Številka 10/2011

NOVEMBER

AKTUALNO

Zopet skupaj

Predstavitev OE Vleka

Reorganizacija družbe Slovenske železnice, d. o. o. je med drugimi organizacijskimi spremembami privedla tudi do združit-ve dejavnosti vleke, tehnično vagonske dejavnosti in dejavnosti vzdrževanja železniških vozil pod isto streho. Tako dejavnosti vleke vlakov sedaj opravljamo v okviru podjetja SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d. o. o., ki se bo v kratkem, to je takoj po pridobljenem soglasju Vlade RS za vpis v sodni register, preimenovalo v dejansko združeno podjetje pod imenom SŽ – Vleka in tehnika, d. o. o. oz. skrajšano SŽ VIT. V prvem članku bralcem CD okna predstavljamo, katere so dejavnosti Vleke, kako opravljamo svoje delo in kakšni so načrti za naprej.

Osnovna naloga dejavnosti Vleke je zagotavljanje tehnično brezhibnih vozil in osebja za potrebe prevoznikov, to je Tovor-nega in Potniškega prometa, kar vključuje tako vleko vlakov kot tudi premik na stalnih premikalnih mestih. Za izvajanje teh os-novnih del pa so potrebna še druga obrobna opravila, brez ka-terih vleka kot dejavnost ne bi mogla normalno funkcionirati. To so: strokovno - tehnična opravila v zvezi z vzdrževanjem vozil, opravila v zvezi z izdelavo razporedov vozil in osebja vlečnih vozil, opravila s področja izobraževanja osebja, priprava pred-pisov vleke in sodelovanje pri izdelavi nacionalnih varnostnih predpisov, opravila v zvezi s stroški vleke in poučevanjem izvr-šilnega osebja o možnostih za zniževanje stroškov porabe energije, opravila v zvezi z nadzorom dela osebja vlečnih vozil in ostala opravila, ki so potrebna kot povezovalni členi z drugi-mi železniškimi dejavnostmi.

Osnovna dejavnost vleke, ki jo izvajajo izvršilni železniški de-lavci vleke (strojevodje in pomočniki strojevodij), se opravlja po predpisih, ki so izdelani na različnih nivojih sprejemanja le teh. Temeljna načela so zapisana v evropskih dokumentih. To so di-rektive, odločbe ali sklepi o TSI (tehnična specifikacija inter-operabilnosti) in uredbe, kar je vse vtkano v nacionalno zako-nodajo s področja železniškega prometa. Na podlagi teh pred-pisov so izdelani nacionalni predpisi, ki se nanašajo na varnost železniškega prometa (pravilniki) in notranji železniški predpisi (navodila, priročniki, obvestila).

Skrb za izvajanje dejavnosti vleke se odvija na več nivojih. Na najvišjem nivoju je v okviru podjetja SŽ – Centralne delavnice Ljubljana Organizacijska enota Vleka, ki vodi, povezuje in nad-zira delovanje treh podrejenih sekcij za vleko s sedeži v Ljublja-ni, Mariboru in Divači. Dejansko operativno delo vleke pa se iz-vaja na nivojih delovnih enot, ki so organizirane znotraj sekcij za vleko. Od teh so v Sekciji za vleko Ljubljana štiri enote (DE Ljubljana, Novo mesto, Zidani Most in Jesenice), v Sekciji za

vleko Maribor dve enoti (DE Maribor in Celje) in prav tako dve enoti v Sekciji za vleko Divača (DE Divača in Nova Gorica).

Ob standardnih opravilih si v Vleki prizadevamo za izboljšanje poslovanja, povečanja učinkovitosti dela in izboljšanja delovnih pogojev za izvršilne železniške delavce. Rdeča nit teh prizade-vanj je najmanj ohranjanje sedanje ravni varnosti. V zvezi s tem izpostavljamo tesno sodelovanje strokovnih delavcev vleke in predstavnikov socialnih partnerjev, ki delujejo v tehničnih komi-sijah. Izmed različnih obravnavanih predlogov izboljšav omen-jamo dve. Prva je osebna zadolžitev strojevodij s tabličnim ra-čunalnikom, ki bi vseboval vse podatke operativnega voznega reda posameznega vlaka, pravilnike, navodila in priročnike, ki so doslej v osebni zadolžitvi strojevodje, ali so v opremi vlečne-ga vozila, programe za izmenjavo podatkov o stanju vozila ipd. Sistem bi omogočal brezžično povezovanje na večjih postajah in prenašanje vseh zadnjih podatkov o stanju na progi, spre-membah voznega reda in navodilih za ravnanje v nepričakova-nih situacijah. S takšnim sistemom bi zmanjšali stroške tiskanja in grafične priprave voznih redov, listnih voznih redov, obrazcev, priročnikov in navodil, ki so potrebni na vlečnih vozilih, prednost pa bi bila tudi v tem, da izvršilnim in drugim strokovnim delav-cem vleke ne bi bilo treba več skrbeti za popravke naštetih do-kumentov. Prav tako bi se lahko poenostavili nekateri postopki obveščanja s strani vodenja prometa.

Drugi pomemben projekt predstavljajo aktivnosti za dobavo lo-komotivskega simulatorja, ki poteka v okviru nabave večsistem-skih lokomotiv vrste 541. Z uporabo lokomotivskega simulatorja bodo nazorno prikazane dejanske razmere med vožnjo vlaka po posameznih progah oziroma progovnih odsekih, kandidat za strojevodjo oziroma strojevodja, ki se bo izpopolnjeval ali ob-navljal znanje, pa se bo moral odzivati z ustreznimi ukrepi. S tem se bo izboljšala kakovost šolanja in izpopolnjevanja stroje-vodij, hkrati pa se bodo zmanjšali stroški usposabljanja, ki se sedaj opravlja kot praktično uvajanje na vlečnih vozilih. Predvi-deva se tudi, da bo imel simulator poseben modul za pouče-vanje in trening energetsko varčne vožnje.

Dejavnost vleke pa je vključena v še en velik projekt, ki prese-ga državne meje in deluje pod mentorstvom Evropske železniš-ke agencije (ERA). To je projekt za uvedbo enotne varnostne naprave (ETCS) in prenosa podatkov (GSM-R) na evropskem tovornem koridorju D: Valencia–Lyon–Torino–Ljubljana–Budim-pešta. Slovenija je že v letu 2007 podpisala Nacionalni izvedbeni načrt za infrastrukturo in za vozna sredstva, ki obsega osnovna na-čela uvedbe varnostne naprave ERTMS na

.

Nedavna združitev Poslovne enote Tehnično vagonska dejav-nost (TVD), Poslovne enote Vleka in Centralnih delavnic (CD) je združitev treh, po velikosti različnih enot, od katerih je TVD najmanjša. Ne oziraje se na to pa je prav, da se jo nekoliko po-drobneje predstavi predvsem tistim, ki je ne poznajo dobro.

TVD je dejavnost, ki neposredno vpliva na varnost in urejenost železniškega prometa. V takšni ali drugačni organizacijski obliki izvaja svojo funkcijo za potrebe vseh prevoznikov. Njegova fun-kcija je utemeljena v direktivah EU, v Zakonu o varnosti želez-niškega prometa, predvsem pa na njegovi osnovi izdanih pod-zakonskih aktov – pravilnikov. TVD je neposredno vključen tudi v sistem varnega upravljanja, ki ga imajo vzpostavljenega pre-vozniki in je temelj varnosti v železniškem prometu.

Osnovna naloga TVD-ja je zagotavljanje tehnične brezhibnosti vlečenih vozil – vagonov. Ta naloga se izvaja z opravljanjem tehničnih pregledov vagonov, pri čemer se ugotavlja, ali ti izpol-njujejo predpisane pogoje in če so sposobni za uvrščanje v vla-ke. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vagoni, se nanašajo na nji-hovo tehnično stanje, ki omogoča nemoteno uporabo in uvršča-nje vagonov v vlake. To je lahko tudi omejeno, ali pa takšno, da bi njihova uvrstitev v vlake ogrozila varnost prometa. Poleg teh-ničnih pregledov opravlja TVD tudi preizkuse zavor pri vlakih, manjša popravila vagonov brez njihovega izločanja iz vlakov, intervencije ob izrednostih na progi, usposobitve vagonov za prevoz, svetovanje pri nakladanju vagonov, preglede izrednih pošiljk pred prevzemom in spremljavo pri prevozu itd. Preskusi zavor se opravljajo z lokomotivami ali s stabilnimi kompresor-skimi napravami, ki so vgrajene na postajah Koper tovorna in Zalog.

Poleg navedenega TVD opravlja tudi predogrevanje (v zim-skem času) in klimatiziranje vagonskih potniških vlakov (poleti). To se opravlja z lokomotivami, na pregledovalnih mestih Ljub-ljana, Maribor, Koper potniška in Dobova pa tudi s stabilnimi napravami za električno ogrevanje.

Navedene naloge v večini primerov opravljajo izvršilni železniš-ki delavci TVD-ja – pregledniki vagonov. Redno se naloge izva-jajo na pregledovalnih mestih, ki so najnižja, vendar temeljna lokalna oblika organiziranosti TVD-ja. Po trenutni organizira-nosti so pregledovalna mesta vključena v štiri delovne enote, in sicer:

● DE Ljubljana s pregledovalnimi mesti Ljubljana, Ljubljana Za-log, Ljubljana Moste, Jesenice in Novo mesto;

● DE Divača s pregledovalnimi mesti Koper tovorna, Koper pot-niška, Koper luka, Sežana, Nova Gorica, Šapjane in Buzet (obe na območju HŽ);

● DE Maribor s pregledovalnimi mesti Maribor, Maribor Tezno sever, Maribor Tezno jug, Pragersko, Prevalje, Špilje (na obmo

-čju ŐBB), Hodoš in Čakovec (na območju HŽ);

● DE Celje s pregledovalnimi mesti Celje potniška (ki ni zasede-no), Celje tovorna, Velenje in Dobova.

Lokacija pregledovalnih mest je odvisna od potreb prevoznikov (Potniški promet, Tovorni promet), pri čemer pa se v TVD-ju tru-dimo, da svoje naloge opravljamo tudi na drugih lokacijah, to je na drugih postajah ali v izrednih primerih tudi na progi, v kolikor je to potreba prevoznika.

Zadnja leta je v mednarodnem prometu prišlo do uveljavitve sistema vlakov na tehnično zaupanje. Klasična primopredaja vlakov med prevozniki se na mejnih postajah opravlja tako, da se pred prevzemom vlaka opravi tehnični pregled in popolni za-vorni preizkus. Pri sistemu vlakov na tehnično zaupanje pa se pri vlakih, za katere se sosednja prevoznika dogovorita, ne op-ravlja tehničnega pregleda (med Tovornim prometom in Tren-italio in Tovornim prometom in RCA pa tudi ne popolni zavorni preizkus) na mejni postaji.

Prevoznik, ki vlak predaja, mora tehnični pregled opraviti na eni od postaj na svojem območju (najpogosteje je to izhodna pos-taja vlaka), pri čemer jamči in odgovarja za tehnično stanje va-gonov v vlaku do postaje na območju drugega prevoznika, za katero se prevoznika dogovorita. Iz navedenega sledi, da sis-tem vlakov na tehnično zaupanje izjemno skrajša čas zadrže-vanja vlakov na mejnih postajah (na Jesenicah npr. samo na nekaj minut), istočasno pa od TVD-ja zahteva visoko stopnjo strokovnosti in kakovosti opravljenega dela. Ta kakovost se redno mesečno ugotavlja, o njej se izmenjujejo podatki med sosednjimi TVD-ji, opravljajo se analize ter na njihovi osnovi sprejemajo potrebni ukrepi za njeno ohranjanje in izboljšanje.

Že pred združitvijo, sedaj pa še pospešeno, tečejo v CD-ju in TVD-ju aktivnosti za takšno obliko izrednega popravila vago-nov, ki bi v največji možni meri zagotovila popravilo pokvarjenih vagonov v vlakih ali pa na pregledovalnih mestih, na katerih bi bile nepravilnosti ugotovljene. Za prevoznika bi takšen način popravil v veliki meri znižal stroške popravila, saj se skrajša čas izostanka vagona iz uporabe in zniža strošek prevoza vagona v delavnico.

Tu so še tudi druge naloge, ki jih izvajajo strokovni sodelavciTVD-ja, ampak bi jih bilo preveč, če bi hotel vse predstaviti. Dejstvo namreč je, da zahtevne razmere v družbi kot celoti, pa tudi v našem okolju ne dovoljujejo polovičarskega in nekako-vostnega dela, kar se vsi v TVD-ju še kako zavedamo in vlaga-mo vse napore v to, da so naše naloge izpolnjene kakovostno in hitro.

O TVD-ju bi se dalo še marsikaj povedati, toda naj bo ta kratka predstavitev dovolj. Sedaj pa še par besed o naslovu članka.

Predstavitev OE TVD

tem koridorju, globalni terminski načrt z dvema pilotnima od-sekoma prog in dvema pilotnima lokomotivama (E-lok 541 in D-lok 664), predvideno finančno vrednost projekta in način finan-ciranja ter obratovanje skupaj s sedanjo varnostno napravo (ASN) v prehodnem obdobju.

Dejavnost vleke podpira in je vključena tudi v področje inter-operabilnosti. Interoperabilnost pomeni medsebojno dogovor-jeno skupno rabo lokomotiv z upravami vleke sosednjih želez-nic, brez zamenjave lokomotiv na postajah izmenjave prometa. Cilj interoperabilnosti je namreč povečanje potovalne hitrosti mednarodnih vlakov zaradi skrajšanja postankov na teh posta-jah. S skupno rabo lokomotiv se ne obračunavajo več stroški obmejnih storitev vleke, pač pa je v rabi naturalna izravnava

vlakovnih kilometrov. Najprej je bila interoperabilnost dogovor-jena z italijansko železniško upravo, in sicer za lokomotive vr-ste 362, ki so vozile vlake med postajama Zalog in Cervignano.Zaradi znatnih sprememb v zakonodaji, ki zadevajo opremlje-nost vozil in infrastrukture, tako v Italiji kot v Sloveniji, je trenut-na izmenjava lokomotiv prekinjena. Po dobavi večsistemskih lokomotiv vrste 541 na SŽ je bila leta 2006 interoperabilna raba lokomotiv dogovorjena z upravo vleke avstrijskih železnic z nji-hovo sorodno lokomotivo vrste 1216. V teku pa so dogovori o interoperabilni rabi lokomotiv s hrvaškimi in madžarskimi želez-nicami. Seveda je treba pred tem od pristojnih organov Repu-blike Hrvaške in Republike Madžarske pridobiti obratovalna do-voljenja za vožnje posameznih vlečnih vozil SŽ po njihovih pro-gah.

Marjan Terčon, u. d. i. e

Nova razstava v Galeriji stopniš če – Miško Kranjec: Obrazi, maske, iskre …

Galerija stopnišče SŽ-CD je od oktobra odeta v odtenke sivine, ki ni-zajo vtise iz naših delav-nic. Stopnišče krasi 33 črno-belih fotografij, na katerih so ujeti motivi iz naših delavnic v Ljublja-ni, Dobovi, Mariboru in na Ptuju. Avtor fotografij je g. Miško Kranjec, pri-znani slovenski umetnik,

Kot je zapisal v spremni besedi razstave, spoštuje fizično delo in to spoštovanje izraža s fotografijo. Fotografiranje vlakov je zato „v drugem planu“, zanima ga predvsem t. i. mali človek, katerega je opisoval tudi njegov oče – Miško Kranjec. G. Kran-jec v svoj objektiv najraje ujame ljudi, ki so svojo poklicno pot posvetili fizičnemu delu, tudi v delavnicah. Ravno ti so pred-stavljeni na razstavljenih fotografijah. Nasmejani, zamišljeni, zamaskirani pod zaščitno obleko, v soju isker.

Fotografije z razstave so bile posnete v zadnjih sedmih letih. Nekatere so bile objavljene tudi v ameriškem tisku, ki obravna-va železničarsko tematiko. Miško Kranjec je namreč znan foto-

čigar ustvarjalno orodje je fotoaparat.

Miško Kranjec je svojo kariero in veliko prostega časa posvetil fotografiji. Poznamo ga kot fotoreporterja, ki je delal pri časo-pisni hiši Delo in drugih medijskih hišah, železničarjem pa je poznan kot avtor številnih železniških fotografij in fotoreportaž, ki jih mesečno objavlja v Novi progi. V upokojenskem stažu ve-činoma fotografira zase, občasno za Slovenske železnice, pa tudi v Centralnih delavnicah ga pokličemo, kadar se kaj zanimi-vega dogaja. Da, to je tisti gospod, ki nas včasih obišče in vne-to snema po delavnici, kdaj pa kdaj z vami spregovori besedo ali dve, največkrat pa se sploh ne pusti motiti.

G. Kranjec je pravi mojster fotografiranja železniških motivov, naj bo na progi, postajah ali v delavnici. Te so mu še posebej pri srcu, saj se je v srednji šoli izučil za strojnega tehnika in skoraj bi bil naš sodelavec. Imel pa je tudi veliko željo postati strojevodja. Gospodarska reforma, ki je ustavila zaposlovanje v letu 1965, je odločila drugače in g. Kranjec se je po nekaj letih dela v vzdrževanju posvetil fotografiranju in novinarstvu. Po du-ši ostal je železničar, zato se med nami odlično počuti. Fotograf Miško Kranjec in njegova razstava v Galeriji stopnišče SŽCD

Fotografiji: Anita Šepec

sklopu katere je bila tudi TVD, ter na Centralne delavnice; leta 1979 pa se je Sekcija za vleko razdelila še na TOZD za vleko vlakov in TOZD za TVD.

Milan Robar

Nekatere napake, ki jih pregledniki ugotovijo pri tehničnem pregledu vagonov

Slika 1: Počeno koloSlika 2: Nanos materiala na tekalni površini kolesaSlika 3: Snet in zasukan zavorni čeveljSlika 4: Kontejner ni zavarovan proti premiku (ni na nasadnih trnih)

Fotografije: Arhiv TVD

1 2 3

4

Po 38 letih smo zopet skupaj. Tisti, ki imamo za seboj že dolo-čeno »kilometrino«, se spomnimo, da se je v letu 1973 končala enovita organiziranost tedanjih TVD-ja, Vleke in Delavnic. Do takrat so bile te tri enote združene v enovito organizacijsko enoto – kurilnico, ki se je nato razdelila na Sekcijo za vleko, v

NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ

V eni izmed prejšnjih številk CD okna smo predstavili projekt revi-zije tovornih vagonov vrste Sggmrss 90', ki jo prvič izvajamo za našega novega partnerja – Touax iz Francije. Revizije G4.2 po VPI na 15 vagonih nismo mo-gli dokončati v predvidenih rokih zaradi najdenih razpok na zvarih

Nove podstavne vozičke je zagotovil lastnik vagonov Touax. Dostavljeni so samo kot okvir, torej brez zavorne opreme in ele-mentov vzmetenja Lenoir. Vse to se mora premontirati iz poš-kodovanih podstavnih vozičkov na nove okvirje. Trenutno je Touax dostavil 12 okvirjev, kar zadošča za menjavo na 5 vago-nih, ki bodo tako lahko zapustili delavnico. Revizija na njih je namreč že končana, čakali so samo sveže podstavke.

Ostale okvirje še čakamo, njihova dostava je predvidena v pri-hodnjih nekaj dneh. Z zamenjavo vseh poškodovanih podstav-nih vozičkov bomo tako v Proizvodnji Dobova končali revizije na teh vagonih in zaključili prvi projekt s francoskim partnerjem. Ta je z našim delom zelo zadovoljen, zato smo za naslednje le-to že podpisali pogodbo o vzdrževanju za 200 vagonov plošč-nikov različnih velikosti.

Besedilo in fotografije: Jože Jurman

PROIZVODNJA DOBOVA

Projekt revizije vagonov Sggmrss se z menjavo podst avnih vozi čkov kon čuje

spodnjih vrtljivih skodelic, ki so posledica tovarniške napake pri izdelavi podstavnih vozičkov za vagone. Te podstavne vozičke, ki imajo navedeno napako, je zato potrebno zamenjati. Razpo-ke na podstavnih vozičkih so bile odkrite in potrjene z vizualno kontrolo ter metodo s tekočimi penetranti s strani strokovnjakov za neporušne preiskave v Proizvodnji Dobova.

Razpoka odkrita s penetranti Nov podstavni voziček Y25 brez zavornega polužja Položaj razpok v podstavnem vozičku

Njegovo razstavo si lahko ogledate v Galeriji stopnišče v uprav-ni stavbi SŽCD, na ogled bo do pomladi, potem pa je v načrtu selitev po proizvodnjah. Vabljeni ste, da si jo ob obisku uprave ali Proizvodnje Ljubljana ogledate. Nekateri boste na fotogra-fijah našli tudi sebe, vaš portret skozi Miškov objektiv vam bo gotovo všeč.

Helena Hostnik Simončič

graf tudi izven meja Slovenije, povezuje se predvsem z ameriš-kimi ljubitelji železnic in skrbi, da se o naših kaj objavi tudi „čez lužo“. Njegove fotografije so v ZDA zelo cenjene, saj je prejel že številne nagrade, med njimi dve prvi – natečaj revije Trains Magazine in Centra za železniško fotografijo in umetnost. Sicer pa je g. Kranjec prava zakladnica podatkov o vlakih in železni-cah tudi v tujini.

PROIZVODNJA LJUBLJANA

Popravilo zveznega droga na parni lokomotivi 33-037

Drogovje smo morali demontirati, očistiti karterje za olje, s pe-netranti pregledati za razpoke, predvsem pa narediti dobre iz-mere na lokomotivi. Glede na izmere lokomotive smo morali predelati drsne ležaje in čepe drogovja. Sledila je montaža in barvanje ter prvi preizkusi z premiki lokomotive po delavniškem tiru.

Z inovativnostjo in pridnostjo smo popravilo kakovostno opravi-li, z najnižjimi možnimi stroški, predvsem pa smo parni lepotici omogočili, da spet sopiha v vsem svojem sijaju.

Marko Hvale

Delavci na pari (Marko Hvale, Lemut Robert in Šimo Barukčič) smo se zopet znašli pred novim izzivom. Na naši parni lepotici je prišlo do hujše okvare – počilo je uho na zveznem drogovju lokomotive.

V mislih smo imeli več možnosti popravila: varjenje ušesa, iz-delava nove glave in varjenje na drog ali menjava. Po tehtnem premisleku in nekaj izračunih smo zaključili, da je najbolje pre-delati zvezno drogovje lokomotive iste serije, vendar z drugimi merami na ležajih. Ker je zvezno drogovje obremenjeno z di-namično utripajočimi silami, smo bili glede varjenja skeptični.

Lokomotiva brez zveznega drogovja Počeno uho na zveznem drogu parne lokomotive 33-037

Fotografiji: Anita Šepec

Si predstavljate, kako izgleda, ko imaš na okretnici lokomotivo s 100 tonami, okretnica pa v celoti odpove? Tudi delavci na pari in intervencijska skupina si nismo.

Okretnico smo poskušali obrniti z elektromotorjem kot običajno, ko so pridno pričele pregorevati varovalke, okretnica pa nič. Nanjo smo navezali jeklene vrvi in jo poskušali obrniti s pomoč-jo traktorja – neuspešno. Po večjem naporu nam jo je končno uspelo delno obrniti, da smo parno lokomotivo lahko spravili pod streho. Potem se je pa začelo.

Skupaj smo stopili delavci na pari, naša intervencijska skupina in delavci iz ŽGP. Intervencijska skupina je okretnico, ki smo jo demontirali, s pomočjo preciznih dvigal dvignila in podložila. Nekaj časa smo preučevali sestavo osrednjega ležaja in nje-govo demontažo in končno smo ob demontaži ležaja prišli do problema.

Popravilo okretnice v Železniškem muzeju

Srajčka nosilnega sredinskega ležaja in valjčki se zaradi rje in polomljenega valjčka nikakor ni mogla vrteti. Čudež je bil, da je okretnica sploh delovala do okvare. Izdelati smo morali nove valjčke, jih primerno zakaliti, očistiti drsne ploskve in srajčko le-žaja. Vse skupaj smo dobro namazali in sestavili skupaj. Sledi-lo je natančno spuščanje okretnice, za kar gre zahvala zopet naši intervencijski skupini. Delavci ŽGP so tekalna kolesa do-dobra napolnili z mastjo, okretnico pobarvali in namestili novo ograjo. Sledil je preizkus in okretnica se po dolgem času spet vrti.

Kljub nedorečenemu lastništvu okretnice smo delavci CD-ja in ŽGP-ja skupaj dokazali, da se z dobro voljo in minimalnimi stroški lahko premikajo gore (beri: okretnice).

Marko Hvale

Zarjaveli in polomljeni valjčki Popravljena in obnovljena okretnica

Fotografiji: Anita Šepec

ZGODILO SE JE

Pregled elektri čne lokomotive Ferrovie Emiglia Romagna v Sermidu

Sermide, 24. in 25. oktober

Leta 2005 so Slovenske železnice italijanskim privatnim želez-nicam FER – Ferrovie Emiglia Romagna prodale 6 lokomotiv vrste 342. V Centralnih delavnicah smo na njih opravili revizijo z vsemi predelavami, ki jih je zahteval italijanski kupec. Po pre-daji lokomotiv kupcu smo podpisali pogodbo o vzdrževanju teh lokomotiv v Italiji. Kontrolni pregledi na lokomotivah se izvajajo na osnovi enakih normativov, kot so določeni za te lokomotive pri Slovenskih železnicah. 24. oktobra smo se tako delavci iz SŽCD ponovno podali na službeno pot v mesto Sermide, kjer se nahajajo delavnice FER-a z nalogo, da opravimo kontrolni pregled P3 na lokomotivi E640-102 – prej SŽ 342-002.

Med pregledom je treba preveriti praktično vso lokomotivo: koš, podstavne vozičke, vlečne naprave, električne sklope, pnev-matski sklop in streho. Včasih se pojavi več napak, ki jih je potrebno odpraviti, drugič manj. Tokrat smo imeli srečo, da ni bilo kakšnih večjih okvar. Pri pregledu spodnjega ustroja in vo-zičkov nismo ugotovili posebnosti, pritrditi je bilo potrebno le nekaj vijakov na karterjih in doliti olje. Ob pregledu zavor in za-vornega drogovja pa smo našli precejšno zajedo na osi, ki nosi zavorne cokle, kar smo tudi pokazali predstavnikom FER-a. Za-jeda je nastala, ker zavornjaki niso bili pravočasno zamenjani, za kar so odgovorni pri FER-u.

Nastavili smo še zavore in podmazali vse gibljive dele. Tudi na pnevmatskem delu ni bilo kakšnih posebnosti, zatesniti je bilo potrebno le cev mazanja vencev, ki je puščala na 4. osi. Opra-vili smo tudi vse zračne preizkuse in vse je delovalo brezhibno.

Pri pregledu električnega dela lokomotive smo poleg pregleda P3 opravili še nekaj dodatnih del. Odpravili smo napako v ka-bini B, kjer niso delovale dolge luči in reflektor, namestili smo pokrove na instalacijskih kanalih in na NN-omari, ki so ostali

Ob naslednjem pregledu bo potrebno zamenjati rokonaslon na strojevodskem sedež in elastomere na 2 odbojnikih. Pri pre-gledu strehe ni bilo posebnosti tako da smo samo očistili izola-torje in podmazali vse gibljive dele na odjemnikih toka.

Po končanem pregledu smo opravili še preizkus delovanja lo-komotive, preverili če vsi sklopi delujejo. Vse je delovalo brez-hibno, zato smo z lastnikom podpisali zapisnik in s tem se je naše delo v Italiji za tokrat zaključilo. Naslednje službeno poto-vanje v Sermide nas čaka od 23. do 25.11.2011.

Besedilo in fotografije Branko Lužar

Pregled podstavnega vozička

odprti po predelavah izvedenih s strani Alstoma, zamenjali smo elektromagnetni kontaktor in kontaktor protivzpenjanja.

Pregled in čiščenje kombinatorjevPreverjanje delovanja stikal ventilacije lokomotive

Če zagori v proizvodnji … Gasilski vaji v proizvodnjah na Ptuju in v Dobovi

Kaj je potrebno storiti, če zagori v poslopju kot so naše proiz-vodnje? Kako je treba gasiti in reševati ujete zaposlene iz raz-ličnih situacij?

To so pokazali in trenirali naši gasilci, ki delujejo v okviru proiz-vodenj Dobova in Ptuj. Prostovoljni gasilski društvi sta skupaj z lokalnimi prostovoljnimi gasilskimi društvi organizirali gasilsko vajo v delavnicah in pripadajočih poslopjih. Kako jim je uspelo prikazati gašenje in reševanje?

Ptuj, 26. oktober

V letošnjem letu Prostovoljno gasilsko društvo Železničar praz-nuje 60 let obstoja. Z namenom počastitve te obletnice smo v mesecu požarne varnosti izvedli gasilsko vajo, ki je potekala v delavnicah Proizvodnje Ptuj, sodelovala pa so gasilska društva iz Mestne občine Ptuj (pri vaji je sodelovalo 88 gasilcev iz de-setih prostovoljnih gasilskih društev). Namen vaje je bil prikaz pripravljenosti, operativna usposoblje-nost gasilcev vseh društev, reševanje in pomoč delavcem. Ti so se po scenariju vaje v trenutku elementarne nesreče – potresa in posledično požara, nahajali v lakirnici za barvanje vagonov, nekaj delavcev pa je ostalo ujetih še v upravni zgradbi. Pones-rečence so iz delavnice in upravne zgradbe evakuirali gasilci z dihalnimi aparati, ekipe prve pomoči iz PGD Ptuj pa so jim nu-dile prvo pomoč.

Vajo si je z zanimanjem ogledalo večje število zaposlenih ter strokovnjaki iz požarne varnosti in civilne zaščite. Prisotni so bi-li tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije g. Janez Merc ter gostje iz uprave SŽ CD – varnostni inženir g. Aleš Kastelic in pomočnik direktorja za teh-nično-proizvodno in razvojno področje mag. Janez Vidovič. Slednji je kot predsednik gasilskega društva nagovoril in poz-

dravil vse prisotne gasilce in goste iz bližnje in daljne okolice ter jim zaželel, da še naprej opravljajo humanitarno poslanstvo. Tudi šef Proizvodnje Ptuj g. Silvo Božičko se je vsem, ki so na kakršen koli način prispevali pri tej vaji, najlepše zahvalil.

Društvo PGD Železničar šteje 40 članov, od tega je 30 aktivnih in 10 podpornih članov. Društvo organizira občinsko vajo v do-ločenem obdobju zaradi praktičnega izobraževanja in usposab-ljanja gasilskih društev, civilne zaščite in tudi zaposlenih. Letos smo za vajo uporabili precej prostega časa, saj je bilo potrebno marsikaj postoriti in urediti.

Uredili smo gasilski dom oziroma prostor, v katerem imamo zaščitna gasilska sredstva in gasilsko orodje. Pregledali smo tudi hidrante, jih prepleskali in označili. Žal se je na vaji poka-zalo dejansko stanje vodovodnega omrežja – to nas je prese-netilo, saj je nedaleč od hidranta počila glavna dotočna cev (to cev nam je vzdrževalec pred kratkim zakrpal, vendar ni vzdrža-la obremenitve pri sami vaji). Pripraviti je bilo potrebno opera-tivni načrt za vajo, ki je bila zaradi prostorske razsežnosti raz-deljena na tri sektorje. V času priprav smo prepleskali še naše gasilsko vozilo TAM 80, saj je bilo v zelo slabem stanju. Pripra-vili smo tudi teren za izvedbo vaje, tako da smo imeli ves me-sec precej dela.

Vaja je bila kljub nepredvidenemu dogodku v medijih objavljena kot zelo uspešno izvedena. Poveljnik PGD Železničar g. Dani-lo Forštnerič je povedal, da društvo kljub finančnim težavam, ki izhajajo že izpred let, še vedno deluje v okviru Območne gasil-ske zveze Ptuj, ki nam pomaga pri vzdrževanju gasilske opre-me in izobraževanju gasilskega kadra. Društvo si finančno po-maga tudi z raznimi sponzorji in delom v prostem času. Tako se je obdržalo vse do danes. Upamo, da se bo tudi naše podjetje spomnilo na nas in nam finančno pomagalo, saj društvo varuje in deluje na območju Proizvodnje Ptuj.

Marjan Majcen

Slika 1: Gasilska enota PGD ŽelezničarSlika 2: Predaja raportaSlika 3: Prva pomočSlika 4: Gasilski napadSlika 5: Strokovna analiza vaje (z leve):mag. Janez Vidovič (predsednik PGD Železničar),dr. Štefan Čelan (ptujski župan) in Silvo Božičko (šef Proizvodnje Ptuj)

Fotografije Robert Krajnc:

1 2 3

4 5

Dobova, 5. november

V okviru meseca požarne varnosti prostovoljna gasilska druš-tva iz Krajevne skupnosti Dobova vsako leto v sklopu občinske gasilske zveze organizirajo dve ločeni vaji. Naše društvo PIGD (Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo) Železniška delavni-ca Dobova sodi v sektor Dobova – sever, skupaj z društvi PGD Veliki Obrež, PGD Gaberje, PGD Mali Obrež in PGD Sela. Le-tošnjo vajo smo organizirali v Proizvodnji Dobova po nasled-njem scenariju:

Med delovnim časom v kuhinji za pripravo tople malice za za-poslene pride do požara na štedilniku, ki se hitro razširi na vso kuhinjo. Šef Proizvodnje Dobova aktivira lastno gasilsko ekipo, ki sproži alarm. Nato začne gasiti požar, vendar tega ne more več obvladovati. Obstajajo velike možnosti eksplozije plinskih jeklenk propan-butan ob kuhinji. Več zaposlenih ostane v nad-stropju višje in se ne more evakuirati po stopnišču, ki je zadim-ljeno. O nastali situaciji obvestimo 112 ter pokličemo na pomoč

1 2 3

45

Slika 1: Gasilci se pripravljajo na reševanje po glavnem stopnišču v smeri kuhinje.Slika 2: Gasilci gasijo požar s peno tik pred kuhinjo, opremljeni so z dihalnimi aparati.Slika 3: Skupina gasilcev varuje objekt, v katerem so jeklenke plina propan-butan.Slika 4: Reševanje zaposlenih iz 1. nadstropja z gasilsko lestvijoSlika 5: Zbor gasilcev po končani vaji

okoliška gasilska društva in PGD iz Brežic, ki ima novo avtoles-tev za reševanje ljudi iz višjih nadstropij.

Gasilci iz Gaberja so zavarovali plinsko postajo in gasili vhodni del poslopja, Veliki Obrež in naši gasilci so zaščiteni z dihalnimi aparati pogasili požar v kuhinji, gasilci iz Sel so gasili požar na južnem stopnišču, ekipa iz Malega Obreža je rešenim ponesre-čencem nudila prvo pomoč izven ogroženega poslopja. Veliko dela so imeli brežiški gasilci z avtolestvijo – z njo so reševali zaposlene iz zgornjega nadstropja.

Celotno vajo so spremljale budne oči predstavnikov gasilske zveze iz Brežic. Sledil je zbor gasilcev in poročilo o vaji, ki je odlično uspela. Vajo smo zaključili s toplo malico za vse udele-žence, ki jo je našim vrlim gasilcem uspelo rešiti pred požarom. Razšli smo se z gasilskim pozdravom: Na pomoč!

Besedilo in fotografije: Peter Böhm, predsednik PIGD Železniške delavnice Dobova

Lokomotiva v dveh finalih

Nedelja, 20. november

V nedeljo, 20. novembra, je potekal zaključni del malonogomet-nega prvenstva Ljubljane. Na turnirju so nastopale najboljše ekipe iz ljubljanskih lig v letu 2011. V članski konkurenci je, kot prvak prve lige na Kodeljevem, nastopila tudi ekipa Lokomo-tive. Po gladki zmagi v polfinalu s 5:2 je kazalo, da bo prekinjen urok drugih mest, ko je v predhodnih treh finalih Lokomotiva os-tala praznih rok. Tudi tokrat se je morala zadovoljiti z nazivom viceprvaka Ljubljane. Za tolažbo jim ostane, da so izgubili proti ekipi, za katero je nastopalo kar nekaj malonogometnih repre-zentantov Slovenije.

Po 37 letih obstoja je Lokomotiva nastopila prvič tudi z veteran-sko ekipo, ki si je z osvojitvijo tretjega mesta v veteranski ligi na Kodeljevem prav tako zagotovila nastop v končnici. Da se ve-terani niso zadovoljili samo z nastopom na zaključnem turnirju, so pokazali s tesno polfinalno zmago (1:0) in uvrstitvijo v finale.

Tu jih je čakala ekipa, ki je že lani osvojila ta prestižni naslov. V njenih vrstah je kar nekaj zvenečih imen, med katerimi je širše-mu občinstvu najbolj znano ime bivšega reprezentanta Sloveni-je Gregorja Židana. Ker se je finalna tekma po 40-ih minutah tr-dega boja končala z izidom 0:0, se je pristopilo k izvajanju treh kazenskih strelov. V prvih dveh serijah so bili strelci natančni, po tretji seriji pa so morali igralci Lokomotive čestitati nasprotni-ku za ubranitev naslova.

Obe ekipi je vodil Diko Ivanović, ki je tako izgubil že peto finale v zadnjih šestih letih. Malo v šali, malo zares je po koncu prire-ditve dejal, da kljub »neuspehu« ne misli odstopiti in bo tudi v bodoče vodil malonogometaše, tako, kot to počne že od leta 1983.

Vlastimir Djurdjević

Ekipa Lokomotive

Fotografija: arhiv Lokomotive

CEDEjČEK MESECA

V Proizvodnji Ljubljana se je zaposleni na področju vzdrževanja potniških va-gonov g. Igor Berčan odločil, da bo de-lavcem, ki delajo na preizkusu potniš-kih vagonov, olajšal delo pri preizkusu alternatorjev potniških vagonov. Izdelal je vzvod za dvig in spust motorja nap-rave za preizkus.

CEDEjČEK meseca novembra

Pri preizkusu potniških vagonov v preizkuševalnici preizkušamo tudi delovanje alternatorja. To je naprava, nameščena na spod-nji ustroj vagona, ki s pomočjo vrtenja osi ustvarja električno napetost za polnjenje baterij, ki so potrebne za krmiljenje vseh vagonskih sklopov – zavor, vrat, razsvetljave). Alternator se preizkuša s posebno napravo, ki s pomočjo elektromotorja vrti os in tako ustvarja pogoje za delovanje alternatorja, kakršne ima ta med premikanjem vagona.

Ta naprava je za premikanje po delavnici zelo težka, zato sta jo morala premikati po dva delavca. G. Berčan je zato izdelal vzvod, s katerim prek ročice (na sliki obarvana rdeče) lahko en sam delavec enostavno dvigne ali spusti napravo brez poseb-nega napora in nevarnosti poškodb hrbta in rok. S tem je pris-peval k lažjemu in varnejšemu premikanju naprave.

Janez Ahčin

Slika: Avtor izboljšave Igor Berčan pri dvigu naprave za preizkus alternatorjev s pomočjo vzvoda, ki ga je izdelal.

OKOLJE

CD okno vas bo od sedaj nap-rej obveščalo tudi o aktualnih okoljskih temah. Z raznimi na-potki in informacijami vas želi-mo seznanjati z dobrimi prak-sami ravnanja z odpadnimi in okolju nevarnimi snovmi ter o skrbi za čisto okolje na delov-nem mestu in okolici poslopij.

V začetku novembra smo v Proizvodnji Ljubljana organizirali izobraževanje o varstvu okolja. Največ poudarka je bilo namen-jenega odpadkovnemu področju, saj v naši družbi nastaja veli-ko odpadkov, zlasti nevarnih.

Pregledali smo splošno zakonodajo s tega področja – uredbo o ravnanju z odpadki in uredbe za večino odpadkov, ki nastajajo v Proizvodnji Ljubljana. Udeleženci so bili seznanjeni, kako po-teka ločevanje različnih vrst odpadkov, z označitvijo posod za odpadke ter z ustreznim pakiranjem in odvozom odpadkov.

Poučevanje o varstvu okolja

Pri odpadnih vodah smo poudarili, kaj se ne sme zlivati v odtoke in oljne lovilce (naftni derivati, odpadna olja, antifriz, bencin, tekočine iz akumulatorjev …), kako v pralnici rezervnih delov pravilno prati, da ne bo prihajalo do prekomernega onesnaženja odpadnih voda.

Že pred davnimi časi je Leonardo da Vinci dejal, da narava nikoli ne krši svojih zakonov. Zaposleni v naši družbi se moramo po svojih najboljših močeh truditi, da se čim bolj približamo tej modrosti.

Nada Pelko

Ljubitelji teka, povežimo se!

OBVESTILA IN NAPOVEDI

Občasno bi se dobivali tudi na skupnih treningih in se spodbu-jali, še posebej v hladnih mesecih, ko mraz marsikoga zadrži v topli dnevni sobi. Ob zadostnem številu interesentov bomo us-tanovili sekcijo tekačev, ki bo skupaj trenirala, predvsem pa se udeleževala tekaških dogodkov.

Vsi, ki bi trenirali v skupini in se skupaj udeleževali maratonov, se obrnite na g. Josipa Gruma. Pišete mu lahko na: josip.grum@sz-cd.si.

Na Ljubljanskem maratonu, ki smo ga pretekli konec oktobra, je teklo kar nekaj naših zapo-slenih iz Centralnih delavnic in Vleke.

Bili smo uspešni, vsak je dose-gel svoj osebni uspeh po prete-

čenih 21 ali 42 kilometrih. Tek je zdrav način gibanja in ohran-janja zdravja, le vztrajati je treba. Včasih nam to bolje uspeva, če spodbujamo drug drugega. Zato nam je na misel prišla ide-ja, da bi se zaposleni v celem SŽCD družili na takih dogodkih in skupaj dosegali dobre rezultate.

Na prvem rednem sestanku, 28. oktobra 2011, smo ustanovili Smučarsko sekcijo, ki bo delovala v okviru Sindikata vzdr-ževalcev lokomotiv Moste. Izvolili smo predsednika in tajnika sekcije ter določili višino mesečne članarine, ki znaša 5 €. Vsi, ki bi se želeli včlaniti, dobite prijavnico pri g. Žibertu in g. Ostanku iz Proizvodnje Ljubljana. Vabljeni ste zaposleni iz vseh proizvodenj, sekcij in delovnih enot Vleke in TVD-ja. Sedaj pozorno spremljamo snežne razmere in čim cenejše ak-cije smučarskih središč. O aktualnih smučarskih izletih vas bo-mo pravočasno obvestili prek sporočil na oglasnih deskah in v CD oknu.

Mojmir Ivančič, predsednik Smučarske sekcije

Ustanovljena je Smu čarska sekcija

Prvi sestanek Smučarske sekcije Fotografija: Anita Šepec

UREDNIŠTVOVaše prispevke in predloge za CD okno, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu: andrej.hocevar@sz-cd.si ali helena.hostnik@sz-cd.si do 14. 12. 2011. Na zgornja spletna naslova nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ CD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

CD okno si lahko preberete tudi na spletni strani www.sz-cd.si/cd-okno

Poglobili smo se v vse vrste evidenc, ki smo jih po zakonu dolžni voditi in v globe za nepravilno ravnanje z odpadki. Kazni za nepravilno ločevanje, mešanje različnih vrst odpadkov med seboj, nepravilno pakiranje, neoznačitev posod za odpadke itd. se gibljejo od 40.000 do 100.000 € za pravno osebo (podjetje). Za odgovorne osebe povzročitelja in imetnika odpadkov ter za fizične osebe (zaposlene) je za omenjene prekrške določena kazen od 1.200 do 4.100 €.