne vsebuje več določbe, da mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerij je odvisna utemeljenost zahtevka. ZPP iz leta 1999 vsebuje tudi nekatere druge določbe, ki v večji meri kot ZPP iz 1977 odstopajo od ugotavljanja materialne resnice.Taka je zlasti določba 286 čl.ZPP, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov,

13

CPP - Vprašanja in odgovoriponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.

37.Kakšne so stopnje materialne resnice in katera je dovolj za odločitev sodišča? (U-116-17)

Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev.Človeško spoznanje je resnično takrat, kadar subjektivna slika ustreza objektivni stvarnosti. Sodišče se mora truditi, da si ustvari subjektivno sliko o odločilnih dejstvih, ki se bo kar najbolj ujemala z objektivno stvarnostjo. Materialno resnico ugotovimo le, če smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva.Pravna teorija loči več stopenj materialne resnice.Stopnje materialne resnice:1-gotovost – popolna skladnost subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi2-prepričanje – o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek3-verjetnost – kadar so razlogi, ki govorijo za obstoj določenega dejstva močnejši od razlogov, ki govorijo proti njegovemu obstoju4-dvom – razlogi, ki govorijo za obstoj nekega dejstva so v ravnovesju z razlogi, ki govorijo proti njegovemu obstoju (ne moremo več govoriti o materialni resnici)

Za dokončno odločitev sodišča je dovolj, prepričanje o pravno relevantnih dejstvihZa nekatere procesne sklepe, ki ne pomenijo konec postopka in s katerim sodišče odloča le o vmesnih procesnih vprašanjih, pa pogosto zadostuje verjetnost dejstev (primer:sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če strank, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in s tem izgubila pravico opraviti to dejanje, verjetno izkaže opravičen vzrok za zamudo)

38.S katerimi načeli oziroma instituti se uveljavlja načelo materialne resnice? (U-117)

Številna druga načela in posamezni procesni instituti so namenjeni uveljavitvi načela materialne resnice:NAČELA:1-n.proste presoje dokazov2-n.obojestranskega zaslišanja (kontradiktornosti) (5 ZPP)3-n.ustnosti in neposrednosti (4 ZPP)4-n.javnosti 5-n.resnicoljubnosti kot podvrsto načela vesti in poštenja v sodnem postopku (9 ZPP)

PROCESNI INSTITUTI:1-ves sistem dokazovanja (212-263 ZPP)2-dolžnost pričevanja (229 ZPP)3-dolžnost podati izvid in mnenje (246 ZPP)4-možnost izpodbijati pritožbo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (338/2 ZPP)5-možnost navajanja novih dejstev in dokazov, seveda z omejitvijo, da ni po svoji krivdi prej predložil6-možnost obnove postopka zaradi novih dejstev in novih dokazov (394/10 ZPP).

14

CPP - Vprašanja in odgovori

39.Izjeme načela materialne resnice? (U-118)

Izjeme od načela materialne resnice so:1-pravnomočnost2-pripoznava tožbenega zahtevka (toženec tožbeni zahtevek pripozna 316 ZPP)3-izdaja zamudne sodbe (318 ZPP)4-priznava dejstev oziroma nasprotna stranka ni prerekala dejstev5-zakonske presumpcije – npr.pri javni listini (224 ZPP) je presumpcija resničnosti vsebine javne listine z možnostjo protidokaza6-varovanje uradne ali vojaške skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti (230 ZPP).

Če ocenjujemo vse naštete izjeme pri načelu materialne resnice, lahko ugotovimo, da se odpovemo materialni resnici tedaj, kadar je stranki nočeta ugotavljati in oblikujeta proces s svojimi dispozitivnomi dejanji (odpoved zahtevku, sodna poravnava, pripoznava zahtevka), ali pa tedaj, kadar načelu materialne resnice nasprotuje javni interes (varovanje uradne ali vojaške skrivnosti).

40.Načelo proste presoje dokazov! (U-119)

V sistemu proste presoje dokazov, ki je uveljavljeno v našem pravu, je sodniku prepuščeno, da na podlagi:1-ocenjevanja posamičnega dokaza,2-ocenjevanja posamičnega dokaza v zvezi z drugimi dokazi,3-in na podlagi celotnega dokaznega postopkasklepa, katera dejstva so resnična in katera ne. V takem primeru si sodnik dejansko ustvarja subjektivno sliko o objektivni realnosti. Ni vezan na posebna formalna dokazna pravila. Govorimo o sistemu iskanja materialne resnice. Od sodnika se zahteva polna nepristranskost pri ocenjevanju dokazov, poleg tega pa tudi določene življenjske izkušnje in sposobnost logičnega sklepanja. Ravno zaradi tega, da ne bi prihajalo do subjektivističnega gledanja sodnikov, vsebuje ZPP celo vrsto določb, ki omogočajo preizkušanje dejanskih ugotovitev. Predvsem je taka določba je pritožbeni razlog zmote in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 338/2 ZPP. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje torej po zahtevi stranke preizkuša tudi pritožbeno sodišče.

41.Izjema načela proste presoje dokazov in pogoj, da je listina javna listina? (120)

Izjema načela proste presoje dokazov je javna listina!Za javno listino morata biti izpolnjena dva elementa:1- izda jo lahko le državni organ , pravna ali fizična oseba, ki ji je poverjeno izvrševanje javnih pooblastil (npr.pošta)2-ta organ ali organizacija izda javno listino le v okviru svoje pristojnosti.

224 ZPP- Listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa.Enako dokazno moč imajo tudi druge listine, ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami.

15

CPP - Vprašanja in odgovoriDovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.Če sodišče dvomi o pristnosti listine, lahko zahteva, da da o tem izjavo organ, od katerega naj bi izvirala.

42.Kaj pomeni načelo obojestranskega zaslišanja (U-120)

Načelo obojestrankega zaslišanja (ali načelo kontradiktornosti) zahteva, da da sodišče vsaki od strank možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (audiatur et altera pars –naj se sliši tudi druga plat)

Sodišče je dolžno nuditi strankam le možnost, da sodelujejo v postopku, ne obstaja pa dolžnost strank sodelovati v cpp.Načelo kontradiktornosti dejansko zagotavlja, da stranke postanejo subjekt in ne objekt sodnega postopka.Načelo obojestranskega zaslišanja (ali n.kontradiktornosti) se realizira s kontradiktorno glavno obravnavo.To načelo zahteva, da se da stranki vedno možnost, da se izjavi o trditvah nasprotnika.Taka kontradiktorna razprava je tudi najzanesljivejša metoda za ugotavljanje materialne resnice in pelje dejansko do pravilne in zakonite sodne odločbe..

43.Kaj pomeni sistem afirmativne (pozitivne) litiskontestacije? (U-121)

Pri sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije velja, da je stranka, ki se o trditvah nasprotne stranke ni izjavila, take trditve priznala. Naš ZPP uveljavlja koncepcijo afirmativne litiskontestacije pri zamudni sodbi. To sledi tudi iz ureditve pritožbenih razlogov, zaradi katerih je mogoče izpodbijati zamudno sodbo. Po določbi 338 ZPP zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmote in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba torej temelji na izhodišču, da so dejstva, ki jih zatrjuje tožnik, resnična.

44.S katerimi instituti je v ZPP uveljavljeno načelo kontradiktornosti? (120)

V ZPP je načelo kontradiktornosti uveljavljeno v številnih procesnih institutih; npr:1-določbe, da je treba vse pomembnejše vloge vročiti nasprotniku (276 ZPP)2-določbe, da je treba na vse naroke (še posebej na glavno obravnavo) vabiti stranke in jim dati tudi dovolj časa za pripravo na narok (280 ZPP)3-pravila o poteku glavne obravnave (289 ZPP), ki se začne s podajanjem tožbe, nato pa toženec odgovarja na tožbene navedbe (284 ZPP).

16

CPP - Vprašanja in odgovori

45.Izjeme-omejitve načela obojestranskega zaslišanja (n.kontradiktornosti)!45.Kje se vidi, da je omejeno načelo kontradiktornosti?

Izjeme načela kontradiktornosti so:1-IZDAJA PLAČILNEGA NALOGA:Sodišče lahko izda plačilni nalog na podlagi same verodostojne listine, ne da bi poprej opravilo kontradiktorno obravnavo (431 ZPP). Vendar ta izjema ne pomeni posebne omejitve tega načela, saj lahko toženec plačilnemu nalogu ugovarja, v primeru pravočasnega in dopustnega ugovora pa je treba razpisati narok za glavno obravnavo (437 ZPP).

2-PROCESNI INSTITUT VRNITVE V PREJŠNJE STANJE:Sodišče lahko na podlagi 120/2 ZPP odloči o tem predlogu (vrnitve v prejšnje stanje) brez naroka, če so dejstva, na katera se predlog opira, splošno znana.

3-ZAČASNO ZAVAROVANJE DOKAZOV:Po 267/5 ZPP lahko sodišče v nujnih primerih odloči, da se začne izvajanje dokazov (zavarovanje dokazov), še preden se vroči nasprotniku sklep, s katerim je bilo predlogu za zavarovanje dokazov ugodeno. To bo storilo sodišče tedaj, kadar bi vsako zavlačevanje lahko pripeljalo do tega, da se določen dokaz kasneje sploh ne bi mogel več izvesti. (npr.huda bolezen priče).

46.Kršitev načela kontradiktornosti! Posledice kršitve načela kontradiktornosti! (U-122)

Kršitev n.kontradiktornosti je absolutna kršitev postopka. Če kakšni stranki z nezakonitim ravnanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (predvsem opustitev vročitve – 339/8), je sodba absolutno nična! Tako kršitev upošteva sodišče po uradni dolžnosti. Iz tega razloga je celo možno zahtevati obnovo postopka. Ta objektivni razlog celo ni vezan na rok 5 let od dneva pravnomočnosti sodbe, ki ga sicer predpisuje 396/3 ZPP za vložitev obnove postopka.Kršitev načela kontradiktornosti je tudi revizijski razlog (370/1 ZPP), vendar na to kršitev revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.

47.Pritožbeni razlogi – npr.kršitev načela kontradiktornosti? (122)

ZPP 333- Pravica pritožbeZoper sodbo izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 8 dni.Pravočasna pritožba ovira, da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija.O pritožbi zoper sodbo odloča sodišče druge stopnje.

ZPP 338Sodba se sme izpodbijati:1.zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka;2.zaradi zmote ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;3.zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

17

CPP - Vprašanja in odgovoriZamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmote in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.Sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi se lahko izpodbijata zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma o odpovedi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.

48.Načelo ustnosti in pismenosti! (U-122)

Naš zakon načelo ustnosti in pismenosti kombinira, vendar daje poseben poudarek načelu ustnosti.Po 4.ZPP sodišče odloči o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Če zakon tako določa, odloči sodišče o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov.Centralni stadij postopka, to je glavna obravnava, se opravlja torej ustno, zlasti velja to za procesna dejanja strank. Vročitev tožbe stranki, zaradi odgovora na tožbo je sedaj obligatorna faza procesa.16 ZPP vsebuje splošno pravilo, da opravljajo stranke, če za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, procesna dejanja zunaj naroka pisno, na naroku pa ustno.105 ZPP pa določa, da je treba tožbo, odgovor na tožbo, pravna sredstva in druge izjave, predloge in sporočila, ki se dajejo zunaj obravnave, vlagati pisno.

Izjeme:1-v sporih majhne vrednosti2-v gospodarskih sporih.V teh dveh primerih lahko sodišče izda odločbo brez glavne obravnave, kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe (454 in488 ZPP). Sodišče izda plačilni nalog na podlagi 431.ZPP brez naroka za glavno obravnavo, kakor hitro je terjatev dokazana z verodostojno listino.

Kršitev načela ustnosti pomeni absolutno bistveno kršitev procesa le tedaj, kadar je sodišče odločilo v sporu, ne da bi opravilo glavno obravnavo, pa bi bilo moralo to storiti (339/2-10).Sicer pa pomeni kršitev ustnosti le relativno bistveno kršitev postopka, kad pomeni, da jo sodišče upošteva v pritožbenem postopku le na predlog stranke, pri tem pa tudi ugotavlja, ali je kršitev postopka vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (339/1 ZPP).

49.Načelo neposrednosti! (U-124)

Bistvo načela neposrednosti je v tem, da izdajo sodno odločbo tisti sodniki, ki so sodelovali pri glavni obravnavi, na kateri sta stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodišče zlasti tudi izvajalo vse dokaze. To načelo je pomembno pri sistemu proste presoje dokazov, saj si sodnik lahko ustvari mnenje o dokazu le, če je sam neposredno sodeloval pri izvajanju dokazov.Načelo neposrednosti je v ZPP uveljavljeno predvsem na prvi stopnji, pri sprejemanju navedb strank in pri izvajanju dokazov.To načelo velja zlasti za narok na glavno obravnavo.Pred sodiščem druge stonje načelo neposrednosti ni več uveljavljeno, razen če bi bila razpisana pritožbena obravnava (347/2 ZPP), ki se opravi po pravilih, ki veljajo za 18

CPP - Vprašanja in odgovoriobravnavo pred sodiščem druge stopnje (349 ZPP), s čimer je uveljavljeno v takem primeru tudi načelo neposrednosti

Če je pri sojenju sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka 339/1 ZPP in enako velja tudi, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi moralo opraviti glavno obravnavo (339/2-10 ZPP).

50.Načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka! 51.S Katerimi instituti je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka uveljavljeno v ZPP? (U-127)

11/1 ZPP - Sodišče si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.Procesni instituti v katerih je uveljavljeno to načelo:1-mandatni postopek (postopek za izdajo plačilnega naloga 431-441ZPP)2-postopke v sporih majhne vrednosti (442-458 ZPP)3-določbe o ustalitvi krajevne pristojnosti –perpetuatio fori (17/3 ZPP)4-pravila o razmerju med pravdnim in nepravdnim postopkom (21 ZPP)5-ves sistem krajevne pristojnosti (46-69 ZPP)6-določbe o kumulaciji zahtevkov (182 ZPP)7-določbe o nasprotni tožbi (183 ZPP)8-določbe o sosporništvu (191-198 ZPP).

52.Kaj je to eventualna maksima? (U-128)

Eventualna maksima je uveljavitev, da mora stranka na prvi narok za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. To spada v načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka.Torej gre za koncentracijo dejanskih navedb na fazo prvega naroka za glavno obravnavo- - torej za uveljavitev tako imenovane EVENTUALNE MAKSIME!

53.Načelo javnosti! (U-129)

Načelo javnosti sodnih postopkov pomeni omogočiti, da družba kontrolira delo sodišč.Poznamo pojem splošne javnosti in pojem javnosti za stranke.Bistvo načela splošne javnosti je v tem, da sme biti vsak polnoleten navzoč na naroku za glavno obravnavo in da sme vsakdo poročati o dogajanju na sodni obravnavi in tako obravnavo tudi komentirati.Javnost za stranke pa pomeni, da smejo stranke sodelovati na glavni obravnavi tudi tedaj, kadar je sicer splošna javnost izključena, in da smejo stranke pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene.

Načelo javnosti velja po 4.in 293.ZPP za glavno obravnavo in za narok zunaj glavne obravnave 297 ZPP. Načelo javnosti velja tudi za morebitne pritožbene obravnave, ne

19

CPP - Vprašanja in odgovorivelja pa za interne seje, na katerih odloča sodišče druge stopnje, oziroma vrhovno sodišče o pritožbi ali o izrednih pravnih sredstvih.

Izključitev javnosti:1-po samem zakonu (v zakonskih in očetovskih sporih 407 ZPP; v nekaterih nepravdnih postopkih zlasti na primer pri odvzemu in vrnitvi poslovne sposobnosti,…)2-po odredbi sodišča (294/1 ZPP- 1-koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti; 2-koristi javnega reda, 3-razlogi morale in 295 ZPP – ukrepi za vzdrževanje reda).

54.Načelo prirejenosti postopkov! (U-132)

Načelo prirejenosti postopkov pomeni, da so civilna sodišča in druga sodišča (npr.kazensko) ter drugi državni organi, kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih, med seboj v položaju prirejenosti in da vsak organ odloča v mejah odločbe drugih organov in v sistemu reševanja predhodnih vprašanj.Načelo prirejenosti se kaže zlasti v vezanosti na prvnomočne odločbe drugih organov in v sistemu reševanja predhodnih vprašanj.

Glej vprašanje 20 in 21!

55.Vmesni ugotovitveni zahtevek! (U-133)

Pri načelu prirejenosti postopkov poznamo tudi izjeme!Tožnik lahko z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom doseže,- da bo postala odločitev o predhodnem vprašanju vendarle pravnomočna, - da bo torej veljala taka odločitev tudi za druge spore. Po 181/3 ZPP lahko uveljavlja tožnik poleg obstoječega zahtevka tudi tožbeni zahtevek, naj sodišče ugotovi, da obstaja ali ne obstaja kakšno pravno razmerje (predhodno vprašanje), ki je postalo med pravdo sporno, 1-če je sodišče pred katerim teče pravda zanj stvarno pristojno .2-in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka.

Vmesni ugotovitveni zahtevek je mogoč le: (U-133)1-če spada zadeva pred sodišče2-če se odloča o zadevi v cpp3-če je to sodišče, ki v sporu odloča, stvarno pristojno za reševanje predhodnega vprašanja, če bi bilo to vprašanje predmet spora.

56.Procesni subjekti! (137)

Procesni subjekti so organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom določenih pravic in dolžnosti.

Za procesne subjekte je bistveno, da so nosilci pravic in dolžnosti v samem procesu, ne pa nujno tudi nosilci pravic in dolžnosti v materialnem razmerju.Glede na njihov položaj v civilni pravdi razlikujemo:1-glavni (primarni) procesni subjekti : sodišče, stranke, javni tožilec, javno pravobranilec, stranski in glavni intervenienti, sosporniki…

s svojimi dejanji oblikujejo postopek, njihova procesna dejanja so usmerjena v izdajo sodbe, ki je končni cilj vsakega civilnega postopka;

20

CPP - Vprašanja in odgovori2-sekundarni procesni subjekti:zakoniti zastopniki, pooblaščenci, stranski intervenienti3-pomožni procesni subjekti: predvsem priče in izvedenci (sodišče seznanjajo s pravno relevantnimi dejstvi in pravili stroke, ne opravljajo procesnih dejanj – njihova aktivnost nima za končni cilj izdajo sodbe, temveč je namen njihove dejavnosti usmerjen v seznanitev sodišča s procesnim gradivom)

57.Razlogi za izločitev sodnika – izločitveni razlogi? (143)

Razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem sporu, razvrščamo v dve temeljni skupini:1-izključitveni razlogi (iudex inhabilis) 70/1-5 ZPP2-odklonitveni razlogi (iudex suspectus) 70/6 ZPP

Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če (70.ZPP) !1- je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec;2- je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v d.n.o., k.d. ali d.o.o. ali tihi družbenik v t.d., ki je stranka v postopku;3- je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do 4. kolena , ali če je z njim v zakonu ali svaštvu do 2. kolena - ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;4-je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;5- je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem , arbitražo ali drugim organom;6-so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. (to je generalna klavzula za odklonitveni razlog)

V praksi je sporno, katere okoliščine so lahko odklonitveni razlog po 6. tč. - to so predvsem okoliščine osebne narave (prijateljstvo, sovraštvo ter drugo sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev). Ne more biti odklonitveni razlog okoliščina, da je sodnik že odločal v konkretnem sporu, vendar je bila kasneje odločba razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču I. stopnje, da o njej ponovno odloča.

Glej še 71.-75.čl. ZPP !R a z l i k e

izključitveni razlogi (1-5) odklonitveni razlogi (6)- taksativno našteti v zakonu - opredeljeni so z generalno

klavzulo- sodišče jih mora upoštevati po uradni dolžnosti ves čas postopka

- sodišče jih upošteva le na predlog strank oz. samega sodnika

- ne ugotavlja se, ali vplivajo na nepristranskost sodnika

-ugotavlja se, ali ti razlogi vplivajo na nepristranskost sodnika

21

CPP - Vprašanja in odgovori

58.Sistemi pristojnosti sodišč v CPP! (U-146)

Pravna teorija razlikuje:1-absolutno pristojnost (tu gre za vprašanje sodne jurisdikcije)2-relativno pristojnost.(stvarna, krajevna, funkcionalna).

=> Pravila o stvarni pristojnosti povedo, ali je za odločanje v določenem sporu pristojno okrajno ali okrožno sodišče, torej eno izmed dveh vrst sodišč splošne pristojnosti v RS. Gre torej za določitev pristojnosti odločati na prvi stopnji.

=> Pravila o funkcionalni pristojnosti razmejujejo področje dela med sodišči iste vrste v istem sporu. Gre za vprašanje, katero izmed sodišč opravi posamezno fazo procesa, predvsem za vprašanje, katero od sodišč je pristojno za odločanje na prvi stopnji, katero za odločanje v pritožbenem postopku in katero odloča o izrednih pravnih sredstvih.

=>Pravila o krajevni pristojnosti povedo, katero izmed sodišč določene stopnje in določene vrste je pristojno odločati v posamičnem sporu. Gre torej za pravila, ki v konkretni zadevi povedo, katero izmed več stvarno pristojnih sodišč bo odločalo na prvi stopnji.

59.Stvarna pristojnost! (U-147)

Pri stvarni pristojnosti gre za določitev pristojnosti odločati na prvi stopnji. Stvarna pristojnost soditi v civilnih sporih na prvi stopnji se v SLO deli med okrajna in okrožna sodišča.Za razmejitev pristojnosti sta odločilna dva kriterija:

1- vrednost spornega predmeta2- pravni temelj spornega razmerja.

STVARNA PRISTOJNOST OKRAJNIH SODIŠČ: (30ZPP)Za sojenje v sporih o premoženjsko pravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 2 mio SIT1-v sporih zaradi motenja posesti2-v sporih o služnostih in realnih bremenih3-v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij4-v sporih o zakonitem preživljanju, če se ne rešujejo skupaj z zakonskimi spori ali s spori o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva ali materinastva

STVARNA PRISTOJNOST OKROŽNIH SODIŠČ: (32 ZPP)Za sojenje v sporih o premoženjsko pravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 2 mio SIT1-v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva2-v zakonskih sporih3-v sporih o zakonitem preživljanju, kadar se rešujejo skupaj s spori o očetovstvu, materinstvu ali z zakonskimi spori4-v sporih o varstvu in vzgoji otrok5-v sporih o stikih otrok s starši in drugimi osebami, kadar se rešujejo skupaj s 4 točko6-v sporih iz avtorskih pravic in sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, ter spore v zvezi z varstvom konkurence7-v gospodarskih sporih8-v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom

22

CPP - Vprašanja in odgovoriSTVARNA PRISTOJNOST VIŠJIH SODIŠČ: (35 ZPP)1-za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč2-za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

STVARNA PRISTOJNOST VRHOVNEGA SODIŠČA: (37 ZPP)1-za odločanje o pritožbah zoper višjih sodišč2-za odločanje o reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti3-za opravljanje zadev , ki jih določa zakon.

60.Funkcionalna pristojnost! (U-150)

Funkcionalna pristojnost je v tesni zvezi s stvarno pristojnostjo. Pravila o stvarni pristojnosti povedo, katero sodišče bo odločalo na prvi stopnji, pravila o funkcionalni pristojnosti pa, katero sodišče bo odločalo v isti zadevi o pravnih sredstvih. Zaradi tega nekateri teoretiki opredeljujejo funkcionalno pristojnost kot podvrsto stvarne pristojnosti

61.Krajevna pristojnost sodišč – ne naštej; samo splošna in izključna? (U-151)

Pravila o krajevni pristojnosti povedo, katero izmed več stvarno pristojnih sodišč je pooblaščeno odločati o konkretnem sporu.Krajevna pristojnost torej porazdeli zadeve, o katerih odločajo sodišča prve stopnje, med stvarno pristojna sodišča.Krajevna pristojnost se lahko določa glede na več načel, zlasti pa glede na subjekte in predmet spora. V našem pravnem sistemu je temelj personalni kriterij, saj se pristojnost sodišča praviloma določa po toženčevem prebivališču ali sedežu.ZPP pozna :1-splošno krajevno pristojnost (forum generale)

Tožnik mora slediti tožencu na njegovo območje. Fizično osebo mora tožiti pri sodišču na območju katerega ima toženec stalno prebivališče. (47/1 ZPP)

2-posebno krajevno pristojnost (forum speciale)a-izbirna krajevna pristojnost (forum electivum) O njej govorimo takrat, kadar daje zakon tožniku možnost, da vloži tožbo ali pri sodišču splošne ali posebne pristojnosti (tožnik ima torej izbiro med sodiščem splošne pristojnosti in sodiščem posebne pristojnosti)

b-izključna krajevna pristojnost (forum exclusive) O izključni posebni pristojnosti govorimo takrat, kadar posebej določena pristojnost izključuje splošno krajevno pristojnost (tožnik nima izbire). Ta je podana v naslednjih primerih:

b1-pristojnost o sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti (57/1 ZPP)b2-pristojnost v sporih o letalu in ladji (58/1 ZPP)b3-pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku (63 ZPP)

c-podrejena ali subsidiarna krajevna pristojnost – O pomožni (subsidiarni) posebni pristojnosti pa govorimo tedaj, kadar zakon omogoča tožniku, da vloži tožbo pri sodišču posebne pristojnosti, če po pravilih o splošni krajevni pristojnosti ni mogoče ugotoviti pristojnega sodišča. Pomožna posebna pristojnost je v ZPP določena zlasti v sporih z inozemskim elementom, posebej še v statusnih (zakonskih, paternitetnih) sporih.

23

CPP - Vprašanja in odgovori

62.Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču! (U-160)

Ker se v določenih primerih ne da ugotoviti katero sodišče je krajevno pristojno za odločanje v sporu, pride v takih primerih v poštev, določitve krajevne pristojnosti po višjem sodišču.

1-Nujna delegacija (66 ZPP): pride v poštev takrat, kadar nobeden od sodnikov določenega sodišča ne mora postopati zaradi izločitve (npr.v primeru, ko je eden izmed sodnikov pravdna stranka)

2.Delegacija iz razlogov smotrnosti (67 ZPP):pride v poštev tedaj, kadat to zahteva načelo ekonomičnossti in pospešitve postopka. Delegacijo iz razlogov smotrnosti lahko odredi le vrhovno sodišče, nima pa tega pooblastila višje sodišče.

3.Določitev krajevno pristojnega sodišča (68 ZPP): 68 ZPP - Če je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodišče RS, vendar se po tem zakonu ne da dognati, katero sodišče je krajevno pristojno, odloči vrhovno sodišče na predlog stranke, katero stvarno pristojno sodišče naj bi krajevno pristojno

4.Generalna delgacija: Za sojenje v nekaterih vrstah sporov je potrebno poznavanje posebnih pravnih panog. Zaradi tega zakonodaje predpisujejo, naj o teh vrstah sporov odloča sodišče na območju, kjer se ta specifična pravna razmerja razvijajo in kjer je tudi več pravnih strokovnjakov, ki poznajo tako specifično pravno panogo. (npr.okrožno sodišče v Kopru je za RS pristojno za vse spore, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju, za spore, v katerih se uporablja pomorsko pravo…)

63.Sporazum o krajevni pristojnosti ? prorogatio fori, forum prorogatum (U-161)

69 ZPP -Če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, toda le, če je stvarno pristojno.

Če zakon določa, da je za sojenje v določenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali več sodišč, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodišč ali katero drugo stvarno pristojno sodišče.

Sporazum strank velja le tedaj, 1-kadar je v pisni obliki in 2-se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega razmerja.Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi!!

Prorogatio expresa – do prorogacije pride torej predvsem tedaj, kadar obstaja med strankam izrečen sporazum o krajevno pristojnem sodišču.

24

CPP - Vprašanja in odgovori

64.Tiha prorogacija – prorogatio tacita! (U-162)

Tiha prorogacija je prorogacija krajevne pristojnosti, do katere pride na podlagi konkludentnih dejanj.Tožnik vloži tožbo pri nepristojnem sodišču, toženec pa ne vloži ugovora, češ da sodišče pri katerem je vložena tožba ni krajevno pristojno. Tako pride do tihe prorogacije.

65.Preizkus pristojnosti! (U-162)

Po 17 ZPP sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Ta splošna določba velja za vse pristojnosti (za sodno jurisdikcijo, za delitev pristojnosti med sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča ter za stvarno in krajevno pristojnost), čeprav je pri nekaterih pristojnostih (zlasti pri krajevni-pri tej pazi samo na izključno pristojnost) preizkus po uradni dolžnosti zelo omejen.

66.Perpetuatio fori – ustalitev pristojnosti! (U-162)

Perpetuatio fori je institut ustalitve pristojnosti. Ta institut velja predvsem za krajevno pristojnost in le deloma za stvarno, kadar tožeča stranka pred okrožnim sodiščem zniža tožbeni zahtevek tako, da bi bilo za odločanje o njem sicer pristojno okrajno sodišče. (17/3 ZPP)Če gre za obrnjeno situacijo tega instituta ne moremo uporabiti.

67.Spor o pristojnosti . kompetenčni spor! (U-164)

V praksi poznamo le negativni spor o pristojnosti (negativni kompetenčni konflikt): Do spora pride tedaj, kadar se sodišče izreče za nepristojno in odstopi zadevo drugemu sodišču, ki pa prav tako meni, da za odločanje v sporu ni pristojno. Zaradi procesnih institutov pravnomočnosti in litispendence (visečnost pravde) ne more priti do pozitivnega kompetenčnega konflikta.

25 ZPP - V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja odloča višje sodišče.V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče.

68.Pojem stranke v civilni pravdi! (166)

Civilni pravdni postopek je zgrajen na sistemu dveh strank: tožnika in toženca.Stranka je tisti, ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine, ter tisti proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo.Položaj stranke se pridobi z vložitvijo tožbe, pri tem pa toženec postane stranka proti svoji volji. Položaj stranke pa se pridobi tudi z nasledstvom.

25

CPP - Vprašanja in odgovoriZa stranko so pomembne tri vrste sposobnosti:1-sposobnost biti strank (torej sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem pravdnem postopku)2-pravdna ali procesna sposobnost (to je sposobnost veljavno in samostojno oblikovati procesna dejanja)3-postulacijska sposobnost (sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravno relevantno obliko).

69.Sposobnost biti stranka? 70.Kaj pomeni biti stranka? (166)

Sposobnost biti stranka je sposobnost nastopati v vsaki civilni pravdi, ne le v konkretni civilni pravdi. Ta sposobnost je torej neodvisna od konkretnega procesnega, pa tudi od konkretnega materialnopravnega razmerja. Sposobnost biti stranka pomeni, da lahko določena oseba nastopa v pravdi bodisi kot tožnik ali kot toženec.

Sposobnost blti stranka je procesna predpostavka, na katero mora sodi-šče paziti ves čas postopka. Če sodišče ugotovi, da nastopa kot stranka oblika združevanja, ki nima pravne osebnosti, mora najprej poizkusiti, ali je mogoče to pomanjkljivost odstraniti (80. člen ZPP). Če sodišče ugotovi, da se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, all ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP). Če pa se ta pomanjkljivost ne da odpraviti, razveljavi sodišče s sklepom vsa pravdna dejanja in tožbo zavrže (peti odstavek 81. člena ZPP). Kršitev doIočb o sposobnosti biti stranka pomeni absoIutno bistveno kršitev doIočb pravdnega postopka (glej 11. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). To absoIutno kršitev je treba upoštevati:1- v pritožbenem postopku, 2-pa tudi v revizijskem postopku (1. točka prvega od-stavka 370. člena ZPP),3-pomeni pa ta kršitev tudi obnovItveni razIog (4. točka 394. člena ZPP).

71.Pravdna oziroma procesna sposobnost? (168)

Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka lahko opravlja procesna dejanja sama ali pa preko svojega pooblaščenca.Pravdna (procesna) sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Na podlagi 77 ZPP lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja pravdna dejanja –ima torej pravdno sposobnost. Polnoletna oseba, kiji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. (npr.če je alkoholiku omejena poslovna spospbnost, tako da ne more odtujevati nepremičnine, je procesno popolnoma sposoben v tistih civilnih sporih, ki se ne nanašajo na odtujevanje nepremičnine).

Procesna (pravdna) sposobnost je splošna procesna predpostavka, ki se nanaša na stranke. Sodišče mora med rednim postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stranka pravdno sposobna oziroma ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen

26

CPP - Vprašanja in odgovorizakoniti zastopnik ter ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno (80 ZPP).

Posledice kršitve pravil o procesni sposobnosti:1-je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo sodišče upošteva po uradni dolžnosti (339/11 ZPP) =>sodba se lahko izpodbija (338/1)2-je tudi revizijski razlog (370/1 ZPP), vendar revizijsko sodišče na to kršitev ne pazi po uradni dolžnosti;3-je tudi razlog za vložitev zahtev za varstvo zakonitosti po 387/1 ZPP4-in je tudi razlog za obnovo postopka po 394/4 ZPP

72.Postulacijska sposobnost! Kaj je to? (U-171)

Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Sposobnost stranke, da sama brez pooblaščenca neposredno opravlja učinkovita procesna dejanja.

Nekatera procesna dejanja lahko stranka opravlja samo preko odvetnika – To pa ne velja, če ima stranka sama oz.njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški izpit. (86/3 ZPP)

73.Razlika med zastopnikom in pooblaščencem! (U-173)

1-Odkod črpa pooblastila:Zakoniti zastopnik črpa svoja pooblastila iz zakona, akta državnega organa ali splošnega akta, pooblaščenec pa iz pogodbe.2-Kako se oblikuje zunanje razmerje:Zunanje razmerje se pri zakonitem zastopniku (in statutarnih) zastopnikih oblikuje na podlagi zakona, akta državnega organa (ali ustanovitvenega akta-statuta), pri pooblaščencu pa se zunanje razmerje oblikuje na podlagi enostranske izjave volje (pooblastila). 3-Kdo oblikuje pravo voljo:Zakoniti zastopnik namesto zastopanega tudi oblikuje pravo voljo( saj je zastopani ni sposoben oblikovati), medtem ko pooblaščenec včasih voljo zastopanega le izraža, oblikuje pa jo samo v skladu z navodili zastopanega.

74.Kdaj lahko sodišče tožniku postavi na predlog tožeče stranke začasnega zastopnika? (U-176)

ZPP 82 – Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika.Ob pogoju iz prvega odstavka tega člena postavi sodišče toženi stranki začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih:1-če tožena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika;2-če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo;3-če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika;

27

CPP - Vprašanja in odgovori4-če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan, pa tožena stranka nima pooblaščenca;5-če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v RS, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev.Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami.O postavitvi začasnega zastopnika obvesti sodišče brez odlašanja organ, pristojen za socialne zadeve, če je to mogoče , tudi stranke.

75.Pomen zakonitega zastopanja v civilni pravdi! (U-178)

Če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, pa ta pravdna dejanja tudi naknadno niso bila odobrena, je :1-podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339/11 ZPP) – možna izpodbojnost sodbe 2-ta kršitev je tudi revizijski razlog (370/13-kršitev pomeni tudi razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (387/1 ZPP)4-ta kršitev je tudi razlog za obnovo postopka (394/4 ZPP), ki pa celo ni vezan na absolutni prekluzivni rok petih let (396/3 ZPP)

76.Položaj pooblaščenca v pravdi! (U-180)

Dejanja, ki jih opravi pooblaščenec imajo enaka pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Pooblaščenec torej opravlja procesna dejanja v okviru pisnega pooblastila, ne glede na morebitno drugačno notranje razmerje. Sodišče in nasprotna stranka se torej lahko zaneseta na obseg pooblastila, navedenih v pisnem pooblastilu. Pooblaščenci opravljajo procesna dejanja v imenu in na račun stranke, vendar ločimo med pooblaščencem , ki je odvetnik in pooblaščencem, ki ni odvetnik.Glej vprašanje 77. in 78.

77.Katera dejanja lahko odvetnik opravi na podlagi splošnega pooblastila? (181)

95 ZPP – Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico:1-opravljati vsa pravdna dejanja – zlasti pa vložiti tožbo, jo umakniti, pripoznati tožbeni zahtevek alise mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vložiti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe2-zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku;3-sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške;4-prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja.

Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo.

28

CPP - Vprašanja in odgovori

78.Katera dejanja lahko opravlja pooblaščenec, ki ni odvetnik s splošnim pooblastilom? (U-181)

96.ZPP – Če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca, sme opravljati pooblaščenec, ki ni odvetnik, s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja, vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za :1-umik tožbe;2-za pripoznanje tožbenega zahtevka;3-za odpoved tožbenemu zahtevku;4-za sodno poravnavo;5-za odpoved ali umik pravnega sredstva;6-za prenos pooblastila na drugega.

Splošno pooblastilo pooblaščenca, ki ni odvetnik, se razlikuje od odvetnikovega v tem, da tak pooblaščenec na podlagi splošnega pooblastila ne more opravljati najpomembnejših procesnih dejanj, torej dejanj, ki pomenijo razpolaganje z zahtevkom (dispozitivnih dejanj).

79.Prenehanje pooblastila? (182)

Pooblastilo preneha s koncem postopka oziroma, če gre za pooblastilo za opravo posameznih dejanj, z izvršitvijo teh dejanj.

Pooblastilo preneha tudi s smrtjo ali izgubo posIovne in s tem pravdne sposobnosti pooblaščenca.

Smrt stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika ali izguba posIovne sposob-nosti stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika pa nima avtomatično za posIedico prenehanja pooblastila. Pooblaščenec ima še naprej pravico opravIjati procesna dejanja, vendar lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik pooblastilo prekliče (100/1ZPP).

S prenehanjem pravne osebe procesno pooblastilo vedno preneha (101/1 ZPP).

Pooblastilo preneha tudi v primeru stečaja, in sicer tedaj, ko je sklep o začetku stečajnega postopka razglašen na sodni deski, ko torej nastopijo pravne po-sledice začetka stečajnega postopka.

Pooblastilno razmerje preneha tudi, če stranka pooblastilo prekliče oziro-ma če ga pooblaščenec odpove, Za preklic in odpoved pooblastila ni treba navainti razIoga, treba pa ga je bodisi pisno ali ustno na zapisnik naznaniti razpi avIjajočemu sodišču (99/2 ZPP). Za nasprotno stran-ko velja preklic oziroma odpoved pooblastila od trenutka, ko se ji naznani. Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec dolžan še mesec dni opravIjati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času (99/3-4 ZPP). Tako mora na primer pooblaščenec kljub odpovedi pooblastila vložiti pritožbo, ker bi sicer stranka lahko zamudila pntožbeni rok.

80.Stvarna in procesna legitimacija! (U-183)

Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam), če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor.

29

CPP - Vprašanja in odgovoriZato da nastopa v pravdi, ni treba izkazati stvarne legitimacije, temveč zadostuje njeno zatrjevanje.

Procesna legitimacija ali pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pa pomeni, da pripada stranki upravičenje sprožiti konkretni spor. Procesno legitimacijo ima običajno tisti, ki zatrjuje obstoj stvarne legitimacije. Pri ugotovitvenih tožbah tudi to ne zadostuje, ker je treba posebej izkazati pravni interes.Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. Če stranka nima procesne legitimacije, je treba tožbo zavreči . Če pa sodišče prezre neobstoj procesne legitimacije, to ni absolutna kršitev postopka.

81.Procesna dejanja sodišč! (U-188)

Glavna procesna dejanja sodišč so zlasti pripravljalna dejanja in sodne odločbe. Med pripravljalna dejanja štejemo:1-sprejemanje strankinih dejanj, skupaj s protokolacijo dejanj (zapisniki)2-pravdno vodstvo3-dokazovanje in 4-vročanje.

Za sodne odločbe velja da se izdajajo v obliki1-sodbe:- z njo odloča sodišče o vsebini spora (o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka)2-sklepa: - z njim odloča sodišče o vmesnih procesnih vprašanjih, pa tudi o zaključku postopka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (s sklepom sodišče zavrže tožbo na primer zaradi sodne nepristojnosti…).

82.Fikcija vročitve! (U-194)

Če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pri katerem od odrasIih članov gospodinjstva oziroma pri hišniku ali pri sosedu, če v to privoIi, pisno sporočilo, naj bo doIočen dan ob doIočeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. členu ZPP oziroma po 141. členu ZPP in velja, da je s tem vročitev opravIjena (četrti odstavek 142. člena ZPP). Tudi v tem primeru lahko torej opravi vročitev fizični osebi tako, da pisanje izroči sodišču ali pošti (če gre za vročitev po pošti), nasIovniku pa pusti obvestilo, kje je pisanje, ter mu doIoči rok petnajst dni, v katerem mora nasIovnik pisanje dvigniti. Če nasIovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, velja fikcija vročitve i n se šteje, da je bila vročitev opravIjena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno sporočilo.Fikcija vročilve je posebno pomembna posIedica tedaj, kadar gre za pisanja, ki jih je treba stranki vročiti osebno. Fikcija vročitve seveda predpostavIja, da stranka sodnega pisanja spIoh ni sprejela. Kljub temu pa nastanejo pravne posIedice (poteče na primer rok za odgovor na tožbo, poteče rok za vložitev pritožbe, za vložitev izrednega pravnega sredstva, zaradi nepIači-la sodne takse za tožbo v doIočenem roku pride do fikcije umika tožbe), ki so za stranko zelo težke. Zaradi tega nekateri zastavIjajo vprašanje, ali taka fikcija vročitve ogroža ustavno pravico do sodnega varstva oziroma do ena-kosti pred sodiščem (ogroža torej ustavni 30

CPP - Vprašanja in odgovoripravici iz 22. in 23. člena ustave). Pri tem je treba opozoriti, da vsebujejo podobne doIočbe tudi procesni zakoni nekaterih drugih držav (npr. ZRN), da pa jih štejejo ustavna sodišča za ustavno dopustne.Opozoriti je treba, da je fikcija vročitve nekoliko omiljena z:

1- z obnovo postopka:- z določbo 394/3 ZPP, po kateri je mogoče na predlog stranke obnoviti postopek, če je bila opravIjena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku po 141. členu ZPP (prišIo je do fikcije vročitve), ta način pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece . Pri tem je treba še poudariti, da pri uveljavIjanju tega obnovitvenega razIoga predlagateIju obnove ni treba izkazati kakšnega "opravičIjivega" razIoga za odsotnost.

2-z vrnitvijo v prejšnje stanje: -Krajšo odsotnost pa bo mogoče uveljavIjati kot razIog za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP), stranka pa bo morala v takem primeru izkazati upravi-čen razIog za zamudo.

83.Kdo je pooblaščenec za sprejemanje pisanj in komu se postavi? (U-197)

Pooblaščenec za sprejemanje pisanj - 146. člen ZPPTožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe, imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže. Sklep o zavrženju tožbe se vroči tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po začasnem zastopniku, upravičenem za sprejemanje pisanj, ki ga je imenovalo sodišče.

Toženi stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji . Če tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter toženo stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem začasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju.Če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, se pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko.Če pooblaščenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo, pa stranka ne imenuje novega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v roku, ki ga določi sodišče, imenuje sodišče začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, na njene stroške ter po tako imenovanem začasnem zastopniku naloži stranki, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Dokler stranka ne imenuje pooblaščenca, se vročitve opravljajo po začasnem zastopniku, ki ga je imenovalo sodišče.Stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za tožečo stranko, se založijo iz sredstev sodišča, stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za toženo stranko, pa mora založiti tožeča stranka. Če tožeča stranka ne založi stroškov, potrebnih za začasnega

31

CPP - Vprašanja in odgovorizastopnika za sprejemanje pisanj, imenovanega za toženo stranko, sodišče tožbo zavrže.Določbe o imenovanju pooblaščenca za sprejemanje pisanj za toženo stranko se smiselno uporabljajo za obvestilo drugega o pravdi in za imenovanje prednika.

84.Kaj je vročilnica? (U-198)

Vročilnica je potrdilo o vročitvi. Podpišeta jo prejemnik in vročevalec. Prejemnik zapiše sam z besedo dan prejema.

85.Roki! (U-199)

Rok je časovno obdobje, ki ga omejujeta dve časovni točki – začetek in konec roka – ter v katerem je mogoče opraviti določeno procesno dejanje.

Poznamo:1-materialne in procesne roke2-zakonske in sodne3-podaljšljive in nepodaljšljive4-subjektivne in objektivne5-prekluzivne in instrukcijske roke.

Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.Roki, ki so določeni po mesecih oziroma letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu.

86.Zakonski roki! (U-200)

Zakonski so tisti roki, ki jih doIoča sam ZPP, sodne roke pa doIoča sodišče. Zakonski roki so na primer:1- 210/3 ZPP-rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka, ki miruje=4 mes2- 333.ZPP -rok za vložitev pritožb zoper sodbo na 1.st.=:15 dni; menični spori=8 dni3- 367.ZPP- rok za vložitev revizije zoper pravnomočno sodbo na 2.st. od vročitve

prepisa=30dni;4- 385 ZPP - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno

sodbo=3 mes5 -396 ZPP - rok za vložitev predloga za obnovo postopka=30dni

Sodni pa so na primer roki 1-81/3 ZPP - rok za odpravo pomanjkljivosti v zvezi s procesnima predpostavkama sposobnost biti stranka in procesna sposobnost2-98/2 ZPP -rok za predložitev pooblastila),3-108/2 ZPP -rok za popravo ali dopoInitev nerazumljive ali nepopoIne vloge;4-146/1 ZPP - rok za imenovanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj.

32

CPP - Vprašanja in odgovoriPri doIočanju sodnih rokov upošteva sodišče vse konkretne okoIiščine v posameznem sporu, pri čemer zlasti pazi, da se tudi preko sodnih rokov uveljavi načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka.Sodni roki so praviloma podaljšIjivi, medtem ko zakonskih rokov ni mogoče podaljšati. Sodišče na predlog stranke lahko podaljša le sodne roke (npr. rok, ki ga je dalo stranki za popravo vloge - drugi odstavek 108. člena ZPP), če so za to opravičeni razIogi (drugi odstavek 1 10. člena ZPP).

87.Subjektivni, objektivni, prekluzivni in instrukcijski roki! (U-200)

Subjektivni so roki, če se računajo od tistega časovnega trenutka, ko je upravičena oseba zvedela za doIočen dogodek, od katerega dalje teče rok, oziroma ko je dobila možnost opraviti procesno dejanje, vezano na rok (npr. rok tndeset dni, ki ga predvideva prvi odstavek 396. člena ZPP za vložitev obnovitvenega predloga in ki začne teči od trenutka, ko je stranka zvedela za obnovitveni razIog oziroma ga je imela možnost uveljaviti).

Objektivni rok pa teče od pomembne okoIiščine, ne glede na to. kdaj je upravičenec zanjo zvedel (objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka je pet let od dneva pravnomočnosti sodbe - tretji odstavek 396. člena ZPP).

Prekluzivni so roki, katerih potek ima za posIedico, da dotočenega proces-nega dejanja (vezanega na ta rok) ni več mogoče opraviti, da torej nastopi tako imenovana prekluzija. Zakonski roki, doIočeni za stranke, so praviloma prekluzivni.Instrukcijski pa so roki, katerih potek nima za posIedico prekluzije, temveč lahko upravičenec doIočeno dejanje še vedno opravi. Taki so predvsem vsi roki, ki so predpisani za sodišče.

88.Narok! (U-202)

Narok je časovno in krajevno opredeljen sestanek sodišča in strank, namenjen opravljanju procesnih dejanj.Narok se praviloma opravi v sodnem poslopju. Sodišče mora na narok pravočasno povabiti stranke in druge osebe, za katere misli, da je potrebna njihova navzočnost.Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi.Če sodišče narok preloži, takoj naznani kraj in čas novega naroka. Iz upravičenih razlogov lahko sodišče narok preloži za nedoločen čas.

89.Posledice zamude roka! (U-202)

Prekluzija je najtežja posledica, stranka ne more več opraviti na rok vezanega dejanja. Zamuda roka lahko včasih pomeni fikcijo, da je strank opravila določeno procesno dejanje.

33

CPP - Vprašanja in odgovori

90.Vrnitev v prejšnje stanje!91.Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje? (203)

Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude.

Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje:1-zamuda roka ali naroka2-prekluzija stranke3-zamuda roka iz upravičenega razloga4-predlog za vrnitev v prejšnje stanje je predlagan v predvidenem roku5-stranka skupaj z vložitvijo predloga opravi zamujeno procesno dejanje.

Roki za vložitev:1) 15 dni (subjektivni rok)-od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela2) 3 meseci (objektivni rok) – od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje

92.Vrste tožb? (U-207) (dejanja tožnika)93.Ugotovitvena tožba? (U-208)94.Kaj je to vmesni ugotovitveni zahtevek? (U-209)

TOŽBA je zahteva za pravno varstvo. Z njo tožnik zahteva od sodišča, naj mu nasproti tožencu nudi pravno varstvo določene vsebine. Predpostavka za vsako tožbo je tožnikov pravni interes. Pravdni postopek se začne s tožbo. (179.čl.) Z vložitvijo tožbe se vzpostavi procesno razmerje med tožnikom in sodiščem, z vročitvijo tožbe pa tudi med sodiščem in tožencem ter med tožnikom in tožencem. Tako pride do tristranskega procesnega razmerja v pravdi. Zakon določa, da začne pravda teči z vročitvijo tožbe tožencu - takrat torej nastopi “litispendenca” (visečnost pravde).

VRSTE TOŽB:1.DAJATVENA TOŽBA - z njo tožnik zahteva od sodišča, naj toženca obsodi, da v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Vsebina tožbenega zahtevka je torej obligacija, za katero tožnik zatrjuje, da jo je toženec v tožnikovo korist dolžan izpolniti. Pri tej tožbi se pravni interes tožnika praviloma predpostavlja in ga ni treba dokazovati. Če pa tožbeni zahtevek še ni zapadel, ga je praviloma treba zavrniti (razen v nekaterih primerih ne - npr. preživninski zahtevek). Dajatvena sodba sama po sebi še ne daje pravnega varstva - če toženec ne izpolni obveznosti, je potrebna še prisilna izvršba, ki se opravi v posebnem (izvršilnem) postopku.

2.UGOTOVITVENA TOŽBA - z njo tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj oz. neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oz. nepristnost listine . Zahteva se le ugotovitev sedaj obstoječe pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi bodoče pravice ali pravnega razmerja. Ni izvršilnega postopka.

34

CPP - Vprašanja in odgovoriPotrebno je dokazati pravni interes, razen, če lahko tožnik vloži tožbo na podlagi posebnega predpisa oz. če se s to tožbo zahteva ugotovitev pristnosti ali nepristnosti listine. Če je zahtevek že zapadel in je možna dajatvena tožba, ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo - taka tožba ni dopustna.

VMESNA UGOTOVITVENA TOŽBA – je posebna vrsta ugotovitvene tožbe.. Če je odločitev v sporu odvisna od vprašanja ali obstoji ali ne obstoji kakšno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno (pride do predhodnega vprašanja), lahko tožnik uveljavlja s tožbo poleg obstoječega tudi tožbeni zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev, da tako razmerje obstoji ali ne obstoji. To je t.i. vmesni ugotovitveni zahtevek, ki pa je dovoljen le, če je razpravljajoče sodišče zanj pristojno. Odločitev o takem zahtevku (odločitev o predhodnem vprašanju) ima učinke pravnomočnosti in velja tudi za druge postopke . Uveljavljanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka poleg obstoječega (dajatvenega) ni sprememba tožbe.

3.OBLIKOVALNA TOŽBA - z njo tožnik zahteva ustanovitev, prenehanje ali spremembo (preoblikovanje) določenega pravnega razmerja. Oblikovalne tožbe so pogoste zlasti iz zakonskih in sploh družinskih razmerij (npr. le s tožbo je mogoče zahtevati razvezo zakonske zveze; tožbo za ugotovitev očetovstva nekateri štejejo med ugotovitvene, drugi med oblikovalne). Pravni interes se predpostavlja.

95.Obvezne sestavine tožbe? (dejanja tožnika)96.Kaj mora tožba vsebovati? (U-212)

Tožba mora vsebovati (180 ZPP): (to so obligatorne sestavine tožbe)1-sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga (105 ZPP);

2-določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev;

3-dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in dokaze, s katerimi naj se ta

dejstva ugotavljajo;

4-tako imenovano kompetenčno dejansko stanje (to so okoliščine s katerim se določi stvarna in krajevna pristojnost sodišča).

Neobvezne sestavine tožbe:1-pravno kvalifikacijo (sodišče ni vezano)2-procesni predlogi (npr.izdajo začasne odredbe)

97.Kakšen mora biti tožbeni zahtevek? (U-212)(dejanja tožnika)

Tožbeni zahtevek mora biti:1-določen subjektivno: -z natančno opredelitvijo strank2-določen objektivno: -z natančno opredelitvijo pravnega varstva, ki ga tožnik želi (napišemo kaj zahtevamo!)

35

CPP - Vprašanja in odgovori

98.Učinki vložene in učinki vročene tožbe? (U-216) (dejanja tožnika)

UČINKI VLOŽENE TOŽBEVložitev tožbe ima doIočene 1-procesne, pa tudi 2-rriaterialnopravne osIedice.

I.Procesni učinki vložene tožbe so: 1-z vložitvijo tožbe se izčrpa pravica tožnika izbrati krajevno pristojno sodišče;

2-perpetuatio fori -za določitev krajevne pristojnosti so pomembne okoIiščine ob vložitvi tožbe; če se te okoIiščine kasneje spremenijo, to nima vpIiva na pristojnost sodišča

3-dopustnost tožbe se presoja praviloma glede na obstoj procesnih predpostavk v času vložitve tožbe.

II.Materialnopravni učinki vložene tožbe so 1-z vložitvijo tožbe so varovani prekluzivni roki, zastaralni pa se pretrgajo(365. člen OZ); če pa tožnik tožbo kasneje umakne, odpadejo učinki pretrganja; učinki pretrganja odpadejo tudi, če sodišče tožbo zavrže ali če zavrne tožbeni zahtevek (366. člen OZ);

2- od nepIačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo oddneva, koje pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (381. člen OZ);

3-če pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire upniku in upnik teizbire poprej ni opravil, se pravica izbire z vložitvijo tožbe konzumira (drugiodstavek 396. člena OZ).2.

UČINKI VROČENE TOŽBE:Vzpostavi se trostrano razmerje (med sodiščem, tožnikom in tožencem)Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (189/1 ZPP). Tedaj nastopi Iitispendenca.

I.Litispendenca – visečnost tožbe: Procesni učinki litispendence:

1-da se v isti stvari med istimi strankami ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem). Na to procesno predpostavko mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni doIžnosti (ex offo)

2-odtujitev stvari ali pravice o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istimi strankami ne dokonča (190/1 ZPP)

3-druge procesne posledice (npr.185/1 ZPP-da je po vročitvi tožbe tožencu potrebna za spremembo tožbe privolitev toženca,…)

II.Materialni posIedici vročene tožbe sta:1-dobroverni posestnik po vročitvi tožbe pride v poIožaj nedobrovernega (glede stroškov, plodov, nevarnosti uničenja - 38. in 39. člen ZTLR; 39/7 ZPP)

2-če je več soIidarnih upnikov, mora doIžnik izpoIniti obveznost tistemu, ki prvi terja (407. člen OZ), sicer pa lahko sam izbere upnika

36

CPP - Vprašanja in odgovori

99.Združevanje ali kopičenje zahtevkov! (dejanja tožnika)100.Pojem in predpostavke objektivne kumulacije? (U-218)101.Pogoji za kumulacijo? (U- 218)

O objektivni kumulaciji oziroma o združevanju zahtevkov govorimo, kadar isti tožnik uveljavlja proti istemu tožencu v eni tožbi več različnih tožbenih zahtevkov.O objektivni kumulaciji govorimo le tedaj, če združuje tožnik v isti tožbi več glavnih zahtevkov.

Kumulacija zahtevkov je vedno dovoljena, če izvirajo zahtevki iz iste dejanske in pravne podlage.Če pa zahtevki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi, je taka kumulacija dovoljena le, če je isto sodišče stvarno pristojno za vse zahtevke in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka.

102.Vrste objektivne kumulacije! (dejanja tožnika)103.Vrste objektivne kumulacije – naštej in eno opiši? (U-218)104.Kaj je eventualna kumulacija?

1.ZAČETNA: Tožnik že v tožbi uveljavlja proti istemu tožencu več zahtevkov.2.NAKNADNA: Tožnik šele med postopkom poleg prvotnega zahtevka, uveljavlja še novega = sprememba tožbe.(182.184 ZPP) 3.EVENTUALNA: Dva ali več zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. 4.KUMULATIVNO ZDRUŽEVANJA: tožnik uveljavlja več zahtevkov in predlaga, da sodišče ugodi vsakemu zahtevku.5.ALTERNATIVNO ZDRUŽEVANJE: Temelj zahtevka je alternativna obligacija materialnega prava. Dolžnik mora opraviti eno ali drugo izpolnitev. Toženi lahko sam izbira.6.PROCESNO NADOMESTNO UPRAVIČENJE: tožnik ponudi, da sprejme namesto izpolnitve tudi nadomestno izpolnitev.

105.Sprememba tožbe! (U-220) (dejanja tožnika)106.Objektivna sprememba tožbe! 107.Subjektivna sprememba tožbe? (U-221)108.Predpostavke za dopustnost spremembe!

O spremembi tožbe govorimo tedaj, kadar zaradi spremembe posameznih elementov tožbe spremenjena tožba ni več istovetna s prvotno.Poznamo objektivno (184 ZPP) in subjektivno (187 ZPP )spremembo tožbe.O objektivni govorimo tedaj, kadar se spremeni tožbeni zahtevek, o subjektivni pa, kadar se spremenijo stranke.

OBJEKTIVNA SPREMEMBA TOŽBE:1 če tožnik poveča obstoječi zahtevek2-če uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega3-če spremeni - istovetnost zahtevka

37

CPP - Vprašanja in odgovoriSUBJEKTIVNA SPREMEMBA TOŽBE:1-tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega.Za takšno spremembo tožbe je potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev. Kdor stopi v pravdo namesto tožene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo.

Predpostavke za dopustnost spremembe:1.Tožeča stranka lahko do konca GO spremeni tožbo. (184 ZPP)2.Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli,da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. (185 ZPP)3.Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.

109.Privilegirana sprememba tožbe! (U-221) (dejanja tožnika) (186 ZPP)

Privilegirana sprememba tožbe je takrat, kadar za spremembo ni potrebna privolitev toženca.Privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek.

110.Umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka! (U-222)(dej.tožnika)

Tožnik (tožeča stranka) lahko umakne tožbo brez privolitve toženca (tožene stranke), preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari.Tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi 15 dni od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik.

Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep se vroči toženi stranki samo, če ji je bila predhodno vročena tožba.Če je tožba umaknjena se šteje, kakor da sploh ni bila vložena in se lahko znova vloži.

Umik se predpostavlja:1-če nobena stranka v 4-ih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se šteje, da je tožba umaknjena;2-če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje, da je tožbo umaknila.

111.Odpoved zahtevku –sodba na podlagi odpovedi! (U-223) (dej.tožnika)

Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero zavrne tožbeni zahtevek = sodba na podlagi odpovedi.Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev tožene stranke.

38

CPP - Vprašanja in odgovoriSodišče ne izda sodbe na podlagi odpovedi čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3/3 ZPP).

112.Razlika med umikom tožbe in odpovedjo zahtevku!(U-223-dej.tožnika)

Medtem ko gre pri umiku tožbe le za umik zahteve za pravno varstvo in lahko tožnik tožbo kasneje vnovič vloži, pa pomeni odpoved zahtevku izjavo toženca, da je tožbeni zahtevek neutemeljen (izda se sodba na podlagi odpovedi – v isti zadevi tožnik ne more več vložiti tožbe).

113.Procesna dejanja toženca – tožene stranke! (U-225)

Ugovori:a-materialni

1-ugovor nenastale pravice 2-ugovor ugasle pravice3-samostojni ugovori

b-procesni1-pomanjkanje procesnih predpostavk2-ugovori tožnikovim predlogom

114.Pobotanje v pravdi! (U-226) (dejanja toženca)

Eden izmed najpomembnejših ugovorov ugasle pravice (t.j.materialni ugovor tožene stranke) je ugovor pobotanja. Toženec priznava, da tožnikova denarna terjatev oziroma terjatev za izročitev določene količine nadomestne stvari sicer obstaja, vendar trdi, da se je srečala v celoti ali deloma s toženčevo istovrstno terjatvijo proti tožniku in da je zaradi tega prenehala obstajati.

Pogoji:1-vzajemnost2-istovrstnost3-dospelost4-iztožljivost obeh terjatev

Vrste:1-predpravdno pobotanje – je takrat, kadar je bila pobotna izjava dana pred vložitvijo tožbe in toženec v pravdi le zatrjuje, da je že dal pobotno izjavo, da je tožnikov terjatev zaradi pobota prenehala obstajati, ter predlaga zvrnitev tožbenega zahtevka.

2-procesno pobotanje – je takrat, kadar da toženec pobotno izjavo šele v procesu (ko je že tožen in ima proti njemu tožnik tožbeni zahtevek).Za procesno pobotanje veljajo nekatera posebna pravila:

a- pri procesnem pobotanju je izrek sodbe tričlenski: sodišče v izreku ugotovi 1-obstoj tožnikove terjatve, 2-nato obstoj toženčeve in 3-izreče pobotanje in v celoti ali deloma zavrne tožbeni zahtevek (zato ker se naredi pobot, se tožbeni zahtevek zavrne!!!)

39

CPP - Vprašanja in odgovorib-če je v sodbi odločeno o toženčevi terjatvi, ki jo je uveljavil s pobotnim ugovorom, postne odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna (319/3 ZPP). Ker je odločitev o pobotnem ugovoru v izreku sodbe, je taka odločba tudi pravnomočna, kar sicer praviloma ne velja za druge procesne in materialne ugovore.c-toženec mora pobotni ugovor uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji (do konca glavne obravnave). Ni dovoljeno uveljavljati pobotnega ugovora v pritožbi ali na pritožbeni obravnavi. Mogoče pa je uveljavljati pobotni ugovor v primeru, če pritožbeno sodišče razveljavi sodbo prvega sodišča in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje.

Toženec lahko uveljavlja svoj pobotni ugovor podrejeno; najprej z materialnimi ugovori in če z njimi ne uspe, pa uveljavlja podrejeno v pobot svojo terjatev proti tožniku.

115.Sodno priznanje in pripoznava tožbenega zahtevka ter razlika med njima! (U-228) (dejanje toženca)

Sodno priznanje je izjava stranke, da je nasprotnikova trditev o pravno relevantnih dejstvih resnična. Toženec lahko prizna trditve, ki jih tožnik uveljavlja v svoji tožbi in na katerih naj bi temeljil tožnikov zahtevek, tožnik pa lahko prizna trditev o dejstvih, na katerih temelje toženčevi ugovori. Glavna posledica priznanja dejstva je v tem, da priznanega dejstva ni treba dokazovati. O sodnem priznanju govorimo le tedaj, če je dano pred sodiščem. Stranka lahko prizna dejstvo v postopku na prvi stopnji in tudi v pritožbenem postopku. Priznanje dejstva je mogoče preklicati.Sodišče presodi ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala potem pa zanikala. Priznanje dejstva je mogoče preklicati tudi v pritožbenem postopku.

Pripoznava tožbenega zahtevka je enostranska izjava toženca, da je tožnikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen. Pripoznava tožbenega zahtevka se nanaša na pravno posledico, za katero tožnik zatrjuje, da izvira iz zatrjevanega dejanskega stanja in sodišče v primeru pripoznave ne ugotavlja resničnosti s strani tožnika zatrjevanih dejstev, ampak izda sodbo na podlagi pripoznave 316 ZPP (sodišče pač verjame tožniku in tožencu, če nekaj trdita, vendar le, če so njune trditve v mejah dispozitivnih pravic)Pripoznava je posredno procesno dejanje, saj izda sodišče v primeru pripoznave sodbo na podlagi pripoznave. Pripoznava je toženčeva izjava volj, dispozicija z zahtevkom.Pripoznavo, dano na naroku ali v pisni vlogi, lahko toženec prekliče do izdaje sodbe.

Razlike:SODNO PRIZNANJE PRIPOZNAVA TOŽBENEGA ZAHTEVKA1-priznanje dejstva2-ni procesnih posledic3-sodnik še vedno ugotavlja dejansko stanje, katerega zatrjuje tožnik

1-potrditev utemeljenosti tožbenega zahtevka2-so procesne posledice in sicer sodba na podlagi pripoznave 316 ZPP3-sodnik ne ugotavlja več dejanskega stanja ampak izda sodbo

40

CPP - Vprašanja in odgovori

116.Nasprotna tožba! (U-230) (dejanje toženca)117.Predpostavke za vložitev nasprotne tožbe!

Običajno se toženec v civilni pravdi brani. V določenih situacijah pa lahko pride toženec tudi v nasprotni napad – proti tožniku lahko vloži posebno tožbo, tako imenovano nasprotno tožbo.

Predpostavke za vložitev nasprotne tožbe:1-če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali

2-če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali

3-če se z nasprotno tožbo zahtev ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku.

Nasprotna tožba je dopustna le, če je isto sodišče stvarno pristojno za zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe oziroma če je za zahtevek iz nasprotne tožbe pristojno nižje sodišče. Nasprotna tožba tudi ni dovoljena če je zanjo predpisana druga vrsta postopka.

118.Sosporništvo! Vrste sosporništva – naštej in enega opiši! (U-231)

Sosporništvo je takrat, kadar nastopa na strani tožnika ali toženca več oseb v pravdi.Več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki).V bistvu gre za subjektivno kumulacijo – za združevanje procesnih subjektov na strani pravdnih strank.Institut sosporništva je izraz načela ekonomičnosti in smotrnosti postopka.

Vrste sosporništva: 1-materialno2-formalno3-navadno4-enotno5-nujno6-zakonito7-podrejeno (eventualno)8-začetno9-naknadno

MATERIALNO: (191/1 ZPP)1- če so sosporniki glede na sporni predmet v pravni skupnosti (npr.solstniki) ali 2- če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago 3- ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti.

FORMALNO: (191/2 ZPP)1- če so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste, ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago,2- in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in za vsakega toženca3- če drug zakon tako določa.

41

CPP - Vprašanja in odgovoriNAVADNO: Kadar se lahko izda za vsakega sospornika različna sodba.Vsak navadni sospornik v civilni pravdi je samostojna stranka.Njegova procesna dejanja učinkujejo le zanj.

ENOTNO: (196 ZPP)O enotnem sosporništvu govorimo tedaj, kadar je mogoče zoper vse sospornike izdati le enako sodbo. Vsi enotni sosporniki skupaj so pravdna stranka.Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki), se štejejo ti za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.Tak učinek imajo le aktivna in koristna (najkoristnejša) dejanja. V primeru nasprotovanja med strankami velja najkoristnejše dejanje.

Formalno sosporništvo je vedno navadno, materialno pa je lahko navadno ali enotno.Enotno sosporništvo je podano vedno pri tistih materialnih sospornikih, ki so glede na sporni element v pravni skupnosti.

NUJNO: (je podvrsta enotnega sosporništva )Kadar morajo nastopiti na aktivni ali pasivni strani vsi sosporniki, ker sicer v procesu ne nastopa legitimirana stranka (npr.spori v zvezi s skupnim premoženjem).

ZAKONITO: (191/3 ZPP)Kadar ZPP določa več oseb na eni ali drugi strani.npr:Glavni dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena, če to ne nasprotuje pogodbi o poroštvu.Glavna intervencija: (193 ZPP)Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico,o kateri že teče pravda med drugimi, lahko toži pri sodišču , pri katerem teče pravda, obe stranki z eno tožbo vse do takrat, dokler postopek ni pravnomočno končan.

PODREJENO – EVENTUALNO: (192 ZPP)=EVENTUALNA SUBJEKTIVNA KUMULACIJATožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim.Ta procesni institut tožnik uporabi kadar dejansko in pravno ni jasna pasivna legitimacija toženca.Predpostavke za podrejeno-eventualno sosporništvo:1- če uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali 2- če uveljavlja proti posameznim od njih različne zahtevke, ki so v medsebojni zvezi, in je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek

ZAČETNO:Na aktivni ali pasivno strani že v začetku pravde nastopa več oseb.

NAKNADNO: (191/2 ZPP)Je takrat, če se do konca glavne obravnave priključi tožniku nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca, če ta toženec privoli v vstop.Samo novi toženec mora privoliti v vstop v pravdo zato, ker mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem pravda je, ko on vstopa.

42

CPP - Vprašanja in odgovori

119.Udeležba drugih oseb (tretjih) v pravdi! (U-237)120.Kdo je stranski intervenient?

Stranska intevencija: kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki.Stranski intervenient se med potekom civilne pravde pridruži eni od strank, ker ima pravni interes , da stranka v pravdi zmaga (199 ZPP).Predpostavka za stransko intervencijo je PRAVNI INTERES!

Primerjava:Glavna intervencija: (193 ZPP)-zakonito sosporništvoKdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico,o kateri že teče pravda med drugimi, lahko toži pri sodišču , pri katerem teče pravda, obe stranki z eno tožbo vse do takrat, dokler postopek ni pravnomočno končan.

Stranski intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.

121.Položaj intervenienta v pravdi! (U-238)

Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo.Vloga intervenienta se vroči obema pravdnima strankama, če pa je dal intervenient izjavo na naroku, se vroči prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki, ki ni prišla na narok.Interevenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravda dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil.Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji.S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke, ki se ji je pridružil.

122.Intervencijski efekt! (U-239)

Smisel intervencije je v tem, da intervenient pomaga stranki tako na področju razčiščevanja dejanskega stanja, kot tudi pri obravnavanju pravnih vprašanj, da bi stranka uveljavila vse možne trditve, predloge in ugovore.Sodba sicer (razen v primeru sosporniške intervencije) ne velja za stranskega intervenienta, vpliva pa posredno na njegov pravni položaj. Zaradi tega mora stranka obvestiti o pravdi intervenienta.Z obvestilom o pravdi omogoči intervencijo.

Kot intervencijski efekt razumemo položaj, da intervenient ne more po zaključku pravde očitati stranki, da se je slabo pravdala, tako da je sodba dejansko in pravno zanjo neugodna. – seveda ob pogoju, če je bil pravočasno obveščen o pravdi in stranka ni opravljala procesnih dejanj v nasprotju z intervenientovim.

43

CPP - Vprašanja in odgovori

123.Sosporniški intervenient! (U-239) (202 ZPP)

Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196 ZPP).Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient.

124. Obvestilo o pravdi – litis denuntiatio! (U-240)

Če mora tožeča ali tožena stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi, da si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek, lahko to stori po pravdnem sodišču z vlogo, v kateri navede razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda, vse do takrat, dokler se pravda pravnomočno ne konča.

125.Imenovanje prednika (nominatio auctoris)? (U-240)

Kdor je tožen kot posestnik kakšne stvari ali imetnik kakšne pravice, pa trdi, da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu koga drugega, lahko po sodišču pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka.Če prednik, ki je bil v redu povabljen ne pride na narok ali noče vstopiti v pravdo, se tožena stranka ne more več upirati, da bi se spustila v pravdo.

126.Dokazovanje!

Predmet dokazovanja (dejstva, pravila znanosti, pravna pravila)Izvajanje dokazov (dokazni predlog, dokazni sklep)Ocenjevanje dokazov (načelo proste presoje dokazov. Izjema – javne listine)Zavarovanje dokazov.

127.Katera dokazna sredstva poznamo? (U-265)128.Katere listine poznamo? 129.Naštej dokazna sredstva in enega opiši!

1. ogled (220-223 ZPP)2. listine (224-228 ZPP)3. priče (229-242 ZPP)4. izvedenci (243-256 ZPP)5. zaslišanje strank (25-263 ZPP)

L i s t i n a - je vsak predmet, na katerem je izražena neka misel. V praksi so listine najzanesljivejše dokazno sredstvo. Javno listino izda v predpisani obliki državni organ v mejah svoje pristojnosti. Zasebne listine so vse tiste, ki niso javne. Podpis na zasebni listini lahko overi notar - ta overovitvena klavzula ima na listini javni pomen.

P r i č a - je oseba, ki v postopku pred sodiščem izpove o svojih zaznavanjih preteklih in sedanjih dejstev. Priča je lahko vsaka oseba, ki je zmožna dati podatke o dejstvih, ki

44

CPP - Vprašanja in odgovorise dokazujejo. (gl. 229./2 čl.) Sposobnost biti priča torej ni odvisna od poslovne sposobnosti. Priča je lahko tudi otrok in tudi delno ali v celoti preklicana oseba (če je sposobna dati podatke o pravno relevantnih dejstvih, kar presoja sodišče v vsakem primeru posebej). Določenih oseb ni dovoljeno zaslišati kot priče, v določenih primerih so priče oproščene izpovedbe, v določenih primerih lahko priča odkloni odgovor na posamezna vprašanja.

I z v e d e n e c - je oseba, ki na podlagi svojega strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva. Izvedenci se praviloma postavijo s posebne liste stalnih sodnih izvedencev. Izvedenci so lahko le fizične osebe. Tudi če se zaupa izvedensko delo strokovnemu zavodu, nastopajo kot izvedenci zaposleni zavoda. Izvedensko mnenje sestoji iz izvida in mnenja v izvidu izvedenec opiše dejanske ugotovitve, do katerih je prišel na temlju svojega strokovnega znanja (npr. stanje motornega vozila), v mnenju pa ocenjuje ugotovljena dejstva s stališča svoje stroke (oceni, ali je glede na stanje motorja možna trditev stranke, da je bil motor pred kratkim generalno popravljen).

Z a s l i š a n j e s t r a n k - dokaz z zaslišanjem strank je subsidiaren (vendar zato ni manj vreden) - v poštev pride le, ko ni drugih dokazov ali ko tudi po izvedenih dokazih sodišče spozna, da je zaslišanje potrebno za ugotovitev pomembnih dejstev. Praviloma je treba zaslišati obe stranki. Načeloma veljajo enake določbe kot za priče (263.čl.), vendar pa zoper stranko niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi (prisilna privedba na sodišče, prisila k izpovedbi). (262.čl.)Stranka lahko ponudi največ informacij o dejanskem dogajanju.Praviloma je treba zaslišati obe stranki.Tudi dokazovanje z zaslišanjem strank se izvede na glavni obravnavi pred senatom, ki bo izdal odločbo. Namesto stranke, ki nima pravdne sposobnosti se zasliši njen zakoniti zastopnik. Za pravno osebo se zasliši oseba, ki je določena da jo zastopa (260 ZPP). Stranko ni mogoče prisiliti k izpovedi.

130.Faze postopka na prvi stopnji! (U-275)

1. vložitev tožbe2. predhoden preizkus tožbe (272-275 ZPP) priprave na GO3. vročitev tožbe tožencu, da nanjo odgovori (276-279 ZPP)4. razpis glavne obravnave (280 ZPP)5. glavna obravnava6. izdaja odločbe

131.Postopek za zavarovanje dokazov v predhodnem preizkusu tožbe? (U-277) (264-268 ZPP)Če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja, se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede. (264/1 ZPP)Če se zahteva zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka kakor tudi v nujnih primerih, ko postopek že teče, je pristojno okrajno sodišče, na območju katerega so stvari, ki si jih je treba ogledati, oziroma okrajno sodišče na območju katerega prebiva tisti, ki ga je treba zaslišati. (265 ZPP)

45

CPP - Vprašanja in odgovori

132.Načela glavne obravnave – naštej in enega opiši? (280) (junkokem)

1.načelo javnosti2.načelo ustnosti3.načelo neposrednosti4.načelo kontradiktornosti

5.načelo obligatornosti glavne obravnave6.načelo koncentracije glavne obravnave7.načelo enotnosti glavne obravnave8.načelo materialnega in formalnega procesnega vodstva

5.Načelo obligatornosti GO:GO je najpomembnejši stadij pravdnega postopka.Go je obligatoren stadij postopka. Le izjemoma je mogoče izdati sodno odločbo brez glavne obravnave.Take končne sodne odločbe so npr.1-plačilni nalog, 2-zamudna sodba, 3-sodba na podlagi pripoznave, 4-sodba na podlagi odpovedi;5-v sporih majhne vrednosti in 6-v gospodarskih sporih pa je mogoče izdati kontradiktorno sodbo brez razpisa naroka za GO in to takrat, kadar predsednik senata po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo sodne odločbe.

6.Načelo koncentracije GO:To načelo zahteva, naj se opravi GO, če je le mogoče, na enem samem naroku. Če pa senat preloži GO, je naloga predsednika senata da se za naslednji narok preskrbijo vsi dokazi in da se opravijo tudi druge priprave, tako da bi se lahko obravnava na tem naroku končala.

7.Načelo enotnosti GO:To načelo pomeni, da se šteje pod pogoji, določenimi v zakonu, na več narokih opravljena GO za celoto. (302 ZPP)

8.Načelo materialnega in formalnega procesnega vodstva:Materialno procesno vodstvo je pravilo, s katerim mora predsednik senata izzvati stranke, da navedejo vsa odločilna dejstva: -po 285 ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, 1-da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, 2-da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih,3-da se ponudijo ali dopolnijo dokazi, ki se tičejo navedb strank4-in sploh, da se dajo vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za odločbo.Predsednik senata pri materialnem procesnem vodstvu razkrije tudi svoje gledanje na dejanske in pravne elemente civilnega spora, pri čemer pa mora ostati nepristranski.

Formalno procesno Formalno procesno vodstvo pa se tiče zunanjega teka postopka. Sodišče skrbi, da je postopek zakonit in smotrn.

Pravica formalnega in materialnega procesnega vodstva na GO pripada sicer vsemu senatu, predsednik senata kot primus inter pares pa to pravico izvršuje.

46

CPP - Vprašanja in odgovori

133.Združitev pravd! (U-284)

Sodišče lahko združi pravde za skupno obravnavanje (pogoja sta kumulativna – oba morata biti izpolnjena): (300/1 ZPP)1-v primerih, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev;2-če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški.

134.Zastoji v postopku! (U-287)

1- P R E K I N I T E V P O S T O P K A 2- M I R O V A N J E P O S T O P K A.

135.Prekinitev postopka! (U-287)

Prekinitev je zastoj v pravdi, ki nastopi neodvisno od volje strank in vkaterem pravilom preneha vsa procesna aktivnost.Prekinitev ni nikoli odvisna od volje (dispozicije)strank.Prekinitev nastopi zaradi dogodkov, 1-ki jih taksativno našteva zakon ali 2-po odredbi sodišča (na podlagi sodne odločbe).

A.RAZLOGI ZA PREKINITEV NA PODLAGI ZAKONA ali obligatorna prekinitev : (205 ZPP)1-če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca;

2-če umre zakoniti zastopnik stranke ali če preneha njegova pravica za zastopanj, pa stranka nima pooblaščenca v pravdi;

3-če je stranka, ki je pravna oseba, prenehala obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje;

4-če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka;

5-če zaradi vojne ali drugih vzrokov sodišče preneha delati;

6-če drug zakon tako določa.

V teh primerih je prekinitev obligatorna, sklep sodišča pa le deklaratorna narave.Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje.

B.RAZLOGI ZA PREKINITEV NA PODLAGI ODREDBE SODIŠČA ali fakultativna prekinitev (206 ZPP)1-če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja;

2-če živi stranka na območju, ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave…)odrezano od sodišča;

3-če je odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bil storjen gospodarski prestopek oziroma ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ter od tega, kdo je storilec in ali je storilec

47

CPP - Vprašanja in odgovoriodgovoren (zlasti tedaj, kadar je podan sum, da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala oziroma da je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz ponarejena).

4-Fakultativna prekinitev pa lahko nastopi tudi, kadar sodišče odloči, da bo prekinilo postopke do prvnomočnosti sklepa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.(119/1)

136.Pravne posledice prekinitve in nadaljevanje postopka! (U-288)

Glavne posledice prekinitve (207 ZPP):1-teči prenehajo vsi roki , določeni za procesna dejanja;

2-v času prekinitve sodišče ne more opravljati nobenih procesnih dejanj , razen da lahko v primeru, če je prekinitev nastala po koncu GO, na podlagi te obravnave izda odločbo;

3-pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka, medtem ko traja prekinitev postopka, nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka; učinkovati začnejo šele, ko se postopek nadaljuje

Nadaljevanje postopka: V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postope na predloh stranke, takoj ko preneha razlog prekinitev.

137.Mirovanje postopka? 138.Posledice mirovanja postopka!(U-289) (209 ZPP)

Mirovanje postopka nastopi po volji strank!Mirovanje nastopi:1-če se obe stranki pred koncem GO o tem sporazumeta;

2-če nobena od strank ne pride na narok za GO oziroma če se stranki, ki sta prišli na narok, nočeta spustiti v obravnavanje;

3-če ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride, druga pa predlaga mirovanje, razen če je stranka, ki ni prišla na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti.

IZJEMA:mirovanje postopka ne nastane, če nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali pred zaprošenim sodnikom, V takem primeru se narok opravi, če sta bili stranki nanj v redu povabljeni.Kadar nastopijo pogoji za mirovanje, izda sodišče deklaratoren sklep, v katerem navede tudi, kdaj je postopek začel mirovati.

Posledice mirovanja postopka:Če postopek miruje, nastanejo iste pravne posledice, kakor če se postopek prekine, le da ne prenehajo teči z zakonom določeni roki!Postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati.Mirovanje postopka se nadaljuje vedno le na predlog strank – katerekoli!

48

CPP - Vprašanja in odgovoriČe nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se šteje, da je tožba umaknjena.

139.Sodna poravnava oz.res-transacta! (U-292) (306 ZPP)140.Bistveni elementi sodne poravnave! (U-293)141.Procesni učinki sodne poravnave! (U-294) (308 ZPP)

Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem prve stopnje kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava).Poravnava lahko obsega ves tožbeni zahtevek ali samo njen del. Sodišče opozori stranke med postopkom na možnost sodne poravnave in jim pomaga, da se poravnajo.Pred sodiščem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (3/3 ZPP).Sporazum strank o poravnavi se vpiše v zapisnik. Sodna poravnava je sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik.

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti:1-ali ne teče morda pravda o predmetu , o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava;2-če ugotovi, da teče pravda o predmetu , o katerem je že sklenjena sodna poravnava zavrže tožbo!

Sodna poravnava je poravnava, ki so jo sklenile stranke v pisni obliki med postopkom pred pravdnim sodiščem o spornem predmetu. Soda poravnava torej vsebuje vse elemente poravnave po obligacijskem pravu in še tri elemente, ki se nanašajo na sodno poravnavo.

Bistveni elementi poravnave:1-da stranki uredita z njo sporna ali negotova pravna razmerja;

2-da odstranita ta spor oziroma negotovost z vzajemnim popuščanjem;

3-da s poravnavo določita vzajemne pravice in obveznosti;

4-da je sklenjena med postopkom pred sodiščem;

5-da se nanaša na sporni predmet;

6-da je sklenjena v pisni obliki.

Procesna učinka sodne poravnave:1-s sodno poravnavo je končan spor med strankama, sodna poravnava pa ima vse učinke pravnomočne sodbe; zaradi tega ni dovoljen nov sodni spor o spornem predmetu, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava;2-sodna poravnava zaradi tega, ker ima učinke pravnomočne sodbe, pomeni izvršilni naslov, na njeni podlagi lahko stranke predlagajo prisilno izvršbo (17/1 ZIZ)

142.Kaj je revotacija? (U-268)

Revotacija je čas v katerem lahko sodišče svojo odločitev spremeni. Sodišče je vezano na svojo odločitev šele od razglasitve sodbe dalje oziroma, če sodba ustno ni bila razglašena, od tedaj dalje, ko je bila opravljena (320 ZPP), tj.izročena pošti zaradi dostave strankam. Vse dotlej lahko sodišče svojo odločitev spremeni (tako imenovana revotacija).

49

CPP - Vprašanja in odgovori

142.Kaj mora vsebovati pisna sodba? (U-299)

Pisna sodba mora vsebovati:1-uvod sodbe – kjer je navedeno da se sodba izreka v imenu ljudstva, naslov sodišča,..2-izrek – obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo bodisi posameznim zahtevkom, ki se tičejo glavne stvari ali pa jih je zavrnilo;3-obrazložitev – kjer sodišče vse razloži – zahtevke, ki so v tožbi navedeni, dokaze, ter predpise na katere je oprlo svojo sodbo (324/4 ZPP):

143.Vrste sodb! Naštej in opiši! (U-300)

1.glede na vsebino pravnega varstva:1-dajatvene (kondemnatorne) (sodišče naloži tožencu, da v korist tožnika nekaj da, stori , opusti ali trpi)

2-ugotovitvene (deklaratorne)(z njo sodišče izreče ali obstaja oz.neobstaja določena pravica)

3-oblikovalne (konstitutivne) (z njo se razveže, spremeni ali ustanovi določeno pravno razmerje)

2.glede na izrek sodbe:1-ugoditvene, (kadar sodišče v celoti ugodi tožbenemu zahtevku)

2-zavrnilne (kadar sodišče neugodi tožbenemu zahtevku)

3-mešane (kadar sodišče delo ugodi zahtevku, delno pa zavrne)

3.glede na obseg odločitve ter glede na vprašanje, ali je sodišče v celoti odločilo o tožbenem zahtevku :

1-končne (v celoti se odloči o vseh zahtevkih)

2-delne (odloči se o delu zahtevka)

3-dopolnilne4-vmesne (odloči se o temelju zahtevka)

4.glede na postopek, na podlagi katerega je sodišče izdalo sodbo:1- kontradiktorne (pri katerih sta v postopku sodelovali in prispevali procesno gradivo obe stranki)

a-sodba na podlagi odpovedib-sodba na podlagi pripoznave

2-enostranske (temelji na procesnem gradivu le ene stranke)

zamudna sodba (sodišče jo izda v primeru popolne pasivnosti toženca)

5.glede na uporabo pravil1-materialne (temeljijo na uporabi materialnih pravil in imajo tudi materialne posledice)

2-procesne (temeljijo na uporabi procesnih pravil in imajo procesne posledice)

Povzetek: Vrste sodb – slaidi:1-Dajatvena (posebnost te sodbe je, da mora vsebovati PARICIJSKI ROK-t.j.rok, ki se da tožencu za izpolnitev obveznosti -15 dni)

2-Ugotovitvena3-Oblikovalna4-Končna 5-Delna6-Vmesna7-Dopolnilna8-Sodba na podlagi pripoznave9-Zamudna sodba

50

CPP - Vprašanja in odgovori

144.Delna sodb! (U-302) (314 ZPP)

Delna sodba je sodba o količinskem (kvanitativnem) delu tožbenega zahtevka.Če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo, lahko sodišče glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka konča obravnavo in izda sodbo (delna sodba).

Delno sodbo sme izdati sodišče tudi takrat, ko je bila vložena nasprotna tožba, če je zrel za odločbo samo zahtevek tožbe ali samo zahtevek nasprotne tožbe.

Delno sodbo je mogoče izdati v naslednjih primerih: (314 ZPP)1-če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo;2-če je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo;3-če je bila vložena nasprotna tožba, pa je zrel za odločbo samo zahtevek iz tožbe ali zahtevek iz nasprotne tožbe.

Delna sodba je v bistvu končna sodba o enem izmed zahtevkov oziroma o delu zahtevka. Delno sodbo lahko izda sodišče na predlog stranke ali pa po lastni presoji. Pri odločanju sodišča o izdaji delne sodbe bo glavno vodilo načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka.

145.Vmesna sodba! (U-303) (315 ZPP)

Vmesna sodba je sodba o kvalitativnem delu tožbenega zahtevka, torej o podlagi tožbenega zahtevka oziroma o njegovi utemeljenosti.Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahko izda sodišče, če je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba)Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka, dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna. Gre za dejanski zastoj v postopku.Tudi pri izdaji vmesne sodbe bo glavno vodilo načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka.

Pri vmesni sodbi ne gre za ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja. Z vmesno sodbo sodišče le ugotovi, da je tožbeni zahtevek v celoti ali deloma utemeljen. Tako bi se moral glasiti tudi izrek vmesne sodbe.

146.Dopolnilna sodba! (U-304)

Dopolnilna sodba je sodba, s katero sodišče odloči o tožbenih zahtevkih oziroma o delu zahtevka, o katerem bi bilo treba odločiti s sodbo, pa je ta zahtevek oziroma del zahtevka sodišče prezrlo.Stranka lahko v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni.(325/1 ZPP

51

CPP - Vprašanja in odgovori

147.Sodba na podlagi pripoznave! (U-305)

Pripoznava je enostranska izjava toženca, da je tožnikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen.Pripoznava pomeni toženčevo dospozicijo z zahtevkom, saj sodišče v primeru pripoznave ne ugotavlja resničnosti s strani tožnika zatrjevanih dejstev, pa tudi ne, ali iz teh dejstev izhaja utemeljenost zahtevka. Zaradi tega zakon pravi, da izda v primeru pripoznave sodišče »brez nadaljnjega obravnavanja« sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi – sodba na podlagi pripoznave. (316 ZPP)Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi. (sodba na podlagi pripoznave)

Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe.

148.Zamudna sodba? (307) (318 ZPP)

Če tožena stranka v postavljenem roku ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:1-da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;2-da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3/3)3-da izhaja utemeljenost zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;4-da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pri zamudni sodbi velja koncepcija »afirmativne litiskontestacije« - to je fikcija o priznanju dejstev. (glej vprašanje št.43)

Ker temelji sodba na podlagi izostanka na fikciji, da je toženec priznal tožnikove dejanske treditve, in ker sodišče sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja, ni mogoče izpodbijati te sodbe zaradi zmote ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, temveč le:1-zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka 2-ter zmotne uporabe materialnega prava.

149.Zavrnilna zamudna sodba! (U-309)(318/3.ZPP)

Če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, tožeča stranka pa v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, tožbe ustrezno ne popravi, izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne (zavrnilna zamudna sodba).Ne gre sicer za pravo »zavrnilno sodbo«, gre pa za procesno situacijo in odločitev, ki je taki zavrnilni zamudni sodbi blizu.

52

CPP - Vprašanja in odgovori

150.Sklepi (U-310) (128,329-332 ZPP)

Poznamo :1-meritorne sklepe, s katerimi se odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka (končni sklep v pravdah zaradi motenja posesti ter plačilni nalogi);2-sklepe, s katerimi se rešujejo posamezna procesna vprašanja, zlasti sklepe pravdnega vodstva.

151.Pravnomočnost!152.Katere odločbe postanejo pravnomočne! (U-311)

Institut pravnomočnosti 1-na eni strani izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju (izključuje nadaljnja pravna sredstva), 2-na drugi strani pa pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe. Na ta način uveljavlja načelo pravne varnosti. Stranke se lahko zanesejo na pravnomočno sodno odločbo, ponovno razpravljanje o spornem zahtevku, razrešenim s sodbo, ni več mogoče. Ta institut pa včasih pride v nasprotje z načelom materialne resnice in načelom zakonitosti (včasih pride do zmotno ugotovljenega dejanskega stanja oz. nepravilne uporabe prava). Pravnomočne odločbe se lahko izpodbijajo le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so vezani na točno določene razloge ter subjektivne in objektivne roke.

Pravnomočni postanejo:1 - vse sodbe in s sodbami izenačeni meritorni sklepi (predvsem sklepi, izdani v pravdah zaradi motenja posesti in plačilni nalogi);2 - sodba v delu, v katerem je odločeno o pobotnem ugovoru;3 - sklepi sodišča, ki pomenijo konec postopka (predvsem sklepi, s katerimi sodišče zavrže tožbo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk);4 - sklepi, s katerimi sodišče nalaga strankam določene obveznosti (sklepi o stroških, o plačilu redovne kazni...)5 - učinke pravnomočnosti imajo tudi nekateri dispozitivni akti strank (odpoved zahtevku, sodna poravnava).

Pravnomočni pa ne postanejo sklepi pravdnega vodstva - te je mogoče vedno spremeniti, sodišče nanje ni vezano.

Formalna pravnomočnost: neizpodbojnost sodne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi.Materialna pravnomočnost: vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe in prepoved ponovnega sojenja o isti zadevi.

Odločba 1. st. postane pravnomočna: s potekom pritožbenega roka, če upravičene stranke ne vložijo pritožbe, z dnevom odpovedi pritožbi, če se stranke pritožbi odpovejo, z dnevom umika pritožbe, če stranka vloženo pritožbo umakne.

Odločba 2. st. postane pravnomočna z izdajo sodbe na 2. stopnji. –PREVERI TO!

53

CPP - Vprašanja in odgovori

152.Objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti! (U-315)

OBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMOČNOSTIPRAVILA:1-Sodba postane pravnomočna glede zahtevkov iz tožbe in nasprotne tožbe, o katerih je sodišče odločilo.2-Če sodišče ni odločilo o katerem od zahtevkov oz. o delu kakega zahtevka (čeprav ga je stranka v postopku uveljavljala), se pravnomočnost na ta zahtevek oz. del zahtevka ne razteza.3-Pravnomočnost zajema tudi odločitev o terjatvi, ugovarjani v pobot.4-Pravnomočen postane le izrek sodne odločbe, ne pa obrazložitev oz. njeni razlogi.

SUBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMOČNOSTIRes iudicata ius facit inter partes - pravnomočna sodba veže predvsem stranke spora in sodišče, ki je izdalo sodbo. Tretje osebe niso sodelovale v pravdi in niso imele možnosti sodelovati ter se zato praviloma nanje pravnomočnost ne more raztezati. Pravnomočna sodba učinkuje tudi proti generalnim naslednikom (dedičem) in singularnim naslednikom (kadar stranka med pravdo odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda - razen če singularni naslednik ni dobroverno pridobil stvari).Odločbe, izdane v statusnih sporih (zakonskih), pa imajo učinke tudi proti 3. osebam (erga omnes)

ČASOVNE MEJE PRAVNOMOČNOSTIPravnomočnost sodbe se nanaša na pravno razmerje, kakršno obstoji v času zaključka gl. obravnave, t.j. v času, do katerega so imele stranke možnost v postopku na 1. st. uveljaviti nova dejstva in nove dokaze. Ker pravnomočnost zajema stanje ob zaključku gl. obravnave, zadene stranke po nastopu pravnomočnosti prekluzija glede vseh dejstev, ki so takrat že obstajala. Teh dejstev stranke po pravnomočnosti ne morejo več uveljavljati, razen v okviru obnove postopka in pod pogoji, določenimi za ta postopek. Prekluzija pa ne velja za dejstva, ki so nastopila po zaključku gl. obravnave .

Pravnomočnost preneha le, če je pravnomočna sodba razveljavljena oz. spremenjena z izrednimi pravnimi sredstvi.

54

CPP - Vprašanja in odgovori

153.Kakšna pravna sredstva poznamo in enega opiši? (U-320)

PRAVNA SREDSTVA Redna

-Pritožba proti sodbi-Pritožb proti sklepu

Izredna-Revizija proti sodbi/sklepu-Zahteva za varstvo zakonitosti-Obnova postopka-Tožba za razveljavitev sodne poravnave-Tožba za razveljavitev arbitražne odločbe

154.Značilnost pravnih sredstev? (U-320)

ZNAČILNOSTI PRAVNIH SREDSTEV Suspenzivnost

-odložen je nastop pravnomočnosti in izvršljivosti Devolutivnost

-o pravnem sredstvu odloča višje sodišče Enostranost in dvostranost

-enostrana -kadar nasprotnik vlagatelja pravnega sredstva nima možnosti, da se o njem izjavi (npr.pritožba proti sklepu)-dvostrana-kadar imata obe stranki možnost prispevati procesno gradivo za ovločanje o pravnem sredstvu

Reformatoričnost in kasatoričnost-reformatorično (revizijsko)p.s.-kadar lahko sodišče izpodbijano sodno odločbo spremeni; Kadar ima sodišče revizijska pooblastila, ima vedno tudi pooblastilo razveljaviti sodno odločbo.-kasatoričnost p.s.-kadar lahko sodišče le zavrne ali razveljavi sodno odločbo

Samostojna in nesamostojna-samostojna – tista, ki jih lahko vložimo samostojno-nesamostojna – tista, ki jih ni mogoče vložiti samostojno, temveč le obenem z vložitvijo kakega drugega pravnega sredstva (npr.pritožba proti sklepu)

155.Kdaj je pravno sredstvo dopustno? (U-322)

DOPUSTNOST PRAVNIH SREDSTEVPravno sredstvo zoper sodno odločbo dopustno:

če je predvideno v zakonu, če je pravočasno, če ga je vložila upravičena (legitimirana) oseba, ki se pritožbi ni odpovedala ali jo umaknila, če ima vlagatelj pravni interes, če je popolno.

156.Kdo je legitimiran za vložitev pritožbe proti sodbi?

stranke njen univerzalni ali singularni naslednik, če je vstopil v pravdo stranski intervenient , če to ni v nasprotju s strankinim ravnanjem sosporniški intervenient (celo proti volji stranke)

Rok za vložitev_ -15 dni-8 dni v meničnih in čekovnih sporih

157.Katere pritožbene razloge poznamo? (U-324) (338 ZPP)PRITOŽBENI RAZLOGISodba se sme izpodbijati:1.zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka;2.zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja3.zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

zamudna sodba se ne more izpodbijati v točki 2.;sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi se ne more izpodbijati v točki 2.,3.; (lahko samo točka 1. ali zaradi tega, ker je bila izjava o odpovedi ali pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (338/2 ZPP)

158.IUS NOVORU v pritožbi! (U-329)

55

CPP - Vprašanja in odgovoriV pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 286/2 ZPP:Navaja pa lahko le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času zaključka glavne obravnave.

159.IUS NOVORUM na pritožbeni obravnavi! (U-331)

Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prave stopnje (348/5 ZPP)

160.Kaj sodišče preizkuša po uradni dolžnosti in kaj ne pri pritožbi? 161.Meje preizkusa sodbe prve stopnje! (U-331)

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem

stranka ni zmagala v sporu .

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, Pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na:1-bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1.,2.,6.,7.,8.,11.,12. in 14.točke 339/2 ZPP)2-pravilno uporabo materialnega prava.

Zmotna uporaba materialnega pravaKršitev je podana:1-če uporabi sodišče nepravilno pravno normo2-če sodišče sicer uporabi pravo pravno normo, vendar jo napačno interpretira3-če napravi napačno subsumpcijo dejanskega stanja pod pravno normo (primer: razdedinjenje zaradi žaljivke).

162.Kako sodišče II.stopnje odloča o pritožbi zoper sodbo? (U-332)

Odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi lahko zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prave stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo ali spremeni sodbo prve stopnje.

Sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.

Sodišče druge stopnje zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje, če spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Sodišče druge stopnje lahko razveljavi sodbo tudi tedaj, če stranka zahteva spremembo, in lahko spremeni sodbo, čeprav stranka zahteva, naj se razveljavi.

Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prave stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, in vrne zadevo istemu sodišču ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bistvena kršitev pravdnega postopka, se razveljavi.

Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, lahko odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom.

163.Kdaj sodišče druge st. spremeni sodbo sodišča prve stopnje? 1.če ugotovi na podlagi obravnave drugačno dejansko stanje, kakor pa je ugotovljeno v sodbi prve stopnje;2.če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze3.če je sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira samo na ta dejstva4.če misli, da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je isto sodišče zmotno uporabilo materialno pravo

164.Kako sodišče II.stopnje odloča o pritožbi zoper sklep?

Ko odloča o pritožbi zoper sklep, lahko sodišče druge stopnje:1.zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (343/1,2,3 in 363/1 zpp)

56

CPP - Vprašanja in odgovori2.zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje;3.ugodi pritožbi in sklep spremeni ali razveljavi inpo potrebi vrne zadevo v nov postopke.

165.Pojem in namen revizije? (U-337)

Revizija je izredno in zaradi tega nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam druge stopnje.

Revizija je omejeno pravno sredstvo, saj ni dovoljena proti vsem pravnomočnim pritožbam, pa tudi revizijski razlogi so omejeni.

Namen revizije je predvsem zagotoviti pravilno in zakonito odločbo v konkretnem sporu.

166.Dopustnost revizije in legitimacija za njeno vložitev? (U-337)

Dopustnost revizije : - zoper pravnomočno odločbo izdano na drugi stopnji, ki je odvisna od 1-vrednosti spornega predmeta in 2-pravnega temelja civilnega spora.

Legitimacija za njeno vložitev:1.stranka2.univerzalni naslednik3.singularni naslednik, če je vstopil v pravdo4.zakoniti zastopnik ter pooblaščenci teh oseb5.stranski intervenient, če je sodeloval v rednem postopku in nikoli proti volji stranke6.sosporniški intervenient p vedno.

167.Kdaj je revizija dovoljena? 168.V katerih pravdah se lahko zahteva revizija?

Revizija je vselej dovoljena: v sporih o preživljanju, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena; v odškodninskih sporih za izgubljeno preživljanje zaradi smrti preživljalca, ko je ta odškodnina prvič

določena ali ukinjena; v sporih iz avtorskih pravic; v sporih, ki se nanašajo na varstvo in uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe

firme, in v sporih v zvezi z varstvom konkurence v premoženjskih sporih, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1 mio SIT.

168.Revizijski razlogi? (U-338)

Revizija se lahko vloži:1.zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 339/2 razen

če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4.točka) ali pristojnost arbitraže (5.toč.) če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moral opraviti (10.toč.) če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda (12.toč.) če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13.toč.)

2.zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 339/1 pred sodiščem druge stopnje

3.zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je revizija dopustna samo, če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje.

Revizije NI MOGOČE vložiti zaradi zmote ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

169.Na kaj pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti? (U-338) Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava.

170.Odločbe revizijskega sodišča!

1. s sklepom zavrže revizijo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (če tega ni storilo že sodišče 1. st. v mejah svojih pravic) - (377 čl.)

57

CPP - Vprašanja in odgovori2. s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno (če niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena in ne

razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti) - (378 čl.)

3. s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča 2. st. in sodišča 1. st. ter vrne zadevo v novo sojenje sodišču 1. ali 2. st. ali drugemu pristojnemu sodišču (če ugotovi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih je revizija dopustna) - (379/1 čl.)

4. s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo (če je bilo odločeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, oz. o katerem je bilo prej pravnomočno razsojeno - res iudicata ali kateremu se je tožnik odpovedal ali o katerem je bila sklenjena sodna poravnava - res transacta) - (379/2 čl.)

5. Če je bila v postopku pred sodiščem 1. ali 2. st. storjena kršitev iz 11. tč. 339 čl. (kršitev procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka, o procesni sposobnosti ter kršitev pravil o zastopanju), revizijsko sodišče glede na naravo kršitve:

razveljavi izpodbijano sodbo in vrne sodišču v novo odločanje ali razveljavi izpodbijano sodbo in zavrže tožbo (379/3 čl.)

6. s sodbo ugodi reviziji in spremeni izpodbijano sodbo(če je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno) - (380/1 čl.)

7. s sklepom ugodi reviziji in v celoti ali deloma arazveljavi sodbo 1. in 2. st. ali samo sodbo 2. st. ter vrne zadevo v novo sojenje sodišču 1. oz. 2. st. (če je bilo zaradi zmotne uporebe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe) - (380/2 čl.)

8. Če revizijsko sodišče ugotovi, da je bil s pravnomočno sodbo sodišča 2. st. prekoračen tožbeni zahtevek, revizijsko sodišče glede na naravo prekoračitve:

s sklepom razveljavi sodbo sodišča 2. st. in VRNE zadevo v novo sojenje sodišču 2. st. oz. s sodbo spremeni izpodbijano sodbo- (381 čl.)

171.Katere absolutno bistvene kršitve ne pridejo v poštev pri reviziji?

Absolutno bistvene kršitve lahko razvrstimo v tri skupine: Kršitve temeljnih načel CPP – (kršitve pod 1,5,6,8,9,10,13)

Kršitve procesnih predpostavk – (kršitve pod točkami 3,4,11,12) Kršitve nekaterih drugih pomembnejših procesnih pravil –(kršitve pod točkami 2,7,14)

Pri reviziji ne pridejo v poštev kršitve iz točke 4. - (kršitev se nanaša na krajevno pristojnost), točke 5 - (kršitev se nanaša na pristojnost arbitraže), točke 10 – (če je sodnik sodišča 1.st.izdal sodbo brez GO, čeprav bi jo moral opraviti) točke 12 – (če je bilo odločeno o zahtevku o katerem že teče pravda) točke 13 – (če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost GO).

172.Revizija zoper sklep! (384 ZPP)

Dovoljena je revizija zoper sklep sodišča 2. st., s katerim je bil postopek pravnomočno končan predvsem torej zoper sklep, s katerim je bila tožba zavržena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Revizija zoper sklep je dovoljena le v tistih sporih, v katerih je sicer dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča.

Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče 2. st. zavrglo vloženo pritožbo oz. s katerim je potrdilo sklep sodišča 1. st., da se revizija zavrže.

V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo.

173.Zahteva za varstvo zakonitosti–pojem in glavne značilnosti!(U-343)

Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno, devolutivno, nesuspenzivno, dvostrano pravno sredstvo državnega tožilca.

Rok: 3 meseci od pravnomočnosti sodne odločbeRok se šteje:

- zoper odločbo, izdano na 1.st., zoper katero NI bila vložena pritožba – od dneva, od katerega odločbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo;

- zoper odločbo, izdano na 2.st., zoper katero NI bila vložena revizija – od dneva, ko je bila odločba vročena tisti stranki, ki ji je bila vročena pozneje.

Zahteve za varstvo zakonitosti Ni zoper odločbe, ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodišče!!

58

CPP - Vprašanja in odgovoriO zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče.

Državno tožilstvo ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Če sta zoper isto odločbo vloženi revizija in zahteva za varstvo zakonitosti, odloči vrhovno sodišče o obeh pravnih sredstvih z eno odločbo.

177.Meje preizkusa pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti?175.Na kaj pazi sodišče pri zahtevi za zavrstvo zakonitosti po uradni dolžnosti?

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se sodišče omeji samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi.

Po uradni dolžnosti ne pazi na nič!!!

176.Tožba za razveljavitev sodne poravnave – razlogi za vložitev? (U-343) (392 ZPP)

Stranke lahko sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo, za razveljavitev sodne poravnave.

Razlogi za vložitev – za izpodbijanje sodne poravnave: 1.zaradi tega, ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače; 2.zaradi tega, ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po

zakonu izločen (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen 3. če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki

je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena.

Rok za vložitev: Postopek: pravila, ki veljajo za obnovo postopka! SR = 3 mesece OR = 3 leta

Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vloži vselej pri sodišču, pred katerim je bila sklenjena. O tožbi za razveljavitev sodne poravnave odloča sodišče v sestavi, ki jo določa zakon za odločanje o

spornem predmetu, o katerem ne bila sodna poravnava sklenjena.

177.Kakšna pravna sredstva so na voljo zoper sodno poravnavo? (U-295)

Naš sistem uveljavlja mešano teorijo oziroma teorijo o dvojni naravi sodne poravnave. Zakon izrecno pravi, da mora poravnava vsebovati razrešitev materialnopravnega spora, saj se mora nanašati na sporni predmet.Procesno je sodna poravnava izenačena z izvršljivo, torej pravnomočno sodno odločbo in je po 17/1 ZIZ izvršilni naslov, zato jo je moč izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi:

revizija zahteva za varstvo zakonitosti obnova postopka tožba za razveljavitev sodne poravnave

178.Obnova postopka! (U-347) (394 ZPP)

Obnova postopka je izredno, nesuspenzivno, nedevolutivno, dvostrano pravno sredstvo.

Obnovitveni razlogi:Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi:

1.če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen;

59

CPP - Vprašanja in odgovori 2.če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred

sodiščem;

3.če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku, po 141. členu tega zakona, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece;

4.če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena;

5.če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca;

6.če se opira sodna odločba na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina;

7.če je prišlo do sodne odločbe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke, nasprotne stranke ali koga drugega;

8.če pridobi stranka možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča, ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama;

9.če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena;

10.če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

3 skupine obnovitvenih razlogov: Absolutne bistvene kršitve postopka Kazniva dejanja kot razlog za obnovo postopka Ius-novorum

Rok za vložitev je v 30dneh in sicer: v primeru iz 1.točke od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog v primeru iz 2.in 3. točke od dneva, ko je bila odločba vročena stranki; v primeru iz 4.točke, če se je postopka kot tožnik ali kot toženec udeležil nekdo, ki ne more biti stranka v postopku, od

dneva, ko je bila temu vročena odločba; če stranke, ki je pravna oseba ni zastopal pooblaščenec ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom, od dneva, ko je bila odločba vročena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu; če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravnda dejanja pa od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog;

v primeru iz 5. in 7.točke od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, če se kazenski postopke ne more izvesti, pa od dneva, ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine, zaradi katerih se postopke ne more uvesti;

v 8.in 9.točki od dneva, ko je stranka mogla uporabiti pravnomočno odločbo, ki je razlog za obnovo postopka; v primeru iz 10.točke od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila;

Če bi začel teči 30 dnevni rok preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča.Če preteče pet let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, se obnova postopka ne more več predlagati, razen če se zahteva obnova iz razloga, ki je naveden v 2.in4. točki 394 člena ZPP:

179.Faze obnove postopka! (U-350)

FAZE OBNOVE POSTOPKA-Obnovitveni postopek se deli v 3 faze: pripravljalni,razveljavitveni,nadomestitveni

PRIPRAVLJALNI POSTOPEK – namenjen je preizkusu, ali je obnovitveni predlog pravočasen, popoln in dopusten. Prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka. Če predsednik senata ne zavrže predloga, vroči izvod predloga nasprotni stranki, ki ima pravico nanj v 15 dneh odgovoriti. Ko prispe k sodišču odgovor na predlog ali ko poteče rok za odgovor, določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. Če se zahteva obnova postopka zaradi ius novorum, lahko predsednik senata združi obravnavanje predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari. Če se predlog sklicuje na razlog, ki sploh ne more biti podlaga za obnovo, je predlog neveljaven.

RAZVELJAVITVENI POSTOPEK – namenjen je razveljavitvi pravnomočne sodne odločbe. Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodišča prve stopnje, razen če je obravnavanje predloga združeno z obravnavanjem glavne stvari. Če predsednik senata dovoli obnovo postopka, izreče v sklepu, da se razveljavi odločba, ki je bila izdana v prejšnjem postopku.

NADOMESTITVENI POSTOPEK – namenjen je izdaji nove sodne odločbe. Predsednik senata določi glavno obravnavo šele po pravnomočnosti sklepa, s katerim se dovoljuje obnova postopka, lahko pa odloči v tem sklepu, da se takoj začne z obravnavanjem glavne stvari. Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze.

60

CPP - Vprašanja in odgovori

180.Razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi!

Če vloži stranka v roku za vložitev revizije predlog za obnovo postopka samo iz razlogov, iz katerih je mogoče vložiti revizijo, se šteje, da je stranka vložila revizijo.

Če vloži stranka revizijo zaradi kakšnega razloga iz 12.točke drugega odstavka 339.ZPP, sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi katerega koli razloga iz 394.ZPP, sodišče prekine postopek s predlogom za obnovo postopka, dokler ni končan postopek z revizijo.

V vseh drugih primerih, v katerih vloži stranka predlog za obnovo postopka, nato pa revizijo, sodišče praviloma prekine postopek z revizijo, dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka, razen če spozna, da so podani resni razlogi, da ravna drugače.

181.Posebni postopki! (U-367)

Postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerji med starši in otroki (406-423 ZPP) Postopek v pravdah zaradi motenja posesti (424-430 ZPP) Izdaja plačilnega naloga (431-441 ZPP) Postopek v sporih majhne vrednosti (442-458 ZPP) Postopek pred arbitražami (459-479 ZPP) Postopek v gospodarskih sporih (480-497 ZPP)

182.Varstvo mladoletnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki? (U-372)

Za zakonske spore ter spore iz razmerij med starši in otroki je posebej urejena procesna sposobnost otrok.Konvencija ZN o otrokovih pravicah vsebuje za nastopanje otroka zlasti dve pomembni določbi:

1.da mora imeti otrok, če gre za postopek za ločitev otroka od staršev, možnost sodelovati v postopku in izraziti svoje mnenje,

2.da mora imeti otrok, ki je sposoben oblikovati lastno mnenje, v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku, ki teče v zvezi z njim, pravico to svoje mnenje prosto izraziti in da mu zato gre pravica do zaslišanja (neposredno, preko zastopnika ali ustreznega organa).

Tako določa 409. člen ZPP, da mora sodišče otroku, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Zakoniti zastopnik sme opravljati procesna dejanja v postopku le, dokler ne izjavi, da sam prevzema pravdo. Otroka, ki še ni star 15 let oz. za katerega sodišče presodi, da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, zastopa zakoniti zastopnik. Otroku, ki je dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje, sodišče tudi vroči odločbo, proti kateri ima pravico vložiti pritožbo. (410/3 ZPP)

ZPP v skladu s konvencijo tudi določa, da če je otrok že dopolnil 10 let in je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, ga mora sodišče na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Glede na starost otroka in druge okoliščine sodnik povabi otroka na neformalen razgovor na sodišču ali zunaj njega s posredovanjem CSD ali šolskega svetovalnega delavca. Ob razgovoru je lahko navzoča oseba, ki jo otrok sam izbere; o razgovoru se vodi zapisnik, lahko pa se razgovor tudi zvočno snema. Zaradi varstva otrokovih koristi lahko sodišče celo odloči, da se staršem ne dovoli vpogled v zapisnik oz. poslušanje posnetka.Sodišče na mnenje otroka ni vezano. O tem, pri kom bo otrok v varstvu in vzgoji, odloči sodišče glede na njegove koristi. To velja tudi za primer, če otrok samostojno nastopa v postopku.

183.Predpostavke za izdajo plačilnega naloga? (378)

Plačilni nalog je dajatvena sodna odločba/sklep, ki jo izda sodišče le na podlagi podatkov mandatne tožbe, ne da bi zaslišalo toženca.Je izraz načela ekonomičnosti in hitrosti postopka.

Predpostavke za izdajo plačilnega naloga:Glede na predpostavke za izdajo poznamo dve vrsti plačilnih nalogov in sicer:Dokumentiran plačilni nalog (plačilni nalog izdan na podlagi verodostojne listine431 ZPP)

o da gre za denarno terjatevo da je terjatev zapadlao da je priložena verodostojna listina, izdana v izvirniku ali overjenem prepisu

61

CPP - Vprašanja in odgovori

Za verodostojne listine veljajo:o javne listineo zasebne listine, na katerih je podpis zavezanca overil organ, ki je pristojen za overitveo menice in čeki s protestom in povratnimi računi, če so ti potrebni za nastanek zahtevkao izpiski iz overjenih poslovnih knjigo faktureo listine, ki imajo po posebnih predpisih pomen javne listine.

Nedokumentiran plačilni nalog (plačilni nalog brez verodostojne listine)(432 ZPP)o da gre za denarno terjatevo da je terjatev zapadla o da znesek ne presega 200.000,00tolarjevo da sta v tožbi navedeni podlaga in višina dolga ter predloženi dokazi, s katerimi se lahko

ugotovi resničnost tožbenih navedb

184.Postopek za izdajo plačilnega naloga! (U-378)(431,432 ZPP)

o Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka.o V plačilnem nalogu izreče sodišče, da je tožena stranka dolžna v 8.dneh v meničnih in čekovnih sporih pa v

3.dneh po prejemu plačilnega naloga izpolniti tožbeni zahtevek skupaj s stroški, ki jih je odmerilo sodišče, ali pa v istem roku ugovarjati zoper plačilni nalog.

o Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga , nadaljuje s postopek tožbo.o Plačilni nalog sme tožena stranka izpodbijati samo z ugovorom.o Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in

predlagati dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen.o Če tožena stranka ugovarja, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga (431.,432.čl) ali da so

ovire za nadaljnji postopek, odloči sodiš'če najprej o takem ugovoru. Če spozna, da je ugovor utemeljen, razveljavi s sklepom pl.nalog in začne po pravnomočnosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari, če je treba, da se opravi obravnava.

o Če sodišče ne ugodi takemu ugovoru, preide na obravnavanje glavne stvari, sklep pa se vzame v odločbo o glavni stvari.

o Če sodišče na ugovor, da tožbeni zahtevek ni zapadel, spozna, da je ta zapadel po izdaji plačilnega naloga, toda pred koncem glavne obravnave, razveljavi s sodbo plačilni nalog in odloči o tožbenem zahtevku (311/1):

185.Načela postopka v sporih majhne vrednosti?186.Temeljno načelo v sporih majhne vrednosti? (U-381)

o Uveljavitev načela ekonomičnosti in hitrosti postopka.o Omejeno načelo materialne resnice (sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi nepopolno in zmotno

ugotovljenega dejanskega stanja).o Poudarjeno načelo pismenosti.

o Temeljno načelo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. V pravdah, kjer je razmeroma majhna vrednost spornega predmeta bi, če bi upoštevali vse določbe ZPP-ja lahko večkrat pripeljalo do tega, da bi bili stroški postopka višji kot vrednost spornega predmeta. Eden izmed elementov sodnega varstva je tudi njegova cena. Previsoki stroški v zvezi s spori majhne vrednosti gotovo onemogočajo učinkovito sodno varstvo v takih primerih.

186.Pojem in določitev gospodarskega spora? (388)

Določijo se po: subjektivnem kriteriju – gre za spore, v katerih je vsaka od strank gospodarska družba, zavod, zadruga,

država ali samostojna lokalna skupnost; objektivnem kriteriju – gre za spore, ki se nanašajo na ladje in na plovbe na morju, spore zaradi vpisov v

sodni register, spore v zvezi s stečajnim postopkom, spore iz koncesijskih pogodb; subjektivno-objektivnem kriteriju – gre za spore iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov

posameznikov. Gre za statusno gospodarske spore.

187.Revizija v gospodarskih sporih? (490 ZPP)

o V gospodarskih sporih ni dovoljena revizija, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 5 mio SIT.

188.Razlog za obnovo postopka v tožbi zaradi motenja posesti! (U-387)

62

CPP - Vprašanja in odgovoriObnova postopka je v tožbi zaradi motenja posesti dovoljena iz dveh razlogov:

zaradi kršitve načela kontradiktornosti, ker stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem

zaradi kršitev procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka in o procesni sposobnosti ter s tem v zvezi zaradi kršitev pravil o pravilnem zastopanju.

Obnova pravnomočno končanega postopka je mogoča samo v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti.

189.Pravna sredstva v izvršilnem postopku!190.Ali sta možni revizija in obnova postopka v izvršilnem postopku?

ZIZ izrecno navaja le dva pravna sredstva: zoper sklep, izdan na prvi stopnji je dovoljena PRITOŽBA, razen če zakon določa drugače, pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, pa je UGOVOR.

Pritožbo in ugovor je treba vložiti v 8 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Zoper sklep, izdan o ugovoru je dovoljena pritožba. Pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Odločba o pritožbi je pravnomočna. Zoper odredbo pa ni pravnega sredstva.Revizije in obnove postopka v izvršilnem postopku ni. Obnova je izjemoma dovoljena v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine zoper del sklepa, s katerim je sodišče odločilo o terjatvi in proti sklepu o obstoju terjatve za nasprotno izvršbo. Obnova postopka se zahteva po določbah ZPP-ja. Državni tožilec lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.Med pravna sredstva uvrščamo še:

tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožba na izpodbijanje terjatve v postopku poplačila iz prodane stvari predlog za nasprotno izvršbo.

191.Eventualna maksima v izvršbi!

V izvršilnem postopku je pravica navajanja novot omejena. Stranke morajo vsa pravno relevantna dejstva za izvršbo navesti v ugovoru oz. v ugovoru na ugovor, ker narok ni urejen. EM je v ZIZ-u urejena v 60. členu v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe. Dolžnik mora istočasno uveljavljati vse ugovore zaradi nedopustnosti izvršbe in istočasno navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, s katerimi jih utemeljuje, sicer to pravico izgubi. Ta dejstva in dokaze sodišče upošteva samo, če jih dolžnik navaja oz. predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo.

192.Izjema ugotavljanja dejstev po uradni dolžnosti!

Pri procesnih dejanskih stanjih, to je pri ugotavljanju dejstev, ki so pomembna za uporabo posameznih procesnih norm velja preiskovalno načelo. Tako mora sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati in upoštevati vsa dejstva, ki so pomembna za določitev slovenske jurisdikcije, sodne pristojnosti, stvarne pristojnosti, krajevne pristojnosti, itd.

193.Ugovor tretjih oseb v izvršbi! (64,65 ZIZ) Ugovor tretjega je pravno sredstvo, ki ga lahko vloži zoper sklep o izvršbi tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. V tem ugovoru zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno.Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, da se o njem izjavi. Rok za odgovor na ugovor je 8 dni. Če upnik v roku ne odgovori na ugovor ali če izjavi, da mu ne nasprotuje, sodišče v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo.Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana se šteje, da je ugovor neutemeljen.

194.Kdaj se izda sklep o začasni odredbi?

o Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi.

195.Vrste začasnih odredb za zavarovanje nedenarne terjatve!

63

CPP - Vprašanja in odgovoriSodišče sme za zavarovanje nedenarnih terjatev izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:

prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari, prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev z vknjižbo prepovedi v

zemljiški knjigi, prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku ter prepoved, da

ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev, prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izročiti dolžniku stvari, na katere meri terjatev, plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju

delovnega razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati.

V primeru iz 3. točke določi sodišče s sklepom o začasni odredbi tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi.

196.Nasprotna tožba!

Nasprotna tožba je pravno sredstvo dolžnika proti upniku, da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo z izvršbo odvzeto, ker je bila izvršba opravljena brez pravne podlage.Dolžnik lahko zahteva samo tisto, kar mu je bilo odvzeto. NI se lahko predlaga na koncu izvršilnega postopka, ko je izvršba opravljena.Predlog za NI sodišče izroči upniku in zahteva od njega naj se v 8 dneh od vročitve o njem izjavi in ga opozori na pravne posledice, če se v predpisanem roku ne izjavi oz. če predlogu ne nasprotuje – torej, da bo predlogu ugodeno.Razlogi za NI:

če je dolžnik med izvršilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev, če je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za

neveljavnega, če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen, če je sodišče izreklo za nedopustno izvršbo, ki je že bila opravljena, če je upnik prejel več, kot znaša njegova terjatev, ali če pri izvršbi na plačo in druge denarne

prejemke niso bile upoštevane določbe o omejitvi izvršbe.ROKI: Predlog za NI lahko vloži dolžnik v treh mesecih od dneva ko je zvedel za razlog zanjo, najkasneje pa v 1 letu od dneva, ko je bil končan IP.Če upnik nasprotuje NI, je treba razpisat narok.Če se NI ugodi, mora upnik dolžniku v 15 dneh vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil.Proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče NI ugodi ali zavrne, je možna obnova postopka.

197.Pobotanje – pravna sredstva!?

Toženec priznava, da tožnikova terjatev sicer obstoji, vendar trdi, da ima tudi sam terjatev do tožnika in da je zaradi tega ta pravica prenehala obstajati. Pogoji za uspešen pobot: terjatve morajo biti:

vzajemne, istovrstne, dospele, iztožljive.

Poznamo predpravdno pobotanje (pobotna izjava je bila dana pred vložitvijo tožbe) in procesno pobotanje (toženec da pobotno izjavo v procesu).V sodbi gre za zavrnitev zahtevka zaradi pobota.Posebnost – izrek sodbe je tričlenski:

1. obstoj tožnikove terjatve2. obstoj toženčeve terjatve (največ do višine tožnikove)3. izrek pobotanja in zavrnitev tožbenega zahtevka.

Ugovor pobota ima tožnik in ga lahko uveljavlja do konca postopka na prvi stopnji. Odločitev o toženčevi terjatvi na podlagi pobotnega ugovora postane pravnomočen. Pobot je možen vedno samo do višine zahtevka. Če pa je v pobotu toženčev zahtevek višji od tožnikove terjatve je bolje se ne pobotati, ampak vložiti nasprotno tožbo, ker se lahko izterja cela terjatev.

198.Razlika med notarskim zapisom in zapisnikom!

Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oz. odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v Zakonu o notariatu.Notarske listine so:

notarski zapis, notarski zapisnik, notarsko potrdilo.

Notarski zapis je najpomembnejša listina, ki ima učinek neposredne izvršljivosti, če stranke na to pristanejo. Lahko ga sestavlja samo notar, ker jamči za njegovo vsebino in za to tudi odgovarja.Notarski zapisnik je pa v bistvu širša oblika notarskega potrdila, ki se sestavi, kadar gre za obširnejša dejanja (npr.: zapisnik skupščine delničarjev d.d.)

64

CPP - Vprašanja in odgovori

199.Kaj je to odlog izvršbe?

Gre za zastoj izvršilnega postopka. Dokler ta zastoj traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. Predlaga ga lahko dolžnik, upnik ali tretja oseba. Izvršilna dejanja opravljena pred odlogom ostanejo v veljavi. Roki prenehajo teči in začnejo teči znova, ko začne teči izvršba.Predpostavke odloga so odvisne od tega, kdo ga je predlagal:

DOLŽNIK – na njegov predlog lahko sodišče popolnoma ali delno odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo utrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga nastane upniku v primerih, ki jih določa 71. člen ZIZ-a. Lahko pa sodišče odloži izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno opravičeni razlogi, vendar samo enkrat in najdlje za 3 mesece. Na predlog upnika mora dolžnik v roku, ki ga določi sodišče in ne sme biti daljši od 15 dni plačati varščino, če ne se šteje da je predlog za odlog umaknil.

Na predlog UPNIKA se lahko izvršba odloži, če še ni začeta brez soglasja dolžnika. Po začetku pa s soglasjem dolžnika. Upniku ni treba ničesar dokazovati.

TRETJI mora dokazovati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo utrpel nenadomestljivo škodo. Na predlog upnika mora položiti varščino, razen, če bi s tem bilo ogroženo njegovo preživljanje, ali preživljanje njegovih družinskih članov. Tretji lahko tudi predlaga odlog, če istočasno zahteva, da naj se izvršba na nek predmet izreče za nedopustno.

IP je zaključen, ko je upnik poplačan.

200.Impugnacijski razlogi za ugovor!

Impugnacijski razlogi za ugovor so nepravi opozicijski – to pomeni, da kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu in kljub temu, da terjatev obstaja, ni pogojev, da bi se izvršba opravila v sedanjem času oziroma v korist ali breme osebe, ki je stranka v postopku.Impugnacijski razlogi so:

če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo (55/10 ZIZ) če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika (55/12 ZIZ) PACTUM DE NON PETENDO- dogovor upnika in dolžnika, da kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu nekaj

časa izvršbe še ne bo predlagal) začetek postopka prisilne likvidacije ali stečajnega postopka nad dolžnikom

201.Opozicijski razlogi za ugovor! (R-202?)

Opozicijski razlogi za ugovor so razlogi, ki kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni dovoljena, ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana.Opozicijski razlogi:

prenehanje terjatve oviranje terjatve:

a-odlog plačila b-zastaranje terjatve

65