Številka 1/2012

JANUAR

AKTUALNO

CEDEjČKI 2011

Začetek novega leta je čas za pogled na preteklo leto in na rezultate, ki jih je prineslo. V letu 2011 ponovno beležimo rast podanih predlogov oziroma malih izboljšav v okviru projekta CEDEjČEK. Od vseh podanih predlogov, ki jih je bilo 101, je bilo uresničenih kar 98 odstotkov.

Število uresničenih predlogov po proizvodnjah je naslednje: največ, kar 44, so jih izvedli zaposleni iz Proizvodnje Ljubljana; sledi Proizvodnja Divača z 29 predlogi, Ptuj s 17 in Maribor s 7 predlogi. Po 1 uresničeni predlog so prispevali zaposleni iz Proizvodnje Dobova in iz upravnih služb.

Pomlad je očitno spodbudila več inovativnega razmišljanja, saj je od marca število predlogov naraslo, največ pa je bilo poda-nih junija (skoraj dvakrat več kot ostale mesece). V marcu 2011 je bila podeljena tudi posebna nagrada za delavce z več kot 5 uresničenimi predlogi v koledarskem letu 2010. Spomnimo, da je nagrado za leto 2010 prejel g. Marko Hvale iz Proizvodnje Ljubljana za 8 uresničenih predlogov.

CEDEjČEK je peto koledarsko leto obstoja zanesljivo nadalje-val svoje poslanstvo. Podanih je bilo več predlogov kot leto po-prej (101 predlog; v letu 2010 je bilo podanih 86), tudi število uresničenih predlogov je višje kot v letu 2010 (99; v letu 2010 86 uresničenih predlogov ). Ob koncu leta sta ostala neuresni-čena le dva predloga iz Proizvodnje Divača.

V duhu napredka je potrebno posebej izpostaviti proizvodnje Divača, Ljubljana in Ptuj. Proizvodnja Divača je tudi v letu 2011 ohranila visoko število predlogov in je na drugem mestu po ab-solutnem številu predlogov in vsekakor na prvem mestu po šte-vilu predlogov na delavca!

Najbolj dejavna je Proizvodnja Ljubljana, zlasti njen oddelek TPRP. Končno pa se je prebudila tudi Proizvodnja Ptuj s 17 uresničenimi predlogi. Dejavnost podajanja drobnih predlogov za izboljšave torej živi v vseh proizvodnjah.

Med najbolj inovativnimi najdemo štiri zaposlene iz Pro-izvodnje Ljubljana, ki so v letu 2011 prispe-vali več kot 5 uresničenih predlogov. Posebni cedejčkovi nagrajenci (prejeli bodo dodatne de-narne nagrade) so:

● Marko Hvale (8 predlogov),● Janez Ahčin (8 predlogov),● Aleš Lajevec (7 predlogov) in● Igor Berčan (5 predlogov).

Vsem štirim čestitamo za uspeh in jim želimo še veliko inovativ-nih idej! Njihove predloge bomo predstavili v eni od naslednjih številk CD okna.

Obratovodjem in šefom proizvodenj predlagamo, da v letu 2012 CEDEjČKU posvetimo prav posebno pozornost! Z vzpodbujan-jem zaposlenih in s stalno skrbjo, da se predlogi uresničijo, lah-ko CEDEjČKA v letu 2012 ne le ohranimo, ampak mu damo nov zagon!

Male izboljšave bomo tudi v letu 2012 redno predstavljali v CD oknu, vsak mesec po eno. Morda bo naslednja že vaša. Januarsko najdete na osmi strani.

Tone Gregorič in Helena Hostnik Simončič

Zaposleni, ne pozabite, da je vsak uresničeni predlog denarno nagrajen. Nikomur kakšen dodaten evro pri plači ni odveč, zato le pogumno – blokec v roke in oddajte vašo najnovejšo zamisel!

3

4

Inovativnost zaposlenih v letu 2011

Komisija za inovacije SŽ – Centralnih delavnic Ljubljana, ki jo sestavljajo Jurij Krošelj (predsednik, Proizvodnja Dobova), Jurij Brodschneider (namestnik predsednika, Proizvodnja Maribor), Vlado Šamprl (Proizvodnja Ptuj), Dušan Rožac (Proizvodnja Di-vača), Brane Gregorin (Proizvodnja Ljubljana) in Anton Gregorič (uprava), je v letu 2011 obravnavala 4 inovacijske predloge in jih vse ovrednotila v skladu z veljavnim pravilnikom. Z vsemi av-torji so podpisane pogodbe in nagrade so že ali pa bodo v krat-kem izplačane.

Inovacije so bile zapisane v Katalog inovacij SŽ CD, to pa so:● preizkuševalnica za kontrolo in nastavitev „OLVA“ ventilov in svinčenih čepov, avtor Marko Hvale, Proizvodnja Ljubljana; ● priprava za struženje in odlivanje osnih drsnih ležajev, avtorja Stanko Ritonja in Boris Perko, Proizvodnja Maribor: ● priprava za vstavljanje trapeznih „O“ tesnil, avtor Janez Ahčin, Proizvodnja Ljubljana; ● priprava za varjenje vodila osnega okrova DEL 664, avtor Drago Mernik, Proizvodnja Maribor.

predsednik komisije za inovacije Jurij Krošelj, dipl. inž., specialist strojništva

NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ IN ENOT

PROIZVODNJA DOBOVA

Nove pridobitve v Proizvodnji Dobova

Stroj so celovito obnovili v podjetju BAS iz Maribora, nova sta tudi Siemensova krmilna elektronika in programska oprema, ki bosta zamenjala krmilje in programsko opremo staro 20 let. Sa-ma stružnica pa je bila iz leta 1976.

Obnovljeni stroj bo omogočil povečanje zanesljivosti delovanja in boljšo kakovost obdelane površine ter dimenzijsko natan-čnost postruženih koles, povečala se bo tudi količinska zmoglji-

vost stroja. Stroj omogoča struženje monoblok koles in koles z obročem od premera minimalnih 760 mm do maksimalnih 1.000 mm, merjeno na tekalnem krogu.

Kupili in montirali pa smo tudi dve konzolni dvigali s 500 in 1.600 kg nosilnosti za potrebe preizkušanja zračnih posod in NDT (neporušne preiskave) postopkov na kolesih. Dvigalo s 1.600 kg nosilnosti bo obratovalo v novi temnici za izvajanje MT (magnetnih) pregledov, ki je v fazi zbiranja ponudb. Manjše, s 500 kg nosilnosti, pa bo služilo za dvig zračnih posod na preiz-kuševalnico, s čimer bomo olajšali preizkus in skrajšali čas de-la.

Jože Jurman

Na novo postavljena „Rafametka“

Novo krmilje Siemens – testiranje stroja

Dvigalo

V Dobovi se te dni vršijo investicije. Montira se obnovljena stružnica, ki so jo prej uporabljali na Ptuju. Gre za stružnico za kolesa znamke Rafamet oziroma kot jo ljubkovalno imenujemo „Rafametko“. Po celovitem remontu mehanske, električne, hidravlične in elektronske opreme je stroj že montiran in je v fazi preizkušanja. Popoln zagon je planiran do konca meseca.

Demontaža stare stružnice za kolesne dvojice

PROIZVODNJA LJUBLJANA

Končana revizija na zadnji lokomotivi vrste 363 v letu 2011

23. decembra smo v Proizvodnji Ljubljana lastniku – Slovenskim železnicam predali zadnjo lokomotivo z oznako 363-002, ki je bila pri nas na revizijskem popravilu. Vse lokomotive, ki so bile v reviziji v letu 2011, so izstopile pravočasno, nekatere pa celo predčasno, odvisno od razpoložljivosti naših kapacitet.

V Proizvodnji Ljubljana smo ponosni, da nam je revizija uspela po načrtih. Čas investicijskega popravila smo zmanjšali, kar po-meni, da smo prispevali k povečanju produktivnosti proizvod-nje.

Investicijsko popravilo električnih lokomotiv vrste 363 je klasi-čna revizija po opisu del, edina posebnost je ta, da lokomotiv nismo barvali v celoti, ampak le dele, ki so bili poškodovani. Svežo barvo sta dobili le dve Brižiti, in sicer 363-005, ki je dobi-la svežo staro podobo v rumeno-zeleno-rjavi barvi in lokomoti-

va 363-002, ki so jo v Dobovi pobarvali v svežo najnovejšo podobo rdeče-bele barve. Na tej lokomotivi smo poleg revizije opravili tudi menjavo električne napeljave. Poleg revizije loko-motiv smo istočasno opravili še revizije 26 podstavnih vozičkov.

Z revizijo lokomotiv 363 nadaljujemo tudi v letošnjem letu, v na-črtu je 8 lokomotiv. Z delom smo že začeli, o poteku pa vas bo-mo obvestili.

Stanislav Žganec

Sveže pobarvan koš Brižite 363-002 med revizijo

Popravilo vlečnih motorjev lokomotive vrste 363

Revizija podstavnih vozičkov

PROIZVODNJA PTUJ

Podpisali smo pogodbo s VTG za leto 2012SŽ – Centralne delavnice Ljubljana smo podpisale letno pogodbo za obnovo kolesih dvojic z enim naših največjih tujih partnerjev – VTG. V letu 2012 bomo za enega naših največjih kupcev obnovili 1.000 kolesnih dvojic vrste BA 002 in BA 005 po IS3. Na kolesa bomo namestili nove monoblok plošče proizvajalca Vyksa iz Rusije. Vrednost pogodbe je več kot 3 mio €, kar predstavlja eno največjih pogodb s kupcem izven domačega trga.

Podpisana pogodba vključuje možnost povečanja količine ko-lesnih dvojic IS3 še za 1.000 dodatnih. Sicer pa bomo v nasled-njem letu za VTG obnavljali tudi 60 kolesnih dvojic po IS2 na teden.

Poleg kolesnih dvojic za partnerja VTG opravljamo tudi celovi-

te revizije cistern po VPI v Proizvodnji Dobova. Centralne delavnice smo se izkazale kot zanesljiv partner, zato nam je VTG za letošnje leto v revizijo zaupal kar 200 cistern z mož-nostjo povečanja za še 200 v letu 2013.

Pogodba za delo v tolikšnem obsegu za naše podjetje pomeni

potrditev kakovostnega dela in dobrih poslovnih odnosov ter zaupanja, ki nam ga partnerji izkažejo z vsako podpisano po-godbo. Vsi zaposleni, ki sodelujemo s partnerjem VTG, se bo-mo trudili, da bo njegovo zadovoljstvo z našim sodelovanjem še večje.

Andrej Hočevar

Deponija z novimi kolesnimi dvojicami

TEHNIČNO VAGONSKA DEJAVNOST

Tehnični pregled avtovlaka v Novi Gorici

Na tehničnopregledovalnem mestu Nova Gorica imajo vozovni pregledniki že od leta 1999 specifičen in edinstven tehnološki proces dela, saj se v njihov delokrog uvršča tudi tehnični pregled avtovlaka.

Avtovlak, ki skozi bohinjski predor, povezuje Bohinjsko Bistrico in Podbrdo ter Most na Soči, s tem pa tudi Gorenjsko in Primo-sko. Vsakodnevno zgodaj zjutraj začenja in pozno zvečer zak-ljuči vožnjo v Novi Gorici. V sestavo avtovlaka so uvrščeni spe-cialni tovorni vagoni vrste Sds, na katere potniki lahko naložijo svoj osebni avtomobil, kombi, poltovornjak ali avtodom. Vozila so lahko visoka največ 3 metre, široka pa največ 2,4 metra.

Vlak je primeren tudi za ljubitelje kolesarjenja, saj se potniki lahko odpeljejo kolesarit na drugi konec, zvečer pa se z vlakom zopet vrnejo na izhodišče. V ta namen so v vlak uvrščeni pre-delani potniški vagoni vrste Baat.

Pri vsakodnevnem pregledu avtovlaka vozovni pregledniki v Novi Gorici poleg ugotavljanja tehničnega stanja vagonov op-ravljajo tudi popravila brez odstavitev vagonov iz vlaka ter skr-bijo za pravočasno pošiljanje vagonov v obdobne in kontrolne preglede.

Avtovlak glede na število prepeljanih potnikov in vozil dokazu-je, da je varnejši od cestnega prometa, še posebej v ozki Baški grapi, k čemur v veliki meri pripomore tudi dejstvo, da se zapo-sleni vozovni pregledniki v Novi Gorici zavedajo svoje temeljne naloge ter jo odgovorno in skrbno opravljajo. S tem v SŽ CD – TVD zagotavljamo potnikom in vozilom, naloženim na avtovlak, zanesljiva in varna prometna sredstva, ki vozijo po prelepi Go-riški progi.

Miran Müllner

Vozovni preglednik v Novi Gorici pregleduje specialni Sds vagon iz sestave avtovlaka

ZGODILO SE JE

»Stekel sem proti potniškemu vagonu, sodelavec pa je o do-godku hitel obvestiti prometnika. Najprej sem zbudil šoferje, pri tem pa mi je pomagal sodelavec, ki se je medtem že vrnil. Vsi so se uspeli pravočasno rešiti iz vagona. Kljub prizadevanju mi požara z gasilnim aparatom ni uspelo pogasiti, ker se je že pre-

Slovenske železnice so pomemben del prometnega sistema. Nadzor nad tehničnim stanjem prevoznih sredstev, ki ga opravlja Tehnično vagonska dejavnost, pa je področje, ki povezuje vse sodelujoče dejavnike v železniškem procesu in s tem omogoča varne prevozne storitve.

Požar na vlaku oprtnega prometa na postaji Maribor Tezno – vestno delo vozovnih preglednikov

več razširil. S sodelavcem sva se od vozila oddaljila za pri-bližno 20 do 30 metrov. Na tovornjaku, ki je bil uvrščen kot prvi za potniškim vagonom, so začele pokati gume, odjeknilo je tu-di nekaj eksplozij. Pretrgali so se električni vodniki in padli na vagone. Po posredovanju preglednika so napetost izključili, na

Maribor Tezno, 19. november 2011

19. novembra, nekaj po drugi uri ponoči, sta vozovna preglednika Jovan Miličić in Danijel Pirc opravljala delo na avtovlaku. Po končanem delu je eden od obeh preglednikov, gospod Miličić, v daljavi kljub gosti megli in slabi vidljivosti opazil migetajočo ru-meno svetlobo, za katero se je pozneje, ko sta se mestu bolj približala, izkazalo, da gre za požar na oprtnem vlaku.

Veliko nasmehov smo bili deležni v petek, 16. decembra po-poldan, ko nas je že tradicionalno obiskal Božiček. Tudi letos se je odzval povabilu naših sindikatov SVLM (Sindikat vzdrže-valcev lokomotiv Moste) in SVŽVSS (Sindikat vzdrževalcev že-lezniških voznih sredstev Slovenije) in majhnim otrokom naših zaposlenih prinesel darila in balone.

Malčki in njihovi starši so na Božička počakali v čarobnem vzdušju, ki ga pričaral čarovnik Magic. V predstavi so uživali ta-ko majhni kot veliki otroci, jedilnica Proizvodnje Ljubljana je bila polna smeha in veselja.

Božiček je po obdarovanju že hitel naprej, saj ga je do božiča čakalo še veliko dela. Upamo, da nas bo obiskal tudi naslednje leto.

Roman Sotlar

Starši, ki ste svoje otroke pripeljali na obdarovanje in niste imeli s seboj fotoaparata, lahko fotografijo svojega malčka z Božič-kom dobite pri Romanu Sotlarju.

Prišel je Boži ček in našim otrokom prinesel darila

Čarovnik Magic otroke in starše zabava s svojimi triki

Proizvodnja Ljubljana, 16. december

Kaj je lepšega, kot, če nas decembra obišče Božiček? Morda nasmeh naših otrok, ko prejmejo darilo ...

kraj dogodka pa so prispeli gasilci, ki jim je uspelo požar lokali- zirati, do približno 6. ure zjutraj pa tudi pogasiti«, o dogajanju na postaji Tezno jug pripoveduje vozovni preglednik Miličić in nadaljuje: »Tovorno vozilo na vagonu je povsem izgorelo, ognjeni zublji pa so dodobra uničili tudi potniški vagon.«

Zgodba bi se lahko končala drugače, z veliko hujšimi posledi-cami. Odgovornemu ravnanju, prisebnosti in pogumu obeh pre-glednikov se lahko zahvalimo, da je požar zahteval »samo« materialno škodo in ne tudi telesnih poškodb ali celo življenj.

Vodstvo TVD-ja

Požar je zajel precejšen del vlaka

Gašenje ... … in posledice

Zaklju ček leta 2011 v Proizvodnji Diva ča

Vsled iztekajočega se leta 2011 smo v Proizvodnji Divača, v sredo, 21. decembra, pripravili skromno družabno srečanje s pogostitvijo za vse zaposlene.

Uvodoma je šef proizvodnje mag. Slavko Hočevar pozdravil navzoče delavce in jim povedal par vzpodbudnih besed. Vsem se je zahvalil za vložen trud in prizadevanje pri delu. Izrazil je prepričanje, da se bomo tudi v prihajajočem letu vsi maksimal-no potrudili in da bo tudi leto 2012 uspešno, kljub nekaterim slabšim napovedim, ki jih vsak dan slišimo iz medijev.

Pred prazniki smo se družili …

Ob prigrizku smo potem obudili marsikateri dogodek iztekajo-čega se leta. Največ besed je bilo izrečenih o bolj lepih dogod-kih, je pa beseda občasno nanesla tudi na manj prijetne. V živ-ljenju je pač tako,da se najraje spomnimo predvsem lepih stva-ri, ostalo pa pozabimo.

V zaključku druženja smo si ob medsebojnih pozdravih in stis-kih rok zaželeli predvsem zdravja, sreče in obilo poslovnih uspehov v prihajajočem letu 2012.

Dušan Rožac

Šef Proizvodnje Divača v družbi sodelavcev Veselo druženje sodelavcev v Proizvodnji Divača

Naše proizvodnje ponavadi pred iztekom leta organizirajo prednovoletna druženja za zaposlene. Tudi od leta 2011 so se pred prazniki poslovili in si zaželeli sreče v novem letu. Vtise so nam poslali iz Divače, Dobove in Ljubljane.

Novoletno sre čanje v Proizvodnji Dobova

V Proizvodnji Dobova so se zadnji dan pred prazniki družili ak-tivni zaposleni in upokojenci. Ob obloženih mizah so zaključili delovno leto 2011, prisluhnili lokalni glasbi in si izmenjali vtise preteklega delovnega leta.

Veselo razpoloženje sodelavcev v Dobovi

Lokalna glasbena zasedba

KADRI

1. Prehodila sta dolgo in pestro železni čarsko pot, nas pa zanima, kako in kdaj sta zašla v železni čarske vrste.

Milena: »Na Slovenske železnice sem prišla pred dobrimi dvaintridesetimi leti, tja me je vodila želja po spremembah in novih izzivih. Po naključju mi je za to delovno mesto povedala sodelavka, ki naj bi ga zasedla sama, a si je premislila. Sveto-vala mi je, naj se o njem pozanimam jaz. Tako sem delo nasto-pila kot materialni knjigovodja v skladiščni službi v takrat novem TOZD-u TVD-ja.«

Milan: »Čeprav je bil moj oče železničar, je v vrste železničarjev mene zanesla "usoda". Zaradi zloma noge v osmem razredu os-novne šole nisem mogel nadaljevati šolanja na pomorski šoli v Piranu, kamor sem si neizmerno želel, zato sem se vpisal v srednjo tehnično šolo strojne smeri. Ko sem jo končal, pa sem se kljub takratnim neomejenim možnostim zaposlitve kjerkoli v gospodarstvu odločil, da stopim po očetovih stopinjah in tako sem 1. 8. 1973 postal železničar v takratni Tehnično vozovni službi Sekcije za vleko Maribor.«

2. Železnici sta ostala zvesta preko trideset let. Bi ta korak, če bi bila ponovno na za četku, ponovila? Prosim, da svoje razmišljanje na kratko utemeljita.

Milena: »Ko nastopiš novo službo, ne veš, kaj te v njej čaka, ka-ko se bodo stvari odvijale. Sčasoma se privadiš in zadeve ti "zlezejo pod kožo". Malo verjetno je, da bi se takšno naključje ponovilo, a če bi se, bi se zelo verjetno še enkrat odločila ena-ko.«

Dolgoletna sodelavca TVD sta v decembru sklenila sv ojo delovno pot

Po več kot treh desetletjih dela v tehnično vagonski dejavnosti sta z iztekom preteklega leta sklenila svojo dolgoletno železničarsko pot sodelavca Milena Vrečar in Milan Robar. Njune misli ob odhodu smo strnili v naslednjem prispevku.

Milan: »Tako kot pred 38 leti, ko je na mojo odločitev o zaposlitvi na železnici vplival splet okoliščin, tudi danes ne morem reči, da bi se sigurno ponovno odločil tako. A ne zato, ker so leta, preživeta na železnici, pustila grenak priokus, temveč ravno nasprotno. Ta leta so bila svojstvena, plodna in polna lepih trenutkov, pa vendar menim, da so takšne odločitve manj načrtovane, razumske in vnaprej odločene, temveč nanje vpliva veliko dejavnikov, za katere ne vemo do takrat, ko je odločitev treba sprejeti.«

3. Tehni čno vagonska dejavnost je po obsegu majhna, a zato ni č manj pomembna organizacijska enota Slovenskih železnic. Kaj vama pomeni delo v TVD-ju, kako ga oce n-jujeta?

Milena: »Mislim, da ima vsaka delovna enota ne glede na svojo velikost določen namen in kot takšna pomembno prispeva k varnemu in tekočemu promet po tirih.«

Milan: »Glede na to, da sem v tehnično vagonski dejavnosti de-lal celotno delovno dobo, lahko rečem, da se je ta skozi leta ne-nehno razvijala, se prilagajala razmeram na področju železnic in pridobivala na svojem pomenu ter tako postala eden od temeljev varnosti v železniškem prometu. Iz dejavnosti izključno v notranjem prometu je prerasla v dejavnik aktivnega sode-lovanja v mednarodnem prometu, še posebej v sistemu vlakov na tehnično zaupanje, vpeljanimi med posameznimi prevozniki. Posebno pa me veseli dejstvo, da v obdobju najmanj zadnjih pet let na območju Slovenskih železnic kakor tudi na območju drugih železniških uprav ni bilo nobenega izrednega dogodka, za katerega bi bil subjektivno odgovoren delavec Tehnično vagonske dejavnosti.«

Druženje zaposlenih iz Proizvodnje Ljubljana

V Proizvodnji Ljubljana smo se zaposleni 22. decembra družili na zaključnem dogodku leta 2011 kar v proizvodnji, v obratu 3. Druženje so organizirali šef proizvodnje g. Marjan Kozmus in oba sindikata – SVLM in SVŽVSS. Organizatorji so na dru-ženje povabili tudi zaposlene iz uprave, ki so se povabilu od-zvali v lepem številu.

Druženje zaposlenih iz Proizvodnje Ljubljana v obratu 3

Gospa Milena Vrečar Gospod Milan Robar

CEDEjČEK MESECA

Pri posodobitvi in preurejanju delavnic v Proizvodnji Ptuj so se delavci znašli pred novim problemom – kako speljati zračni vod, da ne bo oviral transporta kolesnih dvojic?

CEDEjČEK meseca januarja

Ob ureditvi novega vhoda za težke tovornjake je postal zračni vod, ki je bil speljan po stebrih, kar precej v napoto in projekt ni predvideval neke druge rešitve.

Delavec Stanko Korpar pa jo je našel. Predlagal je rešitev, ki je bila glede na stanje najbolj optimalna. Omenjeni zračni vod je speljal delno pod zemljo, delno ob strehi obstoječe hale in delno po zraku z nosilno vrvjo. Delo je tudi v celoti s pomočjo sodelavcev izvedel.

Silvo Božičko

Stanje pred obnovo

moje načrte sodi dokončanje vikenda na obronkih Pohorja, lov-ljenje rib, nabiranje gob, raziskovanje sotesk pohorskih potokov ter še veliko drugih stvari. Želim si le, da mi bo zdravje vse to omogočilo, saj za besedo "dolgčas" v mojih načrtih ni prostora.«

6. Za konec pa še sklepna misel obeh izkušenih žele z-ničarjev. Priporo čilo nam, ki ostajamo.

Milena: »Mislim, da je zelo pomembno prisluhniti drugim in z njimi sodelovati, ne samo znotraj svojega delokroga, temveč tudi v širšem okolju. Slediti spremembam, čeprav se zelo hitro odvijajo. In upoštevati, da lepa beseda vedno lepo mesto naj-de.«

Milan: »Že tedaj, ko je bila gospodarska in splošna družbena klima bistveno boljša, kot je danes, se je bilo velikokrat potre-bno vprašati, kaj največ lahko storimo sami, kar bo koristilo podjetju. Vedno sem na to vprašanje odgovarjal, da je to naša strokovnost, saj strokovnjakov na svojem področju ni nikoli pre-več. Pa še nekaj je, česar imamo veliko, kar nič ne stane in če-sar se vse premalokrat zavedamo. To je prijazen nasmeh in to-pla beseda, pa naj si bo to v trenutkih, ko stvari tečejo dobro ali pa tudi tedaj, ko zaškriplje. Pri tem bodimo razsipni, zaradi tega ničesar ne izgubimo, lahko pa ogromno pridobimo.

Vsem vam, ki ostajate in nadaljujete začeto delo, želim veliko uspešnih, veselih in predvsem polnih dni na delovnem mestu kot tudi v zasebnem vsakdanu.«

Za konec, ki ni konec, pač pa samo začetek nečesa novega, vama, Milena in Milan, želimo, da v obdobju, ki je pred vama, uresničita vse tisto, za kar vama je pri dosedanjem urniku zmanjkalo časa, energije ali volje. Čas naj se ne ustavi, samo upočasni, tako da bo v njem dovolj prostora za vse, kar vaju veseli, izpopolnjuje, bogati. Kar nekaj kamenčkov v mozaiku življenja predstavlja vajino dolgoletno delo na železnici. Spomi-ne na tiste manj prijetne dogodke naj počasi zabriše čas, osta-nejo naj samo spomini na lepe in prijetne dni, ti pa naj živijo in naj bodo kdaj tudi povod za to, da se ob priliki zopet srečamo.

Sodelavci TVD-ja

4. V tridesetih letih dela in ve č se zagotovo zapiše marsika-tera zgodba, tudi anekdota. Slednjih je bilo v časih verjetno več, današnji časi so bolj »resni«. Se vam je katera še po-sebej vtisnila v spomin, takšna seveda, ki sta jo p riprav-ljena deliti z nami – da vajin odhod ne bo »prerese n«?

Milena: »Pred mnogimi leti, ko smo bili vsi še dosti mlajši, ni manjkalo idej, kako si popestriti delovni dan. Nekoč je sodelav-ka pomivala skodelice od kave, sodelavec pa ji je pri tem naga-jal tako, da ji je zapiral in odpiral pipo. Zato ga je polila z vodo. Trenutek za tem je skozi vrata vstopil šef in naslednji curek vo-de, ki mu seveda ni bil namenjen, je zmočil njegovo srajco. Nad vsem skupaj ni bil ravno navdušen. Seveda smo se kot izku-šena ekipa TVD-ja potrudili, da bi napako čim prej odpravili - srajco smo posušili zunaj, na soncu, na ročaju od metle.«

Milan: »Leta nazaj, ko sem kot strokovni učitelj sodeloval na periodičnih izpitih izvršilnih železniških delavcev, je bilo delavcu Juriju postavljeno vprašanje o oštevilčenju vlakov na naših pro-gah. Ker se mu je pri odgovoru nekoliko zatikalo, sem ga pos-kusil "usmeriti" z naslednjim podvprašanjem: - Jurij, ali ste se že kdaj peljali z vlakom Pohorje ekspres iz Ma- ribora proti Ljubljani?- Seveda sem se. Prav prejšnji teden sva se z ženo peljala iz Maribora v Ljubljano.- In kakšno številko je imel vlak?- 503.- Kakšno številko pa je imel vlak, ko sta se z ženo vračala nazaj v Maribor?- Tega pa ne vem, ker sva se peljala z avtobusom.«

5. Vprašanje o prihodnosti. Prostega časa bo zagotovo več, tudi na črtov vama verjetno ne manjka.

Milena: »Čas me je zares vedno "priganjal", vedno mi ga je pri-manjkovalo. Velja pa tudi pravilo, da so ravno upokojenci tisti, ki nikoli nimajo časa. Res se ne bojim se, da bi se dolgočasila. Z veseljem se bom bolj posvetila družini, moji mali vnukinji Neži, vrtu, rožam in vsemu, kar me veseli.«

Milan: »Zadnja leta sem ugotovil, da je poleg zdravja največ vreden ČAS. Tega sem imel vedno premalo, zato je veliko stva-ri, ki jih bom sedaj, ko upam, da bo časa dovolj, lahko počel. V

OKOLJE

»Ljuba narava, ostani prijazna nam lju-dem! Ti si kruh, ki ga jemo. Ti si dom, kjer živimo. Ti si pljuča, s katerimi diha-mo. Ti si raj, v katerem se veselimo živ-ljenja ob cvetju in pticah. Ostani prijazna nam ljudem, ljuba narava.«

Phil Bosmans

Nevarni odpadkiBaterije In akumulatorji

V naši družbi se srečujemo z odpadnimi nikelj-kadmijevimi (klasifikacijska številka odpadka je 16 06 02*) in svinčenimi baterijami (klasifikacijska številka odpadka je 16 06 01*).

Baterije in akumulatorji vsebujejo snovi, večinoma težke kovine (živo srebro, svinec, kadmij, nikelj) in kisline (svinčene baterije) ali luge (nikelj-kadmijeve baterije). Te snovi lahko ob nepravil-nem ravnanju povzročijo negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Lahko onesnažijo vodo (reke, potoke, jezera) in tla s kovi-nami, kislinami, lugi. Pri ljudeh pa lahko povzročijo opekline ali poškodbe kože in oči … Zato moramo z baterijami in akumula-torji ravnati skrbno.

Nevarni odpadki so vsi odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti (npr. strupenost, jedkost, vnetljivost, eksplozivnost, mutagenost …) in so zdravju in/ali okolju škodljivi.

Nevarne odpadke, ki nastajajo v naši družbi in so posledica na-še dejavnosti – vzdrževanja, lahko združimo v naslednje skupi-ne: baterije in akumulatorje, odpadna olja, absorbente, čistilne krpe, odpadna električna in elektronska oprema, halogenska svetila, mulje iz lovilcev olj …

Obvezna ravnanja z nevarnimi odpadki določa Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011), in sicer:

● odpadke je prepovedano puščati v naravnem okolju, jih od- metavati ali z njimi nenadzorovano ravnati;● nevarne odpadke je prepovedano mešati z nevarnimi odpad- ki, ki imajo drugačne fizikalne, kemične ali nevarne lastnosti, z drugimi odpadki (nenevarnimi) in materiali;● nevarni odpadki morajo biti pri začasnem skladiščenju, zbira- nju in prevažanju pakirani tako, da ne ogrožajo okolja in člo- vekovega zdravja ter opremljeni z oznako o nazivu odpadka in njegovo klasifikacijsko številko (podane so kot dodatek k uredbi v prilogi 4); imeti morajo tudi oznako »nevarni odpa- dek« z navedbo nevarnih lastnosti v skladu s predpisi, ki ure- jajo kemikalije;● povzročitelj odpadkov mora zagotoviti, da se za vsako pošilj- ko odpadkov izpolni evidenčni list;● ostale obveznosti povzročitelja odpadkov so: - izdelava načrta gospodarjenja z odpadki, - vodenje evidence o nastalih, začasno skladiščenih in odda- nih ali prepuščenih odpadkih, - izdelava poročila o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto in predložitev ministrstvu do 31. marca tekočega leta.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, ki so pristojni za varstvo okolja. V primeru neizpolnjevanja naštetih obveznih ravnanj z nevarnimi odpadki je predvidena globa, in sicer od 5.000 do 30.000 evrov za pravno osebo, za odgovorno osebo pravne osebe pa od 1.000 do 2.500 evrov.

Pravilno zapakirane in označene odpadne svinčene baterije

Zračni vod speljan po zraku

Polaganje pnevmatskih vodov

OBVESTILA IN NAPOVEDI

UREDNIŠTVOVaše prispevke in predloge za CD OKNO, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu: andrej.hocevar@sz-cd.si ali helena.hostnik@sz-cd.si do 15. 2. 2012 . Na zgornja spletna naslova nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽCD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

Fotografije, objavljene v tej številki CD OKNA so posneli: Jože Jurman, Anita Šepec, Helena Hostnik Simončič, Robert Krajnc, Dušan Rožac, Jurij Krošelj, Silvo Božičko, Nada Pelko, Jovan Miličić, Miran Müllner.

CD OKNO si lahko preberete tudi na naši spletni str ani: www.sz-cd.si/cd-okno/

Če želite CD OKNO prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na e-naslov: helena.hostnik@sz-cd.si.

Kegljači Lokomotive smo jesenski del tekmovanja v 2. sloven-ski ligi zahod končali na 1. mestu z osmimi zmagami in enim porazom. Uspešno pa smo začeli tudi pomladni del z zmago v 10. krogu na domačem kegljišču proti KK Ljubljana s 6 : 2. Tako še vedno ostaja upanje na končno prvo mesto in napredovanje v 1.B ligo, če bomo prebrodili finančne zadrege.

Brane Gregorin

Keglja či Lokomotive še naprej uspešni

Trenutna lestvica:

Predstavniki Lokomotive na tekmi

!

Pravilno označene odpadne nikelj-kadmijeve baterije

POZOR! Nikelj-kadmijeve in svin čene baterije ne smejo biti pakirane skupaj, niti skladiš čene v istem prostoru!

Zakonsko podlago za vzpostavitev in izvajanje sistema ravna-nja z odpadnimi baterijami in akumulatorji predstavlja Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS št. 3/2010). V naši družbi smo prenesli vse obveznosti ravnanja z odpadnimi baterijami na podjetje Interseroh. To podjetje je v Sloveniji vzpostavilo sistem zbiranja, obdelave in recikliranja odpadnih baterij.

Odpadnih baterij in akumulatorjev ne smemo odlagati med ko-munalne odpadke in jih prepuščati izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek. Pravilno zapakirane (zložene na namenske palete, povite s „strech“ folijo in označene z nalepko o vrsti odpadka, z oznako nevaren odpadek in z vrsto nevar-nosti) jih lahko oddajamo samo zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Vsako pošiljko odpadkov spremlja evi-denčni list pošiljke odpadkov.

Nada Pelko