Številka 8/2010

OKTOBER

AKTUALNO

30. septembra 2010 je na sedežu družbe potekal 5. kolegij službe za nabavo, tokrat v razširjeni sestavi. Poleg strokovnih sodelavcev nabave iz posameznih proizvodenj – g. Renato Vid-mar iz Proizvodnje Divača, g. Franc Lapuh iz Proizvodnje Do-bova, ga. Andreja Žganec, g. Milan Jesenko, g. Emir Kambur in g. Tone Jarc iz Proizvodnje Ljubljana, g. Bojan Krajnc iz Pro-izvodnje Maribor in g. Jože Hojnik iz Proizvodnje Ptuj – so se ga udeležili tudi ostali referenti nabave posameznih proizvo-denj. Na kolegij je bil vabljen tudi g. Andrej Hočevar, pred krat-kim imenovani pomočnik direktorja za trženje, ki se je na naše vabilo z veseljem odzval. Na kolegiju smo obravnavali sklepe prejšnje seje, seznanili smo se z nekaterimi novostmi in poso-dobitvami v programu IS21 – modul nabava in se pod točko „razno“ seznanili z nekaterimi operativnimi nalogami, ki nas ča-kajo ta in prihodnji mesec. To so: redni letni popis MRD v lasti SŽ in prav tako redni letni popis MRD v lasti SŽCD.

Predstaviti vam želimo našo vizijo razvoja nabavnega manage-menta, naš potencial in timsko delo, napore in vztrajnost, da skupaj dosežemo zastavljene cilje.

Novembra 2006 so SŽCD prevzele več kot 80 % nabavnega poslovanja od Slovenskih železnic, d. o. o.. To pomeni, da, ra-zen strateških materialov in posameznih novih sklopov vozil, ves potreben material za vzdrževanje vseh vrst železniških vo-zil (vlečnih in vlečenih) v lasti SŽ, nabavlja naša družba sama.

Strateški nabavni management, kakor smo poimenovali naš projekt, prevzema nabavne dejavnosti in smo ga v letu 2007 uspešno implementirali v poslovne procese našega podjetja ter ga ves ta čas vztrajno nadgrajujemo in posodabljamo. Na vseh petih lokacijah imamo izdelano nabavno mrežo, ki pa jo želimo v prihodnjih letih še okrepiti in organizirati kot samostojna pro-duktna področja. Delno smo to že izvedli s sistemom planiranja strateških materialov in rezervnih delov za posamezne vrste vozil (primer: zavorna oprema, rezervni deli vozil serije 363 za revizije, ipd). V pripravi je tudi sistem računalniškega neto pla-niranja, katerega skrbnik je tehnično, razvojno in proizvodno področje, ki bo nabavnikom prav gotovo pomemben pripomo-ček pri izvajanju nabavnih nalog. Do konca oktobra se bo do-končala tudi izdelava sistema vodenja nadzora nad mini-malnimi zalogami potrošnega in drobnovijačnega materiala za vsako proizvodnjo posebej. Na ta način se bo, na osnovi sig-nalnih zalog, začelo tekoče nabavljati vijačni-pritrdilni material po sistemu »letnega naročila in delnih odpoklicev« dobavitelju. Implementacija in operativno vodenje sistema se bo začelo iz-vajati z januarjem prihodnje leto.

V nabavni službi se zavedamo, da je »dober nabavnik« vir prih-ranka podjetja ter še kako pomemben vezni in podporni člen vsem ostalim poslovnim procesom podjetja. V obdobju treh let in pol smo v službi za nabavo pripravili, se pogajali in dokončno izpeljali podpis 32 krovnih pogodb z domačimi in tujimi doba-vitelji, ki nam zagotavljajo strateško pomembne materiale in re-zervne dele za vzdrževanje vseh vrst železniških vozil. Namen našega delovanja je in bo tudi v bodoče, zagotavljati tako do-bavo materialov iz več virov kakor dobavo blaga iz enega vira (večinoma originalni proizvajalci). Z dolgoročnimi krovnimi po-godbami želimo vzpostaviti strateška partnerstva z dobavitelji in sinergije, ki nam omogočajo odlične prodajne in poprodajne storitve dobaviteljev.

V prihodnosti nas čaka veliko izzivov, tako v segmentu nabav-nega kakor v segmentu skladiščnega poslovanja in logistike. Prav na področju logistike želimo narediti korak naprej zato ak-tivno sodelujemo s člani projektnega tima Proizvodnje Ljublja-

Nabavni management v SŽCD

Kolegij nabavne službe, 30. 9. 2010 Iz desne proti levi: Andrej Hočevar, pomočnik direktorja za trženje; Metka Prelog, šef službe za nabavo; Andreja Žganec, strokovna sodelavka nabave; Emir Kambur, strokovni sodelavec nabave; Iztok Petrle, referent nabave; Jože Perovšek, referent nabave; Denis Modrič, Matjaž Vidovič, Bojan Krajnc, strokovni sodelavec nabave; Renato Vidmar, strokovni sodelavec nabave in Franc Lapuh, strokovni sodelavec nabave. Foto: Helena Hostnik

Ob tej priložnosti se želimo kot služba za nabavo na kratko predstaviti vsem sodelavcem v SŽCD, saj je vsak zaposleni v naši družbi tako ali drugače povezan z nabavnim poslovanjem.

NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ

na, ki si je zadal nalogo optimizirati logistično-proizvodne pro-cese.

Metka Prelog

Tabela 1: Primer razumevanja oskrbe z MRD

Dobave blaga iz ve č virov (enostavni postopki – več ponudb, naročilnice)

Dobave blaga iz enega vira(strateško partnerstvo)

Večja zanesljivost dobave MRD tudi v primeru, če se pri enem od dobaviteljev ali proizvajalcev kaj „zalomi“.

Večja obvladljivost naročanja

Dobavitelji si medsebojno konkurirajo s ceno (cenovna konkurenčnost).

Enostavnejša koordinacija v primeru sprememb tehničnih specifikacij.

Povečanje količin naročenega MRD (izredni dogodki…) – lažje je zagotoviti zadostne količine.

Nižji stroški t. i. „uvajanja dobavitelja“

Razpršenost tveganja (manjša odvisnost od enega ponudnika).

Ker je dobavitelj močneje povezan z naročnikom, se čuti tudi bolj odgovornega.

Zaradi večjih količin dobavitelj omogoča naročniku boljše komercialne pogoje (rabati, dobavni roki, cene …).

Večje količine pomenijo nižje transportne stroške.

Partnerski – poslovni odnos med kupcem in dobaviteljem pomeni tudi prenos znanja (razvoj integralne nabavne verige).

Shema 1: Cilji nabavnega managementa SŽCD

PROIZVODNJA DOBOVA

Prevzem Faccs vagonov s strani MFIV majski številki CD okna smo objavili informacije o projektu obnove 23 Faccs vagonov za prevoz gramoza, ki smo jih kupili od SŽ in jih obnovili po predpisih VPI za tujega kupca. 12. 10. je končni kupec MFI iz Francije v Proizvodnji Dobova fizično prevzel 22 tovornih vagonov te serije, predali pa smo mu tudi tehnično dokumentacijo za vseh 23 vagonov, ki jih je MFI kupil.

Vagoni so bili sicer pogodbeno končani že prej, vendar je imel končni kupec še dodatne potrebe po rekonstrukciji tovornega dela vagona. V originalni izvedbi vagona je pri enostranskem praznjenju v vagonu ostalo do 4,5 kubičnih metrov tovora, kar je oviralo optimalno delo, pa tudi vožnja z enostransko nalo-ženim vagonom, kjer razlika teže leve in desne strani presega količnik 1,25, ni dovoljena. Samo idejo rekonstrukcije tovorne-ga vagona smo predlagali v Proizvodnji Dobova, vendar jo je bilo potrebno tudi statično potrditi, kar so naredili strokovnjaki na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.

Poleg tega sta bili opravljeni še dve testni vožnji in raztovar-janje v Sloveniji in v Švici. Končni rezultati testiranj so pokazali, da v vagonu ostaja zanemarljivo majhna količina tovora in so rezultati absolutno primerljivi s podobnimi serijami vagonov po Evropi. V začetku meseca novembra bomo istemu kupcu predali še pet podobnih vagonov serije Faccs, ki so bili izdelani v Franciji leta

1973, vendar je to že zgodba za naslednjo številko informator-ja.

Peter Böhm

Obnovljeni Faccs vagoni za MFI iz Francije Foto: Peter Böhm

ravilo projekta št. 46: Vgradnja hidravličnega dvigala na orodni voz EDK 750 – za nalogo zadolžen Peter Sinjur.

Za izvedbo potrebne vgradnje dvigala je bila prvotno predvide-na izvedba s strani zunanjega dobavitelja, po natančni preučitvi tehnologije dela za vgradnjo dvigala, pa smo to opravili v Proiz-vodnji Ljubljana. Zunanja storitev je bila potrebna samo za vgradnjo hidravlične inštalacije s pripadajočo opremo. Nabavili smo tudi material za izdelavo zaščitne ponjave. Evidenten pri-hranek je z našim delom znašal približno 65 % prvotne cene. Delo je opravila intervencijska skupina.

Dvigalo Foto: Andrej Lajevec

Dvigalo, prikaz upravljalne enote Foto: Andrej Lajevec

V okviru zaključenih del je potrebno izpostaviti še projekt I/62010/O: Ureditev prostorov in pogojev dela v obratu 3 – vod-ja projekta Stanislav Žganec. V okviru projekta so štiri opravila, od katerih sta dve predani na upravni nivo, kjer vodja projektov Marjan Kozmus spremlja realizacijo; ostala dva pa se opravlja-ta v okviru danih rokov.

Odpravlja se zaznana motnja v obratu 3 – ureditev mostovnega dvigala na daljinsko upravljanje. Zaposleni so opozarjali na veli-ko motnjo v upravljanju z dvigali, saj je bilo za prevoz dvigala z bremenom potrebno premagovati ovire na transportni poti (ple-zanje čez vozila zaradi upravljalnega kabla, vijuganje med pod-stavnimi vozički in rotacijskimi stroji, preskakovanje kanalov). Na pomanjkljivosti je že dlje časa opozarjal tudi predsednik sindikata Diko Ivanović.

S strani proizvodnje smo izdali povpraševanje za izvedbo dela in tudi prejeli ponudbe za izvedbo na štirih mostovnih dvigalih.

Dvigalo, pogled s čela Foto: Andrej Lajevec

Delovna miza Foto: Andrej Lajevec

V prejšnji številki CD okna smo vam obljubili, da vam bomo redno poročali o stanju Projekta Proizvodnje Ljubljana 2010. Veseli smo, da vam lahko predstavimo prve rezultate …

Projekt Proizvodnje Ljubljana je razširjen na 21 glavnih projek-tov, ki so namenjeni odpravljanju motenj in upravljanju razvoj-nih nalog. Ti projekti so prikazani na gantogramih na naslednji strani.

Projekti za odpravo motenjZaključen je že prvi projekt, in sicer I/7/2010/O: Ureditev pros-torov TMD – vodja projekta Edvard Seme; kjer je bilo potrebno najti in pripraviti ustrezen prostor za revizijo vlečnih motorjev TMD – vozil za posebne namene. Dela za izdelavo dvigala za prenos vlečnega motorja in mize za izvedbo dela smo izvedli na podlagi lastnega razvoja v Proizvodnji Ljubljana. Glavna pro-jektanta omenjenih pripomočkov sta bila Aleš Lajovic in Momči-lo Kezmić.

Ekipa projekta je znova dokazala, da je v proizvodnji dovolj lastnega znanja, s katerim je možno izvesti tudi tako zahtevna dela. Vsa ostala dela pri izvedbi delavnice je opravila vzdrže-valna skupina proizvodnje. Nabavili smo tudi potrebno orodje.

PROIZVODNJA LJUBLJANA

Poročilo Projekta Proizvodnje Ljubljana I/1/2010

Ravno tako se bliža koncu projekt I/14/2010/O: Optimizacija in-tervencije – vodja projekta Drago Fon. V projektu je sedem op-ravil, od katerih so tri zaključena, ostala pa so večinoma v teku, skladno z rokom zaključitve. Posebej je potrebno izpostaviti op-

Naš strokovnjak iz področja elektrotehnike Milan Kete je dal po-budo za izvedbo dela v lastni režiji. Skrbno je preučil zahteve za izvedbo projekta in pomagal pri izdelavi povpraševanja za nabavo materiala ter izvedel vgradnjo na mostovnih dvigalih.

V pripravi je tudi izvedba daljinskega upravljanja pri pogrezni mizi obrata 3. S pomočjo lastnega znanja in ob pobudi sodelav-ca v proizvodnji je tako podjetje pri izvedbi projekta privarče-valo približno 65 % ocene stroškov predvidene investicije.

Pri projektu I/2/2010/P: Optimizacija procesa potreb MRD (ma-terial in rezervni deli) – vodja projekta Marjan Kozmus, se v sodelovanju s šefom službe za nabavo go. Metko Prelog, odvi-jajo aktivnosti pri definiranju metode zagotavljanja varnostnih in signalnih zalog pri materialih za splošno porabo. Pri izbiri meto-de aktivno sodeluje Dinko Šutić. Ravno tako se odvija selekcija materialov po ABC-metodi vrednotenja materialov. Projekt spa-da med projekte z najvišjo prioriteto in se obravnava prednos-tno, saj so proizvodne enote pri vrednotenju temu področju na-menile največ točk.

Razvojni projektiProjekt I/17/2010/P: Razvoj tehnologije menjave pogonskega sklopa na ELOK ser. 541 – vodja projekta Miroslav Vukšić po-teka v skladu z določenimi roki. V okviru priprave na menjavo pogonskih sklopov smo že ustanovili projektno skupino, izbrali varianto menjave pogonskega sklopa in izdelali opis del. Tre-nutno se izvajajo še naslednje aktivnosti, pri katerih sodelujeta tudi Anton Armič in Momčilo Kezmić: izdelava pripomočkov za menjavo pogonskega sklopa, izdelava pomožnih vozičkov za spust lokomotive ter izdelava načrtov in pripomočkov za dvig

sklopov iz lokomotive 541.

Sledijo še: izvedba prve menjave in normiranje ter izdelava si-tuacijske risbe poteka logistike pri zamenjavi sklopov. Izvedba projekta omogoča pripravljenost proizvodnje tako na tehnološ-kem področju kot na področju razpoložljivosti potrebnih virov za izvedbo posla, ki ga moramo opraviti pri vzdrževanju serije 541.

Omenim naj tudi projekt I/24/2010/P: Popravilo GTO modula – vodja projekta Igor Cvirn, glavni razvojni strokovnjak je Anton Henigman. Projekt se odvija v sklopu razvoja novih tehnologij, ki jih sedaj opravljajo zunanji dobavitelji in imajo namen pridobi-vanja novih poslov.

V okviru tega projekta, pri katerem sodeluje tudi Boris Koteski, smo že razvili tehnologijo popravila GTO modula in ga tudi po-pravili. V projektu je potrebno urediti še prostore laboratorija za razvoj elektro sklopov ter izdelati tehnološki postopek. Naročni-ku naših storitev bomo tako privarčevali del sredstev za vzdrže-vanje, hkrati pa bomo povečali asortiman naših storitev.

Za dosego pozitivnih rezultatov je bilo vloženega veliko truda s strani zaposlenih, vsi projekti so ciljno vodeni. Kot vsaka aktiv-nost, so tudi projekti zahtevali večji angažma pri usmerjanju, spodbujanju in pomoči pri premagovanju ovir, za kar sta se vid-no trudila člana projektne skupine Drago Fon in Josip Grum. Vsi projekti potekajo v sodelovanju s kompetentnimi sodelavci našega podjetja, ki so pripravljeni sodelovati in se trudijo pod-jetju tekom razvoja ali odprave motenj omogočiti boljše pogoje in nova dela za skupno bolj razvojno naravnano prihodnost podjetja.

Andrej Lajevec

Slika 1: Prikaz projektov 1 - 24

Navedena tema je povezana z vsem napisanim v mojih člankih v predhodnih številkah glasila CD okno. Teorija izbire, ki je teo-rija o tem, kako naj človek deluje, da bo zadovoljen in uspešen, se lahko uporabi na vseh področjih življenja.

Na delovnem mestu nam omogoča izbrati takšno vedenje, ki zagotavlja kakovostno delo. Zavedati se moramo, da z vzpos-tavljanjem ozračja strahu začne prevladovati nezaupanje, kate-rega rezultat je slaba kakovost dela in večji stroški. Navedena taktika je značilna za gospodovalno vodenje s pomočjo nadz-ora in kritike. Gospodovalno vodenje je destruktivno, saj se os-redotoča na posameznike in jih hujska enega proti drugemu.

Boljše rezultate v delovnem okolju omogoča “negospodovalno” vodenje, ki se osredotoča na oblikovanje sistema sodelovanja in temelji na prepričanju, da lahko zaupamo ljudem, da bodo dobro opravili svoje delo, če jih le obravnavamo, kot je treba. Mora se jim razložiti, kaj se od njih pričakuje. “Negospodovalni” vodje vedo, da skrb za sočloveka ne stane nič in prinaša velike učinke, zato si nenehno zastavljajo vprašanje: Če naredim to, ali me bo zbližalo z ljudmi ali oddaljilo?

Gospodovalno vodenje, če ga poenostavimo, vsebuje štiri ses-tavine:

1. Nadrejeni na vseh ravneh postavlja naloge in merila, kako morajo biti opravljene, pri tem pa se skoraj nikoli ne posvetuje z delavci; ne sprejema kompromisov. A bolj, ko ukazuje, nižja je kakovost dela.

2. Nadrejeni delavcem običajno pove, kako je treba opraviti de-lo in jih skoraj nikoli ne vpraša, kako bi bilo možno njihovo delo opraviti še bolje.

3. Nadrejeni nadzoruje delo in postavlja nemogoče zahteve. Delavci pri vrednotenju svojega dela ne sodelujejo in delajo z občutkom strahu. To je uničujoča kombinacija za doseganje ka-kovosti.

4. Ko se delavci upirajo šefu, kot se skoraj vedno, na vrsto na-činov, ki vplivajo na kakovost, ta uporabi grožnje in kazni, s ka-

terimi jih poskuša prisiliti v to, kar hoče sam. S tem ustvarja okolje, v katerem so si od vrha navzdol vodje in delavci v kon-fliktu.

Nasprotje gospodovalnega, „šefovskega“ vodenja je „negospo-dovalno“ vodenje, ki ga prav tako lahko strnemo v štiri skupine:

1. „Negospodovalni“ vodje pritegnejo vse delavce k diskusiji, ta-ko o kakovosti kot o stroških dela, da bi bilo podjetje uspešno. Oni ne le poslušajo, ampak tudi spodbujajo delavce k dajanju predlogov, ki lahko izboljšajo kakovost in znižajo stroške.

2. Takšni vodje oblikujejo delovna mesta tako, da lahko delavci jasno vidijo, kaj se od njih pričakuje. Tudi ob tem vodja spod-buja delavce k predlogom, kako bi svoje delo opravljali še bol-je.

3. Delavci so odgovorni za nadzor nad lastnim delom s tem, da vnaprej vedo, kaj pomeni kakovostno opravljeno delo in kako ga opravljati z najnižjimi možnimi stroški. V praksi to pomeni, da bo kakovost narasla, stroški pa padli. Visoka kakovost je od-visna od ravni zaupanja med delavci in vodji, ki se je ne da do-seči z ukazovanjem.

4. „Negospodovalni“ vodje v bistvu upravljajo za ljudi in izkoris-tijo vsako priložnost za sporočanje, da so bistvo kakovosti ne-nehne izboljšave.

Vodje jasno povedo, da je njihova naloga omogočati realizacijo zadanih nalog, s tem, da oskrbujejo delavce z orodji, z materiali in jim omogočajo usposabljanje ter skrbijo za prijetno delovno okolje. Pravilo, ki naj bi ga upoštevali tako vodje kot tudi njihovi delavci pa je, da sprejmejo odgovornost za svoje odločitve.

Vse zgoraj navedeno nam ponuja v razmišljanje, kakšne so razmere v naši delovni sredini in ali se jih da izboljšati.

Tematiko sem povzela po knjigi z naslovom Teorija izbire, av-torja dr. Williama Glasser-ja.

Bojana Križanec

Uspeh podjetja in zadovoljstvo delavcev (3.): Teorija izbire na delovnem mestu

KADROVSKI KOTI ČEK

Upokojitev sodelavca, g. Antona Kupnika

V mesecu avgustu je službeno kariero zaključil naš sodelavec Anton Kupnik, glavni inženir v Proizvodnji Maribor.

Svojo službeno pot je začel v Sekciji za vleko Maribor, kjer se je takoj po končani srednji strojni šoli, s 1. 9. 1968, zaposlil. Naj-prej je opravil pripravništvo, nato pa je vse do 30. 6. 1973 op-ravljal delo tehničnega referenta za tekalni ustroj vlečnih vozil.

V novoustanovljenih Centralnih delavnicah, TOZD za vzdrže-vanje lokomotiv Maribor, je v juliju 1973 nastopil delo tehnolo-ga. V letu 1979 je sprejel delovno mesto obratovodje investi-cijskega oddelka, ki ga je uspešno opravljal do 1. 1. 1999, ko je sprejel delo in nalogo vodje priprave dela. Naloge glavnega in-ženirja je prevzel s 1. 2. 2004 in jih opravljal do nastopa upo-kojitve, dne 31. 8. 2010.

Zgornji kronološki podatki nam povedo veliko, vendar pa ne do-volj, saj nam ne razkrivajo prizadevnosti in razdajanja energije našega Toneta, ki je ves čas zelo zavzeto opravljal svoje služ-bene dolžnosti. No, tukaj je še malo drugačen opis, ki nam ve-liko pove o njegovi uspešno prehojeni službeni poti …

g. Anton Kupnik

Foto: Andrej Blejc

ZGODILO SE JE

Željan novih znanj je ob delu končal študij strojništva in pridobil naziv diplomirani inženir strojništva. Na različnih delovnih mes-tih, po katerih ga je vodila službena pot, si je pridobil široko poznavanje celotne proizvodnje. V vlogah vodje oddelka pripra-ve dela in glavnega inženirja je veliko svojega znanja z vesel-jem podajal mlajšim sodelavcem. Njegov moto je bil: “le dobri medsebojni odnosi v delovni sredini so pogoj za uspešno delo”.

To je tudi dokazal s številnimi uspešnimi projekti, med katerimi lahko izpostavimo sodelovanje pri načrtovanju gradnje novih proizvodnih hal v Mariboru in projekt popolne obnove lokomo-tive 642-034. Navedena projekta je izvedla skupina strokovnja-kov, katere gonilni član je bil Tone. Pri doseganju uspehov je vedno poudarjal pomembnost dobrega timskega dela.

Kot priznani strokovnjak je bil imenovan za vodjo pri zahtev-nem projektu pridobivanja standarda kakovosti ISO 9001. Bil je tudi koordinator za tehnično podporo proizvodnji pri vseh us-pešno opravljenih revizijah lokomotiv za tuja tržišča.

K delu je vedno pristopal sistematično, ga opravljal z natan-čnostjo in vztrajnostjo. Z izjemnim čutom do sočloveka je v de-lovnem okolju širil pozitivno energijo. Znal je sklepati kompro-mise, prisluhniti, pomagati in opogumljati.

Tone pa ni bil uspešen samo v službi, saj je aktivno deloval tudi v prostem času. Šport je njegov spremljevalec že iz mladosti. Z veseljem in pravim športnim duhom je zaigral nogometno tek-mo, smučal, kolesaril, igral tenis in bil tudi dolgoletni vodja te-niške sekcije v Proizvodnji Maribor. Pri vsem naštetem pa je bi-la družina vedno na prvem mestu. Pred nekaj leti so se preselili v prikupno hišo, ki je postala njegov „hobi program“. Ostaja tudi zvesti rekreativec, kar pomeni, da bo tudi v prihodnjem življenj-skem obdobju polno zaseden.

Vsi sodelavci se mu iskreno zahvaljujemo za njegov velik pris-pevek in mu sporočamo, da bomo vedno veseli njegovega obiska.

Sodelavci

InnoTrans 2010

Osem zaposlenih iz vseh proizvodenj in iz različnih področij nas je 21. 9. 2010 s kombijem krenilo na dolgo pot proti Berlinu. Naša misija je bila obiskati sejem vseh sejmov na področju železniške industrije – InnoTrans 2010. Za ogled sejma smo imeli na voljo drugi dan našega potovanja. Za bralce CD okna smo pripravili nekaj vtisov v sliki in besedi:

Na sejem smo prišli dobre volje, polni pričakovanj, saj je bil pred nami dan, poln novih dognanj in srečanj z nekaterimi pos-lovnimi partnerji.

Hrvaško podjetje Končar je na sej-mu predstavilo svoj novi elektro motorni štiridelni potniški vlak, pri-meren za pri-mestni in med-mestni promet, ki je nastal v sode-lovanju z podjet-jem TŽV Gredelj. Hrvaške železni-ce imajo v planu nabavo 90 garni-tur.

S strani ÖBB TS obnovljena D-lok. Naše podjetje je v predstavitveni brošuri ÖBB TS omenjeno kot partnersko pod-jetje na področju vzdrževanja že-lezniških vozil; poudarek je na našem sodelo-vanju pri vzdrže-vanju oziroma nabavi rezervnih delov za moder-ne elektro loko-motive serije 541.

Zanimiv prikaz uporabe robota pri obdelavi ko-lesnih dvojic.

S sejma smo se tretji dan vračali prepolni vtisov, obloženi z raznimi predstavitvenimi materiali in z nekaj novimi poslovnimi kontakti. Cela ekipa, ki se je izkazala kot izredno kompatibilna, se že veseli obiska sejma InnoTrans 2012.

Andreja Žganec in Emir Kambur

Fotografije: Emir Kambur

OBVESTILA IN NAPOVEDI

Marko Hvale ponovno nagrajen

Naš sodelavec Marko Hvale, strojni inženir, ki je zaposlen v Proizvodnji Ljubljana in ga poznate kot konstruktorja parnih strojev, je ponovno presenetil s svojo izumiteljsko žilico. Po iz-delavah uspešnih parnih strojev: lokomobila (kmetijski stroj za mletje žita), parna lokomotiva za prevažanje otrok in parna kočija (replika parnega avtomobila iz leta 1898), za katero je dobil kar dve priznanji, je s parnim pogonom tokrat opremil ko-lo.

Pendolino, hitri vlak najnovejše serije proizvajalca Alstom.

Markovo kolo iz leta 1897 je prvo kolo na parni pogon v Slo-veniji in eno izmed 4 delujočih na svetu. Deluje po istem prin-cipu kot lokomotiva – ima kotel na drva in premog ter parni stroj. Za končni izdelek je g. Hvale vložil 2 leti prostega časa.

Parno kolo je našemu sodelavcu ponovno prineslo lepa priz-nanja: priznanje SVAMZ-ja (Slovenske veteranske avto moto zveze) in priznanje British Steam Car Club-a. Kljub priznanjem stroke pa g. Hvaletu največ pomeni priznanje njegovih sode-lavcev in najbližjih.

Marku Hvaletu čestitamo za dosežek in čakamo, da nas prese-neti z novim izumom.

Helena Hostnik

Marko Hvale in njegovi izumi Foto: osebni arhiv

Marko Hvale je s parno kočijo leta 2008 pridobil častno članstvo v An-gleškem klubu parnih vozil.

Foto: osebni arhiv

Na parni kočiji: Marko Hvale, mag. Tadej Brate (Ministrstvo za kulturo RS) in Petja Grom (krovni tajnik SVAMZ).

Foto: osebni arhiv

Vaše prispevke in predloge za CD OKNO, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu andrej.hocevar@sz-cd.si. Besedila za objavo lahko oddate tudi v fizični obliki, pustite pa jih v sekretariatu ali v tajništvu proizvodnje. Na zgornji spletni naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽCD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

UREDNIŠTVO

SŽCD imamo prenovljeno spletno mesto

Obveščamo vas, da smo prenovili našo spletno stran www.sz-cd.si , kjer podrobneje predstavljamo svojo celovito ponudbo, znanja in kompetence na področju vzdrževanja vseh vrst že-lezniških vozil.

Na našem spletnem mestu lahko preberete novice in pogledate aktualno dogajanje v podjetju, na voljo pa vam je tudi ogled elektronskih izdaj CD okna.

Za boljši stik in krepitev odnosov imamo na spletni strani tudi kontaktni obrazec, prek katerega nam lahko sporočite svoja vprašanja, predloge in mnenja. Obiščite spletno stran in nam pošljite svoje sporočilo. Z veseljem vam bomo odgovorili.

Vabljeni k ogledu!Marketing SŽCD Spletna stran SŽCD

Galerijski prostor v upravni stavbi SŽCD

Upravno stavbo SŽCD v Ljubljani bomo polepšali z galerijskim prostorom, kjer boste svoje umetnine lahko razstavili naši zapo-sleni. Na pobudo šefa Proizvodnje Ljubljana g. Marjana Koz-musa bomo na delu stopnišča, ki si ga delita Proizvodnja Ljub-ljana in uprava SŽCD, uredili prostor za manjše razstave slikar-skih mojstrovin izpod čopičev in drugih ustvarjalnih instrumen-tov naših zaposlenih. V ta namen so že bila opravljena ples-karska dela, saj k umetninam paše čisto in nevtralno ozadje.

Odprtje obnovljenega prostora bo v novembru, čast prvega raz-stavljavca pa bo imel g. Boris Koteski, zaposleni v Proizvodnji Ljubljana, ki v prostem času pridno vihti svoja slikarska orodja. O datumu odprtja boste obveščeni prek oglasnih desk.

Vabljeni na ogled!

Vse umetnike vabimo, da svoje stvaritve razstavite v ga-lerijskem prostoru SŽCD in po proizvodnjah, kjer je za to na-menjen prostor ter pokažete, kdo ste izven delovnega časa. Za razstavo v Proizvodnji Ljubljana oziroma upravni stavbi SŽCD se obrnite na šefa proizvodnje v Ljubljani, g. Marjana Kozmusa.

Helena Hostnik

Stopnišče, ki si ga delita uprava SŽCD in Proiz-vodnja Ljubljana, bo postalo gale-rijski prostor.

Foto: Helena Hostnik

Izobraževanje se za čenja v oktobru

S predavanji za boljše znanje tujih jezikov smo že začeli, in si-cer 19. oktobra, sledi pa še začetek računalniškega izobraže-vanja konec meseca.

Utrinke s predavanj in vtise slušateljev vam bomo zaupali v naslednji številki CD okna.

Udeležencem izobraževanja želimo veliko zadovoljstva in delovne vneme pri pridobivanju novih znanj.

Tina Hauptman

Obveščamo vas, da se je izobraževanje v okviru javnega razpisa »Znanje uresničuje sanje«, zače-lo v oktobru. Posamez-ne vrste in stopnje izo-braževanja bodo razpo-rejene skozi cel mesec v oktobru, novembru in decembru.