mkibn20080225-0011l

berz

NIK

- GO

DI

NA

II- B

ROJ

11- 2

5 F

EVRU

ARI

200

8 GO

DI

NA

- (P

RIL

OG

NA

TEN

DER

NI

K)

SO BIZNIS PONUDATA NA VIP RAZGOVORI OD 0 DENARI

ZA MINUTA

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 25.02.2008 broj 11 berzNIK

Demokratija na pazarot - daigrame zaedno

Predizvikot e Va{-objavete gosvojot stav,ocena, anal-iza,zabele{kaili pak,komentira-jte gislu~uvawatana makedon-skiot pazarod va{ agol

Zad nas e edna nesekojdnevna nedela. Nedelakoja gledano od politi~ki aspekt ja digna na nozecelata makedonska javnost od politi~kiot vrv donajobi~niot gra|anin... I iako berzNIK gi arhivira,selektira i distribuira ekonomsko-berzanskiteinformacii publikuvani vo pi{anite mediumi,nedelava ne moè{e da ostane indiferenten i napoliti~kite nastani koi direktno se reflektiraatna dvièweto na ekonomskiot pazar vo zemjava. Nemoè da se ostane ramnodu{en koga si usloven da sepreimenuva{, zatoa {to imeto mu zadira vo o~i nasosedot. A zo{to ? Pa, toa go znae celata me|unaro-dna javnost, no sepak si zema za pravo da ne uslovu-va da se preimenuvame... iako, toa se politikite koiapeliraat na demokratija vo svetot... Jas samo ovdebez doza na skepticizam }e napomnam deka za razli-ka od zasega neuspe{nite napori na politi~kitestrukturi, ~estitki za makedonskite lajonsi, tie po10 godini humanitarni aktivnosti se osamostojuvaati vo Me|unarodnata asocijacija na lajonsite sepriznati i zapi{ani pod ustavnoto ime na dràvata,Republika Makedonija.

Nasproti ovaa dimenzija na politi~ko uslovuva-we, na drugata strana pak, kaj severnite sosedi seslu~i sosema sprotivnoto, se formira nova dràvavo ovoj balkanski region, Kosovo proglasi nezavis-nost... Ete toa ti e demokratija, nekoi narodi daimaat i po dve dràvi (ako si sakaat), a na nekoi daim go potkusuruva{ i imeto od drevnosta...Ednostavno, toa ti se sovremeni demokratsko-poli-ti~ki tokovi, po koj uslovno re~eno mora{ da sedviì{, oti vo sprotivno nema da te igraat... E segasme na na{ teren, nadvor od politikata, koja pove}eili pomalku u{te kako gi diktira ekonomskitetransakcii... Posebno, ako se ima vo predvid dekatokmu zaradi slu~uvawata na Kosovo, trpe{e iMakedonskiot pazar na kapital... So nedeli goslu{avme komentarot na berzanskite analiti~arideka investitorite se vozdràni zaradi dvièwatakoi }e se produciraat so proglasuvaweto na nezav-isnosta na Kosovo... Refleksijata od priznavawetoili nepriznavaweto na nezavisnosta od strana narelevantni politi~ko-ekonomskite sili e vsu{nostprviot ~ekor, ili glas, koj bi trebalo da gi pomrdnerabotite od mrtva to~ka...

E, ovaa e taa nedela, vo koja pokraj nizata poli-ti~ki turbulencii se slu~ija i mnogu pozitivni eko-nomski nastani, bitni za natamo{niot razvoj na pa-zarot... Prvo, kako {to i ocenija berzanskite anal-iti~ari imame razdviùvawe na pazarot, moèbi neso nekoi drasti~ni pozitivni skokovi, no sepak imapogolemo trguvawe, barem {to se odnesuva na istr-guvanite koli~ini, a vo poslednite dva dena odnedelata be{e zabeleàn i cenoven porast naodredeni akcii, {to nekoi go narekoa i start nabikot...

Sekako deka minatata nedela, i ne moè{e da seo~ekuva nekoj pogolem is~ekor, pa investitorite nese na - gotovs... No, nastani koi ja odbeleàa nede-lata, a koi vo idnina u{te kako }e ostavat svoj belegi na pazarot na kapital, ima{e... Taka na primer, seodrà trkalezna masa na tema: Ulogata na bankata-~uvar na imot vo ramki na kapitalno finansiranotopenzisko osiguruvawe vo Republika Makedonija.Problematika koja so razvojot na pazarot na kapi-tal, neminovno ja nametnuva i funkcijata na bankite

kako ~uvar na imot, kako edna od novite finansiskiuslugi vo ramkite na sovremenite finansiski tren-dovi. Za podetalno zapoznavawe so ovaa prob-lematika MAPAS vo sorabotka so USAID/ Proektotza delovno opkruùvawe angaìraa eksperti odHrvatska, zemja koja ve}e ima nekolkugodi{noiskustvo vo poleto na privatnite penziski fondovi.

Sekako, golemo vnimanie vo javnosta predizvi-kaa i polemikite okolu vospostavuvaweto na Kre-ditno biro za zadolènost na fizi~kite lica. Ins-titucija koja za makedonskite gra|ani so momentniotstandard, mora da priznaeme voop{to ne im e voprilog. Nema pove}e ìveewe na kredit. I pokrajnajavite deka privatnite podatoci na uvid }e bidatizloèni samo so dozvola na gra|anite, sepak mis-lewata se podeleni.. Zasegnatite strani, fizi~kitei pravni lica, smetaat deka so ova }e bidat povre-deni nivnite prava na privatnost i za{tita nali~nite podatoci,odnosno deka so ogled na poda-tocite so koi }e raspolaga Biroto, tie lesno moèda bidat zloupotrebeni. Vpro~em, i iskustvata oddrugite zemji pokaùvaat deka vo kreditnite biroase vr{at mnogu zloupotrebi na li~nite podatoci.

Nedelava ni zavr{i so eden nesekojdneven nas-tan, se dodeli makedonski oskar za op{testvena od-govornost na pretprijatijata(OOP). Vo ovoj proektu~estvuvaa duri 73 firmi od koi vo nominacija zanagrada vlegoa 15 pretprijatija. Ova e ~ekor napredvo odnos na podobruvawe na imixot na firmite. OOPja gradi i lojalnosta na potro{uva~ite vrz osnova naeti~ka vrednost, gi namaluva finansiskite rizici igo podobruva kvalitetot na proizvodite i uslugite,ja zgolemuva motiviranosta i produktivnosta kajvrabotenite i gi podobruva pazarnite performansina na~in {to neophodnite promeni moàt da bidatsprovedeni pobrzo i konsekventno... Ednostavnopraktika {to ve}e godini nanazad ja koristat i raz-vienite ekonomski pazari.

Vo ovoj broj na berzNIK se promovira brokerska-ta ku}a Euro Broker, koja od neodamna zapo~na dadava i investiciski soveti, {to e vo sklad sorazvojot na pazarnite komponenti... Imeno tie vosvojata promocija naglasuvaat: Vo idnina needuci-ranite fizi~ki i pravni lica koi ne go poznavaatpazarot na hartii od vrednost i ne ja poznavaatfilozofijata na investirawe, nema da imaat potre-ba da se rakovodat po sovetite na kvazi ekspertitetuku vedna{ }e moàt da se obratat na vistinskotomesto- dru{tvata za investicisko sovetuvawe iliinvesticiskite fondovi kade rabotat investi-ciskite sovetnici....

Pa, tokmu del od nivniot sovet, smetam deka }ebide predizvik i vie da go objavite svojot stav, oce-na, analiza, zabele{ka, ili pak da gi prokomentira-te slu~uvawata na makedonskiot pazar od va{ agol.

Stranicite na berzNIK se otvoreni za site zabe-le{ki, soveti, preporaki, iskustva, slu~uvawa...

Do sledniot ponedelnik

Makedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik

na berzNIKe-mail: [email protected]

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIberzNIK broj 11 Data 25.02.2008

VESTI... VESTI...

HRVATSKA INGRA KUPUVA AKCII NAMAVROVO

ADG Mavrovo preku cenovno ~uvst-vitelna informacija na Makedonskaberza objavena bna 18 fevruari, izves-tuva deka na faks vo 13:10 ~asot vo ADGMavrovo - Skopje e dobieno izvestuva-we od strana na kompanijata INGRA DDod Zagreb Republika. Hrvatska.

Predmet na izvestuvaweto od dobi-eniot faks e namerata na INGRA DD odZagreb za steknuvawe akcii na ADGMavrovo - Skopje preku Makedonskataberza.

VO NOMINACIJA ZA MAKEDONSKI OSKAR

TINEKS I FARMAHEM NA PRVO MESTO ZAOP[TESTVENA ODGOVORNOST

Kompaniite od prvo, vtoro i treto mesto od golemite pretprijatija i ~etiri na prvotomesto od malite i sredni pretprijatija, pokraj skulpturata - oskar, ja dobija i plaketata zaOOP, pravo za promocija vo edna od zemjite u~esni~ki vo regionot, Srbija, Crna Gora, BiH iAlbanija, kako i promocija vo Berlin pred germanskata biznis-zaednica. Vo paketot nagradidobija i pravo na koristewe na logoto na OOP na promotivni materijali, veb stranici iproizvodi

Proektot op{testvena odgovornost na pretprijatijata (OOP) od minatata godinazapo~na da se promovira i vo regionot kako del od konceptot vo Jugoisto~na Evropa.Proektot go sproveduva germanskata agencija InWent, a regionalni koordinatori seILTIS od Germanija i konzorciumot BASME KT i Balkan net od Skopje.

Vo ramkite na ovoj proekt vo Makedonija se organizira i nagradata za najuspe{nitefirmi koi sproveduvaat aktivnosti vo nasoka na ostvaruvawe na konceptot na OOP.Na oglasot za op{testveno odgovorni pretprijatija se prijavija 75 firmi vo dve kate-gorii: mali i sredni pretprijatija i golemi kompanii. Vo potesen krug na izbor po iz-vr{enata selekcija spored bodiraweto na nivnite proekti, vlegoa 15 firmi od koisedum od mali i sredni pretprijatija i osum od golemi.

Na najuspe{nite im se dodeli makedonski oskar za op{testveno odgovorni pret-prijatija . Me|u malite i sredni pretprijatija na prvo mesto se najdoa ~etiri firmi:Farmahem od Skopje, Renova od Xep~i{te Tetovo, Rade Kon~ar servis od Skopje iBirkart logistik od [tip. Od golemite firmi prvoto mesto mu pripadna na Tineks,vtoroto na Ading i tretoto mesto na Makstil. Vo ovaa kategorija priznanija za OOPdobija i Makpetrol, Tutunski kombinat od Prilep, JSP od Skopje, Teteks od Tetovo iCementarnica Usje. Dodeka od nominiranite vo kategorijata na mali i sredni pret-prijatija priznanija dobija i Duna kompjuteri, Inet od Skopje i Mont.

OHRIDSKA BANKA JA PRO[IRUVADELOVNATA MRE@A

Do sredinata na 2008 godina, delovnatamreà }e se pro{iri so novi ekspozi-turi vo Gostivar, Kumanovo, Tetovo,Karpo{ 1, Aerodrom i Veles

So cel da se ovozmoì pogolema dos-tapnost na uslugite i da se pribliì dosvoite klienti, Ohridska banka, kako~lenka na Grupacijata Sosiete @eneral,otvori dve novi ekspozituri. Ednata od

ekspoziturite e locirana vo op{tinaKarpo{ 3, nasproti trgovskiot centarLeptokarija, a drugata vo op{tina \or~ePetrov. So novootvorenite objekti se zgo-lemuva pokrienosta so ekspozituri naBankata na podra~jeto na grad Skopje.

Po povod otvoraweto, gra|anite mo-àt da ja iskoristat promotivnata ponudavo ovie ekspozituri i do 11 april 2008imaat mo`nost da apliciraat za ke{ eks-pres kredit bez administrativni tro{ocii za debitna kart~ka Master Kard so 50%popust na ~lenarinata za prvata godina.

- Otvoraweto na dvete novi ekspozi-turi e vo nasoka na strate{kata opredel-ba na Ohridska banka, ~lenka na Sosiete@eneral grupacijata, za ekspanzija na ma-kedonskiot pazar, za voveduvawe na novi

inovativni produkti i za pro{iruvawe nadelovnata mreà. Zaklu~ok na na{ataposledna sednica na Upravniot odbor eda se otvorat najmalku {est ekspoziturivo prvata polovina od ovaa godina, so {tobi ostvarile polovina od planiranatapokrienost so novi prostorii za 2008 go-dina. Sledni lokacii za novi ekspoziturise Gostivar, Kumanovo, Tetovo, Skopje -Karpo{ 1 i Aerodrom i Veles - izjavi pr-viot generalen direktor na Ohridskabanka, Bernard Koenig.

Ohridska banka, predvodena od kor-porativnite principi za op{testvena od-govornost na Sosiete @eneral so donaci-ja gi poddrà humanitarniot Ko{arkarskinatprevar vo Karpo{ i ekolo{kiot nastanDen na drvoto vo \or~e Petrov.

NOVI EKSPOZITURI VO KARPO[ I\ORÊ PETROV

NEMA POKAÛVAWE NA KAMATNITE STAPKI- Ohridska banka nemam namera da intervenira na kamatnite stapki so zgolemu-

vawe, nitu za gra|anite, nitu za firmite, veli prviot ~ovek na Bakata, Bernard Koe-nig. - Smetam deka ovoj inflatoren pritisok se dolì na specijalni efekti, pred sepredvodeni od zgolemuvaweto na cenite na naftata, na surovinite, kako i na hrana-ta, {to se slu~ija vo ovoj period.

Spored Koenig vo Makedonija procenkata na kreditnite plasmani vo odnos na BDPe seu{te niska i ima golem potencijal za da se dostigne nivoto barem na zemjite koi-{to se vo Regionot. Nie o~ekuvame na{ite plasmani i ponatamu da se dviàt kako {tobea vo 2007 godina, odnosno 60 otsto od plasmanite vo krediti za naselenie, a 40 ot-sto vo stopanstvoto.

ALKALOID OTVARA NOV INSTITUT ZARAZVOJ I KONTROLA NA KVALITET

Na 20 fevruari 2008 godina, Alka-loid AD Skopje postavi kamen temelnikna nov Institut za razvoj i kontrola nakvalitet. Stanuva zbor za visoko so-fisticirana tehnolo{ko-analiti~kaedinica, vo koja }e se izveduvaat ak-tivnosti koi se komplementarni soprocesot na razvoj na generi~ki lekovii nivno voveduvawe vo industriskoproizvodstvo kako i aktivnosti za pos-tojano sledewe na kvalitetot na leko-vite na Alkaloid.

Investicijata }e iznesuva okoludevet milioni evra, so vkupna korisnapovr{ina od 1.540 metri kvadratni, apredvideniot rok za stavawa vo funk-cija na Institutot e po~etokot na 2009godina. Vo Institutot e predvideno dase ostvarat blizu 60 novi vrabotuvawavo sektorite za analiti~ki i tehno-lo{ki razvoj.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI 1. GOLEM PRA[ALNIK VRZ BERZANSKITE TEKOVI (***)2. REKORDNI CENI NA ALUMINIUMOT, PLATINATA I NAFTATA (**)

18.02.2008 g. PONEDELNIK

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

DNEVNIKs.7 GRADE@NICITE NAJAVIJA POVISOKI

CENIs.7 E-VLADA ]E DONESE POKVALITETNI

USLUGI ZA GRA\ANITE BIZNIS

s.1 PROMETOT NA OFICIJALNIOT PAZAR - 21.769.108 DENARI

s.1 GOLEM PRA[ALNIK VRZ BERZANSKI-TE TEKOVI

s.1 IZVOZOT NA METALI MO@E DA BIDE TE@OK KAKO OLOVO

s.3 OD UVOZ - 40 OTSTO OD POTREBNATA STRUJA

s.4 IZVOZOT NA METALI MO@E DA BIDE TE@OK KAKO OLOVO

s.7 SKAPO MESTO ZA [OPING ZA STRAN-SKITE INVESTITORI

s.11 GOLEM PRA[ALNIK VRZ BERZANSKI-TE TEKOVI

s.11 TABELAREN I GRAFI^KI PREGLED NA MBI-10 OD 11.02 DO 15.02.2008

s.12 PORAST NA MBI-10 I MBIDs.12 PROMETOT NA OFICIJALNIOT PAZAR-

21.769.108 DENARI s.12 MBI 15-02-2008

UTRINSKI VESNIKs.7 LO[OTO PLANIRAWE ]E JA DOVEDE

MAKEDONIJA DO ENERGETSKA KRIZA s.7 DOMATITE MINATIOT MESEC DVOJNO

POSKAPI VO ODNOS NA DEKEMVRI 2007

s.8 DISKRETNIOT [ARM NA STAROMOD-NOTO BANKARSTVO

s.8 DOJÊBANKA JA IZBEGNA HIPOTEKAR-NATA KRIZA

VEÊRs.6 I WIMAX OPERATORITE IMAA PROB-

LEM SO BAZNITE STANICIs.7 KOKIÎWA NAJAVA ZA BERZANSKATA

PROLET!-s.7 KIRO ]UÛK PRED ZATVARAWE?

VREMEs.4 MARIOVSKIOT JAGLEN ]E NE SPASI

OD ENERGETSKA KRIZAs.5 STEÂJNATA NA MIKRON STANALA

GAZDARICA s.6 SONÔGLEDOT DA SE VRATI NA NIVITEs.6 MALITE PRODAVNICI I SE LUTAT NA

VLADATAs.6 MAKO[PED GO @IVNA TRGUVAWETOs.7 ZA AMBO SE BARAAT I DOMA[NI IN-

VESTITORIVEST

s.7 TRO[OCITE NA @IVOT POVISOKI ZA 8,7 NASTO

NOVA MAKEDONIJAs.1 HRANATA POSKAPA ZA 3,6 OTSTOs.5 HRANATA POSKAPA ZA 3,6 OTSTOs.5 MALITE BIZNISI ]E PLA]AAT DANOK

NA PRIHODs.5 ISÊKUVAWETO ZA KOSOVO, JA STE-

RILIZIRA BERZATAs.5 REKORDNI CENI NA ALUMINIUMOT,

PLATINATA I NAFTATA[PIC

s.7 KOJ ]E GO SLU[A MOLÊWETO NA AD-MINISTRACIJATA?

s.7 150 MILIONI EVRA VO DR@AVNA PAJA@INA

s.7 SE BARA MU[TERIJA ZA POPOVA [AP-KA

S O D R @ I N A

NEDELEN IZVE[TAJ ZA TRGUVAWE ..... 2

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

VESTI... VESTI... .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4

BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK,SREDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-7

KREDITNO BIRO ZA ZADOL@ENOST NAFIZI^KITE LICA.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8

PO 10 GODINI HUMANITARNIAKTIVNOSTI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

EURO BROKER AD SKOPJE . . . . . . . . . . .10-11

TRETIOT MOBILEN OPERATOR SO NOVAPONUDA................................1 2 - 1 3

BERZNIK - ÊTVRTOK, PETOK, SABOTA , . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14-16

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . 17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKABERZA ZA HARTII OD VREDNOST . 18-20

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na berzNIKAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

E-biznis: Ratko ProjkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKberzNIK e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI berzNIKBroj: 11Data: 25.02.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA: VIP so nova ponuda

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na berzNIKInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovskaoperatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, ZoranStamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovskii Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

- Pred nas e moèbi najneizvesnata nedelavo poslednite tri godini, ne samo za na{ata Ber-za, tuku i za berzite od celiot region e naslovotso koj dene{niot Biznis ja zapo~na ovaa rabotnanedela. Kulminacijata ja nosi proglasuvaweto nanezavisnosta na Kosovo i istata povlekuva so se-be mnogu nepoznati, po~nuvaj}i od bezbednosniteaspekti na Balkanot, pa preku vlijanieto {to taa}e ja ima vrz ekonomskite tekovi, energetskitesostojbi, protokot na stoki i lu|e itn. itn...

Inaku, spored berzanskata analiza objavenavo Biznis, korekcijata koja zapo~na vo prviot pe-tok od Fevruari, prodolì i vo tekot na izmina-tata nedela na Makedonskata berza. Realizira-niot promet vo redovnoto trguvawe povtorno sedviè{e vo prose~nite 50-tina milioni denaridnevno, no za razlika od predminatata nedelakoga cenite gore-dolu se odràa na isto nivo,ovaa nedela bevme svedoci na pogolema cenovnakorekcija kaj najlikvidnite akcii. Glavnata pri-~ina za vakviot pad na cenite na akciite e pov-torno od neekonomska priroda - nestabilnata po-liti~ka situacija na Balkanot koja, go brka kapi-talot od ovie prostori. Vakvoto vlijanie najmnoguse ~uvstvuva na pogolemite berzi vo regionot, kajkoi e prisutna isklu~itelno golema nestabilnostvo poslednite dve nedeli, koja so pomal intenzi-tet se prenesuva i vrz na{ata berza.

Ve~er pak objavuva deka Makedonskata berza,nedelava {to izmina kone~no se razdviì. Pro-letnoto zaìvuvawe go najavi posledniot nede-len promet od 11,3 milioni evra. Toj vo odnos naprethodnata sedmica e pogolem za tri pati. Zgo-lemeniot promet na berzata e rezultat na bugar-skata osiguritelna kompanija Euroins, koja za do-minantniot paket akcii vo Mako{ped osiguruva-we go plati 7,35 milioni evra. Proda`bata be{erealizirana preku dve blok-transakcii vo koibea prodadeni 83,25 otsto od skopskata osiguri-telna kompanija. Zna~aen nastan na berzata vo iz-minatata nedela be{e i transakcijata vo koja beaprodadeni so 148 akcii na Makedonska berza naEurositi konsalting, koj vo petokot stana nov ak-

cioner vo Berzata.Vo Ve~er }e pro~itate i deka mobilnite ope-

ratori se àlat na golemite birokratski pre~kipri obezbeduvawe na potrebnata dokumentacija zapostavuvawe na infrastruktura pri postavuvawena bazni stanici. Ovoj problem kaj nas ve}e ne-kolku godini go poso~uvaat mobilnite operatori,a neodamna so urivawe na nelegalnite bazni sta-nici im se zakanija i od Dràvniot inspektoratza grade`ni{tvo. Sli~na pre~ka o~ekuvaat daimaat i nositelite na Wimax licencite {to do-prva po~nuvaat so rabota.

Denes vo Biznis }e ja pro~itate i storijata zaodlivot na makedonskite rudi vo sosedstvoto. Vovremeto, koga be{e celosno zaokruèn rudarsko-metalur{ko-hemisko-prerabotuva~kiot kom-pleks vo odnos na olovoto i cinkot, godi{nataprodukcija nadminuva{e 100 iljadi toni metali.Vrednosta na toa proizvodstvo be{e pogolema od100 milioni dolari, pri {to ostanuva{e ~ist }arod desetina milioni. No, toj kompleks se raspad-na pred naletot na tranzicijata, pa sega dobardel od rudata se topi vo Bugarija. Se na se, iakoMakedonija ima ogromni mo`nosti, nitu oddalekune e vo sostojba da gi iskoristi izvonredno po-volnite ceni na olovoto i cinkot na svetskiotpazar za da profitira. Vele{kata topilnica neraboti poradi pokrenatata ste~ajna postapka. Vosituacija na nepostoewe na takov kapacitet vozemjava, zna~itelen del od cinkot i olovoto {tose iskopuvaat vo Makedonija se transportiraat voBugarija, kade {to se pretopuvaat.

Pove}eto od dnevnite vesnici go prenesuvaati apelot deka Makedonija naskoro moè da zapad-ne vo energetska kriza poradi lo{ata procena naVladata za godine{nite potrebi od struja. U{tevo startot na godinava se vide deka pobaruvawa-ta se pogolemi od realnata ponuda, a doma{nitekapaciteti ne gi ostvarija prognozite na Vladata,ili poradi defekti vo termocentralite ili po-radi nedostig od vrneì, Energetskiot bilans za2008 godina, usvsen od Vladata.


Proglasuvaweto na nezavisnosta na Ko-sovo i vlijanieto na ovoj ~in vrz makedon-skata ekonomija e top tema vo site dene{nivesnici. Biznis-relaciite me|u Makedonijai novoproglasenoto nezavisno Kosovo ne bitrebalo da pretrpat zna~ajni turbulencii,bidej}i, kako {to izjavuva Branko Azeski,pretsedatel na Stopanskata komora na Ma-kedonija, ne gledam pri~ini za revidirawena postojnite odnosi vo situacija koga i namakedonskata i na kosovskata strana pove-}e od 90 otsto od kompaniite se privatni isi go gledaat svojot interes. Od druga strana,biznismenite se podeleni - edni smetaatdeka izvozot na Kosovo }e bide u{te pogo-lem, dodeka drugi prognoziraat odredeniturbulencii, koi{to nema ba{ pozitivno dase odrazat na raboteweto na makedonskitekompanii, bidej}i trgovskata razmena so so-sedna Srbija e pogolema otkolku onaa so Ko-sovo. Del od doma{nite stopanstvenicistravuvaat deka Srbija, iako nema da vovedeoficijalno trgovsko embargo, ne e isklu~enoda ni se slu~at tivki ekonomski blokadi.

Makedonskite patni i tovarni transpor-teri, kako {to izvestuva Ve~er, ne o~ekuvaatdeka vladata na Srbija }e ja spu{ti grani~-nata rampa ako Makedonija ja priznae neza-visnosta na Kosovo. Dokolku toa sepak seslu~i, makedonskite transporteri }e bidatprisileni da koristat alternativni vari-janti za prevoz na stoki kon evropskite zem-ji.

Dene{nite izdanija na dnevnite vesniciizvestuvaat i za Konferencijata Globalnabiznis-poddr{ka na Makedonija za vo NATO,

{to se odrà vo Skopje. Vlezot na Makedo-nija vo NATO }e zna~i zgolemuvawe na stran-skite investicii, bidej}i investitorite sa-kaat stabilnost, koja se dobiva so za~lenu-vaweto vo alijansata. Koga Bugarija blezevo NATO, stranskite investicii zapo~navmeda gi broime vo milijardi dolari, istaknaQubomir Ivanov, pretstavnik na Bugarija ipretsedava~ so Konferencijata. No, sporedizjavata na Mir~e êkrexi, zamenik-pretse-datel na Stopanskata komora na Makedonija,ne se potrebni samo stranski tuku i doma{niinvestitori. Makedonija se u{te e zemja sonedovolno razviena ekonomija i zatoa siteinvesticii {to }e vlezat }e bidat bitni,osobeno vo delot na energetikata, soobra}a-jot i grade`ni{tvoto.

Vo Utrinski vesnik moè da se pro~ita ideka nitu edna stranska banka nema otvorenofilijala kaj nas, nitu pak za toa postoi in-teres. Vsu{nost, toa zna~i deka ne dade plodzakonskata mo`nost {to im ja dade dràvavana stranskite banki, so cel da privle~e re-nomirani stranski bankarski brendovi dainvestiraat vo zemjava. Taa mo`nost nastranskite banki im be{e dadena so noviotZakon za banki, koj stapi vo sila vo sredina-ta na minatata godina.

Za dilemite okolu funkcioniraweto naprivatnoto kreditno biro pi{uva Dnevnik,prenesuvaj}i ja izjavata na Goran Rafajlov-ski, sopstvenik na kompanijata Rafajlovskikonsalting, koj smeta deka ova Biro moè daja dovede vo pra{awe za{titata na li~nitepodatoci, za{to bankite }e moè da gi dobi-jat podatocite za zadolènosta na gra|anite

bez nivna soglasnost. Od druga strana, di-rektorkata na Direkcijata za za{tita nali~nite podatoci Mirjana Maru{i} objasnu-va deka prednost za Makedonija e toa {toovaa materija }e se regulira so poseben za-kon.

Hrvatskata grade`na kompanija Ingrasoop{tuva deka ima namera da kupuva akciina doma{nata grade`na kompanija Mavrovo.Spored hrvatskite glasila, kako {to prene-suva Utrinski, Ingra za desetina dena bitrebalo da ja zavr{i transakcijata za preze-mawe na grade`noto pretprijatie Mavrovopreku Makedonskata berza. Zasega ne se znaekolku akcii }e otkupi stranskata kompanija.Hrvatskite analiti~ari predviduvaat dekagrade`nite firmi naglo }e napreduvaat namakedonskiot pazar.

Site dnevni vesnici informiraat zaposkapuvaweto na benzinot. Maloproda`ni-te ceni na benzinite MB-96, eurosuper-95 ieurosuper-98, od denes se povisoki za edendenar, dodeka cenite na dizelot i ekstra-lesnoto gorivo se povisoki za dva denari.Spored Regulatornata komisija za energeti-ka, rafineriskite ceni na naftenite deri-vati se zgolemuvaat vo prosek za 2,93 otsto,a maloproda`nite za 2,28 procenti.

Tikve{ e najomilen brend vo Jugoisto~naEvropa. Nagradata {to ja dodeluvaat poseti-telite na Brend fear internacional, naj-golema manifestacija od oblasta na brendi-raweto vo Jugoisto~na Evropa, odràna voBelgrad, Vinarskata vizba ja osvoil vo kon-kurencija od 60 poznati svetski i regional-ni brendovi prisutni na manifestacijata.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. VLEZOT VO NATO ]E GI ZGOLEMI INVESTICIITE (****)2. BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DENAR, DIZELOT ZA DVA DENARA (****)

19.02.2008 g. VTORNIK

DNEVNIKs.1 NATO ]E DONESE STRANSKI INVESTICIIs.7 NATO ]E DONESE STRANSKI INVESTICIIs.7 BIZNISMENITE STRAVUVAAT OD PROBLEMI SO SRBI-

JA s.7 KREDITNOTO BIRO MO@NOST ZA DISKREDITACIJA NA

GRA\ANI? s.7 HRVATSKA INGRA NA ÊKOR DO MAVROVO s.7 MBI 18-02-2008s.11 KOJ I KAKO GO RAZNEBITUVA MAKOTEKS? s.14 POD ISTRAGA PRIVATIZACIJATA NA FABRIKATA ZORA

BIZNISs. 1 KOMERCIJALNA BANKA SO NAJGOLEMO UÊSTVO VO

PROMETOT s.2 VLEZOT VO NATO ]E GI ZGOLEMI INVESTICIITEs.2 BENZINOT POSKAPUVA ZA EDEN A DIZELOT ZA DVA

DENARIs.11 KOMERCIJALNA BANKA SO NAJGOLEMO UÊSTVO VO

PROMETOTs.12 MBI-10 SO PORAST OD 37,21 INDEKSNI POENI s.12 VREDNOSTA OD TRGUVAWETO - 33.839.187,00 DENARIs.12 MBI 18-02-2008

UTRINSKI VESNIKs.1 FILIJALA VO MAKEDONIJA? NE, BLAGODARAM s.4 BIZNISMENITE STRAVUVAAT OD TIVKA EKONOMSKA

BLOKADA OD SRBIJA s.8 STRANSKITE BANKI NE SAKAAT DA OTVORAT FILIJALI

VO ZEMJAVA s.8 TIKVE[ NAJOMILEN BREND VO JUGOISTO^NA EVROPAs.8 HRVATSKA INGRA SAKA DA GO KUPI MAVROVO s.8 BENZINITE POSKAPI ZA EDEN DENAR, DIZELOT ZA DVA s.8 MBI 18-02-2008s.9 INFLACIJATA OD DEVET OTSTO [OK ZA GRA\ANITE

s.9 VLEZOT VO NATO ]E GI ZGOLEMI INVESTICIITEVEÊR

s.6 NIKOJ NE JA SAKA TOPILNICATAs.6 NEMA DA SE VOVEDE EKONOMSKO EMBARGO KON KOSO-

VOs.6 TIVKA BLOKADA OD SRBIJA?! s.6 TIKVE[ DOBI NAGRADA ZA REGIONALEN BREND s.6 TRANSPORTERITE NE OÊKUVAAT SPU[TAWE NA RAM-

PATA KAJ PRE[EVOs.7 PAZI DA NE SI POD VIDEO NADZOR!s.7 BENZINITE POSKAPI ZA DENAR, DIZELOT ZA DVA

VREMEs.6 KOMPANIITE NE MO@AT ZA SE DA BARAAT MATIÊN

BROJs.7 NI SE ZAKANUVA EMBARGO I GUBEWE NA SRPSKIOT

PAZAR s.7 BENZINOT POSKAP ZA EDEN, A DIZELOT ZA DVA DENARAs.7 IZVOZOT MO@E I DA SE ZGOLEMI s.7 NAJLIKVIDNA BITOLSKATA STOPANSKA BANKAs.7 ÎSTA SMETKA, DOLGA QUBOV

VESTs.2 BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DENAR, DIZELOT ZA DVA

DENARAs.2 HRVATSKA INGRA NAJAVI PREZEMAWE NA ADG MAVRO-

VOs.7 TE[KITE METALI U[TE GI TRUJAT VELE[ANI s.9 CENATA NE @ELEZOTO POVISOKA ZA 65%

NOVA MAKEDONIJAs.5 TEC NEGOTINO - ZLATNA REZERVA ZA MAKEDONIJA s.5 ZEMJODELSTVOTO ]E VRABOTI NAD 30.000 LICA

[PICs.7 MAKEDONIJA NE IZVEZUVA STRUJA 3A KOSOVOs.7 ZA^LENUVAWET0 VO NATO ]E DONESE INVESTICII


1. KRATOK PREGLED NA NASTANI20.02.2008 g. SREDA

DNEVNIKs.1 OD NBM SIGNAL ZA POVISOKI KAMATI NA KREDITITEs.5 OD NBM SIGNAL ZA POVISOKI KAMATI NA KREDITITEs.7 BARAWE ZA PONI[TUVAWE NA PRODA@BATA NA AKCII OD

BERZATAs.7 ]E SE FORMIRA CENTAR ZA OBUKA NA MENAXERI s.7 MBI 19-02-2008s.8 ODOBRENI PARI ZA IZGRADBA NA PAT DO AGROBERZATAs.8 PAKETI OD VIP ZA MALI FIRMIs.8 BIZNIS-FONDACIJA VO PROEKTOT ZA SAMOVRABOTU-

VAWE s.8 NEMA DOMA[NA SUROVINA ZA BIODIZELs.14 SUDEWETO PROTIV SMILENSKI I TRPESKI PRED PRESU-

DABIZNIS

s.1 MENAXERITE ]E TRENIRAAT VE[TINI ZA DA GO SOVLADA-AT PAZAROT

s.2 SO 90 MILIONI EVRA ]E SE GRADAT 20 MARKETI s.2 DVE NOVI TARIFI - VIP TIM I VIP BIZNIS

s.3 BLAGAJNI^KITE ZAPISI SO KAMATA OD 5,25 PROCENTIs.3 MENAXERITE ]E TRENIRAAT VEE[TINI ZA DA GO SOVLA-

DAAT PAZAROTs.3 STAVRESKI GI POVIKA FIRMITE DA GO ZGRAPÂT KOSOV-

SKIOT PAZARs.11 PENZISKITE FONDOVI TE[KO ]E SE SPRAVAT SO INFLA-

CIJATAs.11 DALI MIKROFINANSIRAWETO MO@E DA BIDE DOBRA SA-

MOVILA ZA FINANSIERITE?s.12 MBI-10 PORASNA ZA 117,8 INDEKSNI POENI s.12 REALIZIRANI 36.359.429,70 DENARI OD 211 TRANSAKCIIs.12 MBI 19-02-2008 s.16 SEDUMDESET ME\UNARODNI KOMPANII BARAAT DOZVOLA

ZA RABOTAs.16 CENATA NA @ELEZNATA RUDA POVISOKA ZA 65 PROCENTIs.16 GODI[NI ZAGUBI OD NAD 50 MILIJARDI DOLARI

UTRINSKI VESNIKs.1 KAMATITE ]E ODAT NAGORE?s.1 CARINATA GO BLOKIRA UVOZOT NA ZEJTINOTs.4 NBM GI ZGOLEMI STAPKITE NA ZAPISITE, KAMATITE ]E

ODAT NAGORE?s.5 CARINATA GO BLOKIRA UVOZOT NA ZEJTINOTs.8 FILIJALI NEMA - ÊKAAT LI BANKITE ÎST TEREN?s.8 TU[ VO SVOITE MARKETI VO MAKEDONIJA ]E VRABOTI

700 LU\Es.8 VIP KREIRA POSTPEJD- PONUDI ZA BIZNIS-KORISNICIs.8 MBI 19-02-2008

s.8 STAVRESKI: KOSOVO ]E IMA POZITIVNI EFEKTI ZAEKONOMIITE VO REGIONOT

s.9 MAKEDONSKOTO SVINSKO NAJDE PAZAR VO SRBIJAs.9 GRANT TORTON SE REBRENDIRA[E s.9 SEDUMDESET FIRMI SAKAAT NAFTENI DOGOVORI VO

IRAKs.12 ZAVR[I SUDEWETO ZA SLUÂJOT SO NARODNA BANKA

VEÊRs.6 NEZAVISNO KOSOVO ]E IMA POZITIVEN EFEKT VRZ EKO-

NOMIJATAs.6 PRETPLATI SO BESPLATNI ILI VKLUÊNI RAZGOVORI

VREMEs.1 KOSOVO ]E JA RAZDVI@I BERZATAs.6 INFLACIJATA DOSTIGNA 8,7 PROCENTIs.6 KOSOVO ]E JA RAZDVI@I MAKEDONSKATA BERZAs.6 BIZNISMENITE TREBA DA JA ISKORISTAT SVOJATA [AN-

SAs.6 ENGRO TU[ OTVORA MARKETI NIZ MAKEDONIJAs.6 AKCIITE NA VITAMINKA PADNAA ZA 15 PROCENTIs.9 SKOPJANI BARAAT FENERI ZA DA SI GO NAJDAT DOMOTs.11 MATI^NIOT BROJ SE ZLOUPOTREBUVA

VESTs.1 INFLACIJATA 8,7 %s.7 NARODNA BANKA JA ZAUZDUVA INFLACIJATA OD 8,7 %

NOVA MAKEDONIJAs.1 ZGRAPÊTE GO KOSOVSKIOT PAZAR s.2 BEZ DOGOVOR NEMA NI STRUJA NI VODA! s.3 ZGRAPÊTE GO KOSOVSKIOT PAZAR s.5 ENERGETSKATA SOSTOJBA VO MAKEDONIJA E STABILNAs.5 PERSPEKTIVI ZA MAKEDONSKIOT BIZNIS NA KOSOVOs.5 SLOVENE^KI ENGROTU[ ]E GRADI 20 MARKETI s.5 MARIOVO LE@I NA JAGLEN s.5 MIREN TRGOVSKI DEN, MBI-10 GO KRENAA KOMERCIJALNA

I ALKALOID [PICs.3 BELGRADSKATA BERZA PA\A s.7 ZAVR[NI ZBOROVI OD PROCESOT PROTIV BANKAROT

SMILENSKI s.9 KOSOVO NI GO OSTAVA SULFUROT OD OKTA s.9 VLE3OT NA VIP GI NAMALI CENITE NA MOBILNATA TELE-

FONIJA s.9 TU[ ]E GRADI 20 MARKETI I ]E VRABOTI 700 RABOTNICIs.9 STAVRESKI GI POVIKA FIRMITE DA GO ISKORISTAT KO-

SOVSKIOT PAZARs.9 ]E STARTUVA STRUMI^KATA AGROBERZA

- Monetarnata vlast izleze so merki zaborba protiv inflacijata, ~ija stapka vo ja-nuari se iska~i do blizu devet otsto, e ves-ta koja denes ja objavija site dnevni vesnici.Imeno, NBM soop{ti deka za da gi ublaìposledicite od visokata inflacija i daspre~i taa da se prelee na sreden rok, odlu-~i da gi zgolemi kamatite na blagajni~kitezapisi od 5,08 otsto, kolku {to iznesuvaa naposlednata aukcija, na 5,25 otsto. Vakvataodluka na NBM go otvora i pra{aweto dalitoa }e predizvika porast i na kamatnitestapki na kreditite, so ogled na toa {tostapkite na zapisite se eden od reperite priformiraweto na bankarskite kamati? Banka-rite velat deka zasega nivnite kamati }e os-tanat isti, bidej}i imale svoi izvori nasredstva i svoja delovna politika. Me|utoa,ako ovoj trend prodolì, ne e isklu~eno dadojde do zgolemuvawe i na bankarskite kama-ti na kreditite za gra|anite i firmite.

Dene{nite vesnici go prenesuvaat i do-govorot me|u Vladata i pretstavnici na Sto-panskata komora, Sojuzot na stopanski ko-mori, Stopanskata komora na Severo-zapadnaMakedonija i na Me|unarodniot sovet na in-vestitori za osnovawe na centar za obuka namenaxeri i za formirawe mini-asocijacii namalite i na srednite pretprijatija za zaed-ni~ki nastap na pazarot. Po toj povod vice-premierot Stavreski izjavi deka obukata namenaxeri i steknuvaweto znaewa i ve{tini eakuten problem i poradi toa }e se formira{kola za nivno doobu~uvawe.

Vnimanieto na mediumite se fokusira ina novite ponudi na tretiot mobilen opera-tor VIP, koj po pet meseci od startot na ko-mercijalnoto rabotewe go pro{iri postpejdportfolioto so biznis-ponuda. Tie na paza-rot lansiraat dve ponudi VIP tim i VIP biz-nis so po tri tarifni modeli nameneta zamalite i za srednite pretprijatija, kako iza semejstvata. Korisnicite na koj bilo ta-rifen model imaat mo`nost za besplatni po-vici vo mreàta na VIP tim ili VIP biznis,a tarifiraweto e po sekundi.

Dnevnik pi{uva i za novata investicijana op{tina Strumica. Za da profunkcioniraAgroberzata do zapo~nuvaweto na godina{na-va otkupna sezona, op{tinata odlu~i da iz-gradi pristapen pat do mestoto kade {to }ese nao|a. Za ovaa namena od op{tinskiot bu-xet }e se izdvojat okolu 35 milioni denari, aVladata }e u~estvuva so 30 do 35 otsto. Ve}ee obezbedena lokacija so povr{ina od 150.000kvadratni metri na periferijata od Strumi-ca. Obvrska na op{tinata e da ja podgotvi ce-lokupnata komunalna infrastruktura. - Ag-roberzata }e sodrì industriski ladilnikza lageruvawe sve` zelen~uk, niza pridru`-ni objekti za kalibracija i pakuvawe sporedevropskite standardi, sovremena laborato-rija za ispituvawe na kvalitetot i na ekolo-{kata ispravnost na proizvodstvoto.

Dene{nite vesnici prenesuvaat dekakonsultantskata ku}a Grant Torton vo Make-donija se rebrendira{e. Ku}ata go prifatinoviot identitet i logo i stana prepoznatli-

va kako del od organizacijata Grant Tortoninternacional. - Na{ite klienti dobivaatedinstvena i personalizirana usluga vo Ma-kedonija. Noviot brend energi~no go demons-trira na{eto ~lenstvo vo edna vode~ka glo-balna organizacija, koja na klientite imovozmoùva pristap do znaewata i iskustva-ta na pove}e od 2.200 partneri ~lenki vo nad100 zemji, veli Ruìca Filip~eva, menaxer-partner. Inaku, Grant Torton internacionale edna od svetskite vode~ki organizacii nanezavisni smetkovoditeli i konsultantskifirmi {to obezbeduvaat revizorski, dano~nii specijalizirani sovetodavni uslugi vodru{tvata vo privatna i vo javna sopstve-nost.

Golemo vnimanie predizvika i vesta de-ka slovene~ki TU[, vo Makedonija }e gradi20 marketi, pri {to }e investira 90 milionievra. Ova e zacrtano vo ~etirigodi{niotplan za investirawe, {to direktorot naTU[, Jernej Mur, v~era go prezentira predzamenikot-pretsedatel na Vladata na Repu-blika Makedonija, Zoran Stavreski. Mur, ka-ko {to soop{tija od Kabinetot na vicepremi-erot Stavreski, najavil deka prvite dva su-permarketi, vo [tip i vo Kumanovo, ofici-jalno }e startuvaat so rabota vo slednite dvameseci, a ovaa godina }e zapo~nat so izgrad-ba na u{te ~etiri marketi vo Skopje, Prilep,Struga i Strumica.

Planirano e vo marketite na TU[ da bi-dat vraboteni nad 700 lica.

1. TU[ VO SVOITE MARKETI VO MAKEDONIJA ]E VRABOTI 700 LU\E (***)2. DVE NOVI TARIFI - VIP TIM I VIP BIZNIS (***)

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

Najavata za formirawe Kreditno bi-ro, preku koe bankite }e moàt dadobijat uvid dali gra|anite redovno

gi otplatuvaat kreditite i dali navremegi pla}aat smetkite za komunalnite uslu-gi, predizvikaa interes vo javnosta i kajgra|anite. Pri~inata za ova se dolì naZakonot za kreditno biro, koj vo momentovse podgotvuva od strana na Zdruènieto nabankarite i Ministerstvoto za finansii,a spored ~ii odredbi se predviduva poda-tocite za zadolènosta na fizi~kite licai kompaniite da se ispra}aat vo kreditno-to biro bez nivna soglasnost, no, koriste-weto na zbirkite na podatoci }e bide is-klu~ivo so soglasnost na gra|anite. Zaseg-natite strani, fizi~kite i pravni lica,smetaat deka so ova }e bidat povredeninivnite prava na privatnost i za{tita nali~nite podatoci, odnosno deka so ogledna podatocite so koi }e raspolaga Biroto,tie lesno moè da bidat zloupotrebeni.Vpro~em, i iskustvata od drugite zemji po-kaùvaat deka vo kreditinite biroa sevr{at mnogu zloupotrebi na li~nite poda-toci. Ottamu, kako {to objasnuva MarijanaMaru{i}, direktorka na Direkcijata zaza{tita na li~nite podatoci, dobro e {tovo Republika Makedonija ovaa problema-tika }e se regulira so poseben zakon, zarazlika od evropskite zemji kade nivnotofunkcionirawe e re{eno so odluka ili sonekoja odredba vo zakonot za banki. Vo ra-botnata verzija, mnogu se vnimava{e ovojzakon da bide vo soglasnost i so odredbitena Zakonot za za{tita na li~nite podato-ci. Vpro~em, toa spa|a vo nadle`nostitena Direkcijata, bidej}i site zakoni koi{to sodràt odredbi {to se odnesuvaat naza{titata na li~ni podatoci doa|aat na

mislewe vo Direkcijata i Direkcijataukaùva dali ovie odredbi se vo soglas-nost so zakonskata regulativa za za{titana li~ni podatoci ili ne.

- Iako podatocite vo Biroto }e se so-berat bez soglasnost na gra|anite, koris-teweto na podatocite }e bide isklu~ivo sosoglasnost na gra|anite i tuka e bitno {togra|anite vo sekoe vreme }e moè dapobaraat da si ja povle~at taa soglasnost.Vo rabotnata verzija na zakonot se pred-viduva gra|anite da imaat pristap do svo-ite podatoci i da vidat koj se imal pris-tap do niv - veli Maru{i}. - Za ilus-tracija, ako ste pobarale kredit vo odre-dena banka, taa }e pobara soglasnost da veproveri vo kreditnoto biro za da vidikolku prethodno ste zadolèni vo drugitebanki. Ako vie podocna pobarate pristapdo va{ite podatoci vo kreditnoto biro, }emoète da vidite koj se imal pristap dova{ite podatoci. Zna~i, osven bankata kajkoja ste pobarale kredit, nikoj drug nemapravo da gleda vo va{ite podatoci. Sedrugo bi bilo zloupotreba.

Inaku, za svoeto dveipolgodi{no pos-toewe, Direkcijata za za{tita na li~nitepodatoci, soglasno nivnata osnovna funk-

cija, ima napraveno kontrola i nadzor nadobrabotkata na li~nite podatoci vo ne-kolku sferi, prvenstveno vo bankarskioti telekomunikaciskiot sektor, kako i vodràvnite institucii, odnosno onamu

kade {to ima najgolem broj na zbirka nali~ni podatoci. - Apsolutno ne sakam dakaàm deka kaj nas se pravat zloupotrebina li~nite podatoci, nema takvi inter-vencii vo instituciite i kompaniite, tuku,naprotiv. Sekade zabeleàvme ednaizrazena volja za celosno usoglasuvawe naraboteweto na instituciite i kompaniiteso odredbite na ovoj zakon - istaknuvaMaru{i}. - Edinstveno imame nekoinedoslednosti vo odnos na principite zaza{tita na li~nite podatoci, no ne zatoa{to nekoj namerno saka da ne gi po~ituvatie principi, tuku zaradi nepoznavawe naregulativata. Toa donekade e i normalno,bidej}i i vo evropskite zemji, iako odpoodamna ima zakoni za za{tita na li~nipodatoci, istraùvawata pokaùvaat dekavo ovaa sfera mnogu te{ko site senaviknuvaat na po~ituvawe na ovie odred-bi, taka {to ne moè da se kaè dekaMakedonija zaostanuva.

Iako Zakonot za kreditno biro seu{tee vo podgotovka, ve}e podolgo vreme mnogubanki i komunalni pretprijatija vo drà-vava, za da ja podobrat naplatata na niv-nite pobaruvawa, imaat angaìrano dru{-tva ili agencii za naplata na dolgovite odstrana na korisnicite na krediti ili us-lugi. Gra|anite pak, koi bile iskontakti-rani od ovie agencii, se vo dilema dalitoa zna~i povreda na odredbite od Zakonotza za{tita na li~nite podatoci, odnosnosmetaat deka ovie agencii moè da gi zlo-upotrebat nivnite li~ni podatoci, koi tiegi dale vo bankite ili kompaniite. SporedZoran Pandev, zamenik direktor na Direk-cija za za{tita na li~nite podatoci, nepostojat pravni pre~ki. - Se raboti vog-lavno za dva vida na dogovori. Prvo, ima

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 berzNIK broj 11 Data 25.02.2008

KREDITNO BIRO ZA ZADOL@ENOST NA FIZI^KITE LICA

PRIVATNITE PODATOCI NAUVID SAMO SO DOZVOLA NAGRA\ANITE!?

Zasegnatite strani, fizi~kite ipravni lica, smetaat deka so ova }e

bidat povredeni nivnite prava na pri-vatnost i za{tita na li~nite podato-

ci,odnosno deka so ogled na poda-tocite so koi }e raspolaga Biroto, tielesno moè da bidat zloupotrebeni.

Vpro~em, i iskustvata od drugitezemji pokaùvaat deka vo kreditinitebiroa se vr{at mnogu zloupotrebi na

li~nite podatoci

Makedonskite Lajons-klubovi po ed-na decenija dejstvuvawe pod patro-nat na distriktot Slovenija, se

proglaseni kako Lajons distrikt 132 Make-donija, odnosno uspeaja da se osamostojat ina svetskata karta na Me|unarodnata aso-cijacija, da bidat vpi{ani pod ustavnotoime na Makedonija. Ovaa vest na makedon-skite Lajonsi }e im ja soop{ti li~no pret-sedatelot na me|unarodnata asocijacijaMahendra Armarsurija koj vikendov e gos-tin vo Skopje.

Po povod odbeleùvaweto na 10-go-di{ninata od postoeweto na Lajons - klu-bovite vo Republika Makedonija be{eodràna sve~ana ve~era na koja be{e do-niran ~ek na 1.000.000 denari za Dràvno-to u~ili{te za decata so o{teten vid Di-mitar Vlahov od Skopje. Ova e prviot pro-ekt {to kako zaednica go izveduvaat siteLajons-klubovi na Makedonija. Simboli-kata na dodeluvaweto na ovoj ~ek ozna~uvadeka, pokraj donacii za ova u~ili{te vovid na potrebite na obrazovniot proces(Brajovi ma{ini za pi{uvawe, Brajovi pe-~ata~i i sl.) celata 2008 godina, site La-jons - klubovi }e se posvetat na humani-tarni aktivnosti koi treba da im pomognatna {titenicite na ova dràvno u~ili{te.

Lajons - klubovite na Makedonija (Sv.Pantelejmon, Vardar, Gazi Baba i Idadija)so svoi zaedni~ki donacii i so donacii naeminentni ~lenovi na svoite Klubovi ak-tivno u~estvuvaa vo nevladinata kampawa:Prijateli na Detska klinika 2003-2005,koja obezbedi rekonstrukcija na ovaa va`-na zdravstvena organizacija za site deca

od Republikata. Pokraj borbata so slepiloto, vo sog-

lasnost so po{irokata programa Lajons-klubovite se posveteni kon pruàwe nasekakva pomo{ na svojata zaednica, aktiv-no rabotat na za~uvauvawe na prirodnite ikulturnite bogatstva na svojata zaednica,obezbeduvaat poddr{ka na edukacijata zadijabeti~ari, se vklu~uvaat vo razrabotkana programite za sluh, izrabotka na pro-grami za pomo{ pri prirodni katastrofi,

i sekakvi drugi humanitarni proekti koi ginaloùvaat okolnostite na razvojot nakonkretnata zednica. Razvivaweto na la-jonizmot vo edna zemja ozna~uva i {irokrazvoen proces na civilnoto op{tetsvo izemna solidarnost na site nivoa na funk-cionirawe na dràvata. Kako najgolemasvetska humanitarna organizacija Me|una-rodnata asocijacijata na Lajons-kluboviteima poseben status, vlijanie i sorabotkaso Organizacijata na obedinetite nacii.


dogovor za obrabotka na li~nite podatoci,vo koi kontrolor na li~nite podatoci ebankata, a obrabotuva~, lice koe za ime iza smetka na bankata gi obrabotuva poda-tocite, e agencijata za administrativnanaplata na dolgovite. Vo dogovorot za ob-rabotka na li~ni podatoci, Agencijata sejavuva na gra|anite, deka ne ja platile ra-tata ili imaat neplateni komunalni da-va~ki, vo ime na bankata ili komunalnatakompanija. Taka treba i da se pretstavuva-at. [to se odnesuva do za{titata na li~-nite podatoci, samata kompanija treba daim opredeli na ovie Agencii koi standar-di na za{tita tie treba da gi primenat,

odnosno za{titata ne treba da bide ponis-ka od onaa {to e propi{ana vo bankata ilivo kompanijata {to gi angaìrala.

Vtoriot na~in na naplata e preku dogo-vorot za cesija, sodràn vo Zakonot za ob-ligacioni odnosi, kade {to pobaruvawetopreminuva od edno lice na drugo, so otkupna pobaruvaweto. Soglasno toj zakon, pos-toi obvrska da se izvesti dol`nikot dekaima promena na doveritelot. Nie ne moè-me da mu go osporime pravoto na doverite-lot da gi povikuva dol`nicite da si go na-plati dolgot, objasnuva Pandev. - Vo mnoguslu~ai toa duri se prepora~uva, zaradi toa{to se slu~uva lu|eto da zaboravat, da iz-

gubat smetka, da ja proma{i ratata i tn. No,toa ne zna~i deka nim im e dozvoleno da seodnesuvaat na nedoli~en na~in. Imeno, neim e dozvoleno da se javuvaat vo nekoe ne-soodvetno vreme, ili pak da prenesuvaatinformacii na drugi lica. Zna~i, onoj {toe dol`nik, {to kako takov go vodi kompa-nijata, isklu~ivo toj da bide kontaktiran ida se izvesti za negovata obvrska i da muse predo~at pravnite posledici za toa.Deka ako ne pla}a, }e bidat izvesteni ne-govite ìranti, garanti.

Od druga strana, koga se raboti za ì-rantite na kreditobaratelite, moè da sekaè deka i tie imaat pravo da bidat iz-vesteni za ova, iako se raboti za dolg naedno fizi~ko lice koe e razli~no od niv.Sepak, i tie imaat interes da ja znaat sos-tojbata na kreditobaratelot, dali redovnoili ne pla}a, bidej}i samite tie se izlo-èni na opasnost. Ponekoga{ se pribegnu-va kon izvestuvawe na ìrantite, voobi-~aeno koga prvo kontaktirale so dol`ni-kot i ne uspeale da go ubedat da plati.

V.M.

Registar na podatociOsnovno pravo {to go imaat gra|anite e da bidat informirani kade se vodat nivniteli~ni podatoci, koj se i dali gi vodi soglasno Zakonot za za{tita na li~nite podato-ci. Tokmu vo funkcija na ova pravo e postoeweto na centralniot registar voDirekcijata, bidej}i soglasno ovoj zakon, site kompanii, privatni i dràvni, imaatobvrska svoite bazi na li~ni podatoci da gi prijavat vo ovoj Registar. Do pred ednanedela imavme test period, vo koj vklu~ivme nekolku institucii, kako Tutunska banka,Komercijalna banki i u{te nekolku drugi banki - veli Maru{i}. - Bidej}i sega sesozdadeni site pretpostavki za funkcionirawe na registarot, potrebno e kompaniiteda ja ispo~ituvaat ovaa zakonska obvrska.

Me|unarodna asocijacija na Lajons-klubovite

Me|unarodnata asocijacija na Lajons-klubovite e najgolemata svetska humanitarnaorganizacija i denes taa vklu~uva 1.35 milioni maì i èni na razli~ni vozrasti koise del od 46.000 - te Klubovi locirani vo 194 zemji i geografski oblasti. Lajons-klubovite se najmnogu prepoznatlivi po opredelbata za nivnata pomo{ na lu|eto soo{teten vid. Lajons - klubovite organizirani vo nacionalnite asocijacii se nevla-dini, nepartiski i nereligozni zdruènija, no vo niv ~lenuvaat lu|e od site partii ireligii. Osnovnata cel na lajonizmot kako svetsko dvièwe e humanosta i pomo{ta nasite onie na koi taa im e potrebna.

MAKEDONSKITE LAJONSI- SAMOSTOJNI

PO 10 GODINI HUMANITARNI AKTIVNOSTI


Brokerskata ku}a EURO BROKER a.d.Skopje uspe{no raboti vo ovaa sferaod 2003 godina kako ovlastena ~len-

ka na Makedonskata berza a.d. Skopje. Taave}e ima izgradeno sopstven imix i rejtingkaj doma{nata i stranska javnos taka {tobrojot na klientite postojano se zgolemu-va. Kako rezultat na svojot visoko stru~eni profesionalen odnos kon klientite i voizvr{uvaweto na kupoproda`nite nalozi isite dopolnitelni aktivnosti vo trguva-weto so akcii, EURO BROKER a.d. Skopje ost-vari zna~itelni rezultati na finansiski-ot pazar. Potvrda za toa pretstavuva i 110procentniot porast na prometot lani voodnos na 2006 godina, kako i porast od 119procenti na brojot na realizirani nalozivo 2007 vo odnos na 2006 godina. Faktot{to pak, EURO BROKER a.d. Skopje ima izgra-

deno dolgoro~na delovna sorabotka so go-lem broj na klienti se potkrepuva so zgo-lemuvweto na brojot na realiziranitetransakcii lani koi vo sporedba so 2006godina porasnale duri za 171 procent.

Od svoeto osnovawe do denes, EURO BRO-KER a.d. Skopje postojano go unapreduva{esvoeto rabotewe, prilagoduvaj}i se nasvetskite standardi i aktivno u~estvuvaj-}i vo razvojnite procesi na makedonskiotfinansiski pazar. Za taa cel, proceduritekoi se mnogu formalizirani i komplici-rani, i vo koi i pri najmala gre{ka moèda ima golemi posledici, gi izvr{uvame sogolema preciznost i uspeh.

Za celoto vreme na na{eto postoewe,osobeno zna~ewe od sekoga{ ima pra{awe-to za pravna za{tita i sigurnost na na{iteklienti. Po~ituvaweto, ne samo na zakon-

skata regulativa, tuku i na sovremeniteprincipi na korporativno upravuvawe ieti~kiot kodeks na odnesuvawe, se prifa-teni kako aksiomi vo na{eto rabotewe.Sekojdnevno se griìme za za{tita na in-teresite na klientite, kako neposredno,preku ureduvawe na op{tite akti na EUROBROKER a.d. Skopje i poedine~nite akti nakoi stavame svoj potpis, taka i posredno,so davawe na stru~na pomo{ i nadzor.

Na{a cel e sekoj klient na EURO BROKER,bez razlika na stepenot na negovoto znae-we i informiranost za imotot koj go pose-duva i bez razlika na vrednostta na tojimot, sekoga{ da bide ramnopravno uslu-èn so posvetuvawe na dovolno vreme ienergija na na{iot stru~en kadar, za da sezadovolat negovite interesi i potrebi.

So ogled na fakot {to pazarot na har-

Vo idnina needuciranite fizi~kii pravni lica koi ne go poznavaatpazarot na hartii od vrednost i neja poznavaat filozofijata nainvestirawe, nema da imaat potre-ba da se rakovodat po sovetite nakvazi ekspertite tuku vedna{ }emoàt da se obratat na vistinsko-to mesto, dali toa }e bidatdru{tvata za investicisko sovetu-vawe ili investiciskite fon-dovi kade rabotat investiciskitesovetnici

Minatata nedela Euro Broker be{e ak-tuelen vo javnosta i poradi edna nesekoj-dnevna pojava vo berzanskite kuluari.Imeno proda`bata na 148 obi~ni akcii odMakedonska berza a.d. Skopje koi se istr-

guvaa na 15. ovoj mesec preku niv, ne beaporamneti vo CDHV, odnosno ne bea nasmetka na kupuva~ot vo predvideniot za-konski rok ( tri dena po transakcijata {toe vo soglasnost so ~len 64 od Zakonot zahartii od vrednost). Vsu{nost, Euro Sitikonsalting, koj kupi 5,3 otsto od kapitalotna Makedonskata berza, ne be{e zavedenkako sopstvenik na hartiite do 20 fevrua-ri, iako za niv (kako del od ste~ajnata ma-sa na Radobanka), bea uplateni okolu440.000 evra.

Spored ona {to go prenesoa pi{anitemediumi Depozitarot kako nadleàna ins-titucija za zaveduvawe na novite i za bri-

{ewe na starite sopstvenici na prodadeniakcii, poramnuvaweto go realizira soeden den zakasnuvawe, po reakcijata nanovite sopstvenici. Bez da navleguvame vomotivite poradi koi ne e navreme zavedennoviot sopstvenik na akciite, fakt e dekasamiot ~in na transakcijata e realiziranspored site zakonski propi{ani normi, za{to nemaa zabele{ka nitu od Makedonskaberza, nitu od Komisijata za hartii odvrednost, a bea uplateni navreme i parite.Bidej}i nemalo nikakvi pretstavki odnadle`nite institucii, transakcijatatrebalo da bide poramneta vo zakonskipredvideniot rok, a ne so zadocnuvawe od

REAKCIJA NA EURO SITI KONSALTING

OBIDOT ZA OPSTRUKCIJA NAZDELKATA - INTERES NA POEDINCI

ZA[TITA, SIGURNOST, A SEGA IINVESTICIONO SOVETUVAWE ZA KLIENTITE


tii od vrednost go dviàt informaci-ite sekoj investitor mora da bideisklu~itelno vnimatelen koja od do-bienite vesti za bilo koja kompanijaili akcija }e se zeme kako relevantnapri noseweto na investiciskata odlu-ka.

Sovetot e da se bide vnimatelenpri dobivaweto na neprovereni in-formacii, bidej}i sekoga{ toj {to giplasira ima odredena cel {to saka daja postigne. Sigurno deka taa infor-macija ne e distribuirana edinstvenovie, na krajot da izlezete so ekstrazarabotuva~ka.

Odlukata dali da se kupi ili pro-dade odredena akcija ne se nosi samovrz osnova na edna informacija. Pove-}e to~ni i dobro analizirani infor-macii garantiraat deka donesenataodluka e ispravna.

Vodeni tokmu od vakvite problemiso koj vo sekojdnevnoto investirawese soo~uvaat investitorite, Euro Bro-ker vo svojata delovna politika kakoneodminliv del od idnite aktivnostigo predvide voveduvawe i na uslugatainvesticiono sovetuvawe, koe sekako}e se realizira preku licenciraniteeksperti od taa oblast, koj ve}e rabo-tat vo ovaa brokerska ku}a.

Investicionite sovetnici se isklu~i-telno bitna alka vo uspe{noto funkcio-nirawe na pazarot na hartii od vrednost.Imeno, vo idnina needuciranite fizi~ki ipravni lica koi ne go poznavaat pazarot nahartii od vrednost i ne ja poznavaat filo-zofijata na investirawe, nema da imaatpotreba da se rakovodat po sovetite nakvazi ekspertite tuku vedna{ }e moàt dase obratat na vistinskoto mesto, dali toa}e bidat dru{tvata za investicisko sove-tuvawe ili investiciskite fondovi kaderabotat investiciskite sovetnici.

Utrvduvaweto na fundamentite na ed-na kompanija, upotrebata na tehni~kataanaliza, kako i sublimiraweto na {to emo`no pove}e informacii koi vlijaat vrzodredena kompanija, se glavnite atributivrz koi }e se odlu~uva dali edna hartijaod vrednost treba da se kupi, po koja cena

i koga da se prodade. Nezaobikolen del,posebno vo delot na doma{niot pazar }ebidat i soznanijata za kvalitetot na mena-xerskite timovi, nivniot kod na funkcio-nirawe i nivnata povrzanost po lobi gru-pi. Doa|aweto do informacija do pomalkutransparentnite akcionerski dru{tva, ka-ko i poznavaweto na psihologijata na in-vestitorot {to na pazarot za hartii odvrednost e isklu~itelno bitno se samo do-polnitelen argument zo{to i Euro Brokerstava akcent na investiciskoto sovetuva-we.

Makedonskiot pazar vo izminatiot pe-riod ne ostana imun na regionalnite ber-zanski trendovi. Poslednite {est mesecini se slu~i edna od najgolmite cenovni ko-rekcii predizvikani delumno poradi glo-balnite trendovi koi gi zafatija i drugiteberzi, a delumno i poradi otvorenite pra-

{awa, dali Makedonija }e vleze voNATO ili ne, dali Makedonija kedobie datum za pregovori so EU iline, kakov }e bide ishodot sokosovskoto pra{awe?. Site ovieotvoreni pra{awa gi nateraa inves-titorite da se vozdràt od investi-rawe ili prodadat del od svoiteportfolija.

Takvata sostojba rezultira{e po-sebno poslednite {est meseci, zna~ini se slu~i najgolemata cenovna ko-rekcija, od koja najmnogu nastradaaneeduciranite, mali investitori koivloùvaa vo onie akcii vo koi inves-tirale nivnite rodnini, prijateli,sosedot. Vo jagmata za brza zarabotu-va~ka kupuvaa po visoki ceni, poda-vaa po se poniski. Prirodno, kupuvaatstoka koja ne ja poznavaat. Koga tren-dot se svrti nadolu, po~naa da stra-vuvaat, mislea deka na toj na~in }eza~uvaat barem del od inicijalnatainvesticija.

Takvite slu~ai vo idnina, se na-devam blagodarenie i na nas treba dabidat vo se pomal broj, bez razlikadali se raboti za fizi~ko lice ilikompanii koj moèbi se mnogu uspe{-ni vo odreden segmet na deluvawe, nopazarot na hartii od vrednost ne go

poznavaat dovolno. Se nadevam deka }e goopravdame soznanieto spored koe dokolkune znae{, najdobro i ekonomski najop-ravdano e da se pra{a onoj koj e kvali-fikuvan za taa rabota.

EURO BROKER AD SkopjeUl.Veqko Vlahovi} br.1/2-2 1000

SkopjeR.Makedonija

Tel 02/3215198 02/3215199Tel/Faks 02/3223397

[email protected]

EkspozituraUl.27 Mart br.1 kat 5

Tel 02/329881Faks 02/3298816

eden den, odnosno po reakcijata na noviotsopstvenik i involviranite subjekti votransakcijata. Tokmu poradi vakvite slu-~ajni ili namerni nedorazbirawa firmatakupec na akciite svojot revolt go obelode-ni i vo javnosta, ~ie soop{tenie do mediu-mite nie celosno go prenesuvame.

Soop{tenie:

Na 15.02.2008 godina Euro Siti Kon-salting DOO Skopje, so obezbedeno finan-sirawe od strukturata na ALFA FINANCEHOLDING a.d. Sofija (dominanten sopst-venik na Kapital Banka a.d. Skopje), kupi

sluàt na poedine~ni interesi i katego-ri~no se protiv interesite na dràvata,kreditorite na kupuva~ot i pred se nau~esnicite na makedonskiot pazar na ka-pital.

O~ekuvame site kompetentni organi dase priklu~at kon brzo razre{uvawe na ovojslu~aj, {to }e pretstavuva jasen signal zapo~ituvawe i sproveduvawe na evropskitestandardi za transparentnost na pazaritena kapital so cel da se postigne maksi-malno nivo na doverba od strana na inves-titorite od Evropskata Unija.

EURO SITI KONSALTING DOO SkopjeDragan Lesi}

na Makedonskiot pazar na hartii od vred-nost 148 obi~ni akcii izdadeni od Make-donska berza a.d. Skopje. Transakcijata be-{e realizirana na napolno transparenteni ~esen na~in vo javna konkurencija so dru-gi investitori. Postignatata cena od181.000,00 denari po akcija e javen glas nadoverba kon rakovodstvoto na Makedon-skata berza i go ocenuva na eden adekvatenna~in nejziniot dosega{en razvoj. Inves-ticijata e del na posledovatelnata stra-tegija na ALFA FINACE HOLDING AD So-fija za razvoj na svojot biznis vo Makedo-nija.

Obidite za opstruirawe na zdelkata


Vip povici od 0 denari za minuta kon site mreì so VipBusiness, 24 ~asa na den i za 0 denari minuta kon~lenovite na Vip Team; celosno iskoristuvawe namese~nata pretplata za razgovori; tarifirawe po sekundaod prvata sekunda na razgovorot

TRETIOT MOBILEN OPERATOR SO NOVA PONUDA

SO BIZNIS PONUDATA NA VIPRAZGOVORI OD 0 DENARI

ZA MINUTA

Vlezot na VIP na makedonskiot pazarna mobilnata telefonija, moè da sekaè deka e eden od najuspe{nite vo

istorijata na mobilnite komunikacii. -Spored mnogute analizi napraveni od ne-zavisni eksperti za rekordni {est mesecizapo~navme komercijalno da rabotime, sopoln spektar na uslugi vo pripejd telefo-nijata, a {est nedeli podocna ja vovedovmeprvata na{a postpejd rezidencijalna po-nuda, izjavi Nikola Qu{ev, glaven izvr-{en direktor na Vip operator, na minato-nedelnoto promovirawe na novite uslugi.Se nadevam deka }e se soglasite site dekanajva`nata pridobivka od pojavuvaweto naVip be{e {to vnesovme sveìna, go raz-dviìvme pazarot vo Makedonija, vove-dovme novi standardi za kvalitet, dostap-nost i pogolema vrednost. Konkretno, gonapravivme pripejdot dostapen za sitegra|ani na Makedonija. So na{ite ponudicenite vo pripejdot se namalija vo prosekza 50%, a kaj postpejdot za 30%. Za samotri meseci go ispolnivme predvidenoto solicencata za prvata godina. Denes, duri70% od razgovorite na Vip odat preku sop-stvena mreà, so {to na korisnicite imovozmoùvame u{te pokvalitetni i po-pristapni uslugi.

Qu{ev objasni deka se zadovolni odpostignatoto, no seu{te ne moè da gi ob-javi revidiranite finansiski rezultatina VIP, bidej}i rezultatite na TelekomAvstrija, odnosno na Grupacijata Mobilkom}e bidat objaveni na 27 fevruari. - Vo ovojmoment moè da spomenam samo nekoi ce-novno nesenzitivni informacii za na{iotbiznis. Zna~i, ja {irime na{ata proda`namreà i vo momentov imame devet sopstve-

ni centri vo pogolemitegradovi vo Makedonija,imame nad tri iljadi pro-da`ni mesta, nudime naj-dobra korisni~ka usluga,imame sovremen kontaktcentar koj{to raboti 24 ~a-sa, sedum dena vo nedelata,odnosno 365 dena vo godi-nata, kade {to obezbeduva-me uslugi na na{ite koris-nici na makedonski, alban-ski i angliski jazik. Pede-set otsto od na{ite vrabo-teni se direktno vo kontaktso korisnicite, {to e broj-ka za po~it. Klu~ot na na-{iot uspeh se definitivnona{ite 160 vraboteni. Segasmetam deka gra|anite seapsolutno posre}ni, bidej}ipla}aat pomalku, zboruvaatpove}e, re~e Qu{ev.

- Zna~i, zapo~navme so revolucionernapripejd ponuda, potoa prodolìvme sopostpejd, a sega e vreme da zboruvame zabiznisot. Za konkretna ponuda za biznissegmentot, koja dolgo se o~ekuva{e i za ko-ja dolgo vreme se zboruva{e na pazarot,prodolì Mario Cvitkovi}, glaven marke-ting direktor na Vip operator. - Sega doj-de moment da nastapime so eden korisni~-ki segment koj e mnogu vaèn za Makedonija.I ako nekoj ne pra{a zo{to porano ne smego napravile toa, odgovorot e deka sakavmeda postigneme ist efekt kako {to go imav-me so pripejdot. Ovaa ponuda e nameneta zamalite i sredni pretprijatija, semejnitebiznisi, koi go so~inuvaat rbetot na make-

donskata ekonomija. Sega navistina nemapri~ina korisnicite da ne zboruvaat prekuVip - ednostavno, kvalitetno, dostapno -zo{to so Vip ja dobivaat najdobrata vred-nost za svoite pari. Gi poslu{avme bara-wata na korisnicite i za biznis sektorotgi nudime ednostavnite i transparentniponudi, po tri od Vip Team i Vip Business.So Vip korisnicite dobivaat u{te pove}e- celosno iskoristuvawe na mese~natapretplata za razgovori, tarifirawe posekunda od prvata sekunda na razgovorot,ista cena na povicite 24 ~asa, evtini me-|unarodni razgovori. Korisnicite moàtda za{tedat, a da zboruvaat dolgo i kvali-tetno, vo sekoe vreme na denot, istaknaCvitkovi}.

Procedurata na sklu~uvawe dogovor zatarifite od Vip Team i Vip Business e mak-simalno poednostavena. Dogovori moàtda se sklu~at vo site Vip centri i part-nerski prodavnici {irum Republika Ma-kedonija.

Vip go zbogatuva i svoeto portfolio natelefonski aparati po najatraktivni cenina pazarot. Taka, premium telefonskiteaparati Motorola RAZR2 V8, Samsung Arma-ni, Nokia N95 8GB, Sony Ericsson W910i mo-àt da se kupat vo salonite na Vip po naj-povolni ceni na pazarot.

Po uspe{niot start so pripejd i postpejd uslugite za rezidencijalnite korisnici,Vip go pro{iri svoeto postpejd portfolio so {est novi ramni postpejd biznis ponudiso ednostavni tarifni modeli. Postpejd biznis ponuda, nameneta e pred se za malite isredni pretprijatija, kako i za semejstvata. Specijalnite postpejd ponudi nare~eni VipTeam 300, Vip Team 900, Vip Team 1800 i Vip Business 500, Vip Business 900 i Vip Business1600, na korisnicite im ovozmoùvaat povici kon site mreì od 0 denari po minuta do~lenovite na Vip Team, kon site mreì vo Vip Business, i redovna cena na razgovori od5,9 denari po minuta - 24 ~asa na den. Ponudite se sozdadeni i prilagodeni napotrebite na ovie korisnici koi go pretstavuvaat najgolemiot broj na pretprijatija voMakedonija. Korisnicite od malite i sredni pretprijatija i semejstvata koi gi koris-tat ovoj tip na mobilni telefonski uslugi, spored istraùvawata, imaat vo prosek popet mobilni telefonski linii, za koi mese~no vo prosek pla}aat 22.000 denari.

Se pogolemata uloga na kapitalno finansiranoto pen-zisko osiguruvawe vo Republika Makedonija vo razvojot

na pazarot na kapital, neminovno ja nametnuva i funkci-jata ~uvar na imot, kako edna od novite finansiski uslu-

gi vo ramkite na sovremenite finansiski trendovi


SO RAZVOJOT NA PENZISKITE FONDOVI NA PAZAROT NA KAPITAL

BANKITE SO NOVA FUNKCIJA - ÛVAR NA IMOTOT

"Ulogata na bankata-~uvar na imotvo ramki na kapitalno finansira-noto penzisko osiguruvawe vo Re-

publika Makedonija"- be{e tema na trka-leznata masa, koja nedelava se odrà voorganizacija na Agencijata za supervizijana kapitalno finansirano penzisko osigu-ruvawe, vo sorabotka so USAID / Proektotza delovno opkruùvawe. Za podetalno za-poznavawe so ovaa problematika angaì-raa eksperti od Hrvatska, zemja koja ve}eima nekolkugodi{no iskustvo vo poleto naprivatnite penziski fondovi.

Idejata za prezentacija na ovaa temaproizleze od se pogolemata uloga na pen-ziskite fondovi vo razvojot na pazarot nakapital kaj nas, {to neminovno ja nametnu-va i funkcijata ~uvar na imot, kako ednaod novite finansiski uslugi vo ramkite nasovremenite finansiski trendovi. Za taacel orgaizatorite angaìraa relevantnieksperti od Republika Hrvatska . Eksper-tite od Hrvatska, Dubravko [timac -pretsedatel na Upravniot odbor na Zadol-ìtelniot penziski fond PBZ Croatia Osi-guranje i Ira Stroili direktor na Poramnuva-we - Transakcisko bankarstvo vo Hypo AlpeAdria Group koi i prethodno ja posetija Re-publika Makedonija.

Na po~etokot na trkaleznata masa be-

{e prezentiran izve{ta-jot na ekspertite od Hr-vatska za ulogata na ban-kata ~uvar, regulatornataramka, dosega{nata prak-sa vo raboteweto na pen-ziskite fondovi i prak-sata vo svetot, po {tosleduva{e interaktivnadiskusija na koja bea raz-meneti iskustva i stru~nimislewa na ovaa tema.

"Vo Hrvatska, penzi-skata reforma e sprove-dena vo 2001-ta godina isega ve}e imame nekolku-godi{no iskustvo zad nas.Penziskite fondovi sta-nuvaat se pojaki, duri imnogu bitni igra~i na po-leto na pazarniot kapi-tal. Kako i sekade vo sve-

tot, privatnite penziski fondovi nosatlikvidnost i aktivnost na pazarniot kapi-tal, a so niv se pojavuvaat i novi instru-menti i novi uslugi koi finansiskite ins-titucii gi ovozmoùvaat,naglasi vo svoja-ta prezentacija [timac.

"I vo Makedonija se pojavuvaat penzi-ski i investiciski fondovi i sega e nu`noda se napravat poslednite, takanare~enifini doteruvawa i vo zakonodavstvoto ivo domenot na organizacija na finansiski-te institucii. Toa e i cel na ovoj proekt,da se ovozmoì razvoj na ovoj segment vokomercijalnite banki, dotolku pove}e {to

bankite samite po sebe se i priroden ~uvarna vrednosnite hartii. Ona {to vosorabotka so MAPAS i USAID go konstati-ravme e deka vo Makedonija postoi ednagolema pre~ka da se slu~i toj kvalitativenis~ekor, a toa e da se promeni zakonot, zabankite-~uvari na imotot za da moàt daotvorat smetki vo depozitnite instituciii direktno za svoite klienti vo penziski-te i investiciski fondovi vr{at promet i~uvawe na vrednosnite hartii na smetkatakoja bi im bila otvorena vo centralniotdepozitar", re~e hrvatskiot konsultant.

Na prezentacijata, na koja bea prisutnipretstavnici od pogolemite banki, Komi-sijata od hartii za vrednost, Narodnatabanka na Republika Makedonija, Minis-terstvoto za trud i socijalna politika iMinisterstvoto za finansii be{e konsta-tirano deka ovie preporaki za nadminu-vawe na pre~kite pri implementiraweto irazvojot na funkcijata ~uvar na imot kajdelovnite banki vo Makedonija }e dadeeden nov impuls i pottik, kako kajgra|anite, taka i kaj finansiskite insti-tucii da vlezat vo noviot trend na eko-nomsko rakovodewe i rezonirawe, so {tobi se podobrila celokupnata ekonomskasostojba vo dràvava.

Vo svetot ~uvaweto na kapital-nite penziski fondovi vo bankitee ve}e redovna praktika, i sporedistraùvawata na hrvatskiot pre-zenter [timac, sostojbata vo svet-skite banki-~uvari na imotot iz-gleda vaka:

Vrednost na kapitalot kaj bankata-~uvar (mlrd.$):

1997 2004

Chase Manhattan Bank - 4.772 5.854

State Street Bank Boston - 3.772 6.200

The Bank of New York - 3.100 6.800

Bankers Trust - 2.000 3.963

Northern Trust Company - 1.012 2.800



1. ALKALOID ]E GO [IRI SVOJOT BREND I VO STRANSTVO (*****) 2. OHRIDSKA BANKA ]E OTVORA NOVI EKSPOZITURI VO CELATA DR@AVA (****)

21.02.2008 g. ÊTVRTOK

Dene{nite izdanija na vesnicinte, bezisklu~ok, informiraat deka kamatite nakreditite za firmite i gra|anite nema da sezgolemat, i pokraj toa {to Centralnata ban-ka odlu~i da gi zgolemi kamatnite stapki nablagajni~kite zapisi, {to e eden od monetar-nite instrumenti za kontrolirawe na infla-cijata. Stavot na makedonskite bankari e de-ka i pokraj porastot na stapkata na inflaci-jata i zgolemuvaweto na tro{ocite na ìvotova poka~uvawe na kamatata na blagajni~kitezapisi e minimalno i od tie pri~ini kredi-tite nema da poskapat. Od Narodnata bankana Makedonija velat deka gi zgolemile ka-matnite stapki na blagajni~kite zapisi od5,08 procenti kolku {to iznesuvale na pos-lednata aukcija, na 5,25 otsto, so cel da seublaàt posledicite od visokata inflacijai da spre~i taa da se prelee na sreden rok.Spored bankarite, toa e normalna merka {toja prezema Narodnata banka za da go soberevi{okot pari vo optek, {to e posledica nazgolemuvaweto na platite na javnata admini-stracija i penzionerite. Ovaa antiinfla-torna merka na NBRM i ponatamu im ostavaprostor za profit, istaknuvaat bankarite.

Utrinski vesnik pak, gi prenesuva misle-wata na ekspertite, koi smetaat deka u{te erano Vladata da posegne po stegawe na buxet-skiot remen, so cel da ja skroti inflacijata.To~no e deka merkata restrikcii vo fiskal-nata politika i stoi na raspolagawe na vlas-ta vo uslovi koga se razdviùva inflacijata,no toj poteg kaj nas zasega ne e potreben, sme-taat ekspertite, ukaùvaj}i deka dokolku

ovaa stapka na inflacija od blizu devet pro-centi na mese~no nivo prodolì i vo nared-nite meseci, Vladata }e mora da po~ne soumereni restrikcii na javnata potro{uva~ka.

Kako {to moè da se pro~ita vo Dnevnik,Eurositi konsalting seu{te ne e zaveden ka-ko sopstvenik na 5,3 otsto od kapitalot naMakedonskata berza, bidej}i Centralniotdepozitar ne ja poramnil transakcijata sokoja vo petokot bea prodadeni 148 akcii.Hartiite od vrednost za okolu 440.000 evragi prodade ste~ajniot upravnik na Rado ban-ka kako del od ste~ajnata masa. Od Depozita-rot e potvrdeno deka ne e sprovedeno poram-nuvaweto, bidej}i Ste~ajniot sudski sovet goblokiral izvr{uvaweto. Eksperti od ovaaoblast tvrdat deka odluka na Ste~ajniotsudski sovet ne moè da go spre~i poramnu-vaweto i deka toa deneska sigurno }e se iz-vr{i. Kako {to informira Biznis pak, bro-kerskata ku}a Euro Broker, koj vo ime i zasmetka na Eurositi konsalting gi kupi akci-ite, smeta deka so neporamnuvaweto na akci-ite i neprenesuvaweto na smetkata na klien-tot-kupuva~, se nanesuva {teta ne samo naklientot, tuku i na celokupniot pazar na ka-pital.

Postavuvaweto na kamen temelnikot naInstitutot za razvoj i kontrola na kvalitetna Alkaloid e nastan {to go prosledija ne-koi od pe~atenite mediumi. Investicijataiznesuva okolu devet milioni evra, a insti-tutot }e ima povr{ina od 1.540 kvadratnimetri i }e otvori 60 novi rabotni mesta. Ob-jektot i opremata se dizajnirani vo soglas-

nost so strogite i specifi~ni barawa nadobrata proizvodstvena praksa na lekovi, akako {to objasnuva generalniot direktor nakompanijata, @ivko Mukaetov, institutot }evovede novi tehnologii, }e odrùva superi-oren kvalitet i }e gi ispolni barawata naevropskite i na amerikanskite regulatorniorgani.

Interesna informacija vo vesnicite edeka trgovskata razmena na Makedonija sozemjite od Bliskiot Istok e porazitelna, ia-ko ima golem potencijal za ekonomska sora-botka. Spored statistikata, trgovskata raz-mena so ovie zemji vo minatata godina izne-suvala 21,7 milion dolari, od koi pet mili-oni se izvoz, a 16 milioni dolari uvoz, do-deka vo 1998 godina vkupnata razmena izne-suvala 31 milion dolari, od koi izvozot bilvo vrednost od 27 milioni dolari, a uvozotdva miliona dolari. Pri~ina za vakvite sos-tojbi se nerazvienite delovni vrski i nepos-toeweto diplomatski pretstavni{tva.

Berzanskite izve{tai vo Biznis velatdeka na pazarot za hartii od vrednost vo sre-data bela ostvarena vkupna vrednost od trgu-vawe od 41.857.489,31 denari, a se realiziraod 313 transakcii. Pritoa, na Oficijalniotpazar se realizirani 35.565.822,30 denari od253 transakcii, dodeka ostanatite6.291.667,00 denari se realiziraa na Redov-niot pazar od 60 transakcii, dodeka MBI-10indeksot zabeleà porast od 2,71 procentivo odnos od prethodniot den. Na Oficijalni-ot pazar najtrguvani bea akciite na Makpet-rol, Alkaloid i Komercijalna banka.


DNEVNIKs.1 KREDITITE ZASEGA NEMA DA POSKAPAT s.3 KREDITITE ZASEGA NEMA DA POSKAPATs.5 GRUEVSKI: OSTANUVA PROEKTIRANATA INFLACIJA s.6 MBI 20-02-2008s.6 KUPUVAÔT SE U[TE NE E SOPSTVENIK NA PET OTSTO

OD BERZATAs.6 ALKALOID GRADI INSTITUT ZA KONTROLA NA LEKOVIs.6 DVE NOVI EKSPOZITURI NA OHRIDSKA BANKA s.6 PROTEST VO OHRIDSKI BETON s.7 ME[OVITI FIRMI ]E GO OSVOJUVAAT KOSOVOs.7 ZAPRE PROIZVODSTVOTO NA ZEJTIN VO BLAGOJ \OREV s.7 ZA OSKAR ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST SE TRKAAT 15

FIRMI s.7 PORAZNA TRGOVSKATA RAZMENA SO BLISKIOT ISTOK

BIZNISs.1 KAMATNITE STAPKI NEMA DA SE ZGOLEMATs.3 ALKALOID GRADI INSTITUT ZA RAZVOJ I KONTROLA NA

KVALITETOT s.5 KAMATNITE STAPKI NEMA DA SE ZGOLEMATs.11 OTVORENI EKSPOZITURI VO SKOPSKI KARPO[ 3 I

\ORÊ PETROVs.12 MBI-10 SO POZNAÎTELEN PORAST - 2,71 PROCENTs.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA MAKPETROL SKOPJE s.12 MBI 20-02-2008s.13 NARU[EN UGLEDOT NA EURO BROKER - MATERIJALNA

[TETA ZA STRANSKIOT INVESTITORUTRINSKI VESNIK

s.1 ZASEGA E RANO DA SE STEGA BUXETOT PORADI INFLA-CIJATA

s.5 PO^NA BESCARINSKIOT UVOZ NA ZEJTIN s.8 ZASEGA E RANO DA SE STEGA BUXETOT VO BITKATA SO

INFLACIJATA s.8 OHRIDSKA NEMA DA GI ZGOLEMUVA KAMATITE NA KREDI-

TITE s.9 MODELOT SID NA KIA MAKEDONSKI IZBOR ZA AVTOMO-

BIL NA GODINATA s.9 [VAJCARSKA FIRMA OSPORUVA BERZANSKA TRANSAK-

CIJAs.9 ALKALOID GRADI INSTITUT ZA RAZVOJ I KONTROLA NA

KVALITETOT NA LEKOVITE s.9 MBI 20-02-2008

VEÊRs.1 NEMA DA POSKAPAT KREDITITEs.1 ALKALOID ]E GO [IRI SVOJOT BREND I VO STRANSTVOs.4 ALKALOID ]E GO [IRI BRENDOT I VO STRANSTVOs.6 KREDITITE NEMA DA POSKAPATs.6 [EICITE NI GI ZNAAT POVOLNOSTITE ZA INVESTI-

RAWE VO ZEMJAVA s.6 MASLODAJNA GO ZAPRE PROIZVODSTVOTO

VREMEs.5 LEKOVITE ]E SE KONTROLIRAAT DOMAs.5 DEVET GODINI BEZ PRIDONESI, EDNA BEZ PLATA s.5 KAPITALOT ZAGLAVI VO CENTRALNIOT REGISTAR s.5 DOGOVOREN UVOZ NA STRUJA s.6 ZASEGA NEMA POVISOKI KAMATIs.6 MAKPETROL SO NAJMNOGU PROMET

VESTs.6 PESTICIDITE DOBIJA BANDEROLI s.6 ALKALOID GRADI INSTITUT ZA KONTROLA NA KVALITE-

TOT NA LEKOVITE s.7 KAMATITE NEMA DA SKOKNATs.10 CENITE NA NAFTATA PAK PADNAA POD 100 DOLARI

NOVA MAKEDONIJAs.2 PRODOL@UVAAT ARHEOLO[KITE ISTRA@UVAWA s.3 KAMEN TEMELNIK NA INSTITUTOT ZA RAZVOJ I KONTRO-

LA NA KVALITET PRI ALKALOID s.4 NAMALENO PROIZVODSTVOTO NA STRUJA s.9 SO POVISOKI KAMATI VO BITKA PROTIV INFLACIJATAs.9 PROMOTIVNA PONUDA ZA KE[ EKSPRES KREDITI s.9 HIPO OTVORI NOVA FIRMA ZA NEDVI@NOSTI s.9 NOV REKORD NA NAFTATA OD 100,1 DOLARI ZA BARELs.9 BITOLSKATA MLEKARA IMB IZVEZUVA ZA GRCIJAs.9 SLOVENCITE GO PREZEMAA NADZOROT VO VARDAR OSI-

GURUVAWE[PIC

s.2 CENITE NA NAFTATA NA BERZITE VO AZIJA POVTORNOOPADNAA

s.6 VLADATA ZGRE[I [TO NAJAVI DEKA VO NAREDNITEGODINI ]E GI ZGOLEMUVA PLATITE, VELAT EKONOMIS-TITE.

s.6 OHRIDSKA BANKA ]E OTVORA NOVI EKSPOZITURI VOCELATA DR@AVA

s.6 SE PRAVI POMALKU STRUJA



1. ZAPRE PROIZVODSTVOTO HA MASLO ZA JADEWE VO MASLODAJNA (***)2. RASPREDELBA NA TRAKTORI OD JAPONSKI GRANT (***)

22.02.2008 g. PETOK


Deneska }e se znae koi makedonski firmi}e gi dobijat nagradite Oskar za op{testvenaodgovornost, izvestuva dene{en Biznis. Votrkata za ovaa nagrada, koja se dodeluva voramkite na regionalniot proekt {to go spro-veduvaat germanskata agencija Invent, Iltisi konzorciumot Basme.kt i Balkan net odSkopje, se natprevaruvaat 15 firmi, koi vle-goa vo potesen krug za izbor soglasno kriteri-umite za ostvaruvaweto na op{testveno odgo-vorni pretprijatija. Kandidati za Oskarot seBirkart logistik od [tip, Renova i Teteks odTetovo i skopskite firmi Duna kompjuteri,INet, Mont, Rade Kon~ar, Farmahem, Ading,Javnoto soobra}ajno pretprijatie, Makpetrol,Makstil, Tineks, Tutunski kombinat i Cemen-tarnica Usje. Inaku, regionalniot proekt Op-{testvena odgovornost na pretprijatijata ezapo~nat vo vtorata polovina na 2007 godina,so namera da go promovira konceptot na op{-testvena odgovornost na firmite (OOP) voJugoisto~na Evropa. Za op{testvenata odgo-vornost vo Makedonija pogolemi aktivnostisproveduva novoformiranoto Koordinativnotelo za op{testvena odgovornost na pretpri-jatijata (KTOOP), koe funkcionira vo ramkitena vladiniot Ekonomsko- socijalen sovet.

Vo Biznis moè da se pro~ita i informa-cijata deka do 2010 godina Makedonija moèda realizira 83,5 milioni evra investicii voruralniot razvoj od IPARD programata. Odniv, 31,3 milioni se evropski pari, a drugitese nacionalni sredstva, istaknuva ministe-rot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopan-stvo, Aco Spasenoski. Celta na IPARD e da sepodobrat kvalitetot na ìveewe i standard-

ot vo ruralnite sredini, preku zgolemuvawena prihodot i otvorawe mo`nosti za vrabotu-vawa. Toa bi se napravilo preku investiciivo zemjodelski stopanstva, investicii voprerabotka i marketing na zemjodelskite pro-izvodi i razvoj na ekonomski dejnosti vo ru-ralnite sredini. So IPARD programata se op-fateni sektorite za proizvodstvo na mleko,meso, grozje, vino i ovo{je i zelen~uk, a pari-te }e po~nat da se koristat od narednata go-dina.

Prestanokot na proizvodstvoto na masloza jadewe vo Vele{kata prehranbena indus-trija Blagoj \orev ja odbeleùva dene{enVest, objasnuvaj}i deka Fabrikata nema parida kupi surovo maslo, koe dostigna cena od1.300 evra za eden ton. Izlezot od vakvatasostojba rakovodstvoto na fabrikata go gledavo vetuvaweto na Vladata deka od dràvniterezervi }e bidat obezbedeni izvesni koli-~estva surovo maslo, koi podocna bi bilevrateni. Od druga strana, kako {to objavuvaUtrinski, bescarinskiot uvoz na maslo za ja-dewe {to go odobri Vladata voop{to ne pri-donese da se namalat cenite na ovoj proizvodna na{iot pazar. Naprotiv, novite pratki zej-tin vo zemjava moàt da se najdat po novi, po-visoki ceni, koi ja nadminuvaat vrednosta od100 denari litar.

Sto bazni stanici bez soodvetna doku-mentacija registrirala grade`nata inspekci-ja na teritorijata na Skopje, so {to brojkatana nelegalni bazni stanici na trite mobilnioperatori na koi im se zakanuva urivawe seiska~i na 400, pi{uva [pic. Minatiot mesec,grade`nata inspekcija naloìla da se ot-

stranat 114 bazni stanici na T-Mobile, 138na Kosmofon i 57 na Vip operatorot. Kone~-nata razvrska se o~ekuva vo narednite dvameseci, zaradi àlbite {to trite mobilnioperatori gi imaat podneseno do vtorostepe-nata komisija.

Ve~er gi prenesuva hrvatskite iskustva sopenziskite i investicionite fondovi, koi setemel na sekoja silna ekonomija. - Takvitefondovi stanuvaat se pova`ni igra~i na pa-zarot na kapital nasekade vo svetot, bidej}iim nosat likvidnost na ekonomiite, izjavuvaDubravko [timac, pretsedatel na Upravniotodbor na zadolìtelniot penziski fond PBZKroacija osiguruvawe od Hrvatska, dodavaj}ideka va`na uloga vo toj proces imaat komer-cijalnite banki kako ~uvari na imotot na pen-ziskite fondovi.

Biznis gi prenesuva i v~era{nite slu~u-vawa na Makedonskata berza, na koja be{eostvarena vkupna vrednost od trguvawe od72.577.574,65 denari, a se realizira od 392transakcii. Na Oficijalniot pazar se reali-ziraa 65.748.541,00 denari od 297 transakcii,dodeka ostanatite 6.822.033,00 denari se re-aliziraa na Redovniot pazar od 60 transak-cii. MBI-10 indeksot povtorno zabeleà po-rast od 2,15 procenti, a isto taka i MBID in-deksot zabeleà porast od 2,42 procenti.

Najtrguvani bea akciite na Skopski Pa-zar, vtori po vrednosta na trguvawe bea akci-ite na Alkaloid Skopje, a treti na Toplifi-kacija Skopje. Nagorna promena na cenata naOficijalniot pazar be{e zabeleàna kaj ak-ciite na R@ Ekonomika Skopje, a porast e za-beleàn i kaj akciite na OHIS Skopje.

DNEVNIKs.5 PREGOVORITE SO OKTA ]E PO^NAT SLEDNIOT MESEC s.7 INFLACIJATA ZAVISI I OD PRODA@BATA NA AKCIIs.9 MAL, NO OSVE@UVA^KI CENOVEN PORAST NA BERZATAs.9 BANKITE VO REGIONOT SE STABILIZIRAATs.9 VLADATA BARA STRUJA OD BUGARIJA s.9 KRIVI^NA ZA DIREKTORKATA NA AGENCIJATA ZA VRABO-

TUVAWEs.9 EUROSITI STANA SOPSTVENIK NA PET OTSTO OD

BERZATABIZNIS

s.1 SKORE[NATA PODELBA NA DIVIDENDA GO RAZDVI@IPAZAROT

s.4 ZA ZEMJODELCITE 100, ZA PRAVNITE LICA 40 s.11 EUFORIJATA GO ZGOLEMI SROVEH ZA POVE]E OD DVA

NASTOs.11 NOVA EKSPOZITURA VO SKOPJE - UNIVERZITETSKI

KLINI^KI CENTARs.12 VÊRA NA MAKEDONSKATA BERZA MBI-10 I MBID SO

PORAST s.12 VREDNOSTA NA TRGUVAWETO - 72.577.574,65 DENARI s.12 MBI 21.02.2008s.12 SKORE[NATA PODELBA NA DIVIDENDA GO RAZDVI@I

PAZAROTUTRINSKI VESNIK

s.1 I BEZ CARINA, ZEJTINOT E POSKAP s.1 VLADATA VO POTRAGA PO STRUJAs.2 SE ZAMRSIJA VO ZEJTINOTs.4 I BEZ CARINA, ZEJTINOT POSKAP s.8 VLADATA VO POTRAGA PO SGRUJA, BUGARIJA PRVA NA

SPISOKs.8 HE E RIZIK BANKA DA E ÛVAR NA PENZISKITE FONDOVIs.8 MBI 20-02-2008s.9 MASLODAJNA RABOTI, RAFINERIJATA ÊKA DA SE

POTRO[AT ZALIHITE s.9 MAKEDONSKO MLEKO VO GR^KI MARKETI s.9 RASPREDELBA NA TRAKTORI OD JAPONSKI GRANT s.9 IZBOR NA NAJUSPE[NI TRANSPORTNI FIRMI

s.9 NOVA EKSPOZITURA NA NLB TUTUNSKA BANKAVEÊR

s.7 NAFTATA - 101 DOLAR ZA BAREL s.7 BEZ SILNI PENZISKI FONDOVI NEMA JAKA EKONOMIJAs.7 DENESKA OGLAS ZA TRAKTORIs.8 LAJONSITE - SAMOSTOJNI I PRIZNATI POD USTAVNO

IMEVREME

s.5 DR@AVATA JA TU@I TOPLIFIKACIJAs.6 OTKUPENI POVE]E OD 6.000 TONI TUTUNs.6 SE PRODADE DEL OD BERZATAs.7 DA SE RAZRE[I DIREKTORKATA NA AGENCIJATA ZA

VRABOTUVAWE s.7 SE ZGOLEMI VREDNOSTA NA SITE AKCII

VESTs.2 BLAGOJ \OREV PRESTANA DA PROIZVEDUVA MASLO ZA

JADEWE s.10 NAFTATA PAK RIPNA NAD 100 DOLARI, INVESTITORITE

KUPUVAAT ZLATO s.10 MAJKROSOFT SAKA DA GI SMENI DIREKTORITE NA JAHU

NOVA MAKEDONIJAs.6 BUGARIJA ]E NE SPASUVA SO IZVOZ NA STRUJA s.6 BLISKIOT ISTOK - NEISKORISTEN POTENCIJAL ZA

EKONONSKA SORABOTKA s.6 GAZPROM DOGOVORI NOVI ENERGETSKI PROEKTI VO

IRANs.7 INGRA SAKA DA GO KUPI MAVROVO s.7 NOV HEX FOND NA MAKEDONSKATA BERZA BETA INVEST

KAPITALs.7 TIKVE[ NAJOMILEN REGIONALEN BRENDs.7 AVSTRALISKA FIRMA LEND EKVITI ]E INVESTIRA VO

SKOPJEVEST

s.2 NAFTATA SKOKNA NAD 101 DOLARs.8 REGISTRIRDNI U[TE 100 DIVI BAZNI STANICI NA

MOBILNITE OPERATORIs.8 ZAPRE PROIZVODSTVOTO HA MASLO ZA JADEWE VO

MASLODAJNA



1. MAKEDONSKITE OSKARI ZA PET OP[TESTVENO ODGOVORNI FIRMI (****)2. SILMAK VO POGON KON SREDINATA NA MART (***)

23.02.2008 g. SABOTA

Za prv pat vo zemjava se dodelija ma-kedonskite oskari za op{testveno odgo-vorni pretprijatija. Od 28 prijaveni gole-mi pretprijatija na javniot oglas {to gosprovedoa germanskata agencija InWent,konzorciumot BASME KT i fondacijataBalkan Net, statuetkata oskar ja dobi tr-govskiot lanec Tineks od Skopje poradiuspe{nata realizacija na proektot za vra-botuvawe na deca bez roditeli od domot11 Oktomvri, objavuva Ve~er. Ostanatitepobednici na godina{niot izbor na proek-tot Op{testvena odgovornost na pretpri-jatijata se malite i sredni pretprijatijaFarmahem od Skopje, Renova od Tetovo, Ra-de Kon~ar servis od Skopje, Birkart lo-gistik od [tip dodava Utrinski vesnik.Celta na ovoj proekt e da se zgolemi sves-nosta na pretprijatijata, da se razvie na-cionalna strategija i da proraboti koor-dinativno telo {to }e se zalaga za obez-beduvawe podobra delovna klima.

Vladata }e mu dade na Silmak strujaod no}nite vi{oci po najniska mo`na cena,a kombinatot treba da proraboti najdocnado sredinata na idniot mesec. Ova v~eravo Jegunovce go dogovorija vicepremierotZoran Stavreski i direktorot na kombina-tot, Yvonko Stojanovski. Stojanovski do-polni deka ovaa kompanija }e gi kombinirasvoite energetski potrebi i so nabavka na

struja od uvoz, no ne precizira koga fab-rikata }e se restartira.Toa }e zavisi odkoli~estvata struja koi }e gi obezbedi oduvoz. Brojot na rabotnici {to }e bidatvrateni na nivnite rabotni mesta, isto ta-ka, }e zavisi od obezbeduvaweto na pot-rebnite megavat-~asovi od ovoj energens,dopolnuva Vest. Dogovorot }e vaì dokrajot na godinava. Pregovorite me|u Vla-data i Silmak traeja dva meseca. Kombi-natot na 4 januari godinava prekina so ra-bota poradi visokata cena na elektri~-nata energija. Upravata na Silmak na 11fevruari otpu{ti 502 rabotnici. Vo mo-mentot se angaìrani samo okolu 40 rabot-nici, koi rabotat na odrùvawe na pe~ki-te i na drugite ma{ini, pi{uva dene{enDnevnik.

Ve~er objavuva deka Kiro Spanxov, za-menikministerot za ekonomija v~era go de-mantira{e prenosniot operator MEPSOdeka e alarmantna sostojbata so proizvod-stvo na struja vo zemjava, bidej}i sporedsoznanijata na ovoj resor, energetskiot bi-lans za godinava se sproveduval vo pred-videnite ramki. Spored Spanxov, od po~e-tokot na godinava pa dosega se zabeleàniotstapuvawa od tri otsto vo odnos nasproveduvaweto na energetskiot bilans(koj gi pokaùva potrebite za struja, kako iproizvodstvoto na elektri~na energija), a

toa bilo vo ramkite na dozvolenite plus-minus 5 procenti.

Akciite vo Evropa i vo Azija, kako iamerikanskite fju~ersi se vo opa|awe.Ova sleduva otkako zarabotuva~kata naRVE AG ne gi ispolni procenite na anali-ti~arite, pa|aweto na naftata gi turnaenergetskite proizvoditeli na poniskipozicii, a kaj telefonskite kompanii pre-ovladuva zagriènost za vojna na cenite.Vrednosta na RVE opadna na najnisko nivoza eden mesec vo Frankfurt, ...otkako vto-rata najgolema komunalna slu`ba vo Ger-manija zabeleà neo~ekuvana zaguba vo~etvrtiot kvartal.

UNI Banka gi zgolemi kamatnite stap-ki za oro~eni {tedni vlogovi vo denari idevizi. Kamatnite stapki na oro~enite{tedni vlogovi vo denari se dviàt do 10otsto, a ako se oro~at devizi, kamatnatastapka e do 6 procenti. Depozitite, gra|a-nite moè da gi oro~at na period od 1 me-sec do tri godini.

Utrinski Vesnik dopolnuva deka vosekoe vreme klientite moè da go dopol-nuvaat svojot depozit, pri {to nema da goraskinat ve}e oro~eniot depozit. Sekojklient koj }e gi oro~i svoite sredstva voUNI banka, }e dobie i besplatna plate`nakarti~ka Masterkard ili Viza.


DNEVNIK

s.5 KREDITNO NESPOSOBNITE NADVOR OD FINAN-SISKIOT PAZAR

s.7 MBI 21-02-2008 s.7 VLADATA MU DADE EVTINA STRUJA NA SILMAK s.7 PET FIRMI NAGRADENI ZA OP[TESTVENA ODGO-

VORNOST s.7 SPANÊV: NEMA OTSTAPKI OD ENERGETSKIOT BILANS s.7 VO SIGMA VLO@ENI 2 MILIONA EVRA

UTRINSKI VESNIK

s.1 SILMAK VO POGON KON SREDINATA NA MART s.6 PE^KITE NA SILMAK ]E SE ZAPALAT VO MART s.7 MAKEDONSKITE OSKARI ZA PET OP[TESTVENO

ODGOVORNI FIRMIs.7 UNI BANKA GI ZGOLEMI KAMATITE ZA [TEDNITE VLO-

GOVI s.8 PAD NA AKCIITE VO EVROPA I AZIJA I NA AMERIKAN-

SKITE FJUÊRSI s.8 SOSIETE @ENERAL GO PREZEDE MNOZINSKI PAKET

OD ROSBANKs.8 MBI 22-02-2008

VEÊR

s. 1 500 LU\E SE VRA]AAT NA RABOTAs.6 ZGOLEMENI KAMATI ZA [TEDNI VLOGOVIs.6 NI FALI STRUJA ILI NE?!s.7 TINEKS GO DOBI MAKEDONSKIOT OSKAR

s.7 SILMAK ]E SE RESTARTIRA VO MART VREME

s.1 SILMAK ]E PRORABOTI s.5 PETRA MITEVA OSUDENA NA TRI GODINI ZATVOR s.5 KOMBINATOT OD JEGUNOVCE ]E PRORABOTI VO MART! s.6 ITALIJANSKA KOMPANIJA ]E GRADI FABRIKAs.7 SO GASNI CENTRALI ]E SE SPASUVAME OD MRAK I OD

STUD s.7 NEDELA SO POSKAPI AKCII s.7 PET KOMPANI DOBIJA PRIZNANIE

VESTs. 7 SILMAK SE RESTARTIRA[E SO NO]NITE VI[OCI NA

STRUJA

NOVA MAKEDONIJA

s.2 LOGISTI^KA PODDR[KA ZA 60 ZAPADNO EVROPSKIKOMPANII!

s.5 SOSIETE @ENERAL NAJAVI PROFIT OD 947 MILIONIEVRA

s.6 SKOPSKA TOPLIFIKACIJA DOL@I 200.000 EVRAs.6 OTKAZI ZA 19 VRABOTENI s.6 TURSKITE BIZNISMENI ]E INVESTIRAAT VO

PREHRANBENATA I GRADE@NATA INDIUSTRIJA

[PICs. 7 TRI GODINI ZATVOR ZA PETRA MITEVA s.7 TINEKS DOBI OSKAR ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

GLOBUSS.10 KOCEVSKI NAJAVUVA OTPORVele{ani se uverija vo novata pogovorka - deka nekanetite

gosti ne stojat sekoga{ zad vrata. Site pretpostavki deka vele{ani}e imaat za sosedi pretstavnicite na kompanijata Mineko se poka-àa za vistiniti.

S.32 NE SUM DEL OD FUDBALSKATA MAFIJA!Ne sum del od fudbalskata mafija! TVRDEWE Qubomir Mihajlovi} tvrdi deka prestojuva vo Skopje

i vo sekoj moment mu e dostapen na Ministerstvoto za vnatre{niraboti na Srbija, koe veli deka se u{te ne go pobaralo...

KAPITALs.10 POTENCA ASSETS MANAGEMENT-PRVA KOMPANIJA ZA

UPRAVUVAWE SO SREDSTVA VO MAKEDONIJA Potenca assets management e imeto na novoto dru{tvo za finan-

sisko posreduvawe osnovano vo Skopje od strana na doma{ni istranski investitori.

S.10 BUGARSKATA A G CAPITAL VLEGUVA VO BIZNISOT SONEDVI@NINI VO MAKEDONIJA

Bugarskata kompanija za upravuvawe so nedvi`nini AG Capitalotvori firma za upravuvawe so nedvi`nosti vo Makedonija.

S.11 BUGARSKATA A G CAPITAL VLEGUVA VO BIZNISOT SONEDVI@NINI VO MAKEDONIJA

S.11 POPOVA [APKA PO TRETPAT NA LICITACIJASkija~kiot centar Popova [apka po tretpat ke bide staven na

proda`ba otkako prvite dva tendera ne uspejaa zatoa {to nema{ezainteresirani kupuva~i.

S.14 DOJÊ BANKA JA IZBEGNA HIPOTEKARNATA KRIZANajgolemata germanska banka, Doj~e banka ja izbegna krizata na

pazarot na hipotekarnite krediti i se podgotvuva da gi prezemedrugite banki koi se vo kriza.

S.18 MINISTRITE GI KRIJAT AKCIITE KAKO ZMIJATA -NOZETE

Makedonskata javnost ne moè da doznae vo koi kompanii minis-trite imaat akcii. Zakonot gi {titi! Tie nemaat obvrska javno daprijavat vo koi kompanii poseduvaat akcii. Ovaa informacija voMakedonija ima tretman na li~en podatok!?! Za sporedba: za razli-ka od kaj nas, vo celiot normalen svet, funkcionerite, posebno onieod izvr{nata vlast, imaat zadolìtelna obvrska da objavat vo koikompanii imaat akcii, za da se spre~i konfliktot na interesi. Pri-~inite se mnogu jasni: Prvo, ministrite i pratenicite imaat povlas-ten pristap do informacii koi drugite investitori gi nemaat, {togi stava vo pozicija na insajderi! Vtoro, tie imaat mo`nost da lobi-raat za zdelki, zakoni i merki koi }e i donesat pogolem profit nakompanijata vo koja se akcioneri.

S.19 MINISTRITE GI KRIJAT AKCIITE KAKO ZMIJATA -NOZETE

S.20 MINISTRI GI KRIJAT AKCIITE KAKO ZMIJATA -NOZETE

S.20 SAMO [EST MINISTRI IMAAT AKCII! S.21 SAMO [EST MINISTRI IMAAT AKCII! S.32 DESET KOMPANII POLNAT 40% OD BUXETOT NA MAKE-

DONIJAS.33 DESET KOMPANII POLNAT 40% OD BUXETOT NA MAKE-

DONIJAMinatata godina be{e edna od ekonomski pouspe{nite godini za

Makedonija, so najgolema stapka na rast na BDP. Profitot na make-donskite kompanii lani porasnal za 30%.

S.34 INGRA JAVNO PRIZNA DEKA TAJNO GO PREZEMA MAV-ROVO

So faksot ispraten vo 13:10 minuti vo ponedelnikot na 18 fev-ruari (spored dopisot {to Mavrovo go ispratilo do Makedonskaberza, hrvatskata kompanija Ingra i oficijalno go potvrdi ona {tosite go "{u{kaa" izminative nekolku nedeli deka e zaintersiranada ja kupi ADG Mavrovo.

S.38 REVIZORSKIOT IZVE[TAJ E ZNAÂEN INSTRUMENT ZANOSEWE NA DELOVNI ODLUKI

Lidija Nanu{ direktor na Deloitte & Touche Makedonija REVIZORSKIOT IZVE[TAJ E ZNAÂEN INSTRUMENT ZA

NOSEWE NA DELOVNI ODLUKI S.39 REVIZORSKIOT IZVE[TAJ E ZNAÂEN INSTRUMENT ZA

NOSEWE NA DELOVNI ODLUKI Revizorot ima isklu~itelno va`na uloga vo uslovi na postoewe

na pazar na kapital i pazarna ekonomija, zatoa {to dava mislewe za

objektivnosta na finansiskite izve{tai prezentirani od strana nakompaniite. Revizorot odgovara materijalno i krivi~no koga postoigolema nemarnost vo negovoto rabotewe. No, ste ~ule li nekade voMakedonija da go kaznat revizorot za nepo~ituvawe na revizorskitestandardi? Zatoa, javnosta e "iznenadena" koga }e ni se slu~at nas-tani od tipot na Mavrovo, Ohis, Makedonska Banka, Eksport-ImportBanka... Mislam deka ve}e ne mu odgovoraat sostojbi na haos na niko-go. Nitu na revizorite, nitu na pazarot na kapital, na razvojot nofirmite koi preku izdavawe na hartii od vrednost sakaat da "ras-tat", nitu na doma{nite i stranski investitori, nitu na dràvata.

S.39 REVIZORSKIOT IZVE[TAJ E ZNAÂEN INSTRUMENT ZANOSEWE NA DELOVNI ODLUKI

Lidija Nanu{ direktor na Deloitte & Touche Makedonija Vo Makedonija generalno javnosta e mnogu malku zapoznaena i

svesna za zna~eweto i uloga na nezavisnite revizori. Koja e uloga-ta na revizorite i kolku tie se zna~ajni za razvojot na pazarot nakapital i privlekuvaweto na investicii vo ekonomijata?

S.42 KOJ GO PLA]A NEUSPEHOT NA AMERIKANSKIOT PAZARSO NEDVI@NINI?

Na neodamne{nata sredba na svetskite ekonomski lideri odgrupata G7 vo Tokio, dosega{nata {teta merena preku vrednosta naotpi{ani instrumenti bazirani na hipotekarni krediti od ban-karskite bilansi vo SAD, e proceneta na nad 400 milijardi dolari.

S.44 ZO[TO RASTAT KAMATITE ZA [TEDEWE VO DENARI ?Izminatite godini ro~nosta na plasmanite, osobeno ro~nosta na

kreditite koi gi davaat bankite se pove}e raste, pa zotoa tie po~-naa da pribiraat podolgoro~ni depoziti koi sami po sebe nosatpovisoki kamatni stapki kako cena za prezemeniot rizik na podolgrok. Vo uslovi na zgolemena konkurencija me|u bankite vo Makedo-nija, vakviot interes vodi kon ponuda na povisoka kamata za doma{-noto dolgoro~no {tedewe.

S.46 PROKREDIT GRUPATA OTVORI BANKA I VO ERMENIJAProkredit grupata ja pro{iri svojata bankarska mreà so otvo-

rawe na nova banka vo Ermenija, so cel Prokredit banka Ermenija dagi opsluùva malite biznisi i vo ovaa zemja.

S.47 POTRO[UVA^KATA KO[NI^KA VO JANUARI POSKAPAZA 3,6%

Potro{uva~kata ko{ni~ka za edno ~etiri~leno semejstvo vo ja-nuari, presmetana vrz osnova na cenite na malo vo odnos na edenmesec prethodno, e povisoka za 3,6% i iznesuva 12.030 denari.

FORUMS.33 NAJTRGUVANI AKCIITE NA MAKPETROLNajtenzi~nata nedela, pred proglasuvaweto na nezavisnosta na

Kosovo, gledano od berzanski agol, moèbi e eden od poslednitepoliti~ko-psiholo{ki momenti so koj investitorite go drèa podlupa makedonskiot berzanski pazar.

S.33 FORUM PROGNOZIRAS.34 INVESTICIJA OD EVRA ZA KVALITETALKALOID SO GLOBALNI PLANOVI Po osvojuvaweto na regionalnite pazari, Alkaloid celata svoja

strategija ja naso~uva kon osvojuvawe na globalnite pazari. Ve}e se-riozno e prisuten vo SAD i vo Rusija. Vo toj pravec e i novata inves-ticija: izgradba na Institut za razvoj i kontrola na kvalitet

S.35 HRVATITE I CRNOGORCITE NAJMOBILNIMOBILNA TELEFONIJA Od narodite na porane{nite jugoslovenski republiki, Crnogor-

cite i Hrvatite se lideri vo koristeweto mobilni telefoni. Vosvetski ramki najgolem rast na koristeweto mobilni telefoni imavo afrikanskite zemji

MAKEDONSKO SONCES.42 NA[I STRANCI STANUVAAT STRANSKI GAZDINesporen e faktot deka najnovata odluka na Vladata za celosna

liberalizacija na makedonskiot pazar za nedvi`nini za strancite edel od strategijata za podobruvawe na biznis klimata.

FOKUS

S.19 BU^KO DADE, EVN KE[IRA, A MAKEDONIJA DOBI SVE]IS.22 NIKOJ NE MISLI NA IDNINATA NA REK BITOLAAko zabeleùvate vo ovaa prikazna go nema REK Bitola, glavni-

ot snabduva~ na Makedonija so struja. Na ovaa tema, daleku od o~itena javnosta vodele polemika Vlado Bu~kovski i Spiro Mavrovski.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

18.02.-23.02.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z A

za period od 18.02. - 22.02.2008 godina

mkibn20080225-0011l

Documents