2F

startupNAVIGATOR

KAJ MLADE VLEČE V START-UPE

NAJPODJETNIŠKA IDEJA: ZA KAKOVOSTNEJŠI ZRAK

NAJPODJETNIŠKA IDEJA: JURIJ LOZIĆ Z BLATNIKOM ZA KOLO MUSGUARD OSVAJA SVET

3

7

5

9

11

12

14

17

19

NAJPODJETNIŠKA IDEJA: POGOVARJANJE S SLIKAMI

NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE START-UPOV

»IDEJO NAJPREJ PREIZKUSITE NA TRGU, POTEM VLAGAJTE VANJO«

RECEPT ZA VEČ NOVIH PODJETIJ? »NEHAJTE REŠEVATI PODJETJA, KI SO OBSOJENA NA PROPAD«

TRIJE MESECI START-UPA ZEPPELIN V POSPEŠEVALNIKU TECHSTARS

KAKO DO SPREJEMA V LONDONSKI PODJETNIŠKI POSPEŠEVALNIK WAYRA

3

startup

F

Špela Mikuš

Okoli 68 obetavnih in že aktivnih podjet-nikov je ta konec tedna razvijalo in poskušalo uresničiti svoje zamisli v okviru Ljubljana Start-up. Ideje so segale od mobilnih aplikacij, splet-nih strani, orodij za Twitter, pa tudi do nahrbt-nika z baterijo in električno vtičnico ali strojčka za zavezovanje kravat. Mladi start-upe vidijo predvsem kot priložnost, da v njih razvijajo svoje ideje, nekateri pa tudi kot edino rešitev za začetek kariere.

»Start-upe vidim kot idealno rešitev za prihod-nost mladih v poslu,« pravi Vid Visočnik, ki si je kot programer na start-up vikendu želel pred-vsem spoznati, kako se ekonomska plat pro-jekta razvije v enem koncu tedna. Z njim se je strinjala večina udeležencev.

Člani ekipe na sliki so se odločili ustvariti spletni outlet, saj

menijo, da je to področje precej slabo razvito.

Najboljša priložnost za kreativce

Udeleženci start-up vikenda večinoma za-gonska podjetja vidijo kot obliko dela, ki jim dovoljuje največ kreativnosti. »Start-upi omogočajo, da svoje ideje sorazmerno hitro uresničiš in nadgrajuješ.

Zagonsko podjetje je dobra pot za krepitev kreativnos-ti, v ozadju tega je vedno tudi grajenje lastne kariere, razlaga Nejc Anclin (v ospredju).

Zgodbo, ki jo ustvarjaš, lahko po najhitrejši poti uresničiš in predstaviš globalno,« meni Andraž Gavez. Ta je v nasprotju z drugimi člani svoje ekipe že dejaven v mladem podjetju Moja čokolada, ki prek spleta prodaja čokolade. »Spletna stran uspešno deluje leto dni, zdaj se širimo na Hrvaško,« pojasnjuje.

»Start-up zame pomeni, da se vključim vanj in poma-gam pri iskanju rešitve,« pravi Sanja Radaković, ki je predstavila idejo o strojčku za zavezovanje kravat.

KAJ MLADE VLEČE V START-UPEZagonska podjetja kot priložnost za gradnjo kariere

4F

startupČe kaj ne deluje, lahko hitro zamenjaš

Kot ob tem dodaja Andraž, je prednost start-upa v tem, da hitro dobiš povratno infor-macijo za svojo idejo. »Če zamisel ni dobra ali uresničljiva, jo lahko precej hitro in s kar naj-manj stroškov zamenjaš. Tega si velika podjetja ne morejo privoščiti.«

Podobno menita Miha in Tomaž Cirman, ki imata podjetje Arboobra za razvoj naprednih tehnologij. »Druge oblike podjetij so preveč vnaprej določene,« meni Miha, Tomaž pa dodaja, da je start-up dobra priložnost za glo-balno uresničitev ideje. »Start-upi so rešitev, da znanje, ki ga imamo, širimo med ljudi in pred-stavimo svoje sposobnosti.« Cirmanova sta se srečanja v Ljubljani udeležila, ker v tem vidita priložnost za razvoj ideje, ki jih v okviru redne-ga poslovanja podjetja ne moreta. »Tu želiva ustvariti pripomoček za Twitter, ki omogoča nadaljnje širjenje sporočila oziroma njegovo vnovično objavo na tem omrežju (angleško retweet), čivke pa razporedi po času. Takega pripomočka, kot si ga želimo, še ni, verjamemo

pa, da je prostor za tako orodje,« pojasnjuje Tomaž.

»Če meni ne bo uspelo, naj idejo uresniči kdo drug«

Med udeleženci Ljubljana Startup so bili tudi tisti z idejami, a brez podjetniške želje. »Prišel sem predstavit idejo za aplikacijo ter po odziv drugih nanjo. Če je ne bom uresničil sam, naj jo kdo drug,« pravi Matjaž Rejec. Na Ljubljana Startup je razvijal idejo o mobilni aplikaciji za študente, s katero lahko med predavanji pošljejo vprašanja profesorju, ta nanje sproti odgovarja, izpisala pa bi se tudi na tabli. »Svoje prihodnosti ne vidim v start-upu. Po študiju biotehnologije bi namreč želel ostati na tem področju in tu ni veliko start-upov.«

Start-upovska scena se razvija hitro tudi v Sloveniji

Povsem drugače pa razmišlja član Rejčeve ekipe Uroš Čandek: »Kariera v start-upu bi bila idealna, saj kreativnost pri tem pride

Miha (drugi z leve) in Tomaž (prvi z desne) Cirman sta na dogodek skupaj z ekipo prišla zato, da bi uresničila zamisli, ki jih v okviru rednega poslovanja lastnega podjetja Arboobra ne moreta.

5

startup

F

do izraza, prav tako je to dobra priložnost za rešitev vprašanja zaposlitve.« Seveda so bili med udeleženci tudi taki, ki si želijo delati v mladih podjetjih, a ne nujno svojih. »Želim se vključevati v različne projekte, jim pomagati oblikovno in s tem pridobiti čim več izkušenj, ideje za posel pa naj prispevajo drugi,« razlaga Sanja Radaković.

Kot je dodal Čandek, čas za zagonska podjetja sicer ni najbolj ugoden. »Področje start-upov se hitro razvija tudi v Sloveniji. Znanja v njih je več, kot ga je bilo pred nekaj leti, vse več pa je tudi možnosti za financiranje podjetniških idej.«

Članek je bil objavljen v časniku Finance 26. maja 2013.

Matjaž Rejec in Uroš Čandek sta skupaj z drugimi člani ekipe ob koncu tedna razvijala Matjaževo idejo o mo-bilni aplikaciji, s katero bi študenti med predavanji profesorjem postavljali vprašanja.

Iztok Hočevar, Petra Šubic

Aleš Špetič in Marko Mrdjenovič sta razvila ino-vativno mobilno aplikacijo za nadziranje klime v zaprtih prostorih CubeSensors, ki izboljšuje kakovost bivanja. Za zagon proizvodnje iščeta vlagatelje v ZDA.

Iskala sta jih tudi na Launch Festivalu v San Franciscu, ki je trajal od 4. do 6. marca in kjer sta svojo inovacijo prvič javno predstavila in od žirije dobila nagrado za najboljšo strojno opremo.

Prednaročila že zbirajo

Špetič in Mrdjenovič med kupce štejeta pod-jetja in posameznike, ki dajo veliko na zdravo

Pri razvoju mobilne aplikacije CubeSensors je Aleš Špetič (na sliki) z Markom Mrdjenovičem izhajal iz tega, da 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prosto-rih, a ne vemo, v kakšnih razmerah bivamo in delamo.

NAJPODJETNIŠKA IDEJA: ZA KAKOVOSTNEJŠI ZRAK Mobilna aplikacija za merjenje kakovosti klime v zaprtih prostorih CubeSen-sors v ZDA išče zagonski kapital proizvodnje

.

6F

startupdelovno ali domače okolje. Prednaročila za CubeSensors zbirajo na spletni strani ( http://www.cubesensors.com ) ob plačilu deset dol-arjev rezervacije, prva pošiljka pa bo pri kupcih poleti. Za komplet dveh kock z bazno postajo zaračunajo 249 dolarjev, sto dolarjev več pa za štiri kocke z bazno postajo, medtem ko dodat-na kocka stane 99 dolarjev.

CubeSensors so lično oblikovane kocke s pet-centimetrsko stranico. Vsebujejo senzorje, ki v zaprtem prostoru merijo temperaturo, kako-vost in vlažnost zraka, hrup, svetlobo, zračni tlak, vibracije ... Podatki o teh meritvah se pretočijo v računalniški oblak, do njih pa lahko dostopate z mobilnimi napravami in spletnim vmesnikom. Kock s senzorji ni treba priključiti na električno omrežje, ker delujejo na baterijo, ki jo lahko polnimo.

Če v službi in doma v vsako sobo postavite po eno kocko s senzorji, boste dobivali pravočasne in točne informacije o okolju, ki vpliva na vašo produktivnost, dobro počutje in zdravje.

O kakovosti notranjega okolja vemo manj kot o vremenu

Pred letom in pol sta Špetič in Mrdjenovič, ki sta sodelovala že pri Zemanti, začela razvijati

rešitev, ki te melji na komunikacijskem stan-dardu ZigBee. Pri tem sta izhajala iz tega, da 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih, a ne vemo, v kakšnih razmerah bivamo in dela-mo. Še o vremenu vemo več kot o kakovosti notranje klime, poudarjata.

Po besedah Aleša Špetiča do zdaj še ni bilo enostavne rešitve, ki bi zagotavljala točne in-

formacije o notranjem okolju, čeprav po dru-gi strani vemo, da se zaradi velikega hrupa v pisarni poveča raven stresa za 40 odstotkov, da temperaturna nihanja vplivajo na produk-tivnost, da slaba svetloba škodi očem, suh zrak pa povečuje možnost težav z dihali.

Kocke je mogoče brezžično povezati v mrežo. Uporabnike naprava opozarja na slab, vlažen ali suh zrak v prostoru in jim predlaga prezračevanje. Analizira stopnjo hrupa, pre-verja količino svetlobe, meri gibanje temper-ature in podatke shranjuje v računalniškem oblaku. Z isto aplikacijo bo mogoče nadzirati kakovost domačega in službenega okolja, po-datke pa pošiljati javnosti ali skupini, denimo sodelavcev v pisarni, ali jih obdržati zase, deni-mo za domače okolje.

Članek je bil objavljen v časniku Finance 14. marca 2013.

.

7

startup

F

Petra Šubic

Ljubitelje asketskih, a modnih mestnih koles s fiksnim prenosom (fixed gear) je zasvojil zad-nji blatnik musguard Jurija Lozića. Vidite ga la-hko na kolesih Berlinčanov, pa tudi v ZDA, saj ga je na ameriški spletni platformi Kickstarter naročilo več kot 1.700 podpornikov.

Blatnik je iz polipropilena, iz katerega so med drugim tudi pokrovi na embalaži hrane in zdravil ter platnice na zvezkih. Je žilav, čvrst, elastičen in lahek material, ki je odporen na UV-svetlobo in druge vremenske vplive. Na voljo je v veliko barvah. V celoti ga je mogoče predelati in vnovič uporabiti, pravi izumitelj Ju-rij Lozić.

Ko ga na rabimo, ga zvijemo

Njegov blatnik, ki stane 15 evrov, lahko povsem preprosto namestimo na zadnje kolo. Po up-orabi ga lahko zvijemo in pripnemo na okvir kolesa, da nas med vožnjo ne ovira.

Svojo inovacijo je Lozić razvijal počasi, kar pet let. Razlog je v tem, da je iskal rešitev za čim več vrst koles. Ob razvoju so se mu sproti odpi-rali številni izzivi, ki jih je reševal in se ob tem veliko naučil.

Do končne različice je prišel po več kot 40 ročno in strojno izdelanih modelih. Blatnik za zadnje kolo je poimenoval Musguard in regis-

NAJPODJETNIŠKA IDEJA: JURIJ LOZIĆ Z BLATNIKOM ZA KOLO MUSGUARDOSVAJA SVETJurij Lozić bo do sredine julija poslal naročeni blatnik več kot 1.700 podpornikom na ameriški spletni platformi za crowdfunding ali množično financiranje Kick-starter

Jurij Lozić bo do sredine julija poslal naročeni blatnik več kot 1.700 podpornikom na ameriški spletni platformi za crowdfunding ali množično financiranje Kickstarter, potem pa za dva meseca odhaja v New York, kjer se bo o prodaji blatnika pozanimal pri specializiranih kolesarskih trgovcih.

8F

startuptriral istoimensko blagovno znamko. Izdeluje ga podjetje Termopol iz Sovodnja v Poljanski dolini.

Osvojil je stare in mlade

Blatnik je v prvi vrsti razvil za privržence kole-sarskega društva Muslauf, ki združuje ljubitelje urbanega kolesarjenja (urban cycling) na kole-sih s fiksnim prenosom (fixed gear), ki so brez zavor in prestav. Že zdaj pa ima dosti večji krog privržencev - tudi navdušence nad dizajners-kimi izdelki in drugimi kolesi ter starejše.

To ga žene k razvoju in izdelavi tudi druge kole-sarske opreme. Lotil se je že razvoja blatnika za prednje kolo in univerzalnega blatnika za vse vrste koles. Nov izziv pa vidi v razvoju dodatne opreme za nov urbani šport, ki postaja vse bolj popularen - polo na kolesih (bike polo).

Do tujih kupcev na Kickstarterju in sejmu v Berlinu

Od začetka se Loziću blatnik musguard zdi pri-meren za izvoz. Prve tuje kupce je z množičnim financiranjem ali crowdfundingom, ki se uvel-javlja kot nova oblika zbiranja denarja za vstop izdelka na trg, poiskal na ameriški spletni plat-formi Kickstarter. Za kampanjo na Kickstarterju

so ga navdušili Eva Perčič, Luka Piškorič in Mar-ko Orel iz skupnosti Slovenia coworking, ki so ga povezali z Nikom Klanškom, ki živi in dela v New Yorku in je vodil kampanjo na Kickstart-erju za inovacije več mladih Slovencev.V 30 dneh je Jurij Lozić pričakoval za deset tisoč dolarjev naročil na Kickstarterju, dobil pa je za več kot 44 tisoč dolarjev (skoraj 38 tisoč evrov) naročil več kot 1.700 podpornikov. Do sredine julija jim bo poslal naročeni blatnik, potem pa za dva meseca odhaja v New York, kjer se bo o prodaji blatnika pozanimal pri specializiranih kolesarskih trgovcih in distributerjih.

Z zadnjim blatnikom je marca že navdušil Berlinčane, ki so na sejmu za urbano kole-sarstvo Berliner Fahrrad Schau razgrabili vseh dvesto kosov, kolikor jih je pripeljal na sejem.

Bolj kot zaslužek ga zanima delo s somišljeniki

Po vrnitvi iz New York si Jurij Lozić želi novih potovanj, da bi spoznal in delal z ljudmi, ki jih navdušuje urbano kolesarstvo. Veliko zaslužiti ni njegov cilj, čeprav se tuji proizvajalci in dis-tributerji koles že zanimajo za odkup in trženje blatnika pod svojo blagovno znamko. Jurij Lozić želi razvijati športno in drugo opremo, ki jo pogreša in potrebuje pri svojih konjičkih in

Ob lepem vremenu lahko zadnji blatnik preprosto zvijemo, v zvitek spravimo kakšno drobnarijo, kot so ključi, in ga pritrdimo na okvir koelsa.

9

startup

F

»Povio želi ostati najenostavnejša oblika komunikacije in interakcije, ki kot medij uporablja fotografije, za kar bomo uporabljali čim bolj preproste vmesnike s čim manj dela za uporabnika,« poudarja Jugoslav Petković.

.

Iztok Hočevar, Petra Šubic

Povio je nova aplikacija po zamisli Matevža Petka, ki združuje najbolj priljubljeni storit-vi na mobilnih telefonih - komuniciranje in pošiljanje slik.

Združuje več močnih elementov uporabniške psihologije in uporabniške izkušnje. Uporaba aplikacije je preprosta, saj ima le dve funkciji, imenovani ping in poving, ki uporabnikom omogočata komunikacijo z izmenjavo foto-grafij.

NAJPODJETNIŠKA IDEJA: POGOVARJANJE S SLIKAMIPovio je aplikacija za mobilne naprave, ki uporabniku omogoča komunikacijo z izmenjavo fotografij

urbano-športnem življenjskem slogu, a ne na-jde zadovoljive ponudbe.

Idejo za musguard je Lozić dobil pred petimi leti, ko je dva semestra študija industrijskega oblikovanja obiskoval v Milanu. Za svoje kolo s fiksnim prenosom (fixed gear) ni našel prim-

ernega blatnika, ki ne bi bil preveč robusten in bi ga lahko preprosto namestil, zato se je sam lotil razvoja. O svojem izumu pa je napisal tudi diplomo.

Članek je bil objavljen v časniku Finance 27. junija 2013.

10F

startupKrogi komuniciranja

Izhaja iz osnove vsake komunikacije - da se na vprašanje odzovemo z odgovorom. S funkci-jo »ping« drugega povprašamo, kaj trenutno počne. Odgovori nam s funkcijo »poving«, pri kateri se na mobilnem telefonu aktivira fotoaparat, ki po treh sekundah posname, kje je uporabnik (POV - point of view). Ko upora-bnik deli svojo sliko, bo aplikacija druge, ki ga naslovijo s funkcijo ping, obvestila o uporab-nikovem odgovoru - fotografiji. S tem se lahko začne nov krog komuniciranja z izmenjavo fotografij.

Čas po Facebooku

Matevž Petek pri aplikaciji Povio poudarja tri lastnosti: temelji na povpraševanju (foto-grafije deliš na zahtevo prijateljev), je hitra (avtomatično fotografiranje le v treh sekun-dah) in aktivno vključi uporabnike (ko pošlješ svojo fotografijo, so na vrsti prijatelji, da svojo fotografijo izmenjajo s tabo).

Tako lahko vsak dan spontano ujamete tre-nutke iz svojega življenja, jih na slikah naložite na Instagram in v realnem času delite s pri-jatelji, pravi Petek. Povio po njegovih besedah prinaša učinkovito komunikacijo, ki se lahko hitro širi, v času, ko so se mladi naveličali Face-booka in všečkanja.

iTunes in Google Play

Orodje so preizkusili v Sloveniji, ga objavili v trgovinah iTunes in Google Play ter po pred-stavitvi na Launch Festivalu, ko je bilo tisoč uporabnikov, to število v nekaj dneh več kot podvojili.

Uspeh aplikacije je odvisen od števila upora-bnikov, zato njena ustanovitelja, profesionalni deskar na snegu Matevž Petek in ustanovitelj več start-upov Jugoslav Petković, ciljata na Američane, v San Franciscu pa sta odprla za-gonsko podjetje. Petek skrbi za vizijo, čim večjo preprostost in uporabnost rešitve, Petković pa za organizacijske zadeve in sodelovanje z vlagatelji. V ekipi so še programerji za iphone, android in za strežniško podporo. Razvoj, v kat-erega so vložili okoli sto tisoč dolarjev, so finan-cirali s tako imenovanim sweatequityjem (znoj za delež), ki ga je prispevalo kranjsko podjetje 3fs.

Trenutno pridobivajo angelsko naložbo ljudi, ki jim lahko pomagajo tudi s svojimi izkušnjami. Če bo šlo vse po načrtih, bodo za hitrejšo rast potrebovali tudi vložek skladov tveganega kapitala, pravi Petković. Razkriva, da želi Povio ostati najenostavnejša oblika komunikacije in interakcije, ki kot medij uporablja fotografije, za kar bodo uporabljali čim bolj preproste vmesnike s čim manj dela za uporabnika.

Članek je bil objavljen v časniku Finance 14. marca 2013.

.

11

startup

F

Iztok Hočevar

Včeraj je z razglasitvijo zmagovalca izobraževanje v podjetniškem pospeševalniku TSstartup končala spomladanska generaci-ja, ki jo je tokrat sestavljalo 11 ekip. Z vodjo pospeševalnika Alešem Smokvino in mentor-jem Alešem Spetičem smo se pogovarjali, kat-ere so bile najpogostejše napake mladih pod-jetnikov.

1. Osredotočanje na tehnološke rešitve in ne na samo storitev

»Največja bolečina startupov, polovica vseh naših ekip se je s tem soočala, je, da so se names-to na produkt oziroma storitev osredotočali na samo tehnologijo, ki so jo razvijali,« pojasni Smokvina.

2. Nezmožnost spremembe smeri

»Ekipe velikokrat med izobraževanjem ugo-tovijo, da je ali produkt oziroma storitev »napačna«, da nima trga...,« pojasnjuje Smokvi-na. Zato je zelo pomembno, da so podjetniki v tej fazi sposobni to prepoznati, sprejeti ter posledično spremeniti smer v katero gre pod-jetje. Podjetniki tako lahko odkrijejo trg, ven-dar bolečino porabnikov rešujejo na napačen način. Ali pa imajo dobro storitev, vendar jo prodajajo napačnemu tržnemu segmentu.

3. Neprepoznava trga

»Velike težave so imeli že pri prepoznavi trga, torej ali delaš rešitev za slovenski ali za svetovni trg. Da ni rešitev da na koncu le vse prevedeš v angleščino. Vsak trg ima svoje posebnosti in temu se morajo podjetniki prilagajati,« pojasn-juje Špetič.

4. Podcenjevanje podjetništva

»Veliko udeležencev na začetku ni razumelo, da je podjetništvo predvsem resno delo. Da ni vse le o tem, da produkt in storitev sploviš na trg, temveč se je potrebno za vsako podrob-nost potruditi,« pojasni Špetič.

5. Prepozna analiza konkurence na trgu

»Prevečkrat se je zgodilo, da so bili podjetniki preveč osredotočeni v razvoj svoje ideje, pre-den so sploh pogledali, ali kakšno podjetje že rešuje podobno bolečino,« opozarja Špetič.

6. Preveč vsega

Podjetniki prevečkrat svojo storitev oziroma produkt produkt preveč izpopolnijo oziroma dodajo možnosti, ki stranke na začetku le zmedejo oziroma porabniku ni jasno, katero njegovo bolečino podjetnik pravzaprav rešuje. Zato je pomembno, da podjetniki na začetku oblikujejo osnovni še sprejemljiv produkt ozorma storitev (ang: minimum viable prod-uct) in dodatne funkcije dodajo kasneje, šele na zahtevo oziroma prepoznano potrebo up-orabnikov.

Članek je bil objavljen v časniku Finance 18. junija 2013.

NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE START-UPOV

.

12F

startup

Barbara Škrinjar

Na trgu je poplava podjetniških izobraževanj. V čem se vaša šola razlikuje od drugih?

Podjetniki pri nas razvijajo idejo in jo spravijo na trg. Programe imamo razdeljene v tri faze. Najprej podjetnikom pomagamo poiskati trg, nato jim pomagamo vzpostaviti prodajo ozi-roma oglaševati izdelek, potem jih pozicionira-mo za investicijski trg in na koncu odpeljemo v hišo start-upov v Silicijevo dolino. Usvajanje znanja, ki ga podjetnik potrebuje za uspešen zagon in delovanje podjetja, je pri nas hitro in praktično. Programi potekajo v skupinah. Sprejemamo samo ustanovitelje oziroma ide-jne vodje. Usmerjamo jih v komentiranje drug drugega, saj so udeleženci na enaki ravni in imajo podobne težave. Prek posebne aplikaci-je, ki smo jo sprogramirali prav za izvajanje programov, merimo napredek vsake ekipe, pri čemer spremljamo njihove predstavitve, raz-voj. Z natančno odmerjenim časom pa ves čas ustvarjamo pritisk. Pozorni smo tudi, da ekipe ves čas ostanejo usmerjene na svojo idejo, svoje stranke in trg.

Kakšna znanja potrebujejo prihodnji pod-jetniki?

Predvsem smo se osredotočili na vitke in agilne principe, ki jih uči profesor Steve Blank s Stan-forda. Za osnovo smo vzeli njegovo knjigo “The startup Owner’s Manual”, ki zelo metodološko

po korakih pomaga podjetje pripeljati od ideje do trga. Menimo, da je to ta trenutek najbolj dovršena knjiga o tem, kako začeti podjetje ter kako najti trg, saj je od tega odvisna uspešnost start-upa.

“Priložnost je v novih pristopih v že uveljavljenih industrijah.”Tomaž Frelih, šola za prodorna zagonska podjetja Hekovnik.

Če bi želela postati podjetnica, kako naj se pravilno lotim biznisa?

Prvi in najpomembnejši korak je zagotovo to, da že idejo čim prej delimo z drugimi in jo te-stiramo pri morebitnih uporabnikih. Seveda ne razlagamo podrobnosti, moramo pa pove-dati grobo idejo in predvsem, kakšen problem rešujemo. Morebitni uporabniki pa nam bodo povedali, ali je to uporabno ali ne, ali bi to kupili in za kakšen denar. To lahko naredimo s prepro-stim demoproduktom ali zgolj enostranskim

»IDEJO NAJPREJ PREIZKUSITE NA TRGU, POTEM VLAGAJTE VANJO«[INTERVJU ] O tem, kaj mora vedeti in znati mladi podjetnik, ki se loteva bi-znisa, smo se pogovarjali s Tomažem Frelihom iz šole za prodorna zagonska podjetja Hekovnik

13

startup

F

.

opisom. Ko je ta preizkus uspešno opravljen, se lotimo gradnje produkta oziroma širše pro-mocije storitve.

Kako pa naj preizkusim idejo pri morebit-nih uporabnikih?

Predvsem gre tu za veliko pogovorov, in-tervjujev, včasih je smiselno narediti preprosto spletno stran (tako imenovani landing page), kjer razložimo idejo in zajemamo elektronske naslove zainteresiranih. Za nadaljnje korake izberemo izdelek, ki po mnenju večine rešuje največji problem najbolj tipičnih uporabnikov. Nato preizkusimo ta izdelek. To so cikli, ki nam lahko v kratkem času z malo denarja povedo, ali je vredno ideji posvetiti več časa oziroma ali bomo iz tega lahko naredili posel.

Katere panoge prepoznavate kot obetavne za start-upe pri nas?

Veliko je “tradicionalnih” panog, ki potrebujejo nove pristope in metode. Na tem področju je zelo prisotna umetna inteligenca in veliko priložnosti je, kako z njeno pomočjo organizi-rati slike, optimizirati poslovanje ali celo na-povedovati razvoj novih zdravil. Prav tako je v Sloveniji velik potencial še v biotehnologiji. Na tem področju imamo zelo dobre raziskave na inštitutih, univerzah in centrih odličnosti, in upam, da se bodo nova odkritja preoblikovala v uspešna nova podjetja.

Za katere storitve ocenjujete, da bi bili ljudje pripravljeni plačati, pa jih na našem trgu še ni?

Če bi vse vedel, bi verjetno že predlagal ozi-roma zagnal kakšno podjetje takega tipa. Me-nim, da je priložnost predvsem v novih pristo-pih v že uveljavljenih industrijah. Prav tako je mogoče veliko izboljšati na področju pomoči mladim podjetjem pri poslovanju. Tudi denar je pri tem skoraj zagotovljen, saj so podjetja pripravljena za pomoč tudi plačati. Pripravlja-mo tudi program start:Cloud, kjer podjetjem, ki so usmerjena na tako imenovani small B2, ponudimo potrebna znanja in kompetence, da prodrejo na trg ter na njem umestijo svojo aplikacijo.

Se spomnite kakšnih konkretnih inova-tivnih idej start-up podjetij, ki se razvijajo pri nas?

V Sloveniji je kar nekaj podjetij zelo inova-tivnih in verjamem, da bodo nekatera tudi zelo uspešna v prihodnosti. Denimo podjetje Smart Houskeeping, ki se ukvarja s pomočjo pri up-ravljanju osebja v hotelih, pa podjetje Fylet, ki povezuje mobilne naprave in računalnike brez oblaka, kar je primerno za družinske in za-sebne slike.

Članek je bil objavljen v časniku Finance 13. marca 2013.

14F

startup

Iztok Hočevar, Rok Pikon

Kakšne so vloge države, šolstva in podjetnikov? Kako izboljšati te dejavnike, smo se včeraj pog-ovarjali na konferenci Podim v Mariboru, kjer so se zbrali podjetniki in finančniki.

Država bi vsaj toliko pozornosti, kot jo namen-ja preprečevanju propadanja velikih podjetij iz umirajočih industrij, morala posvetiti spodbujanju nastanka podjetij iz novonastalih industrij, kot so in-ternet in mobilne tehnologije. Ervin Strnišnik, Transfer-wise

PODJETNIŠKA SKUPNOST

»Podjetniška skupnost bi morala vsak dan v tednu organizirati dogodek za podjetnike, raz-vijalce, inženirje... kjer se krešejo mnenja, ust-varja znanje in porajajo nove ideje,« meni Pad-dy Cosgrave iz irske podjetniške organizacije F.ounders. »To je predvsem naloga start-upov, ki morajo vloženo vrniti družbi. V Dublinu želijo vsi uspešni podjetniki pripraviti dogodek vsaj en večer na mesec, udeležencem plačajo pivo in z njimi izmenjajo svoje znanje, poznanstva in izkušnje. Podjetniki morajo postati mentorji.«Paddy Cosgrave, Irska, organizacija F.ounders

DRŽAVA

»Država ne sme reševati podjetij, ki so obso-jena na propad. Na Irskem so veliko zagonskih podjetij ustanovili ljudje, ki so se zaradi krize znašli na cesti. Gre za neposredno povezavo, vsaj take so irske izkušnje,« je povedal Cos-grave. Omenil je tudi primer, kako lahko poli-tik prepriča korporacijo, da svoj sedež preseli prav v glavno mesto države, ki jo vodi. »Irski

RECEPT ZA VEČ NOVIH PODJETIJ? »NEHAJTE REŠEVATI PODJETJA, KI SO OBSOJENA NA PROPAD«Kako izboljšati poslovno okolje v Sloveniji

TRANSFERWISE

Londonski start-up Transferweise, v katerem so zaposleni predvsem Estonci in Slovenci, je le dve leti staro podjetje. Temeljna dejavnost podjetja so medn-arodni prenosi denarja, za kar uporabnik plača veliko manj kot v bankah in drugih organizacijah na tem trgu. Prav ta teden je podjetje zbralo svežih šest milijonov dolarjev od tveganega kapitala.

15

startup

F

premier Enda Kenny mi je dal svojo osebno mobilno številko in mi dejal, naj ga pokličem vsakič, ko bo v Dublinu uspešen podjetnik. Da ga povabi na pivo. To sem storil že velikokrat in veliko podjetij je odprlo predstavništvo ali razvojni center na Irskem prav zaradi tega, ker je direktor podjetja spil pivo s premierom. Navzočnost premiera je za podjetja znamenje, da država misli resno. Tudi zato ima Irska danes največji delež zaposlenih v tehnološki panogi v Evropi.«Paddy Cosgrave, Irska, organizacija F.ounders

»Britanska vlada sistemsko spodbuja mlado podjetništvo, in to v obliki davčnih olajšav za zagonska podjetja in njihove zaposlene, poso-jil, svetovanja na področju podjetništva in raz-voja... Podjetništvo spodbuja tudi s privabljan-jem znanja in vlaganj iz tujine. Tako ponuja tako imenovani start-up vizum, ki olajša post-

opke priseljevanja tujcev v Veliko Britanijo, če ustanavljajo zagonsko podjetje ali pa se zapo-slujejo v angleških mladih podjetjih.«Ervin Strnišnik, start-up Transferwise London

PODPORNO OKOLJE

»Leta 2010 je premier David Cameron na-povedal vladno podporo tako imenovanemu Tech Cityju oziroma Silicon Roundabout, kakor imenujemo predel vzhodnega Londona okrog postaje podzemne železnice Old Street, kjer po nekaterih ocenah deluje več kot pet tisoč tehnoloških podjetij. Svojo pomoč ta udejan-ja prek pobude, imenovane TCIO (Tech City Investment Organisation), ki je krovna orga-nizacija za podporo tehnološkega podjetništva v vzhodnem Londonu. Znano je, da angleška vlada s to pobudo in podpornimi dejavnostmi načrtno gradi evropsko silicijevo dolino oziro-

Država ne sme reševati podjetij, ki so obsojena na propad. Na Irskem so veliko zagonskih podjetij usta-novili ljudje, ki so se zaradi krize znašli na cesti. Gre za neposredno povezavo, vsaj take so irske izkušnje.Paddy Cosgrave, F.ounders

16F

startupma center evropskega tehnološkega razvoja. Značilnost te organizacije je, da so njeni ljudje vezni člen med ekosistemom in vlado. Tako je mogoče predstavnike TCIO srečati na večini konferenc in drugih dogodkov, kjer se s pod-jetniki pogovarjajo o njihovih težavah. Številni izmed njih namreč prihajajo iz industrije same, denimo direktorica TCIO Joanna Shields je v Facebooku vodila področje EMEA, preden je prevzela zdajšnji položaj.«Ervin Strnišnik, start-up Transferwise London

ŠOLSTVO

»Univerze morajo sodelovati z gospodarst-vom. Na Irskem imata vsaka univerza in vsaka fakulteta pisarno za komercializacijo. Naloga pisarne je, da ustvarjenemu znanju najde vred-nost na trgu. Ali je to prodaja obstoječim pod-jetjem ali ustanavljanje novih. Tukaj nastopijo univerzitetni inkubatorji in pospeševalniki podjetništva. Imamo tudi časopis, ki pokriva le te teme, podeljujemo univerzitetne nagrade za najboljše podjetnike in inovatorje.«Paddy Cosgrave, Irska, organizacija F.ounders

FINANCE

»Pri vlaganju v podjetje sklad tveganega kapi-

tala prouči tudi makroekonomsko okolje vdržavi, denimo davke, konkurenčnost po-slovnega okolja. Vlagatelji smo zelo plašne ribe, in če vlada samo namigne, da bo bolj obdavčila delo, kot se je govorilo kriznem davku na neto plače, jih s tem odženemo. Obstajajo pa tudi drugi prijemi, kako motivi-rati vlaganja v zagonska podjetja. Avstrija tako omogoča svojim državljanom, da del dohod-nine namenijo skladom tveganega kapitala. Če pa bi želeli več zasebnih poslovnih ange-lov, bi morali tako naložbo tem ljudem narediti privlačno. Pri poslovnih angelih pa bi jim morali dati poseben status, da ne bi bilo zlorab.«Jure Mikuž, RSG Capital

Članek je bil objavljen v časniku Finance 16. maja 2013.

.START-UP LETA JE KOOFR

Na tekmovanju Start:up Slovenija, ki ga organizirata Tovarna podjemov in Tehnološki park Ljubljana, je zma-gal start-up Koofr. »Koofr je programski vmesnik, ki up-orabniku omogoča dostop do spletnih hramb podatkov. Recimo temu razširjen Dropbox. Uporabniku ponujamo dostop do storitve tudi prek mobilne aplikacije,« je pojas-nil prvi človek omenjenega zagonskega podjetja Damjan Matičič. »Zdaj se osredotočamo na stranke in sklenitev prvih pogodb, potem pa bomo napadli tuje trge,« je še povedal Matičič. Start-up je sicer prejel vložek poslovnega angela, del sredstev pa so prispevali tudi sami podjetniki.

17

startup

F

Iztok Hočevar

Slovenski start-up Zeppelin je do zdaj ed-ino slovensko podjetje, ki mu je uspelo prepričati enega izmed najboljših podjetniških pospeševalnikov na svetu TechStars, da ga je sprejel pod svojo streho. Zeppelin sicer razvija spletno aplikacijo, ki vodstvenim kadrom po-maga razumeti, kako podjetje posluje, in dos-topati do vseh pomembnih poslovnih podat-kov na enem mestu.

»TechStars je bil za nas že dlje časa eden izmed najbolj zaželenih inkubatorjev - poleg Y Com-binatorja, 500 Startups in evropskega Seed-campa -, a smo bili vedno prepričani, da smo že predaleč, kar zadeva podjetje in izdelek, saj smo že imeli stranke, partnerje, zaposlene pa seveda veliko izkušenj z razvojem izdelka,« pojasnjuje Gabrovec. Podjetniki so najprej na lastno pest obiskali Silicijevo dolino in tam v treh mesecih poskusili pritegniti vlagatelja. »Na koncu smo ugotovili, da je precej laže priti do ključnih ljudi, vlagateljev ali partnerjev prek katerega izmed programov. Tako smo odd-ali prijavo in bili pozneje sprejeti v bostonski TechStars,« razloži Gabrovec.

Razvoj

Program TechStars sestavljajo tri faze. Prvi mes-ec je namenjen razvoju in predstavitvam izdel-ka. »V prvih štirih tednih smo imeli več kot sto individualnih sestankov z mentorji in vlagatelji, jim predstavljali svoj izdelek in si zapisovali njihove odzive,« opisuje Gabrovec. Podjetniki so na podlagi mnenj in komentarjev mentor-jev in vlagateljev razvijali tako izdelek kakor

tudi trženjsko strategijo in poslovni model. »Ta faza je odločilnega pomena, saj dobiš v krat-kem času ogromno dodatnih informacij, ki ti pomagajo bolje opredeliti kupca, razvojni načrt ter strategijo razvoja izdelka in podjetja,« poudarja Gabrovec. Poleg srečanj z mentorji in vlagatelji so slovenski ekipi dan polnile tudi delavnice in vsakodnevne vaje iz predstavitve (pitch) izdelka. »Dan mine zelo hitro in šele po 18. uri smo se lahko začeli ukvarjati z izdelkom,« še pravi Gabrovec.

TRIJE MESECI START-UPA ZEPPELIN V POSPEŠEVALNIKU TECHSTARS[INTERVJU ] Davorin Gabrovec, soustanovitelj in direktor družbe Zeppelin

18F

startupKo vas posluša 500 vlagateljev

Drugi mesec je nekako bolj osredotočen na sam razvoj izdelka, ko je potreben velik na-predek, medtem ko so se ekipe tretji mesec predvsem pripravljale na predstavitveni dan ter pridobivanje novih strank in strateških part-nerstev. »Program se po treh mesecih konča s tako imenovanim demo dnevom, ko se vseh 12 start-upov - toliko jih med več kot tisoč pri-javami na generacijo sprejme pospeševalnik - predstavi pred več kot 500 vlagatelji,« razloži Gabrovec.

Zaposlujejo

»Na tem dnevu smo imeli odlično predstavitev in zbudili veliko zanimanja za naš izdelek. De-jansko je že zdaj tu vse povsem drugače; vla-gatelji hodijo k nam od prvega tedna in želijo izvedeti več o težavi, ki jo rešujemo,« s pono-som pove Gabrovec. Po njegovem je toliko zanimanja vlagateljev sprožilo predvsem to, da so bili edino podjetje iz internetne panoge B2B. »Povem tudi lahko, da smo že začeli zapo-slovati in bomo v prihodnjih tednih predstavili izdelek, do poletja pa tudi še veliko novosti,« je optimističen Gabrovec.

Še letos nekaj tisoč strank?

Po nekaj mesecih pospešenega razvoja načrtujejo umestitev izdelka na trg. Sledilo bo pridobivanje uporabnikov in na podlagi njihovih mnenj bodo toliko izoblikovali svoj izdelek, da bodo uporabniki pripravljeni zanj tudi plačati. »Trenutno imamo nekaj sto pod-jetij, ki so že izrazila zanimanje za uporabo našega izdelka. Letos je naš glavni cilj prido-biti nekaj tisoč strank, vzpostaviti sodelovanje z nekaterimi strateškimi partnerji, ki so za nas odločilnega pomena v fazi nastopa na trgu in povezav, ter seveda nenehno prilagajati iz-delek, da dosežemo pravo uporabno vrednost za naše stranke,« pojasni Gabrovec.

Ameriški nauki

In kaj se je ekipa Zeppelina naučila v ZDA? »Najpomembneje je, da podjetje čim prej na-jde uporabnikovo glavno težavo in jo poskuša rešiti. Ta težava mora biti dovolj velika vsaj za eno ciljno skupino in jo je treba v čim krajšem času preveriti na trgu,« svetuje Gabrovec. Po njegovih besedah je bila odločilna tudi selitev dela ekipe v ZDA, kjer je v neposrednem sti-ku z industrijo, strateškimi partnerji, kupci in možnimi vlagatelji. »Pomembno je, da se raz-vijajo odnosi in gradi zaupanje - za to pa je potrebna vsakodnevna navzočnost,« meni Gabrovec. Zeppelin je tako razvojni del ekipe obdržal in ga bo širil v Sloveniji, preostalo bo potekalo v Bostonu. Ta model se je sicer izka-zal za uspešnega že pri nekaterih slovenskih zagonskih podjetjih, kot sta Celtra in Zemanta.

Kaj pravzaprav delajo

Zeppelin razvija spletno in mobilno aplikacijo za podjetja, ki vodstvenim kadrom olajša ra-zumevanje poslovanja na področju trženja, prodaje, družabnih omrežjih, tehnične pod-pore in drugih poslovnih funkcij na enem mes-tu. »Z našo rešitvijo poskušamo prikazati glavne kazalnike uspešnosti in aktualno dogajanje v podjetju ter tako v vsakem trenutku omogočiti jasen pregled dogajanja in poslovanja pod-jetja,« pojasni Gabrovec. V podjetju so do zdaj razvili beta različico, veliko energije pa vložili v sodelovanje s številnimi strankami in morebit-nimi kupci, kjer so poskušali rešiti nekaj glavnih izzivov pri njihovem poslovanju.

Je Silicijeva dolina najbolj zaželeni kraj?

Čeprav je Silicijeva dolina vodilno tehnološko območje na svetu, so tudi nekatera mesta, denimo New York ali Boston, zelo tehnološko napredna in v nekaterih panogah morda bolj primerna. Tako kot je New York odlično mesto za panoge iz oglaševanja in financ, je Boston

19

startup

F

odličen predvsem za tehnološke B2B start-upe in mobilne tehnologije. Medtem ko je Stanford v Kaliforniji najboljša univerza za podjetništvo, je MIT v Bostonu najboljša univerza za tehnične kadre na svetu. »Od panoge je torej odvisno, kateri kraj v tujini je najbolje izbrati, a pravilo - vsaj za IT-panogo - je: če želiš zgraditi globalno

podjetje, se preseli v eno izmed tehnoloških središč. Kamorkoli greš, pa je veliko laže prek start-up inkubatorjev, ker se lahko razvijaš in navezuješ ustrezne stike veliko hitreje kot sic-er,« še sklene Gabrovec.

Članek je bil objavljen v časniku Finance 3. aprila 2013.

.

Anamarija Božič

Največji podjetniški pospeševalnik na svetu Wayra je v svoj londonski inkubator sprejel kar tri slovenska startup podjetja. Mladi slovenski podjetniki so nam zaupali zakaj sploh Wayra, kako so se pripravljali na predstavitev podjetja ter podali nasvet kako uspeti.

Med več kot 3.500 prijavljenimi so si od slov-

enskih start upov izbor v Wayro prislužili pod-jetniki iz MIDS-a, kjer razvijajo storitve iHELP za učinkovitejšo pomoč ob srčnem zastoju in za zvišanje stopnje preživetja, iz Avente+, kjer so razvili aplikacijo Peekster, ki bralca tiskanega članka s pomočjo telefonske kamere poveže z digitalno različico le tega, ter iz Jollydecka, spin-off-a podjetja Neonardi, ki podjetjem nudi e-učenje zaposlenih.

KAKO DO SPREJEMA V LONDONSKI PODJETNIŠKI POSPEŠEVALNIK WAYRAV London po denar in znanje

»Mladim podjetnikom bi svetoval, da sama zamisel ni dovolj. Wayra išče ekipo, ki iz ideje naredi glo-balno zgodbo,« pravi Andraž Ogorevc iz iHelpa.

20F

startupZakaj sodelovati v Wayri

»Glede na to, kaj nudi izbranim podjetjem, razlogov za odločitev za sodelovanje v njej res ni malo,« razlaga Andraž Ogorevc iz iHel-pa. »Poleg mentorstva Wayrinih strokovnja-kov, številnih izobraževanj, priložnosti za stike z drugimi mladimi podjetji, predvsem pa s poslovneži in potencialnimi investitorji, ne gre zanemariti niti začetne investicije, ki jo prejme izbrano podjetje ter širok trg uporabnikov, ki ga nudi Telefonica - več kot 350 milijonov,« še dodaja.

Ker je Wayra trenutno eden največjih in najkvalitetnejših pospeševalnikov na svetu, zagotovo pa vodilni v Evropi, se vsi trije strin-jajo, da je tako sodelovanje velika poslovna priložnost. »Glede na to, da ima organizacija podporo najbolj odmevnih mentorjev in in-vestitorjev na svetu, pa je zelo dobra izbira tudi zato, ker v ozadju Wayre stojita družbi O2 in Telefonica, ki ti lahko z enim klicem odpre-ta vsaka vrata v poslovnem svetu,« pravi Tine Hamler iz podjetja Aventa+. Ker je njihov ciljni trg ameriški in britanski, pomembno pa jim je tudi sodelovanje svojih uporabnikov v razvoju, je sprejem v Wayro za njih »velika osebna in poslovna zmaga,« zatrjuje Hamler.

Prijava »splet srečnih naključij«

Prijava za sodelovanje v natečaju za sprejem v londonski pospeševalnik je preprosta in po-teka preko spleta. »Iskreno lahko priznam, da je šlo za splet srečnih naključij,« priznava Andraž Ogorevc. Projekt iHelp je predstavil direktorju Wayra Europe s katerim sta se srečala na kon-ferenci, ki jo je organizirala podjetniška mreža CEED. Ta je bil nad njim projektom navdušen in Andraža je povabil, da se prijavi na Wayro, ki je ravno začela postopek izbora. »Še isti večer sem izpolnil prijavnico Wayra London,« pra-vi Ogorevc in dodaja še, da delovanja Wayre pred tem ni poznal in je podatke o načinu nji-

hovega delovanja našel preko spleta, prav tako pa je stopil v stik tudi s podjetjem, ki je bilo iz-brano lansko leto ter tako pridobil dodatne ko-ristne informacije.

Igor Čenar iz Jollydecka pa pravi, da so o Wayri razmišljali že dalj časa, dokončno odločitev pa so izbrali po tem, ko so obiskali njihovo turnejo 2013 v Zagrebu. Ko so izvedeli, da so spreje-ti med finaliste, pa so v pripravo vložili veliko časa in energijo. Pomoč so poiskali pri številnih Slovencih, ki so aktivni v slovenskem start-up prostoru.

Zaradi sodelovanja pri še enem projektu pa so se na Wayro v zadnjem trenutku prijavili tudi v Aventi+, da so lahko dokončali prijavo so morali celo prej oditi iz zaključne zabave, ki so se je udeležili kot zmagovalci projekta. » V bist-vu smo oddali prijavo dobesedno 10 minut pred iztekom roka za prijave ob polnoči,« ra-zlaga Tine Hamler.

Kakšen je postopek izbora v Wayro

Celoten izbor poteka tri mesece. V prijavnici je potrebno podati osnovne informacije o pro-jektu, kot je poslovni model, finančni pregled za naslednjih nekaj let, opis ciljnega trga, načrtovani vstop na tuje trge ter predstaviti ekipo. Njihova komisija pregleda prijavljene projekte in naredi ožji izbor 280 podjetij. Po-tem sledi še nekaj dodatnih vprašanj glede projekta, za tem pa še osebni intervju z ekipo Wayre preko konferenčnega klica. Zanima jih, kako se ekipa, ki pripravlja projekt, pozna med seboj, kako deluje, kako rešujejo morebitne težave in podobno. »Njihov moto je, da prav toliko kot investirajo v idejo investirajo tudi v ekipo. Temu posvečajo veliko pozornosti,« ra-zlaga Hamler.

Po intervjujih izberejo ožje finaliste, ki jih pov-abijo v London na wayraWeek. Tukaj tri dni po-tekajo dejavnosti, kot so delavnice, predavanja,

21

startup

F

intervjuji. Na koncu sledi zaključna predstavitev pred 8-člansko komisijo, kjer izberejo ekipe, ki so sprejete v Wayro za najmanj šest mesecev. Po tem času je na vrsti sklepna predstavitev, kjer se ekipe predstavijo pred največjimi in-vestitorji iz celega sveta. »Postopek je relativno hiter in predvsem transparenten, trudijo se biti odprti in dosegljivi,« pa svoje mnenje o izboru pove Igor Čenar iz Jollydecka.

Kaj konkretno nadebudnim podjetnikom nudi izbor v Wayro

Wayra za vsakega, ki je sprejet nameni 60 tisoč evrov. 40 tisoč dobi ekipa v denarju kot nakazi-lo. Preostalih 20 tisoč evrov pa so ovrednotene njihove storitve kot so: koriščenje poslovnih prostorov v centru Londona, strojna oprema, pravna ter finančna služba, svetovanje, men-torstvo, številna izobraževanja s področja ja-vnega nastopanja, marketinga in podobno. To se označuje kot neke vrste posojilo, ki ga Wayra na koncu pretvori v svoj delež v podjetju, ki znaša nekje 5-10 odstotkov, podjetje pa ga la-hko, ko dobi investicijo, odkupi ali pa se samo odpiše v primeru da podjetje ne preživi.

Pot v London ter bivanje tam, si vsak udeleženec tekmovanja financira sam, kot tudi vse ostale stroške povezane s tem. Hamler pa dodaja da »ekipa podpiše pogodbo, na podlagi katere ti Wayra nakaže 40 tisoč evrov. Kaj ti s tistim denarjem narediš je tvoja stvar. Ali jih boš na-menil za namestitev ter žepnino ali pa vložil v razvoj produkta je stvar dogovora v ekipi. Tam te nihče v nič ne omejuje.«

Nasveti mladim podjetnikom ki želijo v Wayro

»Mladim podjetnikom bi svetoval, da sama ideja ni dovolj. Wayra išče ekipo, ki iz ideje na-redi globalno zgodbo. Priporočam, da imate »track record«, da pokažete, kaj ste dosegli s svojo ekipo v Sloveniji oz. v tujini. Že z izbo-

rom v finale med podjetja, ki se udeležijo wayraWeek-a, lahko v treh dneh dobiš veliko novih kontaktov in znanj iz različnih področij kot so odnosi z javnostmi, upravljanje z bla-govno znamko, financ,... To je že samo po sebi neprecenljiva izkušnja za mladega podjetnika. Z izborom v inkubator pa menim, da se odpre-jo tudi nove priložnosti za vstop na globalni trg,« je prepričan Ogorevc.

Hamler pa opozarja, da ni naključje, da so na Wayro sprejete kar tri slovenske ekipe, saj pravi da »če imaš dobro idejo in si pripravljen trdo delati in se včasih tudi čemu odreči, potem je velika možnost da bo prej ali slej nekdo opazil in to nagradil.« »Treba je skočiti v mrzlo vodo in splavati,« še svetuje in dodaja da so oni s sprejemom v Wayro dobili dokaz, da »se da in da svet ni samo tako siv, kot nam ga prikazu-jejo domači mediji na vsakem koraku.«

Članek je bil objavljen v časniku Finance 2. aprila 2013.

.