Številka 2/2012

FEBRUAR

AKTUALNO

Poslovanje družbe v letu 2011

Zunanja presoja za preizkušanje brez porušitve mate riala v skladu s standardom DIN 27201-7 s strani RST Rail System Tes ting

Presoja je potekala v dveh fazah. V fazi je potekal proces pre-verjanja dokumentacije, predpisov in certifikatov, v drugi fazi pa se je v proizvodnjah preverjala oprema, vzorci in neposredno izvajanje pregleda. Kljub ugotovljenim nekaterim manjšim odstopanjem, ki jih bomo v kratkem odpravili, smo lahko pono-sni, saj smo bili s strani ge. Mosler deležni pohvale in zaupanja glede strokovnosti in usposobljenosti, ki se kaže tudi v tem, da bo naslednja recertifikacija predvidoma čez tri leta.

Naj omenim tudi, da smo ge. Mosler predstavili načrte za iz-gradnjo nove NDT temnice in linije za obnovo kolesnih dvojic v Proizvodnji Dobova, za katero je izrazila željo, da jo pregleda, ko bo dokončana. S tem bomo pridobili še dodatne reference na tujih trgih.

Zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa se neneh-no trudimo, da je področje NDT urejeno v skladu z najnovejši-mi standardi, o čemer pričajo investicijska vlaganja v novo op-remo in dodatna izobraževanja zaposlenih za nivo UT 3 – BA-SIC v proizvodnjah Dobova in Ptuj.

Pomembno je, da se ob koncu uspešno opravljene presoje za-hvalimo vsem strokovnim sodelavcem, ki so neposredno sode-lovali v procesu presoje, kot seveda tudi tistim, ki so s svojim znanjem pomagali v pripravah nanjo. Želimo in pričakujemo, da

Čas hitro mineva, zato smo bili, ob predpostavki, da želimo še naprej uspešno poslovno sodelovati in širiti prodajo na tujih trgih, primorani, da si ponovno pridobimo certifikat za preizkušanje materialov brez porušitve (NDT) po standardu DIN 27201-7. V ta na-men sta 6. in 7. februarja v proizvodnjah v Dobovi in na Ptuju potekali recertifikacijski presoji, ki ju je izvajal akreditiran laboratorij RST Rail System Testing GmbH iz nemškega Henigsdorfa, ponovno pa ju je vodila ga. Ulrike Mosler.

V februarski številki preberite:

Stran 2Prvi zagon dizel motorja C18 na dizel lokomotivi 732-178 Zamenjava dotrajane pločevine groda vagonov vrste EasStran 3Delo v orkanski burji na PrimorskemOgrevanje potniških vagonov na postaji LjubljanaStran 4Občni zbor PGD Železničar PtujSrečanje z nagrajenci projekta CEDEjČEKStran 6Izobraževanje o neporušnih preiskavah Stran 7CEDEjČEK meseca februarjaStran 8Nevarni odpadki (2)Stran 9Kegljači Lokomotive Maribor bodo letos proslavili 60. rojstni danStran 10Očistimo Slovenijo 2012

1

Družba je v letu 2011 ustvarila poslovne prihodke v višini 62.791 TEUR, poslovne odhodke v višini 61.972 TEUR in do-segla pozitiven rezultat iz poslovanja v višini 819 TEUR. Iz nas-lova financiranja je bila ustvarjena izguba v višini 311 TEUR, iz naslova drugih dogodkov pa dobiček v višini 18 TEUR. Družba je tako ustvarila dobiček v višini 526 TEUR.

bo uspešno sodelovanje med zaposlenimi stalnica tudi pri prihodnjih skupnih projektih.

Danijel Majcenovič

V letu 2011 je bilo v družbi zaposlenih povprečno 1.240 delav-cev. Na dan 1. 1. 2011 je bilo v družbi zaposlenih 862 delavcev, s prehodom dejavnosti vleke vlakov in tehnično vagonske de-javnosti s 1. 10. 2011 je v družbo prešlo 1.505 delavcev. Na dan 31. 12. 2011 je bil v družbi zaposlen 2.401 delavec.

Marko Vode

Poslovanje družbe SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d. o. o. je bilo kljub razmeram v gospodarstvu v letu 2011 uspešno.

3

4

NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ IN ENOT

PROIZVODNJA DIVAČA

Prvi zagon dizel motorja C18 na dizel lokomotivi 73 2-178

Projekt vgradnje je, poleg prilagoditve in tako rekoč manufak-turne izdelave posameznih mehanskih sklopov, zajemal tudi celotno načrtovanje in izdelavo električne napeljave. Potrebne-ga je bilo res ogromno znanja, spretnosti in iznajdljivosti vseh vključenih divaških delavcev ter nesebičnega sodelovanja med proizvodnjama Divača in Maribor, da smo prišli do težko pri-čakovane točke, ki ji pravimo PRVI ZAGON.

Ta se je zgodil 26. januarja 2012. Po nekaj začetnih težavah z originalno ročno tlačilko za gorivo so pomoč ponudili naši me-haniki in motor je »zaigral«, med prisotnimi pa se je spontano sprožil gromek aplavz. Ta je bil namenjen prav vsem, ki so so-delovali pri projektu in prispevali svoj delček v končni izdelek.

Zahvaljujem se vsakemu posebej, vendar pa žal ne morem vsakega posebej poimenovati, saj bi bil seznam predolg. Upam, da mi ne bodo ostali zamerili, če pri tem vseeno posebej izpostavim Armada Orla, Jožeta Vadnjala, Bojana Metliko, An-dreja Blejca (MB) in Bogdana Brozoviča (VV).

mag. Slavko Hočevar

… in motor dela!

V Proizvodnji Divača smo, po določenem spletu okoliščin, prevzeli vgradnjo novega Caterpillarjevega dizel motorja C18 na dizel-hidravlično lokomotivo 732-178 (v železniškem žargonu poimenovano “Jembah”). Izziv je bil res velik, saj gre za trenutno najsodob-nejši dizel motor v voznem parku lokomotiv SŽ-ja. Motor je elektronsko krmiljen in energijsko zelo učinkovit. Eden od glavnih razlo-gov za odločitev o njegovi vgradnji je bil ta, da je izdelan v skladu z ekološkimi zahtevami EU STAGE 3A.

D-lok 732-178 v začetni fazi

Zadnje priprave pred zagonom ...

PROIZVODNJA DOBOVA

Zamenjava dotrajane plo čevine groda vagonov vrste Eas

V Proizvodnji Dobova smo za potrebe lastnika – SŽ – Tovorni promet izvedli prvo od treh zamenjav dotrajane pločevine groda vagona vrste Eas.

Vagoni vrste Eas so odprti tovorni vagoni, ki služijo za prevoz razsutega in ostalega tovora. Glede na to, da vagoni prevažajo razsuti tovor in so bili proizvedeni pred letom 1987, poleg tega pa so bili v dosedanjih prevozih polno obremenjeni z maksimal-no prevoženimi bruto tonskimi kilometri, so se grodi obrabili do te mere, da je bila potrebna obnova.

Zamenjava pločevine groda je izvedena po tipski dokumentaciji tovarne GOŠA iz Smederevske Palanke, ki je tudi dobavitelj konstrukcije groda. Dimenzije novega nadomestnega groda so

2

Grod vagona z obnovljeno pločevino

TEHNIČNO VAGONSKA DEJAVNOST

Delo v orkanski burji na Primorskem

iste kot so bile v novogradnji vagona.

Sedanja konstrukcija ima okrepljen zgornji okvir groda, ki je fik-sni zvarjenec stranske in čelne stene, kar omogoča zelo togo in masivno konstrukcijo. Stranske stene so okrepljene s spodnje strani s pločevino debeline 8 mm, zgornji del pa je iz 4 milimetr-ske pločevine. Čelna vrata omogočajo raztovarjanje z eno-stranskim dvigom in čelno praznjenje. V pod vagona je vgraje-na nova jeklena pločevina debeline 6 mm.

Omenjeni vagoni bodo takoj pokazali prednosti v eksploataciji, zato pričakujemo nadaljnja naročila s strani Slovenskih želez-nic. Jože Blažinč

3

V sistemu Meteoalarm je bil za Primorsko kar štirikrat razgla-šen rdeči alarm, ki je napovedoval zelo burne meteorološke po-jave in razglašal najvišjo stopnjo vremenske nevarnosti. Brez-pogojno je bilo potrebno upoštevati uradne ukaze in priporočila ter biti pripravljeni na izredne ukrepe.

Kljub izrednim vremenskim razmeram smo železničarji doka-zali, da smo dobro usposobljeni tudi za te, saj se je železniški promet, razen nekaj zamud in težav z ogrevanjem vagonov, ne-moteno odvijal.

Miran Müllner

Ogrevanje potniških vagonov na postaji LjubljanaPred kratkim so se zunanje temperature spustile tudi pod -15°C. Vsem nam, ki se vozimo z vlaki, se je zdelo s amo-umevno, da nas na postaji pričakajo toplo ogreti vagoni v vlaku. Na postaji Ljubljana to ne bi bilo mogoče brez truda osebja, ki nepretrgoma, 24 ur na dan, skrbi, da so vagoni ustrezno ogreti.

Na postaji se namreč nahajajo stabilne naprave za predogre-vanje potniških vagonov. Poleg predogrevanja s stabilnimi na-pravami posebej strokovno usposobljeno osebje – vzdrževalci električnih naprav, vagone predogrevajo tudi tako, da jih preko visokonapetostnega kabla povežejo z lokomotivo.

Ker gre pri teh opravilih za ravnanje z napravami, ki so pod vi-soko napetostjo, je zelo pomembna visoka strokovna usposob-ljenost osebja in strogo upoštevanje predpisov. Vzdrževalci električnih naprav poleg predogrevanja opravljajo tudi popravila vagonov brez odstavitve iz vlaka in usposobitve vagonov z okvaro. Prav zaradi njihovega truda se veliko vagonov uspo-sobi za promet že na postaji Ljubljana in ni potrebna njihova dostava v delavnice.

Drago Seizović

Predogrevanje vagona na postaji

Vozovni pregledniki, urejevalci zavor in vsi železniški delavci, ki opravljajo svoje delo na prostem, so bili na Primorskem, kjer imamo CD –TVD pregledovalna mesta (v Novi Gorici, Sežani, Šapjanah, Buzetu in Kopru) v času od 28. januarja do 12. februarja pri svojem delu še posebej izpostavljeni zunanjim vremenskim vplivom.

ZGODILO SE JE

Po potrditvi poročil je poveljnik društva predstavil program dela, finančni plan za leto 2012 pa predsednik. Na zboru je bil izbran tudi delegat za občni zbor GZ Ptuj – mag. Janez Vidovič.

V gasilske vrste so bili sprejeti trije mladi člani, ki smo jih zelo veseli, in bodo v prihodnje vodilna sila društva. Sledila je podeli-tev priznanj in odlikovanj. Za dolgoletno delo so priznanja podel-jevali predsednik in poveljnik društva ter regijski poveljnik Po-dravske regije g. Janez Lipovnik in mag. Janez Merc iz Mestne občine Ptuj. Prejemnik priznanja II. stopnje OGZ je bil g. Vinko Pintarič, g. Peter Brmež je prejel priznanje za 40 let delovanja v društvu. Poveljnik PGD Železničar g. Danilo Forštnerič je s stra-ni regijskega poveljnika prejel društveno priznanje GZ II. stop-nje, predsednik društva mag. Janez Vidovič pa najžlahtnejše društveno državno odlikovanje s strani podpredsednika GZS mag. Janeza Merca.

Občni zbor PGD Železni čar PtujProizvodnja Ptuj, 3. februar 2012

V petek, 3. februarja, je potekal občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Železničar Ptuj. Odprtje in pozdrav udeležencem je pripravil predsednik društva mag. Janez Vidovič. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil g. Andrej Arnuga, sta svoji poro-čili podala predsednik društva in poveljnik g. Danijel Forštnerič. K uvodnemu govoru se je priključil še šef Proizvodnje Ptuj g. Silvo Božičko. Sledila so poročila komisij: blagajniško in nadzorno ter poročilo verifikacijske komisije.

Novi člani društva (z leve): Denis Modrič, Jure Hanc, Matjaž Vidovič

Prejemniki društvenih in ostalih priznanj s podeljevalcema (z leve): Peter Brmež, Vinko Pintarič, poveljnik Danilo Forštnerič, predsed-nik mag. Janez Vidovič, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije mag. Janez Merc, šef Proizvodnje Ptuj g. Silvo Božičko ter regijski poveljnik Podravske regije in član upravnega odbora GZS g. Ja-nez Lipovnik.

čnega zbora na zakusko. Ob zakuski so člani društva kramljali z gosti in upokojenimi delavci, ki so bili do upokojitve člani društva.

Marjan Majcen

4

Prejemnika društvene-ga priznanja (z leve): prejemnik društvenega priznanja GZ II. stop-nje – poveljnik društva PGD Železničar g. Da-nilo Forštnerič, pod-predsednik Gasilske zveze Slovenije mag. Janez Merc in prejem-nik društvenega držav-nega odlikovanja – predsednik društva PGD Železničar mag. Janez Vidovič

Po podelitvah sta besedo dobila gosta občnega zbora, g. Janez Lipovnik in mag. Janez Merc. V zaključni besedi se je mag. Vidovič vsem članom zahvalil za dobro opravljeno delo za nazaj in jim zaželel, da društvo ostane vsaj v takšni delovni kondiciji kot do sedaj, ali v še boljši, ter povabil udeležence ob-

Srečanje z nagrajenci projekta CEDEj ČEKSŽCD, 15. februar 2012

Plačilni dan tega meseca je bil za nagrajence inovacijskega projekta CEDEjČEK še posebej razveseljujoč. Za dober dan so poleg plače imeli še dva dodatna razloga – dobili so denarne nagrade za podanih in uresničenih več kot 5 malih izboljšav v preteklem letu, v njihovo čast pa je potekala tudi podelitev simboličnih čekov.

Nagrajence: Marka Hvaleta, Aleša Lajovica, Janeza Ahčina in Igorja Berčana (vsi Proizvodnja Ljubljana) sta sprejela pomoč-nik direktorja za TPRP mag. Janez Vidovič in vodja projekta CEDEjČEK g. Tone Gregorič. Vsi nagrajenci so se z veseljem

odzvali povabilu in prijetno poklepetali ob kavici – seveda o službenih temah in izzivih, s katerimi se srečujejo pri vsako-dnevnem delu.

Aleš Lajovic, Marko Hvale, mag. Janez Vidovič, Janez Ahčin, Igor Berčan in Tone Gregorič

Mag. Vidovič je nagrajence najprej pozdravil v svojem imenu in imenu direktorja SŽCD ter izrazil zadovoljstvo vodstva družbe z aktivnostmi, ki potekajo v okviru projekta CEDEjČEK. Že peto leto zapored se število malih izboljšav v delovnem procesu po-večuje, sodeluje vse več zaposlenih, področja izboljšav so ved-no bolj številna in raznolika. Povedal je, da je vesel napredka in teh, malih idej, s katerimi lahko naredimo velike korake naprej. Še posebej v zadnjem času, ko v družbi dajemo vse več pou-darka tehnološkemu napredku in je vsaka ideja, ki pride iz proizvodnje, dobrodošla. Teh se tehnično-proizvodno in raz-vojno področje veseli tudi iz vrst Vleke in Tehnično vagonske dejavnosti, ki ju v prihodnosti želi privabiti k sodelovanju pri pro-jektu CEDEjČEK.

Vse nagrajence je pohvalil in jih pozval, da nadaljujejo s svojimi inovativnimi predlogi, da navdušijo tudi svoje sodelavce k zapi-sovanju idej, ki jih ni malo, ter se jim zahvalil in zaželel uspešno delo še naprej. Še posebej je pohvalil g. Marka Hvaleta, ki je vsako leto zelo dejaven, se aktivno posveča razvojnemu delu proizvodnje in prispeva k tehničnemu napredku.

V sproščenem pogovoru, ki je sledil podelitvi, so nagrajenci po-močniku direktorja zaupali, na katerih področjih se jim utrne največ idej, katere so tiste izboljšave, na katere so še posebej ponosni in s kakšnimi težavami se včasih soočijo pri uresniče-vanju teh idej. G. Hvale nam je zaupal, da je najbolj ponosen na predelavo stare črpalke, ki jo sedaj uporabljajo za preizku-šanje svinčenih vijakov. Pravi, da je delo na parnih lokomotivah specifično in je skorajda vse, kar naredi, nekaj novega. G. Ah-čin je izpostavil pomen CEDEjČKOV na področju varovanja okolja in varčevanja energije, kakršen je že predstavljeni v eni izmed prejšnjih številk CD okna – zatesnitev vrat delavnice na nivoju tirnice avtorja g. Milivoja Karađića. Meni, da moramo na-daljevati v to smer, da je varčevanje z energijo naša prihodnost in je tudi področje, ker je prostora še za veliko CEDEjČKOV.

G. Lajovic je v Proizvodnjo Ljubljana prišel pred leti, ko se je v Šiški zaprla livarna. Že tam je bil znan po svojih idejah, ki so iz-boljševale delovni proces, v ljubljanskih delavnicah pa izbolj-šave pripeva na raznih področjih. Še posebej je ponosen na re-šitev, ki jo je našel za odjemnike toka na EMG 312. Ti so imeli

ob straneh rogovilaste zaključke, ki so se zelo radi zapletali v vozno mrežo. Nova konstrukcija zaključkov je takšna, da se omenjeni slučaji le redko dogodijo, kar pomeni bistveno manj okvar odjemnikov toka in vozne mreže ter ovir na progi.

G. Berčan pa največ izboljšav nameni skrajšanju časa diagnos-ticiranja pri delu z visoko napetostjo in varnejšemu opravljanju dela. Njegova izboljšava – dvigalka za motor je že bila pred-stavljena v CD oknu. Ponosen je tudi na pripravo za testiranje WC-jev na samem potniškem vagonu.

Pomočnik direktorja mag. Vidovič je srečanje z nagrajenci zak-ljučil v duhu CEDEjČKA: ideja pripelje do izboljšave, ta pa pris-peva k napredku. In tako se kolesje stalno poganja naprej ...

Letošnji nagrajenci so nam zaupali, na katere izboljšave so naj-bolj ponosni, po eno iz lanskega leta pa vam predstavljamo tudi v CD oknu. Ker prihajajo iz različnih področij vzdrževanja, nam predstavljajo vsak svoje specifične zamisli. Vsi so bili podelitve in sprejema ter pogovora z mag. Vidovičem in g. Gregoričem zelo veseli in so obljubili, da bodo še naprej pridno izpolnjevali zvezčič za male izboljšave. Poizkusite tudi ostali!

Marko Hvale: Univerzalni ključ za popravilo parnih lokomotiv.

Parne lokomotive imajo specifično obliko vijakov in matic, ki jih je ne-mogoče privijati in odvijati s standardnimi ključi, klešče jih pa obrabijo. Zato je Marku prišlo na misel, da bi izdelal univerzalni ključ posebej za parne lokomotive – in ga je. Ne le, da se matic in vijakov ne obrablja, tudi delavci z večjim zadovoljstvom poprimejo za najnovejše orodje, saj je delo z njim precej enostavnejše.

5

Aleš Lajovic: Konzola za dvig akumulatorjev

Dizel-električne lokomotive vrste 643 imajo zelo težke akumulatorje, ki jih morajo v okviru rednega vzdrževanja zamenjevati naši delavci. Da bi bilo to delo za njihove hrbte čim manj obremenjujoče, se je Aleš spomnil, da bi jim prav prišla posebna konzola. Ta se pripne na dvigalo, posebna konstrukcija pa omogoča enostavnejši izvlek in namestitev težkih akumulatorjev.

Popravek uredništvaV prejšnji številki CD okna smo objavili napačen priimek nagrajenca, g. Aleša Lajovica, za kar se mu opravičujemo!

Janez Ahčin: Priprava za vstavljanje trapeznih tesnil

Na čelni spenjači EMG 312 je potrebno menjavati tra-pezna tesnila v ventilu glavnega zavornega voda. Za-radi oblike tesnila je ta postopek precej težaven, saj je tesnilo večje od mesta, kamor ga je treba vstaviti. Tes-nilo iz akrilonitril-butadiena je prožno, zato se je Janez spomnil, kako bi ga lahko vstavil s posebno pripravo, s katero tesnilo enostavno potisnemo na mesto, kjer mo-ra biti. Priprava delavcem prihrani kar nekaj slabe volje in časa. Zadeva izgleda zapleteno (glej sliko zgoraj), rešitev je pa zelo enostavna, le vedeti moraš, kako jo uporabiti.

Igor Berčan: Indikator za nadzor preklopov na visokonapetostni omari

Del pregleda potniškega vagona je tudi nadzor preklopov na vi-sokonapetostni omari, pri čemer se nadzira potek preklapljan-ja visokonapetostnih preklopnih naprav in izbiralca napetosti. To delo je bilo pred Igorjevo izboljšavo potrebno izvesti s 5 me-rinimi instrumenti, ki se jih je priklopilo na merilna mesta (5 iz-hodov z napetostjo po 24 V) in so zaznavali, kateri vhodi-izhodi so pod napetostjo. Igor je zadevo precej poenostavil – izdelal

je poseben indikator. Plastično ohišje je opremil s 5 pari žic in LED diodami. Ko indikator priklopi na vseh 5 merilnih mest, luč-ke utripajo v določenem zaporedju in delavec lahko med viso-konapetostnim preizkusom z varnostne razdalje preveri pravil-no delovanje preklopov.

Helena Hostnik Simončič

6

KADRI

Izobraževanje o neporušnih preiskavahV januarju in februarju je v podjetju QTechna potekalo izobraže-vanje o neporušnih metodah. V Sloveniji je, v skladu s standar-dom EN 473, prvič potekal program BASIC za nivo 3. V NDT (neporušne preiskave) je namreč zelo pomembna hierarhija sa-mih NDT operaterjev. Operaterja nivoja 1 in 2 lahko nastavljata opremo, uporabljata pisna navodila in standarde za izvedbo preizkusov, operater nivoja 2 lahko tudi napiše pisno navodilo za nivo 1 in ga nadzira ter potrdi rezultate preizkusa. Operater nivoja 3 pa prevzame popolni nadzor za NDT preiskave in ose-bje, sestavlja in potrjuje navodila in postopke NDT, interpretira

standarde, pravilnike, specifikacije in postopke, določi metode preiskav, nadzira osebje nivoja 1 in 2 ter nudi smernice za NDT osebje za vse stopnje.

Samo izobraževanje, ki traja 80 ur, obsega področja metalurgi-je, varjenja, izdelavnih in preoblikovalnih postopkov, poznavan-je 8 NDT postopkov ter standarda EN 473. Pisni izpit obsega 95 vprašanj iz vseh omenjenih tem in traja približno 4,5 ure. Za pozitivno oceno je potrebno doseči 70 % točk.

spodnjih dveh fotografij, kjer je prikazana najdena prečna „utru-jenostna“ razpoka na osi tovornega vagona. Razpoka je bila najprej odkrita z ultrazvokom (UT), nato pa še potrjena s preis-kavo z magnetnimi delci (MT). To je najbolj nevaren tip raz-poke, ki vselej povzroči lom osi, če ni pravočasno odkrita. Me-sečno odkrijemo kar nekaj takšnih in podobnih nevarnih razpok na oseh in osnih čepih vseh lastnikov vagonov. Seveda gre pri tem za uspešno opravljeno vsakodnevno zahtevno delo. Po-hvala vsem NDT operaterjem na nivoju Centralnih delavnic!

Jože Jurman

Razpoka, odkrita na osi tovornega vagona z UT in MT metodo neporušnih preiskav

CEDEjČEK MESECA

V februarskem CD oknu, ki je sicer precej posvečeno CEDEjČKU, vam predstavljamo izboljšavo s Ptuja – to je priprava za snemanje kraljevega če-pa potniškega vagona, avtorja g. Mar-jana Reberca.

CEDEjČEK meseca februarja

Pri revizijskih popravilih štiriosnih potniških vagonov se sreču-jemo z različnimi težavami ob razstavljanju in popravilu sklopov spodnjega ustroja – podvozja vozila. Sklopi na podvozju so ne-posredno izpostavljeni različnim zunanjim vplivom (voda, pesek ...) in v časovnem obdobju dveh revizijskih popravil mesta spo-ja korodirajo (zarjavijo), kar otežuje razstavljanje in obnovo.

Eden takšnih vitalnih delov je prav gotovo kraljevi čep, ki po-vezuje omaro (grod) vagona s podstavnimi vozički.

Kraljevi čep je potrebno pri srednjem ali investicijskem po-pravilu demontirati, peskati in neporušno pregledati z mag-netno (MT) metodo. Lokacija in togo vpetje – pritrditev čepa na nosilno konstrukcijo vagona zahteva poseben pristop in po-stopek pri demontaži. Pred iz-delavo omenjene priprave je bila demontaža čepa eno od težjih opravil na obnovi spod-njega ustroja vagona prav za-radi njegove demontaže. So-delavci so si pomagali na raz-lične načine in uporabljali raz-lične postopke.

7

Izobraževanja sva se udeležila g. Janez Vrbančič iz Proizvod-nje Ptuj in Jože Jurman iz Proizvodnje Dobova in izpit oba us-pešno opravila. Ker je bila med tem časom v obeh proizvodnjah še presoja na področju NDT po DIN 27201-7 s strani RST, ki sva jo pripravila omenjena kandidata, je bil napor in stres pri iz-vedbi izpita še toliko večji. Jeseni naju čaka še izobraževanje in izpit za pridobitev nivoja 3 v posamezni metodi (najverjetneje MT in/ali UT).

Kakovost in pomen znanja naših NDT operaterjev sta vidna iz

Uporaba priprave – demontaža kraljevega čepa, Marjan Reberc in Jože Malek

Priprava za snemanje

kraljevega čepa

G. Marjan Reberc je zaradi vsakodnevnih težav pri delu posku-šal delo poenostaviti, zato je na osnovi ideje pristopil k izdelavi omenjene priprave. Naprava sestoji iz vodila, ki ga privijemo na kraljevi čep, pred tem pa nanj namestimo utež. Po odvitju vseh

OKOLJE

»Ko smo bili mlajši, je bil del našega urnika spoznavanje Narave.Danes naše misli vodita Energija in Okolje.Jutri nas bodo zaradi tega spoštovali naši Otroci.Imejmo jih radi, ker so naše Sonce.«

(Publikacija Imam moč, da spremenim svet)

Nevarni odpadki (2)Odpadna olja

Odpadna olja so nevaren odpadek, zato moramo z njimi ravna-ti tako, da ne bomo zastrupljali okolja in ljudi. Ravnanje z od-padnimi olji določa Uredba o odstranjevanju odpadnih olj (Uradni list RS, št.28/08).

Odpadno olje je mineralno ali sintetično olje v tekočem ali poltekočem stanju, ki ni več primerno za uporabo, za katero je bilo namenjeno. Odpadno olje je zlasti:

● odpadno hidravlično olje, ● odpadno motorno, strojno in drugo mazalno olje, ● odpadno olje ali tekočina za toplotno izolacijo ali prenos toplote, ● odpadno ladijsko (kalužno) olje, ● drugo odpadno mineralno ali odpadno sintetično olje.

Odpadna olja je prepovedano:● prepuščati v zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov,● zlivati v kanalizacijo, v površinske in podzemne vode ali v vode obalnega morja,● odlagati na odlagališčih,● odmetavati ali zlivati v ali na tla,● uporabljati kot gorivo v kurilnih napravah ali industrijskih pečeh brez okoljevarstvenega dovoljenja (OVD),● obdelovati na kakršenkoli drug način brez OVD.

Povzročitelj odpadnih olj (to je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadna olja) mora zagotoviti zajem odpadnih olj v zabojnikih, rezervoarjih, sodih ali drugih posodah tako, da ne povzroča onesnaževanja okolja. Vse navedene posode morajo biti ozna-čene tako, da je iz njih razvidna vrsta odpadnega olja.

Odpadna olja je potrebno oddajati zbiralcu odpadnih olj na prevzemnem mestu, ki ga mora povzročitelj urediti v objektu, kjer zaradi izvajanja dejavnosti nastajajo odpadna olja, ali ob njem. Prevzemno mesto mora biti urejeno tako, da se pri odda-janju oziroma prevzemanju odpadnih olj ne povzroča onesna-ževanja okolja.

Povzročitelj odpadnih olj mora ne glede na letno količino nas-talih odpadnih olj v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z od-padki, izdelati načrt gospodarjenja z odpadki in se ravnati po njem. Če pri izvajanju dejavnosti nastane več kot 500 litrov od-padnih olj, je potrebno tak načrt poslati ministrstvu, pristojnemu za okolje, najpozneje 6 mesecev po nastanku odpadnih olj ozi-roma 6 mesecev po obnovi načrta gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Prav tako je

potrebno voditi evidenco o nastalih in oddanih odpadkih ter let-no poročati ministrstvu o nastalih odpadnih oljih in o ravnanju z njimi.

Prekrški:Z globo od 10.000 do 40.000 eur se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

8

štirih nosilnih vijakov čepa dva delavca utež, ki je na vodilu, prestavljata iz spodnje v zgornjo lego.

Andrej Arnuga

● ne zajema odpadnih olj in jih ne oddaja zbiralcem,● ne prepreči mešanja z drugimi nevarnimi odpadki,● prepušča v zabojnikih za komunalne odpadke,● zliva v površinske ali podzemne vode, v vode obalnega morja ali v kanalizacijo,● odlaga na odlagališčih,● zliva v ali na tla,● uporablja kot gorivo v kurilnih napravah ali industrijskih pečeh brez OVD,● ne označi posod za začasno skladiščenje zajetih odpadnih olj,● ne uredi prevzemnega mesta,● ne izdela načrta gospodarjenja z odpadki,● ne pošlje načrta gospodarjenja z odpadki ministrstvu …

Z globo od 1.200 do 4.100 eur se za vse prekrške, navedene zgoraj, kaznuje tudi odgovorna oseba povzročitelja odpadnih olj.

Nada Pelko

Ali veste, da 1 liter olja onesnaži kar 1.000.000 litrov pitne vode?!

Pravilno označena posoda za odpadna olja

OBVESTILA IN NAPOVEDI

Temelje so postavili in jih še gradijo železni čarji

Kegljaški klub Lokomotiva Maribor, ki, prav tako kot njegov so-imenjak iz Ljubljane, velja za enega izmed najstarejših tovrstnih klubov v Sloveniji, letos praznuje 60. obletnico delovanja. KK Lokomotiva je nastal kot naslednik kegljaških krožkov Štajerc in Kurilnica, v katerih so se od leta 1949 združevali železničarji. KK Štajerc je denimo deloval pod okriljem Kegljaškega kluba Železničar, člani so keglje podirali v Gambrinusovi dvorani v središču mesta. Leta 1951 so železničarji s prostovoljnim de-lom in s pomočjo sindikalne podružnice v železničarski koloniji na Taboru, nasproti studenških Centralnih delavnic, zgradili las-tno enostezno kegljišče.

Zagnani kegljači so osnovali krožek Kurilnica, ta se je marca le-ta 1952 preimenoval v Kegljaški krožek Lokomotiva, 24. sep-tembra istega leta pa je bil na občnem zboru na kegljišču na Kurilniški ulici ustanovljen KK Lokomotiva. Za prvega predsed-nika kluba je bil izvoljen Rado Baumkircher, ki je na čelu vztrajal vse do leta 1966. Kasneje so ga v teh vlogah nasledili Slavko Rosi, Štefan Simončič, Mirko Lukić, Oto Nabernik, Jože Alegro in sedanji predsednik kluba Zmago Majer.

V šestih desetletjih delovanja se je v klubsko zgodovino zapisa-lo veliko prizadevnih članov, pri čemer kot legenda še zlasti iz-stopa maja lani preminuli Vinko Mandl, ki je bil kot tehnični vod-ja, trener, gospodar in tajnik kar 54 let Lokomotivina gonilna si-la. Med najpomembnejše mejnike v dolgi zgodovini KK Loko-motiva sodijo tudi posodobitve kegljišča, to je med drugim leta 1956 dobilo še drugo stezo.

Tudi tekmovalno gledano je klubska kronologija prežeta s šte-vilnimi nepozabnimi dosežki. V zgodnjih letih je bilo več Loko-motivinih kegljačev stalnih članov državne in republiške želez-ničarske reprezentance (Slavko Tučič, Janko Lupša, Slavko Rosi, Vinko Fundak ...), ki je leta 1965 na evropskem železni-čarskem prvenstvu osvojila bronasto kolajno. Ekipa Lokomotive je vrsto let nastopala v prvi in drugi republiški ligi, njeni člani so tekmovali na posamičnih prvenstvih Slovenije, danes pa klub-sko moštvo že šestnajsto sezono zapored tekmuje v tretji dr-žavni ligi. Med največje podvige sodi leta 2005 osvojeni naslov

Keglja či Lokomotive Maribor bodo letos proslavili 60. rojs tni dan

Za svojo plodno dejavnost so KK Lokomotiva in njegovi člani prejeli številna priznanja, Vinko Mandl in Martin Frece sta bila med drugim nagrajena s priznanjem Mednarodnega olimpijske-ga komiteja, oba sta bila skupaj z Mirkom Novakom dobitnika priznanja Kegljaške zveze Slovenije, ki je klubu leta 2007 kot najvišje priznanje podelila tudi zlati kegelj.

Pri KK Lokomotiva je že od samega začetka široko razvejana dejavnost rekreativnih krožkov, ta čas jih deluje 19 z okrog 200 aktivnimi kegljači in kegljavkami, med katerimi sta tudi krožka Slovenskih železnic, KK Sekcija za vleko vlakov in KK Central-ne delavnice.

KK Lokomotiva, ki se ga je kot priljubljeno oprijelo ime Lokosi, bo v letošnjem jubilejnem letu priredil kopico tekmovanj, med drugim tudi veliki odprti mednarodni turnir Loko's Open, osred-nja proslava ob 60. obletnici delovanja pa bo jeseni.

Borut Planinšič

9

državnih prvakov v borbenih igrah, leta 2007 je moštvo v tej kegljaški disciplini osvojilo še naslov slovenskega podprvaka. Anja Balog je leta 1996 postala državna kadetska prvakinja in skupaj z Alenko Nabernik še prvakinja v dvojicah.

Zgodovinski fotografiji:

Predsednik KZS Milan Kurelič je predsedniku KK Lokomotiva Zmagu Majerju podelil priznanje zlati kegelj (2007)

KK Lokomotiva je v Celju osvojil naslov državnega prvaka v borbenih igrah (2005); stojijo (od leve): Simon Mali, Jože Golob, Borut Ramšak, Peter Rakovič, Zvonko Cafuta, Borut Planinšič

UREDNIŠTVOVaše prispevke in predloge za CD OKNO, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu: andrej.hocevar@sz-cd.si ali helena.hostnik@sz-cd.si do 16. 3. 2012 . Na zgornja spletna naslova nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽCD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

Fotografije, objavljene v tej številki CD OKNA, so posneli:Peter Milkovič, Jože Blažinč, Helena Hostnik Simončič, Marjan Majcen, Marko Hvale, Janez Ahčin, Jože Jurman, Jure Hanc, Nada Pelko, Drago Seizović.

CD OKNO si lahko preberete tudi na naši spletni str ani: www.sz-cd.si/cd-okno/

Če želite CD OKNO prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na e-naslov: helena.hostnik@sz-cd.si.

10

Očistimo Slovenijo 2012Letošnji projekt Očistimo Slovenijo 2012 poteka v okviru sočasnega globalnega pro-jekta Očistimo svet 2012 (World Cleanup 2012), doslej največjega okoljskega podvi-ga prostovoljcev v zgodovini človeštva.

Zaposleni naše družbe smo se že leta 2010 uspešno vključili v akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Po vseh proizvodnjah so po-tekale čistilne akcije. Z delom smo dokaza-li, da smo ponosni na delovno okolje v kate-rem preživimo velik del svojega življenja. Naj bo tako tudi letos!

V letošnji akciji sodelujejo tudi Slovenske železnice skupaj z vsemi odvisnimi družbami. Akcija čiščenja bo potekala v petek, 23. 3. 2012. V primeru, da je zaradi slabega vremena ne bi mogli izvesti, se ta izvede 30. 3. oziroma 13. 4. 2012. Podrob-nejša navodila o akciji bodo določili vodje organizacijskih enot.

Vse sodelavke in sodelavce vabim, da se vklju čite v ta pro-jekt in pokažete, da vam ni vseeno za naš planet.

Eden zmore veliko, a skupaj zmoremo še ve č!

Nada Pelko

Sodelavkam ob 8. marcu ...