izdelava spletne strgovine v sumo2 upravitelju …

Nejc Zdovc

IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE V

UPRAVITELJU SPLETNIH VSEBIN SUMO2

Diplomsko delo

Maribor, avgust 2011

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE V UPRAVITELJU SPLETNIH VSEBIN

SUMO2

Študent: Nejc Zdovc

Študijski program: Računalništvo in informacijske tehnologije (UN)

Mentor: izr. prof. dr. Milan Zorman, univ. dipl. inž. rač. in inf.

Somentorica: asist. dr. Mateja Verlič, univ. dipl. inž. rač. in inf.

Lektor: Nejc Ribič

Maribor, avgust 2011

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Milanu

Zormanu in somentorici asist. dr. Mateji Verlič

za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi mojim staršem in Katji, ki

so mi pomagali pri izdelavi te diplomske naloge

ter me pri tem podpirali.

Zahvala tudi Roku Ajdniku, ki je v začetnih

fazah pomagal pri razvoju sistema SUMO2.

IV

IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE V UPRAVITELJU SPLETNIH

VSEBIN SUMO2

Ključne besede: CMS, spletna trgovina, spletno nakupovanje, upravitelj spletnih

vsebin, SUMO2, vtičnik, nakup

UDK: 004.738.5(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu bi radi izdelali spletno trgovino, pri tem raziskali vse njene

prednosti in slabosti ter jih uporabili nam v prid. S pomočjo literature si bomo

pogledali, kaj ljudi privlači pri spletnih trgovinah in tudi te vidike vključili v izdelavo.

Spletna trgovina bo sestavljena iz dveh delov: komponente, ki bo nadzirala in

omogočala urejanje izdelkov, ter vtičnikov, ki bodo uporabnikom omogočali uporabo

same trgovine. Uporabniki bodo imeli velik nabor vtičnikov, ki jim bodo zagotovili lažje

uporabljanje in tudi hitrejše nakupovanje. Plačilno sredstvo, ki bo implementirano, bo

plačilo po prevzemu z možnostjo dodajanja plačilnih sredstev. Celotna spletna trgovina

bo temeljila na upravitelju spletnih vsebin SUMO2, ki je bil oziroma je izdelan v lastni

režiji.

V

DEVELOPING ONLINE SHOP IN SUMO2 CMS

Key words: CMS, online shop, online shopping, content management system,

SUMO2, module, purchase

UDK: 004.738.5(043.2)

Abstract

In this diploma thesis we would like to create an online shop, research all its

advantages and disadvantages and use them to improve our online shop. We will

research different literature and try to find out what online shop users like and use that

in our product. The online shop will consist of two parts. Firstly we have component

that will control and enable editing of products and secondly we have modules that will

allow the users to use the online shop. Users will have many different modules that will

provide them easier use and faster shopping. Payment instrument that will be

implemented is payment on delivery with the option of adding other payment

instruments. The whole online shop will be based on content management system

SUMO2 that was created by us.

VI

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

2 SISTEMI ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN ........................................ 3

2.1 ZGODOVINA ....................................................................................................... 4

2.2 TYPO3 .............................................................................................................. 4

2.3 JOOMLA ............................................................................................................. 6

2.4 WORDPRESS ...................................................................................................... 8

2.5 SUMO2 ............................................................................................................. 9

2.6 ZAKAJ SUMO2? ............................................................................................. 10

3 SPLETNA TRGOVINA ....................................................................................... 12

3.1 PLAČEVANJA V SPLETNIH TRGOVINAH ............................................................. 14

4 RAZVOJ SPLETNE TRGOVINE V SISTEMU SUMO2 ................................ 17

4.1 IZDELAVA KOMPONENTE ................................................................................. 17

4.2 IZDELAVA VTIČNIKOV ..................................................................................... 18

4.3 PREOSTALI VTIČNIKI ........................................................................................ 24

4.4 ČASOVNI POTEK RAZVOJA ............................................................................... 26

5 SKLEP ................................................................................................................... 27

6 VIRI, LITERATURA ........................................................................................... 28

7 PRILOGE .............................................................................................................. 30

7.1 KAZALO SLIK ................................................................................................... 30

VII

UPORABLJENE KRATICE

CMS – upravljalec spletnih vsebin (ang. content management system)

WYSIWYG – kar vidiš, boš tudi dobil (ang. What You See Is What You Get)

FTP – protokol za prenos datotek (ang. file transfer protocol)

DMS – dokumentni sistem (ang. Document Management Systems)

SHA – (ang. Secure Hash Algorithm)

RIPEMD – (ang. RACE Integrity Primitives Evaluation Message Digest)

AES – napredni šifrirni algoritem (ang. Advanced Encryption Standard)

XML – razširljiv označevalni jezik (ang. Extensible Markup Language)

PHP – orodja za osebno spletno stran (ang. Personal Home Page Tools)

HTML – jezik za označevanje nadbesedila (ang. Hyper Text Markup Language )

CSS – slogovna predloga (ang. Cascading Style Sheets)

SEO – optimizacija za spletne iskalnike (ang. search engine optimization)

SSL – (ang. Secure Sockets Layer)

HTTPS – (ang. Hypertext Transfer Protocol Secure)

FAQ – pogosto zastavljena vprašanja (ang. Frequently Asked Questions)

Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 1

1 UVOD

V današnjem svetu brez interneta preprosto ne gre in cilj večine internetnih ponudnikov po

svetu je, da bi vsa gospodinjstva čez leta imela hitro in zanesljivo povezavo do interneta.

Slovenski ponudnik interneta je to še bolj izpostavil, saj je zastonj povečal hitrost vsem

uporabnikom, ki so ustrezali navedenim kriterijem [1]. To je še en dokaz, da je internet

eden od glavnih virov v sedanji družbi za komunikacijo, poslovanje, zabavo …

Z internetom pa pridejo tudi spletna poslovanja in spletne trgovine (ang. online shop).

Vsakodnevni nakupi v trgovinah se počasi selijo na internet. Ravno zaradi tega je zelo

zaželeno, če ne že nujno, da imajo trgovine tudi spletno trgovino. Na spletu jih najdemo že

zelo veliko, vendar le malo dobro izdelanih, ki omogočajo res maksimalno uporabniško

izkušnjo. Večina je namreč narejena z orodji, ki so namenjeni masovni izdelavi trgovin,

nimajo pa niti lepe oblike, ki bi bila tematsko povezana z podjetjem, niti tistega posebnega

pridiha in edinstvenosti, saj so vse narejene po istem vzorcu.

Namen diplomske naloge je izdelati spletno trgovino, ki je izdelana za vsakega naročnika

ločeno, saj tako omogočimo, da je edinstvena, narejena po viziji podjetja in privlačna za

določen krog obiskovalcev, s katerimi se srečuje naročnik.

Pri izdelavi je bil velik poudarek na uporabniku in uporabniški izkušnji. Srečevali smo se z

vprašanji, kot so »Kako zagotoviti lahek in hiter nakup za uporabnika?«, »Kako zagotoviti

maksimalno varnost?« in »Kako omogočiti hitro ažuriranje skrbnikov, od oddaje naročila

uporabnika?«.

Upoštevali smo vse pomisleke, ki se pojavijo pri drugih trgovinah, preučili druge sisteme

za nadzor in napake ter njihove pomanjkljivosti odpravili ali izboljšali. Uporabnika smo

zaščitili z večplastno zaščito podatkov, prav tako ga sistem skozi nakup ves čas vodi, tako

da bi nakup bil še lažji. Spletna stran je zgrajena modularno, kar pomeni, da je sestavljena

iz več komponent, ki so namenjene lažji orientaciji in nakupu na strani.

Poleg spletne strani smo zgradili še sistem, ki upravlja spletno trgovino in lastniku oziroma

administratorjem omogoča pregled naročil, dodajanje izdelkov, dodajanje vtičnikov …

Osnova nam je bil SUMO2 CMS, na katerem se je izdelala komponenta, ki skrbi za

delovanje cele trgovine in omogoča zgoraj naštete funkcionalnosti.


Končni izdelek diplomske naloge je moderna spletna trgovina s sistemom za kontrolo in

pregledom vseh vsebin na strani. Ker je spletna stran zgrajena modularno, jo zlahka

razširimo z novimi vtičniki, prav tako pa se lahko vedno dodaja nove kategorije, izdelke in

vsebine.


2 SISTEMI ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN

Sistem za upravljanje vsebine (CMS) je del programske opreme, ki deluje na strežniku. V

večini primerov je to aplikacija, ki temelji na podatkovni bazi in omogoča preprosto objavo

in upravljanje vsebin. Vsebina, struktura in oblikovanje so ločeni segmenti. "Videz in

občutek" vaše spletne strani je mogoče spremeniti ali obnoviti, s tem pa obstoječe vsebine

in arhitektura strani ostaneta nedotaknjeni. Za upravljanje CMS ni potrebno predhodno

znanje programiranja, saj lahko uporabniki s pomočjo grafičnega vmesnika (WYSIWYG)

dodajajo vsebine, kot je večina navajena v Microsoft Wordu. Urejanje in dopolnjevanje

strani je zaradi decentraliziranega vzdrževanje zelo preprosto, saj lahko spletno vsebino

urejate kjerkoli in kadarkoli, kjer imate dostop do interneta [6].

Slika 2.1: Shema delovanja CMS [7]

Zaradi ločenih vlog in skupin lahko uporabniki sočasno urejajo spletno stran. Potem ko

oblikovalec pripravi predlogo in strukturo strani, lahko urejevalci vsebine dodajo vsebino v

predloge stani. Obenem pa lahko uredniki že dodajajo, urejajo in potrjujejo vsebino. Vsa

vsebina se shrani v podatkovno bazo, in ko je ta potrjena, jo lahko vidijo obiskovalci strani.

Vsa aplikacija, predloga in podatkovna baza je shranjena na FTP [7].


2.1 Zgodovina

V začetku 90. let se je največji poudarek delal na tem, da so se strani HTML pravilno

prikazovale. Dinamične strani pa so poskušali zgraditi s pomočjo jezikov, kot so Perl in

Cold Fusion. Šele po letu 1995, ko so iznašli PHP, ki je bil bolj primeren za spletne strani

kot prejšnji jeziki, so ljudje ugotovili, kaj potrebujejo lastniki spletnih strani. Potrebujejo

sistem, ki jim bo omogočal, da bodo lahko sami urejali spletne strani ter dodajali in urejali

vsebine. Poleg tega so postopoma dodali možnosti za nalaganje slik, videovsebin, zgodb in

podobno, kar je spletne strani naredilo zanimivejše. To je bil začetek razvijanja po meri

narejenih sistemov CMS. Ustanovilo se je tudi nekaj podjetij, ki je prodajalo sisteme CMS,

dodatke in podporo za njih. Kar nekaj jih je bilo zasenčenih zaradi novega sistema – DMS.

Ta je lahko obdeloval dokumente, tabele in predstavitve. Ti so bili v ospredju do začetka

20. stoletja, saj so jih uporabljala velika časopisna podjetja in revije. Leta 2004 pa so

preboj doživeli odprtokodni sistemi, kot so WordPress (2004), Joomla (2005) in Typo3

(1997), ki prevladujejo še danes [2].

Zgodovinsko-časovni trak lahko tako razdelimo na tri obdobja:

Po meri narejeni sistemi (1995–2000)

Lastniški sistemi (2000–2004)

Odprtokodni sistemi (2004–)

2.2 TYPO3

Kasper Skårhøj je leta 1997 začel razvijati TYPO3. Pojem upravljanje vsebine je bil še

vedno neprepoznaven. Veliko število sistemov CMS na trgu nam pokaže, da je bila ideja o

upravljanju vsebine dobra rešitev za problem, ki se je pojavljal na mladem internetu – ko

so spletne strani še rastle (in z njimi tudi kompleksnost), se je pojavila potreba po

ločevanju dizajna in vsebine [4].

TYPO3 je CMS, namenjen majhnim do srednje velikim podjetjem, ki ponujajo najboljše iz

obeh svetov: delovanje »out-of-the-box« s celotnim naborom standardnih modulov ter

čisto in čvrsto visokozmogljivo arhitekturo, ki je kos skoraj vsem po meri narejenim

vtičnikom in razširitvam.


Spletni razvijalci in posredniki bodo pri njem cenili popolno ločitev oblike in vsebine.

TYPO3 ne omejuje možnosti oblikovalcev pri oblikah, ki so pričakovane od profesionalne

spletne strani, spremembe predlog pa so zelo preproste.

Za administratorje in urednike vsebine TYPO3 ponuja izjemno podroben sistem dovoljenj

za uporabnika za izvajanje strokovnega ustvarjanja vsebin in urejanja delovnih tokov [5].

Tudi TYPO3 je grajen modularno, kar pomeni, da lahko namestimo vtičnike. Njihova

razdelitev je zelo podrobna, saj imajo vtičnike za TYPO3 in samo spletno stran (ang.

modules), dodatke za TYPO3 in samo spletno stran (ang. plugins), komponente za TYPO3

(ang. miscellaneous), dokumentacijo (ang. documentation) ter procese (ang. services).

Predvsem zanimivi so procesi, saj jih drugi sistemi CMS ravno ne favorizirajo.

Procesi so zasnovani tako, da se lahko prepišejo ter vam omogočijo širjenje in

izboljševanje oziroma v splošnem prilagajanje obnašanja TYPO3 ali kateregakoli

vtičnika/dodatka, ki uporablja procese, ne da bi bilo treba spreminjati originalno kodo

TYPO3 ali vtičnika/dodatka.

Sam administrativni del je razdeljen na štiri dele (slika 2.2).

Meni vtičnikov (ang. Module Menu) je namenjen navigaciji po osnovnih funkcijah. V tem

meniju lahko pregledujemo vsebino spletne strani, predloge, urejamo dokumente in

datoteke na strežniku, imamo orodja za nadzor uporabnikov in njihovih nalog, osnovno

tehnično in uporabniško pomoč, ne manjkajo pa niti vse komponente ter pregled in

instalacija dodatkov.

Drevesna struktura strani (ang. page tree) je namenjena navigaciji po sami spletni strani

oziroma njeni strukturi. Tukaj lahko z desnim klikom dodamo podstran, urejamo podatke o

že obstoječi strani, se premikamo po drevesu in podobno.

Vsebinsko polje (ang. content area) prikazuje vsebino oziroma akcije, ki smo jih izbrali ali

v drevesni strukturi strani ali v meniju vtičnikov. V njem na primer dodajamo novo stran,

vsebino novice in podobno.

Orodna vrstica (ang. docheader) služi prikazovanju poti, kjer se trenutno nahajamo –v njej

imamo možnosti, ki jih lahko izvajamo na tej strani. V to skupino spadajo shrani spletno

stran, dodaj spletno stran, osveži stran in tako naprej.[9]

Takšna razporeditev omogoča kar se da hitro delo in preglednost. Poleg tega TYPO3 ves

čas preverja, ali vam je seja za prijavo že potekla in vam na zelo eleganten in inovativen


način ponudi možnost vnovične prijave, s tem pa ne izgubite popolnoma ničesar, kar ste

mogoče delali, ko ste morali zapustiti računalnik oziroma se posvetiti kakšni drugi stvari,

kar je bil vzrok za potek seje. Vnovično prijavo ponudi v pojavnem oknu (ang. popup) s

pomočjo JavaScript, zaradi česar podatki ostanejo nedotaknjeni.

Slika 2.2: Osnovna razdelitev elementov v TYPO3 [9]

2.3 Joomla

Joomla je z veliko nagradami nagrajen sistem za upravljanje vsebin (CMS), ki omogoča

izgradnjo spletnih strani in močnih spletnih aplikacij. Številni vidiki, vključno z njegovo

lahkotnostjo pri uporabi in razširljivostjo, so Joomlo postavili med najbolj priljubljeno

programsko opremo za spletne strani. Poleg tega je prav tako kot TYPO3 brezplačen

oziroma odprtokoden [8].

Ena izmed največjih prednosti Joomle pred drugimi sistemi CMS je zagotovo velika

skupina uporabnikov. Na njihovi uradni strani lahko najdemo zelo velik nabor vtičnikov in

dodatkov. Po pregledu vseh opisanih sistemov CMS in njihovih strani smo ugotovili, da


ima prav Joomla največjo zakladnico dodatkov, kar pomeni, da se lahko uporabniki

odločajo med velikim naborom istih vtičnikov glede na svoje potrebe. Prav zaradi velike

skupnosti se je veliko podjetij specializiralo zgolj v izdelovanje vtičnikov in dodatkov za

Joomlo. Velika večina jih je brezplačnih, imamo pa tudi tako imenovane profesionalne

različice istih vtičnikov, ki so plačljive. Prednost pred zastonjskimi so predvsem

odstranitev kakšnih oglasnih dodatkov podjetja ali oglasov drugih ponudnikov –na primer

Google Ads. Se pravi, če pogledamo z vidika nekega začetnega uporabnika, ki pozna

osnovna načela spletnih strani, programska jezika HTML in PHP ter osnove oblikovanja,

lahko z Joomlo in množico dodatkov kaj hitro postavi spletno stran za svoje podjetje. Res

je, da spletna stran ne bo čisto na ravni profesionalnih strani, vendar če mu to ni ovira, je

na zelo preprost način postavil svojo spletno stran. Joomla je v primerjavi s TYPO3 za

začetnega uporabnika zelo preprosta. Problem se pojavi pri poglobitvi v samo delovanje

sistema. Ta ima tako kot TYPO3 svoj način programiranja, vendar kljub temu veliko

preprostejše kot TYPO3, kjer moramo še samo obliko spletne strani napisati v njihovem

jeziku. Dodanih je kar nekaj funkcij, ki razvijalcem omogočajo hitrejše delo, vendar pa

lahko veliko časa porabimo za samo učenje in delovanje funkcij. Tukaj ima veliko

prednost SUMO2, ki razvijalcem prepušča veliko svobodo, saj lahko napišejo vtičnik v

preprosti kodi PHP brez obveze po učenju kakšnih posebnih funkcij.

Predloge so v Joomli elegantno rešene. V osnovi lahko napišemo dokument PHP, v

katerem si zamislimo HTML-obliko strani. Kjer želimo, da imamo možnost, da dodajamo

vtičnike, Joomli povemo z definiranjem pozicije, nato dodamo datoteko CSS in predloga

strani je pripravljena. Podoben hiter sistem omogoča prav tako SUMO2. To je še ena od

lastnosti, kako preprosto narediti spletno stran v Joomli.

Slika 2.3: Vstopna stran v Joomli


2.4 WordPress

WordPress je začel leta 2003 z malim delom kode za izboljšanje tipografije vsakodnevnega

pisanja in z manj uporabniki, kot bi jih lahko prešteli na prste. Od takrat je zrasel v

največje blogersko orodje na svetu, ki ga uporablja na milijone spletnih strani in vidi več

deset milijard ljudi na svetu. WordPress se je začel kot blogersko orodje, vendar se je čez

leta razvil v CMS z vsemi elementi, ki jih uporabljajo največji sistemi CMS [3].

Slika 2.4: Vstopna stran v WordPress

Problem pri sistemu WordPress je v tem, da je bil v osnovi narejen za blogerje, v

nadaljevanju pa se je razširil v polno funkcionalni CMS, ki omogoča tudi trgovino in razne

druge komponente. Po prebiranju literature [10, 11] in lastnih izkušnjah lahko povzamemo,

da WordPress ni ravno primeren za spletne trgovine. Je sicer zelo dobro razvit CMS, ki

ponuja pester nabor funkcionalnost, in kot lahko vidimo na sliki 2.5, nam že na prvi strani

prikaže vse komentarje in objave na našem blogu oziroma strani. Ni pa bil že v osnovi

zgrajen na podlagi ideje CMS, ampak kot sistem za blog. Ravno zaradi tega se nam ne zdi

primeren, saj je kontrola nad spletno trgovino težja. Ima pa zagotovo zelo dobro dodelan

sistem za objavljanje novic, člankov in vsebin, saj je že njihov SEO prilagojen temu.

Prikazuje nam namreč datum objave in naslov kar v naslovu strani, na kateri je tista

vsebina.

Kljub vsemu pa smo našli nekaj vtičnikov in dodatkov, ki omogočajo spletno trgovino v

sistemu WordPress. Tako je tudi v ta sistem možna integracija spletne trgovine s pomočjo


na primer vtičnika Shopp (http://shopplugin.net/) ali WP e-Commerce

(http://wordpress.org/extend/plugins/ wp-e-commerce/).

2.5 SUMO2

Razvoj sistema SUMO2 se je začel pred dobrim letom, natančneje maja 2010. Vzrok za

razvoj je bil zastarel sistem, ki smo ga pred tem uporabljali pri izgradnji spletnih strani, saj

je imel veliko varnostnih lukenj, prav tako pa ni bil pripravljen za Web 2.0. Osnovno

zasnovo in razvoj sem vodil sam ob pomoči kolega, ki je bil zadolžen za dele projekta. Čez

približno malo manj kot eno leto je bil sistem pripravljen za prvo spletno stran. Seveda sem

takoj videl pomanjkljivosti, ki so bile potrebne izboljšave, saj se je večina napak pokaže

šele, ko postaviš realno spletno stran. V sredini marca je kolega sodelovanje prekinil, saj se

je preusmeril v druge programske jezike in se umaknil iz spletnih strani. Razvoj sem nato

nadaljeval sam, sistem pa je zdaj že zelo razvit in omogoča kar nekaj stvari, če ne še več

tistih, ki jih ponujajo najbolj popularni sistemi CMS.

Sistem je pisan modularno, kar pomeni, da lahko nameščamo vtičnike in komponente

neodvisno od jedra sistema. Imamo večplastno zaščito, gesla pa so zaščitena z 512-bitno

enkripcijo SHA in 320-bitno enkripcijo RIPEMD. Za druge pomembne podatke pa skrbi

256-bitna enkripcija AES, ki jo lahko razvijalci komponent in vtičnikov kličejo kot

funkcijo in uporabljajo za še večjo zaščito podatkov.

Velika novost, ki še ni bila videna nikjer, je uporaba zavihkov v samem sistemu. To

pomeni, da lahko naenkrat delamo na desetih različnih stvareh – večopravilnost. Če

hočemo dodati nov članek in ob dodajanju ugotovimo, da smo pozabili dodati kategorijo za

ta članek, lahko preprosto odpremo nov zavihek in dodamo novo kategorijo. Ob tem se

stran ne osveži, kar pomeni, da imamo hitrejše delovanje sistema in manj časa zapravimo

za čakanje, da se strani naložijo. Prav tako nismo izgubili nobenega že napisanega teksta v

prejšnjem zavihku, ko smo dodajali članek, zato lahko delo nadaljujemo, saj se nam je

kategorija avtomatično dodala v zavihek za dodajanje članka.

Naslednji pomemben segment je modularnost. Celoten sistem je sestavljen iz dveh delov:

jedra in dodatkov. Pod pojem dodatki spadajo vtičniki, komponente, predloge in jezikovni

paketi. Vtičniki so namenjeni predvsem sprednjemu delu spletne strani in večinoma

prikazujejo podatke iz podatkovne baze, ki so bili vneseni v samem sistemu. Komponente

(na primer trgovina) so namenjene vnosu dodatnih elementov (na primer izdelkov, podjetij,

http://shopplugin.net/

http://wordpress.org/extend/plugins/%20wp-e-commerce/


popustov), ki niso del jedra SUMO2. Predloge (ang. templates) so v bistvu oblike, ki jih

lahko izbiramo za spletno stran. Vsi teksti, gumbi, opozorila, naslovi … so napisani s

pomočjo oznak, ki so določene v datoteki XML. Tako lahko za vsak jezik naredimo svoje

datoteke XML in jih naložimo na sam sistem, SUMO2 pa lahko uporabljajo vsi uporabniki

po svetu v svojem lokalnem jeziku in narečju.

Funkcija interna pošta je uporabna predvsem v velikih podjetij in na straneh, kjer sistem

uporablja veliko število uporabnikov, ki so razdeljeni v manjše podskupine. Tako lahko na

primer administrator obvesti urednike, da morajo obvezno podrobno pregledati novice, ki

jih objavijo novinarji.

Slika 2.5: Prikaz nastavitev spletne trgovine v sistemu SUMO2

2.6 Zakaj SUMO2?

Sama izbira ni bila nikakršen trd oreh, saj sam sistem poznamo do potankosti in zato

izdelava poteka veliko hitreje, kot če bi izdelovali in predelovali obstoječe sisteme. Prav

tako smo bili odločeni, da si postavimo spletno trgovino od komponent do vtičnikov za

SUMO2, saj si bomo s tem naredili osnovo za nadaljnje stranke, ki bodo želele trgovino ali

katalog.


Veliko prednost pred drugimi trgovinami vidimo tudi v večopravilnosti, ki jo ponuja

SUMO2, saj pohitri delo administratorjev in urednikov. Vse funkcije in možnosti smo

zastavili tako, da v vsej meri izkoriščajo to prednost.

Veliko sistemov CMS je razvilo svoj jezik za izdelovanje vtičnikov in komponent, kar

večini ljudi predstavlja zelo velik problem, saj se je treba naučiti sintakso, za kar se porabi

zelo veliko časa. Poleg tega pa potrebuješ kar nekaj časa, da razumeš logiko, ki so si jo

zamislili. SUMO2 pa uporablja preprost PHP brez kakršnihkoli omejitev. Napisanih je kar

nekaj funkcij, ki razvijalcem pomagajo pri premagovanju ovir, vendar pa si lahko

razvijalec vedno napiše čisto svoje funkcije v navadnem PHP, brez dodatnega učenja. Za

vtičnike pa ima SUMO2 še dodatno možnost in obenem prednost – uporablja lahko

predloge za vsak vtičnik posebej. To pomeni, da sta programerski in oblikovalski del

ločena, kolikor je to le mogoče. Tako lahko programer pripravi osnovne podatke,

oblikovalec pa brez kakršnega koli poznavanja PHP oblikuje vtičnik v čisto preprostem

HTML. V naslednjih različicah SUMO2 pa s pomočjo dodatka Smarty vsak vtičnik

posebej shranimo na strežnik v taki obliki, kakršen se prikaže. To pomeni, da ni treba

nobenega poizvedovanja iz baze in grajenja vtičnika, ampak ga SUMO2 samo prikaže, kar

zelo prihrani pri prikazovanju strani. Stran s tem ni na noben način oškodovana, samo

hitreje se naloži in prikaže, kar zagotovi še boljšo uporabniško izkušnjo. Vsak vtičnik je v

svojem razredu, tako da se funkcije med seboj ne križajo, lahko pa zelo preprosto

vključimo kakšno funkcijo iz enega vtičnika v drugega.


3 SPLETNA TRGOVINA

Spletna trgovina ni nič drugačna od navadne trgovine, samo temelji na drugačnih orodjih.

Namesto papirjev in osebnega časa uporabljamo elektroniko in internet. Veliko ljudi reče,

da spletna trgovina pomeni lahek zaslužek denarja brez kakšnega velikega napora, »je

ležanje na plaži, imeti koktajl v roki in ustvarjati veliko denarja«. Ležanje na plaži pomeni

zgolj, da je spletna trgovina neodvisna od lokacije, našim strankam pa lahko storitve

nudimo kjerkoli na svetu od koderkoli na svetu. Koktajl v roki pomeni, da poskusimo

zmanjšati število zaposlenih. Naš cilj je, da je celotna stvar tako avtomatizirana, da sistem

dela stvari namesto vas. Vi naredite le najbolj nujna odpravila (odpošljete pošiljko,

sprejmete nove zaloge). Veliko denarja pa lahko zaslužite le, če je vaš sistem popolnoma

optimiziran, kar pomeni, da se bo dodala dodana vrednost na vaše transakcije s tem, ko

boste popolno avtomatizirali informacijski, izdelčni, dostavni in storitveni sistem.

Prodaja na spletu ni samo ustvariti spletno stran in razmišljati, da bodo s tem, ko ste

naredili trgovino, stranke prišle same od sebe. Ne, treba je slediti trendom in vsake toliko

povsem zavreči trenutni poslovni model in narediti novega ter s tem pritegniti stranke. Če

podjetje nima poslovnega modela, se zaposleni osredotočijo na popolnoma unikaten

pristop – samo ena strategija, specifična samo za njih, kar pritegne zelo specifično množico

kupcev, s tem pa lahko povečajo svojo prodajo in se prilagajajo trendom te točno določene

skupine kupcev. Uspešne trgovine vedno dodajajo nekaj novega in z delom zaslužka, ki ga

naredi spletna stran, vlagajo nazaj v razvoj, posodobitve, novosti ter s tem še povečajo

prihodke, stranke in prepoznavnost. Tako smo ves čas v začaranem krogu (slika 3.1).

V prvi stopnji moramo Premisliti o našem prihodku (ang. Rethink Your Revenue).

Zaslužimo lahko na veliko načinov in vedno je pametno premisliti, ali lahko še kako

povečamo naš prihodek. Služimo lahko z oglaševanjem na spletni strani, z direktnim

zaslužkom od prodaje, s provizijo od nudenja storitve na strani tretje osebe, s procenti od

prodaje tretje osebe na naši strani, s provizijo od vsake transakcije na strani in podobno.

Naslednji korak je Preoblikovanje vašega posla (ang. Reenginerr Your Business).

Preoblikovalni projekti so lahko dvomljivi in težki. Spletno poslovanje ni samo spletna

trgovina, se pravi zgolj tehnološki vložek, saj so tu tudi marketing, prodaja, storitve in

produkti. Prav tako pa spletno poslovanje zahteva veliko komunikacije med dobavitelji,

poštami, pravno službo, državo in bankami. Vse te elemente je treba složno vključiti v


preoblikovalni proces, pri tem pa ne smemo pozabiti na osnovne stare elemente, ki so nujni

pri spletnemu poslovanju – na primer brezplačna številka za vprašanja in pripombe. Za tem

sledi Predati moč stranki. V nasprotju s tradicionalnimi trgovinami spletne trgovine

stranki omogočajo popoln nadzor nad transakcijami, v preteklosti pa je bil to prodajalec.

Stranke namreč spletno trgovino obiskujejo in tam kupujejo kjerkoli in kadarkoli. Stranke

lahko prav tako hitro in preprosteje najdejo vse izdelke in pregledajo celo ponudbo. To

pomeni, da imajo stranke popolno moč nad kupovanjem in s tem opuščajo star model

kupovanja. Danes lahko stranke s klikom miškinega gumba dobijo informacije o vseh

izdelkih, primerjajo cene, preberejo mnenja kupcev in tako naprej. Potrebne storitve za

stranke igrajo veliko vlogo pri spletni trgovini. V nasprotju s tradicionalnimi trgovinami,

kjer lahko izdelek vrnemo pri prodajalcu, moramo na spletu zelo natančno pojasniti

postopke vračanja izdelkov ter podporo za programsko opremo in izdelke. Ta navodila in

odgovori so večinoma navedeni v FAQ ali Pogoji poslovanja, poleg tega moramo tudi

omogočiti kontakt z samim podjetjem. Cilj je, da poskusimo vse te podatke nuditi na spletu

in s tem zmanjšati stroške, s tem pa bodo tudi stranke zadovoljnejše. Pri širjenju prodaje

moramo upoštevati, da je spletna trgovina v skladu z globalno ekonomijo. Večina

prebivalstva se že vključuje v spletno trgovanje, ker pa ni dobička samo v njihovem

sodelovanju, temveč v trgovanju, je treba razmisliti o spletni trgovini v več jezikih [12].

Slika 3.1: Začarani krog razvoja spletne trgovine [12]


3.1 Plačevanja v spletnih trgovinah

Pri spletni trgovini je velik poudarek poleg dobre izdelave in funkcionalnosti zaupanje –

predvsem pri plačevanju pa lahko naredimo zelo veliko pri tem zaupanju. Če s podatki ne

ravnamo pravilno in jih premalo zaščitimo, to zagotovo ne bo povečalo priljubljenosti

spletne strani. Prav tako lahko z protokolom SSL in povezavo HTTPS, ki ima veljaven

certifikat, dodamo še več k sami varnosti podatkov in priljubljenosti trgovine. Pri

plačevanju imamo več kategorij načina plačevanja prek spleta.

Delimo jih na:

pametne kartice (ang. Smart Cards)

elektronsko zaračunavanje (ang. Electronic billing)

mikroplačila (ang. Micropayments)

plačilo po povzetju (ang. cash on delivery)

Pametne kartice imajo čipovsko vezje, vgrajeno v plastično kartico. Imamo dva tipa teh

kartic: enkratne in večkratne. Enkratne kartice imajo že naložen kredit, ki ga lahko uporabi

oziroma koristi lastnik kartice. V nasprotju z enkratnimi karticami imajo večkratne več

spomina, več podatkov in tudi večjo zaščito, saj lahko hranijo več gesel in zaščitnih

protokolov. Ravno zaradi teh razlogov veliko bank uporablja pametne kartice kot kreditne

in debetne kartice. Pametne kartice prinašajo veliko prednosti, saj nam ni treba operirati s

samim denarjem, kar pomeni tudi večjo varnost. Poleg tega pohitrijo način plačila, saj se

veliko časa izgubi z iskanjem drobiža in njegovim vračanjem, kartico pa preprosto

vstavimo, vnesemo geslo in plačilo je končano. S kartico lahko plačujemo po povzetju ali

na pošti plačamo s kartico. Druga možnost, kjer pridejo pametne kartice predvsem do

izraza, je plačevanje direktno prek interneta – vse je odvisno od tega, kaj ponuja spletna

trgovina. V večini primerov uporabljajo storitev PayPal, kjer na njihovi strani ustvarimo

račun ter vnesemo številko kartice in geslo, prek njihovih strani pa plačujemo nakupe.

Mikroplačila nam omogočajo, da namesto mesečne ali letne naročnine za na primer revijo

plačamo le za članek, ki ga želimo prebrati. Značilne so zelo majhne vsote, vsebina pa je v

večini primerov glasba, članki, programi in video. Prednost mikroplačil je, da za vsak

nakup vsebine ni potrebna transakcija z našega bančnega računa, s tem pa se zmanjšajo

stroški kupovanja. Slabost tega poslovanja je, da stranka ne bo plačevala na primer deset


centov za nek članek, saj bi z nakupom cele revije prihranil, tako moramo omogočiti tudi

to. Na spletu se uporabljata dva načina tega plačevanja: debetni in kreditni. Pri debetnem

plačevanju stranke na začetku meseca napolnijo svoj mikroplačilni račun, iz elektronske

denarnice pa se odšteva vsak izvedeni nakup. Slaba stran tega je, da se ta način poslovanja

zelo redko uporablja. Pri kreditnem načinu se v vaši elektronski denarnici seštevajo vaši

nakupi in nato na koncu meseca dobite položnico, v kateri so sešteti vsi nakupi. Slabost

tega načina je, da je ta način zelo podoben kreditnim karticam in jih stranke zato raje

uporabljajo. Potek kupovanja z elektronsko denarnico je prikazan na sliki 3.2.

Slika 3.2: Transakcija s pomočjo mikroplačila [12]

Elektronsko zaračunavanje je dobro za poslovne modele podjetje-kupec in podjetje-

podjetje. Pri tem načinu se položnice, povzetki plačila in plačila izvajajo prek interneta.

Stranka lahko te dokumente vidi na svojem računu na strani, ki je narejena na točno temu

namenjenemu strežniku, ki nadzoruje transakcije. Stranka se prijavi s svojim računom in

geslom. Prikaže se ji njen elektronski račun, ki ga lahko plača s po njeni želji izbranim

plačilnim sredstvom (elektronsko bančništvo, banko, pošto …). Sistem nato potrdi prejetje

plačila ali navede napako, kar lahko vidimo v avtomatsko generiranem poročilu. Tega

načina plačevanja se poslužuje zelo veliko podjetij [12].


Plačilo po povzetju je še ena izmed možnosti plačila naročenih izdelkov. Veliko ljudi si

ne upa več nakazovati denarja oziroma plačevati vnaprej, preden ne dobijo pošiljke, saj je

veliko primerov, ko ljudje pošiljke kljub plačilu niso dobili. Za to je zelo primeren ta tip

plačila. Kupec izdelke naroči na spletni trgovini in plača šele, ko se dostavijo na želeni

račun. Plača lahko z denarjem, kreditnimi karticami ali telefonskim plačilom (če to

omogoča dostavljalec). Če paket ni prevzet ali se ne plača, se blago vrne nazaj k prodajalcu

[13].


4 RAZVOJ SPLETNE TRGOVINE V SISTEMU SUMO2

Produkt je bil razvit s pomočjo naslednjih tehnologij:

PHP1

JavaScript

jQuery2

AJAX

HTML

MYSQL3

4.1 Izdelava komponente

Sama komponenta omogoča delovanje cele trgovine. Skrbnik lahko izbira med sledečimi

izbirami iz menija:

Podjetja (pregledujemo, urejamo, dodajamo in brišemo podjetja)

Kategorije (pregledujemo, urejamo, dodajamo in brišemo kategorije)

Kuponi (pregledujemo, urejamo, dodajamo in brišemo kupne)

Izdelki (pregledujemo, urejamo, dodajamo in brišemo izdelke)

Nastavitve (nastavimo lahko davek, dimenzije slik za izdelke in čas dobave)

Naročila (pregledujemo in urejamo naročila)

Komponenta se pri razvoju ne razlikuje veliko od razvoja vtičnika, saj je struktura datotek

in map enaka (slika 4.1). Večji poudarek pa ima zagotovo mapa files-b, saj so vse zgoraj

naštete izbire definirane tukaj. Za vsa shranjevanja skrbi datoteka com_shop.php, ki se

glede na podani parameter odloči, kateri blok kode bo izvedla. Druge datoteke se večinoma

uporabljajo za prikaz form in seznamov, kar je definirano v system.xml. Za podrobno

strukturo in funkcionalnost si preberite poglavje 4.2 Izdelava vtičnika. Edina večja

1 http://www.php.net/

2 http://www.jquery.com/

3 http://www.mysql.com/


sprememba je, da moramo za uspešno namestitev komponente pri instalaciji v

sqlmagic.php v nasprotju z vtičniki iz $module->registerModule zamenjati v $module->

registerComponent($name, 'Trgovina', 'FAV_SHOP', 'FAV_SHOP_'). Prvi parameter je

sistemsko ime te komponente, nato je navadno ime, ime menija in ime za priljubljeno

izbiro v sistemu SUMO2, zadnja pa je predpona za vse podmenije te komponente.

Podmenije določimo s pomočjo sledeče kode:

$module->addSubFavorites('FAV_SHOP', 'FAV_SHOP_1', 'background-image:url

(images/css_sprite.png); background-position:-382px -1676px;height:48px;width:48px;',

"sumo2.accordion.NewPanel('a_shop_par_view')");

Prvi parameter je ime komponente, h kateri pripada, drugi je ime tega podmenija, tretji

predstavlja sliko namenjeni priljubljeni povezavam, zadnji pa akcijo, ki se sproži ob kliku

na ta podmeni. Podmenije je mogoče določati samo pri komponentah, pri vtičnikih ta

funkcija ne deluje.

4.2 Izdelava vtičnikov

Izdelava vtičnikov in komponente je potekala ločeno, a obenem povezano. Vsak vtičnik je

namreč ločen element na strani ter se tudi nastavi in namesti v sistemu SUMO2. Za lažje

razumevanje samega delovanja vtičnikov bomo kot primer uporabil vtičnik prijava ter

podrobno razložili, kako smo ga zgradili in kaj predstavljajo katere funkcije. Vsi drugi

vtičniki so napisani podobno, razlikujejo se zgolj v funkcionalnostih, zato bodo v

nadaljevanju opisani zgolj z besedo in razlago funkcionalnosti.

Vtičnik prijava je namenjena prijavi uporabnika v spletno trgovino, kar je pogoj za uspešen

nakup. Poleg prijave ponuja tudi registracijo, urejanje uporabnikovih podatkov in pregled

naročil (oznaka 1 na sliki 4.3).

Vsak vtičnik ima namestitveno arhivsko datoteko. Arhivska datoteka ima točno določeno

drevesno strukturo (slika 4.1). V files.php definiramo kodo Javascript (mod_login.js) in

kodo CSS oziroma njihove datoteke, ki so namenjene samemu sistemu SUMO2. Teh

datotek je lahko več, saj jih podajamo v obliki polja.


Primer:

<?php

$backend_scripts = array('mod_login.js');

$backend_css = array();

?>

Slika 4.1: Ureditev datotek in map za namestitveni arhiv

V datoteko mod_login.js, ki smo jo navedli kot kodo JavaScript za sistem SUMO2 v

files.php, moramo najprej navesti ime ogrodja funkcije (ime naj bo enako imenu vtičnika),

nato pa lahko same funkcije neomejeno pišemo.

Primer:

sumo2.module.mod_login = {

Edit: function() {

var id=document.d_mod_shopCatMenu.id.value;

var text=document.d_mod_shopCatMenu.notext.checked;

if(text) {

text = "1";

} else {

text = "0";

}

var parent= document.d_mod_shopCatMenu.root.value;

sumo2.ajax.SendPost("modules/mod_shopCatMenu/mod_shopCatMenu.php","typ

e=edit$!$id="+id+"$!$text="+text+"$!$parent="+parent,function(data) {

sumo2.dialog.CloseDialog('mod_shopCatMenu_edit');

sumo2.dialog.NewNotification(sumo2.language.VARIABLES.SUCCESS,'Module

was successfully edited!',200,30,3);

});

}};


Naslednja datoteka je sqlmagic.php, ki poskrbi, da se ustvarijo vse potrebne podatkovne

baze in pravilni dodatki tipa .css in .js.

<?php

$name='login';

$module->registerModule('Prijavno okno', $name, true);

$module->addEditTable($name, "ID INT NOTNULL PRIMARY KEY

AUTO_INCREMENT, specialPage TINYINT (1) NOT NULL");

$module->addIncludes($name.'/style.css','css');

$module->addIncludes($name.'/okno.js','javascript');

$module->addSpecialPage('Registracija', 'registracija');

?>

Na začetku moramo nujno definirati $module->registerModule, ki nastavi osnove za

vtičnik. Podati moramo ime, ki ga vidimo v pregledu vtičnikov v sistemu in drevesni

strukturi, drugo ime pa predstavlja sistemsko ime, saj se bo uporabljalo pri vseh

kombinacijah in zapisih. Poleg tega z vrednostima true ali false definiramo, ali ima vtičnik

tabelo za urejanje tega.

Nato imamo sledeče možnosti:

$module->addEditTable (doda tabelo, v kateri se shranjujejo podatki, ki se vnesejo

prek urejevalnega dialoga v sistemu SUMO2; obliko baze in ime se poda kot

parameter)

$module->addTable (doda bazo po vaši meri, ki jo potrebujete za ta vtičnik; obliko

baze in ime se poda kot parameter)

$module->addIncludes (doda datoteke Javascript ali CSS, ki se uporabljajo na

spletni strani; podati moramo pot do teh datotek in tip te datoteke (Javascript ali

CSS))

$module->addSpecialPage (doda posebno stran vtičniku, ki jo lahko potem na

spletni strani kličemo; v našem primeru je to registracija)

Zadnja izmed osnovnih datotek je system.xml. Tukaj definiramo dialoge (ang. dialog),

panele (ang. accordion) in menije (ang. menu).


Primer:

<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>

<system>

<dialog>

<item>

<refresh>false</refresh>

<close>true</close>

<uniqueId>mod_login_edit</uniqueId>

<title>Urejanje prijave / registracije</title>

<page>modules/mod_login/mod_login_edit.php</page>

<params/>

<height>120</height>

<width>500</width>

<end>

<![CDATA[ ]]>

</end>

<buttons>

<button>

<title>Save</title>

<icon>images/icons/small/star.png</icon>

<func>

<![CDATA[

sumo2.module.mod_login.Edit();

]]>

</func>

</button>

</buttons>

</item>

</dialog>


<accordion></accordion>

<menu></menu>

</system>

V našem primeru nimamo ne panelov, ne menijev, imamo pa dialog, zato si ga bomo

podrobneje pogledali. Na voljo imamo sledeče možnosti:

o refresh (prikaže ikono za osvežitev dialoga)

o close (prikaže ikono za zaprtje dialoga)

o uniqueId (unikaten id za ta dialog)

o title (naslov dialoga)

o page (pot do datoteke, v kateri imamo shranjeno vsebino tega dialoga)

o params (parametri, ki bodo dosegljivi v dialogu)

o height (višina dialoga)

o width (širina dialoga)

o end (koda Javascript, ki se izvede ob odprtju dialoga)

o buttons (gumbi v dialogu, lahko jih dodamo več)

o title (naslov gumba)

o icon (pot do ikone za gumb)

o func (akcija, ki se izvede, ko kliknemo na gumb)

Panele imajo enake lastnosti, poleg teh pa še parameter menu, kjer podamo, kateri meni

pripada k tem panelu.

Meni pa ima možnosti title, uniqueId, page, params, func, ki so bili razloženi že zgoraj.

Poleg teh ima dodaten parameter icon, kar pomeni, da določimo ikono, ki bo predstavljala

sliko, ki se bo prikazala v naslovu menija (na primer background-

image:url(images/css_sprite.png);background-position:-668px1661px;width:16px;

height:16px;).


Kot vidimo na sliki 4.1, imamo še dve mapi. Prva mapa files-b je namenjena datotekam za

delovanje samega sistema SUMO2 (slika 4.2).

Slika 4.2: Vsebina mape file-b

Kratka razlaga datotek:

big.jpg (velika ikona, ki se bo prikazala v pregledu vtičnikov v sistemu)

description.html (vsebuje opis vtičnika)

mod_login.php (služi za shranjevanje podatkov iz dialoga)

mod_login_edit.php (vsebuje vsebino za dialog, kjer se urejajo nastavitve za

vtičnik)

small.png (majhna ikona vtičnika, prikazana v drevesni strukturi)

V mapi language se nahajajo prevodi za jezike za ta vtičnik. Vsak jezik ima svojo mapo,

njeno ime pa je ime jezika v skrajšani obliki (npr. en-GB za angleški jezik). V tej mapi

imamo nato dve datoteki – php.xml in javascript.xml –, v katerih imamo definirane

prevode za vsak jezik posebej.

V mapi files-f so datoteke, ki jih uporabljamo na dejanski strani. Te programer piše po

lastni želji. Vse pa more izhajati iz datoteke index.php, saj jo sistem avtomatsko vključi.


4.3 Preostali vtičniki

Meni kategorij je razdeljen na dva dela. Prvi del prikazuje seznam kategorij v

hierarhičnem načinu v obliki menija. Pri tem lahko v sistemu SUMO2 urejamo ali

prikažemo tekst ali slike imen kategorij in urejamo, katero kategorijo želimo prikazati.

Drugi del vsebuje pregled v obliki seznama izdelkov za izbrano kategorijo, ki jo uporabnik

izbere, in podroben pregled izdelka (oznaka 2 na sliki 4.3).

Vtičnik zadnji izdelki prikazuje zadnji izdelek, vnesen v spletno trgovino. Pri urejanju

vtičnika lahko določimo, iz katere kategorije se bo prikazoval zadnji izdelek (oznaka 3 na

sliki 4.3).

Košarica je ena izmed pomembnejših vtičnikov. Samo urejanje v drevesni strukturi ni

mogoče, saj niso potrebne nobene nastavitve. Na strani pa ta vtičnik skrbi za samo

košarico, kjer lahko spremljamo izdelke, ki smo si jih »rezervirali« med nakupom. Vsebuje

pa prav tako vseh pet korakov, ki so potrebni za nakup (oznaka 4 na sliki 4.3).

Pri vtičniku oznake imamo več možnosti za urejanje. Izberemo lahko namreč, koliko

izdelkov hočemo prikazati v animaciji in koliko izdelkov lahko prikažemo na posebni

strani, kjer je navaden seznam izdelkov iz te kategorije, ki je izbrana. Kot zadnje pa lahko

izberemo še eno od oznak, ki so določene pri izdelkih. Na strani se nato seznam animira v

obliko seznama s premikanjem levo oziroma desno (oznaka 5 na sliki 4.3).

Vtičnik podjetja prikazuje izbrana podjetja v obliki animacij njihovih logotipov. Pri

urejanju vtičnika v drevesni strukturi lahko izbiramo med proizvajalci, distributerji in

partnerji, kar so oznake, ki jih določimo, ko dodamo novo podjetje (oznaka 6 na sliki 4.3).

Vtičnik E-novice omogoča prijavo na e-novice, ki jih pripravlja skrbnik strani. V drevesni

strukturi v sistemu SUMO2 lahko pregledamo seznam vseh prijavljenih na te novice, če pri

tem vtičniku kliknemo uredi. Na prvi strani imamo preprosto formo, ki po vnosu preveri,

ali je elektronska pošta pravilna. Če je vnos pravilen, se vnese v bazo, v nasprotnem

primeru pa ga na to opozori (oznaka 7 na sliki 4.3).


Slika 4.3: Vstopna stran


4.4 Časovni potek razvoja

Izdelava projekta se je začela v začetku marca z osnovnim načrtovanjem. Zaključna dela in

popravki so se končali konec maja. Povprečno se je v enem delovnem tednu prek celega

projekta delalo deset ur, v zaključnih tednih pa se je povprečje povečalo, saj je bilo treba

narediti še nekaj usklajevanj in dodatkov. Obremenitev ni bila pretirana in delo je bilo

enakomerno porazdeljeno. Kljub počitnicam in nekaterim praznikom se delo ni ustavilo in

se je programiralo naprej.


5 SKLEP

V diplomski nalogi smo natančno proučili nekaj najpopularnejših sistemov CMS in

pogledali delovanje spletne trgovine. Na tržišču je zelo veliko sistemov, ki nam omogočajo

izgradnjo spletne trgovine in so si v veliki večini pogledov zelo podobni. Predvsem pri

izbiri je treba upoštevati uporabnikove želje v povezavi z omejitvami sistema. Izbira

SUMO2 za osnovo spletne trgovine je bil pravilna odločitev, saj smo pri sami izgradnji

hitro napredovali. Cilj diplomske naloge je bil izdelava moderne spletne trgovine in razviti

komponento v SUMO2 za njen nadzor. Pri izdelavi smo upoštevali novo pridobljena

znanja glede spletnih trgovin, vendar nismo mogli uresničiti vseh elementov, ki smo jih

odkrili. Prav tako smo upoštevali vse želje naročnika, ki so bile opredeljene pred začetkom

dela. Težave smo imeli z implementacijo drugih plačilnih sredstev, saj bi, če bi želeli

vključiti plačilna sredstva MasterCard, Visa, Maestro in podobne, morali podpisati

pogodbe z bankami in plačati pristopnino, kar pa ni bilo mogoče izvesti, saj naročnik za

zdajše ni imel želje po teh plačilnih sredstvih. Vse druge cilje in želje smo uspešno

uresničili z najnovejšimi tehnologijami in vsemi v skladu z zadnjimi smernicami na

področju spletnih trgovin.

Ker so vtičniki pisani dinamično, vidimo še veliko možnosti za nadgradnjo. Poleg

dodajanja novih plačilnih sredstev je velika verjetnost, da se bo naročnik odločil za

dodaten jezik, saj nam evropski trg predstavlja veliko potencialnih strank.

Naročnik je bil s samo izvedbo projekta in realizacijo zadovoljen in ni imel nobenih

pripomb. Edini problem smo imeli z vnosom artiklov, saj naročnik še ni imel

pripravljenega gradiva, kar pa smo rešili z vnosom testnih podatkov za prikaz samega

delovanja. Po prejetju gradiva bo lahko sam vnesel vse artikle prek sistema SUMO2, saj

mu je bil postopek vnašanja podrobno razložen.

Pri izgradnji spletne trgovine je treba upoštevati predvsem želje naročnika, vendar ga je

treba pri tem tudi usmerjati, da se s skupnimi močni naredi dobra zasnova, kar bo

doprineslo k zadovoljstvu obeh strani pri samem projektu in končnemu produktu.


6 VIRI, LITERATURA

[1] M. Huš, „Slo-tech,“ Slo-tech, 5 Maj 2011. [Elektronski]. Dostopno na: http://slo-

tech.com/novice/t466597. [Poskus dostopa 6. avgust 2011].

[2] B. Laminack, „Brent Laminack’s Personal Site,“ Brent Laminack, 14 November 2008.

[Elektronski]. Dostopno na: http://laminack.com/2008/11/14/a-brief-history-of-

content-management-systems/. [Poskus dostopa 6. avgust 2011].

[3] „WordPress,“ WordPress, 2003-2011. [Elektronski]. Dostopno na:

http://wordpress.org/about/. [Poskus dostopa 7. avgust 2011].

[4] „Typo 3,“ TYPO3 Association, 2006-2011. [Elektronski]. Dostopno na:

http://typo3.com/History.1268.0.html. [Poskus dostopa 6. avgust 2011].


http://typo3.com/About.1231.0.html. [Poskus dostopa 7. avgust 2011].


http://typo3.com/What-is-a-CMS.1351.0.html. [Poskus dostopa 6. avgust 2011].

[7] „The University of British Columbia,“ The University of British Columbia, 17 Januar

2008. [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.ubc.ca/okanagan/itservices/internet/cms/help/how-it-works.html. [Poskus

dostopa 6. avgust 2011].

[8] „Joomla,“ Open Source Matters, Inc., 2005-2011. [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.joomla.org/about-joomla.html. [Poskus dostopa 7. avgust 2011].

[9] „Typo3,“ 2006-2011. [Elektronski]. Dostopno na:

http://typo3.org/documentation/document-library/tutorials/doc_tut_quickstart/current/.

[Poskus dostopa 17. avgust 2011].

[10] K. Chikkala, „Rushk,“ 4 Junij 2011. [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.rushk.com/wordpress-vs-joomla/. [Poskus dostopa 18. avgust 2011].

[11] Texas-Tutor, „HubPages,“ 2008. [Elektronski]. Dostopno na: http://texas-

tutor.hubpages.com/hub/Selling-Your-Products-Online-With-A-Wordpress-

http://slo-tech.com/novice/t466597

http://slo-tech.com/novice/t466597

http://laminack.com/2008/11/14/a-brief-history-of-content-management-systems/

http://laminack.com/2008/11/14/a-brief-history-of-content-management-systems/

http://wordpress.org/about/

http://typo3.com/History.1268.0.html

http://typo3.com/About.1231.0.html

http://typo3.com/What-is-a-CMS.1351.0.html

http://www.ubc.ca/okanagan/itservices/internet/cms/help/how-it-works.html

http://www.joomla.org/about-joomla.html

http://typo3.org/documentation/document-library/tutorials/doc_tut_quickstart/current/

http://www.rushk.com/wordpress-vs-joomla/

http://texas-tutor.hubpages.com/hub/Selling-Your-Products-Online-With-A-Wordpress-Storefront



Storefront. [Poskus dostopa 18. avgust 2011].

[12] J. E. Steffano Korper, The E-Commerce Book, San Diego: Academic Press, 2001.

[13] Investopedia, „Investopedia,“ [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.investopedia.com/terms/c/cashondelivery.asp#axzz1VsbhqtE2. [Poskus

dostopa 23. avgust 2011].


http://www.investopedia.com/terms/c/cashondelivery.asp%23axzz1VsbhqtE2


7 PRILOGE

7.1 Kazalo slik

Slika 2.1: Shema delovanja CMS [7] .................................................................................... 3

Slika 2.2: Osnovna razdelitev elementov v TYPO3 [9] ........................................................ 6

Slika 2.3: Vstopna stran v Joomli .......................................................................................... 7

Slika 2.4: Vstopna stran v WordPress ................................................................................... 8

Slika 2.5: Prikaz nastavitev spletne trgovine v sistemu SUMO2 ........................................ 10

Slika 3.1: Začarani krog razvoja spletne trgovine [12] ....................................................... 13

Slika 3.2: Transakcija s pomočjo mikroplačila [12] ........................................................... 15

Slika 4.1: Ureditev datotek in map za namestitveni arhiv ................................................... 19

Slika 4.2: Vsebina mape file-b ............................................................................................ 23

Slika 4.3: Vstopna stran ...................................................................................................... 25

izdelava spletne strgovine v sumo2 upravitelju …

Documents