BIOTSKA RAZNOVRSTNOST KOT IZZIV ZA

RAZVOJ TURIZMA V DOMACEM

KRAJU

v

EKO RAKUNI – PROJEKT: EKO

TEDEN V OBČINI POLZELA

ime ekipe: EkoRakuni učenci:

− Ina Poteko

− Juš Jagarinec

− Monika Rakun mentorica: Urška Petek OŠ Polzela Polzela, 8. 4. 2011

OSNOVNI PODATKI OBČINE Polzela je naselje v istoimenski občini in s svojo

lego v Spodnji Savinjski dolini zavzema

pomemben geografski položaj. Stoji ob že iz

rimskih časov pomembnem cestnem križišču, ki

povezuje poti iz zahodnih predelov Celjske

kotline v Šaleško dolino in Zgornjo Savinsko

dolino.

Občina Polzela je bila ustanovljena leta 1998.

Obsega 3.390 ha površine in šteje 5.569

prebivalcev.

zaselki: Andraž nad Polzelo, Breg pri Polzeli,

Dobrič, Ločica ob Savinji, Orova vas, Podvin pri

Polzeli, Polzela, Založe

POLZELA

OROVA VAS

ZALOŽE

ANDRAŽ

Naselje Polzela je sicer raztreseno, vendar slikovito in

razgibano. Poseben čar in mehkobo mu daje osrednja

reka Savinja, do katere se spušča obrobno hribovje. V

tej pestrosti pokrajinskih oblik in blagem podnebju so

ugodni pogoji za kmetijsko in gospodarsko dejavnost. Polzela se je že okronala z visokimi turističnimi

priznanji za urejeno podobo kraja, ki dobiva vse bolj

značaj mesta. Njena vizija je izboljšanje kakovosti

življenja v vseh pogledih. S svojo turistično in okoljsko

naravnanostjo ohranja svojo dušo, svojo idilo, zato je v

svojem simbolu zelena, kot je zelena Slovenija. Pri

kulturnem razvoju Polzele sodelujejo kulturno društvo,

turistično društvo, občina sama in šola. Polzela – majhna po velikosti, a velika po

duhovnem izročilu in naravnih lepotah.NOVI KLOŠTER

POLZELA ŠENEK

KOMENDA

SAVINJA

PARK ŠENEK

GORA OLJKA POLZELA

BIOTSKA RAZNOVRSTNOST V NAŠEM

KRAJU

ŽIVALI IN RASTLINENajveč vrst živali se nahaja v poplavnih gozdovih ob reki Savinji in Ložnici, velika raznovrstnost pa je tudi v parku in gozdu Šenek.Ob rekah, predvsem Ložnici, ki vijugajo v senci jelš in vrb, se nahajajo mokrotni travniki z vlagoljubno vegetacijo. To so vlažnejši predeli, kjer se ne gnoji in le poredko kosi. Reka z občasnimi poplavami prekrije travnike z vodo ter tako ohranja vlagoljubno vegetacijo, ki je življenjski prostor številnim živalskim vrstam, najde pa se tudi veliko rastlin.Na obrobju travnikov se nahajajo ostanki nižinskih poplavnih gozdov, ki pričajo o nekdanji večji prisotnosti gozda v dolini.

Od drevesnih vrst prevladujeta hrast dob in črna

jelša, ljubitelja vlažnih tal. V spomladanskem času

občasno prihaja do poplav, ki so za obstoj tega

gozda nujno potrebne.

Tik ob naselju Grušovlje se nahaja čisti sestoj hrasta,

kjer se je nekoč steljarilo in kosilo. Ta tradicionalni in

značilni primer rabe prostora nižinskih hrastovih

gozdov pušča za sabo tudi svojstven videz gozda kot

mestnega parka.

V gozdičkih so doma številne živalske vrste, tudi

takšne, ki so ogrožene. Najglasnejše so ptice, ki jih

srečamo ob vsakem obisku in v vseh letnih časih,

najštevilčnejše pa žuželke, predvsem hrošči. Obrežja

rek, kanalov in jarkov, poraščajo predvsem grmovni

sestoji.

Izjemen krajinski videz območja dopolnjujejo

mejice, ki predstavljajo ločnico med različnimi

rabami prostora in skupaj s travniki in njivami

prispevajo k večji biotski pestrosti. V prostoru niso

mejice nikoli imele velikega gospodarskega

pomena, imajo pa zato velik naravovarstveni in

krajinski pomen. Tukaj najdejo zatočišče številne

živalske in rastlinske vrste, ki bi drugače težko

preživele.

Med rastlinami izstopajo še vinske trte, ki so

najpogostejše za Založe, in hmelj, značilnost

našega kraja in okolice.

NARAVNE VREDNOTE IN DRUŽBENE ZNAMENITOSTI

KOMENDA: Leži na vzpetini sredi Polzele.

Grad je v kasnejših dobah doživel sicer

različno usodo, vendar predstavlja s svojo

dominantno lego, stavbno zgodovinskimi

značilnostmi ter stilnimi prvinami pomemben

kulturni in zgodovinski spomenik. NOVI KLOŠTER – DVOREC S PARKOM:

Občina se zaveda, da je potrebno prenoviti

celoten kompleks. V načrtu imajo ohranitev in

zavarovanje vrednostnih objektov in parka, kot

rekreacija pa bodo ponujene površine za ježo. LOŽNICA

DVOREC ŠENEK S PARKOM: Stari vrtovi in cvetoče

grmovnice so ponovno oživeli in ustvarjajo

romantičnost okolja, kot nekoč … Že leta 2000 je

Turistično društvo Polzela izdalo vodnik po parku, ki ga

krasi preko 30 različnih vrst in sort drevesnic.

Najredkejše in izstopajoče so označili z napisi in uredili

učno pot, po kateri se je vredno sprehoditi ob vsakem

letnem času. Celoten park redno vzdržuje Občina

Polzela in v njem oživlja že tradicionalne prireditve. GORA OLJKA IN VIMPERK: Značilna oblika

gozdnatega grebena Gore Oljke in Vimperka s

cerkvicama je pomembna krajinska identiteta in eden

najvidnejših simbolov občine ter Spodnje Savinjske

doline. Obe sta znani izletniški in romarski točki. Gora

Oljka je izredna turistična lokacija širšega območja s

prekrasnim razgledom.

GRAD KOMENDA

DVOREC NOVI KLOŠTERDVOREC ŠENEK

GORA OLJKA

VIMPERK

TAJNA JAMA: Je eksotična najdaljša raziskovalna

jama na širšem celjskem območju, dolga je 1300

metrov in globoka 30 metrov. Izjemnost in

posebnost te jame so izrazito zanimivo oblikovani

podzemni rovi, bogato kapniško okrasje, hkrati pa

je jama življenjsko okolje ogroženih netopirjev. Ker

so zadnje čase neznanci nenadzorovano odnašali

jamsko bogastvo, so na vhod namestili vrata, za

tak ukrep pa so se odločili zato, da bi zavarovali

bogastvo te jame, ki je za svetovne raziskovalce

čedalje bolj zanimiva in prepoznavna. OBMOČJE SLATIN: Na območju Slatin je bilo

odkrito nahajališče termalne vode. Na tem delu se

predvideva vzpostavitev celotnega termalnega

turizma ter postavitev zaščitenega parka Slatine in

ogled kraških jam.

TAJNA JAMA

JAME IN BREZNA V OKOLICI

SEDANJE STANJEV zadnjih nekaj letih smo zavarovali pomembna

območja, vendar klub trudu občine, nekaj območij

ostaja brez tabel, ki bi opozarjale na pomembnost.

Prišlo je tudi do sprememb na področju osveščenosti

ljudi. Posegi v naravo so manjši, tako da se narava

ohranja takšna, kot je bila včasih. Občina ima v

prihodnosti v načrtu kar nekaj projektov, ki bodo še

dodatno pazili na naravo ter ljudi opozarjali na

zavarovana, redka in pomembna območja. Da bi naš

kraj ostal zelen in čist, se je občina vključila v različne

projekte za varovanje okolja in razvojne projekte.

Zaščitene živali in rastline lahko najdemo predvsem v

Ložnici, ki je naravni spomenik, spada pa tudi med

zavarovana območja na Polzeli.

KAKO BI BOLJE IZKORISTILI

BIOTSKO PESTROST ZA

RAZVOJ KRAJA IN PRIVABLJANJE

TURISTOV?

EKO TEDENKot predlog za večji priliv turistov v naše kraje in

osveščenost ljudi smo se dogovorili in v našem kraju

sestavili EKO teden. Na naslednjih diapozitivih so

opisane stvari, ki bi jih turisti počeli, prednost pa smo

namenili naši raznoliki in vabljivi pokrajini, ki vsem

ponuja pašo za oči, predvsem pa dušo narave, za

katero se venomer trudimo, da bi ostala takšna, kot

je, brez posegov in uničevanja človeka.

Prenočišča bi turistom ponudili na kmetiji Bajht,

prevozna sredstva pa bi bila prilagojena glede na

potrebe in okolje – prevoz s kočijo, ki jo vodi Malteška

konjenica, kolesarjenje, vožnja s čolnom, hoja …

1. Dan – Loznica in

zavarovano obmocje

v

v

Naravni spomenik reka Ložnica s poplavnim

območjem obsega vlažne in močvirnate travnike ob

reki Ložnici. Številne vijuge, obrežna vegetacija,

poplavni travniki in ostanki nižinskega hrastovega

gozda ustvarjajo zanimivo podobo krajine in nudijo

zatočišče številčnim ogroženim živalskim vrstam.

Vidimo lahko razne ptice in dvoživke, v zadnjem

času pa to pestro pokrajino krasi tudi vse več

štorkelj. Prostor je idealen tako za sprehajanje in

predajanje radostim naravnih lepot, kot za sedenje

in poslušanje zvoka narave, ki je zaradi različnih

vrst ptic in žuželk nekaj posebnega.

Obiskovalci se lahko sprostijo in se predajo čarom

Ložnice, ne manjka pa značilnih vrst ptic in

raznobarvnih metuljev, ki so tudi vzrok, da je

obravnavano območje opredeljeno tudi kot

ekološko pomembno območje v evropskem

merilu. Ljudje se v takšnem okolišu sprostijo in

zbistrijo misli, obenem pa spoznavajo različne

živalske in rastlinske vrste. V spomladanskem

času nas na travnikih pričakajo preproge

travniške penuše. Ob vodnih jarkih naletimo na

trstičje in rogoz, ki ga v maju z rumenimi cvetovi

popestri vodna perunika. Na opuščenih mokrotnih

travnikih uspeva zdravilna strašnica, ki je

pomembna za preživetje ogroženih vrst metuljev

mravljiščarjev.

Mejice s črno jelšo, vrbo, brogovito in trdolesko nudijo

zatočišče, prostor za gnezdenje in prehranjevanje

številnim ogroženim vrstam ptic. Našo pozornost

pritegne s svojo velikostjo in debelino hrast dob v

poplavnih gozdovih. V spomladanskem času so tla na

določenih mestih pokrita s čemažem in

pomladanskim velikim zvončkom, ki skupaj z

dvolistno modro čebulico oznanjajo pomlad.

V vseh letnih časih lahko na območju Ložnice opazimo

ptice, ki s svojo glasnostjo, številčnostjo in vrstno

pestrostjo pritegnejo našo pozornost.

Najpogosteje opazimo kanjo, sivo vrano in ščinkavca,

bolj poredko pa lahko zasledimo prepelico, ki domuje

na travnikih, prepreženih z mejicami. Tu gnezdita tudi

prosnik in rjavi srakoper, ki sta marsikje v Evropi

ogroženi vrsti. Med najgostejšim grmovjem se rade

smukajo rjava penica in bičja trstnica. Poleg petja

ptic bomo na tem območju slišali tudi regljanje žab.

Najpogostejše so rjave in zelene žabe in navadna

krastača, redkeje pa bomo naleteli na navadnega

pupka, ki večino časa preživi v vodi. Ti travniki so

tudi izjemnega pomena za preživetje nekaterih

vlagoljubih vrst nevretenčarjev, kot so metulji in kačji

pastirji.

2. Dan – Spust s

kajakom po savinji in

vrbje

Ta dan je namenjen tistim, ki se radi predajajo športnim užitkom in tistim z romantično žilico, primeren pa je za vse, tudi za tiste, ki niso izkušeni športniki. Najprej bi se s kolesi s Polzele odpravili do malce višjega toka Savinje, za tiste, ki pa jim šport ne diši ravno najbolje, bi bil poskrbljen prevoz. Potem bi se usedli v kajake in se spustili 7 km po Savinji. Ker v tem delu ni posebej deroča, se po njej brez težav lahko spustijo tako tisti, ki so v veslanju že vešči, kot tudi začetniki. Po končanem spustu bi se odpravili v Vrbje, kjer je ribnik, ki daje vtis morja. Voda v čudovitem okolišu in kopica živali, ki jih najdemo na vsakem koraku, še posebej med sončnim zahodom, ustvarijo prav poseben magičen vtis. Izjemna pokrajinska in živalska pestrost je vidna prav na vsakem koraku, zato je obisk Vrbja za obiskovalce prava poslastica.

SPUST PO SAVINJI

VRBJE

3. Dan – eko muzej in

obiranje hmelja ali trgatev

Ko se v Spodnji dolini Savinje hipoma odpre edinstven

pogled na hmeljeva polja, ki se bohotijo v svetlobi

dneva, se znajdemo sredi čudovite in žive zgodbe o

nastajanju piva in ljudeh. In le s čim lahko meščani

lažje začutijo atmosfero veselega kmečkega vzdušja

kot na družabnih vaških dogodkih, t. j. pri obiranju

hmelja ali trgatvi.

Da pa bi bili o običajih dobro poučeni, bi si obiskovalci

najprej ogledali Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva

Slovenije v Žalcu. Z njim so zgodbe o življenju

hmeljarjev nekoč in danes ter orodja, povezana s

hmeljarstvom, ponovno zaživela in bodo živela še za

zanamce.

Ekomuzej zgodbo o hmelju skrbno in na sodoben

način pripoveduje zvedavim popotnikom, vedoželjnim

obiskovalcem, neutrudnim raziskovalcem in seveda

prekaljenim prebivalcem te svetle doline. Ne

pričakujte običajne muzejske izkušnje, temveč čutno

in poučno vabilo na živečo pot resničnih občutkov

hmeljarstva in pivovarstva, ki je del vseh nas.

Kasneje sledi obiranje hmelja z vaščani, po nabiranju

pa sledi tradicionalen zaključek – hmeljarski likof,

kolikor to dopušča letni čas, v nasprotnem primeru pa

je še vedno nešteto možnosti, kot so trgatev, siliranje,

obiranje in pobiranje pridelkov, nabiranje drv ali pa

preprosto kmečki večer z dobro domačo glasbo in

domačini, ki imajo na deželi vzpostavljeno posebno

vzdušje, ki ga je v mestnem vrvežu praktično

nemogoče začutiti.

4. Dan – Konji,

komenda in dvorec s parkom šenek

Že zjutraj bi se iz središča Polzele na kočijah podali na

razgledno pot po okolici. Konje bi vodili izkušeni jezdeci

v oblekah malteških vitezov, tisti najbolj pogumni pa bi

se lahko tudi sami preskusili v ježi in vodenju konjev. Po

ogledu Polzele in okolice v udobnih sedežih kočije bi se

ustavili v parku Šenek.

Njegova lega je na položni vzpetini na severnem robu

Polzele. Šenek vstopa v zgodovino hkrati z drugimi

žovneškimi gradovi iz časov celjskih grofov. Danes je v

njem preko trideset različnih, za naše okolje

nenavadnih, vrst dreves. Izjemna pestrost le-teh ponuja

obiskovalcem uživanje ob opazovanju različnih oblik,

listov in živali, ki se na njih naseljujejo. Park je idealen

tako za sedenje na klopcah, ki so postavljene dokaj na

gosto, kot tudi za preprosto uživanje med hojo.

Seveda ne manjka skrbno urejenih vrtičkov in

grmičkov, sprehajalna pot pa je primerna za vse tiste,

ki si želijo rekreacije, kot tudi za tiste, ki radi hodijo

bolj počasi in uživajo v naravi.

Za konec bi organizirali še ogled Komende, ki je bila v

kratkem prenovljena, zato duh malteških vitezov še

bolj izstopa. Po zunanjosti je natanko takšna, kot je

bila zasnovana in postavljena nekaj stoletij nazaj. V

notranjosti so stene iz še prvotnih gradbenih

materialov, tako da se obiskovalcem s srednjeveškim

duhom še bolj približa, v njej pa je skorajda mogoče

začutiti pomembno vlogo, ki jo je Komenda imela v

preteklosti.

PARK ŠENEK

KOMENDA

MALTEŠKA KONJENICA

5. Dan – Pohod na

goro oljko

Iz središča Polzele bi se peš odpravili proti priljubljeni

turistični postojanki Gori Oljki. Na poti bi poleg hoje za

rekreacijo namenili nekaj časa tudi očem, saj je

narava na poti proti vrhu res izjemna.

Pot poteka pretežno po gozdu, kjer prevladujejo

listavci, saj večinoma srečamo bukev, hrast, češnjo,

gorski javor, maklen, beli gaber, mali jesen … Seveda

pa so prisotni tudi iglavci, kot so smreka, bor in

macesen. Bogat je tudi zeliščni in grmovni sloj, kjer je

prisoten zimzelen, črni trn, leska, praprot, robida,

malina …

Gozd z drevesi pa ne pomeni nič, če niso prisotne

živali, tako tiste, ki jih vidimo zelo poredko, kot tiste,

ki jih poznamo iz domačega okolja.

Ob tej naravni paši za oči pa popotnikov pogled

pritegne stavba, ki je po svoji zasnovi za ta kraj zelo

nenavadna. Blagostanje doline zelenega zlata je

pustilo svoj pečat tudi na arhitekturi. Bolčinova hiša

sodi med ene izmed najstarejših, kar priča tudi

vrezana letnica 1725. Na poti se lahko ustavimo tudi

ob rojstni hiši Neže Maurer, znane Polzelske

pisateljice in pesnice, s tem pa hkrati pripomoremo k

ozaveščanju drugih o delih Neže Maurer ter k

poznavanju polpretekle dediščine in stavbarstva. Na

koncu nas čaka še okrepitev v planinskem domu ter

opazovanje razgleda, ki je iz te višine prekrasen.

GORA OLJKARAZGLED Z GORE OLJKE

POT NA GORO OLJKO

BOLČINOVA HIŠA

ROJSTNA HIŠA NEŽE MAURER

NEŽA MAURER

EKO DNEVI

Če bi se projekta resnično lotili, bi se najprej povezali

z občino, TIC Žalec ter turističnim in kulturnim

društvom Polzela. Tudi naš kraj ima veliko naravnih

vrednot, ki pa v Sloveniji in po svetu še niso dobro

znane. Vsekakor pa ponuja izjemno biotsko pestrost z

obilo naravnimi lepotami. Na eni strani hribi in vinske

trte na višje ležečih položajih, na drugi strani pa

ravnina s travniki in njivami, na katerih ne manjka

pisanih metuljev, raznobarvnih cvetlic in drobnih

živali. Na Polzeli je še neokrnjena narava, ki je človek

še ni uničil in ravno zato se v njej počutimo kot v še

neodkritem delčku sveta.

Park Šenek, Ložnica, Slatine, Savinja in Tajna jama

so le ene izmed lepot, ki človeka očarajo in ponesejo

v neobičajen svet brez mestnega vrveža, hrumenja

gradbenih strojev in glasne glasbe. Vse, kar se sliši

in vidi, je le neskončna zelena barva, ki jo krasijo

cvetlice in živali pisanih barv, med zelenimi travniki,

posutimi z marjeticami, pa se vijejo vodni tokovi,

katerih prosojnost in nedolžnost skoraj ne dopušča,

da bi odmaknili pogled, na gladini pa se lesketajo

ribe in ostale vodne živali.

VIRI PUKL, V. Monografija Polzele. Polzela: Občina, 2008. Turistično društvo Polzela. Zanimivosti. [online].

[Citirano 8. 3. 2011]. Dostopno na naslovu: http://www.td-polzela.si/

TIC Žalec. Ložnica. [online]. [Citirano 8. 3. 2011]. Dostopno na naslovu: http://www.zkst-zalec.si/turizem/dokumenti/zlozenka%20loznica_DEC10.pdf

Ekomuzej. [online]. [Citirano 8. 3. 2011]. Dostopno na naslovu: http://www.ekomuzej-hmelj.si/si/imagelib/magnify/default/galerija/panorama_Polzela.jpg

Fotografije Vrbja. [online]. [Citirano 8. 3. 2011]. Dostopno na naslovu: http://www.ribnik-vrbje.si/fotografski_natecaj?foto=19

POTEKO, I. Fotografije.