Št. 31 (802) Leto X V I .

NOVO MESTO, četrtek, 5. avgusta 1965 DOLENJSKI LIST

Naročnikom in bralcem Dolenjskega lista!

S s k u p n i m i močmi i n željo, da b i na­ša pokra j ina ime la i n obdržala svoje gla­s i lo Socialistične zveze, smo v m i n u l i h 15 le t ih razv i l i D O L E N J S K I L I S T v to, k a r je danes; v najbol j množično branje naših 9 občin. Z a 24.200 naročniki je več kot 100.000 s ta ln ih bralcev domačih k r a ­jev i n mnogo izseljencev v skoraj 30 ev­ropsk ih i n izvenevropskih državah. Ves ta čas ste dob iva l i naš časnik po znatno znižani ceni . Gospodarska re forma, v ka­tero smo s top i l i , p a narekuje tud i naše­m u l i s tu , da u s k l a d i svoje cene z nov im i , znatno višjimi t i s k a r s k i m i , poštnimi i n d rug im i stroški. Več o tem V a m bomo lahko poročali p r ihodn j i teden, k e r bodo to soboto na s k u p n i koferenci odgovorni preds tavn ik i vseh 9 obč. odborov S Z D L razprav i j ah o sedanj ih g lavnih vpraša­n j i h našega tedn ika i n določili tud i novo naročnino, k i se bo m o r a l a precej p r i b l i ­žati ekonomsk i ceni. Pomoč občinskih skupščin bo letos precej manjša, v bodo­če pa se bo m o r a l a še znižati.

Zato se tud i tokrat skupno z V a m i , dragi naročniki i n bra l c i , odločamo za nada l jn i obstoj i n razvoj našega DO­L E N J S K E G A L I S T A , če smo z doseda­n j i m dolgo le tn im, t r d i m de lom ustvar i l i tak domači pok ra j i n sk i tednik, da V a m je všeč i n da n a m je vsem potreben, te­daj je b i lo naše dosedanje prizadevanje vredno Vašega zaupanja. V teh dneh, k o se spričo nov ih izdatkov i n drugačnih do­hodkov vsakdo n a novo odloča, k a k o bo usmer i l svoj a l i družinski proračun, Vas prisrčno vab imo: ostanite D O L E N J S K E ­M U L I S T U zvesti še napre j ! Zvestoba za zvestobo — to p a pomen i že to jesen: za­n imiv , pester, nov ih načrtov po ln doma­či pok ra j i n sk i časnik, k i Vas bo kot do­slej razveseljeval i n seznanjal z vsem, ka r je treba vedeti v tako zelo razgiba­n i h časih kot so današnji.

Uredništvo D O L E N J S K E G A L I S T A Hiinniiti!

V RIBNICE: »Bi vzeli sladkor morda nazal?«

S<vet za blagovni promet p r i občinski skupščini v Rib­n i c i je 29. ju l i j a določil no­ve cene nekater im prehrambe­n i m a r t i k l om. Te so: slaclKor v k r i s t a lu 276 i n v kockah 310 d i n kg, olje 472 in 502 d i n v steklenicah, k r u h — bel 139 i n črn 125 d i n kg , goveje me­so 1S00 d in , teletina od 1320 do 1400 d i n kg, sv in ina 970

Zapomni s i ! B N a j v e č k r a t se zgo­

d i , da ima č l o v e k tuberkulozo, ne da bi vedel za svoje obolenje!

• če je obolenje od­krito p r a v o č a s n o , je tuberkuloza da­nes popolnoma o-o z d r c v l j i v a i

O Mogoče se ne po­čutiš bolnega, pa vendar usodno o k u ž u j e š svojo d r u ž i n o In o k o l i c o !

• Ne pozabi na fluo-rografski pregled!

do 1000 d in k g ter mleko 110 d in l i ter. V gostinstvu so se najbol j podražile žgane in nealkoholne pijače in stcer za 30 do 40 odstotkov. — Pred uveljavitvi jo nnv ih cen je b i l vel ik n a v a l l . ' u d i v tr­govinah z živili i n pekarnah. Največ so proda l i makaro­nov, moko so že prej pokupi ­l i , konzerv, piškotov i td . S s ladkor jem so se nekater i kmetje založili za več mese­cev. N e k i kmet je k u p i l se­dem vreč s ladkorja, čez ne­kaj d n i pa je že prišel v tr­govino vprašat, fa vzamejo s ladkor nazaj. N i pa povedal, da so s ladkor napadle mrav­lje, ker n i b i l v p r imern i sh ramb i za živila!

Nakupova lna mr z l i c a je po­jenjala in začel se Je čas var­čevanja. — r -

A n t o n B e c j e s sosedo A n t o n i j o S e d l a r končal n a p o r e n d e l o v n i d a n v Markov ičevem v i n o g r a d u . R a d b i poškro­p i l t u d i s v o j v i n o g r a d , p a n i m a ga l i ce . D e j a l j e , d a so j o n e k a t e r i d o b i l i p r i z a d r u g i v K r m e l j u k a r p o več vreč, z a d r u g e p a n i o s t a l o nič. P o n j e g o v e m b i m o r a l a z a d r u g a škropivo d e l i t i b o l j pravično, v s a k e m u n e k a j !

NOVO MESTO: budno ob novih cenah 31. julija so bile na seji obeh zborov občinske skupščine določene najvišje prodajne cene na drobno in najvišje m a r ž e v n o v o m e š k i občini. Odlok je

o b r a z l o ž i l predsednik sveta za blagovni promet Zvone Pere

Od 26. ju l i j a dalje smejo trgovc i prodajat i živila po tehle najvišjih cenah: pšenič­no moko ( B i n C kategorija) od 134 do 244 d in kg, rženc moko od 165 do 190 d in kg, bel k r u h od 148 do 210 d in kg, s ladkor v kr i s ta lu in koc­kah 276 oz i roma 310 d i n kg. odprto jed i lno olje 472 d i n in jedi lno olje v steklenicah 510 d in . Najvišje cene za sveže meso: govedina od 1150 do 1800 d in kg , teletina od 1400 do 2100 d in kg i n sv inj ina 1200 d in kg. Najvišja cena za pa ster iz irano mleko je 145 din l iter. Od lok podrobneje ga vor i o živilih, za katera do­loča najvišje prodajne cene

objavljen p a Je v današnji številki Uradnega vestmka Dolenjske.

V drugem členu določa od­lok najvišje marže. Te so od 10 odstotkov (mast, surovo maslo, margar ina) do 35 od­stotkov (banane). Najnižje marže so za lažje pokvar l j i va živila.

Najvišjih cen za prodajo premoga i n drv na drobno v odloku še n i , ker še niso zna­ne odkupne cene za to blago. V razpravi so p r ipomn i l i , naj bi odlok določil tudi najvišjo maloprodajno ceno nepaste-ris-iranemu mleku . Poudar i l i 90 tudi , da bo morala družbe

na kont ro la pravočasno pre­prečiti morebitno izigravanje odloka, z last i k a r zadeva ce­ne za meso.

Zvezni poslanec Ludv ik Go­lob je na seji med drug im pr ipomn i l , da so nove cene prv i korak v uzakonjeni novi gospodarski re formi . l o va r i -šica Drag ica Rome pa je do dala, da b i ne smel i tako rav­nodušno razpravl jat i o nov ih cenah. »Dinar je še vedno dinar , m i vs i pa smo hkrat i proizvajalc i m potrošniki,« je med drug im dejala. - Po prav ic i rečeno: od odborni­kov novomeške skupščine smo na tej seji pričakovali več živahnosti in razprave!

Živež in kurjava v brežiški občini Skupščina občine Brežice

je v soboto določila najvišje maloprodajne cene, cene za moko, k r u h , s ladkor , olje, meso i n mleko . M o k a t ipa 400"B velja 242 d in kg , moka 600 B 191 d in kg m moka ti­pa 1.000 B 142 d in kg; moka t ipa 400 C vel ja 220 d i n kg, moka t ipa 600 C 170 d in kr; in m o k a t ipa 1.000 C 133 d in kg-

Be l k r u l i prodajajo v vsej občini po 206 d in kg, polčrn k r u h po 170 d in kg in črn k r u h po 140 d in kg. V ceni k ruha so upoštevani tudi

I z s e l j e n s k i dan v T r b o v l j a h

12. uvgusta bo pr i red i la po­družnica S I M v Trbov l jah tradic ionalni izsel jenski dan za rojake iz Zasavja in Spod. Posavja. Vodstva družbeno­političnih organizaci j i n ob­činska skupščina v Krškem vabijo vse rojake, k i so te dni na oddihu v Posavju, da se udeležijo srečanja v Trbov­l jah, hk ra t i pa j i m želijo ka r najprijelnejši oddih v star i domov in i !

stroški za ' prevoz k ruha v prodajalne i n marže za malo­prodajo. Ostale cene: s ladkor v kockah 304 d in kg, kr i s ta l 270 d in kg ; olje iz sodov 174 d in l i ter , v steklenicah 510 din l i ter ;

Sveže meso: prednj i deli »ovedine I. vrste 1.170 d in kg, zadnji del i 1.450 d in kg; te­lečje meso — prednj i del i 1.000 d in , zadnji del i 1.150 din kg; svinjsko meso — pre­dnj i de l i 850 d in , zadnji deli 1.150 d in kg ; slanina 500 d in kg.

M leko — l i ter 130 d in . V tej ceni so upoštevani stroški prodaje, k i znašajo 10 d in pr i l i t r u .

Skupščina je nadalje potr­d i la tud i najvišje cene za dr­va i n premog. Lignit " kosih bo veljal 8.755 d i a tono, lignit v kockah 8.300 d in , kubični meter drv za kurjavo pa bo veljal 7.675 d in , 6.840 dm, 5.775 d in in 4.110 d in .

Odbo rn ik i so izglasovali enotno maržo 18 odst. v trgo­v in i na drobno za riž, so l , jedi lne maščobe, mesne in druge konzerve, mesne izdel­ke, kavo, začimbe in testeni­

ne. Za južno sadje je predvi­dela skupščina 25 odst. mar že.

JilTR!: posvet z l jud­s k i m i p o s l a n c i

J u t r i , v petek, bo v dvora­n i s indikalnega doma v No­vem mestu ob 18. u r i razgo­vor z republiškimi i n zvezni­m i poslanci . Ožji politični ak­tiv novomeške občine se bo pomeni l s poslanci o u t rd i t v i programa nadaljnjega sodelo­vanja na vseh področjih, ko­ristna pa bo tudi izmenjava stališč in mnenj o uresniče­vanju gospodarske reforme in izpolnjevanju drug ih tekočih nalog.

P r e b i v a l c e m z o b m o č j a S e v n i c e ! J u t r i , 6. avgusta ob 19. u r i ,

bo v domu T V D Part izan v Sevnic i javna tr ibuna, k i jo bo vodi l i n odgovarjal na vprašanja republiški posla­nec Božidar Gor jan. Občani, udeležite se tr ibune in pr i ­pravite vprašanja, na katera želite odgovor!

i c £ ^^i^ £ Občinska skupščina v Ko ­

čevju je konec prejšnjega tedna na izrednem zasedanju podrobno obravnavala nove cene oz i roma marže v malo­prodaj i , za katere je pr istoj­na p o sedanj ih predpis ih . Za vse art ik le , razen za meso, mleko i n k r u h , so po t rd i l i iste cene, kot j i h je predla­gala skupščinska komis i j a ,

imenovana na prejšnji sej i . Za goveje meso s kos tm i jo

komis i j a predlagala 1.250 d in za k i l ogram, skupščina pa se je odločila za 1.300 (predlog gospodarske organizacije 1.350 d in za k i logram) , teleč­je meso s k o s t m i stane od­slej v Kočevju 1.500 dinar­jev, sv in j ina s kos tmi 1.200 d in , črn k r u h 140 (predlog

komis i je 135, predlog pekar i -je pa 143 d in ) , bel i k r u h 210 d in (predlog komis i j e 200,

pekari je pa 213 d in ) . L i t e r mleka stane 140 dinarjev, pet d i n več, kot je predlagala ko­mis i j a za ceno, m o k a 400 B je 240 d in k i l og ram, m o k a 400 C 220 d in , m o k a 600 B 190 d in , 600 C ' l70 d in , moka 1.000 B 140 i n m o k a 1.000 C

135 dinarjev k i l og ram. Slad­kor v kr i s ta lu je 272, v koc­kah 304 d in k i l og ram, olje pa po 480 oz i roma 510 dinar­jev. Za premog je skupščina odobr i la trgovini na drobno 5 odstotkov marže (predlog 9 odst.), drva za kurjavo pa naj b i b i l a po predlogu skup­ščine 5.900 dinarjev, k temu

( N a d a l j e v a n j e u a 2. s t r . )

4) V G L A V N I H BLA ­G A J N A H novomeških tr­govskih podjetij je bi lo uslužbenkam zadnje dn i že večkrat slabo: v roke so dobile tako plesnive in po mišjekih zaudarjajoče tisočake, da so nujno mo­rale k odpr t im oknom na zrak.

9 Z L O N A M E R N I H GO­V O R I C , da »denar po 1. avgustu ne bo nič več ve­ljal«, so b i l i v zadnj ih tednih najbolj veseli tr­govci v vseh naših obči­nah : i z zalog so prodal i ogromno teksti la, živil, raznih drug ih predmetov, orodja ter strojev, pred­vsem pa tudi vse tisto neku ratno (neidoče) bla­go, k i j i n i je ponekod že leta in leta ležalo na po­l icah skladišč . . .

9 N A VPRAŠANJE ko­stanj eviškega pismonoše, čemu je b i l zadnji Dolenj­sk i l ist tako tenak, m u je odgovori la ena izmed stal­n ih naročnic: »Od solate n i b i l še nihče debe l . . . « In kako je s to »solato«? 31. ju l i j a so dolgovale ob­činske skupščine nekaj nad 4 mil i jone in 700.000 dinarjev neporavnanih po­godbenih obveznosti za naš tednik, druge delovne organizacije pa so nam dolžne trenutno tudi ne-

| icaj nad 4 mil i jone dinar­jev. Torej i m a Dolenjski l ist samo p r i občinah in podjet j ih »v dobrem« nad 8,700.000 dinarjev, sam pa gleda v prazno blagaj­n o . . .

® N E B O S T E V E R J E ­L I , pa je res: v upravo našega l is ta hodi jo te dn i posamezniki i n pravi jo: »Vemo, da boste mora l i l ist podražiti, saj je šlo vse gor, brez denarja pa

Dolenjca ne morete izda­ja t i . L e to glejte, da ne bomo ob časopis!« M e d prv im i , k i so naš domači tednik že prejšnji teden odpovedali , p a je nekaj zelo premožnih l jud i , med ka te r im i ima nekdo celo v i lo , avtomobi l i n še z e m l j o . . .

60 d i n a r j e v -stane od danes naprej i zvod Dolenjskega l i s ta v d robn i prodaj i . Prodajalce pros imo, da n a m sprot i javljajo more­bitne spremembe glede šte­v i la potrebnih '»vodov.

U P R A V A LISTA

KOČEVJE: kruh po 210, meso po 1.300 dinarjev

( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r . )

pa je treba prišteti še pro­metni davek. Skupščina je na tej seji odobr i la tudi malo­prodajne marže za ostala ži­v i l a in sicer 10 odstotkov (mast) do 46 odst. (južno sadje).

Cene mesa so za 50—60 di­narjev višje od predloga skup­ščinske komisi je , p r i k ruhu i n m leku pa so višje za 5 do 10 dinarjev. V razprav i o cenah mesa, mleka in k ruha sc sodelovali v glavnem pred­stavnik i in odborn ik i iz pr i ­zadetih kolekt ivov in pred­vsem z&govarjali stališča svo­j i h gospodarskih organizaci j . Tako so meni l i , da je treba kmet i j s tvu pomagati iz tež­kega položaja z višjimi cena m i , upoštevati je treba nove gradnje, k i so v teku a l i pa so nujno potrebne (nova k lavn ica , zastarela pekari ja, višje cene k r m i l itd.) . Pre­malo pa so upoštevali mne­nje skupščinske komisi je , da je treba tudi v teh delovnih organizaci jah po iskat i notra­nje rezerve (preveč zaposle­n ih , majhna stori lnost, preve­

l i k i pro izvodni stroški, p r i teletini in sv in j in i preve l ik i k lavni stroški ipd.), skratka , da n i treba stroškov investi­cij vedn:i prenašati na po­trošnika!

V nekaterih pr imer ih od­ločitev odbornikov verjetno m bi la najboljša. Tako so npr. sk len i l i , naj prodaja pe­kar i ja bel k r u h 10, črnega pa pet dinarjev dražje, kot je predlagala komis i ja , raz l iko pa naj vnese v svoj poslovni sk lad. Raz l i ka p r i okrog 3.000 k i logramih kruha dnev­no je približno 8 mil i jonov letno, se prav i občutno več, kot je pekari ja kda jko l i ime­la skladov.

N a seji je skupščina imeno­vala tudi organe, k i naj pr i ­pravi jo predloge za nove sta­narine in revalorizacijo sta­novanj, občinske proračunske izdatke pa so omej i l i za 20 odstotkov, medtem ko so j i h na prejšnji seji omej i l i za pet odstotkov. Omejitev pro­računskih izdatkov bo velja­la do rebelansa proračuna, k i ga bo skupščina sprejela ver­jetno sredi septembra.

Cene in m a r ž e v T r e b n j e m Oba zbora občinske skup

žčine sta na seji 29. ju l i ja sprejela odlok o najvišjih proda jn ih cenah na drobno in najvišjih maržah. Po odloku so dopustne naslednje najviš je cene: m o k a (t ipi 1000, 600 400) B in C kategorije od 130 do 240 d in kg; bal k r u h 190 d 'n , črn 135 in pecivo 20 din; s ladkor kr i s ta l 260 d in kg s ladkor v kockah pa 290 d in ; odprto jedi lno olje 470 din. ra f in i rano jedi lno olje 500 d in ; govedina brez kost-. 1700 din . govedina s kostmi 13O0

din ; teletina brez kost i 1900 d in in teletina s kost im 14S0 din ; sv in ina brez kost i 1350 din in sv in ina s kost :n 1050 din kg. L i ter mleka smejo prodajati največ po 115 di­narjev kar pa je ena najniz j ih cen mleku pr i nas Mar že so različne — od 10 do 2i: odstotkov kakor sledi: riž 14 odst., sol in jedilne maščobe 10, konzerve in kava 15, tes­tenine 13, mesni izdelki in za čimbe 20 ter južno sad-^ Si odstotkov.

BRUSNICE: odkritje spomenike? i n p a r t i z a n s k o s r e č a n j e

V nedeljo, 8. avgusta, ob 9. u r i , bodo na preurejenem part i zanskem grobišču v B r u s n i c a h o d k r i l i spomenik 630 pad l im borcem in žrtvam fašističnega nasi l ja . Imena pad l ih i n žrtev bodo (razen treh neznanih i ta l i janskih part izanov, k i so pokopani v tem kraju) izpisana na 2,2 m v isokem marmornatem obeli­sku . N a častnem mestu bo obel isk nos i l ime narodnega

Ameriški predsednik s i je privoščil »vietnamski teden«, v katerem se je na dolgo in na široko pogovarjal z voja­k i in po l i t i k i o tem, kaj naj b i s tor i l s kašo, k i so si jo Američani skuhal i v V ie tnamu. Po tem »vietnamskem ted­nu« je pr i red i l t iskovno konferenco, na kater i je novinar jem povedal seve­da le nekaj svoj ih odločitev, da bodo zdaj pač povečali ameriško vojsko na 125 tisoč, pr is tav i l , da bo najbrž posla l tja še več vojakov, da rezervistov sedaj ne bo vpokl ica l pač pa bo več l judi r ek ru t i ra l i n da bo treba za viet­namsko vojsko še veliko denarja, a prvo silo k a k i dve mi l i j a rd i dolarjev, ter odločno zatrd i l , da bodo Američani ostali v V ie tnamu.

Pa le malo je ameriških komenta­torjev, k i m u glede tega ne b i p r i t rd i l i . »Za nas, pravi jo, ni drugega izhoda«. Ne morejo pač iz svoje kože in se otre­sti b lokovskih pogledov na svet, k i je po nj ihovem mnenju razdeljen na »ko­munističnega« in na »sobodnega«, kot ga sami imenujejo. Zanje so meje med obema b lokoma tudi geografsko čisto določene. K j e rko l i se zdaj v tem tako imenovanem »svobodnem« svetu pojavi kakšna revolucija, je seveda ta »svobodni« svet v nevarnosti , je to na­pad »komunističnega« sveta na »svo­bodnega«. Če se to zgodi kje na mej i med »komunističnim« i n »svobodnim« svetom, gre po tej pameti za neposred­no vojaško vmešavanje »komunistične­ga« sveta in za njegovo prodiranje »čez mejo«, ker si pač še zdaleč ne morejo predstavl jati , da revolucije nastajajo iz razmer v deželi sami , iz odpora prot i izkoriščanju — domačemu in tujemu — iz nuje po svobodi.

Zato Johnson venomer govori o agre­s i j i Severnega Vietnama in Ki ta jske na Južni Vietnam in je to temelj, na katerem je sezidal vso svojo vietnam­sko po l i t iko . Ne more doumet i , da pre­

bivalc i Južnega V ie tnama sami niso zadovoljni s svojo vlado in državno ure­ditvi jo i n še z ameriškimi varuh i po vrhu. Pa so pr i je l i za orožje, da b i ži­veli tako, kot si sami žele, po svoji svobodi i n ne takšni, kakršno kroje v VVashingtonu.

Znan i ameriški komentator VValter L i ppman je že večkrat opozarjal prav na to zmoto in na to napačno postav-

Johnson je govoril

ko v ameriški po l i t i k i . Dopust imo, da gre res zgolj za »napako«, napačno mnenje, k i b i se lahko spremenilo, če bi sedanji ameriški voditel j i spoznali , da stvari niso take, kakršne s i zamiš­ljajo, da namreč ne delujejo družbe-no-ekonomske si lnice, k i objektivno že­nejo na tako pol i t iko in v bistvu nič drugačno; z drug imi besedami pove­dano, da volk le dlako menja, nrav i pa ne, kakor prav i pregovor. Dost i j i h je po svetu, k i se na t ihem in na glas sprašujejo, kako s i je treba raztolma-čiti tolikšno Johnsonovo zatrjevanje, da je za mirno rešitev vietnamskega problema, da je že nič ko l ikokra t pred­lagal, naj b i sedli za zeleno mizo in se pogajali, da je za pogajanja brez po­gojev i n podobno. Soočijo namreč nje­gove besede, da bodo Američani v V i ­etnamu ostal i , da bodo poslal i tja ce­lo nove čete in še druge take izjave s t i s t imi , k naj b i z n j im i ponujal i m i r . Dejal je namreč tudi , da je pr ipravl jen

na to, da b i vso zadevo vzeli v roke Združeni narod i , da b i pozdrav i l vsa­ko njihovo pobudo za mi rno rešitev vietnamskega spopada. P i sa l je tud i generalnemu sekretar ju O Z N U Tan-tu v tem smis lu , m u izraz i l posebno priznanje za njegovo dosedanje pr iza­devanje za mi rno rešitev vietnamske krize ter upanje, da se bo tudi odslej t rud i l za tako rešitev ter s tem Ame­ričanom vel iko pomagal . Zapisa l je tu­di , naj b i morda varnostni svet pre­vzel določene pobude, k i b i j i h v VVa­shingtonu z obema rokama pozdra­v i l i . . .

N a eni strani torej vojna do kra ja , na drug i pa očitna i n na široko razgla­šena pripravl jenost za pogajanja kjer­ko l i , kadarko l i in s komerko l i , k a k o r je dejal Johnson. Oboje očitno n i v soglasju i n prav tega se najbol j boje po svetu, ke r b i ob podrobn i ana l i z i ameriške pol i t ike prišli do t is t ih po­stavk, na kater ih je zgrajena: vojne v Vie tnamu so k r i v i v Severnem Viet­namu i n nj ihov i varuh i v Pekingu. To­rej naj b i Organizaci ja združenih naro­dov posredovala, da b i tako Hano i kot Peking prišla k pameti ter nehala z »agresijo« na Južni V i e tnam.

K d o r je res za pogajanja, b i sam po­kazal dobro voljo — če gre za John-sona, b i ustav i l bombardiranje D R V i ­etnama i n pošiljanje vojakov v Južni V ie tnam. K e r pa pol i t ike pač ne mo­remo sodi t i po besedah, ampak po de­janj ih, ostane le to, da so Združene dr­žave Amer ike prevzele ne le vodstvo operacij v Južnem Vie tnamu ampak tudi samo vojno v svoje roke in da le-ta postaja ameriška. S tega zornega kota ocenjene besede ameriškega pred­sednika o pr ipravl jenost i na pogajanja, ostajajo, žal, le besede za domačo rabo.

Pa vendar bi si lno rad i v idel i , da ne bi bi lo tako.

SEVNICA: cene so se zdaj umirile

heroja V i n k a Paderšiča — Batreje. Pred odkr i t jem bo imela krajevna organizacija Z B slavnostno sejo, nakar bo Vencelj Perko — Štefan iz Ljubljane razvi l njen prapor. Po slavnosti bo part izansko srečanje.

K O Z B Brusnice vabi vse nekdanje borce i n akiviste ter druge občane, da se ude­leže te spominske svečanosti!

Občinska skupščina v S e v n i c i j e v petek , 30. ju­l i j a , s p r e j e l a o d l o k o naj­višjih m a l o p r o d a j n i h ce n a h i n o d l o k o najvišjih s t o p n j a h marže z a n e k a t e ra živila, k i j i h p r o d a j a j o t r g o v i n e v občini S t e m u k r e p o m je sknpšči n a z a u s t a v i l a n i h a n j e cen v t r g o v i n i n a d r o b n o i n u s t r e g l a m n o g i m obča­n o m , k i so b i l i v z a d n j e m t e d n u vsesplošnega n a k u ­p o v a n j a že z a s k r b l j e n i za­r a d i različnih c e n i n po­m a n j k a n j a b l a g a . Z m e d a j e b i l a le t r e n u t n a i n tr­g o v s k e p o s l o v a l n i c e so p o v s o d z n o v a d o b r o zalo­žene z v s e m , k a r potre­bu j e j o k u p c i .

O d l o k odloča nas l edn j e najvišje cene : b e l a m o k a

( t i p a 400 B ) 242 d i n k g , m o k a ( t i p a 600 B ) polčr n a — 191 d i n k g , m o k a ( t i p a 1.000 B ) črna — 142 d i n k g ; b e l a m o k a ( t i pa 500 C ) 220 d i n k g , polčrna m o k a ( t i p a 600 C ) 169 d i n k g i n Srna m o k a ( t i pa 1.000) 133 d i n k g . - O l j e v s o d i h po 470 d i n l i t e r , v s t e k l e n i c a h po 1 l i t e r 500 d i n i n v s t e k l e n i c a h p o poj l i t r a 280 d i n ; m l e k o v L i t r sk ih s t e k l e n i c a h 145 d i n i n v p o l l i t r s k i h s t ek l en i ­c a h 75 d i n ; s l a d k o r v koc­k a h 304 d i n k g i n k r i s t a l 270 d i n k g .

G o v e j e m e s o 1300 k g , te­l e t i n a 1500 d i n k g i n sv i ­n i n a 950 d i n k g .

Marže z a riž i n testeni ­ne znašajo po t e m o d l o k u l a h k o največ 15 odst . , z a

s o l 12 odst . , z a j e d i l n e ma­ščobe 10 odst . , z a m e s n e i zde l k e 20 odst. , z a mesne k o n z e r v e 17 odst . , z a za­čimbe i n južno sad je nr >5 o d s t o t k o v .

Skupščina je n a p e t k o v i sej i določila t u d i cene z a k u r j a v o . V e d e n j s k i l i g n i t v k o s i h bo v e l j a l 8300 d i n z a t ono , l i g n i t v k o c k a h p a 7750 d i n . D r v a b o pod­jet je s k u r i v o m p r o d a j a l o po 7200, 6300 i n 5300 d i n kubični m e t e r . O b o j e , pre­m o g i n d r v a , so z a n e k a j s t o t a k o v cenejša k o t v Brežicah.

>mači tednik bratu ali sinu,

ki je pri vojakih!

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • B R E Z G L A V A D I R K A C E N . Graja

prakse nekaterih podjetij in občinskih skup­ščin, k i brezglavo zvišujejo cene, je povsem upravičena. Pod plašč »ekonomske cene« bi radi skri l i vso mogočo nemarščino, nizko produktivnost in še kaj. Ponekod bi radi v najkrajšem času rešili probleme, k i so bi l i odprti že vrsto let. To seveda ni prav. Tako si gospodarske reforme ne bi smeli predstavljati.

A l i je prav, da so ponekod zavoljo te brezglave dirke po nepotrebnem razburjali duhove, zdaj pa morajo vnovič določati ce­ne oziroma j ih zniževati? Obstajajo tudi neutemeljeni razločki v cenah med posa­meznimi podjetji in občinami. Zanimivo bi bilo narediti analizo in videti, kakšni so bi l i razločki v cenah prej, zakaj gospodar­ska reforma ni prinesla nobenih novih ele­mentov, k i bi narekovali nove, večje razloč­ke v cenah. ,

O cenah in o pojavili okrog njih so raz­pravljali tudi na zadnji seji izvršnega sveta. Po daljši, nekajurni razpravi so obsodili ne­gativne pojave in zahtevali energične ukre­pe proti vsem tistim, k i neupravičeno zvi­šujejo cene. To misel oziroma zahtevo so izrazili tudi na sestanku tržnih inšpektor­jev. Na tem posvetovanju so med drugim dejali, da je treba kaznovati tudi najmanjše

• VARČEVATI NA V S E H PODROČJIH. N a zasedanju skupščinskih zborov so ob­ravnavali vse oblike potrošnje in ugotovili, da je treba v interesu uspešnega izvajanja gospodarske reforme čimbolj znižati prora­

čunsko potrošnjo. S r e d s t v a republiškega proračuna so zmanjšana z a več k o t 30 od­s t o t k o v , z a r a d i česar je b i l o t r e b a o m e j i t i n e k a t e r e i z d a t k e . J e s en i bodo izvršili re­b a l a n s republiškega proračuna.

• UGODNEJŠ I POLOŽAJ K M E T I J S T V A . N a p l e n a r n i s e j i c e n t r a l n e g a o d b o r a sindi­kata de l avcev v k m e t i j s t v u i n tobačni i n ­d u s t r i j i so m e n i l i , d a p r i h a j a k m e t i j s t v o p o g o s p o d a r s k i r e f o r m i v d o s t i ugodnejši po-

Brezglava dirka cesi

ložaj. To bo spodbudilo kmetijske kombina­te, da se bodo čedalje bolj spreminjali v velike blagovne proizvajalce.

G P O S V E T O V A N J E S S E K R E T A R J I O B Č I N S K I H K O M I T E J E V ZKS . Na sestan­ku s sekretarji občinskih komitejev Z K so, ko so govorili o nalogah osnovnih organiza­cij, med drugim menili, da bi te morale ugotavljati in analizirati, ali so razprave in konkretna praksa v delovnih organizacijah usmerjene v uresničevanje osnovnih načel reforme, ali ne.

• Z L A T A A R E N A V PULJU . Na XII . fe­stivalu jugoslovanskega igranega fi lma so podelili zlato areno za režijo režiserju fi lma »Tri« , za žensko vlogo Majdi Potokar za

vlogo Branke v fi lmu »Lažnivka«, in za mo­ško vlogo Velimirju Bati Živojinoviču za vlogo Antice v filmu »Sovražnik«. Za tri najboljše so proglasili naslednje filme: »Prometej z otoka Viševice«, »Tri« in »Priti in ostati«. Ed in i slovenski film »Lucija« se je slabo odrezal, bo pa morda, kot pravijo, občinstvu le ugajal.

9 U G L E D N I G O S T S E K O U T O U R E IZ G V I N E J E . Potem ko se je poslovil od nas ugledni gost iz Indije premier Šastri, je prišel k nam na obisk predsednik republike Gvineje Sekou Toure. Dragega gosta je spre­jel predsednik Tito in takoj nato odpotoval z njim na Brione, kjer bosta imela pomemb­ne pogovore. Prepričani smo, da se bo trd­no prijateljstvo med Jugoslavijo in Gvinejo s tem obiskom še poglobilo in da bo imel od tega korist tudi ostali svet.

• D N E V N I K I S O S E PODRAŽILI . Za­radi odpravljanja dotacij so bili primorani slovenski dnevniki »Delo«, »Ljubljanski dnevnik« in »Večer« podražiti izvod od do­sedanjih 30 na 50 dinarjev. To seveda še ni ekonomska cena, vendar pa ta razloček vsaj deloma pokriva povečane stroške tiskanja in druge izdatke. #

• D R A V A IN M U R A P O P L A V L J A T A . Za­radi velikih nalivov v severovzhodni Slove­niji sta nenadoma narasli Drava in Mura ter začeli poplavljati. V Mar iboru je vdrla voda v tovarne in stanovanjske zgradbe. Ogrom­no škodo je utrpela mariborska tekstilna tovarna. V času, ko poročamo, obe reki že upadata. Materialna škoda po poplavah je ogromna.

m K R I Z A V GRČIJI se je prete­k l i teden še zaostri la. Premier Novas b i mora l par lamentu pred­staviti novo vlado in le-ta bi mo ­ral glasovati o zaupnic i . Po grški ustavi se m o r a to zgoditi najmanj 15 dn i po imenovanju vlade i n parlament m o r a nato v petah dneh izglasovati v ladi zaupnico, sicer mora taka vlada odstopit i , kra l j pa zaupati sestavo vlade druge­mu . Petnajst dn i je že min i l o , pa vlada premiera Novasa še ni sto­pi la pred par lament. K r a l j je na ­to sk l ica l izredno sejo par lamen­ta, k i pa so se je udeležili le m i ­nistri Nova-sove vlade. V s i drug i poslanci so sejo bo jkot i ra l i . V ponedeljek zvečer so se pos lanc i navsezadnje le zbra l i i n Nov asu se je posrečilo prebrat i svoj p rogram. Potlej pa je nastal v sejni dvora ­ni si len hrušč in splošen pretep, da so navsezadnje pokl ica l i v dvo­rano še pol ic i jo , k i je delala red . Pristaši bivšega premiera Papan-dreua imajo v par lamentu 143 mest. K tem glasovom je treba prišteti še glasove levičarsko u -smerjene E D E tako, da je p ro t i Novasu združena dobra po lov ica poslancev, kar pomeni , da ne bo dobi l zaupnice, razen če se kdo iz Papandreuove unije centra ne premis l i , a l i pa če bi se stvar i zasukale preveč na levo in bi se tega s ama uni ja centra prestra­šila ter pristala na kakšen k o m ­promis .

B I Z R E D N O S T A N J E V H O N ­D U R A S U . V l ada Lopeza Arel lana je razglasila izredno stanje v vsem Hondurasu , ker je trajala stavka že dobr ih pet dn i . Stavka se je za­čela v Teguciga lpu, kjer so delav­ci zahtevali večje plače. Pridružil se j i m je še največji s indikat v deželi, s indikat pristaniških de­lavcev in še študentske organiza­cije. T a k o je dobiva la stavka če­dalje bolj politični značaj. V l a d a je stavko razglasila za nezakonito in izbruhni le so demonstraci je, p r i čemer so demonstrant i vdr l i celo v par lament. Nastopi la je pol ic i ja , k i je vel iko l judi zaprla . V l a d a pa je za 30 dni uk in i l a vse ustav­ne pravice.

B B E L G I J A J E D O B I L A V L A ­D O . Napos led je Belgi ja dob i l a novo vlado, k i jo vodi Pierre H a r -mel . T o je b i l a najdaljša kr iza vlade v Belg i j i po drugi svetovni vo jn i . Prejšnja v lada je padla , ker jI n i uspelo uresničiti svoj ih obl jub, d a bo predlagala spremem­bo ustave tako, da b i b i lo vsaj delno rešeno nacionalno vprašanje v tej deželi Nova v lada je obl ju­bi la , d a se bo tega posla precej lot i la , da b i b i l i P l amc i , k i govo­re ho landski jezik, i n Va l onc i , k i govore francoskega. naposled spravljeni.

Ribnica: dohodki ne pridejo sami

BENCINSKI TANKI

SO POLNI Zadnji teden v juliju

na bencinski črpalki v Črnomlju niso imeli oravega dela. če se je le kdo ustavil z vozi­lom, sta pritekla kar iva.

— Pri vas ste pa u-služni! Ali je zmerni tako?

— Kadar imamo čas. toliko kot ga imamo te dni, pa ga še nismo meli, — je povedal po­slovodja Branko Fran-kovic. — Malo je dela, ker imajo vsi polne bencinske tanke.

— So se vozniki mo­tornih vozil dobro za­ložili?

— V soboto, ko se je razvedelo, da bo bencin dražji, je bila pred našo črpalko vr­sta vozil Vse do veče-ra je tU nenavaden promet, nadaljeval pa ?e je še vso nedeljo. Kdor je tiste dni pri­šel po gorivo, je vsak natočil poln bencinski tank, nekateri pa so imeli s seboj tudi po­sode ...

— Koliko ste iztržili v nedeljo?

— 916.000 din samo v gotovini, razen tega še precej na kredit. To je štirikrat več kakor ob navadnih nedeljah,

— Menite, da bodo zdaj ljudje bolj varče­vali z bencinom in da se bodo manj vozili?

— To bomo videli. Brez goriva še noben avto ni vozil, zato bo­do morali priti ponj, četudi je super zdaj po 125 din liter. Zaloge ne bodo dolgo trajale. Zdaj so dopusti!

Posvetovanja o nov ih go­spodarsk ih ukrep ih , k i ga je 30. ju l i j a sk l i ca l občinski ko­mite Z K S v R ibn i c i , so se udeležili predstavnik i podje­t i j , zavodov, ustanov ter po­litičnih i n družbenih organi­zacij . Po uvodni besedi se­kretar ja obč. komite ja Z K Vena čihala je o re formi ob­širneje spregovori l republ i­ški poslanec Jože Lesar iz Cerknice. Obsežni razlagi je sledila razprava, k i je pou­dar i la , da se morajo s smo­t r i reforme najprej temeljito seznaniti organi upravl janja v delovnih ko lekt i v ih , t i pa so dolžni seznaniti zaposle­

ne. K o so spregdvor i l i o po­večanju osebnih dohodkov, so naglasi l i , da Je to stvar samih gospodarskih organi­zacij. Nobeno podjetje naj od nikogar ne pričakuje, da j i m bo z večjimi dohodki postregel na krožniku.

V I N L E S U , največjem pod­jetju v občini, so v zadnj ih dneh pogostoma zasedali vo­d i ln i i n sk len i l i predložiti po­trebne sklepe organom upra­vljanja. Najprej bodo pr ipra­v i l i analizo p lana za drugo polletje 1965, samoupravni organi pa naj b i sprejel i sklep, da je vsako povečanje osebnih prejemkov odvisno

samo od večje s tor i lnost i . Režijske delovne sile imajo preveč. Obra t i bodo mora l i poslej odgovorneje odločati. Podjetje bo v tesnih s t i k ih z občinsko skupščino i n s političnimi organizaci jami. I N L E S do nadaljnjega ne bo več sprejemal nov ih delav­cev.

N a posvetu so razpravl ja l i še o družbenih službah, kme­ti jstvu, cenah kmet i j sk ih pr i ­delkov, zdravstveni službi i n socialnem zavarovanju. Ugo­tovi l i so, da se izostanki za­rad i bolezni povečujejo iz le­ta v leto. -r

Kočevje od 1948 do 1965: dvakrat več ljudi V kočevski občini je bi lo

konec marca letos 16.836 pre bivalcev a l i 32,4 odstotka več kot leta 1948 (12.715 prebival cev). Razen matičnih okolišev Kočevja i n Draga se je v vseh ostal ih (Koste l , Os i ln ica i n Predgrad) od leta 1948-do da­nes zmanjšalo število prebi­valcev. N a območju matične ga urada Draga je živelo pred 18. leti 777 l jud i , letos pa j i h je 860, na območju kočevske, ga M U je b i lo pred let i 8313 l judi , zdaj j i h je 13.313 a l i 60,1 odst. več, v Kos te lu se je v teh let ih zmanjšalo štveilo prebivalcev za 33,6 odstotka (do 1927 na 1279), v Os i ln i c i in okolica od 848 leta 1948 na 682 letos in na področju Pred­

građa od 850 na 702 prebival ca.

Nasprotno pa se je v let ih po vo jn i močno povečalo šte­vi lo prebivalcev mesta Kočev­je. Medtem ko je v mestu ži­velo leta 1948 le 2912 l jud i , j i h je b i lo leta 1953 že skoraj 4500, leta 1959 nad 5300, štiri leta kasneje 6000, letos pa šte­je Kočevje že 6444 prebival­cev a l i 121,3 odstotka več kot leta 1948.

Zanimivo, da se je morda najbolj povečalo število pre­bivalcev v vasi Nov i kot p r i Dragi , kjer sta b i l a pred 18. leti le dva prebivalca, letos pa j i h je že 87. V Cvišlerjih pr i Kočevju 1948. leta n i živel nihče, zdaj pa živi tam 99 l jud i (tu je kmet i j sk i obrat

K G P ) . Obljudenost se je moč­no povečala predvsem v va­seh b l i zu Kočevja > od koder so ljudje zaposleni v števil­n ih podjet j ih in ustanovah v mestu. N a Bregu se je števi­lo prebivalcev povečalo od 97 (leta 1943 i n 1965) na 162 (1962. leta pa j i h je bi lo 300!), v Dolg i vasi od 319 na 442, Gorenju od 94 na 123, K l i n j i vasi od 88 na 144, Kob l a r j i h od 180 na 226 (leta 1963 243 l judi ) , Kočevski R e k i od 198 na 354, L i vo ldu od 203 na 369, Mahovn iku od 252 n a 358, Moz l ju od 74 na 144 (gozdni obrat) . S lovenski vasi od 255 na 304, S ta r i cerkv i od 215 na 291, šalki vasi od 428 na 759 in Željnah od 286 na 506 pre­bivalcev. F. G .

I T A S P R E S E G E L L E T N I I Z V O Z

Uspešno polletje, v e n d a r . . .

METALNA ne zaostaja z izvozom Za tujino bo letos napravila 100 ž e r j a v o v — Proizvodnjo ovira pomanjkanje obratnih sredstev — Bo občina lahko izpolnila pogodbo izpred nekaj let?

K r m e l j s k a Meta lna je k l jub težavam, k i so jo letos spremljale, dokaj ugodno za ključila prvo polletje F inan čni p lan je podjetje prese glo, pro izvodni obseg pa za ostaja za 2,3 odst. Izvozne obveznosti so v redu izpol njene

Metalna izdeluje predvsem težke kovinske konstrukci je Razuml j ivo je, da je p r i taks šni pro izvodnj i obračanje finančnih sredstev zelo po časno Od tega izv i ra sprot i niz raznovrstnih težav, k i bi jih podjetje najlaže premo st i lo s kratkoročnimi kred i t i . Teh pa n i in do sedaj je krme l j skemu obratu poma­galo matično podjetje. V drugem pol let ju bo krme l j s k l obrat skušal uresničiti pogodbo z občino, po kater i b i ta mora l a ob ustanovitvi pr ispevat i 203 mi l i jone d in . Pogodba je ostala neizpolnje­na, ke r občina teh sredstev n i imela. Najbrž tud i zdaj ne bo Šlo lahko, neko re­šitev pa bo le treba po­iskat i .

Za naročila j i h v Meta ln i ne s k r b i , saj imajo težke objekte oddane celo že za 1966. i n 1967 leto Resna ovira za normalno proizvod njo je edinole pomanjkanje obratnih sredstev Podjetje mora že letos sklepat i po godbe z železarnami za po trebe po nj ihovih i zde lk ih v naslednjih dveh letih.

Z izvozom v K r m e l j u prav nič ne zaostajajo Pol letni p lan so dosegli, ko So za tujino naprav i l i 50 žerjavov K u p i l a j i h bo Zahodna Nemčija Do meseca septem­bra j i h morajo izdelat i še 50. T 0 bo šlo nekol iko trdo ker so v zadregi za materini Z n j i m se bodo pravočasn oskrbe l i le, če j i m bo pr i sko čila na pomoč banka s svo­j i m i sredstvi .

Nedokončana proizvodnja v prvem pol let ju se je z last i odraz i la p r i osebnih dohod­k ih . T i so iz meseca v me­sec nazadovati. Tako so b i l i povprečni osebni dohodki v marcu še 58.000 d in , v apri­lu 53.000 d in , v maju 47.000

d in i n v jun i ju 46.000 d in . Mer i l a za delitev so vzpore d i l i z ustvar jenimi sredstvi in teh meja niso prestopi l i . Izboljšanje pričakujejo v drugem pollet ju

J . T.

Industri jska podjetja v kočevski občini so letni p lan fakturirane proizvodnje dosegla v I. po Uit ju z 52,6 odstotka ali za 49,3 odstot­ka več, kot v enakem obdobju lanskega leta. Polletnega plana n i ­sta izpolni la le E lekt ro in obrata ribniškega Inlesa, med tem ko jc najboljši uspeli dosegla Tekst i lana — 6-1,7 odstotka letnega p lana.

V pr imer javi z lanskim p rv im polletjem je najboljši Me la in in , kjer so letos prodal i za 150 odst. več izdelkov, nasprotno pa je In les (obrata v kočevski občini ) pro­dal letos za 19,5 odst. manj izdel­kov ko l v I. pol letju lani .

V šestih mesecih leta so podjet­ja dosegla le 45,4 odst. vnovčenc proizvodnje, vendar pa je le-ta

večja od lanske za 28 odstotkov. Največ izdelkov sta vnovčila ke ­mična Melamin in U as.

Šibka točka nekaterih podjetij je še vedno izvoz, saj kl jub temu, da je min i lo šest mesecev. Rudn ik in Tekst i lana še vedno nista niče­sar izvozi la. Vsa izvozna podjetja so skupaj dosegla le 42 odstotkov letnega izvoznega plana a l i 879.198 dolarjev. O d tega pa jc Itas že presegel v šestih mesecih letni iz­vozni p lan za 45,4 odstotka. T u d i Melamin je v tem času izvozil za skoro osemkrat več kot v enakem obdobju lan i , Inles pa jc izpo ln i l le 28 odstotkov letnega plana iz­voza. V prv ih šestih mesecih jc Itas izvozil zu 263,5 odst. več o d lanskega polletja.

KOVINSKO PODJETJE: tudi težke prikolice

Kov insko podjetje v R ibn i c i se zadnja leta vedno bolj uveljavlja, čeprav kolekt iv de­la v dokaj težkih pogojih. Pro izvodni p lan so letos po­večali za 20 odstotkov (na pol mi l i jarde dinarjev) , do­segli pa ga bodo lahko, če bo proizvodnja potekala po doslej začrtani pot i . še naj­več težav imajo s pomanjka­njem vsakovrstnega proizvod­nega materiala. Lep uspeh kolekt iva je tudi nova mon­tažna proizvodna hala, k i so jo postavi l i pred nekaj me­seci, v njej pa lahko delajo tudi zelo težke pr iko l ice . Vse to so mora l i prej delati na prostem.

Osnoven »roizvod Kov inske ga podjetja je še vedno uni­verzalni obračalni plug I K S

lastne konstrukci je ter osta­lo po l jsko orodje — os ipa ln ik i , brane, gnojnične črpalke. Za potrebe gradbenih podjetij delajo železne samokolnice z gumi jast imi koles i ter japa-narje. Vedno tesneje pa pod­jetje sodeluje z drugi­m i pro i zvodn imi organizacija­m i . V sodelovanju z l jubl jan­s k i m podjetjem S K I P dela­jo pol izdelke za gradbena dvigala G D 3 in G D 4, be­tonske mešalce vseh vrst i n cisterne. Za »Vozila« iz Go­rice delajo vse vrste pr iko ­l ic i n po lpr iko l i c od 8 do 30 ton nosi lnost i . V pr ihod­nje, pravi jo, se bodo specia­l i z i ra l i predvsem za izdelavo nizko nos i ln ih težkih pr iko­l ic i n po lpr iko l i c z nosilnost­jo od 24 do 40 ton.

Rakitnica dobi vodovod Čeprav izhaja ribniško —

kočevski vodovod iz Obrha p r i Rak i tn i c i , Rak i tn i ca še vedno n ima vodovoda. Vašča-n i so se zdaj odločili, da bo­do — večinoma z las tn imi si­l am i — napel jal i v vas vodo. Imenoval i so gradbeni režij­sk i odbor ter zbral i precej prispevkov v lesu in prosto­voljnem delu. Občinsko skup­ščino R ibn i ca so zapros i l i za razrez 700 kubičnih metrov

Za prizadete ob e l e m e n t a r n i h

Pred k r a t k i m so s e ' v Met l i k i sestali predstavnik i ob­činskega Rdečega križa, sindi­katov i n terenskih odborov S Z D L , da se pogovore o zbi­ralni akc i j i za pomoč t i s t im, k i so j i h letos širom po Ju­goslavi j i zadele elementarne nesreče. H u d a neurja so med drug im pr izadela tudi našo ožjo domovino. Zato je glav­n i odbor jugoslovanskega Rdečega križa začel ve l iko ak­ci jo, v ka te r i naj b i vs i dr­žavljani po svoj ih močeh pr i ­speval i pr i zadet im, bodis i v

denarju, živilih, obleki , obut­vi , postel jnini , stanovanjski in kuhin jsk i opremi , gradbenem mater ia lu, s prevozi i n po­dobnem. Komis i j e p r i občin­sk ih i n krajevnih organizaci­jah R K bodo poskrbele, da bo ta akci ja zadovolj ivo stek­la.

Naj ne bo nikogar, k i b i ootrebnim odrekel vsaj skro­mno pomoč' Tako pomoč zbi­rajo tudi vse druge krajevne i n občinske organizacije Rde­čega križa na našem področ­ju .

lesa za gradnjo. Posebna ko­mis i ja je pregledala uprav i ­čenost zahtevka i n ugotovi­la, da • se režijskemu odboru lahko da dovoljenje za raz­rez: letos za polovico, ostalo Pa pr ihodnje leto.

Vodovod bodo grad i l i t ud i v Or tneku, kjer so že k u p i l i 300 kub i kov lesa. K o m i s i j a m prerez lesa je obravnavala prošnje režijskih odborov za razrez (v glavnem za gradnje vodovodov a l i popravi lo po-koaplišč) nad 1.200 m 1 lesa. Brez režijskih odborov pa je bi lo doslej že izdanih dovo­ljen,] za razrez 3.800 kub ikov lasa, medtem ko je letni p lan le 3.800 kubičnih metrov.

Slab promet na b r e ž i š k e m s e j m i š č u

N a sobotnem tedenskem sejmu prašičev so kmetje pr i ­peljali 350 živali do 3 mese­cev in 25 večjih prašičev, pro­dal i so 125 prašičkov, najvišja cena pa je dosegla 500 d in za kg žive teže. Nad 3 mesece star ih prašičev so k u p i l i kup-cj komaj 15, cena pa se je tu vrtela med 400 in 450 d inar j i za kg.

KOČEVSKA V BOJO ZA SVOBODO V s i so b i l i mob i l i z i ran i v odbor ih O F za i-aznc delo i n akcije, saj je !oilo treba vse oprav l jat i v prizadevanju za čimprejšnjo osvoboditev i n zmago nad sovražnikom.

življenje v Kočevju se je začelo po zasedanju zbora od-posianceiv že urejevacc. če­prav je po vsej domov in i še div ja l boj z okupator jev imi vo jaki . Podjetja i n ustanove so redno opravl ja la svoje de­lo. Obe tekst i ln i tovarni i n vse žage v Kočevju so redno obratovale, le delovnih moći je b i lo premalo V tekst min tovarnah je bi lo na U$oće metrov na pol izdelanega bla­ga, k< ga je bi lo treoa do­končati, pa n i bile tov olj de lovnih rok, da bi to opra­vi le

B i l a je jesen in po pol j ih je b i lo treba posprav i t i p r i ­delke, ko l i ko r j i h je pač zra­

slo n a zapuščeni kočevski zeml j i . T u d i sadna let ina je b i l a dobra, zato so odbor i O F organiz i ra l i akcije za na­biranje sadja po zapuščenih vaseh Kočevske. De la je bi lo

P i š e : PETER Š 0 B A R

povsod dovol j , l judje p a so ga rad i oprav l ja l i , saj so bi l ' , takrat še svobodni .

N e m š k a okupacija Zarad i bližajoče se nemške

ofenzive na osvobojeno ozem­lje, je G lavn i štab N O V Slo­venije izdal oko l i 9. ok tobra 1943 nalog, naj se part izanske

enote i n prebivale; iz mesta Kočevja evakuirajo. Do sre­de oktobra so se umakni l e iz Kočevja part izanske enote i n preb iva lc i , k i so se nase­l i l i ob robu mesta in v oko­liških vaseh. V mestu je osta­lo samo nekaj l jud i .

N emc i so začeli prod i ra t i na Kočevsko s svo j imi izbra­n i m i d iv i z i j ami iz Gorskega kotar j a čez Delnice i n B r o d na K o l p i . Bo je z n j i m i je vo­d i la v do l in i Ko lpe X V I I I . d iv i z i ja N O V , k i je sovraž­n i k u v težkih spopadih več dn ; preprečevala prehod čez Ko lpo . P red številčno moč­nejšim i n tehnično dobro o-premljen"fn sovražnikom pa so se morale enote X V I I I . di­vizije po hud ih bo j ih umak­n i t i , i n Nemc i so konec ok­

tobra 1943 zasedli Kočevje. Bo j i p ro t i novemu okupator­ju so se po vsej Kočevski na­daljeval i ves čas nemške o-fenzive. Nemc i so s tankov-s k i m i in osta l imi enotami pre-hajkal i vse kočevske gozdove in povzročili ogromno gorja in žrtev. Nemški okupator je b i l še bol j zver inski od Ita­l i janov, v bo j ih pa so b i l i nemški vo jaki hujši nasprot­n i k i .

Enote N O V so po končani nemški ofenzivi začele takoj s protiofenzivo i n X I V . divi­z i ja je po zavzetju Grahove­ga in Ve l . Lašč 9. decembra 1943 napadla Nemce v Kočev­ju . Mesto je bi lo v celoti o-svobojeno; Nemc i i n domo­branc i so vztrajal i samo še v starem Auerspergovem gra­

du i n se bran i l i izza debelih zidov. Vod i l a so se pogajanja o predaj i , toda Nemc i so j i h zavlačevali, ker so že vedeli, da pnihaja pomoč. V teh boj ih je v sKočevju padel koman­dant, X I V . divizi je M i r k o Bra-čič.

Nemcem je pr ih i t e la na po­moč močna motor i z i rana ko­lona iz Ljubl jane i n Postojne, X I V . d iv iz i ja pa se je mora la iz Kočevja umakn i t i . Nemc i so nato Kbčeve še bolj utrdi­l i z bunker j i jn bodečo žico, da so se v njem za,varovali.

Cez z imo 1943/44 so enote N O V vodile težke boje z nem­škimi in domobransk imi ko­lonami , k i so oskrbovale so­vražne postojanke v Ve l . La­ščah in v Kočevju. B o j i so potekal ; ob vsej pot i od Ve l . Lašč do Kočevja in nazaj. Bo j z nemškimi okupator j i je b i l vedno težji tud i zato,

ker so se Nemcem pridružili številni s lovenski domobran­c i , vlasovcj i n drugi izdajal­c i , k i so Nemcem izdajal i pristaše OF . Nemc i , še pose­bej pa slovenski domobranc i , so zagrešili nad l j u d m i naj­težje zločine. K o l i k o l jud i so pob i l i Nemc i i n domobranc i na Kočevskem in ko l i ko so j i h odvedl i v koncentrac i jska taborišča je težko reči, ker točnih podatkov o tem n i . Zločini oboj ih pa so dobro znani i n naše l judstvo j i h ne bo n i kda r pozabilo.

Jugovzhodni del Kočevske in do l ina Ko lpe sta b i l i v ča­su nemške kupaci je osvobo­jeno ozemlje. Preb iva lc i tega območja so dajal i vse kar so ime l i za partizane in O F i n za boj za dokončno osvobo­ditev domovine. V kočevskih gozdovih je delovala cela vr­sta baz i n postojank, bolniš­nic i n t i skarn .

BIZELJSKO: kaj žiiMre ©iežnost ljudi! K a j zmore odločna vol ja

l jud i , k i hočejo napre j , so nam pred k r a t k i m pokaza l i na B ize l j skem: nj ihova nova bencinska črpalka je zrasla brez vsak ih investici j in po­moči od drugod! Kra jevna skupnost B ize l j sko je dokaza­la , da bo sposobna življenja.

Doslej so Bizejjčani mora l i po vsak l i ter nafte a l i ben­c ina bodis i v Brežice a l i v Kumrovec , če ne celo k a m dlje. P a so r ek l i : tega mora bit: konec, črpalko potrebu­jemo doma! Ljudje imajo ve­dno več motorn ih škropilnic, pa ročnih kos i ln ic , motorjev in avtomobilov — postavimo si črpalko goriva na Bize l j ­

skem! In so začeli: vsak last­n ik avtomobi la je da l po 5000 d in prostovoljnega pr ispevka, las tn ik i težkih motorjev po 2000 in mopedist i po tisoča­ka . Takole mimogrede so zbra l i nad 200 tisočakov (ne­kaj be l ih vran, nečastnih iz­jem, je b i lo seveda tud i vmes — škoda j i m je bi lo nekaj stotakov za skupno dobro de­lo!). Ben jamin M ihe l in , di­rektor K O V I N E na Bize l j ­skem, je da l prve pobude; sledilo je več sestankov i n kma lu so l judje v ide l i , kako pr idno hi t i jo z de lom: V lado Gregi , k i je vodi l odbor za iz­gradnjo črpalke, pa Ferdo šepetavc, upravn ik K Z , l judje

Takole so se strnili Bizeljčani okoli nove bencinske črpalke ob njeni otvoritvi

iz K O V I N E so pomagal i p r i s t rokovn ih del ih, uslužbenci postaje L M s komand i r j em Jožetom Teropšičem na čelu so b i l i vsem za zgled p r i pro­stovol jnem delu, M i r o Šem-rov, vodja krajevnega urada, pa je vzdrževal stike z doba­vitel j i i n z občinsko skupšči­no, katere predsednik M i l a n šepetavc je b i l pravtako na­klonjen dobr i pobud i Bize l j -čanov. V lado Greg i je po cele dneve vodi l zunanja dela, iz Ljubl jane pa je pr ipe l ja l dve 10-tonski c is terni .

Dnev i so t ek l i i n 4. ju l i j a so novo črpalko izročili v pro­met. 2e takoj p r v i dan je imela 100.000 dinarjev prome­ta, zdaj pa ga je še vel iko več; razen nafte prodaja zdaj super bencin, kasneje Pa b i jo rad i povečali še za proda­jo navadnega bencina. Ljudje so zelo zadovol jni , saj imajo zdaj prepotrebno gorivo do­m a in si pr ihrani jo mnogo ča­sa in stroškov, črpalko vodi krajevni urad Bize l jsko, na njej pa dela Drago Antolovič, k i vedno rad postreže kup­cem, med ka te r im i je tudi mnogo Hrvatov .

Prostovol jna, akc i ja na B i ­zel jskem je vsekakor lepo uspela. Pokaza la je, kaj zmo­rejo l judje, k i se čvrsto loti­jo dobrega dela. V s i , k i so v njej sodelovali , zaslužijo jav­no pohvalo, domačini pa nji­hovega prizadevanja i n požrt­vovalnosti ne bodo pozabi l i !

Tg.

BREŽICE: kje iskati milijone? Rezerve v o b č i n s k i u p r a v i , š o l s t v u in z a v o d i h - Osnovno šolo na V e l i k i Dolini in g i m n a z i j o v B r e ž i c a h bodo g r a d i l i še naprej -

J e s e n i bo n a j b r ž u k i n j e n i h v e č p o d r u ž n i č n i h šol Novi veter, k i je zavel

v našem gospodarstvu, bo močno prepihal tudi ob­činske proračune. V Bre­žicah na primer z zaskrb­ljenostjo ugotavljajo, da se bo dotok proračunskih sredstev zmanjšal za tret­jino, kar znaša 300 milijo­nov dinarjev. To je ogrom­na vsota in te dni na ob­čini že temeljito razmiš­ljajo, koga bi brez večje škode prikrajšali in kje

bi najlaže poiskali rezer­ve.

O možnostih za manjšo porabo proračunskih sred­stev bodo najprej razprav­ljali sveti in občinska u-prava, nato pa bo rekla dokončno besedo skup­ščina. Nobena služba, k i ni nujno potrebna, ne bo mogla več vedriti pod pla­ščem občinskega proraču­na.

Ko l ikor smo te dni zve-

Nove stanarine v brežiški občini

Občinska skupšč-na je 31. ju l i j a izglasovala novi odlok o stanar inah in najemninah

9 novih blokih ni pravega reda Nelepe ugotovitve iz l e p i h s t a n o v a n j s k i h b l o k o v v Č r n o m l j u

Več lep ih stanovanjskih blokov in tudi stolpnic t? b i ­lo v Črnomlju zgrajenih zad­nja leta, vendar v večini teh n i pravega reda, ker stanoval­c i n imajo pravega odnosa do družbenega premoženja

V nekater ih teh iepin stavb so v pritličju že razbtta stek­la , pokvarjene so instalacije, po zelenicah igrajo otroc. nogomet i n trgajo okrasno cvetje, če j i h čuvaj opomni,

da tega ne smejo delati , po­stanejo p redrzn i v odgovorih, zgodilo pa se je celo to, da so čuvaju groz i l i . Svet krajevne skupnost i Čr­

nomelj je ugotovi l , da se sredstva hišnm svetov trosi­jo za dela, za katera niso na­menjena, medtem ko so še skcro nove stavbe že začele propadat i . Da bi preprečil: nadaljnje propadanje stavb, je svet krajevne ikupnost 1 '

¥ Beli krajini manjka pravnikov

Včasih so b i l i v B e l i kraj i ­n i štirje odvetnik i i n notar, danes n i nobenega več i n so ljudje ostal i takorekoč brez organiz irane pravne pomoči. Občinsko sodišče v Črnomlju piše občanom pritožbe i n po­godbe, j i m svetuje v p ravn ih spor ih , vse to pa že tako pre­obremenjene sodnike preko­merno zaposluje i n j i h od­vrača od nj ihovega pravega dela.

P rob l em pravn ih strokov­njakov je sploh v obeh belo­k ran j sk ih občinah zelo pereč, saj i m a na vsem področju ie eno podjetje svojega pravni­k a , medtem ko v uprav i ob činskih skupščin n i nobenega.

K e r je organizaci jsko poli­tični zbor S R S o teh proble­m i h že razpravl ja l i n izdal priporočilo občinskim skup­ščinam, naj ustvari jo možno­st i za učinkovito pravno

pomoč občanom, v Be l i kra­j i n i o tem razmišljajo. Orga­n iz i ra t i pravno službo pa je za obe občini zapletena zade­va ob dejstvu, da man jka de­narja. K l j u b vsem težavam pa bodo v k ra tkem skušali najt i pr imerno rešitev.

Mnogo manj d o h o d k o v

Svet za družbeni p lan in f inan­ce občinske skupščine Črnomelj je 26. ju l i ja razpravl jal o zbranih dohodk ih občinskega proračuna v letošnjem prvem pol let ju.

Dohodk i , k i so j i h zbra l i , pre­cej zaostajajo za p l anom; tako je občinski proračun že zdaj p r i ­krajšan za več mi l i jonov. Seve­da, ker ni tol iko dohodkov, kot so računali, bo tudi izdatkov manj . Do konca junija so zbra l i le 36,8 odst. pr ispevkov iz de­lovnih razmeri j in samo 32,8 od­stotkov občinskega prometnega davka .

O vsem tem bo svet poročal občinski skupščini na eni njenih p rv ih sej.

K O Č E V J E : Kcij bo o b r a v n a v a l a s k u p š č i n a 15. s e p t e m b r a

Občinska skupščina Kočev­je bo spet zasedala 15.septem-b ra ; takrat bodo odborn ik i m e d d rug im obravnaval i rea­l i zac i jo proračuna i n družbe­nega p lana v I. pol let ju, delo i n probleme delavske univer­ze, govori l i bodo o prob lemih zasebnega sektor ja v obrtniš­t vu i n gostinstvu ter o rezul­tat ih uvajanja novega gospo­darskega sistema v gospodar­s tvu in družbenih službah. Razen tega bo skupščina do

konca leta obravnavala še stanje i n perspektiven razvo. lesne industr i je v o b l i n i de liev dohodkov i n nagrajeva nje v gospodarstvu m rj.ru ž benih službah, pr iprave p r o gramov civi lne zaščite, poro čilo sveta za kmeti jstvo i n gozdarstvo. Spregovor i l i bo­do še o p rob l em ih n a pedreč j u prometa i n zvez i n obrav­naval i poročilo sveta za so-i*-alno varstvo i n varstvo dru­žine.

sk leni l pregledati finančno poslovanje vseh hišnih sve­tov, nato pa j m bo pr i d r l u usmerjal in j i m pomagal. Opazit i je, da se stanovalci blokov, posebno iz vrst in­teligence, ne zanimajo za de­lo hišnega sveta in da se lju­dje nasploh brani jo funkcij v tem samoupravnem >'gan';.

Navedene pomanjk-uvost i bo svet krajevne sk jpnost i Črnomelj skuša] čimorej od­prav i t i , po drugi stran 1 pa" bi mora l i tudi starš: i tč f l i t j svo­je. Otroke bi morv.j navadit: na red, kakršen je potreben v nov ih stavbah m j i h vzgaja­t i tako, da bodo skupno dru­žbeno last prav Lako čuvali kot zasebno lastnino. Pred­vsem pa b i mora i i poskrbeti, da mladostna objes-tnoi- n e kater ih otrok ne bo preseg­la meja!

inozemci snet v Metliki Minu l o soboto so Met l iko

zapust i l i člani mednarodne mlad inske br igada, kater ih

delovno akci jo — kopa l i so temelje za nov 20-stanovanj-sk i b lok — sta organiz irala glavni odbor Rdečega križa Slovenije in Amer ican F r i end Service Commit te v sodelo­vanju z občinsko skupščino Me t l i ka i n krajevno organi­zacijo Rdečega križa. M l a d i ljudje iz ZDA, Angli je, Češko­slovaške, F inske , Nemčije,

Švedske in Jugoslavije so od­nesli iz Met l ike , kjer so b i l i skoraj mesec dn i , res lepe vtise.

Tako j naslednji dan pa je prišlo v Met l iko 24 članov mednarodne organizaci j " Bret-hren Service Commiss ion , k i i m a svoj sedež v ženevi i n k i je v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije organiz ira la v M e t l i k i l judsko umetnostni seminar (Fo lk Ar ts Semi­nar ) . Udeleženci tega seminar­ja so prišli iz Alžira, Bolga­rije, Češkoslovaške, Grčije, Vzhodne i n Zahodne Nemči­je, Nizozemske, Španije, Švi­ce, Z D A i n Jugoslavi je i n bodo v B e l i k ra j i n i dva ted­na spoznavali domačo, h k r a t i pa v seminar ju tud i ku l tu ro razn ih dežel.

Na č r n o m a l j s k e m trgu

Prvič so po novih, zvi-šanih cenah kupovale go­spodinje na črnomaljskem trgu v četrtek, 29. julija. Resda so bile cene višje kot običajno, vendar kme-Uice niso pretiravale. Če bi preveč zahtevale, bi namreč lahko polne ko­šare nensle spet domov. Jajca so prodajali po 50 dinarjev, krompir po 100 dinarjev kg, jabolka po 200 din kg, fižol po 200 din kilogram, korenček po

•200 din, čebulo po 200 din in zelje po 100 din kg, S sadjem je b i l trg slabo založen, saj je bilo napro­daj le nekaj jabolk.

115-letnica k a p e l s k e godbe

Kapelska godba, k i je znana po vsej Sloveniji in onstran Sotle na Hrvaš­kem, bo 15. avgusta pro­slavila 115-letnico obstoja in 20-letnico osvoboditve Na trgu v Kapelah bo so­delovalo več godb*. Da bi bila proslava čim bolj slavnostna, naproša godba vsa ostala društva iz bre­žiške občine, naj tega dne ne prirede kake večje pri­reditve in naj se proslave udeleže v čim večjem šte­vilu. D.V.

Pre tek l i teden je Me t l i ko že drugič ob i ska l zastopnik mednarodne pomoči U N I C E F H a r o l d Hans L u n d — tokrat s soprogo — i n s i ogledal razne ustanove, z last i šolsko kuhinjo . O vsem se je po­hvalno izrekel , preseneti la pa ga "je tud i s l ikovi tost in ure­jenost mesta, zilasti nasadi in metliška okna, k i so zad­nje čase res po lna pisanega cvetja.

Kje je Podzemelj? Ce bi hoteli, da bi kar

največ izletnikov obiska­lo podzemeljski camping, kopališče in bife, bi mo­rali ob cesti, ob odcepu v vas, postaviti napisno tab­lo. Za to prijetno narav­no kopališče so slišali tu­di v Novem mestu, Ljub­ljani in v drugih krajih, pa so izletniki ob nede­ljah že večkrat zašli.

V Podzemlju marsikdo še nikoli ni bil, zato ni čudno, če voznikom napi­sna tabla »Adlešiči — 11 km« ne pomeni' njč in krenejo dalje.

V osnov i za novo stanar ino je upoštevana povprečna gradbena vrednost enega kv . met ra čiste stanovanjske po­vršine v decembru 1964 i n ta znaša 100.000 d in . Za stano­vanja, zgrajena do 31. dec. 1959, se bo najemnina pove­čala za 2,4-krat, za stanova­nja, dograjena v le t ih 1960 i n 1961 za 1,80-krat, za stano­vanja, dograjena v le t ih 1962 in 1963 za 1,50-krat, medtem ko za stanovanja, dograjena lan i i n letos, povečanje n i predvideno.

Vse to so šele akontacije za bodočo ekonomsko najem nino, k i se bo postopoma po večevala do 1970. leta.. S k u p ščina je pooblast i la stanova n j sk i sk lad , da do 31. oktob ra letos ponovno oceni vred nost stanovanjskih hiš, s ta novanj i n pos lovnih prosto rov v občini.

deli, se v brežiški občini ne bodo odrekli stanovanj­ski izgradnji, čeprav bo stanovanj spričo podražit­ve manj, kot so j ih pred­videvali. T u d i z gradnjo osnovne šole na Vel ik i Do­lini ne bodo prenehali, kar velja prav tako za brežiško gimnazijo.

Izdatke za šolstvo bodo poskušali zmanjšati z u-kinitvijo nekaterih podruž-niških šol. že to jesen ne bo več nižjih razredov v Orešju, vendar bo otro­kom tega okoliša nujno treba zagotoviti avtobusni prevoz d6 osnovne šole na Bizeljskem. Nekaj mi­lijonov letno bi nadalje lahko prihranil i z ukinit­vijo podružničnih šol v Pečicah in Bojsnem. Šo­larji iz Pečic imajo na raz­polago šolski avtobus do Artič, otroci z Bojsnega pa bi se lahko prevažali v Kapele. Približno 6 mi­lijonov letno bi v skladu za šolstvo lahko prihranili z ukinitvijo hrvaških od­delkov v Brežicah. T a u-kinitev bi morala biti po­stopna.

Rezerv pa ne kaže iska­ti samo v šolstvu, kjer je j ih verjetno najmanj. Gotovo j ih bo še mnogo laže odkrivati pr i drugih oblikah proračunske pora­be, kot na primer pri zmanjševanju administra­cije v občinski upravi in raznih drugih službah, kjer bo moralo najbrž priti tu­di do združevanja.

J.T.

Mart in Križan v metliški pekariji

»Se vedno zahtevajo predvsem belega...«

— Bomo sejali več pšenice pa ne bomo hoteli več v pe-karijo po kruh, je 2abelil pe­ku v metliški pekariji starej­ši možak, ko je prvič kupil kruh po novi ceni.

Pa se poslovodja Martin Križan ni prav nič razhudil zavoljo pripombe.

— Saj ni dosti takih, ki go­drnjajo, — je povedal. — Kak starejši človek in upo­kojenec Se katero reče, drugi potrošniki pa ne. Saj so ljud­

je že mesec dni pričakovali novih cen.

— Ali zaradi podražitve kaj manj prodate?

— Sploh ne! Bele moke zmanjkuje v skladišču, zato smo spekli danes malo manj belega kruha. Računali pa smo tudi na to, da bodo zahtevali več črnega, ker je mnogo cenejši. A smo se zmotili! še vedno vsak vpra­ša za bel kruh, četudi je po 200 din kilogram.

KRŠKO: zaščitimo potrošnika Odborn ike občinske skup­

ščine v Krškem vel ja v na­sprot ju z novomeškimi po­hva l i t i : na sej i 31. ju l i j a so se zelo potegovali, d a b i b i l e gornje meje maloproda jn ih cen kar najnižje. Predstavni­k i pr i zadet ih organizaci j so s i s icer na vse kr ip l j e t rudi ­l i dokazat i negospodamost i n kratkov idnost takšnega postopanja, češ da bo s tem prizadeta akumulat ivnost v terc iarn ih dejavnostih, toda s takšnim dokazovanjem niso uspel i . Razprava n a seji je bi la zelo burna , p r i odločanju pa je zmagovalo načelo, da Je treba potrošnika zdaj. v prehodnem obdobju, ko je najbolj izpostavl jen p r i t i s k u cen, ko l i ko r se le da zaščititi. Zelo hud ih k r i t i k je. b i l a de­ležna A G R O K O M B I N A T O V A preskrba prebivalcev z me­som. Predlog sveta za bla­govni promet za nove cene n i b i l pr iprav l j en najbolje, saj so pozabi l i na cene pe­ru tn in i , ceno drobov in i pa so določili šele n a pobudo od­born ikov n a seji.

V občini Krško veljajo od­slej naslednje najvišje malo­prodajne cene: s ladkor k r i -

ZB L o k a dobi prapor 2e več članov Z B i n dru­

g ih občanov je prispevalo sredstva za prapor , k i ga na­merava K O Z B L o k a razv i t i 5. septembra. Zvečer pred tem slavjem bo prosvetno društvo Primož T rubar pr ire­d i lo celovečerno akademijo v počastitev 20. obletnice osvo­boditve. S. Sk.

stal 262 d in , s ladkor k o c k a 296 d in ; olje odprto l i ter 466 d in , olje v steklenicah l i ter 500 d in ; m o k a kvalitete B : bela 240 d in , polbela 190 d in , črna 140 d in , m o k a kvalitete C: bela 220 d in , polbela 170 d in , črna 130 d in ; k r u h (za-mesen i z moke B in C v ena­kem razmerju) :beli 200 d in , po lbe l i 170 d in , čm 140 d in , rženi 170 d in , žemlje 20 d in ; goveje meso I. kval i t . : zadnj i de l i 1500 d in , prednj i de l i 1200 d in , I I . kval itete: zadnj i del i 1300 d in , prednj i del i 1100 d in ; teletina: stegno i n pleče 1700 d in , ostal i del i 1200 d in ; sv in ina: stegno, pleče, kare in vrat 1000 d in , potre-bušnina 850 d in , sv in ina s slanino do 2 c m 900 d in , sla­n ina 500 d in ; cena drobovine lahko znese največ 30 odst_ povprečne maloprodajne ce­ne mesa. K o s t i bodo napro­daj po 160 d in .

M l eko bo naprodaj po 130 d in l i ter . Ma loproda jna cena senovskega premoga kosovea je v Krškem 13.428 d in 'ona, kockovca 13.013 d in , oreha pa 12.3r-s4 d in ; k u p c i v Brestani­c i i n n a Senovem plačajo za radi nižjih stroškov 1058 d in manj p r i toni , kupc i v dru­gih k ra j ih v občini pa pla­čajo k prejšnjim cenam do­datne stroške za prevoz. N o ve cene drv: d rva I. kvalite­te so p r o s t o m i n s k i meter po 7674 d in , I I . kva l . po 6842 d:n, I I I . kva l . po 5773 d in in IV. kvalitete po 4110 d in .

Odborn ik i so na seji po­daljšali veljavnost starega od loka o cenah obr tn ih us­lug, zavoljo česar bo za mo­rebitno povečanje cen teh

Neutemeljeno objavljanje čut im dolžnost in potrebo, da

opišem dejstva, k i zadevajo čla-• • k , objavljen v Dolenjskem l i ­stu 29. ju l i ja pod nas lovom »Tri ure čakali na zdravnika i n mi l i ­co* .

Razuml j ivo je, da je mogel omenjeni članek spodbudit i v jav­nosti obsojanje in ogorčenje, kaj­ti skrajno nehumano je, da je moralo truplo pokojnega Ivana Halerja ležati in čakati ob cesti Polne štiri ure. K a r zadeva prvo pomoč, naj o m e n i m , da je ob prvem obvesti lu o nesreči senov-ška ambulanta naredi la vse, da b i p rva pomoč prišla. Rešilni av­tomobi l pa še ni b i l na pol po l i do mesta nesreče, ko je prišla druga vest, da je ponesrečeni že zanesljivo mrtev. Mrliški ogled trupla jc govori l za smrt takoj po poškodbi zaradi notranje kr­vavitve, kajt i vsa desna polovica trupla je bi la zdrobl jena. V sod­no medic inskem ' smis lu jc kraj nesreče v sosednji občini, njeni najbližji pr isto jni organi pk M bi l i o zadevi nemudoma obvešče­n i . Prav tako so uradno skleni l i , da bodo na kra j nesreče poslal i kompletno komis i jo . Preden so ugotovil i , da je formiranje take

komisi je nemogoče, sta žal pre­tekli dobr i dve ur i . Razumlj ivo je, da bi mogla taka 1 komisi ja s Senovega že zdavnaj opravit i isto delo, ko bi jo pravno in urad­no pokl ica l i in pooblasti l i , da lahko sama reši pr imer .

M i s l im , da sem dovol j osvet­lil ta tragični pr imer , takega pa prepuščam v presojo javnost i , k i te šele zdaj pravi lno obveščena. Javnost naj v interesu senovske ambulanto in postaje l judske m i ­lice na Senovem znova presodi, kje je kr ivda za tolikšno neod­govornost.

Ur . A. S I K O S E K . zdravnik, Senovo 101

O P O M B A U R E D N I Š T V A : H gor­njemu pojasni lu dr . Sikoška da­jemo še opravičilo našega dopis­nika R. Kozoleta s Senovega, k i je napisal vest »Tri ure čakali zdravnika in milico« v naši zad­nji številki. Vest je b i l a napi ­sana zaradi nepopolnih podatkov, postaje ljudske- mi l ice in ambu­lante Senovo pa v zadevi ne za­dene nobena kr ivda , ker sta ta­koj po p rvem obvesti lu o nesreči ukreni l i vse ptrebno.

Predvojaška vzgoja v Prevolah Te dn i opravljajo m lad inc i

novomeške občine p r v i del svoje vojaške obveznosti — predvojaško vzgojo. V Prevo­lah v Suh i k ra j i n i živijo v šoli, tako da imajo boljše po­goje kot lan i , ko so b i l i pod šotori. Predvojaška vzgoja bo potekala v dveh izmenah

Z m e š n j a v a v c e n a h tudi n a s e j m i š č u

N a velikem sejmu v Novem mestu je bilo 2. avgusta naprodaj 381 puj­skov in 169 glav govedi. Promet s prašički je bi l slabši kot sicer najbrže zavoljo nočnega dežja, medtem ko je bi l odkup goveje živine manjši za­rad i neurejenih cen. Me­sarija tokrat ni odkupo­vala, zato so kmetovalci prodali le 42 glav govedi, prašički pa so šli skoro vsi v denar.

Z vole so zahtevah: 440 do 460 din za kg, za krave 330 do 400 din kg, za jun­ce 430 do 460 din kg. Pra­šiči: manjši 6500 do 12.000 din, večji 12.500 do 24.000 dinarje*

po 14 dn i . Razen strokovne­ga programa je na vrst i tudi precej predavanj s področja moralnopoUtične vzgoje, pa tud i družbene organizacije novomeške občine bodo po­magale p r i i zpolni tv i progra­ma. Športno i n ku l turno življenje je že v po lnem raz­mahu , prav tako tud i sode­lovanje z okoliško mlad ino . Vse torej kaže, da bo tud i letošnja predvojaška vzgoja dosegla svoj namen: vse­stransko pr ipravi ta. mlade l ju­d i za službo domov in i .

B . L I P A R

T r i b u n i v Dol. T o p l i ­c a h i n Ž u ž e m b e r k u

V torek zvečer je b i l a v Dol. Top l i cah javna t r ibuna , na ka te r i je občanom razlagal nekatera bistvena vprašanja o poteku in namenu gospo­darske re forme zvezni posla­nec L u d v i k Go lob .

V sredo, 12. avgusta, bo javna t r ibuna o teh vpraša­n j ih tud i v Žužemberku, ka­mor vabj krajevna organiza­c i ja S Z D L vse prebivalce fcr-

in okoličane!

uslug tud i vnaprej potrebno posebno soglasje občinsKe skupščine. Po od loku o akon taoijah za nove stanarine bo­do od 1. avgusta letos najem­n i k i stanovanj plačevali raz­lično visoke pr ib i tke na do­sedanje stanarine, odvisno od starost i zgrajenih stavb (v vseh starejših hišah so bile doslej povsod stanarine precej nižje kot v hišah, zgrajenih zadnja leta). Tako bodo v stanovanjih, zgrajen.h do leta 1959, plačevali najem­n i k i poslej za 90 odst. večje najemnine; v stanovanjih, zgrajenih do 1961 — 60 odst., do 1962 — 40 odst., do 1963 — 30 odst. i n v stanovanjih, zgrajenih do leta 1964, za 10 odst. večje najemnine. Po opravl jeni revalorizaci j i sta­novanj bodo na j emnikom morebi tna višja vplačila vr­n i l i v mesecu dn i , moreb i tn i pr imanjk la j p a bodo m o r a l i na jemnik i nato poravnat i v treh mesecih po uvel javitv i nov ih najemnin. Odborn ik i so pooblast i l i stanovanjski sk lad občine, da opravi reva­lor izaci jo stanovanjskih hiš, stanovanj i n pos lovnih pro­storov do 30. novembra 1965.

TREBNJE: zdaj pa k notranjim rezervam! V T S Š M i r n a manj r e ž i j s k i h mest i n tretja i z m e n a , v KEM0-GPREMI ostro proti k r š i l c e m d e l o v n e g a r a z m e r j a , v KZ podobni u k r e p i -» P l a v i « naj i z g i n e j o - Z a p o s l e n i pred o d l o č i t v i j o : a l i d e l a v e c a l i k m e t ! - P o m o č g o s p o d a r s k i m o r g a n i z a c i j a m p r i i z v a j a n j u refor­

me v o b č i n i Trebnje O nujnost i gospodarske re­

forme, v kater i naj dobi di­nar dejansko vrednost dinar­ja , so v trebanjski občini go­vor ih sem od pomlad i , opo­zar ja l i n a njeno nujnost i n pomen ter posledice, k i bodo prizadele tiste, k i o vsem tem ne marajo nič vedeti i n slišati. Ne preveč zavidl j iv položaj, v katerem so se mnoge gospodarske organiza­cije letos znašle, je b i l tud i dober pouk, da se je napo­sled treba otrest i napak i n pomanjk l j i vost i . K a r so se na­učile p r i tem pouku, so za­čele uporabl ja t i brž, ko je b i l a re forma uzakonjena. Pr­vi ko rak i kažejo predvsem na to, da gospodarske orga­nizacije ne mis l i jo na preda­jo, temveč hočejo še odločne­je zasesti svoja mesta i n se dokončno ut rd i t i .

D a so začeli bolj trmasto

s t ikat i po notranj ih rezer­vah, j i h odkr ivat i i n i zkor i ­ščati, je že stara stvar. Tud i to, da temelji sodobno go­spodarjenje na dosledni i n pametni uporabi osnovnih i n obra tn ih sredstev, n i za niko­gar novo. Zdaj so se zavedli, da je nujno i z vsega tega i z t isn i t i vse, ka r se da.

Znan i so p rv i ukrep i neka­ter ih večjih gospodarskih or­ganizacij v trebanjski občini. Tako je tovarna šivalnih strojev na M i r n i sk len i la uk i ­n i t i vsa t ista režijska delov­na mesta, k i so odveč, zapo­s l i t i čimveč l jud i v proizvod­n j i i n na nekaj delovnih me­st ih uvesti tretjo izmeno. K E M O - P R E M A je med dru­g im sprejela prav i ln ik , na« podlagi katerega je možno najostreje ukrepat i p ro t i kr­šilcem delovnega razmerja. Razen tega določa ta prav i l -

A L I IZ ID R E F E R E N D J U M A N I O B V E Z E N ZA OBČINSKO SKUPŠČINO I N N J E N E O R G A N E ?

nik, da i m a podjetje delovna mesta predvsem za kval i f ic i ­rane delavce i n bodo potem­takem m o r a h zapust i t i pod­jetje še vs i , k i nimajo kva l i ­f ikacije, oz i roma je ne name­ravajo dob i t i . Podobn i so ukrep i v kmet i j sk i zadrugi . Vedno več je podjeti j , k i naj­ostreje kaznujejo »plave« dn i . Mars ik j e se dob i že za nekaj »plavih« v roke delav­sko knjižico.

Nov i re formi se poskušajo pr i lagodi t i tuda manjše go­spodarske organizacije, ven­dar je tu znatno težje, razen tega pa bo ponekod treba zahtevati od zaposlenih, naj se čimprej odločijo, kaj ho­čejo b i t i : delavci ah kmetje. Delovne organizacije, k i za­poslujejo poiproletarce, naj­slabše izpolnjujejo nalogo, ker se ob vsak i sezoni kmeč­k i h del »plavi« ka r kopičijo. Največ »plavih« lahko našte-jejo p r i komuna lnem i n kro­jaškem podjetju i n v ope­k a r n i Prelesje, četudi m o r d a naštevanje še n i povsem iz­črpano.

Ambulanta: v Hinjah ali v Prevolah?' Tovariš urednik,

na območju Krajevne skup­nosti H in je že dal j časa raz­pravl jamo o sedežu zdravst­vene ambulante. Le-ta je za tako vel ik okoliš nujno po­trebna, z last i še, ker so t i kra j i zelo oddaljeni od sede­ža zdravstvenega doma v Žu­žemberku. Začasno so rešiJi problem tako, da je zdravnik iz Žužemberka enkrat na te­den ord in i ra l v sejni dvora­ni zadružna stavbe v H in jah , kar pa za takšen. obsežen de­lokrog n i zadoščalo. Sedanji prostor baje ne odgovarja zdravstvenim predpisom, ozi­roma n i pr imeren za ordina­cijo (ker je le en prostor ) , zato je prišlo do problema, kje dob i t i primernejši pro­stor za zdravstveno ambulan­to.

Po večkratnih razpravah na sestankih K O S Z D L H i n j -in na seji Krajevne skupno­st i »n sestanku množičnih or­ganizacij je b i l sprejet sklep, da sejno dvorano v zadružni stavbi preuredi jo v zdravst­veno ambulanto, prostor za f»eJ3 in sestanke pa b i ured i l i na podstrešju zadružnega do­ma v H in jah . Ta sldep je podpr la tud i večina članov S Z D L vasi Lopata Sela, V r h , Visejec in deloma Žvirče, medtem ko so b i l i vaščani Prevol in Reti j v celot i za to, da se zdravstvena ambulanta ured i v pros tor ih osnovne šo­le Prevole. S tem so nastala nasprotujoča s i mnenja in ker tud i člani sveta Krajev­ne skupnost i H in je niso do­segli soglasnega sklepa, je b i l na predlog obč. odbora S Z D L Novo mesto razpisalo referen­dum. Z a zdravstveno ambu­lanto v H in j ah je glasovalo 145 volivcev več kot za am­bulanto s sedežem v Prevo­lah.

člani krajevnega odbora S Z D L Hinje (kot tudi člani ostal ih odborov tega območ­ja) smo smatra l i , da je iz id referenduma dokončna odlo­čitev, zato smo b i l i nemalo presenečeni, ko je svet za zdravstvo p r i ObS Novo me­sto izdal nasprotujoči sklep. Le- ta je namreč z dopisom obvestil K O S Z D L Hinje , da bodo zdravstveno ambulanto ured i l i v osnovni šoli Prevole. V dopisu so navedli , da bo služila v glavnem za pregle­de šoloobveznih otrok in da člani sami lahko uredijo pro­stor za zdravstveno ambulan­to tudi v H in jah , vendar p r i tem na omenjajo nikakršnih finančnih sredstev.

Zdravstveni dom v Novem mestu ima za ureditev ambu­lante 3 mi l i jone d in i n sma­tramo, da b i mora l ta sredst­va ' uporab i t i predvsem za gradnjo oz. ureditev zdravst­vene ambulante v H in jah in

Strela u d a r i l a v s k e d e n j

V noči od 27. na 28. ju­lij je strela udarila v ske­denj Franca Rojca iz Žu­žemberka. Vsa sreča, da je sosed Jernejčič zagle­dal ogenj ter poklical lloj-čeve in druge sosede. Vo-moč prebivalstva in tudi gasilcev je^bila hitra in u-činkovita. — Sprva so o-genj omejili, kmalu pa tu­di popolnoma zadušili. Zgorelo je lc del ostrešja in okoli 2000 kg sena, med­tem ko so preostalo seno naslednji dan presušili in rešili.

Škodo cenijo na okpli 300.000 dinarjev. Rojčev skedenj je bil zavarovan, zato j ih škoda ne bo toli­ko prizadela.

ne na Prevolah. Tako je nam­reč izglasoval referendum, po drugi strani pa je vredno upoštevati obveznost, k i so jo da l i člani K O S Z D L Hin je : t delom in z lesom b i sami v vel iki mer i pr ispeval i za re­šitev tega problema.

Res se člani upravičeno sprašujemo: »Ali res lahko nekaj l jud i po svoj i vo l j i spreminja odločitev večine? Mar i z id referenduma n i ob-' vezen za občinsko skupščino n njene organe?«

Kra j evn i odbor S Z D L , Hinje

Reforma na j a v ­n i h t r i b u n a h

Ugotavljajoč, da živa beseda še največ zaleže, so te dni sklicali javne tribune v trebanjski obči­ni. Na Mi rn i (30. julija), v Mokronogu (2. avgusta) in Trebnjem (3. avgusta) so občanom odgovarjali na vprašanja zvezni in re­publiški poslanci Ludvik Golob, Marjan Jenko, Franca Kolar, Uroš Rup« reht in Mari ja Vraničar. Beseda je v glavnem te­kla o gospodarski refor-i mi, samoupravnem siste­mu in prilagojevanju no­vim ukrepom.

Novomeška kronika

K o m i s i j a za sprejem i n odpoved delovnih razmeri j p r i podjetju

N 0 V 0 L E S lesni kombinat NOVO MESTO r a z p i s u j e

prosto delovno mesto v plansko analitskem oddelku.

P o g o j i za sprejem: končana ekonomska srednja šola. Osebni dohodki po p rav i l n iku . Nastop službe 1. septembra 1965. Pismene prošnje pošljite na na slov: N O V O L E S , lesni kombina t Novo mesto, do 15' avgusta 1965.

• C E Z K R I Ž I Š Č E N E P R I D E Š , če si se nameni ob 14. u r l , k o v podjetj ih in u rad ih nehajo de­lat i . Zakaj cesta jo tedaj povsem zasedena z avtomobi l i , mopedi in motor j i ter seveda s kolesarj i ka ­kor mravljišče vroče dn i . Seveda — pešec si in če hočeš ostati živ, se ne drenjaj na as la l tu , kadar te z zadnj imi zalogami bencina po stari ceni prehitevajo vozniki , kajpada z izgovorom, da se ene­m u bolj mud i kot drugemu! — M o r d a bodo tudi nove cene ben-

^clnu prispevale k večji varnosti ' na cesti? Pričakovati je namreč

manj nepotrebnega motornega dirkanja po mestu.

• č E G R E S T E P O PARKI ) al i drevoredu se spoštljivo ozrite tu­di na tla in presenečeni boste ugotovi l i , s kakšno preciznostjo znajo metati naši l jubi meščani odpadke na tla tudi kjer so ko­ši! če delavci komunalnega pod­jetja nesnago odstranijo in spe-Ijejo tja, kamor spada, se vedno še kdo najde, da j i m p r i sk rb i de­lo in da s papir jem točno pome­r i — m i m o koša. B o še kdo tr­d i l , da n i smo precizni?

• V E R I Ž N A P O O R A 2 I T E V 21-V IL , s katero smo zakorakal i v novo gospodarsko reformo, je 2. avgusta zajela tudi najobčutljivej­še mesto za trebušni standard — obrat družbene prehrane. P rv i menu stane med d rug im po no­vem 370 dinarjev, k a r p a je v primerjavi s podobn imi obroki v drugih gostinskih lokal ih znosno

B S F L O U R O G R A F I R A N J E M V S E H . nad 24 let starih občanov, so pričeli 2. avgusta v našem mestu. K r a j i v občini so razdelje­ni na fluorografske ba?:e. F luo ro -grafiranje bo trajalo do 23. avgu­sta in je nedvomno relo pomemb­no, ker z n j im odkriva jo rakn, tuberkuloze in druge nevarne bo­lezni.

39 ŽE T A K O .ir: KANDI. ISK1 mast preozek za sedanji promet, nevarnost pa se veča še s tem, ko vozniki avtomobi lov na mo­stu prehitevajo. K a d a r v kr. ' išču stoji miličnik, je prehitevanja si­cer manj , a kadar ga n i , je re­dek vodnik, ki v koloni počasi

vozi za mopedistom in kolesar­j em. T u d i vozi la , park i rana takoj za o v i n k o m na Part izanski ctst i , pomenijo nevarnost! K d o r ne ver­jame, naj promet na mostu opa­zuje sam!

S K O S O V S O B O T O zvečer Novomeščani v idel i , da na terasi hotela Met ropo l sedi večja druž­ba, je mar s ikomu prišlo na misel , da b i b i lo tu pri jetno posedeti ob vrčku p iva in opazovati p ro ­met. Doslej na terasi v Metropo­lu že več let niso stregli, pa je res škoda, ker zunanjih s;istin­sk ih prostorov v mestu manjka . K a k o r so n a m v hotelu povedal i , bodo v pr ihodnje vsakega posta, k i b i želel iti na teraso, tnm tudi postregli

H NA ŽIVILSKEM T R G U so se v ponedeljek pokazale nove cene. Gospodinje so tarnale, da so pre­visoke, kmetice pa so vztrajale pri svojem. Breskve so veliale 350 do 400 d in kg, papr ika 450 d i n kg, pesa 18 d in kg, mehmeani 300 d in , kumare 180 d in , ohrovt 120 d in , zelje 90 d in , solata 250 din , čebula 180 d in , fižol 250 d in , hruške 300 d in , jabo lka 250 d i n , mleko 120 d in , k r o m p i r 130 d in , jajca 50 d in .

H V E Č POSLUHA ZA P E Š C E bi mora lo pokazati tudi podjetje, k i koplje te dn i jarek po sredi Koštialove ulico prot i Mes tn im nj ivam, za novo kanalizacijo na ­selja, k i h i ro raste in dobiva ve­dno bolj zaokroženo podobo. Zem­ljo in skale mečejo delavci na oba strani širokega in globokega jar­ka, tako da starejši ljudje že sko­raj ne morejo več do hiš vzdolž Koštialove ul ice. Spo lzka in mast­na i lovica vsepovsod — to pač ni pot za stare noge. Ozka deska čez jarek bo verjetno tudi pre­malo — al i pa je tam le zato, da se delavci smejijo l judem, k i lo­vijo ravnotežje nad g lobokim jar­kom? T u naj pr istojni delovodja SOT Pionir takoj ukrepa, prej ko pride do nesreče, stroškov m — krivde!

tU G I B A N J E P R E B I \ ALSTVA — v tem tednu je rodi la Zdenka Skuje* s Ceste herojev — Dan i -t o 1 0

NGVA P O Š T N I N A ZA P O Š I L J K E

V TUJINO Od 1. avgusta velja za

pošiljanje poštnih pošiljk iz Jugoslavije v tujino ta­r i fa , preračunana na os­novi novega računskega tečaja 1250 dinarjev za ameriški dolar.

Za navadno p ismo do 20 gramov, naslovljeno v tujino, bo znašala tar i fa 85 dinarjev, za vsakih na­dal jn j ih 20 gramov pa še 50 dinarjev. Tar i fa za do­pisnice v mednarodnem prometu bo znašala 50 di ­narjev. Za pošiljanje p i ­sem i n dopisnic v Albani­jo, Bolgar i jo , Grčijo, Mad­žarsko, Romuni jo i n Tur­čijo bo veljala nižja tari­fa: za navadna p i sma do 20 gramov 65 dinarjev, za vsakih nadal jn ih 20 gra­mov pa še 40 dinarjev. Tar i fa za dopisnice v te dežele bo znašala 40 d i ­narjev.

Tar i fa za navadna pi­sma i n dopisnice, k i j i h bodo pošiljali naši držav­l jani v Sovjetsko zvezo, bo prav tako kot v doma­čem notranjem prometu, torej 30 dinarjev za na­vadno pismo i n 20 dinar­jev za dopisnico.

Redna cena za pr iporo­čena p i sma bo znašala 100 dinarjev, za ekspres­na pa 120 dinarjev. Z a pošiljke, naslovljene v Grčijo in Turčijo, bo zna­šala poštnina 75 dinarjev za priporočena in 90 d i ­narjev za ekspresna pi­sma.

D i o g e n e s o v h r a m č e k gre v L j u b l j a n o Na letošnji vinski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo gostišče POD G O R J A N C I iz Kostanjevice pripeljalo tudi velik sod, k i so ga preuredili v hramček Sod so pred tedni postavili na vrtu za restavracijo in lahko sprejme deset ljudi Bojda je tudi vsak večer poln. Tako je dobil starogrški modrijan Diogenes, k i se m u je sod priljubil, da je celo stanoval v njem, lepo stevdo posne-malcev. Seveda so ti (na srečo gostišča!) le bolj pivci kot modrijani; ce ne bi bilo

tako, b i najbrž hramček kaj hitro z a p r l i . . .

Semičanom se ponuja denar K m e t j e t a r n a j o z a za­

služkom, v e n d a r se j i m včasih d e n a r p o n u j a , a ne

K a k o ž i v i j o fantje v Š o š t a n j u pri S e v n i c i

K o t v s a k o l e to , t a k o tu­d i l e t os m l a d i n c i p r edvo -jaške vzgo je t a b o r i j o v d v e h i z m e n a h v Boštanju. T a b o r j e p r i m e r n o po­s t a v l j e n i n p r i k l a d e n z a i z v e d b o p r o g r a m a . M l a -

Vezane vloge -vižje obresti

KB v N o v e m m e s t u

O

d i n c i s o se že vživel i v t o živl jenje, sa j s t a r e d i n d i s c i p l i n a z a d o v o l j i v i . O m e m b e v r e d n o je , d a j e O b S S e v n i c a vse p r e d a v a ­te l j e u n i f o r m i r a l a . Živ­l j en je i n de l o v t a b o r u s i j e ogl iedal o f i o i r K o ­m a n d e v o jn ega o k r u g a Ce l j e , k i j e d a l n e k a j ko ­r i s t n i h n a p o t k o v z a b o d o ­če de l o . O b i s k a l n a s j e t u d i p r e d s e d n i k O b S Jože K n e z i n o s t a l i o d g o v o r n i uslužbenci Sevniške obči­ne, k i so se z a n i m a l i z a naše živl jenje i n pogo j e , v k a t e r i h d e l a m o . Z a p r i ­h o d n j e l e to j e p r e d v i d e n o p o k r e t n o t a b o r j e n j e p o p o t e h X I V . d i v i z i j e . Pove­z a v a s k o m i t e j e m Z K i n Z M S j e b i l a d o b r a ; s tre­l j an j e v p r v i i z m e n i p r a v d o b r o , v d r u g i p a odlično.

T C « . . 1-

P. D

zna j o i z r a b i t i priložnosti, ne b o d o p o s a m e z n i k i k v a -P r a v d o b e r d o h o d e k j i m r i l i u g l e d a domačemu v i -n u d i n a p r i m e r domači n u . Turist ično društvo na -t u r i z e m . A v t o b u s i podje t - m e r a v a n u d i t i k m e t o m , k i j a S A P i n K O M P A S i z b o d o d o b r o p o s t r e g l i i z le t -L j u b l j a n e v o z i j o v s a k o ne- n i k e , vso pomoč, m e d t e m d e l j o t u r i s t e n a i z l e t v ne- k o b o d o s l abe v i n o toče i n z n a n o . T a k o p r i d e p o l n av- n e p r i m e r n o o s k r b o p rega -t o b u s p o t n i k o v h k m e t u , n j a l o . k j e r p r i z i d a n i c i dobe ob­r o k h r a n e i n pijačo. S pod ­j e t j e m se k m e t d o g o v o r i z a pavšalno plačilo, n a p r i ­m e r k o s i l o i n l i t e r v i n a n a osebo 1200 d i n . č e pop i j e ­j o več, plača o d gos tov v s a k s a m .

č e k m e t p r i s k r b i g o s t o m še domačo h a r m o n i k o , j e z a d o v o l j n o s t v e l i k a i n k a j k m a l u se d o g o v o r e z a po­n o v e n o b i s k . Z a s k u p i n o o k o l i 50 t u r i s t o v d o b i go­s p o d a r 60.000 d i n a r j e v a l i ce lo več, o d tega plača T u ­rističnemu društvu s a m o p r i s p e v e k 2000 d 0 5000 d i n , vse o s t a l o j e n j egovo .

J e s e n i b o d o večje s k u p i ­ne gos tov prišle v B e l o k r a j i n o n a p i k n i k e ob pe­čenju k o s t a n j a . O b tej p r i ­ložnosti n a j b i g o s t o m n u ­d i l i r e s d o b r o pi jačo, d a

P R I P R A V E ŠPORTNIKOV V N O V E M M E S T U ^KRŠKEM

Športna sezona je prebrati! Obisk v dveh klubih in šestih panogah. Bodo waierpogJ$Jenski prvaki? Bodo p l a v a l c i ostali v drugi zvezni ligi? Bodo odboj*' »ni na k v a l i f i k a ­cije za zvezno ligo? K o š a r k a : uspeh - da ali ne? 'e s tenisom in

rokometom? Denar je problem š t - 1 *

Ž e p n i informator mesta K r š k o

Turistično društvo Krško je- založilo drobno knjižico, v kater i so na kratko zajeti osnovni podatki o Krškem, naštete uradne ure uradov in ustanov, delovni čas trgo­vin in gostišč, železniški i n avtobusni vozni redi , delovni čas zdravstvenih ustanov in servisov, k i j i h lahko potre­buje potnik ter nekaj pro­stora za osebne beležke. Drobna knjižica je po 80 d in na prodaj v tra f ikah, razen tega po so jo dob i l i mnogi šolarji, da jo lahko ponudi­jo obiskovalcem. Spodbuda turističnega društva je hva­levredna.

T e dn i se končuje mr tva sezo­na športnikov. Nogometaši , roko-metaši, odbojkar j i , košarkarji i n drugi športniki se vračajo s po­čitka n a igrišča, d a b i v krat­k e m času, ko l ikor ga je še pre­ostalo do začetka nove sezone a l i nadaljevanja stare, kar najhitreje prišli v staro formo, a l i p a jo še izboljšali. N a š ob isk je tokrat veljal športnikom Krškega in No ­vega mesta.

VVATERP0L0 Igralci te dinamične igre z žogo,

k i i m a tudi v Krškem vel iko p r i ­stašev, so se te dn i v rn i l i s prve­ga dela slovenskega prvenstva, k i je b i lo v K o p r u , čeprav so — po tradic i j i — šele t ik pred od ­hodom v Kope r dob i l i potrebna sredstva, so se vrn i l i zmagoslav­no: po p rvem delu so v vodstvu, potem ko so premagal i vse svoje nasprotnike. T a uspeh je prese­netil vse: ljubitelje i n poznavalce tega športa v Krškem in seveda tudi same igralce. N a pot i do na­slova slovenskega prvaka zdaj najbrž ne bo nobenih ovir več, ker je drugi del tekmovanja v Krškem. Domača voda i n gledal­c i , k i bodo spodbujal i krške wa-terpolisite, oboje bo seveda pr i ­spevalo velik delež. V upravi pra ­vijo, da b i v Krškem imel i iz­vrstno waterpolno moštvo, če b i igra lc i lahko skupaj treniral i . N a treningih državne reprezentance v bazenu Celuloze so se waterpo-l ist i že vel iko naučili, tako da uspešno premagujejo vse težave.

PLAVANJE Finančna kr iza krškega plava­

nja še vedno n i prebrođena. K l j ub temu pa se p lava lc i redno pripravl jajo na tekmovanje v drug i zvezni l ig i , k i je zaradi ka­tastrofalnih poplav odgođeno za en mesec. Medtem smo izvedeli, da beograjski Part izan ne bo so­deloval v tem tekmovanju. Ker izpade le zadnjeplasirani iz te

skupine, Krško najbrž ne bo ime­lo preve l ik ih prob lemov v borb i za obstoj, čeprav dela sestava ženske vrste tehničnemu vodstvu velike preglavice. Letos bodo na­stopale po vsej verjetnosti same pionirke, k i bodo tako tudi pre­stale ognjeni krst v zvezni l igi .

H Močno razveseljiva pa je n plavalna šola. K o t vsako leto, BI je tudi letos zanimanje zanju B precejšnje. 200 neplavalcev — H večina je otrok, ne manjkajo BI pa tudi starejši — se bo na-18 učilo plavati pod vodstvom iz-iZi kušenih inštruktorjev krškega EI plavalnega k luba .

pravl jeni , tedaj res lahko z opt i ­m i z m o m gledamo na jesenski del sezone, še posebej, ker se začne konec avgusta, domači odbojkarj i pa so te dn i že začeli trenirat i ! Omenit i pa je treba, da tudi tre­tje a l i četrto mesto ne b i pome­ni la neuspeha!

K O Š A R K A Košarkarj i so temeljito po ­

mlad i l i svoje vrste. Zanimanje za ta šport v Novem mestu n i ugas­ni lo , k l jub temu d a Novo mesto letos n i v S lovenski konkurenc i . Ce ne b i bi lo tekem v okv i ru letošnjega Zleta Brats tva i n enot­nost i , po tem sp loh ne b i poznal i vrednosti sedanje ekipe. Uspeh na tem tekmovanju p a je povečal op t imizem v novomeških vrstah. Novo mesto bo tudi kandidi ra lo za organizacijo kval i f ikaci j za vstop v drugo slovensko l igo. Ce bo Part izanu uspel ta načrt, po­tem je do zaželjenega ci l ja le še pol koraka . Seveda pa se ne gre vdajati prezgodnj im optimistič­n i m načrtom, ampak resno za­igrati do konca . K temu bo prav gotovo pr ipomoge l turnir , k i bo sredi avgusta v Novem mestu. Moštvo pa se bo lahko dobro uigralo še n a gostovanjih v T o l ­m i n u in Ban ja luk i , kamor so ga povabi l i tamkajšnji košarkarji.

ROKOMET T u d i rokometaši novomeškega

Partizana so zdaj na zasluženem počitku. Moštvo se je namreč ne­pretrgoma pripravl ja lo za vstop v drugo slovensko ligo t ja do lan­ske jeseni. Ve l i k i met se j i m je pred mesecem posrečil n a doma ­čem bojišču, zdaj pa je nj ihova želja, ostati v sredini , kamor so prišli s t ak imi težavami. Men i ­mo, 'da j i m bo T resnostjo, k i so

frw mesto * b i «

ODBOJKA Novomeška odbojka je šla v

prvem delu slovenske odbojkar­ske lige čudno pot: začetni pora­zi so ljubitelje te igre že navda­li z_ bojaznijo za obstoj, zadnji uspehi pa pomeni jo p r i najbolj vnetih celo vrnitev na stara po­ta. Nekater i že celo računajo, ko­liko točk je potrebnih , da bodo Partizanovci odšli na kval i f ikaci ­je za — zvezno ligo! Resnic i na ljubo velja povedati , da to nit i n i nemogoče, vendar bo treba zmagati v vseh tekmah, k i bodo na L o k i . Ke r bodo igral i tudi Medic , Simič in Sonc in ker bo­do Potrč, Penko, K o p r i v n i k , Ber-ger in drugi gotovo dobro pr i -

N a baliniščih n a L o k i je bi lo v soboto in nedeljo X I I . sloven­sko prvenstvo dvoj ic v bal inanju, k i se ga je udeležilo 16 ekip iz Ljubljane, Mar ibo ra , Radovl j ice , K o p r a , Nove Gor ice , Sežane in Novega mesta, k i so v prejšnjih obračunih dobi le prav ico do so­delovanja

V borbi za uvrstitev med prvo osmerico je presenetljivo izpadla ekipa l jubljanske Lokomot ive , k i je bila eden izmed favorit - )/ t a najboljšo uvrstitev. Obe novome­ški ekip i - P ion i r in 13. maj , sta uspešno preskočili prve ovire, na­to pa se je ekipi 13. maj usta­vilo. Pionir jevca Barb ič i n Vov -ko pa sta se uvrst i la še med 4 najboljše Potem sta imela celo izredno priložnost, da b i zasedla drugo ali tretje mesto, vendar sta popusti la v odločilnem trenutku, ko sta vodi la prot i Trnovč.raom že z 10:2. T r n o v o je nato s p r i ­d o m izkoristi lo priložnost, k i se mu je ponudi la i n se je nato za­vihtelo na drugo mesto. Z an im i ­vo je, da se 2aba in T rnovo , pr ­vak in ' drugoplas irani , sp loh n i ­sta pomer i l i med seboj. K l j u b temu pa je vrstni red realen, saj je Zaba pokazala najboljšo igro, pa tudi njene zmage s bile i r ra -žene z največjo raz l iko. Rezultati zadnje četverice: Part izan T rnovo : B r an ik Ma r i bo r 9:13. Pionir •

sm : Celulozar 3 : 3

LISCA VABI NA PRIJETEN ODDIH T o n c K o v a o m na L i s c i nua i

gostoljubje p lan incem in- tu­r i s tom skoz i vse leto. Poz im i ga najraje obiskujejo smučar­j i , polet i pa vsi po vrst i . Lju­dje, k i s i zaželijo m i r u , prav radi ostanejo tam teden a l i dva. Sezona dopustnikov se prične 15. juni ja , se/ona iz­letnikov pa že 1. maja.

»Letos se je to zakasnilo,« pripoveduje upravnik doma Pavle Strgar »Vreme nam n i naklonjeno«, nadaljuje pogo­vor i n med d rug im omeni, da bo morda lepo poletje nadok­nadi lo zamujeno

»Kdo so vaši najštevilnejši obiskovalci?« ga vprašam.

»Največ imamo šolarjev. T i pridejo k nam poz imi , da se naužijejo veselja na snegu. Vsako leto imamo tu smučar­ske tečaje. K o pr ide maj , so šolarji s p e t p r i n a s . Ob isku­jejo nas predvsem otroc i iz sevniške in laške občine. Iz­leti na L isco so zanje lepa doživetja, šolarji so pred le­t i pomagal i gradi t i naš dom. Precej o p e k e so znos i l i sem gori o d zaselka Sela p r i Raz­bor ju . Takrat je vodi la do sem samo peš pot.«

»Koliko let stoji vaš pla­n insk i dom?

»Sedem let, gradi t i pa so ga plan inc i pričeli že 1952. leta Pred n j im sta b i l i tukaj dve koči. Med vojno sta b i l i pož-gani i n zdaj imamo na Lis­c i novo zares lepo postojan­ko. 1959. leta je b i l a zgrajena

do nje tudi cesta. Naš dom je tako dostopen prav vsako­mur , tudi t i s t im, k i niso več

LEPO

bomo na željo mnogih naših bralcev začeli objavljati ž e prihodnji teden, čeprav smo imeli to v načrtu šele za jesensko obdobje, ko bo naš tednik spet obsežnejši .

Ne zamudite začet­k a - prihodnji teden: NOVA POVEST V DO­LENJSKEM LISTU!

»Ob sobotah in nedeljah je na Lisci najbolj živah­no,« pripoveduje upravnik Tončkovega doma tovariš Pavle Strgar. Gostoljubno sprejme vsakega gosta, ki ga pot zanese v planino. Tud i sam je navdušen pla­ninec, ki zna ceniti lepote gorskega sveta. Žal mu je za vsak cvet, k i ga nevzgo-jeni izletniki ukradejo na­ravi. Meni, da bi morali biti vsi otroci že v osnov­ni šoli deležni planinske vzgoje.

tako čili, da bi lahko prišli peš.«

»Ste s prometom zadovolj­ni?«

»Zadovoljen sem, ker se po­večuje leto za letom. Posto­poma smo d o m opreml ja l i i n zdaj imamo na razpolago že 22 postelj i n 9 skupn ih ležišč. Za člane p laninske zveze in s ind ikata je dnevna oskrba 1.200 do 1.300 dinarjev, za vse ostale pa 1.500 do 1.700 dinar­jev. Torej ne 2000, kot je to zapisano v ceniku Dolenjske turistične zveze.

»Vas obiskujejo samo do­mačini, a l i pr idejo k vam tu­d i tujci?«

»Večina obiskovalcev pr iha­ja iz Zasavja in celjskega oko­liša, zadnje čase pa je med gosti tudi po nekaj inozem-cev. škoda, da j i h na lepo p laninsko okolje Tončkovega doma ne opozarjajo table ob cesti. Tujcev b i lahko več pr i ­vabi l i , če b i imel i sobe z dve­ma, t remi postel jami in teko­čo vodo. Sedaj j i m tega še ne moremo nuditi.« ' »Kdaj pa nameravate gra­

dit i depandanso?«

»Za sedaj so to le želje in j ih letos najbrž ne bomo ure­sničili. Potreboval i bomo pre­cej denarja. P lan inc i se bo­mo pot rud i l i , da bomo naše načrte čimprej izpel jal i i n po­večali število prenočišč. Po­tem šele bomo lahko nud i l i obiskovalcem možnost za da­ljše bivanje p r i nas.«

— E Y

T o p l i š k a s e o g l a š a t a D o sedaj smo lahko zasledovali

potovanje bratov Toplišek, zdaj pa se je ponudi la priložnost, da zvemo, kako potovanje sama do življata. Tako le pišeta:

» Po dveh urah vožnje sva pri ­spela v Zagreb. Pojavi l i so se pr­vi žulji na rokah, čeprav sva pred odhodom vel iko trenirala. Prespala sva zunaj Zagreba in doživela p rv i večji napad komar jev, k i sva se j i h otepala celo noč. E n dan i n ' po l sva potrebo­vala do Siska . S k r epk im požir-k o m sl ivovke sta tu počastila spomin na lanski karambol , ko sva s sp l avom potovala prot i čr ­nemu mor ju , čaka la sva na ladjo, k i b i naju potegnila do Beo­grada, zato sva potovala prav. tu­ristično. V Jasenovcu, kjer Je bi­lo zloglasno ustaško taborišče, sva se ustavila, p r i Bosanski Grad i ­ški p a sva si ogledala edinstveni rezervat za vodne ptice in — ko­

marje. Vmes sva poskrbela za atrakci jo v naselju, kjer so v i ­del i zadnjega turista leta 1939.

Nekateri sploh niso hoteli ver­jeti, da sva Jugoslovana in so vneo spraševali: » Ima li u Nje­mačkoj kiše?«, ker je b i la tiste dni huda suša V Slavonskem B r o d u sva si ogledala r imske iz­kopanine v centru mesta. K o n ­čno je prišel p rv i konvoj ladij za Beograd. Z a eno sva se pripela , druga pa je naredi la takšne va­love, da naju je odtrgalo in sva le s težavo zadržala čoln. V Br -čkem, kamor sva prišla zvečer, sva se nerodno počutila. »Eto , koment i ra l i ljudje. K u p i l a sva idu Švabi, eto oni iz Arene!« so Areno in videla, da nama ie po­svečena cela stran . . .

Prihodnjič: od Beograda do Dunaja

O U .

OD 5. DO 15. 8.

Padavine z ohladitvi jo : pričakujemo okrog 8. in j 12. avgusta, v ostalem le- J po vreme. Dr . V . M . j

121« — K o se je Rud i drugo jutro prebudil, je videl, kako Noč negibno leži nad odprtino v podu in skozi seno gleda navzdol. Vstal je in stopil k njemu. »Psst!« je siknil Noč. Rudi se je počasi splazil k odprtini in pogledal skoznjo. Pod kozolcem je bila privezana vrsta konj, med njimi so se počasi motali Nemci. Nekateri so s krtačami čistili konje, drugi pa so iz menažk pi l i vročo kavo.

122. — »Navsezgodaj so prišli,« je zašepetal Noč. »Pre­pozno je, da bi še mogla odtod.« »Ka j pa zdaj?« je šepnil Rudi . »Nič. Čakala bova.« Rudi se je odmaknil od odprtine. »Daj sena, da še bolj zadelava to luknjo,« je šepnil Noč. Rudi je zlezel više, zagrabil kup sena in ga vrgel predse. Noč se je stegnil za kupom, toda bilo je prepozno. Seno je zdrselo navzdol in padlo skozi odprtino.

123. — »Himmelherrgott!« je zavpil debel Nemec, ki je bi l dobil kup sena na glavo in v menažko, polno tople kave. »Kdo je bil ta norec?!« Ozr l se je navzgor in opazil odprtino v podu. »Kdo je gori? Pridi dol!« — »Nikogar ni, mačka je bila,« ga je mir i l sosed. »Mačka, pa da bi sprožila cel kup sena? No, to mačko si bom ogledal!« je vpil debeluh in prislonil lestev, ležečo na tleh, v odprtino.

124, 'jjfbeu Nemec je naravnal lestev in stopil na

P r V j , i , ftHeinz lovi mačke!« je zavpil stražar pri vho^j ^ O z o i e c . »Bomo videli te mačke!« je zago-drflJ jbr^Uh in počasi plezal navzgor. Pod kozolcem se ^ j j j j i ^ truma vojakov, k i so gledali sopihajočega

Vjfl Va * n s e norčevali iz njega: »Katzenjager!« ^ r j j J *0 i j . ' da je nekdo na kozolcu, bedaki,« je vpil ta, n ^ Jeze in napora.

S M E H S T O L E T I J P o l i t i k d r . J a r o s l a v S t r a n s k v j e b i l p o k l i ­

c a n v Topolč ianke k p r e d s e d n i k u M a s a r v k u . N j u n p o g o v o r j e n e n a d o m a obtičal i n d a b i gos t p r e t r g a l m o l k , k i se m u je z d e l n e p r i ­j e t en , j e s p r e g o v o r i l :

» K a k o veličastno se d v i g a j o t i h r a s t i p r o t i n e b u ; k a k o r d a so s t o l p i g o t s k i h c e r k v a . P r a v g o t o vo šo s t a r i že več k o t s t o le t i n k d o ve, k a j b i n a m p r i p o v e d o v a l i , če b i z n a l i govor i t i? «

N a t a pesniški i z l i v je M a s a r v k o d g o v o r i l : »Rek l i b i : , M i n i s m o h r a s t i , a m p a k k o s t a ­

n j i , g o s p o d doktor. ' «

V družbi, v k a t e r i j e sede l češki m i s l e c i n p o l i t i k M a s a r v k , s o se p o g o v a r j a l i o t e m , z a k a j se l j u d j e m e d sebo j ne r a z u m e j o . Včasih se ce l o d v a človeka težko s p o r a z u m e t a . M a s a r v k j e skušal s t v a r razložiti t a k o l e :

»Mis l im, d a so v z r o k j t ega n e r a z u m e v a n j a t r i j e :

P r v i : Ce se s p o r a z u m e v a t a d v a človeka, po­t e m j e A t ak , k o t je , i n B t u d i t ak , k o t je .

D r u g i : A j e t ak , k o t hoče, d a b i ga v i d e l B , i n B tak , k o t b i r a d , d a b i ga v i d e l A .

T r e t j i : A j e t ak , k o t ga d e j a n s k o v i d i B , i n B t ak , k o t g a d e j a n s k o v i d i A .

K o t v i d i t e , to n i s t a več s a m o d v a človeka, a m p a k že šest l j u d i , šest l j u d i p a se m e d sebo j p r e c e j težko sporazume.«

Češki p i s a t e l j Hanuš J e l i n e k , k i j e b i l v e l i k f r a n k o f i l , se j e nekoč s p r e h a j a l z o d p r t i m dežnikom p o praških u l i c a h .

»Zakaj n e k i imaš o d p r t dežnik,« ga vpraša znanec , »saj ne dežuje.«

» V P r a g i ne , z a t o p a dežuje v Par izu ! « od­g o v o r i J e l i n e k .

V večji družbi se j e n e k d o z a u p n o o b r n i l k z n a n e m u p i s a t e l j u K a r l u C a p k u i n d e j a l :

»A l i n i t u k a j m a l c e dolgočasno?« »Da, zelo,« o d g o v o r i Čapek. »A l i b i ne b i l o n a j b o l j e , če b i j o popihala?« » ž a l ne m o r e m tega storit i ,« p r a v i čapek,

»sem namreč gostitelj .«

— Veš, ne gre z a p r e i s k a ­vo, kakršne so d r u g e . R o b e r t de C o u r c o n , k i j e b i l u m o r ­j e n , je b i l z n a n človek, v bliž­n j e m a l i d a l j n e m s o r o d s t v u z v s e m i v e l i k i m i družinami v t eh k r a j i h . T u d i n j egov s v a k V e r n o u x j e v i d n a o s ebnos t . P o p r v e m h u d o d e l s t v u so se začele širiti g o vo r i c e . P o t e m je b i l a u m o r j e n a v d o v a G i -b o n o v a i n z a r a d i t ega so čen­če p o s t a l e n e k o l i k o drugačne. V e n d a r p a . . .

— V e n d a r p a ? . . . — T o t i j e težko razložiti .

P o l i c i j s k i k o m i s a r se u k v a r j a s p r e i s k a v o . T o j e pošten mož, k i m e s t o p o z n a , četudi j e z j u g a , i z A r l e s a , se m i z d i . G i b l j i v i p o l i c i j s k i o d d e l e k j e t u d i n a d e l u . Slednjič s e m j a z . . .

S t a r a g o s p a se j e u s e d l a n a r o b s t o l a , k o t d a j e n a ob i ­s k u , i n je poslušala s i n a , k o t b i poslušala p r i d i g o p r i ve­l i k i maši.

— D v a u m o r a v t r e h d n e h — to j e z a m e s t o z o s e m t i ­soč p r e b i v a l c i v e l i k o . Neka t e ­re l j u d i j e že z g r a b i l s t r a h . N e s a m o z a r a d i dežja n o c o j n a u l i c a h ne srečaš n i k o g a r .

— K a j m i s l i p r e b i v a l s t v o ? — N e k a t e r i t r d i j o , d a gre

z a blazneža. — N i b i l o nič u k r a d e n o ? — V o b e h p r i m e r i h nič. I n

v o b e h p r i m e r i h se j e m o r i l ­c u posreči lo, d a m u je žrtev o d p r l a v r a t a , ne d a b i k a j po­s u m i l a . T o ' j e značilno. T o je s k o r a j d a e d i n a značilnost, z a k a t e r o v e m o .

— N o b e n i h o d t i s o v ? — N o b e n i h , č e gre z a b l a -

neža, b o p r a v g o t o v o še m o ­r i l .

— R a z u m e m . I n ka j s i m i ­sliš t i ?

— Nič. Iščem. V s k r b e h s e m .

— Z a k a j ? — S t v a r j e še preveč zme­

dena , d a b i t i j o l a h k o po j a ­s n i l . N a r a m e n i h i m a m straš­n o o d g o v o r n o s t .

T o j e p o v e d a l z i z r a z o m p o b i t e g a u r a d n i k a . I n za res j e M a i g r e t zda j i m e l p r e d se­bo j u r a d n i k a , f u n k c i o n a r j a n e k e g a mes t e ca , k i živi v s t r a h u , d a b i ne s t o r i l k a j na ­p a k .

A l i j e k o m i s a r z l e t i t u d i p o s t a l takšen? Z a r a d i p r i j a t e ­l j a je začutil, d a se s t a r a .

— Sprašujem se, a l i b i ne b i l o na jbo l j e , d a se s p r v i m v l a k o m v r n e m v P a r i z . N a ­vsezadn j e s e m z a v i l v F o n -tenay s a m o za to , d a te po­z d r a v i m . T o j e s t o r j e n o , č e o s t a n e m še t u , imaš z a r a d i m e n e p r a v l a h k o še težave.

— K a j misliš s t e m ? P r v o , k a r j e r e k e l C h a b o t ,

n i b i l u g o v o r . — ž e zda j s t a t i s t i rdečela-

sec i n p o l i c i j s k i k o m i s a r pre­pričana, d a s i m e t i p o k l i c a l n a pomoč . L j u d j e b o d o r e k l i , d a se bojiš, d a ne veš, k a k o b i s t v a r rešil, d a . . .

— K a j še! S o d n i k j e t o m i s e l z a v r n i l

mlačno.

— N e b o m t i d o v o l i l o d i t i . V s e e n o i m a m p r a v i c o spre ­j e m a t i p r i j a t e l j e , če se m i l j u b i .

— S i n i m a p r a v , J u l e s . I n p o m o j e m m o r a t e s t a n o v a t i p r i nas .

— M a i g r e t j e najrajši po­p o l n o m a p r o s t , a l i n i r es?

— I m a m svo je navade . — Sa j te ne s i l i m . — K l j u b t e m u b o na jbo l j e ,

d a j u t r i z j u t r a j o d p o t u j e m . M o r e b i t i j e C h a b o t že ho­

te l p r i v o l i t i . Z a z v o n i l j e tele­f o n i n z a z v o n i l o n i t a k o k o t d r u g o d , pač p a s s t a r i n s k i m z v o k o m .

— O p r o s t i t r e n u t e k . C h a b o t je s n e l slušalko. — P r e i s k o v a l n i s o d n i k C h a ­

b o t p r i a p a r a t u . T o n , s k a t e r i m je to r e k e l ,

je t u d i n e k a j p o m e n i l i n M a i ­g re t se j e p o t r u d i l , d a se n i n a s m e h n i l .

— K d o ? . . . A h ! seveda . . . Poslušam vas , F e r o n . . . K a ­k o ? . . . G o b i l l a r d ? . . . K j e ? . . N a v o g a l u M a r t o v e g a p o l j a i n u l i c e . . . p r i d e m t a k o j . . . d a . . . T u k a j j e . . . N e v e m . . . M e d ­t e m se ničesar ne p r i t a k n i - ' t e . . .

M a t i ga j e g l e d a l a z r o k o n a p r s i h .

— S p e t ? — j e s težavo re­k l a .

P o k i m a l j e . — G o b i l l a r d . M a i g r e t u j e p o j a s n i l : — S t a r p i j anec , k i ga v

F o n t e n a v u v s i p o z n a j o , k e r večino d n i s t r n k o m l o v i r i b e b l i z u m e s t a . P r a v k a r so g a našli n a pločniku m r t v e g a .

— U m o r j e n e g a ? — Z z d r o b l j e n o l o b a n j o k o t

d r u g a d v a , v e r j e tno z i s t i m o r o d j e m .

M e d t e m j e v s t a l , o d p r l v r a t a , s n e l z obešalnika s t a r površnik i n zverižen k l o b u k , k i ga j e najbrž n o s i l s a m o ob deževnih d n e v i h .

— A l i greš? — Misliš, d a na j b i šel s

t ebo j ? — Z d a j k o vedo , d a s i t u ­

k a j , b i se spraševali, z a k a j te n i s e m p r i p e l j a l s s ebo j . D v e h u d o d e l s t v i s t a b i l i v e l i k o . T r e t j e b o p r e b i v a l s t v o s p r a v i ­l o v s t r a h , i

K o s t a o d h a j a l a , je M a i g r e -t a z g r a b i l a z a r o k a v o z k a n e m i r n a r o k a i n s t a r a g o s p a m u j e šepnila n a u h o r

— D o b r o p a z i t e n a n j , J u l e s ! T a k o ze lo j e ves t en , d a se ne z a v e d a n e v a r n o s t i .

2. pog l a v j e P R O D A J A L E C ZAJČJIH K O Ž

V i h a r j e b i l t a k o t r d o v r a ­ten , t a k o d i v j i , d a dež že n i b i l več s a m o dež i n veter , pač p a j e b i l o b o l j i n b o l j v i d e t i , k o t d a so p o b e s n e l i e l e m e n t i . K o j e M a i g r e t p r e d n e k a j u r a m i s t o p i l n a s l a b o z a v a r o v a n i p e r o n n i o r t s k e pos ta j e , ves izmučen o d te z i m e , k i j e n i i n n i b i l o ko­nec , m u je prišla n a m i s e l ži­v a l , k i noče p o g i n i t i i n k i t rdo ­v r a t n o g r i z e d o k o n c a

— No, ali zdaj verjamete, da gresta v kovček dve moški in dve ženski obleki?

XXXX>COOOCKX>OC<X>«XXXXJCO^

jo drtjizkazali, to tud i uspe-1 0 • . 5 C * vnaprej igrala

k r a U C e g a novega igra lca, pa w* ni odšel iz Novega

TENIS B ^ k ^ m , al i naj bo tre-

t J e l o ' i y J**! namenjeno te­nisu J T e k a n j u i n drsanju, je o « : ^ J konec: igra lc i te-n i s c * t i a S e u z v s o resnost­jo, seveda ne t rd imo , d 0 * Kto? Novo mesto n i nujn° t f !«*jo! Nasprotno! Ne-sniise j - o i bi lo, omejevati en ^ i ' d s C r r e S a v lada prav v

; i f iu d r u g e g a ! Še nekaj b ^ r C l U : k ° t k a ž e ' b 0 S t a

kn»s. * C b n a tudi drugo in tre^^j j* (pohvala gre igral­ce« 1 ' A sami popravl jajo in p r i P ' V * * tekme! ) . Po tem ne težav več p r i or-6 ^ | L Prvenstva Novega me^jfcjf Po šestih let ih! K o se tj} ?ezona, se bo nada-H e ^ f c sindikalno prvenstvo.

t a k o je stanje v 0 «2 1 si f m o g a h dveh d ru -9 s ^ j t , u Pn im imenova lcem: «P°HCletn denarja. T a k o » V i t a - 9 t tud i v Novem

"V 0 dobesedno iz rok * • S n e t e m ko v Krškem * - »* t * " ^ ™ b ipu P " 5 * 0 ' 01 f J U i ^ č tovarna D juro BI SJ5 J«,?« v Novem mestu • tlSflff** z najemnino od * d , f <C ; 0 b nov i gospodar-0 s » J>< bi lanko na obeh * S " T ? »dločno povedal i : P ' 1 3*! i T " Sedanje finančno H s t ^ f namreč tako, d a b i | & v ^ S ^ n e uspehe zaman B P r , C ' T o bo mogoče Se­ta le *n im finančnim sta-0 njf J . S .

2 a w f e » . 4:13, P ionir . T r -n 0 V ^ T W « b a : B r a n i k 13.0,

red ii'tii-r'ovec, Rozman ) , T r -n o V . i r , 'U lc< K iS ) , Branik ,

H o d J ^ u b l J a » a ) , Ska la ^ f i ^ d l i - v a l (Koper ) , 13.

ens'^ °Jic n a d r ž a v n e m P r '

• *V£ 1 n o 8 o m e t n i tekmi i e , Hrš sevnišk? Partizan iS^s f e . v n ° s C e l u l o z a r j e m iz kjfcv.„Y preostri igri se je tek i^ f a * 1 « 3:3. Najboljši je bil v Zupančič, k i je z dobro it>o rešil domače po­raza-

B . J

N ^ l t e DOLENJSKI IJf brodnikom v

t u F ^ hvaležni vam

b<r ta pozornost!

657 staSežnikov na hladnem N o v i g o s p o d a r s k i u k r e p i terjajo tudi od s o c i a l n e g a i n z d r a v s t v e ­nega z a v a r o v a n j a omejitev p o t r o š n j e d r u ž b e n i h s r e d s t e v - Zdrav­s t v e n a s l u ž b a z a d o l ž e n a , da odreja z a v a r o v a n c e m d e j a n s k o

d i a g n o z o - R a z p r a v e o odpravljanju n a p a k se nadaljujejo

Zdaj ko zahtevajo novi gospodarski ukre­pi od vseh nas čiste račune, odkrivamo po­manjkljivosti tudi v socialnem in zdravstve­nem zavarovanju. Ugotovitve so zaskrbljujoče, govore pa pretežno o preveliki razsipnosti. Med drugim tudi o tem, da porubimo več sredstev, kot jih zbere Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu!

Zadnje dn i je bi lo več po­svetovanj, n a ka t e r ih so za­hteval i omejitev potrošnje. Tako posvetovanje so orga­n i z i r a l i 23. ju l i j a za predstav­n ike organov uprav l janja i z zdravstvenega doma, bolniš­nice-, zdravilišč in nekater ih drug ih zdravstvenih ustanov v novomeški občini. D i r ek to r Komuna lnega zavoda za so­c ia lno zavarovanje Zvone Šu-šteršdč je udeležence seznani l z de janskim stanjem soci­

alnega i n zdravstvenega zava­rovanja i n naniza l vrsto pre­dlogov za iztrebl janje pro­blemov.

M e d d rug im je d i rektor šušteršič dejal, da sk lad i zdravstvenega i n socialnega zavarovanja poslujejo z izgu­bo, k i p a se bo najbrž do konca leta še povečala. Po­datk i povedo, da so i m e l i t i sk l ad i v letošnjem prvem pol let ju za 125 mi l i jonov di­narjev večje izdatke ko t do-

PISMA UREDNIŠTVU

hodke. Sredstva niso doteka­l a predvsem v s k l ad social­nega zavarovanja, katerega plačniki so zaposlena.

Očitno je, da dosedanje trošenje sredstev n i temelj i­lo n a gospodarskem računu. Sredstva smo zapravl ja l i prekomerno i n neodgovorno. Napake so bi le v samem za­vodu, v podjet j ih, ve l ikokrat p a so se kopičile ob nedo­slednost i zdravstvene službe. S t rokovnemu delu zdravstve­ne službe n a splošno n i kaj oporekat i , vendar le kaže tukaj povedati kakšno bese­do več o pomanjk l j i vost i . P r i m e r i namreč kažejo, d a so zdravn ik i često prerad i ugod'iil zavarovancem, j : h šiljalj n a bolovanje ( zdravlje­nje, k spec ia l is tom i n po­dobno. Take odločitve so b i ­le nemalokrat dvoumne, ka r b i lahko prever i l i s strožjo diagnozo. Tako je zdravniška komis i ja , k i jo je pos la l za­vod za socialno zavarovanje, samo ob enem pregledu oz. kont ro l i izločila iz staleža bo ln ih 657 zavarovancev! Prevel ike so tudi številke o porab i zdrav i l , kater ih po­trošnja se je v letošnjem pr­vem pol le t ju povečala za 53 odstotkov k l jub temu, da le­tos n i b i lo gnpe i n podobnih epidemičnih bolezni . Preveč je b i lo tudi zdravniških hiš­n i h obiskov i n drug ih poto­vanj (prosta i zb i ra zdravni­ka! ) , k i so stroške še pove­čala.

K o so na posvetovanju lu­ščili probleme i n naštevali zaskrbljujoče ugotovitve, so men i l i , da je neizogibno tre­b a ome j i t i potrošnjo sred­stev socialnega i n zdravstve­

nega zavarovanja i n tud i zdrav i l . To p a še n iso vse notranje rezerve, temveč se bodo te pr ikazale , ko bodo odpravl jene napake i n po­manjk l j i vos t i v dosedanjem gospodarjenju s sredstv i obo­jestranskega zavarovanja de­lovn ih l j ud i . D a b i t u d i n a tem področju srečno prebre-d l i težave, k i j i h nov i gospo­darsk i uk r ep i že porajajo, se bo potrebno v vseh de lovnih organizaci jah usest i k študi­j u . Zato razprava o" gospo­darjenju z družbenimi sred­stvi še k m a l u ne bo končana.

Po ustanovitvi k luba Posavskih študentov leta 1962 se Je število članstva dvigni lo od 15 na 100. Udeležba seveda nI polnoštevilna, vendar je precej takih , k i se red­no udeležujejo sestankov. Letos je vsak član k luba dob i l p ismeno vabilo za sestanek.

O k a k e m posebnem delu ne mo­remo govor i t i , saj je n a m e n k l u ­ba posvetovati se o študiju, uspe­hih i n neuspehih. Letos so štu­dentje organiz i ra l i brucovanje, akademski ples v Krškem i n raz­ne ekskurzi je.

Vodstvo si je prizadevalo, da bd b i l i sestanki čim bolj pestr i Govo r i l i so o štipendiranju i n or­ganiziral i sestanek s štipenditor­j i . Omen i t i velja, da imajo Štu­dentje precej nizke štipendije — če j i h sp loh imajo! Štipenditorji kažejo vse premalo razumevanja za rešitev tega vprašanja. Mesečni izdatki študenta so 25.000 d in , le ma lo p a je t ak ih , k i ima jo šti­pendijo nad 20.000 d in . Anketa

Klub posavskih študentov je pokazala , da študentje s štipen­d i j ami dobijo o d d o m a le ma lo denarja, včasih celo nič. Potreb­no b i b i lo poiskat i štipendijo t i ­s t im, k i je n imajo al i p a j i m n u ­dit i podporo . Posoj i lo , k i ga lah­ko dob i vsak študent, je trenut­no dobrodošlo, vendar ga je tre­ba vračati

Zadnj i sestanek v tem šolskem letu so ime l i 2. juni ja . Gostje so b i l i sekretar občinskega komite ­ja Z K tov. Jurkas , predsednik ob­činskega odbora S Z D L tov. Der-žič i n inž. Pilipclč, k i Je govori l o tur i zmu v brežiški občani. Štu­dentje so r zan imanjem sledi l i predavanju. T o Je pot rd i l a živah­na razprava, saj so z m n o g i m i vprašanji pokaza l i vel iko zani ­manje za razvoj tu r i zma v doma­či občini.

Sk len i l i so, da bodo v nasled­n j em šolskem m e t u vsak mesec organiz i ra l i predavanje In tako

popestri l i delo k luba . B . K .

Zdravstveni skladi niso brez dna! Pri uporabi sredstev zdravstvenega zavarovanja se da marsikaj prihraniti — Občinski s i n d i k a l n i svet v Brežicah je predlagal vrsto ukrepov zdrav­

stveni službi in delovnim organizacijam, da bi se poraba z m a n j š a l a

Občinski s ind ika ln i svet v Brežicah se je sestal v sobo­to, 24. ju l i ja , i n na s?'-' mel j i to pretresel vzroke za izreden porast stroškov zdrav­stvenega zavarovanja. Seje so se udeležili tud i predstavni­k i zdravstvenih zavodov, za­vodov za socialno zavarova­nje i n podjet i j . V razprav i je vsakdo s svojega gledišča kritično oceni l nesmotrno u-porabo sredstev zdravstvenih skladov i n predlagal ukrepe za izboljšanje.

Občinski s ind ika ln i svet je

priporočil de lovnim organiza­c i jam, zavarovancem i n zdrav­stvenim der.avcem vrsto u-krepov, k i lahko že v krat­kem času pripel je jo do ra­zumnejše potrošnje sredstev zdravstevnega zavarovanja.

Zavarovanci sami naj od­slej v p r ime r ih , k i niso nuj­n i , iščejo pomoč v prostem času. Delovne organizacije morajo navezati stalne stike z zdravstvenimi zavodi i n po­večati nadzor nad zavarovan­c i na-bolniškem dopustu. Ta­ko bodo najlaže in najhitre­

je preprečile zlorabe na ra­čun bolezni . Mars ik j e bodo mora l i v tem smis lu dopolni ­t i predpise podjetja. Dolžnost zdravstvene službe p a je, d a prav tako spremeni odnos do zavarovancev i n bol j kritič­no presoja, če je pac ientu bolniški dopust potreben a l i ne. Mars ika j b i se dalo p r i ­h ran i t i tud i pr j točnejš i ob­ravnav i nesreč p r i delu. D o sedaj se je vse prepogosto dogajalo, da so v pod j etj ; h p r i ­zna l i za nesrečo p r i delu tu­d i poškodbe doma.

Skrb zaradi vajencev v Brežicah V brežiški občini je 160 kandidatov ztf i z u č i t e v raznih poklicev - Kdo jih bo sprejel? - Svet za šolstvo priporoča staršem, da otroci, k i so izpolnil!

šolsko obveznost v nižjih razredih, nadaljujejo šolanje do 17. leta

O b zaključku letošnjega šolsko o b v e z n o s t 482 učen-šolskega l e t a j e v brežiški cev . O d tega j i h j e z a k l j u -občini i z p o l n i l o o s e m l e t n o či lo o s m i r a z r e d 299, o s t a l i

Zakaj v Črnomlju ne morejo graditi šola? Gradnjo nove osnovne šole v Črnomlju zavira

tovariš K . s tem, da noče odprodati del svoje zemlje Vs i drugi prizadeti lastniki so z občino že podpisali kupoprodajne pogodbe in pravijo tako: Leopold G o rupič: »Strinjam se z gradnjo šole, zato se prodaj zemlje ne upiram. Pa tudi dobro plačajo!« — Aloj zija Jerman: »Od zemlje živim, a vseeno jo bom pro dala- Šola je borne potrebna!« — Hutar : » če hoče mo imeti šolo, se moramo zemlji odpovedati. Ne morejo je postaviti v zraku!« — Podobno mislijo tudi drugi, le eden jo reže po svoje navkljub vsem prizadevanjem šole, občine, organizacij in prebival­stva . . .

D a je Črnomlju nujno po­trebna nova osnovna šola menda n i treba posebej do­kazovati , ker je to vsakemu domačinu dobro znano. O gradnj i sanjajo že več let, vendar je šele p red meseci prišlo tako daleč, da so se za novo šolo lahko odločili. K o so gradbeni strokovnjaka sku­pno s predstavnik i šolstva

pregledoval i p r imerna zemlj i ­šča v vsem Črnomlju, so se odločili za lokaci jo v L o k i . Zakaj?

Za rad i smotrne razporedit­ve učencev, zarad i tega, ke r je L o k a bliže rudarskemu na­selju Kanižarici, ker je po ur­banističnem načrtu predvide­no, d a se L o k a zazida in sp loh, ker je v L o k i najpr i -

KRI. KI R E Š U J E Ž I V L J E N J A

Pretekl i teden so darova l i k r i n a novomeški transfuzijski = Hj postaj i : Lado Fer fo l ja , Be tka P laznik , Mar i j a Ce jan, Mar i j a | H Adamič, Va ler i j a 2e lcznikar , An i ca Bo l j ka , člani ko lekt iva g g S D K Novo mesto; Ivan .Takse, Bo jan Ceh , člana kolekt iva | §f Novoteks Novo mesto; Štefanija V i r e , Mar i j a Brczar , članici g §§ kolekt iva Be t i , obrat M i r n a peč; Ivan V o v k , Stane Kavšck, j g Ludv ik G r i t e c , Tone Bojane, F r anc Koc j an , Va lent in Levst ik , g m F ranc Nagelj , člani ko lekt iva Kro jač Novo mesto; Dušan g §j Rustja, inva l idsk i upokojenec iz Novega mesta; Alojz F i n k . g g član kolekt iva P ion i r Novo mesto; Ana Bobič , članica kolek- g g t iva Expres — Del ikatesa Novo mesto; M i r k o Ferbcžar, član g g kolekt iva Iskra Novo mesto; Jože Penca, član kolektiva K r o - I g lač Novo mesto.

. F r a n c Pureber , d i jak ekonomske srednje šole v g g N o v e m mestu ; F r a n c Oberč, Jože Pureber , Ma r t i na Flajs , I g Mar i j a Medoš, člani ko lekt iva Splošna bo ln ica Novo mesto; m jg Anton Hrvojič, K a z i m i r Vuro.šič, Alojz Košir , T i l k a Skrbeč, g g Mar jan Klančar, člani ko lekt iva Opekarna Zalog ; Jože Koš- g §| m r l j , član ko lekt iva I M V N o v o mesto ; Janez Gazvoda, iz g š obrtnega podjetja E l a Novo mesto; Bogdan Stanešič, F r a n c g 1 Kraševcc, Dane R l fc l j , V l a d i m i r Kusič, člani kolekt iva E l e k - g g tro Novo mesto; Mar i j a Krašcvec, gospodinja iz Podgore.

wniinroi»iiOT^^

mornejši prostor tud i glede pogojev, s k a t e r i m : je vezano republiško posoj i lo. Odločitev strokovnjakov je po t rd i l a tu­di občinska skupščina na za­sedanju v Adlešičih.

Pretirane zahteve ni mogoče upoštevati!

18. ma ja letos je prišlo do sestanka m e d predstavnik i občine i n l a s tn ik i zemlje, po­trebne za gradnjo. V s i pr iza­det i Ločani, celo t i s t i , k i j i m pomen i zeml ja ed in i v i r pre­življanja, so b i l i za to, da prodajajo občini potrebne parcele po 180 do 200 d in za kvadra tn i meter. Zmen i l i so se tud i , da bo občina p-ačala škodo n a posevkih, is b i za­čeli grad i t i pre j , kot b i j i h posprav i l i . Le občan K ss je u p r l . Četudi i m a svoj pok l i c in od zemlje n i odvihan, je v nasprotovanju za oddajo maj­hnega dela svoje zemlje (gre le za 46 arov od njego­v i h 13 hektarov) zelo zagret. K o je b i lo že zmenjeno za prodajo, je p r i p r a v i l lastnike zemlje do tega, da so podpi­sa l i pritožbo i n j o pos la l i n a občino. Zagroz i l i so s tožbo i n pritožbo v L jub l jan i i n v Beograd, očitali nezakonitost in še mars ika j . . .

Se večkrat so občana K . lepo pros i l i , naj zemljo pro­da, pogajali so se tud i z dra­g imi družinskimi člani, a vse zaman. 2e po pos lan i pritož­b i s i je 14 drug ih l a s t n i k e zemlje premis l i l o i n so z ob­čino že podpisa l i kupoprodaj­ne pogodbe. Grad i t i k l jub te­m u n i mogoče, ker je K . ze m l j a v sred in i . Zvedelo se je, kaj b i pravzaprav hotel. Me n i , da b i m u mora l i plačati za kvadratn i meter njive 500 d in !

p a so i z p o l n i l i šolsko ob­ve znos t v nižjih r a z r e d i h : v 7. r a z r e d u 94, v 6. raz re ­d u 70 i n v 5. r a z r e d u 19.

120 m l a d i h l j u d i , k i le­tos zapuščajo osovnošol-ske k l o p i , se j e odloči lo z a n a d a l j n j e šolanje n a d r u ­g i h učnovzgojnih z a v o d i h . V u k se j i h želi vkl jučit i 160, z a takojšnjo z a p o s l i ­tev p a se j i h j e odloči lo 64, 81 j i h n a m e r a v a o s t a t i d o m a , 75 p a j i h b o še na ­p r e j o b i s k o v a l o o s n o v n o šolo.

S v e t z a šolstvo p r i p o r o ­ča v s e m staršem, k a t e r i h o t r o c i n i s o n a p r e d o v a l i d o o s m e g a r a z r e d a , d a o m o ­goči jo s v o j i m o t r o k o m še n a d a l j n j e o b i s k o v a n j e o-s n o v n e šole. P r a v i c o d o brezplačnega šolanja i m a ­j o d o 17. l e t a . O t r o k o m b o d o starši s t e m s a m o p o m a g a l i i n j i m omogoč i l i lažjo p o t d o p o k l i c a .

V a n k e t i izražene žel je a b s o l v e n t o v o s n o v n i h šol najbrž ne b o d o uresniče­ne . Z a v o d z a z a p o s l o v a n j e d e l a v c e v j e v h u d i z a d r e g i z l a s t i g lede va j encev . D o ­k l e r n i b i l o n o v e g a z ako ­n a , j e k a z a l o , d a b o d o i z brežiške občine s p r e j e l i v u k p r e c e j va j encev v L j u b l j a n i i n d r u g o d , zda j p a so s k o r a j p o v s o d d a l i o d k l o n i l n e o d g o v o r e . V u k b i j i h b i l i še p r i p r a v l j e n i s p r e j e t i , nočejo p a prevze ­t i o d g o v o r n o s t i , d a b i j i h p o iziičitvi zadržali v de­l o v n e m r a z m e r j u .

Pre t i rano zahtevo občina ne more upoštevati, ker po vel javnih predp is ih ne srna za kvadratn i meter odkuplje­ne zemlje plačati več kot T00 d in . s Z lepa torej ne gre. Up .avn i ' o rgan se je odločil zaradi splošne družbene kor i s t i pre­dlagati razlast i tveni postopek za K . zemljo, ' v katerem pa se plača le 50 d in za kvadrat­n i meter. Končno besedo o tem bodo rek l i odborn-lki ob­činske skupščine, ko bodo odločal; o razlast i tv i

K a j je z z a u p a ­n j e m 2 5 . 0 0 0 o b č a n o v ? Tovariš urednik,

ko sem bral v zadnji šte­vilki Dol. lista prošnjo, ki ste jo objavili v imenu kolektiva uredništva in uprave našega tednika, ni­sem mogel in ne morem verjeti, da ste primorani prositi vodstva in uprave deloviiih organizacij in občinskih skupščin, da po­ravnajo svoje dolgove, s čimer bi podaljšali življe­nje našemu medobčinske­mu glasniku Dolenjske. Temu listu je dalo zaupni­co nad 25.000 občanov, da bi z njegovo pomočjo sle­dili razvoju Dolenjske in njenega gospodarstva, pro-svete, kulture in pod. Mi­slim da smelo govorim oz. pišem v imenu teh 25.000 naročnikov, za katerimi je nad 100.000 rednih bralcev našega lista doma in v tu­jini: obsojati je treba ti­ste organizacije in občin­ske skupščine, ki malo­marno opuščajo svojo dolžnost, svoje obveznosti do Dol. lista in do svojih občanov, ki so jih posta­vili na odgovorna mesta zato, da bodo v službi ob­čanov, a ne občani v nji­hovi! Kako je mogoče v katerikoli občini, v kateri je vedno kaj novega, da odgovorni ljudje v njej ne bi mislili in vedeli, da so dolžni seznajati občane prek domačega pokrajin­skega lista o vsem, kar se dogaja v občini?! Od Do­lenjske sem oddaljen že 45 let in me še vedno za­nima, kaj se dogaja doma. Žalostno je, da mora za­radi malomarnosti (opro­stite izrazu, a ne najdem drugega) nekaterih občin­skih skupščin naš tednik puščati polovico novic in ukrepov neobjavljenih, ko nima na voljo potrebnih sredstev. Dolgov, ki jih ima list, niso povzročili novinarji, niti ne redni in stalni naročniki, ki so iz­polnili svojo dolžnost do lista, glasila Socialistične zveze. Svetoval bi nekate­rim odgovornim ljudem v teh skupščinah, da gredo malo izven meja naše do­movine, pa naj malo opa­zujejo, kako v svetu pod­pirajo lokalne časopise tako občine, okraji in sin­dikalne ali športne orga­nizacije.

Torej: vsakomur svojo odgovornost, svojo dolž­nost, našemu Dolenjskemu listu pa njegovo čast, da ne bo v bodoče prosil, ampak opozarjal, da »ob­ljuba dela dolg« in da dolg mora biti plačan. Pla­čani pa so tudi ljudje, da izvršujejo svoje dolžnosti do občana, ki jih plačuje, ena izmed teh dolžnpsti

pa je tudi odgovorna skrb za izpolnitev sprejetih o£-veznosti do domačega glasila!

JOŽE MARTINČIČ, ro­jak iz Francije, zdaj na oddihu v Šmarjeških Toplicah

Ostanimo z v e s t i Dolenj­s k e m u l i s t u ! Tovariš urednik, z nezadovoljstvom pi­

šem tele vrstice. V mislih imam odgovornost ljudi v nekaterih občinskih skup­ščinah in še kje, ki kažejo tako slabo ravnanje za svoj tednik.

Menda smo vsi enotne­ga mnenja, da nam je po­krajinski tednik potreben. In če nam je potreben,

nam ne more biti vseeno, ali izhaja na 8 ali 16 stra­neh. Vsaj tako mislimo mi, bralci Dolenjskega li­sta. Na tednik smo se na­vezali. Vsak četrtek ga ne­strpno pričakujemo. List je ogledalo naših krajev, življenja in vsega, kar se dogaja v našem času.

Nepopravljiva škoda bi bila, če bi moral list zara­di pomanjkanja denarnih sredstev prenehati z izha­janjem, škoda pa je že zdaj, ker izhaja v tako skrčenem obsegu. Seveda, tudi kolektiv uredništva in uprave Dolenjskega lista bo moral poiskati notra­nje rezerve, mi, bralci in naročniki, pa bomo mora­li, če ne bo šlo drugače, nekaj primakniti k seda­nji naročniki. Vsekakor pa je zdaj najvažnejše, da ostanemo zvesti listu v se­danjih težavah, ta nam bo vračal naše razumevanje s prijetnim čtivom.

Tako. Tole sem imel na srcu, tovariš urednik, da ti povem in vam, dragi bralci in naročniki Dole­njskega lista.

KAREL ORAŽEM, Vin­ce, p. Sodražica

i m u n a Iz prevelike hitrosti

v obrat 1. avgusta je na cesti p r i Rate-

Žu poškodoval svoj osebni avto Zastava 750 Anton Ceku la iz No ­vega mesta, ko ga je zaradi pre­velike h i t rost i f r i srečanju z ne­k i m voz i lom zaneslo preveč v le­vo. Po nesreči, k i je terjala 150.000 dinarjev gmotne škode, je bilo Cekul ino vozilo obrnjeno v obratno smer.

Trčenje z a 3 milijone T o m o Skr in j a r se je 31. ju l i j a

Peljal po avtomobi lsk i cesti v o-sebnem avtu nemške registracije, v Zagreb, k a m o r je b i l namehjen, Pa n i pr ispel . K o je p r i K o r e n t k i Prehiteval tovornjak s p r iko l i co , je prišel naprot i tovornjak Iz

Ljubl jane (voznik Mi ros lav F re -Uh), v katerega se je Skr in jar Zaletel. Ranjenega Skr in jar ja so odpeljali v bolnišnico, mater ia lno škodo pa so ceni l i n a 3 mi l i jone dinarjev.

Kolesar padel na pesku Janez Cukanja , 70, Iz Gor . B re ­

zovice p r i Šentjerneju, se je 31. Julija zvečer peljal s ko lesom sko­z i Go r . Gradišče, p a je zapeljal Ua pesek in padel .

Tovornjak z b i l motorista N a cesti pr i Pon ikvah je tovor­

njak s pr iko l ico , k i ga je vozi l F ranc Udovič iz Postojne, 29. j u ­lija zvečer m e d prehitevanjem za­del motor ista Janeza Mis le ja i n ga zbi l po cesti. Moto r i s t s i je z l omi l ključnico, dob i l pretres

možganov i n se lažje ran i l tudi Po drug ih del ih telesa, tako da 8 0 ga mora l i odpeljati v bolniš­nico.

Nepravilno srečanje Zarad i neprevidnega srečanja v

nepreglednem ov inku , sta se 29 Juli ja na cesti v Srednj ih Laken-cah zaletela osebna avtomobi la , k i sta j u vozi la Jože železnik s T r e -belnega in O tmar Megl ic iz Žabje vasi . Škode je za b l izu 200.000 dinarjev.

Drobilec za dve uri ustavil promet

88. jul i ja zjutraj se je na k r i ­žišču Partizanske i n Volčičeve u l i ­ce v N o v e m mestu p rev rn i l d ro ­bilec, k i ga je v lekel tovornjak • vozn ikom F r a n c e m Za lete lom. N a k lancu se je z l omi l a vlečna os, drobi lec p a se je odtrgal i n se prevrni l , zavoljo česar je nastala za 2 mi l i j ona dinarjev škode. Pro ­met je b i l dve ur i ustavljen.

Vino odteklo po cesti 8- avgusta se je n a gorjanski

cesti p r i Jugor ju prevrn i la po lna cisterna v ina , k i jo je tovornjak s Pr iko l ico podjetja S L O V E N I J A V I N O (voznik A l b i n Babn ik ) pe­ljal p rot i Me t l i k i . M e d menjavo Prestav na motor ju je vozilo do­bi lo nepričakovano večjo hitrost, k i je voznik n i utegni l zmanjšati, v tej d i r k i s hitrostjo se je c i ­sterna prevrn i la , vse v ino pa se Je iz l i lo n a cesto. Gmotno škodo cenijo na 4 mil i jone dinarjev.

Junec preprečil v o ž n j o 26. ju l i ja popoldne Je padel po

cesti v Gr ib l j ah p r i Črnomlju mo -s ka te r im sta potova la Alo jz

S imc i n njegova žena. V vozi lo se Je pognal junec, k i je pobegni l gospodarju, ko je napajal živino. Potn ika sta se laže ran i la , na mo­tor ju p a je za 10.000 dinarjev 6kode.

Gnusen zločin pri Gabru 22-Ietni Anton G r č m a n iz M a l i h Dol je p r i z n a l s a d i s t i č n o dejanje, meti k a t e r i m je hudo telesno p o š k o d o v a l 21-letno s o v a š č a n k o M . Z. - V Trebnjem so m i l i č n i k i aretiranega s t o r i l c a k o m a j z a š č i ­

t i l i pred razjarjeno m n o ž i c o , k i je z a h t e v a l a t a k o j š n j o k a z e n

Daleč naokrog so se ljudje zgrozili, ko so zve­deli, kako nečloveško se je znesel Grčman nad de­kletom, k i se m u ni pustilo posiliti, cesar ni dosegel zlepa, si je hotel nasilnež namreč pridobiti z nožem. Med podivjanostjo je dekle, s katerega je prej strgal obleko, nekajkrat zabodel v trebuh z nožem, nato pa m u odrezal še dojki. Sadistični storilec take ni samo znakazil dekletovega telesa, temveč je spra vil na konec nitke tudi mlado dekletovo življenje. — K o so organi T N Z , k i so že ponoči odšli na kraj zločina, naslednji dan Grčmana prijeli, so ugotovili na njem polno prask in različnih poškodb, kar j im je samo potrdilo, kako obupno se je dekle otepalo nasilnega napadalca in se pred nj im branilo, kar je le moglo.

Bo m e š e t a r j e m o d k l e n k a l o ?

Medobčinska inšpekcijska služba s icer dosledno prega­n ja nedovoljeno trgovanje, vendar na področju metliške občine, k jer je tega največ v vsej r epub l ik i S loveni j i , ne uspe vsem mešetarjem i n prekupčevalcem stopi t i na prste. Nekater i l judje smatra­jo nedovoljeno trgovanje za svoj pok l i c , opravljajo pa ga zvečine n a metliškem živin skesm sejmu.

K l j u b temu, da je bi lo že več mešetar je v kaznovanih z razmeroma v i sok imi kazn imi od 3.000 do 45.000 d in , nedo­voljena trgovina še ni zatrta. Sklenjeno je b i lo , da bodo v pr ihodnje pr is to jn i organi še ostreje i n učinkoviteje -ik-•repah.

Rudo l f Rog ina, 44->letni po lkva l i f i c i ran i delavec • Re­zanca, oče t reh otrok v starost i od 7 do 16 let, je že več let delal p r i istem stro ju. V torek popoldne je nastopi l delo v drug i izmeni . P r i obdelovanju lesa na krožni žagi m u je pomagal nekva l i f i c i rani delavec in vse p /poldne sta žagala hrastovino kot običajno.

Zvečer ob 21.05 je nenadoma Rogino zadela 100 c m dolga, de loma že prerezana deska v p rsn i koš. Padel je na t la, p ros i l vode in rekel : »Fantje, z menoj ne bo nič!« Takoj zatem se je onesvestil i n čez 15 minut i zd ihn i l . Deset m inut po nesreči je že prišel zdravnik, nekaj tre­nutkov za n j i m tud i d irektor podjetja s svo j im avtomo­b i l om, da b i ponesrečenca odpeljal v bolnišnico, a po­magati n i b i lo več mogoče.

O nesreči so takoj obvest i l i pristojne organe. Milič­n i k i i n delovni inšpektor iz Novega mesta so vso noč ugotavljal i , kako je prišlo do Roginove smr t i . 2e zjutraj naslednjega dne so napisal i v zapisnik nekako takole:

De loma je do nesreče prišlo po Rog inov i k r i vd i , ker

Črna zastava na „ Z o r i " B V torek se je smrtno p o n e s r e č i l Rudolf m R o g i n a , d e l a v e c pri k r o ž n i ž a g i v no-• v e m obratu č r n o m a l j s k e ZORE - K a j so • d o s l e j u g o t o v i l i ? je pot isn i l desko namesto po m i z i krožne žage preko raz-pornega k l i n a pod zaščitno kapo na žagin l is t , od tam pa jo je z ve l iko s i lo vrglo nazaj. — Ugotov i l i so tud i , da do nesreče ne b i prišlo, če b i b i l a varovalna kapa na stro ju nameščena po vel javnih predpis ih . Na t i pkan i n a l ist pa­p i r ja , ov i t i v lep pol iv in i last ovitek, so b i l i varnostni predpis i p r ipe t i ob stro j , delavec p a je mrtev ležal na t leh!

De lavsk i svet Z O R E je dan po nesreči sk l en i l oskrbet i poko jnemu dostojen pogreb i n določil družini ponesre­čenca denarno pomoč. K d o je pravzaprav k r i v , da Rudo l fa Rogine n i več, pa bo pokazala nadal jnja pre iskava in razprava p red sodiščem. O Nesreča v Z O R I je ponoven opomin vsem delovnim 0 organizacijam, da je treba zaščito pri delu dosledno 0 izvajati kot zahtevajo predpisi. Samo govorjenje o tem, 0 prepričevanje in pisana navodila očitno niso dovolj!

Zadeva Komočar pred sodiščem Olga Bostič, Andrej Komočar in Dragica Bostič so bili obsojeni zaradi v e l i k i h poneverb v gostišču 1C0M0ČAR v K r š k e m , honorarni računovodja pa zaradi

tega, ker je skušal nepošteno poslovanje prikriti Mnogo p rahu se je dvigni lo

v Krškem, ko so lani odk r i l i m i l i jonske poneverbe v K o -močarjevi gost i ln i , sicer zna­n i po so l idni postrežbi. Prete­k l i mesec pa je b i l a razprava Pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Olga Bostič, pos lovodkinja zakupnega go­stišča, se je mora la zagovar­jat i zaradi več kazn iv ih de­janj . Več kot 3,400.000 d i n je poneveri la s tem, da je več let jemala v gostišču zase, za dva otroka i n moža vso pre­hrano, kavo i n razne pijače ter odredi la , da so n jeni ma­ter i dajal i vsak dan najmanj l i ter v ina.

Skupno z Andre jem Komo-čarjem, up ravn ikom gostišča, sta tud i z lorab i la svoj polo­žaj. Nabavl ja la sta večje ko­ličine razn ih pijač in j i h nato prodajala za svoj račun, pri čemer sta oškodovala gosti­šče za 4,597.000 din, medtem ko je za nadal jn j ih 5,232.000

d in nastalo raz l ike med na­bavn imi i n proda jn imi cena­m i , katerega znesek Bostiče-va tud i n i mogla povsem opravičiti.

Novo kaznivo dejanje je obtoženka s tor i la s tem, ko je računovodjo Ivana Remiha nagovori la, da je sestavil laž­n i zaključni račun i n lažnivo bruto bi lanco, da b i tako zadevo javnost i p r i k r i l i . Ra­zen vsega tega je Olga Bostič še kupovala tujo valuto (marke i n dolarje) .

V glavnem je n a razprav i vse to pr i zna la , vendar je iz­recno poudarjala, da je naj­manj 8,734.000 d i n porab i la za investicije v l oka l ter tud i navedla za katera dela.

K A D I L I I N P I L I SO Z A S T O N J

Upravn ik gostišča Andre j Komočar je več let j emal c i­garete, ne da b i j i h plačal, prav tako je p i l , če je b i l

žejen. Nekoč je vzel celo 50 zavitkov cigaret Opati ja i n 50 zavitkov šport f i l ter, 2 k g lešnikove čokolade in sodček žganja. Od dnevnih izkupič­kov s i je postopoma pr i las t i l 100.000 d in gotovine, vsega skupaj pa s i je prot ipravno nabra l 790.300 d in .

Tud i Drag ica Bostič, nata­kar i ca , je kad i la in p i l a za­stonj , m i m o tega p a še dajala o t rokom poslovodkinje napo­l i tanke, čokolado i n druge sladkari je . Samo v jun i ju 1964 je vzela 65.000 d in goto­vine. 567.800 d i n znaša njena poneverba, de loma v osebno kor is t , de loma v kor is t otrok Olge Bostič.

RAČUNOVODJA S E J E D A L PREPRIČATI

Olga Bostič je vedela, da sto j i že z eno nogo v zaporu, saj je tako poslovanje trajalo 8 let; zato je nagovori la hono­rarnega računovodjo Ivana

Remiha, da je vpisal lažne podatke v zaključni račun i n sestavil lažno bruto bi lan­co za I. tromesečje leta 1964. P red sodiščem je Rem ih izja­v i l , da je večkrat zahteval točno evidenco i n drugačno poslovanje, a da ga Bostičevi i n Komočar niso ubogali .

ZASLUŽENA K A Z E N Senat okrožnega sodišča v

Novem mestu je pod pred­sedstvom sodnika Toneta Be-leta zaslišal številne priče i n po zbranem dokaznem gradi­vu razglasi l naslednjo sodbo: Olga Bostič 3 leta strogega zapora i n povrnitev 3,428.000 d in oškodovanemu podjetju Hote lu Sremič v Krškem; Andrej Komočar 1 leto i n 2 meseca zapora ter plačilo 790.300 d in odškodnine: Dra­gica Bostič 1 leto zapora, po­gojno za 2 let i , i n povrnitev škode v znesku 567.800 d in . Računovodja Ivan Remih je b i l obsojen na 8 mesecev za­pora, pogojno za dobo dveh let. Razen tega sta b i l a Olga Bostič i n Andrej Komočar obsojena na dveletno prepo­ved opravl janja pok l i ca , v ka­terem b i lahko samostojno razpolagala z družbenim pre­moženjem.

B i l je navaden, vendar ma­lo bol j vroč ju l i j sk i dan kot navadno, ko se je osemdeset-letna ženica M a r i j a Skoda peš vračala z opravkov v Novem mestu. Doma, v Jedinščici 60, se je po krajšem odd ihu kot vedno lo t i l a priložnostnega oprav i la . Tokra t je k r m i l a kokoši i n . pos tor i la še nekaj manjših poslov za domače živali, k i j i h i m a rada. K o je tako sedela pred hišo, pa je od nekod pr i tek lo dekletce gospodinje T ine Cimprič i n jo začelo suvati v hrbet. Star­k a je negodovala i n opozarja­la otroka, naj tega ne poče­nja. K o je to slišala otroko­va mat i T ina , je osemdeset-le tn i ženici takoj dokazala, da je sama i n samo ona u-pravičena odločati, kaj lahko njen otrok počenja. D a b i »zaščitila« svoje dekletce, se je T i n a takoj lo t i la dejanja. Nečloveško se je znesla nad starko i n jo obsula z udar­c i po rokah i n telesu, za na­meček pa j i je še prepove­dala j emat i vodo i z hišnega vodnjaka. S ta rka , k i j i je ne­sreča zagodla tudi po tej pla­t i , b i mora l a poslej vodo no­s i t i 800 metrov daleč C i m -pričeva, k i je očitno iska la priložnost, da b i izrazi la ne­

zadovoljstvo, ker ima »tujo osebo« v hiši, pa še n i po­mis l i l a na premir je . M a r i j a škoda, polna p o d p l u t b i n po­nižanja, se je takoj zatekla po pomoč v Center za social­no delo, kjer d o b i v a podpo­ro kot žrtev fašističnega na­si l ja — za s inom, k i j i ga je vzela vojna. Zdravn ik jo je pregledal i n poškodbe ozna­čil kot »lažje telesne poškod­be težjega značaja«.

»Včasih je b i l a t ista hišica v Jedinščici naša. Kasneje jo je s in proda l , men i pa izgo­vor i l pravico, da do smr t i ži­v i m v njej. Toda n i ko l i n isem mis l i l a , da Se m i bo n a sta­ra leta kaj takega primerilo,« je tožila s tarka pred dnevi v našem uredništvu, kaza la pod­plutbe in s solzami v očeh iska la , zaščito družbs pred surovostmi »mlade i n močne gospodinje« v hiši štev. 60 v Jedinščici.

Javnost, upravičeno ogor­čena ob nasi l ju nad s tar imi l judmi , pričakuje, da bo za­devo naposled rešila — starki v dobro — roka pravice.

Razširjajte domaČi pokrajinsk tednik DOLENJSKI U S T !

Zločin se je pripetil 28. julija ob 21. u r i na poti skozi gozd, p r i Ma l ih Do-lah pol ure za tem, ko sta z večernega vlaka na postaji v Vel ikem Gabru izstopila Anton Grčman in M . Z. Iz Ljubljane, kjer sta zaposlena, sta se pr i ­peljala vsak v drugem vagonu. M . Z. je takoj po izstopu z vlaka pospe­šila korake poti domu, Grčman pa j i je sledil. Med potjo s postaje je vzel iz aktovke nož in ga vtaknil v žep. Načrt za posilstvo je imel že pr i ­pravljen. K o je Grčman došel dekle, ga je', takoj začel nadlegovati in ga hotel pripraviti do tega,

da b i se m u zlepa vdalo. M . Z. je to seveda odločno odbila in se m u iztrgala iz pesti. Tedaj je Grčman pobesnel in z vso močjo napadel. K l jub krčevite­m u odporu in otepanju je z dekleta trgal obleko, kos za kosom, in posku­šal žrtev čimbolj utruditi. Po kakšnih 80 metrih ru­vanja je prvič uporabil nož in z n j im nekajkrat sunil dekle v trebuh. K e r še n i dosegel cilja, se je spomnil še strašne j šega načina, kako ukrotiti de­kle. Zverinsko je napadel žrtev in dekletu odrezal dojki. K d o ve, kaj b i še bilo, če m u ne b i tedaj dekle iz rok izbilo noža. Medtem ko je Grčman z vžigalico iskal nož, je ra­njena in vsa v k rv i M . Z. z zadnjimi močmi stekla proti domu ter se skrila za vaško kapelico v Mal ih Dolah. Grčman, k i je kmalu opazil, da m u je žrtev pobegnila, je stekel proti vasi po bližnjici. De­kletu so že močno pošle moči in se je z zadnjimi napori pognalo prot i do­mačemu pragu, ko je sto­rilec spet planil, da b i dokončal svoje zverinsko dejanje. Zelo poškodova­no in utrujeno M . Z. so takoj odpeljali v ljubljan­sko bolnišnico, Grčman pa se je skri l v gozdu. K o ga je naslednji dan d o mov prignala lakota, so ga ob 14.30 aretirali.

Anton Grčman je prei­skovalnim organom v N o vem mestu takoj priznal zločin. Povedal je, da je nameraval dekle posi­liti že pred tedni, kar pa m u je preprečila okoli­

ščina. Prav tedaj, ko je zgrabil žrtev, se je mimo pripeljal motorist, to pa je seveda dekle izkoristilo in ušlo. Jezen, ker se m u ni prvič posrečilo, je de­janje tokrat bolje pri­pravil.

K o so nasilneža prignali v Trebnje, bi ga množica steptala v prah, če bi ga ne bili zaščitili miličniki. Iz vrst razjarjenih ljudi so prihajali tudi takile vzkliki : »Milo za drago, kar nam ga izročite! — Nobena kazen ni prehuda! — Zdaj ho pa res treba .doštukati' kazenski zako­nik, da bi lahko sodili te­m u zločincu!« Itd. Ogor­čenje še ni utihnilo, jav­nost pa zahteva naj ostrej­šo kazen.

Anton Grčman je bi l za­radi poskusa posilstva že kaznovan. V preiskavi, k i se nadaljuje bodo zbrali detajlne okolnosti, k i so fanta privedle do nečlo­veškega in sadističnega dejanja, kakršnih še ni v domačih kriminalističnih zapiskih.

Konec preplaha v Novem mestu in okolici

šele prejšnji četrtek čez dan se je življenje v Novem mestu i n njegovi najbližji oko l i c i spet pomir i l o m vrni­lo v s tar i t i r : nevarnost spr i ­čo eksplozi j i n požara v b l i ­žini mesta je namreč v sre­do povzročila skoraj paniko, na vsak način p a precej ško­de in razburjenja.

K a k o je prišlo do nesreče, s t rokovn jak i še raziskujeo i n ugotavljajo. Prav gotovo ve­čina tega ne bo res, k a r pr i ­povedujejo iz nevednosti a l i nemarnost i posameznik i v Novem mestu. Res pa je, da so prebivalce mesta prejš­njo sredo dopoldne vznemir i ­l i najprej posamezni, potlej ipa vedno pogostnejši poki in eksplozi je v oko l i c i Novega mesta. Več močnejših eksplo­zij je dalo s lut i t i , da se ga­s i l c i i n vojaki krepko bori­j o z nastalo nesrečo, d im pod Gor janc i pa je naznani a l slabe vesti. K m a l u po 14. u r i

je izredno močna eksploz i ja povzročila precejšen prep lah v mestu i n okoliških vaseh; n a G lavnem trgu je zračni pr i t i sk razbia nekaj okensk ih šip t rgov in Novoteksa. No-votehne i n še nekater ih dru­g ih p isarn , lokalov i n stano­vanj. T u d i strehe posameznih hiš i n gospodarskih nos 'opi j v mestn i oko l i c i , na Težki vodi i n še kje "o bile pbško dovane. Varnos tn i organi so zategadelj pravočasno zapr l i promet na cesti Novo mesto — Gor janc i , pa t u d : vlak v Belo kra j ino nekaj časa n i vozdi. P reb iva l c i nekacerih va si so se u m a k n i l i n a varno.

Vojaškim gasi lcem so po magal i z vso prizadevnostjo rudi novomeški ter l jubl jan­s k i pok l i cn i i n nekateri do­mači prostovo l jn i gasi lc i . Us­pelo j i m je pogasit i požar v dveh skladiščih, nj ihovo c k o l ico p a so v dneh po požaru začeli temelj i to čistiti, da ne bd prišlo do kake nove nesre če. Zvečer n a dan aasreče so pogrešali štiri vojake, nekaj gasilcev pa je b i lo laže poško­dovanih. — K o t * : u r r s r i po­ročamo, da taso vel-kega raz­burjenja v No-^em mestu v povo jn ih l e t ih že zlepa n i bi­lo kot prejšnjo sredo popol­dne, na vso srečo pa težka nesreča le n i povzroči a n i t i stot inko tega, kar so napa/e-dovsl-5 zmedeni p o s a m Q 7 n " k i

Osemdesetletnica s podplutbami

V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar

Petek, 6. avgusta — Vlas ta Sobota , 7. avgusta — Kajetan Nedelja, 8. avgusta — M i r a n Ponedeljek, 9. avgusta — Janez Torek , 10. avgusta — Lovrenc Sreda, 11. avgusta — Vesel iko Četrtek, 12. avgusta — K l a r a

Č E S T I T K I Drag i m a m i An ic i H u d o k l i n iz

Dobravice p r i Šentjerneju želi za god mnogo veselja, zdravja in sre­če s in Jože, k i služi vojaški rok v Novem Sadu .

S l avku Plavcu čestita za uspeš­no opravljeno d ip lomo na ekonom­ski fakulteti žena Mar i ja i n s in Aleš.

1PU fMSi

P R O D A M enostanovanjsko pritlič­no niso v L o k i p r i Črnomlju. Mar i j a Plut , L o k a 8, Črnomelj .

P R O D A M K O V A C N I C O v dob rem stanju, p r imerno za preureditev v stanovanje. Pani Obrč, D o l . Težka voda 4.

U G O D N O P R O D A M moto r Ho rex Regina 400. Klobučar , G ro tna vais 12, Novo mesto.

P R O D A M več diesel i n bencinskih motorjev od 6—12 K M . Anton H u t a r , Rožni do l 8, Semič.

P R O D A M skoro nov voz samec i n težki voz. Janez Kosec , V e l . Brusn ice 72.

ZARADI S E L I T V E U G O D N O P R O ­D A M O kavč, kuhin jsko omaro , več m i z in drugo pohištvo. Ro ­paš, Novo mesto, Mej vr t i 2.

K U P I M kozolec dvo jn ik v dobrem stanju. Naslov v uprav i l ista (702/65).

K U P I M manjšo v insko st iskalnico (do 50 1) Naslov v up rav i l i s ta (704/65).

1. A V G U S T A sem izgubi l moško zapestno uro o d Soteske do P od­nos tc. Poštenega najditelja pro ­s i m , da jo pro t i nagradi vrne. F i n k , Podhosta 27, D o l . Top l i ce .

T A K O J Z A P O S L L M mizarskega po­močnika a l i priučenega mizar ­ja . V i n k o K a m i n , L jub l jana ,

H r v a t s k i t rg 5. G O S T I L N I Š K I L O K A L vzamem v

na jem kjerkol i na Dolenjskem. Ponudbe pošljite na upravo l ista p o d šifro »Gosti lna«.

P R O D A M M O P E D in štedilnik »Gorenje« . Nas lov v oglasnem Oddelku (714/65).

L O Č E N U P O K O J E N E C z lastnim stanovanjem išče žensko — go­spodinjo od 40 do 50 let, po možnosti z lastno poko jn ino . D o smr t i j i n u d i m enosobno stanovanje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod » M i m o življe­n je« .

P R O D A M M O T O R N O K O S I L N I C O znamke »Ho « , ma lo rabljeno, 9 tremi priključki. Kovač, Bršlin 21, Novo mesto. Z D R A V I L I Š Č E K O G A S K A S L A ­

T I N A — Pr i zdravl jenju hemeroi -dov (zlate žile) je prv i pogoj red­no iztrebljanje. S tem ublažite bo­lečine i n krče. Pri jetno učinkovi­to, sredstvo za to je rogaški »Do­nat« vrelec. Zahtevajte ga v svo­j i t rgovini , te pa ga dobe v No ­vem mestu p r i t rgovskem podjet­ju »Hmel jnik« — telefon 21-129 i n »Standard« - telefon 21-158.

Brežice: 6. in 7. 8. ameriški film »Patrola smrti« . 8. in 9. 8. mehiški barvni f i lm »Pesem za

karabin« . 10. in 11. 8. jugoslovan­sk i ' f i l m » Izdajalec« .

Črnomelj : 6. i n 8. 8. ital i janski barvni f i l m »Siegfr ied« . 10. i n 11. 8. nemški f i l m »Parada šlager j a « .

D o l . Top l i ce : 7. i n 8. 8. ital i jan­sk i f i l m »čočara « . 11. 8. angleški f i l m »Žena v domači hal j i « .

Kostanjev ica : 7. 8. ameriški barvni f i lm » K o zvonijo zvonovi«. 8. 8. ameriški f i l m »Avanture C l -ska K ida « . 11. i n 12. 8. f rancoski f i lm »Nepredvideno« .

Mok ronog : 7. i n 8. 8. španski f i l m »Greh ljubezni«.

Novo mesto — » K r k a « : 5. in 6. 8. i ta l i janski f i l m »Roke nad me­stom«. 7. do 9. 8. češki barvni f i lm »RevolveraS iz Arizone«. 10.

in 11. 8. ita l i janski f i lm >/Omi-kron« .

Predgrad: 8. 8. f i lm »Pred sonč­n i m zahodom«.

R i bn i ca na Do l . : 7. i n 8. 8. me­hiški barvni fa lm »Jaz, pustolo­vec«.

Sevnica : 7. in 8. 8. francosko-ial i janski f i l m »Preganjani l jub im­ci « .

Sodražica: 7. in 8. 8. Italijanski f i lm »Lepi Anton io« .

Stara cerkev: 7. i n 8. 8. amer i ­ški barvni f i lm »Pot v sredino zemlje«.

Straža: 7. i n 8. 8. ameriški f i lm »Dželat iz Nevade« .

Trebnje : 7. in 8. 8. jugoslovan­ski f i lm »Operaci ja Tician«.

Matični urad T r ž i š č e Jul i ja n i bi lo rojstev izven bol ­

nišnice. — U m r l a sta: Matevž Močnik, kmet iz Gabr i je l , 72 let, in Frančiška Močnik, gospodinja iz Gabri je l , 70 let.

Matični urad Vas Fara Jul i ja n i bi lo rojstev, n i t i po­

rok. — U m r l i so: Ludv ik Ažman, major J L A iz Reke, 40 let; Mar i j a Rački iz Ban ja Loke , 83 let; Anton Majetič iz Koste la , 97 let, i n Jože Majetič iz V i m o l a , 80 let.

Matični urad Brestanica Jul i ja n i bilo rojstev izven bo l ­

nišnice. — Poročili so se: M a r t i n M i r t , delavec iz Lokve , i n Terezi ja šerbec, uslužbenka z V e l . K a m n a ; Mar t in Cinžar, tkalec iz Razteza, in He lena Ašič, gospodarska po­močnica s Senovega; Štefan K ran j c , pek iz Dovškega, i n Antoni ja S t r i ­tar, uslužbenka iz Brestanice. — U m r l i so: Antoni ja Klavžar, užit-kar ica iz Lokve , 87 let; Pav la So ln , gospodinja iz Armeškega, 51 let, in Frančiška H l a j , užitkarica iz Brestanice, 86 let.

Pretekl i teden so v novomeški porodnišnici rodi le: M i l k a Hotevc iz Go rn j ih Lakovn ic — Jožeta, An ica Planine iz Sv ibn ika — K l a v -di jo, Jožeca Stezinar lz Črnomlja — S imono , Alojzi ja Rangus iz Gornjega Gradišča — Dar inko . Pepca K o r a s a iz Gabr ja — Danije-lo, Ma r i j a Berkopec z Gornje Težke vode — Antona, Dragica Sul jada iz Zaloke — Dragico , O l ­ga Jevnikar iz Dolnje Nemške va­si — Majdo , Jožefa Martinčlč JZ Gornje Straže — Renato, A n a L i ­sec iz Dragošev — Anico , S l avka Blagojevič iz Zaloga — dečka, Mar i j a Plut iz Stranske vasi — dečka, Anica Verbič iz K r m e l j a — dekl ico, A l b ina Tekavčič iz Lazi -ne — dekl ico, Mar i j a Baho r z Go-leka — dečka, Jožica Ravbar iz Mi rne peči — dečka, Mar i j a Blat ­n ik iz H i n i — dekl ico.

fz brežiške porodnišnice Pretekl i teden so v brežiški po­

rodnišnici rodi le: Mar i j a Žalec iz Ljubljane — Anico , Danica šavrič iz Vukovšeka — Mar inko , F r an ­čiška H a b i n c iz Krškega — Boja­na, Stanka Pernišek lz Sentlenar-ta — dečka, T i l k a K u h a r iz Sev­nice — Bojana, Luc i j a Kočnar iz Gaberja — Suzano, Dob r i l a Seku-lovič iz Brežic — dekl ico, Jožica K o l m a n iz Sevnice — Andreja .

B R E Ž I Š K A KRONIKA N E S R E Č

Pretekli teden so se ponesrečili in i ska l i pomoči v brežiški bolniš­n ic i : Terezi ja Predanič, gospodi­nja 17 Zg. Orebaž, Je padla s ko-

RADIO. LJUBLJANA V S A K D A N : poročila ob 5.00,

6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. P isan glasbeni spored od 5.00 do 8.00

P E T E K , C. A V G U S T A : 8.05 Za­bavni zvoki . 9.30 Iz narodne za­kladnico . 10.35 Naš podlistek: Se­stanek z Il j fom in Petrovom. 11.15 N imaš prednosti ! 12.05 Slo ­venski in dru;;i jugoslovanski sa­mospev i . 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Inž. Dušan Mod ic : N o v a vzgoj­n a ob l ika krošnje" za sadno drev­je. 14.05 Odmev i naših krajev. 15.25 Zabavni intermezzo. 15.30 R a d o S imon i t i : K o l e d n i c a m l a ­d in sk ih br igad. 17.05 Koncer t po željah poslušalcev. 18.15 Revi ja Slovenskih vokalnih solistov, an­samblov i n orkestrov zabavne glasbe. 20.30 Zborovske skladbe Blaža Amiča . 21.00 četrt ure z ansamb lom Jožeta Privška. 21.15 Odda ja o mor ju i n pomorščakih. 22.10 Z a ljubitelje jazza.

S O B O T A , 7. A V G U S T A : 8.05 Domače pesmi i n naper i . 9.00 Po­čitniško popotovanje od strani do Strani l i l e Otter : L i m o n e k l iz u l i ­ce morskega psa — I H . 9.30 K o n ­cert tujih p : ha !n ih godb. 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih n a ;

rodov. 11.15 N imaš prednost i ! 12.05 Tenorske arije iz oper G i u -seppa Verdi ja . 13.80 Kmet i j sk i na­sveti — Dr . Jofe Ferčej: K a k o ­vost p lemenskih b ikov in telic. 14.05 Dve umetnic i : p i o n i r k a M i r k a Pokorna in violinska Gi-nette ^ o v e u . 14.35 Nagi poslušal­c i čestitajo in ros-lrr-vUrrio 15.20 Zabavni i n ' - -nv^-o , ; ; 30 Nasto­pata zbora- S K U D »Tine Ro2anc* p. v . VVanceta Pergerja in moški

zbor »Graf ika« p. v. Franc i j a M i -leka. 17.05 Gremo v k ino . 18.15 Melodi je tega tedna. 18.45 S knjižnega trga. 20.00—22.00 So­botni poletni večeri v plesu — vmes ob 20.30 Henry Ceci l : Obe plati postave, 5. epizoda: Ome­jevanje osebne svobode. 22.10 Od ­daja za naše izsel jenec

N E D E L J A , 8. A V G U S T A : 7.15 »Šumi potok . . .« 8.05 M lad in ska radi jska igra P. Fe ld : Zaba s tro­bento. 9.05 Naš i " poslušalci česti­tajo i n pozdravljajo — I. 10 00 š e pomnite , tovariši . . . L u d v i k G o l c b : Pod M o k r c e m . 11.45 Ne­deljska reportaža. 12.05 Naši po­slušalci čestitajo i n pozdravljajo II. 13.30 Za našo vas. 14.00 U r a s španskimi skladatel j i . 15.05 Ved r i zvoki . 15.30 Humore ska tega ted­na S. Leacock: Zmešan od zmeš­njave. 16.00—19.00 Nedel jsko športno popoldne. 20.00 Mojstrske partiture, F i a n z Schubert : S imfo ­nija v C -duru »Vel ika« . 21.10 Me­lodije raznih narodov. VIII . L a ­tinska Amer ika in Hava j i . 22.10 Plesna glasba.

P O N E D E L J E K , 9. A V G U S T A : 8.05 Veseli planšarji i n ansambel Bo ru t a Lesjaka. 9.00 Z a mlade radovedneže: Pr<r*ee zanimivosti za vas . . . 9.30 M a l i jutranji kon­cert V i l k o Ukrnar: S lovenska uvertura . 10.15 »Iz mesta v me­sto« (samospevi starejših srbs idh mojstrov ) . 11.15 N imaš prednosti ! 12.05 Dva ve l ika pianista: C laud io A r r au in Walter Gieseking. 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Inž. Jože Site: Zasnova nrez imnih k r m n i h dosevkov. 14.0S S poti po Med i ­teranu . . . 15.20 Zabavni interme-

zolca i n si poškodovala glavo; Mar i j a Rihe l j , hči posestnika iz Gržeče vasi, je padla z mopedom i n s i poškodovala koleno desne noge; S lavka Mlakar ja , čuvaja lz 2adovinka , je povozi l avto in mu poškodoval glavo i n levo roko; F ranc Arnšek, posestnik iz Do l . Leskovca, se je porezal s srpom v palec leve roke; M i h a Bajsa, posestnika iz Brezjega, Je povo­zil voz in m u poškodoval desni k>lk; F r anca F luher ja , kleparja iz Šentlenarta, Je nekdo pretepel in m u poškodoval glavo; Fran jo Jakolič, mehanik iz Mar i je Go ­rice, je padel s ko lesom ln si poškodoval glavo; Ivana Bezjaka, elekrotehnika iz Vrapč, Je nekdo pretepel i n m u prizadel poškodbe po glavi; Da rko Peteline, sin de­lavca iz Se l , Je padel z gugalnice in s i poškodoval glavo; F ranc

B a n , električar iz Pleterja, je pa­del s ko lesom i n dobi l poškodbe po glavi; Ve l jko Banda , zobo­zdravnik z Blzeljskega, je dobi l p r i avtomobi lsk i nesreči poškodbe prsnega koša.

Obvestilo o izletu Društvo upokojencev Novo me­

sto bo pr i redi lo 17. avgusta 1965 za svoje člane enodnevni izlet na Pohorje. Razen Pohor ja s i bomo ogledali še Celje, Novo Velenje, Mar i bo r i n Rogaško Slat ino. P r i ­jave i n predplačila bo sprejemal tajnik društva 9.. 10. i n 11. avgu­sta v dopoldanskih u rah v d r u ­štveni p isarn i .

Obvestilo Z d r a v s t v e n e g a doma

v Novem mestu Prot i tuberkolozni dispanzer

Zdravstvenega doma Novo mesto od 9 .8 . do 14.8. ne bo posloval zaradi čiščenja prostorov.

Motorist z zlomljenim prstom

K o sta se 25. ju l i ja zvečer pe­ljala na mopedu iz Metl ike prot i Si ibor ju, je Alojzi ja Bajca iz Go­riške vasi p r i škocjanu in Stanka Mašketa zaneslo s ceste. Zdrčala sta po nasipu in treščila v drevo. Sunek je b i l tako močan, da sta oba podlegla. Škodo n a mopedu so ocenlH na 50.000 dinarjev.

!ll!llllillll!lilli!iliH!llliiiill!llll!iliillllHi!IIHI!!llllil!HII

Zakaj so potrebni rentgenski precedi?

Tuberku lo za je za človeka še danes ena i zmed zelo nevarn ih bolezni . H u d a n i samo zarad i tega, ke r še vedno to l iko l j ud i za njo umrje , ampak tud i zato, ke r je zelo dolgotrajna i n s tem b o l n i k u sa­m e m u , k a k o r tud i njegovi družini pr i ­naša mnogo trp l jenja . P rav imo pa tud i , da je tuberku loza od vseh bo lezni naj­bol j zahrbtna, ke r poteka v začetku brez bolečin i n s t a k i m i te lesnimi težavami, da j i h največkrat spregledamo. Ravno zato človek, k i je obolel za tuberkulozo , skora j vedno prepozno opazi , je bo­lan , čeprav so v pljučih nastale že hude krvaveče rane.

M o r d a s i se t i t u d i že okužil i n nosiš zdaj v sebi to zavratno bolezen, k i je m o r d a šele v svojem začetku, ke r t i ne povzroča še nobenih bolečin. Množični rentgenski pregledi ( F L O U R O G R A F I J A ) , k i bodo tud i v tvo jem k r a j u , t i dajo p r i ­ložnost, da se prepričaš o svojem zdrav­j u . Preglede bo oprav l ja l s svo j imi eki­p a m i INŠTITUT Z A PLJUČNO T U B E R ­K U L O Z O — G O L N I K .

zzo. 15.30 Poje Učiteljski pevski zbor E m i l Adamič. 17.05 Koncert cb 17.05. 18.15 Pol ure z orke­s t rom Ray Conniff . 20.00 Izbrali smo za vas. 21.05— 23.00 Skupn i p rogram J R T — Studio Zagreb. Z letošnjega festivala v Dubrovn i ­k u .

T O R E K , 10. A V G U S T A : 8.05 O d melodije do melodije. 9.00 Počit­niško popotovanje od strani do strani l i l e Otter: Limončki iz ulice morskega psa — IV. 10.15 Scene iz opere Hovanščina M . Musorgskega. 11.15 Nimaš pred­nosti ! 12.05 Luc i j an Mar i j a Šker-janc: Gazele — sedem orkestral ­n ih pesnitev. 12.30 Kmet i j sk i na­sveti — Inž. Janez Pogačar: T u d i prvesnice naj dajo vel iko mleka . 14.05 Skladbe Josepha Havdna . 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo. 15.20 Zabavni inter­mezzo. 15.30 V torek n a svidenje. 17.05 Koncner t ob 17.05. 18.15

Slovenski vokalni sol ist i , orkestr i in ansambl i zabavne glasbe. 18.45 N a mednarodn ih križpotjih. 20.00 Ma ihen recital p ianista Igorja Dekleve. 20.20 Radi j ska igra N . V . Gogol j : Mrtve duše. 22.10 Ples­na glasba.

S R E D A , 11. A V G U S T A : 8.25 P r i p ion i r j ih nase orkestralne glasbe. 9.00 Svet skozi sončna očala. 9.30 Z orkestr i i n ansambl i zabavne glasbe. 10.15 D i e t a iz slovenske in francoske glasbene literature pojeta sopranistka V i c -tor ia de los Angelcs i n baritonist Dietr ich F i s che r -Dhknu 10.30 človek in zdravje. 11.15 N imaš predno- t i ! 12.05 Drobni o d l o m k i iz Mozar tov ih oper. 12.30 Kmet i j ­ski nasveti — Dr . Drugo Sabec: Vz rok i pogina sesnih prašičkov. 14.05 Iz koncertov in s imfoni j . 15.30 Poje zbor mnr!r ! ; :pli^tov iz Holandi je p. v. Pier:>. vr>.n Hamve-ja . 17.05 Koncer t ob 17.05. 18.15

Iz fonoteke Radia Kope r . 20.00 Bedr ich Smetana: Skr ivnost , ope­ra v 3. dejanjih. 22.10 O d popev­ke do popevke.

Č E T R T E K , 12. A V G U S T A : 8.05 Dopoldanski domači pčle-mele. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani l i le Otter: L i -mončlti iz ulice morskega psa — V. 10.15 Naši solisti v Verd i jev ih operah. 11.15 N imaš prednost i ! 12.05 OpoladrJski d ivert imento. 12.30 Kmet i j sk i nasveti — V lado Marte lanc: čel>ele na jesenski pa­ši oz i roma krmljenje na zalego in z imsko zalogo. 14.35 Naši po­slušalci čestitajo i n pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi i n napevov. 21.00 L i r i k a skozi čas: Renesan­sa. 22.10 Nočni akord i .

RADIO B R E Ž I C E P E T E K . 6. A V G U S T A : 20.00—

21.15 — Obvesti la i n glasbena od­daja Izbral i ste sami .

N E D E L J A , 8. A V G U S T A : 10.30 — Poročila iz naše občine — Naš prispevek — Turistične novice — Obnašaj se spodobno — N a ple­su, v gledališču, k i nu i n na kon ­certu — Z a naše kmetovalce — Predvajamo v am domače viže — Pozor , nimaš prednost i ! ^ - M a g ­netofonski zapisek: Obisk pr i tr ­govskem podjetju K R K A Brežice — Pogovor s poslušalci — Obve­st i la i n spored naših k inemato­grafov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo.

T O R E K , 10. A V G U S T A : 20.00 — Ne smemo pozabiti — Čestitke — O d torka do torka v breži­škem k inu — Obvesti la — Glas­bena oddaja: Naš i najnovejši po­snetki .

Invalidsko podjetje

» R O G « - Novo mesto z a p o s l i :

1. SODELAVCA za delo v knjigovodstvu, 2. SODELAVCA za skladiščnika

v konfekciji . P o g o j i : pod 1. srednja strokovna izobrazba in

praksa v stroškovnem knj igovodstvu, pod 2. kva l i f i c i ran delavec trgovske stro ke — teksti lec.

Plača po prav i l n iku o nagrajevanju oz i roma po dogovoru. Nastop službe možen takoj a l i po do­govoru.

V A J E N S K A Š O L A RAZNIH STROK NOVO MESTO V ŠOLSKEM L E T U 1965/66 bomo vp isa l i v 1. razred:

50 učencev za kovinarske poklice in 25 učencev za poklic avtomehanika

Šolanje traja 3 leta z obvezno vsakoletno učno prakso v delavnicah, k i j i h določi šola.

P o g o j i za vpis:

a) uspešno dokončana osemletka, b) za pok l i c zadovolj ivo zdravstveno stanje, c) starost do 18 let.

Izpolnjene pri jave (t iskovine se dobijo v papirn ic i ) pošljite do 25. avgusta 1965.

P r i j a v i je treba priložiti: a) spričevalo odokončanem 8. razredu osnovne šole, b) zdravniško spričevalo i n c) izpisek i z rojstne matične knjige.

V A J E N S K A Š O L A RAZNIH STROK NOVO MESTO r a z p i s u j e prost i delovni mest i :

1 strokovnega učitelja k o v i n s k e stroke 1 učitelja praktičnega pouka

P o g o j i : a) dokončana srednja tehnična šola kov inske smer i , b ) veselje do vzgojno izobraževalnega dela.

Osebni p re j emki po p rav i l n i ku o osebnih dohodkih . Nastop službe s 1. septembrom 1965 a l i po dogo­voru. Pr i jave pošljite do 25. avgusta. Kand ida t i naj priložijo: a) življenjepis, b) dokumentaci jo o stro­kovn i izobrazbi , c) pri jave z op i som dosedanjega službovanja.

N a b i r a l c i z e l i š č : o d k u p n e so m o č n o z v i š a n e !

s n e

Cvetje: rdeče deteljice — tudi nj ivske (^75), bele dete­l j ice (330), Upe navadne (420), močvirskega osi ada (220).

U s t j e : beladone-volčje češ­nje (660), šmarnice (500), grenke deteljice (400), jeter-n i k a (375), robide (80), mal i ­ne (80), leske (40), l apuha (100), oreha (65), gloga (150), mel ise (420), borovnice (200), ozkol istnega tropotca (170), pljučnice (150), gabeza (100), regrata (120), pekoče kopr ive (65), brusnice (210).

Rast l ine : gladišnika (90), hr ibske rese (330), kop i tn ika (85), tavžentrože (180), smet-l i ke (150), rumene lakote (130), grenkul j ice (150), mel i ­se (210), vodne kreše (230), dobre m i s l i (100), škržolice (210), črnobine (170), urhovke (180), mater ine dušice (50), zdravi lnega jetičnika (250), n j ivske mačehe (175), bele omele (125).

Koren ine : arnike (1200).

rep inca (160), karline-bodeče neže (420), pastinake (235), medvedove tace (335), gabeza (110), regrata (220), pekoče kopr ive (85), baJdri jana (420). Lub je : breze (75), češminovih pal ic (170), češminovih kore­n i n (545), k rh l i k e (290), bro-govite (170). S

Plodov i : češmin (330), k u -mine -k im la (920), bezga (250). Razno: hrastov m a h (330), ze­lene orehove luščine (100), gomol j i pod leska (330).

Cene za vsa zdrav i lna zeliš­ča, tud i za t ista, k i v tem ce­niku* niso navedena, dobite v skladišču Odkupne postaje »DROGA« Novo mesto, S lako-

Avto trčil kolesarja 2. avgusta ob 15.20 je voznik

osebnega avtomobi la F iat 600 Mar jan Košmrl j iz Ljubljane na cesti v Vavt i vasi zb i l na tla ko ­lesarja F i l i p a Lukana , k i je z des­ne pr ipel ja l p rot i avtomobi lu . Ranjenega kolesarja so odpel jal i v bolnišnico. Gmotno škodo ceni ­jo na 80.000 dinarjev.

DOLENJSKI LIST L A S T N I K I IN I Z D A J A T E L J I : občmski odbor i S Z D L Bre ­

žice, Črnomelj , Kočevje, Krško , Met l i ka , Novo mesto. R ib -oica, Sevnica in Trebnje .

U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R : Tone Gosn ik (glavni i n odgovorni urednik ) , R i a Bačer, Franco Gr ivec , Miloš Jakopec , Ma r j an Moškon, Jožica Teppev i n Ivan Zoran .

I Z H A J A vsak četrtek — Posamezna štev. G0 d i n — Let­na naročnina 1200 d i n , pol letna 600 d in ; plačljiva je vnaprej . Z a inozemstvo: 2400 d in — TekočI račun p r i podružnici N E v Novem mestu : 600-11-600-9 — N A S L O V U R E D N I Š T V A IN U P R A V E : Novo mesto, G l avn i trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokop isov i n fotografij ne vračamo — T I S K A - časopisno podjetje D E L O v Ljubl jani

Bi 11% O