LETO XXXII, številka 9, september 2015

v obrti in podjetništvu

VABILO NA 33. STROKOVNI POSVET DELAVCEV

Svojo udeležbo strokovnega posveta nam sporočite do 16. oktobra, na telefon 082052683, ali na E- naslov: alenka.gajski@siol.net.

Kontaktna oseba za zbiranje prijav je, Alenka Gajski, izvršna sekretarka GO SOPS.

3 9/2015

Iz vse bi ne:

»Žužkovi dnevi - 33. strokovni posvet delavcev« - vabilo 2

Ambiciozen nacionalni projekt - SKUPAJ - gradniki zdravja 3

Kako do službe v tujini 4

Stroški opravljenih zdravstvenih storitev - možen vpogled

5

MDDSZ organizira brezplačen regionalni seminar 7

Cilji in aktivnosti v sklopu projekta SKUPAJ - gradniki zdravja 8

ProZDRAV 2 - Z zdravjem do uspeha in zadovoljstva 10

Novosti zakona o zaposlovanju tujcev 12

Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu 13

Sindikalna lista, avgust in september 2015 16

Prihodnja številka izide oktobra.

v obrti in podjetništvu

»S skupnimi prizadevanji delodajalcev in delojemalcev v trgovinski, storitveni in proizvodni dejavnosti do spoznanja vrednosti preventive«

Projekt SKUPAJ - gradniki zdravja je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V projektu sodelujemo Sindikat obrti in podjetništva Slovenije kot projektni partner, Sindikat delavcev trgovine Slovenije ter Podjetniško trgovska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije kot nosilec projekta.Reprezentativna delodajalska ter reprezentativni delojemalski organizaciji zastopamo skupaj preko 80 različnih dejavnosti v Sloveniji. V malih in srednje velikih trgovskih podjetjih je zaposlenih kar 82.322 oseb oz. 73,4 od skupaj 112.135 zaposlenih v tej dejavnosti v letu 2014. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije ter Sindikat delavcev trgovine skupaj zastopata približno 258.000 delovno aktivnega prebivalstva. Pomembno je zavedanje, da danes diferenciacija poklicev ni več strogo vezana in enoznačna kot nekoč. V projektu Skupaj – gradniki zdravja, gre za smiselno povezavo treh poklicev, ki smo jih izbrali kot skupno rdečo nit projekta. Zgolj z ozaveščenostjo in zavedanjem, da smo ljudje – delodajalci in delojemalci v prvi vrsti sami najzanesljivejši gradniki svoje lastne varnosti in zdravja pri delu, da nosimo prav sami največjo odgovornost za lastno zdravje, saj se tudi posledice bolezni in težav reflektirajo v prvi vrsti pri vsakem posamezniku posebej, nato pri ostalih akterjih (delodajalec, družina, zavarovalnice, navsezadnje država), je in ostaja, ključna prioriteta in proaktivna zaveza partnerjev projekta.SOPS je pri vseh projektnih aktivnostih, ki dajejo poudarek zdravstveni preventivi, mnenja, da jih je potrebno podpreti absolutno prednostno, zato je angažiranje v tej smeri s strani organov SOPS in zaposlenih toliko večje.

Ana Čermelj, strokovna služba GO SOPS za ekonomske in projektne zadeve

Mesečno informativno glasilo SOPS Št. 9, september 2015Glasilo za delavce v obrti in podjetništvu zagotavlja : Glavni odbor SOPS

Informativno spletno glasilo ureja strokovna služba GO SOPS

Naslov : Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo.

49/2015

»S trebuhom za kruhom«

Kako do službe v tujiniAvstrija in Nemčija ter tudi Velika Britanija in Italija so države, kjer Slovenci najpogosteje iščejo karierne priložnosti, ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje. Sicer velja, da se službe iščejo tam, kjer so plače, delovne razmere in možnosti za napredovanje boljše. A če se odločite za iskanje priložnosti v tujini, je vseeno varnejša izbira, da službpoiščete, ko ste še v Sloveniji.

Slovenci torej »s trebuhom za kruhom« še vedno najraje odhajajo v članice Evropske unije. Za EU velja prost pretok dela, pravila igre pri iskanju službe pa niso enaka v vseh državah. Tako ni nujno, da vam bodo tu pridobljeno izobrazbo v tujini priznali, saj splošnega priznavanja izobrazbe po vsej Evropi še ni, opozarjajo pri Euresu, omrežju javnih služb za zaposlovanje in nacionalnih partnerjev iz 32 držav EU. Tako se vam lahko zgodi, da bodo delodajalci v tujini imeli pomisleke o vaši izobrazbi, saj je ne poznajo.

Je treba službo iskati pred odhodom ali šele, ko smo že v tuji državi?Ne odhajajte v tujino brez pogodbe o zaposlitvi, svetujejo pri Euresu, Maja Radišek iz zaposlitvenega portala MojeDelo.com pa po drugi strani svetuje, da sami presodite, ali ste pripravljeni tvegati začasno brezposelnost v tujini, dokler ne najdete redne zaposlitve. A vseeno Radiškova priznava, da se je v tujino lažje odseliti, če pogodbo o zaposlitvi že imate.

Tudi to, da ste še vedno v Sloveniji, ni ovira, če iščete službo denimo v Nemčiji, pravi Valerija Okorn z zavoda za zaposlovanje. Ni nujno namreč, da pogovor za službo opravite v živo na podjetju. »Izkoristite možnosti komuniciranja prek spleta. Tako lahko pogovor za službo opravite denimo prek Skypa, osnutek pogodbe vam delodajalec lahko pošlje po e-pošti in podobno,« našteva Okornova.

Kako iskati službo v tujini?Družabna omrežja: Ta so čedalje bolj v rabi za iskanje služb. Na portalu LinkedIn lahko iščete po objavljenih delovnih mestih v posameznih državah ter ste s svojim profilom na portalu tudi vidni tujim delodajalcem. Uporabite pa lahko tudi Twit­ter in Facebook, tako za iskanje kot tudi za oglaševanje svojih poklicnih prednosti oziroma kot svoj življenjepis. Kot svetujejo pri Euresu, svoj profil na družabnih omrežjih prilagodite industriji, v kateri si želite delati.

Zaposlitveni portali: Veliko podjetij svoja prosta delovna mesta objavlja tudi na zaposlitvenih portalih. Nekatera delovna mesta v tujini lahko najdete tudi na slovenskih zaposlitvenih portalih. Kot pojasnjuje Radiškova, je osem odstotkov delovnih mest, objavljenih na njihovem portalu, v tujini.

Kaj vse je treba preveriti, preden se odločite za selitev?Ko si izberete državo, v kateri si želite delati, preverite, kakšne so sploh možnosti, da tam dobite delo. Preverite, kako gre panogi, v kateri si želite delati, ugotovite, ali je vaš poklic sploh iskan v izbrani državi, ali imate ustrezna znanja in veščine, ki jih potrebujete za opravljanje dela v tej državi, in podobno, našteva Okornova in dodaja, da si uredite tudi mednarodni življenjepis.

Enako kot če iščete službo v Sloveniji, tudi za tujega delodajalca preverite javno dostopne podatke. Okornova in Radiškova svetujeta še, da se pozanimate tudi o razmerah na trgu dela izbrane države in o tamkajšnji delovni zakonodaji, kakšni so postopki zaposlovanja, ne pozabite pa niti preveriti, ali je vaš poklic med reguliranimi. In če je, preverite tudi, katera dokazila in znanja potrebujete, če ga želite opravljati. Seznam reguliranih poklicev za vsako izmed držav EU je sicer dostopen na povezavi ([skrci.me]).

Pozanimajte se tudi o kulturnih navadah v izbrani državi, tudi o organizacijski kulturi v podjetjih. V nordijskih državah je navadno malo hierarhije, v Franciji pa je ta zelo stroga, je opredeljeno v Euresovem priročniku o zaposlovanju v tujini. Posebnosti so tudi denimo za vzhodno­evropske države - avtoriteta je navadno zelo pomembna, negativne povratne informacije pa niso vedno najbolj dobrodošle.

Kakšno plačo lahko pričakujete?

V tujini se ne cedita le med in mleko, vaša plača pa bo odvisna od več dejavnikov, denimo od znanja, izkušenj, panoge, lokacije dela, našteva Mesarić. »Še vedno pa velja, da so predvsem v nemško govorečih državah, torej v Nemčiji, Avstriji in tudi Švici, plače v povprečju za 20 do 30 odstotkov višje kot v Sloveniji, pri visokokvalificiranih kadrih pa lahko tudi več. To je tudi eden od pomembnih dejavnikov, zaradi katerega so te države med Slovenci še vedno tako priljubljene za migracijo,« dodaja Mesarić.

Kaj je treba urediti pred odhodom v tujino?

Preden poberete šila in kopita, morate urediti še nekatere formalnosti. Kaj morate urediti na finančni upravi in kako je s plačilom davkov, pišemo v članku Če se na delo odpravljate v tujino, davke še vedno plačujete tu, pred selitvijo pa si morate med drugim urediti spremembo prebivališča. Ne pozabite niti na zdravstveno zavarovanje, zato si, kot svetujejo na zavodu za zaposlovanje, uredite tudi evropsko kartico zdrav­stvenega zavarovanja, seveda, če se selite v drugo evropsko državo.

5 9/2015

Kaj pa jezik in kulturne navade, koliko jih je treba poznati?Koristno je tudi, da poznate jezik države, v katero se želite preseliti in v kateri si želite ustvariti kariero. Torej, če ga znate, ga izpilite ali se ga naučite, saj je tekoče znanje jezika v večini primerov obvezen razpisni pogoj, ne glede na to, za katero delovno mesto boste kandidirali, pravi Gregor Mesarić, skrbnik ključnih strank na portalu MojaZaposlitev.si. Medtem ko iščete delo, pa ne pozabite proučiti niti nastanitvenih možnosti v kraju, v katerega si želite, svetuje Radiškova. Pozorni bodite na življenjske stroške v izbrani državi. Ti so v tujini lahko višji, zato potrebujete nekaj denarja, preden dobite prvo plačo, svari Okornova.

Pozanimajte se tudi o kulturnih navadah v izbrani državi, tudi o organizacijski kulturi v podjetjih. V nordijskih državah je navadno malo hierarhije, v Franciji pa je ta zelo stroga, je opredeljeno v Euresovem priročniku o zaposlovanju v tujini. Posebnosti so tudi denimo za vzhodno­evropske države - avtoriteta je navadno zelo pomembna, negativne povratne informacije pa niso vedno najbolj dobrodošle.

Kakšno plačo lahko pričakujete?V tujini se ne cedita le med in mleko, vaša plača pa bo odvisna od več dejavnikov, denimo od znanja, izkušenj, panoge, lokacije dela, našteva Mesarić. »Še vedno pa velja, da so predvsem v nemško govorečih državah, torej v Nemčiji, Avstriji in tudi Švici, plače v povprečju za 20 do 30 odstotkov višje kot v Sloveniji, pri visokokvalificiranih kadrih pa lahko tudi več. To je tudi eden od pomembnih dejavnikov, zaradi katerega so te države med Slovenci še vedno tako priljubljene za migracijo,« dodaja Mesarić.

Kaj je treba urediti pred odhodom v tujino?Preden poberete šila in kopita, morate urediti še nekatere formalnosti. Kaj morate urediti na finančni upravi in kako je s plačilom davkov, pišemo v članku Če se na delo odpravljate v tujino, davke še vedno plačujete tu, pred selitvijo pa si morate med drugim urediti spremembo prebivališča. Ne pozabite niti na zdravstveno zavarovanje, zato si, kot svetujejo na zavodu za zaposlovanje, uredite tudi evropsko kartico zdrav­stvenega zavarovanja, seveda, če se selite v drugo evropsko državo.

Špela Mikuš, Finance

Podatki ZRSZ : Avgusta spet nižja brezposelnost

Brezposelnost se še naprej zmanjšuje – konec letošnjega avgusta 107.935 prijavljenih, to je za 6 % manj kot lani v istem času. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je brezposelnost zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda. V letošnjih prvih osmih mesecih se je zaposlilo 50.666 brezposelnih.

Vas zanimajo stroški opravljenih zdravstvenih storitev ? Možen vpogled !Zavarovanec z digitalnim potrdilom lahko zase pogleda stroške opravljenih zdravstvenih storitev; občasne motnje v delovanju aplikacije

Z novo spletno storitvijo ZZZS ozavešča zavarovance, koliko njihovo zdravstveno varstvo stane, pregledni so vsi računi, ki jih je ZZZS zanje poravnal, hkrati pa bodo tako lahko zavarovanci tudi pomagali ZZZS pri nadzoru opravljenih in zaračunanih storitev, sta na novinarski konferenci ZZZS poudarila Lučka Böhm, predsednica upravnega odbora ZZZS, in Samo Fakin, v.d. generalnega direktorja.

69/2015

Vpogled v lastne zdravstvene podatke o opravljenih in zaračunanih storitvah, zdravilih ter medicinsko-tehničnih pripomočkih je mogoč le s kvalificiranim digitalnim potrdilom, saj gre za občutljive osebne podatke. Nekateri izdajatelji digitalno potrdilo sicer zaračunajo, medtem ko ga je na upravnih enotah mogoče naročiti in dobiti brezplačno (Sigen-CA).

Koliko plačate, koliko dobite

Spomnimo, vse to, kar po novem lahko vidite, ste plačali prek prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in prek premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vsak zase torej lahko zdaj preveri, koliko plača za javno zdravstvo (v plačilni listi) in koliko storitev v javnem zdravstvu in zdravil na recept je v določenem letu potreboval in dobil v breme plačanih zavarovanj (to je razvidno v aplikaciji ZZZS).

Preprosta uporaba, kaj vse lahko vidite

Uporaba aplikacije ZZZS je enostavna in uporabniku prijazna. Na spletni strani [zavarovanec.zzzs.si] kliknete "e-Storitve ZZZS", nato pa "Vpogled v moje podatke". Prijavite se z digitalnim potrdilom in dobite vpogled v celotno letno vrednost zdravstvenih storitev, ki so vam bile opravljene (na razpolago so podatki za 2013 in za 2014), seznam vseh obiskov pri zdravniku in zobozdravniku, seznam vseh hospitalizacij, kje in kdaj, seznam vseh zdravstvenih storitev pri posamezni obravnavi. Vidite lahko tudi celotno vrednost vsake zdravstvene storitve in vrednost, ki je bila zaračunana obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, torej ZZZS; razlika je seveda tisto, kar je za vas plačala zavarovalnica, kjer ste dopolnilno zavarovani, torej posredno dobite tudi ta podatek. Enako lahko vidite tudi, katera zdravila in medicinsko-tehnični pripomočki (na primer očala) so vam bili na recept ali naročilnico predpisani in izdani ter koliko je za to za vas plačal ZZZS in koliko je bila celotna vrednost. Podatki za leto 2015 bodo dostopni aprila 2016.

Kaj pa denimo ni dostopno? To so podatki o zdravstvenih storitvah, ki jih posameznik koristi v okviru nujne medicinske pomoči, saj za te storitve izvajalci ne izstavljajo računov za posameznega bolnika, ampak ZZZS plačuje pavšal za to, da je ta pomoč nenehno na razpolago.

Delo opravili javni uslužbenci brez dodatnih stroškov

Tomaž Marčun, vodja oddelka za razvoj pri informacijskem centru ZZZS, je poudaril, da so aplikacijo razvili zaposleni na ZZZS brez zunanje pomoči in zunanjih stroškov, torej javni uslužbenci v okviru svoje službe in plače.

Na vprašanje, koliko informatikov imajo, pa je direktor ZZZS Fakin dejal, da jih je v razvoju okoli 30, poleg teh pa zaposlujejo še sistemske in omrežne informatike, v tako imenovanem help desku pa imajo v območnih enotah po Sloveniji in v direkciji skupaj še okoli 15 zaposlenih.

Omejen dostop za vse druge razen vas

Za zaposlene na ZZZS je dostop do podatkov posameznega zavarovanca izredno omejen, so poudarili na ZZZS, vanje lahko na primer vpogleda nadzorni zdravnik ZZZS, če to potrebuje zaradi kakega nadzora ali dokumentacije. Vsi vpogledi v podatke so v informacijskem sistemu tudi sledljivi, zagotavljajo na ZZZS, vsak zavarovanec lahko od ZZZS tudi zahteva, da mu pove, ali in kdo ter zakaj je v njegove podatke vpogledal.

ZZZS vabi vse zavarovance, naj svoje podatke spremljajo in ZZZS tudi opozorijo, če ugotovijo, da se kaj ne ujema s tistim, kar so jim pri zdravniku oziroma v bolnišnici nudili.

7 9/2015

Seminar - "Kako ravnati v primeru zlorab alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu?"

Največji informacijski sistem v državi

Lani je ZZZS zabeležil več kot milijon obiskov svoje spletne strani (www.zzzs.si), izdal skoraj 442 tisoč evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja (naročenih prek spleta), 220 tisoč je bilo enostavnih spletnih preverjanj urejenosti zavarovanja ter še skoraj 15 tisoč vpogledov z digitalnim potrdilom.

Informacijski sistem ZZZS je daleč največji v državi, večji od ZPIZ-ovega ali policijskega. Zdravstvena blagajna posluje z 2.400 izvajalci v zdravstvu in 190 tisoč delodajalci, dva milijona zavarovanih oseb na leto opravi 13 milijonov obiskov pri zdravnikih v ambulantah, 330 tisoč je sprejemov v bolnišnice, 590 tisoč je izdanih naročilnic za medicinsko-tehnične pripomočke, 16,6 milijona je izdanih receptov...

Do konca leta nameravajo na ZZZS zavarovancem omogočiti tudi spletno naročanje kartice obveznega zdravstvenega zavarovanja. Letno jih izdajo okoli 50 tisoč, doslej je bilo treba za to vzeti pot pod noge in priti na območno enoto ZZZS. Od 1. januarja 2016 pa bo v veljavi tudi novost za delodajalce, saj bo prijavljanje in odjavljanje zaposlenih v in iz obveznega zavarovanja možno samo še po elektronski poti prek sistema eVEM.

Andreja Rednak, Finance

MDDSZ organizira brezplačen regionalni seminar

Brezplačen regionalni seminar »Kako ravnati v primeru zlorab alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu?«Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira seminar »Kako ravnati v primeru zlorab alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu?« (Maribor, 30. september 2015), namenjen delodajalcem, kadrovskim delavcem in strokovnim delavcem na področju varnosti in zdravja pri delu iz pomurske, podravske, koroške in savinjske regije.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo v letošnjem in prihodnjem letu organiziralo v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu štiri brezplačne regionalne seminarje »Kako ravnati v primeru zlorab alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu?«. Na ta način si ministrstvo prizadeva spodbuditi delodajalce za oblikovanje politike in sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu ter za oblikovanje in izvajanje programov promocije zdravja na delovnem mestu.

Prvi seminar bo potekal v sredo, 30. septembra 2015 v Mariboru in bo namenjen zlasti delodajalcem, kadrovskim delavcem in strokovnim delavcem na področju varnosti in zdravja pri delu iz pomurske, podravske, koroške in savinjske regije.

Program je na voljo na spletni strani ministrstva.

89/2015

Cilji in aktivnosti v sklopu projekta SKUPAJ - gradniki zdravja

Projektni partnerji ( PTZ - GZS, SOPS, SDTS) smo se v sklopu projekta zavezali k aktivnostim, ki bodo vodile do spremembe razmišljanja, da je fenomen varstva pri delu dosežen zgolj z uporabo zaščitnih sredstev in opreme. Projekt se je pričel s 1.9.2015 ter bo trajal do 31.10.2016.

Projektni partnerji smo 16.9.2015 izvedli prvi KICK OFF sestanek v prostorih Sindikata obrti in podjetništva Slovenije.

Sestanka s(m)o se udeležili vsi zaposleni na projektu, strokovni in zunanji sodelavci. S strani SOPS, Martin Muršič, generalni sekretar SOPS, Alenka Gajski, izvršna sekretarka SOPS ter Ana Čermelj, strokovna služba za ekonomske in projektne zadeve, idejni vodja in avtorica projekta SKUPAJ - gradniki zdravja. S strani Sindikata delavcev trgovine, Ladislav Rožič, generalni sekretar SDTS, Lepa Vasilič, poslovna sekretarka. S strani nosilca projekta, vodja projekta, mag. Vida Kožar ter strokovni sodelavci, Polona Mežan, Lidija Flajs, Blanka Gaberc – Kotnik ter Vanja Bele - koordinatorka projekta. Prisotni so še bili Grit Ackermann, GZS, Nataša Kramar, razvijalka orodij OiRA ter Jernej Logar, zunanji strokovni sodelavec PTZ.

Mag. Kožarjeva je na kratko predstavila dozdajšnje izpeljane aktivnosti - t.j. v mesecu juliju in avgustu je bilo narejeno javno naročilo za izvedbo orodij Oira, na podlagi katerega je bila izbrana Nataša Kramar. Izbrana je bila tudi koordinatorka projekta Vanja Bele. Dejala je, da želimo v okviru projekta podjetjem (predvsem MSP) dati smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, saj na podlagi informacij opažamo, da to potrebujejo.

Vsi prisotni smo se strinjali, da je ozaveščanje o dejavnikih, tehničnih, pravnih, vzgojnih, tehnično-tehnoloških, vzgojno-izobraževalnih, socialnih, s poudarkom, da je človek, s svojimi osebnostnimi značilnostmi, organizacijo dela in medčloveškimi odnosi, bistveni del organizacije/ podjetja in gre hkrati za ključni cilj projekta.

9 9/2015

Ena glavnih aktivnosti projekta bo v izvedbi kratkih tečajev, delavnic ("custom made"), ki jih bomo organizirali pri končnih uporabnikih - zavarovancih. Tovrstne aktivnosti bodo pripomogle k izboljšanju informiranosti, sprejetju in doslednem izvajanju temeljnih postavk in regulativ s področja varnosti in zdravja pri delu ter v vsakdanjem življenju posameznikov, pripomogli h krepitvi zavedanja pomembnosti timskega sodelovanja med zaposlenimi, dvignili prizadevanje v okviru zadovoljnega (produktivnega) dela, ter pripomogli k zmanjševanju absentizma, tudi prezentizma.

V sklopu projekta bomo izdelali tri orodja OiRA za izdelavo ocene tveganja za sledeče dejavnosti:-PEKARNE : V Sloveniji se s pekarstvom ukvarja 332 družb, skupaj z obrtniki in s.p-ji jih je okoli 800. Če upoštevamo še tiste, ki imajo pekovsko dejavnost navedeno kot drugo dejavnost, jih je okoli 1600. -MESNICE : Vedno večje število trgovskih podjetij ob širokem asortimaju živil kupcem, ponuja ob pripravljenih in pakiranih mesnih izdelkih tudi ponudbo mesa iz mesnic, ki so sestavni del prodajaln, tako so ob klasičnih mesnicah, mesnice v prodajalnah dobile svoje mesto kot posebni oddelki, kjer so zaposleni, enako kot v klavnicah, pri pripravi mesa izpostavljeni nevarnostim, ki jih opredeljuje poklic mesarja.-TRGOVINE : Trgovina, kot ena izmed najpomembnejših panog slovenskega gospodarstva, sledi vsem razvojnim usmeritvam in uspešno nastopa na konkurenčnem evropskem in drugih trgih. Opomba - Izveden je bil javni razpis – na katerem je bila za izvajalko oz. razvijalko orodij OiRA izbrana ga. Nataša Kramar.

Ozaveščenost glede zdravega in varnega dela je po dosedanjih izkušnjah, zakonskih obvezah in praksi bila izključno v rokah delodajalca. Ta praksa ni dala dobrih rezultatov, saj so nezgode pri delu, odsotnost z dela (absentizem), nevarnosti prezentizma, pojav preobremenjenosti, poklicne izgorelosti, psihosocialnih motenj, konfliktov na delovnem mestu, itd., slovenska stalna praksa.

V projektne aktivnosti bomo partnerji projekta aktivno vključili kar 575 oseb, ena pomembnejših aktivnosti pa bo zagotovo aktivna udeležba, vključitev in dvig znanj s področja varnosti in zdravja med vstopajočimi na trg dela (dijaki poklicnih šol).

Ana Čermelj, GO SOPS

Uradni logotip projekta

109/2015

ProZDRAV 2Pomen promocije zdravja - z zdravjem do uspeha in zadovoljstva

11. septembra 2015 se je v sklopu Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti Celje odvila delavnica »Zzdravjem do uspeha in zadovoljstva« pod okriljem prof.dr. Metode Dodič Fikfak. Delavnica je bila namenjena delodajalcem in njihovim združenjem, delavcem in sindikatom, strokovni javnosti, študentom ter širši javnosti. Hkrati gre za ena izmed aktivnosti in zavez partnerjev projekta ProZDRAV 2, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov ter Sindikata obrti in podjetništva Slovenije. Aktualnost teme je privabila številne poslušalce, tako na strani delodajalcev kot tudi predstavnikov delavskega razreda ter delavcev samih. Dr.Fikfakova je vodila aktivno delavnico ter nagovarjala poslušalce k sodelovanju, odgovarjanju na vprašanja, spodbujala debato. Med drugim so udeleženci delili svoj pogled na razumevanje definicije zdravja. Medtem ko za nekoga zdravje pomeni odsotnost bolezni, pomeni za drugega dobro telesno kondicijo in pripravljenost ali pa zgolj dobro počutje. Napačnega odgovora seveda ni. Če povzamemo definicijo zdravja Svetovne zdravstvene organizacije, lahko zapišemo, da je »zdravje stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti« (SZO, 1947). Celostno obravnavanje ključnega človekovega bogastva nam narekuje skrb za telesno, duševno, socialno, pa tudi okoljsko zdravje. Skrb za našo dobrino je potrebna od rojstva do smrti in je ne moremo polarizirati na strogo karierno, službeno in domače okolje, temveč gre za enotno skrb in pojmovanje. Kot veliko krat poudari generalni sekretar SOPS Martin Muršič »cilj bo dosežen takrat, ko bo skrb za varnost in zdravje postal naš način življenja.«

Predavateljica je poudarila, da je pomembno izobraziti posameznika ter pohvalila projektne aktivnosti ter angažiranje partnerjev projekta, prav tako pa je poudarila pomenpodpornega okolja. Ljudi je potrebno informirati ter jim posredovati informacije ter veščine za obvladovanje problemov, kar se sklada s ciljem projekta ProZDRAV 2 (npr. razvoj novih orodij OiRA, usposabljanja, ipd.) ko govorimo o promociji zdravja ter v sklopu različnih aktivnosti tematiko približujemo našim članom ter širši javnosti. »Promocija zdravja je torej sinteza znanosti, programov, praks in politik, ki se nanašajo na zdravje ljudi« (L.W.Green,M.W.Kreuter, Health promotion planning, 1999). Razumljivo je, da je vsebina ljudem ni popolna neznanka. Vsak posameznik deluje in skrbi za svoje zdravje v okviru svojih zmožnosti in znanj. Naš cilj oz. naloga projekta pa je, da to znanje še poglobimo, informiramo o novostih s področja varnosti in zdravja ter nenazadnje krepimo digitalno pismenost skozi nastajajoča (in že obstoječa) orodja OiRA, ki so v pomoč pri izdelavi ocene tveganja.

11 9/2015

Dr. Fikfakova je prav tako predstavila nekaj psihosomatskih bolezni in simptomov, ki so posledica čustvenih napetosti in strahov. Gre torej za zdravstvene motnje, pri katerih domnevamo, da so psihološki ali vedenjski vplivi imeli pomembno vlogo v nastanku telesnih motenj. Vpliv psihičnega dejavnika se razlikuje od bolezni do bolezni in med posamezniki. Pojavljajo se kot povišane maščobe v krvi, povišan krvni pritisk, povišan sladkor v krvi, miokardni infarkt, hormonske motnje, motnje spanja, ipd. Na drugi strani imamo psihosocialne in druge bolezni ter simptome, kot je alkoholizem, kajenje, daljši čas rekonvalescence, kostno-mišične bolezni, samomori, ipd. Prav tako smo pogledali primerjalno tabelo bolniške odsotnosti (začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov se v enakem pomenu opisuje tudi z izrazi absentizem, zdravstveni absentizem, bolniški stalež, bolniška odsotnost.) z dela med javnim in zasebnim sektorjem ter na podlagi predstavljenih podatkov, prišli do spoznanja, da je neprimerljivo višje število odsotnosti z dela zaradi bolezni pri uslužbencih v javnem sektorju, resnost obolenj pa je neprimerljivo višja v zasebnem sektorju.

Dr. Fikfakova je prav tako predstavila anketo, ki je bila narejena med delavci Mure in če povzamemo predstavljene rezultate ankete, lahko zapišemo, da je splošno zdravje delavcev bilo izredno slabo. Na primer delavci Mure so s samooceno zdravja svoje zdravje ocenili kot zadovoljivo ali slabo (67 odstotkov), samoocena zdravstvenih simptomov je bila sledeča : nemirnost, zaskrbljenost (39,4 odstotkov), močno razbijanje srca (17 odstotkov), težave s spanjem (28,5 odstotkov), težko dihanje (10,4 odstotkov), ipd. Medicinske diagnoze – povišan krvni tlak je imelo kar 38 odstotkov vseh anketirancev, 66 odstotkov anketirancev/obolelih se je zdravilo v času prestrukturiranja, 42 odstotkov se je bolezen med prestrukturiranjem poslabšala. Depresivnih (medicinska diagnoza) je bilo kar 26 odstotkov vseh anketirancev, ipd. Da bi dosegli spodoben nivo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter tako pripomogli tudi k bolj zdravi, učinkovitejši družbi in zadovoljnem posamezniku, moramo svoj trud vlagati v odnose, v sodelovanje med delavskimi in delodajalskimi strukturami na vseh ravneh, znati odkriti in reševati prave probleme, hkrati pa s pozitivnim pristopom (pohvale in spodbude) ciljno ukrepati (oblikovati zdravju naklonjene politike, spremeniti delovno okolje, razvijati osebne veščine, spodbujati avtonomno odločanje posameznika ter graditi odnose na zaupanje in spoštovanju dogovorjenega).

Ana Čermelj, strokovna služba GO SOPS za ekonomske in projektne zadeve

129/2015

Novosti zakona o zaposlovanju tujcevZačel je veljati nov zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Zdaj bodo tujci za delo v Sloveniji potrebovali le eno dovoljenje, spremembe pa bodo tudi pri sezonskem delu tujcev.

Zakon sicer ne velja za državljane držav EU, Švice in državljane evropskega gospodarskega prostora. Za te države namreč že velja prost pretok delavcev. Dodajmo, da za delavce iz Hrvaške še vedno velja prehodno obdobje. Če torej želite zaposliti hrvaškega delavca, boste še vedno potrebovali veljavno dovoljenje za zaposlitev.

Dovoljenja bodo stala okoli 70 evrov.

Največjo spremembo zakon prinaša pri dovoljenjih. Do zdaj so tujci za delo v Sloveniji potrebovali dve dovoljenji, in sicer dovoljenje za prebivanje in delovno dovoljenje. Po novem zakonu pa bo potrebno le še eno dovoljenje.

Dovoljenja se bodo izdajala na upravnih enotah, urejena naj bi bila predvidoma v 30 dneh od oddaje popolne vloge. Tujci morajo to dovoljenje dobiti, preden pridejo v Slovenijo. Celoten postopek lahko sicer opravite delodajalci, a dovoljenje lahko upravna enota vroči le tujcu. Tujec pa mora delo začeti v desetih dneh od vročitve enotnega dovoljenja. Taksa za enotno dovoljenje naj bi znašala okoli 70 evrov, pravijo na ministrstvu za delo.

Tistemu tujcu, ki bo v času veljavnosti dovoljenja zamenjal delodajalca ali delovno mesto pri istem delodajalcu, se bo začasno izdala pisna odobritev, ki bo veljala do poteka veljavnosti dovoljenja. Tujci morajo biti vključeni tudi v socialno zavarovanje. Če ne bodo, se dovoljenje lahko razveljavi.

Tujca boste lahko zaposlili le za polni delovni čas

Še ena sprememba, ki jo prinaša novi zakon, je, da boste podjetja tujce lahko zaposlila le za polni delovni čas. Pogoji bodo nekoliko manj strogi, ko gre za višje kvalificirane delavce, ki imajo vsaj visokošolsko izobrazbo. Te boste lahko zaposlili tudi za krajši delovni čas.

Novosti pri sezonskem delu

Zakon nekaj novosti prinaša tudi pri sezonskem delu tujcev. Dovoljenje za sezonsko delo bo veljalo 90 dni, okvirno torej tri mesece v koledarskem letu, stalo pa bo 50 evrov. Tujec tako za sezonsko delo ne bo več potreboval dovoljenja za prebivanje. Če bo sezonsko delo v koledarskem letu trajalo dlje, mora tuji državljan pridobiti enotno dovoljenje. Eden izmed pogojev za izdajo tega dovoljenja je tudi, da v evidenci brezposelnih ni ustrezne brezposelne osebe. Vlogo za izdajo dovoljenja za sezonsko delo bo izdajal zavod za zaposlovanje, zanj pa mora zaprositi delodajalec. Dodajmo, da lahko vlada letno določi kvoto soglasij za izdajo enotnega dovoljenja ali dovoljenja za sezonsko delo.

Novost tudi višje kazni

V novem zakonu so predvidene tudi višje kazni, katerih razpon je od 500 pa do 75 tisoč evrov. Najvišje kazni so sicer predvidene za delodajalce, za kršitve pa bodo lahko kaznovani tudi tuji delavci.

Špela Mikuš, Finance

13 9/2015

Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu - Ministrstvo za zdravje

Namen promocije zdravja na delovnem mestu je spodbujanje zdravega življenjskega sloga (izboljšanje prehranjevalnih navad, promoviranje telesne dejavnosti, opustitev kajenja,) zmanjšanje stresa na delovnem mestu, boljši medsebojni odnosi, boljša komunikacija na delovnem mestu, krepitev in varovanje duševnega zdravja in boljšega počutja, povečanje zadovoljstva zaposlenih, ustvarjanje zadovoljnih delovnih mest, itd.

Smernice podajajo temeljna načela za načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu in so pripravljene kot orodje oziroma pripomoček za delodajalca pri načrtovanju in izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu, ki jih določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Uradni list RS, št. 43/11;).

S smernicami želimo tudi na delovnih mestih spodbujati prizadevanja, ki cenijo, podpirajo in omogočajo dobro zdravje in počutje, vključno z obvladovanjem psihosocialnih tveganj pri vseh zaposlenih. Ob tem je potrebna dejavna zavezanost delodajalcev, ki morajo zagotavljati zdrave organizacijske in okoljske razmere in zaposlenih, ki naj dejavno sodelujejo v programu promocije zdravja na delovnem mestu.

Pripravljene so tako, da delodajalca po posameznih korakih vodijo, da pripravi načrt oziroma program promocije zdravja sam ali z delovno skupino za svojo organizacijo.

Za uspešno izvajanje promocije zdravja je pomembna zavezanost vodstva. Vodstvo pa se mora zavedati koristi promocije zdravja. Aktivnosti in ukrepi promocije zdravja naj bodo integrirani v poslovno strategijo, cilji pa usklajeni s cilji organizacije.

149/2015

15 9/2015

DAVČNE OLAJŠAVE1. Splošna olajšava

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnegadohodka v letu 2015:

Če znaša skupni bruto dohodek znaša splošna olajšava v evrih/mesečnov evrih/mesečno

nad do0,00 905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22

2. Osebne olajšave v evrih/mesečnoinvalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 203,08

za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ ZAPOSLITVE

za drugega vzdrževanega otroka 220,77za tretjega vzdrževanega otroka 368,21za četrtega vzdrževanega otroka 515,65za petega vzdrževanega otroka 663,09• za vse nadalj nje vzdrževane otro ke se olajšava gle de na višinoza pred ho dne ga vzdrževa ne ga otro ka poveča za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga

izplača glavni delodajalec, se za leto 2015 izračuna na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, št. 94/14

znaša dohod ni na Če znaša neto davčna osno va v evrih/mesečno v evrih/mesečnonad do

0,00 668,44 16 %668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02 5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

PLAČE PO KOLEK TIV NI POGOD BI ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Skladno z 59. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS št. 92/2013) znaša najnižja osnovna plača od 1. januarja 2015 naprej:

I. tarifni razred II. tarifni razredIII. tarifni razredIV. tarifni razredV. tarifni razred

VI. tarifni razredVII. tarifni razredVIII. tarifni razred

*

PLAČE PO KOLEK TIV NI POGOD BI MED DELAV CI IN DRUŽBAMI DROB NE GA GOSPO DAR STVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, št. 94/2010) znaša izhodiščna plača od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 €II. tarifni razred 635,42 €III. tarifni razred 713,42 €IV. tarifni razred 809,61 €V. tarifni razred 897,36 €

VI. tarifni razred 1.070,16 €VII. tarifni razred 1.215,08 €VIII. tarifni razred 1.449,16 €IX. tarifni razred 1.739,00 €

*Najnižje osnovne plače po tej KP se v mesecu februarju tekočegakoledarskega leta povečajo v višini povprečne letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba prišteti dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih pogojev dela.

MINIMALNA PLAČA: Minimalna plača za zaposlenega, ki dela polni delovni čas, je od 1. januarja 2015 naprej določena v

višini bruto 790,73 €.*

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

586,92 €610,17€641,64€656,37€695,97€797,83€933,63€1046,79€

Ker povprečna letna inflacija v obdobju januar - december 2014 v primerjavi z obdobjem januar-december 2013 ni presegla 0,5 %, so najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plače delavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.

169/2015

sin di kal na lista - avgUst 20151. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo

15,02 €7,51 €

(od 01. 12. 2010 naprej):- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur - polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur - znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 €

1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo

17,00 €8,50 €

(od 01. 07. 2010 naprej):- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur - polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur - znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 €

2. Kilometrina:Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznim sredstvom znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer: 0,37 €

3. Nadomestilo za ločeno življenje:- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci

in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €4. Prenočevanje:

Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višini zneska na predloženem računu.

5. 4,90 €

Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej) - po KP med delavci in družbami drobnega

gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 €6. Prevoz na delo in z dela:

- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):v višini 100% cene javnega prevoza

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza.

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 €

7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:letnik dijak študentprvi 90,00 € 170,00 €drugi 120,00 € 170,00 €tretji in četrti 150,00 € 170,00 € Nagrade ne izključujejo štipendij.

8. Jubilejne nagrade:a)

član SOPS: nečlan:po KP za obrt in podjetništvo(od 01. 01. 2014 naprej):- za deset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 614,97 € 461,23 €- za dvajset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 922,46 € 768,72 €- za trideset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 1.229,94 € 1.076,20 €b) po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva:

- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 614,97 €- za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 922,46 €- za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 1.229,94 €

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetništvo ter KP

med delavci in družbami drobnega gospodarstva 3.074,86 € (oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomoč: 1.537,43 €11.

798,64 €Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetništvo najmanj - po KP med delavci in

družbami drobnega gospodarstva najmanj 798,64 €največ 1.077,87 €

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala povpreč-na mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v Sloveniji v juniju 2015 bruto 1.539,82 € oziroma neto 1.003,74 €, za obdobje IV. - VI. pa bruto 1.537,43 € oziroma neto 1.002,26 €.

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

sin di kal na lista - septemBer 20151. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo

15,02 €7,51 €

(od 01. 12. 2010 naprej):- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur - polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur - znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 €

1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo

17,00 €8,50 €

(od 01. 07. 2010 naprej):- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur - polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur - znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 €

2. Kilometrina:Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznim sredstvom znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer: 0,37 €

3. Nadomestilo za ločeno življenje:- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci

in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €4. Prenočevanje:

Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višini zneska na predloženem računu.

5. 4,90 €

Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej) - po KP med delavci in družbami drobnega

gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 €6. Prevoz na delo in z dela:

- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):v višini 100% cene javnega prevoza

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza.

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 €

7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:letnik dijak študentprvi 90,00 € 170,00 €drugi 120,00 € 170,00 €tretji in četrti 150,00 € 170,00 € Nagrade ne izključujejo štipendij.

8. Jubilejne nagrade:a)

član SOPS: nečlan:po KP za obrt in podjetništvo(od 01. 01. 2014 naprej):- za deset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 614,55 € 460,91 €- za dvajset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 921,82 € 768,19 €- za trideset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 1.229,10 € 1.075,46 €b) po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva:

- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 614,55 €- za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 921,82 €- za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 1.229,10 €

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetništvo ter KP

med delavci in družbami drobnega gospodarstva 3.072,74 € (oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomoč: 1.536,37 €11.

798,64 €Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetništvo najmanj - po KP med delavci in

družbami drobnega gospodarstva najmanj 798,64 €največ 1.079,28 €

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala povpreč-na mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v Sloveniji v juliju 2015 bruto 1.541,83 € oziroma neto 1005,06 €, za obdobje V. - VII. pa bruto 1.536,37 € oziroma neto 1002,11 €.

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

delavci v ObrTi in pOdjeTnišTvupOSTaniTe člani SindikaTa!

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetništvu, ki je podpisnik obeh kolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vaše plače in nadomestila: regres za dopust, regres za malico, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, višino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoči, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vključno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni položaj,vas vabimo, da se nam pridružite!

Člani sindikata imajo zagotavljeno brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reševanje sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomočjo mediacije ali arbitraže.

Skupaj bOmO mOčnejši!Za podrobnejše informacije o včlanitvi v Sindikat obrti in podjetništva in njegovem delovanju se obrnite na območno organizacijo sindikata, ki vam je najbližja:Osrednjeslovenska območna organizacija Parmova ulica 51, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Območna organizacija GorenjskaPoštna ulica 4, 4000 KranjTel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Primorska in Notranjska Partizanska 15, 6210 SežanaTel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Območna organizacija SavinjskaGledališka 2, 3000 CeljeTel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Območna organizacija PomurjeKardoševa 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Podravje in KoroškaNeratova ulica 4, 2000 MariborTel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda.crncec@sindikat-zsss.si

Šaleško-savinjski sindikati Prešernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141 E-naslov: salesko.savinjski.sindikati@gmail.com

Območna organizacija Spodnje PodravjeČučkova ulica 1, 2250 PtujTel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: zvonka.kolednik@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Dolenjska, Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mestoTel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: oodbkp@sindikat-zsss.si

ObveSTilOmirnO reševanje SpOrOv v ObrTi in pOdjeTnišTvu

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti in druge delodajalce, ki so člani Združenja delodajalcev obrti in podjet- nikov Slovenije – GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo rešitev na sodišču, poslužite mirnega reševanja sporov s posredovanjem ali arbitražo, ki vam ga zagotavljata:

Sindikat obrti in podjetništva Slovenijein

združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – Giz.

Za podrobnejše informacije se obrnite na:

sops Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: sops@siol.net

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

del dOHOdnine nameniTe SindikaTu!

Vsak davčni zavezanec, ki plača dohodnino, lahko delček te dohodnine (do 0,5 odstotka) nameni namesto v državno blagajno za financiranje različnih humanitarnih, kulturnih in drugih splošno koristnih društev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec »Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo« in ga poslati na na-slov Davčna uprava RS, p. p. 107, Davčna ulica 1, 1001 Ljubljana, ali na svojo davčno izpostavo.

dOnacija vaS nič ne STane!Vsi, ki se boste odločili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tništva Slovenije, nam sporočite vaš naslov na tel. št.: 08/205 26 83 ali na e-naslov: sops@siol.net in poslali vam bomo že izpolnjen obrazec, ki ga morate le še podpisati in poslati na omenjeni naslov davčne uprave.V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoči delav-cem, ki živijo v težkih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesreče. Za vašo donacijo se vam v imenu delavcev že vnaprej zahvaljujemo!

POLETNI SPOMINI